Wikipedija
slwiki
https://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna_stran
MediaWiki 1.47.0-wmf.16
first-letter
Datoteka
Posebno
Pogovor
Uporabnik
Uporabniški pogovor
Wikipedija
Pogovor o Wikipediji
Slika
Pogovor o sliki
MediaWiki
Pogovor o MediaWiki
Predloga
Pogovor o predlogi
Pomoč
Pogovor o pomoči
Kategorija
Pogovor o kategoriji
Portal
Pogovor o portalu
Osnutek
Pogovor o osnutku
MOS
MOS talk
TimedText
TimedText talk
Modul
Pogovor o modulu
Event
Event talk
Seznam slovenskih fizikov
0
228
6739375
6729924
2026-08-19T12:22:29Z
~2026-45085-22
264465
6739375
wikitext
text/x-wiki
'''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[fizik]]ov''' vsebujoč vse znane [[fizičarka|fizičarke]] in [[fizik]]e, ki delajo ali so delali kjerkoli kot univerzitetni profesorji oz. docenti fizike, vse doktorirane univerzitetne asistentke in asistente te stroke v Sloveniji, vse fizikalne znanstvene svetnike in svetnice oziroma višje znanstvene sodelavke in sodelavce na [[Institut "Jožef Stefan"|Institutu "Jožef Stefan"]] ter še nekaj drugih znanih ali obetavnih fizičark in fizikov v Sloveniji.
{{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}}
{{CompactTOC2}}
{{div col|colwidth=20em}}
== A ==
* [[Miroslav Adlešič]] (1907 – 2002)
* [[France Ahlin]] (1906 – 1977)
* [[Anton Ambschel]] (1749/51 – 1821)
*[[Slavko Amon]] (1945 –)
* [[Leopold Andree (učitelj)|Leopold Andrée]] (1879 – 1952)
*[[Jasmin Anžiček]]
* [[Tomaž Apih]] (196? –)
* [[Denis Arčon]] (1968 –)
* [[Iztok Arčon]] (1961 –)
*[[Tina Arh]]
*[[Lojze Arko]] (1940 – 2006)
* [[Dušan Avsec]] (1905 – 1989)
* [[Andrej Ažman]] (1937 – 1980)
== B ==
* [[Dušan Babič]] (-ć)
*[[Borut Bajc]]
* [[Drago Bajc]] (1935 – 2020)
*[[Jure Bajc]] (1968 –)
*[[Marin Bajd]] (1936 – 2014)
*[[Saša Bajt]] (1962 –)
*[[Elido Bandelj]] (1957 –)
* [[Lenart Barbič]] (1947 –)
*[[Boštjan Batagelj]] (197? –)
*[[Davide Batič]] (1971 –)
*[[Jožko Battestin]]? (1918 – 2020)
*[[Marcos Bavdaž]] (1961 –)
*[[Gregor Bavdek]] (1976 –)
*[[Cene Bavec]] (1946 –)
*Klemen Bergant (1973 –) (meteorolog)
* [[Aleš Berkopec]] (1968 –)
* Vlado (Vladislav) Bevc (ZDA)
*[[Tina Bilban]] (1983 –)
*[[Leopold Biwald]] (1731 – ?)
* [[Robert Blinc]] (1933 – 2011)
*[[Vid Bobnar]]
*[[Klemen Bohinc]] (1970 –)
* [[Janez Bonča]] (1960 –)
*[[Anamarija Borštnik]]
* [[Branko Borštnik]] (1944 –)
* [[Bojan Boštjančič]] (1962 –)
* [[Bojan Božič]]
* [[Marko Bračko]]
* [[Maruša Bradač]] (1978 –)
* [[Zlatko Bradač]], častni član [[DMFA]]
* [[Dušan Brajnik]] (1940 – 2025)
* [[Gvido Bratina]] (1960 –)
* [[Vojko Bratina]] (1969 –)
* [[Vojmir Bratina]] (1916 – 1997)
*[[Savo Bratos]] (Bratož) (1926 – 2024) (slov.-francoski)
* [[Silvo Breskvar]] (1902 – 1969)
* [[Milan Brumen]] (1951 – 2023)
* [[Klemen Bučar]]
*[[Matija Iko Burgar]] (1945 –)
== C ==
* Ivan Cankar (1942 – 2008)
*[[Jure Cedilnik]]
* [[Gregor Cevc]] (1951 –)
* [[Pavel Cevc]] (1941 –)
* [[Primož Cevc]] (1934 –)
* [[Vladimir Cindro]] (1957 –)
* [[Leon Cizelj]] (1964 –)
*[[Marjetka Conradi]] (1975 –)
*[[Franc Cvelbar]] (1932 – 2021)
* [[Uroš Cvelbar]]
* [[Mirjam Cvetič]] (1956 –)
* [[Dean Cvetko]]
*[[Bruno Cvikl]] (1943 –)
== Č ==
* [[Andrej Čadež]] (1942 –)
* [[Fran Čadež]] (1882 – 1945)
*[[Iztok Čadež]] (1945 –)
* [[Marijan Čadež]] (1912 – 2009)
*[[Matjaž Čadež]] (1946 –)
*[[Vladimir Mišo Čadež]] (1940 –)
*[[Ludvik Čanžek]] (1927 –)
*[[Miha Čekada]]
* [[Mojca Čepič]] (1960 –)
* [[Marko Čepin]] ?
*[[Milan Čerček]] (1946 –)
* [[Lavo Čermelj]] (1889 – 1980)
*[[Simon Čopar]] (1987 –)
* [[Martin Čopič]] (1950 –)
* [[Milan Čopič]] (1925 – 1989)
* [[Ljubomir Črepinšek]] (1936 – 2023)
*[[Lucija Črepinšek Lipuš]]
*[[Nina Črnivec]]
*[[Bibijana Čujec Dobovišek|Bibijana Čujec]] (1926 – 2022)
== D ==
* [[Nejc Davidović]]
* [[Franci Demšar]] (1960 –)
* [[Jure Demšar]] (1970 –)
* [[Giovanni De Ninno]]
* [[Jure Derganc]]
* [[Andrej Detela]] (1949 –)
* [[Snegulka Detoni]] (1921 – 2016)
*[[Miha Devetak]]
* [[Ferdinand Deželak]] ?
* [[Viktor Dimic]] (1934 –)
* [[Bojan Dintinjana]] (1954 –)
* [[Jure Dobnikar]]
* [[Andrej Dobovišek]] (1979 –)
* [[Simon Dolar]] (1877 – 1966)
* [[Sašo Dolenc]] (1973 –)
* [[Sergej Dolenc]] (1931 – 2020)
* [[Janez Dolinšek]] (1957 –)
* [[Fran Dominko]] (1903 – 1987)
*[[Mitja Drab]]
* [[Martin Draksler]]
* [[Irena Drevenšek Olenik]] (1965 –)
* [[Luka Drinovec (fizik)|Luka Drinovec]]
* [[Andrej Duh]] (1969 –)
* [[Janez Dular (energetik)|Janez Dular]] (1934 – 2017)
* [[Andrej Dvornik]] (1990 –)
== E ==
* [[Borut Eržen]]
== F ==
* [[Dunja Fabjan]] (1979 –)
* [[Svjetlana Fajfer]] (1954 –)
*[[Aleš Fajgelj]]
* [[Aleš Fajmut]]
*[[Janez Ferbar]] (1939 – 2000)
*[[Franc Ferjan]] (1885 – 1964) (fotograf, izumitelj)
*[[Jernej Fesel Kamenik]] (1980 –)
* [[Andrej Filipčič]] (196? –)
*[[Jernej Filipčič]]
* [[Cene Filipič]]
* [[Matej Forjan]] (1976 –)
* [[Miha Fošnarič]]
== G ==
* [[Franci Gabrovšek]] (1968 –) (krasoslovec)
* [[Ludvik Gabrovšek]] (1910 – 1988)
*Darja Gajšek
* [[Mirjam Galičič]]/Dular (1967 –)
*[[Ivan Gerlič]] (1947 –)
*[[Janez Galzinja]] (1952 –)
*[[Bogdan Glumac]]
*[[Denis Golež]]
*[[Tine Golež]] (1965 –)
* [[Bojan Golli]] (1950 – 2023)
* [[Boštjan Golob]] (1966 –)
* [[Andreja Gomboc]] (1969 –)
*[[Gregor Gomišček]] (1957 –)
* [[Matjaž Gomilšek]] (1987 –)
*[[Tanja Goričanec]]
* [[Andrej Gorišek]] (1973 –)
* [[Peter Gosar]] (1923 – 2022)
* [[Ana Gostinčar Blagotinšek]] (1964 –)
* [[Daša Grabec]] (1969 –)
* [[Igor Grabec]] (1939 –)
*[[Anton Gradišek]]
* [[Peter Gregorčič]] (1980 –)
* [[Gregor Gregorič]]
* [[Ferdinand Grešovnik]] (1944 –)
* [[Aleksander Grm]] (1972 –)
*[[Mladen Gros]] (1941 –)
*[[Sašo Grozdanov]]
*[[Vladimir Grubelnik]]
*[[Franc Grum]] (1922 – 1985)
*[[Jerko Gržinčič]]
*[[Primož Gspan]] (1934 – 2024)
*Tomaž Gyergyek (1963 – )
== H ==
* [[Duncan Haldane]] (1951 –) (škotsko-slovenski; [[Nobelova nagrada za fiziko|Nobelova n.]] 2016)
* [[Danica Hanžel Burg]] (1934 –)
*[[Herman A. Haus]] (1925 – 2003)
*[[Fran Ivan Havlíček]] (1906 - 1971) (češko-slov.-hrvaški)
* [[Andrej Hočevar (meteorolog)]] (1931 –)
*[[Marko Hočevar]] (1972 –)
*[[Milan Hodošček]] (1953 –) (kemik/fizik)
*[[Nikola Holeček]] (1955 –)
* [[Marjan Hribar (fizik)]] (1937 –)
* [[Rihard Hudej]] (1977 –)
* [[Robert Hudej]] (1975 –)
*[[Matjaž Humar]] (1983 –)
* [[Darin Hvalec]] (1965 –)
== I ==
* [[Aleš Iglič]] (1960 –)
== J ==
*[[Zvonko Jagličić]]
*[[Darko Jamnik|Darko (Davorin) Jamnik]] (1925 – 2020)
*[[Davorin Jamnik]]
*[[Marija Jamšek Vilfan]] (1945 – 2009)
*[[Helena Janžekovič]]
*[[Jure Japelj]]
* [[Orest Jarh]] (1958 –)
*[[Peter Jeglič (fizik)|Peter Jeglič]] (1977 –)
*[[Nikola Jelić]] (1956 –) (bos.-slov.)
*[[Ladislav Jenček]] (1918 – 2000) (biofizik)
*[[Igor Jenčič]] (1958 –)
* [[Robert Jeraj]]
* [[Jure Jerman]] (meteorolog)
* [[Simon Jesenko]]
* [[Romana Jordan]] (1966 –)
* [[Boštjan Jug]] (1968 –)
*Karli Juhart
* [[Desan Justin]] (1938 – 1993)
* [[Stanislav Južnič]] (1955 –)
== K ==
*[[Lučka Kajfež Bogataj]] (1957 –)
*[[Bojan Kambič]] (1959 –)
*[[Matej Kanduč]] (1981 –)
*[[Alenka Kandušer]] ?
*[[Blaž Karner]]
* Aljaž Kavčič
* [[Gabrijel Kernel]] (1932 – 2025)
* [[Janez Krstnik Kersnik]] (1783 – 1850)
*[[Borut Paul Kerševan]]
*[[Georg Kiauta]] (1964 –)
*[[Gregor Kladnik]]
*[[Rudolf Kladnik]] (1933 – 1996)
*[[Martin Klanjšek]] (1977 –)
*[[Ignacij Klemenčič]] (1853 – 1901)
*[[Ivo Kljenak]]
*[[Tomaž Klinc]] (1938 –)
*[[Ivan Klodič]] (1828 – 1898)
*[[Tilen Knaflič]]
*[[Matjaž Kobal]]
*[[Slavko Kocijančič]] (1960 –)
* [[Andraž Kocjan]]
*[[Alojz Kodre]] (1944 –)
*[[Janez Kokalj]] (1991 –)
*[[Jure Kokalj]] (1980 –)
*[[Tilen Koklič]]
*[[Jože Koller]] (1944 – 2024)
*[[Matej Komelj]] (1971–)
* [[Boštjan Končar]] (1972 –)
*[[Rajko Korbar]] (1925 – 2013)
* [[Samo Korpar]]
* [[Božo Kos]] (1931 – 2009)
*[[Janez Kos]]
*[[Miha Kos]] (1962 –)
*[[Katarina Kosovelj]]
*[[Andrej Košmrlj]] (1982 –)
* [[Nejc Košnik]] (1982 –)
* [[Joahim Košutnik]] (1714 – 1789)
*[[Jurij Kotar]]
* [[Janez Kovač]] (1965 –)
*[[Jurij Kovič]] (1960 –)
*[[Damjan Kozak]] (1924 – 2016) ?
*[[Matjaž Koželj (fizik)|Matjaž Koželj]] (1955 –)
* [[Primož Koželj]]
* [[Samo Kralj]] (1959 –)
*[[Veronika Kralj-Iglič]] (1959 –)
* [[Gregor Kramberger]] (1971 –)
*Viktor Kraševec
*[[Rajko Korbar]] (1925 – 2013)
*[[Urban Kordeš]] (1968 –)
*[[Tomaž Kranjc]] (1950 –)
*[[Anja Kranjc Horvat]]
*[[Aleksander Kregar]] (1934 –)
*Ambrož Kregar
*[[Mitja Kregar]] (1935 – 2023)
*[[Rajmund Krivec]] (1956 –)
* [[Josip Križan]] (1841 – 1921)
* [[Peter Križan]] (1958 –)
*Milko Križman (1942 -)
*[[Marjan Kromar]] (1959 –)
*[[Anton Kuhelj]] (1902 – 1980)
* [[Polona Kumelj]]
*[[Peter Kump]] (1937 –)
*[[Vitodrag Kumperščak]] (1944 – 2024)
* [[Karel Kunc]] (1879 – 1950)
*[[Peter Kunič]]
*[[Vinko Kunstelj]] (1908 –?)
* [[Samo Kupper]] (1962 –)
*[[Valentin Kušar]] (1873 – 1962)
* [[Ivan Kuščer]] (1918 – 2000)
*[[Zdravko Kutnjak]] (1962 –)
*[[Drago Kuzman]]
* [[Franc Kvaternik (fizik)|Franc Kvaternik]] (1919 – 1981)
== L ==
* [[Renato Lukač]] (–)
* [[Gojmir Lahajnar]] (1937 – 2022)
* [[Janez K. Lapajne]] (1937 – 2012)
*[[Danilo Lasič]] (1952 – 2000)
*[[Borut B. Lavrenčič]] (1942 – 1996)
*[[Devana Lavrenčič]] (1929 – 2025)
*[[Andrej Lavrič]]
*[[Andrej Lebar]]
*[[Andraž Legat]] ?
*[[Zala Lenarčič]]
* [[Igor Lengar]]
* [[Matjaž Leskovar]] (1968 –)
*Igor Levstek (1931 – 2010)
* [[Adrijan Levstik]] (1939 – 2014)
* [[Matjaž Ličer]] (1978 –)
* [[Andrej Likar (fizik)|Andrej Likar]] (1948 – 2025)
*[[Andrej Lipej]] (1960 -)
*[[Matej Lipoglavšek]] (1968 –)
*[[Marjan Logar]]
*([[Uroš Lotrič]])
*[[Črt Lozej]]
*[[Matjaž Lukač]] (1954 –)
*[[Peter Lukan]] ?
*[[Benjamin Lukman]] (1942 –) (diplomat)
*[[Dragan Lukman]] (1962 – 2021)
*[[Metka Luzar]] Vlachy (1948 – 1996)
*[[Janko Lužnik]] (1948 – 2012)
== M ==
* [[Marijan Maček]]
*[[Aleksej Majkić]]
*[[Vlado Malačič]] (1958 –)
*Stephen Malaker (1922 – ?) (ZDA)
*[[Gregor Mali]] (1971 – 2023)
* [[Igor Mandić]]
* [[Norma Mankoč-Borštnik]] (1945 –)
*[[Vital Manohin]] (1913 – 1970)
* [[Marko Marhl]] (1967 –)
*[[Marko Marinček]] (1963 –)
*[[Velibor Marinković]] ?
*[[Rene Markovič]] (1985 –)
*[[Rafael Martinčič]]
* [[Ugo Marzolino]]
*[[Marko Maučec]]
* (Borut Mavko 1944 –)
*[[Timon Mede]]
*[[Marko Medenjak]] (1990 – 2022)
* [[Irena Mele]]
*[[Alenka Mertelj]]
* [[Tomaž Mertelj]] (1965 –)
* [[Franci Merzel]] (1968 –)
* [[Dragan Mihailović]] (1958 –)
* [[Miodrag V. Mihailović]] (1922 – 2014)
*[[Miha Mihovilović]]
*[[Mojca Urška Mikac]]
*[[Peter Mikeln]] (1933 –)
*[[Adolf Miklavc]] (1942 – 2005)
*[[Nina Miklavčič]] (r. Čopič)
*[[Blaž Mikuž]]
* [[Marko Mikuž]] (1959 –)
*[[Griša Močnik]]
*[[Dušan Modic]] (1927 – 2022)
* [[Andrej Mohar]] (1956 –)
* [[Aleš Mohorič]] (1969 –)
* [[Ivan Molinaro]] (1903 – 1988)
* [[Anton Moljk]] (1916 – 1998)
*[[Dean Mozetič]] (1966 –)
* [[Miran Mozetič (fizik)]]
*[[Janez Možina]] (1945 –)
* [[Jernej Mravlje]]
* [[Igor Muševič]] (1954 –)
== N ==
*[[Mitja Najžer]] (1935 –)
*[[Julij Nardin]] (1877 – 1959)
* [[Vincenc Nemanič]] (1958 –)
* [[Miha Nemevšek]]
*[[Tadej Novak]]
== O ==
*[[Seta Oblak]] (1939 –)
* [[Valentin Oblak]] (1860 – 1909)
* [[Tomo Omahna]] (1963 – 2025)
*[[Aleš Omerzu]] (1968 –)
* Alenka Orel (1956 –)
*[[Boris Orel (fizik)|Boris Orel]] (1943 –)
*[[Matej Orešič]] (1967 –)
* [[Milan Osredkar]] (1919 – 2003)
*[[Radko Osredkar]] (1945 –)
* [[Natan Osterman]] (1979 –)
*[[Krištof Oštir]] (1969 –)
== P ==
*[[Jana Padežnik Gomilšek]] (1961 –)
*[[Jože Pahor (fizik)|Jože Pahor]] (1933 – 2017)
* [[Sergej Pahor]] (1930 – 2006)
*[[Peter Panjan]] (1957 –)
*Bojan Paradiž (1930 – 2012) (meteorolog)
* [[Matej Pavšič]] (1946 –)
* [[Egon Pavlica]]
*[[Peter Pehani]]
*[[Primož Pelicon]] (1966 –)
* [[Andrej Petelin]]
* [[Matjaž Perc]] (1979 –)
* [[Mitja Peruš]] (1969 –)
* [[Rok Pestotnik]] (1972 –)
* [[Anton Peterlin]] (1908 – 1993)
*[[Primož Peterlin]]
*[[Tanja Peterlin Neumaier]] (1945 –)
*[[Mihael Peternel]] (1808 – 1884)
*[[Jože Peternelj (fizik)|Jože Peternelj]] (1944 – 2021)
* [[Ljubo Petkovič]]
*[[Rok Petkovšek]]
*[[Zdravko Petkovšek]] (1931 – 2018) (meteorolog)
* [[Dušan Petrač]] (1932 – 2023)
* [[Lovro Pičman]] (1929 – 2022)
*[[Boris Pihlar]] (1945 –)
*[[Milan Pintar]] - Mik (1934 – 2003)
* [[Raša Pirc]] (1940 –)
*[[Edo Pirkmajer]] (1932 –)
*Janez Pirnat (1948 –)
* [[Janez Pirš (fizik)|Janez Pirš]] (1945 –)
*[[Franko Pisani]] (1931 – 2023)
* [[Gorazd Planinšič]] (1962 –)
* [[Mark Pleško]] (1961 –)
*[[Franc Plevnik]] (1924 – 2012)
* [[Igor Poberaj]] (1963 –)
* [[Savo Poberaj]] (1929 – 1993)
* [[Rudolf Podgornik]] (1955 – 2024)
*[[Ervin Bogomir Podgoršak]] (1943 –)
* [[Boštjan Podobnik]] (1967 –)
* [[Tomaž Podobnik]] (1965 –)
*[[Tjaša Pogačar]] (1984 –) BF
* [[Matjaž Poljšak]] (1951 – 2005)
* [[Dušan Ponikvar]]
* [[Tine Porenta]]
* [[Robert Posel]] (1967 –)
* [[Anton Potočnik]] (1984 –)
*[[Milan Potokar]] (1940 – 2015)
* [[Bogdan Povh]] (1932 – 2024)
* [[Tomaž Požar]] (1980 –)
*[[Anita Prapotnik Brdnik]]
*[[Matej Praprotnik]]
*[[Andrej Pregelj]] (1957 –)
*[[Matej Pregelj]]
* [[Peter Prelovšek]] (1947 –)
* [[Saša Prelovšek Komelj]]
*[[Rok Prešeren]] ?
*Saša Prešern (1951 –) ?
*[[Rok Prislan]]
*Janko Pristov (1929 – 2022) (meteorolog)
*[[Dragotin Prosen]] (1907 – 1984) (geofizik)
*Marijan Prosen (1937 –) (astronom)
* [[Tomaž Prosen]] (1970 –)
* [[Andrej Prošek]]
* Albin Pučnik
== R ==
*[[Ava Rajh]]
* [[Jože Rakovec]] (1946 –) (meteorolog)
* [[Anton Ramšak]] (1959 –)
*[[Nives Ramšak]] (1968 –)
*[[Vekoslav Ramšak]]
*[[Danilo Ravnik]] (1923 – 2016)
*[[Jure Ravnik]] (1973 –)
* [[Matjaž Ravnik]] (1953 – 2009)
* [[Miha Ravnik]] (1981 –)
* [[Bruno Ravnikar]] (1930 – 2023)
* [[Nada Razpet]] (r. [[Šmon]])
*[[Jožef Reisner]] (1875 – 1955)
* [[Tomaž Rejec]]
* [[Maja Remškar]] (1960 –)
* [[Robert Repnik]] (1975 –)
*[[Oskar Reya]] (1900 – 1980) (meteorolog)
*[[Marijan Ribarič]] (1932 – 2022)
*[[Neža Ribarič]]
*[[Vladimir Ribarič]] (1928 – 2002) (geofizik, seizmolog)
* [[Marko Robnik]] (1954 –)
* [[Mitja Rosina]] (1935 –)
*Jožef Roškar (meteorolog)
* [[Aljoša Rovan]] (1969 –)
* [[Barbara Rovšek]]
*[[Franc Rozman (fizik)]] (1949 –)
*[[Brigita Rožič]]
*Stane Rožman (1948 –)
*Wojciech Rubinowicz (1889 – 1974)
* [[Franc Runovc]] (1949 –)
*[[Peter Rupnik]] (1944 – 1994)
*[[Edmond Rusjan]] (1959 –)
*[[Venceslav Rutar]] (1950 –) (ZDA?)
== S ==
* [[Oton Sajovic]] (1907 – 1996)
*Ena Salihović?
*[[Milan V. Schara]] (1934 – 2022) (kemik, biofizik)
* [[Gregor Schoettl]] (1732 – 1777)
* [[Igor Sega]]
* [[Janez Seliger]] (1949 –)
*[[Uroš Seljak]] (1966 –)
* [[Andrej Semekovič]]
* [[Igor Serša]] (1966 –)
*[[Franc Sever]] (1953 –)
* [[France Sevšek]] (1951 –)
* [[Jurij Simčič]]?
* [[Urban Simončič]]
*[[Hugo Sirk]] (1881 – 1959)
* [[Zlatko Sitar]]
* [[Gregor Skačej]] (1973 –)
* [[Gregor Skok]] (meteorolog)
*Tomo Skubic (1930–1996) ??
*[[Tomaž Skulj]] (1941 – 2023)
*[[Jure Skvarča]] (1941 –)
*[[Jure Skvarč]] (1964 –)
* [[Janez Slak]] (1946 –)
* [[Mitja Slavinec]] (1964 –)
*[[Anže Slosar]] (1977 –)
*[[Vito Smolej]] (1948 –)
*[[Borut Smodiš]]
*[[Luka Snoj (fizik)]] (1981 –)
* [[Rastislav Snoj]] (1957 –)
* [[Mihael Fidel Sreš]] (1885 – 1959)
* [[Samo Stanič]] (1969 –)
* [[Aleš Stanovnik (fizik)|Aleš Stanovnik]] (1946 –)
* [[Marko Starič]] (1956 –)
* [[Jožef Stefan]] (1835 – 1893)
*[[Konrad Stefan]] (1854 – 1909)
* [[Janez Stepišnik]] (1940 –)
*[[Špela Stres]]
* [[Janez Strnad]] (1934 – 2015)
*[[Marija Strojnik Scholl]] (1950 –)
* Ivan Stožir (1834 – 1908)
* [[Mojca Studen]] (1969 –)
*[[Matija Stupar]]
*[[Peter Suhadolc]] (1950 –) (geofizik, seizmolog)
* [[Daniel Svenšek]] (tudi glasbenik)
* [[Saša Svetina]] (1935 –)
== Š ==
*[[Lino Šalamon]]
* [[Anton Šantel]] (1845 – 1920)
* [[Andreja Šarlah]] (1974 –)
*[[Božidar Šarler]] (1957 –)
*[[Matic Šavli]]
* [[Marjeta Šentjurc]] (1940 –)
*[[Barbara Šetina Batič]]
* [[Marko Šifrar]] (1967 –)
* [[Simon Širca]] (1969 –)
*[[Miha Škarabot]]
*[[Metod Škarja]] (1963 –)
* [[Damijan Škrk]]
*[[Andrej Šmidovnik]]
*[[Karel Šmigoc]] (1936 –)
* [[Žiga Šmit]] (1954 –)
*[[Hinko Šolinc]] (1941 –)
* [[Jure Špiler]]
*[[Žiga Štancar]]
* [[Janez Štrancar]] (1973 –)
*[[Bojan Štumberger (fizik)]]?
*[[Sašo Šturm]] ?
* [[Ivan Šubic]] (1856 – 1924)
*[[Franc Šumi]] (1922 – 2004) (geofizik)
*[[Zoran Šušterič]] (1948 –)
== T ==
*[[Matevž Tadel]] (1971 –)
*[[Bosiljka Tadić]] (1951 –)
* [[Izidor Tasič]]
*[[Radovan Tavzes]] (1946 –)
* [[Iztok Tiselj ]] (1966? –)
*[[Gašper Tkačik]] (1979 –)
* [[Uroš Tkalec]] (1982 –)
*[[Marjan Tomšič (fizik)|Marjan Tomšič]] (1930 – 2009)
* [[Bogdan Topič]] (1967 –)
*[[Gregor Traven, astrofizik]]
* [[Andrej Trkov]]
* [[Zvonko Trontelj]] (1937 – 2024)
== U ==
*[[Lara Ulčakar]] (&Iris Ulčakar)
*[[Simon Ülen]]
*[[Polona Umek]]?
*([[Anton Urbas]])
*[[Mitja Uršič]] (1976 –)
*[[Stanko Uršič]] (1917 – 2000)
== V ==
*[[Marko Vakselj]] (1932 – 2017)
*[[Marko Valič]] (1942 –)
*[[Nataša Vaupotič]] (1967 –)
*[[Primož Vavpetič]]
*[[Boris Vedlin]] (1950 – 2015) ?
* [[Jurij Vega]] (1754 – 1802)
* [[Matjaž Vencelj]]
*[[Peter Vencelj]] (1939 – 2017)
*[[Ivo Verovnik]] (1950 –)
* [[Alenka Vesel]]
*[[Gorazd Vesnaver]] (1941 –)
*[[Lev Vidmar]]
* [[Tim Vidmar]]
*[[Andrej Vilfan]]
*[[Igor Vilfan]] (1945 – 2009)
*[[Mojca Vilfan]] (1974 –)
*[[Jaka Vodeb]]
* [[Andrija Volkanovski]]
*[[Andrej Vrečko]]
*[[Erik Vrenko]] (1937? –)
* [[Tomaž Vrhovec]] (1959 – 2004)
*[[Stanislav Vrtnik]]
== Z ==
*[[Lenart Zadnik]]
* [[Gabrijela Zaharijaš]]
*[[Andrej Zajc]] (1938 – 2021), strokovnjak za materiale
* [[Bojan Zajec]]
* [[Boštjan Zalar]] (1965 –)
*[[Stojan Zalar]] (1921 – 1990)
*[[Žiga Zaplotnik]] (meteorolog)
* [[Danilo Zavrtanik]] (1953 –)
* [[Marko Zavrtanik]]
* [[Matjaž Zemljič]]
*[[Marko Zgonik]] (1953 –)
*[[Aleksander Zidanšek]] (1965 –)
* [[Primož Ziherl]] (1968 –)
*[[Pavel Zlobec]] (1939 – 2019)
*[[Marko Zlokarnik]] (1931 –)
*[[Janez Zorec]] (1948 –)
*[[Andrej Zorko]] (1977 –)
*[[Benjamin Zorko]]
*[[Alexis Zrimec]] ?
*[[Jure Zupan (kemik)|Jure Zupan]] (1943 –)
*[[Jure Zupan (1975)|Jure Zupan]] ml. (1975 –)
* [[Anže Zupanc]]
* [[Črtomir Zupančič]] (1928 – 2018)
*[[Ivan Zupančič]] (1930 – 1999)
*[[Erik Zupanič]] (1978 –)
*[[Tomaž Zwitter]] (1961 –)
== Ž ==
*([[Jože Žabkar]])
*Anton (Tone) Žabkar (1949 – 1997)
* [[Mark Žagar]] (1969 –) (meteorolog)
*[[Nedjeljka Žagar]]
*[[Tomaž Žagar]] (1972 –)
*[[Jure Žalohar]]
* [[Matjaž Žaucer]] (1945 –)
* [[Boštjan Žekš]] (1940 –)
*[[Maruša Žerjal]]
*[[Vida Žigman]] (1950 –)
* [[Rok Žitko]] (1978 –)
*[[Vladimir Žitko]] (1903 – 1954)
* [[Matjaž Žitnik]] (1965 –)
* [[Marko Žnidarič]]
*[[Jakob Žnidaršič]] (1847 – 1903)
* [[Dejan Žontar]] (1968 –)
* [[Slobodan Žumer]] (1945 –)
*[[Bojan Žunkovič]] (1985 –)
*[[Stane Žužek]] (1937 –) (Argentina)
{{div col end}}
== Kazalci strokovne odmevnosti slovenskih fizičark in fizikov ==
h-indeks je uvedel leta 2005 J. E. Hirsch<ref name=Hirsch2005>{{Cite journal |last = Hirsch |first = J. E. |authorlink = Jorge E. Hirsch |date = 15 November 2005 |title = An index to quantify an individual's scientific research output |url = https://archive.org/details/sim_proceedings-of-the-national-academy-of-sciences-usa_2005-11-15_102_46/page/16569 |journal = [[Proceedings of the National Academy of Sciences|PNAS]] |volume = 102 |issue = 46 |pages = 16569–16572 |doi = 10.1073/pnas.0507655102 |pmid = 16275915 |pmc = 1283832 |bibcode = 2005PNAS..10216569H |arxiv = physics/0508025 | issn = 0027-8424 }}</ref> za merjenje znanstvenega učinka poljubnega znanstvenika; ta kazalec je enak številu strokovnih člankov opisane osebe, ki so prejeli vsaj toliko navedkov, kot je vrednost h-indeksa.
g-indeks je vpeljal leta 2006 L. Egghe<ref name="Egghe">Egghe, Leo (2006) Theory and practise of the g-index, Scientometrics, vol. 69, No 1, pp. 131–152. {{DOI|10.1007/s11192-006-0144-7}}</ref> kot izboljšavo Hirschevega kazalca; g-indeks je enak največjemu številu, ki izpolni pogoj, da je bila skupina najpogosteje navajanih člankov od prvega do g-tega navedena skupaj najmanj g*g-krat.
hc-indeks ali sodobni ('contemporary') h-index so predlagali A. Sidiropoulos, D. Katsaros in Y. Manolopoulos (glej
arXiv:cs.DL/0607066 v1 13 Jul 2006), da bi upoštevali novejše članke bolj kot starejše. V sledeči tabeli je tako upštevan pri določitvi hc-indeksa vsak članek objavljen v letu izračuna 4-krat, članek objavljen n let prej pa le 4/n-krat, itd.
'navedki/leto/avtorja', ali letno število navedkov na avtorja, so enaki seštevku števil vseh navedkov posamičnih člankov deljenih s številom avtorjev posamičnega navedenega članka.
'vsi navedki' podajajo skupno število navedkov nekega avtorja.
Za določanje navedenih kazalcev je bil uporabljen 'Publish or Perish' (A.W. Harzing 2007), ki je na voljo pod http://www.harzing.com/pop.htm. Razen kadar to ni bilo mogoče zaradi siceršnje nedoločenosti rezultata, sta bila pri določitvi uporabljena kratica imena in priimek - navadno (in pri mnogocitiranih avtorjih vedno) brez slovanskih črk, kar je praviloma povišalo kazalčne vrednosti. Miroslav Adlešič je bil tako preverjan kot "M Adlesic", itd. Pred dokončnim izračunom kazalcev v dneh 1. in 2. junija 2015 so bile očitno napačne atribucije ali navedki z nedvomno napačno letnico objave (n.p. v 17. stoletju) ročno izključeni.
Kot kažejo med drugim veliki standardni odmiki poprečnih kazalcev v spodnji tabeli, direktna primerjava odmevnosti udeležencev na velikih projektih za raziskavo delcev ali astrofizike z zelo številnimi avtorji posamičnih člankov ter drugih znanstvenic in znanstvenikov, ki praviloma objavljajo v mnogo manjših skupinah ali celo sami, ni smiselna. (5851 krat navedni članek V. Cindra ima, na primer, 2932 avtorjev, od katerih jih upošteva Google Scholar pri izračunu števila letnih navedkov na avtorja le 21. Najveckrat citirani članek najuglednejšega navedenega astrofizika ima 499 avtorjev, od katerih jih Google Scholar pri izračunu upošteva le 66, itd.) Zato je median bolj zgovoren od poprečja in navaja tabela kazalce tudi ločeno za raziskovalce delcev ('jedraše') ali astrofizike in druge fizičarke ali fizike.
Primerjava navedenih rezultatov z neposrednim izpisom podatkovnih baz Google Scholar, WoS in Scopus kaže razlike, ki so večje od 3x pri posameznih kazalcih. Zato jih velja jemati z rezervo. Izpis 'Publish or Perish' se ne ujema z bazami, ki jih navaja kot vire, med tem ko se neposredne baze med seboj bolje ujemajo.
{| class="wikitable sortable"
|+ Kazalci strokovne odmevnosti (navedkov) slovenskih fizičark in fizikov 1. in 2. oz. 8.* junija 2015
|-
! št. !! !! || ime in priimek (rojen - umrl) !! h-indeks !! g-indeks !! hc-indeks !! navedki/leto/avtorja !! vsi navedki !! področje
|-
| 1 || A || || Miroslav Adlešic (1907 – 2002) || 2 || 2 || || 0.1 || ||
|-
| 2 || || || France Ahlin (1906 – 1977) || || || || || ||
|-
| 3 || || || Anton Ambschel (1746 – 1821) || || || || || ||
|-
| 4 || || || Leopold Andree (1879 – 1952) || || || || || ||
|-
| 5 || || || Tomaž Apih || 16 || 22 || 9 || 7.67 || ||
|-
| 6 || || P || Iztok Arčon || 23 || 31 || 16 || 12.91 || 1664 ||
|-
| 7 || || P || Denis Arčon || 24 || 39 || 17 || 20.41 || 2249 ||
|-
| 8 || || || Andrej Ažman (1937 – 1980) || 14 || 20 || 3 || 4.44 || 618 ||
|-
| 9 || B || D || Dušan Babič || 20 || 36 || 15 || 5.1 || 1353 ||
|-
| 10 || || || Borut Bajc || 26 || 55 || 19 || 45.46 || 3091 || delci
|-
| 11 || || || Drago Bajc (1935 – 2020) || 3 || 3 || 1 || 0.18 || 16 ||
|-
| 12 || || || Lenart Barbič (1947 – ) || 1 || 1 || 0 || 0.07 || 10 ||
|-
| 13 || || || Aleš Berkopec || 2 || 4 || 1 || 0.37 || 18 ||
|-
| 14 || || P || Robert Blinc (1933 – 2011)* || 64 || 107 || 28 || 135,15 || 21309 || >
|-
| 15 || || || Andrej Ludvik Bizjak || || || || || ||
|-
| 16 || || || Vid Bobnar || 20 || 42 || 13 || 23.16 || 1932 ||
|-
| 17 || || P || Janez Bonča* || 26 || 46 || 19 || 34,32 || 2467 ||
|-
| 18 || || || Branko Borštnik (1944 – ) || 10 || 17 || 4 || 3.11 || 590 ||
|-
| 19 || || || Bojan Boštjančič || 39 || 71 || 14 || 30.31 || 5064 || delci
|-
| 20 || || D || Bojan Božič || 12 || 20 || 8 || 4.87 || 430 ||
|-
| 21 || || D || Marko Bračko || 82 || 135 || 58 || 148.52 || 23299 || delci
|-
| 22 || || || Zlatko Bradač || 8 || 14 || 7 || 1.49 || 292 ||
|-
| 23 || || || Dušan Brajnik || 10 || 16 || 3 || 1.58 || 290 ||
|-
| 24 || || P || Gvido Bratina || 24 || 47 || 13 || 8.99 || 2527 ||
|-
| 25 || || || Vojko Bratina (1969 –) || 4 || 5 || 3 || 0.81 || ||
|-
| 26 || || || Vojmir Bratina (1916 – 1997) || || || || || ||
|-
| 27 || || || Silvo Breskvar (1902 – 1969) || 0 || || || || ||
|-
| 28 || || P || Milan Brumen (1951 – 2023) || 18 || 35 || 10 || 8.13 || 1336 ||
|-
| 29 || || || Klemen Bučar || 11 || 19 || 10 || 5.93 || 446 ||
|-
| 30 || C || P || Vladimir Cindro* || 102 || 194 || 109 || 260.21 || 38225 || delci >
|-
| 31 || || P || Gregor Cevc (1951 –)* || 51 || 108 || 27 || 134,35 || 12172 ||
|-
| 32 || || D || Pavel Cevc || 17 || 30 || 9 || 5.1 || 998 ||
|-
| 33 || || D || Primož Cevc || || || || || ||
|-
| 34 || || IP || Leon Cizelj || 14 || 21 || 9 || 10.19 || 762 ||
|-
| 35 || || P || Uroš Cvelbar* || 30 || 48 || 22 || 52,47 || 2619 ||
|-
| 36 || || P || Mirjam Cvetič (1957 –)*
|| 77 || 126 || 22 || 175.67 || 19372 || astro
|-
| 37 || || IP || Dean Cvetko || 25 || 38 || 16 || 6.35 || 1984 ||
|-
| 38 || Č || P || Andrej Čadež (1942 –) || 14 || 24 || 9 || 4.69 || 614 ||
|-
| 39 || || || Fran Čadež (1882 – 1945) || || || || || ||
|-
| 40 || || || Marijan Čadež (1912 – 2009) || 0 || || || || ||
|-
| 41 || || P || Marko Čepin || 16 || 30 || 14 || 19.48 || 1083 ||
|-
| 42 || || P || Mojca Čepič || 18 || 34 || 12 || 16.27 || 1339 ||
|-
| 43 || || || Lavo Čermelj (1889 – 1980) || 0 || || || || ||
|-
| 44 || || P || Martin Čopič (1950 –) || 24 || 32 || 12 || 7.73 || 1459 ||
|-
| 45 || || P || Milan Čopič (1925 – 1989) || 1 || || || || ||
|-
| 46 || || || Ljubomir Črepinšek (1936 – 2023) || 0 || || || || ||
|-
| 47 || D || D || Jure Derganc || 10 || 20 || 8 || 2.45 || 413 ||
|-
| 48 || || || Viktor Dimic (1934 –) || 10 || 17 || 3 || 2.27 || 448 ||
|-
| 49 || || || Jure Dobnikar || 18 || 27 || 14 || 3.68 || 801 ||
|-
| 50 || || D || Andrej Dobovišek || 4 || 6 || 4 || 9.76 || 52 ||
|-
| 51 || || || Simon Dolar (1877 – 1966) || || || || || ||
|-
| 52 || || P || Janez Dolinšek || 26 || 37 || 12 || 17.16 || 2507 ||
|-
| 53 || || IP || Irena Drevenšek Olenik || 14 || 20 || 9 || 5.97 || 497 ||
|-
| 54 || || || Andrej Duh || 6 || 11 || 4 || 0.74 || 124 ||
|-
| 55 || E || || Borut Eržen || 38 || 64 || 15 || 13 || 4415 || delci
|-
| 56 || F || P || Svjetlana Fajfer || 31 || 45 || 20 || 21.22 || 2919 || delci
|-
| 57 || || D || Aleš Fajmut || 7 || 9 || 5 || 0.96 || 101 ||
|-
| 58 || || P || Andrej Filipčič* || 103 || 180 || 118 || 285.06 || 38557 || delci >
|-
| 59 || || || Cene Filipič || 24 || 45 || 10 || 11.42 || 2191 ||
|-
| 60 || || D || Miha Fošnarič || 9 || 15 || 6 || 4.21 || 236 ||
|-
| 61 || G || IP || Franci Gabrovšek || 13 || 25 || 11 || 13.09 || 713 ||
|-
| 62 || || P || Bojan Golli (1950 – 2023) || 14 || 23 || 8 || 0.67 || 609 || delci
|-
| 63 || || P || Boštjan Golob || 90 || 151 || 59 || 125.18 || 32364 || delci
|-
| 64 || || IP || Andreja Gomboc (1969 –) * || 25 || 45 || 25 || 25,75 || 2318 || astro
|-
| 65 || || || Andrej Gorišek (1973 –)* || 103 || 180 || 110 || 445.51 || 37247 || astro >
|-
| 66 || || P || Peter Gosar (1923 – 2022) || 11 || 20 || 4 || 4.98 || 444 ||
|-
| 67 || || || Daša Grabec (1969 –) || 3 || 6 || 2 || 0.86 || 8 ||
|-
| 68 || || || Igor Grabec (1939 –)* || 31 || 50 || 13 || 31,67 || 3365 ||
|-
| 69 || || || Peter Gregorčič (1980 –) || 8 || 16 || 10 || 1.24 || 258 ||
|-
| 70 || || || Gregor Gregorič || 10 || 29 || 6 || 6.08 || 913 ||
|-
| 71 || || || Ferdinand Grešovnik (1944 –) || 3 || 5 || 1 || 0.34 || 29 ||
|-
| 72 || H || P || Marjan Hribar || 10 || 15 || 4 || 0.58 || 1831 ||
|-
| 73 || || || Darin Hvalec (1965 –) || 1 || 1 || 0 || 0.01 || ||
|-
| 74 || || || Rihard Hudej (1977 –) || 7 || 15 || 7 || 4 || 480 ||
|-
| 75 || || || Robert Hudej (1975 –) || 9 || 17 || 10 || 5.06 || 284 ||
|-
| 76 || I || P || Aleš Iglič * || 33 || 46 || 22 || 34,3 || 3899 ||
|-
| 77 || J || || Helena Janžekovič || 5 || 9 || 2 || 1.24 || 97 ||
|-
| 78 || || || Orest Jarh (1958 –) || 11 || 23 || 6 || 4.21 || 555 ||
|-
| 79 || || IP || Robert Jeraj * || 31 || 56 || 23 || 43,82 || 3691 ||
|-
| 80 || || || Jure Jerman || 5 || 6 || 3 || 0.16 || 58 ||
|-
| 81 || || || Simon Jesenko || 3 || 6 || 4 || 4.8 || 46 ||
|-
| 82 || || || Romana Jordan (1966 –) || 3 || 3 || 0 || 0.89 || 71 ||
|-
| 83 || || || Boštjan Jug (1968 –) || 2 || 3 || 1 || 0.05 || 15 ||
|-
| 84 || K || || Bojan Kambič (1959 –) || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 ||
|-
| 85 || || D || Jernej Fesel Kamenik (1980 -) || 26 || 43 || 28 || 81.22 || 2019 || delci
|-
| 86 || || P || Gabrijel Kernel (1932 – 2025) || 56 || 101 || 21 || 35.89 || 12638 || delci
|-
| 87 || || || Janez Krstnik Kersnik (1783 – 1850) || || || || || ||
|-
| 88 || || P || Borut Paul Kerševan || 95 || 160 || 109 || 450.01 || 31579 || delci >
|-
| 89 || || || Gregor Kladnik || 7 || 12 || 8 || 0.74 || 164 ||
|-
| 90 || || || Ignacij Klemencic (1853 – 1901) || || || || || ||
|-
| 91 || || D || Ivo Kljenak || 10 || 19 || 9 || 7.65 || 547 ||
|-
| 92 || || || Andraž Kocjan || 11 || 17 || 10 || 3.06 || 355 ||
|-
| 93 || || || Boštjan Končar || 10 || 21 || 9 || 12.29 || 493 ||
|-
| 94 || || || Uroš Kostić || 5 || 11 || 5 || 1.29 || 127 ||
|-
| 95 || || P || Alojz(ij) Kodre (1944 –) || 23 || 35 || 12 || 9.45 || 1855 ||
|-
| 96 || || || Jure Kokalj || 10 || 14 || 6 || 1.36 || 223 ||
|-
| 97 || || IP || Samo Korpar || 79 || 128 || 54 || 142.39 || 21863 || delci
|-
| 98 || || || Božo Kos (1931 – 2009) || 0 || || || || ||
|-
| 99 || || || Nejc Košnik || 10 || 17 || 9 || 9.06 || 321 || delci
|-
| 100 || || || Joahim Košutnik (1714 – 1789) || || || || || ||
|-
| 101 || || || Janez Kovač || 17 || 27 || 16 || 8.46 || 1915 ||
|-
| 102 || || P || Samo Kralj (1959 –)* || 29 || 41 || 17 || 6,14 || 2318 ||
|-
| 103 || || P || Veronika Kralj-Iglič* || 31 || 46 || 21 || 36,52 || 3584 ||
|-
| 104 || || || Gregor Kramberger (1971 –)* || 102 || 140 || 106 || 411.19 || || delci
|-
| 105 || || || Rajmund Krivec || 12 || 20 || 6 || 6.4 || 519 || delci
|-
| 106 || || || Josip Križan (1841 – 1921) || || || || || ||
|-
| 107 || || P || Peter Križan (1958 –) || 87 || 144 || 58 || 22.73 || 28967 || delci
|-
| 108 || || || Karel Kunc (1879 – 1950) || || || || || ||
|-
| 109 || || || Samo Kupper (1962 –) || 12 || 22 || 10 || 1.66 || 521 || delci
|-
| 110 || || P || Ivan Kuščer (1918 – 2000) || 18 || 28 || 4 || 6.9 || 939 ||
|-
| 111 || || P || Zdravko Kutnjak * || 33 || 58 || 23 || 37,56 || 4090 ||
|-
| 112 || || || Franc Kvaternik (1919 – 1981) || 1 || 1 || 0 || 0.05 || ||
|-
| 113 || L || P || Gojmir Lahajnar * || 29 || 43 || 11 || 12,16 || 2569 ||
|-
| 114 || || || Janez K. Lapajne (1937 – 2012) || 3 || 6 || 1 || 0.68 || 47 ||
|-
| 115 || || || Igor Lengar || 7 || 10 || 6 || 2.5 || 161 ||
|-
| 116 || || || Matjaž Leskovar || 13 || 23 || 9 || 7.92 || 717 ||
|-
| 117 || || P || Adrijan Levstik * || 30 || 58 || 16 || 11,1 || 4084 ||
|-
| 118 || || P || Andrej Likar (1948 – 2025) || 19 || 28 || 7 || 2.11 || 1246 ||
|-
| 119 || || || Metka Luzar (1948 – 1996) || 11 || 23 || 6 || 3.47 || 588 ||
|-
| 120 || M || || Aleksej Majkić || 2 || 3 || 3 || 0.3 || 12 ||
|-
| 121 || || D || Igor Mandić || 98 || 180 || 109 || 283.73 || 33565 || delci >
|-
| 122 || || P || Norma Mankoč-Borštnik || 10 || 20 || 6 || 6.58 || 437 ||
|-
| 123 || || P || Marko Marhl || 23 || 42 || 15 || 29.57 || 1962 ||
|-
| 124 || || || Ugo Marzolino || 12 || 18 || 12 || 15.09 || 344 ||
|-
| 125 || || P || Borut Mavko || 22 || 38 || 13 || 18.02 || 2180 ||
|-
| 126 || || D || Irena Mele || 9 || 14 || 6 || 3.56 || 322 ||
|-
| 127 || || D || Tomaž Mertelj || 19 || 31 || 15 || 9.75 || 1095 ||
|-
| 128 || || P || Dragan Mihailović || || || || || ||
|-
| 129 || || P || Miodrag V. Mihailović || 16 || 23 || 3 || 3.66 || 592 ||
|-
| 130 || || P || Marko Mikuž || 98 || 180 || 109 || 234.43 || 33923 || delci >
|-
| 131 || || || Andrej Mohar || 1 || 1 || 0 || 0.2 || 2 ||
|-
| 132 || || D || Aleš Mohorič || 9 || 16 || 7 || 3.77 || 290 ||
|-
| 133 || || P || Ivan Molinaro (1903 – 1988) || 3 || 6 || 4 || 0.48 || 173 ||
|-
| 134 || || P || Anton Moljk (1916 – 1998) || 10 || 15 || 2 || 1.37 || 261 ||
|-
| 135 || || || Miran Mozetič || 36 || 52 || 25 || 21.75 || 4001 ||
|-
| 136 || || || Jernej Mravlje || 12 || 23 || 12 || 15.92 || 581 ||
|-
| 137 || || P || Igor Muševič (1954 –)* || 36 || 56 || 26 || 32,76 || 4216 ||
|-
| 138 || N || || Julij Nardin (1877 – 1959) || || || || || ||
|-
| 139 || || || Vincenc Nemanič || 11 || 16 || 8 || 4.04 || 372 ||
|-
| 140 || || || Miha Nemevšek || 9 || 21 || 12 || 22.67 || 670 || delci
|-
| 141 || O || || Tomo Omahna (1963 –) || 0 || || || || 0 ||
|-
| 142 || || P || Milan Osredkar (1919 – 2003) || 3 || 5 || 1 || 0.31 || 66 ||
|-
| 143 || || D || Natan Osterman (LJ) || 18 || 45 || 16 || 7.43 || 2113 || delci
|-
| 144 || P || P || Sergej Pahor (1930 – 2006) || 11 || 15 || 2 || 2.84 || 285 ||
|-
| 145 || || || Matej Pavšič || 21 || 31 || 8 || 14.32 || 1226 || delci
|-
| 146 || || D || Egon Pavlica || 6 || 12 || 8 || 2.5 || 165 ||
|-
| 147 || || || Andrej Petelin (LJ) || 12 || 21 || 10 || 4.31 || 624 ||
|-
| 148 || || P || Matjaž Perc (1979 –)* || 54 || 88 || 53 || 92,17 || 9407 ||
|-
| 149 || || || Mitja Peruš (1969 –) || 9 || 17 || 5 || 13.23 || 349 ||
|-
| 150 || || || Rok Pestotnik (1972 –) || 64 || 107 || 49 || 119.78 || 15150 || delci
|-
| 151 || || || Miro Petek || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 ||
|-
| 152 || || P || Anton Peterlin (1908 – 1993; ZDA)* || 56 || 89 || 13 || 73,83 || 11881 ||
|-
| 153 || || || Ljubo Petkovič || 2 || 3 || 1 || 1.66 || 95 ||
|-
| 154 || || || Dušan Petrac/č (1932 – 2023) || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 ||
|-
| 155 || || P || Lovro Pičman (1929 – 2022) || 3 || 8 || 1 || 1.25 || 129 ||
|-
| 156 || || P || Raša Pirc* || 31 || 59 || 20 || 22,49 || 3930 ||
|-
| 157 || || || Janez Pirš || 10 || 20 || 4 || 2.06 || 438 ||
|-
| 158 || || P || Gorazd Planinšič (1962 –) || 8 || 13 || 7 || 3.94 || 205 ||
|-
| 159 || || || Mark Pleško (1963 –) || 11 || 29 || 9 || 8.02 || 906 ||
|-
| 160 || || IP || Igor Poberaj || 24 || 40 || 17 || 8.9 || 1665 ||
|-
| 161 || || || Savo Poberaj (1929 – 1993) || 6 || 10 || 3 || 0.56 || 100 ||
|-
| 162 || || P || Rudolf Podgornik (1955 – 2024)* || 41 || 64 || 24 || 50,53 || 5466 ||
|-
| 163 || || D || Tomaž Podobnik || 48 || 76 || 20 || 46.74 || 7384 || delci
|-
| 164 || || || Boštjan Podobnik* || 5 || 18 || 5 || 4,55 || 358
|-
| 165 || || || Matjaž Poljšak || 4 || 7 || 1 || 0.68 || 65 ||
|-
| 166 || || D || Dušan Ponikvar || 5 || 10 || 4 || 1.43 || 129 || astro
|-
| 167 || || || Tine Porenta (LJ) || 7 || 9 || 8 || 1.63 || 86 ||
|-
| 168 || || || Robert Posel (1967 –) || 1 || 1 || 1 || 0 || ||
|-
| 169 || || || Anton Potočnik (1984 – ) || 9 || 16 || 10 || 0.8 || 384 ||
|-
| 170 || || P || Bogdan Povh (1932 – 2024) || 78 || 148 || 39 || 80.49 || 25942 || delci
|-
| 171 || || || Tomaž Požar (1980 –) || 6 || 10 || 6 || 6.84 || 124 ||
|-
| 172 || || P || Peter Prelovšek (1947 –)* || 33 || 58 || 19 || 46,83 || 4288 ||
|-
| 173 || || D || Saša Prelovšek Komelj || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 ||
|-
| 174 || || P || Tomaž Prosen (1970 –)* || 39 || 63 || 28 || 85,95 || 5316 ||
|-
| 175 || || || Andrej Prošek || 11 || 15 || 6 || 5.23 || 331 ||
|-
| 176 || R || P || Jože Rakovec (1946 –) meteo || 11 || 15 || 7 || 2.51 || 377 ||
|-
| 177 || || P || Anton Ramšak || 19 || 29 || 10 || 14.49 || 1061 ||
|-
| 178 || || || Nina Ramšak (1968 –) || 4 || 5 || 1 || 0.31 || 30 ||
|-
| 179 || || || Matjaž Ravnik (1953 – 2009?) || 16 || 24 || 8 || 8.82 || 774 ||
|-
| 180 || || D || Miha Ravnik (1981 –)* || 21 || 42 || 22 || 38,07 || 1805 ||
|-
| 181 || || || Bruno Ravnikar (1930 – 2023) || 3 || 4 || 1 || 0.26 || 22 ||
|-
| 182 || || || Nada Razpet (1948 –) || 3 || 3 || 2 || 0.65 || 26 ||
|-
| 183 || || D || Tomaž Rejec || 14 || 25 || 9 || 9.39 || 664 ||
|-
| 184 || || || Maja Remškar (1960 –)* || 32 || 66 || 44 || 48,23 || 4694 ||
|-
| 185 || || D || Robert Repnik || 4 || 7 || 3 || 0.91 || 74 ||
|-
| 186 || || || Marijan Ribarič (1932 – 2022) || 9 || 18 || 4 || 4.1 || 450 ||
|-
| 187 || || P || Marko Robnik (1954 –)* || 31 || 60 || 18 || 62,72 || 4051 ||
|-
| 188 || || P || Mitja Rosina (1935 –) || 24 || 34 || 9 || 7.59 || 1666 ||
|-
| 189 || || || Aljoša Rovan (1969 –) || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 ||
|-
| 190 || || || Barbara Rovšek || 5 || 10 || 3 || 1.81 || 113 ||
|-
| 191 || || || Franc Runovc (1949 –) || 9 || 14 || 5 || 2.13 || 241 ||
|-
| 192 || S || || Oton Sajovic (1907 1996) || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 ||
|-
| 193 || || || Gregor Schoettl (1732 – 1777) || || || || || ||
|-
| 194 || || || Igor Sega || 15 || 26 || 8 || 7.02 || 749 ||
|-
| 195 || || P || Janez Seliger (1949 –) || 26 || 40 || 10 || 3.23 || 2945 ||
|-
| 196 || || || Andrej Semekovič || || || || || ||
|-
| 197 || || IP || Igor Serša || 13 || 19 || 9 || 8.38 || 555 ||
|-
| 198 || || P || France Sevšek || 7 || 10 || 5 || 1.48 || 125 ||
|-
| 199 || || || Urban Simončič || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 ||
|-
| 200 || || P || Zlatko Sitar (ZDA) * || 35 || 54 || 24 || 33,24 || 4599 ||
|-
| 201 || || D || Gregor Skačej || 13 || 19 || 7 || 6.72 || 400 ||
|-
| 202 || || D || Gregor Skok || 6 || 10 || 5 || 2.04 || 120 ||
|-
| 203 || || || Janez Slak (1946 –) || 15 || 28 || 5 || 3.91 || 838 ||
|-
| 204 || || D || Mitja Slavinec || 3 || 5 || 2 || 0.23 || 27 ||
|-
| 205 || || || Rastislav Snoj (1957 –) || 1 || 1 || 0 || 0.02 || ||
|-
| 206 || || || Mihael Fidel Sreš (1885 – 1959) || || || || || ||
|-
| 207 || || P || Samo Stanič (1969 – ) || 83 || 145 || 56 || 136.69 || 25513 || delci
|-
| 208 || || P || Aleš Stanovnik (1946 –) || 22 || 35 || 13 || 5.77 || 1519 || delci
|-
| 209 || || IP || Marko Starič || 80 || 131 || 58 || 86.37 || 22847 || delci
|-
| 210 || || || Jožef Stefan (1835 – 1893) || || || || || ||
|-
| 211 || || P || Janez Stepišnik (1940 –) || 19 || 34 || 10 || 14 || 1222 ||
|-
| 212 || || P || Janez Strnad (1934 – 2015) || 11 || 13 || 2 || 2.13 || 399 ||
|-
| 213 || || || Mojca Studen (1969 –) || 3 || 4 || 1 || 0.07 || 30 ||
|-
| 214 || || D || Daniel Svenšek || 10 || 17 || 7 || 7.44 || 330 ||
|-
| 215 || || P || Saša Svetina (1935 –)* || 30 || 50 || 14 || 23,48 || 3089 ||
|-
| 216 || Š || || Anton Šantel (1845 – 1920) || || || || || ||
|-
| 217 || || || Andreja Šarlah (1974 –) || 9 || 16 || 7 || 5.46 || 263 ||
|-
| 218 || || || Marjeta Šentjurc (1940 –)* || 29 || 45 || 15 || 15,92 || 2862 ||
|-
| 219 || || || Marko Šifrar (1967 –) || 0 || || || || ||
|-
| 220 || || IP || Simon Širca (1969 –) || 34 || 69 || 29 || 42.98 || 5093 || delci
|-
| 221 || || || Miha Škarabot || 23 || 42 || 18 || 21.41 || 1877 ||
|-
| 222 || || D || Damijan Škrk || 8 || 16 || 6 || 2.54 || 290 ||
|-
| 223 || || P || Žiga Šmit || 14 || 20 || 8 || 7.42 || 702 ||
|-
| 224 || || || Jure Špiler || 2 || 3 || 1 || 0.18 || 25 ||
|-
| 225 || || || Janez Štrancar || 15 || 25 || 12 || 13.02 || 732 ||
|-
| 226 || || || Ivan Šubic (1856 – 1924) || || || || || ||
|-
| 227 || T || P || Bosiljka Tadić * || 29 || 59 || 19 || 20,15 || 4378 ||
|-
| 228 || || || Izidor Tasič || 3 || 3 || 3 || 0.78 || 37 ||
|-
| 229 || || P || Iztok Tiselj || 15 || 30 || 11 || 16.67 || 1148 ||
|-
| 230 || || D || Uroš Tkalec (1982 –) || 14 || 33 || 14 || 24.83 || 1106 ||
|-
| 231 || || || Bogdan Topič || 6 || 14 || 2 || 1.51 || 208 ||
|-
| 232 || || IP || Andrej Trkov * || 21 || 43 || 16 || 22,81 || 2654 ||
|-
| 233 || || P || Zvonko Trontelj (1937 – 2024) || 15 || 26 || 8 || 4.57 || 1009 ||
|-
| 234 || U || || Polona Umek || 19 || 34 || 15 || 9.07 || 1361 ||
|-
| 235 || V || || Nataša Vaupotič || 14 || 21 || 10 || 7 || 521 ||
|-
| 236 || || || Jurij Vega (1754 – 1802) || || || || || ||
|-
| 237 || || P || Matjaž Vencelj (dr. 2006) || 8 || 11 || 6 || 1.93 || 150 ||
|-
| 238 || || || Alenka Vesel* || 30 || 43 || 25 || 20,21 || 2841 ||
|-
| 239 || || || Tim Vidmar || || || || || ||
|-
| 240 || || || Viktor Vidovič || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 ||
|-
| 241 || || || Andrija Volkanovski || 6 || 16 || 7 || 7.64 || 288 ||
|-
| 242 || || || Tomaž Vrhovec (1959 – 2004) || 8 || 11 || 4 || 2.45 || 165 ||
|-
| 243 || Z || D || Gabrijela Zaharijaš || 17 || 39 || 20 || 37.71 || 1579 || delci
|-
| 244 || || || Bojan Zajec || 9 || 15 || 9 || 1.25 || 302 ||
|-
| 245 || || IP || Boštjan Zalar * || 28 || 46 || 15 || 8,08 || 2680 ||
|-
| 246 || || P || Danilo Zavrtanik (1953 – ) || 71 || 117 || 32 || 80.83 || 17800 || astro
|-
| 247 || || D || Marko Zavrtanik || 32 || 77 || 29 || 28.24 || 6347 || delci
|-
| 248 || || || Matjaž Zemljič || 4 || 9 || 3 || 0.79 || 84 ||
|-
| 249 || || || Špela Zemljič Jokhadar || 2 || 4 || 3 || 0.68 || 21 ||
|-
| 250 || || P || Aleksander Zidanšek || 13 || 22 || 10 || 6.23 || 509 ||
|-
| 251 || || IP || Primož Ziherl || 21 || 33 || 13 || 16.74 || 977 ||
|-
| 252 || || P || Marko Zgonik (1954 –) || 25 || 49 || 12 || 15.24 || 2620 ||
|-
| 253 || || || Jure Zupan (1975 –) || 43 || 71 || 34 || 31.76 || 5838 || delci
|-
| 254 || || D || Anže Zupanc || 56 || 94 || 46 || 35.96 || 10809 || delci
|-
| 255 || || P || Črtomir Zupančič (1928 –; ZRN )* || 39 || 83 || 18 || 23,27 || 7069 ||
|-
| 256 || || P || Tomaž Zwitter (1961 –) || 37 || 70 || 34 || 35.02 || 5444 || astro
|-
| 257 || Ž || P || Nedjeljka Žagar || 8 || 13 || 7 || 6.95 || 218 ||
|-
| 258 || || || Matjaž Žaucer (1945 –) || 8 || 11 || 2 || 1.7 || 208 ||
|-
| 259 || || || Boštjan Žekš (1940 –)* || 45 || 77 || 19 || 54,89 || 7592 ||
|-
| 260 || || D || Rok Žitko (1978 –) || 12 || 21 || 11 || 20.45 || 464 ||
|-
| 261 || || IP || Matjaž Žitnik || 17 || 26 || 12 || 2.63 || 876 ||
|-
| 262 || || IP || Marko Žnidarič || 24 || 42 || 20 || 13.13 || 1929 ||
|-
| 263 || || || Dejan Žontar (1968 –) || 63 || 122 || 36 || 104.02 || 15438 || delci
|-
| 264 || || || Slobodan Žumer (1945 –)* || 53 || 92 || 27 || 75,84 || 11321
|}
Visoko uvrščene osebe so zaznamovane z zvezdico. Vse te so bile 8. junija vnovič preverjene z novo verzijo 'Publish or Perish' hkrati upoštevajoč različne mogoče verzije pisanja priimka (n.p.: "S. Žumer" OR "S Zumer"). P = profesor, D = docent; '>' za 'Področjem' pomeni, da so vse navedene vrednosti le spodnje meje, ker Google Scholar, ki ga uporablja 'Publish or Perish', ni mogel prebrati vseh navedkov ali pa je P&P program javil napako.
<br />
== Glej tudi ==
* [[seznam fizikov]]
* [[seznam slovenskih matematikov]]
{{seznami narodov po poklicu|fizikov}}
{{stublist}}
[[Kategorija:Seznami Slovencev|Fizik]]
[[Kategorija:Slovenski fiziki| ]]
eg196jjafg15ch96ozxpkfhlkhbemqd
Seznam slovenskih matematikov
0
229
6739376
6735143
2026-08-19T12:24:42Z
~2026-45085-22
264465
/* Glej tudi */
6739376
wikitext
text/x-wiki
'''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[matematik]]ov'''.
{{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}}
{{CompactTOC2}}
== A ==
* [[Matija Ahacel]] (1779–1845)
* [[France Ahlin]] (1905–1977)
* [[Mišo Alkalaj|Mišo]] [[Mišo Alkalaj|(Vladimir) Alkalaj]] (1952–)
* [[Anton Ambschel]] (1749–1821)
* [[Leopold Andree (1879)|Leopold Andrée]] (1879–1952)
* [[Radovan Andrejčič]] (1931–2010)
* [[Lilijana Arih]] (1942–)
* [[France Avsec]] (1930–2008)
== B ==
* [[Dušan Babič]]
* [[Drago Bajc]] (1935–2020)
* [[Robert Bakula]] (1963–)
* [[Iztok Banič]]
* [[Nino Bašić]] (1988–)
* [[Vladimir Batagelj]] (1948–)
* [[Davide Batič]] (1971–)
* [[Andrej Bauer]] (1971–)
* [[Mojca Bavdaž]]
* [[Andrej Bekeš]] (1949–)
* [[Jože Benčina (matematik)]]
* [[Dominik Benkovič]]
* [[Katja Berčič]]
* [[Bogomil Bergant]] (?–2014)
* [[Janez Bernik (matematik)|Janez Bernik]] (1967–)
* [[Lojze Bernik]] (1908–1985)?
* [[France Bezjak]] (1909–1990)
* [[Aleksander Bilimovič]] 1876–1963)
* [[Josip Birsa]] (1893–1957)
* [[Ivan Bizjak]] (1956–2023)
* [[Gotard Bizjak]] (1783–1840)
* [[Angela Blaznik]]
* [[Andrej Blejec]] (1953–)
* [[Marijan Blejec]] (1919–1992)
* [[Marko Boben]] (1973–)
* [[Luka Boc Thaler]]
* [[Ludvik Bogataj]] (1949–2009)
* [[Marija Bogataj (matematičarka)|Marija Bogataj]] (1950–)
* [[Zvonimir Bohte]] (1935–)
* [[Drago Bokal]] (1978–)
* [[Barbara Boldin]] (1976–)
* [[Velimir Bole]] (1947–)
* [[Mirjam Bon Klanjšček]] (1954–)
* [[Janko Bračič]] (1963–)
* [[Janko Branc]] (1902–1963)
* [[Franc Breckerfeld]] (1681–1744)
* [[Matevž Bren]] (1954–)
* [[Silvo Breskvar]] (1902–1969)
* [[Boštjan Brešar]] (1968–)
* [[France Brešar]] (1935–2013)
* [[Matej Brešar]] (1963–)
* [[Zdene Breška]] (1947–)
* [[Kristijan Breznik]]
* [[Simon Brezovnik]]
* [[Andrej Brodnik (matematik)|Andrej Brodnik]] (1961–)
* [[Branko Butinar]] (1947–)
== C ==
* [[Kristjan Cafuta]] (1977–)
* [[Petra Cajnko]] (1983–)
* [[Anton Cedilnik]] (1949–)
* [[Franc Ksaverij Caucig]]
* [[Josip Celestina]] (1845–1912)
* [[Matija Cencelj]] (1958–)
* [[Andrej Cergol]] (1595–1645)
* [[Boris Cergol]]
* [[Gregor Cigler]] (1967–)
* [[Jaka Cimprič]] (1970–)
* [[Aleksander Cokan]]
* [[Mara Cotič]] (1954–)
* [[Karin Cvetko Vah]] (1975–)
== Č ==
* [[Marijan Čadež (meteorolog)|Marijan Čadež]] (1912–2009)
* [[Bernard Čeferin]] (1628–1679)
* [[Franc Čemažar]] (1899–1978)
* [[Drago Čepar]] (1946–)
* [[Miran Černe]] (1963–)
* [[Vladimir Černe]] (1904–1961)
* [[Jože Andrej Čibej]] (1953–2011)
* [[Jernej Čopič]] (1975–)
* [[Venčeslav Čopič]] (1893–1980)
* [[Matevž Črepnjak]]
* [[Anton Črnivec]] (1856–1936)
== D ==
* [[France Dacar]] (1947–)
* [[Srečko Devjak]] (1947–)
* [[Mirko Dobovišek]] (1951–)
* [[Jožica Dolenšek]] (1935/6–)
* [[David Dolžan]]
* [[Vilko Domajnko]]
* [[Lovro Dretnik]] (1977–)
* [[Barbara Drinovec Drnovšek]] (1971–)
* [[Roman Drnovšek]] (1966–)
* [[Andreja Drobnič Vidic]] (1969–)
== Đ ==
* [[Igor Đukanović]]
== E ==
* [[Daniel Eremita]]
== F ==
* [[Darjo Felda]] (1956–)
* [[Liljana Ferbar]] (1969–)
*[[Franc Ferjan]] (1885-1964)
*[[Karla Ferjančič]]
*[[Anuška Ferligoj]] (1947–)
*[[Gašper Fijavž]]
* [[Ivan Dizma Florjančič de Grienfeld|Janez Dizma Florjančič de Grienfeld]] (1691–1757)
* [[Krizostom Fogh]] (1777–1834)
* [[Franc Forstnerič]] (1958–)
*[[Ajda Fošner]]
*[[Maja Fošner]]
* [[Johannes Frischauf]] (1837–1924)
== G ==
* [[Boštjan Gabrovšek]]
* [[Ludvik Gabrovšek]] (1910–1988)
*[[Franc Galič]] (1929–1982)
* [[Josip Globevnik]] (1945–)
* Dejan Govc
* [[Darja Govekar]] Leban (1964–)
* [[Janez Grad]] (1933–2026)
*[[Gregor Grasselli]]
* [[Jože Grasselli]] (1924–2016)
* [[Mateja Grašič]]
* [[Janko Gravner]] (1960–)
* [[Aleksander Grm]] (1972–)
* [[Jan Grošelj]]
* [[Rudolf Grošelj]] - "Fiči" (1880–1942)
* [[Teodor Grudinski]]
* [[Jerko Gržinčič]] (1905-1985)
* [[Leopold Gunz]] (1785-?)
== H ==
* [[Izidor Hafner]] (1949–2026)
* [[Peter Hafner]] (1958–2009)
* [[Melita Hajdinjak]] (1977–)
* [[Ferdinand Avguštin Hallerstein]] (1703–1774)
* [[Jaka Hedžet]]
* [[Herman Koroški]] (~1100–1160~)
* [[Milan Hladnik]] (1950–)
* [[Franc Hočevar]] (1853–1919)
* [[Boris Horvat (matematik)]]
* [[Mladen Houška]]
* [[Irena Hrastnik Ladinek]]
* [[Bojan Hvala]] (1961–)
* [[Dušan Hvalica]] (1950–)
* Darka Hvastija
== I ==
* [[Stane Indihar]] (1941–2009)
* [[Barbara Ikica]]
* [[Vesna Iršič]] (1993–)
* [[Martin Ivanetič]]
== J ==
* [[Gašper Jaklič]] (1975–)
* [[Jurij Jaklič]] (1967–)
* [[Marko Jakomin]] (1967–2011)
* [[Primož Jakopin]] (1949–)
* [[Marko Jakovac]]
* [[Rajko Jamnik]] (1924–1983)
* [[Dušanka Janežič]] (1952–)
* [[Barbara Japelj Pavešić]]
* [[Blaž Jelenc]] (1981–)
* [[Jožef Jenko]] (1776–1858)
* [[Fran Jeran]] (1881–1954)
* [[Marjan Jerman (matematik)|Marjan Jerman]] (1972–2020)
* [[Jože Jesenko]] (1943–)
* [[Urban Jezernik]]
* [[Borut Jurčič Zlobec]] (1947?-)
* [[Aleksandar Jurišić]] (1963–)
* [[Majda Jurkovič]]
* [[Martin Juvan (matematik)|Martin Juvan]] (1966–)
== K ==
* [[Milan Kac]] (1924–2010)
* [[Marko Kandić]] (1983–)
* [[Tadej Kanduč]]
* [[Sara Kališnik]]
* [[Jure Kališnik]] (1980–)
* [[Ivan Kavkler]] (1946–)
* [[Iztok Kavkler]] (1975–)
* [[Bogdan Kejžar]]
* [[Aleksander Kelenc]]
* [[Sandi Klavžar]] (1962–)
* [[Igor Klep]] (1978–)
* [[Tomaž Klinc]] (1938–)
* [[Ivan Klodič]] (1828–1898)
*[[Andrej Kmet]] (1943–)
* [[Žiga Knap]] (1937–)
* [[Marjeta Knez]] (r. [[Krajnc]]) (1978–)
* [[Damjan Kobal]] (1962–)
* [[Andrej Kobav]] (1593–1654)
* [[Damjana Kokol Bukovšek]]
* [[Matej Kolar]] (1969–)
*[[Dejan Kolarič]] (1978–)
*[[Martina Koman]] (1931–2021)
* [[Matjaž Konvalinka]]
* [[Simona Korenjak Černe]] (1964–)
* [[Tomaž Kosem]] (1980–)
* [[Irena Kosi Ulbl]] (1968–)
* [[Aleksey Kostenko|Aleksey/Oleksy Kostenko]] (?)
*[[Andrej Košir]]
*[[Pavla Košir]] (1914–2015)
* [[Tomaž Košir (matematik)|Tomaž Košir]] (1962–)
* [[Katarina Košmelj]] (1955–)
* [[Joahim Košutnik]] (1714–1789)
* [[Nedeljka Kotnik]] (1930–)
* [[István Kovács]] (1969–)
* [[Gregor Kovačič]] (1960–)
* [[Matjaž Kovše]] (1980–)
* [[Jernej Kozak]] (1946–)
* [[Marjeta Krajnc]] = [[Marjeta Knez]]
* [[Edvard Kramar]] (1947–2021)
* [[Marjeta Kramar Fijavž]] (1973–)
* [[Marko Kranjc (matematik)|Marko Kranjc]] (1952–)
* [[Josip Križan]] (1841–1921)
* [[France Križanič]] (1928–2002)
* [[Bogdan Krušič]] (1933–2017)
* [[Igor Kukavica]] (1964–)
* [[Klemen Kukec]] (?–1541)
* [[Teo Kukuljan]] (1994–)
* [[Karel Kunc]] (1879–1950)
* [[Ivan Kuščer]] (1918–2000)
* [[Klavdija Kutnar]] (1980–)
* [[Bojan Kuzma]]
* [[Boštjan Kuzman]] (1976–)
* [[Uroš Kuzman]] (1984–)
== L ==
* [[Ivo Lah]] (1896–1979)
* [[Leon Lampret]] ?
* [[Vito Lampret]] (1943–)
* [[Boris Lavrič]] (1955–)
* [[Luka Lavtar]] (1846–1915)
* [[Franc Lebedinec]] (1932-2023)
* [[Peter Legiša]] (1950–)
* [[Lado Lenart]] (1941-)
* [[Jože Lep]] (1928–2013)
* [[Gorazd Lešnjak]] (1953–)
* [[Bojan Logar (matematik)|Bojan Logar]] (1948–1999)
* [[Matija Lokar]] (1962–)
* [[Dragan Lukman]]
* [[Anton Leskovšek]]
* [[Primož Lukšič]]
* [[Žiga Lukšič]]
* [[Lara Lusa]]
== M ==
* [[Jožef Maffei de Glatfort]] (1742–1807)
* [[Bojan Magajna]] (1955–)
* [[Zlatan Magajna]] (1955 -)
* [[Jože Malešič]] (1945–)
* [[Aleksander Malnič]] (1954–)
*[[Vida Manfreda Kolar]] (1969–)
*[[Tilen Marc]]
*[[Leila Marek Crnjac]] (1957–)
* [[Franc Marinček]] (1933–1990)
* [[Janez Markelj]]
* [[Mihael Markič]] (1864-1939)
* [[Olga Markič]]
* [[Janko Marovt]]
*[[Dorjan Marušič]] (1957–)
* [[Dragan Marušič]] (1953–)
* [[Nadja Marušič]]
* [[Miklavž Mastinšek]] (1951–)
* [[Blaž Matek]] (1852–1910)
* [[Josip Mazi]] (1872–1935)
*[[Vinko Medic]]
*George Mejak
*[[Matej Mencinger]]
* [[Ivan Meško]] (1933–2019)
* [[Igor Meze]]
* France Mihelič (1952–)
* [[Milan Miklavčič]] (195#?–) (ZDA)
* [[Štefko Miklavič]] (1971–)
* [[Aleksander Mikola]] (1871–1945)
* Martin Milanič
* [[Dragoljub M. Milošević]]?
* [[Pavlina Mizori Oblak]] (1937–)
* [[Uroš Milutinović]] (1954–)
* [[Emilija Mlakar Branc]] (1901–1989)
* [[Štefan Močilnik]] (1928–1996)
* [[Franc Močnik (matematik)|Franc Močnik]] (1814–1892)
* [[Franc Močnik (duhovnik)|Franc Močnik]] (1907–2000)
* [[Dušan Modic]] (1927–2022)
* [[Bojan Mohar]] (1956–)
* [[Ivan Molinaro]] (1903–1988)
* [[Primož Moravec]] (1975–)
* [[Veno Mramor]]
* [[Neža Mramor Kosta|Než(k)a Mramor Kosta]] (1954–)
* [[Janez Mrčun]] (1966–)
*[[Marija Munda]] (1932–2012)
== N ==
* Ignac(ij) (Nace) Nadrah (1942–) (računalnikar)
*[[Josip Nejedli]] (1821–1919)
* [[Jože Nemec]] (1943–)
* Andrej Novak (1933–2019)
*[[Tina Novak]] (1977–)
== O ==
* [[Polona Oblak]] (1978–)
* [[Irena Ograjenšek]]
*[[Janez Jakob Olben]] (1643–1725)
* [[Matjaž Omladič]] (1950–)
* [[Vesna Omladič]] (1950–)
* [[Alen Orbanić]]
* [[Bojan Orel]] (1953–)
* [[Marko Orel]] (1980–)
== P ==
* [[Dušan Pagon]] (1955–)
* [[Marko Pahor]]?
* [[Petar Pavešić]] (1964–)
* [[Gregor Pavlič]] (1954–)
* [[Anton Pavšič]]/Pausi (1886–1982)
*[[Aljoša Peperko]] (1979–)
* [[Zvonko Perat]] (1945–)
* [[Matjaž Perc]] (1979–) fizik
* [[Mihael Perman]] (1961–)
* [[Bernard Pergerl]] (1440–1501)
* [[Andrej Perlah]] (1490–1551)
* Andrej Perne (1979–)
*([[Bogomil Pertot]] 1933-2021)
* [[Matjaž Pertot]] (1959–)
* [[Peter Petek]] (1944–)
* [[Tatjana Petek]] (1963–)
* [[Iztok Peterin]] (1974–)
* [[Anton Peterlin (matematik)|Anton Peterlin]] (1866–1912)
* [[Anja Petković Komel]]
* [[Matej Petković]]
* [[Marko Petkovšek]] (1955–2023)
* [[Jože Petrišič]] (1947–2023)
* [[Lovro Pičman|Lovro (Lovrenc) Pičman]] (1929–2022)
*[[Marija Pihlar]]?
*[[Vladimir Pilgram]] 1907-1978
* [[Karol Pirjevec]] (1883–1961)
* [[Tomaž Pisanski]] (1949–)
*[[Valentin Pivk]] (1933–2021)
* [[Josip Plemelj]] (1873–1967)
* [[Bor Plestenjak]] (1970–)
*[[Lucijan Plevnik]]
* [[Gregor Podlogar (matematik)|Gregor Podlogar]] (1994–)
* [[Aleksander Potočnik]] (1956–)
* [[Primož Potočnik]] (1971–)
* Josip/Jože Potokar (1900 - 1952), prof.
* [[Janez Povh]] (1973–)
* [[Jože Povšič]] (1907–1985)
* [[Franc Preckenfeldt]] (1681–1744)
* [[Matija Pretnar]] (1982–)
* [[Jasna Prezelj]] Perman (1970–)
* [[Andreja Prijatelj]] (1953–2002)
* [[Niko Prijatelj]] (1922–2003)
* [[Ivan Pucelj (matematik)|Ivan Pucelj]] (1930–)
* ([[Franci Pušavec]])
== R ==
* [[Martin Raič]] (1973–)
* [[Janez Rakovec]] (1949–2008)
* [[Pavla Ranzinger]] (1933-2014)
* [[Marko Razpet]] (1949–)
* [[Dušan Repovš (matematik)|Dušan Repovš]] (1954–)
* [[Marijan Ribarič]] (1932–2022)
* [[Boštjan Rode]] (1942–)
* [[Valerij Romanovskij]] (1961–)
* [[Brigita Rožič]]
* [[Marina Rugelj]] (1964–)
* [[Darja Rupnik Poklukar]] (1969–)
* [[Viljem Rupnik]] (1933–)
* [[Edmond Rusjan]] (1959–)
*[[Nina Ružić Gorenjec]]
== S ==
* [[Oton Sajovic]] (1907–1996)
* [[Pavle Saksida]] (1960–)
* [[Franc Savnik]] (1940–)
* [[Janez Krstnik Schoettl]] (1724–1777)
*[[Aleksander Simonič]] (1961–)
*[[Marjan Skrbinšek]] (1913–1974)
* [[Tomislav Skubic]] (1930–1996)
* [[Jure Slak]]
* [[Marko Slapar]] (1973–)
* [[Tomaž Slivnik]] (1948–)
* [[Jaka Smrekar]]
* [[Marko Sodnig]] (1729–1800)
* [[Alojz Sodnik]] (1883–1935)
*[[Andrej Srakar]] (1975–)
* [[Mihael Fidel Sreš]] (1885–1959)
* [[Janez Stare]] (1952–)
* [[Jožef Stefan]] (1835–1893)
* [[Konrad Stefan]] (1854–1909)
* [[Boštjan Steiner]] (1680–1748)
* [[Vladimir Sterniša]] (190?–1987)
* [[Miha Stopar]] (1983–)
* Leopold Karol Schulz pl. Strassnitzki (1803–1852)
* [[Rok Strašek]] (1972–)
* [[Sašo Strle]] (1966–)
* [[Jasna Strnad]]
* [[Milena Strnad]]
* [[Anton Suhadolc]] (1935–)
* [[Irena Swanson]]
== Š ==
* [[Mateja Šajna]]
* [[Anton Šantel]] (1845–1920)
* [[Gregor Šega]] (1974–)
* [[Peter Šemrl]] (1962–)
* [[Klemen Šivic]]
* [[Marjeta Škapin-Rugelj]] (1961–)
* [[Majda Šket]]
* [[Riste Škrekovski]]
* [[Majda Škrinar Majdič]]
* [[Helena Šmigoc]]
* [[Simon Špacapan]] (1978–)
* [[Primož Šparl]] (1978–)
* [[Janez Šparovec]] (1960–)
* [[Špela Špenko]]
* [[Ivan Štalec]] (1910–1994)
* [[Janez Štalec]] (1942–2025)
* [[Janez Šter]]
* [[Jože Štublar]] (1955-)
== T ==
* [[Ivo Tejkal]] (1880–1941)
* [[Aleksandra Tepeh]]
* [[Karl Tirnberger]] (1731–1780)
* [[Gabrijel Tomšič]] (1937–2016)
*[[Karel Toš]] (1687–1737)
* [[Cveto Trampuž]] (1935–1999)
* [[Zvonko Trontelj]] (1937–)
*[[Nada Trunk Širca]] (1957–) ?
* [[Aleksej Turnšek]] (1964–)
== U ==
* [[Jože Ulčar]] (1915–1967)
*[[Aljaž Ule]] (1973–)
*([[Andrej Ule]])
*[[Lan Umek]]
*[[Terezija Uran]] (1935–)
* [[Stanko Uršič]] (1917–2000)
* [[Janez Usenik]] (1949–)
== V ==
* [[Alojzij Vadnal]] (1910–1987)
* [[Ludvik Vagaja]] (1883–1976)
* [[Marjan Vagaja]] (1932–2019)
* [[Anton Vakselj]] (1899–1987)
* [[Aleš Vavpetič]]
* [[Jurij Vega]] (1754–1802)
* [[Vasja Vehovar]] (1958–)
* [[Ciril Velkovrh]] (1935–2017)
* [[Dejan Velušček]]
* [[Marija Vencelj]] (1941–2020) (častna članica [[DMFA]])
* [[Ivan Verčko]]
* [[Aleksander Vesel]] (1965–)
* [[Ivan Vidav]] (1918–2015)
* [[Matija Vidmar]]
* [[Žiga Virk]]
* [[Vito Vitrih]]
* [[Jože Vogrinc (1925|Jože Vogrinc]] (1925–1987)
* [[Aljoša Volčič]] (1943–)
* [[Jurij Volčič]]
* [[Marina Volk]]
*[[Vinko Vovk]] (1919–1970)
* [[Jože Vrabec]] (1940–)
* [[Matej Vrečer]] (1702–1758)
*[[Damjan Vrenčur]] (1980–)
* [[Joso Vukman]] (1946–)
== Z ==
* [[Marta Zabret]]
* [[Eva Zabric]] (1959–)
* Pavel Zajc
* [[Egon Zakrajšek]] (1941–2002)
* [[Helena Zakrajšek]] (1965–)
* [[Borut Zalar]]
* [[Aleš Založnik]] (1954–)
* [[Boris Zgrablič|Boris Zgrablić]]
* [[Milan Ziegler]] (1905–1984)
* [[Blaž Zmazek]] (1968–)
* Josip Zohil (1947–2023)
* [[Nika Zorc]]
* [[Dejan Zupan]] (1973–)
* [[Darko Zupanc]] (1960–)
* [[Rihard Zupančič]] (1878–1949)
== Ž ==
* [[Albin Žabkar]] (1901–1962)
* [[Jože Žabkar]] (1900–1985)
* [[Emil Žagar]]
* [[Amalija Žakelj]]
* [[Matjaž Željko]]
* [[Janez Žerovnik]] (1958–)
* [[Janez Žibert]]
* [[Petra Žigert Pleteršek]]
* [[Tomislav Žitko]] (1950–2023)
* [[Vladimir Žitko]] (1903–1954)
* [[Arjana Žitnik]] (r. [[Rosina]]) (1966–)
* [[Matjaž Žunko]]
== Glej tudi ==
* [[seznam matematikov]]
* [[seznam slovenskih astronomov]]
* [[seznam slovenskih fizikov]]
* [[seznam slovenskih statistikov]]
* [[seznam slovenskih računalničarjev]]
{{seznami narodov po poklicu|matematikov}}
{{stublist}}
[[Kategorija:Seznami Slovencev|Matematiki]]
[[Kategorija:Slovenski matematiki| ]]
7mgdniponafupk0w0jn2gp6tsnyrqfb
840
0
2144
6739620
6731351
2026-08-20T05:54:06Z
Octopus
13285
/* Smrti */ Kasar
6739620
wikitext
text/x-wiki
{{leto}}
'''Leto 840''' ('''[[rimske številke|DCCCXL]]''') je bilo [[prestopno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[četrtek]].
== Dogodki ==
*[[Mojmir]] je sestavil [[konfederacija|konfederacijo]] [[Slovani|slovanskih]] [[pleme]]n na [[Češka|Češkem]], [[Moravska|Moravskem]], [[Slovaška|Slovaškem]], [[Ogrska|Ogrskem]] in v [[Transilvanija|Transilvaniji]].
== Rojstva ==
* [[Sveti Kliment Ohridski]] († [[916]])
* [[19. januar]] - [[Mihael III. Pijanec|Mihael III.]], bizantinski cesar († [[867]])
== Smrti ==
* [[20. junij]] - [[Ludvik Pobožni]], frankovski kralj in cesar (* [[778]])
* [[Kasar kagan]], dvanajsti kagan Ujgurskega kaganata (* ni znano)
== Glej tudi ==
[[Kategorija:Leto 840|*]]
cc8ignvn6uaa4ck5lpzmm8kwkylngk6
839
0
2145
6739632
6731349
2026-08-20T07:04:28Z
Octopus
13285
/* Smrti */ Džangšin
6739632
wikitext
text/x-wiki
{{leto}}
'''Leto 839''' ('''[[rimske številke|DCCCXXXIX]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[sreda|sredo]].
== Rojstva ==
; Neznan datum
* [[Al-Tabari|al-Tabari]], perzijski filozof in zgodovinar († [[923 |923]])
* [[Karel III. Debeli]], cesar [[Karolinško cesarstvo|Karoliškega cesarstva]] († [[888]])
== Smrti ==
* [[Džangšin kagan]], enajsti kagan Ujgurskega kaganata (* ni znano)
* [[Egbert Wesseški]], kralj Wessexa in Kenta (* [[771]])
[[Kategorija:Leto 839|*]]
ld829kwolreqiygamczwfwbjvuosmej
Maldivi
0
5953
6739574
6675920
2026-08-19T21:24:25Z
InternetArchiveBot
196606
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
6739574
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Država
|native_name = {{jezik|dv|ދިވެހިރާއްޖޭގެ ޖުމްހޫރިއްޔާ|italics=no}}<br/>Divehi Radžžege Džumhurijja
|conventional_long_name = Republika Maldivi
|common_name = Maldivi
|common_name2 = Maldivov
|national_anthem = {{jezik|dv|ޤައުމީ ސަލާމް|italics=no}}, ''Gaumij salaam''<br/>»Pozdrav državi«<br/>[[File:Gaumii salaam.ogg]]
|image_flag = Flag of Maldives.svg
|image_coat = Emblem of Maldives.svg
|image_map = Maldives (orthographic projection).svg
|map_caption = Lega Maldivov (obkroženi) v Indijskem oceanu
|capital = [[Malé]]
|official_languages = [[diveščina]]
|latd=4 |latm=10 |lats=31 |latNS=N |longd=73 |longm=30 |longs=32 |longEW=E
|largest_city = capital
|government_type = [[predsedniški sistem|predsedniška]] [[republika]]
|leader_title1 = predsednik:
|leader_title2 = predsednik vlade:
|leader_name1 = [[Mohamed Muizzu]]
|leader_name2 = [[Hussain Mohamed Latheef]]
|sovereignty_type = Neodvisnost
|sovereignty_note = od [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]]
|established_event1 = razglašena
|established_date1 = [[26. julij]]a [[1965]]
|established_event2 = republika
|established_date2 = [[11. november|11. novembra]] [[1968]]
|area_km2 = 298
|area_rank = 187.
|percent_water =
|population_census = 515.132
|population_census_year = 2022<ref>{{navedi splet|title=Census Results Summary|url=https://census.gov.mv/2022/census-results-summary/|access-date=2023-11-30|website=census.gov.mv|language=en|archive-date=2023-09-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20230901163925/https://census.gov.mv/2022/census-results-summary/|url-status=dead}}</ref>
|population_census_rank = 167.
|population_density_km2 = 1728,6
|population_density_rank = 7.
|demonym = Maldivijec, Maldivijka
|GDP_year = 2023
|GDP_ref = <ref name="IMFWEO.MV">{{navedi splet |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2023/October/weo-report?c=556,&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=2020&ey=2028&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |title=World Economic Outlook Database, October 2023 Edition. (Maldives) |publisher=[[Mednarodni denarni sklad]] |website=IMF.org |date=2023-10-10 |access-date=2023-10-19}}</ref>
|GDP_nominal = 6,98 mrd. $
|GDP_nominal_rank = 161.
|GDP_PPP = 14,74 mrd. $
|GDP_PPP_rank = 157.
|GDP_nominal_per_capita = 17.558 $
|GDP_nominal_per_capita_rank = 58.
|GDP_PPP_per_capita = 37.093 $
|GDP_PPP_per_capita_rank = 54.
|Gini = 31,3
|Gini_year = 2017
|Gini_ref = <ref name="wb-gini">{{navedi splet |title=Gini Index coefficient |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/gini-index-coefficient-distribution-of-family-income/country-comparison/ |access-date=2021-07-16 |publisher=CIA World Factbook |archive-date=2021-07-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210717071854/https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/gini-index-coefficient-distribution-of-family-income/country-comparison |url-status=dead }}</ref>
|HDI = 0,747
|HDI_year = 2021
|HDI_rank = 90.
|HDI_ref = <ref name="UNHDR">{{navedi splet|url=https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2021-22pdf_1.pdf|title=Human Development Report 2021/2022|language=en|publisher=[[Program Združenih narodov za razvoj]]|date=2022-09-08|access-date=2022-09-08}}</ref>
|currency = [[maldivska rufija|rufija]]
|currency_code = MVR
|time_zone =
|utc_offset = +5
|time_zone_DST = ''ne uporabljajo''
|utc_offset_DST =
|cctld = [[.mv]]
|calling_code = +960
|footnotes =
}}
'''Republika Maldivi''' (v domačem jeziku ''Divehi Radžžege'') je [[država]], ki jo sestavlja skupina okrog 2000 majhnih in nizkih [[atol]]ov v [[Indijski ocean|Indijskem oceanu]], jugo-jugozahodno od [[Indija|Indije]] oz. [[Šrilanka|Šrilanke]]. Razprostirajo se v dolžini 840 km, v smeri [[poldnevnik]]a, večji del v dveh vzporednih skupinah koralnih otokov, oddaljenih med seboj okrog 30 km. Naseljenih je samo 218 otokov s skupno površino 298 km².
Zaradi globalnih podnebnih sprememb se gladina oceana na območju države dviguje za 0,9 cm letno. Znanstveniki zaradi tega opozarjajo, da bo glede na višino otokov (ki v 80 % državnega ozemlja znaša približno 1 meter) v 100 letih to področje nenaseljivo. Tega se zavedajo tudi prebivalci, zato so Maldivi prva podpisnica [[Kjotski sporazum|Kjotskega sporazuma]]. Glavno mesto, Male je pred [[tsunami]]ji zaščiteno s 3 metre visokim obzidjem.
Glavne gospodarske panoge so [[ribolov]], [[kmetijstvo]] ([[banana|banane]], [[papaja|papaje]], [[mango]]) in [[ladjarstvo]]. V času ribolovne sezone odhaja na Indijski ocean polovica moškega prebivalstva, letni ulov pa dosega 40.000 ton rib.
Do [[26. julij]]a [[1965]], ko so postali samostojna država, so bili Maldivi pod upravo [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]], [[11. november|11. novembra]] [[1968]], po smrti [[sultan]]a [[Muhammad Farid Didi|M. F. Didija]], pa so postali [[republika]].
== Glej tudi ==
* [[seznam suverenih držav]]
== Sklici ==
{{sklici}}
== Zunanje povezave ==
{{wikislovar}}
* [https://web.archive.org/web/20240408180308/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/maldives/ Maldivi – Svetovni podatkovnik CIA] (arhivirana različica)
* [https://www.gov.mv/ Vlada Republike Maldivi]
* [https://visitmaldives.com/ Uradno turistično spletno mesto Maldivov]
{{Države Južne Azije}}
{{Skupnost narodov}}
{{škrbina-geo}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Maldivi| ]]
[[Kategorija:Južnoazijske države]]
[[Kategorija:Skupnost narodov]]
[[Kategorija:Otoške države]]
[[Kategorija:Otoki v Indijskem oceanu]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1965]]
r0g7cczyg1e4su27ga65x5boqbv2fh5
Wikipedija:Želeni članki
4
9326
6739715
6739310
2026-08-20T11:37:33Z
Niko Petrič
261163
6739715
wikitext
text/x-wiki
Na tej strani '''lahko naštejete želene [[Wikipedija:Kaj je članek|članke]]''', ki še ne obstajajo ali pa obstajajo in bi radi videli, da bi kdo v njih napisal kaj več. Predloge dodajajte po abecednem vrstnem redu.
{{CompactTOC}}
== A ==
* [[ACSF3]] [[:en:ACSF3|(en)]] - encim (biologija)
* [[Afera Slovenska investicijska banka]]
* [[Al Wasl FC]] [[:en:Al Wasl FC|(en)]]
* [[Amerikanizacija ]] [[:en:Americanization|(en)]]
* [[apela]]
* [[apetairi]]
* [[Aphra Tesla]]
* [[Arboretum Vrahovice]]
* [[Alen Vogrinec Vesel]]
* ''[[Angel pozabe]]''
* [[Aziz Akhannouch]]
* [[Ananda Mahidol]]
== B ==
* [[Bandy]] [[:en:Bandy|en]]
* [[Charles Binet-Sanglé|Binet-Sanglé, Charles]] ([[:en:Charles Binet-Sanglé|en]], [[:fr:Charles Binet-Sanglé|fr]])
* [[blagarica]] (epiklera)
* [[bobnaste zavore]]
* [[bule]]
* [[Barcelona-Sants]] [http://es.wikipedia.org/wiki/Estaci%C3%B3n_de_Barcelona_Sants es], [http://en.wikipedia.org/wiki/Barcelona_Sants_railway_station en], [http://ca.wikipedia.org/wiki/Estaci%C3%B3_de_Barcelona-Sants ca]
* [[Barcelona-Sagrera]] [http://es.wikipedia.org/wiki/Estaci%C3%B3n_de_Barcelona-Sagrera es], [http://en.wikipedia.org/wiki/Sagrera_railway_station en], [http://ca.wikipedia.org/wiki/Estaci%C3%B3_de_Sagrera-TAV ca]
* Bossa de novo (slovenski bend)
* [[Brušenje]]
* [[Ble Prathumratch]] ([[:en:Ble Patumrach|en]])
== C ==
* [[Cade McNown]] ([[:en:Cade McNown]])
* [[Carlo Gesualdo]]
* [[Carmine Crocco]] ([[:en:Carmine Crocco|en]], [[:fr:Carmine Crocco|fr]], [[:it:Carmine Crocco|it]])
* [[Center za judovsko-krščansko razumevanje in sodelovanje]] [[:en:The Center for Jewish-Christian Understanding and Cooperation|(en)]]
* [[Corpus geniculatum laterale]]
* [[John Cale]] ([[:en:John Cale|en]])
* [[Jožef Ciraj]]
== Č ==
* [[črnomaljsko zasedanje]] SNOO
* [[črnovojniki]] vojaška rezerva Avstro-ogrske
== D ==
* [[Dani Rodrik]] ([[w:Dani Rodrik|en]])
* [[delitev Rimskega cesarstva]]
* [[derusifikacija]]
* [[dokapitalizacija]]
* [[Dumitru Găleșanu]] ([[w:Dumitru Găleșanu|en]])
* [[Dunlop]] ([[w:Dunlop|en]])
* [[džibriš]] ([[w:Gibberish|en]])
* [[Dom Janeza Boska]]
* [[David Hojnik]]
* [[2. SML zahod]] (nogomet)
* [[2. SML vzhod]] (nogomet)
* [[2. SKL zahod]] (nogomet)
* [[2. SKL vzhod]] (nogomet)
* [[2. liga U15 zahod]] (nogomet)
* [[2. liga U15 vzhod]] (nogomet)
== E ==
* [[EFL Championship]]
* [[EFL League One]]
* [[EFL League Two]]
* [[Egidio Romualdo Duni]]
* [[Elcor, Minnesota]]
* [[Etnično čiščenje]]
* [[Evropska prestolnica kulture Nova Gorica Gorica]]
* Ema Marhat
== F ==
* [[Francesco Mucci]]
* [[Frederik Magle]] ([[:en:Frederik Magle|en]]) ([[:es:Frederik Magle|es]]) ([[:da:Frederik Magle|da]])
== G ==
* [[Gangnam Style]] ([[:en:Gangnam Style|en]])
* [[Geri Halliwell]] ([[:en:Geri Halliwell|en]])
* [[Gin Blossoms]] [[:en:Gin Blossoms]]
* [[Ludwig Gumplowiz|Gumplowiz, Ludwig]]
== H ==
* [[Aleš Hadalin|Hadalin, Aleš]]
* [[Heliea]]
* [[hetairija]]
== I ==
* [[Icy Tower]] ([[:en:Icy Tower]])
* [[Iggy Azalea]] ([[:en:Iggy Azalea|en]])
* [[Il Lavoratore]] ([[:it:Il Lavoratore]])
* [[investicijski sklad]]
* [[investiranje]]
* [[Italijanska književnost]]
* [[Italijanska Unija]] [[:it:Unione Italiana|(it)]]
* [[Isabelle de Charrière]] ([[:wikidata:Q123386]]) ([[:en:isabelle de Charrière|en]] [[:fr:isabelle de Charrière|fr]] [[:cs:Isabelle de Charriere|cs]] [[:de:isabelle de Charrière|de]])
* [[Isthmian League]]
* [[Izidor Predan]] ([[:it:Izidor Predan]])
== J ==
* [[Jason Kreis]]
* [[Janja Srečkar]]
* [[Edmund Jacquelin]]
* [[Joey Lawrence]]
* [[Jezusovo duševno zdravje]] ([[:de:Psychische Gesundheit von Jesus von Nazaret|de]], [[:en:Mental health of Jesus|en]], [[:fr:Santé mentale de Jésus|fr]], [[:pl:Zdrowie psychiczne Jezusa|pl]], [[:ru:Психическое здоровье Иисуса|ru]])
* [[James May]]
== K ==
* [[Katalena (slovenska etno skupina)]]
* [[Dejan Kavaš]]
* [[Kneško tektonsko okno]]
* [[Agnes Kojc]] ([[:wikidata:Q125117297]]) - književnost
* [[Kolesarska zveza ZDA]]
* [[Koroška danes (medij)]]
* [[koseško sodišče]]
* [[Kozinska formacija]]
* [[Frank Kramer]]
* [[krativec]] (naglasno znamenje)
* [[Kriptomat]]
* Kriza na bližnjem vzhodu (2023 - danes)
* [[Kromosom 16]] (človek) ([[:en:Chromosome 16|en]]) - biologija
* [[Karel Kryl]] ([[:en:Karel Kryl|en]])
* [[kunqu]]
* [[Kyle Martino]] [[:en:Kyle Martino]]
* [[Kulturno Glasbeni brlog Maribor]]
* Kulturno društvo Jakoba Aljaža (Medvode)
* [[Khaosai Galaxy]] ([[:en:Khaosai Galaxy|en]])
== L ==
* [[Laacher See]] [[:en:Laacher See|(en)]] [[:de:Laacher See|(de)]]
* [[Rued Langgaard|Langgaard, Rued]] [[:en:Rued Langgaard|(en)]] [[:da:Rued Langgaard|(da)]]
* [[Land Rover]]
* [[Laser (čoln)|Laser]] (razred jadralnih čolnov)
* [[Leeloojamais]]
* [[Le Monde]] [[:fr:Le Monde|(fr)]]
* [[Letalnica]]
* [[lidi]]
* [[Lipojska kislina]] [[:en:Lipoic acid|(en)]]
* [[Lily Tembo]]
== M ==
* [[Malonska kislina]] ([[:en:Malonic acid|en]]) - kemija
* [[Matej Jug]]
* [[mansus]] ([[manzus]])
* [[Melita Moretti]] – slovenska raziskovalka, avtorica in urednica. Možni viri: osebna bibliografija v COBISS (https://bib.cobiss.net/biblioweb/biblio/si/slv/conor/125901923), dLib zapis članka ''Validating a scale for innovation in sustainable water management in the manufacturing sector'' (https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NUQ6K54I), dLib zapis članka ''Training on sustainable use of water in the processing industry'' (https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-01039QPB), znanstvena monografija ''Trajnostno upravljanje s pitno vodo v predelovalni dejavnosti'' (https://www.hippocampus.si/ISBN/978-961-6984-59-1.pdf), uredniška monografija ''Organizacijska kultura in organizacijska klima'' (https://zalozba.upr.si/ISBN/978-961-7023-65-7.pdf) in pogovor ob izidu pesniške zbirke ''Misli, ki ostanejo'' (https://jalastovka.si/8191-2/).
* [[Melodrom]] ([[:en:Melodrom|en]])
* [[merilna napaka]]
* [[Mišo Alkalaj]]
* [[Modular Audio Recognition Framework]] / [[MARF]] ([[:en:Modular Audio Recognition Framework|(en)]],[[:simple:Modular Audio Recognition Framework|(simple)]],[[:bg:Modular Audio Recognition Framework|(bg)]],[[:pl:Modular Audio Recognition Framework|(pl)]],[[:ru:Modular Audio Recognition Framework|(ru)]])
* [[Morske živali]] - vsaj splošen pregled različnih vrst in po možnosti z angleškimi izrazi v oklepajih. Recimo beli morski pes (Great white shark) ali kit ubijalec (Killer whale).
* [[Moldavci]] - (narod v Moldaviji) vsaj kaj so kot narod, kaj so po veroizpovedi in kateri narodni skupini pripadajo.
* [[Mosazaver]]
* [[Mladifest]]
* [[Množina snovi]]
* [[MNZ Celje]]
* [[MNZ Gorenjske – Kranj]]
* [[MNZ Koper]]
* [[MNZ Lendava]]
* [[MNZ Ljubljana]]
* [[MNZ Maribor]]
* [[MNZ Murska Sobota]]
* [[MNZ Ptuj]]
* [[Mode Gakuen Cocoon Tower]] ([[:en:Mode Gakuen Cocoon Tower|en]])
* [[Monsit Khamsoi]] ([[:en:Monsit Khamsoi|en]])
* [[Martin Pollack]]
== N ==
* [[Network File System]]
* [[nacionalni komite osvoboditve Slovenije]]
* [[nagelj]]
* [[National League]] (5. angleška liga)
* [[National League North]]
* [[National League South]]
* [[neoliberalizem]]
* [[Northern Premier League]]
* [[Nula Kelvina]] (slovenski bend)
* [[Narodni park Phu Hin Rong Kla]] ([[:en:Phu Hin Rong Kla National Park|en]])
== O ==
* [[Olimpijski komite ZDA]]
* [[opazovanje (znanstvena metoda)]]
* [[Operation Sovereign Borders]] ([[:en:Operation Sovereign Borders|en]]) ([[:de:Operation Sovereign Borders|de]])
* [[Obrestno obrestni račun]]
== P ==
* [[paradoks brivca]]
* [[Jan Peisker|Peisker, Jan]] (v Gradcu živeči češki zgodovinar)
* [[Benjamin Perko|Perko, Benjamin]]
* [[performans]] (umetnost)
* [[Richard Petty]] ([[:en:Richard Petty|en]], [[:fr:Richard Petty|fr]], [[:de:Richard Petty|de]], [[:it:Richard Petty|it]])
* [[pnevmatično kolo]]
* [[Podonavje]]
* [[Pornsak Songsaeng]] ([[:en:Pornsak Songsaeng|en]])
* [[Posodi mi jurja]]
* [[pravna praksa]]
* [[pretorska lastnina|pretorska]]/[[bonitarna lastnina]]
* [[pretvorbena inflacija]] - dodatna inflacija, ki se pojavi ob zamenjavi valute
* [[1. liga U15]] (nogomet)
* [[1. SKL]] (nogomet)
* [[1. SML]] (nogomet)
* [[prvi steber]]
* [[Psevdo-Mavrikij]] (Pseudo-Maurikios)
* [[Princesa Bejaratana]] ([[:en:Bejaratana|en]])
* [[Prabowo Subianto]]
* [[Pust v Cerknici]]
<!--
==Q==
-->
== R ==
* [[rastlinska čistilna naprava]]
* [[Reformator]]
* [[Reuleauxov trikotnik|Reuleauxov (Reuleauxev?) trikotnik]]
* [[Robin Hood]]
* [[robota]]
* [[Dani Rodrik|Rodrik, Dani]] ([[:en:Dani Rodrik]])
* [[rota]] (vrsta prisege)
* [[Roki Vulović]] ([[:sr:Rodoljub Roki Vulović|sr]])
== S ==
* [[Slovanske rune]]
* [[Karl Drais von Sauerbronn]]
* [[servi]]
* [[Seznam fosilonosnih stratigrafijskih enot v Sloveniji]] [[:en:List of fossiliferous stratigraphic units in Slovenia]]
* [[simahija]]
* [[Simon Marčič]]
* [[Sindikat delavcev migrantov Slovenije]] – slovenski sindikat, ki zastopa interese čezmejnih delavcev (oseb, ki prebivajo v Sloveniji in so zaposlene v tujini, predvsem v Avstriji). Sindikat je bil večkrat medijsko izpostavljen v povezavi z zakonodajnimi postopki, referendumsko pobudo in pogajanji z vlado. Viri: [https://www.sta.si/3467026/delavci-migranti-ustavili-zbiranje-podpisov-za-referendum-o-zakonu-o-urejanju-trga-dela], [https://www.rtvslo.si/slovenija/cezmejni-delavci-dosegli-dogovor-s-koalicijo-in-ustavili-zbiranje-podpisov-za-referendum/757707], [https://www.rtvslo.si/slovenija/sindikat-delavcev-migrantov-napoveduje-boj-za-vracilo-prevec-zaracunane-dohodnine/645009], [https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/delavci-migranti-sarca-pobarali-glede-delovnih-mest-v-prekmurju/511909], [https://www.rtvslo.si/slovenija/odslej-v-slovenijo-le-se-s-potrdili-pct-delavci-migranti-razocarani-nad-novim-rezimom-na-meji/587701]]
* [[Sindrom savdskih princev]]
* [[Comte de Sivrac]]
* [[Slavko Bobovnik]]
* [[Slatniška formacija]]
* [[slovanska pradomovina]]
* [[slovenski narodnoosvobodilni odbor]] (SNOO)
* [[Patti Smith]] [[:en:Patti Smith|(en)]]
* [[smola]]
* [[sodini]]
* [[Šport v Azerbajdžanu]] [[:en:Sport in Azerbaijan|(en)]]
* [[Spreobrnitev Bavarcev in Karantancev]]
* [[stara pravda]]
* [[James Starling]]
* [[Stevia rebaudiana]]
* [[Anthony Storr]] ([[:en:Anthony Storr|en]])
* [[Superliga MNZ Ptuj]]
* [[Superlizo]]
* [[Svet Združenih narodov za človekove pravice]] ([[:d:Q205650|wd]])
* [[Sveti Ahac]]
* [[Sveti Dominik]]
* [[svobodini]] ([[ingenui]])
* [[Svobodna Slovenija (časopis)]]
* ''[[Smrt v bunkerju]]''
* [[Sayan Sanya]] ([[:en:Sayan Sanya|en]])
*[[Siti Nurhaliza]] ([[:en:Siti Nurhaliza|en]])
*[[Sekularizem]]
*[[Southern League]]
== Š ==
* [[ŠKUC gledališče]]
* [[Število svetovnega prebivalstva]]
* [[Santi Duangsawang]] ([[:en:Santi Duangsawang|en]])
== T ==
* [[Tomašić Ivan]]
* [[Third Eye Blind]] [[:en:Third Eye Blind]]
* [[Tibetanci]]
* [[Tim Burton]] ([[:en:Tim Burton|en]])
* [[trgatev]]
* [[Topless]] ([[:en:Toplessness|en]])
* [[Topljenec]]
* [[3. SNL Zahod|3. SNL zahod]]
* [[3. SNL Vzhod|3. SNL vzhod]]
* [[Tukaj, na travniku]] ([[:ru:Ой, при лужку, при лужке|ru]]), ([[:simple:Oy,_pri_luzhku|en]])
* [[Trboveljski slavček]] ([https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/dokumentarec-o-trboveljskem-slavcku-medvojnem-zboru-knapovskih-otrok-ki-je-osvajal-svet/689730 doku])
== U ==
== V ==
* [[valutno tveganje]]
* [[Vanilla Ice]] [[:en:Vanilla Ice]]
* [[velociped]]
* [[Victoria Beckham]] ([[:en:Victoria Beckham|en]])
* [[Vlada Ruske federacije]]
* [[vojkeji]]
* [[Vrahovice]]
* [[vrhovni plenum Osvobodilne fronte]]
* [[Valve Timing Electronic System]]
* [[Viola cryana]]
== W ==
* [[Chris Wherry]]
* [[William Hung]] [[:en:William Hung]]
* [[Władysław Witwicki|Witwicki, Władysław]] ([[:en:Władysław Witwicki|en]], [[:pl:Władysław Witwicki|pl]])
* [[Wat Phra Si Rattana Mahathat]] ([[:en:Wat Phra Si Rattana Mahathat|en]])
* [[Wijan Ponlid]] ([[:en:Wijan Ponlid|en]])
<!--
==X==
==Y==
-->
== Z ==
* [[Zaspana grapa]]
* [[zavest]]
* [[zemljiško-gospostveni sistem]]
* [[August Zimmerman|Zimmerman, August]]
== Ž ==
== Samodejna orodja ==
Orodja za iskanje manjkajočih pomembnih/priljubljenih člankov:
* [[Posebno:Wantedpages|Želeni članki]] - manjkajoče strani, na katere se povezuje največ drugih strani
* [https://not-in-the-other-language.toolforge.org/ not-in-the-other-language.toolforge.org ] - poišče članek v Wikidata v jeziku A ampak ne v jeziku B.
<!-- * [https://tools.wmflabs.org/ptwikis/common-iw:sl Članki z največ medjezikovnimi povezavami, ki manjkajo v slovenski Wikipediji] -->
* [https://tools.wmflabs.org/mix-n-match/ Mix'n'match] - biografije iz avtoritativnih tematskih seznamov, ki so prisotne ali manjkajo v različnih Wikipedijah
* [https://query.wikidata.org/#SELECT%20%3Fitem%20%3FitemLabel%20%3FSloBio%20WHERE%20%7B%0A%20%20%3Fitem%20wdt%3AP31%20wd%3AQ5.%0A%20%20%3Fitem%20wdt%3AP1254%20%3FSloBio.%0A%20%20%0A%20%20%09FILTER%20NOT%20EXISTS%20%7B%20%3Fwfr%20schema%3Aabout%20%3Fitem%20.%20%3Fwfr%20schema%3AinLanguage%20%22sl%22%20%7D%0A%0A%20%20%0A%20%20SERVICE%20wikibase%3Alabel%20%7B%20bd%3AserviceParam%20wikibase%3Alanguage%20%22sl%22.%20%7D%0A%7D Manjkajoči članki iz Slovenske biografije z Wikipodatkov]
* [https://query.wikidata.org/#PREFIX%20schema%3A%20%3Chttp%3A%2F%2Fschema.org%2F%3E%0A%0ASELECT%20%3Fitem%20%3FitemLabel%20%3FSloBio%20WHERE%20%7B%0A%20%20%3Fitem%20wdt%3AP31%20wd%3AQ5.%0A%20%20%3Fitem%20wdt%3AP27%20wd%3AQ215.%0A%20%20SERVICE%20wikibase%3Alabel%20%7B%20bd%3AserviceParam%20wikibase%3Alanguage%20%22sl%22.%20%7D%0A%20%20FILTER%28NOT%20EXISTS%20%7B%0A%20%20%20%20%3Fwfr%20schema%3Aabout%20%3Fitem.%0A%20%20%20%20%3Fwfr%20schema%3AinLanguage%20%22sl%22.%0A%20%20%7D%29%0A%7D Manjkajoči članki Slovencev z Wikipodatkov]
== Manjkajoči priljubljeni članki ==
To je seznam člankov, ki imajo na angleški Wikipediji največ medjezikovnih povezav (interwikijev), v slovenski Wikipediji pa ustrezen članek ne obstaja. Seznam je s strani ([[:meta:Common Interwiki links]]), kjer je bilo število povezav nazadnje posodobljeno 8. januarja 2013. Stran je zdaj neaktivna, nadomestilo jo je '''[https://tools.wmflabs.org/ptwikis/common-iw:sl avtomatsko orodje]''', posodobljeno enkrat na dan, vendar je spodnji seznam ohranjen kot priročna referenca za manjkajoče pomembne članke.
{{stolpci|4|
* 170 [[Monzón]] ([[:en:Monzón|Monzón]])
* 133 [[Nha Trang]] ([[:en:Nha Trang|Nha Trang]])
* 132 [[Paltoga]] ([[:en:Paltoga|Paltoga]])
* 129 [[Vung Tau]] ([[:en:Vung Tau|Vung Tau]])
* 103 [[Lila Downs]] ([[:en:Lila Downs|Lila Downs]])
* 93 [[Międzyrzec Podlaski]] ([[:en:Międzyrzec Podlaski|Międzyrzec Podlaski]])
* 83 [[Nowy Dwór Królewski]] ([[:en:Nowy Dwór Królewski|Nowy Dwór Królewski]])
* 79 [[Mahmud Ahmadinedžad]] ([[:en:Mahmoud Ahmadinejad|Mahmoud Ahmadinejad]])
* 76 [[Arancón]] ([[:en:Arancón|Arancón]])
* 75 [[G8]] ([[:en:G8|G8]])
* 75 [[leonščina]] ([[:en:Leonese language|Leonese language]])
* 75 [[Bihar]] ([[:en:Bihar|Bihar]])
* 75 [[pregovor]] ([[:en:Proverb|Proverb]])
* 75 [[Pichilemu]] ([[:en:Pichilemu|Pichilemu]])
* 74 [[.de]] ([[:en:.de|.de]])
* 74 [[.ad]] ([[:en:.ad|.ad]])
* 74 [[Sikkim]] ([[:en:Sikkim|Sikkim]])
* 72 [[.af]] ([[:en:.af|.af]])
* 72 [[.am]] ([[:en:.am|.am]])
* 72 [[.ru]] ([[:en:.ru|.ru]])
* 72 [[Tamil Nadu]] ([[:en:Tamil Nadu|Tamil Nadu]])
* 71 [[družina jezikov]] ([[:en:Language family|Language family]])
* 71 [[Meghalaya]] ([[:en:Meghalaya|Meghalaya]])
* 71 [[Assam]] ([[:en:Assam|Assam]])
* 70 [[Utar Pradeš]] ([[:en:Uttar Pradesh|Uttar Pradesh]])
* 70 [[Karnaraka]] ([[:en:Karnataka|Karnataka]])
* 70 [[Arunačal Pradeš]] ([[:en:Arunachal Pradesh|Arunachal Pradesh]])
* 69 [[Tacloban City]] ([[:en:Tacloban City|Tacloban City]])
* 69 [[Alatri]] ([[:en:Alatri|Alatri]])
* 69 [[Eyjafjallajökull]] ([[:en:Eyjafjallajökull|Eyjafjallajökull]])
* 69 [[Norfolk Island]] ([[:en:Norfolk Island|Norfolk Island]])
* 69 [[Mizoram]] ([[:en:Mizoram|Mizoram]])
* 69 [[Manipur]] ([[:en:Manipur|Manipur]])
}}
== Glej tudi ==
* [[Wikipedija:Članki, ki bi jih morala imeti vsaka Wikipedija|Članki, ki bi jih morala imeti vsaka Wikipedija]]
* [[Wikipedija:Želene slike]]
[[Kategorija:Vzdrževanje Wikipedije|Želeni članki]]
acbfayia9m8xdcapabjt1muh427d483
Jože Plečnik
0
11219
6739695
6738712
2026-08-20T10:43:37Z
~2026-45085-22
264465
/* Nadaljnje branje */
6739695
wikitext
text/x-wiki
{{Preusmeritev|Plečnik|druge osebnosti|Plečnik (priimek)}}
{{Infopolje Oseba
|name = Jože Plečnik
|nationality=Slovenec|resting_place = [[Žale, Ljubljana]]
}}
'''Jože Plečnik''' [jóže pléčnik], [[Slovenci|slovenski]] [[arhitekt]], univerzitetni profesor in akademik, * [[23. januar]] [[1872]], [[Ljubljana]], † [[7. januar]] [[1957]], [[Ljubljana]].
Plečnik je bil arhitekt, ki si je močno prizadeval, da bi z lastnim umetniškim ustvarjanjem dal slovenski in evropski arhitekturi izrazito prepoznavnost. Zaradi njegovega kakovostnega, raznolikega dela na Dunaju, Pragi, Ljubljani, Sloveniji ter na področju nekdanje Jugoslavije in zaradi vpliva na bodoče generacije arhitektov je po mnenju večine ocenjevalcev največji slovenski arhitekt.{{sfn|Hrausky|Koželj|Prelovšek|2006|p=7}} Njegove ureditve v Ljubljani so bile 28. julija 2021 uvrščene na seznam Unescove svetovne dediščine v okviru vpisa sedmih enot pod imenom ''[[Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani – urbano oblikovanje po meri človeka]]''.<ref>Unesco[http://whc.unesco.org/en/list/1643]</ref> Ukvarjal se je tudi z oblikovanjem, predvsem sakralnega posodja, pohištva in knjig.
== Življenjepis ==
Rodil se je 23. januarja leta 1872 v Gradišču, ob sedanji Gregorčičevi ulici v jedru Ljubljane kot eden od štirih otrok (trije sinovi, najstarejši Andrej in najmlajši Janez ter hči Marija) v družini mizarja Andreja. Oče je bil po rodu iz Hotedršice pri Logatcu. Mati Helena je bila iz družine Molka. Po prvem neuspešnem letniku šolanja na nižji gimnaziji je Jože šolo začasno opustil. Oče ga je vzel kot vajenca k sebi v mizarsko delavnico. Pozneje je kot marljiv risar z deželno štipendijo nadaljeval šolanje na Državni obrtni šoli v Gradcu. Izučil se je za umetnostnega mizarja in načrtovalca pohištva.
=== Študijska leta ===
Po končani graški šoli, kjer je bil učenec Leopolda Theyerja, je odšel na [[Dunaj|Dunaj.]] Bil je študent arhitekta [[Otto Wagner|Otta Wagnerja]], pri katerem je zaključil študij spomladi leta 1898 kot eden profesorjevih najboljših diplomantov.{{sfn|Hrausky|Koželj|Prelovšek|2006|p=12}}{{sfn|Hrausky|2002|p=15}} Nad učiteljevo arhitekturo naj bi se navdušil, ko je na razstavi videl načrte [[Otto Wagner|Wagnerja]] za [[Berlin|berlinsko]] katedralo. Profesor Wagner je hitro opazil njegovo izredno nadarjenost za risanje in mladega študenta sprejel v svojo mojstrsko šolo. Zaradi pomanjkanja strokovnega znanja je v šoli doživel začetni neuspeh, a Wagner ga je sprejel v svoj atelje, in mu tako omogočil, da je ob delu že v enem letu nadomestil manjkajočo splošno izobrazbo. Mladenič je za tem nadaljeval študij kot redni študent. Kot nagrado za izvrstno izdelano diplomsko delo o nizozemskem morskem letovišču [[Scheveningen]] je prejel Rimsko štipendijo. Ta mu je omogočila sedemmesečno študijsko potovanje po Italiji, od Benetk do Rima in krajši obisk v Franciji (do Pariza, maja in junija 1899). Nato se je za kratek čas vrnil k Wagnerju in mu pomagal dokončati načrte za postaje dunajske mestne železnice ob kanalu Donave.{{sfn|Hrausky|Koželj|Prelovšek|2006}}
=== Samostojni arhitekt ===
Leta 1901 je odprl samostojen arhitekturni atelje na Dunaju. Znal je načrtovati hiše in vse njihove detajle. Kot izučeni pohištveni mizar je bil Plečnik sposoben svoje izdelke elegantno oblikovati. Z oblikovanjem pohištva in postavljanjem razstav si je pridobil velik ugled v mestu. Organiziral je odmevno razstavo cerkvene umetnosti leta 1905 in povabil meniške ustvarjalce iz samostana v Beuronu, ki so načrtovali pod konservativnim vplivom. Proti koncu desetletja je Plečnik dokončno zapustil secesijski slog, saj je že po potovanju v Italijo začel razvijati drugačen arhitekturni jezik s stilnimi značilnostmi modernizma in klasicizma ob upoštevanju teorij [[Gottfried Semper|Gottfrieda Semperja]].
V prvem desetletju 20. stoletja je ustvaril nekaj ključnih vil, ki so bile bistvene za prehod iz secesijskega stila v modernizem, imele so tudi inovativne tlorise. Najbolj znana je bila Zacherlova hiša, bolje palača v ožjem središču mesta, kjer je uporabil novost, enoten fasadni plašč z ritmično oblikovano fasado temnih kamnitih materialov. Hiša je predstavljala močan kontrast ob vzporedno nastajajočih svetlih in umirjenih, z dekoracijami krašenih secesijskih stavbah.
Različne odmeve, večinoma kritične, je doživela njegova betonska cerkev Svetega Duha v delavski četrti Ottakring. Plečnik, ki je bil že od mladosti globoko veren<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Plečnik, kot se ga je spominjal njegov najljubši učenec Vinko Lenarčič : dopolnjena izdaja ob 50-letnici smrti Vinka Lenarčiča ter ob 60-letnici smrti Jožeta Plečnika in 10-letnici začetka postopka za njegovo beatifikacijo|last=Lenarčič|first=Vinko|publisher=Ješovec pri Kozjem: samozal. S. Lenarčič|year=2016|isbn=978-961-283-675-7|location=Begunje|page=43|cobiss=285322496}}</ref>, je bil prepričan v potrebi po vrnitvi k prvotnemu, neokrnjenemu in demokratičnemu krščanstvu. S tem prepričanjem je zasnoval enega prvih sakralnih objektov v Evropi, ki je bil v celoti zgrajen iz železobetona. Arhitekt pa je izbral ali sam oblikoval tudi notranjo opremo. Zaradi tega dela se je Plečnik uvrstil med pionirje moderne sakralne arhitekture v Evropi.
Leta 1912 ga je trikrat izvolil in ministrstvu predlagal profesorski zbor dunajske umetnostne akademije za profesorja arhitekture kot naslednika O. Wagnerja. Pod pritiskom velenemških krogov je zaradi njegovega slovenstva ministrstvo odklonilo potrditev.<ref>{{Navedi splet|title=Plečnik, Jože (1872–1957) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi432634/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2025-03-31}}</ref> Plečnik je sprejel povabilo, da postane leta 1911 profesor na Umetniško–obrtni šoli v [[Praga|Pragi]]. V češki prestolnici je živel med prvo svetovno vojno. V tem obdobju je ustvaril manj arhitektur, ukvarjal se je z oblikovanjem, zlasti sakralnih liturgičnih predmetov in z dodatnim študijem.
=== Vrnitev v Ljubljano ===
[[Slika:Jože Plečnik in njegov pes Sivko, ok. 1933.jpg|thumb|left|250px|Plečnik s psom leta 1933]]
Od 1921. naprej je predaval na [[Tehniška fakulteta v Ljubljani|Tehniški fakulteti v Ljubljani]], kjer je prevzel vlogo vodilnega predavatelja za arhitekturo s popularno "Plečnikovo" šolo. Preselil se je v Ljubljano, v Trnovo, kjer je zase in sorodnike uredil in dozidal manjšo hišo tik za [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Ljubljana|župnijsko cerkvijo sv. Janeza Krstnika]]. Nikoli se ni poročil, čeprav je prijateljeval z nekaj damami. Vzporedno je v Pragi preurejal Praški grad v predelu [[Hradčani]] v predsedniško rezidenco. Oblikoval je vrtove, dvorišča in notranjo opremo, kar je še danes ohranjeno. V Pragi je postavil inovativno oblikovano cerkev psv. Srca Jezusovega. Eno od različic konceptov za to cerkev je kasneje porabil za [[Cerkev sv. Frančiška Asiškega, Ljubljana|cerkev sv. Frančiška v Šiški]].
Dolga leta je razmišljal o olepševanju ljubljanskih ulic in trgov. Močna sila ga je vlekla nazaj v rodno mesto, kot je sam napisal v pismu svojim bodočim študentom leta 1921: »''Kosti teže h grobovom očetov in — če mi je dovoljeno tako izpovedati — ljubezen do preostale pedi naše zemlje narekuje: dvigni, dvigni se, nesi domov razdat svojo starost, svoj mir''«<ref name=":1" /> Ob njegovi vrnitvi se je s svojimi ljubljanskimi študenti takoj začel ukvarjati z urbanizmom in dopolnjevanjem mesta, kjer je najprej dopolnjeval rimske osi, zlasti nekdanji cardo blizu svoje rojstne hiše. Zgodaj se je posvetil parku Tivoli in Grajskemu griču. Z različnimi arhitekturnimi posegi v ključnih urbanističnih točkah je pripomogel k plemenitenju mesta. Pogosto je uporabil drevje in drugo rastlinje v svojih ureditvah. Pomanjkanje sredstev za gradnjo ni bila ovira zanj, ker je z domišljijo našel cenejše rešitve za tlakovanje trgov in ulic, beton za balustrade ali pa je uporabil odstranjeni kamen pri drugih projektih.
Leta 1938 je bil sprejet med člane [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|Slovenske akademije znanosti in umetnosti]]. Izvoljen je bil za častnega meščana mesta Ljubljana. Prejel je odlikovanje ''Zasluge za narod'', Prešernovo nagrado (leta 1949 in 1952), promoviran pa je bil tudi za častnega doktorja Tehniške visoke šole na Dunaju in Univerze v Ljubljani (1952). Častili so ga nekateri učenci in del politikov. Po letu 1945 je risal načrte za popravljanje cerkva, za spomenike padlim in za Križanke. Umrl je 7. januarja 1957 na svojem domu v ljubljanskem [[Trnovo, Ljubljana|Trnovem]]. Krsto so prenesli v avlo Univerze v Ljubljani, kjer je ležal med častno stražo svojih študentov. Pokopan je v družinskem grobu na Žalah, ki ga je sam zasnoval. Pogrebu so se udeležili politiki in pomembni predstavniki kulturnih ustanov, zbrala pa se je tudi velika množica ljudi, <ref>{{Navedi splet|title=Minljiv si, le tvoja dela so tvoj spomin|url=https://mgml.si/sl/plecnikova-hisa/novice/341/minljiv-si-le-tvoja-dela-so-tvoj-spomin/|website=mgml.si|accessdate=2025-03-31|language=sl}}</ref> Prvo posthumno razstavo v Narodni galeriji mu je pripravil umetnostni zgodovinar [[Lojze Gostiša]]. Sledile so manjše razstave, posebej v Evropi, vse do večje monografske predstavitve v Centru Georges Pompidou v Parizu leta 1986 (ponovljena je bila v Ljubljani) in na novo koncipirana v Pragi leta 1996. Praško razstavo sta odprla [[Vaclav Havel]] in [[Milan Kučan]]. Češki predsednik M. Zeman je Plečnika 2017 posmrtno odlikoval z redom Tomaša G. Masaryka. Oblikovalski Plečnikovi izdelki, izjemno cerkveno posodje, so bili leta 2019 krajši čas razstavljeni v Vatikanskem muzeju. Plečnikovo delo v Pragi in na Dunaju je del mestnih jeder na seznamu UNESCA. Posebej pa se odlikuje Plečnikova Ljubljana, ki je na prestižnem seznamu dediščine sveta od sredine leta 2021.
== Arhitekt ==
=== Arhitekturni slog ===
Plečnik ni bil pristaš [[Funkcionalizem|funkcionalistične doktrine]], ki je vladala v umetniških krogih ob koncu 19. stoletja.{{sfn|Hrausky|Koželj|Prelovšek|2006|p=30}} Postopoma je iz secesijskih okvirov razvil lastno arhitekturno izražanje, ki je predvsem z navezovanjem na antiko in Semperja močno odstopalo od sočasnega evropskega [[Moderna umetnost|modernizma]].
==== Wagnerjev vpliv ====
Profesor Otto Wagner je imel na Plečnika močan vpliv v obdobju njegovega študija. Spremljal ga je do konca njegovega življenja. Wagner se je zelo nanašal na arhitekturno teorijo Gottfrieda Semperja o oblačenju konstrukcije, po kateri naj bi se [[ornament]] v arhitekturi skozi čas razvil iz umetne obrti: dolg niz preobrazb antičnih vezenin in [[Lončarstvo|lončarstva.]] Po tem načelu bi arhitekt moral temeljito preučiti stare oblike, poznati njihov prvotni namen, okoliščine njihovega nastanka in preobrazbe, da bi jih lahko pravilno vnašal in primerno prilagodil sestavine klasičnega okrasja potrebam sodobnega časa. Plečnik je sprejel to razumevanje vloge arhitekta in se nanjo dobro odzval, saj se je v tradicionalnem okrasju zelo spoznal zaradi svoje nadarjenosti pri risanju v različnih slogih. Čeprav je imel Plečnik v marsičem drugačne poglede od učiteljevih, je pri Wagnerju spoznal temelje arhitekturnega snovanja in vsa njegova umetnost je nenehno vračanje k njim.{{sfn|Hrausky|Koželj|Prelovšek|2006|p=30}}
Kot mladi arhitekt si je s pomočjo Semperjeve teorije o tkaninskih ovojih konstrukcij kot zasnovi stavb izoblikoval kompozicijska načela, ki jim je sledil celo življenje.{{sfn|Hrausky|Koželj|Prelovšek|2006|p=30}} Imel je izrazit občutek za plastičnost, kar mu je pomagalo pri oblikovanju volumnov in ne ploskovitem obravnavanju arhitekture. Pri iskanju primernih oblik v pravem razmerju z gradivom je njegova razvita domišljija igrala ključno vlogo.
==== Pomen antike ====
V študijskem času in ob zaključnem potovanju po Apeninskem polotoku je občutil privlačnost antike in renesančne, manieristične ter baročne arhitekture. Potovanje je za Plečnika pomenilo velik prelom v razumevanju arhitekture. Iz Italije se je vrnil močno spremenjen in postopoma ni želel več delati le na način secesijskih tradicij, kot je delal prej pri svojem profesorju. Obiskal je med drugim Benetke, Raveno, Assisi, Firence, za daljši čas Rim in za tem Pariz. Tam je podrobno opazoval in spoznal klasiko<ref name=":1" />. To je v veliki meri spodbudilo, da je Plečnik razvil zelo bogat notranji svet asociacij in oblik (pretežno klasičnih), ki jih je izvirno uporabljal v novih kontekstih. Spoznal je predvsem pri Michelangelu in Peruzziju, da je pravila klasične arhitekture možno nadgraditi<ref>{{Navedi splet|title=Arhitekt, popolnoma predan svoji viziji|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/arhitekt-popolnoma-predan-svoji-viziji/148991|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-03-25|language=sl}}</ref>, tako je njegovo ustvarjanje dobilo močno osebno izvirnost, ki je v formi neponovljiva.
Prepričan je bil v popolnost klasike. Kot Michelangelo je skušal oblikovati drugače, vendar klasično. Svojim učencem je o tem tako razlagal: ''"Veste, kaj je klasika? To je popolnost! Lahko naredite drugačne profile, ali čez klasične ne pridete. Lahko naredite drugačne stebre in jih tudi morate, ali vedite, toskanski je samo eden!"''<ref name=":1" />. Kljub temu se ni strogo držal klasičnih proporcij; ponotranjil in obvladal je klasični duh tako, da je, kadar je želel, svoja dela prepojil s klasiko ali z baročnimi zasnovami.
Ob vrnitvi v [[Ljubljana|Ljubljano]] je postalo bolj izrazito njegovo zatekanje k [[Etruščanska umetnost|etruščanski tematiki]], ki mu je bila zelo blizu. Izhajal je iz [[Klasična arhitektura|klasičnih arhitekturnih oblik]], da bi zasnoval slovenski narodni slog: zapornico Ljubljanice je na primer ustvaril iz elementov [[Umetnost Starega Egipta|egipčanske]], [[Starogrška umetnost|grške]] in [[Etruščanska umetnost|etruščanske]] umetnosti.{{sfn|Hrausky|Koželj|Prelovšek|2006|p=30}}
==== Lokalno izročilo ====
V krajih, kjer je Plečnik delal, si je zelo prizadeval, da bi njegova arhitektura upoštevala in po možnosti nadgrajevala lokalno izročilo. Zavedal se je, da ima arhitektura pomembno vlogo pri oblikovanju in okrepitvi kulture krajev in zato je v javne prostore posegal spoštljivo in samozavestno.
Ob začetku svoje samostojne poti kot arhitekt je Plečnik začel iskati narodnostni izraz slovanskega ljudstva v umetnosti. V času, ki ga je preživel kot profesor v Pragi se je poglobil v preučevanje ljudske umetnosti, saj je češko ljudstvo imel za elito med Slovani. Študentom je skušal približati tradicijo njihove domovine.{{sfn|Hrausky|Koželj|Prelovšek|2006|p=19}} V letih po prvi svetovni vojni je uredil [[Praški grad]], ki je nazoren primer njegovega spoštovanja do lokalne tradicije in zgodovine. Skušal je preroditi podobo gradu, ki jo je imel pred prenovo v XVIII stoletju in ga hkrati narediti bolj odprtega in prehodnega. Trudil se je, da ne bi uporabil pri ureditvi zgodovinskih predelov gradu "tuje" arhitekturne elemente. Navdih za to nalogo je iskal v tamkajšnjih uveljavljenih ureditvah in v projektu je uporabljal simboliko, povezano z nastankom [[Praga|Prage]].{{sfn|Hrausky|Koželj|Prelovšek|2006|p=20}} Praški grad je bil, skupaj z jedrom Prage, uvrščen na seznam UNESCO.
Ob vrnitvi v rodno mesto je Plečnik z raznimi urbanističnimi posegi ogromno prispeval k edinstveni prepoznavnosti Ljubljane, slovenske kulturne prestolnice. Bil je mnenja, da lepota mesta zelo prispeva k ustvarjanju narodne zavesti in zato je svojemu majhnemu narodu skušal s svojim delom postavljati solidne kulturne temelje. Ljubljana je po [[Ljubljanski potres 1895|potresu leta 1895]] doživela preobrazbo njene urbanistične podobe. Po Fabianiju je Plečnik nadgradil mesto s pomembnimi stavbami in ureditvami (vodna os, zelena - univerzitetna os). To je razlog, da se je razširilo ime "''Plečnikove Ljubljane''". Pri njenem nastanku je značilno, da je šlo za več delnih ureditev v različnih predelih mesta. Skušal je oživiti in ustvariti mediteranski značaj, kakor ga je imelo baročno mesto pred potresom. Na simbolni ravni se je pri svojih posegih v Sloveniji delno zgledoval pri etruščanski umetnosti, ker je bil prepričan, da so Slovenci potomci tega ljudstva. Nekdanja [[Emona]] in rimska arhitektura je bila zanj pomembno vodilo v posegih v mestu.
Po drugi strani se je moral Plečnik neredko soočati s pomanjkanjem možnosti naročnikov, kar ga je pripeljalo do iskanja izvirnih rešitev, da bi ohranil visoko raven kakovosti svoje arhitekture. Rad je uporabljal raznovrstne materiale, zlasti avtohtone za posamezno okolje, kar se najbolje vidi v cerkvah [[Cerkev Gospodovega vnebohoda, Bogojina|v Bogojini]] in [[Cerkev sv. Mihaela na Barju|na Barju]]. Zaradi njegove pozornosti do lokalnega izročila, kljub njegovega klasičnega izraza, velja Plečnik v [[Slovenija|Sloveniji]] za ljudskega umetnika.{{sfn|Hrausky|Koželj|Prelovšek|2006|p=30}}
=== Plečnikovo delo ===
''Glej tudi: [[Delo Jožeta Plečnika]]''[[Slika:Wildpretmarkt 2-4 Ansicht 2.jpg|thumb|right|250px|Zacherlova hiša na [[Dunaj]]u]]
[[Slika:Kostel Nejsvětějšího srdce Páně.JPG|thumb|right|250px|Cerkev Srca Jezusovega v [[Praga|Pragi]]]]
==== Zgodnja leta ====
V začetku svoje samostojne poti kot arhitekt na Dunaju si je Plečnik pridobil velik ugled z oblikovanjem lesenega pohištva. Leta 1905 je organiziral odmevno razstavo cerkvene umetnosti kot član dunajske Secesije. Prvo delo, ki jo je sam načrtoval, je bila prenova Vile Langer (1900–1901), v kateri je še v veliki meri prisoten fasadni stil njegovega profesorja Wagnerja. Med letoma 1903–1905 je postavil Zacherlovo hišo, njegovo najpomembnejšo zgradbo tega obdobja.{{sfn|Hrausky|2002|p=15}} Uporabil je enotno fasadno temno oblogo iz granitnih plošč, ki jasno kaže na oddaljitev od Wagnerjevih členjenih fasad. Izjemna, od tlorisov do detajlov je bila družinska Vila Grassberger (1908–1909). Postavil je še dvoetažno betonsko cerkev sv. Duha v Ottarkringu (1910–1913), v delavskem predelu Dunaja.{{sfn|Hrausky|Koželj|Prelovšek|2006|p=17}}
V [[Praga|Pragi]] ga je po koncu prve svetovne vojne predsednik [[Tomáš Garrigue Masaryk|Tómaš G. Masaryk]] imenoval za arhitekta prenove Praškega gradu.{{sfn|Hrausky|2002|p=15}} Obnovil in nadgradil je dvorišče, ustvaril predsedniško rezidenco in vrtove pod ter okoli gradu. Pripravil je načrte za druge posege, ki se niso vsi v celoti uresničili. S predsednikom in njegovo hčerko je sodeloval še pri urejanju letnega dvorca Lány.
==== Urbanistični načrt Ljubljane ====
V Ljubljani se je po letu 1921 ukvarjal tudi z urbanistično zasnovo rojstnega mesta in jo dopolnjeval z avtorsko arhitekturo. Kot izhodišče si je vzel premišljen načrt, ki ga je po potresu naredil [[Maks Fabiani]]. V središču Ljubljane si je zamislil niz povezanih trgov, ki usmerjajo pogled proti gradu. Ob tem se je posvetil Ljubljanici in njenim bregovom, osi Emonske in Vegove ulice ter povezavam k osrednjemu sprehajališču v [[Tivoli]]ju in potem k in na grajskemu griču. V severnem delu Ljubljane, ki je raslo brez ustrezne povezave z mestom, je predvidel niz javnih zgradb ob načrtovanem bulvarju, ki bi povezal staro in novo pokopališče. Tako je skušal ohraniti samostojnost tega predela in si zamislil razporeditev parcel po zasnovi vrtnega mesta.{{sfn|Hrausky|Koželj|Prelovšek|2006|p=23}}
Pripravil je celovit urbanistični načrt Ljubljane in nakazal na potrebo po vključitvi javnih in kulturnih zgradb. Predvidel je tudi obvoznico okoli mesta. Nujnost drugih urbanističnih posegov in gospodarska kriza sta onemogočili uresničitev tega načrta.{{sfn|Hrausky|Koželj|Prelovšek|2006|p=23}} S premišljenimi posegi v urbano tkivo [[Ljubljana|Ljubljane]], z mostovi, uličnimi in parkovnimi potezami, je Plečnik nekdanje provincialno habsburško mesto z baročnimi in secesijskimi poudarki spremenil v slovensko prestolnico.
Kot element oblikovanja je pogosto uporabil drevje in drugo rastlinje. Ponekod je zaradi pomanjkanja denarja uporabil cenejše materiale, pa iz njih prav tako oblikoval mojstrovine. Vztrajal je v urejanju v ključnih urbanističnih točkah mesta in sčasoma sestavil dosleden mozaik arhitekturnih posegov v celotnem mestu.
'''Cerkvena dela'''
Prvi sakralni objekt, ki ga je načrtoval v kraljevini SHS, je bila cerkev sv. Frančiška Asiškega v Šiški (nova šišenska cerkev). Zgradili so jo med letoma 1925 in 1931, dopolnjevali pa vse do njegove smrti. Zasnova cerkve delno sledi idealu starokrščanskih bazilik z ravnim lesenim stropom, nizom oken pod njim in s stebri, ki povezujejo prostor. Podobne prvine ima bogojanska cerkev v Prekmurju, ki jo je zasnoval v tistih letih. Bolj veličastna in razkošna cerkev psv. Srca Jezusovega v Pragi je bila dokončana leta 1932. Načrtoval jo je kot veliko dvorano brez stebrov, a še vedno z duhom starokrščanskih bazilik. V notranjosti cerkve je predvidel postopno sakralizacijo s prostostoječimi, nepravilno razporejenimi oltarji, a ta zamisel se ni uresničila. Zasnoval je relativno prostorno kripto, v njej je za obok nad oltarjem uporabil arheološke ostanke najstarejših cerkva na praškem gradu, kar je na simbolni ravni prispelo k zgodovinski legitimnosti cerkve. Tudi v nedokončani cerkvi v Zagrebu (1936) je predvidel nepravilno razporejene kapele.{{sfn|Hrausky|Koželj|Prelovšek|2006|p=30}}
Cerkev sv. Mihaela v Črni vasi pri Ljubljani (1937–1938) je zelo zanimiv primer njegovih vaških cerkva. Zaradi nenosilnosti tal je cerkev zgradil na lesenih pilotih. Kot stebre je v notranjosti uporabil dekorativno poslikane betonske kanalizacijske cevi, da bi bila gradnja bolj varčna. S postavitvijo oltarja na sredini daljše stranice glavne ladje je skušal fizično približati vernike mašni daritvi na oltarju. Dostop v cerkev čez stopnišče v obliki mostu nadaljuje os cerkve in ustvarja monumentalen dostop v sakralni prostor. V Beogradu je postavil sorazmerno veliko cerkev sv. Antona Padovanskega (1929–1932). V njej je prevzel ovalni tloris po zgledu Panteona v Rimu in kapele umestil v "vdolbine" zidu.{{sfn|Hrausky|Koželj|Prelovšek|2006|p=27}} Po drugi svetovni vojni je Plečnik prenavljal poškodovane cerkve, urejal notranjosti, krstilnice, kapele, oltarje.
Plečnik je eden redkih arhitektov 20. stoletja, ki se je predano posvetil sakralni arhitekturi{{sfn|Hrausky|Koželj|Prelovšek|2006|p=27}} in poleg zgradb oblikoval tudi različne izdelke cerkvenega posodja. Načrtovanja liturgičnih predmetov se je lotil že v Praških letih po naročilu brata Andreja, ki je bil duhovnik in si je zaželel nov kelih.
==== Posvetne zgradbe ====
Vzporedno je od vrnitvi v Ljubljano delal več posvetnih zgradb, kot so [[Plečnikova tržnica]], [[zapornica na Ljubljanici]], [[Narodna in univerzitetna knjižnica|stavba NUK]], [[Čevljarski most, Ljubljana|Tromostovje, Čevljarski most]], mostovi na Ljubljanici, [[Centralno pokopališče Žale, Ljubljana|mestno pokopališče Žale]], celostna prenova številnih ambientov v mestu ter posegi na Ljubljanskem gradu, zlasti na Šancah in drugod po Sloveniji.
Plečnik je preuredil staro renesančno palačo iz XIX stoletja za Zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani med letoma 1925 in 1927. Uporabil je podobne rešitve pri sočasnem urejanju Bikovskega stopnišča na Praškem gradu. S svojim posegom je skušal je poplemeniti slovensko umetno obrt<ref>{{Navedi splet|url=https://mgml.si/sl/plecnikova-hisa/dogodki/5/2017-03-22/17-00/ana-porok-zbornica-za-trgovino-obrt-in-industrijo/#:~:text=Zbornica%20za%20trgovino%2C%20obrt%20in%20industrijo%20je%20na%C5%A1la,njegovim%20so%C4%8Dasnim%20urejanjem%20Bikovskega%20stopni%C5%A1%C4%8Da%20na%20Pra%C5%A1kem%20gradu.|title=Muzej in galerije mesta Ljubljane|accessdate=31.10.2022}}</ref>. Danes ima v zgradbi sedež Ustavno sodišče Republike Slovenije.
Leta 1928 je začel z načrtovanjem Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani in Ljudske posojilnice v Celju. Pri obeh je možno opaziti, kako si je Plečnik pomagal z arhitekturnimi izkušnjami iz Dunaja, in sicer pri načrtovanje Zacherlove hiše. Dve leti kasneje je Plečnik začel z načrtovanjem monumentalne palače knjižnice, sedanjo Narodno in univerzitetno knjižnico v Ljubljani ([[Narodna in univerzitetna knjižnica|NUK]] zgrajen leta 1941), ki velja za enega izmed njegovih najpomembnejših del. Plečnik je knjižnico v notranjosti zasnoval kot simbolični tempelj, v katerem bi bilo shranjeno vse tiskano znanje slovenskega naroda. Ta ideja je močno prisotna v doživljanju notranjosti stavbe. S premišljeno osvetlitvijo prostorov in uporabo materialov, temnih kamnov je zasnoval vhodno stopnišče kot prehod iz temnega, nižjega prostora, ki simbolizira neznanje, v razsvetljeno čitalnico, povzdignjen prostor, ki je simbol znanja.{{sfn|Hrausky|2017|p=47}}
Leta 1933 je za njegovega prijatelja Prelovška spretno postavil najemniško hišo na zelo ozki trikotni parceli. Zaradi njene pojavnosti je stavba imenovana "Peglezen", kar je ljudsko ime za likalnik. V tem obdobju je Plečnik dobil priložnost, da je oblikoval nabrežja in mostove struge Ljubljanice, pri čemer je skušal vzpostaviti bližnji stik med mestom in reko. Ob sedanji reki se niz njegovih posegov začne s Trnovskim pristanom, ki ga je oblikoval kot podolgovat park s terasami, s katerih je mogoče občudovati reko. Postavil je nov [[Čevljarski most]], zamišljen kot majhen trg nad vodo.{{sfn|Hrausky|Koželj|Prelovšek|2006|p=30}} V središču mesta je Plečnik uporabil izvirno zasnovo treh mostov z dodajanjem dveh novih stranskih brvi za pešce. [[Tromostovje]] je zaradi svoje pojavnosti skupaj s Plečnikovimi tržnicami preobrazilo središče Ljubljane in ji dalo močan sredozemski značaj.{{sfn|Hrausky|Koželj|Prelovšek|2006|p=30}} Nekaj sto metrov nižje se Plečnikova ureditev obrežij Ljubljanice končuje z zapornico in parkovno ureditvijo.
Kasneje je Plečnik s strani mesta dobil samo še nekaj naročil. Največje izmed njih so bile poslovilne vežice na glavnem mestnem pokopališču Sv. Križa, ki so ga pozneje poimenovali [[Centralno pokopališče Žale|Žale]] (1938-40). Plečnik je ta projekt premislil in spreminjal. Zasnoval jih je kot samostoječe kapele, ki bi obudile stari običaj pokopavanja mrtvih ob domači župniji. Celoten projekt je spoštljivo prežet s presežnim in antiko, kot je na primer sama razporeditev objektov, ki izredno spominja na Atensko Akropolo. Mogočen vhodni portal simbolizira prehod med svetom živih in svetom mrtvih.{{sfn|Hrausky|2017|p=219}}
==== Zadnje obdobje ====
Številni njegovi načrti so bili vizije, nekateri popolnoma nerealni v svojem času in so ostali neuresničeni. Leta 1947 je Plečnik na povabilo predsednika ljudske skupščine predlagal, da bi na mestu Ljubljanskega gradu zgradili [[Katedrala svobode|Katedralo svobode]] (Plečnikov parlament), 120 metrov visoko stavbo s stožčasto kupolo in masivnim stopniščem do magistrata. Vodstvo skupščine je namesto tega predlagalo lokacijo blizu Tivolija in projekt dodelila Plečniku ter štirim drugim arhitektom, pa se je Plečnik opravičil, naj ga dajo mlajšim.<ref>{{Navedi splet|title=The (Un)Realized Parliament {{!}} AEX|url=https://www.architecture-exhibitions.com/en/mao-museum-of-architecture-and-design/the-unrealized-parliament|website=www.architecture-exhibitions.com|accessdate=2025-03-31}}</ref> Po drugi svetovni vojni se je umetnik in upokojeni profesor ukvarjal pretežno z dopolnjevanjem in restavriranjem cerkva in načrtovanjem številnih spomenikov žrtvam vojne po Sloveniji: partizanom, talcem, internirancem (Črna na Koroškem, Dolenja vas v Selški dolini, Borovnica, Brezovica, Gorje, Litija, Ljubljana). Posebej je načrtoval stebriščni paviljon za maršala Tita na Brionih. Drugi projekti, ki jih je takrat dokončal, so prenova Prešernovega gledališča<ref>{{Navedi splet|url=https://www.theatre-architecture.eu/si/db/?theatreId=250|title=Prešernovo gledališče Kranj|accessdate=2025-12-13|website=Theatre database|last=Sapač|first=Igor}}</ref> ter Plečnikove arkade, stopnišče in vodnjak, vse v Kranju.
Njegovo zadnje veliko delo je obsežna prenova nekdanjega samostana [[Križanke]] v Ljubljani. Pri delu so mu pomagali učenci, sodeloval je s konservatorjem Nacetom Šumijem. Posebej je v delu samostana prilagodil prostore za srednjo umetnostno-obrtno šolo, ki jo je vodila njegova učenka Gizela Šuklje. V Ljubljani so po načrtih A. Suhadolca in A. Bitenca delno uredili nekdanje [[Akademski kolegij, Ljubljana|Baragovo semenišče]] (Akademski kolegij, Festivalna dvorana, Pionirski dom); polovica načrtovanega valja pa ni bila nikoli postavljena. Ostali sta maketi Mesarskega mostu in Parlamenta v Tivoliju. V [[Zagreb|Zagrebu]] so odstopili od načrta za Lurdsko cerkev (Lurdska Majka Božja) blizu [[Maksimir]]ja. Uresničena je bila samo kripta z mogočnimi stebri in značilnimi originalnimi Plečnikovimi lestenci. Za samo cerkev so sprejeli nekakšen kubističen načrt, ki se s Plečnikovim načrtom ne ujema ali pa mu celo nasprotuje. V [[Beograd]]u so frančiškani na tako imenovanem Crvenom krstu po Plečnikovih načrtih zgradili cerkev [[Sveti Anton Padovanski|Svetega Antona Padovanskega]]. Posvečena je bila šele po zgraditvi zvonika leta 1962. Za osnovo je Plečnik vzel starokrščansko rotundo, kar naj bi projekt povezovalo s prvinskimi vrednotami krščanstva, ki je cvetelo že v rimskem [[Singidunum|Singidunumu]]. Kip sv. Antona za to cerkev je v bronu oblikoval znameniti kipar [[Ivan Meštrović]].
Plečnikovo delo je pomembno tako na področju prostorskega načrtovanja in arhitekture, kot na pedagoškem področju.
== Pedagog ==
Čeprav Plečnik nima zaslug za ustanovitev Oddelka za arhitekturo, ki je leta 1920 začel delovati na [[Tehniška fakulteta v Ljubljani|Tehniški fakulteti]] v Ljubljani, katere prvo poslopje je sam načrtoval (zdaj [[Fakulteta za farmacijo]]), velja za duhovnega očeta arhitekturne šole ljubljanske univerze. Na šolo je prišel leta 1921 s številnimi izkušnjami poučevanja iz Prage in s slavo Masarykovega arhitekta ter na povabilo Ivana Vurnika. Po njegovih načrtih so med 1920 in 1921 za študente zgradili skromno staro zgradbo Tehniške fakultete (Stara tehnika ob Aškerčevi cesti), kjer so se šolali prvi v Sloveniji vzgojeni arhitekti. Tudi klasicistično zgradbo ob Grabnu, kamor se je šola za arhitekturo preselila leta 1947, označuje vhodni [[baldahin]], ki ga je skupaj z učenci načrtoval Plečnik. Predvsem pa je Plečnik arhitekturno šolo zaznamoval z načinom poučevanja arhitekture, pri katerem je uporabljal uveljavljene učne metode svojega dunajskega profesorja [[Otto Wagner|Otta Wagnerja]]. Šolo si je zamislil kot delavnice, kolektive profesorjev in študentov, ki skupaj izkušajo celoten proces načrtovalskega dela. Način je bil podoben tako učnemu procesu v Wagnerjevi šoli kot starejšim arhitekturnim in celo obrtnim delavnicam. Sistem delavnic – seminarjev se je na ljubljanski šoli v veliki meri ohranil vse do konca 20. stoletja. Poučevanje, ki je temeljilo na arhitekturni kompoziciji in veščem risanju, je arhitekturno šolo v Ljubljani določilo kot bolj umetniško in manj tehnično. S specifičnim načinom študija in koreninami, ki preko Plečnika segajo do njegovega učitelja Wagnerja in naprej do G. [[Gottfried Semper|Semperja]], je danes [[Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani|Fakulteta za arhitekturo]] v Ljubljani prepoznavna kot ena pomembnih arhitekturnih šol v Srednji Evropi. Med številnimi generacijami njegovih diplomantov izstopa nadarjeni [[Edvard Ravnikar]], ki je bil po vojni nastavljen za novega predstojnika arhitekturnega seminarja/oddelka in je samozavestno nadaljeval dopolnjevanje Plečnikove Ljubljane. Plečnik je zaradi starosti (73 let), manj samozavestnih asistentov in nekoliko zaradi svojega katolicizma ostal na obrobju, čeprav je naklonjeno mnenje o njem napisal politično pravoverni M. Tepina. Številni učenci, sledilci in naročniki pa so k svojemu ostarelemu učitelju po nasvete hodili na njegov dom v Trnovem. Nekateri učenci so ostali vpeti v kalupe Plečnikovih oblik, drugi, večinoma učenke, so se razvili v izvrstne zaščitnike kulturne dediščine ([[Nataša Štupar Šumi]], [[Špelka Valentinčič Jurkovič]], [[Staša Blažič|Staša Blažič Gjura]], [[Majda Neřima]], [[Gizela Šuklje]]; [[Vlasto Kopač]], Boris Kobe, Ciril Tavčar).
== Plečnik in sodobna Slovenija ==
[[Slika:Si10.1ct.jpg|thumb|right|150px|[[Plečnikov parlament]] na [[slovenski evro kovanci|slovenskem kovancu]] za 0,10 [[evro|€]]]]
Po Plečniku so poimenovali najvišja slovenska priznanja na področju arhitekture. Od leta 1973 naprej vsako leto Sklad Jožeta Plečnika objavi razpis za [[Plečnikova nagrada|Plečnikovo nagrado]] in Plečnikove medalje. Podeli jih župan mesta [[Ljubljana]] ob koncu maja. V Ljubljani je kar sedem Plečniku posvečenih kiparskih spomenikov (najstarejša portretna glava je v Križankah). Na nekdanjem [[bankovec|bankovcu]] za 500 [[slovenski tolar|tolarjev]] sta bila upodobljena lik Jožeta Plečnika in pročelje [[Narodna in univerzitetna knjižnica|Narodne in univerzitetne knjižnice]] v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Na veljavnem kovancu za 0,10 € pa je upodobljena njegova Katedrala svobode (Slovenski parlament), ki pa ni bila nikoli zgrajena. Prva [[poštna znamka]] v samostojni Sloveniji nosi sliko stožčastega parlamenta in je bila izdana 26. junija 1991, njena vrednost je bila 5,00 SIT. Leta 2002 pa je izšla tudi priložnostna poštna znamka s Plečnikovim likom.
Ob 50–letnici arhitektove smrti je Slovenija leto 2007 razglasila za Plečnikovo leto,<ref>{{navedi novice| url=http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/vstopili-smo-v-plecnikovo-leto/148891 |title=Vstopili smo v Plečnikovo leto |date=1.1.2007 |work=[[MMC RTV-SLO]] |accessdate=14.4.2016}}</ref> podobno tudi leto 2022 od 150-letnici njegovega rojstva. V istem letu je [[Rimskokatoliška cerkev v Sloveniji]] sprožila postopek za arhitektovo [[beatifikacija|beatifikacijo]], kar je sprožilo precej vročih polemik. Uprava Praškega gradu od leta 2018 podeljuje za izjemne dosežke na področju arhitekture, gradbeništva in varstva arhitekturne dediščine Veliko nagrado Jožeta Plečnika (Grand Prix Jože Plečnik).
Povečano zanimanje za Plečnika se je v svetu pojavilo v obdobju [[postmodernizem|postmodernizma]] v arhitekturi, ko je ponovno postala priljubljena raba historičnih arhitekturnih elementov. Ker je Plečnik rad uporabljal klasične elemente in jih med seboj poljubno mešal, obenem pa je to počel v času, ko so bili klasični arhitekturni stili že davno preživeti, predstavlja v svetovni arhitekturi zanimivo posebnost.
Že v osemdesetih letih, v večji meri pa po vključitvi v EU in seriji razstav v Evropi (Pariz: 1986, Praga (Arhitektura za novo demokracijo, 1996) in izven nje so Plečnikove stavbe postale priljubljene turistične znamenitosti. V Ljubljani mestna občina poleti celo plačuje v Plečnika preoblečenega igralca, da se v turistični sezoni sprehaja po mestnih ulicah. Ljubljana ima številne Plečniku posvečene javne spomenike. Noben drug ustvarjalec ali pomemben Slovenec nima toliko spomenikov. Poprsja ali reliefi različnih umetnikov so postavljeni: [[Kranjski deželni dvorec|vrt pred sedežem univerze na Kongresnem trgu]], [[Križanke|Križanke ob velikem dvorišču]], [[Gimnazija Jožeta Plečnika|Gimnazija Jožeta Plečnika (v glavni veži)]], [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Ljubljana|Trnovska cerkev (na vhodnem pročelju)]], [[Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani|Fakulteta za arhitekturo (v vhodni veži)]], [[NUK]] (na hodniku v kleti); in ob Eipprovi ulici ("računalo"). Manj posrečen portretni relief J. Plečnika je v Slovenskem etnografskem muzeju. Narodna galerija hrani Savinškov model za Plečnikov spomenik. S stebrom (avtor Edvard Ravnikar) je označen prostor Plečnikove rojstne hiše v Gradišču. Odnos med Plečnikom in Ljubljano pogosto nekoliko površno primerjajo s tistim med [[Antoni Gaudí|Antonijem Gaudíjem]] in [[Barcelona|Barcelono]]. Dosje »Brezčasna humanistična arhitektura Jožeta Plečnika v Ljubljani in Pragi« je bil od 2015 na poskusnem seznamu za uvrstitev med [[Unescova svetovna dediščina|Unescovo svetovno kulturno dediščino]].<ref>{{navedi novice |url=http://www.delo.si/kultura/razno/plecnikova-dolga-pot-do-unesca.html |title=Plečnikova dolga pot do Unesca |date=2015-03-04 |last=Megla |first=Maja |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |accessdate=2016-04-14 |archive-date=2016-04-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160426083438/http://www.delo.si/kultura/razno/plecnikova-dolga-pot-do-unesca.html |url-status=dead }}</ref> Slovenija je leta 2020 vložila samostojno, delno spremenjeno nominacijo brez objektov v Pragi in s poudarki na ureditvah za meščane ter pri plemenitenju Ljubljane in spremembi provincialnega mesta v narodno prestolnico. Že naslednje leto je bila nominacija soglasno potrjena na mednarodnem srečanju UNESCO. Plečnikova ustvarjalnost v Ljubljani je bila vpisana v seznam Unescove kulturne dediščine 28. julija 2021 s soglasnim mnenjem komisije, kot »[[Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani – urbano oblikovanje po meri človeka]]«.<ref>{{navedi novice |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/se-bodo-plecnikova-dela-uvrstila-na-unescov-seznam-odlocitev-pade-danes.html |title=Izbrana Plečnikova dela vpisana na seznam svetovne dediščine UNESCO |first=Kaya |last=Kamenarič |date=2021-07-28 |work=24ur.com |accessdate=2021-08-28}}</ref>
== Seznam del ==
==== Dunajsko obdobje ====
* Vila Langer, Dunaj (1900–1901)
* [[:en:Zacherlhaus|Zacherlova Hiša, Dunaj (1900–1905)]]
* [[:de:Villa_Loos|Vila Loos, Dunaj (1901)]]
* Hiša Weidmann, Dunaj (1901–1902)
* Najemniška hiša Langer, Dunaj (1901–1903)
* Vodnjak Karla Boromejskega, Dunaj (1906–1909)
* Vila Grassberger, Dunaj (1908–1909)
*[[Cerkev Svetega Duha, Dunaj|Cerkev sv. Duha]], Dunaj (1908–1913)
* Kapela Zacherl, Dunaj (1912–1914)
==== Praško obdobje ====
* Rajski vrt, [[Praški grad]] (1920–1926)
* Vrt na okopih, Praški grad (1920–1927)
* Prvo dvorišče, Praški grad (1920–1926)
* Plečnikova dvorana (1920–1931)
* Predsednikovo stanovanje, Praški grad (1921–1927)
* Tretje dvorišče, Praški grad (1920–1947)
* Bikovsko stopnišče, Praški grad (1925–1931)
* Vrt na bastiji, Praški grad (1927–1932)
* Park predsedniške letne rezidence, Lány (1920–1933)
*[[Cerkev Srca Jezusovega, Praga|Cerkev psv. Srca Jezusovega]], Vinohrady (1921–1932)
==== Ljubljansko obdobje ====
* Stara tehnika na [[Aškerčeva cesta|Aškerčevi]] (1921)
* [[Plečnikova hiša, Ljubljana|Plečnikova hiša]] v Trnovem, Ljubljana (1921–1930)
* Cerkev sv. Jožefa (notranjost), Ljubljana (1922–1941)
* [[Stadion Bežigrad|Stadion]] za Bežigradom, Ljubljana (1923–1939)
* [[Cerkev Gospodovega vnebohoda, Bogojina|Cerkev Gospodovega vnebohoda]], Bogojina (1925–1956)
* [[Cerkev sv. Frančiška Asiškega, Ljubljana|Cerkev sv. Frančiška Asiškega v Šiški]], Ljubljana (1924–1931)
* Zbornica za trgovino, obrt in industrijo, danes [[Ustavno sodišče Republike Slovenije|Ustavno sodišče (notranja preureditev)]], Ljubljana (1925–1927)
* [[Cerkev sv. Mihaela na Barju|Cerkev sv. Mihaela]], Črna vas pri Ljubljani (1925–1939)
* Šentjakobski trg, danes [[Levstikov trg, Ljubljana|Levstikov trg]], Ljubljana (1926–1938)
* Rimski zid, avtorska rekonstrukcija, Ljubljana (1926–1938)
* Celjska posojilnica, danes Banka Celje (1927–1930)
* Vzajemna zavarovalnica, danes Zavarovalnica Triglav, Ljubljana (1928–1930)
* [[Trnovski most]] na Gradaščici, Ljubljana (1928–1932)
* Ilirski steber, Ljubljana (1929)
* [[Čevljarski most]], Ljubljana (1931–1932)
* [[Tromostovje]], Ljubljana (1929–1932)
*Dolničarjeva ulica, tlakovanje (1929)
* Tržnice, Ljubljana (1939–1942)
* [[Zapornica na Ljubljanici]], Ljubljana (1933–1939)
* [[Vegova ulica, Ljubljana|Vegova ulica]] s hermami skladateljev, Ljubljana (1929–1942)
* Ureditev parka [[Park Tivoli, Ljubljana|Tivoli]] (1929–1933)
* Cerkev sv. Antona Padovanskega, Beograd (1929–1932)
* [[Narodna in univerzitetna knjižnica]], Ljubljana (1930–1941, 1944–1947)
* Vila Prelovšek, notranja ureditev, Ljubljana (trideseta leta 20. stoletja)
* Jezuitski samostan, notranja ureditev, Maribor (1932)
* Kraljeva lovska koča, [[Kamniška Bistrica]] (1932–1933)
* [[Peglezen]], [[Poljanska cesta, Ljubljana|Poljanska cesta]], Ljubljana (1932–1934)
* [[Cerkev sv. Jerneja, Ljubljana|Cerkev sv. Jerneja]] v Spodnji Šiški, Ljubljana (1933–1938)
* Ureditev cerkvenega trga ter nov dostop k [[Cerkev sv. Petra, Komenda|cerkvi sv. Petra, v Komendi]] (1934–1935)
* Cerkev sv. Antona Puščavnika, Zgornja Rečica pri Laškem (1935–1939)
* Cerkev Matere Božje Lurške, Zagreb (1934–1937)
* Paviljona Murki, Begunje (1937–1939)
* Poslovilni kompleks [[Centralno pokopališče Žale|Žale]], Ljubljana (1936–1942)
* Grobnica Šušteršič, Žale (1925)
* Grobnica Žagar, Rakek (1930–1932)
* Uršulinska gimnazija, danes [[gimnazija Jožeta Plečnika]], Šubičeva ulica, Ljubljana (1939–1947)
* Cerkev sv. Benedikta, preureditev, Zgornje Stranje (1946–1957)
* [[Pirnatova vila]], Homec (1947–1957, dokončano posmrtno)
* Cerkev obiskanja Device Marije, Tolminsko hribovje, Ponikve (1948–1958)
* Spomeniki žrtvam druge svetovne vojne: Dolenja vas v Selški dolini (1949–1950); Litija (1950–1951); Laško (1951); Ljubljana OF (1951) Ljubljana Trnovo (1951–1954), Vipava (1953), Črna na Koroškem (1956)
* [[Križanke|Letno gledališče Križanke]], Ljubljana (1952–1956)
* Kapela Frančiškanskega samostana, Kamnik (1952–1956)
* Krstna kapela v župnijski cerkvi, Mengeš (1953–1955)
* Rožnovensko stopnišče z vodnjakom, Kranj (1954–1955)
* Paviljon na Brionih, Veliki Brion (1955–1956)
* Zvonika ribniške cerkve, tako imenovani ''ribniški kroni'', ki sta zadnje delo Jožeta Plečnika (realizirano posmrtno,1960)
* Kor in strop ladje v cerkvi Marijinega vnebovzetja, Grad na Goričkem (1956-1957), njegovo zadnje delo je reflektor na koru, načrte zanj so po njegovi smrti našli na njegovi pisalni mizi
== Nadaljnje branje ==
==== Splošno o Plečniku, njegovem življenju in delu ====
* [[Damjan Prelovšek]]: ''Josip Plečnik: Central European architect'', 2026
* ''Universum Plečnik: Od delavnice do mita/Between Wokrshop and Myth'' (gl. urednik [[Tomaž Štoka]], predgovor [[Bogo Zupančič]], MAO, 2023)
* ''Plečnik: vodnik po stalni razstavi v Plečnikovi hiši'' (slov./angl., 2021, 2022)
* [[Blaž Vurnik]], [[Zoran Smiljanić]]: ''Plečnik'' (strip), 2021
* [[Peter Krečič]]: ''Plečnik: Živeti za popolnost'' (biografija, 2018)
* [[Noah Charney]]: ''Večni arhitekt: življenje in delo Jožeta Plečnika, modernističnega mistika'' (2017-prevod)
* Damjan Prelovšek: ''Jože Plečnik: arhitektura večnosti - teme, metamorfoze, ideje'' (monografija, 2017)
* [[Tomáš Valena]]: ''O Plečniku: prispevki k preučevanju, interpretaciji in popularizaciji njegovega dela'' (2013)
* Andrej Hrausky, Janez Koželj, Damjan Prelovšek'': Jože Plečnik: Dunaj, Praga, Ljubljana'' (monografija, 2006)
* [[Tatjana Adamič]]: ''Arhitekt Jože Plečnik: vodnik po spomenikih'' (ZVKDS, 2008)
* Peter Krečič: ''Jože Plečnik: moderni klasik'' (1999)
* Peter Krečič: ''Jože Plečnik: branje oblik'' (1997)
* ''Architectura Perennis'' (1941) in ''Napori'' (1955) (avtor J. Plečnik; tekst [[France Stele (umetnostni zgodovinar)|France Stele]] in [[Anton Trstenjak]]; ponatis, 1993)
* Peter Krečič: ''Jože Plečnik'' (monografija, 1992)
* ''Arhitekt Jože Plečnik 1872-1957: razstava v Ljubljani 1986: Nacionalni center za umetnost in kulturo Georges Pompidou, Pariz, Socialistična republika Slovenija, Mesto Ljubljana'' (soavtorja in ur. [[Lojze Gostiša]], Damjan Prelovšek),1986
* [[Marjan Mušič]]: ''Jože Plečnik'' (biografija, zbirka ''Znameniti Slovenci'', 1980; 1986)
* ''Arhitekt Jože Plečnik'': ''1872-1957'': ''katalog ob spominski razstavi'' v Narodni galeriji v ''Ljubljani'', 1968.
==== Posebni vidiki, izseki iz njegovega dela in življenja ====
* ''Nov namen, nova interpretacija: po sledeh spolij in ponovne uporabe v Plečnikovi Ljubljani'', 2026.
* Tina Potočnik: ''Stadion'', 2025 (žepnica)
* Darja Pergovnik: ''Plečnikova zelena Ljubljana'', 2024
* ''Plečnikova Lectarija'' (katalog [[Slovenski etnografski muzej|SEM]], Tanja Roženbergar, 2023)
* ''Josip Markušić, Josip (Jože) Plečnik. Korespodencija 1932.-1956.'' (uredila Damjan Prelovšek in Jozo Džambo, 2023)
* [[Damjan Prelovšek]]: ''[[Narodna in univerzitetna knjižnica]]'' (monografija, ZRC, 2022)
* Damjan Prelovšek: ''Zacherlova hiša na Dunaju'' (zbirka ''Umetnine v žepu'' 23, 2022)
* ''Nulla dies sine linea: profesor Plečnik in njegova šola v Ljubljani'' (Ana Porok, Katja Ogrin, Tomaž Jurca), 2022
* ''Plečnik: metropola, kraj, vrt'' (Nika Grabar, Blaž Vurnik, katalog razstave MGML, 2022)
* [[France Stele (umetnostni zgodovinar)|France Stele]]: ''Arhitekt Jože Plečnik v Italiji 1898–1899'', 2022
* [[Andraž Arko]] (ur.), ''Plečnik: živim in mrtvim: Plečnikova cerkev za Bežigradom in arhitektove vizije za območje pokopališča'', 2022
* Bojana Čampa, Stane Jeršič idr.: ''Oblike za novo demokracijo: Fabiani – Plečnik – Vurnik'' (fotomonografija), 2021
* ''Plečnikove Tržnice: bogastvo skritih detajlov'' (besedilo Irena Vesel, 2020)
* ''Plečnikovi neuresničeni projekti za Ljubljano = Plečnik's unrealised projects for Ljubljana'' (katalog, 2019)
* [[Tomaž Jurca]]: ''Plečnik in sveto /Plečnik and the sacred'' (2018)
* ''Križanke'' (monografija, ur. Luka Vidmar, Ljubljana, 2018)
* ''Plečnik'' in ''Rothmayer'': dva prijatelja, dve hiši, dve mesti, Ljubljana, 2018 (ob razstavi v Plečnikovi hiši v sodelovanjem z mestnim muzejem Praga)
* [[Andej Hrausky|Andrej Hrausky]]: ''Plečnikova arhitektura v Ljubljani'', 2017 (2022-2. dopolnjena izdaja)
* ''Plečnik,'' ''kot se ga je spominjal njegov najljubši učenec Vinko Lenarčič'' (dopolnjena izdaja ob 50-letnici smrti Vinka Lenarčiča ter ob 60-letnici smrti Jožeta Plečnika in 10-letnici začetka postopka za njegovo beatifikacijo; uredil Simon Lenarčič, 2016)
* Plečnikove oporoke: ob 143-letnici rojstva arhitekta: Finžgarjeva galerija; Damjan Prelovšek, 2014 (katalog razstave, 2011)
* D. Prelovšek: ''Cerkev sv. Mihaela na Ljubljanskem barju'' (zbirka ''Umetnine v žepu 5'', 2012)
* D. Prelovšek: ''NUK: Narodna in univerzitetna knjižnica'' (zbirka ''Umetnine v žepu'' 1, 2010)
* D. Prelovšek: ''Cerkev Gospodovega Vnebohoda v Bogojini'' (2010)
* Maja Avguštin, Saša Lavrinc: ''Plečnik na Domžalskem in Kamniškem'' (Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, 212, ZVKDS, 2010)
* Andrej Hrausky, Janez Koželj: ''Jože Plečnik v Ljubljani in Sloveniji'' (Cankarjeva založba, 2007)
* Peter Krečič: ''Cerkev sv. Benedikta v Stranjah'' (2008)
* ''Plečnik na Loškem'' (katalog, 2007)
* ''Jože Plečnik - Jan Kotěra: dopisovanje'' (uredil Damjan Prelovšek, 2004)
* Peter Krečič: ''Plečnik in [[ekspresionizem]]'' (2002)
* Damjan Prelovšek: ''Plečnikova sakralna umetnost'' (1999)
* Vinko Lenarčič: ''Plečnik: spomini na Plečnika'' (uredil Andrej Lenarčič, 1998)
* ''Plečnik v tujini: vodnik po arhitekturi'' (Andrej Hrausky, Janez Koželj, Damjan Prelovšek, 1998)
* Damjan Prelovšek, [[France Kresal]]: ''Plečnikova palača: dom ustavnega sodišča RS'' (1998)
* Damjan Prelovšek: ''Poezija v kamnu: arhitekt Jože Plečnik na Praškem gradu'' (1997)
* Peter Krečič: ''Bogojina: Plečnikova cerkev Gospodovega vnebohoda'' (1997)
* ''[[Plečnikova hiša, Ljubljana|Plečnikova hiša]]'' (vodič, 1997)
* ''Plečnikova Slovenija: vodnik po arhitekturi'' (Andrej Hrausky, Janez Koželj, Damjan Prelovšek, 1997)
* ''Plečnikova Ljubljana: vodnik po arhitekturi'' (Andrej Hrausky, Janez Koželj, Damjan Prelovšek, 1996)
* ''Ljubljanske tržnice arhitekta Jožeta Plečnika'' (Aleksander Bassin, Branko Cvetkovič, Asja Krečič, Peter Krečič, 1996)
* zbornik ''Hommage à Edvard Ravnikar'' (1907-1993), Ljubljana, 1995 (intervju [[Boštjan Vuga|Boštjana Vuge]] z E. Ravnikarjem, tudi o Plečniku)
* Damjan Prelovšek, [[Edi Majaron]]'': Plečnikova lectarija'' (1993)
* Damjan Prelovšek: ''Plečnikovi knjigi Architectura Perennis, Napori'' (1993)
* Damjan Prelovšek: ''Josef Plečnik 1872-1957: architectura perennis'' (1992)
* Damjan Prelovšek, [[Vlasto Kopač]]: ''Žale arhitekta Jožeta Plečnika'' (1992)
* ''Jože Plečnik: Ciboriji, monštrance in zakramentariji'' (Rokus, 1987)
* Damjan Prelovšek, [[Božo Podlogar]]: ''Jože Plečnik: "Peglezen"'' (1986)
* Damjan Prelovšek: ''Hiša slovenske zavarovalnice'' (1985)
*''Plečnik in jaz: pisma Jožeta Plečnika Antonu Suhadolcu. Suhadolčevi spomini na Plečnika'' (Anton Suhadolc; Peter Krečič, 1985)
* Peter Krečič: ''Spomeniki NOB Jožeta Plečnika in njegove šole'' (1975)
== Sklici ==
{{sklici}}
== Viri ==
* {{Navedi knjigo|title=Arhitekturni vodnik po Ljubljani: 107 izbranih zgradb |last=Hrausky |first=Andrej |publisher=Rokus |year=2002 |isbn=978-961-6531-33-7 |location=Ljubljana |cobiss=232455424}}
* {{Navedi knjigo |last=Hrausky |first=Andrej |last2=Koželj |first2=Janez |last3=Prelovšek |first3=Damjan |year=2006 | title=Jože Plečnik : Dunaj, Praga, Ljubljana |publisher=Cankarjeva založba |location=Ljubljana |isbn=978-961-231-575-7 |cobiss=229214720 |oclc=448886613}}
* {{Navedi knjigo|title=Plečnikova arhitektura v Ljubljani|last=Hrausky|first=Andrej|publisher=Muzej in galerija mesta Ljubljane : Galerija Dessa|year=2017|isbn=978-961-93900-8-5|location=Ljubljana |cobiss=97657603}}
== Zunanje povezave ==
{{kategorija v zbirki|Jože Plečnik}}
{{wikinavedek}}
* [http://www.javicarrera.eu/files/Plecnik%20SI%20EN.pdf Plečnikova Ljubljana, TIC, Ljubljana – SI] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201229191403/http://www.javicarrera.eu/files/Plecnik%20SI%20EN.pdf |date=2020-12-29 }}
* [http://www.arhitekturni-vodnik.org/?search=&arhitekt=29&tip=0&kraj=0&obdobje=0 Jože Plečnik], Arhitekturni vodnik
* [http://www.kam.si/veliki_slovenci/arhitekt_joze_plecnik.html Arhitekt Jože Plečnik] – www.kam.si
* [http://4d.rtvslo.si/arhiv/Ple%C4%8Dnik Oddaje o Plečniku] v digitalnem arhivu RTV Slovenija
* [http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi432634/ SLO Biografija: Jože Plečnik]
* [http://www.pbase.com/bauer/joze_plecnik_in_vienna Plečnik na DUNAJU] (eng.)
* [http://www.iztepac.net/Plecnikova-Ljubljana.html Podoba Plečnikova Ljubljane (dr. Peter Krečič)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150216101723/http://iztepac.net/Plecnikova-Ljubljana.html |date=2015-02-16 }}
* [http://www.evro.si/o-evru/slovenski-kovanci/img/10-centov.jpg kovanec] za 10 c s Plečnikovim parlamentom.
* [http://www.burger.si/Plecnik/uvod.html Virtualni muzej Jožeta Plečnika], »3D« prikazi Plečnikovih del
* [http://www.rtvslo.si/kultura/zgodbe/joze-plecnik-med-klasiko-moderno-in-postmoderno/289 Jože Plečnik med klasiko in moderno]
* [https://sl-si.facebook.com/plecnik.si?fref=nf Facebook: Ljubim Plečnika] / photographic presentation of Plečnik
* [http://www.mgml.si/plecnikova-hisa-503/ Plečnikova hiša] / Plečnikova hiša v Ljubljani – muzej Jožeta Plečnika
* [http://www.architektenlexikon.at/de/467.htm AzW] / Architektenlexikon Wien 1770 - 1945
{{-}}
{{PrejemnikiPresernoveNagrade}}
{{Normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Plečnik, Jože}}
[[Kategorija:Slovenski arhitekti]]
[[Kategorija:Slovenski akademiki]]
[[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]]
[[Kategorija:Predavatelji na Tehniški fakulteti v Ljubljani]]
[[Kategorija:Redni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]]
[[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]]
[[Kategorija:Častni doktorji Univerze v Ljubljani]]
[[Kategorija:Častni meščani Ljubljane]]
[[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]]
[[Kategorija:Jože Plečnik|*]]
[[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali nagrado]]
[[Kategorija:Dunajska secesija]]
nv9i7t65dnx189tir3e81dn9hcypgud
6739716
6739695
2026-08-20T11:37:35Z
Ljuba24b
92351
razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6739695|6739695]] uporabnika_ce [[Special:Contributions/~2026-45085-22|~2026-45085-22]] ([[User talk:~2026-45085-22|pogovor]])
6739716
wikitext
text/x-wiki
{{Preusmeritev|Plečnik|druge osebnosti|Plečnik (priimek)}}
{{Infopolje Oseba
|name = Jože Plečnik
|nationality=Slovenec|resting_place = [[Žale, Ljubljana]]
}}
'''Jože Plečnik''' [jóže pléčnik], [[Slovenci|slovenski]] [[arhitekt]], univerzitetni profesor in akademik, * [[23. januar]] [[1872]], [[Ljubljana]], † [[7. januar]] [[1957]], [[Ljubljana]].
Plečnik je bil arhitekt, ki si je močno prizadeval, da bi z lastnim umetniškim ustvarjanjem dal slovenski in evropski arhitekturi izrazito prepoznavnost. Zaradi njegovega kakovostnega, raznolikega dela na Dunaju, Pragi, Ljubljani, Sloveniji ter na področju nekdanje Jugoslavije in zaradi vpliva na bodoče generacije arhitektov je po mnenju večine ocenjevalcev največji slovenski arhitekt.{{sfn|Hrausky|Koželj|Prelovšek|2006|p=7}} Njegove ureditve v Ljubljani so bile 28. julija 2021 uvrščene na seznam Unescove svetovne dediščine v okviru vpisa sedmih enot pod imenom ''[[Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani – urbano oblikovanje po meri človeka]]''.<ref>Unesco[http://whc.unesco.org/en/list/1643]</ref> Ukvarjal se je tudi z oblikovanjem, predvsem sakralnega posodja, pohištva in knjig.
== Življenjepis ==
Rodil se je 23. januarja leta 1872 v Gradišču, ob sedanji Gregorčičevi ulici v jedru Ljubljane kot eden od štirih otrok (trije sinovi, najstarejši Andrej in najmlajši Janez ter hči Marija) v družini mizarja Andreja. Oče je bil po rodu iz Hotedršice pri Logatcu. Mati Helena je bila iz družine Molka. Po prvem neuspešnem letniku šolanja na nižji gimnaziji je Jože šolo začasno opustil. Oče ga je vzel kot vajenca k sebi v mizarsko delavnico. Pozneje je kot marljiv risar z deželno štipendijo nadaljeval šolanje na Državni obrtni šoli v Gradcu. Izučil se je za umetnostnega mizarja in načrtovalca pohištva.
=== Študijska leta ===
Po končani graški šoli, kjer je bil učenec Leopolda Theyerja, je odšel na [[Dunaj|Dunaj.]] Bil je študent arhitekta [[Otto Wagner|Otta Wagnerja]], pri katerem je zaključil študij spomladi leta 1898 kot eden profesorjevih najboljših diplomantov.{{sfn|Hrausky|Koželj|Prelovšek|2006|p=12}}{{sfn|Hrausky|2002|p=15}} Nad učiteljevo arhitekturo naj bi se navdušil, ko je na razstavi videl načrte [[Otto Wagner|Wagnerja]] za [[Berlin|berlinsko]] katedralo. Profesor Wagner je hitro opazil njegovo izredno nadarjenost za risanje in mladega študenta sprejel v svojo mojstrsko šolo. Zaradi pomanjkanja strokovnega znanja je v šoli doživel začetni neuspeh, a Wagner ga je sprejel v svoj atelje, in mu tako omogočil, da je ob delu že v enem letu nadomestil manjkajočo splošno izobrazbo. Mladenič je za tem nadaljeval študij kot redni študent. Kot nagrado za izvrstno izdelano diplomsko delo o nizozemskem morskem letovišču [[Scheveningen]] je prejel Rimsko štipendijo. Ta mu je omogočila sedemmesečno študijsko potovanje po Italiji, od Benetk do Rima in krajši obisk v Franciji (do Pariza, maja in junija 1899). Nato se je za kratek čas vrnil k Wagnerju in mu pomagal dokončati načrte za postaje dunajske mestne železnice ob kanalu Donave.{{sfn|Hrausky|Koželj|Prelovšek|2006}}
=== Samostojni arhitekt ===
Leta 1901 je odprl samostojen arhitekturni atelje na Dunaju. Znal je načrtovati hiše in vse njihove detajle. Kot izučeni pohištveni mizar je bil Plečnik sposoben svoje izdelke elegantno oblikovati. Z oblikovanjem pohištva in postavljanjem razstav si je pridobil velik ugled v mestu. Organiziral je odmevno razstavo cerkvene umetnosti leta 1905 in povabil meniške ustvarjalce iz samostana v Beuronu, ki so načrtovali pod konservativnim vplivom. Proti koncu desetletja je Plečnik dokončno zapustil secesijski slog, saj je že po potovanju v Italijo začel razvijati drugačen arhitekturni jezik s stilnimi značilnostmi modernizma in klasicizma ob upoštevanju teorij [[Gottfried Semper|Gottfrieda Semperja]].
V prvem desetletju 20. stoletja je ustvaril nekaj ključnih vil, ki so bile bistvene za prehod iz secesijskega stila v modernizem, imele so tudi inovativne tlorise. Najbolj znana je bila Zacherlova hiša, bolje palača v ožjem središču mesta, kjer je uporabil novost, enoten fasadni plašč z ritmično oblikovano fasado temnih kamnitih materialov. Hiša je predstavljala močan kontrast ob vzporedno nastajajočih svetlih in umirjenih, z dekoracijami krašenih secesijskih stavbah.
Različne odmeve, večinoma kritične, je doživela njegova betonska cerkev Svetega Duha v delavski četrti Ottakring. Plečnik, ki je bil že od mladosti globoko veren<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Plečnik, kot se ga je spominjal njegov najljubši učenec Vinko Lenarčič : dopolnjena izdaja ob 50-letnici smrti Vinka Lenarčiča ter ob 60-letnici smrti Jožeta Plečnika in 10-letnici začetka postopka za njegovo beatifikacijo|last=Lenarčič|first=Vinko|publisher=Ješovec pri Kozjem: samozal. S. Lenarčič|year=2016|isbn=978-961-283-675-7|location=Begunje|page=43|cobiss=285322496}}</ref>, je bil prepričan v potrebi po vrnitvi k prvotnemu, neokrnjenemu in demokratičnemu krščanstvu. S tem prepričanjem je zasnoval enega prvih sakralnih objektov v Evropi, ki je bil v celoti zgrajen iz železobetona. Arhitekt pa je izbral ali sam oblikoval tudi notranjo opremo. Zaradi tega dela se je Plečnik uvrstil med pionirje moderne sakralne arhitekture v Evropi.
Leta 1912 ga je trikrat izvolil in ministrstvu predlagal profesorski zbor dunajske umetnostne akademije za profesorja arhitekture kot naslednika O. Wagnerja. Pod pritiskom velenemških krogov je zaradi njegovega slovenstva ministrstvo odklonilo potrditev.<ref>{{Navedi splet|title=Plečnik, Jože (1872–1957) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi432634/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2025-03-31}}</ref> Plečnik je sprejel povabilo, da postane leta 1911 profesor na Umetniško–obrtni šoli v [[Praga|Pragi]]. V češki prestolnici je živel med prvo svetovno vojno. V tem obdobju je ustvaril manj arhitektur, ukvarjal se je z oblikovanjem, zlasti sakralnih liturgičnih predmetov in z dodatnim študijem.
=== Vrnitev v Ljubljano ===
[[Slika:Jože Plečnik in njegov pes Sivko, ok. 1933.jpg|thumb|left|250px|Plečnik s psom leta 1933]]
Od 1921. naprej je predaval na [[Tehniška fakulteta v Ljubljani|Tehniški fakulteti v Ljubljani]], kjer je prevzel vlogo vodilnega predavatelja za arhitekturo s popularno "Plečnikovo" šolo. Preselil se je v Ljubljano, v Trnovo, kjer je zase in sorodnike uredil in dozidal manjšo hišo tik za [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Ljubljana|župnijsko cerkvijo sv. Janeza Krstnika]]. Nikoli se ni poročil, čeprav je prijateljeval z nekaj damami. Vzporedno je v Pragi preurejal Praški grad v predelu [[Hradčani]] v predsedniško rezidenco. Oblikoval je vrtove, dvorišča in notranjo opremo, kar je še danes ohranjeno. V Pragi je postavil inovativno oblikovano cerkev psv. Srca Jezusovega. Eno od različic konceptov za to cerkev je kasneje porabil za [[Cerkev sv. Frančiška Asiškega, Ljubljana|cerkev sv. Frančiška v Šiški]].
Dolga leta je razmišljal o olepševanju ljubljanskih ulic in trgov. Močna sila ga je vlekla nazaj v rodno mesto, kot je sam napisal v pismu svojim bodočim študentom leta 1921: »''Kosti teže h grobovom očetov in — če mi je dovoljeno tako izpovedati — ljubezen do preostale pedi naše zemlje narekuje: dvigni, dvigni se, nesi domov razdat svojo starost, svoj mir''«<ref name=":1" /> Ob njegovi vrnitvi se je s svojimi ljubljanskimi študenti takoj začel ukvarjati z urbanizmom in dopolnjevanjem mesta, kjer je najprej dopolnjeval rimske osi, zlasti nekdanji cardo blizu svoje rojstne hiše. Zgodaj se je posvetil parku Tivoli in Grajskemu griču. Z različnimi arhitekturnimi posegi v ključnih urbanističnih točkah je pripomogel k plemenitenju mesta. Pogosto je uporabil drevje in drugo rastlinje v svojih ureditvah. Pomanjkanje sredstev za gradnjo ni bila ovira zanj, ker je z domišljijo našel cenejše rešitve za tlakovanje trgov in ulic, beton za balustrade ali pa je uporabil odstranjeni kamen pri drugih projektih.
Leta 1938 je bil sprejet med člane [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|Slovenske akademije znanosti in umetnosti]]. Izvoljen je bil za častnega meščana mesta Ljubljana. Prejel je odlikovanje ''Zasluge za narod'', Prešernovo nagrado (leta 1949 in 1952), promoviran pa je bil tudi za častnega doktorja Tehniške visoke šole na Dunaju in Univerze v Ljubljani (1952). Častili so ga nekateri učenci in del politikov. Po letu 1945 je risal načrte za popravljanje cerkva, za spomenike padlim in za Križanke. Umrl je 7. januarja 1957 na svojem domu v ljubljanskem [[Trnovo, Ljubljana|Trnovem]]. Krsto so prenesli v avlo Univerze v Ljubljani, kjer je ležal med častno stražo svojih študentov. Pokopan je v družinskem grobu na Žalah, ki ga je sam zasnoval. Pogrebu so se udeležili politiki in pomembni predstavniki kulturnih ustanov, zbrala pa se je tudi velika množica ljudi, <ref>{{Navedi splet|title=Minljiv si, le tvoja dela so tvoj spomin|url=https://mgml.si/sl/plecnikova-hisa/novice/341/minljiv-si-le-tvoja-dela-so-tvoj-spomin/|website=mgml.si|accessdate=2025-03-31|language=sl}}</ref> Prvo posthumno razstavo v Narodni galeriji mu je pripravil umetnostni zgodovinar [[Lojze Gostiša]]. Sledile so manjše razstave, posebej v Evropi, vse do večje monografske predstavitve v Centru Georges Pompidou v Parizu leta 1986 (ponovljena je bila v Ljubljani) in na novo koncipirana v Pragi leta 1996. Praško razstavo sta odprla [[Vaclav Havel]] in [[Milan Kučan]]. Češki predsednik M. Zeman je Plečnika 2017 posmrtno odlikoval z redom Tomaša G. Masaryka. Oblikovalski Plečnikovi izdelki, izjemno cerkveno posodje, so bili leta 2019 krajši čas razstavljeni v Vatikanskem muzeju. Plečnikovo delo v Pragi in na Dunaju je del mestnih jeder na seznamu UNESCA. Posebej pa se odlikuje Plečnikova Ljubljana, ki je na prestižnem seznamu dediščine sveta od sredine leta 2021.
== Arhitekt ==
=== Arhitekturni slog ===
Plečnik ni bil pristaš [[Funkcionalizem|funkcionalistične doktrine]], ki je vladala v umetniških krogih ob koncu 19. stoletja.{{sfn|Hrausky|Koželj|Prelovšek|2006|p=30}} Postopoma je iz secesijskih okvirov razvil lastno arhitekturno izražanje, ki je predvsem z navezovanjem na antiko in Semperja močno odstopalo od sočasnega evropskega [[Moderna umetnost|modernizma]].
==== Wagnerjev vpliv ====
Profesor Otto Wagner je imel na Plečnika močan vpliv v obdobju njegovega študija. Spremljal ga je do konca njegovega življenja. Wagner se je zelo nanašal na arhitekturno teorijo Gottfrieda Semperja o oblačenju konstrukcije, po kateri naj bi se [[ornament]] v arhitekturi skozi čas razvil iz umetne obrti: dolg niz preobrazb antičnih vezenin in [[Lončarstvo|lončarstva.]] Po tem načelu bi arhitekt moral temeljito preučiti stare oblike, poznati njihov prvotni namen, okoliščine njihovega nastanka in preobrazbe, da bi jih lahko pravilno vnašal in primerno prilagodil sestavine klasičnega okrasja potrebam sodobnega časa. Plečnik je sprejel to razumevanje vloge arhitekta in se nanjo dobro odzval, saj se je v tradicionalnem okrasju zelo spoznal zaradi svoje nadarjenosti pri risanju v različnih slogih. Čeprav je imel Plečnik v marsičem drugačne poglede od učiteljevih, je pri Wagnerju spoznal temelje arhitekturnega snovanja in vsa njegova umetnost je nenehno vračanje k njim.{{sfn|Hrausky|Koželj|Prelovšek|2006|p=30}}
Kot mladi arhitekt si je s pomočjo Semperjeve teorije o tkaninskih ovojih konstrukcij kot zasnovi stavb izoblikoval kompozicijska načela, ki jim je sledil celo življenje.{{sfn|Hrausky|Koželj|Prelovšek|2006|p=30}} Imel je izrazit občutek za plastičnost, kar mu je pomagalo pri oblikovanju volumnov in ne ploskovitem obravnavanju arhitekture. Pri iskanju primernih oblik v pravem razmerju z gradivom je njegova razvita domišljija igrala ključno vlogo.
==== Pomen antike ====
V študijskem času in ob zaključnem potovanju po Apeninskem polotoku je občutil privlačnost antike in renesančne, manieristične ter baročne arhitekture. Potovanje je za Plečnika pomenilo velik prelom v razumevanju arhitekture. Iz Italije se je vrnil močno spremenjen in postopoma ni želel več delati le na način secesijskih tradicij, kot je delal prej pri svojem profesorju. Obiskal je med drugim Benetke, Raveno, Assisi, Firence, za daljši čas Rim in za tem Pariz. Tam je podrobno opazoval in spoznal klasiko<ref name=":1" />. To je v veliki meri spodbudilo, da je Plečnik razvil zelo bogat notranji svet asociacij in oblik (pretežno klasičnih), ki jih je izvirno uporabljal v novih kontekstih. Spoznal je predvsem pri Michelangelu in Peruzziju, da je pravila klasične arhitekture možno nadgraditi<ref>{{Navedi splet|title=Arhitekt, popolnoma predan svoji viziji|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/arhitekt-popolnoma-predan-svoji-viziji/148991|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-03-25|language=sl}}</ref>, tako je njegovo ustvarjanje dobilo močno osebno izvirnost, ki je v formi neponovljiva.
Prepričan je bil v popolnost klasike. Kot Michelangelo je skušal oblikovati drugače, vendar klasično. Svojim učencem je o tem tako razlagal: ''"Veste, kaj je klasika? To je popolnost! Lahko naredite drugačne profile, ali čez klasične ne pridete. Lahko naredite drugačne stebre in jih tudi morate, ali vedite, toskanski je samo eden!"''<ref name=":1" />. Kljub temu se ni strogo držal klasičnih proporcij; ponotranjil in obvladal je klasični duh tako, da je, kadar je želel, svoja dela prepojil s klasiko ali z baročnimi zasnovami.
Ob vrnitvi v [[Ljubljana|Ljubljano]] je postalo bolj izrazito njegovo zatekanje k [[Etruščanska umetnost|etruščanski tematiki]], ki mu je bila zelo blizu. Izhajal je iz [[Klasična arhitektura|klasičnih arhitekturnih oblik]], da bi zasnoval slovenski narodni slog: zapornico Ljubljanice je na primer ustvaril iz elementov [[Umetnost Starega Egipta|egipčanske]], [[Starogrška umetnost|grške]] in [[Etruščanska umetnost|etruščanske]] umetnosti.{{sfn|Hrausky|Koželj|Prelovšek|2006|p=30}}
==== Lokalno izročilo ====
V krajih, kjer je Plečnik delal, si je zelo prizadeval, da bi njegova arhitektura upoštevala in po možnosti nadgrajevala lokalno izročilo. Zavedal se je, da ima arhitektura pomembno vlogo pri oblikovanju in okrepitvi kulture krajev in zato je v javne prostore posegal spoštljivo in samozavestno.
Ob začetku svoje samostojne poti kot arhitekt je Plečnik začel iskati narodnostni izraz slovanskega ljudstva v umetnosti. V času, ki ga je preživel kot profesor v Pragi se je poglobil v preučevanje ljudske umetnosti, saj je češko ljudstvo imel za elito med Slovani. Študentom je skušal približati tradicijo njihove domovine.{{sfn|Hrausky|Koželj|Prelovšek|2006|p=19}} V letih po prvi svetovni vojni je uredil [[Praški grad]], ki je nazoren primer njegovega spoštovanja do lokalne tradicije in zgodovine. Skušal je preroditi podobo gradu, ki jo je imel pred prenovo v XVIII stoletju in ga hkrati narediti bolj odprtega in prehodnega. Trudil se je, da ne bi uporabil pri ureditvi zgodovinskih predelov gradu "tuje" arhitekturne elemente. Navdih za to nalogo je iskal v tamkajšnjih uveljavljenih ureditvah in v projektu je uporabljal simboliko, povezano z nastankom [[Praga|Prage]].{{sfn|Hrausky|Koželj|Prelovšek|2006|p=20}} Praški grad je bil, skupaj z jedrom Prage, uvrščen na seznam UNESCO.
Ob vrnitvi v rodno mesto je Plečnik z raznimi urbanističnimi posegi ogromno prispeval k edinstveni prepoznavnosti Ljubljane, slovenske kulturne prestolnice. Bil je mnenja, da lepota mesta zelo prispeva k ustvarjanju narodne zavesti in zato je svojemu majhnemu narodu skušal s svojim delom postavljati solidne kulturne temelje. Ljubljana je po [[Ljubljanski potres 1895|potresu leta 1895]] doživela preobrazbo njene urbanistične podobe. Po Fabianiju je Plečnik nadgradil mesto s pomembnimi stavbami in ureditvami (vodna os, zelena - univerzitetna os). To je razlog, da se je razširilo ime "''Plečnikove Ljubljane''". Pri njenem nastanku je značilno, da je šlo za več delnih ureditev v različnih predelih mesta. Skušal je oživiti in ustvariti mediteranski značaj, kakor ga je imelo baročno mesto pred potresom. Na simbolni ravni se je pri svojih posegih v Sloveniji delno zgledoval pri etruščanski umetnosti, ker je bil prepričan, da so Slovenci potomci tega ljudstva. Nekdanja [[Emona]] in rimska arhitektura je bila zanj pomembno vodilo v posegih v mestu.
Po drugi strani se je moral Plečnik neredko soočati s pomanjkanjem možnosti naročnikov, kar ga je pripeljalo do iskanja izvirnih rešitev, da bi ohranil visoko raven kakovosti svoje arhitekture. Rad je uporabljal raznovrstne materiale, zlasti avtohtone za posamezno okolje, kar se najbolje vidi v cerkvah [[Cerkev Gospodovega vnebohoda, Bogojina|v Bogojini]] in [[Cerkev sv. Mihaela na Barju|na Barju]]. Zaradi njegove pozornosti do lokalnega izročila, kljub njegovega klasičnega izraza, velja Plečnik v [[Slovenija|Sloveniji]] za ljudskega umetnika.{{sfn|Hrausky|Koželj|Prelovšek|2006|p=30}}
=== Plečnikovo delo ===
''Glej tudi: [[Delo Jožeta Plečnika]]''[[Slika:Wildpretmarkt 2-4 Ansicht 2.jpg|thumb|right|250px|Zacherlova hiša na [[Dunaj]]u]]
[[Slika:Kostel Nejsvětějšího srdce Páně.JPG|thumb|right|250px|Cerkev Srca Jezusovega v [[Praga|Pragi]]]]
==== Zgodnja leta ====
V začetku svoje samostojne poti kot arhitekt na Dunaju si je Plečnik pridobil velik ugled z oblikovanjem lesenega pohištva. Leta 1905 je organiziral odmevno razstavo cerkvene umetnosti kot član dunajske Secesije. Prvo delo, ki jo je sam načrtoval, je bila prenova Vile Langer (1900–1901), v kateri je še v veliki meri prisoten fasadni stil njegovega profesorja Wagnerja. Med letoma 1903–1905 je postavil Zacherlovo hišo, njegovo najpomembnejšo zgradbo tega obdobja.{{sfn|Hrausky|2002|p=15}} Uporabil je enotno fasadno temno oblogo iz granitnih plošč, ki jasno kaže na oddaljitev od Wagnerjevih členjenih fasad. Izjemna, od tlorisov do detajlov je bila družinska Vila Grassberger (1908–1909). Postavil je še dvoetažno betonsko cerkev sv. Duha v Ottarkringu (1910–1913), v delavskem predelu Dunaja.{{sfn|Hrausky|Koželj|Prelovšek|2006|p=17}}
V [[Praga|Pragi]] ga je po koncu prve svetovne vojne predsednik [[Tomáš Garrigue Masaryk|Tómaš G. Masaryk]] imenoval za arhitekta prenove Praškega gradu.{{sfn|Hrausky|2002|p=15}} Obnovil in nadgradil je dvorišče, ustvaril predsedniško rezidenco in vrtove pod ter okoli gradu. Pripravil je načrte za druge posege, ki se niso vsi v celoti uresničili. S predsednikom in njegovo hčerko je sodeloval še pri urejanju letnega dvorca Lány.
==== Urbanistični načrt Ljubljane ====
V Ljubljani se je po letu 1921 ukvarjal tudi z urbanistično zasnovo rojstnega mesta in jo dopolnjeval z avtorsko arhitekturo. Kot izhodišče si je vzel premišljen načrt, ki ga je po potresu naredil [[Maks Fabiani]]. V središču Ljubljane si je zamislil niz povezanih trgov, ki usmerjajo pogled proti gradu. Ob tem se je posvetil Ljubljanici in njenim bregovom, osi Emonske in Vegove ulice ter povezavam k osrednjemu sprehajališču v [[Tivoli]]ju in potem k in na grajskemu griču. V severnem delu Ljubljane, ki je raslo brez ustrezne povezave z mestom, je predvidel niz javnih zgradb ob načrtovanem bulvarju, ki bi povezal staro in novo pokopališče. Tako je skušal ohraniti samostojnost tega predela in si zamislil razporeditev parcel po zasnovi vrtnega mesta.{{sfn|Hrausky|Koželj|Prelovšek|2006|p=23}}
Pripravil je celovit urbanistični načrt Ljubljane in nakazal na potrebo po vključitvi javnih in kulturnih zgradb. Predvidel je tudi obvoznico okoli mesta. Nujnost drugih urbanističnih posegov in gospodarska kriza sta onemogočili uresničitev tega načrta.{{sfn|Hrausky|Koželj|Prelovšek|2006|p=23}} S premišljenimi posegi v urbano tkivo [[Ljubljana|Ljubljane]], z mostovi, uličnimi in parkovnimi potezami, je Plečnik nekdanje provincialno habsburško mesto z baročnimi in secesijskimi poudarki spremenil v slovensko prestolnico.
Kot element oblikovanja je pogosto uporabil drevje in drugo rastlinje. Ponekod je zaradi pomanjkanja denarja uporabil cenejše materiale, pa iz njih prav tako oblikoval mojstrovine. Vztrajal je v urejanju v ključnih urbanističnih točkah mesta in sčasoma sestavil dosleden mozaik arhitekturnih posegov v celotnem mestu.
'''Cerkvena dela'''
Prvi sakralni objekt, ki ga je načrtoval v kraljevini SHS, je bila cerkev sv. Frančiška Asiškega v Šiški (nova šišenska cerkev). Zgradili so jo med letoma 1925 in 1931, dopolnjevali pa vse do njegove smrti. Zasnova cerkve delno sledi idealu starokrščanskih bazilik z ravnim lesenim stropom, nizom oken pod njim in s stebri, ki povezujejo prostor. Podobne prvine ima bogojanska cerkev v Prekmurju, ki jo je zasnoval v tistih letih. Bolj veličastna in razkošna cerkev psv. Srca Jezusovega v Pragi je bila dokončana leta 1932. Načrtoval jo je kot veliko dvorano brez stebrov, a še vedno z duhom starokrščanskih bazilik. V notranjosti cerkve je predvidel postopno sakralizacijo s prostostoječimi, nepravilno razporejenimi oltarji, a ta zamisel se ni uresničila. Zasnoval je relativno prostorno kripto, v njej je za obok nad oltarjem uporabil arheološke ostanke najstarejših cerkva na praškem gradu, kar je na simbolni ravni prispelo k zgodovinski legitimnosti cerkve. Tudi v nedokončani cerkvi v Zagrebu (1936) je predvidel nepravilno razporejene kapele.{{sfn|Hrausky|Koželj|Prelovšek|2006|p=30}}
Cerkev sv. Mihaela v Črni vasi pri Ljubljani (1937–1938) je zelo zanimiv primer njegovih vaških cerkva. Zaradi nenosilnosti tal je cerkev zgradil na lesenih pilotih. Kot stebre je v notranjosti uporabil dekorativno poslikane betonske kanalizacijske cevi, da bi bila gradnja bolj varčna. S postavitvijo oltarja na sredini daljše stranice glavne ladje je skušal fizično približati vernike mašni daritvi na oltarju. Dostop v cerkev čez stopnišče v obliki mostu nadaljuje os cerkve in ustvarja monumentalen dostop v sakralni prostor. V Beogradu je postavil sorazmerno veliko cerkev sv. Antona Padovanskega (1929–1932). V njej je prevzel ovalni tloris po zgledu Panteona v Rimu in kapele umestil v "vdolbine" zidu.{{sfn|Hrausky|Koželj|Prelovšek|2006|p=27}} Po drugi svetovni vojni je Plečnik prenavljal poškodovane cerkve, urejal notranjosti, krstilnice, kapele, oltarje.
Plečnik je eden redkih arhitektov 20. stoletja, ki se je predano posvetil sakralni arhitekturi{{sfn|Hrausky|Koželj|Prelovšek|2006|p=27}} in poleg zgradb oblikoval tudi različne izdelke cerkvenega posodja. Načrtovanja liturgičnih predmetov se je lotil že v Praških letih po naročilu brata Andreja, ki je bil duhovnik in si je zaželel nov kelih.
==== Posvetne zgradbe ====
Vzporedno je od vrnitvi v Ljubljano delal več posvetnih zgradb, kot so [[Plečnikova tržnica]], [[zapornica na Ljubljanici]], [[Narodna in univerzitetna knjižnica|stavba NUK]], [[Čevljarski most, Ljubljana|Tromostovje, Čevljarski most]], mostovi na Ljubljanici, [[Centralno pokopališče Žale, Ljubljana|mestno pokopališče Žale]], celostna prenova številnih ambientov v mestu ter posegi na Ljubljanskem gradu, zlasti na Šancah in drugod po Sloveniji.
Plečnik je preuredil staro renesančno palačo iz XIX stoletja za Zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani med letoma 1925 in 1927. Uporabil je podobne rešitve pri sočasnem urejanju Bikovskega stopnišča na Praškem gradu. S svojim posegom je skušal je poplemeniti slovensko umetno obrt<ref>{{Navedi splet|url=https://mgml.si/sl/plecnikova-hisa/dogodki/5/2017-03-22/17-00/ana-porok-zbornica-za-trgovino-obrt-in-industrijo/#:~:text=Zbornica%20za%20trgovino%2C%20obrt%20in%20industrijo%20je%20na%C5%A1la,njegovim%20so%C4%8Dasnim%20urejanjem%20Bikovskega%20stopni%C5%A1%C4%8Da%20na%20Pra%C5%A1kem%20gradu.|title=Muzej in galerije mesta Ljubljane|accessdate=31.10.2022}}</ref>. Danes ima v zgradbi sedež Ustavno sodišče Republike Slovenije.
Leta 1928 je začel z načrtovanjem Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani in Ljudske posojilnice v Celju. Pri obeh je možno opaziti, kako si je Plečnik pomagal z arhitekturnimi izkušnjami iz Dunaja, in sicer pri načrtovanje Zacherlove hiše. Dve leti kasneje je Plečnik začel z načrtovanjem monumentalne palače knjižnice, sedanjo Narodno in univerzitetno knjižnico v Ljubljani ([[Narodna in univerzitetna knjižnica|NUK]] zgrajen leta 1941), ki velja za enega izmed njegovih najpomembnejših del. Plečnik je knjižnico v notranjosti zasnoval kot simbolični tempelj, v katerem bi bilo shranjeno vse tiskano znanje slovenskega naroda. Ta ideja je močno prisotna v doživljanju notranjosti stavbe. S premišljeno osvetlitvijo prostorov in uporabo materialov, temnih kamnov je zasnoval vhodno stopnišče kot prehod iz temnega, nižjega prostora, ki simbolizira neznanje, v razsvetljeno čitalnico, povzdignjen prostor, ki je simbol znanja.{{sfn|Hrausky|2017|p=47}}
Leta 1933 je za njegovega prijatelja Prelovška spretno postavil najemniško hišo na zelo ozki trikotni parceli. Zaradi njene pojavnosti je stavba imenovana "Peglezen", kar je ljudsko ime za likalnik. V tem obdobju je Plečnik dobil priložnost, da je oblikoval nabrežja in mostove struge Ljubljanice, pri čemer je skušal vzpostaviti bližnji stik med mestom in reko. Ob sedanji reki se niz njegovih posegov začne s Trnovskim pristanom, ki ga je oblikoval kot podolgovat park s terasami, s katerih je mogoče občudovati reko. Postavil je nov [[Čevljarski most]], zamišljen kot majhen trg nad vodo.{{sfn|Hrausky|Koželj|Prelovšek|2006|p=30}} V središču mesta je Plečnik uporabil izvirno zasnovo treh mostov z dodajanjem dveh novih stranskih brvi za pešce. [[Tromostovje]] je zaradi svoje pojavnosti skupaj s Plečnikovimi tržnicami preobrazilo središče Ljubljane in ji dalo močan sredozemski značaj.{{sfn|Hrausky|Koželj|Prelovšek|2006|p=30}} Nekaj sto metrov nižje se Plečnikova ureditev obrežij Ljubljanice končuje z zapornico in parkovno ureditvijo.
Kasneje je Plečnik s strani mesta dobil samo še nekaj naročil. Največje izmed njih so bile poslovilne vežice na glavnem mestnem pokopališču Sv. Križa, ki so ga pozneje poimenovali [[Centralno pokopališče Žale|Žale]] (1938-40). Plečnik je ta projekt premislil in spreminjal. Zasnoval jih je kot samostoječe kapele, ki bi obudile stari običaj pokopavanja mrtvih ob domači župniji. Celoten projekt je spoštljivo prežet s presežnim in antiko, kot je na primer sama razporeditev objektov, ki izredno spominja na Atensko Akropolo. Mogočen vhodni portal simbolizira prehod med svetom živih in svetom mrtvih.{{sfn|Hrausky|2017|p=219}}
==== Zadnje obdobje ====
Številni njegovi načrti so bili vizije, nekateri popolnoma nerealni v svojem času in so ostali neuresničeni. Leta 1947 je Plečnik na povabilo predsednika ljudske skupščine predlagal, da bi na mestu Ljubljanskega gradu zgradili [[Katedrala svobode|Katedralo svobode]] (Plečnikov parlament), 120 metrov visoko stavbo s stožčasto kupolo in masivnim stopniščem do magistrata. Vodstvo skupščine je namesto tega predlagalo lokacijo blizu Tivolija in projekt dodelila Plečniku ter štirim drugim arhitektom, pa se je Plečnik opravičil, naj ga dajo mlajšim.<ref>{{Navedi splet|title=The (Un)Realized Parliament {{!}} AEX|url=https://www.architecture-exhibitions.com/en/mao-museum-of-architecture-and-design/the-unrealized-parliament|website=www.architecture-exhibitions.com|accessdate=2025-03-31}}</ref> Po drugi svetovni vojni se je umetnik in upokojeni profesor ukvarjal pretežno z dopolnjevanjem in restavriranjem cerkva in načrtovanjem številnih spomenikov žrtvam vojne po Sloveniji: partizanom, talcem, internirancem (Črna na Koroškem, Dolenja vas v Selški dolini, Borovnica, Brezovica, Gorje, Litija, Ljubljana). Posebej je načrtoval stebriščni paviljon za maršala Tita na Brionih. Drugi projekti, ki jih je takrat dokončal, so prenova Prešernovega gledališča<ref>{{Navedi splet|url=https://www.theatre-architecture.eu/si/db/?theatreId=250|title=Prešernovo gledališče Kranj|accessdate=2025-12-13|website=Theatre database|last=Sapač|first=Igor}}</ref> ter Plečnikove arkade, stopnišče in vodnjak, vse v Kranju.
Njegovo zadnje veliko delo je obsežna prenova nekdanjega samostana [[Križanke]] v Ljubljani. Pri delu so mu pomagali učenci, sodeloval je s konservatorjem Nacetom Šumijem. Posebej je v delu samostana prilagodil prostore za srednjo umetnostno-obrtno šolo, ki jo je vodila njegova učenka Gizela Šuklje. V Ljubljani so po načrtih A. Suhadolca in A. Bitenca delno uredili nekdanje [[Akademski kolegij, Ljubljana|Baragovo semenišče]] (Akademski kolegij, Festivalna dvorana, Pionirski dom); polovica načrtovanega valja pa ni bila nikoli postavljena. Ostali sta maketi Mesarskega mostu in Parlamenta v Tivoliju. V [[Zagreb|Zagrebu]] so odstopili od načrta za Lurdsko cerkev (Lurdska Majka Božja) blizu [[Maksimir]]ja. Uresničena je bila samo kripta z mogočnimi stebri in značilnimi originalnimi Plečnikovimi lestenci. Za samo cerkev so sprejeli nekakšen kubističen načrt, ki se s Plečnikovim načrtom ne ujema ali pa mu celo nasprotuje. V [[Beograd]]u so frančiškani na tako imenovanem Crvenom krstu po Plečnikovih načrtih zgradili cerkev [[Sveti Anton Padovanski|Svetega Antona Padovanskega]]. Posvečena je bila šele po zgraditvi zvonika leta 1962. Za osnovo je Plečnik vzel starokrščansko rotundo, kar naj bi projekt povezovalo s prvinskimi vrednotami krščanstva, ki je cvetelo že v rimskem [[Singidunum|Singidunumu]]. Kip sv. Antona za to cerkev je v bronu oblikoval znameniti kipar [[Ivan Meštrović]].
Plečnikovo delo je pomembno tako na področju prostorskega načrtovanja in arhitekture, kot na pedagoškem področju.
== Pedagog ==
Čeprav Plečnik nima zaslug za ustanovitev Oddelka za arhitekturo, ki je leta 1920 začel delovati na [[Tehniška fakulteta v Ljubljani|Tehniški fakulteti]] v Ljubljani, katere prvo poslopje je sam načrtoval (zdaj [[Fakulteta za farmacijo]]), velja za duhovnega očeta arhitekturne šole ljubljanske univerze. Na šolo je prišel leta 1921 s številnimi izkušnjami poučevanja iz Prage in s slavo Masarykovega arhitekta ter na povabilo Ivana Vurnika. Po njegovih načrtih so med 1920 in 1921 za študente zgradili skromno staro zgradbo Tehniške fakultete (Stara tehnika ob Aškerčevi cesti), kjer so se šolali prvi v Sloveniji vzgojeni arhitekti. Tudi klasicistično zgradbo ob Grabnu, kamor se je šola za arhitekturo preselila leta 1947, označuje vhodni [[baldahin]], ki ga je skupaj z učenci načrtoval Plečnik. Predvsem pa je Plečnik arhitekturno šolo zaznamoval z načinom poučevanja arhitekture, pri katerem je uporabljal uveljavljene učne metode svojega dunajskega profesorja [[Otto Wagner|Otta Wagnerja]]. Šolo si je zamislil kot delavnice, kolektive profesorjev in študentov, ki skupaj izkušajo celoten proces načrtovalskega dela. Način je bil podoben tako učnemu procesu v Wagnerjevi šoli kot starejšim arhitekturnim in celo obrtnim delavnicam. Sistem delavnic – seminarjev se je na ljubljanski šoli v veliki meri ohranil vse do konca 20. stoletja. Poučevanje, ki je temeljilo na arhitekturni kompoziciji in veščem risanju, je arhitekturno šolo v Ljubljani določilo kot bolj umetniško in manj tehnično. S specifičnim načinom študija in koreninami, ki preko Plečnika segajo do njegovega učitelja Wagnerja in naprej do G. [[Gottfried Semper|Semperja]], je danes [[Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani|Fakulteta za arhitekturo]] v Ljubljani prepoznavna kot ena pomembnih arhitekturnih šol v Srednji Evropi. Med številnimi generacijami njegovih diplomantov izstopa nadarjeni [[Edvard Ravnikar]], ki je bil po vojni nastavljen za novega predstojnika arhitekturnega seminarja/oddelka in je samozavestno nadaljeval dopolnjevanje Plečnikove Ljubljane. Plečnik je zaradi starosti (73 let), manj samozavestnih asistentov in nekoliko zaradi svojega katolicizma ostal na obrobju, čeprav je naklonjeno mnenje o njem napisal politično pravoverni M. Tepina. Številni učenci, sledilci in naročniki pa so k svojemu ostarelemu učitelju po nasvete hodili na njegov dom v Trnovem. Nekateri učenci so ostali vpeti v kalupe Plečnikovih oblik, drugi, večinoma učenke, so se razvili v izvrstne zaščitnike kulturne dediščine ([[Nataša Štupar Šumi]], [[Špelka Valentinčič Jurkovič]], [[Staša Blažič|Staša Blažič Gjura]], [[Majda Neřima]], [[Gizela Šuklje]]; [[Vlasto Kopač]], Boris Kobe, Ciril Tavčar).
== Plečnik in sodobna Slovenija ==
[[Slika:Si10.1ct.jpg|thumb|right|150px|[[Plečnikov parlament]] na [[slovenski evro kovanci|slovenskem kovancu]] za 0,10 [[evro|€]]]]
Po Plečniku so poimenovali najvišja slovenska priznanja na področju arhitekture. Od leta 1973 naprej vsako leto Sklad Jožeta Plečnika objavi razpis za [[Plečnikova nagrada|Plečnikovo nagrado]] in Plečnikove medalje. Podeli jih župan mesta [[Ljubljana]] ob koncu maja. V Ljubljani je kar sedem Plečniku posvečenih kiparskih spomenikov (najstarejša portretna glava je v Križankah). Na nekdanjem [[bankovec|bankovcu]] za 500 [[slovenski tolar|tolarjev]] sta bila upodobljena lik Jožeta Plečnika in pročelje [[Narodna in univerzitetna knjižnica|Narodne in univerzitetne knjižnice]] v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Na veljavnem kovancu za 0,10 € pa je upodobljena njegova Katedrala svobode (Slovenski parlament), ki pa ni bila nikoli zgrajena. Prva [[poštna znamka]] v samostojni Sloveniji nosi sliko stožčastega parlamenta in je bila izdana 26. junija 1991, njena vrednost je bila 5,00 SIT. Leta 2002 pa je izšla tudi priložnostna poštna znamka s Plečnikovim likom.
Ob 50–letnici arhitektove smrti je Slovenija leto 2007 razglasila za Plečnikovo leto,<ref>{{navedi novice| url=http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/vstopili-smo-v-plecnikovo-leto/148891 |title=Vstopili smo v Plečnikovo leto |date=1.1.2007 |work=[[MMC RTV-SLO]] |accessdate=14.4.2016}}</ref> podobno tudi leto 2022 od 150-letnici njegovega rojstva. V istem letu je [[Rimskokatoliška cerkev v Sloveniji]] sprožila postopek za arhitektovo [[beatifikacija|beatifikacijo]], kar je sprožilo precej vročih polemik. Uprava Praškega gradu od leta 2018 podeljuje za izjemne dosežke na področju arhitekture, gradbeništva in varstva arhitekturne dediščine Veliko nagrado Jožeta Plečnika (Grand Prix Jože Plečnik).
Povečano zanimanje za Plečnika se je v svetu pojavilo v obdobju [[postmodernizem|postmodernizma]] v arhitekturi, ko je ponovno postala priljubljena raba historičnih arhitekturnih elementov. Ker je Plečnik rad uporabljal klasične elemente in jih med seboj poljubno mešal, obenem pa je to počel v času, ko so bili klasični arhitekturni stili že davno preživeti, predstavlja v svetovni arhitekturi zanimivo posebnost.
Že v osemdesetih letih, v večji meri pa po vključitvi v EU in seriji razstav v Evropi (Pariz: 1986, Praga (Arhitektura za novo demokracijo, 1996) in izven nje so Plečnikove stavbe postale priljubljene turistične znamenitosti. V Ljubljani mestna občina poleti celo plačuje v Plečnika preoblečenega igralca, da se v turistični sezoni sprehaja po mestnih ulicah. Ljubljana ima številne Plečniku posvečene javne spomenike. Noben drug ustvarjalec ali pomemben Slovenec nima toliko spomenikov. Poprsja ali reliefi različnih umetnikov so postavljeni: [[Kranjski deželni dvorec|vrt pred sedežem univerze na Kongresnem trgu]], [[Križanke|Križanke ob velikem dvorišču]], [[Gimnazija Jožeta Plečnika|Gimnazija Jožeta Plečnika (v glavni veži)]], [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Ljubljana|Trnovska cerkev (na vhodnem pročelju)]], [[Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani|Fakulteta za arhitekturo (v vhodni veži)]], [[NUK]] (na hodniku v kleti); in ob Eipprovi ulici ("računalo"). Manj posrečen portretni relief J. Plečnika je v Slovenskem etnografskem muzeju. Narodna galerija hrani Savinškov model za Plečnikov spomenik. S stebrom (avtor Edvard Ravnikar) je označen prostor Plečnikove rojstne hiše v Gradišču. Odnos med Plečnikom in Ljubljano pogosto nekoliko površno primerjajo s tistim med [[Antoni Gaudí|Antonijem Gaudíjem]] in [[Barcelona|Barcelono]]. Dosje »Brezčasna humanistična arhitektura Jožeta Plečnika v Ljubljani in Pragi« je bil od 2015 na poskusnem seznamu za uvrstitev med [[Unescova svetovna dediščina|Unescovo svetovno kulturno dediščino]].<ref>{{navedi novice |url=http://www.delo.si/kultura/razno/plecnikova-dolga-pot-do-unesca.html |title=Plečnikova dolga pot do Unesca |date=2015-03-04 |last=Megla |first=Maja |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |accessdate=2016-04-14 |archive-date=2016-04-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160426083438/http://www.delo.si/kultura/razno/plecnikova-dolga-pot-do-unesca.html |url-status=dead }}</ref> Slovenija je leta 2020 vložila samostojno, delno spremenjeno nominacijo brez objektov v Pragi in s poudarki na ureditvah za meščane ter pri plemenitenju Ljubljane in spremembi provincialnega mesta v narodno prestolnico. Že naslednje leto je bila nominacija soglasno potrjena na mednarodnem srečanju UNESCO. Plečnikova ustvarjalnost v Ljubljani je bila vpisana v seznam Unescove kulturne dediščine 28. julija 2021 s soglasnim mnenjem komisije, kot »[[Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani – urbano oblikovanje po meri človeka]]«.<ref>{{navedi novice |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/se-bodo-plecnikova-dela-uvrstila-na-unescov-seznam-odlocitev-pade-danes.html |title=Izbrana Plečnikova dela vpisana na seznam svetovne dediščine UNESCO |first=Kaya |last=Kamenarič |date=2021-07-28 |work=24ur.com |accessdate=2021-08-28}}</ref>
== Seznam del ==
==== Dunajsko obdobje ====
* Vila Langer, Dunaj (1900–1901)
* [[:en:Zacherlhaus|Zacherlova Hiša, Dunaj (1900–1905)]]
* [[:de:Villa_Loos|Vila Loos, Dunaj (1901)]]
* Hiša Weidmann, Dunaj (1901–1902)
* Najemniška hiša Langer, Dunaj (1901–1903)
* Vodnjak Karla Boromejskega, Dunaj (1906–1909)
* Vila Grassberger, Dunaj (1908–1909)
*[[Cerkev Svetega Duha, Dunaj|Cerkev sv. Duha]], Dunaj (1908–1913)
* Kapela Zacherl, Dunaj (1912–1914)
==== Praško obdobje ====
* Rajski vrt, [[Praški grad]] (1920–1926)
* Vrt na okopih, Praški grad (1920–1927)
* Prvo dvorišče, Praški grad (1920–1926)
* Plečnikova dvorana (1920–1931)
* Predsednikovo stanovanje, Praški grad (1921–1927)
* Tretje dvorišče, Praški grad (1920–1947)
* Bikovsko stopnišče, Praški grad (1925–1931)
* Vrt na bastiji, Praški grad (1927–1932)
* Park predsedniške letne rezidence, Lány (1920–1933)
*[[Cerkev Srca Jezusovega, Praga|Cerkev psv. Srca Jezusovega]], Vinohrady (1921–1932)
==== Ljubljansko obdobje ====
* Stara tehnika na [[Aškerčeva cesta|Aškerčevi]] (1921)
* [[Plečnikova hiša, Ljubljana|Plečnikova hiša]] v Trnovem, Ljubljana (1921–1930)
* Cerkev sv. Jožefa (notranjost), Ljubljana (1922–1941)
* [[Stadion Bežigrad|Stadion]] za Bežigradom, Ljubljana (1923–1939)
* [[Cerkev Gospodovega vnebohoda, Bogojina|Cerkev Gospodovega vnebohoda]], Bogojina (1925–1956)
* [[Cerkev sv. Frančiška Asiškega, Ljubljana|Cerkev sv. Frančiška Asiškega v Šiški]], Ljubljana (1924–1931)
* Zbornica za trgovino, obrt in industrijo, danes [[Ustavno sodišče Republike Slovenije|Ustavno sodišče (notranja preureditev)]], Ljubljana (1925–1927)
* [[Cerkev sv. Mihaela na Barju|Cerkev sv. Mihaela]], Črna vas pri Ljubljani (1925–1939)
* Šentjakobski trg, danes [[Levstikov trg, Ljubljana|Levstikov trg]], Ljubljana (1926–1938)
* Rimski zid, avtorska rekonstrukcija, Ljubljana (1926–1938)
* Celjska posojilnica, danes Banka Celje (1927–1930)
* Vzajemna zavarovalnica, danes Zavarovalnica Triglav, Ljubljana (1928–1930)
* [[Trnovski most]] na Gradaščici, Ljubljana (1928–1932)
* Ilirski steber, Ljubljana (1929)
* [[Čevljarski most]], Ljubljana (1931–1932)
* [[Tromostovje]], Ljubljana (1929–1932)
*Dolničarjeva ulica, tlakovanje (1929)
* Tržnice, Ljubljana (1939–1942)
* [[Zapornica na Ljubljanici]], Ljubljana (1933–1939)
* [[Vegova ulica, Ljubljana|Vegova ulica]] s hermami skladateljev, Ljubljana (1929–1942)
* Ureditev parka [[Park Tivoli, Ljubljana|Tivoli]] (1929–1933)
* Cerkev sv. Antona Padovanskega, Beograd (1929–1932)
* [[Narodna in univerzitetna knjižnica]], Ljubljana (1930–1941, 1944–1947)
* Vila Prelovšek, notranja ureditev, Ljubljana (trideseta leta 20. stoletja)
* Jezuitski samostan, notranja ureditev, Maribor (1932)
* Kraljeva lovska koča, [[Kamniška Bistrica]] (1932–1933)
* [[Peglezen]], [[Poljanska cesta, Ljubljana|Poljanska cesta]], Ljubljana (1932–1934)
* [[Cerkev sv. Jerneja, Ljubljana|Cerkev sv. Jerneja]] v Spodnji Šiški, Ljubljana (1933–1938)
* Ureditev cerkvenega trga ter nov dostop k [[Cerkev sv. Petra, Komenda|cerkvi sv. Petra, v Komendi]] (1934–1935)
* Cerkev sv. Antona Puščavnika, Zgornja Rečica pri Laškem (1935–1939)
* Cerkev Matere Božje Lurške, Zagreb (1934–1937)
* Paviljona Murki, Begunje (1937–1939)
* Poslovilni kompleks [[Centralno pokopališče Žale|Žale]], Ljubljana (1936–1942)
* Grobnica Šušteršič, Žale (1925)
* Grobnica Žagar, Rakek (1930–1932)
* Uršulinska gimnazija, danes [[gimnazija Jožeta Plečnika]], Šubičeva ulica, Ljubljana (1939–1947)
* Cerkev sv. Benedikta, preureditev, Zgornje Stranje (1946–1957)
* [[Pirnatova vila]], Homec (1947–1957, dokončano posmrtno)
* Cerkev obiskanja Device Marije, Tolminsko hribovje, Ponikve (1948–1958)
* Spomeniki žrtvam druge svetovne vojne: Dolenja vas v Selški dolini (1949–1950); Litija (1950–1951); Laško (1951); Ljubljana OF (1951) Ljubljana Trnovo (1951–1954), Vipava (1953), Črna na Koroškem (1956)
* [[Križanke|Letno gledališče Križanke]], Ljubljana (1952–1956)
* Kapela Frančiškanskega samostana, Kamnik (1952–1956)
* Krstna kapela v župnijski cerkvi, Mengeš (1953–1955)
* Rožnovensko stopnišče z vodnjakom, Kranj (1954–1955)
* Paviljon na Brionih, Veliki Brion (1955–1956)
* Zvonika ribniške cerkve, tako imenovani ''ribniški kroni'', ki sta zadnje delo Jožeta Plečnika (realizirano posmrtno,1960)
* Kor in strop ladje v cerkvi Marijinega vnebovzetja, Grad na Goričkem (1956-1957), njegovo zadnje delo je reflektor na koru, načrte zanj so po njegovi smrti našli na njegovi pisalni mizi
== Nadaljnje branje ==
==== Splošno o Plečniku, njegovem življenju in delu ====
* ''Universum Plečnik: Od delavnice do mita/Between Wokrshop and Myth'' (gl. urednik [[Tomaž Štoka]], predgovor [[Bogo Zupančič]], MAO, 2023)
* ''Plečnik: vodnik po stalni razstavi v Plečnikovi hiši'' (slov./angl., 2021, 2022)
* [[Blaž Vurnik]], [[Zoran Smiljanić]]: ''Plečnik'' (strip), 2021
* [[Peter Krečič]]: ''Plečnik: Živeti za popolnost'' (biografija, 2018)
* [[Noah Charney]]: ''Večni arhitekt: življenje in delo Jožeta Plečnika, modernističnega mistika'' (2017-prevod)
* [[Damjan Prelovšek]]: ''Jože Plečnik: arhitektura večnosti - teme, metamorfoze, ideje'' (monografija, 2017)
* [[Tomáš Valena]]: ''O Plečniku: prispevki k preučevanju, interpretaciji in popularizaciji njegovega dela'' (2013)
* Andrej Hrausky, Janez Koželj, Damjan Prelovšek'': Jože Plečnik: Dunaj, Praga, Ljubljana'' (monografija, 2006)
* [[Tatjana Adamič]]: ''Arhitekt Jože Plečnik: vodnik po spomenikih'' (ZVKDS, 2008)
* Peter Krečič: ''Jože Plečnik: moderni klasik'' (1999)
* Peter Krečič: ''Jože Plečnik: branje oblik'' (1997)
* ''Architectura Perennis'' (1941) in ''Napori'' (1955) (avtor J. Plečnik; tekst [[France Stele (umetnostni zgodovinar)|France Stele]] in [[Anton Trstenjak]]; ponatis, 1993)
* Peter Krečič: ''Jože Plečnik'' (monografija, 1992)
* ''Arhitekt Jože Plečnik 1872-1957: razstava v Ljubljani 1986: Nacionalni center za umetnost in kulturo Georges Pompidou, Pariz, Socialistična republika Slovenija, Mesto Ljubljana'' (soavtorja in ur. [[Lojze Gostiša]], Damjan Prelovšek),1986
* [[Marjan Mušič]]: ''Jože Plečnik'' (biografija, zbirka ''Znameniti Slovenci'', 1980; 1986)
* ''Arhitekt Jože Plečnik'': ''1872-1957'': ''katalog ob spominski razstavi'' v Narodni galeriji v ''Ljubljani'', 1968.
==== Posebni vidiki, izseki iz njegovega dela in življenja ====
* ''Nov namen, nova interpretacija: po sledeh spolij in ponovne uporabe v Plečnikovi Ljubljani'', 2026.
* Tina Potočnik: ''Stadion'', 2025 (žepnica)
* Darja Pergovnik: ''Plečnikova zelena Ljubljana'', 2024
* ''Plečnikova Lectarija'' (katalog [[Slovenski etnografski muzej|SEM]], Tanja Roženbergar, 2023)
* ''Josip Markušić, Josip (Jože) Plečnik. Korespodencija 1932.-1956.'' (uredila Damjan Prelovšek in Jozo Džambo, 2023)
* [[Damjan Prelovšek]]: ''[[Narodna in univerzitetna knjižnica]]'' (monografija, ZRC, 2022)
* Damjan Prelovšek: ''Zacherlova hiša na Dunaju'' (zbirka ''Umetnine v žepu'' 23, 2022)
* ''Nulla dies sine linea: profesor Plečnik in njegova šola v Ljubljani'' (Ana Porok, Katja Ogrin, Tomaž Jurca), 2022
* ''Plečnik: metropola, kraj, vrt'' (Nika Grabar, Blaž Vurnik, katalog razstave MGML, 2022)
* [[France Stele (umetnostni zgodovinar)|France Stele]]: ''Arhitekt Jože Plečnik v Italiji 1898–1899'', 2022
* [[Andraž Arko]] (ur.), ''Plečnik: živim in mrtvim: Plečnikova cerkev za Bežigradom in arhitektove vizije za območje pokopališča'', 2022
* Bojana Čampa, Stane Jeršič idr.: ''Oblike za novo demokracijo: Fabiani – Plečnik – Vurnik'' (fotomonografija), 2021
* ''Plečnikove Tržnice: bogastvo skritih detajlov'' (besedilo Irena Vesel, 2020)
* ''Plečnikovi neuresničeni projekti za Ljubljano = Plečnik's unrealised projects for Ljubljana'' (katalog, 2019)
* [[Tomaž Jurca]]: ''Plečnik in sveto /Plečnik and the sacred'' (2018)
* ''Križanke'' (monografija, ur. Luka Vidmar, Ljubljana, 2018)
* ''Plečnik'' in ''Rothmayer'': dva prijatelja, dve hiši, dve mesti, Ljubljana, 2018 (ob razstavi v Plečnikovi hiši v sodelovanjem z mestnim muzejem Praga)
* [[Andej Hrausky|Andrej Hrausky]]: ''Plečnikova arhitektura v Ljubljani'', 2017 (2022-2. dopolnjena izdaja)
* ''Plečnik,'' ''kot se ga je spominjal njegov najljubši učenec Vinko Lenarčič'' (dopolnjena izdaja ob 50-letnici smrti Vinka Lenarčiča ter ob 60-letnici smrti Jožeta Plečnika in 10-letnici začetka postopka za njegovo beatifikacijo; uredil Simon Lenarčič, 2016)
* Plečnikove oporoke: ob 143-letnici rojstva arhitekta: Finžgarjeva galerija; Damjan Prelovšek, 2014 (katalog razstave, 2011)
* D. Prelovšek: ''Cerkev sv. Mihaela na Ljubljanskem barju'' (zbirka ''Umetnine v žepu 5'', 2012)
* D. Prelovšek: ''NUK: Narodna in univerzitetna knjižnica'' (zbirka ''Umetnine v žepu'' 1, 2010)
* D. Prelovšek: ''Cerkev Gospodovega Vnebohoda v Bogojini'' (2010)
* Maja Avguštin, Saša Lavrinc: ''Plečnik na Domžalskem in Kamniškem'' (Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, 212, ZVKDS, 2010)
* Andrej Hrausky, Janez Koželj: ''Jože Plečnik v Ljubljani in Sloveniji'' (Cankarjeva založba, 2007)
* Peter Krečič: ''Cerkev sv. Benedikta v Stranjah'' (2008)
* ''Plečnik na Loškem'' (katalog, 2007)
* ''Jože Plečnik - Jan Kotěra: dopisovanje'' (uredil Damjan Prelovšek, 2004)
* Peter Krečič: ''Plečnik in [[ekspresionizem]]'' (2002)
* Damjan Prelovšek: ''Plečnikova sakralna umetnost'' (1999)
* Vinko Lenarčič: ''Plečnik: spomini na Plečnika'' (uredil Andrej Lenarčič, 1998)
* ''Plečnik v tujini: vodnik po arhitekturi'' (Andrej Hrausky, Janez Koželj, Damjan Prelovšek, 1998)
* Damjan Prelovšek, [[France Kresal]]: ''Plečnikova palača: dom ustavnega sodišča RS'' (1998)
* Damjan Prelovšek: ''Poezija v kamnu: arhitekt Jože Plečnik na Praškem gradu'' (1997)
* Peter Krečič: ''Bogojina: Plečnikova cerkev Gospodovega vnebohoda'' (1997)
* ''[[Plečnikova hiša, Ljubljana|Plečnikova hiša]]'' (vodič, 1997)
* ''Plečnikova Slovenija: vodnik po arhitekturi'' (Andrej Hrausky, Janez Koželj, Damjan Prelovšek, 1997)
* ''Plečnikova Ljubljana: vodnik po arhitekturi'' (Andrej Hrausky, Janez Koželj, Damjan Prelovšek, 1996)
* ''Ljubljanske tržnice arhitekta Jožeta Plečnika'' (Aleksander Bassin, Branko Cvetkovič, Asja Krečič, Peter Krečič, 1996)
* zbornik ''Hommage à Edvard Ravnikar'' (1907-1993), Ljubljana, 1995 (intervju [[Boštjan Vuga|Boštjana Vuge]] z E. Ravnikarjem, tudi o Plečniku)
* Damjan Prelovšek, [[Edi Majaron]]'': Plečnikova lectarija'' (1993)
* Damjan Prelovšek: ''Plečnikovi knjigi Architectura Perennis, Napori'' (1993)
* Damjan Prelovšek: ''Josef Plečnik 1872-1957: architectura perennis'' (1992)
* Damjan Prelovšek, [[Vlasto Kopač]]: ''Žale arhitekta Jožeta Plečnika'' (1992)
* ''Jože Plečnik: Ciboriji, monštrance in zakramentariji'' (Rokus, 1987)
* Damjan Prelovšek, [[Božo Podlogar]]: ''Jože Plečnik: "Peglezen"'' (1986)
* Damjan Prelovšek: ''Hiša slovenske zavarovalnice'' (1985)
*''Plečnik in jaz: pisma Jožeta Plečnika Antonu Suhadolcu. Suhadolčevi spomini na Plečnika'' (Anton Suhadolc; Peter Krečič, 1985)
* Peter Krečič: ''Spomeniki NOB Jožeta Plečnika in njegove šole'' (1975)
== Sklici ==
{{sklici}}
== Viri ==
* {{Navedi knjigo|title=Arhitekturni vodnik po Ljubljani: 107 izbranih zgradb |last=Hrausky |first=Andrej |publisher=Rokus |year=2002 |isbn=978-961-6531-33-7 |location=Ljubljana |cobiss=232455424}}
* {{Navedi knjigo |last=Hrausky |first=Andrej |last2=Koželj |first2=Janez |last3=Prelovšek |first3=Damjan |year=2006 | title=Jože Plečnik : Dunaj, Praga, Ljubljana |publisher=Cankarjeva založba |location=Ljubljana |isbn=978-961-231-575-7 |cobiss=229214720 |oclc=448886613}}
* {{Navedi knjigo|title=Plečnikova arhitektura v Ljubljani|last=Hrausky|first=Andrej|publisher=Muzej in galerija mesta Ljubljane : Galerija Dessa|year=2017|isbn=978-961-93900-8-5|location=Ljubljana |cobiss=97657603}}
== Zunanje povezave ==
{{kategorija v zbirki|Jože Plečnik}}
{{wikinavedek}}
* [http://www.javicarrera.eu/files/Plecnik%20SI%20EN.pdf Plečnikova Ljubljana, TIC, Ljubljana – SI] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201229191403/http://www.javicarrera.eu/files/Plecnik%20SI%20EN.pdf |date=2020-12-29 }}
* [http://www.arhitekturni-vodnik.org/?search=&arhitekt=29&tip=0&kraj=0&obdobje=0 Jože Plečnik], Arhitekturni vodnik
* [http://www.kam.si/veliki_slovenci/arhitekt_joze_plecnik.html Arhitekt Jože Plečnik] – www.kam.si
* [http://4d.rtvslo.si/arhiv/Ple%C4%8Dnik Oddaje o Plečniku] v digitalnem arhivu RTV Slovenija
* [http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi432634/ SLO Biografija: Jože Plečnik]
* [http://www.pbase.com/bauer/joze_plecnik_in_vienna Plečnik na DUNAJU] (eng.)
* [http://www.iztepac.net/Plecnikova-Ljubljana.html Podoba Plečnikova Ljubljane (dr. Peter Krečič)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150216101723/http://iztepac.net/Plecnikova-Ljubljana.html |date=2015-02-16 }}
* [http://www.evro.si/o-evru/slovenski-kovanci/img/10-centov.jpg kovanec] za 10 c s Plečnikovim parlamentom.
* [http://www.burger.si/Plecnik/uvod.html Virtualni muzej Jožeta Plečnika], »3D« prikazi Plečnikovih del
* [http://www.rtvslo.si/kultura/zgodbe/joze-plecnik-med-klasiko-moderno-in-postmoderno/289 Jože Plečnik med klasiko in moderno]
* [https://sl-si.facebook.com/plecnik.si?fref=nf Facebook: Ljubim Plečnika] / photographic presentation of Plečnik
* [http://www.mgml.si/plecnikova-hisa-503/ Plečnikova hiša] / Plečnikova hiša v Ljubljani – muzej Jožeta Plečnika
* [http://www.architektenlexikon.at/de/467.htm AzW] / Architektenlexikon Wien 1770 - 1945
{{-}}
{{PrejemnikiPresernoveNagrade}}
{{Normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Plečnik, Jože}}
[[Kategorija:Slovenski arhitekti]]
[[Kategorija:Slovenski akademiki]]
[[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]]
[[Kategorija:Predavatelji na Tehniški fakulteti v Ljubljani]]
[[Kategorija:Redni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]]
[[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]]
[[Kategorija:Častni doktorji Univerze v Ljubljani]]
[[Kategorija:Častni meščani Ljubljane]]
[[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]]
[[Kategorija:Jože Plečnik|*]]
[[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali nagrado]]
[[Kategorija:Dunajska secesija]]
ffcbtaxuvwxh3axoblwg544kcra2md1
Seznam slovenskih občinskih praznikov
0
12903
6739697
6699218
2026-08-20T11:10:56Z
~2026-45546-10
264609
6739697
wikitext
text/x-wiki
'''Občinski praznik''' je uradni [[praznik]] posamezne [[občina|občine]]. Predstavlja dan, ko se občani spomnijo določenega zgodovinskega dogodka, na katerega so ponosni ali daje občini posebno istovetnost. Občinski praznik se praviloma praznuje na obletnico dogodka, pogosto s [[proslava|proslavo]], [[veselica|veselico]] ali [[ognjemet]]om.
== Seznam ==
{| class="wikitable"
! width="20%" | Občina
! width="20%" | Datum občinskega praznika
! width="60%" | Izvor datuma praznika
|-
| [[Občina Ajdovščina|Ajdovščina]]
| [[5. maj]] [[1945]]
| dan ustanovitve Narodne vlade Slovenije<ref>{{Navedi splet|title=Praznik občine Ajdovščina|url=https://www.ajdovscina.si/ajdovscina/praznik_obcine_ajdovscina/|website=Obcina Ajdovscina|accessdate=2021-05-19|language=sl|first=Občina|last=Ajdovščina}}</ref>, v spomin na osvoboditev izpod fašizma in priključitev Primorske Sloveniji
|-
| [[Občina Ankaran|Ankaran]]
| [[21. junij]]<ref>{{Navedi splet|title=Praznovanje prvega občinskega praznika in dneva državnosti 24. junija 2019|url=https://www.obcina-ankaran.si/sl/za-obcane/novice/praznovanje-prvega-obcinskega-praznika-in-dneva-drzavnosti-24-junija-2019|website=Občina Ankaran - Comune di Ancarano|accessdate=2021-05-19}}</ref> [[2018]]
| dan uradne ustanovitve [[Debeli rtič|Krajinskega parka Debeli rtič]]
|-
| [[Občina Apače|Apače]]
| [[14. september]]<ref>{{Navedi splet|title=TV SRK-11 NAMESTO 14. MARCA, 14. SEPTEMBRA!|url=http://www.tvsrk-11.si/zanimivosti/namesto_14_marca_14_septembra|website=www.tvsrk-11.si|accessdate=2022-09-01|archive-date=2023-02-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20230209055251/http://www.tvsrk-11.si/zanimivosti/namesto_14_marca_14_septembra|url-status=dead}}</ref>
| Izbran glede na ruralnost občine, saj se v času sredine septembra praviloma pričnejo opravljati spravila pridelkov<ref>{{Navedi splet|title=TV SRK-11 NAMESTO 14. MARCA, 14. SEPTEMBRA!|url=http://www.tvsrk-11.si/zanimivosti/namesto_14_marca_14_septembra|website=www.tvsrk-11.si|accessdate=2023-05-03}}{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>.
|-
| [[Občina Beltinci|Beltinci]]
| [[17. avgust]] [[1919]]
| dan proglasitve osvoboditve in izročitve Prekmurja civilni jugoslovanski upravi<ref>{{Navedi splet|title=Občinski praznik Občine Beltinci|url=https://www.beltinci.si/objave/191|website=www.beltinci.si|accessdate=2021-05-19|language=sl|last=E-občina}}</ref>
|-
| [[Občina Benedikt|Benedikt]]
| [[11. julij]]<ref>{{Navedi splet|title=Uradni list Republike Slovenije št. 60/2000 - e-obcina.si|url=https://www.e-obcina.si/objava/121467|website=www.e-obcina.si|accessdate=2021-05-19|language=sl|last=E-občina}}</ref>
| godovni dan župnijskega zavetnika [[Benedikt Nursijski|svetega Benedikta]]<ref>{{Navedi splet|title=TV SRK-11 10. OBČINSKI PRAZNIK OBČINE BENEDIKT|url=http://www.tvradgona.si/gospodarstvo/10_obcinski_praznik_obcine_benedikt|website=www.tvradgona.si|accessdate=2022-09-05|archive-date=2022-09-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20220905114724/http://www.tvradgona.si/gospodarstvo/10_obcinski_praznik_obcine_benedikt|url-status=dead}}</ref>
|-
| [[Občina Bistrica ob Sotli|Bistrica ob Sotli]]
| [[29. junij]]<ref>{{Navedi splet|title=Uradni list - Vsebina Uradnega lista|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2000-01-1463/odlok-o-obcinskem-prazniku-obcine-bistrica-ob-sotli|website=www.uradni-list.si|accessdate=2021-05-19}}</ref>
| godovni dan župnijskega zavetnika [[Sveti Peter|svetega Petra]]<ref>{{Navedi splet|title=V Bistrici ob Sotli počastili občinske nagrajence in namenu predali nov gasilski dom (foto, video)|url=https://kozjansko.info/2021/06/v-bistrici-ob-sotli-pocastili-obcinske-nagrajence-in-namenu-predali-nov-gasilski-dom-foto-video/|website=Kozjansko.info|date=2021-06-26|accessdate=2022-09-05|language=sl-SI|first=Emilija|last=Sterlek}}</ref>
|-
| [[Občina Bled|Bled]]
| [[10. april]] [[1004]]
| dan podaritve Bleda in sosednjega ozemlja med obema Savama s strani cesarja Henrika II. briksenskemu škofu Albuinu<ref>{{Navedi splet|title=Bled jutri praznuje {{!}} Gorenjski glas na najdi.si novicah|url=http://novice.najdi.si/predogled/novica/26650d37361f4b5cac8b2ba4f2bf7936/Gorenjski-glas/Gorenjska/Bled-jutri-praznuje|website=novice.najdi.si|accessdate=2021-05-19}}</ref>
|-
| [[Občina Bloke|Bloke]]
| [[29. september]]<ref>{{Navedi splet|title=Uradni list - Vsebina Uradnega lista|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=20045149|website=www.uradni-list.si|accessdate=2021-05-19}}</ref>
| godovni dan župnijskega zavetnika [[Sveti Mihael|svetega Mihaela]]<ref>{{Navedi splet|title=Bloke: Na praznovanju ob občinskem prazniku podelili občinska priznanja {{!}} Notranjsko primorske novice|url=https://notranjskoprimorske.si/2019/10/bloke-na-praznovanju-ob-obcinskem-prazniku-podelili-obcinska-priznanja/|date=2019-10-02|accessdate=2022-09-05|language=sl-SI|first=Notranjsko primorske|last=Novice|archive-date=2022-09-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20220905114723/https://notranjskoprimorske.si/2019/10/bloke-na-praznovanju-ob-obcinskem-prazniku-podelili-obcinska-priznanja/|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220905114723/https://notranjskoprimorske.si/2019/10/bloke-na-praznovanju-ob-obcinskem-prazniku-podelili-obcinska-priznanja/ |date=2022-09-05 }}</ref>
|-
| [[Občina Bohinj|Bohinj]]
| [[26. avgust]] [[1778]]
| dan, ko se je zgodil prvi vzpon štirih bohinjskih mož (Luka Korošec, Matevž Kos, Štefan Rožič in Lovrenc Willomitzer) na Triglav<ref>{{Navedi splet|title=Občinski praznik Občine Bohinj|url=https://obcina.bohinj.si/objave/191|website=obcina.bohinj.si|accessdate=2021-05-19|language=sl|last=E-občina}}</ref>; občina obeležuje tudi svoj kulturni praznik na [[26. marec]] v spomin na rojstvo bohinjskega pisatelja [[Janez Mencinger|Janeza Mencingerja]] leta 1838 na Brodu v Bohinju
|-
| [[Občina Borovnica|Borovnica]]
| [[27. julij]] [[1857]]
| dan slavnostnega odprtja [[Južna železnica|Južne železnice]] ter obletnica prve omembe kraja Borovnica leta 1257<ref>{{Navedi splet|title=Uradni list - Vsebina Uradnega lista|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2010-01-2373/odlok-o-prazniku-obcine-borovnica|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-09-01}}</ref>
|-
| [[Občina Bovec|Bovec]]
| [[4. julij]]<ref>{{Navedi splet|title=Z Valterjem Mlekužem ob bovškem občinskem prazniku|url=http://primorskival.si/novica.php?oid=15640|website=primorskival.si|accessdate=2021-06-30}}</ref>
| godovni dan župnijskega zavetnika [[Ulrik Augsburški|svetega Urha]]
|-
| [[Občina Braslovče|Braslovče]]
| v mesecu [[September|septembru]]
| v spomin na prvo znano pisno omembo kraja leta iz 1140<ref>{{Navedi splet|title=Občinski praznik pod strogimi pogoji - braslovce.si|url=https://www.braslovce.si/objava/295766|website=www.braslovce.si|accessdate=2022-09-01|language=sl|last=E-občina}}</ref>
|-
| [[Občina Brda|Brda]]
| v mesecu [[Junij|juniju]]<ref>{{Navedi splet|title=Občina Brda|url=https://www.obcina-brda.si/obcina_brda/o_obcini/simboli/|website=www.obcina-brda.si|accessdate=2022-09-01}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Lex localis|url=https://www.lex-localis.info/KatalogInformacij/TiskDokumenta.aspx?SectionID=d388362d-b6c6-4ac2-a86c-1b80b125c160|website=www.lex-localis.info|accessdate=2025-10-02}}</ref>
| v sklopu ''Praznika češenj'' v mesecu [[Junij|juniju]]
|-
| [[Občina Brezovica|Brezovica pri Ljubljani]]
| [[4. oktober]] [[1994]]
| datum ustanovitve občine
|-
| [[Občina Brežice|Brežice]]
| [[28. oktober]] [[1941]]
| dan ustanovitve [[Brežiška četa|brežiške čete]], ki je bila ustanovljena, da prepreči preseljevanje Slovencev iz Posavja<ref>[https://www.posavskiobzornik.si/novice/slavnostna-seja-ob-prazniku-obine-breice-letos-s-ekim-pridihom Slavnostna seja ob prazniku občine Brežice letos s češkim pridihom], Posavskiobzornik.si, pridobljeno 21. februar 2018.</ref><ref>{{Navedi splet|title=Razstava ob 80. obletnici ustanovitve Brežiške čete|url=http://www.posavskiobzornik.si/panorama/razstava-ob-80-obletnici-ustanovitve-breziske-cete-94962|website=Posavskiobzornik.si|accessdate=2022-09-05}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Brežiški oktober 2025 prinaša bogat program praznovanj in obletnic {{!}} Občina Brežice {{!}} MojaObčina.si|url=https://www.mojaobcina.si/brezice/novice/breziski-oktober-2025-prinasa-bogat-program-praznovanj-in-obletnic.html|website=www.mojaobcina.si|date=2025-10-01|accessdate=2025-10-02|language=sl}}</ref>
|-
| [[Občina Cankova|Cankova]]
| [[25. maj]]<ref>https://www.cankova.si/sl/page.asp?id_meta_type=22&id_informacija=459&id_language=1</ref>
| datum je bil določen na seji Občinskega sveta dne 3. december 2004 in ni povezan s pomembnimi dogodki v občini<ref>{{Navedi splet|title=Občina Cankova|url=https://www.cankova.si/sl/page.asp?id_meta_type=22&id_informacija=459&id_language=1|website=www.cankova.si|accessdate=2023-05-03}}</ref>.
|-
| [[Mestna občina Celje|Celje]]
| [[11. april]] [[1451]]
| dan podelitve oz. pridobitve mestnih pravic s strani [[Friderik II. Celjski|Friderika II. Celjskega]]
|-
| [[Občina Cerklje na Gorenjskem|Cerklje na Gorenjskem]]
| [[23. september]] [[1919]]
| dan smrti igralca, režiserja in dramaturga [[Ignacij Borštnik|Ignacija Borštnika]], ki se je rodil v Cerkljah leta 1858
|-
| [[Občina Cerknica|Cerknica]]
| [[12. junij]] [[1870]]
| dan izvedbe cerkniškega tabora, organiziranega v okviru [[Taborsko gibanje|vseslovenskega taborskega gibanja]]<ref>{{Navedi splet|title=Uradni list - Vsebina Uradnega lista|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=20042340|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-09-01}}</ref>
|-
| [[Občina Cerkno|Cerkno]]
| [[1. oktober]] [[1814]]
| dan rojstva matematika in pedagoga [[Franc Močnik (matematik)|Franca Močnika]] (umrl 1892 v [[Gradec|Gradcu]]) ter ustanovitev [[16. slovenska narodnoosvobodilna brigada »Janko Premrl-Vojko«|Vojkove brigade]] leta 1943
|-
| [[Občina Cerkvenjak|Cerkvenjak]]
| zadnji teden v mesecu [[Junij|juniju]]<ref>{{Navedi splet|title=Lex Localis|url=http://www.lex-localis.info/KatalogInformacij/VsebinaDokumenta.aspx?SectionID=cb50409a-edc7-45da-83fa-432a4dc3c9fe|website=www.lex-localis.info|accessdate=2022-09-01}}</ref>
| v spomin na 21. junij 1998, ko se je zgodil referendum za ustanovitev samostojne občine Cerkvenjak<ref>{{Navedi splet|title=Občina Cerkvenjak praznuje 25. rojstni dan|url=https://www.ovtar24.si/predstavljamo/item/2359-obcina-cerkvenjak-25-rojstni-dan|website=www.ovtar24.si|date=2023-05-30|accessdate=2023-06-05|language=sl-si|first=Tomaž|last=Kšela|archive-date=2023-06-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20230605105515/https://www.ovtar24.si/predstavljamo/item/2359-obcina-cerkvenjak-25-rojstni-dan|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230605105515/https://www.ovtar24.si/predstavljamo/item/2359-obcina-cerkvenjak-25-rojstni-dan |date=2023-06-05 }}</ref>
|-
| [[Občina Cirkulane|Cirkulane]]
| prvi teden v [[Junij|juniju]]<ref>{{Navedi splet|title=Lex localis|url=http://www.lex-localis.info/KatalogInformacij/TiskDokumenta.aspx?SectionID=641f1edf-3f92-410c-a202-6904b592f2d9|website=www.lex-localis.info|accessdate=2022-09-04}}</ref>, osrednja prireditev je na prvi petek v [[Junij|juniju]]<ref>{{Navedi splet|title=Občinski praznik - cirkulane.si|url=https://www.cirkulane.si/objave/191|website=www.cirkulane.si|accessdate=2023-06-05|language=sl|last=E-občina}}</ref>
| ?
|-
| [[Občina Črenšovci|Črenšovci]]
| [[8. maj]] [[1322]]
| dan prve pisne omembe krajev Črenšovci, Zgornja Bistrica, Srednja Bistrica in Spodnja Bistrica<ref>{{Navedi splet|title=Občinski praznik Občine Črenšovci|url=https://www.obcina-crensovci.si/objave/191|website=www.obcina-crensovci.si|accessdate=2021-05-19|language=sl|last=E-občina}}</ref>
|-
| [[Občina Črna na Koroškem|Črna na Koroškem]]
| [[19. avgust]]
| v spomin na zadnje boje 2. svetovne vojne v Mežiški dolini in zmago Koroškega odreda<ref>{{Navedi splet|title=19. AVGUST - PRAZNIK OBČINE ČRNA NA KOROŠKEM - Občina Črna na Koroškem|url=http://www.crna.si/index.php/novice/dogodki-in-prireditve/3597-19-avgust-praznik-obcine-crna-na-koroskem|website=www.crna.si|accessdate=2021-05-19}}</ref>
|-
| [[Občina Črnomelj|Črnomelj]]
| [[19. februar]] [[1944]]
| datum prvega zasedanja [[Slovenski narodnoosvobodilni svet|Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta]] – SNOS (19. in 20. februar 1944) v Črnomlju<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik vlade: praznik občine Črnomelj je hkrati praznik celotne Slovenije|url=https://www.strankalms.si/predsednik-vlade-praznik-obcine-crnomelj-je-hkrati-praznik-celotne-slovenije/|website=Stranka LMŠ|date=2019-02-18|accessdate=2021-05-19|language=sl-SI|first=Luka|last=Schnabl|archive-date=2021-05-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20210519215522/https://www.strankalms.si/predsednik-vlade-praznik-obcine-crnomelj-je-hkrati-praznik-celotne-slovenije/|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210519215522/https://www.strankalms.si/predsednik-vlade-praznik-obcine-crnomelj-je-hkrati-praznik-celotne-slovenije/ |date=2021-05-19 }}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Občinski praznik|url=https://www.crnomelj.si/sl/o-obcini/obcinski-praznik/|website=www.crnomelj.si|accessdate=2025-10-02|language=sl|first=Arctur|last=d.o.o}}</ref>
|-
| [[Občina Destrnik|Destrnik]]
| [[25. maj]]
| godovni dan župnijskega zavetnika [[Papež Urban I.|svetega Urbana]]<ref>{{Navedi splet|title=Občinski praznik Občine Destrnik|url=https://www.destrnik.si/objave/191|website=www.destrnik.si|accessdate=2021-05-19|language=sl|last=E-občina}}</ref>
|-
| [[Občina Divača|Divača]]
| [[7. julij]] [[1907]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.e-obcina.si/objava/123037|title=}}</ref>
| dan rojstva igralke [[Ida Kravanja|Ide Kravanja]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.e-obcina.si/objava/123037|title=}}</ref>
|-
| [[Občina Dobje|Dobje]]
| [[22. julij]] [[1998]]
| dan sprejema zakona o ustanovitvi občine Dobje v Državnem zboru Republike Slovenije<ref>{{Navedi splet|title=Uradni list - Vsebina Uradnega lista|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2000-01-2930/odlok-o-obcinskem-prazniku-obcine-dobje/#2.%C2%A0%C4%8Dlen|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-09-01}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Praznik Občine Dobje za zaprtimi vrati|url=https://www.sentjur.net/praznik-obcine-dobje-za-zaprtimi-vrati/|website=sentjur.net|date=2020-08-13|accessdate=2022-09-05|language=en-US|first=Jure|last=Godler}}</ref>
|-
| [[Občina Dobrepolje|Dobrepolje]]
| [[6. december]] [[1868]]
| dan rojstva pisatelja in učitelja [[Fran Jaklič|Frana Jakliča]]<ref>{{Navedi splet|title=Uradni list - Vsebina Uradnega lista|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=19982068|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-09-04}}</ref>
|-
| [[Občina Dobrna|Dobrna]]
| [[15. junij]]<ref>{{Navedi splet|title=Občina Dobrna praznuje!|url=https://www.rfantasy.si/55647|website=www.rfantasy.si|accessdate=2022-09-01|language=sl|last=rfantasy.si}}</ref>
| začetek širitve turizma v Dobrni ob zaključku večjih obnovitvenih del v Termah Dobrna<ref>{{Navedi splet|title=Uradni list - Vsebina Uradnega lista|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/37943|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-09-01}}</ref>
|-
| [[Občina Dobrova - Polhov Gradec|Dobrova - Polhov Gradec]]
| [[25. junij]] [[1991]]
| [[dan državnosti]]
|-
| [[Občina Dobrovnik|Dobrovnik]]
| [[13. december]] [[1998]]
| dan, ko je na prvi konstitutivni seji s potrditvijo mandatov občinskih svetnikov in župana nastala samostojna Občina Dobrovnik<ref>{{Navedi splet|title=Uradni list - Vsebina Uradnega lista|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2008-01-5272/odlok-o-prazniku-obcine-dobrovnik|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-09-01}}</ref>
|-
| [[Občina Dol pri Ljubljani|Dol pri Ljubljani]]
| [[23. marec]] [[1754]]
| dan rojstva matematika [[Jurij Vega|Jurija Vege]]<ref>{{Navedi splet|title=Čestitka župana ob občinskem prazniku|url=https://www.dol.si/sl/news/cestitka-zupana-ob-obcinskem-prazniku.html|website=Občina Dol pri Ljubljani|accessdate=2022-09-01|language=sl}}</ref>
|-
| [[Občina Dolenjske Toplice|Dolenjske Toplice]]
|[[22. julij]]<ref>{{Navedi splet|title=Uradni list - Vsebina Uradnega lista|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1999-01-2530/odlok-o-obcinskem-prazniku-obcine-dolenjske-toplice|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-09-01}}</ref> [[1998]]<ref>{{Navedi splet|title=Podeljena občinska priznanja Občine Dolenjske Toplice|url=https://vaskanal.com/podeljena-obcinska-priznanja-obcine-dolenjske-toplice/|website=Vaš kanal|date=2021-07-23|accessdate=2023-06-05|language=sl-SI}}</ref>
| dan, ko je Državni zbor sprejel zakon, na osnovi katerega so Dolenjske Toplice postale samostojna občina<ref>{{Navedi splet|title=Podeljena občinska priznanja Občine Dolenjske Toplice|url=https://vaskanal.com/podeljena-obcinska-priznanja-obcine-dolenjske-toplice/|website=Vaš kanal|date=2021-07-23|accessdate=2023-06-05|language=sl-SI}}</ref>
|-
| [[Občina Domžale|Domžale]]
| [[19. april]] [[1952]]
| dan razglasitve Domžal za takratno mestno občino<ref>{{Navedi splet|title=19. april - praznik občine Domžale|url=https://www.kamra.si/novice/item/19-april-praznik-obcine-domzale.html|website=www.kamra.si|accessdate=2021-05-19|language=sl-si}}</ref>
|-
| [[Občina Dornava|Dornava]]
| [[14. junij]] [[1178]]
| dan prve pisne omembe kraja Dornava z okoliškimi hribi, gozdovi in vinogradi<ref>{{Navedi splet|title=Uradni list - Vsebina Uradnega lista|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1999-01-2231/statut-obcine-dornava|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-09-01}}</ref>
|-
| [[Občina Dravograd|Dravograd]]
| [[4. julij]] [[1941]]
| dan, ko je okupator izselil številne Dravograjčane v [[Srbija|Srbijo]]<ref>{{Navedi splet|title=Občina Dravograd ob prazniku izkazala priznanje najzaslužnejšim posameznikom in organizacijam - Koroška Danes|url=http://www.koroskadanes.si/2019/07/148173/obcina-dravograd-ob-prazniku-izkazala-priznanje-najzasluznejsim-posameznikom-in-organizacijam/|website=www.koroskadanes.si|accessdate=2022-09-01}}</ref>
|-
| [[Občina Duplek|Duplek]]
| med 1. in 7. [[julij]]em v sklopu Dupleškega tedna<ref>{{Navedi splet|title=Lex Localis|url=http://www.lex-localis.info/KatalogInformacij/VsebinaDokumenta.aspx?SectionID=38f62de8-2d02-4d77-a2a8-d812053be17e|website=www.lex-localis.info|accessdate=2022-09-01}}</ref>
|?
|-
| [[Občina Gorenja vas - Poljane|Gorenja vas - Poljane]]
| [[23. november]] [[973]]
| dan prve omembe krajev v današnji občini Gorenja vas - Poljane <ref>{{Navedi splet|title=Občinski praznik|url=http://www.obcina-gvp.si/sl/content/obcina-gorenja-vas-poljane/obcinski-praznik.html|website=Občina Gorenja vas - Poljane|accessdate=2021-05-19|language=en}}</ref>
|-
| [[Občina Gorišnica|Gorišnica]]
| [[20. julij]]
| godovni dan župnijske zavetnice [[Marjeta Antiohijska|svete Marjete]]<ref>{{Navedi splet|title=Lex Localis|url=http://www.lex-localis.info/KatalogInformacij/VsebinaDokumenta.aspx?SectionID=2fe81b64-7901-44fc-a75f-367a1156df80|website=www.lex-localis.info|accessdate=2022-09-01}}</ref>
|-
| [[Občina Gorje|Gorje]]
| [[25. junij]]<ref>https://www.gorje.si/objave/191</ref>
| dan državnosti
|-
| [[Občina Gornja Radgona|Gornja Radgona]]
| [[1. oktober]]
| tradicionalen datum, ko se odvijajo spravila sadov s polj, vrtov, iz vinogradov in sadovnjakov<ref>{{Navedi splet|title=Občina Gornja Radgona obeležila svoj 24. občinski praznik|url=https://www.prlekija-on.net/lokalno/22375/obcina-gornja-radgona-obelezila-svoj-24-obcinski-praznik.html|website=Prlekija-on.net|accessdate=2021-05-19|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vsebina Uradnega lista|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/11609|website=Vsebina Uradnega lista {{!}} Uradni list|accessdate=2025-10-02}}</ref>. Sprva (prvič je občina Gornja Radgona svoj praznik obeležila leta 1954<ref>{{Navedi splet |last=https://www.prlekija-on.net |first=Prlekija-on net |title=Občina Gornja Radgona obeležila svoj 22. občinski praznik |url=https://www.prlekija-on.net/lokalno/15988/obcina-gornja-radgona-obelezila-svoj-22-obcinski-praznik |access-date=2026-08-20 |website=Prlekija-on.net |language=sl}}</ref>) je občina obeleževala svoj praznik vsako leto 14. avgusta v spomin na dan, ko so se leta 1941 v stavbi Murske regulacije sestali prvoborci gornjeradgonskega območja, kasneje pa 14. oktobra v spomin na odhod domačinov Frančka Pintariča in Jakoba Vreče med partizane<ref>{{Navedi splet |last=https://www.prlekija-on.net |first=Prlekija-on net |title=Občina Gornja Radgona obeležila svoj 22. občinski praznik |url=https://www.prlekija-on.net/lokalno/15988/obcina-gornja-radgona-obelezila-svoj-22-obcinski-praznik |access-date=2026-08-20 |website=Prlekija-on.net |language=sl}}</ref>.
|-
| [[Občina Gornji Grad|Gornji Grad]]
| [[30. junij]] [[1928]]
| dan razglasitve Gornjega Gradu kot mesta<ref>{{Navedi splet|title=Občinski praznik Občine Gornji Grad|url=https://www.gornji-grad.si/objave/191|website=www.gornji-grad.si|accessdate=2021-05-19|language=sl|last=E-občina}}</ref>
|-
| [[Občina Gornji Petrovci|Gornji Petrovci]]
| [[18. avgust]] [[1934]]
| dan, ko sta v vasi [[Ženavlje]] s stratosferskim balonom pristala belgijska znanstvenika [[Max Cosyns]] in [[Nere van Elst]]<ref>{{Navedi splet|title=Krajinski park Goričko|url=http://arhiv.park-goricko.info/hu/informacije1bf8.html?id_informacija=133&id_jezik=2&id_tip1=6&id_tip2=0|website=arhiv.park-goricko.info|accessdate=2022-09-01}}</ref>
|-
| [[Občina Grad|Grad]]
| [[8. avgust]]<ref>{{Navedi splet|title=Uradni list - Vsebina Uradnega lista|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=20011012|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-09-01}}</ref>
| ?
|-
| [[Občina Grosuplje|Grosuplje]]
| [[25. junij]]
| dan državnosti
|-
| [[Občina Hajdina|Hajdina]]
| v soboto pred [[Martinovo]] nedeljo (v mesecu [[November|novembru]])<ref>{{Navedi splet|url=http://os-hajdina.splet.arnes.si/files/2016/03/Vodom%C4%8Dev-svet.pdf|title=Vodomčev svet|publisher=OŠ Hajdina}}</ref>
| god krajevnega zavetnika [[Martin iz Toursa|svetega Martina]]<ref>{{Navedi splet|title=Občinski praznik (prireditev Iz mošta vino - pridi na Hajdino!) - hajdina.si|url=https://www.hajdina.si/objava/61509|website=www.hajdina.si|accessdate=2023-06-05|language=sl|last=E-občina}}</ref>
|-
| [[Občina Hoče - Slivnica|Hoče - Slivnica]]
| [[23. september]]<ref>{{Navedi splet|title=Občinski praznik Občine Hoče - Slivnica|url=https://hoce-slivnica.si/objave/191/|website=hoce-slivnica.si|accessdate=2021-05-19|language=sl|last=E-občina}}</ref>
| določeno po občinskem odloku<ref>{{Navedi splet|url=https://www.hoce-slivnica.si/DownloadFile?id=475625|title=}}</ref>
|-
| [[Občina Hodoš|Hodoš]]
| [[19. julij]] [[1998]]
| dan uradnega nastanka občine<ref>https://hodos.si/objave/191</ref>
|-
| [[Občina Horjul|Horjul]]
| [[21. junij]] [[1998]]
| dan uradnega nastanka občine<ref>{{Navedi splet|title=Občinski praznik - horjul.si|url=https://www.horjul.si/objave/191|website=www.horjul.si|accessdate=2022-09-01|language=sl|last=E-občina}}</ref>
|-
| [[Občina Hrastnik|Hrastnik]]
| [[3. julij]] [[1934]]
| v spomin na veliko gladovno stavko rudarjev, steklarjev in kemičarjev.<ref>{{Navedi splet|title=Osrednja proslava ob 3. juliju, prazniku Občine Hrastnik {{!}} Aktualno {{!}} Občina Hrastnik|url=https://www.hrastnik.si/obvestila/aktualno/osrednja-proslava-ob-3-juliju-prazniku-obcine-hrastnik-1413.html|website=www.hrastnik.si|accessdate=2021-05-19}}</ref>
|-
| [[Občina Hrpelje - Kozina|Hrpelje - Kozina]]
| [[7. september]]<ref>{{Navedi splet|title=Uradni list - Vsebina Uradnega lista|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=20141263|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-09-01}}</ref> [[2013]]
| datum svečanega podpisa listine o pobratenju med občinami Hrpelje - Kozina, Dolina in Lanišće ob odprti meji<ref>{{Navedi splet|title=»Švab in kolegi so bili izjemni«|url=https://www.primorski.eu/novice/232308-vab-in-kolegi-so-bili-izjemni-HEPR246634|website=www.primorski.eu|accessdate=2022-09-05|language=sl}}</ref>
|-
| [[Občina Idrija|Idrija]]
| [[22. junij]] [[1508]]
| dan odkritja ležišča cinabaritne rude na območju Idrije<ref>{{Navedi splet|title=Občinski praznik Občine Idrija|url=https://idrija.si/objave/191/|website=idrija.si|accessdate=2021-05-19|language=sl|last=E-občina}}</ref>
|-
| [[Občina Ig|Ig]]
| [[21. marec]]<ref>https://www.obcina-ig.si/predstavitev/obcinski-praznik/</ref> [[1848]]
| dan obračuna Ižancev na graščino v noči 21. na 22. marec, ko se je velika truma kmetov zbrala in [[Napad na ižanski grad|napadla ižanski grad]]
|-
| [[Občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]]
| [[29. maj]] [[1868]]
| dan, ko je pisatelj [[Josip Jurčič]] postal urednik časnika [[Slovenski narod (časnik)|Slovenski narod]]<ref>{{Navedi splet|title=Občina Ivančna Gorica postala ena najbolj dinamično razvojnih v Sloveniji|url=https://demokracija.si/slovenija/obcina-ivancna-gorica-postala-ena-najbolj-dinamicno-razvojnih-v-sloveniji/|website=Demokracija|date=2018-05-31|accessdate=2022-09-01|language=sl-SI}}</ref>
|-
| [[Občina Izola|Izola]]
| [[11. julij]] [[1944]]
| dan množičnega odhoda Izolanov v partizane<ref>{{Navedi splet|title=Bliža se izolski občinski praznik « Občina Izola|url=https://izola.si/medijsko-sredisce/novice/bliza-se-izolski-obcinski-praznik-3/|website=Občina Izola|accessdate=2021-05-19|language=en|archive-date=2019-08-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20190807223514/http://izola.si/medijsko-sredisce/novice/bliza-se-izolski-obcinski-praznik-3/|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190807223514/http://izola.si/medijsko-sredisce/novice/bliza-se-izolski-obcinski-praznik-3/ |date=2019-08-07 }}</ref>
|-
| [[Občina Ilirska Bistrica|Ilirska Bistrica]]
| [[4. junij]] [[1942]]
| dan požiga sedmih vasi na desnem bregu reke [[Reka (reka)|Reke]] s strani okupatorja<ref>{{Navedi splet |url=https://www.ilirska-bistrica.si/obcina/novice/arhiv-novic/2015060409470256/ |title=arhivska kopija |accessdate=2021-04-10 |archive-date=2021-04-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210410230324/https://www.ilirska-bistrica.si/obcina/novice/arhiv-novic/2015060409470256/ |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210410230324/https://www.ilirska-bistrica.si/obcina/novice/arhiv-novic/2015060409470256/ |date=2021-04-10 }}</ref>
|-
| [[Občina Jesenice|Jesenice]]
| [[20. marec]] [[1929]]
| dan preimenovanja trga Jesenice v mesto<ref>{{Navedi splet|title=Spominski dan občine Jesenice - Občina Jesenice|url=https://www.jesenice.si/medijsko-sredisce/najave/item/20241-spominski-dan-obcine-jesenice|website=www.jesenice.si|accessdate=2021-05-19|language=sl-si|first=Ines|last=Dvoršak|archive-date=2021-04-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20210410230325/https://www.jesenice.si/medijsko-sredisce/najave/item/20241-spominski-dan-obcine-jesenice|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210410230325/https://www.jesenice.si/medijsko-sredisce/najave/item/20241-spominski-dan-obcine-jesenice |date=2021-04-10 }}</ref>
|-
| [[Občina Jezersko|Jezersko]]
| [[10. september]]<ref>{{Navedi splet|title=Občinski praznik - jezersko.si|url=https://www.jezersko.si/objave/191|website=www.jezersko.si|accessdate=2022-09-01|language=sl}}</ref> [[1919]]
| dan podpisa [[Senžermenska mirovna pogodba (1919)|senžermenske mirovne pogodbe]], ko je bila postavljena državna meja z [[Avstrija|Avstrijo]]<ref>{{Navedi splet|work=Gorenjski glas|title=Jezersko je praznovalo|url=https://www.gorenjskiglas.si/article/20180912/C/180919939/1017 |accessdate=2022-09-05|first=Besedilo: Danica Zavrl Žlebir Kategorija: Jezersko /|last=sreda|first2=12|last2=September 2018 / 09:09}}</ref>; 19. junij (krajevni praznik)<ref>{{Navedi splet|title=Občinski praznik - jezersko.si|url=https://webcache.googleusercontent.com/search?q=cache:B7DoDUZCYIIJ:https://www.jezersko.si/objave/191&cd=1&hl=sl&ct=clnk&gl=si|website=webcache.googleusercontent.com|accessdate=2022-09-01}}</ref>, v spomin na množičen odhod domačinov v boj proti okupatorju v 2. svetovni vojni<ref>{{Navedi splet|url=https://www.jezersko.si/files/other/news/169/9398506_Odlok_obcinski_praznik.pdf|title=Odlok o občinskem prazniku Občine Jezersko |publisher=Občin Jezersko}}</ref>
|-
| [[Občina Juršinci|Juršinci]]
| [[10. avgust]]
| godovni dan župnijskega zavetnika [[Sveti Lovrenc|svetega Lovrenca]]<ref name="#1">{{Navedi splet|title=V Turnišču proslavili občinski praznik|url=https://www.vecer.com/navaden/201211205852125-5852125|website=www.vecer.com|date=2012-11-19|accessdate=2021-05-19|language=sl-si}}</ref>
|-
| [[Občina Kamnik|Kamnik]]
| [[29. marec]] [[1874]]
| dan rojstva generala [[Rudolf Maister|Rudolfa Maistra]]<ref>{{Navedi splet|title=Občinski praznik - kamnik.si|url=https://www.kamnik.si/objave/191|website=www.kamnik.si|accessdate=2022-09-01|language=sl|last=E-občina}}</ref>
|-
| [[Občina Kanal ob Soči|Kanal ob Soči]]
| [[29. april]] [[1847]]
| dan smrti duhovnika [[Valentin Stanič|Valentina Staniča]]<ref>{{Navedi splet|title=Danes praznuje Občina Kanal ob Soči|url=https://obcina-kanal.si/sl/novice/2022042914173112/danes-praznuje-obcina-kanal-ob-soci|website=obcina-kanal.si|accessdate=2022-09-01|language=sl|first=Arctur|last=d.o.o}}</ref>
|-
| [[Občina Kidričevo|Kidričevo]]
| [[25. junij]] [[1991]]
| [[dan državnosti]]<ref>{{Navedi splet|title=Uradni list - Vsebina Uradnega lista|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=1998676|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-09-01}}</ref>
|-
| [[Občina Kobarid|Kobarid]]
| [[15. oktober]] [[1844]]
| dan rojstva pesnika [[Simon Gregorčič|Simona Gregorčiča]]
|-
| [[Občina Kobilje|Kobilje]]
| zadnji teden v [[Avgust|avgustu]]<ref>{{Citat|title=Občinski praznik Kobilje|url=https://www.youtube.com/watch?v=ngKTHgT-nBA|accessdate=2023-06-05|language=sl-SI}}</ref>
| ?
|-
| [[Občina Kočevje|Kočevje]]
| [[3. oktober]] [[1943]]
| datum v spomin zasedanju [[Kočevski zbor|Zbora odposlancev]] v Kočevju od 1. do 3. oktobra 1943 v takratnem Sokolskem domu<ref>{{Navedi splet|title=Občinski praznik Občine Kočevje|url=https://kocevje.si/objave/191|website=kocevje.si|accessdate=2021-05-19|language=sl|last=E-občina}}</ref>
|-
| [[Mestna občina Koper|Koper]]
| [[15. maj]] [[1921]]
| dan [[Marežganski upor|Marežganskega upora]]<ref>{{Navedi splet|title=Občinski praznik Mestne občine Koper|url=https://www.rvk-jp.si/si/aktualno/obcinski-praznik-mestne-obcine-koper|website=rvk.si|accessdate=2021-05-19|language=sl|archive-date=2021-04-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20210410230325/https://www.rvk-jp.si/si/aktualno/obcinski-praznik-mestne-obcine-koper|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210410230325/https://www.rvk-jp.si/si/aktualno/obcinski-praznik-mestne-obcine-koper |date=2021-04-10 }}</ref>
|-
| [[Občina Komen|Komen]]
| [[21. junij]] [[1994]]
| dan sprejema simbolov Občine Komen za uradne<ref>{{Navedi splet|title=Sporočila za javnost - Občina Komen|url=https://www.komen.si/objave/sporocila_za_javnost/2020060511365471|website=www.komen.si|accessdate=2021-05-19|archive-date=2021-04-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20210410230324/https://www.komen.si/objave/sporocila_za_javnost/2020060511365471|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210410230324/https://www.komen.si/objave/sporocila_za_javnost/2020060511365471 |date=2021-04-10 }}</ref>
|-
| [[Občina Komenda|Komenda]]
| [[15. maj]]<ref>{{Navedi splet|title=|url=https://www.komenda.si/DownloadFile?id=594574|website=|accessdate=2025-10-02}}</ref>
| določeno po občinskem odloku<ref>{{Navedi splet|url=https://www.komenda.si/DownloadFile?id=594574|title=}}</ref>
|-
| [[Občina Kostanjevica na Krki|Kostanjevica na Krki]]
| [[16. avgust]] [[1252]]
| dan prve omembe Kostanjevice na Krki kot mesta v pisnih virih; spominski dan: 21. oktober 1943, v spomin na streljanje nedolžnih talcev v Kostanjevici<ref>{{Navedi splet|title=Uradni list - Vsebina Uradnega lista|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2008-01-1380/odlok-o-obcinskem-prazniku-in-spominskem-dnevu-obcine-kostanjevica-na-krki|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-09-01}}</ref>
|-
| [[Občina Kostel|Kostel]]
| [[24. junij]] [[1336]]
| prva pisna omemba [[Grad Kostel|gradu Kostel]] v pisnih virih<ref>{{Navedi splet|title=Visit Kostel|url=http://visitkostel.com/prireditev-ob-obcinskem-prazniku/|website=www.kostel.si|accessdate=}}</ref>
|-
| [[Občina Kozje|Kozje]]
| [[15. april]] [[1016]]
| na ta dan je rimski cesar Henrik II. podaril grofu Viljemu Breže-Selškemu naselje Kozje s 30 kraljevskimi kmetijami in to v dokaz ovekovečil<ref>{{Navedi splet|title=PRAZNIK OBČINE KOZJE – 15. april - kozje.si|url=https://www.kozje.si/objava/194529|website=www.kozje.si|accessdate=2021-05-19|language=sl|last=E-občina}}</ref>
|-
| [[Mestna občina Kranj|Kranj]]
| [[3. december]] [[1800]]
| dan rojstva pesnika [[France Prešeren|Franceta Prešerna]]<ref>{{Navedi splet |url=https://www.kranj.si/o-kranju/mestni-simboli/ |title=arhivska kopija |accessdate=2022-01-05 |archive-date=2022-01-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220105202114/https://www.kranj.si/o-kranju/mestni-simboli/ |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220105202114/https://www.kranj.si/o-kranju/mestni-simboli/ |date=2022-01-05 }}</ref>
|-
| [[Občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]]
| [[7. avgust]] [[1895]]
| datum postavitve [[Aljažev stolp|Aljaževega stolpa]]<ref>{{Navedi splet|title=Občinski praznik Občine Kranjska Gora|url=https://obcina.kranjska-gora.si/objave/191|website=obcina.kranjska-gora.si|accessdate=2021-05-19|language=sl|last=E-občina}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://obcina.kranjska-gora.si/DownloadFile?id=156508|title=}}</ref>
|-
| [[Občina Križevci|Križevci pri Ljutomeru]]
| [[8. september]]
| tradicionalni dan, ko so v sklopu kmečkega praznika kmetje prirejali preizkušnje konj, sčasoma so te prerasle v konjske dirke<ref>{{Navedi splet|title=Uradni list - Vsebina Uradnega lista|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1999-01-3451/odlok-o-o-obcinskem-prazniku-obcine-krizevci|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-09-01}}</ref>
|-
| [[Mestna občina Krško|Krško]]
| [[7. junij]]
| v spomin na prve krške žrtve in vrnitev izgnancev<ref>{{Navedi splet|title=Občinski praznik - krsko.si|url=https://www.krsko.si/objave/191|website=www.krsko.si|accessdate=2022-09-01|language=sl|last=E-občina}}</ref>
|-
| [[Občina Kungota|Kungota]]
| [[7. junij]]
| dan, ko je [[Andrej Perlah|Andrej Perlach]] overil oporoko ter zapustil del svojega premoženja za ustanovitev takratnega štipendijskega sklada za tamkajšnje krajane<ref>{{Navedi splet|title=|url=https://www.kungota.si/objava/1115162|website=|accessdate=2025-10-02|language=sl|last=}}</ref>
|-
| [[Občina Kuzma|Kuzma]]
| [[2. julij]]<ref>{{Navedi splet|title=Uradni list - Vsebina Uradnega lista|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1999-01-3457/odlok-o-dolocitvi-obcinskega-praznika-obcine-kuzma|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-09-01}}</ref> [[1991]]
| v spomin na [[Slovenska osamosvojitvena vojna|desetdnevno vojno]] – dan, ko je zadnji vojak agresorske vojske zapustil Kuzmo
|-
| [[Občina Laško|Laško]]
| [[7. november]] [[1227]]
| dan prve omembe Laškega kot trga v pisnem viru – listini Leopolda VI.<ref>{{Navedi splet|title=Občinski praznik|url=https://www.lasko.si/obcinski-praznik|website=www.lasko.si|accessdate=2022-09-01|language=sl-si|first=Zoran|last=Dimitrijevič}}{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.e-obcina.si/objava/122402|title=}}</ref>
|-
| [[Občina Lenart|Lenart]]
| [[6. november]]
| godovni dan župnijskega zavetnika [[Sveti Lenart|svetega Lenarta]]<ref>{{Navedi splet|title=Danes praznujemo občinski praznik|url=https://www.lenart.si/index.php/sl/aktualno/novice/item/573-danes-praznujemo-obcinski-praznik|website=www.lenart.si|accessdate=2022-09-01|language=sl-si|archive-date=2022-09-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20220901120502/https://www.lenart.si/index.php/sl/aktualno/novice/item/573-danes-praznujemo-obcinski-praznik|url-status=dead}}</ref>
|-
| [[Občina Lendava|Lendava]]
| [[28. oktober]] [[1366]]
| dan ko je kralj Ludvik I. rodbini Bánnfy podelil sejemske pravice<ref>{{Navedi splet|title=Občinski praznik - lendava.si|url=https://www.lendava.si/objave/191|website=www.lendava.si|accessdate=2022-09-01|language=sl|last=E-občina}}</ref>
|-
| [[Občina Litija|Litija]]
| [[16. junij]] [[1981]]
| dan, ko so v [[Slivna|Spodnji Slivni]] člani koordinacijskega odbora sprejeli elaborat projekta [[Geometrično središče Slovenije|GEOSS]]<ref>{{Navedi splet|title=Uradni list - Vsebina Uradnega lista|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2008-01-0732/odlok-o-obcinskem-prazniku-obcine-litija|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-09-01}}</ref>
|-
| [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]]
| [[9. maj]] [[1945]]
| dan osvoboditve Ljubljane
|-
| [[Občina Ljubno|Ljubno]]
| na petek pred prvo nedeljo v [[avgust]]u<ref>{{Navedi splet|url=https://solcava.si/Files/eMagazine/186/58069/UG-06-1995.pdf|title=Odlok o grbu, zastavi in prazniku Občine Ljubno |work=Uradno glasilo občin Mozirje, Nazarje, Gornji Grad, Ljubno ob Savinji in Luče ob Savinji |date=1995-12-07}}</ref>
| ?
|-
| [[Občina Ljutomer|Ljutomer]]
| [[9. avgust]] [[1868]]
| dan, ko je bil organiziran prvi slovenski tabor<ref>{{Navedi splet|title=Občinski praznik - ljutomer.si|url=https://www.ljutomer.si/objave/191|website=www.ljutomer.si|accessdate=2022-09-01|language=sl|last=E-občina}}</ref>
|-
| [[Občina Log - Dragomer|Log - Dragomer]]
| [[30. maj]] [[2006]]
| dan ustanovitve občine<ref>{{Navedi splet|title=Lex localis|url=http://www.lex-localis.info/KatalogInformacij/TiskDokumenta.aspx?SectionID=53796b71-7bb4-43fd-aae1-5178d9027e28|website=www.lex-localis.info|accessdate=2022-09-01}}</ref>
|-
| [[Občina Logatec|Logatec]]
| [[20. september]] [[1875]]
| dan selitve okrajnega glavarstva iz [[Planina, Postojna|Planine]] v Logatec<ref>{{Navedi splet|title=Občinski praznik občine Logatec 2017 počastil dva nova občinska nagrajenca|url=https://www.logatec.si/index.php/logatec/arhiv-novic-obcine-logatec/5317-obcinski-praznik-obcine-logatec-2017-pocastil-dva-nova-obcinska-nagrajenca|website=www.logatec.si|accessdate=2022-09-01}}</ref>
|-
| [[Občina Loška dolina|Loška dolina]]
| [[19. oktober]]<ref>{{Navedi splet|title=Praznik občine Loška dolina|url=https://www.loskadolina.info/praznik-obcine-loska-dolina.html|website=www.loskadolina.info|accessdate=2021-05-19}}</ref> [[1941]]
| dan, ko je skupina upornikov pod vodstvom poročnika [[Ljubomir Šercer|Ljuba Šercerja]] napadla italijansko posadko v Ložu<ref>{{Navedi splet|title=Občina Loška dolina > Novice > Sporočila za javnost|url=https://www.loska-dolina.si/novice/sporocila_za_javnost/2021101913505627/|website=www.loska-dolina.si|accessdate=2022-09-05|archive-date=2022-09-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20220905114724/https://www.loska-dolina.si/novice/sporocila_za_javnost/2021101913505627/|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220905114724/https://www.loska-dolina.si/novice/sporocila_za_javnost/2021101913505627/ |date=2022-09-05 }}</ref>
|-
| [[Občina Loški Potok|Loški Potok]]
| [[4. oktober]] [[1875]]
| obletnica pričetka organiziranega osnovnega šolstva v Loškem Potoku<ref>{{Navedi splet|title=|url=https://www.loski-potok.si/objave/191|website=|accessdate=2025-10-02|language=sl-SI}}</ref>
|-
| [[Občina Lovrenc na Pohorju|Lovrenc na Pohorju]]
| zadnjo soboto v [[Avgust|avgustu]]
| ob zaključku prireditev ob Jezernikovih dnevih, v spomin na 900-letnico prve omembe kraja v zgodovinskih dokumentih. Spominski dan: 17. september, obletnica zmage Pohorske čete na Klopnem vrhu v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]]<ref>{{Navedi splet|title=Občinski praznik - lovrenc.si|url=https://www.lovrenc.si/objave/191|website=www.lovrenc.si|accessdate=2022-09-01|language=sl|last=E-občina}}</ref>
|-
| [[Občina Luče|Luče]]
| [[10. avgust]]
| godovni dan župnijskega zavetnika [[Sveti Lovrenc|svetega Lovrenca]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.luce.si/DownloadFile?id=475614|title=Odlok o občinskem prazniku in priznanjih Občine Luče |work=Uradni list Republike Slovenije |issue= 117/2003 |date=2003-11-28}}</ref>
|-
| [[Občina Lukovica|Lukovica]]
| [[4. september]] [[1852]]
| dan rojstva pisatelja [[Janko Kersnik|Janka Kersnika]] na Brdu pri Lukovici<ref>{{Navedi splet|title=Občinski praznik Občine Lukovica|url=https://www.lukovica.si/objave/191|website=www.lukovica.si|accessdate=2021-05-19|language=sl|last=E-občina}}</ref>
|-
| [[Občina Majšperk|Majšperk]]
| v mesecu [[September|septembru]]<ref>{{Navedi splet|title=OBČINA MAJŠPERK|url=http://webcache.googleusercontent.com/search?q=cache:dOCcpx08r7EJ:www.lex-localis.info/files/19e89077-11c7-4471-af43-a23b94ff2194/634329303000000000_1.%2520tocka%2520-%2520Zapisnik%25204.%2520seje%2520-%252023.12.10.doc&cd=12&hl=sl&ct=clnk&gl=si|website=webcache.googleusercontent.com|accessdate=2022-09-04}}</ref>
| ?
|-
| [[Občina Makole|Makole]]
| [[30. november]]<ref>{{Navedi splet|title=Lex Localis|url=http://www.lex-localis.info/kataloginformacij/VsebinaDokumenta.aspx?SectionID=82a81658-d7eb-4796-810b-6c5fee869c5b|website=www.lex-localis.info|accessdate=2022-09-01}}</ref>
| ?
|-
| [[Mestna občina Maribor|Maribor]]
| [[20. oktober]] [[1164]]
| dan prve omembe mesta Maribor v pisnih listinah<ref>{{Navedi splet|title=Mestna občina Maribor|url=https://www.maribor.si/podrocje.aspx?id=573|website=www.maribor.si|accessdate=2021-05-19|archive-date=2021-04-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20210411234413/https://www.maribor.si/podrocje.aspx?id=573|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210411234413/https://www.maribor.si/podrocje.aspx?id=573 |date=2021-04-11 }}</ref>
|-
| [[Občina Markovci|Markovci]]
| [[25. april]]
| godovni dan zavetnika in svetnika [[Sveti Marko|svetega Marka]], po katerem se imenuje kraj<ref>{{Navedi splet|title=Občinski praznik Občine Markovci|url=https://www.markovci.si/objave/191|website=www.markovci.si|accessdate=2021-05-19|language=sl|last=E-občina}}</ref>
|-
| [[Občina Mengeš|Mengeš]]
| [[29. maj]] [[1830]]
| dan rojstva pisatelja [[Janez Trdina|Janeza Trdine]]<ref>{{Navedi splet|title=Občina Mengeš - Občinski praznik|url=https://www.menges.si/obcinski-praznik|website=www.menges.si|accessdate=2022-09-01|archive-date=2022-09-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20220901120452/https://www.menges.si/obcinski-praznik|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220901120452/https://www.menges.si/obcinski-praznik |date=2022-09-01 }}</ref>
|-
| [[Občina Medvode|Medvode]]
| [[6. julij]] [[1845]]
| dan rojstva duhovnika, planinca in skladatelja [[Jakob Aljaž|Jakoba Aljaža]] v Zavrhu pod Šmarno goro (umrl 1927)
|-
| [[Občina Metlika|Metlika]]
| [[26. november]] [[1942]]
| dan, ko so slovenski in hrvaški partizani uničili belogardistično postojanko na Suhorju<ref>{{Navedi splet|title=Občinski praznik - metlika.si|url=https://www.metlika.si/objave/191|website=www.metlika.si|accessdate=2022-09-01|language=sl|last=E-občina}}</ref>
|-
| [[Občina Mežica|Mežica]]
| [[4. december]]
| zgodovinski stanovski praznik mežiških rudarjev<ref>{{Navedi splet|title=Uradni list - Vsebina Uradnega lista|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1998-01-2088/odlok-o-grbu-zastavi-obcinskem-prazniku-in-priznanjih-v-obcini-mezica|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-09-01}}</ref>
|-
| [[Občina Miklavž na Dravskem polju|Miklavž na Dravskem polju]]
| [[19. april]] [[1998]]
| dan izvedbe referenduma za osamosvojitev občine Miklavž na Dravskem polju<ref>{{Navedi splet|title=Občinski praznik Občine Miklavž na Dravskem polju|url=https://www.miklavz.si/objave/191|website=www.miklavz.si|accessdate=2021-05-19|language=sl|last=E-občina}}</ref>
|-
| [[Občina Miren - Kostanjevica|Miren - Kostanjevica]]
| [[3. oktober]] [[1994]]
| dan ustanovitve občine in določitve njenih meja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.miren-kostanjevica.si/wp-content/uploads/Pravilnik-o-prazniku-in-spominskem-dnevu-ob%C4%8Dine-Miren-Kostanjevica.pdf|title=Pravilnik o prazniku in spominskem dnevu občine Miren-Kostanjevica |publisher=Občina Miren - Kostanjevica |date=2005-06-28}}</ref>
|-
| [[Občina Mirna|Mirna]]
| [[1. julij]] [[2011]]
| dan ustanovitve Občine Mirna kot samostojne občine<ref>{{Navedi splet|title=FOTO: Praznik v znamenju desete obletnice delovanja občine - mirna.si|url=https://www.mirna.si/post/531185|website=www.mirna.si|accessdate=2022-09-04|language=sl|last=E-občina}}</ref>
|-
| [[Občina Mirna Peč|Mirna Peč]]
| [[21. junij]] [[1998]]
| dan izvedbe referenduma za osamosvojitev občine Mirna Peč<ref>{{Navedi splet|title=Občinski praznik Občine Mirna Peč|url=https://www.mirnapec.si/objave/191/|website=www.mirnapec.si|accessdate=2021-05-19|language=sl|last=E-občina}}</ref>
|-
| [[Občina Mislinja|Mislinja]]
| v zadnjem tednu oz. na zadnjo soboto v [[Junij|juniju]]<ref>{{Navedi splet|title=Občinski praznik - mislinja.si|url=https://www.mislinja.si/objave/191|website=www.mislinja.si|accessdate=2022-09-01|language=sl|last=E-občina}}</ref>
| ?
|-
| [[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog]] - Trebelno
| [[14. marec]]<ref>{{Navedi splet|title=Uradni list - Vsebina Uradnega lista|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=20182175|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-09-01}}</ref> [[2006]]
| dan ustanovitve občine<ref>{{Navedi splet|title=Občina Mokronog-Trebelno z občinskim praznikom|url=https://www.dolenjskilist.si/2014/03/27/112869/novice/dolenjska/Obcina_Mokronog_Trebelno_z_obcinskim_praznikom/|website=Dolenjski list|accessdate=2022-09-05|language=sl}}</ref>
|-
| [[Občina Moravče|Moravče]]
| [[23. marec]] [[1754]]
| rojstvo matematika in vojaka [[Jurij Vega|Jurija Vege]] v Zagorici pri Dolskem (umrl 1802)
|-
| [[Občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]]
| [[7. september]] [[1962]]
| dan prve znanstvene analize vode iz prve moravske vrtine v kemijskem laboratoriju v kraju Umeä na [[Švedska|Švedskem]]<ref>https://www.moravske-toplice.si/obcina/obcinski-praznik/</ref>
|-
| [[Občina Mozirje|Mozirje]]
| [[24. april]]
| godovni dan zavetnika [[Sveti Jurij|svetega Jurija]]<ref>{{Navedi splet|title=Lex Localis|url=http://www.lex-localis.info/UradnoGlasiloObcin/VsebinaDokumenta.aspx?SectionID=8c51c867-26e1-4391-9f71-e5849ce8bb34|website=www.lex-localis.info|accessdate=2022-09-01}}</ref>
|-
| [[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]]
| [[16. julij]] [[1348]]
| dan prve omembe Murske Sobote pod imenom Muraszombath<ref>{{Navedi splet|title=Murskosoboška občina praznuje občinski praznik - Pomurec.com|url=https://www.pomurec.com/vsebina/58354/Murskosoboska_obcina_praznuje_obcinski_praznik|website=www.pomurec.com|accessdate=2021-05-19|language=sl}}</ref>
|-
| [[Občina Muta|Muta]]
| [[25. junij]] [[1991]]
| [[dan državnosti]]<ref>{{Navedi splet|title=Medobčinski uradni vestnik, št. 21/2000 - e-obcina.si|url=https://www.e-obcina.si/objava/118370|website=www.e-obcina.si|accessdate=2022-09-04|language=sl|last=E-občina}}</ref>
|-
| [[Občina Naklo|Naklo]]
| [[29. junij]]
| godovni dan župnijskega zavetnika cerkve v Naklem [[Sveti Peter|svetega Petra]]<ref>{{Navedi splet|title=Občinski praznik Občine Naklo|url=https://www.naklo.si/objave/191/|website=www.naklo.si|accessdate=2021-05-19|language=sl|last=E-občina}}</ref>
|-
| [[Občina Nazarje|Nazarje]]
| [[18. september]] [[1998]]
| datum vpisa Osnovne šole Nazarje v register vzgojno-izobraževalnih zavodov<ref>{{Navedi splet|title=Občinski praznik - nazarje.si|url=https://www.nazarje.si/objave/191|website=www.nazarje.si|accessdate=2022-09-01|language=sl|last=E-občina}}</ref>
|-
| [[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]]
| [[9. september]] [[1943]]
| v spomin na [[Goriška fronta|Goriško fronto]]<ref>{{Navedi splet |url=https://www.nova-gorica.si/o-mestni-obcini/obcinski-simboli-in-praznik/ |title=arhivska kopija |accessdate=2022-01-05 |archive-date=2022-01-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220105202115/https://www.nova-gorica.si/o-mestni-obcini/obcinski-simboli-in-praznik/ |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220105202115/https://www.nova-gorica.si/o-mestni-obcini/obcinski-simboli-in-praznik/ |date=2022-01-05 }}</ref>
|-
| [[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]]
| [[7. april]] [[1365]]
| dan, ko je [[Rudolf IV. Habsburški]] podpisal listino za dodelitev mestnih pravic Novemu mestu
|-
| [[Občina Oplotnica|Oplotnica]]
| [[22. maj]] [[1944]]
| dan, ko je 2. bataljon Zidanškove brigade z vdorom v vas uničil pomembne okupatorjeve postojanke v Oplotnici in okoliških zaselkih<ref>{{Navedi splet|title=Oplotnica: Občina praznuje 24. občinski praznik|url=https://mojepodravje.si/oplotnica-obcina-praznuje-24-obcinski-praznik/|website=Moje Podravje|date=2022-05-21|accessdate=2022-09-04|language=sl-SI|first=Moje|last=Podravje}}</ref>
|-
| [[Občina Odranci|Odranci]]
| [[8. maj]] [[1322]]
| v spomin na prvo pisno omembo kraja pod imenom Adrianch v listini Karla Roberta Anžujskega, kralja Madžarske, Hrvaške in Dalmacije<ref>{{Navedi splet|title=(Občina Odranci) 700-letnico imenovanja kraja so zaznamovali s slovesnostjo|url=https://vestnik.si/clanek/aktualno/obcina-odranci-700-letnico-imenovanja-kraja-so-zaznamovali-s-slovesnostjo-964710|website=vestnik.si|accessdate=2022-09-01|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Odlok o občinskem prazniku Občine Odranci|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina|website=Uradni list|accessdate=2024-05-29|date=16.11.2023|publisher=Občina Odranci}}</ref>
|-
| [[Občina Ormož|Ormož]]
| [[16. junij]] [[1273]]
| dan prve omembe Ormoža pod imenom Holermous<ref>{{Navedi splet|title=Prvi občinski praznik v Ormožu obeležili z razstavo starih fotografij in razglednic Ormoža {{!}} KTV ORMOŽ|url=https://ktv-ormoz.si/prvi-obcinski-praznik-v-ormozu-obelezili-z-razstavo-starih-fotografij-in-razglednic-ormoza/|website=ktv-ormoz.si|accessdate=2021-05-19}}</ref>
|-
| [[Občina Osilnica|Osilnica]]
| [[1. maj]] [[1363]]
| dan, ko je [[Oglejski patriarhat|oglejski patriarh]] [[Ludovik della Torre]] v [[Videm, Italija|Vidmu]] izdal listino, s katero je potrdil samostojnost osilniške župnije<ref>{{Navedi splet|title=Občinski prazniki|url=https://osilnica.si/obcinski-prazniki/|website=Občina Osilnica|accessdate=2022-09-01|language=sl-SI}}</ref>
|-
| [[Občina Pesnica|Pesnica pri Mariboru]]
| [[26. junij]] [[1991]]
| dan, ko so pripadniki [[Jugoslovanska ljudska armada|JLA]] hoteli zavzeti [[Mejni prehod za mednarodni promet Šentilj|mejni prehod Šentilj]]<ref>{{Navedi splet|title=Lex Localis|url=http://www.lex-localis.info/KatalogInformacij/VsebinaDokumenta.aspx?SectionID=08b3d3f8-e297-411c-8f8b-080ad5cb6980|website=www.lex-localis.info|accessdate=2022-09-01}}</ref>
|-
| [[Občina Piran|Piran]]
| [[15. oktober]] [[1944]]
| v spomin na ustanovitev prvega Mornariškega odreda Koper<ref>{{Navedi splet|title=Občinski praznik - piran.si|url=https://www.piran.si/objave/191|website=www.piran.si|accessdate=2022-09-01|language=sl|last=E-občina}}</ref>
|-
| [[Občina Pivka|Pivka]]
| [[9. maj]] [[1869]]
| dan, ko se je v Pivki, na [[Grad Kalec|gradu Kalec]] pri Zagorju zgodil tabor – politično in kulturniško zborovanje s težnjo po zedinjeni Sloveniji<ref>{{Navedi splet|title=Občinski praznik - pivka.si|url=https://www.pivka.si/objave/191|website=www.pivka.si|accessdate=2022-09-01|language=sl|last=E-občina}}</ref>.
|-
| [[Občina Podčetrtek|Podčetrtek]]
| [[9. september]]<ref>{{Navedi splet|title=Uradni list - Vsebina Uradnega lista|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1999-01-5019/odlok-o-obcinskem-prazniku|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-09-01}}</ref> [[1966]]
| začetek razvoja sodobnega turizma v Podčetrtku ob dnevu uradne otvoritve [[Terme Olimia|Atomskih toplic]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.fsp.uni-lj.si/COBISS/Diplome/Diploma22048200DrobneRosana.pdf|title=}}</ref>
|-
| [[Občina Podlehnik|Podlehnik]]
| prva sobota v [[Junij|juniju]]<ref>{{Navedi splet|url=http://www.testing.pip-td-podlehnik.v-izdelavi.si/data/upload/Vodnik_po_Obcini_Podlehnik_II__ponatis_popravek3(1).pdf|title=|accessdate=2022-09-04|archive-date=2022-09-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20220904202505/http://www.testing.pip-td-podlehnik.v-izdelavi.si/data/upload/Vodnik_po_Obcini_Podlehnik_II__ponatis_popravek3(1).pdf|url-status=dead}}</ref>
| ?
|-
| [[Občina Podvelka|Podvelka]]
| [[8. avgust]] [[1998]]
| dan ustanovitve občine<ref>{{Navedi splet|url=https://www.e-obcina.si/Files/eMagazine/367/236633/Medobcinski%20uradni%20vestnik%20st.%2027-2019.pdf|title=}}</ref>
|-
| [[Občina Poljčane|Poljčane]]
| [[2. junij]] [[1846]]
| dan, ko je v Poljčane pripeljal prvi vlak<ref>{{Navedi splet|title=Sosednja občina Poljčane praznuje občinski praznik - Bistričan|url=https://bistrican.si/index.php?option=com_k2&view=item&id=1280:sosednja-obcina-poljcane-praznuje-obcinski-praznik&Itemid=761|website=bistrican.si|accessdate=2022-09-01|language=sl-si|last=Urednik}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Lex Localis|url=https://www.lex-localis.info/KatalogInformacij/VsebinaDokumenta.aspx?SectionID=ffe31979-113b-464d-a50f-f18f086cce0c|website=www.lex-localis.info|accessdate=2025-10-02}}</ref>
|-
| [[Občina Polzela|Polzela]]
| [[2. oktober]] [[1942]]
| ustrelitev talcev s Polzele v Mariboru<ref>{{Navedi splet|title=Občinski praznik in nagrajenci – Občina Polzela|url=https://www.polzela.si/polzela/obcinski-praznik-in-nagrajenci/|accessdate=2021-05-19|language=sl-SI}}</ref>
|-
| [[Občina Postojna|Postojna]]
| [[23. april]] [[1944]]
| dan, ko je minerski vod 31. divizije s požigom nemškemu okupatorju uničil glavno zalogo goriva v Postojnski jami<ref>{{Navedi splet|title=Občinski praznik - postojna.si|url=https://www.postojna.si/objave/191|website=www.postojna.si|accessdate=2022-09-01|language=sl|last=E-občina}}</ref>.
|-
| [[Občina Prebold|Prebold]]
| zadnja sobota v [[Junij|juniju]]<ref>{{Navedi splet|title=Uradni list - Vsebina Uradnega lista|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=20001209|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-09-01}}</ref>
| ?
|-
| [[Občina Preddvor|Preddvor]]
| [[1. junij]] [[1854]]
| dan smrti prve slovenske pesnice [[Josipina Urbančič - Turnograjska|Josipine Urbančič - Turnograjske]]<ref>{{Navedi splet|title=Občinski praznik Občine Preddvor|url=https://www.preddvor.si/objave/191/|website=www.preddvor.si|accessdate=2021-05-19|language=sl|last=E-občina}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Uradno glasilo Občine Preddvor – Številka 3/2016 - preddvor.si|url=https://www.preddvor.si/objava/222787|website=www.preddvor.si|accessdate=2025-10-02|language=sl|last=E-občina}}</ref>
|-
| [[Občina Prevalje|Prevalje]]
| [[26. junij]] [[1991]]
| dan izobešenja slovenske zastave na mejnem prehodu [[Mejni prehod za mednarodni promet Holmec|Holmec]] v znak razglasitve samostojne Republike Slovenije<ref>http://www.prevalje.si/O-Prevaljah/Obcinski-praznik/</ref>
|-
| [[Mestna občina Ptuj|Ptuj]]
| [[5. avgust]] [[1513]]
| dan izdaje in potrditve prvega mestnega prava<ref>{{Navedi splet|title=Občinski praznik Mestne občine Ptuj|url=https://www.ptuj.si/objave/191/|website=www.ptuj.si|accessdate=2021-05-19|language=sl|last=E-občina}}</ref>
|-
| [[Občina Puconci|Puconci]]
| [[13. oktober]] [[1781]]
| dan objave [[Tolerančni patent|tolerančnega patenta]]<ref>{{Navedi splet|title=Občinski praznik - puconci.si|url=https://www.puconci.si/objave/191|website=www.puconci.si|accessdate=2022-09-01|language=sl|last=E-občina}}</ref>
|-
| [[Občina Rače - Fram|Rače - Fram]]
| [[21. junij]]
| prvi dan koledarskega poletja<ref>{{Navedi splet|title=Osrednja proslava ob 23. občinskem prazniku Občine Rače – Fram - race-fram.si|url=https://www.race-fram.si/objava/648194|website=www.race-fram.si|accessdate=2022-09-01|language=sl|last=E-občina}}</ref>
|-
| [[Občina Radeče|Radeče]]
| [[8. september]]
| v spomin na izgnance v času 2. svetovne vojne in preimenovanje trga Radeče v mesto<ref>{{Navedi splet|title=Uradni list - Vsebina Uradnega lista|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=19952430|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-09-01}}</ref>
|-
| [[Občina Radlje ob Dravi|Radlje ob Dravi]]
| v mesecu [[September|septembru]]<ref>{{Navedi splet|title=OBČINA RADLJE OB DRAVI PRAZNUJE|url=http://www.sktmradlje.si/novice/obcina_radlje_ob_dravi_praznuje|website=sktm|accessdate=2022-09-04}}</ref>
| ?
|-
| [[Občina Radovljica|Radovljica]]
| [[5. avgust]] [[1941]]
| dan ustanovitve Cankarjevega bataljona na Vodiški planini; 11. december 1756, dan rojstva prvega slovenskega dramatika [[Anton Tomaž Linhart|Antona Tomaža Linharta]]<ref>{{Navedi splet|title=Občinski praznik Občine Radovljica|url=https://radovljica.si/objave/191/|website=radovljica.si|accessdate=2021-05-19|language=sl|last=E-občina}}</ref>
|-
| [[Občina Radenci|Radenci]]
| [[19. junij]] [[1870]]
| v spomin na kapelski (radenski) tabor<ref>{{Navedi splet|title=Občina Radenci – Občina Radenci|url=https://radenci.si/obcina-radenci/|accessdate=2022-09-01|language=sl-SI}}</ref>
|-
| [[Občina Ravne na Koroškem|Ravne na Koroškem]]
| [[12. april]] [[1952]]
| dan izglasovanja zakona, da Ravne na Koroškem postanejo mesto<ref>https://ravne.si/objave/191</ref>
|-
| [[Občina Razkrižje|Razkrižje]]
| [[28. junij]] [[1991]]
| v spomin na prvi oboroženi spopad na [[Gibina, Razkrižje|Gibini]] v sklopu [[Slovenska osamosvojitvena vojna|desetdnevne vojne]]<ref>{{Navedi splet|title=Uradni list - Vsebina Uradnega lista|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2000-01-3552/odlok-o-simbolih-prazniku-in-priznanjih-obcine-razkrizje|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-09-01}}</ref>
|-
| [[Občina Rečica ob Savinji|Rečica ob Savinji]]
| [[17. junij]] [[1899]]
| dan ustanovitve kmetijskega društva in podelitve trških pravic (v letu 1585)<ref>{{Navedi splet|title=Prejemniki priznanj - Občina Rečica ob Savinji|url=https://www.obcina-recica.si/objave/188|website=www.obcina-recica.si|accessdate=2022-09-01|language=sl|last=E-občina}}</ref>
|-
| [[Občina Renče - Vogrsko|Renče - Vogrsko]]
| [[26. april]] [[2001]]
| datum, ko so predsedniki treh tamkajšnjih krajevnih skupnosti podpisali dokument, v katerem so izrazili voljo za odcepitev od Mestne občine Nova Gorica in oblikovanju nove samostojne občine<ref>{{Navedi splet|title=Občina Renče-Vogrsko praznuje prvič|url=https://www.dnevnik.si/315065|website=Dnevnik|accessdate=2022-09-05}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>
|-
| [[Občina Ribnica|Ribnica]]
| [[23. oktober]] [[1492]]
| dan izdaje patenta s strani cesarja Friderika III. za trgovanje z izdelki, ki jih Ribničani sami naredijo ali pridelajo<ref>{{Navedi splet|title=Občinski praznik Občine Ribnica|url=https://www.ribnica.si/objave/191|website=www.ribnica.si|accessdate=2021-05-19|language=sl|last=E-občina}}</ref>
|-
| [[Občina Ribnica na Pohorju|Ribnica na Pohorju]]
| [[18. maj]] [[1266]]
| v spomin na ohranjeni srednjeveški pergamentni zemljiški listini s tem datumom, da je Herbord Dravograjski skupaj z ženo Gertrudo prodal Siegfriedu Radeljskemu 8 mark posesti v Ribnici, on pa, da je takoj podaril to posest [[Samostan dominikank Radlje ob Dravi|Samostanu avguštink Radlje ob Dravi]]
|-
| [[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]]
| [[26. julij]]
| godovni dan zavetnice [[Sveta Ana|svete Ane]]<ref>{{Navedi splet|title=Občinski praznik - Občina Rogaška Slatina|url=https://www.rogaska-slatina.si:443/si/obcina/o-obcini/obcinski-praznik/|website=www.rogaska-slatina.si|accessdate=2021-05-19}}</ref>
|-
| [[Občina Rogašovci|Rogašovci]]
| [[24. april]]
| godovni dan zavetnika [[Sveti Jurij|svetega Jurija]]<ref>{{Navedi splet|title=Uradni list - Vsebina Uradnega lista|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1999-01-4340/odlok-o-grbu-zastavi-in-prazniku-obcine-rogasovci|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-09-01}}</ref>
|-
| [[Občina Rogatec|Rogatec]]
| prva sobota v [[September|septembru]]<ref>{{Navedi splet|title=Grb, zastava in praznik občine|url=https://obcina.rogatec.si/o-obcini/grb-zastava-in-praznik-obcine/|website=Občina Rogatec|accessdate=2022-09-01|language=sl-SI}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>
| v povezavi z dolgoletno sejemsko tradicijo v kraju (pred 1550 je nadvojvoda Ferdinand I. odobril tedenski sejem ob sredah in določil tri letne sejemske datume); najdaljšo tradicijo v kraju ima Jernejev sejem, ki se organizira na godovni dan krajevnega zavetnika [[Sveti Jernej|svetega Jerneja]] (24. avgust)
|-
| [[Občina Ruše|Ruše]]
| [[21. junij]]
| prvi dan koledarskega poletja<ref>{{Navedi splet|title=Občinski praznik - ruse.si|url=https://www.ruse.si/objave/191|website=www.ruse.si|accessdate=2022-09-01|language=sl|last=E-občina}}</ref>
|-
| [[Občina Selnica ob Dravi|Selnica ob Dravi]]
| [[23. maj]]
| spominski dan: 2. julij 1991, v spomin na dogodke v osamosvojitveni vojni pri [[Sveti Duh na Ostrem vrhu|Svetem Duhu na Ostrem vrhu]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.selnica.si/wp-content/uploads/2018/04/Odlok-o-ob%C4%8Dinskem-prazniku-in-spominskem-dnevu-Ob%C4%8Dine-Selnica-ob-Dravi.pdf|title=}}</ref>
|-
| [[Občina Semič|Semič]]
| [[28. oktober]] [[1941]]
| dan ustanovitve Semiške čete na Smuku nad Semičem<ref>{{Navedi splet|title=Občinski praznik - semic.si|url=https://www.semic.si/objave/191|website=www.semic.si|accessdate=2022-09-01|language=sl|last=E-občina}}</ref>
|-
| [[Občina Sevnica|Sevnica]]
| [[12. november]] [[1941]]<ref>{{Navedi splet|title=Danes praznuje občina Sevnica|url=http://www.posavskiobzornik.si/novice/danes-praznuje-obina-sevnica|website=Posavskiobzornik.si|accessdate=2023-06-05}}</ref>
| v spomin na dan, ko je iz sevniškega zapora komandir [[Dušan Kveder]] - Tomaž s svojo skupino partizanov rešil skupino političnih ujetnikov<ref>{{Navedi splet|title=Danes praznuje občina Sevnica|url=http://www.posavskiobzornik.si/novice/danes-praznuje-obina-sevnica|website=Posavskiobzornik.si|accessdate=2023-06-05}}</ref>
|-
| [[Občina Sežana|Sežana]]
| [[28. avgust]] [[1941]]
| dan prihoda prve partizanske čete na [[Kras (območje)|Kras]] in začetek oboroženega upora proti okupatorju<ref>{{Navedi splet|title=Uradni list - Vsebina Uradnega lista|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1999-01-4854/odlok-o-prazniku-obcine-sezana|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-09-01}}</ref>
|-
| [[Mestna občina Slovenj Gradec|Slovenj Gradec]]
| [[19. september]] [[1989]]
| dan prejema naziva [[Mesto glasnik miru]] s strani [[Organizacija združenih narodov|Organizacije združenih narodov]]<ref>https://www.slovenjgradec.si/Domov/ArtMID/439/ArticleID/6100/OB%C4%8CINSKI-PRAZNIK-MESTNE-OB%C4%8CINE-SLOVENJ-GRADEC</ref>
|-
| [[Občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]]
| [[12. marec]] [[1311]]
| dan prve omembe bistriških meščanov v pisnih virih<ref>{{Navedi splet|title=Občinski praznik Občine Slovenska Bistrica|url=https://www.slovenska-bistrica.si/objave/191|website=www.slovenska-bistrica.si|accessdate=2021-05-19|language=sl|last=E-občina}}</ref>
|-
| [[Občina Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]
| [[30. junij]]<ref>{{Navedi splet|title=Uradni list - Vsebina Uradnega lista|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1996-01-0190/odlok-o-obcinskem-prazniku-obcine-slovenske-konjice|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-09-01}}</ref>
| ?
|-
| [[Občina Sodražica|Sodražica]]
|[[30. oktober]] [[1784]]<ref>{{Navedi splet|title=Prepoznavnost kraja je odvisna od ljudi, ki živijo v njem|url=https://www.dolenjskilist.si/2017/10/30/184746/novice/kocevsko_ribnisko/Prepoznavnost_kraja_je_odvisna_od_ljudi_ki_zivijo_v_njem/|website=Dolenjski list|accessdate=2022-09-05|language=sl}}</ref>
| dan, ko je cesarica [[Marija Terezija]] kraju Sodražica odobrila pravico do tedenskega tržnega dneva<ref>{{Navedi splet|title=Občinski praznik in simbol občine|url=https://sodrazica.si/o-obcini/obcinski-praznik|website=Občina Sodražica|accessdate=2022-09-01|language=sl-si}}</ref>
|-
| [[Občina Solčava|Solčava]]
| [[5. avgust]]<ref>{{Navedi splet|title=Uradno glasilo 02/2001 - solcava.si|url=https://www.solcava.si/objava/60221|website=www.solcava.si|accessdate=2022-09-01|language=sl|last=E-občina}}</ref>
| godovni dan župnijske zavetnice [[Marija Snežna|Marije Snežne]]<ref>{{Navedi splet|title=Obiskovalci dobrodošli, manj njihovi jekleni konjički|url=https://www.novitednik.si/druzba/23947-obiskovalci-dobrodosli-manj-njihovi-jekleni-konjicki|website=Novi tednik - Vedno z menoj!|accessdate=2022-09-05|language=sl-si|first=Špela|last=Ožir|archive-date=2022-09-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20220905114726/https://www.novitednik.si/druzba/23947-obiskovalci-dobrodosli-manj-njihovi-jekleni-konjicki|url-status=dead}}</ref>
|-
| [[Občina Središče ob Dravi|Središče ob Dravi]]
| [[11. april]] [[1942]]
| dan, ko se je zgodilo največ ustrelitev izmed s strani Nemcev v začetku leta 1942 aretiranih 18 krajanov Središča ob Dravi<ref>{{Navedi splet|title=Občinski praznik Občine Središče ob Dravi|url=https://www.sredisce-ob-dravi.si/objave/191|website=www.sredisce-ob-dravi.si|accessdate=2021-05-19|language=sl|last=E-občina}}</ref>
|-
| [[Občina Starše|Starše]]
| [[31. maj]] [[1677]]
| na ta dan so se kmetje v Staršah uprli grofu [[Jurij Gunter Herberstein|Juriju Gunterju Herbersteinu]], ki si je lastil vse lovne in ribolovne pravice ter jim delal škodo na poljih<ref>{{Navedi splet|title=Občinski praznik - starse.si|url=https://www.starse.si/objave/191|website=www.starse.si|accessdate=2022-09-01|language=sl|last=E-občina}}</ref>
|-
| [[Občina Straža|Straža]]
| [[22. april]] [[1878]]
| dan ustanovitve prve osnovne šole v [[Vavta vas|Vavti vasi]]<ref>{{Navedi splet|url=http://www.obcina-straza.si/wp-content/uploads/2016/01/turisticni-vodnik-STRAZA-2016_prew5.pdf|title=|accessdate=2022-09-01|archive-date=2016-03-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304023832/http://www.obcina-straza.si/wp-content/uploads/2016/01/turisticni-vodnik-STRAZA-2016_prew5.pdf|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304023832/http://www.obcina-straza.si/wp-content/uploads/2016/01/turisticni-vodnik-STRAZA-2016_prew5.pdf |date=2016-03-04 }}</ref>
|-
| [[Občina Sveta Ana|Sveta Ana v Slovenskih goricah]]
| celoten zadnji teden v mesecu [[Julij|juliju]] v sklopu Aninega tedna<ref>{{Navedi splet|title=Uradni list - Vsebina Uradnega lista|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1999-01-3413/odlok-o-obcinskem-prazniku|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-09-01}}</ref>
| navezava na godovni dan župnijske zavetnice [[Sveta Ana|svete Ane]]
|-
| [[Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah|Sveta Trojica v Slovenskih goricah]]
| nedelja [[Sveta Trojica|Svete trojice]] (prva nedelja po [[Binkošti|binkoštih]])
| godovni dan župnijskega in krajevnega zavetnika [[Sveta Trojica|Svete Trojice]]<ref>{{Navedi splet|title=Romarsko Sv. Trojico krasijo novi zvoniki|url=https://old.slovenskenovice.si/novice/slovenija/romarsko-sv-trojico-krasijo-novi-zvoniki|website=old.slovenskenovice.si|date=2016-05-17|accessdate=2023-06-05|language=sl-si|first=Vladimir|last=Jerman}}</ref>
|-
| [[Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah|Sveti Andraž v Slovenskih goricah]]
| [[30. november]]
| godovni dan zavetnika župnije [[Sveti Andrej|svetega Andreja]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sv-andraz.si/DownloadFile?id=226502|title=}}</ref>
|-
| [[Občina Sveti Jurij ob Ščavnici|Sveti Jurij ob Ščavnici]]
| [[24. april]] [[1329]]
| dan izdaje listine o obstoju kraja<ref>{{Navedi splet|title=Lex Localis|url=http://www.lex-localis.info/KatalogInformacij/VsebinaDokumenta.aspx?SectionID=93cd82df-2234-4dea-ac3f-27af0dc067c8|website=www.lex-localis.info|accessdate=2022-09-01}}</ref>
|-
| [[Občina Sveti Jurij v Slovenskih goricah|Sveti Jurij v Slovenskih goricah]]
| [[23. april]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.obcinajurij.si/images/obcina/splosni_akti_obcine/2007/ODLOK%20O%20GRBU,%20ZASTAVI%20IN%20OB%C4%8CINSKEM%20PRAZNIKU.pdf|title=}}</ref>
| godovni dan zavetnika [[Sveti Jurij|svetega Jurija]]
|-
| [[Občina Sveti Tomaž|Sveti Tomaž]]
| [[3. julij]]
| godovni dan župnijskega zavetnika [[Sveti Tomaž|svetega Tomaža]]<ref>{{Navedi splet|title=Predstavitev občine {{!}} Občina Sveti Tomaž|url=https://sv-tomaz.si/predstavitev-obcine-sveti-tomaz/|accessdate=2022-09-01|language=sl-SI}}</ref>
|-
| [[Občina Šalovci|Šalovci]]
| [[11. avgust]] [[1999]]
| v spomin na [[sončev mrk]], ki je bil na območju Občine Šalovci najbolj viden<ref>{{Navedi splet|title=Uradni list - Vsebina Uradnega lista|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/81931|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-09-01}}</ref>
|-
| [[Občina Šempeter - Vrtojba|Šempeter - Vrtojba]]
| [[22. julij]] [[1998]]
| dan, ko je [[Državni zbor Republike Slovenije]] sprejel odločitev, da Šempeter - Vrtojba postane samostojna občina
|-
| [[Občina Šenčur|Šenčur]]
| [[23. april]]
| godovni dan zavetnika [[Sveti Jurij|svetega Jurija]], po katerem je kraj dobil ime
|-
| [[Občina Šentjernej|Šentjernej]]
| [[24. avgust]]
| godovni dan zavetnika [[Sveti Jernej|svetega Jerneja]], po katerem je kraj dobil ime
|-
| [[Občina Šentilj|Šentilj]]
| [[29. marec]] [[1874]]
| dan rojstva generala in pesnika [[Rudolf Maister|Rudolfa Maistra]], v spomin na boje za severno mejo<ref>{{Navedi splet|title=Lex Localis|url=http://www.lex-localis.info/KatalogInformacij/VsebinaDokumenta.aspx?SectionID=365bf70e-1af7-4258-886d-a9a089d6a861|website=www.lex-localis.info|accessdate=2022-09-04}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Občina Šentilj praznuje letos 30 let samostojne občine: Zlati grb Stanislavu Žebeli|url=https://vecer.com/stajerc/obcina-sentilj-praznuje-letos-30-let-samostojne-obcine-zlati-grb-stanislavu-zebeli-10380728|website=Večer|date=2025-04-12|accessdate=2025-10-02|language=sl}}</ref>; krajevni praznik (Ilgovo): prva nedelja v [[September|septembru]], posvečen svetniku in župnijskemu zavetniku [[Sveti Tilen|svetemu Ilju]]<ref>{{Navedi splet|title=V Šentilju so praznovali farni in krajevni praznik|url=https://net-tv.si/v-sentilju-so-praznovali-farni-in-krajevni-praznik/|website=Net TV online|date=2021-09-06|accessdate=2022-09-04|language=sl-SI|archive-date=2022-09-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20220904202505/https://net-tv.si/v-sentilju-so-praznovali-farni-in-krajevni-praznik/|url-status=dead}}</ref>
|-
| [[Občina Šentjur|Šentjur]]
| [[24. september]]<ref>https://kozjansko.info/2021/09/obcina-sentjur-na-predvecer-praznika-pocastila-obcinske-nagrajence-foto-video/</ref> [[1862]]
| dan smrti [[Anton Martin Slomšek|Antona Martina Slomška]], rojenega na Slomu pri Ponikvi
|-
| [[Občina Šentrupert|Šentrupert]]
| [[2. junij]]
| dan, ko je bila dograjena [[cerkev sv. Ruperta, Šentrupert]], ki predstavlja največji kulturni spomenik v občini<ref>{{Navedi splet|title=Občinski praznik - sentrupert.si|url=https://www.sentrupert.si/objave/191|website=www.sentrupert.si|accessdate=2022-09-01|language=sl|last=E-občina}}</ref>
|-
| [[Občina Škocjan|Škocjan]]
| [[6. julij]] [[1819]]
| dan rojstva [[Ignacij Knoblehar|Ignacija Knobleharja]]<ref>https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1996-01-2689/odlok-o-dolocitvi-praznika-obcine-skocjan/#2.%C2%A0%C4%8Dlen</ref>
|-
| [[Občina Škofljica|Škofljica]]
| [[1. september]]<ref>{{Navedi splet|title=Občinski praznik – Občina Škofljica|url=https://www.skofljica.si/obcinski-praznik/|accessdate=2021-05-19|language=sl-SI|archive-date=2021-06-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20210624193402/https://www.skofljica.si/obcinski-praznik/|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210624193402/https://www.skofljica.si/obcinski-praznik/ |date=2021-06-24 }}</ref> [[1903]]
| dan pričetka rednega šolskega pouka v [[Želimlje|Želimljah]]<ref>{{Navedi splet|title=Zaščitnica Škofljičanov je ptica|url=https://www.dnevnik.si/9270|website=Dnevnik|accessdate=2022-09-05|archive-date=2022-09-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20220905114723/https://www.dnevnik.si/9270|url-status=dead}}</ref>
|-
| [[Občina Škofja Loka|Škofja Loka]]
| [[30. junij]] [[973]]
| dan prve pisne omembe kraja (pod imenom Loka) v darilni listini cesarja Otona II. <ref>https://www.skofjaloka.si/objave/191</ref>
|-
| [[Občina Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]]
| zadnji teden v [[Junij|juniju]]<ref>{{Navedi splet|title=Občinski praznik - smarje.si|url=https://www.smarje.si/objave/191|website=www.smarje.si|accessdate=2022-09-01|language=sl|last=E-občina}}</ref>
| ?
|-
| [[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]]
| [[15. junij]] [[1074]]
| dan prve uradne omembe krajev pod Vinjim vrhom v pisnih virih<ref>{{Navedi splet|title=Občinski praznik Občine Šmarješke Toplice|url=https://www.smarjeske-toplice.si/objave/191|website=www.smarjeske-toplice.si|accessdate=2021-05-19|language=sl|last=E-občina}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vsebina Uradnega lista|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/85265|website=Vsebina Uradnega lista {{!}} Uradni list|accessdate=2025-10-02}}</ref>
|-
| [[Občina Šmartno ob Paki|Šmartno ob Paki]]
| [[11. november]]
| godovni dan zavetnika [[Martin iz Toursa|svetega Martina]], po katerem je kraj dobil ime
|-
| [[Občina Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]]
| [[11. november]]<ref>{{Navedi splet|url=https://obcina.smartno.si/wp-content/uploads/2016/08/odlok-o-obcinskem-prazniku.pdf|title=Odlok o občinskem prazniku |publisher=Občina Šmartno pri Litiji |date=2008-02-07}}</ref>
| godovni dan zavetnika [[Martin iz Toursa|svetega Martina]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/100064601657470/posts/mesec-november-je-poseben-za-na%C5%A1o-ob%C4%8Dino11-novembra-na-god-sv-martina-je-z-odlok/941230411373672/|title=}}</ref>
|-
| [[Občina Šoštanj|Šoštanj]]
| [[30. september]] [[1436]]
| v počastitev pridobitve trških pravic<ref>https://sostanj.si/objava/154980</ref> s strani [[Friderik I. Celjski|Friderika Celjskega]]<ref>{{Navedi splet|title=»Argument, da je nekaj predrago, ne vzdrži!«|url=https://www.novitednik.si/druzba/21487-argument-da-je-nekaj-predrago-ne-vzdrzi|website=Novi tednik - Vedno z menoj!|accessdate=2022-09-05|language=sl-si|first=Lea|last=Komerički Kotnik|archive-date=2022-09-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20220905114723/https://www.novitednik.si/druzba/21487-argument-da-je-nekaj-predrago-ne-vzdrzi|url-status=dead}}</ref>
|-
| [[Občina Štore|Štore]]
| [[1. junij]] [[1836]]
| v spomin na dan, ko je Ignacij Novak kupil fevdne pravice za odprtje rudnika Laška vas – Pečovje<ref>{{Navedi splet |url=https://www.store.si/vsebina.asp?id=2 |title=arhivska kopija |accessdate=2022-01-05 |archive-date=2022-01-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220105201023/https://www.store.si/vsebina.asp?id=2 |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220105201023/https://www.store.si/vsebina.asp?id=2 |date=2022-01-05 }}</ref>
|-
| [[Občina Tabor|Tabor]]
| [[24. april]]
| v spomin na velike [[Kmečki upori na Slovenskem|kmečke upore]] v 17. stoletju, ki so se začeli na plemiškem [[Grad Ojstrica|posestvu Ojstrica]]<ref>{{Navedi splet|title=Ob letošnjem prazniku brez slavnostne seje in občinskih nagrajencev|url=https://www.novitednik.si/druzba/22715-ob-letosnjem-prazniku-brez-slavnostne-seje-in-obcinskih-nagrajencev|website=Novi tednik - Vedno z menoj!|accessdate=2022-09-05|language=sl-si|first=Špela|last=Ožir|archive-date=2022-09-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20220905114732/https://www.novitednik.si/druzba/22715-ob-letosnjem-prazniku-brez-slavnostne-seje-in-obcinskih-nagrajencev|url-status=dead}}</ref>
|-
| [[Občina Tišina|Tišina]]
| [[8. september]]<ref>{{Navedi splet |url=http://www.tisina.si/index.php?option=com_content&view=article&id=141&Itemid=114 |title=arhivska kopija |accessdate=2022-01-05 |archive-date=2022-01-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220105201023/http://www.tisina.si/index.php?option=com_content&view=article&id=141&Itemid=114 |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220105201023/http://www.tisina.si/index.php?option=com_content&view=article&id=141&Itemid=114 |date=2022-01-05 }}</ref>
| dan rojstva župnijske zavetnice svete Marije (praznik [[Marijino rojstvo]] – mali šmaren)<ref>{{Navedi splet|title=Že od nekdaj se na Tišini praznuje 8. septembra|url=https://www.prlekija-on.net/lokalno/12620/ze-od-nekdaj-se-na-tisini-praznuje-8-septembra.html|website=Prlekija-on.net|accessdate=2022-09-05|language=sl}}</ref>
|-
| [[Občina Tolmin|Tolmin]]
| [[31. maj]]
| v počastitev več zgodovinskih dogodkov, ki so se zgodili v maju ([[Tolminski kmečki upor|tolminski punt]], ustanovitev Gregorčičeve brigade, osvoboditev mesta Tolmin, aktivnosti organizacije [[TIGR]], narodni tabor in prva seja demokratično izvoljene občinske skupščine)<ref>{{Navedi splet|title=Na zadnji majski dan praznuje tolminska občina|url=http://primorskival.si/novica.php?oid=15482|website=primorskival.si|accessdate=2021-06-03}}</ref>
|-
| [[Občina Trbovlje|Trbovlje]]
| [[1. junij]] [[1924]]
| dan spopada med [[Orjuna|Orjuno]] in trboveljskimi delavci – eden prvih organiziranih odporov proti fašizmu v Evropi<ref>{{Navedi splet|title=SPOMENIK BOJ Z ORJUNO|url=https://www.visittrbovlje.si/znamenitosti/spomenik-boj-z-orjuno/|website=Trbovlje - V središču Zasavja|accessdate=2022-09-08|language=sl-SI}}</ref>
|-
| [[Občina Trebnje|Trebnje]]
| [[25. junij]]
| dan, ko je Trebnje dobilo mestne pravice<ref>https://www.mojaobcina.si/trebnje/novice/13-praznik-obcine-trebnje-podelili-so-priznanja-in-plakete.html</ref>
|-
| [[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]]
| [[25. oktober]] [[1895]]
| dan smrti pisatelja [[Jožef Muršec|Jožefa Muršca]] v avstrijskem [[Gradec|Gradcu]], obenem godovni dan župnijskega zavetnika [[Wolfgang Regensburški|svetega Bolfenka]]<ref>https://www.trnovska-vas.si/objave/191</ref>
|-
| [[Občina Trzin|Trzin]]
| [[15. maj]] [[1273]]
| datum najstarejše ohranjene listine, v kateri je zapisano ime kraja<ref>{{Navedi splet|url=https://www.trzin.si/assets/npb/odlok-o-prazniku-in-priznanjih-npb1.pdf|title=}}</ref>. Gre za dokument nemškega viteškega reda, s katerim je kranjski deželni glavar potrdil, da se je Viljem Svibenjski v korist nemškega viteškega reda odpovedal pravicam do šestih kmetij v Trzinu, kraj sam pa je v listini zapisan z imenom Direzin<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/TrzinskiOdsev/posts/zakaj-v-ob%C4%8Dini-trzin-praznujemo-15-maj-kot-ob%C4%8Dinski-praznik-zato-ker-je-pisar-v-/313098296987008/|title=}}</ref>
|-
| [[Občina Tržič|Tržič]]
| [[12. december]] [[1492]]
| dan, ko je Tržič pridobil posebne trške pravice in svoboščine in bil iz vasi povzdignjen v trg<ref>{{Navedi splet|title=Občina Tržič praznovala občinski praznik - Naziv častni občan je prejel prof. dr. Ernest Petrič |publisher=Občina Tržič |via=MojaObčina.si |url=https://www.mojaobcina.si/trzic/novice/obcina-trzic-praznovala-obcinski-praznik---naziv-castni-obcan-je-prejel-prof-dr-ernest-petric.html|website=www.mojaobcina.si|accessdate=2022-09-01|language=sl}}</ref>
|-
| [[Občina Turnišče|Turnišče]]
| [[16. november]] [[1267]]
| prva omemba [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Turnišče|cerkve v Turnišču]]<ref name="#1"/>
|-
| [[Občina Veržej|Veržej]]
| [[29. maj]]<ref>{{Navedi splet|title=Uradni list - Vsebina Uradnega lista|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2002-01-3788/odlok-o-spremembah-in-dopolnitvah-odloka-o-istovetnostnih-simbolih-obcine-verzej|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-09-01}}</ref> [[1998]]<ref>{{Navedi splet|title=V Veržeju praznovali 24. občinski praznik|url=https://radiomaxi.si/29637|website=radiomaxi.si|accessdate=2023-06-05|language=sl}}</ref>
| obletnica ustanovitve samostojne občine Veržej<ref>{{Navedi splet|title=V Veržeju praznovali 24. občinski praznik|url=https://radiomaxi.si/29637|website=radiomaxi.si|accessdate=2023-06-05|language=sl}}</ref>
|-
| [[Mestna občina Velenje|Velenje]]
| [[20. september]] [[1959]]
| dan slovesnega odprtja novega mestnega središča Velenja<ref>https://www.velenje.si/sporocila-za-javnost/2007/09/308-Praznik-mestne-obcine-Velenje</ref>
|-
| [[Občina Velike Lašče|Velike Lašče]]
| [[8. junij]] [[1508]]
| dan rojstva slovenskega protestantskega duhovnika in pisatelja [[Primož Trubar|Primoža Trubarja]]<ref>https://obcina.velike-lasce.si/si/o-obcini#obcinski-praznik</ref>
|-
| [[Občina Velika Polana|Velika Polana]]
| ?
| ?
|-
| [[Občina Videm|Videm pri Ptuju]]
| [[15. junij]]
| godovni dan zavetnika [[Sveti Vid|svetega Vida]]
|-
| [[Občina Vipava|Vipava]]
| [[26. junij]]<ref>https://www.rtvslo.si/radio-koper/prispevki/novice/danes-je-praznik-obcine-vipava/528525</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://obcina.vipava.si/DownloadFile?id=432300|title=}}</ref> [[1991]]
| v spomin na dogodke ob slovenski osamosvojitvi<ref>{{Navedi splet|title=DANES PRAZNUJE OBČINA VIPAVA|url=http://primorskival.si/novica.php?oid=11497|website=primorskival.si|accessdate=2022-09-05|language=sl}}</ref>
|-
| [[Občina Vitanje|Vitanje]]
| [[25. junij]] [[1306]]
| dan prve omembe Vitanja kot kraja, kar je opisal Jože Turk v knjigi ''Trgi in mesta na Slovenskem Štajerskem''<ref>https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/15704</ref>
|-
| [[Občina Vodice|Vodice]]
| [[9. september]] [[1995]]
| pričetek veljavnosti prvega statuta Občine Vodice ob ustanovitvi občine<ref>{{Navedi splet|title=Občinski praznik Občine Vodice|url=https://www.vodice.si/objave/191|website=www.vodice.si|accessdate=2021-05-19|language=sl|last=E-občina}}</ref>
|-
| [[Občina Vojnik|Vojnik]]
| [[4. oktober]] [[1994]]
| datum ustanovitve občine
|-
| [[Občina Vransko|Vransko]]
| [[14. maj]] [[1868]]<ref>https://www.mojaobcina.si/vransko/novice/praznik-obcine-vransko-1.html</ref>
| dan, ko je na [[Vransko]] prispela listina avstrijske vlade, ki je ugodila prošnji občinskega odbora po preimenovanju kraja Vransko v trg in dodelitvi grba
|-
| [[Občina Vrhnika|Vrhnika]]
| [[10. maj]] [[1876]]
| dan rojstva pisatelja [[Ivan Cankar|Ivana Cankarja]]<ref>https://www.mojaobcina.si/vrhnika/novice/danes-praznuje-vrhnika.html</ref>
|-
| [[Občina Vuzenica|Vuzenica]]
| [[15. avgust]]
| v spomin na delovanje blaženega [[Anton Martin Slomšek|Antona Martina Slomška]], slovenskega duhovnika, pisatelja in narodnega buditelja<ref>https://sk.acs.si/sites/sk.acs.si/files/zdenka_jamnik_1.pdf</ref>
|-
| [[Občina Zagorje ob Savi|Zagorje ob Savi]]
| [[9. avgust]] [[1941]]
| v spomin, ko so v noči z 8. na 9. avgust 1941 partizani takratne revirske čete napadli orožniško postajo v Zagorju<ref>https://www.zagorje.si/objave/191</ref>
|-
| [[Občina Zavrč|Zavrč]]
| v mesecu [[Avgust|avgustu]]<ref>{{Navedi splet|title=Zavrč: Bo občinski praznik dobil nov datum?|url=https://www.tednik.si/politika/14331-zavrc-bo-obcinski-praznik-dobil-nov-datum|website=Štajerski tednik|accessdate=2022-09-01|language=sl-si|first=Eva|last=Milošič}}</ref>/[[September|septembru]]<ref>{{Navedi splet|title=Občinski praznik - zavrc.si|url=https://www.zavrc.si/objave/191|website=www.zavrc.si|accessdate=2023-06-05|language=sl|last=E-občina}}{{Slepa povezava|date=oktober 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>
| ?
|-
| [[Občina Zreče|Zreče]]
| [[29. maj]] [[1994]]
| dan, ko je bil izglasovan referendum za ustanovitev Občine Zreče<ref>https://www.zrece.si/objave/191</ref>
|-
| [[Občina Žalec|Žalec]]
| [[6. september]] [[1868]]
| v spomin na 2. slovenski tabor<ref>{{Navedi splet|title=Nedelja v Žalcu v znamenju občinskega praznika|url=https://www.stajerskival.si/sl/news/moja-obcina/v-zalcu-nedelja-v-znamenju-obcinskega-praznika.html|website=Radio Štajerski val|accessdate=2021-05-19}}</ref>
|-
| [[Občina Železniki|Železniki]]
| [[30. junij]] [[973]]
| dan prve pisne omembe krajev v [[Selška dolina|Selški dolini]] z območja sedanje občine Železniki<ref>{{Navedi splet|title=Občinski praznik Občine Železniki|url=https://www.zelezniki.si/objave/191|website=www.zelezniki.si|accessdate=2021-05-19|language=sl|last=E-občina}}</ref>
|-
| [[Občina Žetale|Žetale]]
|tretja sobota v [[Oktober|oktobru]]<ref>{{Navedi splet|title=Žetale: Kostanjev piknik vendarle bo, najbrž brez »predvolilnega golaža«|url=https://www.tednik.si/politika/7526-zetale-kostanjev-piknik-vendarle-bo-najbrz-brez-predvolilnega-golaza|website=Štajerski tednik|accessdate=2022-09-01|language=sl-si|first=Eva|last=Milošič}}</ref>
| ?
|-
| [[Občina Žiri|Žiri]]
| [[25. junij]]<ref>{{Navedi splet|title=Pred dnevom državnosti je v Žireh potekala slavnostna občinska proslava|url=http://primorskival.si/novica.php?oid=15627|website=primorskival.si|accessdate=2021-06-29}}</ref> [[1991]]
| dan državnosti<ref>{{Navedi splet|title=Uradni list - Vsebina Uradnega lista|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2006-01-2621/odlok-o-istovetnostnih-simbolih-in-priznanjih-obcine-ziri|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-09-05}}</ref>
|-
| [[Občina Žirovnica|Žirovnica]]
| [[3. december]] [[1800]]
| dan rojstva pesnika [[France Prešeren|Franceta Prešerna]] (umrl 1849); spominski dan: 29. junij, v spomin požiga mostu in ustreljenih talcev v [[Moste, Žirovnica|Mostah]]
|-
| [[Občina Žužemberk|Žužemberk]]
| [[15. julij]] [[1560]]<ref>https://www.zuzemberk.si/novice/voscilo-ob-prazniku-obcine-zuzemberk/</ref>
| datum, ko je zgodovinar [[Matija Žargi]] odkril celotno pesnitev ''[[Seinsenbergensis Tumultus]]'', napisano in tiskano leta 1560 na [[Dunaj|Dunaju]]
|}
== Sklici ==
{{sklici|2}}
[[Kategorija:Prazniki v Sloveniji|*]]
[[Kategorija:Občine Slovenije|*]]
[[Kategorija:Slovenski seznami|Občinski prazniki]]
3rn440kzb20zboc8n2rb3vc1hm9s948
Bojan Pograjc
0
14530
6739472
6682818
2026-08-19T15:16:47Z
Mboro
152335
Red za zasluge Republike Poljske
6739472
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Vojaška oseba
|image=
|nickname=
|placeofdeath=
|allegiance={{flagicon|Slovenija}} [[Republika Slovenija]]
|branch=[[Slika:Sign of Slovenian Army.svg|25px]] [[TO RS|Teritorialna obramba RS]]<br>[[Slika:Sign of Slovenian Army.svg|25px]] [[Slovenska vojska]]
|serviceyears=1980–1991<br>1991–''danes''
|rank=[[Brigadir (Slovenska vojska)|brigadir]]
|unit=[[Generalštab Slovenske vojske]]
|commands=[[1. brigada Slovenske vojske|1. brigada SV]]<br>[[Poveljstvo za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje Slovenske vojske|PDRIU]]
<br>[[KFOR]]
|battles=[[Vojna za Slovenijo]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}
'''Bojan Pograjc''', [[Brigadir (Slovenska vojska)|brigadir]] [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]] in diplomat, [[29. september]] [[1961]], [[Ljubljana]].
== Vojaška kariera ==
Bojan Pograjc je začel vojaško kariero kot rezervni častnik, poveljnik voda zračne obrambe zaščitne enote Republiškega [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|štaba za teritorialno obrambo]]. Zaradi sodelovanja v pripravah na slovensko osamosvojitev ima status [[Veteran vojne za Slovenijo|veterana vojne za Slovenijo]].
1. januarja 1992 se je zaposlil v Upravi za logistiko [[Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije|Ministrstva za obrambo]] kot načelnik Odseka za domačo nabavo. S sodelavci je do leta 1998 postavljal temelje oddaje javnih naročil in projektnega vodenja v obrambnem sistemu. Temu so sledile formacijske dolžnosti v [[Slovenska vojska|Slovenski vojski]], s prekinitvijo, ko je bil leta 2000 nestrankarski državni sekretar na ministrstvo za obrambo, pristojen za [[NATO|Nato]], obrambno logistiko in SV. V [[Generalštab Slovenske vojske|generalštabu]] je bil častnik, odgovoren za skupino držav v Odseku za bilateralno vojaško sodelovanje (1998–1999) in načelnik Odseka za evroatlantske integracije v Oddelku za mednarodno vojaško sodelovanje (1999–2000), načelnik Oddelka za logistiko (2000–2001) ter načelnik Oddelka rodov v Sektorju za strateške plane in politiko (2001–2002). Potem ko je bil med letoma 2002 in 2006 razporejen v Center vojaških šol in Poveljniško-štabno šolo Poveljstva za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje (PDRIU), se je vrnil v GŠ kot pomočnik načelnika GŠ (2006–2007). Po poveljevanju [[1. brigada Slovenske vojske|1. brigadi Slovenske vojske]]<ref> [http://www.rtvslo.si/slovenija/1-brigada-slovenske-vojske-praznuje/95260 1. brigada slovenske vojske praznuje]</ref> in [[Vojašnica Franca Rozmana - Staneta|Vojašnici Franca Rozmana Staneta]] (2007–2009) je bil imenovan na formacijsko dolžnost poveljnika PDRIU<ref>{{Navedi splet |url=http://www.slovenskavojska.si/fileadmin/slovenska_vojska/pdf/publikacije/MODRI_2013.pdf |title=Publikacija MODRI |accessdate=2022-09-10 |archive-date=2013-10-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131004215318/http://www.slovenskavojska.si/fileadmin/slovenska_vojska/pdf/publikacije/MODRI_2013.pdf |url-status=dead }}</ref> in Vojaškega objekta Kadetnica (2009–2012). Nato je bil od septembra 2012 trinajst mesecev namestnik poveljnika [[KFOR]]-ja<ref> [http://www.siol.net/novice/slovenija/2012/04/pograjc.aspx Najmočnejše orožje vojaka je njegov um in ne puška]</ref>. Po povratku v domovino je prevzel dolžnost pomočnika načelnika GŠ (2013–2017). Med 2014 in 2017 je hkrati opravljal tudi dolžnost načelnika Združenega sektorja za strateško planiranje GŠ. 2017 je bil imenovan za načelnika štaba GŠ, v 2018 in 2022 pa ponovno za pomočnika GŠ.
V čin [[Brigadirji Slovenske vojske|brigadirja]] je bil povišan leta 2006, med 2009 in 2020 ter v 2022 pa je opravljal formacijske dolžnosti v nazivu generalmajor.
Potem ko je bil med 2020 in 2022 državni sekretar za vojaške, obrambne in zunanje zadeve v Kabinetu predsednika Vlade Republike Slovenije, ga je predsednik republike postavil za izrednega in pooblaščenega veleposlanika Republike Slovenije v Republiki Poljski.
== Izobraževanja in usposabljanja ==
Pomembnejša brigadirjeva izobraževanja in vojaška usposabljanja obsegajo Šolo za rezervne častnike artilerijsko-raketnih enot zračne obrambe v Šolskem centru zračne obrambe Zadar ([[Hrvaška]]), univerzitetni študijski program Politologija – obramboslovje na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani]], mednarodni tečaj za management obrambnih virov na Inštitutu za management obrambnih virov pri Mornariški podiplomski šoli (Monterey, [[ZDA]]), nadaljevanji tečaj za logistične častnike na Univerzi ameriške mornariške pehote (Quantico, Camp Lejeune, ZDA), generalštabno vojaško izobraževanje in usposabljanje na Poveljniško-štabni šoli Slovenske vojske, magistrski študijski program – nacionalna varnostna strategija na Nacionalnem vojnem kolidžu Nacionalne obrambne univerze ([[Washington, D.C.|Washington]], [[ZDA]]) ter tečaj za generale, admirale in veleposlanike na Natovem obrambnem kolidžu ([[Rim]], Italija; [[Bruselj]], Belgija).
== Znaki usposobljenosti ==
* vojaški gorski vodnik
* vojaški gorski reševalec
* vojaški alpinist
* vojaški gornik
== Odlikovanja ==
=== Slovenska ===
* [[red generala Maistra|red generala Maistra III. stopnje]]
* [[red Slovenske vojske|red Slovenske vojske]]
* zlata in bronasta medalja generala Maistra
* zlata, srebrna in bronasta medalja Slovenske vojske
* spominski znak Predsedovanje EU 2008
* medalja v službi miru
* znaki za dolgoletno službo V, X, XV in XX
* zlata medalja PDRIU
* bronasti meč Poveljstva sil SV
* medalja 1. brigade I. stopnje
* zlata medalja 72. brigade
* srebrni znak Poveljniško-štabne šole
* srebrna plaketa Poveljniško-štabne šole
* zlata plaketa 17. bataljona vojaške policije
* bronasti znak Civilne zaščite
* spominska medalja »30. OBLETNICA SAMOSTOJNE IN NEODVISNE DRŽAVE REPUBLIKE SLOVENIJE«
=== Tuja ===
[[Slika:Legion of Merit (United States) officer rib.png|80px]] [[Legija za zasluge|legija za zasluge]] [[Oborožene sile ZDA|oboroženih sil ZDA]] v stopnji častnika
[[Slika:GER_Bundeswehr_Honour_Cross_Red_Silver_ribbon.svg|80px]] srebrni častni križec za izjemna dejanja [[Bundeswehr|oboroženih sil Zvezne republike Nemčije]]
[[Slika:Decorazione_d%27onore_SMD.jpg|80px]] častna medalja Obrambnega štaba Republike Italije
[[Slika:NATO_Medal_non-article-5_Balkans_ribbon_bar_v2.svg|80px]] [[NATO|Natova]] medalja ne 5. člena za Balkan
[[Slika:SMOM-c.svg|80px|]] vitez magistralne milosti [[Suvereni malteški viteški red|Suverenega malteškega viteškega reda]]
[[Slika:OPMM-cX.svg|80px]] križ komendatorja z meči reda ''pro merito melitensi'' [[Suvereni malteški viteški red|Suverenega malteškega viteškega reda]]
[[Slika:CISM_Order_of_Merit_Grand_Knight_BAR.svg|80px]] red za zasluge [[Mednarodni odbor za vojaški šport|Mednarodnega odbora za vojaški šport]] v stopnji velikega viteza
[[Slika:POL Order Zaslugi RP kl3 BAR.svg|80px]] križ komendatorja reda za zasluge Republike Poljske (2026)<ref>[https://www.prezydent.pl/aktualnosci/odznaczenia/order-zaslugi-rzeczypospolitej-polskiej-dla-ambasadora-nadzwyczajnego-i-pelnomocnego-republiki-slowenii,123047 ''Order Zasługi dla Ambasadora Nadzwyczajnego i Pełnomocnego Republiki Słowenii w RP kończącego misję dyplomatyczną w Polsce'']</ref>
== Zasebno življenje ==
Z ženo in sinom živi v Ljubljani.
== Viri in opombe ==
{{sklici|1}}
== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam brigadirjev Slovenske vojske]]
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Pograjc, Bojan}}
[[Kategorija:Častniki Slovenske vojske]]
[[Kategorija:Slovenski častniki]]
[[Kategorija:Nosilci medalje Slovenske vojske]]
[[Kategorija:Nosilci medalje generala Maistra]]
[[Kategorija:Nosilci znaka usposobljenosti SV - vojaški alpinist]]
[[Kategorija:Nosilci znaka usposobljenosti SV - vojaški gornik]]
[[Kategorija:Afera Patria (Slovenija)]]
[[Kategorija:Državni sekretarji na Ministrstvu za obrambo Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Častniki Teritorialne obrambe Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Državni sekretarji v Kabinetu predsednika Vlade Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Veleposlaniki Republike Slovenije na Poljskem]]
[[Kategorija:Nosilci legije za zasluge]]
[[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Poljske]]
2nir19as3osis826u5sku4abszkybs3
Mateja
0
14660
6739522
6577204
2026-08-19T17:49:13Z
~2026-31561-50
260674
/* Različice imena */ popravek tipkarske napake
6739522
wikitext
text/x-wiki
{{Osebno ime
|name = Mateja
|image = Mateja Pezdirc Bartol.jpg
|imagesize =
|caption = [[Mateja Pezdirc Bartol]]
|pronunciation = [matêja]
|gender = ženski
|meaning =
|region =
|origin = [[Matej]]
|name day = 21. september
|related name =
|fotonotes =
}}
'''Mateja''' je [[ženska|žensko]] [[osebno ime]].
== Izvor imena ==
[[Ime]] Mateja je ženska oblika imena [[Matej]]. Različici imena Tea in Teja sta lahko tudi skrajšani obliki iz imen [[Doroteja]] in [[Teodora]].<ref>Keber, Janez, Leksikon imen {{COBISS|ID=57356032}}</ref>
== Različice imena ==
Matea, Matejka, Matheja, Tea, Teja, Tejka.
== Pogostost imena ==
Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] v [[Slovenija|Sloveniji]] število ženskih oseb z imenom Mateja: 10.518. Med vsemi ženskimi imeni pa je ime Mateja po pogostosti uporabe uvrščeno na 7. mesto.<ref>{{baza imen SURS|ime=Mateja|spol=Z}}</ref>
== Osebni praznik ==
V [[koledar]]ju je ime Mateja uvrščeno k imenu Matej; [[god]] praznuje [[21. september|21. septembra]].<ref>Reven, Zvonko, Kdaj goduješ? {{COBISS|ID=22203904}}</ref>
== Glej tudi ==
* [[seznam osebnih imen na M]]
* [[seznam najpogostejših imen v Sloveniji]]
== Viri ==
{{sklici|2}}
[[Kategorija:Ženska osebna imena]]
mpapl2srst6k8ssxusvm360ywz61csu
Mihael Brejc
0
15245
6739373
6739262
2026-08-19T12:16:22Z
MaksiKavsek
244409
uv pp, infop
6739373
wikitext
text/x-wiki
{{BŽO brez virov}}{{Infopolje Oseba|name=Mihael Brejc|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|caption=Mihael Brejc (2005)|party=[[Slovenska demokratska stranka|SDS]] {{small|nekdanja}}}}
'''Mihael''' ('''Miha''') '''Brejc''', [[Slovenci|slovenski]] [[politik]], * [[15. november]] [[1947]], [[Beograd]].
== Življenjepis ==
Miha Brejc, sin slovenskega družbenopolitičnega delavca [[Tomo Brejc (1904)|Toma Brejca]], je leta 1975 diplomiral na temo ''Neposredno odločanje na nivoju temeljne organizacije združenega dela'', leta 1982 [[magisterij|magistriral]] na temo ''Vloga normativnih sprememb v usmerjanju družbenega razvoja'' in leta 1985 doktoriral na temo ''Organiziranje neproizvodnih dejavnosti v razmerah socialističnega samoupravljanja''. Bil je redni [[profesor]] na [[Ljubljana|ljubljanski]] [[Fakulteta za upravo v Ljubljani|Fakulteti za upravo]], kjer je predaval predmete s področja organiziranja upravnih dejavnosti.
Med letoma 1990 in 1993 je vodil [[Varnostno informativna služba|Varnostno informativno službo]], naslednico [[Služba državne varnosti|Službe državne varnosti]] in predhodnico današnje [[Slovenska obveščevalno-varnostna agencija|Slovenske obveščevalno-varnostne agencije]]. V kratkem obdobju [[Andrej Bajuk|Bajukove]] vlade leta 2000 je bil [[Minister za delo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije|minister za delo, družino in socialne zadeve]]. Na volitvah leta [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2000|2000]] je bil na listi SDS izvoljen v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] in zasedel mesto podpredsednika (do 2004), ki po poslovniku pripada [[Opozicija (politika)|opoziciji]].
Sodeloval je v [[Konvencija o prihodnosti Evropske unije|Konvenciji o prihodnosti EU]], kjer je bil namestnik [[Alojz Peterle|Lojzeta Peterleta]].
Opazovalec v [[Evropski parlament|Evropskem parlamentu]] je postal leta 2003, leta [[Volitve v Evropski parlament 2004|2004]] pa je bil na listi SDS izvoljen za evropskega poslanca. Deluje v poslanski skupini [[Evropska ljudska stranka|Evropske ljudske stranke]].
Njegov sin je Tomo Brejc, [[fotograf]], njegova brata pa dr. [[Tomaž Brejc]], [[umetnostni zgodovinar]] in Dušan Brejc, enolog.
== Odlikovanja in priznanja ==
* [[spominski znak Republiška koordinacija 1991]]<ref>[http://www.mors.si/fileadmin/mors/pdf/sporocila/2006/KoordinacijskaRSNZ1.pdf Mors.si - SPOMINSKI ZNAK »REPUBLIŠKA KOORDINACIJA 1991«: seznam dobitnikov iz takratnega Republiškega sekretariata za notranje zadeve]</ref>
* [[zaslužni profesor]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]] (2018)
== Viri in opombe ==
{{sklici}}
== Glej tudi ==
* priimek [[Brejc]]
== Zunanje povezave ==
{{commonscat|Miha Brejc}}
* [http://www.europarl.eu.int/members/public/geoSearch/view.do?country=SI&partNumber=1&language=SL&id=23713 Evropski parlament]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
* [http://www.fu.uni-lj.si/predstavitev/osebna.asp?id=5 Fakulteta za upravo] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20041101060211/http://www.fu.uni-lj.si/predstavitev/osebna.asp?id=5 |date=2004-11-01 }}
* [http://www.sigov.si/sova/doc_sv_path_1104_1119.html Zgodovina SOVE] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20041210105245/http://www.sigov.si/sova/doc_sv_path_1104_1119.html |date=2004-12-10 }}
* [http://svet.sds.si/?section=about&news=3 Strokovni svet SDS]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
* [http://www.rtvslo.si/odprtikop/absolutno_globalno/mihael-brejc/ Intervju z Mihaelom Brejcem na RTV Slovenija (v Odprtem kopu)]
{{-}}
{{3DZRS}}
{{5VladaSLO}}
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Brejc, Miha}}
[[Kategorija:Evroposlanci iz Slovenije (2004–2009)]]
[[Kategorija:Ministri za delo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Slovenski politiki]]
[[Kategorija:Poslanci 3. državnega zbora Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Predavatelji na Fakulteti za upravo v Ljubljani]]
[[Kategorija:Direktorji Slovenske obveščevalno-varnostne agencije]]
[[Kategorija:Nosilci spominskega znaka Republiška koordinacija 1991]]
[[Kategorija:Bivši člani Slovenske demokratske stranke]]
[[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za družbene vede v Ljubljani]]
[[Kategorija:Magistrirali na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani]]
[[Kategorija:Doktorirali na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju]]
5qlh5t4szbfwtxbth6ez689byauiiov
6739583
6739373
2026-08-19T21:44:58Z
G-Cup
10746
6739583
wikitext
text/x-wiki
{{BŽO brez virov}}{{Infopolje Oseba|name=Mihael Brejc|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|caption=Mihael Brejc (2005)|party=[[Slovenska demokratska stranka|SDS]] {{small|nekdanja}}}}
'''Mihael''' ('''Miha''') '''Brejc''', [[Slovenci|slovenski]] [[politik]], * [[15. november]] [[1947]], [[Beograd]].
== Življenjepis ==
Miha Brejc, sin slovenskega družbenopolitičnega delavca [[Tomo Brejc (1904)|Toma Brejca]], je leta 1975 diplomiral na temo ''Neposredno odločanje na nivoju temeljne organizacije združenega dela'', leta 1982 [[magisterij|magistriral]] na temo ''Vloga normativnih sprememb v usmerjanju družbenega razvoja'' in leta 1985 doktoriral na temo ''Organiziranje neproizvodnih dejavnosti v razmerah socialističnega samoupravljanja''. Bil je redni [[profesor]] na [[Ljubljana|ljubljanski]] [[Fakulteta za upravo v Ljubljani|Fakulteti za upravo]], kjer je predaval predmete s področja organiziranja upravnih dejavnosti. Predaval je tudi na Filozofski fakulteti.
Med letoma 1990 in 1993 je vodil [[Varnostno informativna služba|Varnostno informativno službo]], naslednico [[Služba državne varnosti|Službe državne varnosti]] in predhodnico današnje [[Slovenska obveščevalno-varnostna agencija|Slovenske obveščevalno-varnostne agencije]]. V kratkem obdobju [[Andrej Bajuk|Bajukove]] vlade leta 2000 je bil [[Minister za delo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije|minister za delo, družino in socialne zadeve]]. Na volitvah leta [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2000|2000]] je bil na listi SDS izvoljen v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] in zasedel mesto podpredsednika (do 2004), ki po poslovniku pripada [[Opozicija (politika)|opoziciji]].
Sodeloval je v [[Konvencija o prihodnosti Evropske unije|Konvenciji o prihodnosti EU]], kjer je bil namestnik [[Alojz Peterle|Lojzeta Peterleta]].
Opazovalec v [[Evropski parlament|Evropskem parlamentu]] je postal leta 2003, leta [[Volitve v Evropski parlament 2004|2004]] pa je bil na listi SDS izvoljen za evropskega poslanca. Deloval je v poslanski skupini [[Evropska ljudska stranka|Evropske ljudske stranke]].
Njegov sin je Tomo Brejc, [[fotograf]], njegova brata pa dr. [[Tomaž Brejc]], [[umetnostni zgodovinar]] in Dušan Brejc, enolog.
== Odlikovanja in priznanja ==
* [[spominski znak Republiška koordinacija 1991]]<ref>[http://www.mors.si/fileadmin/mors/pdf/sporocila/2006/KoordinacijskaRSNZ1.pdf Mors.si - SPOMINSKI ZNAK »REPUBLIŠKA KOORDINACIJA 1991«: seznam dobitnikov iz takratnega Republiškega sekretariata za notranje zadeve]</ref>
* [[zaslužni profesor]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]] (2018)
== Viri in opombe ==
{{sklici}}
== Glej tudi ==
* priimek [[Brejc]]
== Zunanje povezave ==
{{commonscat|Miha Brejc}}
* [http://www.europarl.eu.int/members/public/geoSearch/view.do?country=SI&partNumber=1&language=SL&id=23713 Evropski parlament]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
* [http://www.fu.uni-lj.si/predstavitev/osebna.asp?id=5 Fakulteta za upravo] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20041101060211/http://www.fu.uni-lj.si/predstavitev/osebna.asp?id=5 |date=2004-11-01 }}
* [http://www.sigov.si/sova/doc_sv_path_1104_1119.html Zgodovina SOVE] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20041210105245/http://www.sigov.si/sova/doc_sv_path_1104_1119.html |date=2004-12-10 }}
* [http://svet.sds.si/?section=about&news=3 Strokovni svet SDS]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
* [http://www.rtvslo.si/odprtikop/absolutno_globalno/mihael-brejc/ Intervju z Mihaelom Brejcem na RTV Slovenija (v Odprtem kopu)]
{{-}}
{{3DZRS}}
{{5VladaSLO}}
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Brejc, Miha}}
[[Kategorija:Evroposlanci iz Slovenije (2004–2009)]]
[[Kategorija:Ministri za delo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Slovenski politiki]]
[[Kategorija:Poslanci 3. državnega zbora Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Predavatelji na Fakulteti za upravo v Ljubljani]]
[[Kategorija:Direktorji Slovenske obveščevalno-varnostne agencije]]
[[Kategorija:Nosilci spominskega znaka Republiška koordinacija 1991]]
[[Kategorija:Bivši člani Slovenske demokratske stranke]]
[[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za družbene vede v Ljubljani]]
[[Kategorija:Magistrirali na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani]]
[[Kategorija:Doktorirali na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju]]
7ihzqo6drngey3zmyx7uobvibvpbfqe
6739597
6739583
2026-08-19T22:34:41Z
BuDi
13534
/* Življenjepis */
6739597
wikitext
text/x-wiki
{{BŽO brez virov}}{{Infopolje Oseba|name=Mihael Brejc|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|caption=Mihael Brejc (2005)|party=[[Slovenska demokratska stranka|SDS]] {{small|nekdanja}}}}
'''Mihael''' ('''Miha''') '''Brejc''', [[Slovenci|slovenski]] [[politik]], * [[15. november]] [[1947]], [[Beograd]].
== Življenjepis ==
Miha Brejc, sin slovenskega družbenopolitičnega delavca [[Tomo Brejc (1904)|Toma Brejca]], je leta 1975 diplomiral na temo ''Neposredno odločanje na nivoju temeljne organizacije združenega dela'', leta 1982 [[magisterij|magistriral]] na temo ''Vloga normativnih sprememb v usmerjanju družbenega razvoja'' in leta 1985 doktoriral na temo ''Organiziranje neproizvodnih dejavnosti v razmerah socialističnega samoupravljanja''. Bil je redni [[profesor]] na [[Ljubljana|ljubljanski]] [[Fakulteta za upravo v Ljubljani|Fakulteti za upravo]], kjer je predaval predmete s področja organiziranja upravnih dejavnosti. Predaval je tudi na Filozofski fakulteti.
Med letoma 1990 in 1993 je vodil [[Varnostno informativna služba|Varnostno informativno službo]], naslednico [[Služba državne varnosti|Službe državne varnosti]] in predhodnico današnje [[Slovenska obveščevalno-varnostna agencija|Slovenske obveščevalno-varnostne agencije]]. V kratkem obdobju [[Andrej Bajuk|Bajukove]] vlade leta 2000 je bil [[Minister za delo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije|minister za delo, družino in socialne zadeve]]. Na volitvah leta [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2000|2000]] je bil na listi SDS izvoljen v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] in zasedel mesto podpredsednika (do 2004), ki po poslovniku pripada [[Opozicija (politika)|opoziciji]].
Sodeloval je v [[Konvencija o prihodnosti Evropske unije|Konvenciji o prihodnosti EU]], kjer je bil namestnik [[Alojz Peterle|Lojzeta Peterleta]].
Opazovalec v [[Evropski parlament|Evropskem parlamentu]] je postal leta 2003, leta [[Volitve v Evropski parlament 2004|2004]] pa je bil na listi SDS izvoljen za evropskega poslanca. Deloval je v poslanski skupini [[Evropska ljudska stranka|Evropske ljudske stranke]].
V maju 2012 je izstopil iz stranke SDS, saj zaradi suma soavtorsta stranke [[Državljanska lista|Državljanske liste]] zeta [[Gregor Virant|Gregorja Viranta]].
Poročen je z Dado Brejc, njegova hčerka je Bojana Brejc Virant, žena politika in profesorja Gregorja Viranta, njegov sin je Tomo Brejc, [[fotograf]], njegova brata pa dr. [[Tomaž Brejc]], [[umetnostni zgodovinar]] in Dušan Brejc, enolog.
== Odlikovanja in priznanja ==
* [[spominski znak Republiška koordinacija 1991]]<ref>[http://www.mors.si/fileadmin/mors/pdf/sporocila/2006/KoordinacijskaRSNZ1.pdf Mors.si - SPOMINSKI ZNAK »REPUBLIŠKA KOORDINACIJA 1991«: seznam dobitnikov iz takratnega Republiškega sekretariata za notranje zadeve]</ref>
* [[zaslužni profesor]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]] (2018)
== Viri in opombe ==
{{sklici}}
== Glej tudi ==
* priimek [[Brejc]]
== Zunanje povezave ==
{{commonscat|Miha Brejc}}
* [http://www.europarl.eu.int/members/public/geoSearch/view.do?country=SI&partNumber=1&language=SL&id=23713 Evropski parlament]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
* [http://www.fu.uni-lj.si/predstavitev/osebna.asp?id=5 Fakulteta za upravo] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20041101060211/http://www.fu.uni-lj.si/predstavitev/osebna.asp?id=5 |date=2004-11-01 }}
* [http://www.sigov.si/sova/doc_sv_path_1104_1119.html Zgodovina SOVE] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20041210105245/http://www.sigov.si/sova/doc_sv_path_1104_1119.html |date=2004-12-10 }}
* [http://svet.sds.si/?section=about&news=3 Strokovni svet SDS]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
* [http://www.rtvslo.si/odprtikop/absolutno_globalno/mihael-brejc/ Intervju z Mihaelom Brejcem na RTV Slovenija (v Odprtem kopu)]
{{-}}
{{3DZRS}}
{{5VladaSLO}}
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Brejc, Miha}}
[[Kategorija:Evroposlanci iz Slovenije (2004–2009)]]
[[Kategorija:Ministri za delo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Slovenski politiki]]
[[Kategorija:Poslanci 3. državnega zbora Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Predavatelji na Fakulteti za upravo v Ljubljani]]
[[Kategorija:Direktorji Slovenske obveščevalno-varnostne agencije]]
[[Kategorija:Nosilci spominskega znaka Republiška koordinacija 1991]]
[[Kategorija:Bivši člani Slovenske demokratske stranke]]
[[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za družbene vede v Ljubljani]]
[[Kategorija:Magistrirali na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani]]
[[Kategorija:Doktorirali na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju]]
a7fva4vfksr125q9rf5ietxkls0mz4s
6739598
6739597
2026-08-19T22:35:32Z
BuDi
13534
/* Življenjepis */
6739598
wikitext
text/x-wiki
{{BŽO brez virov}}{{Infopolje Oseba|name=Mihael Brejc|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|caption=Mihael Brejc (2005)|party=[[Slovenska demokratska stranka|SDS]] {{small|nekdanja}}}}
'''Mihael''' ('''Miha''') '''Brejc''', [[Slovenci|slovenski]] [[politik]], * [[15. november]] [[1947]], [[Beograd]].
== Življenjepis ==
Miha Brejc, sin slovenskega družbenopolitičnega delavca [[Tomo Brejc (1904)|Toma Brejca]], je leta 1975 diplomiral na temo ''Neposredno odločanje na nivoju temeljne organizacije združenega dela'', leta 1982 [[magisterij|magistriral]] na temo ''Vloga normativnih sprememb v usmerjanju družbenega razvoja'' in leta 1985 doktoriral na temo ''Organiziranje neproizvodnih dejavnosti v razmerah socialističnega samoupravljanja''. Bil je redni [[profesor]] na [[Ljubljana|ljubljanski]] [[Fakulteta za upravo v Ljubljani|Fakulteti za upravo]], kjer je predaval predmete s področja organiziranja upravnih dejavnosti. Predaval je tudi na Filozofski fakulteti.
Med letoma 1990 in 1993 je vodil [[Varnostno informativna služba|Varnostno informativno službo]], naslednico [[Služba državne varnosti|Službe državne varnosti]] in predhodnico današnje [[Slovenska obveščevalno-varnostna agencija|Slovenske obveščevalno-varnostne agencije]]. V kratkem obdobju [[Andrej Bajuk|Bajukove]] vlade leta 2000 je bil [[Minister za delo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije|minister za delo, družino in socialne zadeve]]. Na volitvah leta [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2000|2000]] je bil na listi SDS izvoljen v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] in zasedel mesto podpredsednika (do 2004), ki po poslovniku pripada [[Opozicija (politika)|opoziciji]].
Sodeloval je v [[Konvencija o prihodnosti Evropske unije|Konvenciji o prihodnosti EU]], kjer je bil namestnik [[Alojz Peterle|Lojzeta Peterleta]].
Opazovalec v [[Evropski parlament|Evropskem parlamentu]] je postal leta 2003, leta [[Volitve v Evropski parlament 2004|2004]] pa je bil na listi SDS izvoljen za evropskega poslanca. Deloval je v poslanski skupini [[Evropska ljudska stranka|Evropske ljudske stranke]].
V maju 2012 je izstopil iz stranke SDS, saj so se zaradi suma soavtorsta stranke [[Državljanska lista|Državljanske liste]] zeta [[Gregor Virant|Gregorja Viranta]] med njim in vodstvom odnosi močno ohladili.
Poročen je z Dado Brejc, njegova hčerka je Bojana Brejc Virant, žena politika in profesorja Gregorja Viranta, njegov sin je Tomo Brejc, [[fotograf]], njegova brata pa dr. [[Tomaž Brejc]], [[umetnostni zgodovinar]] in Dušan Brejc, enolog.
== Odlikovanja in priznanja ==
* [[spominski znak Republiška koordinacija 1991]]<ref>[http://www.mors.si/fileadmin/mors/pdf/sporocila/2006/KoordinacijskaRSNZ1.pdf Mors.si - SPOMINSKI ZNAK »REPUBLIŠKA KOORDINACIJA 1991«: seznam dobitnikov iz takratnega Republiškega sekretariata za notranje zadeve]</ref>
* [[zaslužni profesor]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]] (2018)
== Viri in opombe ==
{{sklici}}
== Glej tudi ==
* priimek [[Brejc]]
== Zunanje povezave ==
{{commonscat|Miha Brejc}}
* [http://www.europarl.eu.int/members/public/geoSearch/view.do?country=SI&partNumber=1&language=SL&id=23713 Evropski parlament]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
* [http://www.fu.uni-lj.si/predstavitev/osebna.asp?id=5 Fakulteta za upravo] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20041101060211/http://www.fu.uni-lj.si/predstavitev/osebna.asp?id=5 |date=2004-11-01 }}
* [http://www.sigov.si/sova/doc_sv_path_1104_1119.html Zgodovina SOVE] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20041210105245/http://www.sigov.si/sova/doc_sv_path_1104_1119.html |date=2004-12-10 }}
* [http://svet.sds.si/?section=about&news=3 Strokovni svet SDS]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
* [http://www.rtvslo.si/odprtikop/absolutno_globalno/mihael-brejc/ Intervju z Mihaelom Brejcem na RTV Slovenija (v Odprtem kopu)]
{{-}}
{{3DZRS}}
{{5VladaSLO}}
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Brejc, Miha}}
[[Kategorija:Evroposlanci iz Slovenije (2004–2009)]]
[[Kategorija:Ministri za delo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Slovenski politiki]]
[[Kategorija:Poslanci 3. državnega zbora Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Predavatelji na Fakulteti za upravo v Ljubljani]]
[[Kategorija:Direktorji Slovenske obveščevalno-varnostne agencije]]
[[Kategorija:Nosilci spominskega znaka Republiška koordinacija 1991]]
[[Kategorija:Bivši člani Slovenske demokratske stranke]]
[[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za družbene vede v Ljubljani]]
[[Kategorija:Magistrirali na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani]]
[[Kategorija:Doktorirali na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju]]
oqb9f7r27g0d5jbmdlpyulve2c91bdt
6739656
6739598
2026-08-20T07:52:52Z
BuDi
13534
/* Življenjepis */
6739656
wikitext
text/x-wiki
{{BŽO brez virov}}{{Infopolje Oseba|name=Mihael Brejc|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|caption=Mihael Brejc (2005)|party=[[Slovenska demokratska stranka|SDS]] {{small|nekdanja}}}}
'''Mihael''' ('''Miha''') '''Brejc''', [[Slovenci|slovenski]] [[politik]], * [[15. november]] [[1947]], [[Beograd]].
== Življenjepis ==
Miha Brejc, sin slovenskega družbenopolitičnega delavca in komunističnega aktivista [[Tomo Brejc (1904)|Toma Brejca]], je leta 1975 diplomiral na temo ''Neposredno odločanje na nivoju temeljne organizacije združenega dela'', leta 1982 [[magisterij|magistriral]] na temo ''Vloga normativnih sprememb v usmerjanju družbenega razvoja'' in leta 1985 doktoriral na temo ''Organiziranje neproizvodnih dejavnosti v razmerah socialističnega samoupravljanja''. Bil je redni [[profesor]] na [[Ljubljana|ljubljanski]] [[Fakulteta za upravo v Ljubljani|Fakulteti za upravo]], kjer je predaval predmete s področja organiziranja upravnih dejavnosti. Predaval je tudi na Filozofski fakulteti.
Med letoma 1990 in 1993 je vodil [[Varnostno informativna služba|Varnostno informativno službo]], naslednico [[Služba državne varnosti|Službe državne varnosti]] in predhodnico današnje [[Slovenska obveščevalno-varnostna agencija|Slovenske obveščevalno-varnostne agencije]]. V kratkem obdobju [[Andrej Bajuk|Bajukove]] vlade leta 2000 je bil [[Minister za delo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije|minister za delo, družino in socialne zadeve]]. Na volitvah leta [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2000|2000]] je bil na listi SDS izvoljen v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] in zasedel mesto podpredsednika (do 2004), ki po poslovniku pripada [[Opozicija (politika)|opoziciji]].
Sodeloval je v [[Konvencija o prihodnosti Evropske unije|Konvenciji o prihodnosti EU]], kjer je bil namestnik [[Alojz Peterle|Lojzeta Peterleta]].
Opazovalec v [[Evropski parlament|Evropskem parlamentu]] je postal leta 2003, leta [[Volitve v Evropski parlament 2004|2004]] pa je bil na listi SDS izvoljen za evropskega poslanca. Deloval je v poslanski skupini [[Evropska ljudska stranka|Evropske ljudske stranke]].
V maju 2012 je izstopil iz stranke SDS, saj so se zaradi suma soavtorsta stranke [[Državljanska lista|Državljanske liste]] zeta [[Gregor Virant|Gregorja Viranta]] med njim in vodstvom odnosi močno ohladili.
Po njegovih besedah je od leta 2022 zaposlen v državni upravi in se ukvarja z umetno inteligenco, ter je avtor in soavtor dveh aplikacij za javno upravo.
Poročen je z Dado Brejc, njegova hčerka je Bojana Brejc Virant, žena politika in profesorja Gregorja Viranta, njegov sin je Tomo Brejc, [[fotograf]], njegova brata pa dr. [[Tomaž Brejc]], [[umetnostni zgodovinar]] in Dušan Brejc, enolog.
== Odlikovanja in priznanja ==
* [[spominski znak Republiška koordinacija 1991]]<ref>[http://www.mors.si/fileadmin/mors/pdf/sporocila/2006/KoordinacijskaRSNZ1.pdf Mors.si - SPOMINSKI ZNAK »REPUBLIŠKA KOORDINACIJA 1991«: seznam dobitnikov iz takratnega Republiškega sekretariata za notranje zadeve]</ref>
* [[zaslužni profesor]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]] (2018)
== Viri in opombe ==
{{sklici}}
== Glej tudi ==
* priimek [[Brejc]]
== Zunanje povezave ==
{{commonscat|Miha Brejc}}
* [http://www.europarl.eu.int/members/public/geoSearch/view.do?country=SI&partNumber=1&language=SL&id=23713 Evropski parlament]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
* [http://www.fu.uni-lj.si/predstavitev/osebna.asp?id=5 Fakulteta za upravo] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20041101060211/http://www.fu.uni-lj.si/predstavitev/osebna.asp?id=5 |date=2004-11-01 }}
* [http://www.sigov.si/sova/doc_sv_path_1104_1119.html Zgodovina SOVE] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20041210105245/http://www.sigov.si/sova/doc_sv_path_1104_1119.html |date=2004-12-10 }}
* [http://svet.sds.si/?section=about&news=3 Strokovni svet SDS]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
* [http://www.rtvslo.si/odprtikop/absolutno_globalno/mihael-brejc/ Intervju z Mihaelom Brejcem na RTV Slovenija (v Odprtem kopu)]
{{-}}
{{3DZRS}}
{{5VladaSLO}}
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Brejc, Miha}}
[[Kategorija:Evroposlanci iz Slovenije (2004–2009)]]
[[Kategorija:Ministri za delo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Slovenski politiki]]
[[Kategorija:Poslanci 3. državnega zbora Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Predavatelji na Fakulteti za upravo v Ljubljani]]
[[Kategorija:Direktorji Slovenske obveščevalno-varnostne agencije]]
[[Kategorija:Nosilci spominskega znaka Republiška koordinacija 1991]]
[[Kategorija:Bivši člani Slovenske demokratske stranke]]
[[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za družbene vede v Ljubljani]]
[[Kategorija:Magistrirali na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani]]
[[Kategorija:Doktorirali na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju]]
ni3q1d0vxj8w3yx5bfkrqand52nfjob
6739658
6739656
2026-08-20T07:54:07Z
BuDi
13534
/* Zunanje povezave */
6739658
wikitext
text/x-wiki
{{BŽO brez virov}}{{Infopolje Oseba|name=Mihael Brejc|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|caption=Mihael Brejc (2005)|party=[[Slovenska demokratska stranka|SDS]] {{small|nekdanja}}}}
'''Mihael''' ('''Miha''') '''Brejc''', [[Slovenci|slovenski]] [[politik]], * [[15. november]] [[1947]], [[Beograd]].
== Življenjepis ==
Miha Brejc, sin slovenskega družbenopolitičnega delavca in komunističnega aktivista [[Tomo Brejc (1904)|Toma Brejca]], je leta 1975 diplomiral na temo ''Neposredno odločanje na nivoju temeljne organizacije združenega dela'', leta 1982 [[magisterij|magistriral]] na temo ''Vloga normativnih sprememb v usmerjanju družbenega razvoja'' in leta 1985 doktoriral na temo ''Organiziranje neproizvodnih dejavnosti v razmerah socialističnega samoupravljanja''. Bil je redni [[profesor]] na [[Ljubljana|ljubljanski]] [[Fakulteta za upravo v Ljubljani|Fakulteti za upravo]], kjer je predaval predmete s področja organiziranja upravnih dejavnosti. Predaval je tudi na Filozofski fakulteti.
Med letoma 1990 in 1993 je vodil [[Varnostno informativna služba|Varnostno informativno službo]], naslednico [[Služba državne varnosti|Službe državne varnosti]] in predhodnico današnje [[Slovenska obveščevalno-varnostna agencija|Slovenske obveščevalno-varnostne agencije]]. V kratkem obdobju [[Andrej Bajuk|Bajukove]] vlade leta 2000 je bil [[Minister za delo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije|minister za delo, družino in socialne zadeve]]. Na volitvah leta [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2000|2000]] je bil na listi SDS izvoljen v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] in zasedel mesto podpredsednika (do 2004), ki po poslovniku pripada [[Opozicija (politika)|opoziciji]].
Sodeloval je v [[Konvencija o prihodnosti Evropske unije|Konvenciji o prihodnosti EU]], kjer je bil namestnik [[Alojz Peterle|Lojzeta Peterleta]].
Opazovalec v [[Evropski parlament|Evropskem parlamentu]] je postal leta 2003, leta [[Volitve v Evropski parlament 2004|2004]] pa je bil na listi SDS izvoljen za evropskega poslanca. Deloval je v poslanski skupini [[Evropska ljudska stranka|Evropske ljudske stranke]].
V maju 2012 je izstopil iz stranke SDS, saj so se zaradi suma soavtorsta stranke [[Državljanska lista|Državljanske liste]] zeta [[Gregor Virant|Gregorja Viranta]] med njim in vodstvom odnosi močno ohladili.
Po njegovih besedah je od leta 2022 zaposlen v državni upravi in se ukvarja z umetno inteligenco, ter je avtor in soavtor dveh aplikacij za javno upravo.
Poročen je z Dado Brejc, njegova hčerka je Bojana Brejc Virant, žena politika in profesorja Gregorja Viranta, njegov sin je Tomo Brejc, [[fotograf]], njegova brata pa dr. [[Tomaž Brejc]], [[umetnostni zgodovinar]] in Dušan Brejc, enolog.
== Odlikovanja in priznanja ==
* [[spominski znak Republiška koordinacija 1991]]<ref>[http://www.mors.si/fileadmin/mors/pdf/sporocila/2006/KoordinacijskaRSNZ1.pdf Mors.si - SPOMINSKI ZNAK »REPUBLIŠKA KOORDINACIJA 1991«: seznam dobitnikov iz takratnega Republiškega sekretariata za notranje zadeve]</ref>
* [[zaslužni profesor]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]] (2018)
== Viri in opombe ==
{{sklici}}
== Glej tudi ==
* priimek [[Brejc]]
== Zunanje povezave ==
{{commonscat|Miha Brejc}}
* [http://www.europarl.eu.int/members/public/geoSearch/view.do?country=SI&partNumber=1&language=SL&id=23713 Evropski parlament]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
* [http://www.fu.uni-lj.si/predstavitev/osebna.asp?id=5 Fakulteta za upravo] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20041101060211/http://www.fu.uni-lj.si/predstavitev/osebna.asp?id=5 |date=2004-11-01 }}
* [http://www.sigov.si/sova/doc_sv_path_1104_1119.html Zgodovina SOVE] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20041210105245/http://www.sigov.si/sova/doc_sv_path_1104_1119.html |date=2004-12-10 }}
* [http://svet.sds.si/?section=about&news=3 Strokovni svet SDS]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
* [http://www.rtvslo.si/odprtikop/absolutno_globalno/mihael-brejc/ Intervju z Mihaelom Brejcem na RTV Slovenija (v Odprtem kopu)]
* [https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1019160/ Novi Slovenski biografski leksikon]
{{-}}
{{3DZRS}}
{{5VladaSLO}}
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Brejc, Miha}}
[[Kategorija:Evroposlanci iz Slovenije (2004–2009)]]
[[Kategorija:Ministri za delo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Slovenski politiki]]
[[Kategorija:Poslanci 3. državnega zbora Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Predavatelji na Fakulteti za upravo v Ljubljani]]
[[Kategorija:Direktorji Slovenske obveščevalno-varnostne agencije]]
[[Kategorija:Nosilci spominskega znaka Republiška koordinacija 1991]]
[[Kategorija:Bivši člani Slovenske demokratske stranke]]
[[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za družbene vede v Ljubljani]]
[[Kategorija:Magistrirali na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani]]
[[Kategorija:Doktorirali na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju]]
i8c19juxcwpm1zeo9i7nfsw0dn9zoi9
6739671
6739658
2026-08-20T08:13:09Z
BuDi
13534
/* Življenjepis */
6739671
wikitext
text/x-wiki
{{BŽO brez virov}}{{Infopolje Oseba|name=Mihael Brejc|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|caption=Mihael Brejc (2005)|party=[[Slovenska demokratska stranka|SDS]] {{small|nekdanja}}}}
'''Mihael''' ('''Miha''') '''Brejc''', [[Slovenci|slovenski]] [[politik]], * [[15. november]] [[1947]], [[Beograd]].
== Življenjepis ==
Miha Brejc, sin slovenskega družbenopolitičnega delavca in komunističnega aktivista [[Tomo Brejc (1904)|Toma Brejca]], je leta 1975 diplomiral na temo ''Neposredno odločanje na nivoju temeljne organizacije združenega dela'', leta 1982 [[magisterij|magistriral]] na temo ''Vloga normativnih sprememb v usmerjanju družbenega razvoja'' in leta 1985 doktoriral na temo ''Organiziranje neproizvodnih dejavnosti v razmerah socialističnega samoupravljanja''. Bil je redni [[profesor]] na [[Ljubljana|ljubljanski]] [[Fakulteta za upravo v Ljubljani|Fakulteti za upravo]], kjer je predaval predmete s področja organiziranja upravnih dejavnosti. Predaval je tudi na Filozofski fakulteti.
Med letoma 1990 in 1993 je vodil [[Varnostno informativna služba|Varnostno informativno službo]], naslednico [[Služba državne varnosti|Službe državne varnosti]] in predhodnico današnje [[Slovenska obveščevalno-varnostna agencija|Slovenske obveščevalno-varnostne agencije]]. V kratkem obdobju [[Andrej Bajuk|Bajukove]] vlade leta 2000 je bil [[Minister za delo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije|minister za delo, družino in socialne zadeve]]. Na volitvah leta [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2000|2000]] je bil na listi SDS izvoljen v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] in zasedel mesto podpredsednika (do 2004), ki po poslovniku pripada [[Opozicija (politika)|opoziciji]].
Sodeloval je v [[Konvencija o prihodnosti Evropske unije|Konvenciji o prihodnosti EU]], kjer je bil namestnik [[Alojz Peterle|Lojzeta Peterleta]].
Opazovalec v [[Evropski parlament|Evropskem parlamentu]] je postal leta 2003, leta [[Volitve v Evropski parlament 2004|2004]] pa je bil na listi SDS izvoljen za evropskega poslanca. Deloval je v poslanski skupini [[Evropska ljudska stranka|Evropske ljudske stranke]].
V maju 2012 je izstopil iz stranke SDS, saj so se zaradi suma soavtorsta stranke [[Državljanska lista|Državljanske liste]] zeta [[Gregor Virant|Gregorja Viranta]] med njim in vodstvom odnosi močno ohladili.
Po njegovih besedah se od leta 2022 ukvarja z umetno inteligenco v državni upravi in je avtor in soavtor več aplikacij za javno in poslovno upravo, od katerih dve trži tudi v tujini.
Poročen je z Dado Brejc, njegova hčerka je Bojana Brejc Virant, žena politika in profesorja Gregorja Viranta, njegov sin je Tomo Brejc, [[fotograf]], njegova brata pa dr. [[Tomaž Brejc]], [[umetnostni zgodovinar]] in Dušan Brejc, enolog.
== Odlikovanja in priznanja ==
* [[spominski znak Republiška koordinacija 1991]]<ref>[http://www.mors.si/fileadmin/mors/pdf/sporocila/2006/KoordinacijskaRSNZ1.pdf Mors.si - SPOMINSKI ZNAK »REPUBLIŠKA KOORDINACIJA 1991«: seznam dobitnikov iz takratnega Republiškega sekretariata za notranje zadeve]</ref>
* [[zaslužni profesor]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]] (2018)
== Viri in opombe ==
{{sklici}}
== Glej tudi ==
* priimek [[Brejc]]
== Zunanje povezave ==
{{commonscat|Miha Brejc}}
* [http://www.europarl.eu.int/members/public/geoSearch/view.do?country=SI&partNumber=1&language=SL&id=23713 Evropski parlament]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
* [http://www.fu.uni-lj.si/predstavitev/osebna.asp?id=5 Fakulteta za upravo] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20041101060211/http://www.fu.uni-lj.si/predstavitev/osebna.asp?id=5 |date=2004-11-01 }}
* [http://www.sigov.si/sova/doc_sv_path_1104_1119.html Zgodovina SOVE] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20041210105245/http://www.sigov.si/sova/doc_sv_path_1104_1119.html |date=2004-12-10 }}
* [http://svet.sds.si/?section=about&news=3 Strokovni svet SDS]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
* [http://www.rtvslo.si/odprtikop/absolutno_globalno/mihael-brejc/ Intervju z Mihaelom Brejcem na RTV Slovenija (v Odprtem kopu)]
* [https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1019160/ Novi Slovenski biografski leksikon]
{{-}}
{{3DZRS}}
{{5VladaSLO}}
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Brejc, Miha}}
[[Kategorija:Evroposlanci iz Slovenije (2004–2009)]]
[[Kategorija:Ministri za delo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Slovenski politiki]]
[[Kategorija:Poslanci 3. državnega zbora Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Predavatelji na Fakulteti za upravo v Ljubljani]]
[[Kategorija:Direktorji Slovenske obveščevalno-varnostne agencije]]
[[Kategorija:Nosilci spominskega znaka Republiška koordinacija 1991]]
[[Kategorija:Bivši člani Slovenske demokratske stranke]]
[[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za družbene vede v Ljubljani]]
[[Kategorija:Magistrirali na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani]]
[[Kategorija:Doktorirali na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju]]
76w41yo8qdoib3kr3uxxp7zdejbgggb
Vojne v nekdanji Jugoslaviji
0
16670
6739640
6721677
2026-08-20T07:15:16Z
Shabicht
3554
/* Vojna na Kosovu */
6739640
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Vojaški konflikt
|conflict=Vojne v nekdanji Jugoslaviji
|partof=
|image=[[Slika:Collage Yugoslav wars.jpg|300px]]
|caption=Prizori iz vojn v nekdanji Jugoslaviji.
|date=[[1991]]–[[2001]]
|place=[[Slovenija]], [[Hrvaška]], [[Bosna in Hercegovina|Bosna]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavija]], [[Kosovo]], [[Makedonija]]
|casus=različne narodnosti, padec komunizma in medetnična trenja.
|territory=
|result=Nastanek novih neodvisnih držav.
|combatant1={{flagicon|Slovenija}} [[Slovenija]]<br>
{{flagicon|Hrvaška}} [[Hrvaška]]<br>
{{flagicon|Bosnia and Herzegovina|1992}} [[Bosna in Hercegovina]]<br>
[[File:Flag of the Croatian Republic of Herzeg-Bosnia.svg|20px]] [[Hrvaška republika Herceg Bosna]]<br>
{{flagicon|NATO}} [[NATO]]<br>
[[File:UCK KLA.svg|20px]] [[Osvobodilna vojska kosova]]<br>
[[File:Uck Nla logo.svg|20px]] [[Nacionalna osvobodilna vojska]]<br>
|combatant2={{flagicon|Jugoslavija}} [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavija]]<br>
[[File:Flag of Republika Srpska.svg|20px]] [[Republika srbska]]<br>
[[File:Flag of Serbian Krajina (1991).svg|20px]] [[Srbska republika Krajina]]<br>
[[File:Flag of AP Western Bosnia (1993-1995).svg|20px]] [[Avtonomna pokrajina Zahodna Bosna]]<br>
{{flagicon|Makedonija}} [[Makedonija]]
|commander1=[[Milan Kučan]]<br> [[Franjo Tuđman]]<br> [[Alija Izetbegović]]<br> [[Hashim Thaci]]<br> [[Wesley Kanne Clark]]<br> [[Javier Solana]]<br> [[Muhamet Xhemajli]]<br> [[Ridvan Chazimi-Leshi]]<br> [[Ali Ahmeti]]
|commander2=[[Slobodan Milošević]]<br> [[Veljko Kadijević]]<br> [[Radovan Karadžić]]<br> [[Ratko Mladić]]<br> [[Željko Ražnatović]]<br> [[Dragoljub Ojdanić]]<br> [[Svetozar Marjanović]]<br> [[Nebojša Pavković]]
|strength1=
|strength2=
|casualties1=
|casualties2=
|casualties3= okoli 140.000 mrtvih; več tisoč pogrešanih; več kot 1.000.000 ljudi je moralo zapustiti dom
|notes=
}}
'''Vojne v nekdanji Jugoslaviji''' so vse [[vojna|vojne]], ki so se zgodile na ozemlju bivše [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] od leta [[1991]] do [[2001]]. V vojne je bilo vpletenih vseh šest nekdanjih jugoslovanskih republik. Vojna se je končala hitro v [[Slovenija|Sloveniji]], v drugih republikah, kot sta [[Hrvaška]] in [[Bosna in Hercegovina]], pa je trajala skoraj štiri leta. Po nekajletnem miru je ponovno prišlo do konflikta na [[Kosovo|Kosovu]], ki se je nato razširil na [[Makedonija|Makedonijo]], kjer je nastala kratkotrajna državljanska vojna.
Za večino vojn na tleh nekdanje Jugoslavije so bili značilni izraziti etnični konflikti med Srbi, Hrvati, Bošnjaki in Albanci, kasneje pa tudi med Albanci in Makedonci. Te konflikte je podžgalo spodbujanje nacionalizma ter trenja, zlasti med Hrvati in Srbi, kar so izkoristili (ali celo sami spodbujali) politiki tako na srbski kot hrvaški strani. Ključno pa je etnične konflikte razplamtela politika nekaterih srbskih politikov kot je zlasti [[Slobodan Milošević]], kar je na koncu pripeljalo do najbolj krvavih vojn na [[Evropa|evropskih]] tleh po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]].
Vojne so povzročile ogromno gospodarsko škodo. Veliko ljudi je bilo pregnanih s svojih domov, prišlo pa je tudi do množičnih pobojev skoraj na vseh v vojne vpletenih straneh. Zaradi nemogočih razmer je posredovala [[Organizacija združenih narodov|OZN]] in na ozemlje bivše Jugoslavije poslala mirovne sile, da bi umirile strasti, vendar te pri svojem delu niso bile učinkovite. Nekoliko bolje so se izkazale le na [[Kosovo|Kosovu]] in v [[Makedonija|Makedoniji]].
Zaradi številnih vojnih zločinov je [[Evropska unija]] ustanovila [[Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije]] . Po drugi svetovni vojni in [[Nürnberški procesi|Nürnberških procesih]], kjer so sodili nacistom, je bilo to prvo mednarodno sodišče v Evropi, namenjeno sojenju vojnim zločincem na območju nekdanje Jugoslavije. Sodišče je učinkovito opravilo svojo vlogo, saj so vsi obtoženci priprti. .Zadnja sodba sodišča je bila izrečena 29. novembra 2017, institucija pa je formalno prenehala obstajati 31. decembra istega leta .
== Kronologija dogodkov v Jugoslaviji ==
* 1968 - Študenti na [[Kosovo|Kosovu]] zahtevajo več pravic za Albance
* 1971 - Demonstracije na [[Hrvaška|Hrvaškem]]
* 1974 - [[Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)|Nova jugoslovanska ustava]] vsem jugoslovanskim republikam podeli več pravic
* 1980 - [[Smrt in pogreb Josipa Broza - Tita|Umre Josip Broz Tito]]
* 1981 - Začne se gospodarska kriza, na [[Kosovo|Kosovu]] pride do novih protestov. Albanci zahtevajo, da Kosovo postane republika
* 1989 - V Srbiji pride na oblast [[Slobodan Milošević]]
* 1990 - V Jugoslaviji so organizirane prve demokratične volitve po 2. svetovni vojni, na oblast pride srbska elita, ki želi preprečiti demokratične spremembe, vendar ji to spodleti. Slovenska in hrvaška novoizvoljena vlada ne skriva težnje po samostojni državi. Hrvaški Srbi začnejo upor proti novi hrvaški vladi.
* 1991 - [[Deklaracija o neodvisnosti Slovenije|Slovenija]] in Hrvaška razglasita neodvisnost. V Sloveniji se začne [[desetdnevna vojna]]. [[Jugoslovanska ljudska armada|JLA]] se nato umakne iz Slovenije in poseže v spopade na Hrvaškem. Začnejo se boji za [[Vukovar]], [[Dubrovnik]] in [[Osijek]]
* 1992 - [[Hrvaška osamosvojitvena vojna|Vojna na Hrvaškem]] se razširi. [[Makedonija]] in [[Bosna]] razglasita neodvisnost. Začne se vojna v Bosni. [[Organizacija združenih narodov|OZN]] uvede sankcije proti Jugoslaviji in medse sprejme Slovenijo, Hrvaško ter Bosno in Hercegovino.
* 1993 - Začne se vojna med Hrvaško in BiH. Med spopadi v [[Mostar]]ju Hrvati porušijo [[Mostarski most]].
* 1994 - Z mirovnim sporazumom se končajo spopadi med Hrvaško ter Bosno in Hercegovino.
* 1995 - V [[Srebrenica|Srebrenici]] pride do pokola civilistov. Hrvaška začne operaciji [[Operacija Nevihta|Nevihta]] in [[Operacija Blisk|Blisk]]. [[NATO]] napade vojaške položaje vojske bosanskih Srbov. Podpisan je [[Daytonski sporazum]].
* 1996 - Takrat mednarodno nepriznana [[Zvezna republika Jugoslavija]], ki je nastala na pogorišču nekdanje SFRJ, prizna Hrvaško in BiH
* 1998 - Na [[Kosovo|Kosovu]] pride do spopadov med Srbi in Albanci
* 1999 - NATO začne vojaško operacijo proti Srbom na Kosovu z bombardiranjem strateških ciljev na Kosovu, v Srbiji in Črni gori, pri čemer umirajo tudi nedolžni civilisti. Nadzor nad Kosovom prevzame OZN.
* 2000 - Slobodan Milošević izgubi na predsedniških volitvah. Predsednik Zvezne Republike Jugoslavije postane [[Vojislav Koštunica]].
* 2001 - V [[Makedonija|Makedoniji]] pride do spopadov med makedonsko vojsko in albanskimi skrajneži
* 2002 - [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] aretirajo in ga izročijo [[Haško sodišče|Haaškemu sodišču]]
* 2003 - Zvezna Republika Jugoslavija se preimenuje v državo [[Srbija in Črna gora]]
* 2005 - [[Ante Gotovina|Anteja Gotovino]] aretirajo. Leta 2012 je haaško sodišče ugodilo pritožbi in sodbo na prvi stopnji razveljavilo.
* 2006 - [[Črna gora]] po referendumu razglasi neodvisnost od ZRJ ([[Srbija|Srbije]]). Razpade tretja jugoslovanska država.
* 2008 - [[Kosovo]] razglasi neodvisnost in državotvornost.
* 2008 - Srbske oblasti aretirajo [[Radovan Karadžić|Radovana Karadžića]]
* 2011 - Srbske oblasti aretirajo [[Ratko Mladić|Ratka Mladića]]
* 2011 - Srbske oblasti aretirajo [[Goran Hadžić|Gorana Hadžića]], zadnjega obtoženca za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije
==Vzroki za vojno==
[[Slika:Breakup of Yugoslavia.gif|thumb|right|300px|Jugoslavija pred razpadom.]]
Vzroke za krvavo vojno v Jugoslaviji moramo iskati v njeni preteklosti, ki pa je bila prav tako krvava. [[Balkan]] je bil že od nekdaj večnacionalen saj so ga naseljevale različne etnične skupine z različnimi jeziki, običaji in verami. Spopadi med temi skupinami so bili pogosti, zato je predstavljal nekakšen "divji zahod" Evrope, hkrati pa je imel tudi izjemno pomembno lego, saj je preko njega tekla kopenska povezava in trgovina z Orientom med zahodom in vzhodom. Zaradi teh razlogov je bilo območje skozi stoletja pod nenehnim vplivom evropskih in drugih velesil ([[Otomansko cesarstvo]], [[Avstrijsko cesarstvo]], [[Rusko cesarstvo]], [[Avstro-Ogrska]], [[Italija]] ...). Te sile so zapletene razmere na Balkanu še dodatno poslabšale tako, da se je Balkana prijelo ime "sod smodnika", saj se nikoli ni vedelo kdaj in zaradi katerega razloga bo izbruhnil nov krvav konflikt, ki bo pomembno vlival na razmerje sil v Evropi. V začetku dvajsetega stoletja so Balkan in območje bodoče Jugoslavije zaznamovale [[Prva svetovna vojna|prva]] in [[druga balkanska vojna]]. Največje spremembe je povzročila prva svetovna vojna, ki se je začela prav na Balkanu, zaradi atentata na avstrijskega prestolonaslednika v Sarajevu. Razpad večnacionalne Avstro-Ogrske je na Balkanu povzročil nastanek nove države [[Kraljevina SHS|Kraljevine SHS]], ki se je nato preimenovala v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]]. Kraljevina je bila večnacionalna, v večini so jo sestavljali [[Slovenci]], [[Hrvati]], [[Srbi]], [[Črnogorci]], [[Bošnjaki]] in [[Makedonci]]. Vsi narodi so sprva podpirali nastanek nove t. i. južnoslovanske države, kjer bi bili vsi [[Južni Slovani|južnoslovanski]] narodi enakopravni in bi si usodo krojili sami in ne evropske velesile. Začetno veselje pa je kmalu izginilo, saj so nadzor nad kraljevino v glavnem prevzeli Srbi, kar se je odražalo tudi v kasnejših obdobjih, saj je veliko Srbov vse tri Jugoslavije, ki so v 20. stoletju nastale v tem delu sveta, smatralo za razširjeno večnacionalno srbsko državo. To je skozi desetletja povzročalo huda politična in nacionalna trenja, katere je vlada v Beogradu uspela nadzorovati le z represijo. Prav zaradi teh notranjih trenj, skrajno birokratizirana in centralizirana kraljevina, ki je nastala po prvi svetovni vojni, nikoli ni delovala kot država vseh narodov v njej. Bilo je le vprašanje časa kdaj bo razpadla. Do razpada prve jugoslovanske države je prišlo po [[Aprilska vojna|aprilski vojni]], aprila 1941. V skladu z dogovorom med [[Sile osi|silami osi]] in Hitlerjevimi usmeritvami so si državo razdelile: Italija, [[Tretji rajh|Nemčija]], [[Madžarska]], [[Romunija]] , [[Bolgarija]] in NDH. Kmalu po zasedbi se je na posameznih območjih okupirane kraljevine začel odpor. Najbolj dejavni so bili [[komunisti]] pod poveljstvom [[Josip Broz - Tito|Josipa Broza Tita]]. Njihova moč in vpliv sta v kratkem izredno narasla, zato so komunisti kmalu prišli v navzkriž z [[četniki]] in [[ustaši]], ki so zaradi boja za oblast, prestopili na stran sil osi in s tem izgubili večinsko podporo prebivalstva. Vedno večjo moč komunistov so opazili tudi zavezniki, zato so jih tekom vojne, v skupnem boju proti nacistični Nemčiji, začeli oskrbovati. S tem se je njihova moč še dodatno povečala.Titu pa je s pomočjo komunistične ideologije, na svojo stran uspelo pridobiti vse večje jugoslovanske narode in jih združiti v skupni boj proti okupatorju. Po vojni je bila pod vodstvom Tita in komunistov razglašena [[Socialistična federativna republika Jugoslavija]]. Zaradi povojne obnove, komunistične ideologije in Tita, ki je kot kult osebnosti združeval vse narode, so bile razprtije med jugoslovanskimi narodi začasno pozabljene in potlačene, vendar ne za dolgo. Zaradi vse večjih političnih, socialnih in gospodarskih razlik med posameznimi jugoslovanskimi republikami so spori ponovno privreli na dan in bili kmalu tudi na silo zatrti. V izogib novim sporom, je bilo leta 1973 z novo ustavo republikam podeljeno več pravic in samouprave, med drugim tudi pravica do samoodločbe. Leta 1980 je Tito umrl. Od takrat naprej so se razmere v državi samo še slabšale. Razmerje med narodi je bilo podrto in Srbija je začela pridobivati na moči. S tem je prišla v navzkriž z ostalimi jugoslovanskimi narodi, predvsem z Slovenijo in Hrvaško, kateri sta zahtevali večjo avtonomijo inkasneje tudi neodvisnost. Že tako napete razmere v državi, pa je poslabšala še gospodarska kriza in nacionalizem nekaterih srbskih politikov. Konec osemdesetih in v začetku devetdesetih je postajalo vse bolj jasno, da bo tudi druga jugoslovanska država razpadla. Vprašanje je bilo le kdaj in kako se bo to zgodilo. Kakor danes priča zgodovina, se je to zgodilo na zelo krvav način.
==Vojna v Sloveniji==
{{glavni|Slovenska osamosvojitvena vojna}}
[[Slika:Slovenian war map.jpg|thumb|right|300px|Glavne smeri napada JLA v desetdnevni vojni.]]
Potem ko so propadli vsi pogovori z jugoslovansko vlado v [[Beograd]]u o spremembi ustave, je Slovenija, 25. junija 1991, [[Deklaracija o neodvisnosti Slovenije|razglasila samostojnost]]. Vlada v Beogradu, ki je bila pod močnim vplivom vojske in srbskega nacionalizma, je na razglasitev samostojnosti Slovenije , reagirala zelo ostro. Na mejne prehode z Italijo, Avstrijo in Madžarsko so poslali vojsko. Namen vojske je bil odrezati Slovenijo od zunanjega sveta ter z silo preprečiti njeno razdružitev od Jugoslavije. Prvi tanki [[JLA]] so se na slovenskih cestah pojavili še isti dan po razglasitvi samostojnosti in neodvisnosti. Naslednji dan, 26. junija, pa se je pokazala vsa razsežnost agresije vojske. JLA je imela v Sloveniji okoli 22.300 dobro opremljenih in oboroženih vojakov s podporo letalstva, nasproti njih pa je stalo 35.000 slabo oboroženih in opremljenih pripadnikov [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|slovenske teritorialne obrambe]] (TO) in 10.000 rezervnih pripadnikov takratne slovenske milice. V prvih dneh agresije so enote JLA zasedle večino mejnih prehodov z Italijo, Avstrijo in Madžarsko. Oklepno mehanizirana enota iz [[Vrhnika|Vrhnike]] pa je zasedla [[letališče Brnik]]. Hkrati so iz smeri Hrvaške proti [[Ljubljana|Ljubljani]] in mejnim prehodom začele prodirati oklepne kolone. Njihovo napredovanje je bilo zaradi cestnih barikad kmalu ustavljeno. Enote so ostale obkoljene daleč od svojih vojašnic. Pri preboju barikad je prišlo do ostrih spopadov z TO, v katerih so padle prve žrtve. JLA je poizkušala nekatere svoje enote rešiti z helikopterskimi desanti, ki pa so se prav tako ponesrečili. Pri tem sta bila sestreljena tudi dva helikopterja. Ker je TO kronično primanjkovalo orožja in opreme, so bila napadena in zavzeta številna vojaška skladišča. Jugoslovanska vojska pa ni ostala odrezana samo na terenu, ampak tudi v svojih lastnih vojašnicah. Izklopljena jim je bila voda in elektrika, zato je morála med vojaki, večinoma naborniki, začela hitro upadati. Mnogi so dezertirali. Ker tankovske enote niso dosegle svojega cilja, je vojska na pomoč poslala letalstvo, katero je raketiralo radijske oddajnike, cestne barikade, letališče Brnik in ne zelo ogroženo Termo elektrarno Šoštanj. Napadi so bili le deloma uspešni, stanje v armadi pa se je iz ure v uro slabšalo. Vsi poizkusi preboja iz smeri Hrvaške so zaradi močnega odpora teritorialcev propadli, večina mejnih prehodov na zunanjih mejah pa je padla v roke TO. Armadi, ki je bila obkoljena v svojih vojašnicah in tako izolirana od zunanjega sveta, ni preostalo drugega kot da sprejme premirje, ki ji je bilo ponujeno. V naslednjih dneh so se enote začele vračati v svoje vojašnice, pogajanja pa so bila prepuščena politikom. [[Brionska deklaracija|Na Brionih]] je bilo sklenjeno trajno premirje, določen pa je bil tudi trimesečni rok v katerem se mora JLA umakniti iz Slovenije. Zadnji vojak JLA je Slovenijo zapustil v noči iz 25. na 26. oktober 1991.
==Vojna na Hrvaškem==
{{glavni|Domovinska vojna}}
[[Slika:Croatian War 1991 Vukovar destroyed tank.jpg|thumb|right|250px|Uničen tank JLA med boji za Vukovar.]]
Hrvaška je svojo samostojnost razglasila istočasno s Slovenijo, nanjo pa je bila precej slabše pripravljena kot njena severna soseda. Na Hrvaškem je živelo veliko Srbov, ki so ostro nasprotovali odcepitvi in so začeli sami, ob izdatni podpori Srbije, organizirati oborožen odpor. Kot velik problem se je izkazala tudi oborožitev hrvaške teritorialne obrambe, ki jo je JLA v mesecih pred vojno skoraj popolnoma razorožila, poleg tega pa so bile enote JLA po dogodkih v Sloveniji že bolje pripravljene na vojaško posredovanje. Podobno kot v Sloveniji, je tudi na Hrvaškem armada ostala ujeta v vojašnicah, vendar ne za dolgo. Iz njih se je poizkušala prebiti s silo in pri tem je bilo veliko žrtev na obeh straneh. Zaradi razpada države so začeli armado množično zapuščati Makedonci in Albanci, tako so jo večinoma sestavljali le še Srbi, s čimer se je enotnost le-te povečala.
Da bi armada zavarovala ostanke srbske Jugoslavije in srbsko prebivalstvo na hrvaškem, je v [[Dalmacija|Dalmaciji]] in na meji z Bosno in Srbijo začela z serijo ofenziv. Ofenzive so zaznamovali obsežni in krvavi spopadi za: [[Dubrovnik]], [[Gospić]], [[Šibenik]], [[Zadar]], [[Karlovec]], [[Sisak]], Slavonski Brod, [[Osijek]], [[Vinkovci|Vinkovce]] in [[Vukovar]]. Najbolj dramatično je postalo [[Bitka za Vukovar|obleganje Vukovarja]], ki je 18. novembra 1991, po 87 dneh obleganja, padel v srbske roke. Po končanem obleganju pa so srbske paravojaške enote v mestu in njegovi okolici izvajale vojne zločine nad civilnim prebivalstvom in vojnimi ujetniki. Proti koncu leta 1991 se je po začetnem šoku moč hrvaške vojske izredno povečala, zato je ta začela prehajati v ofenzivo, s katero je osvobodila velik del zasedenega ozemlja, dosežki pa so bili vidni tudi v zunanjepolitičnem dogajanju, saj so Hrvaško kot samostojno državo priznale številne evropske države. Ob podpori tretjih držav so se začela prva mirovna pogajanja, ki pa niso prinesla trajnega miru, zato so se boji nadaljevali z vso silovitostjo. Decembra so Srbi v obmejnem pasu razglasili [[Srbska republika Krajina|Srbsko republiko Krajino]], ki pa je razen Srbije ni priznala nobena druga država.
[[Slika:Muzej DR-crop.JPG|thumb|left|250px|Dubrovnik v plamenih.]]
Zaradi krvavih spopadov v [[Slavonija|Slavoniji]] in Dalmaciji ter priznanja Hrvaške kot samostojne in neodvisne države, je JLA izgubila legitimnost po vojaškem posredovanju, zato ji ni preostalo drugega, kot da je na zahtevo Združenih narodov 2. januarja 1992 podpisala premirje in se zavezala, da se umakne v Bosno in Hercegovino (BIH), kjer je še istega leta izbruhnil nov krvav konflikt. Izpraznjene položaje JLA so zasedli vojaki Republike Srbske Krajine, ki premirja niso spoštovali, zato so Združeni narodi na nemirna območja poslali enote UNPROFORJA, da bi ločile sprte strani. Preostanek leta 1992 so zaznamovali manjši spopadi, ki pa niso prinesli bistvenega napredka ne na eni ne na drugi strani.
Leto 1993 sta zaznamovali dve veliki hrvaški ofenzivi; ''Operacija Maslenica'' in ''Operacija Medački žep''. Namen operacije Maslenica je bil osvoboditi območje okoli Maslenice in strateško pomemben most, ki je Zadar povezoval z [[Zagreb]]om. Operacija se je začela [[22. januar]]ja in je Srbe popolnoma presenetila. Po kratkem boju je hrvaška vojska ob podpori letalstva in mornarice prebila srbske obrambne položaje in zasedla strateško pomembne položaje okoli Zadra. V strahu, da bi Hrvati zasedli vso Srbsko Krajino so Srbi napadli skladišča orožja, ki jih je varoval UNPROFOR in se začeli bolj učinkovito upirati. Operacija je bila zaradi vedno večjih izgub v začetku februarja ustavljena. Razmere na tem bojišču, razen topniških obstreljevanj in manjših spopadov, so do maja 1995 ostale nespremenjene. V začetku septembra 1993 je bila v okolici Gospića sprožena nova ofenziva, s katero so Hrvati želeli preprečiti nenehno topniško obstreljevanje Gospića (Operacija Medački žep). Ofenziva je uspela, pri tem pa so hrvaške sile pod vodstvom Mirka Noraca in ostalih poveljujočih zagrešile številne vojne zločine nad srbskim prebivalstvom. Po ofenzivi se je hrvaška vojska umaknila, njihove položaje pa so zasedle sile UNPROFOR-ja.
[[Slika:Destruction of a tank.jpg|thumb|right|250px|Pripadnika hrvaške vojske se pripravljata za napad na srbski tank.]]
Med letoma 1992 in 1994 so bili Hrvati posredno vpleteni v še en konflikt, ki je potekal v BIH med tamkaj živečimi Hrvati in Bošnjaki. Spopadi so se končali februarja 1994 s podpisom premirja v Washingtonu, marca istega leta pa sta Hrvaška ter BIH sklenili zavezništvo v boju proti skupnemu sovražniku, vojski Republike Srbske in vojski Republike Srbske Krajine. To zavezništvo je hrvaški vojski omogočalo, da je lahko začela izvajati vojaške operacije v BIH. Najbolj odmevni sta bili operacija ''Zima 94'' in ''Cincar'' kjer sta hrvaška in bošnjaška vojska združili sile v boju proti združenima srbskima vojskama v oklici Kupresa, Dinare in Livna s čimer so želeli deloma obkoliti [[Knin]] in omejiti obleganje Bihaća, ki je potekalo že od junija 1992. Medtem se je obleganje tega mesta nadaljevalo z vso silovitostjo. Razmere so se nekoliko umirile šele, ko je Varnostni svet Združenih narodov odobril vojaško posredovanje zveze [[NATO]].
Zadnje leto vojne, 1995, sta zaznamovali dve veliki hrvaški ofenzivi: ''[[Operacija Blisk]]'' in ''[[Operacija Nevihta]]''. S prvo je hrvaška vojska osvobodila velik del ozemlja okoli Okučanov v Slavoniji, hkrati pa je bila ta operacija nekakšen uvod v precej bolj obsežno ''Operacijo Nevihta''. Ta se je začela [[4. avgust]]a 1995, v njej je sodelovalo 200.000 hrvaških vojakov, 350 tankov in 200 topov; nasproti njih pa je stala vojska Srbske republike Krajine s 40.000 vojaki 250 tanki in 250 topovi. Operacija, za katero pravijo, da je potekala po priročniku za bojevanje, je srbsko vojsko popolnoma presenetila, tako da je hrvaška vojska že prvi dan ofenzive prebila srbsko obrambno linijo in obkolila posamezne srbske enote ter tako hitro napredovala v notranjost Srbske republike Krajine. [[6. avgust|Šestega avgusta]] je bil osvobojen Knin, dva dni pozneje pa so bile, zaradi popolne hrvaške zmage in premirja, ustavljene vse vojaške operacije. Srbska vojska se je predala 9. avgusta, v tem času je v Srbijo in BIH pobegnilo okoli 150.000 Srbov. Mnogi, ki so ostali na svojih domovih, pa so postali žrtve vojnih zločinov. Vojna na Hrvaškem se je zaključila po podpisu [[Erdutski sporazum|Erdutskega]] in [[Daytonski sporazum|Daytonskega sporazuma]], novembra 1995.
==Vojna v Bosni in Hercegovini==
{{glavni|Vojna v Bosni in Hercegovini}}
[[Slika:Norsk Sisu fra NORLOGB.jpg|thumb|right|250px|Pripadniki UNPROFOR-ja v obleganem Sarajevu.]]
Po odcepitvi Slovenije in Hrvaške, so začeli o samostojnosti resneje razmišljati tudi v BIH, zato so v ta namen pripravili referendum, na katerem se je večina prebivalcev izrekla za neodvisnost od Jugoslavije. Pri tem pa so se pojavile težave. BIH je bila multietnična republika, saj je poleg bošnjaškega prebivalstva (43%) tam živelo tudi veliko Srbov (31%) in Hrvatov (17%), ki se z razglasitvijo samostojne in neodvisne BIH niso strinjali, zato so tako Srbi kot tudi Hrvati razglasili svojo državo: [[Republika Srbska|Republiko Srbsko]] in hrvaško republiko Herceg-Bosno. Bosna in Hercegovina je svojo samostojnost in neodvisnost razglasila 1. marca 1992. Po predhodnem dogovoru se je JLA iz te republike umaknila bolj ali manj mirno, pri tem pa je večino težke oborožitve predala vojski Republike Srbske in srbskim paravojaškim skupinam. Te enote niso izgubljale časa in so hitro zavzele območja z večinskim srbskim prebivalstvom, nato pa so se usmerili še na območja z manjšinskim srbskim prebivalstvom. Pri tem so se začeli pojavljati prvi vojni zločini, ki so jih tekom vojne izvajale vse tri v vojno vpletene strani.
Leto 1992 je bilo za bošnjaško vojsko težavno. Bili so slabo opremljeni in oboroženi. Poleg tega so se morali boriti na dveh frontah hkrati, proti vojski Republike Srbske in proti hrvaški vojski samooklicane Herceg-Bosne. Ker je bila država z vseh strani obkrožena s sovražnikom, jo je reševala le lastna industrija in kmetijstvo, ki pa nista mogla slediti potrebam prebivalstva in vojske, zato se je začelo pojavljati vsesplošno pomanjkanje in lakota. To je najbolj prišlo do izraza v [[Sarajevo|Sarajevu]], mestu ki je od začetka vojne pa vse do leta 1995 ostalo razdeljeno in obkoljeno z vojsko bosanskih Srbov. Večinski bošnjaški del mesta je bil obkoljen, medtem ko je manjši srbski del mesta bil povezan z ozemlji pod kontrolo srbske vojske. Iz bošnjaškega dela mesta ali v mesto samo, se je dalo priti le po dveh poteh: preko [[Letališče Sarajevo|sarajevskega letališča]], ki ga je nadzoroval UNPROFOR ali pa preko [[Sarajevski predor|podzemnega rova]] pod letališčem. Bošnjaški del mesta so že kmalu po izbruhu vojne obkolile srbske enote in ga začele neusmiljeno obstreljevati. Istočasno so bošnjaške enote obstreljevale z zunanje strani obroča dele mesta z srbskim prebivalstvom. Na obeh straneh so bili dejavni tudi [[Ostrostrelec|ostrostrelci]], ki so streljali na vse kar se je premikalo po mestnih ulicah. Prizaneseno ni bilo niti ženskam in otrokom. Med skoraj štiriletnimi boji je v mestu umrlo okoli 15.000 ljudi, ogromna je bila tudi gospodarska škoda, saj je v mestu bilo veliko stavb poškodovanih ali uničenih. Poleg Sarajeva, je do konca vojne ostalo oblegano tudi mesto Bihać. Mesto je bilo pod zaščito UNPROFOR-ja, tekom vojne so ga oblegale kar tri vojske: vojska Republike Srbske, vojska Srbske republike Krajine in vojska Avtonomne republike Zahodne Bosne.
[[Slika:Bombed mosque in Ahmici.jpg|thumb|left|250px|Uničena mošeja v Ahmićih.]]
Sredi leta 1993 si je bošnjaška vojska že nekoliko opomogla in se okrepila od začetnega šoka, zato je počasi prehajala v ofenzivo. To leto so predvsem zaznamovali boji s Hrvati v osrednji Bosni in v Hercegovini. Izjemno odmevni so bili ulični boji za strateško pomembna mesta, kot so Vitez, Novi Travnik, Gornji Vakuf in [[Mostar]]. Boji za Mostar so se začeli že junija 1992. Najprej je mesto obstreljevala JLA, po njenem umiku pa so položaje zasedli Hrvati. Ti so tekom vojne prevzeli zahodni del Mostarja in njegovo okolico, vzhodni del je ostal v bošnjaških rokah. Da bi Bošnjaki prekinili obleganje mesta, so septembra sprožili ''Operacijo Neretva 93'', ki pa je bila kmalu zatem prekinjena zaradi poročil o vojnih zločinih nad ujetniki in civilnim prebivalstvom. Da bi UNPROFOR zaščitil civilno prebivalstvo je Varnostni svet Združenih narodov sprejel resolucijo 824 s katero je: Sarajevo, Goražde, [[Srebrenica|Srebrenico]], [[Tuzla|Tuzlo]], Žepo in Bihać razglasil za varna območja pod nadzorom Združenih narodov.
[[Slika:DaytonAgreement.jpg|thumb|right|250px|S podpisom Daytonskega sporazuma se je končala vojna v Bosni in na Hrvaškem.]]
Pomlad 1994 je za BIH prinesla veliko olajšanje, saj je bilo med hrvaško Herceg-Bosno in muslimanskim delom Bosne, sklenjeno trajno premirje kateremu je nato sledilo še vojaško zavezništvo s Hrvaško. Državi sta tako proti skupnemu sovražniku (Srbom) začeli izvajati usklajene vojaške operacije, ki so v kratkem času prinesle preobrat na bojišču. Preobrat v vojni je povzročila tudi granata, ki je 5. februarja 1994 na tržnici v Sarajevu ubila 68 in ranila 144 ljudi. Svetovna javnost je bila nad dogodkom zgrožena. Čeprav preiskave niso ugotovile, katera stran je granato izstrelila, je javnost zahtevala vojaško posredovanje mirovnih sil. Varnostni svet OZN je zahteval umik vsega težkega orožja okoli mesta. Grožnja mednarodne skupnosti je uspela saj je 12. februar minil mirno brez enega samega strela in ene same žrtve.
Čeprav je bila celotna vojna v BIH izredno krvava, je bilo leto 1995 še toliko bolj. Leto so zaznamovale številne ofenzive, ki so naznanjale konec vojne. Julija je vojska Republike Srbske zasedla Srebrenico, ki je bila pod zaščito Združenih narodov. Od 8.000 muslimanskih vojakov in civilistov jih je srbska vojska [[Srebreniški pokol|umorila okoli polovico]], druga polovica pa je padla med boji v poskusih preboja proti Tuzli. Svetovna javnost je bila nad dogajanjem zgrožena, zato je NATO krepil število letalskih napadov na srbske položaje. Konec julija sta združeni vojski Hrvaške in BIH sprožili ''Operacijo Poletje 95'', kateri je nato avgusta sledila še ''[[Operacija Nevihta]]''. Ta operacija je predstavljala preobrat v vojni, saj je bila vojska Srbske Krajine med spopadi poražena. Operaciji Nevihta je sledilo še več manjših spopadov, dokler ni bil 21. novembra 1995 v Daytonu podpisan mirovni sporazum, ki je končal vojno v BIH in na Hrvaškem.
==Vojna na Kosovu==
{{glavni|Vojna na Kosovu}}
Tako kot drugje po Jugoslaviji, je na Kosovu začelo vreti že leta, oziroma že desetletja pred razpadom Jugoslavije. Nezadovoljstvo ljudi se je pojavilo tudi na začetku osemdesetih let dvajsetega stoletja s prihodom gospodarske krize in političnimi spremembami, ki jih je povzročila [[Smrt in pogreb Josipa Broza - Tita|smrt predsednika Jugoslavije Tita]]. Leta 1981 so [[Albanci]] na Kosovu zahtevali svojo republiko, s katero bi dobili več pravic. Protesti so bili bolj ali manj na silo zatrti. V drugi polovici osemdesetih let so se razmere na Kosovu zaradi srbskega nacionalizma znova poslabšale, zato sta morali posredovati policija in vojska. V začetku devetdesetih let, po izbruhu vojne v Sloveniji in na Hrvaškem, so bile razmere na Kosovu bolj ali manj mirne, čeprav je Srbija Albancem drastično zmanjšala državljanske pravice (odpuščanje delavcev albanskega rodu, prepoved albanskega jezika, ukinjanje šol, večina podjetji je postala državna last, ...). Albanci so se na to odzvali z ustanovitvijo vzporednih državnih institucij, ni jim pa uspelo odpraviti brezposelnosti, ki se je dvignila na neverjetnih 80%. Zaradi vsesplošnega nezadovoljstva je bil septembra 1991 izpeljan referendum o odcepitvi, ki ga je podprlo kar 90% Albancev, vendar se ni zgodilo nič, saj je Srbija referendum razglasila za neveljavnega. Istega leta je bila ustanovljena tudi OVK ([[Osvobodilna vojska Kosova]]), ki je zaradi napadov na Srbe in državne institucije kmalu pristala na seznamu terorističnih organizacij.
[[Slika:Aviano f-15.jpg|thumb|left|250px|[[Aviano]], lovsko letalo [[F-15]] se odpravlja na bojno nalogo nad Srbijo.]]
Prvi spopadi v tej nemirni pokrajini so se zgodili v začetku leta 1996, potem ko so albanski politiki izgubili vsakršno upanje, da bi spor rešili po politični poti. Napadi do takrat malo znane OVK na srbske varnostne sile in institucije, so v kratkem povzročili spiralo nasilja, ki mu ni bilo videti konca. Stvari so se še dodatno poslabšale zaradi kriznih razmer v sosednji [[Albanija|Albaniji]]. Srbska policija in varnostne sile so na vsako agresijo OVK odgovorile z še večjo agresijo, kar je imelo za posledico veliko civilnih žrtev. Ker se je zdelo, da se bo regija ponovno pogreznila v vojno, so Združeni narodi in [[ZDA]] zahtevali takojšnjo prekinitev ognja. Do tega ni prišlo, so pa ob pomoči [[Rusija|Rusije]] dosegli, da so na Kosovo prišli mednarodni opazovalci. Ti niso mogli kaj dosti pomagati, saj so se spopadi leta [[1998]] še bolj razširili in so po novem potekali v okolici vseh strateško pomembnih poti in mest. Spopadi so iz domov pregnali več kot 250.000 Albancev, ki so se povečini zatekli v Albanijo in Makedonijo. Ker se stvari niso umirile, je Varnostni svet Združenih narodov, konec septembra 1998 sprejel resolucijo, ki je predvidela zračne napade Natovih letal na srbske položaje in strateške cilje. Zastraševanje je uspelo, saj je bilo oktobra istega leta podpisano premirje, ki pa tudi ni zdržalo dolgo. Januarja in februarja [[1999]] se je nasilje ponovno začelo stopnjevati, vse pogostejši so postali uboji, ki so nato vodili do večjih spopadov in posameznih bombnih napadov. Sprti strani sta mir, pod pritiskom drugih držav, zopet poizkušali doseči z mirovnimi pogajanji, ki pa niso obrodila nobenega sadu, saj so se pogoji za obe strani zdeli preveč radikalni in zato nesprejemljivi. [[22. marec|Dvaindvajsetega marca]] 1999 so Kosovo začeli zapuščati zunanji opazovalci, kar je bil za Srbe znak, da se nekaj pripravlja. Po preostanku Jugoslavije (Srbija z Vojvodino, Kosovo, Črna gora) tako imenovane ZRJ, je bil sprožen preplah in izvedena popolna mobilizacija vojske. Dan pozneje je Richard Holdbrook javnost obvestil, da so mirovna pogajanja propadla in s tem so reševanje konflikta prepustili NATO-vim silam. Naslednji dan, 24. marca 1999 ob 19:00 so Natova letala začela z bombardiranjem vojaških objektov (takrat še) jugoslovanske vojske. Med marcem in junijem so Natova letala opravila več kot 38.000 bojnih nalog nad Srbijo, [[Črna gora|Črno goro]] in Kosovo. Sprva so bili cilji letalskih napadov vojaški objekti (vojašnice, skladišča orožja, vojaška letališča, ...), protiletalska obramba in srbski obrambni položaji. Kasneje, ko so uvideli da bombardiranja nimajo zaželenega učinka, pa so prešli še na t.i. objekte za večnamensko uporabo: mostove, železnico, ceste, RTV oddajnike, energetske objekte, ... Aprila je postalo jasno, da bombardiranja niso spravila Srbe na kolena, saj so postali še bolj enotni, politična moč Miloševića pa se je še povečala. Poleg tega je naraščala tudi kolateralna škoda (bomba na kitajsko veleposlaništvo in na konvoj albanskih beguncev ...). Zato so v NATU razmišljali tudi o kopenski operaciji, ki bi jo bilo treba izvesti še pred zimo, ko so ceste iz Albanije in Makedonije še prevozne. Ko je kazalo, da se bo konflikt sprevrgel v resen spopad z Natovimi silami, ki bi lahko imel globalne posledice, se je med sprte strani v zadnjem trenutku vmešala Rusija. Ta je, s pomočjo [[Finska|Finske]], od srbskega predsednika Miloševića zahtevala premirje in ga, ob zagotovilu da tja pridejo ruske mirovne sile, tudi dobila. Ponovno so se začela pogajanja in 3. julija je bilo podpisano trajno premirje. 10. julija so bile ustavljene vse letalske operacije enot NATO pakta. Dva dni kasneje pa so na Kosovo prišle mednarodne sile za zagotavljanje miru [[KAFOR]]. V skladu z mirovnim sporazumom so se morale iz Kosova umakniti vse enote srbske vojske in policije, državne ustanove pa so morali predati predstavnikom mednarodnih sil.
[[17. februar|Sedemnajstega februarja]] [[2008]] je Kosovo razglasilo samostojnost in neodvisnost. Kljub temu mednarodne enote za zagotavljanje miru, KAFOR ostajajo tam. Sporom med Albanci in Srbi namreč ni videti konca, saj se Srbi niso sprijaznili z izgubo Kosova.
==Vojna v Makedoniji==
{{glavni|Makedonska državljanska vojna}}
[[Slika:2001 Macedonia insurgency hr.svg|thumb|right|300px|Zemljevid spopadov v Makedoniji.]]
Makedonija je bila edina republika, ki je Jugoslavijo zapustila brez vojne in brez večjih političnih pretresov, zato je že od samega začetka veljala za stabilno državo. Tako je ostalo večino devetdesetih let dvajsetega stoletja, dokler se razmere v regiji zaradi vojne na Kosovu, niso nenadoma spremenile. V Makedoniji je živelo okoli 23% Albancev, ki so živeli večinoma na severu, na meji s Kosovom. V nasprotju s svojimi severnimi sosedi (Srbijo), so imeli Albanci v Makedoniji dobro urejene manjšinske pravice, njihovi predstavniki pa so bili zastopani tudi v makedonskem parlamentu. Zato se je marsikateri spor lahko rešil s pogajanji. Kljub temu se je med Albanci začelo širiti separatistično mišljenje, ki se je s prihodom albanskih beguncev in upornikov iz Kosova, leta 1999 še okrepilo. Med letoma 1998 in 1999 je v Makedonijo pribežalo 360.000 albanskih beguncev, kar je imelo za makedonsko gospodarstvo katastrofalne posledice, saj država ni zmogla oskrbeti tako veliko število ljudi. Spremenilo se je tudi razmerje v etnični sestavi Makedonije. Kot velik problem se je izkazala tudi izredno porozna makedonsko-kosovska meja, preko katere so Albanci tovorili orožje in opremo za boj proti Srbom na Kosovu, mejo pa so večkrat prehajali tudi pripadniki OVK [[Osvobodilna vojska Kosova|(Osvobodilna vojska Kosova]]). Makedonija je mednarodno skupnost več let zaman opozarjala na nevzdržne varnostne razmere in nevarnost širjenja spopadov na svoje ozemlje. Ker ni dobila pomoči, je na mejo poslala vojsko. Konec leta 1999 in v začetku leta 2000 je bilo le še vprašanje časa kdaj bo počil prvi strel s katerim se bo začel nov krvav konflikt na Balkanu. Do prvega večjega incidenta je prišlo januarja 2001, ko so oboroženi Albanci napadli neko policijsko postajo v bližini Tetova. V napadu je umrl en policist, trije pa so bili ranjeni. Odgovornost za napad je prevzela v Makedoniji delujoča albanska Nacionalna osvobodilna vojska (NOV). Kasneje se je izkazalo da je bilo v organizaciji veliko pripadnikov OVK. Kmalu zatem so med OVK in makedonskimi varnostnimi silami izbruhnili prvi večji spopadi. OVK je bila v spopadih kmalu premagana, zato je preko meje pobegnila na Kosovo. Makedonija je potem NATO obtožila, da niso naredili nič za razorožitev Albancev in zaščito kosovsko-makedonske meje. Marca so se pripadniki OVK vrnili v Makedonijo in zasedli hribe okoli Tetova, nato pa z vso silo začeli napadati makedonske varnostne sile v mestu. Ker pogajanja o premirju niso uspela je makedonska vojska 18. marca izvedla mobilizacijo rezervistov, tej je 25. marca sledila še ofenziva na položaje OVK. Po dvodnevnih srditih bojih je OVK zapustila položaje in preko meje zopet pobegnila nazaj na Kosovo. Prvi ofenzivi je sledila še druga, v kateri so makedonske varnostne sile očistile področja severno od [[Skopje|Skopja]] in Tetova, operacija je bila ustavljena 31. marca 2001. Čeprav so makedonske varnostne sile zmagale v tej vojni, se varnostne razmere še dolgo časa niso povsem umirile, saj je neprestano prihajalo do manjših incidentov in napadov iz zasede. Spopadi so se prenehali šele s podpisom ohridskega sporazuma 13. avgusta 2001. Makedoncem je bil vsiljen separativni mir, s katerim so Albanci v Makedoniji dobili še več pravic in avtonomije.
==Glej tudi==
* [[balkanski vojni]]
* [[prva svetovna vojna]]
* [[druga svetovna vojna]]
==Zunanje povezave==
'''(v angleščini)'''
*[http://repository.library.georgetown.edu/handle/10822/552526 Video on the Conflict in the Former Yugoslavia] from the [https://repository.library.georgetown.edu/handle/10822/552494/browse?type=title Dean Peter Krogh Foreign Affairs Digital Archives]
*Bora Radović: [http://www.ian.org.rs/publikacije/tortura/srpski/01.pdf Jugoslovenski ratovi 1991–1999 i neke od njihovih društvenih posledica] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304220222/http://www.ian.org.rs/publikacije/tortura/srpski/01.pdf |date=2016-03-04 }}.
*[http://www.historyguy.com/balkan_war_third.htm Information and links on the Third Balkan War (1991–2001)]
*Wiebes, Cees. Intelligence and the War in Bosnia 1992–1995, Publisher: Lit Verlag, 2003
*http://srebrenica.brightside.nl/srebrenica/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070929214505/http://srebrenica.brightside.nl/srebrenica/ |date=2007-09-29 }}
*Dr. R. Craig Nation. [http://www.strategicstudiesinstitute.army.mil/pdffiles/00117.pdf "War in the Balkans 1991–2002."]
*[http://www.foia.cia.gov/CPE/ESAU/esau-46.pdf "Yugoslavia: the outworn structure" (CIA) Report from November 1970] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121015181230/http://www.foia.cia.gov/CPE/ESAU/esau-46.pdf |date=2012-10-15 }}
*[http://youtube.com/watch?v=WkO7aqbTQuM&mode=related&search=/ Operation Storm]
*Strategic Studies Institute, 2002, ISBN 1-58487-134-2
{{portal|Vojaštvo}}
[[Kategorija:Vojaška zgodovina Jugoslavije]]
[[Kategorija:Vojne v bivši Jugoslaviji|*]]
[[Kategorija:Vojne Slovenije]]
[[Kategorija:Vojne Hrvaške]]
[[Kategorija:Vojne Bosne in Hercegovine]]
[[Kategorija:Vojne Makedonije]]
[[Kategorija:Vojne Zvezne republike Jugoslavije]]
{{normativna kontrola}}
rp6dr9yzgr8cxcpnnrijd9tc6ib2os2
Gavrilo Princip
0
17373
6739427
6669099
2026-08-19T14:07:21Z
~2026-45564-52
264571
/* Življenje */ slovnica
6739427
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox person
|name = Gavrilo Princip
|birth_date = <!-- WD -->
|birth_place = <!-- WD -->
|death_date = <!-- WD -->
|death_place = <!-- WD -->
|image=Gavrilo Princip's Arrest3.jpg|other_names =
|known_for = atentat na avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda
|occupation = <!-- WD -->
|nationality = srbska
}}
'''Gavrilo Princip''' (Гаврило Принцип), [[Srbi|srbski]] revolucionar in [[atentator]], * [[25. julij]] [[1894]], [[Obljaj pri Grahovem]], † [[28. april]] [[1918]], [[Terezin]], [[Češka]].
Rodil se je očetu Petru in materi Mariji (rojena Špiro). Princip je bil Srb in član Mlade Bosne, ki je iskal konec [[Avstro-Ogrska|avstro-ogrske]] oblasti v [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]]. Ko je bil star 19 let, je 28. junija 1914 v [[Sarajevo|Sarajevu]] ubil avstro-ogrskega prestolonaslednika [[Franc Ferdinand|Franca Ferdinanda]] in njegovo ženo Sofijo. Ta atentat je sprožil napad Avstro-Ogrske na [[Srbija|Srbijo]] in posledično začetek [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]].
Na njegovem sojenju je Princip sam izjavil: "Sem jugoslovanski nacionalist, ki si prizadevam za združitev vseh Jugoslovanov, in me ne zanima, kakšno obliko ima naša država, vendar jo je treba osvoboditi iz Avstrije." Princip je bil obsojen na dvajset let težke zaporne kazni, največ za njegovo starost. Zaprt je bil v trdnjavi Terezín na [[Češka|Češkem]], kjer je tudi 28. aprila 1918 umrl zaradi [[Tuberkuloza|tuberkuloze]], ki je bila posledica poslabšanja zdravstvenih razmer, zaradi česar je predtem že izgubil desno roko.
== Življenje ==
Princip je bil rojen v vasi [[Obljaj]] v bližini [[Bosansko Grahovo|Bosanskega Grahovega]], [[Bosna in Hercegovina]]. Njegovi starši, Petar in Marija ''Nana'' Mičić, so imeli devet otrok, pet sinov in štiri hčere vendar jih je šest umrlo že v mladosti. Bil je šibkega zdravja, že od mladosti je bolehal za [[tuberkuloza|tuberkulozo]], ki je bila tudi vzrok smrti v letu 1918. Tuberkuloza je bila tudi eden izmed vzrokov, da se je odločil za atentat.
Večina zgodovinarjev je prepričana, da je bil Gavrilo Princip član revolucionarne skupine [[Mlada Bosna]], nekateri pa menijo, da je bil v resnici član gibanja [[Črna roka (Srbija)|Črna roka]] (''Црна рука/Crna ruka''). Mlada Bosna je bilo gibanje, sestavljeno iz Srbov, Hrvatov in Bošnjakov, katerih namen je bila samostojnost izpod [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]].
Februarja 1912 se je udeležil demonstracij proti sarajevski oblasti, zato so ga izključili iz šole. Zaradi izključitve je prebegnil v [[Beograd]]. V Beogradu se je poskusil vpisati na študij na prvi beograjski gimnaziji, vendar ni uspel opraviti sprejemnih izpitov.
V letu 1912 je v Srbiji potekala mobilizacija za [[prva balkanska vojna|prvo balkansko vojno]]. Princip se je nameraval pridružiti ''komiteju'' - srbski prostovoljni gverilski enoti pod vodstvom majorja [[Vojislav Tankosić|Vojislava Tankosića]], ki se je bojevala v Makedoniji proti osmanskim enotam. Tankosić je bil član skrivnega združenja Združitev ali smrt (''Ujedinjenje ili Smrt''). Vendar Principa komite zaradi njegove majhne velikosti in šibkosti ni sprejel. Nato je odšel v [[Prokuplje]], da bi se osebno sestal s Tankosićem. Tankosić ga je prav tako zavrnil z izjavo, da je ''premajhen in prešibek''. Dedijer ugotavlja, da ga je ravno podcenjevanje njegove zmožnosti vodilo v dokazovanje s posebej pogumnim dejanjem.
== Sarajevski atentat ==
=== Ozadje dogajanja ===
General [[Oskar Potiorek]], guverner avstrijske province [[Bosna in Hercegovina]] je povabil prestolonaslednika [[Franc Ferdinand|Franca Ferdinanda]] in njegovo ženo [[Sophie Chotek|Sophijo]] na ogled vojaške vaje avstro-ogrskih enot. Ferdinand se je zavedal nevarnosti svojega potovanja, saj je [[Črna roka (Srbija)|Črna roka]] že leta [[1911]] izvedla poskus [[atentat]]a na njegovega strica [[Franc Jožef|Franca Jožefa]].
Takratni srbski premier [[Nikola Pašić]] je vedel za načrtovani atentat junija 1914, a ni nič ukrenil.<ref>Maksimiljan Fras, ''Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas'', Maribor, 2013. {{COBISS|ID=266370048}}</ref>
=== Atentat ===
28. junija 1914, okoli 10. ure, z vlakom prispe kraljevi par v [[Sarajevo]]. V prvem avtomobilu so bili [[Fehim Čurčić]], župan Sarajeva in Dr. Gerde, policijski narednik. Ferdinand in Sofija sta bila skupaj z Oskarjem Potiorekem in grofom von Harrachom v drugem avtomobilu, ki je imel odprto streho.
Sedem članov atentatorske skupine se je razporedilo preko predvidene poti z nalogo ubiti Ferdinanda. Najprej je avto pripeljal mimo ''Muhameda Mehmedbašića,'' ki je stal pred Avstro-Ogrsko banko. Mehmedbašić ni sprožil akcije, kasneje je povedal, da je za njim stal policist, zato se je bal, da bi ga le ta aretiral, preden bi uspel vreči bombo.
[[Slika:Gabrillo Princip's pistol (3444725633).jpg|sličica|235x235_pik|Pištola, s katero je Princip ustrelil Ferdinanda in njegovo ženo.]]
Ob 10:15, ko je skupina šestih vozil pripeljala mimo glavne policijske postaje, je devetnajstletni [[Nedeljko Čabrinović]] vrgel granato proti prestolonaslednikovem avtomobilu. Voznik je opazil leteči predmet in pospešil, zato je granata eksplodirala pod kolesom naslednjega avtomobila. Eric von Merizzi in grof Boos-Waldeck sta bila težko telesno poškodovana. Šrapneli granate so poškodovali tudi nekaj ljudi v okolici.
Ker je po Čabrinovićevim bombnem napadu prestolonaslednikov avto peljal zelo hitro, ostalih pet zarotnikov, vključno s Principom ni imelo priložnosti izvesti napada. Čabrinović se je poskusil izogniti aretaciji tako, da je pojedel tableto [[cianid]]a in skočil v bližnjo reko. Vendar ga je policija izvlekla iz reke in priprla. Izgledalo je, kot da atentat ni uspel.
Ferdinand se je odločil za obisk poškodovanih v Čabrinovićevim neuspelem bombnem napadu. Da bi se izognili mestnemu jedru je general Oskar Potiorek določil pot vzdož nabrežja Appel, naravnost do sarajevske bolnišnice. Vendar je Potiorek pozabil obvestiti voznika prestolonaslednikovega avtomobila, [[Franz Urban|Franza Urbana]] o tej spremembi. Na poti v bolnišnico je Urban zapeljal v ulico Gebet.
Gavrilo Princip je očitno obupal in se napotil v kavarno Moritz Schiller, ko je mimo njega pripeljal prestolonaslednikov avtomobil. Voznik je opazil napako, ustavil avto in zapeljal vzvratno. Pri tem je počasi zapeljal mimo tam stoječega Principa. Princip je izvlekel pištolo ter iz razdalje dveh metrov nekajkrat ustrelil v avtomobil. Franca Ferdinanda je zadel v vrat, Sofijo pa v [[trebuh]]. Sofija, pri kateri so kasneje odkrili zarodek, je bila na mestu mrtva. Ferdinand je po približno petih minutah padel v nezavest in kmalu zatem umrl.
=== Aretacija in zapor ===
Princip se je poskušal ubiti s [[cianid]]om, nato pa še s pištolo. Vendar je strup izbruhal (strup je izbruhal tudi [[Nedeljko Čabrinović|Čabrinović]], zato je policija sklepala, da je bil strup, ki so ga imeli člani skupine, slabe kvalitete), pištolo pa so mu izbili iz roke, še preden je uspel izstreliti strel. Ker je bil Gavrilo Prinicip premlad za [[smrtna kazen|smrtno kazen]] (19), je bil obsojen na 20 let težke ječe. Ko je bil v ječi, je živel v zelo težkih življenjskih razmerah, zaradi česar je zbolel za [[Tuberkuloza|tuberkulozo.]] Ker mu je bolezen močno pojedla njegove kosti, so Principu morali [[Amputacija|amputirati]] desno roko. Januarja 1916 se je v ječi trikrat poskušal z brisačo [[Obešanje|obesiti]], vendar mu tega ni uspelo. Umrl je 28. aprila 1918 v [[Terezin]]u, ob času smrti pa je tehtal le 40 kilogramov in bil star komaj 23 let.
=== Druge informacije ===
Princip je uporabil [[polavtomatska pištola|polavtomatsko pištolo]] [[Fabrique Nationale]] M 1910, [[kaliber|kalibra]] 7.65×17 mm. Shranjena je v mestnem muzeju Sarajevo, tik ob Latinskem mostu, kjer se je atentat zgodil.
Pred nedavnim so odkrili pri italijanski družini Copei avto in ukrvavljeno uniformo prestolonaslednika in njegove žene. Razstavljeni so v [[Vojnozgodovinski muzej, Dunaj|Vojnozgodovinskem muzeju]] na [[Dunaj]]u. Krogla, ki je ubila Franca Ferdinanda, je shranjena in je na ogled v gradu [[grad Konopiště|Konopiště]], blizu mesta [[Benešov]] na [[Češka|Češkem]].
==Viri==
{{sklici}}
== Zunanje povezave ==
* [http://www.spartacus.schoolnet.co.uk/FWWprincip.htm Gavrilo Princip] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130303102504/http://www.spartacus.schoolnet.co.uk/FWWprincip.htm |date=2013-03-03 }} članek na Schoolnet.co.uk
* [http://www.firstworldwar.com/bio/princip.htm Who's Who in World War I] Gavrilo Princip na firstworldwar.com
* [http://www.ucis.pitt.edu/eehistory/H200Readings/Topic6-R3.html Gavrilo Princip's Statement from October 12, 1914 in Court at Sarajevo (from Dolph Owings's "The Sarajevo Trial")] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151016132154/http://www.ucis.pitt.edu/eehistory/H200Readings/Topic6-R3.html |date=2015-10-16 }}
* [http://www.findagrave.com/cgi-bin/fg.cgi?page=gr&GRid=6758252 Find a Grave. Gavrilo Princip.]
{{Zbirka|Category:Gavrilo Princip}}
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Princip, Gavrilo}}
[[Kategorija:Mlada Bosna]]
[[Kategorija:Srbski revolucionarji]]
[[Kategorija:Umrli v zaporu]]
[[Kategorija:Atentatorji]]
[[Kategorija:Umrli za tuberkulozo]]
661gyeyjiwh6sb08pvjzcfgw0sc8tot
6739428
6739427
2026-08-19T14:08:38Z
~2026-45564-52
264571
/* Ozadje dogajanja */ slovnica
6739428
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox person
|name = Gavrilo Princip
|birth_date = <!-- WD -->
|birth_place = <!-- WD -->
|death_date = <!-- WD -->
|death_place = <!-- WD -->
|image=Gavrilo Princip's Arrest3.jpg|other_names =
|known_for = atentat na avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda
|occupation = <!-- WD -->
|nationality = srbska
}}
'''Gavrilo Princip''' (Гаврило Принцип), [[Srbi|srbski]] revolucionar in [[atentator]], * [[25. julij]] [[1894]], [[Obljaj pri Grahovem]], † [[28. april]] [[1918]], [[Terezin]], [[Češka]].
Rodil se je očetu Petru in materi Mariji (rojena Špiro). Princip je bil Srb in član Mlade Bosne, ki je iskal konec [[Avstro-Ogrska|avstro-ogrske]] oblasti v [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]]. Ko je bil star 19 let, je 28. junija 1914 v [[Sarajevo|Sarajevu]] ubil avstro-ogrskega prestolonaslednika [[Franc Ferdinand|Franca Ferdinanda]] in njegovo ženo Sofijo. Ta atentat je sprožil napad Avstro-Ogrske na [[Srbija|Srbijo]] in posledično začetek [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]].
Na njegovem sojenju je Princip sam izjavil: "Sem jugoslovanski nacionalist, ki si prizadevam za združitev vseh Jugoslovanov, in me ne zanima, kakšno obliko ima naša država, vendar jo je treba osvoboditi iz Avstrije." Princip je bil obsojen na dvajset let težke zaporne kazni, največ za njegovo starost. Zaprt je bil v trdnjavi Terezín na [[Češka|Češkem]], kjer je tudi 28. aprila 1918 umrl zaradi [[Tuberkuloza|tuberkuloze]], ki je bila posledica poslabšanja zdravstvenih razmer, zaradi česar je predtem že izgubil desno roko.
== Življenje ==
Princip je bil rojen v vasi [[Obljaj]] v bližini [[Bosansko Grahovo|Bosanskega Grahovega]], [[Bosna in Hercegovina]]. Njegovi starši, Petar in Marija ''Nana'' Mičić, so imeli devet otrok, pet sinov in štiri hčere vendar jih je šest umrlo že v mladosti. Bil je šibkega zdravja, že od mladosti je bolehal za [[tuberkuloza|tuberkulozo]], ki je bila tudi vzrok smrti v letu 1918. Tuberkuloza je bila tudi eden izmed vzrokov, da se je odločil za atentat.
Večina zgodovinarjev je prepričana, da je bil Gavrilo Princip član revolucionarne skupine [[Mlada Bosna]], nekateri pa menijo, da je bil v resnici član gibanja [[Črna roka (Srbija)|Črna roka]] (''Црна рука/Crna ruka''). Mlada Bosna je bilo gibanje, sestavljeno iz Srbov, Hrvatov in Bošnjakov, katerih namen je bila samostojnost izpod [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]].
Februarja 1912 se je udeležil demonstracij proti sarajevski oblasti, zato so ga izključili iz šole. Zaradi izključitve je prebegnil v [[Beograd]]. V Beogradu se je poskusil vpisati na študij na prvi beograjski gimnaziji, vendar ni uspel opraviti sprejemnih izpitov.
V letu 1912 je v Srbiji potekala mobilizacija za [[prva balkanska vojna|prvo balkansko vojno]]. Princip se je nameraval pridružiti ''komiteju'' - srbski prostovoljni gverilski enoti pod vodstvom majorja [[Vojislav Tankosić|Vojislava Tankosića]], ki se je bojevala v Makedoniji proti osmanskim enotam. Tankosić je bil član skrivnega združenja Združitev ali smrt (''Ujedinjenje ili Smrt''). Vendar Principa komite zaradi njegove majhne velikosti in šibkosti ni sprejel. Nato je odšel v [[Prokuplje]], da bi se osebno sestal s Tankosićem. Tankosić ga je prav tako zavrnil z izjavo, da je ''premajhen in prešibek''. Dedijer ugotavlja, da ga je ravno podcenjevanje njegove zmožnosti vodilo v dokazovanje s posebej pogumnim dejanjem.
== Sarajevski atentat ==
=== Ozadje dogajanja ===
General [[Oskar Potiorek]], guverner avstrijske province [[Bosna in Hercegovina]], je povabil prestolonaslednika [[Franc Ferdinand|Franca Ferdinanda]] in njegovo ženo [[Sophie Chotek|Sophijo]] na ogled vojaške vaje avstro-ogrskih enot. Ferdinand se je zavedal nevarnosti svojega potovanja, saj je [[Črna roka (Srbija)|Črna roka]] že leta [[1911]] izvedla poskus [[atentat]]a na njegovega strica [[Franc Jožef|Franca Jožefa]].
Takratni srbski premier [[Nikola Pašić]] je vedel za načrtovani atentat junija 1914, a ni nič ukrenil.<ref>Maksimiljan Fras, ''Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas'', Maribor, 2013. {{COBISS|ID=266370048}}</ref>
=== Atentat ===
28. junija 1914, okoli 10. ure, z vlakom prispe kraljevi par v [[Sarajevo]]. V prvem avtomobilu so bili [[Fehim Čurčić]], župan Sarajeva in Dr. Gerde, policijski narednik. Ferdinand in Sofija sta bila skupaj z Oskarjem Potiorekem in grofom von Harrachom v drugem avtomobilu, ki je imel odprto streho.
Sedem članov atentatorske skupine se je razporedilo preko predvidene poti z nalogo ubiti Ferdinanda. Najprej je avto pripeljal mimo ''Muhameda Mehmedbašića,'' ki je stal pred Avstro-Ogrsko banko. Mehmedbašić ni sprožil akcije, kasneje je povedal, da je za njim stal policist, zato se je bal, da bi ga le ta aretiral, preden bi uspel vreči bombo.
[[Slika:Gabrillo Princip's pistol (3444725633).jpg|sličica|235x235_pik|Pištola, s katero je Princip ustrelil Ferdinanda in njegovo ženo.]]
Ob 10:15, ko je skupina šestih vozil pripeljala mimo glavne policijske postaje, je devetnajstletni [[Nedeljko Čabrinović]] vrgel granato proti prestolonaslednikovem avtomobilu. Voznik je opazil leteči predmet in pospešil, zato je granata eksplodirala pod kolesom naslednjega avtomobila. Eric von Merizzi in grof Boos-Waldeck sta bila težko telesno poškodovana. Šrapneli granate so poškodovali tudi nekaj ljudi v okolici.
Ker je po Čabrinovićevim bombnem napadu prestolonaslednikov avto peljal zelo hitro, ostalih pet zarotnikov, vključno s Principom ni imelo priložnosti izvesti napada. Čabrinović se je poskusil izogniti aretaciji tako, da je pojedel tableto [[cianid]]a in skočil v bližnjo reko. Vendar ga je policija izvlekla iz reke in priprla. Izgledalo je, kot da atentat ni uspel.
Ferdinand se je odločil za obisk poškodovanih v Čabrinovićevim neuspelem bombnem napadu. Da bi se izognili mestnemu jedru je general Oskar Potiorek določil pot vzdož nabrežja Appel, naravnost do sarajevske bolnišnice. Vendar je Potiorek pozabil obvestiti voznika prestolonaslednikovega avtomobila, [[Franz Urban|Franza Urbana]] o tej spremembi. Na poti v bolnišnico je Urban zapeljal v ulico Gebet.
Gavrilo Princip je očitno obupal in se napotil v kavarno Moritz Schiller, ko je mimo njega pripeljal prestolonaslednikov avtomobil. Voznik je opazil napako, ustavil avto in zapeljal vzvratno. Pri tem je počasi zapeljal mimo tam stoječega Principa. Princip je izvlekel pištolo ter iz razdalje dveh metrov nekajkrat ustrelil v avtomobil. Franca Ferdinanda je zadel v vrat, Sofijo pa v [[trebuh]]. Sofija, pri kateri so kasneje odkrili zarodek, je bila na mestu mrtva. Ferdinand je po približno petih minutah padel v nezavest in kmalu zatem umrl.
=== Aretacija in zapor ===
Princip se je poskušal ubiti s [[cianid]]om, nato pa še s pištolo. Vendar je strup izbruhal (strup je izbruhal tudi [[Nedeljko Čabrinović|Čabrinović]], zato je policija sklepala, da je bil strup, ki so ga imeli člani skupine, slabe kvalitete), pištolo pa so mu izbili iz roke, še preden je uspel izstreliti strel. Ker je bil Gavrilo Prinicip premlad za [[smrtna kazen|smrtno kazen]] (19), je bil obsojen na 20 let težke ječe. Ko je bil v ječi, je živel v zelo težkih življenjskih razmerah, zaradi česar je zbolel za [[Tuberkuloza|tuberkulozo.]] Ker mu je bolezen močno pojedla njegove kosti, so Principu morali [[Amputacija|amputirati]] desno roko. Januarja 1916 se je v ječi trikrat poskušal z brisačo [[Obešanje|obesiti]], vendar mu tega ni uspelo. Umrl je 28. aprila 1918 v [[Terezin]]u, ob času smrti pa je tehtal le 40 kilogramov in bil star komaj 23 let.
=== Druge informacije ===
Princip je uporabil [[polavtomatska pištola|polavtomatsko pištolo]] [[Fabrique Nationale]] M 1910, [[kaliber|kalibra]] 7.65×17 mm. Shranjena je v mestnem muzeju Sarajevo, tik ob Latinskem mostu, kjer se je atentat zgodil.
Pred nedavnim so odkrili pri italijanski družini Copei avto in ukrvavljeno uniformo prestolonaslednika in njegove žene. Razstavljeni so v [[Vojnozgodovinski muzej, Dunaj|Vojnozgodovinskem muzeju]] na [[Dunaj]]u. Krogla, ki je ubila Franca Ferdinanda, je shranjena in je na ogled v gradu [[grad Konopiště|Konopiště]], blizu mesta [[Benešov]] na [[Češka|Češkem]].
==Viri==
{{sklici}}
== Zunanje povezave ==
* [http://www.spartacus.schoolnet.co.uk/FWWprincip.htm Gavrilo Princip] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130303102504/http://www.spartacus.schoolnet.co.uk/FWWprincip.htm |date=2013-03-03 }} članek na Schoolnet.co.uk
* [http://www.firstworldwar.com/bio/princip.htm Who's Who in World War I] Gavrilo Princip na firstworldwar.com
* [http://www.ucis.pitt.edu/eehistory/H200Readings/Topic6-R3.html Gavrilo Princip's Statement from October 12, 1914 in Court at Sarajevo (from Dolph Owings's "The Sarajevo Trial")] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151016132154/http://www.ucis.pitt.edu/eehistory/H200Readings/Topic6-R3.html |date=2015-10-16 }}
* [http://www.findagrave.com/cgi-bin/fg.cgi?page=gr&GRid=6758252 Find a Grave. Gavrilo Princip.]
{{Zbirka|Category:Gavrilo Princip}}
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Princip, Gavrilo}}
[[Kategorija:Mlada Bosna]]
[[Kategorija:Srbski revolucionarji]]
[[Kategorija:Umrli v zaporu]]
[[Kategorija:Atentatorji]]
[[Kategorija:Umrli za tuberkulozo]]
dj5mfgkdurx2oryw29zooda78j9ijhf
6739429
6739428
2026-08-19T14:09:00Z
Jonatan Melik Kurinčič
240261
pp
6739429
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox person
|name = Gavrilo Princip
|birth_date = <!-- WD -->
|birth_place = <!-- WD -->
|death_date = <!-- WD -->
|death_place = <!-- WD -->
|image=Gavrilo Princip's Arrest3.jpg|other_names =
|known_for = atentat na avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda
|occupation = <!-- WD -->
|nationality = srbska
}}
'''Gavrilo Princip''' (Гаврило Принцип), [[Srbi|srbski]] revolucionar in [[atentator]], * [[25. julij]] [[1894]], [[Obljaj pri Grahovem]], † [[28. april]] [[1918]], [[Terezin]], [[Češka]].
Rodil se je očetu Petru in materi Mariji (rojena Špiro). Princip je bil Srb in član Mlade Bosne, ki je iskal konec [[Avstro-Ogrska|avstro-ogrske]] oblasti v [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]]. Ko je bil star 19 let, je 28. junija 1914 v [[Sarajevo|Sarajevu]] ubil avstro-ogrskega prestolonaslednika [[Franc Ferdinand|Franca Ferdinanda]] in njegovo ženo Sofijo. Ta atentat je sprožil napad Avstro-Ogrske na [[Srbija|Srbijo]] in posledično začetek [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]].
Na njegovem sojenju je Princip sam izjavil: "Sem jugoslovanski nacionalist, ki si prizadevam za združitev vseh Jugoslovanov, in me ne zanima, kakšno obliko ima naša država, vendar jo je treba osvoboditi iz Avstrije." Princip je bil obsojen na dvajset let težke zaporne kazni, največ za njegovo starost. Zaprt je bil v trdnjavi Terezín na [[Češka|Češkem]], kjer je tudi 28. aprila 1918 umrl zaradi [[Tuberkuloza|tuberkuloze]], ki je bila posledica poslabšanja zdravstvenih razmer, zaradi česar je predtem že izgubil desno roko.
== Življenje ==
Princip je bil rojen v vasi [[Obljaj]] v bližini [[Bosansko Grahovo|Bosanskega Grahovega]], [[Bosna in Hercegovina]]. Njegovi starši, Petar in Marija ''Nana'' Mičić, so imeli devet otrok, pet sinov in štiri hčere vendar jih je šest umrlo že v mladosti. Bil je šibkega zdravja, že od mladosti je bolehal za [[tuberkuloza|tuberkulozo]], ki je bila tudi vzrok smrti v letu 1918. Tuberkuloza je bila tudi eden izmed vzrokov, da se je odločil za atentat.
Večina zgodovinarjev je prepričana, da je bil Gavrilo Princip član revolucionarne skupine [[Mlada Bosna]], nekateri pa menijo, da je bil v resnici član gibanja [[Črna roka (Srbija)|Črna roka]] (''Црна рука/Crna ruka''). Mlada Bosna je bilo gibanje, sestavljeno iz Srbov, Hrvatov in Bošnjakov, katerih namen je bila samostojnost izpod [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]].
Februarja 1912 se je udeležil demonstracij proti sarajevski oblasti, zato so ga izključili iz šole. Zaradi izključitve je prebegnil v [[Beograd]]. V Beogradu se je poskusil vpisati na študij na prvi beograjski gimnaziji, vendar ni uspel opraviti sprejemnih izpitov.
V letu 1912 je v Srbiji potekala mobilizacija za [[prva balkanska vojna|prvo balkansko vojno]]. Princip se je nameraval pridružiti ''komiteju'' - srbski prostovoljni gverilski enoti pod vodstvom majorja [[Vojislav Tankosić|Vojislava Tankosića]], ki se je bojevala v Makedoniji proti osmanskim enotam. Tankosić je bil član skrivnega združenja Združitev ali smrt (''Ujedinjenje ili Smrt''). Vendar Principa komite zaradi njegove majhne velikosti in šibkosti ni sprejel. Nato je odšel v [[Prokuplje]], da bi se osebno sestal s Tankosićem. Tankosić ga je prav tako zavrnil z izjavo, da je ''premajhen in prešibek''. Dedijer ugotavlja, da ga je ravno podcenjevanje njegove zmožnosti vodilo v dokazovanje s posebej pogumnim dejanjem.
== Sarajevski atentat ==
=== Ozadje dogajanja ===
General [[Oskar Potiorek]], guverner avstrijske province [[Bosna in Hercegovina]], je povabil prestolonaslednika [[Franc Ferdinand|Franca Ferdinanda]] in njegovo ženo [[Sophie Chotek|Sophijo]] na ogled vojaške vaje avstro-ogrskih enot. Ferdinand se je zavedal nevarnosti svojega potovanja, saj je [[Črna roka (Srbija)|Črna roka]] že leta [[1911]] izvedla poskus [[atentat]]a na njegovega strica [[Franc Jožef|Franca Jožefa]].
Takratni srbski premier [[Nikola Pašić]] je vedel za načrtovani atentat junija 1914, a ni nič ukrenil.<ref>Maksimiljan Fras, ''Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas'', Maribor, 2013. {{COBISS|ID=266370048}}</ref>
=== Atentat ===
28. junija 1914, okoli 10. ure, z vlakom prispe kraljevi par v [[Sarajevo]]. V prvem avtomobilu so bili [[Fehim Čurčić]], župan Sarajeva in Dr. Gerde, policijski narednik. Ferdinand in Sofija sta bila skupaj z Oskarjem Potiorekem in grofom von Harrachom v drugem avtomobilu, ki je imel odprto streho.
Sedem članov atentatorske skupine se je razporedilo preko predvidene poti z nalogo ubiti Ferdinanda. Najprej je avto pripeljal mimo ''Muhameda Mehmedbašića,'' ki je stal pred Avstro-Ogrsko banko. Mehmedbašić ni sprožil akcije, kasneje je povedal, da je za njim stal policist, zato se je bal, da bi ga le ta aretiral, preden bi uspel vreči bombo.
[[Slika:Gabrillo Princip's pistol (3444725633).jpg|sličica|235x235_pik|Pištola, s katero je Princip ustrelil Ferdinanda in njegovo ženo.]]
Ob 10:15, ko je skupina šestih vozil pripeljala mimo glavne policijske postaje, je devetnajstletni [[Nedeljko Čabrinović]] vrgel granato proti prestolonaslednikovem avtomobilu. Voznik je opazil leteči predmet in pospešil, zato je granata eksplodirala pod kolesom naslednjega avtomobila. Eric von Merizzi in grof Boos-Waldeck sta bila težko telesno poškodovana. Šrapneli granate so poškodovali tudi nekaj ljudi v okolici.
Ker je po Čabrinovićevim bombnem napadu prestolonaslednikov avto peljal zelo hitro, ostalih pet zarotnikov, vključno s Principom ni imelo priložnosti izvesti napada. Čabrinović se je poskusil izogniti aretaciji tako, da je pojedel tableto [[cianid]]a in skočil v bližnjo reko. Vendar ga je policija izvlekla iz reke in priprla. Izgledalo je, kot da atentat ni uspel.
Ferdinand se je odločil za obisk poškodovanih v Čabrinovićevim neuspelem bombnem napadu. Da bi se izognili mestnemu jedru je general Oskar Potiorek določil pot vzdož nabrežja Appel, naravnost do sarajevske bolnišnice. Vendar je Potiorek pozabil obvestiti voznika prestolonaslednikovega avtomobila, [[Franz Urban|Franza Urbana]] o tej spremembi. Na poti v bolnišnico je Urban zapeljal v ulico Gebet.
Gavrilo Princip je očitno obupal in se napotil v kavarno Moritz Schiller, ko je mimo njega pripeljal prestolonaslednikov avtomobil. Voznik je opazil napako, ustavil avto in zapeljal vzvratno. Pri tem je počasi zapeljal mimo tam stoječega Principa. Princip je izvlekel pištolo ter iz razdalje dveh metrov nekajkrat ustrelil v avtomobil. Franca Ferdinanda je zadel v vrat, Sofijo pa v [[trebuh]]. Sofija, pri kateri so kasneje odkrili zarodek, je bila na mestu mrtva. Ferdinand je po približno petih minutah padel v nezavest in kmalu zatem umrl.
=== Aretacija in zapor ===
Princip se je poskušal ubiti s [[cianid]]om, nato pa še s pištolo. Vendar je strup izbruhal (strup je izbruhal tudi [[Nedeljko Čabrinović|Čabrinović]], zato je policija sklepala, da je bil strup, ki so ga imeli člani skupine, slabe kvalitete), pištolo pa so mu izbili iz roke, še preden je uspel izstreliti strel. Ker je bil Gavrilo Prinicip premlad za [[smrtna kazen|smrtno kazen]] (19), je bil obsojen na 20 let težke ječe. Ko je bil v ječi, je živel v zelo težkih življenjskih razmerah, zaradi česar je zbolel za [[Tuberkuloza|tuberkulozo.]] Ker mu je bolezen močno pojedla njegove kosti, so Principu morali [[Amputacija|amputirati]] desno roko. Januarja 1916 se je v ječi trikrat poskušal z brisačo [[Obešanje|obesiti]], vendar mu tega ni uspelo. Umrl je 28. aprila 1918 v [[Terezin]]u, ob času smrti pa je tehtal le 40 kilogramov in bil star komaj 23 let.
=== Druge informacije ===
Princip je uporabil [[polavtomatska pištola|polavtomatsko pištolo]] [[Fabrique Nationale]] M 1910, [[kaliber|kalibra]] 7.65×17 mm. Shranjena je v mestnem muzeju Sarajevo, tik ob Latinskem mostu, kjer se je atentat zgodil.
Pred nedavnim so odkrili pri italijanski družini Copei avto in ukrvavljeno uniformo prestolonaslednika in njegove žene. Razstavljeni so v [[Vojnozgodovinski muzej, Dunaj|Vojnozgodovinskem muzeju]] na [[Dunaj]]u. Krogla, ki je ubila Franca Ferdinanda, je shranjena in je na ogled v gradu [[grad Konopiště|Konopiště]], blizu mesta [[Benešov]] na [[Češka|Češkem]].
==Sklici==
{{sklici}}
== Zunanje povezave ==
* [http://www.spartacus.schoolnet.co.uk/FWWprincip.htm Gavrilo Princip] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130303102504/http://www.spartacus.schoolnet.co.uk/FWWprincip.htm |date=2013-03-03 }} članek na Schoolnet.co.uk
* [http://www.firstworldwar.com/bio/princip.htm Who's Who in World War I] Gavrilo Princip na firstworldwar.com
* [http://www.ucis.pitt.edu/eehistory/H200Readings/Topic6-R3.html Gavrilo Princip's Statement from October 12, 1914 in Court at Sarajevo (from Dolph Owings's "The Sarajevo Trial")] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151016132154/http://www.ucis.pitt.edu/eehistory/H200Readings/Topic6-R3.html |date=2015-10-16 }}
* [http://www.findagrave.com/cgi-bin/fg.cgi?page=gr&GRid=6758252 Find a Grave. Gavrilo Princip.]
{{Zbirka|Category:Gavrilo Princip}}
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Princip, Gavrilo}}
[[Kategorija:Mlada Bosna]]
[[Kategorija:Srbski revolucionarji]]
[[Kategorija:Umrli v zaporu]]
[[Kategorija:Atentatorji]]
[[Kategorija:Umrli za tuberkulozo]]
a8n1qjfvcl6btsa0b2kwebalvidtj7w
6739431
6739429
2026-08-19T14:10:19Z
~2026-45564-52
264571
/* Življenje */ slovnica
6739431
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox person
|name = Gavrilo Princip
|birth_date = <!-- WD -->
|birth_place = <!-- WD -->
|death_date = <!-- WD -->
|death_place = <!-- WD -->
|image=Gavrilo Princip's Arrest3.jpg|other_names =
|known_for = atentat na avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda
|occupation = <!-- WD -->
|nationality = srbska
}}
'''Gavrilo Princip''' (Гаврило Принцип), [[Srbi|srbski]] revolucionar in [[atentator]], * [[25. julij]] [[1894]], [[Obljaj pri Grahovem]], † [[28. april]] [[1918]], [[Terezin]], [[Češka]].
Rodil se je očetu Petru in materi Mariji (rojena Špiro). Princip je bil Srb in član Mlade Bosne, ki je iskal konec [[Avstro-Ogrska|avstro-ogrske]] oblasti v [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]]. Ko je bil star 19 let, je 28. junija 1914 v [[Sarajevo|Sarajevu]] ubil avstro-ogrskega prestolonaslednika [[Franc Ferdinand|Franca Ferdinanda]] in njegovo ženo Sofijo. Ta atentat je sprožil napad Avstro-Ogrske na [[Srbija|Srbijo]] in posledično začetek [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]].
Na njegovem sojenju je Princip sam izjavil: "Sem jugoslovanski nacionalist, ki si prizadevam za združitev vseh Jugoslovanov, in me ne zanima, kakšno obliko ima naša država, vendar jo je treba osvoboditi iz Avstrije." Princip je bil obsojen na dvajset let težke zaporne kazni, največ za njegovo starost. Zaprt je bil v trdnjavi Terezín na [[Češka|Češkem]], kjer je tudi 28. aprila 1918 umrl zaradi [[Tuberkuloza|tuberkuloze]], ki je bila posledica poslabšanja zdravstvenih razmer, zaradi česar je predtem že izgubil desno roko.
== Življenje ==
Princip je bil rojen v vasi [[Obljaj]] v bližini [[Bosansko Grahovo|Bosanskega Grahovega]], [[Bosna in Hercegovina]]. Njegova starša, Petar in Marija ''Nana'' Mičić, sta imela devet otrok, pet sinov in štiri hčere, vendar jih je šest umrlo že v mladosti. Bil je šibkega zdravja, že od mladosti je bolehal za [[tuberkuloza|tuberkulozo]], ki je bila tudi vzrok smrti v letu 1918. Tuberkuloza je bila tudi eden izmed vzrokov, da se je odločil za atentat.
Večina zgodovinarjev je prepričana, da je bil Gavrilo Princip član revolucionarne skupine [[Mlada Bosna]], nekateri pa menijo, da je bil v resnici član gibanja [[Črna roka (Srbija)|Črna roka]] (''Црна рука/Crna ruka''). Mlada Bosna je bilo gibanje, sestavljeno iz Srbov, Hrvatov in Bošnjakov, katerih namen je bila samostojnost izpod [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]].
Februarja 1912 se je udeležil demonstracij proti sarajevski oblasti, zato so ga izključili iz šole. Zaradi izključitve je prebegnil v [[Beograd]]. V Beogradu se je poskusil vpisati na študij na prvi beograjski gimnaziji, vendar ni uspel opraviti sprejemnih izpitov.
V letu 1912 je v Srbiji potekala mobilizacija za [[prva balkanska vojna|prvo balkansko vojno]]. Princip se je nameraval pridružiti ''komiteju'' - srbski prostovoljni gverilski enoti pod vodstvom majorja [[Vojislav Tankosić|Vojislava Tankosića]], ki se je bojevala v Makedoniji proti osmanskim enotam. Tankosić je bil član skrivnega združenja Združitev ali smrt (''Ujedinjenje ili Smrt''), vendar Principa komite zaradi njegove majhne velikosti in šibkosti ni sprejel. Nato je odšel v [[Prokuplje]], da bi se osebno sestal s Tankosićem. Tankosić ga je prav tako zavrnil z izjavo, da je ''premajhen in prešibek''. Dedijer ugotavlja, da ga je ravno podcenjevanje njegove zmožnosti vodilo v dokazovanje s posebej pogumnim dejanjem.
== Sarajevski atentat ==
=== Ozadje dogajanja ===
General [[Oskar Potiorek]], guverner avstrijske province [[Bosna in Hercegovina]], je povabil prestolonaslednika [[Franc Ferdinand|Franca Ferdinanda]] in njegovo ženo [[Sophie Chotek|Sophijo]] na ogled vojaške vaje avstro-ogrskih enot. Ferdinand se je zavedal nevarnosti svojega potovanja, saj je [[Črna roka (Srbija)|Črna roka]] že leta [[1911]] izvedla poskus [[atentat]]a na njegovega strica [[Franc Jožef|Franca Jožefa]].
Takratni srbski premier [[Nikola Pašić]] je vedel za načrtovani atentat junija 1914, a ni nič ukrenil.<ref>Maksimiljan Fras, ''Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas'', Maribor, 2013. {{COBISS|ID=266370048}}</ref>
=== Atentat ===
28. junija 1914, okoli 10. ure, z vlakom prispe kraljevi par v [[Sarajevo]]. V prvem avtomobilu so bili [[Fehim Čurčić]], župan Sarajeva in Dr. Gerde, policijski narednik. Ferdinand in Sofija sta bila skupaj z Oskarjem Potiorekem in grofom von Harrachom v drugem avtomobilu, ki je imel odprto streho.
Sedem članov atentatorske skupine se je razporedilo preko predvidene poti z nalogo ubiti Ferdinanda. Najprej je avto pripeljal mimo ''Muhameda Mehmedbašića,'' ki je stal pred Avstro-Ogrsko banko. Mehmedbašić ni sprožil akcije, kasneje je povedal, da je za njim stal policist, zato se je bal, da bi ga le ta aretiral, preden bi uspel vreči bombo.
[[Slika:Gabrillo Princip's pistol (3444725633).jpg|sličica|235x235_pik|Pištola, s katero je Princip ustrelil Ferdinanda in njegovo ženo.]]
Ob 10:15, ko je skupina šestih vozil pripeljala mimo glavne policijske postaje, je devetnajstletni [[Nedeljko Čabrinović]] vrgel granato proti prestolonaslednikovem avtomobilu. Voznik je opazil leteči predmet in pospešil, zato je granata eksplodirala pod kolesom naslednjega avtomobila. Eric von Merizzi in grof Boos-Waldeck sta bila težko telesno poškodovana. Šrapneli granate so poškodovali tudi nekaj ljudi v okolici.
Ker je po Čabrinovićevim bombnem napadu prestolonaslednikov avto peljal zelo hitro, ostalih pet zarotnikov, vključno s Principom ni imelo priložnosti izvesti napada. Čabrinović se je poskusil izogniti aretaciji tako, da je pojedel tableto [[cianid]]a in skočil v bližnjo reko. Vendar ga je policija izvlekla iz reke in priprla. Izgledalo je, kot da atentat ni uspel.
Ferdinand se je odločil za obisk poškodovanih v Čabrinovićevim neuspelem bombnem napadu. Da bi se izognili mestnemu jedru je general Oskar Potiorek določil pot vzdož nabrežja Appel, naravnost do sarajevske bolnišnice. Vendar je Potiorek pozabil obvestiti voznika prestolonaslednikovega avtomobila, [[Franz Urban|Franza Urbana]] o tej spremembi. Na poti v bolnišnico je Urban zapeljal v ulico Gebet.
Gavrilo Princip je očitno obupal in se napotil v kavarno Moritz Schiller, ko je mimo njega pripeljal prestolonaslednikov avtomobil. Voznik je opazil napako, ustavil avto in zapeljal vzvratno. Pri tem je počasi zapeljal mimo tam stoječega Principa. Princip je izvlekel pištolo ter iz razdalje dveh metrov nekajkrat ustrelil v avtomobil. Franca Ferdinanda je zadel v vrat, Sofijo pa v [[trebuh]]. Sofija, pri kateri so kasneje odkrili zarodek, je bila na mestu mrtva. Ferdinand je po približno petih minutah padel v nezavest in kmalu zatem umrl.
=== Aretacija in zapor ===
Princip se je poskušal ubiti s [[cianid]]om, nato pa še s pištolo. Vendar je strup izbruhal (strup je izbruhal tudi [[Nedeljko Čabrinović|Čabrinović]], zato je policija sklepala, da je bil strup, ki so ga imeli člani skupine, slabe kvalitete), pištolo pa so mu izbili iz roke, še preden je uspel izstreliti strel. Ker je bil Gavrilo Prinicip premlad za [[smrtna kazen|smrtno kazen]] (19), je bil obsojen na 20 let težke ječe. Ko je bil v ječi, je živel v zelo težkih življenjskih razmerah, zaradi česar je zbolel za [[Tuberkuloza|tuberkulozo.]] Ker mu je bolezen močno pojedla njegove kosti, so Principu morali [[Amputacija|amputirati]] desno roko. Januarja 1916 se je v ječi trikrat poskušal z brisačo [[Obešanje|obesiti]], vendar mu tega ni uspelo. Umrl je 28. aprila 1918 v [[Terezin]]u, ob času smrti pa je tehtal le 40 kilogramov in bil star komaj 23 let.
=== Druge informacije ===
Princip je uporabil [[polavtomatska pištola|polavtomatsko pištolo]] [[Fabrique Nationale]] M 1910, [[kaliber|kalibra]] 7.65×17 mm. Shranjena je v mestnem muzeju Sarajevo, tik ob Latinskem mostu, kjer se je atentat zgodil.
Pred nedavnim so odkrili pri italijanski družini Copei avto in ukrvavljeno uniformo prestolonaslednika in njegove žene. Razstavljeni so v [[Vojnozgodovinski muzej, Dunaj|Vojnozgodovinskem muzeju]] na [[Dunaj]]u. Krogla, ki je ubila Franca Ferdinanda, je shranjena in je na ogled v gradu [[grad Konopiště|Konopiště]], blizu mesta [[Benešov]] na [[Češka|Češkem]].
==Sklici==
{{sklici}}
== Zunanje povezave ==
* [http://www.spartacus.schoolnet.co.uk/FWWprincip.htm Gavrilo Princip] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130303102504/http://www.spartacus.schoolnet.co.uk/FWWprincip.htm |date=2013-03-03 }} članek na Schoolnet.co.uk
* [http://www.firstworldwar.com/bio/princip.htm Who's Who in World War I] Gavrilo Princip na firstworldwar.com
* [http://www.ucis.pitt.edu/eehistory/H200Readings/Topic6-R3.html Gavrilo Princip's Statement from October 12, 1914 in Court at Sarajevo (from Dolph Owings's "The Sarajevo Trial")] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151016132154/http://www.ucis.pitt.edu/eehistory/H200Readings/Topic6-R3.html |date=2015-10-16 }}
* [http://www.findagrave.com/cgi-bin/fg.cgi?page=gr&GRid=6758252 Find a Grave. Gavrilo Princip.]
{{Zbirka|Category:Gavrilo Princip}}
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Princip, Gavrilo}}
[[Kategorija:Mlada Bosna]]
[[Kategorija:Srbski revolucionarji]]
[[Kategorija:Umrli v zaporu]]
[[Kategorija:Atentatorji]]
[[Kategorija:Umrli za tuberkulozo]]
n4bh9cdl9dof2l47ytbug5goct4plzx
6739434
6739431
2026-08-19T14:13:49Z
~2026-45564-52
264571
/* Atentat */ slovnica
6739434
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox person
|name = Gavrilo Princip
|birth_date = <!-- WD -->
|birth_place = <!-- WD -->
|death_date = <!-- WD -->
|death_place = <!-- WD -->
|image=Gavrilo Princip's Arrest3.jpg|other_names =
|known_for = atentat na avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda
|occupation = <!-- WD -->
|nationality = srbska
}}
'''Gavrilo Princip''' (Гаврило Принцип), [[Srbi|srbski]] revolucionar in [[atentator]], * [[25. julij]] [[1894]], [[Obljaj pri Grahovem]], † [[28. april]] [[1918]], [[Terezin]], [[Češka]].
Rodil se je očetu Petru in materi Mariji (rojena Špiro). Princip je bil Srb in član Mlade Bosne, ki je iskal konec [[Avstro-Ogrska|avstro-ogrske]] oblasti v [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]]. Ko je bil star 19 let, je 28. junija 1914 v [[Sarajevo|Sarajevu]] ubil avstro-ogrskega prestolonaslednika [[Franc Ferdinand|Franca Ferdinanda]] in njegovo ženo Sofijo. Ta atentat je sprožil napad Avstro-Ogrske na [[Srbija|Srbijo]] in posledično začetek [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]].
Na njegovem sojenju je Princip sam izjavil: "Sem jugoslovanski nacionalist, ki si prizadevam za združitev vseh Jugoslovanov, in me ne zanima, kakšno obliko ima naša država, vendar jo je treba osvoboditi iz Avstrije." Princip je bil obsojen na dvajset let težke zaporne kazni, največ za njegovo starost. Zaprt je bil v trdnjavi Terezín na [[Češka|Češkem]], kjer je tudi 28. aprila 1918 umrl zaradi [[Tuberkuloza|tuberkuloze]], ki je bila posledica poslabšanja zdravstvenih razmer, zaradi česar je predtem že izgubil desno roko.
== Življenje ==
Princip je bil rojen v vasi [[Obljaj]] v bližini [[Bosansko Grahovo|Bosanskega Grahovega]], [[Bosna in Hercegovina]]. Njegova starša, Petar in Marija ''Nana'' Mičić, sta imela devet otrok, pet sinov in štiri hčere, vendar jih je šest umrlo že v mladosti. Bil je šibkega zdravja, že od mladosti je bolehal za [[tuberkuloza|tuberkulozo]], ki je bila tudi vzrok smrti v letu 1918. Tuberkuloza je bila tudi eden izmed vzrokov, da se je odločil za atentat.
Večina zgodovinarjev je prepričana, da je bil Gavrilo Princip član revolucionarne skupine [[Mlada Bosna]], nekateri pa menijo, da je bil v resnici član gibanja [[Črna roka (Srbija)|Črna roka]] (''Црна рука/Crna ruka''). Mlada Bosna je bilo gibanje, sestavljeno iz Srbov, Hrvatov in Bošnjakov, katerih namen je bila samostojnost izpod [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]].
Februarja 1912 se je udeležil demonstracij proti sarajevski oblasti, zato so ga izključili iz šole. Zaradi izključitve je prebegnil v [[Beograd]]. V Beogradu se je poskusil vpisati na študij na prvi beograjski gimnaziji, vendar ni uspel opraviti sprejemnih izpitov.
V letu 1912 je v Srbiji potekala mobilizacija za [[prva balkanska vojna|prvo balkansko vojno]]. Princip se je nameraval pridružiti ''komiteju'' - srbski prostovoljni gverilski enoti pod vodstvom majorja [[Vojislav Tankosić|Vojislava Tankosića]], ki se je bojevala v Makedoniji proti osmanskim enotam. Tankosić je bil član skrivnega združenja Združitev ali smrt (''Ujedinjenje ili Smrt''), vendar Principa komite zaradi njegove majhne velikosti in šibkosti ni sprejel. Nato je odšel v [[Prokuplje]], da bi se osebno sestal s Tankosićem. Tankosić ga je prav tako zavrnil z izjavo, da je ''premajhen in prešibek''. Dedijer ugotavlja, da ga je ravno podcenjevanje njegove zmožnosti vodilo v dokazovanje s posebej pogumnim dejanjem.
== Sarajevski atentat ==
=== Ozadje dogajanja ===
General [[Oskar Potiorek]], guverner avstrijske province [[Bosna in Hercegovina]], je povabil prestolonaslednika [[Franc Ferdinand|Franca Ferdinanda]] in njegovo ženo [[Sophie Chotek|Sophijo]] na ogled vojaške vaje avstro-ogrskih enot. Ferdinand se je zavedal nevarnosti svojega potovanja, saj je [[Črna roka (Srbija)|Črna roka]] že leta [[1911]] izvedla poskus [[atentat]]a na njegovega strica [[Franc Jožef|Franca Jožefa]].
Takratni srbski premier [[Nikola Pašić]] je vedel za načrtovani atentat junija 1914, a ni nič ukrenil.<ref>Maksimiljan Fras, ''Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas'', Maribor, 2013. {{COBISS|ID=266370048}}</ref>
=== Atentat ===
28. junija 1914, okoli 10. ure, z vlakom prispe kraljevi par v [[Sarajevo]]. V prvem avtomobilu so bili [[Fehim Čurčić]], župan Sarajeva in Dr. Gerde, policijski narednik. Ferdinand in Sofija sta bila skupaj z Oskarjem Potiorekem in grofom von Harrachom v drugem avtomobilu, ki je imel odprto streho.
Sedem članov atentatorske skupine se je razporedilo preko predvidene poti z nalogo ubiti Ferdinanda. Najprej je avto pripeljal mimo ''Muhameda Mehmedbašića,'' ki je stal pred Avstro-Ogrsko banko. Mehmedbašić ni sprožil akcije, kasneje je povedal, da je za njim stal policist, zato se je bal, da bi ga le ta aretiral, preden bi uspel vreči bombo.
[[Slika:Gabrillo Princip's pistol (3444725633).jpg|sličica|235x235_pik|Pištola, s katero je Princip ustrelil Ferdinanda in njegovo ženo.]]
Ob 10:15, ko je skupina šestih vozil pripeljala mimo glavne policijske postaje, je devetnajstletni [[Nedeljko Čabrinović]] vrgel granato proti prestolonaslednikovem avtomobilu. Voznik je opazil leteči predmet in pospešil, zato je granata eksplodirala pod kolesom naslednjega avtomobila. Eric von Merizzi in grof Boos-Waldeck sta bila težko telesno poškodovana. Šrapneli granate so poškodovali tudi nekaj ljudi v okolici.
Ker je po Čabrinovićevim bombnem napadu prestolonaslednikov avto peljal zelo hitro, ostalih pet zarotnikov, vključno s Principom ni imelo priložnosti izvesti napada. Čabrinović se je poskusil izogniti aretaciji tako, da je pojedel tableto [[cianid]]a in skočil v bližnjo reko, vendar ga je policija izvlekla iz reke in priprla. Izgledalo je, kot da atentat ni uspel.
Ferdinand se je odločil za obisk poškodovanih v Čabrinovićevim neuspelem bombnem napadu. Da bi se izognili mestnemu jedru, je general Oskar Potiorek določil pot vzdož nabrežja Appel, naravnost do sarajevske bolnišnice, vendar je Potiorek pozabil obvestiti voznika prestolonaslednikovega avtomobila, [[Franz Urban|Franza Urbana]] o tej spremembi. Na poti v bolnišnico je Urban zapeljal v ulico Gebet.
Gavrilo Princip je očitno obupal in se napotil v kavarno Moritz Schiller, ko je mimo njega pripeljal prestolonaslednikov avtomobil. Voznik je opazil napako, ustavil avto in zapeljal vzvratno. Pri tem je počasi zapeljal mimo tam stoječega Principa. Princip je izvlekel pištolo ter z razdalje dveh metrov nekajkrat ustrelil v avtomobil. Franca Ferdinanda je zadel v vrat, Sofijo pa v [[trebuh]]. Sofija, pri kateri so kasneje odkrili zarodek, je bila na mestu mrtva. Ferdinand je po približno petih minutah padel v nezavest in kmalu zatem umrl.
=== Aretacija in zapor ===
Princip se je poskušal ubiti s [[cianid]]om, nato pa še s pištolo. Vendar je strup izbruhal (strup je izbruhal tudi [[Nedeljko Čabrinović|Čabrinović]], zato je policija sklepala, da je bil strup, ki so ga imeli člani skupine, slabe kvalitete), pištolo pa so mu izbili iz roke, še preden je uspel izstreliti strel. Ker je bil Gavrilo Prinicip premlad za [[smrtna kazen|smrtno kazen]] (19), je bil obsojen na 20 let težke ječe. Ko je bil v ječi, je živel v zelo težkih življenjskih razmerah, zaradi česar je zbolel za [[Tuberkuloza|tuberkulozo.]] Ker mu je bolezen močno pojedla njegove kosti, so Principu morali [[Amputacija|amputirati]] desno roko. Januarja 1916 se je v ječi trikrat poskušal z brisačo [[Obešanje|obesiti]], vendar mu tega ni uspelo. Umrl je 28. aprila 1918 v [[Terezin]]u, ob času smrti pa je tehtal le 40 kilogramov in bil star komaj 23 let.
=== Druge informacije ===
Princip je uporabil [[polavtomatska pištola|polavtomatsko pištolo]] [[Fabrique Nationale]] M 1910, [[kaliber|kalibra]] 7.65×17 mm. Shranjena je v mestnem muzeju Sarajevo, tik ob Latinskem mostu, kjer se je atentat zgodil.
Pred nedavnim so odkrili pri italijanski družini Copei avto in ukrvavljeno uniformo prestolonaslednika in njegove žene. Razstavljeni so v [[Vojnozgodovinski muzej, Dunaj|Vojnozgodovinskem muzeju]] na [[Dunaj]]u. Krogla, ki je ubila Franca Ferdinanda, je shranjena in je na ogled v gradu [[grad Konopiště|Konopiště]], blizu mesta [[Benešov]] na [[Češka|Češkem]].
==Sklici==
{{sklici}}
== Zunanje povezave ==
* [http://www.spartacus.schoolnet.co.uk/FWWprincip.htm Gavrilo Princip] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130303102504/http://www.spartacus.schoolnet.co.uk/FWWprincip.htm |date=2013-03-03 }} članek na Schoolnet.co.uk
* [http://www.firstworldwar.com/bio/princip.htm Who's Who in World War I] Gavrilo Princip na firstworldwar.com
* [http://www.ucis.pitt.edu/eehistory/H200Readings/Topic6-R3.html Gavrilo Princip's Statement from October 12, 1914 in Court at Sarajevo (from Dolph Owings's "The Sarajevo Trial")] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151016132154/http://www.ucis.pitt.edu/eehistory/H200Readings/Topic6-R3.html |date=2015-10-16 }}
* [http://www.findagrave.com/cgi-bin/fg.cgi?page=gr&GRid=6758252 Find a Grave. Gavrilo Princip.]
{{Zbirka|Category:Gavrilo Princip}}
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Princip, Gavrilo}}
[[Kategorija:Mlada Bosna]]
[[Kategorija:Srbski revolucionarji]]
[[Kategorija:Umrli v zaporu]]
[[Kategorija:Atentatorji]]
[[Kategorija:Umrli za tuberkulozo]]
f9msuujlgrqbowazpyz11c6ca70zg02
6739436
6739434
2026-08-19T14:14:55Z
~2026-45564-52
264571
/* Aretacija in zapor */ slovnica
6739436
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox person
|name = Gavrilo Princip
|birth_date = <!-- WD -->
|birth_place = <!-- WD -->
|death_date = <!-- WD -->
|death_place = <!-- WD -->
|image=Gavrilo Princip's Arrest3.jpg|other_names =
|known_for = atentat na avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda
|occupation = <!-- WD -->
|nationality = srbska
}}
'''Gavrilo Princip''' (Гаврило Принцип), [[Srbi|srbski]] revolucionar in [[atentator]], * [[25. julij]] [[1894]], [[Obljaj pri Grahovem]], † [[28. april]] [[1918]], [[Terezin]], [[Češka]].
Rodil se je očetu Petru in materi Mariji (rojena Špiro). Princip je bil Srb in član Mlade Bosne, ki je iskal konec [[Avstro-Ogrska|avstro-ogrske]] oblasti v [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]]. Ko je bil star 19 let, je 28. junija 1914 v [[Sarajevo|Sarajevu]] ubil avstro-ogrskega prestolonaslednika [[Franc Ferdinand|Franca Ferdinanda]] in njegovo ženo Sofijo. Ta atentat je sprožil napad Avstro-Ogrske na [[Srbija|Srbijo]] in posledično začetek [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]].
Na njegovem sojenju je Princip sam izjavil: "Sem jugoslovanski nacionalist, ki si prizadevam za združitev vseh Jugoslovanov, in me ne zanima, kakšno obliko ima naša država, vendar jo je treba osvoboditi iz Avstrije." Princip je bil obsojen na dvajset let težke zaporne kazni, največ za njegovo starost. Zaprt je bil v trdnjavi Terezín na [[Češka|Češkem]], kjer je tudi 28. aprila 1918 umrl zaradi [[Tuberkuloza|tuberkuloze]], ki je bila posledica poslabšanja zdravstvenih razmer, zaradi česar je predtem že izgubil desno roko.
== Življenje ==
Princip je bil rojen v vasi [[Obljaj]] v bližini [[Bosansko Grahovo|Bosanskega Grahovega]], [[Bosna in Hercegovina]]. Njegova starša, Petar in Marija ''Nana'' Mičić, sta imela devet otrok, pet sinov in štiri hčere, vendar jih je šest umrlo že v mladosti. Bil je šibkega zdravja, že od mladosti je bolehal za [[tuberkuloza|tuberkulozo]], ki je bila tudi vzrok smrti v letu 1918. Tuberkuloza je bila tudi eden izmed vzrokov, da se je odločil za atentat.
Večina zgodovinarjev je prepričana, da je bil Gavrilo Princip član revolucionarne skupine [[Mlada Bosna]], nekateri pa menijo, da je bil v resnici član gibanja [[Črna roka (Srbija)|Črna roka]] (''Црна рука/Crna ruka''). Mlada Bosna je bilo gibanje, sestavljeno iz Srbov, Hrvatov in Bošnjakov, katerih namen je bila samostojnost izpod [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]].
Februarja 1912 se je udeležil demonstracij proti sarajevski oblasti, zato so ga izključili iz šole. Zaradi izključitve je prebegnil v [[Beograd]]. V Beogradu se je poskusil vpisati na študij na prvi beograjski gimnaziji, vendar ni uspel opraviti sprejemnih izpitov.
V letu 1912 je v Srbiji potekala mobilizacija za [[prva balkanska vojna|prvo balkansko vojno]]. Princip se je nameraval pridružiti ''komiteju'' - srbski prostovoljni gverilski enoti pod vodstvom majorja [[Vojislav Tankosić|Vojislava Tankosića]], ki se je bojevala v Makedoniji proti osmanskim enotam. Tankosić je bil član skrivnega združenja Združitev ali smrt (''Ujedinjenje ili Smrt''), vendar Principa komite zaradi njegove majhne velikosti in šibkosti ni sprejel. Nato je odšel v [[Prokuplje]], da bi se osebno sestal s Tankosićem. Tankosić ga je prav tako zavrnil z izjavo, da je ''premajhen in prešibek''. Dedijer ugotavlja, da ga je ravno podcenjevanje njegove zmožnosti vodilo v dokazovanje s posebej pogumnim dejanjem.
== Sarajevski atentat ==
=== Ozadje dogajanja ===
General [[Oskar Potiorek]], guverner avstrijske province [[Bosna in Hercegovina]], je povabil prestolonaslednika [[Franc Ferdinand|Franca Ferdinanda]] in njegovo ženo [[Sophie Chotek|Sophijo]] na ogled vojaške vaje avstro-ogrskih enot. Ferdinand se je zavedal nevarnosti svojega potovanja, saj je [[Črna roka (Srbija)|Črna roka]] že leta [[1911]] izvedla poskus [[atentat]]a na njegovega strica [[Franc Jožef|Franca Jožefa]].
Takratni srbski premier [[Nikola Pašić]] je vedel za načrtovani atentat junija 1914, a ni nič ukrenil.<ref>Maksimiljan Fras, ''Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas'', Maribor, 2013. {{COBISS|ID=266370048}}</ref>
=== Atentat ===
28. junija 1914, okoli 10. ure, z vlakom prispe kraljevi par v [[Sarajevo]]. V prvem avtomobilu so bili [[Fehim Čurčić]], župan Sarajeva in Dr. Gerde, policijski narednik. Ferdinand in Sofija sta bila skupaj z Oskarjem Potiorekem in grofom von Harrachom v drugem avtomobilu, ki je imel odprto streho.
Sedem članov atentatorske skupine se je razporedilo preko predvidene poti z nalogo ubiti Ferdinanda. Najprej je avto pripeljal mimo ''Muhameda Mehmedbašića,'' ki je stal pred Avstro-Ogrsko banko. Mehmedbašić ni sprožil akcije, kasneje je povedal, da je za njim stal policist, zato se je bal, da bi ga le ta aretiral, preden bi uspel vreči bombo.
[[Slika:Gabrillo Princip's pistol (3444725633).jpg|sličica|235x235_pik|Pištola, s katero je Princip ustrelil Ferdinanda in njegovo ženo.]]
Ob 10:15, ko je skupina šestih vozil pripeljala mimo glavne policijske postaje, je devetnajstletni [[Nedeljko Čabrinović]] vrgel granato proti prestolonaslednikovem avtomobilu. Voznik je opazil leteči predmet in pospešil, zato je granata eksplodirala pod kolesom naslednjega avtomobila. Eric von Merizzi in grof Boos-Waldeck sta bila težko telesno poškodovana. Šrapneli granate so poškodovali tudi nekaj ljudi v okolici.
Ker je po Čabrinovićevim bombnem napadu prestolonaslednikov avto peljal zelo hitro, ostalih pet zarotnikov, vključno s Principom ni imelo priložnosti izvesti napada. Čabrinović se je poskusil izogniti aretaciji tako, da je pojedel tableto [[cianid]]a in skočil v bližnjo reko, vendar ga je policija izvlekla iz reke in priprla. Izgledalo je, kot da atentat ni uspel.
Ferdinand se je odločil za obisk poškodovanih v Čabrinovićevim neuspelem bombnem napadu. Da bi se izognili mestnemu jedru, je general Oskar Potiorek določil pot vzdož nabrežja Appel, naravnost do sarajevske bolnišnice, vendar je Potiorek pozabil obvestiti voznika prestolonaslednikovega avtomobila, [[Franz Urban|Franza Urbana]] o tej spremembi. Na poti v bolnišnico je Urban zapeljal v ulico Gebet.
Gavrilo Princip je očitno obupal in se napotil v kavarno Moritz Schiller, ko je mimo njega pripeljal prestolonaslednikov avtomobil. Voznik je opazil napako, ustavil avto in zapeljal vzvratno. Pri tem je počasi zapeljal mimo tam stoječega Principa. Princip je izvlekel pištolo ter z razdalje dveh metrov nekajkrat ustrelil v avtomobil. Franca Ferdinanda je zadel v vrat, Sofijo pa v [[trebuh]]. Sofija, pri kateri so kasneje odkrili zarodek, je bila na mestu mrtva. Ferdinand je po približno petih minutah padel v nezavest in kmalu zatem umrl.
=== Aretacija in zapor ===
Princip se je poskušal ubiti s [[cianid]]om, nato pa še s pištolo, vendar je strup izbruhal (strup je izbruhal tudi [[Nedeljko Čabrinović|Čabrinović]], zato je policija sklepala, da je bil strup, ki so ga imeli člani skupine, slabe kvalitete), pištolo pa so mu izbili iz roke, še preden je uspel izstreliti strel. Ker je bil Gavrilo Prinicip premlad za [[smrtna kazen|smrtno kazen]] (19), je bil obsojen na 20 let težke ječe. Ko je bil v ječi, je živel v zelo težkih življenjskih razmerah, zaradi česar je zbolel za [[Tuberkuloza|tuberkulozo.]] Ker mu je bolezen močno pojedla njegove kosti, so Principu morali [[Amputacija|amputirati]] desno roko. Januarja 1916 se je v ječi trikrat poskušal z brisačo [[Obešanje|obesiti]], vendar mu tega ni uspelo. Umrl je 28. aprila 1918 v [[Terezin]]u, ob času smrti pa je tehtal le 40 kilogramov in bil star komaj 23 let.
=== Druge informacije ===
Princip je uporabil [[polavtomatska pištola|polavtomatsko pištolo]] [[Fabrique Nationale]] M 1910, [[kaliber|kalibra]] 7.65×17 mm. Shranjena je v mestnem muzeju Sarajevo, tik ob Latinskem mostu, kjer se je atentat zgodil.
Pred nedavnim so odkrili pri italijanski družini Copei avto in ukrvavljeno uniformo prestolonaslednika in njegove žene. Razstavljeni so v [[Vojnozgodovinski muzej, Dunaj|Vojnozgodovinskem muzeju]] na [[Dunaj]]u. Krogla, ki je ubila Franca Ferdinanda, je shranjena in je na ogled v gradu [[grad Konopiště|Konopiště]], blizu mesta [[Benešov]] na [[Češka|Češkem]].
==Sklici==
{{sklici}}
== Zunanje povezave ==
* [http://www.spartacus.schoolnet.co.uk/FWWprincip.htm Gavrilo Princip] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130303102504/http://www.spartacus.schoolnet.co.uk/FWWprincip.htm |date=2013-03-03 }} članek na Schoolnet.co.uk
* [http://www.firstworldwar.com/bio/princip.htm Who's Who in World War I] Gavrilo Princip na firstworldwar.com
* [http://www.ucis.pitt.edu/eehistory/H200Readings/Topic6-R3.html Gavrilo Princip's Statement from October 12, 1914 in Court at Sarajevo (from Dolph Owings's "The Sarajevo Trial")] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151016132154/http://www.ucis.pitt.edu/eehistory/H200Readings/Topic6-R3.html |date=2015-10-16 }}
* [http://www.findagrave.com/cgi-bin/fg.cgi?page=gr&GRid=6758252 Find a Grave. Gavrilo Princip.]
{{Zbirka|Category:Gavrilo Princip}}
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Princip, Gavrilo}}
[[Kategorija:Mlada Bosna]]
[[Kategorija:Srbski revolucionarji]]
[[Kategorija:Umrli v zaporu]]
[[Kategorija:Atentatorji]]
[[Kategorija:Umrli za tuberkulozo]]
qofrjquhrri9ds1jilo94lc8g1qwg2b
6739437
6739436
2026-08-19T14:15:49Z
~2026-45564-52
264571
/* Druge informacije */ slovnica
6739437
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox person
|name = Gavrilo Princip
|birth_date = <!-- WD -->
|birth_place = <!-- WD -->
|death_date = <!-- WD -->
|death_place = <!-- WD -->
|image=Gavrilo Princip's Arrest3.jpg|other_names =
|known_for = atentat na avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda
|occupation = <!-- WD -->
|nationality = srbska
}}
'''Gavrilo Princip''' (Гаврило Принцип), [[Srbi|srbski]] revolucionar in [[atentator]], * [[25. julij]] [[1894]], [[Obljaj pri Grahovem]], † [[28. april]] [[1918]], [[Terezin]], [[Češka]].
Rodil se je očetu Petru in materi Mariji (rojena Špiro). Princip je bil Srb in član Mlade Bosne, ki je iskal konec [[Avstro-Ogrska|avstro-ogrske]] oblasti v [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]]. Ko je bil star 19 let, je 28. junija 1914 v [[Sarajevo|Sarajevu]] ubil avstro-ogrskega prestolonaslednika [[Franc Ferdinand|Franca Ferdinanda]] in njegovo ženo Sofijo. Ta atentat je sprožil napad Avstro-Ogrske na [[Srbija|Srbijo]] in posledično začetek [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]].
Na njegovem sojenju je Princip sam izjavil: "Sem jugoslovanski nacionalist, ki si prizadevam za združitev vseh Jugoslovanov, in me ne zanima, kakšno obliko ima naša država, vendar jo je treba osvoboditi iz Avstrije." Princip je bil obsojen na dvajset let težke zaporne kazni, največ za njegovo starost. Zaprt je bil v trdnjavi Terezín na [[Češka|Češkem]], kjer je tudi 28. aprila 1918 umrl zaradi [[Tuberkuloza|tuberkuloze]], ki je bila posledica poslabšanja zdravstvenih razmer, zaradi česar je predtem že izgubil desno roko.
== Življenje ==
Princip je bil rojen v vasi [[Obljaj]] v bližini [[Bosansko Grahovo|Bosanskega Grahovega]], [[Bosna in Hercegovina]]. Njegova starša, Petar in Marija ''Nana'' Mičić, sta imela devet otrok, pet sinov in štiri hčere, vendar jih je šest umrlo že v mladosti. Bil je šibkega zdravja, že od mladosti je bolehal za [[tuberkuloza|tuberkulozo]], ki je bila tudi vzrok smrti v letu 1918. Tuberkuloza je bila tudi eden izmed vzrokov, da se je odločil za atentat.
Večina zgodovinarjev je prepričana, da je bil Gavrilo Princip član revolucionarne skupine [[Mlada Bosna]], nekateri pa menijo, da je bil v resnici član gibanja [[Črna roka (Srbija)|Črna roka]] (''Црна рука/Crna ruka''). Mlada Bosna je bilo gibanje, sestavljeno iz Srbov, Hrvatov in Bošnjakov, katerih namen je bila samostojnost izpod [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]].
Februarja 1912 se je udeležil demonstracij proti sarajevski oblasti, zato so ga izključili iz šole. Zaradi izključitve je prebegnil v [[Beograd]]. V Beogradu se je poskusil vpisati na študij na prvi beograjski gimnaziji, vendar ni uspel opraviti sprejemnih izpitov.
V letu 1912 je v Srbiji potekala mobilizacija za [[prva balkanska vojna|prvo balkansko vojno]]. Princip se je nameraval pridružiti ''komiteju'' - srbski prostovoljni gverilski enoti pod vodstvom majorja [[Vojislav Tankosić|Vojislava Tankosića]], ki se je bojevala v Makedoniji proti osmanskim enotam. Tankosić je bil član skrivnega združenja Združitev ali smrt (''Ujedinjenje ili Smrt''), vendar Principa komite zaradi njegove majhne velikosti in šibkosti ni sprejel. Nato je odšel v [[Prokuplje]], da bi se osebno sestal s Tankosićem. Tankosić ga je prav tako zavrnil z izjavo, da je ''premajhen in prešibek''. Dedijer ugotavlja, da ga je ravno podcenjevanje njegove zmožnosti vodilo v dokazovanje s posebej pogumnim dejanjem.
== Sarajevski atentat ==
=== Ozadje dogajanja ===
General [[Oskar Potiorek]], guverner avstrijske province [[Bosna in Hercegovina]], je povabil prestolonaslednika [[Franc Ferdinand|Franca Ferdinanda]] in njegovo ženo [[Sophie Chotek|Sophijo]] na ogled vojaške vaje avstro-ogrskih enot. Ferdinand se je zavedal nevarnosti svojega potovanja, saj je [[Črna roka (Srbija)|Črna roka]] že leta [[1911]] izvedla poskus [[atentat]]a na njegovega strica [[Franc Jožef|Franca Jožefa]].
Takratni srbski premier [[Nikola Pašić]] je vedel za načrtovani atentat junija 1914, a ni nič ukrenil.<ref>Maksimiljan Fras, ''Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas'', Maribor, 2013. {{COBISS|ID=266370048}}</ref>
=== Atentat ===
28. junija 1914, okoli 10. ure, z vlakom prispe kraljevi par v [[Sarajevo]]. V prvem avtomobilu so bili [[Fehim Čurčić]], župan Sarajeva in Dr. Gerde, policijski narednik. Ferdinand in Sofija sta bila skupaj z Oskarjem Potiorekem in grofom von Harrachom v drugem avtomobilu, ki je imel odprto streho.
Sedem članov atentatorske skupine se je razporedilo preko predvidene poti z nalogo ubiti Ferdinanda. Najprej je avto pripeljal mimo ''Muhameda Mehmedbašića,'' ki je stal pred Avstro-Ogrsko banko. Mehmedbašić ni sprožil akcije, kasneje je povedal, da je za njim stal policist, zato se je bal, da bi ga le ta aretiral, preden bi uspel vreči bombo.
[[Slika:Gabrillo Princip's pistol (3444725633).jpg|sličica|235x235_pik|Pištola, s katero je Princip ustrelil Ferdinanda in njegovo ženo.]]
Ob 10:15, ko je skupina šestih vozil pripeljala mimo glavne policijske postaje, je devetnajstletni [[Nedeljko Čabrinović]] vrgel granato proti prestolonaslednikovem avtomobilu. Voznik je opazil leteči predmet in pospešil, zato je granata eksplodirala pod kolesom naslednjega avtomobila. Eric von Merizzi in grof Boos-Waldeck sta bila težko telesno poškodovana. Šrapneli granate so poškodovali tudi nekaj ljudi v okolici.
Ker je po Čabrinovićevim bombnem napadu prestolonaslednikov avto peljal zelo hitro, ostalih pet zarotnikov, vključno s Principom ni imelo priložnosti izvesti napada. Čabrinović se je poskusil izogniti aretaciji tako, da je pojedel tableto [[cianid]]a in skočil v bližnjo reko, vendar ga je policija izvlekla iz reke in priprla. Izgledalo je, kot da atentat ni uspel.
Ferdinand se je odločil za obisk poškodovanih v Čabrinovićevim neuspelem bombnem napadu. Da bi se izognili mestnemu jedru, je general Oskar Potiorek določil pot vzdož nabrežja Appel, naravnost do sarajevske bolnišnice, vendar je Potiorek pozabil obvestiti voznika prestolonaslednikovega avtomobila, [[Franz Urban|Franza Urbana]] o tej spremembi. Na poti v bolnišnico je Urban zapeljal v ulico Gebet.
Gavrilo Princip je očitno obupal in se napotil v kavarno Moritz Schiller, ko je mimo njega pripeljal prestolonaslednikov avtomobil. Voznik je opazil napako, ustavil avto in zapeljal vzvratno. Pri tem je počasi zapeljal mimo tam stoječega Principa. Princip je izvlekel pištolo ter z razdalje dveh metrov nekajkrat ustrelil v avtomobil. Franca Ferdinanda je zadel v vrat, Sofijo pa v [[trebuh]]. Sofija, pri kateri so kasneje odkrili zarodek, je bila na mestu mrtva. Ferdinand je po približno petih minutah padel v nezavest in kmalu zatem umrl.
=== Aretacija in zapor ===
Princip se je poskušal ubiti s [[cianid]]om, nato pa še s pištolo, vendar je strup izbruhal (strup je izbruhal tudi [[Nedeljko Čabrinović|Čabrinović]], zato je policija sklepala, da je bil strup, ki so ga imeli člani skupine, slabe kvalitete), pištolo pa so mu izbili iz roke, še preden je uspel izstreliti strel. Ker je bil Gavrilo Prinicip premlad za [[smrtna kazen|smrtno kazen]] (19), je bil obsojen na 20 let težke ječe. Ko je bil v ječi, je živel v zelo težkih življenjskih razmerah, zaradi česar je zbolel za [[Tuberkuloza|tuberkulozo.]] Ker mu je bolezen močno pojedla njegove kosti, so Principu morali [[Amputacija|amputirati]] desno roko. Januarja 1916 se je v ječi trikrat poskušal z brisačo [[Obešanje|obesiti]], vendar mu tega ni uspelo. Umrl je 28. aprila 1918 v [[Terezin]]u, ob času smrti pa je tehtal le 40 kilogramov in bil star komaj 23 let.
=== Druge informacije ===
Princip je uporabil [[polavtomatska pištola|polavtomatsko pištolo]] [[Fabrique Nationale]] M 1910, [[kaliber|kalibra]] 7.65×17 mm. Shranjena je v mestnem muzeju Sarajevo, tik ob Latinskem mostu, kjer se je atentat zgodil.
Pred nedavnim so pri italijanski družini Copei odkrili avto in ukrvavljeno uniformo prestolonaslednika in njegove žene. Razstavljeni so v [[Vojnozgodovinski muzej, Dunaj|Vojnozgodovinskem muzeju]] na [[Dunaj]]u. Krogla, ki je ubila Franca Ferdinanda, je shranjena in je na ogled v gradu [[grad Konopiště|Konopiště]], blizu mesta [[Benešov]] na [[Češka|Češkem]].
==Sklici==
{{sklici}}
== Zunanje povezave ==
* [http://www.spartacus.schoolnet.co.uk/FWWprincip.htm Gavrilo Princip] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130303102504/http://www.spartacus.schoolnet.co.uk/FWWprincip.htm |date=2013-03-03 }} članek na Schoolnet.co.uk
* [http://www.firstworldwar.com/bio/princip.htm Who's Who in World War I] Gavrilo Princip na firstworldwar.com
* [http://www.ucis.pitt.edu/eehistory/H200Readings/Topic6-R3.html Gavrilo Princip's Statement from October 12, 1914 in Court at Sarajevo (from Dolph Owings's "The Sarajevo Trial")] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151016132154/http://www.ucis.pitt.edu/eehistory/H200Readings/Topic6-R3.html |date=2015-10-16 }}
* [http://www.findagrave.com/cgi-bin/fg.cgi?page=gr&GRid=6758252 Find a Grave. Gavrilo Princip.]
{{Zbirka|Category:Gavrilo Princip}}
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Princip, Gavrilo}}
[[Kategorija:Mlada Bosna]]
[[Kategorija:Srbski revolucionarji]]
[[Kategorija:Umrli v zaporu]]
[[Kategorija:Atentatorji]]
[[Kategorija:Umrli za tuberkulozo]]
slznb9joq3nc2agdj47tvn3o03xhpwm
Anton Trstenjak
0
18338
6739693
6731861
2026-08-20T10:38:57Z
~2026-45085-22
264465
6739693
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Znanstvenik
| name = Anton Trstenjak
| birth_date = <!-- WD -->
| birth_place = <!-- WD -->
| death_date = <!-- WD -->
| death_place = <!-- WD -->
| residence = [[Ljubljana]]
| nationality = [[Slovenci|Slovenec]]
| field = [[psihologija]], [[teologija]], [[filozofija]], [[antropologija]], [[grafologija]]
| work_institution =
| alma_mater = [[Sorbona]] ([[Pariz]], [[Francija]])
| academic_advisors =
| doctoral_advisor =
| doctoral_students =
| known_for = [[psihologija]]
| prizes =
| religion = [[krščanstvo|kristjan]]-[[Rimskokatoliška cerkev|katoličan]]
| footnotes =
}}
'''Anton Trstenjak''', [[slovenci|slovenski]] [[filozof]], [[antropolog]], [[psiholog]] in [[teolog]], * [[8. januar]] [[1906]], [[Rodmošci]] pri [[Gornja Radgona|Gornji Radgoni]], † [[29. september]] [[1996]], [[Ljubljana]].
== Življenje ==
Rodil se je v družini malih kmetov Janeza in Marije. Bil je tretji otrok po vrsti in edini fant med štirimi sestrami. V družini so bili še trije otroci, vendar so že zgodaj umrli.
Osnovno šolo je obiskoval v [[Negova|Negovi]] in nadaljeval šolanje v [[Maribor|Mariboru]] na klasični gimnaziji (1918–26). Nato je študiral teologijo na [[Univerza v Innsbrucku|Univerzi v Innsbrucku]], kjer je leta 1929 doktoriral iz [[filozofija|filozofije]]. Dve leti pozneje je bil v [[Maribor|Mariboru]] posvečen v duhovnika. Leta 1933 je v Innsbrucku doktoriral iz [[teologija|teologije]]. Leta 1935 in 1937 se je izpopolnjeval v [[Pariz|Parizu]], med letoma 1941 in 1942 je opravljal specializacijo na področju eksperimentalne psihologije pri [[Agostino Gemelli|Agostinu Gemelliju]] v [[Milano|Milanu]].
V letih 1934 do 1939 je služboval kot katehet na takratni [[Prva gimnazija Maribor|realni gimnaziji]] v Mariboru ter 1939/40 kot profesor filozofije na [[Visoka bogoslovna šola v Mariboru|Visoki bogoslovni šoli v Mariboru]]. Od leta 1940 do upokojitve leta 1973 je na [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološki fakulteti v Ljubljani]] predaval [[filozofija|filozofijo]] in [[psihologija|psihologijo]], na podiplomski stopnji [[Univerza v Zagrebu|Univerze v Zagrebu]] ter občasno na[[oddelek za psihologijo, Filozofska fakulteta v Ljubljani| oddelku za psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani]].
Bil je redni član Mednarodnega združenja za aplikativno psihologijo v Parizu (od leta 1953), član [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|SAZU]] (od leta 1979 dopisni, od 1983 redni član), član [[Evropska akademija znanosti in umetnosti|Evropske akademije za znanost in umetnost]] v Salzburgu (od 1993), predsednik in častni član [[Društvo psihologov Slovenije|Društva psihologov Slovenije]] ter član več drugih znanstvenih organizacij doma in po svetu. Za svoje strokovno delo je dobil več visokih cerkvenih, državnih in znanstvenih odlikovanj ter priznanj, med drugim je bil leta 1974 imenovan za papeževega častnega [[prelat|prelata]]. Prejel je [[Kidričeva nagrada|Kidričevo nagrado]] (1983), nagrado [[Avnoj]]a (1988), razglašen je bil za [[Ambasador Republike Slovenije v znanosti|ambasadorja znanosti Republike Slovenije]] (1993), prejel zlati [[častni znak svobode Republike Slovenije]] (1996), častni doktorat [[Univerza v Mariboru|Univerze v Mariboru]] (1990) in [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]] (1994).
Njegove publikacije spadajo po tematiki med psihološka dela, antropološka, filozofska, kurturološko-narodnostna ter teološka dela. Dobra polovica njegovega strokovnega udejstvovanja je s področja psihologije, kar 47 knjig v slovenskem jeziku in nekatera prevedena v tuje jezike. Napisal je še čez 500 strokovnih člankov in razprav. V tujini je bil najbolj znan po dosežkih na področju [[psihologija barv|psihologije barv]], ki so povzeti v knjigi ''Psihologija barv'' iz leta 1996. Njegovo največje odkritje na področju eksperimentalne znanosti je [[Trstenjakov zakon]] o reakcijskem času odzivanja na barve, ki pravi, da se ''reakcijski časi za posamezne barvne tone gibljejo v obratnem sorazmerju z njihovimi valovnimi dolžinami''. Vabili so ga na milansko in [[Univerza v Gradcu|graško univerzo]].
{{Citatni blok|Že kot otrok je bil radoveden in si je želel, da bi odšel v tuje dežele. Zgodaj je ugotovil, da »za kmeta pa ne bo«. Raje je bral in risal in se vdajal domišljiji o življenju v daljnih deželah. Svoje otroštvo je opisoval kot nežno, melanholično, žalostno sredi goric. Želel si je v svet, želel je videti in vedeti še kaj več, kakor svet, ki ga je zaobjel s pogledom.
Bil je radoveden in odprte glave, zato mu je bilo v šoli včasih dolgčas. On si je želel še kaj več. Anton je očeta izredno občudoval. Imel je izreden spomin za številke in paragrafe, natančno je risal zemljevide in lepo pisal. Bil je poštenjak, celo razsodnik v prepirih med kmeti. Njegova beseda je bila spoštovana.
Mati Marija je bila skrbna in trdoživa. Sin jo je imel neizmerno rad. Občudoval je njeno neusahljivo dobro voljo, veselje in radost. Rada je pela. Za svoje otroke bi naredila vse. Bila je resnično srce družine, kot kasneje Trstenjak govori o družini: <i>Mož je razum, žena srce in njuna ljubezen kot kri, ki poganja skupno življenje dveh oseb kot eno celoto</i>. Med njima je bila spoštljiva in dostojna ljubezen in otroci so iz njunega odnosa čutili vdanost drug drugemu. Zato so se v družini počutili varne.
Trstenjak je o sebi pravil, da je med pisanjem delal kot obseden, »kot motor«. Svojemu gigantskemu znanstveno-raziskovalnemu delu je posvetil vse življenje in si ga je tudi sam financiral. Že pogled skozi okno mu je rodil nove ideje in misli. Zato se je rad umikal v »mir«. V Ljubljani, na Resljevi so ljudje hodili k njemu po nasvet, pomoč, pogovor in nikoli ni nobenega odklonil. Njegova soba v Ljubljani je bila več kakor pol stoletja najbolj obiskana neformalna psihološka ordinacija za svetovalno in terapevtsko pomoč ljudem v osebnih in družinskih stiskah. Za vsakega si je vzel čas in ga poslušal. Za to delo - "dobro besedo človeku v stiski" - ni nikoli maral plačila. Bil je dovzeten za človekove tegobe, toliko bolj, ker je človeka imel rad. Sam je povedal, da je trmast optimist. Torej, da verjame v slovenskega človeka in mu zaupa.
Rekel bi:''' »Vküp držmo«'''!<ref>{{navedi splet |url=http://www.negova.si/index.php?option=com_content&task=view&id=35&Itemid=51|title=Turistično društvo Negova|accessdate=19. 2. 2011 |publisher=[[Turistično društvo Negova - Sp. Ivanjci]]}}</ref>}}
== Delo ==
'''Trstenjakova psihologija'''
Po besedah [[Vid Pečjak|Vida Pečjaka]] je za Trstenjakovo psihologijo značilnih šest oznak:
* sodi na področje eksaktne eksperimentalne psihologije
*je holistično usmerjena in je zelo blizu [[personalizem|personalizmu]], [[Viktor Frankl|Franklovi]] logoterapiji in sodobni humanistični psihologiji,
*pionirsko uvaja posamezne psihološke discipline (pastoralna psihologija, psihologija ustvarjalnosti (1953 in 1981, psihologija zaznavanja, še posebej psihologija barv (1983), ekonomska psihologija (1982), ekološka psihologija (1984), psihologija dela in organizacije (1951 in 1979) ter kot posebna kategorija grafologija (1985)),
*praktično psihološko delo, ki se je kazalo kot svetovanje pomoči potrebnim. Pečjak pravi, da mirno lahko označi Trstenjaka kot začetnika naše [[klinična psihologija|klinične psihologije]],
*enciklopedični pogled na celotno psihologijo svojega časa (zato so ga tudi imenovali <i>zadnji renesančni človek</i>). Ta pogled se še zlasti kaže v knjigah ''Oris sodobne psihologije'' (1969 in 1971) in ''Problemi psihologije'' (1976). Širino njegovega psihološkega udejstvovanja potrjujejo njegova knjižna in periodična dela, ki segajo od geometričnih iluzij do metodike verouka in od teorije zaznavanja do ocene [[France Veber|Vebrove]] psihologije,
*bogat opus poljudnoznanstvenih psiholoških del
'''Grafologija'''
Trstenjak je sam trdil, da [[grafologija]] ni pravi predmet njegovega raziskovanja, temveč konjiček. O njej je napisal poljudno knjigo ''Človek in njegova pisava'' (1986). Zaradi svoje strokovnosti pa je dobival v analizo ogromno rokopisov. V jedru pisave je razpoznal psihofizično krivuljo človekovega ravnanja, registrirano na papirju. Metodološko gledano je ta krivulja zanj analogna [[EEG]]- ali [[EKG]]-krivulji. Pravi pa, da je tolmačenje le-te, ki temelji na specializaciji grafologa in njegovi interpretaciji, zelo pomembno. Vsak znak ali kombinacija znakov in potez v pisavi nekaj pove.
{{Citatni blok| "Vsa stvar se je začela okrog leta 1938, ko sem še učil na [[Prva gimnazija Maribor|realni gimnaziji]] v Mariboru. Prvo resnejšo nalogo mi je prinesla neka dijakinja in prosila, naj analiziram pisavo in da naj nič sprašujem, čigava je. Poglobil sem se v rokopis in ugotovil eno: ta oseba - sem zapisal (v zapečatenem pismu) - ni ne moški ne ženska. Rečem pa, da je ono genialno nadarjeno. Nekaj časa zatem smo imeli v Slovenj Gradcu sestanek umetniškega kluba, pa je pristopila k meni neka ženska in rekla:"Gospod profesor, midva se pa poznava. "Midva?", sem bil začuden. "Oprostite, še nikoli vas nisem videl," potem pa se je zasmejala in rekla: "Prepoznali ste me po pisavi." Še dobro se spominjam, da je pripomnila: "Ta Vaša sposobnost je pa naravnost neverjetna. Kot veste, nisem ne moški ne ženska. Sicer pa verjetno poznate moj primer." |Anton Trstenjak, Peter Likar: ''Anton Trstenjak – pogled v človekovo dušo.'' Zbirka Slovenski znanstveniki št. 4. Maribor: Založba Obzorja, 1980.}}<p>
To je bila [[Ljuba Prenner]], ki je po tej izkušnji [[Okrožno sodišče v Ljubljani|Okrožnemu sodišču v Ljubljani]] predlagala Trstenjaka kot grafološkega izvedenca. '''Trstenjakova integralna [[filozofska antropologija]]''' Kljub temu, da je o integralni filozofski [[antropologija|antropologiji]] Trstenjak pisal manj kot o psiholoških temah, je tu najbolj kvalitetna. Vsa njegova pisna dela, svetovanje ljudem v stiskah in pedagoško delo je pri Trstenjaku odraz iskanja celostnega sodobnega odgovora na večno vprašanje: ''Kdo in kaj je človek''? Temu vprašanju skušata odgovarjati dve njegovi znanstveni monografiji (1985, 1988) in knjiga izbranih razprav (1991) ter več poljudnoznastvenih knjig. Trstenjak je pisal tako znanstvena dela kot poljudne strokovne knjige za široko občinstvo. Pri [[Mohorjeva družba|Mohorjevi družbi]] je v letih med 1954 in 1993 izšlo okoli petnajst knjig njegove življenjske psihologije in antropologije, in sicer:
*<i>Med ljudmi</i> (1954)
*<i>Pota do človeka: metode spoznavanja ljudi</i> (1956)
*<i>Človek v ravnotežju</i> (1957)
*<i>Človek v stiski</i> (1960)
*<i>Če bi še enkrat živel</i> (1964)
*<i>Hoja za človekom</i> (1968)
*<i>Človek samemu sebi</i> (1971)
*<i>Človek in sreča</i> (1974)
*''Človek, bitje prihodnosti'': ''okvirna antropologija'' (1985)
*''Dobro je biti človek'' (1988, 2. izd. 2018, 3. izd. 2026)
*''Človek končno in neskončno bitje: oznanjevalna antropologija'' (1988)
*''Skozi prizmo besede'' (1989)
*''Za človeka gre: izbrana razmišljanja'' (1991)
*<i>Umrješ, da živiš</i> (1993)
*''Po sledeh človeka'' (1993)
Pozneje je nekaj tovrstnih knjig izšlo tudi pri drugih založbah, medtem ko je na vrhuncu Trstenjakovih zrelih let v povojnih desetletjih bila le [[Mohorjeva družba|Mohorjeva družba ]]<nowiki/>pripravljena izdajati njegove knjige.
* '''Filozofska dela'''
Med Trstenjakovimi filozofskimi deli so v večji meri prisotne nemške razprave o slovenskem filozofu in njegovem rojaku [[France Veber|Francetu Vebru]] (1972). V tistem času aktualna Vebrova filozofija, ki je vsebovala psihološki pogled na človekove doživljanje, je bila že tema Trstenjakove filozofske desertacije. Med njegovimi filozofskimi deli, zbranimi v treh knjigah ''Izbranih del'' (1996 in 1999), izdanih po njegovi smrti, najdemo teme (zgodovino filozofije, uvod v filozofijo, filozofijo narave in metafizično psihologijo), ki jih je Trstenjak predaval med službovanjem na [[Visoka bogoslovna šola v Mariboru|Visoki bogoslovni šoli v Mariboru]]. Napisal je tudi esejistični pregled petih mislecev, ki so vplivali nanj ([[Pierre Teilhard de Chardin]]; [[Carl Gustav Jung]]; [[Romano Guardini]]; [[Karl Jaspers]]; [[Viktor Frankl]]) z naslovom ''Pet velikih'' (Slovenska matica, 1992).
* '''Kulturološka dela'''
Na področje kulture je Trstenjak posegel že s svojim prvim člankom "V luči stoletij", ki ga je objavil v 1. številki <i>Križa</i> leta 1928 (pred tem so njegovi članki izhajali v dijaškem in študentskem glasilu mariborskega semenišča). Izvirno je raziskoval umetniško ustvarjanje (1953), razčlenjeval razmerja med krščanstvom in kulturo (1975), zlasti pa ga je že od začetka privlačilo raziskovanje besede.
* '''Dela o narodnosti'''
Njegova dela o družini lahko razumemo kot izražanje posebnega zanimanja in ljubezni do družine lastnega naroda (1994). Posebej je raziskoval značaj Slovencev v posameznih pokrajinah, vprašanje narodnih manjšin ter vzgibe za preživetje in napredek številčno majhnih narodov (med drugim je skupaj z dunajskim psihiatrom [[Erwin Ringel|Erwinom Ringlom]] napisal knjigo ''O koroški duši'' (1992)). Njegovo največje delo o narodu je knjiga ''Misli o slovenskem človeku'' (1991), ki je izšla med osamosvajanjem Slovenije. Tudi Trstenjakova zadnja knjiga ''Slovenska poštenost'' (1995) spada v to področje.
* '''Teološki pogledi'''
Teološka skupina njegovih del obsega po odlični disertaciji o univerzalistični usmerjenosti krščanstva v ''Apostolskih delih'' predvsem priložnostne članke v teoloških in pastoralnih revijah. Povsem teološko delo je natis njegovih duhovnih vaj za duhovnike (1975). V Trstenjakovih delih se izražata skupaj z drugimi značilnostmi njegove osebnosti tudi religiozna dimenzija in njegovo verovanje.
== Trstenjakova usmeritev in vpliv ==
Bistvo Trstenjakove usmerjenosti bi danes najbolje označili, če rečemo, da je bila ekološka, sistemska ali zelena na socialnem in duhovnem področju. Verjel je, da je resničnost smiselna celota. Sistem, v katerem ima vsaka stvar svoje smiselno mesto in vrednost: vsak človek s svojim značajem, vsaka človekova življenjska izkušnja, vsaka posamezna znanstvena smer, vsaka človeška potreba in energija in tudi vsaka človeška težava, stiska, zmota in krivda. Njegovo življenjsko geslo je bilo: '''za človeka gre'''. Njegovo strokovno usmerjenost nadaljuje '''''Inštitut Antona Trstenjaka za psihologijo, [[logoterapija|logoterapijo]] in [[antropohigiena|antropohigieno]]''''', ki je bil ustanovljen kot prva nevladna znanstvena ustanova.
== V medijih ==
* Mojca Vizjak Pavšič: Ekonomska psihologija : Oživljena zavest o pomenu plime in oseke človeških zaupanj. Prof. dr. Anton Trstenjak : Ob gospodarskih težavah je postala ekonomika antropološki problem. ''Delo'', 6. marec 1982.
* Mojca Vizjak Pavšič: Izvirno domače delo o ekonomski psihologiji. ''Delo'', 25. februar 1983.
* Mojca Vizjak Pavšič: Psihologova hoja za človekom : pogovor z dr. Antonom Trstenjakom. ''Delo'', 16. april 1983.
* Mojca Vizjak Pavšič: Strah in tesnobnost ob kopičenju in porabi. ''Delo'', 14. julij 1983.
* Mojca Vizjak Pavšič: Okolje in sodobni človek. ''Delo'', 26. julij 1984.
* Mojca Vizjak Pavšič: Kakšne barve je strop v pisarni? ''Manager'', Junij 1991.
* Mojca Vizjak Pavšič: Sreča je kvaliteta duha : hommage Antonu Trstenjaku (1906-1996). ''Delo'', 8. junij 2006.
== Poimenovanja ==
*[[Inštitut Antona Trstenjaka]] za psihologijo, logoterapijo in antropohigieno
*[[Ustanova dr. Antona Trstenjaka]]
*[[Društvo pedagogov dr. Antona Trstenjaka]]
*[[OŠ dr. Antona Trstenjaka Negova]]
*[[Trstenjakov dom Gornja Radgona]]
{{wikinavedek}}
{{Kategorija v Zbirki}}
== Viri ==
*Anton Trstenjak 1906–1996: Zbornik razprav s simpozija SAZU ob 100-letnici rojstva in 10-letnici smrti, 2007. Ljubljana: SAZU (17 avtorjev z razpravami).
*Janek Musek: Kratek pregled znanstvenega opusa Antona Trstenjaka. ''Antropos'' 29/1–3, 1997. 15–18.
*Jože Ramovš: Anton Trstenjak kot intelektualec. ''Antropos'' 29/1–3, 1997. 180–188.
== Sklici ==
{{sklici|1}}
== Zunanje povezave==
* [http://inst-antonatrstenjaka.si/institut/ Inštitut Antona Trstenjaka]
* [http://www.inst-antonatrstenjaka.si/trstenjak.html Življenje in delo Antona Trstenjaka] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20061001124049/http://www.inst-antonatrstenjaka.si/trstenjak.html |date=2006-10-01 }}
* [http://www.negova.si/index.php?option=com_content&task=view&id=35&Itemid=51 Turistično društvo Negova]
* [http://www.trstenjak.org/ Ustanova dr. Antona Trstenjaka] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110926135531/http://www.trstenjak.org/ |date=2011-09-26 }}
* [https://ars.rtvslo.si/podkast/glasovi-svetov/10295743/175222588 Dr. Anton Trstenjak: Biti srečen pomeni živeti v miru]. Glasovi svetov (20. maj 2026). ARS (RTV Slovenija).
{{Prejemniki odličja sv. Cirila in Metoda}}
{{Zlati častni znak svobode Republike Slovenije}}
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Trstenjak, Anton}}
[[Kategorija:Slovenski filozofi]]
[[Kategorija:Filozofi 20. stoletja]]
[[Kategorija:Slovenski psihologi]]
[[Kategorija:Slovenski antropologi]]
[[Kategorija:Slovenski teologi]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Innsbrucku]]
[[Kategorija:Častni meščani Ljubljane]]
[[Kategorija:Redni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]]
[[Kategorija:Slovenski akademiki]]
[[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Ambasadorji Republike Slovenije v znanosti]]
[[Kategorija:Častni doktorji Univerze v Ljubljani]]
[[Kategorija:Častni občani Mestne občine Maribor]]
[[Kategorija:Nagrajenci Sklada Borisa Kidriča]]
[[Kategorija:Osebnosti Občine Gornja Radgona]]
[[Kategorija:Častni doktorji Univerze v Mariboru]]
[[Kategorija: Ljudje iz Gornje Radgone]]
3qu0cktcqx8p8nm3kqe5gi1oad9sy6s
Karel I. Habsburško-Lotarinški
0
24447
6739480
6577471
2026-08-19T16:06:30Z
TheQuietHistorian
264576
/* */
6739480
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox Monarch
| name = Karel I. Habsburško-Lotarinški
| title = Avstrijski cesar, Apostolski kralj Ogrske (kot Karel IV.), itd.
| image =
| caption =
| reign = [[21. november]] [[1916]] - November [[1918]]
| coronation = [[30. december]] [[1916]]
| othertitles = [[Češki kralj]] <br /> [[Hrvaški in Slavonski kralj]] <br /> [[Avstrijski nadvojvoda]]
| full name = Karl Franz Josef Ludwig Hubert Georg Maria von Habsburg-Lothringen
| predecessor = [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef I.]]
| successor = Razpad cesarstva
| queen = [[Cita Burbonsko-Parmska]]
| issue = [[Otto von Habsburg|Otto]]</br>[[Nadvojvodinja Adelheid|Adelheid]]</br>[[Robert, Avstrijski nadvojvoda|Robert]]</br>[[Nadvojvoda Felix|Felix]]</br>[[Nadvojvoda Karl Ludwig|Karl Ludwig]]</br>[[Nadvojvoda Rudolf Avstrijski|Rudolf]]</br>[[Nadvojvodinja Charlotte Avstrijska|Charlotte]]</br>[[Elisabeth von Habsburg|Elisabeth]]
| royal house = [[Rodbina Habsburško-Lotarinška|Habsburško-Lotarinški]]
| royal anthem = [[Bog ohrani, Bog obvarji]]
| father = [[Nadvojvoda Oto Franc Avstrijski|Nadvojvoda Oto Franc]]
| mother = [[Princesa Marija Jožefa Saksonska]]
| date of birth =
| place of birth =
| date of death =
| place of death =
| date of burial =
| place of burial = [[Igreja Nossa Senhora do Monte]], [[Madeira]], [[Muri]], [[Švica]] (srce)
| module = {{Listen |embed= yes |filename= The Voice of Kaiser Karl I of Austria - Recording in 1915.ogg|title= Glas Karla I. |type= speech |description= iz govora 5. februarja 1915.}}
{{Infopolje Svetnik|child=yes
|feast_day=[[21. oktober]]
|venerated_in=[[rimskokatoliška Cerkev]]
|titles=Blaženi cesar Karel I.<br>Habsburško-Lotarinški
|beatified_date=[[3. oktober]] [[2004]]
|beatified_place=[[Rim]], [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Trg pred baziliko svetega Petra]]
|beatified_by=[[papež Janez Pavel II.]]
|canonized_date=
|canonized_place=
|canonized_by=
|attributes=cesarska krona, cesarska obleka
|patronage=vladarji, [[Avstrija]], [[Madžarska]],<ref>Madžari častijo avstrijskega cesarja Karla I. kot madžarskega kralja Karla IV.</ref> [[Slovenija]] in druge dežele [[Avstro-Ogrska|avstro-ogrske]] monarhije
|major_shrine=
|suppressed_date=
|issues=
}}
}}
'''Karel I. Habsburško-Lotarinški''' (s polnim imenom Karl Franz Josef Ludwig Hubert Georg Maria von Habsburg-Lothringen), zadnji [[Avstro-Ogrska|avstrijski]] [[Cesar (razločitev)|cesar]] in [[Ogrska|ogrski]] [[kralj]] (kot Karel IV.), * [[17. avgust]] [[1887]], [[Persenbeug]], † [[1. april]] [[1922]], [[Funchal]], [[Madeira]]. Po [[Beatifikacija|beatifikaciji]] je postal znan tudi kot '''blaženi Karel'''.
== Življenjepis ==
[[File:Kroenung Budapest Karl und Zita 1916a.jpg|thumb|190px|left|Kronanje Karla I. in Cite [[1916]] ]]
Karel I. je bil sin Ota Franca Jožefa Habsburško-Lotarinškega in Marije Jožefe Saške. Poročen je bil s Cito Burbonsko-Parmsko, s katero sta imela osem otrok. Kot najstarejši sin in prestolonaslednik je bil leta [[1912]] rojen [[Otto Habsburški]].
Kot naslednik [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa I.]] je prišel na oblast leta [[1916]], sredi [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]]. Prizadeval si je skleniti mir in reformirati monarhijo v federacijo, za kar pa je bilo takrat že prepozno. 4. oktobra 1918 je cesar Karel I. zaprosil ameriškega predsednika [[Woodrow Wilson|Woodrowa Wilsona]] za mirovno posredovanje. 16. oktobra je izdal manifest, ki je obljubil preureditev avstrijskega dela monarhije v zvezno državo različnih narodov.<ref name="Maksimiljan Fras"/> [[11. november|11. novembra]] [[1918]] je moral odstopiti z avstrijskega in nato še z ogrsko-hrvaškega prestola. Razpad [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] novembra 1918 je potekal brez večjega prelivanja krvi tudi po zaslugi Karla I., saj je le-ta energično zavračal vse nanj naslovljene pobude, naj svojo oblast uveljavi z orožjem.<ref name="Maksimiljan Fras">Maksimiljan Fras, ''Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas'', Maribor, 2013. {{COBISS|ID=266370048}}</ref> Kljub temu se prestolu ni povsem odpovedal in je leta 1921 poskušal še dvakrat osvojiti ogrski kraljevi prestol, zato je bil pregnan na [[Madeira|Madeiro]]<ref>Enciklopedija Slovenije III, 1989, {{COBISS|ID=17411}}</ref>.
== Beatifikacija ==
[[Rimskokatoliška cerkev]] časti Karla zaradi dajanja prednosti krščanski veri pri političnih odločitvah in zaradi vidne vloge pri posredovanju za mir tekom vojne, še posebno po letu 1917. Cerkev je mnenja, da je v svoji kratki vladavini izražal [[katoliški socialni nauk]] in postavil pravnosocialne temelje, ki so deloma v veljavi še danes.
Maša za beatifikacijo je potekala 3. oktobra 2004. Vodil jo je [[papež Janez Pavel II.]], ki je med slovesnostjo dejal:
{{navedek|Odločna naloga kristjanov sestoji iz iskanja, priznavanja in sledenja [[Božja volja|Božji volji]] v vseh stvareh. Krščanski državnik, Karel Avstrijski, se je soočal z izzivom sleherni dan. Pred njegovimi očmi se je vojna zdela kot "nekaj strahotnega". Sredi vihre prve svetovne vojne se je zavzemal za napredek pobude miru mojega predhodnika [[Papež Benedikt XV.|Benedikta XV.]]
Že od začetka si je cesar Karel predstavljal svojo službo kot sveto strežbo svojemu ljudstvu. Njegova glavna naloga je bila slediti krščanskemu klicu k svetosti pri političnih dejavnostih. Iz teh razlogov so se njegove misli usmerile k socialni pomoči. Naj predstavlja zgled vsem nam, posebno še tistim, ki imamo politične dolžnosti v Evropi tudi danes.}}
Ves postopek se je začel leta 1954, ko je [[Nadškofija Dunaj]] začela zbirati pričevanja o njegovi svetosti. Leta 1972 so ob odprtju njegovega groba zaradi svetniškega postopka ugotovili, da je njegovo truplo nepropadlo. 12. aprila 2003 je bil izdan dekret o herojskih krepostih, s čimer je Karel prejel uradni naziv [[častitljivi Božji služabnik]].<ref>[http://newsaints.faithweb.com/year/1989.htm 1922], Newsaints.faithweb.com, pridobljeno 15. oktober 1917.</ref>
Tudi Karlova žena Cita je uradno v postopku za priznanje svetništva. Škofijski postopek zanjo se je začel 10. decembra 2009 in od takrat ji pripada naziv Božja služabnica.<ref>[http://newsaints.faithweb.com/year/1989.htm 1989], Newsaints.faithweb.com, pridobljeno 15. oktober 1917.</ref> Kot cesarska svetniška zakonca sta se tako Karel in Cita izenačila s svetorimskim cesarjem [[Henrik II. Sveti|Henrikom II. Svetim]] (na Slovenskem znan tudi kot sveti Areh) in njegovo ženo, cesarico [[Kunigunda Luksemburška|Kunigundo Luksemburško]] (na Slovenskem znano tudi kot sveta Kungota).
=== Nedavni mejniki ===
* [[14. april]] [[2003]] - Vatikanska [[Kongregacija za zadeve svetnikov]] je v navzočnosti [[Papež Janez Pavel II.|Janeza Pavla II.]] razglasila Karlove [[herojske kreposti]]
* [[21. december]] [[2003]] - Kongregacija je na podlagi treh strokovnih medicinskih mnenj potrdila, da se je čudež leta [[1960]] zgodil po posredovanju Karla. Čudež, pripisan Karlu, predstavlja znanstveno nerazložljivo ozdravitev brazilske nune, ki je imela oslabljene [[krčne žile]]. Ko je molila za njegovo beatifikacijo, je lahko ponovno vstala iz postelje.
* [[3. oktober]] [[2004]] - Janez Pavel II. je Karla beatificiral. Papež je obenem določil [[21. oktober]], datum poroke s Cito, za njegov [[god]]. Beatifikacija je povzročila tudi spor zaradi napačnega prepričanja, da je Karel odobril [[Avstro-ogrska armada|Avstro-ogrski armadi]] uporabo [[Strupeni bojni plini|strupenih bojnih plinov]], čeprav je bil dejansko prvi in edini svetovni voditelj med vojno, ki je prepovedal njih uporabo.
* [[31. januar]] [[2008]] - cerkveno sodišče je po 16-ih mesecih raziskav uradno priznalo drugi čudež, ki se pripisuje Karlu, in ki je potreben za [[Kanonizacija|kanonizacijo]]. Ob [[Rak (bolezen)|raku]] je ženska iz [[Florida|Floride]], ki je [[baptist]]ka, dejala, da je bila ozdravitev čudež.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.thefloridacatholic.org/orl/2008_orl/2008_orlarticles/20080208_orl_miracle_midst.php |title=arhivska kopija |accessdate=2009-07-09 |archive-date=2008-07-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080726005423/http://www.thefloridacatholic.org/orl/2008_orl/2008_orlarticles/20080208_orl_miracle_midst.php |url-status=dead }}</ref>
== Polni uradni naziv ==
Njegovo cesarsko in kraljevo apostolsko veličanstvo Karel prvi, [[po milosti Božji]] cesar [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrije]], apostolski kralj [[Ogrsko kraljestvo|Ogrske]], četrti tega imena, kralj [[Češka|Češke]], [[Kraljevina Dalmacija|Dalmacije]], [[Hrvaška|Hrvaške]], [[Slavonija|Slavonije]], [[Kraljestvo Galicija in Lodomerija|Galicije, Lodomerije]] in [[Ilirsko kraljestvo|Ilirije]]; kralj [[Jeruzalemsko kraljestvo|Jeruzalema]] in tako naprej, nadvojvoda [[Nadvojvodina Avstrija|Avstrije]]; veliki vojvoda [[Velika vojvodina Toskana|Toskane]] in [[Velika vojvodina Krakov|Krakova]], vojvoda [[Lorena (provinca)|Lorene]] in [[Nadškofija Salzburg|Salzburga]], [[Vojvodina Štajerska|Štajerske]], [[Vojvodina Koroška|Koroške]], [[Vojvodina Kranjska|Kranjske]] in [[Bukovina|Bukovine]]; veliki knez [[Kneževina Translivanija|Translivanije]]; mejni grof [[Moravska marka|Moravske]], vojvoda [[Zgornja Šlezija|Zgornje]] in [[Spodnja Šlezija|Spodnje Šlezije]], [[Vojvodina Modena|Modene]], [[Vojvodina Parma|Parme]], [[Vojvodina Piacenza|Piacenze]] in [[Gaustalla|Gaustalle]], [[Vojvodina Auschwitz|Auschwitza]] in [[Zatorska vojvodina|Zatorja]], [[Tešnijska vojvodina|Tešnija]], [[Vojvodina Furlanija|Furlanije]], [[Dubrovnik]]a in [[Zadar|Zadra]]; pokneženi grof [[Habsburžani|Habsburga]], [[Tirolska|Tirolske]], [[Kyburg]]a, [[Goriška in Gradiščanska|Goriške in Gradiščanske]], knez [[Škofija Trent|Trenta]] in [[Škofija Brixen|Brixna]]; mejni grof Zgornje in Spodnje [[Lužiška marka|Lužice]] in v [[Istraska marka|Istri]]; grof [[Hohenems]]a, [[Feldkirchen, Vorarlberg|Feldkircha]], [[Bregenz]]a, [[Sonnenberg]]a, in tako dalje; gospod [[Trst]]a, [[Kotor]]ja in v [[Slovenska marka|Slovenski marki]]; veliki vojvoda [[Vojvodina Srbija|Vojvodine Srbije]] in tako dalje in tako dalje.
== Otroci ==
{| class="wikitable"
! # || Ime || Rojen || Umrl || Opombe
|-
| 1. || [[prestolonaslednik]] [[Otto von Habsburg|Oton]] || [[20. november]] [[1912]] || [[4. julij]] [[2011]] || poročil [[1951]] z [[Regina Habsburška|Regino Saxe-Meiningen in Hildburghausen]] (rojena [[6. januar]] [[1925]]) in imata sedem otrok.
|-
| 2. || Nadvojvodinja [[Adelheid Habsburška|Adelheid]] || [[3. januar]] [[1914]] || [[2. oktober]] [[1971]]
|-
| 3. || Nadvojvoda [[Robert Austria-Este|Robert]] || [[8. februar]] [[1915]] || [[7. februar]] [[1996]] || poročil [[1953]] z [[Margherita Austria-Este|Margherito Savoy-Aosta]] (rojena [[7. april]] [[1930]]) in imata pet otrok.
|-
| 4. || Nadvojvoda [[Felix Habsburški|Felix]] || [[31. maj]] [[1916]] || [[6. september]] [[2011]] || poročil [[1952]] z [[Anna-Eugénie Arenberg|Anno-Eugénijo Arenberg]] (rojena [[5. julij]] [[1925]], umrla [[9. junij]] [[1997]]) in sta imela sedem otrok.
|-
| 5. || Nadvojvoda [[Karel Ludvik Habsburški (1918 – 2007)|Karel Ludvik]] || [[10. marec]], [[1918]]|| [[11. december]] [[2007]] || poročil [[1950]] z [[Yolanda Ligne|Yolando Ligneško]] (rojena [[6. maj]] [[1923]]) in imata štiri otroke.
|-
| 6. || Nadvojvoda [[Rudolf Habsburški (rojen 1919)|Rudolf]] || [[5. september]] [[1919]] || [[15. maj]] [[2010]] || poročil [[1953]] z [[Xenia Tschernyschev-Besobrasoff|Xenio Tschernyschev-Besobrasoff]] (rojena [[11. junij]] [[1929]], umrla [[20. september]] [[1968]]) in sta imela štiri otroke. Drugič poročil [[1971]] z [[Anna Gabriele Wrede|Anno Gabrielo Wrede]] (rojena [[11. september]] [[1940]]) in imata enega otroka.
|-
| 7. || Nadvojvodinja [[Charlotte Habsburška|Charlotte]] || [[1. marec]] [[1921]] || [[23. julij]] [[1989]] || poročila [[1956]] z [[Georg Mecklenburg|Georgom Mecklenburškim]] (rojen [[5. oktober]] [[1899]], umrl [[6. julij]] [[1963]]).
|-
| 8. || Nadvojvodinja [[Elizabeta Habsburška|Elizabeta]] || [[31. maj]] [[1922]] || [[7. januar]] [[1993]] || poročila [[1949]] [[Heinrich Liechtenstein|Heinrichom Liechtensteinskim]] (rojen [[5. avgust]] [[1916]], umrl [[17. april]] [[1991]]) in sta imela pet otrok.
|}
== Viri in opombe ==
{{sklici}}
== Zunanje povezave ==
{{commonscat|Karl I of Austria}}
{{wikinavedek}}
* http://www.emperor-charles.org/
{{Nasledstvo1|
|predhodnik= [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški]]
|funkcija= avstrijski cesar
|leto-nastopa-prenehanja=1916-1918
|naslednik=razpad cesarstva
}}
{{Češki vladarji}}
{{Svetniški zakonci}}
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Karel 01. Habsburško-Lotarinški}}
[[Kategorija:Lotarinški Habsburžani]]
[[Kategorija:Avstrijski cesarji]]
[[Kategorija:Hrvaški vladarji]]
[[Kategorija:Ogrski kralji]]
[[Kategorija:Nosilci kraljevega madžarskega reda svetega Štefana]]
[[Kategorija:Nosilci reda črnega orla]]
[[Kategorija:Diplomiranci Karlove univerze v Pragi]]
[[Kategorija:Avstrijski blaženi]]
[[Kategorija:Svetniki z nestrohnjenim truplom]]
[[Kategorija:Pretendenti avstrijskega prestola]]
[[Kategorija:Pretendenti ogrskega prestola]]
[[Kategorija:Pretendenti češkega prestola]]
[[Kategorija:Avstrijski monarhisti]]
shc8bmuv1uhetyfvvjv7x4k6joo3gt1
6739495
6739480
2026-08-19T16:59:31Z
SirFranzPaul
189873
povezava na članke v vrhu
6739495
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox Monarch
| name = Karel I. Habsburško-Lotarinški
| title = Avstrijski cesar, Apostolski kralj Ogrske (kot Karel IV.), itd.
| image =
| caption =
| reign = [[21. november]] [[1916]] - November [[1918]]
| coronation = [[30. december]] [[1916]]
| othertitles = [[Češki kralj]] <br /> [[Hrvaški in Slavonski kralj]] <br /> [[Avstrijski nadvojvoda]]
| full name = Karl Franz Josef Ludwig Hubert Georg Maria von Habsburg-Lothringen
| predecessor = [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef I.]]
| successor = Razpad cesarstva
| queen = [[Cita Burbonsko-Parmska]]
| issue = [[Otto von Habsburg|Otto]]</br>[[Nadvojvodinja Adelheid|Adelheid]]</br>[[Robert, Avstrijski nadvojvoda|Robert]]</br>[[Nadvojvoda Felix|Felix]]</br>[[Nadvojvoda Karl Ludwig|Karl Ludwig]]</br>[[Nadvojvoda Rudolf Avstrijski|Rudolf]]</br>[[Nadvojvodinja Charlotte Avstrijska|Charlotte]]</br>[[Elisabeth von Habsburg|Elisabeth]]
| royal house = [[Rodbina Habsburško-Lotarinška|Habsburško-Lotarinški]]
| royal anthem = [[Bog ohrani, Bog obvarji]]
| father = [[Nadvojvoda Oto Franc Avstrijski|Nadvojvoda Oto Franc]]
| mother = [[Princesa Marija Jožefa Saksonska]]
| date of birth =
| place of birth =
| date of death =
| place of death =
| date of burial =
| place of burial = [[Igreja Nossa Senhora do Monte]], [[Madeira]], [[Muri]], [[Švica]] (srce)
| module = {{Listen |embed= yes |filename= The Voice of Kaiser Karl I of Austria - Recording in 1915.ogg|title= Glas Karla I. |type= speech |description= iz govora 5. februarja 1915.}}
{{Infopolje Svetnik|child=yes
|feast_day=[[21. oktober]]
|venerated_in=[[rimskokatoliška Cerkev]]
|titles=Blaženi cesar Karel I.<br>Habsburško-Lotarinški
|beatified_date=[[3. oktober]] [[2004]]
|beatified_place=[[Rim]], [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Trg pred baziliko svetega Petra]]
|beatified_by=[[papež Janez Pavel II.]]
|canonized_date=
|canonized_place=
|canonized_by=
|attributes=cesarska krona, cesarska obleka
|patronage=vladarji, [[Avstrija]], [[Madžarska]],<ref>Madžari častijo avstrijskega cesarja Karla I. kot madžarskega kralja Karla IV.</ref> [[Slovenija]] in druge dežele [[Avstro-Ogrska|avstro-ogrske]] monarhije
|major_shrine=
|suppressed_date=
|issues=
}}
}}
'''Karel I. Habsburško-Lotarinški''' (s polnim imenom Karl Franz Josef Ludwig Hubert Georg Maria von Habsburg-Lothringen), zadnji [[Cesar Avstrije|avstrijski cesar]] in [[Seznam madžarskih vladarjev#Kralji|ogrski kralj]] (kot Karel IV.), * [[17. avgust]] [[1887]], [[Persenbeug]], † [[1. april]] [[1922]], [[Funchal]], [[Madeira]]. Po [[Beatifikacija|beatifikaciji]] je postal znan tudi kot '''blaženi Karel'''.
== Življenjepis ==
[[File:Kroenung Budapest Karl und Zita 1916a.jpg|thumb|190px|left|Kronanje Karla I. in Cite [[1916]] ]]
Karel I. je bil sin Ota Franca Jožefa Habsburško-Lotarinškega in Marije Jožefe Saške. Poročen je bil s Cito Burbonsko-Parmsko, s katero sta imela osem otrok. Kot najstarejši sin in prestolonaslednik je bil leta [[1912]] rojen [[Otto Habsburški]].
Kot naslednik [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa I.]] je prišel na oblast leta [[1916]], sredi [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]]. Prizadeval si je skleniti mir in reformirati monarhijo v federacijo, za kar pa je bilo takrat že prepozno. 4. oktobra 1918 je cesar Karel I. zaprosil ameriškega predsednika [[Woodrow Wilson|Woodrowa Wilsona]] za mirovno posredovanje. 16. oktobra je izdal manifest, ki je obljubil preureditev avstrijskega dela monarhije v zvezno državo različnih narodov.<ref name="Maksimiljan Fras"/> [[11. november|11. novembra]] [[1918]] je moral odstopiti z avstrijskega in nato še z ogrsko-hrvaškega prestola. Razpad [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] novembra 1918 je potekal brez večjega prelivanja krvi tudi po zaslugi Karla I., saj je le-ta energično zavračal vse nanj naslovljene pobude, naj svojo oblast uveljavi z orožjem.<ref name="Maksimiljan Fras">Maksimiljan Fras, ''Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas'', Maribor, 2013. {{COBISS|ID=266370048}}</ref> Kljub temu se prestolu ni povsem odpovedal in je leta 1921 poskušal še dvakrat osvojiti ogrski kraljevi prestol, zato je bil pregnan na [[Madeira|Madeiro]]<ref>Enciklopedija Slovenije III, 1989, {{COBISS|ID=17411}}</ref>.
== Beatifikacija ==
[[Rimskokatoliška cerkev]] časti Karla zaradi dajanja prednosti krščanski veri pri političnih odločitvah in zaradi vidne vloge pri posredovanju za mir tekom vojne, še posebno po letu 1917. Cerkev je mnenja, da je v svoji kratki vladavini izražal [[katoliški socialni nauk]] in postavil pravnosocialne temelje, ki so deloma v veljavi še danes.
Maša za beatifikacijo je potekala 3. oktobra 2004. Vodil jo je [[papež Janez Pavel II.]], ki je med slovesnostjo dejal:
{{navedek|Odločna naloga kristjanov sestoji iz iskanja, priznavanja in sledenja [[Božja volja|Božji volji]] v vseh stvareh. Krščanski državnik, Karel Avstrijski, se je soočal z izzivom sleherni dan. Pred njegovimi očmi se je vojna zdela kot "nekaj strahotnega". Sredi vihre prve svetovne vojne se je zavzemal za napredek pobude miru mojega predhodnika [[Papež Benedikt XV.|Benedikta XV.]]
Že od začetka si je cesar Karel predstavljal svojo službo kot sveto strežbo svojemu ljudstvu. Njegova glavna naloga je bila slediti krščanskemu klicu k svetosti pri političnih dejavnostih. Iz teh razlogov so se njegove misli usmerile k socialni pomoči. Naj predstavlja zgled vsem nam, posebno še tistim, ki imamo politične dolžnosti v Evropi tudi danes.}}
Ves postopek se je začel leta 1954, ko je [[Nadškofija Dunaj]] začela zbirati pričevanja o njegovi svetosti. Leta 1972 so ob odprtju njegovega groba zaradi svetniškega postopka ugotovili, da je njegovo truplo nepropadlo. 12. aprila 2003 je bil izdan dekret o herojskih krepostih, s čimer je Karel prejel uradni naziv [[častitljivi Božji služabnik]].<ref>[http://newsaints.faithweb.com/year/1989.htm 1922], Newsaints.faithweb.com, pridobljeno 15. oktober 1917.</ref>
Tudi Karlova žena Cita je uradno v postopku za priznanje svetništva. Škofijski postopek zanjo se je začel 10. decembra 2009 in od takrat ji pripada naziv Božja služabnica.<ref>[http://newsaints.faithweb.com/year/1989.htm 1989], Newsaints.faithweb.com, pridobljeno 15. oktober 1917.</ref> Kot cesarska svetniška zakonca sta se tako Karel in Cita izenačila s svetorimskim cesarjem [[Henrik II. Sveti|Henrikom II. Svetim]] (na Slovenskem znan tudi kot sveti Areh) in njegovo ženo, cesarico [[Kunigunda Luksemburška|Kunigundo Luksemburško]] (na Slovenskem znano tudi kot sveta Kungota).
=== Nedavni mejniki ===
* [[14. april]] [[2003]] - Vatikanska [[Kongregacija za zadeve svetnikov]] je v navzočnosti [[Papež Janez Pavel II.|Janeza Pavla II.]] razglasila Karlove [[herojske kreposti]]
* [[21. december]] [[2003]] - Kongregacija je na podlagi treh strokovnih medicinskih mnenj potrdila, da se je čudež leta [[1960]] zgodil po posredovanju Karla. Čudež, pripisan Karlu, predstavlja znanstveno nerazložljivo ozdravitev brazilske nune, ki je imela oslabljene [[krčne žile]]. Ko je molila za njegovo beatifikacijo, je lahko ponovno vstala iz postelje.
* [[3. oktober]] [[2004]] - Janez Pavel II. je Karla beatificiral. Papež je obenem določil [[21. oktober]], datum poroke s Cito, za njegov [[god]]. Beatifikacija je povzročila tudi spor zaradi napačnega prepričanja, da je Karel odobril [[Avstro-ogrska armada|Avstro-ogrski armadi]] uporabo [[Strupeni bojni plini|strupenih bojnih plinov]], čeprav je bil dejansko prvi in edini svetovni voditelj med vojno, ki je prepovedal njih uporabo.
* [[31. januar]] [[2008]] - cerkveno sodišče je po 16-ih mesecih raziskav uradno priznalo drugi čudež, ki se pripisuje Karlu, in ki je potreben za [[Kanonizacija|kanonizacijo]]. Ob [[Rak (bolezen)|raku]] je ženska iz [[Florida|Floride]], ki je [[baptist]]ka, dejala, da je bila ozdravitev čudež.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.thefloridacatholic.org/orl/2008_orl/2008_orlarticles/20080208_orl_miracle_midst.php |title=arhivska kopija |accessdate=2009-07-09 |archive-date=2008-07-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080726005423/http://www.thefloridacatholic.org/orl/2008_orl/2008_orlarticles/20080208_orl_miracle_midst.php |url-status=dead }}</ref>
== Polni uradni naziv ==
Njegovo cesarsko in kraljevo apostolsko veličanstvo Karel prvi, [[po milosti Božji]] cesar [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrije]], apostolski kralj [[Ogrsko kraljestvo|Ogrske]], četrti tega imena, kralj [[Češka|Češke]], [[Kraljevina Dalmacija|Dalmacije]], [[Hrvaška|Hrvaške]], [[Slavonija|Slavonije]], [[Kraljestvo Galicija in Lodomerija|Galicije, Lodomerije]] in [[Ilirsko kraljestvo|Ilirije]]; kralj [[Jeruzalemsko kraljestvo|Jeruzalema]] in tako naprej, nadvojvoda [[Nadvojvodina Avstrija|Avstrije]]; veliki vojvoda [[Velika vojvodina Toskana|Toskane]] in [[Velika vojvodina Krakov|Krakova]], vojvoda [[Lorena (provinca)|Lorene]] in [[Nadškofija Salzburg|Salzburga]], [[Vojvodina Štajerska|Štajerske]], [[Vojvodina Koroška|Koroške]], [[Vojvodina Kranjska|Kranjske]] in [[Bukovina|Bukovine]]; veliki knez [[Kneževina Translivanija|Translivanije]]; mejni grof [[Moravska marka|Moravske]], vojvoda [[Zgornja Šlezija|Zgornje]] in [[Spodnja Šlezija|Spodnje Šlezije]], [[Vojvodina Modena|Modene]], [[Vojvodina Parma|Parme]], [[Vojvodina Piacenza|Piacenze]] in [[Gaustalla|Gaustalle]], [[Vojvodina Auschwitz|Auschwitza]] in [[Zatorska vojvodina|Zatorja]], [[Tešnijska vojvodina|Tešnija]], [[Vojvodina Furlanija|Furlanije]], [[Dubrovnik]]a in [[Zadar|Zadra]]; pokneženi grof [[Habsburžani|Habsburga]], [[Tirolska|Tirolske]], [[Kyburg]]a, [[Goriška in Gradiščanska|Goriške in Gradiščanske]], knez [[Škofija Trent|Trenta]] in [[Škofija Brixen|Brixna]]; mejni grof Zgornje in Spodnje [[Lužiška marka|Lužice]] in v [[Istraska marka|Istri]]; grof [[Hohenems]]a, [[Feldkirchen, Vorarlberg|Feldkircha]], [[Bregenz]]a, [[Sonnenberg]]a, in tako dalje; gospod [[Trst]]a, [[Kotor]]ja in v [[Slovenska marka|Slovenski marki]]; veliki vojvoda [[Vojvodina Srbija|Vojvodine Srbije]] in tako dalje in tako dalje.
== Otroci ==
{| class="wikitable"
! # || Ime || Rojen || Umrl || Opombe
|-
| 1. || [[prestolonaslednik]] [[Otto von Habsburg|Oton]] || [[20. november]] [[1912]] || [[4. julij]] [[2011]] || poročil [[1951]] z [[Regina Habsburška|Regino Saxe-Meiningen in Hildburghausen]] (rojena [[6. januar]] [[1925]]) in imata sedem otrok.
|-
| 2. || Nadvojvodinja [[Adelheid Habsburška|Adelheid]] || [[3. januar]] [[1914]] || [[2. oktober]] [[1971]]
|-
| 3. || Nadvojvoda [[Robert Austria-Este|Robert]] || [[8. februar]] [[1915]] || [[7. februar]] [[1996]] || poročil [[1953]] z [[Margherita Austria-Este|Margherito Savoy-Aosta]] (rojena [[7. april]] [[1930]]) in imata pet otrok.
|-
| 4. || Nadvojvoda [[Felix Habsburški|Felix]] || [[31. maj]] [[1916]] || [[6. september]] [[2011]] || poročil [[1952]] z [[Anna-Eugénie Arenberg|Anno-Eugénijo Arenberg]] (rojena [[5. julij]] [[1925]], umrla [[9. junij]] [[1997]]) in sta imela sedem otrok.
|-
| 5. || Nadvojvoda [[Karel Ludvik Habsburški (1918 – 2007)|Karel Ludvik]] || [[10. marec]], [[1918]]|| [[11. december]] [[2007]] || poročil [[1950]] z [[Yolanda Ligne|Yolando Ligneško]] (rojena [[6. maj]] [[1923]]) in imata štiri otroke.
|-
| 6. || Nadvojvoda [[Rudolf Habsburški (rojen 1919)|Rudolf]] || [[5. september]] [[1919]] || [[15. maj]] [[2010]] || poročil [[1953]] z [[Xenia Tschernyschev-Besobrasoff|Xenio Tschernyschev-Besobrasoff]] (rojena [[11. junij]] [[1929]], umrla [[20. september]] [[1968]]) in sta imela štiri otroke. Drugič poročil [[1971]] z [[Anna Gabriele Wrede|Anno Gabrielo Wrede]] (rojena [[11. september]] [[1940]]) in imata enega otroka.
|-
| 7. || Nadvojvodinja [[Charlotte Habsburška|Charlotte]] || [[1. marec]] [[1921]] || [[23. julij]] [[1989]] || poročila [[1956]] z [[Georg Mecklenburg|Georgom Mecklenburškim]] (rojen [[5. oktober]] [[1899]], umrl [[6. julij]] [[1963]]).
|-
| 8. || Nadvojvodinja [[Elizabeta Habsburška|Elizabeta]] || [[31. maj]] [[1922]] || [[7. januar]] [[1993]] || poročila [[1949]] [[Heinrich Liechtenstein|Heinrichom Liechtensteinskim]] (rojen [[5. avgust]] [[1916]], umrl [[17. april]] [[1991]]) in sta imela pet otrok.
|}
== Viri in opombe ==
{{sklici}}
== Zunanje povezave ==
{{commonscat|Karl I of Austria}}
{{wikinavedek}}
* http://www.emperor-charles.org/
{{Nasledstvo1|
|predhodnik= [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški]]
|funkcija= avstrijski cesar
|leto-nastopa-prenehanja=1916-1918
|naslednik=razpad cesarstva
}}
{{Češki vladarji}}
{{Svetniški zakonci}}
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Karel 01. Habsburško-Lotarinški}}
[[Kategorija:Lotarinški Habsburžani]]
[[Kategorija:Avstrijski cesarji]]
[[Kategorija:Hrvaški vladarji]]
[[Kategorija:Ogrski kralji]]
[[Kategorija:Nosilci kraljevega madžarskega reda svetega Štefana]]
[[Kategorija:Nosilci reda črnega orla]]
[[Kategorija:Diplomiranci Karlove univerze v Pragi]]
[[Kategorija:Avstrijski blaženi]]
[[Kategorija:Svetniki z nestrohnjenim truplom]]
[[Kategorija:Pretendenti avstrijskega prestola]]
[[Kategorija:Pretendenti ogrskega prestola]]
[[Kategorija:Pretendenti češkega prestola]]
[[Kategorija:Avstrijski monarhisti]]
qc9ny4glsvouov8u125tjl3f7jnuzry
Italijanska vojna mornarica
0
24519
6739676
6739315
2026-08-20T08:18:39Z
~2026-45583-09
264603
6739676
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Vojaška enota
| unit_name = Italijanska vojna mornarica
| native_name = Marina Militare Italiana
| image = [[File:Coat of arms of Marina Militare.svg
|150px]]
| caption = Oznaka Italijanske vojne mornaric
| dates = 1946–''danes''
| country = [[Italija]]
| allegiance =
| branch = mornarica
| type = [[Vojna mornarica]]
| role =
| size =
| command_structure =
| current_commander = [[admiral]] Giuseppe Berutti Bergotto
| garrison =
| ceremonial_chief =
| nickname =
| motto = Patria e Onore (domovina in čast)
| colors = [[modra]] in [[bela]]
| march =
| mascot = <!-- Insignia -->
| battles =
| notable_commanders =
| anniversaries =
| decorations =
| battle_honours =
| patron =
| colonel_of_the_regiment =
| colonel_in_chief = <!-- Insignia -->
| identification_symbol = [[Slika:Naval ensign of Italy.svg|center|border|200px]]
| identification_symbol_label = Zastava vojne mornarice
| identification_symbol_2 =
| identification_symbol_2_label =
}}
'''Italijanska vojna mornarica''' ({{jezik-it|Marina Militare Italiana}}; [[kratica]] '''MMI''') je veja [[italijanske oborožene sile|italijanskih oboroženih sil]], ki skrbi za varovanje [[italija]]nskega [[teritorialno morje|teritorialnega morja]] in [[obala|obale]].
== Pripadniki ==
Trenutno ima okoli 37.300 pripadnikov (od tega 5.300 [[nabornik]]ov, 1.500 pripadnikov [[mornariško letalstvo|mornariškega letalstva]], 2.100 pripadnikov [[mornariška pehota|mornariške pehote]] in 600 pripadnikov [[specialne sile|specialnih sil]]). Do [[2007]] naj bi se število zmanjšalo na okoli 34.000.
== Organizacija<ref>{{Navedi splet|title=Italian Navy - Marina Militare|url=http://www.marina.difesa.it/EN/Pagine/default.aspx|website=www.marina.difesa.it|accessdate=2026-01-13|language=it-IT}}</ref> ==
* '''Generalštab mornarice'''
** Načelnik generalštaba mornarice (Capo di stato maggiore della Marina)
** Namestnik načelnika generalštaba mornarice (Sottocapo di Stato Maggiore della Marina)
** '''Operativni steber'''
*** '''Poveljstvo pomorske flote'''
**** 1. pomorski divizion, ([[kratica]]: COMDINAV UNO) v ([[La Spezia (pokrajina)|La Spezia]])
***** 1x rušilec.
***** 6x freget,
***** 1x pomožna ladja za elektronsko opazovanje.
***** 3x Vadbene ladje
***** 1. Pomorska skupina pomožnih ladji,
***** Mornariška baza La Spazia
**** 2. pomorski divizion, ([[kratica]]: COMDINAV DUE) v ([[Taranto]])
***** 1x [[letalonosilka]]
***** 1x [[rušilec]].
***** 8x [[Fregate razreda Admiral Gorškov|freget]],
***** 1x [[pomožna ladja]] za elektronsko opazovanje.
***** 1x logistična ladje
***** 2. Pomorska skupina pomožnih ladji,
***** Mornariška baza [[Taranto]]
**** 3. pomorski divizion, ([[kratica]]: COMDINAV TRE) v ([[Brindisi]])
***** 1x nosilec helikopterjev.
***** 4x amfibijske transportne ladje,
***** 4x patruljne ladje.
***** 1. vlečilec
***** Mornariška baza [[Brindisi]]
**** 4. pomorski divizion, ([[kratica]]: COMDINAV 4) v ([[Augusta Raurica|Augusta]])
***** 1. Mornariška eskadrilja [[Patruljna ladja|patruljnih ladji]]
***** 2. Mornariška eskadrilja patruljnih ladji ,
***** 3. Pomorska skupina pomožnih ladji,
***** Mornariška baza [[Taranto|Augusta]]
**** 5. pomorski divizion, ([[kratica]]: MARICODRAG) v ([[La Spezia (pokrajina)|La Spezia]])
***** 54. divizion obalnih minolovcev
***** Eskadrilja hidrografskih in eksperimentalnih enot,
***** Center za usposabljanje za minsko bojevanje,
**** Poveljstvo podmornic, ([[kratica]]: MARICOSOM) v ([[Rim]])
***** Podmorniška flotilja, v (Taranto)
**** Poveljstvo pomorskih zračnih sil, ([[kratica]]: COMFOAER)
***** Letalsko oporišče italijanske mornarice, v (Taranto)
****** Letalska skupina letalonosilke
****** 4. helikopterska skupina
*****Helikopterska baza italijanske mornarice, v (Luni)
******1. helikopterska skupina,
******5. helikopterska skupina
**** Poveljstvo amfibijskih sil, ([[kratica]]: COMFORANF) v ([[Brindisi]])
***** Pomorska pehotna brigada San Marco
**** C4 in varnostno poveljstvo, ([[kratica]]: COMC4s)
**** 10. Poveljstvo obalne pomorske skupine, ([[kratica]]: COMGRUPNAVCOST DIECI)
**** Center za usposabljanje zračno-pomorskega letenja, ([[kratica]]: MARICENTADD)
*** '''Skupina lovcev in potapljačev "Teseo Tesei",''' ([[kratica]]: COMSUBIN)
**** Operativna skupina za posebne naloge
**** Skupina za podvodne operacije
**** Šolska skupina
**** Posebna mornariška skupina
** '''Logistično poveljstvo'''
** '''Poveljstvo za usposabljanje'''
** '''Hidrografski inštitut'''
** '''Letalski inšpektor za mornarico'''
== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam vojnih mornaric]]
{{normativna kontrola}}
{{mil-stub}}
[[Kategorija:Vojne mornarice po državah]]
[[Kategorija:Italijanske oborožene sile]]
[[Kategorija:Italijanska vojna mornarica| ]]
jatffas6csogkhiwoyk0j3bmsztfvnd
Eskadrilja
0
26841
6739680
5871543
2026-08-20T08:27:41Z
Shabicht
3554
6739680
wikitext
text/x-wiki
[[Slika:F-16_Fighting_Falcons_from_the_35th_and_80th_Fighter_Squadrons_of_the_8th_Fighter_Wing,_4th_Fighter_Squadron_of_the_388th_Air_Expeditionary_Wing_and_the_ROKAF_38th_Fighter_Group_at_Kunsan_AB.jpg|sličica|Letalska brigada [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]]]]
[[File:US Navy 060310-N-1331S-167 F-14D Tomcats from Fighter Squadron Two One Three (VF-213) and VF-31 conduct a flyover of Naval Air Station Oceana airfield.jpg|thumb|Eskadrilja lovcev [[Grumman F-14 Tomcat|F-14]]]]
[[File:Four diamond formations of F-101 Voodoo aircraft fly over the Niagara Falls International Airport. The aircraft are from the 107th Fighter Interceptor Group and are participating in - DPLA - ec576acaccd2cd915412da7bb00ba832.jpeg|thumb|Štirje oddelki lovcev [[McDonnell F-101 Voodoo|F-101 Voodoo]]]]
[[File:T-34-3.jpg|thumb|Oddelek šolskih Beechcraft T-34 Mentor, March Field Aero Club]]
[[File:Bangladesh Army Aviation c152 flypast (23445746630).jpg|thumb|Trojka letal [[Cessna 152]] ]]
[[File:Bangladesh Army Aviation Cessna 152s. (38191299135).jpg|thumb|Par letal Cessna 152]]'''Eskadrilja''' ([[Francoščina|francosko]] ''escadrille'', [[Nemščina|nemško]] ''Staffel'', [[Angleščina|angleško]] ''squadron'') je osnovna [[Vojno letalstvo|letalska]] [[Vojaška taktika|taktična]] [[Vojaška enota|enota]] istega tipa letal.
Različne eskadrilije so lahko sestavljene iz iz 8 do 12 velikih [[Transportno letalo|transporterjev]], [[Bombnik|bombnikov]] ali [[Leteči tanker|tankerjev]] dolgega dosega. Lahko pa tudi iz 18 do 24 [[Lovec prestreznik|lovcev]], [[Jurišnik|jurišnikov]] ali [[Šolsko vojaško letalo|trenažerjev]].
Večina letenja v eskadriliji je v [[Formacijsko letenje|formaciji]] več letal.
==Delovanje==
''Eskadrilja'' se operativno razcepi na oddelke, ki delujejo samostojno v sklopu naloge (npr. [[Boj|boja]]) kot par dvojk (4 letala) ali par trojk (6 letal). Eskadrilja sestoji iz 2 do 4 takšnih oddelkov letal.
''Oddelek'' je sestavljen iz dveh dvojk (nemško: schwarm, angleško: section) 2 x 2 letali = 4 letal ali redkeje dveh trojk 2 x 3 letala = 6 letal.
''Trojka'' je skupina treh posameznih letal (nemško: kette).
''Par'' dveh letal/dvojka/par (nemško: rotte, ''angleško: element'') je najmanjša letalska enota.
Več eskadrilij skupaj sestavlja ''Letalska skupina, krilo'' ali ''letalsko brigado sestavljajo 2 do 3 eskadrilje (angleško: air group, wing; nemško: Taktisches Luftgruppe),''{{mil-stub}}
[[Kategorija:Vojaške enote po velikosti]]
sd3dts68hw7m2cc8jo7vg34m38uqu1j
Maša
0
38166
6739463
6598607
2026-08-19T15:01:54Z
Shabicht
3554
/* Red svete maše */
6739463
wikitext
text/x-wiki
{{drugi pomeni|Maša (razločitev)}}
{{krščanstvo}}
[[Slika:Blessed Anton Martin Slomšek Church, Maribor 05.JPG|thumb|right|280px|Rimskokatoliška maša v Mariboru]]
'''Maša''' je v [[krščanstvo|krščanstvu]] glavni [[bogoslužje|bogoslužni]] liturgični [[obred]], ki ga poleg [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliške cerkve]] z določenimi razlikami uporabljajo tudi [[Grkokatoliška cerkev|grkokatoliki]], [[Anglikanska cerkev|anglikanci]] in [[evangeličani]]. V [[Protestantizem|evangeličanskih cerkvah]] se obred imenuje »Božja služba« in ga opravlja pastor (evangeličanski duhovnik).
Njen osrednji del je evharistična daritev oz. [[zakrament]] [[Sveta evharistija|svete evharistije]]. Izraz [[evharistija]] se sicer včasih napačno uporablja za celotno mašo, vendar je evharistična daritev (evharistično bogoslužje) le tisti del maše, kjer po spremenjenju (po duhovniku) verniki zaužijejo oz. prejmejo [[Jezus Kristus|Kristusovo]] telo pod podobo kruha ([[Sveta hostija|svete hostije]]). V evharistični daritvi je poglavitna sprememba, duhovna prisotnost [[Kristusovo vstajenje|vstajenskega Kristusa]] med navzočimi verniki, pod obema podobama, tako kruha kot vina.
Z udeležbo pri evharistični daritvi kristjani obnavljajo zavezo iz »[[Zadnja večerja|zadnje večerje]]«<ref>{{navedi knjigo |author=Rebić, Adalbert, Bajt, Drago |year=2007 |title=''Splošni religijski leksikon: A-Ž''|publisher=Modrijan |isbn= |cobiss=235261696 |pages=1354}}</ref>, pri kateri je Kristus v prisotnosti [[apostol|apostolov]] pod podobama kruha in vina prvič daroval svoje telo in kri in jim naročil, naj delajo tako v njegov spomin. Po [[Matejev evangelij|Matejevem]], [[Markov evangelij|Markovem]], [[Evangelij po Luku|Lukovem evangeliju]] in [[1. pismo Korinčanom|Prvem pismu Korinčanov]] ({{bibl|1 Kor 11,23-25}}) je Kristus postavil evharistijo.
==Etimologija==
Maša ({{langx|la|missa}}, iz ''mittere'' »poslati, odposlati«) izhaja iz dejstva, da se mašno bogoslužje konča z besedami, ki povedo, da so verniki poslani (''missio''), da bi v svojem vsakdanjem življenju izpolnjevali Božjo voljo ({{langx|la|Ite, missa est}}).<ref>''Katekizem Katoliške cerkve'', Slovenska škofovska konferenca, Ljubljana 1993, stran 356 {{COBISS|ID=36357888}}.</ref>
== Namen==
Namen maše je graditi in utrjevati povezanost med [[Bog]]om in ljudmi in sicer preko poslušanja beril iz [[Sveto pismo|Svetega pisma]] in evharistične daritve. V prvem delu maše kristjani zlasti iščejo odgovore na temeljna bivanjska vprašanja in smernice za konkretno vsakdanje življenje po Svetem pismu ter Bogu izrekajo svoje prošnje. V drugem, tako imenovanem evharističnem delu, ima osrednje mesto darovanje. Danes je to darovanje simbolično. Sveta hostija, ki je ''kruh, delo človeških rok'', se prinese za namen darovanja. Pri povzdigovanju ga Jezus po duhovniku spremeni v svoje telo, največji simbol darovanja, saj se je v ljubezni do človeka in človeštva daroval na križu, da bi nas odrešil suženjstva [[greh]]a. Pri maši verniki prav tako darujejo denar, materialna sredstva, ki so se jim odrekli za Cerkev in uboge, ki jim teh sredstev primanjkuje. Kot daritve pa se na [[oltar]] »polagajo« tudi molitve, to so prošnje in zahvale, skrbi in trpljenje vsakega posameznika, vse kar se človeku lepega in hudega zgodi, da bi se Bogu zahvalili za največji dar, ki ga imamo, življenje, ter ga prosili za lajšanje trpljenja ali za stanovitnost v trpljenju.
Maša je prava daritev. Kruh (sveta hostija), ki ga duhovnik v imenu vseh navzočih daruje na oltarju, po spremenjenju prejmejo verniki kot Kristusovo telo. Slednje je namreč telesna in duševna hrana, ki človeka krepča v vsakdanjem življenju. Maša je tudi ponavzočenje Kristusove žrtve na [[križ]]u na [[Kalvarija|Kalvariji]].
Za kristjana je udeležba pri maši tudi izpolnjevanje [[Deset Božjih zapovedi|tretje Božje zapovedi]], ki pravi ''Posvečuj Gospodov dan'' in [[Pet cerkvenih zapovedi|prve cerkvene zapovedi]], ki pravi ''Udeležuj se maše v nedeljo in druge zapovedane praznike in ne opravljaj nobenih del in dejavnosti, ki ogrožajo posvečevanje teh dni'', zato so k temu zavezani.
Sveti [[Janez Marija Vianney]], ki velja za vzor rimskokatoliškim duhovnikom, je od vseh duhovniških opravil najbolj cenil mašo. Pomenila mu je ''sonce duhovniškega življenja''. Kakor je rekel, ''Vsa dobra dela skupaj ne odtehtajo svete maše, ker so človeška dela, maša pa je Božje delo''. Njegovo maševanje je bilo najbolj prepričljiva [[kateheza]] o sveti daritvi.<ref>{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Namen svete maše |journal=Ognjišče |volume=številka 8, 2009 |issue= |pages= |publisher=Ognjišče.si |doi= |url= |accessdate= }}</ref>
== Zgodovina ==
V preteklosti so ljudje k darovanju bogu prinašali svoje izdelke ali poljske pridelke in jih polagali na [[oltar]] v zahvalo. Ta običaj je izviral iz [[Antika|antičnega]] [[Poganstvo|poganskega]] in [[judovstvo|judovskega]] obredja, kjer so bogu (bogovom) žrtvovali predvsem živali. To so storili tako, da so žival zadavili, položili na oltar in zažgali. Tako so jih »pretvorili« v dim, ki se dviguje proti bogu, ta pa jo na tak način sprejme. Od tod tudi izvor besede oltar, ki prihaja iz {{langx|la|altare}}, to je žrtvenik.
[[Slika:St Michael the Archangel, Findlay, OH - bread and wine crop 1.jpg|250px|sličica|desno]]
== Rimskokatoliški rimski obred svete maše ==
V Rimskokatoliški cerkvi potek maše določa ''[[Rimski misal]]'', v Sloveniji sveta maša v Cerkvi poteka po [[Rimski obred|rimskem obredu]] ({{langx|la|ordo}} ali ''ritus romanum''), ki je nastajal od 3. do 5. stoletja v [[Rim|Rimu]] in se nato razširil po Evropi, ustalil se je med vladanjem [[Karel Veliki|Karla Velikega]]. Močno je bil spremenjen po [[Drugi vatikanski koncil|Drugem vatikanskem koncilu]].<ref>{{navedi knjigo |author=Rebić, Adalbert, Bajt, Drago |year=2007 |title=''Splošni religijski leksikon: A-Ž''|publisher=Modrijan |isbn= |cobiss=235261696 |pages=1052}}</ref>
=== Drugi vatikanski koncil ===
[[Drugi vatikanski koncil]] (1962–1965) je določil kar nekaj sprememb glede obreda svete maše in drugih ureditev. Najvidnejše so naslednje:
* obred maše sme biti v domačem (narodnem) [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jeziku]]. Do leta 1965 so bili vsi mašni obrazci v [[latinščina|latinščini]], le [[pridiga]] je bila v domačem jeziku;
* maša se ne opravlja več pri glavnem oltarju v cerkvi, ampak pri oltarni mizi, tako da [[duhovnik]] gleda proti ljudem in jim ne kaže hrbta;
* pridiga (''homilija'') se ne opravlja več s [[Prižnica|prižnice]], ampak z [[Ambon|ambona]].
==Red svete maše==
{| class="wikitable"
|-
! '''Začetni obred'''
|-
|Vstopni spev in pozdrav
|-
|[[Kesanje]] (priznanje grehov in grešnosti ter kesanje (obžalovanje)
|-
|Gospod, usmili se (''Kyrie'')
|-
|Slava (''Gloria'')** ali [[Aleluja (spev)|Aleluja]]*
|-
|Glavna prošnja
|-
! '''Besedno bogoslužje'''
|-
|Branje Božje besede (prvo in drugo berilo iz [[Stara zaveza|stare]] in [[Nova zaveza|nove zaveze]])**, [[Psalm]], [[Evangelij]]
|-
|Homilija ali pridiga***
|-
|Véra (''Credo'') [[Nicejsko-carigrajska veroizpoved]] ali [[Apostolska veroizpoved]]
|-
|Prošnje za vse potrebe - Odgovor: »Prosimo te usliši nas!«
|-
! '''Evharistično bogoslužje'''
|-
|Prinašanje darov (simbolično) in posebej na [[Zahvalna nedelja|Zahvalno nedeljo]] fizično
|-
|Prošnja nad darovi
|-
|Evharistična molitev
|-
|Svét si ti, Gospod (''Sanctus'')
|-
|Blagoslovljen (''Benedictus'')
|-
|Spremenjenje
|-
|[[Oče naš]]
|-
|Pozdrav miru in sprave**
|-
|Jagnje Božje (''Agnus Dei'')
|-
| [[Evharistija|Evharistija in obhajilo]]
|-
|Prošnja po obhajilu**
|-
! '''Sklepni obred'''
|-
|[[Zakramentali|Blagoslov]]
|-
|(zaključek z duhovnikovimi besedami »Pojdite v miru!« - Odgovor: »Bogu hvala!«)
|-
|* Aleluja se poje pred evangelijem vse leto, razen v [[Postni čas|postnem času]], ko se nadomesti z drugim spevom
|-
|** Slava (Gloria) se pri maši moli ali poje ob nedeljah in praznikih, razen v [[Advent|adventu]] in [[Postni čas|postu]], ko se izpusti.
|-
|*** ''pri nedeljskem ali prazničnem bogoslužju''
|-
|}
==Rimskokatoliški milanski obred svete maše (razlike)==
Začetnik milanskega obreda svete maše je [[sveti Ambrož]], milanski obred pri bogoslužju uporabljajo v [[Milano|Milanu]] in okolici. Danes ni v primerjavi z rimskim obredom več velikih razlik, ker je že zelo romaniziran.
Posebnosti: najprej je pozdrav, nato pa pokropitev z blagoslovljeno vodo v spomin [[krst|krsta]], sledijo kesanje, Slava (''Gloria'') ali ''Aleluja'' ter prošnje za vse potrebe.
Pri besednem bogoslužju tudi bralec beril prosi duhovnika za blagoslov. Pri prošnjah vsi klečijo. Pred darovanjem je pozdrav miru. Prinašalce darov duhovnik blagoslovi, sledi izpoved vere (Credo). Evharistične molitve so prevzeli po II. vatikanskem koncilu. Po vzkliku »Skrivnost vere« vselej molijo Reši nas… (rimski obred je prevzel vzklik od njih). Drugačna je tudi [[doksologija]] (po Kristusu…). Po spremenjenju sledi [[Oče naš|očenaš]], zatem pa obhajilo.
==Vrste rimskokatoliških maš==
[[Slika:Pope Francis Papal Mass in UAE.jpg|thumb|right|250px|[[Papež Frančišek]] daruje papeško mašo]]
Glede na način slavljenja je maša lahko ''tiha'' ({{langx|la|missa lecta''), ''peta'' ({{langx|la|missa cantata}}), to je s spremljavo [[Orgle|orgel]] (ali drugih [[Glasbilo|glasbil]]), pevcev ali [[Pevski zbor|zbora]], ali ''slovesna'' (''missa solemnis''). Glede na namen je lahko ''obredna'' ([[Sveti zakon|poroka]], [[krst]], obhajilo, [[birma]]) ali ''pogrebna''. Novomašnik v domači župniji po [[Duhovniško posvečenje|mašniškem posvečenju]] prvič obhaja t.i. »novo mašo«. Škof lahko opravlja ''pontifikalno mašo'' ({{langx|la|missa pontificalis}}), papež pa ''papeško mašo'' ({{langx|la|missa papalis}}).<ref>{{navedi knjigo |author=Rebić, Adalbert, Bajt, Drago |year=2007 |title=''Splošni religijski leksikon: A-Ž''|publisher=Modrijan |isbn= |cobiss=235261696 |pages=723}}</ref> Dopoldan na [[veliki četrtek]], škof v stolnici pri Krizmeni maši, pri kateri somašujejo tudi zastopniki duhovnikov, blagoslovi t.i. sveta olja: Katehumensko (krstno) olje, [[krizma|sv. krizmo]], ter bolniško olje.
===Nedeljske maše s posebnimi nameni===
V bogoslužju so se ustalile nekatere nedelje, ki imajo poseben pastoralno vzgojni namen. Take so nedelja duhovnih poklicev (četrta velikonočna nedelja), ekumenska nedelja (nedelja po prazniku sv. Cirila in Metoda ali ob koncu septembra), misijonska nedelja (tretja nedelja v oktobru), žegnanjska nedelja (nedelja pred Vsemi svetimi) in [[zahvalna nedelja]] (prva nedelja v novembru, razen če je takrat [[Vsi sveti|praznik Vseh svetih]]).
===Drugo===
[[Veliki petek]] je edini dan v katoliškem cerkvenem letu, ko ni svete maše, ampak obredi, ki so najstarejša dediščina starokrščanskega bogoslužja in pobožnosti.<ref>{{navedi splet |url=https://katoliska-cerkev.si/veliki-petek2022 |title=Veliki petek |accessdate=3. februar 2023 |date= |format= |work= }}</ref>
== Evangeličanski obred Božje službe==
[[Slika:St Maria Sehnde Gottesdienst.jpg|250px|thumb|desno|Evangeličanska Božja služba]]
{| class="wikitable"
|-
! '''ZAČETNI OBRED'''
|-
|Vstopni spev in pozdrav
|-
|[[Kesanje]] (priznanje grehov in grešnosti ter obžalovanje)
|-
|Slava (''Gloria'')** ali ''Aleluja''*
|-
! '''BESEDNO BOGOSLUŽJE'''
|-
|Branje Božje besede (prvo in drugo berilo iz Stare in Nove zaveze)**, Evangelij
|-
|Homilija ali [[pridiga]] s prižnice***
|-
|[[Credo|Nicejsko-carigrajska veroizpoved]]
|-
! '''EVHARISTIČNO BOGOSLUŽJE'''
|-
|Prinašanje darov
|-
|Prošnja nad darovi
|-
|Evharistična molitev
|-
|Spremenjenje
|-
|[[Oče naš]]
|-
|Pozdrav miru
|-
|Obhajilo
|-
|Prošnja po obhajilu
|-
! '''SKLEPNI OBRED'''
|-
|Blagoslov
|-
|* ''v postnem času se lahko poje druga primerna pesem''
|-
|** ''ni pri vseh mašah''
|-
|*** ''pri nedeljskem ali prazničnem bogoslužju''
|-
|}
== Sklici ==
{{sklici}}
== Viri==
*{{navedi knjigo |author=Rebić, Adalbert, Bajt, Drago |year=2007 |title=''Splošni religijski leksikon: A-Ž''|publisher=Modrijan |isbn= |cobiss=235261696 |pages=}}
== Glej tudi ==
* [[Sveta evharistija]]
* [[Rekvijem]]
* [[Seznam katoliških molitev]]
* [[Rimski misal]]
* [[Rimski obred]]
{{wikivir|Sveta maša}}
{{katzbirke|Mass (liturgy)}}
{{Wikislovar|maša|Maša}}
== Zunanje povezave ==
* [http://audio.ognjisce.si/index.php?p=Sveta_masa Radio Ognjišče - audio posnetki]
* http://zupnije.rkc.si/lj-vic/?id=85&fmod=13
{{reli-stub}}
[[Kategorija:Rimskokatoliško obredje]]
[[Kategorija:Liturgija]]
[[Kategorija:Zakramenti]]
{{normativna kontrola}}
rplzvta2xxpn1d6i7pxka4wn0tlk5k9
Seznam hrvaških fizikov
0
49812
6739374
6714487
2026-08-19T12:21:18Z
~2026-45085-22
264465
/* S */
6739374
wikitext
text/x-wiki
'''[[Seznam]] [[Hrvati|hrvaških]] [[fizik]]ov.'''
{{seznami poklicev za narode|Hrvatov|Hrvaška|hrvaških}}
{{CompactTOC2}}
== A ==
*[[Krešimir Adamić]] (1939 -)
*[[Gaja Alaga]] (1924 - 1988)
*[[Branka Antolković]] pl. Kalinski (1932 - 2006)
== B ==
*[[Ivan Babić Gjalski]] (1899 - 1949)
*[[Antun Karlo Bakotić]] (1831 - 1887)
*[[Slaven Barišić]] (1942 - 2015)
*[[Emil Babić]]
*[[Kazimir Bedeković-Komorski]]
*[[Aleksa Bjeliš]] (1947 -)
* [[Danilo Blanuša]]
* [[Antun Bonefačić]]
* [[Ruđer Josip Bošković]]
* [[Branko Bošnjaković]] (1939-) (hrv.-nizozemski)
* ([[Fran Bošnjaković]])
== C ==
*[[Miho Cerineo]] (1923 - 2003)
*[[Mile Cindrić]] (1869 - 1939)
*[[Nikola Cindro]] (1931 - 2001)
* [[Predrag Cvitanović]] ([[1946]] -)
== D ==
*[[Franjo Devidé]]
*[[Franjo Divić]] (1854 - 1893)
*[[Josip Franjo Domin]] (1754—1818)
*[[Marko Antun de Dominis]]
* [[Vinko Dvoržak]]/[[Vinko Dvořák]] (''Vincenc Dvořák'') (1848 – 1922) (češko-hrvaški)
== F ==
* [[Miroslav Furić]] (1941 -)
== G ==
* [[Marin Getaldić]] ([[1568]] - [[1626]])
*[[Vladimir Jurko Glaser]] (1924 - 1984, Švica)
*[[Josip Goldberg]] (1885 - 1960) (geofizik in meteorolog: Goldbergova metoda)
*[[Vesna Gotovac]] (1937 -)
*[[Stjepan Gradić]] (1613 - 1683)
*Tihomir Gregl (1932 -) geofizik
*[[Aleksandar Grossman]] (1930 - 2019) (Francija, ZDA)
*[[Zvonko Gržetić]] (1951 -) (oceanolog)
== H ==
* [[Branko Hanžek]] (1957 -)
*[[Sven Hauptfeld]]
*[[Franjo Ivan Havlíček]] (1906 - 1971)
*[[Višnja Henč-Bartolić]]
*[[Josip Hendeković]]
*[[Janko Herak|Janko N. Herak]] (1937 - 2025)
*[[Stanko Hondl]] (1873 - 1971)
== I ==
* [[Ksenofont Ilakovac]] ([[1928]] - 2024)
== J ==
*[[Zvonimir Jakobović]] (1937 - 2026)
*[[Borivoj Jakšić]] (1925 – 2022, Firence)
*Zlatko Janković (1916 – 1987)
*[[Krešimir Jelić]]?
*[[Davor Juretić]] (1944 -) (biofizik)
== K ==
*([[Marijan Kasumović]] 1915-1983) geofizik, sferni astronom ...
*[[Marin Katalinić]] (1887 – 1959)
*[[Karlo Kempni]] (1906 – 1999)
*[[Vladimir Knapp]] (1929 -)
*[[Katarina Kranjc]] (1915 – 1989)
*[[Franjo Krmpotić|Franjo (Francisco) Krmpotić]] (1938 -)
*[[Rudolf Krsnik]] (1936 -)
*[[Vjera Krstelj]] (1939 -)
*([[Zvonimir Krulc]] 1922 - 2014) (slov.-hrv.)
*[[Oton Kučera]] ([[1857]] - [[1931]])
*([[Adam Kugler]] 1886 - 1918)
*[[Antun Kukec]] (1738 - 1796)
*[[Petar Kulišić]] (1940 - 1995)
*[[Drago (Dragan) Kunstelj]] (1941 -)
*[[Antun Kuntarić]] (1930 - 2021)
*[[Alfred Kurelec]] (1907 - 1970)
*[[Stipe Kutleša]] (1955 -)
== L ==
*[[Antun Láska]] (1847 - 1908) (češ.-hrv.)
*[[Srđan Lelas]] (1939 - 2003)
*[[Boran Leontić]] (1928 - 2025)
*[[Nedžad Limić]]? (1936 - 2026)
*[[Ante Ljubičić]] (1938 - 2018)
*[[Josip Lončar]] (1891 - 1973)
*[[Vjera Lopac]] (1940 -)
*[[Vatroslav Lopašić]] (1911 - 2003)
*[[Stjepan Lugomer]] (1944 -)
* [[Jagoda Lukatela]]
== M ==
*Branko Maksić (1909 - 1966) (meteorolog)
*[[Frane Marčelja]]/Marcelja (1934 -)
*Stjepan Marčelja (1941 -)
*[[Branimir Marković]] (1917 - 1973)
*[[Andrija Mohorovičić]] (1857 - 1936) (geofizik)
*[[Stjepan Mohorovičić]] (1890 – 1980)
*[[Josip Mokrović]] (1898–1983) (geofizik)
== O ==
* [[Ante Obuljen]] (1902 - 1978), meteorolog
* [[Mirko Orlić]] (geofizik)
== P ==
* [[Vladimir Paar]] (1942 -)
* [[Mladen Paić]] (1905 - 1997)
*[[Goran Pichler]] (1946 -)
* [[Stanko Popović]] ([[1938]] - 2020)
* [[Eduard Prugovečki]]
* [[Ivica Puljak]] (1969 -)
== R ==
* [[Zvonimir Richtmann]] (1901 - 1941)
== S ==
*[[Dragutin Skoko]] (1930 - 2024)
*[[Marin Soljačić]] ([[1974]] -)
*Ivan Stožir (1834 – 1908)
* [[Ivan Supek]] ([[1915]] - [[2007]])
== Š ==
* [[Stjepan Škreb]] (1879 - 1952) (geofizik, meteorolog)
* [[Ivo Šlaus]] (1931 -)
* [[Josip Zvonimir Šoln]]
*[[Marijan Šunjić]] (1940 -)
== T ==
* [[Dubravko Tadić]] (1934 - 2003)
* [[Nikola Tesla]] (častni član JAZU)
* [[Josip Torbar]] (1824 - 1900)
== V ==
*[[Milena Varićak]] (1903 – 1971)
*[[Vladimir Varićak]] (1865 – 1942)
* [[Filip Vezdin]]
* [[Dario Vretenar]] (1958 -)
* [[Vladimir Srećko Vrkljan]] (1894 - 1974)
* [[Vladis Vujnović]] ([[1933]] - 2025)
{{seznami narodov po poklicu|fizikov}}
[[Kategorija:Seznami Hrvatov|Fiziki]]
[[Kategorija:Hrvaški fiziki|*]]
5x38qd6d0f7xacv72ycmspsfn2onzwc
Seznam madžarskih politikov
0
49836
6739584
6739281
2026-08-19T21:48:10Z
~2026-44996-51
264415
/* N */
6739584
wikitext
text/x-wiki
'''[[Seznam]] [[Madžari|madžarskih]] [[politik]]ov.'''
{{seznami poklicev za narode|Madžarov|Madžarska|madžarskih}}
{{CompactTOC2}}
== A ==
*[[Lajos Ács]] (1898–1959)
*Lajos Ács (1922–1968)
*[[György Aczél]] (Henrik Appel) (1917–1991)
* [[János Áder]] (1959–)
*[[László Andor]] (1966–)
*[[László Andráska]] (1972–)
* [[Gyula Andrássy von Csik-Szent-Király und Kraszna-Horka|Gyula Andrássy]] (1823–1890)
* [[Gyula Andrássy]] ml. (1860–1929)
* Károly Andrássy (1792–1845)
* [[József Antall]] (1932–1993)
* Vilmos Apor de Altorja (1892–1945)
*Albert Apponyi (1846–1933)
*György Apponyi de Nagyappony (1808–1899)
* [[Antal Apró]] (1913–1994)
== B ==
*[[Antal Babics]] (1902–1992)
*[[Endre Bajcsy-Zsilinszky]] (1886–1944)
*[[György Gordon Bajnai]] (1968–)
*[[András Baka|András Bálint Baka]] (1952–)
*[[Tamás Bakócz|Tamás]] [[Tamás Bakócz|Bakócz]] ([[1442]]–[[1521]])
*[[István Bakos]] (1924–1965)
*[[László Baky]] (1898–1946)
*László Ballai (1929–1989?)
*[[Péter Balázs]] (1941–)
*József Balint (1930–2024)
*[[Zoltán Balog]] (1958–)
*[[István Balogh]] (1894–1976)
*Károly Balogh (1930–?)?
*[[Mihályné Balogh]] (1927–)
*Gézáné Bánáti
* Dezső Bánffy (1843–1911)
* Miklós Bánffy de Losoncz (1873–1950)
*[[Balázs Bárány]] (1987–)
*[[Tibor Baranyai]] (1930–?)
*Sándor Barcs
*István Bárczy (1866–1943)
*[[László Bárdossy]] (1890–1946)
*Miklós Barity (1929–?)
*[[Gabor Baross|Gábor]] [[Gabor Baross|Baross]] ([[1848]]–[[1892]])
*[[Etelka Barsiné Pataky]] ([[1941]]–2018)
*[[Bertalan Bartha]] (1904–1978)
*Tibor Bartha
*István Bata (1910–1982)
*[[Erzsébet Báthory|Erzsébet]] [[Erzsébet Báthory|Báthory]] ([[1560]]–[[1614]])
* [[Sigismund Bathory|Zsigmond]] [[Sigismund Bathory|Báthory]] ([[1572]]–[[1613]])
*Kázmér Batthyány (1807–1854)
* [[Lajos Batthyány]] (1807–1849)
*[[Lajos Batthyány de Németújvár]] (1860–1951)
*[[Károly Bauer]] (1942–)
*Tamás Bauer (1946–)
*[[Zsolt Becsey]] (1964–)
*László Békesi (1942–)
*[[Ágost Benárd]] (1880–1968)
*[[Tordai Bence]] (1981–)
*[[Valéria Benke]] (1920–2009)
*Tibor Benkő (1955–)
* [[Ödön Beothy|Ödön Beöthy]] ([[1796]]–[[1854]])
*[[János Berecz]] (1930–2022)
*[[Dénes Berinkey]] (1871–1944)
*[[István Bethlen]] (1874–1946)
*István Bibó (1911–1979)
*József Bielek (1934–2008)
*Imre Bíró
*[[Zoltán Bíró]] (1941–)
*[[Béla Biszku]] (1921–2016)
* István Bittó (1822–1903)
*Tivadar Bódy (1868–1934)
*[[József Bognár]] (1917–1996)
*Rezső Bognár
* Vilmos Böhm (1880–1949)
*[[Lajos Bokros]] (1954–)
* János Boldóczki (1912–1988)
* Szabolcs Bóna
*[[Ildikó Borbély]] (1972–)
*([[Lasló Borbély]])
*[[Lénárd Borbély]] (1981–)
*[[Imre Boros]] (1947–)
*[[Péter Boross]] (1928–)
*András Bozóki (1959–)
*János Bud de Budfalva (1880-1950)
*[[György Budaházy]] (1969–)
*[[Róbert Burgert]]
*[[Barna Buza]] (1873–1944)
== C ==
* Dénes Csengey (1953–1991) ?
*[[Gyula Cseszneky|Gyula]] [[Gyula Cseszneky|Cseszneky]] (1914–1970)
* [[István Csáky]] (1894–1941)
* László Csányi (1790–1849)
*[[Katalin Cseh]] (1988–)
*[[Sándor Csoóri]] (1930–2016)
*János Csorba (1897–1986)
*[[István Csurka]] (1934–2012)
== D ==
* [[Kálmán Darányi]] (1886–1939)
* Géza Daruváry (1866–1934)
* [[Ibolya Dávid]] (1954–)
*Ferenc Deák (1803–1876)
*Ervin Demeter (1954–)
*[[Gábor Demszky]] (1952–)
*[[Tamás Deutsch]] (1966–)
*[[Lajos Dinnyés]] (1901–1961)
* [[István Dobi]] (1898–1968)
*[[Klára Dobrev]] (1972–) (bolgarskega rodu)
*[[Imre Dögei]] (1912–1964)
*Mihály Dömötör (1875–1962)
*[[Ferenc Donáth]] (1913–1986)
*[[Anna Júlia Donáth]] (1987–)
*[[Lajos Drahos]] (1895–1983)
*[[Alfréd Drasche-Lázár]] (1875–1949)
*Tibor Draskovics (1955–)
*[[Ilona Duczynska]] (''Ducsinszka'') (1897–1978)
*József Dudás (1912–1957)
*[[Dóra Dúró]] (1987–)
*Ferenc Duschek (1797–1872)
*Lajosné Duschek (1929–1989?)
== E ==
* [[Tibor Eckhardt]] (1888–1972)
* János Eleki
* Mályusz Elemér (1898–1989), zgodovinar
* László Endre (1895–1946)
*[[Pál Gábor Engelmann]] (1854–1916)
*[[Ferenc Erdei]] (1910–1971)
*Pál Esterházy von Galantha (1786–1866)
== F ==
*Ákos Farkas (1894–1952)
*[[Mihály Farkas]] (''Hermann Lőwy'') (1904–1965)
*[[Lajos Faluvégi]] (1924–1999)
*[[Sándor Fazekas]] (1963–)
*[[Lajos Fehér]] (1917–1981)
*[[György Fejti]] (1946–)
*[[András Fekete-Győr]] (1989–)
*[[Fellegi Tamás László|László Fellegi Tamás]] (1956–)
*György László Festetics de Tolna (1815–1883)
*Sándor Festetics de Tolna (1882–1956)
*Ádám Ficsor (1980–)
*[[Fock Jenő|Jenő]] [[Fock Jenő|Fock]] ([[1916]]–[[2001]])
*[[Gábor Fodor]] (1962–)
*Imre Forgács (1949–2022)
*[[Ágnes Forsthoffer]] (1980–)
*[[Leó Frankel]] (fr. ''Léo Fränkel'') (1844–1896)
* István (Stephen) Friedrich (1883–1951)
*Lájos Fűr (1930–2013)
*Tibor Füzessi (1928–2023)
== G ==
* [[Gaszton Gaál]] (1868–1932)
* István Gajdócsi (1924–1989)
* László Gajdos (1962–)
*[[Kinga Gál]] (1970–)
*Zoltán Gál (1940–)
*Zoltán J. Gál (1973–)
*András Gálszécsy (1933–2021)
* [[Ernő Garami]] ([[1876|1876–]][[1935]])
*[[Sándor Garbai]] (1879–1947)
*István Gaskó (1954–)
*[[Ferenc Gáspár]] (1957–)
*[[Sándor Gáspár]] (1917–2002)
*[[Jenő Gerbovits]] (1925–2011)
*Elemér Gergátz (1942–2019)
* [[Ernő Gerő]] (1898–1980)
* [[Erika Glanz]] (1942–) (Porabska Slovenka)
* [[Béla Glattfelder]] ([[1967|1967–]])
*[[Ferenc Glatz]] (1941–) predsednik [[Madžarska akademija znanosti|Madžarske akademije znanosti]]
*[[Zoltán Gőgös]] (1960–)
*[[Gyula Gömbös]] (1886–1936)
* [[Árpád Göncz]] (1922–2015)
*[[Kinga Göncz]] (1947–)
*[[Ferenc Gordon]] (1893–1971)
*Artúr Görgei (''Arthur Görgey'') ''de Görgő et Toporc'' (1818–1916)
*Márta Görög
*István Gorove de Gáttája (1819–1881)
* [[Karoly Grosz]] (1930–1996)
* Gusztáv Gratz (1875–1946)
*[[Zsolt Gréczy]] (1964–)
*[[Gergely Gulyás]] (1981–)
*[[Zita Gurmai]] (1965–)
*[[András Gyenes]] (1923–1997)
*István Gyenesei (1948–2024)
* János Gyöngyösi (1893–1951)
* [[Márton Gyöngyösi]] (1977–)
* [[János Győri]] (1935–)
* [[Gergely Gulyás]] (1981–)
* [[Ferenc Gyurcsány]] (1961–)
*[[András Gyürk]] (1972–)
== H ==
* [[András Hadik|András]] [[András Hadik|Hadik]] ([[1710]]–[[1790]])
*[[Ákos Hadházy]] (1974–)
* János Hadik (1863–1933)
*János Halmos (1847–1907)
*[[Jenő Hamburger]] (1883–1936)
*[[Csaba Hamori]] (1948–)
*[[Tamás Harangozó]] (1979–)
*[[Miklós Haraszti]] (1945–)
*[[Péter Pál Harrach]] (1947–)
*Ferenc Harrer (1874–1969)
*Pál Harrer (1829–1914)
*[[József Harustyák]] (1894–1970)
*Ernő Havas (1914–1983)
*[[Ferenc Havasi]] (1929–1993)
*László Háy (1891–1975)
*[[András Hegedüs]] (1922–1999)
*Lóránt Hegedüs (1872–1943)
*Béla Hegedüs (1850–1906)
*[[Béla Hegedüs]] (19??–????)
*[[Péter Hegedűs]]
*Zsolt Hegedűs
*[[Csaba Hende]] (1960–)
*Árpád Henney (1895–1980)
*Károly Herényi (1950–)
* [[Theodor Herzl|Theodor (Tivadar) Herzl]] ([[1860|1860–]][[1904]])
* István Hetényi (1926–2008)
* Aladár Hikádé
*[[István Hiller]] (1964–)
*[[Dezső Hiszékeny]] (1956–)
*[[Gyula Horn]] (1932–2013)
*[[István Horthy]] de Nagybánya (1904–1942)
* [[Miklós Horthy]] de Nagybánya ([[1868|1868–]][[1957]])
* Boldizsár Horvát (1822–1898)
*Balázs Horváth (1942–2006)
*Béla Horváth de Szentgyörgy (1886–1978)
*[[Imre Horváth]] (1901–1958)
*[[István Horváth]] (1935–)
*[[Márton Horváth]] (1906–1987)
*Sándorné Horváth
*[[Gábor Hunyadi]]
*[[János Hunyadi]]
*[[Ladislav Hunyadi|Ladislav]] [[Ladislav Hunyadi|(''László)'' Hunyadi]]
*István Huszár (1927–2020)
* [[Károly Huszár]] de Sárvár (1882–1941) (r. ''Károly Schorn'')
== I ==
*[[Béla Imrédy]] ''- vitéz ómoravicza'' (1891–1946)
*[[Pál Iványi]] (1942–)
== J ==
*[[István Jakab]] (1949–)
*[[Péter Jakab]] (1980–)
*Károly Janza (1914–2001)
*Zsigmond Járai (1951–)
*[[Lívia Járóka]] (1974–)
*[[Mihály Jassó]] (1936–)
*[[Benedek Jávor]] (1972–)
* [[Géza Jeszenszky]] (1941–)
*Rudolf Joó (1946–2002)
*Jožef Avgust Avstrijski (1872–1962)
*Gábor Juhász (1963–)
*[[Hajnalka Juhász]] (1980–)
*[[Péter Juhász]] (1971–)
== K ==
*[[János Kádár]] (1912–1989)
*[[Gyula Kállai]] (1910–1996)
*Benjamin Kállay (1839–1903)
*Miklós Kállay (1887–1967)
*Károly Kamermayer (1829–1897)
*[[Kálmán Kánya]] (1869–1945)
*István Kapitány
*[[László Kapolyi]] (1932–2014)
*[[Gergely Karácsony]] (1975–)
*Jenő Karafiáth (1883–1952)
*[[András Kármán]] (1973–)
*[[Gyula Károlyi]] (1871–1947)
*[[Mihály Károlyi]] de Nagykároly ([[1875|1875–]][[1955]])
*Miklós Kásler (1950–2025)
*Vilmos Kátai-Németh
*Imre Katona
* [[Kálmán Katona]] (1948–2017)
*Lajos Kelemen (1923–2008)
*[[Gábor Kemény]] (1910–1946)
*[[Szabolcs Kerék-Bárczy]] (1971–)
* Ferenc Keresztes-Fischer (1881–1948)
*László Lóránt Keresztes (1975–)
*Dezső Keresztury (1904–1996)
*Kálmán Kéri (1901–1994)
*[[Gábor Kerpel-Fronius]] (1966–)
*[[Anna Kéthly]] (1889–1976)
*[[János Kis]] (1943–)
*[[Ödön Kisházi]] (1900–1975)
*[[Károly Kiss]] (1903–1983)
*[[Péter Kiss]] (1959–2014)
* [[Erika Köles-Kiss]] (1961–) (Porabska Slovenka)
*[[Károly Khuen-Héderváry]] ([[1849|1849–]][[1918]])
*György (Móric) Klapka (''Georg Klapka'') ''(''1820–1892)
*Gábor Klauzál de Szlavovicz
*[[Kuno Klebelsberg]] de Thumburg (1875–1932)
*[[Máté Kocsis]] (1981–)
*[[Olivio Kocsis-Cake]] (1980–) (temnopolt)
*[[Imre Komjáthi]] (1968–)
*[[Zoltán Komócsin]] (1923–1974)
*Imre Kónya (1947–)
*[[Péter Kónya]] (1969–)
*[[Sándor Kopácsi]] (1922–2001)
*[[Béla Köpeczi]] (1921–2010)
*Frigyes Korányi de Tolcsva (1869–1935)
*János Kornai (1928–2021) (ekonomist)
*Gyula Kornis
*[[Mihály Korom]] (1927–1993)
*[[Lajos Korózs]] (1958–)
*Csaba Kőrösi (1958–)
*[[Matija Korvin|'''Matija Korvin''']]
*[[Lajos Kósa]] (1964–)
*[[István Kossa]] (1904–1965)
*[[Ferenc Kossuth]] (1841–1914)
* '''[[Lajos Kossuth|Lajos]] [[Lajos Kossuth|Kossuth]]''' ([[1802|1802–]][[1894]])
*[[Béla Kovács]] (1908–1959)
*Imre Kovács (1913–1980)
*[[István Kovács]] (1911–2011)
*[[László Kovács (politik)|László Kovács]] ([[1939|1939–]])
*József Kővágó (1913–1996)
* [[László Kövér]] (1959–)
*[[Mihael Kregar]] (1734–1803)
*Kálmán Kulcsár (1928–2010)
* [[Béla Kun|Béla]] [[Béla Kun|Kun]] ([[1886|1886–]][[1939]]?)
*[[Gábor Kuncze]] (1950–)
*[[Zsigmond Kunfi]] (''Zsigmond Kohn'') (1879–1929)
*[[Ágnes Kunhalmi]] (1982–)
*Mihály Kupa (1941–2024)
== L ==
* [[Géza Lakatos]] (1890–1967)
* László Lakos (1945–)
*[[Mónika Lamperth]] (1957–)
* [[Jenő Landler]] (1875–1928)
* Judit Lannert
* Andor László (1914–1993)
* Csaba László (1962–)
*[[János Latorcai]] (1944–)
* [[György Lázár]] (1924–2014)
*[[János Lázár]] (1975–)
*[[Ildikó Lendvai]] (1946–)
*[[Katalin Lévai]] (1954–)
*[[Sándor Lezsák]] (1949–)
* Menyhért Lónyay (1822–1884)
* Viktória Lőrincz
* [[Géza Losonczy]] (1917–1957)
* [[Pál Losonczi|Pál]] [[Pál Losonczi|Losonczi]] (''Pál Laklia'') ([[1919|1919–]][[2005]])
*[[György Lukács de Erzsébetváros]] (1865–1950)
*[[György Lukács]] (1885–1971)
*[[Janos Lukács]] (1935–)
* László Lukács (1850–1932)
== M ==
* [[Imre Madách|Imre]] [[Imre Madách|Madách]] ([[1823|1823–]][[1864]])
* [[Ferenc Mádl|Ferenc]] [[Ferenc Mádl|Mádl]] ([[1931|1931–]][[2011]])
*[[Bálint Magyar]] (1952–)
*[[Péter Magyar]] (1981–)
*György Majláth (1786–1861)
*György Majláth (1818–1883)
*[[Pál Maléter]] (1917–1958)
*József Marjai (1923–2014)
*[[Péter Márki-Zay]] (1972–)
*Imre Markója (1931–2008)
*[[Emília Márkus]] (1860–1949)
*József Márkus (1852–1915)
*[[György Marosan]] (1908–1992)
*Károly Maróthy (Meizler) (1897–1964)
*[[László Maróthy]] (1942–)
*[[János Martonyi]] (1944–)
*György Matolcsy (1955–)
*[[Márta Mátrai]] (1948–)
*János Mayer (1871–1955)
* [[Péter Medgyessy]] ([[1942|1942–]])
* Lajos Méhes (1927–2002)
* [[József Mekis]] (1910–1984)
* Zoltán Meskó de Széplak (1883–1959)
*[[Attila Mesterházy]] (1974–)
*Lázár Mészáros (1796–1858)
*[[Lőrinc Mészáros]] (1966–)
*[[Erzsébet Metzker Vass]] (1915–1980)
*[[Kelemen Mikes|Kelemen]] [[Kelemen Mikes|Mikes]] ([[1690|1690–]][[1761]])
*[[Imre Mikó]] de Hidvég (1805–1876)
* Béla Miklós ''de Dálnok'' (1890–1948)
* [[Kálmán Mikszáth]] ([[1847|1847–]][[1910]])
* [[József Mindszenty]] ([[1892|1892–]][[1975]])
*[[Erik Molnár]] (1894–1966)
*[[Gyula Molnár]] (1961–)
*[[Zsolt Molnár]] (1974–)
*[[Illésné Mónus]] (1890–1951/60?)
*[[Jolán Mónus]] (1901–1962)
* [[Ferenc Münnich]] (1886–1967)
== N ==
* Emil Nagy de Vámos (1871-1956)
* [[Dániel Nagy]] (1910–1983)
* [[Ferenc Nagy]] (1903–1979)
*[[Ferenc József Nagy]] (1923–2019)
*[[Frigyes Nagy]] (1939–)
* [[Imre Nagy|Imre]] [[Imre Nagy|Nagy]] ([[1896|1896–]][[1958]])
*Imre Nagy (1957–)
*[[István Nagy]] (1967–)
*[[Józsefné Nagy]] (1921–1999)
*[[Márton Nagy]] (1976–)
*Sándor Nagy (1946–2015)
*László Nánási (1906–1985)
* [[Tibor Navracsics]] (1966–)
* [[Dezső Nemes]] (1908–1985)
* [[Németh Károly|Károly Németh]] (1922–2008)
* [[Miklós Németh]] ([[1948|1948–]])
*[[Zoltán Németh]] (1972–)
*[[Zsuzsanna Németh]] (1953[[1952|–]])
*Ferenc Nezvál (1909[[1952|–]]1987)
* [[Péter Niedermüller|Péter]] [[Péter Niedermüller|Niedermüller]] ([[1952|1952–]])
*István Nikolits (1946–)
*Sándor Nógrádi (1894–1971)
*[[Előd Novák]] (1980–)
*[[Katalin Novák]] (1977–)
*Miklós Nyárádi (1905–1976)
*[[Rezső Nyers]] (1923–2018)
*[[György Nyisztor]] (1869–1956)
== O ==
* [[Péter Olajos]] (1968–)
* Károly Olt (1904–1985)
* [[Imre Oltványi]] (1893–1963)
* [[Anita Orbán]] (1974–)
* [[Balázs Orbán]] (1986–)
* [[Viktor Orbán|Viktor]] [[Viktor Orbán|Orbán]] (1963–)
*Gyula Ortutay (1910–1978)
* [[Csaba Őry]] (1952–)
* Péter Oszkó (1973–)
* [[Miklós Óvári]] (1925–2003)
== P ==
*Fidél Pálffy de Erdőd (1895–1946)
*[[József Pálinkás]] (1952–)
*[[László Palkovics]] (1965–)
*[[Tivadar Pártay]] (1908–1999)
*[[Etelka Barsiné Pataky]] (1941–2018)
*[[Irena Pavlič]] (1934–2022)
* Gyula Peidl (1873–1943)
*[[Ildikó Pelczné Gáll]] (1962–)
* John Pepper/József Pogány (1886–1938)
* Zsigmond Perényi (1783–1849)
* László Pesta (1902–1998)
* Pál Pesthy (1873–1952)
*[[Gábor Péter]] (prv. ''Benjámin Eisenberger'' 1906–1993)
*[[János Péter]] (1910–1999)
*Anna Petrasovits (1954–)
*Gábor Petri (1914–1985)
*[[Károly Peyer]] (1881–1956)
*[[Sándor Pintér]] (1948–)
*Ignác Pióker (1907–1988)
*[[László Piros]] (1917–2006)
*[[József Pogány]]/''John Pepper'' (1886–1938)
*[[Zoltán Pokorni]] (1962–)
*[[Karl Polányi]] (1886–1964)
*[[Kornél Polonyi]] (1927–2023)
*Kálmán Pongrácz (1898–1980)
*Gergely Pongrátz (1932–2005)
*[[Gábor Pósfai]] (1982–)
*[[Imre Pozsgay]] (1933–2016)
*István Prepeliczay (1936–2002)
*Ottokár Prohászka (1858–1927)
*[[Frigyes Puja]] (1921–2008)
* Endre Puky de Bizák (1871–1941)
* [[Árpád Pullai]] (1925–2025)
== R ==
* Ferenc Rabár (1929–1999)
* Jenő Rácz (1907–1981)
* [[Gedeon Ráday]] de Ráda (1841–1883)
* [[László Rajk]] (1909–1949)
*[[Mátyás Rákosi]] (1892–1971)
*István Rakovszky (1858–1931)
*Károly Ráth (1821/29–1868/97)?
* Ádám Récsey (1775–1852)
*[[Miklós Réthelyi]] (1939–)
*[[Miklós Réti]] (1944–2017)
* [[József Révai]] (''József Lederer'') (1898–1959)
*[[Máriusz Révész]] (1967–)
*Miklós Ribnyánszki (1915–1980)
*[[Antal Rogán]] (1972–)
*[[Pál Romány]] (1929–2019)
*[[Sándor Rónai]] (1892–1965)
*[[László Rudas]] (Adolf Róth) (1885–1950/3)
*[[Bálint Ruff]] (1981–)
*[[Romulusz Ruszin-Szendi]]
== S ==
*András Sajó (1949–)
*[[László Sándor]] (1949–)
*[[Gáspár Sándor]] (1911–1980)
*Jozsef Sándor (1853–1945)
*[[István Sarlós]] (1921–2006)
*[[András Schiffer]] (1971–)
* [[Pál Schmitt]] (1942–)
*[[Andor Schmuck]] (1970–)
*Erzsébet Schmuck (1954–)
*[[György Schöpflin]] (1939–)
* Béla Scitovszky (1878–1959)
* Tibor Scitovszky (1875–1959)
*[[László Sebián-Petrovszki]] (1977–)
*[[Zsolt Semjén]] (1962–)
*Pál Sennyey ''de Kissennye'' (1822–1888)
*[[Miklós Seszták]] (1968–)
* Endre Sík (1891–1978)
*[[István Simicskó]] (1961–)
*Pal Simon (1929–2021)
* Sándor Simonyi-Semadam (1864–1946)
*Jenő Sipőcz (1878–1937)
*[[Margit Slachta]] (1884–1974)
*[[Tamás Sneider]] (1972–)
*[[János Söjtör]] (1918–1995?)
* [[László Sólyom]] (1942–2023)
*[[Ferenc Somogyi]] (1945–)
*[[László Somogyi]] (1932–)
*Miklós Somogyi (1896–1965?)
*[[István Stadinger]] (1927–2018)
*[[Brunó Ferenc Straub]] (1914–1996)
*[[Jozsef Suhajda]] (1915–1988)
*[[Dezső Sulyok]] (1897–1965)
*[[Tamás Sulyok]] (1956–)
*[[László Surján]] (1941–)
*[[György Szabad]] (1924–2015)
* Árpád Szabó (1878–1948)
* Gergely Szabó (1921–2000)
*[[István Szabó]] de Nagyatád (1863–1924)
*István Szabó de Sokorópátka
*[[István Szabó]]
*[[Iván Szabó]] (1934–2005)
*[[János Szabó]] (1937–2021)
*[[Pál Szabó]] (1893–1970)
*Piroska Szabó
*[[Rebeka Szabó]] (1977–)
*[[Sándor Szabó]] (1985–)
*[[Tímea Szabó]] (1976–)
*Imre Szacsvay (1818–1849)
*[[József Szájer]] (1961–)
*[[Árpád Szakasits]] (1888–1965)
* [[Ferenc Szálasi]] (1897–1946)
* [[Kristóf Szalay-Bobrovniczky]] (1970–)
*László Szalay (1813–1864), tudi zgodovinar
*Pál Szalai/-y (1915–1994) (>>''Paul Sterling'')
*Bertalan Szemere (1812–1869)
* [[Tibor Szamuely]] (1890–1919)
*[[Tibor Szanyi]] (1956–)
* [[Béla Szántó]] (1881–1951)
* [[Zoltán Szántó]] (1893–1977)
* [[István Széchenyi|István]] [[István Széchenyi|Széchenyi]] ([[1791|1791–]][[1860]])
*[[Csanád Szegedi]] (1982–)
*Ferenc Székely (1842–1921)
*[[Imre Szekeres]] (1950–)
*[[Bernadett Szél]] (1977–)
* [[Kálmán Széll]] (1843–1915)
* Bertalan Szemere (1812–1869)
* Béla Szende de Keresztes (1823–1882)
*Károly Szendy (1885–1953)
*[[István Szent-Iványi]] (1958–)
*Zoltán Szépvölgyi (1921–2006)
*Gyula Szapáry (1832–1905)
*[[Miklós Seszták]] (1968–)
*[[Péter Szijjártó]] (1978–)
*(Mihály Szilágyi)
*[[Katalin Szili]] (1956–)
*György Szilvásy (1958–)
* [[József Szlávy de Érkenéz et Okány|József Szlávy ''de Érkenéz et Okány'']] (1818–1900)
* László Szőgyény-Marich (1806–1893)
* Zsigmond Szőgyény (1775–1826)
* Döme Sztójay (''Dimitrije Stojaković'') (1883–1946)
* [[Mátyás Szűrös]] (1933–)
== T ==
* [[József Takács]] (1884–1961)
* Zoltán Tanács
* Mihály Tancsics (1799–1884)
*[[István Tarlós]] (1948–)
*Zoltán Tarr
*András Tasnádi Nagy (1882–1956)
*[[Ilona Tatai]] (1935–)
*[[Géza Teleki]] (1911–1983)
*László Teleki IV de Szék (1811–1861)
* [[Pál Teleki]] (1879–1941)
*[[Gyula Thürmer]] (1953–)
*[[Zoltán Tildy]] (1889–1961)
*[[Mátyás Tímár]] (1923–2020)
* [[István Tisza]] ([[1861|1861–]][[1918]])
*[[Kálmán Tisza]] de Borosjenő (1830–1902)
*[[József Tóbiás]] (1970–)
*Vilmos Pál Tomcsányi (1880–1959)
*[[József Torgyán]] (1932–2017)
*[[László Toroczkai]] (''László Tóth'') (1978–)
*[[Bertalan Tóth]] (1975–)
*[[Csaba Toth]]?
*Dezső Tóth (1925–1985)
*[[Rezső Trautmann]] (1907–1995)
*[[László Trócsányi]] (1956–)
*Béla Turi-Kovács (1935–2023)
*[[István Türr]] ([[1825]]–[[1908]])
== U ==
* Lajos Újfalussy (1823–1899)
*[[István Ujhelyi]] (1975–)
*Gyula Úszta (1914–1995)
== V ==
*[[Ágnes Vadai]] (1974–)
*Gábor Vajna (1891–1946)
*[[Péter Vályi]] (1919–1973)
*[[Béla Varga]] (1903–1995)
* István Varga
* [[Judit Varga]] (1980–)
*[[Mihály Varga]] (1965–)
*Zoltán Varga (1952–)
*Eugen "Jenő" Varga (Eugen Weisz) (1879–1964) (madžarsko-judovsko-sovjetski ekonomist)
*[[Olivér Várhelyi]] (1972–)
*[[Péter Várkonyi]] (1931–2008)
*[[Zoltán Vas]] (1903–1983)
* [[István Vásáry]] (1887–1955)
* Erzsébet (Metzker) Vass (1915–1980)
* [[Pál Vastagh]] (1946–)
* '''Miklós Vay''' (1802–1894)
* [[Béla Vég]] (1922–2004)
* János Veres (1957–)
*József Veres (1906–1993)
*[[Péter Veres]] (1897–1970)
*Miklós Vida (1927–2005)
*Miklós Villányi (1931–)
*Dávid Vitézy
*[[Gábor Vona]] (r. Zázrivecz) (1978–)
*Vince Vörös
*Sebő (Sava) Vukovics (1811–1872)
== W ==
* [[Lajos Walko]] (1880–1954)
* Sándor Wekerle (1848–1921)
* Béla Wenckheim (1811–1879)
== Z ==
*Ágost Zichy
*Ferenc Zichy (1811–1900)
*János Zichy (1868–1944)
*József Zichy (1841–1924)
*Károly Zichy (1753–1826)
*[[Béla Zsedényi]] de Lőcse/Lőcsei (1894–1955)
*[[Dániel Zsiga-Kárpát]] (1979–)
* Tibor Zsitvay (1884–1969)
* Béla Zsolt (1895–1949)
*Sándor Zöld (''Benjámin Eisenberger'' 1906–1993)
{{seznami narodov po poklicu|politikov}}
[[Kategorija:Seznami Madžarov|Politiki]]
[[Kategorija:Madžarski politiki|*]]
l1q4jlvn0h6jcuxpbhwv4llfe19v88x
6739594
6739584
2026-08-19T22:31:04Z
~2026-44996-51
264415
/* V */
6739594
wikitext
text/x-wiki
'''[[Seznam]] [[Madžari|madžarskih]] [[politik]]ov.'''
{{seznami poklicev za narode|Madžarov|Madžarska|madžarskih}}
{{CompactTOC2}}
== A ==
*[[Lajos Ács]] (1898–1959)
*Lajos Ács (1922–1968)
*[[György Aczél]] (Henrik Appel) (1917–1991)
* [[János Áder]] (1959–)
*[[László Andor]] (1966–)
*[[László Andráska]] (1972–)
* [[Gyula Andrássy von Csik-Szent-Király und Kraszna-Horka|Gyula Andrássy]] (1823–1890)
* [[Gyula Andrássy]] ml. (1860–1929)
* Károly Andrássy (1792–1845)
* [[József Antall]] (1932–1993)
* Vilmos Apor de Altorja (1892–1945)
*Albert Apponyi (1846–1933)
*György Apponyi de Nagyappony (1808–1899)
* [[Antal Apró]] (1913–1994)
== B ==
*[[Antal Babics]] (1902–1992)
*[[Endre Bajcsy-Zsilinszky]] (1886–1944)
*[[György Gordon Bajnai]] (1968–)
*[[András Baka|András Bálint Baka]] (1952–)
*[[Tamás Bakócz|Tamás]] [[Tamás Bakócz|Bakócz]] ([[1442]]–[[1521]])
*[[István Bakos]] (1924–1965)
*[[László Baky]] (1898–1946)
*Antal Balla (1886–1953)
*László Ballai (1929–1989?)
*[[Péter Balázs]] (1941–)
*József Balint (1930–2024)
*[[Zoltán Balog]] (1958–)
*[[István Balogh]] (1894–1976)
*Károly Balogh (1930–?)?
*[[Mihályné Balogh]] (1927–)
*Gézáné Bánáti
* Dezső Bánffy (1843–1911)
* Miklós Bánffy de Losoncz (1873–1950)
*[[Balázs Bárány]] (1987–)
*[[Tibor Baranyai]] (1930–?)
*Sándor Barcs
*István Bárczy (1866–1943)
*[[László Bárdossy]] (1890–1946)
*Miklós Barity (1929–?)
*[[Gabor Baross|Gábor]] [[Gabor Baross|Baross]] ([[1848]]–[[1892]])
*[[Etelka Barsiné Pataky]] ([[1941]]–2018)
*[[Bertalan Bartha]] (1904–1978)
*Tibor Bartha
*István Bata (1910–1982)
*[[Erzsébet Báthory|Erzsébet]] [[Erzsébet Báthory|Báthory]] ([[1560]]–[[1614]])
* [[Sigismund Bathory|Zsigmond]] [[Sigismund Bathory|Báthory]] ([[1572]]–[[1613]])
*Kázmér Batthyány (1807–1854)
* [[Lajos Batthyány]] (1807–1849)
*[[Lajos Batthyány de Németújvár]] (1860–1951)
*[[Károly Bauer]] (1942–)
*Tamás Bauer (1946–)
*[[Zsolt Becsey]] (1964–)
*László Békesi (1942–)
*[[Ágost Benárd]] (1880–1968)
*[[Tordai Bence]] (1981–)
*[[Valéria Benke]] (1920–2009)
*Tibor Benkő (1955–)
* [[Ödön Beothy|Ödön Beöthy]] ([[1796]]–[[1854]])
* Frigyes Berecz (1933–2005)
*[[János Berecz]] (1930–2022)
*[[Dénes Berinkey]] (1871–1944)
*[[István Bethlen]] (1874–1946)
*István Bibó (1911–1979)
*József Bielek (1934–2008)
*Imre Bíró
*[[Zoltán Bíró]] (1941–)
*[[Béla Biszku]] (1921–2016)
* István Bittó (1822–1903)
*Tivadar Bódy (1868–1934)
*[[József Bognár]] (1917–1996)
*Rezső Bognár
* Vilmos Böhm (1880–1949)
*[[Lajos Bokros]] (1954–)
* János Boldóczki (1912–1988)
* Szabolcs Bóna
*[[Ildikó Borbély]] (1972–)
*([[Lasló Borbély]])
*[[Lénárd Borbély]] (1981–)
*[[Imre Boros]] (1947–)
*[[Péter Boross]] (1928–)
*András Bozóki (1959–)
*János Bud de Budfalva (1880-1950)
*[[György Budaházy]] (1969–)
*[[Róbert Burgert]]
*[[Barna Buza]] (1873–1944)
== C ==
* Dénes Csengey (1953–1991) ?
*[[Gyula Cseszneky|Gyula]] [[Gyula Cseszneky|Cseszneky]] (1914–1970)
* [[István Csáky]] (1894–1941)
* László Csányi (1790–1849)
*[[Katalin Cseh]] (1988–)
*Judit Csehák (1940–)
*[[Sándor Csoóri]] (1930–2016)
*János Csorba (1897–1986)
*[[István Csurka]] (1934–2012)
== D ==
* [[Kálmán Darányi]] (1886–1939)
* Géza Daruváry (1866–1934)
* [[Ibolya Dávid]] (1954–)
*Ferenc Deák (1803–1876)
*Ervin Demeter (1954–)
*[[Gábor Demszky]] (1952–)
*[[Tamás Deutsch]] (1966–)
*[[Lajos Dinnyés]] (1901–1961)
* [[István Dobi]] (1898–1968)
*[[Klára Dobrev]] (1972–) (bolgarskega rodu)
*[[Imre Dögei]] (1912–1964)
*Frigyes Doleschall (1897–1964)
*Mihály Dömötör (1875–1962)
*[[Ferenc Donáth]] (1913–1986)
*[[Anna Júlia Donáth]] (1987–)
*[[Lajos Drahos]] (1895–1983)
*[[Alfréd Drasche-Lázár]] (1875–1949)
*Tibor Draskovics (1955–)
*[[Ilona Duczynska]] (''Ducsinszka'') (1897–1978)
*József Dudás (1912–1957)
*[[Dóra Dúró]] (1987–)
*Ferenc Duschek (1797–1872)
*Lajosné Duschek (1929–1989?)
== E ==
* [[Tibor Eckhardt]] (1888–1972)
* János Eleki
* Mályusz Elemér (1898–1989), zgodovinar
* László Endre (1895–1946)
*[[Pál Gábor Engelmann]] (1854–1916)
*[[Ferenc Erdei]] (1910–1971)
*Pál Esterházy von Galantha (1786–1866)
== F ==
*Ákos Farkas (1894–1952)
*[[Mihály Farkas]] (''Hermann Lőwy'') (1904–1965)
*[[Lajos Faluvégi]] (1924–1999)
*[[Sándor Fazekas]] (1963–)
*[[Lajos Fehér]] (1917–1981)
*[[György Fejti]] (1946–)
*[[András Fekete-Győr]] (1989–)
*[[Fellegi Tamás László|László Fellegi Tamás]] (1956–)
*György László Festetics de Tolna (1815–1883)
*Sándor Festetics de Tolna (1882–1956)
*Ádám Ficsor (1980–)
*[[Fock Jenő|Jenő]] [[Fock Jenő|Fock]] ([[1916]]–[[2001]])
*[[Gábor Fodor]] (1962–)
*Imre Forgács (1949–2022)
*[[Ágnes Forsthoffer]] (1980–)
*[[Leó Frankel]] (fr. ''Léo Fränkel'') (1844–1896)
* István (Stephen) Friedrich (1883–1951)
*Lájos Fűr (1930–2013)
*Tibor Füzessi (1928–2023)
== G ==
* [[Gaszton Gaál]] (1868–1932)
* István Gajdócsi (1924–1989)
* László Gajdos (1962–)
*[[Kinga Gál]] (1970–)
*Zoltán Gál (1940–)
*Zoltán J. Gál (1973–)
*András Gálszécsy (1933–2021)
* [[Ernő Garami]] ([[1876|1876–]][[1935]])
*[[Sándor Garbai]] (1879–1947)
*István Gaskó (1954–)
*[[Ferenc Gáspár]] (1957–)
*[[Sándor Gáspár]] (1917–2002)
*[[Jenő Gerbovits]] (1925–2011)
*Elemér Gergátz (1942–2019)
* [[Ernő Gerő]] (1898–1980)
* [[Erika Glanz]] (1942–) (Porabska Slovenka)
* [[Béla Glattfelder]] ([[1967|1967–]])
*[[Ferenc Glatz]] (1941–) predsednik [[Madžarska akademija znanosti|Madžarske akademije znanosti]]
*Árpád József Gógl (1939–)
*[[Zoltán Gőgös]] (1960–)
*[[Gyula Gömbös]] (1886–1936)
* [[Árpád Göncz]] (1922–2015)
*[[Kinga Göncz]] (1947–)
*[[Ferenc Gordon]] (1893–1971)
*Artúr Görgei (''Arthur Görgey'') ''de Görgő et Toporc'' (1818–1916)
*Márta Görög
*István Gorove de Gáttája (1819–1881)
* [[Karoly Grosz]] (1930–1996)
* Gusztáv Gratz (1875–1946)
*[[Zsolt Gréczy]] (1964–)
*[[Gergely Gulyás]] (1981–)
*[[Zita Gurmai]] (1965–)
*[[András Gyenes]] (1923–1997)
*István Gyenesei (1948–2024)
* János Gyöngyösi (1893–1951)
* [[Márton Gyöngyösi]] (1977–)
* [[János Győri]] (1935–)
* [[Gergely Gulyás]] (1981–)
* [[Ferenc Gyurcsány]] (1961–)
*[[András Gyürk]] (1972–)
== H ==
* [[András Hadik|András]] [[András Hadik|Hadik]] ([[1710]]–[[1790]])
*[[Ákos Hadházy]] (1974–)
* János Hadik (1863–1933)
*János Halmos (1847–1907)
*[[Jenő Hamburger]] (1883–1936)
*[[Csaba Hamori]] (1948–)
*[[Tamás Harangozó]] (1979–)
*[[Miklós Haraszti]] (1945–)
*[[Péter Pál Harrach]] (1947–)
*Ferenc Harrer (1874–1969)
*Pál Harrer (1829–1914)
*[[József Harustyák]] (1894–1970)
*Ernő Havas (1914–1983)
*[[Ferenc Havasi]] (1929–1993)
*László Háy (1891–1975)
*[[Árpád Házi]] (1908–1970)
*[[András Hegedüs]] (1922–1999)
*Lóránt Hegedüs (1872–1943)
*Béla Hegedüs (1850–1906)
*[[Béla Hegedüs]] (19??–????)
*[[Péter Hegedűs]]
*Zsolt Hegedűs
*[[Csaba Hende]] (1960–)
*Árpád Henney (1895–1980)
*Károly Herényi (1950–)
* [[Theodor Herzl|Theodor (Tivadar) Herzl]] ([[1860|1860–]][[1904]])
* István Hetényi (1926–2008)
* [[István Hidas]] (''Háder'') (1918–2002)
* Aladár Hikádé
*[[István Hiller]] (1964–)
*[[Dezső Hiszékeny]] (1956–)
*[[Gyula Horn]] (1932–2013)
*[[István Horthy]] de Nagybánya (1904–1942)
* [[Miklós Horthy]] de Nagybánya ([[1868|1868–]][[1957]])
* Boldizsár Horvát (1822–1898)
*Balázs Horváth (1942–2006)
*Béla Horváth de Szentgyörgy (1886–1978)
*[[Imre Horváth]] (1901–1958)
*[[István Horváth]] (1935–)
*[[Márton Horváth]] (1906–1987)
*Sándorné Horváth
*[[Gábor Hunyadi]]
*[[János Hunyadi]]
*[[Ladislav Hunyadi|Ladislav]] [[Ladislav Hunyadi|(''László)'' Hunyadi]]
*István Huszár (1927–2020)
* [[Károly Huszár]] de Sárvár (1882–1941) (r. ''Károly Schorn'')
== I ==
*[[Béla Imrédy]] ''- vitéz ómoravicza'' (1891–1946)
*[[Pál Iványi]] (1942–)
== J ==
*[[István Jakab]] (1949–)
*[[Péter Jakab]] (1980–)
*Károly Janza (1914–2001)
*Zsigmond Járai (1951–)
*[[Lívia Járóka]] (1974–)
*[[Mihály Jassó]] (1936–)
*[[Benedek Jávor]] (1972–)
* [[Géza Jeszenszky]] (1941–)
*Rudolf Joó (1946–2002)
*Jožef Avgust Avstrijski (1872–1962)
*Gábor Juhász (1963–)
*[[Hajnalka Juhász]] (1980–)
*[[Péter Juhász]] (1971–)
== K ==
*[[János Kádár]] (1912–1989)
*[[Gyula Kállai]] (1910–1996)
*Benjamin Kállay (1839–1903)
*Miklós Kállay (1887–1967)
*Károly Kamermayer (1829–1897)
*[[Kálmán Kánya]] (1869–1945)
*István Kapitány
*[[László Kapolyi]] (1932–2014)
*[[Gergely Karácsony]] (1975–)
*Jenő Karafiáth (1883–1952)
*[[András Kármán]] (1973–)
*[[Gyula Károlyi]] (1871–1947)
*[[Mihály Károlyi]] de Nagykároly ([[1875|1875–]][[1955]])
*Miklós Kásler (1950–2025)
*Vilmos Kátai-Németh
*Imre Katona
* [[Kálmán Katona]] (1948–2017)
*Lajos Kelemen (1923–2008)
*[[Gábor Kemény]] (1910–1946)
*[[Szabolcs Kerék-Bárczy]] (1971–)
* Ferenc Keresztes-Fischer (1881–1948)
*László Lóránt Keresztes (1975–)
*Dezső Keresztury (1904–1996)
*Kálmán Kéri (1901–1994)
*[[Gábor Kerpel-Fronius]] (1966–)
*Jánosné Keserű (''Bérci Etelka'') (1925–2018)
*[[Anna Kéthly]] (1889–1976)
*[[János Kis]] (1943–)
*[[Ödön Kisházi]] (1900–1975)
*[[Károly Kiss]] (1903–1983)
*[[Péter Kiss]] (1959–2014)
*Mihály Kökény (1950–)
* [[Erika Köles-Kiss]] (1961–) (Porabska Slovenka)
*[[Károly Khuen-Héderváry]] ([[1849|1849–]][[1918]])
*György (Móric) Klapka (''Georg Klapka'') ''(''1820–1892)
*Gábor Klauzál de Szlavovicz
*[[Kuno Klebelsberg]] de Thumburg (1875–1932)
*[[Máté Kocsis]] (1981–)
*[[Olivio Kocsis-Cake]] (1980–) (temnopolt)
*[[Imre Komjáthi]] (1968–)
*[[Zoltán Komócsin]] (1923–1974)
*Imre Kónya (1947–)
*[[Péter Kónya]] (1969–)
*[[Sándor Kopácsi]] (1922–2001)
*[[Béla Köpeczi]] (1921–2010)
*Frigyes Korányi de Tolcsva (1869–1935)
*János Kornai (1928–2021) (ekonomist)
*Gyula Kornis
*[[Mihály Korom]] (1927–1993)
*[[Lajos Korózs]] (1958–)
*Csaba Kőrösi (1958–)
*[[Matija Korvin|'''Matija Korvin''']]
*[[Lajos Kósa]] (1964–)
*[[István Kossa]] (1904–1965)
*[[Ferenc Kossuth]] (1841–1914)
* '''[[Lajos Kossuth|Lajos]] [[Lajos Kossuth|Kossuth]]''' ([[1802|1802–]][[1894]])
*[[Béla Kovács]] (1908–1959)
*Imre Kovács (1913–1980)
*[[István Kovács]] (1911–2011)
*[[László Kovács (politik)|László Kovács]] ([[1939|1939–]])
*József Kővágó (do 1934 ''Küronya'') (1913–1996)
* [[László Kövér]] (1959–)
*[[Mihael Kregar]] (1734–1803)
*Kálmán Kulcsár (1928–2010)
* [[Béla Kun|Béla]] [[Béla Kun|Kun]] ([[1886|1886–]][[1939]]?)
*[[Gábor Kuncze]] (1950–)
*[[Zsigmond Kunfi]] (''Zsigmond Kohn'') (1879–1929)
*[[Ágnes Kunhalmi]] (1982–)
*Mihály Kupa (1941–2024)
== L ==
* [[Géza Lakatos]] (1890–1967)
* László Lakos (1945–)
*[[Mónika Lamperth]] (1957–)
* [[Jenő Landler]] (1875–1928)
* Judit Lannert
* Andor László (1914–1993)
* Csaba László (1962–)
*[[János Latorcai]] (1944–)
* [[György Lázár]] (1924–2014)
*[[János Lázár]] (1975–)
*[[Ildikó Lendvai]] (1946–)
*[[Katalin Lévai]] (1954–)
*[[Sándor Lezsák]] (1949–)
* Menyhért Lónyay (1822–1884)
* Viktória Lőrincz
* [[Géza Losonczy]] (1917–1957)
* [[Pál Losonczi|Pál]] [[Pál Losonczi|Losonczi]] (''Pál Laklia'') ([[1919|1919–]][[2005]])
*[[György Lukács de Erzsébetváros]] (1865–1950)
*[[György Lukács]] (1885–1971)
*[[Janos Lukács]] (1935–)
* László Lukács (1850–1932)
== M ==
* [[Imre Madách|Imre]] [[Imre Madách|Madách]] ([[1823|1823–]][[1864]])
* [[Ferenc Mádl|Ferenc]] [[Ferenc Mádl|Mádl]] ([[1931|1931–]][[2011]])
*[[Bálint Magyar]] (1952–)
*[[Péter Magyar]] (1981–)
*György Majláth (1786–1861)
*György Majláth (1818–1883)
*[[Pál Maléter]] (1917–1958)
*József Marjai (1923–2014)
*[[Péter Márki-Zay]] (1972–)
*Imre Markója (1931–2008)
*[[Emília Márkus]] (1860–1949)
*József Márkus (1852–1915)
*[[György Marosan]] (1908–1992)
*Károly Maróthy (Meizler) (1897–1964)
*[[László Maróthy]] (1942–)
*[[János Martonyi]] (1944–)
*György Matolcsy (1955–)
*[[Márta Mátrai]] (1948–)
*János Mayer (1871–1955)
* [[Péter Medgyessy]] ([[1942|1942–]])
* László Medve (1928–2008)
* Lajos Méhes (1927–2002)
* [[József Mekis]] (1910–1984)
* Zoltán Meskó de Széplak (1883–1959)
*[[Attila Mesterházy]] (1974–)
*Lázár Mészáros (1796–1858)
*[[Lőrinc Mészáros]] (1966–)
*[[Erzsébet Metzker Vass]] (1915–1980)
*Ernő Mihályfi (1898–1972)
*[[Kelemen Mikes|Kelemen]] [[Kelemen Mikes|Mikes]] ([[1690|1690–]][[1761]])
*[[Imre Mikó]] de Hidvég (1805–1876)
* Béla Miklós ''de Dálnok'' (1890–1948)
* István Ferenc Mikola (1947–)
* [[Kálmán Mikszáth]] ([[1847|1847–]][[1910]])
* [[József Mindszenty]] ([[1892|1892–]][[1975]])
*[[Erik Molnár]] (1894–1966)
*[[Gyula Molnár]] (1961–)
*[[Zsolt Molnár]] (1974–)
*[[Illésné Mónus]] (1890–1951/60?)
*[[Jolán Mónus]] (1901–1962)
* [[Ferenc Münnich]] (1886–1967)
== N ==
* Emil Nagy de Vámos (1871-1956)
* [[Dániel Nagy]] (1910–1983)
* [[Ferenc Nagy]] (1903–1979)
*[[Ferenc József Nagy]] (1923–2019)
*[[Frigyes Nagy]] (1939–)
* [[Imre Nagy|Imre]] [[Imre Nagy|Nagy]] ([[1896|1896–]][[1958]])
*Imre Nagy (1957–)
*[[István Nagy]] (1967–)
*[[Józsefné Nagy]] (1921–1999); druga (1918–2000)
*[[Márton Nagy]] (1976–)
*Sándor Nagy (1946–2015)
*László Nánási (1906–1985)
* [[Tibor Navracsics]] (1966–)
* [[Dezső Nemes]] (1908–1985)
* [[Németh Károly|Károly Németh]] (1922–2008)
* [[Miklós Németh]] ([[1948|1948–]])
*[[Zoltán Németh]] (1972–)
*[[Zsuzsanna Németh]] (1953[[1952|–]])
*Ferenc Nezvál (1909[[1952|–]]1987)
* [[Péter Niedermüller|Péter]] [[Péter Niedermüller|Niedermüller]] ([[1952|1952–]])
*István Nikolits (1946–)
*Sándor Nógrádi (1894–1971)
*[[Előd Novák]] (1980–)
*[[Katalin Novák]] (1977–)
*Miklós Nyárádi (1905–1976)
*[[Rezső Nyers]] (1923–2018)
*[[György Nyisztor]] (1869–1956)
== O ==
* [[Péter Olajos]] (1968–)
* Károly Olt (1904–1985)
* [[Imre Oltványi]] (1893–1963)
* [[Anita Orbán]] (1974–)
* [[Balázs Orbán]] (1986–)
* [[Viktor Orbán|Viktor]] [[Viktor Orbán|Orbán]] (1963–)
*Gyula Ortutay (1910–1978)
* [[Csaba Őry]] (1952–)
* Péter Oszkó (1973–)
* [[Miklós Óvári]] (1925–2003)
== P ==
*Fidél Pálffy de Erdőd (1895–1946)
*[[József Pálinkás]] (1952–)
*[[László Palkovics]] (1965–)
*[[Tivadar Pártay]] (1908–1999)
*[[Etelka Barsiné Pataky]] (1941–2018)
*[[Irena Pavlič]] (1934–2022)
* Gyula Peidl (1873–1943)
*[[Ildikó Pelczné Gáll]] (1962–)
* John Pepper/József Pogány (1886–1938)
* Zsigmond Perényi (1783–1849)
* László Pesta (1902–1998)
* Pál Pesthy (1873–1952)
*[[Gábor Péter]] (prv. ''Benjámin Eisenberger'' 1906–1993)
*[[János Péter]] (1910–1999)
*Anna Petrasovits (1954–)
*Gábor Petri (1914–1985)
*[[Károly Peyer]] (1881–1956)
*[[Sándor Pintér]] (1948–)
*Ignác Pióker (1907–1988)
*[[László Piros]] (1917–2006)
*[[József Pogány]]/''John Pepper'' (1886–1938)
*[[Zoltán Pokorni]] (1962–)
*[[Karl Polányi]] (1886–1964)
*[[Kornél Polonyi]] (1927–2023)
*Kálmán Pongrácz (1898–1980)
*Gergely Pongrátz (1932–2005)
*[[Gábor Pósfai]] (1982–)
*[[Imre Pozsgay]] (1933–2016)
*István Prepeliczay (1936–2002)
*Ottokár Prohászka (1858–1927)
*[[Frigyes Puja]] (1921–2008)
* Endre Puky de Bizák (1871–1941)
* [[Árpád Pullai]] (1925–2025)
== R ==
* Ferenc Rabár (1929–1999)
* Jenő Rácz (1907–1981)
* [[Gedeon Ráday]] de Ráda (1841–1883)
* [[László Rajk]] (1909–1949)
*[[Mátyás Rákosi]] (1892–1971)
*István Rakovszky (1858–1931)
*Károly Ráth (1821/29–1868/97)?
*Anna Ratkó (1903–1981)
* Ádám Récsey (1775–1852)
*[[Miklós Réthelyi]] (1939–)
*[[Miklós Réti]] (1944–2017)
* [[József Révai]] (''József Lederer'') (1898–1959)
*[[Máriusz Révész]] (1967–)
*Miklós Ribnyánszki (1915–1980)
*[[Antal Rogán]] (1972–)
*József Román (1908–1970)
*[[Pál Romány]] (1929–2019)
*[[Sándor Rónai]] (1892–1965)
*[[László Rudas]] (Adolf Róth) (1885–1950/3)
*[[Bálint Ruff]] (1981–)
*[[Romulusz Ruszin-Szendi]] (1973–)
== S ==
*András Sajó (1949–)
*[[László Sándor]] (1949–)
*[[Gáspár Sándor]] (1911–1980)
*Jozsef Sándor (1853–1945)
*[[István Sarlós]] (1921–2006)
*[[András Schiffer]] (1971–)
* [[Pál Schmitt]] (1942–)
*[[Andor Schmuck]] (1970–)
*Erzsébet Schmuck (1954–)
*[[György Schöpflin]] (1939–)
*Emil Schultheisz (1923–2014)
* Béla Scitovszky (1878–1959)
* Tibor Scitovszky (1875–1959)
*[[László Sebián-Petrovszki]] (1977–)
*[[Zsolt Semjén]] (1962–)
*Pál Sennyey ''de Kissennye'' (1822–1888)
*[[Miklós Seszták]] (1968–)
* Endre Sík (1891–1978)
*[[István Simicskó]] (1961–)
*Pal Simon (1929–2021)
* Sándor Simonyi-Semadam (1864–1946)
*Jenő Sipőcz (1878–1937)
*[[Margit Slachta]] (1884–1974)
*[[Tamás Sneider]] (1972–)
*[[János Söjtör]] (1918–1995?)
* [[László Sólyom]] (1942–2023)
*[[Ferenc Somogyi]] (1945–)
*[[László Somogyi]] (1932–)
*Miklós Somogyi (1896–1965?)
*[[István Stadinger]] (1927–2018)
*[[Brunó Ferenc Straub]] (1914–1996)
*[[Jozsef Suhajda]] (1915–1988)
*[[Dezső Sulyok]] (1897–1965)
*[[Tamás Sulyok]] (1956–)
*[[László Surján]] (1941–)
*[[György Szabad]] (1924–2015)
* Árpád Szabó (1878–1948)
* Gergely Szabó (1921–2000)
*[[István Szabó]] de Nagyatád (1863–1924)
*István Szabó de Sokorópátka
*[[István Szabó]] (1906–1974)
*[[Iván Szabó]] (1934–2005)
*[[János Szabó]] (1937–2021)
*[[Pál Szabó]] (1893–1970)
*Piroska Szabó
*[[Rebeka Szabó]] (1977–)
*[[Sándor Szabó]] (1985–)
*[[Tímea Szabó]] (1976–)
*Zoltán Szabó (1914–2007)
*Imre Szacsvay (1818–1849)
*[[József Szájer]] (1961–)
*[[Árpád Szakasits]] (1888–1965)
* [[Ferenc Szálasi]] (1897–1946)
* [[Kristóf Szalay-Bobrovniczky]] (1970–)
*László Szalay (1813–1864), tudi zgodovinar
*Béla István Szalai (1922–2008)
*Pál Szalai/-y (1915–1994) (>>''Paul Sterling'')
*Bertalan Szemere (1812–1869)
* [[Tibor Szamuely]] (1890–1919)
*[[Tibor Szanyi]] (1956–)
* [[Béla Szántó]] (1881–1951)
* [[Zoltán Szántó]] (1893–1977)
* [[István Széchenyi|István]] [[István Széchenyi|Széchenyi]] ([[1791|1791–]][[1860]])
*[[Csanád Szegedi]] (1982–)
*Ferenc Székely (1842–1921)
*[[Imre Szekeres]] (1950–)
*[[Bernadett Szél]] (1977–)
* [[Kálmán Széll]] (1843–1915)
* Bertalan Szemere (1812–1869)
* Béla Szende de Keresztes (1823–1882)
*Károly Szendy (1885–1953)
*[[István Szent-Iványi]] (1958–)
*Zoltán Szépvölgyi (1921–2006)
*Gyula Szapáry (1832–1905)
*[[Miklós Seszták]] (1968–)
*[[Péter Szijjártó]] (1978–)
*(Mihály Szilágyi)
*[[Katalin Szili]] (1956–)
*György Szilvásy (1958–)
* [[József Szlávy de Érkenéz et Okány|József Szlávy ''de Érkenéz et Okány'']] (1818–1900)
* László Szőgyény-Marich (1806–1893)
* Zsigmond Szőgyény (1775–1826)
* Döme Sztójay (''Dimitrije Stojaković'') (1883–1946)
* [[Mátyás Szűrös]] (1933–)
== T ==
* [[József Takács]] (1884–1961)
* Zoltán Tanács
* Mihály Tancsics (1799–1884)
*[[István Tarlós]] (1948–)
*Zoltán Tarr
*András Tasnádi Nagy (1882–1956)
*[[Ilona Tatai]] (1935–)
*[[Géza Teleki]] (1911–1983)
*László Teleki IV de Szék (1811–1861)
* [[Pál Teleki]] (1879–1941)
*[[Gyula Thürmer]] (1953–)
*[[Zoltán Tildy]] (1889–1961)
*[[Mátyás Tímár]] (1923–2020)
* [[István Tisza]] ([[1861|1861–]][[1918]])
*[[Kálmán Tisza]] de Borosjenő (1830–1902)
*[[József Tóbiás]] (1970–)
*Vilmos Pál Tomcsányi (1880–1959)
*[[József Torgyán]] (1932–2017)
*[[László Toroczkai]] (''László Tóth'') (1978–)
*[[Bertalan Tóth]] (1975–)
*[[Csaba Toth]]?
*Dezső Tóth (1925–1985)
*[[Rezső Trautmann]] (1907–1995)
*[[László Trócsányi]] (1956–)
*Béla Turi-Kovács (1935–2023)
*[[István Türr]] ([[1825]]–[[1908]])
== U ==
* Lajos Újfalussy (1823–1899)
*[[István Ujhelyi]] (1975–)
*Gyula Úszta (1914–1995)
== V ==
*[[Ágnes Vadai]] (1974–)
*[[Imre Vajda]] (1900–1969)
*Gábor Vajna (1891–1946)
*[[Péter Vályi]] (1919–1973)
*[[Béla Varga]] (1903–1995)
* István Varga
* [[Judit Varga]] (1980–)
*[[Mihály Varga]] (1965–)
*Zoltán Varga (1952–)
*Eugen "Jenő" Varga (Eugen Weisz) (1879–1964) (madžarsko-judovsko-sovjetski ekonomist)
*[[Olivér Várhelyi]] (1972–)
*[[Péter Várkonyi]] (1931–2008)
*[[Zoltán Vas]] (1903–1983)
* [[István Vásáry]] (1887–1955)
* Erzsébet (Metzker) Vass (1915–1980)
* [[Pál Vastagh]] (1946–)
* '''Miklós Vay''' (1802–1894)
* [[Béla Vég]] (1922–2004)
* János Veres (1957–)
*József Veres (1906–1993)
*[[Péter Veres]] (1897–1970)
*Miklós Vida (1927–2005)
*Miklós Villányi (1931–)
*Dávid Vitézy
*[[Gábor Vona]] (r. Zázrivecz) (1978–)
*Vince Vörös
*Sebő (Sava) Vukovics (1811–1872)
== W ==
* [[Lajos Walko]] (1880–1954)
* Sándor Wekerle (1848–1921)
* Béla Wenckheim (1811–1879)
== Z ==
*Ágost Zichy
*Ferenc Zichy (1811–1900)
*János Zichy (1868–1944)
*József Zichy (1841–1924)
*Károly Zichy (1753–1826)
*[[Béla Zsedényi]] de Lőcse/Lőcsei (1894–1955)
*[[Dániel Zsiga-Kárpát]] (1979–)
* Tibor Zsitvay (1884–1969)
* Béla Zsolt (1895–1949)
*Sándor Zöld (''Benjámin Eisenberger'' 1906–1993)
*[[Sándor Zöld]] (1913–1951)
{{seznami narodov po poklicu|politikov}}
[[Kategorija:Seznami Madžarov|Politiki]]
[[Kategorija:Madžarski politiki|*]]
0wss7h8jt422wuqon4nx09o7wayajuq
6739599
6739594
2026-08-19T23:15:26Z
~2026-44996-51
264415
/* B */
6739599
wikitext
text/x-wiki
'''[[Seznam]] [[Madžari|madžarskih]] [[politik]]ov.'''
{{seznami poklicev za narode|Madžarov|Madžarska|madžarskih}}
{{CompactTOC2}}
== A ==
*[[Lajos Ács]] (1898–1959)
*Lajos Ács (1922–1968)
*[[György Aczél]] (Henrik Appel) (1917–1991)
* [[János Áder]] (1959–)
* Erzsébet Andics (1902–1986)
*[[László Andor]] (1966–)
*[[László Andráska]] (1972–)
* [[Gyula Andrássy von Csik-Szent-Király und Kraszna-Horka|Gyula Andrássy]] (1823–1890)
* [[Gyula Andrássy]] ml. (1860–1929)
* Károly Andrássy (1792–1845)
* [[József Antall]] (1932–1993)
* Vilmos Apor de Altorja (1892–1945)
*Albert Apponyi (1846–1933)
*György Apponyi de Nagyappony (1808–1899)
* [[Antal Apró]] (1913–1994)
== B ==
*[[Antal Babics]] (1902–1992)
*[[Endre Bajcsy-Zsilinszky]] (1886–1944)
*[[György Gordon Bajnai]] (1968–)
*[[András Baka|András Bálint Baka]] (1952–)
*[[Tamás Bakócz|Tamás]] [[Tamás Bakócz|Bakócz]] ([[1442]]–[[1521]])
*[[István Bakos]] (1924–1965)
*[[László Baky]] (1898–1946)
*Antal Balla (1886–1953)
*László Ballai (1929–1989?)
*[[Péter Balázs]] (1941–)
*József Balint (1930–2024)
*[[Zoltán Balog]] (1958–)
*[[István Balogh]] (1894–1976)
*Károly Balogh (1930–?)?
*[[Mihályné Balogh]] (1927–)
*Gézáné Bánáti
* Dezső Bánffy (1843–1911)
* Miklós Bánffy de Losoncz (1873–1950)
*[[Balázs Bárány]] (1987–)
*[[Tibor Baranyai]] (1930–?)
*Sándor Barcs
*István Bárczy (1866–1943)
*[[László Bárdossy]] (1890–1946)
*Miklós Barity (1929–?)
*[[Gabor Baross|Gábor]] [[Gabor Baross|Baross]] ([[1848]]–[[1892]])
*[[Etelka Barsiné Pataky]] ([[1941]]–2018)
*[[Bertalan Bartha]] (1904–1978)
*Tibor Bartha
*István Bata (1910–1982)
*[[Erzsébet Báthory|Erzsébet]] [[Erzsébet Báthory|Báthory]] ([[1560]]–[[1614]])
* [[Sigismund Bathory|Zsigmond]] [[Sigismund Bathory|Báthory]] ([[1572]]–[[1613]])
*Kázmér Batthyány (1807–1854)
* [[Lajos Batthyány]] (1807–1849)
*[[Lajos Batthyány de Németújvár]] (1860–1951)
*[[Károly Bauer]] (1942–)
*Tamás Bauer (1946–)
*[[Zsolt Becsey]] (1964–)
*László Békesi (1942–)
*[[Ágost Benárd]] (1880–1968)
*[[Tordai Bence]] (1981–)
*[[Valéria Benke]] (1920–2009)
*Tibor Benkő (1955–)
* [[Ödön Beothy|Ödön Beöthy]] ([[1796]]–[[1854]])
* Frigyes Berecz (1933–2005)
*[[János Berecz]] (1930–2022)
*[[Dénes Berinkey]] (1871–1944)
*[[István Bethlen]] (1874–1946)
*István Bibó (1911–1979)
*József Bielek (1934–2008)
*Imre Bíró
*[[Zoltán Bíró]] (1941–)
*[[Béla Biszku]] (1921–2016)
* István Bittó (1822–1903)
* Péter Ákos Bod (1951–)
*Tivadar Bódy (1868–1934)
*[[József Bognár]] (1917–1996)
*Rezső Bognár (1913–1990)
* Vilmos Böhm (1880–1949)
*[[Lajos Bokros]] (1954–)
* János Boldóczki (1912–1988)
* Szabolcs Bóna
*[[Ildikó Borbély]] (1972–)
*([[Lasló Borbély]])
*[[Lénárd Borbély]] (1981–)
*[[Imre Boros]] (1947–)
*[[Péter Boross]] (1928–)
*András Bozóki (1959–)
*János Bud de Budfalva (1880-1950)
*[[György Budaházy]] (1969–)
*[[Róbert Burgert]]
*[[Barna Buza]] (1873–1944)
== C ==
* Dénes Csengey (1953–1991) ?
*[[Gyula Cseszneky|Gyula]] [[Gyula Cseszneky|Cseszneky]] (1914–1970)
* [[István Csáky]] (1894–1941)
* László Csányi (1790–1849)
*[[Katalin Cseh]] (1988–)
*Judit Csehák (1940–)
*[[Sándor Csoóri]] (1930–2016)
*János Csorba (1897–1986)
*[[István Csurka]] (1934–2012)
== D ==
* [[Kálmán Darányi]] (1886–1939)
* Géza Daruváry (1866–1934)
* [[Ibolya Dávid]] (1954–)
*Ferenc Deák (1803–1876)
*Ervin Demeter (1954–)
*[[Gábor Demszky]] (1952–)
*[[Tamás Deutsch]] (1966–)
*[[Lajos Dinnyés]] (1901–1961)
* [[István Dobi]] (1898–1968)
*[[Klára Dobrev]] (1972–) (bolgarskega rodu)
*[[Imre Dögei]] (1912–1964)
*Frigyes Doleschall (1897–1964)
*Mihály Dömötör (1875–1962)
*[[Ferenc Donáth]] (1913–1986)
*[[Anna Júlia Donáth]] (1987–)
*[[Lajos Drahos]] (1895–1983)
*[[Alfréd Drasche-Lázár]] (1875–1949)
*Tibor Draskovics (1955–)
*[[Ilona Duczynska]] (''Ducsinszka'') (1897–1978)
*József Dudás (1912–1957)
*[[Dóra Dúró]] (1987–)
*Ferenc Duschek (1797–1872)
*Lajosné Duschek (1929–1989?)
== E ==
* [[Tibor Eckhardt]] (1888–1972)
* János Eleki
* Mályusz Elemér (1898–1989), zgodovinar
* László Endre (1895–1946)
*[[Pál Gábor Engelmann]] (1854–1916)
*[[Ferenc Erdei]] (1910–1971)
*Pál Esterházy von Galantha (1786–1866)
== F ==
*Ákos Farkas (1894–1952)
*[[Mihály Farkas]] (''Hermann Lőwy'') (1904–1965)
*[[Lajos Faluvégi]] (1924–1999)
*[[Sándor Fazekas]] (1963–)
*[[Lajos Fehér]] (1917–1981)
*[[György Fejti]] (1946–)
*[[András Fekete-Győr]] (1989–)
*[[Fellegi Tamás László|László Fellegi Tamás]] (1956–)
*György László Festetics de Tolna (1815–1883)
*Sándor Festetics de Tolna (1882–1956)
*Ádám Ficsor (1980–)
*[[Fock Jenő|Jenő]] [[Fock Jenő|Fock]] ([[1916]]–[[2001]])
*[[Gábor Fodor]] (1962–)
*[[Rudolf Földvári]] (1921–2024)
*Imre Forgács (1949–2022)
*[[Ágnes Forsthoffer]] (1980–)
*[[Leó Frankel]] (fr. ''Léo Fränkel'') (1844–1896)
* István (Stephen) Friedrich (1883–1951)
*Lájos Fűr (1930–2013)
*Tibor Füzessi (1928–2023)
== G ==
* [[Gaszton Gaál]] (1868–1932)
* István Gajdócsi (1924–1989)
* László Gajdos (1962–)
*[[Kinga Gál]] (1970–)
*Zoltán Gál (1940–)
*Zoltán J. Gál (1973–)
*András Gálszécsy (1933–2021)
* [[Ernő Garami]] ([[1876|1876–]][[1935]])
*[[Sándor Garbai]] (1879–1947)
*István Gaskó (1954–)
*[[Ferenc Gáspár]] (1957–)
*[[Sándor Gáspár]] (1917–2002)
*[[Jenő Gerbovits]] (1925–2011)
*Elemér Gergátz (1942–2019)
* [[Ernő Gerő]] (1898–1980)
* [[Erika Glanz]] (1942–) (Porabska Slovenka)
* [[Béla Glattfelder]] ([[1967|1967–]])
*[[Ferenc Glatz]] (1941–) predsednik [[Madžarska akademija znanosti|Madžarske akademije znanosti]]
*Árpád József Gógl (1939–)
*[[Zoltán Gőgös]] (1960–)
*[[Gyula Gömbös]] (1886–1936)
* [[Árpád Göncz]] (1922–2015)
*[[Kinga Göncz]] (1947–)
*[[Ferenc Gordon]] (1893–1971)
*Artúr Görgei (''Arthur Görgey'') ''de Görgő et Toporc'' (1818–1916)
*Márta Görög
*István Gorove de Gáttája (1819–1881)
* [[Karoly Grosz]] (1930–1996)
* Gusztáv Gratz (1875–1946)
*[[Zsolt Gréczy]] (1964–)
*[[Gergely Gulyás]] (1981–)
*[[Zita Gurmai]] (1965–)
*[[András Gyenes]] (1923–1997)
*István Gyenesei (1948–2024)
* János Gyöngyösi (1893–1951)
* [[Márton Gyöngyösi]] (1977–)
* [[János Győri]] (1935–)
* [[Gergely Gulyás]] (1981–)
* [[Ferenc Gyurcsány]] (1961–)
*[[András Gyürk]] (1972–)
== H ==
* [[András Hadik|András]] [[András Hadik|Hadik]] ([[1710]]–[[1790]])
*[[Ákos Hadházy]] (1974–)
* János Hadik (1863–1933)
*János Halmos (1847–1907)
*[[Jenő Hamburger]] (1883–1936)
*[[Csaba Hamori]] (1948–)
*[[Tamás Harangozó]] (1979–)
*[[Miklós Haraszti]] (1945–)
*[[Péter Pál Harrach]] (1947–)
*Ferenc Harrer (1874–1969)
*Pál Harrer (1829–1914)
*[[József Harustyák]] (1894–1970)
*Ernő Havas (1914–1983)
*[[Ferenc Havasi]] (1929–1993)
*László Háy (1891–1975)
*[[Árpád Házi]] (1908–1970)
*[[András Hegedüs]] (1922–1999)
*Lóránt Hegedüs (1872–1943)
*Béla Hegedüs (1850–1906)
*[[Béla Hegedüs]] (19??–????)
*[[Péter Hegedűs]]
*Zsolt Hegedűs
*[[Csaba Hende]] (1960–)
*Árpád Henney (1895–1980)
*Károly Herényi (1950–)
* [[Theodor Herzl|Theodor (Tivadar) Herzl]] ([[1860|1860–]][[1904]])
* István Hetényi (1926–2008)
* [[István Hidas]] (''Háder'') (1918–2002)
* Aladár Hikádé
*[[István Hiller]] (1964–)
*[[Dezső Hiszékeny]] (1956–)
*[[Gyula Horn]] (1932–2013)
*[[István Horthy]] de Nagybánya (1904–1942)
* [[Miklós Horthy]] de Nagybánya ([[1868|1868–]][[1957]])
* Boldizsár Horvát (1822–1898)
*Balázs Horváth (1942–2006)
*Béla Horváth de Szentgyörgy (1886–1978)
*[[Imre Horváth]] (1901–1958)
*[[István Horváth]] (1935–)
*[[Márton Horváth]] (1906–1987)
*Sándorné Horváth
*[[Gábor Hunyadi]]
*[[János Hunyadi]]
*[[Ladislav Hunyadi|Ladislav]] [[Ladislav Hunyadi|(''László)'' Hunyadi]]
*István Huszár (1927–2020)
* [[Károly Huszár]] de Sárvár (1882–1941) (r. ''Károly Schorn'')
== I ==
*[[Pál Ilku]] (1912–1973)
*[[Béla Imrédy]] ''- vitéz ómoravicza'' (1891–1946)
*[[Pál Iványi]] (1942–)
== J ==
*[[István Jakab]] (1949–)
*[[Péter Jakab]] (1980–)
*Károly Janza (1914–2001)
*Zsigmond Járai (1951–)
*[[Lívia Járóka]] (1974–)
*[[Mihály Jassó]] (1936–)
*[[Benedek Jávor]] (1972–)
* [[Géza Jeszenszky]] (1941–)
*Rudolf Joó (1946–2002)
*Jožef Avgust Avstrijski (1872–1962)
*Gábor Juhász (1963–)
*[[Hajnalka Juhász]] (1980–)
*[[Péter Juhász]] (1971–)
== K ==
*[[János Kádár]] (1912–1989)
*[[Gyula Kállai]] (1910–1996)
*Benjamin Kállay (1839–1903)
*Miklós Kállay (1887–1967)
*Károly Kamermayer (1829–1897)
*[[Kálmán Kánya]] (1869–1945)
*István Kapitány
*[[László Kapolyi]] (1932–2014)
*[[Gergely Karácsony]] (1975–)
*Jenő Karafiáth (1883–1952)
*[[Frigyes Karikás]] (''Bálint'', ''Fjodor'' ''Katona; Ferenc Virág'') (1891–1938, Moskva)
*[[András Kármán]] (1973–)
*[[Gyula Károlyi]] (1871–1947)
*[[Mihály Károlyi]] de Nagykároly ([[1875|1875–]][[1955]])
*Miklós Kásler (1950–2025)
*Vilmos Kátai-Németh
*Imre Katona
* [[Kálmán Katona]] (1948–2017)
*Lajos Kelemen (1923–2008)
*[[Gábor Kemény]] (1910–1946)
*[[Szabolcs Kerék-Bárczy]] (1971–)
* Ferenc Keresztes-Fischer (1881–1948)
*László Lóránt Keresztes (1975–)
*Dezső Keresztury (1904–1996)
*Kálmán Kéri (1901–1994)
*[[Gábor Kerpel-Fronius]] (1966–)
*Jánosné Keserű (''Bérci Etelka'') (1925–2018)
*[[Anna Kéthly]] (1889–1976)
*[[János Kis]] (1943–)
*[[Ödön Kisházi]] (1900–1975)
*[[Károly Kiss]] (1903–1983)
*[[Péter Kiss]] (1959–2014)
*Mihály Kökény (1950–)
* [[Erika Köles-Kiss]] (1961–) (Porabska Slovenka)
*[[Károly Khuen-Héderváry]] ([[1849|1849–]][[1918]])
*György (Móric) Klapka (''Georg Klapka'') ''(''1820–1892)
*Gábor Klauzál de Szlavovicz
*[[Kuno Klebelsberg]] de Thumburg (1875–1932)
*[[Máté Kocsis]] (1981–)
*[[Olivio Kocsis-Cake]] (1980–) (temnopolt)
*[[Imre Komjáthi]] (1968–)
*[[Zoltán Komócsin]] (1923–1974)
*Imre Kónya (1947–)
*[[Péter Kónya]] (1969–)
*[[Sándor Kopácsi]] (1922–2001)
*[[Béla Köpeczi]] (1921–2010)
*Frigyes Korányi de Tolcsva (1869–1935)
*János Kornai (1928–2021) (ekonomist)
*Gyula Kornis
*[[Mihály Korom]] (1927–1993)
*[[Lajos Korózs]] (1958–)
*Csaba Kőrösi (1958–)
*[[Matija Korvin|'''Matija Korvin''']]
*[[Lajos Kósa]] (1964–)
*[[István Kossa]] (1904–1965)
*[[Ferenc Kossuth]] (1841–1914)
* '''[[Lajos Kossuth|Lajos]] [[Lajos Kossuth|Kossuth]]''' ([[1802|1802–]][[1894]])
*[[Béla Kovács]] (1908–1959)
*Imre Kovács (1913–1980)
*[[István Kovács]] (1911–2011)
*[[László Kovács (politik)|László Kovács]] ([[1939|1939–]])
*József Kővágó (do 1934 ''Küronya'') (1913–1996)
* [[László Kövér]] (1959–)
*[[Mihael Kregar]] (1734–1803)
*[[István Kristóf]] (1912–1979)
*Kálmán Kulcsár (1928–2010)
* [[Béla Kun|Béla]] [[Béla Kun|Kun]] ([[1886|1886–]][[1939]]?)
*[[Gábor Kuncze]] (1950–)
*[[Zsigmond Kunfi]] (''Zsigmond Kohn'') (1879–1929)
*[[Ágnes Kunhalmi]] (1982–)
*Mihály Kupa (1941–2024)
== L ==
* [[Géza Lakatos]] (1890–1967)
* László Lakos (1945–)
*[[Mónika Lamperth]] (1957–)
* [[Jenő Landler]] (1875–1928)
* Judit Lannert
* Andor László (1914–1993)
* Csaba László (1962–)
*[[János Latorcai]] (1944–)
* [[György Lázár]] (1924–2014)
*[[János Lázár]] (1975–)
*[[Ildikó Lendvai]] (1946–)
*[[Katalin Lévai]] (1954–)
*[[Sándor Lezsák]] (1949–)
* Menyhért Lónyay (1822–1884)
* Viktória Lőrincz
* [[Géza Losonczy]] (1917–1957)
* [[Pál Losonczi|Pál]] [[Pál Losonczi|Losonczi]] (''Pál Laklia'') ([[1919|1919–]][[2005]])
*[[György Lukács de Erzsébetváros]] (1865–1950)
*[[György Lukács]] (1885–1971)
*[[Janos Lukács]] (1935–)
* László Lukács (1850–1932)
== M ==
* [[Imre Madách|Imre]] [[Imre Madách|Madách]] ([[1823|1823–]][[1864]])
* [[Ferenc Mádl|Ferenc]] [[Ferenc Mádl|Mádl]] ([[1931|1931–]][[2011]])
*[[Bálint Magyar]] (1952–)
*[[Péter Magyar]] (1981–)
*György Majláth (1786–1861)
*György Majláth (1818–1883)
*[[Pál Maléter]] (1917–1958)
*József Marjai (1923–2014)
*[[Péter Márki-Zay]] (1972–)
*Imre Markója (1931–2008)
*[[Emília Márkus]] (1860–1949)
*József Márkus (1852–1915)
*[[György Marosan]] (1908–1992)
*Károly Maróthy (Meizler) (1897–1964)
*[[László Maróthy]] (1942–)
*[[János Martonyi]] (1944–)
*György Matolcsy (1955–)
*[[Márta Mátrai]] (1948–)
*János Mayer (1871–1955)
* [[Péter Medgyessy]] ([[1942|1942–]])
* László Medve (1928–2008)
* Lajos Méhes (1927–2002)
* [[József Mekis]] (1910–1984)
* Zoltán Meskó de Széplak (1883–1959)
*[[Attila Mesterházy]] (1974–)
*Lázár Mészáros (1796–1858)
*[[Lőrinc Mészáros]] (1966–)
*[[Erzsébet Metzker Vass]] (1915–1980)
*Ernő Mihályfi (1898–1972)
*[[Kelemen Mikes|Kelemen]] [[Kelemen Mikes|Mikes]] ([[1690|1690–]][[1761]])
*[[Imre Mikó]] de Hidvég (1805–1876)
* Béla Miklós ''de Dálnok'' (1890–1948)
* István Ferenc Mikola (1947–)
* [[Kálmán Mikszáth]] ([[1847|1847–]][[1910]])
* [[József Mindszenty]] ([[1892|1892–]][[1975]])
*[[Erik Molnár]] (1894–1966)
*[[Gyula Molnár]] (1961–)
*[[Zsolt Molnár]] (1974–)
*[[Illésné Mónus]] (1890–1951/60?)
*[[Jolán Mónus]] (1901–1962)
* [[Ferenc Münnich]] (1886–1967)
== N ==
* Emil Nagy de Vámos (1871-1956)
* [[Dániel Nagy]] (1910–1983)
* [[Ferenc Nagy]] (1903–1979)
*[[Ferenc József Nagy]] (1923–2019)
*[[Frigyes Nagy]] (1939–)
* [[Imre Nagy|Imre]] [[Imre Nagy|Nagy]] ([[1896|1896–]][[1958]])
*Imre Nagy (1957–)
*[[István Nagy]] (1967–)
*[[Józsefné Nagy]] (1921–1999); druga (1918–2000)
*[[Márton Nagy]] (1976–)
*Miklós Nagy (1932–1974)
*Sándor Nagy (1946–2015)
*László Nánási (1906–1985)
* [[Tibor Navracsics]] (1966–)
* [[Dezső Nemes]] (1908–1985)
* [[Németh Károly|Károly Németh]] (1922–2008)
* [[Miklós Németh]] ([[1948|1948–]])
*[[Zoltán Németh]] (1972–)
*[[Zsuzsanna Németh]] (1953[[1952|–]])
*Ferenc Nezvál (1909[[1952|–]]1987)
* [[Péter Niedermüller|Péter]] [[Péter Niedermüller|Niedermüller]] ([[1952|1952–]])
*István Nikolits (1946–)
*Sándor Nógrádi (1894–1971)
*[[Előd Novák]] (1980–)
*[[Katalin Novák]] (1977–)
*Miklós Nyárádi (1905–1976)
*[[Rezső Nyers]] (1923–2018)
*[[György Nyisztor]] (1869–1956)
== O ==
* [[Péter Olajos]] (1968–)
* Károly Olt (1904–1985)
* [[Imre Oltványi]] (1893–1963)
* [[Anita Orbán]] (1974–)
* [[Balázs Orbán]] (1986–)
* [[Viktor Orbán|Viktor]] [[Viktor Orbán|Orbán]] (1963–)
*Gyula Ortutay (1910–1978)
* [[Csaba Őry]] (1952–)
* Péter Oszkó (1973–)
* [[Miklós Óvári]] (1925–2003)
== P ==
*Fidél Pálffy de Erdőd (1895–1946)
*[[József Pálinkás]] (1952–)
*[[László Palkovics]] (1965–)
*[[Tivadar Pártay]] (1908–1999)
*[[Etelka Barsiné Pataky]] (1941–2018)
*[[Irena Pavlič]] (1934–2022)
* Gyula Peidl (1873–1943)
*[[Ildikó Pelczné Gáll]] (1962–)
* John Pepper/József Pogány (1886–1938)
* Zsigmond Perényi (1783–1849)
* László Pesta (1902–1998)
* Pál Pesthy (1873–1952)
*[[Gábor Péter]] (prv. ''Benjámin Eisenberger'' 1906–1993)
*[[János Péter]] (1910–1999)
*Anna Petrasovits (1954–)
*Gábor Petri (1914–1985)
*[[Károly Peyer]] (1881–1956)
*[[Sándor Pintér]] (1948–)
*Ignác Pióker (1907–1988)
*[[László Piros]] (1917–2006)
*[[József Pogány]]/''John Pepper'' (1886–1938)
*[[Zoltán Pokorni]] (1962–)
*[[Karl Polányi]] (1886–1964)
*Károly Polinszky (1922–1998)
*[[Kornél Polonyi]] (1927–2023)
*Kálmán Pongrácz (1898–1980)
*Gergely Pongrátz (1932–2005)
*[[Gábor Pósfai]] (1982–)
*[[Imre Pozsgay]] (1933–2016)
*István Prepeliczay (1936–2002)
*Ottokár Prohászka (1858–1927)
*[[Frigyes Puja]] (1921–2008)
* Endre Puky de Bizák (1871–1941)
* [[Árpád Pullai]] (1925–2025)
== R ==
* Ferenc Rabár (1929–1999)
* Jenő Rácz (1907–1981)
* [[Gedeon Ráday]] de Ráda (1841–1883)
* [[László Rajk]] (1909–1949)
*[[Mátyás Rákosi]] (1892–1971)
*István Rakovszky (1858–1931)
*Károly Ráth (1821/29–1868/97)?
*Anna Ratkó (1903–1981)
* Ádám Récsey (1775–1852)
*[[Miklós Réthelyi]] (1939–)
*[[Miklós Réti]] (1944–2017)
* [[József Révai]] (''József Lederer'') (1898–1959)
*[[Máriusz Révész]] (1967–)
*Miklós Ribnyánszki (1915–1980)
*[[Antal Rogán]] (1972–)
*József Román (1908–1970)
*[[Pál Romány]] (1929–2019)
*[[Sándor Rónai]] (1892–1965)
*[[László Rudas]] (Adolf Róth) (1885–1950/3)
*[[Bálint Ruff]] (1981–)
*[[Romulusz Ruszin-Szendi]] (1973–)
== S ==
*András Sajó (1949–)
*[[László Sándor]] (1949–)
*[[Gáspár Sándor]] (1911–1980)
*Jozsef Sándor (1853–1945)
*[[István Sarlós]] (1921–2006)
*[[András Schiffer]] (1971–)
* [[Pál Schmitt]] (1942–)
*[[Andor Schmuck]] (1970–)
*Erzsébet Schmuck (1954–)
*[[György Schöpflin]] (1939–)
*Emil Schultheisz (1923–2014)
* Béla Scitovszky (1878–1959)
* Tibor Scitovszky (1875–1959)
*[[László Sebián-Petrovszki]] (1977–)
*[[Zsolt Semjén]] (1962–)
*Pál Sennyey ''de Kissennye'' (1822–1888)
*[[Miklós Seszták]] (1968–)
* Endre Sík (1891–1978)
*[[István Simicskó]] (1961–)
*Pal Simon (1929–2021)
* Sándor Simonyi-Semadam (1864–1946)
*Jenő Sipőcz (1878–1937)
*[[Margit Slachta]] (1884–1974)
*[[Tamás Sneider]] (1972–)
*[[János Söjtör]] (1918–1995?)
* [[László Sólyom]] (1942–2023)
*[[Ferenc Somogyi]] (1945–)
*[[László Somogyi]] (1932–)
*[[Miklós Somogyi]] (1896–1980)
*[[István Stadinger]] (1927–2018)
*[[Brunó Ferenc Straub]] (1914–1996)
*[[Jozsef Suhajda]] (1915–1988)
*[[Dezső Sulyok]] (1897–1965)
*[[Tamás Sulyok]] (1956–)
*[[László Surján]] (1941–)
*[[György Szabad]] (1924–2015)
* Árpád Szabó (1878–1948)
* Gergely Szabó (1921–2000)
*[[István Szabó]] de Nagyatád (1863–1924)
*István Szabó de Sokorópátka
*[[István Szabó]] (1906–1974)
*Iván Szabó (1934–2005)
*[[János Szabó]] (1937–2021)
*[[Pál Szabó]] (1893–1970)
*Piroska Szabó
*[[Rebeka Szabó]] (1977–)
*[[Sándor Szabó]] (1985–)
*[[Tímea Szabó]] (1976–)
*Zoltán Szabó (1914–2007)
*Imre Szacsvay (1818–1849)
*[[József Szájer]] (1961–)
*[[Árpád Szakasits]] (1888–1965)
* [[Ferenc Szálasi]] (1897–1946)
* [[Kristóf Szalay-Bobrovniczky]] (1970–)
*László Szalay (1813–1864), tudi zgodovinar
*Béla István Szalai (1922–2008)
*Pál Szalai/-y (1915–1994) (>>''Paul Sterling'')
*Zoltán Szántó (1893–1977)
*Bertalan Szemere (1812–1869)
* [[Tibor Szamuely]] (1890–1919)
*[[Tibor Szanyi]] (1956–)
* [[Béla Szántó]] (1881–1951)
* [[Zoltán Szántó]] (1893–1977)
* [[István Széchenyi|István]] [[István Széchenyi|Széchenyi]] ([[1791|1791–]][[1860]])
*[[Csanád Szegedi]] (1982–)
*Ferenc Székely (1842–1921)
*[[Imre Szekeres]] (1950–)
*[[Bernadett Szél]] (1977–)
* [[Kálmán Széll]] (1843–1915)
* Bertalan Szemere (1812–1869)
* Béla Szende de Keresztes (1823–1882)
*Károly Szendy (1885–1953)
*[[István Szent-Iványi]] (1958–)
*Zoltán Szépvölgyi (1921–2006)
*Gyula Szapáry (1832–1905)
*[[Miklós Seszták]] (1968–)
*[[Péter Szijjártó]] (1978–)
*(Mihály Szilágyi)
*[[Katalin Szili]] (1956–)
*György Szilvásy (1958–)
*[[István Szirmai]] (1906–1969)
* [[József Szlávy de Érkenéz et Okány|József Szlávy ''de Érkenéz et Okány'']] (1818–1900)
* László Szőgyény-Marich (1806–1893)
* Zsigmond Szőgyény (1775–1826)
* Döme Sztójay (''Dimitrije Stojaković'') (1883–1946)
* [[Mátyás Szűrös]] (1933–)
== T ==
* [[József Takács]] (1884–1961)
* Zoltán Tanács
* Mihály Tancsics (1799–1884)
*[[István Tarlós]] (1948–)
*Zoltán Tarr
*András Tasnádi Nagy (1882–1956)
*[[Ilona Tatai]] (1935–)
*[[Géza Teleki]] (1911–1983)
*László Teleki IV de Szék (1811–1861)
* [[Pál Teleki]] (1879–1941)
*[[Gyula Thürmer]] (1953–)
*[[Zoltán Tildy]] (1889–1961)
*Mátyás Tímár (1923–2020)
* [[István Tisza]] ([[1861|1861–]][[1918]])
*[[Kálmán Tisza]] de Borosjenő (1830–1902)
*[[József Tóbiás]] (1970–)
*Vilmos Pál Tomcsányi (1880–1959)
*[[József Torgyán]] (1932–2017)
*[[László Toroczkai]] (''László Tóth'') (1978–)
*[[Bertalan Tóth]] (1975–)
*[[Csaba Toth]]?
*Dezső Tóth (1925–1985)
*[[Rezső Trautmann]] (1907–1995)
*[[László Trócsányi]] (1956–)
*Béla Turi-Kovács (1935–2023)
*[[István Türr]] ([[1825]]–[[1908]])
== U ==
* Lajos Újfalussy (1823–1899)
*[[István Ujhelyi]] (1975–)
*Gyula Úszta (1914–1995)
== V ==
*[[Ágnes Vadai]] (1974–)
*[[Imre Vajda]] (1900–1969)
*Gábor Vajna (1891–1946)
*[[Péter Vályi]] (1919–1973)
*[[Béla Varga]] (1903–1995)
* István Varga
* [[Judit Varga]] (1980–)
*[[Mihály Varga]] (1965–)
*Zoltán Varga (1952–)
*Eugen "Jenő" Varga (Eugen Weisz) (1879–1964) (madžarsko-judovsko-sovjetski ekonomist)
*[[Olivér Várhelyi]] (1972–)
*[[Péter Várkonyi]] (1931–2008)
*[[Zoltán Vas]] (1903–1983)
* [[István Vásáry]] (1887–1955)
* Erzsébet (Metzker) Vass (1915–1980)
* [[Pál Vastagh]] (1946–)
* '''Miklós Vay''' (1802–1894)
* [[Béla Vég]] (1922–2004)
* János Veres (1957–)
*József Veres (1906–1993)
*[[Péter Veres]] (1897–1970)
*Miklós Vida (1927–2005)
*Miklós Villányi (1931–)
*Dávid Vitézy
*[[Gábor Vona]] (r. Zázrivecz) (1978–)
*Vince Vörös
*Sebő (Sava) Vukovics (1811–1872)
== W ==
* [[Lajos Walko]] (1880–1954)
* Sándor Wekerle (1848–1921)
* Béla Wenckheim (1811–1879)
== Z ==
*Ágost Zichy
*Ferenc Zichy (1811–1900)
*János Zichy (1868–1944)
*József Zichy (1841–1924)
*Károly Zichy (1753–1826)
*[[Béla Zsedényi]] de Lőcse/Lőcsei (1894–1955)
*[[Dániel Zsiga-Kárpát]] (1979–)
* Tibor Zsitvay (1884–1969)
* [[Mihály Zsofinyecz]] (1906–1986)
* Béla Zsolt (1895–1949)
*Sándor Zöld (''Benjámin Eisenberger'' 1906–1993)
*[[Sándor Zöld]] (1913–1951)
{{seznami narodov po poklicu|politikov}}
[[Kategorija:Seznami Madžarov|Politiki]]
[[Kategorija:Madžarski politiki|*]]
mkg7j4egf4mhirm6r1b06m2g1hx2pqe
6739601
6739599
2026-08-19T23:28:43Z
~2026-44996-51
264415
/* P */
6739601
wikitext
text/x-wiki
'''[[Seznam]] [[Madžari|madžarskih]] [[politik]]ov.'''
{{seznami poklicev za narode|Madžarov|Madžarska|madžarskih}}
{{CompactTOC2}}
== A ==
*[[Lajos Ács]] (1898–1959)
*Lajos Ács (1922–1968)
*[[György Aczél]] (Henrik Appel) (1917–1991)
* [[János Áder]] (1959–)
* Erzsébet Andics (1902–1986)
*[[László Andor]] (1966–)
*Bertalan Andrásfalvy (1931–)
*[[László Andráska]] (1972–)
* [[Gyula Andrássy von Csik-Szent-Király und Kraszna-Horka|Gyula Andrássy]] (1823–1890)
* [[Gyula Andrássy]] ml. (1860–1929)
* Károly Andrássy (1792–1845)
* [[József Antall]] (1932–1993)
* Vilmos Apor de Altorja (1892–1945)
*Albert Apponyi (1846–1933)
*György Apponyi de Nagyappony (1808–1899)
* [[Antal Apró]] (1913–1994)
== B ==
*[[Antal Babics]] (1902–1992)
*[[Endre Bajcsy-Zsilinszky]] (1886–1944)
*[[György Gordon Bajnai]] (1968–)
*[[András Baka|András Bálint Baka]] (1952–)
*[[Tamás Bakócz|Tamás]] [[Tamás Bakócz|Bakócz]] ([[1442]]–[[1521]])
*[[István Bakos]] (1924–1965)
*[[László Baky]] (1898–1946)
*Antal Balla (1886–1953)
*László Ballai (1929–1989?)
*[[Péter Balázs]] (1941–)
*József Balint (1930–2024)
*[[Zoltán Balog]] (1958–)
*[[István Balogh]] (1894–1976)
*Károly Balogh (1930–?)?
*[[Mihályné Balogh]] (1927–)
*Gézáné Bánáti
* Dezső Bánffy (1843–1911)
* Miklós Bánffy de Losoncz (1873–1950)
*[[Balázs Bárány]] (1987–)
*[[Tibor Baranyai]] (1930–?)
*Sándor Barcs
*István Bárczy (1866–1943)
*[[László Bárdossy]] (1890–1946)
*Miklós Barity (1929–?)
*[[Gabor Baross|Gábor]] [[Gabor Baross|Baross]] ([[1848]]–[[1892]])
*[[Etelka Barsiné Pataky]] ([[1941]]–2018)
*[[Bertalan Bartha]] (1904–1978)
*Tibor Bartha
*István Bata (1910–1982)
*[[Erzsébet Báthory|Erzsébet]] [[Erzsébet Báthory|Báthory]] ([[1560]]–[[1614]])
* [[Sigismund Bathory|Zsigmond]] [[Sigismund Bathory|Báthory]] ([[1572]]–[[1613]])
*Kázmér Batthyány (1807–1854)
* [[Lajos Batthyány]] (1807–1849)
*[[Lajos Batthyány de Németújvár]] (1860–1951)
*[[Károly Bauer]] (1942–)
*Tamás Bauer (1946–)
*[[Zsolt Becsey]] (1964–)
*László Békesi (1942–)
*[[Ágost Benárd]] (1880–1968)
*[[Tordai Bence]] (1981–)
*[[Valéria Benke]] (1920–2009)
*Tibor Benkő (1955–)
* [[Ödön Beothy|Ödön Beöthy]] ([[1796]]–[[1854]])
* Frigyes Berecz (1933–2005)
*[[János Berecz]] (1930–2022)
*[[Dénes Berinkey]] (1871–1944)
*[[István Bethlen]] (1874–1946)
*István Bibó (1911–1979)
*József Bielek (1934–2008)
*Imre Bíró
*[[Zoltán Bíró]] (1941–)
*[[Béla Biszku]] (1921–2016)
* István Bittó (1822–1903)
* Péter Ákos Bod (1951–)
*Tivadar Bódy (1868–1934)
*[[József Bognár]] (1917–1996)
*Rezső Bognár (1913–1990)
* Vilmos Böhm (1880–1949)
*[[Lajos Bokros]] (1954–)
* János Boldóczki (1912–1988)
* Szabolcs Bóna
*[[Ildikó Borbély]] (1972–)
*([[Lasló Borbély]])
*[[Lénárd Borbély]] (1981–)
*[[Imre Boros]] (1947–)
*[[Péter Boross]] (1928–)
*András Bozóki (1959–)
*János Bud de Budfalva (1880-1950)
*[[György Budaházy]] (1969–)
*[[Róbert Burgert]]
*[[Barna Buza]] (1873–1944)
== C ==
* Dénes Csengey (1953–1991) ?
*[[Gyula Cseszneky|Gyula]] [[Gyula Cseszneky|Cseszneky]] (1914–1970)
* [[István Csáky]] (1894–1941)
* László Csányi (1790–1849)
*[[Katalin Cseh]] (1988–)
*Judit Csehák (1940–)
*[[Sándor Csoóri]] (1930–2016)
*János Csorba (1897–1986)
*[[István Csurka]] (1934–2012)
== D ==
* [[Kálmán Darányi]] (1886–1939)
* Géza Daruváry (1866–1934)
* [[Ibolya Dávid]] (1954–)
*Ferenc Deák (1803–1876)
*Ervin Demeter (1954–)
*[[Gábor Demszky]] (1952–)
*[[Tamás Deutsch]] (1966–)
*[[Lajos Dinnyés]] (1901–1961)
* [[István Dobi]] (1898–1968)
*[[Klára Dobrev]] (1972–) (bolgarskega rodu)
*[[Imre Dögei]] (1912–1964)
*Frigyes Doleschall (1897–1964)
*Mihály Dömötör (1875–1962)
*[[Ferenc Donáth]] (1913–1986)
*[[Anna Júlia Donáth]] (1987–)
*[[Lajos Drahos]] (1895–1983)
*[[Alfréd Drasche-Lázár]] (1875–1949)
*Tibor Draskovics (1955–)
*[[Ilona Duczynska]] (''Ducsinszka'') (1897–1978)
*József Dudás (1912–1957)
*Imre Dunai (1939–2004)
*[[Dóra Dúró]] (1987–)
*Ferenc Duschek (1797–1872)
*Lajosné Duschek (1929–1989?)
== E ==
* [[Tibor Eckhardt]] (1888–1972)
* János Eleki
* Mályusz Elemér (1898–1989), zgodovinar
* László Endre (1895–1946)
*[[Pál Gábor Engelmann]] (1854–1916)
*[[Ferenc Erdei]] (1910–1971)
*Pál Esterházy von Galantha (1786–1866)
== F ==
*Ákos Farkas (1894–1952)
*[[Mihály Farkas]] (''Hermann Lőwy'') (1904–1965)
*[[Lajos Faluvégi]] (1924–1999)
*István Szabolcs Fazakas (1947–2020)
*[[Sándor Fazekas]] (1963–)
*[[Lajos Fehér]] (1917–1981)
*[[György Fejti]] (1946–)
*[[András Fekete-Győr]] (1989–)
*[[Fellegi Tamás László|László Fellegi Tamás]] (1956–)
*György László Festetics de Tolna (1815–1883)
*Sándor Festetics de Tolna (1882–1956)
*Ádám Ficsor (1980–)
*[[Fock Jenő|Jenő]] [[Fock Jenő|Fock]] ([[1916]]–[[2001]])
*[[Gábor Fodor]] (1962–)
*[[Rudolf Földvári]] (1921–2024)
*Imre Forgács (1949–2022)
*[[Ágnes Forsthoffer]] (1980–)
*[[Leó Frankel]] (fr. ''Léo Fränkel'') (1844–1896)
* István (Stephen) Friedrich (1883–1951)
*Lájos Fűr (1930–2013)
*Tibor Füzessi (1928–2023)
== G ==
* [[Gaszton Gaál]] (1868–1932)
* István Gajdócsi (1924–1989)
* László Gajdos (1962–)
*[[Kinga Gál]] (1970–)
*Zoltán Gál (1940–)
*Zoltán J. Gál (1973–)
*András Gálszécsy (1933–2021)
* [[Ernő Garami]] ([[1876|1876–]][[1935]])
*[[Sándor Garbai]] (1879–1947)
*István Gaskó (1954–)
*[[Ferenc Gáspár]] (1957–)
*[[Sándor Gáspár]] (1917–2002)
*[[Jenő Gerbovits]] (1925–2011)
*Elemér Gergátz (1942–2019)
* [[Ernő Gerő]] (1898–1980)
* [[Erika Glanz]] (1942–) (Porabska Slovenka)
* [[Béla Glattfelder]] ([[1967|1967–]])
*[[Ferenc Glatz]] (1941–), predsednik [[Madžarska akademija znanosti|Madžarske akademije znanosti]]
*Árpád József Gógl (1939–)
*[[Zoltán Gőgös]] (1960–)
*[[Gyula Gömbös]] (1886–1936)
* [[Árpád Göncz]] (1922–2015)
*[[Kinga Göncz]] (1947–)
*[[Ferenc Gordon]] (1893–1971)
*Artúr Görgei (''Arthur Görgey'') ''de Görgő et Toporc'' (1818–1916)
*Márta Görög
*István Gorove de Gáttája (1819–1881)
* [[Karoly Grosz]] (1930–1996)
* Gusztáv Gratz (1875–1946)
*[[Zsolt Gréczy]] (1964–)
*[[Gergely Gulyás]] (1981–)
*[[Zita Gurmai]] (1965–)
*[[András Gyenes]] (1923–1997)
*István Gyenesei (1948–2024)
* János Gyöngyösi (1893–1951)
* [[Márton Gyöngyösi]] (1977–)
* [[János Győri]] (1935–)
* [[Gergely Gulyás]] (1981–)
* [[Ferenc Gyurcsány]] (1961–)
*[[András Gyürk]] (1972–)
== H ==
* [[András Hadik|András]] [[András Hadik|Hadik]] ([[1710]]–[[1790]])
*[[Ákos Hadházy]] (1974–)
* János Hadik (1863–1933)
*János Halmos (1847–1907)
*[[Jenő Hamburger]] (1883–1936)
*[[Csaba Hamori]] (1948–)
*[[Tamás Harangozó]] (1979–)
*[[Miklós Haraszti]] (1945–)
*[[Péter Pál Harrach]] (1947–)
*Ferenc Harrer (1874–1969)
*Pál Harrer (1829–1914)
*[[József Harustyák]] (1894–1970)
*Ernő Havas (1914–1983)
*[[Ferenc Havasi]] (1929–1993)
*László Háy (1891–1975)
*[[Árpád Házi]] (1908–1970)
*[[András Hegedüs]] (1922–1999)
*Lóránt Hegedüs (1872–1943)
*Béla Hegedüs (1850–1906)
*[[Béla Hegedüs]] (19??–????)
*[[Péter Hegedűs]]
*Zsolt Hegedűs
*[[Csaba Hende]] (1960–)
*Árpád Henney (1895–1980)
*Károly Herényi (1950–)
* [[Theodor Herzl|Theodor (Tivadar) Herzl]] ([[1860|1860–]][[1904]])
* István Hetényi (1926–2008)
* [[István Hidas]] (''Háder'') (1918–2002)
* Aladár Hikádé
*[[István Hiller]] (1964–)
*[[Dezső Hiszékeny]] (1956–)
*[[Gyula Horn]] (1932–2013)
*[[István Horthy]] de Nagybánya (1904–1942)
* [[Miklós Horthy]] de Nagybánya ([[1868|1868–]][[1957]])
* Boldizsár Horvát (1822–1898)
*Balázs Horváth (1942–2006)
*Béla Horváth de Szentgyörgy (1886–1978)
*[[Imre Horváth]] (1901–1958)
*[[István Horváth]] (1935–)
*[[Márton Horváth]] (1906–1987)
*Sándorné Horváth
*[[Gábor Hunyadi]]
*[[János Hunyadi]]
*[[Ladislav Hunyadi|Ladislav]] [[Ladislav Hunyadi|(''László)'' Hunyadi]]
*István Huszár (1927–2020)
* [[Károly Huszár]] de Sárvár (1882–1941) (r. ''Károly Schorn'')
== I ==
*[[Pál Ilku]] (1912–1973)
*[[Béla Imrédy]] ''- vitéz ómoravicza'' (1891–1946)
*[[Pál Iványi]] (1942–)
== J ==
*[[István Jakab]] (1949–)
*[[Péter Jakab]] (1980–)
*Károly Janza (1914–2001)
*Zsigmond Járai (1951–)
*[[Lívia Járóka]] (1974–)
*[[Mihály Jassó]] (1936–)
*[[Benedek Jávor]] (1972–)
* [[Géza Jeszenszky]] (1941–)
*Rudolf Joó (1946–2002)
*Jožef Avgust Avstrijski (1872–1962)
*Gábor Juhász (1963–)
*[[Hajnalka Juhász]] (1980–)
*[[Péter Juhász]] (1971–)
== K ==
*[[János Kádár]] (1912–1989)
*[[Gyula Kállai]] (1910–1996)
*Benjamin Kállay (1839–1903)
*Miklós Kállay (1887–1967)
*Károly Kamermayer (1829–1897)
*[[Kálmán Kánya]] (1869–1945)
*István Kapitány
*[[László Kapolyi]] (1932–2014)
*[[Gergely Karácsony]] (1975–)
*Jenő Karafiáth (1883–1952)
*[[Frigyes Karikás]] (''Bálint'', ''Fjodor'' ''Katona; Ferenc Virág'') (1891–1938, Moskva)
*[[András Kármán]] (1973–)
*[[Gyula Károlyi]] (1871–1947)
*[[Mihály Károlyi]] de Nagykároly ([[1875|1875–]][[1955]])
*Miklós Kásler (1950–2025)
*Vilmos Kátai-Németh
*Imre Katona
* [[Kálmán Katona]] (1948–2017)
*Lajos Kelemen (1923–2008)
*[[Gábor Kemény]] (1910–1946)
*[[Szabolcs Kerék-Bárczy]] (1971–)
* Ferenc Keresztes-Fischer (1881–1948)
*László Lóránt Keresztes (1975–)
*Dezső Keresztury (1904–1996)
*Kálmán Kéri (1901–1994)
*[[Gábor Kerpel-Fronius]] (1966–)
*Jánosné Keserű (''Bérci Etelka'') (1925–2018)
*[[Anna Kéthly]] (1889–1976)
*[[János Kis]] (1943–)
*[[Ödön Kisházi]] (1900–1975)
*[[Károly Kiss]] (1903–1983)
*[[Péter Kiss]] (1959–2014)
*Mihály Kökény (1950–)
* [[Erika Köles-Kiss]] (1961–) (Porabska Slovenka)
*[[Károly Khuen-Héderváry]] ([[1849|1849–]][[1918]])
*György (Móric) Klapka (''Georg Klapka'') ''(''1820–1892)
*Gábor Klauzál de Szlavovicz
*[[Kuno Klebelsberg]] de Thumburg (1875–1932)
*[[Máté Kocsis]] (1981–)
*[[Olivio Kocsis-Cake]] (1980–) (temnopolt)
*[[Imre Komjáthi]] (1968–)
*[[Zoltán Komócsin]] (1923–1974)
*Imre Kónya (1947–)
*[[Péter Kónya]] (1969–)
*[[Sándor Kopácsi]] (1922–2001)
*[[Béla Köpeczi]] (1921–2010)
*Frigyes Korányi de Tolcsva (1869–1935)
*János Kornai (1928–2021) (ekonomist)
*Gyula Kornis
*[[Mihály Korom]] (1927–1993)
*[[Lajos Korózs]] (1958–)
*Csaba Kőrösi (1958–)
*[[Matija Korvin|'''Matija Korvin''']]
*[[Lajos Kósa]] (1964–)
*[[István Kossa]] (1904–1965)
*[[Ferenc Kossuth]] (1841–1914)
* '''[[Lajos Kossuth|Lajos]] [[Lajos Kossuth|Kossuth]]''' ([[1802|1802–]][[1894]])
*[[Béla Kovács]] (1908–1959)
*Imre Kovács (1913–1980)
*[[István Kovács]] (1911–2011)
*[[László Kovács (politik)|László Kovács]] ([[1939|1939–]])
*József Kővágó (do 1934 ''Küronya'') (1913–1996)
* [[László Kövér]] (1959–)
*[[Mihael Kregar]] (1734–1803)
*[[István Kristóf]] (1912–1979)
*Kálmán Kulcsár (1928–2010)
* [[Béla Kun|Béla]] [[Béla Kun|Kun]] ([[1886|1886–]][[1939]]?)
*[[Gábor Kuncze]] (1950–)
*[[Zsigmond Kunfi]] (''Zsigmond Kohn'') (1879–1929)
*[[Ágnes Kunhalmi]] (1982–)
*Mihály Kupa (1941–2024)
== L ==
* [[Géza Lakatos]] (1890–1967)
* László Lakos (1945–)
*[[Mónika Lamperth]] (1957–)
* [[Jenő Landler]] (1875–1928)
* Judit Lannert
* Andor László (1914–1993)
* Csaba László (1962–)
*[[János Latorcai]] (1944–)
* [[György Lázár]] (1924–2014)
*[[János Lázár]] (1975–)
*[[Ildikó Lendvai]] (1946–)
*[[Katalin Lévai]] (1954–)
*[[Sándor Lezsák]] (1949–)
* Menyhért Lónyay (1822–1884)
* Viktória Lőrincz
* [[Géza Losonczy]] (1917–1957)
* [[Pál Losonczi|Pál]] [[Pál Losonczi|Losonczi]] (''Pál Laklia'') ([[1919|1919–]][[2005]])
*[[György Lukács de Erzsébetváros]] (1865–1950)
*[[György Lukács]] (1885–1971)
*[[Janos Lukács]] (1935–)
* László Lukács (1850–1932)
== M ==
* [[Imre Madách|Imre]] [[Imre Madách|Madách]] ([[1823|1823–]][[1864]])
* [[Ferenc Mádl|Ferenc]] [[Ferenc Mádl|Mádl]] ([[1931|1931–]][[2011]])
*[[Bálint Magyar]] (1952–)
*[[Péter Magyar]] (1981–)
*György Majláth (1786–1861)
*György Majláth (1818–1883)
*[[Pál Maléter]] (1917–1958)
*József Marjai (1923–2014)
*[[Péter Márki-Zay]] (1972–)
*Imre Markója (1931–2008)
*[[Emília Márkus]] (1860–1949)
*József Márkus (1852–1915)
*[[György Marosan]] (1908–1992)
*Károly Maróthy (Meizler) (1897–1964)
*[[László Maróthy]] (1942–)
*[[János Martonyi]] (1944–)
*György Matolcsy (1955–)
*[[Márta Mátrai]] (1948–)
*János Mayer (1871–1955)
* [[Péter Medgyessy]] ([[1942|1942–]])
* László Medve (1928–2008)
* Lajos Méhes (1927–2002)
* [[József Mekis]] (1910–1984)
* Zoltán Meskó de Széplak (1883–1959)
*[[Attila Mesterházy]] (1974–)
*Lázár Mészáros (1796–1858)
*[[Lőrinc Mészáros]] (1966–)
*[[Erzsébet Metzker Vass]] (1915–1980)
*Ernő Mihályfi (1898–1972)
*[[Kelemen Mikes|Kelemen]] [[Kelemen Mikes|Mikes]] ([[1690|1690–]][[1761]])
*[[Imre Mikó]] de Hidvég (1805–1876)
* Béla Miklós ''de Dálnok'' (1890–1948)
* István Ferenc Mikola (1947–)
* [[Kálmán Mikszáth]] ([[1847|1847–]][[1910]])
* [[József Mindszenty]] ([[1892|1892–]][[1975]])
*[[Erik Molnár]] (1894–1966)
*[[Gyula Molnár]] (1961–)
*[[Zsolt Molnár]] (1974–)
*[[Illésné Mónus]] (1890–1951/60?)
*[[Jolán Mónus]] (1901–1962)
* [[Ferenc Münnich]] (1886–1967)
== N ==
* Emil Nagy de Vámos (1871-1956)
* [[Dániel Nagy]] (1910–1983)
* [[Ferenc Nagy]] (1903–1979)
*[[Ferenc József Nagy]] (1923–2019)
*[[Frigyes Nagy]] (1939–)
* [[Imre Nagy|Imre]] [[Imre Nagy|Nagy]] ([[1896|1896–]][[1958]])
*Imre Nagy (1957–)
*[[István Nagy]] (1967–)
*[[Józsefné Nagy]] (1921–1999); druga (1918–2000)
*[[Márton Nagy]] (1976–)
*Miklós Nagy (1932–1974)
*Sándor Nagy (1946–2015)
*László Nánási (1906–1985)
* [[Tibor Navracsics]] (1966–)
* [[Dezső Nemes]] (1908–1985)
* [[Németh Károly|Károly Németh]] (1922–2008)
* [[Miklós Németh]] ([[1948|1948–]])
*[[Zoltán Németh]] (1972–)
*[[Zsuzsanna Németh]] (1953[[1952|–]])
*Ferenc Nezvál (1909[[1952|–]]1987)
* [[Péter Niedermüller|Péter]] [[Péter Niedermüller|Niedermüller]] ([[1952|1952–]])
*István Nikolits (1946–)
*Sándor Nógrádi (1894–1971)
*[[Előd Novák]] (1980–)
*[[Katalin Novák]] (1977–)
*Miklós Nyárádi (1905–1976)
*[[Rezső Nyers]] (1923–2018)
*[[György Nyisztor]] (1869–1956)
== O ==
* [[Péter Olajos]] (1968–)
* Károly Olt (1904–1985)
* [[Imre Oltványi]] (1893–1963)
* [[Anita Orbán]] (1974–)
* [[Balázs Orbán]] (1986–)
* [[Viktor Orbán|Viktor]] [[Viktor Orbán|Orbán]] (1963–)
*Gyula Ortutay (1910–1978)
* [[Csaba Őry]] (1952–)
* Péter Oszkó (1973–)
* [[Miklós Óvári]] (1925–2003)
== P ==
*László Pál (1942–2017)
*Fidél Pálffy de Erdőd (1895–1946)
*[[József Pálinkás]] (1952–)
*[[László Palkovics]] (1965–)
*[[Tivadar Pártay]] (1908–1999)
*[[Etelka Barsiné Pataky]] (1941–2018)
*[[Irena Pavlič]] (1934–2022)
* Gyula Peidl (1873–1943)
*[[Ildikó Pelczné Gáll]] (1962–)
* John Pepper/József Pogány (1886–1938)
* Zsigmond Perényi (1783–1849)
* László Pesta (1902–1998)
* Pál Pesthy (1873–1952)
*[[Gábor Péter]] (prv. ''Benjámin Eisenberger'' 1906–1993)
*[[János Péter]] (1910–1999)
*Anna Petrasovits (1954–)
*Gábor Petri (1914–1985)
*[[Károly Peyer]] (1881–1956)
*[[Sándor Pintér]] (1948–)
*Ignác Pióker (1907–1988)
*[[László Piros]] (1917–2006)
*[[József Pogány]]/''John Pepper'' (1886–1938)
*[[Zoltán Pokorni]] (1962–)
*[[Karl Polányi]] (1886–1964)
*Károly Polinszky (1922–1998)
*[[Kornél Polonyi]] (1927–2023)
*Kálmán Pongrácz (1898–1980)
*Gergely Pongrátz (1932–2005)
*[[Gábor Pósfai]] (1982–)
*[[Imre Pozsgay]] (1933–2016)
*István Prepeliczay (1936–2002)
*Ottokár Prohászka (1858–1927)
*[[Frigyes Puja]] (1921–2008)
* Endre Puky de Bizák (1871–1941)
* [[Árpád Pullai]] (1925–2025)
== R ==
* Ferenc Rabár (1929–1999)
* Jenő Rácz (1907–1981)
* [[Gedeon Ráday]] de Ráda (1841–1883)
* [[László Rajk]] (1909–1949)
*[[Mátyás Rákosi]] (1892–1971)
*István Rakovszky (1858–1931)
*Károly Ráth (1821/29–1868/97)?
*Anna Ratkó (1903–1981)
* Ádám Récsey (1775–1852)
*[[Miklós Réthelyi]] (1939–)
*[[Miklós Réti]] (1944–2017)
* [[József Révai]] (''József Lederer'') (1898–1959)
*[[Máriusz Révész]] (1967–)
*Miklós Ribnyánszki (1915–1980)
*[[Antal Rogán]] (1972–)
*József Román (1908–1970)
*[[Pál Romány]] (1929–2019)
*[[Sándor Rónai]] (1892–1965)
*[[László Rudas]] (Adolf Róth) (1885–1950/3)
*[[Bálint Ruff]] (1981–)
*[[Romulusz Ruszin-Szendi]] (1973–)
== S ==
*András Sajó (1949–)
*[[László Sándor]] (1949–)
*[[Gáspár Sándor]] (1911–1980)
*Jozsef Sándor (1853–1945)
*[[István Sarlós]] (1921–2006)
*[[András Schiffer]] (1971–)
* [[Pál Schmitt]] (1942–)
*[[Andor Schmuck]] (1970–)
*Erzsébet Schmuck (1954–)
*[[György Schöpflin]] (1939–)
*Emil Schultheisz (1923–2014)
* Béla Scitovszky (1878–1959)
* Tibor Scitovszky (1875–1959)
*[[László Sebián-Petrovszki]] (1977–)
*[[Zsolt Semjén]] (1962–)
*Pál Sennyey ''de Kissennye'' (1822–1888)
*[[Miklós Seszták]] (1968–)
* Endre Sík (1891–1978)
*[[István Simicskó]] (1961–)
*Pal Simon (1929–2021)
* Sándor Simonyi-Semadam (1864–1946)
*Jenő Sipőcz (1878–1937)
*[[Margit Slachta]] (1884–1974)
*[[Tamás Sneider]] (1972–)
*[[János Söjtör]] (1918–1995?)
* [[László Sólyom]] (1942–2023)
*[[Ferenc Somogyi]] (1945–)
*[[László Somogyi]] (1932–)
*[[Miklós Somogyi]] (1896–1980)
*[[István Stadinger]] (1927–2018)
*[[Brunó Ferenc Straub]] (1914–1996)
*Tamás Suchman (1954–2023)
*[[Jozsef Suhajda]] (1915–1988)
*[[Dezső Sulyok]] (1897–1965)
*[[Tamás Sulyok]] (1956–)
*[[László Surján]] (1941–)
*[[György Szabad]] (1924–2015)
* Árpád Szabó (1878–1948)
* Gergely Szabó (1921–2000)
*[[István Szabó]] de Nagyatád (1863–1924)
*István Szabó de Sokorópátka
*[[István Szabó]] (1906–1974)
*Iván Szabó (1934–2005)
*[[János Szabó]] (1937–2021)
*[[Pál Szabó]] (1893–1970)
*Piroska Szabó
*[[Rebeka Szabó]] (1977–)
*[[Sándor Szabó]] (1985–)
*[[Tímea Szabó]] (1976–)
*Zoltán Szabó (1914–2007)
*Imre Szacsvay (1818–1849)
*[[József Szájer]] (1961–)
*[[Árpád Szakasits]] (1888–1965)
* [[Ferenc Szálasi]] (1897–1946)
* [[Kristóf Szalay-Bobrovniczky]] (1970–)
*László Szalay (1813–1864), tudi zgodovinar
*Béla István Szalai (1922–2008)
*Pál Szalai/-y (1915–1994) (>>''Paul Sterling'')
*Zoltán Szántó (1893–1977)
*Bertalan Szemere (1812–1869)
* [[Tibor Szamuely]] (1890–1919)
*[[Tibor Szanyi]] (1956–)
* [[Béla Szántó]] (1881–1951)
* [[Zoltán Szántó]] (1893–1977)
* [[István Széchenyi|István]] [[István Széchenyi|Széchenyi]] ([[1791|1791–]][[1860]])
*[[Csanád Szegedi]] (1982–)
*Ferenc Székely (1842–1921)
*[[Imre Szekeres]] (1950–)
*[[Bernadett Szél]] (1977–)
* [[Kálmán Széll]] (1843–1915)
* Bertalan Szemere (1812–1869)
* Béla Szende de Keresztes (1823–1882)
*Károly Szendy (1885–1953)
*[[István Szent-Iványi]] (1958–)
*Zoltán Szépvölgyi (1921–2006)
*Gyula Szapáry (1832–1905)
*[[Miklós Seszták]] (1968–)
*[[Péter Szijjártó]] (1978–)
*(Mihály Szilágyi)
*[[Katalin Szili]] (1956–)
*György Szilvásy (1958–)
*[[István Szirmai]] (1906–1969)
* [[József Szlávy de Érkenéz et Okány|József Szlávy ''de Érkenéz et Okány'']] (1818–1900)
* László Szőgyény-Marich (1806–1893)
* Zsigmond Szőgyény (1775–1826)
* Döme Sztójay (''Dimitrije Stojaković'') (1883–1946)
* [[Mátyás Szűrös]] (1933–)
== T ==
* [[József Takács]] (1884–1961)
* Zoltán Tanács
* Mihály Tancsics (1799–1884)
*[[István Tarlós]] (1948–)
*Zoltán Tarr
*András Tasnádi Nagy (1882–1956)
*[[Ilona Tatai]] (1935–)
*[[Géza Teleki]] (1911–1983)
*László Teleki IV de Szék (1811–1861)
* [[Pál Teleki]] (1879–1941)
*[[Gyula Thürmer]] (1953–)
*[[Zoltán Tildy]] (1889–1961)
*Mátyás Tímár (1923–2020)
* [[István Tisza]] ([[1861|1861–]][[1918]])
*[[Kálmán Tisza]] de Borosjenő (1830–1902)
*[[József Tóbiás]] (1970–)
*Vilmos Pál Tomcsányi (1880–1959)
*[[József Torgyán]] (1932–2017)
*[[László Toroczkai]] (''László Tóth'') (1978–)
*[[Bertalan Tóth]] (1975–)
*[[Csaba Toth]]?
*Dezső Tóth (1925–1985)
*[[Rezső Trautmann]] (1907–1995)
*[[László Trócsányi]] (1956–)
*Béla Turi-Kovács (1935–2023)
*[[István Türr]] ([[1825]]–[[1908]])
== U ==
* Lajos Újfalussy (1823–1899)
*[[István Ujhelyi]] (1975–)
*Gyula Úszta (1914–1995)
== V ==
*[[Ágnes Vadai]] (1974–)
*[[Imre Vajda]] (1900–1969)
*Gábor Vajna (1891–1946)
*[[Péter Vályi]] (1919–1973)
*[[Béla Varga]] (1903–1995)
* István Varga
* [[Judit Varga]] (1980–)
*[[Mihály Varga]] (1965–)
*Zoltán Varga (1952–)
*Eugen "Jenő" Varga (Eugen Weisz) (1879–1964) (madžarsko-judovsko-sovjetski ekonomist)
*[[Olivér Várhelyi]] (1972–)
*[[Péter Várkonyi]] (1931–2008)
*[[Zoltán Vas]] (1903–1983)
* [[István Vásáry]] (1887–1955)
* Erzsébet (Metzker) Vass (1915–1980)
* [[Pál Vastagh]] (1946–)
* '''Miklós Vay''' (1802–1894)
* [[Béla Vég]] (1922–2004)
* János Veres (1957–)
*József Veres (1906–1993)
*[[Péter Veres]] (1897–1970)
*Miklós Vida (1927–2005)
*Miklós Villányi (1931–)
*Dávid Vitézy
*[[Gábor Vona]] (r. Zázrivecz) (1978–)
*Vince Vörös
*Sebő (Sava) Vukovics (1811–1872)
== W ==
* [[Lajos Walko]] (1880–1954)
* Sándor Wekerle (1848–1921)
* Béla Wenckheim (1811–1879)
== Z ==
*Ágost Zichy
*Ferenc Zichy (1811–1900)
*János Zichy (1868–1944)
*József Zichy (1841–1924)
*Károly Zichy (1753–1826)
*[[Béla Zsedényi]] de Lőcse/Lőcsei (1894–1955)
*[[Dániel Zsiga-Kárpát]] (1979–)
* Tibor Zsitvay (1884–1969)
* [[Mihály Zsofinyecz]] (1906–1986)
* Béla Zsolt (1895–1949)
*Sándor Zöld (''Benjámin Eisenberger'' 1906–1993)
*[[Sándor Zöld]] (1913–1951)
{{seznami narodov po poklicu|politikov}}
[[Kategorija:Seznami Madžarov|Politiki]]
[[Kategorija:Madžarski politiki|*]]
qsg3diaws45rdshgyaz64khc0nw1px2
6739602
6739601
2026-08-19T23:35:53Z
~2026-44996-51
264415
/* D */
6739602
wikitext
text/x-wiki
'''[[Seznam]] [[Madžari|madžarskih]] [[politik]]ov.'''
{{seznami poklicev za narode|Madžarov|Madžarska|madžarskih}}
{{CompactTOC2}}
== A ==
*[[Lajos Ács]] (1898–1959)
*Lajos Ács (1922–1968)
*[[György Aczél]] (Henrik Appel) (1917–1991)
* [[János Áder]] (1959–)
* Erzsébet Andics (1902–1986)
*[[László Andor]] (1966–)
*Bertalan Andrásfalvy (1931–)
*[[László Andráska]] (1972–)
* [[Gyula Andrássy von Csik-Szent-Király und Kraszna-Horka|Gyula Andrássy]] (1823–1890)
* [[Gyula Andrássy]] ml. (1860–1929)
* Károly Andrássy (1792–1845)
* [[József Antall]] (1932–1993)
* Vilmos Apor de Altorja (1892–1945)
*Albert Apponyi (1846–1933)
*György Apponyi de Nagyappony (1808–1899)
* [[Antal Apró]] (1913–1994)
== B ==
*[[Antal Babics]] (1902–1992)
*[[Endre Bajcsy-Zsilinszky]] (1886–1944)
*[[György Gordon Bajnai]] (1968–)
*[[András Baka|András Bálint Baka]] (1952–)
*[[Tamás Bakócz|Tamás]] [[Tamás Bakócz|Bakócz]] ([[1442]]–[[1521]])
*[[István Bakos]] (1924–1965)
*[[László Baky]] (1898–1946)
*Antal Balla (1886–1953)
*László Ballai (1929–1989?)
*[[Péter Balázs]] (1941–)
*József Balint (1930–2024)
*[[Zoltán Balog]] (1958–)
*[[István Balogh]] (1894–1976)
*Károly Balogh (1930–?)?
*[[Mihályné Balogh]] (1927–)
*Gézáné Bánáti
* Dezső Bánffy (1843–1911)
* Miklós Bánffy de Losoncz (1873–1950)
*[[Balázs Bárány]] (1987–)
*[[Tibor Baranyai]] (1930–?)
*Sándor Barcs
*István Bárczy (1866–1943)
*[[László Bárdossy]] (1890–1946)
*Miklós Barity (1929–?)
*[[Gabor Baross|Gábor]] [[Gabor Baross|Baross]] ([[1848]]–[[1892]])
*[[Etelka Barsiné Pataky]] ([[1941]]–2018)
*[[Bertalan Bartha]] (1904–1978)
*Tibor Bartha
*István Bata (1910–1982)
*[[Erzsébet Báthory|Erzsébet]] [[Erzsébet Báthory|Báthory]] ([[1560]]–[[1614]])
* [[Sigismund Bathory|Zsigmond]] [[Sigismund Bathory|Báthory]] ([[1572]]–[[1613]])
*Kázmér Batthyány (1807–1854)
* [[Lajos Batthyány]] (1807–1849)
*[[Lajos Batthyány de Németújvár]] (1860–1951)
*[[Károly Bauer]] (1942–)
*Tamás Bauer (1946–)
*[[Zsolt Becsey]] (1964–)
*László Békesi (1942–)
*[[Ágost Benárd]] (1880–1968)
*[[Tordai Bence]] (1981–)
*[[Valéria Benke]] (1920–2009)
*Tibor Benkő (1955–)
* [[Ödön Beothy|Ödön Beöthy]] ([[1796]]–[[1854]])
* Frigyes Berecz (1933–2005)
*[[János Berecz]] (1930–2022)
*T. Iván Berend (1930–)
*[[Dénes Berinkey]] (1871–1944)
*[[István Bethlen]] (1874–1946)
*István Bibó (1911–1979)
*József Bielek (1934–2008)
*Imre Bíró
*[[Zoltán Bíró]] (1941–)
*[[Béla Biszku]] (1921–2016)
* István Bittó (1822–1903)
* Péter Ákos Bod (1951–)
*Tivadar Bódy (1868–1934)
*[[József Bognár]] (1917–1996)
*Rezső Bognár (1913–1990)
* Vilmos Böhm (1880–1949)
*[[Lajos Bokros]] (1954–)
* János Boldóczki (1912–1988)
* Szabolcs Bóna
*[[Ildikó Borbély]] (1972–)
*([[Lasló Borbély]])
*[[Lénárd Borbély]] (1981–)
*[[Imre Boros]] (1947–)
*[[Péter Boross]] (1928–)
*András Bozóki (1959–)
*János Bud de Budfalva (1880-1950)
*[[György Budaházy]] (1969–)
*[[Róbert Burgert]]
*[[Barna Buza]] (1873–1944)
== C ==
* Dénes Csengey (1953–1991) ?
*[[Gyula Cseszneky|Gyula]] [[Gyula Cseszneky|Cseszneky]] (1914–1970)
* [[István Csáky]] (1894–1941)
* László Csányi (1790–1849)
*[[Katalin Cseh]] (1988–)
*Judit Csehák (1940–)
*[[Sándor Csoóri]] (1930–2016)
*János Csorba (1897–1986)
*[[István Csurka]] (1934–2012)
*Tibor Czibere (1930–2023)
== D ==
* [[Kálmán Darányi]] (1886–1939)
* Géza Daruváry (1866–1934)
* [[Ibolya Dávid]] (1954–)
*Ferenc Deák (1803–1876)
*Ervin Demeter (1954–)
*[[Gábor Demszky]] (1952–)
*[[Tamás Deutsch]] (1966–)
*[[Lajos Dinnyés]] (1901–1961)
* [[István Dobi]] (1898–1968)
*[[Klára Dobrev]] (1972–) (bolgarskega rodu)
*[[Imre Dögei]] (1912–1964)
*Frigyes Doleschall (1897–1964)
*Mihály Dömötör (1875–1962)
*[[Ferenc Donáth]] (1913–1986)
*[[Anna Júlia Donáth]] (1987–)
*[[Lajos Drahos]] (1895–1983)
*[[Alfréd Drasche-Lázár]] (1875–1949)
*Tibor Draskovics (1955–)
*[[Ilona Duczynska]] (''Ducsinszka'') (1897–1978)
*József Dudás (1912–1957)
*Imre Dunai (1939–2004)
*[[Dóra Dúró]] (1987–)
*Ferenc Duschek (1797–1872)
*Lajosné Duschek (1929–1989?)
== E ==
* [[Tibor Eckhardt]] (1888–1972)
* János Eleki
* Mályusz Elemér (1898–1989), zgodovinar
* László Endre (1895–1946)
*[[Pál Gábor Engelmann]] (1854–1916)
*[[Ferenc Erdei]] (1910–1971)
*Pál Esterházy von Galantha (1786–1866)
== F ==
*Ákos Farkas (1894–1952)
*[[Mihály Farkas]] (''Hermann Lőwy'') (1904–1965)
*[[Lajos Faluvégi]] (1924–1999)
*István Szabolcs Fazakas (1947–2020)
*[[Sándor Fazekas]] (1963–)
*[[Lajos Fehér]] (1917–1981)
*[[György Fejti]] (1946–)
*[[András Fekete-Győr]] (1989–)
*[[Fellegi Tamás László|László Fellegi Tamás]] (1956–)
*György László Festetics de Tolna (1815–1883)
*Sándor Festetics de Tolna (1882–1956)
*Ádám Ficsor (1980–)
*[[Fock Jenő|Jenő]] [[Fock Jenő|Fock]] ([[1916]]–[[2001]])
*[[Gábor Fodor]] (1962–)
*[[Rudolf Földvári]] (1921–2024)
*Imre Forgács (1949–2022)
*[[Ágnes Forsthoffer]] (1980–)
*[[Leó Frankel]] (fr. ''Léo Fränkel'') (1844–1896)
* István (Stephen) Friedrich (1883–1951)
*Lájos Fűr (1930–2013)
*Tibor Füzessi (1928–2023)
== G ==
* [[Gaszton Gaál]] (1868–1932)
* István Gajdócsi (1924–1989)
* László Gajdos (1962–)
*[[Kinga Gál]] (1970–)
*Zoltán Gál (1940–)
*Zoltán J. Gál (1973–)
*András Gálszécsy (1933–2021)
* [[Ernő Garami]] ([[1876|1876–]][[1935]])
*[[Sándor Garbai]] (1879–1947)
*István Gaskó (1954–)
*[[Ferenc Gáspár]] (1957–)
*[[Sándor Gáspár]] (1917–2002)
*[[Jenő Gerbovits]] (1925–2011)
*Elemér Gergátz (1942–2019)
* [[Ernő Gerő]] (1898–1980)
* [[Erika Glanz]] (1942–) (Porabska Slovenka)
* [[Béla Glattfelder]] ([[1967|1967–]])
*[[Ferenc Glatz]] (1941–), predsednik [[Madžarska akademija znanosti|Madžarske akademije znanosti]]
*Árpád József Gógl (1939–)
*[[Zoltán Gőgös]] (1960–)
*[[Gyula Gömbös]] (1886–1936)
* [[Árpád Göncz]] (1922–2015)
*[[Kinga Göncz]] (1947–)
*[[Ferenc Gordon]] (1893–1971)
*Artúr Görgei (''Arthur Görgey'') ''de Görgő et Toporc'' (1818–1916)
*Márta Görög
*István Gorove de Gáttája (1819–1881)
* [[Karoly Grosz]] (1930–1996)
* Gusztáv Gratz (1875–1946)
*[[Zsolt Gréczy]] (1964–)
*[[Gergely Gulyás]] (1981–)
*[[Zita Gurmai]] (1965–)
*[[András Gyenes]] (1923–1997)
*István Gyenesei (1948–2024)
* János Gyöngyösi (1893–1951)
* [[Márton Gyöngyösi]] (1977–)
* [[János Győri]] (1935–)
* [[Gergely Gulyás]] (1981–)
* [[Ferenc Gyurcsány]] (1961–)
*[[András Gyürk]] (1972–)
== H ==
* [[András Hadik|András]] [[András Hadik|Hadik]] ([[1710]]–[[1790]])
*[[Ákos Hadházy]] (1974–)
* János Hadik (1863–1933)
*János Halmos (1847–1907)
*[[Jenő Hamburger]] (1883–1936)
*[[Csaba Hamori]] (1948–)
*[[Tamás Harangozó]] (1979–)
*[[Miklós Haraszti]] (1945–)
*[[Péter Pál Harrach]] (1947–)
*Ferenc Harrer (1874–1969)
*Pál Harrer (1829–1914)
*[[József Harustyák]] (1894–1970)
*Ernő Havas (1914–1983)
*[[Ferenc Havasi]] (1929–1993)
*László Háy (1891–1975)
*[[Árpád Házi]] (1908–1970)
*[[András Hegedüs]] (1922–1999)
*Lóránt Hegedüs (1872–1943)
*Béla Hegedüs (1850–1906)
*[[Béla Hegedüs]] (19??–????)
*[[Péter Hegedűs]]
*Zsolt Hegedűs
*[[Csaba Hende]] (1960–)
*Árpád Henney (1895–1980)
*Károly Herényi (1950–)
* [[Theodor Herzl|Theodor (Tivadar) Herzl]] ([[1860|1860–]][[1904]])
* István Hetényi (1926–2008)
* [[István Hidas]] (''Háder'') (1918–2002)
* Aladár Hikádé
*[[István Hiller]] (1964–)
*[[Dezső Hiszékeny]] (1956–)
*[[Gyula Horn]] (1932–2013)
*[[István Horthy]] de Nagybánya (1904–1942)
* [[Miklós Horthy]] de Nagybánya ([[1868|1868–]][[1957]])
* Boldizsár Horvát (1822–1898)
*Balázs Horváth (1942–2006)
*Béla Horváth de Szentgyörgy (1886–1978)
*[[Imre Horváth]] (1901–1958)
*[[István Horváth]] (1935–)
*[[Márton Horváth]] (1906–1987)
*Sándorné Horváth
*[[Gábor Hunyadi]]
*[[János Hunyadi]]
*[[Ladislav Hunyadi|Ladislav]] [[Ladislav Hunyadi|(''László)'' Hunyadi]]
*István Huszár (1927–2020)
* [[Károly Huszár]] de Sárvár (1882–1941) (r. ''Károly Schorn'')
== I ==
*[[Pál Ilku]] (1912–1973)
*[[Béla Imrédy]] ''- vitéz ómoravicza'' (1891–1946)
*[[Pál Iványi]] (1942–)
== J ==
*[[István Jakab]] (1949–)
*[[Péter Jakab]] (1980–)
*Károly Janza (1914–2001)
*Zsigmond Járai (1951–)
*[[Lívia Járóka]] (1974–)
*[[Mihály Jassó]] (1936–)
*[[Benedek Jávor]] (1972–)
* [[Géza Jeszenszky]] (1941–)
*Rudolf Joó (1946–2002)
*Jožef Avgust Avstrijski (1872–1962)
*Gábor Juhász (1963–)
*[[Hajnalka Juhász]] (1980–)
*[[Péter Juhász]] (1971–)
== K ==
*[[János Kádár]] (1912–1989)
*[[Gyula Kállai]] (1910–1996)
*Benjamin Kállay (1839–1903)
*Miklós Kállay (1887–1967)
*Károly Kamermayer (1829–1897)
*[[Kálmán Kánya]] (1869–1945)
*István Kapitány
*[[László Kapolyi]] (1932–2014)
*[[Gergely Karácsony]] (1975–)
*Jenő Karafiáth (1883–1952)
*[[Frigyes Karikás]] (''Bálint'', ''Fjodor'' ''Katona; Ferenc Virág'') (1891–1938, Moskva)
*[[András Kármán]] (1973–)
*[[Gyula Károlyi]] (1871–1947)
*[[Mihály Károlyi]] de Nagykároly ([[1875|1875–]][[1955]])
*Miklós Kásler (1950–2025)
*Vilmos Kátai-Németh
*Imre Katona
* [[Kálmán Katona]] (1948–2017)
*Lajos Kelemen (1923–2008)
*[[Gábor Kemény]] (1910–1946)
*[[Szabolcs Kerék-Bárczy]] (1971–)
* Ferenc Keresztes-Fischer (1881–1948)
*László Lóránt Keresztes (1975–)
*Dezső Keresztury (1904–1996)
*Kálmán Kéri (1901–1994)
*[[Gábor Kerpel-Fronius]] (1966–)
*Jánosné Keserű (''Bérci Etelka'') (1925–2018)
*[[Anna Kéthly]] (1889–1976)
*[[János Kis]] (1943–)
*[[Ödön Kisházi]] (1900–1975)
*[[Károly Kiss]] (1903–1983)
*[[Péter Kiss]] (1959–2014)
*Mihály Kökény (1950–)
* [[Erika Köles-Kiss]] (1961–) (Porabska Slovenka)
*[[Károly Khuen-Héderváry]] ([[1849|1849–]][[1918]])
*György (Móric) Klapka (''Georg Klapka'') ''(''1820–1892)
*Gábor Klauzál de Szlavovicz
*[[Kuno Klebelsberg]] de Thumburg (1875–1932)
*[[Máté Kocsis]] (1981–)
*[[Olivio Kocsis-Cake]] (1980–) (temnopolt)
*[[Imre Komjáthi]] (1968–)
*[[Zoltán Komócsin]] (1923–1974)
*Imre Kónya (1947–)
*[[Péter Kónya]] (1969–)
*[[Sándor Kopácsi]] (1922–2001)
*[[Béla Köpeczi]] (1921–2010)
*Frigyes Korányi de Tolcsva (1869–1935)
*János Kornai (1928–2021) (ekonomist)
*Gyula Kornis
*[[Mihály Korom]] (1927–1993)
*[[Lajos Korózs]] (1958–)
*Csaba Kőrösi (1958–)
*[[Matija Korvin|'''Matija Korvin''']]
*[[Lajos Kósa]] (1964–)
*Domokos Kosáry (1913–2007)
*[[István Kossa]] (1904–1965)
*Ferenc Kossuth (1841–1914)
* '''[[Lajos Kossuth|Lajos]] [[Lajos Kossuth|Kossuth]]''' ([[1802|1802–]][[1894]])
*[[Béla Kovács]] (1908–1959)
*Imre Kovács (1913–1980)
*[[István Kovács]] (1911–2011)
*[[László Kovács (politik)|László Kovács]] ([[1939|1939–]])
*József Kővágó (do 1934 ''Küronya'') (1913–1996)
* [[László Kövér]] (1959–)
*[[Mihael Kregar]] (1734–1803)
*[[István Kristóf]] (1912–1979)
*Kálmán Kulcsár (1928–2010)
* [[Béla Kun|Béla]] [[Béla Kun|Kun]] ([[1886|1886–]][[1939]]?)
*[[Gábor Kuncze]] (1950–)
*[[Zsigmond Kunfi]] (''Zsigmond Kohn'') (1879–1929)
*[[Ágnes Kunhalmi]] (1982–)
*Mihály Kupa (1941–2024)
== L ==
* [[Géza Lakatos]] (1890–1967)
* László Lakos (1945–)
*[[Mónika Lamperth]] (1957–)
* [[Jenő Landler]] (1875–1928)
* Judit Lannert
* Andor László (1914–1993)
* Csaba László (1962–)
*[[János Latorcai]] (1944–)
* [[György Lázár]] (1924–2014)
*[[János Lázár]] (1975–)
*[[Ildikó Lendvai]] (1946–)
*[[Katalin Lévai]] (1954–)
*[[Sándor Lezsák]] (1949–)
* Menyhért Lónyay (1822–1884)
* Viktória Lőrincz
* [[Géza Losonczy]] (1917–1957)
* [[Pál Losonczi|Pál]] [[Pál Losonczi|Losonczi]] (''Pál Laklia'') ([[1919|1919–]][[2005]])
*[[György Lukács de Erzsébetváros]] (1865–1950)
*[[György Lukács]] (1885–1971)
*[[Janos Lukács]] (1935–)
* László Lukács (1850–1932)
== M ==
* [[Imre Madách|Imre]] [[Imre Madách|Madách]] ([[1823|1823–]][[1864]])
* [[Ferenc Mádl|Ferenc]] [[Ferenc Mádl|Mádl]] ([[1931|1931–]][[2011]])
*[[Bálint Magyar]] (1952–)
*[[Péter Magyar]] (1981–)
*György Majláth (1786–1861)
*György Majláth (1818–1883)
*[[Pál Maléter]] (1917–1958)
*József Marjai (1923–2014)
*[[Péter Márki-Zay]] (1972–)
*Imre Markója (1931–2008)
*[[Emília Márkus]] (1860–1949)
*József Márkus (1852–1915)
*[[György Marosan]] (1908–1992)
*Károly Maróthy (Meizler) (1897–1964)
*[[László Maróthy]] (1942–)
*[[János Martonyi]] (1944–)
*György Matolcsy (1955–)
*[[Márta Mátrai]] (1948–)
*János Mayer (1871–1955)
* [[Péter Medgyessy]] ([[1942|1942–]])
* László Medve (1928–2008)
* Lajos Méhes (1927–2002)
* [[József Mekis]] (1910–1984)
* Zoltán Meskó de Széplak (1883–1959)
*[[Attila Mesterházy]] (1974–)
*Lázár Mészáros (1796–1858)
*[[Lőrinc Mészáros]] (1966–)
*[[Erzsébet Metzker Vass]] (1915–1980)
*Ernő Mihályfi (1898–1972)
*[[Kelemen Mikes|Kelemen]] [[Kelemen Mikes|Mikes]] ([[1690|1690–]][[1761]])
*[[Imre Mikó]] de Hidvég (1805–1876)
* Béla Miklós ''de Dálnok'' (1890–1948)
* István Ferenc Mikola (1947–)
* [[Kálmán Mikszáth]] ([[1847|1847–]][[1910]])
* [[József Mindszenty]] ([[1892|1892–]][[1975]])
*[[Erik Molnár]] (1894–1966)
*[[Gyula Molnár]] (1961–)
*[[Zsolt Molnár]] (1974–)
*[[Illésné Mónus]] (1890–1951/60?)
*[[Jolán Mónus]] (1901–1962)
* [[Ferenc Münnich]] (1886–1967)
== N ==
* Emil Nagy de Vámos (1871-1956)
* [[Dániel Nagy]] (1910–1983)
* [[Ferenc Nagy]] (1903–1979)
*[[Ferenc József Nagy]] (1923–2019)
*[[Frigyes Nagy]] (1939–)
* [[Imre Nagy|Imre]] [[Imre Nagy|Nagy]] ([[1896|1896–]][[1958]])
*Imre Nagy (1957–)
*[[István Nagy]] (1967–)
*[[Józsefné Nagy]] (1921–1999); druga (1918–2000)
*[[Márton Nagy]] (1976–)
*Miklós Nagy (1932–1974)
*Sándor Nagy (1946–2015)
*László Nánási (1906–1985)
* [[Tibor Navracsics]] (1966–)
* [[Dezső Nemes]] (1908–1985)
* [[Németh Károly|Károly Németh]] (1922–2008)
* [[Miklós Németh]] ([[1948|1948–]])
*[[Zoltán Németh]] (1972–)
*[[Zsuzsanna Németh]] (1953[[1952|–]])
*Ferenc Nezvál (1909[[1952|–]]1987)
* [[Péter Niedermüller|Péter]] [[Péter Niedermüller|Niedermüller]] ([[1952|1952–]])
*István Nikolits (1946–)
*Sándor Nógrádi (1894–1971)
*[[Előd Novák]] (1980–)
*[[Katalin Novák]] (1977–)
*Miklós Nyárádi (1905–1976)
*[[Rezső Nyers]] (1923–2018)
*[[György Nyisztor]] (1869–1956)
== O ==
* [[Péter Olajos]] (1968–)
* Károly Olt (1904–1985)
* [[Imre Oltványi]] (1893–1963)
* [[Anita Orbán]] (1974–)
* [[Balázs Orbán]] (1986–)
* [[Viktor Orbán|Viktor]] [[Viktor Orbán|Orbán]] (1963–)
* István Orosz (1935–2024)
*Gyula Ortutay (1910–1978)
* [[Csaba Őry]] (1952–)
* Péter Oszkó (1973–)
* [[Miklós Óvári]] (1925–2003)
== P ==
*László Pál (1942–2017)
*Fidél Pálffy de Erdőd (1895–1946)
*[[József Pálinkás]] (1952–)
*[[László Palkovics]] (1965–)
*[[Tivadar Pártay]] (1908–1999)
*[[Etelka Barsiné Pataky]] (1941–2018)
*[[Irena Pavlič]] (1934–2022)
* Gyula Peidl (1873–1943)
*[[Ildikó Pelczné Gáll]] (1962–)
* John Pepper/József Pogány (1886–1938)
* Zsigmond Perényi (1783–1849)
* László Pesta (1902–1998)
* Pál Pesthy (1873–1952)
*[[Gábor Péter]] (prv. ''Benjámin Eisenberger'' 1906–1993)
*[[János Péter]] (1910–1999)
*Anna Petrasovits (1954–)
*Gábor Petri (1914–1985)
*[[Károly Peyer]] (1881–1956)
*[[Sándor Pintér]] (1948–)
*Ignác Pióker (1907–1988)
*[[László Piros]] (1917–2006)
*[[József Pogány]]/''John Pepper'' (1886–1938)
*[[Zoltán Pokorni]] (1962–)
*[[Karl Polányi]] (1886–1964)
*Károly Polinszky (1922–1998)
*[[Kornél Polonyi]] (1927–2023)
*Kálmán Pongrácz (1898–1980)
*Gergely Pongrátz (1932–2005)
*[[Gábor Pósfai]] (1982–)
*[[Imre Pozsgay]] (1933–2016)
*István Prepeliczay (1936–2002)
*Ottokár Prohászka (1858–1927)
*[[Frigyes Puja]] (1921–2008)
* Endre Puky de Bizák (1871–1941)
* [[Árpád Pullai]] (1925–2025)
== R ==
* Ferenc Rabár (1929–1999)
* Jenő Rácz (1907–1981)
* [[Gedeon Ráday]] de Ráda (1841–1883)
* [[László Rajk]] (1909–1949)
*[[Mátyás Rákosi]] (1892–1971)
*István Rakovszky (1858–1931)
*Károly Ráth (1821/29–1868/97)?
*Anna Ratkó (1903–1981)
* Ádám Récsey (1775–1852)
*[[Miklós Réthelyi]] (1939–)
*[[Miklós Réti]] (1944–2017)
* [[József Révai]] (''József Lederer'') (1898–1959)
*[[Máriusz Révész]] (1967–)
*Miklós Ribnyánszki (1915–1980)
*[[Antal Rogán]] (1972–)
*József Román (1908–1970)
*[[Pál Romány]] (1929–2019)
*[[Sándor Rónai]] (1892–1965)
*[[László Rudas]] (Adolf Róth) (1885–1950/3)
*[[Bálint Ruff]] (1981–)
*[[Romulusz Ruszin-Szendi]] (1973–)
== S ==
*András Sajó (1949–)
*[[László Sándor]] (1949–)
*[[Gáspár Sándor]] (1911–1980)
*Jozsef Sándor (1853–1945)
*[[István Sarlós]] (1921–2006)
*[[András Schiffer]] (1971–)
* [[Pál Schmitt]] (1942–)
*[[Andor Schmuck]] (1970–)
*Erzsébet Schmuck (1954–)
*[[György Schöpflin]] (1939–)
*Emil Schultheisz (1923–2014)
* Béla Scitovszky (1878–1959)
* Tibor Scitovszky (1875–1959)
*[[László Sebián-Petrovszki]] (1977–)
*[[Zsolt Semjén]] (1962–)
*Pál Sennyey ''de Kissennye'' (1822–1888)
*[[Miklós Seszták]] (1968–)
* Endre Sík (1891–1978)
*[[István Simicskó]] (1961–)
*Pal Simon (1929–2021)
* Sándor Simonyi-Semadam (1864–1946)
*Jenő Sipőcz (1878–1937)
*[[Margit Slachta]] (1884–1974)
*[[Tamás Sneider]] (1972–)
*[[János Söjtör]] (1918–1995?)
* [[László Sólyom]] (1942–2023)
*[[Ferenc Somogyi]] (1945–)
*[[László Somogyi]] (1932–)
*[[Miklós Somogyi]] (1896–1980)
*[[István Stadinger]] (1927–2018)
*[[Brunó Ferenc Straub]] (1914–1996)
*Tamás Suchman (1954–2023)
*[[Jozsef Suhajda]] (1915–1988)
*[[Dezső Sulyok]] (1897–1965)
*[[Tamás Sulyok]] (1956–)
*[[László Surján]] (1941–)
*[[György Szabad]] (1924–2015)
* Árpád Szabó (1878–1948)
* Gergely Szabó (1921–2000)
*[[István Szabó]] de Nagyatád (1863–1924)
*István Szabó de Sokorópátka
*[[István Szabó]] (1906–1974)
*Iván Szabó (1934–2005)
*[[János Szabó]] (1937–2021)
*[[Pál Szabó]] (1893–1970)
*Piroska Szabó
*[[Rebeka Szabó]] (1977–)
*[[Sándor Szabó]] (1985–)
*[[Tímea Szabó]] (1976–)
*Zoltán Szabó (1914–2007)
*Imre Szacsvay (1818–1849)
*[[József Szájer]] (1961–)
*[[Árpád Szakasits]] (1888–1965)
* [[Ferenc Szálasi]] (1897–1946)
* [[Kristóf Szalay-Bobrovniczky]] (1970–)
*László Szalay (1813–1864), tudi zgodovinar
*Béla István Szalai (1922–2008)
*Pál Szalai/-y (1915–1994) (>>''Paul Sterling'')
*Zoltán Szántó (1893–1977)
*Bertalan Szemere (1812–1869)
* [[Tibor Szamuely]] (1890–1919)
*[[Tibor Szanyi]] (1956–)
* [[Béla Szántó]] (1881–1951)
* [[Zoltán Szántó]] (1893–1977)
* [[István Széchenyi|István]] [[István Széchenyi|Széchenyi]] ([[1791|1791–]][[1860]])
*[[Csanád Szegedi]] (1982–)
*Ferenc Székely (1842–1921)
*[[Imre Szekeres]] (1950–)
*[[Bernadett Szél]] (1977–)
* [[Kálmán Széll]] (1843–1915)
* Bertalan Szemere (1812–1869)
* Béla Szende de Keresztes (1823–1882)
*Károly Szendy (1885–1953)
*[[István Szent-Iványi]] (1958–)
*Zoltán Szépvölgyi (1921–2006)
*Gyula Szapáry (1832–1905)
*[[Miklós Seszták]] (1968–)
*[[Péter Szijjártó]] (1978–)
*(Mihály Szilágyi)
*[[Katalin Szili]] (1956–)
*György Szilvásy (1958–)
*[[István Szirmai]] (1906–1969)
* [[József Szlávy de Érkenéz et Okány|József Szlávy ''de Érkenéz et Okány'']] (1818–1900)
* László Szőgyény-Marich (1806–1893)
* Zsigmond Szőgyény (1775–1826)
* Döme Sztójay (''Dimitrije Stojaković'') (1883–1946)
* [[Mátyás Szűrös]] (1933–)
== T ==
* [[József Takács]] (1884–1961)
* Zoltán Tanács
* Mihály Tancsics (1799–1884)
*[[István Tarlós]] (1948–)
*Zoltán Tarr
*András Tasnádi Nagy (1882–1956)
*[[Ilona Tatai]] (1935–)
*[[Géza Teleki]] (1911–1983)
*László Teleki IV de Szék (1811–1861)
* [[Pál Teleki]] (1879–1941)
*[[Gyula Thürmer]] (1953–)
*[[Zoltán Tildy]] (1889–1961)
*Mátyás Tímár (1923–2020)
* [[István Tisza]] ([[1861|1861–]][[1918]])
*[[Kálmán Tisza]] de Borosjenő (1830–1902)
*[[József Tóbiás]] (1970–)
*Vilmos Pál Tomcsányi (1880–1959)
*[[József Torgyán]] (1932–2017)
*[[László Toroczkai]] (''László Tóth'') (1978–)
*[[Bertalan Tóth]] (1975–)
*[[Csaba Toth]]?
*Dezső Tóth (1925–1985)
*[[Rezső Trautmann]] (1907–1995)
*[[László Trócsányi]] (1956–)
*Béla Turi-Kovács (1935–2023)
*[[István Türr]] ([[1825]]–[[1908]])
== U ==
* Lajos Újfalussy (1823–1899)
*[[István Ujhelyi]] (1975–)
*Gyula Úszta (1914–1995)
== V ==
*[[Ágnes Vadai]] (1974–)
*[[Imre Vajda]] (1900–1969)
*Gábor Vajna (1891–1946)
*[[Péter Vályi]] (1919–1973)
*[[Béla Varga]] (1903–1995)
* István Varga
* [[Judit Varga]] (1980–)
*[[Mihály Varga]] (1965–)
*Zoltán Varga (1952–)
*Eugen "Jenő" Varga (Eugen Weisz) (1879–1964) (madžarsko-judovsko-sovjetski ekonomist)
*[[Olivér Várhelyi]] (1972–)
*[[Péter Várkonyi]] (1931–2008)
*[[Zoltán Vas]] (1903–1983)
* [[István Vásáry]] (1887–1955)
* Erzsébet (Metzker) Vass (1915–1980)
* [[Pál Vastagh]] (1946–)
* '''Miklós Vay''' (1802–1894)
* [[Béla Vég]] (1922–2004)
* János Veres (1957–)
*József Veres (1906–1993)
*[[Péter Veres]] (1897–1970)
*Miklós Vida (1927–2005)
*Miklós Villányi (1931–)
*Dávid Vitézy
*[[Gábor Vona]] (r. Zázrivecz) (1978–)
*Vince Vörös
*Sebő (Sava) Vukovics (1811–1872)
== W ==
* [[Lajos Walko]] (1880–1954)
* Sándor Wekerle (1848–1921)
* Béla Wenckheim (1811–1879)
== Z ==
*Ágost Zichy
*Ferenc Zichy (1811–1900)
*János Zichy (1868–1944)
*József Zichy (1841–1924)
*Károly Zichy (1753–1826)
*[[Béla Zsedényi]] de Lőcse/Lőcsei (1894–1955)
*[[Dániel Zsiga-Kárpát]] (1979–)
* Tibor Zsitvay (1884–1969)
* [[Mihály Zsofinyecz]] (1906–1986)
* Béla Zsolt (1895–1949)
*Sándor Zöld (''Benjámin Eisenberger'' 1906–1993)
*[[Sándor Zöld]] (1913–1951)
{{seznami narodov po poklicu|politikov}}
[[Kategorija:Seznami Madžarov|Politiki]]
[[Kategorija:Madžarski politiki|*]]
cqx9207qpa2cke6sofieaglboze6kkx
6739603
6739602
2026-08-20T00:01:16Z
~2026-44996-51
264415
/* T */
6739603
wikitext
text/x-wiki
'''[[Seznam]] [[Madžari|madžarskih]] [[politik]]ov.'''
{{seznami poklicev za narode|Madžarov|Madžarska|madžarskih}}
{{CompactTOC2}}
== A ==
*[[Lajos Ács]] (1898–1959)
*Lajos Ács (1922–1968)
*[[György Aczél]] (Henrik Appel) (1917–1991)
* [[János Áder]] (1959–)
* Erzsébet Andics (1902–1986)
*[[László Andor]] (1966–)
*Bertalan Andrásfalvy (1931–)
*[[László Andráska]] (1972–)
* [[Gyula Andrássy von Csik-Szent-Király und Kraszna-Horka|Gyula Andrássy]] (1823–1890)
* [[Gyula Andrássy]] ml. (1860–1929)
* Károly Andrássy (1792–1845)
* [[József Antall]] (1932–1993)
* Vilmos Apor de Altorja (1892–1945)
*Albert Apponyi (1846–1933)
*György Apponyi de Nagyappony (1808–1899)
* [[Antal Apró]] (1913–1994)
== B ==
*[[Antal Babics]] (1902–1992)
*[[Endre Bajcsy-Zsilinszky]] (1886–1944)
*[[György Gordon Bajnai]] (1968–)
*[[András Baka|András Bálint Baka]] (1952–)
*[[Tamás Bakócz|Tamás]] [[Tamás Bakócz|Bakócz]] ([[1442]]–[[1521]])
*[[István Bakos]] (1924–1965)
*[[László Baky]] (1898–1946)
*Antal Balla (1886–1953)
*László Ballai (1929–1989?)
*[[Péter Balázs]] (1941–)
*József Balint (1930–2024)
*[[Zoltán Balog]] (1958–)
*[[István Balogh]] (1894–1976)
*Károly Balogh (1930–?)?
*[[Mihályné Balogh]] (1927–)
*Gézáné Bánáti
* Dezső Bánffy (1843–1911)
* Miklós Bánffy de Losoncz (1873–1950)
*[[Balázs Bárány]] (1987–)
*[[Tibor Baranyai]] (1930–?)
*Sándor Barcs
*István Bárczy (1866–1943)
*[[László Bárdossy]] (1890–1946)
*Miklós Barity (1929–?)
*[[Gabor Baross|Gábor]] [[Gabor Baross|Baross]] ([[1848]]–[[1892]])
*[[Etelka Barsiné Pataky]] ([[1941]]–2018)
*[[Bertalan Bartha]] (1904–1978)
*Tibor Bartha
*István Bata (1910–1982)
*[[Erzsébet Báthory|Erzsébet]] [[Erzsébet Báthory|Báthory]] ([[1560]]–[[1614]])
* [[Sigismund Bathory|Zsigmond]] [[Sigismund Bathory|Báthory]] ([[1572]]–[[1613]])
*Kázmér Batthyány (1807–1854)
* [[Lajos Batthyány]] (1807–1849)
*[[Lajos Batthyány de Németújvár]] (1860–1951)
*[[Károly Bauer]] (1942–)
*Tamás Bauer (1946–)
*[[Zsolt Becsey]] (1964–)
*László Békesi (1942–)
*[[Ágost Benárd]] (1880–1968)
*[[Tordai Bence]] (1981–)
*[[Valéria Benke]] (1920–2009)
*Tibor Benkő (1955–)
* [[Ödön Beothy|Ödön Beöthy]] ([[1796]]–[[1854]])
* Frigyes Berecz (1933–2005)
*[[János Berecz]] (1930–2022)
*T. Iván Berend (1930–)
*[[Dénes Berinkey]] (1871–1944)
*[[István Bethlen]] (1874–1946)
*István Bibó (1911–1979)
*József Bielek (1934–2008)
*Imre Bíró
*[[Zoltán Bíró]] (1941–)
*[[Béla Biszku]] (1921–2016)
* István Bittó (1822–1903)
* Péter Ákos Bod (1951–)
*Tivadar Bódy (1868–1934)
*[[József Bognár]] (1917–1996)
*Rezső Bognár (1913–1990)
* Vilmos Böhm (1880–1949)
*[[Lajos Bokros]] (1954–)
* János Boldóczki (1912–1988)
* Szabolcs Bóna
*[[Ildikó Borbély]] (1972–)
*([[Lasló Borbély]])
*[[Lénárd Borbély]] (1981–)
*[[Imre Boros]] (1947–)
*[[Péter Boross]] (1928–)
*András Bozóki (1959–)
*János Bud de Budfalva (1880-1950)
*[[György Budaházy]] (1969–)
*[[Róbert Burgert]]
*[[Barna Buza]] (1873–1944)
== C ==
* Dénes Csengey (1953–1991) ?
*[[Gyula Cseszneky|Gyula]] [[Gyula Cseszneky|Cseszneky]] (1914–1970)
* [[István Csáky]] (1894–1941)
* László Csányi (1790–1849)
*[[Katalin Cseh]] (1988–)
*Judit Csehák (1940–)
*[[Sándor Csoóri]] (1930–2016)
*János Csorba (1897–1986)
*[[István Csurka]] (1934–2012)
*Tibor Czibere (1930–2023)
== D ==
* [[Kálmán Darányi]] (1886–1939)
* Géza Daruváry (1866–1934)
* [[Ibolya Dávid|Ibolya Márta Dávid]] (1954–)
*Ferenc Deák (1803–1876)
*Ervin Demeter (1954–)
*[[Gábor Demszky]] (1952–)
*[[Tamás Deutsch]] (1966–)
*[[Lajos Dinnyés]] (1901–1961)
* [[István Dobi]] (1898–1968)
*[[Klára Dobrev]] (1972–) (bolgarskega rodu)
*[[Imre Dögei]] (1912–1964)
*Frigyes Doleschall (1897–1964)
*Mihály Dömötör (1875–1962)
*[[Ferenc Donáth]] (1913–1986)
*[[Anna Júlia Donáth]] (1987–)
*[[Lajos Drahos]] (1895–1983)
*[[Alfréd Drasche-Lázár]] (1875–1949)
*Tibor Draskovics (1955–)
*[[Ilona Duczynska]] (''Ducsinszka'') (1897–1978)
*József Dudás (1912–1957)
*Imre Dunai (1939–2004)
*[[Dóra Dúró]] (1987–)
*Ferenc Duschek (1797–1872)
*Lajosné Duschek (1929–1989?)
== E ==
* [[Tibor Eckhardt]] (1888–1972)
* János Eleki
* Mályusz Elemér (1898–1989), zgodovinar
* László Endre (1895–1946)
*[[Pál Gábor Engelmann]] (1854–1916)
*[[Ferenc Erdei]] (1910–1971)
*Pál Esterházy von Galantha (1786–1866)
== F ==
*Ákos Farkas (1894–1952)
*[[Mihály Farkas]] (''Hermann Lőwy'') (1904–1965)
*[[Lajos Faluvégi]] (1924–1999)
*István Szabolcs Fazakas (1947–2020)
*[[Sándor Fazekas]] (1963–)
*[[Lajos Fehér]] (1917–1981)
*[[György Fejti]] (1946–)
*[[András Fekete-Győr]] (1989–)
*[[Fellegi Tamás László|László Fellegi Tamás]] (1956–)
*György László Festetics de Tolna (1815–1883)
*Sándor Festetics de Tolna (1882–1956)
*Ádám Ficsor (1980–)
*[[Fock Jenő|Jenő]] [[Fock Jenő|Fock]] ([[1916]]–[[2001]])
*[[Gábor Fodor]] (1962–)
*[[Rudolf Földvári]] (1921–2024)
*Imre Forgács (1949–2022)
*[[Ágnes Forsthoffer]] (1980–)
*[[Leó Frankel]] (fr. ''Léo Fränkel'') (1844–1896)
* István (Stephen) Friedrich (1883–1951)
*Lájos Fűr (1930–2013)
*Tibor Füzessi (1928–2023)
== G ==
* [[Gaszton Gaál]] (1868–1932)
* István Gajdócsi (1924–1989)
* László Gajdos (1962–)
*[[Kinga Gál]] (1970–)
*Zoltán Gál (1940–)
*Zoltán J. Gál (1973–)
*András Gálszécsy (1933–2021)
* [[Ernő Garami]] ([[1876|1876–]][[1935]])
*[[Sándor Garbai]] (1879–1947)
*István Gaskó (1954–)
*[[Ferenc Gáspár]] (1957–)
*[[Sándor Gáspár]] (1917–2002)
*[[Jenő Gerbovits]] (1925–2011)
*Elemér Gergátz (1942–2019)
* [[Ernő Gerő]] (1898–1980)
* [[Erika Glanz]] (1942–) (Porabska Slovenka)
* [[Béla Glattfelder]] ([[1967|1967–]])
*[[Ferenc Glatz]] (1941–), predsednik [[Madžarska akademija znanosti|Madžarske akademije znanosti]]
*Árpád József Gógl (1939–)
*[[Zoltán Gőgös]] (1960–)
*[[Gyula Gömbös]] (1886–1936)
* [[Árpád Göncz]] (1922–2015)
*[[Kinga Göncz]] (1947–)
*[[Ferenc Gordon]] (1893–1971)
*Artúr Görgei (''Arthur Görgey'') ''de Görgő et Toporc'' (1818–1916)
*Márta Görög
*István Gorove de Gáttája (1819–1881)
* [[Karoly Grosz]] (1930–1996)
* Gusztáv Gratz (1875–1946)
*[[Zsolt Gréczy]] (1964–)
*[[Gergely Gulyás]] (1981–)
*[[Zita Gurmai]] (1965–)
*[[András Gyenes]] (1923–1997)
*István Gyenesei (1948–2024)
* János Gyöngyösi (1893–1951)
* [[Márton Gyöngyösi]] (1977–)
* [[János Győri]] (1935–)
* [[Gergely Gulyás]] (1981–)
* [[Ferenc Gyurcsány]] (1961–)
*[[András Gyürk]] (1972–)
== H ==
* [[András Hadik|András]] [[András Hadik|Hadik]] ([[1710]]–[[1790]])
*[[Ákos Hadházy]] (1974–)
* János Hadik (1863–1933)
*János Halmos (1847–1907)
*[[Jenő Hamburger]] (1883–1936)
*[[Csaba Hamori]] (1948–)
*[[Tamás Harangozó]] (1979–)
*[[Miklós Haraszti]] (1945–)
*[[Péter Pál Harrach]] (1947–)
*Ferenc Harrer (1874–1969)
*Pál Harrer (1829–1914)
*[[József Harustyák]] (1894–1970)
*Ernő Havas (1914–1983)
*[[Ferenc Havasi]] (1929–1993)
*László Háy (1891–1975)
*[[Árpád Házi]] (1908–1970)
*[[András Hegedüs]] (1922–1999)
*Lóránt Hegedüs (1872–1943)
*Béla Hegedüs (1850–1906)
*[[Béla Hegedüs]] (19??–????)
*[[Péter Hegedűs]]
*Zsolt Hegedűs
*[[Csaba Hende]] (1960–)
*Árpád Henney (1895–1980)
*Károly Herényi (1950–)
* [[Theodor Herzl|Theodor (Tivadar) Herzl]] ([[1860|1860–]][[1904]])
* István Hetényi (1926–2008)
* [[István Hidas]] (''Háder'') (1918–2002)
* Aladár Hikádé
*[[István Hiller]] (1964–)
*[[Dezső Hiszékeny]] (1956–)
*[[Gyula Horn]] (1932–2013)
*[[István Horthy]] de Nagybánya (1904–1942)
* [[Miklós Horthy]] de Nagybánya ([[1868|1868–]][[1957]])
* Boldizsár Horvát (1822–1898)
*Balázs Horváth (1942–2006)
*Béla Horváth de Szentgyörgy (1886–1978)
*[[Imre Horváth]] (1901–1958)
*[[István Horváth]] (1935–)
*[[Márton Horváth]] (1906–1987)
*Sándorné Horváth
*[[Gábor Hunyadi]]
*[[János Hunyadi]]
*[[Ladislav Hunyadi|Ladislav]] [[Ladislav Hunyadi|(''László)'' Hunyadi]]
*István Huszár (1927–2020)
* [[Károly Huszár]] de Sárvár (1882–1941) (r. ''Károly Schorn'')
== I ==
*[[Pál Ilku]] (1912–1973)
*[[Béla Imrédy]] ''- vitéz ómoravicza'' (1891–1946)
*[[Pál Iványi]] (1942–)
== J ==
*[[István Jakab]] (1949–)
*[[Péter Jakab]] (1980–)
*Károly Janza (1914–2001)
*Zsigmond Járai (1951–)
*[[Lívia Járóka]] (1974–)
*[[Mihály Jassó]] (1936–)
*[[Benedek Jávor]] (1972–)
* [[Géza Jeszenszky]] (1941–)
*Rudolf Joó (1946–2002)
*Jožef Avgust Avstrijski (1872–1962)
*Gábor Juhász (1963–)
*[[Hajnalka Juhász]] (1980–)
*[[Péter Juhász]] (1971–)
== K ==
*[[János Kádár]] (1912–1989)
*[[Gyula Kállai]] (1910–1996)
*Benjamin Kállay (1839–1903)
*Miklós Kállay (1887–1967)
*Károly Kamermayer (1829–1897)
*[[Kálmán Kánya]] (1869–1945)
*István Kapitány
*[[László Kapolyi]] (1932–2014)
*[[Gergely Karácsony]] (1975–)
*Jenő Karafiáth (1883–1952)
*[[Frigyes Karikás]] (''Bálint'', ''Fjodor'' ''Katona; Ferenc Virág'') (1891–1938, Moskva)
*[[András Kármán]] (1973–)
*[[Gyula Károlyi]] (1871–1947)
*[[Mihály Károlyi]] de Nagykároly ([[1875|1875–]][[1955]])
*Miklós Kásler (1950–2025)
*Vilmos Kátai-Németh
*Imre Katona
* [[Kálmán Katona]] (1948–2017)
*Lajos Kelemen (1923–2008)
*[[Gábor Kemény]] (1910–1946)
*[[Szabolcs Kerék-Bárczy]] (1971–)
* Ferenc Keresztes-Fischer (1881–1948)
*László Lóránt Keresztes (1975–)
*Dezső Keresztury (1904–1996)
*Kálmán Kéri (1901–1994)
*[[Gábor Kerpel-Fronius]] (1966–)
*Jánosné Keserű (''Bérci Etelka'') (1925–2018)
*[[Anna Kéthly]] (1889–1976)
*[[János Kis]] (1943–)
*[[Ödön Kisházi]] (1900–1975)
*[[Károly Kiss]] (1903–1983)
*[[Péter Kiss]] (1959–2014)
*Mihály Kökény (1950–)
* [[Erika Köles-Kiss]] (1961–) (Porabska Slovenka)
*[[Károly Khuen-Héderváry]] ([[1849|1849–]][[1918]])
*György (Móric) Klapka (''Georg Klapka'') ''(''1820–1892)
*Gábor Klauzál de Szlavovicz
*[[Kuno Klebelsberg]] de Thumburg (1875–1932)
*[[Máté Kocsis]] (1981–)
*[[Olivio Kocsis-Cake]] (1980–) (temnopolt)
*[[Imre Komjáthi]] (1968–)
*[[Zoltán Komócsin]] (1923–1974)
*Imre Kónya (1947–)
*[[Péter Kónya]] (1969–)
*[[Sándor Kopácsi]] (1922–2001)
*Béla Köpeczi (1921–2010)
*Frigyes Korányi de Tolcsva (1869–1935)
*János Kornai (1928–2021) (ekonomist)
*Gyula Kornis
*Mihály Korom (1927–1993)
*[[Lajos Korózs]] (1958–)
*Csaba Kőrösi (1958–)
*[[Matija Korvin|'''Matija Korvin''']]
*[[Lajos Kósa]] (1964–)
*Domokos Kosáry (1913–2007)
*[[István Kossa]] (1904–1965)
*Ferenc Kossuth (1841–1914)
* '''[[Lajos Kossuth|Lajos]] [[Lajos Kossuth|Kossuth]]''' ([[1802|1802–]][[1894]])
*[[Béla Kovács]] (1908–1959)
*Imre Kovács (1913–1980)
*[[István Kovács]] (1911–2011)
*[[László Kovács (politik)|László Kovács]] ([[1939|1939–]])
*József Kővágó (do 1934 ''Küronya'') (1913–1996)
* [[László Kövér]] (1959–)
*[[Mihael Kregar]] (1734–1803)
*[[István Kristóf]] (1912–1979)
*Kálmán Kulcsár (1928–2010)
* [[Béla Kun|Béla]] [[Béla Kun|Kun]] ([[1886|1886–]][[1939]]?)
*[[Gábor Kuncze]] (1950–)
*[[Zsigmond Kunfi]] (''Zsigmond Kohn'') (1879–1929)
*[[Ágnes Kunhalmi]] (1982–)
*Mihály Kupa (1941–2024)
== L ==
* [[Géza Lakatos]] (1890–1967)
* László Lakos (1945–)
*[[Mónika Lamperth]] (1957–)
* [[Jenő Landler]] (1875–1928)
* Judit Lannert
* Andor László (1914–1993)
* Csaba László (1962–)
*[[János Latorcai]] (1944–)
* [[György Lázár]] (1924–2014)
*[[János Lázár]] (1975–)
*[[Ildikó Lendvai]] (1946–)
*[[Katalin Lévai]] (1954–)
*[[Sándor Lezsák]] (1949–)
* Menyhért Lónyay (1822–1884)
* Viktória Lőrincz
* [[Géza Losonczy]] (1917–1957)
* [[Pál Losonczi|Pál]] [[Pál Losonczi|Losonczi]] (''Pál Laklia'') ([[1919|1919–]][[2005]])
*[[György Lukács de Erzsébetváros]] (1865–1950)
*[[György Lukács]] (1885–1971)
*[[Janos Lukács]] (1935–)
* László Lukács (1850–1932)
== M ==
* [[Imre Madách|Imre]] [[Imre Madách|Madách]] ([[1823|1823–]][[1864]])
* [[Ferenc Mádl|Ferenc]] [[Ferenc Mádl|Mádl]] ([[1931|1931–]][[2011]])
*[[Bálint Magyar]] (1952–)
*[[Péter Magyar]] (1981–)
*György Majláth (1786–1861)
*György Majláth (1818–1883)
*[[Pál Maléter]] (1917–1958)
*József Marjai (1923–2014)
*[[Péter Márki-Zay]] (1972–)
*Imre Markója (1931–2008)
*[[Emília Márkus]] (1860–1949)
*József Márkus (1852–1915)
*[[György Marosan]] (1908–1992)
*Károly Maróthy (Meizler) (1897–1964)
*[[László Maróthy]] (1942–)
*[[János Martonyi]] (1944–)
*György Matolcsy (1955–)
*[[Márta Mátrai]] (1948–)
*János Mayer (1871–1955)
* [[Péter Medgyessy]] ([[1942|1942–]])
* László Medve (1928–2008)
* Lajos Méhes (1927–2002)
* [[József Mekis]] (1910–1984)
* Zoltán Meskó de Széplak (1883–1959)
*[[Attila Mesterházy]] (1974–)
*Lázár Mészáros (1796–1858)
*[[Lőrinc Mészáros]] (1966–)
*[[Erzsébet Metzker Vass]] (1915–1980)
*Ernő Mihályfi (1898–1972)
*[[Kelemen Mikes|Kelemen]] [[Kelemen Mikes|Mikes]] ([[1690|1690–]][[1761]])
*[[Imre Mikó]] de Hidvég (1805–1876)
* Béla Miklós ''de Dálnok'' (1890–1948)
* István Ferenc Mikola (1947–)
* [[Kálmán Mikszáth]] ([[1847|1847–]][[1910]])
* [[József Mindszenty]] ([[1892|1892–]][[1975]])
*[[Erik Molnár]] (1894–1966)
*[[Gyula Molnár]] (1961–)
*[[Zsolt Molnár]] (1974–)
*[[Illésné Mónus]] (1890–1951/60?)
*[[Jolán Mónus]] (1901–1962)
* [[Ferenc Münnich]] (1886–1967)
== N ==
* Emil Nagy de Vámos (1871-1956)
* [[Dániel Nagy]] (1910–1983)
* [[Ferenc Nagy]] (1903–1979)
*[[Ferenc József Nagy]] (1923–2019)
*[[Frigyes Nagy]] (1939–)
* [[Imre Nagy|Imre]] [[Imre Nagy|Nagy]] ([[1896|1896–]][[1958]])
*Imre Nagy (1957–)
*[[István Nagy]] (1967–)
*[[Józsefné Nagy]] (1921–1999); druga (1918–2000)
*[[Márton Nagy]] (1976–)
*Miklós Nagy (1932–1974)
*Sándor Nagy (1946–2015)
*László Nánási (1906–1985)
* [[Tibor Navracsics]] (1966–)
* [[Dezső Nemes]] (1908–1985)
* [[Németh Károly|Károly Németh]] (1922–2008)
* [[Miklós Németh]] ([[1948|1948–]])
*[[Zoltán Németh]] (1972–)
*[[Zsuzsanna Németh]] (1953[[1952|–]])
*Ferenc Nezvál (1909[[1952|–]]1987)
* [[Péter Niedermüller|Péter]] [[Péter Niedermüller|Niedermüller]] ([[1952|1952–]])
*István Nikolits (1946–)
*Sándor Nógrádi (1894–1971)
*[[Előd Novák]] (1980–)
*[[Katalin Novák]] (1977–)
*Miklós Nyárádi (1905–1976)
*[[Rezső Nyers]] (1923–2018)
*[[György Nyisztor]] (1869–1956)
== O ==
* [[Péter Olajos]] (1968–)
* Károly Olt (1904–1985)
* [[Imre Oltványi]] (1893–1963)
* [[Anita Orbán]] (1974–)
* [[Balázs Orbán]] (1986–)
* László Orbán (1912–1978)
* [[Viktor Orbán|Viktor]] [[Viktor Orbán|Orbán]] (1963–)
* István Orosz (1935–2024)
*Gyula Ortutay (1910–1978)
* [[Csaba Őry]] (1952–)
* Péter Oszkó (1973–)
* [[Miklós Óvári]] (1925–2003)
== P ==
*László Pál (1942–2017)
*Fidél Pálffy de Erdőd (1895–1946)
*[[József Pálinkás]] (1952–)
*[[László Palkovics]] (1965–)
*[[Tivadar Pártay]] (1908–1999)
*[[Etelka Barsiné Pataky]] (1941–2018)
*[[Irena Pavlič]] (1934–2022)
* Gyula Peidl (1873–1943)
*[[Ildikó Pelczné Gáll]] (1962–)
* John Pepper/József Pogány (1886–1938)
* Zsigmond Perényi (1783–1849)
* László Pesta (1902–1998)
* Pál Pesthy (1873–1952)
*[[Gábor Péter]] (prv. ''Benjámin Eisenberger'' 1906–1993)
*[[János Péter]] (1910–1999)
*Anna Petrasovits (1954–)
*József Petrétei (1958–)
*Gábor Petri (1914–1985)
*[[Károly Peyer]] (1881–1956)
*[[Sándor Pintér]] (1948–)
*Ignác Pióker (1907–1988)
*[[László Piros]] (1917–2006)
*[[József Pogány]]/''John Pepper'' (1886–1938)
*[[Zoltán Pokorni]] (1962–)
*[[Karl Polányi]] (1886–1964)
*Károly Polinszky (1922–1998)
*[[Kornél Polonyi]] (1927–2023)
*Kálmán Pongrácz (1898–1980)
*Gergely Pongrátz (1932–2005)
*[[Gábor Pósfai]] (1982–)
*[[Imre Pozsgay]] (1933–2016)
*István Prepeliczay (1936–2002)
*Ottokár Prohászka (1858–1927)
*[[Frigyes Puja]] (1921–2008)
* Endre Puky de Bizák (1871–1941)
* [[Árpád Pullai]] (1925–2025)
== R ==
* Ferenc Rabár (1929–1999)
* Jenő Rácz (1907–1981)
* [[Gedeon Ráday]] de Ráda (1841–1883)
* [[László Rajk]] (1909–1949)
*[[Mátyás Rákosi]] (1892–1971)
*István Rakovszky (1858–1931)
*Károly Ráth (1821/29–1868/97)?
*Anna Ratkó (1903–1981)
* Ádám Récsey (1775–1852)
*[[Miklós Réthelyi]] (1939–)
*[[Miklós Réti]] (1944–2017)
* [[József Révai]] (''József Lederer'') (1898–1959)
*[[Máriusz Révész]] (1967–)
*Miklós Ribnyánszki (1915–1980)
*[[Antal Rogán]] (1972–)
*József Román (1908–1970)
*[[Pál Romány]] (1929–2019)
*[[Sándor Rónai]] (1892–1965)
*[[László Rudas]] (Adolf Róth) (1885–1950/3)
*[[Bálint Ruff]] (1981–)
*[[Romulusz Ruszin-Szendi]] (1973–)
== S ==
*András Sajó (1949–)
*[[László Sándor]] (1949–)
*[[Gáspár Sándor]] (1911–1980)
*Jozsef Sándor (1853–1945)
*[[István Sarlós]] (1921–2006)
*[[András Schiffer]] (1971–)
* [[Pál Schmitt]] (1942–)
*[[Andor Schmuck]] (1970–)
*Erzsébet Schmuck (1954–)
*[[György Schöpflin]] (1939–)
*Emil Schultheisz (1923–2014)
* Béla Scitovszky (1878–1959)
* Tibor Scitovszky (1875–1959)
*[[László Sebián-Petrovszki]] (1977–)
*[[Zsolt Semjén]] (1962–)
*Pál Sennyey ''de Kissennye'' (1822–1888)
*[[Miklós Seszták]] (1968–)
* Endre Sík (1891–1978)
*[[István Simicskó]] (1961–)
*Pal Simon (1929–2021)
* Sándor Simonyi-Semadam (1864–1946)
*Jenő Sipőcz (1878–1937)
*[[Margit Slachta]] (1884–1974)
*[[Tamás Sneider]] (1972–)
*[[János Söjtör]] (1918–1995?)
* [[László Sólyom]] (1942–2023)
*[[Ferenc Somogyi]] (1945–)
*[[László Somogyi]] (1932–)
*[[Miklós Somogyi]] (1896–1980)
*[[István Stadinger]] (1927–2018)
*[[Brunó Ferenc Straub]] (1914–1996)
*Tamás Suchman (1954–2023)
*[[Jozsef Suhajda]] (1915–1988)
*[[Dezső Sulyok]] (1897–1965)
*[[Tamás Sulyok]] (1956–)
*[[László Surján]] (1941–)
*[[György Szabad]] (1924–2015)
* Árpád Szabó (1878–1948)
* Gergely Szabó (1921–2000)
*[[István Szabó]] de Nagyatád (1863–1924)
*István Szabó de Sokorópátka
*[[István Szabó]] (1906–1974)
*István Szabó (1924–2017)
*Iván Szabó (1934–2005)
*[[János Szabó]] (1937–2021)
*[[Pál Szabó]] (1893–1970)
*Piroska Szabó
*[[Rebeka Szabó]] (1977–)
*[[Sándor Szabó]] (1985–)
*[[Tímea Szabó]] (1976–)
*Zoltán Szabó (1914–2007)
*Imre Szacsvay (1818–1849)
*[[József Szájer]] (1961–)
*[[Árpád Szakasits]] (1888–1965)
* [[Ferenc Szálasi]] (1897–1946)
* [[Kristóf Szalay-Bobrovniczky]] (1970–)
*László Szalay (1813–1864), tudi zgodovinar
*[[Béla István Szalai]] (1922–2008)
*Pál Szalai/-y (1915–1994) (>>''Paul Sterling'')
*Zoltán Szántó (1893–1977)
*Bertalan Szemere (1812–1869)
* [[Tibor Szamuely]] (1890–1919)
*[[Tibor Szanyi]] (1956–)
* [[Béla Szántó]] (1881–1951)
* [[Zoltán Szántó]] (1893–1977)
* [[István Széchenyi|István]] [[István Széchenyi|Széchenyi]] ([[1791|1791–]][[1860]])
*[[Csanád Szegedi]] (1982–)
*Ferenc Székely (1842–1921)
*[[Imre Szekeres]] (1950–)
*[[Bernadett Szél]] (1977–)
* [[Kálmán Széll]] (1843–1915)
* Bertalan Szemere (1812–1869)
* Béla Szende de Keresztes (1823–1882)
*Károly Szendy (1885–1953)
*[[István Szent-Iványi]] (1958–)
*Zoltán Szépvölgyi (1921–2006)
*Gyula Szapáry (1832–1905)
*[[Miklós Seszták]] (1968–)
*[[Péter Szijjártó]] (1978–)
*(Mihály Szilágyi)
*[[Katalin Szili]] (1956–)
*György Szilvásy (1958–)
*[[István Szirmai]] (1906–1969)
* [[József Szlávy de Érkenéz et Okány|József Szlávy ''de Érkenéz et Okány'']] (1818–1900)
* László Szőgyény-Marich (1806–1893)
* Zsigmond Szőgyény (1775–1826)
* Döme Sztójay (''Dimitrije Stojaković'') (1883–1946)
* [[Mátyás Szűrös]] (1933–)
== T ==
* [[József Takács]] (1884–1961)
* Zoltán Tanács
* Mihály Tancsics (1799–1884)
*[[István Tarlós]] (1948–)
*Zoltán Tarr
*András Tasnádi Nagy (1882–1956)
*[[Ilona Tatai]] (1935–)
*[[Géza Teleki]] (1911–1983)
*László Teleki IV de Szék (1811–1861)
* [[Pál Teleki]] (1879–1941)
*[[Gyula Thürmer]] (1953–)
*[[Zoltán Tildy]] (1889–1961)
*Mátyás Tímár (1923–2020)
* [[István Tisza]] ([[1861|1861–]][[1918]])
*[[Kálmán Tisza]] de Borosjenő (1830–1902)
*[[József Tóbiás]] (1970–)
*Vilmos Pál Tomcsányi (1880–1959)
*[[József Torgyán]] (1932–2017)
*[[László Toroczkai]] (''László Tóth'') (1978–)
*[[Bertalan Tóth]] (1975–)
*[[Csaba Toth]]?
*Dezső Tóth (1925–1985)
*[[Rezső Trautmann]] (1907–1995)
*[[László Trócsányi]] (1956–)
*Béla Turi-Kovács (1935–2023)
*[[István Türr]] ([[1825]]–[[1908]])
== U ==
* Lajos Újfalussy (1823–1899)
*[[István Ujhelyi]] (1975–)
*Gyula Úszta (1914–1995)
== V ==
*[[Ágnes Vadai]] (1974–)
*[[Imre Vajda]] (1900–1969)
*Gábor Vajna (1891–1946)
*[[Péter Vályi]] (1919–1973)
*[[Béla Varga]] (1903–1995)
* István Varga
* [[Judit Varga]] (1980–)
*[[Mihály Varga]] (1965–)
*Zoltán Varga (1952–)
*Eugen "Jenő" Varga (Eugen Weisz) (1879–1964) (madžarsko-judovsko-sovjetski ekonomist)
*[[Olivér Várhelyi]] (1972–)
*[[Péter Várkonyi]] (1931–2008)
*[[Zoltán Vas]] (1903–1983)
* [[István Vásáry]] (1887–1955)
* Erzsébet (Metzker) Vass (1915–1980)
* [[Pál Vastagh]] (1946–)
* '''Miklós Vay''' (1802–1894)
* [[Béla Vég]] (1922–2004)
* János Veres (1957–)
*József Veres (1906–1993)
*[[Péter Veres]] (1897–1970)
*Miklós Vida (1927–2005)
*Miklós Villányi (1931–)
*Dávid Vitézy
*[[Gábor Vona]] (r. Zázrivecz) (1978–)
*Vince Vörös
*Sebő (Sava) Vukovics (1811–1872)
== W ==
* [[Lajos Walko]] (1880–1954)
* Sándor Wekerle (1848–1921)
* Béla Wenckheim (1811–1879)
== Z ==
*Ágost Zichy
*Ferenc Zichy (1811–1900)
*János Zichy (1868–1944)
*József Zichy (1841–1924)
*Károly Zichy (1753–1826)
*[[Béla Zsedényi]] de Lőcse/Lőcsei (1894–1955)
*[[Dániel Zsiga-Kárpát]] (1979–)
* Tibor Zsitvay (1884–1969)
* [[Mihály Zsofinyecz]] (1906–1986)
* Béla Zsolt (1895–1949)
*Sándor Zöld (''Benjámin Eisenberger'' 1906–1993)
*[[Sándor Zöld]] (1913–1951)
{{seznami narodov po poklicu|politikov}}
[[Kategorija:Seznami Madžarov|Politiki]]
[[Kategorija:Madžarski politiki|*]]
oc7ffu479yeg42pdx9u4qzicfhtmeno
6739604
6739603
2026-08-20T00:11:29Z
~2026-44996-51
264415
/* M */
6739604
wikitext
text/x-wiki
'''[[Seznam]] [[Madžari|madžarskih]] [[politik]]ov.'''
{{seznami poklicev za narode|Madžarov|Madžarska|madžarskih}}
{{CompactTOC2}}
== A ==
*[[Lajos Ács]] (1898–1959)
*Lajos Ács (1922–1968)
*[[György Aczél]] (Henrik Appel) (1917–1991)
* [[János Áder]] (1959–)
* Erzsébet Andics (1902–1986)
*[[László Andor]] (1966–)
*Bertalan Andrásfalvy (1931–)
*[[László Andráska]] (1972–)
* [[Gyula Andrássy von Csik-Szent-Király und Kraszna-Horka|Gyula Andrássy]] (1823–1890)
* [[Gyula Andrássy]] ml. (1860–1929)
* Károly Andrássy (1792–1845)
* [[József Antall]] (1932–1993)
* Vilmos Apor de Altorja (1892–1945)
*Albert Apponyi (1846–1933)
*György Apponyi de Nagyappony (1808–1899)
* [[Antal Apró]] (1913–1994)
== B ==
*[[Antal Babics]] (1902–1992)
*[[Endre Bajcsy-Zsilinszky]] (1886–1944)
*[[György Gordon Bajnai]] (1968–)
*[[András Baka|András Bálint Baka]] (1952–)
*[[Tamás Bakócz|Tamás]] [[Tamás Bakócz|Bakócz]] ([[1442]]–[[1521]])
*[[István Bakos]] (1924–1965)
*[[László Baky]] (1898–1946)
*Antal Balla (1886–1953)
*László Ballai (1929–1989?)
*[[Péter Balázs]] (1941–)
*József Balint (1930–2024)
*[[Zoltán Balog]] (1958–)
*[[István Balogh]] (1894–1976)
*Károly Balogh (1930–?)?
*[[Mihályné Balogh]] (1927–)
*Gézáné Bánáti
* Dezső Bánffy (1843–1911)
* Miklós Bánffy de Losoncz (1873–1950)
*[[Balázs Bárány]] (1987–)
*[[Tibor Baranyai]] (1930–?)
*Sándor Barcs
*István Bárczy (1866–1943)
*[[László Bárdossy]] (1890–1946)
*Miklós Barity (1929–?)
*[[Gabor Baross|Gábor]] [[Gabor Baross|Baross]] ([[1848]]–[[1892]])
*[[Etelka Barsiné Pataky]] ([[1941]]–2018)
*[[Bertalan Bartha]] (1904–1978)
*Tibor Bartha
*István Bata (1910–1982)
*[[Erzsébet Báthory|Erzsébet]] [[Erzsébet Báthory|Báthory]] ([[1560]]–[[1614]])
* [[Sigismund Bathory|Zsigmond]] [[Sigismund Bathory|Báthory]] ([[1572]]–[[1613]])
*Kázmér Batthyány (1807–1854)
* [[Lajos Batthyány]] (1807–1849)
*[[Lajos Batthyány de Németújvár]] (1860–1951)
*[[Károly Bauer]] (1942–)
*Tamás Bauer (1946–)
*[[Zsolt Becsey]] (1964–)
*László Békesi (1942–)
*[[Ágost Benárd]] (1880–1968)
*[[Tordai Bence]] (1981–)
*[[Valéria Benke]] (1920–2009)
*Tibor Benkő (1955–)
* [[Ödön Beothy|Ödön Beöthy]] ([[1796]]–[[1854]])
* Frigyes Berecz (1933–2005)
*[[János Berecz]] (1930–2022)
*T. Iván Berend (1930–)
*[[Dénes Berinkey]] (1871–1944)
*[[István Bethlen]] (1874–1946)
*István Bibó (1911–1979)
*József Bielek (1934–2008)
*Imre Bíró
*[[Zoltán Bíró]] (1941–)
*[[Béla Biszku]] (1921–2016)
* István Bittó (1822–1903)
* Péter Ákos Bod (1951–)
*Tivadar Bódy (1868–1934)
*[[József Bognár]] (1917–1996)
*Rezső Bognár (1913–1990)
* Vilmos Böhm (1880–1949)
*[[Lajos Bokros]] (1954–)
* János Boldóczki (1912–1988)
* Szabolcs Bóna
*[[Ildikó Borbély]] (1972–)
*([[Lasló Borbély]])
*[[Lénárd Borbély]] (1981–)
*[[Imre Boros]] (1947–)
*[[Péter Boross]] (1928–)
*András Bozóki (1959–)
*János Bud de Budfalva (1880-1950)
*[[György Budaházy]] (1969–)
*[[Róbert Burgert]]
*[[Barna Buza]] (1873–1944)
== C ==
* Dénes Csengey (1953–1991) ?
*[[Gyula Cseszneky|Gyula]] [[Gyula Cseszneky|Cseszneky]] (1914–1970)
* [[István Csáky]] (1894–1941)
* László Csányi (1790–1849)
*[[Katalin Cseh]] (1988–)
*Judit Csehák (1940–)
*[[Sándor Csoóri]] (1930–2016)
*János Csorba (1897–1986)
*[[István Csurka]] (1934–2012)
*Tibor Czibere (1930–2023)
== D ==
* [[Kálmán Darányi]] (1886–1939)
* Géza Daruváry (1866–1934)
* [[Ibolya Dávid|Ibolya Márta Dávid]] (1954–)
*Ferenc Deák (1803–1876)
*Ervin Demeter (1954–)
*[[Gábor Demszky]] (1952–)
*[[Tamás Deutsch]] (1966–)
*[[Lajos Dinnyés]] (1901–1961)
* [[István Dobi]] (1898–1968)
*[[Klára Dobrev]] (1972–) (bolgarskega rodu)
*[[Imre Dögei]] (1912–1964)
*Frigyes Doleschall (1897–1964)
*Mihály Dömötör (1875–1962)
*[[Ferenc Donáth]] (1913–1986)
*[[Anna Júlia Donáth]] (1987–)
*[[Lajos Drahos]] (1895–1983)
*[[Alfréd Drasche-Lázár]] (1875–1949)
*Tibor Draskovics (1955–)
*[[Ilona Duczynska]] (''Ducsinszka'') (1897–1978)
*József Dudás (1912–1957)
*Imre Dunai (1939–2004)
*[[Dóra Dúró]] (1987–)
*Ferenc Duschek (1797–1872)
*Lajosné Duschek (1929–1989?)
== E ==
* [[Tibor Eckhardt]] (1888–1972)
* János Eleki
* Mályusz Elemér (1898–1989), zgodovinar
* László Endre (1895–1946)
*[[Pál Gábor Engelmann]] (1854–1916)
*[[Ferenc Erdei]] (1910–1971)
*Pál Esterházy von Galantha (1786–1866)
== F ==
*Ákos Farkas (1894–1952)
*[[Mihály Farkas]] (''Hermann Lőwy'') (1904–1965)
*[[Lajos Faluvégi]] (1924–1999)
*István Szabolcs Fazakas (1947–2020)
*[[Sándor Fazekas]] (1963–)
*[[Lajos Fehér]] (1917–1981)
*[[György Fejti]] (1946–)
*[[András Fekete-Győr]] (1989–)
*[[Fellegi Tamás László|László Fellegi Tamás]] (1956–)
*György László Festetics de Tolna (1815–1883)
*Sándor Festetics de Tolna (1882–1956)
*Ádám Ficsor (1980–)
*[[Fock Jenő|Jenő]] [[Fock Jenő|Fock]] ([[1916]]–[[2001]])
*[[Gábor Fodor]] (1962–)
*[[Rudolf Földvári]] (1921–2024)
*Imre Forgács (1949–2022)
*[[Ágnes Forsthoffer]] (1980–)
*[[Leó Frankel]] (fr. ''Léo Fränkel'') (1844–1896)
* István (Stephen) Friedrich (1883–1951)
*Lájos Fűr (1930–2013)
*Tibor Füzessi (1928–2023)
== G ==
* [[Gaszton Gaál]] (1868–1932)
* István Gajdócsi (1924–1989)
* László Gajdos (1962–)
*[[Kinga Gál]] (1970–)
*Zoltán Gál (1940–)
*Zoltán J. Gál (1973–)
*András Gálszécsy (1933–2021)
* [[Ernő Garami]] ([[1876|1876–]][[1935]])
*[[Sándor Garbai]] (1879–1947)
*István Gaskó (1954–)
*[[Ferenc Gáspár]] (1957–)
*[[Sándor Gáspár]] (1917–2002)
*[[Jenő Gerbovits]] (1925–2011)
*Elemér Gergátz (1942–2019)
* [[Ernő Gerő]] (1898–1980)
* [[Erika Glanz]] (1942–) (Porabska Slovenka)
* [[Béla Glattfelder]] ([[1967|1967–]])
*[[Ferenc Glatz]] (1941–), predsednik [[Madžarska akademija znanosti|Madžarske akademije znanosti]]
*Árpád József Gógl (1939–)
*[[Zoltán Gőgös]] (1960–)
*[[Gyula Gömbös]] (1886–1936)
* [[Árpád Göncz]] (1922–2015)
*[[Kinga Göncz]] (1947–)
*[[Ferenc Gordon]] (1893–1971)
*Artúr Görgei (''Arthur Görgey'') ''de Görgő et Toporc'' (1818–1916)
*Márta Görög
*István Gorove de Gáttája (1819–1881)
* [[Karoly Grosz]] (1930–1996)
* Gusztáv Gratz (1875–1946)
*[[Zsolt Gréczy]] (1964–)
*[[Gergely Gulyás]] (1981–)
*[[Zita Gurmai]] (1965–)
*[[András Gyenes]] (1923–1997)
*István Gyenesei (1948–2024)
* János Gyöngyösi (1893–1951)
* [[Márton Gyöngyösi]] (1977–)
* [[János Győri]] (1935–)
* [[Gergely Gulyás]] (1981–)
* [[Ferenc Gyurcsány]] (1961–)
*[[András Gyürk]] (1972–)
== H ==
* [[András Hadik|András]] [[András Hadik|Hadik]] ([[1710]]–[[1790]])
*[[Ákos Hadházy]] (1974–)
* János Hadik (1863–1933)
*János Halmos (1847–1907)
*[[Jenő Hamburger]] (1883–1936)
*[[Csaba Hamori]] (1948–)
*[[Tamás Harangozó]] (1979–)
*[[Miklós Haraszti]] (1945–)
*[[Péter Pál Harrach]] (1947–)
*Ferenc Harrer (1874–1969)
*Pál Harrer (1829–1914)
*[[József Harustyák]] (1894–1970)
*Ernő Havas (1914–1983)
*[[Ferenc Havasi]] (1929–1993)
*László Háy (1891–1975)
*[[Árpád Házi]] (1908–1970)
*[[András Hegedüs]] (1922–1999)
*Lóránt Hegedüs (1872–1943)
*Béla Hegedüs (1850–1906)
*[[Béla Hegedüs]] (19??–????)
*[[Péter Hegedűs]]
*Zsolt Hegedűs
*[[Csaba Hende]] (1960–)
*Árpád Henney (1895–1980)
*Károly Herényi (1950–)
* [[Theodor Herzl|Theodor (Tivadar) Herzl]] ([[1860|1860–]][[1904]])
* István Hetényi (1926–2008)
* [[István Hidas]] (''Háder'') (1918–2002)
* Aladár Hikádé
*[[István Hiller]] (1964–)
*[[Dezső Hiszékeny]] (1956–)
*[[Gyula Horn]] (1932–2013)
*[[István Horthy]] de Nagybánya (1904–1942)
* [[Miklós Horthy]] de Nagybánya ([[1868|1868–]][[1957]])
* Boldizsár Horvát (1822–1898)
*Balázs Horváth (1942–2006)
*Béla Horváth de Szentgyörgy (1886–1978)
*[[Imre Horváth]] (1901–1958)
*[[István Horváth]] (1935–)
*[[Márton Horváth]] (1906–1987)
*Sándorné Horváth
*[[Gábor Hunyadi]]
*[[János Hunyadi]]
*[[Ladislav Hunyadi|Ladislav]] [[Ladislav Hunyadi|(''László)'' Hunyadi]]
*István Huszár (1927–2020)
* [[Károly Huszár]] de Sárvár (1882–1941) (r. ''Károly Schorn'')
== I ==
*[[Pál Ilku]] (1912–1973)
*[[Béla Imrédy]] ''- vitéz ómoravicza'' (1891–1946)
*[[Pál Iványi]] (1942–)
== J ==
*[[István Jakab]] (1949–)
*[[Péter Jakab]] (1980–)
*Károly Janza (1914–2001)
*Zsigmond Járai (1951–)
*[[Lívia Járóka]] (1974–)
*[[Mihály Jassó]] (1936–)
*[[Benedek Jávor]] (1972–)
* [[Géza Jeszenszky]] (1941–)
*Rudolf Joó (1946–2002)
*Jožef Avgust Avstrijski (1872–1962)
*Gábor Juhász (1963–)
*[[Hajnalka Juhász]] (1980–)
*[[Péter Juhász]] (1971–)
== K ==
*[[János Kádár]] (1912–1989)
*[[Gyula Kállai]] (1910–1996)
*Benjamin Kállay (1839–1903)
*Miklós Kállay (1887–1967)
*Károly Kamermayer (1829–1897)
*[[Kálmán Kánya]] (1869–1945)
*István Kapitány
*[[László Kapolyi]] (1932–2014)
*[[Gergely Karácsony]] (1975–)
*Jenő Karafiáth (1883–1952)
*[[Frigyes Karikás]] (''Bálint'', ''Fjodor'' ''Katona; Ferenc Virág'') (1891–1938, Moskva)
*[[András Kármán]] (1973–)
*[[Gyula Károlyi]] (1871–1947)
*[[Mihály Károlyi]] de Nagykároly ([[1875|1875–]][[1955]])
*Miklós Kásler (1950–2025)
*Vilmos Kátai-Németh
*Imre Katona
* [[Kálmán Katona]] (1948–2017)
*Lajos Kelemen (1923–2008)
*[[Gábor Kemény]] (1910–1946)
*[[Szabolcs Kerék-Bárczy]] (1971–)
* Ferenc Keresztes-Fischer (1881–1948)
*László Lóránt Keresztes (1975–)
*Dezső Keresztury (1904–1996)
*Kálmán Kéri (1901–1994)
*[[Gábor Kerpel-Fronius]] (1966–)
*Jánosné Keserű (''Bérci Etelka'') (1925–2018)
*[[Anna Kéthly]] (1889–1976)
*[[János Kis]] (1943–)
*[[Ödön Kisházi]] (1900–1975)
*[[Károly Kiss]] (1903–1983)
*[[Péter Kiss]] (1959–2014)
*Mihály Kökény (1950–)
* [[Erika Köles-Kiss]] (1961–) (Porabska Slovenka)
*[[Károly Khuen-Héderváry]] ([[1849|1849–]][[1918]])
*György (Móric) Klapka (''Georg Klapka'') ''(''1820–1892)
*Gábor Klauzál de Szlavovicz
*[[Kuno Klebelsberg]] de Thumburg (1875–1932)
*[[Máté Kocsis]] (1981–)
*[[Olivio Kocsis-Cake]] (1980–) (temnopolt)
*[[Imre Komjáthi]] (1968–)
*[[Zoltán Komócsin]] (1923–1974)
*Imre Kónya (1947–)
*[[Péter Kónya]] (1969–)
*[[Sándor Kopácsi]] (1922–2001)
*Béla Köpeczi (1921–2010)
*Frigyes Korányi de Tolcsva (1869–1935)
*János Kornai (1928–2021) (ekonomist)
*Gyula Kornis
*Mihály Korom (1927–1993)
*[[Lajos Korózs]] (1958–)
*Csaba Kőrösi (1958–)
*[[Matija Korvin|'''Matija Korvin''']]
*[[Lajos Kósa]] (1964–)
*Domokos Kosáry (1913–2007)
*[[István Kossa]] (1904–1965)
*Ferenc Kossuth (1841–1914)
* '''[[Lajos Kossuth|Lajos]] [[Lajos Kossuth|Kossuth]]''' ([[1802|1802–]][[1894]])
*[[Béla Kovács]] (1908–1959)
*Imre Kovács (1913–1980)
*[[István Kovács]] (1911–2011)
*[[László Kovács (politik)|László Kovács]] ([[1939|1939–]])
*József Kővágó (do 1934 ''Küronya'') (1913–1996)
* [[László Kövér]] (1959–)
*[[Mihael Kregar]] (1734–1803)
*[[István Kristóf]] (1912–1979)
*Kálmán Kulcsár (1928–2010)
* [[Béla Kun|Béla]] [[Béla Kun|Kun]] ([[1886|1886–]][[1939]]?)
*[[Gábor Kuncze]] (1950–)
*[[Zsigmond Kunfi]] (''Zsigmond Kohn'') (1879–1929)
*[[Ágnes Kunhalmi]] (1982–)
*Mihály Kupa (1941–2024)
== L ==
* [[Géza Lakatos]] (1890–1967)
* László Lakos (1945–)
*[[Mónika Lamperth]] (1957–)
* [[Jenő Landler]] (1875–1928)
* Judit Lannert
* Andor László (1914–1993)
* Csaba László (1962–)
*[[János Latorcai]] (1944–)
* [[György Lázár]] (1924–2014)
*[[János Lázár]] (1975–)
*[[Ildikó Lendvai]] (1946–)
*[[Katalin Lévai]] (1954–)
*[[Sándor Lezsák|Sándor István Lezsák]] (1949–)
* Menyhért Lónyay (1822–1884)
* Viktória Lőrincz
* [[Géza Losonczy]] (1917–1957)
* [[Pál Losonczi|Pál]] [[Pál Losonczi|Losonczi]] (''Pál Laklia'') ([[1919|1919–]][[2005]])
*[[György Lukács de Erzsébetváros]] (1865–1950)
*[[György Lukács]] (1885–1971)
*[[Janos Lukács]] (1935–)
* László Lukács (1850–1932)
== M ==
* [[Imre Madách|Imre]] [[Imre Madách|Madách]] ([[1823|1823–]][[1864]])
* [[Ferenc Mádl|Ferenc]] [[Ferenc Mádl|Mádl]] ([[1931|1931–]][[2011]])
*[[Bálint Magyar]] (1952–)
*[[Péter Magyar]] (1981–)
*György Majláth (1786–1861)
*György Majláth (1818–1883)
*[[Pál Maléter]] (1917–1958)
*József Marjai (1923–2014)
*[[Péter Márki-Zay]] (1972–)
*Imre Markója (1931–2008)
*[[Emília Márkus]] (1860–1949)
*József Márkus (1852–1915)
*[[György Marosan]] (1908–1992)
*Károly Maróthy (Meizler) (1897–1964)
*[[László Maróthy]] (1942–)
*[[János Martonyi]] (1944–)
*György Matolcsy (1955–)
*[[Márta Mátrai]] (1948–)
*János Mayer (1871–1955)
* [[Péter Medgyessy]] ([[1942|1942–]])
* László Medve (1928–2008)
* Lajos Méhes (1927–2002)
* [[József Mekis]] (1910–1984)
* Zoltán Meskó de Széplak (1883–1959)
*[[Attila Mesterházy]] (1974–)
*Lázár Mészáros (1796–1858)
*[[Lőrinc Mészáros]] (1966–)
*[[Erzsébet Metzker Vass]] (1915–1980)
*Ernő Mihályfi (1898–1972)
*[[Kelemen Mikes|Kelemen]] [[Kelemen Mikes|Mikes]] ([[1690|1690–]][[1761]])
*[[Imre Mikó]] de Hidvég (1805–1876)
* Béla Miklós ''de Dálnok'' (1890–1948)
* István Ferenc Mikola (1947–)
* [[Kálmán Mikszáth]] ([[1847|1847–]][[1910]])
* [[József Mindszenty]] ([[1892|1892–]][[1975]])
*[[Erik Molnár]] (1894–1966)
*[[Gyula Molnár]] (1961–)
*[[Zsolt Molnár]] (1974–)
*[[Illésné Mónus]] (1890–1951/60?)
*[[Jolán Mónus]] (1901–1962)
* [[Ferenc Münnich]] (1886–1967)
== N ==
* Emil Nagy de Vámos (1871-1956)
* [[Dániel Nagy]] (1910–1983)
* [[Ferenc Nagy]] (1903–1979)
*[[Ferenc József Nagy]] (1923–2019)
*[[Frigyes Nagy]] (1939–)
* [[Imre Nagy|Imre]] [[Imre Nagy|Nagy]] ([[1896|1896–]][[1958]])
*Imre Nagy (1957–)
*[[István Nagy]] (1967–)
*[[Józsefné Nagy]] (1921–1999); druga (1918–2000)
*[[Márton Nagy]] (1976–)
*Miklós Nagy (1932–1974)
*Sándor Nagy (1946–2015)
*László Nánási (1906–1985)
* [[Tibor Navracsics]] (1966–)
* [[Dezső Nemes]] (1908–1985)
* [[Németh Károly|Károly Németh]] (1922–2008)
* [[Miklós Németh]] ([[1948|1948–]])
*[[Zoltán Németh]] (1972–)
*[[Zsuzsanna Németh]] (1953[[1952|–]])
*Ferenc Nezvál (1909[[1952|–]]1987)
* [[Péter Niedermüller|Péter]] [[Péter Niedermüller|Niedermüller]] ([[1952|1952–]])
*István Nikolits (1946–)
*Sándor Nógrádi (1894–1971)
*[[Előd Novák]] (1980–)
*[[Katalin Novák]] (1977–)
*Miklós Nyárádi (1905–1976)
*[[Rezső Nyers]] (1923–2018)
*[[György Nyisztor]] (1869–1956)
== O ==
* [[Péter Olajos]] (1968–)
* Károly Olt (1904–1985)
* [[Imre Oltványi]] (1893–1963)
* [[Anita Orbán]] (1974–)
* [[Balázs Orbán]] (1986–)
* László Orbán (1912–1978)
* [[Viktor Orbán|Viktor]] [[Viktor Orbán|Orbán]] (1963–)
* István Orosz (1935–2024)
*Gyula Ortutay (1910–1978)
* [[Csaba Őry]] (1952–)
* Péter Oszkó (1973–)
* [[Miklós Óvári]] (1925–2003)
== P ==
*László Pál (1942–2017)
*Fidél Pálffy de Erdőd (1895–1946)
*[[József Pálinkás]] (1952–)
*[[László Palkovics]] (1965–)
*[[Tivadar Pártay]] (1908–1999)
*[[Etelka Barsiné Pataky]] (1941–2018)
*[[Irena Pavlič]] (1934–2022)
* Gyula Peidl (1873–1943)
*[[Ildikó Pelczné Gáll]] (1962–)
* John Pepper/József Pogány (1886–1938)
* Zsigmond Perényi (1783–1849)
* László Pesta (1902–1998)
* Pál Pesthy (1873–1952)
*[[Gábor Péter]] (prv. ''Benjámin Eisenberger'' 1906–1993)
*[[János Péter]] (1910–1999)
*Anna Petrasovits (1954–)
*József Petrétei (1958–)
*Gábor Petri (1914–1985)
*[[Károly Peyer]] (1881–1956)
*[[Sándor Pintér]] (1948–)
*Ignác Pióker (1907–1988)
*[[László Piros]] (1917–2006)
*[[József Pogány]]/''John Pepper'' (1886–1938)
*[[Zoltán Pokorni]] (1962–)
*[[Karl Polányi]] (1886–1964)
*Károly Polinszky (1922–1998)
*[[Kornél Polonyi]] (1927–2023)
*Kálmán Pongrácz (1898–1980)
*Gergely Pongrátz (1932–2005)
*[[Gábor Pósfai]] (1982–)
*[[Imre Pozsgay]] (1933–2016)
*István Prepeliczay (1936–2002)
*Ottokár Prohászka (1858–1927)
*[[Frigyes Puja]] (1921–2008)
* Endre Puky de Bizák (1871–1941)
* [[Árpád Pullai]] (1925–2025)
== R ==
* Ferenc Rabár (1929–1999)
* Jenő Rácz (1907–1981)
* [[Gedeon Ráday]] de Ráda (1841–1883)
* [[László Rajk]] (1909–1949)
*[[Mátyás Rákosi]] (1892–1971)
*István Rakovszky (1858–1931)
*Károly Ráth (1821/29–1868/97)?
*Anna Ratkó (1903–1981)
* Ádám Récsey (1775–1852)
*[[Miklós Réthelyi]] (1939–)
*[[Miklós Réti]] (1944–2017)
* [[József Révai]] (''József Lederer'') (1898–1959)
*[[Máriusz Révész]] (1967–)
*Miklós Ribnyánszki (1915–1980)
*[[Antal Rogán]] (1972–)
*József Román (1908–1970)
*[[Pál Romány]] (1929–2019)
*[[Sándor Rónai]] (1892–1965)
*[[László Rudas]] (Adolf Róth) (1885–1950/3)
*[[Bálint Ruff]] (1981–)
*[[Romulusz Ruszin-Szendi]] (1973–)
== S ==
*András Sajó (1949–)
*[[László Sándor]] (1949–)
*[[Gáspár Sándor]] (1911–1980)
*Jozsef Sándor (1853–1945)
*[[István Sarlós]] (1921–2006)
*[[András Schiffer]] (1971–)
* [[Pál Schmitt]] (1942–)
*[[Andor Schmuck]] (1970–)
*Erzsébet Schmuck (1954–)
*[[György Schöpflin]] (1939–)
*Emil Schultheisz (1923–2014)
* Béla Scitovszky (1878–1959)
* Tibor Scitovszky (1875–1959)
*[[László Sebián-Petrovszki]] (1977–)
*[[Zsolt Semjén]] (1962–)
*Pál Sennyey ''de Kissennye'' (1822–1888)
*[[Miklós Seszták]] (1968–)
* Endre Sík (1891–1978)
*[[István Simicskó]] (1961–)
*Pal Simon (1929–2021)
* Sándor Simonyi-Semadam (1864–1946)
*Jenő Sipőcz (1878–1937)
*[[Margit Slachta]] (1884–1974)
*[[Tamás Sneider]] (1972–)
*[[János Söjtör]] (1918–1995?)
* [[László Sólyom]] (1942–2023)
*[[Ferenc Somogyi]] (1945–)
*[[László Somogyi]] (1932–)
*[[Miklós Somogyi]] (1896–1980)
*[[István Stadinger]] (1927–2018)
*[[Brunó Ferenc Straub]] (1914–1996)
*Tamás Suchman (1954–2023)
*[[Jozsef Suhajda]] (1915–1988)
*[[Dezső Sulyok]] (1897–1965)
*[[Tamás Sulyok]] (1956–)
*[[László Surján]] (1941–)
*[[György Szabad]] (1924–2015)
* Árpád Szabó (1878–1948)
* Gergely Szabó (1921–2000)
*[[István Szabó]] de Nagyatád (1863–1924)
*István Szabó de Sokorópátka
*[[István Szabó]] (1906–1974)
*István Szabó (1924–2017)
*Iván Szabó (1934–2005)
*[[János Szabó]] (1937–2021)
*[[Pál Szabó]] (1893–1970)
*Piroska Szabó
*[[Rebeka Szabó]] (1977–)
*[[Sándor Szabó]] (1985–)
*[[Tímea Szabó]] (1976–)
*Zoltán Szabó (1914–2007)
*Imre Szacsvay (1818–1849)
*[[József Szájer]] (1961–)
*[[Árpád Szakasits]] (1888–1965)
* [[Ferenc Szálasi]] (1897–1946)
* [[Kristóf Szalay-Bobrovniczky]] (1970–)
*László Szalay (1813–1864), tudi zgodovinar
*[[Béla István Szalai]] (1922–2008)
*Pál Szalai/-y (1915–1994) (>>''Paul Sterling'')
*Zoltán Szántó (1893–1977)
*Bertalan Szemere (1812–1869)
* [[Tibor Szamuely]] (1890–1919)
*[[Tibor Szanyi]] (1956–)
* [[Béla Szántó]] (1881–1951)
* [[Zoltán Szántó]] (1893–1977)
* [[István Széchenyi|István]] [[István Széchenyi|Széchenyi]] ([[1791|1791–]][[1860]])
*[[Csanád Szegedi]] (1982–)
*Ferenc Székely (1842–1921)
*[[Imre Szekeres]] (1950–)
*[[Bernadett Szél]] (1977–)
* [[Kálmán Széll]] (1843–1915)
* Bertalan Szemere (1812–1869)
* Béla Szende de Keresztes (1823–1882)
*Károly Szendy (1885–1953)
*[[István Szent-Iványi]] (1958–)
*Zoltán Szépvölgyi (1921–2006)
*Gyula Szapáry (1832–1905)
*[[Miklós Seszták]] (1968–)
*[[Péter Szijjártó]] (1978–)
*(Mihály Szilágyi)
*[[Katalin Szili]] (1956–)
*György Szilvásy (1958–)
*[[István Szirmai]] (1906–1969)
* [[József Szlávy de Érkenéz et Okány|József Szlávy ''de Érkenéz et Okány'']] (1818–1900)
* László Szőgyény-Marich (1806–1893)
* Zsigmond Szőgyény (1775–1826)
* Döme Sztójay (''Dimitrije Stojaković'') (1883–1946)
* [[Mátyás Szűrös]] (1933–)
== T ==
* [[József Takács]] (1884–1961)
* Zoltán Tanács
* Mihály Tancsics (1799–1884)
*[[István Tarlós]] (1948–)
*Zoltán Tarr
*András Tasnádi Nagy (1882–1956)
*[[Ilona Tatai]] (1935–)
*[[Géza Teleki]] (1911–1983)
*László Teleki IV de Szék (1811–1861)
* [[Pál Teleki]] (1879–1941)
*[[Gyula Thürmer]] (1953–)
*[[Zoltán Tildy]] (1889–1961)
*Mátyás Tímár (1923–2020)
* [[István Tisza]] ([[1861|1861–]][[1918]])
*[[Kálmán Tisza]] de Borosjenő (1830–1902)
*[[József Tóbiás]] (1970–)
*Vilmos Pál Tomcsányi (1880–1959)
*[[József Torgyán]] (1932–2017)
*[[László Toroczkai]] (''László Tóth'') (1978–)
*[[Bertalan Tóth]] (1975–)
*[[Csaba Toth]]?
*Dezső Tóth (1925–1985)
*[[Rezső Trautmann]] (1907–1995)
*[[László Trócsányi]] (1956–)
*Béla Turi-Kovács (1935–2023)
*[[István Türr]] ([[1825]]–[[1908]])
== U ==
* Lajos Újfalussy (1823–1899)
*[[István Ujhelyi]] (1975–)
*Gyula Úszta (1914–1995)
== V ==
*[[Ágnes Vadai]] (1974–)
*[[Imre Vajda]] (1900–1969)
*Gábor Vajna (1891–1946)
*[[Péter Vályi]] (1919–1973)
*[[Béla Varga]] (1903–1995)
* István Varga
* [[Judit Varga]] (1980–)
*[[Mihály Varga]] (1965–)
*Zoltán Varga (1952–)
*Eugen "Jenő" Varga (Eugen Weisz) (1879–1964) (madžarsko-judovsko-sovjetski ekonomist)
*[[Olivér Várhelyi]] (1972–)
*[[Péter Várkonyi]] (1931–2008)
*[[Zoltán Vas]] (1903–1983)
* [[István Vásáry]] (1887–1955)
* Erzsébet (Metzker) Vass (1915–1980)
* [[Pál Vastagh]] (1946–)
* '''Miklós Vay''' (1802–1894)
* [[Béla Vég]] (1922–2004)
* János Veres (1957–)
*József Veres (1906–1993)
*[[Péter Veres]] (1897–1970)
*Miklós Vida (1927–2005)
*Miklós Villányi (1931–)
*Dávid Vitézy
*[[Gábor Vona]] (r. Zázrivecz) (1978–)
*Vince Vörös
*Sebő (Sava) Vukovics (1811–1872)
== W ==
* [[Lajos Walko]] (1880–1954)
* Sándor Wekerle (1848–1921)
* Béla Wenckheim (1811–1879)
== Z ==
*Ágost Zichy
*Ferenc Zichy (1811–1900)
*János Zichy (1868–1944)
*József Zichy (1841–1924)
*Károly Zichy (1753–1826)
*[[Béla Zsedényi]] de Lőcse/Lőcsei (1894–1955)
*[[Dániel Zsiga-Kárpát]] (1979–)
* Tibor Zsitvay (1884–1969)
* [[Mihály Zsofinyecz]] (1906–1986)
* Béla Zsolt (1895–1949)
*Sándor Zöld (''Benjámin Eisenberger'' 1906–1993)
*[[Sándor Zöld]] (1913–1951)
{{seznami narodov po poklicu|politikov}}
[[Kategorija:Seznami Madžarov|Politiki]]
[[Kategorija:Madžarski politiki|*]]
9zjxxu13156wo44556rpmxg8idxokkq
6739607
6739604
2026-08-20T00:30:00Z
~2026-44996-51
264415
/* K */
6739607
wikitext
text/x-wiki
'''[[Seznam]] [[Madžari|madžarskih]] [[politik]]ov.'''
{{seznami poklicev za narode|Madžarov|Madžarska|madžarskih}}
{{CompactTOC2}}
== A ==
*[[Lajos Ács]] (1898–1959)
*Lajos Ács (1922–1968)
*[[György Aczél]] (Henrik Appel) (1917–1991)
* [[János Áder]] (1959–)
* Erzsébet Andics (1902–1986)
*[[László Andor]] (1966–)
*Bertalan Andrásfalvy (1931–)
*[[László Andráska]] (1972–)
* [[Gyula Andrássy von Csik-Szent-Király und Kraszna-Horka|Gyula Andrássy]] (1823–1890)
* [[Gyula Andrássy]] ml. (1860–1929)
* Károly Andrássy (1792–1845)
* [[József Antall]] (1932–1993)
* Vilmos Apor de Altorja (1892–1945)
*Albert Apponyi (1846–1933)
*György Apponyi de Nagyappony (1808–1899)
* [[Antal Apró]] (1913–1994)
== B ==
*[[Antal Babics]] (1902–1992)
*[[Endre Bajcsy-Zsilinszky]] (1886–1944)
*[[György Gordon Bajnai]] (1968–)
*[[András Baka|András Bálint Baka]] (1952–)
*[[Tamás Bakócz|Tamás]] [[Tamás Bakócz|Bakócz]] ([[1442]]–[[1521]])
*[[István Bakos]] (1924–1965)
*[[László Baky]] (1898–1946)
*Antal Balla (1886–1953)
*László Ballai (1929–1989?)
*[[Péter Balázs]] (1941–)
*József Balint (1930–2024)
*[[Zoltán Balog]] (1958–)
*[[István Balogh]] (1894–1976)
*Károly Balogh (1930–?)?
*[[Mihályné Balogh]] (1927–)
*Gézáné Bánáti
* Dezső Bánffy (1843–1911)
* Miklós Bánffy de Losoncz (1873–1950)
*[[Balázs Bárány]] (1987–)
*[[Tibor Baranyai]] (1930–?)
*Sándor Barcs
*István Bárczy (1866–1943)
*[[László Bárdossy]] (1890–1946)
*Miklós Barity (1929–?)
*[[Gabor Baross|Gábor]] [[Gabor Baross|Baross]] ([[1848]]–[[1892]])
*[[Etelka Barsiné Pataky]] ([[1941]]–2018)
*[[Bertalan Bartha]] (1904–1978)
*Tibor Bartha
*István Bata (1910–1982)
*[[Erzsébet Báthory|Erzsébet]] [[Erzsébet Báthory|Báthory]] ([[1560]]–[[1614]])
* [[Sigismund Bathory|Zsigmond]] [[Sigismund Bathory|Báthory]] ([[1572]]–[[1613]])
*Kázmér Batthyány (1807–1854)
* [[Lajos Batthyány]] (1807–1849)
*[[Lajos Batthyány de Németújvár]] (1860–1951)
*[[Károly Bauer]] (1942–)
*Tamás Bauer (1946–)
*[[Zsolt Becsey]] (1964–)
*László Békesi (1942–)
*[[Ágost Benárd]] (1880–1968)
*[[Tordai Bence]] (1981–)
*[[Valéria Benke]] (1920–2009)
*Tibor Benkő (1955–)
* [[Ödön Beothy|Ödön Beöthy]] ([[1796]]–[[1854]])
* Frigyes Berecz (1933–2005)
*[[János Berecz]] (1930–2022)
*T. Iván Berend (1930–)
*[[Dénes Berinkey]] (1871–1944)
*[[István Bethlen]] (1874–1946)
*István Bibó (1911–1979)
*József Bielek (1934–2008)
*Imre Bíró
*[[Zoltán Bíró]] (1941–)
*[[Béla Biszku]] (1921–2016)
* István Bittó (1822–1903)
* Péter Ákos Bod (1951–)
*Tivadar Bódy (1868–1934)
*[[József Bognár]] (1917–1996)
*Rezső Bognár (1913–1990)
* Vilmos Böhm (1880–1949)
*[[Lajos Bokros]] (1954–)
* János Boldóczki (1912–1988)
* Szabolcs Bóna
*[[Ildikó Borbély]] (1972–)
*([[Lasló Borbély]])
*[[Lénárd Borbély]] (1981–)
*[[Imre Boros]] (1947–)
*[[Péter Boross]] (1928–)
*András Bozóki (1959–)
*János Bud de Budfalva (1880-1950)
*[[György Budaházy]] (1969–)
*[[Róbert Burgert]]
*[[Barna Buza]] (1873–1944)
== C ==
* Dénes Csengey (1953–1991) ?
*[[Gyula Cseszneky|Gyula]] [[Gyula Cseszneky|Cseszneky]] (1914–1970)
* [[István Csáky]] (1894–1941)
* László Csányi (1790–1849)
*[[Katalin Cseh]] (1988–)
*Judit Csehák (1940–)
*[[Sándor Csoóri]] (1930–2016)
*János Csorba (1897–1986)
*[[István Csurka]] (1934–2012)
*Tibor Czibere (1930–2023)
== D ==
* [[Kálmán Darányi]] (1886–1939)
* Géza Daruváry (1866–1934)
* [[Ibolya Dávid|Ibolya Márta Dávid]] (1954–)
*Ferenc Deák (1803–1876)
*Ervin Demeter (1954–)
*[[Gábor Demszky]] (1952–)
*[[Tamás Deutsch]] (1966–)
*[[Lajos Dinnyés]] (1901–1961)
* [[István Dobi]] (1898–1968)
*[[Klára Dobrev]] (1972–) (bolgarskega rodu)
*[[Imre Dögei]] (1912–1964)
*Frigyes Doleschall (1897–1964)
*Mihály Dömötör (1875–1962)
*[[Ferenc Donáth]] (1913–1986)
*[[Anna Júlia Donáth]] (1987–)
*[[Lajos Drahos]] (1895–1983)
*[[Alfréd Drasche-Lázár]] (1875–1949)
*Tibor Draskovics (1955–)
*[[Ilona Duczynska]] (''Ducsinszka'') (1897–1978)
*József Dudás (1912–1957)
*Imre Dunai (1939–2004)
*[[Dóra Dúró]] (1987–)
*Ferenc Duschek (1797–1872)
*Lajosné Duschek (1929–1989?)
== E ==
* [[Tibor Eckhardt]] (1888–1972)
* János Eleki
* Mályusz Elemér (1898–1989), zgodovinar
* László Endre (1895–1946)
*[[Pál Gábor Engelmann]] (1854–1916)
*[[Ferenc Erdei]] (1910–1971)
*Pál Esterházy von Galantha (1786–1866)
== F ==
*Ákos Farkas (1894–1952)
*[[Mihály Farkas]] (''Hermann Lőwy'') (1904–1965)
*[[Lajos Faluvégi]] (1924–1999)
*István Szabolcs Fazakas (1947–2020)
*[[Sándor Fazekas]] (1963–)
*[[Lajos Fehér]] (1917–1981)
*[[György Fejti]] (1946–)
*[[András Fekete-Győr]] (1989–)
*[[Fellegi Tamás László|László Fellegi Tamás]] (1956–)
*György László Festetics de Tolna (1815–1883)
*Sándor Festetics de Tolna (1882–1956)
*Ádám Ficsor (1980–)
*[[Fock Jenő|Jenő]] [[Fock Jenő|Fock]] ([[1916]]–[[2001]])
*[[Gábor Fodor]] (1962–)
*[[Rudolf Földvári]] (1921–2024)
*Imre Forgács (1949–2022)
*[[Ágnes Forsthoffer]] (1980–)
*[[Leó Frankel]] (fr. ''Léo Fränkel'') (1844–1896)
* István (Stephen) Friedrich (1883–1951)
*Lájos Fűr (1930–2013)
*Tibor Füzessi (1928–2023)
== G ==
* [[Gaszton Gaál]] (1868–1932)
* István Gajdócsi (1924–1989)
* László Gajdos (1962–)
*[[Kinga Gál]] (1970–)
*Zoltán Gál (1940–)
*Zoltán J. Gál (1973–)
*András Gálszécsy (1933–2021)
* [[Ernő Garami]] ([[1876|1876–]][[1935]])
*[[Sándor Garbai]] (1879–1947)
*István Gaskó (1954–)
*[[Ferenc Gáspár]] (1957–)
*[[Sándor Gáspár]] (1917–2002)
*[[Jenő Gerbovits]] (1925–2011)
*Elemér Gergátz (1942–2019)
* [[Ernő Gerő]] (1898–1980)
* [[Erika Glanz]] (1942–) (Porabska Slovenka)
* [[Béla Glattfelder]] ([[1967|1967–]])
*[[Ferenc Glatz]] (1941–), predsednik [[Madžarska akademija znanosti|Madžarske akademije znanosti]]
*Árpád József Gógl (1939–)
*[[Zoltán Gőgös]] (1960–)
*[[Gyula Gömbös]] (1886–1936)
* [[Árpád Göncz]] (1922–2015)
*[[Kinga Göncz]] (1947–)
*[[Ferenc Gordon]] (1893–1971)
*Artúr Görgei (''Arthur Görgey'') ''de Görgő et Toporc'' (1818–1916)
*Márta Görög
*István Gorove de Gáttája (1819–1881)
* [[Karoly Grosz]] (1930–1996)
* Gusztáv Gratz (1875–1946)
*[[Zsolt Gréczy]] (1964–)
*[[Gergely Gulyás]] (1981–)
*[[Zita Gurmai]] (1965–)
*[[András Gyenes]] (1923–1997)
*István Gyenesei (1948–2024)
* János Gyöngyösi (1893–1951)
* [[Márton Gyöngyösi]] (1977–)
* [[János Győri]] (1935–)
* [[Gergely Gulyás]] (1981–)
* [[Ferenc Gyurcsány]] (1961–)
*[[András Gyürk]] (1972–)
== H ==
* [[András Hadik|András]] [[András Hadik|Hadik]] ([[1710]]–[[1790]])
*[[Ákos Hadházy]] (1974–)
* János Hadik (1863–1933)
*János Halmos (1847–1907)
*[[Jenő Hamburger]] (1883–1936)
*[[Csaba Hamori]] (1948–)
*[[Tamás Harangozó]] (1979–)
*[[Miklós Haraszti]] (1945–)
*[[Péter Pál Harrach]] (1947–)
*Ferenc Harrer (1874–1969)
*Pál Harrer (1829–1914)
*[[József Harustyák]] (1894–1970)
*Ernő Havas (1914–1983)
*[[Ferenc Havasi]] (1929–1993)
*László Háy (1891–1975)
*[[Árpád Házi]] (1908–1970)
*[[András Hegedüs]] (1922–1999)
*Lóránt Hegedüs (1872–1943)
*Béla Hegedüs (1850–1906)
*[[Béla Hegedüs]] (19??–????)
*[[Péter Hegedűs]]
*Zsolt Hegedűs
*[[Csaba Hende]] (1960–)
*Árpád Henney (1895–1980)
*Károly Herényi (1950–)
* [[Theodor Herzl|Theodor (Tivadar) Herzl]] ([[1860|1860–]][[1904]])
* István Hetényi (1926–2008)
* [[István Hidas]] (''Háder'') (1918–2002)
* Aladár Hikádé
*[[István Hiller]] (1964–)
*[[Dezső Hiszékeny]] (1956–)
*[[Gyula Horn]] (1932–2013)
*[[István Horthy]] de Nagybánya (1904–1942)
* [[Miklós Horthy]] de Nagybánya ([[1868|1868–]][[1957]])
* Boldizsár Horvát (1822–1898)
*Balázs Horváth (1942–2006)
*Béla Horváth de Szentgyörgy (1886–1978)
*[[Imre Horváth]] (1901–1958)
*[[István Horváth]] (1935–)
*[[Márton Horváth]] (1906–1987)
*Sándorné Horváth
*[[Gábor Hunyadi]]
*[[János Hunyadi]]
*[[Ladislav Hunyadi|Ladislav]] [[Ladislav Hunyadi|(''László)'' Hunyadi]]
*István Huszár (1927–2020)
* [[Károly Huszár]] de Sárvár (1882–1941) (r. ''Károly Schorn'')
== I ==
*[[Pál Ilku]] (1912–1973)
*[[Béla Imrédy]] ''- vitéz ómoravicza'' (1891–1946)
*[[Pál Iványi]] (1942–)
== J ==
*[[István Jakab]] (1949–)
*[[Péter Jakab]] (1980–)
*Károly Janza (1914–2001)
*Zsigmond Járai (1951–)
*[[Lívia Járóka]] (1974–)
*[[Mihály Jassó]] (1936–)
*[[Benedek Jávor]] (1972–)
* [[Géza Jeszenszky]] (1941–)
*Rudolf Joó (1946–2002)
*Jožef Avgust Avstrijski (1872–1962)
*Gábor Juhász (1963–)
*[[Hajnalka Juhász]] (1980–)
*[[Péter Juhász]] (1971–)
== K ==
*[[János Kádár]] (1912–1989)
*[[Gyula Kállai]] (1910–1996)
*Benjamin Kállay (1839–1903)
*Miklós Kállay (1887–1967)
*Károly Kamermayer (1829–1897)
*[[Kálmán Kánya]] (1869–1945)
*István Kapitány
*[[László Kapolyi]] (1932–2014)
*[[Gergely Karácsony]] (1975–)
*Jenő Karafiáth (1883–1952)
*[[Frigyes Karikás]] (''Bálint'', ''Fjodor'' ''Katona; Ferenc Virág'') (1891–1938, Moskva)
*[[András Kármán]] (1973–)
*[[Gyula Károlyi]] (1871–1947)
*[[Mihály Károlyi]] de Nagykároly ([[1875|1875–]][[1955]])
*Ferenc Kárpáti (1926–2013)
*Miklós Kásler (1950–2025)
*Vilmos Kátai-Németh
*Imre Katona
* [[Kálmán Katona]] (1948–2017)
*Lajos Kelemen (1923–2008)
*[[Gábor Kemény]] (1910–1946)
*[[Szabolcs Kerék-Bárczy]] (1971–)
* Ferenc Keresztes-Fischer (1881–1948)
*László Lóránt Keresztes (1975–)
*Dezső Keresztury (1904–1996)
*Kálmán Kéri (1901–1994)
*[[Gábor Kerpel-Fronius]] (1966–)
*Jánosné Keserű (''Bérci Etelka'') (1925–2018)
*[[Anna Kéthly]] (1889–1976)
*[[János Kis]] (1943–)
*[[Ödön Kisházi]] (1900–1975)
*[[Károly Kiss]] (1903–1983)
*[[Péter Kiss]] (1959–2014)
*Mihály Kökény (1950–)
* [[Erika Köles-Kiss]] (1961–) (Porabska Slovenka)
*[[Károly Khuen-Héderváry]] ([[1849|1849–]][[1918]])
*György (Móric) Klapka (''Georg Klapka'') ''(''1820–1892)
*Gábor Klauzál de Szlavovicz
*[[Kuno Klebelsberg]] de Thumburg (1875–1932)
*[[Máté Kocsis]] (1981–)
*[[Olivio Kocsis-Cake]] (1980–) (temnopolt)
*[[Imre Komjáthi]] (1968–)
*[[Zoltán Komócsin]] (1923–1974)
*Imre Kónya (1947–)
*[[Péter Kónya]] (1969–)
*[[Sándor Kopácsi]] (1922–2001)
*Béla Köpeczi (1921–2010)
*Frigyes Korányi de Tolcsva (1869–1935)
*János Kornai (1928–2021) (ekonomist)
*Gyula Kornis
*Mihály Korom (1927–1993)
*[[Lajos Korózs]] (1958–)
*Csaba Kőrösi (1958–)
*[[Matija Korvin|'''Matija Korvin''']]
*[[Lajos Kósa]] (1964–)
*Domokos Kosáry (1913–2007)
*[[István Kossa]] (1904–1965)
*Ferenc Kossuth (1841–1914)
* '''[[Lajos Kossuth|Lajos]] [[Lajos Kossuth|Kossuth]]''' ([[1802|1802–]][[1894]])
*[[Béla Kovács]] (1908–1959)
*Imre Kovács (1913–1980)
*[[István Kovács]] (1911–2011)
*[[László Kovács (politik)|László Kovács]] ([[1939|1939–]])
*József Kővágó (do 1934 ''Küronya'') (1913–1996)
* [[László Kövér]] (1959–)
*[[Mihael Kregar]] (1734–1803)
*[[István Kristóf]] (1912–1979)
*Kálmán Kulcsár (1928–2010)
* [[Béla Kun|Béla]] [[Béla Kun|Kun]] ([[1886|1886–]][[1939]]?)
*[[Gábor Kuncze]] (1950–)
*[[Zsigmond Kunfi]] (''Zsigmond Kohn'') (1879–1929)
*[[Ágnes Kunhalmi]] (1982–)
*Mihály Kupa (1941–2024)
== L ==
* [[Géza Lakatos]] (1890–1967)
* László Lakos (1945–)
*[[Mónika Lamperth]] (1957–)
* [[Jenő Landler]] (1875–1928)
* Judit Lannert
* Andor László (1914–1993)
* Csaba László (1962–)
*[[János Latorcai]] (1944–)
* [[György Lázár]] (1924–2014)
*[[János Lázár]] (1975–)
*[[Ildikó Lendvai]] (1946–)
*[[Katalin Lévai]] (1954–)
*[[Sándor Lezsák|Sándor István Lezsák]] (1949–)
* Menyhért Lónyay (1822–1884)
* Viktória Lőrincz
* [[Géza Losonczy]] (1917–1957)
* [[Pál Losonczi|Pál]] [[Pál Losonczi|Losonczi]] (''Pál Laklia'') ([[1919|1919–]][[2005]])
*[[György Lukács de Erzsébetváros]] (1865–1950)
*[[György Lukács]] (1885–1971)
*[[Janos Lukács]] (1935–)
* László Lukács (1850–1932)
== M ==
* [[Imre Madách|Imre]] [[Imre Madách|Madách]] ([[1823|1823–]][[1864]])
* [[Ferenc Mádl|Ferenc]] [[Ferenc Mádl|Mádl]] ([[1931|1931–]][[2011]])
*[[Bálint Magyar]] (1952–)
*[[Péter Magyar]] (1981–)
*György Majláth (1786–1861)
*György Majláth (1818–1883)
*[[Pál Maléter]] (1917–1958)
*József Marjai (1923–2014)
*[[Péter Márki-Zay]] (1972–)
*Imre Markója (1931–2008)
*[[Emília Márkus]] (1860–1949)
*József Márkus (1852–1915)
*[[György Marosan]] (1908–1992)
*Károly Maróthy (Meizler) (1897–1964)
*[[László Maróthy]] (1942–)
*[[János Martonyi]] (1944–)
*György Matolcsy (1955–)
*[[Márta Mátrai]] (1948–)
*János Mayer (1871–1955)
* [[Péter Medgyessy]] ([[1942|1942–]])
* László Medve (1928–2008)
* Lajos Méhes (1927–2002)
* [[József Mekis]] (1910–1984)
* Zoltán Meskó de Széplak (1883–1959)
*[[Attila Mesterházy]] (1974–)
*Lázár Mészáros (1796–1858)
*[[Lőrinc Mészáros]] (1966–)
*[[Erzsébet Metzker Vass]] (1915–1980)
*Ernő Mihályfi (1898–1972)
*[[Kelemen Mikes|Kelemen]] [[Kelemen Mikes|Mikes]] ([[1690|1690–]][[1761]])
*[[Imre Mikó]] de Hidvég (1805–1876)
* Béla Miklós ''de Dálnok'' (1890–1948)
* István Ferenc Mikola (1947–)
* [[Kálmán Mikszáth]] ([[1847|1847–]][[1910]])
* [[József Mindszenty]] ([[1892|1892–]][[1975]])
*[[Erik Molnár]] (1894–1966)
*[[Gyula Molnár]] (1961–)
*[[Zsolt Molnár]] (1974–)
*[[Illésné Mónus]] (1890–1951/60?)
*[[Jolán Mónus]] (1901–1962)
* [[Ferenc Münnich]] (1886–1967)
== N ==
* Emil Nagy de Vámos (1871-1956)
* [[Dániel Nagy]] (1910–1983)
* [[Ferenc Nagy]] (1903–1979)
*[[Ferenc József Nagy]] (1923–2019)
*[[Frigyes Nagy]] (1939–)
* [[Imre Nagy|Imre]] [[Imre Nagy|Nagy]] ([[1896|1896–]][[1958]])
*Imre Nagy (1957–)
*[[István Nagy]] (1967–)
*[[Józsefné Nagy]] (1921–1999); druga (1918–2000)
*[[Márton Nagy]] (1976–)
*Miklós Nagy (1932–1974)
*Sándor Nagy (1946–2015)
*László Nánási (1906–1985)
* [[Tibor Navracsics]] (1966–)
* [[Dezső Nemes]] (1908–1985)
* [[Németh Károly|Károly Németh]] (1922–2008)
* [[Miklós Németh]] ([[1948|1948–]])
*[[Zoltán Németh]] (1972–)
*[[Zsuzsanna Németh]] (1953[[1952|–]])
*Ferenc Nezvál (1909[[1952|–]]1987)
* [[Péter Niedermüller|Péter]] [[Péter Niedermüller|Niedermüller]] ([[1952|1952–]])
*István Nikolits (1946–)
*Sándor Nógrádi (1894–1971)
*[[Előd Novák]] (1980–)
*[[Katalin Novák]] (1977–)
*Miklós Nyárádi (1905–1976)
*[[Rezső Nyers]] (1923–2018)
*[[György Nyisztor]] (1869–1956)
== O ==
* [[Péter Olajos]] (1968–)
* Károly Olt (1904–1985)
* [[Imre Oltványi]] (1893–1963)
* [[Anita Orbán]] (1974–)
* [[Balázs Orbán]] (1986–)
* László Orbán (1912–1978)
* [[Viktor Orbán|Viktor]] [[Viktor Orbán|Orbán]] (1963–)
* István Orosz (1935–2024)
*Gyula Ortutay (1910–1978)
* [[Csaba Őry]] (1952–)
* Péter Oszkó (1973–)
* [[Miklós Óvári]] (1925–2003)
== P ==
*László Pál (1942–2017)
*Fidél Pálffy de Erdőd (1895–1946)
*[[József Pálinkás]] (1952–)
*[[László Palkovics]] (1965–)
*[[Tivadar Pártay]] (1908–1999)
*[[Etelka Barsiné Pataky]] (1941–2018)
*[[Irena Pavlič]] (1934–2022)
* Gyula Peidl (1873–1943)
*[[Ildikó Pelczné Gáll]] (1962–)
* John Pepper/József Pogány (1886–1938)
* Zsigmond Perényi (1783–1849)
* László Pesta (1902–1998)
* Pál Pesthy (1873–1952)
*[[Gábor Péter]] (prv. ''Benjámin Eisenberger'' 1906–1993)
*[[János Péter]] (1910–1999)
*Anna Petrasovits (1954–)
*József Petrétei (1958–)
*Gábor Petri (1914–1985)
*[[Károly Peyer]] (1881–1956)
*[[Sándor Pintér]] (1948–)
*Ignác Pióker (1907–1988)
*[[László Piros]] (1917–2006)
*[[József Pogány]]/''John Pepper'' (1886–1938)
*[[Zoltán Pokorni]] (1962–)
*[[Karl Polányi]] (1886–1964)
*Károly Polinszky (1922–1998)
*[[Kornél Polonyi]] (1927–2023)
*Kálmán Pongrácz (1898–1980)
*Gergely Pongrátz (1932–2005)
*[[Gábor Pósfai]] (1982–)
*[[Imre Pozsgay]] (1933–2016)
*István Prepeliczay (1936–2002)
*Ottokár Prohászka (1858–1927)
*[[Frigyes Puja]] (1921–2008)
* Endre Puky de Bizák (1871–1941)
* [[Árpád Pullai]] (1925–2025)
== R ==
* Ferenc Rabár (1929–1999)
* Jenő Rácz (1907–1981)
* [[Gedeon Ráday]] de Ráda (1841–1883)
* [[László Rajk]] (1909–1949)
*[[Mátyás Rákosi]] (1892–1971)
*István Rakovszky (1858–1931)
*Károly Ráth (1821/29–1868/97)?
*Anna Ratkó (1903–1981)
* Ádám Récsey (1775–1852)
*[[Miklós Réthelyi]] (1939–)
*[[Miklós Réti]] (1944–2017)
* [[József Révai]] (''József Lederer'') (1898–1959)
*[[Máriusz Révész]] (1967–)
*Miklós Ribnyánszki (1915–1980)
*[[Antal Rogán]] (1972–)
*József Román (1908–1970)
*[[Pál Romány]] (1929–2019)
*[[Sándor Rónai]] (1892–1965)
*[[László Rudas]] (Adolf Róth) (1885–1950/3)
*[[Bálint Ruff]] (1981–)
*[[Romulusz Ruszin-Szendi]] (1973–)
== S ==
*András Sajó (1949–)
*[[László Sándor]] (1949–)
*[[Gáspár Sándor]] (1911–1980)
*Jozsef Sándor (1853–1945)
*[[István Sarlós]] (1921–2006)
*[[András Schiffer]] (1971–)
* [[Pál Schmitt]] (1942–)
*[[Andor Schmuck]] (1970–)
*Erzsébet Schmuck (1954–)
*[[György Schöpflin]] (1939–)
*Emil Schultheisz (1923–2014)
* Béla Scitovszky (1878–1959)
* Tibor Scitovszky (1875–1959)
*[[László Sebián-Petrovszki]] (1977–)
*[[Zsolt Semjén]] (1962–)
*Pál Sennyey ''de Kissennye'' (1822–1888)
*[[Miklós Seszták]] (1968–)
* Endre Sík (1891–1978)
*[[István Simicskó]] (1961–)
*Pal Simon (1929–2021)
* Sándor Simonyi-Semadam (1864–1946)
*Jenő Sipőcz (1878–1937)
*[[Margit Slachta]] (1884–1974)
*[[Tamás Sneider]] (1972–)
*[[János Söjtör]] (1918–1995?)
* [[László Sólyom]] (1942–2023)
*[[Ferenc Somogyi]] (1945–)
*[[László Somogyi]] (1932–)
*[[Miklós Somogyi]] (1896–1980)
*[[István Stadinger]] (1927–2018)
*[[Brunó Ferenc Straub]] (1914–1996)
*Tamás Suchman (1954–2023)
*[[Jozsef Suhajda]] (1915–1988)
*[[Dezső Sulyok]] (1897–1965)
*[[Tamás Sulyok]] (1956–)
*[[László Surján]] (1941–)
*[[György Szabad]] (1924–2015)
* Árpád Szabó (1878–1948)
* Gergely Szabó (1921–2000)
*[[István Szabó]] de Nagyatád (1863–1924)
*István Szabó de Sokorópátka
*[[István Szabó]] (1906–1974)
*István Szabó (1924–2017)
*Iván Szabó (1934–2005)
*[[János Szabó]] (1937–2021)
*[[Pál Szabó]] (1893–1970)
*Piroska Szabó
*[[Rebeka Szabó]] (1977–)
*[[Sándor Szabó]] (1985–)
*[[Tímea Szabó]] (1976–)
*Zoltán Szabó (1914–2007)
*Imre Szacsvay (1818–1849)
*[[József Szájer]] (1961–)
*[[Árpád Szakasits]] (1888–1965)
* [[Ferenc Szálasi]] (1897–1946)
* [[Kristóf Szalay-Bobrovniczky]] (1970–)
*László Szalay (1813–1864), tudi zgodovinar
*[[Béla István Szalai]] (1922–2008)
*Pál Szalai/-y (1915–1994) (>>''Paul Sterling'')
*Zoltán Szántó (1893–1977)
*Bertalan Szemere (1812–1869)
* [[Tibor Szamuely]] (1890–1919)
*[[Tibor Szanyi]] (1956–)
* [[Béla Szántó]] (1881–1951)
* [[Zoltán Szántó]] (1893–1977)
* [[István Széchenyi|István]] [[István Széchenyi|Széchenyi]] ([[1791|1791–]][[1860]])
*[[Csanád Szegedi]] (1982–)
*Ferenc Székely (1842–1921)
*[[Imre Szekeres]] (1950–)
*[[Bernadett Szél]] (1977–)
* [[Kálmán Széll]] (1843–1915)
* Bertalan Szemere (1812–1869)
* Béla Szende de Keresztes (1823–1882)
*Károly Szendy (1885–1953)
*[[István Szent-Iványi]] (1958–)
*Zoltán Szépvölgyi (1921–2006)
*Gyula Szapáry (1832–1905)
*[[Miklós Seszták]] (1968–)
*[[Péter Szijjártó]] (1978–)
*(Mihály Szilágyi)
*[[Katalin Szili]] (1956–)
*György Szilvásy (1958–)
*[[István Szirmai]] (1906–1969)
* [[József Szlávy de Érkenéz et Okány|József Szlávy ''de Érkenéz et Okány'']] (1818–1900)
* László Szőgyény-Marich (1806–1893)
* Zsigmond Szőgyény (1775–1826)
* Döme Sztójay (''Dimitrije Stojaković'') (1883–1946)
* [[Mátyás Szűrös]] (1933–)
== T ==
* [[József Takács]] (1884–1961)
* Zoltán Tanács
* Mihály Tancsics (1799–1884)
*[[István Tarlós]] (1948–)
*Zoltán Tarr
*András Tasnádi Nagy (1882–1956)
*[[Ilona Tatai]] (1935–)
*[[Géza Teleki]] (1911–1983)
*László Teleki IV de Szék (1811–1861)
* [[Pál Teleki]] (1879–1941)
*[[Gyula Thürmer]] (1953–)
*[[Zoltán Tildy]] (1889–1961)
*Mátyás Tímár (1923–2020)
* [[István Tisza]] ([[1861|1861–]][[1918]])
*[[Kálmán Tisza]] de Borosjenő (1830–1902)
*[[József Tóbiás]] (1970–)
*Vilmos Pál Tomcsányi (1880–1959)
*[[József Torgyán]] (1932–2017)
*[[László Toroczkai]] (''László Tóth'') (1978–)
*[[Bertalan Tóth]] (1975–)
*[[Csaba Toth]]?
*Dezső Tóth (1925–1985)
*[[Rezső Trautmann]] (1907–1995)
*[[László Trócsányi]] (1956–)
*Béla Turi-Kovács (1935–2023)
*[[István Türr]] ([[1825]]–[[1908]])
== U ==
* Lajos Újfalussy (1823–1899)
*[[István Ujhelyi]] (1975–)
*Gyula Úszta (1914–1995)
== V ==
*[[Ágnes Vadai]] (1974–)
*[[Imre Vajda]] (1900–1969)
*Gábor Vajna (1891–1946)
*[[Péter Vályi]] (1919–1973)
*[[Béla Varga]] (1903–1995)
* István Varga
* [[Judit Varga]] (1980–)
*[[Mihály Varga]] (1965–)
*Zoltán Varga (1952–)
*Eugen "Jenő" Varga (Eugen Weisz) (1879–1964) (madžarsko-judovsko-sovjetski ekonomist)
*[[Olivér Várhelyi]] (1972–)
*[[Péter Várkonyi]] (1931–2008)
*[[Zoltán Vas]] (1903–1983)
* [[István Vásáry]] (1887–1955)
* Erzsébet (Metzker) Vass (1915–1980)
* [[Pál Vastagh]] (1946–)
* '''Miklós Vay''' (1802–1894)
* [[Béla Vég]] (1922–2004)
* János Veres (1957–)
*József Veres (1906–1993)
*[[Péter Veres]] (1897–1970)
*Miklós Vida (1927–2005)
*Miklós Villányi (1931–)
*Dávid Vitézy
*[[Gábor Vona]] (r. Zázrivecz) (1978–)
*Vince Vörös
*Sebő (Sava) Vukovics (1811–1872)
== W ==
* [[Lajos Walko]] (1880–1954)
* Sándor Wekerle (1848–1921)
* Béla Wenckheim (1811–1879)
== Z ==
*Ágost Zichy
*Ferenc Zichy (1811–1900)
*János Zichy (1868–1944)
*József Zichy (1841–1924)
*Károly Zichy (1753–1826)
*[[Béla Zsedényi]] de Lőcse/Lőcsei (1894–1955)
*[[Dániel Zsiga-Kárpát]] (1979–)
* Tibor Zsitvay (1884–1969)
* [[Mihály Zsofinyecz]] (1906–1986)
* Béla Zsolt (1895–1949)
*Sándor Zöld (''Benjámin Eisenberger'' 1906–1993)
*[[Sándor Zöld]] (1913–1951)
{{seznami narodov po poklicu|politikov}}
[[Kategorija:Seznami Madžarov|Politiki]]
[[Kategorija:Madžarski politiki|*]]
7roc7ez6nlxuotscrhw2h4ieoyfgjqj
6739608
6739607
2026-08-20T00:34:11Z
~2026-44996-51
264415
/* K */
6739608
wikitext
text/x-wiki
'''[[Seznam]] [[Madžari|madžarskih]] [[politik]]ov.'''
{{seznami poklicev za narode|Madžarov|Madžarska|madžarskih}}
{{CompactTOC2}}
== A ==
*[[Lajos Ács]] (1898–1959)
*Lajos Ács (1922–1968)
*[[György Aczél]] (Henrik Appel) (1917–1991)
* [[János Áder]] (1959–)
* Erzsébet Andics (1902–1986)
*[[László Andor]] (1966–)
*Bertalan Andrásfalvy (1931–)
*[[László Andráska]] (1972–)
* [[Gyula Andrássy von Csik-Szent-Király und Kraszna-Horka|Gyula Andrássy]] (1823–1890)
* [[Gyula Andrássy]] ml. (1860–1929)
* Károly Andrássy (1792–1845)
* [[József Antall]] (1932–1993)
* Vilmos Apor de Altorja (1892–1945)
*Albert Apponyi (1846–1933)
*György Apponyi de Nagyappony (1808–1899)
* [[Antal Apró]] (1913–1994)
== B ==
*[[Antal Babics]] (1902–1992)
*[[Endre Bajcsy-Zsilinszky]] (1886–1944)
*[[György Gordon Bajnai]] (1968–)
*[[András Baka|András Bálint Baka]] (1952–)
*[[Tamás Bakócz|Tamás]] [[Tamás Bakócz|Bakócz]] ([[1442]]–[[1521]])
*[[István Bakos]] (1924–1965)
*[[László Baky]] (1898–1946)
*Antal Balla (1886–1953)
*László Ballai (1929–1989?)
*[[Péter Balázs]] (1941–)
*József Balint (1930–2024)
*[[Zoltán Balog]] (1958–)
*[[István Balogh]] (1894–1976)
*Károly Balogh (1930–?)?
*[[Mihályné Balogh]] (1927–)
*Gézáné Bánáti
* Dezső Bánffy (1843–1911)
* Miklós Bánffy de Losoncz (1873–1950)
*[[Balázs Bárány]] (1987–)
*[[Tibor Baranyai]] (1930–?)
*Sándor Barcs
*István Bárczy (1866–1943)
*[[László Bárdossy]] (1890–1946)
*Miklós Barity (1929–?)
*[[Gabor Baross|Gábor]] [[Gabor Baross|Baross]] ([[1848]]–[[1892]])
*[[Etelka Barsiné Pataky]] ([[1941]]–2018)
*[[Bertalan Bartha]] (1904–1978)
*Tibor Bartha
*István Bata (1910–1982)
*[[Erzsébet Báthory|Erzsébet]] [[Erzsébet Báthory|Báthory]] ([[1560]]–[[1614]])
* [[Sigismund Bathory|Zsigmond]] [[Sigismund Bathory|Báthory]] ([[1572]]–[[1613]])
*Kázmér Batthyány (1807–1854)
* [[Lajos Batthyány]] (1807–1849)
*[[Lajos Batthyány de Németújvár]] (1860–1951)
*[[Károly Bauer]] (1942–)
*Tamás Bauer (1946–)
*[[Zsolt Becsey]] (1964–)
*László Békesi (1942–)
*[[Ágost Benárd]] (1880–1968)
*[[Tordai Bence]] (1981–)
*[[Valéria Benke]] (1920–2009)
*Tibor Benkő (1955–)
* [[Ödön Beothy|Ödön Beöthy]] ([[1796]]–[[1854]])
* Frigyes Berecz (1933–2005)
*[[János Berecz]] (1930–2022)
*T. Iván Berend (1930–)
*[[Dénes Berinkey]] (1871–1944)
*[[István Bethlen]] (1874–1946)
*István Bibó (1911–1979)
*József Bielek (1934–2008)
*Imre Bíró
*[[Zoltán Bíró]] (1941–)
*[[Béla Biszku]] (1921–2016)
* István Bittó (1822–1903)
* Péter Ákos Bod (1951–)
*Tivadar Bódy (1868–1934)
*[[József Bognár]] (1917–1996)
*Rezső Bognár (1913–1990)
* Vilmos Böhm (1880–1949)
*[[Lajos Bokros]] (1954–)
* János Boldóczki (1912–1988)
* Szabolcs Bóna
*[[Ildikó Borbély]] (1972–)
*([[Lasló Borbély]])
*[[Lénárd Borbély]] (1981–)
*[[Imre Boros]] (1947–)
*[[Péter Boross]] (1928–)
*András Bozóki (1959–)
*János Bud de Budfalva (1880-1950)
*[[György Budaházy]] (1969–)
*[[Róbert Burgert]]
*[[Barna Buza]] (1873–1944)
== C ==
* Dénes Csengey (1953–1991) ?
*[[Gyula Cseszneky|Gyula]] [[Gyula Cseszneky|Cseszneky]] (1914–1970)
* [[István Csáky]] (1894–1941)
* László Csányi (1790–1849)
*[[Katalin Cseh]] (1988–)
*Judit Csehák (1940–)
*[[Sándor Csoóri]] (1930–2016)
*János Csorba (1897–1986)
*[[István Csurka]] (1934–2012)
*Tibor Czibere (1930–2023)
== D ==
* [[Kálmán Darányi]] (1886–1939)
* Géza Daruváry (1866–1934)
* [[Ibolya Dávid|Ibolya Márta Dávid]] (1954–)
*Ferenc Deák (1803–1876)
*Ervin Demeter (1954–)
*[[Gábor Demszky]] (1952–)
*[[Tamás Deutsch]] (1966–)
*[[Lajos Dinnyés]] (1901–1961)
* [[István Dobi]] (1898–1968)
*[[Klára Dobrev]] (1972–) (bolgarskega rodu)
*[[Imre Dögei]] (1912–1964)
*Frigyes Doleschall (1897–1964)
*Mihály Dömötör (1875–1962)
*[[Ferenc Donáth]] (1913–1986)
*[[Anna Júlia Donáth]] (1987–)
*[[Lajos Drahos]] (1895–1983)
*[[Alfréd Drasche-Lázár]] (1875–1949)
*Tibor Draskovics (1955–)
*[[Ilona Duczynska]] (''Ducsinszka'') (1897–1978)
*József Dudás (1912–1957)
*Imre Dunai (1939–2004)
*[[Dóra Dúró]] (1987–)
*Ferenc Duschek (1797–1872)
*Lajosné Duschek (1929–1989?)
== E ==
* [[Tibor Eckhardt]] (1888–1972)
* János Eleki
* Mályusz Elemér (1898–1989), zgodovinar
* László Endre (1895–1946)
*[[Pál Gábor Engelmann]] (1854–1916)
*[[Ferenc Erdei]] (1910–1971)
*Pál Esterházy von Galantha (1786–1866)
== F ==
*Ákos Farkas (1894–1952)
*[[Mihály Farkas]] (''Hermann Lőwy'') (1904–1965)
*[[Lajos Faluvégi]] (1924–1999)
*István Szabolcs Fazakas (1947–2020)
*[[Sándor Fazekas]] (1963–)
*[[Lajos Fehér]] (1917–1981)
*[[György Fejti]] (1946–)
*[[András Fekete-Győr]] (1989–)
*[[Fellegi Tamás László|László Fellegi Tamás]] (1956–)
*György László Festetics de Tolna (1815–1883)
*Sándor Festetics de Tolna (1882–1956)
*Ádám Ficsor (1980–)
*[[Fock Jenő|Jenő]] [[Fock Jenő|Fock]] ([[1916]]–[[2001]])
*[[Gábor Fodor]] (1962–)
*[[Rudolf Földvári]] (1921–2024)
*Imre Forgács (1949–2022)
*[[Ágnes Forsthoffer]] (1980–)
*[[Leó Frankel]] (fr. ''Léo Fränkel'') (1844–1896)
* István (Stephen) Friedrich (1883–1951)
*Lájos Fűr (1930–2013)
*Tibor Füzessi (1928–2023)
== G ==
* [[Gaszton Gaál]] (1868–1932)
* István Gajdócsi (1924–1989)
* László Gajdos (1962–)
*[[Kinga Gál]] (1970–)
*Zoltán Gál (1940–)
*Zoltán J. Gál (1973–)
*András Gálszécsy (1933–2021)
* [[Ernő Garami]] ([[1876|1876–]][[1935]])
*[[Sándor Garbai]] (1879–1947)
*István Gaskó (1954–)
*[[Ferenc Gáspár]] (1957–)
*[[Sándor Gáspár]] (1917–2002)
*[[Jenő Gerbovits]] (1925–2011)
*Elemér Gergátz (1942–2019)
* [[Ernő Gerő]] (1898–1980)
* [[Erika Glanz]] (1942–) (Porabska Slovenka)
* [[Béla Glattfelder]] ([[1967|1967–]])
*[[Ferenc Glatz]] (1941–), predsednik [[Madžarska akademija znanosti|Madžarske akademije znanosti]]
*Árpád József Gógl (1939–)
*[[Zoltán Gőgös]] (1960–)
*[[Gyula Gömbös]] (1886–1936)
* [[Árpád Göncz]] (1922–2015)
*[[Kinga Göncz]] (1947–)
*[[Ferenc Gordon]] (1893–1971)
*Artúr Görgei (''Arthur Görgey'') ''de Görgő et Toporc'' (1818–1916)
*Márta Görög
*István Gorove de Gáttája (1819–1881)
* [[Karoly Grosz]] (1930–1996)
* Gusztáv Gratz (1875–1946)
*[[Zsolt Gréczy]] (1964–)
*[[Gergely Gulyás]] (1981–)
*[[Zita Gurmai]] (1965–)
*[[András Gyenes]] (1923–1997)
*István Gyenesei (1948–2024)
* János Gyöngyösi (1893–1951)
* [[Márton Gyöngyösi]] (1977–)
* [[János Győri]] (1935–)
* [[Gergely Gulyás]] (1981–)
* [[Ferenc Gyurcsány]] (1961–)
*[[András Gyürk]] (1972–)
== H ==
* [[András Hadik|András]] [[András Hadik|Hadik]] ([[1710]]–[[1790]])
*[[Ákos Hadházy]] (1974–)
* János Hadik (1863–1933)
*János Halmos (1847–1907)
*[[Jenő Hamburger]] (1883–1936)
*[[Csaba Hamori]] (1948–)
*[[Tamás Harangozó]] (1979–)
*[[Miklós Haraszti]] (1945–)
*[[Péter Pál Harrach]] (1947–)
*Ferenc Harrer (1874–1969)
*Pál Harrer (1829–1914)
*[[József Harustyák]] (1894–1970)
*Ernő Havas (1914–1983)
*[[Ferenc Havasi]] (1929–1993)
*László Háy (1891–1975)
*[[Árpád Házi]] (1908–1970)
*[[András Hegedüs]] (1922–1999)
*Lóránt Hegedüs (1872–1943)
*Béla Hegedüs (1850–1906)
*[[Béla Hegedüs]] (19??–????)
*[[Péter Hegedűs]]
*Zsolt Hegedűs
*[[Csaba Hende]] (1960–)
*Árpád Henney (1895–1980)
*Károly Herényi (1950–)
* [[Theodor Herzl|Theodor (Tivadar) Herzl]] ([[1860|1860–]][[1904]])
* István Hetényi (1926–2008)
* [[István Hidas]] (''Háder'') (1918–2002)
* Aladár Hikádé
*[[István Hiller]] (1964–)
*[[Dezső Hiszékeny]] (1956–)
*[[Gyula Horn]] (1932–2013)
*[[István Horthy]] de Nagybánya (1904–1942)
* [[Miklós Horthy]] de Nagybánya ([[1868|1868–]][[1957]])
* Boldizsár Horvát (1822–1898)
*Balázs Horváth (1942–2006)
*Béla Horváth de Szentgyörgy (1886–1978)
*[[Imre Horváth]] (1901–1958)
*[[István Horváth]] (1935–)
*[[Márton Horváth]] (1906–1987)
*Sándorné Horváth
*[[Gábor Hunyadi]]
*[[János Hunyadi]]
*[[Ladislav Hunyadi|Ladislav]] [[Ladislav Hunyadi|(''László)'' Hunyadi]]
*István Huszár (1927–2020)
* [[Károly Huszár]] de Sárvár (1882–1941) (r. ''Károly Schorn'')
== I ==
*[[Pál Ilku]] (1912–1973)
*[[Béla Imrédy]] ''- vitéz ómoravicza'' (1891–1946)
*[[Pál Iványi]] (1942–)
== J ==
*[[István Jakab]] (1949–)
*[[Péter Jakab]] (1980–)
*Károly Janza (1914–2001)
*Zsigmond Járai (1951–)
*[[Lívia Járóka]] (1974–)
*[[Mihály Jassó]] (1936–)
*[[Benedek Jávor]] (1972–)
* [[Géza Jeszenszky]] (1941–)
*Rudolf Joó (1946–2002)
*Jožef Avgust Avstrijski (1872–1962)
*Gábor Juhász (1963–)
*[[Hajnalka Juhász]] (1980–)
*[[Péter Juhász]] (1971–)
== K ==
*[[János Kádár]] (1912–1989)
*[[Gyula Kállai]] (1910–1996)
*Benjamin Kállay (1839–1903)
*Miklós Kállay (1887–1967)
*Károly Kamermayer (1829–1897)
*[[Kálmán Kánya]] (1869–1945)
*István Kapitány
*[[László Kapolyi]] (1932–2014)
*[[Gergely Karácsony]] (1975–)
*Jenő Karafiáth (1883–1952)
*[[Frigyes Karikás]] (''Bálint'', ''Fjodor'' ''Katona; Ferenc Virág'') (1891–1938, Moskva)
*[[András Kármán]] (1973–)
*[[Gyula Károlyi]] (1871–1947)
*[[Mihály Károlyi]] de Nagykároly ([[1875|1875–]][[1955]])
*Ferenc Kárpáti (1926–2013)
*Miklós Kásler (1950–2025)
*Vilmos Kátai-Németh
*Imre Katona
* [[Kálmán Katona]] (1948–2017)
*Lajos Kelemen (1923–2008)
*György Keleti (1946–2020)
*[[Gábor Kemény]] (1910–1946)
*[[Szabolcs Kerék-Bárczy]] (1971–)
* Ferenc Keresztes-Fischer (1881–1948)
*László Lóránt Keresztes (1975–)
*Dezső Keresztury (1904–1996)
*Kálmán Kéri (1901–1994)
*[[Gábor Kerpel-Fronius]] (1966–)
*Jánosné Keserű (''Bérci Etelka'') (1925–2018)
*[[Anna Kéthly]] (1889–1976)
*[[János Kis]] (1943–)
*[[Ödön Kisházi]] (1900–1975)
*[[Károly Kiss]] (1903–1983)
*[[Péter Kiss]] (1959–2014)
*Mihály Kökény (1950–)
* [[Erika Köles-Kiss]] (1961–) (Porabska Slovenka)
*[[Károly Khuen-Héderváry]] ([[1849|1849–]][[1918]])
*György (Móric) Klapka (''Georg Klapka'') ''(''1820–1892)
*Gábor Klauzál de Szlavovicz
*[[Kuno Klebelsberg]] de Thumburg (1875–1932)
*[[Máté Kocsis]] (1981–)
*[[Olivio Kocsis-Cake]] (1980–) (temnopolt)
*[[Imre Komjáthi]] (1968–)
*[[Zoltán Komócsin]] (1923–1974)
*Imre Kónya (1947–)
*[[Péter Kónya]] (1969–)
*[[Sándor Kopácsi]] (1922–2001)
*Béla Köpeczi (1921–2010)
*Frigyes Korányi de Tolcsva (1869–1935)
*János Kornai (1928–2021) (ekonomist)
*Gyula Kornis
*Mihály Korom (1927–1993)
*[[Lajos Korózs]] (1958–)
*Csaba Kőrösi (1958–)
*[[Matija Korvin|'''Matija Korvin''']]
*[[Lajos Kósa]] (1964–)
*Domokos Kosáry (1913–2007)
*[[István Kossa]] (1904–1965)
*Ferenc Kossuth (1841–1914)
* '''[[Lajos Kossuth|Lajos]] [[Lajos Kossuth|Kossuth]]''' ([[1802|1802–]][[1894]])
*[[Béla Kovács]] (1908–1959)
*Imre Kovács (1913–1980)
*[[István Kovács]] (1911–2011)
*[[László Kovács (politik)|László Kovács]] ([[1939|1939–]])
*József Kővágó (do 1934 ''Küronya'') (1913–1996)
* [[László Kövér]] (1959–)
*[[Mihael Kregar]] (1734–1803)
*[[István Kristóf]] (1912–1979)
*Kálmán Kulcsár (1928–2010)
* [[Béla Kun|Béla]] [[Béla Kun|Kun]] ([[1886|1886–]][[1939]]?)
*[[Gábor Kuncze]] (1950–)
*[[Zsigmond Kunfi]] (''Zsigmond Kohn'') (1879–1929)
*[[Ágnes Kunhalmi]] (1982–)
*Mihály Kupa (1941–2024)
== L ==
* [[Géza Lakatos]] (1890–1967)
* László Lakos (1945–)
*[[Mónika Lamperth]] (1957–)
* [[Jenő Landler]] (1875–1928)
* Judit Lannert
* Andor László (1914–1993)
* Csaba László (1962–)
*[[János Latorcai]] (1944–)
* [[György Lázár]] (1924–2014)
*[[János Lázár]] (1975–)
*[[Ildikó Lendvai]] (1946–)
*[[Katalin Lévai]] (1954–)
*[[Sándor Lezsák|Sándor István Lezsák]] (1949–)
* Menyhért Lónyay (1822–1884)
* Viktória Lőrincz
* [[Géza Losonczy]] (1917–1957)
* [[Pál Losonczi|Pál]] [[Pál Losonczi|Losonczi]] (''Pál Laklia'') ([[1919|1919–]][[2005]])
*[[György Lukács de Erzsébetváros]] (1865–1950)
*[[György Lukács]] (1885–1971)
*[[Janos Lukács]] (1935–)
* László Lukács (1850–1932)
== M ==
* [[Imre Madách|Imre]] [[Imre Madách|Madách]] ([[1823|1823–]][[1864]])
* [[Ferenc Mádl|Ferenc]] [[Ferenc Mádl|Mádl]] ([[1931|1931–]][[2011]])
*[[Bálint Magyar]] (1952–)
*[[Péter Magyar]] (1981–)
*György Majláth (1786–1861)
*György Majláth (1818–1883)
*[[Pál Maléter]] (1917–1958)
*József Marjai (1923–2014)
*[[Péter Márki-Zay]] (1972–)
*Imre Markója (1931–2008)
*[[Emília Márkus]] (1860–1949)
*József Márkus (1852–1915)
*[[György Marosan]] (1908–1992)
*Károly Maróthy (Meizler) (1897–1964)
*[[László Maróthy]] (1942–)
*[[János Martonyi]] (1944–)
*György Matolcsy (1955–)
*[[Márta Mátrai]] (1948–)
*János Mayer (1871–1955)
* [[Péter Medgyessy]] ([[1942|1942–]])
* László Medve (1928–2008)
* Lajos Méhes (1927–2002)
* [[József Mekis]] (1910–1984)
* Zoltán Meskó de Széplak (1883–1959)
*[[Attila Mesterházy]] (1974–)
*Lázár Mészáros (1796–1858)
*[[Lőrinc Mészáros]] (1966–)
*[[Erzsébet Metzker Vass]] (1915–1980)
*Ernő Mihályfi (1898–1972)
*[[Kelemen Mikes|Kelemen]] [[Kelemen Mikes|Mikes]] ([[1690|1690–]][[1761]])
*[[Imre Mikó]] de Hidvég (1805–1876)
* Béla Miklós ''de Dálnok'' (1890–1948)
* István Ferenc Mikola (1947–)
* [[Kálmán Mikszáth]] ([[1847|1847–]][[1910]])
* [[József Mindszenty]] ([[1892|1892–]][[1975]])
*[[Erik Molnár]] (1894–1966)
*[[Gyula Molnár]] (1961–)
*[[Zsolt Molnár]] (1974–)
*[[Illésné Mónus]] (1890–1951/60?)
*[[Jolán Mónus]] (1901–1962)
* [[Ferenc Münnich]] (1886–1967)
== N ==
* Emil Nagy de Vámos (1871-1956)
* [[Dániel Nagy]] (1910–1983)
* [[Ferenc Nagy]] (1903–1979)
*[[Ferenc József Nagy]] (1923–2019)
*[[Frigyes Nagy]] (1939–)
* [[Imre Nagy|Imre]] [[Imre Nagy|Nagy]] ([[1896|1896–]][[1958]])
*Imre Nagy (1957–)
*[[István Nagy]] (1967–)
*[[Józsefné Nagy]] (1921–1999); druga (1918–2000)
*[[Márton Nagy]] (1976–)
*Miklós Nagy (1932–1974)
*Sándor Nagy (1946–2015)
*László Nánási (1906–1985)
* [[Tibor Navracsics]] (1966–)
* [[Dezső Nemes]] (1908–1985)
* [[Németh Károly|Károly Németh]] (1922–2008)
* [[Miklós Németh]] ([[1948|1948–]])
*[[Zoltán Németh]] (1972–)
*[[Zsuzsanna Németh]] (1953[[1952|–]])
*Ferenc Nezvál (1909[[1952|–]]1987)
* [[Péter Niedermüller|Péter]] [[Péter Niedermüller|Niedermüller]] ([[1952|1952–]])
*István Nikolits (1946–)
*Sándor Nógrádi (1894–1971)
*[[Előd Novák]] (1980–)
*[[Katalin Novák]] (1977–)
*Miklós Nyárádi (1905–1976)
*[[Rezső Nyers]] (1923–2018)
*[[György Nyisztor]] (1869–1956)
== O ==
* [[Péter Olajos]] (1968–)
* Károly Olt (1904–1985)
* [[Imre Oltványi]] (1893–1963)
* [[Anita Orbán]] (1974–)
* [[Balázs Orbán]] (1986–)
* László Orbán (1912–1978)
* [[Viktor Orbán|Viktor]] [[Viktor Orbán|Orbán]] (1963–)
* István Orosz (1935–2024)
*Gyula Ortutay (1910–1978)
* [[Csaba Őry]] (1952–)
* Péter Oszkó (1973–)
* [[Miklós Óvári]] (1925–2003)
== P ==
*László Pál (1942–2017)
*Fidél Pálffy de Erdőd (1895–1946)
*[[József Pálinkás]] (1952–)
*[[László Palkovics]] (1965–)
*[[Tivadar Pártay]] (1908–1999)
*[[Etelka Barsiné Pataky]] (1941–2018)
*[[Irena Pavlič]] (1934–2022)
* Gyula Peidl (1873–1943)
*[[Ildikó Pelczné Gáll]] (1962–)
* John Pepper/József Pogány (1886–1938)
* Zsigmond Perényi (1783–1849)
* László Pesta (1902–1998)
* Pál Pesthy (1873–1952)
*[[Gábor Péter]] (prv. ''Benjámin Eisenberger'' 1906–1993)
*[[János Péter]] (1910–1999)
*Anna Petrasovits (1954–)
*József Petrétei (1958–)
*Gábor Petri (1914–1985)
*[[Károly Peyer]] (1881–1956)
*[[Sándor Pintér]] (1948–)
*Ignác Pióker (1907–1988)
*[[László Piros]] (1917–2006)
*[[József Pogány]]/''John Pepper'' (1886–1938)
*[[Zoltán Pokorni]] (1962–)
*[[Karl Polányi]] (1886–1964)
*Károly Polinszky (1922–1998)
*[[Kornél Polonyi]] (1927–2023)
*Kálmán Pongrácz (1898–1980)
*Gergely Pongrátz (1932–2005)
*[[Gábor Pósfai]] (1982–)
*[[Imre Pozsgay]] (1933–2016)
*István Prepeliczay (1936–2002)
*Ottokár Prohászka (1858–1927)
*[[Frigyes Puja]] (1921–2008)
* Endre Puky de Bizák (1871–1941)
* [[Árpád Pullai]] (1925–2025)
== R ==
* Ferenc Rabár (1929–1999)
* Jenő Rácz (1907–1981)
* [[Gedeon Ráday]] de Ráda (1841–1883)
* [[László Rajk]] (1909–1949)
*[[Mátyás Rákosi]] (1892–1971)
*István Rakovszky (1858–1931)
*Károly Ráth (1821/29–1868/97)?
*Anna Ratkó (1903–1981)
* Ádám Récsey (1775–1852)
*[[Miklós Réthelyi]] (1939–)
*[[Miklós Réti]] (1944–2017)
* [[József Révai]] (''József Lederer'') (1898–1959)
*[[Máriusz Révész]] (1967–)
*Miklós Ribnyánszki (1915–1980)
*[[Antal Rogán]] (1972–)
*József Román (1908–1970)
*[[Pál Romány]] (1929–2019)
*[[Sándor Rónai]] (1892–1965)
*[[László Rudas]] (Adolf Róth) (1885–1950/3)
*[[Bálint Ruff]] (1981–)
*[[Romulusz Ruszin-Szendi]] (1973–)
== S ==
*András Sajó (1949–)
*[[László Sándor]] (1949–)
*[[Gáspár Sándor]] (1911–1980)
*Jozsef Sándor (1853–1945)
*[[István Sarlós]] (1921–2006)
*[[András Schiffer]] (1971–)
* [[Pál Schmitt]] (1942–)
*[[Andor Schmuck]] (1970–)
*Erzsébet Schmuck (1954–)
*[[György Schöpflin]] (1939–)
*Emil Schultheisz (1923–2014)
* Béla Scitovszky (1878–1959)
* Tibor Scitovszky (1875–1959)
*[[László Sebián-Petrovszki]] (1977–)
*[[Zsolt Semjén]] (1962–)
*Pál Sennyey ''de Kissennye'' (1822–1888)
*[[Miklós Seszták]] (1968–)
* Endre Sík (1891–1978)
*[[István Simicskó]] (1961–)
*Pal Simon (1929–2021)
* Sándor Simonyi-Semadam (1864–1946)
*Jenő Sipőcz (1878–1937)
*[[Margit Slachta]] (1884–1974)
*[[Tamás Sneider]] (1972–)
*[[János Söjtör]] (1918–1995?)
* [[László Sólyom]] (1942–2023)
*[[Ferenc Somogyi]] (1945–)
*[[László Somogyi]] (1932–)
*[[Miklós Somogyi]] (1896–1980)
*[[István Stadinger]] (1927–2018)
*[[Brunó Ferenc Straub]] (1914–1996)
*Tamás Suchman (1954–2023)
*[[Jozsef Suhajda]] (1915–1988)
*[[Dezső Sulyok]] (1897–1965)
*[[Tamás Sulyok]] (1956–)
*[[László Surján]] (1941–)
*[[György Szabad]] (1924–2015)
* Árpád Szabó (1878–1948)
* Gergely Szabó (1921–2000)
*[[István Szabó]] de Nagyatád (1863–1924)
*István Szabó de Sokorópátka
*[[István Szabó]] (1906–1974)
*István Szabó (1924–2017)
*Iván Szabó (1934–2005)
*[[János Szabó]] (1937–2021)
*[[Pál Szabó]] (1893–1970)
*Piroska Szabó
*[[Rebeka Szabó]] (1977–)
*[[Sándor Szabó]] (1985–)
*[[Tímea Szabó]] (1976–)
*Zoltán Szabó (1914–2007)
*Imre Szacsvay (1818–1849)
*[[József Szájer]] (1961–)
*[[Árpád Szakasits]] (1888–1965)
* [[Ferenc Szálasi]] (1897–1946)
* [[Kristóf Szalay-Bobrovniczky]] (1970–)
*László Szalay (1813–1864), tudi zgodovinar
*[[Béla István Szalai]] (1922–2008)
*Pál Szalai/-y (1915–1994) (>>''Paul Sterling'')
*Zoltán Szántó (1893–1977)
*Bertalan Szemere (1812–1869)
* [[Tibor Szamuely]] (1890–1919)
*[[Tibor Szanyi]] (1956–)
* [[Béla Szántó]] (1881–1951)
* [[Zoltán Szántó]] (1893–1977)
* [[István Széchenyi|István]] [[István Széchenyi|Széchenyi]] ([[1791|1791–]][[1860]])
*[[Csanád Szegedi]] (1982–)
*Ferenc Székely (1842–1921)
*[[Imre Szekeres]] (1950–)
*[[Bernadett Szél]] (1977–)
* [[Kálmán Széll]] (1843–1915)
* Bertalan Szemere (1812–1869)
* Béla Szende de Keresztes (1823–1882)
*Károly Szendy (1885–1953)
*[[István Szent-Iványi]] (1958–)
*Zoltán Szépvölgyi (1921–2006)
*Gyula Szapáry (1832–1905)
*[[Miklós Seszták]] (1968–)
*[[Péter Szijjártó]] (1978–)
*(Mihály Szilágyi)
*[[Katalin Szili]] (1956–)
*György Szilvásy (1958–)
*[[István Szirmai]] (1906–1969)
* [[József Szlávy de Érkenéz et Okány|József Szlávy ''de Érkenéz et Okány'']] (1818–1900)
* László Szőgyény-Marich (1806–1893)
* Zsigmond Szőgyény (1775–1826)
* Döme Sztójay (''Dimitrije Stojaković'') (1883–1946)
* [[Mátyás Szűrös]] (1933–)
== T ==
* [[József Takács]] (1884–1961)
* Zoltán Tanács
* Mihály Tancsics (1799–1884)
*[[István Tarlós]] (1948–)
*Zoltán Tarr
*András Tasnádi Nagy (1882–1956)
*[[Ilona Tatai]] (1935–)
*[[Géza Teleki]] (1911–1983)
*László Teleki IV de Szék (1811–1861)
* [[Pál Teleki]] (1879–1941)
*[[Gyula Thürmer]] (1953–)
*[[Zoltán Tildy]] (1889–1961)
*Mátyás Tímár (1923–2020)
* [[István Tisza]] ([[1861|1861–]][[1918]])
*[[Kálmán Tisza]] de Borosjenő (1830–1902)
*[[József Tóbiás]] (1970–)
*Vilmos Pál Tomcsányi (1880–1959)
*[[József Torgyán]] (1932–2017)
*[[László Toroczkai]] (''László Tóth'') (1978–)
*[[Bertalan Tóth]] (1975–)
*[[Csaba Toth]]?
*Dezső Tóth (1925–1985)
*[[Rezső Trautmann]] (1907–1995)
*[[László Trócsányi]] (1956–)
*Béla Turi-Kovács (1935–2023)
*[[István Türr]] ([[1825]]–[[1908]])
== U ==
* Lajos Újfalussy (1823–1899)
*[[István Ujhelyi]] (1975–)
*Gyula Úszta (1914–1995)
== V ==
*[[Ágnes Vadai]] (1974–)
*[[Imre Vajda]] (1900–1969)
*Gábor Vajna (1891–1946)
*[[Péter Vályi]] (1919–1973)
*[[Béla Varga]] (1903–1995)
* István Varga
* [[Judit Varga]] (1980–)
*[[Mihály Varga]] (1965–)
*Zoltán Varga (1952–)
*Eugen "Jenő" Varga (Eugen Weisz) (1879–1964) (madžarsko-judovsko-sovjetski ekonomist)
*[[Olivér Várhelyi]] (1972–)
*[[Péter Várkonyi]] (1931–2008)
*[[Zoltán Vas]] (1903–1983)
* [[István Vásáry]] (1887–1955)
* Erzsébet (Metzker) Vass (1915–1980)
* [[Pál Vastagh]] (1946–)
* '''Miklós Vay''' (1802–1894)
* [[Béla Vég]] (1922–2004)
* János Veres (1957–)
*József Veres (1906–1993)
*[[Péter Veres]] (1897–1970)
*Miklós Vida (1927–2005)
*Miklós Villányi (1931–)
*Dávid Vitézy
*[[Gábor Vona]] (r. Zázrivecz) (1978–)
*Vince Vörös
*Sebő (Sava) Vukovics (1811–1872)
== W ==
* [[Lajos Walko]] (1880–1954)
* Sándor Wekerle (1848–1921)
* Béla Wenckheim (1811–1879)
== Z ==
*Ágost Zichy
*Ferenc Zichy (1811–1900)
*János Zichy (1868–1944)
*József Zichy (1841–1924)
*Károly Zichy (1753–1826)
*[[Béla Zsedényi]] de Lőcse/Lőcsei (1894–1955)
*[[Dániel Zsiga-Kárpát]] (1979–)
* Tibor Zsitvay (1884–1969)
* [[Mihály Zsofinyecz]] (1906–1986)
* Béla Zsolt (1895–1949)
*Sándor Zöld (''Benjámin Eisenberger'' 1906–1993)
*[[Sándor Zöld]] (1913–1951)
{{seznami narodov po poklicu|politikov}}
[[Kategorija:Seznami Madžarov|Politiki]]
[[Kategorija:Madžarski politiki|*]]
pwrq40a7xwetc5uemmtle0zcdecghot
Seznam italijanskih skladateljev
0
49884
6739379
6731093
2026-08-19T12:33:33Z
~2026-45085-22
264465
/* C */
6739379
wikitext
text/x-wiki
'''[[Seznam]] [[Italijani|italijanskih]] [[skladatelj]]ev.'''
{{seznami poklicev za narode|Italijanov|Italija|italijanskih}}
{{CompactTOC2}}
== A ==
*[[Evaristo Felice dall' Abaco]] ([[1675]]-[[1742]])
*[[Agostino Agazzari]] ([[1578]]-[[1640]])
*[[Domenico Alaleona]] ([[1881]]-[[1928]])
*[[Tomaso Albinoni]] ([[1671]]-[[1751]])
*[[Franco Alfano]] ([[1875]]-[[1954]])
*[[Gregorio Allegri]] ([[1582]]-[[1652]])
*[[Silvio Amato]] (1961)
*[[Giuseppe Amendola]] (1750-1808)
*[[Gaetano Andreozzi]] (1855-1926)
*[[Felice Anerio]] ([[1560]]-[[1614]])
*[[Giovanni Francesco Anerio]] ([[1567]]-[[1630]])
*[[Pasquale Anfossi]] ([[1727]]-[[1797]])
*[[Giovanni Animuccia]] ([[1514]]-[[1571]])
*[[Giovanni Ansani]] (1744-1826)
*[[Giuseppe Apolloni]] ([[1822]]-[[1889]])
*[[Francesco Araja]] ([[1709]]-[[1762]]/[[1770|70]])
*[[Giuseppe Arena]] (1713-1784)
*[[Emilio Arrieta]] ([[1823]]-[[1894]])
*[[Giammatteo Asola]] ([[1532]]-[[1609]])
*[[Mario Aspa]] ([[1797]]-[[1868]])
== B ==
*[[Luis Bacalov]] (1933–2017)
*[[Giuseppe Baini]] (1775–1844)
*[[Nicola Di Bari]] ([[1940]])
*[[Bruno Bartolozzi]] (1911–1980)
*[[Domenico Bartolucci]] (1917–2013)
*[[Antonio Bazzini]] (1818-1897)
*[[Gianni Bella]] ([[1947]])
*[[Vincenzo Bellini]] ([[1801]]-[[1835]])
*[[Luciano Berio]] ([[1925]]-[[2003]])
*[[Ferdinando Bertoni]] (1725-1813)
*[[Danilo Bestagno]]
*[[Marco Betta]] (1964)
*[[Luciano Bettarini]] (1914-1997)
*[[Bruno Bettinelli]] (1913–2004)
*[[Francesco Bianchi]] (1752-1810, London)
*[[Giancarlo Bigazzi]] (1940–2012)
*[[Antonio Bioni]] ([[1698]]-[[1739]])
*[[Luigi Boccherini]] ([[1743]]-[[1805]])
*[[Arrigo Boito]] ([[1842]]-[[1918]])
*[[Giovanni Battista Bononcini]] ([[1670]]-[[1747]])
*[[Giovanni Maria Bononcini]] ([[1642]]-[[1678]])
*[[Massimo Bontempelli]] ([[1878]]-[[1960]])
*[[Luigi Borghi]] (~1745~1806)
*[[Ezio Bosso]] (1971–2020)
*[[Giovanni Bottesini]] ([[1821]]-[[1889]])
*[[Renato Brogi]] (1873-1924)
*[[Ferruccio Busoni]] ([[1866]]-[[1924]])
*[[Antonio Buzzolla]] ([[1815]]-[[1871]])
== C ==
*[[Giulio Caccini]] ([[1551]]-[[1618]])
*[[Antonio Cagnoni]] (1828-1896)
*[[Antonio Caldara]] (1670-1736)
*[[Mauro Campagnoli]] ([[1975]])
*[[Carlo Cantini]] (1962)
*[[Eduardo di Capua]] ([[1865]]-[[1917]])
*[[Michele Carafa]] ([[1787]]-[[1872]])
*[[Carlo Carignani]] (1857-1919)
*[[Giacomo Carissimi]] ([[1605]]-[[1674]])
*[[Roberto Carnevale]] ([[1966]])
*[[Fabrizio Caroso]] ([[1526|526]]/[[1531|31]]-[[1605]])
*[[Luigi Ferdinando Casamorata]] (1807-1881)
*[[Alfredo Casella]] (1883–1947)
*[[Mario Castelnuovo-Tedesco]] ([[1895]]-[[1968]])
*[[Niccolo` Castiglioni]] (1932)
*[[Alfredo Catalani]] ([[1854]]-[[1893]])
*[[Emilio de´ Cavalieri]] (~1550-1602)
*[[Pietro Cavallini]] (~1240–1330~)
*[[Catterino Cavos]] ([[1775]]-[[1840]])
*[[Antonio Cesti]] ([[1623]]-[[1669]])
*[[Luciano Chailly]] (1920-2002)
*[[Luigi Cherubini]] ([[1760]]-[[1842]])
*[[Azzolino Bernardino della Ciaja]] (1671-1755)
*[[Cesare Ciardi]] (1818-1877, [[Sankt Peterburg]], Rusija)
*[[Alessandro Cicognini]] (1906-1995)
*[[Francesco Cilea]] ([[1866]]-[[1950]])
*[[Domenico Cimarosa]] ([[1749]]-[[1801]])
*[[Giovanni Carlo Maria Clari]] (1677-1754)
*[[Aldo Clementi]] ([[1925]]-[[2011]])
*[[Muzio Clementi]] ([[1752]]-[[1832]])
*[[Carlo Coccia]] ([[1782]]–[[1873]])
*[[Graziella Concas]] ([[1970]])
*[[Pietro Antonio Coppola]] (1793-1877)
*[[Giacomo Cordella]] (1786-1847)
*[[Arcangelo Corelli]] ([[1653]]-[[1713]])
*[[Azio Corghi]] ([[1937]])
*[[Giampaolo Coral]] (1944-2011)
*[[Luigi Cortese]] (1899-1976)
*[[Girolamo Crescentini]] (1762-1846)
*[[Tony Croatto]] ([[1940]]-[[2005]])
== D ==
*[[Evaristo Felice Dall'Abaco]] ([[1675]]-[[1742]])
*[[Giovanni D'Anzi]] (1906-1974)
*[[Luigi Dallapiccola]]/''Dalla Piccola'' ([[1904]]-[[1975]])
*[[Ernesto De Curtis]] ([[1875]]-[[1937]])
*[[Luigi Denza]] ([[1846]]-[[1922]])
*[[Pino Donati]] ([[1907]]-[[1975]])
*[[Franco Donatoni]] (1927-2000)
*[[Gaetano Donizetti]] ([[1797]]-[[1848]])
*[[Riccardo Drigo]] ([[1846]]-[[1930]])
*[[Egidio Duni]] ([[1708]]-[[1775]])
== E ==
*[[Ludovico Einaudi]] ([[1955]])
== F ==
*[[Franco Faccio]] ([[1840]]-[[1891]])
*[[Guido Alberto Fano]] ([[1875]]-[[1961]])
*[[Alberto Favara]] (1863-1923)
*[[Alessandro Felici]] (1742-1772)
*[[Bartolomeo Felici]] (1695-1776)
*[[Francesco Feo]] ([[1691]]-[[1761]])
*[[Giacomo Gotifredo Ferrari]] (1763–1842)
*[[Valentino Fioravanti]] ([[1764]]-[[1837]])
*[[Nicola Fiorenza|Nicola (''Nicolò'') Fiorenza]] (~1700/10–1764)
*[[Andrea da Firenze]] (+ 1415)
*[[Jimmy Fontana]] ([[1934]]-[[2013]])
*[[Luca Francesconi]] (1956-)
*[[Alberto Franchetti]] ([[1860]]-[[1942]])
*[[Rinaldo Franci]] (1852-1907)
*[[Vito Frazzi]] (1888-1975)
*[[Girolamo Frescobaldi]] ([[1583]]-[[1643]])
*[[Francesco Paolo Frontini]] (1860-1939)
*[[Martino Frontini]] (1827-1909)
*[[Giovanni Fusco]] (1906-1968)
== G ==
*[[Andrea Gabrieli]] ([[1532]]/[[1533|33]]-[[1585]])
*[[Giovanni Gabrieli]] ([[1557]]-[[1612]])
*[[Baldassare Galuppi]] ([[1706]]-[[1785]])
*[[Gaetano Gaspari]] (1807-1881)
*[[Francesco Gasparini]] (1661-1727)
*[[Gianandrea Gavazzeni]] (1909-1996)
*[[Francesco Geminiani]] ([[1687]]-[[1762]])
*[[Pietro Generali]] ([[1773]]–[[1832]])
*[[Armando Gentilucci]] (1939–1989)
*[[Stefano Gervasoni]] (1962)
*[[Filippo Maria Gherardeschi]] (1738-1808)
*[[Carlo Gesualdo]] ([[1560]]-[[1613]])
*[[Luigi Gherardeschi]] (1791-1871)
*[[Gialdino Gialdini]] (1842–1919)
*[[Remo Giazotto]] (1910–1998)
*[[Umberto Giordano]] ([[1867]]-[[1948]])
*[[Ferdinando Giorgetti]] (1796-1867)
*[[Giovanni Francesco Giuliani]] (1760-1820)
*[[Stefano Gobatti]] (1852–1913)
*[[Lallo Gori]] (1927-1982)
*[[Antonio Gramentieri]]
*[[Gaetano Greco]] (~1657-1728)
*[[Pietro Alessandro Guglielmi]] (1728-1804)
*[[Vittorio Gui]] ([[1885]]-[[1975]])
*[[Guido iz Arezza]] (~[[992]]–[[1050]])
== I ==
* [[Clara Iannotta]] (1983)
== J ==
*[[Niccolò Jommelli]] ([[1714]]-[[1774]])
== K ==
*[[Giovanni Girolamo Kapsperger]] ([[1580]]-[[1651]])
== L ==
*[[Stefano Landi]] ([[1587]]-[[1639]])
*[[Felice Lattuada]] (1882–1962)
*[[Angelo Francesco Lavagnino]] (1909-1987)
*[[Giovanni Legrenzi]] ([[1626]]-[[1690]])
*[[Ruggiero Leoncavallo]] ([[1857]]-[[1919]])
*[[Cristiano Giuseppe Lidarti]] (1730-1795)
*[[Giuseppe Lillo]] (1814-1863)
*[[Pietro Locatelli|Pietro (Antonio) Locatelli]] (1695-1764)
*[[Carlo Ambrogio Lonati]] (Leinati, Lunati) (~1645-~1712)
*[[Antonio Lotti]] ([[1667]]-[[1740]])
*[[Andrea Luchesi]] ([[1741]]-[[1801]])
*[[Jean-Baptiste Lully]] ([[1632]]-[[1687]])
*[[Roberto Lupi]] (1908–1971)
*[[Gaetano Luporini]] (1865-1948)
*[[Lelio Luttazzi]] ([[1923]]-[[2010]])
== M ==
*[[Teodulo Mabellini]] (1817-1897)
*[[Teofilo Macchetti]] (1632-1714)
*[[Bruno Maderna]] (1920-1973)
*[[Enrico Mainardi]] ([[1897]]-[[1976]])
*[[Gian Francesco de Majo]] ([[1732]]-[[1770]])
*[[Gian Francesco Malipiero]] ([[1882]]-[[1973]])
*[[Riccardo Malipiero]] ([[1914]]-[[2003]])
*[[Cristofano Malvezzi]] ([[1547]]-[[1599]])
*[[Gennaro Manna]] ([[1715]]-[[1779]])
*[[Paolo Annunzio Mantovani]] ([[1905]]-[[1980]])
*[[Biagio Marini]] ([[1594]]-[[1663]])
*[[Giovanni Marradi]] (1952)
*[[Giulio Cesare Martinengo]] ([[1546]]/[[1568|68]]-[[1613]])
*[[Giambattista Martini]] (1706-1784)
*[[Giuseppe Martucci]] ([[1856]]-[[1909]])
*[[Pietro Mascagni]] ([[1863]]-[[1945]])
*[[Enzo Masetti]] (1883-1961)
*[[Marco Mazzazzoli]] ([[1605]]-[[1662]])
*[[Virgilio Mazzocchi]] ([[1586]]-[[1639]])
*[[Domenico Mazzocchi]] ([[1592]]-[[1665]])
*[[Simon Mayr]] ([[1763]]-[[1845]])
*[[Atto Melani]] ([[1626]]-[[1714]])
*[[Jacopo Melani]] ([[1623]]-[[1676]])
*[[Gian Carlo Menotti]] (1911–2007)
*[[Saverio Mercadante]] ([[1795]]-[[1870]])
*[[Claudio Merulo]] ([[1533]]-[[1604]])
*''[[Pasquale Mirra]]'' ''(vibrafonist)''
*[[Antonio Montanari|Antonio (Maria) Montanari]] (1676-1737)
*[[Italo Montemezzi]] ([[1875]]-[[1952]])
*[[Claudio Monteverdi]] ([[1567]]-[[1643]])
*[[Vittorio Monti]] ([[1868]]-[[1922]])
*[[Giovanni Moretti]] (1807–1884)
*([[Giorgio Moroder]])
*[[Ennio Morricone]] ([[1928]]–[[2020]])
*[[Giuseppe Mosca]] ([[1772]]-[[1839]])
== N ==
*[[Giovanni Maria Nanino]] ([[1543]]/[[1544|44]]-[[1607]])
*[[Fabio Nieder]] (1957)
*[[Alessandro Nini]] (1805-1880)
*[[Luigi Nono]] ([[1924]]-[[1990]])
*[[Michele Novaro]] (1818-1885) (italijanska himna, 1847)
== O ==
*[[Giammaria Ortes]] ([[1713]]-[[1790]])
*[[Riz Ortolani]] ([[1931]]/1926–2014) (filmski)
== P ==
*[[Giovanni Pacini]] ([[1796]]-[[1867]])
*[[Ferdinando Paër|Ferdinando Paer]] ([[1771]]-[[1839]])
*[[Niccolò Paganini]] ([[1782]]-[[1840]])
*[[Giovanni Paisiello]] ([[1740]]-[[1816]])
*[[Giovanni Pierluigi da Palestrina]] (~[[1525]]-[[1594]])
*[[Gaetano Palloni]] (1831-1892)
*[[Bernardo Pasquini]] (1637-1710)
*[[Rodrigo Pedrolo]] (1878-1964)
*[[Giovanni Battista Pergolesi]] ([[1710]]-[[1736]])
*[[Jacopo Peri]] ([[1561]]-[[1633]])
*[[Giuseppe Persiani]] ([[1799]]-[[1869]])
*[[Franco Petracchi]] (1937)
*[[Goffredo Petrassi]] ([[1904]]-[[2003]])
*[[Errico Petrella]] ([[1813]]-[[1877]])
*[[Niccolò Piccinni]] ([[1728]]-[[1800]])
*[[Giuseppe Pietri]] ([[1886]] -[[1946]])
*[[Franco Piersanti]] (1950)
*[[Nicola Piovani]] (1946)
*[[Bernardo Pisano]] ([[1490]]-[[1548]])
*[[Ildebrando Pizzetti]] ([[1880]]-[[1968]])
*[[Carlo Alberto Pizzini]] ([[1905]]-[[1981]])
*[[Pietro Platania]] (1828-1907)
*[[Emilio Pomárico]] (1954)
*[[Amilcare Ponchielli]] ([[1834]]-[[1886]])
*[[Nicola Porpora]] ([[1686]]-[[1768]])
*[[Giacomo Puccini]] ([[1858]]-[[1924]])
*[[Vincenzo Pucitta]] ([[1778]]-[[1861]])
*[[Cesare Pugni]] ([[1802]]-[[1870]])
== R ==
*[[Francesco Rasi]] ([[1574]]-[[1621]])
*[[Stefano Reali]] ([[1957]])
*[[Tommaso Redi (skladatelj)|Tommaso Redi]] ([[1675]]-[[1738]])
*[[Ottorino Respighi]] ([[1879]]-[[1936]])
*[[Federico Ricci]] ([[1809]]-[[1877]])
*[[Luigi Ricci]] ([[1805]]-[[1859]])
*[[Bruno Rigacci]] ([[1921]]-2019)
*[[Lodovico Rocca]] ([[1895]]-[[1986]])
*[[Sante Maria Romitelli]]
*[[Lauro Rossi]] (1810-1885)
*[[Luigi Rossi]] ([[1597]]-[[1653]])
*[[Gioacchino Rossini]] ([[1792]]-[[1868]])
*[[Nini Rosso]] ([[1926]]-[[1994]])
*[[Nino Rota]] ([[1911]]-[[1979]])
*[[Ernesto Rubin de Cervin]] (1936-2013)
*[[Luigi Russolo]] (1885-1947) (tudi graditelj eksperimentalnih zvokovnih instrumentov)
*[[Carlo Rustichelli]] (1916-2004)
== S ==
*[[Antonio Salieri]] ([[1750]]-[[1825]])
*[[Giovanni Battista Sammartini]] ([[1698]]-[[1775]])
*[[Giuseppe Sarti]] ([[1729]]-[[1802]])
*[[Alessandro Scarlatti]] ([[1660]]-[[1725]])
*[[Domenico Scarlatti]] ([[1685]]-[[1757]])
*[[Giacinto Scelsi]] ([[1905]]-[[1988]])
*[[Salvatore Sciarrino]] (1947)
*[[Giovanni Sgambati]] ([[1843]]-[[1914]])
*[[Dino Siani]] ([[1936]]-[[2017]])
*[[Claudio Simonetti]] ([[1952]])
*[[Giuseppe Sinopoli]] ([[1946]]-[[2001]])
*[[Antonio Smareglia]] ([[1854]]-[[1929]])
*[[Giovanni Sollima]] ([[1962]])
*[[Gaspare Spontini]] ([[1774]]-[[1851]])
*[[Antonio Squarcialupi]] ([[1416]]-[[1480]])
*[[Agostino Steffani]] ([[1653]]-[[1728]])
*Antonio [[Alessandro Stradella]] (1643–1682)
*[[Michele Stratico]] ([[1728]]-[[1783]])
*[[Marco Stroppa]] (1959)
*[[Hubert Stuppner]] (1944)
==T==
*[[Giuseppe Tartini]] (1692-1770)
*[[Giuliano Taviani]] (1969)
*[[Giuseppe Torelli (skladatelj)|Giuseppe Torelli]] (1658-1709)
*[[Enrico Toselli]] ([[1883]]-[[1926]])
*[[Pier Francesco Tosi]] (~[[1653]]-[[1732]])
*[[Paolo Tosti]] ([[1846]]-[[1916]])
*[[Tomaso Traetta]] ([[1727]]-[[1779]])
*[[Armando Trovajoli]] ([[1917]]-[[2013]])
== U ==
* [[Emilio Usiglio]] (1841-1910)
== V ==
*[[Nicola Vaccai]] ([[1790]]-[[1848]])
*[[Giuseppe Valentini]] (1681-1753)
*[[Orazio Vecchi]] ([[1550]]-[[1605]])
*[[Francesco Maria Veracini]] ([[1690]]-[[1768]])
*[[Giuseppe Verdi]] ([[1813]]-[[1901]])
*[[Francesca Verunelli]] ([[1979]])
*[[Lodovico Viadana]] ([[1560]]-[[1627]])
*[[Edoardo Vianello]] ([[1938]])
*[[Salvatore Viganò]] ([[1769]]-[[1821]])
*[[Giulio Viozzi]] ([[1912]]-[[1984]])
*[[Antonio Vivaldi]] ([[1678]]-[[1741]])
*[[Roman Vlad]] ([[1919]]-[[2013]])
== W ==
*[[Ermanno Wolf-Ferrari]] ([[1876]]-[[1948]])
== Z ==
*[[Antonio Zampieri]]
*[[Riccardo Zandonai]] ([[1883]]-[[1944]])
*[[Gioseffo Zarlino]] (1517–1590)
*[[Niccolo Zingarelli]] ([[1752]]-[[1837]])
{{seznami narodov po poklicu|skladateljev}}
[[Kategorija:Seznami Italijanov|Skladatelji]]
[[Kategorija:Italijanski skladatelji|*]]
mvhu3qbp5nyymik69j9vkrti5k2yewn
Seznam italijanskih dirigentov
0
49898
6739380
6451957
2026-08-19T12:33:59Z
~2026-45085-22
264465
/* C */
6739380
wikitext
text/x-wiki
'''[[Seznam]] [[Italijani|italijanskih]] [[dirigent]]ov.'''
{{seznami poklicev za narode|Italijanov|Italija|italijanskih}}
{{CompactTOC2}}
== A ==
*[[Claudio Abbado]] ([[1933]]-[[2014]])
== B ==
*[[Giuseppe Baini]] ([[1775]]-[[1844]])
*[[Alfredo Barchi]]
*[[Jader Bignamini]] ([[1976]])
*[[Ezio Bosso]] (1971-2020)
*[[Giovanni Bottesini]] ([[1821]]-[[1889]])
*[[Ferruccio Busoni]] ([[1866]]-[[1924]])
== C ==
*[[Oleg Caetani]] ([[1956]])
*[[Alfredo Casella]] (1883–1947)
*[[Lorenzo Castriota Skanderbeg|Lorenzo Castriota]] [[Skenderbeg|Skanderbeg]] (1964)
*[[Eugenio Cavallini]] ([[1806]]-[[1881]])
*[[Catterino Cavos]] ([[1775]]-[[1840]])
*[[Aldo Ceccato]] ([[1934]])
*[[Riccardo Chailly]] ([[1953]])
*[[Gaetano Cilla]] (1906-1970) (italijansko-srbski)
*[[Giampaolo Coral]] (1944-2011)
*[[Igor Coretti Kuret]] (1958)
== E ==
*[[Alberto Erede]] ([[1909]]-[[2001]])
== F ==
*[[Franco Faccio]] ([[1840]]-[[1891]])
*[[Franco Ferrara]] (1911-1985)
*[[Gabriele Ferro]] ([[1937]])
== G ==
*[[Gianandrea Gavazzeni]] ([[1909]]-[[1996]])
*[[Roberto Gianola]] (1974)
*[[Carlo Maria Giulini]] ([[1914]]-[[2005]])
*[[Piero Guarino]] (1919-1991)
*[[Vittorio Gui]] ([[1885]]-[[1975]])
*[[Marco Guidarini]] ([[1960]])
== J ==
* [[Antonio Janigro]] (1918-1989)
== L ==
*[[Fabio Luisi]] ([[1959]])
*[[Lelio Luttazzi]] ([[1923]]-[[2010]])
== M ==
*[[Leone Magiera]] ([[1934]])
*[[Enrico Mainardi]] ([[1897]]-[[1976]])
*[[Antonello Manacorda]] ([[1970]])
*[[Mantovani|Annunzio Paolo Mantovani]] ([[1905]]-[[1980]])
*[[Gianluca Marcianò]]
*[[Andrea Marcon]] (1963)
*[[Francesco Molinari Pradelli]] (1911-1996)
*[[Ennio Morricone]] (1928-2020)
*[[Riccardo Muti]] ([[1942|1941]])
== O ==
*[[Paolo Olmi]] ([[1954]])
== P ==
*[[Niccolò Paganini]] ([[1782]]-[[1840]])
*[[Antonio Pappano]] ([[1959]])
*[[Giuseppe Patanè]] ([[1932]]-[[1989]])
*[[Goffredo Petrassi]] (1904-2003)
*[[Marco Pierobon]]
*[[Franco Piersanti]] (1950)
*[[Emilio Pomárico]] (1954)
*[[Fernando Previtali]] (1907-1985)
== R ==
*[[Bruno Rigacci]] (1921-2019)
*[[Sebastiano Rolli]] ([[1975]])
*[[Francesco Rosa]]
*Mario Rossi (1902–1992)
== S ==
*[[Victor de Sabata]] ([[1892]]-[[1967]])
*[[Antonio Salieri]] ([[1750]]-[[1825]])
*[[Nello Santi]] ([[1931]]-2020)
*[[Federico Maria Sardelli]] (1963-)
*[[Tullio Serafin]] ([[1878]]-[[1968]])
*[[Dino Siani]] ([[1936]]-[[2017]])
*[[Giuseppe Sinopoli]] ([[1946]]-[[2001]])
*[[Gaspare Spontini]] ([[1774]]-[[1851]])
== T ==
*[[Arturo Toscanini]] ([[1867]]-[[1957]])
*[[Armando Trovajoli]] ([[1917]]-[[2013]])
== V ==
*[[Nil Venditti]]
*[[Antonio Vivaldi]] ([[1678]]-[[1741]])
*[[Loris Voltolini]] ?
*[[Antonino Votto]] ([[1896]]-[[1985]])
== Z ==
*[[Gian Luigi Zampieri]]
*[[Carlo Zecchi]] ([[1903]]-[[1984]])
{{seznami narodov po poklicu|dirigentov}}
[[Kategorija:Seznami Italijanov|Dirigenti]]
[[Kategorija:Italijanski dirigenti|*]]
c8xv4pbhyotvn6nawj87t5tq44xn1hb
Seznam angleških filmskih režiserjev
0
53169
6739683
6540003
2026-08-20T08:39:56Z
~2026-44996-51
264415
/* H */
6739683
wikitext
text/x-wiki
'''[[Seznam]] [[Angleži|angleških]] [[filmski režiser|filmskih režiserjev]].'''
{{seznami poklicev za narode|Angležev|Anglija|angleških}}
{{CompactTOC2}}
== A ==
*Julius Amedume ?
*[[Jon Amiel]]
*[[Lindsay Anderson]]
*[[Michael Anderson]]
*[[Paul W. S. Anderson]]
*[[Ken Annakin]]
*[[Michael Apted]]
*[[Amma Asante]]
*[[Richard Attenborough]]
== B ==
*[[Banksy]]
*[[Simon Bird]]
*[[Andrew Birkin]]
*[[Robert Bolt]]
*[[John Boorman]]
*[[Roy Boulting]]
*[[Danny Boyle]]
*[[Alan Bridges]]
*[[Peter Brook]] (zlasti gledališki režiser 1925-2022)
*[[Nick Broomfield]]
== C ==
*[[Alberto Cavalcanti]] (Brazilec)
*[[Charlie Chaplin]]
*[[Peter Chelsom]]
*[[Charles Chrichton]]
*[[Thomas Clay]]
== D ==
*[[Stephen Daldry]]
*[[Terence Davies]]
*[[Basil Dearden]]
*[[Clive Donner]]
== F ==
*[[Mike Figgis]]
*[[Dexter Fletcher]]
*[[Stephen Frears]]
*[[Rupert Friend]]
== G ==
*[[Alex Garland]]
*[[Lewis Gilbert]]
*[[Sidney Gilliat]]
*[[Peter Greenaway|Peter Greenaway]]
*[[Paul Greengrass]]
*[[John Guillermin]]
== H ==
*[[David Hare (dramatik)|David Hare]]
*[[William Heath Robinson]] (animator)
*[[Mark Herman]]
*[[Alfred Hitchcock]]
*[[Harry Hook]]
*[[Hugh Hudson]] (1936–2023)
== I ==
* [[Armando Iannucci]] (1963, Škot)
* John Charles Greenway) Irvin (1940–2026)
== J ==
*[[Mick Jackson]]
*[[Derek Jarman]]
*[[Roland Joffé]]
*[[Duncan Jones]]
== K ==
*[[Alexander Korda]]
*[[Peter Kosminsky]]
== L ==
*[[Stan Laurel]]
*[[Hugh Laurie]]
*[[David Lean]]
*[[Mike Leigh]]
*[[David Leland]]
*[[Jim Loach]]
*[[Ken Loach]]
*[[Kim Longinotto]]
*[[Adrian Lyne]]
== M ==
*[[Joe Marcantonio]]
*[[James Marsh]]
*[[Neil Marshall]]
*[[Anthony Minghella]] (1954-2008)
*[[Marc Munden]]
== N ==
*[[Ronald Neame]]
*[[Mike Newell (režiser)|Mike Newell]]
*[[Christopher Nolan]]
== P ==
*[[Nick Park]]
*[[Alan Parker]]
*[[Oliver Parker]]
*[[Karim Patwa]]
*[[George Pearson]] (1875-1973)
*[[Michael Latham Powell|Michael Powell]]
== R ==
*[[Michael Radford]]
*[[Carol Reed]]
*[[Karel Reisz]]
*[[Nicholas Roeg]]
*[[Paul Rotha]]
*[[Ken Russell]]
== S ==
*[[Victor Saville]]
*[[John Schlesinger]]
*[[Harold Snoad]]
*[[Ridley Scott]]
== T ==
*[[Julien Temple]]
*[[Louis Theroux]]
*[[J. Lee Thompson]]
== W ==
*[[Peter Watkins]]
*[[Michael Winner]]
*[[Michael Winterbottom]]
{{seznami narodov po poklicu|režiserjev}}
[[Kategorija:Seznami Angležev|Filmski režiserji]]
[[Kategorija:Angleški filmski režiserji|*]]
6m2l2vtxy4a4lltma8a8hvghjab2bus
Seznam romunskih filozofov
0
67970
6739444
6618080
2026-08-19T14:25:52Z
~2026-45085-22
264465
/* B */
6739444
wikitext
text/x-wiki
'''[[Seznam]] [[Romuni|romunskih]]''' [[Filozof|filozofov]]'''.'''
{{seznami poklicev za narode|Romunov|Romunija|romunskih}}
{{CompactTOC2}}
== B ==
* [[Simion Barnuţiu]]
* [[Lucian Blaga]]
* [[Lucian Boia]]
== C ==
* [[Panait Cerna]]
* [[Emil Cioran]] (romunsko-francoski)
* [[Nichifor Crainic]]
== D ==
* Constantin Dobrogeanu-Gherea (1855-1920)
== E ==
* [[Mircea Eliade]] (romunsko-francosko-ameriški)
== F ==
* [[Mircea Florian]]
== G ==
* [[Lucien Goldmann]] (romunsko-francoski)
== I ==
* [[Nae Ionescu]]
*[[Constantin Ionescu-Gulian]]
== J ==
* [[Athanase Joja]]
== L ==
[[slika:Stamp of Moldova 038.jpg|thumb|[[Mircea Eliade]] ]]
* [[Stéphane Lupasco]]
== M ==
* [[Titu Maiorescu]]
== N ==
* [[Constantin Noica]]
== P ==
* [[Camil Petrescu]]
== S ==
* [[Gabriel Sandu (filozof)|Gabriel Sandu]]
*[[Mihai Șora]]
== T ==
* [[Petre Țuțea]]
== V ==
* [[Tudor Vianu]]
{{seznami narodov po poklicu|filozofov}}
{{stublist}}
[[Kategorija:Seznami Romunov|Filozofi]]
[[Kategorija:Romunski filozofi|*]]
i6jc4kcmqj17k8xazw78r5f9ttevsfb
6739458
6739444
2026-08-19T14:49:54Z
~2026-45085-22
264465
/* S */
6739458
wikitext
text/x-wiki
'''[[Seznam]] [[Romuni|romunskih]]''' [[Filozof|filozofov]]'''.'''
{{seznami poklicev za narode|Romunov|Romunija|romunskih}}
{{CompactTOC2}}
== B ==
* [[Simion Barnuţiu]]
* [[Lucian Blaga]]
* [[Lucian Boia]]
== C ==
* [[Panait Cerna]]
* [[Emil Cioran]] (romunsko-francoski)
* [[Nichifor Crainic]]
== D ==
* Constantin Dobrogeanu-Gherea (1855-1920)
== E ==
* [[Mircea Eliade]] (romunsko-francosko-ameriški)
== F ==
* [[Mircea Florian]]
== G ==
* [[Lucien Goldmann]] (romunsko-francoski)
== I ==
* [[Nae Ionescu]]
*[[Constantin Ionescu-Gulian]]
== J ==
* [[Athanase Joja]]
== L ==
[[slika:Stamp of Moldova 038.jpg|thumb|[[Mircea Eliade]] ]]
* [[Stéphane Lupasco]]
== M ==
* [[Titu Maiorescu]]
== N ==
* [[Constantin Noica]]
== P ==
* [[Camil Petrescu]]
== R ==
* [[Mihail Ralea]]
== S ==
* [[Gabriel Sandu (filozof)|Gabriel Sandu]]
*[[Mihai Șora]]
== T ==
* [[Petre Țuțea]]
== V ==
* [[Tudor Vianu]]
{{seznami narodov po poklicu|filozofov}}
{{stublist}}
[[Kategorija:Seznami Romunov|Filozofi]]
[[Kategorija:Romunski filozofi|*]]
dvqqx3p41fh6a9t9mfgmzwf37npsmj5
6739673
6739458
2026-08-20T08:14:29Z
~2026-44996-51
264415
/* G */
6739673
wikitext
text/x-wiki
'''[[Seznam]] [[Romuni|romunskih]]''' [[Filozof|filozofov]]'''.'''
{{seznami poklicev za narode|Romunov|Romunija|romunskih}}
{{CompactTOC2}}
== B ==
* [[Simion Barnuţiu]]
* [[Lucian Blaga]]
* [[Lucian Boia]]
== C ==
* [[Panait Cerna]]
* [[Emil Cioran]] (romunsko-francoski)
* [[Nichifor Crainic]]
== D ==
* Constantin Dobrogeanu-Gherea (1855-1920)
== E ==
* [[Mircea Eliade]] (romunsko-francosko-ameriški)
== F ==
* [[Mircea Florian]]
== G ==
* Vasile Goldiș
* [[Lucien Goldmann]] (romunsko-francoski)
== I ==
* [[Nae Ionescu]]
*[[Constantin Ionescu-Gulian]]
== J ==
* [[Athanase Joja]]
== L ==
[[slika:Stamp of Moldova 038.jpg|thumb|[[Mircea Eliade]] ]]
* [[Stéphane Lupasco]]
== M ==
* [[Titu Maiorescu]]
== N ==
* [[Constantin Noica]]
== P ==
* [[Camil Petrescu]]
== R ==
* [[Mihail Ralea]]
== S ==
* [[Gabriel Sandu (filozof)|Gabriel Sandu]]
*[[Mihai Șora]]
== T ==
* [[Petre Țuțea]]
== V ==
* [[Tudor Vianu]]
{{seznami narodov po poklicu|filozofov}}
{{stublist}}
[[Kategorija:Seznami Romunov|Filozofi]]
[[Kategorija:Romunski filozofi|*]]
dwuc3f41wgrrcfldl1umid177w66bni
Manchester United FC
0
69887
6739491
6730058
2026-08-19T16:46:32Z
Niko Petrič
261163
ustvarjeno s prevodom uvodnega razdelka strani »[[:en:Special:Redirect/revision/1369811826|Manchester United F.C.]]«
6739491
wikitext
text/x-wiki
{| class="infobox vcard"
|+ class="infobox-title fn org" id="9" |Manchester United
| colspan="2" class="infobox-image" |[[File:Manchester_United_FC_crest.svg|alt=The words "Manchester" and "United" surround a pennant featuring a ship in full sail and a devil holding a trident.|218x218_pik]]
|-
! class="infobox-label" scope="row" style="white-space: nowrap; text-align:left" |Polno ime
| class="infobox-data" |Manchester United Football Club
|-
! class="infobox-label" scope="row" style="white-space: nowrap; text-align:left" |Vzdevek
| class="infobox-data nickname" |Rdeči vragi
|-
! class="infobox-label" scope="row" style="white-space: nowrap; text-align:left" |Kratko ime
| class="infobox-data nickname" |Man United<br /><br />Man Utd<br /><br />MUFC
|-
! class="infobox-label" scope="row" style="white-space: nowrap; text-align:left" |Ustanovitev
| class="infobox-data" |5. marec 1878<span class="noprint">; pred 148 leti</span> <span style="display:none"> (<span class="bday dtstart published updated">1878-03-05</span>)</span><br />(kot Newton Heath LYR F.C.)
24. april 1902<span class="noprint">; pred 124 leti</span><span style="display:none"> (<span class="bday dtstart published updated">1902-04-24</span>)</span>(kot Manchester United F.C.)
|-
! class="infobox-label" scope="row" style="white-space: nowrap; text-align:left" |Stadion
| class="infobox-data label" |[[Old Trafford]]
|-
! class="infobox-label" scope="row" style="white-space: nowrap; text-align:left" |Kapaciteta
| class="infobox-data" |74,158
|-
! class="infobox-label" scope="row" style="white-space: nowrap; text-align:left" |Lastnik(i)
| class="infobox-data" |Manchester United plc (71.06%), Ineos (28.94%)
|-
! class="infobox-label" scope="row" style="white-space: nowrap; text-align:left" |Solastnik(i)
| class="infobox-data agent" |Joel Glazer, Avram Glazer
|-
! class="infobox-label" scope="row" style="white-space: nowrap; text-align:left" |Glavni trener
| class="infobox-data agent" |[[Michael Carrick]]
|-
! class="infobox-label" scope="row" style="white-space: nowrap; text-align:left" |Liga
| class="infobox-data" |[[Premier liga]]
|-
! class="infobox-label" scope="row" style="white-space: nowrap; text-align:left" |2025–26
| class="infobox-data" |[[Premier liga]], 3. od 20
|-
! class="infobox-label" scope="row" style="white-space: nowrap; text-align:left" |Spletna stran
| class="infobox-data" |<span class="url">[https://www.manutd.com/ www.manutd.com]</span>
|- class="infobox-hiddenrow"
| colspan="2" class="infobox-full-data" |
|-
| colspan="2" style="padding: 0; background: #fff; color:#000; text-align: center; border: 1px solid #D3D3D3;" |
{| role="presentation" style="width:100%; text-align:center;"
| style="padding:0" |<div style="width: 100px; margin: 0 auto; padding: 0;">
<div style="position: relative; left: 0px; top: 0px; width: 100px; height: 135px; margin: 0 auto; padding: 0;">
<div style="position: absolute; left: 0px; top: 0px; width: 31px; height: 59px; background-color: #ff0000;color:inherit;">[[Slika:Kit_left_arm_manutd2627h.png|link=|alt=|vrh|Team colours]]</div>
<div style="position: absolute; left: 0px; top: 0px; width: 31px; height: 59px;">[[Slika:Kit_left_arm.svg|link=|alt=|vrh]]</div>
<div style="position: absolute; left: 31px; top: 0px; width: 38px; height: 59px; background-color: #ff0000;color:inherit;">[[Slika:Kit_body_manutd2627h.png|link=|alt=|vrh]]</div>
<div style="position: absolute; left: 31px; top: 0px; width: 38px; height: 59px;">[[Slika:Kit_body.svg|link=|alt=|vrh]]</div>
<div style="position: absolute; left: 69px; top: 0px; width: 31px; height: 59px; background-color: #ff0000;color:inherit;">[[Slika:Kit_right_arm_manutd2627h.png|link=|alt=|vrh]]</div>
<div style="position: absolute; left: 69px; top: 0px; width: 31px; height: 59px;">[[Slika:Kit_right_arm.svg|link=|alt=|vrh]]</div>
<div style="position: absolute; left: 0px; top: 59px; width: 100px; height: 36px; background-color: #ffffff;color:inherit;">[[Slika:Kit_shorts_manutd2627h.png|link=|alt=|vrh]]</div>
<div style="position: absolute; left: 0px; top: 59px; width: 100px; height: 36px;">[[Slika:Kit_shorts.svg|link=|alt=|vrh]]</div>
<div style="position: absolute; left: 0px; top: 95px; width: 100px; height: 40px; background-color: #000000;color:inherit;">[[Slika:Kit_socks_manutd2627hl.png|link=|alt=|vrh]]</div>
<div style="position: absolute; left: 0px; top: 95px; width: 100px; height: 40px;">[[Slika:Kit_socks_long.svg|link=|alt=|vrh]]</div>
</div>
<div style="padding-top: 0.6em; text-align: center;">'''Domače barve'''</div>
</div>
| style="padding:0" |<div style="width: 100px; margin: 0 auto; padding: 0;">
<div style="position: relative; left: 0px; top: 0px; width: 100px; height: 135px; margin: 0 auto; padding: 0;">
<div style="position: absolute; left: 0px; top: 0px; width: 31px; height: 59px; background-color: #0000f0;color:inherit;">[[Slika:Kit_left_arm_manutd2627a.png|link=|alt=|vrh|Team colours]]</div>
<div style="position: absolute; left: 0px; top: 0px; width: 31px; height: 59px;">[[Slika:Kit_left_arm.svg|link=|alt=|vrh]]</div>
<div style="position: absolute; left: 31px; top: 0px; width: 38px; height: 59px; background-color: #0000f0;color:inherit;">[[Slika:Kit_body_manutd2627a.png|link=|alt=|vrh]]</div>
<div style="position: absolute; left: 31px; top: 0px; width: 38px; height: 59px;">[[Slika:Kit_body.svg|link=|alt=|vrh]]</div>
<div style="position: absolute; left: 69px; top: 0px; width: 31px; height: 59px; background-color: #0000f0;color:inherit;">[[Slika:Kit_right_arm_manutd2627a.png|link=|alt=|vrh]]</div>
<div style="position: absolute; left: 69px; top: 0px; width: 31px; height: 59px;">[[Slika:Kit_right_arm.svg|link=|alt=|vrh]]</div>
<div style="position: absolute; left: 0px; top: 59px; width: 100px; height: 36px; background-color: #0000f0;color:inherit;">[[Slika:Kit_shorts_manutd2627a.png|link=|alt=|vrh]]</div>
<div style="position: absolute; left: 0px; top: 59px; width: 100px; height: 36px;">[[Slika:Kit_shorts.svg|link=|alt=|vrh]]</div>
<div style="position: absolute; left: 0px; top: 95px; width: 100px; height: 40px; background-color: #0000f0;color:inherit;">[[Slika:Kit_socks_adidasredl.png|link=|alt=|vrh]]</div>
<div style="position: absolute; left: 0px; top: 95px; width: 100px; height: 40px;">[[Slika:Kit_socks_long.svg|link=|alt=|vrh]]</div>
</div>
<div style="padding-top: 0.6em; text-align: center;">'''Gostujoče barve'''</div>
</div>
| style="padding:0" |<div style="width: 100px; margin: 0 auto; padding: 0;">
<div style="position: relative; left: 0px; top: 0px; width: 100px; height: 135px; margin: 0 auto; padding: 0;">
<div style="position: absolute; left: 0px; top: 0px; width: 31px; height: 59px; background-color: #FAF9F6;color:inherit;">[[Slika:Kit_left_arm_manutd2627t.png|link=|alt=|vrh|Team colours]]</div>
<div style="position: absolute; left: 0px; top: 0px; width: 31px; height: 59px;">[[Slika:Kit_left_arm.svg|link=|alt=|vrh]]</div>
<div style="position: absolute; left: 31px; top: 0px; width: 38px; height: 59px; background-color: #FAF9F6;color:inherit;">[[Slika:Kit_body_manutd2627t.png|link=|alt=|vrh]]</div>
<div style="position: absolute; left: 31px; top: 0px; width: 38px; height: 59px;">[[Slika:Kit_body.svg|link=|alt=|vrh]]</div>
<div style="position: absolute; left: 69px; top: 0px; width: 31px; height: 59px; background-color: #FAF9F6;color:inherit;">[[Slika:Kit_right_arm_manutd2627t.png|link=|alt=|vrh]]</div>
<div style="position: absolute; left: 69px; top: 0px; width: 31px; height: 59px;">[[Slika:Kit_right_arm.svg|link=|alt=|vrh]]</div>
<div style="position: absolute; left: 0px; top: 59px; width: 100px; height: 36px; background-color: #FAF9F6;color:inherit;">[[Slika:Kit_shorts_manutd2627t.png|link=|alt=|vrh]]</div>
<div style="position: absolute; left: 0px; top: 59px; width: 100px; height: 36px;">[[Slika:Kit_shorts.svg|link=|alt=|vrh]]</div>
<div style="position: absolute; left: 0px; top: 95px; width: 100px; height: 40px; background-color: #FAF9F6;color:inherit;">[[Slika:Kit_socks_manutd2627tl.png|link=|alt=|vrh]]</div>
<div style="position: absolute; left: 0px; top: 95px; width: 100px; height: 40px;">[[Slika:Kit_socks_long.svg|link=|alt=|vrh]]</div>
</div>
<div style="padding-top: 0.6em; text-align: center;">'''Barve tretjega dresa'''</div>
</div>
|}
|- style="display:none"
| colspan="2" |
|-
| colspan="2" class="infobox-below noprint" |[[Slika:Soccerball_current_event.svg|link=|alt=|33x33_pik]] ''Ta sezona''
|}
'''Nogometni klub Manchester United''', pogosto znan kot '''Man United''' (pogosto stilizirano kot '''Man Utd''' ) ali preprosto '''United''', je profesionalni [[nogometni klub]] s sedežem na Old Traffordu v Greater Manchestru v Angliji. Tekmujejo v [[Premier liga|Premier ligi]], najvišji ligi angleškega nogometa . Manchester United je med najuspešnejšimi nogometnimi klubi v Angliji, pa tudi eden najuspešnejših nogometnih klubov na svetu. Na domačih tleh so osvojili rekordnih 20 naslovov prvakov v angleški prvi ligi, 13 [[FA pokal|FA pokalov]], 6 [[Angleški ligaški nogometni pokal|ligaških pokalov]] in rekordnih 21 FA Community Shieldov. Poleg tega so v mednarodnem nogometu trikrat osvojili [[Nogometna Liga prvakov|Evropski pokal/UEFA Ligo prvakov]] ter po enkrat [[Evropska liga|UEFA Evropsko ligo]], Pokal zmagovalcev pokalov UEFA, Superpokal UEFA, [[Medcelinski pokal]] in Svetovno klubsko prvenstvo FIFA.
Tako imenovani ''Rdeči vragi'' so bili ustanovljeni leta 1878 kot '''nogometni klub Newton Heath LYR''', leta 1902 pa so spremenili ime v Manchester United. Po obdobju igranja v Claytonu v Manchestru se je klub leta 1910 preselil na svoj sedanji stadion, [[Old Trafford]]. Matt Busby, imenovan za glavnega trenerja leta 1945, je zgradil ekipo s povprečno starostjo le 22 let – tako imenovani [[Busbyjevi mladci|Busby Babes]] – ki je v 50. letih prejšnjega stoletja osvojila zaporedna naslova prvaka in postala prvi angleški klub, ki je tekmoval v evropskem pokalu. V letalski nesreči v Münchnu je umrlo 8 igralcev, Busby pa je ekipo obnovil okoli zvezdniških igralcev [[George Best|Georgea Besta]], Denisa Lawa in [[Bobby Charlton|Bobbyja Charltona]] (znanega kot United Trinity). Preden so leta 1968 postali prvi angleški klub, ki je osvojil evropski pokal, so osvojili še dva ligaška naslova.
Po Busbyjevi upokojitvi Manchester United ni mogel doseči trajnega uspeha vse do prihoda [[Alex Ferguson|Alexa Fergusona]], ki je postal najdlje delujoči in najuspešnejši trener kluba, saj je med letoma 1986 in 2013 osvojil 38 lovorik, vključno s 13 naslovi prvaka, 5 FA pokali in 2 naslovoma Lige prvakov. V sezoni 1998–99 je klub pod Fergusonom postal prvi v zgodovini angleškega nogometa, ki je osvojil kontinentalni trojček: Premier ligo, FA pokal in UEFA Ligo prvakov. Z osvojitvijo UEFA Evropske lige pod [[José Mourinho|Joséjem Mourinhom]] v sezoni 2016–17 so postali eden od petih klubov, ki so osvojili prvotna tri glavna klubska tekmovanja [[Združenje evropskih nogometnih zvez|UEFA]] (Ligo prvakov, Evropsko ligo in Pokal pokalnih zmagovalcev).
Manchester United je eden najbolj podprtih nogometnih klubov na svetu in ima rivalstvo z [[Severozahodni derbi|Liverpoolom]], Manchester Cityjem, Leeds Unitedom in Arsenalom. Manchester United je bil v sezoni 2016–17 nogometni klub z najvišjimi prihodki na svetu, z letnimi prihodki v višini 676,3 milijonov evrov in drugi najvrednejši nogometni klub na svetu leta 2024, vreden 6,55 milijard dolarjev (5,22 milijard angleških funtov). Po uvrstitvi delnic na [[Londonska borza|londonsko borzo]] leta 1991 je klub leta 2005 postal zaseben, potem ko ga je kupil ameriški poslovnež Malcolm Glazer v vrednosti skoraj 800 milijonov funtov, od tega je več kot 500 milijonov funtov izposojenega denarja postalo dolg kluba. Od leta 2012 so nekatere delnice kluba uvrščene na [[Newyorška borza|newyorško borzo]], čeprav družina Glazer ohranja celotno lastništvo in nadzor nad klubom.
== 10 najdražjih nakupov v zgodovini kluba ==
# [[Paul Pogba]] iz [[Juventus]] – 105 mio. EUR (2016)
# Antony iz [[AFC Ajax|Ajax]] – 95 mio. EUR (2022)
# [[Harry Maguire]] iz [[Leicester City F.C.|Leicester]] – 87 mio. EUR (2019)
# [[Jadon Sancho]] iz [[Borussia Dortmund]] – 85 mio. EUR (2021)
#[[Romelu Lukaku]] iz [[Everton F.C.|Everton]] – 84 mio. EUR (2017)
#[[Ángel Di María|Angel Di Maria]] iz [[Real Madrid Club de Fútbol|Real Madrid]] – 75 mio. EUR (2014)
#[[Casemiro]] iz [[Real Madrid Club de Fútbol|Real Madrid]] – 70 mio. EUR (2022)
#[[Bruno Fernandes]] iz Sporting – 63 mio. EUR (2020)
#[[Anthony Martial]] iz [[A.S. Monaco|Monaco]] – 60 mio. EUR (2015)
#[[Juan Mata|Fred]] iz [[Šahtar Doneck|Shaktar Donetsk]] – 59 mio. EUR (2018)
== Osvojene lovorike ==
* [[Liga prvakov]] (nekdanji pokal državnih prvakov): 1968, 1999, 2008
* [[Evropski pokal pokalnih zmagovalcev]]: 1991
* [[Evropska liga]]: 2017
* [[Premier League]] (angleško državno prvenstvo): 1993, 1994, 1996, 1997, 1999, 2000, 2001, 2003, 2007, 2008, 2009, 2011, 2013
* [[Premiership]] (danes Premier League): 1908, 1911, 1952, 1956, 1957, 1965, 1967
* [[FA Pokal]]: 1909, 1948, 1963, 1977, 1983, 1985, 1990, 1994, 1996, 1999, 2004, 2016
* [[Carling Cup]]: 1992, 2006, 2009, 2010, 2017, 2023
* [[Medcelinski pokal]]: 1999
* [[Svetovno klubsko prvenstvo]]: 2008
* [[UEFA Superpokal]]: 1991
* [[FA Community Shield]]: 1908, 1911, 1952, 1956, 1957, 1965, 1967, 1977, 1983, 1990, 1993, 1994, 1996, 1997, 2003, 2007, 2008, 2011, 2012, 2013, 2016
== Igralci ==
=== Trenutna postava<ref>{{Navedi splet|title=Man Utd First Team Squad & Player Profiles{{!}} Roster|url=https://www.manutd.com/en/players-and-staff/first-team|website=www.manutd.com|accessdate=2025-08-11|language=en}}</ref> ===
Na dan 09. 08. 2025. (podatki o nekaterih igralcih so zastareli)
{{fs start}}
{{fs player |no=24 |nat=CMR |pos=GK |name=[[André Onana]] }}
{{fs player |no=2 |nat=POR |pos=DF |name=[[Diogo Jota]] }}
{{fs player |no=3 |nat=MAR |pos=DF |name=[[Noussair Mazraoui]] }}
{{fs player |no=4 |nat=NED |pos=DF |name=[[Matthijs de Ligt]] }}
{{fs player |no=8 |nat=POR |pos=MF |name=[[Bruno Fernandes]] }}
{{fs player |no=16 |nat=CIV |pos=MF |name=[[Amad Diallo]] }}
{{fs player |no=9 |nat=DEN |pos=FW |name=[[Rasmus Højlund]] }}
{{fs player |no=11 |nat=NED |pos=FW |name=[[Joshua Zirkzee]] }}
{{fs player |no=5 |nat=ENG |pos=DF |name=[[Harry Maguire]] }}
{{fs player |no=6 |nat=ARG |pos=DF |name=[[Lisandro Martínez]] }}
{{fs player |no=7 |nat=ENG |pos=MF |name=[[Mason Mount]] }}
{{fs player |no=15 |nat=FRA |pos=DF |name=[[Leny Yoro]]}}
{{fs player |no=16 |nat=CIV |pos=MF |name=[[Amad Diallo]] }}
{{fs player |no=17 |nat=ARG |pos=FW |name=[[Alejandro Garnacho]]}}
{{Fs mid|nat=ENG|pos=GK|other=|no=22|name=[[Tom Heaton]]}}
{{fs player |no=1 |nat=TUR |pos=GK |name=[[Altay Bayındır]] }}
{{fs player |no=23 |nat=ENG |pos=DF |name=[[Luke Shaw]] }}
{{fs player |no=10 |nat=BRA |pos=FW |name=[[Matheus Cunha]] }}
{{fs player |no=5 |nat=ENG |pos=DF |name=[[Harry Maguire]] }}
{{fs player |no=12 |nat=NED |pos=DF |name=[[Tyrell Malacia]] }}
{{fs player |no=13 |nat=DEN |pos=DF |name=[[Patrick Dorgu]] }}
{{fs player |no=25 |nat=ENG |pos=MF |name=[[Manuel Ugarte]] }}
{{fs player |no=26 |nat=ENG |pos=DF |name=[[Ayden Heaven]] }}
{{fs player |no=30 |nat=SVN |pos=FW |name=[[Benjamin Šeško]] }}
{{fs player |no=32 |nat=DEN |pos=FW |name=[[Chido Obi]] }}
{{fs player |no=33 |nat=ENG |pos=DF |name=[[Tyler Fredricson]] }}
{{fs player |no=35 |nat=PAR |pos=DF |name=[[Diego León]] }}
{{fs player |no=37 |nat=ENG |pos=MF |name=[[Kobbie Mainoo]] }}
{{fs player |no=41 |nat=ENG |pos=DF |name=[[Harry Amass]] }}
{{fs player |no=43 |nat=ENG |pos=MF |name=[[Toby Collyer]] }}
{{fs player |no= |nat=ENG |pos=FW |name=[[Jadon Sancho]] }}
{{fs end}}
== Rekordi igralcev ==
Podatki posodobljeni 25. oktobra 2014 (upoštevajoč odigrano tekmo tega dne), vir: uradna spletna stran. Igralci, označeni krepko, trenutno še igrajo za klub.
==== Nogometaši z največ nastopi za Manchester United ====
{| class="wikitable" cellpadding="3" style="text-align: center;"
|-
!#
!Ime
!Leta v klubu
!Nastopi
!Zadetki
|-
|1
| align="left" |{{ikonazastave|Wales}} [[Ryan Giggs]]
|1991 – 2014
|968
|168
|-
|2
|align="left"|{{ikonazastave|Anglija}} [[Bobby Charlton|Sir Bobby Charlton]]
|1956 – 1973
|758
|249
|-
|3
|align="left"|{{ikonazastave|Anglija}} [[Bill Foulkes]]
|1952 – 1970
|688
|9
|-
|4
| align="left" |{{ikonazastave|Anglija}} [[Paul Scholes]]
|
1994 – 2013
|697
|154
|-
|5
|align="left"|{{ikonazastave|Anglija}} [[Gary Neville]]
|1992 – 2010
|597
|7
|-
|6
|align="left"|{{ikonazastave|Anglija}} [[Alex Stepney]]
|1966 – 1978
|539
|2
|-
|7
|align="left"|{{ikonazastave|Republika Irska}} [[Tony Dunne]]
|1960 – 1973
|535
|2
|-
|8
|align="left"|{{ikonazastave|Republika Irska}} [[Denis Irwin]]
|1990 – 2002
|529
|33
|-
|9
|align="left"|{{ikonazastave|Anglija}} [[Joe Spence]]
|1919 – 1933
|510
|168
|-
|10
|align="left"|{{ikonazastave|SCO}} [[Arthur Albiston]]
|1974 – 1988
|485
|7
|}
==== Nogometaši z največ zadetki za Manchester United ====
{| class="wikitable" cellpadding="3" style="text-align: center;"
|-
!#
!Ime
!Leta pri klubu
!Nastopi
!Zadetki
!Zadetkov na tekmo<br />Povprečje
|-
|1
|align="left"|{{ikonazastave|Anglija}} [[Wayne Rooney|'''Wayne Rooney''']]
|2004 – danes
|448
|250
|0.558
|-
|2
|align="left"|{{ikonazastave|SCO}} [[Denis Law]]
|1962 – 1973
|404
|237
|0.587
|-
|3
|align="left"|{{ikonazastave|Anglija}} [[Bobby Charlton|Sir Bobby Charlton]]
|1956 - 1973
|758
|249
|0.328
|-
|4
|align="left"|{{ikonazastave|Anglija}} [[Jack Rowley]]
|1937 – 1955
|424
|211
|0.498
|-
|5
|align="left"|{{ikonazastave|Anglija}} [[Dennis Viollet]]<!-- Pred Bestom zaradi boljšega povprečja -->
|1953 – 1962
|293
|179
|0.611
|-
|6
|align="left"|{{ikonazastave|Severna Irska}} [[George Best]]
|1963 – 1974
|470
|179
|0.381
|-
|7
|align="left"|{{ikonazastave|Anglija}} [[Joe Spence]]<!-- Pred Giggsom zaradi boljšega povprečja -->
|1919 – 1933
|510
|168
|0.329
|-
|8
| align="left" |{{ikonazastave|Anglija}}''' '''[[Ryan Giggs]]
|1991 – 2014
|968
|168
|0.174
|-
|9
| align="left" |{{ikonazastave|Wales}} [[Mark Hughes]]
|1983 – 1986<br>
1988 – 1995
|467
|163
|0.349
|-
|10
|align="left"|{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Ruud van Nistelrooy]]
|2001 – 2006
|219
|150
|0.685
|}
===Trenerska zgodovina===
{{Main|List of Manchester United F.C. managers}}
{| class="wikitable"
|-
!Dates<ref>Barnes et al. (2001), pp. 54–57.</ref>
!Name
!Notes
|-
|1878–1892
|neznano
|
|-
|1892–1900
|{{flagicon|ENG}} [[A. H. Albut]]
|
|-
|1900–1903
|{{flagicon|ENG}} [[James West (football manager)|James West]]
|
|-
|1903–1912
|{{flagicon|ENG}} [[Ernest Mangnall]]
|
|-
|1912–1914
|{{flagicon|ENG}} [[John Bentley (football manager)|John Bentley]]
|
|-
|1914–1922
|{{flagicon|ENG}} [[Jack Robson]]
|
|-
|1922–1926
|{{flagicon|SCO}} [[John Chapman (football manager)|John Chapman]]
|
|-
|1926–1927
|{{flagicon|ENG}} [[Lal Hilditch]]
|igralec-trener
|-
|1927–1931
|{{flagicon|ENG}} [[Herbert Bamlett]]
|
|-
|1931–1932
|{{flagicon|ENG}} [[Walter Crickmer]]
|
|-
|1932–1937
|{{flagicon|SCO}} [[Scott Duncan]]
|
|-
|1937–1945
|{{flagicon|ENG}} [[Walter Crickmer]]
|
|-
|1945–1969
|{{flagicon|SCO}} [[Matt Busby]]
|
|-
|1969–1970
|{{flagicon|ENG}} [[Wilf McGuinness]]
|
|-
|1970–1971
|{{flagicon|SCO}} [[Matt Busby]]
|
|-
|1971–1972
|{{flagicon|IRL}} [[Frank O'Farrell]]
|
|-
|1972–1977
|{{flagicon|SCO}} [[Tommy Docherty]]
|
|-
|1977–1981
|{{flagicon|ENG}} [[Dave Sexton]]
|
|-
|1981–1986
|{{flagicon|ENG}} [[Ron Atkinson]]
|
|-
|1986–2013
|{{flagicon|SCO}} [[Sir Alex Ferguson]]
|
|-
|2013–2014
|{{flagicon|SCO}} [[David Moyes]]
|
|-
|2014
|{{flagicon|WAL}} [[Ryan Giggs]]
|začasno igralec-trener
|-
|2014–2016
|{{flagicon|NED}} [[Louis van Gaal]]
|
|-
|2016-2018
|{{flagicon|POR}} [[Jose Mourinho]]
|
|-
|2018-2019
|{{flagicon|NOR}} [[Ole Gunnar Solskjær]]
|začasni trener
|-
|2019-2021
|{{flagicon|NOR}} [[Ole Gunnar Solskjær]]
|
|-
|2021-2022
|{{flagicon|GER}} [[Ralf Rangnick]]
|začasni trener
|-
|2022-danes
|{{flagicon|NED}} [[Erik Ten Hag]]
|
|}
== Reference ==
{{sklici}}
== Zunanje povezave ==
* {{official|http://www.manutd.com}}
{{Manchester United Squad}}
{{Manchester United F.C.}}
{{UEFA Liga prvakov}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Angleški nogometni klubi]]
[[Kategorija:Šport v Manchestru]]
[[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1878]]
[[Kategorija:Manchester United F.C.|*]]
[[Kategorija:Člani Superlige]]
nymi2yptz5wka478uzxj71dzx3m1bdo
6739493
6739491
2026-08-19T16:52:38Z
Jonatan Melik Kurinčič
240261
pp
6739493
wikitext
text/x-wiki
{| class="infobox vcard"
|+ class="infobox-title fn org" id="9" |Manchester United
|-
! class="infobox-label" scope="row" style="white-space: nowrap; text-align:left" |Polno ime
| class="infobox-data" |Manchester United Football Club
|-
! class="infobox-label" scope="row" style="white-space: nowrap; text-align:left" |Vzdevek
| class="infobox-data nickname" |Rdeči vragi
|-
! class="infobox-label" scope="row" style="white-space: nowrap; text-align:left" |Kratko ime
| class="infobox-data nickname" |Man United<br /><br />Man Utd<br /><br />MUFC
|-
! class="infobox-label" scope="row" style="white-space: nowrap; text-align:left" |Ustanovitev
| class="infobox-data" |5. marec 1878<span class="noprint">; pred 148 leti</span> <span style="display:none"> (<span class="bday dtstart published updated">1878-03-05</span>)</span><br />(kot Newton Heath LYR F.C.)
24. april 1902<span class="noprint">; pred 124 leti</span><span style="display:none"> (<span class="bday dtstart published updated">1902-04-24</span>)</span>(kot Manchester United F.C.)
|-
! class="infobox-label" scope="row" style="white-space: nowrap; text-align:left" |Stadion
| class="infobox-data label" |[[Old Trafford]]
|-
! class="infobox-label" scope="row" style="white-space: nowrap; text-align:left" |Kapaciteta
| class="infobox-data" |74,158
|-
! class="infobox-label" scope="row" style="white-space: nowrap; text-align:left" |Lastnik(i)
| class="infobox-data" |Manchester United plc (71.06%), Ineos (28.94%)
|-
! class="infobox-label" scope="row" style="white-space: nowrap; text-align:left" |Solastnik(i)
| class="infobox-data agent" |Joel Glazer, Avram Glazer
|-
! class="infobox-label" scope="row" style="white-space: nowrap; text-align:left" |Glavni trener
| class="infobox-data agent" |[[Michael Carrick]]
|-
! class="infobox-label" scope="row" style="white-space: nowrap; text-align:left" |Liga
| class="infobox-data" |[[Premier liga]]
|-
! class="infobox-label" scope="row" style="white-space: nowrap; text-align:left" |2025–26
| class="infobox-data" |[[Premier liga]], 3. od 20
|-
! class="infobox-label" scope="row" style="white-space: nowrap; text-align:left" |Spletna stran
| class="infobox-data" |<span class="url">[https://www.manutd.com/ www.manutd.com]</span>
|- class="infobox-hiddenrow"
| colspan="2" class="infobox-full-data" |
|-
| colspan="2" style="padding: 0; background: #fff; color:#000; text-align: center; border: 1px solid #D3D3D3;" |
{| role="presentation" style="width:100%; text-align:center;"
| style="padding:0" |<div style="width: 100px; margin: 0 auto; padding: 0;">
<div style="position: relative; left: 0px; top: 0px; width: 100px; height: 135px; margin: 0 auto; padding: 0;">
<div style="position: absolute; left: 0px; top: 0px; width: 31px; height: 59px; background-color: #ff0000;color:inherit;">[[Slika:Kit_left_arm_manutd2627h.png|link=|alt=|vrh|Team colours]]</div>
<div style="position: absolute; left: 0px; top: 0px; width: 31px; height: 59px;">[[Slika:Kit_left_arm.svg|link=|alt=|vrh]]</div>
<div style="position: absolute; left: 31px; top: 0px; width: 38px; height: 59px; background-color: #ff0000;color:inherit;">[[Slika:Kit_body_manutd2627h.png|link=|alt=|vrh]]</div>
<div style="position: absolute; left: 31px; top: 0px; width: 38px; height: 59px;">[[Slika:Kit_body.svg|link=|alt=|vrh]]</div>
<div style="position: absolute; left: 69px; top: 0px; width: 31px; height: 59px; background-color: #ff0000;color:inherit;">[[Slika:Kit_right_arm_manutd2627h.png|link=|alt=|vrh]]</div>
<div style="position: absolute; left: 69px; top: 0px; width: 31px; height: 59px;">[[Slika:Kit_right_arm.svg|link=|alt=|vrh]]</div>
<div style="position: absolute; left: 0px; top: 59px; width: 100px; height: 36px; background-color: #ffffff;color:inherit;">[[Slika:Kit_shorts_manutd2627h.png|link=|alt=|vrh]]</div>
<div style="position: absolute; left: 0px; top: 59px; width: 100px; height: 36px;">[[Slika:Kit_shorts.svg|link=|alt=|vrh]]</div>
<div style="position: absolute; left: 0px; top: 95px; width: 100px; height: 40px; background-color: #000000;color:inherit;">[[Slika:Kit_socks_manutd2627hl.png|link=|alt=|vrh]]</div>
<div style="position: absolute; left: 0px; top: 95px; width: 100px; height: 40px;">[[Slika:Kit_socks_long.svg|link=|alt=|vrh]]</div>
</div>
<div style="padding-top: 0.6em; text-align: center;">'''Domače barve'''</div>
</div>
| style="padding:0" |<div style="width: 100px; margin: 0 auto; padding: 0;">
<div style="position: relative; left: 0px; top: 0px; width: 100px; height: 135px; margin: 0 auto; padding: 0;">
<div style="position: absolute; left: 0px; top: 0px; width: 31px; height: 59px; background-color: #0000f0;color:inherit;">[[Slika:Kit_left_arm_manutd2627a.png|link=|alt=|vrh|Team colours]]</div>
<div style="position: absolute; left: 0px; top: 0px; width: 31px; height: 59px;">[[Slika:Kit_left_arm.svg|link=|alt=|vrh]]</div>
<div style="position: absolute; left: 31px; top: 0px; width: 38px; height: 59px; background-color: #0000f0;color:inherit;">[[Slika:Kit_body_manutd2627a.png|link=|alt=|vrh]]</div>
<div style="position: absolute; left: 31px; top: 0px; width: 38px; height: 59px;">[[Slika:Kit_body.svg|link=|alt=|vrh]]</div>
<div style="position: absolute; left: 69px; top: 0px; width: 31px; height: 59px; background-color: #0000f0;color:inherit;">[[Slika:Kit_right_arm_manutd2627a.png|link=|alt=|vrh]]</div>
<div style="position: absolute; left: 69px; top: 0px; width: 31px; height: 59px;">[[Slika:Kit_right_arm.svg|link=|alt=|vrh]]</div>
<div style="position: absolute; left: 0px; top: 59px; width: 100px; height: 36px; background-color: #0000f0;color:inherit;">[[Slika:Kit_shorts_manutd2627a.png|link=|alt=|vrh]]</div>
<div style="position: absolute; left: 0px; top: 59px; width: 100px; height: 36px;">[[Slika:Kit_shorts.svg|link=|alt=|vrh]]</div>
<div style="position: absolute; left: 0px; top: 95px; width: 100px; height: 40px; background-color: #0000f0;color:inherit;">[[Slika:Kit_socks_adidasredl.png|link=|alt=|vrh]]</div>
<div style="position: absolute; left: 0px; top: 95px; width: 100px; height: 40px;">[[Slika:Kit_socks_long.svg|link=|alt=|vrh]]</div>
</div>
<div style="padding-top: 0.6em; text-align: center;">'''Gostujoče barve'''</div>
</div>
| style="padding:0" |<div style="width: 100px; margin: 0 auto; padding: 0;">
<div style="position: relative; left: 0px; top: 0px; width: 100px; height: 135px; margin: 0 auto; padding: 0;">
<div style="position: absolute; left: 0px; top: 0px; width: 31px; height: 59px; background-color: #FAF9F6;color:inherit;">[[Slika:Kit_left_arm_manutd2627t.png|link=|alt=|vrh|Team colours]]</div>
<div style="position: absolute; left: 0px; top: 0px; width: 31px; height: 59px;">[[Slika:Kit_left_arm.svg|link=|alt=|vrh]]</div>
<div style="position: absolute; left: 31px; top: 0px; width: 38px; height: 59px; background-color: #FAF9F6;color:inherit;">[[Slika:Kit_body_manutd2627t.png|link=|alt=|vrh]]</div>
<div style="position: absolute; left: 31px; top: 0px; width: 38px; height: 59px;">[[Slika:Kit_body.svg|link=|alt=|vrh]]</div>
<div style="position: absolute; left: 69px; top: 0px; width: 31px; height: 59px; background-color: #FAF9F6;color:inherit;">[[Slika:Kit_right_arm_manutd2627t.png|link=|alt=|vrh]]</div>
<div style="position: absolute; left: 69px; top: 0px; width: 31px; height: 59px;">[[Slika:Kit_right_arm.svg|link=|alt=|vrh]]</div>
<div style="position: absolute; left: 0px; top: 59px; width: 100px; height: 36px; background-color: #FAF9F6;color:inherit;">[[Slika:Kit_shorts_manutd2627t.png|link=|alt=|vrh]]</div>
<div style="position: absolute; left: 0px; top: 59px; width: 100px; height: 36px;">[[Slika:Kit_shorts.svg|link=|alt=|vrh]]</div>
<div style="position: absolute; left: 0px; top: 95px; width: 100px; height: 40px; background-color: #FAF9F6;color:inherit;">[[Slika:Kit_socks_manutd2627tl.png|link=|alt=|vrh]]</div>
<div style="position: absolute; left: 0px; top: 95px; width: 100px; height: 40px;">[[Slika:Kit_socks_long.svg|link=|alt=|vrh]]</div>
</div>
<div style="padding-top: 0.6em; text-align: center;">'''Barve tretjega dresa'''</div>
</div>
|}
|- style="display:none"
| colspan="2" |
|-
| colspan="2" class="infobox-below noprint" |[[Slika:Soccerball_current_event.svg|link=|alt=|33x33_pik]] ''Ta sezona''
|}
'''Nogometni klub Manchester United''', pogosto znan kot '''Man United''' (pogosto stilizirano kot '''Man Utd''' ) ali preprosto '''United''', je profesionalni [[nogometni klub]] s sedežem na Old Traffordu v Greater Manchestru v Angliji. Tekmujejo v [[Premier liga|Premier ligi]], najvišji ligi angleškega nogometa . Manchester United je med najuspešnejšimi nogometnimi klubi v Angliji, pa tudi eden najuspešnejših nogometnih klubov na svetu. Na domačih tleh so osvojili rekordnih 20 naslovov prvakov v angleški prvi ligi, 13 [[FA pokal|FA pokalov]], 6 [[Angleški ligaški nogometni pokal|ligaških pokalov]] in rekordnih 21 FA Community Shieldov. Poleg tega so v mednarodnem nogometu trikrat osvojili [[Nogometna Liga prvakov|Evropski pokal/UEFA Ligo prvakov]] ter po enkrat [[Evropska liga|UEFA Evropsko ligo]], Pokal zmagovalcev pokalov UEFA, Superpokal UEFA, [[Medcelinski pokal]] in Svetovno klubsko prvenstvo FIFA.
Tako imenovani ''Rdeči vragi'' so bili ustanovljeni leta 1878 kot '''nogometni klub Newton Heath LYR''', leta 1902 pa so spremenili ime v Manchester United. Po obdobju igranja v Claytonu v Manchestru se je klub leta 1910 preselil na svoj sedanji stadion, [[Old Trafford]]. Matt Busby, imenovan za glavnega trenerja leta 1945, je zgradil ekipo s povprečno starostjo le 22 let – tako imenovani [[Busbyjevi mladci|Busby Babes]] – ki je v 50. letih prejšnjega stoletja osvojila zaporedna naslova prvaka in postala prvi angleški klub, ki je tekmoval v evropskem pokalu. V letalski nesreči v Münchnu je umrlo 8 igralcev, Busby pa je ekipo obnovil okoli zvezdniških igralcev [[George Best|Georgea Besta]], Denisa Lawa in [[Bobby Charlton|Bobbyja Charltona]] (znanega kot United Trinity). Preden so leta 1968 postali prvi angleški klub, ki je osvojil evropski pokal, so osvojili še dva ligaška naslova.
Po Busbyjevi upokojitvi Manchester United ni mogel doseči trajnega uspeha vse do prihoda [[Alex Ferguson|Alexa Fergusona]], ki je postal najdlje delujoči in najuspešnejši trener kluba, saj je med letoma 1986 in 2013 osvojil 38 lovorik, vključno s 13 naslovi prvaka, 5 FA pokali in 2 naslovoma Lige prvakov. V sezoni 1998–99 je klub pod Fergusonom postal prvi v zgodovini angleškega nogometa, ki je osvojil kontinentalni trojček: Premier ligo, FA pokal in UEFA Ligo prvakov. Z osvojitvijo UEFA Evropske lige pod [[José Mourinho|Joséjem Mourinhom]] v sezoni 2016–17 so postali eden od petih klubov, ki so osvojili prvotna tri glavna klubska tekmovanja [[Združenje evropskih nogometnih zvez|UEFA]] (Ligo prvakov, Evropsko ligo in Pokal pokalnih zmagovalcev).
Manchester United je eden najbolj podprtih nogometnih klubov na svetu in ima rivalstvo z [[Severozahodni derbi|Liverpoolom]], Manchester Cityjem, Leeds Unitedom in Arsenalom. Manchester United je bil v sezoni 2016–17 nogometni klub z najvišjimi prihodki na svetu, z letnimi prihodki v višini 676,3 milijonov evrov in drugi najvrednejši nogometni klub na svetu leta 2024, vreden 6,55 milijard dolarjev (5,22 milijard angleških funtov). Po uvrstitvi delnic na [[Londonska borza|londonsko borzo]] leta 1991 je klub leta 2005 postal zaseben, potem ko ga je kupil ameriški poslovnež Malcolm Glazer v vrednosti skoraj 800 milijonov funtov, od tega je več kot 500 milijonov funtov izposojenega denarja postalo dolg kluba. Od leta 2012 so nekatere delnice kluba uvrščene na [[Newyorška borza|newyorško borzo]], čeprav družina Glazer ohranja celotno lastništvo in nadzor nad klubom.
== 10 najdražjih nakupov v zgodovini kluba ==
# [[Paul Pogba]] iz [[Juventus]] – 105 mio. EUR (2016)
# Antony iz [[AFC Ajax|Ajax]] – 95 mio. EUR (2022)
# [[Harry Maguire]] iz [[Leicester City F.C.|Leicester]] – 87 mio. EUR (2019)
# [[Jadon Sancho]] iz [[Borussia Dortmund]] – 85 mio. EUR (2021)
#[[Romelu Lukaku]] iz [[Everton F.C.|Everton]] – 84 mio. EUR (2017)
#[[Ángel Di María|Angel Di Maria]] iz [[Real Madrid Club de Fútbol|Real Madrid]] – 75 mio. EUR (2014)
#[[Casemiro]] iz [[Real Madrid Club de Fútbol|Real Madrid]] – 70 mio. EUR (2022)
#[[Bruno Fernandes]] iz Sporting – 63 mio. EUR (2020)
#[[Anthony Martial]] iz [[A.S. Monaco|Monaco]] – 60 mio. EUR (2015)
#[[Juan Mata|Fred]] iz [[Šahtar Doneck|Shaktar Donetsk]] – 59 mio. EUR (2018)
== Osvojene lovorike ==
* [[Liga prvakov]] (nekdanji pokal državnih prvakov): 1968, 1999, 2008
* [[Evropski pokal pokalnih zmagovalcev]]: 1991
* [[Evropska liga]]: 2017
* [[Premier League]] (angleško državno prvenstvo): 1993, 1994, 1996, 1997, 1999, 2000, 2001, 2003, 2007, 2008, 2009, 2011, 2013
* [[Premiership]] (danes Premier League): 1908, 1911, 1952, 1956, 1957, 1965, 1967
* [[FA Pokal]]: 1909, 1948, 1963, 1977, 1983, 1985, 1990, 1994, 1996, 1999, 2004, 2016
* [[Carling Cup]]: 1992, 2006, 2009, 2010, 2017, 2023
* [[Medcelinski pokal]]: 1999
* [[Svetovno klubsko prvenstvo]]: 2008
* [[UEFA Superpokal]]: 1991
* [[FA Community Shield]]: 1908, 1911, 1952, 1956, 1957, 1965, 1967, 1977, 1983, 1990, 1993, 1994, 1996, 1997, 2003, 2007, 2008, 2011, 2012, 2013, 2016
== Igralci ==
=== Trenutna postava<ref>{{Navedi splet|title=Man Utd First Team Squad & Player Profiles{{!}} Roster|url=https://www.manutd.com/en/players-and-staff/first-team|website=www.manutd.com|accessdate=2025-08-11|language=en}}</ref> ===
Na dan 09. 08. 2025. (podatki o nekaterih igralcih so zastareli)
{{fs start}}
{{fs player |no=24 |nat=CMR |pos=GK |name=[[André Onana]] }}
{{fs player |no=2 |nat=POR |pos=DF |name=[[Diogo Jota]] }}
{{fs player |no=3 |nat=MAR |pos=DF |name=[[Noussair Mazraoui]] }}
{{fs player |no=4 |nat=NED |pos=DF |name=[[Matthijs de Ligt]] }}
{{fs player |no=8 |nat=POR |pos=MF |name=[[Bruno Fernandes]] }}
{{fs player |no=16 |nat=CIV |pos=MF |name=[[Amad Diallo]] }}
{{fs player |no=9 |nat=DEN |pos=FW |name=[[Rasmus Højlund]] }}
{{fs player |no=11 |nat=NED |pos=FW |name=[[Joshua Zirkzee]] }}
{{fs player |no=5 |nat=ENG |pos=DF |name=[[Harry Maguire]] }}
{{fs player |no=6 |nat=ARG |pos=DF |name=[[Lisandro Martínez]] }}
{{fs player |no=7 |nat=ENG |pos=MF |name=[[Mason Mount]] }}
{{fs player |no=15 |nat=FRA |pos=DF |name=[[Leny Yoro]]}}
{{fs player |no=16 |nat=CIV |pos=MF |name=[[Amad Diallo]] }}
{{fs player |no=17 |nat=ARG |pos=FW |name=[[Alejandro Garnacho]]}}
{{Fs mid|nat=ENG|pos=GK|other=|no=22|name=[[Tom Heaton]]}}
{{fs player |no=1 |nat=TUR |pos=GK |name=[[Altay Bayındır]] }}
{{fs player |no=23 |nat=ENG |pos=DF |name=[[Luke Shaw]] }}
{{fs player |no=10 |nat=BRA |pos=FW |name=[[Matheus Cunha]] }}
{{fs player |no=5 |nat=ENG |pos=DF |name=[[Harry Maguire]] }}
{{fs player |no=12 |nat=NED |pos=DF |name=[[Tyrell Malacia]] }}
{{fs player |no=13 |nat=DEN |pos=DF |name=[[Patrick Dorgu]] }}
{{fs player |no=25 |nat=ENG |pos=MF |name=[[Manuel Ugarte]] }}
{{fs player |no=26 |nat=ENG |pos=DF |name=[[Ayden Heaven]] }}
{{fs player |no=30 |nat=SVN |pos=FW |name=[[Benjamin Šeško]] }}
{{fs player |no=32 |nat=DEN |pos=FW |name=[[Chido Obi]] }}
{{fs player |no=33 |nat=ENG |pos=DF |name=[[Tyler Fredricson]] }}
{{fs player |no=35 |nat=PAR |pos=DF |name=[[Diego León]] }}
{{fs player |no=37 |nat=ENG |pos=MF |name=[[Kobbie Mainoo]] }}
{{fs player |no=41 |nat=ENG |pos=DF |name=[[Harry Amass]] }}
{{fs player |no=43 |nat=ENG |pos=MF |name=[[Toby Collyer]] }}
{{fs player |no= |nat=ENG |pos=FW |name=[[Jadon Sancho]] }}
{{fs end}}
== Rekordi igralcev ==
Podatki posodobljeni 25. oktobra 2014 (upoštevajoč odigrano tekmo tega dne), vir: uradna spletna stran. Igralci, označeni krepko, trenutno še igrajo za klub.
==== Nogometaši z največ nastopi za Manchester United ====
{| class="wikitable" cellpadding="3" style="text-align: center;"
|-
!#
!Ime
!Leta v klubu
!Nastopi
!Zadetki
|-
|1
| align="left" |{{ikonazastave|Wales}} [[Ryan Giggs]]
|1991 – 2014
|968
|168
|-
|2
|align="left"|{{ikonazastave|Anglija}} [[Bobby Charlton|Sir Bobby Charlton]]
|1956 – 1973
|758
|249
|-
|3
|align="left"|{{ikonazastave|Anglija}} [[Bill Foulkes]]
|1952 – 1970
|688
|9
|-
|4
| align="left" |{{ikonazastave|Anglija}} [[Paul Scholes]]
|
1994 – 2013
|697
|154
|-
|5
|align="left"|{{ikonazastave|Anglija}} [[Gary Neville]]
|1992 – 2010
|597
|7
|-
|6
|align="left"|{{ikonazastave|Anglija}} [[Alex Stepney]]
|1966 – 1978
|539
|2
|-
|7
|align="left"|{{ikonazastave|Republika Irska}} [[Tony Dunne]]
|1960 – 1973
|535
|2
|-
|8
|align="left"|{{ikonazastave|Republika Irska}} [[Denis Irwin]]
|1990 – 2002
|529
|33
|-
|9
|align="left"|{{ikonazastave|Anglija}} [[Joe Spence]]
|1919 – 1933
|510
|168
|-
|10
|align="left"|{{ikonazastave|SCO}} [[Arthur Albiston]]
|1974 – 1988
|485
|7
|}
==== Nogometaši z največ zadetki za Manchester United ====
{| class="wikitable" cellpadding="3" style="text-align: center;"
|-
!#
!Ime
!Leta pri klubu
!Nastopi
!Zadetki
!Zadetkov na tekmo<br />Povprečje
|-
|1
|align="left"|{{ikonazastave|Anglija}} [[Wayne Rooney|'''Wayne Rooney''']]
|2004 – danes
|448
|250
|0.558
|-
|2
|align="left"|{{ikonazastave|SCO}} [[Denis Law]]
|1962 – 1973
|404
|237
|0.587
|-
|3
|align="left"|{{ikonazastave|Anglija}} [[Bobby Charlton|Sir Bobby Charlton]]
|1956 - 1973
|758
|249
|0.328
|-
|4
|align="left"|{{ikonazastave|Anglija}} [[Jack Rowley]]
|1937 – 1955
|424
|211
|0.498
|-
|5
|align="left"|{{ikonazastave|Anglija}} [[Dennis Viollet]]<!-- Pred Bestom zaradi boljšega povprečja -->
|1953 – 1962
|293
|179
|0.611
|-
|6
|align="left"|{{ikonazastave|Severna Irska}} [[George Best]]
|1963 – 1974
|470
|179
|0.381
|-
|7
|align="left"|{{ikonazastave|Anglija}} [[Joe Spence]]<!-- Pred Giggsom zaradi boljšega povprečja -->
|1919 – 1933
|510
|168
|0.329
|-
|8
| align="left" |{{ikonazastave|Anglija}}''' '''[[Ryan Giggs]]
|1991 – 2014
|968
|168
|0.174
|-
|9
| align="left" |{{ikonazastave|Wales}} [[Mark Hughes]]
|1983 – 1986<br>
1988 – 1995
|467
|163
|0.349
|-
|10
|align="left"|{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Ruud van Nistelrooy]]
|2001 – 2006
|219
|150
|0.685
|}
===Trenerska zgodovina===
{{Main|List of Manchester United F.C. managers}}
{| class="wikitable"
|-
!Dates<ref>Barnes et al. (2001), pp. 54–57.</ref>
!Name
!Notes
|-
|1878–1892
|neznano
|
|-
|1892–1900
|{{flagicon|ENG}} [[A. H. Albut]]
|
|-
|1900–1903
|{{flagicon|ENG}} [[James West (football manager)|James West]]
|
|-
|1903–1912
|{{flagicon|ENG}} [[Ernest Mangnall]]
|
|-
|1912–1914
|{{flagicon|ENG}} [[John Bentley (football manager)|John Bentley]]
|
|-
|1914–1922
|{{flagicon|ENG}} [[Jack Robson]]
|
|-
|1922–1926
|{{flagicon|SCO}} [[John Chapman (football manager)|John Chapman]]
|
|-
|1926–1927
|{{flagicon|ENG}} [[Lal Hilditch]]
|igralec-trener
|-
|1927–1931
|{{flagicon|ENG}} [[Herbert Bamlett]]
|
|-
|1931–1932
|{{flagicon|ENG}} [[Walter Crickmer]]
|
|-
|1932–1937
|{{flagicon|SCO}} [[Scott Duncan]]
|
|-
|1937–1945
|{{flagicon|ENG}} [[Walter Crickmer]]
|
|-
|1945–1969
|{{flagicon|SCO}} [[Matt Busby]]
|
|-
|1969–1970
|{{flagicon|ENG}} [[Wilf McGuinness]]
|
|-
|1970–1971
|{{flagicon|SCO}} [[Matt Busby]]
|
|-
|1971–1972
|{{flagicon|IRL}} [[Frank O'Farrell]]
|
|-
|1972–1977
|{{flagicon|SCO}} [[Tommy Docherty]]
|
|-
|1977–1981
|{{flagicon|ENG}} [[Dave Sexton]]
|
|-
|1981–1986
|{{flagicon|ENG}} [[Ron Atkinson]]
|
|-
|1986–2013
|{{flagicon|SCO}} [[Sir Alex Ferguson]]
|
|-
|2013–2014
|{{flagicon|SCO}} [[David Moyes]]
|
|-
|2014
|{{flagicon|WAL}} [[Ryan Giggs]]
|začasno igralec-trener
|-
|2014–2016
|{{flagicon|NED}} [[Louis van Gaal]]
|
|-
|2016-2018
|{{flagicon|POR}} [[Jose Mourinho]]
|
|-
|2018-2019
|{{flagicon|NOR}} [[Ole Gunnar Solskjær]]
|začasni trener
|-
|2019-2021
|{{flagicon|NOR}} [[Ole Gunnar Solskjær]]
|
|-
|2021-2022
|{{flagicon|GER}} [[Ralf Rangnick]]
|začasni trener
|-
|2022-danes
|{{flagicon|NED}} [[Erik Ten Hag]]
|
|}
== Sklici ==
{{sklici}}
== Zunanje povezave ==
* {{official|http://www.manutd.com}}
{{Manchester United Squad}}
{{Manchester United F.C.}}
{{UEFA Liga prvakov}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Angleški nogometni klubi]]
[[Kategorija:Šport v Manchestru]]
[[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1878]]
[[Kategorija:Manchester United F.C.|*]]
[[Kategorija:Člani Superlige]]
penhrnnutco6qoh7vcjkpb90s09mgs1
Seznam romunskih generalov
0
70475
6739606
5935916
2026-08-20T00:25:29Z
~2026-44996-51
264415
/* M */
6739606
wikitext
text/x-wiki
'''[[Seznam]] [[Romuni|romunskih]] [[general]]ov.'''
{{seznami poklicev za narode|Romunov|Romunija|romunskih}}
{{CompactTOC2}}
== A ==
* [[Gheorghe Adrian]]
* [[Mircea Agapie]]
* [[Aurel Aldea]]
*[[Nicolae Alevra]] (akademik)
* [[Gheorghe Alexianu]]
* [[Paul Alexiu]]
* [[Barbu Alinescu]]
* [[Ioan Alistar]]
* [[Gheorghe Andriță]]
* [[Gheorghe Angelescu (general)]]
* [[Paul Angelescu]]
* [[Mircea Anghel]]
* [[Alexandru Anghelescu]]
* [[Constantin Anton]]
* [[Ilie Antonescu]]
* [[Ion Antonescu]]
* [[Petre Antonescu (general)]]
* [[Vasile Apostol]]
* [[Ioan Arbore]]
* [[Ioan Argetoianu]]
* [[Gheorghe Argeșanu]]
* [[Ioan Arhip]]
* [[Valentin Arsenie]]
* [[Constantin Atanasescu]]
* [[Gheorghe Atanasescu]]
* [[Vasile Atanasiu]]
* [[Alexandru Averescu]]
* [[Gheorghe Avramescu]]
== B ==
* [[Eugen Bădălan]]
* [[Constantion Bădescu]]
* [[Gheorghe Bâgulescu]]
* [[Neculai Băhnăreanu]]
* [[Ștefan Balaban]]
* [[Grigore Balan]]
* [[Radu Băldescu]]
* [[Ștefan Bardan]]
* [[Ion Bârloiu]]
* [[Viorel Bârloiu]]
* [[Constantin Barozzi]]
* [[Emanoil Bârzotescu]]
* [[Grigore Baștan]]
* [[Alexandru Batcu]]
* [[Eugen Bejinariu]]
* [[Alexandru Beldiceanu]]
* [[Ioan Bengliu]]
* [[Anton Berindei]]
* [[Anton Berlescu]]
* [[Ștefan Blaj]]
* [[Emil Bodnăraș]]
* [[Mihail Boico]]
* [[Ion Boițeanu]]
* [[Petre Borilă]]
* [[Emanoil Boteanu]]
* [[Ilie Botoș]]
* [[Constantin Brătescu (general)]]
* [[Gheorghe Briceag (general)]]
* [[Ernest Broșteanu]]
* [[Constantin I. Brătianu]]
* [[Gheorghe Bucșe]]
* [[Gianu Bucurescu]]
* [[Constantin Budișteanu]]
* [[Ion Bungescu]]
* [[Ion Bunoaica]]
* [[Mihai Burcă]]
* [[Traian Burduloiu]]
* [[Ștefan Burileanu]]
== C ==
* [[Constantin Călinoiu]]
* [[Corneliu Calotescu]]
* [[Mihail Cămărașu]]
* [[Nicolae Cambrea]]
* [[Petre Cameniță]]
* [[Vasile Cândea]]
* [[Alexandru Candiano-Popescu]]
* [[Gheorghe Cantacuzino-Grănicerul]]
* [[Sava Caracaș]]
* [[Mihai Caraman]]
* [[Dumitru Carlaonț]]
* [[Ioan Carlaonț]]
* [[Corneliu Carp]]
* [[Gheorghe Cătană]]
* [[Gheorghe Catrina]]
* [[Tudor Cearapin]]
* [[Ilie Ceaușescu]]
* [[Nicolae Andruță Ceaușescu]]
* [[Marin Ceaușu]]
* [[Constantin Celăreanu]]
* [[Nicolae Cena]]
* [[Mihail Cristodulo Cerchez]]
* [[Alexandru Cernat]]
* [[Mircea Chelaru]]
* [[Paul Cheler]]
* [[Ion Chirănescu]]
* [[Dan Chiriac (general)]]
* [[Platon Chirnoagă]]
* [[Mihai Chițac]]
* [[Octavian Chițu]]
* [[Vasile Chițu]]
* [[Gheorghe Cialâk]]
* [[Henri Cihoski]]
* [[Ion Cioară]]
* [[Dumitru Cioflină]]
* [[Partenie Ciopron]]
* [[Ioan Ciupei]]
* [[Nicolae Ciupercă]]
* [[Tudoranca Ciurea]]
* [[Constantin Coandă]]
* [[Traian Cocorăscu]]
* [[Cornel Codiță]]
* [[Ion Codreanu]]
* [[Iliaș Colceag]]
* [[Florian Coldea]]
* [[Dumitru Coliu]]
* [[Ion Coman]]
* [[Simion Coman]]
* [[Ștefan Coman]]
* [[Pantelimon Comișel]]
* [[Nicolae Condeescu]]
* [[Nicolae M. Condiescu]]
* [[Constantin S. Constantin]]
* [[Gheorghe Constantinescu (general)]]
* [[Ion Constantinescu]]
* [[Vladimir Constantinescu]]
* [[Constantin Constantinescu-Claps]]
* [[Constantin Constantiniu]]
* [[Mihail Corbuleanu]]
* [[Grigore Cornicioiu]]
* [[Dumitru Coroamă]]
* [[Gheorghe Cosma]]
* [[Neagu Cosma]]
* [[Tiberiu Costache]]
* [[Nicolae Costescu]]
* [[Ilie Crețulescu]]
* [[Constantin Cristescu]]
* [[Pavel Cristescu]]
* [[Constantin Croitoru]]
* [[Grigore Crăiniceanu]]
* [[Ioan Culcer]]
* [[Alexandru Cărcăleteanu]]
== D ==
* [[Nicolae Dabija (polkovnik)]]
* [[Florian Dănălache]]
* [[Victor Danciu]]
* [[Ion Dândăreanu]]
* [[George Ioan Dănescu]]
* [[Ioan Dănescu]]
* [[Nicolae Dăscălescu]]
* [[David Praporgescu]]
* [[Cleante Davidoglu]]
* [[Carol Davila]]
* [[Dumitru Dămăceanu]]
* [[Alexandru Dănescu]]
* [[Constantin Degeratu]]
* [[Achile Diculescu]]
* [[Constantin Dimitrescu (general)]]
* [[Nicolae Dimitrescu-Maican]]
* [[Mircea Dimitriu]]
* [[Ion Dincă]]
* [[Ion Dobran]]
* [[Gheorghe Dobre (general)]]
* [[Corneliu Dobrițoiu]]
* [[Traian Doda]]
* [[Nicolaie-Vladimir Dohotariu]]
* [[Nicolae Doicaru]]
* [[Victor Dombrovski]]
* [[Constantin Doncea]]
* [[Matei Donici]]
* [[Corneliu Dragalina]]
* [[Ioan Dragalina]]
* [[Marin Dragnea]]
* [[Nicolae Dragomir]]
* [[Alexandru Duca]]
* [[Mișu Dulgheru]]
* [[Ioan Dumitrache]]
* [[Ionel Dumitrescu]]
* [[Petre Dumitrescu]]
* [[Romulus Dimitriu]]
* [[Cristea Dumitru]]
== E ==
* [[Nicolae Eftimescu]]
* [[Constantin Eftimiu]]
* [[Ramiro Enescu]]
* [[Ion Eremia]]
== F ==
* [[Ștefan Fălcoianu]]
* [[Arhip Floca]]
* [[Gheorghe Florescu]]
* [[Ioan Emanoil Florescu]]
* [[Mihail Florescu (general)]]
* [[Dionisie Florianu]]
* [[Hercule Fortunescu]]
* [[Teodor Frunzeti]]
== G ==
* [[Titus Gârbea]]
* [[Cristian Gațu]]
* [[Mihai Gavriliuc]]
* [[B. Gheorghe Georgescu]]
* [[Grigore Georgescu]]
* [[Octavian Georgescu]]
* [[Pion Georgescu]]
* [[Constantin Gheorghe (general)]]
* [[Ion Gheorghe (general)]]
* [[Dorin Gheorghiu]]
* [[Ermil Gheorghiu]]
* [[Radu Georghe Gheorghiu]]
* [[Radu Gherghe]]
* [[Tobias Gherghel]]
* [[Nicolae Ghineraru]]
* [[Grigorie Ghiță]]
* [[Gavril Ghițaș]]
* [[Alexandru Glatz]]
* [[Ion Glogojanu]]
* [[Niculaie Goia]]
* [[Alexandru Gorsky]]
* [[Gheorghe Grigoraș]]
* [[Eremia Grigorescu]]
* [[Ion Grosu]]
* [[Moise Groza]]
* [[Dumitru Grozeanu]]
* [[Alexandru Guran]]
* [[Ștefan Gușă]]
== H ==
* [[Alexandru Hanzu]]
* [[Constantin Hârjeu]]
* [[Nicolae Haralambie]]
* [[Cătălin Harnagea]]
* [[Mircea Haupt]]
* [[Ștefan Holban]]
* [[Ion Hortopan (general)]]
* [[Ioan Hristea]]
== I ==
* [[Iosif Iacobici]]
* [[Alexandru Iacovache]]
* [[Constantin Iancovescu]]
* [[Constantin Ilasievici]]
* [[Ioan Ilcușu]]
* [[Dumitru Iliescu]]
* [[Dumitru Venicius Iliescu]]
* [[Mihai Iliescu]]
* [[Victor Iliescu]]
* [[Decebal Ilina]]
* [[Sorin Ioan]]
* [[Alexandru Ioanițiu]]
* [[Romulus Ioanovici]]
* [[Gheorghe Ion]]
* [[Costin Ionașcu]]
* [[Vasile Ionel]]
* [[Constantin Ionescu (general)]]
* [[Emanoil Ionescu]]
* [[Lucian Ionescu]]
* [[Ștefan Ionescu]]
* [[Teodor Ionescu]]
* [[Gheorghe Ionescu-Sinaia]]
* [[Ioan Ioniță]]
* [[Anghel Iordănescu]]
* [[Radu Irimescu]]
* [[Ion Istrati]]
== J ==
* [[Emeric Jenei]]
* [[Gheorghe Jienescu]]
* [[Enache Jugănaru]]
== K ==
* [[Radu Korne]]
* [[Ștefan Kostyal]]
== L ==
* [[Iacob N. Lahovari]]
* [[Mihail Lascăr]]
* [[Dimitrie Lecca]]
* [[Toma Lișcu]]
* [[Gheorghe Liteanu]]
* [[Scarlat Longhin]]
* [[Tiberiu Lopatiță]]
* [[Dumitru Luca]]
* [[Alexandru Lupescu]]
* [[Oliver Lustig]]
* [[Constantin Lăzărescu]]
== M ==
* [[Alexandru Macedonski (general)]]
* [[Nicolae Macici]]
* [[Emil Macri]]
* [[Gheorghe Magheru]]
* [[Gheorghe Manoliu]]
* [[Gheorghe Manu (general)]]
* [[Savel Manu]]
* [[Stan Marcu]]
* [[Gheorghe D. Mărdărescu]]
* [[Socrat Mardari]]
* [[D. Gheorghe Marinescu]]
* [[Gabriel Marinescu]]
* [[Nicolae Marinescu]]
* [[Viorel Paul Marinescu]]
* [[Luigi Martiș]]
* [[Nicolae Mazarini]]
* [[Vladimir Mazuru]]
* [[Sergiu Medar]]
* [[Ioan Mihăescu]]
* [[Gheorghe Mihail]]
* [[Velicu Mihalea]]
* [[Emil Mihuleac]]
* [[Vasile Milea]] (1927–1989)
* [[Constantin Milicescu]]
* [[Nicolae Militaru]]
* [[Ludovic Mircescu]]
* [[Florea Mitrănescu]]
* [[Leonard Mociulschi]]
* [[Jean Moldoveanu]]
* [[Aurelian Mortoiu]]
* [[Traian Moșoiu]]
* [[Dimitrie Moțaș]]
* [[Mircea Teodor Mureșan]]
* [[Corneliu Mănescu]]
== N ==
* [[Gabriel Naghi]]
* [[Ilie Năstase]]
* [[Marin Neagoe]]
* [[Savu Nedelea]]
* [[Ion Negoiță]]
* [[Ella Negruzzi]]
* [[Mihai Negruzzi]]
* [[Ion Negulescu]]
* [[Nicolae al României]]
* [[Constantin Nicolaescu]]
* [[Grigore Nicolau]]
* [[Serghei Nicolau]]
* [[Eracle Nicoleanu]]
* [[Alexandru Nicolici]]
* [[Alexandru Nicolschi]]
* [[Aurel Niculescu]]
* [[Gheorghe Niculescu]]
* [[Gheorghe Nistoreanu]]
* [[Constantin Nuță]]
* [[Petre Vasiliu-Năsturel]]
== O ==
* [[Constantin Olteanu]]
* [[Neculai Onțanu]]
* [[Gabriel Oprea]]
* [[Nicolae Oprea (general)]]
* [[Ștefan Oprea]]
* [[Marcel Opriș]]
* [[Ștefan Opriș]]
* [[Ion Oprișor]]
* [[Alexandru Orășanu]]
* [[Mihail Orzeață]]
* [[Cornel Oțelea]]
== P ==
* [[Dănilă Papp]]
* [[Ion Mihai Pacepa]]
* [[Lucian Pahonțu]]
* [[Mihai Palaghia]]
* [[Scarlat Panaitescu]]
* [[Constantin Panaitiu]]
* [[Gheorghe Pănculescu]]
* [[Constantin Pantazi]]
* [[Barbu Părăianu]]
* [[Cornel Paraniac]]
* [[Dobre Paraschiv]]
* [[Vasile Pascu]]
* [[Alexandru Pastia]]
* [[Nicolae Păștinică]]
* [[Ivan Patzaichin]]
* [[Dumitru Penciuc]]
* [[Eustațiu Pencovici]]
* [[Nicolae Petala]]
* [[Dumitru Petrescu]]
* [[Zaharia Petrescu]]
* [[Constantin Petrovicescu]]
* [[Vasile Petruț]]
* [[Artur Phleps]]
* [[Florian Pință]]
* [[Stelian Pintelie]]
* [[Gheorghe Pintilie]]
* [[Iuliu Plăpcianu]]
* [[Nicolae Pleșiță]]
* [[Dumitru Pletos]]
* [[Constantin Poenaru]]
* [[Dumitru Polivanov]]
* [[Ioan Pop de Popa]]
* [[Ioan Popa (general)]]
* [[Constantin Gh. Popescu]]
* [[David Popescu]]
* [[Dumitru I. Popescu]]
* [[Ieremia Popescu]]
* [[Ion Theodor Popescu]]
* [[Marin Cosma Popescu]]
* [[Mihail Popescu]]
* [[Stelian Popescu (vojak)]]
* [[Tudor Postelnicu]]
* [[Gheorghe Potopeanu]]
* [[Silviu Predoiu]]
* [[Septimiu Pretorian]]
* [[Constantin Prezan]] (maršal)
* [[Ioan Prodan]]
* [[Dumitru Prunariu]]
* [[Emil Pălăngeanu]]
== R ==
* [[Ioan Mihail Racoviță]]
* [[Mihail Racoviță-Cehanu]]
* [[Francisc Radici]]
* [[Remus Radu]]
* [[Edgar Rădulescu]]
* [[Theodor Râmniceanu]]
* [[Damian Rascu]]
* [[Mihail Rasty]]
* [[Radu R. Rosetti]]
* [[Constantin Rotaru (general)]]
* [[Gheorghe Rotaru]]
* [[Gheorghe Rozin]]
* [[Iosif Rus]]
* [[Nicolae Rădescu]]
* [[Ioan Rășcanu]]
== S ==
* [[Alexandru Saidac]]
* [[Leontin Sălăjan]]
* [[Nicolae Samsonovici]]
* [[Constantin Sănătescu]]
*[[Gheorghe Sănătescu]]
* [[Mihail Sandru]]
* [[Vasilică Sarcă]]
* [[Mircea Savu]]
* [[Nicolae Șchiopu]]
* [[Carol Schmidt]]
* [[Hugo Schwab]]
* [[Vladimir Secară]]
* [[Theodor Seracin]]
* [[Ioan Șerb]]
* [[Teodor Șerb]]
* [[Corneliu Serghievici]]
* [[Ion Sichitiu]]
* [[Costică Silion]]
* [[Ion Sima]]
* [[Victor Siminel]]
* [[Staur Simionescu]]
* [[Ioan Sion]]
* [[Gheorghe Slăniceanu]]
* [[Gheorghe Șoană]]
* [[Aurelian Son]]
* [[Niculae Spiroiu]]
* [[Stelian Staicu]]
* [[Aristotel Stamatoiu]]
* [[Victor Stănculescu]] (1928-2016)
* [[Mihail Stănescu]]
* [[Constantin Stavăr]]
* [[Olimpiu Stavrat]]
* [[Gheorghe Stavrescu]]
* [[Ion Stănescu]]
* [[Constantin Ștefănescu Amza]]
* [[Ștefan Ștefănescu (general)]]
* [[Ilie Șteflea]]
* [[Constantin Sterea (general)]]
* [[Nicolae Scarlat Stoenescu]]
* [[Neculai Stoina]]
* [[Dumitru Strătilescu]]
* [[Emil Străinu]]
* [[Stan Stângaciu]]
* [[Traian Stănescu (general)]]
* [[Cornel Suciu]]
* [[Ion Șuța]]
* [[Nicolae Șova]]
== T ==
* [[Ioan Talpeș]]
* [[Tudor Tănase]]
* [[Sterian Târcă]]
* [[Nicolae Tătăranu]]
* [[Petre Teacă]]
* [[Iacob Teclu]]
* [[Gheorghe Teleman]]
* [[Christian Tell]]
* [[Iosif Teodorescu]]
* [[Paul Teodorescu]]
* [[Corneliu Teodorini]]
* [[Radu Timofte]]
* [[Constantin Tobescu]]
* [[Iulian Topliceanu]]
* [[Ioan Topor]]
* [[Mihail Trapsa]]
* [[Constantin Trestioreanu]]
* [[Marcu Tudor]]
* [[Gheorghe Turda]]
* [[Ion Tutoveanu]]
* [[Nicolae Tătărăscu]]
* [[Florea Țenescu]]
* [[Cristian Țopescu]]
== U ==
* [[Nicolae Uică]]
== V ==
* [[Vasile Vâlcu]]
* [[Christea Vasilescu]]
* [[Paraschiv Vasilescu]]
* [[Constantin Vasiliu-Rășcanu]]
* [[Alexandru Vasiliu]]
* [[Constantin Z. Vasiliu]]
* [[Gheorghe Vasiliu]]
* [[Mihail Vasiliu]]
* [[Dumitru Velicu (general)]]
* [[Victor Veliscu]]
* [[Ion Vințe]]
* [[Constantin Visarion]]
* [[Iulian Vlad]]
* [[Ioan Vlădescu]]
* [[Matei Vlădescu]]
* [[Barbu Vlădoianu]]
* [[Cătălin Voicu]]
* [[Mihail Voicu (general)]]
* [[Victor Voicu]]
* [[Constantin Voiculescu]]
* [[Dan Voinea]]
* [[Gheorghe Voinea (general)]]
* [[George Voinescu (general)]]
* [[Artur Văitoianu]]
== Z ==
* [[Iacob Zadik]]
* [[Dumitru Zamfir]]
* [[Gheorghe Zărnescu]]
* [[Vasile Zottu]]
* [[Eugen Zwiedineck]]
== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam romunskih admiralov]]
{{seznami narodov po poklicu|generalov}}
{{stublist}}
[[Kategorija:Seznami generalov|Romuni]]
[[Kategorija:Seznami Romunov|Generali]]
[[Kategorija:Romunski generali|*]]
o47atemqrsvg4clz72y14ensebjch5y
Seznam romunskih politikov
0
71204
6739382
6738636
2026-08-19T12:48:25Z
~2026-45085-22
264465
/* B */
6739382
wikitext
text/x-wiki
'''[[Seznam]] [[Romuni|romunskih]] [[politik]]ov.'''
{{seznami poklicev za narode|Romunov|Romunija|romunskih}}
{{CompactTOC2}}
== A ==
*[[Ion Agarbiceanu|Ion Agârbiceanu]]
*[[Constantin Agiu]]
*[[Aurel Aldea]]
*[[Vasile Alecsandri]]
*[[Ștefan Andrei]]
*[[Ecaterina Andronescu]]
*[[Constantin Angelescu]]
* [[Crin Antonescu]]
* [[Ion Antonescu]]
* [[Mihai Antonescu]]
* [[Gheorghe Apostol]]
* [[Ecaterina Arbore]]
*[[Gheorghe Argeșanu]]
*[[Constantin Argetoianu]]
*[[Clotilde Armand]]
*[[Apostol Arsache]] (''Apostolos Arsakis'')
*[[Gheorghe Asachi]]
*[[Alexandru Athanasiu]]
*[[Bogdan Aurescu]]
* [[Alexandru Averescu]]
*[[Carmen Avram]]
== B ==
* [[Victor Babiuc]]
*[[Elena Bacaloglu]]
*[[Marian Baciu]]
*[[Alexe Ion Bǎdǎrǎu]] (romun.-bolg.)
* [[Nicolae Bălcescu]]
*József Bánk (Iosif Banc)
*[[Vasile Bărbulescu]]
*George Bariț
* [[Alexandru Bârlădeanu]]
*[[Dan Barna]] /?/ [[Kelemen Hunor]]
* [[Traian Băsescu]]
* [[Gheorghe Pop de Băsești]]
* [[Gigi Becali]]
* [[Barbu Bellu]]
* [[Alexandru Bîrlădeanu]]
*[[Nicoleta Bitu]] (romska aktivistka)
* [[Vasile Blaga]]
* [[Ana Blandiana]]
* [[Emil Bobu]]
*[[Emil Boc]]
* [[Emil Bodnăraș]]
*[[Rareș Bogdan]]
*[[Ilie Bolojan]]
*[[Lasló Borbély]]
*[[Petre Borilă]] (''Iordan Dragan Rusev'')
*[[Iordana Borilă]]
*Constantin Andrei Bozianu ([[Constantin Bosianu]])
*[[Dimitrie Brătianu]]
*[[Dinu Brătianu]]
*[[Gheorghe I. Brătianu]]
* [[Ion I. C. Brătianu]]
* [[Vintilă Brătianu]]
* [[Daniel Breaz]]
* [[Anton Breitenhofer]]
*[[Silviu Brucan]]
*[[Valeriu Bucurescu]]
*[[Simion Bughici]]
*[[Mihail Gheorghiu Bujor]]
*Pál Bugyi
*[[Avram Bunaciu]]
*Sebastian „Tianu” Burduja
*[[Gheorghe Vasile Buzdugan]]
== C ==
*[[Constanța Crăciun]]
*[[Armand Mihail Călinescu]]
*[[Radu Câmpeanu]]
*[[Ion I. Câmpineanu]]
*[[Alexandrina Cantacuzino]]
*[[Alexandru Cantacuzino]]
*[[Gheorghe Grigore Cantacuzino]]
*[[Mihail G. Cantacuzino]]
*[[Ion Caramitru]]
*[[Petre P. Carp]]
*[[Barbu Ștefan Catargiu|Barbu (Ștefan) Catargiu]]
*[[Lascăr Constantin Catargiu|Lascăr (Constantin) Catargiu]]
*[[Petru Cazacu]]
*[[Elena Ceaușescu]]
* [[Nicolae Ceaușescu]]
*[[Nicu Ceaușescu]]
* [[Mircea Chelaru]]
*[[Ștefan Cicio-Pop]]
*[[Sorin Mihai Cîmpeanu]]
*[[Mihai Chițac]] (general)
*[[Sorin Cîmpeanu]]
*[[Lina Ciobanu]]
*[[Ștefan Ciobanu]]
*[[Maria Ciocan]]
*[[Marcel Ciolacu]] ([[Ion-Marcel Ciolacu]])
* [[Dacian Cioloș]]
*[[Corneliu Ciontu]]
*[[Cristina Ciontu]]
* [[Victor Ciorbea]]
* [[Adrian Cioroianu]]
*[[Timotei Cipariu]]
*[[Constantin Cîrjan]]
*[[Iosif Chișinevschi]] (Roitman)
*[[Florin Cîțu]]
*[[Daniel Ciugureanu]]
*[[Tudor Ciuhodaru]]
*[[Nicolae Ciucă]]
*[[Constantin Coandă]]
*N. D. Cocea
*[[Corneliu Codreanu|Corneliu (Zelea) Codreanu]] (Corneliu Zelinski)
*[[Laura Codruța Kövesi]]
*[[Dumitru Coliu]]
*[[Ion Coman]]
*[[Teodor Coman]]
*[[Lazăr Comănescu]]
*[[Nicolae Constantin]]
*[[Alecu Constantinescu]]
* [[Emil Constantinescu|Emil Ion Constantinescu]]
*[[Miron Constantinescu]]
* [[George Copos]]
* [[Corneliu Coposu]]
*[[Titus Corlățean]]
* [[Doina Cornea]]
* [[Ion Cosma]]
*[[Constanța Crăciun]]
*[[Nichifor Crainic]]
* [[Corina Crețu]]
*[[Nicolae Crețulescu]]
*[[Anton Crihan]] (1893-1993)
*patriarh [[Miron Cristea]]
*[[Gheorghe Cristescu]] (1882-1973)
*Ludovic Csupor (Lajos Csupor)
*[[Sergiu Cunescu]]
*Silviu Curticeanu
*[[Alexandru Ioan Cuza]]
== D ==
* [[Constantin Daicoviciu]]
* [[Vasile Daju]]
* [[Carmen Daniela Dan]]
*[[Nicușor Dan]]
*[[Vasilica Viorica Dăncilă]]
*[[George Ioan Dănescu]]
* [[Constantin Dăscălescu]]
*[[Cristian David]] (r. ''Cristian Troacă'')
*[[Gavril Dejeu]]
*[[Gheorghe Derussi]]
*[[Dan Deşliu]]
*[[Cristian Diaconescu]]
*[[Ion Diaconescu]]
*[[Mircea Diaconu]]
*[[Teodor Diamant]] (1810-1841)
*[[Ion Dic Dicescu]]
* [[Ion Dincă]]
*[[Constantin Dobrogeanu-Gherea]]
*[[Géza Domokos]]
*[[Constantin Drăgan]]
*[[Alexandru Drăghici]]
*[[Damien Drăghici]]
*[[Liviu Dragnea]]
*[[Silviu Dragomir]]
*[[Cătălin Drulă]]
* [[Ion G. Duca]]
* [[Emil Dumitrescu]]
*[[Mircea Dușa]]
== E ==
*[[Manolache Costache Epureanu]]
*[[Pantelimon Erhan]]
== F ==
*[[János Fazekas]]
*[[Ludovic Fazekaș]]
*[[Mircea Fechet]]
*([[Ferdinand I. Romunski]])
*[[Mihai Viorel Fifor]]
*[[Wilhelm Filderman]]
*[[Gabriela Firea]]
*[[Ion Emanoil Florescu]]
*[[Andrei Florin Mircea]]
*[[Ioan Flueraș]]
* [[Gheorghe Flutur]]
*[[Ștefan (István) Foriș]] - Marius
*[[Ion Costache Frimu]]
* [[Gheorghe Funar]]
== G ==
*[[Suzana Gâdea]]
*[[Gala Galaction]]
*[[Grigore Geamănu]]
*[[Mircea Geoană]]
*[[Teohari Georgescu]]
*[[Mihai Gere]]
*[[Leon Ghelerter]]
*[[Mihail Ghelmegeanu]]
*[[Călin Georgescu]]
*[[Nicolae Gheorghe]] (Rom)
*[[Mihail Gheorghiu Bujor]]
*[[Ștefan Gheorghiu]]
*[[Vladimir Gheorghiu]]
* [[Gheorghe Gheorghiu-Dej]]
* [[Oliviu Gherman]]
*[[Onisifor Ghibu]]
*[[Dimitrie Ghica-Comănești]]
*[[Grigore Ghica]]
*[[Ioan Grigore Ghica]]
*[[Ion Ghica]] (Gika)
*[[Ion Gigurtu]]
* [[Octavian Goga]]
*[[Vasile Goldiș]]
*[[Alexandru G. Golescu]]
*[[Nicolae Golescu]]
*[[Ștefan Golescu]]
*[[Alina Gorghiu]]
*[[Gheorghe Grigorovici]]
*[[Sorin Mihai Grindeanu]]
* [[Petru Groza]]
*[[Cozmin Gușă]]
*[[Ștefan Gușă]] (general)
== H ==
*[[Pan Halippa]]
*[[Nicolae Constantin Haralambie]]
*[[Spiru Haret]]
*[[Emil Hațieganu]]
*[[Iulian Hatmanu]]
*[[George Homoștean]]
*[[Emil Hurezeanu]]
== I ==
* Avram Iancu
*[[Traian Igaș]]
*[[Ilie Ilașcu]]
* [[Ion Iliescu]]
*[[Ion Inculeț]]
*[[Natalia Intotero]]
*[[Natalia-Elena Intotero]]
* [[Klaus Iohannis|Klaus Werner Iohannis]]/Johannis
* [[Cazimir Ionescu]]
*[[Constantin Dudu Ionescu]]
*[[Magdalena Ionescu]]
*[[Mircea Ionescu-Quintus]] (1917-2017)
*[[Take Ionescu]]
*[[Vladimir Ionescu]]
*[[Florin Iordache]]
*[[Eugenia Iorga]]
* [[Nicolae Iorga]]
* [[Diana Iovanovici-Șoșoacă]]
* [[Constantin Mugurel Isărescu]]
*[[Mugur Isărescu]]
*[[Mihai Ispas]]
*[[Constantin Ivanovici]]
*[[George Ivașcu]]?
== J ==
* [[Atanase Joja]]
* [[Lajos Jordáky]]
* [[Iosif Jumanca]]
== K ==
* Karl Hohenzollern-Sigmaringen
*[[Attila Kelemen]]
*[[Mihail Kogălniceanu]]
== L ==
* [[Paul Lambrino]]
*[[Alexandru I. Lapedatu]]
*[[Elena Lasconi]]
*[[Aurel Lazăr]]
*[[Ilie Lazăr]]
*[[Ioan Liviu Țâroiu]]
* [[Vasile Luca]] (László Luka)
*[[Vasile Lucaciu]]
*[[Isac Ludo]]
*László Lukács (Laszlo Luca)
*[[Ioan Lupaș]]
*[[Mihai Lupoi]]
*Nicolae Lupu Costache ?
== M ==
*[[George Macovescu]]
*[[Titu Maiorescu]]
*[[Iulian Claudiu Manda]]
*[[Corneliu Mănescu]]
* [[Manea Mănescu]]
* [[Ramona Mănescu]]
* [[Iuliu Maniu]]
* [[Mihail Manoilescu]]
*[[Adrian Manolache]]
*[[Gheorghe Manole]]
* [[Nicolae Manolescu]]
*[[Gheorghe Manu]]
*[[Andrei Marga]]
*[[Dimitrie Marinescu|Dimitrie (Dumiru?) Marinescu]]
*[[Alexandru Marghiloman]]
*[[Dan Marţian]]
*[[Béla Markó]]
* [[Ion Gheorghe Maurer]]
*[[Petre Mavrogheni]]
*[[Radu Ștefan Mazăre]]
*[[Dumitru Mazilu]]
* [[Marian Petre Miluț]]
*[[Mioara Mantale]]
* [[Monica Macovei]]
*Virgil Măgureanu
*[[Petre Mavrogheni]]
*[[Dumitru Mazilu]]
*[[Marian Mierlă]]
*[[Teodor Meleșcanu]]
*[[Eugen Mihăescu]]
* Mihai I. (kralj) (1921-2017)
*[[Ioana Mihăilă]]
*[[Ion Mihalache]]
*Vasile Milea (general)
*Nicolae Militaru (general)
*[[Roxana Mînzatu]]
*[[Alexandru Moghioroș]]
*[[Ghiță Moscu]] (r. Gelber(t) Moscovici), tudi [[Alexandru Bădulescu]]
*[[Anton Moisescu]]
*[[Mihail Montanu]]
*Ilie B. Moscovici -"Tovilie"/ [[Ilie Moscovici]]
*[[Ghiță Moscu]]
*[[Aurel Dragoş Munteanu]]
*[[Neculai Munteanu]]
*[[Ana Mureșan]]
*[[Ilie Murgulescu]]
== N ==
* [[Zsolt Nagy]]
* [[Adrian Năstase]]
*[[Alexandru Nazare]]
*[[Vasile Neacşa]]
*[[Marian Neacșu]]
*[[Ciprian Necula]] (Rom)
*Liviu Negoita
*[[Victor Negrescu]]
*[[Paul Negriţiu]]
*[[Dan Nica]]
* [[Sergiu Nicolaescu]]
* [[Alexandru Nicolau]]
* [[Paul Niculescu]]
*[[Grigore Niculescu-Buzești]]
*[[Ion Niculi]]
* [[Sergiu Niță]]
== O ==
*[[Cornel Onescu]]
*[[Gabriel Oprea]]
*[[Gheorghe Oprea]]
*[[Leonard Orban]]
*[[Ludovic Orban]]
*[[Vlad Ovidiu]]
== P ==
* Ion Pacepa?(''Securitate'')
*[[Alexandru Paleologu]]
*[[Florentin Pandele]]
* [[Constantin Ion Parhon]]
* [[Lucrețiu Pătrășcanu]]
* [[Ana Pauker]] (1893–1960)
* [[Marcel Pauker]] (1896–1938)
*[[Nicolae Penescu]]-Comnen
*[[Anca Petrescu]]
*[[Barbu Petrescu]]
*[[Constantin Titel Petrescu]]
*[[Ioana Petrescu]]
*[[Constantin Petrovicescu]]
*[[Sorina Pintea]]
*[[Constantin Pîrvulescu]] (Pârvulescu)
* [[Andrei Pleșu]]
*[[Rovana Plumb]]
* [[Victor Ponta|Victor Viorel Ponta]]
*[[Dănuț Pop]]
*[[Marian Petre Miluț|Ghiță Pop]]
*[[Gheorghe Pop de Băsești]]
* [[Călin Popescu-Tăriceanu]]
* [[Cristian Popescu Piedone]]
* [[Dumitru Popescu]]
* [[Ion Popescu-Puțuri]]
* [[Constantin Popovici]]
*[[Mihai Popovici]]
* [[Aurel Popovici]]
* [[Tudor Postelnicu]]
*[[Radu Preda]]
*[[Cătălin Marian Predoiu]]
*[[Grigore Preoteasa]]
*([[Constantin Prezan]]: maršal)
*[[Silviu Prigoană]]
* [[George Pruteanu]]
*Demeter Puni (Dumitru Puni)
* [[Hildegard Puwak]]
== R ==
* [[Grigore Răceanu]]
* [[Constantin Radu]]
* [[Ion Radu]]
* [[Nicolae Rădescu|Nicolae Radu Rădescu]]
*[[Gheorghe Rădulescu|Gheorghe 'Gogu' Rădulescu]]
*[[Iosif Rangheț]]
* [[Ion Rațiu]]
* [[Leonte Răutu]]
*[[Florin Roman]]
* [[Petre Roman]]
*[[Constantin Alexandru Rosetti]]
*[[Theodor Rosetti]]
*[[Nicolae Rosetti-Bălănescu]]
* [[Ioan Rus]]
*[[Iosif Rus]] (general)
*[[Nifon Rusailă]]
== S ==
* [[Mihail Sadoveanu]]
*[[Andrei Șaguna]]
*[[Leontin Sălăjan]]
* [[Constantin Sănătescu]]
*[[Marian Săniuță]]
*<bdi>[[Daciana Sârbu]]</bdi>
*[[Horia Sima]]
*[[George Simion]]
*[[Cristofor Simionescu]]
*[[Alfred Simonis]]
*[[Adrian Sîrbu]]
*[[Marin Sorescu]]
* [[Dan Șova]]
*[[Ion Stănescu]]
*[[Victor Stănculescu]] (general) [[Victor Atanasie Stănculescu]]
*[[Pavel Ștefan]]
*''Boris Stefanov Mateev''
*Nicolae ˛Stefanu˛tă
*[[Constantin Stere]]
*[[Barbu Alexandru Ştirbey]]
*[[Alex Mihai Stoenescu]]
*[[Ion Stoian]]
*[[Chivu Stoica]]
*[[Gheorghe Stoica]]
*[[Vasile Stoica]]
*[[Theodor Stolojan]]
*[[Radu Stroe]]
*[[Dimitrie Sturdza]]
*[[Daniel Suciu]]
*[[Ioan Suciu]]
*[[Iosif Szasz]]
*Zoltán Szövérfi
== T ==
*[[Ludovic Takacs]]
*[[Doru Ioan Tărăcilă]]
*[[Claudiu Tărziu]]
*[[Gheorghe Tătărescu]]
*[[Iacob Teclu]]
*[[Bujor-Bogdan Teodoriu]]
*[[Eugen Teodorovici]]
*[[Cristian Terheș]]
*[[Nicolae Titulescu]]
*[[Petre Tobă]]
*[[Oana-Silvia Țoiu]]
*[[Ioan Toma]]
*[[Eugen Tomac]]
*[[Ioan Totu]]
*[[Virgil Trofin]]
*[[Gheorghe Trosca]] (general)
*[[Dragoș Tudorache]]
*[[Mihai Tudose]]
== U ==
* [[Elena Udrea]]
*József Uglar (Iosif Uglar)
*[[Mihai Ungheanu]]
* [[Mihai Răzvan Ungureanu]]
*[[Doru Viorel Ursu]]
*[[Ioan Ursu]]
== V ==
*[[Nicolae Văcăroiu]]
* [[Corneliu Vadim Tudor]]
*[[Alexandru Vaida-Voevod]]
*[[Doru Ioan Tărăcilă|Adina Vălean]]
*[[Darius Bogdan Vâlcov]]
*[[Adina Vălean|Adina Ioana Vălean]]
* [[Radu Vasile]]
*[[Lia Olguța Vasilescu]]
* [[Ilie Verdeț]]
* [[Teofil T. Vescan]]
* [[Adriean Videanu|Adrian Videanu]]
* [[Vasile Vîlcu]]
*[[Constantin Vișoianu]]
*Aurel Vlad
*[[Iulian Vlad]] (general-šef ''Securitate'')
*[[Gelu Voican-Voiculescu]]
* [[Dan Voiculescu]]
*[[Gelu Voican Voiculescu]]
*[[Vlad Voiculescu]]
*[[Gheorghe Constantin Voinea]]
* [[Ștefan Voitec]]
* [[Varujan Vosganian]]
== Z ==
* [[Duiliu Zamfirescu]]
* [[Elena Zamfirescu]]
== Glej tudi ==
* [[Seznam moldovskih politikov]]
{{seznami narodov po poklicu|politikov}}
[[Kategorija:Seznami Romunov|Politiki]]
[[Kategorija:Romunski politiki|*]]
lk5rsle5r33h13bf9hn9g8rttaxo36h
6739446
6739382
2026-08-19T14:29:42Z
~2026-45085-22
264465
/* N */
6739446
wikitext
text/x-wiki
'''[[Seznam]] [[Romuni|romunskih]] [[politik]]ov.'''
{{seznami poklicev za narode|Romunov|Romunija|romunskih}}
{{CompactTOC2}}
== A ==
*[[Ion Agarbiceanu|Ion Agârbiceanu]]
*[[Constantin Agiu]]
*[[Aurel Aldea]]
*[[Vasile Alecsandri]]
*[[Ștefan Andrei]]
*[[Ecaterina Andronescu]]
*[[Constantin Angelescu]]
* [[Crin Antonescu]]
* [[Ion Antonescu]]
* [[Mihai Antonescu]]
* [[Gheorghe Apostol]]
* [[Ecaterina Arbore]]
*[[Gheorghe Argeșanu]]
*[[Constantin Argetoianu]]
*[[Clotilde Armand]]
*[[Apostol Arsache]] (''Apostolos Arsakis'')
*[[Gheorghe Asachi]]
*[[Alexandru Athanasiu]]
*[[Bogdan Aurescu]]
* [[Alexandru Averescu]]
*[[Carmen Avram]]
== B ==
* [[Victor Babiuc]]
*[[Elena Bacaloglu]]
*[[Marian Baciu]]
*[[Alexe Ion Bǎdǎrǎu]] (romun.-bolg.)
* [[Nicolae Bălcescu]]
*József Bánk (Iosif Banc)
*[[Vasile Bărbulescu]]
*George Bariț
* [[Alexandru Bârlădeanu]]
*[[Dan Barna]] /?/ [[Kelemen Hunor]]
* [[Traian Băsescu]]
* [[Gheorghe Pop de Băsești]]
* [[Gigi Becali]]
* [[Barbu Bellu]]
* [[Alexandru Bîrlădeanu]]
*[[Nicoleta Bitu]] (romska aktivistka)
* [[Vasile Blaga]]
* [[Ana Blandiana]]
* [[Emil Bobu]]
*[[Emil Boc]]
* [[Emil Bodnăraș]]
*[[Rareș Bogdan]]
*[[Ilie Bolojan]]
*[[Lasló Borbély]]
*[[Petre Borilă]] (''Iordan Dragan Rusev'')
*[[Iordana Borilă]]
*Constantin Andrei Bozianu ([[Constantin Bosianu]])
*[[Dimitrie Brătianu]]
*[[Dinu Brătianu]]
*[[Gheorghe I. Brătianu]]
* [[Ion I. C. Brătianu]]
* [[Vintilă Brătianu]]
* [[Daniel Breaz]]
* [[Anton Breitenhofer]]
*[[Silviu Brucan]]
*[[Valeriu Bucurescu]]
*[[Simion Bughici]]
*[[Mihail Gheorghiu Bujor]]
*Pál Bugyi
*[[Avram Bunaciu]]
*Sebastian „Tianu” Burduja
*[[Gheorghe Vasile Buzdugan]]
== C ==
*[[Constanța Crăciun]]
*[[Armand Mihail Călinescu]]
*[[Radu Câmpeanu]]
*[[Ion I. Câmpineanu]]
*[[Alexandrina Cantacuzino]]
*[[Alexandru Cantacuzino]]
*[[Gheorghe Grigore Cantacuzino]]
*[[Mihail G. Cantacuzino]]
*[[Ion Caramitru]]
*[[Petre P. Carp]]
*[[Barbu Ștefan Catargiu|Barbu (Ștefan) Catargiu]]
*[[Lascăr Constantin Catargiu|Lascăr (Constantin) Catargiu]]
*[[Petru Cazacu]]
*[[Elena Ceaușescu]]
* [[Nicolae Ceaușescu]]
*[[Nicu Ceaușescu]]
* [[Mircea Chelaru]]
*[[Ștefan Cicio-Pop]]
*[[Sorin Mihai Cîmpeanu]]
*[[Mihai Chițac]] (general)
*[[Sorin Cîmpeanu]]
*[[Lina Ciobanu]]
*[[Ștefan Ciobanu]]
*[[Maria Ciocan]]
*[[Marcel Ciolacu]] ([[Ion-Marcel Ciolacu]])
* [[Dacian Cioloș]]
*[[Corneliu Ciontu]]
*[[Cristina Ciontu]]
* [[Victor Ciorbea]]
* [[Adrian Cioroianu]]
*[[Timotei Cipariu]]
*[[Constantin Cîrjan]]
*[[Iosif Chișinevschi]] (Roitman)
*[[Florin Cîțu]]
*[[Daniel Ciugureanu]]
*[[Tudor Ciuhodaru]]
*[[Nicolae Ciucă]]
*[[Constantin Coandă]]
*N. D. Cocea
*[[Corneliu Codreanu|Corneliu (Zelea) Codreanu]] (Corneliu Zelinski)
*[[Laura Codruța Kövesi]]
*[[Dumitru Coliu]]
*[[Ion Coman]]
*[[Teodor Coman]]
*[[Lazăr Comănescu]]
*[[Nicolae Constantin]]
*[[Alecu Constantinescu]]
* [[Emil Constantinescu|Emil Ion Constantinescu]]
*[[Miron Constantinescu]]
* [[George Copos]]
* [[Corneliu Coposu]]
*[[Titus Corlățean]]
* [[Doina Cornea]]
* [[Ion Cosma]]
*[[Constanța Crăciun]]
*[[Nichifor Crainic]]
* [[Corina Crețu]]
*[[Nicolae Crețulescu]]
*[[Anton Crihan]] (1893-1993)
*patriarh [[Miron Cristea]]
*[[Gheorghe Cristescu]] (1882-1973)
*Ludovic Csupor (Lajos Csupor)
*[[Sergiu Cunescu]]
*Silviu Curticeanu
*[[Alexandru Ioan Cuza]]
== D ==
* [[Constantin Daicoviciu]]
* [[Vasile Daju]]
* [[Carmen Daniela Dan]]
*[[Nicușor Dan]]
*[[Vasilica Viorica Dăncilă]]
*[[George Ioan Dănescu]]
* [[Constantin Dăscălescu]]
*[[Cristian David]] (r. ''Cristian Troacă'')
*[[Gavril Dejeu]]
*[[Gheorghe Derussi]]
*[[Dan Deşliu]]
*[[Cristian Diaconescu]]
*[[Ion Diaconescu]]
*[[Mircea Diaconu]]
*[[Teodor Diamant]] (1810-1841)
*[[Ion Dic Dicescu]]
* [[Ion Dincă]]
*[[Constantin Dobrogeanu-Gherea]]
*[[Géza Domokos]]
*[[Constantin Drăgan]]
*[[Alexandru Drăghici]]
*[[Damien Drăghici]]
*[[Liviu Dragnea]]
*[[Silviu Dragomir]]
*[[Cătălin Drulă]]
* [[Ion G. Duca]]
* [[Emil Dumitrescu]]
*[[Mircea Dușa]]
== E ==
*[[Manolache Costache Epureanu]]
*[[Pantelimon Erhan]]
== F ==
*[[János Fazekas]]
*[[Ludovic Fazekaș]]
*[[Mircea Fechet]]
*([[Ferdinand I. Romunski]])
*[[Mihai Viorel Fifor]]
*[[Wilhelm Filderman]]
*[[Gabriela Firea]]
*[[Ion Emanoil Florescu]]
*[[Andrei Florin Mircea]]
*[[Ioan Flueraș]]
* [[Gheorghe Flutur]]
*[[Ștefan (István) Foriș]] - Marius
*[[Ion Costache Frimu]]
* [[Gheorghe Funar]]
== G ==
*[[Suzana Gâdea]]
*[[Gala Galaction]]
*[[Grigore Geamănu]]
*[[Mircea Geoană]]
*[[Teohari Georgescu]]
*[[Mihai Gere]]
*[[Leon Ghelerter]]
*[[Mihail Ghelmegeanu]]
*[[Călin Georgescu]]
*[[Nicolae Gheorghe]] (Rom)
*[[Mihail Gheorghiu Bujor]]
*[[Ștefan Gheorghiu]]
*[[Vladimir Gheorghiu]]
* [[Gheorghe Gheorghiu-Dej]]
* [[Oliviu Gherman]]
*[[Onisifor Ghibu]]
*[[Dimitrie Ghica-Comănești]]
*[[Grigore Ghica]]
*[[Ioan Grigore Ghica]]
*[[Ion Ghica]] (Gika)
*[[Ion Gigurtu]]
* [[Octavian Goga]]
*[[Vasile Goldiș]]
*[[Alexandru G. Golescu]]
*[[Nicolae Golescu]]
*[[Ștefan Golescu]]
*[[Alina Gorghiu]]
*[[Gheorghe Grigorovici]]
*[[Sorin Mihai Grindeanu]]
* [[Petru Groza]]
*[[Cozmin Gușă]]
*[[Ștefan Gușă]] (general)
== H ==
*[[Pan Halippa]]
*[[Nicolae Constantin Haralambie]]
*[[Spiru Haret]]
*[[Emil Hațieganu]]
*[[Iulian Hatmanu]]
*[[George Homoștean]]
*[[Emil Hurezeanu]]
== I ==
* Avram Iancu
*[[Traian Igaș]]
*[[Ilie Ilașcu]]
* [[Ion Iliescu]]
*[[Ion Inculeț]]
*[[Natalia Intotero]]
*[[Natalia-Elena Intotero]]
* [[Klaus Iohannis|Klaus Werner Iohannis]]/Johannis
* [[Cazimir Ionescu]]
*[[Constantin Dudu Ionescu]]
*[[Magdalena Ionescu]]
*[[Mircea Ionescu-Quintus]] (1917-2017)
*[[Take Ionescu]]
*[[Vladimir Ionescu]]
*[[Florin Iordache]]
*[[Eugenia Iorga]]
* [[Nicolae Iorga]]
* [[Diana Iovanovici-Șoșoacă]]
* [[Constantin Mugurel Isărescu]]
*[[Mugur Isărescu]]
*[[Mihai Ispas]]
*[[Constantin Ivanovici]]
*[[George Ivașcu]]?
== J ==
* [[Atanase Joja]]
* [[Lajos Jordáky]]
* [[Iosif Jumanca]]
== K ==
* Karl Hohenzollern-Sigmaringen
*[[Attila Kelemen]]
*[[Mihail Kogălniceanu]]
== L ==
* [[Paul Lambrino]]
*[[Alexandru I. Lapedatu]]
*[[Elena Lasconi]]
*[[Aurel Lazăr]]
*[[Ilie Lazăr]]
*[[Ioan Liviu Țâroiu]]
* [[Vasile Luca]] (László Luka)
*[[Vasile Lucaciu]]
*[[Isac Ludo]]
*László Lukács (Laszlo Luca)
*[[Ioan Lupaș]]
*[[Mihai Lupoi]]
*Nicolae Lupu Costache ?
== M ==
*[[George Macovescu]]
*[[Titu Maiorescu]]
*[[Iulian Claudiu Manda]]
*[[Corneliu Mănescu]]
* [[Manea Mănescu]]
* [[Ramona Mănescu]]
* [[Iuliu Maniu]]
* [[Mihail Manoilescu]]
*[[Adrian Manolache]]
*[[Gheorghe Manole]]
* [[Nicolae Manolescu]]
*[[Gheorghe Manu]]
*[[Andrei Marga]]
*[[Dimitrie Marinescu|Dimitrie (Dumiru?) Marinescu]]
*[[Alexandru Marghiloman]]
*[[Dan Marţian]]
*[[Béla Markó]]
* [[Ion Gheorghe Maurer]]
*[[Petre Mavrogheni]]
*[[Radu Ștefan Mazăre]]
*[[Dumitru Mazilu]]
* [[Marian Petre Miluț]]
*[[Mioara Mantale]]
* [[Monica Macovei]]
*Virgil Măgureanu
*[[Petre Mavrogheni]]
*[[Dumitru Mazilu]]
*[[Marian Mierlă]]
*[[Teodor Meleșcanu]]
*[[Eugen Mihăescu]]
* Mihai I. (kralj) (1921-2017)
*[[Ioana Mihăilă]]
*[[Ion Mihalache]]
*Vasile Milea (general)
*Nicolae Militaru (general)
*[[Roxana Mînzatu]]
*[[Alexandru Moghioroș]]
*[[Ghiță Moscu]] (r. Gelber(t) Moscovici), tudi [[Alexandru Bădulescu]]
*[[Anton Moisescu]]
*[[Roman Moldovan]]
*[[Mihail Montanu]]
*Ilie B. Moscovici-"Tovilie"/ [[Ilie Moscovici]]
*[[Ghiță Moscu]]
*[[Aurel Dragoş Munteanu]]
*[[Neculai Munteanu]]
*[[Ana Mureșan]]
*[[Ilie Murgulescu]]
== N ==
* [[Zsolt Nagy]]
* [[Adrian Năstase]]
*[[Alexandru Nazare]]
*[[Vasile Neacşa]]
*[[Marian Neacșu]]
*[[Ciprian Necula]] (Rom)
*Liviu Negoita
*[[Victor Negrescu]]
*[[Paul Negriţiu]]
*[[Dan Nica]]
* [[Sergiu Nicolaescu]]
* [[Alexandru Nicolau]]
* [[Paul Niculescu]]
*[[Grigore Niculescu-Buzești]]
*[[Ion Niculi]]
* [[Sergiu Niță]]
== O ==
*[[Cornel Onescu]]
*[[Gabriel Oprea]]
*[[Gheorghe Oprea]]
*[[Leonard Orban]]
*[[Ludovic Orban]]
*[[Vlad Ovidiu]]
== P ==
* Ion Pacepa?(''Securitate'')
*[[Alexandru Paleologu]]
*[[Florentin Pandele]]
* [[Constantin Ion Parhon]]
* [[Lucrețiu Pătrășcanu]]
* [[Ana Pauker]] (1893–1960)
* [[Marcel Pauker]] (1896–1938)
*[[Nicolae Penescu]]-Comnen
*[[Anca Petrescu]]
*[[Barbu Petrescu]]
*[[Constantin Titel Petrescu]]
*[[Ioana Petrescu]]
*[[Constantin Petrovicescu]]
*[[Sorina Pintea]]
*[[Constantin Pîrvulescu]] (Pârvulescu)
* [[Andrei Pleșu]]
*[[Rovana Plumb]]
* [[Victor Ponta|Victor Viorel Ponta]]
*[[Dănuț Pop]]
*[[Marian Petre Miluț|Ghiță Pop]]
*[[Gheorghe Pop de Băsești]]
* [[Călin Popescu-Tăriceanu]]
* [[Cristian Popescu Piedone]]
* [[Dumitru Popescu]]
* [[Ion Popescu-Puțuri]]
* [[Constantin Popovici]]
*[[Mihai Popovici]]
* [[Aurel Popovici]]
* [[Tudor Postelnicu]]
*[[Radu Preda]]
*[[Cătălin Marian Predoiu]]
*[[Grigore Preoteasa]]
*([[Constantin Prezan]]: maršal)
*[[Silviu Prigoană]]
* [[George Pruteanu]]
*Demeter Puni (Dumitru Puni)
* [[Hildegard Puwak]]
== R ==
* [[Grigore Răceanu]]
* [[Constantin Radu]]
* [[Ion Radu]]
* [[Nicolae Rădescu|Nicolae Radu Rădescu]]
*[[Gheorghe Rădulescu|Gheorghe 'Gogu' Rădulescu]]
*[[Iosif Rangheț]]
* [[Ion Rațiu]]
* [[Leonte Răutu]]
*[[Florin Roman]]
* [[Petre Roman]]
*[[Constantin Alexandru Rosetti]]
*[[Theodor Rosetti]]
*[[Nicolae Rosetti-Bălănescu]]
* [[Ioan Rus]]
*[[Iosif Rus]] (general)
*[[Nifon Rusailă]]
== S ==
* [[Mihail Sadoveanu]]
*[[Andrei Șaguna]]
*[[Leontin Sălăjan]]
* [[Constantin Sănătescu]]
*[[Marian Săniuță]]
*<bdi>[[Daciana Sârbu]]</bdi>
*[[Horia Sima]]
*[[George Simion]]
*[[Cristofor Simionescu]]
*[[Alfred Simonis]]
*[[Adrian Sîrbu]]
*[[Marin Sorescu]]
* [[Dan Șova]]
*[[Ion Stănescu]]
*[[Victor Stănculescu]] (general) [[Victor Atanasie Stănculescu]]
*[[Pavel Ștefan]]
*''Boris Stefanov Mateev''
*Nicolae ˛Stefanu˛tă
*[[Constantin Stere]]
*[[Barbu Alexandru Ştirbey]]
*[[Alex Mihai Stoenescu]]
*[[Ion Stoian]]
*[[Chivu Stoica]]
*[[Gheorghe Stoica]]
*[[Vasile Stoica]]
*[[Theodor Stolojan]]
*[[Radu Stroe]]
*[[Dimitrie Sturdza]]
*[[Daniel Suciu]]
*[[Ioan Suciu]]
*[[Iosif Szasz]]
*Zoltán Szövérfi
== T ==
*[[Ludovic Takacs]]
*[[Doru Ioan Tărăcilă]]
*[[Claudiu Tărziu]]
*[[Gheorghe Tătărescu]]
*[[Iacob Teclu]]
*[[Bujor-Bogdan Teodoriu]]
*[[Eugen Teodorovici]]
*[[Cristian Terheș]]
*[[Nicolae Titulescu]]
*[[Petre Tobă]]
*[[Oana-Silvia Țoiu]]
*[[Ioan Toma]]
*[[Eugen Tomac]]
*[[Ioan Totu]]
*[[Virgil Trofin]]
*[[Gheorghe Trosca]] (general)
*[[Dragoș Tudorache]]
*[[Mihai Tudose]]
== U ==
* [[Elena Udrea]]
*József Uglar (Iosif Uglar)
*[[Mihai Ungheanu]]
* [[Mihai Răzvan Ungureanu]]
*[[Doru Viorel Ursu]]
*[[Ioan Ursu]]
== V ==
*[[Nicolae Văcăroiu]]
* [[Corneliu Vadim Tudor]]
*[[Alexandru Vaida-Voevod]]
*[[Doru Ioan Tărăcilă|Adina Vălean]]
*[[Darius Bogdan Vâlcov]]
*[[Adina Vălean|Adina Ioana Vălean]]
* [[Radu Vasile]]
*[[Lia Olguța Vasilescu]]
* [[Ilie Verdeț]]
* [[Teofil T. Vescan]]
* [[Adriean Videanu|Adrian Videanu]]
* [[Vasile Vîlcu]]
*[[Constantin Vișoianu]]
*Aurel Vlad
*[[Iulian Vlad]] (general-šef ''Securitate'')
*[[Gelu Voican-Voiculescu]]
* [[Dan Voiculescu]]
*[[Gelu Voican Voiculescu]]
*[[Vlad Voiculescu]]
*[[Gheorghe Constantin Voinea]]
* [[Ștefan Voitec]]
* [[Varujan Vosganian]]
== Z ==
* [[Duiliu Zamfirescu]]
* [[Elena Zamfirescu]]
== Glej tudi ==
* [[Seznam moldovskih politikov]]
{{seznami narodov po poklicu|politikov}}
[[Kategorija:Seznami Romunov|Politiki]]
[[Kategorija:Romunski politiki|*]]
g5356chtauhpbdznx20uuzkh45rad5c
6739455
6739446
2026-08-19T14:46:02Z
~2026-45085-22
264465
/* D */
6739455
wikitext
text/x-wiki
'''[[Seznam]] [[Romuni|romunskih]] [[politik]]ov.'''
{{seznami poklicev za narode|Romunov|Romunija|romunskih}}
{{CompactTOC2}}
== A ==
*[[Ion Agarbiceanu|Ion Agârbiceanu]]
*[[Constantin Agiu]]
*[[Aurel Aldea]]
*[[Vasile Alecsandri]]
*[[Ștefan Andrei]]
*[[Ecaterina Andronescu]]
*[[Constantin Angelescu]]
* [[Crin Antonescu]]
* [[Ion Antonescu]]
* [[Mihai Antonescu]]
* [[Gheorghe Apostol]]
* [[Ecaterina Arbore]]
*[[Gheorghe Argeșanu]]
*[[Constantin Argetoianu]]
*[[Clotilde Armand]]
*[[Apostol Arsache]] (''Apostolos Arsakis'')
*[[Gheorghe Asachi]]
*[[Alexandru Athanasiu]]
*[[Bogdan Aurescu]]
* [[Alexandru Averescu]]
*[[Carmen Avram]]
== B ==
* [[Victor Babiuc]]
*[[Elena Bacaloglu]]
*[[Marian Baciu]]
*[[Alexe Ion Bǎdǎrǎu]] (romun.-bolg.)
* [[Nicolae Bălcescu]]
*József Bánk (Iosif Banc)
*[[Vasile Bărbulescu]]
*George Bariț
* [[Alexandru Bârlădeanu]]
*[[Dan Barna]] /?/ [[Kelemen Hunor]]
* [[Traian Băsescu]]
* [[Gheorghe Pop de Băsești]]
* [[Gigi Becali]]
* [[Barbu Bellu]]
* [[Alexandru Bîrlădeanu]]
*[[Nicoleta Bitu]] (romska aktivistka)
* [[Vasile Blaga]]
* [[Ana Blandiana]]
* [[Emil Bobu]]
*[[Emil Boc]]
* [[Emil Bodnăraș]]
*[[Rareș Bogdan]]
*[[Ilie Bolojan]]
*[[Lasló Borbély]]
*[[Petre Borilă]] (''Iordan Dragan Rusev'')
*[[Iordana Borilă]]
*Constantin Andrei Bozianu ([[Constantin Bosianu]])
*[[Dimitrie Brătianu]]
*[[Dinu Brătianu]]
*[[Gheorghe I. Brătianu]]
* [[Ion I. C. Brătianu]]
* [[Vintilă Brătianu]]
* [[Daniel Breaz]]
* [[Anton Breitenhofer]]
*[[Silviu Brucan]]
*[[Valeriu Bucurescu]]
*[[Simion Bughici]]
*[[Mihail Gheorghiu Bujor]]
*Pál Bugyi
*[[Avram Bunaciu]]
*Sebastian „Tianu” Burduja
*[[Gheorghe Vasile Buzdugan]]
== C ==
*[[Constanța Crăciun]]
*[[Armand Mihail Călinescu]]
*[[Radu Câmpeanu]]
*[[Ion I. Câmpineanu]]
*[[Alexandrina Cantacuzino]]
*[[Alexandru Cantacuzino]]
*[[Gheorghe Grigore Cantacuzino]]
*[[Mihail G. Cantacuzino]]
*[[Ion Caramitru]]
*[[Petre P. Carp]]
*[[Barbu Ștefan Catargiu|Barbu (Ștefan) Catargiu]]
*[[Lascăr Constantin Catargiu|Lascăr (Constantin) Catargiu]]
*[[Petru Cazacu]]
*[[Elena Ceaușescu]]
* [[Nicolae Ceaușescu]]
*[[Nicu Ceaușescu]]
* [[Mircea Chelaru]]
*[[Ștefan Cicio-Pop]]
*[[Sorin Mihai Cîmpeanu]]
*[[Mihai Chițac]] (general)
*[[Sorin Cîmpeanu]]
*[[Lina Ciobanu]]
*[[Ștefan Ciobanu]]
*[[Maria Ciocan]]
*[[Marcel Ciolacu]] ([[Ion-Marcel Ciolacu]])
* [[Dacian Cioloș]]
*[[Corneliu Ciontu]]
*[[Cristina Ciontu]]
* [[Victor Ciorbea]]
* [[Adrian Cioroianu]]
*[[Timotei Cipariu]]
*[[Constantin Cîrjan]]
*[[Iosif Chișinevschi]] (Roitman)
*[[Florin Cîțu]]
*[[Daniel Ciugureanu]]
*[[Tudor Ciuhodaru]]
*[[Nicolae Ciucă]]
*[[Constantin Coandă]]
*N. D. Cocea
*[[Corneliu Codreanu|Corneliu (Zelea) Codreanu]] (Corneliu Zelinski)
*[[Laura Codruța Kövesi]]
*[[Dumitru Coliu]]
*[[Ion Coman]]
*[[Teodor Coman]]
*[[Lazăr Comănescu]]
*[[Nicolae Constantin]]
*[[Alecu Constantinescu]]
* [[Emil Constantinescu|Emil Ion Constantinescu]]
*[[Miron Constantinescu]]
* [[George Copos]]
* [[Corneliu Coposu]]
*[[Titus Corlățean]]
* [[Doina Cornea]]
* [[Ion Cosma]]
*[[Constanța Crăciun]]
*[[Nichifor Crainic]]
*[[Ion Creangă]]
* [[Corina Crețu]]
*[[Nicolae Crețulescu]]
*[[Anton Crihan]] (1893-1993)
*patriarh [[Miron Cristea]]
*[[Gheorghe Cristescu]] (1882-1973)
*Ludovic Csupor (Lajos Csupor)
*[[Sergiu Cunescu]]
*Silviu Curticeanu
*[[Alexandru Ioan Cuza]]
== D ==
* [[Constantin Daicoviciu]]
* [[Vasile Daju]]
* [[Carmen Daniela Dan]]
*[[Nicușor Dan]]
*[[Vasilica Viorica Dăncilă]]
*[[George Ioan Dănescu]]
* [[Constantin Dăscălescu]]
*[[Cristian David]] (r. ''Cristian Troacă'')
*[[Gavril Dejeu]]
*[[Gheorghe Derussi]]
*[[Dan Deşliu]]
*[[Cristian Diaconescu]]
*[[Dumitru Diaconescu]]
*[[Ion Diaconescu]]
*[[Mircea Diaconu]]
*[[Constantin Diacoviciu]]
*[[Teodor Diamant]] (1810-1841)
*[[Ion Dic Dicescu]]
* [[Ion Dincă]]
*[[Constantin Dobrogeanu-Gherea]]
*[[Géza Domokos]]
*[[Constantin Drăgan]]
*[[Alexandru Drăghici]]
*[[Damien Drăghici]]
*[[Liviu Dragnea]]
*[[Silviu Dragomir]]
*[[Cătălin Drulă]]
* [[Ion G. Duca]]
* [[Emil Dumitrescu]]
*[[Mircea Dușa]]
== E ==
*[[Manolache Costache Epureanu]]
*[[Pantelimon Erhan]]
== F ==
*[[János Fazekas]]
*[[Ludovic Fazekaș]]
*[[Mircea Fechet]]
*([[Ferdinand I. Romunski]])
*[[Mihai Viorel Fifor]]
*[[Wilhelm Filderman]]
*[[Gabriela Firea]]
*[[Ion Emanoil Florescu]]
*[[Andrei Florin Mircea]]
*[[Ioan Flueraș]]
* [[Gheorghe Flutur]]
*[[Ștefan (István) Foriș]] - Marius
*[[Ion Costache Frimu]]
* [[Gheorghe Funar]]
== G ==
*[[Suzana Gâdea]]
*[[Gala Galaction]]
*[[Grigore Geamănu]]
*[[Mircea Geoană]]
*[[Teohari Georgescu]]
*[[Mihai Gere]]
*[[Leon Ghelerter]]
*[[Mihail Ghelmegeanu]]
*[[Călin Georgescu]]
*[[Nicolae Gheorghe]] (Rom)
*[[Mihail Gheorghiu Bujor]]
*[[Ștefan Gheorghiu]]
*[[Vladimir Gheorghiu]]
* [[Gheorghe Gheorghiu-Dej]]
* [[Oliviu Gherman]]
*[[Onisifor Ghibu]]
*[[Dimitrie Ghica-Comănești]]
*[[Grigore Ghica]]
*[[Ioan Grigore Ghica]]
*[[Ion Ghica]] (Gika)
*[[Ion Gigurtu]]
* [[Octavian Goga]]
*[[Vasile Goldiș]]
*[[Alexandru G. Golescu]]
*[[Nicolae Golescu]]
*[[Ștefan Golescu]]
*[[Alina Gorghiu]]
*[[Gheorghe Grigorovici]]
*[[Sorin Mihai Grindeanu]]
* [[Petru Groza]]
*[[Cozmin Gușă]]
*[[Ștefan Gușă]] (general)
== H ==
*[[Pan Halippa]]
*[[Nicolae Constantin Haralambie]]
*[[Spiru Haret]]
*[[Emil Hațieganu]]
*[[Iulian Hatmanu]]
*[[George Homoștean]]
*[[Emil Hurezeanu]]
== I ==
* Avram Iancu
*[[Traian Igaș]]
*[[Ilie Ilașcu]]
* [[Ion Iliescu]]
*[[Ion Inculeț]]
*[[Natalia Intotero]]
*[[Natalia-Elena Intotero]]
* [[Klaus Iohannis|Klaus Werner Iohannis]]/Johannis
* [[Cazimir Ionescu]]
*[[Constantin Dudu Ionescu]]
*[[Magdalena Ionescu]]
*[[Mircea Ionescu-Quintus]] (1917-2017)
*[[Take Ionescu]]
*[[Vladimir Ionescu]]
*[[Florin Iordache]]
*[[Eugenia Iorga]]
* [[Nicolae Iorga]]
* [[Martin Isac]]
* [[Diana Iovanovici-Șoșoacă]]
* [[Constantin Mugurel Isărescu]]
*[[Mugur Isărescu]]
*[[Mihai Ispas]]
*[[Constantin Ivanovici]]
*[[George Ivașcu]]?
== J ==
* [[Atanase Joja]]
* [[Lajos Jordáky]]
* [[Iosif Jumanca]]
== K ==
* Karl Hohenzollern-Sigmaringen
*[[Attila Kelemen]]
*[[Mihail Kogălniceanu]]
== L ==
* [[Paul Lambrino]]
*[[Alexandru I. Lapedatu]]
*[[Elena Lasconi]]
*[[Aurel Lazăr]]
*[[Ilie Lazăr]]
*[[Ioan Liviu Țâroiu]]
* [[Vasile Luca]] (László Luka)
*[[Vasile Lucaciu]]
*[[Isac Ludo]]
*László Lukács (Laszlo Luca)
*[[Ioan Lupaș]]
*[[Mihai Lupoi]]
*Nicolae Lupu Costache ?
== M ==
*[[George Macovescu]]
*[[Titu Maiorescu]]
*[[Iulian Claudiu Manda]]
*[[Corneliu Mănescu]]
* [[Manea Mănescu]]
* [[Ramona Mănescu]]
* [[Iuliu Maniu]]
* [[Mihail Manoilescu]]
*[[Adrian Manolache]]
*[[Gheorghe Manole]]
* [[Nicolae Manolescu]]
*[[Gheorghe Manu]]
*[[Andrei Marga]]
*[[Dimitrie Marinescu|Dimitrie (Dumiru?) Marinescu]]
*[[Alexandru Marghiloman]]
*[[Dan Marţian]]
*[[Béla Markó]]
* [[Ion Gheorghe Maurer]]
*[[Petre Mavrogheni]]
*[[Radu Ștefan Mazăre]]
*[[Dumitru Mazilu]]
* [[Marian Petre Miluț]]
*[[Mioara Mantale]]
* [[Monica Macovei]]
*Virgil Măgureanu
*[[Petre Mavrogheni]]
*[[Dumitru Mazilu]]
*[[Marian Mierlă]]
*[[Teodor Meleșcanu]]
*[[Eugen Mihăescu]]
* Mihai I. (kralj) (1921-2017)
*[[Ioana Mihăilă]]
*[[Ion Mihalache]]
*Vasile Milea (general)
*Nicolae Militaru (general)
*[[Roxana Mînzatu]]
*[[Alexandru Moghioroș]]
*[[Ghiță Moscu]] (r. Gelber(t) Moscovici), tudi [[Alexandru Bădulescu]]
*[[Anton Moisescu]]
*[[Roman Moldovan]]
*[[Mihail Montanu]]
*Ilie B. Moscovici-"Tovilie"/ [[Ilie Moscovici]]
*[[Ghiță Moscu]]
*[[Aurel Dragoş Munteanu]]
*[[Neculai Munteanu]]
*[[Ana Mureșan]]
*[[Ilie Murgulescu]]
== N ==
* [[Zsolt Nagy]]
* [[Adrian Năstase]]
*[[Alexandru Nazare]]
*[[Vasile Neacşa]]
*[[Marian Neacșu]]
*[[Ciprian Necula]] (Rom)
*Liviu Negoita
*[[Victor Negrescu]]
*[[Paul Negriţiu]]
*[[Dan Nica]]
* [[Sergiu Nicolaescu]]
* [[Alexandru Nicolau]]
* [[Paul Niculescu]]
*[[Grigore Niculescu-Buzești]]
*[[Ion Niculi]]
* [[Sergiu Niță]]
== O ==
*[[Cornel Onescu]]
*[[Gabriel Oprea]]
*[[Gheorghe Oprea]]
*[[Leonard Orban]]
*[[Ludovic Orban]]
*[[Vlad Ovidiu]]
== P ==
* Ion Pacepa?(''Securitate'')
*[[Alexandru Paleologu]]
*[[Florentin Pandele]]
* [[Constantin Ion Parhon]]
* [[Lucrețiu Pătrășcanu]]
* [[Ana Pauker]] (1893–1960)
* [[Marcel Pauker]] (1896–1938)
*[[Nicolae Penescu]]-Comnen
*[[Anca Petrescu]]
*[[Barbu Petrescu]]
*[[Constantin Titel Petrescu]]
*[[Ioana Petrescu]]
*[[Constantin Petrovicescu]]
*[[Sorina Pintea]]
*[[Constantin Pîrvulescu]] (Pârvulescu)
* [[Andrei Pleșu]]
*[[Rovana Plumb]]
* [[Victor Ponta|Victor Viorel Ponta]]
*[[Dănuț Pop]]
*[[Marian Petre Miluț|Ghiță Pop]]
*[[Gheorghe Pop de Băsești]]
* [[Călin Popescu-Tăriceanu]]
* [[Cristian Popescu Piedone]]
* [[Dumitru Popescu]]
* [[Ion Popescu-Puțuri]]
* [[Constantin Popovici]]
*[[Mihai Popovici]]
* [[Aurel Popovici]]
* [[Tudor Postelnicu]]
*[[Radu Preda]]
*[[Cătălin Marian Predoiu]]
*[[Grigore Preoteasa]]
*([[Constantin Prezan]]: maršal)
*[[Silviu Prigoană]]
* [[George Pruteanu]]
*Demeter Puni (Dumitru Puni)
* [[Hildegard Puwak]]
== R ==
* [[Grigore Răceanu]]
* [[Constantin Radu]]
* [[Ion Radu]]
* [[Nicolae Rădescu|Nicolae Radu Rădescu]]
*[[Gheorghe Rădulescu|Gheorghe 'Gogu' Rădulescu]]
*[[Mihail Ralea]]
*[[Iosif Rangheț]]
* [[Ion Rațiu]]
* [[Leonte Răutu]]
*[[Florin Roman]]
* [[Petre Roman]]
*[[Constantin Alexandru Rosetti]]
*[[Maria Rosetti]]
*[[Theodor Rosetti]]
*[[Nicolae Rosetti-Bălănescu]]
* [[Ioan Rus]]
*[[Iosif Rus]] (general)
*[[Nifon Rusailă]]
== S ==
* [[Mihail Sadoveanu]]
*[[Andrei Șaguna]]
*[[Leontin Sălăjan]]
* [[Constantin Sănătescu]]
*[[Marian Săniuță]]
*<bdi>[[Daciana Sârbu]]</bdi>
*[[Horia Sima]]
*[[George Simion]]
*[[Cristofor Simionescu]]
*[[Alfred Simonis]]
*[[Adrian Sîrbu]]
*[[Marin Sorescu]]
* [[Dan Șova]]
*[[Ion Stănescu]]
*[[Victor Stănculescu]] (general) [[Victor Atanasie Stănculescu]]
*[[Pavel Ștefan]]
*''Boris Stefanov Mateev''
*Nicolae ˛Stefanu˛tă
*[[Constantin Stere]]
*[[Barbu Alexandru Ştirbey]]
*[[Alex Mihai Stoenescu]]
*[[Ion Stoian]]
*[[Chivu Stoica]]
*[[Gheorghe Stoica]]
*[[Vasile Stoica]]
*[[Theodor Stolojan]]
*[[Radu Stroe]]
*[[Dimitrie Sturdza]]
*[[Daniel Suciu]]
*[[Ioan Suciu]]
*[[Iosif Szasz]]
*Zoltán Szövérfi
== T ==
*[[Ludovic Takacs]]
*[[Doru Ioan Tărăcilă]]
*[[Claudiu Tărziu]]
*[[Gheorghe Tătărescu]]
*[[Iacob Teclu]]
*[[Bujor-Bogdan Teodoriu]]
*[[Eugen Teodorovici]]
*[[Cristian Terheș]]
*[[Nicolae Titulescu]]
*[[Petre Tobă]]
*[[Oana-Silvia Țoiu]]
*[[Ioan Toma]]
*[[Eugen Tomac]]
*[[Ioan Totu]]
*[[Virgil Trofin]]
*[[Gheorghe Trosca]] (general)
*[[Dragoș Tudorache]]
*[[Mihai Tudose]]
== U ==
* [[Elena Udrea]]
*József Uglar (Iosif Uglar)
*[[Mihai Ungheanu]]
* [[Mihai Răzvan Ungureanu]]
*[[Doru Viorel Ursu]]
*[[Ioan Ursu]]
== V ==
*[[Nicolae Văcăroiu]]
* [[Corneliu Vadim Tudor]]
*[[Alexandru Vaida-Voevod]]
*[[Doru Ioan Tărăcilă|Adina Vălean]]
*[[Darius Bogdan Vâlcov]]
*[[Adina Vălean|Adina Ioana Vălean]]
* [[Radu Vasile]]
*[[Lia Olguța Vasilescu]]
* [[Ilie Verdeț]]
* [[Teofil T. Vescan]]
* [[Adriean Videanu|Adrian Videanu]]
* [[Vasile Vîlcu]]
*[[Constantin Vișoianu]]
*Aurel Vlad
*[[Iulian Vlad]] (general-šef ''Securitate'')
*[[Gelu Voican-Voiculescu]]
* [[Dan Voiculescu]]
*[[Gelu Voican Voiculescu]]
*[[Vlad Voiculescu]]
*[[Gheorghe Constantin Voinea]]
* [[Ștefan Voitec]]
* [[Varujan Vosganian]]
== Z ==
* [[Duiliu Zamfirescu]]
* [[Elena Zamfirescu]]
== Glej tudi ==
* [[Seznam moldovskih politikov]]
{{seznami narodov po poklicu|politikov}}
[[Kategorija:Seznami Romunov|Politiki]]
[[Kategorija:Romunski politiki|*]]
rbs8n6mio6y8yd9nuriw94ch2jz3o08
6739461
6739455
2026-08-19T14:54:40Z
~2026-45085-22
264465
/* T */
6739461
wikitext
text/x-wiki
'''[[Seznam]] [[Romuni|romunskih]] [[politik]]ov.'''
{{seznami poklicev za narode|Romunov|Romunija|romunskih}}
{{CompactTOC2}}
== A ==
*[[Ion Agarbiceanu|Ion Agârbiceanu]]
*[[Constantin Agiu]]
*[[Aurel Aldea]]
*[[Vasile Alecsandri]]
*[[Ștefan Andrei]]
*[[Ecaterina Andronescu]]
*[[Constantin Angelescu]]
* [[Crin Antonescu]]
* [[Ion Antonescu]]
* [[Mihai Antonescu]]
* [[Gheorghe Apostol]]
* [[Ecaterina Arbore]]
*[[Gheorghe Argeșanu]]
*[[Constantin Argetoianu]]
*[[Clotilde Armand]]
*[[Apostol Arsache]] (''Apostolos Arsakis'')
*[[Gheorghe Asachi]]
*[[Alexandru Athanasiu]]
*[[Bogdan Aurescu]]
* [[Alexandru Averescu]]
*[[Carmen Avram]]
== B ==
* [[Victor Babiuc]]
*[[Elena Bacaloglu]]
*[[Marian Baciu]]
*[[Alexe Ion Bǎdǎrǎu]] (romun.-bolg.)
* [[Nicolae Bălcescu]]
*József Bánk (Iosif Banc)
*[[Vasile Bărbulescu]]
*George Bariț
* [[Alexandru Bârlădeanu]]
*[[Dan Barna]] /?/ [[Kelemen Hunor]]
* [[Traian Băsescu]]
* [[Gheorghe Pop de Băsești]]
* [[Gigi Becali]]
* [[Barbu Bellu]]
* [[Alexandru Bîrlădeanu]]
*[[Nicoleta Bitu]] (romska aktivistka)
* [[Vasile Blaga]]
* [[Ana Blandiana]]
* [[Emil Bobu]]
*[[Emil Boc]]
* [[Emil Bodnăraș]]
*[[Rareș Bogdan]]
*[[Ilie Bolojan]]
*[[Lasló Borbély]]
*[[Petre Borilă]] (''Iordan Dragan Rusev'')
*[[Iordana Borilă]]
*Constantin Andrei Bozianu ([[Constantin Bosianu]])
*[[Dimitrie Brătianu]]
*[[Dinu Brătianu]]
*[[Gheorghe I. Brătianu]]
* [[Ion I. C. Brătianu]]
* [[Vintilă Brătianu]]
* [[Daniel Breaz]]
* [[Anton Breitenhofer]]
*[[Silviu Brucan]]
*[[Valeriu Bucurescu]]
*[[Simion Bughici]]
*[[Mihail Gheorghiu Bujor]]
*Pál Bugyi
*[[Avram Bunaciu]]
*Sebastian „Tianu” Burduja
*[[Gheorghe Vasile Buzdugan]]
== C ==
*[[Constanța Crăciun]]
*[[Armand Mihail Călinescu]]
*[[Radu Câmpeanu]]
*[[Ion I. Câmpineanu]]
*[[Alexandrina Cantacuzino]]
*[[Alexandru Cantacuzino]]
*[[Gheorghe Grigore Cantacuzino]]
*[[Mihail G. Cantacuzino]]
*[[Ion Caramitru]]
*[[Petre P. Carp]]
*[[Barbu Ștefan Catargiu|Barbu (Ștefan) Catargiu]]
*[[Lascăr Constantin Catargiu|Lascăr (Constantin) Catargiu]]
*[[Petru Cazacu]]
*[[Elena Ceaușescu]]
* [[Nicolae Ceaușescu]]
*[[Nicu Ceaușescu]]
* [[Mircea Chelaru]]
*[[Ștefan Cicio-Pop]]
*[[Sorin Mihai Cîmpeanu]]
*[[Mihai Chițac]] (general)
*[[Sorin Cîmpeanu]]
*[[Lina Ciobanu]]
*[[Ștefan Ciobanu]]
*[[Maria Ciocan]]
*[[Marcel Ciolacu]] ([[Ion-Marcel Ciolacu]])
* [[Dacian Cioloș]]
*[[Corneliu Ciontu]]
*[[Cristina Ciontu]]
* [[Victor Ciorbea]]
* [[Adrian Cioroianu]]
*[[Timotei Cipariu]]
*[[Constantin Cîrjan]]
*[[Iosif Chișinevschi]] (Roitman)
*[[Florin Cîțu]]
*[[Daniel Ciugureanu]]
*[[Tudor Ciuhodaru]]
*[[Nicolae Ciucă]]
*[[Constantin Coandă]]
*N. D. Cocea
*[[Corneliu Codreanu|Corneliu (Zelea) Codreanu]] (Corneliu Zelinski)
*[[Laura Codruța Kövesi]]
*[[Dumitru Coliu]]
*[[Ion Coman]]
*[[Teodor Coman]]
*[[Lazăr Comănescu]]
*[[Nicolae Constantin]]
*[[Alecu Constantinescu]]
* [[Emil Constantinescu|Emil Ion Constantinescu]]
*[[Miron Constantinescu]]
* [[George Copos]]
* [[Corneliu Coposu]]
*[[Titus Corlățean]]
* [[Doina Cornea]]
* [[Ion Cosma]]
*[[Constanța Crăciun]]
*[[Nichifor Crainic]]
*[[Ion Creangă]]
* [[Corina Crețu]]
*[[Nicolae Crețulescu]]
*[[Anton Crihan]] (1893-1993)
*patriarh [[Miron Cristea]]
*[[Gheorghe Cristescu]] (1882-1973)
*Ludovic Csupor (Lajos Csupor)
*[[Sergiu Cunescu]]
*Silviu Curticeanu
*[[Alexandru Ioan Cuza]]
== D ==
* [[Constantin Daicoviciu]]
* [[Vasile Daju]]
* [[Carmen Daniela Dan]]
*[[Nicușor Dan]]
*[[Vasilica Viorica Dăncilă]]
*[[George Ioan Dănescu]]
* [[Constantin Dăscălescu]]
*[[Cristian David]] (r. ''Cristian Troacă'')
*[[Gavril Dejeu]]
*[[Gheorghe Derussi]]
*[[Dan Deşliu]]
*[[Cristian Diaconescu]]
*[[Dumitru Diaconescu]]
*[[Ion Diaconescu]]
*[[Mircea Diaconu]]
*[[Constantin Diacoviciu]]
*[[Teodor Diamant]] (1810-1841)
*[[Ion Dic Dicescu]]
* [[Ion Dincă]]
*[[Constantin Dobrogeanu-Gherea]]
*[[Géza Domokos]]
*[[Constantin Drăgan]]
*[[Alexandru Drăghici]]
*[[Damien Drăghici]]
*[[Liviu Dragnea]]
*[[Silviu Dragomir]]
*[[Cătălin Drulă]]
* [[Ion G. Duca]]
* [[Emil Dumitrescu]]
*[[Mircea Dușa]]
== E ==
*[[Manolache Costache Epureanu]]
*[[Pantelimon Erhan]]
== F ==
*[[János Fazekas]]
*[[Ludovic Fazekaș]]
*[[Mircea Fechet]]
*([[Ferdinand I. Romunski]])
*[[Mihai Viorel Fifor]]
*[[Wilhelm Filderman]]
*[[Gabriela Firea]]
*[[Ion Emanoil Florescu]]
*[[Andrei Florin Mircea]]
*[[Ioan Flueraș]]
* [[Gheorghe Flutur]]
*[[Ștefan (István) Foriș]] - Marius
*[[Ion Costache Frimu]]
* [[Gheorghe Funar]]
== G ==
*[[Suzana Gâdea]]
*[[Gala Galaction]]
*[[Grigore Geamănu]]
*[[Mircea Geoană]]
*[[Teohari Georgescu]]
*[[Mihai Gere]]
*[[Leon Ghelerter]]
*[[Mihail Ghelmegeanu]]
*[[Călin Georgescu]]
*[[Nicolae Gheorghe]] (Rom)
*[[Mihail Gheorghiu Bujor]]
*[[Ștefan Gheorghiu]]
*[[Vladimir Gheorghiu]]
* [[Gheorghe Gheorghiu-Dej]]
* [[Oliviu Gherman]]
*[[Onisifor Ghibu]]
*[[Dimitrie Ghica-Comănești]]
*[[Grigore Ghica]]
*[[Ioan Grigore Ghica]]
*[[Ion Ghica]] (Gika)
*[[Ion Gigurtu]]
* [[Octavian Goga]]
*[[Vasile Goldiș]]
*[[Alexandru G. Golescu]]
*[[Nicolae Golescu]]
*[[Ștefan Golescu]]
*[[Alina Gorghiu]]
*[[Gheorghe Grigorovici]]
*[[Sorin Mihai Grindeanu]]
* [[Petru Groza]]
*[[Cozmin Gușă]]
*[[Ștefan Gușă]] (general)
== H ==
*[[Pan Halippa]]
*[[Nicolae Constantin Haralambie]]
*[[Spiru Haret]]
*[[Emil Hațieganu]]
*[[Iulian Hatmanu]]
*[[George Homoștean]]
*[[Emil Hurezeanu]]
== I ==
* Avram Iancu
*[[Traian Igaș]]
*[[Ilie Ilașcu]]
* [[Ion Iliescu]]
*[[Ion Inculeț]]
*[[Natalia Intotero]]
*[[Natalia-Elena Intotero]]
* [[Klaus Iohannis|Klaus Werner Iohannis]]/Johannis
* [[Cazimir Ionescu]]
*[[Constantin Dudu Ionescu]]
*[[Magdalena Ionescu]]
*[[Mircea Ionescu-Quintus]] (1917-2017)
*[[Take Ionescu]]
*[[Vladimir Ionescu]]
*[[Florin Iordache]]
*[[Eugenia Iorga]]
* [[Nicolae Iorga]]
* [[Martin Isac]]
* [[Diana Iovanovici-Șoșoacă]]
* [[Constantin Mugurel Isărescu]]
*[[Mugur Isărescu]]
*[[Mihai Ispas]]
*[[Constantin Ivanovici]]
*[[George Ivașcu]]?
== J ==
* [[Atanase Joja]]
* [[Lajos Jordáky]]
* [[Iosif Jumanca]]
== K ==
* Karl Hohenzollern-Sigmaringen
*[[Attila Kelemen]]
*[[Mihail Kogălniceanu]]
== L ==
* [[Paul Lambrino]]
*[[Alexandru I. Lapedatu]]
*[[Elena Lasconi]]
*[[Aurel Lazăr]]
*[[Ilie Lazăr]]
*[[Ioan Liviu Țâroiu]]
* [[Vasile Luca]] (László Luka)
*[[Vasile Lucaciu]]
*[[Isac Ludo]]
*László Lukács (Laszlo Luca)
*[[Ioan Lupaș]]
*[[Mihai Lupoi]]
*Nicolae Lupu Costache ?
== M ==
*[[George Macovescu]]
*[[Titu Maiorescu]]
*[[Iulian Claudiu Manda]]
*[[Corneliu Mănescu]]
* [[Manea Mănescu]]
* [[Ramona Mănescu]]
* [[Iuliu Maniu]]
* [[Mihail Manoilescu]]
*[[Adrian Manolache]]
*[[Gheorghe Manole]]
* [[Nicolae Manolescu]]
*[[Gheorghe Manu]]
*[[Andrei Marga]]
*[[Dimitrie Marinescu|Dimitrie (Dumiru?) Marinescu]]
*[[Alexandru Marghiloman]]
*[[Dan Marţian]]
*[[Béla Markó]]
* [[Ion Gheorghe Maurer]]
*[[Petre Mavrogheni]]
*[[Radu Ștefan Mazăre]]
*[[Dumitru Mazilu]]
* [[Marian Petre Miluț]]
*[[Mioara Mantale]]
* [[Monica Macovei]]
*Virgil Măgureanu
*[[Petre Mavrogheni]]
*[[Dumitru Mazilu]]
*[[Marian Mierlă]]
*[[Teodor Meleșcanu]]
*[[Eugen Mihăescu]]
* Mihai I. (kralj) (1921-2017)
*[[Ioana Mihăilă]]
*[[Ion Mihalache]]
*Vasile Milea (general)
*Nicolae Militaru (general)
*[[Roxana Mînzatu]]
*[[Alexandru Moghioroș]]
*[[Ghiță Moscu]] (r. Gelber(t) Moscovici), tudi [[Alexandru Bădulescu]]
*[[Anton Moisescu]]
*[[Roman Moldovan]]
*[[Mihail Montanu]]
*Ilie B. Moscovici-"Tovilie"/ [[Ilie Moscovici]]
*[[Ghiță Moscu]]
*[[Aurel Dragoş Munteanu]]
*[[Neculai Munteanu]]
*[[Ana Mureșan]]
*[[Ilie Murgulescu]]
== N ==
* [[Zsolt Nagy]]
* [[Adrian Năstase]]
*[[Alexandru Nazare]]
*[[Vasile Neacşa]]
*[[Marian Neacșu]]
*[[Ciprian Necula]] (Rom)
*Liviu Negoita
*[[Victor Negrescu]]
*[[Paul Negriţiu]]
*[[Dan Nica]]
* [[Sergiu Nicolaescu]]
* [[Alexandru Nicolau]]
* [[Paul Niculescu]]
*[[Grigore Niculescu-Buzești]]
*[[Ion Niculi]]
* [[Sergiu Niță]]
== O ==
*[[Cornel Onescu]]
*[[Gabriel Oprea]]
*[[Gheorghe Oprea]]
*[[Leonard Orban]]
*[[Ludovic Orban]]
*[[Vlad Ovidiu]]
== P ==
* Ion Pacepa?(''Securitate'')
*[[Alexandru Paleologu]]
*[[Florentin Pandele]]
* [[Constantin Ion Parhon]]
* [[Lucrețiu Pătrășcanu]]
* [[Ana Pauker]] (1893–1960)
* [[Marcel Pauker]] (1896–1938)
*[[Nicolae Penescu]]-Comnen
*[[Anca Petrescu]]
*[[Barbu Petrescu]]
*[[Constantin Titel Petrescu]]
*[[Ioana Petrescu]]
*[[Constantin Petrovicescu]]
*[[Sorina Pintea]]
*[[Constantin Pîrvulescu]] (Pârvulescu)
* [[Andrei Pleșu]]
*[[Rovana Plumb]]
* [[Victor Ponta|Victor Viorel Ponta]]
*[[Dănuț Pop]]
*[[Marian Petre Miluț|Ghiță Pop]]
*[[Gheorghe Pop de Băsești]]
* [[Călin Popescu-Tăriceanu]]
* [[Cristian Popescu Piedone]]
* [[Dumitru Popescu]]
* [[Ion Popescu-Puțuri]]
* [[Constantin Popovici]]
*[[Mihai Popovici]]
* [[Aurel Popovici]]
* [[Tudor Postelnicu]]
*[[Radu Preda]]
*[[Cătălin Marian Predoiu]]
*[[Grigore Preoteasa]]
*([[Constantin Prezan]]: maršal)
*[[Silviu Prigoană]]
* [[George Pruteanu]]
*Demeter Puni (Dumitru Puni)
* [[Hildegard Puwak]]
== R ==
* [[Grigore Răceanu]]
* [[Constantin Radu]]
* [[Ion Radu]]
* [[Nicolae Rădescu|Nicolae Radu Rădescu]]
*[[Gheorghe Rădulescu|Gheorghe 'Gogu' Rădulescu]]
*[[Mihail Ralea]]
*[[Iosif Rangheț]]
* [[Ion Rațiu]]
* [[Leonte Răutu]]
*[[Florin Roman]]
* [[Petre Roman]]
*[[Constantin Alexandru Rosetti]]
*[[Maria Rosetti]]
*[[Theodor Rosetti]]
*[[Nicolae Rosetti-Bălănescu]]
* [[Ioan Rus]]
*[[Iosif Rus]] (general)
*[[Nifon Rusailă]]
== S ==
* [[Mihail Sadoveanu]]
*[[Andrei Șaguna]]
*[[Leontin Sălăjan]]
* [[Constantin Sănătescu]]
*[[Marian Săniuță]]
*<bdi>[[Daciana Sârbu]]</bdi>
*[[Horia Sima]]
*[[George Simion]]
*[[Cristofor Simionescu]]
*[[Alfred Simonis]]
*[[Adrian Sîrbu]]
*[[Marin Sorescu]]
* [[Dan Șova]]
*[[Ion Stănescu]]
*[[Victor Stănculescu]] (general) [[Victor Atanasie Stănculescu]]
*[[Pavel Ștefan]]
*''Boris Stefanov Mateev''
*Nicolae ˛Stefanu˛tă
*[[Constantin Stere]]
*[[Barbu Alexandru Ştirbey]]
*[[Alex Mihai Stoenescu]]
*[[Ion Stoian]]
*[[Chivu Stoica]]
*[[Gheorghe Stoica]]
*[[Vasile Stoica]]
*[[Theodor Stolojan]]
*[[Radu Stroe]]
*[[Dimitrie Sturdza]]
*[[Daniel Suciu]]
*[[Ioan Suciu]]
*[[Iosif Szasz]]
*Zoltán Szövérfi
== T ==
*[[Ludovic Takács]]
*[[Doru Ioan Tărăcilă]]
*[[Claudiu Tărziu]]
*[[Gheorghe Tătărescu]]
*[[Iacob Teclu]]
*[[Bujor-Bogdan Teodoriu]]
*[[Eugen Teodorovici]]
*[[Cristian Terheș]]
*[[Nicolae Titulescu]]
*[[Petre Tobă]]
*[[Oana-Silvia Țoiu]]
*[[Ioan Toma]]
*[[Eugen Tomac]]
*[[Ioan Totu]]
*[[Virgil Trofin]]
*[[Gheorghe Trosca]] (general)
*[[Dragoș Tudorache]]
*[[Mihai Tudose]]
== U ==
* [[Elena Udrea]]
*József Uglar (Iosif Uglar)
*[[Mihai Ungheanu]]
* [[Mihai Răzvan Ungureanu]]
*[[Doru Viorel Ursu]]
*[[Ioan Ursu]]
== V ==
*[[Nicolae Văcăroiu]]
* [[Corneliu Vadim Tudor]]
*[[Alexandru Vaida-Voevod]]
*[[Doru Ioan Tărăcilă|Adina Vălean]]
*[[Darius Bogdan Vâlcov]]
*[[Adina Vălean|Adina Ioana Vălean]]
* [[Radu Vasile]]
*[[Lia Olguța Vasilescu]]
* [[Ilie Verdeț]]
* [[Teofil T. Vescan]]
* [[Adriean Videanu|Adrian Videanu]]
* [[Vasile Vîlcu]]
*[[Constantin Vișoianu]]
*Aurel Vlad
*[[Iulian Vlad]] (general-šef ''Securitate'')
*[[Gelu Voican-Voiculescu]]
* [[Dan Voiculescu]]
*[[Gelu Voican Voiculescu]]
*[[Vlad Voiculescu]]
*[[Gheorghe Constantin Voinea]]
* [[Ștefan Voitec]]
* [[Varujan Vosganian]]
== Z ==
* [[Duiliu Zamfirescu]]
* [[Elena Zamfirescu]]
== Glej tudi ==
* [[Seznam moldovskih politikov]]
{{seznami narodov po poklicu|politikov}}
[[Kategorija:Seznami Romunov|Politiki]]
[[Kategorija:Romunski politiki|*]]
leunlt1cti5kqy7s4ahnjqsnyam4qv8
6739479
6739461
2026-08-19T16:05:16Z
~2026-44996-51
264415
/* C */
6739479
wikitext
text/x-wiki
'''[[Seznam]] [[Romuni|romunskih]] [[politik]]ov.'''
{{seznami poklicev za narode|Romunov|Romunija|romunskih}}
{{CompactTOC2}}
== A ==
*[[Ion Agarbiceanu|Ion Agârbiceanu]]
*[[Constantin Agiu]]
*[[Aurel Aldea]]
*[[Vasile Alecsandri]]
*[[Ștefan Andrei]]
*[[Ecaterina Andronescu]]
*[[Constantin Angelescu]]
* [[Crin Antonescu]]
* [[Ion Antonescu]]
* [[Mihai Antonescu]]
* [[Gheorghe Apostol]]
* [[Ecaterina Arbore]]
*[[Gheorghe Argeșanu]]
*[[Constantin Argetoianu]]
*[[Clotilde Armand]]
*[[Apostol Arsache]] (''Apostolos Arsakis'')
*[[Gheorghe Asachi]]
*[[Alexandru Athanasiu]]
*[[Bogdan Aurescu]]
* [[Alexandru Averescu]]
*[[Carmen Avram]]
== B ==
* [[Victor Babiuc]]
*[[Elena Bacaloglu]]
*[[Marian Baciu]]
*[[Alexe Ion Bǎdǎrǎu]] (romun.-bolg.)
* [[Nicolae Bălcescu]]
*József Bánk (Iosif Banc)
*[[Vasile Bărbulescu]]
*George Bariț
* [[Alexandru Bârlădeanu]]
*[[Dan Barna]] /?/ [[Kelemen Hunor]]
* [[Traian Băsescu]]
* [[Gheorghe Pop de Băsești]]
* [[Gigi Becali]]
* [[Barbu Bellu]]
* [[Alexandru Bîrlădeanu]]
*[[Nicoleta Bitu]] (romska aktivistka)
* [[Vasile Blaga]]
* [[Ana Blandiana]]
* [[Emil Bobu]]
*[[Emil Boc]]
* [[Emil Bodnăraș]]
*[[Rareș Bogdan]]
*[[Ilie Bolojan]]
*[[Lasló Borbély]]
*[[Petre Borilă]] (''Iordan Dragan Rusev'')
*[[Iordana Borilă]]
*Constantin Andrei Bozianu ([[Constantin Bosianu]])
*[[Dimitrie Brătianu]]
*[[Dinu Brătianu]]
*[[Gheorghe I. Brătianu]]
* [[Ion I. C. Brătianu]]
* [[Vintilă Brătianu]]
* [[Daniel Breaz]]
* [[Anton Breitenhofer]]
*[[Silviu Brucan]]
*[[Valeriu Bucurescu]]
*[[Simion Bughici]]
*[[Mihail Gheorghiu Bujor]]
*Pál Bugyi
*[[Avram Bunaciu]]
*Sebastian „Tianu” Burduja
*[[Gheorghe Vasile Buzdugan]]
== C ==
*[[Constanța Crăciun]]
*[[Armand Mihail Călinescu]]
*[[Radu Câmpeanu]]
*[[Ion I. Câmpineanu]]
*[[Alexandrina Cantacuzino]]
*[[Alexandru Cantacuzino]]
*[[Gheorghe Grigore Cantacuzino]]
*[[Mihail G. Cantacuzino]]
*[[Ion Caramitru]]
*[[Petre P. Carp]]
*[[Barbu Ștefan Catargiu|Barbu (Ștefan) Catargiu]]
*[[Lascăr Constantin Catargiu|Lascăr (Constantin) Catargiu]]
*[[Petru Cazacu]]
*[[Elena Ceaușescu]]
* [[Nicolae Ceaușescu]]
*[[Nicu Ceaușescu]]
* [[Mircea Chelaru]]
* [[Iosif Chișinevschi]] (r. Jakob Roitman)
* [[Liuba Chișinevschi]] (Kišinjevskaja)
*[[Ștefan Cicio-Pop]]
*[[Sorin Mihai Cîmpeanu]]
*[[Mihai Chițac]] (general)
*[[Sorin Cîmpeanu]]
*[[Lina Ciobanu]]
*[[Ștefan Ciobanu]]
*[[Maria Ciocan]]
*[[Marcel Ciolacu]] ([[Ion-Marcel Ciolacu]])
* [[Dacian Cioloș]]
*[[Corneliu Ciontu]]
*[[Cristina Ciontu]]
* [[Victor Ciorbea]]
* [[Adrian Cioroianu]]
*[[Timotei Cipariu]]
*[[Constantin Cîrjan]]
*[[Iosif Chișinevschi]] (Roitman)
*[[Florin Cîțu]]
*[[Daniel Ciugureanu]]
*[[Tudor Ciuhodaru]]
*[[Nicolae Ciucă]]
*[[Constantin Coandă]]
*N. D. Cocea
*[[Corneliu Codreanu|Corneliu (Zelea) Codreanu]] (Corneliu Zelinski)
*[[Laura Codruța Kövesi]]
*[[Dumitru Coliu]]
*[[Ion Coman]]
*[[Teodor Coman]]
*[[Lazăr Comănescu]]
*[[Nicolae Constantin]]
*[[Alecu Constantinescu]]
* [[Emil Constantinescu|Emil Ion Constantinescu]]
*[[Miron Constantinescu]]
* [[George Copos]]
* [[Corneliu Coposu]]
*[[Titus Corlățean]]
* [[Doina Cornea]]
* [[Ion Cosma]]
*[[Constanța Crăciun]]
*[[Nichifor Crainic]]
*[[Ion Creangă]]
* [[Corina Crețu]]
*[[Nicolae Crețulescu]]
*[[Anton Crihan]] (1893-1993)
*patriarh [[Miron Cristea]]
*[[Gheorghe Cristescu]] (1882-1973)
*Ludovic Csupor (Lajos Csupor)
*[[Sergiu Cunescu]]
*Silviu Curticeanu
*[[Alexandru Ioan Cuza]]
== D ==
* [[Constantin Daicoviciu]]
* [[Vasile Daju]]
* [[Carmen Daniela Dan]]
*[[Nicușor Dan]]
*[[Vasilica Viorica Dăncilă]]
*[[George Ioan Dănescu]]
* [[Constantin Dăscălescu]]
*[[Cristian David]] (r. ''Cristian Troacă'')
*[[Gavril Dejeu]]
*[[Gheorghe Derussi]]
*[[Dan Deşliu]]
*[[Cristian Diaconescu]]
*[[Dumitru Diaconescu]]
*[[Ion Diaconescu]]
*[[Mircea Diaconu]]
*[[Constantin Diacoviciu]]
*[[Teodor Diamant]] (1810-1841)
*[[Ion Dic Dicescu]]
* [[Ion Dincă]]
*[[Constantin Dobrogeanu-Gherea]]
*[[Géza Domokos]]
*[[Constantin Drăgan]]
*[[Alexandru Drăghici]]
*[[Damien Drăghici]]
*[[Liviu Dragnea]]
*[[Silviu Dragomir]]
*[[Cătălin Drulă]]
* [[Ion G. Duca]]
* [[Emil Dumitrescu]]
*[[Mircea Dușa]]
== E ==
*[[Petru Enache]]
*[[Manolache Costache Epureanu]]
*[[Pantelimon Erhan]]
== F ==
*[[János Fazekas]]
*[[Ludovic Fazekaș]]
*[[Mircea Fechet]]
*([[Ferdinand I. Romunski]])
*[[Mihai Viorel Fifor]]
*[[Wilhelm Filderman]]
*[[Gabriela Firea]]
*[[Ion Emanoil Florescu]]
*[[Andrei Florin Mircea]]
*[[Ioan Flueraș]]
* [[Gheorghe Flutur]]
*[[Ștefan (István) Foriș]] - Marius
*[[Ion Costache Frimu]]
* [[Gheorghe Funar]]
== G ==
*[[Suzana Gâdea]]
*[[Gala Galaction]]
*[[Grigore Geamănu]]
*[[Mircea Geoană]]
*[[Teohari Georgescu]]
*[[Mihai Gere]]
*[[Leon Ghelerter]]
*[[Mihail Ghelmegeanu]]
*[[Călin Georgescu]]
*[[Nicolae Gheorghe]] (Rom)
*[[Mihail Gheorghiu Bujor]]
*[[Ștefan Gheorghiu]]
*[[Vladimir Gheorghiu]]
* [[Gheorghe Gheorghiu-Dej]]
* [[Oliviu Gherman]]
*[[Onisifor Ghibu]]
*[[Dimitrie Ghica-Comănești]]
*[[Grigore Ghica]]
*[[Ioan Grigore Ghica]]
*[[Ion Ghica]] (Gika)
*[[Maria Ghițulică]]
*[[Ion Gigurtu]]
*[[Nicolae Giosan]]
* [[Octavian Goga]]
*[[Vasile Goldiș]]
*[[Alexandru G. Golescu]]
*[[Nicolae Golescu]]
*[[Ștefan Golescu]]
*[[Alina Gorghiu]]
*[[Gheorghe Grigorovici]]
*[[Sorin Mihai Grindeanu]]
* [[Petru Groza]]
*[[Cozmin Gușă]]
*[[Ștefan Gușă]] (general)
== H ==
*[[Pan Halippa]]
*[[Nicolae Constantin Haralambie]]
*[[Spiru Haret]]
*[[Emil Hațieganu]]
*[[Iulian Hatmanu]]
*[[George Homoștean]]
*[[Emil Hurezeanu]]
== I ==
* Avram Iancu
*[[Traian Igaș]]
*[[Ilie Ilașcu]]
* [[Ion Iliescu]]
*[[Ion Inculeț]]
*[[Natalia Intotero]]
*[[Natalia-Elena Intotero]]
* [[Klaus Iohannis|Klaus Werner Iohannis]]/Johannis
* [[Cazimir Ionescu]]
*[[Constantin Dudu Ionescu]]
*[[Magdalena Ionescu]]
*[[Mircea Ionescu-Quintus]] (1917-2017)
*[[Take Ionescu]]
*[[Vladimir Ionescu]]
*[[Florin Iordache]]
*[[Eugenia Iorga]]
* [[Nicolae Iorga]]
* [[Martin Isac]]
* [[Diana Iovanovici-Șoșoacă]]
* [[Constantin Mugurel Isărescu]]
*[[Mugur Isărescu]]
*[[Mihai Ispas]]
*[[Constantin Ivanovici]]
*[[George Ivașcu]]?
== J ==
* [[Atanase Joja]]
* [[Lajos Jordáky]]
* [[Iosif Jumanca]]
== K ==
* Karl Hohenzollern-Sigmaringen
*[[Attila Kelemen]]
*[[Mihail Kogălniceanu]]
== L ==
* [[Paul Lambrino]]
*[[Alexandru I. Lapedatu]]
*[[Elena Lasconi]]
*[[Aurel Lazăr]]
*[[Ilie Lazăr]]
*[[Ioan Liviu Țâroiu]]
* [[Vasile Luca]] (László Luka)
*[[Vasile Lucaciu]]
*[[Isac Ludo]]
*László Lukács (Laszlo Luca)
*[[Ioan Lupaș]]
*[[Mihai Lupoi]]
*Nicolae Lupu Costache ?
== M ==
*[[George Macovescu]]
*[[Titu Maiorescu]]
*[[Iulian Claudiu Manda]]
*[[Corneliu Mănescu]]
* [[Manea Mănescu]]
* [[Ramona Mănescu]]
* [[Iuliu Maniu]]
* [[Mihail Manoilescu]]
*[[Adrian Manolache]]
*[[Gheorghe Manole]]
* [[Nicolae Manolescu]]
*[[Gheorghe Manu]]
*[[Andrei Marga]]
*[[Dimitrie Marinescu|Dimitrie (Dumiru?) Marinescu]]
*[[Alexandru Marghiloman]]
*[[Dan Marţian]]
*[[Béla Markó]]
* [[Ion Gheorghe Maurer]]
*[[Petre Mavrogheni]]
*[[Radu Ștefan Mazăre]]
*[[Dumitru Mazilu]]
* [[Marian Petre Miluț]]
*[[Mioara Mantale]]
* [[Monica Macovei]]
*Virgil Măgureanu
*[[Petre Mavrogheni]]
*[[Dumitru Mazilu]]
*[[Marian Mierlă]]
*[[Teodor Meleșcanu]]
*[[Eugen Mihăescu]]
* Mihai I. (kralj) (1921-2017)
*[[Ioana Mihăilă]]
*[[Ion Mihalache]]
*Vasile Milea (general)
*Nicolae Militaru (general)
*[[Roxana Mînzatu]]
*[[Alexandru Moghioroș]]
*[[Ghiță Moscu]] (r. Gelber(t) Moscovici), tudi [[Alexandru Bădulescu]]
*[[Anton Moisescu]]
*[[Roman Moldovan]]
*[[Mihail Montanu]]
*Ilie B. Moscovici-"Tovilie"/ [[Ilie Moscovici]]
*[[Ghiță Moscu]]
*[[Aurel Dragoş Munteanu]]
*[[Neculai Munteanu]]
*[[Ana Mureșan]]
*[[Ilie Murgulescu]]
== N ==
* [[Zsolt Nagy]]
* [[Adrian Năstase]]
*[[Alexandru Nazare]]
*[[Vasile Neacşa]]
*[[Marian Neacșu]]
*[[Ciprian Necula]] (Rom)
*Liviu Negoita
*[[Victor Negrescu]]
*[[Paul Negriţiu]]
*[[Dan Nica]]
* [[Sergiu Nicolaescu]]
* [[Alexandru Nicolau]]
* [[Paul Niculescu]]
*[[Grigore Niculescu-Buzești]]
*[[Ion Niculi]]
* [[Sergiu Niță]]
== O ==
*[[Cornel Onescu]]
*[[Gabriel Oprea]]
*[[Gheorghe Oprea]]
*[[Leonard Orban]]
*[[Ludovic Orban]]
*[[Vlad Ovidiu]]
== P ==
* Ion Pacepa?(''Securitate'')
*[[Alexandru Paleologu]]
*[[Florentin Pandele]]
*[[Maria Paretti]]
* [[Constantin Ion Parhon]]
* [[Lucrețiu Pătrășcanu]]
* [[Ana Pauker]] (1893–1960)
* [[Marcel Pauker]] (1896–1938)
*[[Nicolae Penescu]]-Comnen
*[[Ștefan Peterfi]]
*[[Anca Petrescu]]
*[[Barbu Petrescu]]
*[[Constantin Titel Petrescu]]
*[[Ioana Petrescu]]
*[[Constantin Petrovicescu]]
*[[Sorina Pintea]]
*[[Constantin Pîrvulescu]] (Pârvulescu)
* [[Andrei Pleșu]]
*[[Rovana Plumb]]
* [[Victor Ponta|Victor Viorel Ponta]]
*[[Dănuț Pop]]
*[[Marian Petre Miluț|Ghiță Pop]]
*[[Gheorghe Pop de Băsești]]
* [[Călin Popescu-Tăriceanu]]
* [[Cristian Popescu Piedone]]
* [[Dumitru Popescu]]
* [[Ion Popescu-Puțuri]]
* [[Constantin Popovici]]
*[[Mihai Popovici]]
* [[Aurel Popovici]]
* [[Tudor Postelnicu]]
*[[Radu Preda]]
*[[Cătălin Marian Predoiu]]
*[[Grigore Preoteasa]]
*([[Constantin Prezan]]: maršal)
*[[Silviu Prigoană]]
* [[George Pruteanu]]
*Demeter Puni (Dumitru Puni)
* [[Hildegard Puwak]]
== R ==
* [[Grigore Răceanu]]
* [[Constantin Radu]]
* [[Ion Radu]]
* [[Nicolae Rădescu|Nicolae Radu Rădescu]]
*[[Gheorghe Rădulescu|Gheorghe 'Gogu' Rădulescu]]
*[[Mihail Ralea]]
*[[Iosif Rangheț]]
* [[Ion Rațiu]]
* [[Leonte Răutu]]
*[[Florin Roman]]
* [[Petre Roman]]
*[[Constantin Alexandru Rosetti]]
*[[Maria Rosetti]]
*[[Theodor Rosetti]]
*[[Nicolae Rosetti-Bălănescu]]
* [[Ioan Rus]]
*[[Iosif Rus]] (general)
*[[Nifon Rusailă]]
== S ==
* [[Mihail Sadoveanu]]
*[[Andrei Șaguna]]
*[[Leontin Sălăjan]]
* [[Constantin Sănătescu]]
*[[Marian Săniuță]]
*<bdi>[[Daciana Sârbu]]</bdi>
*[[Horia Sima]]
*[[George Simion]]
*[[Cristofor Simionescu]]
*[[Alfred Simonis]]
*[[Adrian Sîrbu]]
*[[Marin Sorescu]]
* [[Dan Șova]]
*[[Ion Stănescu]]
*[[Victor Stănculescu]] (general) [[Victor Atanasie Stănculescu]]
*[[Pavel Ștefan]]
*''Boris Stefanov Mateev''
*Nicolae ˛Stefanu˛tă
*[[Constantin Stere]]
*[[Barbu Alexandru Ştirbey]]
*[[Alex Mihai Stoenescu]]
*[[Ion Stoian]]
*[[Chivu Stoica]]
*[[Gheorghe Stoica]]
*[[Vasile Stoica]]
*[[Theodor Stolojan]]
*[[Radu Stroe]]
*[[Dimitrie Sturdza]]
*[[Daniel Suciu]]
*[[Ioan Suciu]]
*[[Iosif Szasz]]
*Zoltán Szövérfi
== T ==
*[[Ludovic Takács]]
*[[Doru Ioan Tărăcilă]]
*[[Claudiu Tărziu]]
*[[Gheorghe Tătărescu]]
*[[Iacob Teclu]]
*[[Bujor-Bogdan Teodoriu]]
*[[Eugen Teodorovici]]
*[[Cristian Terheș]]
*[[Nicolae Titulescu]]
*[[Petre Tobă]]
*[[Oana-Silvia Țoiu]]
*[[Ioan Toma]]
*[[Eugen Tomac]]
*[[Ioan Totu]]
*[[Virgil Trofin]]
*[[Gheorghe Trosca]] (general)
*[[Dragoș Tudorache]]
*[[Mihai Tudose]]
== U ==
* [[Elena Udrea]]
*József Uglar (Iosif Uglar)
*[[Mihai Ungheanu]]
* [[Mihai Răzvan Ungureanu]]
*[[Doru Viorel Ursu]]
*[[Ioan Ursu]]
== V ==
*[[Nicolae Văcăroiu]]
* [[Corneliu Vadim Tudor]]
*[[Alexandru Vaida-Voevod]]
*[[Vasile Vâlcu]]
*[[Doru Ioan Tărăcilă|Adina Vălean]]
*[[Darius Bogdan Vâlcov]]
*[[Adina Vălean|Adina Ioana Vălean]]
* [[Radu Vasile]]
*[[Lia Olguța Vasilescu]]
* [[Ilie Verdeț]]
* [[Teofil T. Vescan]]
* [[Adriean Videanu|Adrian Videanu]]
* [[Vasile Vîlcu]]
*[[Constantin Vișoianu]]
*Aurel Vlad
*[[Iulian Vlad]] (general-šef ''Securitate'')
*[[Gelu Voican-Voiculescu]]
* [[Dan Voiculescu]]
*[[Gelu Voican Voiculescu]]
*[[Vlad Voiculescu]]
*[[Gheorghe Constantin Voinea]]
* [[Ștefan Voitec]]
* [[Varujan Vosganian]]
== Z ==
* [[Duiliu Zamfirescu]]
* [[Elena Zamfirescu]]
== Glej tudi ==
* [[Seznam moldovskih politikov]]
{{seznami narodov po poklicu|politikov}}
[[Kategorija:Seznami Romunov|Politiki]]
[[Kategorija:Romunski politiki|*]]
4189kqe49la1yig8n018cnw07s0unbc
6739525
6739479
2026-08-19T18:01:48Z
~2026-44996-51
264415
/* M */
6739525
wikitext
text/x-wiki
'''[[Seznam]] [[Romuni|romunskih]] [[politik]]ov.'''
{{seznami poklicev za narode|Romunov|Romunija|romunskih}}
{{CompactTOC2}}
== A ==
*[[Ion Agarbiceanu|Ion Agârbiceanu]]
*[[Constantin Agiu]]
*[[Aurel Aldea]]
*[[Vasile Alecsandri]]
*[[Ștefan Andrei]]
*[[Ecaterina Andronescu]]
*[[Constantin Angelescu]]
* [[Crin Antonescu]]
* [[Ion Antonescu]]
* [[Mihai Antonescu]]
* [[Gheorghe Apostol]]
* [[Ecaterina Arbore]]
*[[Gheorghe Argeșanu]]
*[[Constantin Argetoianu]]
*[[Clotilde Armand]]
*[[Apostol Arsache]] (''Apostolos Arsakis'')
*[[Gheorghe Asachi]]
*[[Alexandru Athanasiu]]
*[[Bogdan Aurescu]]
* [[Alexandru Averescu]]
*[[Carmen Avram]]
== B ==
* [[Victor Babiuc]]
*[[Elena Bacaloglu]]
*[[Marian Baciu]]
*[[Alexe Ion Bǎdǎrǎu]] (romun.-bolg.)
* [[Nicolae Bălcescu]]
*József Bánk (Iosif Banc)
*[[Vasile Bărbulescu]]
*George Bariț
* [[Alexandru Bârlădeanu]]
*[[Dan Barna]] /?/ [[Kelemen Hunor]]
* [[Traian Băsescu]]
* [[Gheorghe Pop de Băsești]]
* [[Gigi Becali]]
* [[Barbu Bellu]]
* [[Alexandru Bîrlădeanu]]
*[[Nicoleta Bitu]] (romska aktivistka)
* [[Vasile Blaga]]
* [[Ana Blandiana]]
* [[Emil Bobu]]
*[[Emil Boc]]
* [[Emil Bodnăraș]]
*[[Rareș Bogdan]]
*[[Ilie Bolojan]]
*[[Lasló Borbély]]
*[[Petre Borilă]] (''Iordan Dragan Rusev'')
*[[Iordana Borilă]]
*Constantin Andrei Bozianu ([[Constantin Bosianu]])
*[[Dimitrie Brătianu]]
*[[Dinu Brătianu]]
*[[Gheorghe I. Brătianu]]
* [[Ion I. C. Brătianu]]
* [[Vintilă Brătianu]]
* [[Daniel Breaz]]
* [[Anton Breitenhofer]]
*[[Silviu Brucan]]
*[[Valeriu Bucurescu]]
*[[Simion Bughici]]
*[[Mihail Gheorghiu Bujor]]
*Pál Bugyi
*[[Avram Bunaciu]]
*Sebastian „Tianu” Burduja
*[[Gheorghe Vasile Buzdugan]]
== C ==
*[[Constanța Crăciun]]
*[[Armand Mihail Călinescu]]
*[[Radu Câmpeanu]]
*[[Ion I. Câmpineanu]]
*[[Alexandrina Cantacuzino]]
*[[Alexandru Cantacuzino]]
*[[Gheorghe Grigore Cantacuzino]]
*[[Mihail G. Cantacuzino]]
*[[Ion Caramitru]]
*[[Petre P. Carp]]
*[[Barbu Ștefan Catargiu|Barbu (Ștefan) Catargiu]]
*[[Lascăr Constantin Catargiu|Lascăr (Constantin) Catargiu]]
*[[Petru Cazacu]]
*[[Elena Ceaușescu]]
* [[Nicolae Ceaușescu]]
*[[Nicu Ceaușescu]]
* [[Mircea Chelaru]]
* [[Iosif Chișinevschi]] (r. Jakob Roitman)
* [[Liuba Chișinevschi]] (Kišinjevskaja)
*[[Ștefan Cicio-Pop]]
*[[Sorin Mihai Cîmpeanu]]
*[[Mihai Chițac]] (general)
*[[Sorin Cîmpeanu]]
*[[Lina Ciobanu]]
*[[Ștefan Ciobanu]]
*[[Maria Ciocan]]
*[[Marcel Ciolacu]] ([[Ion-Marcel Ciolacu]])
* [[Dacian Cioloș]]
*[[Corneliu Ciontu]]
*[[Cristina Ciontu]]
* [[Victor Ciorbea]]
* [[Adrian Cioroianu]]
*[[Timotei Cipariu]]
*[[Constantin Cîrjan]]
*[[Iosif Chișinevschi]] (Roitman)
*[[Florin Cîțu]]
*[[Daniel Ciugureanu]]
*[[Tudor Ciuhodaru]]
*[[Nicolae Ciucă]]
*[[Constantin Coandă]]
*N. D. Cocea
*[[Corneliu Codreanu|Corneliu (Zelea) Codreanu]] (Corneliu Zelinski)
*[[Laura Codruța Kövesi]]
*[[Dumitru Coliu]]
*[[Ion Coman]]
*[[Teodor Coman]]
*[[Lazăr Comănescu]]
*[[Nicolae Constantin]]
*[[Alecu Constantinescu]]
* [[Emil Constantinescu|Emil Ion Constantinescu]]
*[[Miron Constantinescu]]
* [[George Copos]]
* [[Corneliu Coposu]]
*[[Titus Corlățean]]
* [[Doina Cornea]]
* [[Ion Cosma]]
*[[Constanța Crăciun]]
*[[Nichifor Crainic]]
*[[Ion Creangă]]
* [[Corina Crețu]]
*[[Nicolae Crețulescu]]
*[[Anton Crihan]] (1893-1993)
*patriarh [[Miron Cristea]]
*[[Gheorghe Cristescu]] (1882-1973)
*Ludovic Csupor (Lajos Csupor)
*[[Sergiu Cunescu]]
*Silviu Curticeanu
*[[Alexandru Ioan Cuza]]
== D ==
* [[Constantin Daicoviciu]]
* [[Vasile Daju]]
* [[Carmen Daniela Dan]]
*[[Nicușor Dan]]
*[[Vasilica Viorica Dăncilă]]
*[[George Ioan Dănescu]]
* [[Constantin Dăscălescu]]
*[[Cristian David]] (r. ''Cristian Troacă'')
*[[Gavril Dejeu]]
*[[Gheorghe Derussi]]
*[[Dan Deşliu]]
*[[Cristian Diaconescu]]
*[[Dumitru Diaconescu]]
*[[Ion Diaconescu]]
*[[Mircea Diaconu]]
*[[Constantin Diacoviciu]]
*[[Teodor Diamant]] (1810-1841)
*[[Ion Dic Dicescu]]
* [[Ion Dincă]]
*[[Constantin Dobrogeanu-Gherea]]
*[[Géza Domokos]]
*[[Constantin Drăgan]]
*[[Alexandru Drăghici]]
*[[Damien Drăghici]]
*[[Liviu Dragnea]]
*[[Silviu Dragomir]]
*[[Cătălin Drulă]]
* [[Ion G. Duca]]
* [[Emil Dumitrescu]]
*[[Mircea Dușa]]
== E ==
*[[Petru Enache]]
*[[Manolache Costache Epureanu]]
*[[Pantelimon Erhan]]
== F ==
*[[János Fazekas]]
*[[Ludovic Fazekaș]]
*[[Mircea Fechet]]
*([[Ferdinand I. Romunski]])
*[[Mihai Viorel Fifor]]
*[[Wilhelm Filderman]]
*[[Gabriela Firea]]
*[[Ion Emanoil Florescu]]
*[[Andrei Florin Mircea]]
*[[Ioan Flueraș]]
* [[Gheorghe Flutur]]
*[[Ștefan (István) Foriș]] - Marius
*[[Ion Costache Frimu]]
* [[Gheorghe Funar]]
== G ==
*[[Suzana Gâdea]]
*[[Gala Galaction]]
*[[Grigore Geamănu]]
*[[Mircea Geoană]]
*[[Teohari Georgescu]]
*[[Mihai Gere]]
*[[Leon Ghelerter]]
*[[Mihail Ghelmegeanu]]
*[[Călin Georgescu]]
*[[Nicolae Gheorghe]] (Rom)
*[[Mihail Gheorghiu Bujor]]
*[[Ștefan Gheorghiu]]
*[[Vladimir Gheorghiu]]
* [[Gheorghe Gheorghiu-Dej]]
* [[Oliviu Gherman]]
*[[Onisifor Ghibu]]
*[[Dimitrie Ghica-Comănești]]
*[[Grigore Ghica]]
*[[Ioan Grigore Ghica]]
*[[Ion Ghica]] (Gika)
*[[Maria Ghițulică]]
*[[Ion Gigurtu]]
*[[Nicolae Giosan]]
* [[Octavian Goga]]
*[[Vasile Goldiș]]
*[[Alexandru G. Golescu]]
*[[Nicolae Golescu]]
*[[Ștefan Golescu]]
*[[Alina Gorghiu]]
*[[Gheorghe Grigorovici]]
*[[Sorin Mihai Grindeanu]]
* [[Petru Groza]]
*[[Cozmin Gușă]]
*[[Ștefan Gușă]] (general)
== H ==
*[[Pan Halippa]]
*[[Nicolae Constantin Haralambie]]
*[[Spiru Haret]]
*[[Emil Hațieganu]]
*[[Iulian Hatmanu]]
*[[George Homoștean]]
*[[Emil Hurezeanu]]
== I ==
* Avram Iancu
*[[Traian Igaș]]
*[[Ilie Ilașcu]]
* [[Ion Iliescu]]
*[[Ion Inculeț]]
*[[Natalia Intotero]]
*[[Natalia-Elena Intotero]]
* [[Klaus Iohannis|Klaus Werner Iohannis]]/Johannis
* [[Cazimir Ionescu]]
*[[Constantin Dudu Ionescu]]
*[[Magdalena Ionescu]]
*[[Mircea Ionescu-Quintus]] (1917-2017)
*[[Take Ionescu]]
*[[Vladimir Ionescu]]
*[[Florin Iordache]]
*[[Eugenia Iorga]]
* [[Nicolae Iorga]]
* [[Martin Isac]]
* [[Diana Iovanovici-Șoșoacă]]
* [[Constantin Mugurel Isărescu]]
*[[Mugur Isărescu]]
*[[Mihai Ispas]]
*[[Constantin Ivanovici]]
*[[George Ivașcu]]?
== J ==
* [[Atanase Joja]]
* [[Lajos Jordáky]]
* [[Iosif Jumanca]]
== K ==
* Karl Hohenzollern-Sigmaringen
*[[Attila Kelemen]]
*[[Mihail Kogălniceanu]]
== L ==
* [[Paul Lambrino]]
*[[Alexandru I. Lapedatu]]
*[[Elena Lasconi]]
*[[Aurel Lazăr]]
*[[Ilie Lazăr]]
*[[Ioan Liviu Țâroiu]]
* [[Vasile Luca]] (László Luka)
*[[Vasile Lucaciu]]
*[[Isac Ludo]]
*László Lukács (Laszlo Luca)
*[[Ioan Lupaș]]
*[[Mihai Lupoi]]
*Nicolae Lupu Costache ?
== M ==
*[[George Macovescu]]
*[[Titu Maiorescu]]
*[[Iulian Claudiu Manda]]
*[[Corneliu Mănescu]]
* [[Manea Mănescu]]
* [[Ramona Mănescu]]
* [[Iuliu Maniu]]
* [[Mihail Manoilescu]]
*[[Adrian Manolache]]
*[[Gheorghe Manole]]
* [[Nicolae Manolescu]]
*[[Gheorghe Manu]]
*[[Andrei Marga]]
*[[Dimitrie Marinescu|Dimitrie (Dumitru?) Marinescu]]
*[[Ion C. Marinescu]]
*[[Alexandru Marghiloman]]
*[[Dan Marţian]]
*[[Béla Markó]]
* [[Ion Gheorghe Maurer]]
*[[Petre Mavrogheni]]
*[[Radu Ștefan Mazăre]]
*[[Dumitru Mazilu]]
* [[Marian Petre Miluț]]
*[[Mioara Mantale]]
* [[Monica Macovei]]
*Virgil Măgureanu
*[[Petre Mavrogheni]]
*[[Dumitru Mazilu]]
*[[Marian Mierlă]]
*[[Teodor Meleșcanu]]
*[[Eugen Mihăescu]]
* Mihai I. (kralj) (1921-2017)
*[[Ioana Mihăilă]]
*[[Ion Mihalache]]
*Vasile Milea (general)
*Nicolae Militaru (general)
*[[Roxana Mînzatu]]
*[[Alexandru Moghioroș]]
*[[Ghiță Moscu]] (r. Gelber(t) Moscovici), tudi [[Alexandru Bădulescu]]
*[[Anton Moisescu]]
*[[Roman Moldovan]]
*[[Mihail Montanu]]
*Ilie B. Moscovici-"Tovilie"/ [[Ilie Moscovici]]
*[[Ghiță Moscu]]
*[[Aurel Dragoş Munteanu]]
*[[Neculai Munteanu]]
*[[Ana Mureșan]]
*[[Ilie Murgulescu]]
== N ==
* [[Zsolt Nagy]]
* [[Adrian Năstase]]
*[[Alexandru Nazare]]
*[[Vasile Neacşa]]
*[[Marian Neacșu]]
*[[Ciprian Necula]] (Rom)
*Liviu Negoita
*[[Victor Negrescu]]
*[[Paul Negriţiu]]
*[[Dan Nica]]
* [[Sergiu Nicolaescu]]
* [[Alexandru Nicolau]]
* [[Paul Niculescu]]
*[[Grigore Niculescu-Buzești]]
*[[Ion Niculi]]
* [[Sergiu Niță]]
== O ==
*[[Cornel Onescu]]
*[[Gabriel Oprea]]
*[[Gheorghe Oprea]]
*[[Leonard Orban]]
*[[Ludovic Orban]]
*[[Vlad Ovidiu]]
== P ==
* Ion Pacepa?(''Securitate'')
*[[Alexandru Paleologu]]
*[[Florentin Pandele]]
*[[Maria Paretti]]
* [[Constantin Ion Parhon]]
* [[Lucrețiu Pătrășcanu]]
* [[Ana Pauker]] (1893–1960)
* [[Marcel Pauker]] (1896–1938)
*[[Nicolae Penescu]]-Comnen
*[[Ștefan Peterfi]]
*[[Anca Petrescu]]
*[[Barbu Petrescu]]
*[[Constantin Titel Petrescu]]
*[[Ioana Petrescu]]
*[[Constantin Petrovicescu]]
*[[Sorina Pintea]]
*[[Constantin Pîrvulescu]] (Pârvulescu)
* [[Andrei Pleșu]]
*[[Rovana Plumb]]
* [[Victor Ponta|Victor Viorel Ponta]]
*[[Dănuț Pop]]
*[[Marian Petre Miluț|Ghiță Pop]]
*[[Gheorghe Pop de Băsești]]
* [[Călin Popescu-Tăriceanu]]
* [[Cristian Popescu Piedone]]
* [[Dumitru Popescu]]
* [[Ion Popescu-Puțuri]]
* [[Constantin Popovici]]
*[[Mihai Popovici]]
* [[Aurel Popovici]]
* [[Tudor Postelnicu]]
*[[Radu Preda]]
*[[Cătălin Marian Predoiu]]
*[[Grigore Preoteasa]]
*([[Constantin Prezan]]: maršal)
*[[Silviu Prigoană]]
* [[George Pruteanu]]
*Demeter Puni (Dumitru Puni)
* [[Hildegard Puwak]]
== R ==
* [[Grigore Răceanu]]
* [[Constantin Radu]]
* [[Ion Radu]]
* [[Nicolae Rădescu|Nicolae Radu Rădescu]]
*[[Gheorghe Rădulescu|Gheorghe 'Gogu' Rădulescu]]
*[[Mihail Ralea]]
*[[Iosif Rangheț]]
* [[Ion Rațiu]]
* [[Leonte Răutu]]
*[[Florin Roman]]
* [[Petre Roman]]
*[[Constantin Alexandru Rosetti]]
*[[Maria Rosetti]]
*[[Theodor Rosetti]]
*[[Nicolae Rosetti-Bălănescu]]
* [[Ioan Rus]]
*[[Iosif Rus]] (general)
*[[Nifon Rusailă]]
== S ==
* [[Mihail Sadoveanu]]
*[[Andrei Șaguna]]
*[[Leontin Sălăjan]]
* [[Constantin Sănătescu]]
*[[Marian Săniuță]]
*<bdi>[[Daciana Sârbu]]</bdi>
*[[Horia Sima]]
*[[George Simion]]
*[[Cristofor Simionescu]]
*[[Alfred Simonis]]
*[[Adrian Sîrbu]]
*[[Marin Sorescu]]
* [[Dan Șova]]
*[[Ion Stănescu]]
*[[Victor Stănculescu]] (general) [[Victor Atanasie Stănculescu]]
*[[Pavel Ștefan]]
*''Boris Stefanov Mateev''
*Nicolae ˛Stefanu˛tă
*[[Constantin Stere]]
*[[Barbu Alexandru Ştirbey]]
*[[Alex Mihai Stoenescu]]
*[[Nicolae Scarlat Stoenescu]]
*[[Ion Stoian]]
*[[Chivu Stoica]]
*[[Gheorghe Stoica]]
*[[Vasile Stoica]]
*[[Constantin C. Stoicescu]]
*[[Theodor Stolojan]]
*[[Radu Stroe]]
*[[Dimitrie Sturdza]]
*[[Daniel Suciu]]
*[[Ioan Suciu]]
*[[Iosif Szasz]]
*Zoltán Szövérfi
== T ==
*[[Ludovic Takács]]
*[[Doru Ioan Tărăcilă]]
*[[Claudiu Tărziu]]
*[[Gheorghe Tătărescu]]
*[[Iacob Teclu]]
*[[Bujor-Bogdan Teodoriu]]
*[[Eugen Teodorovici]]
*[[Cristian Terheș]]
*[[Nicolae Titulescu]]
*[[Petre Tobă]]
*[[Oana-Silvia Țoiu]]
*[[Ioan Toma]]
*[[Eugen Tomac]]
*[[Ioan Totu]]
*[[Virgil Trofin]]
*[[Gheorghe Trosca]] (general)
*[[Dragoș Tudorache]]
*[[Mihai Tudose]]
== U ==
* [[Elena Udrea]]
*József Uglar (Iosif Uglar)
*[[Mihai Ungheanu]]
* [[Mihai Răzvan Ungureanu]]
*[[Doru Viorel Ursu]]
*[[Ioan Ursu]]
== V ==
*[[Nicolae Văcăroiu]]
* [[Corneliu Vadim Tudor]]
*[[Alexandru Vaida-Voevod]]
*[[Vasile Vâlcu]]
*[[Doru Ioan Tărăcilă|Adina Vălean]]
*[[Darius Bogdan Vâlcov]]
*[[Adina Vălean|Adina Ioana Vălean]]
* [[Radu Vasile]]
*[[Lia Olguța Vasilescu]]
* [[Ilie Verdeț]]
* [[Teofil T. Vescan]]
* [[Adriean Videanu|Adrian Videanu]]
* [[Vasile Vîlcu]]
*[[Constantin Vișoianu]]
*Aurel Vlad
*[[Iulian Vlad]] (general-šef ''Securitate'')
*[[Gelu Voican-Voiculescu]]
* [[Dan Voiculescu]]
*[[Gelu Voican Voiculescu]]
*[[Vlad Voiculescu]]
*[[Gheorghe Constantin Voinea]]
* [[Ștefan Voitec]]
* [[Varujan Vosganian]]
== Z ==
* [[Duiliu Zamfirescu]]
* [[Elena Zamfirescu]]
== Glej tudi ==
* [[Seznam moldovskih politikov]]
{{seznami narodov po poklicu|politikov}}
[[Kategorija:Seznami Romunov|Politiki]]
[[Kategorija:Romunski politiki|*]]
gmdzltww4wv2suvsqvgw8g47t6gy8a5
6739661
6739525
2026-08-20T07:55:09Z
~2026-44996-51
264415
/* P */
6739661
wikitext
text/x-wiki
'''[[Seznam]] [[Romuni|romunskih]] [[politik]]ov.'''
{{seznami poklicev za narode|Romunov|Romunija|romunskih}}
{{CompactTOC2}}
== A ==
*[[Ion Agarbiceanu|Ion Agârbiceanu]]
*[[Constantin Agiu]]
*[[Aurel Aldea]]
*[[Vasile Alecsandri]]
*[[Ștefan Andrei]]
*[[Ecaterina Andronescu]]
*[[Constantin Angelescu]]
* [[Crin Antonescu]]
* [[Ion Antonescu]]
* [[Mihai Antonescu]]
* [[Gheorghe Apostol]]
* [[Ecaterina Arbore]]
*[[Gheorghe Argeșanu]]
*[[Constantin Argetoianu]]
*[[Clotilde Armand]]
*[[Apostol Arsache]] (''Apostolos Arsakis'')
*[[Gheorghe Asachi]]
*[[Alexandru Athanasiu]]
*[[Bogdan Aurescu]]
* [[Alexandru Averescu]]
*[[Carmen Avram]]
== B ==
* [[Victor Babiuc]]
*[[Elena Bacaloglu]]
*[[Marian Baciu]]
*[[Alexe Ion Bǎdǎrǎu]] (romun.-bolg.)
* [[Nicolae Bălcescu]]
*József Bánk (Iosif Banc)
*[[Vasile Bărbulescu]]
*George Bariț
* [[Alexandru Bârlădeanu]]
*[[Dan Barna]] /?/ [[Kelemen Hunor]]
* [[Traian Băsescu]]
* [[Gheorghe Pop de Băsești]]
* [[Gigi Becali]]
* [[Barbu Bellu]]
* [[Alexandru Bîrlădeanu]]
*[[Nicoleta Bitu]] (romska aktivistka)
* [[Vasile Blaga]]
* [[Ana Blandiana]]
* [[Emil Bobu]]
*[[Emil Boc]]
* [[Emil Bodnăraș]]
*[[Rareș Bogdan]]
*[[Ilie Bolojan]]
*[[Lasló Borbély]]
*[[Petre Borilă]] (''Iordan Dragan Rusev'')
*[[Iordana Borilă]]
*Constantin Andrei Bozianu ([[Constantin Bosianu]])
*[[Dimitrie Brătianu]]
*[[Dinu Brătianu]]
*[[Gheorghe I. Brătianu]]
* [[Ion I. C. Brătianu]]
* [[Vintilă Brătianu]]
* [[Daniel Breaz]]
* [[Anton Breitenhofer]]
*[[Silviu Brucan]]
*[[Valeriu Bucurescu]]
*[[Simion Bughici]]
*[[Mihail Gheorghiu Bujor]]
*Pál Bugyi
*[[Avram Bunaciu]]
*Sebastian „Tianu” Burduja
*[[Gheorghe Vasile Buzdugan]]
== C ==
*[[Constanța Crăciun]]
*[[Armand Mihail Călinescu]]
*[[Radu Câmpeanu]]
*[[Ion I. Câmpineanu]]
*[[Alexandrina Cantacuzino]]
*[[Alexandru Cantacuzino]]
*[[Gheorghe Grigore Cantacuzino]]
*[[Mihail G. Cantacuzino]]
*[[Ion Caramitru]]
*[[Petre P. Carp]]
*[[Barbu Ștefan Catargiu|Barbu (Ștefan) Catargiu]]
*[[Lascăr Constantin Catargiu|Lascăr (Constantin) Catargiu]]
*[[Petru Cazacu]]
*[[Elena Ceaușescu]]
* [[Nicolae Ceaușescu]]
*[[Nicu Ceaușescu]]
* [[Mircea Chelaru]]
* [[Iosif Chișinevschi]] (r. Jakob Roitman)
* [[Liuba Chișinevschi]] (Kišinjevskaja)
* [[Daniel Chițoiu]]
*[[Ștefan Cicio-Pop]]
*[[Sorin Mihai Cîmpeanu]]
*[[Mihai Chițac]] (general)
*[[Sorin Cîmpeanu]]
*[[Lina Ciobanu]]
*[[Ștefan Ciobanu]]
*[[Maria Ciocan]]
*[[Marcel Ciolacu]] ([[Ion-Marcel Ciolacu]])
* [[Dacian Cioloș]]
*[[Corneliu Ciontu]]
*[[Cristina Ciontu]]
* [[Victor Ciorbea]]
* [[Adrian Cioroianu]]
*[[Timotei Cipariu]]
*[[Constantin Cîrjan]]
*[[Iosif Chișinevschi]] (Roitman)
*[[Florin Cîțu]]
*[[Daniel Ciugureanu]]
*[[Tudor Ciuhodaru]]
*[[Nicolae Ciucă]]
*[[Constantin Coandă]]
*N. D. Cocea
*[[Corneliu Codreanu|Corneliu (Zelea) Codreanu]] (Corneliu Zelinski)
*[[Laura Codruța Kövesi]]
*[[Dumitru Coliu]]
*[[Ion Coman]]
*[[Teodor Coman]]
*[[Lazăr Comănescu]]
*[[Daniel Constantin]]
*[[Nicolae Constantin]]
*[[Alecu Constantinescu]]
* [[Emil Constantinescu|Emil Ion Constantinescu]]
*[[Miron Constantinescu]]
* [[George Copos]]
* [[Corneliu Coposu]]
*[[Titus Corlățean]]
* [[Doina Cornea]]
* [[Ion Cosma]]
*[[Constanța Crăciun]]
*[[Nichifor Crainic]]
*[[Ion Creangă]]
* [[Corina Crețu]]
*[[Nicolae Crețulescu]]
*[[Anton Crihan]] (1893-1993)
*patriarh [[Miron Cristea]]
*[[Gheorghe Cristescu]] (1882-1973)
*Ludovic Csupor (Lajos Csupor)
*[[Sergiu Cunescu]]
*Silviu Curticeanu
*[[Alexandru Ioan Cuza]]
== D ==
* [[Constantin Daicoviciu]]
* [[Vasile Daju]]
* [[Carmen Daniela Dan]]
*[[Nicușor Dan]]
*[[Vasilica Viorica Dăncilă]]
*[[George Ioan Dănescu]]
* [[Constantin Dăscălescu]]
*[[Cristian David]] (r. ''Cristian Troacă'')
*[[Gavril Dejeu]]
*[[Gheorghe Derussi]]
*[[Dan Deşliu]]
*[[Cristian Diaconescu]]
*[[Dumitru Diaconescu]]
*[[Ion Diaconescu]]
*[[Mircea Diaconu]]
*[[Constantin Diacoviciu]]
*[[Teodor Diamant]] (1810-1841)
*[[Ion Dic Dicescu]]
* [[Ion Dincă]]
*[[Constantin Dobrogeanu-Gherea]]
*[[Géza Domokos]]
*[[Constantin Drăgan]]
*[[Alexandru Drăghici]]
*[[Damien Drăghici]]
*[[Liviu Dragnea]]
*[[Silviu Dragomir]]
*[[Cătălin Drulă]]
* [[Ion G. Duca]]
* [[Emil Dumitrescu]]
*[[Mircea Dușa]]
== E ==
*[[Petru Enache]]
*[[Manolache Costache Epureanu]]
*[[Pantelimon Erhan]]
== F ==
*[[János Fazekas]]
*[[Ludovic Fazekaș]]
*[[Mircea Fechet]]
*([[Ferdinand I. Romunski]])
*[[Mihai Viorel Fifor]]
*[[Wilhelm Filderman]]
*[[Gabriela Firea]]
*[[Ion Emanoil Florescu]]
*[[Andrei Florin Mircea]]
*[[Ioan Flueraș]]
* [[Gheorghe Flutur]]
*[[Ștefan (István) Foriș]] - Marius
*[[Ion Costache Frimu]]
* [[Gheorghe Funar]]
== G ==
*[[Suzana Gâdea]]
*[[Gala Galaction]]
*[[Grigore Geamănu]]
*[[Mircea Geoană]]
*[[Teohari Georgescu]]
*[[Mihai Gere]]
*[[Leon Ghelerter]]
*[[Mihail Ghelmegeanu]]
*[[Călin Georgescu]]
*[[Nicolae Gheorghe]] (Rom)
*[[Mihail Gheorghiu Bujor]]
*[[Ștefan Gheorghiu]]
*[[Vladimir Gheorghiu]]
* [[Gheorghe Gheorghiu-Dej]]
* [[Oliviu Gherman]]
*[[Onisifor Ghibu]]
*[[Dimitrie Ghica-Comănești]]
*[[Grigore Ghica]]
*[[Ioan Grigore Ghica]]
*[[Ion Ghica]] (Gika)
*[[Maria Ghițulică]]
*[[Ion Gigurtu]]
*[[Nicolae Giosan]]
* [[Octavian Goga]]
*[[Vasile Goldiș]]
*[[Alexandru G. Golescu]]
*[[Nicolae Golescu]]
*[[Ștefan Golescu]]
*[[Alina Gorghiu]]
*[[Gheorghe Grigorovici]]
*[[Sorin Mihai Grindeanu]]
* [[Petru Groza]]
*[[Cozmin Gușă]]
*[[Ștefan Gușă]] (general)
== H ==
*[[Pan Halippa]]
*[[Nicolae Constantin Haralambie]]
*[[Spiru Haret]]
*[[Emil Hațieganu]]
*[[Iulian Hatmanu]]
*[[George Homoștean]]
*[[Emil Hurezeanu]]
== I ==
* Avram Iancu
*[[Traian Igaș]]
*[[Ilie Ilașcu]]
* [[Ion Iliescu]]
*[[Ion Inculeț]]
*[[Natalia Intotero]]
*[[Natalia-Elena Intotero]]
* [[Klaus Iohannis|Klaus Werner Iohannis]]/Johannis
* [[Cazimir Ionescu]]
*[[Constantin Dudu Ionescu]]
*[[Magdalena Ionescu]]
*[[Mircea Ionescu-Quintus]] (1917-2017)
*[[Take Ionescu]]
*[[Vladimir Ionescu]]
*[[Florin Iordache]]
*[[Eugenia Iorga]]
* [[Nicolae Iorga]]
* [[Martin Isac]]
* [[Diana Iovanovici-Șoșoacă]]
* [[Constantin Mugurel Isărescu]]
*[[Mugur Isărescu]]
*[[Mihai Ispas]]
*[[Constantin Ivanovici]]
*[[George Ivașcu]]?
== J ==
* [[Atanase Joja]]
* [[Lajos Jordáky]]
* [[Iosif Jumanca]]
== K ==
* Karl Hohenzollern-Sigmaringen
*[[Attila Kelemen]]
*[[Mihail Kogălniceanu]]
== L ==
* [[Paul Lambrino]]
*[[Alexandru I. Lapedatu]]
*[[Elena Lasconi]]
*[[Aurel Lazăr]]
*[[Ilie Lazăr]]
*[[Carol Loncear|Carol Loncear ]]
* [[Vasile Luca]] (László Luka)
*[[Vasile Lucaciu]]
*[[Isac Ludo]]
*László Lukács (Laszlo Luca)
*[[Ioan Lupaș]]
*[[Mihai Lupoi]]
*Nicolae Lupu Costache ?
== M ==
*[[George Macovescu]]
*[[Titu Maiorescu]]
*[[Iulian Claudiu Manda]]
*[[Corneliu Mănescu]]
* [[Manea Mănescu]]
* [[Ramona Mănescu]]
* [[Iuliu Maniu]]
* [[Mihail Manoilescu]]
*[[Adrian Manolache]]
*[[Gheorghe Manole]]
* [[Nicolae Manolescu]]
*[[Gheorghe Manu]]
*[[Béla Markó]]
*[[Andrei Marga]]
*[[Dimitrie Marinescu|Dimitrie (Dumitru?) Marinescu]]
*[[Ion C. Marinescu]]
*[[Alexandru Marghiloman]]
*[[Dan Marţian]]
*[[Béla Markó]]
* [[Ion Gheorghe Maurer]]
*[[Petre Mavrogheni]]
*[[Radu Ștefan Mazăre]]
*[[Dumitru Mazilu]]
* [[Marian Petre Miluț]]
*[[Mioara Mantale]]
* [[Monica Macovei]]
*Virgil Măgureanu
*[[Petre Mavrogheni]]
*[[Dumitru Mazilu]]
*[[Marian Mierlă]]
*[[Teodor Meleșcanu]]
*[[Eugen Mihăescu]]
* Mihai I. (kralj) (1921-2017)
*[[Ioana Mihăilă]]
*[[Ion Mihalache]]
*Vasile Milea (general)
*Nicolae Militaru (general)
*[[Roxana Mînzatu]]
*[[Alexandru Moghioroș]]
*[[Ghiță Moscu]] (r. Gelber(t) Moscovici), tudi [[Alexandru Bădulescu]]
*[[Anton Moisescu]]
*[[Roman Moldovan]]
*[[Mihail Montanu]]
*Ilie B. Moscovici-"Tovilie"/ [[Ilie Moscovici]]
*[[Ghiță Moscu]]
*[[Aurel Dragoş Munteanu]]
*[[Neculai Munteanu]]
*[[Ana Mureșan]]
*[[Ilie Murgulescu]]
== N ==
* [[Zsolt Nagy]]
* [[Adrian Năstase]]
*[[Alexandru Nazare]]
*[[Vasile Neacşa]]
*[[Marian Neacșu]]
*[[Ciprian Necula]] (Rom)
*Liviu Negoita
*[[Victor Negrescu]]
*[[Paul Negriţiu]]
*[[Dan Nica]]
* [[Sergiu Nicolaescu]]
* [[Alexandru Nicolau]]
* [[Paul Niculescu]]
*[[Grigore Niculescu-Buzești]]
*[[Ion Niculi]]
* [[Sergiu Niță]]
== O ==
*[[Cornel Onescu]]
*[[Gabriel Oprea]]
*[[Gheorghe Oprea]]
*[[Leonard Orban]]
*[[Ludovic Orban]]
*[[Vlad Ovidiu]]
== P ==
* Ion Pacepa?(''Securitate'')
*[[Alexandru Paleologu]]
*[[Florentin Pandele]]
*[[Maria Paretti]]
* [[Constantin Ion Parhon]]
* [[Lucrețiu Pătrășcanu]]
* [[Ana Pauker]] (1893–1960)
* [[Marcel Pauker]] (1896–1938)
*[[Nicolae Penescu]]-Comnen
*[[Ștefan Peterfi]]
*[[Anca Petrescu]]
*[[Barbu Petrescu]]
*[[Constantin Titel Petrescu]]
*[[Dumitru Petrescu]]
*[[Ioana Petrescu]]
*[[Constantin Petrovicescu]]
*[[Sorina Pintea]]
*[[Constantin Pîrvulescu]] (Pârvulescu)
* [[Andrei Pleșu]]
*[[Rovana Plumb]]
* [[Victor Ponta|Victor Viorel Ponta]]
*[[Dănuț Pop]]
*[[Marian Petre Miluț|Ghiță Pop]]
*[[Gheorghe Pop de Băsești]]
* [[Călin Popescu-Tăriceanu]]
* [[Cristian Popescu Piedone]]
* [[Dumitru Popescu]]
* [[Ion Popescu-Puțuri]]
* [[Constantin Popovici]]
*[[Mihai Popovici]]
* [[Aurel Popovici]]
* [[Tudor Postelnicu]]
*[[Radu Preda]]
*[[Cătălin Marian Predoiu]]
*[[Grigore Preoteasa]]
*([[Constantin Prezan]]: maršal)
*[[Silviu Prigoană]]
* [[George Pruteanu]]
*Demeter Puni (Dumitru Puni)
* [[Hildegard Puwak]]
== R ==
* [[Grigore Răceanu]]
* [[Constantin Radu]]
* [[Ion Radu]]
* [[Nicolae Rădescu|Nicolae Radu Rădescu]]
*[[Gheorghe Rădulescu|Gheorghe 'Gogu' Rădulescu]]
*[[Mihail Ralea]]
*[[Iosif Rangheț]]
* [[Ion Rațiu]]
* [[Leonte Răutu]]
*[[Florin Roman]]
* [[Petre Roman]]
*[[Constantin Alexandru Rosetti]]
*[[Maria Rosetti]]
*[[Theodor Rosetti]]
*[[Nicolae Rosetti-Bălănescu]]
* [[Ioan Rus]]
*[[Iosif Rus]] (general)
*[[Nifon Rusailă]]
== S ==
* [[Mihail Sadoveanu]]
*[[Andrei Șaguna]]
*[[Leontin Sălăjan]]
* [[Constantin Sănătescu]]
*[[Marian Săniuță]]
*<bdi>[[Daciana Sârbu]]</bdi>
*[[Horia Sima]]
*[[George Simion]]
*[[Cristofor Simionescu]]
*[[Alfred Simonis]]
*[[Adrian Sîrbu]]
*[[Marin Sorescu]]
* [[Dan Șova]]
*[[Ion Stănescu]]
*[[Victor Stănculescu]] (general) [[Victor Atanasie Stănculescu]]
*[[Pavel Ștefan]]
*''Boris Stefanov Mateev''
*Nicolae ˛Stefanu˛tă
*[[Constantin Stere]]
*[[Barbu Alexandru Ştirbey]]
*[[Alex Mihai Stoenescu]]
*[[Nicolae Scarlat Stoenescu]]
*[[Ion Stoian]]
*[[Chivu Stoica]]
*[[Gheorghe Stoica]]
*[[Vasile Stoica]]
*[[Constantin C. Stoicescu]]
*[[Theodor Stolojan]]
*[[Radu Stroe]]
*[[Dimitrie Sturdza]]
*[[Daniel Suciu]]
*[[Ioan Suciu]]
*[[Iosif Szasz]]
*Zoltán Szövérfi
== T ==
*[[Ludovic Takács]]
*[[Doru Ioan Tărăcilă]]
*[[Ioan Liviu Țâroiu]]
*[[Claudiu Tărziu]]
*[[Gheorghe Tătărescu]]
*[[Iacob Teclu]]
*[[Bujor-Bogdan Teodoriu]]
*[[Eugen Teodorovici]]
*[[Cristian Terheș]]
*[[Nicolae Titulescu]]
*[[Petre Tobă]]
*[[Oana-Silvia Țoiu]]
*[[Ioan Toma]]
*[[Eugen Tomac]]
*[[Ioan Totu]]
*[[Virgil Trofin]]
*[[Gheorghe Trosca]] (general)
*[[Dragoș Tudorache]]
*[[Mihai Tudose]]
== U ==
* [[Elena Udrea]]
*József Uglar (Iosif Uglar)
*[[Mihai Ungheanu]]
* [[Mihai Răzvan Ungureanu]]
*[[Doru Viorel Ursu]]
*[[Ioan Ursu]]
== V ==
*[[Nicolae Văcăroiu]]
* [[Corneliu Vadim Tudor]]
*[[Alexandru Vaida-Voevod]]
*[[Vasile Vâlcu]]
*[[Doru Ioan Tărăcilă|Adina Vălean]]
*[[Darius Bogdan Vâlcov]]
*[[Adina Vălean|Adina Ioana Vălean]]
* [[Radu Vasile]]
*[[Lia Olguța Vasilescu]]
* [[Ilie Verdeț]]
* [[Teofil T. Vescan]]
* [[Adriean Videanu|Adrian Videanu]]
* [[Vasile Vîlcu]]
*[[Constantin Vișoianu]]
*Aurel Vlad
*[[Iulian Vlad]] (general-šef ''Securitate'')
*[[Gelu Voican-Voiculescu]]
* [[Dan Voiculescu]]
*[[Gelu Voican Voiculescu]]
*[[Vlad Voiculescu]]
*[[Gheorghe Constantin Voinea]]
* [[Ștefan Voitec]]
* [[Varujan Vosganian]]
== Z ==
* [[Duiliu Zamfirescu]]
* [[Elena Zamfirescu]]
== Glej tudi ==
* [[Seznam moldovskih politikov]]
{{seznami narodov po poklicu|politikov}}
[[Kategorija:Seznami Romunov|Politiki]]
[[Kategorija:Romunski politiki|*]]
sv5vjogqjnurxsz0ykfhzfz2mxua7v0
6739664
6739661
2026-08-20T08:00:41Z
~2026-44996-51
264415
/* K */
6739664
wikitext
text/x-wiki
'''[[Seznam]] [[Romuni|romunskih]] [[politik]]ov.'''
{{seznami poklicev za narode|Romunov|Romunija|romunskih}}
{{CompactTOC2}}
== A ==
*[[Mircea Abrudean]]
*[[Ion Agarbiceanu|Ion Agârbiceanu]]
*[[Constantin Agiu]]
*[[Aurel Aldea]]
*[[Vasile Alecsandri]]
*[[Ștefan Andrei]]
*[[Ecaterina Andronescu]]
*[[Constantin Angelescu]]
* [[Crin Antonescu]]
* [[Ion Antonescu]]
* [[Mihai Antonescu]]
* [[Gheorghe Apostol]]
* [[Ecaterina Arbore]]
*[[Gheorghe Argeșanu]]
*[[Constantin Argetoianu]]
*[[Clotilde Armand]]
*[[Apostol Arsache]] (''Apostolos Arsakis'')
*[[Gheorghe Asachi]]
*[[Alexandru Athanasiu]]
*[[Bogdan Aurescu]]
* [[Alexandru Averescu]]
*[[Carmen Avram]]
== B ==
* [[Victor Babiuc]]
*[[Elena Bacaloglu]]
*[[Marian Baciu]]
*[[Alexe Ion Bǎdǎrǎu]] (romun.-bolg.)
* [[Nicolae Bălcescu]]
*József Bánk (Iosif Banc)
*[[Vasile Bărbulescu]]
*George Bariț
* [[Alexandru Bârlădeanu]]
*[[Dan Barna]] /?/ [[Kelemen Hunor]]
* [[Traian Băsescu]]
* [[Gheorghe Pop de Băsești]]
* [[Gigi Becali]]
* [[Barbu Bellu]]
* [[Alexandru Bîrlădeanu]]
*[[Nicoleta Bitu]] (romska aktivistka)
* [[Vasile Blaga]]
* [[Ana Blandiana]]
* [[Emil Bobu]]
*[[Emil Boc]]
* [[Emil Bodnăraș]]
*[[Rareș Bogdan]]
*[[Ilie Bolojan]]
*[[Lasló Borbély]]
*[[Petre Borilă]] (''Iordan Dragan Rusev'')
*[[Iordana Borilă]]
*Constantin Andrei Bozianu ([[Constantin Bosianu]])
*[[Dimitrie Brătianu]]
*[[Dinu Brătianu]]
*[[Gheorghe I. Brătianu]]
* [[Ion I. C. Brătianu]]
* [[Vintilă Brătianu]]
* [[Daniel Breaz]]
* [[Anton Breitenhofer]]
*[[Silviu Brucan]]
*[[Valeriu Bucurescu]]
*[[Simion Bughici]]
*[[Mihail Gheorghiu Bujor]]
*Pál Bugyi
*[[Avram Bunaciu]]
*Sebastian „Tianu” Burduja
*[[Gheorghe Vasile Buzdugan]]
== C ==
*[[Constanța Crăciun]]
*[[Armand Mihail Călinescu]]
*[[Radu Câmpeanu]]
*[[Ion I. Câmpineanu]]
*[[Alexandrina Cantacuzino]]
*[[Alexandru Cantacuzino]]
*[[Gheorghe Grigore Cantacuzino]]
*[[Mihail G. Cantacuzino]]
*[[Ion Caramitru]]
*[[Petre P. Carp]]
*[[Barbu Ștefan Catargiu|Barbu (Ștefan) Catargiu]]
*[[Lascăr Constantin Catargiu|Lascăr (Constantin) Catargiu]]
*[[Petru Cazacu]]
*[[Elena Ceaușescu]]
* [[Nicolae Ceaușescu]]
*[[Nicu Ceaușescu]]
* [[Mircea Chelaru]]
* [[Iosif Chișinevschi]] (r. Jakob Roitman)
* [[Liuba Chișinevschi]] (Kišinjevskaja)
* [[Daniel Chițoiu]]
*[[Ștefan Cicio-Pop]]
*[[Sorin Mihai Cîmpeanu]]
*[[Mihai Chițac]] (general)
*[[Sorin Cîmpeanu]]
*[[Lina Ciobanu]]
*[[Ștefan Ciobanu]]
*[[Maria Ciocan]]
*[[Marcel Ciolacu]] ([[Ion-Marcel Ciolacu]])
* [[Dacian Cioloș]]
*[[Corneliu Ciontu]]
*[[Cristina Ciontu]]
* [[Victor Ciorbea]]
* [[Adrian Cioroianu]]
*[[Timotei Cipariu]]
*[[Constantin Cîrjan]]
*[[Iosif Chișinevschi]] (''Roitman'')
*[[Florin Cîțu]]
*[[Daniel Ciugureanu]]
*[[Tudor Ciuhodaru]]
*[[Nicolae Ciucă]]
*[[Constantin Coandă]]
*N. D. Cocea
*[[Corneliu Codreanu|Corneliu (Zelea) Codreanu]] (''Corneliu Zelinski'')
*[[Laura Codruța Kövesi]]
*[[Dumitru Coliu]]
*[[Ion Coman]]
*[[Teodor Coman]]
*[[Lazăr Comănescu]]
*[[Daniel Constantin]]
*[[Nicolae Constantin]]
*[[Alecu Constantinescu]]
* [[Emil Constantinescu|Emil Ion Constantinescu]]
*[[Miron Constantinescu]]
* [[George Copos]]
* [[Corneliu Coposu]]
*[[Titus Corlățean]]
* [[Doina Cornea]]
* [[Ion Cosma]]
*[[Constanța Crăciun]]
*[[Nichifor Crainic]]
*[[Ion Creangă]]
* [[Corina Crețu]]
*[[Nicolae Crețulescu]]
*[[Anton Crihan]] (1893-1993)
*patriarh [[Miron Cristea]]
*[[Gheorghe Cristescu]] (1882-1973)
*Ludovic Csupor (Lajos Csupor)
*[[Sergiu Cunescu]]
*Silviu Curticeanu
*[[Alexandru Ioan Cuza]]
== D ==
* [[Constantin Daicoviciu]]
* [[Vasile Daju]]
* [[Carmen Daniela Dan]]
*[[Nicușor Dan]]
*[[Vasilica Viorica Dăncilă]]
*[[George Ioan Dănescu]]
* [[Constantin Dăscălescu]]
*[[Cristian David]] (r. ''Cristian Troacă'')
*[[Gavril Dejeu]]
*[[Gheorghe Derussi]]
*[[Dan Deşliu]]
*[[Cristian Diaconescu]]
*[[Dumitru Diaconescu]]
*[[Ion Diaconescu]]
*[[Mircea Diaconu]]
*[[Constantin Diacoviciu]]
*[[Teodor Diamant]] (1810-1841)
*[[Ion Dic Dicescu]]
* [[Ion Dincă]]
*[[Constantin Dobrogeanu-Gherea]]
*[[Géza Domokos]]
*[[Constantin Drăgan]]
*[[Alexandru Drăghici]]
*[[Damien Drăghici]]
*[[Liviu Dragnea]]
*[[Silviu Dragomir]]
*[[Anca Dragu]]
*[[Cătălin Drulă]]
* [[Ion G. Duca]]
* [[Emil Dumitrescu]]
*[[Mircea Dușa]]
== E ==
*[[Petru Enache]]
*[[Manolache Costache Epureanu]]
*[[Pantelimon Erhan]]
== F ==
*[[János Fazekas]]
*[[Ludovic Fazekaș]]
*[[Mircea Fechet]]
*([[Ferdinand I. Romunski]])
*[[Mihai Viorel Fifor]]
*[[Wilhelm Filderman]]
*[[Gabriela Firea]]
*[[Ion Emanoil Florescu]]
*[[Andrei Florin Mircea]]
*[[Ioan Flueraș]]
* [[Gheorghe Flutur]]
*[[Ștefan (István) Foriș]] - Marius
*[[Ion Costache Frimu]]
* [[Gheorghe Funar]]
== G ==
*[[Suzana Gâdea]]
*[[Gala Galaction]]
*[[Grigore Geamănu]]
*[[Mircea Geoană]]
*[[Teohari Georgescu]]
*[[Mihai Gere]]
*[[Leon Ghelerter]]
*[[Mihail Ghelmegeanu]]
*[[Călin Georgescu]]
*[[Nicolae Gheorghe]] (Rom)
*[[Mihail Gheorghiu Bujor]]
*[[Ștefan Gheorghiu]]
*[[Vladimir Gheorghiu]]
* [[Gheorghe Gheorghiu-Dej]]
* [[Oliviu Gherman]]
*[[Onisifor Ghibu]]
*[[Dimitrie Ghica-Comănești]]
*[[Grigore Ghica]]
*[[Ioan Grigore Ghica]]
*[[Ion Ghica]] (Gika)
*[[Maria Ghițulică]]
*[[Ion Gigurtu]]
*[[Nicolae Giosan]]
* [[Octavian Goga]]
*[[Vasile Goldiș]]
*[[Alexandru G. Golescu]]
*[[Nicolae Golescu]]
*[[Ștefan Golescu]]
*[[Alina Gorghiu]]
*[[Gheorghe Grigorovici]]
*[[Sorin Mihai Grindeanu]]
* [[Petru Groza]]
*[[Cozmin Gușă]]
*[[Ștefan Gușă]] (general)
== H ==
*[[Pan Halippa]]
*[[Nicolae Constantin Haralambie]]
*[[Spiru Haret]]
*[[Emil Hațieganu]]
*[[Iulian Hatmanu]]
*[[George Homoștean]]
*[[Emil Hurezeanu]]
== I ==
* Avram Iancu
*[[Traian Igaș]]
*[[Ilie Ilașcu]]
* [[Ion Iliescu]]
*[[Ion Inculeț]]
*[[Natalia Intotero]]
*[[Natalia-Elena Intotero]]
* [[Klaus Iohannis|Klaus Werner Iohannis]]/Johannis
* [[Cazimir Ionescu]]
*[[Constantin Dudu Ionescu]]
*[[Magdalena Ionescu]]
*[[Mircea Ionescu-Quintus]] (1917-2017)
*[[Take Ionescu]]
*[[Vladimir Ionescu]]
*[[Florin Iordache]]
*[[Eugenia Iorga]]
* [[Nicolae Iorga]]
* [[Martin Isac]]
* [[Diana Iovanovici-Șoșoacă]]
* [[Constantin Mugurel Isărescu]]
*[[Mugur Isărescu]]
*[[Mihai Ispas]]
*[[Constantin Ivanovici]]
*[[George Ivașcu]]?
== J ==
* [[Atanase Joja]]
* [[Lajos Jordáky]]
* [[Iosif Jumanca]]
== K ==
* Karl Hohenzollern-Sigmaringen
*[[Attila Kelemen]]
*[[Hunor Kelemen]]
*[[Mihail Kogălniceanu]]
== L ==
* [[Paul Lambrino]]
*[[Alexandru I. Lapedatu]]
*[[Elena Lasconi]]
*[[Aurel Lazăr]]
*[[Ilie Lazăr]]
*[[Carol Loncear|Carol Loncear ]]
* [[Vasile Luca]] (László Luka)
*[[Vasile Lucaciu]]
*[[Isac Ludo]]
*László Lukács (Laszlo Luca)
*[[Ioan Lupaș]]
*[[Mihai Lupoi]]
*Nicolae Lupu Costache ?
== M ==
*[[George Macovescu]]
*[[Titu Maiorescu]]
*[[Iulian Claudiu Manda]]
*[[Corneliu Mănescu]]
* [[Manea Mănescu]]
* [[Ramona Mănescu]]
* [[Iuliu Maniu]]
* [[Mihail Manoilescu]]
*[[Adrian Manolache]]
*[[Gheorghe Manole]]
* [[Nicolae Manolescu]]
*[[Gheorghe Manu]]
*[[Béla Markó]]
*[[Andrei Marga]]
*[[Dimitrie Marinescu|Dimitrie (Dumitru?) Marinescu]]
*[[Ion C. Marinescu]]
*[[Alexandru Marghiloman]]
*[[Dan Marţian]]
*[[Béla Markó]]
* [[Ion Gheorghe Maurer]]
*[[Petre Mavrogheni]]
*[[Radu Ștefan Mazăre]]
*[[Dumitru Mazilu]]
* [[Marian Petre Miluț]]
*[[Mioara Mantale]]
* [[Monica Macovei]]
*Virgil Măgureanu
*[[Petre Mavrogheni]]
*[[Dumitru Mazilu]]
*[[Marian Mierlă]]
*[[Teodor Meleșcanu]]
*[[Eugen Mihăescu]]
* Mihai I. (kralj) (1921-2017)
*[[Ioana Mihăilă]]
*[[Ion Mihalache]]
*Vasile Milea (general)
*Nicolae Militaru (general)
*[[Roxana Mînzatu]]
*[[Alexandru Moghioroș]]
*[[Ghiță Moscu]] (r. Gelber(t) Moscovici), tudi [[Alexandru Bădulescu]]
*[[Anton Moisescu]]
*[[Roman Moldovan]]
*[[Mihail Montanu]]
*Ilie B. Moscovici-"Tovilie"/ [[Ilie Moscovici]]
*[[Ghiță Moscu]]
*[[Aurel Dragoş Munteanu]]
*[[Neculai Munteanu]]
*[[Ana Mureșan]]
*[[Ilie Murgulescu]]
== N ==
* [[Zsolt Nagy]]
* [[Adrian Năstase]]
*[[Alexandru Nazare]]
*[[Vasile Neacşa]]
*[[Marian Neacșu]]
*[[Ciprian Necula]] (Rom)
*Liviu Negoita
*[[Victor Negrescu]]
*[[Paul Negriţiu]]
*[[Dan Nica]]
* [[Sergiu Nicolaescu]]
* [[Alexandru Nicolau]]
* [[Paul Niculescu]]
*[[Grigore Niculescu-Buzești]]
*[[Ion Niculi]]
* [[Sergiu Niță]]
== O ==
*[[Cornel Onescu]]
*[[Gabriel Oprea]]
*[[Gheorghe Oprea]]
*[[Leonard Orban]]
*[[Ludovic Orban]]
*[[Vlad Ovidiu]]
== P ==
* Ion Pacepa?(''Securitate'')
*[[Alexandru Paleologu]]
*[[Florentin Pandele]]
*[[Maria Paretti]]
* [[Constantin Ion Parhon]]
* [[Lucrețiu Pătrășcanu]]
* [[Ana Pauker]] (1893–1960)
* [[Marcel Pauker]] (1896–1938)
*[[Nicolae Penescu]]-Comnen
*[[Ștefan Peterfi]]
*[[Anca Petrescu]]
*[[Barbu Petrescu]]
*[[Constantin Titel Petrescu]]
*[[Dumitru Petrescu]]
*[[Ioana Petrescu]]
*[[Constantin Petrovicescu]]
*[[Sorina Pintea]]
*[[Constantin Pîrvulescu]] (Pârvulescu)
* [[Andrei Pleșu]]
*[[Rovana Plumb]]
* [[Victor Ponta|Victor Viorel Ponta]]
*[[Dănuț Pop]]
*[[Marian Petre Miluț|Ghiță Pop]]
*[[Gheorghe Pop de Băsești]]
* [[Călin Popescu-Tăriceanu]]
* [[Cristian Popescu Piedone]]
* [[Dumitru Popescu]]
* [[Ion Popescu-Puțuri]]
* [[Constantin Popovici]]
*[[Mihai Popovici]]
* [[Aurel Popovici]]
* [[Tudor Postelnicu]]
*[[Radu Preda]]
*[[Cătălin Marian Predoiu]]
*[[Grigore Preoteasa]]
*([[Constantin Prezan]]: maršal)
*[[Silviu Prigoană]]
* [[George Pruteanu]]
*Demeter Puni (Dumitru Puni)
* [[Hildegard Puwak]]
== R ==
* [[Grigore Răceanu]]
* [[Constantin Radu]]
* [[Ion Radu]]
* [[Nicolae Rădescu|Nicolae Radu Rădescu]]
*[[Gheorghe Rădulescu|Gheorghe 'Gogu' Rădulescu]]
*[[Mihail Ralea]]
*[[Iosif Rangheț]]
* [[Ion Rațiu]]
* [[Leonte Răutu]]
*[[Florin Roman]]
* [[Petre Roman]]
*[[Constantin Alexandru Rosetti]]
*[[Maria Rosetti]]
*[[Theodor Rosetti]]
*[[Nicolae Rosetti-Bălănescu]]
* [[Ioan Rus]]
*[[Iosif Rus]] (general)
*[[Nifon Rusailă]]
== S ==
* [[Mihail Sadoveanu]]
*[[Andrei Șaguna]]
*[[Leontin Sălăjan]]
* [[Constantin Sănătescu]]
*[[Marian Săniuță]]
*<bdi>[[Daciana Sârbu]]</bdi>
*[[Horia Sima]]
*[[George Simion]]
*[[Cristofor Simionescu]]
*[[Alfred Simonis]]
*[[Adrian Sîrbu]]
*[[Marin Sorescu]]
* [[Dan Șova]]
*[[Ion Stănescu]]
*[[Victor Stănculescu]] (general) [[Victor Atanasie Stănculescu]]
*[[Pavel Ștefan]]
*''Boris Stefanov Mateev''
*Nicolae ˛Stefanu˛tă
*[[Constantin Stere]]
*[[Barbu Alexandru Ştirbey]]
*[[Alex Mihai Stoenescu]]
*[[Nicolae Scarlat Stoenescu]]
*[[Ion Stoian]]
*[[Chivu Stoica]]
*[[Gheorghe Stoica]]
*[[Vasile Stoica]]
*[[Constantin C. Stoicescu]]
*[[Theodor Stolojan]]
*[[Radu Stroe]]
*[[Dimitrie Sturdza]]
*[[Daniel Suciu]]
*[[Ioan Suciu]]
*[[Iosif Szasz]]
*Zoltán Szövérfi
== T ==
*[[Ludovic Takács]]
*[[Doru Ioan Tărăcilă]]
*[[Ioan Liviu Țâroiu]]
*[[Claudiu Tărziu]]
*[[Gheorghe Tătărescu]]
*[[Iacob Teclu]]
*[[Bujor-Bogdan Teodoriu]]
*[[Eugen Teodorovici]]
*[[Cristian Terheș]]
*[[Nicolae Titulescu]]
*[[Petre Tobă]]
*[[Oana-Silvia Țoiu]]
*[[Ioan Toma]]
*[[Eugen Tomac]]
*[[Ioan Totu]]
*[[Virgil Trofin]]
*[[Gheorghe Trosca]] (general)
*[[Dragoș Tudorache]]
*[[Mihai Tudose]]
== U ==
* [[Elena Udrea]]
*József Uglar (Iosif Uglar)
*[[Mihai Ungheanu]]
* [[Mihai Răzvan Ungureanu]]
*[[Doru Viorel Ursu]]
*[[Ioan Ursu]]
== V ==
*[[Nicolae Văcăroiu]]
* [[Corneliu Vadim Tudor]]
*[[Alexandru Vaida-Voevod]]
*[[Vasile Vâlcu]]
*[[Doru Ioan Tărăcilă|Adina Vălean]]
*[[Darius Bogdan Vâlcov]]
*[[Adina Vălean|Adina Ioana Vălean]]
* [[Radu Vasile]]
*[[Lia Olguța Vasilescu]]
* [[Ilie Verdeț]]
* [[Teofil T. Vescan]]
* [[Adriean Videanu|Adrian Videanu]]
* [[Vasile Vîlcu]]
*[[Constantin Vișoianu]]
*Aurel Vlad
*[[Iulian Vlad]] (general-šef ''Securitate'')
*[[Gelu Voican-Voiculescu]]
* [[Dan Voiculescu]]
*[[Gelu Voican Voiculescu]]
*[[Vlad Voiculescu]]
*[[Gheorghe Constantin Voinea]]
* [[Ștefan Voitec]]
* [[Varujan Vosganian]]
== Z ==
* [[Duiliu Zamfirescu]]
* [[Elena Zamfirescu]]
== Glej tudi ==
* [[Seznam moldovskih politikov]]
{{seznami narodov po poklicu|politikov}}
[[Kategorija:Seznami Romunov|Politiki]]
[[Kategorija:Romunski politiki|*]]
i30khws09203zqzsf1009te36cawo9x
6739672
6739664
2026-08-20T08:13:58Z
~2026-44996-51
264415
/* N */
6739672
wikitext
text/x-wiki
'''[[Seznam]] [[Romuni|romunskih]] [[politik]]ov.'''
{{seznami poklicev za narode|Romunov|Romunija|romunskih}}
{{CompactTOC2}}
== A ==
*[[Mircea Abrudean]]
*[[Ion Agarbiceanu|Ion Agârbiceanu]]
*[[Constantin Agiu]]
*[[Aurel Aldea]]
*[[Vasile Alecsandri]]
*[[Ștefan Andrei]]
*[[Ecaterina Andronescu]]
*[[Constantin Angelescu]]
* [[Crin Antonescu]]
* [[Ion Antonescu]]
* [[Mihai Antonescu]]
* [[Gheorghe Apostol]]
* [[Ecaterina Arbore]]
*[[Gheorghe Argeșanu]]
*[[Constantin Argetoianu]]
*[[Clotilde Armand]]
*[[Apostol Arsache]] (''Apostolos Arsakis'')
*[[Gheorghe Asachi]]
*[[Alexandru Athanasiu]]
*[[Bogdan Aurescu]]
* [[Alexandru Averescu]]
*[[Carmen Avram]]
== B ==
* [[Victor Babiuc]]
*[[Elena Bacaloglu]]
*[[Marian Baciu]]
*[[Alexe Ion Bǎdǎrǎu]] (romun.-bolg.)
* [[Nicolae Bălcescu]]
*József Bánk (Iosif Banc)
*[[Vasile Bărbulescu]]
*George Bariț
* [[Alexandru Bârlădeanu]]
*[[Dan Barna]] /?/ [[Kelemen Hunor]]
* [[Traian Băsescu]]
* [[Gheorghe Pop de Băsești]]
* [[Gigi Becali]]
* [[Barbu Bellu]]
* [[Alexandru Bîrlădeanu]]
*[[Nicoleta Bitu]] (romska aktivistka)
* [[Vasile Blaga]]
* [[Ana Blandiana]]
* [[Emil Bobu]]
*[[Emil Boc]]
* [[Emil Bodnăraș]]
*[[Rareș Bogdan]]
*[[Ilie Bolojan]]
*[[Lasló Borbély]]
*[[Petre Borilă]] (''Iordan Dragan Rusev'')
*[[Iordana Borilă]]
*Constantin Andrei Bozianu ([[Constantin Bosianu]])
*[[Dimitrie Brătianu]]
*[[Dinu Brătianu]]
*[[Gheorghe I. Brătianu]]
* [[Ion I. C. Brătianu]]
* [[Vintilă Brătianu]]
* [[Daniel Breaz]]
* [[Anton Breitenhofer]]
*[[Silviu Brucan]]
*[[Valeriu Bucurescu]]
*[[Simion Bughici]]
*[[Mihail Gheorghiu Bujor]]
*Pál Bugyi
*[[Avram Bunaciu]]
*Sebastian „Tianu” Burduja
*[[Gheorghe Vasile Buzdugan]]
== C ==
*[[Constanța Crăciun]]
*[[Armand Mihail Călinescu]]
*[[Radu Câmpeanu|Radu-Anton Câmpeanu]]
*[[Ion I. Câmpineanu]]
*[[Alexandrina Cantacuzino]]
*[[Alexandru Cantacuzino]]
*[[Gheorghe Grigore Cantacuzino]]
*[[Mihail G. Cantacuzino]]
*[[Ion Caramitru]]
*[[Petre P. Carp]]
*[[Barbu Ștefan Catargiu|Barbu (Ștefan) Catargiu]]
*[[Lascăr Constantin Catargiu|Lascăr (Constantin) Catargiu]]
*[[Petru Cazacu]]
*[[Elena Ceaușescu]]
* [[Nicolae Ceaușescu]]
*[[Nicu Ceaușescu]]
* [[Mircea Chelaru]]
* [[Iosif Chișinevschi]] (r. Jakob Roitman)
* [[Liuba Chișinevschi]] (Kišinjevskaja)
* [[Daniel Chițoiu]]
*[[Ștefan Cicio-Pop]]
*[[Sorin Mihai Cîmpeanu]]
*[[Mihai Chițac]] (general)
*[[Sorin Cîmpeanu]]
*[[Lina Ciobanu]]
*[[Ștefan Ciobanu]]
*[[Maria Ciocan]]
*[[Marcel Ciolacu]] ([[Ion-Marcel Ciolacu]])
* [[Dacian Cioloș]]
*[[Corneliu Ciontu]]
*[[Cristina Ciontu]]
* [[Victor Ciorbea]]
* [[Adrian Cioroianu]]
*[[Timotei Cipariu]]
*[[Constantin Cîrjan]]
*[[Iosif Chișinevschi]] (''Roitman'')
*[[Florin Cîțu]]
*[[Daniel Ciugureanu]]
*[[Tudor Ciuhodaru]]
*[[Nicolae Ciucă]]
*[[Constantin Coandă]]
*N. D. Cocea
*[[Corneliu Codreanu|Corneliu (Zelea) Codreanu]] (''Corneliu Zelinski'')
*[[Laura Codruța Kövesi]]
*[[Dumitru Coliu]]
*[[Ion Coman]]
*[[Teodor Coman]]
*[[Lazăr Comănescu]]
*[[Daniel Constantin]]
*[[Nicolae Constantin]]
*[[Alecu Constantinescu]]
* [[Emil Constantinescu|Emil Ion Constantinescu]]
*[[Miron Constantinescu]]
* [[George Copos]]
* [[Corneliu Coposu]]
*[[Titus Corlățean]]
* [[Doina Cornea]]
* [[Ion Cosma]]
*[[Constanța Crăciun]]
*[[Nichifor Crainic]]
*[[Ion Creangă]]
* [[Corina Crețu]]
*[[Nicolae Crețulescu]]
*[[Anton Crihan]] (1893-1993)
*patriarh [[Miron Cristea]]
*[[Gheorghe Cristescu]] (1882-1973)
*Ludovic Csupor (Lajos Csupor)
*[[Sergiu Cunescu]]
*Silviu Curticeanu
*[[Alexandru Ioan Cuza]]
== D ==
* [[Constantin Daicoviciu]]
* [[Vasile Daju]]
* [[Carmen Daniela Dan]]
*[[Nicușor Dan]]
*[[Vasilica Viorica Dăncilă]]
*[[George Ioan Dănescu]]
* [[Constantin Dăscălescu]]
*[[Cristian David]] (r. ''Cristian Troacă'')
*[[Gavril Dejeu]]
*[[Gheorghe Derussi]]
*[[Dan Deşliu]]
*[[Cristian Diaconescu]]
*[[Dumitru Diaconescu]]
*[[Ion Diaconescu]]
*[[Mircea Diaconu]]
*[[Constantin Diacoviciu]]
*[[Teodor Diamant]] (1810-1841)
*[[Ion Dic Dicescu]]
* [[Ion Dincă]]
*[[Constantin Dobrogeanu-Gherea]]
*[[Géza Domokos]]
*[[Constantin Drăgan]]
*[[Alexandru Drăghici]]
*[[Damien Drăghici]]
*[[Liviu Dragnea]]
*[[Silviu Dragomir]]
*[[Anca Dragu]]
*[[Cătălin Drulă]]
* [[Ion G. Duca]]
* [[Emil Dumitrescu]]
*[[Mircea Dușa]]
== E ==
*[[Petru Enache]]
*[[Manolache Costache Epureanu]]
*[[Pantelimon Erhan]]
== F ==
*[[János Fazekas]]
*[[Ludovic Fazekaș]]
*[[Mircea Fechet]]
*([[Ferdinand I. Romunski]])
*[[Mihai Viorel Fifor]]
*[[Wilhelm Filderman]]
*[[Gabriela Firea]]
*[[Ion Emanoil Florescu]]
*[[Andrei Florin Mircea]]
*[[Ioan Flueraș]]
* [[Gheorghe Flutur]]
*[[Ștefan (István) Foriș]] - Marius
*[[Ion Costache Frimu]]
* [[Gheorghe Funar]]
== G ==
*[[Suzana Gâdea]]
*[[Gala Galaction]]
*[[Grigore Geamănu]]
*[[Mircea Geoană]]
*[[Teohari Georgescu]]
*[[Mihai Gere]]
*[[Leon Ghelerter]]
*[[Mihail Ghelmegeanu]]
*[[Călin Georgescu]]
*[[Nicolae Gheorghe]] (Rom)
*[[Mihail Gheorghiu Bujor]]
*[[Ștefan Gheorghiu]]
*[[Vladimir Gheorghiu]]
* [[Gheorghe Gheorghiu-Dej]]
* [[Oliviu Gherman]]
*[[Onisifor Ghibu]]
*[[Dimitrie Ghica-Comănești]]
*[[Grigore Ghica]]
*[[Ioan Grigore Ghica]]
*[[Ion Ghica]] (Gika)
*[[Maria Ghițulică]]
*[[Ion Gigurtu]]
*[[Nicolae Giosan]]
* [[Octavian Goga]]
*[[Vasile Goldiș]]
*[[Alexandru G. Golescu]]
*[[Nicolae Golescu]]
*[[Ștefan Golescu]]
*[[Alina Gorghiu]]
*[[Gheorghe Grigorovici]]
*[[Sorin Mihai Grindeanu]]
* [[Petru Groza]]
*[[Cozmin Gușă]]
*[[Ștefan Gușă]] (general)
== H ==
*[[Pan Halippa]]
*[[Nicolae Constantin Haralambie]]
*[[Spiru Haret]]
*[[Emil Hațieganu]]
*[[Iulian Hatmanu]]
*[[George Homoștean]]
*[[Emil Hurezeanu]]
== I ==
* Avram Iancu
*[[Traian Igaș]]
*[[Ilie Ilașcu]]
* [[Ion Iliescu]]
*[[Ion Inculeț]]
*[[Natalia Intotero]]
*[[Natalia-Elena Intotero]]
* [[Klaus Iohannis|Klaus Werner Iohannis]]/Johannis
* [[Cazimir Ionescu]]
*[[Constantin Dudu Ionescu]]
*[[Magdalena Ionescu]]
*[[Mircea Ionescu-Quintus]] (1917-2017)
*[[Take Ionescu]]
*[[Vladimir Ionescu]]
*[[Florin Iordache]]
*[[Eugenia Iorga]]
* [[Nicolae Iorga]]
* [[Martin Isac]]
* [[Diana Iovanovici-Șoșoacă]]
* [[Constantin Mugurel Isărescu]]
*[[Mugur Isărescu]]
*[[Mihai Ispas]]
*[[Constantin Ivanovici]]
*[[George Ivașcu]]?
== J ==
* [[Atanase Joja]]
* [[Lajos Jordáky]]
* [[Iosif Jumanca]]
== K ==
* Karl Hohenzollern-Sigmaringen
*[[Attila Kelemen]]
*[[Hunor Kelemen]]
*[[Mihail Kogălniceanu]]
== L ==
* [[Paul Lambrino]]
*[[Alexandru I. Lapedatu]]
*[[Elena Lasconi]]
*[[Aurel Lazăr]]
*[[Ilie Lazăr]]
*[[Carol Loncear|Carol Loncear ]]
* [[Vasile Luca]] (László Luka)
*[[Vasile Lucaciu]]
*[[Isac Ludo]]
*László Lukács (Laszlo Luca)
*[[Ioan Lupaș]]
*[[Mihai Lupoi]]
*Nicolae Lupu Costache ?
== M ==
*[[George Macovescu]]
*[[Titu Maiorescu]]
*[[Iulian Claudiu Manda]]
*[[Corneliu Mănescu]]
* [[Manea Mănescu]]
* [[Ramona Mănescu]]
* [[Iuliu Maniu]]
* [[Mihail Manoilescu]]
*[[Adrian Manolache]]
*[[Gheorghe Manole]]
* [[Nicolae Manolescu]]
*[[Gheorghe Manu]]
*[[Béla Markó]]
*[[Andrei Marga]]
*[[Alexandru Marghiloman]]
*[[Dimitrie Marinescu|Dimitrie (Dumitru?) Marinescu]]
*[[Ion C. Marinescu]]
*[[Dan Marţian]]
*[[Béla Markó]]
* [[Ion Gheorghe Maurer]]
*[[Petre Mavrogheni]]
*[[Radu Ștefan Mazăre]]
*[[Dumitru Mazilu]]
* [[Marian Petre Miluț]]
*[[Mioara Mantale]]
* [[Monica Macovei]]
*Virgil Măgureanu
*[[Petre Mavrogheni]]
*[[Dumitru Mazilu]]
*[[Marian Mierlă]]
*[[Teodor Meleșcanu]]
*[[Eugen Mihăescu]]
* Mihai I. (kralj) (1921-2017)
*[[Ioana Mihăilă]]
*[[Ion Mihalache]]
*Vasile Milea (general)
*Nicolae Militaru (general)
*[[Roxana Mînzatu]]
*[[Alexandru Moghioroș]]
*[[Ghiță Moscu]] (r. Gelber(t) Moscovici), tudi [[Alexandru Bădulescu]]
*[[Anton Moisescu]]
*[[Roman Moldovan]]
*[[Mihail Montanu]]
*Ilie B. Moscovici-"Tovilie"/ [[Ilie Moscovici]]
*[[Ghiță Moscu]]
*[[Dan-Ștefan Motreanu]]
*[[Aurel Dragoş Munteanu]]
*[[Neculai Munteanu]]
*[[Ana Mureșan]]
*[[Ilie Murgulescu]]
== N ==
* [[Zsolt Nagy]]
* [[Adrian Năstase]]
*[[Alexandru Nazare]]
*[[Vasile Neacşa]]
*[[Marian Neacșu]]
*[[Ciprian Necula]] (Rom)
*Liviu Negoita
*[[Victor Negrescu]]
*[[Paul Negriţiu]]
*[[Dan Nica]]
* [[Sergiu Nicolaescu]]
* [[Alexandru Nicolau]]
* [[Paul Niculescu]]
*[[Grigore Niculescu-Buzești]]
*[[Ion Niculi]]
* [[Sergiu Niță]]
== O ==
*[[Cornel Onescu]]
*[[Gabriel Oprea]]
*[[Gheorghe Oprea]]
*[[Leonard Orban]]
*[[Ludovic Orban]]
*[[Vlad Ovidiu]]
== P ==
* Ion Pacepa?(''Securitate'')
*[[Alexandru Paleologu]]
*[[Florentin Pandele]]
*[[Maria Paretti]]
* [[Constantin Ion Parhon]]
* [[Lucrețiu Pătrășcanu]]
* [[Ana Pauker]] (1893–1960)
* [[Marcel Pauker]] (1896–1938)
*[[Nicolae Penescu]]-Comnen
*[[Ștefan Peterfi]]
*[[Anca Petrescu]]
*[[Barbu Petrescu]]
*[[Constantin Titel Petrescu]]
*[[Dumitru Petrescu]]
*[[Ioana Petrescu]]
*[[Constantin Petrovicescu]]
*[[Sorina Pintea]]
*[[Constantin Pîrvulescu]] (Pârvulescu)
* [[Andrei Pleșu]]
*[[Rovana Plumb]]
* [[Victor Ponta|Victor Viorel Ponta]]
*[[Dănuț Pop]]
*[[Marian Petre Miluț|Ghiță Pop]]
*[[Gheorghe Pop de Băsești]]
* [[Călin Popescu-Tăriceanu]]
* [[Cristian Popescu Piedone]]
* [[Dumitru Popescu]]
* [[Ion Popescu-Puțuri]]
* [[Constantin Popovici]]
*[[Mihai Popovici]]
* [[Aurel Popovici]]
* [[Tudor Postelnicu]]
*[[Radu Preda]]
*[[Cătălin Marian Predoiu]]
*[[Grigore Preoteasa]]
*([[Constantin Prezan]]: maršal)
*[[Silviu Prigoană]]
* [[George Pruteanu]]
*Demeter Puni (Dumitru Puni)
* [[Hildegard Puwak]]
== R ==
* [[Grigore Răceanu]]
* [[Constantin Radu]]
* [[Ion Radu]]
* [[Nicolae Rădescu|Nicolae Radu Rădescu]]
*[[Gheorghe Rădulescu|Gheorghe 'Gogu' Rădulescu]]
*[[Mihail Ralea]]
*[[Iosif Rangheț]]
* [[Ion Rațiu]]
* [[Leonte Răutu]]
* [[Decebal Traian Remeș]]
*[[Florin Roman]]
* [[Petre Roman]]
*[[Constantin Alexandru Rosetti]]
*[[Maria Rosetti]]
*[[Theodor Rosetti]]
*[[Nicolae Rosetti-Bălănescu]]
* [[Ioan Rus]]
*[[Iosif Rus]] (general)
*[[Nifon Rusailă]]
== S ==
* [[Mihail Sadoveanu]]
*[[Andrei Șaguna]]
*[[Leontin Sălăjan]]
* [[Constantin Sănătescu]]
*[[Marian Săniuță]]
*<bdi>[[Daciana Sârbu]]</bdi>
*[[Nicolae Săveanu]]
*[[Robert Sighiartău]]
*[[Horia Sima]]
*[[George Simion]]
*[[Cristofor Simionescu]]
*[[Alfred Simonis]]
*[[Adrian Sîrbu]]
*[[Marin Sorescu]]
* [[Dan Șova]]
*[[Ion Stănescu]]
*[[Victor Stănculescu]] (general) [[Victor Atanasie Stănculescu]]
*[[Pavel Ștefan]]
*''Boris Stefanov Mateev''
*Nicolae ˛Stefanu˛tă
*[[Constantin Stere]]
*[[Barbu Alexandru Ştirbey]]
*[[Alex Mihai Stoenescu]]
*[[Nicolae Scarlat Stoenescu]]
*[[Ion Stoian]]
*[[Chivu Stoica]]
*[[Gheorghe Stoica]]
*[[Vasile Stoica]]
*[[Constantin C. Stoicescu]]
*[[Theodor Stolojan]]
*[[Radu Stroe]]
*[[Dimitrie Sturdza]]
*[[Daniel Suciu]]
*[[Ioan Suciu]]
*[[Iosif Szasz]]
*Zoltán Szövérfi
== T ==
*[[Ludovic Takács]]
*[[Doru Ioan Tărăcilă]]
*[[Ioan Liviu Țâroiu]]
*[[Claudiu Tărziu]]
*[[Gheorghe Tătărescu]]
*[[Iacob Teclu]]
*[[Bujor-Bogdan Teodoriu]]
*[[Eugen Teodorovici]]
*[[Cristian Terheș]]
*[[Nicolae Titulescu]]
*[[Petre Tobă]]
*[[Oana-Silvia Țoiu]]
*[[Ioan Toma]]
*[[Eugen Tomac]]
*[[Ioan Totu]]
*[[Virgil Trofin]]
*[[Gheorghe Trosca]] (general)
*[[Dragoș Tudorache]]
*[[Mihai Tudose]]
== U ==
* [[Elena Udrea]]
*József Uglar (Iosif Uglar)
*[[Mihai Ungheanu]]
* [[Mihai Răzvan Ungureanu]]
*[[Doru Viorel Ursu]]
*[[Ioan Ursu]]
== V ==
*[[Nicolae Văcăroiu]]
* [[Corneliu Vadim Tudor]]
*[[Alexandru Vaida-Voevod]]
*[[Vasile Vâlcu]]
*[[Doru Ioan Tărăcilă|Adina Vălean]]
*[[Darius Bogdan Vâlcov]]
*[[Adina Vălean|Adina Ioana Vălean]]
* [[Radu Vasile]]
*[[Lia Olguța Vasilescu]]
* [[Ilie Verdeț]]
* [[Teofil T. Vescan]]
* [[Adriean Videanu|Adrian Videanu]]
* [[Vasile Vîlcu]]
*[[Constantin Vișoianu]]
*Aurel Vlad
*[[Iulian Vlad]] (general-šef ''Securitate'')
*[[Gelu Voican Voiculescu]]
* [[Dan Voiculescu]]
*[[Vlad Voiculescu]]
*[[Gheorghe Constantin Voinea]]
* [[Ștefan Voitec]]
* [[Varujan Vosganian]]
== Z ==
* [[Duiliu Zamfirescu]]
* [[Elena Zamfirescu]]
== Glej tudi ==
* [[Seznam moldovskih politikov]]
{{seznami narodov po poklicu|politikov}}
[[Kategorija:Seznami Romunov|Politiki]]
[[Kategorija:Romunski politiki|*]]
jp66frqlwnxg7egwvnkeqeht7uwshm8
6739679
6739672
2026-08-20T08:24:15Z
~2026-44996-51
264415
/* B */
6739679
wikitext
text/x-wiki
'''[[Seznam]] [[Romuni|romunskih]] [[politik]]ov.'''
{{seznami poklicev za narode|Romunov|Romunija|romunskih}}
{{CompactTOC2}}
== A ==
*[[Mircea Abrudean]]
*[[Ion Agarbiceanu|Ion Agârbiceanu]]
*[[Constantin Agiu]]
*[[Aurel Aldea]]
*[[Vasile Alecsandri]]
*[[Ștefan Andrei]]
*[[Ecaterina Andronescu]]
*[[Constantin Angelescu]]
* [[Crin Antonescu]]
* [[Ion Antonescu]]
* [[Mihai Antonescu]]
* [[Gheorghe Apostol]]
* [[Ecaterina Arbore]]
*[[Gheorghe Argeșanu]]
*[[Constantin Argetoianu]]
*[[Clotilde Armand]]
*[[Apostol Arsache]] (''Apostolos Arsakis'')
*[[Gheorghe Asachi]]
*[[Alexandru Athanasiu]]
*[[Bogdan Aurescu]]
* [[Alexandru Averescu]]
*[[Carmen Avram]]
== B ==
* [[Victor Babiuc]]
*[[Elena Bacaloglu]]
*[[Marian Baciu]]
*[[Alexe Ion Bǎdǎrǎu]] (romun.-bolg.)
* [[Nicolae Bălcescu]]
*József Bánk (Iosif Banc)
*[[Vasile Bărbulescu]]
*George Bariț
* [[Alexandru Bârlădeanu]]
*[[Dan Barna]] /?/ [[Kelemen Hunor]]
* [[Traian Băsescu]]
* [[Gheorghe Pop de Băsești]]
* [[Gigi Becali]]
* [[Barbu Bellu]]
* [[Alexandru Bîrlădeanu]]
*[[Nicoleta Bitu]] (romska aktivistka)
* [[Vasile Blaga]]
* [[Ana Blandiana]]
* [[Emil Bobu]]
*[[Emil Boc]]
* [[Emil Bodnăraș]]
*[[Rareș Bogdan]]
*[[Ilie Bolojan]]
*[[Lasló Borbély]]
*[[Petre Borilă]] (''Iordan Dragan Rusev'')
*[[Iordana Borilă]]
*Constantin Andrei Bozianu ([[Constantin Bosianu]])
*[[Dimitrie Brătianu]]
*[[Dinu Brătianu]]
*[[Gheorghe I. Brătianu]]
* [[Ion I. C. Brătianu]]
* [[Vintilă Brătianu]]
* [[Daniel Breaz]]
* [[Anton Breitenhofer]]
*[[Silviu Brucan]]
*[[Valeriu Bucurescu]]
*[[Simion Bughici]]
*[[Mihail Gheorghiu Bujor]]
*Pál Bugyi
*[[Avram Bunaciu]]
*Sebastian „Tianu” Burduja
*[[Gheorghe Vasile Buzdugan]]
== C ==
*[[Constanța Crăciun]]
*[[Armand Mihail Călinescu]]
*[[Radu Câmpeanu|Radu-Anton Câmpeanu]]
*[[Ion I. Câmpineanu]]
*[[Alexandrina Cantacuzino]]
*[[Alexandru Cantacuzino]]
*[[Gheorghe Grigore Cantacuzino]]
*[[Mihail G. Cantacuzino]]
*[[Ion Caramitru]]
*[[Petre P. Carp]]
*[[Barbu Ștefan Catargiu|Barbu (Ștefan) Catargiu]]
*[[Lascăr Constantin Catargiu|Lascăr (Constantin) Catargiu]]
*[[Petru Cazacu]]
*[[Elena Ceaușescu]]
* [[Nicolae Ceaușescu]]
*[[Nicu Ceaușescu]]
* [[Mircea Chelaru]]
* [[Iosif Chișinevschi]] (r. Jakob Roitman)
* [[Liuba Chișinevschi]] (Kišinjevskaja)
* [[Daniel Chițoiu]]
*[[Ștefan Cicio-Pop]]
*[[Sorin Mihai Cîmpeanu]]
*[[Mihai Chițac]] (general)
*[[Sorin Cîmpeanu]]
*[[Lina Ciobanu]]
*[[Ștefan Ciobanu]]
*[[Maria Ciocan]]
*[[Marcel Ciolacu]] (''Ion-Marcel Ciolacu'')
* [[Dacian Cioloș]]
*[[Corneliu Ciontu]]
*[[Cristina Ciontu]]
* [[Victor Ciorbea]]
* [[Adrian Cioroianu]]
*Timotei Cipariu
*[[Constantin Cîrjan]]
*[[Iosif Chișinevschi]] (''Roitman'')
*[[Florin Cîțu]]
*[[Daniel Ciugureanu]]
*[[Tudor Ciuhodaru]]
*[[Nicolae Ciucă]]
*[[Constantin Coandă]]
*N. D. Cocea
*[[Corneliu Codreanu|Corneliu (Zelea) Codreanu]] (''Corneliu Zelinski'')
*[[Laura Codruța Kövesi]]
*[[Dumitru Coliu]]
*[[Ion Coman]]
*[[Teodor Coman]]
*[[Lazăr Comănescu]]
*[[Daniel Constantin]]
*[[Nicolae Constantin]]
*[[Alecu Constantinescu]]
* [[Emil Constantinescu|Emil Ion Constantinescu]]
*[[Miron Constantinescu]]
* [[George Copos]]
* [[Corneliu Coposu]]
*[[Titus Corlățean]]
* [[Doina Cornea]]
* [[Ion Cosma]]
*[[Constanța Crăciun]]
*[[Nichifor Crainic]]
*[[Ion Creangă]]
* [[Corina Crețu]]
*[[Nicolae Crețulescu]]
*[[Anton Crihan]] (1893-1993)
*patriarh [[Miron Cristea]]
*[[Gheorghe Cristescu]] (1882-1973)
*Ludovic Csupor (Lajos Csupor)
*[[Sergiu Cunescu]]
*Silviu Curticeanu
*[[Alexandru Ioan Cuza]]
== D ==
* [[Constantin Daicoviciu]]
* [[Vasile Daju]]
* [[Carmen Daniela Dan]]
*[[Nicușor Dan]]
*[[Vasilica Viorica Dăncilă]]
*[[George Ioan Dănescu]]
* [[Constantin Dăscălescu]]
*[[Cristian David]] (r. ''Cristian Troacă'')
*[[Gavril Dejeu]]
*[[Gheorghe Derussi]]
*[[Dan Deşliu]]
*[[Cristian Diaconescu]]
*[[Dumitru Diaconescu]]
*[[Ion Diaconescu]]
*[[Mircea Diaconu]]
*[[Constantin Diacoviciu]]
*[[Teodor Diamant]] (1810-1841)
*[[Ion Dic Dicescu]]
* [[Ion Dincă]]
*[[Constantin Dobrogeanu-Gherea]]
*[[Géza Domokos]]
*[[Constantin Drăgan]]
*[[Alexandru Drăghici]]
*[[Damien Drăghici]]
*[[Liviu Dragnea]]
*[[Silviu Dragomir]]
*[[Anca Dragu]]
*[[Cătălin Drulă]]
* [[Ion G. Duca]] (''Ion Gheorghe Duca'')
* [[Emil Dumitrescu]]
*[[Mircea Dușa]]
== E ==
*[[Petru Enache]]
*[[Manolache Costache Epureanu]]
*[[Pantelimon Erhan]]
== F ==
*[[János Fazekas]]
*[[Ludovic Fazekaș]]
*[[Mircea Fechet]]
*([[Ferdinand I. Romunski]])
*[[Mihai Viorel Fifor]]
*[[Wilhelm Filderman]]
*[[Gabriela Firea]]
*[[Ion Emanoil Florescu]]
*[[Andrei Florin Mircea]]
*[[Ioan Flueraș]]
* [[Gheorghe Flutur]]
*[[Ștefan (István) Foriș]] - Marius
*[[Ion Costache Frimu]]
* [[Gheorghe Funar]]
== G ==
*[[Suzana Gâdea]]
*[[Gala Galaction]]
*[[Grigore Geamănu]]
*[[Mircea Geoană]]
*[[Teohari Georgescu]]
*[[Mihai Gere]]
*[[Leon Ghelerter]]
*[[Mihail Ghelmegeanu]]
*[[Călin Georgescu]]
*[[Nicolae Gheorghe]] (Rom)
*[[Mihail Gheorghiu Bujor]]
*[[Ștefan Gheorghiu]]
*[[Vladimir Gheorghiu]]
* [[Gheorghe Gheorghiu-Dej]]
* [[Oliviu Gherman]]
*[[Onisifor Ghibu]]
*[[Dimitrie Ghica-Comănești]]
*[[Grigore Ghica]]
*[[Ioan Grigore Ghica]]
*[[Ion Ghica]] (Gika)
*[[Maria Ghițulică]]
*[[Ion Gigurtu]]
*[[Nicolae Giosan]]
* [[Octavian Goga]]
*[[Vasile Goldiș]]
*[[Alexandru G. Golescu]]
*[[Nicolae Golescu]]
*[[Ștefan Golescu]]
*[[Alina Gorghiu]]
*[[Gheorghe Grigorovici]]
*[[Sorin Mihai Grindeanu|Sorin (Mihai) Grindeanu]]
* [[Petru Groza]]
*[[Cozmin Gușă]]
*[[Ștefan Gușă]] (general)
== H ==
*[[Pan Halippa]]
*[[Nicolae Constantin Haralambie]]
*[[Spiru Haret]]
*[[Emil Hațieganu]]
*[[Iulian Hatmanu]]
*[[George Homoștean]]
*[[Emil Hurezeanu]]
== I ==
* Avram Iancu
*[[Traian Igaș]]
*[[Ilie Ilașcu]]
* [[Ion Iliescu]]
*[[Ion Inculeț]]
*[[Natalia Intotero]]
*[[Natalia-Elena Intotero]]
* [[Klaus Iohannis|Klaus Werner Iohannis]]/Johannis
* [[Cazimir Ionescu]]
*[[Constantin Dudu Ionescu]]
*[[Magdalena Ionescu]]
*[[Mircea Ionescu-Quintus]] (1917-2017)
*[[Take Ionescu]]
*[[Vladimir Ionescu]]
*[[Florin Iordache]]
*[[Eugenia Iorga]]
* [[Nicolae Iorga]]
* [[Martin Isac]]
* [[Diana Iovanovici-Șoșoacă]]
* [[Constantin Mugurel Isărescu]]
*[[Mugur Isărescu]]
*[[Mihai Ispas]]
*[[Constantin Ivanovici]]
*[[George Ivașcu]]?
== J ==
* [[Atanase Joja]]
* [[Lajos Jordáky]]
* [[Iosif Jumanca]]
== K ==
* Karl Hohenzollern-Sigmaringen
*[[Attila Kelemen]]
*[[Hunor Kelemen]]
*[[Mihail Kogălniceanu]]
== L ==
* [[Paul Lambrino]]
*[[Alexandru I. Lapedatu]]
*[[Elena Lasconi]]
*[[Aurel Lazăr]]
*[[Ilie Lazăr]]
*[[Carol Loncear|Carol Loncear ]]
* [[Vasile Luca]] (László Luka)
*[[Vasile Lucaciu]]
*[[Isac Ludo]]
*László Lukács (Laszlo Luca)
*[[Ioan Lupaș]]
*[[Mihai Lupoi]]
*Nicolae Lupu Costache ?
== M ==
*[[George Macovescu]]
*[[Titu Maiorescu]]
*[[Iulian Claudiu Manda]]
*[[Corneliu Mănescu]]
* [[Manea Mănescu]]
* [[Ramona Mănescu]]
* [[Iuliu Maniu]]
* [[Mihail Manoilescu]]
*[[Adrian Manolache]]
*[[Gheorghe Manole]]
* [[Nicolae Manolescu]]
*[[Gheorghe Manu]]
*[[Béla Markó]]
*[[Andrei Marga]]
*[[Alexandru Marghiloman]]
*[[Dimitrie Marinescu|Dimitrie (Dumitru?) Marinescu]]
*[[Ion C. Marinescu]]
*[[Dan Marţian]]
*[[Béla Markó]]
* [[Ion Gheorghe Maurer]]
*[[Petre Mavrogheni]]
*[[Radu Ștefan Mazăre]]
*[[Dumitru Mazilu]]
* [[Marian Petre Miluț]]
*[[Mioara Mantale]]
* [[Monica Macovei]]
*Virgil Măgureanu
*[[Petre Mavrogheni]]
*[[Dumitru Mazilu]]
*[[Marian Mierlă]]
*[[Teodor Meleșcanu]]
*[[Eugen Mihăescu]]
* Mihai I. (kralj) (1921-2017)
*[[Ioana Mihăilă]]
*[[Ion Mihalache]]
*Vasile Milea (general)
*Nicolae Militaru (general)
*Ion Mitilineu
*[[Roxana Mînzatu]]
*[[Nicolae Mișu]]
*[[Alexandru Moghioroș]]
*[[Ghiță Moscu]] (r. Gelber(t) Moscovici), tudi [[Alexandru Bădulescu]]
*[[Anton Moisescu]]
*[[Roman Moldovan]]
*[[Mihail Montanu]]
*Ilie B. Moscovici-"Tovilie"/ [[Ilie Moscovici]]
*[[Ghiță Moscu]]
*[[Dan-Ștefan Motreanu]]
*[[Aurel Dragoş Munteanu]]
*[[Neculai Munteanu]]
*[[Ana Mureșan]]
*[[Ilie Murgulescu]]
== N ==
* [[Zsolt Nagy]]
* [[Adrian Năstase]]
*[[Alexandru Nazare]]
*[[Vasile Neacşa]]
*[[Marian Neacșu]]
*[[Ciprian Necula]] (Rom)
*Liviu Negoita
*[[Victor Negrescu]]
*[[Paul Negriţiu]]
*[[Dan Nica]]
* [[Sergiu Nicolaescu]]
* [[Alexandru Nicolau]]
* [[Paul Niculescu]]
*[[Grigore Niculescu-Buzești]]
*[[Ion Niculi]]
* [[Sergiu Niță]]
== O ==
*[[Cornel Onescu]]
*[[Gabriel Oprea]]
*[[Gheorghe Oprea]]
*[[Leonard Orban]]
*[[Ludovic Orban]]
*[[Vlad Ovidiu]]
== P ==
* Ion Pacepa?(''Securitate'')
*[[Alexandru Paleologu]]
*[[Florentin Pandele]]
*[[Maria Paretti]]
* [[Constantin Ion Parhon]]
* [[Lucrețiu Pătrășcanu]]
* [[Ana Pauker]] (1893–1960)
* [[Marcel Pauker]] (1896–1938)
*[[Nicolae Penescu]]-Comnen
*[[Ștefan Peterfi]]
*[[Anca Petrescu]]
*[[Barbu Petrescu]]
*[[Constantin Titel Petrescu]]
*[[Dumitru Petrescu]]
*[[Ioana Petrescu]]
*[[Constantin Petrovicescu]]
*[[Sorina Pintea]]
*[[Constantin Pîrvulescu]] (Pârvulescu)
* [[Andrei Pleșu]]
*[[Rovana Plumb]]
* [[Victor Ponta|Victor Viorel Ponta]]
*[[Dănuț Pop]]
*[[Marian Petre Miluț|Ghiță Pop]]
*[[Gheorghe Pop de Băsești]]
* [[Călin Popescu-Tăriceanu]]
* [[Cristian Popescu Piedone]]
* [[Dumitru Popescu]]
* [[Ion Popescu-Puțuri]]
* [[Constantin Popovici]]
*[[Mihai Popovici]]
* [[Aurel Popovici]]
* [[Tudor Postelnicu]]
*[[Radu Preda]]
*[[Cătălin Marian Predoiu|Cătălin (Marian) Predoiu]]
*[[Grigore Preoteasa]]
*([[Constantin Prezan]]: maršal)
*[[Silviu Prigoană]]
* [[George Pruteanu]]
*Demeter Puni (Dumitru Puni)
* [[Hildegard Puwak]]
== R ==
* [[Grigore Răceanu]]
* [[Constantin Radu]]
* [[Ion Radu]]
* [[Nicolae Rădescu|Nicolae Radu Rădescu]]
*[[Gheorghe Rădulescu|Gheorghe 'Gogu' Rădulescu]]
*[[Mihail Ralea]]
*[[Iosif Rangheț]]
* [[Ion Rațiu]]
* [[Leonte Răutu]]
* [[Decebal Traian Remeș]]
*[[Florin Roman]]
* [[Petre Roman]]
*[[Constantin Alexandru Rosetti]]
*[[Maria Rosetti]]
*[[Theodor Rosetti]]
*[[Nicolae Rosetti-Bălănescu]]
* [[Ioan Rus]]
*[[Iosif Rus]] (general)
*[[Nifon Rusailă]]
== S ==
* [[Mihail Sadoveanu]]
*[[Andrei Șaguna]]
*[[Leontin Sălăjan]]
* [[Constantin Sănătescu]]
*[[Marian Săniuță]]
*<bdi>[[Daciana Sârbu]]</bdi>
*[[Nicolae Săveanu]]
*[[Robert Sighiartău]]
*[[Horia Sima]]
*[[George Simion]]
*[[Cristofor Simionescu]]
*[[Alfred Simonis]]
*[[Adrian Sîrbu]]
*[[Marin Sorescu]]
* [[Dan Șova]]
*[[Ion Stănescu]]
*[[Victor Stănculescu]] (general) [[Victor Atanasie Stănculescu]]
*[[Pavel Ștefan]]
*''Boris Stefanov Mateev''
*Nicolae ˛Stefanu˛tă
*[[Constantin Stere]]
*[[Barbu Alexandru Ştirbey]]
*[[Alex Mihai Stoenescu]]
*[[Nicolae Scarlat Stoenescu]]
*[[Ion Stoian]]
*[[Chivu Stoica]]
*[[Gheorghe Stoica]]
*[[Vasile Stoica]]
*[[Constantin C. Stoicescu]]
*[[Theodor Stolojan]]
*[[Radu Stroe]]
*[[Dimitrie Sturdza]]
*[[Daniel Suciu]]
*[[Ioan Suciu]]
*[[Iosif Szasz]]
*Zoltán Szövérfi
== T ==
*[[Ludovic Takács]]
*[[Doru Ioan Tărăcilă]]
*[[Ioan Liviu Țâroiu]]
*[[Claudiu Tărziu]]
*[[Gheorghe Tătărescu]]
*[[Iacob Teclu]]
*[[Bujor-Bogdan Teodoriu]]
*[[Eugen Teodorovici]]
*[[Cristian Terheș]]
*[[Nicolae Titulescu]]
*[[Petre Tobă]]
*[[Oana-Silvia Țoiu]]
*[[Ioan Toma]]
*[[Eugen Tomac]]
*[[Ioan Totu]]
*[[Virgil Trofin]]
*[[Gheorghe Trosca]] (general)
*[[Dragoș Tudorache]]
*[[Mihai Tudose]]
== U ==
* [[Elena Udrea]]
*József Uglar (Iosif Uglar)
*[[Mihai Ungheanu]]
* [[Mihai Răzvan Ungureanu]]
*[[Doru Viorel Ursu]]
*[[Ioan Ursu]]
== V ==
*[[Nicolae Văcăroiu]]
* [[Corneliu Vadim Tudor]]
*[[Alexandru Vaida-Voevod]]
*[[Vasile Vâlcu]]
*[[Doru Ioan Tărăcilă|Adina Vălean]]
*[[Darius Bogdan Vâlcov]]
*[[Adina Vălean|Adina Ioana Vălean]]
* [[Radu Vasile]]
*[[Lia Olguța Vasilescu]]
* [[Ilie Verdeț]]
* [[Teofil T. Vescan]]
* [[Adriean Videanu|Adrian Videanu]]
* [[Vasile Vîlcu]]
*[[Constantin Vișoianu]]
*Aurel Vlad
*[[Iulian Vlad]] (general-šef ''Securitate'')
*[[Gelu Voican Voiculescu]]
* [[Dan Voiculescu]]
*[[Vlad Voiculescu]]
*[[Gheorghe Constantin Voinea]]
* [[Ștefan Voitec]]
* [[Varujan Vosganian]]
== Z ==
* [[Duiliu Zamfirescu]]
* [[Elena Zamfirescu]]
== Glej tudi ==
* [[Seznam moldovskih politikov]]
{{seznami narodov po poklicu|politikov}}
[[Kategorija:Seznami Romunov|Politiki]]
[[Kategorija:Romunski politiki|*]]
tc7wczp74bupp4r9qa46lgfrigtzfsx
6739681
6739679
2026-08-20T08:29:37Z
~2026-44996-51
264415
/* M */
6739681
wikitext
text/x-wiki
'''[[Seznam]] [[Romuni|romunskih]] [[politik]]ov.'''
{{seznami poklicev za narode|Romunov|Romunija|romunskih}}
{{CompactTOC2}}
== A ==
*[[Mircea Abrudean]]
*[[Ion Agarbiceanu|Ion Agârbiceanu]]
*[[Constantin Agiu]]
*[[Aurel Aldea]]
*[[Vasile Alecsandri]]
*[[Ștefan Andrei]]
*[[Ecaterina Andronescu]]
*[[Constantin Angelescu]]
* [[Crin Antonescu]]
* [[Ion Antonescu]]
* [[Mihai Antonescu]]
* [[Gheorghe Apostol]]
* [[Ecaterina Arbore]]
*[[Gheorghe Argeșanu]]
*[[Constantin Argetoianu]]
*[[Clotilde Armand]]
*[[Apostol Arsache]] (''Apostolos Arsakis'')
*[[Gheorghe Asachi]]
*[[Alexandru Athanasiu]]
*[[Bogdan Aurescu]]
* [[Alexandru Averescu]]
*[[Carmen Avram]]
== B ==
* [[Victor Babiuc]]
*[[Elena Bacaloglu]]
*[[Marian Baciu]]
*[[Alexe Ion Bǎdǎrǎu]] (romun.-bolg.)
* [[Nicolae Bălcescu]]
*József Bánk (Iosif Banc)
*[[Vasile Bărbulescu]]
*George Bariț
* [[Alexandru Bârlădeanu]]
*[[Dan Barna]] /?/ [[Kelemen Hunor]]
* [[Traian Băsescu]]
* [[Gheorghe Pop de Băsești]]
* [[Gigi Becali]]
* [[Barbu Bellu]]
* [[Alexandru Bîrlădeanu]]
*[[Nicoleta Bitu]] (romska aktivistka)
* [[Vasile Blaga]]
* [[Ana Blandiana]]
* [[Emil Bobu]]
*[[Emil Boc]]
* [[Emil Bodnăraș]]
*[[Rareș Bogdan]]
*[[Ilie Bolojan]]
*[[Lasló Borbély]]
*[[Petre Borilă]] (''Iordan Dragan Rusev'')
*[[Iordana Borilă]]
*Constantin Andrei Bozianu ([[Constantin Bosianu]])
*[[Dimitrie Brătianu]]
*[[Dinu Brătianu]]
*[[Gheorghe I. Brătianu]]
* [[Ion I. C. Brătianu]]
* [[Vintilă Brătianu]]
* [[Daniel Breaz]]
* [[Anton Breitenhofer]]
*[[Silviu Brucan]]
*[[Valeriu Bucurescu]]
*[[Simion Bughici]]
*[[Mihail Gheorghiu Bujor]]
*Pál Bugyi
*[[Avram Bunaciu]]
*Sebastian „Tianu” Burduja
*[[Gheorghe Vasile Buzdugan]]
== C ==
*[[Constanța Crăciun]]
*[[Armand Mihail Călinescu]]
*[[Radu Câmpeanu|Radu-Anton Câmpeanu]]
*[[Ion I. Câmpineanu]]
*[[Alexandrina Cantacuzino]]
*[[Alexandru Cantacuzino]]
*[[Gheorghe Grigore Cantacuzino]]
*[[Mihail G. Cantacuzino]]
*[[Ion Caramitru]]
*[[Petre P. Carp]]
*[[Barbu Ștefan Catargiu|Barbu (Ștefan) Catargiu]]
*[[Lascăr Constantin Catargiu|Lascăr (Constantin) Catargiu]]
*[[Petru Cazacu]]
*[[Elena Ceaușescu]]
* [[Nicolae Ceaușescu]]
*[[Nicu Ceaușescu]]
* [[Mircea Chelaru]]
* [[Iosif Chișinevschi]] (r. Jakob Roitman)
* [[Liuba Chișinevschi]] (Kišinjevskaja)
* [[Daniel Chițoiu]]
*[[Ștefan Cicio-Pop]]
*[[Sorin Mihai Cîmpeanu]]
*[[Mihai Chițac]] (general)
*[[Sorin Cîmpeanu]]
*[[Lina Ciobanu]]
*[[Ștefan Ciobanu]]
*[[Maria Ciocan]]
*[[Marcel Ciolacu]] (''Ion-Marcel Ciolacu'')
* [[Dacian Cioloș]]
*[[Corneliu Ciontu]]
*[[Cristina Ciontu]]
* [[Victor Ciorbea]]
* [[Adrian Cioroianu]]
*Timotei Cipariu
*[[Constantin Cîrjan]]
*[[Iosif Chișinevschi]] (''Roitman'')
*[[Florin Cîțu]]
*[[Daniel Ciugureanu]]
*[[Tudor Ciuhodaru]]
*[[Nicolae Ciucă]]
*[[Constantin Coandă]]
*N. D. Cocea
*[[Corneliu Codreanu|Corneliu (Zelea) Codreanu]] (''Corneliu Zelinski'')
*[[Laura Codruța Kövesi]]
*[[Dumitru Coliu]]
*[[Ion Coman]]
*[[Teodor Coman]]
*[[Lazăr Comănescu]]
*[[Daniel Constantin]]
*[[Nicolae Constantin]]
*[[Alecu Constantinescu]]
* [[Emil Constantinescu|Emil Ion Constantinescu]]
*[[Miron Constantinescu]]
* [[George Copos]]
* [[Corneliu Coposu]]
*[[Titus Corlățean]]
* [[Doina Cornea]]
* [[Ion Cosma]]
*[[Constanța Crăciun]]
*[[Nichifor Crainic]]
*[[Ion Creangă]]
* [[Corina Crețu]]
*[[Nicolae Crețulescu]]
*[[Anton Crihan]] (1893-1993)
*patriarh [[Miron Cristea]]
*[[Gheorghe Cristescu]] (1882-1973)
*Ludovic Csupor (Lajos Csupor)
*[[Sergiu Cunescu]]
*Silviu Curticeanu
*[[Alexandru Ioan Cuza]]
== D ==
* [[Constantin Daicoviciu]]
* [[Vasile Daju]]
* [[Carmen Daniela Dan]]
*[[Nicușor Dan]]
*[[Vasilica Viorica Dăncilă]]
*[[George Ioan Dănescu]]
* [[Constantin Dăscălescu]]
*[[Cristian David]] (r. ''Cristian Troacă'')
*[[Gavril Dejeu]]
*[[Gheorghe Derussi]]
*[[Dan Deşliu]]
*[[Cristian Diaconescu]]
*[[Dumitru Diaconescu]]
*[[Ion Diaconescu]]
*[[Mircea Diaconu]]
*[[Constantin Diacoviciu]]
*[[Teodor Diamant]] (1810-1841)
*[[Ion Dic Dicescu]]
* [[Ion Dincă]]
*[[Constantin Dobrogeanu-Gherea]]
*[[Géza Domokos]]
*[[Constantin Drăgan]]
*[[Alexandru Drăghici]]
*[[Damien Drăghici]]
*[[Liviu Dragnea]]
*[[Silviu Dragomir]]
*[[Anca Dragu]]
*[[Cătălin Drulă]]
* [[Ion G. Duca]] (''Ion Gheorghe Duca'')
* [[Emil Dumitrescu]]
*[[Mircea Dușa]]
== E ==
*[[Petru Enache]]
*[[Manolache Costache Epureanu]]
*[[Pantelimon Erhan]]
== F ==
*[[János Fazekas]]
*[[Ludovic Fazekaș]]
*[[Mircea Fechet]]
*([[Ferdinand I. Romunski]])
*[[Mihai Viorel Fifor]]
*[[Wilhelm Filderman]]
*[[Gabriela Firea]]
*[[Ion Emanoil Florescu]]
*[[Andrei Florin Mircea]]
*[[Ioan Flueraș]]
* [[Gheorghe Flutur]]
*[[Ștefan (István) Foriș]] - Marius
*[[Ion Costache Frimu]]
* [[Gheorghe Funar]]
== G ==
*[[Suzana Gâdea]]
*[[Gala Galaction]]
*[[Grigore Geamănu]]
*[[Mircea Geoană]]
*[[Teohari Georgescu]]
*[[Mihai Gere]]
*[[Leon Ghelerter]]
*[[Mihail Ghelmegeanu]]
*[[Călin Georgescu]]
*[[Nicolae Gheorghe]] (Rom)
*[[Mihail Gheorghiu Bujor]]
*[[Ștefan Gheorghiu]]
*[[Vladimir Gheorghiu]]
* [[Gheorghe Gheorghiu-Dej]]
* [[Oliviu Gherman]]
*[[Onisifor Ghibu]]
*[[Dimitrie Ghica-Comănești]]
*[[Grigore Ghica]]
*[[Ioan Grigore Ghica]]
*[[Ion Ghica]] (Gika)
*[[Maria Ghițulică]]
*[[Ion Gigurtu]]
*[[Nicolae Giosan]]
* [[Octavian Goga]]
*[[Vasile Goldiș]]
*[[Alexandru G. Golescu]]
*[[Nicolae Golescu]]
*[[Ștefan Golescu]]
*[[Alina Gorghiu]]
*[[Gheorghe Grigorovici]]
*[[Sorin Mihai Grindeanu|Sorin (Mihai) Grindeanu]]
* [[Petru Groza]]
*[[Cozmin Gușă]]
*[[Ștefan Gușă]] (general)
== H ==
*[[Pan Halippa]]
*[[Nicolae Constantin Haralambie]]
*[[Spiru Haret]]
*[[Emil Hațieganu]]
*[[Iulian Hatmanu]]
*[[George Homoștean]]
*[[Emil Hurezeanu]]
== I ==
* Avram Iancu
*[[Traian Igaș]]
*[[Ilie Ilașcu]]
* [[Ion Iliescu]]
*[[Ion Inculeț]]
*[[Natalia Intotero]]
*[[Natalia-Elena Intotero]]
* [[Klaus Iohannis|Klaus Werner Iohannis]]/Johannis
* [[Cazimir Ionescu]]
*[[Constantin Dudu Ionescu]]
*[[Magdalena Ionescu]]
*[[Mircea Ionescu-Quintus]] (1917-2017)
*[[Take Ionescu]]
*[[Vladimir Ionescu]]
*[[Florin Iordache]]
*[[Eugenia Iorga]]
* [[Nicolae Iorga]]
* [[Martin Isac]]
* [[Diana Iovanovici-Șoșoacă]]
* [[Constantin Mugurel Isărescu]]
*[[Mugur Isărescu]]
*[[Mihai Ispas]]
*[[Constantin Ivanovici]]
*[[George Ivașcu]]?
== J ==
* [[Atanase Joja]]
* [[Lajos Jordáky]]
* [[Iosif Jumanca]]
== K ==
* Karl Hohenzollern-Sigmaringen
*[[Attila Kelemen]]
*[[Hunor Kelemen]]
*[[Mihail Kogălniceanu]]
== L ==
* [[Paul Lambrino]]
*[[Alexandru I. Lapedatu]]
*[[Elena Lasconi]]
*[[Aurel Lazăr]]
*[[Ilie Lazăr]]
*[[Carol Loncear|Carol Loncear ]]
* [[Vasile Luca]] (László Luka)
*[[Vasile Lucaciu]]
*[[Isac Ludo]]
*László Lukács (Laszlo Luca)
*[[Ioan Lupaș]]
*[[Mihai Lupoi]]
*Nicolae Lupu Costache ?
== M ==
*[[George Macovescu]]
*[[Titu Maiorescu]]
*[[Iulian Claudiu Manda]]
*[[Corneliu Mănescu]]
* [[Manea Mănescu]]
* [[Ramona Mănescu]]
* [[Iuliu Maniu]]
* [[Mihail Manoilescu]]
*[[Adrian Manolache]]
*[[Gheorghe Manole]]
* [[Nicolae Manolescu]]
*[[Gheorghe Manu]]
*[[Béla Markó]]
*[[Andrei Marga]]
*[[Alexandru Marghiloman]]
*[[Dimitrie Marinescu|Dimitrie (Dumitru?) Marinescu]]
*[[Ion C. Marinescu]]
*[[Dan Marţian]]
*[[Béla Markó]]
* [[Ion Gheorghe Maurer]]
*[[Petre Mavrogheni]]
*[[Radu Ștefan Mazăre]]
*[[Dumitru Mazilu]]
* [[Marian Petre Miluț]]
*[[Mioara Mantale]]
* [[Monica Macovei]]
*Virgil Măgureanu
*[[Petre Mavrogheni]]
*[[Dumitru Mazilu]]
*[[Marian Mierlă]]
*[[Teodor Meleșcanu]]
*[[Eugen Mihăescu]]
* Mihai I. (kralj) (1921-2017)
*[[Ioana Mihăilă]]
*[[Ion Mihalache]]
*Vasile Milea (general)
*Nicolae Militaru (general)
*[[Gheorghe Mironescu]]
*Ion Mitilineu
*[[Roxana Mînzatu]]
*[[Nicolae Mișu]]
*[[Alexandru Moghioroș]]
*[[Ghiță Moscu]] (r. ''Gelber(t) Moscovici'', tudi [[Alexandru Bădulescu]])
*[[Anton Moisescu]]
*[[Roman Moldovan]]
*[[Mihail Montanu]]
*Ilie B. Moscovici-"Tovilie"/ [[Ilie Moscovici]]
*[[Ghiță Moscu]]
*[[Dan-Ștefan Motreanu]]
*[[Aurel Dragoş Munteanu]]
*[[Neculai Munteanu]]
*[[Ana Mureșan]]
*[[Ilie Murgulescu]]
== N ==
* [[Zsolt Nagy]]
* [[Adrian Năstase]]
*[[Alexandru Nazare]]
*[[Vasile Neacşa]]
*[[Marian Neacșu]]
*[[Ciprian Necula]] (Rom)
*Liviu Negoita
*[[Victor Negrescu]]
*[[Paul Negriţiu]]
*[[Dan Nica]]
* [[Sergiu Nicolaescu]]
* [[Alexandru Nicolau]]
* [[Paul Niculescu]]
*[[Grigore Niculescu-Buzești]]
*[[Ion Niculi]]
* [[Sergiu Niță]]
== O ==
*[[Cornel Onescu]]
*[[Gabriel Oprea]]
*[[Gheorghe Oprea]]
*[[Leonard Orban]]
*[[Ludovic Orban]]
*[[Vlad Ovidiu]]
== P ==
* Ion Pacepa?(''Securitate'')
*[[Alexandru Paleologu]]
*[[Florentin Pandele]]
*[[Maria Paretti]]
* [[Constantin Ion Parhon]]
* [[Lucrețiu Pătrășcanu]]
* [[Ana Pauker]] (1893–1960)
* [[Marcel Pauker]] (1896–1938)
*[[Nicolae Penescu]]-Comnen
*[[Ștefan Peterfi]]
*[[Anca Petrescu]]
*[[Barbu Petrescu]]
*[[Constantin Titel Petrescu]]
*[[Dumitru Petrescu]]
*[[Ioana Petrescu]]
*[[Constantin Petrovicescu]]
*[[Sorina Pintea]]
*[[Constantin Pîrvulescu]] (Pârvulescu)
* [[Andrei Pleșu]]
*[[Rovana Plumb]]
* [[Victor Ponta|Victor Viorel Ponta]]
*[[Dănuț Pop]]
*[[Marian Petre Miluț|Ghiță Pop]]
*[[Gheorghe Pop de Băsești]]
* [[Călin Popescu-Tăriceanu]]
* [[Cristian Popescu Piedone]]
* [[Dumitru Popescu]]
* [[Ion Popescu-Puțuri]]
* [[Constantin Popovici]]
*[[Mihai Popovici]]
* [[Aurel Popovici]]
* [[Tudor Postelnicu]]
*[[Radu Preda]]
*[[Cătălin Marian Predoiu|Cătălin (Marian) Predoiu]]
*[[Grigore Preoteasa]]
*([[Constantin Prezan]]: maršal)
*[[Silviu Prigoană]]
* [[George Pruteanu]]
*Demeter Puni (Dumitru Puni)
* [[Hildegard Puwak]]
== R ==
* [[Grigore Răceanu]]
* [[Constantin Radu]]
* [[Ion Radu]]
* [[Nicolae Rădescu|Nicolae Radu Rădescu]]
*[[Gheorghe Rădulescu|Gheorghe 'Gogu' Rădulescu]]
*[[Mihail Ralea]]
*[[Iosif Rangheț]]
* [[Ion Rațiu]]
* [[Leonte Răutu]]
* [[Decebal Traian Remeș]]
*[[Florin Roman]]
* [[Petre Roman]]
*[[Constantin Alexandru Rosetti]]
*[[Maria Rosetti]]
*[[Theodor Rosetti]]
*[[Nicolae Rosetti-Bălănescu]]
* [[Ioan Rus]]
*[[Iosif Rus]] (general)
*[[Nifon Rusailă]]
== S ==
* [[Mihail Sadoveanu]]
*[[Andrei Șaguna]]
*[[Leontin Sălăjan]]
* [[Constantin Sănătescu]]
*[[Marian Săniuță]]
*<bdi>[[Daciana Sârbu]]</bdi>
*[[Nicolae Săveanu]]
*[[Robert Sighiartău]]
*[[Horia Sima]]
*[[George Simion]]
*[[Cristofor Simionescu]]
*[[Alfred Simonis]]
*[[Adrian Sîrbu]]
*[[Marin Sorescu]]
* [[Dan Șova]]
*[[Ion Stănescu]]
*[[Victor Stănculescu]] (general) [[Victor Atanasie Stănculescu]]
*[[Pavel Ștefan]]
*''Boris Stefanov Mateev''
*Nicolae ˛Stefanu˛tă
*[[Constantin Stere]]
*[[Barbu Alexandru Ştirbey]]
*[[Alex Mihai Stoenescu]]
*[[Nicolae Scarlat Stoenescu]]
*[[Ion Stoian]]
*[[Chivu Stoica]]
*[[Gheorghe Stoica]]
*[[Vasile Stoica]]
*[[Constantin C. Stoicescu]]
*[[Theodor Stolojan]]
*[[Radu Stroe]]
*[[Dimitrie Sturdza]]
*[[Daniel Suciu]]
*[[Ioan Suciu]]
*[[Iosif Szasz]]
*Zoltán Szövérfi
== T ==
*[[Ludovic Takács]]
*[[Doru Ioan Tărăcilă]]
*[[Ioan Liviu Țâroiu]]
*[[Claudiu Tărziu]]
*[[Gheorghe Tătărescu]]
*[[Iacob Teclu]]
*[[Bujor-Bogdan Teodoriu]]
*[[Eugen Teodorovici]]
*[[Cristian Terheș]]
*[[Nicolae Titulescu]]
*[[Petre Tobă]]
*[[Oana-Silvia Țoiu]]
*[[Ioan Toma]]
*[[Eugen Tomac]]
*[[Ioan Totu]]
*[[Virgil Trofin]]
*[[Gheorghe Trosca]] (general)
*[[Dragoș Tudorache]]
*[[Mihai Tudose]]
== U ==
* [[Elena Udrea]]
*József Uglar (Iosif Uglar)
*[[Mihai Ungheanu]]
* [[Mihai Răzvan Ungureanu]]
*[[Doru Viorel Ursu]]
*[[Ioan Ursu]]
== V ==
*[[Nicolae Văcăroiu]]
* [[Corneliu Vadim Tudor]]
*[[Alexandru Vaida-Voevod]]
*[[Vasile Vâlcu]]
*[[Doru Ioan Tărăcilă|Adina Vălean]]
*[[Darius Bogdan Vâlcov]]
*[[Adina Vălean|Adina Ioana Vălean]]
* [[Radu Vasile]]
*[[Lia Olguța Vasilescu]]
* [[Ilie Verdeț]]
* [[Teofil T. Vescan]]
* [[Adriean Videanu|Adrian Videanu]]
* [[Vasile Vîlcu]]
*[[Constantin Vișoianu]]
*Aurel Vlad
*[[Iulian Vlad]] (general-šef ''Securitate'')
*[[Gelu Voican Voiculescu]]
* [[Dan Voiculescu]]
*[[Vlad Voiculescu]]
*[[Gheorghe Constantin Voinea]]
* [[Ștefan Voitec]]
* [[Varujan Vosganian]]
== Z ==
* [[Duiliu Zamfirescu]]
* [[Elena Zamfirescu]]
== Glej tudi ==
* [[Seznam moldovskih politikov]]
{{seznami narodov po poklicu|politikov}}
[[Kategorija:Seznami Romunov|Politiki]]
[[Kategorija:Romunski politiki|*]]
oe07b658b28d6z95jtlwlv4izmezq35
Seznam slovenskih kartografov
0
73617
6739722
6732649
2026-08-20T11:54:25Z
~2026-45085-22
264465
/* Š */
6739722
wikitext
text/x-wiki
'''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[kartograf]]ov.'''
{{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}}
{{CompactTOC2}}
== A ==
* [[Daniel Artiček]]
== B ==
*[[Tomaž Banovec]]
*[[Valter Bohinec]]
*[[Zvonimir Bratun]]
*[[Aleš Breznikar]]
*[[Valentin Burnik]]
*[[Jože Brus]]
*[[Stanko Buser]] in [[Igor Buser]]
== C ==
*[[Giannantonio Capellaris]] ([[Giovanni Antonio Capellaris]])
*[[Pietro Coppo]]
== Č ==
* [[Miroslav Črnivec (1930)|Miroslav Črnivec]] ml. (1930-1997)
* ([[Ivan Čuček]])
== D ==
* [[Oskar Delkin]] (1899–1968)
* [[Jani Demšar]]
* [[Slavoj Dimnik]] (1887–1932)
*[[Leon Drame]]
*[[Franjo Drole]]
*[[Zmago Drole]]
*[[Marjana Duhovnik]]
== E ==
* [[Volbenk Inocenc Erberg]]
== F ==
*[[Vilko Finžgar]] (1910–1972)
*[[Ivan Dizma Florjančič de Grienfeld|Janez Dizma Florjančič de Grienfeld]] ([[1691]]–okoli [[1757]])
* [[Peter Frantar]] ([[1975]]–)
*[[Henrik Freyer]]
* [[Jerneja Fridl]] (1966–)
*[[Johannes Frischauf]]
== H ==
*[[Baltazar Hacquet]]
*[[Anton Hanke]] (1840–1891)
*[[Ferdinand Avguštin Hallerstein]] ([[1703]]–[[1774]])
*[[Avguštin Hirschvogel]]
*[[Marjeta Hočevar]]?
== G ==
* [[Primož Gašperič]]?
* [[Zvonimir Gorjup]]
* [[Marijan Govedič]]
* [[Marija Gregorič|Marija (Mimi) Gregorič]]
== H ==
* [[Avguštin Hallerstein]]
* [[Marija Hočevar]]
== I ==
* Jurij Ivanetič
== J ==
*[[Marta Jakopič]]
*[[Dimitrij Mitja Jerič]] (1927-2015)
*[[Milan Juvančič]] (1930–2011)
*[[Borut Juvanec]] (1944–)
*[[Ferdo Juvanec star.]] (1872–1941)
== K ==
*J. Kalan
*[[Igor Karničnik]]
*[[Emil Keržan]]
*[[Ivan Klobučarić]]
*[[Alojz Knafelc]] ([[1859]]–[[1937]])
*M. Knapič
* [[Blaž Kocen]] ([[1821]]–[[1871]])
*[[Ciril Metod Koch]]
*I. Kočar
*[[Branko Korošec]]
* [[Matjaž Kos]]
*[[Vili Kos|Vili (Viljem) Kos]] (1927–)
* [[Peter Kozler]] ([[1824]]–[[1879]])
* [[Klemen Kozmus Trajkovski]] (1975–)
*[[Ivan Krajnik]] (1857–1929)
*[[Marko Krevs]]
*[[Ernest Krulej]] (1888–1957)
== L ==
* [[Veronika Leskovšek]] (1963–)
*Božena Lipej?
*[[Franc Lobnik]]
*[[Igor Longyka]] (leksikografski)
== M ==
* [[Karel Marčič]]
* ([[Fran Marolt]] 1865-1945)
*[[Jože Maučec]]
*[[Vilko Mazi]] (1888-1986)
*[[Jakob Medved]]
*Jana (Ivanka)? Mehle
*[[Jožef Mrak]] &Anton Mrak (1739-1801)
*[[Albert Muchar]]
== N ==
* [[Viktor Novak]] (1883–1950)
== O ==
*[[Edvard Orel]] (1877–1941) topograf
*[[Viktor Orel|Viktor (Avgust) Orel]] (pl.)
* [[Fran Orožen]]
* [[Franc Otujac]]
== P ==
*[[Dušan Peček]]
*[[Franc Pečnik]] /[[Jernej Pečnik]]?
*[[Borut Pegan Žvokelj]]
*[[Peter Pehani]] (spletni)
*[[Miroslav Peterca]] (1926-2006)
*Rajko Petrica
*[[Jože Pintar]]
*[[Jože Pirnat]] - Jozl
*[[France Planina]] (1901-1992)
* [[Dušan Petrovič]]
* [[Mišel Podgorski]]
*[[Alojz Podpečan]]
*[[Oton Polak]] (1917-2011)
*[[Jožef Tomaž Polenčič]]/Pollencig (1763-1823)
*[[Milan Prešeren]] (fitocenolog)
*T. Prus
*[[Matjaž Puc]] (jamarski)
*[[Lojze Pungerčič]]
== R ==
*[[Dalibor Radovan]]
*[[Roman Rener]]
*[[Blaž Repe]]
*[[Mateja Rihtaršič]]??
*[[Boštjan Rogelj]]
*[[Branko Rojc]] (1941–)
*[[Martin Rojko]] (1924–)
*[[Jože Rotar]]
*J. Rupreht
== S ==
*[[Iztok Sajko]]?
*[[Dušan Savnik]] (1919–1975)?
*[[Irena Schiffer]]
*[[Erwin Schneider]]
*[[Ivan Selan]] (1902–1981)
*[[Brane Sotošek]] (1927–1987)
*[[Franc Anton Steinberg]]
*D. Stepančič
*[[Martin Stier]] (1630–?)
*[[Albin Stritar]] (1925–1988)
*[[Blaž Svetelj]] (1893–1944)
*[[Peter Svetik]] (1933–2011)
== Š ==
*[[Bojan Šavrič]]
*[[Peter Šivic]] (1936–2015)
* [[Renata Šolar]]
* [[Marjan Šporar]]
* [[Tatjana Šteblaj]]
== T ==
* I. Tič
* M. Tomšič
== U ==
* [[Franc Ules]] (1932–2022)
* [[Marija Urbanija]]
== V ==
*[[Giovanni Valle]]
*[[Janez Vajkard Valvasor]] ([[1641]]–[[1693]])
*[[Milan Verk]] (1910–1989)
*[[Georg Vischer]]
*[[Luigi Visintin]]
*[[Metka Vobovnik Avsenak]]
*[[Ciril Vojvoda]] (1933–)
*[[Manca Volk Bahun]]
*B. Vrščaj
== Z ==
* [[Matija Zorn]]?
== Ž ==
* [[Marko Žerovnik]] (1932–)
* Meta Žnidaršič
{{seznami narodov po poklicu|kartografov}}
[[Kategorija:Seznami Slovencev|Kartografi]]
[[Kategorija:Slovenski kartografi|*]]
4tc8w01wqkm511vb21mu0yygiweq65i
Seznam slovenskih plesalcev
0
73662
6739369
6710601
2026-08-19T12:01:20Z
~2026-45085-22
264465
/* V */
6739369
wikitext
text/x-wiki
'''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[plesalec|plesalcev]] in koreografov.'''
{{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}}
{{CompactTOC2}}
== A ==
* [[Loup Abramovici]] (''francosko–portugalski'')
* [[Silva Adamović Japelj]]
* [[Kristina Aleksova]]
* [[Dragana Alfirević]]
* Nataša Ambrož
* Tomaž Ambrož
* [[Franci Ambrožič]]
* [[Olga Andreeva|Olga Andre(j)eva]]
* Andrea Antić (šport)
* Boštjan Antončič (1980)
* Jasmina Arko
* Kaja Lin J. Avguštin
== B ==
* [[Anamaria Bagarić]]
* [[Miloš Bajc]]
* [[Mojca Bandelj]]
* Natalija Banović
* [[Tanja Baronik]]
* [[Mijo Basailović|Mijo (Miodrag) Basailović]]
* Jagoda Batagelj (lat.-am.?) [[Jagoda in Jurij Batagelj]] (športna)
* Tina Bedenik Schmauc
* [[Enya Belak]]
* [[Raša Benedik]]
* Ana Benkovič
* [[Nataša Berce]]
* [[Blaž Bertoncelj]] (argentinski tango)
* [[Primož Bezjak]]
* [[Staša Bežek]] (1898 - ?) (1. slov. solo plesalka)
* Emili Bizjak
* [[Jernej Bizjak]]
*[[Goran Bogdanovski]]
*[[Anton Bogov]]
*([[Berta Bojetu]])
*Željko Božić
*[[Jaka Bračko]] & [[Venera Spasova]] (športna)
*[[Alja Branc Barbosa]]
*[[Gizela Bravničar]] (r. Pavšič)
*[[Tadej Brdnik]]
*[[Živa Brecelj]]?
*[[Nastja Bremec Rynia]]
*[[Stanka Brezovar]]
*[[Vida Breže]]
*Matjaž Brinovec
*[[Staša Briški Bailey|Staša Briški (-Bailey)]]?
*[[Katja Bucik]] &[[Tjaša Bucik]]
*[[Mateja Bučar]]
* [[Milica Buh]]
* [[Siniša Bukinac]] (športni)
* [[Nadiya Bychkova]] (športna)
== C ==
* ([[Bojana Caf]])
* [[Toni Canjko]]
* [[Georgeta Capraroiu]] (r. Radasanu)
* [[Stefan-Cornel Capraroiu|Stefan(-Cornel) Capraroiu]]
* [[Urška Centa]] (flamenko)
* [[Vesna Cestnik Tehovnik]]
* Mišo Cigoj
* [[Edward Clug]] (Romun)
* [[Patricija Crnkovič]]
* [[Ana Cvelfar]]
== Č ==
*[[Valentina Čabro]]
*[[Galina Čajka]] Kuhar
*[[Franci Čarman]] (1912-80)
*[[Matija Černe]]
* [[Ana Černivec]]
* [[Matevž Česen]] (športni)
* [[Roki Česen]]
* [[Maja Čolić]] (športna)
* [[Manca Čuček]]
== D ==
* [[Rezi Dadič]] (r. Brcar)
* [[Vlasto Dedovič]]/ć
* Uroš &[[Tinka Delakorda]] (športna)
*[[Desha Delteil]]
* [[Katja Delak]] (r. Pollak)
* [[Maja Delak]]
* Ana Delo?
* [[Cvetka Demšar]]
* [[Edi Dežman]]
* [[Dalanda Diallo]]
* ([[Mojca Dimec]])
* [[Tina Dobaj]]
* [[Mercedes Dobršek Lupša]]
* Meta Dodič (šport)
* [[Brina Dokl]]
* [[Barbara Drnač|Barb(a)ra Drnač]]
* [[Sonja Duh]]
* [[Eča Dvornik]] (-Etcha)
== E ==
* [[Lea Ekar Grlj]]
* [[Gea Erjavec]]
* [[Slavko Eržen]]
== F ==
* [[Nina Fajdiga]]
* [[Tjaša Fajdiga]]?
*[[Matjaž Farič]]
*[[Marjeta Feguš Šrot]]
*[[Zarja Ferlinc]]
* [[Nina Fras]]
* [[Majda Fridl]]?
* [[Štefan Furijan]]
* [[Viki Furlanič]]
== G ==
* Nina Gerič
* Maja Geršak (lat.-am.?)
* (Vesna Geršak)
* [[Natka Geržina]]
* [[Blaž Godec]]
* [[Peter Golovin]] (Gresserov)
* [[Tomaž Golub]]
* Marko Golubović
* [[Aleš Gorišek]]
* ([[Niko Goršič]])
* [[Drago Grabnar]]
* [[Grafenauer|Marija Grafenauer]] (por. Vogelnik)
* [[Gordana Grandošek Whiddon]] (športna?)
* [[Ivan Greguš]]
* [[Maša Grgič]]
* Robert Grmek
* [[Lana Grošelj]]
* [[Marija Gruden Grad]] (1932-93)
* [[Mitja Grudnik]] (latinskoamer. plesi)
*[[Gregor Guštin]]
== H ==
* [[Zdravko Haderlap]]
* [[Evin Hadžialjević]]
* [[Jaka Hafner]]
* [[Polonca Hartman]]
* [[Maša Hawlina]]
* [[Slavko Hiti]]
* [[Bojan Horvat]] (športni)
* [[Mojca Horvat]] (jazz, muzikal, show...)
* Rosana Horvat
* [[Ian Hotko]] (športni)
*[[Ksenija Hribar]]
*[[Rosana Hribar]]
*[[Andreja Hriberšek]]
*[[Dimitrij Hribovšek]]
== I ==
* [[Olivera Ilić|Olivera (Olja) Ilić]]
* [[Viktor Isajčev]]
* Lara Matea Ivančič
* ([[Jitka Ivelja]])
* [[Arnej Ivkovič]] (športni)
== J ==
*[[Kaja Lin Jagodič Avguštin]]
*Sara Janašković
*[[Tina Janežič]]
*[[Kaja Janjić]]
*[[Eva Jankovič]]
*[[Silva Japelj]] (por. Adamovič)
*[[Lukas Jekaneder]]
*([[Zmago Jelinčič]])
*[[Adolf Jenko]] (družabni ples...)
*[[Metod Jeras]] (1930-96)
*[[Fiona Johnson Kocjančič]]
*Liam Eusebio Junkar (šport)
*[[Filip Jurič]]
*[[Leja Jurišić]]
== K ==
* [[Olga Kacjan]]?
* [[Maja Kalafatić]]
* [[Maša Kagao Knez]]
* [[Gregor Kamnikar]]
* [[Barbara Kanc]]
* [[Barbara Kapelj]]?
* [[Mojca Kasjak]]
* [[Maša Kastelic]] (akrobatska-športna)
* [[Liljana Keber]]
* [[Ljiljana Keča]] (- Rošker)
* [[Matej Kejžar]]
* [[Ingrid Kerec]]
* [[Sonja Kerin Krek]]?
* Daša Kerin Cerkovnik
* Mirjam Kerpan Izak
* [[Ana Kersnik Žvab]]
* [[Maks Kirbos]]
* [[Anamaria Klajnšček]]
* [[Ana Klašnja]]
* [[Katja Klep]]
* Hana Klimentová
* [[Etka Klinc|Etka (Marjetka) Klinc]]
* [[Mala Kline]]
* Boris Kljun
* [[Nika Kljun]]
* [[Zoran Kljun]]
* [[Tjaša Kmetec]]
* [[Ivica Knez]]
* [[Jasna Knez]]
* [[Danica Kneževič]]
* Rudi Kocbek
* [[Katarina Kocka]] (Kotzka)
* Ada Kogovšek
* [[Katarina Kolar]]
* [[Bara Kolenc]]
* Dejan Kolenc
* [[Suzana Koncut]]
* [[Jurij Konjar]]
* [[Andreja Kopač]]
* Katja Kordin
* [[Nika Korenjak]]
*[[Nataša Kos Križmančič]]
*[[Neja Kos]]?
*Urška Kosec
* [[Ivo Kosi]]
* Nežka Kosi
* Ivan Kostevc
* [[Igor Košak]]
* [[Evgenija Koškina]]
* [[Iztok Kovač]]
* [[Jana Kovač Valdés]]
* [[Katjuša Kovačič]]
* [[Jernej Kozan]]
* [[Živa Kraigher]]
* [[Matej Krajcer]] (športni)
* Špela Kralj
* Kristijan Krajnčan
* [[Žigan Krajnčan]]
* [[Marina Krasnova]] (por. Surina)
* [[Johann Kresnik]]
* [[Suzana Krevh]] (športna?)
* (Helena) [[Valerija Krieger]]
* [[Jasmina Križaj]]
* [[Regina Križaj-Babačić|Regina Križaj]]
* [[Tijuana Križman]]
* ([[Breda Kroflič]])
* [[Jaka Krošl]] (lat.-amer.)
* [[Marijan Krulanović]]
* [[Radomir Krulanović|Radomir (Rade) Krulanović]]
* [[Miha Krušič]]
* [[Kaja Kušar]] (športna)
== L ==
*[[Mojmir Lasan]]
*[[Suzana Lasan]]
*[[Alja Lacković]]
*[[Klara Lainšček]] (športna)
*[[Anka Lavrač]] (r. Černe)
*[[Vesna Lavrač]]
*[[Darinka Lavrič Simčič]]
*[[Maja Lavrinc]]
*[[Slavko Laznik]]
*Tjaša Leban
*[[Stane Leben]]
*[[Katja Legin]]?
*[[Janja Lesar]] (športna)
*[[Albert Likavec]]
*[[Mimica Likavec]] (r. Čepelnik)
* [[Lidija Lipovž]] (por. Sotlar)
* [[Saša Lončar]]
* [[Kaja Lorenci]]
* Metka Lustig?
*[[Gregor Luštek]]
== M ==
* Katarina Maček
* [[Mojca Majcen]]
* Tanja Makuc
* Špela Mandelc
* Olivera Marčac
* Matjaž Marin
* [[Vera Marinc]] (r. Karić)
* Jure Markič
* [[Jelena Markovič]]
* [[Jan Marolt]]
*[[Maja Maselj]]
*Šimun Matišić
*[[Dragica Mavec]]
*[[Nina Mavec Krenker]]
*Tea Mazaj
* [[Alena Medič]]
* Ana Medvešček
* [[Janez Meglič]]
*[[Anja Mejač]] (flamenko...)
* [[Janez Mejač (baletnik)|Janez Mejač]]
* [[Jana Menger]]
* Andrej Mernik
*[[Nina Meško]]
*Matic Meznaršič (hip hop)
*Mateja Mihelič
*[[Ivan Mijačević]]
* [[Janez Miklič]]
* Elena Mikuž
*[[Maja Milenović Workman]] (Maya)
*[[Štefka Miler]] (r. Erman)
* Sergej Milicija
* [[Radomir Milošević]]
* Danijel Mišon
* [[Marko Mlačnik]]
* [[Mojca Mladenovič]] (športna)
*[[Pia Mlakar]] (r. Scholz)
*[[Pino Mlakar]]
*[[Tomo Mlakar]]
*[[Veronika Mlakar]]
*[[Maša Mlinarič]]
*[[Anja Möderndorfer]]
*[[Sergiu Moga]]
*[[Erna Mohar]] (por. Pilato)
*([[Leo Mujić]])
== N ==
* Patricia Nagashi Brilli
* Barbara Nagode Ambrož (plesna trenerka in sodnica)
* [[Beno Novak]]
* [[Fredi Novak]]
* [[Bojana Nenadović Otrin]]
*[[Sanja Nešković Peršin]]
* [[Henrik Neubauer]]
* [[Nataša Neubauer]] (r. Golia)
* [[Nina Noč]]
* [[Aljaž Novak]]
* [[Beno Novak]]
* [[Fredi Novak]] & [[Daniela Škofic Novak]] (1962-2024)
*([[Barbara Novakovič Kolenc]])
* [[Nika Kljun]]
== O ==
*[[Mitja Obed]] (flamenko...)
*[[Andreja Obreza]]
*[[Mona Obrul]]
*[[Nina Ogrinc]]
*[[Marko Omerzel]]
*[[Vita Osojnik]]
*[[Eva Osolnik]] (športna)
*Nejc Osovnikar
*[[Lucija Ostan Vejrup]]
*Jure Ostrež?
*[[Luka Ostrež]]
*[[Iko Otrin]]
* [[Jaš Otrin]]
* [[Sinja Ožbolt]]
== P ==
* Branko Padjan
* [[Romana Pahor]] (športna)
*[[Sabina Pajmon]]
*[[Ana Pandur]] ''Predin'' (flamenko)
*[[Irena Pasarić]]
*[[Marta Paulin|Marta Paulin (-Schmidt)]]
*[[Tadeja Pavlič]]
*[[Tanja Pavlič]]
* [[Uroš Pavlin]]
* [[Julija Pečnikar]]
* Akim Pekunov (akrobatski-športni) & Maša Kastelic
* [[Kristýna Peldová]] (prej Šajtošová)
* [[Miha Perat]] (športni...)
* [[Miro Perat|Miro(slav) Perat]] (športni..)
* [[Rok Peric]]
* Tamara Perić
* [[Radharani Pernarčič]]
* [[Nina Pertot Weis]]
* Gabriel Peternelj (hip hop)
*([[Ivan Peternelj]])
* [[Dana Petretič]]
*[[Petra Pikalo|Petra (Hawlina) Pikalo]]
*[[Boris Pilato]]
*Klemen Pirman
*[[Martina Plohl]] (športna)
*[[Zoran Plohl]]
*Blaž Pocajt &Urša Pocajt?
*[[Daliborka Podboj]]
*Branko Podergajs Siussi
*[[Mateja Podgornik]]
*[[Burja Podlesnik]]
* [[Andreja Podlogar]] (arg. tango)
* Mirjam Podobnik
* [[Tajda Podobnik]]
* [[Drago Pogačar]]
* [[Franc Pogačar]]
* [[Petra Pogačnik Pikalo]]
* ([[Matjaž Pograjc]])?
* Vaclav Pohan
* [[Kristina Pojbič]] (športna)
* [[Beti Polanec]]
* [[Branka Polič]]
* [[Stane Polik]]
* [[Štefanija Polik]] (r. Sitar)
* [[Jelena Poljakova]]
* Rita Pollachi
* [[Mitja Popovski]] (športni, koreograf)
* [[Branko Potočan]]
* [[Zdenko Potočar]]
* [[Sabina Potočki]]
* Nataša Potočnik
* [[Tanja Potočnik]]
* [[Barbara Potokar]]
* [[Vanessa Praunseis]] (športna)
* Natalija Pravdič Mohd
* Tadej Premk
*[[Snježana Premuš]]
* [[David Prestor]]
* [[Breda Pretnar]]
* Miran Pritekelj
* [[Andraž Prokofjev]] - Zhazhy (športni)
* Azra Pucko
* [[Mateja Pučko]] (-Petković)
* ([[Breda Pugelj Otrin]])
* [[Peter Pustišek]]
* [[Janja Pušl]]
== R ==
* [[Maša Radi Buh]]
* Valerija Rahle Mbanwi
* [[Monika Rant]] (športna-lat.am.)
* [[Andreja Rauch Podrzavnik]]
* [[Bor Ravbar]]
* Petra Ravbar
* [[Patrik Razem]]/[[Patrik Ražem]] (športni)
* [[Teja Reba]]
* Gaber Rebolj (hip hop)
*[[Mateja Rebolj]]
*[[Magdalena Reiter]] (Poljakinja)
*[[Marta Remškar]]
*[[Tatjana Remškar]] (-Lipušček)
*[[Dana Renčelj]]
*[[Špela Repar Lomovšek]]
*Maja Repinc
*Žiga Repovž
*[[Daša Resnik]]
* [[Boštjan Retelj]]
*[[Alenka Ribič Laufer]]
*[[Marinka Ribič]]
*[[Bojana Robinson|Bojana (Mišić) Robinson]]
*[[Tomaž Rode]]
*[[Silva Ros]]
*[[Jan Rozman]]
*[[Jerca Rožnik Novak]]
*[[Urša Rupnik]]
*Michał Rynia (Poljak)
== S ==
*[[Janez Samec]]
*Gordana [[Goga Schmidt]]
*[[Marta Schmidt]] (-Paulin)
*[[Sabina Schwenner]]
*[[Urša Sekirnik]]
*[[Matej Selan]]
*[[Sabina Selan]]
*[[Emanuela Senjor]]
*[[Majna Sevnik Firšt|Majna Sevnik]] (-Firšt)
*Nicky Shuler
*[[Boštjan Simon]]
*[[Ludvig Simončič]] (družabni, Mb)
*[[Janez Sinič]]
*Iza Skok?
*[[Tanja Skok]]
*Uroš Skulj
*Marija Slavec Neeman
*[[Vali Smerkolj]] (= Miroslava S., r. Katalan)?
* [[Maja Sonc]]
* [[Lidija Sotlar]] (r. Lipovž)
* [[Saša Stadler]]
*[[Goga Stefanović Erjavec]]
*[[Ana Stegnar]]
* [[Špela Sterle]]
* [[Dejan Srhoj]]
* [[Saša Stadler]]
* Marko Stamenković
* [[Sebastjan Starič]]
* Alice Stojko Saliu
* [[Lane Stranič]]/-ć - Favreliére (1944-)
* Dominik Strusa (hip hop)
* [[Štefan Suhi]]
* Karin Sušec (hip hop)
* [[Martina Svetina]]
* [[Tetiana Svetlična]]
* [[Igor Sviderski]]
== Š ==
[[en:Aljaž Škorjanec]]
* [[Domen Šega]]
* Dario Šegović
*[[Ajda Šegula]]
*[[Barbara Šercer]]
*Jernej Šerjak
*[[Alenka Šest]]
*[[Majda Škerjanc]] (por. Humski)
*[[Daniela Škofic Novak]] (1962-2024)
*[[Petra Škofic Damjan]]
*[[Aljaž Škorjanec]] (športni)
*Magdalena Škrlj Bura
*[[Anže Škrube]]
* [[Andrej Škufca]] (športni)
* Melinda Škufca?
*[[Breda Šmid]] (por. Sever)
* [[Milko Šparemblek]] (slov.-hrvaški) (1928-2025)
* [[Cvetka Špiljar]] (*1956)
* [[Marjeta Šrot]] (Feguš; r. Žnidaršič)
* Mirjana Šrot
* [[Ana Štefanec]]
* [[Kaja Štiglic]] (športna?)
* Zala Ana Štiglic?
* [[Martina F. Štirn]] 1971
* Matic Štrukelj (hip hop)
* [[Urša Štrukelj]] (*1975)
* Maruša Šubic
* [[Tjaša Šuligoj]]
* [[Fabris Šulin]]
* [[Danila Švara]]
== T ==
* [[Andreja Tauber]]
* [[Anja Tegelj]]
* [[Peter Taušanovič]]
* [[Mateja Terčon Knap]]
* [[Dušan Teropšič]]
* [[Kaja Teržan]]
* [[Uršula Teržan]]
* Liam Tesovnik (svetovni prvak v kategoriji hip hop - športni)
* ([[Alja Tkačev]])
* [[Milan Tomášik]] (Slovak)
* [[Ajda Tomazin]]
* Tjaša Tomažič
* [[Irena Tomažin]] Zagoričnik
* [[Tina Tome]] (športna)
* [[Viktorija Tomič]] (športna)
* Blanka Tomšič
* Karol Toth (Slovak)
*[[Nataša Tovirac]]
*[[Iva Tratnik]]
*[[Špela Tratnik]]
*Jan Trninič
*[[Marin Turcu]] (romun.-slov.)
*[[Valentina Turcu]]
*[[Antoneta Turk]]
*[[Simona Turk]] (športna)
*[[Alja Turk Hvala]]
*[[Ingrid Tušar]]
*[[Staša Tušar]]
== U ==
* [[Ivan Umek]] (družabni, Trst)
* [[Leja Urankar Gaberc]]
*[[Marko Urbanek]]
* [[Silvana Urbanija]]
* Mojca Uršič
== V ==
* [[Kaja Vajdetič]]
* Andreja Vakselj
* ([[Andrés Valdés]])
* [[Veronika Valdés]]
* [[Tina Valentan]]
* [[Ruth Vavpotič|Rut(h) Vavpotič]], por. Csanadi
* [[Vesna Vaupotič]]
* [[Klemen Veber]]
* [[Lucija Velkavrh]]
* [[Katarina Venturini]] (športna)
* Boris Veras
* [[Tatjana Verbič]] (športna - metodičarka)
* [[Maja Verčko]]
* [[Branka Verdnik]] (r. Ferlinc)
* [[Viktor Verdnik]]
* Alenka Verstovšek (športna)
* [[Minka Veselič Kološa]]
* [[April Veselko]]
* [[Vlasta Veselko]] (arg. tango...)
* (Rok Vevar)
* Mojca Vidic
* [[Kalista Vidmar]] (športna-lat.am.)
* [[Maruša Vidmar]] (r. Berginc)
* [[Meta Vidmar|Met(od)a Vidmar]]
* [[Urša Vidmar]]
* [[Vojko Vidmar]]
* [[Václav Vlček]]
* Nastja Vodenik?
* [[Miha Vodičar]] (športni)
* Darja Vodlan
* Marko Vodnik? (športni plesi)
* [[Marija Vogelnik]] (r. Grafenauer)
* [[Mojca Vogelnik]]
* [[Urška Vohar]]
* [[Vida Volpi]] (r. Klančar)
* [[Gorazd Vospernik]]
* [[Ana Vovk Pezdir]]
* Gregor Vovk
* Niki Jacqueline Vrabič
* [[Darko Vrebac]]
* [[Magda Vrhovec]] (-Dedović)
* [[Nena Vrhovec Stevens|Nena (Snežna) Vrhovec Stevens]]
* Vesna Vučajnk
*Breda Vules
== W ==
* [[Anita Wach]]
* [[Lidija Wisiak]]
== Z ==
* [[Matic Zadravec]]
* [[Meta Zagorc]] (športni, FŠ)
* [[Danijela Zajc]]?
* Lovro Zajc (športni)
* [[Beba Zalokar]] (r. Gabrijelčič)
* Kristina Zarić
* [[Jasna Zavodnik]]
* ([[Brane Završan]])
* Dejan Zečević
* [[Ljubica Zelenik]]
* [[Tanja Zgonc]]
* (Damir Zlatar Frey)
* [[Janja Zupan (fotomodel)|Janja Zupan]]
* [[Silvo Zupanc]]?
* [[Aja Zupanec]]
* [[Lukas Zuschlag]]
== Ž ==
* Karla Železnik
* [[Vekoslava Žerdin|Lojzka (Vekoslava) Žerdin]]
* [[Živa Žitnik]]
* [[Nataša Živković]]
* [[Gaj Žmavc]]
* [[Jerica Žmavec]] (r. Kahler)
* [[Erika Žnidaršič]]
* N.? Župa
* [[Estela Žutić]]
{{seznami narodov po poklicu|plesalcev}}
[[Kategorija:Seznami Slovencev|Plesalci]]
[[Kategorija:Slovenski plesalci|*]]
hu757j70u18hvy2hrq5zeb07bjm455l
Karl Lennart Oesch
0
74589
6739698
4503157
2026-08-20T11:13:17Z
Engelbert
76895
pp, zp, koda za sklice
6739698
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Vojaška oseba
|name=K. Lennart Oesch
|image=<!--WD-->
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance=[[Slika:Flag of Germany (1867–1918).svg|25px|]] [[Nemško cesarstvo]] (1915–1918)<br>[[Slika:Flag of Finland.svg|25px|Finska]] [[Finska]] (1918–1945)
|branch=
|serviceyears=1915–1945
|rank=[[Generalporočnik (Finska)|Generalporočnik]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Finska državljanska vojna]]<br>[[Zimska vojna]]<br>[[Nadaljevalna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}
'''Karl Lennart Oesch''', [[Švicarji|švicarsko]]-[[Finci|finski]] [[general]], * [[8. avgust]] [[1892]], [[Pyhäjärvi]], † [[28. marec]] [[1978]], [[Helsinki]].
Bil je eden od vodilnih finskih generalov [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]. Ob koncu [[Nadaljevalna vojna|nadaljevalne vojne]] sta bili pod njegovim poveljstvom dve tretjini finskih kopenskih sil.
== Sklici ==
{{sklici}}
== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam finskih generalov]]
== Zunanje povezave ==
* [https://generals.dk/general/Oesch/Karl_Lennart/Finland.html Generals.dk] {{en}}
{{kategorija v Zbirki|Lennart Oesch}}
{{Normativna kontrola}}
{{soldier-stub}}
{{DEFAULTSORT:Oesch, Karl Lennart}}
[[Kategorija:Finski generali]]
[[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]]
[[Kategorija:Veterani finske državljanske vojne]]
[[Kategorija:Veterani zimske vojne]]
[[Kategorija:Veterani nadaljevalne vojne]]
[[Kategorija:Veterani laponske vojne]]
[[Kategorija:Nosilci reda križca orla]]
bmdcsnkm47mf0mh93jo7w459g46iohc
6739700
6739698
2026-08-20T11:24:16Z
Engelbert
76895
+ 6 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]
6739700
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Vojaška oseba
|name=K. Lennart Oesch
|image=<!--WD-->
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance=[[Slika:Flag of Germany (1867–1918).svg|25px|]] [[Nemško cesarstvo]] (1915–1918)<br>[[Slika:Flag of Finland.svg|25px|Finska]] [[Finska]] (1918–1945)
|branch=
|serviceyears=1915–1945
|rank=[[Generalporočnik (Finska)|Generalporočnik]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Finska državljanska vojna]]<br>[[Zimska vojna]]<br>[[Nadaljevalna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}
'''Karl Lennart Oesch''', [[Švicarji|švicarsko]]-[[Finci|finski]] [[general]], * [[8. avgust]] [[1892]], [[Pyhäjärvi]], † [[28. marec]] [[1978]], [[Helsinki]].
Bil je eden od vodilnih finskih generalov [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]. Ob koncu [[Nadaljevalna vojna|nadaljevalne vojne]] sta bili pod njegovim poveljstvom dve tretjini finskih kopenskih sil.
== Sklici ==
{{sklici}}
== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam finskih generalov]]
== Zunanje povezave ==
* [https://generals.dk/general/Oesch/Karl_Lennart/Finland.html Generals.dk] {{en}}
{{kategorija v Zbirki|Lennart Oesch}}
{{Normativna kontrola}}
{{soldier-stub}}
{{DEFAULTSORT:Oesch, Karl Lennart}}
[[Kategorija:Finski generali]]
[[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]]
[[Kategorija:Veterani finske državljanske vojne]]
[[Kategorija:Veterani zimske vojne]]
[[Kategorija:Veterani nadaljevalne vojne]]
[[Kategorija:Veterani laponske vojne]]
[[Kategorija:Nosilci reda križca orla]]
[[Kategorija:Nosilci reda križca svobode Finske]]
[[Kategorija:Nosilci reda bele vrtnice Finske]]
[[Kategorija:Nosilci kraljevega norveškega reda svetega Olava]]
[[Kategorija:Nosilci reda Polonia Restituta]]
[[Kategorija:Nosilci legije časti]]
[[Kategorija:Nosilci reda meča]]
7rd3z2tjv89pjce6gi12o664qgeqouy
Tokio Hotel
0
80299
6739692
5729099
2026-08-20T10:22:27Z
~2026-45492-26
264607
6739692
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec
| name = Tokio Hotel
| image = <!-- Wikidata -->
| caption =
| landscape = yes
| origin = [[Magdeburg]], [[Nemčija]]
| background = group_or_band
| years_active = 2001-danes
| genre = [[pop rock]], [[alternativni rock]]
| label = [[Universal Music Group|Universal Music Germany]], [[Polydor]], [[De-Code]], [[Starwatch Music]]
| website = <!-- Wikidata -->
| current_members = [[Bill Kaulitz]]<br />[[Tom Kaulitz]]<br />[[Georg Listing]]<br />[[Gustav Schäfer]]
}}
'''Tokio Hotel''' (ustanovljen pod imenom ''Devilish'') je nemška pop-rock/alternativna skupina, ki prihaja iz [[Magdeburg|Magdeburga]].
== Zasedba ==
* [[Bill Kaulitz]] (* 1. september 1989), [[vokal]]
* [[Tom Kaulitz]] (* 1. september 1989), [[kitara]]
* [[Georg Listing]] (* 31. marec 1987), [[bas kitara]]
* [[Gustav Schäfer]] (* 8. september 1988), [[bobni]]
== Zgodovina skupine ==
=== Nastanek (2001 - 2004) ===
Dvojčka [[Bill Kaulitz|Bill]] in [[Tom Kaulitz]], vokalist in glavni kitarist, sta nastopala in ustvarjala svojo glasbo že v svojem zgodnjem otroštvu. Z nastopanjem in igranjem v svojem rojstnem kraju [[Magdeburg]]u, sta spoznala bobnarja [[Gustav Schäfer|Gustava Schäferja]] in basista [[Georg Listing|Georga Listinga]]. Leta 2001 so skupaj ustvarili skupino imenovano ''Devilish'' (Vražji). Glasbeni producent [[Peter Hoffmann]] je v letu 2003 razkril talent skupine v oddaji ''Kinder-Star Search'' (Iskanje otroških zvezd), ki se je je udeležil Bill in jim je uspel podpisati pogodbo z založnikom [[Sony]] BMG. Prav tako je dobil [[David Jost|Davida Josta]] in [[Pat Benzner|Pata Benznerja]] v svojo produkcijsko in avtorsko ekipo in tako omogočil skupini vokalno in inštrumentalno poučevanje. Tik pred izidom prvega singla je Sony prekinil pogodbo. Leta 2005 so podpisali pogodbo z [[Universal Music Group]]. Tako so leta 2005 izdali svoj prvi album [[Schrei]].
=== ''Schrei'' (2005 - 2006) ===
Pod okvirom in marketinškim planom Universal Music Group so se Tokio Hotel z njihovim prvim singlom »Durch den Monsun« (Skozi monsun) povzpeli na prva mesta mnogih lestvic v Nemčiji ter Avstriji. Njihov drugi singel »Schrei« (Kriči) je bil deležen podobnega uspeha. Oba singla sta bila napisana izpod rok takrat 15 letnega pevca Billa Kaulitza s pomočjo skupine talentiranih producentov: Peter Hoffmann, David Jost, Pat Benzer in Dave Roth. Njihov debutni album Schrei je izšel 19. septembra 2005 in je bil certificiran z 3x zlatom od BVMI za prodanih več kot 300.000 cd kopij v Nemčiji. Tretji ter četrti singel »Rette mich« (Reši me) in »Der letzte tag« (Zadnji dan) sta bila prav tako uvrščena na prva mesta. Čerti singel je vseboval skladbo "Wir schließen uns ein«, po kateri je bil posnet tudi videospot.
=== ''Zimmer 483'' (2007 - 2008) ===
Prvi singl "Übers Ende der Welt" (Proti vsemu svetu) iz njihove druge plošče »Zimmer 483« (Soba 483), ki je kasneje izšel v angleščini pod imenom Ready,set go je bil izdan 26. januarja 2007, ter ponovno zasedel prva mesta v Nemčiji in Avstriji. Album Zimmer 483 je v Nemčiji izšel 23. Januarja 2007, tudi v deluxe verziji v kateri je dodan DVD. Drugi singel »Spring Nicht« (Ne skoči) je svet ugledal 7. aprila. Tretji singel "An deiner Seite (Ich bin da)" (Ob tebi), je bil izdan 16 Novembra, kateri je vseboval novo skladbo z videospotom »1000 Meere« (1000 oceanov). Aprila so izdali četrti singel »Heilig« (Sveti). Zaradi zelo tesnih urnikov pa videospot zanj ni bil nikoli posnet.
=== ''Scream'' (2007 - 2008) ===
Obdobje Zimmer 483 ter Scream je bilo za Tokio Hotel zlato leto. Zaradi nepričakovanega uspeha v drugih državah kljub skladbam napisanih v nemškem jeziku je prvi angleški studijski album izšel 4. junija 2007 po celi Evropi. V Nemčiji je album izšel pod naslovom Room 483. Scream vsebuje angleške verzije posebej izbranih skladb iz prejšnih (nemških) albumov Schrei in Zimmer 483. Monsoon (angleška verzija Durch den Monsun) je bil prvi singel albuma. Ready, set, go (angleška verzija Ubers ende der welt) je bil izdan kot drugi singel, ter Don't jump (Spring nicht) kot tretji singel. Videospot za Scream (angleško različico 2005 hita Schrei) je bil posnet in izdan v Itunes trgovini na zečetku Marca 2008.
"Ready, set, go" singel je v Angliji izšel 27 Avgusta 2007, povzpel se je na 77 mesto na angleških lestvicah. 19. junija 2007 so v Angliji imeli prvi koncert.
Prvega novembra 2007 so se udeležili MTV Europe Music Awards in zmagali v kategoriji Best InterAct. Na omenjenih nagradah so predstavili njihov hit Monsoon, kateri je »sezul« čevlje vsem dvomljivcem.
Prvi singel v Ameriki je izšel pod preprostim imenom »Tokio Hotel« v drugem delu leta 2007. Singel vsebuje skladbi "Scream" in "Ready, set, go" ter je bil na voljo izključno v Hot Topic trgovinah po Ameriki. Drugi singel »Scream America«, 11. December 2007 vsebuje skladbi "Scream" in "Ready, set, go" remix od AFI's Jade Puget.
Februarja 2008 so Tokio Hotel imeli prvo mini turnejo po Ameriki, 5 datumov, začetek v Kanadi, končali so v New Yorku. Album Scream je v Kanadi izšel 26. Marca, v Ameriki pa 6. Maja.
Evropska turneja »1000 Hotels« se je začela 3. marca 2008 v Bruslju ter se nadeljevala Nizozemski, Luksenburgu, Franciji, Španiji, Portugalski, Italiji,.. in je bila predvidena do 9 aprila. V Marseillu (Francija) je Bill imel težave z glasilkami, katere so povzročile, da so namesto predvidenih 21 skladb, odpeli le 16 skladb s pomočjo oboževalcev. Bill se je v nemščini opravičil za njegovo slabo petje in povedal, da je bolan. Dva dni zatem so odpovedali koncert v Lizboni nekaj minut pred začetkom ter odpovedali celotno 1000 Hotels turnejo (tudi datum v Sloveniji). Njihov menedžer je povedal da mora Bill Kaulitz na nujno operacijo glasilk. 30. marca so mu odstranili cisto iz glasilk katera je bila rezultat nepozravljenega vnetega grla. Po operaciji Bill ni smel govoriti 12 dni nato pa je imel 4 tedne vokalne rehabilitacije. Če bi Bill kljub temu nadeljeval turnejo, bi njegov glas bil trajno poškodovan. Maja 2008 so začeli ponovno nastopati in nadaljevali z 1000 Hotels turnejo a slovenskega datuma niso obnovili (kljub razprodani dvorani).
Tokio Hotel so avgusta in oktobra odigrali nekaj koncertov v Ameriki. Decembra 2008 je izšel DVD, imenoval Tokio Hotel TV – Caught on Camera, ki vsebuje posnetke iz zakulisja ter disk z naslovom History – The very best of Tokio Hotel TV, deluxe izdaja pa vsebuje še en disk Future – The road to the new album, ki prikazuje promocije ter priprave na njihov tretji studijski album.
=== ''Humanoid'' (2009 – 2012) ===
Med Ameriško turnejo so se vrnili nazaj v Hamburg v njihov studio, da bi posneli tretji album imenovan Humanoid, izdan 2. oktobra v Nemčiji ter 6. oktobra 2009 v ZDA. Album je posnet v obeh jezikih – nemščini in angleščini, ki sta bili izdani po celem svetu. Na deluxe različicicah je dodanih 5 novih skladbe: Alien, Phantomrider, That day, Screamin' in Down on you.
Prvi singel je bil Automatisch/Automatic, drugi pa World behind my wall/Lass uns laufen. Na Humanoid city turnejo po 32 mestih v Evropi so se podali v obdobju od 22. februarja do 14. aprila 2010.
Junija 2010 je bil izdan videospot »v živo« Dark side of the sun. Julija pa so izdali njihov drugi live (v živo) album iz Milana, Italija. Nova skladba »Hurricanes and Suns« je bila premierno predstavljena na Grškem radiu - bonus skladba na novem »Best of« albumu, ki vsebuje njihove največje hite iz preteklosti. Na omenjenem albumu je tudi »Mädchen aus dem All« - prva skladba, ki jo je band posnel v studiu. »Best of« je bil izdal 13. Decembra 2010 v Nemčiji, naslednji dan pa po celem svetu.
Prvi koncert v Aziji so imeli v Singapurju. Nastopali so tudi v Izraelu, Maleziji in Tajvanu. Nekaj mesecev pozneje so se vrnili nazaj v Malezijo za MTV World stage Live in Malaysia 2010. Decembra 2010 so prvič nastopali v Tokyu. Nazaj v Japonsko so se vrnili Februarja 2011 za promocijo turneje, kateri so sledili mnogi intervjuji in TV nastopi.
Aprila 2011 so osvojili Fan Army FTW nagrado na MTV O music Awards – prvo podelitev nagrad na spletu.
Junija 2011 so nastopali na Japonskem za »The next premium night Tokio Hotel in Tokyo«. Sponzor: Audi A1. To je bil njihov prvi akustični nastop v Japonski. Tokio Hotel so nastopali tudi na MTV VMA Japonska. Oddaja je potekala za zbiranje denarja za Japonski Rdeči križ zaradi nastanka škode, ki ga je povzročil [[Potres in cunami v Tohokuju (2011)|hud potres]].
Po koncu Humanoid city turneje sta se Kaulitz dvojčka zaradi prevelikega pritiska in negativnih strani slave preselila v Los Angeles z njihovim menedžerjem. Los Angeles je še danes njun dom.
Maja 2012 je Far East Movement izdal album »Dirty Bass« ki vsebuje skladbo »If I die tomorrow« z Billovimi vokali.
=== ''Kings of Suburbia'' (2013 - 2015) ===
Zaradi želje po zasebnem življenju, osebnih problemih in željni novi svobodi so se Tokio Hotel odmaknili izpod žarometov za nekaj let. Po dolgem premoru so naznanili nov album leta 2013. Zaradi nove inspiracije pa ni nikoli izšel. Čerti studijski album je z novim stilom svet ugledal naslednje leto 3. oktobra 2014 z naslovom »Kings of Suburbia«. Navdih: nova svoboda in nočno življenje v Los Angelesu. Omenjeni album je prvi album kateri je v celoti narejen in produciran izpod rok Toma Kaulitza. Pred izdajo albuma so izšli trije videospoti za skladbe "Run, run, run", "Girl got a gun" in "Love who loves you back". Album je bil izdan v 3 različicah (standard, deluxe, super deluxe) in pristal na prvih mestih po prodaji v 30 državah (prvo mesto tudi v iTunes Slovenija). Deluxe verzija ima 4 dodatne skladbe: "Masquerade", "The heart get no sleep", "Dancing in the dark", "Great day" ter dodaten cd v katerem je pojasnjen njihov premor. Kelly Clarkson je posnela cover za balado "Run,Run,Run".
Prvi nastop po dolgih letih s skladbo Love who loves you back je bil na nemški »Wetten dass« oddaji, prvi akustični mini koncert (4 skladbe) pa na radiu SAW. S promocijo albuma so nadeljevali v Nemčiji, Franciji, Mehiki in Ameriki. Prvi singel »Love who loves you back« je bil izdal le za promocijo. Tokio Hotel so naznanili novo turnejo imenovano »Feel it all world tour«. Leta 2014 se je vrnil tudi Tokio Hotel TV na njihovem uradnem Youtube portalu.
Prvi del turneje se je začel v Evropi, 6. marca 2015. Kmalu po koncu prvega dela je izšel njihov drugi uradni singel »Feel it all«, ki vsebuje 3 verzije Feel it all pesmi ter 2 verziji Love who loves you back. Izdan je bil tudi (šokanten) videospot za Feel it all.
Drugi del turneje se je nadeljeval v Ameriki, tretji pa v Južni Ameriki. V Mehiki je Durch den Monsun/Monsoon (prva Tokio Hotel skladba, ki je bila odskočna deska za slavo, ki si je niso nikoli predstavljali) dopolnil 10 let. Feel it all turnejo so zaključili z obiskom 19 mest v Rusiji. Novembra 2015 pa so v Moskvi zaključili uspešno turnejo. Seznam skladb za "FIA tour" je vseboval skoraj vse pesmi iz novega albuma, stari klasiki Rescue me in Durch den Monsun/Monsoon ter nekaj starejših hitov: Darkside of the sun, Noise, Screamin'.
Po turneji so se Tokio Hotel odpravili na počitek. Januarja 2016 so naznanili, da ustvarjajo nov album v Berlinu. Bill Kaulitz je medtem izdal svoj prvi samostojni EP "I'm not OK".
=== ''Dream Machine'' (2017) ===
Konec leta 2016 je skupina naznanila novo turnejo in album pod imenom "Dream Machine" ter izdala prvi dve skladbi iz novega albuma "Something new" in "What if" za keteri sta bila posneta tudi video spota. Skupina ni več pod Universal music group ampak je podpisala pogodbo z založbo [[Starwatch Music]]. Dream Machine je bil izdan 3. Marca v 3 različicah (standard, limited deluxe box in vinyl box) z novo turnejo pa so začeli 12. Marca v Londonu.
== Ostali podvigi: ==
* Janurja 2012 se je Bill Kaulitz v sodelovanju z dvojčkoma Dean in Dan Caten, Dsquared podal po modni pisti na modnem dogodku v Milanu. Bill je odprl in zaprl Dsquared modno revijo za moško modo Jesen/zima 2010.
* Audi je k sodelovanju povabil Toma in Billa, da bi sodelovala v njihovi novi oglaševalski kampanji, ki bi pritegnila mlajše generacije. Posneli so reklamo ter epizodo za Tokio Hotel TV.
* Bill&Tom Kaulitz sta sodelovala v PETA kampanji proti mučenju živali.
* Avgusta 2010 je Tom Kaulitz posnel reklamo za Reebok znamko čevljev ter podpisal pogodbo z Reebok.
* Bil&Tom sta izdala mobilno aplikacijo »BTK Twins« za Android 19. decembra 2011 in za IOS 16. januarja 2012, da bi ostala v stiku s fani. Novembra 2013 je bila aplikacija odstranjena zaradi prihajajočega novega albuma.
* Bill&Tom Kaulitz sta se preizkusila kot sodnika v deseti sezone oddaje DSDS – "Deutschland sucht den Superstar", ki se je začela 5. januarja in končala 11. maja 2013.
* Bill je leta 2016 začel s svojim samostojnim projektom "Billy" ter izdal EP, knjigo in začel s svojo modno kolekcijo.
== Diskografija ==
=== Albumi ===
* ''Schrei (2005)''
* Schrei (So Laut Du Kannst) (2006)
* ''Zimmer 483 (2007)''
* Zimmer 483 - Live in Europe (2007)
* Scream (2007)
* Humanoid (2 verziji, angleško in nemška) (2009)
* Humanoid city Live (2010)
* Kings Of Suburbia (2014)
* Dream Machine (2017)
=== Singli in EP-ji ===
* Durch den Monsun (2005)
* Schrei (2005)
* Leb' die Sekunde (2005)
* Rette Mich (2006)
* Der Letzte Tag (2006)
* Wir Schlissen Uns Ein (2006)
* Ubers Ende Der Welt (2007)
* Spring Nicht (2007)
* An Deiner Seite (Ich bin da) (2007)
* Ready, set, go (2007)
* Monsoon (2007)
* By your side (samo za promocijo) (2007)
* Scream America (2007)
* Scream (2007)
* Heilig (2008)
* Don't jump (2008)
* Automatic/ Automatisch (2009)
* World behind my wall/ Lass uns Laufen (2010)
* Darkside of the Sun (2011)
* Love Who Loves You Back (samo za promocijo) (2014)
* Feel it all (2015)
=== DVD-ji ===
* ''Leb die Sekunde: Behind the Scenes (2005)''
* ''Schrei Live (2006)''
* ''Zimmer 483 live in Europe (2007)''
* ''Caught On Camera (2008)''
* Humanoid City Live (2010)
=== Drugo ===
* Instant Karma (cover) (2006)
* Best of (angleško in nemška verzija) (2010)
* Strange ft. Kerli (2010)
* If I Die Tomorrow ft. Far East Movement (2012)
* I am ft. Rock Mafia, Wyclef Jean, David Correy (2014)
* Billy - I'm not ok EP
== Turneje ==
{| class="wikitable"
!Ime:
!Čas:
!Število koncertov:
!Število držav:
|-
|Schrei Evropska turneja
|24.11.2005 - 28.11.2006
|61
|5
|-
|Zimmer 483 Evropa + Izrael
|16.3.2007 - 4.11.2007
|55
|18 + 1
|-
|1000 Hotels Svetovna turneja
|9.2.2008 - 5.12.2008
|50
|19
|-
|Humanoid City Svetovna turneja
|22.2.2010 - 15.12.2010
|38
|25
|-
|Feel it all Svetovna turneja
|6.3.2015 - 10.11.2015
|56
|19
|-
|Dream Machine Svetovna turneja
|12.3.2017 -
|
|
|}
== Nagrade ==
Od izdaje singla Durch den Monsun, leta 2005, so Tokio Hotel prejeli več kot 110 nagrad v različnih kategorijah po celem svetu.
* '''2005'''
** Bambi v kategoriji Pop national
** Comet v kategoriji Bester Newcomer sowie Super-Comet
** Eins Live Krone v kategorijiBester Newcomer
** Goldene Schallplatte: 1× zlata za Durch den Monsun
** Goldene Schallplatte: 1× zlata za Schrei
** Goldene Schallplatte: 1× platinasta za Durch den Monsun
* '''2006'''
** World Music Award v kategoriji Best Selling German Act
** Echo v kategoriji Beste Newcomer
** Steiger-Award v kategoriji Beste Newcomer
** Bravo Otto in Gold v kategoriji Beste Rockband
** Bild Osgar v kategoriji Musik
** Goldene Schallplatte: 3× zlata in 1× platinasta za Schrei
** Goldene Schallplatte: 3× zlata in 2× platinasta za Leb die Sekunde: Behind the Scenes
** Goldene Schallplatte: 1× zlata za Schrei
** Goldene Stimmgabel v kategoriji erfolgreichste Gruppe Pop sowie Shooting Star
** Eins Live Krone v kategoriji Bester Live-Act
* '''2007'''
** European Border Breakers Award
** Berliner Bär v kategoriji Rock
** Goldene Schallplatte za Schrei
** Rock-Neuentdeckung des Jahres 2006
** Echo v kategoriji Bestes Video (Der Letzte Tag)
** Bravo Otto in Gold v kategoriji Beste Rockband
** Comet v kategoriji Super-Comet, Beste Band in Bestes Video (Der letzte Tag)
** Goldene Stimmgabel v kategoriji Gruppe Rock international
** TMF Awards 2007 v kategoriji Best Album (Scream), Best Pop in Best New Artist
** MTV Europe Music Award v kategoriji Inter Act
** Nickelodeon Kid's Choice Awards v kategoriji Best Band
* '''2008'''
** Diamantene Schallplatte za Zimmer483 - Live in Europe DVD
** Goldene Schallplatte za Scream (Španija)
** NRJ Music Award v kategoriji Best International Band
** Goldene Kamera v kategoriji Beste Musik National
** Echo v kategoriji Bestes Video (Spring nicht)
** Emma v kategoriji Bester ausländischer Künstler
** Bravo Otto in Silber v kategoriji Beste Rockband
** TRL Awards v kategoriji Best number one of the year
** TRL Awards v kategoriji Best Band
** Comet v kategorijah Beste Band, Bestes Video (An deiner Seite), Bester Liveact in Super-Comet
** VMA v kategoriji Best New Artist
** MTV EMA v kategoriji Headlliner
** TMF Awards v kategorijah Best Male Artist International, Best Video International
** MTV Latin America Awards v kategoriji Song of the year
** MTV Latin America Awards v kategoriji Best New Artist-International
* '''2009'''
** Comet v kategoriji Bester Online-Star
** Bravo Otto v kategoriji Superband, Golden Otto
** MTV Italy 2009 TRL Awards v kategoriji Artist Of The Year
** Bavarian music Lion v kategoriji Export hit of Germany
** Audi generation award v kategoriji International award
** VMA v kategoriji Best rock video
** Mtv Eu music awards v kategoriji best group
** Telehit awards v kategoriji Best international Rock band
* '''2010'''
{| class="wikitable"
!Kategorija:
!Nagrada:
|-
|Band of the year
|Golden penguin (Avstrija)
|-
|Album of the year
|Golden penguin (Avstrija)
|-
|Band of the year
|Bravoora awards (Poljska)
|-
|Best international artist
|Emma Gala awards (Finska)
|-
|Walk of Fame
|König - Pilsener Awards (Nemčija)
|-
|Best international band
|Radio Regenbogen awards (Nemčija)
|-
|Favorite music star
|Kids choice awards (Nemčija)
|-
|Best live act
|Comet (Nemčija)
|-
|Foreign Song of the year -World behind my wall
|Rockbjörnen awards (Švedska)
|-
|Concert of the year
|Rockbjörnen awards (Švedska)
|-
|Best world stage performance
|MTV EU Music awards (Španija)
|-
|Best group video
|VMA
|-
|Best band national
|CMA awards
|-
|Best single national - World behind my wall
|CMA awards
|}
* '''2011'''
{| class="wikitable"
!Kategorija:
!Nagrada:
|-
|Band of the year
|Bravoora awards (Poljska)
|-
|Star of the 20th anniversary
|Bravoora awards (Poljska)
|-
|Best fan army
|Mtv O awards (ZDA)
|-
|Best rock video
|Mtv VMA Japan
|-
|Best fan club: aliens
|2Musica Awards
|-
|Fashion icon : Bill Kaulitz
|2Musica Awards
|-
|Best videography
|2Musica Awards
|-
|Best artist in A versus
|2Musica Awards
|-
|Best Fan army
|MTV o music awards (ZDA)
|-
|Best Peta AD
|Peta 6th Libby awards
|-
|Best rock artist
|2Musica Awards
|}
* '''2012'''
{| class="wikitable"
!Kategorija:
!Nagrada:
|-
|Super band
|Bravo OTTO
|-
|Mister Winter 2012: Bill Kaulitz
|Star planet awards (Francija)
|-
|MMA Champions
|Musical March madness
|-
|Hottest rocker boys
|Q102's Online competition
|-
|Best fan army: aliens
|2Musica awards
|-
|Best artist in A versus
|2Musica awards
|-
|Best fan army
|MTV O music awards (ZDA)
|-
|Battle of the boy bands
|MTV Latin music awards
|}
* '''2013'''
{| class="wikitable"
!Kategorija:
!Nagrada:
|-
|Best fan army
|MTV O music awards (ZDA)
|-
|Biggest fans
|MTV Europe music awards
|}
* '''2014'''
{| class="wikitable"
!Kategorija:
!Nagrada:
|-
|Album of the year: Kings of suburbia
|Music daily awards(Madžarska)
|-
|Band of the year
|Music daily awards(Madžarska)
|-
|Best fan army :aliens
|Music daily awards(Madžarska)
|-
|Video of the year : Lwlyb
|Music daily awards(Madžarska)
|-
|Best international band
|Love Radio awards (Rusija)
|-
|Omg of the year : Tokio Hotel comeback
|Love Radio awards (Rusija)
|}
== Zunanje povezave: ==
* {{official|http://www.tokiohotel.com}}
* [https://www.facebook.com/tokiohotel Facebook]
* [https://www.youtube.com/channel/UCEGVZ50kxeQrgbZ9CBTPXcg YouTube]
* [https://twitter.com/tokiohotel Twitter]
* I[https://www.instagram.com/tokiohotel/ Instagram]
* [https://open.spotify.com/artist/46aNfN89JrOQTCy97GoCHa Spotify]
[[Kategorija:Nemške pop skupine]]
[[Kategorija:Nemške rock skupine]]
[[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 2001]]
[[Kategorija:Tokio Hotel|*]]
{{normativna kontrola}}
cpen83muh42sfj1i6g7l34xayy6tzqi
Claustra Alpium Iuliarum
0
82195
6739412
6357568
2026-08-19T13:46:23Z
TadejM
738
+zp: pogled v znanost
6739412
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox Military Structure
|name= Claustra Alpium Iuliarum
|location= zahodna Slovenija
|image= [[Slika:Claustra Alpium Iuliarum.jpg|300px]]
|caption= Claustra Alpium Iuliarum osvetljen na zemljevidu Rimskega imperija
|built= okoli leta 284
|materials= kamen<br>les<br>zemlja
|used= okoli leta 490
|type=
|controlledby=
|garrison=
|commanders=
|battles=
}}
'''Claustra Alpium Iuliarum''' ([[slovenščina|slovensko]] ''Rimski limes, zapora Julijskih Alp'') je bil [[fortifikacija|sistem utrdb]], zgrajen v času [[Rimski imperij|Rimskega imperija]] na ozemlju današnje [[Slovenija|Slovenije]] in [[Hrvaška|Hrvaške]].
Za časa cesarja [[Dioklecijan]]a je bil po letu 284 zgrajen limes ob mejah provinc [[Italija (rimska provinca)|Italije]] in [[Panonija (rimska provinca)|Panonije]]. Limes je potekal od [[Trsat]]a (''Tharsaticum'') na [[Hrvaška|Hrvaškem]] preko [[Notranjska|Notranjske]] (Prezid, Selo, Rob, Rakitna) do [[Hrušica|Hrušice]] (''[[Ad Pirum]]''), med [[Logatec|Logatcem]] (''Longaticum'') in [[Vrhnika|Vrhniko]] (''Nauportus'') in ob poti, ki je vodila iz [[Gorenjska|Gorenjske]] v dolino [[Bača|Bače]] (pri Koritnici). Naprej proti severu je Rimljanom služila naravna pregrada [[Julijske Alpe|Julijskih Alp]] (''Alpes Iuliae'') vse do obrambnih naprav v [[Zilja|Ziljski]] dolini pri Meglarjah (''Meclaria'') in ob zgornji [[Drava|Dravi]] (Duel pri Paternionu). Limes je bil verjetno zgrajen kot posledica barbarskih vpadov, potem ko se je Rimsko cesarstvo med letoma 267 in 275 odreklo provinci [[Rimska Dakija|Dakiji]] (današnja [[Romunija]]). Limes je verjetno propadel, ko so se [[Ostrogoti|Vzhodni Goti]] na čelu s kraljem [[Teodorik Veliki|Teodorikom]] odzvali pozivu [[Bizantinsko cesarstvo|vzhodnorimskega]] cesarja [[Zenon (bizantinski cesar)|Zenona]] in leta 490 v bitki ob [[Soča|Soči]] premagali vojsko kralja [[Odoaker|Odoakra]]. Odoaker, poveljnik enega od germanskih plemen, je pred tem leta 476 strmoglavil zadnjega zahodnorimskega cesarja [[Romul Avgust|Romula Avgusta]].<ref name="odoaker">Jaša-Zorn, O., Mihelič, D., 1995. ''Stari in srednji vek'', Zgodovina za 6. razred osnovne šole, Ljubljana, DZS, str. 68.</ref>
[[Slika:RimskiZid Rakitna 01.jpg|thumb|right|250px|Ostaline rimskega zidu pri Rakitni]]
Do danes so se ohranili [[materialni zgodovinski viri]] v Ajdovščini ([[Rimska utrdba Castra|trdnjava Castra]]), na Hrušici, pri Vrhniki pa so restavrirali obod [[obrambni stolp|obrambnega stolpa]], ki leži v bližini današnjega [[Štampetov most|Štampetovega mosta]], in [[stolp Turnovše]].
==Sklici==
{{sklici}}
== Glej tudi ==
{{kategorija v Zbirki|Claustra Alpium Iuliarum}}
* [[seznam fortifikacijskih sistemov v Sloveniji]]
* [[seznam fortifikacijskih sistemov na Hrvaškem]]
== Zunanje povezave ==
{{zbirka in kategorija|Slovenija|Slovenia}}
{{Wikipotovanje|Slovenia}}
{{Wikislovar}}
* [http://www.burger.si/Podkraj/uvod.html Burger Landmarks: Hrušica - Ad Pirum (nekdanja utrjena starorimska postojanka)]
* [http://www.burger.si/Logatec/uvod_Lanisce.html Burger Landmarks: Lanišče (obnovljene ostaline starorimske utrdbe)]
* [https://ars.rtvslo.si/podkast/pogled-v-znanost/126780558/175238994 Poznoantična zapora Claustra Alpium Iuliarum]. Pogled v znanost (27. julij 2026). Ars (RTV Slovenija).
{{portal|Vojaštvo}}
[[Kategorija:Limesi]]
[[Kategorija:Fortifikacijski sistemi v Sloveniji]]
[[Kategorija:Fortifikacijski sistemi na Hrvaškem]]
{{normativna kontrola}}
gjsna5m9dxcorzofab607m6di2ypscq
Pornografija
0
85763
6739503
6739341
2026-08-19T17:18:57Z
Newmonkey16
264578
6739503
wikitext
text/x-wiki
{{podoben-eseju|datum=avgust 2022}}
[[Slika:Porn actors audition room by David Shankbone.jpg|sličica|Studio za avdicije za pornoigralce v New York-u]]
{{pristransko|datum=avgust 2022}}
'''Pornografijo ima Nino najraje, rad ima mlade punčke z veliko ritko. Rad liže sladoled ko mu je dolgčas, je predator in če ga vidite me prosim pokličite na teleofnsko stevilke 112'''([[grščina|grško]] ''porne'': vlačuga, prostitutka, ''grafi'': pisava) je prikazovanje [[spolnost]]i z namenom [[Spolno vzburjenje|spolnega vzburjenja]]. Pornografijo najdemo v različnih oblikah: [[Animacija|animacije]], [[Slika|slike]], [[Film|filmi]], [[Video|videi]], [[pisana dela]], [[Videoigra|video igrice]], [[Občilo|mediji]]. Sam izraz ne zajema javnih predstav, kot so seks šovi in striptizete. Danes primarno obliko pornografije predstavljajo pornografske zvezde, ki pozirajo za pornografske slike in ki sodelujejo v pornografskih filmih in videih. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.britannica.com/topic/pornography|title=Pornography|date=17. 8. 2022|accessdate=1. 9. 2022|website=Britannica|publisher=John Philip|last=Jenkins|first=John Philip Jenkins}}</ref>
=== Uporabniki pornografije ===
Na splošno je sprejeto, da so moški pretežni uporabniki pornografije. V tem [[Diskurz|diskurzu]] pa se pogosto ženske izključi z miselnostjo, da žensko populacijo pornografija ne zadene toliko oz. zanjo pretežno sploh ni relevantna. Raziskava iz leta 2018<ref>{{cite journal | last=Solano | first=Ingrid | last2=Eaton | first2=Nicholas R. | last3=O’Leary | first3=K. Daniel | title=Pornography Consumption, Modality and Function in a Large Internet Sample | journal=The Journal of Sex Research | volume=57 | issue=1 | date=2018-10-25 | doi=10.1080/00224499.2018.1532488 | pages=92–103 |pmid=30358432| issn=0022-4499 }}</ref> in letno poročilo iz leta 2019<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://fightthenewdrug.org/2019-pornhub-annual-report/|title=Pornhub's Annual Report: Can you guess 2019's Top Searched Porn Terms?|date=17. 12. 2019|accessdate=1. 9. 2022|website=Fight the New Drug|publisher=Fight the New Drug}}</ref> pa predstavljata drugačna [[Dejstvo|dejstva]]. Med drugim so želeli ugotoviti, koliko [[Moški|moških]] in koliko [[Ženska|žensk]] gleda pornografijo. Izmed 1415 anketiranih se jih je v raziskavi iz leta 2018 556 opredelilo za moške in 836 za ženske, od tega jih kar 91,5 % moških in 60,2 % žensk gleda pornografijo. Čeprav je procent pri moških večji, ne izpodbije dejstva, da je več kot polovica žensk tudi podvržena pornografiji. V letnem poročilu spletne strani [[Pornhub]] iz leta 2019 so ugotovili, da je vsaka tretja uporabnica ženska.
Poleg tega bi bilo tudi napačno sklepati, da so uporabniki pornografije zgolj odrasli (polnoletni) moški in ženske. Od leta 2008 do 2011 se je izpostavljenost pornografskim vsebinam otrokom mlajšim od trinajst let povečala iz 14 % na 49 %.<ref name=":1">{{Navedi splet |title=Dr. John Foubert, Ph.D. Interview |url=https://vimeo.com/190576748 |via=Vimeo|date=7. 11. 2016 |work=Truth about porn}}</ref><ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://fightthenewdrug.org/why-consuming-porn-is-an-escalating-behavior/|title=Why Consuming Porn is an Escalating Behaviour|date=23. 8. 2017|accessdate=1. 9. 2022|website=Fight The New Drug|publisher=Fight The New Drug|last=Neznan avtor|first=Neznan avtor}}</ref> Razlog za ta skok je vsenavzočnost [[Pametni telefon|pametnih telefonov]]. Ta generacija otrok ima največji dostop do pornografije, kot ga je kadarkoli imel kdorkoli v zgodovini človeštva.<ref name=":1" /> Problematika pornografije torej ni osredotočena zgolj na odrasle moške in ženske in napačno bi jo bilo obravnavati zgolj v okviru odraslih uporabnikov, zato je ključno, da se v celoten diskurz vključi celotno populacijo ljudi.
== Legalnost ==
Zakon v [[Slovenija|Sloveniji]]: Prikazovanje in izdelava pornografskega gradiva sta kaznivo dejanje, ki ga stori, kdor osebi, mlajši od 15 let proda, prikaže ali z javnim razstavljanjem ali kako drugače omogoči, da so ji dostopni spisi, slike, avdiovizualni ali drugi predmeti pornografske vsebine, ali ji prikaže pornografsko predstavo. Kaznivo dejanje stori tudi, kdor zlorabi mladoletno osebo za izdelavo slik, avdiovizualnih ali drugih predmetov pornografske vsebine ali jo uporabi za pornografsko predstavo.<ref>{{Navedi splet|title=Prijava|url=https://zakonodaja.com/uporabnik/prijava?t=bbr&r=uua,adr&d=0&uui=1662132275|website=zakonodaja.com|accessdate=2022-09-02|archive-date=2024-05-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20240509143015/https://zakonodaja.com/uporabnik/prijava?t=bbr&r=uua,adr&d=0&uui=1662132275|url-status=dead}}</ref>
== Nevroznanstveni pogled na pornografijo ==
[[Slika:Pompeii - Casa del Centenario - Cubiculum - detail.jpg|sličica|Erotična poslikava v [[Pompeji|Pompejih]]]]
Z znanstvenega vidika lahko k pornografiji pristopamo iz različnih smeri. Nekatere znanstvene raziskave kažejo, da je pornografija za posameznika koristna in uporabna, druge (in teh je vedno več) pa, da je za posameznika škodljiva in nevarna. Če pogledamo na pornografijo s strogo nevroznanstvenega vidika, ima gledanje pornografskih vsebin resne posledice na [[Možgani|možgane]].{{Cn}}
Naši možgani so [[Nevroplastičnost|nevroplastični]], kar pomeni, da se neprestano spreminjajo z namenom, da bi se lahko čim boljše prilagodili okolju, da bi se lahko čim več stvari naučili in tako opravljali življenjske naloge kar se da efektivno. Vendar pri supernormalnih stimulacijah možganov, kot ga povzroča gledanje pornografije, le-te postanejo sprožilci opaznih sprememb, ki lahko negativno vplivajo na naše življenje. Nevroplastičnost v njenem najosnovnejšem pomenu besede pomeni zmožnost možganov, da se spreminjajo. Ko smo se učili voziti kolo, so se morali možgani fizično spremeniti in prilagoditi novim sposobnostim, ki smo jih želeli osvojiti. Ko sodelujemo v neki aktivnosti, ki je po možnosti prijetna in jo skozi rutino ponavljamo, se naši možgani začnejo spreminjati na način, da bodo naslednjič, ko bomo opravljali to aktivnost, boljši in bolj spretni. Tako naši možgani vzpostavljajo nove [[sinaptične povezave]], ki s ponovitvami aktivnosti postajajo vedno močnejše. Ko so enkrat vzpostavljene, lahko postanejo zelo dolge, dolgotrajne in vzdržljive. Tako se lahko vedno znova v določeni obliki vrnemo k spretnostim, kot je vožnja kolesa, igranje instrumentov, ki smo se jih naučili pred leti in jih nekaj časa nismo ponavljali, pa se bomo vseeno (če ne v celoti pa vsaj do neke mere spomnili), kako voziti kolo ali igrati instrument. Enak proces pa se odvija tudi, če prakticiramo nezdrave navade. Če uporabnik v določenem ritmu in navadi gleda pornografijo, se njegovi možgani začnejo spreminjati in vzpostavljati povezave, na katerih želijo biti možgani čim boljši in čim bolj spretni. Posledica tega je, da začne posameznik hrepeneti po večji količini in bolj [[Hardcore|hard core]] pornografskih vsebinah. Tako lahko gledanje pornografije vodi v [[Obsesivno–kompulzivna motnja|kompulzivno]] hrepenenje in vedenje, ki je podobno [[Zloraba substanc|zlorabi substanc]], le-to pa lahko vodi v [[zasvojenost]].<ref name=":3">{{Navedi splet|url=https://fightthenewdrug.org/how-porn-can-change-the-brain/|title=How Porn Can Change The Brain|date=n.d.|accessdate=1. 9. 2022|website=Fight The New Drug|publisher=Fight The New Drug|first=Neznan avtor|last=Neznan avtor}}</ref>
== Prednosti pornografije ==
[[Slika:Hentai manga in Japan 002.jpg|sličica|Erotični stripi (Hentai manga) na Japonskem]]
[[Pornografska industrija]] se je do danes že močno razvejala, kar lahko vidimo samo iz dostopnosti internetnih brskalnikov in poplavo pornografskih strani. Med tem ko se industrija širi in imajo do nje dostop vedno večje število [[otrok]]<ref name=":1" />, obstajajo v javnem diskurzu različna mnenja o tem, ali je pornografija dobra za posameznika ali ne.
Na več spletnih straneh je govora o prednostih pornografije in njenih dobrih učinkih na posameznikovo življenje. Ta članek<ref>{{Navedi splet|url=https://www.realclearscience.com/blog/2012/01/the-upside-of-pornography.html|title=The Positive Side of Pornography|date=18. 1. 2012|accessdate=1. 9. 2022|website=Real Clear Science|publisher=Ross|last=Pomeroy|first=Ross Pomeroy}}</ref> govori o tem, kako lahko gledanje pornografskih vsebin izboljša posameznikovo [[zdravje]], saj med drugim [[samozadovoljevanje]] manjša raven [[stres|stresa]]. Zagovarja zastonj pornografske spletne vsebine, saj te omogočajo, da gledalec nima pravega spolnega odnosa, kar pomeni manj priprav zanj in več prostora za [[Domišljija|domišljijo]], hkrati pa preprečuje [[Najstniška nosečnost|najstniško nosečnost]]. Pornografija naj bi po mnenju avtorja spodbujala sprejemanje samega sebe in svobodno odkrivanje svoje [[Spolnost|spolnosti]], pripomogla naj bi k boljšim [[Romantični odnos|romantičnim odnosom]], saj gledalcu z njihovo domišljijo pomagajo odkrivati, kaj vse že obstaja in je tako pomemben spolno [[edukativni vir]] za posameznika in pare. Pornografija naj bi zmanjšala [[Agresija|agresijo]] in izboljša [[libido]] gledalca. Sploh, pa dodaja, je pornografija pomembna, ker zadošča vsakim specifičnim potrebam posameznika, nobena želja, domišljija ali [[Fetišizem|fetiš]] ni izpuščen, kar omogoča gradnjo skupnosti isto mislečih oz. ljudi, ki jih vzburjajo iste stvari ali isti ljudje. Na internetu najdemo tudi več člankov in raziskav<ref name=":4">{{Navedi splet|url=https://www.psychologytoday.com/us/blog/homo-consumericus/201001/pornography-beneficial-or-detrimental|title=Pornography: Beneficial or Determinental? It turns out pornography may be good for you|date=22. 1. 2010|accessdate=1. 9. 2022|website=Psychology Today|publisher=Gad|last=Seed|first=Gad Seed}}</ref><ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://journals.sagepub.com/doi/10.1177/0038038516629909|title=Enjoyment, Exploration and Education: Understanding the Consumption of Pornography among Young Men with Non-Exclusive Sexual Orientations|date=23. 2. 2017|accessdate=1. 9. 2022|website=SAGE|publisher=Mark|last=McCormack|first=Liam Wignall}}</ref><ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://www.dailydot.com/nsfw/guides/porn-benefits/|title=11 unexpected benefits of watching porn|date=16. 7. 2020|accessdate=1. 9. 2022|website=Daily Dot|publisher=EJ|last=Dickson|first=Kristen Hubby, Nico Lang}}</ref>, ki govorijo v prid temu, da ima pornografija pozitiven vpliv na posameznika in na odnose in ki bi lahko zgornji članek označili za verodostojnega. Kdor je proti pornografiji, jih navadno ljudje, ki so za pornografijo, označijo kot [[Ideologija|ideologe]], ki izhajajo iz [[Fanatik|fanatičnih]] [[Vresko prepričanje|verskih prepričanj]] in za katerimi ne stojijo znanstveni dokazi<ref name=":0" />. Pro-pornografske znanstvenike pa znotraj te tematike zanima predvsem [[holističen pristop]] do pornografije<ref name=":4" /><ref name=":5" /><ref name=":6" />. Priznavajo, da ima pornografija <nowiki>''stranske učinke''</nowiki>, vendar želijo nanjo gledati tudi iz pozitivne perspektive. Bazen znanstvenih raziskovanj, ki se osredotočajo na stranske učinke in škodljivosti pornografije, se veča in tako z dokazi in pričevanji bivših pornografskih zvezd razkriva pornografsko industrijo.
== Slabosti pornografije ==
Medtem ko najdemo na spletu [[Argument|argumente]] za pornografijo, najdemo tudi veliko argumentov proti pornografiji. [[Nereligiozna]], [[Neprofitna organizacija|neprofitna]], [[nevladna organizacija]] '''Fight The New Drug'''<ref>{{Navedi splet|url=https://fightthenewdrug.org/|title=Fight The New Drug|date=2022|accessdate=1. 9. 2022|website=Fight The New Drug|publisher=Fight the New Drug|last=Fight the New Drug|first=Fight the New Drug}}</ref>, ki želi ozavestiti javnost o pornografiji na podlagi znanosti, dejstev in osebnih pričevanj, tako navaja veliko [[Mit|mitov]] in zmot, ki vodijo družbo v vrednotenje pornografije kot dobre in koristne za posameznika in par.
=== Možnost zasvojitve ===
Zaradi specifičnega vpliva<ref name=":3" />, ki ga ima gledanje pornografskih vsebin na možgane gledalca, lahko to vedenje postane kompulzivno in v ekstremnih primerih pelje tudi do zasvojenosti<ref>{{Navedi splet|url=https://fightthenewdrug.org/how-porn-affects-the-brain-like-a-drug/|title=How Porn Can Affect The Brain Like A Drug|date=23. 8. 2017|accessdate=1. 9. 2022|website=Fight The New Drug|publisher=Fight The New Drug|last=Neznan avtor|first=Neznan avtor}}</ref> kar povzroči [[hormon]] [[dopamin]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.tandfonline.com/doi/full/10.3402/snp.v3i0.20767|title=Pornography addiction – a supranormal stimulus considered in the context of neuroplasticity|date=19. 7. 2013|accessdate=1. 9. 2022|website=Taylor and Francis Online|publisher=Donald L.|last=Hilton Jr.|first=Donald L. Hilton Jr.}}</ref>. Ta hormon in rutina gledanja pornografije posameznika vedno bolj vodi v ponavljanje vedenja z namenom doseganja istega učinka, kar vodi v zasvojenost. Le-ta pa se kaže na način, da posameznik začenja izpuščati druženje s prijatelji, igranje športov, opravljanje obveznosti, itd.<ref name=":7">{{Navedi splet|url=https://fightthenewdrug.org/who-does-porn-actually-hurt/|title=3 Problems With Saying “Watching Porn Doesn’t Actually Hurt Anyone”|date=20. 4. 2021|accessdate=1. 9. 2022|website=Fight The New Drug|publisher=Neznan avtor|last=Neznan avtor|first=Fight the New Drug}}</ref>, kar ga posledično začenja izolirati od svojih najdražjih. Napačno bi bilo sklepati, da je pornografija škodljiva samo v primeru, ko je posameznik z njo že zasvojen. Ker vse, kar delamo, vpliva na sinaptične povezave v naših možganih, in ko vedenje postane navada (in še ne zasvojenost), že spreminja percepcijo posameznika nase, na svoje bližnje in na svet kot tak<ref name=":3" /> . Poleg tega pornografija ne škoduje zgolj neposrednemu uporabniku, ampak tudi njegovemu partnerju<ref name=":8">{{Navedi splet|url=https://fightthenewdrug.org/how-porn-can-hurt-a-consumers-partner/|title=How Porn Can Hurt a Consumer’s Partner|date=23. 8. 2017|accessdate=1. 9. 2022|website=Fight The New Drug|publisher=Neznan avtor|last=Neznan avtor|first=Fight the New Drug}}</ref>. Verjetno redko kdo gleda pornografske vsebine z namenom, da bi škodoval svojim partnerjem. Raziskave pa kažejo, da imajo pornografski uporabniki nižje zadovoljstvo v odnosih<ref>{{Navedi splet|url=https://link.springer.com/article/10.1007/s10508-016-0770-y|title=Does Viewing Pornography Reduce Marital Quality Over Time? Evidence from Longitudinal Data|date=7. 5. 2016|accessdate=1. 9. 2022|website=SpringerLink|publisher=Samuel L.|last=Perry|first=Samuel L. Perry}}</ref>, manj so intimni s svojimi partnerji<ref>{{Navedi revijo|last=Park|first=Brian|last2=Wilson|first2=Gary|last3=Berger|first3=Jonathan|last4=Christman|first4=Matthew|last5=Reina|first5=Bryn|last6=Bishop|first6=Frank|last7=Klam|first7=Warren|last8=Doan|first8=Andrew|date=2016-08-05|title=Is Internet Pornography Causing Sexual Dysfunctions? A Review with Clinical Reports|url=http://www.mdpi.com/2076-328X/6/3/17|magazine=Behavioral Sciences|language=en|volume=6|issue=3|pages=17|doi=10.3390/bs6030017|issn=2076-328X}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Sun|first=Chyng|last2=Bridges|first2=Ana|last3=Johnson|first3=Jennifer A.|last4=Ezzell|first4=Matthew B.|date=maj 2016|title=Pornography and the Male Sexual Script: An Analysis of Consumption and Sexual Relations|url=http://link.springer.com/10.1007/s10508-014-0391-2|magazine=Archives of Sexual Behavior|language=en|volume=45|issue=4|pages=983–994|doi=10.1007/s10508-014-0391-2|issn=0004-0002}}</ref>, manj so zvesti v odnosih<ref>{{Navedi revijo|last=Park|first=Brian|last2=Wilson|first2=Gary|last3=Berger|first3=Jonathan|last4=Christman|first4=Matthew|last5=Reina|first5=Bryn|last6=Bishop|first6=Frank|last7=Klam|first7=Warren|last8=Doan|first8=Andrew|date=2016-08-05|title=Is Internet Pornography Causing Sexual Dysfunctions? A Review with Clinical Reports|url=http://www.mdpi.com/2076-328X/6/3/17|magazine=Behavioral Sciences|language=en|volume=6|issue=3|pages=17|doi=10.3390/bs6030017|issn=2076-328X}}</ref> <ref>{{Navedi revijo|last=Park|first=Brian|last2=Wilson|first2=Gary|last3=Berger|first3=Jonathan|last4=Christman|first4=Matthew|last5=Reina|first5=Bryn|last6=Bishop|first6=Frank|last7=Klam|first7=Warren|last8=Doan|first8=Andrew|date=2016-08-05|title=Is Internet Pornography Causing Sexual Dysfunctions? A Review with Clinical Reports|url=http://www.mdpi.com/2076-328X/6/3/17|magazine=Behavioral Sciences|language=en|volume=6|issue=3|pages=17|doi=10.3390/bs6030017|issn=2076-328X|pmc=5039517|pmid=27527226}}</ref>, manj so zadovoljni z romantičnim in spolnim življenjem<ref>{{Navedi revijo|last=Maddox|first=Amanda M.|last2=Rhoades|first2=Galena K.|last3=Markman|first3=Howard J.|date=april 2011|title=Viewing Sexually-Explicit Materials Alone or Together: Associations with Relationship Quality|url=http://link.springer.com/10.1007/s10508-009-9585-4|magazine=Archives of Sexual Behavior|language=en|volume=40|issue=2|pages=441–448|doi=10.1007/s10508-009-9585-4|issn=0004-0002|pmc=2891580|pmid=20039112}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Minarcik|first=Jenny|last2=Wetterneck|first2=Chad T.|last3=Short|first3=Mary B.|date=december 2016|title=The effects of sexually explicit material use on romantic relationship dynamics|url=https://akjournals.com/doi/10.1556/2006.5.2016.078|magazine=Journal of Behavioral Addictions|language=en|volume=5|issue=4|pages=700–707|doi=10.1556/2006.5.2016.078|issn=2062-5871|pmc=5370376|pmid=27784182}}</ref> in bolj je verjetno, da bodo svojega partnerja [[Prevara|prevarali]]<ref>{{Navedi revijo|last=Morgan|first=Elizabeth M.|date=november 2011|title=Associations between Young Adults' Use of Sexually Explicit Materials and Their Sexual Preferences, Behaviors, and Satisfaction|url=http://www.tandfonline.com/doi/abs/10.1080/00224499.2010.543960|magazine=Journal of Sex Research|language=en|volume=48|issue=6|pages=520–530|doi=10.1080/00224499.2010.543960|issn=0022-4499}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Braithwaite|first=Scott R.|last2=Coulson|first2=Gwen|last3=Keddington|first3=Krista|last4=Fincham|first4=Frank D.|date=januar 2015|title=The Influence of Pornography on Sexual Scripts and Hooking Up Among Emerging Adults in College|url=http://link.springer.com/10.1007/s10508-014-0351-x|magazine=Archives of Sexual Behavior|language=en|volume=44|issue=1|pages=111–123|doi=10.1007/s10508-014-0351-x|issn=0004-0002}}</ref>. Vse to pa je posledica sprememb v možganih tako še ne zasvojenih kot tudi že zasvojenih uporabnikov.
=== Nasilje nad pornografskimi igralci ===
Govorice, ki širijo mit, da so porno igralci plačani za svoje delo, da so se strinjali s tem, kar posnamejo v videu, da je vse dogovorjeno in pravično, je verjetno za nekatere res realnost, najdemo pa mnogo [[Pričevanje|pričevanj]], ki temu nasprotujejo.<ref>{{Navedi splet|url=https://fightthenewdrug.org/they-raped-me-at-gunpoint-true-stories-from-a-former-escort-and-porn-performer/|title=“My First Hardcore Scene Landed Me in the ER”: True Stories from an Ex-Porn Performer|date=28. 8. 2020|accessdate=1. 9. 2022|website=Fight the New Drug|publisher=Neznan avtor|last=Neznan avtor|first=Fight the New Drug}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://fightthenewdrug.org/girlsdoporn-survivors-sue-mindgeek/|title=50 “GirlsDoPorn” Sex Trafficking Survivors Sue Pornhub’s Parent Company for Profiting from Their Exploitation|date=16. 12. 2020|accessdate=1. 9. 2022|website=Fight The New Drug|publisher=Neznan avtor|last=Neznan avtor|first=Figth the New Drug}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://fightthenewdrug.org/10-porn-stars-speak-openly-about-their-most-popular-scenes/|title=10 Ex-Porn Performers Reveal the Brutal Truth Behind Their Most Popular Scenes|date=3. 12. 2020|accessdate=1. 9. 2022|website=Fight the New Drug|publisher=Neznan avtor|last=Neznan avtor|first=Fight The New Drug}}</ref> Te zgodbe odkrivajo, kakšne [[Zloraba položaja|zlorabe]], [[Posilstvo|posilstva]], neprostovoljna snemanja, razvrednotenja in ponižanja doživljajo pornografski igralci na sceni. Po pričevanjih nekdanjih pornografskih igralcev, pornografska industrija zlorablja<ref>{{Navedi splet|url=https://verilymag.com/2015/08/porn-industry-playboy-mansion-sex-trafficking-belle-knox-rashida-jones-holly-madison|title=The Porn Industry Is Abusive, and These Women Are Telling It Like It Is|date=5. 8. 2018|accessdate=1. 9. 2022|website=Verily|publisher=Mary Rose|last=Somarriba|first=Mary Rose Somarriba}}</ref> in izkorišča<ref>{{Navedi splet|url=https://www.complex.com/pop-culture/2018/10/porn-agent-from-hot-girls-wanted-faces-exploitation-allegations|title=Florida Porn Agent From ‘Hot Girls Wanted’ is Being Sued By Ex-Client For Exploitation|date=1. 10. 2018|accessdate=1. 9. 2022|website=Complex|publisher=Gavin|last=Evans|first=Gavin Evans|archive-date=2022-09-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20220901095956/https://www.complex.com/pop-culture/2018/10/porn-agent-from-hot-girls-wanted-faces-exploitation-allegations|url-status=dead}}</ref> svoje igralce, zahteva uprizarjanje nasilnih prizorov, ki igralcem niso po volji<ref>{{Navedi splet|url=https://jezebel.com/porn-actors-leigh-raven-and-riley-nixon-allege-abuse-v-1823677195|title=Porn Actors Leigh Raven and Riley Nixon Allege Abuse, Violence, and Boundary Violation on Set|date=3. 11. 2018|accessdate=1. 9. 2022|website=Jezebel|publisher=Tracy|last=Clark-Flory|first=Tracy Clark-Flory}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.bustle.com/p/notyourporn-is-the-campaign-fighting-to-get-non-consensual-content-removed-from-uk-porn-sites-18669297|title=#NotYourPorn Is The Campaign Fighting To Put An End To Revenge Porn In The UK|date=27. 8. 2019|accessdate=1. 9. 2022|website=Bustle|publisher=Alice|last=Broster|first=Alice Broster}}</ref>, snema posilstva<ref>{{Navedi splet|url=https://www.thedailybeast.com/a-famous-porn-star-claims-she-was-raped-on-set-will-she-receive-justice|title=A Famous Porn Star Claims She Was Raped On Set. Will She Receive Justice?|date=13. 4. 2017|accessdate=1. 9. 2022|website=Daily Best|publisher=Aurora|last=Snow|first=Aurora Snow}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.bbc.com/news/stories-51391981|title=‘I was raped at 14, and the video ended up on a porn site’|date=10. 2. 2020|accessdate=1. 9. 2022|website=BBC|publisher=Meghan|last=Mohan|first=Meghan Mohan}}</ref>, preprodaja svoje igralce<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rollingstone.com/culture/culture-news/porn-performers-accuse-top-agent-derek-hay-of-sex-abuse-trafficking-698337/|title=Four Porn Performers Accuse Top Agent Derek Hay of Sex Abuse, Trafficking|date=11. 7. 2018|accessdate=1. 9. 2022|website=Rolling Stone|publisher=Amelia|last=Mcdonell-Parry|first=Amelia Mcdonell-Parry}}</ref>, [[Trgovina z ljudmi|trguje s seksom]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.thedailybeast.com/feds-charge-shady-porn-company-girls-do-porn-with-sex-trafficking-after-22-women-come-forward|title=Feds Charge Shady Porn Company Girls Do Porn With Sex Trafficking After 22 Women Come Forward|date=10. 10. 2019|accessdate=1. 9. 2022|website=Daily Beast|publisher=Tarpley|last=Hitt|first=Trapley Hitt}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.dailywire.com/news/pornhub-under-fire-after-videos-of-rapes-sex-trafficking-victims-posted-to-site|title=Pornhub Under Fire After Videos Of Rapes, Sex Trafficking Victims Posted To Site|date=13. 2. 2020|accessdate=1. 9. 2022|website=Daily Wire|publisher=Paul|last=Bois|first=Paul Bois}}</ref>, s strani producentov in drugih (po navadi moških) sodelavcev so (po navadi ženske) igralke žrtve [[Spolni napad|spolnih napadov]]<ref>{{Navedi splet|url=https://edition.cnn.com/2015/12/01/entertainment/james-deen-rape-assault-allegations-feat/index.html|title=Porn star James Deen accused by women of rape, assault|date=2. 12. 2015|accessdate=1. 9. 2022|website=CNN entertainment|publisher=Emanuella|last=Grinberg|first=Emanuella Grinberg}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.buzzfeednews.com/article/arianelange/nikki-benz-porn-defamation-lawsuit-metoo#.ldPVz1Yg0Y|title=This Woman Says Authorities Doubted Her Sexual Assault Claim Because She Does Porn|date=25. 5. 2018|accessdate=1. 9. 2022|website=BuzzFeedNews|publisher=Ariane|last=Lange|first=Ariane Lange}}</ref>, mnogo igralcev je v pornografsko industrijo pripeljanih preko različnih [[Zvodnik|zvodnikov]]<ref name=":9">{{Navedi splet|url=https://nypost.com/2017/05/17/i-was-tricked-into-doing-porn/|title=I was tricked into doing porn|date=17. 5. 2017|accessdate=1. 9. 2022|website=New York Post|publisher=Neznan avtor|last=Neznan avtor|first=News.com.au}}</ref><ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://gizmodo.com/men-looking-for-anonymous-sex-reportedly-tricked-into-b-1827690421?rev=1531935551983|title=Men Looking for Anonymous Sex Reportedly Tricked Into Being Filmed for Porn Site|date=18. 7. 2018|accessdate=1. 9. 2022|website=Gizmodo|publisher=Jennings|last=Brown|first=Jennings Brown}}</ref> ali pa sploh niso vedeli, da so se njihovi posnetki pojavili na pornografskih straneh<ref name=":9" /><ref name=":10" />. Ker je spekter izkoriščanja v pornografski industriji tako širok in ker je to izkoriščanje zamaskirano, je iz uporabnikovega vidika skoraj nemogoče presoditi, kdaj je igralec svobodno in prostovoljno privolil v uprizorjeni akt.
=== Popačen pogled na spolni odnos in spolnost ===
Medtem ko je [[spolni odnos]] naraven, je pornografija zrežiran produkt. Težava z načinom zadovoljevanja svojih spolnih potreb zaradi gledanja pornografije je v tem, da pornografija popači gledalčev pogled na spolnost, [[intimnost]], [[Samopodoba|samopodobo]]''',''' spolni odnos<ref>{{Navedi splet|url=https://mediasmarts.ca/digital-media-literacy/media-issues/body-image/body-image-%E2%80%93-boys|title=Body Image – Boys|date=26. 4. 2021|accessdate=1. 9. 2022|website=Media Smart|publisher=Neznan avtor|last=Neznan avtor|first=Neznan avtor|archive-date=2022-09-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20220901100011/https://mediasmarts.ca/digital-media-literacy/media-issues/body-image/body-image-%E2%80%93-boys|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://indianexpress.com/article/lifestyle/life-style/porn-addiction-hampers-male-sexual-performance-study/|title=Porn addiction hampers male sexual performance: Study|date=14. 12. 2012|accessdate=1. 9. 2022|website=The Indian Express|publisher=Neznan avtor|last=Neznan avtor|first=Indo-Asian News Service}}</ref>''',''' romantične odnose<ref>{{Navedi revijo|last=Hilton|first=Donald L.|date=januar 2013|title=Pornography addiction – a supranormal stimulus considered in the context of neuroplasticity|url=https://www.tandfonline.com/doi/full/10.3402/snp.v3i0.20767|magazine=Socioaffective Neuroscience & Psychology|language=en|volume=3|issue=1|pages=20767|doi=10.3402/snp.v3i0.20767|issn=2000-9011|pmc=3960020|pmid=24693354}}</ref>, poleg tega so raziskave<ref>{{Navedi revijo|last=Szymanski|first=Dawn M.|last2=Stewart-Richardson|first2=Destin N.|date=2014-01-01|title=Psychological, Relational, and Sexual Correlates of Pornography Use on Young Adult Heterosexual Men in Romantic Relationships|url=http://men.sagepub.com/lookup/doi/10.3149/jms.2201.64|magazine=The Journal of Men's Studies|volume=22|issue=1|pages=64–82|doi=10.3149/jms.2201.64|issn=1060-8265}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> pokazale tudi manjše spolno zadovoljstvo, večje izogibanje v odnosih in več [[Anskiozna navezanost|anksiozne navezanosti]] tako med hetero- kot homoseksualnimi posamezniki. Sodobne raziskave tako obsojajo pogled na pornografijo, da ta pomaga pri spolnem življenju posameznika, para in odnosa. Dejstvo je, da je pornografija narejena za zabavo in ne za izobraževanje<ref>{{Navedi splet|url=https://fightthenewdrug.org/3-most-popular-claims-that-porn-is-good-for-you/.|title=3 Common Misconceptions About Porn and Sexual Health|date=24. 8. 2022|accessdate=1. 9. 2022|website=Fight The New Drug|publisher=Neznan avtor|last=Neznan avtor|first=Fight The New Drug}}</ref>. Res je, da se lahko marsikaj naučimo ob tem, ko opazujemo druge, vendar če je to pornografski video posnetek, pri katerih je v večini uprizorjen nasilen spolni odnos, ta pa zamaskiran na način, da v 95 % pornografski igralec na nasilje odgovori z užitkom<ref name=":1" />, gledalec dobi napačno informacijo o tem, kaj pomeni spolni odnos. Gledalec, sploh če je to mlajši uporabnik, dobi sporočilo, da sta nasilje in spolni odnos med seboj povezana<ref name=":1" />. Najbolj obsežna raziskava<ref>{{Navedi revijo|last=Vera-Gray|first=Fiona|last2=McGlynn|first2=Clare|last3=Kureshi|first3=Ibad|last4=Butterby|first4=Kate|date=2021-09-02|title=Sexual violence as a sexual script in mainstream online pornography|url=https://academic.oup.com/bjc/article/61/5/1243/6208896|magazine=The British Journal of Criminology|language=en|volume=61|issue=5|pages=1243–1260|doi=10.1093/bjc/azab035|issn=0007-0955}}</ref> o pornografskih vsebinah do sedaj, ki so jo objavili aprila 2021, je v času šestih mesecev analizirala tri najbolj popularne porno spletne strani – Pornhub, [[XVideo]] in [[XHamster]] – in dokazala, da en od osmih video vsebin že v naslovu videa opisuje spolno nasilna dejanja. V svetu pornografije [[Nasilje nad ženskami|nasilje]] ni zgolj stranski produkt ali <nowiki>''nesreča''</nowiki> scenarija, ampak je sam cilj vsebine, kar dokazujeta dve nedavni raziskavi<ref name=":1" /><ref name=":2" />. Pri tem gre za razvrednotenje človeka, v 94 % gre za ženske porno igralko<ref name=":11">{{Navedi splet|url=https://fightthenewdrug.org/study-evaluated-7430-videos-on-mainstream-porn-sites-found-aggression/|title=This Study Evaluated 7,430 Porn Videos and Found Women Receive 97% of Physically Aggressive Acts in Porn|date=16. 2. 2021|accessdate=1. 9. 2022|website=Fight The New Drug|publisher=Neznan avtor|last=Neznan avtor|first=Fight The New Drug}}</ref>, saj se ravno nad njimi izvaja največ nasilja. Pornografija tako ni mesto, kjer bi se lahko posameznik učil, kaj pomeni spolni odnos, ampak je bolj mesto, kjer se posameznik nauči, kaj spolni odnos ni. Pri tem pa pride do težave, da gledalec tega ne prepoznava na tak način, kar pomeni, da ga vodi v popačeno sliko spolnega odnosa, vrednotenja svojega in nasprotnega spola in tudi popačeno sliko samega sebe<ref name=":11" />.
=== Popačen pogled na partnerja ===
Zaradi vpliva gledanja pornografije na možgane in sprememb, ki nastanejo v možganih, lahko postanejo uporabniki pornografije veliko manj zainteresirani za spolni odnos s svojimi partnerji<ref name=":8" />. Razlog je v tem, da so uporabniki naučeni, da je njihov partner tako vizualno popoln, kot je v posnetku porno igralec ali igralka, da so vedno pripravljeni na spolni odnos, da so vedno pripravljeni zadovoljiti vsako željo uporabnika, da ne potrebujejo nobenega premora in da partnerji sami nimajo svojih želja. To vodi v nezadovoljstvo v odnosu, partner ima lahko občutek, da ni dovolj dober, da ni dovolj [[Privlačnost|privlačen]] ali pa da ne bo moral nikoli zadovoljiti potreb svojega partnerja<ref name=":7" />. [[Motnja erekcije|Motnja erekcije ali erektilna diskunfija]] postaja tudi vedno večja težava vedno večjega števila moških, ki so uporabniki pornografije<ref>{{Navedi revijo|last=Park|first=Brian|last2=Wilson|first2=Gary|last3=Berger|first3=Jonathan|last4=Christman|first4=Matthew|last5=Reina|first5=Bryn|last6=Bishop|first6=Frank|last7=Klam|first7=Warren|last8=Doan|first8=Andrew|date=2016-08-05|title=Is Internet Pornography Causing Sexual Dysfunctions? A Review with Clinical Reports|url=http://www.mdpi.com/2076-328X/6/3/17|magazine=Behavioral Sciences|language=en|volume=6|issue=3|pages=17|doi=10.3390/bs6030017|issn=2076-328X|pmc=5039517|pmid=27527226}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Sun|first=Chyng|last2=Bridges|first2=Ana|last3=Johnson|first3=Jennifer A.|last4=Ezzell|first4=Matthew B.|date=maj 2016|title=Pornography and the Male Sexual Script: An Analysis of Consumption and Sexual Relations|url=http://link.springer.com/10.1007/s10508-014-0391-2|magazine=Archives of Sexual Behavior|language=en|volume=45|issue=4|pages=983–994|doi=10.1007/s10508-014-0391-2|issn=0004-0002}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Love|first=Todd|last2=Laier|first2=Christian|last3=Brand|first3=Matthias|last4=Hatch|first4=Linda|last5=Hajela|first5=Raju|date=2015-09-18|title=Neuroscience of Internet Pornography Addiction: A Review and Update|url=http://www.mdpi.com/2076-328X/5/3/388|magazine=Behavioral Sciences|language=en|volume=5|issue=3|pages=388–433|doi=10.3390/bs5030388|issn=2076-328X|pmc=4600144|pmid=26393658}}</ref>.
== Katoliški pogled na pornografijo ==
[[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška Cerkev]] pornografijo in celotno pornografsko industrijo strogo obsoja in pravi, da ne more biti nikoli upravičena in da je vedno napačna. Svoje temelje postavlja v [[Sveto pismo]] in v [[Katekizem Katoliške Cerkve]]. Svoje stališče argumentira iz samega izvira [[Dostojanstvo|dostojanstva]] moškega in ženske, vrednotenja telesa, poklicanosti k daritveni ljubezni, vrednotenja spolnosti in spolnih želja in prakticiranja čistosti<ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://www.usccb.org/issues-and-action/human-life-and-dignity/pornography/upload/Create-in-Me-a-Clean-Heart-Statement-on-Pornography.pdf|title=Create in Me a Clean Heart - A Pastoral Response to Pornography|date=2015|accessdate=1. 9. 2022|website=USCCB|publisher=Ameriški katoliški škofje|last=Ameriški katoliški škofje|first=Ameriški katoliški škofje}}</ref>.
Katekizem Katoliške Cerkve opredeljuje pornografijo sledeče:<blockquote>''<nowiki>''</nowiki>Pornografija je v tem, da dejanska ali simulirana spolna dejanja iztrgajo iz intimnosti partnerjev in jih premišljeno razkazuje tretjim osebam. Pornografija žali čistost, ker pači naravo zakonskega dejanja, ki je intimno podarjanje zakoncev drugega drugemu. Pornografija je huda kršitev dostojanstva tistih, ki se ji predajajo (igralci, trgovci, občinstvo), kajti tu vsakdo postane za drugega predmet odurne naslade in nedovoljenega dobička. Ene in druge potegne v slepilo nekega izumetničenega sveta.''<nowiki>''</nowiki> (KKC 2354)<ref name=":12" /></blockquote>
== Sklici ==
{{sklici|2}}
== Nadaljnje branje ==
* Solano, Ingrid, Eaton, R. Nicholas in O<nowiki>'Leary, Daniel K (2018). ''Pornography Consumption, Modality and Function in a Large Internet Sample.''</nowiki> PubMed. 25. oktober. 10.1080/00224499.2018.1532488.
* McCormack, Mark in Wignall, Liam (2017). <nowiki>''</nowiki>Enjoyment, Exploration and Education: Understanding the Consumption of Pornography among Young Men with Non-Exclusive Sexual Orientations<nowiki>''</nowiki>. SAGE. 23. feburar. DOI: 10.1177/0038038516629909.
* Hilton, D. L. (2013)''. Pornography Addiction—A Supranormal Stimulus Considered in the Context of Neuroplasticity''. Socioaffective Neuroscience & Psychology 3:20767. doi: 0.3402/snp.v3i0.20767.
* Perry, S. (2016). <nowiki>''</nowiki>Does Viewing Pornography Reduce Marital Quality Over Time? Evidence From Longitudinal Data.<nowiki>''</nowiki> Archives Of Sexual Behavior, 46(2), 549-559. Doi: 10.1007/s10508-016-0770-y.
* Park, B. Y., et al. (2016). <nowiki>''</nowiki>Is internet Pornography Causing Sexual Dysunction? A Review with Clinical Reports.<nowiki>''</nowiki> Behavioral Sciences, 6, 17. doi: 10.3390/bs6030017.
* Sun, C., Bridges, A., Johnason, J., Ezzell, M., (2014). <nowiki>''</nowiki>Pornography and the Male Sexual Script: An Analysis of Consumption and Sexual Relations.<nowiki>''</nowiki> Archives of Sexual Behavior, 45, 1-12. doi: 10.1007/s10508-014-0391-2.
* Maddox, A. M., Rhoades, G. K., & Markman, H. J. (2011). <nowiki>''</nowiki>Viewing Sexually-Explicit Materials Alone or Together: Associations with Relationship Quality.<nowiki>''</nowiki> Archives of Sexual Behavior, 40(2), 441-448. doi: 10.1007/s10508-009-9585-4.
* Minarcik, J., Wetterneck, C. T., & Short, M. B. (2016). <nowiki>''</nowiki>The effects of sexually explicit material use on romantic relationship dynamics.<nowiki>''</nowiki> Journal of Behavioral Addictions, 5(4) 700-707. doi: 10.1556/2006.5.2016.078.
* Morgan, E. M. (2011). <nowiki>''</nowiki>Associations between Young Adults’ Use of Sexually Explicit Materials and Their Sexual Preferences<nowiki>''</nowiki>. Behaviors, and Satisfaction. Journal of Sex Research, 48(6), 520-530. doi: 10.1080/00224499.2010.543960.
* Braithwaite, S. R., Coulson, G., Keddington, K., & Fincham, F. D. (2015). <nowiki>''</nowiki>The influence of pornography on sexual scripts and hooking up among emerging adults in college.<nowiki>''</nowiki> Archives of Sexual Behavior, 44(1), 111-123. doi: 10.1007/s10508-014-0351-x.
* Szymanski, M. D. in Stewart-Richardson, D. N. (2014). <nowiki>''</nowiki> Psychological, Relational, and Sexual Correlates of Pornography Use on Young Adult Heterosexual Men in Romantic Relationships.<nowiki>''</nowiki> SAGE. 1. januar. DOI: 10.3149/jms.2201.64.
* Vera-Gray, F., McGlynn, C., Kureshi, I. in Butterby, K. (2021). <nowiki>''</nowiki>Sexual violence as a sexual script in mainstream online pornography.<nowiki>''</nowiki> The British Journal of Criminology. 4. april. DOI: 10.1093/bjc/azab035.
* Love, T., Laier, C., Brand, M., Hatch, L., & Hajela, R. (2015). <nowiki>''</nowiki>Neuroscience of Internet Pornography Addiction: A Review and Update<nowiki>''</nowiki>. Behavioral Sciences, 5(3), 388-433. doi: 10.3390/bs5030388.
* USCCB Committee on Laity, Marriage, Family Life and Youth. 2015. ''Create in Me a Clean Heart: A Pastoral Response to Pornography Use''. Brez kraja: s.n.
== Viri ==
* <nowiki>''</nowiki>Fight The New Drug.<nowiki>''</nowiki> Fight The New Drug. (Pridobitev podatkov: 1. 9. 2022). [https://fightthenewdrug.org. https://fightthenewdrug.org.]
* <nowiki>''</nowiki>SpringerLink<nowiki>''</nowiki>. SpringerLink. (Pridobitev podatkoc: 1. 9. 2022). https://link.springer.com/shop/springer/titles/en-gb/?gclid=CjwKCAjwsMGYBhAEEiwAGUXJaX1Z4pAGCtZaaODgbbMU1D1x4-ls1OWP_8rgvopwmzjGeHeCimLJBhoCzQYQAvD_BwE
* <nowiki>''</nowiki>Britannica Encyclopedia<nowiki>''</nowiki>. Encyclopedia Britannica, INC. (Pridobitev podatkov: 1. 9. 2022). https://www.britannica.com/
* <nowiki>''</nowiki>PubMed<nowiki>''</nowiki>. National Libraray of Medicine. (Pridobitev podatkov: 1. 9. 2022). https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/
* <nowiki>''</nowiki>Sage<nowiki>''</nowiki>. SAGE Journals. (Pridobitev podatkov: 1. 9. 2022). https://journals.sagepub.com/
* <nowiki>''</nowiki>Taylor and Francis Online<nowiki>''</nowiki>. Taylor and Francis Online. (Pridobitev podatkov: 1. 9. 2022). https://www.tandfonline.com/
== Zunanje povezave ==
* Spletna stran Fight the New Drug: https://fightthenewdrug.org/about/
* Youtube posnetek <nowiki>''</nowiki>Women Struggle With Pornography Too<nowiki>''</nowiki>: https://www.youtube.com/watch?v=LFtn6oaY7iQ
* Teologija telesa: http://www.theologyofthebody.net/
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Pornografija| ]]
6synee5swhpb8w9wc5ivod5nm0ngzfi
6739505
6739503
2026-08-19T17:19:41Z
Newmonkey16
264578
6739505
wikitext
text/x-wiki
{{podoben-eseju|datum=avgust 2022}}
[[Slika:Porn actors audition room by David Shankbone.jpg|sličica|Studio za avdicije za pornoigralce v New York-u]]
{{pristransko|datum=avgust 2022}}
'''Pornografijo ima Nino Hanžič najraje, rad ima mlade punčke z veliko ritko. Rad liže sladoled ko mu je dolgčas, je predator in če ga vidite me prosim pokličite na teleofnsko stevilke 112'''([[grščina|grško]] ''porne'': vlačuga, prostitutka, ''grafi'': pisava) je prikazovanje [[spolnost]]i z namenom [[Spolno vzburjenje|spolnega vzburjenja]]. Pornografijo najdemo v različnih oblikah: [[Animacija|animacije]], [[Slika|slike]], [[Film|filmi]], [[Video|videi]], [[pisana dela]], [[Videoigra|video igrice]], [[Občilo|mediji]]. Sam izraz ne zajema javnih predstav, kot so seks šovi in striptizete. Danes primarno obliko pornografije predstavljajo pornografske zvezde, ki pozirajo za pornografske slike in ki sodelujejo v pornografskih filmih in videih. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.britannica.com/topic/pornography|title=Pornography|date=17. 8. 2022|accessdate=1. 9. 2022|website=Britannica|publisher=John Philip|last=Jenkins|first=John Philip Jenkins}}</ref>
=== Uporabniki pornografije ===
Na splošno je sprejeto, da so moški pretežni uporabniki pornografije. V tem [[Diskurz|diskurzu]] pa se pogosto ženske izključi z miselnostjo, da žensko populacijo pornografija ne zadene toliko oz. zanjo pretežno sploh ni relevantna. Raziskava iz leta 2018<ref>{{cite journal | last=Solano | first=Ingrid | last2=Eaton | first2=Nicholas R. | last3=O’Leary | first3=K. Daniel | title=Pornography Consumption, Modality and Function in a Large Internet Sample | journal=The Journal of Sex Research | volume=57 | issue=1 | date=2018-10-25 | doi=10.1080/00224499.2018.1532488 | pages=92–103 |pmid=30358432| issn=0022-4499 }}</ref> in letno poročilo iz leta 2019<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://fightthenewdrug.org/2019-pornhub-annual-report/|title=Pornhub's Annual Report: Can you guess 2019's Top Searched Porn Terms?|date=17. 12. 2019|accessdate=1. 9. 2022|website=Fight the New Drug|publisher=Fight the New Drug}}</ref> pa predstavljata drugačna [[Dejstvo|dejstva]]. Med drugim so želeli ugotoviti, koliko [[Moški|moških]] in koliko [[Ženska|žensk]] gleda pornografijo. Izmed 1415 anketiranih se jih je v raziskavi iz leta 2018 556 opredelilo za moške in 836 za ženske, od tega jih kar 91,5 % moških in 60,2 % žensk gleda pornografijo. Čeprav je procent pri moških večji, ne izpodbije dejstva, da je več kot polovica žensk tudi podvržena pornografiji. V letnem poročilu spletne strani [[Pornhub]] iz leta 2019 so ugotovili, da je vsaka tretja uporabnica ženska.
Poleg tega bi bilo tudi napačno sklepati, da so uporabniki pornografije zgolj odrasli (polnoletni) moški in ženske. Od leta 2008 do 2011 se je izpostavljenost pornografskim vsebinam otrokom mlajšim od trinajst let povečala iz 14 % na 49 %.<ref name=":1">{{Navedi splet |title=Dr. John Foubert, Ph.D. Interview |url=https://vimeo.com/190576748 |via=Vimeo|date=7. 11. 2016 |work=Truth about porn}}</ref><ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://fightthenewdrug.org/why-consuming-porn-is-an-escalating-behavior/|title=Why Consuming Porn is an Escalating Behaviour|date=23. 8. 2017|accessdate=1. 9. 2022|website=Fight The New Drug|publisher=Fight The New Drug|last=Neznan avtor|first=Neznan avtor}}</ref> Razlog za ta skok je vsenavzočnost [[Pametni telefon|pametnih telefonov]]. Ta generacija otrok ima največji dostop do pornografije, kot ga je kadarkoli imel kdorkoli v zgodovini človeštva.<ref name=":1" /> Problematika pornografije torej ni osredotočena zgolj na odrasle moške in ženske in napačno bi jo bilo obravnavati zgolj v okviru odraslih uporabnikov, zato je ključno, da se v celoten diskurz vključi celotno populacijo ljudi.
== Legalnost ==
Zakon v [[Slovenija|Sloveniji]]: Prikazovanje in izdelava pornografskega gradiva sta kaznivo dejanje, ki ga stori, kdor osebi, mlajši od 15 let proda, prikaže ali z javnim razstavljanjem ali kako drugače omogoči, da so ji dostopni spisi, slike, avdiovizualni ali drugi predmeti pornografske vsebine, ali ji prikaže pornografsko predstavo. Kaznivo dejanje stori tudi, kdor zlorabi mladoletno osebo za izdelavo slik, avdiovizualnih ali drugih predmetov pornografske vsebine ali jo uporabi za pornografsko predstavo.<ref>{{Navedi splet|title=Prijava|url=https://zakonodaja.com/uporabnik/prijava?t=bbr&r=uua,adr&d=0&uui=1662132275|website=zakonodaja.com|accessdate=2022-09-02|archive-date=2024-05-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20240509143015/https://zakonodaja.com/uporabnik/prijava?t=bbr&r=uua,adr&d=0&uui=1662132275|url-status=dead}}</ref>
== Nevroznanstveni pogled na pornografijo ==
[[Slika:Pompeii - Casa del Centenario - Cubiculum - detail.jpg|sličica|Erotična poslikava v [[Pompeji|Pompejih]]]]
Z znanstvenega vidika lahko k pornografiji pristopamo iz različnih smeri. Nekatere znanstvene raziskave kažejo, da je pornografija za posameznika koristna in uporabna, druge (in teh je vedno več) pa, da je za posameznika škodljiva in nevarna. Če pogledamo na pornografijo s strogo nevroznanstvenega vidika, ima gledanje pornografskih vsebin resne posledice na [[Možgani|možgane]].{{Cn}}
Naši možgani so [[Nevroplastičnost|nevroplastični]], kar pomeni, da se neprestano spreminjajo z namenom, da bi se lahko čim boljše prilagodili okolju, da bi se lahko čim več stvari naučili in tako opravljali življenjske naloge kar se da efektivno. Vendar pri supernormalnih stimulacijah možganov, kot ga povzroča gledanje pornografije, le-te postanejo sprožilci opaznih sprememb, ki lahko negativno vplivajo na naše življenje. Nevroplastičnost v njenem najosnovnejšem pomenu besede pomeni zmožnost možganov, da se spreminjajo. Ko smo se učili voziti kolo, so se morali možgani fizično spremeniti in prilagoditi novim sposobnostim, ki smo jih želeli osvojiti. Ko sodelujemo v neki aktivnosti, ki je po možnosti prijetna in jo skozi rutino ponavljamo, se naši možgani začnejo spreminjati na način, da bodo naslednjič, ko bomo opravljali to aktivnost, boljši in bolj spretni. Tako naši možgani vzpostavljajo nove [[sinaptične povezave]], ki s ponovitvami aktivnosti postajajo vedno močnejše. Ko so enkrat vzpostavljene, lahko postanejo zelo dolge, dolgotrajne in vzdržljive. Tako se lahko vedno znova v določeni obliki vrnemo k spretnostim, kot je vožnja kolesa, igranje instrumentov, ki smo se jih naučili pred leti in jih nekaj časa nismo ponavljali, pa se bomo vseeno (če ne v celoti pa vsaj do neke mere spomnili), kako voziti kolo ali igrati instrument. Enak proces pa se odvija tudi, če prakticiramo nezdrave navade. Če uporabnik v določenem ritmu in navadi gleda pornografijo, se njegovi možgani začnejo spreminjati in vzpostavljati povezave, na katerih želijo biti možgani čim boljši in čim bolj spretni. Posledica tega je, da začne posameznik hrepeneti po večji količini in bolj [[Hardcore|hard core]] pornografskih vsebinah. Tako lahko gledanje pornografije vodi v [[Obsesivno–kompulzivna motnja|kompulzivno]] hrepenenje in vedenje, ki je podobno [[Zloraba substanc|zlorabi substanc]], le-to pa lahko vodi v [[zasvojenost]].<ref name=":3">{{Navedi splet|url=https://fightthenewdrug.org/how-porn-can-change-the-brain/|title=How Porn Can Change The Brain|date=n.d.|accessdate=1. 9. 2022|website=Fight The New Drug|publisher=Fight The New Drug|first=Neznan avtor|last=Neznan avtor}}</ref>
== Prednosti pornografije ==
[[Slika:Hentai manga in Japan 002.jpg|sličica|Erotični stripi (Hentai manga) na Japonskem]]
[[Pornografska industrija]] se je do danes že močno razvejala, kar lahko vidimo samo iz dostopnosti internetnih brskalnikov in poplavo pornografskih strani. Med tem ko se industrija širi in imajo do nje dostop vedno večje število [[otrok]]<ref name=":1" />, obstajajo v javnem diskurzu različna mnenja o tem, ali je pornografija dobra za posameznika ali ne.
Na več spletnih straneh je govora o prednostih pornografije in njenih dobrih učinkih na posameznikovo življenje. Ta članek<ref>{{Navedi splet|url=https://www.realclearscience.com/blog/2012/01/the-upside-of-pornography.html|title=The Positive Side of Pornography|date=18. 1. 2012|accessdate=1. 9. 2022|website=Real Clear Science|publisher=Ross|last=Pomeroy|first=Ross Pomeroy}}</ref> govori o tem, kako lahko gledanje pornografskih vsebin izboljša posameznikovo [[zdravje]], saj med drugim [[samozadovoljevanje]] manjša raven [[stres|stresa]]. Zagovarja zastonj pornografske spletne vsebine, saj te omogočajo, da gledalec nima pravega spolnega odnosa, kar pomeni manj priprav zanj in več prostora za [[Domišljija|domišljijo]], hkrati pa preprečuje [[Najstniška nosečnost|najstniško nosečnost]]. Pornografija naj bi po mnenju avtorja spodbujala sprejemanje samega sebe in svobodno odkrivanje svoje [[Spolnost|spolnosti]], pripomogla naj bi k boljšim [[Romantični odnos|romantičnim odnosom]], saj gledalcu z njihovo domišljijo pomagajo odkrivati, kaj vse že obstaja in je tako pomemben spolno [[edukativni vir]] za posameznika in pare. Pornografija naj bi zmanjšala [[Agresija|agresijo]] in izboljša [[libido]] gledalca. Sploh, pa dodaja, je pornografija pomembna, ker zadošča vsakim specifičnim potrebam posameznika, nobena želja, domišljija ali [[Fetišizem|fetiš]] ni izpuščen, kar omogoča gradnjo skupnosti isto mislečih oz. ljudi, ki jih vzburjajo iste stvari ali isti ljudje. Na internetu najdemo tudi več člankov in raziskav<ref name=":4">{{Navedi splet|url=https://www.psychologytoday.com/us/blog/homo-consumericus/201001/pornography-beneficial-or-detrimental|title=Pornography: Beneficial or Determinental? It turns out pornography may be good for you|date=22. 1. 2010|accessdate=1. 9. 2022|website=Psychology Today|publisher=Gad|last=Seed|first=Gad Seed}}</ref><ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://journals.sagepub.com/doi/10.1177/0038038516629909|title=Enjoyment, Exploration and Education: Understanding the Consumption of Pornography among Young Men with Non-Exclusive Sexual Orientations|date=23. 2. 2017|accessdate=1. 9. 2022|website=SAGE|publisher=Mark|last=McCormack|first=Liam Wignall}}</ref><ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://www.dailydot.com/nsfw/guides/porn-benefits/|title=11 unexpected benefits of watching porn|date=16. 7. 2020|accessdate=1. 9. 2022|website=Daily Dot|publisher=EJ|last=Dickson|first=Kristen Hubby, Nico Lang}}</ref>, ki govorijo v prid temu, da ima pornografija pozitiven vpliv na posameznika in na odnose in ki bi lahko zgornji članek označili za verodostojnega. Kdor je proti pornografiji, jih navadno ljudje, ki so za pornografijo, označijo kot [[Ideologija|ideologe]], ki izhajajo iz [[Fanatik|fanatičnih]] [[Vresko prepričanje|verskih prepričanj]] in za katerimi ne stojijo znanstveni dokazi<ref name=":0" />. Pro-pornografske znanstvenike pa znotraj te tematike zanima predvsem [[holističen pristop]] do pornografije<ref name=":4" /><ref name=":5" /><ref name=":6" />. Priznavajo, da ima pornografija <nowiki>''stranske učinke''</nowiki>, vendar želijo nanjo gledati tudi iz pozitivne perspektive. Bazen znanstvenih raziskovanj, ki se osredotočajo na stranske učinke in škodljivosti pornografije, se veča in tako z dokazi in pričevanji bivših pornografskih zvezd razkriva pornografsko industrijo.
== Slabosti pornografije ==
Medtem ko najdemo na spletu [[Argument|argumente]] za pornografijo, najdemo tudi veliko argumentov proti pornografiji. [[Nereligiozna]], [[Neprofitna organizacija|neprofitna]], [[nevladna organizacija]] '''Fight The New Drug'''<ref>{{Navedi splet|url=https://fightthenewdrug.org/|title=Fight The New Drug|date=2022|accessdate=1. 9. 2022|website=Fight The New Drug|publisher=Fight the New Drug|last=Fight the New Drug|first=Fight the New Drug}}</ref>, ki želi ozavestiti javnost o pornografiji na podlagi znanosti, dejstev in osebnih pričevanj, tako navaja veliko [[Mit|mitov]] in zmot, ki vodijo družbo v vrednotenje pornografije kot dobre in koristne za posameznika in par.
=== Možnost zasvojitve ===
Zaradi specifičnega vpliva<ref name=":3" />, ki ga ima gledanje pornografskih vsebin na možgane gledalca, lahko to vedenje postane kompulzivno in v ekstremnih primerih pelje tudi do zasvojenosti<ref>{{Navedi splet|url=https://fightthenewdrug.org/how-porn-affects-the-brain-like-a-drug/|title=How Porn Can Affect The Brain Like A Drug|date=23. 8. 2017|accessdate=1. 9. 2022|website=Fight The New Drug|publisher=Fight The New Drug|last=Neznan avtor|first=Neznan avtor}}</ref> kar povzroči [[hormon]] [[dopamin]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.tandfonline.com/doi/full/10.3402/snp.v3i0.20767|title=Pornography addiction – a supranormal stimulus considered in the context of neuroplasticity|date=19. 7. 2013|accessdate=1. 9. 2022|website=Taylor and Francis Online|publisher=Donald L.|last=Hilton Jr.|first=Donald L. Hilton Jr.}}</ref>. Ta hormon in rutina gledanja pornografije posameznika vedno bolj vodi v ponavljanje vedenja z namenom doseganja istega učinka, kar vodi v zasvojenost. Le-ta pa se kaže na način, da posameznik začenja izpuščati druženje s prijatelji, igranje športov, opravljanje obveznosti, itd.<ref name=":7">{{Navedi splet|url=https://fightthenewdrug.org/who-does-porn-actually-hurt/|title=3 Problems With Saying “Watching Porn Doesn’t Actually Hurt Anyone”|date=20. 4. 2021|accessdate=1. 9. 2022|website=Fight The New Drug|publisher=Neznan avtor|last=Neznan avtor|first=Fight the New Drug}}</ref>, kar ga posledično začenja izolirati od svojih najdražjih. Napačno bi bilo sklepati, da je pornografija škodljiva samo v primeru, ko je posameznik z njo že zasvojen. Ker vse, kar delamo, vpliva na sinaptične povezave v naših možganih, in ko vedenje postane navada (in še ne zasvojenost), že spreminja percepcijo posameznika nase, na svoje bližnje in na svet kot tak<ref name=":3" /> . Poleg tega pornografija ne škoduje zgolj neposrednemu uporabniku, ampak tudi njegovemu partnerju<ref name=":8">{{Navedi splet|url=https://fightthenewdrug.org/how-porn-can-hurt-a-consumers-partner/|title=How Porn Can Hurt a Consumer’s Partner|date=23. 8. 2017|accessdate=1. 9. 2022|website=Fight The New Drug|publisher=Neznan avtor|last=Neznan avtor|first=Fight the New Drug}}</ref>. Verjetno redko kdo gleda pornografske vsebine z namenom, da bi škodoval svojim partnerjem. Raziskave pa kažejo, da imajo pornografski uporabniki nižje zadovoljstvo v odnosih<ref>{{Navedi splet|url=https://link.springer.com/article/10.1007/s10508-016-0770-y|title=Does Viewing Pornography Reduce Marital Quality Over Time? Evidence from Longitudinal Data|date=7. 5. 2016|accessdate=1. 9. 2022|website=SpringerLink|publisher=Samuel L.|last=Perry|first=Samuel L. Perry}}</ref>, manj so intimni s svojimi partnerji<ref>{{Navedi revijo|last=Park|first=Brian|last2=Wilson|first2=Gary|last3=Berger|first3=Jonathan|last4=Christman|first4=Matthew|last5=Reina|first5=Bryn|last6=Bishop|first6=Frank|last7=Klam|first7=Warren|last8=Doan|first8=Andrew|date=2016-08-05|title=Is Internet Pornography Causing Sexual Dysfunctions? A Review with Clinical Reports|url=http://www.mdpi.com/2076-328X/6/3/17|magazine=Behavioral Sciences|language=en|volume=6|issue=3|pages=17|doi=10.3390/bs6030017|issn=2076-328X}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Sun|first=Chyng|last2=Bridges|first2=Ana|last3=Johnson|first3=Jennifer A.|last4=Ezzell|first4=Matthew B.|date=maj 2016|title=Pornography and the Male Sexual Script: An Analysis of Consumption and Sexual Relations|url=http://link.springer.com/10.1007/s10508-014-0391-2|magazine=Archives of Sexual Behavior|language=en|volume=45|issue=4|pages=983–994|doi=10.1007/s10508-014-0391-2|issn=0004-0002}}</ref>, manj so zvesti v odnosih<ref>{{Navedi revijo|last=Park|first=Brian|last2=Wilson|first2=Gary|last3=Berger|first3=Jonathan|last4=Christman|first4=Matthew|last5=Reina|first5=Bryn|last6=Bishop|first6=Frank|last7=Klam|first7=Warren|last8=Doan|first8=Andrew|date=2016-08-05|title=Is Internet Pornography Causing Sexual Dysfunctions? A Review with Clinical Reports|url=http://www.mdpi.com/2076-328X/6/3/17|magazine=Behavioral Sciences|language=en|volume=6|issue=3|pages=17|doi=10.3390/bs6030017|issn=2076-328X}}</ref> <ref>{{Navedi revijo|last=Park|first=Brian|last2=Wilson|first2=Gary|last3=Berger|first3=Jonathan|last4=Christman|first4=Matthew|last5=Reina|first5=Bryn|last6=Bishop|first6=Frank|last7=Klam|first7=Warren|last8=Doan|first8=Andrew|date=2016-08-05|title=Is Internet Pornography Causing Sexual Dysfunctions? A Review with Clinical Reports|url=http://www.mdpi.com/2076-328X/6/3/17|magazine=Behavioral Sciences|language=en|volume=6|issue=3|pages=17|doi=10.3390/bs6030017|issn=2076-328X|pmc=5039517|pmid=27527226}}</ref>, manj so zadovoljni z romantičnim in spolnim življenjem<ref>{{Navedi revijo|last=Maddox|first=Amanda M.|last2=Rhoades|first2=Galena K.|last3=Markman|first3=Howard J.|date=april 2011|title=Viewing Sexually-Explicit Materials Alone or Together: Associations with Relationship Quality|url=http://link.springer.com/10.1007/s10508-009-9585-4|magazine=Archives of Sexual Behavior|language=en|volume=40|issue=2|pages=441–448|doi=10.1007/s10508-009-9585-4|issn=0004-0002|pmc=2891580|pmid=20039112}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Minarcik|first=Jenny|last2=Wetterneck|first2=Chad T.|last3=Short|first3=Mary B.|date=december 2016|title=The effects of sexually explicit material use on romantic relationship dynamics|url=https://akjournals.com/doi/10.1556/2006.5.2016.078|magazine=Journal of Behavioral Addictions|language=en|volume=5|issue=4|pages=700–707|doi=10.1556/2006.5.2016.078|issn=2062-5871|pmc=5370376|pmid=27784182}}</ref> in bolj je verjetno, da bodo svojega partnerja [[Prevara|prevarali]]<ref>{{Navedi revijo|last=Morgan|first=Elizabeth M.|date=november 2011|title=Associations between Young Adults' Use of Sexually Explicit Materials and Their Sexual Preferences, Behaviors, and Satisfaction|url=http://www.tandfonline.com/doi/abs/10.1080/00224499.2010.543960|magazine=Journal of Sex Research|language=en|volume=48|issue=6|pages=520–530|doi=10.1080/00224499.2010.543960|issn=0022-4499}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Braithwaite|first=Scott R.|last2=Coulson|first2=Gwen|last3=Keddington|first3=Krista|last4=Fincham|first4=Frank D.|date=januar 2015|title=The Influence of Pornography on Sexual Scripts and Hooking Up Among Emerging Adults in College|url=http://link.springer.com/10.1007/s10508-014-0351-x|magazine=Archives of Sexual Behavior|language=en|volume=44|issue=1|pages=111–123|doi=10.1007/s10508-014-0351-x|issn=0004-0002}}</ref>. Vse to pa je posledica sprememb v možganih tako še ne zasvojenih kot tudi že zasvojenih uporabnikov.
=== Nasilje nad pornografskimi igralci ===
Govorice, ki širijo mit, da so porno igralci plačani za svoje delo, da so se strinjali s tem, kar posnamejo v videu, da je vse dogovorjeno in pravično, je verjetno za nekatere res realnost, najdemo pa mnogo [[Pričevanje|pričevanj]], ki temu nasprotujejo.<ref>{{Navedi splet|url=https://fightthenewdrug.org/they-raped-me-at-gunpoint-true-stories-from-a-former-escort-and-porn-performer/|title=“My First Hardcore Scene Landed Me in the ER”: True Stories from an Ex-Porn Performer|date=28. 8. 2020|accessdate=1. 9. 2022|website=Fight the New Drug|publisher=Neznan avtor|last=Neznan avtor|first=Fight the New Drug}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://fightthenewdrug.org/girlsdoporn-survivors-sue-mindgeek/|title=50 “GirlsDoPorn” Sex Trafficking Survivors Sue Pornhub’s Parent Company for Profiting from Their Exploitation|date=16. 12. 2020|accessdate=1. 9. 2022|website=Fight The New Drug|publisher=Neznan avtor|last=Neznan avtor|first=Figth the New Drug}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://fightthenewdrug.org/10-porn-stars-speak-openly-about-their-most-popular-scenes/|title=10 Ex-Porn Performers Reveal the Brutal Truth Behind Their Most Popular Scenes|date=3. 12. 2020|accessdate=1. 9. 2022|website=Fight the New Drug|publisher=Neznan avtor|last=Neznan avtor|first=Fight The New Drug}}</ref> Te zgodbe odkrivajo, kakšne [[Zloraba položaja|zlorabe]], [[Posilstvo|posilstva]], neprostovoljna snemanja, razvrednotenja in ponižanja doživljajo pornografski igralci na sceni. Po pričevanjih nekdanjih pornografskih igralcev, pornografska industrija zlorablja<ref>{{Navedi splet|url=https://verilymag.com/2015/08/porn-industry-playboy-mansion-sex-trafficking-belle-knox-rashida-jones-holly-madison|title=The Porn Industry Is Abusive, and These Women Are Telling It Like It Is|date=5. 8. 2018|accessdate=1. 9. 2022|website=Verily|publisher=Mary Rose|last=Somarriba|first=Mary Rose Somarriba}}</ref> in izkorišča<ref>{{Navedi splet|url=https://www.complex.com/pop-culture/2018/10/porn-agent-from-hot-girls-wanted-faces-exploitation-allegations|title=Florida Porn Agent From ‘Hot Girls Wanted’ is Being Sued By Ex-Client For Exploitation|date=1. 10. 2018|accessdate=1. 9. 2022|website=Complex|publisher=Gavin|last=Evans|first=Gavin Evans|archive-date=2022-09-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20220901095956/https://www.complex.com/pop-culture/2018/10/porn-agent-from-hot-girls-wanted-faces-exploitation-allegations|url-status=dead}}</ref> svoje igralce, zahteva uprizarjanje nasilnih prizorov, ki igralcem niso po volji<ref>{{Navedi splet|url=https://jezebel.com/porn-actors-leigh-raven-and-riley-nixon-allege-abuse-v-1823677195|title=Porn Actors Leigh Raven and Riley Nixon Allege Abuse, Violence, and Boundary Violation on Set|date=3. 11. 2018|accessdate=1. 9. 2022|website=Jezebel|publisher=Tracy|last=Clark-Flory|first=Tracy Clark-Flory}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.bustle.com/p/notyourporn-is-the-campaign-fighting-to-get-non-consensual-content-removed-from-uk-porn-sites-18669297|title=#NotYourPorn Is The Campaign Fighting To Put An End To Revenge Porn In The UK|date=27. 8. 2019|accessdate=1. 9. 2022|website=Bustle|publisher=Alice|last=Broster|first=Alice Broster}}</ref>, snema posilstva<ref>{{Navedi splet|url=https://www.thedailybeast.com/a-famous-porn-star-claims-she-was-raped-on-set-will-she-receive-justice|title=A Famous Porn Star Claims She Was Raped On Set. Will She Receive Justice?|date=13. 4. 2017|accessdate=1. 9. 2022|website=Daily Best|publisher=Aurora|last=Snow|first=Aurora Snow}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.bbc.com/news/stories-51391981|title=‘I was raped at 14, and the video ended up on a porn site’|date=10. 2. 2020|accessdate=1. 9. 2022|website=BBC|publisher=Meghan|last=Mohan|first=Meghan Mohan}}</ref>, preprodaja svoje igralce<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rollingstone.com/culture/culture-news/porn-performers-accuse-top-agent-derek-hay-of-sex-abuse-trafficking-698337/|title=Four Porn Performers Accuse Top Agent Derek Hay of Sex Abuse, Trafficking|date=11. 7. 2018|accessdate=1. 9. 2022|website=Rolling Stone|publisher=Amelia|last=Mcdonell-Parry|first=Amelia Mcdonell-Parry}}</ref>, [[Trgovina z ljudmi|trguje s seksom]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.thedailybeast.com/feds-charge-shady-porn-company-girls-do-porn-with-sex-trafficking-after-22-women-come-forward|title=Feds Charge Shady Porn Company Girls Do Porn With Sex Trafficking After 22 Women Come Forward|date=10. 10. 2019|accessdate=1. 9. 2022|website=Daily Beast|publisher=Tarpley|last=Hitt|first=Trapley Hitt}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.dailywire.com/news/pornhub-under-fire-after-videos-of-rapes-sex-trafficking-victims-posted-to-site|title=Pornhub Under Fire After Videos Of Rapes, Sex Trafficking Victims Posted To Site|date=13. 2. 2020|accessdate=1. 9. 2022|website=Daily Wire|publisher=Paul|last=Bois|first=Paul Bois}}</ref>, s strani producentov in drugih (po navadi moških) sodelavcev so (po navadi ženske) igralke žrtve [[Spolni napad|spolnih napadov]]<ref>{{Navedi splet|url=https://edition.cnn.com/2015/12/01/entertainment/james-deen-rape-assault-allegations-feat/index.html|title=Porn star James Deen accused by women of rape, assault|date=2. 12. 2015|accessdate=1. 9. 2022|website=CNN entertainment|publisher=Emanuella|last=Grinberg|first=Emanuella Grinberg}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.buzzfeednews.com/article/arianelange/nikki-benz-porn-defamation-lawsuit-metoo#.ldPVz1Yg0Y|title=This Woman Says Authorities Doubted Her Sexual Assault Claim Because She Does Porn|date=25. 5. 2018|accessdate=1. 9. 2022|website=BuzzFeedNews|publisher=Ariane|last=Lange|first=Ariane Lange}}</ref>, mnogo igralcev je v pornografsko industrijo pripeljanih preko različnih [[Zvodnik|zvodnikov]]<ref name=":9">{{Navedi splet|url=https://nypost.com/2017/05/17/i-was-tricked-into-doing-porn/|title=I was tricked into doing porn|date=17. 5. 2017|accessdate=1. 9. 2022|website=New York Post|publisher=Neznan avtor|last=Neznan avtor|first=News.com.au}}</ref><ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://gizmodo.com/men-looking-for-anonymous-sex-reportedly-tricked-into-b-1827690421?rev=1531935551983|title=Men Looking for Anonymous Sex Reportedly Tricked Into Being Filmed for Porn Site|date=18. 7. 2018|accessdate=1. 9. 2022|website=Gizmodo|publisher=Jennings|last=Brown|first=Jennings Brown}}</ref> ali pa sploh niso vedeli, da so se njihovi posnetki pojavili na pornografskih straneh<ref name=":9" /><ref name=":10" />. Ker je spekter izkoriščanja v pornografski industriji tako širok in ker je to izkoriščanje zamaskirano, je iz uporabnikovega vidika skoraj nemogoče presoditi, kdaj je igralec svobodno in prostovoljno privolil v uprizorjeni akt.
=== Popačen pogled na spolni odnos in spolnost ===
Medtem ko je [[spolni odnos]] naraven, je pornografija zrežiran produkt. Težava z načinom zadovoljevanja svojih spolnih potreb zaradi gledanja pornografije je v tem, da pornografija popači gledalčev pogled na spolnost, [[intimnost]], [[Samopodoba|samopodobo]]''',''' spolni odnos<ref>{{Navedi splet|url=https://mediasmarts.ca/digital-media-literacy/media-issues/body-image/body-image-%E2%80%93-boys|title=Body Image – Boys|date=26. 4. 2021|accessdate=1. 9. 2022|website=Media Smart|publisher=Neznan avtor|last=Neznan avtor|first=Neznan avtor|archive-date=2022-09-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20220901100011/https://mediasmarts.ca/digital-media-literacy/media-issues/body-image/body-image-%E2%80%93-boys|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://indianexpress.com/article/lifestyle/life-style/porn-addiction-hampers-male-sexual-performance-study/|title=Porn addiction hampers male sexual performance: Study|date=14. 12. 2012|accessdate=1. 9. 2022|website=The Indian Express|publisher=Neznan avtor|last=Neznan avtor|first=Indo-Asian News Service}}</ref>''',''' romantične odnose<ref>{{Navedi revijo|last=Hilton|first=Donald L.|date=januar 2013|title=Pornography addiction – a supranormal stimulus considered in the context of neuroplasticity|url=https://www.tandfonline.com/doi/full/10.3402/snp.v3i0.20767|magazine=Socioaffective Neuroscience & Psychology|language=en|volume=3|issue=1|pages=20767|doi=10.3402/snp.v3i0.20767|issn=2000-9011|pmc=3960020|pmid=24693354}}</ref>, poleg tega so raziskave<ref>{{Navedi revijo|last=Szymanski|first=Dawn M.|last2=Stewart-Richardson|first2=Destin N.|date=2014-01-01|title=Psychological, Relational, and Sexual Correlates of Pornography Use on Young Adult Heterosexual Men in Romantic Relationships|url=http://men.sagepub.com/lookup/doi/10.3149/jms.2201.64|magazine=The Journal of Men's Studies|volume=22|issue=1|pages=64–82|doi=10.3149/jms.2201.64|issn=1060-8265}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> pokazale tudi manjše spolno zadovoljstvo, večje izogibanje v odnosih in več [[Anskiozna navezanost|anksiozne navezanosti]] tako med hetero- kot homoseksualnimi posamezniki. Sodobne raziskave tako obsojajo pogled na pornografijo, da ta pomaga pri spolnem življenju posameznika, para in odnosa. Dejstvo je, da je pornografija narejena za zabavo in ne za izobraževanje<ref>{{Navedi splet|url=https://fightthenewdrug.org/3-most-popular-claims-that-porn-is-good-for-you/.|title=3 Common Misconceptions About Porn and Sexual Health|date=24. 8. 2022|accessdate=1. 9. 2022|website=Fight The New Drug|publisher=Neznan avtor|last=Neznan avtor|first=Fight The New Drug}}</ref>. Res je, da se lahko marsikaj naučimo ob tem, ko opazujemo druge, vendar če je to pornografski video posnetek, pri katerih je v večini uprizorjen nasilen spolni odnos, ta pa zamaskiran na način, da v 95 % pornografski igralec na nasilje odgovori z užitkom<ref name=":1" />, gledalec dobi napačno informacijo o tem, kaj pomeni spolni odnos. Gledalec, sploh če je to mlajši uporabnik, dobi sporočilo, da sta nasilje in spolni odnos med seboj povezana<ref name=":1" />. Najbolj obsežna raziskava<ref>{{Navedi revijo|last=Vera-Gray|first=Fiona|last2=McGlynn|first2=Clare|last3=Kureshi|first3=Ibad|last4=Butterby|first4=Kate|date=2021-09-02|title=Sexual violence as a sexual script in mainstream online pornography|url=https://academic.oup.com/bjc/article/61/5/1243/6208896|magazine=The British Journal of Criminology|language=en|volume=61|issue=5|pages=1243–1260|doi=10.1093/bjc/azab035|issn=0007-0955}}</ref> o pornografskih vsebinah do sedaj, ki so jo objavili aprila 2021, je v času šestih mesecev analizirala tri najbolj popularne porno spletne strani – Pornhub, [[XVideo]] in [[XHamster]] – in dokazala, da en od osmih video vsebin že v naslovu videa opisuje spolno nasilna dejanja. V svetu pornografije [[Nasilje nad ženskami|nasilje]] ni zgolj stranski produkt ali <nowiki>''nesreča''</nowiki> scenarija, ampak je sam cilj vsebine, kar dokazujeta dve nedavni raziskavi<ref name=":1" /><ref name=":2" />. Pri tem gre za razvrednotenje človeka, v 94 % gre za ženske porno igralko<ref name=":11">{{Navedi splet|url=https://fightthenewdrug.org/study-evaluated-7430-videos-on-mainstream-porn-sites-found-aggression/|title=This Study Evaluated 7,430 Porn Videos and Found Women Receive 97% of Physically Aggressive Acts in Porn|date=16. 2. 2021|accessdate=1. 9. 2022|website=Fight The New Drug|publisher=Neznan avtor|last=Neznan avtor|first=Fight The New Drug}}</ref>, saj se ravno nad njimi izvaja največ nasilja. Pornografija tako ni mesto, kjer bi se lahko posameznik učil, kaj pomeni spolni odnos, ampak je bolj mesto, kjer se posameznik nauči, kaj spolni odnos ni. Pri tem pa pride do težave, da gledalec tega ne prepoznava na tak način, kar pomeni, da ga vodi v popačeno sliko spolnega odnosa, vrednotenja svojega in nasprotnega spola in tudi popačeno sliko samega sebe<ref name=":11" />.
=== Popačen pogled na partnerja ===
Zaradi vpliva gledanja pornografije na možgane in sprememb, ki nastanejo v možganih, lahko postanejo uporabniki pornografije veliko manj zainteresirani za spolni odnos s svojimi partnerji<ref name=":8" />. Razlog je v tem, da so uporabniki naučeni, da je njihov partner tako vizualno popoln, kot je v posnetku porno igralec ali igralka, da so vedno pripravljeni na spolni odnos, da so vedno pripravljeni zadovoljiti vsako željo uporabnika, da ne potrebujejo nobenega premora in da partnerji sami nimajo svojih želja. To vodi v nezadovoljstvo v odnosu, partner ima lahko občutek, da ni dovolj dober, da ni dovolj [[Privlačnost|privlačen]] ali pa da ne bo moral nikoli zadovoljiti potreb svojega partnerja<ref name=":7" />. [[Motnja erekcije|Motnja erekcije ali erektilna diskunfija]] postaja tudi vedno večja težava vedno večjega števila moških, ki so uporabniki pornografije<ref>{{Navedi revijo|last=Park|first=Brian|last2=Wilson|first2=Gary|last3=Berger|first3=Jonathan|last4=Christman|first4=Matthew|last5=Reina|first5=Bryn|last6=Bishop|first6=Frank|last7=Klam|first7=Warren|last8=Doan|first8=Andrew|date=2016-08-05|title=Is Internet Pornography Causing Sexual Dysfunctions? A Review with Clinical Reports|url=http://www.mdpi.com/2076-328X/6/3/17|magazine=Behavioral Sciences|language=en|volume=6|issue=3|pages=17|doi=10.3390/bs6030017|issn=2076-328X|pmc=5039517|pmid=27527226}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Sun|first=Chyng|last2=Bridges|first2=Ana|last3=Johnson|first3=Jennifer A.|last4=Ezzell|first4=Matthew B.|date=maj 2016|title=Pornography and the Male Sexual Script: An Analysis of Consumption and Sexual Relations|url=http://link.springer.com/10.1007/s10508-014-0391-2|magazine=Archives of Sexual Behavior|language=en|volume=45|issue=4|pages=983–994|doi=10.1007/s10508-014-0391-2|issn=0004-0002}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Love|first=Todd|last2=Laier|first2=Christian|last3=Brand|first3=Matthias|last4=Hatch|first4=Linda|last5=Hajela|first5=Raju|date=2015-09-18|title=Neuroscience of Internet Pornography Addiction: A Review and Update|url=http://www.mdpi.com/2076-328X/5/3/388|magazine=Behavioral Sciences|language=en|volume=5|issue=3|pages=388–433|doi=10.3390/bs5030388|issn=2076-328X|pmc=4600144|pmid=26393658}}</ref>.
== Katoliški pogled na pornografijo ==
[[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška Cerkev]] pornografijo in celotno pornografsko industrijo strogo obsoja in pravi, da ne more biti nikoli upravičena in da je vedno napačna. Svoje temelje postavlja v [[Sveto pismo]] in v [[Katekizem Katoliške Cerkve]]. Svoje stališče argumentira iz samega izvira [[Dostojanstvo|dostojanstva]] moškega in ženske, vrednotenja telesa, poklicanosti k daritveni ljubezni, vrednotenja spolnosti in spolnih želja in prakticiranja čistosti<ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://www.usccb.org/issues-and-action/human-life-and-dignity/pornography/upload/Create-in-Me-a-Clean-Heart-Statement-on-Pornography.pdf|title=Create in Me a Clean Heart - A Pastoral Response to Pornography|date=2015|accessdate=1. 9. 2022|website=USCCB|publisher=Ameriški katoliški škofje|last=Ameriški katoliški škofje|first=Ameriški katoliški škofje}}</ref>.
Katekizem Katoliške Cerkve opredeljuje pornografijo sledeče:<blockquote>''<nowiki>''</nowiki>Pornografija je v tem, da dejanska ali simulirana spolna dejanja iztrgajo iz intimnosti partnerjev in jih premišljeno razkazuje tretjim osebam. Pornografija žali čistost, ker pači naravo zakonskega dejanja, ki je intimno podarjanje zakoncev drugega drugemu. Pornografija je huda kršitev dostojanstva tistih, ki se ji predajajo (igralci, trgovci, občinstvo), kajti tu vsakdo postane za drugega predmet odurne naslade in nedovoljenega dobička. Ene in druge potegne v slepilo nekega izumetničenega sveta.''<nowiki>''</nowiki> (KKC 2354)<ref name=":12" /></blockquote>
== Sklici ==
{{sklici|2}}
== Nadaljnje branje ==
* Solano, Ingrid, Eaton, R. Nicholas in O<nowiki>'Leary, Daniel K (2018). ''Pornography Consumption, Modality and Function in a Large Internet Sample.''</nowiki> PubMed. 25. oktober. 10.1080/00224499.2018.1532488.
* McCormack, Mark in Wignall, Liam (2017). <nowiki>''</nowiki>Enjoyment, Exploration and Education: Understanding the Consumption of Pornography among Young Men with Non-Exclusive Sexual Orientations<nowiki>''</nowiki>. SAGE. 23. feburar. DOI: 10.1177/0038038516629909.
* Hilton, D. L. (2013)''. Pornography Addiction—A Supranormal Stimulus Considered in the Context of Neuroplasticity''. Socioaffective Neuroscience & Psychology 3:20767. doi: 0.3402/snp.v3i0.20767.
* Perry, S. (2016). <nowiki>''</nowiki>Does Viewing Pornography Reduce Marital Quality Over Time? Evidence From Longitudinal Data.<nowiki>''</nowiki> Archives Of Sexual Behavior, 46(2), 549-559. Doi: 10.1007/s10508-016-0770-y.
* Park, B. Y., et al. (2016). <nowiki>''</nowiki>Is internet Pornography Causing Sexual Dysunction? A Review with Clinical Reports.<nowiki>''</nowiki> Behavioral Sciences, 6, 17. doi: 10.3390/bs6030017.
* Sun, C., Bridges, A., Johnason, J., Ezzell, M., (2014). <nowiki>''</nowiki>Pornography and the Male Sexual Script: An Analysis of Consumption and Sexual Relations.<nowiki>''</nowiki> Archives of Sexual Behavior, 45, 1-12. doi: 10.1007/s10508-014-0391-2.
* Maddox, A. M., Rhoades, G. K., & Markman, H. J. (2011). <nowiki>''</nowiki>Viewing Sexually-Explicit Materials Alone or Together: Associations with Relationship Quality.<nowiki>''</nowiki> Archives of Sexual Behavior, 40(2), 441-448. doi: 10.1007/s10508-009-9585-4.
* Minarcik, J., Wetterneck, C. T., & Short, M. B. (2016). <nowiki>''</nowiki>The effects of sexually explicit material use on romantic relationship dynamics.<nowiki>''</nowiki> Journal of Behavioral Addictions, 5(4) 700-707. doi: 10.1556/2006.5.2016.078.
* Morgan, E. M. (2011). <nowiki>''</nowiki>Associations between Young Adults’ Use of Sexually Explicit Materials and Their Sexual Preferences<nowiki>''</nowiki>. Behaviors, and Satisfaction. Journal of Sex Research, 48(6), 520-530. doi: 10.1080/00224499.2010.543960.
* Braithwaite, S. R., Coulson, G., Keddington, K., & Fincham, F. D. (2015). <nowiki>''</nowiki>The influence of pornography on sexual scripts and hooking up among emerging adults in college.<nowiki>''</nowiki> Archives of Sexual Behavior, 44(1), 111-123. doi: 10.1007/s10508-014-0351-x.
* Szymanski, M. D. in Stewart-Richardson, D. N. (2014). <nowiki>''</nowiki> Psychological, Relational, and Sexual Correlates of Pornography Use on Young Adult Heterosexual Men in Romantic Relationships.<nowiki>''</nowiki> SAGE. 1. januar. DOI: 10.3149/jms.2201.64.
* Vera-Gray, F., McGlynn, C., Kureshi, I. in Butterby, K. (2021). <nowiki>''</nowiki>Sexual violence as a sexual script in mainstream online pornography.<nowiki>''</nowiki> The British Journal of Criminology. 4. april. DOI: 10.1093/bjc/azab035.
* Love, T., Laier, C., Brand, M., Hatch, L., & Hajela, R. (2015). <nowiki>''</nowiki>Neuroscience of Internet Pornography Addiction: A Review and Update<nowiki>''</nowiki>. Behavioral Sciences, 5(3), 388-433. doi: 10.3390/bs5030388.
* USCCB Committee on Laity, Marriage, Family Life and Youth. 2015. ''Create in Me a Clean Heart: A Pastoral Response to Pornography Use''. Brez kraja: s.n.
== Viri ==
* <nowiki>''</nowiki>Fight The New Drug.<nowiki>''</nowiki> Fight The New Drug. (Pridobitev podatkov: 1. 9. 2022). [https://fightthenewdrug.org. https://fightthenewdrug.org.]
* <nowiki>''</nowiki>SpringerLink<nowiki>''</nowiki>. SpringerLink. (Pridobitev podatkoc: 1. 9. 2022). https://link.springer.com/shop/springer/titles/en-gb/?gclid=CjwKCAjwsMGYBhAEEiwAGUXJaX1Z4pAGCtZaaODgbbMU1D1x4-ls1OWP_8rgvopwmzjGeHeCimLJBhoCzQYQAvD_BwE
* <nowiki>''</nowiki>Britannica Encyclopedia<nowiki>''</nowiki>. Encyclopedia Britannica, INC. (Pridobitev podatkov: 1. 9. 2022). https://www.britannica.com/
* <nowiki>''</nowiki>PubMed<nowiki>''</nowiki>. National Libraray of Medicine. (Pridobitev podatkov: 1. 9. 2022). https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/
* <nowiki>''</nowiki>Sage<nowiki>''</nowiki>. SAGE Journals. (Pridobitev podatkov: 1. 9. 2022). https://journals.sagepub.com/
* <nowiki>''</nowiki>Taylor and Francis Online<nowiki>''</nowiki>. Taylor and Francis Online. (Pridobitev podatkov: 1. 9. 2022). https://www.tandfonline.com/
== Zunanje povezave ==
* Spletna stran Fight the New Drug: https://fightthenewdrug.org/about/
* Youtube posnetek <nowiki>''</nowiki>Women Struggle With Pornography Too<nowiki>''</nowiki>: https://www.youtube.com/watch?v=LFtn6oaY7iQ
* Teologija telesa: http://www.theologyofthebody.net/
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Pornografija| ]]
dp97017yxqt18xwp35cwl0uwrq7ongf
6739506
6739505
2026-08-19T17:20:12Z
Newmonkey16
264578
6739506
wikitext
text/x-wiki
{{podoben-eseju|datum=avgust 2022}}
[[Slika:Porn actors audition room by David Shankbone.jpg|sličica|Studio za avdicije za pornoigralce v New York-u]]
{{pristransko|datum=avgust 2022}}
'''Pornografijo ima Nino najraje, rad ima mlade punčke z veliko ritko. Rad liže sladoled ko mu je dolgčas, je predator in če ga vidite me prosim pokličite na teleofnsko stevilke 112'''([[grščina|grško]] ''porne'': vlačuga, prostitutka, ''grafi'': pisava) je prikazovanje [[spolnost]]i z namenom [[Spolno vzburjenje|spolnega vzburjenja]]. Pornografijo najdemo v različnih oblikah: [[Animacija|animacije]], [[Slika|slike]], [[Film|filmi]], [[Video|videi]], [[pisana dela]], [[Videoigra|video igrice]], [[Občilo|mediji]]. Sam izraz ne zajema javnih predstav, kot so seks šovi in striptizete. Danes primarno obliko pornografije predstavljajo pornografske zvezde, ki pozirajo za pornografske slike in ki sodelujejo v pornografskih filmih in videih. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.britannica.com/topic/pornography|title=Pornography|date=17. 8. 2022|accessdate=1. 9. 2022|website=Britannica|publisher=John Philip|last=Jenkins|first=John Philip Jenkins}}</ref>
=== Uporabniki pornografije ===
Na splošno je sprejeto, da so moški pretežni uporabniki pornografije. V tem [[Diskurz|diskurzu]] pa se pogosto ženske izključi z miselnostjo, da žensko populacijo pornografija ne zadene toliko oz. zanjo pretežno sploh ni relevantna. Raziskava iz leta 2018<ref>{{cite journal | last=Solano | first=Ingrid | last2=Eaton | first2=Nicholas R. | last3=O’Leary | first3=K. Daniel | title=Pornography Consumption, Modality and Function in a Large Internet Sample | journal=The Journal of Sex Research | volume=57 | issue=1 | date=2018-10-25 | doi=10.1080/00224499.2018.1532488 | pages=92–103 |pmid=30358432| issn=0022-4499 }}</ref> in letno poročilo iz leta 2019<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://fightthenewdrug.org/2019-pornhub-annual-report/|title=Pornhub's Annual Report: Can you guess 2019's Top Searched Porn Terms?|date=17. 12. 2019|accessdate=1. 9. 2022|website=Fight the New Drug|publisher=Fight the New Drug}}</ref> pa predstavljata drugačna [[Dejstvo|dejstva]]. Med drugim so želeli ugotoviti, koliko [[Moški|moških]] in koliko [[Ženska|žensk]] gleda pornografijo. Izmed 1415 anketiranih se jih je v raziskavi iz leta 2018 556 opredelilo za moške in 836 za ženske, od tega jih kar 91,5 % moških in 60,2 % žensk gleda pornografijo. Čeprav je procent pri moških večji, ne izpodbije dejstva, da je več kot polovica žensk tudi podvržena pornografiji. V letnem poročilu spletne strani [[Pornhub]] iz leta 2019 so ugotovili, da je vsaka tretja uporabnica ženska.
Poleg tega bi bilo tudi napačno sklepati, da so uporabniki pornografije zgolj odrasli (polnoletni) moški in ženske. Od leta 2008 do 2011 se je izpostavljenost pornografskim vsebinam otrokom mlajšim od trinajst let povečala iz 14 % na 49 %.<ref name=":1">{{Navedi splet |title=Dr. John Foubert, Ph.D. Interview |url=https://vimeo.com/190576748 |via=Vimeo|date=7. 11. 2016 |work=Truth about porn}}</ref><ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://fightthenewdrug.org/why-consuming-porn-is-an-escalating-behavior/|title=Why Consuming Porn is an Escalating Behaviour|date=23. 8. 2017|accessdate=1. 9. 2022|website=Fight The New Drug|publisher=Fight The New Drug|last=Neznan avtor|first=Neznan avtor}}</ref> Razlog za ta skok je vsenavzočnost [[Pametni telefon|pametnih telefonov]]. Ta generacija otrok ima največji dostop do pornografije, kot ga je kadarkoli imel kdorkoli v zgodovini človeštva.<ref name=":1" /> Problematika pornografije torej ni osredotočena zgolj na odrasle moške in ženske in napačno bi jo bilo obravnavati zgolj v okviru odraslih uporabnikov, zato je ključno, da se v celoten diskurz vključi celotno populacijo ljudi.
== Legalnost ==
Zakon v [[Slovenija|Sloveniji]]: Prikazovanje in izdelava pornografskega gradiva sta kaznivo dejanje, ki ga stori, kdor osebi, mlajši od 15 let proda, prikaže ali z javnim razstavljanjem ali kako drugače omogoči, da so ji dostopni spisi, slike, avdiovizualni ali drugi predmeti pornografske vsebine, ali ji prikaže pornografsko predstavo. Kaznivo dejanje stori tudi, kdor zlorabi mladoletno osebo za izdelavo slik, avdiovizualnih ali drugih predmetov pornografske vsebine ali jo uporabi za pornografsko predstavo.<ref>{{Navedi splet|title=Prijava|url=https://zakonodaja.com/uporabnik/prijava?t=bbr&r=uua,adr&d=0&uui=1662132275|website=zakonodaja.com|accessdate=2022-09-02|archive-date=2024-05-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20240509143015/https://zakonodaja.com/uporabnik/prijava?t=bbr&r=uua,adr&d=0&uui=1662132275|url-status=dead}}</ref>
== Nevroznanstveni pogled na pornografijo ==
[[Slika:Pompeii - Casa del Centenario - Cubiculum - detail.jpg|sličica|Erotična poslikava v [[Pompeji|Pompejih]]]]
Z znanstvenega vidika lahko k pornografiji pristopamo iz različnih smeri. Nekatere znanstvene raziskave kažejo, da je pornografija za posameznika koristna in uporabna, druge (in teh je vedno več) pa, da je za posameznika škodljiva in nevarna. Če pogledamo na pornografijo s strogo nevroznanstvenega vidika, ima gledanje pornografskih vsebin resne posledice na [[Možgani|možgane]].{{Cn}}
Naši možgani so [[Nevroplastičnost|nevroplastični]], kar pomeni, da se neprestano spreminjajo z namenom, da bi se lahko čim boljše prilagodili okolju, da bi se lahko čim več stvari naučili in tako opravljali življenjske naloge kar se da efektivno. Vendar pri supernormalnih stimulacijah možganov, kot ga povzroča gledanje pornografije, le-te postanejo sprožilci opaznih sprememb, ki lahko negativno vplivajo na naše življenje. Nevroplastičnost v njenem najosnovnejšem pomenu besede pomeni zmožnost možganov, da se spreminjajo. Ko smo se učili voziti kolo, so se morali možgani fizično spremeniti in prilagoditi novim sposobnostim, ki smo jih želeli osvojiti. Ko sodelujemo v neki aktivnosti, ki je po možnosti prijetna in jo skozi rutino ponavljamo, se naši možgani začnejo spreminjati na način, da bodo naslednjič, ko bomo opravljali to aktivnost, boljši in bolj spretni. Tako naši možgani vzpostavljajo nove [[sinaptične povezave]], ki s ponovitvami aktivnosti postajajo vedno močnejše. Ko so enkrat vzpostavljene, lahko postanejo zelo dolge, dolgotrajne in vzdržljive. Tako se lahko vedno znova v določeni obliki vrnemo k spretnostim, kot je vožnja kolesa, igranje instrumentov, ki smo se jih naučili pred leti in jih nekaj časa nismo ponavljali, pa se bomo vseeno (če ne v celoti pa vsaj do neke mere spomnili), kako voziti kolo ali igrati instrument. Enak proces pa se odvija tudi, če prakticiramo nezdrave navade. Če uporabnik v določenem ritmu in navadi gleda pornografijo, se njegovi možgani začnejo spreminjati in vzpostavljati povezave, na katerih želijo biti možgani čim boljši in čim bolj spretni. Posledica tega je, da začne posameznik hrepeneti po večji količini in bolj [[Hardcore|hard core]] pornografskih vsebinah. Tako lahko gledanje pornografije vodi v [[Obsesivno–kompulzivna motnja|kompulzivno]] hrepenenje in vedenje, ki je podobno [[Zloraba substanc|zlorabi substanc]], le-to pa lahko vodi v [[zasvojenost]].<ref name=":3">{{Navedi splet|url=https://fightthenewdrug.org/how-porn-can-change-the-brain/|title=How Porn Can Change The Brain|date=n.d.|accessdate=1. 9. 2022|website=Fight The New Drug|publisher=Fight The New Drug|first=Neznan avtor|last=Neznan avtor}}</ref>
== Prednosti pornografije ==
[[Slika:Hentai manga in Japan 002.jpg|sličica|Erotični stripi (Hentai manga) na Japonskem]]
[[Pornografska industrija]] se je do danes že močno razvejala, kar lahko vidimo samo iz dostopnosti internetnih brskalnikov in poplavo pornografskih strani. Med tem ko se industrija širi in imajo do nje dostop vedno večje število [[otrok]]<ref name=":1" />, obstajajo v javnem diskurzu različna mnenja o tem, ali je pornografija dobra za posameznika ali ne.
Na več spletnih straneh je govora o prednostih pornografije in njenih dobrih učinkih na posameznikovo življenje. Ta članek<ref>{{Navedi splet|url=https://www.realclearscience.com/blog/2012/01/the-upside-of-pornography.html|title=The Positive Side of Pornography|date=18. 1. 2012|accessdate=1. 9. 2022|website=Real Clear Science|publisher=Ross|last=Pomeroy|first=Ross Pomeroy}}</ref> govori o tem, kako lahko gledanje pornografskih vsebin izboljša posameznikovo [[zdravje]], saj med drugim [[samozadovoljevanje]] manjša raven [[stres|stresa]]. Zagovarja zastonj pornografske spletne vsebine, saj te omogočajo, da gledalec nima pravega spolnega odnosa, kar pomeni manj priprav zanj in več prostora za [[Domišljija|domišljijo]], hkrati pa preprečuje [[Najstniška nosečnost|najstniško nosečnost]]. Pornografija naj bi po mnenju avtorja spodbujala sprejemanje samega sebe in svobodno odkrivanje svoje [[Spolnost|spolnosti]], pripomogla naj bi k boljšim [[Romantični odnos|romantičnim odnosom]], saj gledalcu z njihovo domišljijo pomagajo odkrivati, kaj vse že obstaja in je tako pomemben spolno [[edukativni vir]] za posameznika in pare. Pornografija naj bi zmanjšala [[Agresija|agresijo]] in izboljša [[libido]] gledalca. Sploh, pa dodaja, je pornografija pomembna, ker zadošča vsakim specifičnim potrebam posameznika, nobena želja, domišljija ali [[Fetišizem|fetiš]] ni izpuščen, kar omogoča gradnjo skupnosti isto mislečih oz. ljudi, ki jih vzburjajo iste stvari ali isti ljudje. Na internetu najdemo tudi več člankov in raziskav<ref name=":4">{{Navedi splet|url=https://www.psychologytoday.com/us/blog/homo-consumericus/201001/pornography-beneficial-or-detrimental|title=Pornography: Beneficial or Determinental? It turns out pornography may be good for you|date=22. 1. 2010|accessdate=1. 9. 2022|website=Psychology Today|publisher=Gad|last=Seed|first=Gad Seed}}</ref><ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://journals.sagepub.com/doi/10.1177/0038038516629909|title=Enjoyment, Exploration and Education: Understanding the Consumption of Pornography among Young Men with Non-Exclusive Sexual Orientations|date=23. 2. 2017|accessdate=1. 9. 2022|website=SAGE|publisher=Mark|last=McCormack|first=Liam Wignall}}</ref><ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://www.dailydot.com/nsfw/guides/porn-benefits/|title=11 unexpected benefits of watching porn|date=16. 7. 2020|accessdate=1. 9. 2022|website=Daily Dot|publisher=EJ|last=Dickson|first=Kristen Hubby, Nico Lang}}</ref>, ki govorijo v prid temu, da ima pornografija pozitiven vpliv na posameznika in na odnose in ki bi lahko zgornji članek označili za verodostojnega. Kdor je proti pornografiji, jih navadno ljudje, ki so za pornografijo, označijo kot [[Ideologija|ideologe]], ki izhajajo iz [[Fanatik|fanatičnih]] [[Vresko prepričanje|verskih prepričanj]] in za katerimi ne stojijo znanstveni dokazi<ref name=":0" />. Pro-pornografske znanstvenike pa znotraj te tematike zanima predvsem [[holističen pristop]] do pornografije<ref name=":4" /><ref name=":5" /><ref name=":6" />. Priznavajo, da ima pornografija <nowiki>''stranske učinke''</nowiki>, vendar želijo nanjo gledati tudi iz pozitivne perspektive. Bazen znanstvenih raziskovanj, ki se osredotočajo na stranske učinke in škodljivosti pornografije, se veča in tako z dokazi in pričevanji bivših pornografskih zvezd razkriva pornografsko industrijo.
== Slabosti pornografije ==
Medtem ko najdemo na spletu [[Argument|argumente]] za pornografijo, najdemo tudi veliko argumentov proti pornografiji. [[Nereligiozna]], [[Neprofitna organizacija|neprofitna]], [[nevladna organizacija]] '''Fight The New Drug'''<ref>{{Navedi splet|url=https://fightthenewdrug.org/|title=Fight The New Drug|date=2022|accessdate=1. 9. 2022|website=Fight The New Drug|publisher=Fight the New Drug|last=Fight the New Drug|first=Fight the New Drug}}</ref>, ki želi ozavestiti javnost o pornografiji na podlagi znanosti, dejstev in osebnih pričevanj, tako navaja veliko [[Mit|mitov]] in zmot, ki vodijo družbo v vrednotenje pornografije kot dobre in koristne za posameznika in par.
=== Možnost zasvojitve ===
Zaradi specifičnega vpliva<ref name=":3" />, ki ga ima gledanje pornografskih vsebin na možgane gledalca, lahko to vedenje postane kompulzivno in v ekstremnih primerih pelje tudi do zasvojenosti<ref>{{Navedi splet|url=https://fightthenewdrug.org/how-porn-affects-the-brain-like-a-drug/|title=How Porn Can Affect The Brain Like A Drug|date=23. 8. 2017|accessdate=1. 9. 2022|website=Fight The New Drug|publisher=Fight The New Drug|last=Neznan avtor|first=Neznan avtor}}</ref> kar povzroči [[hormon]] [[dopamin]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.tandfonline.com/doi/full/10.3402/snp.v3i0.20767|title=Pornography addiction – a supranormal stimulus considered in the context of neuroplasticity|date=19. 7. 2013|accessdate=1. 9. 2022|website=Taylor and Francis Online|publisher=Donald L.|last=Hilton Jr.|first=Donald L. Hilton Jr.}}</ref>. Ta hormon in rutina gledanja pornografije posameznika vedno bolj vodi v ponavljanje vedenja z namenom doseganja istega učinka, kar vodi v zasvojenost. Le-ta pa se kaže na način, da posameznik začenja izpuščati druženje s prijatelji, igranje športov, opravljanje obveznosti, itd.<ref name=":7">{{Navedi splet|url=https://fightthenewdrug.org/who-does-porn-actually-hurt/|title=3 Problems With Saying “Watching Porn Doesn’t Actually Hurt Anyone”|date=20. 4. 2021|accessdate=1. 9. 2022|website=Fight The New Drug|publisher=Neznan avtor|last=Neznan avtor|first=Fight the New Drug}}</ref>, kar ga posledično začenja izolirati od svojih najdražjih. Napačno bi bilo sklepati, da je pornografija škodljiva samo v primeru, ko je posameznik z njo že zasvojen. Ker vse, kar delamo, vpliva na sinaptične povezave v naših možganih, in ko vedenje postane navada (in še ne zasvojenost), že spreminja percepcijo posameznika nase, na svoje bližnje in na svet kot tak<ref name=":3" /> . Poleg tega pornografija ne škoduje zgolj neposrednemu uporabniku, ampak tudi njegovemu partnerju<ref name=":8">{{Navedi splet|url=https://fightthenewdrug.org/how-porn-can-hurt-a-consumers-partner/|title=How Porn Can Hurt a Consumer’s Partner|date=23. 8. 2017|accessdate=1. 9. 2022|website=Fight The New Drug|publisher=Neznan avtor|last=Neznan avtor|first=Fight the New Drug}}</ref>. Verjetno redko kdo gleda pornografske vsebine z namenom, da bi škodoval svojim partnerjem. Raziskave pa kažejo, da imajo pornografski uporabniki nižje zadovoljstvo v odnosih<ref>{{Navedi splet|url=https://link.springer.com/article/10.1007/s10508-016-0770-y|title=Does Viewing Pornography Reduce Marital Quality Over Time? Evidence from Longitudinal Data|date=7. 5. 2016|accessdate=1. 9. 2022|website=SpringerLink|publisher=Samuel L.|last=Perry|first=Samuel L. Perry}}</ref>, manj so intimni s svojimi partnerji<ref>{{Navedi revijo|last=Park|first=Brian|last2=Wilson|first2=Gary|last3=Berger|first3=Jonathan|last4=Christman|first4=Matthew|last5=Reina|first5=Bryn|last6=Bishop|first6=Frank|last7=Klam|first7=Warren|last8=Doan|first8=Andrew|date=2016-08-05|title=Is Internet Pornography Causing Sexual Dysfunctions? A Review with Clinical Reports|url=http://www.mdpi.com/2076-328X/6/3/17|magazine=Behavioral Sciences|language=en|volume=6|issue=3|pages=17|doi=10.3390/bs6030017|issn=2076-328X}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Sun|first=Chyng|last2=Bridges|first2=Ana|last3=Johnson|first3=Jennifer A.|last4=Ezzell|first4=Matthew B.|date=maj 2016|title=Pornography and the Male Sexual Script: An Analysis of Consumption and Sexual Relations|url=http://link.springer.com/10.1007/s10508-014-0391-2|magazine=Archives of Sexual Behavior|language=en|volume=45|issue=4|pages=983–994|doi=10.1007/s10508-014-0391-2|issn=0004-0002}}</ref>, manj so zvesti v odnosih<ref>{{Navedi revijo|last=Park|first=Brian|last2=Wilson|first2=Gary|last3=Berger|first3=Jonathan|last4=Christman|first4=Matthew|last5=Reina|first5=Bryn|last6=Bishop|first6=Frank|last7=Klam|first7=Warren|last8=Doan|first8=Andrew|date=2016-08-05|title=Is Internet Pornography Causing Sexual Dysfunctions? A Review with Clinical Reports|url=http://www.mdpi.com/2076-328X/6/3/17|magazine=Behavioral Sciences|language=en|volume=6|issue=3|pages=17|doi=10.3390/bs6030017|issn=2076-328X}}</ref> <ref>{{Navedi revijo|last=Park|first=Brian|last2=Wilson|first2=Gary|last3=Berger|first3=Jonathan|last4=Christman|first4=Matthew|last5=Reina|first5=Bryn|last6=Bishop|first6=Frank|last7=Klam|first7=Warren|last8=Doan|first8=Andrew|date=2016-08-05|title=Is Internet Pornography Causing Sexual Dysfunctions? A Review with Clinical Reports|url=http://www.mdpi.com/2076-328X/6/3/17|magazine=Behavioral Sciences|language=en|volume=6|issue=3|pages=17|doi=10.3390/bs6030017|issn=2076-328X|pmc=5039517|pmid=27527226}}</ref>, manj so zadovoljni z romantičnim in spolnim življenjem<ref>{{Navedi revijo|last=Maddox|first=Amanda M.|last2=Rhoades|first2=Galena K.|last3=Markman|first3=Howard J.|date=april 2011|title=Viewing Sexually-Explicit Materials Alone or Together: Associations with Relationship Quality|url=http://link.springer.com/10.1007/s10508-009-9585-4|magazine=Archives of Sexual Behavior|language=en|volume=40|issue=2|pages=441–448|doi=10.1007/s10508-009-9585-4|issn=0004-0002|pmc=2891580|pmid=20039112}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Minarcik|first=Jenny|last2=Wetterneck|first2=Chad T.|last3=Short|first3=Mary B.|date=december 2016|title=The effects of sexually explicit material use on romantic relationship dynamics|url=https://akjournals.com/doi/10.1556/2006.5.2016.078|magazine=Journal of Behavioral Addictions|language=en|volume=5|issue=4|pages=700–707|doi=10.1556/2006.5.2016.078|issn=2062-5871|pmc=5370376|pmid=27784182}}</ref> in bolj je verjetno, da bodo svojega partnerja [[Prevara|prevarali]]<ref>{{Navedi revijo|last=Morgan|first=Elizabeth M.|date=november 2011|title=Associations between Young Adults' Use of Sexually Explicit Materials and Their Sexual Preferences, Behaviors, and Satisfaction|url=http://www.tandfonline.com/doi/abs/10.1080/00224499.2010.543960|magazine=Journal of Sex Research|language=en|volume=48|issue=6|pages=520–530|doi=10.1080/00224499.2010.543960|issn=0022-4499}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Braithwaite|first=Scott R.|last2=Coulson|first2=Gwen|last3=Keddington|first3=Krista|last4=Fincham|first4=Frank D.|date=januar 2015|title=The Influence of Pornography on Sexual Scripts and Hooking Up Among Emerging Adults in College|url=http://link.springer.com/10.1007/s10508-014-0351-x|magazine=Archives of Sexual Behavior|language=en|volume=44|issue=1|pages=111–123|doi=10.1007/s10508-014-0351-x|issn=0004-0002}}</ref>. Vse to pa je posledica sprememb v možganih tako še ne zasvojenih kot tudi že zasvojenih uporabnikov.
=== Nasilje nad pornografskimi igralci ===
Govorice, ki širijo mit, da so porno igralci plačani za svoje delo, da so se strinjali s tem, kar posnamejo v videu, da je vse dogovorjeno in pravično, je verjetno za nekatere res realnost, najdemo pa mnogo [[Pričevanje|pričevanj]], ki temu nasprotujejo.<ref>{{Navedi splet|url=https://fightthenewdrug.org/they-raped-me-at-gunpoint-true-stories-from-a-former-escort-and-porn-performer/|title=“My First Hardcore Scene Landed Me in the ER”: True Stories from an Ex-Porn Performer|date=28. 8. 2020|accessdate=1. 9. 2022|website=Fight the New Drug|publisher=Neznan avtor|last=Neznan avtor|first=Fight the New Drug}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://fightthenewdrug.org/girlsdoporn-survivors-sue-mindgeek/|title=50 “GirlsDoPorn” Sex Trafficking Survivors Sue Pornhub’s Parent Company for Profiting from Their Exploitation|date=16. 12. 2020|accessdate=1. 9. 2022|website=Fight The New Drug|publisher=Neznan avtor|last=Neznan avtor|first=Figth the New Drug}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://fightthenewdrug.org/10-porn-stars-speak-openly-about-their-most-popular-scenes/|title=10 Ex-Porn Performers Reveal the Brutal Truth Behind Their Most Popular Scenes|date=3. 12. 2020|accessdate=1. 9. 2022|website=Fight the New Drug|publisher=Neznan avtor|last=Neznan avtor|first=Fight The New Drug}}</ref> Te zgodbe odkrivajo, kakšne [[Zloraba položaja|zlorabe]], [[Posilstvo|posilstva]], neprostovoljna snemanja, razvrednotenja in ponižanja doživljajo pornografski igralci na sceni. Po pričevanjih nekdanjih pornografskih igralcev, pornografska industrija zlorablja<ref>{{Navedi splet|url=https://verilymag.com/2015/08/porn-industry-playboy-mansion-sex-trafficking-belle-knox-rashida-jones-holly-madison|title=The Porn Industry Is Abusive, and These Women Are Telling It Like It Is|date=5. 8. 2018|accessdate=1. 9. 2022|website=Verily|publisher=Mary Rose|last=Somarriba|first=Mary Rose Somarriba}}</ref> in izkorišča<ref>{{Navedi splet|url=https://www.complex.com/pop-culture/2018/10/porn-agent-from-hot-girls-wanted-faces-exploitation-allegations|title=Florida Porn Agent From ‘Hot Girls Wanted’ is Being Sued By Ex-Client For Exploitation|date=1. 10. 2018|accessdate=1. 9. 2022|website=Complex|publisher=Gavin|last=Evans|first=Gavin Evans|archive-date=2022-09-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20220901095956/https://www.complex.com/pop-culture/2018/10/porn-agent-from-hot-girls-wanted-faces-exploitation-allegations|url-status=dead}}</ref> svoje igralce, zahteva uprizarjanje nasilnih prizorov, ki igralcem niso po volji<ref>{{Navedi splet|url=https://jezebel.com/porn-actors-leigh-raven-and-riley-nixon-allege-abuse-v-1823677195|title=Porn Actors Leigh Raven and Riley Nixon Allege Abuse, Violence, and Boundary Violation on Set|date=3. 11. 2018|accessdate=1. 9. 2022|website=Jezebel|publisher=Tracy|last=Clark-Flory|first=Tracy Clark-Flory}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.bustle.com/p/notyourporn-is-the-campaign-fighting-to-get-non-consensual-content-removed-from-uk-porn-sites-18669297|title=#NotYourPorn Is The Campaign Fighting To Put An End To Revenge Porn In The UK|date=27. 8. 2019|accessdate=1. 9. 2022|website=Bustle|publisher=Alice|last=Broster|first=Alice Broster}}</ref>, snema posilstva<ref>{{Navedi splet|url=https://www.thedailybeast.com/a-famous-porn-star-claims-she-was-raped-on-set-will-she-receive-justice|title=A Famous Porn Star Claims She Was Raped On Set. Will She Receive Justice?|date=13. 4. 2017|accessdate=1. 9. 2022|website=Daily Best|publisher=Aurora|last=Snow|first=Aurora Snow}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.bbc.com/news/stories-51391981|title=‘I was raped at 14, and the video ended up on a porn site’|date=10. 2. 2020|accessdate=1. 9. 2022|website=BBC|publisher=Meghan|last=Mohan|first=Meghan Mohan}}</ref>, preprodaja svoje igralce<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rollingstone.com/culture/culture-news/porn-performers-accuse-top-agent-derek-hay-of-sex-abuse-trafficking-698337/|title=Four Porn Performers Accuse Top Agent Derek Hay of Sex Abuse, Trafficking|date=11. 7. 2018|accessdate=1. 9. 2022|website=Rolling Stone|publisher=Amelia|last=Mcdonell-Parry|first=Amelia Mcdonell-Parry}}</ref>, [[Trgovina z ljudmi|trguje s seksom]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.thedailybeast.com/feds-charge-shady-porn-company-girls-do-porn-with-sex-trafficking-after-22-women-come-forward|title=Feds Charge Shady Porn Company Girls Do Porn With Sex Trafficking After 22 Women Come Forward|date=10. 10. 2019|accessdate=1. 9. 2022|website=Daily Beast|publisher=Tarpley|last=Hitt|first=Trapley Hitt}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.dailywire.com/news/pornhub-under-fire-after-videos-of-rapes-sex-trafficking-victims-posted-to-site|title=Pornhub Under Fire After Videos Of Rapes, Sex Trafficking Victims Posted To Site|date=13. 2. 2020|accessdate=1. 9. 2022|website=Daily Wire|publisher=Paul|last=Bois|first=Paul Bois}}</ref>, s strani producentov in drugih (po navadi moških) sodelavcev so (po navadi ženske) igralke žrtve [[Spolni napad|spolnih napadov]]<ref>{{Navedi splet|url=https://edition.cnn.com/2015/12/01/entertainment/james-deen-rape-assault-allegations-feat/index.html|title=Porn star James Deen accused by women of rape, assault|date=2. 12. 2015|accessdate=1. 9. 2022|website=CNN entertainment|publisher=Emanuella|last=Grinberg|first=Emanuella Grinberg}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.buzzfeednews.com/article/arianelange/nikki-benz-porn-defamation-lawsuit-metoo#.ldPVz1Yg0Y|title=This Woman Says Authorities Doubted Her Sexual Assault Claim Because She Does Porn|date=25. 5. 2018|accessdate=1. 9. 2022|website=BuzzFeedNews|publisher=Ariane|last=Lange|first=Ariane Lange}}</ref>, mnogo igralcev je v pornografsko industrijo pripeljanih preko različnih [[Zvodnik|zvodnikov]]<ref name=":9">{{Navedi splet|url=https://nypost.com/2017/05/17/i-was-tricked-into-doing-porn/|title=I was tricked into doing porn|date=17. 5. 2017|accessdate=1. 9. 2022|website=New York Post|publisher=Neznan avtor|last=Neznan avtor|first=News.com.au}}</ref><ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://gizmodo.com/men-looking-for-anonymous-sex-reportedly-tricked-into-b-1827690421?rev=1531935551983|title=Men Looking for Anonymous Sex Reportedly Tricked Into Being Filmed for Porn Site|date=18. 7. 2018|accessdate=1. 9. 2022|website=Gizmodo|publisher=Jennings|last=Brown|first=Jennings Brown}}</ref> ali pa sploh niso vedeli, da so se njihovi posnetki pojavili na pornografskih straneh<ref name=":9" /><ref name=":10" />. Ker je spekter izkoriščanja v pornografski industriji tako širok in ker je to izkoriščanje zamaskirano, je iz uporabnikovega vidika skoraj nemogoče presoditi, kdaj je igralec svobodno in prostovoljno privolil v uprizorjeni akt.
=== Popačen pogled na spolni odnos in spolnost ===
Medtem ko je [[spolni odnos]] naraven, je pornografija zrežiran produkt. Težava z načinom zadovoljevanja svojih spolnih potreb zaradi gledanja pornografije je v tem, da pornografija popači gledalčev pogled na spolnost, [[intimnost]], [[Samopodoba|samopodobo]]''',''' spolni odnos<ref>{{Navedi splet|url=https://mediasmarts.ca/digital-media-literacy/media-issues/body-image/body-image-%E2%80%93-boys|title=Body Image – Boys|date=26. 4. 2021|accessdate=1. 9. 2022|website=Media Smart|publisher=Neznan avtor|last=Neznan avtor|first=Neznan avtor|archive-date=2022-09-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20220901100011/https://mediasmarts.ca/digital-media-literacy/media-issues/body-image/body-image-%E2%80%93-boys|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://indianexpress.com/article/lifestyle/life-style/porn-addiction-hampers-male-sexual-performance-study/|title=Porn addiction hampers male sexual performance: Study|date=14. 12. 2012|accessdate=1. 9. 2022|website=The Indian Express|publisher=Neznan avtor|last=Neznan avtor|first=Indo-Asian News Service}}</ref>''',''' romantične odnose<ref>{{Navedi revijo|last=Hilton|first=Donald L.|date=januar 2013|title=Pornography addiction – a supranormal stimulus considered in the context of neuroplasticity|url=https://www.tandfonline.com/doi/full/10.3402/snp.v3i0.20767|magazine=Socioaffective Neuroscience & Psychology|language=en|volume=3|issue=1|pages=20767|doi=10.3402/snp.v3i0.20767|issn=2000-9011|pmc=3960020|pmid=24693354}}</ref>, poleg tega so raziskave<ref>{{Navedi revijo|last=Szymanski|first=Dawn M.|last2=Stewart-Richardson|first2=Destin N.|date=2014-01-01|title=Psychological, Relational, and Sexual Correlates of Pornography Use on Young Adult Heterosexual Men in Romantic Relationships|url=http://men.sagepub.com/lookup/doi/10.3149/jms.2201.64|magazine=The Journal of Men's Studies|volume=22|issue=1|pages=64–82|doi=10.3149/jms.2201.64|issn=1060-8265}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> pokazale tudi manjše spolno zadovoljstvo, večje izogibanje v odnosih in več [[Anskiozna navezanost|anksiozne navezanosti]] tako med hetero- kot homoseksualnimi posamezniki. Sodobne raziskave tako obsojajo pogled na pornografijo, da ta pomaga pri spolnem življenju posameznika, para in odnosa. Dejstvo je, da je pornografija narejena za zabavo in ne za izobraževanje<ref>{{Navedi splet|url=https://fightthenewdrug.org/3-most-popular-claims-that-porn-is-good-for-you/.|title=3 Common Misconceptions About Porn and Sexual Health|date=24. 8. 2022|accessdate=1. 9. 2022|website=Fight The New Drug|publisher=Neznan avtor|last=Neznan avtor|first=Fight The New Drug}}</ref>. Res je, da se lahko marsikaj naučimo ob tem, ko opazujemo druge, vendar če je to pornografski video posnetek, pri katerih je v večini uprizorjen nasilen spolni odnos, ta pa zamaskiran na način, da v 95 % pornografski igralec na nasilje odgovori z užitkom<ref name=":1" />, gledalec dobi napačno informacijo o tem, kaj pomeni spolni odnos. Gledalec, sploh če je to mlajši uporabnik, dobi sporočilo, da sta nasilje in spolni odnos med seboj povezana<ref name=":1" />. Najbolj obsežna raziskava<ref>{{Navedi revijo|last=Vera-Gray|first=Fiona|last2=McGlynn|first2=Clare|last3=Kureshi|first3=Ibad|last4=Butterby|first4=Kate|date=2021-09-02|title=Sexual violence as a sexual script in mainstream online pornography|url=https://academic.oup.com/bjc/article/61/5/1243/6208896|magazine=The British Journal of Criminology|language=en|volume=61|issue=5|pages=1243–1260|doi=10.1093/bjc/azab035|issn=0007-0955}}</ref> o pornografskih vsebinah do sedaj, ki so jo objavili aprila 2021, je v času šestih mesecev analizirala tri najbolj popularne porno spletne strani – Pornhub, [[XVideo]] in [[XHamster]] – in dokazala, da en od osmih video vsebin že v naslovu videa opisuje spolno nasilna dejanja. V svetu pornografije [[Nasilje nad ženskami|nasilje]] ni zgolj stranski produkt ali <nowiki>''nesreča''</nowiki> scenarija, ampak je sam cilj vsebine, kar dokazujeta dve nedavni raziskavi<ref name=":1" /><ref name=":2" />. Pri tem gre za razvrednotenje človeka, v 94 % gre za ženske porno igralko<ref name=":11">{{Navedi splet|url=https://fightthenewdrug.org/study-evaluated-7430-videos-on-mainstream-porn-sites-found-aggression/|title=This Study Evaluated 7,430 Porn Videos and Found Women Receive 97% of Physically Aggressive Acts in Porn|date=16. 2. 2021|accessdate=1. 9. 2022|website=Fight The New Drug|publisher=Neznan avtor|last=Neznan avtor|first=Fight The New Drug}}</ref>, saj se ravno nad njimi izvaja največ nasilja. Pornografija tako ni mesto, kjer bi se lahko posameznik učil, kaj pomeni spolni odnos, ampak je bolj mesto, kjer se posameznik nauči, kaj spolni odnos ni. Pri tem pa pride do težave, da gledalec tega ne prepoznava na tak način, kar pomeni, da ga vodi v popačeno sliko spolnega odnosa, vrednotenja svojega in nasprotnega spola in tudi popačeno sliko samega sebe<ref name=":11" />.
=== Popačen pogled na partnerja ===
Zaradi vpliva gledanja pornografije na možgane in sprememb, ki nastanejo v možganih, lahko postanejo uporabniki pornografije veliko manj zainteresirani za spolni odnos s svojimi partnerji<ref name=":8" />. Razlog je v tem, da so uporabniki naučeni, da je njihov partner tako vizualno popoln, kot je v posnetku porno igralec ali igralka, da so vedno pripravljeni na spolni odnos, da so vedno pripravljeni zadovoljiti vsako željo uporabnika, da ne potrebujejo nobenega premora in da partnerji sami nimajo svojih želja. To vodi v nezadovoljstvo v odnosu, partner ima lahko občutek, da ni dovolj dober, da ni dovolj [[Privlačnost|privlačen]] ali pa da ne bo moral nikoli zadovoljiti potreb svojega partnerja<ref name=":7" />. [[Motnja erekcije|Motnja erekcije ali erektilna diskunfija]] postaja tudi vedno večja težava vedno večjega števila moških, ki so uporabniki pornografije<ref>{{Navedi revijo|last=Park|first=Brian|last2=Wilson|first2=Gary|last3=Berger|first3=Jonathan|last4=Christman|first4=Matthew|last5=Reina|first5=Bryn|last6=Bishop|first6=Frank|last7=Klam|first7=Warren|last8=Doan|first8=Andrew|date=2016-08-05|title=Is Internet Pornography Causing Sexual Dysfunctions? A Review with Clinical Reports|url=http://www.mdpi.com/2076-328X/6/3/17|magazine=Behavioral Sciences|language=en|volume=6|issue=3|pages=17|doi=10.3390/bs6030017|issn=2076-328X|pmc=5039517|pmid=27527226}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Sun|first=Chyng|last2=Bridges|first2=Ana|last3=Johnson|first3=Jennifer A.|last4=Ezzell|first4=Matthew B.|date=maj 2016|title=Pornography and the Male Sexual Script: An Analysis of Consumption and Sexual Relations|url=http://link.springer.com/10.1007/s10508-014-0391-2|magazine=Archives of Sexual Behavior|language=en|volume=45|issue=4|pages=983–994|doi=10.1007/s10508-014-0391-2|issn=0004-0002}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Love|first=Todd|last2=Laier|first2=Christian|last3=Brand|first3=Matthias|last4=Hatch|first4=Linda|last5=Hajela|first5=Raju|date=2015-09-18|title=Neuroscience of Internet Pornography Addiction: A Review and Update|url=http://www.mdpi.com/2076-328X/5/3/388|magazine=Behavioral Sciences|language=en|volume=5|issue=3|pages=388–433|doi=10.3390/bs5030388|issn=2076-328X|pmc=4600144|pmid=26393658}}</ref>.
== Katoliški pogled na pornografijo ==
[[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška Cerkev]] pornografijo in celotno pornografsko industrijo strogo obsoja in pravi, da ne more biti nikoli upravičena in da je vedno napačna. Svoje temelje postavlja v [[Sveto pismo]] in v [[Katekizem Katoliške Cerkve]]. Svoje stališče argumentira iz samega izvira [[Dostojanstvo|dostojanstva]] moškega in ženske, vrednotenja telesa, poklicanosti k daritveni ljubezni, vrednotenja spolnosti in spolnih želja in prakticiranja čistosti<ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://www.usccb.org/issues-and-action/human-life-and-dignity/pornography/upload/Create-in-Me-a-Clean-Heart-Statement-on-Pornography.pdf|title=Create in Me a Clean Heart - A Pastoral Response to Pornography|date=2015|accessdate=1. 9. 2022|website=USCCB|publisher=Ameriški katoliški škofje|last=Ameriški katoliški škofje|first=Ameriški katoliški škofje}}</ref>.
Katekizem Katoliške Cerkve opredeljuje pornografijo sledeče:<blockquote>''<nowiki>''</nowiki>Pornografija je v tem, da dejanska ali simulirana spolna dejanja iztrgajo iz intimnosti partnerjev in jih premišljeno razkazuje tretjim osebam. Pornografija žali čistost, ker pači naravo zakonskega dejanja, ki je intimno podarjanje zakoncev drugega drugemu. Pornografija je huda kršitev dostojanstva tistih, ki se ji predajajo (igralci, trgovci, občinstvo), kajti tu vsakdo postane za drugega predmet odurne naslade in nedovoljenega dobička. Ene in druge potegne v slepilo nekega izumetničenega sveta.''<nowiki>''</nowiki> (KKC 2354)<ref name=":12" /></blockquote>
== Sklici ==
{{sklici|2}}
== Nadaljnje branje ==
* Solano, Ingrid, Eaton, R. Nicholas in O<nowiki>'Leary, Daniel K (2018). ''Pornography Consumption, Modality and Function in a Large Internet Sample.''</nowiki> PubMed. 25. oktober. 10.1080/00224499.2018.1532488.
* McCormack, Mark in Wignall, Liam (2017). <nowiki>''</nowiki>Enjoyment, Exploration and Education: Understanding the Consumption of Pornography among Young Men with Non-Exclusive Sexual Orientations<nowiki>''</nowiki>. SAGE. 23. feburar. DOI: 10.1177/0038038516629909.
* Hilton, D. L. (2013)''. Pornography Addiction—A Supranormal Stimulus Considered in the Context of Neuroplasticity''. Socioaffective Neuroscience & Psychology 3:20767. doi: 0.3402/snp.v3i0.20767.
* Perry, S. (2016). <nowiki>''</nowiki>Does Viewing Pornography Reduce Marital Quality Over Time? Evidence From Longitudinal Data.<nowiki>''</nowiki> Archives Of Sexual Behavior, 46(2), 549-559. Doi: 10.1007/s10508-016-0770-y.
* Park, B. Y., et al. (2016). <nowiki>''</nowiki>Is internet Pornography Causing Sexual Dysunction? A Review with Clinical Reports.<nowiki>''</nowiki> Behavioral Sciences, 6, 17. doi: 10.3390/bs6030017.
* Sun, C., Bridges, A., Johnason, J., Ezzell, M., (2014). <nowiki>''</nowiki>Pornography and the Male Sexual Script: An Analysis of Consumption and Sexual Relations.<nowiki>''</nowiki> Archives of Sexual Behavior, 45, 1-12. doi: 10.1007/s10508-014-0391-2.
* Maddox, A. M., Rhoades, G. K., & Markman, H. J. (2011). <nowiki>''</nowiki>Viewing Sexually-Explicit Materials Alone or Together: Associations with Relationship Quality.<nowiki>''</nowiki> Archives of Sexual Behavior, 40(2), 441-448. doi: 10.1007/s10508-009-9585-4.
* Minarcik, J., Wetterneck, C. T., & Short, M. B. (2016). <nowiki>''</nowiki>The effects of sexually explicit material use on romantic relationship dynamics.<nowiki>''</nowiki> Journal of Behavioral Addictions, 5(4) 700-707. doi: 10.1556/2006.5.2016.078.
* Morgan, E. M. (2011). <nowiki>''</nowiki>Associations between Young Adults’ Use of Sexually Explicit Materials and Their Sexual Preferences<nowiki>''</nowiki>. Behaviors, and Satisfaction. Journal of Sex Research, 48(6), 520-530. doi: 10.1080/00224499.2010.543960.
* Braithwaite, S. R., Coulson, G., Keddington, K., & Fincham, F. D. (2015). <nowiki>''</nowiki>The influence of pornography on sexual scripts and hooking up among emerging adults in college.<nowiki>''</nowiki> Archives of Sexual Behavior, 44(1), 111-123. doi: 10.1007/s10508-014-0351-x.
* Szymanski, M. D. in Stewart-Richardson, D. N. (2014). <nowiki>''</nowiki> Psychological, Relational, and Sexual Correlates of Pornography Use on Young Adult Heterosexual Men in Romantic Relationships.<nowiki>''</nowiki> SAGE. 1. januar. DOI: 10.3149/jms.2201.64.
* Vera-Gray, F., McGlynn, C., Kureshi, I. in Butterby, K. (2021). <nowiki>''</nowiki>Sexual violence as a sexual script in mainstream online pornography.<nowiki>''</nowiki> The British Journal of Criminology. 4. april. DOI: 10.1093/bjc/azab035.
* Love, T., Laier, C., Brand, M., Hatch, L., & Hajela, R. (2015). <nowiki>''</nowiki>Neuroscience of Internet Pornography Addiction: A Review and Update<nowiki>''</nowiki>. Behavioral Sciences, 5(3), 388-433. doi: 10.3390/bs5030388.
* USCCB Committee on Laity, Marriage, Family Life and Youth. 2015. ''Create in Me a Clean Heart: A Pastoral Response to Pornography Use''. Brez kraja: s.n.
== Viri ==
* <nowiki>''</nowiki>Fight The New Drug.<nowiki>''</nowiki> Fight The New Drug. (Pridobitev podatkov: 1. 9. 2022). [https://fightthenewdrug.org. https://fightthenewdrug.org.]
* <nowiki>''</nowiki>SpringerLink<nowiki>''</nowiki>. SpringerLink. (Pridobitev podatkoc: 1. 9. 2022). https://link.springer.com/shop/springer/titles/en-gb/?gclid=CjwKCAjwsMGYBhAEEiwAGUXJaX1Z4pAGCtZaaODgbbMU1D1x4-ls1OWP_8rgvopwmzjGeHeCimLJBhoCzQYQAvD_BwE
* <nowiki>''</nowiki>Britannica Encyclopedia<nowiki>''</nowiki>. Encyclopedia Britannica, INC. (Pridobitev podatkov: 1. 9. 2022). https://www.britannica.com/
* <nowiki>''</nowiki>PubMed<nowiki>''</nowiki>. National Libraray of Medicine. (Pridobitev podatkov: 1. 9. 2022). https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/
* <nowiki>''</nowiki>Sage<nowiki>''</nowiki>. SAGE Journals. (Pridobitev podatkov: 1. 9. 2022). https://journals.sagepub.com/
* <nowiki>''</nowiki>Taylor and Francis Online<nowiki>''</nowiki>. Taylor and Francis Online. (Pridobitev podatkov: 1. 9. 2022). https://www.tandfonline.com/
== Zunanje povezave ==
* Spletna stran Fight the New Drug: https://fightthenewdrug.org/about/
* Youtube posnetek <nowiki>''</nowiki>Women Struggle With Pornography Too<nowiki>''</nowiki>: https://www.youtube.com/watch?v=LFtn6oaY7iQ
* Teologija telesa: http://www.theologyofthebody.net/
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Pornografija| ]]
6synee5swhpb8w9wc5ivod5nm0ngzfi
6739509
6739506
2026-08-19T17:20:47Z
~2026-45434-38
264579
razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6739503|6739503]] uporabnika_ce [[Special:Contributions/Newmonkey16|Newmonkey16]] ([[User talk:Newmonkey16|pogovor]])
6739509
wikitext
text/x-wiki
{{podoben-eseju|datum=avgust 2022}}
[[Slika:Porn actors audition room by David Shankbone.jpg|sličica|Studio za avdicije za pornoigralce v New York-u]]
{{pristransko|datum=avgust 2022}}
'''Pornografija''' ([[grščina|grško]] ''porne'': vlačuga, prostitutka, ''grafi'': pisava) je prikazovanje [[spolnost]]i z namenom [[Spolno vzburjenje|spolnega vzburjenja]]. Pornografijo najdemo v različnih oblikah: [[Animacija|animacije]], [[Slika|slike]], [[Film|filmi]], [[Video|videi]], [[pisana dela]], [[Videoigra|video igrice]], [[Občilo|mediji]]. Sam izraz ne zajema javnih predstav, kot so seks šovi in striptizete. Danes primarno obliko pornografije predstavljajo pornografske zvezde, ki pozirajo za pornografske slike in ki sodelujejo v pornografskih filmih in videih. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.britannica.com/topic/pornography|title=Pornography|date=17. 8. 2022|accessdate=1. 9. 2022|website=Britannica|publisher=John Philip|last=Jenkins|first=John Philip Jenkins}}</ref>
=== Uporabniki pornografije ===
Na splošno je sprejeto, da so moški pretežni uporabniki pornografije. V tem [[Diskurz|diskurzu]] pa se pogosto ženske izključi z miselnostjo, da žensko populacijo pornografija ne zadene toliko oz. zanjo pretežno sploh ni relevantna. Raziskava iz leta 2018<ref>{{cite journal | last=Solano | first=Ingrid | last2=Eaton | first2=Nicholas R. | last3=O’Leary | first3=K. Daniel | title=Pornography Consumption, Modality and Function in a Large Internet Sample | journal=The Journal of Sex Research | volume=57 | issue=1 | date=2018-10-25 | doi=10.1080/00224499.2018.1532488 | pages=92–103 |pmid=30358432| issn=0022-4499 }}</ref> in letno poročilo iz leta 2019<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://fightthenewdrug.org/2019-pornhub-annual-report/|title=Pornhub's Annual Report: Can you guess 2019's Top Searched Porn Terms?|date=17. 12. 2019|accessdate=1. 9. 2022|website=Fight the New Drug|publisher=Fight the New Drug}}</ref> pa predstavljata drugačna [[Dejstvo|dejstva]]. Med drugim so želeli ugotoviti, koliko [[Moški|moških]] in koliko [[Ženska|žensk]] gleda pornografijo. Izmed 1415 anketiranih se jih je v raziskavi iz leta 2018 556 opredelilo za moške in 836 za ženske, od tega jih kar 91,5 % moških in 60,2 % žensk gleda pornografijo. Čeprav je procent pri moških večji, ne izpodbije dejstva, da je več kot polovica žensk tudi podvržena pornografiji. V letnem poročilu spletne strani [[Pornhub]] iz leta 2019 so ugotovili, da je vsaka tretja uporabnica ženska.
Poleg tega bi bilo tudi napačno sklepati, da so uporabniki pornografije zgolj odrasli (polnoletni) moški in ženske. Od leta 2008 do 2011 se je izpostavljenost pornografskim vsebinam otrokom mlajšim od trinajst let povečala iz 14 % na 49 %.<ref name=":1">{{Navedi splet |title=Dr. John Foubert, Ph.D. Interview |url=https://vimeo.com/190576748 |via=Vimeo|date=7. 11. 2016 |work=Truth about porn}}</ref><ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://fightthenewdrug.org/why-consuming-porn-is-an-escalating-behavior/|title=Why Consuming Porn is an Escalating Behaviour|date=23. 8. 2017|accessdate=1. 9. 2022|website=Fight The New Drug|publisher=Fight The New Drug|last=Neznan avtor|first=Neznan avtor}}</ref> Razlog za ta skok je vsenavzočnost [[Pametni telefon|pametnih telefonov]]. Ta generacija otrok ima največji dostop do pornografije, kot ga je kadarkoli imel kdorkoli v zgodovini človeštva.<ref name=":1" /> Problematika pornografije torej ni osredotočena zgolj na odrasle moške in ženske in napačno bi jo bilo obravnavati zgolj v okviru odraslih uporabnikov, zato je ključno, da se v celoten diskurz vključi celotno populacijo ljudi.
== Legalnost ==
Zakon v [[Slovenija|Sloveniji]]: Prikazovanje in izdelava pornografskega gradiva sta kaznivo dejanje, ki ga stori, kdor osebi, mlajši od 15 let proda, prikaže ali z javnim razstavljanjem ali kako drugače omogoči, da so ji dostopni spisi, slike, avdiovizualni ali drugi predmeti pornografske vsebine, ali ji prikaže pornografsko predstavo. Kaznivo dejanje stori tudi, kdor zlorabi mladoletno osebo za izdelavo slik, avdiovizualnih ali drugih predmetov pornografske vsebine ali jo uporabi za pornografsko predstavo.<ref>{{Navedi splet|title=Prijava|url=https://zakonodaja.com/uporabnik/prijava?t=bbr&r=uua,adr&d=0&uui=1662132275|website=zakonodaja.com|accessdate=2022-09-02|archive-date=2024-05-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20240509143015/https://zakonodaja.com/uporabnik/prijava?t=bbr&r=uua,adr&d=0&uui=1662132275|url-status=dead}}</ref>
== Nevroznanstveni pogled na pornografijo ==
[[Slika:Pompeii - Casa del Centenario - Cubiculum - detail.jpg|sličica|Erotična poslikava v [[Pompeji|Pompejih]]]]
Z znanstvenega vidika lahko k pornografiji pristopamo iz različnih smeri. Nekatere znanstvene raziskave kažejo, da je pornografija za posameznika koristna in uporabna, druge (in teh je vedno več) pa, da je za posameznika škodljiva in nevarna. Če pogledamo na pornografijo s strogo nevroznanstvenega vidika, ima gledanje pornografskih vsebin resne posledice na [[Možgani|možgane]].{{Cn}}
Naši možgani so [[Nevroplastičnost|nevroplastični]], kar pomeni, da se neprestano spreminjajo z namenom, da bi se lahko čim boljše prilagodili okolju, da bi se lahko čim več stvari naučili in tako opravljali življenjske naloge kar se da efektivno. Vendar pri supernormalnih stimulacijah možganov, kot ga povzroča gledanje pornografije, le-te postanejo sprožilci opaznih sprememb, ki lahko negativno vplivajo na naše življenje. Nevroplastičnost v njenem najosnovnejšem pomenu besede pomeni zmožnost možganov, da se spreminjajo. Ko smo se učili voziti kolo, so se morali možgani fizično spremeniti in prilagoditi novim sposobnostim, ki smo jih želeli osvojiti. Ko sodelujemo v neki aktivnosti, ki je po možnosti prijetna in jo skozi rutino ponavljamo, se naši možgani začnejo spreminjati na način, da bodo naslednjič, ko bomo opravljali to aktivnost, boljši in bolj spretni. Tako naši možgani vzpostavljajo nove [[sinaptične povezave]], ki s ponovitvami aktivnosti postajajo vedno močnejše. Ko so enkrat vzpostavljene, lahko postanejo zelo dolge, dolgotrajne in vzdržljive. Tako se lahko vedno znova v določeni obliki vrnemo k spretnostim, kot je vožnja kolesa, igranje instrumentov, ki smo se jih naučili pred leti in jih nekaj časa nismo ponavljali, pa se bomo vseeno (če ne v celoti pa vsaj do neke mere spomnili), kako voziti kolo ali igrati instrument. Enak proces pa se odvija tudi, če prakticiramo nezdrave navade. Če uporabnik v določenem ritmu in navadi gleda pornografijo, se njegovi možgani začnejo spreminjati in vzpostavljati povezave, na katerih želijo biti možgani čim boljši in čim bolj spretni. Posledica tega je, da začne posameznik hrepeneti po večji količini in bolj [[Hardcore|hard core]] pornografskih vsebinah. Tako lahko gledanje pornografije vodi v [[Obsesivno–kompulzivna motnja|kompulzivno]] hrepenenje in vedenje, ki je podobno [[Zloraba substanc|zlorabi substanc]], le-to pa lahko vodi v [[zasvojenost]].<ref name=":3">{{Navedi splet|url=https://fightthenewdrug.org/how-porn-can-change-the-brain/|title=How Porn Can Change The Brain|date=n.d.|accessdate=1. 9. 2022|website=Fight The New Drug|publisher=Fight The New Drug|first=Neznan avtor|last=Neznan avtor}}</ref>
== Prednosti pornografije ==
[[Slika:Hentai manga in Japan 002.jpg|sličica|Erotični stripi (Hentai manga) na Japonskem]]
[[Pornografska industrija]] se je do danes že močno razvejala, kar lahko vidimo samo iz dostopnosti internetnih brskalnikov in poplavo pornografskih strani. Med tem ko se industrija širi in imajo do nje dostop vedno večje število [[otrok]]<ref name=":1" />, obstajajo v javnem diskurzu različna mnenja o tem, ali je pornografija dobra za posameznika ali ne.
Na več spletnih straneh je govora o prednostih pornografije in njenih dobrih učinkih na posameznikovo življenje. Ta članek<ref>{{Navedi splet|url=https://www.realclearscience.com/blog/2012/01/the-upside-of-pornography.html|title=The Positive Side of Pornography|date=18. 1. 2012|accessdate=1. 9. 2022|website=Real Clear Science|publisher=Ross|last=Pomeroy|first=Ross Pomeroy}}</ref> govori o tem, kako lahko gledanje pornografskih vsebin izboljša posameznikovo [[zdravje]], saj med drugim [[samozadovoljevanje]] manjša raven [[stres|stresa]]. Zagovarja zastonj pornografske spletne vsebine, saj te omogočajo, da gledalec nima pravega spolnega odnosa, kar pomeni manj priprav zanj in več prostora za [[Domišljija|domišljijo]], hkrati pa preprečuje [[Najstniška nosečnost|najstniško nosečnost]]. Pornografija naj bi po mnenju avtorja spodbujala sprejemanje samega sebe in svobodno odkrivanje svoje [[Spolnost|spolnosti]], pripomogla naj bi k boljšim [[Romantični odnos|romantičnim odnosom]], saj gledalcu z njihovo domišljijo pomagajo odkrivati, kaj vse že obstaja in je tako pomemben spolno [[edukativni vir]] za posameznika in pare. Pornografija naj bi zmanjšala [[Agresija|agresijo]] in izboljša [[libido]] gledalca. Sploh, pa dodaja, je pornografija pomembna, ker zadošča vsakim specifičnim potrebam posameznika, nobena želja, domišljija ali [[Fetišizem|fetiš]] ni izpuščen, kar omogoča gradnjo skupnosti isto mislečih oz. ljudi, ki jih vzburjajo iste stvari ali isti ljudje. Na internetu najdemo tudi več člankov in raziskav<ref name=":4">{{Navedi splet|url=https://www.psychologytoday.com/us/blog/homo-consumericus/201001/pornography-beneficial-or-detrimental|title=Pornography: Beneficial or Determinental? It turns out pornography may be good for you|date=22. 1. 2010|accessdate=1. 9. 2022|website=Psychology Today|publisher=Gad|last=Seed|first=Gad Seed}}</ref><ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://journals.sagepub.com/doi/10.1177/0038038516629909|title=Enjoyment, Exploration and Education: Understanding the Consumption of Pornography among Young Men with Non-Exclusive Sexual Orientations|date=23. 2. 2017|accessdate=1. 9. 2022|website=SAGE|publisher=Mark|last=McCormack|first=Liam Wignall}}</ref><ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://www.dailydot.com/nsfw/guides/porn-benefits/|title=11 unexpected benefits of watching porn|date=16. 7. 2020|accessdate=1. 9. 2022|website=Daily Dot|publisher=EJ|last=Dickson|first=Kristen Hubby, Nico Lang}}</ref>, ki govorijo v prid temu, da ima pornografija pozitiven vpliv na posameznika in na odnose in ki bi lahko zgornji članek označili za verodostojnega. Kdor je proti pornografiji, jih navadno ljudje, ki so za pornografijo, označijo kot [[Ideologija|ideologe]], ki izhajajo iz [[Fanatik|fanatičnih]] [[Vresko prepričanje|verskih prepričanj]] in za katerimi ne stojijo znanstveni dokazi<ref name=":0" />. Pro-pornografske znanstvenike pa znotraj te tematike zanima predvsem [[holističen pristop]] do pornografije<ref name=":4" /><ref name=":5" /><ref name=":6" />. Priznavajo, da ima pornografija <nowiki>''stranske učinke''</nowiki>, vendar želijo nanjo gledati tudi iz pozitivne perspektive. Bazen znanstvenih raziskovanj, ki se osredotočajo na stranske učinke in škodljivosti pornografije, se veča in tako z dokazi in pričevanji bivših pornografskih zvezd razkriva pornografsko industrijo.
== Slabosti pornografije ==
Medtem ko najdemo na spletu [[Argument|argumente]] za pornografijo, najdemo tudi veliko argumentov proti pornografiji. [[Nereligiozna]], [[Neprofitna organizacija|neprofitna]], [[nevladna organizacija]] '''Fight The New Drug'''<ref>{{Navedi splet|url=https://fightthenewdrug.org/|title=Fight The New Drug|date=2022|accessdate=1. 9. 2022|website=Fight The New Drug|publisher=Fight the New Drug|last=Fight the New Drug|first=Fight the New Drug}}</ref>, ki želi ozavestiti javnost o pornografiji na podlagi znanosti, dejstev in osebnih pričevanj, tako navaja veliko [[Mit|mitov]] in zmot, ki vodijo družbo v vrednotenje pornografije kot dobre in koristne za posameznika in par.
=== Možnost zasvojitve ===
Zaradi specifičnega vpliva<ref name=":3" />, ki ga ima gledanje pornografskih vsebin na možgane gledalca, lahko to vedenje postane kompulzivno in v ekstremnih primerih pelje tudi do zasvojenosti<ref>{{Navedi splet|url=https://fightthenewdrug.org/how-porn-affects-the-brain-like-a-drug/|title=How Porn Can Affect The Brain Like A Drug|date=23. 8. 2017|accessdate=1. 9. 2022|website=Fight The New Drug|publisher=Fight The New Drug|last=Neznan avtor|first=Neznan avtor}}</ref> kar povzroči [[hormon]] [[dopamin]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.tandfonline.com/doi/full/10.3402/snp.v3i0.20767|title=Pornography addiction – a supranormal stimulus considered in the context of neuroplasticity|date=19. 7. 2013|accessdate=1. 9. 2022|website=Taylor and Francis Online|publisher=Donald L.|last=Hilton Jr.|first=Donald L. Hilton Jr.}}</ref>. Ta hormon in rutina gledanja pornografije posameznika vedno bolj vodi v ponavljanje vedenja z namenom doseganja istega učinka, kar vodi v zasvojenost. Le-ta pa se kaže na način, da posameznik začenja izpuščati druženje s prijatelji, igranje športov, opravljanje obveznosti, itd.<ref name=":7">{{Navedi splet|url=https://fightthenewdrug.org/who-does-porn-actually-hurt/|title=3 Problems With Saying “Watching Porn Doesn’t Actually Hurt Anyone”|date=20. 4. 2021|accessdate=1. 9. 2022|website=Fight The New Drug|publisher=Neznan avtor|last=Neznan avtor|first=Fight the New Drug}}</ref>, kar ga posledično začenja izolirati od svojih najdražjih. Napačno bi bilo sklepati, da je pornografija škodljiva samo v primeru, ko je posameznik z njo že zasvojen. Ker vse, kar delamo, vpliva na sinaptične povezave v naših možganih, in ko vedenje postane navada (in še ne zasvojenost), že spreminja percepcijo posameznika nase, na svoje bližnje in na svet kot tak<ref name=":3" /> . Poleg tega pornografija ne škoduje zgolj neposrednemu uporabniku, ampak tudi njegovemu partnerju<ref name=":8">{{Navedi splet|url=https://fightthenewdrug.org/how-porn-can-hurt-a-consumers-partner/|title=How Porn Can Hurt a Consumer’s Partner|date=23. 8. 2017|accessdate=1. 9. 2022|website=Fight The New Drug|publisher=Neznan avtor|last=Neznan avtor|first=Fight the New Drug}}</ref>. Verjetno redko kdo gleda pornografske vsebine z namenom, da bi škodoval svojim partnerjem. Raziskave pa kažejo, da imajo pornografski uporabniki nižje zadovoljstvo v odnosih<ref>{{Navedi splet|url=https://link.springer.com/article/10.1007/s10508-016-0770-y|title=Does Viewing Pornography Reduce Marital Quality Over Time? Evidence from Longitudinal Data|date=7. 5. 2016|accessdate=1. 9. 2022|website=SpringerLink|publisher=Samuel L.|last=Perry|first=Samuel L. Perry}}</ref>, manj so intimni s svojimi partnerji<ref>{{Navedi revijo|last=Park|first=Brian|last2=Wilson|first2=Gary|last3=Berger|first3=Jonathan|last4=Christman|first4=Matthew|last5=Reina|first5=Bryn|last6=Bishop|first6=Frank|last7=Klam|first7=Warren|last8=Doan|first8=Andrew|date=2016-08-05|title=Is Internet Pornography Causing Sexual Dysfunctions? A Review with Clinical Reports|url=http://www.mdpi.com/2076-328X/6/3/17|magazine=Behavioral Sciences|language=en|volume=6|issue=3|pages=17|doi=10.3390/bs6030017|issn=2076-328X}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Sun|first=Chyng|last2=Bridges|first2=Ana|last3=Johnson|first3=Jennifer A.|last4=Ezzell|first4=Matthew B.|date=maj 2016|title=Pornography and the Male Sexual Script: An Analysis of Consumption and Sexual Relations|url=http://link.springer.com/10.1007/s10508-014-0391-2|magazine=Archives of Sexual Behavior|language=en|volume=45|issue=4|pages=983–994|doi=10.1007/s10508-014-0391-2|issn=0004-0002}}</ref>, manj so zvesti v odnosih<ref>{{Navedi revijo|last=Park|first=Brian|last2=Wilson|first2=Gary|last3=Berger|first3=Jonathan|last4=Christman|first4=Matthew|last5=Reina|first5=Bryn|last6=Bishop|first6=Frank|last7=Klam|first7=Warren|last8=Doan|first8=Andrew|date=2016-08-05|title=Is Internet Pornography Causing Sexual Dysfunctions? A Review with Clinical Reports|url=http://www.mdpi.com/2076-328X/6/3/17|magazine=Behavioral Sciences|language=en|volume=6|issue=3|pages=17|doi=10.3390/bs6030017|issn=2076-328X}}</ref> <ref>{{Navedi revijo|last=Park|first=Brian|last2=Wilson|first2=Gary|last3=Berger|first3=Jonathan|last4=Christman|first4=Matthew|last5=Reina|first5=Bryn|last6=Bishop|first6=Frank|last7=Klam|first7=Warren|last8=Doan|first8=Andrew|date=2016-08-05|title=Is Internet Pornography Causing Sexual Dysfunctions? A Review with Clinical Reports|url=http://www.mdpi.com/2076-328X/6/3/17|magazine=Behavioral Sciences|language=en|volume=6|issue=3|pages=17|doi=10.3390/bs6030017|issn=2076-328X|pmc=5039517|pmid=27527226}}</ref>, manj so zadovoljni z romantičnim in spolnim življenjem<ref>{{Navedi revijo|last=Maddox|first=Amanda M.|last2=Rhoades|first2=Galena K.|last3=Markman|first3=Howard J.|date=april 2011|title=Viewing Sexually-Explicit Materials Alone or Together: Associations with Relationship Quality|url=http://link.springer.com/10.1007/s10508-009-9585-4|magazine=Archives of Sexual Behavior|language=en|volume=40|issue=2|pages=441–448|doi=10.1007/s10508-009-9585-4|issn=0004-0002|pmc=2891580|pmid=20039112}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Minarcik|first=Jenny|last2=Wetterneck|first2=Chad T.|last3=Short|first3=Mary B.|date=december 2016|title=The effects of sexually explicit material use on romantic relationship dynamics|url=https://akjournals.com/doi/10.1556/2006.5.2016.078|magazine=Journal of Behavioral Addictions|language=en|volume=5|issue=4|pages=700–707|doi=10.1556/2006.5.2016.078|issn=2062-5871|pmc=5370376|pmid=27784182}}</ref> in bolj je verjetno, da bodo svojega partnerja [[Prevara|prevarali]]<ref>{{Navedi revijo|last=Morgan|first=Elizabeth M.|date=november 2011|title=Associations between Young Adults' Use of Sexually Explicit Materials and Their Sexual Preferences, Behaviors, and Satisfaction|url=http://www.tandfonline.com/doi/abs/10.1080/00224499.2010.543960|magazine=Journal of Sex Research|language=en|volume=48|issue=6|pages=520–530|doi=10.1080/00224499.2010.543960|issn=0022-4499}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Braithwaite|first=Scott R.|last2=Coulson|first2=Gwen|last3=Keddington|first3=Krista|last4=Fincham|first4=Frank D.|date=januar 2015|title=The Influence of Pornography on Sexual Scripts and Hooking Up Among Emerging Adults in College|url=http://link.springer.com/10.1007/s10508-014-0351-x|magazine=Archives of Sexual Behavior|language=en|volume=44|issue=1|pages=111–123|doi=10.1007/s10508-014-0351-x|issn=0004-0002}}</ref>. Vse to pa je posledica sprememb v možganih tako še ne zasvojenih kot tudi že zasvojenih uporabnikov.
=== Nasilje nad pornografskimi igralci ===
Govorice, ki širijo mit, da so porno igralci plačani za svoje delo, da so se strinjali s tem, kar posnamejo v videu, da je vse dogovorjeno in pravično, je verjetno za nekatere res realnost, najdemo pa mnogo [[Pričevanje|pričevanj]], ki temu nasprotujejo.<ref>{{Navedi splet|url=https://fightthenewdrug.org/they-raped-me-at-gunpoint-true-stories-from-a-former-escort-and-porn-performer/|title=“My First Hardcore Scene Landed Me in the ER”: True Stories from an Ex-Porn Performer|date=28. 8. 2020|accessdate=1. 9. 2022|website=Fight the New Drug|publisher=Neznan avtor|last=Neznan avtor|first=Fight the New Drug}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://fightthenewdrug.org/girlsdoporn-survivors-sue-mindgeek/|title=50 “GirlsDoPorn” Sex Trafficking Survivors Sue Pornhub’s Parent Company for Profiting from Their Exploitation|date=16. 12. 2020|accessdate=1. 9. 2022|website=Fight The New Drug|publisher=Neznan avtor|last=Neznan avtor|first=Figth the New Drug}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://fightthenewdrug.org/10-porn-stars-speak-openly-about-their-most-popular-scenes/|title=10 Ex-Porn Performers Reveal the Brutal Truth Behind Their Most Popular Scenes|date=3. 12. 2020|accessdate=1. 9. 2022|website=Fight the New Drug|publisher=Neznan avtor|last=Neznan avtor|first=Fight The New Drug}}</ref> Te zgodbe odkrivajo, kakšne [[Zloraba položaja|zlorabe]], [[Posilstvo|posilstva]], neprostovoljna snemanja, razvrednotenja in ponižanja doživljajo pornografski igralci na sceni. Po pričevanjih nekdanjih pornografskih igralcev, pornografska industrija zlorablja<ref>{{Navedi splet|url=https://verilymag.com/2015/08/porn-industry-playboy-mansion-sex-trafficking-belle-knox-rashida-jones-holly-madison|title=The Porn Industry Is Abusive, and These Women Are Telling It Like It Is|date=5. 8. 2018|accessdate=1. 9. 2022|website=Verily|publisher=Mary Rose|last=Somarriba|first=Mary Rose Somarriba}}</ref> in izkorišča<ref>{{Navedi splet|url=https://www.complex.com/pop-culture/2018/10/porn-agent-from-hot-girls-wanted-faces-exploitation-allegations|title=Florida Porn Agent From ‘Hot Girls Wanted’ is Being Sued By Ex-Client For Exploitation|date=1. 10. 2018|accessdate=1. 9. 2022|website=Complex|publisher=Gavin|last=Evans|first=Gavin Evans|archive-date=2022-09-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20220901095956/https://www.complex.com/pop-culture/2018/10/porn-agent-from-hot-girls-wanted-faces-exploitation-allegations|url-status=dead}}</ref> svoje igralce, zahteva uprizarjanje nasilnih prizorov, ki igralcem niso po volji<ref>{{Navedi splet|url=https://jezebel.com/porn-actors-leigh-raven-and-riley-nixon-allege-abuse-v-1823677195|title=Porn Actors Leigh Raven and Riley Nixon Allege Abuse, Violence, and Boundary Violation on Set|date=3. 11. 2018|accessdate=1. 9. 2022|website=Jezebel|publisher=Tracy|last=Clark-Flory|first=Tracy Clark-Flory}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.bustle.com/p/notyourporn-is-the-campaign-fighting-to-get-non-consensual-content-removed-from-uk-porn-sites-18669297|title=#NotYourPorn Is The Campaign Fighting To Put An End To Revenge Porn In The UK|date=27. 8. 2019|accessdate=1. 9. 2022|website=Bustle|publisher=Alice|last=Broster|first=Alice Broster}}</ref>, snema posilstva<ref>{{Navedi splet|url=https://www.thedailybeast.com/a-famous-porn-star-claims-she-was-raped-on-set-will-she-receive-justice|title=A Famous Porn Star Claims She Was Raped On Set. Will She Receive Justice?|date=13. 4. 2017|accessdate=1. 9. 2022|website=Daily Best|publisher=Aurora|last=Snow|first=Aurora Snow}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.bbc.com/news/stories-51391981|title=‘I was raped at 14, and the video ended up on a porn site’|date=10. 2. 2020|accessdate=1. 9. 2022|website=BBC|publisher=Meghan|last=Mohan|first=Meghan Mohan}}</ref>, preprodaja svoje igralce<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rollingstone.com/culture/culture-news/porn-performers-accuse-top-agent-derek-hay-of-sex-abuse-trafficking-698337/|title=Four Porn Performers Accuse Top Agent Derek Hay of Sex Abuse, Trafficking|date=11. 7. 2018|accessdate=1. 9. 2022|website=Rolling Stone|publisher=Amelia|last=Mcdonell-Parry|first=Amelia Mcdonell-Parry}}</ref>, [[Trgovina z ljudmi|trguje s seksom]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.thedailybeast.com/feds-charge-shady-porn-company-girls-do-porn-with-sex-trafficking-after-22-women-come-forward|title=Feds Charge Shady Porn Company Girls Do Porn With Sex Trafficking After 22 Women Come Forward|date=10. 10. 2019|accessdate=1. 9. 2022|website=Daily Beast|publisher=Tarpley|last=Hitt|first=Trapley Hitt}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.dailywire.com/news/pornhub-under-fire-after-videos-of-rapes-sex-trafficking-victims-posted-to-site|title=Pornhub Under Fire After Videos Of Rapes, Sex Trafficking Victims Posted To Site|date=13. 2. 2020|accessdate=1. 9. 2022|website=Daily Wire|publisher=Paul|last=Bois|first=Paul Bois}}</ref>, s strani producentov in drugih (po navadi moških) sodelavcev so (po navadi ženske) igralke žrtve [[Spolni napad|spolnih napadov]]<ref>{{Navedi splet|url=https://edition.cnn.com/2015/12/01/entertainment/james-deen-rape-assault-allegations-feat/index.html|title=Porn star James Deen accused by women of rape, assault|date=2. 12. 2015|accessdate=1. 9. 2022|website=CNN entertainment|publisher=Emanuella|last=Grinberg|first=Emanuella Grinberg}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.buzzfeednews.com/article/arianelange/nikki-benz-porn-defamation-lawsuit-metoo#.ldPVz1Yg0Y|title=This Woman Says Authorities Doubted Her Sexual Assault Claim Because She Does Porn|date=25. 5. 2018|accessdate=1. 9. 2022|website=BuzzFeedNews|publisher=Ariane|last=Lange|first=Ariane Lange}}</ref>, mnogo igralcev je v pornografsko industrijo pripeljanih preko različnih [[Zvodnik|zvodnikov]]<ref name=":9">{{Navedi splet|url=https://nypost.com/2017/05/17/i-was-tricked-into-doing-porn/|title=I was tricked into doing porn|date=17. 5. 2017|accessdate=1. 9. 2022|website=New York Post|publisher=Neznan avtor|last=Neznan avtor|first=News.com.au}}</ref><ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://gizmodo.com/men-looking-for-anonymous-sex-reportedly-tricked-into-b-1827690421?rev=1531935551983|title=Men Looking for Anonymous Sex Reportedly Tricked Into Being Filmed for Porn Site|date=18. 7. 2018|accessdate=1. 9. 2022|website=Gizmodo|publisher=Jennings|last=Brown|first=Jennings Brown}}</ref> ali pa sploh niso vedeli, da so se njihovi posnetki pojavili na pornografskih straneh<ref name=":9" /><ref name=":10" />. Ker je spekter izkoriščanja v pornografski industriji tako širok in ker je to izkoriščanje zamaskirano, je iz uporabnikovega vidika skoraj nemogoče presoditi, kdaj je igralec svobodno in prostovoljno privolil v uprizorjeni akt.
=== Popačen pogled na spolni odnos in spolnost ===
Medtem ko je [[spolni odnos]] naraven, je pornografija zrežiran produkt. Težava z načinom zadovoljevanja svojih spolnih potreb zaradi gledanja pornografije je v tem, da pornografija popači gledalčev pogled na spolnost, [[intimnost]], [[Samopodoba|samopodobo]]''',''' spolni odnos<ref>{{Navedi splet|url=https://mediasmarts.ca/digital-media-literacy/media-issues/body-image/body-image-%E2%80%93-boys|title=Body Image – Boys|date=26. 4. 2021|accessdate=1. 9. 2022|website=Media Smart|publisher=Neznan avtor|last=Neznan avtor|first=Neznan avtor|archive-date=2022-09-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20220901100011/https://mediasmarts.ca/digital-media-literacy/media-issues/body-image/body-image-%E2%80%93-boys|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://indianexpress.com/article/lifestyle/life-style/porn-addiction-hampers-male-sexual-performance-study/|title=Porn addiction hampers male sexual performance: Study|date=14. 12. 2012|accessdate=1. 9. 2022|website=The Indian Express|publisher=Neznan avtor|last=Neznan avtor|first=Indo-Asian News Service}}</ref>''',''' romantične odnose<ref>{{Navedi revijo|last=Hilton|first=Donald L.|date=januar 2013|title=Pornography addiction – a supranormal stimulus considered in the context of neuroplasticity|url=https://www.tandfonline.com/doi/full/10.3402/snp.v3i0.20767|magazine=Socioaffective Neuroscience & Psychology|language=en|volume=3|issue=1|pages=20767|doi=10.3402/snp.v3i0.20767|issn=2000-9011|pmc=3960020|pmid=24693354}}</ref>, poleg tega so raziskave<ref>{{Navedi revijo|last=Szymanski|first=Dawn M.|last2=Stewart-Richardson|first2=Destin N.|date=2014-01-01|title=Psychological, Relational, and Sexual Correlates of Pornography Use on Young Adult Heterosexual Men in Romantic Relationships|url=http://men.sagepub.com/lookup/doi/10.3149/jms.2201.64|magazine=The Journal of Men's Studies|volume=22|issue=1|pages=64–82|doi=10.3149/jms.2201.64|issn=1060-8265}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> pokazale tudi manjše spolno zadovoljstvo, večje izogibanje v odnosih in več [[Anskiozna navezanost|anksiozne navezanosti]] tako med hetero- kot homoseksualnimi posamezniki. Sodobne raziskave tako obsojajo pogled na pornografijo, da ta pomaga pri spolnem življenju posameznika, para in odnosa. Dejstvo je, da je pornografija narejena za zabavo in ne za izobraževanje<ref>{{Navedi splet|url=https://fightthenewdrug.org/3-most-popular-claims-that-porn-is-good-for-you/.|title=3 Common Misconceptions About Porn and Sexual Health|date=24. 8. 2022|accessdate=1. 9. 2022|website=Fight The New Drug|publisher=Neznan avtor|last=Neznan avtor|first=Fight The New Drug}}</ref>. Res je, da se lahko marsikaj naučimo ob tem, ko opazujemo druge, vendar če je to pornografski video posnetek, pri katerih je v večini uprizorjen nasilen spolni odnos, ta pa zamaskiran na način, da v 95 % pornografski igralec na nasilje odgovori z užitkom<ref name=":1" />, gledalec dobi napačno informacijo o tem, kaj pomeni spolni odnos. Gledalec, sploh če je to mlajši uporabnik, dobi sporočilo, da sta nasilje in spolni odnos med seboj povezana<ref name=":1" />. Najbolj obsežna raziskava<ref>{{Navedi revijo|last=Vera-Gray|first=Fiona|last2=McGlynn|first2=Clare|last3=Kureshi|first3=Ibad|last4=Butterby|first4=Kate|date=2021-09-02|title=Sexual violence as a sexual script in mainstream online pornography|url=https://academic.oup.com/bjc/article/61/5/1243/6208896|magazine=The British Journal of Criminology|language=en|volume=61|issue=5|pages=1243–1260|doi=10.1093/bjc/azab035|issn=0007-0955}}</ref> o pornografskih vsebinah do sedaj, ki so jo objavili aprila 2021, je v času šestih mesecev analizirala tri najbolj popularne porno spletne strani – Pornhub, [[XVideo]] in [[XHamster]] – in dokazala, da en od osmih video vsebin že v naslovu videa opisuje spolno nasilna dejanja. V svetu pornografije [[Nasilje nad ženskami|nasilje]] ni zgolj stranski produkt ali <nowiki>''nesreča''</nowiki> scenarija, ampak je sam cilj vsebine, kar dokazujeta dve nedavni raziskavi<ref name=":1" /><ref name=":2" />. Pri tem gre za razvrednotenje človeka, v 94 % gre za ženske porno igralko<ref name=":11">{{Navedi splet|url=https://fightthenewdrug.org/study-evaluated-7430-videos-on-mainstream-porn-sites-found-aggression/|title=This Study Evaluated 7,430 Porn Videos and Found Women Receive 97% of Physically Aggressive Acts in Porn|date=16. 2. 2021|accessdate=1. 9. 2022|website=Fight The New Drug|publisher=Neznan avtor|last=Neznan avtor|first=Fight The New Drug}}</ref>, saj se ravno nad njimi izvaja največ nasilja. Pornografija tako ni mesto, kjer bi se lahko posameznik učil, kaj pomeni spolni odnos, ampak je bolj mesto, kjer se posameznik nauči, kaj spolni odnos ni. Pri tem pa pride do težave, da gledalec tega ne prepoznava na tak način, kar pomeni, da ga vodi v popačeno sliko spolnega odnosa, vrednotenja svojega in nasprotnega spola in tudi popačeno sliko samega sebe<ref name=":11" />.
=== Popačen pogled na partnerja ===
Zaradi vpliva gledanja pornografije na možgane in sprememb, ki nastanejo v možganih, lahko postanejo uporabniki pornografije veliko manj zainteresirani za spolni odnos s svojimi partnerji<ref name=":8" />. Razlog je v tem, da so uporabniki naučeni, da je njihov partner tako vizualno popoln, kot je v posnetku porno igralec ali igralka, da so vedno pripravljeni na spolni odnos, da so vedno pripravljeni zadovoljiti vsako željo uporabnika, da ne potrebujejo nobenega premora in da partnerji sami nimajo svojih želja. To vodi v nezadovoljstvo v odnosu, partner ima lahko občutek, da ni dovolj dober, da ni dovolj [[Privlačnost|privlačen]] ali pa da ne bo moral nikoli zadovoljiti potreb svojega partnerja<ref name=":7" />. [[Motnja erekcije|Motnja erekcije ali erektilna diskunfija]] postaja tudi vedno večja težava vedno večjega števila moških, ki so uporabniki pornografije<ref>{{Navedi revijo|last=Park|first=Brian|last2=Wilson|first2=Gary|last3=Berger|first3=Jonathan|last4=Christman|first4=Matthew|last5=Reina|first5=Bryn|last6=Bishop|first6=Frank|last7=Klam|first7=Warren|last8=Doan|first8=Andrew|date=2016-08-05|title=Is Internet Pornography Causing Sexual Dysfunctions? A Review with Clinical Reports|url=http://www.mdpi.com/2076-328X/6/3/17|magazine=Behavioral Sciences|language=en|volume=6|issue=3|pages=17|doi=10.3390/bs6030017|issn=2076-328X|pmc=5039517|pmid=27527226}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Sun|first=Chyng|last2=Bridges|first2=Ana|last3=Johnson|first3=Jennifer A.|last4=Ezzell|first4=Matthew B.|date=maj 2016|title=Pornography and the Male Sexual Script: An Analysis of Consumption and Sexual Relations|url=http://link.springer.com/10.1007/s10508-014-0391-2|magazine=Archives of Sexual Behavior|language=en|volume=45|issue=4|pages=983–994|doi=10.1007/s10508-014-0391-2|issn=0004-0002}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Love|first=Todd|last2=Laier|first2=Christian|last3=Brand|first3=Matthias|last4=Hatch|first4=Linda|last5=Hajela|first5=Raju|date=2015-09-18|title=Neuroscience of Internet Pornography Addiction: A Review and Update|url=http://www.mdpi.com/2076-328X/5/3/388|magazine=Behavioral Sciences|language=en|volume=5|issue=3|pages=388–433|doi=10.3390/bs5030388|issn=2076-328X|pmc=4600144|pmid=26393658}}</ref>.
== Katoliški pogled na pornografijo ==
[[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška Cerkev]] pornografijo in celotno pornografsko industrijo strogo obsoja in pravi, da ne more biti nikoli upravičena in da je vedno napačna. Svoje temelje postavlja v [[Sveto pismo]] in v [[Katekizem Katoliške Cerkve]]. Svoje stališče argumentira iz samega izvira [[Dostojanstvo|dostojanstva]] moškega in ženske, vrednotenja telesa, poklicanosti k daritveni ljubezni, vrednotenja spolnosti in spolnih želja in prakticiranja čistosti<ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://www.usccb.org/issues-and-action/human-life-and-dignity/pornography/upload/Create-in-Me-a-Clean-Heart-Statement-on-Pornography.pdf|title=Create in Me a Clean Heart - A Pastoral Response to Pornography|date=2015|accessdate=1. 9. 2022|website=USCCB|publisher=Ameriški katoliški škofje|last=Ameriški katoliški škofje|first=Ameriški katoliški škofje}}</ref>.
Katekizem Katoliške Cerkve opredeljuje pornografijo sledeče:<blockquote>''<nowiki>''</nowiki>Pornografija je v tem, da dejanska ali simulirana spolna dejanja iztrgajo iz intimnosti partnerjev in jih premišljeno razkazuje tretjim osebam. Pornografija žali čistost, ker pači naravo zakonskega dejanja, ki je intimno podarjanje zakoncev drugega drugemu. Pornografija je huda kršitev dostojanstva tistih, ki se ji predajajo (igralci, trgovci, občinstvo), kajti tu vsakdo postane za drugega predmet odurne naslade in nedovoljenega dobička. Ene in druge potegne v slepilo nekega izumetničenega sveta.''<nowiki>''</nowiki> (KKC 2354)<ref name=":12" /></blockquote>
== Sklici ==
{{sklici|2}}
== Nadaljnje branje ==
* Solano, Ingrid, Eaton, R. Nicholas in O<nowiki>'Leary, Daniel K (2018). ''Pornography Consumption, Modality and Function in a Large Internet Sample.''</nowiki> PubMed. 25. oktober. 10.1080/00224499.2018.1532488.
* McCormack, Mark in Wignall, Liam (2017). <nowiki>''</nowiki>Enjoyment, Exploration and Education: Understanding the Consumption of Pornography among Young Men with Non-Exclusive Sexual Orientations<nowiki>''</nowiki>. SAGE. 23. feburar. DOI: 10.1177/0038038516629909.
* Hilton, D. L. (2013)''. Pornography Addiction—A Supranormal Stimulus Considered in the Context of Neuroplasticity''. Socioaffective Neuroscience & Psychology 3:20767. doi: 0.3402/snp.v3i0.20767.
* Perry, S. (2016). <nowiki>''</nowiki>Does Viewing Pornography Reduce Marital Quality Over Time? Evidence From Longitudinal Data.<nowiki>''</nowiki> Archives Of Sexual Behavior, 46(2), 549-559. Doi: 10.1007/s10508-016-0770-y.
* Park, B. Y., et al. (2016). <nowiki>''</nowiki>Is internet Pornography Causing Sexual Dysunction? A Review with Clinical Reports.<nowiki>''</nowiki> Behavioral Sciences, 6, 17. doi: 10.3390/bs6030017.
* Sun, C., Bridges, A., Johnason, J., Ezzell, M., (2014). <nowiki>''</nowiki>Pornography and the Male Sexual Script: An Analysis of Consumption and Sexual Relations.<nowiki>''</nowiki> Archives of Sexual Behavior, 45, 1-12. doi: 10.1007/s10508-014-0391-2.
* Maddox, A. M., Rhoades, G. K., & Markman, H. J. (2011). <nowiki>''</nowiki>Viewing Sexually-Explicit Materials Alone or Together: Associations with Relationship Quality.<nowiki>''</nowiki> Archives of Sexual Behavior, 40(2), 441-448. doi: 10.1007/s10508-009-9585-4.
* Minarcik, J., Wetterneck, C. T., & Short, M. B. (2016). <nowiki>''</nowiki>The effects of sexually explicit material use on romantic relationship dynamics.<nowiki>''</nowiki> Journal of Behavioral Addictions, 5(4) 700-707. doi: 10.1556/2006.5.2016.078.
* Morgan, E. M. (2011). <nowiki>''</nowiki>Associations between Young Adults’ Use of Sexually Explicit Materials and Their Sexual Preferences<nowiki>''</nowiki>. Behaviors, and Satisfaction. Journal of Sex Research, 48(6), 520-530. doi: 10.1080/00224499.2010.543960.
* Braithwaite, S. R., Coulson, G., Keddington, K., & Fincham, F. D. (2015). <nowiki>''</nowiki>The influence of pornography on sexual scripts and hooking up among emerging adults in college.<nowiki>''</nowiki> Archives of Sexual Behavior, 44(1), 111-123. doi: 10.1007/s10508-014-0351-x.
* Szymanski, M. D. in Stewart-Richardson, D. N. (2014). <nowiki>''</nowiki> Psychological, Relational, and Sexual Correlates of Pornography Use on Young Adult Heterosexual Men in Romantic Relationships.<nowiki>''</nowiki> SAGE. 1. januar. DOI: 10.3149/jms.2201.64.
* Vera-Gray, F., McGlynn, C., Kureshi, I. in Butterby, K. (2021). <nowiki>''</nowiki>Sexual violence as a sexual script in mainstream online pornography.<nowiki>''</nowiki> The British Journal of Criminology. 4. april. DOI: 10.1093/bjc/azab035.
* Love, T., Laier, C., Brand, M., Hatch, L., & Hajela, R. (2015). <nowiki>''</nowiki>Neuroscience of Internet Pornography Addiction: A Review and Update<nowiki>''</nowiki>. Behavioral Sciences, 5(3), 388-433. doi: 10.3390/bs5030388.
* USCCB Committee on Laity, Marriage, Family Life and Youth. 2015. ''Create in Me a Clean Heart: A Pastoral Response to Pornography Use''. Brez kraja: s.n.
== Viri ==
* <nowiki>''</nowiki>Fight The New Drug.<nowiki>''</nowiki> Fight The New Drug. (Pridobitev podatkov: 1. 9. 2022). [https://fightthenewdrug.org. https://fightthenewdrug.org.]
* <nowiki>''</nowiki>SpringerLink<nowiki>''</nowiki>. SpringerLink. (Pridobitev podatkoc: 1. 9. 2022). https://link.springer.com/shop/springer/titles/en-gb/?gclid=CjwKCAjwsMGYBhAEEiwAGUXJaX1Z4pAGCtZaaODgbbMU1D1x4-ls1OWP_8rgvopwmzjGeHeCimLJBhoCzQYQAvD_BwE
* <nowiki>''</nowiki>Britannica Encyclopedia<nowiki>''</nowiki>. Encyclopedia Britannica, INC. (Pridobitev podatkov: 1. 9. 2022). https://www.britannica.com/
* <nowiki>''</nowiki>PubMed<nowiki>''</nowiki>. National Libraray of Medicine. (Pridobitev podatkov: 1. 9. 2022). https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/
* <nowiki>''</nowiki>Sage<nowiki>''</nowiki>. SAGE Journals. (Pridobitev podatkov: 1. 9. 2022). https://journals.sagepub.com/
* <nowiki>''</nowiki>Taylor and Francis Online<nowiki>''</nowiki>. Taylor and Francis Online. (Pridobitev podatkov: 1. 9. 2022). https://www.tandfonline.com/
== Zunanje povezave ==
* Spletna stran Fight the New Drug: https://fightthenewdrug.org/about/
* Youtube posnetek <nowiki>''</nowiki>Women Struggle With Pornography Too<nowiki>''</nowiki>: https://www.youtube.com/watch?v=LFtn6oaY7iQ
* Teologija telesa: http://www.theologyofthebody.net/
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Pornografija| ]]
ky8w2pjhpq0m3zryo3tw4es5h2m14wb
6739510
6739509
2026-08-19T17:20:52Z
Newmonkey16
264578
6739510
wikitext
text/x-wiki
{{podoben-eseju|datum=avgust 2022}}
[[Slika:Porn actors audition room by David Shankbone.jpg|sličica|Studio za avdicije za pornoigralce v New York-u]]
{{pristransko|datum=avgust 2022}}
'''Pornografija''' ([[grščina|grško]] ''porne'': vlačuga, prostitutka, ''grafi'': pisava) je prikazovanje [[spolnost]]i z namenom [[Spolno vzburjenje|spolnega vzburjenja]]. Pornografijo najdemo v različnih oblikah: [[Animacija|animacije]], [[Slika|slike]], [[Film|filmi]], [[Video|videi]], [[pisana dela]], [[Videoigra|video igrice]], [[Občilo|mediji]]. Sam izraz ne zajema javnih predstav, kot so seks šovi in striptizete. Danes primarno obliko pornografije predstavljajo pornografske zvezde, ki pozirajo za pornografske slike in ki sodelujejo v pornografskih filmih in videih. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.britannica.com/topic/pornography|title=Pornography|date=17. 8. 2022|accessdate=1. 9. 2022|website=Britannica|publisher=John Philip|last=Jenkins|first=John Philip Jenkins}}</ref>
=== Uporabniki pornografije ===
Na splošno je sprejeto, da so moški pretežni uporabniki pornografije. V tem [[Diskurz|diskurzu]] pa se pogosto ženske izključi z miselnostjo, da žensko populacijo pornografija ne zadene toliko oz. zanjo pretežno sploh ni relevantna. Raziskava iz leta 2018<ref>{{cite journal | last=Solano | first=Ingrid | last2=Eaton | first2=Nicholas R. | last3=O’Leary | first3=K. Daniel | title=Pornography Consumption, Modality and Function in a Large Internet Sample | journal=The Journal of Sex Research | volume=57 | issue=1 | date=2018-10-25 | doi=10.1080/00224499.2018.1532488 | pages=92–103 |pmid=30358432| issn=0022-4499 }}</ref> in letno poročilo iz leta 2019<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://fightthenewdrug.org/2019-pornhub-annual-report/|title=Pornhub's Annual Report: Can you guess 2019's Top Searched Porn Terms?|date=17. 12. 2019|accessdate=1. 9. 2022|website=Fight the New Drug|publisher=Fight the New Drug}}</ref> pa predstavljata drugačna [[Dejstvo|dejstva]]. Med drugim so želeli ugotoviti, koliko [[Moški|moških]] in koliko [[Ženska|žensk]] gleda pornografijo. Izmed 1415 anketiranih se jih je v raziskavi iz leta 2018 556 opredelilo za moške in 836 za ženske, od tega jih kar 91,5 % moških in 60,2 % žensk gleda pornografijo. Čeprav je procent pri moških večji, ne izpodbije dejstva, da je več kot polovica žensk tudi podvržena pornografiji. V letnem poročilu spletne strani [[Pornhub]] iz leta 2019 so ugotovili, da je vsaka tretja uporabnica ženska.
Poleg tega bi bilo tudi napačno sklepati, da so uporabniki pornografije zgolj odrasli (polnoletni) moški in ženske. Od leta 2008 do 2011 se je izpostavljenost pornografskim vsebinam otrokom mlajšim od trinajst let povečala iz 14 % na 49 %.<ref name=":1">{{Navedi splet |title=Dr. John Foubert, Ph.D. Interview |url=https://vimeo.com/190576748 |via=Vimeo|date=7. 11. 2016 |work=Truth about porn}}</ref><ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://fightthenewdrug.org/why-consuming-porn-is-an-escalating-behavior/|title=Why Consuming Porn is an Escalating Behaviour|date=23. 8. 2017|accessdate=1. 9. 2022|website=Fight The New Drug|publisher=Fight The New Drug|last=Neznan avtor|first=Neznan avtor}}</ref> Razlog za ta skok je vsenavzočnost [[Pametni telefon|pametnih telefonov]]. Ta generacija otrok ima največji dostop do pornografije, kot ga je kadarkoli imel kdorkoli v zgodovini človeštva.<ref name=":1" /> Problematika pornografije torej ni osredotočena zgolj na odrasle moške in ženske in napačno bi jo bilo obravnavati zgolj v okviru odraslih uporabnikov, zato je ključno, da se v celoten diskurz vključi celotno populacijo ljudi.
== Legalnost ==
Zakon v [[Slovenija|Sloveniji]]: Prikazovanje in izdelava pornografskega gradiva sta kaznivo dejanje, ki ga stori, kdor osebi, mlajši od 6 let proda, prikaže ali z javnim razstavljanjem ali kako drugače omogoči, da so ji dostopni spisi, slike, avdiovizualni ali drugi predmeti pornografske vsebine, ali ji prikaže pornografsko predstavo. Kaznivo dejanje stori tudi, kdor zlorabi mladoletno osebo za izdelavo slik, avdiovizualnih ali drugih predmetov pornografske vsebine ali jo uporabi za pornografsko predstavo.<ref>{{Navedi splet|title=Prijava|url=https://zakonodaja.com/uporabnik/prijava?t=bbr&r=uua,adr&d=0&uui=1662132275|website=zakonodaja.com|accessdate=2022-09-02|archive-date=2024-05-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20240509143015/https://zakonodaja.com/uporabnik/prijava?t=bbr&r=uua,adr&d=0&uui=1662132275|url-status=dead}}</ref>
== Nevroznanstveni pogled na pornografijo ==
[[Slika:Pompeii - Casa del Centenario - Cubiculum - detail.jpg|sličica|Erotična poslikava v [[Pompeji|Pompejih]]]]
Z znanstvenega vidika lahko k pornografiji pristopamo iz različnih smeri. Nekatere znanstvene raziskave kažejo, da je pornografija za posameznika koristna in uporabna, druge (in teh je vedno več) pa, da je za posameznika škodljiva in nevarna. Če pogledamo na pornografijo s strogo nevroznanstvenega vidika, ima gledanje pornografskih vsebin resne posledice na [[Možgani|možgane]].{{Cn}}
Naši možgani so [[Nevroplastičnost|nevroplastični]], kar pomeni, da se neprestano spreminjajo z namenom, da bi se lahko čim boljše prilagodili okolju, da bi se lahko čim več stvari naučili in tako opravljali življenjske naloge kar se da efektivno. Vendar pri supernormalnih stimulacijah možganov, kot ga povzroča gledanje pornografije, le-te postanejo sprožilci opaznih sprememb, ki lahko negativno vplivajo na naše življenje. Nevroplastičnost v njenem najosnovnejšem pomenu besede pomeni zmožnost možganov, da se spreminjajo. Ko smo se učili voziti kolo, so se morali možgani fizično spremeniti in prilagoditi novim sposobnostim, ki smo jih želeli osvojiti. Ko sodelujemo v neki aktivnosti, ki je po možnosti prijetna in jo skozi rutino ponavljamo, se naši možgani začnejo spreminjati na način, da bodo naslednjič, ko bomo opravljali to aktivnost, boljši in bolj spretni. Tako naši možgani vzpostavljajo nove [[sinaptične povezave]], ki s ponovitvami aktivnosti postajajo vedno močnejše. Ko so enkrat vzpostavljene, lahko postanejo zelo dolge, dolgotrajne in vzdržljive. Tako se lahko vedno znova v določeni obliki vrnemo k spretnostim, kot je vožnja kolesa, igranje instrumentov, ki smo se jih naučili pred leti in jih nekaj časa nismo ponavljali, pa se bomo vseeno (če ne v celoti pa vsaj do neke mere spomnili), kako voziti kolo ali igrati instrument. Enak proces pa se odvija tudi, če prakticiramo nezdrave navade. Če uporabnik v določenem ritmu in navadi gleda pornografijo, se njegovi možgani začnejo spreminjati in vzpostavljati povezave, na katerih želijo biti možgani čim boljši in čim bolj spretni. Posledica tega je, da začne posameznik hrepeneti po večji količini in bolj [[Hardcore|hard core]] pornografskih vsebinah. Tako lahko gledanje pornografije vodi v [[Obsesivno–kompulzivna motnja|kompulzivno]] hrepenenje in vedenje, ki je podobno [[Zloraba substanc|zlorabi substanc]], le-to pa lahko vodi v [[zasvojenost]].<ref name=":3">{{Navedi splet|url=https://fightthenewdrug.org/how-porn-can-change-the-brain/|title=How Porn Can Change The Brain|date=n.d.|accessdate=1. 9. 2022|website=Fight The New Drug|publisher=Fight The New Drug|first=Neznan avtor|last=Neznan avtor}}</ref>
== Prednosti pornografije ==
[[Slika:Hentai manga in Japan 002.jpg|sličica|Erotični stripi (Hentai manga) na Japonskem]]
[[Pornografska industrija]] se je do danes že močno razvejala, kar lahko vidimo samo iz dostopnosti internetnih brskalnikov in poplavo pornografskih strani. Med tem ko se industrija širi in imajo do nje dostop vedno večje število [[otrok]]<ref name=":1" />, obstajajo v javnem diskurzu različna mnenja o tem, ali je pornografija dobra za posameznika ali ne.
Na več spletnih straneh je govora o prednostih pornografije in njenih dobrih učinkih na posameznikovo življenje. Ta članek<ref>{{Navedi splet|url=https://www.realclearscience.com/blog/2012/01/the-upside-of-pornography.html|title=The Positive Side of Pornography|date=18. 1. 2012|accessdate=1. 9. 2022|website=Real Clear Science|publisher=Ross|last=Pomeroy|first=Ross Pomeroy}}</ref> govori o tem, kako lahko gledanje pornografskih vsebin izboljša posameznikovo [[zdravje]], saj med drugim [[samozadovoljevanje]] manjša raven [[stres|stresa]]. Zagovarja zastonj pornografske spletne vsebine, saj te omogočajo, da gledalec nima pravega spolnega odnosa, kar pomeni manj priprav zanj in več prostora za [[Domišljija|domišljijo]], hkrati pa preprečuje [[Najstniška nosečnost|najstniško nosečnost]]. Pornografija naj bi po mnenju avtorja spodbujala sprejemanje samega sebe in svobodno odkrivanje svoje [[Spolnost|spolnosti]], pripomogla naj bi k boljšim [[Romantični odnos|romantičnim odnosom]], saj gledalcu z njihovo domišljijo pomagajo odkrivati, kaj vse že obstaja in je tako pomemben spolno [[edukativni vir]] za posameznika in pare. Pornografija naj bi zmanjšala [[Agresija|agresijo]] in izboljša [[libido]] gledalca. Sploh, pa dodaja, je pornografija pomembna, ker zadošča vsakim specifičnim potrebam posameznika, nobena želja, domišljija ali [[Fetišizem|fetiš]] ni izpuščen, kar omogoča gradnjo skupnosti isto mislečih oz. ljudi, ki jih vzburjajo iste stvari ali isti ljudje. Na internetu najdemo tudi več člankov in raziskav<ref name=":4">{{Navedi splet|url=https://www.psychologytoday.com/us/blog/homo-consumericus/201001/pornography-beneficial-or-detrimental|title=Pornography: Beneficial or Determinental? It turns out pornography may be good for you|date=22. 1. 2010|accessdate=1. 9. 2022|website=Psychology Today|publisher=Gad|last=Seed|first=Gad Seed}}</ref><ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://journals.sagepub.com/doi/10.1177/0038038516629909|title=Enjoyment, Exploration and Education: Understanding the Consumption of Pornography among Young Men with Non-Exclusive Sexual Orientations|date=23. 2. 2017|accessdate=1. 9. 2022|website=SAGE|publisher=Mark|last=McCormack|first=Liam Wignall}}</ref><ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://www.dailydot.com/nsfw/guides/porn-benefits/|title=11 unexpected benefits of watching porn|date=16. 7. 2020|accessdate=1. 9. 2022|website=Daily Dot|publisher=EJ|last=Dickson|first=Kristen Hubby, Nico Lang}}</ref>, ki govorijo v prid temu, da ima pornografija pozitiven vpliv na posameznika in na odnose in ki bi lahko zgornji članek označili za verodostojnega. Kdor je proti pornografiji, jih navadno ljudje, ki so za pornografijo, označijo kot [[Ideologija|ideologe]], ki izhajajo iz [[Fanatik|fanatičnih]] [[Vresko prepričanje|verskih prepričanj]] in za katerimi ne stojijo znanstveni dokazi<ref name=":0" />. Pro-pornografske znanstvenike pa znotraj te tematike zanima predvsem [[holističen pristop]] do pornografije<ref name=":4" /><ref name=":5" /><ref name=":6" />. Priznavajo, da ima pornografija <nowiki>''stranske učinke''</nowiki>, vendar želijo nanjo gledati tudi iz pozitivne perspektive. Bazen znanstvenih raziskovanj, ki se osredotočajo na stranske učinke in škodljivosti pornografije, se veča in tako z dokazi in pričevanji bivših pornografskih zvezd razkriva pornografsko industrijo.
== Slabosti pornografije ==
Medtem ko najdemo na spletu [[Argument|argumente]] za pornografijo, najdemo tudi veliko argumentov proti pornografiji. [[Nereligiozna]], [[Neprofitna organizacija|neprofitna]], [[nevladna organizacija]] '''Fight The New Drug'''<ref>{{Navedi splet|url=https://fightthenewdrug.org/|title=Fight The New Drug|date=2022|accessdate=1. 9. 2022|website=Fight The New Drug|publisher=Fight the New Drug|last=Fight the New Drug|first=Fight the New Drug}}</ref>, ki želi ozavestiti javnost o pornografiji na podlagi znanosti, dejstev in osebnih pričevanj, tako navaja veliko [[Mit|mitov]] in zmot, ki vodijo družbo v vrednotenje pornografije kot dobre in koristne za posameznika in par.
=== Možnost zasvojitve ===
Zaradi specifičnega vpliva<ref name=":3" />, ki ga ima gledanje pornografskih vsebin na možgane gledalca, lahko to vedenje postane kompulzivno in v ekstremnih primerih pelje tudi do zasvojenosti<ref>{{Navedi splet|url=https://fightthenewdrug.org/how-porn-affects-the-brain-like-a-drug/|title=How Porn Can Affect The Brain Like A Drug|date=23. 8. 2017|accessdate=1. 9. 2022|website=Fight The New Drug|publisher=Fight The New Drug|last=Neznan avtor|first=Neznan avtor}}</ref> kar povzroči [[hormon]] [[dopamin]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.tandfonline.com/doi/full/10.3402/snp.v3i0.20767|title=Pornography addiction – a supranormal stimulus considered in the context of neuroplasticity|date=19. 7. 2013|accessdate=1. 9. 2022|website=Taylor and Francis Online|publisher=Donald L.|last=Hilton Jr.|first=Donald L. Hilton Jr.}}</ref>. Ta hormon in rutina gledanja pornografije posameznika vedno bolj vodi v ponavljanje vedenja z namenom doseganja istega učinka, kar vodi v zasvojenost. Le-ta pa se kaže na način, da posameznik začenja izpuščati druženje s prijatelji, igranje športov, opravljanje obveznosti, itd.<ref name=":7">{{Navedi splet|url=https://fightthenewdrug.org/who-does-porn-actually-hurt/|title=3 Problems With Saying “Watching Porn Doesn’t Actually Hurt Anyone”|date=20. 4. 2021|accessdate=1. 9. 2022|website=Fight The New Drug|publisher=Neznan avtor|last=Neznan avtor|first=Fight the New Drug}}</ref>, kar ga posledično začenja izolirati od svojih najdražjih. Napačno bi bilo sklepati, da je pornografija škodljiva samo v primeru, ko je posameznik z njo že zasvojen. Ker vse, kar delamo, vpliva na sinaptične povezave v naših možganih, in ko vedenje postane navada (in še ne zasvojenost), že spreminja percepcijo posameznika nase, na svoje bližnje in na svet kot tak<ref name=":3" /> . Poleg tega pornografija ne škoduje zgolj neposrednemu uporabniku, ampak tudi njegovemu partnerju<ref name=":8">{{Navedi splet|url=https://fightthenewdrug.org/how-porn-can-hurt-a-consumers-partner/|title=How Porn Can Hurt a Consumer’s Partner|date=23. 8. 2017|accessdate=1. 9. 2022|website=Fight The New Drug|publisher=Neznan avtor|last=Neznan avtor|first=Fight the New Drug}}</ref>. Verjetno redko kdo gleda pornografske vsebine z namenom, da bi škodoval svojim partnerjem. Raziskave pa kažejo, da imajo pornografski uporabniki nižje zadovoljstvo v odnosih<ref>{{Navedi splet|url=https://link.springer.com/article/10.1007/s10508-016-0770-y|title=Does Viewing Pornography Reduce Marital Quality Over Time? Evidence from Longitudinal Data|date=7. 5. 2016|accessdate=1. 9. 2022|website=SpringerLink|publisher=Samuel L.|last=Perry|first=Samuel L. Perry}}</ref>, manj so intimni s svojimi partnerji<ref>{{Navedi revijo|last=Park|first=Brian|last2=Wilson|first2=Gary|last3=Berger|first3=Jonathan|last4=Christman|first4=Matthew|last5=Reina|first5=Bryn|last6=Bishop|first6=Frank|last7=Klam|first7=Warren|last8=Doan|first8=Andrew|date=2016-08-05|title=Is Internet Pornography Causing Sexual Dysfunctions? A Review with Clinical Reports|url=http://www.mdpi.com/2076-328X/6/3/17|magazine=Behavioral Sciences|language=en|volume=6|issue=3|pages=17|doi=10.3390/bs6030017|issn=2076-328X}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Sun|first=Chyng|last2=Bridges|first2=Ana|last3=Johnson|first3=Jennifer A.|last4=Ezzell|first4=Matthew B.|date=maj 2016|title=Pornography and the Male Sexual Script: An Analysis of Consumption and Sexual Relations|url=http://link.springer.com/10.1007/s10508-014-0391-2|magazine=Archives of Sexual Behavior|language=en|volume=45|issue=4|pages=983–994|doi=10.1007/s10508-014-0391-2|issn=0004-0002}}</ref>, manj so zvesti v odnosih<ref>{{Navedi revijo|last=Park|first=Brian|last2=Wilson|first2=Gary|last3=Berger|first3=Jonathan|last4=Christman|first4=Matthew|last5=Reina|first5=Bryn|last6=Bishop|first6=Frank|last7=Klam|first7=Warren|last8=Doan|first8=Andrew|date=2016-08-05|title=Is Internet Pornography Causing Sexual Dysfunctions? A Review with Clinical Reports|url=http://www.mdpi.com/2076-328X/6/3/17|magazine=Behavioral Sciences|language=en|volume=6|issue=3|pages=17|doi=10.3390/bs6030017|issn=2076-328X}}</ref> <ref>{{Navedi revijo|last=Park|first=Brian|last2=Wilson|first2=Gary|last3=Berger|first3=Jonathan|last4=Christman|first4=Matthew|last5=Reina|first5=Bryn|last6=Bishop|first6=Frank|last7=Klam|first7=Warren|last8=Doan|first8=Andrew|date=2016-08-05|title=Is Internet Pornography Causing Sexual Dysfunctions? A Review with Clinical Reports|url=http://www.mdpi.com/2076-328X/6/3/17|magazine=Behavioral Sciences|language=en|volume=6|issue=3|pages=17|doi=10.3390/bs6030017|issn=2076-328X|pmc=5039517|pmid=27527226}}</ref>, manj so zadovoljni z romantičnim in spolnim življenjem<ref>{{Navedi revijo|last=Maddox|first=Amanda M.|last2=Rhoades|first2=Galena K.|last3=Markman|first3=Howard J.|date=april 2011|title=Viewing Sexually-Explicit Materials Alone or Together: Associations with Relationship Quality|url=http://link.springer.com/10.1007/s10508-009-9585-4|magazine=Archives of Sexual Behavior|language=en|volume=40|issue=2|pages=441–448|doi=10.1007/s10508-009-9585-4|issn=0004-0002|pmc=2891580|pmid=20039112}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Minarcik|first=Jenny|last2=Wetterneck|first2=Chad T.|last3=Short|first3=Mary B.|date=december 2016|title=The effects of sexually explicit material use on romantic relationship dynamics|url=https://akjournals.com/doi/10.1556/2006.5.2016.078|magazine=Journal of Behavioral Addictions|language=en|volume=5|issue=4|pages=700–707|doi=10.1556/2006.5.2016.078|issn=2062-5871|pmc=5370376|pmid=27784182}}</ref> in bolj je verjetno, da bodo svojega partnerja [[Prevara|prevarali]]<ref>{{Navedi revijo|last=Morgan|first=Elizabeth M.|date=november 2011|title=Associations between Young Adults' Use of Sexually Explicit Materials and Their Sexual Preferences, Behaviors, and Satisfaction|url=http://www.tandfonline.com/doi/abs/10.1080/00224499.2010.543960|magazine=Journal of Sex Research|language=en|volume=48|issue=6|pages=520–530|doi=10.1080/00224499.2010.543960|issn=0022-4499}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Braithwaite|first=Scott R.|last2=Coulson|first2=Gwen|last3=Keddington|first3=Krista|last4=Fincham|first4=Frank D.|date=januar 2015|title=The Influence of Pornography on Sexual Scripts and Hooking Up Among Emerging Adults in College|url=http://link.springer.com/10.1007/s10508-014-0351-x|magazine=Archives of Sexual Behavior|language=en|volume=44|issue=1|pages=111–123|doi=10.1007/s10508-014-0351-x|issn=0004-0002}}</ref>. Vse to pa je posledica sprememb v možganih tako še ne zasvojenih kot tudi že zasvojenih uporabnikov.
=== Nasilje nad pornografskimi igralci ===
Govorice, ki širijo mit, da so porno igralci plačani za svoje delo, da so se strinjali s tem, kar posnamejo v videu, da je vse dogovorjeno in pravično, je verjetno za nekatere res realnost, najdemo pa mnogo [[Pričevanje|pričevanj]], ki temu nasprotujejo.<ref>{{Navedi splet|url=https://fightthenewdrug.org/they-raped-me-at-gunpoint-true-stories-from-a-former-escort-and-porn-performer/|title=“My First Hardcore Scene Landed Me in the ER”: True Stories from an Ex-Porn Performer|date=28. 8. 2020|accessdate=1. 9. 2022|website=Fight the New Drug|publisher=Neznan avtor|last=Neznan avtor|first=Fight the New Drug}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://fightthenewdrug.org/girlsdoporn-survivors-sue-mindgeek/|title=50 “GirlsDoPorn” Sex Trafficking Survivors Sue Pornhub’s Parent Company for Profiting from Their Exploitation|date=16. 12. 2020|accessdate=1. 9. 2022|website=Fight The New Drug|publisher=Neznan avtor|last=Neznan avtor|first=Figth the New Drug}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://fightthenewdrug.org/10-porn-stars-speak-openly-about-their-most-popular-scenes/|title=10 Ex-Porn Performers Reveal the Brutal Truth Behind Their Most Popular Scenes|date=3. 12. 2020|accessdate=1. 9. 2022|website=Fight the New Drug|publisher=Neznan avtor|last=Neznan avtor|first=Fight The New Drug}}</ref> Te zgodbe odkrivajo, kakšne [[Zloraba položaja|zlorabe]], [[Posilstvo|posilstva]], neprostovoljna snemanja, razvrednotenja in ponižanja doživljajo pornografski igralci na sceni. Po pričevanjih nekdanjih pornografskih igralcev, pornografska industrija zlorablja<ref>{{Navedi splet|url=https://verilymag.com/2015/08/porn-industry-playboy-mansion-sex-trafficking-belle-knox-rashida-jones-holly-madison|title=The Porn Industry Is Abusive, and These Women Are Telling It Like It Is|date=5. 8. 2018|accessdate=1. 9. 2022|website=Verily|publisher=Mary Rose|last=Somarriba|first=Mary Rose Somarriba}}</ref> in izkorišča<ref>{{Navedi splet|url=https://www.complex.com/pop-culture/2018/10/porn-agent-from-hot-girls-wanted-faces-exploitation-allegations|title=Florida Porn Agent From ‘Hot Girls Wanted’ is Being Sued By Ex-Client For Exploitation|date=1. 10. 2018|accessdate=1. 9. 2022|website=Complex|publisher=Gavin|last=Evans|first=Gavin Evans|archive-date=2022-09-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20220901095956/https://www.complex.com/pop-culture/2018/10/porn-agent-from-hot-girls-wanted-faces-exploitation-allegations|url-status=dead}}</ref> svoje igralce, zahteva uprizarjanje nasilnih prizorov, ki igralcem niso po volji<ref>{{Navedi splet|url=https://jezebel.com/porn-actors-leigh-raven-and-riley-nixon-allege-abuse-v-1823677195|title=Porn Actors Leigh Raven and Riley Nixon Allege Abuse, Violence, and Boundary Violation on Set|date=3. 11. 2018|accessdate=1. 9. 2022|website=Jezebel|publisher=Tracy|last=Clark-Flory|first=Tracy Clark-Flory}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.bustle.com/p/notyourporn-is-the-campaign-fighting-to-get-non-consensual-content-removed-from-uk-porn-sites-18669297|title=#NotYourPorn Is The Campaign Fighting To Put An End To Revenge Porn In The UK|date=27. 8. 2019|accessdate=1. 9. 2022|website=Bustle|publisher=Alice|last=Broster|first=Alice Broster}}</ref>, snema posilstva<ref>{{Navedi splet|url=https://www.thedailybeast.com/a-famous-porn-star-claims-she-was-raped-on-set-will-she-receive-justice|title=A Famous Porn Star Claims She Was Raped On Set. Will She Receive Justice?|date=13. 4. 2017|accessdate=1. 9. 2022|website=Daily Best|publisher=Aurora|last=Snow|first=Aurora Snow}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.bbc.com/news/stories-51391981|title=‘I was raped at 14, and the video ended up on a porn site’|date=10. 2. 2020|accessdate=1. 9. 2022|website=BBC|publisher=Meghan|last=Mohan|first=Meghan Mohan}}</ref>, preprodaja svoje igralce<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rollingstone.com/culture/culture-news/porn-performers-accuse-top-agent-derek-hay-of-sex-abuse-trafficking-698337/|title=Four Porn Performers Accuse Top Agent Derek Hay of Sex Abuse, Trafficking|date=11. 7. 2018|accessdate=1. 9. 2022|website=Rolling Stone|publisher=Amelia|last=Mcdonell-Parry|first=Amelia Mcdonell-Parry}}</ref>, [[Trgovina z ljudmi|trguje s seksom]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.thedailybeast.com/feds-charge-shady-porn-company-girls-do-porn-with-sex-trafficking-after-22-women-come-forward|title=Feds Charge Shady Porn Company Girls Do Porn With Sex Trafficking After 22 Women Come Forward|date=10. 10. 2019|accessdate=1. 9. 2022|website=Daily Beast|publisher=Tarpley|last=Hitt|first=Trapley Hitt}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.dailywire.com/news/pornhub-under-fire-after-videos-of-rapes-sex-trafficking-victims-posted-to-site|title=Pornhub Under Fire After Videos Of Rapes, Sex Trafficking Victims Posted To Site|date=13. 2. 2020|accessdate=1. 9. 2022|website=Daily Wire|publisher=Paul|last=Bois|first=Paul Bois}}</ref>, s strani producentov in drugih (po navadi moških) sodelavcev so (po navadi ženske) igralke žrtve [[Spolni napad|spolnih napadov]]<ref>{{Navedi splet|url=https://edition.cnn.com/2015/12/01/entertainment/james-deen-rape-assault-allegations-feat/index.html|title=Porn star James Deen accused by women of rape, assault|date=2. 12. 2015|accessdate=1. 9. 2022|website=CNN entertainment|publisher=Emanuella|last=Grinberg|first=Emanuella Grinberg}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.buzzfeednews.com/article/arianelange/nikki-benz-porn-defamation-lawsuit-metoo#.ldPVz1Yg0Y|title=This Woman Says Authorities Doubted Her Sexual Assault Claim Because She Does Porn|date=25. 5. 2018|accessdate=1. 9. 2022|website=BuzzFeedNews|publisher=Ariane|last=Lange|first=Ariane Lange}}</ref>, mnogo igralcev je v pornografsko industrijo pripeljanih preko različnih [[Zvodnik|zvodnikov]]<ref name=":9">{{Navedi splet|url=https://nypost.com/2017/05/17/i-was-tricked-into-doing-porn/|title=I was tricked into doing porn|date=17. 5. 2017|accessdate=1. 9. 2022|website=New York Post|publisher=Neznan avtor|last=Neznan avtor|first=News.com.au}}</ref><ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://gizmodo.com/men-looking-for-anonymous-sex-reportedly-tricked-into-b-1827690421?rev=1531935551983|title=Men Looking for Anonymous Sex Reportedly Tricked Into Being Filmed for Porn Site|date=18. 7. 2018|accessdate=1. 9. 2022|website=Gizmodo|publisher=Jennings|last=Brown|first=Jennings Brown}}</ref> ali pa sploh niso vedeli, da so se njihovi posnetki pojavili na pornografskih straneh<ref name=":9" /><ref name=":10" />. Ker je spekter izkoriščanja v pornografski industriji tako širok in ker je to izkoriščanje zamaskirano, je iz uporabnikovega vidika skoraj nemogoče presoditi, kdaj je igralec svobodno in prostovoljno privolil v uprizorjeni akt.
=== Popačen pogled na spolni odnos in spolnost ===
Medtem ko je [[spolni odnos]] naraven, je pornografija zrežiran produkt. Težava z načinom zadovoljevanja svojih spolnih potreb zaradi gledanja pornografije je v tem, da pornografija popači gledalčev pogled na spolnost, [[intimnost]], [[Samopodoba|samopodobo]]''',''' spolni odnos<ref>{{Navedi splet|url=https://mediasmarts.ca/digital-media-literacy/media-issues/body-image/body-image-%E2%80%93-boys|title=Body Image – Boys|date=26. 4. 2021|accessdate=1. 9. 2022|website=Media Smart|publisher=Neznan avtor|last=Neznan avtor|first=Neznan avtor|archive-date=2022-09-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20220901100011/https://mediasmarts.ca/digital-media-literacy/media-issues/body-image/body-image-%E2%80%93-boys|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://indianexpress.com/article/lifestyle/life-style/porn-addiction-hampers-male-sexual-performance-study/|title=Porn addiction hampers male sexual performance: Study|date=14. 12. 2012|accessdate=1. 9. 2022|website=The Indian Express|publisher=Neznan avtor|last=Neznan avtor|first=Indo-Asian News Service}}</ref>''',''' romantične odnose<ref>{{Navedi revijo|last=Hilton|first=Donald L.|date=januar 2013|title=Pornography addiction – a supranormal stimulus considered in the context of neuroplasticity|url=https://www.tandfonline.com/doi/full/10.3402/snp.v3i0.20767|magazine=Socioaffective Neuroscience & Psychology|language=en|volume=3|issue=1|pages=20767|doi=10.3402/snp.v3i0.20767|issn=2000-9011|pmc=3960020|pmid=24693354}}</ref>, poleg tega so raziskave<ref>{{Navedi revijo|last=Szymanski|first=Dawn M.|last2=Stewart-Richardson|first2=Destin N.|date=2014-01-01|title=Psychological, Relational, and Sexual Correlates of Pornography Use on Young Adult Heterosexual Men in Romantic Relationships|url=http://men.sagepub.com/lookup/doi/10.3149/jms.2201.64|magazine=The Journal of Men's Studies|volume=22|issue=1|pages=64–82|doi=10.3149/jms.2201.64|issn=1060-8265}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> pokazale tudi manjše spolno zadovoljstvo, večje izogibanje v odnosih in več [[Anskiozna navezanost|anksiozne navezanosti]] tako med hetero- kot homoseksualnimi posamezniki. Sodobne raziskave tako obsojajo pogled na pornografijo, da ta pomaga pri spolnem življenju posameznika, para in odnosa. Dejstvo je, da je pornografija narejena za zabavo in ne za izobraževanje<ref>{{Navedi splet|url=https://fightthenewdrug.org/3-most-popular-claims-that-porn-is-good-for-you/.|title=3 Common Misconceptions About Porn and Sexual Health|date=24. 8. 2022|accessdate=1. 9. 2022|website=Fight The New Drug|publisher=Neznan avtor|last=Neznan avtor|first=Fight The New Drug}}</ref>. Res je, da se lahko marsikaj naučimo ob tem, ko opazujemo druge, vendar če je to pornografski video posnetek, pri katerih je v večini uprizorjen nasilen spolni odnos, ta pa zamaskiran na način, da v 95 % pornografski igralec na nasilje odgovori z užitkom<ref name=":1" />, gledalec dobi napačno informacijo o tem, kaj pomeni spolni odnos. Gledalec, sploh če je to mlajši uporabnik, dobi sporočilo, da sta nasilje in spolni odnos med seboj povezana<ref name=":1" />. Najbolj obsežna raziskava<ref>{{Navedi revijo|last=Vera-Gray|first=Fiona|last2=McGlynn|first2=Clare|last3=Kureshi|first3=Ibad|last4=Butterby|first4=Kate|date=2021-09-02|title=Sexual violence as a sexual script in mainstream online pornography|url=https://academic.oup.com/bjc/article/61/5/1243/6208896|magazine=The British Journal of Criminology|language=en|volume=61|issue=5|pages=1243–1260|doi=10.1093/bjc/azab035|issn=0007-0955}}</ref> o pornografskih vsebinah do sedaj, ki so jo objavili aprila 2021, je v času šestih mesecev analizirala tri najbolj popularne porno spletne strani – Pornhub, [[XVideo]] in [[XHamster]] – in dokazala, da en od osmih video vsebin že v naslovu videa opisuje spolno nasilna dejanja. V svetu pornografije [[Nasilje nad ženskami|nasilje]] ni zgolj stranski produkt ali <nowiki>''nesreča''</nowiki> scenarija, ampak je sam cilj vsebine, kar dokazujeta dve nedavni raziskavi<ref name=":1" /><ref name=":2" />. Pri tem gre za razvrednotenje človeka, v 94 % gre za ženske porno igralko<ref name=":11">{{Navedi splet|url=https://fightthenewdrug.org/study-evaluated-7430-videos-on-mainstream-porn-sites-found-aggression/|title=This Study Evaluated 7,430 Porn Videos and Found Women Receive 97% of Physically Aggressive Acts in Porn|date=16. 2. 2021|accessdate=1. 9. 2022|website=Fight The New Drug|publisher=Neznan avtor|last=Neznan avtor|first=Fight The New Drug}}</ref>, saj se ravno nad njimi izvaja največ nasilja. Pornografija tako ni mesto, kjer bi se lahko posameznik učil, kaj pomeni spolni odnos, ampak je bolj mesto, kjer se posameznik nauči, kaj spolni odnos ni. Pri tem pa pride do težave, da gledalec tega ne prepoznava na tak način, kar pomeni, da ga vodi v popačeno sliko spolnega odnosa, vrednotenja svojega in nasprotnega spola in tudi popačeno sliko samega sebe<ref name=":11" />.
=== Popačen pogled na partnerja ===
Zaradi vpliva gledanja pornografije na možgane in sprememb, ki nastanejo v možganih, lahko postanejo uporabniki pornografije veliko manj zainteresirani za spolni odnos s svojimi partnerji<ref name=":8" />. Razlog je v tem, da so uporabniki naučeni, da je njihov partner tako vizualno popoln, kot je v posnetku porno igralec ali igralka, da so vedno pripravljeni na spolni odnos, da so vedno pripravljeni zadovoljiti vsako željo uporabnika, da ne potrebujejo nobenega premora in da partnerji sami nimajo svojih želja. To vodi v nezadovoljstvo v odnosu, partner ima lahko občutek, da ni dovolj dober, da ni dovolj [[Privlačnost|privlačen]] ali pa da ne bo moral nikoli zadovoljiti potreb svojega partnerja<ref name=":7" />. [[Motnja erekcije|Motnja erekcije ali erektilna diskunfija]] postaja tudi vedno večja težava vedno večjega števila moških, ki so uporabniki pornografije<ref>{{Navedi revijo|last=Park|first=Brian|last2=Wilson|first2=Gary|last3=Berger|first3=Jonathan|last4=Christman|first4=Matthew|last5=Reina|first5=Bryn|last6=Bishop|first6=Frank|last7=Klam|first7=Warren|last8=Doan|first8=Andrew|date=2016-08-05|title=Is Internet Pornography Causing Sexual Dysfunctions? A Review with Clinical Reports|url=http://www.mdpi.com/2076-328X/6/3/17|magazine=Behavioral Sciences|language=en|volume=6|issue=3|pages=17|doi=10.3390/bs6030017|issn=2076-328X|pmc=5039517|pmid=27527226}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Sun|first=Chyng|last2=Bridges|first2=Ana|last3=Johnson|first3=Jennifer A.|last4=Ezzell|first4=Matthew B.|date=maj 2016|title=Pornography and the Male Sexual Script: An Analysis of Consumption and Sexual Relations|url=http://link.springer.com/10.1007/s10508-014-0391-2|magazine=Archives of Sexual Behavior|language=en|volume=45|issue=4|pages=983–994|doi=10.1007/s10508-014-0391-2|issn=0004-0002}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Love|first=Todd|last2=Laier|first2=Christian|last3=Brand|first3=Matthias|last4=Hatch|first4=Linda|last5=Hajela|first5=Raju|date=2015-09-18|title=Neuroscience of Internet Pornography Addiction: A Review and Update|url=http://www.mdpi.com/2076-328X/5/3/388|magazine=Behavioral Sciences|language=en|volume=5|issue=3|pages=388–433|doi=10.3390/bs5030388|issn=2076-328X|pmc=4600144|pmid=26393658}}</ref>.
== Katoliški pogled na pornografijo ==
[[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška Cerkev]] pornografijo in celotno pornografsko industrijo strogo obsoja in pravi, da ne more biti nikoli upravičena in da je vedno napačna. Svoje temelje postavlja v [[Sveto pismo]] in v [[Katekizem Katoliške Cerkve]]. Svoje stališče argumentira iz samega izvira [[Dostojanstvo|dostojanstva]] moškega in ženske, vrednotenja telesa, poklicanosti k daritveni ljubezni, vrednotenja spolnosti in spolnih želja in prakticiranja čistosti<ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://www.usccb.org/issues-and-action/human-life-and-dignity/pornography/upload/Create-in-Me-a-Clean-Heart-Statement-on-Pornography.pdf|title=Create in Me a Clean Heart - A Pastoral Response to Pornography|date=2015|accessdate=1. 9. 2022|website=USCCB|publisher=Ameriški katoliški škofje|last=Ameriški katoliški škofje|first=Ameriški katoliški škofje}}</ref>.
Katekizem Katoliške Cerkve opredeljuje pornografijo sledeče:<blockquote>''<nowiki>''</nowiki>Pornografija je v tem, da dejanska ali simulirana spolna dejanja iztrgajo iz intimnosti partnerjev in jih premišljeno razkazuje tretjim osebam. Pornografija žali čistost, ker pači naravo zakonskega dejanja, ki je intimno podarjanje zakoncev drugega drugemu. Pornografija je huda kršitev dostojanstva tistih, ki se ji predajajo (igralci, trgovci, občinstvo), kajti tu vsakdo postane za drugega predmet odurne naslade in nedovoljenega dobička. Ene in druge potegne v slepilo nekega izumetničenega sveta.''<nowiki>''</nowiki> (KKC 2354)<ref name=":12" /></blockquote>
== Sklici ==
{{sklici|2}}
== Nadaljnje branje ==
* Solano, Ingrid, Eaton, R. Nicholas in O<nowiki>'Leary, Daniel K (2018). ''Pornography Consumption, Modality and Function in a Large Internet Sample.''</nowiki> PubMed. 25. oktober. 10.1080/00224499.2018.1532488.
* McCormack, Mark in Wignall, Liam (2017). <nowiki>''</nowiki>Enjoyment, Exploration and Education: Understanding the Consumption of Pornography among Young Men with Non-Exclusive Sexual Orientations<nowiki>''</nowiki>. SAGE. 23. feburar. DOI: 10.1177/0038038516629909.
* Hilton, D. L. (2013)''. Pornography Addiction—A Supranormal Stimulus Considered in the Context of Neuroplasticity''. Socioaffective Neuroscience & Psychology 3:20767. doi: 0.3402/snp.v3i0.20767.
* Perry, S. (2016). <nowiki>''</nowiki>Does Viewing Pornography Reduce Marital Quality Over Time? Evidence From Longitudinal Data.<nowiki>''</nowiki> Archives Of Sexual Behavior, 46(2), 549-559. Doi: 10.1007/s10508-016-0770-y.
* Park, B. Y., et al. (2016). <nowiki>''</nowiki>Is internet Pornography Causing Sexual Dysunction? A Review with Clinical Reports.<nowiki>''</nowiki> Behavioral Sciences, 6, 17. doi: 10.3390/bs6030017.
* Sun, C., Bridges, A., Johnason, J., Ezzell, M., (2014). <nowiki>''</nowiki>Pornography and the Male Sexual Script: An Analysis of Consumption and Sexual Relations.<nowiki>''</nowiki> Archives of Sexual Behavior, 45, 1-12. doi: 10.1007/s10508-014-0391-2.
* Maddox, A. M., Rhoades, G. K., & Markman, H. J. (2011). <nowiki>''</nowiki>Viewing Sexually-Explicit Materials Alone or Together: Associations with Relationship Quality.<nowiki>''</nowiki> Archives of Sexual Behavior, 40(2), 441-448. doi: 10.1007/s10508-009-9585-4.
* Minarcik, J., Wetterneck, C. T., & Short, M. B. (2016). <nowiki>''</nowiki>The effects of sexually explicit material use on romantic relationship dynamics.<nowiki>''</nowiki> Journal of Behavioral Addictions, 5(4) 700-707. doi: 10.1556/2006.5.2016.078.
* Morgan, E. M. (2011). <nowiki>''</nowiki>Associations between Young Adults’ Use of Sexually Explicit Materials and Their Sexual Preferences<nowiki>''</nowiki>. Behaviors, and Satisfaction. Journal of Sex Research, 48(6), 520-530. doi: 10.1080/00224499.2010.543960.
* Braithwaite, S. R., Coulson, G., Keddington, K., & Fincham, F. D. (2015). <nowiki>''</nowiki>The influence of pornography on sexual scripts and hooking up among emerging adults in college.<nowiki>''</nowiki> Archives of Sexual Behavior, 44(1), 111-123. doi: 10.1007/s10508-014-0351-x.
* Szymanski, M. D. in Stewart-Richardson, D. N. (2014). <nowiki>''</nowiki> Psychological, Relational, and Sexual Correlates of Pornography Use on Young Adult Heterosexual Men in Romantic Relationships.<nowiki>''</nowiki> SAGE. 1. januar. DOI: 10.3149/jms.2201.64.
* Vera-Gray, F., McGlynn, C., Kureshi, I. in Butterby, K. (2021). <nowiki>''</nowiki>Sexual violence as a sexual script in mainstream online pornography.<nowiki>''</nowiki> The British Journal of Criminology. 4. april. DOI: 10.1093/bjc/azab035.
* Love, T., Laier, C., Brand, M., Hatch, L., & Hajela, R. (2015). <nowiki>''</nowiki>Neuroscience of Internet Pornography Addiction: A Review and Update<nowiki>''</nowiki>. Behavioral Sciences, 5(3), 388-433. doi: 10.3390/bs5030388.
* USCCB Committee on Laity, Marriage, Family Life and Youth. 2015. ''Create in Me a Clean Heart: A Pastoral Response to Pornography Use''. Brez kraja: s.n.
== Viri ==
* <nowiki>''</nowiki>Fight The New Drug.<nowiki>''</nowiki> Fight The New Drug. (Pridobitev podatkov: 1. 9. 2022). [https://fightthenewdrug.org. https://fightthenewdrug.org.]
* <nowiki>''</nowiki>SpringerLink<nowiki>''</nowiki>. SpringerLink. (Pridobitev podatkoc: 1. 9. 2022). https://link.springer.com/shop/springer/titles/en-gb/?gclid=CjwKCAjwsMGYBhAEEiwAGUXJaX1Z4pAGCtZaaODgbbMU1D1x4-ls1OWP_8rgvopwmzjGeHeCimLJBhoCzQYQAvD_BwE
* <nowiki>''</nowiki>Britannica Encyclopedia<nowiki>''</nowiki>. Encyclopedia Britannica, INC. (Pridobitev podatkov: 1. 9. 2022). https://www.britannica.com/
* <nowiki>''</nowiki>PubMed<nowiki>''</nowiki>. National Libraray of Medicine. (Pridobitev podatkov: 1. 9. 2022). https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/
* <nowiki>''</nowiki>Sage<nowiki>''</nowiki>. SAGE Journals. (Pridobitev podatkov: 1. 9. 2022). https://journals.sagepub.com/
* <nowiki>''</nowiki>Taylor and Francis Online<nowiki>''</nowiki>. Taylor and Francis Online. (Pridobitev podatkov: 1. 9. 2022). https://www.tandfonline.com/
== Zunanje povezave ==
* Spletna stran Fight the New Drug: https://fightthenewdrug.org/about/
* Youtube posnetek <nowiki>''</nowiki>Women Struggle With Pornography Too<nowiki>''</nowiki>: https://www.youtube.com/watch?v=LFtn6oaY7iQ
* Teologija telesa: http://www.theologyofthebody.net/
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Pornografija| ]]
ctnpncuwib3nn4m1prde47wfmsp860o
6739512
6739510
2026-08-19T17:21:23Z
Yerpo
8417
razveljavljenih 5 redakcij od [[Special:Diff/6739503|6739503]] do [[Special:Diff/6739510|6739510]] - rvv
6739512
wikitext
text/x-wiki
{{podoben-eseju|datum=avgust 2022}}
[[Slika:Porn actors audition room by David Shankbone.jpg|sličica|Studio za avdicije za pornoigralce v New York-u]]
{{pristransko|datum=avgust 2022}}
'''Pornografija''' ([[grščina|grško]] ''porne'': vlačuga, prostitutka, ''grafi'': pisava) je prikazovanje [[spolnost]]i z namenom [[Spolno vzburjenje|spolnega vzburjenja]]. Pornografijo najdemo v različnih oblikah: [[Animacija|animacije]], [[Slika|slike]], [[Film|filmi]], [[Video|videi]], [[pisana dela]], [[Videoigra|video igrice]], [[Občilo|mediji]]. Sam izraz ne zajema javnih predstav, kot so seks šovi in striptizete. Danes primarno obliko pornografije predstavljajo pornografske zvezde, ki pozirajo za pornografske slike in ki sodelujejo v pornografskih filmih in videih. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.britannica.com/topic/pornography|title=Pornography|date=17. 8. 2022|accessdate=1. 9. 2022|website=Britannica|publisher=John Philip|last=Jenkins|first=John Philip Jenkins}}</ref>
=== Uporabniki pornografije ===
Na splošno je sprejeto, da so moški pretežni uporabniki pornografije. V tem [[Diskurz|diskurzu]] pa se pogosto ženske izključi z miselnostjo, da žensko populacijo pornografija ne zadene toliko oz. zanjo pretežno sploh ni relevantna. Raziskava iz leta 2018<ref>{{cite journal | last=Solano | first=Ingrid | last2=Eaton | first2=Nicholas R. | last3=O’Leary | first3=K. Daniel | title=Pornography Consumption, Modality and Function in a Large Internet Sample | journal=The Journal of Sex Research | volume=57 | issue=1 | date=2018-10-25 | doi=10.1080/00224499.2018.1532488 | pages=92–103 |pmid=30358432| issn=0022-4499 }}</ref> in letno poročilo iz leta 2019<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://fightthenewdrug.org/2019-pornhub-annual-report/|title=Pornhub's Annual Report: Can you guess 2019's Top Searched Porn Terms?|date=17. 12. 2019|accessdate=1. 9. 2022|website=Fight the New Drug|publisher=Fight the New Drug}}</ref> pa predstavljata drugačna [[Dejstvo|dejstva]]. Med drugim so želeli ugotoviti, koliko [[Moški|moških]] in koliko [[Ženska|žensk]] gleda pornografijo. Izmed 1415 anketiranih se jih je v raziskavi iz leta 2018 556 opredelilo za moške in 836 za ženske, od tega jih kar 91,5 % moških in 60,2 % žensk gleda pornografijo. Čeprav je procent pri moških večji, ne izpodbije dejstva, da je več kot polovica žensk tudi podvržena pornografiji. V letnem poročilu spletne strani [[Pornhub]] iz leta 2019 so ugotovili, da je vsaka tretja uporabnica ženska.
Poleg tega bi bilo tudi napačno sklepati, da so uporabniki pornografije zgolj odrasli (polnoletni) moški in ženske. Od leta 2008 do 2011 se je izpostavljenost pornografskim vsebinam otrokom mlajšim od trinajst let povečala iz 14 % na 49 %.<ref name=":1">{{Navedi splet |title=Dr. John Foubert, Ph.D. Interview |url=https://vimeo.com/190576748 |via=Vimeo|date=7. 11. 2016 |work=Truth about porn}}</ref><ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://fightthenewdrug.org/why-consuming-porn-is-an-escalating-behavior/|title=Why Consuming Porn is an Escalating Behaviour|date=23. 8. 2017|accessdate=1. 9. 2022|website=Fight The New Drug|publisher=Fight The New Drug|last=Neznan avtor|first=Neznan avtor}}</ref> Razlog za ta skok je vsenavzočnost [[Pametni telefon|pametnih telefonov]]. Ta generacija otrok ima največji dostop do pornografije, kot ga je kadarkoli imel kdorkoli v zgodovini človeštva.<ref name=":1" /> Problematika pornografije torej ni osredotočena zgolj na odrasle moške in ženske in napačno bi jo bilo obravnavati zgolj v okviru odraslih uporabnikov, zato je ključno, da se v celoten diskurz vključi celotno populacijo ljudi.
== Legalnost ==
Zakon v [[Slovenija|Sloveniji]]: Prikazovanje in izdelava pornografskega gradiva sta kaznivo dejanje, ki ga stori, kdor osebi, mlajši od 15 let proda, prikaže ali z javnim razstavljanjem ali kako drugače omogoči, da so ji dostopni spisi, slike, avdiovizualni ali drugi predmeti pornografske vsebine, ali ji prikaže pornografsko predstavo. Kaznivo dejanje stori tudi, kdor zlorabi mladoletno osebo za izdelavo slik, avdiovizualnih ali drugih predmetov pornografske vsebine ali jo uporabi za pornografsko predstavo.<ref>{{Navedi splet|title=Prijava|url=https://zakonodaja.com/uporabnik/prijava?t=bbr&r=uua,adr&d=0&uui=1662132275|website=zakonodaja.com|accessdate=2022-09-02|archive-date=2024-05-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20240509143015/https://zakonodaja.com/uporabnik/prijava?t=bbr&r=uua,adr&d=0&uui=1662132275|url-status=dead}}</ref>
== Nevroznanstveni pogled na pornografijo ==
[[Slika:Pompeii - Casa del Centenario - Cubiculum - detail.jpg|sličica|Erotična poslikava v [[Pompeji|Pompejih]]]]
Z znanstvenega vidika lahko k pornografiji pristopamo iz različnih smeri. Nekatere znanstvene raziskave kažejo, da je pornografija za posameznika koristna in uporabna, druge (in teh je vedno več) pa, da je za posameznika škodljiva in nevarna. Če pogledamo na pornografijo s strogo nevroznanstvenega vidika, ima gledanje pornografskih vsebin resne posledice na [[Možgani|možgane]].{{Cn}}
Naši možgani so [[Nevroplastičnost|nevroplastični]], kar pomeni, da se neprestano spreminjajo z namenom, da bi se lahko čim boljše prilagodili okolju, da bi se lahko čim več stvari naučili in tako opravljali življenjske naloge kar se da efektivno. Vendar pri supernormalnih stimulacijah možganov, kot ga povzroča gledanje pornografije, le-te postanejo sprožilci opaznih sprememb, ki lahko negativno vplivajo na naše življenje. Nevroplastičnost v njenem najosnovnejšem pomenu besede pomeni zmožnost možganov, da se spreminjajo. Ko smo se učili voziti kolo, so se morali možgani fizično spremeniti in prilagoditi novim sposobnostim, ki smo jih želeli osvojiti. Ko sodelujemo v neki aktivnosti, ki je po možnosti prijetna in jo skozi rutino ponavljamo, se naši možgani začnejo spreminjati na način, da bodo naslednjič, ko bomo opravljali to aktivnost, boljši in bolj spretni. Tako naši možgani vzpostavljajo nove [[sinaptične povezave]], ki s ponovitvami aktivnosti postajajo vedno močnejše. Ko so enkrat vzpostavljene, lahko postanejo zelo dolge, dolgotrajne in vzdržljive. Tako se lahko vedno znova v določeni obliki vrnemo k spretnostim, kot je vožnja kolesa, igranje instrumentov, ki smo se jih naučili pred leti in jih nekaj časa nismo ponavljali, pa se bomo vseeno (če ne v celoti pa vsaj do neke mere spomnili), kako voziti kolo ali igrati instrument. Enak proces pa se odvija tudi, če prakticiramo nezdrave navade. Če uporabnik v določenem ritmu in navadi gleda pornografijo, se njegovi možgani začnejo spreminjati in vzpostavljati povezave, na katerih želijo biti možgani čim boljši in čim bolj spretni. Posledica tega je, da začne posameznik hrepeneti po večji količini in bolj [[Hardcore|hard core]] pornografskih vsebinah. Tako lahko gledanje pornografije vodi v [[Obsesivno–kompulzivna motnja|kompulzivno]] hrepenenje in vedenje, ki je podobno [[Zloraba substanc|zlorabi substanc]], le-to pa lahko vodi v [[zasvojenost]].<ref name=":3">{{Navedi splet|url=https://fightthenewdrug.org/how-porn-can-change-the-brain/|title=How Porn Can Change The Brain|date=n.d.|accessdate=1. 9. 2022|website=Fight The New Drug|publisher=Fight The New Drug|first=Neznan avtor|last=Neznan avtor}}</ref>
== Prednosti pornografije ==
[[Slika:Hentai manga in Japan 002.jpg|sličica|Erotični stripi (Hentai manga) na Japonskem]]
[[Pornografska industrija]] se je do danes že močno razvejala, kar lahko vidimo samo iz dostopnosti internetnih brskalnikov in poplavo pornografskih strani. Med tem ko se industrija širi in imajo do nje dostop vedno večje število [[otrok]]<ref name=":1" />, obstajajo v javnem diskurzu različna mnenja o tem, ali je pornografija dobra za posameznika ali ne.
Na več spletnih straneh je govora o prednostih pornografije in njenih dobrih učinkih na posameznikovo življenje. Ta članek<ref>{{Navedi splet|url=https://www.realclearscience.com/blog/2012/01/the-upside-of-pornography.html|title=The Positive Side of Pornography|date=18. 1. 2012|accessdate=1. 9. 2022|website=Real Clear Science|publisher=Ross|last=Pomeroy|first=Ross Pomeroy}}</ref> govori o tem, kako lahko gledanje pornografskih vsebin izboljša posameznikovo [[zdravje]], saj med drugim [[samozadovoljevanje]] manjša raven [[stres|stresa]]. Zagovarja zastonj pornografske spletne vsebine, saj te omogočajo, da gledalec nima pravega spolnega odnosa, kar pomeni manj priprav zanj in več prostora za [[Domišljija|domišljijo]], hkrati pa preprečuje [[Najstniška nosečnost|najstniško nosečnost]]. Pornografija naj bi po mnenju avtorja spodbujala sprejemanje samega sebe in svobodno odkrivanje svoje [[Spolnost|spolnosti]], pripomogla naj bi k boljšim [[Romantični odnos|romantičnim odnosom]], saj gledalcu z njihovo domišljijo pomagajo odkrivati, kaj vse že obstaja in je tako pomemben spolno [[edukativni vir]] za posameznika in pare. Pornografija naj bi zmanjšala [[Agresija|agresijo]] in izboljša [[libido]] gledalca. Sploh, pa dodaja, je pornografija pomembna, ker zadošča vsakim specifičnim potrebam posameznika, nobena želja, domišljija ali [[Fetišizem|fetiš]] ni izpuščen, kar omogoča gradnjo skupnosti isto mislečih oz. ljudi, ki jih vzburjajo iste stvari ali isti ljudje. Na internetu najdemo tudi več člankov in raziskav<ref name=":4">{{Navedi splet|url=https://www.psychologytoday.com/us/blog/homo-consumericus/201001/pornography-beneficial-or-detrimental|title=Pornography: Beneficial or Determinental? It turns out pornography may be good for you|date=22. 1. 2010|accessdate=1. 9. 2022|website=Psychology Today|publisher=Gad|last=Seed|first=Gad Seed}}</ref><ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://journals.sagepub.com/doi/10.1177/0038038516629909|title=Enjoyment, Exploration and Education: Understanding the Consumption of Pornography among Young Men with Non-Exclusive Sexual Orientations|date=23. 2. 2017|accessdate=1. 9. 2022|website=SAGE|publisher=Mark|last=McCormack|first=Liam Wignall}}</ref><ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://www.dailydot.com/nsfw/guides/porn-benefits/|title=11 unexpected benefits of watching porn|date=16. 7. 2020|accessdate=1. 9. 2022|website=Daily Dot|publisher=EJ|last=Dickson|first=Kristen Hubby, Nico Lang}}</ref>, ki govorijo v prid temu, da ima pornografija pozitiven vpliv na posameznika in na odnose in ki bi lahko zgornji članek označili za verodostojnega. Kdor je proti pornografiji, jih navadno ljudje, ki so za pornografijo, označijo kot [[Ideologija|ideologe]], ki izhajajo iz [[Fanatik|fanatičnih]] [[Vresko prepričanje|verskih prepričanj]] in za katerimi ne stojijo znanstveni dokazi<ref name=":0" />. Pro-pornografske znanstvenike pa znotraj te tematike zanima predvsem [[holističen pristop]] do pornografije<ref name=":4" /><ref name=":5" /><ref name=":6" />. Priznavajo, da ima pornografija <nowiki>''stranske učinke''</nowiki>, vendar želijo nanjo gledati tudi iz pozitivne perspektive. Bazen znanstvenih raziskovanj, ki se osredotočajo na stranske učinke in škodljivosti pornografije, se veča in tako z dokazi in pričevanji bivših pornografskih zvezd razkriva pornografsko industrijo.
== Slabosti pornografije ==
Medtem ko najdemo na spletu [[Argument|argumente]] za pornografijo, najdemo tudi veliko argumentov proti pornografiji. [[Nereligiozna]], [[Neprofitna organizacija|neprofitna]], [[nevladna organizacija]] '''Fight The New Drug'''<ref>{{Navedi splet|url=https://fightthenewdrug.org/|title=Fight The New Drug|date=2022|accessdate=1. 9. 2022|website=Fight The New Drug|publisher=Fight the New Drug|last=Fight the New Drug|first=Fight the New Drug}}</ref>, ki želi ozavestiti javnost o pornografiji na podlagi znanosti, dejstev in osebnih pričevanj, tako navaja veliko [[Mit|mitov]] in zmot, ki vodijo družbo v vrednotenje pornografije kot dobre in koristne za posameznika in par.
=== Možnost zasvojitve ===
Zaradi specifičnega vpliva<ref name=":3" />, ki ga ima gledanje pornografskih vsebin na možgane gledalca, lahko to vedenje postane kompulzivno in v ekstremnih primerih pelje tudi do zasvojenosti<ref>{{Navedi splet|url=https://fightthenewdrug.org/how-porn-affects-the-brain-like-a-drug/|title=How Porn Can Affect The Brain Like A Drug|date=23. 8. 2017|accessdate=1. 9. 2022|website=Fight The New Drug|publisher=Fight The New Drug|last=Neznan avtor|first=Neznan avtor}}</ref> kar povzroči [[hormon]] [[dopamin]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.tandfonline.com/doi/full/10.3402/snp.v3i0.20767|title=Pornography addiction – a supranormal stimulus considered in the context of neuroplasticity|date=19. 7. 2013|accessdate=1. 9. 2022|website=Taylor and Francis Online|publisher=Donald L.|last=Hilton Jr.|first=Donald L. Hilton Jr.}}</ref>. Ta hormon in rutina gledanja pornografije posameznika vedno bolj vodi v ponavljanje vedenja z namenom doseganja istega učinka, kar vodi v zasvojenost. Le-ta pa se kaže na način, da posameznik začenja izpuščati druženje s prijatelji, igranje športov, opravljanje obveznosti, itd.<ref name=":7">{{Navedi splet|url=https://fightthenewdrug.org/who-does-porn-actually-hurt/|title=3 Problems With Saying “Watching Porn Doesn’t Actually Hurt Anyone”|date=20. 4. 2021|accessdate=1. 9. 2022|website=Fight The New Drug|publisher=Neznan avtor|last=Neznan avtor|first=Fight the New Drug}}</ref>, kar ga posledično začenja izolirati od svojih najdražjih. Napačno bi bilo sklepati, da je pornografija škodljiva samo v primeru, ko je posameznik z njo že zasvojen. Ker vse, kar delamo, vpliva na sinaptične povezave v naših možganih, in ko vedenje postane navada (in še ne zasvojenost), že spreminja percepcijo posameznika nase, na svoje bližnje in na svet kot tak<ref name=":3" /> . Poleg tega pornografija ne škoduje zgolj neposrednemu uporabniku, ampak tudi njegovemu partnerju<ref name=":8">{{Navedi splet|url=https://fightthenewdrug.org/how-porn-can-hurt-a-consumers-partner/|title=How Porn Can Hurt a Consumer’s Partner|date=23. 8. 2017|accessdate=1. 9. 2022|website=Fight The New Drug|publisher=Neznan avtor|last=Neznan avtor|first=Fight the New Drug}}</ref>. Verjetno redko kdo gleda pornografske vsebine z namenom, da bi škodoval svojim partnerjem. Raziskave pa kažejo, da imajo pornografski uporabniki nižje zadovoljstvo v odnosih<ref>{{Navedi splet|url=https://link.springer.com/article/10.1007/s10508-016-0770-y|title=Does Viewing Pornography Reduce Marital Quality Over Time? Evidence from Longitudinal Data|date=7. 5. 2016|accessdate=1. 9. 2022|website=SpringerLink|publisher=Samuel L.|last=Perry|first=Samuel L. Perry}}</ref>, manj so intimni s svojimi partnerji<ref>{{Navedi revijo|last=Park|first=Brian|last2=Wilson|first2=Gary|last3=Berger|first3=Jonathan|last4=Christman|first4=Matthew|last5=Reina|first5=Bryn|last6=Bishop|first6=Frank|last7=Klam|first7=Warren|last8=Doan|first8=Andrew|date=2016-08-05|title=Is Internet Pornography Causing Sexual Dysfunctions? A Review with Clinical Reports|url=http://www.mdpi.com/2076-328X/6/3/17|magazine=Behavioral Sciences|language=en|volume=6|issue=3|pages=17|doi=10.3390/bs6030017|issn=2076-328X}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Sun|first=Chyng|last2=Bridges|first2=Ana|last3=Johnson|first3=Jennifer A.|last4=Ezzell|first4=Matthew B.|date=maj 2016|title=Pornography and the Male Sexual Script: An Analysis of Consumption and Sexual Relations|url=http://link.springer.com/10.1007/s10508-014-0391-2|magazine=Archives of Sexual Behavior|language=en|volume=45|issue=4|pages=983–994|doi=10.1007/s10508-014-0391-2|issn=0004-0002}}</ref>, manj so zvesti v odnosih<ref>{{Navedi revijo|last=Park|first=Brian|last2=Wilson|first2=Gary|last3=Berger|first3=Jonathan|last4=Christman|first4=Matthew|last5=Reina|first5=Bryn|last6=Bishop|first6=Frank|last7=Klam|first7=Warren|last8=Doan|first8=Andrew|date=2016-08-05|title=Is Internet Pornography Causing Sexual Dysfunctions? A Review with Clinical Reports|url=http://www.mdpi.com/2076-328X/6/3/17|magazine=Behavioral Sciences|language=en|volume=6|issue=3|pages=17|doi=10.3390/bs6030017|issn=2076-328X}}</ref> <ref>{{Navedi revijo|last=Park|first=Brian|last2=Wilson|first2=Gary|last3=Berger|first3=Jonathan|last4=Christman|first4=Matthew|last5=Reina|first5=Bryn|last6=Bishop|first6=Frank|last7=Klam|first7=Warren|last8=Doan|first8=Andrew|date=2016-08-05|title=Is Internet Pornography Causing Sexual Dysfunctions? A Review with Clinical Reports|url=http://www.mdpi.com/2076-328X/6/3/17|magazine=Behavioral Sciences|language=en|volume=6|issue=3|pages=17|doi=10.3390/bs6030017|issn=2076-328X|pmc=5039517|pmid=27527226}}</ref>, manj so zadovoljni z romantičnim in spolnim življenjem<ref>{{Navedi revijo|last=Maddox|first=Amanda M.|last2=Rhoades|first2=Galena K.|last3=Markman|first3=Howard J.|date=april 2011|title=Viewing Sexually-Explicit Materials Alone or Together: Associations with Relationship Quality|url=http://link.springer.com/10.1007/s10508-009-9585-4|magazine=Archives of Sexual Behavior|language=en|volume=40|issue=2|pages=441–448|doi=10.1007/s10508-009-9585-4|issn=0004-0002|pmc=2891580|pmid=20039112}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Minarcik|first=Jenny|last2=Wetterneck|first2=Chad T.|last3=Short|first3=Mary B.|date=december 2016|title=The effects of sexually explicit material use on romantic relationship dynamics|url=https://akjournals.com/doi/10.1556/2006.5.2016.078|magazine=Journal of Behavioral Addictions|language=en|volume=5|issue=4|pages=700–707|doi=10.1556/2006.5.2016.078|issn=2062-5871|pmc=5370376|pmid=27784182}}</ref> in bolj je verjetno, da bodo svojega partnerja [[Prevara|prevarali]]<ref>{{Navedi revijo|last=Morgan|first=Elizabeth M.|date=november 2011|title=Associations between Young Adults' Use of Sexually Explicit Materials and Their Sexual Preferences, Behaviors, and Satisfaction|url=http://www.tandfonline.com/doi/abs/10.1080/00224499.2010.543960|magazine=Journal of Sex Research|language=en|volume=48|issue=6|pages=520–530|doi=10.1080/00224499.2010.543960|issn=0022-4499}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Braithwaite|first=Scott R.|last2=Coulson|first2=Gwen|last3=Keddington|first3=Krista|last4=Fincham|first4=Frank D.|date=januar 2015|title=The Influence of Pornography on Sexual Scripts and Hooking Up Among Emerging Adults in College|url=http://link.springer.com/10.1007/s10508-014-0351-x|magazine=Archives of Sexual Behavior|language=en|volume=44|issue=1|pages=111–123|doi=10.1007/s10508-014-0351-x|issn=0004-0002}}</ref>. Vse to pa je posledica sprememb v možganih tako še ne zasvojenih kot tudi že zasvojenih uporabnikov.
=== Nasilje nad pornografskimi igralci ===
Govorice, ki širijo mit, da so porno igralci plačani za svoje delo, da so se strinjali s tem, kar posnamejo v videu, da je vse dogovorjeno in pravično, je verjetno za nekatere res realnost, najdemo pa mnogo [[Pričevanje|pričevanj]], ki temu nasprotujejo.<ref>{{Navedi splet|url=https://fightthenewdrug.org/they-raped-me-at-gunpoint-true-stories-from-a-former-escort-and-porn-performer/|title=“My First Hardcore Scene Landed Me in the ER”: True Stories from an Ex-Porn Performer|date=28. 8. 2020|accessdate=1. 9. 2022|website=Fight the New Drug|publisher=Neznan avtor|last=Neznan avtor|first=Fight the New Drug}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://fightthenewdrug.org/girlsdoporn-survivors-sue-mindgeek/|title=50 “GirlsDoPorn” Sex Trafficking Survivors Sue Pornhub’s Parent Company for Profiting from Their Exploitation|date=16. 12. 2020|accessdate=1. 9. 2022|website=Fight The New Drug|publisher=Neznan avtor|last=Neznan avtor|first=Figth the New Drug}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://fightthenewdrug.org/10-porn-stars-speak-openly-about-their-most-popular-scenes/|title=10 Ex-Porn Performers Reveal the Brutal Truth Behind Their Most Popular Scenes|date=3. 12. 2020|accessdate=1. 9. 2022|website=Fight the New Drug|publisher=Neznan avtor|last=Neznan avtor|first=Fight The New Drug}}</ref> Te zgodbe odkrivajo, kakšne [[Zloraba položaja|zlorabe]], [[Posilstvo|posilstva]], neprostovoljna snemanja, razvrednotenja in ponižanja doživljajo pornografski igralci na sceni. Po pričevanjih nekdanjih pornografskih igralcev, pornografska industrija zlorablja<ref>{{Navedi splet|url=https://verilymag.com/2015/08/porn-industry-playboy-mansion-sex-trafficking-belle-knox-rashida-jones-holly-madison|title=The Porn Industry Is Abusive, and These Women Are Telling It Like It Is|date=5. 8. 2018|accessdate=1. 9. 2022|website=Verily|publisher=Mary Rose|last=Somarriba|first=Mary Rose Somarriba}}</ref> in izkorišča<ref>{{Navedi splet|url=https://www.complex.com/pop-culture/2018/10/porn-agent-from-hot-girls-wanted-faces-exploitation-allegations|title=Florida Porn Agent From ‘Hot Girls Wanted’ is Being Sued By Ex-Client For Exploitation|date=1. 10. 2018|accessdate=1. 9. 2022|website=Complex|publisher=Gavin|last=Evans|first=Gavin Evans|archive-date=2022-09-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20220901095956/https://www.complex.com/pop-culture/2018/10/porn-agent-from-hot-girls-wanted-faces-exploitation-allegations|url-status=dead}}</ref> svoje igralce, zahteva uprizarjanje nasilnih prizorov, ki igralcem niso po volji<ref>{{Navedi splet|url=https://jezebel.com/porn-actors-leigh-raven-and-riley-nixon-allege-abuse-v-1823677195|title=Porn Actors Leigh Raven and Riley Nixon Allege Abuse, Violence, and Boundary Violation on Set|date=3. 11. 2018|accessdate=1. 9. 2022|website=Jezebel|publisher=Tracy|last=Clark-Flory|first=Tracy Clark-Flory}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.bustle.com/p/notyourporn-is-the-campaign-fighting-to-get-non-consensual-content-removed-from-uk-porn-sites-18669297|title=#NotYourPorn Is The Campaign Fighting To Put An End To Revenge Porn In The UK|date=27. 8. 2019|accessdate=1. 9. 2022|website=Bustle|publisher=Alice|last=Broster|first=Alice Broster}}</ref>, snema posilstva<ref>{{Navedi splet|url=https://www.thedailybeast.com/a-famous-porn-star-claims-she-was-raped-on-set-will-she-receive-justice|title=A Famous Porn Star Claims She Was Raped On Set. Will She Receive Justice?|date=13. 4. 2017|accessdate=1. 9. 2022|website=Daily Best|publisher=Aurora|last=Snow|first=Aurora Snow}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.bbc.com/news/stories-51391981|title=‘I was raped at 14, and the video ended up on a porn site’|date=10. 2. 2020|accessdate=1. 9. 2022|website=BBC|publisher=Meghan|last=Mohan|first=Meghan Mohan}}</ref>, preprodaja svoje igralce<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rollingstone.com/culture/culture-news/porn-performers-accuse-top-agent-derek-hay-of-sex-abuse-trafficking-698337/|title=Four Porn Performers Accuse Top Agent Derek Hay of Sex Abuse, Trafficking|date=11. 7. 2018|accessdate=1. 9. 2022|website=Rolling Stone|publisher=Amelia|last=Mcdonell-Parry|first=Amelia Mcdonell-Parry}}</ref>, [[Trgovina z ljudmi|trguje s seksom]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.thedailybeast.com/feds-charge-shady-porn-company-girls-do-porn-with-sex-trafficking-after-22-women-come-forward|title=Feds Charge Shady Porn Company Girls Do Porn With Sex Trafficking After 22 Women Come Forward|date=10. 10. 2019|accessdate=1. 9. 2022|website=Daily Beast|publisher=Tarpley|last=Hitt|first=Trapley Hitt}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.dailywire.com/news/pornhub-under-fire-after-videos-of-rapes-sex-trafficking-victims-posted-to-site|title=Pornhub Under Fire After Videos Of Rapes, Sex Trafficking Victims Posted To Site|date=13. 2. 2020|accessdate=1. 9. 2022|website=Daily Wire|publisher=Paul|last=Bois|first=Paul Bois}}</ref>, s strani producentov in drugih (po navadi moških) sodelavcev so (po navadi ženske) igralke žrtve [[Spolni napad|spolnih napadov]]<ref>{{Navedi splet|url=https://edition.cnn.com/2015/12/01/entertainment/james-deen-rape-assault-allegations-feat/index.html|title=Porn star James Deen accused by women of rape, assault|date=2. 12. 2015|accessdate=1. 9. 2022|website=CNN entertainment|publisher=Emanuella|last=Grinberg|first=Emanuella Grinberg}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.buzzfeednews.com/article/arianelange/nikki-benz-porn-defamation-lawsuit-metoo#.ldPVz1Yg0Y|title=This Woman Says Authorities Doubted Her Sexual Assault Claim Because She Does Porn|date=25. 5. 2018|accessdate=1. 9. 2022|website=BuzzFeedNews|publisher=Ariane|last=Lange|first=Ariane Lange}}</ref>, mnogo igralcev je v pornografsko industrijo pripeljanih preko različnih [[Zvodnik|zvodnikov]]<ref name=":9">{{Navedi splet|url=https://nypost.com/2017/05/17/i-was-tricked-into-doing-porn/|title=I was tricked into doing porn|date=17. 5. 2017|accessdate=1. 9. 2022|website=New York Post|publisher=Neznan avtor|last=Neznan avtor|first=News.com.au}}</ref><ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://gizmodo.com/men-looking-for-anonymous-sex-reportedly-tricked-into-b-1827690421?rev=1531935551983|title=Men Looking for Anonymous Sex Reportedly Tricked Into Being Filmed for Porn Site|date=18. 7. 2018|accessdate=1. 9. 2022|website=Gizmodo|publisher=Jennings|last=Brown|first=Jennings Brown}}</ref> ali pa sploh niso vedeli, da so se njihovi posnetki pojavili na pornografskih straneh<ref name=":9" /><ref name=":10" />. Ker je spekter izkoriščanja v pornografski industriji tako širok in ker je to izkoriščanje zamaskirano, je iz uporabnikovega vidika skoraj nemogoče presoditi, kdaj je igralec svobodno in prostovoljno privolil v uprizorjeni akt.
=== Popačen pogled na spolni odnos in spolnost ===
Medtem ko je [[spolni odnos]] naraven, je pornografija zrežiran produkt. Težava z načinom zadovoljevanja svojih spolnih potreb zaradi gledanja pornografije je v tem, da pornografija popači gledalčev pogled na spolnost, [[intimnost]], [[Samopodoba|samopodobo]]''',''' spolni odnos<ref>{{Navedi splet|url=https://mediasmarts.ca/digital-media-literacy/media-issues/body-image/body-image-%E2%80%93-boys|title=Body Image – Boys|date=26. 4. 2021|accessdate=1. 9. 2022|website=Media Smart|publisher=Neznan avtor|last=Neznan avtor|first=Neznan avtor|archive-date=2022-09-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20220901100011/https://mediasmarts.ca/digital-media-literacy/media-issues/body-image/body-image-%E2%80%93-boys|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://indianexpress.com/article/lifestyle/life-style/porn-addiction-hampers-male-sexual-performance-study/|title=Porn addiction hampers male sexual performance: Study|date=14. 12. 2012|accessdate=1. 9. 2022|website=The Indian Express|publisher=Neznan avtor|last=Neznan avtor|first=Indo-Asian News Service}}</ref>''',''' romantične odnose<ref>{{Navedi revijo|last=Hilton|first=Donald L.|date=januar 2013|title=Pornography addiction – a supranormal stimulus considered in the context of neuroplasticity|url=https://www.tandfonline.com/doi/full/10.3402/snp.v3i0.20767|magazine=Socioaffective Neuroscience & Psychology|language=en|volume=3|issue=1|pages=20767|doi=10.3402/snp.v3i0.20767|issn=2000-9011|pmc=3960020|pmid=24693354}}</ref>, poleg tega so raziskave<ref>{{Navedi revijo|last=Szymanski|first=Dawn M.|last2=Stewart-Richardson|first2=Destin N.|date=2014-01-01|title=Psychological, Relational, and Sexual Correlates of Pornography Use on Young Adult Heterosexual Men in Romantic Relationships|url=http://men.sagepub.com/lookup/doi/10.3149/jms.2201.64|magazine=The Journal of Men's Studies|volume=22|issue=1|pages=64–82|doi=10.3149/jms.2201.64|issn=1060-8265}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> pokazale tudi manjše spolno zadovoljstvo, večje izogibanje v odnosih in več [[Anskiozna navezanost|anksiozne navezanosti]] tako med hetero- kot homoseksualnimi posamezniki. Sodobne raziskave tako obsojajo pogled na pornografijo, da ta pomaga pri spolnem življenju posameznika, para in odnosa. Dejstvo je, da je pornografija narejena za zabavo in ne za izobraževanje<ref>{{Navedi splet|url=https://fightthenewdrug.org/3-most-popular-claims-that-porn-is-good-for-you/.|title=3 Common Misconceptions About Porn and Sexual Health|date=24. 8. 2022|accessdate=1. 9. 2022|website=Fight The New Drug|publisher=Neznan avtor|last=Neznan avtor|first=Fight The New Drug}}</ref>. Res je, da se lahko marsikaj naučimo ob tem, ko opazujemo druge, vendar če je to pornografski video posnetek, pri katerih je v večini uprizorjen nasilen spolni odnos, ta pa zamaskiran na način, da v 95 % pornografski igralec na nasilje odgovori z užitkom<ref name=":1" />, gledalec dobi napačno informacijo o tem, kaj pomeni spolni odnos. Gledalec, sploh če je to mlajši uporabnik, dobi sporočilo, da sta nasilje in spolni odnos med seboj povezana<ref name=":1" />. Najbolj obsežna raziskava<ref>{{Navedi revijo|last=Vera-Gray|first=Fiona|last2=McGlynn|first2=Clare|last3=Kureshi|first3=Ibad|last4=Butterby|first4=Kate|date=2021-09-02|title=Sexual violence as a sexual script in mainstream online pornography|url=https://academic.oup.com/bjc/article/61/5/1243/6208896|magazine=The British Journal of Criminology|language=en|volume=61|issue=5|pages=1243–1260|doi=10.1093/bjc/azab035|issn=0007-0955}}</ref> o pornografskih vsebinah do sedaj, ki so jo objavili aprila 2021, je v času šestih mesecev analizirala tri najbolj popularne porno spletne strani – Pornhub, [[XVideo]] in [[XHamster]] – in dokazala, da en od osmih video vsebin že v naslovu videa opisuje spolno nasilna dejanja. V svetu pornografije [[Nasilje nad ženskami|nasilje]] ni zgolj stranski produkt ali <nowiki>''nesreča''</nowiki> scenarija, ampak je sam cilj vsebine, kar dokazujeta dve nedavni raziskavi<ref name=":1" /><ref name=":2" />. Pri tem gre za razvrednotenje človeka, v 94 % gre za ženske porno igralko<ref name=":11">{{Navedi splet|url=https://fightthenewdrug.org/study-evaluated-7430-videos-on-mainstream-porn-sites-found-aggression/|title=This Study Evaluated 7,430 Porn Videos and Found Women Receive 97% of Physically Aggressive Acts in Porn|date=16. 2. 2021|accessdate=1. 9. 2022|website=Fight The New Drug|publisher=Neznan avtor|last=Neznan avtor|first=Fight The New Drug}}</ref>, saj se ravno nad njimi izvaja največ nasilja. Pornografija tako ni mesto, kjer bi se lahko posameznik učil, kaj pomeni spolni odnos, ampak je bolj mesto, kjer se posameznik nauči, kaj spolni odnos ni. Pri tem pa pride do težave, da gledalec tega ne prepoznava na tak način, kar pomeni, da ga vodi v popačeno sliko spolnega odnosa, vrednotenja svojega in nasprotnega spola in tudi popačeno sliko samega sebe<ref name=":11" />.
=== Popačen pogled na partnerja ===
Zaradi vpliva gledanja pornografije na možgane in sprememb, ki nastanejo v možganih, lahko postanejo uporabniki pornografije veliko manj zainteresirani za spolni odnos s svojimi partnerji<ref name=":8" />. Razlog je v tem, da so uporabniki naučeni, da je njihov partner tako vizualno popoln, kot je v posnetku porno igralec ali igralka, da so vedno pripravljeni na spolni odnos, da so vedno pripravljeni zadovoljiti vsako željo uporabnika, da ne potrebujejo nobenega premora in da partnerji sami nimajo svojih želja. To vodi v nezadovoljstvo v odnosu, partner ima lahko občutek, da ni dovolj dober, da ni dovolj [[Privlačnost|privlačen]] ali pa da ne bo moral nikoli zadovoljiti potreb svojega partnerja<ref name=":7" />. [[Motnja erekcije|Motnja erekcije ali erektilna diskunfija]] postaja tudi vedno večja težava vedno večjega števila moških, ki so uporabniki pornografije<ref>{{Navedi revijo|last=Park|first=Brian|last2=Wilson|first2=Gary|last3=Berger|first3=Jonathan|last4=Christman|first4=Matthew|last5=Reina|first5=Bryn|last6=Bishop|first6=Frank|last7=Klam|first7=Warren|last8=Doan|first8=Andrew|date=2016-08-05|title=Is Internet Pornography Causing Sexual Dysfunctions? A Review with Clinical Reports|url=http://www.mdpi.com/2076-328X/6/3/17|magazine=Behavioral Sciences|language=en|volume=6|issue=3|pages=17|doi=10.3390/bs6030017|issn=2076-328X|pmc=5039517|pmid=27527226}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Sun|first=Chyng|last2=Bridges|first2=Ana|last3=Johnson|first3=Jennifer A.|last4=Ezzell|first4=Matthew B.|date=maj 2016|title=Pornography and the Male Sexual Script: An Analysis of Consumption and Sexual Relations|url=http://link.springer.com/10.1007/s10508-014-0391-2|magazine=Archives of Sexual Behavior|language=en|volume=45|issue=4|pages=983–994|doi=10.1007/s10508-014-0391-2|issn=0004-0002}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Love|first=Todd|last2=Laier|first2=Christian|last3=Brand|first3=Matthias|last4=Hatch|first4=Linda|last5=Hajela|first5=Raju|date=2015-09-18|title=Neuroscience of Internet Pornography Addiction: A Review and Update|url=http://www.mdpi.com/2076-328X/5/3/388|magazine=Behavioral Sciences|language=en|volume=5|issue=3|pages=388–433|doi=10.3390/bs5030388|issn=2076-328X|pmc=4600144|pmid=26393658}}</ref>.
== Katoliški pogled na pornografijo ==
[[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška Cerkev]] pornografijo in celotno pornografsko industrijo strogo obsoja in pravi, da ne more biti nikoli upravičena in da je vedno napačna. Svoje temelje postavlja v [[Sveto pismo]] in v [[Katekizem Katoliške Cerkve]]. Svoje stališče argumentira iz samega izvira [[Dostojanstvo|dostojanstva]] moškega in ženske, vrednotenja telesa, poklicanosti k daritveni ljubezni, vrednotenja spolnosti in spolnih želja in prakticiranja čistosti<ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://www.usccb.org/issues-and-action/human-life-and-dignity/pornography/upload/Create-in-Me-a-Clean-Heart-Statement-on-Pornography.pdf|title=Create in Me a Clean Heart - A Pastoral Response to Pornography|date=2015|accessdate=1. 9. 2022|website=USCCB|publisher=Ameriški katoliški škofje|last=Ameriški katoliški škofje|first=Ameriški katoliški škofje}}</ref>.
Katekizem Katoliške Cerkve opredeljuje pornografijo sledeče:<blockquote>''<nowiki>''</nowiki>Pornografija je v tem, da dejanska ali simulirana spolna dejanja iztrgajo iz intimnosti partnerjev in jih premišljeno razkazuje tretjim osebam. Pornografija žali čistost, ker pači naravo zakonskega dejanja, ki je intimno podarjanje zakoncev drugega drugemu. Pornografija je huda kršitev dostojanstva tistih, ki se ji predajajo (igralci, trgovci, občinstvo), kajti tu vsakdo postane za drugega predmet odurne naslade in nedovoljenega dobička. Ene in druge potegne v slepilo nekega izumetničenega sveta.''<nowiki>''</nowiki> (KKC 2354)<ref name=":12" /></blockquote>
== Sklici ==
{{sklici|2}}
== Nadaljnje branje ==
* Solano, Ingrid, Eaton, R. Nicholas in O<nowiki>'Leary, Daniel K (2018). ''Pornography Consumption, Modality and Function in a Large Internet Sample.''</nowiki> PubMed. 25. oktober. 10.1080/00224499.2018.1532488.
* McCormack, Mark in Wignall, Liam (2017). <nowiki>''</nowiki>Enjoyment, Exploration and Education: Understanding the Consumption of Pornography among Young Men with Non-Exclusive Sexual Orientations<nowiki>''</nowiki>. SAGE. 23. feburar. DOI: 10.1177/0038038516629909.
* Hilton, D. L. (2013)''. Pornography Addiction—A Supranormal Stimulus Considered in the Context of Neuroplasticity''. Socioaffective Neuroscience & Psychology 3:20767. doi: 0.3402/snp.v3i0.20767.
* Perry, S. (2016). <nowiki>''</nowiki>Does Viewing Pornography Reduce Marital Quality Over Time? Evidence From Longitudinal Data.<nowiki>''</nowiki> Archives Of Sexual Behavior, 46(2), 549-559. Doi: 10.1007/s10508-016-0770-y.
* Park, B. Y., et al. (2016). <nowiki>''</nowiki>Is internet Pornography Causing Sexual Dysunction? A Review with Clinical Reports.<nowiki>''</nowiki> Behavioral Sciences, 6, 17. doi: 10.3390/bs6030017.
* Sun, C., Bridges, A., Johnason, J., Ezzell, M., (2014). <nowiki>''</nowiki>Pornography and the Male Sexual Script: An Analysis of Consumption and Sexual Relations.<nowiki>''</nowiki> Archives of Sexual Behavior, 45, 1-12. doi: 10.1007/s10508-014-0391-2.
* Maddox, A. M., Rhoades, G. K., & Markman, H. J. (2011). <nowiki>''</nowiki>Viewing Sexually-Explicit Materials Alone or Together: Associations with Relationship Quality.<nowiki>''</nowiki> Archives of Sexual Behavior, 40(2), 441-448. doi: 10.1007/s10508-009-9585-4.
* Minarcik, J., Wetterneck, C. T., & Short, M. B. (2016). <nowiki>''</nowiki>The effects of sexually explicit material use on romantic relationship dynamics.<nowiki>''</nowiki> Journal of Behavioral Addictions, 5(4) 700-707. doi: 10.1556/2006.5.2016.078.
* Morgan, E. M. (2011). <nowiki>''</nowiki>Associations between Young Adults’ Use of Sexually Explicit Materials and Their Sexual Preferences<nowiki>''</nowiki>. Behaviors, and Satisfaction. Journal of Sex Research, 48(6), 520-530. doi: 10.1080/00224499.2010.543960.
* Braithwaite, S. R., Coulson, G., Keddington, K., & Fincham, F. D. (2015). <nowiki>''</nowiki>The influence of pornography on sexual scripts and hooking up among emerging adults in college.<nowiki>''</nowiki> Archives of Sexual Behavior, 44(1), 111-123. doi: 10.1007/s10508-014-0351-x.
* Szymanski, M. D. in Stewart-Richardson, D. N. (2014). <nowiki>''</nowiki> Psychological, Relational, and Sexual Correlates of Pornography Use on Young Adult Heterosexual Men in Romantic Relationships.<nowiki>''</nowiki> SAGE. 1. januar. DOI: 10.3149/jms.2201.64.
* Vera-Gray, F., McGlynn, C., Kureshi, I. in Butterby, K. (2021). <nowiki>''</nowiki>Sexual violence as a sexual script in mainstream online pornography.<nowiki>''</nowiki> The British Journal of Criminology. 4. april. DOI: 10.1093/bjc/azab035.
* Love, T., Laier, C., Brand, M., Hatch, L., & Hajela, R. (2015). <nowiki>''</nowiki>Neuroscience of Internet Pornography Addiction: A Review and Update<nowiki>''</nowiki>. Behavioral Sciences, 5(3), 388-433. doi: 10.3390/bs5030388.
* USCCB Committee on Laity, Marriage, Family Life and Youth. 2015. ''Create in Me a Clean Heart: A Pastoral Response to Pornography Use''. Brez kraja: s.n.
== Viri ==
* <nowiki>''</nowiki>Fight The New Drug.<nowiki>''</nowiki> Fight The New Drug. (Pridobitev podatkov: 1. 9. 2022). [https://fightthenewdrug.org. https://fightthenewdrug.org.]
* <nowiki>''</nowiki>SpringerLink<nowiki>''</nowiki>. SpringerLink. (Pridobitev podatkoc: 1. 9. 2022). https://link.springer.com/shop/springer/titles/en-gb/?gclid=CjwKCAjwsMGYBhAEEiwAGUXJaX1Z4pAGCtZaaODgbbMU1D1x4-ls1OWP_8rgvopwmzjGeHeCimLJBhoCzQYQAvD_BwE
* <nowiki>''</nowiki>Britannica Encyclopedia<nowiki>''</nowiki>. Encyclopedia Britannica, INC. (Pridobitev podatkov: 1. 9. 2022). https://www.britannica.com/
* <nowiki>''</nowiki>PubMed<nowiki>''</nowiki>. National Libraray of Medicine. (Pridobitev podatkov: 1. 9. 2022). https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/
* <nowiki>''</nowiki>Sage<nowiki>''</nowiki>. SAGE Journals. (Pridobitev podatkov: 1. 9. 2022). https://journals.sagepub.com/
* <nowiki>''</nowiki>Taylor and Francis Online<nowiki>''</nowiki>. Taylor and Francis Online. (Pridobitev podatkov: 1. 9. 2022). https://www.tandfonline.com/
== Zunanje povezave ==
* Spletna stran Fight the New Drug: https://fightthenewdrug.org/about/
* Youtube posnetek <nowiki>''</nowiki>Women Struggle With Pornography Too<nowiki>''</nowiki>: https://www.youtube.com/watch?v=LFtn6oaY7iQ
* Teologija telesa: http://www.theologyofthebody.net/
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Pornografija| ]]
ky8w2pjhpq0m3zryo3tw4es5h2m14wb
6739513
6739512
2026-08-19T17:21:46Z
Newmonkey16
264578
6739513
wikitext
text/x-wiki
{{podoben-eseju|datum=avgust 2022}}
[[Slika:Porn actors audition room by David Shankbone.jpg|sličica|Studio za avdicije za pornoigralce v New York-u]]
{{pristransko|datum=avgust 2022}}
'''Pornografija''' ([[grščina|grško]] ''porne'': vlačuga, prostitutka, ''grafi'': pisava) je prikazovanje [[spolnost]]i z namenom [[Spolno vzburjenje|spolnega vzburjenja]]. Pornografijo najdemo v različnih oblikah: [[Animacija|animacije]], [[Slika|slike]], [[Film|filmi]], [[Video|videi]], [[pisana dela]], [[Videoigra|video igrice]], [[Občilo|mediji]]. Sam izraz ne zajema javnih predstav, kot so seks šovi in striptizete. Danes primarno obliko pornografije predstavljajo pornografske zvezde, ki pozirajo za pornografske slike in ki sodelujejo v pornografskih filmih in videih. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.britannica.com/topic/pornography|title=Pornography|date=17. 8. 2022|accessdate=1. 9. 2022|website=Britannica|publisher=John Philip|last=Jenkins|first=John Philip Jenkins}}</ref>
=== Uporabniki pornografije ===
Na splošno je sprejeto, da so moški pretežni uporabniki pornografije. V tem [[Diskurz|diskurzu]] pa se pogosto ženske izključi z miselnostjo, da žensko populacijo pornografija ne zadene toliko oz. zanjo pretežno sploh ni relevantna. Raziskava iz leta 2018<ref>{{cite journal | last=Solano | first=Ingrid | last2=Eaton | first2=Nicholas R. | last3=O’Leary | first3=K. Daniel | title=Pornography Consumption, Modality and Function in a Large Internet Sample | journal=The Journal of Sex Research | volume=57 | issue=1 | date=2018-10-25 | doi=10.1080/00224499.2018.1532488 | pages=92–103 |pmid=30358432| issn=0022-4499 }}</ref> in letno poročilo iz leta 2019<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://fightthenewdrug.org/2019-pornhub-annual-report/|title=Pornhub's Annual Report: Can you guess 2019's Top Searched Porn Terms?|date=17. 12. 2019|accessdate=1. 9. 2022|website=Fight the New Drug|publisher=Fight the New Drug}}</ref> pa predstavljata drugačna [[Dejstvo|dejstva]]. Med drugim so želeli ugotoviti, koliko [[Moški|moških]] in koliko [[Ženska|žensk]] gleda pornografijo. Izmed 1415 anketiranih se jih je v raziskavi iz leta 2018 556 opredelilo za moške in 836 za ženske, od tega jih kar 91,5 % moških in 60,2 % žensk gleda pornografijo. Čeprav je procent pri moških večji, ne izpodbije dejstva, da je več kot polovica žensk tudi podvržena pornografiji. V letnem poročilu spletne strani [[Pornhub]] iz leta 2019 so ugotovili, da je vsaka tretja uporabnica ženska.
Poleg tega bi bilo tudi napačno sklepati, da so uporabniki pornografije zgolj odrasli (polnoletni) moški in ženske. Od leta 2008 do 2011 se je izpostavljenost pornografskim vsebinam otrokom mlajšim od trinajst let povečala iz 14 % na 49 %.<ref name=":1">{{Navedi splet |title=Dr. John Foubert, Ph.D. Interview |url=https://vimeo.com/190576748 |via=Vimeo|date=7. 11. 2016 |work=Truth about porn}}</ref><ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://fightthenewdrug.org/why-consuming-porn-is-an-escalating-behavior/|title=Why Consuming Porn is an Escalating Behaviour|date=23. 8. 2017|accessdate=1. 9. 2022|website=Fight The New Drug|publisher=Fight The New Drug|last=Neznan avtor|first=Neznan avtor}}</ref> Razlog za ta skok je vsenavzočnost [[Pametni telefon|pametnih telefonov]]. Ta generacija otrok ima največji dostop do pornografije, kot ga je kadarkoli imel kdorkoli v zgodovini človeštva.<ref name=":1" /> Problematika pornografije torej ni osredotočena zgolj na odrasle moške in ženske in napačno bi jo bilo obravnavati zgolj v okviru odraslih uporabnikov, zato je ključno, da se v celoten diskurz vključi celotno populacijo ljudi.
== Legalnost ==
Zakon v [[Slovenija|Sloveniji]]: Prikazovanje in izdelava pornografskega gradiva sta kaznivo dejanje, ki ga stori, kdor osebi, mlajši od 15 let proda, prikaže ali z javnim razstavljanjem ali kako drugače omogoči, da so ji dostopni spisi, slike, avdiovizualni ali drugi predmeti pornografske vsebine, ali ji prikaže pornografsko predstavo. Kaznivo dejanje stori tudi, kdor zlorabi mladoletno osebo za izdelavo slik, avdiovizualnih ali drugih predmetov pornografske vsebine ali jo uporabi za pornografsko predstavo.<ref>{{Navedi splet|title=Prijava|url=https://zakonodaja.com/uporabnik/prijava?t=bbr&r=uua,adr&d=0&uui=1662132275|website=zakonodaja.com|accessdate=2022-09-02|archive-date=2024-05-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20240509143015/https://zakonodaja.com/uporabnik/prijava?t=bbr&r=uua,adr&d=0&uui=1662132275|url-status=dead}}</ref>
== Nevroznanstveni pogled na pornografijo ==
[[Slika:Pompeii - Casa del Centenario - Cubiculum - detail.jpg|sličica|Erotična poslikava v [[Pompeji|Pompejih]]]]
Z znanstvenega vidika lahko k pornografiji pristopamo iz različnih smeri. Nekatere znanstvene raziskave kažejo, da je pornografija za posameznika koristna in uporabna, druge (in teh je vedno več) pa, da je za posameznika škodljiva in nevarna. Če pogledamo na pornografijo s strogo nevroznanstvenega vidika, ima gledanje pornografskih vsebin resne posledice na [[Možgani|možgane]].{{Cn}}
Naši možgani so [[Nevroplastičnost|nevroplastični]], kar pomeni, da se neprestano spreminjajo z namenom, da bi se lahko čim boljše prilagodili okolju, da bi se lahko čim več stvari naučili in tako opravljali življenjske naloge kar se da efektivno. Vendar pri supernormalnih stimulacijah možganov, kot ga povzroča gledanje pornografije, le-te postanejo sprožilci opaznih sprememb, ki lahko negativno vplivajo na naše življenje. Nevroplastičnost v njenem najosnovnejšem pomenu besede pomeni zmožnost možganov, da se spreminjajo. Ko smo se učili voziti kolo, so se morali možgani fizično spremeniti in prilagoditi novim sposobnostim, ki smo jih želeli osvojiti. Ko sodelujemo v neki aktivnosti, ki je po možnosti prijetna in jo skozi rutino ponavljamo, se naši možgani začnejo spreminjati na način, da bodo naslednjič, ko bomo opravljali to aktivnost, boljši in bolj spretni. Tako naši možgani vzpostavljajo nove [[sinaptične povezave]], ki s ponovitvami aktivnosti postajajo vedno močnejše. Ko so enkrat vzpostavljene, lahko postanejo zelo dolge, dolgotrajne in vzdržljive. Tako se lahko vedno znova v določeni obliki vrnemo k spretnostim, kot je vožnja kolesa, igranje instrumentov, ki smo se jih naučili pred leti in jih nekaj časa nismo ponavljali, pa se bomo vseeno (če ne v celoti pa vsaj do neke mere spomnili), kako voziti kolo ali igrati instrument. Enak proces pa se odvija tudi, če prakticiramo nezdrave navade. Če uporabnik v določenem ritmu in navadi gleda pornografijo, se njegovi možgani začnejo spreminjati in vzpostavljati povezave, na katerih želijo biti možgani čim boljši in čim bolj spretni. Posledica tega je, da začne posameznik hrepeneti po večji količini in bolj [[Hardcore|hard core]] pornografskih vsebinah. Tako lahko gledanje pornografije vodi v [[Obsesivno–kompulzivna motnja|kompulzivno]] hrepenenje in vedenje, ki je podobno [[Zloraba substanc|zlorabi substanc]], le-to pa lahko vodi v [[zasvojenost]].<ref name=":3">{{Navedi splet|url=https://fightthenewdrug.org/how-porn-can-change-the-brain/|title=How Porn Can Change The Brain|date=n.d.|accessdate=1. 9. 2022|website=Fight The New Drug|publisher=Fight The New Drug|first=Neznan avtor|last=Neznan avtor}}</ref>
== Prednosti pornografije ==
[[Slika:Hentai manga in Japan 002.jpg|sličica|Erotični stripi (Hentai manga) na Japonskem]]
[[Pornografska industrija]] se je do danes že močno razvejala, kar lahko vidimo samo iz dostopnosti internetnih brskalnikov in poplavo pornografskih strani. Med tem ko se industrija širi in imajo do nje dostop vedno večje število [[otrok]]<ref name=":1" />, obstajajo v javnem diskurzu različna mnenja o tem, ali je pornografija dobra za posameznika ali ne. Faster jhandjob, improves mental health.
Na več spletnih straneh je govora o prednostih pornografije in njenih dobrih učinkih na posameznikovo življenje. Ta članek<ref>{{Navedi splet|url=https://www.realclearscience.com/blog/2012/01/the-upside-of-pornography.html|title=The Positive Side of Pornography|date=18. 1. 2012|accessdate=1. 9. 2022|website=Real Clear Science|publisher=Ross|last=Pomeroy|first=Ross Pomeroy}}</ref> govori o tem, kako lahko gledanje pornografskih vsebin izboljša posameznikovo [[zdravje]], saj med drugim [[samozadovoljevanje]] manjša raven [[stres|stresa]]. Zagovarja zastonj pornografske spletne vsebine, saj te omogočajo, da gledalec nima pravega spolnega odnosa, kar pomeni manj priprav zanj in več prostora za [[Domišljija|domišljijo]], hkrati pa preprečuje [[Najstniška nosečnost|najstniško nosečnost]]. Pornografija naj bi po mnenju avtorja spodbujala sprejemanje samega sebe in svobodno odkrivanje svoje [[Spolnost|spolnosti]], pripomogla naj bi k boljšim [[Romantični odnos|romantičnim odnosom]], saj gledalcu z njihovo domišljijo pomagajo odkrivati, kaj vse že obstaja in je tako pomemben spolno [[edukativni vir]] za posameznika in pare. Pornografija naj bi zmanjšala [[Agresija|agresijo]] in izboljša [[libido]] gledalca. Sploh, pa dodaja, je pornografija pomembna, ker zadošča vsakim specifičnim potrebam posameznika, nobena želja, domišljija ali [[Fetišizem|fetiš]] ni izpuščen, kar omogoča gradnjo skupnosti isto mislečih oz. ljudi, ki jih vzburjajo iste stvari ali isti ljudje. Na internetu najdemo tudi več člankov in raziskav<ref name=":4">{{Navedi splet|url=https://www.psychologytoday.com/us/blog/homo-consumericus/201001/pornography-beneficial-or-detrimental|title=Pornography: Beneficial or Determinental? It turns out pornography may be good for you|date=22. 1. 2010|accessdate=1. 9. 2022|website=Psychology Today|publisher=Gad|last=Seed|first=Gad Seed}}</ref><ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://journals.sagepub.com/doi/10.1177/0038038516629909|title=Enjoyment, Exploration and Education: Understanding the Consumption of Pornography among Young Men with Non-Exclusive Sexual Orientations|date=23. 2. 2017|accessdate=1. 9. 2022|website=SAGE|publisher=Mark|last=McCormack|first=Liam Wignall}}</ref><ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://www.dailydot.com/nsfw/guides/porn-benefits/|title=11 unexpected benefits of watching porn|date=16. 7. 2020|accessdate=1. 9. 2022|website=Daily Dot|publisher=EJ|last=Dickson|first=Kristen Hubby, Nico Lang}}</ref>, ki govorijo v prid temu, da ima pornografija pozitiven vpliv na posameznika in na odnose in ki bi lahko zgornji članek označili za verodostojnega. Kdor je proti pornografiji, jih navadno ljudje, ki so za pornografijo, označijo kot [[Ideologija|ideologe]], ki izhajajo iz [[Fanatik|fanatičnih]] [[Vresko prepričanje|verskih prepričanj]] in za katerimi ne stojijo znanstveni dokazi<ref name=":0" />. Pro-pornografske znanstvenike pa znotraj te tematike zanima predvsem [[holističen pristop]] do pornografije<ref name=":4" /><ref name=":5" /><ref name=":6" />. Priznavajo, da ima pornografija <nowiki>''stranske učinke''</nowiki>, vendar želijo nanjo gledati tudi iz pozitivne perspektive. Bazen znanstvenih raziskovanj, ki se osredotočajo na stranske učinke in škodljivosti pornografije, se veča in tako z dokazi in pričevanji bivših pornografskih zvezd razkriva pornografsko industrijo.
== Slabosti pornografije ==
Medtem ko najdemo na spletu [[Argument|argumente]] za pornografijo, najdemo tudi veliko argumentov proti pornografiji. [[Nereligiozna]], [[Neprofitna organizacija|neprofitna]], [[nevladna organizacija]] '''Fight The New Drug'''<ref>{{Navedi splet|url=https://fightthenewdrug.org/|title=Fight The New Drug|date=2022|accessdate=1. 9. 2022|website=Fight The New Drug|publisher=Fight the New Drug|last=Fight the New Drug|first=Fight the New Drug}}</ref>, ki želi ozavestiti javnost o pornografiji na podlagi znanosti, dejstev in osebnih pričevanj, tako navaja veliko [[Mit|mitov]] in zmot, ki vodijo družbo v vrednotenje pornografije kot dobre in koristne za posameznika in par.
=== Možnost zasvojitve ===
Zaradi specifičnega vpliva<ref name=":3" />, ki ga ima gledanje pornografskih vsebin na možgane gledalca, lahko to vedenje postane kompulzivno in v ekstremnih primerih pelje tudi do zasvojenosti<ref>{{Navedi splet|url=https://fightthenewdrug.org/how-porn-affects-the-brain-like-a-drug/|title=How Porn Can Affect The Brain Like A Drug|date=23. 8. 2017|accessdate=1. 9. 2022|website=Fight The New Drug|publisher=Fight The New Drug|last=Neznan avtor|first=Neznan avtor}}</ref> kar povzroči [[hormon]] [[dopamin]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.tandfonline.com/doi/full/10.3402/snp.v3i0.20767|title=Pornography addiction – a supranormal stimulus considered in the context of neuroplasticity|date=19. 7. 2013|accessdate=1. 9. 2022|website=Taylor and Francis Online|publisher=Donald L.|last=Hilton Jr.|first=Donald L. Hilton Jr.}}</ref>. Ta hormon in rutina gledanja pornografije posameznika vedno bolj vodi v ponavljanje vedenja z namenom doseganja istega učinka, kar vodi v zasvojenost. Le-ta pa se kaže na način, da posameznik začenja izpuščati druženje s prijatelji, igranje športov, opravljanje obveznosti, itd.<ref name=":7">{{Navedi splet|url=https://fightthenewdrug.org/who-does-porn-actually-hurt/|title=3 Problems With Saying “Watching Porn Doesn’t Actually Hurt Anyone”|date=20. 4. 2021|accessdate=1. 9. 2022|website=Fight The New Drug|publisher=Neznan avtor|last=Neznan avtor|first=Fight the New Drug}}</ref>, kar ga posledično začenja izolirati od svojih najdražjih. Napačno bi bilo sklepati, da je pornografija škodljiva samo v primeru, ko je posameznik z njo že zasvojen. Ker vse, kar delamo, vpliva na sinaptične povezave v naših možganih, in ko vedenje postane navada (in še ne zasvojenost), že spreminja percepcijo posameznika nase, na svoje bližnje in na svet kot tak<ref name=":3" /> . Poleg tega pornografija ne škoduje zgolj neposrednemu uporabniku, ampak tudi njegovemu partnerju<ref name=":8">{{Navedi splet|url=https://fightthenewdrug.org/how-porn-can-hurt-a-consumers-partner/|title=How Porn Can Hurt a Consumer’s Partner|date=23. 8. 2017|accessdate=1. 9. 2022|website=Fight The New Drug|publisher=Neznan avtor|last=Neznan avtor|first=Fight the New Drug}}</ref>. Verjetno redko kdo gleda pornografske vsebine z namenom, da bi škodoval svojim partnerjem. Raziskave pa kažejo, da imajo pornografski uporabniki nižje zadovoljstvo v odnosih<ref>{{Navedi splet|url=https://link.springer.com/article/10.1007/s10508-016-0770-y|title=Does Viewing Pornography Reduce Marital Quality Over Time? Evidence from Longitudinal Data|date=7. 5. 2016|accessdate=1. 9. 2022|website=SpringerLink|publisher=Samuel L.|last=Perry|first=Samuel L. Perry}}</ref>, manj so intimni s svojimi partnerji<ref>{{Navedi revijo|last=Park|first=Brian|last2=Wilson|first2=Gary|last3=Berger|first3=Jonathan|last4=Christman|first4=Matthew|last5=Reina|first5=Bryn|last6=Bishop|first6=Frank|last7=Klam|first7=Warren|last8=Doan|first8=Andrew|date=2016-08-05|title=Is Internet Pornography Causing Sexual Dysfunctions? A Review with Clinical Reports|url=http://www.mdpi.com/2076-328X/6/3/17|magazine=Behavioral Sciences|language=en|volume=6|issue=3|pages=17|doi=10.3390/bs6030017|issn=2076-328X}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Sun|first=Chyng|last2=Bridges|first2=Ana|last3=Johnson|first3=Jennifer A.|last4=Ezzell|first4=Matthew B.|date=maj 2016|title=Pornography and the Male Sexual Script: An Analysis of Consumption and Sexual Relations|url=http://link.springer.com/10.1007/s10508-014-0391-2|magazine=Archives of Sexual Behavior|language=en|volume=45|issue=4|pages=983–994|doi=10.1007/s10508-014-0391-2|issn=0004-0002}}</ref>, manj so zvesti v odnosih<ref>{{Navedi revijo|last=Park|first=Brian|last2=Wilson|first2=Gary|last3=Berger|first3=Jonathan|last4=Christman|first4=Matthew|last5=Reina|first5=Bryn|last6=Bishop|first6=Frank|last7=Klam|first7=Warren|last8=Doan|first8=Andrew|date=2016-08-05|title=Is Internet Pornography Causing Sexual Dysfunctions? A Review with Clinical Reports|url=http://www.mdpi.com/2076-328X/6/3/17|magazine=Behavioral Sciences|language=en|volume=6|issue=3|pages=17|doi=10.3390/bs6030017|issn=2076-328X}}</ref> <ref>{{Navedi revijo|last=Park|first=Brian|last2=Wilson|first2=Gary|last3=Berger|first3=Jonathan|last4=Christman|first4=Matthew|last5=Reina|first5=Bryn|last6=Bishop|first6=Frank|last7=Klam|first7=Warren|last8=Doan|first8=Andrew|date=2016-08-05|title=Is Internet Pornography Causing Sexual Dysfunctions? A Review with Clinical Reports|url=http://www.mdpi.com/2076-328X/6/3/17|magazine=Behavioral Sciences|language=en|volume=6|issue=3|pages=17|doi=10.3390/bs6030017|issn=2076-328X|pmc=5039517|pmid=27527226}}</ref>, manj so zadovoljni z romantičnim in spolnim življenjem<ref>{{Navedi revijo|last=Maddox|first=Amanda M.|last2=Rhoades|first2=Galena K.|last3=Markman|first3=Howard J.|date=april 2011|title=Viewing Sexually-Explicit Materials Alone or Together: Associations with Relationship Quality|url=http://link.springer.com/10.1007/s10508-009-9585-4|magazine=Archives of Sexual Behavior|language=en|volume=40|issue=2|pages=441–448|doi=10.1007/s10508-009-9585-4|issn=0004-0002|pmc=2891580|pmid=20039112}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Minarcik|first=Jenny|last2=Wetterneck|first2=Chad T.|last3=Short|first3=Mary B.|date=december 2016|title=The effects of sexually explicit material use on romantic relationship dynamics|url=https://akjournals.com/doi/10.1556/2006.5.2016.078|magazine=Journal of Behavioral Addictions|language=en|volume=5|issue=4|pages=700–707|doi=10.1556/2006.5.2016.078|issn=2062-5871|pmc=5370376|pmid=27784182}}</ref> in bolj je verjetno, da bodo svojega partnerja [[Prevara|prevarali]]<ref>{{Navedi revijo|last=Morgan|first=Elizabeth M.|date=november 2011|title=Associations between Young Adults' Use of Sexually Explicit Materials and Their Sexual Preferences, Behaviors, and Satisfaction|url=http://www.tandfonline.com/doi/abs/10.1080/00224499.2010.543960|magazine=Journal of Sex Research|language=en|volume=48|issue=6|pages=520–530|doi=10.1080/00224499.2010.543960|issn=0022-4499}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Braithwaite|first=Scott R.|last2=Coulson|first2=Gwen|last3=Keddington|first3=Krista|last4=Fincham|first4=Frank D.|date=januar 2015|title=The Influence of Pornography on Sexual Scripts and Hooking Up Among Emerging Adults in College|url=http://link.springer.com/10.1007/s10508-014-0351-x|magazine=Archives of Sexual Behavior|language=en|volume=44|issue=1|pages=111–123|doi=10.1007/s10508-014-0351-x|issn=0004-0002}}</ref>. Vse to pa je posledica sprememb v možganih tako še ne zasvojenih kot tudi že zasvojenih uporabnikov.
=== Nasilje nad pornografskimi igralci ===
Govorice, ki širijo mit, da so porno igralci plačani za svoje delo, da so se strinjali s tem, kar posnamejo v videu, da je vse dogovorjeno in pravično, je verjetno za nekatere res realnost, najdemo pa mnogo [[Pričevanje|pričevanj]], ki temu nasprotujejo.<ref>{{Navedi splet|url=https://fightthenewdrug.org/they-raped-me-at-gunpoint-true-stories-from-a-former-escort-and-porn-performer/|title=“My First Hardcore Scene Landed Me in the ER”: True Stories from an Ex-Porn Performer|date=28. 8. 2020|accessdate=1. 9. 2022|website=Fight the New Drug|publisher=Neznan avtor|last=Neznan avtor|first=Fight the New Drug}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://fightthenewdrug.org/girlsdoporn-survivors-sue-mindgeek/|title=50 “GirlsDoPorn” Sex Trafficking Survivors Sue Pornhub’s Parent Company for Profiting from Their Exploitation|date=16. 12. 2020|accessdate=1. 9. 2022|website=Fight The New Drug|publisher=Neznan avtor|last=Neznan avtor|first=Figth the New Drug}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://fightthenewdrug.org/10-porn-stars-speak-openly-about-their-most-popular-scenes/|title=10 Ex-Porn Performers Reveal the Brutal Truth Behind Their Most Popular Scenes|date=3. 12. 2020|accessdate=1. 9. 2022|website=Fight the New Drug|publisher=Neznan avtor|last=Neznan avtor|first=Fight The New Drug}}</ref> Te zgodbe odkrivajo, kakšne [[Zloraba položaja|zlorabe]], [[Posilstvo|posilstva]], neprostovoljna snemanja, razvrednotenja in ponižanja doživljajo pornografski igralci na sceni. Po pričevanjih nekdanjih pornografskih igralcev, pornografska industrija zlorablja<ref>{{Navedi splet|url=https://verilymag.com/2015/08/porn-industry-playboy-mansion-sex-trafficking-belle-knox-rashida-jones-holly-madison|title=The Porn Industry Is Abusive, and These Women Are Telling It Like It Is|date=5. 8. 2018|accessdate=1. 9. 2022|website=Verily|publisher=Mary Rose|last=Somarriba|first=Mary Rose Somarriba}}</ref> in izkorišča<ref>{{Navedi splet|url=https://www.complex.com/pop-culture/2018/10/porn-agent-from-hot-girls-wanted-faces-exploitation-allegations|title=Florida Porn Agent From ‘Hot Girls Wanted’ is Being Sued By Ex-Client For Exploitation|date=1. 10. 2018|accessdate=1. 9. 2022|website=Complex|publisher=Gavin|last=Evans|first=Gavin Evans|archive-date=2022-09-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20220901095956/https://www.complex.com/pop-culture/2018/10/porn-agent-from-hot-girls-wanted-faces-exploitation-allegations|url-status=dead}}</ref> svoje igralce, zahteva uprizarjanje nasilnih prizorov, ki igralcem niso po volji<ref>{{Navedi splet|url=https://jezebel.com/porn-actors-leigh-raven-and-riley-nixon-allege-abuse-v-1823677195|title=Porn Actors Leigh Raven and Riley Nixon Allege Abuse, Violence, and Boundary Violation on Set|date=3. 11. 2018|accessdate=1. 9. 2022|website=Jezebel|publisher=Tracy|last=Clark-Flory|first=Tracy Clark-Flory}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.bustle.com/p/notyourporn-is-the-campaign-fighting-to-get-non-consensual-content-removed-from-uk-porn-sites-18669297|title=#NotYourPorn Is The Campaign Fighting To Put An End To Revenge Porn In The UK|date=27. 8. 2019|accessdate=1. 9. 2022|website=Bustle|publisher=Alice|last=Broster|first=Alice Broster}}</ref>, snema posilstva<ref>{{Navedi splet|url=https://www.thedailybeast.com/a-famous-porn-star-claims-she-was-raped-on-set-will-she-receive-justice|title=A Famous Porn Star Claims She Was Raped On Set. Will She Receive Justice?|date=13. 4. 2017|accessdate=1. 9. 2022|website=Daily Best|publisher=Aurora|last=Snow|first=Aurora Snow}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.bbc.com/news/stories-51391981|title=‘I was raped at 14, and the video ended up on a porn site’|date=10. 2. 2020|accessdate=1. 9. 2022|website=BBC|publisher=Meghan|last=Mohan|first=Meghan Mohan}}</ref>, preprodaja svoje igralce<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rollingstone.com/culture/culture-news/porn-performers-accuse-top-agent-derek-hay-of-sex-abuse-trafficking-698337/|title=Four Porn Performers Accuse Top Agent Derek Hay of Sex Abuse, Trafficking|date=11. 7. 2018|accessdate=1. 9. 2022|website=Rolling Stone|publisher=Amelia|last=Mcdonell-Parry|first=Amelia Mcdonell-Parry}}</ref>, [[Trgovina z ljudmi|trguje s seksom]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.thedailybeast.com/feds-charge-shady-porn-company-girls-do-porn-with-sex-trafficking-after-22-women-come-forward|title=Feds Charge Shady Porn Company Girls Do Porn With Sex Trafficking After 22 Women Come Forward|date=10. 10. 2019|accessdate=1. 9. 2022|website=Daily Beast|publisher=Tarpley|last=Hitt|first=Trapley Hitt}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.dailywire.com/news/pornhub-under-fire-after-videos-of-rapes-sex-trafficking-victims-posted-to-site|title=Pornhub Under Fire After Videos Of Rapes, Sex Trafficking Victims Posted To Site|date=13. 2. 2020|accessdate=1. 9. 2022|website=Daily Wire|publisher=Paul|last=Bois|first=Paul Bois}}</ref>, s strani producentov in drugih (po navadi moških) sodelavcev so (po navadi ženske) igralke žrtve [[Spolni napad|spolnih napadov]]<ref>{{Navedi splet|url=https://edition.cnn.com/2015/12/01/entertainment/james-deen-rape-assault-allegations-feat/index.html|title=Porn star James Deen accused by women of rape, assault|date=2. 12. 2015|accessdate=1. 9. 2022|website=CNN entertainment|publisher=Emanuella|last=Grinberg|first=Emanuella Grinberg}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.buzzfeednews.com/article/arianelange/nikki-benz-porn-defamation-lawsuit-metoo#.ldPVz1Yg0Y|title=This Woman Says Authorities Doubted Her Sexual Assault Claim Because She Does Porn|date=25. 5. 2018|accessdate=1. 9. 2022|website=BuzzFeedNews|publisher=Ariane|last=Lange|first=Ariane Lange}}</ref>, mnogo igralcev je v pornografsko industrijo pripeljanih preko različnih [[Zvodnik|zvodnikov]]<ref name=":9">{{Navedi splet|url=https://nypost.com/2017/05/17/i-was-tricked-into-doing-porn/|title=I was tricked into doing porn|date=17. 5. 2017|accessdate=1. 9. 2022|website=New York Post|publisher=Neznan avtor|last=Neznan avtor|first=News.com.au}}</ref><ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://gizmodo.com/men-looking-for-anonymous-sex-reportedly-tricked-into-b-1827690421?rev=1531935551983|title=Men Looking for Anonymous Sex Reportedly Tricked Into Being Filmed for Porn Site|date=18. 7. 2018|accessdate=1. 9. 2022|website=Gizmodo|publisher=Jennings|last=Brown|first=Jennings Brown}}</ref> ali pa sploh niso vedeli, da so se njihovi posnetki pojavili na pornografskih straneh<ref name=":9" /><ref name=":10" />. Ker je spekter izkoriščanja v pornografski industriji tako širok in ker je to izkoriščanje zamaskirano, je iz uporabnikovega vidika skoraj nemogoče presoditi, kdaj je igralec svobodno in prostovoljno privolil v uprizorjeni akt.
=== Popačen pogled na spolni odnos in spolnost ===
Medtem ko je [[spolni odnos]] naraven, je pornografija zrežiran produkt. Težava z načinom zadovoljevanja svojih spolnih potreb zaradi gledanja pornografije je v tem, da pornografija popači gledalčev pogled na spolnost, [[intimnost]], [[Samopodoba|samopodobo]]''',''' spolni odnos<ref>{{Navedi splet|url=https://mediasmarts.ca/digital-media-literacy/media-issues/body-image/body-image-%E2%80%93-boys|title=Body Image – Boys|date=26. 4. 2021|accessdate=1. 9. 2022|website=Media Smart|publisher=Neznan avtor|last=Neznan avtor|first=Neznan avtor|archive-date=2022-09-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20220901100011/https://mediasmarts.ca/digital-media-literacy/media-issues/body-image/body-image-%E2%80%93-boys|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://indianexpress.com/article/lifestyle/life-style/porn-addiction-hampers-male-sexual-performance-study/|title=Porn addiction hampers male sexual performance: Study|date=14. 12. 2012|accessdate=1. 9. 2022|website=The Indian Express|publisher=Neznan avtor|last=Neznan avtor|first=Indo-Asian News Service}}</ref>''',''' romantične odnose<ref>{{Navedi revijo|last=Hilton|first=Donald L.|date=januar 2013|title=Pornography addiction – a supranormal stimulus considered in the context of neuroplasticity|url=https://www.tandfonline.com/doi/full/10.3402/snp.v3i0.20767|magazine=Socioaffective Neuroscience & Psychology|language=en|volume=3|issue=1|pages=20767|doi=10.3402/snp.v3i0.20767|issn=2000-9011|pmc=3960020|pmid=24693354}}</ref>, poleg tega so raziskave<ref>{{Navedi revijo|last=Szymanski|first=Dawn M.|last2=Stewart-Richardson|first2=Destin N.|date=2014-01-01|title=Psychological, Relational, and Sexual Correlates of Pornography Use on Young Adult Heterosexual Men in Romantic Relationships|url=http://men.sagepub.com/lookup/doi/10.3149/jms.2201.64|magazine=The Journal of Men's Studies|volume=22|issue=1|pages=64–82|doi=10.3149/jms.2201.64|issn=1060-8265}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> pokazale tudi manjše spolno zadovoljstvo, večje izogibanje v odnosih in več [[Anskiozna navezanost|anksiozne navezanosti]] tako med hetero- kot homoseksualnimi posamezniki. Sodobne raziskave tako obsojajo pogled na pornografijo, da ta pomaga pri spolnem življenju posameznika, para in odnosa. Dejstvo je, da je pornografija narejena za zabavo in ne za izobraževanje<ref>{{Navedi splet|url=https://fightthenewdrug.org/3-most-popular-claims-that-porn-is-good-for-you/.|title=3 Common Misconceptions About Porn and Sexual Health|date=24. 8. 2022|accessdate=1. 9. 2022|website=Fight The New Drug|publisher=Neznan avtor|last=Neznan avtor|first=Fight The New Drug}}</ref>. Res je, da se lahko marsikaj naučimo ob tem, ko opazujemo druge, vendar če je to pornografski video posnetek, pri katerih je v večini uprizorjen nasilen spolni odnos, ta pa zamaskiran na način, da v 95 % pornografski igralec na nasilje odgovori z užitkom<ref name=":1" />, gledalec dobi napačno informacijo o tem, kaj pomeni spolni odnos. Gledalec, sploh če je to mlajši uporabnik, dobi sporočilo, da sta nasilje in spolni odnos med seboj povezana<ref name=":1" />. Najbolj obsežna raziskava<ref>{{Navedi revijo|last=Vera-Gray|first=Fiona|last2=McGlynn|first2=Clare|last3=Kureshi|first3=Ibad|last4=Butterby|first4=Kate|date=2021-09-02|title=Sexual violence as a sexual script in mainstream online pornography|url=https://academic.oup.com/bjc/article/61/5/1243/6208896|magazine=The British Journal of Criminology|language=en|volume=61|issue=5|pages=1243–1260|doi=10.1093/bjc/azab035|issn=0007-0955}}</ref> o pornografskih vsebinah do sedaj, ki so jo objavili aprila 2021, je v času šestih mesecev analizirala tri najbolj popularne porno spletne strani – Pornhub, [[XVideo]] in [[XHamster]] – in dokazala, da en od osmih video vsebin že v naslovu videa opisuje spolno nasilna dejanja. V svetu pornografije [[Nasilje nad ženskami|nasilje]] ni zgolj stranski produkt ali <nowiki>''nesreča''</nowiki> scenarija, ampak je sam cilj vsebine, kar dokazujeta dve nedavni raziskavi<ref name=":1" /><ref name=":2" />. Pri tem gre za razvrednotenje človeka, v 94 % gre za ženske porno igralko<ref name=":11">{{Navedi splet|url=https://fightthenewdrug.org/study-evaluated-7430-videos-on-mainstream-porn-sites-found-aggression/|title=This Study Evaluated 7,430 Porn Videos and Found Women Receive 97% of Physically Aggressive Acts in Porn|date=16. 2. 2021|accessdate=1. 9. 2022|website=Fight The New Drug|publisher=Neznan avtor|last=Neznan avtor|first=Fight The New Drug}}</ref>, saj se ravno nad njimi izvaja največ nasilja. Pornografija tako ni mesto, kjer bi se lahko posameznik učil, kaj pomeni spolni odnos, ampak je bolj mesto, kjer se posameznik nauči, kaj spolni odnos ni. Pri tem pa pride do težave, da gledalec tega ne prepoznava na tak način, kar pomeni, da ga vodi v popačeno sliko spolnega odnosa, vrednotenja svojega in nasprotnega spola in tudi popačeno sliko samega sebe<ref name=":11" />.
=== Popačen pogled na partnerja ===
Zaradi vpliva gledanja pornografije na možgane in sprememb, ki nastanejo v možganih, lahko postanejo uporabniki pornografije veliko manj zainteresirani za spolni odnos s svojimi partnerji<ref name=":8" />. Razlog je v tem, da so uporabniki naučeni, da je njihov partner tako vizualno popoln, kot je v posnetku porno igralec ali igralka, da so vedno pripravljeni na spolni odnos, da so vedno pripravljeni zadovoljiti vsako željo uporabnika, da ne potrebujejo nobenega premora in da partnerji sami nimajo svojih želja. To vodi v nezadovoljstvo v odnosu, partner ima lahko občutek, da ni dovolj dober, da ni dovolj [[Privlačnost|privlačen]] ali pa da ne bo moral nikoli zadovoljiti potreb svojega partnerja<ref name=":7" />. [[Motnja erekcije|Motnja erekcije ali erektilna diskunfija]] postaja tudi vedno večja težava vedno večjega števila moških, ki so uporabniki pornografije<ref>{{Navedi revijo|last=Park|first=Brian|last2=Wilson|first2=Gary|last3=Berger|first3=Jonathan|last4=Christman|first4=Matthew|last5=Reina|first5=Bryn|last6=Bishop|first6=Frank|last7=Klam|first7=Warren|last8=Doan|first8=Andrew|date=2016-08-05|title=Is Internet Pornography Causing Sexual Dysfunctions? A Review with Clinical Reports|url=http://www.mdpi.com/2076-328X/6/3/17|magazine=Behavioral Sciences|language=en|volume=6|issue=3|pages=17|doi=10.3390/bs6030017|issn=2076-328X|pmc=5039517|pmid=27527226}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Sun|first=Chyng|last2=Bridges|first2=Ana|last3=Johnson|first3=Jennifer A.|last4=Ezzell|first4=Matthew B.|date=maj 2016|title=Pornography and the Male Sexual Script: An Analysis of Consumption and Sexual Relations|url=http://link.springer.com/10.1007/s10508-014-0391-2|magazine=Archives of Sexual Behavior|language=en|volume=45|issue=4|pages=983–994|doi=10.1007/s10508-014-0391-2|issn=0004-0002}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Love|first=Todd|last2=Laier|first2=Christian|last3=Brand|first3=Matthias|last4=Hatch|first4=Linda|last5=Hajela|first5=Raju|date=2015-09-18|title=Neuroscience of Internet Pornography Addiction: A Review and Update|url=http://www.mdpi.com/2076-328X/5/3/388|magazine=Behavioral Sciences|language=en|volume=5|issue=3|pages=388–433|doi=10.3390/bs5030388|issn=2076-328X|pmc=4600144|pmid=26393658}}</ref>.
== Katoliški pogled na pornografijo ==
[[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška Cerkev]] pornografijo in celotno pornografsko industrijo strogo obsoja in pravi, da ne more biti nikoli upravičena in da je vedno napačna. Svoje temelje postavlja v [[Sveto pismo]] in v [[Katekizem Katoliške Cerkve]]. Svoje stališče argumentira iz samega izvira [[Dostojanstvo|dostojanstva]] moškega in ženske, vrednotenja telesa, poklicanosti k daritveni ljubezni, vrednotenja spolnosti in spolnih želja in prakticiranja čistosti<ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://www.usccb.org/issues-and-action/human-life-and-dignity/pornography/upload/Create-in-Me-a-Clean-Heart-Statement-on-Pornography.pdf|title=Create in Me a Clean Heart - A Pastoral Response to Pornography|date=2015|accessdate=1. 9. 2022|website=USCCB|publisher=Ameriški katoliški škofje|last=Ameriški katoliški škofje|first=Ameriški katoliški škofje}}</ref>.
Katekizem Katoliške Cerkve opredeljuje pornografijo sledeče:<blockquote>''<nowiki>''</nowiki>Pornografija je v tem, da dejanska ali simulirana spolna dejanja iztrgajo iz intimnosti partnerjev in jih premišljeno razkazuje tretjim osebam. Pornografija žali čistost, ker pači naravo zakonskega dejanja, ki je intimno podarjanje zakoncev drugega drugemu. Pornografija je huda kršitev dostojanstva tistih, ki se ji predajajo (igralci, trgovci, občinstvo), kajti tu vsakdo postane za drugega predmet odurne naslade in nedovoljenega dobička. Ene in druge potegne v slepilo nekega izumetničenega sveta.''<nowiki>''</nowiki> (KKC 2354)<ref name=":12" /></blockquote>
== Sklici ==
{{sklici|2}}
== Nadaljnje branje ==
* Solano, Ingrid, Eaton, R. Nicholas in O<nowiki>'Leary, Daniel K (2018). ''Pornography Consumption, Modality and Function in a Large Internet Sample.''</nowiki> PubMed. 25. oktober. 10.1080/00224499.2018.1532488.
* McCormack, Mark in Wignall, Liam (2017). <nowiki>''</nowiki>Enjoyment, Exploration and Education: Understanding the Consumption of Pornography among Young Men with Non-Exclusive Sexual Orientations<nowiki>''</nowiki>. SAGE. 23. feburar. DOI: 10.1177/0038038516629909.
* Hilton, D. L. (2013)''. Pornography Addiction—A Supranormal Stimulus Considered in the Context of Neuroplasticity''. Socioaffective Neuroscience & Psychology 3:20767. doi: 0.3402/snp.v3i0.20767.
* Perry, S. (2016). <nowiki>''</nowiki>Does Viewing Pornography Reduce Marital Quality Over Time? Evidence From Longitudinal Data.<nowiki>''</nowiki> Archives Of Sexual Behavior, 46(2), 549-559. Doi: 10.1007/s10508-016-0770-y.
* Park, B. Y., et al. (2016). <nowiki>''</nowiki>Is internet Pornography Causing Sexual Dysunction? A Review with Clinical Reports.<nowiki>''</nowiki> Behavioral Sciences, 6, 17. doi: 10.3390/bs6030017.
* Sun, C., Bridges, A., Johnason, J., Ezzell, M., (2014). <nowiki>''</nowiki>Pornography and the Male Sexual Script: An Analysis of Consumption and Sexual Relations.<nowiki>''</nowiki> Archives of Sexual Behavior, 45, 1-12. doi: 10.1007/s10508-014-0391-2.
* Maddox, A. M., Rhoades, G. K., & Markman, H. J. (2011). <nowiki>''</nowiki>Viewing Sexually-Explicit Materials Alone or Together: Associations with Relationship Quality.<nowiki>''</nowiki> Archives of Sexual Behavior, 40(2), 441-448. doi: 10.1007/s10508-009-9585-4.
* Minarcik, J., Wetterneck, C. T., & Short, M. B. (2016). <nowiki>''</nowiki>The effects of sexually explicit material use on romantic relationship dynamics.<nowiki>''</nowiki> Journal of Behavioral Addictions, 5(4) 700-707. doi: 10.1556/2006.5.2016.078.
* Morgan, E. M. (2011). <nowiki>''</nowiki>Associations between Young Adults’ Use of Sexually Explicit Materials and Their Sexual Preferences<nowiki>''</nowiki>. Behaviors, and Satisfaction. Journal of Sex Research, 48(6), 520-530. doi: 10.1080/00224499.2010.543960.
* Braithwaite, S. R., Coulson, G., Keddington, K., & Fincham, F. D. (2015). <nowiki>''</nowiki>The influence of pornography on sexual scripts and hooking up among emerging adults in college.<nowiki>''</nowiki> Archives of Sexual Behavior, 44(1), 111-123. doi: 10.1007/s10508-014-0351-x.
* Szymanski, M. D. in Stewart-Richardson, D. N. (2014). <nowiki>''</nowiki> Psychological, Relational, and Sexual Correlates of Pornography Use on Young Adult Heterosexual Men in Romantic Relationships.<nowiki>''</nowiki> SAGE. 1. januar. DOI: 10.3149/jms.2201.64.
* Vera-Gray, F., McGlynn, C., Kureshi, I. in Butterby, K. (2021). <nowiki>''</nowiki>Sexual violence as a sexual script in mainstream online pornography.<nowiki>''</nowiki> The British Journal of Criminology. 4. april. DOI: 10.1093/bjc/azab035.
* Love, T., Laier, C., Brand, M., Hatch, L., & Hajela, R. (2015). <nowiki>''</nowiki>Neuroscience of Internet Pornography Addiction: A Review and Update<nowiki>''</nowiki>. Behavioral Sciences, 5(3), 388-433. doi: 10.3390/bs5030388.
* USCCB Committee on Laity, Marriage, Family Life and Youth. 2015. ''Create in Me a Clean Heart: A Pastoral Response to Pornography Use''. Brez kraja: s.n.
== Viri ==
* <nowiki>''</nowiki>Fight The New Drug.<nowiki>''</nowiki> Fight The New Drug. (Pridobitev podatkov: 1. 9. 2022). [https://fightthenewdrug.org. https://fightthenewdrug.org.]
* <nowiki>''</nowiki>SpringerLink<nowiki>''</nowiki>. SpringerLink. (Pridobitev podatkoc: 1. 9. 2022). https://link.springer.com/shop/springer/titles/en-gb/?gclid=CjwKCAjwsMGYBhAEEiwAGUXJaX1Z4pAGCtZaaODgbbMU1D1x4-ls1OWP_8rgvopwmzjGeHeCimLJBhoCzQYQAvD_BwE
* <nowiki>''</nowiki>Britannica Encyclopedia<nowiki>''</nowiki>. Encyclopedia Britannica, INC. (Pridobitev podatkov: 1. 9. 2022). https://www.britannica.com/
* <nowiki>''</nowiki>PubMed<nowiki>''</nowiki>. National Libraray of Medicine. (Pridobitev podatkov: 1. 9. 2022). https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/
* <nowiki>''</nowiki>Sage<nowiki>''</nowiki>. SAGE Journals. (Pridobitev podatkov: 1. 9. 2022). https://journals.sagepub.com/
* <nowiki>''</nowiki>Taylor and Francis Online<nowiki>''</nowiki>. Taylor and Francis Online. (Pridobitev podatkov: 1. 9. 2022). https://www.tandfonline.com/
== Zunanje povezave ==
* Spletna stran Fight the New Drug: https://fightthenewdrug.org/about/
* Youtube posnetek <nowiki>''</nowiki>Women Struggle With Pornography Too<nowiki>''</nowiki>: https://www.youtube.com/watch?v=LFtn6oaY7iQ
* Teologija telesa: http://www.theologyofthebody.net/
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Pornografija| ]]
dwuhcr7xt6b8ck76a5hujzigvu8vuzj
6739516
6739513
2026-08-19T17:22:20Z
Yerpo
8417
vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/Newmonkey16|Newmonkey16]] ([[User talk:Newmonkey16|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Yerpo|Yerpo]]
6739512
wikitext
text/x-wiki
{{podoben-eseju|datum=avgust 2022}}
[[Slika:Porn actors audition room by David Shankbone.jpg|sličica|Studio za avdicije za pornoigralce v New York-u]]
{{pristransko|datum=avgust 2022}}
'''Pornografija''' ([[grščina|grško]] ''porne'': vlačuga, prostitutka, ''grafi'': pisava) je prikazovanje [[spolnost]]i z namenom [[Spolno vzburjenje|spolnega vzburjenja]]. Pornografijo najdemo v različnih oblikah: [[Animacija|animacije]], [[Slika|slike]], [[Film|filmi]], [[Video|videi]], [[pisana dela]], [[Videoigra|video igrice]], [[Občilo|mediji]]. Sam izraz ne zajema javnih predstav, kot so seks šovi in striptizete. Danes primarno obliko pornografije predstavljajo pornografske zvezde, ki pozirajo za pornografske slike in ki sodelujejo v pornografskih filmih in videih. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.britannica.com/topic/pornography|title=Pornography|date=17. 8. 2022|accessdate=1. 9. 2022|website=Britannica|publisher=John Philip|last=Jenkins|first=John Philip Jenkins}}</ref>
=== Uporabniki pornografije ===
Na splošno je sprejeto, da so moški pretežni uporabniki pornografije. V tem [[Diskurz|diskurzu]] pa se pogosto ženske izključi z miselnostjo, da žensko populacijo pornografija ne zadene toliko oz. zanjo pretežno sploh ni relevantna. Raziskava iz leta 2018<ref>{{cite journal | last=Solano | first=Ingrid | last2=Eaton | first2=Nicholas R. | last3=O’Leary | first3=K. Daniel | title=Pornography Consumption, Modality and Function in a Large Internet Sample | journal=The Journal of Sex Research | volume=57 | issue=1 | date=2018-10-25 | doi=10.1080/00224499.2018.1532488 | pages=92–103 |pmid=30358432| issn=0022-4499 }}</ref> in letno poročilo iz leta 2019<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://fightthenewdrug.org/2019-pornhub-annual-report/|title=Pornhub's Annual Report: Can you guess 2019's Top Searched Porn Terms?|date=17. 12. 2019|accessdate=1. 9. 2022|website=Fight the New Drug|publisher=Fight the New Drug}}</ref> pa predstavljata drugačna [[Dejstvo|dejstva]]. Med drugim so želeli ugotoviti, koliko [[Moški|moških]] in koliko [[Ženska|žensk]] gleda pornografijo. Izmed 1415 anketiranih se jih je v raziskavi iz leta 2018 556 opredelilo za moške in 836 za ženske, od tega jih kar 91,5 % moških in 60,2 % žensk gleda pornografijo. Čeprav je procent pri moških večji, ne izpodbije dejstva, da je več kot polovica žensk tudi podvržena pornografiji. V letnem poročilu spletne strani [[Pornhub]] iz leta 2019 so ugotovili, da je vsaka tretja uporabnica ženska.
Poleg tega bi bilo tudi napačno sklepati, da so uporabniki pornografije zgolj odrasli (polnoletni) moški in ženske. Od leta 2008 do 2011 se je izpostavljenost pornografskim vsebinam otrokom mlajšim od trinajst let povečala iz 14 % na 49 %.<ref name=":1">{{Navedi splet |title=Dr. John Foubert, Ph.D. Interview |url=https://vimeo.com/190576748 |via=Vimeo|date=7. 11. 2016 |work=Truth about porn}}</ref><ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://fightthenewdrug.org/why-consuming-porn-is-an-escalating-behavior/|title=Why Consuming Porn is an Escalating Behaviour|date=23. 8. 2017|accessdate=1. 9. 2022|website=Fight The New Drug|publisher=Fight The New Drug|last=Neznan avtor|first=Neznan avtor}}</ref> Razlog za ta skok je vsenavzočnost [[Pametni telefon|pametnih telefonov]]. Ta generacija otrok ima največji dostop do pornografije, kot ga je kadarkoli imel kdorkoli v zgodovini človeštva.<ref name=":1" /> Problematika pornografije torej ni osredotočena zgolj na odrasle moške in ženske in napačno bi jo bilo obravnavati zgolj v okviru odraslih uporabnikov, zato je ključno, da se v celoten diskurz vključi celotno populacijo ljudi.
== Legalnost ==
Zakon v [[Slovenija|Sloveniji]]: Prikazovanje in izdelava pornografskega gradiva sta kaznivo dejanje, ki ga stori, kdor osebi, mlajši od 15 let proda, prikaže ali z javnim razstavljanjem ali kako drugače omogoči, da so ji dostopni spisi, slike, avdiovizualni ali drugi predmeti pornografske vsebine, ali ji prikaže pornografsko predstavo. Kaznivo dejanje stori tudi, kdor zlorabi mladoletno osebo za izdelavo slik, avdiovizualnih ali drugih predmetov pornografske vsebine ali jo uporabi za pornografsko predstavo.<ref>{{Navedi splet|title=Prijava|url=https://zakonodaja.com/uporabnik/prijava?t=bbr&r=uua,adr&d=0&uui=1662132275|website=zakonodaja.com|accessdate=2022-09-02|archive-date=2024-05-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20240509143015/https://zakonodaja.com/uporabnik/prijava?t=bbr&r=uua,adr&d=0&uui=1662132275|url-status=dead}}</ref>
== Nevroznanstveni pogled na pornografijo ==
[[Slika:Pompeii - Casa del Centenario - Cubiculum - detail.jpg|sličica|Erotična poslikava v [[Pompeji|Pompejih]]]]
Z znanstvenega vidika lahko k pornografiji pristopamo iz različnih smeri. Nekatere znanstvene raziskave kažejo, da je pornografija za posameznika koristna in uporabna, druge (in teh je vedno več) pa, da je za posameznika škodljiva in nevarna. Če pogledamo na pornografijo s strogo nevroznanstvenega vidika, ima gledanje pornografskih vsebin resne posledice na [[Možgani|možgane]].{{Cn}}
Naši možgani so [[Nevroplastičnost|nevroplastični]], kar pomeni, da se neprestano spreminjajo z namenom, da bi se lahko čim boljše prilagodili okolju, da bi se lahko čim več stvari naučili in tako opravljali življenjske naloge kar se da efektivno. Vendar pri supernormalnih stimulacijah možganov, kot ga povzroča gledanje pornografije, le-te postanejo sprožilci opaznih sprememb, ki lahko negativno vplivajo na naše življenje. Nevroplastičnost v njenem najosnovnejšem pomenu besede pomeni zmožnost možganov, da se spreminjajo. Ko smo se učili voziti kolo, so se morali možgani fizično spremeniti in prilagoditi novim sposobnostim, ki smo jih želeli osvojiti. Ko sodelujemo v neki aktivnosti, ki je po možnosti prijetna in jo skozi rutino ponavljamo, se naši možgani začnejo spreminjati na način, da bodo naslednjič, ko bomo opravljali to aktivnost, boljši in bolj spretni. Tako naši možgani vzpostavljajo nove [[sinaptične povezave]], ki s ponovitvami aktivnosti postajajo vedno močnejše. Ko so enkrat vzpostavljene, lahko postanejo zelo dolge, dolgotrajne in vzdržljive. Tako se lahko vedno znova v določeni obliki vrnemo k spretnostim, kot je vožnja kolesa, igranje instrumentov, ki smo se jih naučili pred leti in jih nekaj časa nismo ponavljali, pa se bomo vseeno (če ne v celoti pa vsaj do neke mere spomnili), kako voziti kolo ali igrati instrument. Enak proces pa se odvija tudi, če prakticiramo nezdrave navade. Če uporabnik v določenem ritmu in navadi gleda pornografijo, se njegovi možgani začnejo spreminjati in vzpostavljati povezave, na katerih želijo biti možgani čim boljši in čim bolj spretni. Posledica tega je, da začne posameznik hrepeneti po večji količini in bolj [[Hardcore|hard core]] pornografskih vsebinah. Tako lahko gledanje pornografije vodi v [[Obsesivno–kompulzivna motnja|kompulzivno]] hrepenenje in vedenje, ki je podobno [[Zloraba substanc|zlorabi substanc]], le-to pa lahko vodi v [[zasvojenost]].<ref name=":3">{{Navedi splet|url=https://fightthenewdrug.org/how-porn-can-change-the-brain/|title=How Porn Can Change The Brain|date=n.d.|accessdate=1. 9. 2022|website=Fight The New Drug|publisher=Fight The New Drug|first=Neznan avtor|last=Neznan avtor}}</ref>
== Prednosti pornografije ==
[[Slika:Hentai manga in Japan 002.jpg|sličica|Erotični stripi (Hentai manga) na Japonskem]]
[[Pornografska industrija]] se je do danes že močno razvejala, kar lahko vidimo samo iz dostopnosti internetnih brskalnikov in poplavo pornografskih strani. Med tem ko se industrija širi in imajo do nje dostop vedno večje število [[otrok]]<ref name=":1" />, obstajajo v javnem diskurzu različna mnenja o tem, ali je pornografija dobra za posameznika ali ne.
Na več spletnih straneh je govora o prednostih pornografije in njenih dobrih učinkih na posameznikovo življenje. Ta članek<ref>{{Navedi splet|url=https://www.realclearscience.com/blog/2012/01/the-upside-of-pornography.html|title=The Positive Side of Pornography|date=18. 1. 2012|accessdate=1. 9. 2022|website=Real Clear Science|publisher=Ross|last=Pomeroy|first=Ross Pomeroy}}</ref> govori o tem, kako lahko gledanje pornografskih vsebin izboljša posameznikovo [[zdravje]], saj med drugim [[samozadovoljevanje]] manjša raven [[stres|stresa]]. Zagovarja zastonj pornografske spletne vsebine, saj te omogočajo, da gledalec nima pravega spolnega odnosa, kar pomeni manj priprav zanj in več prostora za [[Domišljija|domišljijo]], hkrati pa preprečuje [[Najstniška nosečnost|najstniško nosečnost]]. Pornografija naj bi po mnenju avtorja spodbujala sprejemanje samega sebe in svobodno odkrivanje svoje [[Spolnost|spolnosti]], pripomogla naj bi k boljšim [[Romantični odnos|romantičnim odnosom]], saj gledalcu z njihovo domišljijo pomagajo odkrivati, kaj vse že obstaja in je tako pomemben spolno [[edukativni vir]] za posameznika in pare. Pornografija naj bi zmanjšala [[Agresija|agresijo]] in izboljša [[libido]] gledalca. Sploh, pa dodaja, je pornografija pomembna, ker zadošča vsakim specifičnim potrebam posameznika, nobena želja, domišljija ali [[Fetišizem|fetiš]] ni izpuščen, kar omogoča gradnjo skupnosti isto mislečih oz. ljudi, ki jih vzburjajo iste stvari ali isti ljudje. Na internetu najdemo tudi več člankov in raziskav<ref name=":4">{{Navedi splet|url=https://www.psychologytoday.com/us/blog/homo-consumericus/201001/pornography-beneficial-or-detrimental|title=Pornography: Beneficial or Determinental? It turns out pornography may be good for you|date=22. 1. 2010|accessdate=1. 9. 2022|website=Psychology Today|publisher=Gad|last=Seed|first=Gad Seed}}</ref><ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://journals.sagepub.com/doi/10.1177/0038038516629909|title=Enjoyment, Exploration and Education: Understanding the Consumption of Pornography among Young Men with Non-Exclusive Sexual Orientations|date=23. 2. 2017|accessdate=1. 9. 2022|website=SAGE|publisher=Mark|last=McCormack|first=Liam Wignall}}</ref><ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://www.dailydot.com/nsfw/guides/porn-benefits/|title=11 unexpected benefits of watching porn|date=16. 7. 2020|accessdate=1. 9. 2022|website=Daily Dot|publisher=EJ|last=Dickson|first=Kristen Hubby, Nico Lang}}</ref>, ki govorijo v prid temu, da ima pornografija pozitiven vpliv na posameznika in na odnose in ki bi lahko zgornji članek označili za verodostojnega. Kdor je proti pornografiji, jih navadno ljudje, ki so za pornografijo, označijo kot [[Ideologija|ideologe]], ki izhajajo iz [[Fanatik|fanatičnih]] [[Vresko prepričanje|verskih prepričanj]] in za katerimi ne stojijo znanstveni dokazi<ref name=":0" />. Pro-pornografske znanstvenike pa znotraj te tematike zanima predvsem [[holističen pristop]] do pornografije<ref name=":4" /><ref name=":5" /><ref name=":6" />. Priznavajo, da ima pornografija <nowiki>''stranske učinke''</nowiki>, vendar želijo nanjo gledati tudi iz pozitivne perspektive. Bazen znanstvenih raziskovanj, ki se osredotočajo na stranske učinke in škodljivosti pornografije, se veča in tako z dokazi in pričevanji bivših pornografskih zvezd razkriva pornografsko industrijo.
== Slabosti pornografije ==
Medtem ko najdemo na spletu [[Argument|argumente]] za pornografijo, najdemo tudi veliko argumentov proti pornografiji. [[Nereligiozna]], [[Neprofitna organizacija|neprofitna]], [[nevladna organizacija]] '''Fight The New Drug'''<ref>{{Navedi splet|url=https://fightthenewdrug.org/|title=Fight The New Drug|date=2022|accessdate=1. 9. 2022|website=Fight The New Drug|publisher=Fight the New Drug|last=Fight the New Drug|first=Fight the New Drug}}</ref>, ki želi ozavestiti javnost o pornografiji na podlagi znanosti, dejstev in osebnih pričevanj, tako navaja veliko [[Mit|mitov]] in zmot, ki vodijo družbo v vrednotenje pornografije kot dobre in koristne za posameznika in par.
=== Možnost zasvojitve ===
Zaradi specifičnega vpliva<ref name=":3" />, ki ga ima gledanje pornografskih vsebin na možgane gledalca, lahko to vedenje postane kompulzivno in v ekstremnih primerih pelje tudi do zasvojenosti<ref>{{Navedi splet|url=https://fightthenewdrug.org/how-porn-affects-the-brain-like-a-drug/|title=How Porn Can Affect The Brain Like A Drug|date=23. 8. 2017|accessdate=1. 9. 2022|website=Fight The New Drug|publisher=Fight The New Drug|last=Neznan avtor|first=Neznan avtor}}</ref> kar povzroči [[hormon]] [[dopamin]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.tandfonline.com/doi/full/10.3402/snp.v3i0.20767|title=Pornography addiction – a supranormal stimulus considered in the context of neuroplasticity|date=19. 7. 2013|accessdate=1. 9. 2022|website=Taylor and Francis Online|publisher=Donald L.|last=Hilton Jr.|first=Donald L. Hilton Jr.}}</ref>. Ta hormon in rutina gledanja pornografije posameznika vedno bolj vodi v ponavljanje vedenja z namenom doseganja istega učinka, kar vodi v zasvojenost. Le-ta pa se kaže na način, da posameznik začenja izpuščati druženje s prijatelji, igranje športov, opravljanje obveznosti, itd.<ref name=":7">{{Navedi splet|url=https://fightthenewdrug.org/who-does-porn-actually-hurt/|title=3 Problems With Saying “Watching Porn Doesn’t Actually Hurt Anyone”|date=20. 4. 2021|accessdate=1. 9. 2022|website=Fight The New Drug|publisher=Neznan avtor|last=Neznan avtor|first=Fight the New Drug}}</ref>, kar ga posledično začenja izolirati od svojih najdražjih. Napačno bi bilo sklepati, da je pornografija škodljiva samo v primeru, ko je posameznik z njo že zasvojen. Ker vse, kar delamo, vpliva na sinaptične povezave v naših možganih, in ko vedenje postane navada (in še ne zasvojenost), že spreminja percepcijo posameznika nase, na svoje bližnje in na svet kot tak<ref name=":3" /> . Poleg tega pornografija ne škoduje zgolj neposrednemu uporabniku, ampak tudi njegovemu partnerju<ref name=":8">{{Navedi splet|url=https://fightthenewdrug.org/how-porn-can-hurt-a-consumers-partner/|title=How Porn Can Hurt a Consumer’s Partner|date=23. 8. 2017|accessdate=1. 9. 2022|website=Fight The New Drug|publisher=Neznan avtor|last=Neznan avtor|first=Fight the New Drug}}</ref>. Verjetno redko kdo gleda pornografske vsebine z namenom, da bi škodoval svojim partnerjem. Raziskave pa kažejo, da imajo pornografski uporabniki nižje zadovoljstvo v odnosih<ref>{{Navedi splet|url=https://link.springer.com/article/10.1007/s10508-016-0770-y|title=Does Viewing Pornography Reduce Marital Quality Over Time? Evidence from Longitudinal Data|date=7. 5. 2016|accessdate=1. 9. 2022|website=SpringerLink|publisher=Samuel L.|last=Perry|first=Samuel L. Perry}}</ref>, manj so intimni s svojimi partnerji<ref>{{Navedi revijo|last=Park|first=Brian|last2=Wilson|first2=Gary|last3=Berger|first3=Jonathan|last4=Christman|first4=Matthew|last5=Reina|first5=Bryn|last6=Bishop|first6=Frank|last7=Klam|first7=Warren|last8=Doan|first8=Andrew|date=2016-08-05|title=Is Internet Pornography Causing Sexual Dysfunctions? A Review with Clinical Reports|url=http://www.mdpi.com/2076-328X/6/3/17|magazine=Behavioral Sciences|language=en|volume=6|issue=3|pages=17|doi=10.3390/bs6030017|issn=2076-328X}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Sun|first=Chyng|last2=Bridges|first2=Ana|last3=Johnson|first3=Jennifer A.|last4=Ezzell|first4=Matthew B.|date=maj 2016|title=Pornography and the Male Sexual Script: An Analysis of Consumption and Sexual Relations|url=http://link.springer.com/10.1007/s10508-014-0391-2|magazine=Archives of Sexual Behavior|language=en|volume=45|issue=4|pages=983–994|doi=10.1007/s10508-014-0391-2|issn=0004-0002}}</ref>, manj so zvesti v odnosih<ref>{{Navedi revijo|last=Park|first=Brian|last2=Wilson|first2=Gary|last3=Berger|first3=Jonathan|last4=Christman|first4=Matthew|last5=Reina|first5=Bryn|last6=Bishop|first6=Frank|last7=Klam|first7=Warren|last8=Doan|first8=Andrew|date=2016-08-05|title=Is Internet Pornography Causing Sexual Dysfunctions? A Review with Clinical Reports|url=http://www.mdpi.com/2076-328X/6/3/17|magazine=Behavioral Sciences|language=en|volume=6|issue=3|pages=17|doi=10.3390/bs6030017|issn=2076-328X}}</ref> <ref>{{Navedi revijo|last=Park|first=Brian|last2=Wilson|first2=Gary|last3=Berger|first3=Jonathan|last4=Christman|first4=Matthew|last5=Reina|first5=Bryn|last6=Bishop|first6=Frank|last7=Klam|first7=Warren|last8=Doan|first8=Andrew|date=2016-08-05|title=Is Internet Pornography Causing Sexual Dysfunctions? A Review with Clinical Reports|url=http://www.mdpi.com/2076-328X/6/3/17|magazine=Behavioral Sciences|language=en|volume=6|issue=3|pages=17|doi=10.3390/bs6030017|issn=2076-328X|pmc=5039517|pmid=27527226}}</ref>, manj so zadovoljni z romantičnim in spolnim življenjem<ref>{{Navedi revijo|last=Maddox|first=Amanda M.|last2=Rhoades|first2=Galena K.|last3=Markman|first3=Howard J.|date=april 2011|title=Viewing Sexually-Explicit Materials Alone or Together: Associations with Relationship Quality|url=http://link.springer.com/10.1007/s10508-009-9585-4|magazine=Archives of Sexual Behavior|language=en|volume=40|issue=2|pages=441–448|doi=10.1007/s10508-009-9585-4|issn=0004-0002|pmc=2891580|pmid=20039112}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Minarcik|first=Jenny|last2=Wetterneck|first2=Chad T.|last3=Short|first3=Mary B.|date=december 2016|title=The effects of sexually explicit material use on romantic relationship dynamics|url=https://akjournals.com/doi/10.1556/2006.5.2016.078|magazine=Journal of Behavioral Addictions|language=en|volume=5|issue=4|pages=700–707|doi=10.1556/2006.5.2016.078|issn=2062-5871|pmc=5370376|pmid=27784182}}</ref> in bolj je verjetno, da bodo svojega partnerja [[Prevara|prevarali]]<ref>{{Navedi revijo|last=Morgan|first=Elizabeth M.|date=november 2011|title=Associations between Young Adults' Use of Sexually Explicit Materials and Their Sexual Preferences, Behaviors, and Satisfaction|url=http://www.tandfonline.com/doi/abs/10.1080/00224499.2010.543960|magazine=Journal of Sex Research|language=en|volume=48|issue=6|pages=520–530|doi=10.1080/00224499.2010.543960|issn=0022-4499}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Braithwaite|first=Scott R.|last2=Coulson|first2=Gwen|last3=Keddington|first3=Krista|last4=Fincham|first4=Frank D.|date=januar 2015|title=The Influence of Pornography on Sexual Scripts and Hooking Up Among Emerging Adults in College|url=http://link.springer.com/10.1007/s10508-014-0351-x|magazine=Archives of Sexual Behavior|language=en|volume=44|issue=1|pages=111–123|doi=10.1007/s10508-014-0351-x|issn=0004-0002}}</ref>. Vse to pa je posledica sprememb v možganih tako še ne zasvojenih kot tudi že zasvojenih uporabnikov.
=== Nasilje nad pornografskimi igralci ===
Govorice, ki širijo mit, da so porno igralci plačani za svoje delo, da so se strinjali s tem, kar posnamejo v videu, da je vse dogovorjeno in pravično, je verjetno za nekatere res realnost, najdemo pa mnogo [[Pričevanje|pričevanj]], ki temu nasprotujejo.<ref>{{Navedi splet|url=https://fightthenewdrug.org/they-raped-me-at-gunpoint-true-stories-from-a-former-escort-and-porn-performer/|title=“My First Hardcore Scene Landed Me in the ER”: True Stories from an Ex-Porn Performer|date=28. 8. 2020|accessdate=1. 9. 2022|website=Fight the New Drug|publisher=Neznan avtor|last=Neznan avtor|first=Fight the New Drug}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://fightthenewdrug.org/girlsdoporn-survivors-sue-mindgeek/|title=50 “GirlsDoPorn” Sex Trafficking Survivors Sue Pornhub’s Parent Company for Profiting from Their Exploitation|date=16. 12. 2020|accessdate=1. 9. 2022|website=Fight The New Drug|publisher=Neznan avtor|last=Neznan avtor|first=Figth the New Drug}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://fightthenewdrug.org/10-porn-stars-speak-openly-about-their-most-popular-scenes/|title=10 Ex-Porn Performers Reveal the Brutal Truth Behind Their Most Popular Scenes|date=3. 12. 2020|accessdate=1. 9. 2022|website=Fight the New Drug|publisher=Neznan avtor|last=Neznan avtor|first=Fight The New Drug}}</ref> Te zgodbe odkrivajo, kakšne [[Zloraba položaja|zlorabe]], [[Posilstvo|posilstva]], neprostovoljna snemanja, razvrednotenja in ponižanja doživljajo pornografski igralci na sceni. Po pričevanjih nekdanjih pornografskih igralcev, pornografska industrija zlorablja<ref>{{Navedi splet|url=https://verilymag.com/2015/08/porn-industry-playboy-mansion-sex-trafficking-belle-knox-rashida-jones-holly-madison|title=The Porn Industry Is Abusive, and These Women Are Telling It Like It Is|date=5. 8. 2018|accessdate=1. 9. 2022|website=Verily|publisher=Mary Rose|last=Somarriba|first=Mary Rose Somarriba}}</ref> in izkorišča<ref>{{Navedi splet|url=https://www.complex.com/pop-culture/2018/10/porn-agent-from-hot-girls-wanted-faces-exploitation-allegations|title=Florida Porn Agent From ‘Hot Girls Wanted’ is Being Sued By Ex-Client For Exploitation|date=1. 10. 2018|accessdate=1. 9. 2022|website=Complex|publisher=Gavin|last=Evans|first=Gavin Evans|archive-date=2022-09-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20220901095956/https://www.complex.com/pop-culture/2018/10/porn-agent-from-hot-girls-wanted-faces-exploitation-allegations|url-status=dead}}</ref> svoje igralce, zahteva uprizarjanje nasilnih prizorov, ki igralcem niso po volji<ref>{{Navedi splet|url=https://jezebel.com/porn-actors-leigh-raven-and-riley-nixon-allege-abuse-v-1823677195|title=Porn Actors Leigh Raven and Riley Nixon Allege Abuse, Violence, and Boundary Violation on Set|date=3. 11. 2018|accessdate=1. 9. 2022|website=Jezebel|publisher=Tracy|last=Clark-Flory|first=Tracy Clark-Flory}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.bustle.com/p/notyourporn-is-the-campaign-fighting-to-get-non-consensual-content-removed-from-uk-porn-sites-18669297|title=#NotYourPorn Is The Campaign Fighting To Put An End To Revenge Porn In The UK|date=27. 8. 2019|accessdate=1. 9. 2022|website=Bustle|publisher=Alice|last=Broster|first=Alice Broster}}</ref>, snema posilstva<ref>{{Navedi splet|url=https://www.thedailybeast.com/a-famous-porn-star-claims-she-was-raped-on-set-will-she-receive-justice|title=A Famous Porn Star Claims She Was Raped On Set. Will She Receive Justice?|date=13. 4. 2017|accessdate=1. 9. 2022|website=Daily Best|publisher=Aurora|last=Snow|first=Aurora Snow}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.bbc.com/news/stories-51391981|title=‘I was raped at 14, and the video ended up on a porn site’|date=10. 2. 2020|accessdate=1. 9. 2022|website=BBC|publisher=Meghan|last=Mohan|first=Meghan Mohan}}</ref>, preprodaja svoje igralce<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rollingstone.com/culture/culture-news/porn-performers-accuse-top-agent-derek-hay-of-sex-abuse-trafficking-698337/|title=Four Porn Performers Accuse Top Agent Derek Hay of Sex Abuse, Trafficking|date=11. 7. 2018|accessdate=1. 9. 2022|website=Rolling Stone|publisher=Amelia|last=Mcdonell-Parry|first=Amelia Mcdonell-Parry}}</ref>, [[Trgovina z ljudmi|trguje s seksom]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.thedailybeast.com/feds-charge-shady-porn-company-girls-do-porn-with-sex-trafficking-after-22-women-come-forward|title=Feds Charge Shady Porn Company Girls Do Porn With Sex Trafficking After 22 Women Come Forward|date=10. 10. 2019|accessdate=1. 9. 2022|website=Daily Beast|publisher=Tarpley|last=Hitt|first=Trapley Hitt}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.dailywire.com/news/pornhub-under-fire-after-videos-of-rapes-sex-trafficking-victims-posted-to-site|title=Pornhub Under Fire After Videos Of Rapes, Sex Trafficking Victims Posted To Site|date=13. 2. 2020|accessdate=1. 9. 2022|website=Daily Wire|publisher=Paul|last=Bois|first=Paul Bois}}</ref>, s strani producentov in drugih (po navadi moških) sodelavcev so (po navadi ženske) igralke žrtve [[Spolni napad|spolnih napadov]]<ref>{{Navedi splet|url=https://edition.cnn.com/2015/12/01/entertainment/james-deen-rape-assault-allegations-feat/index.html|title=Porn star James Deen accused by women of rape, assault|date=2. 12. 2015|accessdate=1. 9. 2022|website=CNN entertainment|publisher=Emanuella|last=Grinberg|first=Emanuella Grinberg}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.buzzfeednews.com/article/arianelange/nikki-benz-porn-defamation-lawsuit-metoo#.ldPVz1Yg0Y|title=This Woman Says Authorities Doubted Her Sexual Assault Claim Because She Does Porn|date=25. 5. 2018|accessdate=1. 9. 2022|website=BuzzFeedNews|publisher=Ariane|last=Lange|first=Ariane Lange}}</ref>, mnogo igralcev je v pornografsko industrijo pripeljanih preko različnih [[Zvodnik|zvodnikov]]<ref name=":9">{{Navedi splet|url=https://nypost.com/2017/05/17/i-was-tricked-into-doing-porn/|title=I was tricked into doing porn|date=17. 5. 2017|accessdate=1. 9. 2022|website=New York Post|publisher=Neznan avtor|last=Neznan avtor|first=News.com.au}}</ref><ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://gizmodo.com/men-looking-for-anonymous-sex-reportedly-tricked-into-b-1827690421?rev=1531935551983|title=Men Looking for Anonymous Sex Reportedly Tricked Into Being Filmed for Porn Site|date=18. 7. 2018|accessdate=1. 9. 2022|website=Gizmodo|publisher=Jennings|last=Brown|first=Jennings Brown}}</ref> ali pa sploh niso vedeli, da so se njihovi posnetki pojavili na pornografskih straneh<ref name=":9" /><ref name=":10" />. Ker je spekter izkoriščanja v pornografski industriji tako širok in ker je to izkoriščanje zamaskirano, je iz uporabnikovega vidika skoraj nemogoče presoditi, kdaj je igralec svobodno in prostovoljno privolil v uprizorjeni akt.
=== Popačen pogled na spolni odnos in spolnost ===
Medtem ko je [[spolni odnos]] naraven, je pornografija zrežiran produkt. Težava z načinom zadovoljevanja svojih spolnih potreb zaradi gledanja pornografije je v tem, da pornografija popači gledalčev pogled na spolnost, [[intimnost]], [[Samopodoba|samopodobo]]''',''' spolni odnos<ref>{{Navedi splet|url=https://mediasmarts.ca/digital-media-literacy/media-issues/body-image/body-image-%E2%80%93-boys|title=Body Image – Boys|date=26. 4. 2021|accessdate=1. 9. 2022|website=Media Smart|publisher=Neznan avtor|last=Neznan avtor|first=Neznan avtor|archive-date=2022-09-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20220901100011/https://mediasmarts.ca/digital-media-literacy/media-issues/body-image/body-image-%E2%80%93-boys|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://indianexpress.com/article/lifestyle/life-style/porn-addiction-hampers-male-sexual-performance-study/|title=Porn addiction hampers male sexual performance: Study|date=14. 12. 2012|accessdate=1. 9. 2022|website=The Indian Express|publisher=Neznan avtor|last=Neznan avtor|first=Indo-Asian News Service}}</ref>''',''' romantične odnose<ref>{{Navedi revijo|last=Hilton|first=Donald L.|date=januar 2013|title=Pornography addiction – a supranormal stimulus considered in the context of neuroplasticity|url=https://www.tandfonline.com/doi/full/10.3402/snp.v3i0.20767|magazine=Socioaffective Neuroscience & Psychology|language=en|volume=3|issue=1|pages=20767|doi=10.3402/snp.v3i0.20767|issn=2000-9011|pmc=3960020|pmid=24693354}}</ref>, poleg tega so raziskave<ref>{{Navedi revijo|last=Szymanski|first=Dawn M.|last2=Stewart-Richardson|first2=Destin N.|date=2014-01-01|title=Psychological, Relational, and Sexual Correlates of Pornography Use on Young Adult Heterosexual Men in Romantic Relationships|url=http://men.sagepub.com/lookup/doi/10.3149/jms.2201.64|magazine=The Journal of Men's Studies|volume=22|issue=1|pages=64–82|doi=10.3149/jms.2201.64|issn=1060-8265}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> pokazale tudi manjše spolno zadovoljstvo, večje izogibanje v odnosih in več [[Anskiozna navezanost|anksiozne navezanosti]] tako med hetero- kot homoseksualnimi posamezniki. Sodobne raziskave tako obsojajo pogled na pornografijo, da ta pomaga pri spolnem življenju posameznika, para in odnosa. Dejstvo je, da je pornografija narejena za zabavo in ne za izobraževanje<ref>{{Navedi splet|url=https://fightthenewdrug.org/3-most-popular-claims-that-porn-is-good-for-you/.|title=3 Common Misconceptions About Porn and Sexual Health|date=24. 8. 2022|accessdate=1. 9. 2022|website=Fight The New Drug|publisher=Neznan avtor|last=Neznan avtor|first=Fight The New Drug}}</ref>. Res je, da se lahko marsikaj naučimo ob tem, ko opazujemo druge, vendar če je to pornografski video posnetek, pri katerih je v večini uprizorjen nasilen spolni odnos, ta pa zamaskiran na način, da v 95 % pornografski igralec na nasilje odgovori z užitkom<ref name=":1" />, gledalec dobi napačno informacijo o tem, kaj pomeni spolni odnos. Gledalec, sploh če je to mlajši uporabnik, dobi sporočilo, da sta nasilje in spolni odnos med seboj povezana<ref name=":1" />. Najbolj obsežna raziskava<ref>{{Navedi revijo|last=Vera-Gray|first=Fiona|last2=McGlynn|first2=Clare|last3=Kureshi|first3=Ibad|last4=Butterby|first4=Kate|date=2021-09-02|title=Sexual violence as a sexual script in mainstream online pornography|url=https://academic.oup.com/bjc/article/61/5/1243/6208896|magazine=The British Journal of Criminology|language=en|volume=61|issue=5|pages=1243–1260|doi=10.1093/bjc/azab035|issn=0007-0955}}</ref> o pornografskih vsebinah do sedaj, ki so jo objavili aprila 2021, je v času šestih mesecev analizirala tri najbolj popularne porno spletne strani – Pornhub, [[XVideo]] in [[XHamster]] – in dokazala, da en od osmih video vsebin že v naslovu videa opisuje spolno nasilna dejanja. V svetu pornografije [[Nasilje nad ženskami|nasilje]] ni zgolj stranski produkt ali <nowiki>''nesreča''</nowiki> scenarija, ampak je sam cilj vsebine, kar dokazujeta dve nedavni raziskavi<ref name=":1" /><ref name=":2" />. Pri tem gre za razvrednotenje človeka, v 94 % gre za ženske porno igralko<ref name=":11">{{Navedi splet|url=https://fightthenewdrug.org/study-evaluated-7430-videos-on-mainstream-porn-sites-found-aggression/|title=This Study Evaluated 7,430 Porn Videos and Found Women Receive 97% of Physically Aggressive Acts in Porn|date=16. 2. 2021|accessdate=1. 9. 2022|website=Fight The New Drug|publisher=Neznan avtor|last=Neznan avtor|first=Fight The New Drug}}</ref>, saj se ravno nad njimi izvaja največ nasilja. Pornografija tako ni mesto, kjer bi se lahko posameznik učil, kaj pomeni spolni odnos, ampak je bolj mesto, kjer se posameznik nauči, kaj spolni odnos ni. Pri tem pa pride do težave, da gledalec tega ne prepoznava na tak način, kar pomeni, da ga vodi v popačeno sliko spolnega odnosa, vrednotenja svojega in nasprotnega spola in tudi popačeno sliko samega sebe<ref name=":11" />.
=== Popačen pogled na partnerja ===
Zaradi vpliva gledanja pornografije na možgane in sprememb, ki nastanejo v možganih, lahko postanejo uporabniki pornografije veliko manj zainteresirani za spolni odnos s svojimi partnerji<ref name=":8" />. Razlog je v tem, da so uporabniki naučeni, da je njihov partner tako vizualno popoln, kot je v posnetku porno igralec ali igralka, da so vedno pripravljeni na spolni odnos, da so vedno pripravljeni zadovoljiti vsako željo uporabnika, da ne potrebujejo nobenega premora in da partnerji sami nimajo svojih želja. To vodi v nezadovoljstvo v odnosu, partner ima lahko občutek, da ni dovolj dober, da ni dovolj [[Privlačnost|privlačen]] ali pa da ne bo moral nikoli zadovoljiti potreb svojega partnerja<ref name=":7" />. [[Motnja erekcije|Motnja erekcije ali erektilna diskunfija]] postaja tudi vedno večja težava vedno večjega števila moških, ki so uporabniki pornografije<ref>{{Navedi revijo|last=Park|first=Brian|last2=Wilson|first2=Gary|last3=Berger|first3=Jonathan|last4=Christman|first4=Matthew|last5=Reina|first5=Bryn|last6=Bishop|first6=Frank|last7=Klam|first7=Warren|last8=Doan|first8=Andrew|date=2016-08-05|title=Is Internet Pornography Causing Sexual Dysfunctions? A Review with Clinical Reports|url=http://www.mdpi.com/2076-328X/6/3/17|magazine=Behavioral Sciences|language=en|volume=6|issue=3|pages=17|doi=10.3390/bs6030017|issn=2076-328X|pmc=5039517|pmid=27527226}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Sun|first=Chyng|last2=Bridges|first2=Ana|last3=Johnson|first3=Jennifer A.|last4=Ezzell|first4=Matthew B.|date=maj 2016|title=Pornography and the Male Sexual Script: An Analysis of Consumption and Sexual Relations|url=http://link.springer.com/10.1007/s10508-014-0391-2|magazine=Archives of Sexual Behavior|language=en|volume=45|issue=4|pages=983–994|doi=10.1007/s10508-014-0391-2|issn=0004-0002}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Love|first=Todd|last2=Laier|first2=Christian|last3=Brand|first3=Matthias|last4=Hatch|first4=Linda|last5=Hajela|first5=Raju|date=2015-09-18|title=Neuroscience of Internet Pornography Addiction: A Review and Update|url=http://www.mdpi.com/2076-328X/5/3/388|magazine=Behavioral Sciences|language=en|volume=5|issue=3|pages=388–433|doi=10.3390/bs5030388|issn=2076-328X|pmc=4600144|pmid=26393658}}</ref>.
== Katoliški pogled na pornografijo ==
[[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška Cerkev]] pornografijo in celotno pornografsko industrijo strogo obsoja in pravi, da ne more biti nikoli upravičena in da je vedno napačna. Svoje temelje postavlja v [[Sveto pismo]] in v [[Katekizem Katoliške Cerkve]]. Svoje stališče argumentira iz samega izvira [[Dostojanstvo|dostojanstva]] moškega in ženske, vrednotenja telesa, poklicanosti k daritveni ljubezni, vrednotenja spolnosti in spolnih želja in prakticiranja čistosti<ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://www.usccb.org/issues-and-action/human-life-and-dignity/pornography/upload/Create-in-Me-a-Clean-Heart-Statement-on-Pornography.pdf|title=Create in Me a Clean Heart - A Pastoral Response to Pornography|date=2015|accessdate=1. 9. 2022|website=USCCB|publisher=Ameriški katoliški škofje|last=Ameriški katoliški škofje|first=Ameriški katoliški škofje}}</ref>.
Katekizem Katoliške Cerkve opredeljuje pornografijo sledeče:<blockquote>''<nowiki>''</nowiki>Pornografija je v tem, da dejanska ali simulirana spolna dejanja iztrgajo iz intimnosti partnerjev in jih premišljeno razkazuje tretjim osebam. Pornografija žali čistost, ker pači naravo zakonskega dejanja, ki je intimno podarjanje zakoncev drugega drugemu. Pornografija je huda kršitev dostojanstva tistih, ki se ji predajajo (igralci, trgovci, občinstvo), kajti tu vsakdo postane za drugega predmet odurne naslade in nedovoljenega dobička. Ene in druge potegne v slepilo nekega izumetničenega sveta.''<nowiki>''</nowiki> (KKC 2354)<ref name=":12" /></blockquote>
== Sklici ==
{{sklici|2}}
== Nadaljnje branje ==
* Solano, Ingrid, Eaton, R. Nicholas in O<nowiki>'Leary, Daniel K (2018). ''Pornography Consumption, Modality and Function in a Large Internet Sample.''</nowiki> PubMed. 25. oktober. 10.1080/00224499.2018.1532488.
* McCormack, Mark in Wignall, Liam (2017). <nowiki>''</nowiki>Enjoyment, Exploration and Education: Understanding the Consumption of Pornography among Young Men with Non-Exclusive Sexual Orientations<nowiki>''</nowiki>. SAGE. 23. feburar. DOI: 10.1177/0038038516629909.
* Hilton, D. L. (2013)''. Pornography Addiction—A Supranormal Stimulus Considered in the Context of Neuroplasticity''. Socioaffective Neuroscience & Psychology 3:20767. doi: 0.3402/snp.v3i0.20767.
* Perry, S. (2016). <nowiki>''</nowiki>Does Viewing Pornography Reduce Marital Quality Over Time? Evidence From Longitudinal Data.<nowiki>''</nowiki> Archives Of Sexual Behavior, 46(2), 549-559. Doi: 10.1007/s10508-016-0770-y.
* Park, B. Y., et al. (2016). <nowiki>''</nowiki>Is internet Pornography Causing Sexual Dysunction? A Review with Clinical Reports.<nowiki>''</nowiki> Behavioral Sciences, 6, 17. doi: 10.3390/bs6030017.
* Sun, C., Bridges, A., Johnason, J., Ezzell, M., (2014). <nowiki>''</nowiki>Pornography and the Male Sexual Script: An Analysis of Consumption and Sexual Relations.<nowiki>''</nowiki> Archives of Sexual Behavior, 45, 1-12. doi: 10.1007/s10508-014-0391-2.
* Maddox, A. M., Rhoades, G. K., & Markman, H. J. (2011). <nowiki>''</nowiki>Viewing Sexually-Explicit Materials Alone or Together: Associations with Relationship Quality.<nowiki>''</nowiki> Archives of Sexual Behavior, 40(2), 441-448. doi: 10.1007/s10508-009-9585-4.
* Minarcik, J., Wetterneck, C. T., & Short, M. B. (2016). <nowiki>''</nowiki>The effects of sexually explicit material use on romantic relationship dynamics.<nowiki>''</nowiki> Journal of Behavioral Addictions, 5(4) 700-707. doi: 10.1556/2006.5.2016.078.
* Morgan, E. M. (2011). <nowiki>''</nowiki>Associations between Young Adults’ Use of Sexually Explicit Materials and Their Sexual Preferences<nowiki>''</nowiki>. Behaviors, and Satisfaction. Journal of Sex Research, 48(6), 520-530. doi: 10.1080/00224499.2010.543960.
* Braithwaite, S. R., Coulson, G., Keddington, K., & Fincham, F. D. (2015). <nowiki>''</nowiki>The influence of pornography on sexual scripts and hooking up among emerging adults in college.<nowiki>''</nowiki> Archives of Sexual Behavior, 44(1), 111-123. doi: 10.1007/s10508-014-0351-x.
* Szymanski, M. D. in Stewart-Richardson, D. N. (2014). <nowiki>''</nowiki> Psychological, Relational, and Sexual Correlates of Pornography Use on Young Adult Heterosexual Men in Romantic Relationships.<nowiki>''</nowiki> SAGE. 1. januar. DOI: 10.3149/jms.2201.64.
* Vera-Gray, F., McGlynn, C., Kureshi, I. in Butterby, K. (2021). <nowiki>''</nowiki>Sexual violence as a sexual script in mainstream online pornography.<nowiki>''</nowiki> The British Journal of Criminology. 4. april. DOI: 10.1093/bjc/azab035.
* Love, T., Laier, C., Brand, M., Hatch, L., & Hajela, R. (2015). <nowiki>''</nowiki>Neuroscience of Internet Pornography Addiction: A Review and Update<nowiki>''</nowiki>. Behavioral Sciences, 5(3), 388-433. doi: 10.3390/bs5030388.
* USCCB Committee on Laity, Marriage, Family Life and Youth. 2015. ''Create in Me a Clean Heart: A Pastoral Response to Pornography Use''. Brez kraja: s.n.
== Viri ==
* <nowiki>''</nowiki>Fight The New Drug.<nowiki>''</nowiki> Fight The New Drug. (Pridobitev podatkov: 1. 9. 2022). [https://fightthenewdrug.org. https://fightthenewdrug.org.]
* <nowiki>''</nowiki>SpringerLink<nowiki>''</nowiki>. SpringerLink. (Pridobitev podatkoc: 1. 9. 2022). https://link.springer.com/shop/springer/titles/en-gb/?gclid=CjwKCAjwsMGYBhAEEiwAGUXJaX1Z4pAGCtZaaODgbbMU1D1x4-ls1OWP_8rgvopwmzjGeHeCimLJBhoCzQYQAvD_BwE
* <nowiki>''</nowiki>Britannica Encyclopedia<nowiki>''</nowiki>. Encyclopedia Britannica, INC. (Pridobitev podatkov: 1. 9. 2022). https://www.britannica.com/
* <nowiki>''</nowiki>PubMed<nowiki>''</nowiki>. National Libraray of Medicine. (Pridobitev podatkov: 1. 9. 2022). https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/
* <nowiki>''</nowiki>Sage<nowiki>''</nowiki>. SAGE Journals. (Pridobitev podatkov: 1. 9. 2022). https://journals.sagepub.com/
* <nowiki>''</nowiki>Taylor and Francis Online<nowiki>''</nowiki>. Taylor and Francis Online. (Pridobitev podatkov: 1. 9. 2022). https://www.tandfonline.com/
== Zunanje povezave ==
* Spletna stran Fight the New Drug: https://fightthenewdrug.org/about/
* Youtube posnetek <nowiki>''</nowiki>Women Struggle With Pornography Too<nowiki>''</nowiki>: https://www.youtube.com/watch?v=LFtn6oaY7iQ
* Teologija telesa: http://www.theologyofthebody.net/
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Pornografija| ]]
ky8w2pjhpq0m3zryo3tw4es5h2m14wb
6739517
6739516
2026-08-19T17:22:52Z
Newmonkey16
264578
6739517
wikitext
text/x-wiki
{{podoben-eseju|datum=avgust 2022}}
[[Slika:Porn actors audition room by David Shankbone.jpg|sličica|Studio za avdicije za pornoigralce v New York-u]]
{{pristransko|datum=avgust 2022}}
'''Pornografija''' ([[grščina|grško]] ''porne'': vlačuga, prostitutka, ''grafi'': pisava) je prikazovanje [[spolnost]]i z namenom [[Spolno vzburjenje|spolnega vzburjenja]]. Pornografijo najdemo v različnih oblikah: [[Animacija|animacije]], [[Slika|slike]], [[Film|filmi]], [[Video|videi]], [[pisana dela]], [[Videoigra|video igrice]], [[Občilo|mediji]]. Sam izraz ne zajema javnih predstav, kot so seks šovi in striptizete. Danes primarno obliko pornografije predstavljajo pornografske zvezde, ki pozirajo za pornografske slike in ki sodelujejo v pornografskih filmih in videih. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.britannica.com/topic/pornography|title=Pornography|date=17. 8. 2022|accessdate=1. 9. 2022|website=Britannica|publisher=John Philip|last=Jenkins|first=John Philip Jenkins}}</ref>
=== Uporabniki pornografije ===
Na splošno je sprejeto, da so moški pretežni uporabniki pornografije. V tem [[Diskurz|diskurzu]] pa se pogosto ženske izključi z miselnostjo, da žensko populacijo pornografija ne zadene toliko oz. zanjo pretežno sploh ni relevantna. Raziskava iz leta 2018<ref>{{cite journal | last=Solano | first=Ingrid | last2=Eaton | first2=Nicholas R. | last3=O’Leary | first3=K. Daniel | title=Pornography Consumption, Modality and Function in a Large Internet Sample | journal=The Journal of Sex Research | volume=57 | issue=1 | date=2018-10-25 | doi=10.1080/00224499.2018.1532488 | pages=92–103 |pmid=30358432| issn=0022-4499 }}</ref> in letno poročilo iz leta 2019<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://fightthenewdrug.org/2019-pornhub-annual-report/|title=Pornhub's Annual Report: Can you guess 2019's Top Searched Porn Terms?|date=17. 12. 2019|accessdate=1. 9. 2022|website=Fight the New Drug|publisher=Fight the New Drug}}</ref> pa predstavljata drugačna [[Dejstvo|dejstva]]. Med drugim so želeli ugotoviti, koliko [[Moški|moških]] in koliko [[Ženska|žensk]] gleda pornografijo. Izmed 1415 anketiranih se jih je v raziskavi iz leta 2018 556 opredelilo za moške in 836 za ženske, od tega jih kar 91,5 % moških in 60,2 % žensk gleda pornografijo. Čeprav je procent pri moških večji, ne izpodbije dejstva, da je več kot polovica žensk tudi podvržena pornografiji. V letnem poročilu spletne strani [[Pornhub]] iz leta 2019 so ugotovili, da je vsaka tretja uporabnica ženska.
Poleg tega bi bilo tudi napačno sklepati, da so uporabniki pornografije zgolj odrasli (polnoletni) moški in ženske. Od leta 2008 do 2011 se je izpostavljenost pornografskim vsebinam otrokom mlajšim od trinajst let povečala iz 14 % na 49 %.<ref name=":1">{{Navedi splet |title=Dr. John Foubert, Ph.D. Interview |url=https://vimeo.com/190576748 |via=Vimeo|date=7. 11. 2016 |work=Truth about porn}}</ref><ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://fightthenewdrug.org/why-consuming-porn-is-an-escalating-behavior/|title=Why Consuming Porn is an Escalating Behaviour|date=23. 8. 2017|accessdate=1. 9. 2022|website=Fight The New Drug|publisher=Fight The New Drug|last=Neznan avtor|first=Neznan avtor}}</ref> Razlog za ta skok je vsenavzočnost [[Pametni telefon|pametnih telefonov]]. Ta generacija otrok ima največji dostop do pornografije, kot ga je kadarkoli imel kdorkoli v zgodovini človeštva.<ref name=":1" /> Problematika pornografije torej ni osredotočena zgolj na odrasle moške in ženske in napačno bi jo bilo obravnavati zgolj v okviru odraslih uporabnikov, zato je ključno, da se v celoten diskurz vključi celotno populacijo ljudi.
== Legalnost ==
Zakon v [[Slovenija|Sloveniji]]: Prikazovanje in izdelava pornografskega gradiva sta kaznivo dejanje, ki ga stori, kdor osebi, mlajši od 5 let proda, prikaže ali z javnim razstavljanjem ali kako drugače omogoči, da so ji dostopni spisi, slike, avdiovizualni ali drugi predmeti pornografske vsebine, ali ji prikaže pornografsko predstavo. Kaznivo dejanje stori tudi, kdor zlorabi mladoletno osebo za izdelavo slik, avdiovizualnih ali drugih predmetov pornografske vsebine ali jo uporabi za pornografsko predstavo.<ref>{{Navedi splet|title=Prijava|url=https://zakonodaja.com/uporabnik/prijava?t=bbr&r=uua,adr&d=0&uui=1662132275|website=zakonodaja.com|accessdate=2022-09-02|archive-date=2024-05-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20240509143015/https://zakonodaja.com/uporabnik/prijava?t=bbr&r=uua,adr&d=0&uui=1662132275|url-status=dead}}</ref>
== Nevroznanstveni pogled na pornografijo ==
[[Slika:Pompeii - Casa del Centenario - Cubiculum - detail.jpg|sličica|Erotična poslikava v [[Pompeji|Pompejih]]]]
Z znanstvenega vidika lahko k pornografiji pristopamo iz različnih smeri. Nekatere znanstvene raziskave kažejo, da je pornografija za posameznika koristna in uporabna, druge (in teh je vedno več) pa, da je za posameznika škodljiva in nevarna. Če pogledamo na pornografijo s strogo nevroznanstvenega vidika, ima gledanje pornografskih vsebin resne posledice na [[Možgani|možgane]].{{Cn}}
Naši možgani so [[Nevroplastičnost|nevroplastični]], kar pomeni, da se neprestano spreminjajo z namenom, da bi se lahko čim boljše prilagodili okolju, da bi se lahko čim več stvari naučili in tako opravljali življenjske naloge kar se da efektivno. Vendar pri supernormalnih stimulacijah možganov, kot ga povzroča gledanje pornografije, le-te postanejo sprožilci opaznih sprememb, ki lahko negativno vplivajo na naše življenje. Nevroplastičnost v njenem najosnovnejšem pomenu besede pomeni zmožnost možganov, da se spreminjajo. Ko smo se učili voziti kolo, so se morali možgani fizično spremeniti in prilagoditi novim sposobnostim, ki smo jih želeli osvojiti. Ko sodelujemo v neki aktivnosti, ki je po možnosti prijetna in jo skozi rutino ponavljamo, se naši možgani začnejo spreminjati na način, da bodo naslednjič, ko bomo opravljali to aktivnost, boljši in bolj spretni. Tako naši možgani vzpostavljajo nove [[sinaptične povezave]], ki s ponovitvami aktivnosti postajajo vedno močnejše. Ko so enkrat vzpostavljene, lahko postanejo zelo dolge, dolgotrajne in vzdržljive. Tako se lahko vedno znova v določeni obliki vrnemo k spretnostim, kot je vožnja kolesa, igranje instrumentov, ki smo se jih naučili pred leti in jih nekaj časa nismo ponavljali, pa se bomo vseeno (če ne v celoti pa vsaj do neke mere spomnili), kako voziti kolo ali igrati instrument. Enak proces pa se odvija tudi, če prakticiramo nezdrave navade. Če uporabnik v določenem ritmu in navadi gleda pornografijo, se njegovi možgani začnejo spreminjati in vzpostavljati povezave, na katerih želijo biti možgani čim boljši in čim bolj spretni. Posledica tega je, da začne posameznik hrepeneti po večji količini in bolj [[Hardcore|hard core]] pornografskih vsebinah. Tako lahko gledanje pornografije vodi v [[Obsesivno–kompulzivna motnja|kompulzivno]] hrepenenje in vedenje, ki je podobno [[Zloraba substanc|zlorabi substanc]], le-to pa lahko vodi v [[zasvojenost]].<ref name=":3">{{Navedi splet|url=https://fightthenewdrug.org/how-porn-can-change-the-brain/|title=How Porn Can Change The Brain|date=n.d.|accessdate=1. 9. 2022|website=Fight The New Drug|publisher=Fight The New Drug|first=Neznan avtor|last=Neznan avtor}}</ref>
== Prednosti pornografije ==
[[Slika:Hentai manga in Japan 002.jpg|sličica|Erotični stripi (Hentai manga) na Japonskem]]
[[Pornografska industrija]] se je do danes že močno razvejala, kar lahko vidimo samo iz dostopnosti internetnih brskalnikov in poplavo pornografskih strani. Med tem ko se industrija širi in imajo do nje dostop vedno večje število [[otrok]]<ref name=":1" />, obstajajo v javnem diskurzu različna mnenja o tem, ali je pornografija dobra za posameznika ali ne.
Na več spletnih straneh je govora o prednostih pornografije in njenih dobrih učinkih na posameznikovo življenje. Ta članek<ref>{{Navedi splet|url=https://www.realclearscience.com/blog/2012/01/the-upside-of-pornography.html|title=The Positive Side of Pornography|date=18. 1. 2012|accessdate=1. 9. 2022|website=Real Clear Science|publisher=Ross|last=Pomeroy|first=Ross Pomeroy}}</ref> govori o tem, kako lahko gledanje pornografskih vsebin izboljša posameznikovo [[zdravje]], saj med drugim [[samozadovoljevanje]] manjša raven [[stres|stresa]]. Zagovarja zastonj pornografske spletne vsebine, saj te omogočajo, da gledalec nima pravega spolnega odnosa, kar pomeni manj priprav zanj in več prostora za [[Domišljija|domišljijo]], hkrati pa preprečuje [[Najstniška nosečnost|najstniško nosečnost]]. Pornografija naj bi po mnenju avtorja spodbujala sprejemanje samega sebe in svobodno odkrivanje svoje [[Spolnost|spolnosti]], pripomogla naj bi k boljšim [[Romantični odnos|romantičnim odnosom]], saj gledalcu z njihovo domišljijo pomagajo odkrivati, kaj vse že obstaja in je tako pomemben spolno [[edukativni vir]] za posameznika in pare. Pornografija naj bi zmanjšala [[Agresija|agresijo]] in izboljša [[libido]] gledalca. Sploh, pa dodaja, je pornografija pomembna, ker zadošča vsakim specifičnim potrebam posameznika, nobena želja, domišljija ali [[Fetišizem|fetiš]] ni izpuščen, kar omogoča gradnjo skupnosti isto mislečih oz. ljudi, ki jih vzburjajo iste stvari ali isti ljudje. Na internetu najdemo tudi več člankov in raziskav<ref name=":4">{{Navedi splet|url=https://www.psychologytoday.com/us/blog/homo-consumericus/201001/pornography-beneficial-or-detrimental|title=Pornography: Beneficial or Determinental? It turns out pornography may be good for you|date=22. 1. 2010|accessdate=1. 9. 2022|website=Psychology Today|publisher=Gad|last=Seed|first=Gad Seed}}</ref><ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://journals.sagepub.com/doi/10.1177/0038038516629909|title=Enjoyment, Exploration and Education: Understanding the Consumption of Pornography among Young Men with Non-Exclusive Sexual Orientations|date=23. 2. 2017|accessdate=1. 9. 2022|website=SAGE|publisher=Mark|last=McCormack|first=Liam Wignall}}</ref><ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://www.dailydot.com/nsfw/guides/porn-benefits/|title=11 unexpected benefits of watching porn|date=16. 7. 2020|accessdate=1. 9. 2022|website=Daily Dot|publisher=EJ|last=Dickson|first=Kristen Hubby, Nico Lang}}</ref>, ki govorijo v prid temu, da ima pornografija pozitiven vpliv na posameznika in na odnose in ki bi lahko zgornji članek označili za verodostojnega. Kdor je proti pornografiji, jih navadno ljudje, ki so za pornografijo, označijo kot [[Ideologija|ideologe]], ki izhajajo iz [[Fanatik|fanatičnih]] [[Vresko prepričanje|verskih prepričanj]] in za katerimi ne stojijo znanstveni dokazi<ref name=":0" />. Pro-pornografske znanstvenike pa znotraj te tematike zanima predvsem [[holističen pristop]] do pornografije<ref name=":4" /><ref name=":5" /><ref name=":6" />. Priznavajo, da ima pornografija <nowiki>''stranske učinke''</nowiki>, vendar želijo nanjo gledati tudi iz pozitivne perspektive. Bazen znanstvenih raziskovanj, ki se osredotočajo na stranske učinke in škodljivosti pornografije, se veča in tako z dokazi in pričevanji bivših pornografskih zvezd razkriva pornografsko industrijo.
== Slabosti pornografije ==
Medtem ko najdemo na spletu [[Argument|argumente]] za pornografijo, najdemo tudi veliko argumentov proti pornografiji. [[Nereligiozna]], [[Neprofitna organizacija|neprofitna]], [[nevladna organizacija]] '''Fight The New Drug'''<ref>{{Navedi splet|url=https://fightthenewdrug.org/|title=Fight The New Drug|date=2022|accessdate=1. 9. 2022|website=Fight The New Drug|publisher=Fight the New Drug|last=Fight the New Drug|first=Fight the New Drug}}</ref>, ki želi ozavestiti javnost o pornografiji na podlagi znanosti, dejstev in osebnih pričevanj, tako navaja veliko [[Mit|mitov]] in zmot, ki vodijo družbo v vrednotenje pornografije kot dobre in koristne za posameznika in par.
=== Možnost zasvojitve ===
Zaradi specifičnega vpliva<ref name=":3" />, ki ga ima gledanje pornografskih vsebin na možgane gledalca, lahko to vedenje postane kompulzivno in v ekstremnih primerih pelje tudi do zasvojenosti<ref>{{Navedi splet|url=https://fightthenewdrug.org/how-porn-affects-the-brain-like-a-drug/|title=How Porn Can Affect The Brain Like A Drug|date=23. 8. 2017|accessdate=1. 9. 2022|website=Fight The New Drug|publisher=Fight The New Drug|last=Neznan avtor|first=Neznan avtor}}</ref> kar povzroči [[hormon]] [[dopamin]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.tandfonline.com/doi/full/10.3402/snp.v3i0.20767|title=Pornography addiction – a supranormal stimulus considered in the context of neuroplasticity|date=19. 7. 2013|accessdate=1. 9. 2022|website=Taylor and Francis Online|publisher=Donald L.|last=Hilton Jr.|first=Donald L. Hilton Jr.}}</ref>. Ta hormon in rutina gledanja pornografije posameznika vedno bolj vodi v ponavljanje vedenja z namenom doseganja istega učinka, kar vodi v zasvojenost. Le-ta pa se kaže na način, da posameznik začenja izpuščati druženje s prijatelji, igranje športov, opravljanje obveznosti, itd.<ref name=":7">{{Navedi splet|url=https://fightthenewdrug.org/who-does-porn-actually-hurt/|title=3 Problems With Saying “Watching Porn Doesn’t Actually Hurt Anyone”|date=20. 4. 2021|accessdate=1. 9. 2022|website=Fight The New Drug|publisher=Neznan avtor|last=Neznan avtor|first=Fight the New Drug}}</ref>, kar ga posledično začenja izolirati od svojih najdražjih. Napačno bi bilo sklepati, da je pornografija škodljiva samo v primeru, ko je posameznik z njo že zasvojen. Ker vse, kar delamo, vpliva na sinaptične povezave v naših možganih, in ko vedenje postane navada (in še ne zasvojenost), že spreminja percepcijo posameznika nase, na svoje bližnje in na svet kot tak<ref name=":3" /> . Poleg tega pornografija ne škoduje zgolj neposrednemu uporabniku, ampak tudi njegovemu partnerju<ref name=":8">{{Navedi splet|url=https://fightthenewdrug.org/how-porn-can-hurt-a-consumers-partner/|title=How Porn Can Hurt a Consumer’s Partner|date=23. 8. 2017|accessdate=1. 9. 2022|website=Fight The New Drug|publisher=Neznan avtor|last=Neznan avtor|first=Fight the New Drug}}</ref>. Verjetno redko kdo gleda pornografske vsebine z namenom, da bi škodoval svojim partnerjem. Raziskave pa kažejo, da imajo pornografski uporabniki nižje zadovoljstvo v odnosih<ref>{{Navedi splet|url=https://link.springer.com/article/10.1007/s10508-016-0770-y|title=Does Viewing Pornography Reduce Marital Quality Over Time? Evidence from Longitudinal Data|date=7. 5. 2016|accessdate=1. 9. 2022|website=SpringerLink|publisher=Samuel L.|last=Perry|first=Samuel L. Perry}}</ref>, manj so intimni s svojimi partnerji<ref>{{Navedi revijo|last=Park|first=Brian|last2=Wilson|first2=Gary|last3=Berger|first3=Jonathan|last4=Christman|first4=Matthew|last5=Reina|first5=Bryn|last6=Bishop|first6=Frank|last7=Klam|first7=Warren|last8=Doan|first8=Andrew|date=2016-08-05|title=Is Internet Pornography Causing Sexual Dysfunctions? A Review with Clinical Reports|url=http://www.mdpi.com/2076-328X/6/3/17|magazine=Behavioral Sciences|language=en|volume=6|issue=3|pages=17|doi=10.3390/bs6030017|issn=2076-328X}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Sun|first=Chyng|last2=Bridges|first2=Ana|last3=Johnson|first3=Jennifer A.|last4=Ezzell|first4=Matthew B.|date=maj 2016|title=Pornography and the Male Sexual Script: An Analysis of Consumption and Sexual Relations|url=http://link.springer.com/10.1007/s10508-014-0391-2|magazine=Archives of Sexual Behavior|language=en|volume=45|issue=4|pages=983–994|doi=10.1007/s10508-014-0391-2|issn=0004-0002}}</ref>, manj so zvesti v odnosih<ref>{{Navedi revijo|last=Park|first=Brian|last2=Wilson|first2=Gary|last3=Berger|first3=Jonathan|last4=Christman|first4=Matthew|last5=Reina|first5=Bryn|last6=Bishop|first6=Frank|last7=Klam|first7=Warren|last8=Doan|first8=Andrew|date=2016-08-05|title=Is Internet Pornography Causing Sexual Dysfunctions? A Review with Clinical Reports|url=http://www.mdpi.com/2076-328X/6/3/17|magazine=Behavioral Sciences|language=en|volume=6|issue=3|pages=17|doi=10.3390/bs6030017|issn=2076-328X}}</ref> <ref>{{Navedi revijo|last=Park|first=Brian|last2=Wilson|first2=Gary|last3=Berger|first3=Jonathan|last4=Christman|first4=Matthew|last5=Reina|first5=Bryn|last6=Bishop|first6=Frank|last7=Klam|first7=Warren|last8=Doan|first8=Andrew|date=2016-08-05|title=Is Internet Pornography Causing Sexual Dysfunctions? A Review with Clinical Reports|url=http://www.mdpi.com/2076-328X/6/3/17|magazine=Behavioral Sciences|language=en|volume=6|issue=3|pages=17|doi=10.3390/bs6030017|issn=2076-328X|pmc=5039517|pmid=27527226}}</ref>, manj so zadovoljni z romantičnim in spolnim življenjem<ref>{{Navedi revijo|last=Maddox|first=Amanda M.|last2=Rhoades|first2=Galena K.|last3=Markman|first3=Howard J.|date=april 2011|title=Viewing Sexually-Explicit Materials Alone or Together: Associations with Relationship Quality|url=http://link.springer.com/10.1007/s10508-009-9585-4|magazine=Archives of Sexual Behavior|language=en|volume=40|issue=2|pages=441–448|doi=10.1007/s10508-009-9585-4|issn=0004-0002|pmc=2891580|pmid=20039112}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Minarcik|first=Jenny|last2=Wetterneck|first2=Chad T.|last3=Short|first3=Mary B.|date=december 2016|title=The effects of sexually explicit material use on romantic relationship dynamics|url=https://akjournals.com/doi/10.1556/2006.5.2016.078|magazine=Journal of Behavioral Addictions|language=en|volume=5|issue=4|pages=700–707|doi=10.1556/2006.5.2016.078|issn=2062-5871|pmc=5370376|pmid=27784182}}</ref> in bolj je verjetno, da bodo svojega partnerja [[Prevara|prevarali]]<ref>{{Navedi revijo|last=Morgan|first=Elizabeth M.|date=november 2011|title=Associations between Young Adults' Use of Sexually Explicit Materials and Their Sexual Preferences, Behaviors, and Satisfaction|url=http://www.tandfonline.com/doi/abs/10.1080/00224499.2010.543960|magazine=Journal of Sex Research|language=en|volume=48|issue=6|pages=520–530|doi=10.1080/00224499.2010.543960|issn=0022-4499}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Braithwaite|first=Scott R.|last2=Coulson|first2=Gwen|last3=Keddington|first3=Krista|last4=Fincham|first4=Frank D.|date=januar 2015|title=The Influence of Pornography on Sexual Scripts and Hooking Up Among Emerging Adults in College|url=http://link.springer.com/10.1007/s10508-014-0351-x|magazine=Archives of Sexual Behavior|language=en|volume=44|issue=1|pages=111–123|doi=10.1007/s10508-014-0351-x|issn=0004-0002}}</ref>. Vse to pa je posledica sprememb v možganih tako še ne zasvojenih kot tudi že zasvojenih uporabnikov.
=== Nasilje nad pornografskimi igralci ===
Govorice, ki širijo mit, da so porno igralci plačani za svoje delo, da so se strinjali s tem, kar posnamejo v videu, da je vse dogovorjeno in pravično, je verjetno za nekatere res realnost, najdemo pa mnogo [[Pričevanje|pričevanj]], ki temu nasprotujejo.<ref>{{Navedi splet|url=https://fightthenewdrug.org/they-raped-me-at-gunpoint-true-stories-from-a-former-escort-and-porn-performer/|title=“My First Hardcore Scene Landed Me in the ER”: True Stories from an Ex-Porn Performer|date=28. 8. 2020|accessdate=1. 9. 2022|website=Fight the New Drug|publisher=Neznan avtor|last=Neznan avtor|first=Fight the New Drug}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://fightthenewdrug.org/girlsdoporn-survivors-sue-mindgeek/|title=50 “GirlsDoPorn” Sex Trafficking Survivors Sue Pornhub’s Parent Company for Profiting from Their Exploitation|date=16. 12. 2020|accessdate=1. 9. 2022|website=Fight The New Drug|publisher=Neznan avtor|last=Neznan avtor|first=Figth the New Drug}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://fightthenewdrug.org/10-porn-stars-speak-openly-about-their-most-popular-scenes/|title=10 Ex-Porn Performers Reveal the Brutal Truth Behind Their Most Popular Scenes|date=3. 12. 2020|accessdate=1. 9. 2022|website=Fight the New Drug|publisher=Neznan avtor|last=Neznan avtor|first=Fight The New Drug}}</ref> Te zgodbe odkrivajo, kakšne [[Zloraba položaja|zlorabe]], [[Posilstvo|posilstva]], neprostovoljna snemanja, razvrednotenja in ponižanja doživljajo pornografski igralci na sceni. Po pričevanjih nekdanjih pornografskih igralcev, pornografska industrija zlorablja<ref>{{Navedi splet|url=https://verilymag.com/2015/08/porn-industry-playboy-mansion-sex-trafficking-belle-knox-rashida-jones-holly-madison|title=The Porn Industry Is Abusive, and These Women Are Telling It Like It Is|date=5. 8. 2018|accessdate=1. 9. 2022|website=Verily|publisher=Mary Rose|last=Somarriba|first=Mary Rose Somarriba}}</ref> in izkorišča<ref>{{Navedi splet|url=https://www.complex.com/pop-culture/2018/10/porn-agent-from-hot-girls-wanted-faces-exploitation-allegations|title=Florida Porn Agent From ‘Hot Girls Wanted’ is Being Sued By Ex-Client For Exploitation|date=1. 10. 2018|accessdate=1. 9. 2022|website=Complex|publisher=Gavin|last=Evans|first=Gavin Evans|archive-date=2022-09-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20220901095956/https://www.complex.com/pop-culture/2018/10/porn-agent-from-hot-girls-wanted-faces-exploitation-allegations|url-status=dead}}</ref> svoje igralce, zahteva uprizarjanje nasilnih prizorov, ki igralcem niso po volji<ref>{{Navedi splet|url=https://jezebel.com/porn-actors-leigh-raven-and-riley-nixon-allege-abuse-v-1823677195|title=Porn Actors Leigh Raven and Riley Nixon Allege Abuse, Violence, and Boundary Violation on Set|date=3. 11. 2018|accessdate=1. 9. 2022|website=Jezebel|publisher=Tracy|last=Clark-Flory|first=Tracy Clark-Flory}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.bustle.com/p/notyourporn-is-the-campaign-fighting-to-get-non-consensual-content-removed-from-uk-porn-sites-18669297|title=#NotYourPorn Is The Campaign Fighting To Put An End To Revenge Porn In The UK|date=27. 8. 2019|accessdate=1. 9. 2022|website=Bustle|publisher=Alice|last=Broster|first=Alice Broster}}</ref>, snema posilstva<ref>{{Navedi splet|url=https://www.thedailybeast.com/a-famous-porn-star-claims-she-was-raped-on-set-will-she-receive-justice|title=A Famous Porn Star Claims She Was Raped On Set. Will She Receive Justice?|date=13. 4. 2017|accessdate=1. 9. 2022|website=Daily Best|publisher=Aurora|last=Snow|first=Aurora Snow}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.bbc.com/news/stories-51391981|title=‘I was raped at 14, and the video ended up on a porn site’|date=10. 2. 2020|accessdate=1. 9. 2022|website=BBC|publisher=Meghan|last=Mohan|first=Meghan Mohan}}</ref>, preprodaja svoje igralce<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rollingstone.com/culture/culture-news/porn-performers-accuse-top-agent-derek-hay-of-sex-abuse-trafficking-698337/|title=Four Porn Performers Accuse Top Agent Derek Hay of Sex Abuse, Trafficking|date=11. 7. 2018|accessdate=1. 9. 2022|website=Rolling Stone|publisher=Amelia|last=Mcdonell-Parry|first=Amelia Mcdonell-Parry}}</ref>, [[Trgovina z ljudmi|trguje s seksom]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.thedailybeast.com/feds-charge-shady-porn-company-girls-do-porn-with-sex-trafficking-after-22-women-come-forward|title=Feds Charge Shady Porn Company Girls Do Porn With Sex Trafficking After 22 Women Come Forward|date=10. 10. 2019|accessdate=1. 9. 2022|website=Daily Beast|publisher=Tarpley|last=Hitt|first=Trapley Hitt}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.dailywire.com/news/pornhub-under-fire-after-videos-of-rapes-sex-trafficking-victims-posted-to-site|title=Pornhub Under Fire After Videos Of Rapes, Sex Trafficking Victims Posted To Site|date=13. 2. 2020|accessdate=1. 9. 2022|website=Daily Wire|publisher=Paul|last=Bois|first=Paul Bois}}</ref>, s strani producentov in drugih (po navadi moških) sodelavcev so (po navadi ženske) igralke žrtve [[Spolni napad|spolnih napadov]]<ref>{{Navedi splet|url=https://edition.cnn.com/2015/12/01/entertainment/james-deen-rape-assault-allegations-feat/index.html|title=Porn star James Deen accused by women of rape, assault|date=2. 12. 2015|accessdate=1. 9. 2022|website=CNN entertainment|publisher=Emanuella|last=Grinberg|first=Emanuella Grinberg}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.buzzfeednews.com/article/arianelange/nikki-benz-porn-defamation-lawsuit-metoo#.ldPVz1Yg0Y|title=This Woman Says Authorities Doubted Her Sexual Assault Claim Because She Does Porn|date=25. 5. 2018|accessdate=1. 9. 2022|website=BuzzFeedNews|publisher=Ariane|last=Lange|first=Ariane Lange}}</ref>, mnogo igralcev je v pornografsko industrijo pripeljanih preko različnih [[Zvodnik|zvodnikov]]<ref name=":9">{{Navedi splet|url=https://nypost.com/2017/05/17/i-was-tricked-into-doing-porn/|title=I was tricked into doing porn|date=17. 5. 2017|accessdate=1. 9. 2022|website=New York Post|publisher=Neznan avtor|last=Neznan avtor|first=News.com.au}}</ref><ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://gizmodo.com/men-looking-for-anonymous-sex-reportedly-tricked-into-b-1827690421?rev=1531935551983|title=Men Looking for Anonymous Sex Reportedly Tricked Into Being Filmed for Porn Site|date=18. 7. 2018|accessdate=1. 9. 2022|website=Gizmodo|publisher=Jennings|last=Brown|first=Jennings Brown}}</ref> ali pa sploh niso vedeli, da so se njihovi posnetki pojavili na pornografskih straneh<ref name=":9" /><ref name=":10" />. Ker je spekter izkoriščanja v pornografski industriji tako širok in ker je to izkoriščanje zamaskirano, je iz uporabnikovega vidika skoraj nemogoče presoditi, kdaj je igralec svobodno in prostovoljno privolil v uprizorjeni akt.
=== Popačen pogled na spolni odnos in spolnost ===
Medtem ko je [[spolni odnos]] naraven, je pornografija zrežiran produkt. Težava z načinom zadovoljevanja svojih spolnih potreb zaradi gledanja pornografije je v tem, da pornografija popači gledalčev pogled na spolnost, [[intimnost]], [[Samopodoba|samopodobo]]''',''' spolni odnos<ref>{{Navedi splet|url=https://mediasmarts.ca/digital-media-literacy/media-issues/body-image/body-image-%E2%80%93-boys|title=Body Image – Boys|date=26. 4. 2021|accessdate=1. 9. 2022|website=Media Smart|publisher=Neznan avtor|last=Neznan avtor|first=Neznan avtor|archive-date=2022-09-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20220901100011/https://mediasmarts.ca/digital-media-literacy/media-issues/body-image/body-image-%E2%80%93-boys|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://indianexpress.com/article/lifestyle/life-style/porn-addiction-hampers-male-sexual-performance-study/|title=Porn addiction hampers male sexual performance: Study|date=14. 12. 2012|accessdate=1. 9. 2022|website=The Indian Express|publisher=Neznan avtor|last=Neznan avtor|first=Indo-Asian News Service}}</ref>''',''' romantične odnose<ref>{{Navedi revijo|last=Hilton|first=Donald L.|date=januar 2013|title=Pornography addiction – a supranormal stimulus considered in the context of neuroplasticity|url=https://www.tandfonline.com/doi/full/10.3402/snp.v3i0.20767|magazine=Socioaffective Neuroscience & Psychology|language=en|volume=3|issue=1|pages=20767|doi=10.3402/snp.v3i0.20767|issn=2000-9011|pmc=3960020|pmid=24693354}}</ref>, poleg tega so raziskave<ref>{{Navedi revijo|last=Szymanski|first=Dawn M.|last2=Stewart-Richardson|first2=Destin N.|date=2014-01-01|title=Psychological, Relational, and Sexual Correlates of Pornography Use on Young Adult Heterosexual Men in Romantic Relationships|url=http://men.sagepub.com/lookup/doi/10.3149/jms.2201.64|magazine=The Journal of Men's Studies|volume=22|issue=1|pages=64–82|doi=10.3149/jms.2201.64|issn=1060-8265}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> pokazale tudi manjše spolno zadovoljstvo, večje izogibanje v odnosih in več [[Anskiozna navezanost|anksiozne navezanosti]] tako med hetero- kot homoseksualnimi posamezniki. Sodobne raziskave tako obsojajo pogled na pornografijo, da ta pomaga pri spolnem življenju posameznika, para in odnosa. Dejstvo je, da je pornografija narejena za zabavo in ne za izobraževanje<ref>{{Navedi splet|url=https://fightthenewdrug.org/3-most-popular-claims-that-porn-is-good-for-you/.|title=3 Common Misconceptions About Porn and Sexual Health|date=24. 8. 2022|accessdate=1. 9. 2022|website=Fight The New Drug|publisher=Neznan avtor|last=Neznan avtor|first=Fight The New Drug}}</ref>. Res je, da se lahko marsikaj naučimo ob tem, ko opazujemo druge, vendar če je to pornografski video posnetek, pri katerih je v večini uprizorjen nasilen spolni odnos, ta pa zamaskiran na način, da v 95 % pornografski igralec na nasilje odgovori z užitkom<ref name=":1" />, gledalec dobi napačno informacijo o tem, kaj pomeni spolni odnos. Gledalec, sploh če je to mlajši uporabnik, dobi sporočilo, da sta nasilje in spolni odnos med seboj povezana<ref name=":1" />. Najbolj obsežna raziskava<ref>{{Navedi revijo|last=Vera-Gray|first=Fiona|last2=McGlynn|first2=Clare|last3=Kureshi|first3=Ibad|last4=Butterby|first4=Kate|date=2021-09-02|title=Sexual violence as a sexual script in mainstream online pornography|url=https://academic.oup.com/bjc/article/61/5/1243/6208896|magazine=The British Journal of Criminology|language=en|volume=61|issue=5|pages=1243–1260|doi=10.1093/bjc/azab035|issn=0007-0955}}</ref> o pornografskih vsebinah do sedaj, ki so jo objavili aprila 2021, je v času šestih mesecev analizirala tri najbolj popularne porno spletne strani – Pornhub, [[XVideo]] in [[XHamster]] – in dokazala, da en od osmih video vsebin že v naslovu videa opisuje spolno nasilna dejanja. V svetu pornografije [[Nasilje nad ženskami|nasilje]] ni zgolj stranski produkt ali <nowiki>''nesreča''</nowiki> scenarija, ampak je sam cilj vsebine, kar dokazujeta dve nedavni raziskavi<ref name=":1" /><ref name=":2" />. Pri tem gre za razvrednotenje človeka, v 94 % gre za ženske porno igralko<ref name=":11">{{Navedi splet|url=https://fightthenewdrug.org/study-evaluated-7430-videos-on-mainstream-porn-sites-found-aggression/|title=This Study Evaluated 7,430 Porn Videos and Found Women Receive 97% of Physically Aggressive Acts in Porn|date=16. 2. 2021|accessdate=1. 9. 2022|website=Fight The New Drug|publisher=Neznan avtor|last=Neznan avtor|first=Fight The New Drug}}</ref>, saj se ravno nad njimi izvaja največ nasilja. Pornografija tako ni mesto, kjer bi se lahko posameznik učil, kaj pomeni spolni odnos, ampak je bolj mesto, kjer se posameznik nauči, kaj spolni odnos ni. Pri tem pa pride do težave, da gledalec tega ne prepoznava na tak način, kar pomeni, da ga vodi v popačeno sliko spolnega odnosa, vrednotenja svojega in nasprotnega spola in tudi popačeno sliko samega sebe<ref name=":11" />.
=== Popačen pogled na partnerja ===
Zaradi vpliva gledanja pornografije na možgane in sprememb, ki nastanejo v možganih, lahko postanejo uporabniki pornografije veliko manj zainteresirani za spolni odnos s svojimi partnerji<ref name=":8" />. Razlog je v tem, da so uporabniki naučeni, da je njihov partner tako vizualno popoln, kot je v posnetku porno igralec ali igralka, da so vedno pripravljeni na spolni odnos, da so vedno pripravljeni zadovoljiti vsako željo uporabnika, da ne potrebujejo nobenega premora in da partnerji sami nimajo svojih želja. To vodi v nezadovoljstvo v odnosu, partner ima lahko občutek, da ni dovolj dober, da ni dovolj [[Privlačnost|privlačen]] ali pa da ne bo moral nikoli zadovoljiti potreb svojega partnerja<ref name=":7" />. [[Motnja erekcije|Motnja erekcije ali erektilna diskunfija]] postaja tudi vedno večja težava vedno večjega števila moških, ki so uporabniki pornografije<ref>{{Navedi revijo|last=Park|first=Brian|last2=Wilson|first2=Gary|last3=Berger|first3=Jonathan|last4=Christman|first4=Matthew|last5=Reina|first5=Bryn|last6=Bishop|first6=Frank|last7=Klam|first7=Warren|last8=Doan|first8=Andrew|date=2016-08-05|title=Is Internet Pornography Causing Sexual Dysfunctions? A Review with Clinical Reports|url=http://www.mdpi.com/2076-328X/6/3/17|magazine=Behavioral Sciences|language=en|volume=6|issue=3|pages=17|doi=10.3390/bs6030017|issn=2076-328X|pmc=5039517|pmid=27527226}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Sun|first=Chyng|last2=Bridges|first2=Ana|last3=Johnson|first3=Jennifer A.|last4=Ezzell|first4=Matthew B.|date=maj 2016|title=Pornography and the Male Sexual Script: An Analysis of Consumption and Sexual Relations|url=http://link.springer.com/10.1007/s10508-014-0391-2|magazine=Archives of Sexual Behavior|language=en|volume=45|issue=4|pages=983–994|doi=10.1007/s10508-014-0391-2|issn=0004-0002}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Love|first=Todd|last2=Laier|first2=Christian|last3=Brand|first3=Matthias|last4=Hatch|first4=Linda|last5=Hajela|first5=Raju|date=2015-09-18|title=Neuroscience of Internet Pornography Addiction: A Review and Update|url=http://www.mdpi.com/2076-328X/5/3/388|magazine=Behavioral Sciences|language=en|volume=5|issue=3|pages=388–433|doi=10.3390/bs5030388|issn=2076-328X|pmc=4600144|pmid=26393658}}</ref>.
== Katoliški pogled na pornografijo ==
[[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška Cerkev]] pornografijo in celotno pornografsko industrijo strogo obsoja in pravi, da ne more biti nikoli upravičena in da je vedno napačna. Svoje temelje postavlja v [[Sveto pismo]] in v [[Katekizem Katoliške Cerkve]]. Svoje stališče argumentira iz samega izvira [[Dostojanstvo|dostojanstva]] moškega in ženske, vrednotenja telesa, poklicanosti k daritveni ljubezni, vrednotenja spolnosti in spolnih želja in prakticiranja čistosti<ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://www.usccb.org/issues-and-action/human-life-and-dignity/pornography/upload/Create-in-Me-a-Clean-Heart-Statement-on-Pornography.pdf|title=Create in Me a Clean Heart - A Pastoral Response to Pornography|date=2015|accessdate=1. 9. 2022|website=USCCB|publisher=Ameriški katoliški škofje|last=Ameriški katoliški škofje|first=Ameriški katoliški škofje}}</ref>.
Katekizem Katoliške Cerkve opredeljuje pornografijo sledeče:<blockquote>''<nowiki>''</nowiki>Pornografija je v tem, da dejanska ali simulirana spolna dejanja iztrgajo iz intimnosti partnerjev in jih premišljeno razkazuje tretjim osebam. Pornografija žali čistost, ker pači naravo zakonskega dejanja, ki je intimno podarjanje zakoncev drugega drugemu. Pornografija je huda kršitev dostojanstva tistih, ki se ji predajajo (igralci, trgovci, občinstvo), kajti tu vsakdo postane za drugega predmet odurne naslade in nedovoljenega dobička. Ene in druge potegne v slepilo nekega izumetničenega sveta.''<nowiki>''</nowiki> (KKC 2354)<ref name=":12" /></blockquote>
== Sklici ==
{{sklici|2}}
== Nadaljnje branje ==
* Solano, Ingrid, Eaton, R. Nicholas in O<nowiki>'Leary, Daniel K (2018). ''Pornography Consumption, Modality and Function in a Large Internet Sample.''</nowiki> PubMed. 25. oktober. 10.1080/00224499.2018.1532488.
* McCormack, Mark in Wignall, Liam (2017). <nowiki>''</nowiki>Enjoyment, Exploration and Education: Understanding the Consumption of Pornography among Young Men with Non-Exclusive Sexual Orientations<nowiki>''</nowiki>. SAGE. 23. feburar. DOI: 10.1177/0038038516629909.
* Hilton, D. L. (2013)''. Pornography Addiction—A Supranormal Stimulus Considered in the Context of Neuroplasticity''. Socioaffective Neuroscience & Psychology 3:20767. doi: 0.3402/snp.v3i0.20767.
* Perry, S. (2016). <nowiki>''</nowiki>Does Viewing Pornography Reduce Marital Quality Over Time? Evidence From Longitudinal Data.<nowiki>''</nowiki> Archives Of Sexual Behavior, 46(2), 549-559. Doi: 10.1007/s10508-016-0770-y.
* Park, B. Y., et al. (2016). <nowiki>''</nowiki>Is internet Pornography Causing Sexual Dysunction? A Review with Clinical Reports.<nowiki>''</nowiki> Behavioral Sciences, 6, 17. doi: 10.3390/bs6030017.
* Sun, C., Bridges, A., Johnason, J., Ezzell, M., (2014). <nowiki>''</nowiki>Pornography and the Male Sexual Script: An Analysis of Consumption and Sexual Relations.<nowiki>''</nowiki> Archives of Sexual Behavior, 45, 1-12. doi: 10.1007/s10508-014-0391-2.
* Maddox, A. M., Rhoades, G. K., & Markman, H. J. (2011). <nowiki>''</nowiki>Viewing Sexually-Explicit Materials Alone or Together: Associations with Relationship Quality.<nowiki>''</nowiki> Archives of Sexual Behavior, 40(2), 441-448. doi: 10.1007/s10508-009-9585-4.
* Minarcik, J., Wetterneck, C. T., & Short, M. B. (2016). <nowiki>''</nowiki>The effects of sexually explicit material use on romantic relationship dynamics.<nowiki>''</nowiki> Journal of Behavioral Addictions, 5(4) 700-707. doi: 10.1556/2006.5.2016.078.
* Morgan, E. M. (2011). <nowiki>''</nowiki>Associations between Young Adults’ Use of Sexually Explicit Materials and Their Sexual Preferences<nowiki>''</nowiki>. Behaviors, and Satisfaction. Journal of Sex Research, 48(6), 520-530. doi: 10.1080/00224499.2010.543960.
* Braithwaite, S. R., Coulson, G., Keddington, K., & Fincham, F. D. (2015). <nowiki>''</nowiki>The influence of pornography on sexual scripts and hooking up among emerging adults in college.<nowiki>''</nowiki> Archives of Sexual Behavior, 44(1), 111-123. doi: 10.1007/s10508-014-0351-x.
* Szymanski, M. D. in Stewart-Richardson, D. N. (2014). <nowiki>''</nowiki> Psychological, Relational, and Sexual Correlates of Pornography Use on Young Adult Heterosexual Men in Romantic Relationships.<nowiki>''</nowiki> SAGE. 1. januar. DOI: 10.3149/jms.2201.64.
* Vera-Gray, F., McGlynn, C., Kureshi, I. in Butterby, K. (2021). <nowiki>''</nowiki>Sexual violence as a sexual script in mainstream online pornography.<nowiki>''</nowiki> The British Journal of Criminology. 4. april. DOI: 10.1093/bjc/azab035.
* Love, T., Laier, C., Brand, M., Hatch, L., & Hajela, R. (2015). <nowiki>''</nowiki>Neuroscience of Internet Pornography Addiction: A Review and Update<nowiki>''</nowiki>. Behavioral Sciences, 5(3), 388-433. doi: 10.3390/bs5030388.
* USCCB Committee on Laity, Marriage, Family Life and Youth. 2015. ''Create in Me a Clean Heart: A Pastoral Response to Pornography Use''. Brez kraja: s.n.
== Viri ==
* <nowiki>''</nowiki>Fight The New Drug.<nowiki>''</nowiki> Fight The New Drug. (Pridobitev podatkov: 1. 9. 2022). [https://fightthenewdrug.org. https://fightthenewdrug.org.]
* <nowiki>''</nowiki>SpringerLink<nowiki>''</nowiki>. SpringerLink. (Pridobitev podatkoc: 1. 9. 2022). https://link.springer.com/shop/springer/titles/en-gb/?gclid=CjwKCAjwsMGYBhAEEiwAGUXJaX1Z4pAGCtZaaODgbbMU1D1x4-ls1OWP_8rgvopwmzjGeHeCimLJBhoCzQYQAvD_BwE
* <nowiki>''</nowiki>Britannica Encyclopedia<nowiki>''</nowiki>. Encyclopedia Britannica, INC. (Pridobitev podatkov: 1. 9. 2022). https://www.britannica.com/
* <nowiki>''</nowiki>PubMed<nowiki>''</nowiki>. National Libraray of Medicine. (Pridobitev podatkov: 1. 9. 2022). https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/
* <nowiki>''</nowiki>Sage<nowiki>''</nowiki>. SAGE Journals. (Pridobitev podatkov: 1. 9. 2022). https://journals.sagepub.com/
* <nowiki>''</nowiki>Taylor and Francis Online<nowiki>''</nowiki>. Taylor and Francis Online. (Pridobitev podatkov: 1. 9. 2022). https://www.tandfonline.com/
== Zunanje povezave ==
* Spletna stran Fight the New Drug: https://fightthenewdrug.org/about/
* Youtube posnetek <nowiki>''</nowiki>Women Struggle With Pornography Too<nowiki>''</nowiki>: https://www.youtube.com/watch?v=LFtn6oaY7iQ
* Teologija telesa: http://www.theologyofthebody.net/
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Pornografija| ]]
5kvz51lhtdzku3qn4jjwgcoe6b4nn7k
6739518
6739517
2026-08-19T17:23:13Z
Yerpo
8417
vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/Newmonkey16|Newmonkey16]] ([[User talk:Newmonkey16|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Yerpo|Yerpo]]
6739512
wikitext
text/x-wiki
{{podoben-eseju|datum=avgust 2022}}
[[Slika:Porn actors audition room by David Shankbone.jpg|sličica|Studio za avdicije za pornoigralce v New York-u]]
{{pristransko|datum=avgust 2022}}
'''Pornografija''' ([[grščina|grško]] ''porne'': vlačuga, prostitutka, ''grafi'': pisava) je prikazovanje [[spolnost]]i z namenom [[Spolno vzburjenje|spolnega vzburjenja]]. Pornografijo najdemo v različnih oblikah: [[Animacija|animacije]], [[Slika|slike]], [[Film|filmi]], [[Video|videi]], [[pisana dela]], [[Videoigra|video igrice]], [[Občilo|mediji]]. Sam izraz ne zajema javnih predstav, kot so seks šovi in striptizete. Danes primarno obliko pornografije predstavljajo pornografske zvezde, ki pozirajo za pornografske slike in ki sodelujejo v pornografskih filmih in videih. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.britannica.com/topic/pornography|title=Pornography|date=17. 8. 2022|accessdate=1. 9. 2022|website=Britannica|publisher=John Philip|last=Jenkins|first=John Philip Jenkins}}</ref>
=== Uporabniki pornografije ===
Na splošno je sprejeto, da so moški pretežni uporabniki pornografije. V tem [[Diskurz|diskurzu]] pa se pogosto ženske izključi z miselnostjo, da žensko populacijo pornografija ne zadene toliko oz. zanjo pretežno sploh ni relevantna. Raziskava iz leta 2018<ref>{{cite journal | last=Solano | first=Ingrid | last2=Eaton | first2=Nicholas R. | last3=O’Leary | first3=K. Daniel | title=Pornography Consumption, Modality and Function in a Large Internet Sample | journal=The Journal of Sex Research | volume=57 | issue=1 | date=2018-10-25 | doi=10.1080/00224499.2018.1532488 | pages=92–103 |pmid=30358432| issn=0022-4499 }}</ref> in letno poročilo iz leta 2019<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://fightthenewdrug.org/2019-pornhub-annual-report/|title=Pornhub's Annual Report: Can you guess 2019's Top Searched Porn Terms?|date=17. 12. 2019|accessdate=1. 9. 2022|website=Fight the New Drug|publisher=Fight the New Drug}}</ref> pa predstavljata drugačna [[Dejstvo|dejstva]]. Med drugim so želeli ugotoviti, koliko [[Moški|moških]] in koliko [[Ženska|žensk]] gleda pornografijo. Izmed 1415 anketiranih se jih je v raziskavi iz leta 2018 556 opredelilo za moške in 836 za ženske, od tega jih kar 91,5 % moških in 60,2 % žensk gleda pornografijo. Čeprav je procent pri moških večji, ne izpodbije dejstva, da je več kot polovica žensk tudi podvržena pornografiji. V letnem poročilu spletne strani [[Pornhub]] iz leta 2019 so ugotovili, da je vsaka tretja uporabnica ženska.
Poleg tega bi bilo tudi napačno sklepati, da so uporabniki pornografije zgolj odrasli (polnoletni) moški in ženske. Od leta 2008 do 2011 se je izpostavljenost pornografskim vsebinam otrokom mlajšim od trinajst let povečala iz 14 % na 49 %.<ref name=":1">{{Navedi splet |title=Dr. John Foubert, Ph.D. Interview |url=https://vimeo.com/190576748 |via=Vimeo|date=7. 11. 2016 |work=Truth about porn}}</ref><ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://fightthenewdrug.org/why-consuming-porn-is-an-escalating-behavior/|title=Why Consuming Porn is an Escalating Behaviour|date=23. 8. 2017|accessdate=1. 9. 2022|website=Fight The New Drug|publisher=Fight The New Drug|last=Neznan avtor|first=Neznan avtor}}</ref> Razlog za ta skok je vsenavzočnost [[Pametni telefon|pametnih telefonov]]. Ta generacija otrok ima največji dostop do pornografije, kot ga je kadarkoli imel kdorkoli v zgodovini človeštva.<ref name=":1" /> Problematika pornografije torej ni osredotočena zgolj na odrasle moške in ženske in napačno bi jo bilo obravnavati zgolj v okviru odraslih uporabnikov, zato je ključno, da se v celoten diskurz vključi celotno populacijo ljudi.
== Legalnost ==
Zakon v [[Slovenija|Sloveniji]]: Prikazovanje in izdelava pornografskega gradiva sta kaznivo dejanje, ki ga stori, kdor osebi, mlajši od 15 let proda, prikaže ali z javnim razstavljanjem ali kako drugače omogoči, da so ji dostopni spisi, slike, avdiovizualni ali drugi predmeti pornografske vsebine, ali ji prikaže pornografsko predstavo. Kaznivo dejanje stori tudi, kdor zlorabi mladoletno osebo za izdelavo slik, avdiovizualnih ali drugih predmetov pornografske vsebine ali jo uporabi za pornografsko predstavo.<ref>{{Navedi splet|title=Prijava|url=https://zakonodaja.com/uporabnik/prijava?t=bbr&r=uua,adr&d=0&uui=1662132275|website=zakonodaja.com|accessdate=2022-09-02|archive-date=2024-05-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20240509143015/https://zakonodaja.com/uporabnik/prijava?t=bbr&r=uua,adr&d=0&uui=1662132275|url-status=dead}}</ref>
== Nevroznanstveni pogled na pornografijo ==
[[Slika:Pompeii - Casa del Centenario - Cubiculum - detail.jpg|sličica|Erotična poslikava v [[Pompeji|Pompejih]]]]
Z znanstvenega vidika lahko k pornografiji pristopamo iz različnih smeri. Nekatere znanstvene raziskave kažejo, da je pornografija za posameznika koristna in uporabna, druge (in teh je vedno več) pa, da je za posameznika škodljiva in nevarna. Če pogledamo na pornografijo s strogo nevroznanstvenega vidika, ima gledanje pornografskih vsebin resne posledice na [[Možgani|možgane]].{{Cn}}
Naši možgani so [[Nevroplastičnost|nevroplastični]], kar pomeni, da se neprestano spreminjajo z namenom, da bi se lahko čim boljše prilagodili okolju, da bi se lahko čim več stvari naučili in tako opravljali življenjske naloge kar se da efektivno. Vendar pri supernormalnih stimulacijah možganov, kot ga povzroča gledanje pornografije, le-te postanejo sprožilci opaznih sprememb, ki lahko negativno vplivajo na naše življenje. Nevroplastičnost v njenem najosnovnejšem pomenu besede pomeni zmožnost možganov, da se spreminjajo. Ko smo se učili voziti kolo, so se morali možgani fizično spremeniti in prilagoditi novim sposobnostim, ki smo jih želeli osvojiti. Ko sodelujemo v neki aktivnosti, ki je po možnosti prijetna in jo skozi rutino ponavljamo, se naši možgani začnejo spreminjati na način, da bodo naslednjič, ko bomo opravljali to aktivnost, boljši in bolj spretni. Tako naši možgani vzpostavljajo nove [[sinaptične povezave]], ki s ponovitvami aktivnosti postajajo vedno močnejše. Ko so enkrat vzpostavljene, lahko postanejo zelo dolge, dolgotrajne in vzdržljive. Tako se lahko vedno znova v določeni obliki vrnemo k spretnostim, kot je vožnja kolesa, igranje instrumentov, ki smo se jih naučili pred leti in jih nekaj časa nismo ponavljali, pa se bomo vseeno (če ne v celoti pa vsaj do neke mere spomnili), kako voziti kolo ali igrati instrument. Enak proces pa se odvija tudi, če prakticiramo nezdrave navade. Če uporabnik v določenem ritmu in navadi gleda pornografijo, se njegovi možgani začnejo spreminjati in vzpostavljati povezave, na katerih želijo biti možgani čim boljši in čim bolj spretni. Posledica tega je, da začne posameznik hrepeneti po večji količini in bolj [[Hardcore|hard core]] pornografskih vsebinah. Tako lahko gledanje pornografije vodi v [[Obsesivno–kompulzivna motnja|kompulzivno]] hrepenenje in vedenje, ki je podobno [[Zloraba substanc|zlorabi substanc]], le-to pa lahko vodi v [[zasvojenost]].<ref name=":3">{{Navedi splet|url=https://fightthenewdrug.org/how-porn-can-change-the-brain/|title=How Porn Can Change The Brain|date=n.d.|accessdate=1. 9. 2022|website=Fight The New Drug|publisher=Fight The New Drug|first=Neznan avtor|last=Neznan avtor}}</ref>
== Prednosti pornografije ==
[[Slika:Hentai manga in Japan 002.jpg|sličica|Erotični stripi (Hentai manga) na Japonskem]]
[[Pornografska industrija]] se je do danes že močno razvejala, kar lahko vidimo samo iz dostopnosti internetnih brskalnikov in poplavo pornografskih strani. Med tem ko se industrija širi in imajo do nje dostop vedno večje število [[otrok]]<ref name=":1" />, obstajajo v javnem diskurzu različna mnenja o tem, ali je pornografija dobra za posameznika ali ne.
Na več spletnih straneh je govora o prednostih pornografije in njenih dobrih učinkih na posameznikovo življenje. Ta članek<ref>{{Navedi splet|url=https://www.realclearscience.com/blog/2012/01/the-upside-of-pornography.html|title=The Positive Side of Pornography|date=18. 1. 2012|accessdate=1. 9. 2022|website=Real Clear Science|publisher=Ross|last=Pomeroy|first=Ross Pomeroy}}</ref> govori o tem, kako lahko gledanje pornografskih vsebin izboljša posameznikovo [[zdravje]], saj med drugim [[samozadovoljevanje]] manjša raven [[stres|stresa]]. Zagovarja zastonj pornografske spletne vsebine, saj te omogočajo, da gledalec nima pravega spolnega odnosa, kar pomeni manj priprav zanj in več prostora za [[Domišljija|domišljijo]], hkrati pa preprečuje [[Najstniška nosečnost|najstniško nosečnost]]. Pornografija naj bi po mnenju avtorja spodbujala sprejemanje samega sebe in svobodno odkrivanje svoje [[Spolnost|spolnosti]], pripomogla naj bi k boljšim [[Romantični odnos|romantičnim odnosom]], saj gledalcu z njihovo domišljijo pomagajo odkrivati, kaj vse že obstaja in je tako pomemben spolno [[edukativni vir]] za posameznika in pare. Pornografija naj bi zmanjšala [[Agresija|agresijo]] in izboljša [[libido]] gledalca. Sploh, pa dodaja, je pornografija pomembna, ker zadošča vsakim specifičnim potrebam posameznika, nobena želja, domišljija ali [[Fetišizem|fetiš]] ni izpuščen, kar omogoča gradnjo skupnosti isto mislečih oz. ljudi, ki jih vzburjajo iste stvari ali isti ljudje. Na internetu najdemo tudi več člankov in raziskav<ref name=":4">{{Navedi splet|url=https://www.psychologytoday.com/us/blog/homo-consumericus/201001/pornography-beneficial-or-detrimental|title=Pornography: Beneficial or Determinental? It turns out pornography may be good for you|date=22. 1. 2010|accessdate=1. 9. 2022|website=Psychology Today|publisher=Gad|last=Seed|first=Gad Seed}}</ref><ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://journals.sagepub.com/doi/10.1177/0038038516629909|title=Enjoyment, Exploration and Education: Understanding the Consumption of Pornography among Young Men with Non-Exclusive Sexual Orientations|date=23. 2. 2017|accessdate=1. 9. 2022|website=SAGE|publisher=Mark|last=McCormack|first=Liam Wignall}}</ref><ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://www.dailydot.com/nsfw/guides/porn-benefits/|title=11 unexpected benefits of watching porn|date=16. 7. 2020|accessdate=1. 9. 2022|website=Daily Dot|publisher=EJ|last=Dickson|first=Kristen Hubby, Nico Lang}}</ref>, ki govorijo v prid temu, da ima pornografija pozitiven vpliv na posameznika in na odnose in ki bi lahko zgornji članek označili za verodostojnega. Kdor je proti pornografiji, jih navadno ljudje, ki so za pornografijo, označijo kot [[Ideologija|ideologe]], ki izhajajo iz [[Fanatik|fanatičnih]] [[Vresko prepričanje|verskih prepričanj]] in za katerimi ne stojijo znanstveni dokazi<ref name=":0" />. Pro-pornografske znanstvenike pa znotraj te tematike zanima predvsem [[holističen pristop]] do pornografije<ref name=":4" /><ref name=":5" /><ref name=":6" />. Priznavajo, da ima pornografija <nowiki>''stranske učinke''</nowiki>, vendar želijo nanjo gledati tudi iz pozitivne perspektive. Bazen znanstvenih raziskovanj, ki se osredotočajo na stranske učinke in škodljivosti pornografije, se veča in tako z dokazi in pričevanji bivših pornografskih zvezd razkriva pornografsko industrijo.
== Slabosti pornografije ==
Medtem ko najdemo na spletu [[Argument|argumente]] za pornografijo, najdemo tudi veliko argumentov proti pornografiji. [[Nereligiozna]], [[Neprofitna organizacija|neprofitna]], [[nevladna organizacija]] '''Fight The New Drug'''<ref>{{Navedi splet|url=https://fightthenewdrug.org/|title=Fight The New Drug|date=2022|accessdate=1. 9. 2022|website=Fight The New Drug|publisher=Fight the New Drug|last=Fight the New Drug|first=Fight the New Drug}}</ref>, ki želi ozavestiti javnost o pornografiji na podlagi znanosti, dejstev in osebnih pričevanj, tako navaja veliko [[Mit|mitov]] in zmot, ki vodijo družbo v vrednotenje pornografije kot dobre in koristne za posameznika in par.
=== Možnost zasvojitve ===
Zaradi specifičnega vpliva<ref name=":3" />, ki ga ima gledanje pornografskih vsebin na možgane gledalca, lahko to vedenje postane kompulzivno in v ekstremnih primerih pelje tudi do zasvojenosti<ref>{{Navedi splet|url=https://fightthenewdrug.org/how-porn-affects-the-brain-like-a-drug/|title=How Porn Can Affect The Brain Like A Drug|date=23. 8. 2017|accessdate=1. 9. 2022|website=Fight The New Drug|publisher=Fight The New Drug|last=Neznan avtor|first=Neznan avtor}}</ref> kar povzroči [[hormon]] [[dopamin]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.tandfonline.com/doi/full/10.3402/snp.v3i0.20767|title=Pornography addiction – a supranormal stimulus considered in the context of neuroplasticity|date=19. 7. 2013|accessdate=1. 9. 2022|website=Taylor and Francis Online|publisher=Donald L.|last=Hilton Jr.|first=Donald L. Hilton Jr.}}</ref>. Ta hormon in rutina gledanja pornografije posameznika vedno bolj vodi v ponavljanje vedenja z namenom doseganja istega učinka, kar vodi v zasvojenost. Le-ta pa se kaže na način, da posameznik začenja izpuščati druženje s prijatelji, igranje športov, opravljanje obveznosti, itd.<ref name=":7">{{Navedi splet|url=https://fightthenewdrug.org/who-does-porn-actually-hurt/|title=3 Problems With Saying “Watching Porn Doesn’t Actually Hurt Anyone”|date=20. 4. 2021|accessdate=1. 9. 2022|website=Fight The New Drug|publisher=Neznan avtor|last=Neznan avtor|first=Fight the New Drug}}</ref>, kar ga posledično začenja izolirati od svojih najdražjih. Napačno bi bilo sklepati, da je pornografija škodljiva samo v primeru, ko je posameznik z njo že zasvojen. Ker vse, kar delamo, vpliva na sinaptične povezave v naših možganih, in ko vedenje postane navada (in še ne zasvojenost), že spreminja percepcijo posameznika nase, na svoje bližnje in na svet kot tak<ref name=":3" /> . Poleg tega pornografija ne škoduje zgolj neposrednemu uporabniku, ampak tudi njegovemu partnerju<ref name=":8">{{Navedi splet|url=https://fightthenewdrug.org/how-porn-can-hurt-a-consumers-partner/|title=How Porn Can Hurt a Consumer’s Partner|date=23. 8. 2017|accessdate=1. 9. 2022|website=Fight The New Drug|publisher=Neznan avtor|last=Neznan avtor|first=Fight the New Drug}}</ref>. Verjetno redko kdo gleda pornografske vsebine z namenom, da bi škodoval svojim partnerjem. Raziskave pa kažejo, da imajo pornografski uporabniki nižje zadovoljstvo v odnosih<ref>{{Navedi splet|url=https://link.springer.com/article/10.1007/s10508-016-0770-y|title=Does Viewing Pornography Reduce Marital Quality Over Time? Evidence from Longitudinal Data|date=7. 5. 2016|accessdate=1. 9. 2022|website=SpringerLink|publisher=Samuel L.|last=Perry|first=Samuel L. Perry}}</ref>, manj so intimni s svojimi partnerji<ref>{{Navedi revijo|last=Park|first=Brian|last2=Wilson|first2=Gary|last3=Berger|first3=Jonathan|last4=Christman|first4=Matthew|last5=Reina|first5=Bryn|last6=Bishop|first6=Frank|last7=Klam|first7=Warren|last8=Doan|first8=Andrew|date=2016-08-05|title=Is Internet Pornography Causing Sexual Dysfunctions? A Review with Clinical Reports|url=http://www.mdpi.com/2076-328X/6/3/17|magazine=Behavioral Sciences|language=en|volume=6|issue=3|pages=17|doi=10.3390/bs6030017|issn=2076-328X}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Sun|first=Chyng|last2=Bridges|first2=Ana|last3=Johnson|first3=Jennifer A.|last4=Ezzell|first4=Matthew B.|date=maj 2016|title=Pornography and the Male Sexual Script: An Analysis of Consumption and Sexual Relations|url=http://link.springer.com/10.1007/s10508-014-0391-2|magazine=Archives of Sexual Behavior|language=en|volume=45|issue=4|pages=983–994|doi=10.1007/s10508-014-0391-2|issn=0004-0002}}</ref>, manj so zvesti v odnosih<ref>{{Navedi revijo|last=Park|first=Brian|last2=Wilson|first2=Gary|last3=Berger|first3=Jonathan|last4=Christman|first4=Matthew|last5=Reina|first5=Bryn|last6=Bishop|first6=Frank|last7=Klam|first7=Warren|last8=Doan|first8=Andrew|date=2016-08-05|title=Is Internet Pornography Causing Sexual Dysfunctions? A Review with Clinical Reports|url=http://www.mdpi.com/2076-328X/6/3/17|magazine=Behavioral Sciences|language=en|volume=6|issue=3|pages=17|doi=10.3390/bs6030017|issn=2076-328X}}</ref> <ref>{{Navedi revijo|last=Park|first=Brian|last2=Wilson|first2=Gary|last3=Berger|first3=Jonathan|last4=Christman|first4=Matthew|last5=Reina|first5=Bryn|last6=Bishop|first6=Frank|last7=Klam|first7=Warren|last8=Doan|first8=Andrew|date=2016-08-05|title=Is Internet Pornography Causing Sexual Dysfunctions? A Review with Clinical Reports|url=http://www.mdpi.com/2076-328X/6/3/17|magazine=Behavioral Sciences|language=en|volume=6|issue=3|pages=17|doi=10.3390/bs6030017|issn=2076-328X|pmc=5039517|pmid=27527226}}</ref>, manj so zadovoljni z romantičnim in spolnim življenjem<ref>{{Navedi revijo|last=Maddox|first=Amanda M.|last2=Rhoades|first2=Galena K.|last3=Markman|first3=Howard J.|date=april 2011|title=Viewing Sexually-Explicit Materials Alone or Together: Associations with Relationship Quality|url=http://link.springer.com/10.1007/s10508-009-9585-4|magazine=Archives of Sexual Behavior|language=en|volume=40|issue=2|pages=441–448|doi=10.1007/s10508-009-9585-4|issn=0004-0002|pmc=2891580|pmid=20039112}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Minarcik|first=Jenny|last2=Wetterneck|first2=Chad T.|last3=Short|first3=Mary B.|date=december 2016|title=The effects of sexually explicit material use on romantic relationship dynamics|url=https://akjournals.com/doi/10.1556/2006.5.2016.078|magazine=Journal of Behavioral Addictions|language=en|volume=5|issue=4|pages=700–707|doi=10.1556/2006.5.2016.078|issn=2062-5871|pmc=5370376|pmid=27784182}}</ref> in bolj je verjetno, da bodo svojega partnerja [[Prevara|prevarali]]<ref>{{Navedi revijo|last=Morgan|first=Elizabeth M.|date=november 2011|title=Associations between Young Adults' Use of Sexually Explicit Materials and Their Sexual Preferences, Behaviors, and Satisfaction|url=http://www.tandfonline.com/doi/abs/10.1080/00224499.2010.543960|magazine=Journal of Sex Research|language=en|volume=48|issue=6|pages=520–530|doi=10.1080/00224499.2010.543960|issn=0022-4499}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Braithwaite|first=Scott R.|last2=Coulson|first2=Gwen|last3=Keddington|first3=Krista|last4=Fincham|first4=Frank D.|date=januar 2015|title=The Influence of Pornography on Sexual Scripts and Hooking Up Among Emerging Adults in College|url=http://link.springer.com/10.1007/s10508-014-0351-x|magazine=Archives of Sexual Behavior|language=en|volume=44|issue=1|pages=111–123|doi=10.1007/s10508-014-0351-x|issn=0004-0002}}</ref>. Vse to pa je posledica sprememb v možganih tako še ne zasvojenih kot tudi že zasvojenih uporabnikov.
=== Nasilje nad pornografskimi igralci ===
Govorice, ki širijo mit, da so porno igralci plačani za svoje delo, da so se strinjali s tem, kar posnamejo v videu, da je vse dogovorjeno in pravično, je verjetno za nekatere res realnost, najdemo pa mnogo [[Pričevanje|pričevanj]], ki temu nasprotujejo.<ref>{{Navedi splet|url=https://fightthenewdrug.org/they-raped-me-at-gunpoint-true-stories-from-a-former-escort-and-porn-performer/|title=“My First Hardcore Scene Landed Me in the ER”: True Stories from an Ex-Porn Performer|date=28. 8. 2020|accessdate=1. 9. 2022|website=Fight the New Drug|publisher=Neznan avtor|last=Neznan avtor|first=Fight the New Drug}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://fightthenewdrug.org/girlsdoporn-survivors-sue-mindgeek/|title=50 “GirlsDoPorn” Sex Trafficking Survivors Sue Pornhub’s Parent Company for Profiting from Their Exploitation|date=16. 12. 2020|accessdate=1. 9. 2022|website=Fight The New Drug|publisher=Neznan avtor|last=Neznan avtor|first=Figth the New Drug}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://fightthenewdrug.org/10-porn-stars-speak-openly-about-their-most-popular-scenes/|title=10 Ex-Porn Performers Reveal the Brutal Truth Behind Their Most Popular Scenes|date=3. 12. 2020|accessdate=1. 9. 2022|website=Fight the New Drug|publisher=Neznan avtor|last=Neznan avtor|first=Fight The New Drug}}</ref> Te zgodbe odkrivajo, kakšne [[Zloraba položaja|zlorabe]], [[Posilstvo|posilstva]], neprostovoljna snemanja, razvrednotenja in ponižanja doživljajo pornografski igralci na sceni. Po pričevanjih nekdanjih pornografskih igralcev, pornografska industrija zlorablja<ref>{{Navedi splet|url=https://verilymag.com/2015/08/porn-industry-playboy-mansion-sex-trafficking-belle-knox-rashida-jones-holly-madison|title=The Porn Industry Is Abusive, and These Women Are Telling It Like It Is|date=5. 8. 2018|accessdate=1. 9. 2022|website=Verily|publisher=Mary Rose|last=Somarriba|first=Mary Rose Somarriba}}</ref> in izkorišča<ref>{{Navedi splet|url=https://www.complex.com/pop-culture/2018/10/porn-agent-from-hot-girls-wanted-faces-exploitation-allegations|title=Florida Porn Agent From ‘Hot Girls Wanted’ is Being Sued By Ex-Client For Exploitation|date=1. 10. 2018|accessdate=1. 9. 2022|website=Complex|publisher=Gavin|last=Evans|first=Gavin Evans|archive-date=2022-09-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20220901095956/https://www.complex.com/pop-culture/2018/10/porn-agent-from-hot-girls-wanted-faces-exploitation-allegations|url-status=dead}}</ref> svoje igralce, zahteva uprizarjanje nasilnih prizorov, ki igralcem niso po volji<ref>{{Navedi splet|url=https://jezebel.com/porn-actors-leigh-raven-and-riley-nixon-allege-abuse-v-1823677195|title=Porn Actors Leigh Raven and Riley Nixon Allege Abuse, Violence, and Boundary Violation on Set|date=3. 11. 2018|accessdate=1. 9. 2022|website=Jezebel|publisher=Tracy|last=Clark-Flory|first=Tracy Clark-Flory}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.bustle.com/p/notyourporn-is-the-campaign-fighting-to-get-non-consensual-content-removed-from-uk-porn-sites-18669297|title=#NotYourPorn Is The Campaign Fighting To Put An End To Revenge Porn In The UK|date=27. 8. 2019|accessdate=1. 9. 2022|website=Bustle|publisher=Alice|last=Broster|first=Alice Broster}}</ref>, snema posilstva<ref>{{Navedi splet|url=https://www.thedailybeast.com/a-famous-porn-star-claims-she-was-raped-on-set-will-she-receive-justice|title=A Famous Porn Star Claims She Was Raped On Set. Will She Receive Justice?|date=13. 4. 2017|accessdate=1. 9. 2022|website=Daily Best|publisher=Aurora|last=Snow|first=Aurora Snow}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.bbc.com/news/stories-51391981|title=‘I was raped at 14, and the video ended up on a porn site’|date=10. 2. 2020|accessdate=1. 9. 2022|website=BBC|publisher=Meghan|last=Mohan|first=Meghan Mohan}}</ref>, preprodaja svoje igralce<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rollingstone.com/culture/culture-news/porn-performers-accuse-top-agent-derek-hay-of-sex-abuse-trafficking-698337/|title=Four Porn Performers Accuse Top Agent Derek Hay of Sex Abuse, Trafficking|date=11. 7. 2018|accessdate=1. 9. 2022|website=Rolling Stone|publisher=Amelia|last=Mcdonell-Parry|first=Amelia Mcdonell-Parry}}</ref>, [[Trgovina z ljudmi|trguje s seksom]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.thedailybeast.com/feds-charge-shady-porn-company-girls-do-porn-with-sex-trafficking-after-22-women-come-forward|title=Feds Charge Shady Porn Company Girls Do Porn With Sex Trafficking After 22 Women Come Forward|date=10. 10. 2019|accessdate=1. 9. 2022|website=Daily Beast|publisher=Tarpley|last=Hitt|first=Trapley Hitt}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.dailywire.com/news/pornhub-under-fire-after-videos-of-rapes-sex-trafficking-victims-posted-to-site|title=Pornhub Under Fire After Videos Of Rapes, Sex Trafficking Victims Posted To Site|date=13. 2. 2020|accessdate=1. 9. 2022|website=Daily Wire|publisher=Paul|last=Bois|first=Paul Bois}}</ref>, s strani producentov in drugih (po navadi moških) sodelavcev so (po navadi ženske) igralke žrtve [[Spolni napad|spolnih napadov]]<ref>{{Navedi splet|url=https://edition.cnn.com/2015/12/01/entertainment/james-deen-rape-assault-allegations-feat/index.html|title=Porn star James Deen accused by women of rape, assault|date=2. 12. 2015|accessdate=1. 9. 2022|website=CNN entertainment|publisher=Emanuella|last=Grinberg|first=Emanuella Grinberg}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.buzzfeednews.com/article/arianelange/nikki-benz-porn-defamation-lawsuit-metoo#.ldPVz1Yg0Y|title=This Woman Says Authorities Doubted Her Sexual Assault Claim Because She Does Porn|date=25. 5. 2018|accessdate=1. 9. 2022|website=BuzzFeedNews|publisher=Ariane|last=Lange|first=Ariane Lange}}</ref>, mnogo igralcev je v pornografsko industrijo pripeljanih preko različnih [[Zvodnik|zvodnikov]]<ref name=":9">{{Navedi splet|url=https://nypost.com/2017/05/17/i-was-tricked-into-doing-porn/|title=I was tricked into doing porn|date=17. 5. 2017|accessdate=1. 9. 2022|website=New York Post|publisher=Neznan avtor|last=Neznan avtor|first=News.com.au}}</ref><ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://gizmodo.com/men-looking-for-anonymous-sex-reportedly-tricked-into-b-1827690421?rev=1531935551983|title=Men Looking for Anonymous Sex Reportedly Tricked Into Being Filmed for Porn Site|date=18. 7. 2018|accessdate=1. 9. 2022|website=Gizmodo|publisher=Jennings|last=Brown|first=Jennings Brown}}</ref> ali pa sploh niso vedeli, da so se njihovi posnetki pojavili na pornografskih straneh<ref name=":9" /><ref name=":10" />. Ker je spekter izkoriščanja v pornografski industriji tako širok in ker je to izkoriščanje zamaskirano, je iz uporabnikovega vidika skoraj nemogoče presoditi, kdaj je igralec svobodno in prostovoljno privolil v uprizorjeni akt.
=== Popačen pogled na spolni odnos in spolnost ===
Medtem ko je [[spolni odnos]] naraven, je pornografija zrežiran produkt. Težava z načinom zadovoljevanja svojih spolnih potreb zaradi gledanja pornografije je v tem, da pornografija popači gledalčev pogled na spolnost, [[intimnost]], [[Samopodoba|samopodobo]]''',''' spolni odnos<ref>{{Navedi splet|url=https://mediasmarts.ca/digital-media-literacy/media-issues/body-image/body-image-%E2%80%93-boys|title=Body Image – Boys|date=26. 4. 2021|accessdate=1. 9. 2022|website=Media Smart|publisher=Neznan avtor|last=Neznan avtor|first=Neznan avtor|archive-date=2022-09-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20220901100011/https://mediasmarts.ca/digital-media-literacy/media-issues/body-image/body-image-%E2%80%93-boys|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://indianexpress.com/article/lifestyle/life-style/porn-addiction-hampers-male-sexual-performance-study/|title=Porn addiction hampers male sexual performance: Study|date=14. 12. 2012|accessdate=1. 9. 2022|website=The Indian Express|publisher=Neznan avtor|last=Neznan avtor|first=Indo-Asian News Service}}</ref>''',''' romantične odnose<ref>{{Navedi revijo|last=Hilton|first=Donald L.|date=januar 2013|title=Pornography addiction – a supranormal stimulus considered in the context of neuroplasticity|url=https://www.tandfonline.com/doi/full/10.3402/snp.v3i0.20767|magazine=Socioaffective Neuroscience & Psychology|language=en|volume=3|issue=1|pages=20767|doi=10.3402/snp.v3i0.20767|issn=2000-9011|pmc=3960020|pmid=24693354}}</ref>, poleg tega so raziskave<ref>{{Navedi revijo|last=Szymanski|first=Dawn M.|last2=Stewart-Richardson|first2=Destin N.|date=2014-01-01|title=Psychological, Relational, and Sexual Correlates of Pornography Use on Young Adult Heterosexual Men in Romantic Relationships|url=http://men.sagepub.com/lookup/doi/10.3149/jms.2201.64|magazine=The Journal of Men's Studies|volume=22|issue=1|pages=64–82|doi=10.3149/jms.2201.64|issn=1060-8265}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> pokazale tudi manjše spolno zadovoljstvo, večje izogibanje v odnosih in več [[Anskiozna navezanost|anksiozne navezanosti]] tako med hetero- kot homoseksualnimi posamezniki. Sodobne raziskave tako obsojajo pogled na pornografijo, da ta pomaga pri spolnem življenju posameznika, para in odnosa. Dejstvo je, da je pornografija narejena za zabavo in ne za izobraževanje<ref>{{Navedi splet|url=https://fightthenewdrug.org/3-most-popular-claims-that-porn-is-good-for-you/.|title=3 Common Misconceptions About Porn and Sexual Health|date=24. 8. 2022|accessdate=1. 9. 2022|website=Fight The New Drug|publisher=Neznan avtor|last=Neznan avtor|first=Fight The New Drug}}</ref>. Res je, da se lahko marsikaj naučimo ob tem, ko opazujemo druge, vendar če je to pornografski video posnetek, pri katerih je v večini uprizorjen nasilen spolni odnos, ta pa zamaskiran na način, da v 95 % pornografski igralec na nasilje odgovori z užitkom<ref name=":1" />, gledalec dobi napačno informacijo o tem, kaj pomeni spolni odnos. Gledalec, sploh če je to mlajši uporabnik, dobi sporočilo, da sta nasilje in spolni odnos med seboj povezana<ref name=":1" />. Najbolj obsežna raziskava<ref>{{Navedi revijo|last=Vera-Gray|first=Fiona|last2=McGlynn|first2=Clare|last3=Kureshi|first3=Ibad|last4=Butterby|first4=Kate|date=2021-09-02|title=Sexual violence as a sexual script in mainstream online pornography|url=https://academic.oup.com/bjc/article/61/5/1243/6208896|magazine=The British Journal of Criminology|language=en|volume=61|issue=5|pages=1243–1260|doi=10.1093/bjc/azab035|issn=0007-0955}}</ref> o pornografskih vsebinah do sedaj, ki so jo objavili aprila 2021, je v času šestih mesecev analizirala tri najbolj popularne porno spletne strani – Pornhub, [[XVideo]] in [[XHamster]] – in dokazala, da en od osmih video vsebin že v naslovu videa opisuje spolno nasilna dejanja. V svetu pornografije [[Nasilje nad ženskami|nasilje]] ni zgolj stranski produkt ali <nowiki>''nesreča''</nowiki> scenarija, ampak je sam cilj vsebine, kar dokazujeta dve nedavni raziskavi<ref name=":1" /><ref name=":2" />. Pri tem gre za razvrednotenje človeka, v 94 % gre za ženske porno igralko<ref name=":11">{{Navedi splet|url=https://fightthenewdrug.org/study-evaluated-7430-videos-on-mainstream-porn-sites-found-aggression/|title=This Study Evaluated 7,430 Porn Videos and Found Women Receive 97% of Physically Aggressive Acts in Porn|date=16. 2. 2021|accessdate=1. 9. 2022|website=Fight The New Drug|publisher=Neznan avtor|last=Neznan avtor|first=Fight The New Drug}}</ref>, saj se ravno nad njimi izvaja največ nasilja. Pornografija tako ni mesto, kjer bi se lahko posameznik učil, kaj pomeni spolni odnos, ampak je bolj mesto, kjer se posameznik nauči, kaj spolni odnos ni. Pri tem pa pride do težave, da gledalec tega ne prepoznava na tak način, kar pomeni, da ga vodi v popačeno sliko spolnega odnosa, vrednotenja svojega in nasprotnega spola in tudi popačeno sliko samega sebe<ref name=":11" />.
=== Popačen pogled na partnerja ===
Zaradi vpliva gledanja pornografije na možgane in sprememb, ki nastanejo v možganih, lahko postanejo uporabniki pornografije veliko manj zainteresirani za spolni odnos s svojimi partnerji<ref name=":8" />. Razlog je v tem, da so uporabniki naučeni, da je njihov partner tako vizualno popoln, kot je v posnetku porno igralec ali igralka, da so vedno pripravljeni na spolni odnos, da so vedno pripravljeni zadovoljiti vsako željo uporabnika, da ne potrebujejo nobenega premora in da partnerji sami nimajo svojih želja. To vodi v nezadovoljstvo v odnosu, partner ima lahko občutek, da ni dovolj dober, da ni dovolj [[Privlačnost|privlačen]] ali pa da ne bo moral nikoli zadovoljiti potreb svojega partnerja<ref name=":7" />. [[Motnja erekcije|Motnja erekcije ali erektilna diskunfija]] postaja tudi vedno večja težava vedno večjega števila moških, ki so uporabniki pornografije<ref>{{Navedi revijo|last=Park|first=Brian|last2=Wilson|first2=Gary|last3=Berger|first3=Jonathan|last4=Christman|first4=Matthew|last5=Reina|first5=Bryn|last6=Bishop|first6=Frank|last7=Klam|first7=Warren|last8=Doan|first8=Andrew|date=2016-08-05|title=Is Internet Pornography Causing Sexual Dysfunctions? A Review with Clinical Reports|url=http://www.mdpi.com/2076-328X/6/3/17|magazine=Behavioral Sciences|language=en|volume=6|issue=3|pages=17|doi=10.3390/bs6030017|issn=2076-328X|pmc=5039517|pmid=27527226}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Sun|first=Chyng|last2=Bridges|first2=Ana|last3=Johnson|first3=Jennifer A.|last4=Ezzell|first4=Matthew B.|date=maj 2016|title=Pornography and the Male Sexual Script: An Analysis of Consumption and Sexual Relations|url=http://link.springer.com/10.1007/s10508-014-0391-2|magazine=Archives of Sexual Behavior|language=en|volume=45|issue=4|pages=983–994|doi=10.1007/s10508-014-0391-2|issn=0004-0002}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Love|first=Todd|last2=Laier|first2=Christian|last3=Brand|first3=Matthias|last4=Hatch|first4=Linda|last5=Hajela|first5=Raju|date=2015-09-18|title=Neuroscience of Internet Pornography Addiction: A Review and Update|url=http://www.mdpi.com/2076-328X/5/3/388|magazine=Behavioral Sciences|language=en|volume=5|issue=3|pages=388–433|doi=10.3390/bs5030388|issn=2076-328X|pmc=4600144|pmid=26393658}}</ref>.
== Katoliški pogled na pornografijo ==
[[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška Cerkev]] pornografijo in celotno pornografsko industrijo strogo obsoja in pravi, da ne more biti nikoli upravičena in da je vedno napačna. Svoje temelje postavlja v [[Sveto pismo]] in v [[Katekizem Katoliške Cerkve]]. Svoje stališče argumentira iz samega izvira [[Dostojanstvo|dostojanstva]] moškega in ženske, vrednotenja telesa, poklicanosti k daritveni ljubezni, vrednotenja spolnosti in spolnih želja in prakticiranja čistosti<ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://www.usccb.org/issues-and-action/human-life-and-dignity/pornography/upload/Create-in-Me-a-Clean-Heart-Statement-on-Pornography.pdf|title=Create in Me a Clean Heart - A Pastoral Response to Pornography|date=2015|accessdate=1. 9. 2022|website=USCCB|publisher=Ameriški katoliški škofje|last=Ameriški katoliški škofje|first=Ameriški katoliški škofje}}</ref>.
Katekizem Katoliške Cerkve opredeljuje pornografijo sledeče:<blockquote>''<nowiki>''</nowiki>Pornografija je v tem, da dejanska ali simulirana spolna dejanja iztrgajo iz intimnosti partnerjev in jih premišljeno razkazuje tretjim osebam. Pornografija žali čistost, ker pači naravo zakonskega dejanja, ki je intimno podarjanje zakoncev drugega drugemu. Pornografija je huda kršitev dostojanstva tistih, ki se ji predajajo (igralci, trgovci, občinstvo), kajti tu vsakdo postane za drugega predmet odurne naslade in nedovoljenega dobička. Ene in druge potegne v slepilo nekega izumetničenega sveta.''<nowiki>''</nowiki> (KKC 2354)<ref name=":12" /></blockquote>
== Sklici ==
{{sklici|2}}
== Nadaljnje branje ==
* Solano, Ingrid, Eaton, R. Nicholas in O<nowiki>'Leary, Daniel K (2018). ''Pornography Consumption, Modality and Function in a Large Internet Sample.''</nowiki> PubMed. 25. oktober. 10.1080/00224499.2018.1532488.
* McCormack, Mark in Wignall, Liam (2017). <nowiki>''</nowiki>Enjoyment, Exploration and Education: Understanding the Consumption of Pornography among Young Men with Non-Exclusive Sexual Orientations<nowiki>''</nowiki>. SAGE. 23. feburar. DOI: 10.1177/0038038516629909.
* Hilton, D. L. (2013)''. Pornography Addiction—A Supranormal Stimulus Considered in the Context of Neuroplasticity''. Socioaffective Neuroscience & Psychology 3:20767. doi: 0.3402/snp.v3i0.20767.
* Perry, S. (2016). <nowiki>''</nowiki>Does Viewing Pornography Reduce Marital Quality Over Time? Evidence From Longitudinal Data.<nowiki>''</nowiki> Archives Of Sexual Behavior, 46(2), 549-559. Doi: 10.1007/s10508-016-0770-y.
* Park, B. Y., et al. (2016). <nowiki>''</nowiki>Is internet Pornography Causing Sexual Dysunction? A Review with Clinical Reports.<nowiki>''</nowiki> Behavioral Sciences, 6, 17. doi: 10.3390/bs6030017.
* Sun, C., Bridges, A., Johnason, J., Ezzell, M., (2014). <nowiki>''</nowiki>Pornography and the Male Sexual Script: An Analysis of Consumption and Sexual Relations.<nowiki>''</nowiki> Archives of Sexual Behavior, 45, 1-12. doi: 10.1007/s10508-014-0391-2.
* Maddox, A. M., Rhoades, G. K., & Markman, H. J. (2011). <nowiki>''</nowiki>Viewing Sexually-Explicit Materials Alone or Together: Associations with Relationship Quality.<nowiki>''</nowiki> Archives of Sexual Behavior, 40(2), 441-448. doi: 10.1007/s10508-009-9585-4.
* Minarcik, J., Wetterneck, C. T., & Short, M. B. (2016). <nowiki>''</nowiki>The effects of sexually explicit material use on romantic relationship dynamics.<nowiki>''</nowiki> Journal of Behavioral Addictions, 5(4) 700-707. doi: 10.1556/2006.5.2016.078.
* Morgan, E. M. (2011). <nowiki>''</nowiki>Associations between Young Adults’ Use of Sexually Explicit Materials and Their Sexual Preferences<nowiki>''</nowiki>. Behaviors, and Satisfaction. Journal of Sex Research, 48(6), 520-530. doi: 10.1080/00224499.2010.543960.
* Braithwaite, S. R., Coulson, G., Keddington, K., & Fincham, F. D. (2015). <nowiki>''</nowiki>The influence of pornography on sexual scripts and hooking up among emerging adults in college.<nowiki>''</nowiki> Archives of Sexual Behavior, 44(1), 111-123. doi: 10.1007/s10508-014-0351-x.
* Szymanski, M. D. in Stewart-Richardson, D. N. (2014). <nowiki>''</nowiki> Psychological, Relational, and Sexual Correlates of Pornography Use on Young Adult Heterosexual Men in Romantic Relationships.<nowiki>''</nowiki> SAGE. 1. januar. DOI: 10.3149/jms.2201.64.
* Vera-Gray, F., McGlynn, C., Kureshi, I. in Butterby, K. (2021). <nowiki>''</nowiki>Sexual violence as a sexual script in mainstream online pornography.<nowiki>''</nowiki> The British Journal of Criminology. 4. april. DOI: 10.1093/bjc/azab035.
* Love, T., Laier, C., Brand, M., Hatch, L., & Hajela, R. (2015). <nowiki>''</nowiki>Neuroscience of Internet Pornography Addiction: A Review and Update<nowiki>''</nowiki>. Behavioral Sciences, 5(3), 388-433. doi: 10.3390/bs5030388.
* USCCB Committee on Laity, Marriage, Family Life and Youth. 2015. ''Create in Me a Clean Heart: A Pastoral Response to Pornography Use''. Brez kraja: s.n.
== Viri ==
* <nowiki>''</nowiki>Fight The New Drug.<nowiki>''</nowiki> Fight The New Drug. (Pridobitev podatkov: 1. 9. 2022). [https://fightthenewdrug.org. https://fightthenewdrug.org.]
* <nowiki>''</nowiki>SpringerLink<nowiki>''</nowiki>. SpringerLink. (Pridobitev podatkoc: 1. 9. 2022). https://link.springer.com/shop/springer/titles/en-gb/?gclid=CjwKCAjwsMGYBhAEEiwAGUXJaX1Z4pAGCtZaaODgbbMU1D1x4-ls1OWP_8rgvopwmzjGeHeCimLJBhoCzQYQAvD_BwE
* <nowiki>''</nowiki>Britannica Encyclopedia<nowiki>''</nowiki>. Encyclopedia Britannica, INC. (Pridobitev podatkov: 1. 9. 2022). https://www.britannica.com/
* <nowiki>''</nowiki>PubMed<nowiki>''</nowiki>. National Libraray of Medicine. (Pridobitev podatkov: 1. 9. 2022). https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/
* <nowiki>''</nowiki>Sage<nowiki>''</nowiki>. SAGE Journals. (Pridobitev podatkov: 1. 9. 2022). https://journals.sagepub.com/
* <nowiki>''</nowiki>Taylor and Francis Online<nowiki>''</nowiki>. Taylor and Francis Online. (Pridobitev podatkov: 1. 9. 2022). https://www.tandfonline.com/
== Zunanje povezave ==
* Spletna stran Fight the New Drug: https://fightthenewdrug.org/about/
* Youtube posnetek <nowiki>''</nowiki>Women Struggle With Pornography Too<nowiki>''</nowiki>: https://www.youtube.com/watch?v=LFtn6oaY7iQ
* Teologija telesa: http://www.theologyofthebody.net/
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Pornografija| ]]
ky8w2pjhpq0m3zryo3tw4es5h2m14wb
Petr Čech
0
89380
6739499
6516284
2026-08-19T17:10:22Z
Niko Petrič
261163
Lektoriranje.
6739499
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox football biography
| height = 196 cm
|position = [[Vratar (nogomet)|Vratar]]
|youthyears1 = 1989–1998 |youthclubs1 = [[FC Viktoria Plzeň|Viktoria Plzeň]]
|years1 = 1999–2001 |clubs1 = [[FK Chmel Blšany|Chmel Blšany]] |caps1 = 27 |goals1 = 0
|years2 = 2001–2002 |clubs2 = [[AC Sparta Praha|Sparta Praha]] |caps2 = 27 |goals2 = 0
|years3 = 2002–2004 |clubs3 = [[Stade Rennais F.C.|Rennes]] |caps3 = 70 |goals3 = 0
|years4 = 2004–2015 |clubs4 = [[Chelsea F.C.|Chelsea]] |caps4 = 333 |goals4 = 0
|years5 = 2015–2019 |clubs5 = [[Arsenal F.C.|Arsenal]] |caps5 = 110 |goals5 = 0
| totalcaps = 567
| totalgoals = 0
|nationalyears1 = 1997–1998 |nationalteam1 = Češka do 15 let |nationalcaps1 = 3 |nationalgoals1 = 0
|nationalyears2 = 1998–1999 |nationalteam2 = Češka do 16 let |nationalcaps2 = 15 |nationalgoals2 = 0
|nationalyears3 = 1999 |nationalteam3 = Češka do 17 let |nationalcaps3 = 3 |nationalgoals3 = 0
|nationalyears4 = 1999–2000 |nationalteam4 = Češka do 18 let |nationalcaps4 = 13 |nationalgoals4 = 0
|nationalyears5 = 2000–2001 |nationalteam5 = Češka do 20 let |nationalcaps5 = 7 |nationalgoals5 = 0
|nationalyears6 = 2001–2002 |nationalteam6 = Češka do 21 let |nationalcaps6 = 15 |nationalgoals6 = 0
|nationalyears7 = 2002–2016 |nationalteam7 = [[Češka nogometna reprezentanca|Češka]] |nationalcaps7 = 124 |nationalgoals7 = 0
}}
'''Petr Čech''', [[Čehi|češki]] [[nogometaš]], * [[20. maj]] [[1982]], [[Plzeň]], [[Češkoslovaška]].
== Delo ==
{{lektura}}
Petr Čech se je rodil 20. maja leta 1982 na [[Češka|Češkem]]. V ekipo [[Chelsea F.C.|Chelseaja]] je prišel leta 2004 za 10,3 milijonov evrov. Takrat je podpisal petletno pogodbo. Sprva ni igral v prvi postavi, saj je to mesto pripadalo bolj izkušenemu Carlu Cudiciniju. Ko je na mesto trenerja prišel [[Jose Mourinho]], je Čech dobil več možnosti za dokazovanje in postopoma je postal prvi vratar. 5. marca 2005 je postavil nov rekord – nihče ni zadel njegove mreže v 1025 minutah. Za ta dosežek je prejel nagrado. V letih 2005, 2006 in 2007 je bil najboljši igralec Češke. Leta 2005 je dobil nagrado za najboljšega vratarja sveta, leta 2005 in 2007 je dobil nagrado za najboljšega vratarja Evrope, ki mu jo je podelila [[Združenje evropskih nogometnih zvez|UEFA]]. Dobil je tudi nagrade v FA pokalu, Premier ligi in nogometni ligi. 1. februarja 2006 je s klubom podpisal novo štiriletno pogodbo. 14. oktobra 2006 je v prvi minuti tekme proti Readingu z glavo trčil v koleno Stephena Hunta. Posledica tega je bila huda poškodba glave (zlom lobanje), ki ga je skoraj stala življenja. Okrevanje je bilo dolgotrajno, spremljali pa so ga glavoboli. 24. oktobra se je vrnil domov in začel z lahkim treningom. Na igrišču se je ponovno pojavil 20. januarja 2007, ko je igral proti [[Liverpool|Liverpoolu]]. Od takrat je, zaradi poškodbe vsako tekmo na glavi nosil zaščitno kapo v stilu igralcev ragbija. 7. aprila 2008 je na treningu trčil s soigralcem Talom Bel Haimom in dobil 50 šivov na bradi in ustnici. Leta 2009 si je na tekmi za [[Liga prvakov|Ligo prvakov]] proti [[Football Club Internazionale Milano|Interju]] iz Milana poškodoval mišico na nogi, leta 2010 pa si je zlomil nogo in zaradi poškodbe moral dvoboj med Chelseajem in Manchester Unitedom za Comunity Shield gledati le s tribun.
== Osebno življenje ==
Poročen je z ljubeznijo iz srednje šole, Marino, s katero imata hčerko Adelo, ki se je rodila januarja leta 2013.
== Sklici ==
{{sklici}}
== Glej tudi ==
* [[seznam čeških nogometašev]]
* [[seznam čeških nogometnih reprezentantov]]
== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
* {{sports links}}
{{Czech Republic Squad 2006 World Cup}}
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Čech, Petr}}
[[Kategorija:Češki nogometaši]]
[[Kategorija:Češki nogometni reprezentanti]]
[[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2004]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2006]]
[[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2008]]
[[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2012]]
[[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2016]]
[[Kategorija:Nogometaši FK Chmel Blšanyja]]
[[Kategorija:Nogometaši AC Sparte Praha]]
[[Kategorija:Nogometaši Stade Rennaisa]]
[[Kategorija:Nogometaši Chelseaja]]
[[Kategorija:Nogometaši Arsenala F.C.]]
[[Kategorija:FIFA klub 100]]
6s398kc9ata1qa85m9pkxgdww73u5tp
Fenerbahçe SK
0
94230
6739566
6691410
2026-08-19T20:36:31Z
Zafer
118551
Photo add
6739566
wikitext
text/x-wiki
{{Football club infobox |
| clubname = Fenerbahçe |
| Slika = |
| image = [[Slika:Fenerbahçe.svg|150px|logo]] |
| fullname = Fenerbahçe Spor Kulübü |
| nickname = ''Sarı Kanaryalar'' |
| founded = [[1907]] |
| ground = [[Şükrü Saraçoğlu]],<br />[[İstanbul]], [[Turčija]] |
| capacity = 52,500 |
| chairman = {{ikonazastave|Turčija}} [[Aziz Yıldırım]]
| coach ={{ikonazastave|Turčija}} [[İsmail Kartal]]
| league = [[Türkcell Süper Lig (Turčija)|Türkcell Süper Lig]] |
| season = 2023/24 |
| position = 2. mesto|
| pattern_la1 = _fener2021h
| pattern_b1 = _fener2021h
| pattern_ra1 = _fener2021h
| pattern_sh1 = _fener2021h
| pattern_so1 = _fener1920t
| leftarm1 = 000060
| body1 = 000060
| rightarm1 = 000060
| shorts1 = FFFFFF
| socks1 = FFFFFF
<!-- Deplasman forması -->
| pattern_la2 = _fener2021a
| pattern_b2 = _fener2021a
| pattern_ra2 = _fener2021a
| pattern_sh2 = _fener2021a
| pattern_so2 = _fener2021a
| leftarm2 = EFD990
| body2 = EFD990
| rightarm2 = EFD990
| shorts2 = EFD990
| socks2 = EFD990
<!-- Üçüncü forma -->
| pattern_la3 = _fener2021t
| pattern_b3 = _fener2021t
| pattern_ra3 = _fener2021t
| pattern_sh3 = _fener2021t
| pattern_so3 = _fener2021t
| leftarm3 = 021748
| body3 = 021748
| rightarm3 = 021748
| shorts3 = 021748
| socks3 = 021748
}}
[[File:Fenerbahçe SK 20260805 (20) (cropped).JPG|thumb|260px|Fenerbahçe 2026]]
'''Fenerbahçe SK''' je [[Turčija|turški]] [[nogometni klub]], ki je bil ustanovljen leta [[1907]] v [[Istanbul]]u.
== Dosežki ==
=== Mednarodni uspeh ===
* '''Balkanske prvenstvu:'''
** ''' Zmagovalcev (1):''' 1966-67
* '''Turkish Super League:''' '''(shared-zapis)'''
** ''' Zmagovalcev (17):''' 1959, 1960-61, 1963-64, 1964-65, 1967-68, 1969-70, 1973-74, 1974-75, 1977-78, 1982-83 , 1984-85, 1988-89, 1995-96, 2000-01, 2003-04, 2004-05, 2006-07
'''Runners-up (16):''' 1960-61, 1961-62, 1966-67, 1970-71, 1972-73, 1975-76, 1976-77, 1979-80, 1983-84 , 1989-90, 1991-92, 1993-94, 1997-98, 2001-02, 2005-06, 2007-08
==== Ostala tekmovanja ====
* '''Turške prvenstvu:'''
** ''' Zmagovalcev (4):''' 1967-68, 1973-74, 1978-79, 1982-83
** '''Runners-up (7):''' 1962-63, 1964-1965, 1988-89, 1995-96, 2000-01, 2004-05, 2005-06
* '''Turkish Super Cup''' / '''Predsednik prvenstvu:'''
** ''' Zmagovalcev (7):''' 1968, 1973, 1975, 1984, 1985, 1990, 2007
** '''Runners-up (7):''' 1970, 1974, 1978, 1979, 1983, 1989, 1996
* '''Ministrskega prvenstvu:''' '''(poročilo)'''
** ''' Zmagovalcev (8):''' 1944-45, 1945-46, 1949-50, 1972-73, 1979-80, 1988-89, 1992-93, 1997-98
** '''Runners-up (7):''' 1943-44, 1970-71, 1975-76, 1976-77, 1991-92, 1993-94, 1994-95
* ''' TSYD prvenstvu:''' '''(skupni zapis)'''
** ''' Zmagovalcev (12):''' 1969-70, 1973-74, 1975-76, 1976-77, 1978-79, 1979-80, 1980-81, 1982-83, 1985-86, 1986 -87, 1994-95, 1995-96
* '''Atatürk prvenstvu:''' '''(poročilo)'''
** ''' Zmagovalcev (2):''' 1963-1964, 1998
* '''Istanbul Football League:''' '''(poročilo)'''
** ''' Zmagovalcev (16):''' 1911-12, 1913-14, 1914-15, 1920-21, 1922-23, 1929-30, 1932-33, 1934-35, 1935-36, 1936 -37, 1943-44, 1946-47, 1947-48, 1952-53, 1956-57, 1958-59
** '''Runners-up (18):''' 1915-16, 1917-18, 1921-22, 1925-26, 1926-27, 1928-29, 1930-31, 1933-34, 1937-38 , 1938-39, 1939-40, 1940-41, 1942-43, 1944-45, 1945-46, 1949-50, 1955-56, 1957-58
* '''Istanbul Cup:'''
** ''' Zmagovalcev (1):''' 1945
* '''Istanbul Shield:''' '''(poročilo)'''
** ''' Zmagovalcev (4):''' 1930, 1934, 1938, 1939
* '''Spor Toto-Cup:'''
** ''' Zmagovalcev (1):''' 1967
* '''Fleet prvenstvu:''' '''(poročilo)'''
** ''' Zmagovalcev (4):''' 1982, 1983, 1984, 1985
== Znameniti Igralci ==
{{col-begin}}
{{col-3}}
;Turčija
* {{ikonazastave|Turčija}} [[Serhat Akın]]
* {{ikonazastave|Turčija}} [[Fatih Akyel]]
* {{ikonazastave|Turčija}} [[Cihat Arman]]
* {{ikonazastave|Turčija}} [[Can Bartu]]
* {{ikonazastave|Turčija}} [[Oguz Cetin]]
* {{ikonazastave|Turčija}} [[Tanju Çolak]]
* {{ikonazastave|Turčija}} [[Rıdvan Dilmen]]
* {{ikonazastave|Turčija}} [[Abdullah Ercan]]
* {{ikonazastave|Turčija}} [[Aykut Kocaman]]
* {{ikonazastave|Turčija}} [[Lefter Küçükandonyadis]]
* {{ikonazastave|Turčija}} [[Alpay Ozalan]]
* {{ikonazastave|Turčija}} [[Rüştü Reçber]]
* {{ikonazastave|Turčija}} [[Turan Sofuoğlu]]
* {{ikonazastave|Turčija}} [[Tuncay Şanlı]]
* {{ikonazastave|Turčija}} [[Zeki Rıza Sporel]]
* {{ikonazastave|Turčija}} [[Cemil Turan]]
* {{ikonazastave|Turčija}} [[Selçuk Yula]]
;Argentina
* {{ikonazastave|Argentina}} [[Ariel Ortega]]
;Bosna in Hercegovina
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Elvir Baljic]]
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Elvir Bolic]]
{{col-3}}
;Brazilija
* {{ikonazastave|Brazilija}} [[Washington Stecanelo Cerqueira|Washington Stecanela Cerqueira]]
* {{ikonazastave|Brazilija}} [[Alex de Souza]]
* {{ikonazastave|Brazilija}} [[Roberto Carlos da Silva]]
;Bolgarija
* {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Emil Kostadinov]]
;Hrvaška
* {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Milan Rapaic]]
;Danska
* {{ikonazastave|Danska}} [[Jes Høgh]]
* {{ikonazastave|Danska}} [[Brian Steen Nielsen]]
;Anglija
* {{ikonazastave|Anglija}} [[Dalian Atkinson]]
;Francija
* {{ikonazastave|Francija}} [[Nicolas Anelka]]
;Nemčija
* {{ikonazastave|Nemčija}} {{ikonazastave|Turčija}} [[Mustafa Doğan]]
* {{ikonazastave|Nemčija}} [[Harald Schumacher|Harald 'Toni' Schumacher]]
;Gana
* [[Slika:Flag of Ghana.svg|20px]] [[Stephen Appiah]]
* [[Slika:Flag of Ghana.svg|20px]] [[Samuel Johnson]]
* [[Slika:Flag of Ghana.svg|20px]] [[Yaw Preko]]
;Izrael
* {{ikonazastave|Izrael}} [[Haim Revivo]]
{{col-3}}
;Nizozemska
* {{ikonazastave|Nizozemska}} [[Pierre van Hooijdonk]]
;Nigerija
* [[Slika:Flag of Nigeria.svg|20px]] [[Uche Okechukwu]]
* [[Slika:Flag of Nigeria.svg|20px]] [[Jay-Jay Okocha]]
;Portugalska
* {{ikonazastave|Portugalska}} [[Dimas Teixeira]]
;Romunija
* [[Slika:Flag of Romania.svg|20px]] [[Ilie Datcu]]
* [[Slika:Flag of Romania.svg|20px]] [[Viorel Moldovan]]
* [[Slika:Flag of Romania.svg|20px]] [[Ion Nunweiller]]
;Srbija in Črna gora
* [[Slika:Flag of Serbia and Montenegro; Flag of Yugoslavia (1992–2003).svg|20px]] [[Nikola Lazetić]]
* [[Slika:Flag of Serbia and Montenegro; Flag of Yugoslavia (1992–2003).svg|20px]] [[Zoran Mirković]]
* [[Slika:Flag of Serbia and Montenegro; Flag of Yugoslavia (1992–2003).svg|20px]] [[Miroslav Stevic]]
;Južnoafriška republika
* [[Slika:Flag of South Africa.svg|20px]] [[John Moshoeu]]
;Švedska
* {{ikonazastave|Švedska}} [[Kennet Andersson]]
;Švica
* {{ikonazastave|Švica}} [[Murat Yakın]]
;Ukrajina
* {{ikonazastave|Ukraine}} [[Serhiy Rebrov]]
{{col-end}}
== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|Category:Fenerbahce}}
* [http://www.fenerbahce.org Fenerbahçe Spor Kulübü Resmi Sitesi (uradna spletna stran)] (turško, angleško)
* [http://www.fenerbahceulkerspor.org/ Fenerbahce Ulkerspor] (turško)
* [http://www.fenertribun.com Fenerbahçe Community Portal] (turško, angleško)
{{nogomet-stub}}
[[Kategorija:Turški nogometni klubi]]
[[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1907]]
[[Kategorija:Fenerbahçe SK|*]]
pywx9y24zdhzop9nhgm197b1d43x0qn
6739689
6739566
2026-08-20T09:11:50Z
Makenzis
158308
6739689
wikitext
text/x-wiki
{{Football club infobox |
| clubname = Fenerbahçe |
| Slika = |
| image = [[Slika:Fenerbahçe.svg|150px|logo]] |
| fullname = Fenerbahçe Spor Kulübü |
| nickname = ''Sarı Kanaryalar'' |
| founded = [[1907]] |
| ground = [[Şükrü Saraçoğlu]],<br />[[İstanbul]], [[Turčija]] |
| capacity = 52,500 |
| chairman = {{ikonazastave|Turčija}} [[Aziz Yıldırım]]
| coach ={{ikonazastave|Turčija}} [[İsmail Kartal]]
| league = [[Türkcell Süper Lig (Turčija)|Türkcell Süper Lig]] |
| season = 2025/26 |
| position = 2. mesto|
| pattern_la1 = _fener2021h
| pattern_b1 = _fener2021h
| pattern_ra1 = _fener2021h
| pattern_sh1 = _fener2021h
| pattern_so1 = _fener1920t
| leftarm1 = 000060
| body1 = 000060
| rightarm1 = 000060
| shorts1 = FFFFFF
| socks1 = FFFFFF
<!-- Deplasman forması -->
| pattern_la2 = _fener2021a
| pattern_b2 = _fener2021a
| pattern_ra2 = _fener2021a
| pattern_sh2 = _fener2021a
| pattern_so2 = _fener2021a
| leftarm2 = EFD990
| body2 = EFD990
| rightarm2 = EFD990
| shorts2 = EFD990
| socks2 = EFD990
<!-- Üçüncü forma -->
| pattern_la3 = _fener2021t
| pattern_b3 = _fener2021t
| pattern_ra3 = _fener2021t
| pattern_sh3 = _fener2021t
| pattern_so3 = _fener2021t
| leftarm3 = 021748
| body3 = 021748
| rightarm3 = 021748
| shorts3 = 021748
| socks3 = 021748
}}
[[File:Fenerbahçe SK 20260805 (20) (cropped).JPG|thumb|260px|Fenerbahçe 2026]]
'''Fenerbahçe SK''' je [[Turčija|turški]] [[nogometni klub]], ki je bil ustanovljen leta [[1907]] v [[Istanbul]]u.
== Dosežki ==
=== Mednarodni uspeh ===
* '''Balkanske prvenstvu:'''
** ''' Zmagovalcev (1):''' 1966-67
* '''Turkish Super League:''' '''(shared-zapis)'''
** ''' Zmagovalcev (17):''' 1959, 1960-61, 1963-64, 1964-65, 1967-68, 1969-70, 1973-74, 1974-75, 1977-78, 1982-83 , 1984-85, 1988-89, 1995-96, 2000-01, 2003-04, 2004-05, 2006-07
'''Runners-up (16):''' 1960-61, 1961-62, 1966-67, 1970-71, 1972-73, 1975-76, 1976-77, 1979-80, 1983-84 , 1989-90, 1991-92, 1993-94, 1997-98, 2001-02, 2005-06, 2007-08
==== Ostala tekmovanja ====
* '''Turške prvenstvu:'''
** ''' Zmagovalcev (4):''' 1967-68, 1973-74, 1978-79, 1982-83
** '''Runners-up (7):''' 1962-63, 1964-1965, 1988-89, 1995-96, 2000-01, 2004-05, 2005-06
* '''Turkish Super Cup''' / '''Predsednik prvenstvu:'''
** ''' Zmagovalcev (7):''' 1968, 1973, 1975, 1984, 1985, 1990, 2007
** '''Runners-up (7):''' 1970, 1974, 1978, 1979, 1983, 1989, 1996
* '''Ministrskega prvenstvu:''' '''(poročilo)'''
** ''' Zmagovalcev (8):''' 1944-45, 1945-46, 1949-50, 1972-73, 1979-80, 1988-89, 1992-93, 1997-98
** '''Runners-up (7):''' 1943-44, 1970-71, 1975-76, 1976-77, 1991-92, 1993-94, 1994-95
* ''' TSYD prvenstvu:''' '''(skupni zapis)'''
** ''' Zmagovalcev (12):''' 1969-70, 1973-74, 1975-76, 1976-77, 1978-79, 1979-80, 1980-81, 1982-83, 1985-86, 1986 -87, 1994-95, 1995-96
* '''Atatürk prvenstvu:''' '''(poročilo)'''
** ''' Zmagovalcev (2):''' 1963-1964, 1998
* '''Istanbul Football League:''' '''(poročilo)'''
** ''' Zmagovalcev (16):''' 1911-12, 1913-14, 1914-15, 1920-21, 1922-23, 1929-30, 1932-33, 1934-35, 1935-36, 1936 -37, 1943-44, 1946-47, 1947-48, 1952-53, 1956-57, 1958-59
** '''Runners-up (18):''' 1915-16, 1917-18, 1921-22, 1925-26, 1926-27, 1928-29, 1930-31, 1933-34, 1937-38 , 1938-39, 1939-40, 1940-41, 1942-43, 1944-45, 1945-46, 1949-50, 1955-56, 1957-58
* '''Istanbul Cup:'''
** ''' Zmagovalcev (1):''' 1945
* '''Istanbul Shield:''' '''(poročilo)'''
** ''' Zmagovalcev (4):''' 1930, 1934, 1938, 1939
* '''Spor Toto-Cup:'''
** ''' Zmagovalcev (1):''' 1967
* '''Fleet prvenstvu:''' '''(poročilo)'''
** ''' Zmagovalcev (4):''' 1982, 1983, 1984, 1985
== Znameniti Igralci ==
{{col-begin}}
{{col-3}}
;Turčija
* {{ikonazastave|Turčija}} [[Serhat Akın]]
* {{ikonazastave|Turčija}} [[Fatih Akyel]]
* {{ikonazastave|Turčija}} [[Cihat Arman]]
* {{ikonazastave|Turčija}} [[Can Bartu]]
* {{ikonazastave|Turčija}} [[Oguz Cetin]]
* {{ikonazastave|Turčija}} [[Tanju Çolak]]
* {{ikonazastave|Turčija}} [[Rıdvan Dilmen]]
* {{ikonazastave|Turčija}} [[Abdullah Ercan]]
* {{ikonazastave|Turčija}} [[Aykut Kocaman]]
* {{ikonazastave|Turčija}} [[Lefter Küçükandonyadis]]
* {{ikonazastave|Turčija}} [[Alpay Ozalan]]
* {{ikonazastave|Turčija}} [[Rüştü Reçber]]
* {{ikonazastave|Turčija}} [[Turan Sofuoğlu]]
* {{ikonazastave|Turčija}} [[Tuncay Şanlı]]
* {{ikonazastave|Turčija}} [[Zeki Rıza Sporel]]
* {{ikonazastave|Turčija}} [[Cemil Turan]]
* {{ikonazastave|Turčija}} [[Selçuk Yula]]
;Argentina
* {{ikonazastave|Argentina}} [[Ariel Ortega]]
;Bosna in Hercegovina
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Elvir Baljic]]
* {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Elvir Bolic]]
{{col-3}}
;Brazilija
* {{ikonazastave|Brazilija}} [[Washington Stecanelo Cerqueira|Washington Stecanela Cerqueira]]
* {{ikonazastave|Brazilija}} [[Alex de Souza]]
* {{ikonazastave|Brazilija}} [[Roberto Carlos da Silva]]
;Bolgarija
* {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Emil Kostadinov]]
;Hrvaška
* {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Milan Rapaic]]
;Danska
* {{ikonazastave|Danska}} [[Jes Høgh]]
* {{ikonazastave|Danska}} [[Brian Steen Nielsen]]
;Anglija
* {{ikonazastave|Anglija}} [[Dalian Atkinson]]
;Francija
* {{ikonazastave|Francija}} [[Nicolas Anelka]]
;Nemčija
* {{ikonazastave|Nemčija}} {{ikonazastave|Turčija}} [[Mustafa Doğan]]
* {{ikonazastave|Nemčija}} [[Harald Schumacher|Harald 'Toni' Schumacher]]
;Gana
* [[Slika:Flag of Ghana.svg|20px]] [[Stephen Appiah]]
* [[Slika:Flag of Ghana.svg|20px]] [[Samuel Johnson]]
* [[Slika:Flag of Ghana.svg|20px]] [[Yaw Preko]]
;Izrael
* {{ikonazastave|Izrael}} [[Haim Revivo]]
{{col-3}}
;Nizozemska
* {{ikonazastave|Nizozemska}} [[Pierre van Hooijdonk]]
;Nigerija
* [[Slika:Flag of Nigeria.svg|20px]] [[Uche Okechukwu]]
* [[Slika:Flag of Nigeria.svg|20px]] [[Jay-Jay Okocha]]
;Portugalska
* {{ikonazastave|Portugalska}} [[Dimas Teixeira]]
;Romunija
* [[Slika:Flag of Romania.svg|20px]] [[Ilie Datcu]]
* [[Slika:Flag of Romania.svg|20px]] [[Viorel Moldovan]]
* [[Slika:Flag of Romania.svg|20px]] [[Ion Nunweiller]]
;Srbija in Črna gora
* [[Slika:Flag of Serbia and Montenegro; Flag of Yugoslavia (1992–2003).svg|20px]] [[Nikola Lazetić]]
* [[Slika:Flag of Serbia and Montenegro; Flag of Yugoslavia (1992–2003).svg|20px]] [[Zoran Mirković]]
* [[Slika:Flag of Serbia and Montenegro; Flag of Yugoslavia (1992–2003).svg|20px]] [[Miroslav Stevic]]
;Južnoafriška republika
* [[Slika:Flag of South Africa.svg|20px]] [[John Moshoeu]]
;Švedska
* {{ikonazastave|Švedska}} [[Kennet Andersson]]
;Švica
* {{ikonazastave|Švica}} [[Murat Yakın]]
;Ukrajina
* {{ikonazastave|Ukraine}} [[Serhiy Rebrov]]
{{col-end}}
== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|Category:Fenerbahce}}
* [http://www.fenerbahce.org Fenerbahçe Spor Kulübü Resmi Sitesi (uradna spletna stran)] (turško, angleško)
* [http://www.fenerbahceulkerspor.org/ Fenerbahce Ulkerspor] (turško)
* [http://www.fenertribun.com Fenerbahçe Community Portal] (turško, angleško)
{{nogomet-stub}}
[[Kategorija:Turški nogometni klubi]]
[[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1907]]
[[Kategorija:Fenerbahçe SK|*]]
31cd966x4pmr2oanl7qgd751tgc0a8b
Dvorec Štatenberg
0
95126
6739654
6342969
2026-08-20T07:45:52Z
Romanm
13
[[Ignac Marija II. Attems]]
6739654
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Zgodovinska znamenitost
| name = Dvorec Štatenberg
| image = <!-- WD -->
| caption = Dvorec Štatenberg
| locmapin = Slovenija
|coordinates = <!-- WD -->
| location = Štatenberg 89, [[Štatenberg]]
| area =
| built =
| architect = [[Josef Hueber]] (sredina 18. stol.)
| architecture =
| governing_body =
| owner =
| designation1 = NSLP
| designation1_offname = Štatenberg - Dvorec
| designation1_date = 27. julij 2012
| designation1_number = 761<ref>{{RKD|761}}</ref>
| občina = Makole
}}
'''Dvorec Štatenberg''' je [[barok|baročni]] dvorec v bližini kraja [[Makole]], na obrobju [[Haloze|Haloz]] in nad reko [[Dravinja|Dravinjo]]. Leta [[1740]] ga je po načrtih [[Italijani|italijanskega]] arhitekta Camessinija dal zgraditi grof [[Ignac Marija II. Attems|Ignacij Maria Attems]] za svojo poletno rezidenco.
== Zgodovina ==
[[Slika:Štatenberg Mansion 1830.jpg|350px|thumb|desno|Dvorec Štatenberg leta 1830]]
=== Grad Štatenberg ali Štatenberk ===
Prvotni ''[[Grad Štatenberg|Stari grad]]'' je že sredi [[13. stoletje|13. stoletja]] stal v gričevju gozdnatih Haloz pod [[Plešivec|Plešivcem]]. Neslaven pečat Staremu gradu je v [[16. stoletje|16. stoletju]] vtisnil madžarsko-hrvaški plemič [[Ferenc Tahi]], ki je bil s svojim okrutnim ravnanjem med glavnimi povzročitelji velikega [[Hrvaško-slovenski kmečki upor|Hrvaško-slovenskega kmečkega upora]] leta 1573.
=== Dvorec Štatenberg ===
V poznem 17. stoletju so se lastniki štatenberške gospoščine, grofje [[Attemsi|Attems]], odločili zapustiti istoimenski, danes razrušeni srednjeveški grad nad Makolami in se preseliti v dolino. Izbrali so si zložno razgledno vzpetino v bližini in tam v obdobju 1720-1740 pozidali simetrično zasnovan [[Barok|baročni]] dvorec z notranjim dvoriščem in vrtom. Reprezentančni prostori dvorca z viteško dvorano so bogato [[Štukatura|štukirani]] in [[Freska|poslikani]]. Baročni park je bil preoblikovan v krajinskem slogu z vstopno alejo in ribniki.
[[Slika:1960 postcard of Štatenberg mansion (5).jpg|350px|thumb|desno|Dvorec Štatenberg 1960]]
Za [[Attemsi]] se je na dvorcu zvrstilo mnogo plemiških družin in posameznikov; [[Auerspergi]], Kaiserfeldi, Conradiji, v obdobju med 1932 do 1941 pa družina Neumann iz [[Zagreb]]a, lastnica več trgovin z živili na Hrvaškem in v Bosni. Leta 1941 je Štatenberg, ki velja za enega najlepših baročnih dvorcev v [[Slovenija|Sloveniji]], nacionalizirala nova okupacijska oblast. Že za časa Neumannov in pozneje Nemcev pa je na gradu kot upravitelj živel grajski ekonom Franz [[Dyhrn]] (in z njim deloma njegova družina), ki kljub pologu plačila za odkup dvorca leta 1941 njegov lastnik nikoli ni postal in tako tudi nihče iz njegove družine, kakor se ponekod napačno navaja. Po [[Druga svetovna vojna|drugi vojni]] ga je nacionalizirala nova oblast, ga še naprej uporabljala kot hotel (kar je bil dvorec deloma že v Neumannovem času), nato pa ga prodala tovarni Impol iz [[Slovenska Bistrica|Slovenske Bistrice]], družba je sedanja lastnica dvorca.
[[Slika:Schloss Štatenberg.jpg|desno|thumb|350px|Notranje dvorišče dvorca Štatenberg]]
== Štatenberg danes ==
Dvorec je najbolj znan po freskah in štukaturah v Viteški dvorani in elegantnih salonih, ki se nahajajo levo in desno od nje.
V I. nadstropju je muzejska postavitev, kjer je na ogled še ohranjeno nekdanje stilno pohištvo in oprema zadnjih lastnikov in prebivalcev.
V pritličju dvorca danes deluje restavracija, ki jo vodi Gostinstvo dvorec Štatenberg, v isti etaži pa so tudi prostori Turističnega društva Štatenberg.
Le-to si je uredilo večnamensko dvorano, turistično pisarno in etnološko zbirko (vsi prostori so imeli pred tem drugo namembnost). Turistično društvo skrbi tudi za vodene oglede po dvorcu.
Klet dvorca ima v najemu Društvo vinogradnikov Makole, ki jo je uredilo leta 2001, nekdanje [[ribnik]]e pa upravlja Ribiška družina Štatenberg. V znamenju umetniškega snovanja zaživi jeseni, ko v barvitem septembru gosti slikarsko kolonijo.
== Krajinski park ==
[[Občina Slovenska Bistrica]] je leta 1992 [[ribnik]]e in dvorec z neposredno okolico razglasila za [[krajinski park]], ki obsega površino 228 ha. Gozd okoli ribnikov daje skoraj naravni videz, če ne bi v njem izstopale orjaške [[duglazija|duglazije]] - [[iglavci]] uvoženi iz [[Severna Amerika|Severne Amerike]], ki izdajajo nekdanjo grajsko parkovno zasnovo.
== Sklici ==
{{sklici|1}}
== Viri ==
* Mencinger, Borut ''Naravni parki Slovenije'' Ljubljana, Mladinska knjiga Založba d.d., 2004 {{COBISS|ID=213355264}} ISBN 86 11 16747 3
* Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti in nepremičnih kulturnih ter zgodovinskih spomenikov na območju občine Slovenska Bistrica, Uradni list RS, 30.4.1992
== Glej tudi ==
* [[Seznam dvorcev v Sloveniji]]
* [[Seznam plemiških rodbin na Slovenskem]]
* [[Seznam zavarovanih parkov v Sloveniji]]
== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki|Štatenberg Mansion}}
* [http://www.dvorecstatenberg.si Dvorec Štatenberg]
* [https://www.facebook.com/TiC-Makole-113792083665025 Turistično-informacijski center]
{{Dvorci v Sloveniji}}
{{castle-stub}}
[[Kategorija:Dvorci v Sloveniji|Štatenberg]]
[[Kategorija:Krajinski parki Slovenije|Štatenberg]]
[[Kategorija:Štatenberg]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1740]]
c7mxjuuobctslzi1tw7wruk9kb49mc7
Nogometni klub Brinje Grosuplje
0
95842
6739704
6716576
2026-08-20T11:28:36Z
Niko Petrič
261163
Niko Petrič je prestavil_a stran [[Nogometni klub Brinje]] na [[Nogometni klub Brinje Grosuplje]]: [[WP:CELIME|Celotno ime]]
6716576
wikitext
text/x-wiki
{{Football club infobox
| clubname = NK Brinje Grosuplje |
| image = [[File:NK_Brinje-Grosuplje.png|150px|center|alt=emblem NK Brinje]]
| fullname = Nogometni Klub<br/>Brinje Grosuplje|
| nickname = Brinje|
| founded = [[03.07.2003]]|
| ground = [[Stadion Brinje]],<br/>[[Grosuplje]] |
| capacity = 500 |
| chairman = [[Andraž Zrnec]] |
| manager = [[Tine Zupan]] |
| league = 1. SNL
| season = 2025/26
| position = 1.mesto, 2. SNL
| pattern_la1=_2 gold stripes on cuff|pattern_b1=_bluehoops3|pattern_ra1=_2 gold stripes on cuff|
leftarm1=0000ff|body1=FEEF38|rightarm1=0000ff|shorts1=0000FF|socks1=FEEF38|
pattern_la2=_blueshoulders|pattern_b2=_upper_blue2|pattern_ra2=_blueshoulders|
leftarm2=FFFFFF|body2=FFFFFF|rightarm2=FFFFFF|shorts2=FFFFFF|socks2=FFFFFF|
|coach=Goran Marković}}
'''Nogometni klub Brinje Grosuplje''' (krajše '''NK Brinje Grosuplje''', '''NK Brinje''' ali '''Brinje''') je [[nogometni klub]] iz [[Grosuplje|Grosuplja]]. Ustanovljen je bil [[3. julij]]a [[2003]], katere pobudnik in prvi predsednik kluba je bil Grega Rozina, ki je klub vodil do 18.07.2013, ko je vodenje kluba prevzel dr. Denis Čaleta. Osnovni cilj kluba je usmerjanje mladine v kakovosten in vrhunski šport.
== Zgodovina trenerjev ==
Leta 2004 je bila ustanovljena članska ekipa, ki je v sezoni 2004/2005 s pomočjo tedanjega trenerja [[Janeza Škrjanca]] osvojila 1. mesto v 2. ligi [[Medobčinska nogometna zveza Ljubljana|MNZ Ljubljana]]. Po seriji porazov je maja 2007 odstopil trener Janez Škrjanec, nadomestil ga je [[Aleksander Bracovič]]. Po jesenskem delu sezone 2007/2008, je člansko ekipo prevzel trener [[Jože Prelogar]], ki jo je vodil do konca sezone 2007/2008. Na začetku sezone 2008/2009 je člansko ekipo prevzel trener [[Kovačevič Goran]]. [[Janez Kovačič]] je ekipo vodil od poletja leta 2013, z njo pa je v sezoni 2014/2015 dosegel največji klubski uspeh. Končno 2.mesto v Regionalni ljubljanski ligi je pomenilo tudi uvrstitev v 3.SNL center. Decembra 2016 je Kovačiča zamenjal [[Goran Marković]], nato decembra 2017 trener članskega moštva postane Goran Stanković in moštvo vodi do decembra 2018, ko za leto in pol moštvo znova prevzame Goran Marković. Za sezono 2020/2021 je bil trener Sanel Konjević. 01.07.2021 ekipo znova prevzame domači Goran Marković in z uvrstirvijo v 2.SNL doseže do takrat največji klubski tekmovalni uspeh.
{| class="wikitable"
|+Trenerji NK Brinje
!Ime
!Obdobje
!Uspehi
|-
|[[Janez Škerjanec]]
|01.04.2004 - maj 2007
|
# mesto 2. liga [[MNZ Ljubljana]] (2004/2005) - napredovanje v 1. ligo MNZ Ljubljana
|-
|[[Aleksander Bracovič]]
|maj 2007 - 31.12.2007
|
|-
|[[Jože Prelogar]]
|01.01.2008 - 30.06.2008
|
|-
|[[Goran Kovačevič]]
|01.07.2008 - 30.06.2013
|
|-
|[[Janez Kovačič]]
|01.07.2013 - 31.12.2016
|2. mesto [[Regionalna liga Ljubljana]] (2014/2015) - napredovanje v [[Tretja slovenska nogometna liga|3. SNL Center]]
|-
|[[Goran Marković]]
|01.01.2017 - 30.11.2017
|
|-
|[[Goran Marković|Goran Stanković]]
|01.12.2017 - 31.12.2018
|
|-
|[[Goran Marković]]
|01.01.2019 - 30.06.2020
|
|-
|[[Goran Marković|Sanel Konjević]]
|01.07.2020 - 30.06.2021
|
|-
|[[Goran Marković]]
|01.07.2021 -
|
# mesto 2. SNL (2025/2026) - napredovanje v 1.SNL .
# mesto [[Tretja slovenska nogometna liga|3. SNL Zahod]] (2021/2022) - napredovanje v [[Druga slovenska nogometna liga|2.SNL]]
|}
== Mlade selekcije ==
Od samega začetka naprej, se je zelo razvijal tudi mladinski pogon. Ob ustanovitvi leta 2003 je v štirih mladinskih selekcijah igralo 76 igralcev, v sezoni 2007/2008 pa se je število igralcev v mladinskih selekcijah povečalo na 180. V sezoni 2010/2011 je z uvrstitvijo ekipe starejših dečkov U-14 v 1.državno ligo klub dosegel svoj največji tekmovalni uspeh. Prav tako je v isti sezoni postala pokalni zmagovalec MNZ Ljubljana v nogometu 11:11 ekipa mlajših dečkov U-12. V sezoni 2013/2014 sta bili ustanovljeni še ekipi kadetov U-17 in mladincev U-19
== Stadion ==
[[Slika:Športni park Brinje.jpg|sličica|316x316_pik|Športni park Brinje po prenovi leta 2025]]
NK Brinje igrajo na [[Stadionu Brinje]](Nogometni park Brinje), z velikostjo igrišča 105x68 metrov. Zgrajen leta 1968 in bil prenovljen leta 1999, 2002, 2014, 2022 in 2025. Kapaciteta stadiona je 500 sedišč in 300 stojišč. Najvišja udeležba je bila na tekmi 1/4 finala [[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokala Pivovarna Union]] proti NK Olimpija Ljubljana, 04.03.2026, kjer si je zgodovinsko zmago ogledalo 1.200 gledalcev.
Športni park je sestavljen iz enega igrišča z umetno travo in dvema z pravo.
== Dosežki ==
* Člani:
* 1. mesto - 2. liga [[2. liga MNZLJ|MNZLJ]] (2004/2005)
* 1. mesto - [[Tretja slovenska nogometna liga|3. SNL Zahod]] (2021/2022)
* 8. mesto - 2.SNL (2022/2023)
* 5. mesto - 2.SNL (2023/2024)
* 4. mesto - 2.SNL (2024/2025)
* Finalist Pokala Pivovarna Union (2025/2026)
* 1. mesto - 2.SNL (2025/2026)
* Mladi:
* Starejši dečki U-14 - 1. mesto 2. liga [[MNZ Ljubljana]] (2004/2005)
* Starejši dečki U-14 - 1. mesto [[MNZ Ljubljana]] (2010/2011)
* Mlajši dečki U-12 - 2. mesto 2. liga [[MNZ Ljubljana]] (2007/2008) (napredovanje v 1.ligo MNZ Ljubljana)
* Mlajši dečki U-12 - 1. mesto [[Pokal MNZ Ljubljana]] (2010/2011)
== Zunanje povezave ==
{{SocialLinks}}
{{nogomet-stub}}
[[Kategorija:Slovenski nogometni klubi|Brinje]]
[[Kategorija:Športni klubi v Grosuplju]]
[[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 2003]]
[[Kategorija:NK Brinje| ]]
j16nzzlxfou48e8g6njni709focotye
Katja
0
97066
6739573
6678059
2026-08-19T21:24:25Z
~2026-44996-51
264415
/* Znane osebe */
6739573
wikitext
text/x-wiki
{{Osebno ime
|name = Katja
|image =
|imagesize =
|caption =
|pronunciation =
|gender = ženski
|meaning =
|region =
|origin = Katarina
|name day = skupaj s Katarinami
|related name =
|fotonotes =
}}
'''Katja''' je žensko [[osebno ime]].
== Izvor imena ==
[[Ime]] Katja je različica ženskega osebnega imena [[Katarina]]. Oziroma je ime variacija [[Ruščina|ruskega]] imena Katarina oziroma ''Katjuša''.<ref>Keber, Janez, Leksikon imen {{COBISS|ID=57356032}}</ref>
== Pogostost imena ==
Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] v [[Slovenija|Sloveniji]] število ženskih oseb z imenom Katja: 8.577. Med vsemi ženskimi imeni pa je ime Katja po pogostosti uporabe uvrščeno na 17. mesto.<ref>{{baza imen SURS|ime=Katja|spol=Z}}</ref>
== Osebni praznik ==
Osebe z imenom Katja lahko [[god]]ujejo takrat kot Katarine.<ref>Reven, Zvonko, Kdaj goduješ? {{COBISS|ID=22203904}}</ref>
== Znane osebe ==
* [[Katarina Katja Mihelič]], ekonomistka
* [[Katarina Katja Predovnik]], arheologinja
* [[Katja Adam]], biologinja
* [[Katja Ajdnik]], evangeličanska duhovnica
* [[Katja Ajster]] - Kataya, pop-pevka, fotomodel
* [[Katja Alujevič]]
* [[Katja Arhar]] (več oseb)
* [[Katja Arsenovič]], galeristka
* [[Katja Bajec Felc]], zborovodkinja
* [[Katja Bašič]], kriminalistka
* [[Katja Bednařik Sudec]], slikarka
* [[Katja Berčič]], matematičarka
* [[Katja Bergles Bricman]]
* [[Katja Berk Bevc]]
* [[Katja Bevk]], bibliotekarka
* [[Katja Bidovec]], fotografinja
* [[Katja Boh]], sociologinja, univ. profesorica in diplomatka
* [[Katja Božič]], ekonomistka, strok. za finance, državna sekretarka
* [[Katja Breskvar]], biokemičarka, univ. profesorica
* [[Katja Brvar]]
* [[Katja Budanova]]
* [[Katja Cah]]
* [[Katja Ceglar]], muzealka
* [[Katja Cimermančič]]
* [[Katja Cimperman]], arhitektka
* [[Katja & Coby]]
* [[Katja Colja]], zamejska filmska režiserka in scenaristka
* [[Katja Čerenjak]], rokometašica
* [[Katja Černela]], radijska voditeljica
* [[Katja Činč]], pianistka
* [[Katja Čoh Kragolnik]], inšpektorica
* [[Katja Čvan Trobec]], farmacevtka
* [[Katja Daneu]], košarkarica
* [[Katja Debevec]], plezalka
* [[Katja Delak]], plesalka, koreografinja in plesna pedagoginja
* [[Katja Depolli Steiner]], psihologinja
* [[Katja Dolenc Batagelj]]
* [[Katja Drnovšek]], pravnica, filozofinja in jezikoslovka
* [[Katja Drobnič]], biokemičarka/genetičarka, forenzičarka
* [[Katja Dular]], klinična psihologinja
* [[Katja Eman]], kriminalistična psihologinja, literatka
* [[Katja Fain]], plavalka
* [[Katja Fašink]], pevka, vizažistka, podjetnica
* [[Katja Feguš]], foto
* [[Katja Felle]], slikarka
* [[Katja Filipčič]], pravnica, univ. prof.
* [[Katja Flint]], nemška igralka
* [[Katja Franko]], pravnica, kriminologinja, univ. prof.
* [[Katja Galle Toplak]], strokovnjakinja za zdravilne rastline
* [[Katja Gartner Drofenik]], učiteljica plesa
* [[Katja Geršak]]
* [[Katja Gole]], novinarka
* [[Katja Goljat]], umetniška fotografinja
* [[Katja Gorečan]], pesnica in perofmerka
* [[Katja Gornik]], pesnica
* [[Katja Grabnar]]
* [[Katja Gradišar]], zobozdravnica
* [[Katja Groleger]], zdravnica
* [[Katja Gruber]]
* [[Katja Jenčič]], etnologinja, urednica, prevajalka
* [[Katja Katarina Hleb]], psihologinja
* [[Katja Hodošček]]
* [[Katja Horvat]], alpska smučarka
* [[Katja Hrobat Virloget]], arheologinja in etnologinja/kulturna antropologinja
* [[Katja Hvala]]
* [[Katja Istenič]], psihologinja
* [[Katja Jazbec]], smučarka
* [[Katja Jeras Ettore]]
* [[Katja Jeretina]], kolesarka
* [[Katja Jerman]], etnologinja/kulturna antropologinja
* [[Katja Jevšek]], napovedovalka vremena
* [[Katja Jeznik]], pedagoginja
* [[Katja Jontes]], odbojkarica
* [[Katja Jug]], prevajalka
* [[Katja Juhart]] "Katka", tekačica maratonka
* [[Katja Kabanova]]
* [[Katja Kadič]], športna plezalka
*[[Katja Kavčič]]
* [[Katja Kavkler]], restavratorka
* [[Katja Kegl Vencelj]], gorska tekačica, ultratekačica
* [[Katja Kipping]], nemška političarka
* [[Katja Kleindienst]], [[Slovenska matica]]
* [[Katja Klemenc]], pevka
* [[Katja Klep]], plesalka
* [[Katja Klinar]], strok. za strojništvo
* [[Katja Klopčič Lavrenčič]], literarna publicistka, urednica
* [[Katja Klun]], pesnica
*[[Katja Klun]], [[Morska biološka postaja Piran]]
*[[Katja Knez]]
* [[Katja Knez Steinbuch]]
* [[Katja Kobolt]], dr. literarnih znanosti, feministična kuratorka, producentka
* [[Katja Kodba]], STA
* [[Katja Kogej]], etnologinja in enologinja, someljejka, naturopatinja
* [[Katja Kokalj]], glasbenica
* [[Katja Kolar]], biotehnologinja (Nem.)
* [[Katja Kolšek]], filozofinja in sinologinja; prevajalka
* [[Katja Konvalinka]], pianistka, operna in koncertna pevka sopranistka
* [[Katja Koren (pevka)|Katja Koren]], pevka
* [[Katja Koren]], alpska smučarka
* [[Katja Korošec]], plesalka, pevka
* [[Katja Koselj]], modna oblikovalka
* [[Katja Kosi]], plesalka in prevajalka
* [[Katja Košir]], psihologinja
* [[Katja Kotnik]], model
* [[Katja Kous]]
* [[Katja Kovač]], po poroki [[Katja Gruber]] zborovodkinja
* [[Katja Kovač, tenisačica]]
* [[Katja Kovše]], slikarka, ilustratorka, ...
* [[Katja Kozjek]], meteorologinja
* [[Katja Kozlevčar]]
* [[Katja Kraigher]], prevajalka
* [[Katja Krajnik]], violinistka
* [[Katja Kranjc]], umetnostna zgodovinarka, knjižničarka
* [[Katja Krasavice]]
* [[Katja Kristan]], farmacevtka in biokemičarka
* [[Katja Križman]], biotehnološka podjetnica
* [[Katja Kurent]]-Tatarovac, rokometašica
* [[Katja Kušar]], poliotologinja
* [[Katja Lapkovsky]]
* [[Katja Lautar]]
* [[Katja Legin]], plesalka, performerka ...
* [[Katja Lenart]], novinarka, režiserka, voditeljica
* [[Katja Lesjak (pevka)|Katja Lesjak]], pevka
* [[Katja Lesjak]], alpska smučarka
* [[Katja Levstik]], igralka in pevka, šansonjerka
* [[Katja Loher]]
* [[Katja Lozar Manfreda]], družboslovna informatičarka
* [[Katja Lumbar Globočnik]], strokovnjakinja za odnose z javnostmi
* [[Katja Mahnič]], umetnostna zgodovinarka
* [[Katja Majer]], kiparka, krajinska umetnica
*[[Katja Malovrh]], botaničarka
*[[Katja Malovrh Rebec]], gradbena fizičarka
* [[Katja Markič]], dramaturginja, dramatičarka, teatrologinja
* [[Katja Meden]], zgodovinarka
* [[Katja Mihelčič]] - [[Kami]], miss, pevka, svetovalka...
* [[Katarina Katja Mihelič]], ekonomistka
* [[Katja Mihurko Poniž|Katja Mihurko]], dramaturginja in literarna zgodovinarka
* [[Katja Miklavčič]]
* [[Katja Milič]], pianistka
* [[Katja Nyberg]], norveška igralka rokometa
* [[Katja Oblak]], kiparka, umetnica
* [[Katja Obleščak]], pevka
* [[Katja Oeljeklaus]], nemška teniška igralka
* [[Katja Osolnik Stražiščar]], zdravnica
* [[Katja Otrin]], pevka
* [[Katja Pahor]]
* [[Katja Pál]], slikarka
* [[Katja Pasarit]], šolska sindikalistka v zamejstvu
* [[Katja Pate]]
* [[Katja Pavlič Škerjanc]], latinistka, sršol. prof.
* [[Katja Pegan]], gledališka režiserka
* [[Katja Perat]], pisateljica
* [[Katja Piškur]]
* [[Katja Pišot]], radijska voditeljica na Radiu Capris
* [[Katja Plemenitaš]], jezikoslovka anglistka
* [[Katja Plut]], pesnica
* [[Katja Poboljšaj]], biolginja
* [[Katja Pogačar]], golfistka
* [[Katja Popovič]], pilotka
* [[Katja Pori]], slikarka
* [[Katja Porovne Silič]], kitaristka, prof. AG
* [[Katja Povž]]
* [[Katja Požun]], smučarska skakalka
* [[Katja Praprotnik]], kustosinja
* [[Katja Praznik]], profesorica na Oddelku za globalne študije spola in seksualnosti Univerze v Buffalu
* [[Katarina Katja Predovnik]], arheologinja
* [[Katja Prokšelj]], zdravnica, prof. MF
* [[Katja Pušnik|Katj(uš)a Pušnik]]
* [[Katja Rebolj]], biokemičarka, zeliščarica
* [[Katja Repič Vogelnik]], arhitektka, urbanistka
* [[Katja Riemann]], nemška igralka
* [[Katja Rihtar Šušnik]], arhitektka
* [[Katja Rojs]], defektologinja
* [[Katja Rus]], restavratorka in konservatorka
* [[Katja Seizinger]], nemška alpska smučarka
* [[Katja Seme]]
* [[Katja Sever Kržič]], pevka
* [[Katja Sinkovič]], pianistka
* [[Katja Sluga]]
* [[Katja Smerdu]], kiparka
* [[Katja Sreš]], ekologinja
* [[Katja Stojnić]]
* [[Katja Stamboldžioski]], urednica, režiserka in scenaristka
* [[Katja Steblovnik]]
* [[Katja Stergar]], direktorica Javne agencije za knjigo
* [[Katja Stopar]], biologinja, genetičarka
* [[Katja Strgar]]
* [[Katja Sturm-Schnabl]], slovenska jezikoslovka in literarna zgodovinarka v Avstriji
* [[Katja Sudec]]
* [[Katja Suding]], nemška političarka
* [[Katja Šeruga]], novinarka in popotnica
* [[Katja Šircelj]]
* [[Katja Šivec]]
* [[Katja Škofic]], igralka
* [[Katja Škrubej]], pravna zgodovinarka
* [[Katja Šmalc]], smučarka
* [[Katja Šoba]], političarka
* [[Katja Šoltes]], arhitektka
* [[Katja Špur]], novinarka, pesnica, pisateljica, prevajalka
* [[Katja Štefanec]], LGBTQ
* [[Katja Štok]], novinarka
* [[Katja Štravs]], jadralka
* [[Katja Šugman Stubbs]], pravnica, psihologinja in univ. profesorica
* [[Katja Šuklje Antalick]], agronomka
* [[Katja Šuklje]], strokovnjakinja za vinogradništvo
* [[Katja Šulc]], pevka
* [[Katja Švab]], arhitektka
* [[Katja Švarc]], arheologinja
* [[Katja Tomažič]]
* [[Katja Tomažin]], atletičarka, profesorica športne vzgoje, kineziologinja
* [[Katja Tratnik]]
* [[Katja Trdan]]
* [[Katja Triller Vrtovec]], pravnica, prof.
* [[Katja Turk]], nogometašica
* [[Katja Utroša]], filozofinja
* [[Katja Vadnal]], agrarna ekonomistka
* [[Katja Verderber]] = [[Katarina Mala]], pevka
* [[Katja Vidmar]], plezalka
* [[Katja Vintar Mally]], geografinja
* [[Katja Virant Iršič]], muzikologinja
* [[Katja Višnar]], smučarska tekačica
* [[Katja Vodopivec]], profesorica kazenskega prava
* [[Katja Voncina]], prevajalka, lektorica
* [[Katja Vučković Zinrajh]], pevka "Infected"
* [[Katja Wirth]], avstrijska smučarka
* [[Katja Zajc Kejžar]], mednarodna ekonomistka
* [[Katja Zaletel]], zdravnica, prof. MF
* [[Katja Zakrajšek]], prevajalka afriške književnosti
* [[Katja Zdešar Kotnik]], antropologinja
* [[Katja Zelinka Škerlevaj]], arhitektka
* [[Katja Zver]]
* [[Katja Žekar]], violistka
* [[Katja Žlajpah]], arhitektka
* [[Katja Žmitek]], kemičarka, nutricionistka
* [[Katja Žolgar]]
* [[Katja Žvan Eliott]], politologinja, feministka, prof. na maroški ameriški univerzi Al Akhawayn
* [[Zora Rupena]] - Katja, aktivistka
* [[Jekaterina Vedenejeva|Jekatarina "Katja" Vedenejeva]], ritmična gimnastičarka
== Glej tudi ==
* imena [[Kaja]], [[Katka]], [[Katjuša (ime)|Katjuša]], [[Kati]], [[Keti]]
* opera [[Katja Kabanova]]
== Viri ==
{{sklici}}
[[Kategorija:Ženska osebna imena]]
ptxqoq0p3kiwtdakfx0arsjto13hwh5
6739621
6739573
2026-08-20T06:15:52Z
Andrejj
94
vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-44996-51|~2026-44996-51]] ([[User talk:~2026-44996-51|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:~2026-13659-49|~2026-13659-49]]
6678059
wikitext
text/x-wiki
{{Osebno ime
|name = Katja
|image =
|imagesize =
|caption =
|pronunciation =
|gender = ženski
|meaning =
|region =
|origin = Katarina
|name day = skupaj s Katarinami
|related name =
|fotonotes =
}}
'''Katja''' je žensko [[osebno ime]].
== Izvor imena ==
[[Ime]] Katja je različica ženskega osebnega imena [[Katarina]]. Oziroma je ime variacija [[Ruščina|ruskega]] imena Katarina oziroma ''Katjuša''.<ref>Keber, Janez, Leksikon imen {{COBISS|ID=57356032}}</ref>
== Pogostost imena ==
Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] v [[Slovenija|Sloveniji]] število ženskih oseb z imenom Katja: 8.577. Med vsemi ženskimi imeni pa je ime Katja po pogostosti uporabe uvrščeno na 17. mesto.<ref>{{baza imen SURS|ime=Katja|spol=Z}}</ref>
== Osebni praznik ==
Osebe z imenom Katja lahko [[god]]ujejo takrat kot Katarine.<ref>Reven, Zvonko, Kdaj goduješ? {{COBISS|ID=22203904}}</ref>
== Znane osebe ==
* [[Katarina Katja Mihelič]], ekonomistka
* [[Katarina Katja Predovnik]], arheologinja
* [[Katja Adam]], biologinja
* [[Katja Ajdnik]], evangeličanska duhovnica
* [[Katja Ajster]] - Kataya, pop-pevka, fotomodel
* [[Katja Alujevič]]
* [[Katja Arhar]] (več oseb)
* [[Katja Arsenovič]], galeristka
* [[Katja Bajec Felc]], zborovodkinja
* [[Katja Bašič]], kriminalistka
* [[Katja Bednařik Sudec]], slikarka
* [[Katja Berčič]], matematičarka
* [[Katja Bergles Bricman]]
* [[Katja Berk Bevc]]
* [[Katja Bevk]], bibliotekarka
* [[Katja Bidovec]], fotografinja
* [[Katja Boh]], sociologinja, univ. profesorica in diplomatka
* [[Katja Božič]], ekonomistka, strok. za finance, državna sekretarka
* [[Katja Breskvar]], biokemičarka, univ. profesorica
* [[Katja Brvar]]
* [[Katja Budanova]]
* [[Katja Cah]]
* [[Katja Ceglar]], muzealka
* [[Katja Cimermančič]]
* [[Katja Cimperman]], arhitektka
* [[Katja & Coby]]
* [[Katja Colja]], zamejska filmska režiserka in scenaristka
* [[Katja Čerenjak]], rokometašica
* [[Katja Černela]], radijska voditeljica
* [[Katja Činč]], pianistka
* [[Katja Čoh Kragolnik]], inšpektorica
* [[Katja Čvan Trobec]], farmacevtka
* [[Katja Daneu]], košarkarica
* [[Katja Debevec]], plezalka
* [[Katja Delak]], plesalka, koreografinja in plesna pedagoginja
* [[Katja Depolli Steiner]], psihologinja
* [[Katja Dolenc Batagelj]]
* [[Katja Drnovšek]], pravnica, filozofinja in jezikoslovka
* [[Katja Drobnič]], biokemičarka/genetičarka, forenzičarka
* [[Katja Dular]], klinična psihologinja
* [[Katja Eman]], kriminalistična psihologinja, literatka
* [[Katja Fain]], plavalka
* [[Katja Fašink]], pevka, vizažistka, podjetnica
* [[Katja Feguš]], foto
* [[Katja Felle]], slikarka
* [[Katja Filipčič]], pravnica, univ. prof.
* [[Katja Flint]], nemška igralka
* [[Katja Franko]], pravnica, kriminologinja, univ. prof.
* [[Katja Galle Toplak]], strokovnjakinja za zdravilne rastline
* [[Katja Gartner Drofenik]], učiteljica plesa
* [[Katja Geršak]]
* [[Katja Gole]], novinarka
* [[Katja Goljat]], umetniška fotografinja
* [[Katja Gorečan]], pesnica in perofmerka
* [[Katja Gornik]], pesnica
* [[Katja Grabnar]]
* [[Katja Gradišar]], zobozdravnica
* [[Katja Groleger]], zdravnica
* [[Katja Gruber]]
* [[Katja Jenčič]], etnologinja, urednica, prevajalka
* [[Katja Katarina Hleb]], psihologinja
* [[Katja Hodošček]]
* [[Katja Horvat]], alpska smučarka
* [[Katja Hrobat Virloget]], arheologinja in etnologinja/kulturna antropologinja
* [[Katja Hvala]]
* [[Katja Istenič]], psihologinja
* [[Katja Jazbec]], smučarka
* [[Katja Jeras Ettore]]
* [[Katja Jeretina]], kolesarka
* [[Katja Jerman]], etnologinja/kulturna antropologinja
* [[Katja Jevšek]], napovedovalka vremena
* [[Katja Jeznik]], pedagoginja
* [[Katja Jontes]], odbojkarica
* [[Katja Jug]], prevajalka
* [[Katja Juhart]] "Katka", tekačica maratonka
* [[Katja Kabanova]]
* [[Katja Kadič]], športna plezalka
*[[Katja Kavčič]]
* [[Katja Kavkler]], restavratorka
* [[Katja Kegl Vencelj]], gorska tekačica, ultratekačica
* [[Katja Kipping]], nemška političarka
* [[Katja Kleindienst]], [[Slovenska matica]]
* [[Katja Klemenc]], pevka
* [[Katja Klep]], plesalka
* [[Katja Klinar]], strok. za strojništvo
* [[Katja Klopčič Lavrenčič]], literarna publicistka, urednica
* [[Katja Klun]], pesnica
*[[Katja Klun]], [[Morska biološka postaja Piran]]
* [[Katja Knez Steinbuch]]
* [[Katja Kobolt]], dr. literarnih znanosti, feministična kuratorka, producentka
* [[Katja Kodba]], STA
* [[Katja Kogej]], etnologinja in enologinja, someljejka, naturopatinja
* [[Katja Kokalj]], glasbenica
* [[Katja Kolar]], biotehnologinja (Nem.)
* [[Katja Kolšek]], filozofinja in sinologinja; prevajalka
* [[Katja Konvalinka]], pianistka, operna in koncertna pevka sopranistka
* [[Katja Koren (pevka)|Katja Koren]], pevka
* [[Katja Koren]], alpska smučarka
* [[Katja Korošec]], plesalka, pevka
* [[Katja Koselj]], modna oblikovalka
* [[Katja Kosi]], plesalka in prevajalka
* [[Katja Košir]], psihologinja
* [[Katja Kotnik]], model
* [[Katja Kous]]
* [[Katja Kovač]], po poroki [[Katja Gruber]] zborovodkinja
* [[Katja Kovač, tenisačica]]
* [[Katja Kovše]], slikarka, ilustratorka, ...
* [[Katja Kozjek]], meteorologinja
* [[Katja Kozlevčar]]
* [[Katja Kraigher]], prevajalka
* [[Katja Krajnik]], violinistka
* [[Katja Kranjc]], umetnostna zgodovinarka, knjižničarka
* [[Katja Krasavice]]
* [[Katja Kristan]], farmacevtka in biokemičarka
* [[Katja Križman]], biotehnološka podjetnica
* [[Katja Kurent]]-Tatarovac, rokometašica
* [[Katja Kušar]], poliotologinja
* [[Katja Lapkovsky]]
* [[Katja Lautar]]
* [[Katja Legin]], plesalka, performerka ...
* [[Katja Lenart]], novinarka, režiserka, voditeljica
* [[Katja Lesjak (pevka)|Katja Lesjak]], pevka
* [[Katja Lesjak]], alpska smučarka
* [[Katja Levstik]], igralka in pevka, šansonjerka
* [[Katja Loher]]
* [[Katja Lozar Manfreda]], družboslovna informatičarka
* [[Katja Lumbar Globočnik]], strokovnjakinja za odnose z javnostmi
* [[Katja Mahnič]], umetnostna zgodovinarka
* [[Katja Majer]], kiparka, krajinska umetnica
*[[Katja Malovrh]], botaničarka
*[[Katja Malovrh Rebec]], gradbena fizičarka
* [[Katja Markič]], dramaturginja, dramatičarka, teatrologinja
* [[Katja Meden]], zgodovinarka
* [[Katja Mihelčič]] - [[Kami]], miss, pevka, svetovalka...
* [[Katarina Katja Mihelič]], ekonomistka
* [[Katja Mihurko Poniž|Katja Mihurko]], dramaturginja in literarna zgodovinarka
* [[Katja Miklavčič]]
* [[Katja Milič]], pianistka
* [[Katja Nyberg]], norveška igralka rokometa
* [[Katja Oblak]], kiparka, umetnica
* [[Katja Obleščak]], pevka
* [[Katja Oeljeklaus]], nemška teniška igralka
* [[Katja Osolnik Stražiščar]], zdravnica
* [[Katja Otrin]], pevka
* [[Katja Pahor]]
* [[Katja Pál]], slikarka
* [[Katja Pasarit]], šolska sindikalistka v zamejstvu
* [[Katja Pate]]
* [[Katja Pavlič Škerjanc]], latinistka, sršol. prof.
* [[Katja Pegan]], gledališka režiserka
* [[Katja Perat]], pisateljica
* [[Katja Piškur]]
* [[Katja Pišot]], radijska voditeljica na Radiu Capris
* [[Katja Plemenitaš]], jezikoslovka anglistka
* [[Katja Plut]], pesnica
* [[Katja Poboljšaj]], biolginja
* [[Katja Pogačar]], golfistka
* [[Katja Popovič]], pilotka
* [[Katja Pori]], slikarka
* [[Katja Porovne Silič]], kitaristka, prof. AG
* [[Katja Povž]]
* [[Katja Požun]], smučarska skakalka
* [[Katja Praprotnik]], kustosinja
* [[Katja Praznik]], profesorica na Oddelku za globalne študije spola in seksualnosti Univerze v Buffalu
* [[Katarina Katja Predovnik]], arheologinja
* [[Katja Prokšelj]], zdravnica, prof. MF
* [[Katja Pušnik|Katj(uš)a Pušnik]]
* [[Katja Rebolj]], biokemičarka, zeliščarica
* [[Katja Repič Vogelnik]], arhitektka, urbanistka
* [[Katja Riemann]], nemška igralka
* [[Katja Rihtar Šušnik]], arhitektka
* [[Katja Rojs]], defektologinja
* [[Katja Rus]], restavratorka in konservatorka
* [[Katja Seizinger]], nemška alpska smučarka
* [[Katja Seme]]
* [[Katja Sever Kržič]], pevka
* [[Katja Sinkovič]], pianistka
* [[Katja Sluga]]
* [[Katja Smerdu]], kiparka
* [[Katja Sreš]], ekologinja
* [[Katja Stojnić]]
* [[Katja Stamboldžioski]], urednica, režiserka in scenaristka
* [[Katja Steblovnik]]
* [[Katja Stergar]], direktorica Javne agencije za knjigo
* [[Katja Stopar]], biologinja, genetičarka
* [[Katja Strgar]]
* [[Katja Sturm-Schnabl]], slovenska jezikoslovka in literarna zgodovinarka v Avstriji
* [[Katja Sudec]]
* [[Katja Suding]], nemška političarka
* [[Katja Šeruga]], novinarka in popotnica
* [[Katja Šircelj]]
* [[Katja Šivec]]
* [[Katja Škofic]], igralka
* [[Katja Škrubej]], pravna zgodovinarka
* [[Katja Šmalc]], smučarka
* [[Katja Šoba]], političarka
* [[Katja Šoltes]], arhitektka
* [[Katja Špur]], novinarka, pesnica, pisateljica, prevajalka
* [[Katja Štefanec]], LGBTQ
* [[Katja Štok]], novinarka
* [[Katja Štravs]], jadralka
* [[Katja Šugman Stubbs]], pravnica, psihologinja in univ. profesorica
* [[Katja Šuklje Antalick]], agronomka
* [[Katja Šuklje]], strokovnjakinja za vinogradništvo
* [[Katja Šulc]], pevka
* [[Katja Švab]], arhitektka
* [[Katja Švarc]], arheologinja
* [[Katja Tomažič]]
* [[Katja Tomažin]], atletičarka, profesorica športne vzgoje, kineziologinja
* [[Katja Tratnik]]
* [[Katja Trdan]]
* [[Katja Triller Vrtovec]], pravnica, prof.
* [[Katja Turk]], nogometašica
* [[Katja Utroša]], filozofinja
* [[Katja Vadnal]], agrarna ekonomistka
* [[Katja Verderber]] = [[Katarina Mala]], pevka
* [[Katja Vidmar]], plezalka
* [[Katja Vintar Mally]], geografinja
* [[Katja Virant Iršič]], muzikologinja
* [[Katja Višnar]], smučarska tekačica
* [[Katja Vodopivec]], profesorica kazenskega prava
* [[Katja Voncina]], prevajalka, lektorica
* [[Katja Vučković Zinrajh]], pevka "Infected"
* [[Katja Wirth]], avstrijska smučarka
* [[Katja Zajc Kejžar]], mednarodna ekonomistka
* [[Katja Zaletel]], zdravnica, prof. MF
* [[Katja Zakrajšek]], prevajalka afriške književnosti
* [[Katja Zdešar Kotnik]], antropologinja
* [[Katja Zelinka Škerlevaj]], arhitektka
* [[Katja Zver]]
* [[Katja Žekar]], violistka
* [[Katja Žlajpah]], arhitektka
* [[Katja Žmitek]], kemičarka, nutricionistka
* [[Katja Žolgar]]
* [[Katja Žvan Eliott]], politologinja, feministka, prof. na maroški ameriški univerzi Al Akhawayn
* [[Zora Rupena]] - Katja, aktivistka
* [[Jekaterina Vedenejeva|Jekatarina "Katja" Vedenejeva]], ritmična gimnastičarka
== Glej tudi ==
* imena [[Kaja]], [[Katka]], [[Katjuša (ime)|Katjuša]], [[Kati]], [[Keti]]
* opera [[Katja Kabanova]]
== Viri ==
{{sklici}}
[[Kategorija:Ženska osebna imena]]
2u4b05b5odd2wgrm58w72or7ag8es1h
Koželj (priimek)
0
103626
6739563
6739360
2026-08-19T19:56:10Z
Sporti
5955
/* Znani nosilci priimka */ pos.
6739563
wikitext
text/x-wiki
'''Koželj''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|156. najbolj pogost]] [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] uporabljalo 1054 oseb in na dan [[1. januar]]ja [[2010]] 1046 oseb.
== Znani nosilci priimka ==
*[[Alenka Koželj]] (* 1980), dr. (fr.) literature, pisateljica (druga = geografinja?)
*[[Aleš Koželj]] (*1974), plezalec, alpinist
*[[Anton Koželj]] (1872–1954), slikar, ilustrator
*[[Anton Koželj (arhitekt)|Anton Koželj]] (*1947), arhitekt
*[[Barbara Koželj Podlogar]] (*1974), umetnostna zgod. in filoz., publicistka, kulturna diplomatka
*[[Bogomir Koželj]] (1924–2001), biokemik, ekolog, univ. profesor
*[[Božidar Koželj]] (1927–2016), metalurg, univ. profesor
*[[Edita Garčević Koželj]], pevka mezzosopranistka
*[[Gordana Koželj]] (?–2026), kemičarka, forenzičarka v medicini
*[[Ivan Koželj]] (1937–2005), izseljenski delavec v Avstraliji
*[[Ivo Koželj]] (1908–1954), fotograf
*[[Janez Koželj]] (*1945), arhitekt, urbanist, profesor FA, podžupan [[MOL]]
*[[Jože Koželj]] (1931–1994), arhitekt, profesor FA
*[[Kristian Koželj]] (* 1984), pesnik, igralec, gledališki pedagog in režiser, knjižničar
*[[Maks Koželj]] (1883–1956), slikar
*[[Marijan Koželj]], elektroenergetik
*[[Matija Koželj]] (1842–1917), slikar
*[[Matjaž Koželj (*1955)|Matjaž Koželj]] (* 1955), fizik ([[IJS]])
*[[Matjaž Koželj]] (1970–2026), plavalec
*Matjaž Koželj (* 1982), kemik (KI)
*[[Mirta Koželj]] (* 1956), zdravnica kardiologinja, prof. MF
*[[Neža Koželj]], pianistka
*[[Nikolaj Koželj]], glasbenik, DJ
*[[Nina Koželj]] (* 1985), kiparka, vizualna umetnica (prostorske instalacije)
*[[Primož Koželj]], fizik
*[[Stanko Koželj]] (1941–2020), ekonomist, strokovnjak za računovodstvo
*[[Tomaž Koželj]], kardiokirurg
*[[Tomaž Koželj]], jamar
*[[Urša Koželj]], arhitektka
*[[Venčeslav Koželj]] (1901–1968), elektrotehnik
* [[Vesna Koželj|Vesna Koželj Oblak]] (* 1948), stomatologinja kirurginja, prof. MF
* [[Vlado Koželj|Vlado (Vladimir) Koželj]], arhitekt
* [[Zvezdana Koželj]] ([[Zvezda Delak Koželj]]) (* 1954), etnologinja, varstvenica kulturne dediščine
== Glej tudi ==
* priimke [[Kozelj]], [[Kožar]], [[Kožuh (priimek)|Kožuh]], [[Kožlin]], [[Kožamelj]]
== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Koželj}}
{{priimek|Koželj}}
[[Kategorija:Slovenski priimki]]
jlpk0f5a7ck9dxzkyywl48ayzs958am
Seznam fakultet v Sloveniji
0
104373
6739717
6069611
2026-08-20T11:39:00Z
Znanost2026
264610
Vpis Fakultete za zdravstvo Angele Boškin, Jesenice
6739717
wikitext
text/x-wiki
'''[[Seznam]] [[Fakulteta|fakultet]] v [[Slovenija|Sloveniji]].'''
{{CompactTOC2}}
== A ==
* [[Alma Mater Europaea - Evropski center Maribor]] ([[samostojni visokošolski zavod]])
== B ==
* [[Biotehniška fakulteta v Ljubljani|Biotehniška fakulteta]] ([[Univerza v Ljubljani]])
== D ==
* [[DOBA Fakulteta za uporabne družbene in poslovne študije Maribor]] ([[samostojni visokošolski zavod]])
== E ==
* [[Ekonomska fakulteta v Ljubljani|Ekonomska fakulteta]] ([[Univerza v Ljubljani]])
* [[Ekonomsko-poslovna fakulteta v Mariboru|Ekonomsko-poslovna fakulteta]] ([[Univerza v Mariboru]])
* [[ERUDIO Izobraževalni center]] ([[samostojni visokošolski zavod]])
* [[Evropska pravna fakulteta]] ([[Nova univerza]])
== F ==
* [[Fakulteta za aplikativno naravoslovje v Novi Gorici|Fakulteta za aplikativno naravoslovje]] ([[Univerza v Novi Gorici]])
* [[Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani|Fakulteta za arhitekturo]] ([[Univerza v Ljubljani]])
* [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteta za družbene vede]] ([[Univerza v Ljubljani]])
* [[Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani|Fakulteta za elektrotehniko]] ([[Univerza v Ljubljani]])
* [[Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru|Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko]] ([[Univerza v Mariboru]])
* [[Fakulteta za energetiko v Krškem|Fakulteta za energetiko]] ([[Univerza v Mariboru]])
* [[Fakulteta za farmacijo v Ljubljani|Fakulteta za farmacijo]] ([[Univerza v Ljubljani]])
* [[Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani|Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo]] ([[Univerza v Ljubljani]])
* [[Fakulteta za gradbeništvo v Mariboru|Fakulteta za gradbeništvo]] ([[Univerza v Mariboru]])
* [[Fakulteta za humanistične študije v Kopru|Fakulteta za humanistične študije]] ([[Univerza na Primorskem]])
* [[Fakulteta za humanistiko v Novi Gorici|Fakulteta za humanistiko]] ([[Univerza v Novi Gorici]])
* [[Fakulteta za informacijske študije v Novem mestu|Fakulteta za informacijske študije]] ''([[Univerza v Novem mestu]]) (načrtovana)''
* [[Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani|Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo]] ([[Univerza v Ljubljani]])
* [[Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo v Mariboru|Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo]] ([[Univerza v Mariboru]])
* [[Fakulteta za kmetijstvo v Mariboru|Fakulteta za kmetijstvo]] ([[Univerza v Mariboru]])
* [[Fakulteta za logistiko v Celju]] ([[Univerza v Mariboru]])
* [[Fakulteta za management v Kopru|Fakulteta za management]] ([[Univerza na Primorskem]])
* [[Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani|Fakulteta za matematiko in fiziko]] ([[Univerza v Ljubljani]])
* [[Famnit|Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Koper (FAMNIT)]] ([[Univerza na Primorskem]])
* [http://www.fos.unm.si Fakulteta za organizacijske študije v Novem mestu] ([[samostojni visokošolski zavod]])
* [[Fakulteta za organizacijske vede v Kranju|Fakulteta za organizacijske vede]] ([[Univerza v Mariboru]])
* [[Fakulteta za podiplomske državne in evropske študije v Kranju|Fakulteta za podiplomske državne in evropske študije]] ([[samostojni visokošolski zavod]])
* [[Fakulteta za podiplomski študij v Novi Gorici|Fakulteta za podiplomski študij]] ([[Univerza v Novi Gorici]])
* [[Fakulteta za pomorstvo in promet v Ljubljani|Fakulteta za pomorstvo in promet Portorož]] ([[Univerza v Ljubljani]])
* [[Fakulteta za računalništvo in informatiko v Ljubljani|Fakulteta za računalništvo in informatiko]] ([[Univerza v Ljubljani]])
* [[Fakulteta za slovenske študije Stanislava Škrabca]] ([[Univerza v Novi Gorici]])
* [[Fakulteta za socialno delo v Ljubljani|Fakulteta za socialno delo]] ([[Univerza v Ljubljani]])
* [[Fakulteta za strojništvo v Ljubljani|Fakulteta za strojništvo]] ([[Univerza v Ljubljani]])
* [[Fakulteta za strojništvo v Mariboru|Fakulteta za strojništvo]] ([[Univerza v Mariboru]])
* [[Fakulteta za šport v Ljubljani|Fakulteta za šport]] ([[Univerza v Ljubljani]])
* [[Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici|Fakulteta za uporabne družbene študije]] ([[samostojni visokošolski zavod]])
* [[Fakulteta za upravo v Ljubljani|Fakulteta za upravo]] ([[Univerza v Ljubljani]])
* [[Fakulteta za varnostne vede v Ljubljani|Fakulteta za varnostne vede]] ([[Univerza v Mariboru]])
* Fakulteta za zdravstvo Angele Boškin (Jesenice, samostojen visokošolski zavod)
* [[Fakulteta za zdravstvene vede v Mariboru|Fakulteta za zdravstvene vede]] ([[Univerza v Mariboru]])
* [[Fakulteta za znanosti o okolju v Novi Gorici|Fakulteta za znanosti o okolju]] ([[Univerza v Novi Gorici]])
* [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofska fakulteta]] ([[Univerza v Ljubljani]])
* [[Filozofska fakulteta v Mariboru|Filozofska fakulteta]] ([[Univerza v Mariboru]])
* [[Fakulteta za naravoslovje in matematiko]] (Univerza v Mariboru)
* [http://fzv.vs-nm.si/ Fakulteta za zdravstvene vede (Visokošolsko središče Novo mesto)]
== I ==
* [[Institutum Studiorum Humanitatis - Fakulteta za podiplomski humanistični študij, Ljubljana]] ([[samostojni visokošolski zavod]])
== M ==
* [[Medicinska fakulteta v Ljubljani|Medicinska fakulteta]] ([[Univerza v Ljubljani]])
* [[Medicinska fakulteta v Mariboru|Medicinska fakulteta]] ([[Univerza v Mariboru]])
* [[Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije]] ([[samostojni visokošolski zavod]])
* [[Mednarodna podiplomska šola Jožefa Stefana]] ([[samostojni visokošolski zavod]])
* [[MLC Fakulteta za management in pravo Ljubljana]] ([[samostojni visokošolski zavod]])
== N ==
* [[Naravoslovnotehniška fakulteta v Ljubljani|Naravoslovnotehniška fakulteta]] ([[Univerza v Ljubljani]])
== P ==
* [[Pedagoška fakulteta Koper|Pedagoška fakulteta]] ([[Univerza na Primorskem]])
* [[Pedagoška fakulteta v Ljubljani|Pedagoška fakulteta]] ([[Univerza v Ljubljani]])
* [[Pedagoška fakulteta v Mariboru|Pedagoška fakulteta]] ([[Univerza v Mariboru]])
* [[Poslovno-tehniška fakulteta v Novi Gorici|Poslovno-tehniška fakulteta]] ([[Univerza v Novi Gorici]])
* [[Pravna fakulteta v Ljubljani|Pravna fakulteta]] ([[Univerza v Ljubljani]])
* [[Pravna fakulteta v Mariboru|Pravna fakulteta]] ([[Univerza v Mariboru]])
== T ==
* [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološka fakulteta]] ([[Univerza v Ljubljani]])
== V ==
* [[Veterinarska fakulteta v Ljubljani|Veterinarska fakulteta]] ([[Univerza v Ljubljani]])
== Glej tudi ==
* [[seznam visokih šol v Sloveniji]]
* [[seznam akademij v Sloveniji]]
[[Kategorija:Seznami|Fakultete v Sloveniji]]
[[Kategorija:Fakultete v Sloveniji|*]]
800s1va4xle6ir1c69571jofns01rxu
Vir, Domžale
0
108592
6739556
6693091
2026-08-19T19:38:41Z
~2026-45654-25
264585
/* */
6739556
wikitext
text/x-wiki
{{drugipomeni2|Vir}}
{{Infopolje Naselje v Sloveniji
|ime=Vir
|geopedia=#L410_T13_F10091993_b4
| latd = 46 |latm = 8 |lats = 58.18 |latNS = N
| longd = 14 |longm = 36 |longs = 21.36 |longEW = E
|najdisi=Vir
|nadmorska=305,6
|povrsina=1,45
|prebivalstvo=3513
|prebivalstvo_od=2026
|prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref>
|postna=1230
|posta=Domžale
|obcina=Domžale
|pokrajina=Gorenjska
|regija=Osrednjeslovenska regija
}}
'''Vir''' (tudi ''Vir pri Domžalah'') je [[naselje]] v [[Občina Domžale|Občini Domžale]] z okoli 3.500 prebivalci in je satelitsko naselje [[Domžale|Domžal]]; nahaja se ob Zeleni osi [[Kamniška Bistrica|Kamniške Bistrice]].
Najvišja stavba v predmestju je [[silos]] v lasti [[Žito|Žita]].
Na Viru deluje tudi [[tekstilna industrija]] [[Tosama]] že vrsto let. Na Viru imajo nekaj manjših trgovin, barov, bencinsko črpalko, lekarno, banko in svojo pošto, s poštno številko 1232 Domžale-Vir. V zadnjih letih so zgradili diskontno trgovino in nakupovalni park Arcadia.
Naselje meji na četrt [[Rodica, Domžale|Rodica]], [[Center, Domžale|Center]], [[Podrečje]], [[Količevo]], [[Dob]].
== Pustna dežela ==
Najbolj znan vsakoletni dogodek Vira je, ko se predmestje spremeni v Pustno deželo. Domžalski župan simbolično preda ključ pustnemu županu, ki je na oblasti naslednjih 14 dni. Takrat je na Viru prepovedano delo, cenejše vino v lokalih in vrhunec dogodka, pustni karneval pustnega Strička z Vira.
== Športni park ==
Središče športa in rekreacije na Viru je Športni park Vir, kjer ima glavno vlogo Športno in nogometno društvo Vir ([[NK Vir]]).
Nogometni klub Vir( [[NK Vir]]) je bil ustanovljen leta 1980, znotraj kluba aktivno delujejo člani NK Vir, Veterani [[NK Vir|NK Martin Mertik]] , Ženski nogometni klub Vir(ŽNK Vir) ter otroška in mladinska nogometna šola NK Vir(selekcije od U-5 DO U-12).
== Ulice od A do Ž ==
Posebnost Vira so ulice, te so imenovane po abecednem vrstnem redu. Prva ulica je Aljaževa, aleja do vseh ostalih je Bukovčeva. Ulice si sledijo po abecedi, zato za ulico Zrinjskega sledi Žnidaršičeva. Prvotno je tako obstajala tudi ulica na [[C]], ki pa je ni več. Načrtovalec tega vrstnega reda si je kot ulico na C zamislil Cojzovo. Nazori, ki jih je v jezikoslovju zagovarjal [[Vuk Stefanović Karadžić]], se v [[Slovenščina|slovenščini]], kot kaže, v nasprotju z načrtovalčevimi pričakovanji, niso uveljavili in je bila ta ulica kasneje [[Prečrkovanje|prečrkovana]] v Zoisovo.
== Četrtna skupnost Toma Brejca Vir ==
Naselja znotraj skupnosti sta še [[Količevo]] in [[Podrečje]]. Tu se nahaja Kulturni dom Toma Brejca, kjer prirejajo razne prireditve in predstave. Imajo tudi prostovoljno gasilsko društvo Vir. Tu ni osnovne šole zato otroci hodijo v [[Osnovna šola Dob|osnovno šolo Dob]] in v [[Osnovna Šola Rodica|osnovno šolo Rodica]]. Od leta [[1998]] ima tudi svojo [[Župnija Vir pri Domžalah|župnijo]]. Sedaj so zgradili novejšo in modernejšo [[cerkev sv. Jožefa, Vir pri Domžalah|cerkev sv. Jožefa]], ki je zamenjala majhno leseno kapelo.
==Sklici in opombe==
{{sklici}}
== Glej tudi ==
*[[Seznam naselij v Sloveniji]]
{{Domžale}}
{{škrbina-naselje-sl}}
[[Kategorija:Naselja Občine Domžale]]
{{normativna kontrola}}
1mto7lhpdm5lirs0rzqk8wgi5is31e4
6739558
6739556
2026-08-19T19:48:39Z
Upwinxp
126544
vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-45654-25|~2026-45654-25]] ([[User talk:~2026-45654-25|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Linum automatissimum|Linum automatissimum]]
6693091
wikitext
text/x-wiki
{{drugipomeni2|Vir}}
{{Infopolje Naselje v Sloveniji
|ime=Vir
|geopedia=#L410_T13_F10091993_b4
| latd = 46 |latm = 8 |lats = 58.18 |latNS = N
| longd = 14 |longm = 36 |longs = 21.36 |longEW = E
|najdisi=Vir
|nadmorska=305,6
|povrsina=1,45
|prebivalstvo=3513
|prebivalstvo_od=2026
|prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref>
|postna=1230
|posta=Domžale
|obcina=Domžale
|pokrajina=Gorenjska
|regija=Osrednjeslovenska regija
}}
'''Vir''' (tudi ''Vir pri Domžalah'') je [[naselje]] v [[Občina Domžale|Občini Domžale]] z okoli 3.500 prebivalci in je satelitsko naselje [[Domžale|Domžal]]; nahaja se ob Zeleni osi [[Kamniška Bistrica|Kamniške Bistrice]].
Najvišja stavba v predmestju je [[silos]] v lasti [[Žito|Žita]].
Na Viru deluje tudi [[tekstilna industrija]] [[Tosama]] že vrsto let. Na Viru imajo nekaj manjših trgovin, barov, bencinsko črpalko, lekarno, banko in svojo pošto, s poštno številko 1232 Domžale-Vir. V zadnjih letih so zgradili diskontno trgovino in nakupovalni park Arcadia.
Naselje meji na četrt [[Rodica, Domžale|Rodica]], [[Center, Domžale|Center]], [[Podrečje]], [[Količevo]], [[Dob]].
== Pustna dežela ==
Najbolj znan vsakoletni dogodek Vira je, ko se predmestje spremeni v Pustno deželo. Domžalski župan simbolično preda ključ pustnemu županu, ki je na oblasti naslednjih 14 dni. Takrat je na Viru prepovedano delo, cenejše vino v lokalih in vrhunec dogodka, pustni karneval pustnega Strička z Vira.
== Športni park ==
Središče športa in rekreacije na Viru je Športni park Vir, kjer ima glavno vlogo Športno in nogometno društvo Vir ([[NK Vir]]).
Nogometni klub Vir( [[NK Vir]]) je bil ustanovljen leta 1980, znotraj kluba aktivno delujejo člani NK Vir, Veterani [[NK Vir]], Ženski nogometni klub Vir(ŽNK Vir) ter otroška in mladinska nogometna šola NK Vir(selekcije od U-5 DO U-12).
== Ulice od A do Ž ==
Posebnost Vira so ulice, te so imenovane po abecednem vrstnem redu. Prva ulica je Aljaževa, aleja do vseh ostalih je Bukovčeva. Ulice si sledijo po abecedi, zato za ulico Zrinjskega sledi Žnidaršičeva. Prvotno je tako obstajala tudi ulica na [[C]], ki pa je ni več. Načrtovalec tega vrstnega reda si je kot ulico na C zamislil Cojzovo. Nazori, ki jih je v jezikoslovju zagovarjal [[Vuk Stefanović Karadžić]], se v [[Slovenščina|slovenščini]], kot kaže, v nasprotju z načrtovalčevimi pričakovanji, niso uveljavili in je bila ta ulica kasneje [[Prečrkovanje|prečrkovana]] v Zoisovo.
== Četrtna skupnost Toma Brejca Vir ==
Naselja znotraj skupnosti sta še [[Količevo]] in [[Podrečje]]. Tu se nahaja Kulturni dom Toma Brejca, kjer prirejajo razne prireditve in predstave. Imajo tudi prostovoljno gasilsko društvo Vir. Tu ni osnovne šole zato otroci hodijo v [[Osnovna šola Dob|osnovno šolo Dob]] in v [[Osnovna Šola Rodica|osnovno šolo Rodica]]. Od leta [[1998]] ima tudi svojo [[Župnija Vir pri Domžalah|župnijo]]. Sedaj so zgradili novejšo in modernejšo [[cerkev sv. Jožefa, Vir pri Domžalah|cerkev sv. Jožefa]], ki je zamenjala majhno leseno kapelo.
==Sklici in opombe==
{{sklici}}
== Glej tudi ==
*[[Seznam naselij v Sloveniji]]
{{Domžale}}
{{škrbina-naselje-sl}}
[[Kategorija:Naselja Občine Domžale]]
{{normativna kontrola}}
dia0p4l9wp0ppuhmqeiy0m7sxplfthp
Milena Zupančič
0
111719
6739589
6738932
2026-08-19T22:21:14Z
Marko3
1829
6739589
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Oseba|name=Milena Zupančič|image=}}
'''Milena Zupančič''', [[Slovenci|slovenska]] gledališka in filmska [[igralec (umetnik)|igralka]], * [[18. december]] [[1946]], [[Jesenice]], † [[15. avgust]] [[2026]].<ref>{{Navedi splet |last=Pervanje |first=Andrej |title=Umrla je igralska ikona Milena Zupančič |url=https://www.rtvslo.si/kultura/oder/umrla-je-igralska-ikona-milena-zupancic/731751 |access-date=2026-08-15 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref>
Zupančičeva je bila ena najbolj prepoznavnih slovenskih gledaliških in filmskih igralk ter prejemnica več stanovskih nagrad.
== Življenjepis ==
Kot otrok je živela z materjo samohranilko. Očeta ni poznala in ga nikoli ni videla. V osnovno šolo je hodila na podružnico OŠ prof. dr. Josipa Plemlja Bled v [[Bohinjska Bela|Bohinjski Beli]]. Kasneje, kot najstnica je obiskovala [[gimnazija Jesenice|gimnazijo]] na [[Jesenice|Jesenicah]] in že takrat je vedela, da želi postati igralka. Debitirala je z vlogo študentke v filmu ''Oxygen'', širše znana pa je predvsem po vlogah v dveh filmih [[Matjaž Klopčič|Matjaža Klopčiča]]: kot Presečnikova Meta v [[Cvetje v jeseni (film)|''Cvetju v jeseni'']] in kot Žašlerca v [[Vdovstvo Karoline Žašler|''Vdovstu Karoline Žašler'']]. V skoraj štirih desetletjih nastopov na [[Gledališče|odrskih deskah]], [[Film|filmskem platnu]] in [[Televizijski igralec|televizijskem zaslonu]] je odigrala veliko število glavnih vlog, za katere je prejela različne gledališke in filmske nagrade, med drugim številne puljske zlate arene, [[Borštnikov prstan]] (1999) in [[Prešernova nagrada|Prešernovo nagrado]] za trajen prispevek k razvoju slovenske kulture (1993). Bila je prvakinja gledališkega ansambla [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|ljubljanske Drame]].
[[Slika:Slavnostna seja Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana 14.jpg|sličica|Častna meščana Milena Zupančič in [[Danilo Türk]] v družbi župana [[Zoran Janković|Zorana Jankovića]] 9. maja 2025]]
Ambasadorka Unicefa je bila od leta 2000, novembra 2003 pa je postala tudi regionalna ambasadorka za zahodni Balkan. Leta 2011 je sodelovanje z Unicefom prekinila.<ref>{{navedi novice |title= Odstopili ambasadorki Unicefa Slovenija|author= |url= http://www.mladina.si/85366/14-01-2011-odstopili_ambasadorki_unicefa_slovenija/?utm_source=dnevnik%2F14-01-2011-odstopili_ambasadorki_unicefa_slovenija%2F&utm_medium=web&utm_campaign=oldLink|newspaper= Mladina|date= 14. 1. 2011|accessdate=24. november 2013}}</ref> Leta 2016 jo je slovenski predsednik [[Borut Pahor]] odlikoval z zlatim [[Red za zasluge (Slovenija)|redom za zasluge]] za »ustvarjalni opus na področju slovenske gledališke in filmske umetnosti«.<ref>{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/milena-zupancic-v-igralskem-poklicu-nikoli-nisi-cisto-sam-zasluzen-za-uspeh/389472 |title=Milena Zupančič: "V igralskem poklicu nikoli nisi čisto sam zaslužen za uspeh" |accessdate=30. marec 2016 |date= 1. april 2016|publisher=[[MMC RTV-SLO]]}}</ref> Istega leta (2016) je prejela [[Nagrada bert|nagrado bert]] za filmsko igro, 10. aprila 2018 je bila razglašena za častno občanko [[Občina Bled|občine Bled]].<ref>{{navedi splet |url=https://m.mojaobcina.si/bled/novice/osrednja-slovesnost-ob-obcinskem-prazniku-1.html |title=Osrednja slovesnost ob občinskem prazniku občine Bled |accessdate=12. april 2018 |date= 8. april 2018|publisher=}}</ref> Veliko priznanje za igralske dosežke je 2019 na pariški Univerzi Sorbonne Paris Cité prejela iz rok predsedstva filmskega festivala SEE. Februarja 2022 je dobila tudi prestižno srbsko gledališko nagrado Tatjane Lukjanove za vlogo Sonje v predstavi ''Cement Beograd''.<ref>{{Navedi splet|title=Prestižna srbska gledališka nagrada Tatjane Lukjanove v roke Milene Zupančič|url=https://www.rtvslo.si/kultura/oder/prestizna-srbska-gledaliska-nagrada-tatjane-lukjanove-v-roke-milene-zupancic/613639|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-02-25|language=sl}}</ref> Istega leta je prejela [[Badjurova nagrada|Badjurovo nagrado]] za življenjsko delo.<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/z-restavrirano-vesno-in-podelitvijo-nagrade-mileni-zupancic-se-je-zacel-festival-slovenskega-filma/644985 |title=Z restavrirano Vesno in podelitvijo nagrade Mileni Zupančič se je začel Festival slovenskega filma |work=MMC RTV-SLO |date=25. oktober 2022 |accessdate=26. oktober 2022}}</ref> Marca 2023 je bila imenovana za Slovenko leta 2022,<ref>{{Navedi splet|title=Slovenka leta je postala Milena Zupančič|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/popkultura/druzabno/slovenka-leta-je-postala-milena-zupancic/659938|website=rtvslo.si|accessdate=2023-03-03|language=sl}}</ref> marca 2025 je prejela [[odličje Marija Vera]] za življenjsko delo,<ref>{{Navedi splet|title="Ni zgolj igralka – je umetnica": Mileni Zupančič nagrada Marije Vera za življenjsko delo|url=https://www.rtvslo.si/kultura/oder/ni-zgolj-igralka-je-umetnica-mileni-zupancic-nagrada-marije-vera-za-zivljenjsko-delo/740186|website=rtvslo.si|accessdate=2025-03-31|language=sl|first=P.|last=G}}</ref> maja pa je postala častna meščanka Ljubljane.
== Zasebno ==
Med letoma 1973 in 1977 je bila poročena z [[Radko Polič|Radkom Poličem]], kasneje pa se je poročila z [[Dušan Jovanović|Dušanom Jovanovićem]],<ref>{{Navedi splet|title=Zupančič, Milena (1946–) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi885873/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2021-08-04}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Legendarna slovenska igralka žaluje|url=https://www.slovenskenovice.si/bulvar/domaci-traci/legendarna-slovenska-igralka-zaluje/|website=www.slovenskenovice.si|accessdate=2021-08-04|language=sl-si}}</ref> s katerim je imela hčer Mašo.<ref>{{Navedi splet|url=https://siol.net/trendi/glasba-in-film/milena-zupancic-ne-zeli-biti-vec-ne-lazno-in-ne-zares-skromna-50942|title=Milena Zupančič: Let ne moreš zavrteti nazaj|date=30. 4. 2025|accessdate=7. 11. 2025|website=www.siol.net}}</ref>
V letih pred smrtjo je bolehala za rakom.<ref>{{Navedi splet|url=https://siol.net/trendi/zvezde-in-slavni/milena-zupancic-odkrito-o-bitki-z-boleznijo-zjutraj-sem-v-najhujsi-fazi-676477|title=Milena Zupančič odkrito o bitki z boleznijo: Zjutraj sem v najhujši fazi|date=5. 11. 2025|accessdate=7. 11. 2025|website=www.siol.net}}</ref>
== Filmografija ==
* 2013 ''[[Srečen za umret]]'' (r. Matevž Luzar)
* 2005 ''Ohcet'' (r. P. Pašić)
* 2005 ''Warchild'' (r. C. Wagner)
* 2005 ''[[Na planincah]]'' (r. M. Hočevar)
* 2003 ''[[Pesnikov portret z dvojnikom]]'' (r. F. Slak)
* 1996 ''[[Felix (film)|Felix]]'' (r. B. Šprajc)
* 1991 ''[[Ljubezen po kranjsko]]'' (r. A. Mlakar)
* 1987 ''[[Moj ata, socialistični kulak]]'' (r. M. Klopčič)
* 1986 ''[[Kormoran (film)|Kormoran]]'' (r. A. Tomšič)
* 1985 ''[[Christophoros]]'' (r. A. Mlakar)
* 1984 ''[[Dediščina (film)|Dediščina]]'' (r. M. Klopčič)
* 1984 ''Pejzaži u magli'' (r. J. Jovanović)
* 1981 ''Dečko koji obečava'' (r. M. Radivojević)
* 1979 ''[[Iskanja]]'' (r. M. Klopčič)
* 1979 ''[[Draga moja Iza (film)|Draga moja Iza]]'' (r. V. Duletič)
* 1979 ''[[Krč (film)|Krč]]'' (r. B. Šprajc)
* 1979 ''Novinar'' (r. F. Hadžič)
* 1976 ''[[Idealist (film)|Idealist]]'' (r. I. Pretnar)
* 1976 ''[[Vdovstvo Karoline Žašler]]'' (r. M. Klopčič)
* 1974 ''[[Strah (film, 1974)|Strah]]'' (r. M. Klopčič)
* 1973 ''[[Cvetje v jeseni (film)|Cvetje v jeseni]]'' (r. M. Klopčič)
* 1971 ''[[Mrtva ladja]]'' (r. R. Ranfl)
* 1970 ''[[Onkraj]]'' (r. J. Gale)
* 1968 ''[[Peta zaseda]]'' (r. F. Kosmač)
== Gledališke vloge ==
[[Slika:Milena Zupančič in Machbeth.jpg|sličica|Milena Zupančič v predstavi [[Macbeth]]]]
Zadnjih nekaj let je Zupančičeva nastopala na odru [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|ljubljanske Drame]].
* W. Shakespeare: Romeo in Julija – Pestunja
* M. Proust: Iskanje izgubljenega Časa – Oriane, vojvodinja de Guermantes
* T. Bernhard: Na cilju – Mati
* Y. Reza: En španski komad – Pilar
* A. E. Skubic: Fužinski bluz – Vera
* M. Hočevar: Smoletov vrt – Ljuba Smole
== Monografije o njej ==
* ''Milena Zupančič (monografija) : Slovensko narodno gledališče Drama'', Ljubljana, 2012
* [[Tadej Golob]]: ''Kot bi Luna padla na zemljo: biografija Milene Zupančič'', 2018
* [[Majda Širca]]: ''Milena Zupančič: filmska monografija'', 2026
== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih igralcev]]
==Sklici==
{{sklici}}
== Zunanje povezave ==
* {{SloBio|id=885873|avtor=Clemenz Majda|ime=Zupančič Milena|vir=SBL}}
* [https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/174905704 Milena Zupančič: "Najbolj naporen pri predstavi je zame poklon."]. Naši umetniki pred mikrofonom (15. oktober 2022). RTV Slovenija.
* [https://val202.rtvslo.si/podkast/nedeljski-gost/135/175243069 (Iz arhiva) Milena Zupančič]. Nedeljski gost (17. avgust 2026). Val 202 (RTV Slovenija).
{{-}}
{{BorstnikovPrstan}}
{{PrejemnikiNagradePresernovegaSklada}}
{{PrejemnikiPresernoveNagrade}}
{{Badjurovi nagrajenci}}
{{Slovenka leta}}
{{Normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Zupančič, Milena}}
[[Kategorija:Slovenski gledališki igralci]]
[[Kategorija:Slovenski filmski igralci]]
[[Kategorija:Prejemniki Borštnikovega prstana]]
[[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]]
[[Kategorija:Prejemniki viktorja za življenjsko delo]]
[[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]]
[[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Severjevi nagrajenci]]
[[Kategorija:Badjurovi nagrajenci]]
[[Kategorija:Častni občani Občine Bled]]
[[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]]
[[Kategorija:Častni meščani Ljubljane]]
rijoolakixaw4wzdd7q0vvynsuxjfbp
Vlasto Kopač
0
118230
6739624
6686269
2026-08-20T06:48:00Z
G-Cup
10746
6739624
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Oseba}}
'''Vlasto Kopač''', [[Slovenci|slovenski]] [[arhitekt]], [[grafika|grafični]] [[oblikovalec]], konservator, [[ilustrator|ilustrator, kartograf]] in [[planinec]], * [[3. junij]] [[1913]], [[Žiri]], † [[27. april]] [[2006]], [[Ljubljana]].
Arhitekt Vlasto Kopač se je rodil v družini slovenskega [[akademski slikar|akademskega slikarja]]. Po očetu, šolanem slikarju in pedagogu, je podedoval dar risanja in oblikovanja. Leta 1934 se je vpisal na arhitekturo Ljubljanske univerze in bil v letih 1937 do 1940 pri mentorju [[Jože Plečnik|Jožetu Plečniku]] zaposlen kot [[risar]]. Zaradi širjenja [[komunizem|komunistične]] propagande je bil leta 1936 obsojen na 4 mesece zapora. Od leta 1938 je bil član [[Komunistična partija Slovenije|KPS]]. Nadaljeval je svoje delo in študij pri Plečniku, za katerega je marljivo risal pokopališke objekte na Žalah in Tržnico. Oktobra 1943 ga je aretirala [[Slovensko domobranstvo|domobranska]] politična policija in od januarja 1944 je bil taboriščnik v [[Koncentracijsko taborišče Dachau|Dachau]]. Delal je v knjigoveški delavnici in na skrivaj risal prizore iz taborišča in posamezne portrete. Uspelo mu je ohraniti skoraj 80 risb. Po končani vojni se je pred sredino junija 1945 iz taborišča vrnil v Slovenijo. Postal je prvi predsednik [[Planinska zveza Slovenije|Planinske zveze Slovenije]]. Kot [[alpinist]] je bil aktiven že pred letom 1941. Zaslužen je za pripravo in izdajo prvih dveh povojnih planinskih [[zemljevid]]ov. Oblikoval je tudi spomenik padlim planincem in drugim žrtvam v Kamniški Bistrici. Novi oblastniki so ga jeseni 1947 zaprli in grobo zasliševali. Avgusta 1948 je bil na t. i. [[Dachauski procesi (Slovenija)|dachauskih procesih]] obsojen na smrt, nato pomiloščen na 20 let odvzema prostosti s prisilnim delom.
Aprila [[1952]] je bil pogojno izpuščen, nato pa šele leta 1971 rehabilitiran. Nekaj let po izpustitvi iz zapora je dobil zaposlitev pri spomeniško varstveni službi v Ljubljani. Od 1963 do 1969 je bil ravnatelj medobčinskega zavoda za spomeniško varstvo v Ljubljani. Zavod je tedaj segal od Bele krajine do robov Gorenjske. Sodeloval je pri prenovah številnih gradov in risal načrte srednjeveških stavb, cerkva, planin ter starih mestnih jeder. Načrtoval je tudi bele kamnite spominske prizme Poti ob žici v Ljubljani. S spomeniško službo je sodeloval celo po upokojitvi. Svetoval je pri prenovi Plečnikovih Žal in Tržnic, ki jih je odlično poznal kot Plečnikov asistent.
Kopač, velik ljubitelj planin, predvsem [[Velika Planina|Velike planine]], je že leta 1934 postal med prvimi najemnik pastirske koče na Veliki planini. Po vojni se je zavzemal za strokovno urejanje Velike planine, da bi le ta tako ohranila svojo prvotno podobo in je načrtoval obliko značilnih stanov, ki so še danes znamenitost Velike in Male planine. Ob urejenem stanu so mu posvetili manjšo spominsko ploščo. O njegovem življenju in delu so posneli dokumentaren film. Avtorici filma sta Janja Železnikar in Andreja Humar Gruden. Dvajset let po njegovi smrti so muzejski strokovnjaki več institucij organizirali več razstav in napisali knjigo: ''Vlasto Kopač, Tiha moč ustvarjanja.''
== Nagrade in priznanja ==
* 1996: [[Steletovo priznanje]] za prenovo [[Plečnikova tržnica|tržnice arhitekta Jožeta Plečnika]] (kot del ekipe)<ref>"Konservatorjem današnje razmere niso naklonjene?". ''Delo'' (6. marec 1996), letnik 38, številka 54. str. 8. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-U01YJ683}}</ref>
* 1999: [[Zlati častni znak svobode Republike Slovenije]]
== Sklici ==
{{Sklici}}
== Zunanje povezave ==
* {{leksikon.si|138}}
*»[https://365.rtvslo.si/podkast/pogled-v-znanost/175202843 Arhitekt Vlasto Kopač – ustvarjalec prostora, varuh dediščine in spomina]«. ''Pogled v znanost'' (2. 3. 2026). RTV Slovenija.
{{Zlati častni znak svobode Republike Slovenije}}{{Normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Kopač, Vlasto}}
[[Kategorija:Slovenski arhitekti]]
[[Kategorija:Slovenski planinci]]
[[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Slovenski slikarji]]
[[Kategorija:Osebnosti s Škofjeloškega]]
[[Kategorija:Taboriščniki koncentracijskega taborišča Dachau]]
[[Kategorija:Člani Komunistične partije Slovenije]]
n9gx3jofm7wk3bchju7ovb21j1i5ws2
Petrić
0
118433
6739565
6095133
2026-08-19T20:15:05Z
~2026-44996-51
264415
/* Znani nosilci priimka */
6739565
wikitext
text/x-wiki
'''Petrić''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]] in tujini. Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je na dan 1. januarja 2010 v Slovenjiji uporabljalo ta priimek 101 oseba.
== Znani nosilci priimka ==
* [[Frane Petrić]] (1529—1597), hrvaški renesančni humanist
* [[Hrvoje Petrić]] (*1972), hrvaški zgodovinar
* [[Ivo Petrić]] (1931—2018), slovenski skladatelj, profesor AG UL
*[[Mario Petrić]] (1925—2007), slovenski slikar hrvaškega rodu
* [[Mladen Petrić]] (*1981), bosansko-hrvaški nogometaš
* [[Ratko Petrić]] (1941—2010), hrvaški kipar
*[[Štefka Košir Petrić|Štefka]] [[Štefka Košir Petrič|(Štefanija)]] [[Košir]] Petrić (1926—2018), slovenska akad. kiparka
* [[Vladeta Petrić]] (1919—1970), srbski kipar
* [[Vladimir Petrić]] (*1975), srbski rokometaš
== Glej tudi ==
* priimek [[Petrič]]
* [[Petričić]]
* [[Petričević]]
*[[Petrišić]]
*[[Petrović]]
* [[Perić]]
== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Petrić}}
{{priimek}}
9h928yvr9rt94kdff6uju11inufetdr
Damjan Prelovšek
0
119493
6739694
6733095
2026-08-20T10:41:22Z
~2026-45085-22
264465
/* Dela (monografije) */
6739694
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Oseba}}
'''Damjan Prelovšek''', [[Slovenci|slovenski]] [[umetnostni zgodovinar]], plečnikoslovec, [[fotograf]], [[diplomat]], [[kanuist]], * [[18. februar]] [[1945]], [[Ljubljana]].
== Življenjepis ==
Študiral je [[umetnostna zgodovina|umetnostno zgodovino]] na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski Fakulteti v Ljubljani]], kjer je leta 1969 diplomiral in 1977 [[doktorat|doktoriral]] z [[disertacija|disertacijo]] o slovenskem arhitektu [[Jože Plečnik|Plečniku]] na Dunaju. Je vodilni poznavalec arhitektovega dela v Sloveniji in izven nje. Plečnik je bil prijatelj njegovega deda, ljubljanskega mestnega urbanista, gradbenega inženirja [[Matko Prelovšek|Matka Prelovška]]; ta je arhitekta vsestransko podpiral.
Od 1971 je deloval na Umetnostnozgodovinskem inštitutu [[ZRC SAZU]] in ga vodil kot predstojnik med letoma 1992 in 2005. Na inštitutu, ki se imenuje po [[France Stele (umetnostni zgodovinar)|Francetu Steletu]] je bil od 1993 znanstveni svetnik. Napisal je veliko samostojnih publikacij, strokovnih člankov in razprav s področja arhitekture, baročne ustvarjalnosti, zlasti kiparstva in obdobja 19. stoletja. Največ pa se je ukvarjal s slovenskim arhitektom Jožetom Plečnikom, njegovim življenjem in delom. Zbral je obsežno dokumentacijo in fotodokumentacijo o arhitektu. Pripravil je več deset razstav o Plečnikovi ustvarjalnosti. Sodeloval je tudi pri pisanju enciklopedij in leksikonov. Je član [[Evropska akademija znanosti in umetnosti|Evropske akademije znanosti in umetnosti]] v Salzburgu. Dvakrat je prejel Plečnikovo medaljo. [[Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta]] mu je ob sedemdesetletnici posvetil obsežni večjezični zbornik ''Patriae et orbi: Študije o srednjeevropski umetnosti: jubilejni zbornik za Damjana Prelovška'' (2015). Leta 2017 je za izjemen prispevek na področju raziskovanja slovenske arhitekture, zlasti arhitekture Jožeta Plečnika, prejel [[Nagrade in priznanja Izidorja Cankarja|nagrado Izidorja Cankarja]] Slovenskega umetnostno-zgodovinskega društva.
Štiri leta je bil slovenski [[veleposlanik]] v [[Praga|Pragi]] (1998–2002). Od 2005 naprej je bil več let generalni direktor Direktorata za kulturno dediščino [[Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije|ministrstva za kulturo]], v obdobju, ko so sprejeli sedanjo zakonodajo za varstvo dediščine. Spomeniškovarstvene službe v svojem mandatu ni reorganiziral.
V mladih letih je bil uspešen športnik. Tekmoval je tudi na mednarodni ravni ([[olimpijske igre]], svetovno prvenstvo) [[kajak in kanu (šport)|kanuizem na divjih vodah]], v kategoriji kanu enosed). Za [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavijo]] je nastopil na [[Poletne olimpijske igre 1972|Poletnih olimpijskih igrah]] 1972 v [[München|Münchnu]], kjer je v kanuju enosedu v [[slalom]]u osvojil 17. mesto.
== Dela (monografije) ==
* ''Josip Plečnik: Central European architect'', 2026
* ''Josip Markušić, Josip (Jože) Plečnik. Korespodencija 1932.-1956.'' (sourednik Jozo Džambo, 2023)
* ''Narodna in univerzitetna knjižnica'' (monografija, ''Založba ZRC'', 2022)
* ''Zacherlova hiša na Dunaju'' (zbirka ''Umetnine v žepu'' 23, 2022)
* ''Jože Plečnik: arhitektura večnosti - teme, metamorfoze, ideje'' (monografija, 2017)
* ''Cerkev sv. Mihaela na Ljubljanskem barju'' (zbirka ''Umetnine v žepu 5'', 2012)
* ''NUK: Narodna in univerzitetna knjižnica'' (zbirka ''Umetnine v žepu'' 1, 2010)
* ''Cerkev Gospodovega Vnebohoda v Bogojini'' (2010)
* ''Jože Plečnik: Dunaj, Praga, Ljubljana'' (soavtorja [[Andrej Hrausky]] in [[Janez Koželj]], 2006)
* ''Jože Plečnik - Jan Kotěra: dopisovanje'' (urednik, 2004)
* ''Josip Plečnik: život a dílo''. 1. vyd. Šlapanice: ERA, 2002
* ''Architekt Josip Plečnik: práce pro presidenta Masaryka'' (Praha: Pražská edice, 2001)
* ''Plečnikova sakralna umetnost'' (1999)
* ''Plečnikova palača: dom ustavnega sodišča RS'' (soavtor [[France Kresal]], 1998)
* ''Plečnik v tujini: vodnik po arhitekturi'' (soavtorja Andrej Hrausky in Janez Koželj, 1998)
* ''Poezija v kamnu: arhitekt Jože Plečnik na Praškem gradu'' (1997)
* ''Plečnikova Slovenija: vodnik po arhitekturi'' (soavtorja Andrej Hrausky in Janez Koželj, 1997)
* ''Plečnikova Ljubljana: vodnik po arhitekturi'' (soavtorja Andrej Hrausky in Janez Koželj, 1996)
* ''Plečnikova lectarija'' (soavtor [[Edi Majaron]], 1993)
* ''Plečnikovi knjigi Architectura Perennis, Napori'' (1993)
* ''Josef Plečnik 1872-1957: architectura perennis'' (1992) (tudi nem. in angleški prevod)
* ''Žale arhitekta Jožeta Plečnika'' (soavtor [[Vlasto Kopač]], 1992)
* ''Ljubljansko kiparstvo na prostem'' (soavtorici [[Špelca Čopič]] in [[Sonja Žitko|Sonja Žitko-Durjava]], 1991)
* ''Jože Plečnik: "Peglezen"'' (soavtor [[Božo Podlogar]], 1986)
* ''Hiša slovenske zavarovalnice'' (1985)
* ''Josef Plečnik: Wiener Arbeiten von 1896 bis 1914'' (Wien: Tusch, 1979)
* ''Jože Plečnik: dunajski čas (1892-1911)'' (disertacija, 1977)
== Sklici ==
{{sklici}}
== Zunanje povezave ==
* {{sports links}}
{{scientist-stub}}
{{škrbina o kanuistu}}
{{ZupanciceviNagrajenci}}
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Prelovšek, Damjan}}
[[Kategorija:Slovenski umetnostni zgodovinarji]]
[[Kategorija:Slovenski akademiki]]
[[Kategorija:Slovenski veleposlaniki]]
[[Kategorija:Veleposlaniki Republike Slovenije na Češkem]]
[[Kategorija:Slovenski kanuisti]]
[[Kategorija:Člani Evropske akademije znanosti in umetnosti]]
[[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Jugoslavijo]]
[[Kategorija:Kajakaši in kanuisti Poletnih olimpijskih iger 1972]]
[[Kategorija:Župančičevi nagrajenci]]
[[Kategorija:Ljubljančani]]
[[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]]
[[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]]
420q1xx8xqk78ua3cnc3nacqt0tazsg
Velika nagrada Nemčije 1926
0
123092
6739553
5916927
2026-08-19T19:29:17Z
Yerpo
8417
pp
6739553
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Dirka za VN
|Type = GP
|Date = 11. julij
|Year = 1926
|Official name = I [[Velika nagrada Nemčije|Großer Preis von Deutschland]]
|Race Country = Germany
|Race_flag_suffix = Weimar
|Image = Circuit AVUS.png
|Weater = Močan dež
|Location = [[AVUS]], [[Berlin]], [[Nemčija]]
|Attendance = 500.000
|Course_km = 19,565
|Distance_laps = 20
|Distance_km = 391,308
|Fast_Driver = [[Ferdinando Minoia]]
|Fast_Team = [[Officine Meccaniche|OM]]
|Fast_Time = 7:17,0
|Fast_Country = Italy
|Fast_flag_suffix = old
|First_Driver = [[Rudolf Caracciola]]
|First_Team = [[Mercedes]]
|First_Country = Nemčija
|First_flag_suffix = Weimar
|Second_Driver = [[Christian Riecken]]
|Second_Team = [[NAG]]
|Second_Country = Nemčija
|Second_flag_suffix = Weimar
|Third_Driver = [[Willy Cleer]]
|Third_Team = [[Alfa Romeo]]
|Third_Country = Nemčija
|Third_flag_suffix = Weimar
}}
'''[[Velika nagrada Nemčije]] 1926''' je bila neprvenstvena [[dirka]] za [[Dirke za Velike nagrade|Veliko nagrado]] v {{VN|1926|sezoni}}. Potekala [[11. julij]]a [[1926]] na dirkališču [[AVUS]].
[[Slika:Bundesarchiv Bild 102-02916, Großer Preis von Deutschland, Avus, Berlin.jpg|thumb|332px|Pogled s tribun na gledalce]]
[[Slika:Bundesarchiv Bild 102-02915, Berlin, AVUS, Großer Preis von Deutschland.jpg|thumb|332px|Zmagovalec [[Rudolf Caracciola]]]]
== Dirka ==
{| class="wikitable" style="font-size: 95%;"
!Poz
!Št
!Dirkač
!Moštvo
!Krogi
!Čas/Odstop
|-
! 1
| 14
| {{ikonazastave|Nemčija|Weimar}} '''[[Rudolf Caracciola]]'''
| [[Mercedes-Benz|Mercedes SS]]
| 20
| 2:54:12,8
|-
! 2
| 5
| {{ikonazastave|Nemčija|Weimar}} [[Christian Riecken]]
| [[NAG]]
| 20
| 2:57:33,2
|-
! 3
| -
| {{ikonazastave|Nemčija|Weimar}} [[Willy Cleer]]
| [[Alfa Romeo|Alfa Romeo RLSS]]
| 20
| 3:00:16,8
|-
! 4
| -
| {{ikonazastave|Francija}} [[Pierre Clause]]
| [[Bignan]]
| 20
| 3:02:07,4
|-
! 5
| 32
| {{ikonazastave|Nemčija|Weimar}} [[Georg Klöbe]]
| [[NSU]]
| 20
| 3:07:27,0
|-
! 6
| -
| {{ikonazastave|Nemčija|Weimar}} [[Max zu Schaumburg Lippe]]
| [[Officine Meccaniche|O.M. 665]]
| 20
| 3:10:57,4
|-
! 7
| -
| {{ikonazastave|Nemčija|Weimar}} [[Jakob Scholl]]
| [[NSU]]
| 20
| 3:11:54,2
|-
! 8
| -
| {{ikonazastave|Nemčija|Weimar}} [[Franz Islinger]]
| [[NSU]]
| 20
| 3:13:58,8
|-
! 9
| -
| {{ikonazastave|Nemčija|Weimar}} [[Hans Santner]]
| [[Officine Meccaniche|O.M. 665]]
| 20
| 3:16:54,2
|-
! 10
| -
| {{ikonazastave|Nemčija|Weimar}} [[Josef Müller (driver)|Josef Müller]]
| [[NSU]]
| 20
| 3:18:25,4
|-
! 11
| -
| {{ikonazastave|Nemčija|Weimar}} [[Hans Bakatsch]]
| [[Brennabor]]
| 19
| +1 krog
|-
! 12
| -
| {{ikonazastave|Nemčija|Weimar}} [[Reichstein]]
| [[Brennabor]]
| 19
| +1 krog
|-
! 13
| -
| {{ikonazastave|Nemčija|Weimar}} [[Fritz Feldmann]]
| [[Hansa]]
| 19
| +1 krog
|-
! 14
| -
| {{ikonazastave|Nemčija|Weimar}} [[Orska]]
| [[NAG]]
| 19
| +1 krog
|-
! 15
| -
| {{ikonazastave|Nemčija|Weimar}} [[Fritz Mitzlaff]]
| [[Brennabor]]
| 20
| +1 krog
|-
! 16
| -
| {{ikonazastave|Nemčija|Weimar}} [[Hugo Urban Emmerich]]
| [[Talbot|Talbot 70]]
| 19
| +1 krog
|-
! 17
| -
| {{ikonazastave|Nemčija|Weimar}} [[Max Wälti]]
| [[Bugatti|Bugatti T22]]
| 19
| +1 krog
|-
! Ods
| -
| {{ikonazastave|Nemčija|Weimar}} [[Adolf Rosenberger]]
| [[Mercedes-Benz|Mercedes SS]]
| 7
| Smrtna nesreča
|-
! Ods
| -
| {{ikonazastave|Nemčija|Weimar}} [[Hans Berthold]]
| [[NAG]]
|
|
|-
! Ods
| -
| {{ikonazastave|Nemčija|Weimar}} [[Carl Deimann]]
| [[Austro-Daimler]]
|
|
|-
! Ods
| -
| {{ikonazastave|Nemčija|Weimar}} [[Ernst Hofer]]
| [[Steiger]]
|
|
|-
! Ods
| -
| {{ikonazastave|Nemčija|Weimar}} [[Hans Kolb]]
| [[Bugatti|Bugatti T22]]
|
|-
! Ods
| -
| {{ikonazastave|Nemčija|Weimar}} [[Josef Ludwig]]
| [[Bugatti|Bugatti T22]]
|
|
|-
! Ods
| -
| {{ikonazastave|Nemčija|Weimar}} [[Rudolf Breier]]
| [[Bugatti|Bugatti T22]]
|
|-
! Ods
| -
| {{ikonazastave|Italija}} [[Ferdinando Minoia]]
| [[Officine Meccaniche|O.M. 665]]
|
|
|-
! Ods
| -
| {{ikonazastave|Francija}} [[Jean Chassagne]]
| [[Talbot|Talbot 70]]
|
| Trčenje
|-
! Ods
| -
| {{ikonazastave|Nemčija|Weimar}} [[August Momberger]]
| [[NSU]]
|
|
|-
! Ods
| -
| {{ikonazastave|Nemčija|Weimar}} [[Georg Kimpel]]
| [[Bugatti|Bugatti T22]]
|
|-
! Ods
| -
| {{ikonazastave|Nemčija|Weimar}} [[Willy Loge]]
| [[AGA (automobile)|AGA]]
|
|
|-
! Ods
| -
| {{ikonazastave|Nemčija|Weimar}} [[Hans Friedrich]]
| [[Pluto-Amilcar]]
|
|
|-
! Ods
| -
| {{ikonazastave|Nemčija|Weimar}} [[Adolf Mederer]]
| [[Pluto-Amilcar]]
|
| Trčenje
|-
! Ods
| -
| {{ikonazastave|Nemčija|Weimar}} [[Georg Fielder]]
| BFA
|
|
|}
==Viri==
*[http://www.racing-database.com/Race.asp?GP=I%20Grosser%20Preis%20von%20Deutschland www.racing-database.com] {{ikona en}}
{{Grand Prix race report|
Name_of_race = [[Velika nagrada Nemčije]] |
Year_of_race = 1926 |
Previous_race_in_season = [[Velika nagrada Mugella 1926]] |
Next_race_in_season = [[Velika nagrada Camaiora 1926]] |
Next_year's_race = [[Velika nagrada Nemčije 1927]]
}}
[[Kategorija:Sezona Velikih nagrad 1926]]
[[Kategorija:Velika nagrada Nemčije|1926]]
spaehluf8qdj2axm08tyyo5nj9jkaww
Hrastnik
0
124879
6739559
6693361
2026-08-19T19:51:05Z
~2026-45654-25
264585
/* Ljudje, povezani s krajem */
6739559
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Naselje v Sloveniji
|geopedia=#L410_T13_F10096090_b4
| latd = 46 |latm = 8 |lats = 52.38 |latNS = N
| longd = 15 |longm = 5 |longs = 9.91 |longEW = E
|najdisi=Hrastnik
|osm={{openstreetmap|lat=46.1401|lon=15.0869|zoom=14}}
|slika={{nowrap|[[File:Center_Hrastnika.jpg|269px]]<br/>[[File:Hrastnik_center.jpg|269px]]}}
|napis=Središče Hrastnika
|povrsina=5,78
|prebivalstvo=4667
|prebivalstvo_od=2026
|prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref>
|nadmorska=296,2
|postna=1430
|posta=Hrastnik
|obcina=Hrastnik
|pokrajina=Štajerska
|regija=Zasavska regija
|ime=Hrastnik|vrsta=[[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]]}}
{{drugipomeni}}
'''Hrastnik''' ({{IPA-sl|ˈxɾaːstnik|pron|Sl-Hrastnik.ogg}}, {{Jezik-de|Hrastnigg}}) je mesto z nekaj manj kot 5.000 prebivalci (2025) v [[Zasavje|Zasavju]] ter sedež [[občina Hrastnik|občine]] in [[Župnija Hrastnik|župnije]] Hrastnik. Karakterizira ga močan [[industrija|industrijski]] in [[rudarstvo|rudarski]] pečat. Mestno naselje je razpotegnjeno po dolini [[Boben (potok)|potoka Boben]] in na strmih pobočjih nad dolino. Z vseh strani [[Dolina|dolino]] obdajajo večinoma strma [[pobočje|pobočja]]: zahodno od potoka se dviga Žrebljev hrib (721 m) in Poklon (518 m), na drugi strani dolina pa Jelenca (797 m) in Hrastniški hrib (556 m) s prevalom Blate.
Mesto se deli na [[Zgornji Hrastnik]], [[Spodnji Hrastnik]], [[Frtica|Frtico]] in [[Novi dom]] med obema ter [[Log]], na severu pa je [[Kolonija 1. maja]]. Osrednji del skupaj z večino prebivalstva mesta Hrastnik obsega največja KS v občini Hrastnik, [[Krajevna skupnost Rudnik]]. V jugozahodnem zaselku [[Draga]] je mdr.pokopališče, južno od [[Sava|Save]] je zaselek Sava, severno od nje oz. na jugovzhodu pa zaselek [[Za Savo]].
== Prometne povezave ==
Glavno prometnico za Hrastnik predstavlja glavna cesta G2-108, ki povezuje [[Ljubljana|Ljubljano]] preko [[Litija|Litije]], [[Trbovlje|Trbovelj]] z [[Zidani Most|Zidanim Mostom]]. Z [[Rimske Toplice|Rimskimi Toplicami]] in posredno s Celjem je povezan z regionalno cesto R1-221, preko katere je povezan tudi s sosednjimi [[Trbovlje|Trbovljami]]. Ta cesta se na poti do Trbovelj povzpne do 529 m visokega Ojstrškega prevala.
Skozi Hrastnik teče [[Južna železnica]], na kateri se je promet začel odvijati leta 1849. Preko te povezave ima Hrastnik dobre in pogoste vlakovne povezave z Ljubljano in Trstom, Celjem, Mariborom in Dunajem ter s Posavskimi občinami in z Zagrebom ter Beogradom. Ta železniška povezava je predstavljala temelj za nagel industrijski razvoj, ki ga je mesto doživelo v 19. in 20. stoletju. Nekdanja po dolini Bobna potekajoča železniška proga je povezovala [[Železniška postaja Hrastnik|železniško postajo]] ob Savi tudi z rudnikom oziroma [[Jama Ojstro|jamo Ojstro]] in je med drugim omogočala odvoz izkopanega premoga ter industrijskih proizvodov iz Tovarne kemičnih izdelkov in [[Steklarna Hrastnik|Steklarne Hrastnik]].
== Zgodovina ==
Območje je bilo poseljeno že pred prihodom Rimljanov, o čemer priča najdba [[Kelti|keltskega]] grobišča v [[Krnice|Krnicah]] in mnogo starejša, kasneje izgubljena kamnita sekira, najdena na [[Kovk]]u.
Iz časa [[Antika|Antike]] so bili najdeni ostanki [[Starorimska civilizacija|starorimskega]] svetišča ob reki [[Sava|Savi]], ob lokaciji današnje bencinske črpalke. Tu je bilo najdeno tudi mnogo rimske lončenine, različnih sponk za spenjanje las, pasov in krašenje oblek, obeskov in prstanov; našli so tudi rimske kovance, na podlagi česar je svetišče umeščeno v čas med 1. in 4. stoletjem našega štetja.
V [[srednji vek|srednjem veku]] so začeli nastajati kmečki zaselki. Kraj se prvič pisno omenja v 13. stoletju.
Ime Hrastnik se uradno uporablja šele od leta 1932, a je bilo to ime že prej v uporabi. Ime se je najprej nanašalo na vas na vzpetini nad sotočjem Bobna in Brnice. Od vasi ni do danes ostalo ničesar. Za območje, kjer je vas stala, se še uporablja ime Stari Hrastnik.
[[Slika:Železniška postaja Hrastnik.jpg|thumb|right|220px|[[Železniška postaja Hrastnik]]]]
Naselje je nastalo leta 1822, ko so v Žuganju začeli z odkopavanjem [[premog]]a, leta 1857 pa so premog začeli odkopavati tudi v Ojstrem. Razvoj kraja je pospešila leta 1848 zgrajena [[južna železnica]]. V tem času so povečali izvoz premoga, odprli apnenice in leta 1860 zgradili kemično tovarno in steklarno. V Zasavju so sicer nastale steklarne v vseh treh rudarskih krajih, a ohranila se je le hrastniška. Edvard J. Heider je steklarniške naprave v Hrastnik prenesel iz [[Jurklošter|Jurkloštra]]. Leta 1859 se je lastnik kemične tovarne v [[Trst]]u, Franc Gossleth, sicer delničar hrastniškega rudnika, odločil, da preseli tržaško kemično tovarno v Hrastnik. Začela je obratovati leta 1860. Rudarjenje je vplivalo na nastanek sosesk Log, Kolonija in Studence v zgornjem, severnem delu Hrastnika in Steklarna ter Kemična v spodnjem delu Hrastnika. Mesto se je začelo širiti na vzhod v dolino potoka [[Brnica (potok)|Brnica]] in se skoraj povsem združilo z naseljem [[Dol pri Hrastniku]].
Kmalu po nemški okupaciji 1941 se je v Hrastniku razvila močna organizacija [[Osvobodilna fronta|OF]]. Sabotažne akcije so potekale v tovarnah, predvsem v rudniku. Kmalu so se na okoliških hribih pričeli formirati manjši partizanski oddelki. [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije|Partizani]] so uredili ilegalno tiskarno; najprej so tiskali na Žrebljevem hribu, kasneje so uredili tiskarno na [[Kal]]u, ki jo [[Wehrmacht|Nemci]] kljub več hajkam niso uspeli odkriti. V njej so ves čas vojne tiskali različne letake in drug propagandni material, ki so ga raznašali po Revirjih mladi kurirji. Že v prvem letu vojne so pričeli ustanavljati odbore OF in mladinske organizacije, ki so jih vodili zavedni domačini. Konec leta 1941 oz. na začetku naslednjega leta so organizacije OF delovale že skoraj v vseh vaseh okrog Hrastnika. Še posebej pomemben je bil odbor na Dolu, ki je imel zaupnike tudi po okoliških vaseh ([[Turje]], [[Marno]], [[Brdce]], [[Brezno, Laško|Brezno]], [[Belovo]], [[Klenovo]]), kjer se je OF v naslednjih mesecih precej razmahnila. Svoj odbor so imeli v [[Čeče|Čečah]], na Kalu so se aktivisti lahko zanesli na več kmetij kalskega področja in področja pod [[Mrzlica (hrib)|Mrzlico]]. Svobodomiselni in narodno zavedni ljudje so imeli svoje postajanke tudi v Kranicah in Podkrnicah. Podobno je bilo na drugem koncu hrastniške doline. Aktivisti, mladinci in partizani so se lahko zanesli na hiše na Ojstrem, [[Plesko|Pleskem]], na [[Ostenk]]u, pod Žrebljevim hribom in v [[Prapretno pri Hrastniku|Prapretnem]]. Aktivisti OF in mladinci so zbirali obleko za partizane, poskrbeli za prenos sporočil, opozarjali na premike okupatorja in med ljudmi širili misel na odpor.
Začeli so s prvimi akcijami. Decembra 1941 so napadli rudniško vlečnico na ''Blatah''. Napadli so Nemce na Kalu, na [[Čeče|Katarini]] na Ostenku, minirali so ''Riklov most'' sredi Hrastnika, namenjen prevozu premoga iz rudnika na [[železniška postaja|železniško postajo]]. Poškodovan je bil do te mere, da čezenj ni bila več možna vožnja z lokomotivo in so morali spuščati vagone na drugo stran v prostem teku. Napadli so tudi rudnik Ojstro in Huda jama, rušili železnico, [[gestapo]]vce so razbili nad Govejim potokom in napadli Nemce v [[Boben, Hrastnik|Bobnu]]. Prebivalci iz področja sedanje občine Hrastnik so sodelovali v odporniškem gibanju na različnih področjih. Veliko jih je bilo v partizanskih enotah na [[Dolenjska|Dolenjskem]], [[Štajerska|Štajerskem]], [[gorenjska|Gorenjskem]], pa tudi na [[Hrvaška|Hrvaškem]], na sremski fronti, v prekomorskih brigadah, borbi za [[Trst]],...
Za okupacijsko oblast je bil Hrastnik zaradi rudnika in tovarn izjemnega pomena. To so kazali na vsakem koraku, saj so uveljavili trd režim. Slovensko zavedne ljudi so zapirali, družine pošiljali v taborišča in izgnanstvo, veliko se jih ni nikoli vrnilo. V Hrastniku se je 2. svetovna vojna končala 9. maja 1945. Hrastnik so partizani s potrpežlivostjo in pametno taktiko zavzeli brez izstreljenega naboja in človeških žrtev. Nemci so jim predali vsa skladišča z živili, orožjem in strelivom, partizani pa so zemeljske mine po nemških načrtih uspešno deaktivirali in odstranili. V narodnoosvobodilni vojni je s hrastniškega območja dalo življenje 388 ljudi (od tega je bilo 238 padlih v boju, 78 je bilo ustreljenih talcev, 72 pa pobitih oziroma umrlih v koncentracijskih taboriščih). V oboroženem boju je sodelovalo 960 ljudi. Po nekaterih ocenah je z OF tako ali drugče sodelovalo kar štiri petine prebivalcev hrastniške doline.
19.marca 1945 je eskadrilja Južnoafriških letalskih sil (SAAF) izvedla napad na Dol pri Hrastniku, ki je bil posledica navigacijske napake. Sprva je bilo mišljeno, da je bil napaden Trbovlje, vendar so navigatorji napačno identificirali cilj zaradi značilnosti tamkajšnje cerkve. Nesrečni dogodek je imel tudi hude posledice za prebivalstvo. V letalskem napadu so bile tudi smrtne žrtve ter več ranjenih.
Še pred dvesto leti je tu stala vas Stari Hrastnik z devetimi kmetijami, po njej je mesto Hrastnik prevzelo ime, ko pa so potem odkrili črno zlato, ki je na vseh koncih gledalo ven, je bilo miru v kraju konec.Pričevanja domačinov in preživelih te hrastniške grozote govorijo, da so na območju Slovenije po 15.maju 1945 potekali množični poboji ujetih pripadnikov vojaških enot in civilistov. Usmrtitve so se izvajale brez pravnomočnih obsodb v pristojnosti sodišč. Šlo je za hudo kršenje človekovih pravic,storjena je bila nepopravljiva krivica vsem tistim, ki se niso strinjali stakratnimi politikami ter načinom vodenja novonastale oblasti. Odgovornost za ta dejanja nosijo tako tisti, ki so poboje ukazali,kakor tudi tisti, ki so jih izvrševali. Sledi takratnih okrutnih dejanj v obliki zunajsodnih pobojev najdemo po vsej Sloveniji. Tako je eno večjih morišč na Starem Hrastniku (nekoč naselje) v občini Hrastnik. Domnevamo, da je največ žrtev v rudniških razpokah Starega Hrastnika, kjer ležijo žrtve srbske narodnosti (usmrčeni po 20. maju 1945) in slovenske narodnosti (usmrčeni v začetku junija, po vsej verjetnosti v nočeh od 2. do 8. junija 1945). V rudnikih in rudniških razpokah izkopavanj do sedaj še ni bilo, so pa lokacije, dogodke iz Starega Hrastnika opisali trije, ki so se rešili bodisi z morišč ali na poti do njih. Med njimi je tudi oče misijonarja Pedra Opeke. Emigrirali so v tujino in stvar zapisali v knjigi Odprti grobovi.
Kljub hitremu razvoju in rasti v 19. in prvi polovici 20. stoletja je bil Hrastniku dodeljen status mesta šele leta 1952, istočasno kot sta ga dobili tudi sosednje Trbovlje in [[Zagorje ob Savi]]. Po letu 1960 so zgradili nova blokovska naselja v zgornjem Hrastniku in v naselju [[Podkraj, Hrastnik|Podkraj]] na desnem bregu [[Sava|Save]]. Leta 1963 je prišlo do uvedbe uličnega sistema. Konec 60. let se je začelo pospešeno graditi novo mestno jedro v zgornjem delu Hrastnika. V spodnjem Hrastniku se je manjšalo število prebivalcev. Tudi zato so se servisne dejavnosti postopoma selile v zgornji del mesta. Počasi se je jedro Hrastnika tako preselilo s t. i. Križišča oziroma področja ob sotočju potokov Brnice in Bobna. Mesto se je širilo vse do začetka 90. let, ko se je zaradi slabih gospodarskih razmer oziroma brezposelnosti prebivalstvo po dolgem času začelo bolj odseljevati kot priseljevati.
== Kultura ==
V Hrastniku delujeta dve godbi na pihala, rudarska in steklarska.
[[Rudarska godba Hrastnik|Rudarska]] je bila ustanovljena 1853 in je med najstarejšimi v Sloveniji. Bila je pomembna za ugled rudarskega stanu ter nepogrešljiv del delavskega gibanja. Hrastniška godba je prva slovenska vojaška godba, kajti leta 1944 so godbeniki z instrumenti vred odšli v partizane in julija 1944 sestavili vojaško godbo [[7. korpus NOVJ|7. korpusa]] in glavnega štaba NOV in POS, ki jo je vodil dirigent Jože Brun. Po vojni so se uvrstili v sam vrh slovenskega godbeništva, največji uspeh so godbeniki dosegli leta 1998 na tekmovanju v Krškem, kjer so se uvrstili v 1. kakovostno (koncertno) skupino.
Steklarska godba je mlajša, ustanovljena je bila leta 1932. Steklarska godba vsako leto organizira božično-novoletni koncert, ki je ena izmed najbolj obiskanih kulturnih prireditev v občini.
Od leta 2002 zavod Vitkar organizira mednarodni festival sodobnega gledališča in plesa ''Rdeči revirji,'' ki poteka vsako leto maja v Hrastniku in tudi drugod po Zasavju.
== Dediščina ==
V bližini sotočja stoji spomenik padlim borcem [[NOB]] in žrtvam [[fašizem|fašizma]], ki je projekt inž. Kopača z Zavoda za spomeniško varstvo Ljubljana, okolica pa je projekt inž. Krulčeve. Bronasta plastika na spomeniku je delo kiparja [[Stojan Batič|Stojana Batiča]]. V zgornjem Hrastniku v samem centru stoji spomenik rudarskim rodovom imenovan "Izmena v rudniku", ki je tudi delo kiparja Stojana Batiča.
Nasproti steklarne stoji Steklarski grad oziroma Seppijeva graščina (it. ''Villa de Seppi''), ki ga je leta 1892 dala postaviti baronica Ema de Seppi. Bila je hči lastnika Tovarne kemičnih izdelkov, Franca Gossletha. Grad je bil zgrajen leta 1894 in je pomanjšana različica cesarskega [[grad Miramar|gradu Miramar]] pri [[Trst]]u. Kot dekorativni motiv opazimo [[Davidova zvezda|Davidovo zvezdo]], kar potrjuje, da so bili lastniki tržaški [[judje]]. Notranjščina se odlikuje s kvalitetnim stopniščem, opremljenim s kovano ograjo ter reprezentančnimi prostori v pritličju. V nekaterih stranskih sobah so stropi dekorativno freskani. Veliko slavnostno sobo v pritličju je v lepem klasičnem slogu poslikal dunajski slikar Libecky, prijatelj baroničine nečakinje.
== Ljudje, povezani s krajem ==
* [[Ana Dimnik]], slovenska gostilničarka in aktivistka
* [[Josip Brinar]], slovenski pisatelj in učitelj
* [[Anton Sovre]], filolog in prevajalec
*[[Fedor Gradišnik]], lekarnar, gledališki režiser, igralec in publicist
* [[Janko Orožen]], slovenski zgodovinar in šolnik
* [[Lidija Šentjurc]], slovenska in jugoslovanska političarka, revolucionarka
* [[Jože Menih]], narodni heroj, politkomisar [[Pohorski bataljon|Pohorskega bataljona]]
* [[Rudi Babič]], rudarski inženir, univerzitetni profesor in gospodarstvenik
* [[Stane Dolanc]], slovenski in jugoslovanski politik
* [[Ante Mahkota]], slovenski alpinist, fotoreporter in avtomobilski novinar
* [[Božidar Wolfand - Wolf]], pop pevec, skladatelj
*[[Branko Potočan]], koreograf in gledališki plesalec
*[[Simon Tanšek]], filmski snemalec
* [[Peter Kauzer]], kajakaš, evropski in dvakratni svetovni prvak v slalomu na divjih vodah
* [[Sonja Draksler]] (*1927), operna pevka, mezzosopranistka
* [[Branko Klančar]] (*1948), fotograf, oblikovalec, slikar, filmski pedagog, fotokronist
* [[Glasbena skupina Veter]]
* [[Vesna Ojsteršek Drnovšek]], namiznoteniška igralka, športna trenerka
* [[Stanko Abram]], didžej in producent elektronske glasbe, znan tudi kot DJ Stanny
* [[Darko Jorgić]], namiznoteniški igralec
* Helena Frajle, Hrastniška diva
==Pobratena mesta==
* [[Montigny-en-Gohelle]], [[Francija]]
==Sklici in opombe==
{{sklici}}
== Viri ==
* {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}}
{{kategorija v Zbirki}}
{{Mesta-Slovenija}}
{{Hrastnik}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Hrastnik| ]]
[[Kategorija:Naselja Občine Hrastnik]]
3i07mioaqenshx7ibw9eq9otns1pms1
6739560
6739559
2026-08-19T19:53:06Z
~2026-45397-76
264588
/* Ljudje, povezani s krajem */
6739560
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Naselje v Sloveniji
|geopedia=#L410_T13_F10096090_b4
| latd = 46 |latm = 8 |lats = 52.38 |latNS = N
| longd = 15 |longm = 5 |longs = 9.91 |longEW = E
|najdisi=Hrastnik
|osm={{openstreetmap|lat=46.1401|lon=15.0869|zoom=14}}
|slika={{nowrap|[[File:Center_Hrastnika.jpg|269px]]<br/>[[File:Hrastnik_center.jpg|269px]]}}
|napis=Središče Hrastnika
|povrsina=5,78
|prebivalstvo=4667
|prebivalstvo_od=2026
|prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref>
|nadmorska=296,2
|postna=1430
|posta=Hrastnik
|obcina=Hrastnik
|pokrajina=Štajerska
|regija=Zasavska regija
|ime=Hrastnik|vrsta=[[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]]}}
{{drugipomeni}}
'''Hrastnik''' ({{IPA-sl|ˈxɾaːstnik|pron|Sl-Hrastnik.ogg}}, {{Jezik-de|Hrastnigg}}) je mesto z nekaj manj kot 5.000 prebivalci (2025) v [[Zasavje|Zasavju]] ter sedež [[občina Hrastnik|občine]] in [[Župnija Hrastnik|župnije]] Hrastnik. Karakterizira ga močan [[industrija|industrijski]] in [[rudarstvo|rudarski]] pečat. Mestno naselje je razpotegnjeno po dolini [[Boben (potok)|potoka Boben]] in na strmih pobočjih nad dolino. Z vseh strani [[Dolina|dolino]] obdajajo večinoma strma [[pobočje|pobočja]]: zahodno od potoka se dviga Žrebljev hrib (721 m) in Poklon (518 m), na drugi strani dolina pa Jelenca (797 m) in Hrastniški hrib (556 m) s prevalom Blate.
Mesto se deli na [[Zgornji Hrastnik]], [[Spodnji Hrastnik]], [[Frtica|Frtico]] in [[Novi dom]] med obema ter [[Log]], na severu pa je [[Kolonija 1. maja]]. Osrednji del skupaj z večino prebivalstva mesta Hrastnik obsega največja KS v občini Hrastnik, [[Krajevna skupnost Rudnik]]. V jugozahodnem zaselku [[Draga]] je mdr.pokopališče, južno od [[Sava|Save]] je zaselek Sava, severno od nje oz. na jugovzhodu pa zaselek [[Za Savo]].
== Prometne povezave ==
Glavno prometnico za Hrastnik predstavlja glavna cesta G2-108, ki povezuje [[Ljubljana|Ljubljano]] preko [[Litija|Litije]], [[Trbovlje|Trbovelj]] z [[Zidani Most|Zidanim Mostom]]. Z [[Rimske Toplice|Rimskimi Toplicami]] in posredno s Celjem je povezan z regionalno cesto R1-221, preko katere je povezan tudi s sosednjimi [[Trbovlje|Trbovljami]]. Ta cesta se na poti do Trbovelj povzpne do 529 m visokega Ojstrškega prevala.
Skozi Hrastnik teče [[Južna železnica]], na kateri se je promet začel odvijati leta 1849. Preko te povezave ima Hrastnik dobre in pogoste vlakovne povezave z Ljubljano in Trstom, Celjem, Mariborom in Dunajem ter s Posavskimi občinami in z Zagrebom ter Beogradom. Ta železniška povezava je predstavljala temelj za nagel industrijski razvoj, ki ga je mesto doživelo v 19. in 20. stoletju. Nekdanja po dolini Bobna potekajoča železniška proga je povezovala [[Železniška postaja Hrastnik|železniško postajo]] ob Savi tudi z rudnikom oziroma [[Jama Ojstro|jamo Ojstro]] in je med drugim omogočala odvoz izkopanega premoga ter industrijskih proizvodov iz Tovarne kemičnih izdelkov in [[Steklarna Hrastnik|Steklarne Hrastnik]].
== Zgodovina ==
Območje je bilo poseljeno že pred prihodom Rimljanov, o čemer priča najdba [[Kelti|keltskega]] grobišča v [[Krnice|Krnicah]] in mnogo starejša, kasneje izgubljena kamnita sekira, najdena na [[Kovk]]u.
Iz časa [[Antika|Antike]] so bili najdeni ostanki [[Starorimska civilizacija|starorimskega]] svetišča ob reki [[Sava|Savi]], ob lokaciji današnje bencinske črpalke. Tu je bilo najdeno tudi mnogo rimske lončenine, različnih sponk za spenjanje las, pasov in krašenje oblek, obeskov in prstanov; našli so tudi rimske kovance, na podlagi česar je svetišče umeščeno v čas med 1. in 4. stoletjem našega štetja.
V [[srednji vek|srednjem veku]] so začeli nastajati kmečki zaselki. Kraj se prvič pisno omenja v 13. stoletju.
Ime Hrastnik se uradno uporablja šele od leta 1932, a je bilo to ime že prej v uporabi. Ime se je najprej nanašalo na vas na vzpetini nad sotočjem Bobna in Brnice. Od vasi ni do danes ostalo ničesar. Za območje, kjer je vas stala, se še uporablja ime Stari Hrastnik.
[[Slika:Železniška postaja Hrastnik.jpg|thumb|right|220px|[[Železniška postaja Hrastnik]]]]
Naselje je nastalo leta 1822, ko so v Žuganju začeli z odkopavanjem [[premog]]a, leta 1857 pa so premog začeli odkopavati tudi v Ojstrem. Razvoj kraja je pospešila leta 1848 zgrajena [[južna železnica]]. V tem času so povečali izvoz premoga, odprli apnenice in leta 1860 zgradili kemično tovarno in steklarno. V Zasavju so sicer nastale steklarne v vseh treh rudarskih krajih, a ohranila se je le hrastniška. Edvard J. Heider je steklarniške naprave v Hrastnik prenesel iz [[Jurklošter|Jurkloštra]]. Leta 1859 se je lastnik kemične tovarne v [[Trst]]u, Franc Gossleth, sicer delničar hrastniškega rudnika, odločil, da preseli tržaško kemično tovarno v Hrastnik. Začela je obratovati leta 1860. Rudarjenje je vplivalo na nastanek sosesk Log, Kolonija in Studence v zgornjem, severnem delu Hrastnika in Steklarna ter Kemična v spodnjem delu Hrastnika. Mesto se je začelo širiti na vzhod v dolino potoka [[Brnica (potok)|Brnica]] in se skoraj povsem združilo z naseljem [[Dol pri Hrastniku]].
Kmalu po nemški okupaciji 1941 se je v Hrastniku razvila močna organizacija [[Osvobodilna fronta|OF]]. Sabotažne akcije so potekale v tovarnah, predvsem v rudniku. Kmalu so se na okoliških hribih pričeli formirati manjši partizanski oddelki. [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije|Partizani]] so uredili ilegalno tiskarno; najprej so tiskali na Žrebljevem hribu, kasneje so uredili tiskarno na [[Kal]]u, ki jo [[Wehrmacht|Nemci]] kljub več hajkam niso uspeli odkriti. V njej so ves čas vojne tiskali različne letake in drug propagandni material, ki so ga raznašali po Revirjih mladi kurirji. Že v prvem letu vojne so pričeli ustanavljati odbore OF in mladinske organizacije, ki so jih vodili zavedni domačini. Konec leta 1941 oz. na začetku naslednjega leta so organizacije OF delovale že skoraj v vseh vaseh okrog Hrastnika. Še posebej pomemben je bil odbor na Dolu, ki je imel zaupnike tudi po okoliških vaseh ([[Turje]], [[Marno]], [[Brdce]], [[Brezno, Laško|Brezno]], [[Belovo]], [[Klenovo]]), kjer se je OF v naslednjih mesecih precej razmahnila. Svoj odbor so imeli v [[Čeče|Čečah]], na Kalu so se aktivisti lahko zanesli na več kmetij kalskega področja in področja pod [[Mrzlica (hrib)|Mrzlico]]. Svobodomiselni in narodno zavedni ljudje so imeli svoje postajanke tudi v Kranicah in Podkrnicah. Podobno je bilo na drugem koncu hrastniške doline. Aktivisti, mladinci in partizani so se lahko zanesli na hiše na Ojstrem, [[Plesko|Pleskem]], na [[Ostenk]]u, pod Žrebljevim hribom in v [[Prapretno pri Hrastniku|Prapretnem]]. Aktivisti OF in mladinci so zbirali obleko za partizane, poskrbeli za prenos sporočil, opozarjali na premike okupatorja in med ljudmi širili misel na odpor.
Začeli so s prvimi akcijami. Decembra 1941 so napadli rudniško vlečnico na ''Blatah''. Napadli so Nemce na Kalu, na [[Čeče|Katarini]] na Ostenku, minirali so ''Riklov most'' sredi Hrastnika, namenjen prevozu premoga iz rudnika na [[železniška postaja|železniško postajo]]. Poškodovan je bil do te mere, da čezenj ni bila več možna vožnja z lokomotivo in so morali spuščati vagone na drugo stran v prostem teku. Napadli so tudi rudnik Ojstro in Huda jama, rušili železnico, [[gestapo]]vce so razbili nad Govejim potokom in napadli Nemce v [[Boben, Hrastnik|Bobnu]]. Prebivalci iz področja sedanje občine Hrastnik so sodelovali v odporniškem gibanju na različnih področjih. Veliko jih je bilo v partizanskih enotah na [[Dolenjska|Dolenjskem]], [[Štajerska|Štajerskem]], [[gorenjska|Gorenjskem]], pa tudi na [[Hrvaška|Hrvaškem]], na sremski fronti, v prekomorskih brigadah, borbi za [[Trst]],...
Za okupacijsko oblast je bil Hrastnik zaradi rudnika in tovarn izjemnega pomena. To so kazali na vsakem koraku, saj so uveljavili trd režim. Slovensko zavedne ljudi so zapirali, družine pošiljali v taborišča in izgnanstvo, veliko se jih ni nikoli vrnilo. V Hrastniku se je 2. svetovna vojna končala 9. maja 1945. Hrastnik so partizani s potrpežlivostjo in pametno taktiko zavzeli brez izstreljenega naboja in človeških žrtev. Nemci so jim predali vsa skladišča z živili, orožjem in strelivom, partizani pa so zemeljske mine po nemških načrtih uspešno deaktivirali in odstranili. V narodnoosvobodilni vojni je s hrastniškega območja dalo življenje 388 ljudi (od tega je bilo 238 padlih v boju, 78 je bilo ustreljenih talcev, 72 pa pobitih oziroma umrlih v koncentracijskih taboriščih). V oboroženem boju je sodelovalo 960 ljudi. Po nekaterih ocenah je z OF tako ali drugče sodelovalo kar štiri petine prebivalcev hrastniške doline.
19.marca 1945 je eskadrilja Južnoafriških letalskih sil (SAAF) izvedla napad na Dol pri Hrastniku, ki je bil posledica navigacijske napake. Sprva je bilo mišljeno, da je bil napaden Trbovlje, vendar so navigatorji napačno identificirali cilj zaradi značilnosti tamkajšnje cerkve. Nesrečni dogodek je imel tudi hude posledice za prebivalstvo. V letalskem napadu so bile tudi smrtne žrtve ter več ranjenih.
Še pred dvesto leti je tu stala vas Stari Hrastnik z devetimi kmetijami, po njej je mesto Hrastnik prevzelo ime, ko pa so potem odkrili črno zlato, ki je na vseh koncih gledalo ven, je bilo miru v kraju konec.Pričevanja domačinov in preživelih te hrastniške grozote govorijo, da so na območju Slovenije po 15.maju 1945 potekali množični poboji ujetih pripadnikov vojaških enot in civilistov. Usmrtitve so se izvajale brez pravnomočnih obsodb v pristojnosti sodišč. Šlo je za hudo kršenje človekovih pravic,storjena je bila nepopravljiva krivica vsem tistim, ki se niso strinjali stakratnimi politikami ter načinom vodenja novonastale oblasti. Odgovornost za ta dejanja nosijo tako tisti, ki so poboje ukazali,kakor tudi tisti, ki so jih izvrševali. Sledi takratnih okrutnih dejanj v obliki zunajsodnih pobojev najdemo po vsej Sloveniji. Tako je eno večjih morišč na Starem Hrastniku (nekoč naselje) v občini Hrastnik. Domnevamo, da je največ žrtev v rudniških razpokah Starega Hrastnika, kjer ležijo žrtve srbske narodnosti (usmrčeni po 20. maju 1945) in slovenske narodnosti (usmrčeni v začetku junija, po vsej verjetnosti v nočeh od 2. do 8. junija 1945). V rudnikih in rudniških razpokah izkopavanj do sedaj še ni bilo, so pa lokacije, dogodke iz Starega Hrastnika opisali trije, ki so se rešili bodisi z morišč ali na poti do njih. Med njimi je tudi oče misijonarja Pedra Opeke. Emigrirali so v tujino in stvar zapisali v knjigi Odprti grobovi.
Kljub hitremu razvoju in rasti v 19. in prvi polovici 20. stoletja je bil Hrastniku dodeljen status mesta šele leta 1952, istočasno kot sta ga dobili tudi sosednje Trbovlje in [[Zagorje ob Savi]]. Po letu 1960 so zgradili nova blokovska naselja v zgornjem Hrastniku in v naselju [[Podkraj, Hrastnik|Podkraj]] na desnem bregu [[Sava|Save]]. Leta 1963 je prišlo do uvedbe uličnega sistema. Konec 60. let se je začelo pospešeno graditi novo mestno jedro v zgornjem delu Hrastnika. V spodnjem Hrastniku se je manjšalo število prebivalcev. Tudi zato so se servisne dejavnosti postopoma selile v zgornji del mesta. Počasi se je jedro Hrastnika tako preselilo s t. i. Križišča oziroma področja ob sotočju potokov Brnice in Bobna. Mesto se je širilo vse do začetka 90. let, ko se je zaradi slabih gospodarskih razmer oziroma brezposelnosti prebivalstvo po dolgem času začelo bolj odseljevati kot priseljevati.
== Kultura ==
V Hrastniku delujeta dve godbi na pihala, rudarska in steklarska.
[[Rudarska godba Hrastnik|Rudarska]] je bila ustanovljena 1853 in je med najstarejšimi v Sloveniji. Bila je pomembna za ugled rudarskega stanu ter nepogrešljiv del delavskega gibanja. Hrastniška godba je prva slovenska vojaška godba, kajti leta 1944 so godbeniki z instrumenti vred odšli v partizane in julija 1944 sestavili vojaško godbo [[7. korpus NOVJ|7. korpusa]] in glavnega štaba NOV in POS, ki jo je vodil dirigent Jože Brun. Po vojni so se uvrstili v sam vrh slovenskega godbeništva, največji uspeh so godbeniki dosegli leta 1998 na tekmovanju v Krškem, kjer so se uvrstili v 1. kakovostno (koncertno) skupino.
Steklarska godba je mlajša, ustanovljena je bila leta 1932. Steklarska godba vsako leto organizira božično-novoletni koncert, ki je ena izmed najbolj obiskanih kulturnih prireditev v občini.
Od leta 2002 zavod Vitkar organizira mednarodni festival sodobnega gledališča in plesa ''Rdeči revirji,'' ki poteka vsako leto maja v Hrastniku in tudi drugod po Zasavju.
== Dediščina ==
V bližini sotočja stoji spomenik padlim borcem [[NOB]] in žrtvam [[fašizem|fašizma]], ki je projekt inž. Kopača z Zavoda za spomeniško varstvo Ljubljana, okolica pa je projekt inž. Krulčeve. Bronasta plastika na spomeniku je delo kiparja [[Stojan Batič|Stojana Batiča]]. V zgornjem Hrastniku v samem centru stoji spomenik rudarskim rodovom imenovan "Izmena v rudniku", ki je tudi delo kiparja Stojana Batiča.
Nasproti steklarne stoji Steklarski grad oziroma Seppijeva graščina (it. ''Villa de Seppi''), ki ga je leta 1892 dala postaviti baronica Ema de Seppi. Bila je hči lastnika Tovarne kemičnih izdelkov, Franca Gossletha. Grad je bil zgrajen leta 1894 in je pomanjšana različica cesarskega [[grad Miramar|gradu Miramar]] pri [[Trst]]u. Kot dekorativni motiv opazimo [[Davidova zvezda|Davidovo zvezdo]], kar potrjuje, da so bili lastniki tržaški [[judje]]. Notranjščina se odlikuje s kvalitetnim stopniščem, opremljenim s kovano ograjo ter reprezentančnimi prostori v pritličju. V nekaterih stranskih sobah so stropi dekorativno freskani. Veliko slavnostno sobo v pritličju je v lepem klasičnem slogu poslikal dunajski slikar Libecky, prijatelj baroničine nečakinje.
== Ljudje, povezani s krajem ==
* [[Ana Dimnik]], slovenska gostilničarka in aktivistka
* [[Josip Brinar]], slovenski pisatelj in učitelj
* [[Anton Sovre]], filolog in prevajalec
*[[Fedor Gradišnik]], lekarnar, gledališki režiser, igralec in publicist
* [[Janko Orožen]], slovenski zgodovinar in šolnik
* [[Lidija Šentjurc]], slovenska in jugoslovanska političarka, revolucionarka
* [[Jože Menih]], narodni heroj, politkomisar [[Pohorski bataljon|Pohorskega bataljona]]
* [[Rudi Babič]], rudarski inženir, univerzitetni profesor in gospodarstvenik
* [[Stane Dolanc]], slovenski in jugoslovanski politik
* [[Ante Mahkota]], slovenski alpinist, fotoreporter in avtomobilski novinar
* [[Božidar Wolfand - Wolf]], pop pevec, skladatelj
*[[Branko Potočan]], koreograf in gledališki plesalec
*[[Simon Tanšek]], filmski snemalec
* [[Peter Kauzer]], kajakaš, evropski in dvakratni svetovni prvak v slalomu na divjih vodah
* [[Sonja Draksler]] (*1927), operna pevka, mezzosopranistka
* [[Branko Klančar]] (*1948), fotograf, oblikovalec, slikar, filmski pedagog, fotokronist
* [[Glasbena skupina Veter]]
* [[Vesna Ojsteršek Drnovšek]], namiznoteniška igralka, športna trenerka
* [[Stanko Abram]], didžej in producent elektronske glasbe, znan tudi kot DJ Stanny
* [[Darko Jorgić]], namiznoteniški igralec
==Pobratena mesta==
* [[Montigny-en-Gohelle]], [[Francija]]
==Sklici in opombe==
{{sklici}}
== Viri ==
* {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}}
{{kategorija v Zbirki}}
{{Mesta-Slovenija}}
{{Hrastnik}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Hrastnik| ]]
[[Kategorija:Naselja Občine Hrastnik]]
g62xka4vnrj89soq7jqpkh0ntcmc8kj
Križanje (smrtna kazen)
0
129077
6739631
6059308
2026-08-20T07:03:05Z
Shabicht
3554
6739631
wikitext
text/x-wiki
{{drugipomeni|Križanje}}{{Brez virov}}[[Slika:Michelangelo_Caravaggio_038.jpg|right|thumb|250px|Križanje svetega Petra, [[Caravaggio]]]]
[[Slika:Cristo_crucificado.jpg|thumb|250px|right|Kristus na križu, [[Diego Velázquez|Velázquez]]]]
'''Krížanje''' je oblika [[smrtna kazen|smrtne kazni]], pri kateri so žrtev pribili (ali privezali) na leseno ogrodje v obliki [[križ]]a. Táko vrsto usmrtitve so izvajali zlasti v [[Rimski imperij|Rimskem imperiju]]. Najbolj znan človek, ki je bil usmrčen na tak način, je verjetno [[Jezus Kristus]].
Glavni namen križanja je bilo dolgotrajno in boleče umiranje, zato je bilo križanje namenjeno zlasti kot kazen za hujše zločine. Križanje so običajno izvajali javno, s čimer so dosegli tudi velik zastraševalni učinek. Križanje je bilo lahko povezano tudi z drugimi oblikami kaznovanja (bičanje, ipd). Nekateri antični pisci navajajo križanje kot relativno pogosto kazen. [[Jožef Flavij]] piše o tisočih križanih po padcu [[Jeruzalem]]a. Križanje je bilo tudi pogosta kazen za uporne [[suženj|sužnje]] - po [[Spartakov upor|Spartakovem uporu]] so križali več kot 6000 uporniških sužnjev. Leseno ogrodje, na katero so žrtev pribili, je imelo po navadi obliko križa '''†''', lahko pa tudi obliko črke '''T''' ali črke '''X''' ([[Andrejev križ]]).
Obsojeni je moral po navadi sam nositi križ (ali vsaj vodoravni tram) do kraja križanja. Tam so ga slekli, položili na tla in mu pribili roke na križ (oziroma na vodoravni tram). Potem so križ (vodoravni tram) dvignili in ga fiksirali. Nato so obsojencu pribili še noge.
Podrobnosti glede izvedbe križanja niso dobro znane, saj je križanje veljalo za izrazito sramotno kazen, zato so natančni opisi v zgodovinskih virih zelo redki oziroma jih sploh ni. Tudi arheološke najdbe v zvezi s križanjem so izredno redke. Tako na primer ni čisto točno znano, kako so na križ pritrdili roke. Na likovnih upodobitvah, ki so nastale več stoletij pozneke, so roke po navadi pribite skozi dlani. Danes velja to za zmotno, saj je meso dlani prešibko, da bi nosilo težo celega telesa. Nekateri znanstveniki zagovarjajo idejo, da so obsojence tudi dodatno privezali, večina znanstvenikov pa se nagiba k mnenju, da so jih pribili skozi zapestja, kjer je splet kit in mišic močnejši.
Žrtve križanja so umrle praviloma zaradi zadušitve. Zadušitev je lahko nastopila po nekaj urah ali pa celo šele po več dneh, odvisno od točnega načina križanja in od splošnega zdravstvenega stanja žrtve. Nenaravni položaj križanega je močno otežkočal normalno dihanje, zato se je oskrba organov s kisikom hitro manjšala. Križanemu so običajno pribili na križ tudi noge, kar mu je dalo možnost, da vsaj nekoliko podpira težo svojega telesa. V praksi je to podaljšalo čas umiranja. Pogosto so križanim po preteku nekaj ur polomili noge, da se niso mogli več podpirati. Po tem so običajno umrli že v nekaj minutah.
Manj znano dejstvo je, da so nekateri ljudje križanje tudi preživeli. [[Jožef Flavij]] poroča, da je med križanimi po judovskem uporu videl tudi dva prijatelja. Od rimskih oblasti je izprosil, da ju sme sneti s križa: eden od njiju je umrl, drugi pa si je opomogel. Žal avtor ne piše o podrobnostih (npr.: koliko časa sta bila križana in na kakšen način).
Križanje je bilo znano tudi drugod po svetu: v antični Perziji že prej kot v Rimskem imperiju.
Po tem, ko je leta 313 [[krščanstvo]] postalo uradna vera v Rimskem imperiju, križanje ni bilo več pogosto. V krščanskih deželah so križanje popolnoma opustili, saj so imeli na zalogi še širok repertoar drugih oblik mučenja, križanje pa bi žrtev v očeh ljudstva preveč približalo Kristusu in tako kazen ne bi imela želenega psihološkega učinka.
V nekaterih drugih deželah so križanje uporabljali tudi še pozneje: Na [[Japonska|Japonskem]] so leta 1597 križali 26 kristjanov s [[Pavel Miki|Pavlom Mikijem]] na čelu ([[Rimskokatoliška cerkev]] se jih spominja [[6. februar]]ja).(t. i. ''nagasaški mučenci'').{{Sfn|Glynn|2016|p=49}} Leta 1920 so [[boljševiki]] križali Joahima, nadškofa mesta [[Nižni Novgorod]], tako da so ga z glavo navzdol pribili na vrata katedrale v [[Sevastopol]]u. Po nekaterih virih so nekaj ljudi križali tudi med vojno v [[Bosna|Bosni]] po razpadu [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]].
== Glej tudi ==
* [[Jezusovo trpljenje]]
* [[Pravi križ]]
== Zunanje povezave ==
* {{Kategorija v Zbirki-medvrstično|Crucifixion}}
[[Kategorija:Smrtna kazen]]
[[Kategorija:Mučenje]]
{{normativna kontrola}}
11o2ia1wst1wz22tij2ta0e14vgvzoi
6739633
6739631
2026-08-20T07:05:15Z
Shabicht
3554
/* Zunanje povezave */
6739633
wikitext
text/x-wiki
{{drugipomeni|Križanje}}{{Brez virov}}[[Slika:Michelangelo_Caravaggio_038.jpg|right|thumb|250px|Križanje svetega Petra, [[Caravaggio]]]]
[[Slika:Cristo_crucificado.jpg|thumb|250px|right|Kristus na križu, [[Diego Velázquez|Velázquez]]]]
'''Krížanje''' je oblika [[smrtna kazen|smrtne kazni]], pri kateri so žrtev pribili (ali privezali) na leseno ogrodje v obliki [[križ]]a. Táko vrsto usmrtitve so izvajali zlasti v [[Rimski imperij|Rimskem imperiju]]. Najbolj znan človek, ki je bil usmrčen na tak način, je verjetno [[Jezus Kristus]].
Glavni namen križanja je bilo dolgotrajno in boleče umiranje, zato je bilo križanje namenjeno zlasti kot kazen za hujše zločine. Križanje so običajno izvajali javno, s čimer so dosegli tudi velik zastraševalni učinek. Križanje je bilo lahko povezano tudi z drugimi oblikami kaznovanja (bičanje, ipd). Nekateri antični pisci navajajo križanje kot relativno pogosto kazen. [[Jožef Flavij]] piše o tisočih križanih po padcu [[Jeruzalem]]a. Križanje je bilo tudi pogosta kazen za uporne [[suženj|sužnje]] - po [[Spartakov upor|Spartakovem uporu]] so križali več kot 6000 uporniških sužnjev. Leseno ogrodje, na katero so žrtev pribili, je imelo po navadi obliko križa '''†''', lahko pa tudi obliko črke '''T''' ali črke '''X''' ([[Andrejev križ]]).
Obsojeni je moral po navadi sam nositi križ (ali vsaj vodoravni tram) do kraja križanja. Tam so ga slekli, položili na tla in mu pribili roke na križ (oziroma na vodoravni tram). Potem so križ (vodoravni tram) dvignili in ga fiksirali. Nato so obsojencu pribili še noge.
Podrobnosti glede izvedbe križanja niso dobro znane, saj je križanje veljalo za izrazito sramotno kazen, zato so natančni opisi v zgodovinskih virih zelo redki oziroma jih sploh ni. Tudi arheološke najdbe v zvezi s križanjem so izredno redke. Tako na primer ni čisto točno znano, kako so na križ pritrdili roke. Na likovnih upodobitvah, ki so nastale več stoletij pozneke, so roke po navadi pribite skozi dlani. Danes velja to za zmotno, saj je meso dlani prešibko, da bi nosilo težo celega telesa. Nekateri znanstveniki zagovarjajo idejo, da so obsojence tudi dodatno privezali, večina znanstvenikov pa se nagiba k mnenju, da so jih pribili skozi zapestja, kjer je splet kit in mišic močnejši.
Žrtve križanja so umrle praviloma zaradi zadušitve. Zadušitev je lahko nastopila po nekaj urah ali pa celo šele po več dneh, odvisno od točnega načina križanja in od splošnega zdravstvenega stanja žrtve. Nenaravni položaj križanega je močno otežkočal normalno dihanje, zato se je oskrba organov s kisikom hitro manjšala. Križanemu so običajno pribili na križ tudi noge, kar mu je dalo možnost, da vsaj nekoliko podpira težo svojega telesa. V praksi je to podaljšalo čas umiranja. Pogosto so križanim po preteku nekaj ur polomili noge, da se niso mogli več podpirati. Po tem so običajno umrli že v nekaj minutah.
Manj znano dejstvo je, da so nekateri ljudje križanje tudi preživeli. [[Jožef Flavij]] poroča, da je med križanimi po judovskem uporu videl tudi dva prijatelja. Od rimskih oblasti je izprosil, da ju sme sneti s križa: eden od njiju je umrl, drugi pa si je opomogel. Žal avtor ne piše o podrobnostih (npr.: koliko časa sta bila križana in na kakšen način).
Križanje je bilo znano tudi drugod po svetu: v antični Perziji že prej kot v Rimskem imperiju.
Po tem, ko je leta 313 [[krščanstvo]] postalo uradna vera v Rimskem imperiju, križanje ni bilo več pogosto. V krščanskih deželah so križanje popolnoma opustili, saj so imeli na zalogi še širok repertoar drugih oblik mučenja, križanje pa bi žrtev v očeh ljudstva preveč približalo Kristusu in tako kazen ne bi imela želenega psihološkega učinka.
V nekaterih drugih deželah so križanje uporabljali tudi še pozneje: Na [[Japonska|Japonskem]] so leta 1597 križali 26 kristjanov s [[Pavel Miki|Pavlom Mikijem]] na čelu ([[Rimskokatoliška cerkev]] se jih spominja [[6. februar]]ja).(t. i. ''nagasaški mučenci'').{{Sfn|Glynn|2016|p=49}} Leta 1920 so [[boljševiki]] križali Joahima, nadškofa mesta [[Nižni Novgorod]], tako da so ga z glavo navzdol pribili na vrata katedrale v [[Sevastopol]]u. Po nekaterih virih so nekaj ljudi križali tudi med vojno v [[Bosna|Bosni]] po razpadu [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]].
== Glej tudi ==
* [[Jezusovo trpljenje]]
* [[Pravi križ]]
{{Kategorija v Zbirki|Crucifixion}}
== Zunanje povezave ==
*
[[Kategorija:Smrtna kazen]]
[[Kategorija:Mučenje]]
{{normativna kontrola}}
c0sl48rl1n5rdoyvwsfeojv8odlz275
6739635
6739633
2026-08-20T07:07:06Z
Shabicht
3554
/* Glej tudi */
6739635
wikitext
text/x-wiki
{{drugipomeni|Križanje}}{{Brez virov}}[[Slika:Michelangelo_Caravaggio_038.jpg|right|thumb|250px|Križanje svetega Petra, [[Caravaggio]]]]
[[Slika:Cristo_crucificado.jpg|thumb|250px|right|Kristus na križu, [[Diego Velázquez|Velázquez]]]]
'''Krížanje''' je oblika [[smrtna kazen|smrtne kazni]], pri kateri so žrtev pribili (ali privezali) na leseno ogrodje v obliki [[križ]]a. Táko vrsto usmrtitve so izvajali zlasti v [[Rimski imperij|Rimskem imperiju]]. Najbolj znan človek, ki je bil usmrčen na tak način, je verjetno [[Jezus Kristus]].
Glavni namen križanja je bilo dolgotrajno in boleče umiranje, zato je bilo križanje namenjeno zlasti kot kazen za hujše zločine. Križanje so običajno izvajali javno, s čimer so dosegli tudi velik zastraševalni učinek. Križanje je bilo lahko povezano tudi z drugimi oblikami kaznovanja (bičanje, ipd). Nekateri antični pisci navajajo križanje kot relativno pogosto kazen. [[Jožef Flavij]] piše o tisočih križanih po padcu [[Jeruzalem]]a. Križanje je bilo tudi pogosta kazen za uporne [[suženj|sužnje]] - po [[Spartakov upor|Spartakovem uporu]] so križali več kot 6000 uporniških sužnjev. Leseno ogrodje, na katero so žrtev pribili, je imelo po navadi obliko križa '''†''', lahko pa tudi obliko črke '''T''' ali črke '''X''' ([[Andrejev križ]]).
Obsojeni je moral po navadi sam nositi križ (ali vsaj vodoravni tram) do kraja križanja. Tam so ga slekli, položili na tla in mu pribili roke na križ (oziroma na vodoravni tram). Potem so križ (vodoravni tram) dvignili in ga fiksirali. Nato so obsojencu pribili še noge.
Podrobnosti glede izvedbe križanja niso dobro znane, saj je križanje veljalo za izrazito sramotno kazen, zato so natančni opisi v zgodovinskih virih zelo redki oziroma jih sploh ni. Tudi arheološke najdbe v zvezi s križanjem so izredno redke. Tako na primer ni čisto točno znano, kako so na križ pritrdili roke. Na likovnih upodobitvah, ki so nastale več stoletij pozneke, so roke po navadi pribite skozi dlani. Danes velja to za zmotno, saj je meso dlani prešibko, da bi nosilo težo celega telesa. Nekateri znanstveniki zagovarjajo idejo, da so obsojence tudi dodatno privezali, večina znanstvenikov pa se nagiba k mnenju, da so jih pribili skozi zapestja, kjer je splet kit in mišic močnejši.
Žrtve križanja so umrle praviloma zaradi zadušitve. Zadušitev je lahko nastopila po nekaj urah ali pa celo šele po več dneh, odvisno od točnega načina križanja in od splošnega zdravstvenega stanja žrtve. Nenaravni položaj križanega je močno otežkočal normalno dihanje, zato se je oskrba organov s kisikom hitro manjšala. Križanemu so običajno pribili na križ tudi noge, kar mu je dalo možnost, da vsaj nekoliko podpira težo svojega telesa. V praksi je to podaljšalo čas umiranja. Pogosto so križanim po preteku nekaj ur polomili noge, da se niso mogli več podpirati. Po tem so običajno umrli že v nekaj minutah.
Manj znano dejstvo je, da so nekateri ljudje križanje tudi preživeli. [[Jožef Flavij]] poroča, da je med križanimi po judovskem uporu videl tudi dva prijatelja. Od rimskih oblasti je izprosil, da ju sme sneti s križa: eden od njiju je umrl, drugi pa si je opomogel. Žal avtor ne piše o podrobnostih (npr.: koliko časa sta bila križana in na kakšen način).
Križanje je bilo znano tudi drugod po svetu: v antični Perziji že prej kot v Rimskem imperiju.
Po tem, ko je leta 313 [[krščanstvo]] postalo uradna vera v Rimskem imperiju, križanje ni bilo več pogosto. V krščanskih deželah so križanje popolnoma opustili, saj so imeli na zalogi še širok repertoar drugih oblik mučenja, križanje pa bi žrtev v očeh ljudstva preveč približalo Kristusu in tako kazen ne bi imela želenega psihološkega učinka.
V nekaterih drugih deželah so križanje uporabljali tudi še pozneje: Na [[Japonska|Japonskem]] so leta 1597 križali 26 kristjanov s [[Pavel Miki|Pavlom Mikijem]] na čelu ([[Rimskokatoliška cerkev]] se jih spominja [[6. februar]]ja).(t. i. ''nagasaški mučenci'').{{Sfn|Glynn|2016|p=49}} Leta 1920 so [[boljševiki]] križali Joahima, nadškofa mesta [[Nižni Novgorod]], tako da so ga z glavo navzdol pribili na vrata katedrale v [[Sevastopol]]u. Po nekaterih virih so nekaj ljudi križali tudi med vojno v [[Bosna|Bosni]] po razpadu [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]].
== Sklici ==
{{sklici|2}}
==Viri==
== Glej tudi ==
* [[Jezusovo trpljenje]]
* [[Pravi križ]]
{{Kategorija v Zbirki|Crucifixion}}
== Zunanje povezave ==
*
[[Kategorija:Smrtna kazen]]
[[Kategorija:Mučenje]]
{{normativna kontrola}}
gl4hcatrxvywcmuhmi511kps1se6g85
6739636
6739635
2026-08-20T07:08:27Z
Shabicht
3554
6739636
wikitext
text/x-wiki
{{drugipomeni|Križanje}}
[[Slika:Michelangelo_Caravaggio_038.jpg|right|thumb|250px|Križanje svetega Petra, [[Caravaggio]]]]
[[Slika:Cristo_crucificado.jpg|thumb|250px|right|Kristus na križu, [[Diego Velázquez|Velázquez]]]]
'''Krížanje''' je oblika [[smrtna kazen|smrtne kazni]], pri kateri so žrtev pribili (ali privezali) na leseno ogrodje v obliki [[križ]]a. Táko vrsto usmrtitve so izvajali zlasti v [[Rimski imperij|Rimskem imperiju]]. Najbolj znan človek, ki je bil usmrčen na tak način, je verjetno [[Jezus Kristus]].
Glavni namen križanja je bilo dolgotrajno in boleče umiranje, zato je bilo križanje namenjeno zlasti kot kazen za hujše zločine. Križanje so običajno izvajali javno, s čimer so dosegli tudi velik zastraševalni učinek. Križanje je bilo lahko povezano tudi z drugimi oblikami kaznovanja (bičanje, ipd). Nekateri antični pisci navajajo križanje kot relativno pogosto kazen. [[Jožef Flavij]] piše o tisočih križanih po padcu [[Jeruzalem]]a. Križanje je bilo tudi pogosta kazen za uporne [[suženj|sužnje]] - po [[Spartakov upor|Spartakovem uporu]] so križali več kot 6000 uporniških sužnjev. Leseno ogrodje, na katero so žrtev pribili, je imelo po navadi obliko križa '''†''', lahko pa tudi obliko črke '''T''' ali črke '''X''' ([[Andrejev križ]]).
Obsojeni je moral po navadi sam nositi križ (ali vsaj vodoravni tram) do kraja križanja. Tam so ga slekli, položili na tla in mu pribili roke na križ (oziroma na vodoravni tram). Potem so križ (vodoravni tram) dvignili in ga fiksirali. Nato so obsojencu pribili še noge.
Podrobnosti glede izvedbe križanja niso dobro znane, saj je križanje veljalo za izrazito sramotno kazen, zato so natančni opisi v zgodovinskih virih zelo redki oziroma jih sploh ni. Tudi arheološke najdbe v zvezi s križanjem so izredno redke. Tako na primer ni čisto točno znano, kako so na križ pritrdili roke. Na likovnih upodobitvah, ki so nastale več stoletij pozneke, so roke po navadi pribite skozi dlani. Danes velja to za zmotno, saj je meso dlani prešibko, da bi nosilo težo celega telesa. Nekateri znanstveniki zagovarjajo idejo, da so obsojence tudi dodatno privezali, večina znanstvenikov pa se nagiba k mnenju, da so jih pribili skozi zapestja, kjer je splet kit in mišic močnejši.
Žrtve križanja so umrle praviloma zaradi zadušitve. Zadušitev je lahko nastopila po nekaj urah ali pa celo šele po več dneh, odvisno od točnega načina križanja in od splošnega zdravstvenega stanja žrtve. Nenaravni položaj križanega je močno otežkočal normalno dihanje, zato se je oskrba organov s kisikom hitro manjšala. Križanemu so običajno pribili na križ tudi noge, kar mu je dalo možnost, da vsaj nekoliko podpira težo svojega telesa. V praksi je to podaljšalo čas umiranja. Pogosto so križanim po preteku nekaj ur polomili noge, da se niso mogli več podpirati. Po tem so običajno umrli že v nekaj minutah.
Manj znano dejstvo je, da so nekateri ljudje križanje tudi preživeli. [[Jožef Flavij]] poroča, da je med križanimi po judovskem uporu videl tudi dva prijatelja. Od rimskih oblasti je izprosil, da ju sme sneti s križa: eden od njiju je umrl, drugi pa si je opomogel. Žal avtor ne piše o podrobnostih (npr.: koliko časa sta bila križana in na kakšen način).
Križanje je bilo znano tudi drugod po svetu: v antični Perziji že prej kot v Rimskem imperiju.
Po tem, ko je leta 313 [[krščanstvo]] postalo uradna vera v Rimskem imperiju, križanje ni bilo več pogosto. V krščanskih deželah so križanje popolnoma opustili, saj so imeli na zalogi še širok repertoar drugih oblik mučenja, križanje pa bi žrtev v očeh ljudstva preveč približalo Kristusu in tako kazen ne bi imela želenega psihološkega učinka.
V nekaterih drugih deželah so križanje uporabljali tudi še pozneje: Na [[Japonska|Japonskem]] so leta 1597 križali 26 kristjanov s [[Pavel Miki|Pavlom Mikijem]] na čelu ([[Rimskokatoliška cerkev]] se jih spominja [[6. februar]]ja).(t. i. ''nagasaški mučenci'').{{Sfn|Glynn|2016|p=49}} Leta 1920 so [[boljševiki]] križali Joahima, nadškofa mesta [[Nižni Novgorod]], tako da so ga z glavo navzdol pribili na vrata katedrale v [[Sevastopol]]u. Po nekaterih virih so nekaj ljudi križali tudi med vojno v [[Bosna|Bosni]] po razpadu [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]].
== Sklici ==
{{sklici|2}}
==Viri==
== Glej tudi ==
* [[Jezusovo trpljenje]]
* [[Pravi križ]]
== Zunanje povezave ==
*
{{Kategorija v Zbirki|Crucifixion}}
[[Kategorija:Smrtna kazen]]
[[Kategorija:Mučenje]]
{{normativna kontrola}}
jm0c84laxnrgeurtu5zjbvmj2xmoa51
6739638
6739636
2026-08-20T07:10:06Z
Shabicht
3554
/* Viri */
6739638
wikitext
text/x-wiki
{{drugipomeni|Križanje}}
[[Slika:Michelangelo_Caravaggio_038.jpg|right|thumb|250px|Križanje svetega Petra, [[Caravaggio]]]]
[[Slika:Cristo_crucificado.jpg|thumb|250px|right|Kristus na križu, [[Diego Velázquez|Velázquez]]]]
'''Krížanje''' je oblika [[smrtna kazen|smrtne kazni]], pri kateri so žrtev pribili (ali privezali) na leseno ogrodje v obliki [[križ]]a. Táko vrsto usmrtitve so izvajali zlasti v [[Rimski imperij|Rimskem imperiju]]. Najbolj znan človek, ki je bil usmrčen na tak način, je verjetno [[Jezus Kristus]].
Glavni namen križanja je bilo dolgotrajno in boleče umiranje, zato je bilo križanje namenjeno zlasti kot kazen za hujše zločine. Križanje so običajno izvajali javno, s čimer so dosegli tudi velik zastraševalni učinek. Križanje je bilo lahko povezano tudi z drugimi oblikami kaznovanja (bičanje, ipd). Nekateri antični pisci navajajo križanje kot relativno pogosto kazen. [[Jožef Flavij]] piše o tisočih križanih po padcu [[Jeruzalem]]a. Križanje je bilo tudi pogosta kazen za uporne [[suženj|sužnje]] - po [[Spartakov upor|Spartakovem uporu]] so križali več kot 6000 uporniških sužnjev. Leseno ogrodje, na katero so žrtev pribili, je imelo po navadi obliko križa '''†''', lahko pa tudi obliko črke '''T''' ali črke '''X''' ([[Andrejev križ]]).
Obsojeni je moral po navadi sam nositi križ (ali vsaj vodoravni tram) do kraja križanja. Tam so ga slekli, položili na tla in mu pribili roke na križ (oziroma na vodoravni tram). Potem so križ (vodoravni tram) dvignili in ga fiksirali. Nato so obsojencu pribili še noge.
Podrobnosti glede izvedbe križanja niso dobro znane, saj je križanje veljalo za izrazito sramotno kazen, zato so natančni opisi v zgodovinskih virih zelo redki oziroma jih sploh ni. Tudi arheološke najdbe v zvezi s križanjem so izredno redke. Tako na primer ni čisto točno znano, kako so na križ pritrdili roke. Na likovnih upodobitvah, ki so nastale več stoletij pozneke, so roke po navadi pribite skozi dlani. Danes velja to za zmotno, saj je meso dlani prešibko, da bi nosilo težo celega telesa. Nekateri znanstveniki zagovarjajo idejo, da so obsojence tudi dodatno privezali, večina znanstvenikov pa se nagiba k mnenju, da so jih pribili skozi zapestja, kjer je splet kit in mišic močnejši.
Žrtve križanja so umrle praviloma zaradi zadušitve. Zadušitev je lahko nastopila po nekaj urah ali pa celo šele po več dneh, odvisno od točnega načina križanja in od splošnega zdravstvenega stanja žrtve. Nenaravni položaj križanega je močno otežkočal normalno dihanje, zato se je oskrba organov s kisikom hitro manjšala. Križanemu so običajno pribili na križ tudi noge, kar mu je dalo možnost, da vsaj nekoliko podpira težo svojega telesa. V praksi je to podaljšalo čas umiranja. Pogosto so križanim po preteku nekaj ur polomili noge, da se niso mogli več podpirati. Po tem so običajno umrli že v nekaj minutah.
Manj znano dejstvo je, da so nekateri ljudje križanje tudi preživeli. [[Jožef Flavij]] poroča, da je med križanimi po judovskem uporu videl tudi dva prijatelja. Od rimskih oblasti je izprosil, da ju sme sneti s križa: eden od njiju je umrl, drugi pa si je opomogel. Žal avtor ne piše o podrobnostih (npr.: koliko časa sta bila križana in na kakšen način).
Križanje je bilo znano tudi drugod po svetu: v antični Perziji že prej kot v Rimskem imperiju.
Po tem, ko je leta 313 [[krščanstvo]] postalo uradna vera v Rimskem imperiju, križanje ni bilo več pogosto. V krščanskih deželah so križanje popolnoma opustili, saj so imeli na zalogi še širok repertoar drugih oblik mučenja, križanje pa bi žrtev v očeh ljudstva preveč približalo Kristusu in tako kazen ne bi imela želenega psihološkega učinka.
V nekaterih drugih deželah so križanje uporabljali tudi še pozneje: Na [[Japonska|Japonskem]] so leta 1597 križali 26 kristjanov s [[Pavel Miki|Pavlom Mikijem]] na čelu ([[Rimskokatoliška cerkev]] se jih spominja [[6. februar]]ja).(t. i. ''nagasaški mučenci'').{{Sfn|Glynn|2016|p=49}} Leta 1920 so [[boljševiki]] križali Joahima, nadškofa mesta [[Nižni Novgorod]], tako da so ga z glavo navzdol pribili na vrata katedrale v [[Sevastopol]]u. Po nekaterih virih so nekaj ljudi križali tudi med vojno v [[Bosna|Bosni]] po razpadu [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]].
== Sklici ==
{{sklici|2}}
==Viri==
* {{Navedi knjigo|title=Pesem za Nagasaki zgodba Takashija Nagaija, znanstvenika in spreobrnjenca, ki je preživel eksplozijo jedrske bombe|publisher=Družina|date=2016|isbn=978-961-04-0331-9|oclc=965896334|first=Paul|last=Glynn|cobiss=277689088}}
== Glej tudi ==
* [[Jezusovo trpljenje]]
* [[Pravi križ]]
== Zunanje povezave ==
*
{{Kategorija v Zbirki|Crucifixion}}
[[Kategorija:Smrtna kazen]]
[[Kategorija:Mučenje]]
{{normativna kontrola}}
q0ezl0hw2038iohhn7jt3mc5wdgttmc
6739639
6739638
2026-08-20T07:13:16Z
Shabicht
3554
6739639
wikitext
text/x-wiki
{{drugipomeni|Križanje}}
[[Slika:Michelangelo_Caravaggio_038.jpg|right|thumb|250px|Križanje svetega Petra, [[Caravaggio]]]]
[[Slika:Cristo_crucificado.jpg|thumb|250px|right|Kristus na križu, [[Diego Velázquez|Velázquez]]]]
'''Krížanje''' je oblika [[smrtna kazen|smrtne kazni]], pri kateri so žrtev pribili (ali privezali) na leseno ogrodje v obliki [[križ]]a. Táko vrsto usmrtitve so izvajali zlasti v [[Rimski imperij|Rimskem imperiju]]. Najbolj znan človek, ki je bil usmrčen na tak način, je verjetno [[Jezus Kristus]].
Glavni namen križanja je bilo dolgotrajno in boleče umiranje, zato je bilo križanje namenjeno zlasti kot kazen za hujše zločine. Križanje so običajno izvajali javno, s čimer so dosegli tudi velik zastraševalni učinek. Križanje je bilo lahko povezano tudi z drugimi oblikami kaznovanja (bičanje, ipd). Nekateri antični pisci navajajo križanje kot relativno pogosto kazen. [[Jožef Flavij]] piše o tisočih križanih po padcu [[Jeruzalem]]a. Križanje je bilo tudi pogosta kazen za uporne [[suženj|sužnje]] - po [[Spartakov upor|Spartakovem uporu]] so križali več kot 6000 uporniških sužnjev. Leseno ogrodje, na katero so žrtev pribili, je imelo po navadi obliko križa '''†''', lahko pa tudi obliko črke '''T''' ali črke '''X''' ([[Andrejev križ]]).
Obsojeni je moral po navadi sam nositi križ (ali vsaj vodoravni tram) do kraja križanja. Tam so ga slekli, položili na tla in mu pribili roke na križ (oziroma na vodoravni tram). Potem so križ (vodoravni tram) dvignili in ga fiksirali. Nato so obsojencu pribili še noge.
Podrobnosti glede izvedbe križanja niso dobro znane, saj je križanje veljalo za izrazito sramotno kazen, zato so natančni opisi v zgodovinskih virih zelo redki oziroma jih sploh ni. Tudi arheološke najdbe v zvezi s križanjem so izredno redke. Tako na primer ni čisto točno znano, kako so na križ pritrdili roke. Na likovnih upodobitvah, ki so nastale več stoletij pozneke, so roke po navadi pribite skozi dlani. Danes velja to za zmotno, saj je meso dlani prešibko, da bi nosilo težo celega telesa. Nekateri znanstveniki zagovarjajo idejo, da so obsojence tudi dodatno privezali, večina znanstvenikov pa se nagiba k mnenju, da so jih pribili skozi zapestja, kjer je splet kit in mišic močnejši.
Žrtve križanja so umrle praviloma zaradi zadušitve. Zadušitev je lahko nastopila po nekaj urah ali pa celo šele po več dneh, odvisno od točnega načina križanja in od splošnega zdravstvenega stanja žrtve. Nenaravni položaj križanega je močno otežkočal normalno dihanje, zato se je oskrba organov s kisikom hitro manjšala. Križanemu so običajno pribili na križ tudi noge, kar mu je dalo možnost, da vsaj nekoliko podpira težo svojega telesa. V praksi je to podaljšalo čas umiranja. Pogosto so križanim po preteku nekaj ur polomili noge, da se niso mogli več podpirati. Po tem so običajno umrli že v nekaj minutah.
Manj znano dejstvo je, da so nekateri ljudje križanje tudi preživeli. [[Jožef Flavij]] poroča, da je med križanimi po judovskem uporu videl tudi dva prijatelja. Od rimskih oblasti je izprosil, da ju sme sneti s križa: eden od njiju je umrl, drugi pa si je opomogel. Žal avtor ne piše o podrobnostih (npr.: koliko časa sta bila križana in na kakšen način).
Križanje je bilo znano tudi drugod po svetu: v antični Perziji že prej kot v Rimskem imperiju.
Po tem, ko je leta 313 [[krščanstvo]] postalo uradna vera v Rimskem imperiju, križanje ni bilo več pogosto. V krščanskih deželah so križanje popolnoma opustili, saj so imeli na zalogi še širok repertoar drugih oblik mučenja, križanje pa bi žrtev v očeh ljudstva preveč približalo Kristusu in tako kazen ne bi imela želenega psihološkega učinka.
V nekaterih drugih deželah so križanje uporabljali tudi še pozneje: Na [[Japonska|Japonskem]] so leta 1597 križali 26 kristjanov s [[Pavel Miki|Pavlom Mikijem]] na čelu ([[Rimskokatoliška cerkev]] se jih spominja [[6. februar]]ja), kot (t. i. ''nagasaške mučence'').{{Sfn|Glynn|2016|p=49}}
Leta 1920 so [[boljševiki]] križali Joahima, nadškofa mesta [[Nižni Novgorod]], tako da so ga z glavo navzdol pribili na vrata katedrale v [[Sevastopol]]u. Po nekaterih virih so nekaj ljudi križali tudi med vojno v [[Vojne v nekdanji Jugoslaviji|Bosni in Hercegovini]], po razpadu [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]].
== Sklici ==
{{sklici|2}}
==Viri==
* {{Navedi knjigo|title=Pesem za Nagasaki zgodba Takashija Nagaija, znanstvenika in spreobrnjenca, ki je preživel eksplozijo jedrske bombe|publisher=Družina|date=2016|isbn=978-961-04-0331-9|oclc=965896334|first=Paul|last=Glynn|cobiss=277689088}}
== Glej tudi ==
* [[Jezusovo trpljenje]]
* [[Pravi križ]]
== Zunanje povezave ==
*
{{Kategorija v Zbirki|Crucifixion}}
[[Kategorija:Smrtna kazen]]
[[Kategorija:Mučenje]]
{{normativna kontrola}}
iiotqx0tj86oqhe3324k7blt315l88z
Igor Omerza
0
130069
6739696
6718020
2026-08-20T11:02:20Z
MaksiKavsek
244409
/* Dela */
6739696
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Funkcionar|name=Igor Omerza|organization=|term_start3=[[23. december]] [[1992]]|order3=[[1. državni zbor Republike Slovenije|Poslanec v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]]|box_width=|footnotes=|website=|signature_size=|signature_alt=|signature=|awards=|parents=|children=|spouse=|party=[[Demokratska stranka Slovenije]] {{small|nekdanja}}<br>[[LDS]] {{small|nekdanja}}|employer=|image=<!--WD-->|years_active=|occupation=<!-- WD -->|alma_mater=[[Univerza v Ljubljani]]|successor=|predecessor=|term_end=|term_start=|order=|successor1=|predecessor1=|term_end1=|term_start1=|order1=|term_end3=[[28. november]] [[1996]]}}'''Igor Omerza''', [[Slovenci|slovenski]] [[ekonomist]], [[politik]], [[publicist]] in [[raziskovalec]], * [[20. avgust]] [[1950]], [[Ljubljana]].
V drugi polovici [[80.|80. let]] 20. stoletja je sodeloval v procesih demokratizacije in nato osamosvajanja Slovenije. Deloval je kot član vodstva [[Odbor za varstvo človekovih pravic|Odbora za varstvo človekovih pravic]], nato pa v stranki [[Slovenska demokratična zveza]]. Po njenem razpadu je deloval v okviru [[Demokrati Slovenije|Demokratov Slovenije]], stranke, ki se je nato priključila [[Liberalna demokracija Slovenije|Liberalni demokraciji Slovenije]]. Med letoma 1991 in 1992 je opravljal funkcijo direktorja [[Služba družbenega knjigovodstva|Službe družbenega knjigovodstva]], nato pa je opravljal funkcijo poslanca [[1. državni zbor Republike Slovenije|prvega sklica slovenskega državnega zbora]]. Po zaključku podžupanskega mandata v [[Ljubljana|Ljubljani]] se je umaknil iz javno-političnega življenja predvsem v publicistično dejavnost.
Zadnja leta se posveča predvsem raziskovanju arhivov, predvsem preučevanju dokumentov s časa [[Jugoslavija|Jugoslavije]]. Razkril je več kontroverz tega časa; med njimi, da je nekdanji sistem sledil več slovenskim politikom (Dimitriju Ruplu, Borisu Pahorju).<ref>{{Navedi splet|title=mag. Igor Omerza|url=https://4d.rtvslo.si/arhiv/intervju-tv/174730668|website=RTV 4D|accessdate=2020-11-10|language=sl|first=Multimedijski center RTV|last=Slovenija}}</ref>
== Parlamentarno delovanje ==
Leta 1992 je bil [[volitve|izvoljen]] v [[1. državni zbor Republike Slovenije]]; v tem [[mandat (politika)|mandat]]u je bil član naslednjih [[delovno telo Državnega zbora Republike Slovenije|delovnih teles]]:<ref name="dz-rs.si">{{Navedi splet |url=http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/mediji/odzivi/vprasanjaNovinarjev/vprasanjeNovinarjaInOdgovorNanj/dcac2bef-c827-4e6e-b26f-eeff635ed400 |title=DZ-RS.si - Trajanje mandatnih obdobij Državnega zbora od leta 1992 dalje |accessdate=2020-11-10 |archive-date=2020-11-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201116133621/http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/mediji/odzivi/vprasanjaNovinarjev/vprasanjeNovinarjaInOdgovorNanj/dcac2bef-c827-4e6e-b26f-eeff635ed400 |url-status=dead }}</ref>
* [[Odbor za nadzor proračuna in drugih javnih financ Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za nadzor proračuna in drugih javnih financ]] (predsednik; do [[26. maj]]a [[1994]]),
* Preiskovalna komisija o domnevnem škodljivem, nedopustnem in nezakonitem ter neustavnem delovanju in poslovanju Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljana, izvršnih svetov Skupščin občin Postojna, Trbovlje in Izola ter vseh tistih izvršnih svetov skupščin občin, pri katerih delovanju so bile s strani Službe družbenega knjigovodstva ali drugih pristojnih državnih organov ugotovljene nepravilnosti in nezakonitosti, ter o sumu zlorabe pooblastil nekaterih javnih funkcionarjev in drugih tovrstnih nepravilnosti (predsednik; od 26. maja 1994),
* [[Komisija za spremljanje in nadzor lastninskega preoblikovanja družbene lastnine Državnega zbora Republike Slovenije|Komisija za spremljanje in nadzor lastninskega preoblikovanja družbene lastnine]],
* [[Odbor za finance in kreditno-monetarno politiko Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za finance in kreditno-monetarno politiko]],
* [[Odbor za gospodarstvo Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za gospodarstvo]] in
* [[Preiskovalna komisija o domnevnem škodljivem, nedopustnem in nezakonitem ter neustavnem delovanju in poslovanju Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljana, izvršnih svetov Skupščin občin Postojna, Trbovlje in Izola (...)|Preiskovalna komisija o domnevnem škodljivem, nedopustnem in nezakonitem ter neustavnem delovanju in poslovanju Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljana, izvršnih svetov Skupščin občin Postojna, Trbovlje in Izola ter vseh tistih izvršnih svetov skupščin občin, pri katerih delovanju so bile s strani Službe družbenega knjigovodstva ali drugih pristojnih državnih organov ugotovljene nepravilnosti in nezakonitosti, ter o sumu zlorabe pooblastil nekaterih javnih funkcionarjev in drugih tovrstnih nepravilnosti]] (do 26. maja 1994).
==Dela==
* {{navedi knjigo |title=Ricardova teorija vrednosti |year=1986 |publisher=Univerzitetna konferenca ZSMS |location=Ljubljana |cobiss= 12984321}}
* {{navedi knjigo |title=Cestna afera |year=1989 |publisher=Magellan |location=Ljubljana |cobiss=14959360}}
* ''Edvard Kocbek: osebni dosje št. 584'', Ljubljana, 2010. ISBN 978-961-226-979-1
* {{navedi knjigo |title=Od Belce do Velikovca ali kako sem vzljubil bombo |year=2011 |publisher=Mohorjeva družba |location=Celovec |isbn=978-3-7086-0622-4 |cobiss= 256050176}}
* {{navedi knjigo |title=88 stopnic do pekla / Kako je Zemljaričev Janez ugrabil Bato Todorovića |year=2013 |publisher=Mohorjeva družba |location=Celovec |isbn=978-3-7086-0725-2 |cobiss= 264455424}}
* {{navedi knjigo |title=JBTZ : časi poprej in dnevi pozneje |year=2013 |publisher=Karantanija |location=Ljubljana |cobiss=266965248 |last=|first=|page=}}
* {{navedi knjigo |title=Kliči U za umor |year=2014 |publisher=Mohorjeva družba |location=Celovec |cobiss=273672960 |last=|first=|page=}}
* {{navedi knjigo |title=Veliki in dolgi pohod Nove revije |year=2015 |publisher=Mohorjeva družba |location=Celovec |cobiss=278706432 |last=|first=|page=}}
* ''Karla: Udba o Dragi''. Trst: Mladika. 2015
*{{navedi knjigo |title=Melania Trump - gola resnica |year=2016 |publisher=Dobra knjiga |location=Ljubljana |isbn=9789619404515 |cobiss= |last=|first=|page=}} soavtorstvo z [[Bojan Požar|Bojanom Požarjem]]<ref>{{Navedi splet|title=Bojan Požar, Igor Omerza: Melania Trump - Gola resnica|url=https://www.biblos.si/isbn/9789619404515|website=www.biblos.si|accessdate=2020-11-10}}</ref>
*{{navedi knjigo |title=1984, Orwellovo leto Agopa Stepanjana |year=2016 |publisher=Mohorjeva družba |location=Celovec |cobiss=284358656 |last=|first=|page=}}
*''Boris Pahor - v žrelu UDBE'', 2017
*{{navedi knjigo |title=Kriminalni temelji Teritorialne obrambe in NLB |year=2018 |publisher=Podjetniška analitika |location=Ljubljana |cobiss= 297001984}} soavtorstvo z Radom Pezdirjem
*{{navedi knjigo |title=Prva dama Melania Trump - kot je bila |year=2019 |publisher=Klub Native Speakerjev Slovenije |location=Ljubljana |cobiss= 97519617}} soavtorstvo z Ninom Mihalekom
*{{navedi knjigo |title=[[Pravi obraz Janeza Stanovnika]] |year=2020 |publisher=Dobra knjiga |location=Ljubljana |isbn=978-961-95096-0-9 |cobiss= 27198467|last=|first=|page=}}<ref>{{Navedi splet|title=Pravi obraz Janeza Stanovnika – Dobra knjiga|url=https://www.dobra-knjiga.si/pravi-obraz-janeza-stanovnika/|accessdate=2020-11-10|language=sl-SI}}</ref>
*{{navedi knjigo |title=Udba in akcija Sever |year=2020 |publisher=Dobra knjiga |location=Ljubljana |isbn=978-961-290-952-9 |cobiss= 18173443|last=|first=|page=}}<ref>{{Navedi splet|title=Udba in akcija Sever|url=https://www.dobra-knjiga.si/udba-in-akcija-sever/|accessdate=2022-10-23|language=sl-SI}}</ref>
*{{navedi knjigo |title=Kocbek, Pahor, Jančar in Udba |year=2022 |publisher=Dobra knjiga |location=Ljubljana |isbn= |cobiss=140984835 |last=|first=|page=}}<ref>{{Navedi splet|title=Kocbek, Pahor, Jančar in Udba|url=https://www.dobra-knjiga.si/kocbek-pahor-jancar-in-udba/|accessdate=2022-10-23|language=sl-SI}}</ref>
*''Jovanka in Udba: neukročena trmoglavka: blaznost na Titovem rdečem dvoru,'' 2022
*''Temna stran Dela:'' Knj. 1: ''osupljiva anatomija režimsko-udbovskih labirintov''; Knj. 2, ''Kronika propadle "udbovsko-čebinske" Slovenije''; Knj. 3: ''Svetla stran Dela'' (komplet)
*''Milan Kučan in Udba: kronologija tajnega poročanja in pojavljanja 1969-1990'', 2024
*''Kocbekovo tržaško pričevanje in Udba'', 2025
*''Slovenska Udba i Počasni bleiburški vod'', 2025
*''Komisarka: Marta Kos kot zanesljiva sodelavka komunistične tajne policije'', 2026
*''Velikani slovenske osamosvojitve in Udba'' (serija: Mladika, Trst)
**''Ciril Žebot – Peter'' (1. del - 2021)
**''Igor Bavčar – Deviacija'' (2023)
**''France Bučar'' ''–'' ''Tikveš'' (2023)
**''Jože Pučnik – Psevdomarksist'' (2023)
**''Franc Jeza'' ''– Separatist'' (2024)
**''Janez Janša – Kaplar'' (2026)
**''Dimitrij Rupel – Negativ''
**sledijo še: Niko Grafenauer, Spomenka in Tine Hribar, Janez Toplišek
== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih ekonomistov]]
* [[seznam slovenskih politikov]]
* [[seznam poslancev Državnega zbora Republike Slovenije]]
* [[seznam poslancev Državnega zbora Republike Slovenije (1992-1996)]]
== Sklici ==
<references />
{{1DZRS}}
{{normativna kontrola}}
{{politician-stub}}
{{DEFAULTSORT:Omerza, Igor}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Slovenski ekonomisti]]
[[Kategorija:Slovenski politiki]]
[[Kategorija:Slovenski publicisti]]
[[Kategorija:Poslanci 1. državnega zbora Republike Slovenije]]
[[Kategorija:mestni svetniki Mestne občine Ljubljana (2002–2006)]]
[[Kategorija:Bivši člani Liberalne demokracije Slovenije]]
[[Kategorija:Diplomiranci Ekonomske fakultete v Ljubljani]]
[[Kategorija:Magistrirali na Ekonomski fakulteti v Ljubljani]]
cp7m94j0p5mucbn9yxiguds2zr42hop
Prezidij Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije
0
130701
6739448
6538778
2026-08-19T14:34:12Z
~2026-45085-22
264465
6739448
wikitext
text/x-wiki
'''Prezidij Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije''' je bilo vodstveno telo [[Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije|Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije]], ki je nasledila dotedanji [[Prezidij Ustavodajne skupščine Ljudske republike Slovenije]]. V prvi sestavi je deloval med letoma 1947 in 1950, v drugi pa v letih 1950 do 1953. Njegova vloga je bila prenesena iz sovjetske ustave in je predstavljal kolektivno upravo republike. Na zvezni ravni je bil adekvaten organ Prezidij Ljudske skupščine [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|FLRJ]] s predsednikom [[Ivan Ribar|Ivanom Ribarjem]] in šestimi podpredsedniki (po eden iz vsake republike; iz Slovenije je bil to [[Josip Rus]], ostali člani Prezidija iz Slovenije pa so bili Josip Vidmar, Edvard Kardelj, Boris Kidrič in od 1947/8 še predstavnik takrat priključenih delov nekdanjega italijanskega ozemlja, [[Ivan Regent]]).
Leta 1953 ga je v skladu z novim [[Ustavni zakon|Ustavnim zakonom]] nadomestil [[Izvršni svet Ljudske republike Slovenije|Izvršni svet Skupščine Ljudske republike Slovenije]] (kombiniran izvršilni organ namesto dotedanje [[Vlada|Vlade]] LRS in prezidija Ljudske skupščine).
Ustavno podobno vlogo kot Prezidij je imelo z ustavo leta 1974 ustanovljeno [[Predsedstvo Socialistične Republike Slovenije|Predsedstvo SRS]].
== Sestava ==
* predsednik: [[Josip Vidmar]]
* podpredsedniki: [[Edvard Kocbek]] (do 1952) in [[Stane Kavčič]]; od 1947 še [[France Bevk]] in namesto Kavčiča kot predstavnik CK KPS od 1951 [[Ivan Regent]]
* sekretar: [[Franc Lubej]]
* člani: [[Edvard Kardelj]], [[Boris Kidrič]], [[Josip Rus|Josip (Jože) Rus]], [[Oton Župančič]], [[Miha Marinko]], [[Franc Leskošek]], [[Janez Hribar]], [[Marijan Brecelj (politik)|Marijan Brecelj]], [[Rudolf Hribernik]], [[Tone Dolinšek]], [[Tone Fajfar]], [[Angela Ocepek]], [[Jaka Avšič]], [[Ivan Maček]] in [[Zoran Polič]]
== Glej tudi ==
* [[zgodovina Slovenije]]
{{poli-stub}}
[[Kategorija:Politična telesa, ustanovljena leta 1947]]
[[Kategorija:Politična telesa, ukinjena leta 1953]]
[[Kategorija:Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije]]
3mxga2jevsaynmdt878fp096jhyomuk
Viševa skupina
0
132643
6739418
6458714
2026-08-19T13:49:22Z
Romanm
13
/* Glavni vrhovi */ [[Viš (gora)]]
6739418
wikitext
text/x-wiki
[[Slika:Viš z Rombona.jpg|thumb|250px|Skupina Viša z vrha Rombona, južna stran]]
'''Viševa skupina''' je del [[Zahodne Julijske Alpe|Zahodnih Julijskih Alp]]. Skupina se nahaja v [[Italija|Italiji]]
== Razčlenitev ==
Viševa skupina je pravi [[labirint]] [[greben]]ov in vmesnih [[dolina|dolin]] ter [[krnica|krnic]]. Grebeni ožjega masiva se razpletajo vzhodno od [[Topografski vrh|vrha]]
[[Viš]]a. Na vzhodni strani Viša stojita dve lepi kupoli ''Gamsove matere'' in ''Divje koze'', med katerimi štrlita iz grebena še ''Turn'' in ''Mala špica''. Od Divje koze se vleče
greben prek ''Lastovic'' in [[sedlo (geografija)|sedla]] ''Prašnik'' proti ''Kamnitemu lovcu'' in [[Višarje|Višarjam]]. Ta veriga loči dolini ''Zajzere'' in ''Mrzle vode''.
Pod ''Divjo kozo'' ležita na jugu ''Trbiška škrbinica'' in ''Trbiška Krniška špica''. Od tod se proti vzhodu greben postopoma znižuje. Vrhovi tega grebena so lepe ojstrice, med katerimi je še posebej slikovita ''Lepa glava''. Greben se kasneje zniža do ''Rabeljske škrbine''. Najjužnejši del Viševe skupine je greben ''Belih špic'', ki na jugu zapira dolino ''Belega potoka''.
== Glavni vrhovi ==
* [[Viš (gora)|Viš]], (Jôf Fuart), (Wischberg), 2666 [[mnm]]
* [[Košutnikove špice]], (Cime Castrein), (Kastreinspitzen), 2502 mnm
* [[Veliki Nabojs]], (Grande Nabois), (Grosser Nabois), 2313 mnm
* [[Gamsova mati]], (Cima Alta delle Madri dei Camosci), (Hohe Gamsmutter), 2518 mnm
* [[Turn Gamsove matere]], (Torre delle Madri dei Gamosci), (Gamsmutterturm), 2503 mnm
* [[Divja koza]], (Cima di Riofreddo), (Kaltwasser Gamsmutter), 2507 mnm
* [[Kamniti lovec]], (Cima del Cacciatore), (Steinerner Jäger), 2071 mnm
* [[Krniška špica]], (Cima del Vallone), (Korspitze), 2368 mnm
* [[Lepa glava]], (Vetta Bella), (Schönknopf), 2049 mnm
* [[Visoka Bela špica]], (Cima Alta di Riobianco), 2257 mnm
{{it-geo-stub}}
[[Kategorija:Julijske Alpe]]
etw9e2tej5nebikyqvrpdbtozrf5jdm
Matija Majar - Ziljski
0
137709
6739713
6540130
2026-08-20T11:35:31Z
MaksiKavsek
244409
pp, np --pon
6739713
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Oseba}}
'''Matija Majar - Ziljski''', [[Slovenci|slovenski]] [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[narodni buditelj]], [[narodopisec]], [[jezikoslovec]], [[teologija|teolog]] in [[politik]], * [[7. februar]] [[1809]], [[Goriče, Šmohor - Preseško jezero|Goriče v Ziljski dolini]], † [[31. julij]] [[1892]], [[Praga]].
== Življenje ==
Majar se je rodil v krojaški družini očetu Gregorju in mami Neži Majar.<ref>{{Navedi splet |title=Geburtsbuch II - F07_002-1 {{!}} Foerolach {{!}} Kärnten: Rk. Diözese Gurk {{!}} Österreich {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/sl/oesterreich/gurk/foerolach/F07_002-1/?pg=97 |access-date=2026-08-20 |website=data.matricula-online.eu}}</ref> Domači kraj je imel na Majarjevo ideologijo veliko vpliva zato se je pogosto podpisoval s psevdonimom Ziljski. Ko je imel osem let ga je oče naučil brati v nemščini, pri devetih letih pa še v slovenščini. Tri leta je obiskoval šolo v Št. Štefanu, nato pa je z dvanajstim letom vstopil v celovško [[normalka|normalko]]. Zaradi revščine bi moral Majar študij opustiti, a mu je denarno podporo ponudil kanonik Biceling. S prejemanjem denarne podpore duhovnika se je obvezal, da bo postal duhovnik. Leta 1831 je končal gimnazijo v [[Celovec|Celovcu]] in 1833 še [[licej]] v [[Gradec|Gradcu]]. Po končanem liceju je nadaljeval šolanje v celovškem semenišču. Prvo službo je dobil kot ekspeditor v Celovcu. Nato je kot kaplan deloval v [[Rožek]]u in [[Žabnice|Žabnicah]] in leta 1843 dobil zanj zelo pomembno mesto stolnega kaplana v Celovcu, kjer je ostal do leta 1848. Zaradi aktivne nacionalno-politične dejavnosti je nemška duhovščina zahtevala pri škofu, da ga premesti iz Celovca in tako je bil 1848 leta premeščen na [[Svete Višarje|Sv. Višarje]]. V treh letih so ga premeščali po številnih, po večini nemških župnijah in ga leta 1851 namestili kot župnijskega upravitelja gorjanske župnije v Gorjah na Zilji. Tu je bil povsem odtrgan od političnega dogajanja in nanj ni imel bistvenega vpliva.
[[Slika:Matija Majar - Spisovnik za Slovence.pdf|thumb|right|250px|''Spisovnik za Slovence'' (1850)]]
V času po revoluciji se je Majar začel zanimati za Rusijo. Da bi navezal stike se je leta 1867 udeležil moskovske narodopisne razstave. Na razstavo je poslal ziljske noše, skrinje in druge predmete, risbe in opise, tako da je bila slovenska svatba najboljša predstavitev v tem delu razstave. Načrtoval je celo selitev v Rusijo, saj naj bi tam postal profesor. Toda pogajanja se niso dobro končala in pred smrtjo se je leta 1883 preselil v [[Praga|Prago]]. Tam se je izogibal stikov in kmalu postal povsem osamljen. Njegova osamljenost je bila povezana z njegovim strahom, da bi zbudil pozornost pri oblasteh. Toda njegov strah je imel zadnja leta že poteze preganjavice. Njegov vid je hitro pešal in tako je povsem ubobožan in osamljen, ter skoraj popolnoma slep 31. julija 1892 v [[Praga|Pragi]] umrl. Pokopan je na olšanskem pokopališču.
== Nacionalno-politična dejavnost ==
Leta šolanja v semenišču so imela velik vpliv na oblikovanje Majarjeve identitete. Na njega je vplival predvsem njegov učitelj [[Anton Martin Slomšek]].
[[Slika:Matija Majer - Kaj Slovenci terjamo.pdf|thumb|left|250px|''Kaj Slovenci terjamo'' (1848)]]
V predrevolucijskih letih je obiskoval številne slovenske vasi in zbiral slovenske ljudske pesmi in pripovedke. Te je leta 1869 izročil [[Slovenska matica|Slovenski matici]]. Majarjeva navdušenost za ljudsko gradivo pa je bila tesno povezana s prebujanjem narodne zavesti. Pisal je potopisne, etnološke, slovensko in slovansko spodbudne članke. Leta 1846 je izdal ''Pesmarico cerkveno'', 1867 ''Slovnico rusko za Slovence'' in 1885 knjigo ''Sveta brata Ciril in Metod, slovanska apostola''. V svojih rosnih letih političnega delovanja se je Matija Majar navduševal za [[ilirizem]]. Velik vpliv nanj je imel v tem času [[Stanko Vraz]]. Toda kljub temu, da je bil odločen pristaš ilirizma, ni nikoli zagovarjal brezpogojnega sprejema hrvaškega jezika in hrvaške kulture, kakor so si za to prizadevali hrvaški ilirci. Po Majarjevem mišljenju naj bi knjižni jezik postalo narečje prebivalstva, ki živi med [[Ljubljana|Ljubljano]] in [[Reka, Hrvaška|Reko]], se pravi narečje na prehodu iz slovenščine v hrvaščino. Toda ilirizem ni bil končni cilj Majarja, bil je zgolj predhodna stopnja. Želel je ustvariti vseslovanski jezik, zato se je že pred letom 1848 poskušal povezati z nekaterimi češkimi in ruskimi narodnjaki. Proti koncu leta 1847 je napisal in oddal v cenzuro svojo knjigo ''Pravila, kako izobraževati ilirsko narečje i u obče slovenski jezik''. Toda v vsej njegovi dejavnosti ilirizem do leta 1848 ni imel prevladujočega položaja. Glavno vlogo je igrala njegova prosvetna dejavnost: zapisovanje ljudske ustvarjalnosti, boj za slovensko šolo in boj za uvedbo slovenskega [[pravopis]]a.
[[Slika:Feistritz Suetschach Kulturpark Gorše Matija Majar-Ziljski 15012014 645.jpg|thumb|right|250px|Majarjev doprsni kip ([[France Gorše]])]]
Revolucija 1848 je Majarju omogočila, da je prvikrat odkrito izpovedal svoje nacionalne nazore, ki jih je prej mogel skrivati zaradi pritiska [[Klemens Wenzel von Metternich|Metternichovega]] režima. Bil je prvi izmed Slovencev, ki je razkril svoj program v tisku. Že 17. marca 1848, to je tisti dan, ko je prišla v Celovec novica o revoluciji na Dunaju, je napisal svoj znameniti članek »Kaj Slovenci terjamo?«. Članek je objavil 29. marca v časopisu [[Kmetijske in rokodelske novice]]. V tem članku je prvi postavil osnovne zahteve slovenskega nacionalnega gibanja: uvedba slovenščine v šole in urade ter združenje slovenskih dežel v eno celoto. Majar je tako večino svoje moči usmeril v boj za [[Zedinjena Slovenija|Zedinjeno Slovenijo]]. 26. decembra 1848 je v časopisu ''Slovenija'' predstavil načrt o preureditvi monarhije v zvezno državo narodov. [[Revolucije leta 1848|Revolucija leta 1848]] predstavlja vrh njegovega nacionalno-političnega delovanja.
Po padcu revolucije se je povečalo Majarjevo zanimanje za Rusijo. Napisal je rusko slovnico za Slovence, prvo v Sloveniji. V sedemdesetih letih si je zamislil izdajanje časopisa ''[[Slavjan]]'', pri čemer je na začetku računal na možnost njegovega izdajanja tudi v Rusiji, kamor naj bi se preselil. Namen Majarjevega časopisa ''Slavjan'', ki je izhajal v letih od 1873 do 1875, je bil ustvaritev vseslovanskega jezika in strnitev slovanskih izobražencev okrog časopisa. Prenehanje delovanja ''Slavjana'' ga je močno prizadelo in popustil je v svoji aktivni publicistični aktivnosti. Leta 1885 je tako izšlo njegovo zadnje delo ''Sveta brata Ciril in Metod, slovanska apostola''.
== Sklici ==
{{sklici}}
== Literatura ==
* Čurkina V. Iskra (1974): Matija Majar – Ziljski; Razprave; SAZU – razred za zgodovinske in družbene vede; VIII.2.; Ljubljana
* Šorli Puc Veselka (jan. 2002): Po sledovih Matija Majarja – Ziljskega; Ampak, letn. 3, št. 1, str. 13-14
* Gestrin Ferdo in Vasilij Melik (1966): Slovenska zgodovina: od konca 18. stoletja do 1918; Državna založba Slovenije; Ljubljana
* Slovenski biografski leksikon (1925 – 1991): Zadružna gospodarska banka; 2. zvezek; Ljubljana
* Enciklopedija Slovenije (1987 – 2002): Mladinska knjiga; 6. knjiga; Ljubljana
* Moritsch Andrej (1995): Marija Majar-Ziljski; Mohorjeva družba; Ljubljana
* {{SloBio|id=340721 |avtor=Boris Merhar |ime=Matija Majar Ziljski |vir=SBL}}
==Zunanje povezave==
{{kategorija v Zbirki|Matija Majar}}
* {{Dlib|ime={{PAGENAME}}}}
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Majar, Matija}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1809]]
[[Kategorija:Umrli leta 1892]]
[[Kategorija:Slovenski teologi]]
[[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški duhovniki]]
[[Kategorija:Slovenski etnologi]]
[[Kategorija:Slovenski jezikoslovci]]
[[Kategorija:Slovenski narodni buditelji]]
[[Kategorija:Koroški Slovenci]]
[[Kategorija:Slovenski politiki]]
em3d4hhy4cll8q2af18jz8hwd9uhmdl
Kilovče
0
138453
6739581
6693498
2026-08-19T21:39:47Z
G-Cup
10746
6739581
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Naselje v Sloveniji
|geopedia=#L410_T13_F10097142_b4
| latd = 45 |latm = 37 |lats = 12.02 |latNS = N
| longd = 14 |longm = 11 |longs = 11.77 |longEW = E
|najdisi=Kilovče
|slika=Kilovce1.jpg
|povrsina=1,59
|prebivalstvo=43
|prebivalstvo_od=2026
|prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref>
|nadmorska=538,9
|postna=6255
|posta=Prem
|obcina=Ilirska Bistrica
|pokrajina=Notranjska
|regija=Primorsko-notranjska regija
| footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes
| ime = Kilovče - Vas
<!--podatki registra-->
| rkd_tip = nkd <!--registrirana nepremična kulturna dediščina-->
| razglasitev_rkd_tip =
| refšt=27751
<!--slika-->
| lokacija =
| občina = Ilirska Bistrica
<!--ostali podatki-->
| površina =
| zgrajeno =
}}
}}
'''Kilovče''' so [[naselje]] v [[Občina Ilirska Bistrica|Občini Ilirska Bistrica]]. Pod naseljem je železniška postaja na progi Postojna-Ilirska Bistrica, v zgornjem delu vsi pa cerkev sv. Marije Magdalene. Obe zgradbi sta bili beleženi v vasi skupaj z železniško postajo leta 1900.<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru: Izdelan po rezultatih popisa ljudstva dne 31. grudna 1900|publisher=C. Kr. Centralna statistična komisija|year=1906|location=Dunaj|page=134}}</ref> Leta 1910 pa so v kraju delovali trije orožniki.<ref name=":1" />
V Kilovčah se je rodil leksikograf [[Matija Kastelec]].
V Kilovčah se je rodila založnica [[Zorka Peršič]].
== Prebivalstvo ==
{| class="wikitable"
|+'''Prebivalstvo 1869-2025'''<ref name=":0" /><ref>{{Navedi knjigo|title=Krajevni leksikon Slovenije|publisher=DZS|date=1995|location=Ljubljana|isbn=978-86-341-1141-5|first=Milan|last=Orožen Adamič|first2=Drago|last2=Perko|first3=Drago|last3=Kladnik|page=508-509}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Specijalni repertorij krajev na Kranjskem: na novo predelan po rezultatih popisa ljudstva dne 31. decembra 1890|publisher=K.K. Statistischen Central-Commission|year=1894|location=Dunaj|page=5}}</ref><ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Spezialortsrepertorium von Krain: Bearbeitet auf Grund der Ergebnisse der Volkszählung vom 31. Dezember 1910|publisher=Statistischen Centralcommission|year=1919|location=Dunaj|page=5}}</ref>
!Leto
!1869
!1890
!1900
!1910
!1931
!1961
!1971
!1981
!1991
!2008
!2010
!2015
!2020
!2025
|-
|Št. prebivalstva
|159
|168
|183
|160
|161
|91
|82
|75
|70
|50
|47
|47
|35
|41
|}
== Glej tudi ==
* [[seznam naselij v Sloveniji]]
* [[Italijanski vojni zločini druge svetovne vojne]]
==Sklici==
{{sklici|1}}
{{Ilirska Bistrica}}
{{škrbina-naselje-sl}}
[[Kategorija:Naselja Občine Ilirska Bistrica]]
[[Kategorija:Kilovče|*]]
75njpg47onvojbegxi1ygyrexh6v92w
Bukarešta
0
142486
6739407
6729838
2026-08-19T13:42:20Z
CommonsDelinker
5156
[[c:COM:CDC|Bot]]: Datoteka Bucharest_-_Palace_before_dawn_01.jpg je bila v Zbirki izbrisana, zaradi per [[:c:Commons:Deletion requests/Files in Category:Royal Palace, Bucharest|]]. Odstranjevanje.
6739407
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Naselje
| official_name = Bukarešta
| native_name = București
| nickname = Mali Pariz, Vzhodni Pariz
| settlement_type = [[Seznam mest v Romuniji|Mesto]]
| motto = Patria si Dreptul Meu (Moja dežela, moja pravica)
|image_skyline = Bucharest-Skyline-01.jpg
| image_caption =
| image_flag = ROU Bucharest Flag1.png
| image_shield = RSR Mun Bucuresti1.png
| image_map =
| mapsize =
|pushpin_map = Romania
|map_caption = Geografski položaj Bukarešte v [[Romunija|Romuniji]]
|coordinates_region = RO
| coordinates_display = inline,title
| subdivision_type = [[Države sveta|Država]]
| subdivision_name = [[Romunija]]
| subdivision_type1 = [[Občine Romunije|Občina]]
| subdivision_name1 = Občina Bukarešta
| leader_title = župan
| leader_name = {{Wikidata|p6}}
| established_title = ustanovljena
| established_date = 1459 (prva omemba)
| established_title2 =
| established_date2 =
|area_footnotes = <ref name="bucharest_pop_censuses">{{navedi splet|url=http://www.insse.ro/cms/files/pdf/ro/cap2.pdf|title=Romanian Statistical Yearbook|last=[[National Institute of Statistics (Romania)|INS]]|format=PDF |accessdate=12 February 2009| language=en}}</ref><ref name="urban">{{navedi splet|url=http://www.demographia.com/db-worldua.pdf |title=Demographia World Urban Areas & Population Projections |format=PDF |accessdate=14 April 2011}}</ref>
|area_magnitude =
|area_total_km2 = 228
|area_metro_km2 =
|area_land_km2 =
|area_water_km2 =
|area_urban_km2 = 285
|population_as_of = popis 2011
|population_footnotes = <ref name="INSSE">{{navedi splet | url = http://www.insse.ro/cms/files%5Cstatistici%5Ccomunicate%5Calte%5C2012%5CRPL_rezultate%20preliminare.pdf | title = Preliminary Data for 2011 census | date = 24 August 2012 | accessdate =8 November 2012 | publisher = [[National Institute of Statistics (Romania)|INSSE]] | language = ro}}</ref><ref name="metro">{{navedi splet|url=http://www.urbanaudit.org/DownloadPDF.ashx?CityCode=RO001C |title=Urban Audit: Bucharest Profile |accessdate=14 April 2011}}</ref>
|population_note =
|population_total = 1677985
|population_rank = 1. v Romuniji
|population_urban = 1931000
|population_metro = 2678392<sup>2</sup>
|population_density_km2 = 7360
| timezone = [[Vzhodnoevropski čas|EET]]
| utc_offset = +2
| timezone_DST = [[Vzhodnoevropski poletni čas|EEST]]
| utc_offset_DST = +3
| latd = 44
| latm = 26
| lats = 7
| latNS = N
| longd = 26
| longm = 6
| longs = 10
| longEW = E
|elevation_m = 55,8–91,5
| postal_code_type = Poštna številka
| postal_code = 0xxxxx
| area_code = +40 21
|registration_plate_type= [[Registrske tablice Romunije|Avtomobilska oznaka]]
| registration_plate = B
| website = https://www.pmb.ro/
| footnotes =
}}
'''Bukarešta''' ([[romunščina|romunsko]] ''București'' {{IPAudio|Ro-București.ogg|/bu.kuˈreʃtʲ/}}) je [[glavno mesto]] in kulturno, gospodarsko središče [[Romunija|Romunije]]. Mesto leži na jugovzhodu države ob bregovih reke [[Dâmbovița]]. Nekdaj je bila Bukarešta znana kot ''citadela Dâmbovița''.
Po evropskih standardih Bukarešta ni staro mesto, zgodovinarji domnevajo, da je bila ustanovljena šele leta 1459. Od tedaj se je mesto zelo spremenilo, leta 1862 je postalo glavno mesto Romunije in se postopno uveljavilo tudi kot kulturno središče. [[Eklekticizem v arhitekturi|Eklektično]] mestno [[arhitektura|arhitekturo]] predstavljajo zgradbe raznih slogov različnih zgodovinskih obdobij, med seboj so pomešane zgradbe iz [[komunizem|komunističnega]] obdobja, moderne, baroka itd. V obdobju med obema vojnama si je elegantna arhitektura elitnejše mestne četrti v Bukarešti prislužila naslov Mali Pariz oziroma Vzhodni Pariz (''Micul Paris'').<ref>{{Navedi splet|title=ICI București|url=https://www.ici.ro/ro/|website=www.ici.ro|accessdate=2023-02-10}}</ref> Čeprav je bilo mnogo zgradb in območij zgodovinskega središča uničenih med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]], zaradi potresov in nato zaradi [[Nicolae Ceaușescu|Ceaușescovega]] načrta sistemske prilagoditve države, so mnoge stavbe dobro ohranjene. V zadnjih letih je mesto doživelo gospodarski in kulturni razcvet.<ref>Bucica, 2000, p.6.</ref>
== Etimologija ==
Romunsko ime ''București'' ima negotov izvor. Tradicija povezuje ustanovitev Bukarešte z imenom ''bucur'', ki je bil po različnih legendah princ, izobčenec, ribič, pastir ali lovec. V romunščini koren besede ''bucurie'' pomeni 'veselje', ('sreča') in se domneva, da je dačanskega izvora.<ref>Ion I. Russu, Limba traco-dacilor, 1967, Editura științifică</ref>
Osmanski popotnik in raziskovalec [[Evlija Čelebi]] je domneval, da je bila Bukarešta imenovana po Abu Karișu iz plemena [[Kurajš]]. Leta 1781 je avstrijski zgodovinar Franz Sulzer trdil, da je ime povezano z besedami ''bucurie'' (veselje), ''bucuros'' (veselo) ali ''bucura'' (postati vesel), medtem ko je v knjigi iz 19. stoletja, ki je bila objavljena na Dunaju, domneva, da ime izhaja iz besede ''bukovie'' – bukov gozd.<ref name=Georgescu77>Georgescu et al., p.76-77</ref>
Prebivalci so Bukareščani (romunsko ''bucureștean'').
== Zgodovina ==
=== Ustanovitev mesta, rezidenca vlaških princev ===
[[Slika:Writ of the Wallachian voivode Radu cel Frumos from 14 October 1465.jpg|thumb|hochkant|Odlok princa Rada 14. oktobra 1465 (faksimile)]]
Bukarešta je prvič omenjena v listini iz 20. septembra 1459. Odlok je izdal vojvoda in poveljnik [[Vlad III. Drakula |Vlad Țepeș]] z vzdevkom Drakula (''Drăculea '').
V drugi polovici 15. stoletja se je Bukarešta razvila, ker se je po 1400 razvila obrt s kovači, lončarji in strojarji in kot ''Curtea'' (rezidenca princev) [[Vlaška|Vlaške]]. Princ Radu Lepi je 14. oktobra 1465 izdal listino o kraljevem prebivališču v Bukarešti.<ref>[http://www1.pmb.ro/pmb/bucuresti/emed_en.htm Offizielle Homepage von Bukarest (www.pmb.ro) vom 21. Juli 2008] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080221234051/http://www1.pmb.ro/pmb/bucuresti/emed_en.htm |date=2008-02-21 }}.</ref> Mesto je postalo knežje in trgovsko središče, združeno z več naselji. Med letoma 1459 in 1625 je bilo na območju današnje Bukarešte 41 naselij.
Nato je Bukarešto kot prestolnico Vlaške zamenjalo mesto Târgoviște. Glavni trg je bil zgrajen okrog ulice Lipscani.
=== Osmansko obdobje ===
Osmansko cesarstvo se je v 14. stoletju razširilo iz Male Azije na ozemlje današnje Romunije. Že leta 1394 je prva osmanska vojska napadla Donavo. Nato je kneževina Vlaška prvič postala zavezana plačevanju dajatev.<ref>Klaus Kreiser: ''Der osmanische Staat 1300–1922'', Oldenbourg 2000, S. 21.</ref>
Pod osmanskim [[Suzerenstvo| suzerenstvom]] je Bukarešta doživela razcvet zaradi prisotnosti sodišča in vračanja tujih trgovcev. Prebivalstvo se je povečalo in razvila se je urbana struktura s številnimi novimi stavbami. Leta 1545 je princ [[Mircea V. Pastir|Mircea Ciobanul]] postavil prvo mestno obzidje v obliki [[palisada|palisade]].<ref>Joachim Vossen: ''Bukarest – Die Entwicklung des Stadtraums. Von den Anfängen bis zur Gegenwart''.</ref> Velik del kmetijskih zemljišč v okolici mesta je bil označen kot dežela mestnega prebivalstva (''moșia orășenilor''), označena z mejniki.
[[Slika:Bucharest, woodcut, published in Leipzig in 1717.jpg|thumb|Bukarešta 1717]]
Trideset let pozneje, leta 1574 in 1575, pa tudi leta 1594, se je prebivalstvo v Bukarešti povečalo kljub vse večjemu davku ''[[Visoka porta|visoki porti]]''. Poleg tega je sodelovala pri bojih [[Mihael Hrabri|Mihaela Hrabrega]] proti osmanski vojski.<ref>Sebastian Bonifaciu, Emanuel Valeriu: Bukarest von A bis Z, S. 13.</ref> Osvojil jo je veliki vezir Koca Sinan paša avgusta 1595 po bitki pri mestu Călugăreni. Izbruhnil je požar. Jeseni istega leta je bila druga bitka v bližini Bukarešte, med katero so se Turki umaknili in uničili del mesta. Zato se je knežji sedež do leta 1626 preselil v Târgoviște. Kmalu po prevzemu oblasti je princ Aleksandru Coconul 10. novembra 1626 rezidenco preselil nazaj v Bukarešto.
Po 1632 je princ [[Matej Basarab]], zadnji iz vladajoče vlaške družine na prestolu, v Bukarešti zgradil številne stavbe. Zaradi napetega odnosa z Osmani se je princ okoli leta 1640 preselil v Târgoviște. Knežji sedež je ostal v Bukarešti. Naslednik Basaraba, princ [[Konstantin Șerban]], se je maja 1654 ponovno preselil v Bukarešto. Naslednje leto je bil sedež današnje Narodne banke mesto upora pehote proti bojarjem. Ob nemirih se je princ Șerban umaknil v Târgoviște, preselil knežji sedež in mesto prepustil požaru.
Po ustoličenju je princ Georgij Gika 20. decembra 1659 knežji sedež prenesel v Bukarešto. V istem letu je bilo mesto pod pritiskom Osmanskega cesarstva in edina rezidenca vojvod. Bukarešta je tega leta postala deželni sedež Vlaške. Leta 1668 je princu v Bukarešto sledilo pravoslavno versko vodstvo. V tem obdobju se je prebivalstvo povečalo na približno 60.000 in se razširilo na 21 okrožij (''mahalale''). Takrat je bilo v mestu okoli 100 cerkva.<ref>So mutmaßt {{navedi splet |url=http://eeo.uni-klu.ac.at/index.php/Bukarest_%28Stadt%29 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090213040838/http://eeo.uni-klu.ac.at/index.php/Bukarest_%28Stadt%29 |archivedate=2009-02-13 |title=Bukarest (Stadt) |last=Vossen |first=Joachim |work=Enzyklopädie des Europäischen Osten |publisher=[[Univerza v Gradcu]]}}</ref> Med vladanjem Șerbana I. Cantacuzina in Constantina Brâncoveana je Bukarešta doživela daljše obdobje razcveta. Po naročilu knezov so zgradili prve bolnišnice, tiskarne, šole, številne cerkve, palačo Mogoșoaia in čudovito glavno cesto Podul Mogoșoaia. Moči lačen princ Brâncoveanu pa je tudi odpravil župana in mestni svet in si pridržal pravico do vladanja.<ref>Birgitta Gabriela Hannover, Bukarest entdecken, S. 42, 2008.</ref>
[[Slika:Welcoming the Prince of Saxa-Coburg by the Metropolitan and boyars, 1789.jpg|thumb|Prenos mesta na Avstrijce, 1789]]
Ko so vladali [[Fanarioti]] (1716−1821), so bili prebivalci zaradi višjih dajatev in davkov, pa tudi nepotizma in korupcije ogroženi, tako da je to obdobje sinonim za izkoriščanje, korupcijo in slabo upravljanje. Nekoliko kasneje je Stephen Racoviță doživel upor. Čeprav je princ premagal upornike, so bili uvedeni nasilni povračilni ukrepi visoke porte.<ref>Sebastian Bonifaciu, Emanuel Valeriu: Bukarest von A bis Z, S. 16.</ref>
Člani knežje družine Ypsilantis so bili pomembni v Bukarešti. Med vladanjem Aleksandra Ypsilantisa je bilo narejenih veliko olepšav mesta in zgrajen prvi vodovod (1779). Princ je zaradi pogostega poplavljanja Dâmbovițe zgradil obvodni kanal. Hkrati se je v mestu začel prvi industrijski razvoj tovarn. Tako je bila leta 1764 zgrajena tovarna voska, leta 1766 za oblačila, leta 1767 papirnica. Leta 1811 je bilo v trgovini in obrti zaposlenih že 2981 ljudi.
Razvoj je bil za kratek čas prekinjen med rusko-turško vojno, ko je princ Nikolaj Mavrogenes 26. oktobra 1789 pobegnil iz mesta skupaj s približno tisoč vojaki. Mesto so dva tedna kasneje, 10. novembra 1789, zasedli Avstrijci in 4. avgusta 1791 je bil objavljen mir. V obdobju od leta 1793 do leta 1812 je bilo veliko raznih naravnih nesreč, požarov in epidemij.
=== Prehodno obdobje (1807 do 1861) ===
[[Slika:Great Fire of Bucharest, 1847.jpg|thumb|Požar 1847]]
[[Slika:Dealul Spirii 1848.jpg|thumb|Revolucija 1848]]
Prvi bukareški mir se je končal 28. maja 1812, ko se je nadaljevala vojna med Rusijo in Osmanskim cesarstvom.
Okrepljeno izkoriščanje vlaških ljudskih množic ter širjenje revolucionarnih idej francoske buržoazije in hetairije (grško ἑταιρία ''hetairía'') je na prelomu stoletja vplivala na protiosmansko javno mnenje. Med uporom, ki je sledil, je vladar Vlaške [[Tudor Vladimirescu]] ostal v Bukarešti od marca do maja 1821. To je povzročilo nasilne povračilne ukrepe turških vojakov, ki so kasneje zasedli Bukarešto. Poniževanje se je končalo šele z umikom vojske septembra 1822 in kronanjem kneza Grigorija IV. Gike. Po sporazumu iz Odrina leta 1829 je bila Bukarešta pod rusko zaščito. Od tega leta do leta 1834 je mesto vodil general Pavel Kiselyov. Med njegovim mandatom je bil na pobudo ruskih okupacijskih organov leta 1831/1832 uveden organizacijski predpis (''Règlement organique'', romunsko ''Regulamentul Organic'', rusko ''Organizational Regulat''), prvi ustavni zakon v podonavskih pokrajinah, tj. v Vlaški in Moldaviji, predhodnih državah današnje Romunije, in ostal veljavnen do leta 1858. Ustanovljena je bila komisija, ki je olepšala mesto. Mestne meje so bile ponovno določene. Izvedeni so bili tudi drugi urbanistični razvojni ukrepi, kot je gradnja promenade in tržnice.<ref>Birgitta Gabriela Hannover, Bukarest entdecken, S. 44, 2008.</ref>
Velik požar v komercialnem delu mesta je 23. marca 1847 uničil okoli 2000 hiš. Po požaru je sledila načrtovana rekonstrukcija. Naslednje leto je bila Bukarešta središče vlaške revolucije. Revolucija, ki se je začela 11. junija 1848, je bila krvavo zatrta tri mesece kasneje zvečer 13. septembra na gori Spirei. Spomenik na tej točki danes spominja na dogodek. Med letoma 1853 in 1856 so Bukarešto zaporedoma zasedale ruska, turška in avstrijska vojska.
V Bukarešti so kot prvem romunskem mestu maja 1857 uvedli kerozinske svetilke za cestno razsvetljavo.<ref>Sebastian Bonifaciu, Emanuel Valeriu: Bukarest von A bis Z, S. 22.</ref> V istem letu se je po odloku sultana v Bukarešti sestal ''divan'' − začasna skupščina. 9. oktobra 1857 je sprejela resolucijo, ki je opredelila združitev Romunije v državo.
=== Prestolnica Romunije, industrializacija do prve svetovne vojne ===
[[Slika:Entering of Carol I in Bucharest, 10 May 1866.jpg|thumb|left|Prihod princa Karla I. v Bukarešto leta 1866]]
Aleksandru Ioan Cuza je 24. decembra 1861 razglasil ustanovitev kneževine Romunije, sestavljene iz donavske kneževine Moldavije in Vlaške. Leto kasneje sta se kneževini združili z Bukarešto kot glavnim mestom. Ustanovitelj države Alexandru Ioan Cuza je bil kritiziran in se je moral leta 1866 posloviti. Začasna vlada je na priporočilo istega leta za kneza sprejela [[Karel I. Romunski|Karla I.]] (Eitel Friedrich von Hohenzollern-Sigmaringen), ki je nastopil 10. maja 1866 po uradnih volitvah v Bukarešti.
Leta 1869 je glavno mesto dobilo prvo železniško progo, ki je Bukarešto povezala z Giurgiujem. Dve leti kasneje je bila do severne postaje speljana prva tramvajska proga (konjski [[tramvaj]]) prek trga Piațe St. Georg do Piața Obor. Po štirih letih gradnje je bila leta 1872 odprta severna postaja, stekel je tudi železniški promet med Bukarešto in Ploieștijem.
Po [[Berlinski kongres |berlinskem kongresu]] je bila leta 1878 Romunija priznana kot neodvisna. 26. marca 1881 je bila razglašena kraljevina Romunija, Bukarešta pa postala kraljevo mesto. Mlado kraljestvo je bilo usmerjeno na zahod, zlasti v [[Francija|Francijo]]. Pri poznejši modernizaciji je bila [[Prusija]] idejni in tehnološki dobavitelj.
[[Slika:Tramvai cu cai (1871).jpg|thumb|Konjski tramvaj leta 1871]]
Do konca 19. stoletja je Bukarešta postopoma postala industrijski center, še posebej v lahki industriji. Pet glavnih bančnih ustanov vključno z Narodno banko, Banko Romunije, Kmetijsko banko in od leta 1898 diskontno banko je Bukarešta postala državni finančni center. Leta 1890 je na Calea Victoriei zasvetila električna razsvetljava. V tem času je bila zgrajena nova prometna pot iz Obora do Cotrocenija. Leta 1896 je bil na isti trasi prvi električni tramvaj.
Leta 1886 je bukareški mir končal vojno med Srbijo in Bolgarijo. [[Druga balkanska vojna]] se je končala leta 1913 s podpisom bukareške mirovne pogodbe med Srbijo, Grčijo in Romunijo na eni strani ter Bolgarijo na drugi strani.
=== Od prve do druge svetovne vojne ===
[[Slika:Bratianu si Magheru2.jpg|thumb|Bulevar Magheru v medvojnem obdobju]]
Med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je Bukarešto 6. decembra 1916 po bitki pri Argeșu do [[Bukareški mir (1918)|mirovne pogodbe]] 7. maja 1918 zasedla nemška vojska. [29] S pobegom kralja in vlade je bil [[Iași]] začasna prestolnica Romunije. Pomen mesta se je po prvi svetovni vojni ponovno povečal, saj je bil glavno mesto Velike Romunije.
Od leta 1918 do začetka [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] se je mestna površina povečala za 5600 do 7800 hektarjev. Število prebivalcev se je v istem obdobju povečalo s 380.000 na 870.000. Naftni delavci in železniški delavci so nehali delati zaradi vse slabših življenjskih razmer. 16. februarja 1933 je bila stavka v delavnicah Grivița kruto zatrta.
Z gradnjo osi Piața Victoriei in Piața Sf. Gheorghe med letoma 1936 in 1940 po pariškem modelu bulvarja Henrija Martina in bruseljskega bulvarja Louise je mesto dobilo vzdevek Vzhodni ali Mali Pariz. V 40-ih se je živahna gradbena dejavnost nadaljevala v sodobnem, mednarodnem slogu, z imeni, kot je [[Le Corbusier]].
=== Bukarešta med drugo svetovno vojno ===
[[Slika:IICCR C057 Red Army Bucharest.jpg|thumb|hochkant|left|Sile Rdeče armade v Bukarešti, 1944]]
[[Slika:Bucharest bombed April 4, 1944 2.jpg|thumb|Postaja Gara de Nord med bombardiranjem ameriške vojske 4. aprila 1944]]
V drugi svetovni vojni se je po začetni nevtralnosti 23. novembra 1940 Romunija pridružila [[Trojni pakt |trojnemu paktu]]. Neposredna posledica je bila oblikovanje Železne garde 4. septembra 1940. General Ion Antonescu je prisilil Karla II., da je odstopil v korist svojega 19-letnega sina Mihaela. Mesec dni kasneje, 8. oktobra, so nemške sile prešle romunsko mejo. Kmalu zatem se je [[Wehrmacht|Wermacht]] preselil v Bukarešto. Januarja 1941 je spodletel poskus državnega udara ultradesničarskih legionarjev železne garde proti totalitarni vladi Antonesca. Med tridnevno akcijo Železne garde med 21. in 23. januarjem je bilo ubitih najmanj 120 bukareških Judov, večina v gozdu v bližini Jilave.
Aprila 1944 so Bukarešto dosegle ameriške in britanske zračne sile. 4. aprila 1944 je bil prvi večji napad letalstva ZDA. Padlo je 875 ton bomb. Glavna železniška postaja (Gara de Nord) je bila tudi bombardirana. Del bomb je padlo na stanovanjska območja. Bilo je veliko civilnih žrtev.
15. aprila je sledil še en močen napad britanskega [[Kraljevo vojno letalstvo |Kraljevega vojnega letalstva]], tokrat z zažigalnimi bombami. Prav tako je bila resno poškodovana univerza. Proti koncu vojne 23. avgusta 1944 se je zgodil državni udar kralja Mihaela. Istega večera je [[Adolf Hitler]] odredil bombardiranje Bukarešte, ki se je nadaljevalo ves naslednji dan. Številne vladne in zgodovinske stavbe so bile poškodovane ali uničene. Dan kasneje je Romunija razglasila vojno proti Nemčiji. Po napadu Rdeče armade v Bukarešti 31. avgusta je bilo 12. septembra 1944 med Romunijo in Sovjetsko zvezo sklenjeno premirje.
Zaradi spora med novim premierjem Petrom Grozo in kraljem Mihaelom I. leta 1945, ker ni hotel podpisati nobenih zakonov, je Groza sprejel zakone brez kraljevega podpisa. 8. novembra 1945 je bila v Bukarešti pred [[Kraljeva palača, Bukarešta|Kraljevo palačo]] protikomunistična demonstracija. V nasilnem umirjanju demonstracij je bilo veliko aretacij, poškodb in smrti.
=== Po 2. svetovni vojni do danes ===
V štirih desetletjih po drugi svetovni vojni se je mestno prebivalstvo povečalo za več kot dvakrat. Še posebej na obrobnih območjih je Bukarešta postala veliko gradbišče. Mesto se je potrojilo, razširilo na 21.700 hektarjev. Še posebej kmetje so v mestu našli nova delovna mesta v velikih industrijskih podjetjih. S seboj so prinesli svoj podeželski način življenja, ki določa podobo še danes.<ref>{{Navedi splet|title=Axel Barner - Das Bukarest-Bild in der deutschsprachigen Gegenwartsliteratur|url=http://www.e-scoala.ro/germana/axel_barner.html|website=www.e-scoala.ro|accessdate=2023-02-10|archive-date=2008-05-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20080517022443/http://www.e-scoala.ro/germana/axel_barner.html|url-status=dead}}</ref> Da bi zadovoljili veliko povpraševanje po stanovanjih, je komunistična uprava začela obsežen stanovanjski program.
[[Slika:1977 Biserica Ienei foto 5.jpg|thumb|hochkant|Potres leta 1977]]
[[Slika:View from the Palace of Parliament in Bucharest.jpg|thumb|Pogled iz parlamenta na bulvar Unirii]]
''Bukareška deklaracija'' (Izjava za zagotavljanje miru in varnosti v Evropi) je bila sprejeta v obdobju od 4. do 6. julija 1966 na konferenci Varšavskega pakta.<ref>{{Navedi splet|title=Vom Kalten Krieg zur Ära der Entspannung|url=https://www.bpb.de/shop/zeitschriften/izpb/internationale-beziehungen-i-245/10339/vom-kalten-krieg-zur-aera-der-entspannung/|website=bpb.de|accessdate=2023-02-10|language=de|first=Manfred|last=Görtemaker}}</ref>
4. marca 1977 je [[potres]] zajel območje okoli Bukarešte. Skupno je umrlo več kot 1500 ljudi.<ref>[http://www.uni-protokolle.de/nachrichten/id/51796/ Erdbebensicheres Bauen – Einzigartige Versuchsanordnung in Bukarest eingeweiht, Uni-Protokolle vom 21. Juli 2008] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180222044352/http://www.uni-protokolle.de/nachrichten/id/51796/ |date=2018-02-22 }}.</ref> Delno je bila poškodovana tudi zgodovinska gradnja. Začela sta se čiščenje in nov razvoj mesta. Po potresu je [[Nicolae Ceaușescu]] videl priložnost, da skoraj v celoti nadomesti tradicionalno urbano strukturo mestnega središča z ogromnim političnim in upravnim središčem. Nastali so novi simboli veličastnega prikaza moči. Prevladuje [[Palača parlamenta, Bukarešta |palača parlamenta]], pri gradnji katere je bilo zaposlenih približno 20.000 delavcev.<ref>Riesiger Parlamentspalast in Bukarests Innenstadt [https://www.klm.com/destinations/de/de/article/gigantic-palace-of-the-parliament-in-downtown-bucharest]</ref> Mesto je dobilo tudi podzemno železnico.
Sredi decembra 1989 se je v [[Temišvar]]ju začela vstaja proti Ceaușescu. 21. decembra je dosegla Bukarešto. Vojaki Securitate, ostrostrelci in oklepne vojaške enote so začeli pokol nad ogorčeno množico. V nekdanji kraljevi palači in univerzitetni knjižnici so izbruhnili požari. Dan kasneje, 22. decembra 1989, je državna televizijska postaja TV Romania objavila, da je zavzeta. Samo v Bukarešti je bilo okrog 500 mrtvih. Po vstaji se je pokazalo, da je v Bukarešti nekaj bunkerskih sistemov in tunelov,<ref>{{Navedi splet|title=Doar despre tuneluri, buncare si forturi|url=http://rcristea.blogspot.com/feeds/posts/default|website=rcristea.blogspot.com|accessdate=2023-02-10}}</ref> nekateri še iz srednjega veka. Iz nekdanje zgradbe CK na primer predor vodi od avenije Victorei do podzemne železnice Universitate. Poleg tega ima parlamentarna palača velik bunker z različnimi izhodi. Leto kasneje so bili na Univerzitetnem trgu ponovno protesti proti izvolitvi Iona Iliesca za romunskega predsednika. Demonstrante so nasilno razgnali rudarji iz doline Jiului (Romuni imenujejo to mineriada), ki so bili pozvani na pomoč.
30. in 31. maja 1990 sta bila dva potresa moči 6,7 in 6,0.
Leta 1995 je Bukarešta postala stalni sedež mednarodne organizacije SECI.
Ob koncu devetdesetih je [[papež Janez Pavel II.]] obiskal romunsko prestolnico. Ob prazniku sprave med pravoslavno in katoliško cerkvijo sta se papež in patriarh Teoktist I. predstavila na osrednjem trgu Unirii 14. maja 1999 in simbolično oznanila donacijo za gradnjo največje pravoslavne stolnice na tem trgu.<ref>[http://religion.orf.at/tv/news2/ne90514.htm Religion.orf, abgerufen am 13. Oktober 2008] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20041227053547/http://religion.orf.at/tv/news2/ne90514.htm |date=2004-12-27 }}.</ref>
Leta 2006 je bil v Bukarešti 11. vrh mednarodne organizacije frankofonije. V letu pristopa Romunije v EU je patriarh Teoktist I. umrl in 3. avgusta 2007 so ga pokopali v patriarhalni cerkvi. Mesto je od 2. aprila do 4. aprila 2008 gostilo XX. vrh Nata.
== Geografija ==
[[File:Herastrau-toamna.jpg|thumb|left|200px|Pešpot in kolesarska steza v parku Herăstrău ]]
Bukarešta leži na bregovih reke Dâmbovița, ki se izliva v reko [[Argeș (reka)| Argeș]], pritok [[Donava|Donave]]. Več jezer, od katerih so najpomembnejša jezero Herastra, Floreasca, Tei in Colentina, je v severnih predelih mesta vzdolž reke Colentine, ki je pritok Dâmbovițe. Poleg tega je v središču prestolnice majhno umetno jezero Cișmigiu, obdano s parkom Cișmigiu. Ta park ima bogato zgodovino, saj so ga obiskovali pesniki in pisatelji. Odprt je bil leta 1847 in je narejen po načrtih nemškega arhitekta Carla F. W. Meyerja ter je glavni rekreacijski predel v središču mesta.
Poleg Cișmigiuja ima Bukarešta še park Herăstrău in [[botanični vrt]]. Herăstrău je v severnem delu mesta, okrog jezera Herăstrău, v njem je tudi Muzejska vas. Botanični vrt, ki je v soseščini Cotrocena nekoliko zahodno od mestnega središča, je največji te vrste v Romuniji, v njem raste več kot 10.000 vrst rastlin (veliko je eksotičnih); izvirajo iz parka kraljeve družine.<ref>[http://www.onlinegallery.ro/gradina_bot_bucurestie.html Botanical Garden] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060929164505/http://onlinegallery.ro/gradina_bot_bucurestie.html |date=29 September 2006 }}, onlinegallery.ro. Retrieved 13 October 2006.</ref>
[[File:Cygnus atratus -Cismigiu Gardens, Bucharest, Romania -two swimming-8a.jpg|thumb|200px|Črni labodi na jezeru Cișmigiu v vrtovih Cișmigiuja]]
Jezero Văcărești je v južnem delu mesta. Ima več kot 190 hektarjev, od tega 90 ha vode, v njem gostuje 97 vrst ptic, polovica je zaščitena z zakonom, in najmanj sedem vrst sesalcev<ref>{{navedi splet|url=http://www.hotnews.ro/stiri-mediu-20841205-fotogalerie-cum-afectata-fauna-din-delta-vacaresti-incendii-distrugeri-dureaza-atat-mult-protejarea-zonei.htm|title=FOTOGALERIE Cum e afectata fauna din Delta Vacaresti de incendii si distrugeri si de ce dureaza atat de mult protejarea zonei|website=HotNewsRo|access-date=2016-05-20}}</ref>. Jezero je obkroženo s stanovanjskimi stavbami in je posledica človeškega poseganja v naravo. Območje je bila majhna vas, ki jo je Ceaușescu poskušal spremeniti v jezero. Po rušenju hiš in gradnji betonskega bazena je bil po revoluciji leta 1989 načrt opuščen.<ref>{{navedi splet|url=http://adevarul.ro/news/bucuresti/delta-vacaresti-privita-etajul-17-s-a-transformat-lacul-ceausescu-parcul-natural-urban-astazi-1_53942e620d133766a865a7b1/index.html|title=Delta Văcărești, privită de la etajul 17. Cum s-a transformat lacul lui Ceaușescu în parcul natural urban de astăzi|website=adevarul.ro|access-date=2016-05-20}}</ref> Skoraj dve desetletji so se v zapuščenem zelenem prostoru otroci lahko igrali, prejšnji lastniki zemljišč pa so nasprotovali prenovi v športni center. Ponovni razvoj ni uspel in v naslednjih letih je zeleni prostor postal edinstveni habitat. Maja 2016 je bilo jezero razglašeno za naravni park Văcărești.<ref>{{navedi splet|url=http://parcnaturalvacaresti.ro/parcul-natural-vacaresti-a-fost-aprobat-oficial/|title=Parcul Natural Văcărești a fost aprobat oficial {{!}} Parcul Natural Văcărești {{!}} "delta" dintre blocuri|website=parcnaturalvacaresti.ro|access-date=2016-05-20|archive-date=2016-06-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20160624022322/http://parcnaturalvacaresti.ro/parcul-natural-vacaresti-a-fost-aprobat-oficial/|url-status=dead}}</ref>
[[File:Lake vacaresti.jpg|thumb|200px| Od leta 2015 je jezero Văcărești, imenovano tudi Bukareška delta, zaščiteno območje]]
Bukarešta leži v jugovzhodnem koncu romunske planote na območju, ki ga je nekoč pokrival gozd Vlăsieik Ko je bil očiščen, je nastala plodna ravnina. Kot mnoga mesta je tudi Bukarešta zgrajena na sedmih gričih: Mihai Vodă, Dealul Mitropoliei, Radu Vodă, Cotroceni, Spirei, Văcărești in Sf. Gheorghe Nou.
Mesto ima površino 226 km². Nadmorska višina se giblje od 55,8 m na mostu čez Dâmbovițo v Cățelu v jugovzhodni Bukarešti in 91,5 m pri cerkvi Militari. Mesto je približno okrogle oblike, središče je na križišču glavnih osi sever−jug/vzhod−zahod na Univerzitetnem trgu. Mejnik za romunski kilometer nič je južno od Univerzitetnega trga pred cerkvijo Novi sveti Jurij (''Sfântul Gheorghe Nou'') na trgu svetega Jurija (''Piața Sfântul Gheorghe''). Polmer mesta, od Univerzitetnega trga do mestnih meja v vseh smereh se giblje od 10 do 12 km.
Do nedavnega so bile regije, ki obkrožajo Bukarešto, večinoma podeželje, po letu 1989 pa so se začela graditi predmestja v okolici Ilfovske županije. Leta 2010 naj bi začel veljati načrt Bukareški metropolitanski prostor, ki bi vključeval dodatne občine in mesta iz Ilfova in drugih sosednjih okrožij.<ref>{{navedi splet|title=BMA will be extended to the Danube|url=http://www.cotidianul.ro/zona-metropolitana-bucuresti-ilfov-se-va-intinde-pana-la-dunare-148959/|archive-url=http://arquivo.pt/wayback/20160517125859/http://www.cotidianul.ro/zona-metropolitana-bucuresti-ilfov-se-va-intinde-pana-la-dunare-148959/|url-status=dead|archive-date=17 May 2016|date=13 June 2011}}</ref>
=== Podnebje ===
Ob uporabi najblažje izoterme 0 °C za najhladnejši mesec ima Bukarešta vlažno celinsko podnebje ''Dfa'' po [[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppnovi podnebni klasifikaciji]]. Pri uporabi izoterma −3 °C je podnebje stičišče med celinskim in skrajno spremenljivim toplim oceanskim in hladnim subtropskim. Zaradi svojega položaja na romunski planoti je lahko pozimi vetrovno. Zimske temperature pogosto padejo pod 0 °C, včasih celo do −20 °C. Poleti je povprečna temperatura 23 °C (povprečje za julij in avgust). Temperature v središču mesta so pogosto od 35 do 40 °C. Čeprav so povprečne količine padavin in vlažnost v poletnih mesecih nizke, se občasno pojavijo nevihte. Spomladi in jeseni so dnevne temperature med 17 in 22 °C, padavine spomladi pa so večje kot poleti, pogostejša pa so blažja obdobja dežja.
== Demografija ==
Po popisu leta 2011 je v mestnih mejah živelo 1.883.425 prebivalcev, kar je manj kot pri popisu leta 2002. To zmanjšanje je posledica nizkega naravnega prirasta, pa tudi zaradi preusmeritve prebivalstva iz samega mesta v sosednja majhna naselja, kot so Voluntari, Buftea in Otopeni. V študiji, ki so jo objavili Združeni narodi, je Bukarešta na 19. mestu med 28 mesti, v katerih se je od leta 1990 do sredine leta 2010 zmanjšalo število prebivalstva.<ref>{{navedi splet|url = http://www.incont.ro/social/orasele-care-isi-pierd-locuitorii-bucurestiul-in-top-20-localitati-ale-lumii-cu-cea-mai-mare-rata-de-scadere.html|title = Orașele care își pierd locuitorii. Bucureștiul, în topul localitatilor lumii cu cea mai mare rată de scădere a populației|date = 9 February 2014|accessdate = |website = inCont.ro|publisher = |last = |first = }}</ref>
Prebivalstvo v Bukarešti se je dvakrat hitro povečalo, prvič konec 19. stoletja, ko je postala prestolnica, kar je trajalo do druge svetovne vojne, drugič pa v letih Ceaușesca (1965−1989), ko se je začela velika urbanizacija in so se mnogi s podeželskih območij selili v prestolnico. V tem času se je zaradi odločitve Ceaușesca o prepovedi splava in kontracepcije povečalo število rojstev.
Bukarešta je mesto visoke gostote prebivalstva: 8260/km²,<ref>{{navedi splet |url=http://www.codatu.org/wp-content/uploads/PRESENTATION-Evaluation-of-the-performance-of-urban-public-transport-connectivity-EN.pdf |title=Archived copy |accessdate=2016-10-26 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20161220111559/http://www.codatu.org/wp-content/uploads/PRESENTATION-Evaluation-of-the-performance-of-urban-public-transport-connectivity-EN.pdf |archivedate=20 December 2016 |df=dmy-all }}</ref> ker večina prebivalstva živi v stanovanjskih blokih iz komunističnega obdobja (''blocuri''), kar pa je tudi odvisno od predela mesta: južne občine imajo večjo gostoto kot severne.
Približno 96,6 % prebivalstva v Bukarešti je Romunov.<ref>{{navedi splet |url=http://www.bucuresti.insse.ro/cmsbuc/rw/resource/comunicat%20date%20provizorii%20rpl%202011%20bucuresti.pdf |title=Archived copy |accessdate=2012-02-17 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20120719063019/http://www.bucuresti.insse.ro/cmsbuc/rw/resource/comunicat%20date%20provizorii%20rpl%202011%20bucuresti.pdf |archivedate=19 July 2012 |df=dmy-all }}</ref> Druge pomembne etnične skupine so Romi, Madžari, Judje, Turki, Kitajci in Nemci. Sorazmerno malo je Grkov, Američanov, Francozov, Armencev, Lipovcev in Italijanov. Ena od večinoma grških sosesk je bila Vitan, v njej je živelo tudi judovsko prebivalstvo (69.885, 10,9 %) od skupaj 639.040 po popisu 1930, Judje so bili druga največja etnična skupina v Bukarešti; največ jih je bilo v Văcărești in na območjih okoli trga Unirii.
96,1 % je pravoslavcev, 1,2 % katoličanov, 0,5 % muslimanov in 0,4 % romunsko-grških katoličanov. Kljub temu samo 18 % prebivalstva katere koli vere obiskuje obrede le enkrat na teden. Pričakovana življenjska doba prebivalcev Bukarešte v letih 2003−2005 je bila 74,14 leta, kar je približno dve leti več od romunskega povprečja. Pričakovana življenjska doba žensk je bila 77,41 leta v primerjavi s 70,57 leta za moške.
== Gospodarstvo ==
[[File:Bucharest - Șoseaua Nicolae Titulescu.jpg|thumb|Pisarniške stavbe na ulici Nicolaea Titulesca]]
Bukarešta je središče romunskega gospodarstva in industrije s približno 23 % (2013) BDP-ja države in približno četrtino industrijske proizvodnje, medtem ko ga naseljuje 9 % prebivalstva v državi.<ref>{{navedi splet|url=http://www.erionet.org/JIM+Romania.htm |archiveurl=https://web.archive.org/web/20131101013924/http://www.erionet.org/JIM%2BRomania.htm |archivedate=1 November 2013 |title=Joint Inclusion Memorandum of Romania |publisher=Web.archive.org |accessdate=14 April 2011 |url-status=dead |df=dmy }}</ref> V Bukarešti državljani in podjetja plačajo skoraj tretjino državnih davkov. Leta 2013 je imela Bukarešta nominalni BDP na prebivalca 20.564 EUR (27.300 USD) ali 122 % povprečja Evropske unije in več kot dvakratnik romunskega povprečja. Po sorazmerni stagnaciji v devetdesetih letih je močna gospodarska rast mesta oživila infrastrukturo, odprtih je bilo veliko novih trgovinskih središč, zgrajenih veliko stanovanjskih naselij in visokih pisarniških stavb. Januarja 2013 je bila v Bukarešti 2,1-odstotna stopnja brezposelnosti, kar je precej manj kot 5,8 % v državi.
Gospodarstvo v Bukarešti je osredotočeno na industrijo in storitve, pri čemer so storitve v zadnjih desetih letih še vedno pomembne. Sedež 186.000 podjetij s skoraj vsemi velikimi romunskimi podjetji, je v Bukarešti. Od leta 2000 sta bila pomemben vir rasti hitro rastoča nepremičninski trg in gradbeništvo. Bukarešta je tudi največji romunski center za informacijsko tehnologijo in komunikacije, v njej imajo sedež številna programerska podjetja. Največja romunska borza, Bukareška borza, ki je bila decembra 2005 združena z elektronsko borzo v Bukarešti Rasdaq, ima pomembno vlogo v mestnem gospodarstvu.
V Bukarešti so mednarodne verige supermarketov, kot so Carrefour, Cora in METRO. Prodaja na drobno se povečuje, saj se vsako leto odprejo novi supermarketi in hipermarketi. Tu so luksuzne blagovne znamke, kot so Louis Vuitton, Hermes, Gucci, Armani, Hugo Boss, Prada, Calvin Klein, Rolex, Burberry in mnogi drugi. Tržnice in veliki nakupovalni centri so bili zgrajeni od konca devetdesetih let, to so AFI Palace Cotroceni, Sun Plaza, nakupovalno mesto Băneasa, Plaza Romunija, nakupovalni center Unirea in center Liberty. Tradicionalne maloprodajne arkade in trgi so na Oborju.
== Kultura==
Bukarešta raste tudi kot kulturno središče vizualnih, uprizoritvenih umetnosti in nočnega življenja. V primerjavi z drugimi deli Romunije, kot je obala Črnega morja ali Transilvanija, kultura v Bukarešti nima posebnega sloga, temveč vključuje prvine romunske in mednarodne kulture.
=== Znamenitosti ===
[[File:Libraria Carturesti Carusel - Interior ziua.jpg|thumb|200px|Notranjost knjigarne Cărturești Carusel]]
Morda je najpomembnejša palača '''[[Palača parlamenta, Bukarešta |Palača parlamenta]]''', zgrajena leta 1980, ko je vladal komunistični diktator Nicolae Ceaușescu. Je največji parlament na svetu. V palači je romunski parlament (poslanska zbornica in senat), pa tudi Narodni muzej sodobne umetnosti. Stavba se ponaša z enim največjim kongresnih centrov na svetu.
Druga znamenitost v Bukarešti je '''[[Slavolok zmage, Bukarešta|Slavolok zmage]]''' (''Arcul de Triumf din București''), zgrajen v svoji sedanji obliki leta 1935 in oblikovan po [[Slavolok zmage, Pariz |Slavoloku zmage]] v [[Pariz]]u.
Novejša znamenitost mesta je '''Memorialul Renașterii''' (spomenik ponovnega rojstva), stiliziran marmorni steber, ki je bil leta 2005 postavljen v spomin na žrtve romunske revolucije leta 1989, ki je zrušila [[komunizem]]. Abstraktni spomenik je sprožil polemiko, ko so ga odkrili, dajali so mu vzdevke, kot je ''măslina-n scobitoare'' (''oljka na zobotrebcu''), saj mnogi trdijo, da se ne ujema z okolico in da je njegova izbira temeljila na političnih razlogih.<ref>[http://www.sfin.ro/articol_1992/_memorialul_renasterii___ce_oribilitate_.html "Memorialul Renasterii", ce oribilitate!] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060217024722/http://www.sfin.ro/articol_1992/_memorialul_renasterii___ce_oribilitate_.html |date=17 February 2006 }} ("The Monument of Rebirth – how horrible!"), ''Săptămâna Financiară'', August 2005</ref>
'''[[Romunski Atenej]]''' je simbol romunske kulture, od leta 2007 pa je na seznamu znamenitosti evropske dediščine.<ref>{{Navedi splet|title=DELEGAŢIA PERMANENTĂ A ROMÂNIEI la NATO|url=http://nato.mae.ro/index.php?lang=en&id=31&s=23698&arhiva=true|website=nato.mae.ro|accessdate=2023-02-10}}</ref>
Hotel InterContinental Bukarešta je hotel s petimi zvezdicami blizu Univerzitetnega trga in je tudi znamenitost mesta. Stavba je zasnovana tako, da je iz vsake sobe enkraten pogled na mesto.
'''Hiša svobodnega tiska''' (''Casa Scânteii'') je replika slavne državne univerze Lomonosov. Ta stavba, zgrajena v značilnem slogu velikih sovjetskih projektov, naj bi bila reprezentativna za nov politični režim in uveljavljanje nadvlade komunistične doktrine. Gradnja se je začela leta 1952 in je bila končana leta 1957, nekaj let po Stalinovi smrti (1953). Ime ima po uradnem glasilu Centralnega komiteja romunske komunistične partije Scânteia in je bila namenjena združitvi vseh uradnih tiskovnih in založniških hiš v Bukarešti. To je edina stavba v Bukarešti, v kateri so kladivo in srp, rdeča zvezda in druge komunistične oznake, reliefi v medaljonih, ki obkrožajo fasado.
Druga kulturna prizorišča so '''[[Narodni muzej umetnosti Romunije]]''', Naravoslovni muzej Grigora Antipe, Muzej romunskega kmeta (''Muzeul țăranului Român''), Narodni zgodovinski muzej in Vojaški muzej.
=== Umetnost ===
V mestu so muzeji klasične in sodobne romunske umetnosti ter izbrana mednarodna dela. Narodni muzej umetnosti Romunije je morda najbolj znan od muzejev v Bukarešti. Je v [[Kraljeva palača, Bukarešta|Kraljevi palači]] in ima zbirke srednjeveške in sodobne romunske umetnosti, med njimi dela kiparja Constantina Brâncușija in mednarodne zbirke romunske kraljeve družine.
Drugi, manjši muzeji imajo specializirane zbirke. Muzej Zambaccian, v nekdanjem domu zbiralca umetnin Krikorja H. Zambacciana, hrani dela znanih romunskih umetnikov in mednarodnih umetnikov, kot so [[Paul Cézanne]], [[Eugène Delacroix]], [[Henri Matisse]], [[Camille Pissarro]] in [[Pablo Picasso]].
Muzej Gheorgha Tattaresca hrani portrete romunskih revolucionarjev v izgnanstvu, kot so Gheorghe Magheru, Ștefan Golescu in Nicolae Bălcescu, ter alegorične kompozicije z revolucionarji (Romunsko ponovno rojstvo, 1849) in patriotske teme (Združevanje univerze 1857). Druga impresivna umetniška zbirka, v kateri so pomembni romunski slikarji, je v rezidenci Ligia in Pompiliu Macovei, ki je odprta za obiskovalce, saj je zdaj del dediščine muzeja v Bukarešti.
Muzej Theodorja Palladyja je v eni najstarejših trgovskih hiš v Bukarešti in hrani dela romunskega slikarja Theodorja Palladyja ter evropsko in orientalsko pohištvo.
[[File:Bucuresti, Romania, Palatul Regal (Muzeul National de Arta al Romaniei - Pavilionul Sala Tronului - Sala Tronului - 2 ); B-II-m-A-19856.JPG|thumb|right|270px| Prestolna soba kraljeve palače, ki je danes Narodni muzej umetnosti]]
Zbirke muzeja umetnosti vsebujejo zbirke romunskih umetnikov, med njimi Krikorja Zambacciana in Theodorja Palladyja.
Poleg klasičnih umetniških galerij in muzejev je v mestu tudi sodobna umetnost. Narodni muzej sodobne umetnosti (MNAC), ki je v krilu palače Parlamenta, je bil odprt leta 2004 in hrani romunsko in mednarodno sodobno umetnost. MNAC vodi tudi Kalinderu MediaLab, ki skrbi za multimedijsko in eksperimentalno umetnost. Zasebne umetniške galerije so razpršene po celotnem mestnem jedru.
V palači Narodne banke Romunije je državna numizmatična zbirka. Razstava prikazuje bankovce, kovance, dokumente, fotografije, zemljevide, palice srebra in zlata, kovinske kovance in matrice ter kalupe. Stavba je bila zgrajena med letoma 1884 in 1890. V tezavrski sobi so značilni marmorni okraski.
=== Religija ===
Bukarešta je sedež patriarha romunske pravoslavne cerkve, ene od vzhodnih pravoslavnih cerkva v občestvu s carigrajskim patriarhom, pa tudi njenih podrazdelkov, metropolije Muntenia in Dobrudže in Bukareške nadškofije. Pravoslavni verniki menijo, da je Demetrius Basarabov pokrovitelj mesta.
Mesto je center za druge krščanske organizacije v Romuniji, vključno z rimskokatoliško nadškofijo, ustanovljeno leta 1883, in romunsko grško-katoliško eparhijo svetega Bazila Velikega, ustanovljeno leta 2014.
V Bukarešti je tudi šest [[sinagoga|sinagog]], med njimi ''Templul Coral'', Velika sinagoga in tempelj Svete unije. Slednji je bil spremenjen v Muzej zgodovine romunske judovske skupnosti, medtem ko so v Veliki sinagogi in Templul Coralu redni obredi.
[[Mošeja]], ki bo lahko sprejela 2000 ljudi, se načrtuje in bo zgrajena na bulvarju Expoziției, št. 22 do 30. Zemljišče, na katerem bo zgrajena mošeja, je romunska vlada podelila muftiju muslimanov v Romuniji v 49-letni najem. Projekt bo financirala turška vlada in različne donacije.<ref>{{navedi splet|url=http://www.nine oclock.ro/protocol-for-building-the-mosque-in-bucharest-was-signed/|title=Protocol for building the mosque in Bucharest was signed {{!}} Nine O`Clock|website=Nineoclock.ro|access-date=2016-06-27}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>
<gallery mode="packed">
File:Flickr - fusion-of-horizons - Catedrala Patriarhală.jpg|[[Romunska patriarhalna stolnica]] in [[Palača patriarhata, Bukarešta|Palača patriarhata]]
File:Sf Spiridon Nou 01.jpg|Cerkev svetega Spiridona Nova, največja cerkev v Bukarešti
File:Flickr - fusion-of-horizons - Biserica Curtea Veche (2).jpg|Notranjost cerkve svetega Antona, najstarejša v mestu
File:Flickr - fusion-of-horizons - stavropoleos (226).jpg|Strop samostanske cerkve Stavropoleos
File:St. Nicholas Russian Church, Bucharest.jpg|Ruska cerkev svetega Nikolaja
File:Bucharest - old synagogue relief.jpg|Detajl sinagoge Yeshua Tova, najstarejša v mestu
</gallery>
== Arhitektura==
Središče mesta je mešanica srednjeveških, neoklasicističnih in art nouveaujevskih stavb, pa tudi neoromunskih iz začetka 20. stoletja ter sodobnih stavb iz dvajsetih in tridesetih 20. stoletja. Večinoma utilitarna arhitektura komunističnega obdobja prevladuje nad najjužnejšimi okrožji. Nedavno zgrajene sodobne strukture, kot so nebotičniki in poslovne zgradbe, dopolnjujejo pokrajino.
=== Zgodovinska arhitektura ===
[[File:Stavropoleos-.jpg|thumb|left|Cerkev samostana Stavropoleos]]
[[File:Interior - Cercul Militar National.jpg|thumb|Pogled v notranjost Državnega vojaškega kroga]]
Mestno srednjeveško arhitekturo in večino tistega, kar je preživelo do sodobnega časa, so uničili komunistična sistemska prilagoditev, požari in vojaški vdori. Nekaj srednjeveških in renesančnih stavb je ostalo, najbolj opazne so na območju Lipscani. Tu so ''Hanul lui Manuc'' (prenočišče) in ruševine starega sodišča (''Curtea Veche''); to območje je bilo v poznem srednjem veku trgovsko središče Bukarešte. Od 1970-ih dalje se je območje zlilo z mestnim okoljem, številne zgodovinske stavbe pa so se zrušile. Leta 2005 je bilo območje Lipscani spremenjeno v območje za pešce in se obnavlja.
Mestno središče je ohranilo arhitekturo iz poznega 19. in začetka 20. stoletja, še posebej med vojno, ki se pogosto šteje za "zlato dobo" bukareške arhitekture. V tem času se je mesto povečalo po velikosti in bogastvu, zato je poskušalo posnemati druge velike evropske prestolnice, kot je Pariz. Veliko arhitekture spada v sodobni (racionalistični) arhitekturni tok, ki ga vodita Horia Creangă in Marcel Iancu.
V Romuniji so težnje po inovacijah v arhitekturnem jeziku izpolnile potrebo po vrednotenju in uveljavljanju državne kulturne identitete. Dela [[art nouveau]]ja se najdejo v novem arhitekturnem slogu, ki ga je sprožil Ion Mincu in so ga prevzeli drugi ugledni arhitekti, ki izkoriščajo pomembne značilnosti romunske laične in srednjeveške cerkvene arhitekture (na primer palača Mogoșoaia, cerkev '''[[Samostan Stavropoleos|samostana Stavropoleos]]''' ali izginule cerkve samostana Văcărești) in romunskih ljudskih motivov.
Dve pomembni zgradbi tega časa sta '''Crețulescova palača''', v kateri so kulturne ustanove, tudi Evropski center za visokošolsko izobraževanje Unesca in '''[[Palača Cotroceni]]''', rezidenca romunskega predsednika. Več velikih gradbenih objektov, kot so Gara de Nord, najpomembnejša železniška postaja v mestu, sedež Narodne banke Romunije in Telefonska palača, datirajo v ta čas. Leta 2000 so zgodovinske stavbe v središču mesta obnavljali. V nekaterih stanovanjskih predelih mesta, zlasti v srednjih in severnih okrožjih z visokimi dohodki, so vile iz 20. stoletja na začetku devetdesetih let večinoma začeli obnavljati.
<gallery mode="packed">
File:Palatul Cantacuzino, Calea Victoriei 141 (3).jpg|Cantacuzinova palača – francoski barok
File:Bucuresti, Romania, Pasajul Macca-Vilacrosse (3); B-II-a-A-19837.JPG|Pasaža Macca-Vilacrosse, s steklom pokrita arkada
File:Palatul Casei de Depuneri, Consemnațiuni și Economie Bucuresti.jpg|Palača CEC – eklekticizem v arhitekturi
File:Casa Capșa.jpg|Casa Capșa, kavarna in hotel
File:Edificio caru 'cu bere, 01.JPG|Caru'cu Bere – neogotika
File:Scoala centrala de fete imagine din curtea interioara.jpg| Centralna šola Bukarešte – neoromanika
</gallery>
=== Komunistična arhitektura ===
[[File:Communist Romania apartment blocks.jpg|thumb|300px|Standardizirani stanovanjski bloki]]
Večji del bukareške arhitekture sestavljajo stavbe, zgrajene v komunizmu, ki so zamenjale zgodovinsko arhitekturo s stanovanjskimi bloki z visoko gostoto, porušeni so bili pomembni deli zgodovinskega središča Bukarešte, da bi zgradili eno največjih stavb na svetu, [[Palača parlamenta, Bukarešta|Palačo parlamenta]] (ki se je nato uradno imenoval Hiša republike). Po načrtu sistemske prilagoditve Nicolaea Ceaușesca so bile nove stavbe zgrajene na prej zgodovinskih območjih, ki so bila porušena.
Edinstven primer te vrste arhitekture je ''Centrul Civic'', ki je zamenjal večji del zgodovinskega mestnega jedra Bukarešte z velikanskimi utilitarnimi zgradbami, predvsem z [[marmor]]nimi ali fasadami iz [[travertin]]a, ki jih navdihuje severnokorejska arhitektura. Množična rušenja v osemdesetih letih dvajsetega stoletja, ko je bilo uničenih skupno osem kvadratnih kilometrov zgodovinskega središča Bukarešte, tudi samostani, cerkve, sinagoge, bolnišnica in športni stadion v art decoju, se je močno spremenil videz mesta. Arhitekturno obdobje v komunističnem času je mogoče najti tudi v stanovanjskih okrožjih, predvsem z ''blocuri'', mnogimi stanovanjskimi bloki, v katerih živi večina mestnega prebivalstva.
Nekaj je tudi stavb iz konca leta 1940 in 1950 v slogu sovjetskega stalinističnega socialističnega realizma, na primer ''Hiša svobodnega tiska'' (v komunizmu imenovana Casa Scînteii).
=== Sodobna arhitektura ===
[[File:House, Headquarters of the Union of Romanian Architects.JPG|thumb|left|220px| Sedež Zveze romunskih arhitektov, nenavadna kombinacija novega in starega]]
[[File:Bd. Iancu de Hunedoara - Metropolis Center.jpg|thumb|left|''Metropolis Center'', zgrajen 2008 z ohranjeno spomeniško zaščiteno fasado nekdanje tiskarne]]
Od padca komunizma leta 1989 je bilo nekaj stavb iz komunističnega obdobja prenovljenih, posodobljenih in uporabljenih za druge namene, na primer zastareli maloprodajni kompleksi so bili preoblikovani v nakupovalna in trgovinska središča. Te ogromne, krožne dvorane, ki so bile neuradno imenovane ''cirkusi lakote'' (''Circ al foamei'') zaradi pomanjkanja hrane v osemdesetih letih, so bile v času Ceaușesca postavljene kot proizvodni trgi in [[refektorij]]i, čeprav je večina ostala nedokončana.
Sodobna nakupovalna središča, kot so ''Unirea'', ''Bukareški Mall'', ''Plaza Romunija'' in ''City Mall'', so nastala na že obstoječih strukturah nekdanjih cirkusov lakote. Drug primer je pretvorba velike utilitarne gradnje ''Centrul Civic'' v hotel Marriott. Po letu 2000 je namreč v mestu cvetel nepremičninski trg, mnoge stavbe komunističnega obdobja so bile v središču mesta, zato so bile glavne nepremičnine. Stanovanjski bloki iz komunističnega obdobja so bili tudi prenovljeni, da bi izboljšali urbani videz.
Najnovejši prispevek k arhitekturi po padcu komunizma je bil zlasti po letu 2000, ko so mesto prenavljali in arhitekturno oživljali na podlagi gospodarske rasti v Romuniji. Stavbe iz tega časa so večinoma iz stekla in jekla, pogosto pa imajo več kot 10 nadstropij, na primer nakupovalna središča, poslovne stavbe, sedeži bank itd.
V zadnjih desetih letih je bilo zgrajenih več visokih pisarniških stavb, zlasti v severnih in vzhodnih predelih mesta. Poleg tega so zgodovinskim stavbam dodajali sodobna krila in fasade. Zgradba Združenja arhitektov Bukarešte je na primer sodobna stekleno-jeklena konstrukcija, zgrajena v zgodovinski kamniti fasadi. Leta 2013 je Bukarešto obogatil 137 m visok nebotičnik ''City Centre Floreasca'', ki je trenutno najvišja stavba v Romuniji. Sodobni nebotičniki, zgrajeni v 21. stoletju, so ''Bucharest Tower Center'', ''Euro Tower, Nusco Tower, Cathedral Plaza, City Gate Towers, Rin Grand Hotel, Premium Plaza, Bucharest Corporate Center, Millennium Business Center, PGV Tower, Charles de Gaulle Plaza, Business Development Center Bucharest, BRD Tower'' in ''Bucharest Financial Plaza''. Kljub temu razvoju v višino se romunski arhitekti izogibajo oblikovanju zelo visokih stavb zaradi občutljivosti za potrese.
Poleg stavb za podjetja in ustanove so bile zgrajene tudi stanovanjske stavbe, sestavljene iz visokih pisarniških stavb in primestnih stanovanjskih skupnosti. Tak nov stanovanjski kompleks je ''Asmita Gardens''. Ta razvoj je vedno bolj viden v severni Bukarešti, ki ni tako gosto naseljena, v njej živita srednji in višji razred Bukareščanov, saj skušajo ponovno oživiti mesto.
==Pobratena mesta==
Bukarešta je pobratena z mesti:
{{Div col}}
* {{flagicon|Brazil}} [[São Paulo]], [[Brazilija]] (2000)
* {{flagicon|China}} [[Peking]], [[Kitajska]] (2005)
* {{flagicon|Cyprus}} [[Nikozija]], [[Ciper]] (2004)
* {{flagicon|Jordan}} [[Aman]], [[Jordanija]] (1999)
* {{flagicon|Albania}} [[Tirana]], [[Albanija]]
* {{flagicon|Moldova}} [[Kišinjev]], [[Moldavija]]
* {{flagicon|Philippines}} [[Manila]], [[Filipini]]
* {{flagicon|United States}} [[Atlanta]], [[ZDA]] (1994)
* {{flagicon|United Kingdom}} [[London]], [[Združeno kraljestvo]]
* {{flagicon|Russia}} [[Moskva]], [[Rusija]]
* {{flagicon|Greece}} [[Atene]], [[Grčija]]
* {{flagicon|Germany}} [[Hannover]], [[Nemčija]]
* {{flagicon|Canada}} [[Montreal]], [[Kanada]]
* {{flagicon|United States}} [[Detroit]], [[ZDA]]
* {{flagicon|Canada}} Regina, Saskatchewan, Kanada
* {{flagicon|Bulgaria}} [[Sofija]], [[Bolgarija]]
* {{flagicon|Turkey}} [[Ankara]], [[Turčija]]
* {{flagicon|South Africa}} [[Pretoria]], [[Republika Južna Afrika]]
* {{flagicon|Syria}} [[Damask]], [[Sirija]]
* {{flagicon|Nigeria}} [[Lagos]], [[Nigerija]]
* {{flagicon|Vietnam}} [[Hanoj]], [[Vietnam]]
* {{flagicon|United States}} Atenes, Georgia, ZDA
{{div col end}}
== Sklici ==
{{sklici|3}}
==Literatura==
* [https://web.archive.org/web/20030808062837/http://www1.pmb.ro/pmb/index_en.htm Modern history of Bucharest], City Hall of Bucharest
* Șerban Cantacuzino, ''Două Orașe Distincte''. Revista Secolul XX 4/6 (1997): 11–40
* Ernie Schoffham, Luthumbța MacHedon, Șerban Cantacuzino, ''Romanian Modernism: The Architecture of Bucharest, 1920–1940''
* [http://www.romaniatourism.com/spec.html Romania: Arts & Architecture], Romanian Tourist Office
* Tatiana Murzin, [http://www.aboutromania.com/education.html Romanian Education], 2005
* [http://portal.edu.ro/ Romanian Education Portal] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090805222854/http://www.portal.edu.ro/ |date=2009-08-05 }}, Site for the Thumbstry of Education containing lists of all educational establishments.
* [https://web.archive.org/web/20060221002454/http://museum.ici.ro/mbucur/english/micparis.htm Bucharest, the small Paris of the East], on the Museums from Romania web site.
* Bucica, Cristina. {{navedi splet|url=http://www.ksg.harvard.edu/kokkalis/GSW5/bucica.pdf |title=Legitimating Power in Capital Cities: Bucharest – Continuity Through Radical Change? |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20051028180259/http://www.ksg.harvard.edu/kokkalis/GSW5/bucica.pdf |archivedate=28 October 2005 |df= }} {{small|(39.0 KB)}}, 2000.
==Zunanje povezave==
{{Sister project links |wikt=Bucharest |commons=Bucharest |n=Bucharest |q=Bucharest |s=Bucharest |b=Bucharest |v=Bucharest |voy=Bucharest}}
* [https://web.archive.org/web/20030808062837/http://www1.pmb.ro/pmb/index_en.htm Bucharest: Official administration site]
[[Kategorija:Mesta v Romuniji]]
[[Kategorija:Glavna mesta Evrope]]
[[Kategorija:Bukarešta|*]]
{{normativna kontrola}}
ezc1vzzf53r8c44ix7nkv2zdd60vxld
The Drinkers
0
145180
6739534
6614002
2026-08-19T18:16:43Z
Radmannsdorf
264582
/* */ posodobitev 2026. Nov frontman.
6739534
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec
| Name = The Drinkers
| Img = The-Drinkers-2010-08-07.jpg
| Img_capt = Skupina leta 2010
| Img_size =
| Background = group_or_band
| Alias =
| Origin = {{ikonazastave|Slovenija}} [[Trbovlje]], [[Slovenija]]
| Genre = [[rock]]
| Occupation =
| Years_active = [[1993]]-[[2017]]
| Label = [[Megaton Records]], [[Multirecords]]
| Associated_acts =
| Current_members =
| Past_members = [[Sandi Kolenc]]<br/>Robert Likar<br/>Miro Mutvar<br/>Roman Milavec<br/>Klemen Markelj <br/>Primož Trebec<br/>Matjaž Živkovič - Maki<br/>Mirko Medvešek<br/>Simon Kavšek<br/>Andrej Žibert
}}
'''The Drinkers''' je [[slovenija|slovenska]] [[rock]] [[skupina]], ki sta jo leta [[1993]] v [[Litija|Litiji]] ustanovila kitarist in nekdanji član skupine [[Niet]] Robert Likar ter pevec Sandi Kolenc - Koli. Poleg njiju so bili v prvotni zasedbi še [[bobni|bobnar]] Andrej Žibert, [[bas kitara|basist]] Miro Medvešček in [[klaviature|klaviaturist]] Evgen Malis.
Pogost motiv njihovih besedil je alkohol - svoj slog sami imenujejo »drink'n'roll«. Njihov prvi [[glasbeni album|album]] z naslovom ''Lepi in trezni'' je izšel leta 1995, dve leti kasneje pa drugi, ''Žeja''. Najbolj znana skladba na njem je bila »Deset majhnih jagrov«, priredba skladbe »Zehn kleine Jägermeister« skupine [[Die Toten Hosen]]. Konec leta 1998 so znova vzbudili pozornost s [[glasbeni singl|singlom]], na katerem je bila skladba »Ko to tamo peva« (priredba istoimenske skladbe skupine [[Bijelo dugme]]), ki je takrat prišla na vrh slovenske lestvice singlov. Leta 1999 sta izšli dve izdaji, album ''Pivolucija'' in [[Extended play|mini album]] ''Zadnja večerja'' s priredbami božičnih pesmi. Deseto obletnico je skupina praznovala z izdajo albuma ''Prohibicija'' in velikim koncertom v [[Trbovlje|Trbovljah]].
Leto 2003 je bilo za The Drinkers tudi sicer prelomno. [[Frontman]] Sandi Kolenc je moral zaradi zdravstvenih težav za nekaj časa prenehati z delovanjem v skupini, poleg tega so zaradi nezadovoljstva nad promocijo novega albuma prekinili sodelovanje z dotakratno [[glasbena založba|založbo]] [[Megaton Records|Megaton]]. Naslednje leto so kljub temu nadaljevali s koncertiranjem, ob podpori novega kitarista Matjaža Živkoviča. V letu 2005 je skupino zapustil frontman, njegovo vlogo pa je prevzel Živkovič. V tej zasedbi so posneli material za nov album z naslovom ''Hajdi'', ki je izšel leta 2007 pri novi založbi [[Multirecords]], hkrati pa koncertirali po Sloveniji in [[Hrvaška|Hrvaški]]. Kmalu po tistem je skupino zapustil še bobnar Žibert, ki ga je nadomestil danes najmlajši član Klemen Markelj. Leta 2011 je znova prišlo do večje spremembe v zasedbi, namesto Živkoviča in Kavška sta se v skupino vrnila frontman Kolenc in klaviaturist Trebec.
Leta 2017 je nekdanji frontman [[Sandi Kolenc|Kolenc]] po dolgotrajnih zdravstvenih težavah umrl. Ker je bil še vedno tako prepoznaven zaščitni znak skupine, so se preostali člani odločili, da ne nameravajo več igrati v tej zasedbi, vendar so se leta 2026 vrnili na sceno, vlogo frontnana pa je prevzel Koli-jev sin Domen Kolenc. Avgusta 2026 so predstavili videospot "Ni še umru", ki je odlično nadaljevanje klasičnega drink n' rolla oziroma pivolucije!
== Diskografija ==
* ''Lepi in trezni'' (1995)
* ''Žeja'' (1997)
* ''Ko to tamo peva'' (1998, singl)
* ''Pivolucija'' (1999)
* ''Zadnja Večerja'' (1999, EP)
* ''De best od'' (2001, kompilacija)
* ''Prohibicija'' (2003)
* ''Hajdi'' (2007)
* ''Recidiv'' (2014)
== Viri ==
* {{navedi novice|url=http://www.dnevnik.si/nedeljski/skrinja-nedeljskega/340268 |title=15 let drink'n'rolla |work=Nedeljski Dnevnik |date=12.8.2008 |accessdate=15.12.2012}}
* {{navedi novice|url=http://www.rtvslo.si/zabava/glasba/sedmi-album-skupine-the-drinkers/185141 |title=Sedmi album skupine The Drinkers |work=MMC RTV-SLO |date=8.7.2007 |accessdate=15.12.2012}}
* {{navedi novice|url=http://www.24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/vraca-se-sandi-kolenc-koli-oziroma-matkurba.html |title=Vrača se Sandi Kolenc Koli oziroma 'matkurba' |work=[[24ur.com]] |date=21.7.2011 |accessdate=15.12.2012}}
* {{navedi novice|url=http://www.rtvslo.si/kultura/glasba/the-drinkers-v-novi-postavi/139714 |title=The Drinkers v novi postavi |work=MMC RTV-SLO |date=8.10.2005 |accessdate=15.12.2012}}
* {{navedi novice |url=https://www.24ur.com/popin/glasba/up-n-downs-vabijo-da-se-posnamete-za-videospot.html |title=Up N' downs vabijo, da se posnamete za videospot |date=2019-03-26 |work=24ur.com |accessdate=2019-12-27}}
== Zunanje povezave ==
{{SocialLinks}}
* {{Discogs artist}}
{{normativna kontrola}}
{{band-stub}}
[[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1993]]
[[Kategorija:Glasbene skupine, razpadle leta 2017]]
[[Kategorija:Slovenske rock skupine|Drinkers]]
evh8hm0zba0k24swk7hu9yyqvxtcx29
6739536
6739534
2026-08-19T18:33:32Z
Radmannsdorf
264582
/* */ letmica 2026 dodana
6739536
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec
| Name = The Drinkers
| Img = The-Drinkers-2010-08-07.jpg
| Img_capt = Skupina leta 2010
| Img_size =
| Background = group_or_band
| Alias =
| Origin = {{ikonazastave|Slovenija}} [[Trbovlje]], [[Slovenija]]
| Genre = [[rock]]
| Occupation =
| Years_active = [[1993]]-[[2017]] [[2026]]
| Label = [[Megaton Records]], [[Multirecords]]
| Associated_acts =
| Current_members =
| Past_members = [[Sandi Kolenc]]<br/>Robert Likar<br/>Miro Mutvar<br/>Roman Milavec<br/>Klemen Markelj <br/>Primož Trebec<br/>Matjaž Živkovič - Maki<br/>Mirko Medvešek<br/>Simon Kavšek<br/>Andrej Žibert
}}
'''The Drinkers''' je [[slovenija|slovenska]] [[rock]] [[skupina]], ki sta jo leta [[1993]] v [[Litija|Litiji]] ustanovila kitarist in nekdanji član skupine [[Niet]] Robert Likar ter pevec Sandi Kolenc - Koli. Poleg njiju so bili v prvotni zasedbi še [[bobni|bobnar]] Andrej Žibert, [[bas kitara|basist]] Miro Medvešček in [[klaviature|klaviaturist]] Evgen Malis.
Pogost motiv njihovih besedil je alkohol - svoj slog sami imenujejo »drink'n'roll«. Njihov prvi [[glasbeni album|album]] z naslovom ''Lepi in trezni'' je izšel leta 1995, dve leti kasneje pa drugi, ''Žeja''. Najbolj znana skladba na njem je bila »Deset majhnih jagrov«, priredba skladbe »Zehn kleine Jägermeister« skupine [[Die Toten Hosen]]. Konec leta 1998 so znova vzbudili pozornost s [[glasbeni singl|singlom]], na katerem je bila skladba »Ko to tamo peva« (priredba istoimenske skladbe skupine [[Bijelo dugme]]), ki je takrat prišla na vrh slovenske lestvice singlov. Leta 1999 sta izšli dve izdaji, album ''Pivolucija'' in [[Extended play|mini album]] ''Zadnja večerja'' s priredbami božičnih pesmi. Deseto obletnico je skupina praznovala z izdajo albuma ''Prohibicija'' in velikim koncertom v [[Trbovlje|Trbovljah]].
Leto 2003 je bilo za The Drinkers tudi sicer prelomno. [[Frontman]] Sandi Kolenc je moral zaradi zdravstvenih težav za nekaj časa prenehati z delovanjem v skupini, poleg tega so zaradi nezadovoljstva nad promocijo novega albuma prekinili sodelovanje z dotakratno [[glasbena založba|založbo]] [[Megaton Records|Megaton]]. Naslednje leto so kljub temu nadaljevali s koncertiranjem, ob podpori novega kitarista Matjaža Živkoviča. V letu 2005 je skupino zapustil frontman, njegovo vlogo pa je prevzel Živkovič. V tej zasedbi so posneli material za nov album z naslovom ''Hajdi'', ki je izšel leta 2007 pri novi založbi [[Multirecords]], hkrati pa koncertirali po Sloveniji in [[Hrvaška|Hrvaški]]. Kmalu po tistem je skupino zapustil še bobnar Žibert, ki ga je nadomestil danes najmlajši član Klemen Markelj. Leta 2011 je znova prišlo do večje spremembe v zasedbi, namesto Živkoviča in Kavška sta se v skupino vrnila frontman Kolenc in klaviaturist Trebec.
Leta 2017 je nekdanji frontman [[Sandi Kolenc|Kolenc]] po dolgotrajnih zdravstvenih težavah umrl. Ker je bil še vedno tako prepoznaven zaščitni znak skupine, so se preostali člani odločili, da ne nameravajo več igrati v tej zasedbi, vendar so se leta 2026 vrnili na sceno, vlogo frontnana pa je prevzel Koli-jev sin Domen Kolenc. Avgusta 2026 so predstavili videospot "Ni še umru", ki je odlično nadaljevanje klasičnega drink n' rolla oziroma pivolucije!
== Diskografija ==
* ''Lepi in trezni'' (1995)
* ''Žeja'' (1997)
* ''Ko to tamo peva'' (1998, singl)
* ''Pivolucija'' (1999)
* ''Zadnja Večerja'' (1999, EP)
* ''De best od'' (2001, kompilacija)
* ''Prohibicija'' (2003)
* ''Hajdi'' (2007)
* ''Recidiv'' (2014)
== Viri ==
* {{navedi novice|url=http://www.dnevnik.si/nedeljski/skrinja-nedeljskega/340268 |title=15 let drink'n'rolla |work=Nedeljski Dnevnik |date=12.8.2008 |accessdate=15.12.2012}}
* {{navedi novice|url=http://www.rtvslo.si/zabava/glasba/sedmi-album-skupine-the-drinkers/185141 |title=Sedmi album skupine The Drinkers |work=MMC RTV-SLO |date=8.7.2007 |accessdate=15.12.2012}}
* {{navedi novice|url=http://www.24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/vraca-se-sandi-kolenc-koli-oziroma-matkurba.html |title=Vrača se Sandi Kolenc Koli oziroma 'matkurba' |work=[[24ur.com]] |date=21.7.2011 |accessdate=15.12.2012}}
* {{navedi novice|url=http://www.rtvslo.si/kultura/glasba/the-drinkers-v-novi-postavi/139714 |title=The Drinkers v novi postavi |work=MMC RTV-SLO |date=8.10.2005 |accessdate=15.12.2012}}
* {{navedi novice |url=https://www.24ur.com/popin/glasba/up-n-downs-vabijo-da-se-posnamete-za-videospot.html |title=Up N' downs vabijo, da se posnamete za videospot |date=2019-03-26 |work=24ur.com |accessdate=2019-12-27}}
== Zunanje povezave ==
{{SocialLinks}}
* {{Discogs artist}}
{{normativna kontrola}}
{{band-stub}}
[[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1993]]
[[Kategorija:Glasbene skupine, razpadle leta 2017]]
[[Kategorija:Slovenske rock skupine|Drinkers]]
je0u5tvdmmn1m5i2eu5bdlhk7eibvs5
6739550
6739536
2026-08-19T19:21:15Z
Yerpo
8417
razveljavljeni 2 redakciji od [[Special:Diff/6739534|6739534]] do [[Special:Diff/6739536|6739536]] - dokler ni kakega resnega vira
6739550
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec
| Name = The Drinkers
| Img = The-Drinkers-2010-08-07.jpg
| Img_capt = Skupina leta 2010
| Img_size =
| Background = group_or_band
| Alias =
| Origin = {{ikonazastave|Slovenija}} [[Trbovlje]], [[Slovenija]]
| Genre = [[rock]]
| Occupation =
| Years_active = [[1993]]-[[2017]]
| Label = [[Megaton Records]], [[Multirecords]]
| Associated_acts =
| Current_members =
| Past_members = [[Sandi Kolenc]]<br/>Robert Likar<br/>Miro Mutvar<br/>Roman Milavec<br/>Klemen Markelj <br/>Primož Trebec<br/>Matjaž Živkovič - Maki<br/>Mirko Medvešek<br/>Simon Kavšek<br/>Andrej Žibert
}}
'''The Drinkers''' je nekdanja [[slovenija|slovenska]] [[rock]] [[skupina]], ki sta jo leta [[1993]] v [[Litija|Litiji]] ustanovila kitarist in nekdanji član skupine [[Niet]] Robert Likar ter pevec Sandi Kolenc - Koli. Poleg njiju so bili v prvotni zasedbi še [[bobni|bobnar]] Andrej Žibert, [[bas kitara|basist]] Miro Medvešček in [[klaviature|klaviaturist]] Evgen Malis.
Pogost motiv njihovih besedil je alkohol - svoj slog sami imenujejo »drink'n'roll«. Njihov prvi [[glasbeni album|album]] z naslovom ''Lepi in trezni'' je izšel leta 1995, dve leti kasneje pa drugi, ''Žeja''. Najbolj znana skladba na njem je bila »Deset majhnih jagrov«, priredba skladbe »Zehn kleine Jägermeister« skupine [[Die Toten Hosen]]. Konec leta 1998 so znova vzbudili pozornost s [[glasbeni singl|singlom]], na katerem je bila skladba »Ko to tamo peva« (priredba istoimenske skladbe skupine [[Bijelo dugme]]), ki je takrat prišla na vrh slovenske lestvice singlov. Leta 1999 sta izšli dve izdaji, album ''Pivolucija'' in [[Extended play|mini album]] ''Zadnja večerja'' s priredbami božičnih pesmi. Deseto obletnico je skupina praznovala z izdajo albuma ''Prohibicija'' in velikim koncertom v [[Trbovlje|Trbovljah]].
Leto 2003 je bilo za The Drinkers tudi sicer prelomno. [[Frontman]] Sandi Kolenc je moral zaradi zdravstvenih težav za nekaj časa prenehati z delovanjem v skupini, poleg tega so zaradi nezadovoljstva nad promocijo novega albuma prekinili sodelovanje z dotakratno [[glasbena založba|založbo]] [[Megaton Records|Megaton]]. Naslednje leto so kljub temu nadaljevali s koncertiranjem, ob podpori novega kitarista Matjaža Živkoviča. V letu 2005 je skupino zapustil frontman, njegovo vlogo pa je prevzel Živkovič. V tej zasedbi so posneli material za nov album z naslovom ''Hajdi'', ki je izšel leta 2007 pri novi založbi [[Multirecords]], hkrati pa koncertirali po Sloveniji in [[Hrvaška|Hrvaški]]. Kmalu po tistem je skupino zapustil še bobnar Žibert, ki ga je nadomestil danes najmlajši član Klemen Markelj. Leta 2011 je znova prišlo do večje spremembe v zasedbi, namesto Živkoviča in Kavška sta se v skupino vrnila frontman Kolenc in klaviaturist Trebec.
Leta 2017 je nekdanji frontman [[Sandi Kolenc|Kolenc]] po dolgotrajnih zdravstvenih težavah umrl. Ker je bil še vedno tako prepoznaven zaščitni znak skupine, so se preostali člani odločili, da ne nameravajo več igrati v tej zasedbi.
== Diskografija ==
* ''Lepi in trezni'' (1995)
* ''Žeja'' (1997)
* ''Ko to tamo peva'' (1998, singl)
* ''Pivolucija'' (1999)
* ''Zadnja Večerja'' (1999, EP)
* ''De best od'' (2001, kompilacija)
* ''Prohibicija'' (2003)
* ''Hajdi'' (2007)
* ''Recidiv'' (2014)
== Viri ==
* {{navedi novice|url=http://www.dnevnik.si/nedeljski/skrinja-nedeljskega/340268 |title=15 let drink'n'rolla |work=Nedeljski Dnevnik |date=12.8.2008 |accessdate=15.12.2012}}
* {{navedi novice|url=http://www.rtvslo.si/zabava/glasba/sedmi-album-skupine-the-drinkers/185141 |title=Sedmi album skupine The Drinkers |work=MMC RTV-SLO |date=8.7.2007 |accessdate=15.12.2012}}
* {{navedi novice|url=http://www.24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/vraca-se-sandi-kolenc-koli-oziroma-matkurba.html |title=Vrača se Sandi Kolenc Koli oziroma 'matkurba' |work=[[24ur.com]] |date=21.7.2011 |accessdate=15.12.2012}}
* {{navedi novice|url=http://www.rtvslo.si/kultura/glasba/the-drinkers-v-novi-postavi/139714 |title=The Drinkers v novi postavi |work=MMC RTV-SLO |date=8.10.2005 |accessdate=15.12.2012}}
* {{navedi novice |url=https://www.24ur.com/popin/glasba/up-n-downs-vabijo-da-se-posnamete-za-videospot.html |title=Up N' downs vabijo, da se posnamete za videospot |date=2019-03-26 |work=24ur.com |accessdate=2019-12-27}}
== Zunanje povezave ==
{{SocialLinks}}
* {{Discogs artist}}
{{normativna kontrola}}
{{band-stub}}
[[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1993]]
[[Kategorija:Glasbene skupine, razpadle leta 2017]]
[[Kategorija:Slovenske rock skupine|Drinkers]]
najcmxgxf4gbep6vnj38deulvn9nad3
Tomaž Brejc
0
159984
6739629
6683570
2026-08-20T06:57:44Z
G-Cup
10746
6739629
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Oseba|relatives=[[Mihael Brejc]] in [[Dušan Brejc]] (brata)|spouse(s)=[[Taja Vidmar]]}}
'''Tomaž Brejc''', [[Slovenci|slovenski]] [[umetnostni zgodovinar]] in likovni [[kritik]], * [[25. november]] [[1946]], [[Ljubljana]].
Tomaž Brejc, sin slovenskega družbenopolitičnega delavca [[Tomo Brejc (1904)|Toma Brejca]], je na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]] leta 1970 diplomiral iz svetovne književnosti in umetnostne zgodovine, leta 1979 pa je na isti ustanovi tudi doktoriral. Izpopolnjeval se je v različnih evropskih kulturnih središčih in izven Evrope.
Brejc je danes eden vodilnih slovenskih strokovnjakov na področju umetnostne zgodovine, posebej slikarstva in kiparstva poznega 19. in 20. stoletja ter sodobne ustvarjalnosti (od bratov Šubic in impresionistov do aktivnih ustvarjalcev). V mladosti je bil aktivno udeležen pri ustvarjanju novih likovnih trendov. Do upokojitve je predaval na [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani]]. Je avtor številnih strokovnih člankov in temeljnih publikacij z likovnega področja. Ukvarja se z likovno kritiko, pripravo razstav, pisanjem katalogov. Je eden redkih umetnostnih zgodovinarjev in likovnih kritikov, ki posega tudi na teoretična področja in tekoče spremlja vse ustvarjanje na področju vizualnih ustvarjalnosti. Sodeloval je pri razvoju galerije Equrna, pri snemanju TV oddaj o likovnih ustvarjalcih in s ključnimi besedili velikih retrospektiv v Moderni galeriji.
V zadnjem času se ukvarja prav z analizo življenja in dela kulturnika in diplomata [[Izidor Cankar|Izidorja Cankarja]].
== Nagrade in priznanja ==
Kolegi so mu leta 2009 podelili najvišjo stanovsko [[Nagrada Izidorja Cankarja|nagrado Izidorja Cankarja]]. [[Univerza v Ljubljani]] mu je podelila zlato plaketo in 2010 tudi naziv [[Zaslužna profesorica|zaslužnega profesorja]]. Leta 2010 mu je ''Zbornik za umetnostno zgodovino'' posvetil posebno izdajo.
== Zasebno ==
Poročen je bil s [[Taja Vidmar|Tajo Vidmar]], galeristko in dolgoletno vodjo galerije [[Equrna]], kjer je tudi Brejc pomagal usmerjati razstavni program. Njegova brata sta politik [[Mihael Brejc|Miha Brejc]] in enolog [[Dušan Brejc]].
== Dela (monografije) ==
* ''Čas prebujenja: slovenska umetnost 1880–1918'', Beletrina, Ljubljana, 2023
* ''Študije o slovenskem slikarstvu v 20. stoletju'', SM, Ljubljana, 2010
* ''Realizem, impresionizem, postimpresionizem'', NG, Ljubljana, 2006
* ''Iz modernizma v postmodernizem: eseji'', Piran, 2000
* ''Slikarske metamorfoze: Equrna 1982–1992'', Ljubljana, 1992
* ''Temni modernizem: slike, teorije, interpretacije'', Ljubljana, 1991
* ''Guernica: eseji o slikarstvu, politiki in vojni'', Ljubljana, 1988
* ''Slikarstvo od 15. do 19.stoletja na Slovenski obali: topografsko gradivo'', Koper, Piran, 1983
* ''Slovenski impresionisti in evropsko slikarstvo'', Ljubljana, 1982
* ''OHO: 1966–1971'', Ljubljana, 1978 (soavtor).
* ''Slovenski impresionizem'', Ljubljana, 1977
* ''Vid govora: študije o modernem slovenskem slikarstvu'', Ljubljana, 1972
== Sklici ==
{{refsez}}
== Glej tudi ==
* priimek [[Brejc]]
* [[seznam slovenskih umetnostnih zgodovinarjev]]
* [[seznam zaslužnih profesorjev Univerze v Ljubljani]]
{{Normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Brejc, Tomaž}}
[[Kategorija:Slovenski umetnostni zgodovinarji]]
[[Kategorija:Slovenski likovni kritiki]]
[[Kategorija:Predavatelji na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani]]
[[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]]
[[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]]
[[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]]
b3uidqlgenw2is8phjwo4mzt5ztxguo
Lionel Messi
0
163421
6739662
6738201
2026-08-20T07:57:19Z
Γεώργιος Τερζής 1
262697
/* */
6739662
wikitext
text/x-wiki
{{lektura|datum=maj 2012}}
{{Posodobi}}
{{Infobox football biography
| fullname = Lionel Andrés Messi
| birth_date = <!-- WD -->
| birth_place = <!-- WD -->
| height = 169 cm
| position = [[Napadalec (nogomet)|Napadalec]]
| currentclub = [[Inter Miami CF]]
| clubnumber = 10
| youthyears1 = 1995–2000 | youthclubs1 = [[Newell's Old Boys]]
| youthyears2 = 2000–2003 | youthclubs2 = [[FC Barcelona|Barcelona]]
| years1 = 2003–2005 | clubs1 = [[FC Barcelona C|Barcelona C]] | caps1 = 10 | goals1 = 5
| years2 = 2004–2005 | clubs2 = [[FC Barcelona B|Barcelona B]] | caps2 = 22 | goals2 = 6
| years3 = 2005–2021 | clubs3 = [[FC Barcelona|Barcelona]] | caps3 = 520 | goals3 =474
| years4 = 2021–2023 | clubs4 = [[Paris Saint-Germain FC|Paris Saint-Germain]] | caps4 = 58 | goals4 = 22
| years5 = 2023– | clubs5 = [[Inter Miami CF|Inter Miami]] | caps5 = 96 | goals5 = 83
| nationalyears1 = 2004–2005 | nationalteam1 = Argentina do 20 let | nationalcaps1 = 16 | nationalgoals1 = 11
| nationalyears2 = 2007–2008 | nationalteam2 = Argentina do 23 let | nationalcaps2 = 5 | nationalgoals2 = 2
| nationalyears3 = 2005–2026 | nationalteam3 = [[Argentinska nogometna reprezentanca|Argentina]] | nationalcaps3 = 207 | nationalgoals3 = 125
| medaltemplates = {{MedalCountry|{{ARG}}}}
{{MedalOlympic | nogomet na Poletnih olimpijskih igrah}}
{{Zlata medalja | [[Poletne olimpijske igre 2008|Peking 2008]] | [[Nogomet na Poletnih olimpijskih igrah 2008|ekipno]]}}
}}
'''Lionel »Leo« Andrés Messi''', [[Argentinci|argentinski]] [[nogometaš]], * [[24. junij]] [[1987]], [[Rosario]], [[Provinca Santa Fe]], [[Argentina]].
Messi igra za [[Argentinska nogometna reprezentanca|argentinsko nogometno reprezentanco]] in [[Inter Miami]]. Velja za enega najboljših nogometašev vseh časov.<ref>{{navedi splet |url =https://www.bbc.com/sport/football/articles/cql1xxxpndlo|work=bbc|title =Messi on the brink of history - will it be his last World Cup game? |accessdate =2026-08-16}}</ref><ref>{{navedi splet |url =https://www.theguardian.com/football/2026/jun/06/if-this-is-messis-last-world-cup-could-he-eclipse-maradona-and-win-it-twice|title =If this is Messi’s last World Cup, could he eclipse Maradona and win it twice?|newspaper =the guardian |first=Jonathan |last=Wilson |accessdate =2026-08-16}}</ref><ref>{{navedi splet |url =https://ekipa.svet24.si/sport/nogomet/mednarodni-nogomet/messi-izkljucitev-hattrick-sp2026-mandi-rekord-zadetek-na-sp-1906828|title=https://ekipa.svet24.si/sport/nogomet/mednarodni-nogomet/messi-izkljucitev-hattrick-sp2026-mandi-rekord-zadetek-na-sp-1906828|work =ekipa |accessdate =2026-08-16}}</ref> Je igralec z največ [[FIFA Zlata žoga|zlatimi žogami]] (8), največ zlatimi nogometnimi čevlji (6), največ Pichiciji - najboljši strelec državnega prvenstva (7), nedavno pa je bil s strani največjega nogometnega inštituta [[IFFHS]] razglašen za najbolj kreativnega nogometaša vseh časov. Messi drži rekord z največ doseženimi goli v koledarskem letu, ko jih je leta 2012 dosegel kar 91. Že za 20 let igra nogomet na profesionalnem nivoju, večino teh let pa je igral v Evropi pri velikanih [[Paris Saint-Germain FC|PSG]] in [[FC Barcelona]] kjer je dosegel mnogo lovorik , med njimi tudi 4 naslove UEFA Lige prvakov (2006, 2009, 2011, 2015) in mnoge naslove državnega prvaka v Španiji in Franciji.
== Kariera ==
=== Začetki ===
Lionel Andres Messi se je rodil 24. junija 1987 v Rosariu v [[Argentina|Argentini]]. Je tretji od štirih otrok v družini. Njegov oče je Jorge Messi, ki je bil zaposlen kot direktor podjetja v Argentini. Njegova mama Celia Cuccittini je bila izdelovalka magnetov. Vsi člani družine so oboževali nogomet, zato je tudi Lionel že od otroštva neumorno brcal žogo. Nogomet je igral s starejšima bratoma Rodrigom in Matiasom ter z bratrancema Maximilianom in Emanuelom. Pri štirih letih je začel igrati nogomet pri domačem klubu Grandoli, kjer ga je treniral njegov oče. Pri nogometu ga je najbolj spodbujala in podpirala njegova babica Celia. Ta je malo pred njegovim 11. rojstnim dnem umrla. Njena smrt ga je zelo prizadela. Od tedaj vsak dosežen zadetek posveti babici in Bogu, kar je opazno med njegovim praznovanjem zadetka v igri.
Pri šestih letih je začel trenirati pri nogometnem klubu Newell<nowiki>'s Old Boys. Med šestletnim igranjem pri klubu je dosegel skoraj 500 zadetkov in dobil naziv ''Machine of 87.''</nowiki> Njegova profesionalna kariera se je malo za tem stemnila, ko so mu pri 10. letih odkrili, da mu primanjkuje rastnega hormona. Družina je morala kljub zdravstvenemu zavarovanju plačevati še 925 evrov na mesec. Klub je sprva obljubil plačilo stroškov zdravljenja, vendar se pozneje tega ni držal.
=== FC Barcelona ===
Messijev neuradni derbi s [[Katalonija|katalonskim]] klubom je bil na tekmi proti [[FC Porto|FC Portu]] [[16. november|16. novembra]] leta [[2003]]. Manj kot leto za tem, pa je že nastopil na svoji prvi uradni tekmi za [[FC Barcelona|Barcelono]]. To je bilo na tekmi proti RCD Espanyol 16. oktobra leta 2004 in s tem postal eden najmlajših igralcev ki je zaigral za prej omenjen klub ter najmlajši, ki je zaigral za klub iz Katalonije in zaigral v [[La Liga|La Ligi]]. Ko je za svoj klub zadel svoj prvi gol proti klubu Albacete Balompié [[1. maj]]a [[2005]] je bil star komaj 17 let, 10 mesecev in 7 dni. S tem je postal najmlajši igralec, ki je kadarkoli zadel v [[La Liga|La Ligi]] ter igral za Barcelono. Barcelona mu je plačala zdravljenje, v zameno pa je bil Messi 21 let zvest Barceloni.
=== Paris Saint-Germain ===
Avgusta 2021 je moral Lionel Messi zapustiti Barcelono, kljub svojemu nasprotovanju. Klub je bil namreč v velikih finančnih težavah in zaradi omejitev Španske nogometne zveze Messija ne bi mogel registrirati niti, če bi igral zastonj. En teden po javni objavi svojega odhoda je podpisal dveletno pogodbo za Paris Saint-Germain.
=== Argentina U20 ===
Prvo priložnost za igranje za reprezentanco je dobil junija 2004 v Paragvaju. Leta 2005 je bil član reprezentance na U20 svetovnem prvenstvu na Nizozemskem. Bil je izbran tudi za najboljšega igralca tega turnirja.
=== Državna reprezentanca ===
4. avgusta 2005 je [[Jose Pekerman]] Messija vpoklical v [[Argentina|Argentinsko]] državno reprezentanco. Zanjo je debitiral 17. avgusta 2005 proti [[Madžarska|Madžarski]]. V igro je vstopil šele v 63. minuti, nato pa jo je spet zapustil. Prva tekma za reprezentanco v kateri je igral le na koncu je bila proti [[Paragvaj]]u, 3. septembra. Igral je le zadnjih 8 minut. Po tekmi je komentiral :"To je bil moj ponoven derbi. Prvi je bil malo krajši."
=== Sezona 2005/06 ===
16. septembra je FC Barcelona posodobila pogodbo z Messijem. Tokrat so mu spremenili višino plače ter mu pogodbo podaljšali do leta 2014. Messi je dobil zraven Argentinskega še Špansko državljanstvo ter s tem pravico do nastopanja v Prvi španski ligi. Pred tem to ni bilo mogoče,ker bi Barcelona s tem imela preveč tujih igralcev - igralcev ki niso Evropejci. Messijev prvi derbi v [[Liga prvakov|Ligi prvakov]] je bil na tekmi proti italijanskem Udineseju. Odigrana je bila 25. septembra. Navdušil je z nekaj odličnimi podajami in s tehničnimi sposobnostimi in bil priča glasnim in navdušenim ovacijam na svoj račun s tribun Camp Nou-a. Decembra istega leta ga je Italijanska športna revija Tuttosport razglasila za "Golden Boy" (Zlatega dečka) in s tem je dobil nagrado za najboljšega nogometaša U20. Zmagal je pred Waynom Rooneyem, [[Lukas Podolski|Lukasom Podolskim]] in Christianom Ronaldom.
Messi je zadel 6 golov v 17 nastopih v [[Španija|Španski]] ligi ter 1 zadetek v šestih nastopih v [[Liga prvakov|Ligi prvakov]]. Privadil se je na velik tempo z velikih tekem in to je Barceloni zelo pomagalo pri zmagah v gosteh proti Realu iz Madrida ter [[London]]skemu [[FC Chelsea|Chelseajem]] v [[Liga prvakov|Ligi prvakov]]. S tem je dobil spoštovanje in zaupanje v samega sebe. Messijeva sezona se je predčasno, natančneje [[7. marec|7. marca]] 2006, končala, ko si je poškodoval mišico na povratni tekmi proti Chelseaju.
Zaradi poškodbe ni bil zmožen igrati 2 [[mesec]]a po koncu sezone pa se je vrnil in odigral [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2006|Svetovno prvenstvo v nogometu 2006 v Nemčiji]]. Lionel je bil v [[reprezentanca|reprezentanco]] vpoklican [[15. maj]]a [[2006]]. Odigral je prijateljsko pripravljalno tekmo proti [[Argentina|Argentinski]] [[nogomet]]ni [[reprezentanca|reprezentanci]] do [[20 (število)|20]] let kjer je igral 15 minut ter prijateljsko [[tekma|tekmo]] proti [[Angola|Angoli]] kjer je igral od 64. minute . Bil je joker s klopi za zmago proti [[Slonokoščena obala|Slonokoščeni obali]]. Z naslednjo tekmo proti [[Srbija in Črna gora|Srbiji in Črni gori]] je postal najmlajši igralec, ki je zaigral za [[Argentina|Argentinsko]] reprezentanco na [[Svetovno prvenstvo v nogometu|Svetovnem prvenstvu]] ter zadel [[gol]] v igro je prišel v 74. minuti ko je zamenjal Maxa Rodrigueza. Bil je podajalec pri zadetku [[Hernan Crespo|Hernana Crespa]] samo minuto po svojem vstopu na igrišče. Zabil pa je tudi zadetek za končno zmago s 6:0 in to ga je postavilo za najmlajšega strelca turnirja. Messi je začel tekmo proti [[Nizozemska|Nizozemski]], ki se je končala s 0:0. V tekmi osmine finala je Messi prišel v igro v 84. minuti ko je bil izid 1:1. Argentina je za zmago potrebovala podaljške. Na zadnji tekmi Argentine na tem prvenstvu proti [[Nemčija|Nemčiji]] je Messi sedel na klopi.
=== Sezona 2006/07 ===
Konstantna visoka pripravljenost je kljubovala temu, da skoraj nobene tekme ni več začel na klopi ali na njej presedel vsotekmo. Zaradi poškodb nekaj napadalcev je imel Messi priložnost pokazati svojo dejansko pripravljenost, ki je bila zelo dobra na tekmi proti [[Real Madrid|Realu]] in [[FC Chelsea|Chelseaju]]. [[12. november|12. novembra]] [[2006]] se je poškodoval na tekmi proti [[Real Zaragoza|Realu Zaragozi]], ta poškodba ga je od nogometnih igrišč oddaljila za 3 mesece. V tem času so se zanj zanimali pri [[Internazionale Milano F.C.|Interju iz Milana]] vendar iz tega na koncu ni bilo nič. Na igrišče se je vrnil na tekmi proti [[Racing Santander]]ju [[11. februar]]ja v igro je prišel v drugem polčasu. [[Frank Riykaar|Riykaard]] je z njim delal zelo pazljivo in na začetku ni odigral v celoti. Čez en mesec pa jo je odigral vso. To je bilo na tekmi proti [[Real Madrid]]u. Ta [[El Clasico]] se je zgodil 10. marca. Spet je zaigral v slogu najboljših nogometašev med katere pravgotovo spada in zabil vse tri gole za svoj klub za končni izid 3:3. [[FC Barcelona|Barcelona]] je tekmo končala samo s 10 možmi na igrišču. Postal je prvi igralec po [[Ivan Zamornao|Ivanom Zamoranom]] za [[Real Madrid]] (sezona 1994-95) in po [[Romario|Romariu]] za [[FC Barcelona|FC Barcelono]] (sezona 1993-94), ki je na [[El Clasico|El Clasicu]] naredil [[hat-trick]]. Postal je tudi najmlajši, ki je zadel na tem derbiju v vsej [[zgodovina|zgodovini]]. S to tekmo je Messi začel svojo najboljšo formo v svojem klubu. Tudi večkrat je zadel natančneje 11 krat v 14 ligaških tekmah. Kljub vsemu temu pa [[FC Barcelona|Barcelona]] ni osvojila naslova Španskega prvaka.
[[Slika:Lionel Messi goal 19abr2007.jpg|thumb|320px|Messi nekaj trenutkov pred zadetkom proti [[FC Getafe|Getafeju.]]]]
Messi je dobil vzdevek "New Maradona" (novi Maradona) zaradi tega ker je Messi zadel dva zelo podobna gola kot [[Maradona]] – najbolj slavna gola vseh časov (oba proti [[Anglija|Angliji]] na Svetovnem prvenstvu leta 1986 v [[Mehika|Mehiki]]. Prvi izmed dveh Messijevih golov je bil na tekmi proti [[FC Getafe|Getafeju]], ki je bil zelo podoben [[Maradona|Maradoninem]] golu proti [[Anglija|Angliji]] poznan kot "Goal of the Century". Španci so Messiju nadali vzdevbek "Messidona". Gola sta bila zelo podobna oba sta pretekla približno 62 [[meter|metrov]], oba sta preigrala šest nasprotnih igralcev in še [[vratar (šport)|vratarja]] ter zadela iz zelo podobnega položaja. Drugi gol pa je gol z božjo roko ("Hand of God goal"), ki ga je Messi dosegel proti [[FC Espanyol|Espanyolu]], [[Diego Armando Maradona|Maradona]] pa seveda proti [[Anglija|Angliji]]
=== Copa America 2007 ===
Svojo prvo tekmo na Copa America je Messi odigral [[29. junij]]a [[2007]]. Na tej tekmi je [[Argentina]] premagala [[Združene države Amerike|ZDA]] s 4:1. Messi je pokazal svojo sposobnosti kot playmaker ali po naše graditelj igre. Bil je podajalec pri [[Hernan Crespo|Crespovem]] golu in tudi sam je sprožil nekaj res dobrih strelov na gol. [[Carlos Tevez|Tevez]] je zamenjal Messija v 79. [[minuta|minuti]] in dosegel gol minuto kasneje.
Njegova druga tekma je bila proti [[Kolumbija|Kolumbiji]] na kateri je izsilil enajstmetrovko, ki jo je nato uspešno realiziral [[Hernan Crespo|Crespo]]. To je bil zadetek za 1:1. Delno je bil vpleten tudi v drugi gol [[Argentina|Argentine]], ki ga je zadel [[Juan Roman Riquelme]] iz [[prosti strel|prostega strela]] ter s tem [[Argentina|Argentino]] povedel v vodstvo s 3:1. Nato je [[Argentina]] zadela še četrtič in si zagotovila četrtfinale.
Na tretji tekmi proti [[Paragvaj]]u je selektor Messija spočil, saj je [[Argentina]] imela četrtfinale že zagotovljeno. V 64. minuti je s klopi zamenjal [[Estban Cambiasso|Estebana Cambiassa]]. V 79. minuti je pripravil zadetek za [[Javier Mascherano|Javierja Mascherana]].
V četrtfinalu je [[Argentina]] s 4:0 premagala [[Peru]]. [[Riquelme]] je podal do Messija, ta pa je dosegel drugi gol [[Argentina|Argentincev]] na tej tekmi. Na koncu je zmagala Argentina z rezultatom 4:0.
V polfinalu je bila na vrsti [[Mehika]]. Messi je zadel gol po napaki mehiškega vratarja [[Oswaldo Sanchez|Oswalda Sancheza]]. Argentina je tekmo dobila z rezultatom 3:0.
Spodletelo pa jim je v finalu. S slabšo igro so izgubili proti Braziliji s 3:0. Takrat je Argentina pokazala daleč najslabšo igro na prvenstvu.
=== Sezona 2007/08 ===
Messi je v enem tednu zadel 5 golov. Uspešno je nadomeščal poškodovanega Ronaldinha, in 22. septembra zabil 2 gola proti FC Savilli. Nekaj dni prej je v Ligi prvakov zadel za Barcelono proti Lyonu. Tako so zmagali s 3:0 na domačem igrišču. Messi je ponovno zadel. Tokrat na tekmi z Realom iz Zaragoze. Zmagovalci so bili FC Barcelona
Izbran je bil v FIFPro World XI Player Award v kategorijo napadalcev. Bralci Španskega športnega časopisa Diario Marca so ga s 77% glasov razglasili za trenutno najboljšega igralca na svetu. Tudi časopisa El Mundo Deportivo in Sport sta ga predlagala za dobitnika Zlate žoge. Enako sta menila tudi [[Franz Beckenbauer]] in [[Johan Cruyff]]. Da je Messi najboljši nogometni igralec na zemlji so menili tudi [[Ronaldinho]], [[Samuel Eto'o]], [[Frank Rijkaard]], Víctor Fernández, Bernd Schuster, Guti, [[Raul]], Gianluca Zambrotta, [[Francesco Totti]], [[Diego Armando Maradona]] in mnogi drugi.
=== Sezona 2009-11 ===
V sezoni 2009-11 je bil Messi nenadomestljiv člen Barcelone, saj je dosegel 38 golov na 51 ligaških obračunih in v vseh tekmovanji kar 100 zadetkov, s čimer je podrl klubski rekord.
V prvi sezoni pod vodstvom Pepa Guardiole je Messi igral v glavnem na položaju desnega krilnega napadalca. Na El Clasicu pa je zaigral na pozicija, na kateri je osrednji napadalec pomaknjen za oba krilna napadalca( ,,False 9<nowiki>''</nowiki>). Na tisti tekmi je dosegel 2 zadetka, s čimer je Barceloni pripomogel do zmage s kar 6:2. To je bila do tedaj največja zmaga Barcelona proti Real Madridu na stadionu Santiago Bernabeu. 13. maja je Barcelona osvojila pokal Cope del Rey. V finalu je ugnala Athletic Bilbao s kar 4-1( na tekmi je Messi dosegel 2 zadetka in 2 asistenci).
V Ligi prvakov je dosegel 9 golov in postal najmlajši igralec tega elitnega tekmovanja, ki je zadel gol. V četrt finalu Lige prvakov je Barcelona ugnala Bayern iz Münicha. Messi je dosegel 2 zadetka in prispeval dve podaji za zadetek. S tem uspehom so Messiju ponudili novo pogodbo z Barcelono, ki je bila podpisana 18. septembra in velja do leta 2016. Pogodba pa ima tudi klavzulo, s čimer bi Messi moral plačati 250 milijonov evrov prestopne kazni. Pri 22 letih je Messi prejel prestižno nagrado Ballon d'Or in vključen je bil v postavo leta, v kateri je tudi sam zmagal.
=== 2012: Rekordno leto ===
7. marca, dva tedna kasneje, ko je zadel 4 zadetke v LaLigi proti Valencii, je zadel 5 zadetkov v Ligi prvakov proti ekipi Bayer Leverkusen in se zapisal v zgodovino tekmovanja kot edini igralec, ki mu je to uspelo. V tej sezoni je zadel 14 zadetkov (Liga prvakov) in vpisal 5 asistenc s čimer je izenačil rekord z José Altafinisa iz sezone 1962-63. Ravno tako je postal edini igralec, po Gerd Müllerju, ki je bil najboljši strelec v štirih tekmovanjih. Še dva tedna kasneje, 20. marca, po hat-tricku proti Granadi, je postal najboljši strelec Barcelone pri samo 24-ih letih z 232 goli. Do tedaj je 57 let rekord pripadal César Rodríguezu.
Vendar kljub Messijevem uspehu, se je zlata doba Barcelone, ki jo je takrat vodil Pep Guardiola, po štirih letih končala. Čeprav je klub tistega leta osvojil Copo Del Rey, je špansko ligo izgubil proti Real Madridu in v Ligi Prvakov so bili v polfinalu premagani s strani Chelsea. Sezono je končal kot najboljši strelec Španije in celotne Evrope že drugič, s 50-imi goli v LaLigi (rekord) in 73-imi goli v vseh tekmovanjih. S tem, je premagal rekord Gerd Müllerja (67 golov) iz sezone 1972-73 in postal edini nogometaš v nogometni zgodovini Evropskih klubov s tako visokim številom zadetkov.
Pod vodstvom Tita Villanove, ki je Messija treniral že pri 14-ih letih, je Messi pomagal Barceloni z začetkom najboljše sezone v klubu. Na polovici sezone so imeli že 55 točk kar je tudi rekord v Prvi Španski ligi. Ko je 9. decembra zadel dva gola proti Real Betisu, je podrl še dva rekorda. Premagal je rekord César Rodrígueza v zadetih golih (190 zadetkov) in tako postal najboljši strelec LaLige in še rekord Gerd Müllerja v zadetih golih v koledarskem letu. Do tedaj je bil rekord 85 golov iz sezone 1972, ki jo je Gerd igral za Bayern Munich in reprezentanco Nemčije. Messi je Müllerju poslal podpisan dres s številko 10 na katerem je pisalo 's spoštovanjem in občudovanjem', ko je premagal njegov rekord, ki je trajal kar 40 let. Pri koncu leta je Messi zadel že 91 golov v vseh tekmovanjih za Barcelono in Argentino. S tem dosežkom si je prislužil tudi mesto v Knjigi rekordov. Ker pa to ni bilo dovolj, je osvojil še četrto zlato žogo in s tem postal edini igralec na svetu, ki mu je to kdaj uspelo.
== Statistika ==
=== Učinkovitost pri Barceloni ===
{| class="wikitable" style="text-align: center;"
|-
!rowspan="2"|Klub
!rowspan="2"|Sezona
!colspan="2"|Liga
!colspan="2"|Pokal<ref>Includes [[Copa del Rey]] and [[Supercopa de España]]</ref>
!colspan="2"|[[UEFA|Evropa]]<ref>Includes [[UEFA Supercup]]</ref>
!colspan="2"|Skupaj
|-
!Nastop
!Goli
!Nast
!Goli
!Nast
!Goli
!Nast
!Goli
|-
|rowspan="4" valign="center"|[[FC Barcelona]]
|[[La Liga season 2004/2005|2004-05]]
|7||1||1||0||1||0||21||1
|-
|[[La Liga season 2005/2006|2005-06]]
|17||6||2||1||6||1||25||8
|-
|[[La Liga season 2006/2007|2006-07]]
|26||14||4||2||6||1||36||17
|-
|[[La Liga 2007-08|2007-08]]
|22||9||2||0||6||6||29||15
|-
! colspan="2" | Skupno v karieri
!72!!30!!9!!3!!19!!8!!100!!41
|}
nast=nastopi
==Priznanja==
Z [[Argentina national football team|Argentino]]:
* {{ikonazastave|Argentina}} [[FIFA U-20 Svetovno prvenstvo]]: [[2005 FIFA World Youth Championship|2005]]
* {{ikonazastave|Argentina}} [[Copa América 2007]]: drugo mesto
*FIFA Svetovno prvenstvo 2014: drugo mesto
*Copa America 2015: drugo mesto
*Copa America 2016: drugo mesto
*Copa America 2019: tretje mesto
*Copa America 2021: prvaki
*FIFA Svetovno prvenstvo 2022: prvaki
Z [[FC Barcelona|Barcelono]]:
* {{ikonazastave|Španija}} [[La Liga]]: [[La Liga season 2004/2005|2004-05]], [[La Liga season 2005/2006|2005-06]], 2008-2009, 2009-2010, 2010-2011, 2012-2013, 2014-2015, 2015-2016, 2017-2018, 2018-2019
* {{ikonazastave|Španija}} [[Supercopa de España]]: 2005, 2006
* {{ikonazastave|Španija}} [[Uefa Champions League]]: 2005-2006, 2008-2009, 2010-2011, 2014-2015
Posamična priznanja:
* Zlata žoga: [[FIFA U-20 World Cup]]: 2005
* Zlata kopačka: [[FIFA U-20 World Cup]]: 2005
* [[Tuttosport|Zlati deček]]: 2005
* [[Bravo Award]]: 2007<ref>[http://www.fcbarcelona.com/web/english/noticies/futbol/temporada07-08/11/n071125101526.html Messi receives Bravo award] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110424181256/http://www.fcbarcelona.com/web/english/noticies/futbol/temporada07-08/11/n071125101526.html |date=2011-04-24 }} Barcelona official site</ref>
* [[World Soccer Magazine|Najboljši mladi igralec na svetu]]: 2006<ref>{{Navedi splet |url=http://www.worldsoccer.com/Awards/awards2006.php |title=World Soccer<!-- Bot generated title --> |accessdate=2014-08-01 |archive-date=2007-10-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071028080313/http://www.worldsoccer.com/Awards/awards2006.php |url-status=dead }}</ref>, 2007<ref name="#1">{{Navedi splet |url=http://www.worldsoccer.com/news/Kaka_wins_World_Soccer_award_news_169134.html |title=Kaka wins World Soccer award - World Soccer News<!-- Bot generated title --> |accessdate=2014-08-01 |archive-date=2008-03-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080322034623/http://www.worldsoccer.com/news/Kaka_wins_World_Soccer_award_news_169134.html |url-status=dead }}</ref>
* [[Olimpia Award|Olimpia de Plata]]: Argentinski igralec leta: 2005
* [[FIFPro Najboljši mladi igralec na svetu]]: 2006
* [[FIFPro|FIFPro World XI]]: 2007
* [[EFE|EFE Trophy]]: Najboljši Američan v La Ligi: 2006-2007<ref>[http://es.wikipedia.org/wiki/Trofeo_EFE Trofeo EFE]</ref>
* Najbolši v La Ligi: 2007<ref>[http://es.wikipedia.org/wiki/Premio_Don_Bal%C3%B3n Premio Don Balón]</ref>
* Copa America Najboljši mladi igralec: [[Copa America 2007|2007]]<ref>{{Navedi splet |url=http://www.copaamerica.com/default.asp?pag=entretenimento |title=Copa America 2007 Pool |accessdate=2014-08-01 |archive-date=2007-12-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071226204500/http://www.copaamerica.com/default.asp?pag=entretenimento |url-status=dead }}</ref>
* [[European Footballer of the Year|Zlata žoga]]:
** 3 mesto: 2007
* [[World Soccer Magazine|Igralec leta]]:
** 2 mesto: 2007<ref name="#1"/>
* [[FIFA Naj igralec leta]]:
** 2 mesto: 2007<ref>{{Navedi splet |url=http://www.sport.es/default.asp?idpublicacio_PK=44&idnoticia_PK=467534&idseccio_PK=803 |title=Messi viaja hoy a Zúrich para el FIFA World Player {{!}} SPORT {{!}} Barça<!-- Bot generated title --> |accessdate=2008-03-14 |archive-date=2008-03-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080325211643/http://www.sport.es/default.asp?idpublicacio_PK=44&idnoticia_PK=467534&idseccio_PK=803 |url-status=dead }}</ref>
* [[Sports Illustrated|Najboljši Latinsko Ameriški športnik leta]]: 2007<ref>{{Navedi splet |url=http://sportsillustrated.cnn.com/2007/magazine/specials/sportsman/2007/12/05/latino.sportsman/index.html |title=SI Latino's 2007 Sportsman of the Year |accessdate=2008-03-14 |archive-date=2008-03-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080320003059/http://sportsillustrated.cnn.com/2007/magazine/specials/sportsman/2007/12/05/latino.sportsman/index.html |url-status=dead }}</ref>
== Reference ==
{{sklici}}
== Zunanje povezave ==
{{commonscat|Lionel Messi}}
{{SocialLinks}}
* {{sports links}}
{{FIFA Zlata žoga}}
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Messi, Lionel}}
[[Kategorija:Argentinski nogometaši]]
[[Kategorija:Argentinski nogometni reprezentanti]]
[[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Argentino]]
[[Kategorija:Nogometaši Poletnih olimpijskih iger 2008]]
[[Kategorija:Prejemniki zlatih olimpijskih medalj za Argentino]]
[[Kategorija:Nogometaši FC Barcelone C]]
[[Kategorija:Nogometaši FC Barcelone B]]
[[Kategorija:Nogometaši FC Barcelone]]
[[Kategorija:Nogometaši Paris Saint-Germaina]]
[[Kategorija:Nogometaši Interja Miami CF]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2006]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2010]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2014]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2018]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2022]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2026]]
[[Kategorija:FIFA klub 100]]
sbxaxoareurb6zhb0lp1akp36hgyosg
6739663
6739662
2026-08-20T07:58:49Z
Γεώργιος Τερζής 1
262697
/* */
6739663
wikitext
text/x-wiki
{{lektura|datum=maj 2012}}
{{Posodobi}}
{{Infobox football biography
| fullname = Lionel Andrés Messi
| birth_date = <!-- WD -->
| birth_place = <!-- WD -->
| height = 169 cm
| position = [[Napadalec (nogomet)|Napadalec]]
| currentclub = [[Inter Miami CF]]
| clubnumber = 10
| youthyears1 = 1995–2000 | youthclubs1 = [[Newell's Old Boys]]
| youthyears2 = 2000–2003 | youthclubs2 = [[FC Barcelona|Barcelona]]
| years1 = 2003–2005 | clubs1 = [[FC Barcelona C|Barcelona C]] | caps1 = 10 | goals1 = 5
| years2 = 2004–2005 | clubs2 = [[FC Barcelona B|Barcelona B]] | caps2 = 22 | goals2 = 6
| years3 = 2005–2021 | clubs3 = [[FC Barcelona|Barcelona]] | caps3 = 520 | goals3 =474
| years4 = 2021–2023 | clubs4 = [[Paris Saint-Germain FC|Paris Saint-Germain]] | caps4 = 58 | goals4 = 22
| years5 = 2023– | clubs5 = [[Inter Miami CF|Inter Miami]] | caps5 = 96 | goals5 = 83
| nationalyears1 = 2004–2005 | nationalteam1 = Argentina do 20 let | nationalcaps1 = 16 | nationalgoals1 = 11
| nationalyears2 = 2007–2008 | nationalteam2 = Argentina do 23 let | nationalcaps2 = 5 | nationalgoals2 = 2
| nationalyears3 = 2005–2026 | nationalteam3 = [[Argentinska nogometna reprezentanca|Argentina]] | nationalcaps3 = 207 | nationalgoals3 = 125
| medaltemplates = {{MedalCountry|{{ARG}}}}
{{MedalOlympic | nogomet na Poletnih olimpijskih igrah}}
{{Zlata medalja | [[Poletne olimpijske igre 2008|Peking 2008]] | [[Nogomet na Poletnih olimpijskih igrah 2008|ekipno]]}}
}}
'''Lionel »Leo« Andrés Messi''', [[Argentinci|argentinski]] [[nogometaš]], * [[24. junij]] [[1987]], [[Rosario]], [[Provinca Santa Fe]], [[Argentina]].
Messi igra za [[Argentinska nogometna reprezentanca|argentinsko nogometno reprezentanco]] in [[Inter Miami]]. Velja za enega najboljših nogometašev vseh časov.<ref>{{navedi splet |url =https://www.bbc.com/sport/football/articles/cql1xxxpndlo|work=bbc|title =Messi on the brink of history - will it be his last World Cup game? |accessdate =2026-08-16}}</ref><ref>{{navedi splet |url =https://www.theguardian.com/football/2026/jun/06/if-this-is-messis-last-world-cup-could-he-eclipse-maradona-and-win-it-twice|title =If this is Messi’s last World Cup, could he eclipse Maradona and win it twice?|newspaper =the guardian |first=Jonathan |last=Wilson |accessdate =2026-08-16}}</ref><ref>{{navedi splet |url =https://ekipa.svet24.si/sport/nogomet/mednarodni-nogomet/messi-izkljucitev-hattrick-sp2026-mandi-rekord-zadetek-na-sp-1906828|title=Messi bi moral biti izključen pred hat-trickom? Video kaže, kaj je storil|work =ekipa |accessdate =2026-08-16}}</ref> Je igralec z največ [[FIFA Zlata žoga|zlatimi žogami]] (8), največ zlatimi nogometnimi čevlji (6), največ Pichiciji - najboljši strelec državnega prvenstva (7), nedavno pa je bil s strani največjega nogometnega inštituta [[IFFHS]] razglašen za najbolj kreativnega nogometaša vseh časov. Messi drži rekord z največ doseženimi goli v koledarskem letu, ko jih je leta 2012 dosegel kar 91. Že za 20 let igra nogomet na profesionalnem nivoju, večino teh let pa je igral v Evropi pri velikanih [[Paris Saint-Germain FC|PSG]] in [[FC Barcelona]] kjer je dosegel mnogo lovorik , med njimi tudi 4 naslove UEFA Lige prvakov (2006, 2009, 2011, 2015) in mnoge naslove državnega prvaka v Španiji in Franciji.
== Kariera ==
=== Začetki ===
Lionel Andres Messi se je rodil 24. junija 1987 v Rosariu v [[Argentina|Argentini]]. Je tretji od štirih otrok v družini. Njegov oče je Jorge Messi, ki je bil zaposlen kot direktor podjetja v Argentini. Njegova mama Celia Cuccittini je bila izdelovalka magnetov. Vsi člani družine so oboževali nogomet, zato je tudi Lionel že od otroštva neumorno brcal žogo. Nogomet je igral s starejšima bratoma Rodrigom in Matiasom ter z bratrancema Maximilianom in Emanuelom. Pri štirih letih je začel igrati nogomet pri domačem klubu Grandoli, kjer ga je treniral njegov oče. Pri nogometu ga je najbolj spodbujala in podpirala njegova babica Celia. Ta je malo pred njegovim 11. rojstnim dnem umrla. Njena smrt ga je zelo prizadela. Od tedaj vsak dosežen zadetek posveti babici in Bogu, kar je opazno med njegovim praznovanjem zadetka v igri.
Pri šestih letih je začel trenirati pri nogometnem klubu Newell<nowiki>'s Old Boys. Med šestletnim igranjem pri klubu je dosegel skoraj 500 zadetkov in dobil naziv ''Machine of 87.''</nowiki> Njegova profesionalna kariera se je malo za tem stemnila, ko so mu pri 10. letih odkrili, da mu primanjkuje rastnega hormona. Družina je morala kljub zdravstvenemu zavarovanju plačevati še 925 evrov na mesec. Klub je sprva obljubil plačilo stroškov zdravljenja, vendar se pozneje tega ni držal.
=== FC Barcelona ===
Messijev neuradni derbi s [[Katalonija|katalonskim]] klubom je bil na tekmi proti [[FC Porto|FC Portu]] [[16. november|16. novembra]] leta [[2003]]. Manj kot leto za tem, pa je že nastopil na svoji prvi uradni tekmi za [[FC Barcelona|Barcelono]]. To je bilo na tekmi proti RCD Espanyol 16. oktobra leta 2004 in s tem postal eden najmlajših igralcev ki je zaigral za prej omenjen klub ter najmlajši, ki je zaigral za klub iz Katalonije in zaigral v [[La Liga|La Ligi]]. Ko je za svoj klub zadel svoj prvi gol proti klubu Albacete Balompié [[1. maj]]a [[2005]] je bil star komaj 17 let, 10 mesecev in 7 dni. S tem je postal najmlajši igralec, ki je kadarkoli zadel v [[La Liga|La Ligi]] ter igral za Barcelono. Barcelona mu je plačala zdravljenje, v zameno pa je bil Messi 21 let zvest Barceloni.
=== Paris Saint-Germain ===
Avgusta 2021 je moral Lionel Messi zapustiti Barcelono, kljub svojemu nasprotovanju. Klub je bil namreč v velikih finančnih težavah in zaradi omejitev Španske nogometne zveze Messija ne bi mogel registrirati niti, če bi igral zastonj. En teden po javni objavi svojega odhoda je podpisal dveletno pogodbo za Paris Saint-Germain.
=== Argentina U20 ===
Prvo priložnost za igranje za reprezentanco je dobil junija 2004 v Paragvaju. Leta 2005 je bil član reprezentance na U20 svetovnem prvenstvu na Nizozemskem. Bil je izbran tudi za najboljšega igralca tega turnirja.
=== Državna reprezentanca ===
4. avgusta 2005 je [[Jose Pekerman]] Messija vpoklical v [[Argentina|Argentinsko]] državno reprezentanco. Zanjo je debitiral 17. avgusta 2005 proti [[Madžarska|Madžarski]]. V igro je vstopil šele v 63. minuti, nato pa jo je spet zapustil. Prva tekma za reprezentanco v kateri je igral le na koncu je bila proti [[Paragvaj]]u, 3. septembra. Igral je le zadnjih 8 minut. Po tekmi je komentiral :"To je bil moj ponoven derbi. Prvi je bil malo krajši."
=== Sezona 2005/06 ===
16. septembra je FC Barcelona posodobila pogodbo z Messijem. Tokrat so mu spremenili višino plače ter mu pogodbo podaljšali do leta 2014. Messi je dobil zraven Argentinskega še Špansko državljanstvo ter s tem pravico do nastopanja v Prvi španski ligi. Pred tem to ni bilo mogoče,ker bi Barcelona s tem imela preveč tujih igralcev - igralcev ki niso Evropejci. Messijev prvi derbi v [[Liga prvakov|Ligi prvakov]] je bil na tekmi proti italijanskem Udineseju. Odigrana je bila 25. septembra. Navdušil je z nekaj odličnimi podajami in s tehničnimi sposobnostimi in bil priča glasnim in navdušenim ovacijam na svoj račun s tribun Camp Nou-a. Decembra istega leta ga je Italijanska športna revija Tuttosport razglasila za "Golden Boy" (Zlatega dečka) in s tem je dobil nagrado za najboljšega nogometaša U20. Zmagal je pred Waynom Rooneyem, [[Lukas Podolski|Lukasom Podolskim]] in Christianom Ronaldom.
Messi je zadel 6 golov v 17 nastopih v [[Španija|Španski]] ligi ter 1 zadetek v šestih nastopih v [[Liga prvakov|Ligi prvakov]]. Privadil se je na velik tempo z velikih tekem in to je Barceloni zelo pomagalo pri zmagah v gosteh proti Realu iz Madrida ter [[London]]skemu [[FC Chelsea|Chelseajem]] v [[Liga prvakov|Ligi prvakov]]. S tem je dobil spoštovanje in zaupanje v samega sebe. Messijeva sezona se je predčasno, natančneje [[7. marec|7. marca]] 2006, končala, ko si je poškodoval mišico na povratni tekmi proti Chelseaju.
Zaradi poškodbe ni bil zmožen igrati 2 [[mesec]]a po koncu sezone pa se je vrnil in odigral [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2006|Svetovno prvenstvo v nogometu 2006 v Nemčiji]]. Lionel je bil v [[reprezentanca|reprezentanco]] vpoklican [[15. maj]]a [[2006]]. Odigral je prijateljsko pripravljalno tekmo proti [[Argentina|Argentinski]] [[nogomet]]ni [[reprezentanca|reprezentanci]] do [[20 (število)|20]] let kjer je igral 15 minut ter prijateljsko [[tekma|tekmo]] proti [[Angola|Angoli]] kjer je igral od 64. minute . Bil je joker s klopi za zmago proti [[Slonokoščena obala|Slonokoščeni obali]]. Z naslednjo tekmo proti [[Srbija in Črna gora|Srbiji in Črni gori]] je postal najmlajši igralec, ki je zaigral za [[Argentina|Argentinsko]] reprezentanco na [[Svetovno prvenstvo v nogometu|Svetovnem prvenstvu]] ter zadel [[gol]] v igro je prišel v 74. minuti ko je zamenjal Maxa Rodrigueza. Bil je podajalec pri zadetku [[Hernan Crespo|Hernana Crespa]] samo minuto po svojem vstopu na igrišče. Zabil pa je tudi zadetek za končno zmago s 6:0 in to ga je postavilo za najmlajšega strelca turnirja. Messi je začel tekmo proti [[Nizozemska|Nizozemski]], ki se je končala s 0:0. V tekmi osmine finala je Messi prišel v igro v 84. minuti ko je bil izid 1:1. Argentina je za zmago potrebovala podaljške. Na zadnji tekmi Argentine na tem prvenstvu proti [[Nemčija|Nemčiji]] je Messi sedel na klopi.
=== Sezona 2006/07 ===
Konstantna visoka pripravljenost je kljubovala temu, da skoraj nobene tekme ni več začel na klopi ali na njej presedel vsotekmo. Zaradi poškodb nekaj napadalcev je imel Messi priložnost pokazati svojo dejansko pripravljenost, ki je bila zelo dobra na tekmi proti [[Real Madrid|Realu]] in [[FC Chelsea|Chelseaju]]. [[12. november|12. novembra]] [[2006]] se je poškodoval na tekmi proti [[Real Zaragoza|Realu Zaragozi]], ta poškodba ga je od nogometnih igrišč oddaljila za 3 mesece. V tem času so se zanj zanimali pri [[Internazionale Milano F.C.|Interju iz Milana]] vendar iz tega na koncu ni bilo nič. Na igrišče se je vrnil na tekmi proti [[Racing Santander]]ju [[11. februar]]ja v igro je prišel v drugem polčasu. [[Frank Riykaar|Riykaard]] je z njim delal zelo pazljivo in na začetku ni odigral v celoti. Čez en mesec pa jo je odigral vso. To je bilo na tekmi proti [[Real Madrid]]u. Ta [[El Clasico]] se je zgodil 10. marca. Spet je zaigral v slogu najboljših nogometašev med katere pravgotovo spada in zabil vse tri gole za svoj klub za končni izid 3:3. [[FC Barcelona|Barcelona]] je tekmo končala samo s 10 možmi na igrišču. Postal je prvi igralec po [[Ivan Zamornao|Ivanom Zamoranom]] za [[Real Madrid]] (sezona 1994-95) in po [[Romario|Romariu]] za [[FC Barcelona|FC Barcelono]] (sezona 1993-94), ki je na [[El Clasico|El Clasicu]] naredil [[hat-trick]]. Postal je tudi najmlajši, ki je zadel na tem derbiju v vsej [[zgodovina|zgodovini]]. S to tekmo je Messi začel svojo najboljšo formo v svojem klubu. Tudi večkrat je zadel natančneje 11 krat v 14 ligaških tekmah. Kljub vsemu temu pa [[FC Barcelona|Barcelona]] ni osvojila naslova Španskega prvaka.
[[Slika:Lionel Messi goal 19abr2007.jpg|thumb|320px|Messi nekaj trenutkov pred zadetkom proti [[FC Getafe|Getafeju.]]]]
Messi je dobil vzdevek "New Maradona" (novi Maradona) zaradi tega ker je Messi zadel dva zelo podobna gola kot [[Maradona]] – najbolj slavna gola vseh časov (oba proti [[Anglija|Angliji]] na Svetovnem prvenstvu leta 1986 v [[Mehika|Mehiki]]. Prvi izmed dveh Messijevih golov je bil na tekmi proti [[FC Getafe|Getafeju]], ki je bil zelo podoben [[Maradona|Maradoninem]] golu proti [[Anglija|Angliji]] poznan kot "Goal of the Century". Španci so Messiju nadali vzdevbek "Messidona". Gola sta bila zelo podobna oba sta pretekla približno 62 [[meter|metrov]], oba sta preigrala šest nasprotnih igralcev in še [[vratar (šport)|vratarja]] ter zadela iz zelo podobnega položaja. Drugi gol pa je gol z božjo roko ("Hand of God goal"), ki ga je Messi dosegel proti [[FC Espanyol|Espanyolu]], [[Diego Armando Maradona|Maradona]] pa seveda proti [[Anglija|Angliji]]
=== Copa America 2007 ===
Svojo prvo tekmo na Copa America je Messi odigral [[29. junij]]a [[2007]]. Na tej tekmi je [[Argentina]] premagala [[Združene države Amerike|ZDA]] s 4:1. Messi je pokazal svojo sposobnosti kot playmaker ali po naše graditelj igre. Bil je podajalec pri [[Hernan Crespo|Crespovem]] golu in tudi sam je sprožil nekaj res dobrih strelov na gol. [[Carlos Tevez|Tevez]] je zamenjal Messija v 79. [[minuta|minuti]] in dosegel gol minuto kasneje.
Njegova druga tekma je bila proti [[Kolumbija|Kolumbiji]] na kateri je izsilil enajstmetrovko, ki jo je nato uspešno realiziral [[Hernan Crespo|Crespo]]. To je bil zadetek za 1:1. Delno je bil vpleten tudi v drugi gol [[Argentina|Argentine]], ki ga je zadel [[Juan Roman Riquelme]] iz [[prosti strel|prostega strela]] ter s tem [[Argentina|Argentino]] povedel v vodstvo s 3:1. Nato je [[Argentina]] zadela še četrtič in si zagotovila četrtfinale.
Na tretji tekmi proti [[Paragvaj]]u je selektor Messija spočil, saj je [[Argentina]] imela četrtfinale že zagotovljeno. V 64. minuti je s klopi zamenjal [[Estban Cambiasso|Estebana Cambiassa]]. V 79. minuti je pripravil zadetek za [[Javier Mascherano|Javierja Mascherana]].
V četrtfinalu je [[Argentina]] s 4:0 premagala [[Peru]]. [[Riquelme]] je podal do Messija, ta pa je dosegel drugi gol [[Argentina|Argentincev]] na tej tekmi. Na koncu je zmagala Argentina z rezultatom 4:0.
V polfinalu je bila na vrsti [[Mehika]]. Messi je zadel gol po napaki mehiškega vratarja [[Oswaldo Sanchez|Oswalda Sancheza]]. Argentina je tekmo dobila z rezultatom 3:0.
Spodletelo pa jim je v finalu. S slabšo igro so izgubili proti Braziliji s 3:0. Takrat je Argentina pokazala daleč najslabšo igro na prvenstvu.
=== Sezona 2007/08 ===
Messi je v enem tednu zadel 5 golov. Uspešno je nadomeščal poškodovanega Ronaldinha, in 22. septembra zabil 2 gola proti FC Savilli. Nekaj dni prej je v Ligi prvakov zadel za Barcelono proti Lyonu. Tako so zmagali s 3:0 na domačem igrišču. Messi je ponovno zadel. Tokrat na tekmi z Realom iz Zaragoze. Zmagovalci so bili FC Barcelona
Izbran je bil v FIFPro World XI Player Award v kategorijo napadalcev. Bralci Španskega športnega časopisa Diario Marca so ga s 77% glasov razglasili za trenutno najboljšega igralca na svetu. Tudi časopisa El Mundo Deportivo in Sport sta ga predlagala za dobitnika Zlate žoge. Enako sta menila tudi [[Franz Beckenbauer]] in [[Johan Cruyff]]. Da je Messi najboljši nogometni igralec na zemlji so menili tudi [[Ronaldinho]], [[Samuel Eto'o]], [[Frank Rijkaard]], Víctor Fernández, Bernd Schuster, Guti, [[Raul]], Gianluca Zambrotta, [[Francesco Totti]], [[Diego Armando Maradona]] in mnogi drugi.
=== Sezona 2009-11 ===
V sezoni 2009-11 je bil Messi nenadomestljiv člen Barcelone, saj je dosegel 38 golov na 51 ligaških obračunih in v vseh tekmovanji kar 100 zadetkov, s čimer je podrl klubski rekord.
V prvi sezoni pod vodstvom Pepa Guardiole je Messi igral v glavnem na položaju desnega krilnega napadalca. Na El Clasicu pa je zaigral na pozicija, na kateri je osrednji napadalec pomaknjen za oba krilna napadalca( ,,False 9<nowiki>''</nowiki>). Na tisti tekmi je dosegel 2 zadetka, s čimer je Barceloni pripomogel do zmage s kar 6:2. To je bila do tedaj največja zmaga Barcelona proti Real Madridu na stadionu Santiago Bernabeu. 13. maja je Barcelona osvojila pokal Cope del Rey. V finalu je ugnala Athletic Bilbao s kar 4-1( na tekmi je Messi dosegel 2 zadetka in 2 asistenci).
V Ligi prvakov je dosegel 9 golov in postal najmlajši igralec tega elitnega tekmovanja, ki je zadel gol. V četrt finalu Lige prvakov je Barcelona ugnala Bayern iz Münicha. Messi je dosegel 2 zadetka in prispeval dve podaji za zadetek. S tem uspehom so Messiju ponudili novo pogodbo z Barcelono, ki je bila podpisana 18. septembra in velja do leta 2016. Pogodba pa ima tudi klavzulo, s čimer bi Messi moral plačati 250 milijonov evrov prestopne kazni. Pri 22 letih je Messi prejel prestižno nagrado Ballon d'Or in vključen je bil v postavo leta, v kateri je tudi sam zmagal.
=== 2012: Rekordno leto ===
7. marca, dva tedna kasneje, ko je zadel 4 zadetke v LaLigi proti Valencii, je zadel 5 zadetkov v Ligi prvakov proti ekipi Bayer Leverkusen in se zapisal v zgodovino tekmovanja kot edini igralec, ki mu je to uspelo. V tej sezoni je zadel 14 zadetkov (Liga prvakov) in vpisal 5 asistenc s čimer je izenačil rekord z José Altafinisa iz sezone 1962-63. Ravno tako je postal edini igralec, po Gerd Müllerju, ki je bil najboljši strelec v štirih tekmovanjih. Še dva tedna kasneje, 20. marca, po hat-tricku proti Granadi, je postal najboljši strelec Barcelone pri samo 24-ih letih z 232 goli. Do tedaj je 57 let rekord pripadal César Rodríguezu.
Vendar kljub Messijevem uspehu, se je zlata doba Barcelone, ki jo je takrat vodil Pep Guardiola, po štirih letih končala. Čeprav je klub tistega leta osvojil Copo Del Rey, je špansko ligo izgubil proti Real Madridu in v Ligi Prvakov so bili v polfinalu premagani s strani Chelsea. Sezono je končal kot najboljši strelec Španije in celotne Evrope že drugič, s 50-imi goli v LaLigi (rekord) in 73-imi goli v vseh tekmovanjih. S tem, je premagal rekord Gerd Müllerja (67 golov) iz sezone 1972-73 in postal edini nogometaš v nogometni zgodovini Evropskih klubov s tako visokim številom zadetkov.
Pod vodstvom Tita Villanove, ki je Messija treniral že pri 14-ih letih, je Messi pomagal Barceloni z začetkom najboljše sezone v klubu. Na polovici sezone so imeli že 55 točk kar je tudi rekord v Prvi Španski ligi. Ko je 9. decembra zadel dva gola proti Real Betisu, je podrl še dva rekorda. Premagal je rekord César Rodrígueza v zadetih golih (190 zadetkov) in tako postal najboljši strelec LaLige in še rekord Gerd Müllerja v zadetih golih v koledarskem letu. Do tedaj je bil rekord 85 golov iz sezone 1972, ki jo je Gerd igral za Bayern Munich in reprezentanco Nemčije. Messi je Müllerju poslal podpisan dres s številko 10 na katerem je pisalo 's spoštovanjem in občudovanjem', ko je premagal njegov rekord, ki je trajal kar 40 let. Pri koncu leta je Messi zadel že 91 golov v vseh tekmovanjih za Barcelono in Argentino. S tem dosežkom si je prislužil tudi mesto v Knjigi rekordov. Ker pa to ni bilo dovolj, je osvojil še četrto zlato žogo in s tem postal edini igralec na svetu, ki mu je to kdaj uspelo.
== Statistika ==
=== Učinkovitost pri Barceloni ===
{| class="wikitable" style="text-align: center;"
|-
!rowspan="2"|Klub
!rowspan="2"|Sezona
!colspan="2"|Liga
!colspan="2"|Pokal<ref>Includes [[Copa del Rey]] and [[Supercopa de España]]</ref>
!colspan="2"|[[UEFA|Evropa]]<ref>Includes [[UEFA Supercup]]</ref>
!colspan="2"|Skupaj
|-
!Nastop
!Goli
!Nast
!Goli
!Nast
!Goli
!Nast
!Goli
|-
|rowspan="4" valign="center"|[[FC Barcelona]]
|[[La Liga season 2004/2005|2004-05]]
|7||1||1||0||1||0||21||1
|-
|[[La Liga season 2005/2006|2005-06]]
|17||6||2||1||6||1||25||8
|-
|[[La Liga season 2006/2007|2006-07]]
|26||14||4||2||6||1||36||17
|-
|[[La Liga 2007-08|2007-08]]
|22||9||2||0||6||6||29||15
|-
! colspan="2" | Skupno v karieri
!72!!30!!9!!3!!19!!8!!100!!41
|}
nast=nastopi
==Priznanja==
Z [[Argentina national football team|Argentino]]:
* {{ikonazastave|Argentina}} [[FIFA U-20 Svetovno prvenstvo]]: [[2005 FIFA World Youth Championship|2005]]
* {{ikonazastave|Argentina}} [[Copa América 2007]]: drugo mesto
*FIFA Svetovno prvenstvo 2014: drugo mesto
*Copa America 2015: drugo mesto
*Copa America 2016: drugo mesto
*Copa America 2019: tretje mesto
*Copa America 2021: prvaki
*FIFA Svetovno prvenstvo 2022: prvaki
Z [[FC Barcelona|Barcelono]]:
* {{ikonazastave|Španija}} [[La Liga]]: [[La Liga season 2004/2005|2004-05]], [[La Liga season 2005/2006|2005-06]], 2008-2009, 2009-2010, 2010-2011, 2012-2013, 2014-2015, 2015-2016, 2017-2018, 2018-2019
* {{ikonazastave|Španija}} [[Supercopa de España]]: 2005, 2006
* {{ikonazastave|Španija}} [[Uefa Champions League]]: 2005-2006, 2008-2009, 2010-2011, 2014-2015
Posamična priznanja:
* Zlata žoga: [[FIFA U-20 World Cup]]: 2005
* Zlata kopačka: [[FIFA U-20 World Cup]]: 2005
* [[Tuttosport|Zlati deček]]: 2005
* [[Bravo Award]]: 2007<ref>[http://www.fcbarcelona.com/web/english/noticies/futbol/temporada07-08/11/n071125101526.html Messi receives Bravo award] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110424181256/http://www.fcbarcelona.com/web/english/noticies/futbol/temporada07-08/11/n071125101526.html |date=2011-04-24 }} Barcelona official site</ref>
* [[World Soccer Magazine|Najboljši mladi igralec na svetu]]: 2006<ref>{{Navedi splet |url=http://www.worldsoccer.com/Awards/awards2006.php |title=World Soccer<!-- Bot generated title --> |accessdate=2014-08-01 |archive-date=2007-10-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071028080313/http://www.worldsoccer.com/Awards/awards2006.php |url-status=dead }}</ref>, 2007<ref name="#1">{{Navedi splet |url=http://www.worldsoccer.com/news/Kaka_wins_World_Soccer_award_news_169134.html |title=Kaka wins World Soccer award - World Soccer News<!-- Bot generated title --> |accessdate=2014-08-01 |archive-date=2008-03-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080322034623/http://www.worldsoccer.com/news/Kaka_wins_World_Soccer_award_news_169134.html |url-status=dead }}</ref>
* [[Olimpia Award|Olimpia de Plata]]: Argentinski igralec leta: 2005
* [[FIFPro Najboljši mladi igralec na svetu]]: 2006
* [[FIFPro|FIFPro World XI]]: 2007
* [[EFE|EFE Trophy]]: Najboljši Američan v La Ligi: 2006-2007<ref>[http://es.wikipedia.org/wiki/Trofeo_EFE Trofeo EFE]</ref>
* Najbolši v La Ligi: 2007<ref>[http://es.wikipedia.org/wiki/Premio_Don_Bal%C3%B3n Premio Don Balón]</ref>
* Copa America Najboljši mladi igralec: [[Copa America 2007|2007]]<ref>{{Navedi splet |url=http://www.copaamerica.com/default.asp?pag=entretenimento |title=Copa America 2007 Pool |accessdate=2014-08-01 |archive-date=2007-12-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071226204500/http://www.copaamerica.com/default.asp?pag=entretenimento |url-status=dead }}</ref>
* [[European Footballer of the Year|Zlata žoga]]:
** 3 mesto: 2007
* [[World Soccer Magazine|Igralec leta]]:
** 2 mesto: 2007<ref name="#1"/>
* [[FIFA Naj igralec leta]]:
** 2 mesto: 2007<ref>{{Navedi splet |url=http://www.sport.es/default.asp?idpublicacio_PK=44&idnoticia_PK=467534&idseccio_PK=803 |title=Messi viaja hoy a Zúrich para el FIFA World Player {{!}} SPORT {{!}} Barça<!-- Bot generated title --> |accessdate=2008-03-14 |archive-date=2008-03-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080325211643/http://www.sport.es/default.asp?idpublicacio_PK=44&idnoticia_PK=467534&idseccio_PK=803 |url-status=dead }}</ref>
* [[Sports Illustrated|Najboljši Latinsko Ameriški športnik leta]]: 2007<ref>{{Navedi splet |url=http://sportsillustrated.cnn.com/2007/magazine/specials/sportsman/2007/12/05/latino.sportsman/index.html |title=SI Latino's 2007 Sportsman of the Year |accessdate=2008-03-14 |archive-date=2008-03-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080320003059/http://sportsillustrated.cnn.com/2007/magazine/specials/sportsman/2007/12/05/latino.sportsman/index.html |url-status=dead }}</ref>
== Reference ==
{{sklici}}
== Zunanje povezave ==
{{commonscat|Lionel Messi}}
{{SocialLinks}}
* {{sports links}}
{{FIFA Zlata žoga}}
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Messi, Lionel}}
[[Kategorija:Argentinski nogometaši]]
[[Kategorija:Argentinski nogometni reprezentanti]]
[[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Argentino]]
[[Kategorija:Nogometaši Poletnih olimpijskih iger 2008]]
[[Kategorija:Prejemniki zlatih olimpijskih medalj za Argentino]]
[[Kategorija:Nogometaši FC Barcelone C]]
[[Kategorija:Nogometaši FC Barcelone B]]
[[Kategorija:Nogometaši FC Barcelone]]
[[Kategorija:Nogometaši Paris Saint-Germaina]]
[[Kategorija:Nogometaši Interja Miami CF]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2006]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2010]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2014]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2018]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2022]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2026]]
[[Kategorija:FIFA klub 100]]
kfvwy3vjvgmlyezyrmov2byg7cjpg3h
Manila
0
167924
6739582
6739332
2026-08-19T21:41:18Z
InternetArchiveBot
196606
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
6739582
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox settlement
| name = Manila
| native_name = {{native name|fil|Maynila}}
| official_name = Mesto Manila
| settlement_type = [[glavno mesto]] in visoko urbanizirano mesto
| image_skyline = {{multiple image
| total_width = 300
| border = infobox
| perrow = 1/3/3/2
| caption_align = center
| image1 = Cityscape of Manila, 2025 (01).jpg
| caption1 = Pogled na obzorje Manile z [[Intramuros]]a
| image2 = Rizal Monument.jpg
| caption2 = [[Rizalov spomenik]]
| image3 = Gate of Fort Santiago - 38923-Manila (35201250583).jpg
| caption3 = [[Fort Santiago]]
| image4 = San Agustin Church, Intramuros, Manila City.jpg
| caption4 = [[Cerkev sv. Avguština, Manila|Cerkev sv. Avguština]]
| image5 = Iglesia de Nuestra Señora de los Remedios, Manila, Filipinas, 2023-08-27, DD 122.jpg
| caption5 = [[cerkev v Malate]]
| image6 = Torre del reloj del ayuntamiento, Manila, Filipinas, 2023-08-27, DD 49.jpg
| caption6 = [[mestna hiša, Manila|Urni stolp]]
| image7 = Catedral de la Inmaculada Concepción, Manila, Filipinas, 2023-08-26, DD 21.jpg
| caption7 = [[Manilska stolnica]]
| image8 = Intramuros, Manila, Philippines.jpg
| caption8 = [[Intramuros]]
| image9 = Manila Central Post Office at night from across the Pasig River.jpg
| caption9 = [[Manilska glavna pošta]]
}}
| image_caption =
| image_flag = Flag of Manila.svg
| flag_size = 120x80px
| image_seal = Ph seal ncr manila.svg
| seal_size = 100x80px
| image_shield =
| nicknames = Biser Orienta<ref>{{Cite web |date=February 5, 1945 |title='Pearl of Orient' Stripped of Food; Manila, Before Pearl Harbor, Had Been Prosperous—Its Harbor One, of Best Focus for Two Attacks Osmeña Succeeded Quezon |url=https://www.nytimes.com/1945/02/05/archives/pearl-of-orient-stripped-of-food-manila-before-pearl-harbor-had.html |access-date=March 3, 2014 |website=The New York Times |quote=Manila, ki jo je ameriško inženirsko znanje posodobilo in povzdignilo v metropolo, je bila pred Pearl Harborjem mesto s 623.000 prebivalci, ki se je razprostiralo na območju 36 km<sup>2</sup>}}</ref> in druga
| motto = Manila, Bog na prvem mestu <br /> {{lang|fil|Welcome Po Kayo sa Maynila}} (''Dobrodošli v Manili'')
| anthem = {{lang|fil|Awit ng Maynila}} (''Pesem o Manili''){{parabr}}{{center|[[File:Awit ng Maynila - Hymn of the City of Manila.mp3]]}}
| image_map = Manila in Metro Manila.svg
| map_caption = {{efn-la|Eksklava znotraj Makatija je pokopališče Manila South}}
| pushpin_relief=y
| pushpin_map = Filipini
| pushpin_label_position = left
| pushpin_map_caption = Lega na Filipinih ([[Luzon]])
| coordinates =
| latd=14 | latm=35 | lats=45 | latNS=N
| longd=120 | longm=58 | longs=38 | longEW=E
| subdivision_type = Država
| subdivision_name = {{flag|Filipini}}
| subdivision_type1 = Regija
| subdivision_name1 = [[Metro Manila]]
| subdivision_type2 = Provinca
| subdivision_name2 =
| subdivision_type3 = Zakonodajno okrožje
| subdivision_name3 = 1 do 6
| subdivision_type4 = Upravno okrožje
| subdivision_name4 = 16
| established_title = Ustanovitev
| established_date = 13. stoletje ali prej
| established_title1 = Brunejski sultanat (1368–1888) (Majnila)
| established_date1 = 1500-ta
| established_title2 = Španska Manila
| established_date2 = 24. junij 1571
| established_title3 = Mestna listina
| established_date3 = 31. julij 1901
| established_title4 = Visoko urbanizirano mesto
| established_date4 = 22. december 1979
| parts_type = [[Barangaj]]i
| parts_style = para
| p1 = 897
| government_type = Sangguniang Panlungsod
| government_footnotes = {{thinsp}}<ref>[ [https://lgu201.dilg.gov.ph/view.php?r=13&p=39]</ref>
| leader_title = Župan
| leader_name = Isko Moreno
| leader_title1 = podžupan
| leader_name1 = Chi Atienza
| leader_title2 =
| leader_name2 =
| leader_title3 = Mestni svet
| leader_name3 =
| total_type = mesto
| area_footnotes = <ref>{{Cite web|title=Manila|url=https://manila.gov.ph/city-profile/|publisher=City Government of Manila}}</ref>
| area_total_km2 = 42,34
| area_land_km2 =
| area_water_km2 =
| area_urban_km2 = 619,57
| area_metro_km2 = 1873
| area_rank =
| elevation_m = 9
| elevation_max_m = 108
| elevation_min_m = 0
|population_rank = 2.
| population_footnotes = <ref name="PSApopden">{{Cite web |title=Philippine Population Density (Based on the 2015 Census of Population) |url=https://psa.gov.ph/content/philippine-population-density-based-2015-census-population |access-date=November 2, 2017 |website=Philippine Statistics Authority}}</ref>
| population_total = 1.902.590
| population_as_of = 2024 (štetje)
| population_density_km2 = auto
| population_urban = 13.484.482
| population_density_urban_km2 = auto
| population_metro = 24.922.000
| population_density_metro_km2 = auto
| population_demonym = {{langx|es|links=no|manilense}},<ref>Izvirna oblika, kot jo je uporabil José Rizal v {{lang|es|El filibusterismo}}.</ref> {{lang|es|manileño}} (f. ''-a'')<br />{{langx|fil|links=no|Manileño}} (f. ''-a''), {{lang|fil|Manilenyo}} (f. ''-a''), {{lang|fil|Taga-Maynila}}
| demographics_type1 =
| demographics1_title1 =
| demographics1_info1 =
| demographics1_title2 =
| demographics1_info2 =
| demographics1_title3 = [[Human Development Index|HDI]]
| demographics1_info3 = {{increase}} 0,781<ref>{{Cite web |last=Sub-national HDI |title=Area Database – Global Data Lab |url=https://hdi.globaldatalab.org/areadata/shdi/ |website=hdi.globaldatalab.org}}</ref> – <span style="color:#090;">high</span> (2019)
| blank1_name_sec1 =
| blank1_info_sec1 =
| blank2_name_sec1 = valuta
| blank2_info_sec1 = [[filipinski peso]] (₱)
| timezone = [[Philippine Standard Time|PST]]
| utc_offset = +8
| postal_code_type = [[List of ZIP codes in the Philippines|ZIP code]]
| postal_code = +900 – 1-096
| postal2_code_type =
| postal2_code =
| area_code_type =
| area_code =
| website =
| footnotes =
| image_blank_emblem = Manila City logo.svg
| blank_emblem_type = [[Logotip]]
}}
'''Mesto Manila''' ({{langx|fil|Maynila}}, {{IPA|tl|maɪˈniː.lɐʔ|ipa}}), uradno '''mesto Manila''',{{langx|fil|Lungsod ng Maynila}}, {{IPA|tl|luŋˈsod nɐŋ maɪˈniː.lɐʔ|IPA}} je glavno in drugo najbolj naseljeno mesto [[Filipini|Filipinov]] za [[Quezon City|Quezon Cityjem]]. Po popisu prebivalstva iz leta 2024 ima 1.902.590 prebivalcev.<ref>{{Cite web|publisher=Philippine Statistics Authority|title=2024 Census of Population (POPCEN) Population Counts Declared Official by the President|access-date=18 July 2025|date=17 July 2025|url=https://psa.gov.ph/content/2024-census-population-popcen-population-counts-declared-official-president}}</ref> Je na vzhodni obali [[Manilski zaliv|Manilskega zaliva]] na otoku [[Luzon]] in je uvrščena med ''visoko urbanizirana mesta''. S 44.935 prebivalci na kvadratni kilometer) je Manila eno najgosteje naseljenih mest na svetu.<ref name="PSApopden" />
Do leta 1258 je na mestu sodobne Manile obstajala tagaloško utrjena politična skupnost Majnila. 24. junija 1571 je španski konkvistador [[Miguel López de Legazpi]] po porazu zadnjega avtohtonega vladarja države, radže Sulejmana, v bitki pri Bangkusaju začel graditi obzidano utrdbo [[Intramuros]] na ruševinah starejšega naselja, iz katerega imena izhaja špansko in angleško ime Manila. Manila je bila glavno mesto kapitanije španskih Vzhodnih Indij, ki je vključevala [[Marijansko otočje]], [[Guam]] in druge otoke, in jo je za špansko krono nadzoroval in upravljal [[Ciudad de Mexico]] v podkraljevstvu [[Nova Španija]]. Manila velja za del prvotnega svetovnega nabora globalnih mest, ker so se njene trgovske mreže prve razširile čez [[Tihi ocean]] in povezale Azijo s špansko Ameriko prek trgovine z [[Manilski galeoni|galeoni]]. To je bil prvi primer vzpostavitve neprekinjene verige trgovskih poti, ki je obkrožala planet.<ref>China and the Birth of Globalization in the 16th Century, by Dennis O. Flynn and Arturo Giráldez</ref><ref>{{Cite book |last=Frank |first=Andre G. |url=https://archive.org/details/reorient00andr |title=ReOrient: Global Economy in the Asian Age |publisher=University of California Press |year=1998 |isbn=9780520214743 |location=Berkeley |pages=[https://archive.org/details/reorient00andr/page/131 131] |url-access=registration}}</ref>
Pod ameriško okupacijo je Manila postala prvo mesto s poverilnico v državi, ki ga je določil zakon filipinske komisije št. 183[https://elibrary.judiciary.gov.ph/thebookshelf/showdocs/28/35678 Philippine Commission Act No. 183] z dne 31. julija 1901. Avtonomija je postala s sprejetjem republiškega zakona št. 409, ''Revidirana listina mesta Manila'', 18. junija 1949.<ref name="ra409" /><ref>{{Cite web |date=2014 |title=Annual Audit Report: City of Manila |url=http://www.coa.gov.ph/index.php/local-government-units/2014/category/5447-cities |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20161104083035/http://www.coa.gov.ph/phocadownloadpap/userupload/annual_audit_report/LGUs/2014/NCR/Cities/City_of_Manila_ES2014.pdf |archive-date=November 4, 2016 |access-date=November 4, 2016 |website=Commission on Audit}}</ref>
V sodobnem času se ime ''Manila'' pogosto uporablja za celotno metropolitansko območje, širše metropolitansko območje in mesto. [[Metro Manila]], uradno opredeljeno [[metropolitansko območje]], je glavno območje Filipinov in vključuje veliko večje mesto Quezon City in osrednje poslovno okrožje Makati.
Reka Pasig teče skozi središče Manile in jo deli na severni in južni del. Mesto obsega 16 upravnih okrožij in je razdeljeno na šest političnih okrožij zaradi zastopanja v filipinskem kongresu in volitev članov mestnega sveta. Leta 2018 je Mreža za raziskave globalizacije in svetovnih mest Manilo uvrstila na seznam ''alfa-'' globalnih mest,<ref>{{Cite web |title=GaWC – The World According to GaWC 2018 |url=https://www.lboro.ac.uk/gawc/world2018t.html |access-date=February 28, 2020 |website=www.lboro.ac.uk |archive-date=August 10, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200810001249/https://www.lboro.ac.uk/gawc/world2018t.html |url-status=dead }}</ref> in jo po gospodarski uspešnosti uvrstila na sedmo mesto v svetu in na drugo v regiji,<ref>{{Cite web |date=November 30, 2001 |title=Brookings – Global Metro Monitor 2018 |url=https://www.brookings.edu/research/global-metro-monitor-2018/ |access-date=April 6, 2020 |website=www.brookings.edu}}</ref> medtem ko indeks globalnih finančnih središč Manilo uvršča na 79. mesto na svetu.<ref name="GFCI">{{Cite web |date=March 2020 |title=The Global Financial Centres Index 27 |url=https://www.longfinance.net/media/documents/GFCI_27_Full_Report_2020.03.26_v1.1_.pdf |access-date=April 5, 2020 |publisher=Long Finance}}</ref> Manila je tudi drugo glavno mesto na svetu, ki je najbolj izpostavljeno naravnim nesrečam, takoj za [[Tokio]]m.<ref name="Philippine Daily Inquirer" /> Poleg tega sta posedanje tal in dvig morske gladine zaradi podnebnih sprememb izziva, s katerima se bo mesto soočilo v prihodnosti.<ref>{{cite journal |last1=Ibarra-Marinas |first1=D. |last2=Silva-Mendoza |first2=L.M. |last3=Mata-Chacón |first3=D. |last4=Belmonte-Serrato |first4=F. |title=Climate Change and Subsidence in Metro Manila: Relative Sea-Level Projections Through Tide-Gauge Records and Satellite Altimetry up to 2150 |journal=Geographies |volume=6 |issue=2 |pages=41 |year=2026 |doi=10.3390/geographies6020041 |doi-access=free |hdl=10261/430593 |hdl-access=free }}</ref>
== Etimologija ==
Ime ''Manila'' izhaja iz filipinskega izraza ''Maynilà'', ki se običajno razlaga kot »kjer je indigo v izobilju« (''may-nilà'') ali »kjer je ''nilad'' v izobilju« (''may-nilad'').
Izraz ''nilà'' naj bi izviral iz [[sanskrt]]ske besede ''nīla'' (नील), ki pomeni »indigo« in se v širšem smislu nanaša na različne rastline (''Indigofera''), ki se uporabljajo za proizvodnjo naravnega barvila indigo. Domneva se, da je ime ''Maynilà'' dobilo zaradi prisotnosti takšnih rastlin za proizvodnjo barvil na območju okoli zgodnje naselbine in ne zaradi ustaljene trgovine z indigom. Omeniti velja, da je proizvodnja barvila indigo v regiji postala gospodarsko pomembna šele v 18. stoletju, nekaj stoletij po tem, ko je bilo naselje že ustanovljeno in poimenovano.
Sčasoma je ''Maynilà'' v španskem kolonialnem obdobju doživela hispanicizacijo in sčasoma sprejela ime ''Manila''.
== Zgodovina ==
=== Zgodnja zgodovina ===
[[File:Laguna Copperplate Inscription.gif|left|thumb|Napis na ''bakreni plošči Laguna'' je najstarejši zgodovinski zapis na Filipinih. Ima prvo zgodovinsko omembo Tondo in sega v obdobje Šaka 822 (okoli 900).]]
Najstarejši dokaz o človeškem življenju okoli današnje Manile so bližnji [[petroglif]]i Angono, ki datirajo okoli leta 3000 pr. n. št. Negritos, staroselci Filipinov, so živeli po otoku Luzon, kjer je Manila, preden so prispeli Malajsko-Polinezijci in jih asimilirali.<ref>Mijares, Armand Salvador B. (2006). .[http://ejournal.anu.edu.au/index.php/bippa/article/viewFile/10/9 The Early Austronesian Migration To Luzon: Perspectives From The Peñablanca Cave Sites] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140707050814/http://ejournal.anu.edu.au/index.php/bippa/article/viewFile/10/9 |date=July 7, 2014 }}. ''Bulletin of the Indo-Pacific Prehistory Association'' '''26''': 72–78.</ref>
''Maynila'' je bila skupaj s Tondom aktivna trgovinska partnerica kitajskih dinastij [[dinastija Song|Song]] in [[dinastija Juan|Juan]] ter je cvetela v srednjem in poznejšem obdobju [[dinastija Ming|dinastije Ming]].<ref>{{Cite book |last=Junker |first=Laura Lee |title=Raiding, Trading, and Feasting: The Political Economy of Philippine Chiefdoms |publisher=Ateneo de Manila University Press |year=2000 |isbn=978-9715503471 |location=Quezon City |pages=184–192}}</ref> Po japonski enciklopediji ''Wakan Sansai Zue'' se je Luzon ali ''Lusong'' (''Maynila'') imenoval 'kraljestvo' južno od [[Tajvan]]a.<ref>Wakan Sansai Zue, Pages 202-216</ref>
V 12. stoletju je takratni [[hinduizem|hindujski]] [[Brunej]], imenovan ''Pon-i'', kot poročajo kitajski anali ''Nanhai zhi'', napadel Malilu 麻裏蘆 (kar različni učenjaki trdijo, da je to današnja Manila), saj je upravljal tudi Saravak in Sabah, pa tudi filipinska kraljestva: Butuan, Sulu, Ma-i (Mindoro ali Laguna), Šahučong 沙胡重 (današnji Zamboanga), Jačen 啞陳 (Oton) in 文杜陵 Venduling (današnji Mindanao, Bintulu ali Mindoro).<ref>[https://core.ac.uk/download/pdf/228735802.pdf Reading Song-Ming Records on the Pre-colonial History of the Philippines] By Wang Zhenping Page 256.</ref><ref>{{Cite journal |last=Lopez |first=V.B. |date=April 1, 1974 |title=Culture Contact and Ethnogenesis in Mindoro up to the End of the Spanish Rule |journal=The Asian Center |volume=12 |issue=1 |pages=3 |via=Asian Studies: Journal of Critical Perspectives on Asia}}</ref> V 13. stoletju je Manila obsegala utrjeno naselje in trgovsko četrt na obali reke Pasig. Po spreobrnitvi Bruneja iz hinduizma v [[islam]] je sledila tudi Manila, saj se je brunejska kraljeva družina poročila tudi z manilsko kraljevo družino, kar je mogoče razbrati iz osebnosti radže Matande, ki je bil hkrati kralj Manile in pravnuk sultana Bolkiaha iz Bruneja.<ref name="JoaquinManila">{{cite book | last = Joaquin | first = Nick | author-link = | title =Manila, My Manila: A History for the Young | publisher = Anvil Publishing, Inc. | year = 1990 | location = City of Manila | isbn = 978-971-569-313-4 }}</ref>
=== Špansko kolonialno obdobje ===
[[File:Rajah Sulayman Monument, Malate, Manila.jpg|left|thumb|Kip radže Sulejmana v Manili. Sulejman je bil prestolonaslednik kraljestva Maynila in poveljnik tagalogskih sil v bitki pri Manili leta 1570 proti španskim silam.]]
[[File:Walled_City_of_Manila,_detail_from_Carta_Hydrographica_y_Chorographica_de_las_Yslas_Filipinas_(1734).jpg|thumb|left|Zemljevid obzidanega mesta Manila iz leta 1734. Mesto je bilo načrtovano v skladu z zakoni Indij.]]
[[File:Gerald R Mondala Ayuntamiento de Manila (Casas Consistoriales).jpg|thumb|left|Ayuntamiento de Manila je v času španske kolonialne vladavine služil kot mestna hiša.]]
24. junija 1571 je v Manilo prispel [[konkvistador]] [[Miguel López de Legazpi]] in jo razglasil za ozemlje [[Nova Španija|Nove Španije]] ter ustanovil mestni svet na območju, ki je danes okrožje [[Intramuros]]. Navdihnjen z [[rekonkvista|rekonkvisto]] je izkoristil ozemeljski konflikt med hindujskim Tondom in islamsko Manilo, da bi upravičil izgon ali spreobrnitev brunejskih muslimanskih kolonistov, ki so podpirali Manilo, medtem ko je imel njegov mehiški vnuk Juan de Salcedo romantično razmerje s Kandarapo, princeso iz Tonda.<ref>Wright, Hamilton M. (1907). [https://archive.org/details/ahandbookphilip01wriggoog/page/n208 <!-- pg=143 --> "A Handbook of the Philippines"], p. 143. A.C. McClurg & Co., Chicago.</ref> López de Legazpi je dal usmrtiti ali izgnati lokalno kraljevo družino po neuspehu zarote Maharlik, v kateri bi se zavezništvo datujev, radž, japonskih trgovcev in Sultanata Brunej združilo, da bi usmrtili Špance skupaj z njihovimi latinskoameriškimi rekruti in zavezniki Visajan. Zmagovalni Španci so Manilo spremenili v prestolnico Španskih Vzhodnih Indij in Filipinov, ki jih bo njihov imperij nadzoroval naslednja tri stoletja. Mesto so ustanovili evropski Španci in mestico Mehičani, v njem pa je bilo celo garnizij 400 ameriških staroselcev Tlaxcalan, ki so Salceda spremljali iz Cebuja in prejemali pokojnine.<ref>{{cite web |last=Latino Book Review |date=February 16, 2023 |title=When Tlaxcalan Natives Went to War in the Philippines |url=https://www.latinobookreview.com/when-tlaxcalan-natives-went-to-war-in-the-philippines--latino-book-review.html |access-date=March 25, 2026}}</ref> Leta 1574 je Manilo oblegal kitajski pirat Lim Hong, ki so mu to preprečili lokalni prebivalci. Po španski naselitvi je Manila s papeškim odlokom takoj postala sufragan mehiške nadškofije. S kraljevim odlokom [[Filip II. Španski|Filipa II. Španskega]] je Manila postala pod duhovnim pokroviteljstvom svete Pudentiane in Naše Gospe Voditeljice.{{efn|To je spodbudila lokalno najdena sveta podoba, tj. [[Črna Madona]] neznanega izvora; ena teorija pravi, da izvira iz portugalščine in Macaa, druga pa, da gre za tantrično boginjo, ki so jo domačini častili na pogansko-hindujski način in je preživela islamski [[ikonoklazem]] s strani Sultanata Brunej. Ta podoba je bila interpretirana kot Marijina in je bila najdena med odpravo Miguela de Legazpija, mehiški puščavnik pa je sčasoma okoli te podobe zgradil kapelo.}} Po osvojitvi Manile od njene muslimanske aristokracije so špansko-mehiški osvajalci prejeli ''encomiende'', Esteban Rodríguez de Figueroa pa je imel ''encomiendo'' blizu Manile; podatki o dajatvah niso zabeleženi.<ref>{{cite book |last=Blair |first=Emma Helen |title=The Philippine Islands, 1493–1898 |volume=4 |year=1903 |publisher=Arthur H. Clark Company |pages=95 |isbn=978-0554259604}}</ref> Drugi je Juan Maldonado, še en Mehičan, zgodnji ''encomiendo''; o katerem se je ohranilo le malo podatkov.<ref>{{cite book |last=Blair |first=Emma Helen |title=The Philippine Islands, 1493–1898 |volume=4 |year=1903 |publisher=Arthur H. Clark Company |pages=96 |isbn=978-0554259604}}</ref> Medtem se je muslimanska aristokracija Manile spreobrnila ali pobegnila, eden takih je bil Datuk Manila, ki je pobegnil v Sultanat Malaka, kjer je postal ''Wali'' ali islamski svetnik.<ref>{{cite web| title = Datuk Manila Tomb, Melaka | url = https://www.malaysia-traveller.com/datuk-manila-tomb.html | website = Malaysia Traveller | access-date = May 20, 2026}}</ref>
Manila je postala znana po svoji vlogi v trgovini z [[manilski galeoni|galeoni]] med Manilo in [[Acapulco]]m, ki je trajala več kot dve stoletji in je prinašala blago iz Evrope, Afrike in latinskoameriške Amerike čez pacifiške otoke v jugovzhodno Azijo in obratno. [[Srebro]], ki so ga izkopali v [[Mehika|Mehiki]] in [[Peru]]ju, so menjali za kitajsko [[svila|svilo]], indijske [[dragulj]]e in [[začimba|začimbe]] iz [[Indonezija|Indonezije]] in [[Malezija|Malezije]]. Vino in olive, pridelane v Evropi in Severni Afriki, so preko Mehike pošiljali v Manilo.<ref name="Kane">{{Cite book |last=Kane |first=Herb Kawainui |title=Hawai{{okina}}i Chronicles: Island History from the Pages of Honolulu Magazine |publisher=University of Hawaii Press |year=1996 |isbn=978-0-8248-1829-6 |editor-last=Bob Dye |volume=I |location=Honolulu |pages=25–32 |chapter=The Manila Galleons |author-link=}}</ref> Zaradi prepovedi trgovine, ki jo je dinastija Ming uvedla proti šogunatu Ašikaga leta 1549, je bila vsem Japoncem prepovedana vstop na Kitajsko, kitajskim ladjam pa plovba na Japonsko. Manila je postala edino mesto, kjer so lahko Japonci in Kitajci odkrito trgovali.<ref>[https://lirias.kuleuven.be/retrieve/578752#page=22 The "Indo-Pacific" Crossroads]: The Asian Waters as Conduits of Knowledge, People, Cargoes, and Technologies Page 107 (Citing:"Wang 1953; Tanaka Takeo 1961.")</ref>
Manilska sinoda leta 1582, prva katoliška sinoda na Filipinih, je postavila moralne temelje za vključitev otočja v [[Španski imperij]]. V njej so ljudje trdili, da imajo domači Filipinci že prirojeno dostojanstvo in suverenost zaradi načel naravnega prava. In da je vsaka posvetna moč, ki jo ima Španija pri vključitvi Filipinov pod Španski imperij, zgolj služenje španski obveznosti ali nadnaravni dolžnosti, predvsem reševanja duš po veri v Kristusa; v tem primeru so trdili, da je pravično in moralno spreobrniti poganska (hindujska, budistična in animistična) in muslimanska kraljestva Filipinov v krščanstvo, da bi rešili svoje duše, in da je treba paziti na spoštovanje pravic in suverenosti domačinov. Najboljši način za to je bil, da nežno uvedejo bolj pravično in humano družbo po krščanskem pravu, kar so Španci tudi storili; z odpravo suženjstva, poligamije, poliandrije in detomora, ki so jih pogosto izvajali domači pogani in muslimani. Poleg tega se je filipinska družba materialno obogatila s trgovino z Latinsko Ameriko in če bi katera koli druga sila ovirala večji napredek in kultivacijo Filipinov, so Španci moralno zavezani, da proti njim vodijo teorijo pravične vojne. Zaradi pomiritvenih kampanj, verskih spreobrnjenj, kolonizacij in naselij Špancev v sodelovanju z lokalnimi domorodci so postopki manilske sinode leta 1582 zagotovili pravice in obveznosti domorodcev in Špancev med špansko-mehiško kolonizacijo Filipinov, kasneje pa so bili razglašeni referendumi o suverenosti Filipinov leta 1599, na katerih so filipinska ljudstva, ki jim vlada, dala soglasje k sprejetju španske suverenosti.<ref>{{cite book|title=Re-shaping the world: Philip II of Spain and his time|publisher=Ateneo de Manila University Press|date=2008|isbn=978-971-550-556-7|oclc=234257320|first1=José S.|last1=Arcilla|first2=Dámaso de|last2=Lario Ramírez|pages=93–133}}</ref><ref>{{cite web|url=http://international-review.icrc.org/articles/charter-rights-indians-according-school-salamanca|title=Charter of rights of the Indians according to the School of Salamanca|date=October 29, 1992 |access-date=2022-07-18|publisher=International Review of the Red Cross}}</ref>
Leta 1606 so Španci po španski osvojitvi Sultanata Ternate, enega od monopoliziralcev gojenja začimb, deportirali vladarja sultana Saida Din Burkata<ref>Bartolome Juan Leonardy y de Argensola, Conquistas de las islas Molucas (Madrid: Alonso Martin, 1909) pp. 351-8; Cesar Majul, Muslims in the Philippines (Quezon City: University of the Philippines Press, 1973) pp. 119-20; Hal, History of Southeast Asia, pp. 249-50.</ref> iz Ternateja skupaj z njegovim klanom in spremstvom v Manilo, kjer so bili sprva zasužnjeni in sčasoma spreobrnjeni v krščanstvo.<ref>{{Cite book |last=Peter Borschberg |url=https://www.academia.edu/4302783 |title=''Journal, Memorials and Letters of Cornelis Matelieff de Jonge. Security, Diplomacy and Commerce in 17th-Century Southeast Asia'' |publisher=NUS Press |year=2015 |location=Singapore |pages=82, 84, 126, 421 |access-date=August 30, 2015}}</ref> Kasneje mu je sledilo približno 200 družin mešanega špansko-mehiško-filipinskega in moluško-indonezijsko-portugalskega porekla iz Ternateja in Tidorja.<ref>Zamboangueño Chavacano: Philippine Spanish Creole or Filipinized Spanish Creole? By Tyron Judes D. Casumpang (Page 3)</ref>
Mesto je zaradi svoje lege na stičišču [[svilna pot|svilne poti]], [[Pot začimb|poti začimb]] in ''srebrne poti'' doseglo veliko bogastvo.<ref>{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=T5pFDQEACAAJ|title=The Silver Way: China, Spanish America and the Birth of Globalisation, 1565-1815|first1=Peter|last1=Gordon|first2=Juan José|last2=Morales|date=April 8, 2017|publisher=Penguin Books|isbn=978-0-7343-9943-4 |via=Google Books}}</ref> Pomembna je vloga Armencev, ki so delovali kot trgovski posredniki, ki so omogočali trgovino med Evropo in Azijo na tem območju. Francija je bila prva država, ki je poskušala financirati svojo azijsko trgovino s partnerstvom v Manili prek armenskih hodž. Največji obseg trgovine je bil z [[železo]]m, leta 1721 pa je bilo prodanih 1000 železnih palic.<ref>{{Cite journal|last=Bhattacharya|first=Bhaswati|date=March 2008|title=Making money at the blessed place of Manila: Armenians in the Madras–Manila trade in the eighteenth century*|url=https://www.cambridge.org/core/journals/journal-of-global-history/article/abs/making-money-at-the-blessed-place-of-manila-armenians-in-the-madrasmanila-trade-in-the-eighteenth-century/5B0481C8F3C2F0D7D470D38408B956BB|journal=Journal of Global History|language=en|volume=3|issue=1|pages=1–20|doi=10.1017/S1740022808002416|issn=1740-0236|url-access=subscription}}</ref> Leta 1762 je mesto zavzela Velika Britanija v [[sedemletna vojna|sedemletni vojni]], v katero se je pred tem vpletla Španija.<ref>{{Cite encyclopedia |title=Manila (Philippines) |encyclopedia=Britannica |url=https://www.britannica.com/EBchecked/topic/362270/Manila |access-date=March 3, 2014}}</ref> Britanci so mesto zasedli dvajset mesecev, od leta 1762 do 1764, v poskusu, da bi zavzeli Španske Vzhodne Indije, vendar svoje okupacije niso mogli razširiti preko ožje Manile.<ref name="Backhouse">{{Cite book |last=Backhouse, Thomas |title=The Secretary at War to Mr. Secretary Conway |publisher=British Library |year=1765 |location=London |pages=v. 40}}</ref> Britanci, razočarani nad nezmožnostjo zavzetja preostalega arhipelaga, so se umaknili v skladu s Pariško pogodbo, podpisano leta 1763, ki je končala vojno. Neznano število indijskih vojakov, znanih kot ''sepoji'', ki so prišli z Britanci, je dezertiralo in se naselilo v bližnjem Cainti v Rizalu.<ref>{{cite book|last1=Fish|first1=Shirley|url=https://books.google.com/books?id=4goyHgAACAAJ|title=When Britain Ruled The Philippines 1762–1764|year=2003|publisher=1stBooks|isbn=978-1-4107-1069-7|page=158}}</ref><ref>{{Cite web |title=Wars and Battles: Treaty of Paris (1763) |url=http://www.u-s-history.com/pages/h754.html |publisher=www.u-s-history.com}}</ref>
[[File:Parian Manila Philippines 1792.jpg|thumb|left|Parián ali ''Parián de Arroceros'' je bilo območje zunaj Intramurosa, zgrajeno za nastanitev kitajskih trgovcev (''Sanglej'') med špansko vladavino.]]
Kitajska manjšina je bila kaznovana zaradi podpore Britancem, trdnjavsko mesto Intramuros, v katerem je sprva živelo 1200 čistokrvnih španskih družin in ga je imelo garnizijo 400 španskih vojakov,<ref>{{Cite journal |last=Barrows |first=David |year=2014 |title=A History of the Philippines |url=http://www.gutenberg.org/files/38269/38269-h/38269-h.htm#pb139 |journal=Guttenburg Free Online E-books |volume=1 |page=179 |quote=Znotraj obzidja je bilo približno šeststo zasebnih hiš, večina zgrajenih iz kamna in ploščic, enako število pa jih je bilo zunaj v predmestjih ali ''arrabales'', vse so zasedali Španci (''todos son vivienda y poblacion de los Españoles''). To pomeni približno dvesto tisoč španskih družin ali ustanov, brez vernikov, ki jih je bilo v Manili vsaj sto petdeset, garnizije, v določenih obdobjih približno štiristo izurjenih španskih vojakov, ki so služili na Nizozemskem in v Nizozemski, ter uradnikov.}}</ref> pa je svoje topove držalo usmerjene proti Binondu, najstarejši kitajski četrti na svetu.<ref name="en.radio86.com">Raitisoja, Geni [http://en.radio86.com/travel/travel-destinations/chinatown-manila-oldest-world " Chinatown Manila: Oldest in the world"] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110402180844/http://en.radio86.com/travel/travel-destinations/chinatown-manila-oldest-world |date=April 2, 2011 }}, ''Tradio86.com'', July 8, 2006, accessed March 19, 2011.</ref> Prebivalstvo domačih Špancev je bilo skoncentrirano v južnem delu Manile in leta 1787 je La Pérouse zabeležil en polk s 1300 Mehičani, nameščen v Manili,[56] bili pa so tudi v Caviteju, kjer so pristajale ladje iz špansko-ameriških kolonij, in v Ermiti, ki je bila tako poimenovana po mehiškem puščavniku, ki je tam živel. Ime puščavnika-duhovnika je bilo Juan Fernandez de Leon, ki je bil puščavnik v Mehiki, preden se je preselil v Manilo. Duhovniki običajno niso bili sami, saj so s seboj pogosto pripeljali laične brate in sestre. Leta: 1603, 1636, 1644, 1654, 1655, 1670 in 1672; v teh letih je bilo v Manilo napotenih 900, 446, 407, 821, 799, 708 in 667 latinskoameriških vojakov iz Mehike. Filipini gostijo edina latinskoameriška okrožja v Aziji,<ref>{{Cite web |title=West Coast of the Island Of Luzon {{pipe}} Tourist Attractions |url=http://www.livinginthephilippines.com/travel-guides/getting-to-philippines/979-tourist-attraction-city-of-manila |url-status=usurped |archive-url=https://web.archive.org/web/20161206200644/http://www.livinginthephilippines.com/travel-guides/getting-to-philippines/979-tourist-attraction-city-of-manila |archive-date=December 6, 2016 |access-date=December 6, 2016}}</ref> v okrožju Malate pa so stavbe, ki mešajo mehiški baročni in filipinski muslimanski [[mudejar]] slog.<ref name="Coseteng">[https://books.google.com.ph/books?redir_esc=y&id=zjxFXwAACAAJ&focus=searchwithinvolume&q=Mexican+Baroque+Malate+Muslim Spanish Churches in the Philippines By Alice M. L. Coseteng UNESCO National Commission of the Philippines, 1972. (Page 59)]</ref> Španci so evakuirali Ternate in naselili papuanske begunce v Ternateju v Caviteju, ki je bil poimenovan po njihovi nekdanji domovini.<ref name="lipski">{{Cite book |last=John. M. Lipski, with P. Mühlhaüsler and F. Duthin |title=Atlas of Languages of Intercultural Communication in the Pacific, Asia, and the Americas: Texts, Volume 2 |publisher=Walter de Gruyter |year=1996 |isbn=9783110134179 |editor-last=Stephen Adolphe Wurm & Peter Mühlhäusler |page=276 |chapter=Spanish in the Pacific |chapter-url=https://johnlipski.github.io/pacific.pdf}}</ref> Leta 1603 je v Manili živelo tudi 25.000 Kitajcev in 14.437 domačih (malajsko-filipinskih) družin ter 3528 mešanih špansko-filipinskih družin.
Vzpon španske Manile je prvič zaznamoval povezavo vseh polobli in celin v svetovno trgovinsko mrežo, zaradi česar je Manila, skupaj z Ciudad de Mexicom in [[Madrid]]om, postala prvotni skupek globalnih mest na svetu.<ref>The Age of Trade: The Manila Galleons and the Dawn of the Global Economy by Arturo Giraldez</ref> Španski jezuitski duhovnik je zaradi sotočja številnih tujih jezikov v Manili pripomnil, da je bila spovednica v Manili ''najtežja na svetu''.<ref name="philislands">{{cite book | author=Robertson, James Alexander | author2=Blair, Emma Helen | year=1906 | title=The Philippine Islands, 1493–1898 | volume=XLIV | page=29 | url=https://archive.org/stream/cu31924070600261#page/n29/mode/2up | access-date=September 24, 2013 }}</ref><ref>Bartolomé de Letona, La perfecta religiosa (Puebla, 1662), as quoted in Irving, Colonial Counterpoint, page 245</ref> Juan de Cobo, še en španski misijonar iz 17. stoletja, je bil tako presenečen nad trgovino, kulturno kompleksnostjo in etnično raznolikostjo v Manili, da je svojim bratom v Mehiki pisal:
{{quote|Raznolikost tukaj je ogromna, tako da bi lahko v nedogled poskušal razlikovati dežele in ljudstva. Kastiljci so iz vseh provinc. Portugalci in Italijani so; Nizozemci, Grki in prebivalci Kanarskih otokov ter mehiški Indijanci. Tu so sužnji iz Afrike, ki so jih pripeljali Španci [skozi Ameriko], in drugi, ki so jih pripeljali Portugalci [skozi Indijo]. Tukaj je afriški Mavr s turbanom. Tu so Javanci z Jave, Japonci in Bengalci iz Bengalije. Med vsemi temi ljudmi so Kitajci, katerih število je tukaj neizmerno in ki številčno prekašajo vse ostale. Iz Kitajske prihajajo ljudje, ki so si tako različni med seboj, in iz provinc, ki so tako oddaljene kot Italija od Španije. Končno, o mestizih, ljudeh mešane rase tukaj, sploh ne morem pisati, ker v Manili ni omejitev za kombinacije ljudstev z ljudstvi. To je mesto, kjer je ves vrvež. (Remesal, 1629: 680–1)<ref>{{Cite web |title=Connecting the Indies: the hispano-asian Pacific world in early Modern Global History |url=https://www.researchgate.net/publication/316871600 |website=ResearchGate}}</ref>}}
[[File:Manila Cathedral (1792) by Brambila.jpg|thumb|[[Manilska stolnica]], delo Fernanda Brambile, člana odprave Malaspina med njihovim postankom v Manili leta 1792]]
Potem ko je Mehika leta 1821 pridobila neodvisnost od Španije, je španska krona začela neposredno upravljati Manilo.<ref>{{cite book|editor-last=Criado|editor-first=Buenaventura Delgado|title=Historia de la educación en España y América|url=https://books.google.com/books?id=QDegTDTzMlAC&pg=PA508|volume=3: La educación en la España contemporánea (1789–1975)|year=1992|publisher=Fundación Santa María|location=Madrid|language=es|isbn=978-84-7112-378-7|page=508}}</ref> Pod neposredno špansko oblastjo so bančništvo, industrija in izobraževanje cveteli bolj kot v prejšnjih dveh stoletjih. Odprtje [[Sueški prekop|Sueškega prekopa]] leta 1869 je olajšalo neposredno trgovino in komunikacije s Španijo. Naraščajoče bogastvo in izobrazba mesta sta privabila domorodna ljudstva, Negrite, Malajce, Afričane, Kitajce, Indijce, Arabce, Evropejce, Latinoameričane in Papuance iz okoliških provinc, in olajšala vzpon razreda ''ilustrado'', ki je zagovarjal liberalne ideje, ki so postale ideološki temelji filipinske revolucije, ki si je prizadevala za neodvisnost od Španije. Upor Andrésa Novalesa so navdihnile špansko-ameriške vojne za neodvisnost, vendar so sam upor vodili degradirani latinskoameriški vojaški častniki, nameščeni v mestu iz novo neodvisnih držav Mehike, Kolumbije, Venezuele, Peruja, Čila, Argentine in Kostarike.<ref>{{Cite web |url=http://adoborepublic.net/live-local-mexico/filipinos-in-mexican-history/filipinos-in-mexicos-history-4/ |title=Filipinos In Mexico's History 4 (The Mexican Connection – The Cultural Cargo Of The Manila-Acapulco Galleons) By Carlos Quirino |access-date=April 22, 2021 |archive-date=August 4, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200804134705/http://adoborepublic.net/live-local-mexico/filipinos-in-mexican-history/filipinos-in-mexicos-history-4/ |url-status=dead }}</ref> Po uporu v Caviteju leta 1872 in propagandnem gibanju se je začela filipinska revolucija; Manila je bila med prvimi osmimi provincami, ki so se uprle, njihova vloga pa je bila obeležena na filipinski zastavi, na kateri je Manila predstavljena z enim od osmih žarkov simbolnega sonca.<ref>{{cite book |last1=Beede |first1=Benjamin R. |title=The War of 1898 and U.S. Interventions, 1898T1934: An Encyclopedia |date=May 1, 1994 |publisher=Routledge |isbn=978-1-136-74690-1 |pages=[https://books.google.com/books?id=rg6BAAAAQBAJ&pg=PA418 417-418] |url=https://books.google.com/books?id=rg6BAAAAQBAJ&pg=PA418 |access-date=March 28, 2022 |language=en}}</ref>
=== Doba ameriškega dominiona ===
Po bitki za Manilo leta 1898 je Španija mesto prepustila Združenim državam. Prva filipinska republika s sedežem v bližnjem Bulacanu se je borila proti Američanom za nadzor nad mestom.<ref>The text of the amended version published by General Otis is quoted in its entirety in {{Citation |last1=José Roca de Togores y Saravia |title=Blockade and siege of Manila |url=https://books.google.com/books?id=lhZ3AAAAMAAJ |pages=148–150 |year=2003 |publisher=National Historical Institute |isbn=978-971-538-167-3 |last2=Remigio Garcia |last3=National Historical Institute (Philippines)}}<br />See also [[s:Letter from E.S. Otis to the inhabitants of the Philippine Islands, January 4, 1899]].</ref> Američani so premagali Prvo filipinsko republiko in ujeli njenega predsednika Emilija Aguinalda, ki je 1. aprila 1901 prisegel zvestobo ZDA.<ref name="Magoc-2015">{{cite book |last1=Magoc |first1=Chris J. |last2=Bernstein |first2=David |title=Imperialism and Expansionism in American History: A Social, Political, and Cultural Encyclopedia and Document Collection [4 volumes]: A Social, Political, and Cultural Encyclopedia and Document Collection |date=December 14, 2015 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-61069-430-8 |page=[https://books.google.com/books?id=CMEnCwAAQBAJ&pg=PA731 731] |url=https://books.google.com/books?id=CMEnCwAAQBAJ |access-date=September 15, 2022 |language=en}}</ref> Ko so junija 1901 pripravili novo listino za Manilo, so ZDA uradno priznale, da mesto Manila sestavlja Intramuros in okolica. Nova listina je razglasila, da Manilo sestavlja enajst občinskih okrožij: Binondo, Ermita, Intramuros, Malate, Paco, Pandacan, Sampaloc, San Miguel, Santa Ana, Santa Cruz in Tondo. Katoliška cerkev je kot del Manile priznala pet župnij: Gagalangin, Trozo, Balic-Balic, Santa Mesa in Singalong; Kasneje sta bila dodana še Balut in San Andres.<ref name="JN">Joaquin, Nick (1990). Manila My Manila. Vera-Reyes, Inc. p. 137, 178.</ref>
[[File:Jones Bridge Manila 1930's Philippines.jpg|thumb|Jonesov most v 1930-ih]]
Pod nadzorom ZDA je nova, civilno usmerjena otoška vlada pod vodstvom generalnega guvernerja Williama Howarda Tafta povabila mestnega načrtovalca Daniela Burnhama (ustanovitelja gibanja ''City Beautiful Movement''), da Manilo prilagodi sodobnim potrebam.<ref>Moore 1921, p. 162.</ref> Burnhamov načrt za Manilo iz leta 1905 je priporočal izboljšanje mestnega tranzitnega sistema z ustvarjanjem diagonalnih arterij, ki sevajo iz novega osrednjega mestnega okrožja v območja na obrobju mesta. Vključeval je razvoj cestnega sistema, uporabo vodnih poti za prevoz in polepšanje Manile z izboljšavami obale ter gradnjo parkov, parkirišč in stavb.<ref>Moore 1921, p. 162B.</ref><ref>Moore 1921, p. 180.</ref>
Načrtovane stavbe so vključevale vladni center, ki bi zasedal celotno polje Wallace Field, ki se razteza od parka Rizal do sedanje avenije Taft. Filipinski kapitol naj bi se dvignil na koncu polja na aveniji Taft, obrnjen proti morju. Skupaj s stavbami za vladne urade in oddelke bi tvoril štirikotnik z osrednjo laguno in spomenikom Joséju Rizalu na drugem koncu polja.<ref name="Torres-2010">{{cite book |last1=Torres |first1=Cristina Evangelista |title=The Americanization of Manila, 1898-1921 |date=2010 |publisher=UP Press |isbn=978-971-542-613-8 |page=[https://books.google.com/books?id=WVKrcWhwPsUC&pg=PA169 169] |url=https://books.google.com/books?id=WVKrcWhwPsUC |language=en}}</ref> Od Burnhamovih predlaganih vladnih središč v Luneti so bile pred začetkom druge svetovne vojne dokončane le tri enote – zakonodajna stavba ter stavbe finančnih in kmetijskih oddelkov, kar je uničilo tudi nekdanjo gracioznost, ki je bila plod gibanja City Beautiful Movement.
<gallery mode="packed" style="text-align: center;" heights="120" perrow="3" caption="Galerija Manile v ameriškem obdobju">
File:Plaza Moraga Manila Philippines.jpg|Plaza Moraga v začetku 20. stoletja
File:Central facade of the Legislative Building.jpg|Stara zakonodajna stavba z neoklasicistično arhitekturo
File:Manilastreetcar.jpg|''Transvía'', ki poteka vzdolž ulice Escolta v ameriškem obdobju
File:Philippine Island - Manila - NARA - 68156635.jpg|Pogled na Manilo iz zraka, 1936
</gallery>
=== Japonska okupacija ===
[[File:US Navy Photo 114-1 Bombing Manila 14 Nov 1944.png|thumb|Ladja TBF-1 Avenger z USS Essex odvrže bombo čez reko Pasig v Manili, ciljajoč na ladjedelnico, 14. novembra 1944]]
[[File:Manila Walled City Destruction May 1945.jpg|thumb|295x295px|Manila uničena med bitko za Manilo med Američani in Japonci med drugo svetovno vojno]]
Med japonsko okupacijo Filipinov so ameriški vojaki dobili ukaz, naj se umaknejo iz Manile, vse vojaške naprave pa so bile odstranjene do 24. decembra 1941. Dva dni pozneje je general [[Douglas MacArthur]] razglasil Manilo za odprto mesto, da bi preprečil nadaljnje smrti in uničenje, vendar so japonska vojna letala še naprej bombardirala mesto. Japonske sile so zasedle Manilo 2. januarja 1942.<ref>{{cite book |last1=Horner |first1=David |title=World War II: The Pacific |date=January 15, 2010 |publisher=The Rosen Publishing Group, Inc |isbn=978-1-4358-9133-3 |page=30 |url=https://books.google.com/books?id=MBX2LsCCYYcC&pg=PA30 |access-date=March 27, 2022 |language=en}}</ref>
Od 3. februarja do 3. marca 1945 je bila Manila prizorišče ene najbolj krvavih bitk na pacifiškem bojišču druge svetovne vojne. Po ukazu japonskega kontraadmirala Sanjija Iwabuchija so umikajoče se japonske sile februarja ubile približno 100.000 filipinskih civilistov in zagrešile množično posilstvo žensk.<ref name="Stich-2010">{{cite book |last1=Stich |first1=Rodney |title=Japanese and U.S. World War II Plunder and Intrigue |date=2010 |publisher=Silverpeak Enterprises |isbn=978-0-932438-70-6 |page=[https://books.google.com/books?id=d-44dpgvU0YC&pg=PA26 26] |url=https://books.google.com/books?id=d-44dpgvU0YC |access-date=September 15, 2022 |language=en}}</ref><ref>{{Cite web |last=White |first=Matthew |title=Death Tolls for the Man-made Megadeaths of the 20th Century |url=http://users.erols.com/mwhite28/battles.htm#Manila |access-date=August 1, 2007}}</ref> Ob koncu vojne je Manila utrpela hudo bombardiranje in postala drugo najbolj uničeno mesto v drugi svetovni vojni.<ref>{{cite book |last1=Boldorf |first1=Marcel |last2=Okazaki |first2=Tetsuji |title=Economies under Occupation: The hegemony of Nazi Germany and Imperial Japan in World War II |date=March 24, 2015 |publisher=Routledge |isbn=978-1-317-50650-8 |pages=[https://books.google.com/books?id=18QqBwAAQBAJ&pg=PA194 194] |url=https://books.google.com/books?id=18QqBwAAQBAJ |access-date=March 28, 2022 |language=en}}</ref><ref>{{cite book |last1=Synott |first1=John P. |title=Teacher Unions, Social Movements and the Politics of Education in Asia: South Korea, Taiwan and the Philippines |date=November 22, 2017 |publisher=Routledge |isbn=978-1-351-73424-0 |url=https://books.google.com/books?id=Me1HDwAAQBAJ&pg=PT330 |access-date=March 28, 2022 |language=en}}</ref> Manilo so ponovno zavzele ameriške in filipinske čete. Uničenje, ki ga je vojna povzročila Manili, je narodnega umetnika Nicka Joaquina Lamenta objokovalo:
{{quote|»Smo mesto plasti. Vsakič, ko hodimo po ulicah Manile, stopamo po prahu več različnih mest, ki so cvetela in propadala na istem mestu. Bila je Manila radžov, Manila konkvistadorjev, Manila podkraljev in Manila Commonwealtha. Vsaka je bila uničena, vsaka je bila pokopana, na njenem grobu pa se je dvignila naslednja.«|author=Nicomedes Márquez Joaquín|source=''Manila: Sin City and Other Chronicles'' (1977)}}
=== Povojno obdobje in obdobje neodvisnosti ===
Po vojni so se začela prizadevanja za obnovo. Stavbe, kot so mestna hiša v Manili, zakonodajna stavba (danes Narodni muzej likovnih umetnosti) in pošta v Manili, so bile obnovljene, ceste in druga infrastruktura pa popravljene. Leta 1948 je predsednik Elpidio Quirino sedež filipinske vlade preselil v Quezon City, novo prestolnico v predmestjih in na poljih severovzhodno od Manile, ki je bila ustanovljena leta 1939 med administracijo predsednika Manuela L. Quezona. S to potezo je končala kakršno koli izvajanje načrta Burnham, da bi bilo vladno središče v Luneti. Ko je Arsenio Lacson leta 1952 postal prvi izvoljeni župan Manile, pred tem pa so bili imenovani vsi župani, je Manila doživela ''zlato dobo''<ref name="RoseHistorianManila">{{Harvnb|Hancock|2000|p=16}}</ref> in si povrnila predvojni vzdevek ''Biser Orienta''. Po Lacsonovem mandatu v 1950-ih je Manilo večino šestdesetih let vodil Antonio Villegas. Ramon Bagatsing je bil župan od leta 1972 do ljudske revolucije leta 1986.<ref>{{cite book |last1=Kahlon |first1=Swarn Singh |title=Sikhs in Asia Pacific: Travels Among the Sikh Diaspora from Yangon to Kobe |date=September 13, 2016 |publisher=Taylor & Francis |isbn=978-1-351-98741-7 |page=[https://books.google.com/books?id=5TslDwAAQBAJ&pg=PA184 184] |url=https://books.google.com/books?id=5TslDwAAQBAJ&pg=PA184 |access-date=March 28, 2022 |language=en}}</ref>
Med administracijo [[Ferdinand Marcos|Ferdinanda Marcosa]] je bila ustanovljena [[Metro Manila]] kot integrirana enota z uveljavitvijo predsedniškega odloka št. 824 7. novembra 1975. Območje je obsegalo štiri mesta in trinajst sosednjih vasi kot ločena regionalna vladna enota.<ref>{{cite book |last1=Jones |first1=Gavin W. |last2=Douglass |first2=Mike |title=Mega-urban Regions in Pacific Asia: Urban Dynamics in a Global Era |date=2008 |publisher=NUS Press |isbn=978-9971-69-379-4 |page=[https://books.google.com/books?id=oVAPbP_aXQEC&pg=PA154 154] |url=https://books.google.com/books?id=oVAPbP_aXQEC |access-date=March 28, 2022 |language=en}}</ref> 24. junija 1976, ob 405. obletnici ustanovitve mesta, je predsednik Marcos Manilo ponovno razglasil za glavno mesto Filipinov zaradi njenega zgodovinskega pomena kot sedeža vlade od španskega obdobja. Hkrati je Marcos imenoval svojo ženo Imeldo Marcos za prvo guvernerko Metro Manile. Začela je pomlajevanje mesta in Manilo preimenovala v "Mesto človeka".<ref>Lico, Gerard. Edifice Complex: Power, Myth, and Marcos State Architecture. Quezon City: Ateneo de Manila University Press, 2003.</ref>
== Geografija ==
[[File:Manila_Bay_beach_(Roxas_Boulevard,_Manila;_09-19-2020)_wiki.jpg|thumb|left|Plaža Manila Dolomite med mednarodnim dnevom čiščenja obale septembra 2020]]
Mesto Manila je na vzhodni obali [[Manilski zaliv|Manilskega zaliva]], na zahodni obali [[Luzon]]a, 1300 km od celinske Azije.<ref>{{Cite web |title=Geography of Manila |url=http://geography.howstuffworks.com/asia/geography-of-manila.htm |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20140202210542/http://geography.howstuffworks.com/asia/geography-of-manila.htm |archive-date=February 2, 2014 |access-date=March 4, 2014 |publisher=HowStuffWorks}}</ref> Zaščiteno pristanišče, na katerem leži Manila, velja za najlepše v Aziji. Reka [[Pasig (reka)|Pasig]] teče skozi središče mesta in ga deli na severni in južni del. Splošni naklon osrednjih, pozidanih območij mesta je relativno skladen z naravno ravnino naravne geografije in na splošno kaže le rahlo razlikovanje.<ref>{{cite book |title=Guidelines for Settlement Planning In Areas Prone To Flood Disasters |publisher=UN-HABITAT |isbn=978-92-1-131296-6 |page=[https://books.google.com/books?id=4pqbzhoUVJwC&pg=PA77 77] |url=https://books.google.com/books?id=4pqbzhoUVJwC |access-date=August 21, 2022 |language=en}}</ref>
Skoraj vsa Manila leži na vrhu prazgodovinskih aluvialnih nanosov, ki jih je zgradila voda reke Pasig, in na zemljišču, ki je bilo odvzeto Manilskemu zalivu. Manilsko ozemlje je bilo zaradi človekovega posredovanja bistveno spremenjeno; od začetka do sredine dvajsetega stoletja je bilo ob obalah precejšnje melioracije. Nekatere naravne topografske razlike mesta so bile izravnane. Leta 2013 je imela Manila skupno površino 42,88 kvadratnih kilometrov.<ref name="arearef1">{{Cite web |date=November 14, 2013 |title=An Update on the Earthquake Hazards and Risk Assessment of Greater Metropolitan Manila Area |url=http://www.mbc.com.ph/engine/wp-content/uploads/2013/10/Solidum-Update-of-Earthquake-Hazards-and-Risk-Assessment-of-MMla-14Nov2013.pdf |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20160624134051/http://www.mbc.com.ph/engine/wp-content/uploads/2013/10/Solidum-Update-of-Earthquake-Hazards-and-Risk-Assessment-of-MMla-14Nov2013.pdf |archive-date=June 24, 2016 |access-date=May 16, 2016 |publisher=Philippine Institute of Volcanology and Seismology}}</ref><ref name="arearef2">{{Cite web |title=Enhancing Risk Analysis Capacities for Flood, Tropical Cyclone Severe Wind and Earthquake for the Greater Metro Manila Area Component 5 – Earthquake Risk Analysis |url=http://ndrrmc.gov.ph/attachments/article/1509/Component_5_Earthquake_Risk_Analysis_Technical%20Report_-_Final_Draft_by_GA_and_PHIVOLCS.pdf |access-date=May 16, 2016 |publisher=Philippine Institute of Volcanology and Seismology and Geoscience Australia}}</ref>
Leta 2017 je mestna vlada odobrila pet projektov melioracije; New Manila Bay – City of Pearl (New Manila Bay International Community) (407,43 hektarja), Solar City (148 hektarjev), širitev pristaniškega središča Manila (50 hektarjev), Manila Waterfront City (318 hektarjev), in Horizon Manila (419 hektarjev).<ref>{{Cite news |last=Cabuenas, Jon Viktor D. |date=October 26, 2017 |title=Waterfront Manila to develop man-made island in Manila Bay |work=GMA News |publisher=GMA Network |url=http://www.gmanetwork.com/news/money/companies/630989/waterfront-manila-to-develop-man-made-island-in-manila-bay/story/ |access-date=October 26, 2017}}</ref> Od petih načrtovanih projektov je filipinska uprava za rekultivacijo decembra 2019 odobrila le projekt Horizon Manila, gradnja pa je bila predvidena za leto 2021.<ref>{{Cite web |date=December 12, 2019 |title=4 Manila Bay reclamation projects get greenlight as gov't dispels flooding fears |url=https://www.abs-cbn.com/news/12/12/19/4-manila-bay-reclamation-projects-get-greenlight-as-govt-dispel-flooding-fears |access-date=September 24, 2020 |publisher=ABS-CBN News}}</ref>
Možnost nadaljnjega projekta rekultivacije je velika, ko bo zgrajen, pa bo vključeval projekte premestitve stanovanj znotraj mesta. Okoljski aktivisti in katoliška cerkev so kritizirali projekte rekultivacije zemljišč, češ da niso trajnostni in bi skupnosti ogrozili s poplavami. V skladu s prihajajočimi projekti rekultivacije sta se Filipini in Nizozemska dogovorila o sodelovanju pri glavnem načrtu trajnostnega razvoja zaliva Manila v vrednosti 250 milijonov ₱, da bi nadzorovala prihodnje odločitve o projektih v zalivu Manila.<ref>{{Cite web |date=January 22, 2018 |title=Philippines, Netherlands Sign MOU on Manila Bay Development |url=http://www.neda.gov.ph/2018/01/22/philippines-netherlands-sign-mou-on-manila-bay-development/ |access-date=January 29, 2018 |publisher=National Economic and Development Authority }}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Dead link|date=September 2019 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>
=== Barangays in okrožja ===
[[File:Ph fil congress districts manila.png|thumb|upright=1.15|Manila je razdeljena na šest kongresnih okrožij]]
[[File:Ph fil manila districts.png|thumb|upright=1.15|Zemljevid okrožij Manile, ki prikazuje šestnajst okrožij]]
Manila je sestavljena iz 897 barangajev,<ref name="MNLLN">{{Cite web |title=2015 Annual Financial Reports for Local Government Units (Volume III) |url=http://www.coa.gov.ph/local-government-units-lgus/category/6072-2015 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20161201200852/http://www.coa.gov.ph/local-government-units-lgus/category/6072-2015 |archive-date=December 1, 2016 |access-date=December 1, 2016 |publisher=Commission on Audit}}</ref> ki so zaradi statistične priročnosti združeni v 100 con. Manila ima največ barangajev od vseh metropol na Filipinih.<ref>{{Cite news |last=Santos |first=Reynaldo Jr. |date=October 24, 2013 |title=Barangay in numbers |work=Rappler |url=https://www.rappler.com/newsbreak/iq/42084-barangay-in-numbers/ |access-date=April 27, 2016}}</ref> Zaradi neuspeha pri izvedbi plebiscita poskusi zmanjšanja njihovega števila niso bili uspešni kljub lokalni zakonodaji – Odlok 7907, sprejet 23. aprila 1996 – ki je število zmanjšala z 896 na 150 z združitvijo obstoječih barangajev.<ref>{{Cite news |last=Macairan |first=Evelyn |date=August 15, 2007 |title=Manila councilor wants fewer barangays |work=The Philippine Star |url=http://www.philstar.com/metro/13006/manila-councilor-wants-fewer-barangays |access-date=April 27, 2016}}</ref>
* '''Okrožje I''' (prebivalstvo leta 2020: 441.282)<ref name="PSAGovPH-2020Legislative">{{cite web |title=TABLE 1 Population of Legislative Districts by Province and Selected Highly Urbanized/ Component City: 2020 |url=https://psa.gov.ph/sites/default/files/attachments/ird/specialrelease/2_Table%201%20Population%20of%20Legislative%20Districts%20by%20Province%20and%20Selected%20HUC_Component%20City%20Web%20Final-signed.pdf |website=Philippine Statistics Authority |access-date=January 12, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220205112812/https://psa.gov.ph/sites/default/files/attachments/ird/specialrelease/2_Table%201%20Population%20of%20Legislative%20Districts%20by%20Province%20and%20Selected%20HUC_Component%20City%20Web%20Final-signed.pdf |archive-date=February 5, 2022}}</ref> pokriva zahodni del Tonda in je sestavljen iz 136 barangajev. Je najgosteje poseljeno kongresno okrožje in je znano tudi kot Tondo I. Okrožje vključuje eno največjih mestnih revnih skupnosti; Smokey Mountain na otoku Balut je bil nekoč znan kot največje odlagališče odpadkov v državi, kjer je v slumih živelo na tisoče revnih ljudi. Po zaprtju odlagališča leta 1995 so na tem mestu zgradili srednje visoke stanovanjske stavbe. V tem okrožju so tudi nakupovalno središče Manila North Harbor Center, pristanišče Manila North Harbor in mednarodni kontejnerski terminal Manila v pristanišču Manila. Okrožje I pokriva tudi meje Manile z Navotasom in del južne enklave Caloocan.
* Okrožje II (prebivalstvo leta 2020: 212.938) pokriva vzhodni del Tonda in vsebuje 122 barangajev. Imenuje se tudi Tondo II. Vključuje Gagalangin, pomemben kraj v Tondu in Divisorio, priljubljeno nakupovalno območje in lokacijo glavne terminalne postaje filipinskih nacionalnih železnic. Drugo okrožje pokriva tudi preostanek meje Manile s Caloocanom.
* Okrožje III (prebivalstvo leta 2020: 220.029) pokriva Binondo, Quiapo, San Nicolas in Santa Cruz. Vsebuje 123 barangajev in vključuje »Center of Manila«, zgodovinsko poslovno okrožje mesta in najstarejšo kitajsko četrt na svetu. 3. okrožje pokriva tudi del meje Manile s [[Quezon City]]jem.
* Okrožje IV (prebivalstvo leta 2020: 277.013) zajema Sampaloc in nekatere dele Santa Mese. Vsebuje 192 barangajev in ima številne fakultete in univerze, ki se nahajajo vzdolž mestnega »univerzitetnega pasu«, dejanskega podokrožja. Sem spada tudi [[Univerza Santo Tomas]], najstarejša obstoječa univerza v Aziji, ki je bila ustanovljena leta 1611. V tej ustanovi je živelo vsaj 30 katoliških svetnikov.<ref name="UnendingGrace">{{Cite web|url=https://pintakasiph.wordpress.com/2021/11/06/the-fruits-of-unending-grace-the-martyrs-of-university-of-santo-tomas/|title=Heralds of Unending Grace – The Martyrs of University of Santo Tomas|first=Ang|last=Tagapagtala|date=November 6, 2021}}</ref><ref name="TopUnis">{{Cite web|url=https://www.topuniversities.com/university-rankings-articles/world-university-rankings/which-university-has-most-saints|title=Which University Has Most Saints?|date=April 8, 2025|website=Top Universities}}</ref> Četrto okrožje pokriva tudi dele meje Manile s Quezon Cityjem in San Juanom.
* Okrožje V (prebivalstvo leta 2020: 395.065) zajema Ermito, Malate, pristaniško območje, Intramuros, San Andres Bukid in del Paca. Sestavlja ga 184 barangajev in vključuje mestno hišo Manile, park Rizal, zgodovinsko obzidano mesto, skupaj z manilsko katedralo in cerkvijo San Augustin, ki je na Unescovem seznamu svetovne dediščine. 5. okrožje zajema tudi dele meja Manile z Makatijem in Pasayem. To okrožje vključuje tudi južno pokopališče Manile, eksklavo, ki jo obdaja mesto Makati.
* Okrožje VI (prebivalstvo leta 2020: 300.186) zajema Pandacan, San Miguel, Santa Ano, Santa Meso in preostali del Paca. Vsebuje 139 barangajev in vključuje [[palača Malacañang|palačo Malacañang]], rezidenco in delovno mesto filipinskega predsednika. Okrožje Santa Ana je znano po cerkvi Santa Ana iz 18. stoletja in zgodovinskih rodovnih hišah. 6. okrožje pokriva tudi preostale meje Manile s Quezon Cityjem, San Juanom, Makatijem in Pasayem.
=== Podnebje ===
Po Köppnovem sistemu klasifikacije podnebja ima Manila tropsko monsunsko podnebje (Köppen ''Am''), ki tesno meji na tropsko savansko podnebje (Köppen ''Aw''). Skupaj s preostalim delom Filipinov leži Manila v celoti v [[tropi]]h. Zaradi bližine [[ekvator]]ja so temperature visoke vse leto, zlasti podnevi, redko padejo pod 19 °C ali nad 38 °C. Temperaturni ekstremi so se gibali od 14,5 °C 11. januarja 1914<ref>{{Cite news |title=Temperatures drop further in Baguio, MM |work=The Philippine Star |url=http://www.philstar.com:8080/nation/2014/01/01/1273885/temperatures-drop-further-baguio-mm |url-status=dead |access-date=October 12, 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141025102904/http://www.philstar.com:8080/nation/2014/01/01/1273885/temperatures-drop-further-baguio-mm |archive-date=October 25, 2014}}</ref> do 38,6 °C 7. maja 1915.<ref>{{Cite news |title=Metro Manila temperature soars to 36.2C |work=ABS-CBN News |url=http://www.abs-cbnnews.com/nation/metro-manila/05/08/14/metro-manila-temperature-soars-362c |access-date=October 12, 2014 |archive-date=December 26, 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141226173857/http://www.abs-cbnnews.com/nation/metro-manila/05/08/14/metro-manila-temperature-soars-362c |url-status=dead }}</ref>
Raven vlažnosti je običajno zelo visoka vse leto, zaradi česar se zrak zdi bolj vroč od dejanske temperature. Manila ima izrazito sušno sezono, ki traja od konca decembra do začetka aprila. Preostalo obdobje pokriva relativno dolga mokra sezona z nekoliko hladnejšimi dnevnimi in nekoliko toplejšimi nočnimi temperaturami. V deževnem obdobju redko dežuje ves dan, vendar so padavine zelo močne za krajša obdobja. [[Tajfun]]i se običajno pojavljajo od junija do septembra.<ref>{{Cite web |title=Manila |url=http://jeepneyguide.com/manila/travel-guide |access-date=March 4, 2014 |publisher=Jeepneyguide |archive-date=August 22, 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160822140435/http://jeepneyguide.com/manila/travel-guide |url-status=dead }}</ref>
=== Naravne nevarnosti ===
''Swiss Re'' je Manilo uvrstil na drugo mesto z največjim tveganjem za življenje, pri čemer je navedel izpostavljenost naravnim nevarnostim, kot so [[potres]]i, [[cunami]]ji, [[tajfun]]i, [[poplava|poplave]] in [[zemeljski plaz|zemeljski plazovi]].<ref name="Philippine Daily Inquirer">{{Cite news |last=Lozada |first=Bong |date=March 27, 2014 |title=Metro Manila is world's second riskiest capital to live in–poll |newspaper=Philippine Daily Inquirer |url=http://newsinfo.inquirer.net/589526/manila-is-worlds-second-riskiest-city-to-live-in-poll |access-date=April 9, 2014}}</ref> Seizmično aktiven sistem [[prelom (geologija)|prelomov]] doline Marikina predstavlja grožnjo obsežnega potresa z ocenjeno magnitudo med 6 in 7, za Metro Manilo in bližnje province pa celo 7,6.<ref>{{Cite journal |last1=Rimando |first1=Rolly |last2=Rolly E. Rimando |last3=Peter L.K. Knuepfer |date=February 10, 2004 |title=Neotectonics of the Marikina Valley fault system (MVFS) and tectonic framework of structures in northern and central Luzon, Philippines |journal=Tectonophysics |volume=415 |issue=1–4 |pages=17–38 |bibcode=2006Tectp.415...17R |doi=10.1016/j.tecto.2005.11.009 |ref=Tectonophysics, Volume 415, Issues 1–4, March 27, 2006}}</ref> Manila je doživela več smrtonosnih potresov, zlasti tistih iz let 1645 in 1677, ki sta uničila srednjeveško mesto iz kamna in opeke.<ref name="Earthquake">[http://www2.hull.ac.uk/FASS/pdf/History-Bankoff-fire2.pdf "Fire and Quake in the construction of old Manila"] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130203214248/http://www2.hull.ac.uk/fass/pdf/History-Bankoff-fire2.pdf |date=February 3, 2013 }}. The Frequency of Earthquakes in Manila. Retrieved November 22, 2013.</ref> Arhitekti so v španskem kolonialnem obdobju uporabili slog ''potresnega baroka'', da bi se prilagodili pogostim potresom v regiji.<ref name="City">[http://www.aenet.org/manila-expo/page16.htm "The City of God: Churches, Convents and Monasteries"] Discovering Philippines. Retrieved July 6, 2011.</ref> [[Ognjenik Taal]], ki je južno od Manile, prav tako predstavlja grožnjo, ko izbruhne.<ref>Delos Reyes, P. J., et al. (2018). A synthesis and review of historical eruptions at Taal Volcano, Southern Luzon, Philippines. Philippine Journal of Science, 147(2), 291-308.</ref>
Manila vsako leto doživi od pet do sedem tajfunov.<ref name="AOML FAQ B2">{{Cite web |last=Atlantic Oceanographic and Meteorological Laboratory, Hurricane Research Division |title=Frequently Asked Questions: What are the upcoming tropical cyclone names? |url=http://www.aoml.noaa.gov/hrd/tcfaq/B2.html |access-date=December 11, 2006 |publisher=NOAA]}</ref> Leta 2009 je Filipine prizadel tajfun Ketsana (Ondoy), ki je povzročil eno najhujših poplav v Metro Manili in več provincah na Luzonu z ocenjeno škodo v višini 11 milijard ₱ (237 milijonov ameriških dolarjev),<ref name="Ondoy">{{Cite magazine |last=Tharoor |first=Ishaan |date=September 29, 2009 |title=The Manila Floods: Why Wasn't the City Prepared? |magazine=Time |url=http://content.time.com/time/world/article/0,8599,1926646,00.html |access-date=March 4, 2014 |archive-date=September 5, 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180905035113/http://content.time.com/time/world/article/0,8599,1926646,00.html |url-status=dead }}</ref><ref>{{Cite web |title=Situation Report: Ondoy |url=http://210.185.184.53/ndccWeb/images/ndccWeb/ndcc_advisory/TC_ONDOY/ondoy15.pdf |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110530012257/http://210.185.184.53/ndccWeb/images/ndccWeb/ndcc_advisory/TC_ONDOY/ondoy15.pdf |archive-date=May 30, 2011 |access-date=September 29, 2009}}</ref> in samo v Metro Manili povzročil 448 smrtnih žrtev. Po posledicah tajfuna Ketsana je mesto začelo čistiti reke in izboljševati drenažno omrežje.
=== Parki in zelenice ===
[[File:Manila Lawton Ermita Arroceros Forest Park Paths 11.jpg|thumb|Gozdni park Arroceros velja za ''zadnja pljuča Manile''.<ref name="Inquirer">{{cite news|url=https://opinion.inquirer.net/106588/manilas-last-lung |title=Manila's 'last lung'|work=Inquirer.net|access-date=June 15, 2023}}</ref>]]
Metro Manila je v različnih ekosistemih, vključno z gorskimi gozdovi, mangrovskimi gozdovi, blatnimi ravnicami, peščenimi plažami, travniki morske trave in koralnimi grebeni. Metro Manila je dom mestnih parkov, naravnih parkov, trgov, naravnih rezervatov in arboretuma. Vendar pa je imela Manila leta 2007 po podatkih indeksa azijskih zelenih mest povprečno le 4,5 kvadratnih metrov zelenih površin na osebo, kar je precej pod povprečjem indeksa 39 kvadratnih metrov in pod priporočenim minimumom 9 kvadratnih metrov na osebo, ki ga priporoča Svetovna zdravstvena organizacija (WHO).<ref>{{Cite web |last=Centre |first=European Commission-Joint Research |title=The Future of Cities |url=https://urban.jrc.ec.europa.eu/thefutureofcities/ |access-date=June 7, 2023 |website=European Commission}}</ref><ref>{{Cite book |url=https://chm.cbd.int/api/v2013/documents/9D0D456A-FAC1-9806-3B90-21B37D4DEE5B/attachments/207967/Public%20Parks%20and%20Open%20Spaces%20-%20A%20Planning%20and%20Development%20Guide.pdf |title=Public Parks and Open Spaces: A Planning & Development Guide |publisher=The Alliance for Safe, Sustainable & Resilient Environments (ASSURE) |pages=2–3}}</ref>
[[Mestni gozdni park Arroceros]] je 2,2 hektarja velik naravni park v osrčju Manile ob južnem bregu reke Pasig. Park, ki velja za ''zadnja pljuča Manile'', je bil profesionalno načrtovan leta 1993, njegov sekundarni gozd z 61 različnimi avtohtonimi drevesnimi vrstami in 8000 okrasnimi rastlinami pa zagotavlja habitat za približno 10 različnih vrst ptic.<ref name="phil">{{cite news|url=http://www.philstar.com/opinion/274716/arroceros-forest-park-should-be-preserved |title=Arroceros forest park should be preserved |work=The Philippine Star|access-date=June 15, 2023}}</ref>
=== Onesnaženje ===
[[File:Manila_downtown_-_Binondo,_Quiapo,_Quezon_Bridge,_Pasig_River,_Arroceros_(close-up)_(Manila)(2018-02-07).jpg|thumb|[[Smog]] na območju Quiapo-Binondo]]
Onesnaženost zraka v Manili je posledica industrijskih odpadkov in avtomobilov.<ref name="UNcyberbus">{{Cite web |title=City Profiles:Manila, Philippines |url=https://www.un.org/cyberschoolbus/habitat/profiles/manila.asp |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100815101306/http://www.un.org/cyberschoolbus/habitat/profiles/manila.asp |archive-date=August 15, 2010 |access-date=March 4, 2010 |publisher=United Nations}}</ref><ref>{{Cite web |last=Alave |first=Kristine L. |date=August 18, 2004 |title=Metro Manila Air Polluted Beyond Acceptable Levels |url=http://www.cleanairnet.org/caiasia/1412/article-58903.html |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20051203095144/http://www.cleanairnet.org/caiasia/1412/article-58903.html |archive-date=December 3, 2005 |access-date=March 4, 2014 |website=Clean Air Initiative – Asia |publisher=Cleanairnet.org |location=Manila}}</ref> Švicarsko podjetje IQAir je decembra 2020 poročalo, da je bila v Manili povprečna koncentracija PM2,5 6,1 × 10⁻⁶ g/m³, kar je v skladu s priporočili Svetovne zdravstvene organizacije opredeljeno kot "dobro".<ref>{{cite web |title=Air quality in Manila |url=https://www.iqair.com/philippines/ncr/manila |website=[[IQAir]] |access-date=February 12, 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220212111903/https://www.iqair.com/philippines/ncr/manila |archive-date=February 12, 2022}}</ref>
Glede na poročilo iz leta 2003 je reka Pasig ena najbolj onesnaženih rek na svetu, v kateri se dnevno odvrže 150 ton gospodinjskih odpadkov in 75 ton industrijskih odpadkov. Mesto je druga največja metropola po količini odpadkov v državi z 1151,79 tonami na dan, takoj za Quezon Cityjem, ki proizvede 1386,84 tone na dan. Obe mesti sta bili navedeni kot slabo upravljana z zbiranjem in odstranjevanjem smeti.<ref>{{Cite news |last=Badilla |first=Nelson |date=December 28, 2017 |title=Quezon City, Manila, Caloocan biggest waste producers |work=The Manila Times |url=http://www.manilatimes.net/quezon-city-manila-caloocan-biggest-waste-producers/370936/ |access-date=December 28, 2017}}</ref> Poročilo Our World in Data Univerze v Oxfordu iz leta 2021 je ocenilo, da enainosemdeset odstotkov svetovne plastike v oceanih prihaja iz rek v Aziji, Filipini pa prispevajo tretjino te količine, reka Pasig pa je eden glavnih dejavnikov.<ref>{{Cite web |title=Meet the team trying to clear up one of the world's most polluted rivers |url=https://www.weforum.org/stories/2021/06/cleaning-most-polluted-river-in-world-philippines/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20250815150909/https://www.weforum.org/stories/2021/06/cleaning-most-polluted-river-in-world-philippines/ |archive-date=August 15, 2025 |access-date=2025-09-30 |website=World Economic Forum |language=en |url-status=live }}</ref>
Prizadevanja za sanacijo so privedla do vzpostavitve parkov ob reki in strožjega nadzora onesnaževanja. Leta 2019 je Ministrstvo za okolje in naravne vire začelo program sanacije zaliva Manila, ki ga bodo upravljale različne vladne agencije.<ref>{{Cite news |last=Mayuga |first=Jonathan |date=January 14, 2019 |title=DENR, 12 agencies to craft Manila Bay rehab plan |work=BusinessMirror |url=https://businessmirror.com.ph/denr-12-agencies-to-craft-manila-bay-rehab-plan/ |access-date=January 15, 2019}}</ref><ref>{{Cite news |last=Santos G. |first=Tina |date=February 1, 2019 |title=Manila Bay Still Unsafe For Bathers |newspaper=Philippine Daily Inquirer |url=https://newsinfo.inquirer.net/1080191/manila-bay-still-unsafe-for-bathers |access-date=February 1, 2019}}</ref>
== Mestna krajina ==
[[File:Manila Harbour View by night (Thomas Yie) - Flickr.jpg|thumb|Obzorje bulvarja Roxas ponoči ob Manilskem zalivu]]
Manila je načrtovano mesto. Leta 1905 je bil ameriški arhitekt in urbanist Daniel Burnham naročen za načrtovanje nove prestolnice.<ref>{{cite book |last1=Adams |first1=Thomas |title=Early Urban Planning |date=November 2004 |publisher=Taylor & Francis |isbn=978-0-415-16094-0 |page=[https://books.google.com/books?id=1zNNdADCYcAC&pg=PA201 201] |url=https://books.google.com/books?id=1zNNdADCYcAC&pg=PA201 |access-date=March 28, 2022 |language=en}}</ref> Njegova zasnova mesta je temeljila na gibanju ''City Beautiful'' (Lepo mesto), ki je dajalo prednost širokim ulicam in avenijam, ki sevajo iz pravokotnikov. Manilo sestavlja štirinajst mestnih okrožij v skladu z Zakonom o republiki št. 409 – Revidirano listino mesta Manila –, ki uradno določa današnjo mejo mesta.<ref name=ra409>{{Cite PH act|chamber=RA |number=409 |title=Revised Charter of the City of Manila |date=June 18, 1949 |publisher=Official Gazette |url=https://www.officialgazette.gov.ph/1949/06/18/republic-act-no-409 |access-date=June 30, 2015 |archive-date=August 31, 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170831222511/http://www.officialgazette.gov.ph/1949/06/18/republic-act-no-409/ |url-status=live }}</ref> Kasneje sta bili ustvarjeni okrožji Santa Mesa, ki je bila ločena od Sampaloca in San Andres, ki je bil ločen od Santa Ane.
Mešanica arhitekturnih slogov Manile odraža njeno in filipinsko burno zgodovino. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] so Manilo porušile japonske sile in ameriške sile obstreljevale.<ref>{{cite book |title=World and Its Peoples: Eastern and Southern Asia |date=2007 |publisher=Marshall Cavendish |isbn=978-0-7614-7642-9 |page=[https://books.google.com/books?id=72VwCFtYHCgC&pg=PA1261 1261] |url=https://books.google.com/books?id=72VwCFtYHCgC |access-date=August 12, 2022 |language=en}}</ref><ref>{{cite book |last1=Byrne |first1=Denis Richard |title=Surface Collection: Archaeological Travels in Southeast Asia |date=2007 |publisher=Rowman Altamira |isbn=978-0-7591-1018-2 |page=[https://books.google.com/books?id=JFQQMKW6fr8C&pg=PA6 6] |url=https://books.google.com/books?id=JFQQMKW6fr8C |access-date=August 12, 2022 |language=en}}</ref> Po koncu vojne se je začela obnova in večina zgodovinskih stavb je bila rekonstruiranih. Številne zgodovinske cerkve in stavbe v [[Intramuros]]u, zgodovinskem jedru Manile, so bile nepopravljivo poškodovane. Trenutna urbana pokrajina Manile je značilna za moderno in sodobno arhitekturo. Zgodovinska najdišča Manile, ki so del Obzidanega mesta in zgodovinskih spomenikov Manile, so trenutno predlagana za vpis na Unescov seznam svetovne dediščine.<ref>{{cite web | url=https://docs.google.com/spreadsheets/d/1ZE3O3izqc0kSv74xD3VGFfWPZJJcvDbTtf4zPoBzcJY/edit?fbclid=IwAR3CBSvRRuSmOiqAYC3yZscm1XV9YJfXEqA_wu_sE1VLXTcbd2gNzSvY5UU#gid=0 | title=Pending Philippine UNESCO Nominations or Applications }}</ref>
=== Arhitektura ===
[[File:GRMondala Manila Metropolitan Theater.jpg|thumb|left|Fasada [[Metropolitansko gledališče Manila|Metropolitanskega gledališča]] v Manili, ki jo je zasnoval filipinski arhitekt Juan M. Arellano]]
[[File:Jones Bridge ML PH (M. Onod pic) - Flickr.jpg|thumb|left|Most Jones je bil leta 2019 prenovljen, da bi ga "obnovili" v skoraj prvotno obliko z uporabo arhitekture Beaux-Arts.]]
[[File:Luneta Hotel.jpg|thumb|right|upright|Hotel Luneta, primer francoske renesančne arhitekture s filipinsko stilizirano umetnostjo beaux art]]
Manila je znana po svoji [[Eklekticizem v arhitekturi|eklektični mešanici arhitekture]], ki vključuje širok spekter slogov, ki segajo skozi zgodovinska in kulturna obdobja mesta. Njeni arhitekturni slogi odražajo ameriške, španske, kitajske in malajske vplive.<ref>{{Cite encyclopedia |title=Manila : : Architecture |encyclopedia=Encyclopædia Britannica |url=https://www.britannica.com/EBchecked/topic/362270/Manila/12356/Architecture |access-date=January 29, 2015}}</ref> Ugledni filipinski arhitekti, vključno z Antoniom Toledom, Felipejem Roxasom, Juanom M. Arellanom in Tomásom Mapúo, so v Manili zasnovali pomembne stavbe, kot so cerkve, vladne pisarne, gledališča, dvorci, šole in univerze.<ref>{{cite news |last1=Ronquillo |first1=Aaron |title=Tomas Mapua — first Philippine architect |url=https://www.manilatimes.net/2022/08/30/business/real-estate-and-property/tomas-mapua-first-philippine-architect/1856445 |access-date=September 15, 2022 |work=The Manila Times |date=August 30, 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220829234555/https://www.manilatimes.net/2022/08/30/business/real-estate-and-property/tomas-mapua-first-philippine-architect/1856445 |archive-date=August 29, 2022 |language=en}}</ref>
Manila je znana po svojih gledališčih v slogu [[Art déco]], od katerih sta nekatera zasnovala Juan Nakpil in Pablo Antonio.<ref>{{cite book |last1=Deocampo |first1=Nick |title=Film: American Influences on Philippine Cinema |date=November 9, 2017 |publisher=Anvil Publishing, Inc. |isbn=978-971-27-2896-9 |url=https://books.google.com/books?id=WzaWDwAAQBAJ&pg=PT310 |access-date=September 8, 2022 |language=en}}</ref> Zgodovinska ulica Escolta v Binondu ima številne stavbe v neoklasicističnem in beaux-arts arhitekturnem slogu, od katerih so mnoge zasnovali ugledni filipinski arhitekti v ameriškem kolonialnem obdobju med 1920-mi in poznimi 1930-imi. Številni arhitekti, umetniki, zgodovinarji in skupine za zagovorništvo dediščine se zavzemajo za obnovo ulice Escolta, ki je bila nekoč glavna ulica Filipinov.<ref>{{Cite web |title=Escolta Street tour shows retro architecture and why it's worth reviving as a gimmick place |url=http://www.interaksyon.com/lifestyle/escolta-street-tour-shows-retro-architecture-and-why-its-worth-reviving-as-a-gimmick-place |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150302171227/http://www.interaksyon.com/lifestyle/escolta-street-tour-shows-retro-architecture-and-why-its-worth-reviving-as-a-gimmick-place |archive-date=March 2, 2015 |access-date=January 30, 2015 |publisher=[[News5]]}}</ref>
Skoraj vsa manilska predvojna in španska kolonialna arhitektura je bila uničena med bitko za Manilo leta 1945 zaradi intenzivnega bombardiranja ameriških letalskih sil. Kasneje je sledila obnova, pri kateri so bile uničene zgodovinske stavbe iz španske dobe nadomeščene s sodobnimi, s čimer je bil izbrisan velik del značaja mesta. Nekatere uničene stavbe, kot so stara zakonodajna stavba (zdaj Narodni muzej likovnih umetnosti), Ayuntamiento de Manila (zdaj Urad za finance) in cerkev in samostan San Ignacio v gradnji (kot Museo de Intramuros), so bile rekonstruirane. Obstajajo načrti za obnovo in restavriranje več zanemarjenih zgodovinskih stavb in krajev, kot so Plaza Del Carmen, cerkev San Sebastian in Metropolitansko gledališče NCCA. Načrtujejo tudi obnovo trgovin in hiš iz španske dobe v okrožjih Binondo, Quiapo in San Nicolas kot del gibanja za obnovitev mesta v predvojno stanje.<ref>{{Cite news |last=Jenny F. Manongdo |date=June 13, 2016 |title=Culture agency moves to restore "Manila, Paris of the East" image |work=Manila Bulletin |url=http://www.mb.com.ph/culture-agency-moves-to-restore-manila-paris-of-the-east-image/ |access-date=July 6, 2016}}</ref><ref>{{Cite web |date=June 17, 2016 |title=Let's bring back the glory days of Manila with the rehabilitation of the Met! |url=http://manila.coconuts.co/2016/06/17/lets-bring-back-glory-days-manila-rehabilitation-met |access-date=July 6, 2016 |publisher=Coconuts Manila}}</ref>
Ker je Manila nagnjena k potresom, so španski kolonialni arhitekti izumili slog, imenovan ''[[potresni barok]]'', ki so ga v španskem kolonialnem obdobju prevzele cerkve in vladne stavbe. Posledično so poznejši potresi v 18. in 19. stoletju Manilo komajda prizadeli, čeprav so občasno zravnali okolico. Sodobne stavbe v Manili in okolici so zasnovane ali so bile prenovljene tako, da prenesejo potres magnitude 8,2 v skladu z državnimi gradbenimi predpisi.
== Demografija ==
Po filipinskem popisu prebivalstva iz leta 2024 ima Manila 1.902.590 prebivalcev, kar jo uvršča na drugo mesto po številu prebivalcev na Filipinih. Manila je najgosteje poseljeno mesto na svetu, saj je leta 2015 imela 41.515 prebivalcev na km2. Okrožje VI je navedeno kot najgosteje poseljeno s 68.266 prebivalci na km<sup>2</sup>, sledita mu okrožje I s 64.936 in okrožje II s 64.710. Okrožje 5 je najmanj gosto poseljeno območje z 19.235 prebivalci.<ref name="manilapop">{{Cite web |title=Manila – The city, History, Sister cities |url=http://www.manilacityph.com/pdf/population.pdf |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20081121093537/http://www.manilacityph.com/pdf/population.pdf |archive-date=November 21, 2008 |access-date=April 4, 2010 |publisher=Cambridge Encyclopedia}} (from [[Webcite]] archive)</ref>
Manila velja za največje mesto na Filipinih od ustanovitve stalne španske naselbine in je sčasoma postala politična, trgovska in cerkvena prestolnica države.<ref>{{Cite web |title=The Philippines: The Spanish Period |url=https://www.britannica.com/place/Philippines/The-Spanish-period |access-date=April 8, 2017 |website=Encyclopædia Britannica}}</ref>
=== Jezik ===
Ljudski jezik je [[filipinščina]], ki večinoma temelji na [[tagalogščina|tagalogščini]] mesta in okolice. Ta manilska oblika govorjene tagalogščine je postala ''[[lingua franca]]'' Filipinov, saj se je prek množičnih medijev in zabave razširila po celotnem arhipelagu. [[Angleščina]] je jezik, ki se najpogosteje uporablja v izobraževanju in poslovanju ter je v veliki vsakodnevni rabi v Metro Manili in preostalem delu Filipinov.
Filipinski ''hokkien'', ki je lokalno znan kot ''Lan-nang-oe'', različica južnega jezika Min, govori predvsem kitajsko-filipinski del mesta. Po podatkih Urada za priseljevanje je od januarja 2016 do maja 2018 na Filipine prispelo 3,12 milijona kitajskih državljanov.<ref>{{Cite news |title=More than 3 million Chinese allowed entry into Philippines since 2016 – Immigration data |work=The Philippine Star | url=https://www.philstar.com/headlines/2018/06/09/1823064/more-3-million-chinese-allowed-entry-philippines-2016-immigration-data |access-date=October 4, 2018}}</ref>
=== Religija ===
==== Krščanstvo ====
Zaradi španskega kulturnega vpliva je Manila pretežno krščansko mesto. Leta 2010 je bilo 93,5 % prebivalstva rimskokatoliške vere, 1,9 % pripadnikov Iglesia ni Cristo, 1,8 % različnih protestantov in 1,1 % [[budizem|budistov]]. Pripadniki [[islam]]a in drugih religij predstavljajo preostalih 1,4 % prebivalstva.
Manila je sedež pomembnih katoliških cerkva in ustanov. V mestu je 113 katoliških cerkva; od katerih jih 63 velja za večja svetišča, bazilike ali stolnice.<ref>{{Cite news |date=December 15, 2016 |title=Manila churches under tight guard |work=The Manila Times |url=http://www.manilatimes.net/manila-churches-tight-guard/301839/ |access-date=December 21, 2016}}</ref> [[Manilska stolnica]], najstarejša cerkev v državi, je sedež rimskokatoliške nadškofije Manila.<ref name="wow">{{Cite web |title=Wow Philippines: Manila-Cosmopolitan City of the Philippines |url=http://www.tourism.gov.ph/explore_phil/place_details.asp?content=description&province=80 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20080730045417/http://www.tourism.gov.ph/explore_phil/place_details.asp?content=description&province=80 |archive-date=July 30, 2008 |access-date=March 4, 2014 |publisher=Department of Tourism}}</ref> V mestu so še tri bazilike: cerkev Quiapo, cerkev Binondo in manjša bazilika San Sebastián. [[Cerkev sv. Aguština (Manila)|Cerkev San Agustín]] v Intramurosu je na Unescovem seznamu svetovne dediščine.<ref>{{cite web |title=Baroque Churches of the Philippines |url=https://whc.unesco.org/en/list/677/ |website=UNESCO World Heritage Centre |access-date=August 12, 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220808063410/https://whc.unesco.org/en/list/677 |archive-date=August 8, 2022 |language=en}}</ref>
V mestu ima sedež več glavnih protestantskih denominacij. Prokatedrala župnije sv. Štefana v okrožju Santa Cruz je sedež Episkopalne cerkve v filipinski škofiji Osrednji Filipini, na aveniji Taft pa sta glavna stolnica in osrednji uradi ''Iglesia Filipina Independiente'' (imenovane tudi cerkev Aglipayan), nacionalistične cerkve, ki je nastala med filipinsko revolucijo. Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni (LDS Church) ima tempelj v Manili, enega od dveh delujočih templjev LDS na Filipinih.
Domača cerkev Iglesia ni Cristo ima v mestu več lokacij (podobnih župnijam), vključno s svojo prvo kapelo, ki je danes muzej, v Punti v Santa Ani. Uspevajo tudi evangeličanske, binkoštne in adventistične denominacije sedmega dne. Sedež Filipinske biblijske družbe je v Manili. Glavni kampus Katedrale hvale se nahaja na aveniji Taft. Cerkev Jezus je Gospod po vsem svetu ima v Manili več podružnic in kampusov.
Verske skupine, kot so ''Members Church of God International'' (MCGI),<ref>{{Cite news |date=May 26, 2021 |title=Religious group na MCGI, namigay ng food packs sa Manila Police District |url=https://rmn.ph/religious-group-na-mcgi-namigay-ng-food-packs-sa-manila-police-district/ |access-date=May 8, 2024 |work=RMN Networks}}</ref> Iglesia ni Cristo, Cerkev Jezus je Gospod po vsem svetu in gibanje El Shaddai, praznujejo svoje obletnice na tribuni Quirino, ki je odprt prostor v [[Rizalov park|Rizalovem parku]].<ref>{{cite book |last1=Veer |first1=Peter van der |title=Handbook of Religion and the Asian City: Aspiration and Urbanization in the Twenty-First Century |date=May 19, 2015 |publisher=Univ of California Press |isbn=978-0-520-28122-6 |page=78 |url=https://books.google.com/books?id=vdYkDQAAQBAJ&pg=PA78 |access-date=September 9, 2022 |language=en}}</ref>
<gallery mode="packed">
File:Allan Jay Quesada - Manila Cathedral 001.jpg|[[Manilska stolnica]] je sedež rimskokatoliške nadškofije Manila
File:San Sebastian Church, Quiapo, Manila, Dec 2023.jpg|Manjša bazilika San Sebastián je edina cerkev v Aziji, ki je v celoti izdelana iz jekla.<ref name="whl">{{Cite web |title=World Heritage: San Sebastian Church |url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/518/ |access-date=April 20, 2008 |website=Tentative List for the World Heritage List |publisher=UNESCO}}</ref>
File:San Agustin Church Intramuros 2023-05-28.jpg|[[Cerkev sv. Avguština, Manila|Cerkev sv. Avguština]] v [[Intramuros]]u, ki je na Unescovem seznamu svetovne dediščine
File:Binondo, Manila San Nicolas Heritage Centre 47.jpg|Cerkev Binondo služi rimskokatoliški kitajski skupnosti
File:Quiapo Church 2024-05-31.jpg|Cerkev Quiapo, dom ikoničnega Črnega Nazarečana, čigar praznik Traslacion se praznuje vsak 9. januar
File:Iglesia Ni Cristo Lokal ng Tondo.jpg|Iglesia ni Cristo (INC) Lokal ng Tondo, ustanovljena 6. novembra 1915, je ena najzgodnejših kongregacij cerkve. Sedanja struktura je bila dokončana leta 1967
Image:Seng Guan Temple Tondo 10.jpg|Tempelj Seng Guan
</gallery>
==== Druge vere ====
Manila ima veliko taoističnih in budističnih templjev, kot je tempelj Seng Guan, ki služijo duhovnim potrebam kitajske filipinske skupnosti. Quiapo ima ''muslimansko mesto'', ki vključuje največjo mošejo v mestu, Masjid Al-Dahab.<ref>{{cite news |last1=Saludes |first1=Mark |title=Manila tour promotes closer Muslim-Christian ties - UCA News |url=https://www.ucanews.com/news/manila-tour-promotes-closer-muslim-christian-ties/85454 |access-date=August 18, 2022 |work=Union of Catholic Asian News |date=June 25, 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220818104403/https://www.ucanews.com/news/manila-tour-promotes-closer-muslim-christian-ties/85454 |archive-date=August 18, 2022 |language=en}}</ref Člani indijske izseljene skupnosti lahko častijo v velikem hindujskem templju v mestu ali v sikhovski [[gurdvara|gurdvari]] na aveniji Združenih narodov. Vodilni organ bahajske vere na Filipinih, Nacionalna duhovna skupščina, ima sedež v bližini vzhodne meje Manile z Makatijem.
== Gospodarstvo ==
Manila je pomembno središče za trgovino, bančništvo in finance, trgovino na drobno, promet, turizem, nepremičnine, nove medije, tradicionalne medije, oglaševanje, pravne storitve, računovodstvo, zavarovalništvo, gledališče, modo in umetnost. V mestu deluje približno 60.000 podjetij.<ref>{{Cite news |last=Macapagal |first=Tony |date=February 8, 2017 |title=Manila dads hail fast CTO service |work=The Standard |url=https://manilastandard.net/news/metro/228740/manila-dads-hail-fast-cto-service.html |access-date=February 10, 2017 |archive-date=February 11, 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170211155344/http://thestandard.com.ph/news/metro/228740/manila-dads-hail-fast-cto-service.html |url-status=live }}</ref> Leta 2024 je bila Manila 4. največje gospodarstvo na Filipinih, s 4,7-odstotnim deležem v nacionalnem bruto domačem proizvodu v skupni vrednosti 1,04 bilijona ₱.<ref name="PSA-10LargerstEconomy">{{cite web |url=https://psa.gov.ph/content/institutionalizing-provincial-product-accounts-psa-releases-2024-economic-performance-82 |title=Institutionalizing the Provincial Product Accounts: PSA Releases the 2024 Economic Performance of 82 Provinces and 33 Highly Urbanized Cities |date=September 25, 2025 |access-date=September 27, 2025 |publisher=Philippine Statistics Authority }}</ref>
Binondo, najstarejša in ena največjih kitajskih četrti na svetu, je bila središče trgovine in poslovnih dejavnosti v mestu. Na njenih srednjeveških ulicah stojijo številni stanovanjski in poslovni nebotičniki. Leta 2013 so mestne oblasti Manile pripravljale načrte za preureditev kitajske četrti v središče za zunanje izvajanje poslovnih procesov (BPO); trideset praznih stavb je bilo že določenih za preureditev v pisarne BPO. Večina teh stavb se nahaja na ulici Escolta v Binondu.<ref>{{Cite news |title=Plan to turn Chinatown into BPO hub gains ground |work=ABS-CBN News |url=http://www.abs-cbnnews.com/business/07/03/12/plan-turn-chinatown-bpo-hub-gains-ground |access-date=March 1, 2013 |archive-date=2012-07-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120706162324/http://www.abs-cbnnews.com/business/07/03/12/plan-turn-chinatown-bpo-hub-gains-ground |url-status=dead }}</ref>
[[File:Port of Manila.jpg|thumb|left|Pogled na mednarodni kontejnerski terminal Manila, glavno pristanišče Filipinov]]
Pristanišče Manila je največje morsko pristanišče na Filipinih in glavna mednarodna ladijska pot v državo. Filipinska uprava pristanišč nadzira delovanje in upravljanje pristanišč v državi. International Container Terminal Services Inc. je po podatkih Azijske razvojne banke eden od petih največjih upravljavcev pomorskih terminalov na svetu,<ref name="pse">{{Cite web |title=International Container Terminal Services Inc. |url=http://www.pse.org.ph/html/ListedCompanies/listedcompanyinfo.jsp?compID=83&recCtr=4&srch=I |url-status=dead |archive-url=https://archive.today/20080229193046/http://www.pse.org.ph/html/ListedCompanies/listedcompanyinfo.jsp?compID=83&recCtr=4&srch=I |archive-date=February 29, 2008 |access-date=October 22, 2008 |publisher=Philippine Stock Exchange}}</ref><ref name="forbes">{{Cite web |date=September 27, 2007 |title=Asia's 200 Best Under A Billion: International Container Terminal Services |url=https://www.forbes.com/lists/2007/24/markets_07bub_International-Container-Terminal-Services_I1PT.html |access-date=October 22, 2008 |website=Forbes}}</ref> in ima sedež in glavne dejavnosti v pristanišču Manila. Drug upravljavec pristanišča, Asian Terminal Incorporated, ima sedež podjetja in glavne dejavnosti v južnem pristanišču Manila, skladišče kontejnerjev pa je v Santa Mesi. Manila je razvrščena kot srednje velika pristaniška megamega mesta, pri čemer se za klasifikacijo pristaniških mest uporablja sistem Southampton.<ref>{{cite journal | doi=10.1080/03088839.2020.1802785 | title=The Southampton system: A new universal standard approach for port-city classification | year=2021 | last1=Roberts | first1=Toby | last2=Williams | first2=Ian | last3=Preston | first3=John | journal=Maritime Policy & Management | volume=48 | issue=4 | pages=530–542 | s2cid=225502755 | doi-access=free }}</ref>
Proizvajalci v mestu proizvajajo industrijske izdelke, kot so kemikalije, tekstil, oblačila, elektronski izdelki, hrana, pijače in tobačni izdelki. Lokalna podjetja predelujejo primarne surovine za izvoz, vključno z vrvmi, vezanimi ploščami, rafiniranim sladkorjem, kopro in kokosovim oljem. Živilskopredelovalna industrija je eden najbolj stabilnih proizvodnih sektorjev v mestu.<ref>{{cite web|url=https://apps.fas.usda.gov/newgainapi/api/Report/DownloadReportByFileName?fileName=Food%20Processing%20Ingredients%20Annual_Manila_Philippines_RP2024-0011.pdf|title=Food Processing Ingredients Annual|publisher=Foreign Agricultural Service|date=1 April 2024|access-date=28 June 2024}}</ref>
V naftnem skladišču Pandacan so skladišča in distribucijski terminali podjetij Caltex Philippines, Pilipinas Shell in Petron Corporation; glavnih akterjev v naftni industriji v državi. Naftno skladišče je bilo predmet različnih pomislekov, vključno z njegovim vplivom na okolje in zdravje prebivalcev Manile. Vrhovno sodišče je odredilo, da se naftno skladišče do julija 2015 preseli iz mesta, vendar tega roka ni izpolnilo. Večina naftnega skladišča znotraj 33 hektarjev velikega kompleksa je bila porušena in načrtujejo se, da ga preuredijo v prometno središče ali prehranski park.<ref>{{cite news |last1=Lectura |first1=Lenie |title=SMC wants to turn Pandacan oil depot into bus, food terminal |url=https://businessmirror.com.ph/2019/06/06/smc-wants-to-turn-pandacan-oil-depot-into-bus-food-terminal/ |access-date=September 15, 2022 |work=BusinessMirror |date=June 5, 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191012033312/https://businessmirror.com.ph/2019/06/06/smc-wants-to-turn-pandacan-oil-depot-into-bus-food-terminal/ |archive-date=October 12, 2019}}</ref>
=== Turizem ===
[[File:Manila Cathedral at Noon.jpg|thumb|upright|Zgodovinski trg Plaza Moriones z manilsko katedralo v ozadju]]
Manila vsako leto sprejme več kot milijon turistov. Med glavne turistične destinacije spadajo [[Intramuros|zgodovinsko obzidano mesto Intramuros]], [[Kompleks kulturnega centra Filipinov]], oceanski park Manila, Binondo (kitajska četrt), Ermita, Malate, živalski vrt Manila, [[Narodni muzejski kompleks (Manila)|Narodni muzejski kompleks]] in park Rizal.<ref>{{Cite web |title=10 Best Places to Visit in Manila with Kids |url=https://gofamgo.com/10-best-places-to-visit-in-manila-with-kids/ |publisher=Gofamgo |access-date=January 20, 2019 |archive-date=January 20, 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190120094008/https://gofamgo.com/10-best-places-to-visit-in-manila-with-kids/ |url-status=usurped }}</ref> Zgodovinsko obzidano mesto Intramuros in park Rizal sta bila v Zakonu o turizmu iz leta 2009 določena kot vodilni destinaciji in turistični coni.<ref name="TourismAct">{{cite PH act |url=https://www.officialgazette.gov.ph/2009/05/12/republic-act-no-9593-s-2009 |title=The Tourism Act of 2009 |chamber=RA |number=9593 |date=2009-05-12 |publisher=Official Gazette |access-date=2024-10-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170906213559/https://www.officialgazette.gov.ph/2009/05/12/republic-act-no-9593-s-2009 |archive-date=September 6, 2017}}</ref>
[[Rizalov park]], znan tudi kot park Luneta, je narodni park in največji mestni park v Aziji.<ref>{{Cite news |last=Gwen de la Cruz |date=January 12, 2015 |title=FAST FACTS: Rizal Park |work=Rappler |url=https://www.rappler.com/philippines/80688-fast-facts-rizal-park/ |access-date=March 8, 2015 |archive-date=March 7, 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160307100459/http://www.rappler.com/specials/pope-francis-ph/stories/80688-fast-facts-rizal-park |url-status=live }}</ref> s površino 58 hektarjev. Park je bil zgrajen v čast narodnemu junaku Joséju Rizalu, ki so ga Španci usmrtili zaradi obtožb subverzije. Drog za zastavo zahodno od [[Rizalov spomenik|Rizalovega spomenika]] je oznaka kilometra nič za razdalje do lokacij po vsej državi. Park upravlja Odbor za nacionalne parke in razvoj.
Obzidano mesto Intramuros, veliko 0,67 kvadratnega kilometra, je zgodovinsko središče Manile. Upravlja ga uprava Intramurosa, pridružena agencija Ministrstva za turizem. V njem je Manilska stolnica in cerkev sv. Avguština iz 18. stoletja, ki je na Unescovem seznamu svetovne dediščine. ''[[Kalesa]]'' je priljubljeno prevozno sredstvo za turiste v Intramurosu in bližnjih krajih, vključno z Binondom, Ermito in parkom Rizal. Binondo, najstarejša kitajska četrt na svetu, je bila ustanovljena leta 1521<ref>{{cite book |last1=Cortés |first1=Carlos E. |title=Multicultural America: A Multimedia Encyclopedia |date=August 15, 2013 |publisher=SAGE Publications |isbn=978-1-4522-7626-7 |page=[https://books.google.com/books?id=VQ1zAwAAQBAJ&pg=PA485 485] |url=https://books.google.com/books?id=VQ1zAwAAQBAJ |access-date=August 19, 2022 |language=en}}</ref> in je služila kot središče kitajske trgovine, preden so Španci kolonizirali Filipine. Njene glavne znamenitosti so cerkev Binondo, filipinsko-kitajski lok prijateljstva, budistični tempelj Seng Guan in pristne kitajske restavracije.
Manila je označena kot vodilna destinacija v državi za medicinski turizem, ki naj bi letno ustvaril milijardo dolarjev prihodkov.<ref>{{Cite web |title=Medical Tourism, Treatments and Surgery in Manila |url=http://www.world-guides.com/asia/philippines/national-capital-region/manila/manila_medical.html |access-date=October 27, 2014 |publisher=World Guides}}</ref> Pomanjkanje progresivnega zdravstvenega sistema, neustrezna infrastruktura in nestabilno politično okolje veljajo za ovire za njegovo rast.
== Kultura ==
=== Muzeji ===
[[File:National Museum of Fine Arts (Manila, 2024) (digitally altered to remove Torre de Manila).jpg|thumb|Narodni muzej likovne umetnosti]]
[[File:National Museum of Natural History, Manila, May 2025.jpg|thumb|left|Narodni muzej naravne zgodovine na krožišču Agrifina, Rizalov park]]
Kot kulturno središče Filipinov ima Manila številne muzeje. Narodni muzejski kompleks Narodnega muzeja Filipinov, ki je v Rizalovem parku, sestavljajo Narodni muzej likovne umetnosti, Narodni muzej antropologije, Narodni muzej naravne zgodovine in Narodni planetarij. V kompleksu je Spoliarium, znana slika Juana Lune.<ref>{{cite news |last1=Nicolas |first1=Jino |title=National Museum of Natural History: A focus on biodiversity |url=https://www.bworldonline.com/weekender/focus/2018/05/18/158707/national-museum-of-natural-history-a-focus-on-biodiversity/ |access-date=August 18, 2022 |work=BusinessWorld |date=May 17, 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220507013515/https://www.bworldonline.com/weekender/focus/2018/05/18/158707/national-museum-of-natural-history-a-focus-on-biodiversity/ |archive-date=May 7, 2022}}</ref>
V mestu je Narodna knjižnica Filipinov, skladišče tiskane in posnete kulturne dediščine države ter drugih literarnih in informacijskih virov. Nacionalna zgodovinska komisija Filipinov vzdržuje dva zgodovinska muzeja v mestu, Museo ni Apolinario Mabini – PUP in Museo ni Jose Rizal – Fort Santiago. V mestu so muzeji, ki jih je ustanovila ali upravlja Narodna knjižnica in izobraževalne ustanove, kot so Muzej sodobne umetnosti in oblikovanja DLS-CSB, Muzej umetnosti in znanosti UST, in Muzej zgodovine idej UP.
Bahay Tsinoy, eden od pomembnih muzejev v Manili, dokumentira življenja Kitajcev in njihov prispevek k zgodovini Filipinov. Muzej svetlobe in zvoka Intramuros kronološko prikazuje željo Filipinov po svobodi med revolucijo pod vodstvom Rizala in drugih revolucionarnih voditeljev. Metropolitanski muzej Manile hrani moderno in sodobno vizualno umetnost ter razstavlja filipinsko umetnost in kulturo.
Drugi muzeji v mestu so Museo Pambata, otroški muzej in Plaza San Luis, javni muzej dediščine na prostem, ki vključuje devet španskih hiš Bahay na Bato. Cerkveni muzeji v mestu so župnija Gospe Zapuščene v Santa Ani, cerkveni muzej San Agustin] in Museo de Intramuros, ki v obnovljeni cerkvi in samostanu San Ignacio hrani zbirko cerkvene umetnosti uprave Intramuros.
== Opombe ==
{{notelist}}
== Sklici ==
{{sklici}}
==Viri==
* {{Cite news |last=Hancock |first=Rose |date=April 2000 |title=April Was a Cruel Month for the Greatest Manila Mayor Ever Had |periodical=1898:The Shaping of Philippine History |volume=II |series=35 |publication-place=Manila |publisher=Asia Pacific Communications Network, Inc. |pages=15–20}}
* Moore, Charles (1921). [https://books.google.com/books?id=aR7iAAAAMAAJ&pg=PA162 "Daniel H. Burnham: Planner of Cities"]. Houghton Mifflin and Co., Boston and New York.
== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivoyage}}
* {{official website|http://manila.gov.ph/}}
* [https://psa.gov.ph/classification/psgc/barangays/133900000 Philippine Standard Geographic Code]
* {{OSM relation|103703}}
[[Kategorija:Glavna mesta Azije]]
[[Kategorija:Manila| ]]
[[Kategorija:Metro Manila| ]]
[[Kategorija:Luzon]]
{{normativna kontrola}}
6dnvx6buh156cdtbfle85jf13vjbp83
Gof
0
176192
6739538
6512721
2026-08-19T18:46:05Z
Pinky sl
2932
{{Speciesbox
6739538
wikitext
text/x-wiki
{{Short description|Vrsta ribe}}
{{Speciesbox
| name = Gof
| image = Pez limón (Seriola dumerili), Madeira, Portugal, 2019-05-31, DD 31.jpg
| status = LC
| status_system = IUCN3.1
| status_ref = <ref name= iucn>{{cite iucn | author1 = Smith-Vaniz, W.F. | author2 = Pina Amargos, F. | author3 = Brown, J. | author4 = Curtis, M. | author5 = Williams, J.T. | name-list-style = amp | year = 2015 | title = ''Seriola dumerili'' |errata=2017 | volume = 2015 | article-number = e.T198643A115341394 | doi = 10.2305/IUCN.UK.2015-4.RLTS.T198643A16644002.en | access-date = 14 February 2020}}</ref>
| taxon = Seriola dumerili
| authority = ([[Antoine Risso|Risso]], 1810)
| synonyms = *''Caranx dumerili'' <small>Risso, 1810</small>
* ''Trachurus aliciolus'' <small>[[Constantine Samuel Rafinesque|Rafinesque]], 1810</small>
* ''Trachurus fasciatus'' <small>Rafinesque, 1810</small>
* ''Seriola boscii'' <small>[[Achille Valenciennes|Valenciennes]], 1833</small>
* ''Seriola purpurascens'' <small>[[Coenraad Jacob Temminck|Temminck]] & [[Hermann Schlegel|Schlegel]], 1845</small>
* ''Seriola tapeinometopon'' <small>[[Pieter Bleeker|Bleeker]], 1853</small>
* ''Seriola gigas'' <small>[[Felipe Poey|Poey]], 1860</small>
* ''Seriola simplex'' <small>[[Edward Pierson Ramsay|Ramsay]] & [[James Douglas Ogilby|Ogilby]], 1886</small>
* ''Regificola parilis'' <small>[[Gilbert Percy Whitley|Whitley]], 1948</small>
* ''Seriola rhombica'' <small>[[J. L. B. Smith]], 1959</small>
| synonyms_ref = <ref name = Fishbase>{{FishBase|Seriola|dumerili|month=August|year=2019}}</ref>
}}
'''Gof''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Seriola dumerili''''') je [[morske ribe|morska riba]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[trnoboki]] (Carangidae).
== Opis ==
Gof je [[ribe|riba]] s podolgovatim vretenastim in močnim [[telo|telesom]], ki nakazuje odličnega plavalca. Ta [[pelaške ribe|pelaška riba]] sivo-srebrnkaste ali modro-srebrnkaste barve zgornjega dela in srebrnih bokov in trebuha zraste do 1,5 metra v dolžino in doseže težo do 55 kg. V [[Jadransko morje|Jadranu]] se zadržujejo primerki povprečne teže okoli 2 kg.
== Habitat in razširjenost ==
Gof živi v manjših [[jata]]h na odprtem morju ter ob obalah s strmim robom. Zadržuje se na globinah med 20 in 70 metrov, najdemo pa ga lahko tudi do 360 metrov globoko. Je izrazita [[roparica]], ki se hrani z manjšimi ribami in [[glavonožci]].
Gof je pogosta riba [[Sredozemlje|Sredozemlja]] z vsemi morji, razširjen pa je tudi v [[Atlantski ocean|Atlantskem oceanu]] in ob obalah [[Indija|Indije]].
[[Meso]] gofa je belo, mehko in izjemno okusno. Po kvaliteti ga uvrščajo med najboljše ribe in ga primerjajo z [[zobatec|zobatcem]]. Največ ga pripravljajo pečenega na [[žar]]u.
==Sklici==
{{Reflist}}
== Viri ==
* {{FishBase species | genus = Seriola | species = dumerili| month = Januar| year = 2008}}
* {{navedi knjigo|first=Patrick|last=Louisy|title=Guida all'identificazione dei pesci marini d'Europa e del Mediterraneo|location=Milan|publisher=Il Castello|year=2006|isbn= 88-8039-472-X}}
{{Taxonbar|from=Q575704}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Morske ribe]]
[[Kategorija:Trnoboki]]
[[Kategorija:Ribe Jadranskega morja]]
[[Kategorija:Ribe Sredozemskega morja]]
[[Kategorija:Ribe Atlantskega oceana]]
[[Kategorija:Ribe Tihega oceana]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1810]]
nymoinhwtss9dlmdpogtlrayv9tp9mw
Seriola dumerili
0
176193
6739544
1273805
2026-08-19T18:53:19Z
Pinky sl
2932
{{R from scientific name|fish}}
6739544
wikitext
text/x-wiki
#REDIRECT [[Gof]]
{{R from scientific name|fish}}
ab4mut6ok2gff51174usy3tt12o3xsu
Knez (priimek)
0
181349
6739572
6675288
2026-08-19T21:23:02Z
~2026-44996-51
264415
/* Znani nosilci priimka */
6739572
wikitext
text/x-wiki
{{drugipomeni2|Knez}}
'''Knez''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|33. najbolj pogost]] [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2022 uporabljalo 2.186 oseb. Največ soeb s tem priimkom (569), jih živi v [[Savinjska statistična regija|savinjski statistični regiji]].
== Znani nosilci priimka ==
* [[Anton Knez]] (1856–1892), trgovec
* [[Blaž Knez]] (1928–2007), tekstilni tehnolog v Zagrebu
* Blaž Knez, vedeževalec Blaž
* [[Bojana Knez]], športna novinarka
* [[Darko Knez]] (* 1966), etnolog, muzealec
* [[David Knez]], arhivist
* [[Dejan Knez]] (A. D. Knez) (* 1961), večmedijski umetnik, ustanovitelj [[Laibach|Laibacha]]
* [[Franc Knez|Franc (Franček) Knez]] (1955–2017), alpinist
* [[Ida Knez Račič]] (1960—2025), geografinja, bibliotekarka, bibliografka
* [[Ivan Knez]] (1853–1926), trgovec
* [[Ivica Knez]], baletni plesalec, igralec
* [[Janez Knez]] (1931–2011), slikar, grafik
* [[Janez "Mišo" Knez|Janez Mišo Knez]] (* 1955), slikar, likovni umetnik
* [[Jasna Knez]] (* 1949), plesalka in koreografinja
* Jon Knez (*1996), zgodovinar, novinar, javna oseba
* [[Jože Knez]] (1925–1995), gospodarstvenik, politik
* [[Jožica Knez Riedl]] (* 1947), ekonomistka, prof.
* [[Jure Knez (podjetnik)|Jure Knez]] (* 1974), tehnološki inovator in podjetnik
* [[Jure Knez (ginekolog)|Jure Knez]], zdravnik ginekolog, prof. MF
* [[Jure Knez (glasbenik)|Jure Knez]] (* 1995), saksofonist
* [[Jurij Knez]] (''neznano''–1621), pevec in skladatelj
* [[Katja Knez]], herpetologinja
* [[Leo Knez]] (1902–1980), strokovnjak za varilstvo, izumitelj
* [[Ludvik Knez]] (* 1929), motokrosist, pevec
* [[Maja Knez]] (* 1992), alpska smučarka
* [[Marija Knez Bergant]] (1934–2022), kineziologinja, knjižničarka
* [[Marjan Knez]], narodno-zabavni glasbenik
* [[Martin Knez]] (* 1964), geolog, krasoslovec, speleolog
* [[Maša Knez Hrnčič]], kemičarka
* [[Maša Kagao Knez]] (* 1978), koreografinja, plesalka, gledališka ustvarjalka in pedagoginja
* [[Matjaž Knez]] (* [[1960]]), gradbenik, gospodarstvenik
* [[Mihaela Knez]], jezikoslovka, Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik
* [[Miran Frančišek Knez|Miran (Frančišek) Knez]] (1928–2011), bibliofil, antikvar
* [[Mirel Knez]] (* 1972), igralka in dramatičarka
* [[Nenad Knežević]] - Knez (* 1967), črnogosko-srbski pevec
* [[Neža Knez]] (* 1990), kiparka, konceptualna umetnica
* [[Rajko Knez]] (* 1969), pravnik, univ. prof., ustavni sodnik
* [[Rihard Knez]] (1919–1993), pravnik, vrhovni sodnik
* [[Rudi Knez]] (1944–2022), hokejist
* [[Smiljana Knez]] (* 1962), diplomatka
* [[Tadej Žagar-Knez]] (*1991), nogometaš
* [[Tone Knez]] (1930–1993), arheolog
* [[Vladimir Knez]] (1897–1978), vodogradbeni inženir
* [[Zdenko Knez]] (1903–1993), ekonomist, strokovnjak za računovodstvo in prevajalec
* [[Željko Knez]] (* 1954), kemik/kemijski tehnolog, univ. profesor, član [[Saturnovi naravni sateliti|SAZU]]
== Glej tudi ==
* priimka [[Kneževič]] in [[Knežević]]
== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Knez}}
{{priimek|Knez}}
[[Kategorija:Slovenski priimki]]
t5pay94chpv1cp3js25gn1hbaw3pqb6
Nadžupnija Slovenske Konjice
0
181836
6739443
6712603
2026-08-19T14:25:46Z
Shabicht
3554
/* Glej tudi */
6739443
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Župnija v Sloveniji
| title = Nadžupnija Slovenske Konjice
| image =
| caption = župnišče (farof)
| headquarters = Stari trg 40<br>3210 Slovenske Konjice
| parish_church = [[cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice]]
| dedication = [[sveti Jurij]]
| established = pred [[1146]]
| first_mentioned = [[1146]]{{sfn|Boldin|2016|p=16}}
| previous_name =
| separated_from_parish = [[Nadžupnija Hoče|Pražupnija Hoče]]
| annexed_parishes =
| deanery = [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]
| archdeaconry = [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiški]]
| diocese = [[Nadškofija Maribor|Maribor]]
| province = [[Metropolija Maribor|Maribor]]
| shrine =
| notable_people =[[Mihael Napotnik]], Valentin Fabri, [[Jožef Pajek]], Jernej Voh, [[Tomaž Fantoni]]
| neigboring_parishes = [[Župnija Zreče|Zreče]], [[Župnija Črešnjice|Črešnjice]], [[Župnija Čadram-Oplotnica|Čadram-Oplotnica]], [[Župnija Dramlje|Dramlje]], [[Župnija Žiče|Žiče]], [[Župnija Prihova|Prihova]]
| business_card =
}}
'''Nadžupnija Slovenske Konjice''' ({{jezik-la|Archparoecia Gonoviensis}}) je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Dekanija Slovenske Konjice|dekanije Slovenske Konjice]], v okviru [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiškega naddekanata]], ki je del [[Nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]].
Na podlagi [[Cerkveni dokumenti|apostolskega pisma]] [[Papež Pij X.|papeža Pija X.]] iz [[1. februar|1. februarja]] [[1910]] ima vsakokratni [[župnik]] v Slovenskih Konjicah pravico do naziva [[arhidiakon]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}}
== Zgodovina ==
{{glavni|Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice}}
Cerkvena organizacija na sedanjem slovenskem ozemlju je bila dokončno izoblikovana v času oglejskega [[Pelegrin I.|patriarha Pelegrina I.]] (1128–1161). V [[Oglejski patriarhat|oglejskem delu]], južno od Drave, je bilo 14. pražupnij, ki jih lahko, glede na približni čas ustanovitve, razvrstimo:
* 9. stoletje, med madžarskimi vpadi in pred njihovim porazom v [[Bitka pri Lechfeldu|bitki pri Lechfeldu]]: – [[Župnija Šempeter v Savinjski dolini|Šempeter v Savinjski dolini]], – [[župnija Gornji Grad|Gornji Grad]] (sv. Mohor), – [[Župnija Šmartno pri Slovenj Gradcu|sv. Martin pri Slovenj Gradcu]], [[Župnija Braslovče|Braslovče]] (Marija vnebovzeta)
* 10. stoletje: – [[Župnija Laško|Laško]] (sv. Martin), – [[Župnija Hoče|Hoče]] (sv. Jurij) – [[Župnija Pilštanj|Pilštanj]] (sv. Mihael), – [[Škale|Škale pri Velenju]] (sv. Jurij), župnijske cerkve ni več
* 11. stoletje: – '''Slovenske Konjice''' (sv. Jurij) – [[Župnija Slivnica pri Mariboru|Slivnica pri Mariboru]] (Marija vnebovzeta), – [[Župnija Ponikva|Ponikva]] (sv. Martin) - [[Župnija Nova Cerkev|Nova Cerkev]] (Sv. Lenart), – [[Župnija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] (sv. Rupert)
* 12. stoletje: – [[Župnija Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] (sv. Križ).
Že v letih 1085−1096 se je iz očitno preobsežno zasnovane [[župnija Hoče|hočke pražupnije]] izdvojila najprej konjiška pražupnija, vsaj leta [[1146]] pa še [[Župnija Slivnica pri Mariboru|slivniška pražupnija]]. Vse tri so bile leta 1146 kot pražupnije prvič pisno omenjene v isti, do danes ohranjeni listini [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]] [[Pelegrin I.|Pelegrina I.]] (1130–1161),{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=7}}{{sfn|Boldin|2016|p=16}} ki omenja tudi desetino v teh župnijah (partes decimarum olebium, Scilicet de Covnuwiz et Schliuniz …).{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=38}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}}
Konjiška pražupnija je takrat obsegala ozemlje, večje od obsega sedanje [[Dekanija Slovenske Konjice|Konjiške dekanije]], na vzhodu je meja potekala nad [[Trije Kralji (smučišče)|Tremi kralji]] na Pohorju, med [[Veliko Tinje|Tinjem]] in [[Čadram]]om do potoka [[Ložnica (Dravinja)|Ložnice]], med cerkvijo sv. [[Kočno ob Ložnici|Egidija v Kočnem]] in [[Laporje, Slovenska Bistrica|Laporjem]] do [[Boč (gora)|Boča]]. Na jugu po [[Razvodje|razvodju]] [[Dravinja|Dravinje]] čez [[Konjiška gora|Tolsti Vrh]], [[Dolga Gora|Dolgo Goro]], čez Boč nekako do Poljčanskega potoka in do meje z [[Župnija Ponikva|župnijo Ponikva]] in naprej do ceste, ki poteka iz [[Dramlje|Dramelj]] v [[Žička kartuzija|Žičko Kartuzijo]].
Na zahodu je meja potekala pod [[Črešnjice, Vojnik|Črešnjicami]] in nad [[Frankolovo|Frankolovim]], na grič sv. Križa, Golek in Bukovo goro in ob [[Dravinja|Dravinji]] navzgor do njenega izvira pod [[Rogla|Roglo]] do srede Lazin, ter na severni strani po vrhu [[Pohorje|Pohorja]] do Javorskega vrha.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}}<ref>{{navedi knjigo |last=Zdovc |first=Vinko |year=2000 |title=Zbornik 2000, Konjice z okolico|chapter=Deželnosodska oblast v Konjicah (Gonobitz) nastanek in dokončno oblikovanje: Konjiška župnija|publisher=Zgodovinsko društvo Konjice |isbn= |cobiss= |pages=11}}</ref>
Na območju velike pražupnije je sčasoma nastalo 11 novih [[Župnija|župnij]] ([[Župnija Oplotnica|Čadram-Oplotnica]], [[Župnija Poljčane|Poljčane]], [[Župnija Laporje|Laporje]], [[Župnija Črešnjice|Črešnjice]], [[Župnija Loče|Loče]], [[Župnija Prihova|Prihova]], [[Župnija Zreče]], [[Župnija Kebelj]], [[Župnija Sv. Kunigunda na Pohorju|Gorenje pri Zrečah]], [[Župnija Sv. Jernej pri Ločah|Sveti Jernej]], [[Župnija Špitalič (Nadškofija Maribor)|Špitalič]] in kot zadnja leta 1787 še [[Župnija Žiče|župnija Žiče]]).{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=198}}
[[Slika:Farof-strop 1670.jpg|thumb|250px|left|poslikani leseni strop v župnišču iz leta 1670]]
[[Slika:064 Gonobitz — Slovenske Konjice - J.F.Kaiser Lithografirte Ansichten der Steiermark 1830 (2).jpg|left|thumb|trg Konjice z župnijsko cerkvijo in gradom na Kaiserjevi litografiji iz 1830]]
Ker zelo obsežnega ozemlja pod cerkveno in tudi politično oblastjo [[Seznam oglejskih škofov in patriarhov|oglejskih patriarhov]] (ki so v političnem vidiku ponekod presegali celo [[Salzburška nadškofija|salzburške nadškofe]]) ni bilo mogoče učinkovito pastoralno voditi neposredno s [[Oglej|sedeža patriarhata]] v [[Videm, Italija|Vidmu]], je bilo ozemlje oglejskega patriarhata že v 11. stoletju razdeljeno na manjše enote in okrožja, ki so se imenovala arhidiakonati.<ref>{{navedi splet |url=https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/cerkvenoupravna-ureditev-na-konjiskem/|title= Cerkvenopravna ureditev na Konjiškem|accessdate=23. februar 2016 |date= |format= |work= }}</ref> Arhidiakonate so vodili [[arhidiakon]]i, kot neposredni patriarhovi zaupniki, poverjenci in namestniki. V 11. stoletju je imel oglejski patriarhat tri arhidiakonate, v 16. stoletju jih je bilo že sedem.<ref>{{navedi knjigo |last=Reven |first=Zdravko |year=1971|title=Cerkev na Slovenskem: letopis 1971: (stanje 1. junija 1971) |publisher=Nadškofijski ordinariat |isbn= |cobiss=2831107 |pages=28}}</ref> Ozemlje konjiške župnije je do leta 1751 spadalo k Savinjskemu arhidiakonatu. Ta je obsegal ozemlje med Savo in Dravo, na Pohorju in v [[Šaleška dolina|Šaleški dolini]] ter proti izviru [[Savinja|Savinje]] je mejil na Koroški (podjunski) arhidiakonat, z mejno reko [[Sotla|Sotlo]] pa na [[Nadškofija Zagreb|zagrebško škofijo]]. Konjiška župnija je spadala pod patronat [[Oglejski patriarhat|oglejskih patriarhov]], vendar so odvetništvo nad župnijo (pravice, dohodki in možnost političnega vpliva) izvajali lastniki bližnjega gradu, kar pa ni omejevalo patriarhov, ki so na mesto tukajšnjih župnikov imenovali duhovnike iz svojega kroga, pogosto [[Italijani|Italijane]] in [[Furlan]]e, ter jim večkrat zaupali tudi naloge savinjskih arhidiakonov.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}} Nasledniki patriarha [[Bertold Andeški|Bertolda Andeškega]] so komaj kdaj obiskali svoje slovensko govoreče vernike,{{sfn|Höfler|2018|p=11}} temveč so za izvrševanje cerkvenih opravil, za katere je potrebno škofovsko posvečenje, navadno imenovali škofe vikarje, ki so v njihovem imenu obiskovali župnije, opravljali vizitacije, nadzirali duhovništvo in sklicevali sinode, pa tudi birmovali, [[Duhovniško posvečenje|posvečevali duhovnike]], [[zakramentali|blagoslavljali]] cerkve, oltarje, zvonove.{{sfn|Höfler|2018|p=7}}
Potem, ko so v letih 1418−1420 [[Beneška republika|Benečani]] zasedli [[Furlanija|Furlanijo]],<ref>{{navedi knjigo |first=Tito |last= Maniacco |year=2002 |title=Storia del Friuli|publisher=Newton & Compton |isbn= |cobiss= |pages=|language=IT}}</ref> so se na sedežu patriarhata vrstili možje iz beneških patricijskih rodbin, ki pa skorajda niso več prihajali na slovensko stran. [[Oglejski patriarhat|Patriarhat]] je bil namreč zatem razdeljen na dva dela: zahodni, furlanski del je spadal pod [[Beneška republika|Beneško republiko]], vzhodni, slovenski del, pa po izumrtju [[Celjski grofje|celjskih knezov]] in [[Goriški grofje|goriških grofov]] (1456 oziroma 1500), v celoti pod [[Habsburžani|Habsburžane]]. Patriarhi so bivali na beneškem ozemlju, [[Avstrijsko cesarstvo|habsburška oblast]] pa jim praktično ni več dopuščala dostopa na slovenski del patriarhata. Zadnji, ki je pod patriarhom vizitiral slovenske kraje, je bil patriarhov koadjutor Francesco Barbaro, ki je [[Vizitacija|vizitacijo]] opravil leta 1593.<ref>{{navedi splet |url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1001550/ |publisher=[[Primorski slovenski biografski leksikon]]|title= Barbaro, Francesco (okoli 1545–1616)| first=Rudolf |last= Klinec |accessdate=24. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> Celo arhidiakoni so se odtlej v cerkvenih zadevah obračali na [[Apostolski nuncij|apostolskega nuncija]] na Dunaju, ki je [[Škof|škofovske zadeve]] poverjal škofom z avstrijskega ozemlja, največkrat so te naloge opravljali škofje iz [[Pičen|Pična]] v [[Istra|Istri]].{{sfn|Höfler|2013|p=322}}{{sfn|Höfler|2018|p=13}}
Leta 1751 je [[papež Benedikt XIV.]], tudi na pritisk dunajskega dvora, [[oglejski patriarhat]] ukinil, za ozemlje patriarhata pod [[Habsburška monarhija|habsburško vladavino]] (tj. za večino slovenskega prostora do reke Drave na severu) pa naslednje leto ustanovil [[Nadškofija Gorica|Goriško škofijo]], za ozemlje [[Beneška republika|beneške republike]] v [[Furlanija|Furlaniji]] pa [[Nadškofija Videm|Videmsko škofijo]].
Konjiška župnija nikoli ni bila del leta 1462 ustanovljene [[Ljubljanska nadškofija|Ljubljanske škofije]] (podrejene direktno [[Sveti sedež|Svetemu sedežu]]), ki je na tem delu Štajerske obsegala [[župnija Svibno|župnije Svibno]], [[Župnija Gornji Grad|župnijo Gornji Grad]] z vikariati Solčava, Ljubno, Rečica in Mozirje, [[župnija Braslovče|župnijo Braslovče]] z vikariati Vransko, sv. Pavel pri Preboldu, Griže in Trbovlje ter [[Škale|župnijo Škale]] z vikariati sv. Martin pod Šalekom, Šoštanj, Vinska gora in Šentilj pri Velenju.<ref>{{navedi časopis| journal=Zgodovinski časopis |last=Valenčič| first=Vlado |title=Štetje prebivalstva leta 1754 v predjožefinski ljubljanski škofiji in njegovi rezultati | url= https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/1807 |publisher= |volume=16 |year=1962 |cobiss=514470965 |pages=27–54}}</ref>
Med letoma 1704 in 1737 je bila konjiška župnija pod upravo [[Žička kartuzija|Žičke kartuzije]],{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=44}} po razpustitvi le-te pa so o njej ponovno odločali [[Habsburžani|habsburški cesarji]], ki so jo leta 1751{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=199}} povišali v nadžupnijo.{{sfn|Boldin|2016|p=85}} Po začasni ukinitvi [[Nadškofija Gorica|Goriške nadškofije]] (1787), po preureditvi škofijskih meja, v času vladanja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|cesarja Jožefa II.]],{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=47}} so bile v procesu preoblikovanja, v letih 1787–1789, župnije [[Velikovec|velikovškega]] okrožja na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]] in [[Celje|celjskega]] okrožja na Štajerskem, med njimi tudi konjiška nadžupnija, priključene k tedanjim zgolj osmim župnijam [[Lavantinska škofija|Lavantinske škofije]].<ref>{{navedi knjigo |author= Dolinar, France Martin|year= |title=Letopisi lavantinsko-mariborske škofije kot zgodovinski vir|url=https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/1490|isbn= |cobiss= |pages=57}}</ref>
Ker je sedež škofije še naprej ostal v oddaljenem [[Šentandraž v Labotski dolini|Šentandražu]], so se kmalu nadaljevala prizadevanja za selitev škofijskega sedeža in preoblikovanje škofijskih meja, do česar je prišlo šele v času [[blaženi|blaženega]] škofa [[Anton Martin Slomšek|Antona Martina Slomška]], ki je uspel, da se je lahko 4. septembra 1859 sedež škofije preselil v [[Maribor]] in da so se na novo določile meje mariborske, zgolj naslovno še lavantinske škofije.<ref name="Slovenska-biografija.si">{{SloBio|id=sbi584693 |avtor= Grafenauer, I.; Gspan, A. |ime=Slomšek, Anton Martin |vir=sbl}}</ref>
=== Kronološki pregled zgodovinskih dogodkov ===
[[Slika:Ortolf Slovenske Konjice si.jpg|200px|thumb|desno|nekdanji nagrobnik Ortolfa Konjiškega]]
* 1146: v pisnih virih je prvič omenjena konjiška nadžupnija (Cuonowiz);{{sfn|Boldin|2016|p=16}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=38}}
* 1173: prvič je omenjen konjiški župnik Sighard. V tem času je bila domnevno zgrajena sedanja [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|župnijska cerkev sv. Jurija]];{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}}
* 1369: že pred tem letom je [[vitez]] Ortolf Konjiški pozidal kapelo sv. Jakoba (sedanjo [[Cerkvena ladja|stransko ladjo]]) in jo določil za svoje zadnje počivališče;{{sfn|Stopar|1976|p=}}<ref>Turistični vodnik po Dravinjski dolini in Zreškem Pohorju, stran 17</ref>
* 1482–1509: župnik Valentin Fabri{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} je cerkev, ki je prvotno imela romanski videz (pravokotna stavba z ravnim lesenim stropom) obokal, [[Gotska arhitektura|gotiziral]], jo opremil z [[opornik|oporniki]] in poslikavami, ravno tako je dal prezidati tudi župnišče;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}}
* 1669–1697: župnik [[Boštjan Glavinić de Glamoč]] iz [[Pićan|Pičenske]] škofije v [[Istra|Istri]]{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=42}} je dal v nadžupnijski cerkvi postaviti glavni oltar. Med 1690 in 1697 je bil škof v [[Senj]]u. Na potovanju na [[Dunaj]] skozi [[Slovenske Konjice|Konjice]] je tu leta [[1697]] umrl in je pokopan v rožnovenski kapeli;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=44}}
* 1713: v stranski ladji je bil pod [[Beneficij|beneficiatom]] Štefana Jamnika postavljen oltar sv. Križa. O tem priča napis SVB BENEFICIATO STEPHANO JAMNIK ERECTUM 1713;
* 1751: župnija povišana v nadžupnijo;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=199}}
* 1799: pokopališče okoli cerkve so opustili in uredili novo ob nekdanji grajski kapeli, sedanji [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkvi sv. Ane]]. Ta je bila pod cesarjem [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefom II.]] ukinjena, ponovno jo je [[Zakramentali|blagoslovil]] nadžupnik Jožef Anton pl. Jakomini;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=48}}
* 1863: nadžupnijska cerkev je dobila [[križev pot]], ki je sedaj v [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkvi sv. Ane]]. Moderni križev pot, ki je sedaj v [[Ladja (cerkev)|ladji]], je ob zadnji obnovi cerkve naslikal akademski [[slikar]] Leon Koporc iz Ljubljane;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=87}}
* 1866: slikar [[Tomaž Fantoni]] in njegov pomočnik [[Jakob Brollo]] (oba iz [[Humin]]a v Furlaniji) sta cerkveno ladjo cerkev preslikala (freske niso ohranjene). Brollo je naslikal tudi podobo Jezusa – dobrega pastirja nad vhodom v župnišče;{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}}
* 1869: namesto starega baročnega glavnega oltarja je bil postavljen nov veliki psevdogotski oltar, delo [[Tomaž Fantoni|Tomaža Fantonija]], ki pa je danes ohranjen le delno;{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=86}}
* 1874: streha na rožnovenjski kapeli je v času župnika Franca Mikuša dobila današnjo podobo;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=55}}
* 1875: [[Duhovniško posvečenje|novo mašo]] je obhajal [[Mihael Napotnik]], kmečki sin s [[Tepanjski Vrh|Tepanjskega Vrha]], poznejši [[škofija Lavant|lavantinski]] [[škof|knezoškof]];{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=53}}
* 1887: [[Tomaž Fantoni]] je v baročni kapeli postavil postavil rožnovenski oltar;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=192}}
* 1910: [[Papež Pij X.]] je na prošnjo [[škof|knezoškofa]] [[Mihael Napotnik|Napotnika]] z apostolskim pismom podelil vsakokratnemu konjiškemu nadžupniku naslov [[arhidiakon]]. Ob tej priložnosti so v [[prezbiterij]]u župnijske cerkve vzidali marmorno ploščo z napisom in [[kronogram]]om;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}}
== Sakralni objekti ==
{| class="wikitable"
|-
!
! slika
! cerkev
! kraj / naselje
! oznaka RKD/EID:
|-
| 1.
| {{Slika d|Q18515910|150px}}
| [[Cerkev svetega Jurija, Slovenske Konjice|cerkev sv. Jurija]]<br>[[župnijska cerkev]]
| [[Slovenske Konjice]]
|{{Cultural Heritage Slovenia|1-03379}}
|-
| 2.
| {{Slika d|Q12786834|150px}}
| [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkev sv. Ane]] <br>pokopališka cerkev - [[Podružnična cerkev|podružnica]]
| [[Zgornja Pristava, Slovenske Konjice|Zgornja Pristava]]
|{{Cultural Heritage Slovenia|1-03380}}
|-
| 3.
| {{Slika d|Q24758939|lokalna=DSC03501.JPG|150px}}
| [[Cerkev svete Družine, Tepanje|cerkev sv. Družine]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]]
| [[Tepanje]]
|-
|}
Na območju župnije stoji še mnogo kapelic, znamenj in križev, med njimi izstopa [[Janez Nanut|Nanutova]] kapela v središču naselja [[Brdo, Slovenske Konjice|Brdo]].{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=325}}
==Drugi objekti==
{| class="wikitable"
|-
!
! slika
!
! kraj / naselje
! oznaka RKD/EID:
|-
| 1.
| [[Slika:Farof Vicarage north side.jpg|150px]]
| Župnišče v Slovenskih Konjicah
| [[Slovenske Konjice]]
|{{Cultural Heritage Slovenia|10232}}
|-
| 2.
| [[Slika:Župnijski center.jpg|150px]]
| Župnijski dom (zgrajen 2008)
| [[Slovenske Konjice]]
|}
=== Župnišče===
[[Slika:Slovenske Konjice, rectory, west side.jpg|250px|thumb|desno|župnišče, zahodna stran]]
Konjice v srednjem veku niso bile utrjene. V stiskah so se tržani zatekali v [[župnišče]], katerega obisk omenja tudi [[Paolo Santonino]] v svojem popotnem [[Dnevnik (književnost)|dnevniku]] s tretjega potovanja, ko je Konjice obiskal kot spremljevalec odposlanca [[oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]], caorlijskega škofa Pietra Carla leta 1487.{{sfn|Stopar|1976|p=23}} Markantna stavba je v južnem traktu še iz 15. stoletja, v kleti so lepi gotski [[portal]]i.{{sfn|Stopar|1976|p=27}} V prvem nadstropju severovzhodnega vogala je gotski [[erker]] iz obdobja Valentina Fabrija, tj. začetka 80. let 15. stoletja. Že pred letom 1500 so stavbo močno utrdili.
Župnik Marko Gonan, po rodu plemič iz [[Pazin]]a v [[Istra|Istri]], je med 1625–1635 stavbo prezidal in povečal. Nad portalom z zazidano renesančno biforo v nadstropju je na pročelju njegova podoba in grb z napisom.{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}}. Poleg srednjeveških sestavin izstopajo [[renesansa|poznorenesančne]] [[Arkada|stebriščne arkade]]{{sfn|Stopar|1976|p=27}} na notranjem dvorišču iz leta [[1632]], številni arhitekturni detajli, [[štukatura|štukirani]] strop iz [[1740]]{{sfn|Stopar|1976|p=27}} v jedilnici, v eni od sob v nadstropju pa poslikani leseni strop iz [[1670]], {{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=228}} z [[groteska]]mi, [[drolerija]]mi, [[karikatura]]mi, živalskimi podobami itn.; gre za najstarejši tovrsten spomenik s povsem profano motiviko v Sloveniji.<ref>{{RKD sklic|10232}}</ref> Furlanski slikar [[Jakob Brollo]] je leta 1866 naslikal podobo Jezusa, dobrega pastirja nad vhodom v župnišče, ki pa je ohranjena samo v fragmentih.
== Pomembne osebnosti ==
[[Slika:Fabri Valentin nagrobnik.jpg|thumb|200px|desno|nagrobnik župnika in arhidiakona Valentina Fabrija v nadžupnijski cerkvi]]
[[Slika:Matej Slekovec - Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške.pdf|200px|desno]]
=== Valentin Fabri ===
V času delovanja tamkajšnjega župnika Valentina Fabrija{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} (1487–1497) so v pravokotni glavni [[Ladja (cerkev)|cerkveni ladji]] [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve]] dotedanji ravni [[les]]eni strop nadomestili z rebrastim obokom, notranjimi oporniki in poslikavami v [[gotika|gotskem]] slogu, tudi sedanje župnišče (»farof«) je po zasnovi iz tega obdobja.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} Valentin Fabri ima v konjiški cerkvi sv. Jurija svoj nagrobnik. Na plošči je upodobljen, kako leži z glavo na blazini (plošča je sprva ležala na tleh). Opatska palica s fanonom in [[Mitra (škofovska kapa)|mitra]] kažeta njegov položaj pomembnega cerkvenega dostojanstvenika.
Pokojnik je prikazan v pontifikalni obleki, na [[Alba (liturgično oblačilo)|albi]] ima dvojno paruzo, ogrnjen je v bogato gotsko [[mašni plašč|kazulo]]. Ker je bil Valentin Fabri tudi [[Dobrla vas|dobrolski]] [[prošt]], savinjski in [[Podjuna|podjunski]] [[arhidiakon]], dvorni kaplan{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} ter konjiški in [[Župnija Vuzenica|vuzeniški]] župnik, ima na vogalih nagrobnika upodobljene štiri [[Grb|grbe]]: dobrolskega [[Samorog (mitologija)|samoroga]], oglejskega orla, Svetkovičevo zastavo in svoj osebni grb s kladivom na nakovalu.{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=40}}
=== Paolo Santonino ===
{{glavni|Paolo Santonino}}
O svojem obisku v [[Slovenske Konjice|Konjicah]] (Gonabicz), ko se je 11. maja 1485 tu ustavilo odposlanstvo [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]], pod vodstvom škofa [[Vizitacija|vizitatorja]] Petra Carli iz Caorle,
{{sfn|Santonino|1991|p=}} je škofov spremljevalec, laični kancler [[Paolo Santonino]] iz [[Udine|Vidma]] v svoj popotni dnevnik {{COBISS|ID=28470}} zapisal, da je škofa s spremstvom sprejel tedanji župnik in [[arhidiakon]] obrambnim jarkom in okopom. Navedel je, da je imela tedaj župnija kar petindvajset podružnic, bogata polja in svoje [[vinograd]]e z izvrstnim pridelkom. Iz njegovega popotnega dnevnika izvemo, da je imel konjiški arhidiakon v župnišču in drugod zaposlenih triinštirideset oseb, od tega devet duhovnikov v župnijski službi.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=41}} Ni se mogel izogniti niti opisu vseh jedi s katerimi so bili postreženi tako škof kot spremstvo, o večerji 13. maja pa je dodal, da je bila še prijetnejša, saj je gostitelj v župnišču poskrbel za glasbeno spremstvo dveh igralcev na [[Lituus (glasbilo)|šalmaj]] ter na večjo in manjšo [[kljunasta flavta|flavto]].<ref>{{navedi knjigo |last= Škulj | first= Edo |last2= Dobravec |first2= Jurij|year=2018 |title=Orgle Slovenije |publisher= Ars Organi Sloveniae |isbn=978-961-288-543-4 |cobiss=295329792 |pages=477}}</ref> Santonino je ponovno obiskal Konjice 27. maja 1485, ko je zapisal, da so pri maši peli izvrstni glasbeniki.{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=40}} Tedaj je škof s spremstvom obiskal tudi [[Grad Konjice|Konjiški grad]], imel tega dne v Konjicah [[birma|birmo]], ob večerji v župnišču pa so hvalnice in himne prepevali cerkveni pevci pod vodstvom učitelja, med katerimi so bili zelo verjetno tudi učenci. V Konjicah v drugi polovici 15. stoletja v cerkvi ni bilo [[orgle|orgel]], saj bi jih Santonino najbrž omenil, kot je to ob obisku [[Kamnik]]a. Da Konjice niso na seznamu glasbenih teles 16. stoletja, je treba skoraj gotovo pripisati le nepoznavanju ali pa izgubi zgodovinskih virov.<ref>{{navedi knjigo |last= Snoj |first= Jurij|year=2012 |title=Zgodovina glasbe na Slovenskem I., Od začetkov do konca 16. stoletja |publisher=Založba ZRC |isbn=978961 254 432 4 |cobiss=266035712 |pages=}}</ref>
===Anton Brcko===
V Nadžupniji je od 1936 do svoje smrti dve leti kot zborovodja in organist deloval primorski skladatelj [[Anton Brcko]] (1911–1939).<ref>{{SloBio |id=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1003150 |ime=Brcko, Anton |avtor=Bratuž, Andrej |vir=psbl}}</ref>
== Evropska pešpot sv. Martina Tourškega ==
[[Slika:Via Sancti Martini Slovenia Slovenske Konjice.jpg|180px|thumb|desno|odtis nekdanjega [[žig|žiga]] poti sv. Martina v Slovenskih Konjicah]]
Iz [[Zreče|Zreč]] in naprej v [[Kartuzijanski samostan Žiče|Žičko kartuzijo]] vodi Evropska pešpot [[Sveti Martin|sv. Martina Tourškega]] (Via Sancti Martini),<ref>{{navedi splet |url=https://www.svetimartintourski.si/pot-sv-martina|title=Pot sv. Martina v Sloveniji |accessdate= 12. november 2016|publisher = Kulturni center sv. Martin Tourski – Slovenija}}</ref> ki jo je leta 2005 [[Svet Evrope]] razglasil za Veliko evropsko kulturno pot. Dolga je 2500 km ([[Szombathely]]-[[Tours]]) in povezuje kraje, ki so zaznamovali življenje in čaščenja tega znamenitega svetnika. Sedaj ta pešpot ni več speljana skozi [[Slovenske Konjice]].
==Župnijske matične knjige==
Konjiški nadžupnijski urad je vse do [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|druge svetovne vojne]] hranil druge najstarejše krstne knjige v štajerski Sloveniji,<ref>{{navedi splet |url=https://nadskofija-maribor.si/web/wp-content/uploads/2025/04/VODNIK-2024-SPLETNA.pdf |title=Vodnik po matičnem gradivu in zapisnikih duš v Nadškofijskem arhivu Maribor, stanje 2023 |accessdate=15. maj 2023 |date= |format=}}</ref> ki so jo pisali v letih 1604–1611.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=131}} S pisanjem je v skladu z navodili [[Tridentinski koncil|tridentinskega koncila]] v drugem poglavju 24. seje (11. novembra 1564) in Rimskega obrednika začel tedanji konjiški župnik in arhidiakon Gregor Urz.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=42}} V letih 1759–1771 je bil konjiški nadžupnik Ignac Franc Novak, ki je leta 1770 pričel pisati župnijsko mrliško knjigo.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=47}}
Župnijske [[matične knjige]] so sedaj v digitalizirani obliki dostopne tudi na spletu: [https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/slovenske-konjice Matricula online.si].
== Konjiški župniki (do 1738), nadžupniki in arhidiakoni, konjiški novomašniki (1945-2015) ==
{{glavni|Seznam duhovnikov Nadžupnije Slovenske Konjice}}
== Župnijsko glasilo ==
Občasno glasilo Nadžupnije Slovenske Konjice se imenuje Jurček.<ref>{{navedi splet |url=https://issuu.com/jurcek.sl.konjice |title=Jurček, glasilo nadžupnije Slovenske Konjice |accessdate=13. julij 2022 |date= |format= |work= |archive-date=2022-07-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220713203244/https://issuu.com/jurcek.sl.konjice |url-status=dead }}</ref>
== Sklici ==
{{sklici|2}}
== Viri ==
* {{navedi knjigo |last1=Ožinger|first1=Anton|first2=Ivan|last2=Pajk |year=1996 |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=38788353|pages=}}
* {{navedi knjigo |last1=Baraga|first1=Jože|first2=Valerija|last2=Motaln |year=2006 |title=Konjiško ob 860-letnici Slovenskih Konjic|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=227330048|pages=}}
* {{navedi knjigo |last1=Boldin|first1=Aleksandra|year=2016|title=Konjiceː 870 let prve pisne omembe|chapter=Začetki Konjic in prva omemba v pisnih virihː listina oglejskega patriarha Pelegrina |publisher=Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-4-0 |cobiss=284984064|pages= }}
* {{navedi knjigo |last=Höfler| first= Janez| title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem|chapter=K razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku|publisher=Viharnik |year=2013| cobiss=268869376| isbn=978-961-6057-88-2|pages=}}
* {{navedi knjigo |last=Höfler| first= Janez |year=2018 |title=Oglejski generalni vikarji in drugi patriarhovi pooblaščenci na Slovenskem v poznem srednjem veku (1300-1535) |publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete|isbn=978-961-06-0043-5 |cobiss=293899264 |pages=}}
* {{navedi knjigo |last=Stopar|first=Ivan |year=1976 |title=Grad Slovenske Konjice |publisher=Kulturna skupnost Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=42552832|pages=}}
* {{navedi knjigo |last=Höfler | first= Janez| title= Lastniške cerkve v Sloveniji|chapter=Raziskana, registrirana in potencialna zgodnjesrednjeveška grobišča |location= Ljubljana |publisher=Viharnik |year=2019|cobiss=297354496|pages=}}
* {{navedi knjigo |last=Stegenšek |first=Avguštin| title=Konjiška dekanija| location=Maribor| year=1909| cobiss=217588993|pages=}}
* {{navedi knjigo |last=Slekovec|first=Matej| title= Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške| location=Maribor| year=1898| cobiss=2512149301|pages=}}
* {{navedi knjigo |last1=Boldin |first1=Aleksandra| title= Dr. Mihael Napotnik, lavantinski škof| publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice | year=2009| cobiss=63482881|pages=}}
* {{navedi knjigo |last=Petrič |first=Franci| title= Msgr. Alojzij Cvikl dj, mariborski nadškof metropolit| year=2015| publisher=Družina d.o.o.| cobiss=10198019|pages=}}
* {{navedi knjigo |last=Zadnikar | first=Marijan| title= Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2| year=1975| publisher=Mohorjeva družba Celje| cobiss=27990017|pages=}}
== Glej tudi ==
* [[Boštjan Glavinić de Glamoč]] - senjsko-modruški škof
* [[Tomaž Fantoni]] - slikar
* [[Mihael Napotnik]] - [[Škofija Lavant|lavantinski]] knezoškof
* [[Jožef Pajek]] - [[kanonik|stolni kanonik]] v [[Maribor]]u
* [[Zdenka Serajnik]] - članica [[Frančiškov svetni red|Frančiškovega svetnega reda]], pesnica, prevajalka, pedagoginja in pisateljica
* [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]]
* [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice]]
* [[Slovenskokonjiški Schneiderjev zvon]]
== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki|Parish of Slovenske Konjice}}
* Nadžupnija na Družina.si: [http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-slovenske-konjice Družina.si] pridobljeno 27. avgust 2015
{{Nadškofija Maribor}}
{{Dekanija Slovenske Konjice}}
{{zvezdica}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Slovenske Konjice]]
[[Kategorija:Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]
[[Kategorija:Slovenske Konjice]]
[[Kategorija:Župnija Slovenske Konjice|Nadžupnija]]
sitglobfn5xkko0plkiimd7xrj7b5be
6739445
6739443
2026-08-19T14:29:35Z
Shabicht
3554
/* Viri */
6739445
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Župnija v Sloveniji
| title = Nadžupnija Slovenske Konjice
| image =
| caption = župnišče (farof)
| headquarters = Stari trg 40<br>3210 Slovenske Konjice
| parish_church = [[cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice]]
| dedication = [[sveti Jurij]]
| established = pred [[1146]]
| first_mentioned = [[1146]]{{sfn|Boldin|2016|p=16}}
| previous_name =
| separated_from_parish = [[Nadžupnija Hoče|Pražupnija Hoče]]
| annexed_parishes =
| deanery = [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]
| archdeaconry = [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiški]]
| diocese = [[Nadškofija Maribor|Maribor]]
| province = [[Metropolija Maribor|Maribor]]
| shrine =
| notable_people =[[Mihael Napotnik]], Valentin Fabri, [[Jožef Pajek]], Jernej Voh, [[Tomaž Fantoni]]
| neigboring_parishes = [[Župnija Zreče|Zreče]], [[Župnija Črešnjice|Črešnjice]], [[Župnija Čadram-Oplotnica|Čadram-Oplotnica]], [[Župnija Dramlje|Dramlje]], [[Župnija Žiče|Žiče]], [[Župnija Prihova|Prihova]]
| business_card =
}}
'''Nadžupnija Slovenske Konjice''' ({{jezik-la|Archparoecia Gonoviensis}}) je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Dekanija Slovenske Konjice|dekanije Slovenske Konjice]], v okviru [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiškega naddekanata]], ki je del [[Nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]].
Na podlagi [[Cerkveni dokumenti|apostolskega pisma]] [[Papež Pij X.|papeža Pija X.]] iz [[1. februar|1. februarja]] [[1910]] ima vsakokratni [[župnik]] v Slovenskih Konjicah pravico do naziva [[arhidiakon]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}}
== Zgodovina ==
{{glavni|Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice}}
Cerkvena organizacija na sedanjem slovenskem ozemlju je bila dokončno izoblikovana v času oglejskega [[Pelegrin I.|patriarha Pelegrina I.]] (1128–1161). V [[Oglejski patriarhat|oglejskem delu]], južno od Drave, je bilo 14. pražupnij, ki jih lahko, glede na približni čas ustanovitve, razvrstimo:
* 9. stoletje, med madžarskimi vpadi in pred njihovim porazom v [[Bitka pri Lechfeldu|bitki pri Lechfeldu]]: – [[Župnija Šempeter v Savinjski dolini|Šempeter v Savinjski dolini]], – [[župnija Gornji Grad|Gornji Grad]] (sv. Mohor), – [[Župnija Šmartno pri Slovenj Gradcu|sv. Martin pri Slovenj Gradcu]], [[Župnija Braslovče|Braslovče]] (Marija vnebovzeta)
* 10. stoletje: – [[Župnija Laško|Laško]] (sv. Martin), – [[Župnija Hoče|Hoče]] (sv. Jurij) – [[Župnija Pilštanj|Pilštanj]] (sv. Mihael), – [[Škale|Škale pri Velenju]] (sv. Jurij), župnijske cerkve ni več
* 11. stoletje: – '''Slovenske Konjice''' (sv. Jurij) – [[Župnija Slivnica pri Mariboru|Slivnica pri Mariboru]] (Marija vnebovzeta), – [[Župnija Ponikva|Ponikva]] (sv. Martin) - [[Župnija Nova Cerkev|Nova Cerkev]] (Sv. Lenart), – [[Župnija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] (sv. Rupert)
* 12. stoletje: – [[Župnija Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] (sv. Križ).
Že v letih 1085−1096 se je iz očitno preobsežno zasnovane [[župnija Hoče|hočke pražupnije]] izdvojila najprej konjiška pražupnija, vsaj leta [[1146]] pa še [[Župnija Slivnica pri Mariboru|slivniška pražupnija]]. Vse tri so bile leta 1146 kot pražupnije prvič pisno omenjene v isti, do danes ohranjeni listini [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]] [[Pelegrin I.|Pelegrina I.]] (1130–1161),{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=7}}{{sfn|Boldin|2016|p=16}} ki omenja tudi desetino v teh župnijah (partes decimarum olebium, Scilicet de Covnuwiz et Schliuniz …).{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=38}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}}
Konjiška pražupnija je takrat obsegala ozemlje, večje od obsega sedanje [[Dekanija Slovenske Konjice|Konjiške dekanije]], na vzhodu je meja potekala nad [[Trije Kralji (smučišče)|Tremi kralji]] na Pohorju, med [[Veliko Tinje|Tinjem]] in [[Čadram]]om do potoka [[Ložnica (Dravinja)|Ložnice]], med cerkvijo sv. [[Kočno ob Ložnici|Egidija v Kočnem]] in [[Laporje, Slovenska Bistrica|Laporjem]] do [[Boč (gora)|Boča]]. Na jugu po [[Razvodje|razvodju]] [[Dravinja|Dravinje]] čez [[Konjiška gora|Tolsti Vrh]], [[Dolga Gora|Dolgo Goro]], čez Boč nekako do Poljčanskega potoka in do meje z [[Župnija Ponikva|župnijo Ponikva]] in naprej do ceste, ki poteka iz [[Dramlje|Dramelj]] v [[Žička kartuzija|Žičko Kartuzijo]].
Na zahodu je meja potekala pod [[Črešnjice, Vojnik|Črešnjicami]] in nad [[Frankolovo|Frankolovim]], na grič sv. Križa, Golek in Bukovo goro in ob [[Dravinja|Dravinji]] navzgor do njenega izvira pod [[Rogla|Roglo]] do srede Lazin, ter na severni strani po vrhu [[Pohorje|Pohorja]] do Javorskega vrha.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}}<ref>{{navedi knjigo |last=Zdovc |first=Vinko |year=2000 |title=Zbornik 2000, Konjice z okolico|chapter=Deželnosodska oblast v Konjicah (Gonobitz) nastanek in dokončno oblikovanje: Konjiška župnija|publisher=Zgodovinsko društvo Konjice |isbn= |cobiss= |pages=11}}</ref>
Na območju velike pražupnije je sčasoma nastalo 11 novih [[Župnija|župnij]] ([[Župnija Oplotnica|Čadram-Oplotnica]], [[Župnija Poljčane|Poljčane]], [[Župnija Laporje|Laporje]], [[Župnija Črešnjice|Črešnjice]], [[Župnija Loče|Loče]], [[Župnija Prihova|Prihova]], [[Župnija Zreče]], [[Župnija Kebelj]], [[Župnija Sv. Kunigunda na Pohorju|Gorenje pri Zrečah]], [[Župnija Sv. Jernej pri Ločah|Sveti Jernej]], [[Župnija Špitalič (Nadškofija Maribor)|Špitalič]] in kot zadnja leta 1787 še [[Župnija Žiče|župnija Žiče]]).{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=198}}
[[Slika:Farof-strop 1670.jpg|thumb|250px|left|poslikani leseni strop v župnišču iz leta 1670]]
[[Slika:064 Gonobitz — Slovenske Konjice - J.F.Kaiser Lithografirte Ansichten der Steiermark 1830 (2).jpg|left|thumb|trg Konjice z župnijsko cerkvijo in gradom na Kaiserjevi litografiji iz 1830]]
Ker zelo obsežnega ozemlja pod cerkveno in tudi politično oblastjo [[Seznam oglejskih škofov in patriarhov|oglejskih patriarhov]] (ki so v političnem vidiku ponekod presegali celo [[Salzburška nadškofija|salzburške nadškofe]]) ni bilo mogoče učinkovito pastoralno voditi neposredno s [[Oglej|sedeža patriarhata]] v [[Videm, Italija|Vidmu]], je bilo ozemlje oglejskega patriarhata že v 11. stoletju razdeljeno na manjše enote in okrožja, ki so se imenovala arhidiakonati.<ref>{{navedi splet |url=https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/cerkvenoupravna-ureditev-na-konjiskem/|title= Cerkvenopravna ureditev na Konjiškem|accessdate=23. februar 2016 |date= |format= |work= }}</ref> Arhidiakonate so vodili [[arhidiakon]]i, kot neposredni patriarhovi zaupniki, poverjenci in namestniki. V 11. stoletju je imel oglejski patriarhat tri arhidiakonate, v 16. stoletju jih je bilo že sedem.<ref>{{navedi knjigo |last=Reven |first=Zdravko |year=1971|title=Cerkev na Slovenskem: letopis 1971: (stanje 1. junija 1971) |publisher=Nadškofijski ordinariat |isbn= |cobiss=2831107 |pages=28}}</ref> Ozemlje konjiške župnije je do leta 1751 spadalo k Savinjskemu arhidiakonatu. Ta je obsegal ozemlje med Savo in Dravo, na Pohorju in v [[Šaleška dolina|Šaleški dolini]] ter proti izviru [[Savinja|Savinje]] je mejil na Koroški (podjunski) arhidiakonat, z mejno reko [[Sotla|Sotlo]] pa na [[Nadškofija Zagreb|zagrebško škofijo]]. Konjiška župnija je spadala pod patronat [[Oglejski patriarhat|oglejskih patriarhov]], vendar so odvetništvo nad župnijo (pravice, dohodki in možnost političnega vpliva) izvajali lastniki bližnjega gradu, kar pa ni omejevalo patriarhov, ki so na mesto tukajšnjih župnikov imenovali duhovnike iz svojega kroga, pogosto [[Italijani|Italijane]] in [[Furlan]]e, ter jim večkrat zaupali tudi naloge savinjskih arhidiakonov.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}} Nasledniki patriarha [[Bertold Andeški|Bertolda Andeškega]] so komaj kdaj obiskali svoje slovensko govoreče vernike,{{sfn|Höfler|2018|p=11}} temveč so za izvrševanje cerkvenih opravil, za katere je potrebno škofovsko posvečenje, navadno imenovali škofe vikarje, ki so v njihovem imenu obiskovali župnije, opravljali vizitacije, nadzirali duhovništvo in sklicevali sinode, pa tudi birmovali, [[Duhovniško posvečenje|posvečevali duhovnike]], [[zakramentali|blagoslavljali]] cerkve, oltarje, zvonove.{{sfn|Höfler|2018|p=7}}
Potem, ko so v letih 1418−1420 [[Beneška republika|Benečani]] zasedli [[Furlanija|Furlanijo]],<ref>{{navedi knjigo |first=Tito |last= Maniacco |year=2002 |title=Storia del Friuli|publisher=Newton & Compton |isbn= |cobiss= |pages=|language=IT}}</ref> so se na sedežu patriarhata vrstili možje iz beneških patricijskih rodbin, ki pa skorajda niso več prihajali na slovensko stran. [[Oglejski patriarhat|Patriarhat]] je bil namreč zatem razdeljen na dva dela: zahodni, furlanski del je spadal pod [[Beneška republika|Beneško republiko]], vzhodni, slovenski del, pa po izumrtju [[Celjski grofje|celjskih knezov]] in [[Goriški grofje|goriških grofov]] (1456 oziroma 1500), v celoti pod [[Habsburžani|Habsburžane]]. Patriarhi so bivali na beneškem ozemlju, [[Avstrijsko cesarstvo|habsburška oblast]] pa jim praktično ni več dopuščala dostopa na slovenski del patriarhata. Zadnji, ki je pod patriarhom vizitiral slovenske kraje, je bil patriarhov koadjutor Francesco Barbaro, ki je [[Vizitacija|vizitacijo]] opravil leta 1593.<ref>{{navedi splet |url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1001550/ |publisher=[[Primorski slovenski biografski leksikon]]|title= Barbaro, Francesco (okoli 1545–1616)| first=Rudolf |last= Klinec |accessdate=24. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> Celo arhidiakoni so se odtlej v cerkvenih zadevah obračali na [[Apostolski nuncij|apostolskega nuncija]] na Dunaju, ki je [[Škof|škofovske zadeve]] poverjal škofom z avstrijskega ozemlja, največkrat so te naloge opravljali škofje iz [[Pičen|Pična]] v [[Istra|Istri]].{{sfn|Höfler|2013|p=322}}{{sfn|Höfler|2018|p=13}}
Leta 1751 je [[papež Benedikt XIV.]], tudi na pritisk dunajskega dvora, [[oglejski patriarhat]] ukinil, za ozemlje patriarhata pod [[Habsburška monarhija|habsburško vladavino]] (tj. za večino slovenskega prostora do reke Drave na severu) pa naslednje leto ustanovil [[Nadškofija Gorica|Goriško škofijo]], za ozemlje [[Beneška republika|beneške republike]] v [[Furlanija|Furlaniji]] pa [[Nadškofija Videm|Videmsko škofijo]].
Konjiška župnija nikoli ni bila del leta 1462 ustanovljene [[Ljubljanska nadškofija|Ljubljanske škofije]] (podrejene direktno [[Sveti sedež|Svetemu sedežu]]), ki je na tem delu Štajerske obsegala [[župnija Svibno|župnije Svibno]], [[Župnija Gornji Grad|župnijo Gornji Grad]] z vikariati Solčava, Ljubno, Rečica in Mozirje, [[župnija Braslovče|župnijo Braslovče]] z vikariati Vransko, sv. Pavel pri Preboldu, Griže in Trbovlje ter [[Škale|župnijo Škale]] z vikariati sv. Martin pod Šalekom, Šoštanj, Vinska gora in Šentilj pri Velenju.<ref>{{navedi časopis| journal=Zgodovinski časopis |last=Valenčič| first=Vlado |title=Štetje prebivalstva leta 1754 v predjožefinski ljubljanski škofiji in njegovi rezultati | url= https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/1807 |publisher= |volume=16 |year=1962 |cobiss=514470965 |pages=27–54}}</ref>
Med letoma 1704 in 1737 je bila konjiška župnija pod upravo [[Žička kartuzija|Žičke kartuzije]],{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=44}} po razpustitvi le-te pa so o njej ponovno odločali [[Habsburžani|habsburški cesarji]], ki so jo leta 1751{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=199}} povišali v nadžupnijo.{{sfn|Boldin|2016|p=85}} Po začasni ukinitvi [[Nadškofija Gorica|Goriške nadškofije]] (1787), po preureditvi škofijskih meja, v času vladanja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|cesarja Jožefa II.]],{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=47}} so bile v procesu preoblikovanja, v letih 1787–1789, župnije [[Velikovec|velikovškega]] okrožja na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]] in [[Celje|celjskega]] okrožja na Štajerskem, med njimi tudi konjiška nadžupnija, priključene k tedanjim zgolj osmim župnijam [[Lavantinska škofija|Lavantinske škofije]].<ref>{{navedi knjigo |author= Dolinar, France Martin|year= |title=Letopisi lavantinsko-mariborske škofije kot zgodovinski vir|url=https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/1490|isbn= |cobiss= |pages=57}}</ref>
Ker je sedež škofije še naprej ostal v oddaljenem [[Šentandraž v Labotski dolini|Šentandražu]], so se kmalu nadaljevala prizadevanja za selitev škofijskega sedeža in preoblikovanje škofijskih meja, do česar je prišlo šele v času [[blaženi|blaženega]] škofa [[Anton Martin Slomšek|Antona Martina Slomška]], ki je uspel, da se je lahko 4. septembra 1859 sedež škofije preselil v [[Maribor]] in da so se na novo določile meje mariborske, zgolj naslovno še lavantinske škofije.<ref name="Slovenska-biografija.si">{{SloBio|id=sbi584693 |avtor= Grafenauer, I.; Gspan, A. |ime=Slomšek, Anton Martin |vir=sbl}}</ref>
=== Kronološki pregled zgodovinskih dogodkov ===
[[Slika:Ortolf Slovenske Konjice si.jpg|200px|thumb|desno|nekdanji nagrobnik Ortolfa Konjiškega]]
* 1146: v pisnih virih je prvič omenjena konjiška nadžupnija (Cuonowiz);{{sfn|Boldin|2016|p=16}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=38}}
* 1173: prvič je omenjen konjiški župnik Sighard. V tem času je bila domnevno zgrajena sedanja [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|župnijska cerkev sv. Jurija]];{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}}
* 1369: že pred tem letom je [[vitez]] Ortolf Konjiški pozidal kapelo sv. Jakoba (sedanjo [[Cerkvena ladja|stransko ladjo]]) in jo določil za svoje zadnje počivališče;{{sfn|Stopar|1976|p=}}<ref>Turistični vodnik po Dravinjski dolini in Zreškem Pohorju, stran 17</ref>
* 1482–1509: župnik Valentin Fabri{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} je cerkev, ki je prvotno imela romanski videz (pravokotna stavba z ravnim lesenim stropom) obokal, [[Gotska arhitektura|gotiziral]], jo opremil z [[opornik|oporniki]] in poslikavami, ravno tako je dal prezidati tudi župnišče;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}}
* 1669–1697: župnik [[Boštjan Glavinić de Glamoč]] iz [[Pićan|Pičenske]] škofije v [[Istra|Istri]]{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=42}} je dal v nadžupnijski cerkvi postaviti glavni oltar. Med 1690 in 1697 je bil škof v [[Senj]]u. Na potovanju na [[Dunaj]] skozi [[Slovenske Konjice|Konjice]] je tu leta [[1697]] umrl in je pokopan v rožnovenski kapeli;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=44}}
* 1713: v stranski ladji je bil pod [[Beneficij|beneficiatom]] Štefana Jamnika postavljen oltar sv. Križa. O tem priča napis SVB BENEFICIATO STEPHANO JAMNIK ERECTUM 1713;
* 1751: župnija povišana v nadžupnijo;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=199}}
* 1799: pokopališče okoli cerkve so opustili in uredili novo ob nekdanji grajski kapeli, sedanji [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkvi sv. Ane]]. Ta je bila pod cesarjem [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefom II.]] ukinjena, ponovno jo je [[Zakramentali|blagoslovil]] nadžupnik Jožef Anton pl. Jakomini;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=48}}
* 1863: nadžupnijska cerkev je dobila [[križev pot]], ki je sedaj v [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkvi sv. Ane]]. Moderni križev pot, ki je sedaj v [[Ladja (cerkev)|ladji]], je ob zadnji obnovi cerkve naslikal akademski [[slikar]] Leon Koporc iz Ljubljane;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=87}}
* 1866: slikar [[Tomaž Fantoni]] in njegov pomočnik [[Jakob Brollo]] (oba iz [[Humin]]a v Furlaniji) sta cerkveno ladjo cerkev preslikala (freske niso ohranjene). Brollo je naslikal tudi podobo Jezusa – dobrega pastirja nad vhodom v župnišče;{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}}
* 1869: namesto starega baročnega glavnega oltarja je bil postavljen nov veliki psevdogotski oltar, delo [[Tomaž Fantoni|Tomaža Fantonija]], ki pa je danes ohranjen le delno;{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=86}}
* 1874: streha na rožnovenjski kapeli je v času župnika Franca Mikuša dobila današnjo podobo;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=55}}
* 1875: [[Duhovniško posvečenje|novo mašo]] je obhajal [[Mihael Napotnik]], kmečki sin s [[Tepanjski Vrh|Tepanjskega Vrha]], poznejši [[škofija Lavant|lavantinski]] [[škof|knezoškof]];{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=53}}
* 1887: [[Tomaž Fantoni]] je v baročni kapeli postavil postavil rožnovenski oltar;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=192}}
* 1910: [[Papež Pij X.]] je na prošnjo [[škof|knezoškofa]] [[Mihael Napotnik|Napotnika]] z apostolskim pismom podelil vsakokratnemu konjiškemu nadžupniku naslov [[arhidiakon]]. Ob tej priložnosti so v [[prezbiterij]]u župnijske cerkve vzidali marmorno ploščo z napisom in [[kronogram]]om;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}}
== Sakralni objekti ==
{| class="wikitable"
|-
!
! slika
! cerkev
! kraj / naselje
! oznaka RKD/EID:
|-
| 1.
| {{Slika d|Q18515910|150px}}
| [[Cerkev svetega Jurija, Slovenske Konjice|cerkev sv. Jurija]]<br>[[župnijska cerkev]]
| [[Slovenske Konjice]]
|{{Cultural Heritage Slovenia|1-03379}}
|-
| 2.
| {{Slika d|Q12786834|150px}}
| [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkev sv. Ane]] <br>pokopališka cerkev - [[Podružnična cerkev|podružnica]]
| [[Zgornja Pristava, Slovenske Konjice|Zgornja Pristava]]
|{{Cultural Heritage Slovenia|1-03380}}
|-
| 3.
| {{Slika d|Q24758939|lokalna=DSC03501.JPG|150px}}
| [[Cerkev svete Družine, Tepanje|cerkev sv. Družine]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]]
| [[Tepanje]]
|-
|}
Na območju župnije stoji še mnogo kapelic, znamenj in križev, med njimi izstopa [[Janez Nanut|Nanutova]] kapela v središču naselja [[Brdo, Slovenske Konjice|Brdo]].{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=325}}
==Drugi objekti==
{| class="wikitable"
|-
!
! slika
!
! kraj / naselje
! oznaka RKD/EID:
|-
| 1.
| [[Slika:Farof Vicarage north side.jpg|150px]]
| Župnišče v Slovenskih Konjicah
| [[Slovenske Konjice]]
|{{Cultural Heritage Slovenia|10232}}
|-
| 2.
| [[Slika:Župnijski center.jpg|150px]]
| Župnijski dom (zgrajen 2008)
| [[Slovenske Konjice]]
|}
=== Župnišče===
[[Slika:Slovenske Konjice, rectory, west side.jpg|250px|thumb|desno|župnišče, zahodna stran]]
Konjice v srednjem veku niso bile utrjene. V stiskah so se tržani zatekali v [[župnišče]], katerega obisk omenja tudi [[Paolo Santonino]] v svojem popotnem [[Dnevnik (književnost)|dnevniku]] s tretjega potovanja, ko je Konjice obiskal kot spremljevalec odposlanca [[oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]], caorlijskega škofa Pietra Carla leta 1487.{{sfn|Stopar|1976|p=23}} Markantna stavba je v južnem traktu še iz 15. stoletja, v kleti so lepi gotski [[portal]]i.{{sfn|Stopar|1976|p=27}} V prvem nadstropju severovzhodnega vogala je gotski [[erker]] iz obdobja Valentina Fabrija, tj. začetka 80. let 15. stoletja. Že pred letom 1500 so stavbo močno utrdili.
Župnik Marko Gonan, po rodu plemič iz [[Pazin]]a v [[Istra|Istri]], je med 1625–1635 stavbo prezidal in povečal. Nad portalom z zazidano renesančno biforo v nadstropju je na pročelju njegova podoba in grb z napisom.{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}}. Poleg srednjeveških sestavin izstopajo [[renesansa|poznorenesančne]] [[Arkada|stebriščne arkade]]{{sfn|Stopar|1976|p=27}} na notranjem dvorišču iz leta [[1632]], številni arhitekturni detajli, [[štukatura|štukirani]] strop iz [[1740]]{{sfn|Stopar|1976|p=27}} v jedilnici, v eni od sob v nadstropju pa poslikani leseni strop iz [[1670]], {{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=228}} z [[groteska]]mi, [[drolerija]]mi, [[karikatura]]mi, živalskimi podobami itn.; gre za najstarejši tovrsten spomenik s povsem profano motiviko v Sloveniji.<ref>{{RKD sklic|10232}}</ref> Furlanski slikar [[Jakob Brollo]] je leta 1866 naslikal podobo Jezusa, dobrega pastirja nad vhodom v župnišče, ki pa je ohranjena samo v fragmentih.
== Pomembne osebnosti ==
[[Slika:Fabri Valentin nagrobnik.jpg|thumb|200px|desno|nagrobnik župnika in arhidiakona Valentina Fabrija v nadžupnijski cerkvi]]
[[Slika:Matej Slekovec - Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške.pdf|200px|desno]]
=== Valentin Fabri ===
V času delovanja tamkajšnjega župnika Valentina Fabrija{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} (1487–1497) so v pravokotni glavni [[Ladja (cerkev)|cerkveni ladji]] [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve]] dotedanji ravni [[les]]eni strop nadomestili z rebrastim obokom, notranjimi oporniki in poslikavami v [[gotika|gotskem]] slogu, tudi sedanje župnišče (»farof«) je po zasnovi iz tega obdobja.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} Valentin Fabri ima v konjiški cerkvi sv. Jurija svoj nagrobnik. Na plošči je upodobljen, kako leži z glavo na blazini (plošča je sprva ležala na tleh). Opatska palica s fanonom in [[Mitra (škofovska kapa)|mitra]] kažeta njegov položaj pomembnega cerkvenega dostojanstvenika.
Pokojnik je prikazan v pontifikalni obleki, na [[Alba (liturgično oblačilo)|albi]] ima dvojno paruzo, ogrnjen je v bogato gotsko [[mašni plašč|kazulo]]. Ker je bil Valentin Fabri tudi [[Dobrla vas|dobrolski]] [[prošt]], savinjski in [[Podjuna|podjunski]] [[arhidiakon]], dvorni kaplan{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} ter konjiški in [[Župnija Vuzenica|vuzeniški]] župnik, ima na vogalih nagrobnika upodobljene štiri [[Grb|grbe]]: dobrolskega [[Samorog (mitologija)|samoroga]], oglejskega orla, Svetkovičevo zastavo in svoj osebni grb s kladivom na nakovalu.{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=40}}
=== Paolo Santonino ===
{{glavni|Paolo Santonino}}
O svojem obisku v [[Slovenske Konjice|Konjicah]] (Gonabicz), ko se je 11. maja 1485 tu ustavilo odposlanstvo [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]], pod vodstvom škofa [[Vizitacija|vizitatorja]] Petra Carli iz Caorle,
{{sfn|Santonino|1991|p=}} je škofov spremljevalec, laični kancler [[Paolo Santonino]] iz [[Udine|Vidma]] v svoj popotni dnevnik {{COBISS|ID=28470}} zapisal, da je škofa s spremstvom sprejel tedanji župnik in [[arhidiakon]] obrambnim jarkom in okopom. Navedel je, da je imela tedaj župnija kar petindvajset podružnic, bogata polja in svoje [[vinograd]]e z izvrstnim pridelkom. Iz njegovega popotnega dnevnika izvemo, da je imel konjiški arhidiakon v župnišču in drugod zaposlenih triinštirideset oseb, od tega devet duhovnikov v župnijski službi.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=41}} Ni se mogel izogniti niti opisu vseh jedi s katerimi so bili postreženi tako škof kot spremstvo, o večerji 13. maja pa je dodal, da je bila še prijetnejša, saj je gostitelj v župnišču poskrbel za glasbeno spremstvo dveh igralcev na [[Lituus (glasbilo)|šalmaj]] ter na večjo in manjšo [[kljunasta flavta|flavto]].<ref>{{navedi knjigo |last= Škulj | first= Edo |last2= Dobravec |first2= Jurij|year=2018 |title=Orgle Slovenije |publisher= Ars Organi Sloveniae |isbn=978-961-288-543-4 |cobiss=295329792 |pages=477}}</ref> Santonino je ponovno obiskal Konjice 27. maja 1485, ko je zapisal, da so pri maši peli izvrstni glasbeniki.{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=40}} Tedaj je škof s spremstvom obiskal tudi [[Grad Konjice|Konjiški grad]], imel tega dne v Konjicah [[birma|birmo]], ob večerji v župnišču pa so hvalnice in himne prepevali cerkveni pevci pod vodstvom učitelja, med katerimi so bili zelo verjetno tudi učenci. V Konjicah v drugi polovici 15. stoletja v cerkvi ni bilo [[orgle|orgel]], saj bi jih Santonino najbrž omenil, kot je to ob obisku [[Kamnik]]a. Da Konjice niso na seznamu glasbenih teles 16. stoletja, je treba skoraj gotovo pripisati le nepoznavanju ali pa izgubi zgodovinskih virov.<ref>{{navedi knjigo |last= Snoj |first= Jurij|year=2012 |title=Zgodovina glasbe na Slovenskem I., Od začetkov do konca 16. stoletja |publisher=Založba ZRC |isbn=978961 254 432 4 |cobiss=266035712 |pages=}}</ref>
===Anton Brcko===
V Nadžupniji je od 1936 do svoje smrti dve leti kot zborovodja in organist deloval primorski skladatelj [[Anton Brcko]] (1911–1939).<ref>{{SloBio |id=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1003150 |ime=Brcko, Anton |avtor=Bratuž, Andrej |vir=psbl}}</ref>
== Evropska pešpot sv. Martina Tourškega ==
[[Slika:Via Sancti Martini Slovenia Slovenske Konjice.jpg|180px|thumb|desno|odtis nekdanjega [[žig|žiga]] poti sv. Martina v Slovenskih Konjicah]]
Iz [[Zreče|Zreč]] in naprej v [[Kartuzijanski samostan Žiče|Žičko kartuzijo]] vodi Evropska pešpot [[Sveti Martin|sv. Martina Tourškega]] (Via Sancti Martini),<ref>{{navedi splet |url=https://www.svetimartintourski.si/pot-sv-martina|title=Pot sv. Martina v Sloveniji |accessdate= 12. november 2016|publisher = Kulturni center sv. Martin Tourski – Slovenija}}</ref> ki jo je leta 2005 [[Svet Evrope]] razglasil za Veliko evropsko kulturno pot. Dolga je 2500 km ([[Szombathely]]-[[Tours]]) in povezuje kraje, ki so zaznamovali življenje in čaščenja tega znamenitega svetnika. Sedaj ta pešpot ni več speljana skozi [[Slovenske Konjice]].
==Župnijske matične knjige==
Konjiški nadžupnijski urad je vse do [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|druge svetovne vojne]] hranil druge najstarejše krstne knjige v štajerski Sloveniji,<ref>{{navedi splet |url=https://nadskofija-maribor.si/web/wp-content/uploads/2025/04/VODNIK-2024-SPLETNA.pdf |title=Vodnik po matičnem gradivu in zapisnikih duš v Nadškofijskem arhivu Maribor, stanje 2023 |accessdate=15. maj 2023 |date= |format=}}</ref> ki so jo pisali v letih 1604–1611.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=131}} S pisanjem je v skladu z navodili [[Tridentinski koncil|tridentinskega koncila]] v drugem poglavju 24. seje (11. novembra 1564) in Rimskega obrednika začel tedanji konjiški župnik in arhidiakon Gregor Urz.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=42}} V letih 1759–1771 je bil konjiški nadžupnik Ignac Franc Novak, ki je leta 1770 pričel pisati župnijsko mrliško knjigo.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=47}}
Župnijske [[matične knjige]] so sedaj v digitalizirani obliki dostopne tudi na spletu: [https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/slovenske-konjice Matricula online.si].
== Konjiški župniki (do 1738), nadžupniki in arhidiakoni, konjiški novomašniki (1945-2015) ==
{{glavni|Seznam duhovnikov Nadžupnije Slovenske Konjice}}
== Župnijsko glasilo ==
Občasno glasilo Nadžupnije Slovenske Konjice se imenuje Jurček.<ref>{{navedi splet |url=https://issuu.com/jurcek.sl.konjice |title=Jurček, glasilo nadžupnije Slovenske Konjice |accessdate=13. julij 2022 |date= |format= |work= |archive-date=2022-07-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220713203244/https://issuu.com/jurcek.sl.konjice |url-status=dead }}</ref>
== Sklici ==
{{sklici|2}}
== Viri ==
* {{navedi knjigo |last1=Ožinger|first1=Anton|first2=Ivan|last2=Pajk |year=1996 |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=38788353|pages=}}
* {{navedi knjigo |last1=Baraga|first1=Jože|first2=Valerija|last2=Motaln |year=2006 |title=Konjiško ob 860-letnici Slovenskih Konjic|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=227330048|pages=}}
* {{navedi knjigo |last1=Boldin|first1=Aleksandra|year=2016|title=Konjiceː 870 let prve pisne omembe|chapter=Začetki Konjic in prva omemba v pisnih virihː listina oglejskega patriarha Pelegrina |publisher=Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-4-0 |cobiss=284984064|pages= }}
* {{navedi knjigo |last=Höfler| first= Janez| title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem|chapter=K razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku|publisher=Viharnik |year=2013| cobiss=268869376| isbn=978-961-6057-88-2|pages=}}
* {{navedi knjigo |last=Höfler| first= Janez |year=2018 |title=Oglejski generalni vikarji in drugi patriarhovi pooblaščenci na Slovenskem v poznem srednjem veku (1300-1535) |publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete|isbn=978-961-06-0043-5 |cobiss=293899264 |pages=}}
* {{navedi knjigo |last=Stopar|first=Ivan |year=1976 |title=Grad Slovenske Konjice |publisher=Kulturna skupnost Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=42552832|pages=}}
* {{navedi knjigo |last=Höfler | first= Janez| title= Lastniške cerkve v Sloveniji|chapter=Raziskana, registrirana in potencialna zgodnjesrednjeveška grobišča |location= Ljubljana |publisher=Viharnik |year=2019|cobiss=297354496|pages=}}
* {{navedi knjigo |last=Stegenšek |first=Avguštin| title=Konjiška dekanija| location=Maribor| year=1909| cobiss=217588993|pages=}}
* {{navedi knjigo |last=Slekovec|first=Matej| title= Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške| location=Maribor| year=1898| cobiss=2512149301|pages=}}
* {{navedi knjigo |last1=Boldin |first1=Aleksandra| title= Dr. Mihael Napotnik, lavantinski škof| publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice | year=2009| cobiss=63482881|pages=}}
* {{navedi knjigo |last=Petrič |first=Franci| title= Msgr. Alojzij Cvikl dj, mariborski nadškof metropolit| year=2015| publisher=Družina d.o.o.| cobiss=10198019|pages=}}
* {{navedi knjigo |last=Zadnikar | first=Marijan| title= Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2| year=1975| publisher=Mohorjeva družba Celje| cobiss=27990017|pages=}}
* {{navedi knjigo |last1=Ambrožič|first1=Matjaž |year=1993 |title=Acta Ecclesiastica Sloveniae 15: Zvonarstvo na Slovenskem |publisher= |isbn= |cobiss=1089069 |ISSN=0351-2789}}
* {{navedi knjigo |last1=Kovačič| first=Fran|authorlink1=Fran Kovačič |year=1906 |title=Cerkveni zvonovi v Lavantinski škofiji |publisher=Bogoslovno učilišče, Maribor |isbn= |cobiss=37305089 |pages=}}
== Glej tudi ==
* [[Boštjan Glavinić de Glamoč]] - senjsko-modruški škof
* [[Tomaž Fantoni]] - slikar
* [[Mihael Napotnik]] - [[Škofija Lavant|lavantinski]] knezoškof
* [[Jožef Pajek]] - [[kanonik|stolni kanonik]] v [[Maribor]]u
* [[Zdenka Serajnik]] - članica [[Frančiškov svetni red|Frančiškovega svetnega reda]], pesnica, prevajalka, pedagoginja in pisateljica
* [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]]
* [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice]]
* [[Slovenskokonjiški Schneiderjev zvon]]
== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki|Parish of Slovenske Konjice}}
* Nadžupnija na Družina.si: [http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-slovenske-konjice Družina.si] pridobljeno 27. avgust 2015
{{Nadškofija Maribor}}
{{Dekanija Slovenske Konjice}}
{{zvezdica}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Slovenske Konjice]]
[[Kategorija:Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]
[[Kategorija:Slovenske Konjice]]
[[Kategorija:Župnija Slovenske Konjice|Nadžupnija]]
oyn4hl500wwoz8hhth3oys0wbh9729v
6739447
6739445
2026-08-19T14:33:38Z
Shabicht
3554
/* Pomembne osebnosti */
6739447
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Župnija v Sloveniji
| title = Nadžupnija Slovenske Konjice
| image =
| caption = župnišče (farof)
| headquarters = Stari trg 40<br>3210 Slovenske Konjice
| parish_church = [[cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice]]
| dedication = [[sveti Jurij]]
| established = pred [[1146]]
| first_mentioned = [[1146]]{{sfn|Boldin|2016|p=16}}
| previous_name =
| separated_from_parish = [[Nadžupnija Hoče|Pražupnija Hoče]]
| annexed_parishes =
| deanery = [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]
| archdeaconry = [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiški]]
| diocese = [[Nadškofija Maribor|Maribor]]
| province = [[Metropolija Maribor|Maribor]]
| shrine =
| notable_people =[[Mihael Napotnik]], Valentin Fabri, [[Jožef Pajek]], Jernej Voh, [[Tomaž Fantoni]]
| neigboring_parishes = [[Župnija Zreče|Zreče]], [[Župnija Črešnjice|Črešnjice]], [[Župnija Čadram-Oplotnica|Čadram-Oplotnica]], [[Župnija Dramlje|Dramlje]], [[Župnija Žiče|Žiče]], [[Župnija Prihova|Prihova]]
| business_card =
}}
'''Nadžupnija Slovenske Konjice''' ({{jezik-la|Archparoecia Gonoviensis}}) je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Dekanija Slovenske Konjice|dekanije Slovenske Konjice]], v okviru [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiškega naddekanata]], ki je del [[Nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]].
Na podlagi [[Cerkveni dokumenti|apostolskega pisma]] [[Papež Pij X.|papeža Pija X.]] iz [[1. februar|1. februarja]] [[1910]] ima vsakokratni [[župnik]] v Slovenskih Konjicah pravico do naziva [[arhidiakon]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}}
== Zgodovina ==
{{glavni|Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice}}
Cerkvena organizacija na sedanjem slovenskem ozemlju je bila dokončno izoblikovana v času oglejskega [[Pelegrin I.|patriarha Pelegrina I.]] (1128–1161). V [[Oglejski patriarhat|oglejskem delu]], južno od Drave, je bilo 14. pražupnij, ki jih lahko, glede na približni čas ustanovitve, razvrstimo:
* 9. stoletje, med madžarskimi vpadi in pred njihovim porazom v [[Bitka pri Lechfeldu|bitki pri Lechfeldu]]: – [[Župnija Šempeter v Savinjski dolini|Šempeter v Savinjski dolini]], – [[župnija Gornji Grad|Gornji Grad]] (sv. Mohor), – [[Župnija Šmartno pri Slovenj Gradcu|sv. Martin pri Slovenj Gradcu]], [[Župnija Braslovče|Braslovče]] (Marija vnebovzeta)
* 10. stoletje: – [[Župnija Laško|Laško]] (sv. Martin), – [[Župnija Hoče|Hoče]] (sv. Jurij) – [[Župnija Pilštanj|Pilštanj]] (sv. Mihael), – [[Škale|Škale pri Velenju]] (sv. Jurij), župnijske cerkve ni več
* 11. stoletje: – '''Slovenske Konjice''' (sv. Jurij) – [[Župnija Slivnica pri Mariboru|Slivnica pri Mariboru]] (Marija vnebovzeta), – [[Župnija Ponikva|Ponikva]] (sv. Martin) - [[Župnija Nova Cerkev|Nova Cerkev]] (Sv. Lenart), – [[Župnija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] (sv. Rupert)
* 12. stoletje: – [[Župnija Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] (sv. Križ).
Že v letih 1085−1096 se je iz očitno preobsežno zasnovane [[župnija Hoče|hočke pražupnije]] izdvojila najprej konjiška pražupnija, vsaj leta [[1146]] pa še [[Župnija Slivnica pri Mariboru|slivniška pražupnija]]. Vse tri so bile leta 1146 kot pražupnije prvič pisno omenjene v isti, do danes ohranjeni listini [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]] [[Pelegrin I.|Pelegrina I.]] (1130–1161),{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=7}}{{sfn|Boldin|2016|p=16}} ki omenja tudi desetino v teh župnijah (partes decimarum olebium, Scilicet de Covnuwiz et Schliuniz …).{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=38}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}}
Konjiška pražupnija je takrat obsegala ozemlje, večje od obsega sedanje [[Dekanija Slovenske Konjice|Konjiške dekanije]], na vzhodu je meja potekala nad [[Trije Kralji (smučišče)|Tremi kralji]] na Pohorju, med [[Veliko Tinje|Tinjem]] in [[Čadram]]om do potoka [[Ložnica (Dravinja)|Ložnice]], med cerkvijo sv. [[Kočno ob Ložnici|Egidija v Kočnem]] in [[Laporje, Slovenska Bistrica|Laporjem]] do [[Boč (gora)|Boča]]. Na jugu po [[Razvodje|razvodju]] [[Dravinja|Dravinje]] čez [[Konjiška gora|Tolsti Vrh]], [[Dolga Gora|Dolgo Goro]], čez Boč nekako do Poljčanskega potoka in do meje z [[Župnija Ponikva|župnijo Ponikva]] in naprej do ceste, ki poteka iz [[Dramlje|Dramelj]] v [[Žička kartuzija|Žičko Kartuzijo]].
Na zahodu je meja potekala pod [[Črešnjice, Vojnik|Črešnjicami]] in nad [[Frankolovo|Frankolovim]], na grič sv. Križa, Golek in Bukovo goro in ob [[Dravinja|Dravinji]] navzgor do njenega izvira pod [[Rogla|Roglo]] do srede Lazin, ter na severni strani po vrhu [[Pohorje|Pohorja]] do Javorskega vrha.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}}<ref>{{navedi knjigo |last=Zdovc |first=Vinko |year=2000 |title=Zbornik 2000, Konjice z okolico|chapter=Deželnosodska oblast v Konjicah (Gonobitz) nastanek in dokončno oblikovanje: Konjiška župnija|publisher=Zgodovinsko društvo Konjice |isbn= |cobiss= |pages=11}}</ref>
Na območju velike pražupnije je sčasoma nastalo 11 novih [[Župnija|župnij]] ([[Župnija Oplotnica|Čadram-Oplotnica]], [[Župnija Poljčane|Poljčane]], [[Župnija Laporje|Laporje]], [[Župnija Črešnjice|Črešnjice]], [[Župnija Loče|Loče]], [[Župnija Prihova|Prihova]], [[Župnija Zreče]], [[Župnija Kebelj]], [[Župnija Sv. Kunigunda na Pohorju|Gorenje pri Zrečah]], [[Župnija Sv. Jernej pri Ločah|Sveti Jernej]], [[Župnija Špitalič (Nadškofija Maribor)|Špitalič]] in kot zadnja leta 1787 še [[Župnija Žiče|župnija Žiče]]).{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=198}}
[[Slika:Farof-strop 1670.jpg|thumb|250px|left|poslikani leseni strop v župnišču iz leta 1670]]
[[Slika:064 Gonobitz — Slovenske Konjice - J.F.Kaiser Lithografirte Ansichten der Steiermark 1830 (2).jpg|left|thumb|trg Konjice z župnijsko cerkvijo in gradom na Kaiserjevi litografiji iz 1830]]
Ker zelo obsežnega ozemlja pod cerkveno in tudi politično oblastjo [[Seznam oglejskih škofov in patriarhov|oglejskih patriarhov]] (ki so v političnem vidiku ponekod presegali celo [[Salzburška nadškofija|salzburške nadškofe]]) ni bilo mogoče učinkovito pastoralno voditi neposredno s [[Oglej|sedeža patriarhata]] v [[Videm, Italija|Vidmu]], je bilo ozemlje oglejskega patriarhata že v 11. stoletju razdeljeno na manjše enote in okrožja, ki so se imenovala arhidiakonati.<ref>{{navedi splet |url=https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/cerkvenoupravna-ureditev-na-konjiskem/|title= Cerkvenopravna ureditev na Konjiškem|accessdate=23. februar 2016 |date= |format= |work= }}</ref> Arhidiakonate so vodili [[arhidiakon]]i, kot neposredni patriarhovi zaupniki, poverjenci in namestniki. V 11. stoletju je imel oglejski patriarhat tri arhidiakonate, v 16. stoletju jih je bilo že sedem.<ref>{{navedi knjigo |last=Reven |first=Zdravko |year=1971|title=Cerkev na Slovenskem: letopis 1971: (stanje 1. junija 1971) |publisher=Nadškofijski ordinariat |isbn= |cobiss=2831107 |pages=28}}</ref> Ozemlje konjiške župnije je do leta 1751 spadalo k Savinjskemu arhidiakonatu. Ta je obsegal ozemlje med Savo in Dravo, na Pohorju in v [[Šaleška dolina|Šaleški dolini]] ter proti izviru [[Savinja|Savinje]] je mejil na Koroški (podjunski) arhidiakonat, z mejno reko [[Sotla|Sotlo]] pa na [[Nadškofija Zagreb|zagrebško škofijo]]. Konjiška župnija je spadala pod patronat [[Oglejski patriarhat|oglejskih patriarhov]], vendar so odvetništvo nad župnijo (pravice, dohodki in možnost političnega vpliva) izvajali lastniki bližnjega gradu, kar pa ni omejevalo patriarhov, ki so na mesto tukajšnjih župnikov imenovali duhovnike iz svojega kroga, pogosto [[Italijani|Italijane]] in [[Furlan]]e, ter jim večkrat zaupali tudi naloge savinjskih arhidiakonov.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}} Nasledniki patriarha [[Bertold Andeški|Bertolda Andeškega]] so komaj kdaj obiskali svoje slovensko govoreče vernike,{{sfn|Höfler|2018|p=11}} temveč so za izvrševanje cerkvenih opravil, za katere je potrebno škofovsko posvečenje, navadno imenovali škofe vikarje, ki so v njihovem imenu obiskovali župnije, opravljali vizitacije, nadzirali duhovništvo in sklicevali sinode, pa tudi birmovali, [[Duhovniško posvečenje|posvečevali duhovnike]], [[zakramentali|blagoslavljali]] cerkve, oltarje, zvonove.{{sfn|Höfler|2018|p=7}}
Potem, ko so v letih 1418−1420 [[Beneška republika|Benečani]] zasedli [[Furlanija|Furlanijo]],<ref>{{navedi knjigo |first=Tito |last= Maniacco |year=2002 |title=Storia del Friuli|publisher=Newton & Compton |isbn= |cobiss= |pages=|language=IT}}</ref> so se na sedežu patriarhata vrstili možje iz beneških patricijskih rodbin, ki pa skorajda niso več prihajali na slovensko stran. [[Oglejski patriarhat|Patriarhat]] je bil namreč zatem razdeljen na dva dela: zahodni, furlanski del je spadal pod [[Beneška republika|Beneško republiko]], vzhodni, slovenski del, pa po izumrtju [[Celjski grofje|celjskih knezov]] in [[Goriški grofje|goriških grofov]] (1456 oziroma 1500), v celoti pod [[Habsburžani|Habsburžane]]. Patriarhi so bivali na beneškem ozemlju, [[Avstrijsko cesarstvo|habsburška oblast]] pa jim praktično ni več dopuščala dostopa na slovenski del patriarhata. Zadnji, ki je pod patriarhom vizitiral slovenske kraje, je bil patriarhov koadjutor Francesco Barbaro, ki je [[Vizitacija|vizitacijo]] opravil leta 1593.<ref>{{navedi splet |url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1001550/ |publisher=[[Primorski slovenski biografski leksikon]]|title= Barbaro, Francesco (okoli 1545–1616)| first=Rudolf |last= Klinec |accessdate=24. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> Celo arhidiakoni so se odtlej v cerkvenih zadevah obračali na [[Apostolski nuncij|apostolskega nuncija]] na Dunaju, ki je [[Škof|škofovske zadeve]] poverjal škofom z avstrijskega ozemlja, največkrat so te naloge opravljali škofje iz [[Pičen|Pična]] v [[Istra|Istri]].{{sfn|Höfler|2013|p=322}}{{sfn|Höfler|2018|p=13}}
Leta 1751 je [[papež Benedikt XIV.]], tudi na pritisk dunajskega dvora, [[oglejski patriarhat]] ukinil, za ozemlje patriarhata pod [[Habsburška monarhija|habsburško vladavino]] (tj. za večino slovenskega prostora do reke Drave na severu) pa naslednje leto ustanovil [[Nadškofija Gorica|Goriško škofijo]], za ozemlje [[Beneška republika|beneške republike]] v [[Furlanija|Furlaniji]] pa [[Nadškofija Videm|Videmsko škofijo]].
Konjiška župnija nikoli ni bila del leta 1462 ustanovljene [[Ljubljanska nadškofija|Ljubljanske škofije]] (podrejene direktno [[Sveti sedež|Svetemu sedežu]]), ki je na tem delu Štajerske obsegala [[župnija Svibno|župnije Svibno]], [[Župnija Gornji Grad|župnijo Gornji Grad]] z vikariati Solčava, Ljubno, Rečica in Mozirje, [[župnija Braslovče|župnijo Braslovče]] z vikariati Vransko, sv. Pavel pri Preboldu, Griže in Trbovlje ter [[Škale|župnijo Škale]] z vikariati sv. Martin pod Šalekom, Šoštanj, Vinska gora in Šentilj pri Velenju.<ref>{{navedi časopis| journal=Zgodovinski časopis |last=Valenčič| first=Vlado |title=Štetje prebivalstva leta 1754 v predjožefinski ljubljanski škofiji in njegovi rezultati | url= https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/1807 |publisher= |volume=16 |year=1962 |cobiss=514470965 |pages=27–54}}</ref>
Med letoma 1704 in 1737 je bila konjiška župnija pod upravo [[Žička kartuzija|Žičke kartuzije]],{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=44}} po razpustitvi le-te pa so o njej ponovno odločali [[Habsburžani|habsburški cesarji]], ki so jo leta 1751{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=199}} povišali v nadžupnijo.{{sfn|Boldin|2016|p=85}} Po začasni ukinitvi [[Nadškofija Gorica|Goriške nadškofije]] (1787), po preureditvi škofijskih meja, v času vladanja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|cesarja Jožefa II.]],{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=47}} so bile v procesu preoblikovanja, v letih 1787–1789, župnije [[Velikovec|velikovškega]] okrožja na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]] in [[Celje|celjskega]] okrožja na Štajerskem, med njimi tudi konjiška nadžupnija, priključene k tedanjim zgolj osmim župnijam [[Lavantinska škofija|Lavantinske škofije]].<ref>{{navedi knjigo |author= Dolinar, France Martin|year= |title=Letopisi lavantinsko-mariborske škofije kot zgodovinski vir|url=https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/1490|isbn= |cobiss= |pages=57}}</ref>
Ker je sedež škofije še naprej ostal v oddaljenem [[Šentandraž v Labotski dolini|Šentandražu]], so se kmalu nadaljevala prizadevanja za selitev škofijskega sedeža in preoblikovanje škofijskih meja, do česar je prišlo šele v času [[blaženi|blaženega]] škofa [[Anton Martin Slomšek|Antona Martina Slomška]], ki je uspel, da se je lahko 4. septembra 1859 sedež škofije preselil v [[Maribor]] in da so se na novo določile meje mariborske, zgolj naslovno še lavantinske škofije.<ref name="Slovenska-biografija.si">{{SloBio|id=sbi584693 |avtor= Grafenauer, I.; Gspan, A. |ime=Slomšek, Anton Martin |vir=sbl}}</ref>
=== Kronološki pregled zgodovinskih dogodkov ===
[[Slika:Ortolf Slovenske Konjice si.jpg|200px|thumb|desno|nekdanji nagrobnik Ortolfa Konjiškega]]
* 1146: v pisnih virih je prvič omenjena konjiška nadžupnija (Cuonowiz);{{sfn|Boldin|2016|p=16}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=38}}
* 1173: prvič je omenjen konjiški župnik Sighard. V tem času je bila domnevno zgrajena sedanja [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|župnijska cerkev sv. Jurija]];{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}}
* 1369: že pred tem letom je [[vitez]] Ortolf Konjiški pozidal kapelo sv. Jakoba (sedanjo [[Cerkvena ladja|stransko ladjo]]) in jo določil za svoje zadnje počivališče;{{sfn|Stopar|1976|p=}}<ref>Turistični vodnik po Dravinjski dolini in Zreškem Pohorju, stran 17</ref>
* 1482–1509: župnik Valentin Fabri{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} je cerkev, ki je prvotno imela romanski videz (pravokotna stavba z ravnim lesenim stropom) obokal, [[Gotska arhitektura|gotiziral]], jo opremil z [[opornik|oporniki]] in poslikavami, ravno tako je dal prezidati tudi župnišče;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}}
* 1669–1697: župnik [[Boštjan Glavinić de Glamoč]] iz [[Pićan|Pičenske]] škofije v [[Istra|Istri]]{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=42}} je dal v nadžupnijski cerkvi postaviti glavni oltar. Med 1690 in 1697 je bil škof v [[Senj]]u. Na potovanju na [[Dunaj]] skozi [[Slovenske Konjice|Konjice]] je tu leta [[1697]] umrl in je pokopan v rožnovenski kapeli;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=44}}
* 1713: v stranski ladji je bil pod [[Beneficij|beneficiatom]] Štefana Jamnika postavljen oltar sv. Križa. O tem priča napis SVB BENEFICIATO STEPHANO JAMNIK ERECTUM 1713;
* 1751: župnija povišana v nadžupnijo;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=199}}
* 1799: pokopališče okoli cerkve so opustili in uredili novo ob nekdanji grajski kapeli, sedanji [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkvi sv. Ane]]. Ta je bila pod cesarjem [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefom II.]] ukinjena, ponovno jo je [[Zakramentali|blagoslovil]] nadžupnik Jožef Anton pl. Jakomini;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=48}}
* 1863: nadžupnijska cerkev je dobila [[križev pot]], ki je sedaj v [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkvi sv. Ane]]. Moderni križev pot, ki je sedaj v [[Ladja (cerkev)|ladji]], je ob zadnji obnovi cerkve naslikal akademski [[slikar]] Leon Koporc iz Ljubljane;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=87}}
* 1866: slikar [[Tomaž Fantoni]] in njegov pomočnik [[Jakob Brollo]] (oba iz [[Humin]]a v Furlaniji) sta cerkveno ladjo cerkev preslikala (freske niso ohranjene). Brollo je naslikal tudi podobo Jezusa – dobrega pastirja nad vhodom v župnišče;{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}}
* 1869: namesto starega baročnega glavnega oltarja je bil postavljen nov veliki psevdogotski oltar, delo [[Tomaž Fantoni|Tomaža Fantonija]], ki pa je danes ohranjen le delno;{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=86}}
* 1874: streha na rožnovenjski kapeli je v času župnika Franca Mikuša dobila današnjo podobo;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=55}}
* 1875: [[Duhovniško posvečenje|novo mašo]] je obhajal [[Mihael Napotnik]], kmečki sin s [[Tepanjski Vrh|Tepanjskega Vrha]], poznejši [[škofija Lavant|lavantinski]] [[škof|knezoškof]];{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=53}}
* 1887: [[Tomaž Fantoni]] je v baročni kapeli postavil postavil rožnovenski oltar;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=192}}
* 1910: [[Papež Pij X.]] je na prošnjo [[škof|knezoškofa]] [[Mihael Napotnik|Napotnika]] z apostolskim pismom podelil vsakokratnemu konjiškemu nadžupniku naslov [[arhidiakon]]. Ob tej priložnosti so v [[prezbiterij]]u župnijske cerkve vzidali marmorno ploščo z napisom in [[kronogram]]om;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}}
== Sakralni objekti ==
{| class="wikitable"
|-
!
! slika
! cerkev
! kraj / naselje
! oznaka RKD/EID:
|-
| 1.
| {{Slika d|Q18515910|150px}}
| [[Cerkev svetega Jurija, Slovenske Konjice|cerkev sv. Jurija]]<br>[[župnijska cerkev]]
| [[Slovenske Konjice]]
|{{Cultural Heritage Slovenia|1-03379}}
|-
| 2.
| {{Slika d|Q12786834|150px}}
| [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkev sv. Ane]] <br>pokopališka cerkev - [[Podružnična cerkev|podružnica]]
| [[Zgornja Pristava, Slovenske Konjice|Zgornja Pristava]]
|{{Cultural Heritage Slovenia|1-03380}}
|-
| 3.
| {{Slika d|Q24758939|lokalna=DSC03501.JPG|150px}}
| [[Cerkev svete Družine, Tepanje|cerkev sv. Družine]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]]
| [[Tepanje]]
|-
|}
Na območju župnije stoji še mnogo kapelic, znamenj in križev, med njimi izstopa [[Janez Nanut|Nanutova]] kapela v središču naselja [[Brdo, Slovenske Konjice|Brdo]].{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=325}}
==Drugi objekti==
{| class="wikitable"
|-
!
! slika
!
! kraj / naselje
! oznaka RKD/EID:
|-
| 1.
| [[Slika:Farof Vicarage north side.jpg|150px]]
| Župnišče v Slovenskih Konjicah
| [[Slovenske Konjice]]
|{{Cultural Heritage Slovenia|10232}}
|-
| 2.
| [[Slika:Župnijski center.jpg|150px]]
| Župnijski dom (zgrajen 2008)
| [[Slovenske Konjice]]
|}
=== Župnišče===
[[Slika:Slovenske Konjice, rectory, west side.jpg|250px|thumb|desno|župnišče, zahodna stran]]
Konjice v srednjem veku niso bile utrjene. V stiskah so se tržani zatekali v [[župnišče]], katerega obisk omenja tudi [[Paolo Santonino]] v svojem popotnem [[Dnevnik (književnost)|dnevniku]] s tretjega potovanja, ko je Konjice obiskal kot spremljevalec odposlanca [[oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]], caorlijskega škofa Pietra Carla leta 1487.{{sfn|Stopar|1976|p=23}} Markantna stavba je v južnem traktu še iz 15. stoletja, v kleti so lepi gotski [[portal]]i.{{sfn|Stopar|1976|p=27}} V prvem nadstropju severovzhodnega vogala je gotski [[erker]] iz obdobja Valentina Fabrija, tj. začetka 80. let 15. stoletja. Že pred letom 1500 so stavbo močno utrdili.
Župnik Marko Gonan, po rodu plemič iz [[Pazin]]a v [[Istra|Istri]], je med 1625–1635 stavbo prezidal in povečal. Nad portalom z zazidano renesančno biforo v nadstropju je na pročelju njegova podoba in grb z napisom.{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}}. Poleg srednjeveških sestavin izstopajo [[renesansa|poznorenesančne]] [[Arkada|stebriščne arkade]]{{sfn|Stopar|1976|p=27}} na notranjem dvorišču iz leta [[1632]], številni arhitekturni detajli, [[štukatura|štukirani]] strop iz [[1740]]{{sfn|Stopar|1976|p=27}} v jedilnici, v eni od sob v nadstropju pa poslikani leseni strop iz [[1670]], {{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=228}} z [[groteska]]mi, [[drolerija]]mi, [[karikatura]]mi, živalskimi podobami itn.; gre za najstarejši tovrsten spomenik s povsem profano motiviko v Sloveniji.<ref>{{RKD sklic|10232}}</ref> Furlanski slikar [[Jakob Brollo]] je leta 1866 naslikal podobo Jezusa, dobrega pastirja nad vhodom v župnišče, ki pa je ohranjena samo v fragmentih.
== Pomembne osebnosti ==
[[Slika:Fabri Valentin nagrobnik.jpg|thumb|200px|desno|nagrobnik župnika in arhidiakona Valentina Fabrija v nadžupnijski cerkvi]]
[[Slika:Matej Slekovec - Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške.pdf|200px|desno]]
==Red zvonjenja==
===Zvonik in zvonjenje, opis nekdanjega in sedanjega stanja===
[[Slika:Cerkev sv. Jurija - prenova 03.jpg|200px|sličica|levo]]
V [[zvonik|zvoniku]] [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve]] so bili do leta 2023 zvonovi v tako dotrajanem stanju, da je bilo mogoče zvoniti zgolj z malima zvonovoma, saj bi skupno zvonjenje vseh zvonov lahko ogrozilo statiko zvonika. [[Nadžupnija Slovenske Konjice|Nadžupnija]] se je pred obnovo odločila tudi, da po več kot stotih letih v zvonik povrne mogočen veliki zvon, ki tehta skoraj tri tone.<ref>{{navedi revijo |last=Vogrin |first=Jože |date= |title=Obnavljamo zvonik |url=https://novice.si/page/mogocen-cerkveni-zvonik-konjicanom-prepreva-ze-stoletja-kako-je-videti-znotraj-foto-video/ |magazine=brošura Konjiški zvon |location=Slovenske Konjice |publisher=Nadžupnija Slovenske Konjice |access-date=2. april 2023}}</ref>
[[Slika:Cerkveni zvonik Slovenske Konjice.jpg|200px|sličica|levo|Novo stopnišče in podesti v zvoniku (2024)]]
Skupaj z načrtovanjem in izdelavo projektov se je opravila temeljita obnova zvonika [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve sv. Jurija]], med katero je bilo zamenjano dotrajano stopnišče, vključno s podesti, na novo je bila urejena elektroinštalacija, razsvetljava, pogon ure… V sklopu opreme zvonov je bila urejena in konzervirana stara masivna lesena nosilna konstrukcija, na novo so bili izdelani štirje jarmi zvonov ter obnovljeni njihovi nosilci…
[[Slika:Zvon 1924.jpg|180px|thumb|desno|nekdanji veliki zvon iz 1924]]
Medtem se je vse tri zvonove odpeljalo v [[Innsbruck]], kjer so v [[Zvonarna Grassmayr|zvonarni Grassmayr]] poskrbeli za obnovo več kot tristo let starega zvona, ki je bil vlit pri Conradu Schneiderju v Celju,<ref name="">{{navedi splet |url=http://www.slovenska-biografija.si/rodbina/sbi546296/ |title=Slovenski biografski leksikon: Schneider, zvonarska družina v Celju in Ljubljani |accessdate=15. marec 2023 |date= |format= |work= }}</ref> iz leta 1715{{sfn|Stopar|1976|p=27}} ter za medsebojno uglasitev vseh zvonov, posebej slovesno pa je bilo tamkajšnje vlitje novega velikega zvona v novembru 2023.
Osnova tega novega velikega zvona je bil nekdanji nadžupnijski zvon iz leta 1924, ki je moral med drugo svetovno vojno zaradi prelitja v orožje zapustiti zvonik.{{sfn|Ambrožič|1993 |p=135, 151}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=64}} Njegovo okrasje so zvonarji, tudi na podlagi ohranjene fotografije, kar se da približali originalu, za načrt [[zvon|rebra]] pa vzeli zvon, ki je bil v podobnem časovnem obdobju vlit v isti livarni v Mariboru ter se je ohranil vse do danes.
Novi zvon in prenovljeni zvonovi so bili v zvonik povzdignjeni na Jurijevo nedeljo leta 2024.
Kasneje je bila v zvoniku nameščena nova avtomatika, ki sedaj ureja zvonjenje, bitje ure, omogoča pa tudi daljinsko upravljanje. Iz zvonika tako ponovno zvoni uglašena pesem cerkvenih zvonov, v skladu z dolgoletno tradicijo štajerske slovenske pokrajine.
[[Slika:Novi 2.jpg|180px|thumb|desno|novi veliki zvon, še v Innsbrucku (2023)]]
===Stolpna ura===
V zvoniku sedaj čas na štirih številčnicah ureja [[Radijska ura|radijsko vodena ura]], avtomatika pa poganja kazalce in ureja tudi bitje. Bitje ure poteka podnevi in tudi ponoči, vendar je v nočnem času, od 22.00 ure do 6.00 ure zjutraj, naravnano na zmanjšano glasnost. Pri prebivalcih mesta ima bitje ure na cerkvenem zvoniku poseben pomen, saj prav tako kot nekdaj oznanja točen čas, hkrati pa tudi prijetno popestri dogajanje na [[Seznam ulic v Slovenskih Konjicah|Starem trgu]].
===Zvonovi in zvonjenje===
Zvonjenje ni le oznanilo časa, ampak tudi povabilo k molitvi in premišljevanju o skrivnostih naše vere.
{| class="wikitable sortable"
! opis zvona
! slika
! zvonar
! leto vlitja
! premer
! teža<br>(v kg)
! ton*<br>(po podatkih zvonarne)
|-
|veliki zvon
|[[Slika:Novi zvon in arhidiakon.jpg|200px]]
|[[Zvonarna Grassmayr|Grassmayr Innsbruck]]
| 2023
| 172 cm
| 2870
| [[ton|B° +6/16]]
|-
|stari zvon
|[[Slika:Schneiders's bell 04.jpg|200px]]
| Konrad Schneider, Celje{{sfn|Ambrožič|1993|p=147}}
| 1715{{sfn|Kovačič|1906|p=}}
| 143 cm
| 1758
| [[ton|d' +6/16]]
|-
|večji zvon
|[[Slika:Grassmayrjev zvon.jpg|200px]]
| Grassmayr Innsbruck
| 1984
| 106 cm
| 651
| [[ton|f' +6/16]]
|-
|mali zvon
|[[Slika:Zvon mali.jpg|200px]]
| Grassmayr Innsbruck
| 1984
| 95 cm
| 470,5
| [[ton|g' +6/16]]
|-
|}
===Redno zvonjenje===
Vsak dan slišimo trikrat dnevno posebno zvonjenje, tako imenovano angelovo češčenje: zjutraj, opoldne in zvečer. Uvajali so ga že v srednjem veku, najprej zvečer (Večerni zvon, Večerni ave …) kasneje tudi zjutraj. Molitvi angelovega češčenja, ki se običajno moli pri trojnem zvonjenju, se zvečer doda očenaš za verne duše. Večerno zvonjenje se ravna po sončnem zahodu in je v bogoslužnem koledarju zanj določen čas za vse slovenske škofije.
Skoraj istočasno z večernim zvonjenjem so iz 13. stoletja v zgodovinskih virih ohranjeni zapisi, da se je ob zori zvonilo [[Sveta Marija|Mariji]] v pozdrav in v počeščenje. Posebej v mestih je bilo v civilnem življenju običajno jutranje zvonjenje, ponekod ob 4.00 uri, s katerim so oznanjali, da so mestna vrata odprta. Tedaj je bilo to zvonjenje tudi javno znamenje časa, kasneje pa je bilo preneseno na sedmo uro zjutraj. Sedaj je t.i. jutranjica silno redka, ponekod običajna zgolj za velike praznike, ko so z zvonjenjem in s pritrkovanjem zvonov naznanjali praznovanje tistega dne. V [[Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] so tovrstno oznanjevanje ob večjih praznikih prevzeli fantje in možje, ki zjutraj v okolici pokajo oz. »streljajo« z velikimi 200-litrskimi sodi, napolnjenimi s plinom acetilenom, pridobljenim iz kalcijevega karbida (po domače karbita).
• ob 7.00 h se jutranje zvonjenje »Angelovo češčenje« opravlja Mariji v čast, med tednom z večjim zvonom, v nedeljo pa z velikim zvonom. Jutranje zvonjenje traja tri minute;
• ob 12.00 opoldansko zvonjenje »poldan zvoni« opravlja stari zvon, ob nedeljah in praznikih pa veliki zvon. Tudi to drugo zvonjenje je Angelovo češčenje, vendar je bilo zgodovinsko gledano uveljavljeno kasneje kot druga dva zvonjenja, papež Kalist III. je leta 1456 ukazal, naj se zvoni tudi opoldne, v zahvalo za zmago nad Turki v bitki pri Beogradu;
• ob mraku – večerno zvonjenje »Ave Marija« se opravlja dnevu v slovo. Za Slovence ima to zvonjenje prav poseben pomen, o čemer pričajo številne pesmi in različna avtorska dela, ki opisujejo »večerni zvon«. Zgodovinsko lahko tudi začetke večernega zvonjenja pripišemo nekdanjemu »zapiranju mestnih vrat«, ki so ga naznanjali z zvonjenjem.
Pri večernem zvonjenju se ponavadi oglasijo trije zvonovi, najprej prvi, ki zvoni »angelski pozdrav oz. češčenje«, drugi, praviloma manjši zvon, se oglasi za duše vernih v vicah, tretji pa v čast [[Sveti Florjan|sv. Florijanu]], za varstvo pred večnim ognjem in pogubljenjem. V Slovenskih Konjicah ob mraku najprej zvoni večji zvon, za njim mali zvon in na koncu še stari zvon, zvonjenje vsakega pa traja okoli dve minuti.
===Izredna zvonjenja===
• prvo izredno zvonjenje se opravlja ob petkih, ob 15.00 uri. Spominja nas na [[Jezus Kristus|kristusovo trpljenje]] in njegovo smrt na križu. Oglasi se veliki zvon, ki zvoni tri minute;
• drugo izredno zvonjenje se opravlja ob sobotah, ob 15.00 uri v zimskem ali ob 16.00 uri v poletnem obdobju. Oglasi se veliki zvon, ki zvoni tri minute. To zvonjenje nas opomni na prihajajoči gospodov dan in nas povabi, da delo zaključimo in se pričnemo pripravljati na praznovanje nedelje. Zvonjenje ima prav zaradi njegovega namena posebno ime »delopust« in se opravlja tudi pred vsemi cerkvenimi prazniki med letom;
===Zvonjenje pokojnim===
Med pomembna izredna zvonjenja sodi tudi zvonjenje pokojnim. Tovrstno zvonjenje naznani, da je v župniji pokojni, ki ga pripravljajo na pogreb.
V nadžupniji se spoštuje in izvaja stara tradicija oz. cinklet:<br>
ko je najavljena smrt, se najprej pozvoni z »navčkom«, ki je v Slovenskih Konjicah mali zvon. Ta pozvoni enkrat, če je pokojni otrok, dvakrat, če je pokojna ženska in trikrat, če je pokojni moški.
Zvonjenje pokojnemu se oglasi tudi, ko se pokojnik vrne v nadžupnijo, in sicer v času, ko je le-ta v mrliški vežici pri pokopališču. Opravlja se opoldne, nekaj minut po opoldanskem zvonjenju in traja štiri minute:
• moškemu zvoni najprej veliki zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali;<br>
• ženski zvoni najprej stari zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali;<br>
• otroku zvoni najprej večji zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali.<br>
Ob smrti [[papež|papeža]] se zvoni z velikim zvonom, petkrat po dve minuti.
===Mašno zvonjenje===
V Slovenskih Konjicah zvonovi na različna načina vabijo k bogoslužju:
• med tednom se stari zvon, večji in mali zvon oglasijo petnajst minut pred mašo in s tem vernike povabijo k bogoslužju. Tri minute pred njim se ponovno oglasi stari zvon, ki vernike povabi v cerkev,
• v nedeljo se eno uro pred mašo oglasi veliki zvon, ki tudi najbolj oddaljene vernike povabi k bogoslužju. Petnajst minut pred bogoslužjem se oglasijo vsi štirje zvonovi, zatem pa, tri minute pred mašo, se oglasi stari zvon, ki vernike povabi v cerkev.
Od Slave pri maši na [[Veliki četrtek]] pa do Salve pri [[Velikonočna vigilija|Velikonočni vigiliji]] zvonovi umolknejo, pravimo, da »gredo v Rim«.
===Pritrkovanje===
Občasno se iz zvonika, pred kakšnim praznikom, oglasi tudi [[pritrkovanje]] (pritrkavanje), ki je posebna vrsta igranja na zvonove. V Sloveniji je pritrkovanje izjemno razvito in imamo zelo širok spekter različnih melodij. Takrat se zvonovi oglasijo z različnimi ritmičnimi vzorci, ki se imenujejo pritrkovalske melodije. Njihov namen je oznanjevanje prihajajočega praznovanja slovesnih cerkvenih praznikov.
==Znane osebnosti==
=== Valentin Fabri ===
V času delovanja tamkajšnjega župnika Valentina Fabrija{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} (1487–1497) so v pravokotni glavni [[Ladja (cerkev)|cerkveni ladji]] [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve]] dotedanji ravni [[les]]eni strop nadomestili z rebrastim obokom, notranjimi oporniki in poslikavami v [[gotika|gotskem]] slogu, tudi sedanje župnišče (»farof«) je po zasnovi iz tega obdobja.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} Valentin Fabri ima v konjiški cerkvi sv. Jurija svoj nagrobnik. Na plošči je upodobljen, kako leži z glavo na blazini (plošča je sprva ležala na tleh). Opatska palica s fanonom in [[Mitra (škofovska kapa)|mitra]] kažeta njegov položaj pomembnega cerkvenega dostojanstvenika.
Pokojnik je prikazan v pontifikalni obleki, na [[Alba (liturgično oblačilo)|albi]] ima dvojno paruzo, ogrnjen je v bogato gotsko [[mašni plašč|kazulo]]. Ker je bil Valentin Fabri tudi [[Dobrla vas|dobrolski]] [[prošt]], savinjski in [[Podjuna|podjunski]] [[arhidiakon]], dvorni kaplan{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} ter konjiški in [[Župnija Vuzenica|vuzeniški]] župnik, ima na vogalih nagrobnika upodobljene štiri [[Grb|grbe]]: dobrolskega [[Samorog (mitologija)|samoroga]], oglejskega orla, Svetkovičevo zastavo in svoj osebni grb s kladivom na nakovalu.{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=40}}
=== Paolo Santonino ===
{{glavni|Paolo Santonino}}
O svojem obisku v [[Slovenske Konjice|Konjicah]] (Gonabicz), ko se je 11. maja 1485 tu ustavilo odposlanstvo [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]], pod vodstvom škofa [[Vizitacija|vizitatorja]] Petra Carli iz Caorle,
{{sfn|Santonino|1991|p=}} je škofov spremljevalec, laični kancler [[Paolo Santonino]] iz [[Udine|Vidma]] v svoj popotni dnevnik {{COBISS|ID=28470}} zapisal, da je škofa s spremstvom sprejel tedanji župnik in [[arhidiakon]] obrambnim jarkom in okopom. Navedel je, da je imela tedaj župnija kar petindvajset podružnic, bogata polja in svoje [[vinograd]]e z izvrstnim pridelkom. Iz njegovega popotnega dnevnika izvemo, da je imel konjiški arhidiakon v župnišču in drugod zaposlenih triinštirideset oseb, od tega devet duhovnikov v župnijski službi.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=41}} Ni se mogel izogniti niti opisu vseh jedi s katerimi so bili postreženi tako škof kot spremstvo, o večerji 13. maja pa je dodal, da je bila še prijetnejša, saj je gostitelj v župnišču poskrbel za glasbeno spremstvo dveh igralcev na [[Lituus (glasbilo)|šalmaj]] ter na večjo in manjšo [[kljunasta flavta|flavto]].<ref>{{navedi knjigo |last= Škulj | first= Edo |last2= Dobravec |first2= Jurij|year=2018 |title=Orgle Slovenije |publisher= Ars Organi Sloveniae |isbn=978-961-288-543-4 |cobiss=295329792 |pages=477}}</ref> Santonino je ponovno obiskal Konjice 27. maja 1485, ko je zapisal, da so pri maši peli izvrstni glasbeniki.{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=40}} Tedaj je škof s spremstvom obiskal tudi [[Grad Konjice|Konjiški grad]], imel tega dne v Konjicah [[birma|birmo]], ob večerji v župnišču pa so hvalnice in himne prepevali cerkveni pevci pod vodstvom učitelja, med katerimi so bili zelo verjetno tudi učenci. V Konjicah v drugi polovici 15. stoletja v cerkvi ni bilo [[orgle|orgel]], saj bi jih Santonino najbrž omenil, kot je to ob obisku [[Kamnik]]a. Da Konjice niso na seznamu glasbenih teles 16. stoletja, je treba skoraj gotovo pripisati le nepoznavanju ali pa izgubi zgodovinskih virov.<ref>{{navedi knjigo |last= Snoj |first= Jurij|year=2012 |title=Zgodovina glasbe na Slovenskem I., Od začetkov do konca 16. stoletja |publisher=Založba ZRC |isbn=978961 254 432 4 |cobiss=266035712 |pages=}}</ref>
===Anton Brcko===
V Nadžupniji je od 1936 do svoje smrti dve leti kot zborovodja in organist deloval primorski skladatelj [[Anton Brcko]] (1911–1939).<ref>{{SloBio |id=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1003150 |ime=Brcko, Anton |avtor=Bratuž, Andrej |vir=psbl}}</ref>
== Evropska pešpot sv. Martina Tourškega ==
[[Slika:Via Sancti Martini Slovenia Slovenske Konjice.jpg|180px|thumb|desno|odtis nekdanjega [[žig|žiga]] poti sv. Martina v Slovenskih Konjicah]]
Iz [[Zreče|Zreč]] in naprej v [[Kartuzijanski samostan Žiče|Žičko kartuzijo]] vodi Evropska pešpot [[Sveti Martin|sv. Martina Tourškega]] (Via Sancti Martini),<ref>{{navedi splet |url=https://www.svetimartintourski.si/pot-sv-martina|title=Pot sv. Martina v Sloveniji |accessdate= 12. november 2016|publisher = Kulturni center sv. Martin Tourski – Slovenija}}</ref> ki jo je leta 2005 [[Svet Evrope]] razglasil za Veliko evropsko kulturno pot. Dolga je 2500 km ([[Szombathely]]-[[Tours]]) in povezuje kraje, ki so zaznamovali življenje in čaščenja tega znamenitega svetnika. Sedaj ta pešpot ni več speljana skozi [[Slovenske Konjice]].
==Župnijske matične knjige==
Konjiški nadžupnijski urad je vse do [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|druge svetovne vojne]] hranil druge najstarejše krstne knjige v štajerski Sloveniji,<ref>{{navedi splet |url=https://nadskofija-maribor.si/web/wp-content/uploads/2025/04/VODNIK-2024-SPLETNA.pdf |title=Vodnik po matičnem gradivu in zapisnikih duš v Nadškofijskem arhivu Maribor, stanje 2023 |accessdate=15. maj 2023 |date= |format=}}</ref> ki so jo pisali v letih 1604–1611.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=131}} S pisanjem je v skladu z navodili [[Tridentinski koncil|tridentinskega koncila]] v drugem poglavju 24. seje (11. novembra 1564) in Rimskega obrednika začel tedanji konjiški župnik in arhidiakon Gregor Urz.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=42}} V letih 1759–1771 je bil konjiški nadžupnik Ignac Franc Novak, ki je leta 1770 pričel pisati župnijsko mrliško knjigo.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=47}}
Župnijske [[matične knjige]] so sedaj v digitalizirani obliki dostopne tudi na spletu: [https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/slovenske-konjice Matricula online.si].
== Konjiški župniki (do 1738), nadžupniki in arhidiakoni, konjiški novomašniki (1945-2015) ==
{{glavni|Seznam duhovnikov Nadžupnije Slovenske Konjice}}
== Župnijsko glasilo ==
Občasno glasilo Nadžupnije Slovenske Konjice se imenuje Jurček.<ref>{{navedi splet |url=https://issuu.com/jurcek.sl.konjice |title=Jurček, glasilo nadžupnije Slovenske Konjice |accessdate=13. julij 2022 |date= |format= |work= |archive-date=2022-07-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220713203244/https://issuu.com/jurcek.sl.konjice |url-status=dead }}</ref>
== Sklici ==
{{sklici|2}}
== Viri ==
* {{navedi knjigo |last1=Ožinger|first1=Anton|first2=Ivan|last2=Pajk |year=1996 |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=38788353|pages=}}
* {{navedi knjigo |last1=Baraga|first1=Jože|first2=Valerija|last2=Motaln |year=2006 |title=Konjiško ob 860-letnici Slovenskih Konjic|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=227330048|pages=}}
* {{navedi knjigo |last1=Boldin|first1=Aleksandra|year=2016|title=Konjiceː 870 let prve pisne omembe|chapter=Začetki Konjic in prva omemba v pisnih virihː listina oglejskega patriarha Pelegrina |publisher=Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-4-0 |cobiss=284984064|pages= }}
* {{navedi knjigo |last=Höfler| first= Janez| title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem|chapter=K razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku|publisher=Viharnik |year=2013| cobiss=268869376| isbn=978-961-6057-88-2|pages=}}
* {{navedi knjigo |last=Höfler| first= Janez |year=2018 |title=Oglejski generalni vikarji in drugi patriarhovi pooblaščenci na Slovenskem v poznem srednjem veku (1300-1535) |publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete|isbn=978-961-06-0043-5 |cobiss=293899264 |pages=}}
* {{navedi knjigo |last=Stopar|first=Ivan |year=1976 |title=Grad Slovenske Konjice |publisher=Kulturna skupnost Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=42552832|pages=}}
* {{navedi knjigo |last=Höfler | first= Janez| title= Lastniške cerkve v Sloveniji|chapter=Raziskana, registrirana in potencialna zgodnjesrednjeveška grobišča |location= Ljubljana |publisher=Viharnik |year=2019|cobiss=297354496|pages=}}
* {{navedi knjigo |last=Stegenšek |first=Avguštin| title=Konjiška dekanija| location=Maribor| year=1909| cobiss=217588993|pages=}}
* {{navedi knjigo |last=Slekovec|first=Matej| title= Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške| location=Maribor| year=1898| cobiss=2512149301|pages=}}
* {{navedi knjigo |last1=Boldin |first1=Aleksandra| title= Dr. Mihael Napotnik, lavantinski škof| publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice | year=2009| cobiss=63482881|pages=}}
* {{navedi knjigo |last=Petrič |first=Franci| title= Msgr. Alojzij Cvikl dj, mariborski nadškof metropolit| year=2015| publisher=Družina d.o.o.| cobiss=10198019|pages=}}
* {{navedi knjigo |last=Zadnikar | first=Marijan| title= Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2| year=1975| publisher=Mohorjeva družba Celje| cobiss=27990017|pages=}}
* {{navedi knjigo |last1=Ambrožič|first1=Matjaž |year=1993 |title=Acta Ecclesiastica Sloveniae 15: Zvonarstvo na Slovenskem |publisher= |isbn= |cobiss=1089069 |ISSN=0351-2789}}
* {{navedi knjigo |last1=Kovačič| first=Fran|authorlink1=Fran Kovačič |year=1906 |title=Cerkveni zvonovi v Lavantinski škofiji |publisher=Bogoslovno učilišče, Maribor |isbn= |cobiss=37305089 |pages=}}
== Glej tudi ==
* [[Boštjan Glavinić de Glamoč]] - senjsko-modruški škof
* [[Tomaž Fantoni]] - slikar
* [[Mihael Napotnik]] - [[Škofija Lavant|lavantinski]] knezoškof
* [[Jožef Pajek]] - [[kanonik|stolni kanonik]] v [[Maribor]]u
* [[Zdenka Serajnik]] - članica [[Frančiškov svetni red|Frančiškovega svetnega reda]], pesnica, prevajalka, pedagoginja in pisateljica
* [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]]
* [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice]]
* [[Slovenskokonjiški Schneiderjev zvon]]
== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki|Parish of Slovenske Konjice}}
* Nadžupnija na Družina.si: [http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-slovenske-konjice Družina.si] pridobljeno 27. avgust 2015
{{Nadškofija Maribor}}
{{Dekanija Slovenske Konjice}}
{{zvezdica}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Slovenske Konjice]]
[[Kategorija:Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]
[[Kategorija:Slovenske Konjice]]
[[Kategorija:Župnija Slovenske Konjice|Nadžupnija]]
ft4qpt9i4n9vdtqlxu1eloho4n5mqhn
6739449
6739447
2026-08-19T14:34:32Z
Shabicht
3554
/* Pomembne osebnosti */
6739449
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Župnija v Sloveniji
| title = Nadžupnija Slovenske Konjice
| image =
| caption = župnišče (farof)
| headquarters = Stari trg 40<br>3210 Slovenske Konjice
| parish_church = [[cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice]]
| dedication = [[sveti Jurij]]
| established = pred [[1146]]
| first_mentioned = [[1146]]{{sfn|Boldin|2016|p=16}}
| previous_name =
| separated_from_parish = [[Nadžupnija Hoče|Pražupnija Hoče]]
| annexed_parishes =
| deanery = [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]
| archdeaconry = [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiški]]
| diocese = [[Nadškofija Maribor|Maribor]]
| province = [[Metropolija Maribor|Maribor]]
| shrine =
| notable_people =[[Mihael Napotnik]], Valentin Fabri, [[Jožef Pajek]], Jernej Voh, [[Tomaž Fantoni]]
| neigboring_parishes = [[Župnija Zreče|Zreče]], [[Župnija Črešnjice|Črešnjice]], [[Župnija Čadram-Oplotnica|Čadram-Oplotnica]], [[Župnija Dramlje|Dramlje]], [[Župnija Žiče|Žiče]], [[Župnija Prihova|Prihova]]
| business_card =
}}
'''Nadžupnija Slovenske Konjice''' ({{jezik-la|Archparoecia Gonoviensis}}) je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Dekanija Slovenske Konjice|dekanije Slovenske Konjice]], v okviru [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiškega naddekanata]], ki je del [[Nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]].
Na podlagi [[Cerkveni dokumenti|apostolskega pisma]] [[Papež Pij X.|papeža Pija X.]] iz [[1. februar|1. februarja]] [[1910]] ima vsakokratni [[župnik]] v Slovenskih Konjicah pravico do naziva [[arhidiakon]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}}
== Zgodovina ==
{{glavni|Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice}}
Cerkvena organizacija na sedanjem slovenskem ozemlju je bila dokončno izoblikovana v času oglejskega [[Pelegrin I.|patriarha Pelegrina I.]] (1128–1161). V [[Oglejski patriarhat|oglejskem delu]], južno od Drave, je bilo 14. pražupnij, ki jih lahko, glede na približni čas ustanovitve, razvrstimo:
* 9. stoletje, med madžarskimi vpadi in pred njihovim porazom v [[Bitka pri Lechfeldu|bitki pri Lechfeldu]]: – [[Župnija Šempeter v Savinjski dolini|Šempeter v Savinjski dolini]], – [[župnija Gornji Grad|Gornji Grad]] (sv. Mohor), – [[Župnija Šmartno pri Slovenj Gradcu|sv. Martin pri Slovenj Gradcu]], [[Župnija Braslovče|Braslovče]] (Marija vnebovzeta)
* 10. stoletje: – [[Župnija Laško|Laško]] (sv. Martin), – [[Župnija Hoče|Hoče]] (sv. Jurij) – [[Župnija Pilštanj|Pilštanj]] (sv. Mihael), – [[Škale|Škale pri Velenju]] (sv. Jurij), župnijske cerkve ni več
* 11. stoletje: – '''Slovenske Konjice''' (sv. Jurij) – [[Župnija Slivnica pri Mariboru|Slivnica pri Mariboru]] (Marija vnebovzeta), – [[Župnija Ponikva|Ponikva]] (sv. Martin) - [[Župnija Nova Cerkev|Nova Cerkev]] (Sv. Lenart), – [[Župnija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] (sv. Rupert)
* 12. stoletje: – [[Župnija Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] (sv. Križ).
Že v letih 1085−1096 se je iz očitno preobsežno zasnovane [[župnija Hoče|hočke pražupnije]] izdvojila najprej konjiška pražupnija, vsaj leta [[1146]] pa še [[Župnija Slivnica pri Mariboru|slivniška pražupnija]]. Vse tri so bile leta 1146 kot pražupnije prvič pisno omenjene v isti, do danes ohranjeni listini [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]] [[Pelegrin I.|Pelegrina I.]] (1130–1161),{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=7}}{{sfn|Boldin|2016|p=16}} ki omenja tudi desetino v teh župnijah (partes decimarum olebium, Scilicet de Covnuwiz et Schliuniz …).{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=38}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}}
Konjiška pražupnija je takrat obsegala ozemlje, večje od obsega sedanje [[Dekanija Slovenske Konjice|Konjiške dekanije]], na vzhodu je meja potekala nad [[Trije Kralji (smučišče)|Tremi kralji]] na Pohorju, med [[Veliko Tinje|Tinjem]] in [[Čadram]]om do potoka [[Ložnica (Dravinja)|Ložnice]], med cerkvijo sv. [[Kočno ob Ložnici|Egidija v Kočnem]] in [[Laporje, Slovenska Bistrica|Laporjem]] do [[Boč (gora)|Boča]]. Na jugu po [[Razvodje|razvodju]] [[Dravinja|Dravinje]] čez [[Konjiška gora|Tolsti Vrh]], [[Dolga Gora|Dolgo Goro]], čez Boč nekako do Poljčanskega potoka in do meje z [[Župnija Ponikva|župnijo Ponikva]] in naprej do ceste, ki poteka iz [[Dramlje|Dramelj]] v [[Žička kartuzija|Žičko Kartuzijo]].
Na zahodu je meja potekala pod [[Črešnjice, Vojnik|Črešnjicami]] in nad [[Frankolovo|Frankolovim]], na grič sv. Križa, Golek in Bukovo goro in ob [[Dravinja|Dravinji]] navzgor do njenega izvira pod [[Rogla|Roglo]] do srede Lazin, ter na severni strani po vrhu [[Pohorje|Pohorja]] do Javorskega vrha.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}}<ref>{{navedi knjigo |last=Zdovc |first=Vinko |year=2000 |title=Zbornik 2000, Konjice z okolico|chapter=Deželnosodska oblast v Konjicah (Gonobitz) nastanek in dokončno oblikovanje: Konjiška župnija|publisher=Zgodovinsko društvo Konjice |isbn= |cobiss= |pages=11}}</ref>
Na območju velike pražupnije je sčasoma nastalo 11 novih [[Župnija|župnij]] ([[Župnija Oplotnica|Čadram-Oplotnica]], [[Župnija Poljčane|Poljčane]], [[Župnija Laporje|Laporje]], [[Župnija Črešnjice|Črešnjice]], [[Župnija Loče|Loče]], [[Župnija Prihova|Prihova]], [[Župnija Zreče]], [[Župnija Kebelj]], [[Župnija Sv. Kunigunda na Pohorju|Gorenje pri Zrečah]], [[Župnija Sv. Jernej pri Ločah|Sveti Jernej]], [[Župnija Špitalič (Nadškofija Maribor)|Špitalič]] in kot zadnja leta 1787 še [[Župnija Žiče|župnija Žiče]]).{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=198}}
[[Slika:Farof-strop 1670.jpg|thumb|250px|left|poslikani leseni strop v župnišču iz leta 1670]]
[[Slika:064 Gonobitz — Slovenske Konjice - J.F.Kaiser Lithografirte Ansichten der Steiermark 1830 (2).jpg|left|thumb|trg Konjice z župnijsko cerkvijo in gradom na Kaiserjevi litografiji iz 1830]]
Ker zelo obsežnega ozemlja pod cerkveno in tudi politično oblastjo [[Seznam oglejskih škofov in patriarhov|oglejskih patriarhov]] (ki so v političnem vidiku ponekod presegali celo [[Salzburška nadškofija|salzburške nadškofe]]) ni bilo mogoče učinkovito pastoralno voditi neposredno s [[Oglej|sedeža patriarhata]] v [[Videm, Italija|Vidmu]], je bilo ozemlje oglejskega patriarhata že v 11. stoletju razdeljeno na manjše enote in okrožja, ki so se imenovala arhidiakonati.<ref>{{navedi splet |url=https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/cerkvenoupravna-ureditev-na-konjiskem/|title= Cerkvenopravna ureditev na Konjiškem|accessdate=23. februar 2016 |date= |format= |work= }}</ref> Arhidiakonate so vodili [[arhidiakon]]i, kot neposredni patriarhovi zaupniki, poverjenci in namestniki. V 11. stoletju je imel oglejski patriarhat tri arhidiakonate, v 16. stoletju jih je bilo že sedem.<ref>{{navedi knjigo |last=Reven |first=Zdravko |year=1971|title=Cerkev na Slovenskem: letopis 1971: (stanje 1. junija 1971) |publisher=Nadškofijski ordinariat |isbn= |cobiss=2831107 |pages=28}}</ref> Ozemlje konjiške župnije je do leta 1751 spadalo k Savinjskemu arhidiakonatu. Ta je obsegal ozemlje med Savo in Dravo, na Pohorju in v [[Šaleška dolina|Šaleški dolini]] ter proti izviru [[Savinja|Savinje]] je mejil na Koroški (podjunski) arhidiakonat, z mejno reko [[Sotla|Sotlo]] pa na [[Nadškofija Zagreb|zagrebško škofijo]]. Konjiška župnija je spadala pod patronat [[Oglejski patriarhat|oglejskih patriarhov]], vendar so odvetništvo nad župnijo (pravice, dohodki in možnost političnega vpliva) izvajali lastniki bližnjega gradu, kar pa ni omejevalo patriarhov, ki so na mesto tukajšnjih župnikov imenovali duhovnike iz svojega kroga, pogosto [[Italijani|Italijane]] in [[Furlan]]e, ter jim večkrat zaupali tudi naloge savinjskih arhidiakonov.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}} Nasledniki patriarha [[Bertold Andeški|Bertolda Andeškega]] so komaj kdaj obiskali svoje slovensko govoreče vernike,{{sfn|Höfler|2018|p=11}} temveč so za izvrševanje cerkvenih opravil, za katere je potrebno škofovsko posvečenje, navadno imenovali škofe vikarje, ki so v njihovem imenu obiskovali župnije, opravljali vizitacije, nadzirali duhovništvo in sklicevali sinode, pa tudi birmovali, [[Duhovniško posvečenje|posvečevali duhovnike]], [[zakramentali|blagoslavljali]] cerkve, oltarje, zvonove.{{sfn|Höfler|2018|p=7}}
Potem, ko so v letih 1418−1420 [[Beneška republika|Benečani]] zasedli [[Furlanija|Furlanijo]],<ref>{{navedi knjigo |first=Tito |last= Maniacco |year=2002 |title=Storia del Friuli|publisher=Newton & Compton |isbn= |cobiss= |pages=|language=IT}}</ref> so se na sedežu patriarhata vrstili možje iz beneških patricijskih rodbin, ki pa skorajda niso več prihajali na slovensko stran. [[Oglejski patriarhat|Patriarhat]] je bil namreč zatem razdeljen na dva dela: zahodni, furlanski del je spadal pod [[Beneška republika|Beneško republiko]], vzhodni, slovenski del, pa po izumrtju [[Celjski grofje|celjskih knezov]] in [[Goriški grofje|goriških grofov]] (1456 oziroma 1500), v celoti pod [[Habsburžani|Habsburžane]]. Patriarhi so bivali na beneškem ozemlju, [[Avstrijsko cesarstvo|habsburška oblast]] pa jim praktično ni več dopuščala dostopa na slovenski del patriarhata. Zadnji, ki je pod patriarhom vizitiral slovenske kraje, je bil patriarhov koadjutor Francesco Barbaro, ki je [[Vizitacija|vizitacijo]] opravil leta 1593.<ref>{{navedi splet |url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1001550/ |publisher=[[Primorski slovenski biografski leksikon]]|title= Barbaro, Francesco (okoli 1545–1616)| first=Rudolf |last= Klinec |accessdate=24. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> Celo arhidiakoni so se odtlej v cerkvenih zadevah obračali na [[Apostolski nuncij|apostolskega nuncija]] na Dunaju, ki je [[Škof|škofovske zadeve]] poverjal škofom z avstrijskega ozemlja, največkrat so te naloge opravljali škofje iz [[Pičen|Pična]] v [[Istra|Istri]].{{sfn|Höfler|2013|p=322}}{{sfn|Höfler|2018|p=13}}
Leta 1751 je [[papež Benedikt XIV.]], tudi na pritisk dunajskega dvora, [[oglejski patriarhat]] ukinil, za ozemlje patriarhata pod [[Habsburška monarhija|habsburško vladavino]] (tj. za večino slovenskega prostora do reke Drave na severu) pa naslednje leto ustanovil [[Nadškofija Gorica|Goriško škofijo]], za ozemlje [[Beneška republika|beneške republike]] v [[Furlanija|Furlaniji]] pa [[Nadškofija Videm|Videmsko škofijo]].
Konjiška župnija nikoli ni bila del leta 1462 ustanovljene [[Ljubljanska nadškofija|Ljubljanske škofije]] (podrejene direktno [[Sveti sedež|Svetemu sedežu]]), ki je na tem delu Štajerske obsegala [[župnija Svibno|župnije Svibno]], [[Župnija Gornji Grad|župnijo Gornji Grad]] z vikariati Solčava, Ljubno, Rečica in Mozirje, [[župnija Braslovče|župnijo Braslovče]] z vikariati Vransko, sv. Pavel pri Preboldu, Griže in Trbovlje ter [[Škale|župnijo Škale]] z vikariati sv. Martin pod Šalekom, Šoštanj, Vinska gora in Šentilj pri Velenju.<ref>{{navedi časopis| journal=Zgodovinski časopis |last=Valenčič| first=Vlado |title=Štetje prebivalstva leta 1754 v predjožefinski ljubljanski škofiji in njegovi rezultati | url= https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/1807 |publisher= |volume=16 |year=1962 |cobiss=514470965 |pages=27–54}}</ref>
Med letoma 1704 in 1737 je bila konjiška župnija pod upravo [[Žička kartuzija|Žičke kartuzije]],{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=44}} po razpustitvi le-te pa so o njej ponovno odločali [[Habsburžani|habsburški cesarji]], ki so jo leta 1751{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=199}} povišali v nadžupnijo.{{sfn|Boldin|2016|p=85}} Po začasni ukinitvi [[Nadškofija Gorica|Goriške nadškofije]] (1787), po preureditvi škofijskih meja, v času vladanja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|cesarja Jožefa II.]],{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=47}} so bile v procesu preoblikovanja, v letih 1787–1789, župnije [[Velikovec|velikovškega]] okrožja na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]] in [[Celje|celjskega]] okrožja na Štajerskem, med njimi tudi konjiška nadžupnija, priključene k tedanjim zgolj osmim župnijam [[Lavantinska škofija|Lavantinske škofije]].<ref>{{navedi knjigo |author= Dolinar, France Martin|year= |title=Letopisi lavantinsko-mariborske škofije kot zgodovinski vir|url=https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/1490|isbn= |cobiss= |pages=57}}</ref>
Ker je sedež škofije še naprej ostal v oddaljenem [[Šentandraž v Labotski dolini|Šentandražu]], so se kmalu nadaljevala prizadevanja za selitev škofijskega sedeža in preoblikovanje škofijskih meja, do česar je prišlo šele v času [[blaženi|blaženega]] škofa [[Anton Martin Slomšek|Antona Martina Slomška]], ki je uspel, da se je lahko 4. septembra 1859 sedež škofije preselil v [[Maribor]] in da so se na novo določile meje mariborske, zgolj naslovno še lavantinske škofije.<ref name="Slovenska-biografija.si">{{SloBio|id=sbi584693 |avtor= Grafenauer, I.; Gspan, A. |ime=Slomšek, Anton Martin |vir=sbl}}</ref>
=== Kronološki pregled zgodovinskih dogodkov ===
[[Slika:Ortolf Slovenske Konjice si.jpg|200px|thumb|desno|nekdanji nagrobnik Ortolfa Konjiškega]]
* 1146: v pisnih virih je prvič omenjena konjiška nadžupnija (Cuonowiz);{{sfn|Boldin|2016|p=16}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=38}}
* 1173: prvič je omenjen konjiški župnik Sighard. V tem času je bila domnevno zgrajena sedanja [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|župnijska cerkev sv. Jurija]];{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}}
* 1369: že pred tem letom je [[vitez]] Ortolf Konjiški pozidal kapelo sv. Jakoba (sedanjo [[Cerkvena ladja|stransko ladjo]]) in jo določil za svoje zadnje počivališče;{{sfn|Stopar|1976|p=}}<ref>Turistični vodnik po Dravinjski dolini in Zreškem Pohorju, stran 17</ref>
* 1482–1509: župnik Valentin Fabri{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} je cerkev, ki je prvotno imela romanski videz (pravokotna stavba z ravnim lesenim stropom) obokal, [[Gotska arhitektura|gotiziral]], jo opremil z [[opornik|oporniki]] in poslikavami, ravno tako je dal prezidati tudi župnišče;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}}
* 1669–1697: župnik [[Boštjan Glavinić de Glamoč]] iz [[Pićan|Pičenske]] škofije v [[Istra|Istri]]{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=42}} je dal v nadžupnijski cerkvi postaviti glavni oltar. Med 1690 in 1697 je bil škof v [[Senj]]u. Na potovanju na [[Dunaj]] skozi [[Slovenske Konjice|Konjice]] je tu leta [[1697]] umrl in je pokopan v rožnovenski kapeli;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=44}}
* 1713: v stranski ladji je bil pod [[Beneficij|beneficiatom]] Štefana Jamnika postavljen oltar sv. Križa. O tem priča napis SVB BENEFICIATO STEPHANO JAMNIK ERECTUM 1713;
* 1751: župnija povišana v nadžupnijo;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=199}}
* 1799: pokopališče okoli cerkve so opustili in uredili novo ob nekdanji grajski kapeli, sedanji [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkvi sv. Ane]]. Ta je bila pod cesarjem [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefom II.]] ukinjena, ponovno jo je [[Zakramentali|blagoslovil]] nadžupnik Jožef Anton pl. Jakomini;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=48}}
* 1863: nadžupnijska cerkev je dobila [[križev pot]], ki je sedaj v [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkvi sv. Ane]]. Moderni križev pot, ki je sedaj v [[Ladja (cerkev)|ladji]], je ob zadnji obnovi cerkve naslikal akademski [[slikar]] Leon Koporc iz Ljubljane;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=87}}
* 1866: slikar [[Tomaž Fantoni]] in njegov pomočnik [[Jakob Brollo]] (oba iz [[Humin]]a v Furlaniji) sta cerkveno ladjo cerkev preslikala (freske niso ohranjene). Brollo je naslikal tudi podobo Jezusa – dobrega pastirja nad vhodom v župnišče;{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}}
* 1869: namesto starega baročnega glavnega oltarja je bil postavljen nov veliki psevdogotski oltar, delo [[Tomaž Fantoni|Tomaža Fantonija]], ki pa je danes ohranjen le delno;{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=86}}
* 1874: streha na rožnovenjski kapeli je v času župnika Franca Mikuša dobila današnjo podobo;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=55}}
* 1875: [[Duhovniško posvečenje|novo mašo]] je obhajal [[Mihael Napotnik]], kmečki sin s [[Tepanjski Vrh|Tepanjskega Vrha]], poznejši [[škofija Lavant|lavantinski]] [[škof|knezoškof]];{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=53}}
* 1887: [[Tomaž Fantoni]] je v baročni kapeli postavil postavil rožnovenski oltar;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=192}}
* 1910: [[Papež Pij X.]] je na prošnjo [[škof|knezoškofa]] [[Mihael Napotnik|Napotnika]] z apostolskim pismom podelil vsakokratnemu konjiškemu nadžupniku naslov [[arhidiakon]]. Ob tej priložnosti so v [[prezbiterij]]u župnijske cerkve vzidali marmorno ploščo z napisom in [[kronogram]]om;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}}
== Sakralni objekti ==
{| class="wikitable"
|-
!
! slika
! cerkev
! kraj / naselje
! oznaka RKD/EID:
|-
| 1.
| {{Slika d|Q18515910|150px}}
| [[Cerkev svetega Jurija, Slovenske Konjice|cerkev sv. Jurija]]<br>[[župnijska cerkev]]
| [[Slovenske Konjice]]
|{{Cultural Heritage Slovenia|1-03379}}
|-
| 2.
| {{Slika d|Q12786834|150px}}
| [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkev sv. Ane]] <br>pokopališka cerkev - [[Podružnična cerkev|podružnica]]
| [[Zgornja Pristava, Slovenske Konjice|Zgornja Pristava]]
|{{Cultural Heritage Slovenia|1-03380}}
|-
| 3.
| {{Slika d|Q24758939|lokalna=DSC03501.JPG|150px}}
| [[Cerkev svete Družine, Tepanje|cerkev sv. Družine]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]]
| [[Tepanje]]
|-
|}
Na območju župnije stoji še mnogo kapelic, znamenj in križev, med njimi izstopa [[Janez Nanut|Nanutova]] kapela v središču naselja [[Brdo, Slovenske Konjice|Brdo]].{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=325}}
==Drugi objekti==
{| class="wikitable"
|-
!
! slika
!
! kraj / naselje
! oznaka RKD/EID:
|-
| 1.
| [[Slika:Farof Vicarage north side.jpg|150px]]
| Župnišče v Slovenskih Konjicah
| [[Slovenske Konjice]]
|{{Cultural Heritage Slovenia|10232}}
|-
| 2.
| [[Slika:Župnijski center.jpg|150px]]
| Župnijski dom (zgrajen 2008)
| [[Slovenske Konjice]]
|}
=== Župnišče===
[[Slika:Slovenske Konjice, rectory, west side.jpg|250px|thumb|desno|župnišče, zahodna stran]]
Konjice v srednjem veku niso bile utrjene. V stiskah so se tržani zatekali v [[župnišče]], katerega obisk omenja tudi [[Paolo Santonino]] v svojem popotnem [[Dnevnik (književnost)|dnevniku]] s tretjega potovanja, ko je Konjice obiskal kot spremljevalec odposlanca [[oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]], caorlijskega škofa Pietra Carla leta 1487.{{sfn|Stopar|1976|p=23}} Markantna stavba je v južnem traktu še iz 15. stoletja, v kleti so lepi gotski [[portal]]i.{{sfn|Stopar|1976|p=27}} V prvem nadstropju severovzhodnega vogala je gotski [[erker]] iz obdobja Valentina Fabrija, tj. začetka 80. let 15. stoletja. Že pred letom 1500 so stavbo močno utrdili.
Župnik Marko Gonan, po rodu plemič iz [[Pazin]]a v [[Istra|Istri]], je med 1625–1635 stavbo prezidal in povečal. Nad portalom z zazidano renesančno biforo v nadstropju je na pročelju njegova podoba in grb z napisom.{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}}. Poleg srednjeveških sestavin izstopajo [[renesansa|poznorenesančne]] [[Arkada|stebriščne arkade]]{{sfn|Stopar|1976|p=27}} na notranjem dvorišču iz leta [[1632]], številni arhitekturni detajli, [[štukatura|štukirani]] strop iz [[1740]]{{sfn|Stopar|1976|p=27}} v jedilnici, v eni od sob v nadstropju pa poslikani leseni strop iz [[1670]], {{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=228}} z [[groteska]]mi, [[drolerija]]mi, [[karikatura]]mi, živalskimi podobami itn.; gre za najstarejši tovrsten spomenik s povsem profano motiviko v Sloveniji.<ref>{{RKD sklic|10232}}</ref> Furlanski slikar [[Jakob Brollo]] je leta 1866 naslikal podobo Jezusa, dobrega pastirja nad vhodom v župnišče, ki pa je ohranjena samo v fragmentih.
==Red zvonjenja==
===Zvonik in zvonjenje, opis nekdanjega in sedanjega stanja===
[[Slika:Cerkev sv. Jurija - prenova 03.jpg|200px|sličica|levo]]
V [[zvonik|zvoniku]] [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve]] so bili do leta 2023 zvonovi v tako dotrajanem stanju, da je bilo mogoče zvoniti zgolj z malima zvonovoma, saj bi skupno zvonjenje vseh zvonov lahko ogrozilo statiko zvonika. [[Nadžupnija Slovenske Konjice|Nadžupnija]] se je pred obnovo odločila tudi, da po več kot stotih letih v zvonik povrne mogočen veliki zvon, ki tehta skoraj tri tone.<ref>{{navedi revijo |last=Vogrin |first=Jože |date= |title=Obnavljamo zvonik |url=https://novice.si/page/mogocen-cerkveni-zvonik-konjicanom-prepreva-ze-stoletja-kako-je-videti-znotraj-foto-video/ |magazine=brošura Konjiški zvon |location=Slovenske Konjice |publisher=Nadžupnija Slovenske Konjice |access-date=2. april 2023}}</ref>
[[Slika:Cerkveni zvonik Slovenske Konjice.jpg|200px|sličica|levo|Novo stopnišče in podesti v zvoniku (2024)]]
Skupaj z načrtovanjem in izdelavo projektov se je opravila temeljita obnova zvonika [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve sv. Jurija]], med katero je bilo zamenjano dotrajano stopnišče, vključno s podesti, na novo je bila urejena elektroinštalacija, razsvetljava, pogon ure… V sklopu opreme zvonov je bila urejena in konzervirana stara masivna lesena nosilna konstrukcija, na novo so bili izdelani štirje jarmi zvonov ter obnovljeni njihovi nosilci…
[[Slika:Zvon 1924.jpg|180px|thumb|desno|nekdanji veliki zvon iz 1924]]
Medtem se je vse tri zvonove odpeljalo v [[Innsbruck]], kjer so v [[Zvonarna Grassmayr|zvonarni Grassmayr]] poskrbeli za obnovo več kot tristo let starega zvona, ki je bil vlit pri Conradu Schneiderju v Celju,<ref name="">{{navedi splet |url=http://www.slovenska-biografija.si/rodbina/sbi546296/ |title=Slovenski biografski leksikon: Schneider, zvonarska družina v Celju in Ljubljani |accessdate=15. marec 2023 |date= |format= |work= }}</ref> iz leta 1715{{sfn|Stopar|1976|p=27}} ter za medsebojno uglasitev vseh zvonov, posebej slovesno pa je bilo tamkajšnje vlitje novega velikega zvona v novembru 2023.
Osnova tega novega velikega zvona je bil nekdanji nadžupnijski zvon iz leta 1924, ki je moral med drugo svetovno vojno zaradi prelitja v orožje zapustiti zvonik.{{sfn|Ambrožič|1993 |p=135, 151}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=64}} Njegovo okrasje so zvonarji, tudi na podlagi ohranjene fotografije, kar se da približali originalu, za načrt [[zvon|rebra]] pa vzeli zvon, ki je bil v podobnem časovnem obdobju vlit v isti livarni v Mariboru ter se je ohranil vse do danes.
Novi zvon in prenovljeni zvonovi so bili v zvonik povzdignjeni na Jurijevo nedeljo leta 2024.
Kasneje je bila v zvoniku nameščena nova avtomatika, ki sedaj ureja zvonjenje, bitje ure, omogoča pa tudi daljinsko upravljanje. Iz zvonika tako ponovno zvoni uglašena pesem cerkvenih zvonov, v skladu z dolgoletno tradicijo štajerske slovenske pokrajine.
[[Slika:Novi 2.jpg|180px|thumb|desno|novi veliki zvon, še v Innsbrucku (2023)]]
===Stolpna ura===
V zvoniku sedaj čas na štirih številčnicah ureja [[Radijska ura|radijsko vodena ura]], avtomatika pa poganja kazalce in ureja tudi bitje. Bitje ure poteka podnevi in tudi ponoči, vendar je v nočnem času, od 22.00 ure do 6.00 ure zjutraj, naravnano na zmanjšano glasnost. Pri prebivalcih mesta ima bitje ure na cerkvenem zvoniku poseben pomen, saj prav tako kot nekdaj oznanja točen čas, hkrati pa tudi prijetno popestri dogajanje na [[Seznam ulic v Slovenskih Konjicah|Starem trgu]].
===Zvonovi in zvonjenje===
Zvonjenje ni le oznanilo časa, ampak tudi povabilo k molitvi in premišljevanju o skrivnostih naše vere.
{| class="wikitable sortable"
! opis zvona
! slika
! zvonar
! leto vlitja
! premer
! teža<br>(v kg)
! ton*<br>(po podatkih zvonarne)
|-
|veliki zvon
|[[Slika:Novi zvon in arhidiakon.jpg|200px]]
|[[Zvonarna Grassmayr|Grassmayr Innsbruck]]
| 2023
| 172 cm
| 2870
| [[ton|B° +6/16]]
|-
|stari zvon
|[[Slika:Schneiders's bell 04.jpg|200px]]
| Konrad Schneider, Celje{{sfn|Ambrožič|1993|p=147}}
| 1715{{sfn|Kovačič|1906|p=}}
| 143 cm
| 1758
| [[ton|d' +6/16]]
|-
|večji zvon
|[[Slika:Grassmayrjev zvon.jpg|200px]]
| Grassmayr Innsbruck
| 1984
| 106 cm
| 651
| [[ton|f' +6/16]]
|-
|mali zvon
|[[Slika:Zvon mali.jpg|200px]]
| Grassmayr Innsbruck
| 1984
| 95 cm
| 470,5
| [[ton|g' +6/16]]
|-
|}
===Redno zvonjenje===
Vsak dan slišimo trikrat dnevno posebno zvonjenje, tako imenovano angelovo češčenje: zjutraj, opoldne in zvečer. Uvajali so ga že v srednjem veku, najprej zvečer (Večerni zvon, Večerni ave …) kasneje tudi zjutraj. Molitvi angelovega češčenja, ki se običajno moli pri trojnem zvonjenju, se zvečer doda očenaš za verne duše. Večerno zvonjenje se ravna po sončnem zahodu in je v bogoslužnem koledarju zanj določen čas za vse slovenske škofije.
Skoraj istočasno z večernim zvonjenjem so iz 13. stoletja v zgodovinskih virih ohranjeni zapisi, da se je ob zori zvonilo [[Sveta Marija|Mariji]] v pozdrav in v počeščenje. Posebej v mestih je bilo v civilnem življenju običajno jutranje zvonjenje, ponekod ob 4.00 uri, s katerim so oznanjali, da so mestna vrata odprta. Tedaj je bilo to zvonjenje tudi javno znamenje časa, kasneje pa je bilo preneseno na sedmo uro zjutraj. Sedaj je t.i. jutranjica silno redka, ponekod običajna zgolj za velike praznike, ko so z zvonjenjem in s pritrkovanjem zvonov naznanjali praznovanje tistega dne. V [[Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] so tovrstno oznanjevanje ob večjih praznikih prevzeli fantje in možje, ki zjutraj v okolici pokajo oz. »streljajo« z velikimi 200-litrskimi sodi, napolnjenimi s plinom acetilenom, pridobljenim iz kalcijevega karbida (po domače karbita).
• ob 7.00 h se jutranje zvonjenje »Angelovo češčenje« opravlja Mariji v čast, med tednom z večjim zvonom, v nedeljo pa z velikim zvonom. Jutranje zvonjenje traja tri minute;
• ob 12.00 opoldansko zvonjenje »poldan zvoni« opravlja stari zvon, ob nedeljah in praznikih pa veliki zvon. Tudi to drugo zvonjenje je Angelovo češčenje, vendar je bilo zgodovinsko gledano uveljavljeno kasneje kot druga dva zvonjenja, papež Kalist III. je leta 1456 ukazal, naj se zvoni tudi opoldne, v zahvalo za zmago nad Turki v bitki pri Beogradu;
• ob mraku – večerno zvonjenje »Ave Marija« se opravlja dnevu v slovo. Za Slovence ima to zvonjenje prav poseben pomen, o čemer pričajo številne pesmi in različna avtorska dela, ki opisujejo »večerni zvon«. Zgodovinsko lahko tudi začetke večernega zvonjenja pripišemo nekdanjemu »zapiranju mestnih vrat«, ki so ga naznanjali z zvonjenjem.
Pri večernem zvonjenju se ponavadi oglasijo trije zvonovi, najprej prvi, ki zvoni »angelski pozdrav oz. češčenje«, drugi, praviloma manjši zvon, se oglasi za duše vernih v vicah, tretji pa v čast [[Sveti Florjan|sv. Florijanu]], za varstvo pred večnim ognjem in pogubljenjem. V Slovenskih Konjicah ob mraku najprej zvoni večji zvon, za njim mali zvon in na koncu še stari zvon, zvonjenje vsakega pa traja okoli dve minuti.
===Izredna zvonjenja===
• prvo izredno zvonjenje se opravlja ob petkih, ob 15.00 uri. Spominja nas na [[Jezus Kristus|kristusovo trpljenje]] in njegovo smrt na križu. Oglasi se veliki zvon, ki zvoni tri minute;
• drugo izredno zvonjenje se opravlja ob sobotah, ob 15.00 uri v zimskem ali ob 16.00 uri v poletnem obdobju. Oglasi se veliki zvon, ki zvoni tri minute. To zvonjenje nas opomni na prihajajoči gospodov dan in nas povabi, da delo zaključimo in se pričnemo pripravljati na praznovanje nedelje. Zvonjenje ima prav zaradi njegovega namena posebno ime »delopust« in se opravlja tudi pred vsemi cerkvenimi prazniki med letom;
===Zvonjenje pokojnim===
Med pomembna izredna zvonjenja sodi tudi zvonjenje pokojnim. Tovrstno zvonjenje naznani, da je v župniji pokojni, ki ga pripravljajo na pogreb.
V nadžupniji se spoštuje in izvaja stara tradicija oz. cinklet:<br>
ko je najavljena smrt, se najprej pozvoni z »navčkom«, ki je v Slovenskih Konjicah mali zvon. Ta pozvoni enkrat, če je pokojni otrok, dvakrat, če je pokojna ženska in trikrat, če je pokojni moški.
Zvonjenje pokojnemu se oglasi tudi, ko se pokojnik vrne v nadžupnijo, in sicer v času, ko je le-ta v mrliški vežici pri pokopališču. Opravlja se opoldne, nekaj minut po opoldanskem zvonjenju in traja štiri minute:
• moškemu zvoni najprej veliki zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali;<br>
• ženski zvoni najprej stari zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali;<br>
• otroku zvoni najprej večji zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali.<br>
Ob smrti [[papež|papeža]] se zvoni z velikim zvonom, petkrat po dve minuti.
===Mašno zvonjenje===
V Slovenskih Konjicah zvonovi na različna načina vabijo k bogoslužju:
• med tednom se stari zvon, večji in mali zvon oglasijo petnajst minut pred mašo in s tem vernike povabijo k bogoslužju. Tri minute pred njim se ponovno oglasi stari zvon, ki vernike povabi v cerkev,
• v nedeljo se eno uro pred mašo oglasi veliki zvon, ki tudi najbolj oddaljene vernike povabi k bogoslužju. Petnajst minut pred bogoslužjem se oglasijo vsi štirje zvonovi, zatem pa, tri minute pred mašo, se oglasi stari zvon, ki vernike povabi v cerkev.
Od Slave pri maši na [[Veliki četrtek]] pa do Salve pri [[Velikonočna vigilija|Velikonočni vigiliji]] zvonovi umolknejo, pravimo, da »gredo v Rim«.
===Pritrkovanje===
Občasno se iz zvonika, pred kakšnim praznikom, oglasi tudi [[pritrkovanje]] (pritrkavanje), ki je posebna vrsta igranja na zvonove. V Sloveniji je pritrkovanje izjemno razvito in imamo zelo širok spekter različnih melodij. Takrat se zvonovi oglasijo z različnimi ritmičnimi vzorci, ki se imenujejo pritrkovalske melodije. Njihov namen je oznanjevanje prihajajočega praznovanja slovesnih cerkvenih praznikov.
==Znane osebnosti==
=== Valentin Fabri ===
V času delovanja tamkajšnjega župnika Valentina Fabrija{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} (1487–1497) so v pravokotni glavni [[Ladja (cerkev)|cerkveni ladji]] [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve]] dotedanji ravni [[les]]eni strop nadomestili z rebrastim obokom, notranjimi oporniki in poslikavami v [[gotika|gotskem]] slogu, tudi sedanje župnišče (»farof«) je po zasnovi iz tega obdobja.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} Valentin Fabri ima v konjiški cerkvi sv. Jurija svoj nagrobnik. Na plošči je upodobljen, kako leži z glavo na blazini (plošča je sprva ležala na tleh). Opatska palica s fanonom in [[Mitra (škofovska kapa)|mitra]] kažeta njegov položaj pomembnega cerkvenega dostojanstvenika.
Pokojnik je prikazan v pontifikalni obleki, na [[Alba (liturgično oblačilo)|albi]] ima dvojno paruzo, ogrnjen je v bogato gotsko [[mašni plašč|kazulo]]. Ker je bil Valentin Fabri tudi [[Dobrla vas|dobrolski]] [[prošt]], savinjski in [[Podjuna|podjunski]] [[arhidiakon]], dvorni kaplan{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} ter konjiški in [[Župnija Vuzenica|vuzeniški]] župnik, ima na vogalih nagrobnika upodobljene štiri [[Grb|grbe]]: dobrolskega [[Samorog (mitologija)|samoroga]], oglejskega orla, Svetkovičevo zastavo in svoj osebni grb s kladivom na nakovalu.{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=40}}
=== Paolo Santonino ===
{{glavni|Paolo Santonino}}
O svojem obisku v [[Slovenske Konjice|Konjicah]] (Gonabicz), ko se je 11. maja 1485 tu ustavilo odposlanstvo [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]], pod vodstvom škofa [[Vizitacija|vizitatorja]] Petra Carli iz Caorle,
{{sfn|Santonino|1991|p=}} je škofov spremljevalec, laični kancler [[Paolo Santonino]] iz [[Udine|Vidma]] v svoj popotni dnevnik {{COBISS|ID=28470}} zapisal, da je škofa s spremstvom sprejel tedanji župnik in [[arhidiakon]] obrambnim jarkom in okopom. Navedel je, da je imela tedaj župnija kar petindvajset podružnic, bogata polja in svoje [[vinograd]]e z izvrstnim pridelkom. Iz njegovega popotnega dnevnika izvemo, da je imel konjiški arhidiakon v župnišču in drugod zaposlenih triinštirideset oseb, od tega devet duhovnikov v župnijski službi.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=41}} Ni se mogel izogniti niti opisu vseh jedi s katerimi so bili postreženi tako škof kot spremstvo, o večerji 13. maja pa je dodal, da je bila še prijetnejša, saj je gostitelj v župnišču poskrbel za glasbeno spremstvo dveh igralcev na [[Lituus (glasbilo)|šalmaj]] ter na večjo in manjšo [[kljunasta flavta|flavto]].<ref>{{navedi knjigo |last= Škulj | first= Edo |last2= Dobravec |first2= Jurij|year=2018 |title=Orgle Slovenije |publisher= Ars Organi Sloveniae |isbn=978-961-288-543-4 |cobiss=295329792 |pages=477}}</ref> Santonino je ponovno obiskal Konjice 27. maja 1485, ko je zapisal, da so pri maši peli izvrstni glasbeniki.{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=40}} Tedaj je škof s spremstvom obiskal tudi [[Grad Konjice|Konjiški grad]], imel tega dne v Konjicah [[birma|birmo]], ob večerji v župnišču pa so hvalnice in himne prepevali cerkveni pevci pod vodstvom učitelja, med katerimi so bili zelo verjetno tudi učenci. V Konjicah v drugi polovici 15. stoletja v cerkvi ni bilo [[orgle|orgel]], saj bi jih Santonino najbrž omenil, kot je to ob obisku [[Kamnik]]a. Da Konjice niso na seznamu glasbenih teles 16. stoletja, je treba skoraj gotovo pripisati le nepoznavanju ali pa izgubi zgodovinskih virov.<ref>{{navedi knjigo |last= Snoj |first= Jurij|year=2012 |title=Zgodovina glasbe na Slovenskem I., Od začetkov do konca 16. stoletja |publisher=Založba ZRC |isbn=978961 254 432 4 |cobiss=266035712 |pages=}}</ref>
===Anton Brcko===
V Nadžupniji je od 1936 do svoje smrti dve leti kot zborovodja in organist deloval primorski skladatelj [[Anton Brcko]] (1911–1939).<ref>{{SloBio |id=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1003150 |ime=Brcko, Anton |avtor=Bratuž, Andrej |vir=psbl}}</ref>
== Evropska pešpot sv. Martina Tourškega ==
[[Slika:Via Sancti Martini Slovenia Slovenske Konjice.jpg|180px|thumb|desno|odtis nekdanjega [[žig|žiga]] poti sv. Martina v Slovenskih Konjicah]]
Iz [[Zreče|Zreč]] in naprej v [[Kartuzijanski samostan Žiče|Žičko kartuzijo]] vodi Evropska pešpot [[Sveti Martin|sv. Martina Tourškega]] (Via Sancti Martini),<ref>{{navedi splet |url=https://www.svetimartintourski.si/pot-sv-martina|title=Pot sv. Martina v Sloveniji |accessdate= 12. november 2016|publisher = Kulturni center sv. Martin Tourski – Slovenija}}</ref> ki jo je leta 2005 [[Svet Evrope]] razglasil za Veliko evropsko kulturno pot. Dolga je 2500 km ([[Szombathely]]-[[Tours]]) in povezuje kraje, ki so zaznamovali življenje in čaščenja tega znamenitega svetnika. Sedaj ta pešpot ni več speljana skozi [[Slovenske Konjice]].
==Župnijske matične knjige==
Konjiški nadžupnijski urad je vse do [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|druge svetovne vojne]] hranil druge najstarejše krstne knjige v štajerski Sloveniji,<ref>{{navedi splet |url=https://nadskofija-maribor.si/web/wp-content/uploads/2025/04/VODNIK-2024-SPLETNA.pdf |title=Vodnik po matičnem gradivu in zapisnikih duš v Nadškofijskem arhivu Maribor, stanje 2023 |accessdate=15. maj 2023 |date= |format=}}</ref> ki so jo pisali v letih 1604–1611.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=131}} S pisanjem je v skladu z navodili [[Tridentinski koncil|tridentinskega koncila]] v drugem poglavju 24. seje (11. novembra 1564) in Rimskega obrednika začel tedanji konjiški župnik in arhidiakon Gregor Urz.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=42}} V letih 1759–1771 je bil konjiški nadžupnik Ignac Franc Novak, ki je leta 1770 pričel pisati župnijsko mrliško knjigo.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=47}}
Župnijske [[matične knjige]] so sedaj v digitalizirani obliki dostopne tudi na spletu: [https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/slovenske-konjice Matricula online.si].
== Konjiški župniki (do 1738), nadžupniki in arhidiakoni, konjiški novomašniki (1945-2015) ==
{{glavni|Seznam duhovnikov Nadžupnije Slovenske Konjice}}
== Župnijsko glasilo ==
Občasno glasilo Nadžupnije Slovenske Konjice se imenuje Jurček.<ref>{{navedi splet |url=https://issuu.com/jurcek.sl.konjice |title=Jurček, glasilo nadžupnije Slovenske Konjice |accessdate=13. julij 2022 |date= |format= |work= |archive-date=2022-07-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220713203244/https://issuu.com/jurcek.sl.konjice |url-status=dead }}</ref>
== Sklici ==
{{sklici|2}}
== Viri ==
* {{navedi knjigo |last1=Ožinger|first1=Anton|first2=Ivan|last2=Pajk |year=1996 |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=38788353|pages=}}
* {{navedi knjigo |last1=Baraga|first1=Jože|first2=Valerija|last2=Motaln |year=2006 |title=Konjiško ob 860-letnici Slovenskih Konjic|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=227330048|pages=}}
* {{navedi knjigo |last1=Boldin|first1=Aleksandra|year=2016|title=Konjiceː 870 let prve pisne omembe|chapter=Začetki Konjic in prva omemba v pisnih virihː listina oglejskega patriarha Pelegrina |publisher=Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-4-0 |cobiss=284984064|pages= }}
* {{navedi knjigo |last=Höfler| first= Janez| title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem|chapter=K razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku|publisher=Viharnik |year=2013| cobiss=268869376| isbn=978-961-6057-88-2|pages=}}
* {{navedi knjigo |last=Höfler| first= Janez |year=2018 |title=Oglejski generalni vikarji in drugi patriarhovi pooblaščenci na Slovenskem v poznem srednjem veku (1300-1535) |publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete|isbn=978-961-06-0043-5 |cobiss=293899264 |pages=}}
* {{navedi knjigo |last=Stopar|first=Ivan |year=1976 |title=Grad Slovenske Konjice |publisher=Kulturna skupnost Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=42552832|pages=}}
* {{navedi knjigo |last=Höfler | first= Janez| title= Lastniške cerkve v Sloveniji|chapter=Raziskana, registrirana in potencialna zgodnjesrednjeveška grobišča |location= Ljubljana |publisher=Viharnik |year=2019|cobiss=297354496|pages=}}
* {{navedi knjigo |last=Stegenšek |first=Avguštin| title=Konjiška dekanija| location=Maribor| year=1909| cobiss=217588993|pages=}}
* {{navedi knjigo |last=Slekovec|first=Matej| title= Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške| location=Maribor| year=1898| cobiss=2512149301|pages=}}
* {{navedi knjigo |last1=Boldin |first1=Aleksandra| title= Dr. Mihael Napotnik, lavantinski škof| publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice | year=2009| cobiss=63482881|pages=}}
* {{navedi knjigo |last=Petrič |first=Franci| title= Msgr. Alojzij Cvikl dj, mariborski nadškof metropolit| year=2015| publisher=Družina d.o.o.| cobiss=10198019|pages=}}
* {{navedi knjigo |last=Zadnikar | first=Marijan| title= Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2| year=1975| publisher=Mohorjeva družba Celje| cobiss=27990017|pages=}}
* {{navedi knjigo |last1=Ambrožič|first1=Matjaž |year=1993 |title=Acta Ecclesiastica Sloveniae 15: Zvonarstvo na Slovenskem |publisher= |isbn= |cobiss=1089069 |ISSN=0351-2789}}
* {{navedi knjigo |last1=Kovačič| first=Fran|authorlink1=Fran Kovačič |year=1906 |title=Cerkveni zvonovi v Lavantinski škofiji |publisher=Bogoslovno učilišče, Maribor |isbn= |cobiss=37305089 |pages=}}
== Glej tudi ==
* [[Boštjan Glavinić de Glamoč]] - senjsko-modruški škof
* [[Tomaž Fantoni]] - slikar
* [[Mihael Napotnik]] - [[Škofija Lavant|lavantinski]] knezoškof
* [[Jožef Pajek]] - [[kanonik|stolni kanonik]] v [[Maribor]]u
* [[Zdenka Serajnik]] - članica [[Frančiškov svetni red|Frančiškovega svetnega reda]], pesnica, prevajalka, pedagoginja in pisateljica
* [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]]
* [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice]]
* [[Slovenskokonjiški Schneiderjev zvon]]
== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki|Parish of Slovenske Konjice}}
* Nadžupnija na Družina.si: [http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-slovenske-konjice Družina.si] pridobljeno 27. avgust 2015
{{Nadškofija Maribor}}
{{Dekanija Slovenske Konjice}}
{{zvezdica}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Slovenske Konjice]]
[[Kategorija:Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]
[[Kategorija:Slovenske Konjice]]
[[Kategorija:Župnija Slovenske Konjice|Nadžupnija]]
j26b3hi8alo6zc0az4bfwljkx9u3zne
6739450
6739449
2026-08-19T14:35:20Z
Shabicht
3554
/* Znane osebnosti */
6739450
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Župnija v Sloveniji
| title = Nadžupnija Slovenske Konjice
| image =
| caption = župnišče (farof)
| headquarters = Stari trg 40<br>3210 Slovenske Konjice
| parish_church = [[cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice]]
| dedication = [[sveti Jurij]]
| established = pred [[1146]]
| first_mentioned = [[1146]]{{sfn|Boldin|2016|p=16}}
| previous_name =
| separated_from_parish = [[Nadžupnija Hoče|Pražupnija Hoče]]
| annexed_parishes =
| deanery = [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]
| archdeaconry = [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiški]]
| diocese = [[Nadškofija Maribor|Maribor]]
| province = [[Metropolija Maribor|Maribor]]
| shrine =
| notable_people =[[Mihael Napotnik]], Valentin Fabri, [[Jožef Pajek]], Jernej Voh, [[Tomaž Fantoni]]
| neigboring_parishes = [[Župnija Zreče|Zreče]], [[Župnija Črešnjice|Črešnjice]], [[Župnija Čadram-Oplotnica|Čadram-Oplotnica]], [[Župnija Dramlje|Dramlje]], [[Župnija Žiče|Žiče]], [[Župnija Prihova|Prihova]]
| business_card =
}}
'''Nadžupnija Slovenske Konjice''' ({{jezik-la|Archparoecia Gonoviensis}}) je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Dekanija Slovenske Konjice|dekanije Slovenske Konjice]], v okviru [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiškega naddekanata]], ki je del [[Nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]].
Na podlagi [[Cerkveni dokumenti|apostolskega pisma]] [[Papež Pij X.|papeža Pija X.]] iz [[1. februar|1. februarja]] [[1910]] ima vsakokratni [[župnik]] v Slovenskih Konjicah pravico do naziva [[arhidiakon]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}}
== Zgodovina ==
{{glavni|Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice}}
Cerkvena organizacija na sedanjem slovenskem ozemlju je bila dokončno izoblikovana v času oglejskega [[Pelegrin I.|patriarha Pelegrina I.]] (1128–1161). V [[Oglejski patriarhat|oglejskem delu]], južno od Drave, je bilo 14. pražupnij, ki jih lahko, glede na približni čas ustanovitve, razvrstimo:
* 9. stoletje, med madžarskimi vpadi in pred njihovim porazom v [[Bitka pri Lechfeldu|bitki pri Lechfeldu]]: – [[Župnija Šempeter v Savinjski dolini|Šempeter v Savinjski dolini]], – [[župnija Gornji Grad|Gornji Grad]] (sv. Mohor), – [[Župnija Šmartno pri Slovenj Gradcu|sv. Martin pri Slovenj Gradcu]], [[Župnija Braslovče|Braslovče]] (Marija vnebovzeta)
* 10. stoletje: – [[Župnija Laško|Laško]] (sv. Martin), – [[Župnija Hoče|Hoče]] (sv. Jurij) – [[Župnija Pilštanj|Pilštanj]] (sv. Mihael), – [[Škale|Škale pri Velenju]] (sv. Jurij), župnijske cerkve ni več
* 11. stoletje: – '''Slovenske Konjice''' (sv. Jurij) – [[Župnija Slivnica pri Mariboru|Slivnica pri Mariboru]] (Marija vnebovzeta), – [[Župnija Ponikva|Ponikva]] (sv. Martin) - [[Župnija Nova Cerkev|Nova Cerkev]] (Sv. Lenart), – [[Župnija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] (sv. Rupert)
* 12. stoletje: – [[Župnija Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] (sv. Križ).
Že v letih 1085−1096 se je iz očitno preobsežno zasnovane [[župnija Hoče|hočke pražupnije]] izdvojila najprej konjiška pražupnija, vsaj leta [[1146]] pa še [[Župnija Slivnica pri Mariboru|slivniška pražupnija]]. Vse tri so bile leta 1146 kot pražupnije prvič pisno omenjene v isti, do danes ohranjeni listini [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]] [[Pelegrin I.|Pelegrina I.]] (1130–1161),{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=7}}{{sfn|Boldin|2016|p=16}} ki omenja tudi desetino v teh župnijah (partes decimarum olebium, Scilicet de Covnuwiz et Schliuniz …).{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=38}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}}
Konjiška pražupnija je takrat obsegala ozemlje, večje od obsega sedanje [[Dekanija Slovenske Konjice|Konjiške dekanije]], na vzhodu je meja potekala nad [[Trije Kralji (smučišče)|Tremi kralji]] na Pohorju, med [[Veliko Tinje|Tinjem]] in [[Čadram]]om do potoka [[Ložnica (Dravinja)|Ložnice]], med cerkvijo sv. [[Kočno ob Ložnici|Egidija v Kočnem]] in [[Laporje, Slovenska Bistrica|Laporjem]] do [[Boč (gora)|Boča]]. Na jugu po [[Razvodje|razvodju]] [[Dravinja|Dravinje]] čez [[Konjiška gora|Tolsti Vrh]], [[Dolga Gora|Dolgo Goro]], čez Boč nekako do Poljčanskega potoka in do meje z [[Župnija Ponikva|župnijo Ponikva]] in naprej do ceste, ki poteka iz [[Dramlje|Dramelj]] v [[Žička kartuzija|Žičko Kartuzijo]].
Na zahodu je meja potekala pod [[Črešnjice, Vojnik|Črešnjicami]] in nad [[Frankolovo|Frankolovim]], na grič sv. Križa, Golek in Bukovo goro in ob [[Dravinja|Dravinji]] navzgor do njenega izvira pod [[Rogla|Roglo]] do srede Lazin, ter na severni strani po vrhu [[Pohorje|Pohorja]] do Javorskega vrha.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}}<ref>{{navedi knjigo |last=Zdovc |first=Vinko |year=2000 |title=Zbornik 2000, Konjice z okolico|chapter=Deželnosodska oblast v Konjicah (Gonobitz) nastanek in dokončno oblikovanje: Konjiška župnija|publisher=Zgodovinsko društvo Konjice |isbn= |cobiss= |pages=11}}</ref>
Na območju velike pražupnije je sčasoma nastalo 11 novih [[Župnija|župnij]] ([[Župnija Oplotnica|Čadram-Oplotnica]], [[Župnija Poljčane|Poljčane]], [[Župnija Laporje|Laporje]], [[Župnija Črešnjice|Črešnjice]], [[Župnija Loče|Loče]], [[Župnija Prihova|Prihova]], [[Župnija Zreče]], [[Župnija Kebelj]], [[Župnija Sv. Kunigunda na Pohorju|Gorenje pri Zrečah]], [[Župnija Sv. Jernej pri Ločah|Sveti Jernej]], [[Župnija Špitalič (Nadškofija Maribor)|Špitalič]] in kot zadnja leta 1787 še [[Župnija Žiče|župnija Žiče]]).{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=198}}
[[Slika:Farof-strop 1670.jpg|thumb|250px|left|poslikani leseni strop v župnišču iz leta 1670]]
[[Slika:064 Gonobitz — Slovenske Konjice - J.F.Kaiser Lithografirte Ansichten der Steiermark 1830 (2).jpg|left|thumb|trg Konjice z župnijsko cerkvijo in gradom na Kaiserjevi litografiji iz 1830]]
Ker zelo obsežnega ozemlja pod cerkveno in tudi politično oblastjo [[Seznam oglejskih škofov in patriarhov|oglejskih patriarhov]] (ki so v političnem vidiku ponekod presegali celo [[Salzburška nadškofija|salzburške nadškofe]]) ni bilo mogoče učinkovito pastoralno voditi neposredno s [[Oglej|sedeža patriarhata]] v [[Videm, Italija|Vidmu]], je bilo ozemlje oglejskega patriarhata že v 11. stoletju razdeljeno na manjše enote in okrožja, ki so se imenovala arhidiakonati.<ref>{{navedi splet |url=https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/cerkvenoupravna-ureditev-na-konjiskem/|title= Cerkvenopravna ureditev na Konjiškem|accessdate=23. februar 2016 |date= |format= |work= }}</ref> Arhidiakonate so vodili [[arhidiakon]]i, kot neposredni patriarhovi zaupniki, poverjenci in namestniki. V 11. stoletju je imel oglejski patriarhat tri arhidiakonate, v 16. stoletju jih je bilo že sedem.<ref>{{navedi knjigo |last=Reven |first=Zdravko |year=1971|title=Cerkev na Slovenskem: letopis 1971: (stanje 1. junija 1971) |publisher=Nadškofijski ordinariat |isbn= |cobiss=2831107 |pages=28}}</ref> Ozemlje konjiške župnije je do leta 1751 spadalo k Savinjskemu arhidiakonatu. Ta je obsegal ozemlje med Savo in Dravo, na Pohorju in v [[Šaleška dolina|Šaleški dolini]] ter proti izviru [[Savinja|Savinje]] je mejil na Koroški (podjunski) arhidiakonat, z mejno reko [[Sotla|Sotlo]] pa na [[Nadškofija Zagreb|zagrebško škofijo]]. Konjiška župnija je spadala pod patronat [[Oglejski patriarhat|oglejskih patriarhov]], vendar so odvetništvo nad župnijo (pravice, dohodki in možnost političnega vpliva) izvajali lastniki bližnjega gradu, kar pa ni omejevalo patriarhov, ki so na mesto tukajšnjih župnikov imenovali duhovnike iz svojega kroga, pogosto [[Italijani|Italijane]] in [[Furlan]]e, ter jim večkrat zaupali tudi naloge savinjskih arhidiakonov.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}} Nasledniki patriarha [[Bertold Andeški|Bertolda Andeškega]] so komaj kdaj obiskali svoje slovensko govoreče vernike,{{sfn|Höfler|2018|p=11}} temveč so za izvrševanje cerkvenih opravil, za katere je potrebno škofovsko posvečenje, navadno imenovali škofe vikarje, ki so v njihovem imenu obiskovali župnije, opravljali vizitacije, nadzirali duhovništvo in sklicevali sinode, pa tudi birmovali, [[Duhovniško posvečenje|posvečevali duhovnike]], [[zakramentali|blagoslavljali]] cerkve, oltarje, zvonove.{{sfn|Höfler|2018|p=7}}
Potem, ko so v letih 1418−1420 [[Beneška republika|Benečani]] zasedli [[Furlanija|Furlanijo]],<ref>{{navedi knjigo |first=Tito |last= Maniacco |year=2002 |title=Storia del Friuli|publisher=Newton & Compton |isbn= |cobiss= |pages=|language=IT}}</ref> so se na sedežu patriarhata vrstili možje iz beneških patricijskih rodbin, ki pa skorajda niso več prihajali na slovensko stran. [[Oglejski patriarhat|Patriarhat]] je bil namreč zatem razdeljen na dva dela: zahodni, furlanski del je spadal pod [[Beneška republika|Beneško republiko]], vzhodni, slovenski del, pa po izumrtju [[Celjski grofje|celjskih knezov]] in [[Goriški grofje|goriških grofov]] (1456 oziroma 1500), v celoti pod [[Habsburžani|Habsburžane]]. Patriarhi so bivali na beneškem ozemlju, [[Avstrijsko cesarstvo|habsburška oblast]] pa jim praktično ni več dopuščala dostopa na slovenski del patriarhata. Zadnji, ki je pod patriarhom vizitiral slovenske kraje, je bil patriarhov koadjutor Francesco Barbaro, ki je [[Vizitacija|vizitacijo]] opravil leta 1593.<ref>{{navedi splet |url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1001550/ |publisher=[[Primorski slovenski biografski leksikon]]|title= Barbaro, Francesco (okoli 1545–1616)| first=Rudolf |last= Klinec |accessdate=24. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> Celo arhidiakoni so se odtlej v cerkvenih zadevah obračali na [[Apostolski nuncij|apostolskega nuncija]] na Dunaju, ki je [[Škof|škofovske zadeve]] poverjal škofom z avstrijskega ozemlja, največkrat so te naloge opravljali škofje iz [[Pičen|Pična]] v [[Istra|Istri]].{{sfn|Höfler|2013|p=322}}{{sfn|Höfler|2018|p=13}}
Leta 1751 je [[papež Benedikt XIV.]], tudi na pritisk dunajskega dvora, [[oglejski patriarhat]] ukinil, za ozemlje patriarhata pod [[Habsburška monarhija|habsburško vladavino]] (tj. za večino slovenskega prostora do reke Drave na severu) pa naslednje leto ustanovil [[Nadškofija Gorica|Goriško škofijo]], za ozemlje [[Beneška republika|beneške republike]] v [[Furlanija|Furlaniji]] pa [[Nadškofija Videm|Videmsko škofijo]].
Konjiška župnija nikoli ni bila del leta 1462 ustanovljene [[Ljubljanska nadškofija|Ljubljanske škofije]] (podrejene direktno [[Sveti sedež|Svetemu sedežu]]), ki je na tem delu Štajerske obsegala [[župnija Svibno|župnije Svibno]], [[Župnija Gornji Grad|župnijo Gornji Grad]] z vikariati Solčava, Ljubno, Rečica in Mozirje, [[župnija Braslovče|župnijo Braslovče]] z vikariati Vransko, sv. Pavel pri Preboldu, Griže in Trbovlje ter [[Škale|župnijo Škale]] z vikariati sv. Martin pod Šalekom, Šoštanj, Vinska gora in Šentilj pri Velenju.<ref>{{navedi časopis| journal=Zgodovinski časopis |last=Valenčič| first=Vlado |title=Štetje prebivalstva leta 1754 v predjožefinski ljubljanski škofiji in njegovi rezultati | url= https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/1807 |publisher= |volume=16 |year=1962 |cobiss=514470965 |pages=27–54}}</ref>
Med letoma 1704 in 1737 je bila konjiška župnija pod upravo [[Žička kartuzija|Žičke kartuzije]],{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=44}} po razpustitvi le-te pa so o njej ponovno odločali [[Habsburžani|habsburški cesarji]], ki so jo leta 1751{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=199}} povišali v nadžupnijo.{{sfn|Boldin|2016|p=85}} Po začasni ukinitvi [[Nadškofija Gorica|Goriške nadškofije]] (1787), po preureditvi škofijskih meja, v času vladanja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|cesarja Jožefa II.]],{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=47}} so bile v procesu preoblikovanja, v letih 1787–1789, župnije [[Velikovec|velikovškega]] okrožja na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]] in [[Celje|celjskega]] okrožja na Štajerskem, med njimi tudi konjiška nadžupnija, priključene k tedanjim zgolj osmim župnijam [[Lavantinska škofija|Lavantinske škofije]].<ref>{{navedi knjigo |author= Dolinar, France Martin|year= |title=Letopisi lavantinsko-mariborske škofije kot zgodovinski vir|url=https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/1490|isbn= |cobiss= |pages=57}}</ref>
Ker je sedež škofije še naprej ostal v oddaljenem [[Šentandraž v Labotski dolini|Šentandražu]], so se kmalu nadaljevala prizadevanja za selitev škofijskega sedeža in preoblikovanje škofijskih meja, do česar je prišlo šele v času [[blaženi|blaženega]] škofa [[Anton Martin Slomšek|Antona Martina Slomška]], ki je uspel, da se je lahko 4. septembra 1859 sedež škofije preselil v [[Maribor]] in da so se na novo določile meje mariborske, zgolj naslovno še lavantinske škofije.<ref name="Slovenska-biografija.si">{{SloBio|id=sbi584693 |avtor= Grafenauer, I.; Gspan, A. |ime=Slomšek, Anton Martin |vir=sbl}}</ref>
=== Kronološki pregled zgodovinskih dogodkov ===
[[Slika:Ortolf Slovenske Konjice si.jpg|200px|thumb|desno|nekdanji nagrobnik Ortolfa Konjiškega]]
* 1146: v pisnih virih je prvič omenjena konjiška nadžupnija (Cuonowiz);{{sfn|Boldin|2016|p=16}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=38}}
* 1173: prvič je omenjen konjiški župnik Sighard. V tem času je bila domnevno zgrajena sedanja [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|župnijska cerkev sv. Jurija]];{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}}
* 1369: že pred tem letom je [[vitez]] Ortolf Konjiški pozidal kapelo sv. Jakoba (sedanjo [[Cerkvena ladja|stransko ladjo]]) in jo določil za svoje zadnje počivališče;{{sfn|Stopar|1976|p=}}<ref>Turistični vodnik po Dravinjski dolini in Zreškem Pohorju, stran 17</ref>
* 1482–1509: župnik Valentin Fabri{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} je cerkev, ki je prvotno imela romanski videz (pravokotna stavba z ravnim lesenim stropom) obokal, [[Gotska arhitektura|gotiziral]], jo opremil z [[opornik|oporniki]] in poslikavami, ravno tako je dal prezidati tudi župnišče;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}}
* 1669–1697: župnik [[Boštjan Glavinić de Glamoč]] iz [[Pićan|Pičenske]] škofije v [[Istra|Istri]]{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=42}} je dal v nadžupnijski cerkvi postaviti glavni oltar. Med 1690 in 1697 je bil škof v [[Senj]]u. Na potovanju na [[Dunaj]] skozi [[Slovenske Konjice|Konjice]] je tu leta [[1697]] umrl in je pokopan v rožnovenski kapeli;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=44}}
* 1713: v stranski ladji je bil pod [[Beneficij|beneficiatom]] Štefana Jamnika postavljen oltar sv. Križa. O tem priča napis SVB BENEFICIATO STEPHANO JAMNIK ERECTUM 1713;
* 1751: župnija povišana v nadžupnijo;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=199}}
* 1799: pokopališče okoli cerkve so opustili in uredili novo ob nekdanji grajski kapeli, sedanji [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkvi sv. Ane]]. Ta je bila pod cesarjem [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefom II.]] ukinjena, ponovno jo je [[Zakramentali|blagoslovil]] nadžupnik Jožef Anton pl. Jakomini;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=48}}
* 1863: nadžupnijska cerkev je dobila [[križev pot]], ki je sedaj v [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkvi sv. Ane]]. Moderni križev pot, ki je sedaj v [[Ladja (cerkev)|ladji]], je ob zadnji obnovi cerkve naslikal akademski [[slikar]] Leon Koporc iz Ljubljane;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=87}}
* 1866: slikar [[Tomaž Fantoni]] in njegov pomočnik [[Jakob Brollo]] (oba iz [[Humin]]a v Furlaniji) sta cerkveno ladjo cerkev preslikala (freske niso ohranjene). Brollo je naslikal tudi podobo Jezusa – dobrega pastirja nad vhodom v župnišče;{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}}
* 1869: namesto starega baročnega glavnega oltarja je bil postavljen nov veliki psevdogotski oltar, delo [[Tomaž Fantoni|Tomaža Fantonija]], ki pa je danes ohranjen le delno;{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=86}}
* 1874: streha na rožnovenjski kapeli je v času župnika Franca Mikuša dobila današnjo podobo;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=55}}
* 1875: [[Duhovniško posvečenje|novo mašo]] je obhajal [[Mihael Napotnik]], kmečki sin s [[Tepanjski Vrh|Tepanjskega Vrha]], poznejši [[škofija Lavant|lavantinski]] [[škof|knezoškof]];{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=53}}
* 1887: [[Tomaž Fantoni]] je v baročni kapeli postavil postavil rožnovenski oltar;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=192}}
* 1910: [[Papež Pij X.]] je na prošnjo [[škof|knezoškofa]] [[Mihael Napotnik|Napotnika]] z apostolskim pismom podelil vsakokratnemu konjiškemu nadžupniku naslov [[arhidiakon]]. Ob tej priložnosti so v [[prezbiterij]]u župnijske cerkve vzidali marmorno ploščo z napisom in [[kronogram]]om;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}}
== Sakralni objekti ==
{| class="wikitable"
|-
!
! slika
! cerkev
! kraj / naselje
! oznaka RKD/EID:
|-
| 1.
| {{Slika d|Q18515910|150px}}
| [[Cerkev svetega Jurija, Slovenske Konjice|cerkev sv. Jurija]]<br>[[župnijska cerkev]]
| [[Slovenske Konjice]]
|{{Cultural Heritage Slovenia|1-03379}}
|-
| 2.
| {{Slika d|Q12786834|150px}}
| [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkev sv. Ane]] <br>pokopališka cerkev - [[Podružnična cerkev|podružnica]]
| [[Zgornja Pristava, Slovenske Konjice|Zgornja Pristava]]
|{{Cultural Heritage Slovenia|1-03380}}
|-
| 3.
| {{Slika d|Q24758939|lokalna=DSC03501.JPG|150px}}
| [[Cerkev svete Družine, Tepanje|cerkev sv. Družine]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]]
| [[Tepanje]]
|-
|}
Na območju župnije stoji še mnogo kapelic, znamenj in križev, med njimi izstopa [[Janez Nanut|Nanutova]] kapela v središču naselja [[Brdo, Slovenske Konjice|Brdo]].{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=325}}
==Drugi objekti==
{| class="wikitable"
|-
!
! slika
!
! kraj / naselje
! oznaka RKD/EID:
|-
| 1.
| [[Slika:Farof Vicarage north side.jpg|150px]]
| Župnišče v Slovenskih Konjicah
| [[Slovenske Konjice]]
|{{Cultural Heritage Slovenia|10232}}
|-
| 2.
| [[Slika:Župnijski center.jpg|150px]]
| Župnijski dom (zgrajen 2008)
| [[Slovenske Konjice]]
|}
=== Župnišče===
[[Slika:Slovenske Konjice, rectory, west side.jpg|250px|thumb|desno|župnišče, zahodna stran]]
Konjice v srednjem veku niso bile utrjene. V stiskah so se tržani zatekali v [[župnišče]], katerega obisk omenja tudi [[Paolo Santonino]] v svojem popotnem [[Dnevnik (književnost)|dnevniku]] s tretjega potovanja, ko je Konjice obiskal kot spremljevalec odposlanca [[oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]], caorlijskega škofa Pietra Carla leta 1487.{{sfn|Stopar|1976|p=23}} Markantna stavba je v južnem traktu še iz 15. stoletja, v kleti so lepi gotski [[portal]]i.{{sfn|Stopar|1976|p=27}} V prvem nadstropju severovzhodnega vogala je gotski [[erker]] iz obdobja Valentina Fabrija, tj. začetka 80. let 15. stoletja. Že pred letom 1500 so stavbo močno utrdili.
Župnik Marko Gonan, po rodu plemič iz [[Pazin]]a v [[Istra|Istri]], je med 1625–1635 stavbo prezidal in povečal. Nad portalom z zazidano renesančno biforo v nadstropju je na pročelju njegova podoba in grb z napisom.{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}}. Poleg srednjeveških sestavin izstopajo [[renesansa|poznorenesančne]] [[Arkada|stebriščne arkade]]{{sfn|Stopar|1976|p=27}} na notranjem dvorišču iz leta [[1632]], številni arhitekturni detajli, [[štukatura|štukirani]] strop iz [[1740]]{{sfn|Stopar|1976|p=27}} v jedilnici, v eni od sob v nadstropju pa poslikani leseni strop iz [[1670]], {{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=228}} z [[groteska]]mi, [[drolerija]]mi, [[karikatura]]mi, živalskimi podobami itn.; gre za najstarejši tovrsten spomenik s povsem profano motiviko v Sloveniji.<ref>{{RKD sklic|10232}}</ref> Furlanski slikar [[Jakob Brollo]] je leta 1866 naslikal podobo Jezusa, dobrega pastirja nad vhodom v župnišče, ki pa je ohranjena samo v fragmentih.
==Red zvonjenja==
===Zvonik in zvonjenje, opis nekdanjega in sedanjega stanja===
[[Slika:Cerkev sv. Jurija - prenova 03.jpg|200px|sličica|levo]]
V [[zvonik|zvoniku]] [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve]] so bili do leta 2023 zvonovi v tako dotrajanem stanju, da je bilo mogoče zvoniti zgolj z malima zvonovoma, saj bi skupno zvonjenje vseh zvonov lahko ogrozilo statiko zvonika. [[Nadžupnija Slovenske Konjice|Nadžupnija]] se je pred obnovo odločila tudi, da po več kot stotih letih v zvonik povrne mogočen veliki zvon, ki tehta skoraj tri tone.<ref>{{navedi revijo |last=Vogrin |first=Jože |date= |title=Obnavljamo zvonik |url=https://novice.si/page/mogocen-cerkveni-zvonik-konjicanom-prepreva-ze-stoletja-kako-je-videti-znotraj-foto-video/ |magazine=brošura Konjiški zvon |location=Slovenske Konjice |publisher=Nadžupnija Slovenske Konjice |access-date=2. april 2023}}</ref>
[[Slika:Cerkveni zvonik Slovenske Konjice.jpg|200px|sličica|levo|Novo stopnišče in podesti v zvoniku (2024)]]
Skupaj z načrtovanjem in izdelavo projektov se je opravila temeljita obnova zvonika [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve sv. Jurija]], med katero je bilo zamenjano dotrajano stopnišče, vključno s podesti, na novo je bila urejena elektroinštalacija, razsvetljava, pogon ure… V sklopu opreme zvonov je bila urejena in konzervirana stara masivna lesena nosilna konstrukcija, na novo so bili izdelani štirje jarmi zvonov ter obnovljeni njihovi nosilci…
[[Slika:Zvon 1924.jpg|180px|thumb|desno|nekdanji veliki zvon iz 1924]]
Medtem se je vse tri zvonove odpeljalo v [[Innsbruck]], kjer so v [[Zvonarna Grassmayr|zvonarni Grassmayr]] poskrbeli za obnovo več kot tristo let starega zvona, ki je bil vlit pri Conradu Schneiderju v Celju,<ref name="">{{navedi splet |url=http://www.slovenska-biografija.si/rodbina/sbi546296/ |title=Slovenski biografski leksikon: Schneider, zvonarska družina v Celju in Ljubljani |accessdate=15. marec 2023 |date= |format= |work= }}</ref> iz leta 1715{{sfn|Stopar|1976|p=27}} ter za medsebojno uglasitev vseh zvonov, posebej slovesno pa je bilo tamkajšnje vlitje novega velikega zvona v novembru 2023.
Osnova tega novega velikega zvona je bil nekdanji nadžupnijski zvon iz leta 1924, ki je moral med drugo svetovno vojno zaradi prelitja v orožje zapustiti zvonik.{{sfn|Ambrožič|1993 |p=135, 151}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=64}} Njegovo okrasje so zvonarji, tudi na podlagi ohranjene fotografije, kar se da približali originalu, za načrt [[zvon|rebra]] pa vzeli zvon, ki je bil v podobnem časovnem obdobju vlit v isti livarni v Mariboru ter se je ohranil vse do danes.
Novi zvon in prenovljeni zvonovi so bili v zvonik povzdignjeni na Jurijevo nedeljo leta 2024.
Kasneje je bila v zvoniku nameščena nova avtomatika, ki sedaj ureja zvonjenje, bitje ure, omogoča pa tudi daljinsko upravljanje. Iz zvonika tako ponovno zvoni uglašena pesem cerkvenih zvonov, v skladu z dolgoletno tradicijo štajerske slovenske pokrajine.
[[Slika:Novi 2.jpg|180px|thumb|desno|novi veliki zvon, še v Innsbrucku (2023)]]
===Stolpna ura===
V zvoniku sedaj čas na štirih številčnicah ureja [[Radijska ura|radijsko vodena ura]], avtomatika pa poganja kazalce in ureja tudi bitje. Bitje ure poteka podnevi in tudi ponoči, vendar je v nočnem času, od 22.00 ure do 6.00 ure zjutraj, naravnano na zmanjšano glasnost. Pri prebivalcih mesta ima bitje ure na cerkvenem zvoniku poseben pomen, saj prav tako kot nekdaj oznanja točen čas, hkrati pa tudi prijetno popestri dogajanje na [[Seznam ulic v Slovenskih Konjicah|Starem trgu]].
===Zvonovi in zvonjenje===
Zvonjenje ni le oznanilo časa, ampak tudi povabilo k molitvi in premišljevanju o skrivnostih naše vere.
{| class="wikitable sortable"
! opis zvona
! slika
! zvonar
! leto vlitja
! premer
! teža<br>(v kg)
! ton*<br>(po podatkih zvonarne)
|-
|veliki zvon
|[[Slika:Novi zvon in arhidiakon.jpg|200px]]
|[[Zvonarna Grassmayr|Grassmayr Innsbruck]]
| 2023
| 172 cm
| 2870
| [[ton|B° +6/16]]
|-
|stari zvon
|[[Slika:Schneiders's bell 04.jpg|200px]]
| Konrad Schneider, Celje{{sfn|Ambrožič|1993|p=147}}
| 1715{{sfn|Kovačič|1906|p=}}
| 143 cm
| 1758
| [[ton|d' +6/16]]
|-
|večji zvon
|[[Slika:Grassmayrjev zvon.jpg|200px]]
| Grassmayr Innsbruck
| 1984
| 106 cm
| 651
| [[ton|f' +6/16]]
|-
|mali zvon
|[[Slika:Zvon mali.jpg|200px]]
| Grassmayr Innsbruck
| 1984
| 95 cm
| 470,5
| [[ton|g' +6/16]]
|-
|}
===Redno zvonjenje===
Vsak dan slišimo trikrat dnevno posebno zvonjenje, tako imenovano angelovo češčenje: zjutraj, opoldne in zvečer. Uvajali so ga že v srednjem veku, najprej zvečer (Večerni zvon, Večerni ave …) kasneje tudi zjutraj. Molitvi angelovega češčenja, ki se običajno moli pri trojnem zvonjenju, se zvečer doda očenaš za verne duše. Večerno zvonjenje se ravna po sončnem zahodu in je v bogoslužnem koledarju zanj določen čas za vse slovenske škofije.
Skoraj istočasno z večernim zvonjenjem so iz 13. stoletja v zgodovinskih virih ohranjeni zapisi, da se je ob zori zvonilo [[Sveta Marija|Mariji]] v pozdrav in v počeščenje. Posebej v mestih je bilo v civilnem življenju običajno jutranje zvonjenje, ponekod ob 4.00 uri, s katerim so oznanjali, da so mestna vrata odprta. Tedaj je bilo to zvonjenje tudi javno znamenje časa, kasneje pa je bilo preneseno na sedmo uro zjutraj. Sedaj je t.i. jutranjica silno redka, ponekod običajna zgolj za velike praznike, ko so z zvonjenjem in s pritrkovanjem zvonov naznanjali praznovanje tistega dne. V [[Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] so tovrstno oznanjevanje ob večjih praznikih prevzeli fantje in možje, ki zjutraj v okolici pokajo oz. »streljajo« z velikimi 200-litrskimi sodi, napolnjenimi s plinom acetilenom, pridobljenim iz kalcijevega karbida (po domače karbita).
• ob 7.00 h se jutranje zvonjenje »Angelovo češčenje« opravlja Mariji v čast, med tednom z večjim zvonom, v nedeljo pa z velikim zvonom. Jutranje zvonjenje traja tri minute;
• ob 12.00 opoldansko zvonjenje »poldan zvoni« opravlja stari zvon, ob nedeljah in praznikih pa veliki zvon. Tudi to drugo zvonjenje je Angelovo češčenje, vendar je bilo zgodovinsko gledano uveljavljeno kasneje kot druga dva zvonjenja, papež Kalist III. je leta 1456 ukazal, naj se zvoni tudi opoldne, v zahvalo za zmago nad Turki v bitki pri Beogradu;
• ob mraku – večerno zvonjenje »Ave Marija« se opravlja dnevu v slovo. Za Slovence ima to zvonjenje prav poseben pomen, o čemer pričajo številne pesmi in različna avtorska dela, ki opisujejo »večerni zvon«. Zgodovinsko lahko tudi začetke večernega zvonjenja pripišemo nekdanjemu »zapiranju mestnih vrat«, ki so ga naznanjali z zvonjenjem.
Pri večernem zvonjenju se ponavadi oglasijo trije zvonovi, najprej prvi, ki zvoni »angelski pozdrav oz. češčenje«, drugi, praviloma manjši zvon, se oglasi za duše vernih v vicah, tretji pa v čast [[Sveti Florjan|sv. Florijanu]], za varstvo pred večnim ognjem in pogubljenjem. V Slovenskih Konjicah ob mraku najprej zvoni večji zvon, za njim mali zvon in na koncu še stari zvon, zvonjenje vsakega pa traja okoli dve minuti.
===Izredna zvonjenja===
• prvo izredno zvonjenje se opravlja ob petkih, ob 15.00 uri. Spominja nas na [[Jezus Kristus|kristusovo trpljenje]] in njegovo smrt na križu. Oglasi se veliki zvon, ki zvoni tri minute;
• drugo izredno zvonjenje se opravlja ob sobotah, ob 15.00 uri v zimskem ali ob 16.00 uri v poletnem obdobju. Oglasi se veliki zvon, ki zvoni tri minute. To zvonjenje nas opomni na prihajajoči gospodov dan in nas povabi, da delo zaključimo in se pričnemo pripravljati na praznovanje nedelje. Zvonjenje ima prav zaradi njegovega namena posebno ime »delopust« in se opravlja tudi pred vsemi cerkvenimi prazniki med letom;
===Zvonjenje pokojnim===
Med pomembna izredna zvonjenja sodi tudi zvonjenje pokojnim. Tovrstno zvonjenje naznani, da je v župniji pokojni, ki ga pripravljajo na pogreb.
V nadžupniji se spoštuje in izvaja stara tradicija oz. cinklet:<br>
ko je najavljena smrt, se najprej pozvoni z »navčkom«, ki je v Slovenskih Konjicah mali zvon. Ta pozvoni enkrat, če je pokojni otrok, dvakrat, če je pokojna ženska in trikrat, če je pokojni moški.
Zvonjenje pokojnemu se oglasi tudi, ko se pokojnik vrne v nadžupnijo, in sicer v času, ko je le-ta v mrliški vežici pri pokopališču. Opravlja se opoldne, nekaj minut po opoldanskem zvonjenju in traja štiri minute:
• moškemu zvoni najprej veliki zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali;<br>
• ženski zvoni najprej stari zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali;<br>
• otroku zvoni najprej večji zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali.<br>
Ob smrti [[papež|papeža]] se zvoni z velikim zvonom, petkrat po dve minuti.
===Mašno zvonjenje===
V Slovenskih Konjicah zvonovi na različna načina vabijo k bogoslužju:
• med tednom se stari zvon, večji in mali zvon oglasijo petnajst minut pred mašo in s tem vernike povabijo k bogoslužju. Tri minute pred njim se ponovno oglasi stari zvon, ki vernike povabi v cerkev,
• v nedeljo se eno uro pred mašo oglasi veliki zvon, ki tudi najbolj oddaljene vernike povabi k bogoslužju. Petnajst minut pred bogoslužjem se oglasijo vsi štirje zvonovi, zatem pa, tri minute pred mašo, se oglasi stari zvon, ki vernike povabi v cerkev.
Od Slave pri maši na [[Veliki četrtek]] pa do Salve pri [[Velikonočna vigilija|Velikonočni vigiliji]] zvonovi umolknejo, pravimo, da »gredo v Rim«.
===Pritrkovanje===
Občasno se iz zvonika, pred kakšnim praznikom, oglasi tudi [[pritrkovanje]] (pritrkavanje), ki je posebna vrsta igranja na zvonove. V Sloveniji je pritrkovanje izjemno razvito in imamo zelo širok spekter različnih melodij. Takrat se zvonovi oglasijo z različnimi ritmičnimi vzorci, ki se imenujejo pritrkovalske melodije. Njihov namen je oznanjevanje prihajajočega praznovanja slovesnih cerkvenih praznikov.
== Pomembne osebnosti ==
[[Slika:Fabri Valentin nagrobnik.jpg|thumb|200px|desno|nagrobnik župnika in arhidiakona Valentina Fabrija v nadžupnijski cerkvi]]
[[Slika:Matej Slekovec - Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške.pdf|200px|desno]]
=== Valentin Fabri ===
V času delovanja tamkajšnjega župnika Valentina Fabrija{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} (1487–1497) so v pravokotni glavni [[Ladja (cerkev)|cerkveni ladji]] [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve]] dotedanji ravni [[les]]eni strop nadomestili z rebrastim obokom, notranjimi oporniki in poslikavami v [[gotika|gotskem]] slogu, tudi sedanje župnišče (»farof«) je po zasnovi iz tega obdobja.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} Valentin Fabri ima v konjiški cerkvi sv. Jurija svoj nagrobnik. Na plošči je upodobljen, kako leži z glavo na blazini (plošča je sprva ležala na tleh). Opatska palica s fanonom in [[Mitra (škofovska kapa)|mitra]] kažeta njegov položaj pomembnega cerkvenega dostojanstvenika.
Pokojnik je prikazan v pontifikalni obleki, na [[Alba (liturgično oblačilo)|albi]] ima dvojno paruzo, ogrnjen je v bogato gotsko [[mašni plašč|kazulo]]. Ker je bil Valentin Fabri tudi [[Dobrla vas|dobrolski]] [[prošt]], savinjski in [[Podjuna|podjunski]] [[arhidiakon]], dvorni kaplan{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} ter konjiški in [[Župnija Vuzenica|vuzeniški]] župnik, ima na vogalih nagrobnika upodobljene štiri [[Grb|grbe]]: dobrolskega [[Samorog (mitologija)|samoroga]], oglejskega orla, Svetkovičevo zastavo in svoj osebni grb s kladivom na nakovalu.{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=40}}
=== Paolo Santonino ===
{{glavni|Paolo Santonino}}
O svojem obisku v [[Slovenske Konjice|Konjicah]] (Gonabicz), ko se je 11. maja 1485 tu ustavilo odposlanstvo [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]], pod vodstvom škofa [[Vizitacija|vizitatorja]] Petra Carli iz Caorle,
{{sfn|Santonino|1991|p=}} je škofov spremljevalec, laični kancler [[Paolo Santonino]] iz [[Udine|Vidma]] v svoj popotni dnevnik {{COBISS|ID=28470}} zapisal, da je škofa s spremstvom sprejel tedanji župnik in [[arhidiakon]] obrambnim jarkom in okopom. Navedel je, da je imela tedaj župnija kar petindvajset podružnic, bogata polja in svoje [[vinograd]]e z izvrstnim pridelkom. Iz njegovega popotnega dnevnika izvemo, da je imel konjiški arhidiakon v župnišču in drugod zaposlenih triinštirideset oseb, od tega devet duhovnikov v župnijski službi.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=41}} Ni se mogel izogniti niti opisu vseh jedi s katerimi so bili postreženi tako škof kot spremstvo, o večerji 13. maja pa je dodal, da je bila še prijetnejša, saj je gostitelj v župnišču poskrbel za glasbeno spremstvo dveh igralcev na [[Lituus (glasbilo)|šalmaj]] ter na večjo in manjšo [[kljunasta flavta|flavto]].<ref>{{navedi knjigo |last= Škulj | first= Edo |last2= Dobravec |first2= Jurij|year=2018 |title=Orgle Slovenije |publisher= Ars Organi Sloveniae |isbn=978-961-288-543-4 |cobiss=295329792 |pages=477}}</ref> Santonino je ponovno obiskal Konjice 27. maja 1485, ko je zapisal, da so pri maši peli izvrstni glasbeniki.{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=40}} Tedaj je škof s spremstvom obiskal tudi [[Grad Konjice|Konjiški grad]], imel tega dne v Konjicah [[birma|birmo]], ob večerji v župnišču pa so hvalnice in himne prepevali cerkveni pevci pod vodstvom učitelja, med katerimi so bili zelo verjetno tudi učenci. V Konjicah v drugi polovici 15. stoletja v cerkvi ni bilo [[orgle|orgel]], saj bi jih Santonino najbrž omenil, kot je to ob obisku [[Kamnik]]a. Da Konjice niso na seznamu glasbenih teles 16. stoletja, je treba skoraj gotovo pripisati le nepoznavanju ali pa izgubi zgodovinskih virov.<ref>{{navedi knjigo |last= Snoj |first= Jurij|year=2012 |title=Zgodovina glasbe na Slovenskem I., Od začetkov do konca 16. stoletja |publisher=Založba ZRC |isbn=978961 254 432 4 |cobiss=266035712 |pages=}}</ref>
===Anton Brcko===
V Nadžupniji je od 1936 do svoje smrti dve leti kot zborovodja in organist deloval primorski skladatelj [[Anton Brcko]] (1911–1939).<ref>{{SloBio |id=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1003150 |ime=Brcko, Anton |avtor=Bratuž, Andrej |vir=psbl}}</ref>
== Evropska pešpot sv. Martina Tourškega ==
[[Slika:Via Sancti Martini Slovenia Slovenske Konjice.jpg|180px|thumb|desno|odtis nekdanjega [[žig|žiga]] poti sv. Martina v Slovenskih Konjicah]]
Iz [[Zreče|Zreč]] in naprej v [[Kartuzijanski samostan Žiče|Žičko kartuzijo]] vodi Evropska pešpot [[Sveti Martin|sv. Martina Tourškega]] (Via Sancti Martini),<ref>{{navedi splet |url=https://www.svetimartintourski.si/pot-sv-martina|title=Pot sv. Martina v Sloveniji |accessdate= 12. november 2016|publisher = Kulturni center sv. Martin Tourski – Slovenija}}</ref> ki jo je leta 2005 [[Svet Evrope]] razglasil za Veliko evropsko kulturno pot. Dolga je 2500 km ([[Szombathely]]-[[Tours]]) in povezuje kraje, ki so zaznamovali življenje in čaščenja tega znamenitega svetnika. Sedaj ta pešpot ni več speljana skozi [[Slovenske Konjice]].
==Župnijske matične knjige==
Konjiški nadžupnijski urad je vse do [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|druge svetovne vojne]] hranil druge najstarejše krstne knjige v štajerski Sloveniji,<ref>{{navedi splet |url=https://nadskofija-maribor.si/web/wp-content/uploads/2025/04/VODNIK-2024-SPLETNA.pdf |title=Vodnik po matičnem gradivu in zapisnikih duš v Nadškofijskem arhivu Maribor, stanje 2023 |accessdate=15. maj 2023 |date= |format=}}</ref> ki so jo pisali v letih 1604–1611.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=131}} S pisanjem je v skladu z navodili [[Tridentinski koncil|tridentinskega koncila]] v drugem poglavju 24. seje (11. novembra 1564) in Rimskega obrednika začel tedanji konjiški župnik in arhidiakon Gregor Urz.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=42}} V letih 1759–1771 je bil konjiški nadžupnik Ignac Franc Novak, ki je leta 1770 pričel pisati župnijsko mrliško knjigo.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=47}}
Župnijske [[matične knjige]] so sedaj v digitalizirani obliki dostopne tudi na spletu: [https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/slovenske-konjice Matricula online.si].
== Konjiški župniki (do 1738), nadžupniki in arhidiakoni, konjiški novomašniki (1945-2015) ==
{{glavni|Seznam duhovnikov Nadžupnije Slovenske Konjice}}
== Župnijsko glasilo ==
Občasno glasilo Nadžupnije Slovenske Konjice se imenuje Jurček.<ref>{{navedi splet |url=https://issuu.com/jurcek.sl.konjice |title=Jurček, glasilo nadžupnije Slovenske Konjice |accessdate=13. julij 2022 |date= |format= |work= |archive-date=2022-07-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220713203244/https://issuu.com/jurcek.sl.konjice |url-status=dead }}</ref>
== Sklici ==
{{sklici|2}}
== Viri ==
* {{navedi knjigo |last1=Ožinger|first1=Anton|first2=Ivan|last2=Pajk |year=1996 |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=38788353|pages=}}
* {{navedi knjigo |last1=Baraga|first1=Jože|first2=Valerija|last2=Motaln |year=2006 |title=Konjiško ob 860-letnici Slovenskih Konjic|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=227330048|pages=}}
* {{navedi knjigo |last1=Boldin|first1=Aleksandra|year=2016|title=Konjiceː 870 let prve pisne omembe|chapter=Začetki Konjic in prva omemba v pisnih virihː listina oglejskega patriarha Pelegrina |publisher=Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-4-0 |cobiss=284984064|pages= }}
* {{navedi knjigo |last=Höfler| first= Janez| title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem|chapter=K razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku|publisher=Viharnik |year=2013| cobiss=268869376| isbn=978-961-6057-88-2|pages=}}
* {{navedi knjigo |last=Höfler| first= Janez |year=2018 |title=Oglejski generalni vikarji in drugi patriarhovi pooblaščenci na Slovenskem v poznem srednjem veku (1300-1535) |publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete|isbn=978-961-06-0043-5 |cobiss=293899264 |pages=}}
* {{navedi knjigo |last=Stopar|first=Ivan |year=1976 |title=Grad Slovenske Konjice |publisher=Kulturna skupnost Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=42552832|pages=}}
* {{navedi knjigo |last=Höfler | first= Janez| title= Lastniške cerkve v Sloveniji|chapter=Raziskana, registrirana in potencialna zgodnjesrednjeveška grobišča |location= Ljubljana |publisher=Viharnik |year=2019|cobiss=297354496|pages=}}
* {{navedi knjigo |last=Stegenšek |first=Avguštin| title=Konjiška dekanija| location=Maribor| year=1909| cobiss=217588993|pages=}}
* {{navedi knjigo |last=Slekovec|first=Matej| title= Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške| location=Maribor| year=1898| cobiss=2512149301|pages=}}
* {{navedi knjigo |last1=Boldin |first1=Aleksandra| title= Dr. Mihael Napotnik, lavantinski škof| publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice | year=2009| cobiss=63482881|pages=}}
* {{navedi knjigo |last=Petrič |first=Franci| title= Msgr. Alojzij Cvikl dj, mariborski nadškof metropolit| year=2015| publisher=Družina d.o.o.| cobiss=10198019|pages=}}
* {{navedi knjigo |last=Zadnikar | first=Marijan| title= Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2| year=1975| publisher=Mohorjeva družba Celje| cobiss=27990017|pages=}}
* {{navedi knjigo |last1=Ambrožič|first1=Matjaž |year=1993 |title=Acta Ecclesiastica Sloveniae 15: Zvonarstvo na Slovenskem |publisher= |isbn= |cobiss=1089069 |ISSN=0351-2789}}
* {{navedi knjigo |last1=Kovačič| first=Fran|authorlink1=Fran Kovačič |year=1906 |title=Cerkveni zvonovi v Lavantinski škofiji |publisher=Bogoslovno učilišče, Maribor |isbn= |cobiss=37305089 |pages=}}
== Glej tudi ==
* [[Boštjan Glavinić de Glamoč]] - senjsko-modruški škof
* [[Tomaž Fantoni]] - slikar
* [[Mihael Napotnik]] - [[Škofija Lavant|lavantinski]] knezoškof
* [[Jožef Pajek]] - [[kanonik|stolni kanonik]] v [[Maribor]]u
* [[Zdenka Serajnik]] - članica [[Frančiškov svetni red|Frančiškovega svetnega reda]], pesnica, prevajalka, pedagoginja in pisateljica
* [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]]
* [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice]]
* [[Slovenskokonjiški Schneiderjev zvon]]
== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki|Parish of Slovenske Konjice}}
* Nadžupnija na Družina.si: [http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-slovenske-konjice Družina.si] pridobljeno 27. avgust 2015
{{Nadškofija Maribor}}
{{Dekanija Slovenske Konjice}}
{{zvezdica}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Slovenske Konjice]]
[[Kategorija:Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]
[[Kategorija:Slovenske Konjice]]
[[Kategorija:Župnija Slovenske Konjice|Nadžupnija]]
67lqn7otks5fxe3c94uodw7g8j72sok
6739451
6739450
2026-08-19T14:37:21Z
Shabicht
3554
/* Stolpna ura */
6739451
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Župnija v Sloveniji
| title = Nadžupnija Slovenske Konjice
| image =
| caption = župnišče (farof)
| headquarters = Stari trg 40<br>3210 Slovenske Konjice
| parish_church = [[cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice]]
| dedication = [[sveti Jurij]]
| established = pred [[1146]]
| first_mentioned = [[1146]]{{sfn|Boldin|2016|p=16}}
| previous_name =
| separated_from_parish = [[Nadžupnija Hoče|Pražupnija Hoče]]
| annexed_parishes =
| deanery = [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]
| archdeaconry = [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiški]]
| diocese = [[Nadškofija Maribor|Maribor]]
| province = [[Metropolija Maribor|Maribor]]
| shrine =
| notable_people =[[Mihael Napotnik]], Valentin Fabri, [[Jožef Pajek]], Jernej Voh, [[Tomaž Fantoni]]
| neigboring_parishes = [[Župnija Zreče|Zreče]], [[Župnija Črešnjice|Črešnjice]], [[Župnija Čadram-Oplotnica|Čadram-Oplotnica]], [[Župnija Dramlje|Dramlje]], [[Župnija Žiče|Žiče]], [[Župnija Prihova|Prihova]]
| business_card =
}}
'''Nadžupnija Slovenske Konjice''' ({{jezik-la|Archparoecia Gonoviensis}}) je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Dekanija Slovenske Konjice|dekanije Slovenske Konjice]], v okviru [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiškega naddekanata]], ki je del [[Nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]].
Na podlagi [[Cerkveni dokumenti|apostolskega pisma]] [[Papež Pij X.|papeža Pija X.]] iz [[1. februar|1. februarja]] [[1910]] ima vsakokratni [[župnik]] v Slovenskih Konjicah pravico do naziva [[arhidiakon]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}}
== Zgodovina ==
{{glavni|Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice}}
Cerkvena organizacija na sedanjem slovenskem ozemlju je bila dokončno izoblikovana v času oglejskega [[Pelegrin I.|patriarha Pelegrina I.]] (1128–1161). V [[Oglejski patriarhat|oglejskem delu]], južno od Drave, je bilo 14. pražupnij, ki jih lahko, glede na približni čas ustanovitve, razvrstimo:
* 9. stoletje, med madžarskimi vpadi in pred njihovim porazom v [[Bitka pri Lechfeldu|bitki pri Lechfeldu]]: – [[Župnija Šempeter v Savinjski dolini|Šempeter v Savinjski dolini]], – [[župnija Gornji Grad|Gornji Grad]] (sv. Mohor), – [[Župnija Šmartno pri Slovenj Gradcu|sv. Martin pri Slovenj Gradcu]], [[Župnija Braslovče|Braslovče]] (Marija vnebovzeta)
* 10. stoletje: – [[Župnija Laško|Laško]] (sv. Martin), – [[Župnija Hoče|Hoče]] (sv. Jurij) – [[Župnija Pilštanj|Pilštanj]] (sv. Mihael), – [[Škale|Škale pri Velenju]] (sv. Jurij), župnijske cerkve ni več
* 11. stoletje: – '''Slovenske Konjice''' (sv. Jurij) – [[Župnija Slivnica pri Mariboru|Slivnica pri Mariboru]] (Marija vnebovzeta), – [[Župnija Ponikva|Ponikva]] (sv. Martin) - [[Župnija Nova Cerkev|Nova Cerkev]] (Sv. Lenart), – [[Župnija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] (sv. Rupert)
* 12. stoletje: – [[Župnija Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] (sv. Križ).
Že v letih 1085−1096 se je iz očitno preobsežno zasnovane [[župnija Hoče|hočke pražupnije]] izdvojila najprej konjiška pražupnija, vsaj leta [[1146]] pa še [[Župnija Slivnica pri Mariboru|slivniška pražupnija]]. Vse tri so bile leta 1146 kot pražupnije prvič pisno omenjene v isti, do danes ohranjeni listini [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]] [[Pelegrin I.|Pelegrina I.]] (1130–1161),{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=7}}{{sfn|Boldin|2016|p=16}} ki omenja tudi desetino v teh župnijah (partes decimarum olebium, Scilicet de Covnuwiz et Schliuniz …).{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=38}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}}
Konjiška pražupnija je takrat obsegala ozemlje, večje od obsega sedanje [[Dekanija Slovenske Konjice|Konjiške dekanije]], na vzhodu je meja potekala nad [[Trije Kralji (smučišče)|Tremi kralji]] na Pohorju, med [[Veliko Tinje|Tinjem]] in [[Čadram]]om do potoka [[Ložnica (Dravinja)|Ložnice]], med cerkvijo sv. [[Kočno ob Ložnici|Egidija v Kočnem]] in [[Laporje, Slovenska Bistrica|Laporjem]] do [[Boč (gora)|Boča]]. Na jugu po [[Razvodje|razvodju]] [[Dravinja|Dravinje]] čez [[Konjiška gora|Tolsti Vrh]], [[Dolga Gora|Dolgo Goro]], čez Boč nekako do Poljčanskega potoka in do meje z [[Župnija Ponikva|župnijo Ponikva]] in naprej do ceste, ki poteka iz [[Dramlje|Dramelj]] v [[Žička kartuzija|Žičko Kartuzijo]].
Na zahodu je meja potekala pod [[Črešnjice, Vojnik|Črešnjicami]] in nad [[Frankolovo|Frankolovim]], na grič sv. Križa, Golek in Bukovo goro in ob [[Dravinja|Dravinji]] navzgor do njenega izvira pod [[Rogla|Roglo]] do srede Lazin, ter na severni strani po vrhu [[Pohorje|Pohorja]] do Javorskega vrha.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}}<ref>{{navedi knjigo |last=Zdovc |first=Vinko |year=2000 |title=Zbornik 2000, Konjice z okolico|chapter=Deželnosodska oblast v Konjicah (Gonobitz) nastanek in dokončno oblikovanje: Konjiška župnija|publisher=Zgodovinsko društvo Konjice |isbn= |cobiss= |pages=11}}</ref>
Na območju velike pražupnije je sčasoma nastalo 11 novih [[Župnija|župnij]] ([[Župnija Oplotnica|Čadram-Oplotnica]], [[Župnija Poljčane|Poljčane]], [[Župnija Laporje|Laporje]], [[Župnija Črešnjice|Črešnjice]], [[Župnija Loče|Loče]], [[Župnija Prihova|Prihova]], [[Župnija Zreče]], [[Župnija Kebelj]], [[Župnija Sv. Kunigunda na Pohorju|Gorenje pri Zrečah]], [[Župnija Sv. Jernej pri Ločah|Sveti Jernej]], [[Župnija Špitalič (Nadškofija Maribor)|Špitalič]] in kot zadnja leta 1787 še [[Župnija Žiče|župnija Žiče]]).{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=198}}
[[Slika:Farof-strop 1670.jpg|thumb|250px|left|poslikani leseni strop v župnišču iz leta 1670]]
[[Slika:064 Gonobitz — Slovenske Konjice - J.F.Kaiser Lithografirte Ansichten der Steiermark 1830 (2).jpg|left|thumb|trg Konjice z župnijsko cerkvijo in gradom na Kaiserjevi litografiji iz 1830]]
Ker zelo obsežnega ozemlja pod cerkveno in tudi politično oblastjo [[Seznam oglejskih škofov in patriarhov|oglejskih patriarhov]] (ki so v političnem vidiku ponekod presegali celo [[Salzburška nadškofija|salzburške nadškofe]]) ni bilo mogoče učinkovito pastoralno voditi neposredno s [[Oglej|sedeža patriarhata]] v [[Videm, Italija|Vidmu]], je bilo ozemlje oglejskega patriarhata že v 11. stoletju razdeljeno na manjše enote in okrožja, ki so se imenovala arhidiakonati.<ref>{{navedi splet |url=https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/cerkvenoupravna-ureditev-na-konjiskem/|title= Cerkvenopravna ureditev na Konjiškem|accessdate=23. februar 2016 |date= |format= |work= }}</ref> Arhidiakonate so vodili [[arhidiakon]]i, kot neposredni patriarhovi zaupniki, poverjenci in namestniki. V 11. stoletju je imel oglejski patriarhat tri arhidiakonate, v 16. stoletju jih je bilo že sedem.<ref>{{navedi knjigo |last=Reven |first=Zdravko |year=1971|title=Cerkev na Slovenskem: letopis 1971: (stanje 1. junija 1971) |publisher=Nadškofijski ordinariat |isbn= |cobiss=2831107 |pages=28}}</ref> Ozemlje konjiške župnije je do leta 1751 spadalo k Savinjskemu arhidiakonatu. Ta je obsegal ozemlje med Savo in Dravo, na Pohorju in v [[Šaleška dolina|Šaleški dolini]] ter proti izviru [[Savinja|Savinje]] je mejil na Koroški (podjunski) arhidiakonat, z mejno reko [[Sotla|Sotlo]] pa na [[Nadškofija Zagreb|zagrebško škofijo]]. Konjiška župnija je spadala pod patronat [[Oglejski patriarhat|oglejskih patriarhov]], vendar so odvetništvo nad župnijo (pravice, dohodki in možnost političnega vpliva) izvajali lastniki bližnjega gradu, kar pa ni omejevalo patriarhov, ki so na mesto tukajšnjih župnikov imenovali duhovnike iz svojega kroga, pogosto [[Italijani|Italijane]] in [[Furlan]]e, ter jim večkrat zaupali tudi naloge savinjskih arhidiakonov.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}} Nasledniki patriarha [[Bertold Andeški|Bertolda Andeškega]] so komaj kdaj obiskali svoje slovensko govoreče vernike,{{sfn|Höfler|2018|p=11}} temveč so za izvrševanje cerkvenih opravil, za katere je potrebno škofovsko posvečenje, navadno imenovali škofe vikarje, ki so v njihovem imenu obiskovali župnije, opravljali vizitacije, nadzirali duhovništvo in sklicevali sinode, pa tudi birmovali, [[Duhovniško posvečenje|posvečevali duhovnike]], [[zakramentali|blagoslavljali]] cerkve, oltarje, zvonove.{{sfn|Höfler|2018|p=7}}
Potem, ko so v letih 1418−1420 [[Beneška republika|Benečani]] zasedli [[Furlanija|Furlanijo]],<ref>{{navedi knjigo |first=Tito |last= Maniacco |year=2002 |title=Storia del Friuli|publisher=Newton & Compton |isbn= |cobiss= |pages=|language=IT}}</ref> so se na sedežu patriarhata vrstili možje iz beneških patricijskih rodbin, ki pa skorajda niso več prihajali na slovensko stran. [[Oglejski patriarhat|Patriarhat]] je bil namreč zatem razdeljen na dva dela: zahodni, furlanski del je spadal pod [[Beneška republika|Beneško republiko]], vzhodni, slovenski del, pa po izumrtju [[Celjski grofje|celjskih knezov]] in [[Goriški grofje|goriških grofov]] (1456 oziroma 1500), v celoti pod [[Habsburžani|Habsburžane]]. Patriarhi so bivali na beneškem ozemlju, [[Avstrijsko cesarstvo|habsburška oblast]] pa jim praktično ni več dopuščala dostopa na slovenski del patriarhata. Zadnji, ki je pod patriarhom vizitiral slovenske kraje, je bil patriarhov koadjutor Francesco Barbaro, ki je [[Vizitacija|vizitacijo]] opravil leta 1593.<ref>{{navedi splet |url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1001550/ |publisher=[[Primorski slovenski biografski leksikon]]|title= Barbaro, Francesco (okoli 1545–1616)| first=Rudolf |last= Klinec |accessdate=24. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> Celo arhidiakoni so se odtlej v cerkvenih zadevah obračali na [[Apostolski nuncij|apostolskega nuncija]] na Dunaju, ki je [[Škof|škofovske zadeve]] poverjal škofom z avstrijskega ozemlja, največkrat so te naloge opravljali škofje iz [[Pičen|Pična]] v [[Istra|Istri]].{{sfn|Höfler|2013|p=322}}{{sfn|Höfler|2018|p=13}}
Leta 1751 je [[papež Benedikt XIV.]], tudi na pritisk dunajskega dvora, [[oglejski patriarhat]] ukinil, za ozemlje patriarhata pod [[Habsburška monarhija|habsburško vladavino]] (tj. za večino slovenskega prostora do reke Drave na severu) pa naslednje leto ustanovil [[Nadškofija Gorica|Goriško škofijo]], za ozemlje [[Beneška republika|beneške republike]] v [[Furlanija|Furlaniji]] pa [[Nadškofija Videm|Videmsko škofijo]].
Konjiška župnija nikoli ni bila del leta 1462 ustanovljene [[Ljubljanska nadškofija|Ljubljanske škofije]] (podrejene direktno [[Sveti sedež|Svetemu sedežu]]), ki je na tem delu Štajerske obsegala [[župnija Svibno|župnije Svibno]], [[Župnija Gornji Grad|župnijo Gornji Grad]] z vikariati Solčava, Ljubno, Rečica in Mozirje, [[župnija Braslovče|župnijo Braslovče]] z vikariati Vransko, sv. Pavel pri Preboldu, Griže in Trbovlje ter [[Škale|župnijo Škale]] z vikariati sv. Martin pod Šalekom, Šoštanj, Vinska gora in Šentilj pri Velenju.<ref>{{navedi časopis| journal=Zgodovinski časopis |last=Valenčič| first=Vlado |title=Štetje prebivalstva leta 1754 v predjožefinski ljubljanski škofiji in njegovi rezultati | url= https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/1807 |publisher= |volume=16 |year=1962 |cobiss=514470965 |pages=27–54}}</ref>
Med letoma 1704 in 1737 je bila konjiška župnija pod upravo [[Žička kartuzija|Žičke kartuzije]],{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=44}} po razpustitvi le-te pa so o njej ponovno odločali [[Habsburžani|habsburški cesarji]], ki so jo leta 1751{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=199}} povišali v nadžupnijo.{{sfn|Boldin|2016|p=85}} Po začasni ukinitvi [[Nadškofija Gorica|Goriške nadškofije]] (1787), po preureditvi škofijskih meja, v času vladanja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|cesarja Jožefa II.]],{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=47}} so bile v procesu preoblikovanja, v letih 1787–1789, župnije [[Velikovec|velikovškega]] okrožja na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]] in [[Celje|celjskega]] okrožja na Štajerskem, med njimi tudi konjiška nadžupnija, priključene k tedanjim zgolj osmim župnijam [[Lavantinska škofija|Lavantinske škofije]].<ref>{{navedi knjigo |author= Dolinar, France Martin|year= |title=Letopisi lavantinsko-mariborske škofije kot zgodovinski vir|url=https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/1490|isbn= |cobiss= |pages=57}}</ref>
Ker je sedež škofije še naprej ostal v oddaljenem [[Šentandraž v Labotski dolini|Šentandražu]], so se kmalu nadaljevala prizadevanja za selitev škofijskega sedeža in preoblikovanje škofijskih meja, do česar je prišlo šele v času [[blaženi|blaženega]] škofa [[Anton Martin Slomšek|Antona Martina Slomška]], ki je uspel, da se je lahko 4. septembra 1859 sedež škofije preselil v [[Maribor]] in da so se na novo določile meje mariborske, zgolj naslovno še lavantinske škofije.<ref name="Slovenska-biografija.si">{{SloBio|id=sbi584693 |avtor= Grafenauer, I.; Gspan, A. |ime=Slomšek, Anton Martin |vir=sbl}}</ref>
=== Kronološki pregled zgodovinskih dogodkov ===
[[Slika:Ortolf Slovenske Konjice si.jpg|200px|thumb|desno|nekdanji nagrobnik Ortolfa Konjiškega]]
* 1146: v pisnih virih je prvič omenjena konjiška nadžupnija (Cuonowiz);{{sfn|Boldin|2016|p=16}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=38}}
* 1173: prvič je omenjen konjiški župnik Sighard. V tem času je bila domnevno zgrajena sedanja [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|župnijska cerkev sv. Jurija]];{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}}
* 1369: že pred tem letom je [[vitez]] Ortolf Konjiški pozidal kapelo sv. Jakoba (sedanjo [[Cerkvena ladja|stransko ladjo]]) in jo določil za svoje zadnje počivališče;{{sfn|Stopar|1976|p=}}<ref>Turistični vodnik po Dravinjski dolini in Zreškem Pohorju, stran 17</ref>
* 1482–1509: župnik Valentin Fabri{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} je cerkev, ki je prvotno imela romanski videz (pravokotna stavba z ravnim lesenim stropom) obokal, [[Gotska arhitektura|gotiziral]], jo opremil z [[opornik|oporniki]] in poslikavami, ravno tako je dal prezidati tudi župnišče;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}}
* 1669–1697: župnik [[Boštjan Glavinić de Glamoč]] iz [[Pićan|Pičenske]] škofije v [[Istra|Istri]]{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=42}} je dal v nadžupnijski cerkvi postaviti glavni oltar. Med 1690 in 1697 je bil škof v [[Senj]]u. Na potovanju na [[Dunaj]] skozi [[Slovenske Konjice|Konjice]] je tu leta [[1697]] umrl in je pokopan v rožnovenski kapeli;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=44}}
* 1713: v stranski ladji je bil pod [[Beneficij|beneficiatom]] Štefana Jamnika postavljen oltar sv. Križa. O tem priča napis SVB BENEFICIATO STEPHANO JAMNIK ERECTUM 1713;
* 1751: župnija povišana v nadžupnijo;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=199}}
* 1799: pokopališče okoli cerkve so opustili in uredili novo ob nekdanji grajski kapeli, sedanji [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkvi sv. Ane]]. Ta je bila pod cesarjem [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefom II.]] ukinjena, ponovno jo je [[Zakramentali|blagoslovil]] nadžupnik Jožef Anton pl. Jakomini;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=48}}
* 1863: nadžupnijska cerkev je dobila [[križev pot]], ki je sedaj v [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkvi sv. Ane]]. Moderni križev pot, ki je sedaj v [[Ladja (cerkev)|ladji]], je ob zadnji obnovi cerkve naslikal akademski [[slikar]] Leon Koporc iz Ljubljane;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=87}}
* 1866: slikar [[Tomaž Fantoni]] in njegov pomočnik [[Jakob Brollo]] (oba iz [[Humin]]a v Furlaniji) sta cerkveno ladjo cerkev preslikala (freske niso ohranjene). Brollo je naslikal tudi podobo Jezusa – dobrega pastirja nad vhodom v župnišče;{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}}
* 1869: namesto starega baročnega glavnega oltarja je bil postavljen nov veliki psevdogotski oltar, delo [[Tomaž Fantoni|Tomaža Fantonija]], ki pa je danes ohranjen le delno;{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=86}}
* 1874: streha na rožnovenjski kapeli je v času župnika Franca Mikuša dobila današnjo podobo;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=55}}
* 1875: [[Duhovniško posvečenje|novo mašo]] je obhajal [[Mihael Napotnik]], kmečki sin s [[Tepanjski Vrh|Tepanjskega Vrha]], poznejši [[škofija Lavant|lavantinski]] [[škof|knezoškof]];{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=53}}
* 1887: [[Tomaž Fantoni]] je v baročni kapeli postavil postavil rožnovenski oltar;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=192}}
* 1910: [[Papež Pij X.]] je na prošnjo [[škof|knezoškofa]] [[Mihael Napotnik|Napotnika]] z apostolskim pismom podelil vsakokratnemu konjiškemu nadžupniku naslov [[arhidiakon]]. Ob tej priložnosti so v [[prezbiterij]]u župnijske cerkve vzidali marmorno ploščo z napisom in [[kronogram]]om;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}}
== Sakralni objekti ==
{| class="wikitable"
|-
!
! slika
! cerkev
! kraj / naselje
! oznaka RKD/EID:
|-
| 1.
| {{Slika d|Q18515910|150px}}
| [[Cerkev svetega Jurija, Slovenske Konjice|cerkev sv. Jurija]]<br>[[župnijska cerkev]]
| [[Slovenske Konjice]]
|{{Cultural Heritage Slovenia|1-03379}}
|-
| 2.
| {{Slika d|Q12786834|150px}}
| [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkev sv. Ane]] <br>pokopališka cerkev - [[Podružnična cerkev|podružnica]]
| [[Zgornja Pristava, Slovenske Konjice|Zgornja Pristava]]
|{{Cultural Heritage Slovenia|1-03380}}
|-
| 3.
| {{Slika d|Q24758939|lokalna=DSC03501.JPG|150px}}
| [[Cerkev svete Družine, Tepanje|cerkev sv. Družine]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]]
| [[Tepanje]]
|-
|}
Na območju župnije stoji še mnogo kapelic, znamenj in križev, med njimi izstopa [[Janez Nanut|Nanutova]] kapela v središču naselja [[Brdo, Slovenske Konjice|Brdo]].{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=325}}
==Drugi objekti==
{| class="wikitable"
|-
!
! slika
!
! kraj / naselje
! oznaka RKD/EID:
|-
| 1.
| [[Slika:Farof Vicarage north side.jpg|150px]]
| Župnišče v Slovenskih Konjicah
| [[Slovenske Konjice]]
|{{Cultural Heritage Slovenia|10232}}
|-
| 2.
| [[Slika:Župnijski center.jpg|150px]]
| Župnijski dom (zgrajen 2008)
| [[Slovenske Konjice]]
|}
=== Župnišče===
[[Slika:Slovenske Konjice, rectory, west side.jpg|250px|thumb|desno|župnišče, zahodna stran]]
Konjice v srednjem veku niso bile utrjene. V stiskah so se tržani zatekali v [[župnišče]], katerega obisk omenja tudi [[Paolo Santonino]] v svojem popotnem [[Dnevnik (književnost)|dnevniku]] s tretjega potovanja, ko je Konjice obiskal kot spremljevalec odposlanca [[oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]], caorlijskega škofa Pietra Carla leta 1487.{{sfn|Stopar|1976|p=23}} Markantna stavba je v južnem traktu še iz 15. stoletja, v kleti so lepi gotski [[portal]]i.{{sfn|Stopar|1976|p=27}} V prvem nadstropju severovzhodnega vogala je gotski [[erker]] iz obdobja Valentina Fabrija, tj. začetka 80. let 15. stoletja. Že pred letom 1500 so stavbo močno utrdili.
Župnik Marko Gonan, po rodu plemič iz [[Pazin]]a v [[Istra|Istri]], je med 1625–1635 stavbo prezidal in povečal. Nad portalom z zazidano renesančno biforo v nadstropju je na pročelju njegova podoba in grb z napisom.{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}}. Poleg srednjeveških sestavin izstopajo [[renesansa|poznorenesančne]] [[Arkada|stebriščne arkade]]{{sfn|Stopar|1976|p=27}} na notranjem dvorišču iz leta [[1632]], številni arhitekturni detajli, [[štukatura|štukirani]] strop iz [[1740]]{{sfn|Stopar|1976|p=27}} v jedilnici, v eni od sob v nadstropju pa poslikani leseni strop iz [[1670]], {{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=228}} z [[groteska]]mi, [[drolerija]]mi, [[karikatura]]mi, živalskimi podobami itn.; gre za najstarejši tovrsten spomenik s povsem profano motiviko v Sloveniji.<ref>{{RKD sklic|10232}}</ref> Furlanski slikar [[Jakob Brollo]] je leta 1866 naslikal podobo Jezusa, dobrega pastirja nad vhodom v župnišče, ki pa je ohranjena samo v fragmentih.
==Red zvonjenja==
===Zvonik in zvonjenje, opis nekdanjega in sedanjega stanja===
[[Slika:Cerkev sv. Jurija - prenova 03.jpg|200px|sličica|levo]]
V [[zvonik|zvoniku]] [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve]] so bili do leta 2023 zvonovi v tako dotrajanem stanju, da je bilo mogoče zvoniti zgolj z malima zvonovoma, saj bi skupno zvonjenje vseh zvonov lahko ogrozilo statiko zvonika. [[Nadžupnija Slovenske Konjice|Nadžupnija]] se je pred obnovo odločila tudi, da po več kot stotih letih v zvonik povrne mogočen veliki zvon, ki tehta skoraj tri tone.<ref>{{navedi revijo |last=Vogrin |first=Jože |date= |title=Obnavljamo zvonik |url=https://novice.si/page/mogocen-cerkveni-zvonik-konjicanom-prepreva-ze-stoletja-kako-je-videti-znotraj-foto-video/ |magazine=brošura Konjiški zvon |location=Slovenske Konjice |publisher=Nadžupnija Slovenske Konjice |access-date=2. april 2023}}</ref>
[[Slika:Cerkveni zvonik Slovenske Konjice.jpg|200px|sličica|levo|Novo stopnišče in podesti v zvoniku (2024)]]
Skupaj z načrtovanjem in izdelavo projektov se je opravila temeljita obnova zvonika [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve sv. Jurija]], med katero je bilo zamenjano dotrajano stopnišče, vključno s podesti, na novo je bila urejena elektroinštalacija, razsvetljava, pogon ure… V sklopu opreme zvonov je bila urejena in konzervirana stara masivna lesena nosilna konstrukcija, na novo so bili izdelani štirje jarmi zvonov ter obnovljeni njihovi nosilci…
[[Slika:Zvon 1924.jpg|180px|thumb|desno|nekdanji veliki zvon iz 1924]]
Medtem se je vse tri zvonove odpeljalo v [[Innsbruck]], kjer so v [[Zvonarna Grassmayr|zvonarni Grassmayr]] poskrbeli za obnovo več kot tristo let starega zvona, ki je bil vlit pri Conradu Schneiderju v Celju,<ref name="">{{navedi splet |url=http://www.slovenska-biografija.si/rodbina/sbi546296/ |title=Slovenski biografski leksikon: Schneider, zvonarska družina v Celju in Ljubljani |accessdate=15. marec 2023 |date= |format= |work= }}</ref> iz leta 1715{{sfn|Stopar|1976|p=27}} ter za medsebojno uglasitev vseh zvonov, posebej slovesno pa je bilo tamkajšnje vlitje novega velikega zvona v novembru 2023.
Osnova tega novega velikega zvona je bil nekdanji nadžupnijski zvon iz leta 1924, ki je moral med drugo svetovno vojno zaradi prelitja v orožje zapustiti zvonik.{{sfn|Ambrožič|1993 |p=135, 151}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=64}} Njegovo okrasje so zvonarji, tudi na podlagi ohranjene fotografije, kar se da približali originalu, za načrt [[zvon|rebra]] pa vzeli zvon, ki je bil v podobnem časovnem obdobju vlit v isti livarni v Mariboru ter se je ohranil vse do danes.
Novi zvon in prenovljeni zvonovi so bili v zvonik povzdignjeni na Jurijevo nedeljo leta 2024.
Kasneje je bila v zvoniku nameščena nova avtomatika, ki sedaj ureja zvonjenje, bitje ure, omogoča pa tudi daljinsko upravljanje. Iz zvonika tako ponovno zvoni uglašena pesem cerkvenih zvonov, v skladu z dolgoletno tradicijo štajerske slovenske pokrajine.
[[Slika:Novi 2.jpg|180px|thumb|desno|novi veliki zvon, še v Innsbrucku (2023)]]
===Stolpna ura===
V zvoniku sedaj čas na štirih številčnicah ne ureja več [[stolpna ura]], temveč [[Radijska ura|radijsko vodena ura]], avtomatika pa poganja kazalce in ureja tudi bitje. Bitje ure poteka podnevi in tudi ponoči, vendar</sub> je v nočnem času, od 22.00 ure do 6.00 ure zjutraj, naravnano na zmanjšano glasnost. Pri prebivalcih mesta ima bitje ure na cerkvenem zvoniku poseben pomen, saj prav tako kot nekdaj oznanja točen čas, hkrati pa tudi prijetno popestri dogajanje na [[Seznam ulic v Slovenskih Konjicah|Starem trgu]].
===Zvonovi in zvonjenje===
Zvonjenje ni le oznanilo časa, ampak tudi povabilo k molitvi in premišljevanju o skrivnostih naše vere.
{| class="wikitable sortable"
! opis zvona
! slika
! zvonar
! leto vlitja
! premer
! teža<br>(v kg)
! ton*<br>(po podatkih zvonarne)
|-
|veliki zvon
|[[Slika:Novi zvon in arhidiakon.jpg|200px]]
|[[Zvonarna Grassmayr|Grassmayr Innsbruck]]
| 2023
| 172 cm
| 2870
| [[ton|B° +6/16]]
|-
|stari zvon
|[[Slika:Schneiders's bell 04.jpg|200px]]
| Konrad Schneider, Celje{{sfn|Ambrožič|1993|p=147}}
| 1715{{sfn|Kovačič|1906|p=}}
| 143 cm
| 1758
| [[ton|d' +6/16]]
|-
|večji zvon
|[[Slika:Grassmayrjev zvon.jpg|200px]]
| Grassmayr Innsbruck
| 1984
| 106 cm
| 651
| [[ton|f' +6/16]]
|-
|mali zvon
|[[Slika:Zvon mali.jpg|200px]]
| Grassmayr Innsbruck
| 1984
| 95 cm
| 470,5
| [[ton|g' +6/16]]
|-
|}
===Redno zvonjenje===
Vsak dan slišimo trikrat dnevno posebno zvonjenje, tako imenovano angelovo češčenje: zjutraj, opoldne in zvečer. Uvajali so ga že v srednjem veku, najprej zvečer (Večerni zvon, Večerni ave …) kasneje tudi zjutraj. Molitvi angelovega češčenja, ki se običajno moli pri trojnem zvonjenju, se zvečer doda očenaš za verne duše. Večerno zvonjenje se ravna po sončnem zahodu in je v bogoslužnem koledarju zanj določen čas za vse slovenske škofije.
Skoraj istočasno z večernim zvonjenjem so iz 13. stoletja v zgodovinskih virih ohranjeni zapisi, da se je ob zori zvonilo [[Sveta Marija|Mariji]] v pozdrav in v počeščenje. Posebej v mestih je bilo v civilnem življenju običajno jutranje zvonjenje, ponekod ob 4.00 uri, s katerim so oznanjali, da so mestna vrata odprta. Tedaj je bilo to zvonjenje tudi javno znamenje časa, kasneje pa je bilo preneseno na sedmo uro zjutraj. Sedaj je t.i. jutranjica silno redka, ponekod običajna zgolj za velike praznike, ko so z zvonjenjem in s pritrkovanjem zvonov naznanjali praznovanje tistega dne. V [[Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] so tovrstno oznanjevanje ob večjih praznikih prevzeli fantje in možje, ki zjutraj v okolici pokajo oz. »streljajo« z velikimi 200-litrskimi sodi, napolnjenimi s plinom acetilenom, pridobljenim iz kalcijevega karbida (po domače karbita).
• ob 7.00 h se jutranje zvonjenje »Angelovo češčenje« opravlja Mariji v čast, med tednom z večjim zvonom, v nedeljo pa z velikim zvonom. Jutranje zvonjenje traja tri minute;
• ob 12.00 opoldansko zvonjenje »poldan zvoni« opravlja stari zvon, ob nedeljah in praznikih pa veliki zvon. Tudi to drugo zvonjenje je Angelovo češčenje, vendar je bilo zgodovinsko gledano uveljavljeno kasneje kot druga dva zvonjenja, papež Kalist III. je leta 1456 ukazal, naj se zvoni tudi opoldne, v zahvalo za zmago nad Turki v bitki pri Beogradu;
• ob mraku – večerno zvonjenje »Ave Marija« se opravlja dnevu v slovo. Za Slovence ima to zvonjenje prav poseben pomen, o čemer pričajo številne pesmi in različna avtorska dela, ki opisujejo »večerni zvon«. Zgodovinsko lahko tudi začetke večernega zvonjenja pripišemo nekdanjemu »zapiranju mestnih vrat«, ki so ga naznanjali z zvonjenjem.
Pri večernem zvonjenju se ponavadi oglasijo trije zvonovi, najprej prvi, ki zvoni »angelski pozdrav oz. češčenje«, drugi, praviloma manjši zvon, se oglasi za duše vernih v vicah, tretji pa v čast [[Sveti Florjan|sv. Florijanu]], za varstvo pred večnim ognjem in pogubljenjem. V Slovenskih Konjicah ob mraku najprej zvoni večji zvon, za njim mali zvon in na koncu še stari zvon, zvonjenje vsakega pa traja okoli dve minuti.
===Izredna zvonjenja===
• prvo izredno zvonjenje se opravlja ob petkih, ob 15.00 uri. Spominja nas na [[Jezus Kristus|kristusovo trpljenje]] in njegovo smrt na križu. Oglasi se veliki zvon, ki zvoni tri minute;
• drugo izredno zvonjenje se opravlja ob sobotah, ob 15.00 uri v zimskem ali ob 16.00 uri v poletnem obdobju. Oglasi se veliki zvon, ki zvoni tri minute. To zvonjenje nas opomni na prihajajoči gospodov dan in nas povabi, da delo zaključimo in se pričnemo pripravljati na praznovanje nedelje. Zvonjenje ima prav zaradi njegovega namena posebno ime »delopust« in se opravlja tudi pred vsemi cerkvenimi prazniki med letom;
===Zvonjenje pokojnim===
Med pomembna izredna zvonjenja sodi tudi zvonjenje pokojnim. Tovrstno zvonjenje naznani, da je v župniji pokojni, ki ga pripravljajo na pogreb.
V nadžupniji se spoštuje in izvaja stara tradicija oz. cinklet:<br>
ko je najavljena smrt, se najprej pozvoni z »navčkom«, ki je v Slovenskih Konjicah mali zvon. Ta pozvoni enkrat, če je pokojni otrok, dvakrat, če je pokojna ženska in trikrat, če je pokojni moški.
Zvonjenje pokojnemu se oglasi tudi, ko se pokojnik vrne v nadžupnijo, in sicer v času, ko je le-ta v mrliški vežici pri pokopališču. Opravlja se opoldne, nekaj minut po opoldanskem zvonjenju in traja štiri minute:
• moškemu zvoni najprej veliki zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali;<br>
• ženski zvoni najprej stari zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali;<br>
• otroku zvoni najprej večji zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali.<br>
Ob smrti [[papež|papeža]] se zvoni z velikim zvonom, petkrat po dve minuti.
===Mašno zvonjenje===
V Slovenskih Konjicah zvonovi na različna načina vabijo k bogoslužju:
• med tednom se stari zvon, večji in mali zvon oglasijo petnajst minut pred mašo in s tem vernike povabijo k bogoslužju. Tri minute pred njim se ponovno oglasi stari zvon, ki vernike povabi v cerkev,
• v nedeljo se eno uro pred mašo oglasi veliki zvon, ki tudi najbolj oddaljene vernike povabi k bogoslužju. Petnajst minut pred bogoslužjem se oglasijo vsi štirje zvonovi, zatem pa, tri minute pred mašo, se oglasi stari zvon, ki vernike povabi v cerkev.
Od Slave pri maši na [[Veliki četrtek]] pa do Salve pri [[Velikonočna vigilija|Velikonočni vigiliji]] zvonovi umolknejo, pravimo, da »gredo v Rim«.
===Pritrkovanje===
Občasno se iz zvonika, pred kakšnim praznikom, oglasi tudi [[pritrkovanje]] (pritrkavanje), ki je posebna vrsta igranja na zvonove. V Sloveniji je pritrkovanje izjemno razvito in imamo zelo širok spekter različnih melodij. Takrat se zvonovi oglasijo z različnimi ritmičnimi vzorci, ki se imenujejo pritrkovalske melodije. Njihov namen je oznanjevanje prihajajočega praznovanja slovesnih cerkvenih praznikov.
== Pomembne osebnosti ==
[[Slika:Fabri Valentin nagrobnik.jpg|thumb|200px|desno|nagrobnik župnika in arhidiakona Valentina Fabrija v nadžupnijski cerkvi]]
[[Slika:Matej Slekovec - Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške.pdf|200px|desno]]
=== Valentin Fabri ===
V času delovanja tamkajšnjega župnika Valentina Fabrija{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} (1487–1497) so v pravokotni glavni [[Ladja (cerkev)|cerkveni ladji]] [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve]] dotedanji ravni [[les]]eni strop nadomestili z rebrastim obokom, notranjimi oporniki in poslikavami v [[gotika|gotskem]] slogu, tudi sedanje župnišče (»farof«) je po zasnovi iz tega obdobja.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} Valentin Fabri ima v konjiški cerkvi sv. Jurija svoj nagrobnik. Na plošči je upodobljen, kako leži z glavo na blazini (plošča je sprva ležala na tleh). Opatska palica s fanonom in [[Mitra (škofovska kapa)|mitra]] kažeta njegov položaj pomembnega cerkvenega dostojanstvenika.
Pokojnik je prikazan v pontifikalni obleki, na [[Alba (liturgično oblačilo)|albi]] ima dvojno paruzo, ogrnjen je v bogato gotsko [[mašni plašč|kazulo]]. Ker je bil Valentin Fabri tudi [[Dobrla vas|dobrolski]] [[prošt]], savinjski in [[Podjuna|podjunski]] [[arhidiakon]], dvorni kaplan{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} ter konjiški in [[Župnija Vuzenica|vuzeniški]] župnik, ima na vogalih nagrobnika upodobljene štiri [[Grb|grbe]]: dobrolskega [[Samorog (mitologija)|samoroga]], oglejskega orla, Svetkovičevo zastavo in svoj osebni grb s kladivom na nakovalu.{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=40}}
=== Paolo Santonino ===
{{glavni|Paolo Santonino}}
O svojem obisku v [[Slovenske Konjice|Konjicah]] (Gonabicz), ko se je 11. maja 1485 tu ustavilo odposlanstvo [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]], pod vodstvom škofa [[Vizitacija|vizitatorja]] Petra Carli iz Caorle,
{{sfn|Santonino|1991|p=}} je škofov spremljevalec, laični kancler [[Paolo Santonino]] iz [[Udine|Vidma]] v svoj popotni dnevnik {{COBISS|ID=28470}} zapisal, da je škofa s spremstvom sprejel tedanji župnik in [[arhidiakon]] obrambnim jarkom in okopom. Navedel je, da je imela tedaj župnija kar petindvajset podružnic, bogata polja in svoje [[vinograd]]e z izvrstnim pridelkom. Iz njegovega popotnega dnevnika izvemo, da je imel konjiški arhidiakon v župnišču in drugod zaposlenih triinštirideset oseb, od tega devet duhovnikov v župnijski službi.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=41}} Ni se mogel izogniti niti opisu vseh jedi s katerimi so bili postreženi tako škof kot spremstvo, o večerji 13. maja pa je dodal, da je bila še prijetnejša, saj je gostitelj v župnišču poskrbel za glasbeno spremstvo dveh igralcev na [[Lituus (glasbilo)|šalmaj]] ter na večjo in manjšo [[kljunasta flavta|flavto]].<ref>{{navedi knjigo |last= Škulj | first= Edo |last2= Dobravec |first2= Jurij|year=2018 |title=Orgle Slovenije |publisher= Ars Organi Sloveniae |isbn=978-961-288-543-4 |cobiss=295329792 |pages=477}}</ref> Santonino je ponovno obiskal Konjice 27. maja 1485, ko je zapisal, da so pri maši peli izvrstni glasbeniki.{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=40}} Tedaj je škof s spremstvom obiskal tudi [[Grad Konjice|Konjiški grad]], imel tega dne v Konjicah [[birma|birmo]], ob večerji v župnišču pa so hvalnice in himne prepevali cerkveni pevci pod vodstvom učitelja, med katerimi so bili zelo verjetno tudi učenci. V Konjicah v drugi polovici 15. stoletja v cerkvi ni bilo [[orgle|orgel]], saj bi jih Santonino najbrž omenil, kot je to ob obisku [[Kamnik]]a. Da Konjice niso na seznamu glasbenih teles 16. stoletja, je treba skoraj gotovo pripisati le nepoznavanju ali pa izgubi zgodovinskih virov.<ref>{{navedi knjigo |last= Snoj |first= Jurij|year=2012 |title=Zgodovina glasbe na Slovenskem I., Od začetkov do konca 16. stoletja |publisher=Založba ZRC |isbn=978961 254 432 4 |cobiss=266035712 |pages=}}</ref>
===Anton Brcko===
V Nadžupniji je od 1936 do svoje smrti dve leti kot zborovodja in organist deloval primorski skladatelj [[Anton Brcko]] (1911–1939).<ref>{{SloBio |id=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1003150 |ime=Brcko, Anton |avtor=Bratuž, Andrej |vir=psbl}}</ref>
== Evropska pešpot sv. Martina Tourškega ==
[[Slika:Via Sancti Martini Slovenia Slovenske Konjice.jpg|180px|thumb|desno|odtis nekdanjega [[žig|žiga]] poti sv. Martina v Slovenskih Konjicah]]
Iz [[Zreče|Zreč]] in naprej v [[Kartuzijanski samostan Žiče|Žičko kartuzijo]] vodi Evropska pešpot [[Sveti Martin|sv. Martina Tourškega]] (Via Sancti Martini),<ref>{{navedi splet |url=https://www.svetimartintourski.si/pot-sv-martina|title=Pot sv. Martina v Sloveniji |accessdate= 12. november 2016|publisher = Kulturni center sv. Martin Tourski – Slovenija}}</ref> ki jo je leta 2005 [[Svet Evrope]] razglasil za Veliko evropsko kulturno pot. Dolga je 2500 km ([[Szombathely]]-[[Tours]]) in povezuje kraje, ki so zaznamovali življenje in čaščenja tega znamenitega svetnika. Sedaj ta pešpot ni več speljana skozi [[Slovenske Konjice]].
==Župnijske matične knjige==
Konjiški nadžupnijski urad je vse do [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|druge svetovne vojne]] hranil druge najstarejše krstne knjige v štajerski Sloveniji,<ref>{{navedi splet |url=https://nadskofija-maribor.si/web/wp-content/uploads/2025/04/VODNIK-2024-SPLETNA.pdf |title=Vodnik po matičnem gradivu in zapisnikih duš v Nadškofijskem arhivu Maribor, stanje 2023 |accessdate=15. maj 2023 |date= |format=}}</ref> ki so jo pisali v letih 1604–1611.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=131}} S pisanjem je v skladu z navodili [[Tridentinski koncil|tridentinskega koncila]] v drugem poglavju 24. seje (11. novembra 1564) in Rimskega obrednika začel tedanji konjiški župnik in arhidiakon Gregor Urz.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=42}} V letih 1759–1771 je bil konjiški nadžupnik Ignac Franc Novak, ki je leta 1770 pričel pisati župnijsko mrliško knjigo.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=47}}
Župnijske [[matične knjige]] so sedaj v digitalizirani obliki dostopne tudi na spletu: [https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/slovenske-konjice Matricula online.si].
== Konjiški župniki (do 1738), nadžupniki in arhidiakoni, konjiški novomašniki (1945-2015) ==
{{glavni|Seznam duhovnikov Nadžupnije Slovenske Konjice}}
== Župnijsko glasilo ==
Občasno glasilo Nadžupnije Slovenske Konjice se imenuje Jurček.<ref>{{navedi splet |url=https://issuu.com/jurcek.sl.konjice |title=Jurček, glasilo nadžupnije Slovenske Konjice |accessdate=13. julij 2022 |date= |format= |work= |archive-date=2022-07-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220713203244/https://issuu.com/jurcek.sl.konjice |url-status=dead }}</ref>
== Sklici ==
{{sklici|2}}
== Viri ==
* {{navedi knjigo |last1=Ožinger|first1=Anton|first2=Ivan|last2=Pajk |year=1996 |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=38788353|pages=}}
* {{navedi knjigo |last1=Baraga|first1=Jože|first2=Valerija|last2=Motaln |year=2006 |title=Konjiško ob 860-letnici Slovenskih Konjic|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=227330048|pages=}}
* {{navedi knjigo |last1=Boldin|first1=Aleksandra|year=2016|title=Konjiceː 870 let prve pisne omembe|chapter=Začetki Konjic in prva omemba v pisnih virihː listina oglejskega patriarha Pelegrina |publisher=Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-4-0 |cobiss=284984064|pages= }}
* {{navedi knjigo |last=Höfler| first= Janez| title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem|chapter=K razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku|publisher=Viharnik |year=2013| cobiss=268869376| isbn=978-961-6057-88-2|pages=}}
* {{navedi knjigo |last=Höfler| first= Janez |year=2018 |title=Oglejski generalni vikarji in drugi patriarhovi pooblaščenci na Slovenskem v poznem srednjem veku (1300-1535) |publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete|isbn=978-961-06-0043-5 |cobiss=293899264 |pages=}}
* {{navedi knjigo |last=Stopar|first=Ivan |year=1976 |title=Grad Slovenske Konjice |publisher=Kulturna skupnost Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=42552832|pages=}}
* {{navedi knjigo |last=Höfler | first= Janez| title= Lastniške cerkve v Sloveniji|chapter=Raziskana, registrirana in potencialna zgodnjesrednjeveška grobišča |location= Ljubljana |publisher=Viharnik |year=2019|cobiss=297354496|pages=}}
* {{navedi knjigo |last=Stegenšek |first=Avguštin| title=Konjiška dekanija| location=Maribor| year=1909| cobiss=217588993|pages=}}
* {{navedi knjigo |last=Slekovec|first=Matej| title= Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške| location=Maribor| year=1898| cobiss=2512149301|pages=}}
* {{navedi knjigo |last1=Boldin |first1=Aleksandra| title= Dr. Mihael Napotnik, lavantinski škof| publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice | year=2009| cobiss=63482881|pages=}}
* {{navedi knjigo |last=Petrič |first=Franci| title= Msgr. Alojzij Cvikl dj, mariborski nadškof metropolit| year=2015| publisher=Družina d.o.o.| cobiss=10198019|pages=}}
* {{navedi knjigo |last=Zadnikar | first=Marijan| title= Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2| year=1975| publisher=Mohorjeva družba Celje| cobiss=27990017|pages=}}
* {{navedi knjigo |last1=Ambrožič|first1=Matjaž |year=1993 |title=Acta Ecclesiastica Sloveniae 15: Zvonarstvo na Slovenskem |publisher= |isbn= |cobiss=1089069 |ISSN=0351-2789}}
* {{navedi knjigo |last1=Kovačič| first=Fran|authorlink1=Fran Kovačič |year=1906 |title=Cerkveni zvonovi v Lavantinski škofiji |publisher=Bogoslovno učilišče, Maribor |isbn= |cobiss=37305089 |pages=}}
== Glej tudi ==
* [[Boštjan Glavinić de Glamoč]] - senjsko-modruški škof
* [[Tomaž Fantoni]] - slikar
* [[Mihael Napotnik]] - [[Škofija Lavant|lavantinski]] knezoškof
* [[Jožef Pajek]] - [[kanonik|stolni kanonik]] v [[Maribor]]u
* [[Zdenka Serajnik]] - članica [[Frančiškov svetni red|Frančiškovega svetnega reda]], pesnica, prevajalka, pedagoginja in pisateljica
* [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]]
* [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice]]
* [[Slovenskokonjiški Schneiderjev zvon]]
== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki|Parish of Slovenske Konjice}}
* Nadžupnija na Družina.si: [http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-slovenske-konjice Družina.si] pridobljeno 27. avgust 2015
{{Nadškofija Maribor}}
{{Dekanija Slovenske Konjice}}
{{zvezdica}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Slovenske Konjice]]
[[Kategorija:Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]
[[Kategorija:Slovenske Konjice]]
[[Kategorija:Župnija Slovenske Konjice|Nadžupnija]]
cj6dytn6t9w9epz021rdz5iy6pk9tsx
6739453
6739451
2026-08-19T14:41:14Z
Shabicht
3554
/* Zvonik in zvonjenje, opis nekdanjega in sedanjega stanja */
6739453
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Župnija v Sloveniji
| title = Nadžupnija Slovenske Konjice
| image =
| caption = župnišče (farof)
| headquarters = Stari trg 40<br>3210 Slovenske Konjice
| parish_church = [[cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice]]
| dedication = [[sveti Jurij]]
| established = pred [[1146]]
| first_mentioned = [[1146]]{{sfn|Boldin|2016|p=16}}
| previous_name =
| separated_from_parish = [[Nadžupnija Hoče|Pražupnija Hoče]]
| annexed_parishes =
| deanery = [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]
| archdeaconry = [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiški]]
| diocese = [[Nadškofija Maribor|Maribor]]
| province = [[Metropolija Maribor|Maribor]]
| shrine =
| notable_people =[[Mihael Napotnik]], Valentin Fabri, [[Jožef Pajek]], Jernej Voh, [[Tomaž Fantoni]]
| neigboring_parishes = [[Župnija Zreče|Zreče]], [[Župnija Črešnjice|Črešnjice]], [[Župnija Čadram-Oplotnica|Čadram-Oplotnica]], [[Župnija Dramlje|Dramlje]], [[Župnija Žiče|Žiče]], [[Župnija Prihova|Prihova]]
| business_card =
}}
'''Nadžupnija Slovenske Konjice''' ({{jezik-la|Archparoecia Gonoviensis}}) je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Dekanija Slovenske Konjice|dekanije Slovenske Konjice]], v okviru [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiškega naddekanata]], ki je del [[Nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]].
Na podlagi [[Cerkveni dokumenti|apostolskega pisma]] [[Papež Pij X.|papeža Pija X.]] iz [[1. februar|1. februarja]] [[1910]] ima vsakokratni [[župnik]] v Slovenskih Konjicah pravico do naziva [[arhidiakon]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}}
== Zgodovina ==
{{glavni|Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice}}
Cerkvena organizacija na sedanjem slovenskem ozemlju je bila dokončno izoblikovana v času oglejskega [[Pelegrin I.|patriarha Pelegrina I.]] (1128–1161). V [[Oglejski patriarhat|oglejskem delu]], južno od Drave, je bilo 14. pražupnij, ki jih lahko, glede na približni čas ustanovitve, razvrstimo:
* 9. stoletje, med madžarskimi vpadi in pred njihovim porazom v [[Bitka pri Lechfeldu|bitki pri Lechfeldu]]: – [[Župnija Šempeter v Savinjski dolini|Šempeter v Savinjski dolini]], – [[župnija Gornji Grad|Gornji Grad]] (sv. Mohor), – [[Župnija Šmartno pri Slovenj Gradcu|sv. Martin pri Slovenj Gradcu]], [[Župnija Braslovče|Braslovče]] (Marija vnebovzeta)
* 10. stoletje: – [[Župnija Laško|Laško]] (sv. Martin), – [[Župnija Hoče|Hoče]] (sv. Jurij) – [[Župnija Pilštanj|Pilštanj]] (sv. Mihael), – [[Škale|Škale pri Velenju]] (sv. Jurij), župnijske cerkve ni več
* 11. stoletje: – '''Slovenske Konjice''' (sv. Jurij) – [[Župnija Slivnica pri Mariboru|Slivnica pri Mariboru]] (Marija vnebovzeta), – [[Župnija Ponikva|Ponikva]] (sv. Martin) - [[Župnija Nova Cerkev|Nova Cerkev]] (Sv. Lenart), – [[Župnija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] (sv. Rupert)
* 12. stoletje: – [[Župnija Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] (sv. Križ).
Že v letih 1085−1096 se je iz očitno preobsežno zasnovane [[župnija Hoče|hočke pražupnije]] izdvojila najprej konjiška pražupnija, vsaj leta [[1146]] pa še [[Župnija Slivnica pri Mariboru|slivniška pražupnija]]. Vse tri so bile leta 1146 kot pražupnije prvič pisno omenjene v isti, do danes ohranjeni listini [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]] [[Pelegrin I.|Pelegrina I.]] (1130–1161),{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=7}}{{sfn|Boldin|2016|p=16}} ki omenja tudi desetino v teh župnijah (partes decimarum olebium, Scilicet de Covnuwiz et Schliuniz …).{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=38}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}}
Konjiška pražupnija je takrat obsegala ozemlje, večje od obsega sedanje [[Dekanija Slovenske Konjice|Konjiške dekanije]], na vzhodu je meja potekala nad [[Trije Kralji (smučišče)|Tremi kralji]] na Pohorju, med [[Veliko Tinje|Tinjem]] in [[Čadram]]om do potoka [[Ložnica (Dravinja)|Ložnice]], med cerkvijo sv. [[Kočno ob Ložnici|Egidija v Kočnem]] in [[Laporje, Slovenska Bistrica|Laporjem]] do [[Boč (gora)|Boča]]. Na jugu po [[Razvodje|razvodju]] [[Dravinja|Dravinje]] čez [[Konjiška gora|Tolsti Vrh]], [[Dolga Gora|Dolgo Goro]], čez Boč nekako do Poljčanskega potoka in do meje z [[Župnija Ponikva|župnijo Ponikva]] in naprej do ceste, ki poteka iz [[Dramlje|Dramelj]] v [[Žička kartuzija|Žičko Kartuzijo]].
Na zahodu je meja potekala pod [[Črešnjice, Vojnik|Črešnjicami]] in nad [[Frankolovo|Frankolovim]], na grič sv. Križa, Golek in Bukovo goro in ob [[Dravinja|Dravinji]] navzgor do njenega izvira pod [[Rogla|Roglo]] do srede Lazin, ter na severni strani po vrhu [[Pohorje|Pohorja]] do Javorskega vrha.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}}<ref>{{navedi knjigo |last=Zdovc |first=Vinko |year=2000 |title=Zbornik 2000, Konjice z okolico|chapter=Deželnosodska oblast v Konjicah (Gonobitz) nastanek in dokončno oblikovanje: Konjiška župnija|publisher=Zgodovinsko društvo Konjice |isbn= |cobiss= |pages=11}}</ref>
Na območju velike pražupnije je sčasoma nastalo 11 novih [[Župnija|župnij]] ([[Župnija Oplotnica|Čadram-Oplotnica]], [[Župnija Poljčane|Poljčane]], [[Župnija Laporje|Laporje]], [[Župnija Črešnjice|Črešnjice]], [[Župnija Loče|Loče]], [[Župnija Prihova|Prihova]], [[Župnija Zreče]], [[Župnija Kebelj]], [[Župnija Sv. Kunigunda na Pohorju|Gorenje pri Zrečah]], [[Župnija Sv. Jernej pri Ločah|Sveti Jernej]], [[Župnija Špitalič (Nadškofija Maribor)|Špitalič]] in kot zadnja leta 1787 še [[Župnija Žiče|župnija Žiče]]).{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=198}}
[[Slika:Farof-strop 1670.jpg|thumb|250px|left|poslikani leseni strop v župnišču iz leta 1670]]
[[Slika:064 Gonobitz — Slovenske Konjice - J.F.Kaiser Lithografirte Ansichten der Steiermark 1830 (2).jpg|left|thumb|trg Konjice z župnijsko cerkvijo in gradom na Kaiserjevi litografiji iz 1830]]
Ker zelo obsežnega ozemlja pod cerkveno in tudi politično oblastjo [[Seznam oglejskih škofov in patriarhov|oglejskih patriarhov]] (ki so v političnem vidiku ponekod presegali celo [[Salzburška nadškofija|salzburške nadškofe]]) ni bilo mogoče učinkovito pastoralno voditi neposredno s [[Oglej|sedeža patriarhata]] v [[Videm, Italija|Vidmu]], je bilo ozemlje oglejskega patriarhata že v 11. stoletju razdeljeno na manjše enote in okrožja, ki so se imenovala arhidiakonati.<ref>{{navedi splet |url=https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/cerkvenoupravna-ureditev-na-konjiskem/|title= Cerkvenopravna ureditev na Konjiškem|accessdate=23. februar 2016 |date= |format= |work= }}</ref> Arhidiakonate so vodili [[arhidiakon]]i, kot neposredni patriarhovi zaupniki, poverjenci in namestniki. V 11. stoletju je imel oglejski patriarhat tri arhidiakonate, v 16. stoletju jih je bilo že sedem.<ref>{{navedi knjigo |last=Reven |first=Zdravko |year=1971|title=Cerkev na Slovenskem: letopis 1971: (stanje 1. junija 1971) |publisher=Nadškofijski ordinariat |isbn= |cobiss=2831107 |pages=28}}</ref> Ozemlje konjiške župnije je do leta 1751 spadalo k Savinjskemu arhidiakonatu. Ta je obsegal ozemlje med Savo in Dravo, na Pohorju in v [[Šaleška dolina|Šaleški dolini]] ter proti izviru [[Savinja|Savinje]] je mejil na Koroški (podjunski) arhidiakonat, z mejno reko [[Sotla|Sotlo]] pa na [[Nadškofija Zagreb|zagrebško škofijo]]. Konjiška župnija je spadala pod patronat [[Oglejski patriarhat|oglejskih patriarhov]], vendar so odvetništvo nad župnijo (pravice, dohodki in možnost političnega vpliva) izvajali lastniki bližnjega gradu, kar pa ni omejevalo patriarhov, ki so na mesto tukajšnjih župnikov imenovali duhovnike iz svojega kroga, pogosto [[Italijani|Italijane]] in [[Furlan]]e, ter jim večkrat zaupali tudi naloge savinjskih arhidiakonov.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}} Nasledniki patriarha [[Bertold Andeški|Bertolda Andeškega]] so komaj kdaj obiskali svoje slovensko govoreče vernike,{{sfn|Höfler|2018|p=11}} temveč so za izvrševanje cerkvenih opravil, za katere je potrebno škofovsko posvečenje, navadno imenovali škofe vikarje, ki so v njihovem imenu obiskovali župnije, opravljali vizitacije, nadzirali duhovništvo in sklicevali sinode, pa tudi birmovali, [[Duhovniško posvečenje|posvečevali duhovnike]], [[zakramentali|blagoslavljali]] cerkve, oltarje, zvonove.{{sfn|Höfler|2018|p=7}}
Potem, ko so v letih 1418−1420 [[Beneška republika|Benečani]] zasedli [[Furlanija|Furlanijo]],<ref>{{navedi knjigo |first=Tito |last= Maniacco |year=2002 |title=Storia del Friuli|publisher=Newton & Compton |isbn= |cobiss= |pages=|language=IT}}</ref> so se na sedežu patriarhata vrstili možje iz beneških patricijskih rodbin, ki pa skorajda niso več prihajali na slovensko stran. [[Oglejski patriarhat|Patriarhat]] je bil namreč zatem razdeljen na dva dela: zahodni, furlanski del je spadal pod [[Beneška republika|Beneško republiko]], vzhodni, slovenski del, pa po izumrtju [[Celjski grofje|celjskih knezov]] in [[Goriški grofje|goriških grofov]] (1456 oziroma 1500), v celoti pod [[Habsburžani|Habsburžane]]. Patriarhi so bivali na beneškem ozemlju, [[Avstrijsko cesarstvo|habsburška oblast]] pa jim praktično ni več dopuščala dostopa na slovenski del patriarhata. Zadnji, ki je pod patriarhom vizitiral slovenske kraje, je bil patriarhov koadjutor Francesco Barbaro, ki je [[Vizitacija|vizitacijo]] opravil leta 1593.<ref>{{navedi splet |url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1001550/ |publisher=[[Primorski slovenski biografski leksikon]]|title= Barbaro, Francesco (okoli 1545–1616)| first=Rudolf |last= Klinec |accessdate=24. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> Celo arhidiakoni so se odtlej v cerkvenih zadevah obračali na [[Apostolski nuncij|apostolskega nuncija]] na Dunaju, ki je [[Škof|škofovske zadeve]] poverjal škofom z avstrijskega ozemlja, največkrat so te naloge opravljali škofje iz [[Pičen|Pična]] v [[Istra|Istri]].{{sfn|Höfler|2013|p=322}}{{sfn|Höfler|2018|p=13}}
Leta 1751 je [[papež Benedikt XIV.]], tudi na pritisk dunajskega dvora, [[oglejski patriarhat]] ukinil, za ozemlje patriarhata pod [[Habsburška monarhija|habsburško vladavino]] (tj. za večino slovenskega prostora do reke Drave na severu) pa naslednje leto ustanovil [[Nadškofija Gorica|Goriško škofijo]], za ozemlje [[Beneška republika|beneške republike]] v [[Furlanija|Furlaniji]] pa [[Nadškofija Videm|Videmsko škofijo]].
Konjiška župnija nikoli ni bila del leta 1462 ustanovljene [[Ljubljanska nadškofija|Ljubljanske škofije]] (podrejene direktno [[Sveti sedež|Svetemu sedežu]]), ki je na tem delu Štajerske obsegala [[župnija Svibno|župnije Svibno]], [[Župnija Gornji Grad|župnijo Gornji Grad]] z vikariati Solčava, Ljubno, Rečica in Mozirje, [[župnija Braslovče|župnijo Braslovče]] z vikariati Vransko, sv. Pavel pri Preboldu, Griže in Trbovlje ter [[Škale|župnijo Škale]] z vikariati sv. Martin pod Šalekom, Šoštanj, Vinska gora in Šentilj pri Velenju.<ref>{{navedi časopis| journal=Zgodovinski časopis |last=Valenčič| first=Vlado |title=Štetje prebivalstva leta 1754 v predjožefinski ljubljanski škofiji in njegovi rezultati | url= https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/1807 |publisher= |volume=16 |year=1962 |cobiss=514470965 |pages=27–54}}</ref>
Med letoma 1704 in 1737 je bila konjiška župnija pod upravo [[Žička kartuzija|Žičke kartuzije]],{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=44}} po razpustitvi le-te pa so o njej ponovno odločali [[Habsburžani|habsburški cesarji]], ki so jo leta 1751{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=199}} povišali v nadžupnijo.{{sfn|Boldin|2016|p=85}} Po začasni ukinitvi [[Nadškofija Gorica|Goriške nadškofije]] (1787), po preureditvi škofijskih meja, v času vladanja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|cesarja Jožefa II.]],{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=47}} so bile v procesu preoblikovanja, v letih 1787–1789, župnije [[Velikovec|velikovškega]] okrožja na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]] in [[Celje|celjskega]] okrožja na Štajerskem, med njimi tudi konjiška nadžupnija, priključene k tedanjim zgolj osmim župnijam [[Lavantinska škofija|Lavantinske škofije]].<ref>{{navedi knjigo |author= Dolinar, France Martin|year= |title=Letopisi lavantinsko-mariborske škofije kot zgodovinski vir|url=https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/1490|isbn= |cobiss= |pages=57}}</ref>
Ker je sedež škofije še naprej ostal v oddaljenem [[Šentandraž v Labotski dolini|Šentandražu]], so se kmalu nadaljevala prizadevanja za selitev škofijskega sedeža in preoblikovanje škofijskih meja, do česar je prišlo šele v času [[blaženi|blaženega]] škofa [[Anton Martin Slomšek|Antona Martina Slomška]], ki je uspel, da se je lahko 4. septembra 1859 sedež škofije preselil v [[Maribor]] in da so se na novo določile meje mariborske, zgolj naslovno še lavantinske škofije.<ref name="Slovenska-biografija.si">{{SloBio|id=sbi584693 |avtor= Grafenauer, I.; Gspan, A. |ime=Slomšek, Anton Martin |vir=sbl}}</ref>
=== Kronološki pregled zgodovinskih dogodkov ===
[[Slika:Ortolf Slovenske Konjice si.jpg|200px|thumb|desno|nekdanji nagrobnik Ortolfa Konjiškega]]
* 1146: v pisnih virih je prvič omenjena konjiška nadžupnija (Cuonowiz);{{sfn|Boldin|2016|p=16}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=38}}
* 1173: prvič je omenjen konjiški župnik Sighard. V tem času je bila domnevno zgrajena sedanja [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|župnijska cerkev sv. Jurija]];{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}}
* 1369: že pred tem letom je [[vitez]] Ortolf Konjiški pozidal kapelo sv. Jakoba (sedanjo [[Cerkvena ladja|stransko ladjo]]) in jo določil za svoje zadnje počivališče;{{sfn|Stopar|1976|p=}}<ref>Turistični vodnik po Dravinjski dolini in Zreškem Pohorju, stran 17</ref>
* 1482–1509: župnik Valentin Fabri{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} je cerkev, ki je prvotno imela romanski videz (pravokotna stavba z ravnim lesenim stropom) obokal, [[Gotska arhitektura|gotiziral]], jo opremil z [[opornik|oporniki]] in poslikavami, ravno tako je dal prezidati tudi župnišče;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}}
* 1669–1697: župnik [[Boštjan Glavinić de Glamoč]] iz [[Pićan|Pičenske]] škofije v [[Istra|Istri]]{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=42}} je dal v nadžupnijski cerkvi postaviti glavni oltar. Med 1690 in 1697 je bil škof v [[Senj]]u. Na potovanju na [[Dunaj]] skozi [[Slovenske Konjice|Konjice]] je tu leta [[1697]] umrl in je pokopan v rožnovenski kapeli;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=44}}
* 1713: v stranski ladji je bil pod [[Beneficij|beneficiatom]] Štefana Jamnika postavljen oltar sv. Križa. O tem priča napis SVB BENEFICIATO STEPHANO JAMNIK ERECTUM 1713;
* 1751: župnija povišana v nadžupnijo;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=199}}
* 1799: pokopališče okoli cerkve so opustili in uredili novo ob nekdanji grajski kapeli, sedanji [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkvi sv. Ane]]. Ta je bila pod cesarjem [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefom II.]] ukinjena, ponovno jo je [[Zakramentali|blagoslovil]] nadžupnik Jožef Anton pl. Jakomini;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=48}}
* 1863: nadžupnijska cerkev je dobila [[križev pot]], ki je sedaj v [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkvi sv. Ane]]. Moderni križev pot, ki je sedaj v [[Ladja (cerkev)|ladji]], je ob zadnji obnovi cerkve naslikal akademski [[slikar]] Leon Koporc iz Ljubljane;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=87}}
* 1866: slikar [[Tomaž Fantoni]] in njegov pomočnik [[Jakob Brollo]] (oba iz [[Humin]]a v Furlaniji) sta cerkveno ladjo cerkev preslikala (freske niso ohranjene). Brollo je naslikal tudi podobo Jezusa – dobrega pastirja nad vhodom v župnišče;{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}}
* 1869: namesto starega baročnega glavnega oltarja je bil postavljen nov veliki psevdogotski oltar, delo [[Tomaž Fantoni|Tomaža Fantonija]], ki pa je danes ohranjen le delno;{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=86}}
* 1874: streha na rožnovenjski kapeli je v času župnika Franca Mikuša dobila današnjo podobo;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=55}}
* 1875: [[Duhovniško posvečenje|novo mašo]] je obhajal [[Mihael Napotnik]], kmečki sin s [[Tepanjski Vrh|Tepanjskega Vrha]], poznejši [[škofija Lavant|lavantinski]] [[škof|knezoškof]];{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=53}}
* 1887: [[Tomaž Fantoni]] je v baročni kapeli postavil postavil rožnovenski oltar;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=192}}
* 1910: [[Papež Pij X.]] je na prošnjo [[škof|knezoškofa]] [[Mihael Napotnik|Napotnika]] z apostolskim pismom podelil vsakokratnemu konjiškemu nadžupniku naslov [[arhidiakon]]. Ob tej priložnosti so v [[prezbiterij]]u župnijske cerkve vzidali marmorno ploščo z napisom in [[kronogram]]om;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}}
== Sakralni objekti ==
{| class="wikitable"
|-
!
! slika
! cerkev
! kraj / naselje
! oznaka RKD/EID:
|-
| 1.
| {{Slika d|Q18515910|150px}}
| [[Cerkev svetega Jurija, Slovenske Konjice|cerkev sv. Jurija]]<br>[[župnijska cerkev]]
| [[Slovenske Konjice]]
|{{Cultural Heritage Slovenia|1-03379}}
|-
| 2.
| {{Slika d|Q12786834|150px}}
| [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkev sv. Ane]] <br>pokopališka cerkev - [[Podružnična cerkev|podružnica]]
| [[Zgornja Pristava, Slovenske Konjice|Zgornja Pristava]]
|{{Cultural Heritage Slovenia|1-03380}}
|-
| 3.
| {{Slika d|Q24758939|lokalna=DSC03501.JPG|150px}}
| [[Cerkev svete Družine, Tepanje|cerkev sv. Družine]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]]
| [[Tepanje]]
|-
|}
Na območju župnije stoji še mnogo kapelic, znamenj in križev, med njimi izstopa [[Janez Nanut|Nanutova]] kapela v središču naselja [[Brdo, Slovenske Konjice|Brdo]].{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=325}}
==Drugi objekti==
{| class="wikitable"
|-
!
! slika
!
! kraj / naselje
! oznaka RKD/EID:
|-
| 1.
| [[Slika:Farof Vicarage north side.jpg|150px]]
| Župnišče v Slovenskih Konjicah
| [[Slovenske Konjice]]
|{{Cultural Heritage Slovenia|10232}}
|-
| 2.
| [[Slika:Župnijski center.jpg|150px]]
| Župnijski dom (zgrajen 2008)
| [[Slovenske Konjice]]
|}
=== Župnišče===
[[Slika:Slovenske Konjice, rectory, west side.jpg|250px|thumb|desno|župnišče, zahodna stran]]
Konjice v srednjem veku niso bile utrjene. V stiskah so se tržani zatekali v [[župnišče]], katerega obisk omenja tudi [[Paolo Santonino]] v svojem popotnem [[Dnevnik (književnost)|dnevniku]] s tretjega potovanja, ko je Konjice obiskal kot spremljevalec odposlanca [[oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]], caorlijskega škofa Pietra Carla leta 1487.{{sfn|Stopar|1976|p=23}} Markantna stavba je v južnem traktu še iz 15. stoletja, v kleti so lepi gotski [[portal]]i.{{sfn|Stopar|1976|p=27}} V prvem nadstropju severovzhodnega vogala je gotski [[erker]] iz obdobja Valentina Fabrija, tj. začetka 80. let 15. stoletja. Že pred letom 1500 so stavbo močno utrdili.
Župnik Marko Gonan, po rodu plemič iz [[Pazin]]a v [[Istra|Istri]], je med 1625–1635 stavbo prezidal in povečal. Nad portalom z zazidano renesančno biforo v nadstropju je na pročelju njegova podoba in grb z napisom.{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}}. Poleg srednjeveških sestavin izstopajo [[renesansa|poznorenesančne]] [[Arkada|stebriščne arkade]]{{sfn|Stopar|1976|p=27}} na notranjem dvorišču iz leta [[1632]], številni arhitekturni detajli, [[štukatura|štukirani]] strop iz [[1740]]{{sfn|Stopar|1976|p=27}} v jedilnici, v eni od sob v nadstropju pa poslikani leseni strop iz [[1670]], {{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=228}} z [[groteska]]mi, [[drolerija]]mi, [[karikatura]]mi, živalskimi podobami itn.; gre za najstarejši tovrsten spomenik s povsem profano motiviko v Sloveniji.<ref>{{RKD sklic|10232}}</ref> Furlanski slikar [[Jakob Brollo]] je leta 1866 naslikal podobo Jezusa, dobrega pastirja nad vhodom v župnišče, ki pa je ohranjena samo v fragmentih.
==Red zvonjenja==
===Zvonik in zvonjenje, opis nekdanjega in sedanjega stanja===
[[Slika:Cerkev sv. Jurija - prenova 03.jpg|200px|sličica|levo]]
V [[zvonik|zvoniku]] [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve]] so bili do leta 2023 zvonovi v tako dotrajanem stanju, da je bilo mogoče zvoniti zgolj z malima zvonovoma, saj bi skupno zvonjenje vseh zvonov lahko ogrozilo statiko zvonika. [[Nadžupnija Slovenske Konjice|Nadžupnija]] se je pred obnovo odločila tudi, da po več kot stotih letih v zvonik povrne mogočen veliki zvon, ki tehta skoraj tri tone.<ref>{{navedi revijo |last=Vogrin |first=Jože |date= |title=Obnavljamo zvonik |url=https://novice.si/page/mogocen-cerkveni-zvonik-konjicanom-prepreva-ze-stoletja-kako-je-videti-znotraj-foto-video/ |magazine=brošura Konjiški zvon |location=Slovenske Konjice |publisher=Nadžupnija Slovenske Konjice |access-date=2. april 2023}}</ref>
[[Slika:Cerkveni zvonik Slovenske Konjice.jpg|200px|sličica|levo|Novo stopnišče in podesti v zvoniku (2024)]]
Skupaj z načrtovanjem in izdelavo projektov se je opravila temeljita obnova zvonika [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve sv. Jurija]], med katero je bilo zamenjano dotrajano stopnišče, vključno s podesti, na novo je bila urejena elektroinštalacija, razsvetljava, pogon ure… V sklopu opreme zvonov je bila urejena in konzervirana stara masivna lesena nosilna konstrukcija, na novo so bili izdelani štirje jarmi zvonov ter obnovljeni njihovi nosilci…
[[Slika:Zvon 1924.jpg|180px|thumb|desno|nekdanji veliki zvon iz 1924]]
Medtem se je vse tri zvonove odpeljalo v [[Innsbruck]], kjer so v [[Zvonarna Grassmayr|zvonarni Grassmayr]] poskrbeli za obnovo več kot tristo let starega zvona, ki je bil vlit pri Conradu Schneiderju v Celju,<ref name="">{{navedi splet |url=http://www.slovenska-biografija.si/rodbina/sbi546296/ |title=Slovenski biografski leksikon: Schneider, zvonarska družina v Celju in Ljubljani |accessdate=15. marec 2023 |date= |format= |work= }}</ref> iz leta 1715{{sfn|Stopar|1976|p=27}} ter za medsebojno uglasitev vseh zvonov, posebej slovesno pa je bilo tamkajšnje vlitje novega velikega zvona v novembru 2023.
{{glavni|Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice}}
Osnova tega novega velikega zvona je bil nekdanji nadžupnijski zvon iz leta 1924, ki je moral med drugo svetovno vojno zaradi prelitja v orožje zapustiti zvonik.{{sfn|Ambrožič|1993 |p=135, 151}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=64}} Njegovo okrasje so zvonarji, tudi na podlagi ohranjene fotografije, kar se da približali originalu, za načrt [[zvon|rebra]] pa vzeli zvon, ki je bil v podobnem časovnem obdobju vlit v isti livarni v Mariboru ter se je ohranil vse do danes.
Novi zvon in prenovljeni zvonovi so bili v zvonik povzdignjeni na Jurijevo nedeljo leta 2024.
Kasneje je bila v zvoniku nameščena nova avtomatika, ki sedaj ureja zvonjenje, bitje ure, omogoča pa tudi daljinsko upravljanje. Iz zvonika tako ponovno zvoni uglašena pesem cerkvenih zvonov, v skladu z dolgoletno tradicijo štajerske slovenske pokrajine.
[[Slika:Novi 2.jpg|180px|thumb|desno|novi veliki zvon, še v Innsbrucku (2023)]]
===Stolpna ura===
V zvoniku sedaj čas na štirih številčnicah ne ureja več [[stolpna ura]], temveč [[Radijska ura|radijsko vodena ura]], avtomatika pa poganja kazalce in ureja tudi bitje. Bitje ure poteka podnevi in tudi ponoči, vendar</sub> je v nočnem času, od 22.00 ure do 6.00 ure zjutraj, naravnano na zmanjšano glasnost. Pri prebivalcih mesta ima bitje ure na cerkvenem zvoniku poseben pomen, saj prav tako kot nekdaj oznanja točen čas, hkrati pa tudi prijetno popestri dogajanje na [[Seznam ulic v Slovenskih Konjicah|Starem trgu]].
===Zvonovi in zvonjenje===
Zvonjenje ni le oznanilo časa, ampak tudi povabilo k molitvi in premišljevanju o skrivnostih naše vere.
{| class="wikitable sortable"
! opis zvona
! slika
! zvonar
! leto vlitja
! premer
! teža<br>(v kg)
! ton*<br>(po podatkih zvonarne)
|-
|veliki zvon
|[[Slika:Novi zvon in arhidiakon.jpg|200px]]
|[[Zvonarna Grassmayr|Grassmayr Innsbruck]]
| 2023
| 172 cm
| 2870
| [[ton|B° +6/16]]
|-
|stari zvon
|[[Slika:Schneiders's bell 04.jpg|200px]]
| Konrad Schneider, Celje{{sfn|Ambrožič|1993|p=147}}
| 1715{{sfn|Kovačič|1906|p=}}
| 143 cm
| 1758
| [[ton|d' +6/16]]
|-
|večji zvon
|[[Slika:Grassmayrjev zvon.jpg|200px]]
| Grassmayr Innsbruck
| 1984
| 106 cm
| 651
| [[ton|f' +6/16]]
|-
|mali zvon
|[[Slika:Zvon mali.jpg|200px]]
| Grassmayr Innsbruck
| 1984
| 95 cm
| 470,5
| [[ton|g' +6/16]]
|-
|}
===Redno zvonjenje===
Vsak dan slišimo trikrat dnevno posebno zvonjenje, tako imenovano angelovo češčenje: zjutraj, opoldne in zvečer. Uvajali so ga že v srednjem veku, najprej zvečer (Večerni zvon, Večerni ave …) kasneje tudi zjutraj. Molitvi angelovega češčenja, ki se običajno moli pri trojnem zvonjenju, se zvečer doda očenaš za verne duše. Večerno zvonjenje se ravna po sončnem zahodu in je v bogoslužnem koledarju zanj določen čas za vse slovenske škofije.
Skoraj istočasno z večernim zvonjenjem so iz 13. stoletja v zgodovinskih virih ohranjeni zapisi, da se je ob zori zvonilo [[Sveta Marija|Mariji]] v pozdrav in v počeščenje. Posebej v mestih je bilo v civilnem življenju običajno jutranje zvonjenje, ponekod ob 4.00 uri, s katerim so oznanjali, da so mestna vrata odprta. Tedaj je bilo to zvonjenje tudi javno znamenje časa, kasneje pa je bilo preneseno na sedmo uro zjutraj. Sedaj je t.i. jutranjica silno redka, ponekod običajna zgolj za velike praznike, ko so z zvonjenjem in s pritrkovanjem zvonov naznanjali praznovanje tistega dne. V [[Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] so tovrstno oznanjevanje ob večjih praznikih prevzeli fantje in možje, ki zjutraj v okolici pokajo oz. »streljajo« z velikimi 200-litrskimi sodi, napolnjenimi s plinom acetilenom, pridobljenim iz kalcijevega karbida (po domače karbita).
• ob 7.00 h se jutranje zvonjenje »Angelovo češčenje« opravlja Mariji v čast, med tednom z večjim zvonom, v nedeljo pa z velikim zvonom. Jutranje zvonjenje traja tri minute;
• ob 12.00 opoldansko zvonjenje »poldan zvoni« opravlja stari zvon, ob nedeljah in praznikih pa veliki zvon. Tudi to drugo zvonjenje je Angelovo češčenje, vendar je bilo zgodovinsko gledano uveljavljeno kasneje kot druga dva zvonjenja, papež Kalist III. je leta 1456 ukazal, naj se zvoni tudi opoldne, v zahvalo za zmago nad Turki v bitki pri Beogradu;
• ob mraku – večerno zvonjenje »Ave Marija« se opravlja dnevu v slovo. Za Slovence ima to zvonjenje prav poseben pomen, o čemer pričajo številne pesmi in različna avtorska dela, ki opisujejo »večerni zvon«. Zgodovinsko lahko tudi začetke večernega zvonjenja pripišemo nekdanjemu »zapiranju mestnih vrat«, ki so ga naznanjali z zvonjenjem.
Pri večernem zvonjenju se ponavadi oglasijo trije zvonovi, najprej prvi, ki zvoni »angelski pozdrav oz. češčenje«, drugi, praviloma manjši zvon, se oglasi za duše vernih v vicah, tretji pa v čast [[Sveti Florjan|sv. Florijanu]], za varstvo pred večnim ognjem in pogubljenjem. V Slovenskih Konjicah ob mraku najprej zvoni večji zvon, za njim mali zvon in na koncu še stari zvon, zvonjenje vsakega pa traja okoli dve minuti.
===Izredna zvonjenja===
• prvo izredno zvonjenje se opravlja ob petkih, ob 15.00 uri. Spominja nas na [[Jezus Kristus|kristusovo trpljenje]] in njegovo smrt na križu. Oglasi se veliki zvon, ki zvoni tri minute;
• drugo izredno zvonjenje se opravlja ob sobotah, ob 15.00 uri v zimskem ali ob 16.00 uri v poletnem obdobju. Oglasi se veliki zvon, ki zvoni tri minute. To zvonjenje nas opomni na prihajajoči gospodov dan in nas povabi, da delo zaključimo in se pričnemo pripravljati na praznovanje nedelje. Zvonjenje ima prav zaradi njegovega namena posebno ime »delopust« in se opravlja tudi pred vsemi cerkvenimi prazniki med letom;
===Zvonjenje pokojnim===
Med pomembna izredna zvonjenja sodi tudi zvonjenje pokojnim. Tovrstno zvonjenje naznani, da je v župniji pokojni, ki ga pripravljajo na pogreb.
V nadžupniji se spoštuje in izvaja stara tradicija oz. cinklet:<br>
ko je najavljena smrt, se najprej pozvoni z »navčkom«, ki je v Slovenskih Konjicah mali zvon. Ta pozvoni enkrat, če je pokojni otrok, dvakrat, če je pokojna ženska in trikrat, če je pokojni moški.
Zvonjenje pokojnemu se oglasi tudi, ko se pokojnik vrne v nadžupnijo, in sicer v času, ko je le-ta v mrliški vežici pri pokopališču. Opravlja se opoldne, nekaj minut po opoldanskem zvonjenju in traja štiri minute:
• moškemu zvoni najprej veliki zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali;<br>
• ženski zvoni najprej stari zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali;<br>
• otroku zvoni najprej večji zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali.<br>
Ob smrti [[papež|papeža]] se zvoni z velikim zvonom, petkrat po dve minuti.
===Mašno zvonjenje===
V Slovenskih Konjicah zvonovi na različna načina vabijo k bogoslužju:
• med tednom se stari zvon, večji in mali zvon oglasijo petnajst minut pred mašo in s tem vernike povabijo k bogoslužju. Tri minute pred njim se ponovno oglasi stari zvon, ki vernike povabi v cerkev,
• v nedeljo se eno uro pred mašo oglasi veliki zvon, ki tudi najbolj oddaljene vernike povabi k bogoslužju. Petnajst minut pred bogoslužjem se oglasijo vsi štirje zvonovi, zatem pa, tri minute pred mašo, se oglasi stari zvon, ki vernike povabi v cerkev.
Od Slave pri maši na [[Veliki četrtek]] pa do Salve pri [[Velikonočna vigilija|Velikonočni vigiliji]] zvonovi umolknejo, pravimo, da »gredo v Rim«.
===Pritrkovanje===
Občasno se iz zvonika, pred kakšnim praznikom, oglasi tudi [[pritrkovanje]] (pritrkavanje), ki je posebna vrsta igranja na zvonove. V Sloveniji je pritrkovanje izjemno razvito in imamo zelo širok spekter različnih melodij. Takrat se zvonovi oglasijo z različnimi ritmičnimi vzorci, ki se imenujejo pritrkovalske melodije. Njihov namen je oznanjevanje prihajajočega praznovanja slovesnih cerkvenih praznikov.
== Pomembne osebnosti ==
[[Slika:Fabri Valentin nagrobnik.jpg|thumb|200px|desno|nagrobnik župnika in arhidiakona Valentina Fabrija v nadžupnijski cerkvi]]
[[Slika:Matej Slekovec - Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške.pdf|200px|desno]]
=== Valentin Fabri ===
V času delovanja tamkajšnjega župnika Valentina Fabrija{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} (1487–1497) so v pravokotni glavni [[Ladja (cerkev)|cerkveni ladji]] [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve]] dotedanji ravni [[les]]eni strop nadomestili z rebrastim obokom, notranjimi oporniki in poslikavami v [[gotika|gotskem]] slogu, tudi sedanje župnišče (»farof«) je po zasnovi iz tega obdobja.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} Valentin Fabri ima v konjiški cerkvi sv. Jurija svoj nagrobnik. Na plošči je upodobljen, kako leži z glavo na blazini (plošča je sprva ležala na tleh). Opatska palica s fanonom in [[Mitra (škofovska kapa)|mitra]] kažeta njegov položaj pomembnega cerkvenega dostojanstvenika.
Pokojnik je prikazan v pontifikalni obleki, na [[Alba (liturgično oblačilo)|albi]] ima dvojno paruzo, ogrnjen je v bogato gotsko [[mašni plašč|kazulo]]. Ker je bil Valentin Fabri tudi [[Dobrla vas|dobrolski]] [[prošt]], savinjski in [[Podjuna|podjunski]] [[arhidiakon]], dvorni kaplan{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} ter konjiški in [[Župnija Vuzenica|vuzeniški]] župnik, ima na vogalih nagrobnika upodobljene štiri [[Grb|grbe]]: dobrolskega [[Samorog (mitologija)|samoroga]], oglejskega orla, Svetkovičevo zastavo in svoj osebni grb s kladivom na nakovalu.{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=40}}
=== Paolo Santonino ===
{{glavni|Paolo Santonino}}
O svojem obisku v [[Slovenske Konjice|Konjicah]] (Gonabicz), ko se je 11. maja 1485 tu ustavilo odposlanstvo [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]], pod vodstvom škofa [[Vizitacija|vizitatorja]] Petra Carli iz Caorle,
{{sfn|Santonino|1991|p=}} je škofov spremljevalec, laični kancler [[Paolo Santonino]] iz [[Udine|Vidma]] v svoj popotni dnevnik {{COBISS|ID=28470}} zapisal, da je škofa s spremstvom sprejel tedanji župnik in [[arhidiakon]] obrambnim jarkom in okopom. Navedel je, da je imela tedaj župnija kar petindvajset podružnic, bogata polja in svoje [[vinograd]]e z izvrstnim pridelkom. Iz njegovega popotnega dnevnika izvemo, da je imel konjiški arhidiakon v župnišču in drugod zaposlenih triinštirideset oseb, od tega devet duhovnikov v župnijski službi.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=41}} Ni se mogel izogniti niti opisu vseh jedi s katerimi so bili postreženi tako škof kot spremstvo, o večerji 13. maja pa je dodal, da je bila še prijetnejša, saj je gostitelj v župnišču poskrbel za glasbeno spremstvo dveh igralcev na [[Lituus (glasbilo)|šalmaj]] ter na večjo in manjšo [[kljunasta flavta|flavto]].<ref>{{navedi knjigo |last= Škulj | first= Edo |last2= Dobravec |first2= Jurij|year=2018 |title=Orgle Slovenije |publisher= Ars Organi Sloveniae |isbn=978-961-288-543-4 |cobiss=295329792 |pages=477}}</ref> Santonino je ponovno obiskal Konjice 27. maja 1485, ko je zapisal, da so pri maši peli izvrstni glasbeniki.{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=40}} Tedaj je škof s spremstvom obiskal tudi [[Grad Konjice|Konjiški grad]], imel tega dne v Konjicah [[birma|birmo]], ob večerji v župnišču pa so hvalnice in himne prepevali cerkveni pevci pod vodstvom učitelja, med katerimi so bili zelo verjetno tudi učenci. V Konjicah v drugi polovici 15. stoletja v cerkvi ni bilo [[orgle|orgel]], saj bi jih Santonino najbrž omenil, kot je to ob obisku [[Kamnik]]a. Da Konjice niso na seznamu glasbenih teles 16. stoletja, je treba skoraj gotovo pripisati le nepoznavanju ali pa izgubi zgodovinskih virov.<ref>{{navedi knjigo |last= Snoj |first= Jurij|year=2012 |title=Zgodovina glasbe na Slovenskem I., Od začetkov do konca 16. stoletja |publisher=Založba ZRC |isbn=978961 254 432 4 |cobiss=266035712 |pages=}}</ref>
===Anton Brcko===
V Nadžupniji je od 1936 do svoje smrti dve leti kot zborovodja in organist deloval primorski skladatelj [[Anton Brcko]] (1911–1939).<ref>{{SloBio |id=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1003150 |ime=Brcko, Anton |avtor=Bratuž, Andrej |vir=psbl}}</ref>
== Evropska pešpot sv. Martina Tourškega ==
[[Slika:Via Sancti Martini Slovenia Slovenske Konjice.jpg|180px|thumb|desno|odtis nekdanjega [[žig|žiga]] poti sv. Martina v Slovenskih Konjicah]]
Iz [[Zreče|Zreč]] in naprej v [[Kartuzijanski samostan Žiče|Žičko kartuzijo]] vodi Evropska pešpot [[Sveti Martin|sv. Martina Tourškega]] (Via Sancti Martini),<ref>{{navedi splet |url=https://www.svetimartintourski.si/pot-sv-martina|title=Pot sv. Martina v Sloveniji |accessdate= 12. november 2016|publisher = Kulturni center sv. Martin Tourski – Slovenija}}</ref> ki jo je leta 2005 [[Svet Evrope]] razglasil za Veliko evropsko kulturno pot. Dolga je 2500 km ([[Szombathely]]-[[Tours]]) in povezuje kraje, ki so zaznamovali življenje in čaščenja tega znamenitega svetnika. Sedaj ta pešpot ni več speljana skozi [[Slovenske Konjice]].
==Župnijske matične knjige==
Konjiški nadžupnijski urad je vse do [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|druge svetovne vojne]] hranil druge najstarejše krstne knjige v štajerski Sloveniji,<ref>{{navedi splet |url=https://nadskofija-maribor.si/web/wp-content/uploads/2025/04/VODNIK-2024-SPLETNA.pdf |title=Vodnik po matičnem gradivu in zapisnikih duš v Nadškofijskem arhivu Maribor, stanje 2023 |accessdate=15. maj 2023 |date= |format=}}</ref> ki so jo pisali v letih 1604–1611.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=131}} S pisanjem je v skladu z navodili [[Tridentinski koncil|tridentinskega koncila]] v drugem poglavju 24. seje (11. novembra 1564) in Rimskega obrednika začel tedanji konjiški župnik in arhidiakon Gregor Urz.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=42}} V letih 1759–1771 je bil konjiški nadžupnik Ignac Franc Novak, ki je leta 1770 pričel pisati župnijsko mrliško knjigo.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=47}}
Župnijske [[matične knjige]] so sedaj v digitalizirani obliki dostopne tudi na spletu: [https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/slovenske-konjice Matricula online.si].
== Konjiški župniki (do 1738), nadžupniki in arhidiakoni, konjiški novomašniki (1945-2015) ==
{{glavni|Seznam duhovnikov Nadžupnije Slovenske Konjice}}
== Župnijsko glasilo ==
Občasno glasilo Nadžupnije Slovenske Konjice se imenuje Jurček.<ref>{{navedi splet |url=https://issuu.com/jurcek.sl.konjice |title=Jurček, glasilo nadžupnije Slovenske Konjice |accessdate=13. julij 2022 |date= |format= |work= |archive-date=2022-07-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220713203244/https://issuu.com/jurcek.sl.konjice |url-status=dead }}</ref>
== Sklici ==
{{sklici|2}}
== Viri ==
* {{navedi knjigo |last1=Ožinger|first1=Anton|first2=Ivan|last2=Pajk |year=1996 |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=38788353|pages=}}
* {{navedi knjigo |last1=Baraga|first1=Jože|first2=Valerija|last2=Motaln |year=2006 |title=Konjiško ob 860-letnici Slovenskih Konjic|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=227330048|pages=}}
* {{navedi knjigo |last1=Boldin|first1=Aleksandra|year=2016|title=Konjiceː 870 let prve pisne omembe|chapter=Začetki Konjic in prva omemba v pisnih virihː listina oglejskega patriarha Pelegrina |publisher=Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-4-0 |cobiss=284984064|pages= }}
* {{navedi knjigo |last=Höfler| first= Janez| title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem|chapter=K razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku|publisher=Viharnik |year=2013| cobiss=268869376| isbn=978-961-6057-88-2|pages=}}
* {{navedi knjigo |last=Höfler| first= Janez |year=2018 |title=Oglejski generalni vikarji in drugi patriarhovi pooblaščenci na Slovenskem v poznem srednjem veku (1300-1535) |publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete|isbn=978-961-06-0043-5 |cobiss=293899264 |pages=}}
* {{navedi knjigo |last=Stopar|first=Ivan |year=1976 |title=Grad Slovenske Konjice |publisher=Kulturna skupnost Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=42552832|pages=}}
* {{navedi knjigo |last=Höfler | first= Janez| title= Lastniške cerkve v Sloveniji|chapter=Raziskana, registrirana in potencialna zgodnjesrednjeveška grobišča |location= Ljubljana |publisher=Viharnik |year=2019|cobiss=297354496|pages=}}
* {{navedi knjigo |last=Stegenšek |first=Avguštin| title=Konjiška dekanija| location=Maribor| year=1909| cobiss=217588993|pages=}}
* {{navedi knjigo |last=Slekovec|first=Matej| title= Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške| location=Maribor| year=1898| cobiss=2512149301|pages=}}
* {{navedi knjigo |last1=Boldin |first1=Aleksandra| title= Dr. Mihael Napotnik, lavantinski škof| publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice | year=2009| cobiss=63482881|pages=}}
* {{navedi knjigo |last=Petrič |first=Franci| title= Msgr. Alojzij Cvikl dj, mariborski nadškof metropolit| year=2015| publisher=Družina d.o.o.| cobiss=10198019|pages=}}
* {{navedi knjigo |last=Zadnikar | first=Marijan| title= Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2| year=1975| publisher=Mohorjeva družba Celje| cobiss=27990017|pages=}}
* {{navedi knjigo |last1=Ambrožič|first1=Matjaž |year=1993 |title=Acta Ecclesiastica Sloveniae 15: Zvonarstvo na Slovenskem |publisher= |isbn= |cobiss=1089069 |ISSN=0351-2789}}
* {{navedi knjigo |last1=Kovačič| first=Fran|authorlink1=Fran Kovačič |year=1906 |title=Cerkveni zvonovi v Lavantinski škofiji |publisher=Bogoslovno učilišče, Maribor |isbn= |cobiss=37305089 |pages=}}
== Glej tudi ==
* [[Boštjan Glavinić de Glamoč]] - senjsko-modruški škof
* [[Tomaž Fantoni]] - slikar
* [[Mihael Napotnik]] - [[Škofija Lavant|lavantinski]] knezoškof
* [[Jožef Pajek]] - [[kanonik|stolni kanonik]] v [[Maribor]]u
* [[Zdenka Serajnik]] - članica [[Frančiškov svetni red|Frančiškovega svetnega reda]], pesnica, prevajalka, pedagoginja in pisateljica
* [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]]
* [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice]]
* [[Slovenskokonjiški Schneiderjev zvon]]
== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki|Parish of Slovenske Konjice}}
* Nadžupnija na Družina.si: [http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-slovenske-konjice Družina.si] pridobljeno 27. avgust 2015
{{Nadškofija Maribor}}
{{Dekanija Slovenske Konjice}}
{{zvezdica}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Slovenske Konjice]]
[[Kategorija:Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]
[[Kategorija:Slovenske Konjice]]
[[Kategorija:Župnija Slovenske Konjice|Nadžupnija]]
pbdj28znn6kk5eltsk47djpphrhnkac
6739454
6739453
2026-08-19T14:42:22Z
Shabicht
3554
/* Zvonik in zvonjenje, opis nekdanjega in sedanjega stanja */
6739454
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Župnija v Sloveniji
| title = Nadžupnija Slovenske Konjice
| image =
| caption = župnišče (farof)
| headquarters = Stari trg 40<br>3210 Slovenske Konjice
| parish_church = [[cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice]]
| dedication = [[sveti Jurij]]
| established = pred [[1146]]
| first_mentioned = [[1146]]{{sfn|Boldin|2016|p=16}}
| previous_name =
| separated_from_parish = [[Nadžupnija Hoče|Pražupnija Hoče]]
| annexed_parishes =
| deanery = [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]
| archdeaconry = [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiški]]
| diocese = [[Nadškofija Maribor|Maribor]]
| province = [[Metropolija Maribor|Maribor]]
| shrine =
| notable_people =[[Mihael Napotnik]], Valentin Fabri, [[Jožef Pajek]], Jernej Voh, [[Tomaž Fantoni]]
| neigboring_parishes = [[Župnija Zreče|Zreče]], [[Župnija Črešnjice|Črešnjice]], [[Župnija Čadram-Oplotnica|Čadram-Oplotnica]], [[Župnija Dramlje|Dramlje]], [[Župnija Žiče|Žiče]], [[Župnija Prihova|Prihova]]
| business_card =
}}
'''Nadžupnija Slovenske Konjice''' ({{jezik-la|Archparoecia Gonoviensis}}) je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Dekanija Slovenske Konjice|dekanije Slovenske Konjice]], v okviru [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiškega naddekanata]], ki je del [[Nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]].
Na podlagi [[Cerkveni dokumenti|apostolskega pisma]] [[Papež Pij X.|papeža Pija X.]] iz [[1. februar|1. februarja]] [[1910]] ima vsakokratni [[župnik]] v Slovenskih Konjicah pravico do naziva [[arhidiakon]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}}
== Zgodovina ==
{{glavni|Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice}}
Cerkvena organizacija na sedanjem slovenskem ozemlju je bila dokončno izoblikovana v času oglejskega [[Pelegrin I.|patriarha Pelegrina I.]] (1128–1161). V [[Oglejski patriarhat|oglejskem delu]], južno od Drave, je bilo 14. pražupnij, ki jih lahko, glede na približni čas ustanovitve, razvrstimo:
* 9. stoletje, med madžarskimi vpadi in pred njihovim porazom v [[Bitka pri Lechfeldu|bitki pri Lechfeldu]]: – [[Župnija Šempeter v Savinjski dolini|Šempeter v Savinjski dolini]], – [[župnija Gornji Grad|Gornji Grad]] (sv. Mohor), – [[Župnija Šmartno pri Slovenj Gradcu|sv. Martin pri Slovenj Gradcu]], [[Župnija Braslovče|Braslovče]] (Marija vnebovzeta)
* 10. stoletje: – [[Župnija Laško|Laško]] (sv. Martin), – [[Župnija Hoče|Hoče]] (sv. Jurij) – [[Župnija Pilštanj|Pilštanj]] (sv. Mihael), – [[Škale|Škale pri Velenju]] (sv. Jurij), župnijske cerkve ni več
* 11. stoletje: – '''Slovenske Konjice''' (sv. Jurij) – [[Župnija Slivnica pri Mariboru|Slivnica pri Mariboru]] (Marija vnebovzeta), – [[Župnija Ponikva|Ponikva]] (sv. Martin) - [[Župnija Nova Cerkev|Nova Cerkev]] (Sv. Lenart), – [[Župnija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] (sv. Rupert)
* 12. stoletje: – [[Župnija Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] (sv. Križ).
Že v letih 1085−1096 se je iz očitno preobsežno zasnovane [[župnija Hoče|hočke pražupnije]] izdvojila najprej konjiška pražupnija, vsaj leta [[1146]] pa še [[Župnija Slivnica pri Mariboru|slivniška pražupnija]]. Vse tri so bile leta 1146 kot pražupnije prvič pisno omenjene v isti, do danes ohranjeni listini [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]] [[Pelegrin I.|Pelegrina I.]] (1130–1161),{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=7}}{{sfn|Boldin|2016|p=16}} ki omenja tudi desetino v teh župnijah (partes decimarum olebium, Scilicet de Covnuwiz et Schliuniz …).{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=38}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}}
Konjiška pražupnija je takrat obsegala ozemlje, večje od obsega sedanje [[Dekanija Slovenske Konjice|Konjiške dekanije]], na vzhodu je meja potekala nad [[Trije Kralji (smučišče)|Tremi kralji]] na Pohorju, med [[Veliko Tinje|Tinjem]] in [[Čadram]]om do potoka [[Ložnica (Dravinja)|Ložnice]], med cerkvijo sv. [[Kočno ob Ložnici|Egidija v Kočnem]] in [[Laporje, Slovenska Bistrica|Laporjem]] do [[Boč (gora)|Boča]]. Na jugu po [[Razvodje|razvodju]] [[Dravinja|Dravinje]] čez [[Konjiška gora|Tolsti Vrh]], [[Dolga Gora|Dolgo Goro]], čez Boč nekako do Poljčanskega potoka in do meje z [[Župnija Ponikva|župnijo Ponikva]] in naprej do ceste, ki poteka iz [[Dramlje|Dramelj]] v [[Žička kartuzija|Žičko Kartuzijo]].
Na zahodu je meja potekala pod [[Črešnjice, Vojnik|Črešnjicami]] in nad [[Frankolovo|Frankolovim]], na grič sv. Križa, Golek in Bukovo goro in ob [[Dravinja|Dravinji]] navzgor do njenega izvira pod [[Rogla|Roglo]] do srede Lazin, ter na severni strani po vrhu [[Pohorje|Pohorja]] do Javorskega vrha.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}}<ref>{{navedi knjigo |last=Zdovc |first=Vinko |year=2000 |title=Zbornik 2000, Konjice z okolico|chapter=Deželnosodska oblast v Konjicah (Gonobitz) nastanek in dokončno oblikovanje: Konjiška župnija|publisher=Zgodovinsko društvo Konjice |isbn= |cobiss= |pages=11}}</ref>
Na območju velike pražupnije je sčasoma nastalo 11 novih [[Župnija|župnij]] ([[Župnija Oplotnica|Čadram-Oplotnica]], [[Župnija Poljčane|Poljčane]], [[Župnija Laporje|Laporje]], [[Župnija Črešnjice|Črešnjice]], [[Župnija Loče|Loče]], [[Župnija Prihova|Prihova]], [[Župnija Zreče]], [[Župnija Kebelj]], [[Župnija Sv. Kunigunda na Pohorju|Gorenje pri Zrečah]], [[Župnija Sv. Jernej pri Ločah|Sveti Jernej]], [[Župnija Špitalič (Nadškofija Maribor)|Špitalič]] in kot zadnja leta 1787 še [[Župnija Žiče|župnija Žiče]]).{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=198}}
[[Slika:Farof-strop 1670.jpg|thumb|250px|left|poslikani leseni strop v župnišču iz leta 1670]]
[[Slika:064 Gonobitz — Slovenske Konjice - J.F.Kaiser Lithografirte Ansichten der Steiermark 1830 (2).jpg|left|thumb|trg Konjice z župnijsko cerkvijo in gradom na Kaiserjevi litografiji iz 1830]]
Ker zelo obsežnega ozemlja pod cerkveno in tudi politično oblastjo [[Seznam oglejskih škofov in patriarhov|oglejskih patriarhov]] (ki so v političnem vidiku ponekod presegali celo [[Salzburška nadškofija|salzburške nadškofe]]) ni bilo mogoče učinkovito pastoralno voditi neposredno s [[Oglej|sedeža patriarhata]] v [[Videm, Italija|Vidmu]], je bilo ozemlje oglejskega patriarhata že v 11. stoletju razdeljeno na manjše enote in okrožja, ki so se imenovala arhidiakonati.<ref>{{navedi splet |url=https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/cerkvenoupravna-ureditev-na-konjiskem/|title= Cerkvenopravna ureditev na Konjiškem|accessdate=23. februar 2016 |date= |format= |work= }}</ref> Arhidiakonate so vodili [[arhidiakon]]i, kot neposredni patriarhovi zaupniki, poverjenci in namestniki. V 11. stoletju je imel oglejski patriarhat tri arhidiakonate, v 16. stoletju jih je bilo že sedem.<ref>{{navedi knjigo |last=Reven |first=Zdravko |year=1971|title=Cerkev na Slovenskem: letopis 1971: (stanje 1. junija 1971) |publisher=Nadškofijski ordinariat |isbn= |cobiss=2831107 |pages=28}}</ref> Ozemlje konjiške župnije je do leta 1751 spadalo k Savinjskemu arhidiakonatu. Ta je obsegal ozemlje med Savo in Dravo, na Pohorju in v [[Šaleška dolina|Šaleški dolini]] ter proti izviru [[Savinja|Savinje]] je mejil na Koroški (podjunski) arhidiakonat, z mejno reko [[Sotla|Sotlo]] pa na [[Nadškofija Zagreb|zagrebško škofijo]]. Konjiška župnija je spadala pod patronat [[Oglejski patriarhat|oglejskih patriarhov]], vendar so odvetništvo nad župnijo (pravice, dohodki in možnost političnega vpliva) izvajali lastniki bližnjega gradu, kar pa ni omejevalo patriarhov, ki so na mesto tukajšnjih župnikov imenovali duhovnike iz svojega kroga, pogosto [[Italijani|Italijane]] in [[Furlan]]e, ter jim večkrat zaupali tudi naloge savinjskih arhidiakonov.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}} Nasledniki patriarha [[Bertold Andeški|Bertolda Andeškega]] so komaj kdaj obiskali svoje slovensko govoreče vernike,{{sfn|Höfler|2018|p=11}} temveč so za izvrševanje cerkvenih opravil, za katere je potrebno škofovsko posvečenje, navadno imenovali škofe vikarje, ki so v njihovem imenu obiskovali župnije, opravljali vizitacije, nadzirali duhovništvo in sklicevali sinode, pa tudi birmovali, [[Duhovniško posvečenje|posvečevali duhovnike]], [[zakramentali|blagoslavljali]] cerkve, oltarje, zvonove.{{sfn|Höfler|2018|p=7}}
Potem, ko so v letih 1418−1420 [[Beneška republika|Benečani]] zasedli [[Furlanija|Furlanijo]],<ref>{{navedi knjigo |first=Tito |last= Maniacco |year=2002 |title=Storia del Friuli|publisher=Newton & Compton |isbn= |cobiss= |pages=|language=IT}}</ref> so se na sedežu patriarhata vrstili možje iz beneških patricijskih rodbin, ki pa skorajda niso več prihajali na slovensko stran. [[Oglejski patriarhat|Patriarhat]] je bil namreč zatem razdeljen na dva dela: zahodni, furlanski del je spadal pod [[Beneška republika|Beneško republiko]], vzhodni, slovenski del, pa po izumrtju [[Celjski grofje|celjskih knezov]] in [[Goriški grofje|goriških grofov]] (1456 oziroma 1500), v celoti pod [[Habsburžani|Habsburžane]]. Patriarhi so bivali na beneškem ozemlju, [[Avstrijsko cesarstvo|habsburška oblast]] pa jim praktično ni več dopuščala dostopa na slovenski del patriarhata. Zadnji, ki je pod patriarhom vizitiral slovenske kraje, je bil patriarhov koadjutor Francesco Barbaro, ki je [[Vizitacija|vizitacijo]] opravil leta 1593.<ref>{{navedi splet |url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1001550/ |publisher=[[Primorski slovenski biografski leksikon]]|title= Barbaro, Francesco (okoli 1545–1616)| first=Rudolf |last= Klinec |accessdate=24. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> Celo arhidiakoni so se odtlej v cerkvenih zadevah obračali na [[Apostolski nuncij|apostolskega nuncija]] na Dunaju, ki je [[Škof|škofovske zadeve]] poverjal škofom z avstrijskega ozemlja, največkrat so te naloge opravljali škofje iz [[Pičen|Pična]] v [[Istra|Istri]].{{sfn|Höfler|2013|p=322}}{{sfn|Höfler|2018|p=13}}
Leta 1751 je [[papež Benedikt XIV.]], tudi na pritisk dunajskega dvora, [[oglejski patriarhat]] ukinil, za ozemlje patriarhata pod [[Habsburška monarhija|habsburško vladavino]] (tj. za večino slovenskega prostora do reke Drave na severu) pa naslednje leto ustanovil [[Nadškofija Gorica|Goriško škofijo]], za ozemlje [[Beneška republika|beneške republike]] v [[Furlanija|Furlaniji]] pa [[Nadškofija Videm|Videmsko škofijo]].
Konjiška župnija nikoli ni bila del leta 1462 ustanovljene [[Ljubljanska nadškofija|Ljubljanske škofije]] (podrejene direktno [[Sveti sedež|Svetemu sedežu]]), ki je na tem delu Štajerske obsegala [[župnija Svibno|župnije Svibno]], [[Župnija Gornji Grad|župnijo Gornji Grad]] z vikariati Solčava, Ljubno, Rečica in Mozirje, [[župnija Braslovče|župnijo Braslovče]] z vikariati Vransko, sv. Pavel pri Preboldu, Griže in Trbovlje ter [[Škale|župnijo Škale]] z vikariati sv. Martin pod Šalekom, Šoštanj, Vinska gora in Šentilj pri Velenju.<ref>{{navedi časopis| journal=Zgodovinski časopis |last=Valenčič| first=Vlado |title=Štetje prebivalstva leta 1754 v predjožefinski ljubljanski škofiji in njegovi rezultati | url= https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/1807 |publisher= |volume=16 |year=1962 |cobiss=514470965 |pages=27–54}}</ref>
Med letoma 1704 in 1737 je bila konjiška župnija pod upravo [[Žička kartuzija|Žičke kartuzije]],{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=44}} po razpustitvi le-te pa so o njej ponovno odločali [[Habsburžani|habsburški cesarji]], ki so jo leta 1751{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=199}} povišali v nadžupnijo.{{sfn|Boldin|2016|p=85}} Po začasni ukinitvi [[Nadškofija Gorica|Goriške nadškofije]] (1787), po preureditvi škofijskih meja, v času vladanja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|cesarja Jožefa II.]],{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=47}} so bile v procesu preoblikovanja, v letih 1787–1789, župnije [[Velikovec|velikovškega]] okrožja na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]] in [[Celje|celjskega]] okrožja na Štajerskem, med njimi tudi konjiška nadžupnija, priključene k tedanjim zgolj osmim župnijam [[Lavantinska škofija|Lavantinske škofije]].<ref>{{navedi knjigo |author= Dolinar, France Martin|year= |title=Letopisi lavantinsko-mariborske škofije kot zgodovinski vir|url=https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/1490|isbn= |cobiss= |pages=57}}</ref>
Ker je sedež škofije še naprej ostal v oddaljenem [[Šentandraž v Labotski dolini|Šentandražu]], so se kmalu nadaljevala prizadevanja za selitev škofijskega sedeža in preoblikovanje škofijskih meja, do česar je prišlo šele v času [[blaženi|blaženega]] škofa [[Anton Martin Slomšek|Antona Martina Slomška]], ki je uspel, da se je lahko 4. septembra 1859 sedež škofije preselil v [[Maribor]] in da so se na novo določile meje mariborske, zgolj naslovno še lavantinske škofije.<ref name="Slovenska-biografija.si">{{SloBio|id=sbi584693 |avtor= Grafenauer, I.; Gspan, A. |ime=Slomšek, Anton Martin |vir=sbl}}</ref>
=== Kronološki pregled zgodovinskih dogodkov ===
[[Slika:Ortolf Slovenske Konjice si.jpg|200px|thumb|desno|nekdanji nagrobnik Ortolfa Konjiškega]]
* 1146: v pisnih virih je prvič omenjena konjiška nadžupnija (Cuonowiz);{{sfn|Boldin|2016|p=16}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=38}}
* 1173: prvič je omenjen konjiški župnik Sighard. V tem času je bila domnevno zgrajena sedanja [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|župnijska cerkev sv. Jurija]];{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}}
* 1369: že pred tem letom je [[vitez]] Ortolf Konjiški pozidal kapelo sv. Jakoba (sedanjo [[Cerkvena ladja|stransko ladjo]]) in jo določil za svoje zadnje počivališče;{{sfn|Stopar|1976|p=}}<ref>Turistični vodnik po Dravinjski dolini in Zreškem Pohorju, stran 17</ref>
* 1482–1509: župnik Valentin Fabri{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} je cerkev, ki je prvotno imela romanski videz (pravokotna stavba z ravnim lesenim stropom) obokal, [[Gotska arhitektura|gotiziral]], jo opremil z [[opornik|oporniki]] in poslikavami, ravno tako je dal prezidati tudi župnišče;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}}
* 1669–1697: župnik [[Boštjan Glavinić de Glamoč]] iz [[Pićan|Pičenske]] škofije v [[Istra|Istri]]{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=42}} je dal v nadžupnijski cerkvi postaviti glavni oltar. Med 1690 in 1697 je bil škof v [[Senj]]u. Na potovanju na [[Dunaj]] skozi [[Slovenske Konjice|Konjice]] je tu leta [[1697]] umrl in je pokopan v rožnovenski kapeli;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=44}}
* 1713: v stranski ladji je bil pod [[Beneficij|beneficiatom]] Štefana Jamnika postavljen oltar sv. Križa. O tem priča napis SVB BENEFICIATO STEPHANO JAMNIK ERECTUM 1713;
* 1751: župnija povišana v nadžupnijo;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=199}}
* 1799: pokopališče okoli cerkve so opustili in uredili novo ob nekdanji grajski kapeli, sedanji [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkvi sv. Ane]]. Ta je bila pod cesarjem [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefom II.]] ukinjena, ponovno jo je [[Zakramentali|blagoslovil]] nadžupnik Jožef Anton pl. Jakomini;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=48}}
* 1863: nadžupnijska cerkev je dobila [[križev pot]], ki je sedaj v [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkvi sv. Ane]]. Moderni križev pot, ki je sedaj v [[Ladja (cerkev)|ladji]], je ob zadnji obnovi cerkve naslikal akademski [[slikar]] Leon Koporc iz Ljubljane;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=87}}
* 1866: slikar [[Tomaž Fantoni]] in njegov pomočnik [[Jakob Brollo]] (oba iz [[Humin]]a v Furlaniji) sta cerkveno ladjo cerkev preslikala (freske niso ohranjene). Brollo je naslikal tudi podobo Jezusa – dobrega pastirja nad vhodom v župnišče;{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}}
* 1869: namesto starega baročnega glavnega oltarja je bil postavljen nov veliki psevdogotski oltar, delo [[Tomaž Fantoni|Tomaža Fantonija]], ki pa je danes ohranjen le delno;{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=86}}
* 1874: streha na rožnovenjski kapeli je v času župnika Franca Mikuša dobila današnjo podobo;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=55}}
* 1875: [[Duhovniško posvečenje|novo mašo]] je obhajal [[Mihael Napotnik]], kmečki sin s [[Tepanjski Vrh|Tepanjskega Vrha]], poznejši [[škofija Lavant|lavantinski]] [[škof|knezoškof]];{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=53}}
* 1887: [[Tomaž Fantoni]] je v baročni kapeli postavil postavil rožnovenski oltar;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=192}}
* 1910: [[Papež Pij X.]] je na prošnjo [[škof|knezoškofa]] [[Mihael Napotnik|Napotnika]] z apostolskim pismom podelil vsakokratnemu konjiškemu nadžupniku naslov [[arhidiakon]]. Ob tej priložnosti so v [[prezbiterij]]u župnijske cerkve vzidali marmorno ploščo z napisom in [[kronogram]]om;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}}
== Sakralni objekti ==
{| class="wikitable"
|-
!
! slika
! cerkev
! kraj / naselje
! oznaka RKD/EID:
|-
| 1.
| {{Slika d|Q18515910|150px}}
| [[Cerkev svetega Jurija, Slovenske Konjice|cerkev sv. Jurija]]<br>[[župnijska cerkev]]
| [[Slovenske Konjice]]
|{{Cultural Heritage Slovenia|1-03379}}
|-
| 2.
| {{Slika d|Q12786834|150px}}
| [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkev sv. Ane]] <br>pokopališka cerkev - [[Podružnična cerkev|podružnica]]
| [[Zgornja Pristava, Slovenske Konjice|Zgornja Pristava]]
|{{Cultural Heritage Slovenia|1-03380}}
|-
| 3.
| {{Slika d|Q24758939|lokalna=DSC03501.JPG|150px}}
| [[Cerkev svete Družine, Tepanje|cerkev sv. Družine]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]]
| [[Tepanje]]
|-
|}
Na območju župnije stoji še mnogo kapelic, znamenj in križev, med njimi izstopa [[Janez Nanut|Nanutova]] kapela v središču naselja [[Brdo, Slovenske Konjice|Brdo]].{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=325}}
==Drugi objekti==
{| class="wikitable"
|-
!
! slika
!
! kraj / naselje
! oznaka RKD/EID:
|-
| 1.
| [[Slika:Farof Vicarage north side.jpg|150px]]
| Župnišče v Slovenskih Konjicah
| [[Slovenske Konjice]]
|{{Cultural Heritage Slovenia|10232}}
|-
| 2.
| [[Slika:Župnijski center.jpg|150px]]
| Župnijski dom (zgrajen 2008)
| [[Slovenske Konjice]]
|}
=== Župnišče===
[[Slika:Slovenske Konjice, rectory, west side.jpg|250px|thumb|desno|župnišče, zahodna stran]]
Konjice v srednjem veku niso bile utrjene. V stiskah so se tržani zatekali v [[župnišče]], katerega obisk omenja tudi [[Paolo Santonino]] v svojem popotnem [[Dnevnik (književnost)|dnevniku]] s tretjega potovanja, ko je Konjice obiskal kot spremljevalec odposlanca [[oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]], caorlijskega škofa Pietra Carla leta 1487.{{sfn|Stopar|1976|p=23}} Markantna stavba je v južnem traktu še iz 15. stoletja, v kleti so lepi gotski [[portal]]i.{{sfn|Stopar|1976|p=27}} V prvem nadstropju severovzhodnega vogala je gotski [[erker]] iz obdobja Valentina Fabrija, tj. začetka 80. let 15. stoletja. Že pred letom 1500 so stavbo močno utrdili.
Župnik Marko Gonan, po rodu plemič iz [[Pazin]]a v [[Istra|Istri]], je med 1625–1635 stavbo prezidal in povečal. Nad portalom z zazidano renesančno biforo v nadstropju je na pročelju njegova podoba in grb z napisom.{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}}. Poleg srednjeveških sestavin izstopajo [[renesansa|poznorenesančne]] [[Arkada|stebriščne arkade]]{{sfn|Stopar|1976|p=27}} na notranjem dvorišču iz leta [[1632]], številni arhitekturni detajli, [[štukatura|štukirani]] strop iz [[1740]]{{sfn|Stopar|1976|p=27}} v jedilnici, v eni od sob v nadstropju pa poslikani leseni strop iz [[1670]], {{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=228}} z [[groteska]]mi, [[drolerija]]mi, [[karikatura]]mi, živalskimi podobami itn.; gre za najstarejši tovrsten spomenik s povsem profano motiviko v Sloveniji.<ref>{{RKD sklic|10232}}</ref> Furlanski slikar [[Jakob Brollo]] je leta 1866 naslikal podobo Jezusa, dobrega pastirja nad vhodom v župnišče, ki pa je ohranjena samo v fragmentih.
==Red zvonjenja==
===Zvonik in zvonjenje, opis nekdanjega in sedanjega stanja===
[[Slika:Cerkev sv. Jurija - prenova 03.jpg|200px|sličica|levo]]
V [[zvonik|zvoniku]] [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve]] so bili do leta 2023 zvonovi v tako dotrajanem stanju, da je bilo mogoče zvoniti zgolj z malima zvonovoma, saj bi skupno zvonjenje vseh zvonov lahko ogrozilo statiko zvonika. [[Nadžupnija Slovenske Konjice|Nadžupnija]] se je pred obnovo odločila tudi, da po več kot stotih letih v zvonik povrne mogočen veliki zvon, ki tehta skoraj tri tone.<ref>{{navedi revijo |last=Vogrin |first=Jože |date= |title=Obnavljamo zvonik |url=https://novice.si/page/mogocen-cerkveni-zvonik-konjicanom-prepreva-ze-stoletja-kako-je-videti-znotraj-foto-video/ |magazine=brošura Konjiški zvon |location=Slovenske Konjice |publisher=Nadžupnija Slovenske Konjice |access-date=2. april 2023}}</ref>
[[Slika:Cerkveni zvonik Slovenske Konjice.jpg|200px|sličica|levo|Novo stopnišče in podesti v zvoniku (2024)]]
Skupaj z načrtovanjem in izdelavo projektov se je opravila temeljita obnova zvonika [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve sv. Jurija]], med katero je bilo zamenjano dotrajano stopnišče, vključno s podesti, na novo je bila urejena elektroinštalacija, razsvetljava, pogon ure… V sklopu opreme zvonov je bila urejena in konzervirana stara masivna lesena nosilna konstrukcija, na novo so bili izdelani štirje jarmi zvonov ter obnovljeni njihovi nosilci…
[[Slika:Zvon 1924.jpg|180px|thumb|desno|nekdanji veliki zvon iz 1924]]
Medtem se je vse tri zvonove odpeljalo v [[Innsbruck]], kjer so v [[Zvonarna Grassmayr|zvonarni Grassmayr]] poskrbeli za obnovo več kot tristo let starega zvona, ki je bil vlit pri Conradu Schneiderju v Celju,<ref name="">{{navedi splet |url=http://www.slovenska-biografija.si/rodbina/sbi546296/ |title=Slovenski biografski leksikon: Schneider, zvonarska družina v Celju in Ljubljani |accessdate=15. marec 2023 |date= |format= |work= }}</ref> iz leta 1715{{sfn|Stopar|1976|p=27}} ter za medsebojno uglasitev vseh zvonov, posebej slovesno pa je bilo tamkajšnje vlitje novega velikega zvona v novembru 2023.
{{glavni|Slovenskokonjiški Schneiderjev zvon}}
Osnova tega novega velikega zvona je bil nekdanji nadžupnijski zvon iz leta 1924, ki je moral med drugo svetovno vojno zaradi prelitja v orožje zapustiti zvonik.{{sfn|Ambrožič|1993 |p=135, 151}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=64}} Njegovo okrasje so zvonarji, tudi na podlagi ohranjene fotografije, kar se da približali originalu, za načrt [[zvon|rebra]] pa vzeli zvon, ki je bil v podobnem časovnem obdobju vlit v isti livarni v Mariboru ter se je ohranil vse do danes.
Novi zvon in prenovljeni zvonovi so bili v zvonik povzdignjeni na Jurijevo nedeljo leta 2024.
Kasneje je bila v zvoniku nameščena nova avtomatika, ki sedaj ureja zvonjenje, bitje ure, omogoča pa tudi daljinsko upravljanje. Iz zvonika tako ponovno zvoni uglašena pesem cerkvenih zvonov, v skladu z dolgoletno tradicijo štajerske slovenske pokrajine.
[[Slika:Novi 2.jpg|180px|thumb|desno|novi veliki zvon, še v Innsbrucku (2023)]]
===Stolpna ura===
V zvoniku sedaj čas na štirih številčnicah ne ureja več [[stolpna ura]], temveč [[Radijska ura|radijsko vodena ura]], avtomatika pa poganja kazalce in ureja tudi bitje. Bitje ure poteka podnevi in tudi ponoči, vendar</sub> je v nočnem času, od 22.00 ure do 6.00 ure zjutraj, naravnano na zmanjšano glasnost. Pri prebivalcih mesta ima bitje ure na cerkvenem zvoniku poseben pomen, saj prav tako kot nekdaj oznanja točen čas, hkrati pa tudi prijetno popestri dogajanje na [[Seznam ulic v Slovenskih Konjicah|Starem trgu]].
===Zvonovi in zvonjenje===
Zvonjenje ni le oznanilo časa, ampak tudi povabilo k molitvi in premišljevanju o skrivnostih naše vere.
{| class="wikitable sortable"
! opis zvona
! slika
! zvonar
! leto vlitja
! premer
! teža<br>(v kg)
! ton*<br>(po podatkih zvonarne)
|-
|veliki zvon
|[[Slika:Novi zvon in arhidiakon.jpg|200px]]
|[[Zvonarna Grassmayr|Grassmayr Innsbruck]]
| 2023
| 172 cm
| 2870
| [[ton|B° +6/16]]
|-
|stari zvon
|[[Slika:Schneiders's bell 04.jpg|200px]]
| Konrad Schneider, Celje{{sfn|Ambrožič|1993|p=147}}
| 1715{{sfn|Kovačič|1906|p=}}
| 143 cm
| 1758
| [[ton|d' +6/16]]
|-
|večji zvon
|[[Slika:Grassmayrjev zvon.jpg|200px]]
| Grassmayr Innsbruck
| 1984
| 106 cm
| 651
| [[ton|f' +6/16]]
|-
|mali zvon
|[[Slika:Zvon mali.jpg|200px]]
| Grassmayr Innsbruck
| 1984
| 95 cm
| 470,5
| [[ton|g' +6/16]]
|-
|}
===Redno zvonjenje===
Vsak dan slišimo trikrat dnevno posebno zvonjenje, tako imenovano angelovo češčenje: zjutraj, opoldne in zvečer. Uvajali so ga že v srednjem veku, najprej zvečer (Večerni zvon, Večerni ave …) kasneje tudi zjutraj. Molitvi angelovega češčenja, ki se običajno moli pri trojnem zvonjenju, se zvečer doda očenaš za verne duše. Večerno zvonjenje se ravna po sončnem zahodu in je v bogoslužnem koledarju zanj določen čas za vse slovenske škofije.
Skoraj istočasno z večernim zvonjenjem so iz 13. stoletja v zgodovinskih virih ohranjeni zapisi, da se je ob zori zvonilo [[Sveta Marija|Mariji]] v pozdrav in v počeščenje. Posebej v mestih je bilo v civilnem življenju običajno jutranje zvonjenje, ponekod ob 4.00 uri, s katerim so oznanjali, da so mestna vrata odprta. Tedaj je bilo to zvonjenje tudi javno znamenje časa, kasneje pa je bilo preneseno na sedmo uro zjutraj. Sedaj je t.i. jutranjica silno redka, ponekod običajna zgolj za velike praznike, ko so z zvonjenjem in s pritrkovanjem zvonov naznanjali praznovanje tistega dne. V [[Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] so tovrstno oznanjevanje ob večjih praznikih prevzeli fantje in možje, ki zjutraj v okolici pokajo oz. »streljajo« z velikimi 200-litrskimi sodi, napolnjenimi s plinom acetilenom, pridobljenim iz kalcijevega karbida (po domače karbita).
• ob 7.00 h se jutranje zvonjenje »Angelovo češčenje« opravlja Mariji v čast, med tednom z večjim zvonom, v nedeljo pa z velikim zvonom. Jutranje zvonjenje traja tri minute;
• ob 12.00 opoldansko zvonjenje »poldan zvoni« opravlja stari zvon, ob nedeljah in praznikih pa veliki zvon. Tudi to drugo zvonjenje je Angelovo češčenje, vendar je bilo zgodovinsko gledano uveljavljeno kasneje kot druga dva zvonjenja, papež Kalist III. je leta 1456 ukazal, naj se zvoni tudi opoldne, v zahvalo za zmago nad Turki v bitki pri Beogradu;
• ob mraku – večerno zvonjenje »Ave Marija« se opravlja dnevu v slovo. Za Slovence ima to zvonjenje prav poseben pomen, o čemer pričajo številne pesmi in različna avtorska dela, ki opisujejo »večerni zvon«. Zgodovinsko lahko tudi začetke večernega zvonjenja pripišemo nekdanjemu »zapiranju mestnih vrat«, ki so ga naznanjali z zvonjenjem.
Pri večernem zvonjenju se ponavadi oglasijo trije zvonovi, najprej prvi, ki zvoni »angelski pozdrav oz. češčenje«, drugi, praviloma manjši zvon, se oglasi za duše vernih v vicah, tretji pa v čast [[Sveti Florjan|sv. Florijanu]], za varstvo pred večnim ognjem in pogubljenjem. V Slovenskih Konjicah ob mraku najprej zvoni večji zvon, za njim mali zvon in na koncu še stari zvon, zvonjenje vsakega pa traja okoli dve minuti.
===Izredna zvonjenja===
• prvo izredno zvonjenje se opravlja ob petkih, ob 15.00 uri. Spominja nas na [[Jezus Kristus|kristusovo trpljenje]] in njegovo smrt na križu. Oglasi se veliki zvon, ki zvoni tri minute;
• drugo izredno zvonjenje se opravlja ob sobotah, ob 15.00 uri v zimskem ali ob 16.00 uri v poletnem obdobju. Oglasi se veliki zvon, ki zvoni tri minute. To zvonjenje nas opomni na prihajajoči gospodov dan in nas povabi, da delo zaključimo in se pričnemo pripravljati na praznovanje nedelje. Zvonjenje ima prav zaradi njegovega namena posebno ime »delopust« in se opravlja tudi pred vsemi cerkvenimi prazniki med letom;
===Zvonjenje pokojnim===
Med pomembna izredna zvonjenja sodi tudi zvonjenje pokojnim. Tovrstno zvonjenje naznani, da je v župniji pokojni, ki ga pripravljajo na pogreb.
V nadžupniji se spoštuje in izvaja stara tradicija oz. cinklet:<br>
ko je najavljena smrt, se najprej pozvoni z »navčkom«, ki je v Slovenskih Konjicah mali zvon. Ta pozvoni enkrat, če je pokojni otrok, dvakrat, če je pokojna ženska in trikrat, če je pokojni moški.
Zvonjenje pokojnemu se oglasi tudi, ko se pokojnik vrne v nadžupnijo, in sicer v času, ko je le-ta v mrliški vežici pri pokopališču. Opravlja se opoldne, nekaj minut po opoldanskem zvonjenju in traja štiri minute:
• moškemu zvoni najprej veliki zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali;<br>
• ženski zvoni najprej stari zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali;<br>
• otroku zvoni najprej večji zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali.<br>
Ob smrti [[papež|papeža]] se zvoni z velikim zvonom, petkrat po dve minuti.
===Mašno zvonjenje===
V Slovenskih Konjicah zvonovi na različna načina vabijo k bogoslužju:
• med tednom se stari zvon, večji in mali zvon oglasijo petnajst minut pred mašo in s tem vernike povabijo k bogoslužju. Tri minute pred njim se ponovno oglasi stari zvon, ki vernike povabi v cerkev,
• v nedeljo se eno uro pred mašo oglasi veliki zvon, ki tudi najbolj oddaljene vernike povabi k bogoslužju. Petnajst minut pred bogoslužjem se oglasijo vsi štirje zvonovi, zatem pa, tri minute pred mašo, se oglasi stari zvon, ki vernike povabi v cerkev.
Od Slave pri maši na [[Veliki četrtek]] pa do Salve pri [[Velikonočna vigilija|Velikonočni vigiliji]] zvonovi umolknejo, pravimo, da »gredo v Rim«.
===Pritrkovanje===
Občasno se iz zvonika, pred kakšnim praznikom, oglasi tudi [[pritrkovanje]] (pritrkavanje), ki je posebna vrsta igranja na zvonove. V Sloveniji je pritrkovanje izjemno razvito in imamo zelo širok spekter različnih melodij. Takrat se zvonovi oglasijo z različnimi ritmičnimi vzorci, ki se imenujejo pritrkovalske melodije. Njihov namen je oznanjevanje prihajajočega praznovanja slovesnih cerkvenih praznikov.
== Pomembne osebnosti ==
[[Slika:Fabri Valentin nagrobnik.jpg|thumb|200px|desno|nagrobnik župnika in arhidiakona Valentina Fabrija v nadžupnijski cerkvi]]
[[Slika:Matej Slekovec - Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške.pdf|200px|desno]]
=== Valentin Fabri ===
V času delovanja tamkajšnjega župnika Valentina Fabrija{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} (1487–1497) so v pravokotni glavni [[Ladja (cerkev)|cerkveni ladji]] [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve]] dotedanji ravni [[les]]eni strop nadomestili z rebrastim obokom, notranjimi oporniki in poslikavami v [[gotika|gotskem]] slogu, tudi sedanje župnišče (»farof«) je po zasnovi iz tega obdobja.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} Valentin Fabri ima v konjiški cerkvi sv. Jurija svoj nagrobnik. Na plošči je upodobljen, kako leži z glavo na blazini (plošča je sprva ležala na tleh). Opatska palica s fanonom in [[Mitra (škofovska kapa)|mitra]] kažeta njegov položaj pomembnega cerkvenega dostojanstvenika.
Pokojnik je prikazan v pontifikalni obleki, na [[Alba (liturgično oblačilo)|albi]] ima dvojno paruzo, ogrnjen je v bogato gotsko [[mašni plašč|kazulo]]. Ker je bil Valentin Fabri tudi [[Dobrla vas|dobrolski]] [[prošt]], savinjski in [[Podjuna|podjunski]] [[arhidiakon]], dvorni kaplan{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} ter konjiški in [[Župnija Vuzenica|vuzeniški]] župnik, ima na vogalih nagrobnika upodobljene štiri [[Grb|grbe]]: dobrolskega [[Samorog (mitologija)|samoroga]], oglejskega orla, Svetkovičevo zastavo in svoj osebni grb s kladivom na nakovalu.{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=40}}
=== Paolo Santonino ===
{{glavni|Paolo Santonino}}
O svojem obisku v [[Slovenske Konjice|Konjicah]] (Gonabicz), ko se je 11. maja 1485 tu ustavilo odposlanstvo [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]], pod vodstvom škofa [[Vizitacija|vizitatorja]] Petra Carli iz Caorle,
{{sfn|Santonino|1991|p=}} je škofov spremljevalec, laični kancler [[Paolo Santonino]] iz [[Udine|Vidma]] v svoj popotni dnevnik {{COBISS|ID=28470}} zapisal, da je škofa s spremstvom sprejel tedanji župnik in [[arhidiakon]] obrambnim jarkom in okopom. Navedel je, da je imela tedaj župnija kar petindvajset podružnic, bogata polja in svoje [[vinograd]]e z izvrstnim pridelkom. Iz njegovega popotnega dnevnika izvemo, da je imel konjiški arhidiakon v župnišču in drugod zaposlenih triinštirideset oseb, od tega devet duhovnikov v župnijski službi.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=41}} Ni se mogel izogniti niti opisu vseh jedi s katerimi so bili postreženi tako škof kot spremstvo, o večerji 13. maja pa je dodal, da je bila še prijetnejša, saj je gostitelj v župnišču poskrbel za glasbeno spremstvo dveh igralcev na [[Lituus (glasbilo)|šalmaj]] ter na večjo in manjšo [[kljunasta flavta|flavto]].<ref>{{navedi knjigo |last= Škulj | first= Edo |last2= Dobravec |first2= Jurij|year=2018 |title=Orgle Slovenije |publisher= Ars Organi Sloveniae |isbn=978-961-288-543-4 |cobiss=295329792 |pages=477}}</ref> Santonino je ponovno obiskal Konjice 27. maja 1485, ko je zapisal, da so pri maši peli izvrstni glasbeniki.{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=40}} Tedaj je škof s spremstvom obiskal tudi [[Grad Konjice|Konjiški grad]], imel tega dne v Konjicah [[birma|birmo]], ob večerji v župnišču pa so hvalnice in himne prepevali cerkveni pevci pod vodstvom učitelja, med katerimi so bili zelo verjetno tudi učenci. V Konjicah v drugi polovici 15. stoletja v cerkvi ni bilo [[orgle|orgel]], saj bi jih Santonino najbrž omenil, kot je to ob obisku [[Kamnik]]a. Da Konjice niso na seznamu glasbenih teles 16. stoletja, je treba skoraj gotovo pripisati le nepoznavanju ali pa izgubi zgodovinskih virov.<ref>{{navedi knjigo |last= Snoj |first= Jurij|year=2012 |title=Zgodovina glasbe na Slovenskem I., Od začetkov do konca 16. stoletja |publisher=Založba ZRC |isbn=978961 254 432 4 |cobiss=266035712 |pages=}}</ref>
===Anton Brcko===
V Nadžupniji je od 1936 do svoje smrti dve leti kot zborovodja in organist deloval primorski skladatelj [[Anton Brcko]] (1911–1939).<ref>{{SloBio |id=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1003150 |ime=Brcko, Anton |avtor=Bratuž, Andrej |vir=psbl}}</ref>
== Evropska pešpot sv. Martina Tourškega ==
[[Slika:Via Sancti Martini Slovenia Slovenske Konjice.jpg|180px|thumb|desno|odtis nekdanjega [[žig|žiga]] poti sv. Martina v Slovenskih Konjicah]]
Iz [[Zreče|Zreč]] in naprej v [[Kartuzijanski samostan Žiče|Žičko kartuzijo]] vodi Evropska pešpot [[Sveti Martin|sv. Martina Tourškega]] (Via Sancti Martini),<ref>{{navedi splet |url=https://www.svetimartintourski.si/pot-sv-martina|title=Pot sv. Martina v Sloveniji |accessdate= 12. november 2016|publisher = Kulturni center sv. Martin Tourski – Slovenija}}</ref> ki jo je leta 2005 [[Svet Evrope]] razglasil za Veliko evropsko kulturno pot. Dolga je 2500 km ([[Szombathely]]-[[Tours]]) in povezuje kraje, ki so zaznamovali življenje in čaščenja tega znamenitega svetnika. Sedaj ta pešpot ni več speljana skozi [[Slovenske Konjice]].
==Župnijske matične knjige==
Konjiški nadžupnijski urad je vse do [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|druge svetovne vojne]] hranil druge najstarejše krstne knjige v štajerski Sloveniji,<ref>{{navedi splet |url=https://nadskofija-maribor.si/web/wp-content/uploads/2025/04/VODNIK-2024-SPLETNA.pdf |title=Vodnik po matičnem gradivu in zapisnikih duš v Nadškofijskem arhivu Maribor, stanje 2023 |accessdate=15. maj 2023 |date= |format=}}</ref> ki so jo pisali v letih 1604–1611.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=131}} S pisanjem je v skladu z navodili [[Tridentinski koncil|tridentinskega koncila]] v drugem poglavju 24. seje (11. novembra 1564) in Rimskega obrednika začel tedanji konjiški župnik in arhidiakon Gregor Urz.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=42}} V letih 1759–1771 je bil konjiški nadžupnik Ignac Franc Novak, ki je leta 1770 pričel pisati župnijsko mrliško knjigo.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=47}}
Župnijske [[matične knjige]] so sedaj v digitalizirani obliki dostopne tudi na spletu: [https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/slovenske-konjice Matricula online.si].
== Konjiški župniki (do 1738), nadžupniki in arhidiakoni, konjiški novomašniki (1945-2015) ==
{{glavni|Seznam duhovnikov Nadžupnije Slovenske Konjice}}
== Župnijsko glasilo ==
Občasno glasilo Nadžupnije Slovenske Konjice se imenuje Jurček.<ref>{{navedi splet |url=https://issuu.com/jurcek.sl.konjice |title=Jurček, glasilo nadžupnije Slovenske Konjice |accessdate=13. julij 2022 |date= |format= |work= |archive-date=2022-07-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220713203244/https://issuu.com/jurcek.sl.konjice |url-status=dead }}</ref>
== Sklici ==
{{sklici|2}}
== Viri ==
* {{navedi knjigo |last1=Ožinger|first1=Anton|first2=Ivan|last2=Pajk |year=1996 |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=38788353|pages=}}
* {{navedi knjigo |last1=Baraga|first1=Jože|first2=Valerija|last2=Motaln |year=2006 |title=Konjiško ob 860-letnici Slovenskih Konjic|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=227330048|pages=}}
* {{navedi knjigo |last1=Boldin|first1=Aleksandra|year=2016|title=Konjiceː 870 let prve pisne omembe|chapter=Začetki Konjic in prva omemba v pisnih virihː listina oglejskega patriarha Pelegrina |publisher=Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-4-0 |cobiss=284984064|pages= }}
* {{navedi knjigo |last=Höfler| first= Janez| title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem|chapter=K razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku|publisher=Viharnik |year=2013| cobiss=268869376| isbn=978-961-6057-88-2|pages=}}
* {{navedi knjigo |last=Höfler| first= Janez |year=2018 |title=Oglejski generalni vikarji in drugi patriarhovi pooblaščenci na Slovenskem v poznem srednjem veku (1300-1535) |publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete|isbn=978-961-06-0043-5 |cobiss=293899264 |pages=}}
* {{navedi knjigo |last=Stopar|first=Ivan |year=1976 |title=Grad Slovenske Konjice |publisher=Kulturna skupnost Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=42552832|pages=}}
* {{navedi knjigo |last=Höfler | first= Janez| title= Lastniške cerkve v Sloveniji|chapter=Raziskana, registrirana in potencialna zgodnjesrednjeveška grobišča |location= Ljubljana |publisher=Viharnik |year=2019|cobiss=297354496|pages=}}
* {{navedi knjigo |last=Stegenšek |first=Avguštin| title=Konjiška dekanija| location=Maribor| year=1909| cobiss=217588993|pages=}}
* {{navedi knjigo |last=Slekovec|first=Matej| title= Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške| location=Maribor| year=1898| cobiss=2512149301|pages=}}
* {{navedi knjigo |last1=Boldin |first1=Aleksandra| title= Dr. Mihael Napotnik, lavantinski škof| publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice | year=2009| cobiss=63482881|pages=}}
* {{navedi knjigo |last=Petrič |first=Franci| title= Msgr. Alojzij Cvikl dj, mariborski nadškof metropolit| year=2015| publisher=Družina d.o.o.| cobiss=10198019|pages=}}
* {{navedi knjigo |last=Zadnikar | first=Marijan| title= Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2| year=1975| publisher=Mohorjeva družba Celje| cobiss=27990017|pages=}}
* {{navedi knjigo |last1=Ambrožič|first1=Matjaž |year=1993 |title=Acta Ecclesiastica Sloveniae 15: Zvonarstvo na Slovenskem |publisher= |isbn= |cobiss=1089069 |ISSN=0351-2789}}
* {{navedi knjigo |last1=Kovačič| first=Fran|authorlink1=Fran Kovačič |year=1906 |title=Cerkveni zvonovi v Lavantinski škofiji |publisher=Bogoslovno učilišče, Maribor |isbn= |cobiss=37305089 |pages=}}
== Glej tudi ==
* [[Boštjan Glavinić de Glamoč]] - senjsko-modruški škof
* [[Tomaž Fantoni]] - slikar
* [[Mihael Napotnik]] - [[Škofija Lavant|lavantinski]] knezoškof
* [[Jožef Pajek]] - [[kanonik|stolni kanonik]] v [[Maribor]]u
* [[Zdenka Serajnik]] - članica [[Frančiškov svetni red|Frančiškovega svetnega reda]], pesnica, prevajalka, pedagoginja in pisateljica
* [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]]
* [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice]]
* [[Slovenskokonjiški Schneiderjev zvon]]
== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki|Parish of Slovenske Konjice}}
* Nadžupnija na Družina.si: [http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-slovenske-konjice Družina.si] pridobljeno 27. avgust 2015
{{Nadškofija Maribor}}
{{Dekanija Slovenske Konjice}}
{{zvezdica}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Slovenske Konjice]]
[[Kategorija:Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]
[[Kategorija:Slovenske Konjice]]
[[Kategorija:Župnija Slovenske Konjice|Nadžupnija]]
kkubuynwizo588q5q6f7fbg7ufh5aqg
6739459
6739454
2026-08-19T14:51:54Z
Shabicht
3554
/* Mašno zvonjenje */
6739459
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Župnija v Sloveniji
| title = Nadžupnija Slovenske Konjice
| image =
| caption = župnišče (farof)
| headquarters = Stari trg 40<br>3210 Slovenske Konjice
| parish_church = [[cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice]]
| dedication = [[sveti Jurij]]
| established = pred [[1146]]
| first_mentioned = [[1146]]{{sfn|Boldin|2016|p=16}}
| previous_name =
| separated_from_parish = [[Nadžupnija Hoče|Pražupnija Hoče]]
| annexed_parishes =
| deanery = [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]
| archdeaconry = [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiški]]
| diocese = [[Nadškofija Maribor|Maribor]]
| province = [[Metropolija Maribor|Maribor]]
| shrine =
| notable_people =[[Mihael Napotnik]], Valentin Fabri, [[Jožef Pajek]], Jernej Voh, [[Tomaž Fantoni]]
| neigboring_parishes = [[Župnija Zreče|Zreče]], [[Župnija Črešnjice|Črešnjice]], [[Župnija Čadram-Oplotnica|Čadram-Oplotnica]], [[Župnija Dramlje|Dramlje]], [[Župnija Žiče|Žiče]], [[Župnija Prihova|Prihova]]
| business_card =
}}
'''Nadžupnija Slovenske Konjice''' ({{jezik-la|Archparoecia Gonoviensis}}) je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Dekanija Slovenske Konjice|dekanije Slovenske Konjice]], v okviru [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiškega naddekanata]], ki je del [[Nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]].
Na podlagi [[Cerkveni dokumenti|apostolskega pisma]] [[Papež Pij X.|papeža Pija X.]] iz [[1. februar|1. februarja]] [[1910]] ima vsakokratni [[župnik]] v Slovenskih Konjicah pravico do naziva [[arhidiakon]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}}
== Zgodovina ==
{{glavni|Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice}}
Cerkvena organizacija na sedanjem slovenskem ozemlju je bila dokončno izoblikovana v času oglejskega [[Pelegrin I.|patriarha Pelegrina I.]] (1128–1161). V [[Oglejski patriarhat|oglejskem delu]], južno od Drave, je bilo 14. pražupnij, ki jih lahko, glede na približni čas ustanovitve, razvrstimo:
* 9. stoletje, med madžarskimi vpadi in pred njihovim porazom v [[Bitka pri Lechfeldu|bitki pri Lechfeldu]]: – [[Župnija Šempeter v Savinjski dolini|Šempeter v Savinjski dolini]], – [[župnija Gornji Grad|Gornji Grad]] (sv. Mohor), – [[Župnija Šmartno pri Slovenj Gradcu|sv. Martin pri Slovenj Gradcu]], [[Župnija Braslovče|Braslovče]] (Marija vnebovzeta)
* 10. stoletje: – [[Župnija Laško|Laško]] (sv. Martin), – [[Župnija Hoče|Hoče]] (sv. Jurij) – [[Župnija Pilštanj|Pilštanj]] (sv. Mihael), – [[Škale|Škale pri Velenju]] (sv. Jurij), župnijske cerkve ni več
* 11. stoletje: – '''Slovenske Konjice''' (sv. Jurij) – [[Župnija Slivnica pri Mariboru|Slivnica pri Mariboru]] (Marija vnebovzeta), – [[Župnija Ponikva|Ponikva]] (sv. Martin) - [[Župnija Nova Cerkev|Nova Cerkev]] (Sv. Lenart), – [[Župnija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] (sv. Rupert)
* 12. stoletje: – [[Župnija Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] (sv. Križ).
Že v letih 1085−1096 se je iz očitno preobsežno zasnovane [[župnija Hoče|hočke pražupnije]] izdvojila najprej konjiška pražupnija, vsaj leta [[1146]] pa še [[Župnija Slivnica pri Mariboru|slivniška pražupnija]]. Vse tri so bile leta 1146 kot pražupnije prvič pisno omenjene v isti, do danes ohranjeni listini [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]] [[Pelegrin I.|Pelegrina I.]] (1130–1161),{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=7}}{{sfn|Boldin|2016|p=16}} ki omenja tudi desetino v teh župnijah (partes decimarum olebium, Scilicet de Covnuwiz et Schliuniz …).{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=38}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}}
Konjiška pražupnija je takrat obsegala ozemlje, večje od obsega sedanje [[Dekanija Slovenske Konjice|Konjiške dekanije]], na vzhodu je meja potekala nad [[Trije Kralji (smučišče)|Tremi kralji]] na Pohorju, med [[Veliko Tinje|Tinjem]] in [[Čadram]]om do potoka [[Ložnica (Dravinja)|Ložnice]], med cerkvijo sv. [[Kočno ob Ložnici|Egidija v Kočnem]] in [[Laporje, Slovenska Bistrica|Laporjem]] do [[Boč (gora)|Boča]]. Na jugu po [[Razvodje|razvodju]] [[Dravinja|Dravinje]] čez [[Konjiška gora|Tolsti Vrh]], [[Dolga Gora|Dolgo Goro]], čez Boč nekako do Poljčanskega potoka in do meje z [[Župnija Ponikva|župnijo Ponikva]] in naprej do ceste, ki poteka iz [[Dramlje|Dramelj]] v [[Žička kartuzija|Žičko Kartuzijo]].
Na zahodu je meja potekala pod [[Črešnjice, Vojnik|Črešnjicami]] in nad [[Frankolovo|Frankolovim]], na grič sv. Križa, Golek in Bukovo goro in ob [[Dravinja|Dravinji]] navzgor do njenega izvira pod [[Rogla|Roglo]] do srede Lazin, ter na severni strani po vrhu [[Pohorje|Pohorja]] do Javorskega vrha.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}}<ref>{{navedi knjigo |last=Zdovc |first=Vinko |year=2000 |title=Zbornik 2000, Konjice z okolico|chapter=Deželnosodska oblast v Konjicah (Gonobitz) nastanek in dokončno oblikovanje: Konjiška župnija|publisher=Zgodovinsko društvo Konjice |isbn= |cobiss= |pages=11}}</ref>
Na območju velike pražupnije je sčasoma nastalo 11 novih [[Župnija|župnij]] ([[Župnija Oplotnica|Čadram-Oplotnica]], [[Župnija Poljčane|Poljčane]], [[Župnija Laporje|Laporje]], [[Župnija Črešnjice|Črešnjice]], [[Župnija Loče|Loče]], [[Župnija Prihova|Prihova]], [[Župnija Zreče]], [[Župnija Kebelj]], [[Župnija Sv. Kunigunda na Pohorju|Gorenje pri Zrečah]], [[Župnija Sv. Jernej pri Ločah|Sveti Jernej]], [[Župnija Špitalič (Nadškofija Maribor)|Špitalič]] in kot zadnja leta 1787 še [[Župnija Žiče|župnija Žiče]]).{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=198}}
[[Slika:Farof-strop 1670.jpg|thumb|250px|left|poslikani leseni strop v župnišču iz leta 1670]]
[[Slika:064 Gonobitz — Slovenske Konjice - J.F.Kaiser Lithografirte Ansichten der Steiermark 1830 (2).jpg|left|thumb|trg Konjice z župnijsko cerkvijo in gradom na Kaiserjevi litografiji iz 1830]]
Ker zelo obsežnega ozemlja pod cerkveno in tudi politično oblastjo [[Seznam oglejskih škofov in patriarhov|oglejskih patriarhov]] (ki so v političnem vidiku ponekod presegali celo [[Salzburška nadškofija|salzburške nadškofe]]) ni bilo mogoče učinkovito pastoralno voditi neposredno s [[Oglej|sedeža patriarhata]] v [[Videm, Italija|Vidmu]], je bilo ozemlje oglejskega patriarhata že v 11. stoletju razdeljeno na manjše enote in okrožja, ki so se imenovala arhidiakonati.<ref>{{navedi splet |url=https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/cerkvenoupravna-ureditev-na-konjiskem/|title= Cerkvenopravna ureditev na Konjiškem|accessdate=23. februar 2016 |date= |format= |work= }}</ref> Arhidiakonate so vodili [[arhidiakon]]i, kot neposredni patriarhovi zaupniki, poverjenci in namestniki. V 11. stoletju je imel oglejski patriarhat tri arhidiakonate, v 16. stoletju jih je bilo že sedem.<ref>{{navedi knjigo |last=Reven |first=Zdravko |year=1971|title=Cerkev na Slovenskem: letopis 1971: (stanje 1. junija 1971) |publisher=Nadškofijski ordinariat |isbn= |cobiss=2831107 |pages=28}}</ref> Ozemlje konjiške župnije je do leta 1751 spadalo k Savinjskemu arhidiakonatu. Ta je obsegal ozemlje med Savo in Dravo, na Pohorju in v [[Šaleška dolina|Šaleški dolini]] ter proti izviru [[Savinja|Savinje]] je mejil na Koroški (podjunski) arhidiakonat, z mejno reko [[Sotla|Sotlo]] pa na [[Nadškofija Zagreb|zagrebško škofijo]]. Konjiška župnija je spadala pod patronat [[Oglejski patriarhat|oglejskih patriarhov]], vendar so odvetništvo nad župnijo (pravice, dohodki in možnost političnega vpliva) izvajali lastniki bližnjega gradu, kar pa ni omejevalo patriarhov, ki so na mesto tukajšnjih župnikov imenovali duhovnike iz svojega kroga, pogosto [[Italijani|Italijane]] in [[Furlan]]e, ter jim večkrat zaupali tudi naloge savinjskih arhidiakonov.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}} Nasledniki patriarha [[Bertold Andeški|Bertolda Andeškega]] so komaj kdaj obiskali svoje slovensko govoreče vernike,{{sfn|Höfler|2018|p=11}} temveč so za izvrševanje cerkvenih opravil, za katere je potrebno škofovsko posvečenje, navadno imenovali škofe vikarje, ki so v njihovem imenu obiskovali župnije, opravljali vizitacije, nadzirali duhovništvo in sklicevali sinode, pa tudi birmovali, [[Duhovniško posvečenje|posvečevali duhovnike]], [[zakramentali|blagoslavljali]] cerkve, oltarje, zvonove.{{sfn|Höfler|2018|p=7}}
Potem, ko so v letih 1418−1420 [[Beneška republika|Benečani]] zasedli [[Furlanija|Furlanijo]],<ref>{{navedi knjigo |first=Tito |last= Maniacco |year=2002 |title=Storia del Friuli|publisher=Newton & Compton |isbn= |cobiss= |pages=|language=IT}}</ref> so se na sedežu patriarhata vrstili možje iz beneških patricijskih rodbin, ki pa skorajda niso več prihajali na slovensko stran. [[Oglejski patriarhat|Patriarhat]] je bil namreč zatem razdeljen na dva dela: zahodni, furlanski del je spadal pod [[Beneška republika|Beneško republiko]], vzhodni, slovenski del, pa po izumrtju [[Celjski grofje|celjskih knezov]] in [[Goriški grofje|goriških grofov]] (1456 oziroma 1500), v celoti pod [[Habsburžani|Habsburžane]]. Patriarhi so bivali na beneškem ozemlju, [[Avstrijsko cesarstvo|habsburška oblast]] pa jim praktično ni več dopuščala dostopa na slovenski del patriarhata. Zadnji, ki je pod patriarhom vizitiral slovenske kraje, je bil patriarhov koadjutor Francesco Barbaro, ki je [[Vizitacija|vizitacijo]] opravil leta 1593.<ref>{{navedi splet |url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1001550/ |publisher=[[Primorski slovenski biografski leksikon]]|title= Barbaro, Francesco (okoli 1545–1616)| first=Rudolf |last= Klinec |accessdate=24. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> Celo arhidiakoni so se odtlej v cerkvenih zadevah obračali na [[Apostolski nuncij|apostolskega nuncija]] na Dunaju, ki je [[Škof|škofovske zadeve]] poverjal škofom z avstrijskega ozemlja, največkrat so te naloge opravljali škofje iz [[Pičen|Pična]] v [[Istra|Istri]].{{sfn|Höfler|2013|p=322}}{{sfn|Höfler|2018|p=13}}
Leta 1751 je [[papež Benedikt XIV.]], tudi na pritisk dunajskega dvora, [[oglejski patriarhat]] ukinil, za ozemlje patriarhata pod [[Habsburška monarhija|habsburško vladavino]] (tj. za večino slovenskega prostora do reke Drave na severu) pa naslednje leto ustanovil [[Nadškofija Gorica|Goriško škofijo]], za ozemlje [[Beneška republika|beneške republike]] v [[Furlanija|Furlaniji]] pa [[Nadškofija Videm|Videmsko škofijo]].
Konjiška župnija nikoli ni bila del leta 1462 ustanovljene [[Ljubljanska nadškofija|Ljubljanske škofije]] (podrejene direktno [[Sveti sedež|Svetemu sedežu]]), ki je na tem delu Štajerske obsegala [[župnija Svibno|župnije Svibno]], [[Župnija Gornji Grad|župnijo Gornji Grad]] z vikariati Solčava, Ljubno, Rečica in Mozirje, [[župnija Braslovče|župnijo Braslovče]] z vikariati Vransko, sv. Pavel pri Preboldu, Griže in Trbovlje ter [[Škale|župnijo Škale]] z vikariati sv. Martin pod Šalekom, Šoštanj, Vinska gora in Šentilj pri Velenju.<ref>{{navedi časopis| journal=Zgodovinski časopis |last=Valenčič| first=Vlado |title=Štetje prebivalstva leta 1754 v predjožefinski ljubljanski škofiji in njegovi rezultati | url= https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/1807 |publisher= |volume=16 |year=1962 |cobiss=514470965 |pages=27–54}}</ref>
Med letoma 1704 in 1737 je bila konjiška župnija pod upravo [[Žička kartuzija|Žičke kartuzije]],{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=44}} po razpustitvi le-te pa so o njej ponovno odločali [[Habsburžani|habsburški cesarji]], ki so jo leta 1751{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=199}} povišali v nadžupnijo.{{sfn|Boldin|2016|p=85}} Po začasni ukinitvi [[Nadškofija Gorica|Goriške nadškofije]] (1787), po preureditvi škofijskih meja, v času vladanja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|cesarja Jožefa II.]],{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=47}} so bile v procesu preoblikovanja, v letih 1787–1789, župnije [[Velikovec|velikovškega]] okrožja na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]] in [[Celje|celjskega]] okrožja na Štajerskem, med njimi tudi konjiška nadžupnija, priključene k tedanjim zgolj osmim župnijam [[Lavantinska škofija|Lavantinske škofije]].<ref>{{navedi knjigo |author= Dolinar, France Martin|year= |title=Letopisi lavantinsko-mariborske škofije kot zgodovinski vir|url=https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/1490|isbn= |cobiss= |pages=57}}</ref>
Ker je sedež škofije še naprej ostal v oddaljenem [[Šentandraž v Labotski dolini|Šentandražu]], so se kmalu nadaljevala prizadevanja za selitev škofijskega sedeža in preoblikovanje škofijskih meja, do česar je prišlo šele v času [[blaženi|blaženega]] škofa [[Anton Martin Slomšek|Antona Martina Slomška]], ki je uspel, da se je lahko 4. septembra 1859 sedež škofije preselil v [[Maribor]] in da so se na novo določile meje mariborske, zgolj naslovno še lavantinske škofije.<ref name="Slovenska-biografija.si">{{SloBio|id=sbi584693 |avtor= Grafenauer, I.; Gspan, A. |ime=Slomšek, Anton Martin |vir=sbl}}</ref>
=== Kronološki pregled zgodovinskih dogodkov ===
[[Slika:Ortolf Slovenske Konjice si.jpg|200px|thumb|desno|nekdanji nagrobnik Ortolfa Konjiškega]]
* 1146: v pisnih virih je prvič omenjena konjiška nadžupnija (Cuonowiz);{{sfn|Boldin|2016|p=16}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=38}}
* 1173: prvič je omenjen konjiški župnik Sighard. V tem času je bila domnevno zgrajena sedanja [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|župnijska cerkev sv. Jurija]];{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}}
* 1369: že pred tem letom je [[vitez]] Ortolf Konjiški pozidal kapelo sv. Jakoba (sedanjo [[Cerkvena ladja|stransko ladjo]]) in jo določil za svoje zadnje počivališče;{{sfn|Stopar|1976|p=}}<ref>Turistični vodnik po Dravinjski dolini in Zreškem Pohorju, stran 17</ref>
* 1482–1509: župnik Valentin Fabri{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} je cerkev, ki je prvotno imela romanski videz (pravokotna stavba z ravnim lesenim stropom) obokal, [[Gotska arhitektura|gotiziral]], jo opremil z [[opornik|oporniki]] in poslikavami, ravno tako je dal prezidati tudi župnišče;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}}
* 1669–1697: župnik [[Boštjan Glavinić de Glamoč]] iz [[Pićan|Pičenske]] škofije v [[Istra|Istri]]{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=42}} je dal v nadžupnijski cerkvi postaviti glavni oltar. Med 1690 in 1697 je bil škof v [[Senj]]u. Na potovanju na [[Dunaj]] skozi [[Slovenske Konjice|Konjice]] je tu leta [[1697]] umrl in je pokopan v rožnovenski kapeli;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=44}}
* 1713: v stranski ladji je bil pod [[Beneficij|beneficiatom]] Štefana Jamnika postavljen oltar sv. Križa. O tem priča napis SVB BENEFICIATO STEPHANO JAMNIK ERECTUM 1713;
* 1751: župnija povišana v nadžupnijo;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=199}}
* 1799: pokopališče okoli cerkve so opustili in uredili novo ob nekdanji grajski kapeli, sedanji [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkvi sv. Ane]]. Ta je bila pod cesarjem [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefom II.]] ukinjena, ponovno jo je [[Zakramentali|blagoslovil]] nadžupnik Jožef Anton pl. Jakomini;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=48}}
* 1863: nadžupnijska cerkev je dobila [[križev pot]], ki je sedaj v [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkvi sv. Ane]]. Moderni križev pot, ki je sedaj v [[Ladja (cerkev)|ladji]], je ob zadnji obnovi cerkve naslikal akademski [[slikar]] Leon Koporc iz Ljubljane;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=87}}
* 1866: slikar [[Tomaž Fantoni]] in njegov pomočnik [[Jakob Brollo]] (oba iz [[Humin]]a v Furlaniji) sta cerkveno ladjo cerkev preslikala (freske niso ohranjene). Brollo je naslikal tudi podobo Jezusa – dobrega pastirja nad vhodom v župnišče;{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}}
* 1869: namesto starega baročnega glavnega oltarja je bil postavljen nov veliki psevdogotski oltar, delo [[Tomaž Fantoni|Tomaža Fantonija]], ki pa je danes ohranjen le delno;{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=86}}
* 1874: streha na rožnovenjski kapeli je v času župnika Franca Mikuša dobila današnjo podobo;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=55}}
* 1875: [[Duhovniško posvečenje|novo mašo]] je obhajal [[Mihael Napotnik]], kmečki sin s [[Tepanjski Vrh|Tepanjskega Vrha]], poznejši [[škofija Lavant|lavantinski]] [[škof|knezoškof]];{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=53}}
* 1887: [[Tomaž Fantoni]] je v baročni kapeli postavil postavil rožnovenski oltar;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=192}}
* 1910: [[Papež Pij X.]] je na prošnjo [[škof|knezoškofa]] [[Mihael Napotnik|Napotnika]] z apostolskim pismom podelil vsakokratnemu konjiškemu nadžupniku naslov [[arhidiakon]]. Ob tej priložnosti so v [[prezbiterij]]u župnijske cerkve vzidali marmorno ploščo z napisom in [[kronogram]]om;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}}
== Sakralni objekti ==
{| class="wikitable"
|-
!
! slika
! cerkev
! kraj / naselje
! oznaka RKD/EID:
|-
| 1.
| {{Slika d|Q18515910|150px}}
| [[Cerkev svetega Jurija, Slovenske Konjice|cerkev sv. Jurija]]<br>[[župnijska cerkev]]
| [[Slovenske Konjice]]
|{{Cultural Heritage Slovenia|1-03379}}
|-
| 2.
| {{Slika d|Q12786834|150px}}
| [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkev sv. Ane]] <br>pokopališka cerkev - [[Podružnična cerkev|podružnica]]
| [[Zgornja Pristava, Slovenske Konjice|Zgornja Pristava]]
|{{Cultural Heritage Slovenia|1-03380}}
|-
| 3.
| {{Slika d|Q24758939|lokalna=DSC03501.JPG|150px}}
| [[Cerkev svete Družine, Tepanje|cerkev sv. Družine]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]]
| [[Tepanje]]
|-
|}
Na območju župnije stoji še mnogo kapelic, znamenj in križev, med njimi izstopa [[Janez Nanut|Nanutova]] kapela v središču naselja [[Brdo, Slovenske Konjice|Brdo]].{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=325}}
==Drugi objekti==
{| class="wikitable"
|-
!
! slika
!
! kraj / naselje
! oznaka RKD/EID:
|-
| 1.
| [[Slika:Farof Vicarage north side.jpg|150px]]
| Župnišče v Slovenskih Konjicah
| [[Slovenske Konjice]]
|{{Cultural Heritage Slovenia|10232}}
|-
| 2.
| [[Slika:Župnijski center.jpg|150px]]
| Župnijski dom (zgrajen 2008)
| [[Slovenske Konjice]]
|}
=== Župnišče===
[[Slika:Slovenske Konjice, rectory, west side.jpg|250px|thumb|desno|župnišče, zahodna stran]]
Konjice v srednjem veku niso bile utrjene. V stiskah so se tržani zatekali v [[župnišče]], katerega obisk omenja tudi [[Paolo Santonino]] v svojem popotnem [[Dnevnik (književnost)|dnevniku]] s tretjega potovanja, ko je Konjice obiskal kot spremljevalec odposlanca [[oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]], caorlijskega škofa Pietra Carla leta 1487.{{sfn|Stopar|1976|p=23}} Markantna stavba je v južnem traktu še iz 15. stoletja, v kleti so lepi gotski [[portal]]i.{{sfn|Stopar|1976|p=27}} V prvem nadstropju severovzhodnega vogala je gotski [[erker]] iz obdobja Valentina Fabrija, tj. začetka 80. let 15. stoletja. Že pred letom 1500 so stavbo močno utrdili.
Župnik Marko Gonan, po rodu plemič iz [[Pazin]]a v [[Istra|Istri]], je med 1625–1635 stavbo prezidal in povečal. Nad portalom z zazidano renesančno biforo v nadstropju je na pročelju njegova podoba in grb z napisom.{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}}. Poleg srednjeveških sestavin izstopajo [[renesansa|poznorenesančne]] [[Arkada|stebriščne arkade]]{{sfn|Stopar|1976|p=27}} na notranjem dvorišču iz leta [[1632]], številni arhitekturni detajli, [[štukatura|štukirani]] strop iz [[1740]]{{sfn|Stopar|1976|p=27}} v jedilnici, v eni od sob v nadstropju pa poslikani leseni strop iz [[1670]], {{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=228}} z [[groteska]]mi, [[drolerija]]mi, [[karikatura]]mi, živalskimi podobami itn.; gre za najstarejši tovrsten spomenik s povsem profano motiviko v Sloveniji.<ref>{{RKD sklic|10232}}</ref> Furlanski slikar [[Jakob Brollo]] je leta 1866 naslikal podobo Jezusa, dobrega pastirja nad vhodom v župnišče, ki pa je ohranjena samo v fragmentih.
==Red zvonjenja==
===Zvonik in zvonjenje, opis nekdanjega in sedanjega stanja===
[[Slika:Cerkev sv. Jurija - prenova 03.jpg|200px|sličica|levo]]
V [[zvonik|zvoniku]] [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve]] so bili do leta 2023 zvonovi v tako dotrajanem stanju, da je bilo mogoče zvoniti zgolj z malima zvonovoma, saj bi skupno zvonjenje vseh zvonov lahko ogrozilo statiko zvonika. [[Nadžupnija Slovenske Konjice|Nadžupnija]] se je pred obnovo odločila tudi, da po več kot stotih letih v zvonik povrne mogočen veliki zvon, ki tehta skoraj tri tone.<ref>{{navedi revijo |last=Vogrin |first=Jože |date= |title=Obnavljamo zvonik |url=https://novice.si/page/mogocen-cerkveni-zvonik-konjicanom-prepreva-ze-stoletja-kako-je-videti-znotraj-foto-video/ |magazine=brošura Konjiški zvon |location=Slovenske Konjice |publisher=Nadžupnija Slovenske Konjice |access-date=2. april 2023}}</ref>
[[Slika:Cerkveni zvonik Slovenske Konjice.jpg|200px|sličica|levo|Novo stopnišče in podesti v zvoniku (2024)]]
Skupaj z načrtovanjem in izdelavo projektov se je opravila temeljita obnova zvonika [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve sv. Jurija]], med katero je bilo zamenjano dotrajano stopnišče, vključno s podesti, na novo je bila urejena elektroinštalacija, razsvetljava, pogon ure… V sklopu opreme zvonov je bila urejena in konzervirana stara masivna lesena nosilna konstrukcija, na novo so bili izdelani štirje jarmi zvonov ter obnovljeni njihovi nosilci…
[[Slika:Zvon 1924.jpg|180px|thumb|desno|nekdanji veliki zvon iz 1924]]
Medtem se je vse tri zvonove odpeljalo v [[Innsbruck]], kjer so v [[Zvonarna Grassmayr|zvonarni Grassmayr]] poskrbeli za obnovo več kot tristo let starega zvona, ki je bil vlit pri Conradu Schneiderju v Celju,<ref name="">{{navedi splet |url=http://www.slovenska-biografija.si/rodbina/sbi546296/ |title=Slovenski biografski leksikon: Schneider, zvonarska družina v Celju in Ljubljani |accessdate=15. marec 2023 |date= |format= |work= }}</ref> iz leta 1715{{sfn|Stopar|1976|p=27}} ter za medsebojno uglasitev vseh zvonov, posebej slovesno pa je bilo tamkajšnje vlitje novega velikega zvona v novembru 2023.
{{glavni|Slovenskokonjiški Schneiderjev zvon}}
Osnova tega novega velikega zvona je bil nekdanji nadžupnijski zvon iz leta 1924, ki je moral med drugo svetovno vojno zaradi prelitja v orožje zapustiti zvonik.{{sfn|Ambrožič|1993 |p=135, 151}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=64}} Njegovo okrasje so zvonarji, tudi na podlagi ohranjene fotografije, kar se da približali originalu, za načrt [[zvon|rebra]] pa vzeli zvon, ki je bil v podobnem časovnem obdobju vlit v isti livarni v Mariboru ter se je ohranil vse do danes.
Novi zvon in prenovljeni zvonovi so bili v zvonik povzdignjeni na Jurijevo nedeljo leta 2024.
Kasneje je bila v zvoniku nameščena nova avtomatika, ki sedaj ureja zvonjenje, bitje ure, omogoča pa tudi daljinsko upravljanje. Iz zvonika tako ponovno zvoni uglašena pesem cerkvenih zvonov, v skladu z dolgoletno tradicijo štajerske slovenske pokrajine.
[[Slika:Novi 2.jpg|180px|thumb|desno|novi veliki zvon, še v Innsbrucku (2023)]]
===Stolpna ura===
V zvoniku sedaj čas na štirih številčnicah ne ureja več [[stolpna ura]], temveč [[Radijska ura|radijsko vodena ura]], avtomatika pa poganja kazalce in ureja tudi bitje. Bitje ure poteka podnevi in tudi ponoči, vendar</sub> je v nočnem času, od 22.00 ure do 6.00 ure zjutraj, naravnano na zmanjšano glasnost. Pri prebivalcih mesta ima bitje ure na cerkvenem zvoniku poseben pomen, saj prav tako kot nekdaj oznanja točen čas, hkrati pa tudi prijetno popestri dogajanje na [[Seznam ulic v Slovenskih Konjicah|Starem trgu]].
===Zvonovi in zvonjenje===
Zvonjenje ni le oznanilo časa, ampak tudi povabilo k molitvi in premišljevanju o skrivnostih naše vere.
{| class="wikitable sortable"
! opis zvona
! slika
! zvonar
! leto vlitja
! premer
! teža<br>(v kg)
! ton*<br>(po podatkih zvonarne)
|-
|veliki zvon
|[[Slika:Novi zvon in arhidiakon.jpg|200px]]
|[[Zvonarna Grassmayr|Grassmayr Innsbruck]]
| 2023
| 172 cm
| 2870
| [[ton|B° +6/16]]
|-
|stari zvon
|[[Slika:Schneiders's bell 04.jpg|200px]]
| Konrad Schneider, Celje{{sfn|Ambrožič|1993|p=147}}
| 1715{{sfn|Kovačič|1906|p=}}
| 143 cm
| 1758
| [[ton|d' +6/16]]
|-
|večji zvon
|[[Slika:Grassmayrjev zvon.jpg|200px]]
| Grassmayr Innsbruck
| 1984
| 106 cm
| 651
| [[ton|f' +6/16]]
|-
|mali zvon
|[[Slika:Zvon mali.jpg|200px]]
| Grassmayr Innsbruck
| 1984
| 95 cm
| 470,5
| [[ton|g' +6/16]]
|-
|}
===Redno zvonjenje===
Vsak dan slišimo trikrat dnevno posebno zvonjenje, tako imenovano angelovo češčenje: zjutraj, opoldne in zvečer. Uvajali so ga že v srednjem veku, najprej zvečer (Večerni zvon, Večerni ave …) kasneje tudi zjutraj. Molitvi angelovega češčenja, ki se običajno moli pri trojnem zvonjenju, se zvečer doda očenaš za verne duše. Večerno zvonjenje se ravna po sončnem zahodu in je v bogoslužnem koledarju zanj določen čas za vse slovenske škofije.
Skoraj istočasno z večernim zvonjenjem so iz 13. stoletja v zgodovinskih virih ohranjeni zapisi, da se je ob zori zvonilo [[Sveta Marija|Mariji]] v pozdrav in v počeščenje. Posebej v mestih je bilo v civilnem življenju običajno jutranje zvonjenje, ponekod ob 4.00 uri, s katerim so oznanjali, da so mestna vrata odprta. Tedaj je bilo to zvonjenje tudi javno znamenje časa, kasneje pa je bilo preneseno na sedmo uro zjutraj. Sedaj je t.i. jutranjica silno redka, ponekod običajna zgolj za velike praznike, ko so z zvonjenjem in s pritrkovanjem zvonov naznanjali praznovanje tistega dne. V [[Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] so tovrstno oznanjevanje ob večjih praznikih prevzeli fantje in možje, ki zjutraj v okolici pokajo oz. »streljajo« z velikimi 200-litrskimi sodi, napolnjenimi s plinom acetilenom, pridobljenim iz kalcijevega karbida (po domače karbita).
• ob 7.00 h se jutranje zvonjenje »Angelovo češčenje« opravlja Mariji v čast, med tednom z večjim zvonom, v nedeljo pa z velikim zvonom. Jutranje zvonjenje traja tri minute;
• ob 12.00 opoldansko zvonjenje »poldan zvoni« opravlja stari zvon, ob nedeljah in praznikih pa veliki zvon. Tudi to drugo zvonjenje je Angelovo češčenje, vendar je bilo zgodovinsko gledano uveljavljeno kasneje kot druga dva zvonjenja, papež Kalist III. je leta 1456 ukazal, naj se zvoni tudi opoldne, v zahvalo za zmago nad Turki v bitki pri Beogradu;
• ob mraku – večerno zvonjenje »Ave Marija« se opravlja dnevu v slovo. Za Slovence ima to zvonjenje prav poseben pomen, o čemer pričajo številne pesmi in različna avtorska dela, ki opisujejo »večerni zvon«. Zgodovinsko lahko tudi začetke večernega zvonjenja pripišemo nekdanjemu »zapiranju mestnih vrat«, ki so ga naznanjali z zvonjenjem.
Pri večernem zvonjenju se ponavadi oglasijo trije zvonovi, najprej prvi, ki zvoni »angelski pozdrav oz. češčenje«, drugi, praviloma manjši zvon, se oglasi za duše vernih v vicah, tretji pa v čast [[Sveti Florjan|sv. Florijanu]], za varstvo pred večnim ognjem in pogubljenjem. V Slovenskih Konjicah ob mraku najprej zvoni večji zvon, za njim mali zvon in na koncu še stari zvon, zvonjenje vsakega pa traja okoli dve minuti.
===Izredna zvonjenja===
• prvo izredno zvonjenje se opravlja ob petkih, ob 15.00 uri. Spominja nas na [[Jezus Kristus|kristusovo trpljenje]] in njegovo smrt na križu. Oglasi se veliki zvon, ki zvoni tri minute;
• drugo izredno zvonjenje se opravlja ob sobotah, ob 15.00 uri v zimskem ali ob 16.00 uri v poletnem obdobju. Oglasi se veliki zvon, ki zvoni tri minute. To zvonjenje nas opomni na prihajajoči gospodov dan in nas povabi, da delo zaključimo in se pričnemo pripravljati na praznovanje nedelje. Zvonjenje ima prav zaradi njegovega namena posebno ime »delopust« in se opravlja tudi pred vsemi cerkvenimi prazniki med letom;
===Zvonjenje pokojnim===
Med pomembna izredna zvonjenja sodi tudi zvonjenje pokojnim. Tovrstno zvonjenje naznani, da je v župniji pokojni, ki ga pripravljajo na pogreb.
V nadžupniji se spoštuje in izvaja stara tradicija oz. cinklet:<br>
ko je najavljena smrt, se najprej pozvoni z »navčkom«, ki je v Slovenskih Konjicah mali zvon. Ta pozvoni enkrat, če je pokojni otrok, dvakrat, če je pokojna ženska in trikrat, če je pokojni moški.
Zvonjenje pokojnemu se oglasi tudi, ko se pokojnik vrne v nadžupnijo, in sicer v času, ko je le-ta v mrliški vežici pri pokopališču. Opravlja se opoldne, nekaj minut po opoldanskem zvonjenju in traja štiri minute:
• moškemu zvoni najprej veliki zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali;<br>
• ženski zvoni najprej stari zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali;<br>
• otroku zvoni najprej večji zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali.<br>
Ob smrti [[papež|papeža]] se zvoni z velikim zvonom, petkrat po dve minuti.
===Mašno zvonjenje===
V Slovenskih Konjicah zvonovi na različna načina vabijo k bogoslužju:
• med tednom se stari zvon, večji in mali zvon oglasijo petnajst minut pred mašo in s tem vernike povabijo k bogoslužju. Tri minute pred njim se ponovno oglasi stari zvon, ki vernike povabi v cerkev,
• v nedeljo se eno uro pred mašo oglasi veliki zvon, ki tudi najbolj oddaljene vernike povabi k bogoslužju. Petnajst minut pred bogoslužjem se oglasijo vsi štirje zvonovi, zatem pa, tri minute pred mašo, se oglasi stari zvon, ki vernike povabi v cerkev.
Od Slave pri maši na [[Veliki četrtek]] pa do antifone Salve Regina<ref>{{navedi splet |url=https://www.bing.com/search?q=antifona+Salve+Regina&form=ANSPH1&refig=6a85af5be8bd475d86503445dcb7631d&pc=EDGEDB&adppc=EDGEDBB |title=Antifona Salve Regina |accessdate=15. november 2025 |date= |format= |work= }}</ref> pri [[Velikonočna vigilija|Velikonočni vigiliji]] zvonovi umolknejo, pravimo, da »gredo v Rim«.
===Pritrkovanje===
Občasno se iz zvonika, pred kakšnim praznikom, oglasi tudi [[pritrkovanje]] (pritrkavanje), ki je posebna vrsta igranja na zvonove. V Sloveniji je pritrkovanje izjemno razvito in imamo zelo širok spekter različnih melodij. Takrat se zvonovi oglasijo z različnimi ritmičnimi vzorci, ki se imenujejo pritrkovalske melodije. Njihov namen je oznanjevanje prihajajočega praznovanja slovesnih cerkvenih praznikov.
== Pomembne osebnosti ==
[[Slika:Fabri Valentin nagrobnik.jpg|thumb|200px|desno|nagrobnik župnika in arhidiakona Valentina Fabrija v nadžupnijski cerkvi]]
[[Slika:Matej Slekovec - Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške.pdf|200px|desno]]
=== Valentin Fabri ===
V času delovanja tamkajšnjega župnika Valentina Fabrija{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} (1487–1497) so v pravokotni glavni [[Ladja (cerkev)|cerkveni ladji]] [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve]] dotedanji ravni [[les]]eni strop nadomestili z rebrastim obokom, notranjimi oporniki in poslikavami v [[gotika|gotskem]] slogu, tudi sedanje župnišče (»farof«) je po zasnovi iz tega obdobja.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} Valentin Fabri ima v konjiški cerkvi sv. Jurija svoj nagrobnik. Na plošči je upodobljen, kako leži z glavo na blazini (plošča je sprva ležala na tleh). Opatska palica s fanonom in [[Mitra (škofovska kapa)|mitra]] kažeta njegov položaj pomembnega cerkvenega dostojanstvenika.
Pokojnik je prikazan v pontifikalni obleki, na [[Alba (liturgično oblačilo)|albi]] ima dvojno paruzo, ogrnjen je v bogato gotsko [[mašni plašč|kazulo]]. Ker je bil Valentin Fabri tudi [[Dobrla vas|dobrolski]] [[prošt]], savinjski in [[Podjuna|podjunski]] [[arhidiakon]], dvorni kaplan{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} ter konjiški in [[Župnija Vuzenica|vuzeniški]] župnik, ima na vogalih nagrobnika upodobljene štiri [[Grb|grbe]]: dobrolskega [[Samorog (mitologija)|samoroga]], oglejskega orla, Svetkovičevo zastavo in svoj osebni grb s kladivom na nakovalu.{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=40}}
=== Paolo Santonino ===
{{glavni|Paolo Santonino}}
O svojem obisku v [[Slovenske Konjice|Konjicah]] (Gonabicz), ko se je 11. maja 1485 tu ustavilo odposlanstvo [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]], pod vodstvom škofa [[Vizitacija|vizitatorja]] Petra Carli iz Caorle,
{{sfn|Santonino|1991|p=}} je škofov spremljevalec, laični kancler [[Paolo Santonino]] iz [[Udine|Vidma]] v svoj popotni dnevnik {{COBISS|ID=28470}} zapisal, da je škofa s spremstvom sprejel tedanji župnik in [[arhidiakon]] obrambnim jarkom in okopom. Navedel je, da je imela tedaj župnija kar petindvajset podružnic, bogata polja in svoje [[vinograd]]e z izvrstnim pridelkom. Iz njegovega popotnega dnevnika izvemo, da je imel konjiški arhidiakon v župnišču in drugod zaposlenih triinštirideset oseb, od tega devet duhovnikov v župnijski službi.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=41}} Ni se mogel izogniti niti opisu vseh jedi s katerimi so bili postreženi tako škof kot spremstvo, o večerji 13. maja pa je dodal, da je bila še prijetnejša, saj je gostitelj v župnišču poskrbel za glasbeno spremstvo dveh igralcev na [[Lituus (glasbilo)|šalmaj]] ter na večjo in manjšo [[kljunasta flavta|flavto]].<ref>{{navedi knjigo |last= Škulj | first= Edo |last2= Dobravec |first2= Jurij|year=2018 |title=Orgle Slovenije |publisher= Ars Organi Sloveniae |isbn=978-961-288-543-4 |cobiss=295329792 |pages=477}}</ref> Santonino je ponovno obiskal Konjice 27. maja 1485, ko je zapisal, da so pri maši peli izvrstni glasbeniki.{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=40}} Tedaj je škof s spremstvom obiskal tudi [[Grad Konjice|Konjiški grad]], imel tega dne v Konjicah [[birma|birmo]], ob večerji v župnišču pa so hvalnice in himne prepevali cerkveni pevci pod vodstvom učitelja, med katerimi so bili zelo verjetno tudi učenci. V Konjicah v drugi polovici 15. stoletja v cerkvi ni bilo [[orgle|orgel]], saj bi jih Santonino najbrž omenil, kot je to ob obisku [[Kamnik]]a. Da Konjice niso na seznamu glasbenih teles 16. stoletja, je treba skoraj gotovo pripisati le nepoznavanju ali pa izgubi zgodovinskih virov.<ref>{{navedi knjigo |last= Snoj |first= Jurij|year=2012 |title=Zgodovina glasbe na Slovenskem I., Od začetkov do konca 16. stoletja |publisher=Založba ZRC |isbn=978961 254 432 4 |cobiss=266035712 |pages=}}</ref>
===Anton Brcko===
V Nadžupniji je od 1936 do svoje smrti dve leti kot zborovodja in organist deloval primorski skladatelj [[Anton Brcko]] (1911–1939).<ref>{{SloBio |id=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1003150 |ime=Brcko, Anton |avtor=Bratuž, Andrej |vir=psbl}}</ref>
== Evropska pešpot sv. Martina Tourškega ==
[[Slika:Via Sancti Martini Slovenia Slovenske Konjice.jpg|180px|thumb|desno|odtis nekdanjega [[žig|žiga]] poti sv. Martina v Slovenskih Konjicah]]
Iz [[Zreče|Zreč]] in naprej v [[Kartuzijanski samostan Žiče|Žičko kartuzijo]] vodi Evropska pešpot [[Sveti Martin|sv. Martina Tourškega]] (Via Sancti Martini),<ref>{{navedi splet |url=https://www.svetimartintourski.si/pot-sv-martina|title=Pot sv. Martina v Sloveniji |accessdate= 12. november 2016|publisher = Kulturni center sv. Martin Tourski – Slovenija}}</ref> ki jo je leta 2005 [[Svet Evrope]] razglasil za Veliko evropsko kulturno pot. Dolga je 2500 km ([[Szombathely]]-[[Tours]]) in povezuje kraje, ki so zaznamovali življenje in čaščenja tega znamenitega svetnika. Sedaj ta pešpot ni več speljana skozi [[Slovenske Konjice]].
==Župnijske matične knjige==
Konjiški nadžupnijski urad je vse do [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|druge svetovne vojne]] hranil druge najstarejše krstne knjige v štajerski Sloveniji,<ref>{{navedi splet |url=https://nadskofija-maribor.si/web/wp-content/uploads/2025/04/VODNIK-2024-SPLETNA.pdf |title=Vodnik po matičnem gradivu in zapisnikih duš v Nadškofijskem arhivu Maribor, stanje 2023 |accessdate=15. maj 2023 |date= |format=}}</ref> ki so jo pisali v letih 1604–1611.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=131}} S pisanjem je v skladu z navodili [[Tridentinski koncil|tridentinskega koncila]] v drugem poglavju 24. seje (11. novembra 1564) in Rimskega obrednika začel tedanji konjiški župnik in arhidiakon Gregor Urz.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=42}} V letih 1759–1771 je bil konjiški nadžupnik Ignac Franc Novak, ki je leta 1770 pričel pisati župnijsko mrliško knjigo.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=47}}
Župnijske [[matične knjige]] so sedaj v digitalizirani obliki dostopne tudi na spletu: [https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/slovenske-konjice Matricula online.si].
== Konjiški župniki (do 1738), nadžupniki in arhidiakoni, konjiški novomašniki (1945-2015) ==
{{glavni|Seznam duhovnikov Nadžupnije Slovenske Konjice}}
== Župnijsko glasilo ==
Občasno glasilo Nadžupnije Slovenske Konjice se imenuje Jurček.<ref>{{navedi splet |url=https://issuu.com/jurcek.sl.konjice |title=Jurček, glasilo nadžupnije Slovenske Konjice |accessdate=13. julij 2022 |date= |format= |work= |archive-date=2022-07-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220713203244/https://issuu.com/jurcek.sl.konjice |url-status=dead }}</ref>
== Sklici ==
{{sklici|2}}
== Viri ==
* {{navedi knjigo |last1=Ožinger|first1=Anton|first2=Ivan|last2=Pajk |year=1996 |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=38788353|pages=}}
* {{navedi knjigo |last1=Baraga|first1=Jože|first2=Valerija|last2=Motaln |year=2006 |title=Konjiško ob 860-letnici Slovenskih Konjic|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=227330048|pages=}}
* {{navedi knjigo |last1=Boldin|first1=Aleksandra|year=2016|title=Konjiceː 870 let prve pisne omembe|chapter=Začetki Konjic in prva omemba v pisnih virihː listina oglejskega patriarha Pelegrina |publisher=Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-4-0 |cobiss=284984064|pages= }}
* {{navedi knjigo |last=Höfler| first= Janez| title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem|chapter=K razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku|publisher=Viharnik |year=2013| cobiss=268869376| isbn=978-961-6057-88-2|pages=}}
* {{navedi knjigo |last=Höfler| first= Janez |year=2018 |title=Oglejski generalni vikarji in drugi patriarhovi pooblaščenci na Slovenskem v poznem srednjem veku (1300-1535) |publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete|isbn=978-961-06-0043-5 |cobiss=293899264 |pages=}}
* {{navedi knjigo |last=Stopar|first=Ivan |year=1976 |title=Grad Slovenske Konjice |publisher=Kulturna skupnost Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=42552832|pages=}}
* {{navedi knjigo |last=Höfler | first= Janez| title= Lastniške cerkve v Sloveniji|chapter=Raziskana, registrirana in potencialna zgodnjesrednjeveška grobišča |location= Ljubljana |publisher=Viharnik |year=2019|cobiss=297354496|pages=}}
* {{navedi knjigo |last=Stegenšek |first=Avguštin| title=Konjiška dekanija| location=Maribor| year=1909| cobiss=217588993|pages=}}
* {{navedi knjigo |last=Slekovec|first=Matej| title= Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške| location=Maribor| year=1898| cobiss=2512149301|pages=}}
* {{navedi knjigo |last1=Boldin |first1=Aleksandra| title= Dr. Mihael Napotnik, lavantinski škof| publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice | year=2009| cobiss=63482881|pages=}}
* {{navedi knjigo |last=Petrič |first=Franci| title= Msgr. Alojzij Cvikl dj, mariborski nadškof metropolit| year=2015| publisher=Družina d.o.o.| cobiss=10198019|pages=}}
* {{navedi knjigo |last=Zadnikar | first=Marijan| title= Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2| year=1975| publisher=Mohorjeva družba Celje| cobiss=27990017|pages=}}
* {{navedi knjigo |last1=Ambrožič|first1=Matjaž |year=1993 |title=Acta Ecclesiastica Sloveniae 15: Zvonarstvo na Slovenskem |publisher= |isbn= |cobiss=1089069 |ISSN=0351-2789}}
* {{navedi knjigo |last1=Kovačič| first=Fran|authorlink1=Fran Kovačič |year=1906 |title=Cerkveni zvonovi v Lavantinski škofiji |publisher=Bogoslovno učilišče, Maribor |isbn= |cobiss=37305089 |pages=}}
== Glej tudi ==
* [[Boštjan Glavinić de Glamoč]] - senjsko-modruški škof
* [[Tomaž Fantoni]] - slikar
* [[Mihael Napotnik]] - [[Škofija Lavant|lavantinski]] knezoškof
* [[Jožef Pajek]] - [[kanonik|stolni kanonik]] v [[Maribor]]u
* [[Zdenka Serajnik]] - članica [[Frančiškov svetni red|Frančiškovega svetnega reda]], pesnica, prevajalka, pedagoginja in pisateljica
* [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]]
* [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice]]
* [[Slovenskokonjiški Schneiderjev zvon]]
== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki|Parish of Slovenske Konjice}}
* Nadžupnija na Družina.si: [http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-slovenske-konjice Družina.si] pridobljeno 27. avgust 2015
{{Nadškofija Maribor}}
{{Dekanija Slovenske Konjice}}
{{zvezdica}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Slovenske Konjice]]
[[Kategorija:Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]
[[Kategorija:Slovenske Konjice]]
[[Kategorija:Župnija Slovenske Konjice|Nadžupnija]]
a8vxyb4sti1vqqyc15selzjt1b5wweq
6739460
6739459
2026-08-19T14:54:16Z
Shabicht
3554
/* Mašno zvonjenje */
6739460
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Župnija v Sloveniji
| title = Nadžupnija Slovenske Konjice
| image =
| caption = župnišče (farof)
| headquarters = Stari trg 40<br>3210 Slovenske Konjice
| parish_church = [[cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice]]
| dedication = [[sveti Jurij]]
| established = pred [[1146]]
| first_mentioned = [[1146]]{{sfn|Boldin|2016|p=16}}
| previous_name =
| separated_from_parish = [[Nadžupnija Hoče|Pražupnija Hoče]]
| annexed_parishes =
| deanery = [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]
| archdeaconry = [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiški]]
| diocese = [[Nadškofija Maribor|Maribor]]
| province = [[Metropolija Maribor|Maribor]]
| shrine =
| notable_people =[[Mihael Napotnik]], Valentin Fabri, [[Jožef Pajek]], Jernej Voh, [[Tomaž Fantoni]]
| neigboring_parishes = [[Župnija Zreče|Zreče]], [[Župnija Črešnjice|Črešnjice]], [[Župnija Čadram-Oplotnica|Čadram-Oplotnica]], [[Župnija Dramlje|Dramlje]], [[Župnija Žiče|Žiče]], [[Župnija Prihova|Prihova]]
| business_card =
}}
'''Nadžupnija Slovenske Konjice''' ({{jezik-la|Archparoecia Gonoviensis}}) je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Dekanija Slovenske Konjice|dekanije Slovenske Konjice]], v okviru [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiškega naddekanata]], ki je del [[Nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]].
Na podlagi [[Cerkveni dokumenti|apostolskega pisma]] [[Papež Pij X.|papeža Pija X.]] iz [[1. februar|1. februarja]] [[1910]] ima vsakokratni [[župnik]] v Slovenskih Konjicah pravico do naziva [[arhidiakon]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}}
== Zgodovina ==
{{glavni|Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice}}
Cerkvena organizacija na sedanjem slovenskem ozemlju je bila dokončno izoblikovana v času oglejskega [[Pelegrin I.|patriarha Pelegrina I.]] (1128–1161). V [[Oglejski patriarhat|oglejskem delu]], južno od Drave, je bilo 14. pražupnij, ki jih lahko, glede na približni čas ustanovitve, razvrstimo:
* 9. stoletje, med madžarskimi vpadi in pred njihovim porazom v [[Bitka pri Lechfeldu|bitki pri Lechfeldu]]: – [[Župnija Šempeter v Savinjski dolini|Šempeter v Savinjski dolini]], – [[župnija Gornji Grad|Gornji Grad]] (sv. Mohor), – [[Župnija Šmartno pri Slovenj Gradcu|sv. Martin pri Slovenj Gradcu]], [[Župnija Braslovče|Braslovče]] (Marija vnebovzeta)
* 10. stoletje: – [[Župnija Laško|Laško]] (sv. Martin), – [[Župnija Hoče|Hoče]] (sv. Jurij) – [[Župnija Pilštanj|Pilštanj]] (sv. Mihael), – [[Škale|Škale pri Velenju]] (sv. Jurij), župnijske cerkve ni več
* 11. stoletje: – '''Slovenske Konjice''' (sv. Jurij) – [[Župnija Slivnica pri Mariboru|Slivnica pri Mariboru]] (Marija vnebovzeta), – [[Župnija Ponikva|Ponikva]] (sv. Martin) - [[Župnija Nova Cerkev|Nova Cerkev]] (Sv. Lenart), – [[Župnija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] (sv. Rupert)
* 12. stoletje: – [[Župnija Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] (sv. Križ).
Že v letih 1085−1096 se je iz očitno preobsežno zasnovane [[župnija Hoče|hočke pražupnije]] izdvojila najprej konjiška pražupnija, vsaj leta [[1146]] pa še [[Župnija Slivnica pri Mariboru|slivniška pražupnija]]. Vse tri so bile leta 1146 kot pražupnije prvič pisno omenjene v isti, do danes ohranjeni listini [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]] [[Pelegrin I.|Pelegrina I.]] (1130–1161),{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=7}}{{sfn|Boldin|2016|p=16}} ki omenja tudi desetino v teh župnijah (partes decimarum olebium, Scilicet de Covnuwiz et Schliuniz …).{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=38}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}}
Konjiška pražupnija je takrat obsegala ozemlje, večje od obsega sedanje [[Dekanija Slovenske Konjice|Konjiške dekanije]], na vzhodu je meja potekala nad [[Trije Kralji (smučišče)|Tremi kralji]] na Pohorju, med [[Veliko Tinje|Tinjem]] in [[Čadram]]om do potoka [[Ložnica (Dravinja)|Ložnice]], med cerkvijo sv. [[Kočno ob Ložnici|Egidija v Kočnem]] in [[Laporje, Slovenska Bistrica|Laporjem]] do [[Boč (gora)|Boča]]. Na jugu po [[Razvodje|razvodju]] [[Dravinja|Dravinje]] čez [[Konjiška gora|Tolsti Vrh]], [[Dolga Gora|Dolgo Goro]], čez Boč nekako do Poljčanskega potoka in do meje z [[Župnija Ponikva|župnijo Ponikva]] in naprej do ceste, ki poteka iz [[Dramlje|Dramelj]] v [[Žička kartuzija|Žičko Kartuzijo]].
Na zahodu je meja potekala pod [[Črešnjice, Vojnik|Črešnjicami]] in nad [[Frankolovo|Frankolovim]], na grič sv. Križa, Golek in Bukovo goro in ob [[Dravinja|Dravinji]] navzgor do njenega izvira pod [[Rogla|Roglo]] do srede Lazin, ter na severni strani po vrhu [[Pohorje|Pohorja]] do Javorskega vrha.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}}<ref>{{navedi knjigo |last=Zdovc |first=Vinko |year=2000 |title=Zbornik 2000, Konjice z okolico|chapter=Deželnosodska oblast v Konjicah (Gonobitz) nastanek in dokončno oblikovanje: Konjiška župnija|publisher=Zgodovinsko društvo Konjice |isbn= |cobiss= |pages=11}}</ref>
Na območju velike pražupnije je sčasoma nastalo 11 novih [[Župnija|župnij]] ([[Župnija Oplotnica|Čadram-Oplotnica]], [[Župnija Poljčane|Poljčane]], [[Župnija Laporje|Laporje]], [[Župnija Črešnjice|Črešnjice]], [[Župnija Loče|Loče]], [[Župnija Prihova|Prihova]], [[Župnija Zreče]], [[Župnija Kebelj]], [[Župnija Sv. Kunigunda na Pohorju|Gorenje pri Zrečah]], [[Župnija Sv. Jernej pri Ločah|Sveti Jernej]], [[Župnija Špitalič (Nadškofija Maribor)|Špitalič]] in kot zadnja leta 1787 še [[Župnija Žiče|župnija Žiče]]).{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=198}}
[[Slika:Farof-strop 1670.jpg|thumb|250px|left|poslikani leseni strop v župnišču iz leta 1670]]
[[Slika:064 Gonobitz — Slovenske Konjice - J.F.Kaiser Lithografirte Ansichten der Steiermark 1830 (2).jpg|left|thumb|trg Konjice z župnijsko cerkvijo in gradom na Kaiserjevi litografiji iz 1830]]
Ker zelo obsežnega ozemlja pod cerkveno in tudi politično oblastjo [[Seznam oglejskih škofov in patriarhov|oglejskih patriarhov]] (ki so v političnem vidiku ponekod presegali celo [[Salzburška nadškofija|salzburške nadškofe]]) ni bilo mogoče učinkovito pastoralno voditi neposredno s [[Oglej|sedeža patriarhata]] v [[Videm, Italija|Vidmu]], je bilo ozemlje oglejskega patriarhata že v 11. stoletju razdeljeno na manjše enote in okrožja, ki so se imenovala arhidiakonati.<ref>{{navedi splet |url=https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/cerkvenoupravna-ureditev-na-konjiskem/|title= Cerkvenopravna ureditev na Konjiškem|accessdate=23. februar 2016 |date= |format= |work= }}</ref> Arhidiakonate so vodili [[arhidiakon]]i, kot neposredni patriarhovi zaupniki, poverjenci in namestniki. V 11. stoletju je imel oglejski patriarhat tri arhidiakonate, v 16. stoletju jih je bilo že sedem.<ref>{{navedi knjigo |last=Reven |first=Zdravko |year=1971|title=Cerkev na Slovenskem: letopis 1971: (stanje 1. junija 1971) |publisher=Nadškofijski ordinariat |isbn= |cobiss=2831107 |pages=28}}</ref> Ozemlje konjiške župnije je do leta 1751 spadalo k Savinjskemu arhidiakonatu. Ta je obsegal ozemlje med Savo in Dravo, na Pohorju in v [[Šaleška dolina|Šaleški dolini]] ter proti izviru [[Savinja|Savinje]] je mejil na Koroški (podjunski) arhidiakonat, z mejno reko [[Sotla|Sotlo]] pa na [[Nadškofija Zagreb|zagrebško škofijo]]. Konjiška župnija je spadala pod patronat [[Oglejski patriarhat|oglejskih patriarhov]], vendar so odvetništvo nad župnijo (pravice, dohodki in možnost političnega vpliva) izvajali lastniki bližnjega gradu, kar pa ni omejevalo patriarhov, ki so na mesto tukajšnjih župnikov imenovali duhovnike iz svojega kroga, pogosto [[Italijani|Italijane]] in [[Furlan]]e, ter jim večkrat zaupali tudi naloge savinjskih arhidiakonov.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}} Nasledniki patriarha [[Bertold Andeški|Bertolda Andeškega]] so komaj kdaj obiskali svoje slovensko govoreče vernike,{{sfn|Höfler|2018|p=11}} temveč so za izvrševanje cerkvenih opravil, za katere je potrebno škofovsko posvečenje, navadno imenovali škofe vikarje, ki so v njihovem imenu obiskovali župnije, opravljali vizitacije, nadzirali duhovništvo in sklicevali sinode, pa tudi birmovali, [[Duhovniško posvečenje|posvečevali duhovnike]], [[zakramentali|blagoslavljali]] cerkve, oltarje, zvonove.{{sfn|Höfler|2018|p=7}}
Potem, ko so v letih 1418−1420 [[Beneška republika|Benečani]] zasedli [[Furlanija|Furlanijo]],<ref>{{navedi knjigo |first=Tito |last= Maniacco |year=2002 |title=Storia del Friuli|publisher=Newton & Compton |isbn= |cobiss= |pages=|language=IT}}</ref> so se na sedežu patriarhata vrstili možje iz beneških patricijskih rodbin, ki pa skorajda niso več prihajali na slovensko stran. [[Oglejski patriarhat|Patriarhat]] je bil namreč zatem razdeljen na dva dela: zahodni, furlanski del je spadal pod [[Beneška republika|Beneško republiko]], vzhodni, slovenski del, pa po izumrtju [[Celjski grofje|celjskih knezov]] in [[Goriški grofje|goriških grofov]] (1456 oziroma 1500), v celoti pod [[Habsburžani|Habsburžane]]. Patriarhi so bivali na beneškem ozemlju, [[Avstrijsko cesarstvo|habsburška oblast]] pa jim praktično ni več dopuščala dostopa na slovenski del patriarhata. Zadnji, ki je pod patriarhom vizitiral slovenske kraje, je bil patriarhov koadjutor Francesco Barbaro, ki je [[Vizitacija|vizitacijo]] opravil leta 1593.<ref>{{navedi splet |url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1001550/ |publisher=[[Primorski slovenski biografski leksikon]]|title= Barbaro, Francesco (okoli 1545–1616)| first=Rudolf |last= Klinec |accessdate=24. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> Celo arhidiakoni so se odtlej v cerkvenih zadevah obračali na [[Apostolski nuncij|apostolskega nuncija]] na Dunaju, ki je [[Škof|škofovske zadeve]] poverjal škofom z avstrijskega ozemlja, največkrat so te naloge opravljali škofje iz [[Pičen|Pična]] v [[Istra|Istri]].{{sfn|Höfler|2013|p=322}}{{sfn|Höfler|2018|p=13}}
Leta 1751 je [[papež Benedikt XIV.]], tudi na pritisk dunajskega dvora, [[oglejski patriarhat]] ukinil, za ozemlje patriarhata pod [[Habsburška monarhija|habsburško vladavino]] (tj. za večino slovenskega prostora do reke Drave na severu) pa naslednje leto ustanovil [[Nadškofija Gorica|Goriško škofijo]], za ozemlje [[Beneška republika|beneške republike]] v [[Furlanija|Furlaniji]] pa [[Nadškofija Videm|Videmsko škofijo]].
Konjiška župnija nikoli ni bila del leta 1462 ustanovljene [[Ljubljanska nadškofija|Ljubljanske škofije]] (podrejene direktno [[Sveti sedež|Svetemu sedežu]]), ki je na tem delu Štajerske obsegala [[župnija Svibno|župnije Svibno]], [[Župnija Gornji Grad|župnijo Gornji Grad]] z vikariati Solčava, Ljubno, Rečica in Mozirje, [[župnija Braslovče|župnijo Braslovče]] z vikariati Vransko, sv. Pavel pri Preboldu, Griže in Trbovlje ter [[Škale|župnijo Škale]] z vikariati sv. Martin pod Šalekom, Šoštanj, Vinska gora in Šentilj pri Velenju.<ref>{{navedi časopis| journal=Zgodovinski časopis |last=Valenčič| first=Vlado |title=Štetje prebivalstva leta 1754 v predjožefinski ljubljanski škofiji in njegovi rezultati | url= https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/1807 |publisher= |volume=16 |year=1962 |cobiss=514470965 |pages=27–54}}</ref>
Med letoma 1704 in 1737 je bila konjiška župnija pod upravo [[Žička kartuzija|Žičke kartuzije]],{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=44}} po razpustitvi le-te pa so o njej ponovno odločali [[Habsburžani|habsburški cesarji]], ki so jo leta 1751{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=199}} povišali v nadžupnijo.{{sfn|Boldin|2016|p=85}} Po začasni ukinitvi [[Nadškofija Gorica|Goriške nadškofije]] (1787), po preureditvi škofijskih meja, v času vladanja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|cesarja Jožefa II.]],{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=47}} so bile v procesu preoblikovanja, v letih 1787–1789, župnije [[Velikovec|velikovškega]] okrožja na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]] in [[Celje|celjskega]] okrožja na Štajerskem, med njimi tudi konjiška nadžupnija, priključene k tedanjim zgolj osmim župnijam [[Lavantinska škofija|Lavantinske škofije]].<ref>{{navedi knjigo |author= Dolinar, France Martin|year= |title=Letopisi lavantinsko-mariborske škofije kot zgodovinski vir|url=https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/1490|isbn= |cobiss= |pages=57}}</ref>
Ker je sedež škofije še naprej ostal v oddaljenem [[Šentandraž v Labotski dolini|Šentandražu]], so se kmalu nadaljevala prizadevanja za selitev škofijskega sedeža in preoblikovanje škofijskih meja, do česar je prišlo šele v času [[blaženi|blaženega]] škofa [[Anton Martin Slomšek|Antona Martina Slomška]], ki je uspel, da se je lahko 4. septembra 1859 sedež škofije preselil v [[Maribor]] in da so se na novo določile meje mariborske, zgolj naslovno še lavantinske škofije.<ref name="Slovenska-biografija.si">{{SloBio|id=sbi584693 |avtor= Grafenauer, I.; Gspan, A. |ime=Slomšek, Anton Martin |vir=sbl}}</ref>
=== Kronološki pregled zgodovinskih dogodkov ===
[[Slika:Ortolf Slovenske Konjice si.jpg|200px|thumb|desno|nekdanji nagrobnik Ortolfa Konjiškega]]
* 1146: v pisnih virih je prvič omenjena konjiška nadžupnija (Cuonowiz);{{sfn|Boldin|2016|p=16}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=38}}
* 1173: prvič je omenjen konjiški župnik Sighard. V tem času je bila domnevno zgrajena sedanja [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|župnijska cerkev sv. Jurija]];{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}}
* 1369: že pred tem letom je [[vitez]] Ortolf Konjiški pozidal kapelo sv. Jakoba (sedanjo [[Cerkvena ladja|stransko ladjo]]) in jo določil za svoje zadnje počivališče;{{sfn|Stopar|1976|p=}}<ref>Turistični vodnik po Dravinjski dolini in Zreškem Pohorju, stran 17</ref>
* 1482–1509: župnik Valentin Fabri{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} je cerkev, ki je prvotno imela romanski videz (pravokotna stavba z ravnim lesenim stropom) obokal, [[Gotska arhitektura|gotiziral]], jo opremil z [[opornik|oporniki]] in poslikavami, ravno tako je dal prezidati tudi župnišče;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}}
* 1669–1697: župnik [[Boštjan Glavinić de Glamoč]] iz [[Pićan|Pičenske]] škofije v [[Istra|Istri]]{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=42}} je dal v nadžupnijski cerkvi postaviti glavni oltar. Med 1690 in 1697 je bil škof v [[Senj]]u. Na potovanju na [[Dunaj]] skozi [[Slovenske Konjice|Konjice]] je tu leta [[1697]] umrl in je pokopan v rožnovenski kapeli;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=44}}
* 1713: v stranski ladji je bil pod [[Beneficij|beneficiatom]] Štefana Jamnika postavljen oltar sv. Križa. O tem priča napis SVB BENEFICIATO STEPHANO JAMNIK ERECTUM 1713;
* 1751: župnija povišana v nadžupnijo;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=199}}
* 1799: pokopališče okoli cerkve so opustili in uredili novo ob nekdanji grajski kapeli, sedanji [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkvi sv. Ane]]. Ta je bila pod cesarjem [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefom II.]] ukinjena, ponovno jo je [[Zakramentali|blagoslovil]] nadžupnik Jožef Anton pl. Jakomini;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=48}}
* 1863: nadžupnijska cerkev je dobila [[križev pot]], ki je sedaj v [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkvi sv. Ane]]. Moderni križev pot, ki je sedaj v [[Ladja (cerkev)|ladji]], je ob zadnji obnovi cerkve naslikal akademski [[slikar]] Leon Koporc iz Ljubljane;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=87}}
* 1866: slikar [[Tomaž Fantoni]] in njegov pomočnik [[Jakob Brollo]] (oba iz [[Humin]]a v Furlaniji) sta cerkveno ladjo cerkev preslikala (freske niso ohranjene). Brollo je naslikal tudi podobo Jezusa – dobrega pastirja nad vhodom v župnišče;{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}}
* 1869: namesto starega baročnega glavnega oltarja je bil postavljen nov veliki psevdogotski oltar, delo [[Tomaž Fantoni|Tomaža Fantonija]], ki pa je danes ohranjen le delno;{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=86}}
* 1874: streha na rožnovenjski kapeli je v času župnika Franca Mikuša dobila današnjo podobo;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=55}}
* 1875: [[Duhovniško posvečenje|novo mašo]] je obhajal [[Mihael Napotnik]], kmečki sin s [[Tepanjski Vrh|Tepanjskega Vrha]], poznejši [[škofija Lavant|lavantinski]] [[škof|knezoškof]];{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=53}}
* 1887: [[Tomaž Fantoni]] je v baročni kapeli postavil postavil rožnovenski oltar;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=192}}
* 1910: [[Papež Pij X.]] je na prošnjo [[škof|knezoškofa]] [[Mihael Napotnik|Napotnika]] z apostolskim pismom podelil vsakokratnemu konjiškemu nadžupniku naslov [[arhidiakon]]. Ob tej priložnosti so v [[prezbiterij]]u župnijske cerkve vzidali marmorno ploščo z napisom in [[kronogram]]om;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}}
== Sakralni objekti ==
{| class="wikitable"
|-
!
! slika
! cerkev
! kraj / naselje
! oznaka RKD/EID:
|-
| 1.
| {{Slika d|Q18515910|150px}}
| [[Cerkev svetega Jurija, Slovenske Konjice|cerkev sv. Jurija]]<br>[[župnijska cerkev]]
| [[Slovenske Konjice]]
|{{Cultural Heritage Slovenia|1-03379}}
|-
| 2.
| {{Slika d|Q12786834|150px}}
| [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkev sv. Ane]] <br>pokopališka cerkev - [[Podružnična cerkev|podružnica]]
| [[Zgornja Pristava, Slovenske Konjice|Zgornja Pristava]]
|{{Cultural Heritage Slovenia|1-03380}}
|-
| 3.
| {{Slika d|Q24758939|lokalna=DSC03501.JPG|150px}}
| [[Cerkev svete Družine, Tepanje|cerkev sv. Družine]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]]
| [[Tepanje]]
|-
|}
Na območju župnije stoji še mnogo kapelic, znamenj in križev, med njimi izstopa [[Janez Nanut|Nanutova]] kapela v središču naselja [[Brdo, Slovenske Konjice|Brdo]].{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=325}}
==Drugi objekti==
{| class="wikitable"
|-
!
! slika
!
! kraj / naselje
! oznaka RKD/EID:
|-
| 1.
| [[Slika:Farof Vicarage north side.jpg|150px]]
| Župnišče v Slovenskih Konjicah
| [[Slovenske Konjice]]
|{{Cultural Heritage Slovenia|10232}}
|-
| 2.
| [[Slika:Župnijski center.jpg|150px]]
| Župnijski dom (zgrajen 2008)
| [[Slovenske Konjice]]
|}
=== Župnišče===
[[Slika:Slovenske Konjice, rectory, west side.jpg|250px|thumb|desno|župnišče, zahodna stran]]
Konjice v srednjem veku niso bile utrjene. V stiskah so se tržani zatekali v [[župnišče]], katerega obisk omenja tudi [[Paolo Santonino]] v svojem popotnem [[Dnevnik (književnost)|dnevniku]] s tretjega potovanja, ko je Konjice obiskal kot spremljevalec odposlanca [[oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]], caorlijskega škofa Pietra Carla leta 1487.{{sfn|Stopar|1976|p=23}} Markantna stavba je v južnem traktu še iz 15. stoletja, v kleti so lepi gotski [[portal]]i.{{sfn|Stopar|1976|p=27}} V prvem nadstropju severovzhodnega vogala je gotski [[erker]] iz obdobja Valentina Fabrija, tj. začetka 80. let 15. stoletja. Že pred letom 1500 so stavbo močno utrdili.
Župnik Marko Gonan, po rodu plemič iz [[Pazin]]a v [[Istra|Istri]], je med 1625–1635 stavbo prezidal in povečal. Nad portalom z zazidano renesančno biforo v nadstropju je na pročelju njegova podoba in grb z napisom.{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}}. Poleg srednjeveških sestavin izstopajo [[renesansa|poznorenesančne]] [[Arkada|stebriščne arkade]]{{sfn|Stopar|1976|p=27}} na notranjem dvorišču iz leta [[1632]], številni arhitekturni detajli, [[štukatura|štukirani]] strop iz [[1740]]{{sfn|Stopar|1976|p=27}} v jedilnici, v eni od sob v nadstropju pa poslikani leseni strop iz [[1670]], {{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=228}} z [[groteska]]mi, [[drolerija]]mi, [[karikatura]]mi, živalskimi podobami itn.; gre za najstarejši tovrsten spomenik s povsem profano motiviko v Sloveniji.<ref>{{RKD sklic|10232}}</ref> Furlanski slikar [[Jakob Brollo]] je leta 1866 naslikal podobo Jezusa, dobrega pastirja nad vhodom v župnišče, ki pa je ohranjena samo v fragmentih.
==Red zvonjenja==
===Zvonik in zvonjenje, opis nekdanjega in sedanjega stanja===
[[Slika:Cerkev sv. Jurija - prenova 03.jpg|200px|sličica|levo]]
V [[zvonik|zvoniku]] [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve]] so bili do leta 2023 zvonovi v tako dotrajanem stanju, da je bilo mogoče zvoniti zgolj z malima zvonovoma, saj bi skupno zvonjenje vseh zvonov lahko ogrozilo statiko zvonika. [[Nadžupnija Slovenske Konjice|Nadžupnija]] se je pred obnovo odločila tudi, da po več kot stotih letih v zvonik povrne mogočen veliki zvon, ki tehta skoraj tri tone.<ref>{{navedi revijo |last=Vogrin |first=Jože |date= |title=Obnavljamo zvonik |url=https://novice.si/page/mogocen-cerkveni-zvonik-konjicanom-prepreva-ze-stoletja-kako-je-videti-znotraj-foto-video/ |magazine=brošura Konjiški zvon |location=Slovenske Konjice |publisher=Nadžupnija Slovenske Konjice |access-date=2. april 2023}}</ref>
[[Slika:Cerkveni zvonik Slovenske Konjice.jpg|200px|sličica|levo|Novo stopnišče in podesti v zvoniku (2024)]]
Skupaj z načrtovanjem in izdelavo projektov se je opravila temeljita obnova zvonika [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve sv. Jurija]], med katero je bilo zamenjano dotrajano stopnišče, vključno s podesti, na novo je bila urejena elektroinštalacija, razsvetljava, pogon ure… V sklopu opreme zvonov je bila urejena in konzervirana stara masivna lesena nosilna konstrukcija, na novo so bili izdelani štirje jarmi zvonov ter obnovljeni njihovi nosilci…
[[Slika:Zvon 1924.jpg|180px|thumb|desno|nekdanji veliki zvon iz 1924]]
Medtem se je vse tri zvonove odpeljalo v [[Innsbruck]], kjer so v [[Zvonarna Grassmayr|zvonarni Grassmayr]] poskrbeli za obnovo več kot tristo let starega zvona, ki je bil vlit pri Conradu Schneiderju v Celju,<ref name="">{{navedi splet |url=http://www.slovenska-biografija.si/rodbina/sbi546296/ |title=Slovenski biografski leksikon: Schneider, zvonarska družina v Celju in Ljubljani |accessdate=15. marec 2023 |date= |format= |work= }}</ref> iz leta 1715{{sfn|Stopar|1976|p=27}} ter za medsebojno uglasitev vseh zvonov, posebej slovesno pa je bilo tamkajšnje vlitje novega velikega zvona v novembru 2023.
{{glavni|Slovenskokonjiški Schneiderjev zvon}}
Osnova tega novega velikega zvona je bil nekdanji nadžupnijski zvon iz leta 1924, ki je moral med drugo svetovno vojno zaradi prelitja v orožje zapustiti zvonik.{{sfn|Ambrožič|1993 |p=135, 151}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=64}} Njegovo okrasje so zvonarji, tudi na podlagi ohranjene fotografije, kar se da približali originalu, za načrt [[zvon|rebra]] pa vzeli zvon, ki je bil v podobnem časovnem obdobju vlit v isti livarni v Mariboru ter se je ohranil vse do danes.
Novi zvon in prenovljeni zvonovi so bili v zvonik povzdignjeni na Jurijevo nedeljo leta 2024.
Kasneje je bila v zvoniku nameščena nova avtomatika, ki sedaj ureja zvonjenje, bitje ure, omogoča pa tudi daljinsko upravljanje. Iz zvonika tako ponovno zvoni uglašena pesem cerkvenih zvonov, v skladu z dolgoletno tradicijo štajerske slovenske pokrajine.
[[Slika:Novi 2.jpg|180px|thumb|desno|novi veliki zvon, še v Innsbrucku (2023)]]
===Stolpna ura===
V zvoniku sedaj čas na štirih številčnicah ne ureja več [[stolpna ura]], temveč [[Radijska ura|radijsko vodena ura]], avtomatika pa poganja kazalce in ureja tudi bitje. Bitje ure poteka podnevi in tudi ponoči, vendar</sub> je v nočnem času, od 22.00 ure do 6.00 ure zjutraj, naravnano na zmanjšano glasnost. Pri prebivalcih mesta ima bitje ure na cerkvenem zvoniku poseben pomen, saj prav tako kot nekdaj oznanja točen čas, hkrati pa tudi prijetno popestri dogajanje na [[Seznam ulic v Slovenskih Konjicah|Starem trgu]].
===Zvonovi in zvonjenje===
Zvonjenje ni le oznanilo časa, ampak tudi povabilo k molitvi in premišljevanju o skrivnostih naše vere.
{| class="wikitable sortable"
! opis zvona
! slika
! zvonar
! leto vlitja
! premer
! teža<br>(v kg)
! ton*<br>(po podatkih zvonarne)
|-
|veliki zvon
|[[Slika:Novi zvon in arhidiakon.jpg|200px]]
|[[Zvonarna Grassmayr|Grassmayr Innsbruck]]
| 2023
| 172 cm
| 2870
| [[ton|B° +6/16]]
|-
|stari zvon
|[[Slika:Schneiders's bell 04.jpg|200px]]
| Konrad Schneider, Celje{{sfn|Ambrožič|1993|p=147}}
| 1715{{sfn|Kovačič|1906|p=}}
| 143 cm
| 1758
| [[ton|d' +6/16]]
|-
|večji zvon
|[[Slika:Grassmayrjev zvon.jpg|200px]]
| Grassmayr Innsbruck
| 1984
| 106 cm
| 651
| [[ton|f' +6/16]]
|-
|mali zvon
|[[Slika:Zvon mali.jpg|200px]]
| Grassmayr Innsbruck
| 1984
| 95 cm
| 470,5
| [[ton|g' +6/16]]
|-
|}
===Redno zvonjenje===
Vsak dan slišimo trikrat dnevno posebno zvonjenje, tako imenovano angelovo češčenje: zjutraj, opoldne in zvečer. Uvajali so ga že v srednjem veku, najprej zvečer (Večerni zvon, Večerni ave …) kasneje tudi zjutraj. Molitvi angelovega češčenja, ki se običajno moli pri trojnem zvonjenju, se zvečer doda očenaš za verne duše. Večerno zvonjenje se ravna po sončnem zahodu in je v bogoslužnem koledarju zanj določen čas za vse slovenske škofije.
Skoraj istočasno z večernim zvonjenjem so iz 13. stoletja v zgodovinskih virih ohranjeni zapisi, da se je ob zori zvonilo [[Sveta Marija|Mariji]] v pozdrav in v počeščenje. Posebej v mestih je bilo v civilnem življenju običajno jutranje zvonjenje, ponekod ob 4.00 uri, s katerim so oznanjali, da so mestna vrata odprta. Tedaj je bilo to zvonjenje tudi javno znamenje časa, kasneje pa je bilo preneseno na sedmo uro zjutraj. Sedaj je t.i. jutranjica silno redka, ponekod običajna zgolj za velike praznike, ko so z zvonjenjem in s pritrkovanjem zvonov naznanjali praznovanje tistega dne. V [[Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] so tovrstno oznanjevanje ob večjih praznikih prevzeli fantje in možje, ki zjutraj v okolici pokajo oz. »streljajo« z velikimi 200-litrskimi sodi, napolnjenimi s plinom acetilenom, pridobljenim iz kalcijevega karbida (po domače karbita).
• ob 7.00 h se jutranje zvonjenje »Angelovo češčenje« opravlja Mariji v čast, med tednom z večjim zvonom, v nedeljo pa z velikim zvonom. Jutranje zvonjenje traja tri minute;
• ob 12.00 opoldansko zvonjenje »poldan zvoni« opravlja stari zvon, ob nedeljah in praznikih pa veliki zvon. Tudi to drugo zvonjenje je Angelovo češčenje, vendar je bilo zgodovinsko gledano uveljavljeno kasneje kot druga dva zvonjenja, papež Kalist III. je leta 1456 ukazal, naj se zvoni tudi opoldne, v zahvalo za zmago nad Turki v bitki pri Beogradu;
• ob mraku – večerno zvonjenje »Ave Marija« se opravlja dnevu v slovo. Za Slovence ima to zvonjenje prav poseben pomen, o čemer pričajo številne pesmi in različna avtorska dela, ki opisujejo »večerni zvon«. Zgodovinsko lahko tudi začetke večernega zvonjenja pripišemo nekdanjemu »zapiranju mestnih vrat«, ki so ga naznanjali z zvonjenjem.
Pri večernem zvonjenju se ponavadi oglasijo trije zvonovi, najprej prvi, ki zvoni »angelski pozdrav oz. češčenje«, drugi, praviloma manjši zvon, se oglasi za duše vernih v vicah, tretji pa v čast [[Sveti Florjan|sv. Florijanu]], za varstvo pred večnim ognjem in pogubljenjem. V Slovenskih Konjicah ob mraku najprej zvoni večji zvon, za njim mali zvon in na koncu še stari zvon, zvonjenje vsakega pa traja okoli dve minuti.
===Izredna zvonjenja===
• prvo izredno zvonjenje se opravlja ob petkih, ob 15.00 uri. Spominja nas na [[Jezus Kristus|kristusovo trpljenje]] in njegovo smrt na križu. Oglasi se veliki zvon, ki zvoni tri minute;
• drugo izredno zvonjenje se opravlja ob sobotah, ob 15.00 uri v zimskem ali ob 16.00 uri v poletnem obdobju. Oglasi se veliki zvon, ki zvoni tri minute. To zvonjenje nas opomni na prihajajoči gospodov dan in nas povabi, da delo zaključimo in se pričnemo pripravljati na praznovanje nedelje. Zvonjenje ima prav zaradi njegovega namena posebno ime »delopust« in se opravlja tudi pred vsemi cerkvenimi prazniki med letom;
===Zvonjenje pokojnim===
Med pomembna izredna zvonjenja sodi tudi zvonjenje pokojnim. Tovrstno zvonjenje naznani, da je v župniji pokojni, ki ga pripravljajo na pogreb.
V nadžupniji se spoštuje in izvaja stara tradicija oz. cinklet:<br>
ko je najavljena smrt, se najprej pozvoni z »navčkom«, ki je v Slovenskih Konjicah mali zvon. Ta pozvoni enkrat, če je pokojni otrok, dvakrat, če je pokojna ženska in trikrat, če je pokojni moški.
Zvonjenje pokojnemu se oglasi tudi, ko se pokojnik vrne v nadžupnijo, in sicer v času, ko je le-ta v mrliški vežici pri pokopališču. Opravlja se opoldne, nekaj minut po opoldanskem zvonjenju in traja štiri minute:
• moškemu zvoni najprej veliki zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali;<br>
• ženski zvoni najprej stari zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali;<br>
• otroku zvoni najprej večji zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali.<br>
Ob smrti [[papež|papeža]] se zvoni z velikim zvonom, petkrat po dve minuti.
===Mašno zvonjenje===
V Slovenskih Konjicah zvonovi na različna načina vabijo k bogoslužju:
• med tednom se stari zvon, večji in mali zvon oglasijo petnajst minut pred mašo in s tem vernike povabijo k bogoslužju. Tri minute pred njim se ponovno oglasi stari zvon, ki vernike povabi v cerkev,
• v nedeljo se eno uro pred mašo oglasi veliki zvon, ki tudi najbolj oddaljene vernike povabi k bogoslužju. Petnajst minut pred bogoslužjem se oglasijo vsi štirje zvonovi, zatem pa, tri minute pred mašo, se oglasi stari zvon, ki vernike povabi v cerkev.
Od Slave pri maši na [[Veliki četrtek]] pa do antifone [[Salve Regina]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.bing.com/search?q=antifona+Salve+Regina&form=ANSPH1&refig=6a85af5be8bd475d86503445dcb7631d&pc=EDGEDB&adppc=EDGEDBB |title=Antifona Salve Regina |accessdate=15. november 2025 |date= |format= |work= }}</ref> pri [[Velikonočna vigilija|Velikonočni vigiliji]] zvonovi umolknejo, pravimo, da »gredo v Rim«.
===Pritrkovanje===
Občasno se iz zvonika, pred kakšnim praznikom, oglasi tudi [[pritrkovanje]] (pritrkavanje), ki je posebna vrsta igranja na zvonove. V Sloveniji je pritrkovanje izjemno razvito in imamo zelo širok spekter različnih melodij. Takrat se zvonovi oglasijo z različnimi ritmičnimi vzorci, ki se imenujejo pritrkovalske melodije. Njihov namen je oznanjevanje prihajajočega praznovanja slovesnih cerkvenih praznikov.
== Pomembne osebnosti ==
[[Slika:Fabri Valentin nagrobnik.jpg|thumb|200px|desno|nagrobnik župnika in arhidiakona Valentina Fabrija v nadžupnijski cerkvi]]
[[Slika:Matej Slekovec - Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške.pdf|200px|desno]]
=== Valentin Fabri ===
V času delovanja tamkajšnjega župnika Valentina Fabrija{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} (1487–1497) so v pravokotni glavni [[Ladja (cerkev)|cerkveni ladji]] [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve]] dotedanji ravni [[les]]eni strop nadomestili z rebrastim obokom, notranjimi oporniki in poslikavami v [[gotika|gotskem]] slogu, tudi sedanje župnišče (»farof«) je po zasnovi iz tega obdobja.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} Valentin Fabri ima v konjiški cerkvi sv. Jurija svoj nagrobnik. Na plošči je upodobljen, kako leži z glavo na blazini (plošča je sprva ležala na tleh). Opatska palica s fanonom in [[Mitra (škofovska kapa)|mitra]] kažeta njegov položaj pomembnega cerkvenega dostojanstvenika.
Pokojnik je prikazan v pontifikalni obleki, na [[Alba (liturgično oblačilo)|albi]] ima dvojno paruzo, ogrnjen je v bogato gotsko [[mašni plašč|kazulo]]. Ker je bil Valentin Fabri tudi [[Dobrla vas|dobrolski]] [[prošt]], savinjski in [[Podjuna|podjunski]] [[arhidiakon]], dvorni kaplan{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} ter konjiški in [[Župnija Vuzenica|vuzeniški]] župnik, ima na vogalih nagrobnika upodobljene štiri [[Grb|grbe]]: dobrolskega [[Samorog (mitologija)|samoroga]], oglejskega orla, Svetkovičevo zastavo in svoj osebni grb s kladivom na nakovalu.{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=40}}
=== Paolo Santonino ===
{{glavni|Paolo Santonino}}
O svojem obisku v [[Slovenske Konjice|Konjicah]] (Gonabicz), ko se je 11. maja 1485 tu ustavilo odposlanstvo [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]], pod vodstvom škofa [[Vizitacija|vizitatorja]] Petra Carli iz Caorle,
{{sfn|Santonino|1991|p=}} je škofov spremljevalec, laični kancler [[Paolo Santonino]] iz [[Udine|Vidma]] v svoj popotni dnevnik {{COBISS|ID=28470}} zapisal, da je škofa s spremstvom sprejel tedanji župnik in [[arhidiakon]] obrambnim jarkom in okopom. Navedel je, da je imela tedaj župnija kar petindvajset podružnic, bogata polja in svoje [[vinograd]]e z izvrstnim pridelkom. Iz njegovega popotnega dnevnika izvemo, da je imel konjiški arhidiakon v župnišču in drugod zaposlenih triinštirideset oseb, od tega devet duhovnikov v župnijski službi.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=41}} Ni se mogel izogniti niti opisu vseh jedi s katerimi so bili postreženi tako škof kot spremstvo, o večerji 13. maja pa je dodal, da je bila še prijetnejša, saj je gostitelj v župnišču poskrbel za glasbeno spremstvo dveh igralcev na [[Lituus (glasbilo)|šalmaj]] ter na večjo in manjšo [[kljunasta flavta|flavto]].<ref>{{navedi knjigo |last= Škulj | first= Edo |last2= Dobravec |first2= Jurij|year=2018 |title=Orgle Slovenije |publisher= Ars Organi Sloveniae |isbn=978-961-288-543-4 |cobiss=295329792 |pages=477}}</ref> Santonino je ponovno obiskal Konjice 27. maja 1485, ko je zapisal, da so pri maši peli izvrstni glasbeniki.{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=40}} Tedaj je škof s spremstvom obiskal tudi [[Grad Konjice|Konjiški grad]], imel tega dne v Konjicah [[birma|birmo]], ob večerji v župnišču pa so hvalnice in himne prepevali cerkveni pevci pod vodstvom učitelja, med katerimi so bili zelo verjetno tudi učenci. V Konjicah v drugi polovici 15. stoletja v cerkvi ni bilo [[orgle|orgel]], saj bi jih Santonino najbrž omenil, kot je to ob obisku [[Kamnik]]a. Da Konjice niso na seznamu glasbenih teles 16. stoletja, je treba skoraj gotovo pripisati le nepoznavanju ali pa izgubi zgodovinskih virov.<ref>{{navedi knjigo |last= Snoj |first= Jurij|year=2012 |title=Zgodovina glasbe na Slovenskem I., Od začetkov do konca 16. stoletja |publisher=Založba ZRC |isbn=978961 254 432 4 |cobiss=266035712 |pages=}}</ref>
===Anton Brcko===
V Nadžupniji je od 1936 do svoje smrti dve leti kot zborovodja in organist deloval primorski skladatelj [[Anton Brcko]] (1911–1939).<ref>{{SloBio |id=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1003150 |ime=Brcko, Anton |avtor=Bratuž, Andrej |vir=psbl}}</ref>
== Evropska pešpot sv. Martina Tourškega ==
[[Slika:Via Sancti Martini Slovenia Slovenske Konjice.jpg|180px|thumb|desno|odtis nekdanjega [[žig|žiga]] poti sv. Martina v Slovenskih Konjicah]]
Iz [[Zreče|Zreč]] in naprej v [[Kartuzijanski samostan Žiče|Žičko kartuzijo]] vodi Evropska pešpot [[Sveti Martin|sv. Martina Tourškega]] (Via Sancti Martini),<ref>{{navedi splet |url=https://www.svetimartintourski.si/pot-sv-martina|title=Pot sv. Martina v Sloveniji |accessdate= 12. november 2016|publisher = Kulturni center sv. Martin Tourski – Slovenija}}</ref> ki jo je leta 2005 [[Svet Evrope]] razglasil za Veliko evropsko kulturno pot. Dolga je 2500 km ([[Szombathely]]-[[Tours]]) in povezuje kraje, ki so zaznamovali življenje in čaščenja tega znamenitega svetnika. Sedaj ta pešpot ni več speljana skozi [[Slovenske Konjice]].
==Župnijske matične knjige==
Konjiški nadžupnijski urad je vse do [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|druge svetovne vojne]] hranil druge najstarejše krstne knjige v štajerski Sloveniji,<ref>{{navedi splet |url=https://nadskofija-maribor.si/web/wp-content/uploads/2025/04/VODNIK-2024-SPLETNA.pdf |title=Vodnik po matičnem gradivu in zapisnikih duš v Nadškofijskem arhivu Maribor, stanje 2023 |accessdate=15. maj 2023 |date= |format=}}</ref> ki so jo pisali v letih 1604–1611.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=131}} S pisanjem je v skladu z navodili [[Tridentinski koncil|tridentinskega koncila]] v drugem poglavju 24. seje (11. novembra 1564) in Rimskega obrednika začel tedanji konjiški župnik in arhidiakon Gregor Urz.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=42}} V letih 1759–1771 je bil konjiški nadžupnik Ignac Franc Novak, ki je leta 1770 pričel pisati župnijsko mrliško knjigo.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=47}}
Župnijske [[matične knjige]] so sedaj v digitalizirani obliki dostopne tudi na spletu: [https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/slovenske-konjice Matricula online.si].
== Konjiški župniki (do 1738), nadžupniki in arhidiakoni, konjiški novomašniki (1945-2015) ==
{{glavni|Seznam duhovnikov Nadžupnije Slovenske Konjice}}
== Župnijsko glasilo ==
Občasno glasilo Nadžupnije Slovenske Konjice se imenuje Jurček.<ref>{{navedi splet |url=https://issuu.com/jurcek.sl.konjice |title=Jurček, glasilo nadžupnije Slovenske Konjice |accessdate=13. julij 2022 |date= |format= |work= |archive-date=2022-07-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220713203244/https://issuu.com/jurcek.sl.konjice |url-status=dead }}</ref>
== Sklici ==
{{sklici|2}}
== Viri ==
* {{navedi knjigo |last1=Ožinger|first1=Anton|first2=Ivan|last2=Pajk |year=1996 |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=38788353|pages=}}
* {{navedi knjigo |last1=Baraga|first1=Jože|first2=Valerija|last2=Motaln |year=2006 |title=Konjiško ob 860-letnici Slovenskih Konjic|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=227330048|pages=}}
* {{navedi knjigo |last1=Boldin|first1=Aleksandra|year=2016|title=Konjiceː 870 let prve pisne omembe|chapter=Začetki Konjic in prva omemba v pisnih virihː listina oglejskega patriarha Pelegrina |publisher=Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-4-0 |cobiss=284984064|pages= }}
* {{navedi knjigo |last=Höfler| first= Janez| title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem|chapter=K razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku|publisher=Viharnik |year=2013| cobiss=268869376| isbn=978-961-6057-88-2|pages=}}
* {{navedi knjigo |last=Höfler| first= Janez |year=2018 |title=Oglejski generalni vikarji in drugi patriarhovi pooblaščenci na Slovenskem v poznem srednjem veku (1300-1535) |publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete|isbn=978-961-06-0043-5 |cobiss=293899264 |pages=}}
* {{navedi knjigo |last=Stopar|first=Ivan |year=1976 |title=Grad Slovenske Konjice |publisher=Kulturna skupnost Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=42552832|pages=}}
* {{navedi knjigo |last=Höfler | first= Janez| title= Lastniške cerkve v Sloveniji|chapter=Raziskana, registrirana in potencialna zgodnjesrednjeveška grobišča |location= Ljubljana |publisher=Viharnik |year=2019|cobiss=297354496|pages=}}
* {{navedi knjigo |last=Stegenšek |first=Avguštin| title=Konjiška dekanija| location=Maribor| year=1909| cobiss=217588993|pages=}}
* {{navedi knjigo |last=Slekovec|first=Matej| title= Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške| location=Maribor| year=1898| cobiss=2512149301|pages=}}
* {{navedi knjigo |last1=Boldin |first1=Aleksandra| title= Dr. Mihael Napotnik, lavantinski škof| publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice | year=2009| cobiss=63482881|pages=}}
* {{navedi knjigo |last=Petrič |first=Franci| title= Msgr. Alojzij Cvikl dj, mariborski nadškof metropolit| year=2015| publisher=Družina d.o.o.| cobiss=10198019|pages=}}
* {{navedi knjigo |last=Zadnikar | first=Marijan| title= Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2| year=1975| publisher=Mohorjeva družba Celje| cobiss=27990017|pages=}}
* {{navedi knjigo |last1=Ambrožič|first1=Matjaž |year=1993 |title=Acta Ecclesiastica Sloveniae 15: Zvonarstvo na Slovenskem |publisher= |isbn= |cobiss=1089069 |ISSN=0351-2789}}
* {{navedi knjigo |last1=Kovačič| first=Fran|authorlink1=Fran Kovačič |year=1906 |title=Cerkveni zvonovi v Lavantinski škofiji |publisher=Bogoslovno učilišče, Maribor |isbn= |cobiss=37305089 |pages=}}
== Glej tudi ==
* [[Boštjan Glavinić de Glamoč]] - senjsko-modruški škof
* [[Tomaž Fantoni]] - slikar
* [[Mihael Napotnik]] - [[Škofija Lavant|lavantinski]] knezoškof
* [[Jožef Pajek]] - [[kanonik|stolni kanonik]] v [[Maribor]]u
* [[Zdenka Serajnik]] - članica [[Frančiškov svetni red|Frančiškovega svetnega reda]], pesnica, prevajalka, pedagoginja in pisateljica
* [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]]
* [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice]]
* [[Slovenskokonjiški Schneiderjev zvon]]
== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki|Parish of Slovenske Konjice}}
* Nadžupnija na Družina.si: [http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-slovenske-konjice Družina.si] pridobljeno 27. avgust 2015
{{Nadškofija Maribor}}
{{Dekanija Slovenske Konjice}}
{{zvezdica}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Slovenske Konjice]]
[[Kategorija:Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]
[[Kategorija:Slovenske Konjice]]
[[Kategorija:Župnija Slovenske Konjice|Nadžupnija]]
ojq7h7nhqoun1pynvdjk3tjpkuzjli1
6739464
6739460
2026-08-19T15:05:03Z
Shabicht
3554
/* Zvonik in zvonjenje, opis nekdanjega in sedanjega stanja */
6739464
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Župnija v Sloveniji
| title = Nadžupnija Slovenske Konjice
| image =
| caption = župnišče (farof)
| headquarters = Stari trg 40<br>3210 Slovenske Konjice
| parish_church = [[cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice]]
| dedication = [[sveti Jurij]]
| established = pred [[1146]]
| first_mentioned = [[1146]]{{sfn|Boldin|2016|p=16}}
| previous_name =
| separated_from_parish = [[Nadžupnija Hoče|Pražupnija Hoče]]
| annexed_parishes =
| deanery = [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]
| archdeaconry = [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiški]]
| diocese = [[Nadškofija Maribor|Maribor]]
| province = [[Metropolija Maribor|Maribor]]
| shrine =
| notable_people =[[Mihael Napotnik]], Valentin Fabri, [[Jožef Pajek]], Jernej Voh, [[Tomaž Fantoni]]
| neigboring_parishes = [[Župnija Zreče|Zreče]], [[Župnija Črešnjice|Črešnjice]], [[Župnija Čadram-Oplotnica|Čadram-Oplotnica]], [[Župnija Dramlje|Dramlje]], [[Župnija Žiče|Žiče]], [[Župnija Prihova|Prihova]]
| business_card =
}}
'''Nadžupnija Slovenske Konjice''' ({{jezik-la|Archparoecia Gonoviensis}}) je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Dekanija Slovenske Konjice|dekanije Slovenske Konjice]], v okviru [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiškega naddekanata]], ki je del [[Nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]].
Na podlagi [[Cerkveni dokumenti|apostolskega pisma]] [[Papež Pij X.|papeža Pija X.]] iz [[1. februar|1. februarja]] [[1910]] ima vsakokratni [[župnik]] v Slovenskih Konjicah pravico do naziva [[arhidiakon]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}}
== Zgodovina ==
{{glavni|Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice}}
Cerkvena organizacija na sedanjem slovenskem ozemlju je bila dokončno izoblikovana v času oglejskega [[Pelegrin I.|patriarha Pelegrina I.]] (1128–1161). V [[Oglejski patriarhat|oglejskem delu]], južno od Drave, je bilo 14. pražupnij, ki jih lahko, glede na približni čas ustanovitve, razvrstimo:
* 9. stoletje, med madžarskimi vpadi in pred njihovim porazom v [[Bitka pri Lechfeldu|bitki pri Lechfeldu]]: – [[Župnija Šempeter v Savinjski dolini|Šempeter v Savinjski dolini]], – [[župnija Gornji Grad|Gornji Grad]] (sv. Mohor), – [[Župnija Šmartno pri Slovenj Gradcu|sv. Martin pri Slovenj Gradcu]], [[Župnija Braslovče|Braslovče]] (Marija vnebovzeta)
* 10. stoletje: – [[Župnija Laško|Laško]] (sv. Martin), – [[Župnija Hoče|Hoče]] (sv. Jurij) – [[Župnija Pilštanj|Pilštanj]] (sv. Mihael), – [[Škale|Škale pri Velenju]] (sv. Jurij), župnijske cerkve ni več
* 11. stoletje: – '''Slovenske Konjice''' (sv. Jurij) – [[Župnija Slivnica pri Mariboru|Slivnica pri Mariboru]] (Marija vnebovzeta), – [[Župnija Ponikva|Ponikva]] (sv. Martin) - [[Župnija Nova Cerkev|Nova Cerkev]] (Sv. Lenart), – [[Župnija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] (sv. Rupert)
* 12. stoletje: – [[Župnija Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] (sv. Križ).
Že v letih 1085−1096 se je iz očitno preobsežno zasnovane [[župnija Hoče|hočke pražupnije]] izdvojila najprej konjiška pražupnija, vsaj leta [[1146]] pa še [[Župnija Slivnica pri Mariboru|slivniška pražupnija]]. Vse tri so bile leta 1146 kot pražupnije prvič pisno omenjene v isti, do danes ohranjeni listini [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]] [[Pelegrin I.|Pelegrina I.]] (1130–1161),{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=7}}{{sfn|Boldin|2016|p=16}} ki omenja tudi desetino v teh župnijah (partes decimarum olebium, Scilicet de Covnuwiz et Schliuniz …).{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=38}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}}
Konjiška pražupnija je takrat obsegala ozemlje, večje od obsega sedanje [[Dekanija Slovenske Konjice|Konjiške dekanije]], na vzhodu je meja potekala nad [[Trije Kralji (smučišče)|Tremi kralji]] na Pohorju, med [[Veliko Tinje|Tinjem]] in [[Čadram]]om do potoka [[Ložnica (Dravinja)|Ložnice]], med cerkvijo sv. [[Kočno ob Ložnici|Egidija v Kočnem]] in [[Laporje, Slovenska Bistrica|Laporjem]] do [[Boč (gora)|Boča]]. Na jugu po [[Razvodje|razvodju]] [[Dravinja|Dravinje]] čez [[Konjiška gora|Tolsti Vrh]], [[Dolga Gora|Dolgo Goro]], čez Boč nekako do Poljčanskega potoka in do meje z [[Župnija Ponikva|župnijo Ponikva]] in naprej do ceste, ki poteka iz [[Dramlje|Dramelj]] v [[Žička kartuzija|Žičko Kartuzijo]].
Na zahodu je meja potekala pod [[Črešnjice, Vojnik|Črešnjicami]] in nad [[Frankolovo|Frankolovim]], na grič sv. Križa, Golek in Bukovo goro in ob [[Dravinja|Dravinji]] navzgor do njenega izvira pod [[Rogla|Roglo]] do srede Lazin, ter na severni strani po vrhu [[Pohorje|Pohorja]] do Javorskega vrha.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}}<ref>{{navedi knjigo |last=Zdovc |first=Vinko |year=2000 |title=Zbornik 2000, Konjice z okolico|chapter=Deželnosodska oblast v Konjicah (Gonobitz) nastanek in dokončno oblikovanje: Konjiška župnija|publisher=Zgodovinsko društvo Konjice |isbn= |cobiss= |pages=11}}</ref>
Na območju velike pražupnije je sčasoma nastalo 11 novih [[Župnija|župnij]] ([[Župnija Oplotnica|Čadram-Oplotnica]], [[Župnija Poljčane|Poljčane]], [[Župnija Laporje|Laporje]], [[Župnija Črešnjice|Črešnjice]], [[Župnija Loče|Loče]], [[Župnija Prihova|Prihova]], [[Župnija Zreče]], [[Župnija Kebelj]], [[Župnija Sv. Kunigunda na Pohorju|Gorenje pri Zrečah]], [[Župnija Sv. Jernej pri Ločah|Sveti Jernej]], [[Župnija Špitalič (Nadškofija Maribor)|Špitalič]] in kot zadnja leta 1787 še [[Župnija Žiče|župnija Žiče]]).{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=198}}
[[Slika:Farof-strop 1670.jpg|thumb|250px|left|poslikani leseni strop v župnišču iz leta 1670]]
[[Slika:064 Gonobitz — Slovenske Konjice - J.F.Kaiser Lithografirte Ansichten der Steiermark 1830 (2).jpg|left|thumb|trg Konjice z župnijsko cerkvijo in gradom na Kaiserjevi litografiji iz 1830]]
Ker zelo obsežnega ozemlja pod cerkveno in tudi politično oblastjo [[Seznam oglejskih škofov in patriarhov|oglejskih patriarhov]] (ki so v političnem vidiku ponekod presegali celo [[Salzburška nadškofija|salzburške nadškofe]]) ni bilo mogoče učinkovito pastoralno voditi neposredno s [[Oglej|sedeža patriarhata]] v [[Videm, Italija|Vidmu]], je bilo ozemlje oglejskega patriarhata že v 11. stoletju razdeljeno na manjše enote in okrožja, ki so se imenovala arhidiakonati.<ref>{{navedi splet |url=https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/cerkvenoupravna-ureditev-na-konjiskem/|title= Cerkvenopravna ureditev na Konjiškem|accessdate=23. februar 2016 |date= |format= |work= }}</ref> Arhidiakonate so vodili [[arhidiakon]]i, kot neposredni patriarhovi zaupniki, poverjenci in namestniki. V 11. stoletju je imel oglejski patriarhat tri arhidiakonate, v 16. stoletju jih je bilo že sedem.<ref>{{navedi knjigo |last=Reven |first=Zdravko |year=1971|title=Cerkev na Slovenskem: letopis 1971: (stanje 1. junija 1971) |publisher=Nadškofijski ordinariat |isbn= |cobiss=2831107 |pages=28}}</ref> Ozemlje konjiške župnije je do leta 1751 spadalo k Savinjskemu arhidiakonatu. Ta je obsegal ozemlje med Savo in Dravo, na Pohorju in v [[Šaleška dolina|Šaleški dolini]] ter proti izviru [[Savinja|Savinje]] je mejil na Koroški (podjunski) arhidiakonat, z mejno reko [[Sotla|Sotlo]] pa na [[Nadškofija Zagreb|zagrebško škofijo]]. Konjiška župnija je spadala pod patronat [[Oglejski patriarhat|oglejskih patriarhov]], vendar so odvetništvo nad župnijo (pravice, dohodki in možnost političnega vpliva) izvajali lastniki bližnjega gradu, kar pa ni omejevalo patriarhov, ki so na mesto tukajšnjih župnikov imenovali duhovnike iz svojega kroga, pogosto [[Italijani|Italijane]] in [[Furlan]]e, ter jim večkrat zaupali tudi naloge savinjskih arhidiakonov.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}} Nasledniki patriarha [[Bertold Andeški|Bertolda Andeškega]] so komaj kdaj obiskali svoje slovensko govoreče vernike,{{sfn|Höfler|2018|p=11}} temveč so za izvrševanje cerkvenih opravil, za katere je potrebno škofovsko posvečenje, navadno imenovali škofe vikarje, ki so v njihovem imenu obiskovali župnije, opravljali vizitacije, nadzirali duhovništvo in sklicevali sinode, pa tudi birmovali, [[Duhovniško posvečenje|posvečevali duhovnike]], [[zakramentali|blagoslavljali]] cerkve, oltarje, zvonove.{{sfn|Höfler|2018|p=7}}
Potem, ko so v letih 1418−1420 [[Beneška republika|Benečani]] zasedli [[Furlanija|Furlanijo]],<ref>{{navedi knjigo |first=Tito |last= Maniacco |year=2002 |title=Storia del Friuli|publisher=Newton & Compton |isbn= |cobiss= |pages=|language=IT}}</ref> so se na sedežu patriarhata vrstili možje iz beneških patricijskih rodbin, ki pa skorajda niso več prihajali na slovensko stran. [[Oglejski patriarhat|Patriarhat]] je bil namreč zatem razdeljen na dva dela: zahodni, furlanski del je spadal pod [[Beneška republika|Beneško republiko]], vzhodni, slovenski del, pa po izumrtju [[Celjski grofje|celjskih knezov]] in [[Goriški grofje|goriških grofov]] (1456 oziroma 1500), v celoti pod [[Habsburžani|Habsburžane]]. Patriarhi so bivali na beneškem ozemlju, [[Avstrijsko cesarstvo|habsburška oblast]] pa jim praktično ni več dopuščala dostopa na slovenski del patriarhata. Zadnji, ki je pod patriarhom vizitiral slovenske kraje, je bil patriarhov koadjutor Francesco Barbaro, ki je [[Vizitacija|vizitacijo]] opravil leta 1593.<ref>{{navedi splet |url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1001550/ |publisher=[[Primorski slovenski biografski leksikon]]|title= Barbaro, Francesco (okoli 1545–1616)| first=Rudolf |last= Klinec |accessdate=24. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> Celo arhidiakoni so se odtlej v cerkvenih zadevah obračali na [[Apostolski nuncij|apostolskega nuncija]] na Dunaju, ki je [[Škof|škofovske zadeve]] poverjal škofom z avstrijskega ozemlja, največkrat so te naloge opravljali škofje iz [[Pičen|Pična]] v [[Istra|Istri]].{{sfn|Höfler|2013|p=322}}{{sfn|Höfler|2018|p=13}}
Leta 1751 je [[papež Benedikt XIV.]], tudi na pritisk dunajskega dvora, [[oglejski patriarhat]] ukinil, za ozemlje patriarhata pod [[Habsburška monarhija|habsburško vladavino]] (tj. za večino slovenskega prostora do reke Drave na severu) pa naslednje leto ustanovil [[Nadškofija Gorica|Goriško škofijo]], za ozemlje [[Beneška republika|beneške republike]] v [[Furlanija|Furlaniji]] pa [[Nadškofija Videm|Videmsko škofijo]].
Konjiška župnija nikoli ni bila del leta 1462 ustanovljene [[Ljubljanska nadškofija|Ljubljanske škofije]] (podrejene direktno [[Sveti sedež|Svetemu sedežu]]), ki je na tem delu Štajerske obsegala [[župnija Svibno|župnije Svibno]], [[Župnija Gornji Grad|župnijo Gornji Grad]] z vikariati Solčava, Ljubno, Rečica in Mozirje, [[župnija Braslovče|župnijo Braslovče]] z vikariati Vransko, sv. Pavel pri Preboldu, Griže in Trbovlje ter [[Škale|župnijo Škale]] z vikariati sv. Martin pod Šalekom, Šoštanj, Vinska gora in Šentilj pri Velenju.<ref>{{navedi časopis| journal=Zgodovinski časopis |last=Valenčič| first=Vlado |title=Štetje prebivalstva leta 1754 v predjožefinski ljubljanski škofiji in njegovi rezultati | url= https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/1807 |publisher= |volume=16 |year=1962 |cobiss=514470965 |pages=27–54}}</ref>
Med letoma 1704 in 1737 je bila konjiška župnija pod upravo [[Žička kartuzija|Žičke kartuzije]],{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=44}} po razpustitvi le-te pa so o njej ponovno odločali [[Habsburžani|habsburški cesarji]], ki so jo leta 1751{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=199}} povišali v nadžupnijo.{{sfn|Boldin|2016|p=85}} Po začasni ukinitvi [[Nadškofija Gorica|Goriške nadškofije]] (1787), po preureditvi škofijskih meja, v času vladanja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|cesarja Jožefa II.]],{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=47}} so bile v procesu preoblikovanja, v letih 1787–1789, župnije [[Velikovec|velikovškega]] okrožja na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]] in [[Celje|celjskega]] okrožja na Štajerskem, med njimi tudi konjiška nadžupnija, priključene k tedanjim zgolj osmim župnijam [[Lavantinska škofija|Lavantinske škofije]].<ref>{{navedi knjigo |author= Dolinar, France Martin|year= |title=Letopisi lavantinsko-mariborske škofije kot zgodovinski vir|url=https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/1490|isbn= |cobiss= |pages=57}}</ref>
Ker je sedež škofije še naprej ostal v oddaljenem [[Šentandraž v Labotski dolini|Šentandražu]], so se kmalu nadaljevala prizadevanja za selitev škofijskega sedeža in preoblikovanje škofijskih meja, do česar je prišlo šele v času [[blaženi|blaženega]] škofa [[Anton Martin Slomšek|Antona Martina Slomška]], ki je uspel, da se je lahko 4. septembra 1859 sedež škofije preselil v [[Maribor]] in da so se na novo določile meje mariborske, zgolj naslovno še lavantinske škofije.<ref name="Slovenska-biografija.si">{{SloBio|id=sbi584693 |avtor= Grafenauer, I.; Gspan, A. |ime=Slomšek, Anton Martin |vir=sbl}}</ref>
=== Kronološki pregled zgodovinskih dogodkov ===
[[Slika:Ortolf Slovenske Konjice si.jpg|200px|thumb|desno|nekdanji nagrobnik Ortolfa Konjiškega]]
* 1146: v pisnih virih je prvič omenjena konjiška nadžupnija (Cuonowiz);{{sfn|Boldin|2016|p=16}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=38}}
* 1173: prvič je omenjen konjiški župnik Sighard. V tem času je bila domnevno zgrajena sedanja [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|župnijska cerkev sv. Jurija]];{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}}
* 1369: že pred tem letom je [[vitez]] Ortolf Konjiški pozidal kapelo sv. Jakoba (sedanjo [[Cerkvena ladja|stransko ladjo]]) in jo določil za svoje zadnje počivališče;{{sfn|Stopar|1976|p=}}<ref>Turistični vodnik po Dravinjski dolini in Zreškem Pohorju, stran 17</ref>
* 1482–1509: župnik Valentin Fabri{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} je cerkev, ki je prvotno imela romanski videz (pravokotna stavba z ravnim lesenim stropom) obokal, [[Gotska arhitektura|gotiziral]], jo opremil z [[opornik|oporniki]] in poslikavami, ravno tako je dal prezidati tudi župnišče;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}}
* 1669–1697: župnik [[Boštjan Glavinić de Glamoč]] iz [[Pićan|Pičenske]] škofije v [[Istra|Istri]]{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=42}} je dal v nadžupnijski cerkvi postaviti glavni oltar. Med 1690 in 1697 je bil škof v [[Senj]]u. Na potovanju na [[Dunaj]] skozi [[Slovenske Konjice|Konjice]] je tu leta [[1697]] umrl in je pokopan v rožnovenski kapeli;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=44}}
* 1713: v stranski ladji je bil pod [[Beneficij|beneficiatom]] Štefana Jamnika postavljen oltar sv. Križa. O tem priča napis SVB BENEFICIATO STEPHANO JAMNIK ERECTUM 1713;
* 1751: župnija povišana v nadžupnijo;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=199}}
* 1799: pokopališče okoli cerkve so opustili in uredili novo ob nekdanji grajski kapeli, sedanji [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkvi sv. Ane]]. Ta je bila pod cesarjem [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefom II.]] ukinjena, ponovno jo je [[Zakramentali|blagoslovil]] nadžupnik Jožef Anton pl. Jakomini;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=48}}
* 1863: nadžupnijska cerkev je dobila [[križev pot]], ki je sedaj v [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkvi sv. Ane]]. Moderni križev pot, ki je sedaj v [[Ladja (cerkev)|ladji]], je ob zadnji obnovi cerkve naslikal akademski [[slikar]] Leon Koporc iz Ljubljane;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=87}}
* 1866: slikar [[Tomaž Fantoni]] in njegov pomočnik [[Jakob Brollo]] (oba iz [[Humin]]a v Furlaniji) sta cerkveno ladjo cerkev preslikala (freske niso ohranjene). Brollo je naslikal tudi podobo Jezusa – dobrega pastirja nad vhodom v župnišče;{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}}
* 1869: namesto starega baročnega glavnega oltarja je bil postavljen nov veliki psevdogotski oltar, delo [[Tomaž Fantoni|Tomaža Fantonija]], ki pa je danes ohranjen le delno;{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=86}}
* 1874: streha na rožnovenjski kapeli je v času župnika Franca Mikuša dobila današnjo podobo;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=55}}
* 1875: [[Duhovniško posvečenje|novo mašo]] je obhajal [[Mihael Napotnik]], kmečki sin s [[Tepanjski Vrh|Tepanjskega Vrha]], poznejši [[škofija Lavant|lavantinski]] [[škof|knezoškof]];{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=53}}
* 1887: [[Tomaž Fantoni]] je v baročni kapeli postavil postavil rožnovenski oltar;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=192}}
* 1910: [[Papež Pij X.]] je na prošnjo [[škof|knezoškofa]] [[Mihael Napotnik|Napotnika]] z apostolskim pismom podelil vsakokratnemu konjiškemu nadžupniku naslov [[arhidiakon]]. Ob tej priložnosti so v [[prezbiterij]]u župnijske cerkve vzidali marmorno ploščo z napisom in [[kronogram]]om;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}}
== Sakralni objekti ==
{| class="wikitable"
|-
!
! slika
! cerkev
! kraj / naselje
! oznaka RKD/EID:
|-
| 1.
| {{Slika d|Q18515910|150px}}
| [[Cerkev svetega Jurija, Slovenske Konjice|cerkev sv. Jurija]]<br>[[župnijska cerkev]]
| [[Slovenske Konjice]]
|{{Cultural Heritage Slovenia|1-03379}}
|-
| 2.
| {{Slika d|Q12786834|150px}}
| [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkev sv. Ane]] <br>pokopališka cerkev - [[Podružnična cerkev|podružnica]]
| [[Zgornja Pristava, Slovenske Konjice|Zgornja Pristava]]
|{{Cultural Heritage Slovenia|1-03380}}
|-
| 3.
| {{Slika d|Q24758939|lokalna=DSC03501.JPG|150px}}
| [[Cerkev svete Družine, Tepanje|cerkev sv. Družine]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]]
| [[Tepanje]]
|-
|}
Na območju župnije stoji še mnogo kapelic, znamenj in križev, med njimi izstopa [[Janez Nanut|Nanutova]] kapela v središču naselja [[Brdo, Slovenske Konjice|Brdo]].{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=325}}
==Drugi objekti==
{| class="wikitable"
|-
!
! slika
!
! kraj / naselje
! oznaka RKD/EID:
|-
| 1.
| [[Slika:Farof Vicarage north side.jpg|150px]]
| Župnišče v Slovenskih Konjicah
| [[Slovenske Konjice]]
|{{Cultural Heritage Slovenia|10232}}
|-
| 2.
| [[Slika:Župnijski center.jpg|150px]]
| Župnijski dom (zgrajen 2008)
| [[Slovenske Konjice]]
|}
=== Župnišče===
[[Slika:Slovenske Konjice, rectory, west side.jpg|250px|thumb|desno|župnišče, zahodna stran]]
Konjice v srednjem veku niso bile utrjene. V stiskah so se tržani zatekali v [[župnišče]], katerega obisk omenja tudi [[Paolo Santonino]] v svojem popotnem [[Dnevnik (književnost)|dnevniku]] s tretjega potovanja, ko je Konjice obiskal kot spremljevalec odposlanca [[oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]], caorlijskega škofa Pietra Carla leta 1487.{{sfn|Stopar|1976|p=23}} Markantna stavba je v južnem traktu še iz 15. stoletja, v kleti so lepi gotski [[portal]]i.{{sfn|Stopar|1976|p=27}} V prvem nadstropju severovzhodnega vogala je gotski [[erker]] iz obdobja Valentina Fabrija, tj. začetka 80. let 15. stoletja. Že pred letom 1500 so stavbo močno utrdili.
Župnik Marko Gonan, po rodu plemič iz [[Pazin]]a v [[Istra|Istri]], je med 1625–1635 stavbo prezidal in povečal. Nad portalom z zazidano renesančno biforo v nadstropju je na pročelju njegova podoba in grb z napisom.{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}}. Poleg srednjeveških sestavin izstopajo [[renesansa|poznorenesančne]] [[Arkada|stebriščne arkade]]{{sfn|Stopar|1976|p=27}} na notranjem dvorišču iz leta [[1632]], številni arhitekturni detajli, [[štukatura|štukirani]] strop iz [[1740]]{{sfn|Stopar|1976|p=27}} v jedilnici, v eni od sob v nadstropju pa poslikani leseni strop iz [[1670]], {{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=228}} z [[groteska]]mi, [[drolerija]]mi, [[karikatura]]mi, živalskimi podobami itn.; gre za najstarejši tovrsten spomenik s povsem profano motiviko v Sloveniji.<ref>{{RKD sklic|10232}}</ref> Furlanski slikar [[Jakob Brollo]] je leta 1866 naslikal podobo Jezusa, dobrega pastirja nad vhodom v župnišče, ki pa je ohranjena samo v fragmentih.
==Red zvonjenja==
===Zvonik in zvonjenje, opis nekdanjega in sedanjega stanja===
[[Slika:Cerkev sv. Jurija - prenova 03.jpg|200px|sličica|levo]]
V [[zvonik|zvoniku]] [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve]] so bili do leta 2023 zvonovi v tako dotrajanem stanju, da je bilo mogoče zvoniti zgolj z malima zvonovoma, saj bi skupno zvonjenje vseh zvonov lahko ogrozilo statiko zvonika. Nadžupnija se je pred obnovo odločila tudi, da po več kot stotih letih v zvonik povrne mogočen veliki zvon, ki tehta skoraj tri tone.<ref>{{navedi revijo |last=Vogrin |first=Jože |date= |title=Obnavljamo zvonik |url=https://novice.si/page/mogocen-cerkveni-zvonik-konjicanom-prepreva-ze-stoletja-kako-je-videti-znotraj-foto-video/ |magazine=brošura Konjiški zvon |location=Slovenske Konjice |publisher=Nadžupnija Slovenske Konjice |access-date=2. april 2023}}</ref>
[[Slika:Cerkveni zvonik Slovenske Konjice.jpg|200px|sličica|levo|Novo stopnišče in podesti v zvoniku (2024)]]
Skupaj z načrtovanjem in izdelavo projektov se je opravila temeljita obnova zvonika [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve sv. Jurija]], med katero je bilo zamenjano dotrajano stopnišče, vključno s podesti, na novo je bila urejena elektroinštalacija, razsvetljava, pogon ure… V sklopu opreme zvonov je bila urejena in konzervirana stara masivna lesena nosilna konstrukcija, na novo so bili izdelani štirje jarmi zvonov ter obnovljeni njihovi nosilci…
[[Slika:Zvon 1924.jpg|180px|thumb|desno|nekdanji veliki zvon iz 1924]]
Medtem se je vse tri zvonove odpeljalo v [[Innsbruck]], kjer so v [[Zvonarna Grassmayr|zvonarni Grassmayr]] poskrbeli za obnovo več kot tristo let starega zvona, ki je bil vlit pri Conradu Schneiderju v Celju,<ref name="">{{navedi splet |url=http://www.slovenska-biografija.si/rodbina/sbi546296/ |title=Slovenski biografski leksikon: Schneider, zvonarska družina v Celju in Ljubljani |accessdate=15. marec 2023 |date= |format= |work= }}</ref> iz leta 1715{{sfn|Stopar|1976|p=27}} ter za medsebojno uglasitev vseh zvonov, posebej slovesno pa je bilo tamkajšnje vlitje novega velikega zvona v novembru 2023.
{{glavni|Slovenskokonjiški Schneiderjev zvon}}
Osnova tega novega velikega zvona je bil nekdanji nadžupnijski zvon iz leta 1924, ki je moral med drugo svetovno vojno zaradi prelitja v orožje zapustiti zvonik.{{sfn|Ambrožič|1993 |p=135, 151}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=64}} Njegovo okrasje so zvonarji, tudi na podlagi ohranjene fotografije, kar se da približali originalu, za načrt [[zvon|rebra]] pa vzeli zvon, ki je bil v podobnem časovnem obdobju vlit v isti livarni v Mariboru ter se je ohranil vse do danes.
Novi zvon in prenovljeni zvonovi so bili v zvonik povzdignjeni na Jurijevo nedeljo leta 2024.
Kasneje je bila v zvoniku nameščena nova avtomatika, ki sedaj ureja zvonjenje, bitje ure, omogoča pa tudi daljinsko upravljanje. Iz zvonika tako ponovno zvoni uglašena pesem cerkvenih zvonov, v skladu z dolgoletno tradicijo štajerske slovenske pokrajine.
[[Slika:Novi 2.jpg|180px|thumb|desno|novi veliki zvon, še v Innsbrucku (2023)]]
===Stolpna ura===
V zvoniku sedaj čas na štirih številčnicah ne ureja več [[stolpna ura]], temveč [[Radijska ura|radijsko vodena ura]], avtomatika pa poganja kazalce in ureja tudi bitje. Bitje ure poteka podnevi in tudi ponoči, vendar</sub> je v nočnem času, od 22.00 ure do 6.00 ure zjutraj, naravnano na zmanjšano glasnost. Pri prebivalcih mesta ima bitje ure na cerkvenem zvoniku poseben pomen, saj prav tako kot nekdaj oznanja točen čas, hkrati pa tudi prijetno popestri dogajanje na [[Seznam ulic v Slovenskih Konjicah|Starem trgu]].
===Zvonovi in zvonjenje===
Zvonjenje ni le oznanilo časa, ampak tudi povabilo k molitvi in premišljevanju o skrivnostih naše vere.
{| class="wikitable sortable"
! opis zvona
! slika
! zvonar
! leto vlitja
! premer
! teža<br>(v kg)
! ton*<br>(po podatkih zvonarne)
|-
|veliki zvon
|[[Slika:Novi zvon in arhidiakon.jpg|200px]]
|[[Zvonarna Grassmayr|Grassmayr Innsbruck]]
| 2023
| 172 cm
| 2870
| [[ton|B° +6/16]]
|-
|stari zvon
|[[Slika:Schneiders's bell 04.jpg|200px]]
| Konrad Schneider, Celje{{sfn|Ambrožič|1993|p=147}}
| 1715{{sfn|Kovačič|1906|p=}}
| 143 cm
| 1758
| [[ton|d' +6/16]]
|-
|večji zvon
|[[Slika:Grassmayrjev zvon.jpg|200px]]
| Grassmayr Innsbruck
| 1984
| 106 cm
| 651
| [[ton|f' +6/16]]
|-
|mali zvon
|[[Slika:Zvon mali.jpg|200px]]
| Grassmayr Innsbruck
| 1984
| 95 cm
| 470,5
| [[ton|g' +6/16]]
|-
|}
===Redno zvonjenje===
Vsak dan slišimo trikrat dnevno posebno zvonjenje, tako imenovano angelovo češčenje: zjutraj, opoldne in zvečer. Uvajali so ga že v srednjem veku, najprej zvečer (Večerni zvon, Večerni ave …) kasneje tudi zjutraj. Molitvi angelovega češčenja, ki se običajno moli pri trojnem zvonjenju, se zvečer doda očenaš za verne duše. Večerno zvonjenje se ravna po sončnem zahodu in je v bogoslužnem koledarju zanj določen čas za vse slovenske škofije.
Skoraj istočasno z večernim zvonjenjem so iz 13. stoletja v zgodovinskih virih ohranjeni zapisi, da se je ob zori zvonilo [[Sveta Marija|Mariji]] v pozdrav in v počeščenje. Posebej v mestih je bilo v civilnem življenju običajno jutranje zvonjenje, ponekod ob 4.00 uri, s katerim so oznanjali, da so mestna vrata odprta. Tedaj je bilo to zvonjenje tudi javno znamenje časa, kasneje pa je bilo preneseno na sedmo uro zjutraj. Sedaj je t.i. jutranjica silno redka, ponekod običajna zgolj za velike praznike, ko so z zvonjenjem in s pritrkovanjem zvonov naznanjali praznovanje tistega dne. V [[Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] so tovrstno oznanjevanje ob večjih praznikih prevzeli fantje in možje, ki zjutraj v okolici pokajo oz. »streljajo« z velikimi 200-litrskimi sodi, napolnjenimi s plinom acetilenom, pridobljenim iz kalcijevega karbida (po domače karbita).
• ob 7.00 h se jutranje zvonjenje »Angelovo češčenje« opravlja Mariji v čast, med tednom z večjim zvonom, v nedeljo pa z velikim zvonom. Jutranje zvonjenje traja tri minute;
• ob 12.00 opoldansko zvonjenje »poldan zvoni« opravlja stari zvon, ob nedeljah in praznikih pa veliki zvon. Tudi to drugo zvonjenje je Angelovo češčenje, vendar je bilo zgodovinsko gledano uveljavljeno kasneje kot druga dva zvonjenja, papež Kalist III. je leta 1456 ukazal, naj se zvoni tudi opoldne, v zahvalo za zmago nad Turki v bitki pri Beogradu;
• ob mraku – večerno zvonjenje »Ave Marija« se opravlja dnevu v slovo. Za Slovence ima to zvonjenje prav poseben pomen, o čemer pričajo številne pesmi in različna avtorska dela, ki opisujejo »večerni zvon«. Zgodovinsko lahko tudi začetke večernega zvonjenja pripišemo nekdanjemu »zapiranju mestnih vrat«, ki so ga naznanjali z zvonjenjem.
Pri večernem zvonjenju se ponavadi oglasijo trije zvonovi, najprej prvi, ki zvoni »angelski pozdrav oz. češčenje«, drugi, praviloma manjši zvon, se oglasi za duše vernih v vicah, tretji pa v čast [[Sveti Florjan|sv. Florijanu]], za varstvo pred večnim ognjem in pogubljenjem. V Slovenskih Konjicah ob mraku najprej zvoni večji zvon, za njim mali zvon in na koncu še stari zvon, zvonjenje vsakega pa traja okoli dve minuti.
===Izredna zvonjenja===
• prvo izredno zvonjenje se opravlja ob petkih, ob 15.00 uri. Spominja nas na [[Jezus Kristus|kristusovo trpljenje]] in njegovo smrt na križu. Oglasi se veliki zvon, ki zvoni tri minute;
• drugo izredno zvonjenje se opravlja ob sobotah, ob 15.00 uri v zimskem ali ob 16.00 uri v poletnem obdobju. Oglasi se veliki zvon, ki zvoni tri minute. To zvonjenje nas opomni na prihajajoči gospodov dan in nas povabi, da delo zaključimo in se pričnemo pripravljati na praznovanje nedelje. Zvonjenje ima prav zaradi njegovega namena posebno ime »delopust« in se opravlja tudi pred vsemi cerkvenimi prazniki med letom;
===Zvonjenje pokojnim===
Med pomembna izredna zvonjenja sodi tudi zvonjenje pokojnim. Tovrstno zvonjenje naznani, da je v župniji pokojni, ki ga pripravljajo na pogreb.
V nadžupniji se spoštuje in izvaja stara tradicija oz. cinklet:<br>
ko je najavljena smrt, se najprej pozvoni z »navčkom«, ki je v Slovenskih Konjicah mali zvon. Ta pozvoni enkrat, če je pokojni otrok, dvakrat, če je pokojna ženska in trikrat, če je pokojni moški.
Zvonjenje pokojnemu se oglasi tudi, ko se pokojnik vrne v nadžupnijo, in sicer v času, ko je le-ta v mrliški vežici pri pokopališču. Opravlja se opoldne, nekaj minut po opoldanskem zvonjenju in traja štiri minute:
• moškemu zvoni najprej veliki zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali;<br>
• ženski zvoni najprej stari zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali;<br>
• otroku zvoni najprej večji zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali.<br>
Ob smrti [[papež|papeža]] se zvoni z velikim zvonom, petkrat po dve minuti.
===Mašno zvonjenje===
V Slovenskih Konjicah zvonovi na različna načina vabijo k bogoslužju:
• med tednom se stari zvon, večji in mali zvon oglasijo petnajst minut pred mašo in s tem vernike povabijo k bogoslužju. Tri minute pred njim se ponovno oglasi stari zvon, ki vernike povabi v cerkev,
• v nedeljo se eno uro pred mašo oglasi veliki zvon, ki tudi najbolj oddaljene vernike povabi k bogoslužju. Petnajst minut pred bogoslužjem se oglasijo vsi štirje zvonovi, zatem pa, tri minute pred mašo, se oglasi stari zvon, ki vernike povabi v cerkev.
Od Slave pri maši na [[Veliki četrtek]] pa do antifone [[Salve Regina]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.bing.com/search?q=antifona+Salve+Regina&form=ANSPH1&refig=6a85af5be8bd475d86503445dcb7631d&pc=EDGEDB&adppc=EDGEDBB |title=Antifona Salve Regina |accessdate=15. november 2025 |date= |format= |work= }}</ref> pri [[Velikonočna vigilija|Velikonočni vigiliji]] zvonovi umolknejo, pravimo, da »gredo v Rim«.
===Pritrkovanje===
Občasno se iz zvonika, pred kakšnim praznikom, oglasi tudi [[pritrkovanje]] (pritrkavanje), ki je posebna vrsta igranja na zvonove. V Sloveniji je pritrkovanje izjemno razvito in imamo zelo širok spekter različnih melodij. Takrat se zvonovi oglasijo z različnimi ritmičnimi vzorci, ki se imenujejo pritrkovalske melodije. Njihov namen je oznanjevanje prihajajočega praznovanja slovesnih cerkvenih praznikov.
== Pomembne osebnosti ==
[[Slika:Fabri Valentin nagrobnik.jpg|thumb|200px|desno|nagrobnik župnika in arhidiakona Valentina Fabrija v nadžupnijski cerkvi]]
[[Slika:Matej Slekovec - Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške.pdf|200px|desno]]
=== Valentin Fabri ===
V času delovanja tamkajšnjega župnika Valentina Fabrija{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} (1487–1497) so v pravokotni glavni [[Ladja (cerkev)|cerkveni ladji]] [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve]] dotedanji ravni [[les]]eni strop nadomestili z rebrastim obokom, notranjimi oporniki in poslikavami v [[gotika|gotskem]] slogu, tudi sedanje župnišče (»farof«) je po zasnovi iz tega obdobja.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} Valentin Fabri ima v konjiški cerkvi sv. Jurija svoj nagrobnik. Na plošči je upodobljen, kako leži z glavo na blazini (plošča je sprva ležala na tleh). Opatska palica s fanonom in [[Mitra (škofovska kapa)|mitra]] kažeta njegov položaj pomembnega cerkvenega dostojanstvenika.
Pokojnik je prikazan v pontifikalni obleki, na [[Alba (liturgično oblačilo)|albi]] ima dvojno paruzo, ogrnjen je v bogato gotsko [[mašni plašč|kazulo]]. Ker je bil Valentin Fabri tudi [[Dobrla vas|dobrolski]] [[prošt]], savinjski in [[Podjuna|podjunski]] [[arhidiakon]], dvorni kaplan{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} ter konjiški in [[Župnija Vuzenica|vuzeniški]] župnik, ima na vogalih nagrobnika upodobljene štiri [[Grb|grbe]]: dobrolskega [[Samorog (mitologija)|samoroga]], oglejskega orla, Svetkovičevo zastavo in svoj osebni grb s kladivom na nakovalu.{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=40}}
=== Paolo Santonino ===
{{glavni|Paolo Santonino}}
O svojem obisku v [[Slovenske Konjice|Konjicah]] (Gonabicz), ko se je 11. maja 1485 tu ustavilo odposlanstvo [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]], pod vodstvom škofa [[Vizitacija|vizitatorja]] Petra Carli iz Caorle,
{{sfn|Santonino|1991|p=}} je škofov spremljevalec, laični kancler [[Paolo Santonino]] iz [[Udine|Vidma]] v svoj popotni dnevnik {{COBISS|ID=28470}} zapisal, da je škofa s spremstvom sprejel tedanji župnik in [[arhidiakon]] obrambnim jarkom in okopom. Navedel je, da je imela tedaj župnija kar petindvajset podružnic, bogata polja in svoje [[vinograd]]e z izvrstnim pridelkom. Iz njegovega popotnega dnevnika izvemo, da je imel konjiški arhidiakon v župnišču in drugod zaposlenih triinštirideset oseb, od tega devet duhovnikov v župnijski službi.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=41}} Ni se mogel izogniti niti opisu vseh jedi s katerimi so bili postreženi tako škof kot spremstvo, o večerji 13. maja pa je dodal, da je bila še prijetnejša, saj je gostitelj v župnišču poskrbel za glasbeno spremstvo dveh igralcev na [[Lituus (glasbilo)|šalmaj]] ter na večjo in manjšo [[kljunasta flavta|flavto]].<ref>{{navedi knjigo |last= Škulj | first= Edo |last2= Dobravec |first2= Jurij|year=2018 |title=Orgle Slovenije |publisher= Ars Organi Sloveniae |isbn=978-961-288-543-4 |cobiss=295329792 |pages=477}}</ref> Santonino je ponovno obiskal Konjice 27. maja 1485, ko je zapisal, da so pri maši peli izvrstni glasbeniki.{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=40}} Tedaj je škof s spremstvom obiskal tudi [[Grad Konjice|Konjiški grad]], imel tega dne v Konjicah [[birma|birmo]], ob večerji v župnišču pa so hvalnice in himne prepevali cerkveni pevci pod vodstvom učitelja, med katerimi so bili zelo verjetno tudi učenci. V Konjicah v drugi polovici 15. stoletja v cerkvi ni bilo [[orgle|orgel]], saj bi jih Santonino najbrž omenil, kot je to ob obisku [[Kamnik]]a. Da Konjice niso na seznamu glasbenih teles 16. stoletja, je treba skoraj gotovo pripisati le nepoznavanju ali pa izgubi zgodovinskih virov.<ref>{{navedi knjigo |last= Snoj |first= Jurij|year=2012 |title=Zgodovina glasbe na Slovenskem I., Od začetkov do konca 16. stoletja |publisher=Založba ZRC |isbn=978961 254 432 4 |cobiss=266035712 |pages=}}</ref>
===Anton Brcko===
V Nadžupniji je od 1936 do svoje smrti dve leti kot zborovodja in organist deloval primorski skladatelj [[Anton Brcko]] (1911–1939).<ref>{{SloBio |id=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1003150 |ime=Brcko, Anton |avtor=Bratuž, Andrej |vir=psbl}}</ref>
== Evropska pešpot sv. Martina Tourškega ==
[[Slika:Via Sancti Martini Slovenia Slovenske Konjice.jpg|180px|thumb|desno|odtis nekdanjega [[žig|žiga]] poti sv. Martina v Slovenskih Konjicah]]
Iz [[Zreče|Zreč]] in naprej v [[Kartuzijanski samostan Žiče|Žičko kartuzijo]] vodi Evropska pešpot [[Sveti Martin|sv. Martina Tourškega]] (Via Sancti Martini),<ref>{{navedi splet |url=https://www.svetimartintourski.si/pot-sv-martina|title=Pot sv. Martina v Sloveniji |accessdate= 12. november 2016|publisher = Kulturni center sv. Martin Tourski – Slovenija}}</ref> ki jo je leta 2005 [[Svet Evrope]] razglasil za Veliko evropsko kulturno pot. Dolga je 2500 km ([[Szombathely]]-[[Tours]]) in povezuje kraje, ki so zaznamovali življenje in čaščenja tega znamenitega svetnika. Sedaj ta pešpot ni več speljana skozi [[Slovenske Konjice]].
==Župnijske matične knjige==
Konjiški nadžupnijski urad je vse do [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|druge svetovne vojne]] hranil druge najstarejše krstne knjige v štajerski Sloveniji,<ref>{{navedi splet |url=https://nadskofija-maribor.si/web/wp-content/uploads/2025/04/VODNIK-2024-SPLETNA.pdf |title=Vodnik po matičnem gradivu in zapisnikih duš v Nadškofijskem arhivu Maribor, stanje 2023 |accessdate=15. maj 2023 |date= |format=}}</ref> ki so jo pisali v letih 1604–1611.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=131}} S pisanjem je v skladu z navodili [[Tridentinski koncil|tridentinskega koncila]] v drugem poglavju 24. seje (11. novembra 1564) in Rimskega obrednika začel tedanji konjiški župnik in arhidiakon Gregor Urz.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=42}} V letih 1759–1771 je bil konjiški nadžupnik Ignac Franc Novak, ki je leta 1770 pričel pisati župnijsko mrliško knjigo.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=47}}
Župnijske [[matične knjige]] so sedaj v digitalizirani obliki dostopne tudi na spletu: [https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/slovenske-konjice Matricula online.si].
== Konjiški župniki (do 1738), nadžupniki in arhidiakoni, konjiški novomašniki (1945-2015) ==
{{glavni|Seznam duhovnikov Nadžupnije Slovenske Konjice}}
== Župnijsko glasilo ==
Občasno glasilo Nadžupnije Slovenske Konjice se imenuje Jurček.<ref>{{navedi splet |url=https://issuu.com/jurcek.sl.konjice |title=Jurček, glasilo nadžupnije Slovenske Konjice |accessdate=13. julij 2022 |date= |format= |work= |archive-date=2022-07-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220713203244/https://issuu.com/jurcek.sl.konjice |url-status=dead }}</ref>
== Sklici ==
{{sklici|2}}
== Viri ==
* {{navedi knjigo |last1=Ožinger|first1=Anton|first2=Ivan|last2=Pajk |year=1996 |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=38788353|pages=}}
* {{navedi knjigo |last1=Baraga|first1=Jože|first2=Valerija|last2=Motaln |year=2006 |title=Konjiško ob 860-letnici Slovenskih Konjic|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=227330048|pages=}}
* {{navedi knjigo |last1=Boldin|first1=Aleksandra|year=2016|title=Konjiceː 870 let prve pisne omembe|chapter=Začetki Konjic in prva omemba v pisnih virihː listina oglejskega patriarha Pelegrina |publisher=Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-4-0 |cobiss=284984064|pages= }}
* {{navedi knjigo |last=Höfler| first= Janez| title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem|chapter=K razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku|publisher=Viharnik |year=2013| cobiss=268869376| isbn=978-961-6057-88-2|pages=}}
* {{navedi knjigo |last=Höfler| first= Janez |year=2018 |title=Oglejski generalni vikarji in drugi patriarhovi pooblaščenci na Slovenskem v poznem srednjem veku (1300-1535) |publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete|isbn=978-961-06-0043-5 |cobiss=293899264 |pages=}}
* {{navedi knjigo |last=Stopar|first=Ivan |year=1976 |title=Grad Slovenske Konjice |publisher=Kulturna skupnost Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=42552832|pages=}}
* {{navedi knjigo |last=Höfler | first= Janez| title= Lastniške cerkve v Sloveniji|chapter=Raziskana, registrirana in potencialna zgodnjesrednjeveška grobišča |location= Ljubljana |publisher=Viharnik |year=2019|cobiss=297354496|pages=}}
* {{navedi knjigo |last=Stegenšek |first=Avguštin| title=Konjiška dekanija| location=Maribor| year=1909| cobiss=217588993|pages=}}
* {{navedi knjigo |last=Slekovec|first=Matej| title= Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške| location=Maribor| year=1898| cobiss=2512149301|pages=}}
* {{navedi knjigo |last1=Boldin |first1=Aleksandra| title= Dr. Mihael Napotnik, lavantinski škof| publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice | year=2009| cobiss=63482881|pages=}}
* {{navedi knjigo |last=Petrič |first=Franci| title= Msgr. Alojzij Cvikl dj, mariborski nadškof metropolit| year=2015| publisher=Družina d.o.o.| cobiss=10198019|pages=}}
* {{navedi knjigo |last=Zadnikar | first=Marijan| title= Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2| year=1975| publisher=Mohorjeva družba Celje| cobiss=27990017|pages=}}
* {{navedi knjigo |last1=Ambrožič|first1=Matjaž |year=1993 |title=Acta Ecclesiastica Sloveniae 15: Zvonarstvo na Slovenskem |publisher= |isbn= |cobiss=1089069 |ISSN=0351-2789}}
* {{navedi knjigo |last1=Kovačič| first=Fran|authorlink1=Fran Kovačič |year=1906 |title=Cerkveni zvonovi v Lavantinski škofiji |publisher=Bogoslovno učilišče, Maribor |isbn= |cobiss=37305089 |pages=}}
== Glej tudi ==
* [[Boštjan Glavinić de Glamoč]] - senjsko-modruški škof
* [[Tomaž Fantoni]] - slikar
* [[Mihael Napotnik]] - [[Škofija Lavant|lavantinski]] knezoškof
* [[Jožef Pajek]] - [[kanonik|stolni kanonik]] v [[Maribor]]u
* [[Zdenka Serajnik]] - članica [[Frančiškov svetni red|Frančiškovega svetnega reda]], pesnica, prevajalka, pedagoginja in pisateljica
* [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]]
* [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice]]
* [[Slovenskokonjiški Schneiderjev zvon]]
== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki|Parish of Slovenske Konjice}}
* Nadžupnija na Družina.si: [http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-slovenske-konjice Družina.si] pridobljeno 27. avgust 2015
{{Nadškofija Maribor}}
{{Dekanija Slovenske Konjice}}
{{zvezdica}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Slovenske Konjice]]
[[Kategorija:Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]
[[Kategorija:Slovenske Konjice]]
[[Kategorija:Župnija Slovenske Konjice|Nadžupnija]]
7k2ms37uiyvonunnewe36zifcy3316b
6739467
6739464
2026-08-19T15:09:18Z
Shabicht
3554
/* Redno zvonjenje */
6739467
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Župnija v Sloveniji
| title = Nadžupnija Slovenske Konjice
| image =
| caption = župnišče (farof)
| headquarters = Stari trg 40<br>3210 Slovenske Konjice
| parish_church = [[cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice]]
| dedication = [[sveti Jurij]]
| established = pred [[1146]]
| first_mentioned = [[1146]]{{sfn|Boldin|2016|p=16}}
| previous_name =
| separated_from_parish = [[Nadžupnija Hoče|Pražupnija Hoče]]
| annexed_parishes =
| deanery = [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]
| archdeaconry = [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiški]]
| diocese = [[Nadškofija Maribor|Maribor]]
| province = [[Metropolija Maribor|Maribor]]
| shrine =
| notable_people =[[Mihael Napotnik]], Valentin Fabri, [[Jožef Pajek]], Jernej Voh, [[Tomaž Fantoni]]
| neigboring_parishes = [[Župnija Zreče|Zreče]], [[Župnija Črešnjice|Črešnjice]], [[Župnija Čadram-Oplotnica|Čadram-Oplotnica]], [[Župnija Dramlje|Dramlje]], [[Župnija Žiče|Žiče]], [[Župnija Prihova|Prihova]]
| business_card =
}}
'''Nadžupnija Slovenske Konjice''' ({{jezik-la|Archparoecia Gonoviensis}}) je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Dekanija Slovenske Konjice|dekanije Slovenske Konjice]], v okviru [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiškega naddekanata]], ki je del [[Nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]].
Na podlagi [[Cerkveni dokumenti|apostolskega pisma]] [[Papež Pij X.|papeža Pija X.]] iz [[1. februar|1. februarja]] [[1910]] ima vsakokratni [[župnik]] v Slovenskih Konjicah pravico do naziva [[arhidiakon]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}}
== Zgodovina ==
{{glavni|Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice}}
Cerkvena organizacija na sedanjem slovenskem ozemlju je bila dokončno izoblikovana v času oglejskega [[Pelegrin I.|patriarha Pelegrina I.]] (1128–1161). V [[Oglejski patriarhat|oglejskem delu]], južno od Drave, je bilo 14. pražupnij, ki jih lahko, glede na približni čas ustanovitve, razvrstimo:
* 9. stoletje, med madžarskimi vpadi in pred njihovim porazom v [[Bitka pri Lechfeldu|bitki pri Lechfeldu]]: – [[Župnija Šempeter v Savinjski dolini|Šempeter v Savinjski dolini]], – [[župnija Gornji Grad|Gornji Grad]] (sv. Mohor), – [[Župnija Šmartno pri Slovenj Gradcu|sv. Martin pri Slovenj Gradcu]], [[Župnija Braslovče|Braslovče]] (Marija vnebovzeta)
* 10. stoletje: – [[Župnija Laško|Laško]] (sv. Martin), – [[Župnija Hoče|Hoče]] (sv. Jurij) – [[Župnija Pilštanj|Pilštanj]] (sv. Mihael), – [[Škale|Škale pri Velenju]] (sv. Jurij), župnijske cerkve ni več
* 11. stoletje: – '''Slovenske Konjice''' (sv. Jurij) – [[Župnija Slivnica pri Mariboru|Slivnica pri Mariboru]] (Marija vnebovzeta), – [[Župnija Ponikva|Ponikva]] (sv. Martin) - [[Župnija Nova Cerkev|Nova Cerkev]] (Sv. Lenart), – [[Župnija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] (sv. Rupert)
* 12. stoletje: – [[Župnija Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] (sv. Križ).
Že v letih 1085−1096 se je iz očitno preobsežno zasnovane [[župnija Hoče|hočke pražupnije]] izdvojila najprej konjiška pražupnija, vsaj leta [[1146]] pa še [[Župnija Slivnica pri Mariboru|slivniška pražupnija]]. Vse tri so bile leta 1146 kot pražupnije prvič pisno omenjene v isti, do danes ohranjeni listini [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]] [[Pelegrin I.|Pelegrina I.]] (1130–1161),{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=7}}{{sfn|Boldin|2016|p=16}} ki omenja tudi desetino v teh župnijah (partes decimarum olebium, Scilicet de Covnuwiz et Schliuniz …).{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=38}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}}
Konjiška pražupnija je takrat obsegala ozemlje, večje od obsega sedanje [[Dekanija Slovenske Konjice|Konjiške dekanije]], na vzhodu je meja potekala nad [[Trije Kralji (smučišče)|Tremi kralji]] na Pohorju, med [[Veliko Tinje|Tinjem]] in [[Čadram]]om do potoka [[Ložnica (Dravinja)|Ložnice]], med cerkvijo sv. [[Kočno ob Ložnici|Egidija v Kočnem]] in [[Laporje, Slovenska Bistrica|Laporjem]] do [[Boč (gora)|Boča]]. Na jugu po [[Razvodje|razvodju]] [[Dravinja|Dravinje]] čez [[Konjiška gora|Tolsti Vrh]], [[Dolga Gora|Dolgo Goro]], čez Boč nekako do Poljčanskega potoka in do meje z [[Župnija Ponikva|župnijo Ponikva]] in naprej do ceste, ki poteka iz [[Dramlje|Dramelj]] v [[Žička kartuzija|Žičko Kartuzijo]].
Na zahodu je meja potekala pod [[Črešnjice, Vojnik|Črešnjicami]] in nad [[Frankolovo|Frankolovim]], na grič sv. Križa, Golek in Bukovo goro in ob [[Dravinja|Dravinji]] navzgor do njenega izvira pod [[Rogla|Roglo]] do srede Lazin, ter na severni strani po vrhu [[Pohorje|Pohorja]] do Javorskega vrha.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}}<ref>{{navedi knjigo |last=Zdovc |first=Vinko |year=2000 |title=Zbornik 2000, Konjice z okolico|chapter=Deželnosodska oblast v Konjicah (Gonobitz) nastanek in dokončno oblikovanje: Konjiška župnija|publisher=Zgodovinsko društvo Konjice |isbn= |cobiss= |pages=11}}</ref>
Na območju velike pražupnije je sčasoma nastalo 11 novih [[Župnija|župnij]] ([[Župnija Oplotnica|Čadram-Oplotnica]], [[Župnija Poljčane|Poljčane]], [[Župnija Laporje|Laporje]], [[Župnija Črešnjice|Črešnjice]], [[Župnija Loče|Loče]], [[Župnija Prihova|Prihova]], [[Župnija Zreče]], [[Župnija Kebelj]], [[Župnija Sv. Kunigunda na Pohorju|Gorenje pri Zrečah]], [[Župnija Sv. Jernej pri Ločah|Sveti Jernej]], [[Župnija Špitalič (Nadškofija Maribor)|Špitalič]] in kot zadnja leta 1787 še [[Župnija Žiče|župnija Žiče]]).{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=198}}
[[Slika:Farof-strop 1670.jpg|thumb|250px|left|poslikani leseni strop v župnišču iz leta 1670]]
[[Slika:064 Gonobitz — Slovenske Konjice - J.F.Kaiser Lithografirte Ansichten der Steiermark 1830 (2).jpg|left|thumb|trg Konjice z župnijsko cerkvijo in gradom na Kaiserjevi litografiji iz 1830]]
Ker zelo obsežnega ozemlja pod cerkveno in tudi politično oblastjo [[Seznam oglejskih škofov in patriarhov|oglejskih patriarhov]] (ki so v političnem vidiku ponekod presegali celo [[Salzburška nadškofija|salzburške nadškofe]]) ni bilo mogoče učinkovito pastoralno voditi neposredno s [[Oglej|sedeža patriarhata]] v [[Videm, Italija|Vidmu]], je bilo ozemlje oglejskega patriarhata že v 11. stoletju razdeljeno na manjše enote in okrožja, ki so se imenovala arhidiakonati.<ref>{{navedi splet |url=https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/cerkvenoupravna-ureditev-na-konjiskem/|title= Cerkvenopravna ureditev na Konjiškem|accessdate=23. februar 2016 |date= |format= |work= }}</ref> Arhidiakonate so vodili [[arhidiakon]]i, kot neposredni patriarhovi zaupniki, poverjenci in namestniki. V 11. stoletju je imel oglejski patriarhat tri arhidiakonate, v 16. stoletju jih je bilo že sedem.<ref>{{navedi knjigo |last=Reven |first=Zdravko |year=1971|title=Cerkev na Slovenskem: letopis 1971: (stanje 1. junija 1971) |publisher=Nadškofijski ordinariat |isbn= |cobiss=2831107 |pages=28}}</ref> Ozemlje konjiške župnije je do leta 1751 spadalo k Savinjskemu arhidiakonatu. Ta je obsegal ozemlje med Savo in Dravo, na Pohorju in v [[Šaleška dolina|Šaleški dolini]] ter proti izviru [[Savinja|Savinje]] je mejil na Koroški (podjunski) arhidiakonat, z mejno reko [[Sotla|Sotlo]] pa na [[Nadškofija Zagreb|zagrebško škofijo]]. Konjiška župnija je spadala pod patronat [[Oglejski patriarhat|oglejskih patriarhov]], vendar so odvetništvo nad župnijo (pravice, dohodki in možnost političnega vpliva) izvajali lastniki bližnjega gradu, kar pa ni omejevalo patriarhov, ki so na mesto tukajšnjih župnikov imenovali duhovnike iz svojega kroga, pogosto [[Italijani|Italijane]] in [[Furlan]]e, ter jim večkrat zaupali tudi naloge savinjskih arhidiakonov.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}} Nasledniki patriarha [[Bertold Andeški|Bertolda Andeškega]] so komaj kdaj obiskali svoje slovensko govoreče vernike,{{sfn|Höfler|2018|p=11}} temveč so za izvrševanje cerkvenih opravil, za katere je potrebno škofovsko posvečenje, navadno imenovali škofe vikarje, ki so v njihovem imenu obiskovali župnije, opravljali vizitacije, nadzirali duhovništvo in sklicevali sinode, pa tudi birmovali, [[Duhovniško posvečenje|posvečevali duhovnike]], [[zakramentali|blagoslavljali]] cerkve, oltarje, zvonove.{{sfn|Höfler|2018|p=7}}
Potem, ko so v letih 1418−1420 [[Beneška republika|Benečani]] zasedli [[Furlanija|Furlanijo]],<ref>{{navedi knjigo |first=Tito |last= Maniacco |year=2002 |title=Storia del Friuli|publisher=Newton & Compton |isbn= |cobiss= |pages=|language=IT}}</ref> so se na sedežu patriarhata vrstili možje iz beneških patricijskih rodbin, ki pa skorajda niso več prihajali na slovensko stran. [[Oglejski patriarhat|Patriarhat]] je bil namreč zatem razdeljen na dva dela: zahodni, furlanski del je spadal pod [[Beneška republika|Beneško republiko]], vzhodni, slovenski del, pa po izumrtju [[Celjski grofje|celjskih knezov]] in [[Goriški grofje|goriških grofov]] (1456 oziroma 1500), v celoti pod [[Habsburžani|Habsburžane]]. Patriarhi so bivali na beneškem ozemlju, [[Avstrijsko cesarstvo|habsburška oblast]] pa jim praktično ni več dopuščala dostopa na slovenski del patriarhata. Zadnji, ki je pod patriarhom vizitiral slovenske kraje, je bil patriarhov koadjutor Francesco Barbaro, ki je [[Vizitacija|vizitacijo]] opravil leta 1593.<ref>{{navedi splet |url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1001550/ |publisher=[[Primorski slovenski biografski leksikon]]|title= Barbaro, Francesco (okoli 1545–1616)| first=Rudolf |last= Klinec |accessdate=24. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> Celo arhidiakoni so se odtlej v cerkvenih zadevah obračali na [[Apostolski nuncij|apostolskega nuncija]] na Dunaju, ki je [[Škof|škofovske zadeve]] poverjal škofom z avstrijskega ozemlja, največkrat so te naloge opravljali škofje iz [[Pičen|Pična]] v [[Istra|Istri]].{{sfn|Höfler|2013|p=322}}{{sfn|Höfler|2018|p=13}}
Leta 1751 je [[papež Benedikt XIV.]], tudi na pritisk dunajskega dvora, [[oglejski patriarhat]] ukinil, za ozemlje patriarhata pod [[Habsburška monarhija|habsburško vladavino]] (tj. za večino slovenskega prostora do reke Drave na severu) pa naslednje leto ustanovil [[Nadškofija Gorica|Goriško škofijo]], za ozemlje [[Beneška republika|beneške republike]] v [[Furlanija|Furlaniji]] pa [[Nadškofija Videm|Videmsko škofijo]].
Konjiška župnija nikoli ni bila del leta 1462 ustanovljene [[Ljubljanska nadškofija|Ljubljanske škofije]] (podrejene direktno [[Sveti sedež|Svetemu sedežu]]), ki je na tem delu Štajerske obsegala [[župnija Svibno|župnije Svibno]], [[Župnija Gornji Grad|župnijo Gornji Grad]] z vikariati Solčava, Ljubno, Rečica in Mozirje, [[župnija Braslovče|župnijo Braslovče]] z vikariati Vransko, sv. Pavel pri Preboldu, Griže in Trbovlje ter [[Škale|župnijo Škale]] z vikariati sv. Martin pod Šalekom, Šoštanj, Vinska gora in Šentilj pri Velenju.<ref>{{navedi časopis| journal=Zgodovinski časopis |last=Valenčič| first=Vlado |title=Štetje prebivalstva leta 1754 v predjožefinski ljubljanski škofiji in njegovi rezultati | url= https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/1807 |publisher= |volume=16 |year=1962 |cobiss=514470965 |pages=27–54}}</ref>
Med letoma 1704 in 1737 je bila konjiška župnija pod upravo [[Žička kartuzija|Žičke kartuzije]],{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=44}} po razpustitvi le-te pa so o njej ponovno odločali [[Habsburžani|habsburški cesarji]], ki so jo leta 1751{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=199}} povišali v nadžupnijo.{{sfn|Boldin|2016|p=85}} Po začasni ukinitvi [[Nadškofija Gorica|Goriške nadškofije]] (1787), po preureditvi škofijskih meja, v času vladanja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|cesarja Jožefa II.]],{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=47}} so bile v procesu preoblikovanja, v letih 1787–1789, župnije [[Velikovec|velikovškega]] okrožja na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]] in [[Celje|celjskega]] okrožja na Štajerskem, med njimi tudi konjiška nadžupnija, priključene k tedanjim zgolj osmim župnijam [[Lavantinska škofija|Lavantinske škofije]].<ref>{{navedi knjigo |author= Dolinar, France Martin|year= |title=Letopisi lavantinsko-mariborske škofije kot zgodovinski vir|url=https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/1490|isbn= |cobiss= |pages=57}}</ref>
Ker je sedež škofije še naprej ostal v oddaljenem [[Šentandraž v Labotski dolini|Šentandražu]], so se kmalu nadaljevala prizadevanja za selitev škofijskega sedeža in preoblikovanje škofijskih meja, do česar je prišlo šele v času [[blaženi|blaženega]] škofa [[Anton Martin Slomšek|Antona Martina Slomška]], ki je uspel, da se je lahko 4. septembra 1859 sedež škofije preselil v [[Maribor]] in da so se na novo določile meje mariborske, zgolj naslovno še lavantinske škofije.<ref name="Slovenska-biografija.si">{{SloBio|id=sbi584693 |avtor= Grafenauer, I.; Gspan, A. |ime=Slomšek, Anton Martin |vir=sbl}}</ref>
=== Kronološki pregled zgodovinskih dogodkov ===
[[Slika:Ortolf Slovenske Konjice si.jpg|200px|thumb|desno|nekdanji nagrobnik Ortolfa Konjiškega]]
* 1146: v pisnih virih je prvič omenjena konjiška nadžupnija (Cuonowiz);{{sfn|Boldin|2016|p=16}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=38}}
* 1173: prvič je omenjen konjiški župnik Sighard. V tem času je bila domnevno zgrajena sedanja [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|župnijska cerkev sv. Jurija]];{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}}
* 1369: že pred tem letom je [[vitez]] Ortolf Konjiški pozidal kapelo sv. Jakoba (sedanjo [[Cerkvena ladja|stransko ladjo]]) in jo določil za svoje zadnje počivališče;{{sfn|Stopar|1976|p=}}<ref>Turistični vodnik po Dravinjski dolini in Zreškem Pohorju, stran 17</ref>
* 1482–1509: župnik Valentin Fabri{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} je cerkev, ki je prvotno imela romanski videz (pravokotna stavba z ravnim lesenim stropom) obokal, [[Gotska arhitektura|gotiziral]], jo opremil z [[opornik|oporniki]] in poslikavami, ravno tako je dal prezidati tudi župnišče;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}}
* 1669–1697: župnik [[Boštjan Glavinić de Glamoč]] iz [[Pićan|Pičenske]] škofije v [[Istra|Istri]]{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=42}} je dal v nadžupnijski cerkvi postaviti glavni oltar. Med 1690 in 1697 je bil škof v [[Senj]]u. Na potovanju na [[Dunaj]] skozi [[Slovenske Konjice|Konjice]] je tu leta [[1697]] umrl in je pokopan v rožnovenski kapeli;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=44}}
* 1713: v stranski ladji je bil pod [[Beneficij|beneficiatom]] Štefana Jamnika postavljen oltar sv. Križa. O tem priča napis SVB BENEFICIATO STEPHANO JAMNIK ERECTUM 1713;
* 1751: župnija povišana v nadžupnijo;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=199}}
* 1799: pokopališče okoli cerkve so opustili in uredili novo ob nekdanji grajski kapeli, sedanji [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkvi sv. Ane]]. Ta je bila pod cesarjem [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefom II.]] ukinjena, ponovno jo je [[Zakramentali|blagoslovil]] nadžupnik Jožef Anton pl. Jakomini;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=48}}
* 1863: nadžupnijska cerkev je dobila [[križev pot]], ki je sedaj v [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkvi sv. Ane]]. Moderni križev pot, ki je sedaj v [[Ladja (cerkev)|ladji]], je ob zadnji obnovi cerkve naslikal akademski [[slikar]] Leon Koporc iz Ljubljane;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=87}}
* 1866: slikar [[Tomaž Fantoni]] in njegov pomočnik [[Jakob Brollo]] (oba iz [[Humin]]a v Furlaniji) sta cerkveno ladjo cerkev preslikala (freske niso ohranjene). Brollo je naslikal tudi podobo Jezusa – dobrega pastirja nad vhodom v župnišče;{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}}
* 1869: namesto starega baročnega glavnega oltarja je bil postavljen nov veliki psevdogotski oltar, delo [[Tomaž Fantoni|Tomaža Fantonija]], ki pa je danes ohranjen le delno;{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=86}}
* 1874: streha na rožnovenjski kapeli je v času župnika Franca Mikuša dobila današnjo podobo;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=55}}
* 1875: [[Duhovniško posvečenje|novo mašo]] je obhajal [[Mihael Napotnik]], kmečki sin s [[Tepanjski Vrh|Tepanjskega Vrha]], poznejši [[škofija Lavant|lavantinski]] [[škof|knezoškof]];{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=53}}
* 1887: [[Tomaž Fantoni]] je v baročni kapeli postavil postavil rožnovenski oltar;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=192}}
* 1910: [[Papež Pij X.]] je na prošnjo [[škof|knezoškofa]] [[Mihael Napotnik|Napotnika]] z apostolskim pismom podelil vsakokratnemu konjiškemu nadžupniku naslov [[arhidiakon]]. Ob tej priložnosti so v [[prezbiterij]]u župnijske cerkve vzidali marmorno ploščo z napisom in [[kronogram]]om;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}}
== Sakralni objekti ==
{| class="wikitable"
|-
!
! slika
! cerkev
! kraj / naselje
! oznaka RKD/EID:
|-
| 1.
| {{Slika d|Q18515910|150px}}
| [[Cerkev svetega Jurija, Slovenske Konjice|cerkev sv. Jurija]]<br>[[župnijska cerkev]]
| [[Slovenske Konjice]]
|{{Cultural Heritage Slovenia|1-03379}}
|-
| 2.
| {{Slika d|Q12786834|150px}}
| [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkev sv. Ane]] <br>pokopališka cerkev - [[Podružnična cerkev|podružnica]]
| [[Zgornja Pristava, Slovenske Konjice|Zgornja Pristava]]
|{{Cultural Heritage Slovenia|1-03380}}
|-
| 3.
| {{Slika d|Q24758939|lokalna=DSC03501.JPG|150px}}
| [[Cerkev svete Družine, Tepanje|cerkev sv. Družine]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]]
| [[Tepanje]]
|-
|}
Na območju župnije stoji še mnogo kapelic, znamenj in križev, med njimi izstopa [[Janez Nanut|Nanutova]] kapela v središču naselja [[Brdo, Slovenske Konjice|Brdo]].{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=325}}
==Drugi objekti==
{| class="wikitable"
|-
!
! slika
!
! kraj / naselje
! oznaka RKD/EID:
|-
| 1.
| [[Slika:Farof Vicarage north side.jpg|150px]]
| Župnišče v Slovenskih Konjicah
| [[Slovenske Konjice]]
|{{Cultural Heritage Slovenia|10232}}
|-
| 2.
| [[Slika:Župnijski center.jpg|150px]]
| Župnijski dom (zgrajen 2008)
| [[Slovenske Konjice]]
|}
=== Župnišče===
[[Slika:Slovenske Konjice, rectory, west side.jpg|250px|thumb|desno|župnišče, zahodna stran]]
Konjice v srednjem veku niso bile utrjene. V stiskah so se tržani zatekali v [[župnišče]], katerega obisk omenja tudi [[Paolo Santonino]] v svojem popotnem [[Dnevnik (književnost)|dnevniku]] s tretjega potovanja, ko je Konjice obiskal kot spremljevalec odposlanca [[oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]], caorlijskega škofa Pietra Carla leta 1487.{{sfn|Stopar|1976|p=23}} Markantna stavba je v južnem traktu še iz 15. stoletja, v kleti so lepi gotski [[portal]]i.{{sfn|Stopar|1976|p=27}} V prvem nadstropju severovzhodnega vogala je gotski [[erker]] iz obdobja Valentina Fabrija, tj. začetka 80. let 15. stoletja. Že pred letom 1500 so stavbo močno utrdili.
Župnik Marko Gonan, po rodu plemič iz [[Pazin]]a v [[Istra|Istri]], je med 1625–1635 stavbo prezidal in povečal. Nad portalom z zazidano renesančno biforo v nadstropju je na pročelju njegova podoba in grb z napisom.{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}}. Poleg srednjeveških sestavin izstopajo [[renesansa|poznorenesančne]] [[Arkada|stebriščne arkade]]{{sfn|Stopar|1976|p=27}} na notranjem dvorišču iz leta [[1632]], številni arhitekturni detajli, [[štukatura|štukirani]] strop iz [[1740]]{{sfn|Stopar|1976|p=27}} v jedilnici, v eni od sob v nadstropju pa poslikani leseni strop iz [[1670]], {{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=228}} z [[groteska]]mi, [[drolerija]]mi, [[karikatura]]mi, živalskimi podobami itn.; gre za najstarejši tovrsten spomenik s povsem profano motiviko v Sloveniji.<ref>{{RKD sklic|10232}}</ref> Furlanski slikar [[Jakob Brollo]] je leta 1866 naslikal podobo Jezusa, dobrega pastirja nad vhodom v župnišče, ki pa je ohranjena samo v fragmentih.
==Red zvonjenja==
===Zvonik in zvonjenje, opis nekdanjega in sedanjega stanja===
[[Slika:Cerkev sv. Jurija - prenova 03.jpg|200px|sličica|levo]]
V [[zvonik|zvoniku]] [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve]] so bili do leta 2023 zvonovi v tako dotrajanem stanju, da je bilo mogoče zvoniti zgolj z malima zvonovoma, saj bi skupno zvonjenje vseh zvonov lahko ogrozilo statiko zvonika. Nadžupnija se je pred obnovo odločila tudi, da po več kot stotih letih v zvonik povrne mogočen veliki zvon, ki tehta skoraj tri tone.<ref>{{navedi revijo |last=Vogrin |first=Jože |date= |title=Obnavljamo zvonik |url=https://novice.si/page/mogocen-cerkveni-zvonik-konjicanom-prepreva-ze-stoletja-kako-je-videti-znotraj-foto-video/ |magazine=brošura Konjiški zvon |location=Slovenske Konjice |publisher=Nadžupnija Slovenske Konjice |access-date=2. april 2023}}</ref>
[[Slika:Cerkveni zvonik Slovenske Konjice.jpg|200px|sličica|levo|Novo stopnišče in podesti v zvoniku (2024)]]
Skupaj z načrtovanjem in izdelavo projektov se je opravila temeljita obnova zvonika [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve sv. Jurija]], med katero je bilo zamenjano dotrajano stopnišče, vključno s podesti, na novo je bila urejena elektroinštalacija, razsvetljava, pogon ure… V sklopu opreme zvonov je bila urejena in konzervirana stara masivna lesena nosilna konstrukcija, na novo so bili izdelani štirje jarmi zvonov ter obnovljeni njihovi nosilci…
[[Slika:Zvon 1924.jpg|180px|thumb|desno|nekdanji veliki zvon iz 1924]]
Medtem se je vse tri zvonove odpeljalo v [[Innsbruck]], kjer so v [[Zvonarna Grassmayr|zvonarni Grassmayr]] poskrbeli za obnovo več kot tristo let starega zvona, ki je bil vlit pri Conradu Schneiderju v Celju,<ref name="">{{navedi splet |url=http://www.slovenska-biografija.si/rodbina/sbi546296/ |title=Slovenski biografski leksikon: Schneider, zvonarska družina v Celju in Ljubljani |accessdate=15. marec 2023 |date= |format= |work= }}</ref> iz leta 1715{{sfn|Stopar|1976|p=27}} ter za medsebojno uglasitev vseh zvonov, posebej slovesno pa je bilo tamkajšnje vlitje novega velikega zvona v novembru 2023.
{{glavni|Slovenskokonjiški Schneiderjev zvon}}
Osnova tega novega velikega zvona je bil nekdanji nadžupnijski zvon iz leta 1924, ki je moral med drugo svetovno vojno zaradi prelitja v orožje zapustiti zvonik.{{sfn|Ambrožič|1993 |p=135, 151}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=64}} Njegovo okrasje so zvonarji, tudi na podlagi ohranjene fotografije, kar se da približali originalu, za načrt [[zvon|rebra]] pa vzeli zvon, ki je bil v podobnem časovnem obdobju vlit v isti livarni v Mariboru ter se je ohranil vse do danes.
Novi zvon in prenovljeni zvonovi so bili v zvonik povzdignjeni na Jurijevo nedeljo leta 2024.
Kasneje je bila v zvoniku nameščena nova avtomatika, ki sedaj ureja zvonjenje, bitje ure, omogoča pa tudi daljinsko upravljanje. Iz zvonika tako ponovno zvoni uglašena pesem cerkvenih zvonov, v skladu z dolgoletno tradicijo štajerske slovenske pokrajine.
[[Slika:Novi 2.jpg|180px|thumb|desno|novi veliki zvon, še v Innsbrucku (2023)]]
===Stolpna ura===
V zvoniku sedaj čas na štirih številčnicah ne ureja več [[stolpna ura]], temveč [[Radijska ura|radijsko vodena ura]], avtomatika pa poganja kazalce in ureja tudi bitje. Bitje ure poteka podnevi in tudi ponoči, vendar</sub> je v nočnem času, od 22.00 ure do 6.00 ure zjutraj, naravnano na zmanjšano glasnost. Pri prebivalcih mesta ima bitje ure na cerkvenem zvoniku poseben pomen, saj prav tako kot nekdaj oznanja točen čas, hkrati pa tudi prijetno popestri dogajanje na [[Seznam ulic v Slovenskih Konjicah|Starem trgu]].
===Zvonovi in zvonjenje===
Zvonjenje ni le oznanilo časa, ampak tudi povabilo k molitvi in premišljevanju o skrivnostih naše vere.
{| class="wikitable sortable"
! opis zvona
! slika
! zvonar
! leto vlitja
! premer
! teža<br>(v kg)
! ton*<br>(po podatkih zvonarne)
|-
|veliki zvon
|[[Slika:Novi zvon in arhidiakon.jpg|200px]]
|[[Zvonarna Grassmayr|Grassmayr Innsbruck]]
| 2023
| 172 cm
| 2870
| [[ton|B° +6/16]]
|-
|stari zvon
|[[Slika:Schneiders's bell 04.jpg|200px]]
| Konrad Schneider, Celje{{sfn|Ambrožič|1993|p=147}}
| 1715{{sfn|Kovačič|1906|p=}}
| 143 cm
| 1758
| [[ton|d' +6/16]]
|-
|večji zvon
|[[Slika:Grassmayrjev zvon.jpg|200px]]
| Grassmayr Innsbruck
| 1984
| 106 cm
| 651
| [[ton|f' +6/16]]
|-
|mali zvon
|[[Slika:Zvon mali.jpg|200px]]
| Grassmayr Innsbruck
| 1984
| 95 cm
| 470,5
| [[ton|g' +6/16]]
|-
|}
===Redno zvonjenje===
Vsak dan slišimo trikrat dnevno posebno zvonjenje, tako imenovano angelovo češčenje: zjutraj, opoldne in zvečer. Uvajali so ga že v srednjem veku, najprej zvečer (Večerni zvon, Večerni ave …) kasneje tudi zjutraj. Molitvi angelovega češčenja, ki se običajno moli pri trojnem zvonjenju, se zvečer doda očenaš za verne duše. Večerno zvonjenje se ravna po sončnem zahodu in je v bogoslužnem koledarju zanj določen čas za vse slovenske škofije.
Skoraj istočasno z večernim zvonjenjem so iz 13. stoletja v zgodovinskih virih ohranjeni zapisi, da se je ob zori zvonilo [[Sveta Marija|Mariji]] v pozdrav in v počeščenje. Posebej v mestih je bilo v civilnem življenju običajno jutranje zvonjenje, ponekod ob 4.00 uri, s katerim so oznanjali, da so mestna vrata odprta. Tedaj je bilo to zvonjenje tudi javno znamenje časa, kasneje pa je bilo preneseno na sedmo uro zjutraj. Sedaj je t.i. jutranjica silno redka, ponekod običajna zgolj za velike praznike, ko so z zvonjenjem in s pritrkovanjem zvonov naznanjali praznovanje tistega dne. V [[Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] so tovrstno oznanjevanje ob večjih praznikih prevzeli fantje in možje, ki zjutraj v okolici pokajo oz. »streljajo« z velikimi 200-litrskimi sodi, napolnjenimi s plinom acetilenom, pridobljenim iz kalcijevega karbida (po domače karbita).
• ob 7.00 h se jutranje zvonjenje »Angelovo češčenje« opravlja Mariji v čast, med tednom z večjim zvonom, v nedeljo pa z velikim zvonom. Jutranje zvonjenje traja tri minute;
• ob 12.00 h opoldansko zvonjenje »poldan zvoni« opravlja stari zvon, ob nedeljah in praznikih pa veliki zvon. Tudi to drugo zvonjenje je Angelovo češčenje, vendar je bilo zgodovinsko gledano uveljavljeno kasneje kot druga dva zvonjenja, papež Kalist III. je leta 1456 ukazal, naj se zvoni tudi opoldne, v zahvalo za zmago nad Turki v bitki pri Beogradu;
• ob mraku – večerno zvonjenje »Ave Marija« se opravlja dnevu v slovo. Za Slovence ima to zvonjenje prav poseben pomen, o čemer pričajo številne pesmi in različna avtorska dela, ki opisujejo »večerni zvon«. Zgodovinsko lahko tudi začetke večernega zvonjenja pripišemo nekdanjemu »zapiranju mestnih vrat«, ki so ga naznanjali z zvonjenjem.
Pri večernem zvonjenju se ponavadi oglasijo trije zvonovi, najprej prvi, ki zvoni »angelski pozdrav oz. češčenje«, drugi, praviloma manjši zvon, se oglasi za duše vernih v vicah, tretji pa v čast [[Sveti Florjan|sv. Florijanu]], za varstvo pred večnim ognjem in pogubljenjem. V Slovenskih Konjicah ob mraku najprej zvoni večji zvon, za njim mali zvon in na koncu še stari zvon, zvonjenje vsakega pa traja okoli dve minuti.
===Izredna zvonjenja===
• prvo izredno zvonjenje se opravlja ob petkih, ob 15.00 uri. Spominja nas na [[Jezus Kristus|kristusovo trpljenje]] in njegovo smrt na križu. Oglasi se veliki zvon, ki zvoni tri minute;
• drugo izredno zvonjenje se opravlja ob sobotah, ob 15.00 uri v zimskem ali ob 16.00 uri v poletnem obdobju. Oglasi se veliki zvon, ki zvoni tri minute. To zvonjenje nas opomni na prihajajoči gospodov dan in nas povabi, da delo zaključimo in se pričnemo pripravljati na praznovanje nedelje. Zvonjenje ima prav zaradi njegovega namena posebno ime »delopust« in se opravlja tudi pred vsemi cerkvenimi prazniki med letom;
===Zvonjenje pokojnim===
Med pomembna izredna zvonjenja sodi tudi zvonjenje pokojnim. Tovrstno zvonjenje naznani, da je v župniji pokojni, ki ga pripravljajo na pogreb.
V nadžupniji se spoštuje in izvaja stara tradicija oz. cinklet:<br>
ko je najavljena smrt, se najprej pozvoni z »navčkom«, ki je v Slovenskih Konjicah mali zvon. Ta pozvoni enkrat, če je pokojni otrok, dvakrat, če je pokojna ženska in trikrat, če je pokojni moški.
Zvonjenje pokojnemu se oglasi tudi, ko se pokojnik vrne v nadžupnijo, in sicer v času, ko je le-ta v mrliški vežici pri pokopališču. Opravlja se opoldne, nekaj minut po opoldanskem zvonjenju in traja štiri minute:
• moškemu zvoni najprej veliki zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali;<br>
• ženski zvoni najprej stari zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali;<br>
• otroku zvoni najprej večji zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali.<br>
Ob smrti [[papež|papeža]] se zvoni z velikim zvonom, petkrat po dve minuti.
===Mašno zvonjenje===
V Slovenskih Konjicah zvonovi na različna načina vabijo k bogoslužju:
• med tednom se stari zvon, večji in mali zvon oglasijo petnajst minut pred mašo in s tem vernike povabijo k bogoslužju. Tri minute pred njim se ponovno oglasi stari zvon, ki vernike povabi v cerkev,
• v nedeljo se eno uro pred mašo oglasi veliki zvon, ki tudi najbolj oddaljene vernike povabi k bogoslužju. Petnajst minut pred bogoslužjem se oglasijo vsi štirje zvonovi, zatem pa, tri minute pred mašo, se oglasi stari zvon, ki vernike povabi v cerkev.
Od Slave pri maši na [[Veliki četrtek]] pa do antifone [[Salve Regina]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.bing.com/search?q=antifona+Salve+Regina&form=ANSPH1&refig=6a85af5be8bd475d86503445dcb7631d&pc=EDGEDB&adppc=EDGEDBB |title=Antifona Salve Regina |accessdate=15. november 2025 |date= |format= |work= }}</ref> pri [[Velikonočna vigilija|Velikonočni vigiliji]] zvonovi umolknejo, pravimo, da »gredo v Rim«.
===Pritrkovanje===
Občasno se iz zvonika, pred kakšnim praznikom, oglasi tudi [[pritrkovanje]] (pritrkavanje), ki je posebna vrsta igranja na zvonove. V Sloveniji je pritrkovanje izjemno razvito in imamo zelo širok spekter različnih melodij. Takrat se zvonovi oglasijo z različnimi ritmičnimi vzorci, ki se imenujejo pritrkovalske melodije. Njihov namen je oznanjevanje prihajajočega praznovanja slovesnih cerkvenih praznikov.
== Pomembne osebnosti ==
[[Slika:Fabri Valentin nagrobnik.jpg|thumb|200px|desno|nagrobnik župnika in arhidiakona Valentina Fabrija v nadžupnijski cerkvi]]
[[Slika:Matej Slekovec - Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške.pdf|200px|desno]]
=== Valentin Fabri ===
V času delovanja tamkajšnjega župnika Valentina Fabrija{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} (1487–1497) so v pravokotni glavni [[Ladja (cerkev)|cerkveni ladji]] [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve]] dotedanji ravni [[les]]eni strop nadomestili z rebrastim obokom, notranjimi oporniki in poslikavami v [[gotika|gotskem]] slogu, tudi sedanje župnišče (»farof«) je po zasnovi iz tega obdobja.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} Valentin Fabri ima v konjiški cerkvi sv. Jurija svoj nagrobnik. Na plošči je upodobljen, kako leži z glavo na blazini (plošča je sprva ležala na tleh). Opatska palica s fanonom in [[Mitra (škofovska kapa)|mitra]] kažeta njegov položaj pomembnega cerkvenega dostojanstvenika.
Pokojnik je prikazan v pontifikalni obleki, na [[Alba (liturgično oblačilo)|albi]] ima dvojno paruzo, ogrnjen je v bogato gotsko [[mašni plašč|kazulo]]. Ker je bil Valentin Fabri tudi [[Dobrla vas|dobrolski]] [[prošt]], savinjski in [[Podjuna|podjunski]] [[arhidiakon]], dvorni kaplan{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} ter konjiški in [[Župnija Vuzenica|vuzeniški]] župnik, ima na vogalih nagrobnika upodobljene štiri [[Grb|grbe]]: dobrolskega [[Samorog (mitologija)|samoroga]], oglejskega orla, Svetkovičevo zastavo in svoj osebni grb s kladivom na nakovalu.{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=40}}
=== Paolo Santonino ===
{{glavni|Paolo Santonino}}
O svojem obisku v [[Slovenske Konjice|Konjicah]] (Gonabicz), ko se je 11. maja 1485 tu ustavilo odposlanstvo [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]], pod vodstvom škofa [[Vizitacija|vizitatorja]] Petra Carli iz Caorle,
{{sfn|Santonino|1991|p=}} je škofov spremljevalec, laični kancler [[Paolo Santonino]] iz [[Udine|Vidma]] v svoj popotni dnevnik {{COBISS|ID=28470}} zapisal, da je škofa s spremstvom sprejel tedanji župnik in [[arhidiakon]] obrambnim jarkom in okopom. Navedel je, da je imela tedaj župnija kar petindvajset podružnic, bogata polja in svoje [[vinograd]]e z izvrstnim pridelkom. Iz njegovega popotnega dnevnika izvemo, da je imel konjiški arhidiakon v župnišču in drugod zaposlenih triinštirideset oseb, od tega devet duhovnikov v župnijski službi.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=41}} Ni se mogel izogniti niti opisu vseh jedi s katerimi so bili postreženi tako škof kot spremstvo, o večerji 13. maja pa je dodal, da je bila še prijetnejša, saj je gostitelj v župnišču poskrbel za glasbeno spremstvo dveh igralcev na [[Lituus (glasbilo)|šalmaj]] ter na večjo in manjšo [[kljunasta flavta|flavto]].<ref>{{navedi knjigo |last= Škulj | first= Edo |last2= Dobravec |first2= Jurij|year=2018 |title=Orgle Slovenije |publisher= Ars Organi Sloveniae |isbn=978-961-288-543-4 |cobiss=295329792 |pages=477}}</ref> Santonino je ponovno obiskal Konjice 27. maja 1485, ko je zapisal, da so pri maši peli izvrstni glasbeniki.{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=40}} Tedaj je škof s spremstvom obiskal tudi [[Grad Konjice|Konjiški grad]], imel tega dne v Konjicah [[birma|birmo]], ob večerji v župnišču pa so hvalnice in himne prepevali cerkveni pevci pod vodstvom učitelja, med katerimi so bili zelo verjetno tudi učenci. V Konjicah v drugi polovici 15. stoletja v cerkvi ni bilo [[orgle|orgel]], saj bi jih Santonino najbrž omenil, kot je to ob obisku [[Kamnik]]a. Da Konjice niso na seznamu glasbenih teles 16. stoletja, je treba skoraj gotovo pripisati le nepoznavanju ali pa izgubi zgodovinskih virov.<ref>{{navedi knjigo |last= Snoj |first= Jurij|year=2012 |title=Zgodovina glasbe na Slovenskem I., Od začetkov do konca 16. stoletja |publisher=Založba ZRC |isbn=978961 254 432 4 |cobiss=266035712 |pages=}}</ref>
===Anton Brcko===
V Nadžupniji je od 1936 do svoje smrti dve leti kot zborovodja in organist deloval primorski skladatelj [[Anton Brcko]] (1911–1939).<ref>{{SloBio |id=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1003150 |ime=Brcko, Anton |avtor=Bratuž, Andrej |vir=psbl}}</ref>
== Evropska pešpot sv. Martina Tourškega ==
[[Slika:Via Sancti Martini Slovenia Slovenske Konjice.jpg|180px|thumb|desno|odtis nekdanjega [[žig|žiga]] poti sv. Martina v Slovenskih Konjicah]]
Iz [[Zreče|Zreč]] in naprej v [[Kartuzijanski samostan Žiče|Žičko kartuzijo]] vodi Evropska pešpot [[Sveti Martin|sv. Martina Tourškega]] (Via Sancti Martini),<ref>{{navedi splet |url=https://www.svetimartintourski.si/pot-sv-martina|title=Pot sv. Martina v Sloveniji |accessdate= 12. november 2016|publisher = Kulturni center sv. Martin Tourski – Slovenija}}</ref> ki jo je leta 2005 [[Svet Evrope]] razglasil za Veliko evropsko kulturno pot. Dolga je 2500 km ([[Szombathely]]-[[Tours]]) in povezuje kraje, ki so zaznamovali življenje in čaščenja tega znamenitega svetnika. Sedaj ta pešpot ni več speljana skozi [[Slovenske Konjice]].
==Župnijske matične knjige==
Konjiški nadžupnijski urad je vse do [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|druge svetovne vojne]] hranil druge najstarejše krstne knjige v štajerski Sloveniji,<ref>{{navedi splet |url=https://nadskofija-maribor.si/web/wp-content/uploads/2025/04/VODNIK-2024-SPLETNA.pdf |title=Vodnik po matičnem gradivu in zapisnikih duš v Nadškofijskem arhivu Maribor, stanje 2023 |accessdate=15. maj 2023 |date= |format=}}</ref> ki so jo pisali v letih 1604–1611.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=131}} S pisanjem je v skladu z navodili [[Tridentinski koncil|tridentinskega koncila]] v drugem poglavju 24. seje (11. novembra 1564) in Rimskega obrednika začel tedanji konjiški župnik in arhidiakon Gregor Urz.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=42}} V letih 1759–1771 je bil konjiški nadžupnik Ignac Franc Novak, ki je leta 1770 pričel pisati župnijsko mrliško knjigo.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=47}}
Župnijske [[matične knjige]] so sedaj v digitalizirani obliki dostopne tudi na spletu: [https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/slovenske-konjice Matricula online.si].
== Konjiški župniki (do 1738), nadžupniki in arhidiakoni, konjiški novomašniki (1945-2015) ==
{{glavni|Seznam duhovnikov Nadžupnije Slovenske Konjice}}
== Župnijsko glasilo ==
Občasno glasilo Nadžupnije Slovenske Konjice se imenuje Jurček.<ref>{{navedi splet |url=https://issuu.com/jurcek.sl.konjice |title=Jurček, glasilo nadžupnije Slovenske Konjice |accessdate=13. julij 2022 |date= |format= |work= |archive-date=2022-07-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220713203244/https://issuu.com/jurcek.sl.konjice |url-status=dead }}</ref>
== Sklici ==
{{sklici|2}}
== Viri ==
* {{navedi knjigo |last1=Ožinger|first1=Anton|first2=Ivan|last2=Pajk |year=1996 |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=38788353|pages=}}
* {{navedi knjigo |last1=Baraga|first1=Jože|first2=Valerija|last2=Motaln |year=2006 |title=Konjiško ob 860-letnici Slovenskih Konjic|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=227330048|pages=}}
* {{navedi knjigo |last1=Boldin|first1=Aleksandra|year=2016|title=Konjiceː 870 let prve pisne omembe|chapter=Začetki Konjic in prva omemba v pisnih virihː listina oglejskega patriarha Pelegrina |publisher=Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-4-0 |cobiss=284984064|pages= }}
* {{navedi knjigo |last=Höfler| first= Janez| title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem|chapter=K razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku|publisher=Viharnik |year=2013| cobiss=268869376| isbn=978-961-6057-88-2|pages=}}
* {{navedi knjigo |last=Höfler| first= Janez |year=2018 |title=Oglejski generalni vikarji in drugi patriarhovi pooblaščenci na Slovenskem v poznem srednjem veku (1300-1535) |publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete|isbn=978-961-06-0043-5 |cobiss=293899264 |pages=}}
* {{navedi knjigo |last=Stopar|first=Ivan |year=1976 |title=Grad Slovenske Konjice |publisher=Kulturna skupnost Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=42552832|pages=}}
* {{navedi knjigo |last=Höfler | first= Janez| title= Lastniške cerkve v Sloveniji|chapter=Raziskana, registrirana in potencialna zgodnjesrednjeveška grobišča |location= Ljubljana |publisher=Viharnik |year=2019|cobiss=297354496|pages=}}
* {{navedi knjigo |last=Stegenšek |first=Avguštin| title=Konjiška dekanija| location=Maribor| year=1909| cobiss=217588993|pages=}}
* {{navedi knjigo |last=Slekovec|first=Matej| title= Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške| location=Maribor| year=1898| cobiss=2512149301|pages=}}
* {{navedi knjigo |last1=Boldin |first1=Aleksandra| title= Dr. Mihael Napotnik, lavantinski škof| publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice | year=2009| cobiss=63482881|pages=}}
* {{navedi knjigo |last=Petrič |first=Franci| title= Msgr. Alojzij Cvikl dj, mariborski nadškof metropolit| year=2015| publisher=Družina d.o.o.| cobiss=10198019|pages=}}
* {{navedi knjigo |last=Zadnikar | first=Marijan| title= Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2| year=1975| publisher=Mohorjeva družba Celje| cobiss=27990017|pages=}}
* {{navedi knjigo |last1=Ambrožič|first1=Matjaž |year=1993 |title=Acta Ecclesiastica Sloveniae 15: Zvonarstvo na Slovenskem |publisher= |isbn= |cobiss=1089069 |ISSN=0351-2789}}
* {{navedi knjigo |last1=Kovačič| first=Fran|authorlink1=Fran Kovačič |year=1906 |title=Cerkveni zvonovi v Lavantinski škofiji |publisher=Bogoslovno učilišče, Maribor |isbn= |cobiss=37305089 |pages=}}
== Glej tudi ==
* [[Boštjan Glavinić de Glamoč]] - senjsko-modruški škof
* [[Tomaž Fantoni]] - slikar
* [[Mihael Napotnik]] - [[Škofija Lavant|lavantinski]] knezoškof
* [[Jožef Pajek]] - [[kanonik|stolni kanonik]] v [[Maribor]]u
* [[Zdenka Serajnik]] - članica [[Frančiškov svetni red|Frančiškovega svetnega reda]], pesnica, prevajalka, pedagoginja in pisateljica
* [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]]
* [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice]]
* [[Slovenskokonjiški Schneiderjev zvon]]
== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki|Parish of Slovenske Konjice}}
* Nadžupnija na Družina.si: [http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-slovenske-konjice Družina.si] pridobljeno 27. avgust 2015
{{Nadškofija Maribor}}
{{Dekanija Slovenske Konjice}}
{{zvezdica}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Slovenske Konjice]]
[[Kategorija:Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]
[[Kategorija:Slovenske Konjice]]
[[Kategorija:Župnija Slovenske Konjice|Nadžupnija]]
eh8hm0ksnsqunorsavzcjztj965p97b
6739470
6739467
2026-08-19T15:11:38Z
Shabicht
3554
/* Redno zvonjenje */
6739470
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Župnija v Sloveniji
| title = Nadžupnija Slovenske Konjice
| image =
| caption = župnišče (farof)
| headquarters = Stari trg 40<br>3210 Slovenske Konjice
| parish_church = [[cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice]]
| dedication = [[sveti Jurij]]
| established = pred [[1146]]
| first_mentioned = [[1146]]{{sfn|Boldin|2016|p=16}}
| previous_name =
| separated_from_parish = [[Nadžupnija Hoče|Pražupnija Hoče]]
| annexed_parishes =
| deanery = [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]
| archdeaconry = [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiški]]
| diocese = [[Nadškofija Maribor|Maribor]]
| province = [[Metropolija Maribor|Maribor]]
| shrine =
| notable_people =[[Mihael Napotnik]], Valentin Fabri, [[Jožef Pajek]], Jernej Voh, [[Tomaž Fantoni]]
| neigboring_parishes = [[Župnija Zreče|Zreče]], [[Župnija Črešnjice|Črešnjice]], [[Župnija Čadram-Oplotnica|Čadram-Oplotnica]], [[Župnija Dramlje|Dramlje]], [[Župnija Žiče|Žiče]], [[Župnija Prihova|Prihova]]
| business_card =
}}
'''Nadžupnija Slovenske Konjice''' ({{jezik-la|Archparoecia Gonoviensis}}) je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Dekanija Slovenske Konjice|dekanije Slovenske Konjice]], v okviru [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiškega naddekanata]], ki je del [[Nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]].
Na podlagi [[Cerkveni dokumenti|apostolskega pisma]] [[Papež Pij X.|papeža Pija X.]] iz [[1. februar|1. februarja]] [[1910]] ima vsakokratni [[župnik]] v Slovenskih Konjicah pravico do naziva [[arhidiakon]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}}
== Zgodovina ==
{{glavni|Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice}}
Cerkvena organizacija na sedanjem slovenskem ozemlju je bila dokončno izoblikovana v času oglejskega [[Pelegrin I.|patriarha Pelegrina I.]] (1128–1161). V [[Oglejski patriarhat|oglejskem delu]], južno od Drave, je bilo 14. pražupnij, ki jih lahko, glede na približni čas ustanovitve, razvrstimo:
* 9. stoletje, med madžarskimi vpadi in pred njihovim porazom v [[Bitka pri Lechfeldu|bitki pri Lechfeldu]]: – [[Župnija Šempeter v Savinjski dolini|Šempeter v Savinjski dolini]], – [[župnija Gornji Grad|Gornji Grad]] (sv. Mohor), – [[Župnija Šmartno pri Slovenj Gradcu|sv. Martin pri Slovenj Gradcu]], [[Župnija Braslovče|Braslovče]] (Marija vnebovzeta)
* 10. stoletje: – [[Župnija Laško|Laško]] (sv. Martin), – [[Župnija Hoče|Hoče]] (sv. Jurij) – [[Župnija Pilštanj|Pilštanj]] (sv. Mihael), – [[Škale|Škale pri Velenju]] (sv. Jurij), župnijske cerkve ni več
* 11. stoletje: – '''Slovenske Konjice''' (sv. Jurij) – [[Župnija Slivnica pri Mariboru|Slivnica pri Mariboru]] (Marija vnebovzeta), – [[Župnija Ponikva|Ponikva]] (sv. Martin) - [[Župnija Nova Cerkev|Nova Cerkev]] (Sv. Lenart), – [[Župnija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] (sv. Rupert)
* 12. stoletje: – [[Župnija Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] (sv. Križ).
Že v letih 1085−1096 se je iz očitno preobsežno zasnovane [[župnija Hoče|hočke pražupnije]] izdvojila najprej konjiška pražupnija, vsaj leta [[1146]] pa še [[Župnija Slivnica pri Mariboru|slivniška pražupnija]]. Vse tri so bile leta 1146 kot pražupnije prvič pisno omenjene v isti, do danes ohranjeni listini [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]] [[Pelegrin I.|Pelegrina I.]] (1130–1161),{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=7}}{{sfn|Boldin|2016|p=16}} ki omenja tudi desetino v teh župnijah (partes decimarum olebium, Scilicet de Covnuwiz et Schliuniz …).{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=38}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}}
Konjiška pražupnija je takrat obsegala ozemlje, večje od obsega sedanje [[Dekanija Slovenske Konjice|Konjiške dekanije]], na vzhodu je meja potekala nad [[Trije Kralji (smučišče)|Tremi kralji]] na Pohorju, med [[Veliko Tinje|Tinjem]] in [[Čadram]]om do potoka [[Ložnica (Dravinja)|Ložnice]], med cerkvijo sv. [[Kočno ob Ložnici|Egidija v Kočnem]] in [[Laporje, Slovenska Bistrica|Laporjem]] do [[Boč (gora)|Boča]]. Na jugu po [[Razvodje|razvodju]] [[Dravinja|Dravinje]] čez [[Konjiška gora|Tolsti Vrh]], [[Dolga Gora|Dolgo Goro]], čez Boč nekako do Poljčanskega potoka in do meje z [[Župnija Ponikva|župnijo Ponikva]] in naprej do ceste, ki poteka iz [[Dramlje|Dramelj]] v [[Žička kartuzija|Žičko Kartuzijo]].
Na zahodu je meja potekala pod [[Črešnjice, Vojnik|Črešnjicami]] in nad [[Frankolovo|Frankolovim]], na grič sv. Križa, Golek in Bukovo goro in ob [[Dravinja|Dravinji]] navzgor do njenega izvira pod [[Rogla|Roglo]] do srede Lazin, ter na severni strani po vrhu [[Pohorje|Pohorja]] do Javorskega vrha.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}}<ref>{{navedi knjigo |last=Zdovc |first=Vinko |year=2000 |title=Zbornik 2000, Konjice z okolico|chapter=Deželnosodska oblast v Konjicah (Gonobitz) nastanek in dokončno oblikovanje: Konjiška župnija|publisher=Zgodovinsko društvo Konjice |isbn= |cobiss= |pages=11}}</ref>
Na območju velike pražupnije je sčasoma nastalo 11 novih [[Župnija|župnij]] ([[Župnija Oplotnica|Čadram-Oplotnica]], [[Župnija Poljčane|Poljčane]], [[Župnija Laporje|Laporje]], [[Župnija Črešnjice|Črešnjice]], [[Župnija Loče|Loče]], [[Župnija Prihova|Prihova]], [[Župnija Zreče]], [[Župnija Kebelj]], [[Župnija Sv. Kunigunda na Pohorju|Gorenje pri Zrečah]], [[Župnija Sv. Jernej pri Ločah|Sveti Jernej]], [[Župnija Špitalič (Nadškofija Maribor)|Špitalič]] in kot zadnja leta 1787 še [[Župnija Žiče|župnija Žiče]]).{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=198}}
[[Slika:Farof-strop 1670.jpg|thumb|250px|left|poslikani leseni strop v župnišču iz leta 1670]]
[[Slika:064 Gonobitz — Slovenske Konjice - J.F.Kaiser Lithografirte Ansichten der Steiermark 1830 (2).jpg|left|thumb|trg Konjice z župnijsko cerkvijo in gradom na Kaiserjevi litografiji iz 1830]]
Ker zelo obsežnega ozemlja pod cerkveno in tudi politično oblastjo [[Seznam oglejskih škofov in patriarhov|oglejskih patriarhov]] (ki so v političnem vidiku ponekod presegali celo [[Salzburška nadškofija|salzburške nadškofe]]) ni bilo mogoče učinkovito pastoralno voditi neposredno s [[Oglej|sedeža patriarhata]] v [[Videm, Italija|Vidmu]], je bilo ozemlje oglejskega patriarhata že v 11. stoletju razdeljeno na manjše enote in okrožja, ki so se imenovala arhidiakonati.<ref>{{navedi splet |url=https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/cerkvenoupravna-ureditev-na-konjiskem/|title= Cerkvenopravna ureditev na Konjiškem|accessdate=23. februar 2016 |date= |format= |work= }}</ref> Arhidiakonate so vodili [[arhidiakon]]i, kot neposredni patriarhovi zaupniki, poverjenci in namestniki. V 11. stoletju je imel oglejski patriarhat tri arhidiakonate, v 16. stoletju jih je bilo že sedem.<ref>{{navedi knjigo |last=Reven |first=Zdravko |year=1971|title=Cerkev na Slovenskem: letopis 1971: (stanje 1. junija 1971) |publisher=Nadškofijski ordinariat |isbn= |cobiss=2831107 |pages=28}}</ref> Ozemlje konjiške župnije je do leta 1751 spadalo k Savinjskemu arhidiakonatu. Ta je obsegal ozemlje med Savo in Dravo, na Pohorju in v [[Šaleška dolina|Šaleški dolini]] ter proti izviru [[Savinja|Savinje]] je mejil na Koroški (podjunski) arhidiakonat, z mejno reko [[Sotla|Sotlo]] pa na [[Nadškofija Zagreb|zagrebško škofijo]]. Konjiška župnija je spadala pod patronat [[Oglejski patriarhat|oglejskih patriarhov]], vendar so odvetništvo nad župnijo (pravice, dohodki in možnost političnega vpliva) izvajali lastniki bližnjega gradu, kar pa ni omejevalo patriarhov, ki so na mesto tukajšnjih župnikov imenovali duhovnike iz svojega kroga, pogosto [[Italijani|Italijane]] in [[Furlan]]e, ter jim večkrat zaupali tudi naloge savinjskih arhidiakonov.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}} Nasledniki patriarha [[Bertold Andeški|Bertolda Andeškega]] so komaj kdaj obiskali svoje slovensko govoreče vernike,{{sfn|Höfler|2018|p=11}} temveč so za izvrševanje cerkvenih opravil, za katere je potrebno škofovsko posvečenje, navadno imenovali škofe vikarje, ki so v njihovem imenu obiskovali župnije, opravljali vizitacije, nadzirali duhovništvo in sklicevali sinode, pa tudi birmovali, [[Duhovniško posvečenje|posvečevali duhovnike]], [[zakramentali|blagoslavljali]] cerkve, oltarje, zvonove.{{sfn|Höfler|2018|p=7}}
Potem, ko so v letih 1418−1420 [[Beneška republika|Benečani]] zasedli [[Furlanija|Furlanijo]],<ref>{{navedi knjigo |first=Tito |last= Maniacco |year=2002 |title=Storia del Friuli|publisher=Newton & Compton |isbn= |cobiss= |pages=|language=IT}}</ref> so se na sedežu patriarhata vrstili možje iz beneških patricijskih rodbin, ki pa skorajda niso več prihajali na slovensko stran. [[Oglejski patriarhat|Patriarhat]] je bil namreč zatem razdeljen na dva dela: zahodni, furlanski del je spadal pod [[Beneška republika|Beneško republiko]], vzhodni, slovenski del, pa po izumrtju [[Celjski grofje|celjskih knezov]] in [[Goriški grofje|goriških grofov]] (1456 oziroma 1500), v celoti pod [[Habsburžani|Habsburžane]]. Patriarhi so bivali na beneškem ozemlju, [[Avstrijsko cesarstvo|habsburška oblast]] pa jim praktično ni več dopuščala dostopa na slovenski del patriarhata. Zadnji, ki je pod patriarhom vizitiral slovenske kraje, je bil patriarhov koadjutor Francesco Barbaro, ki je [[Vizitacija|vizitacijo]] opravil leta 1593.<ref>{{navedi splet |url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1001550/ |publisher=[[Primorski slovenski biografski leksikon]]|title= Barbaro, Francesco (okoli 1545–1616)| first=Rudolf |last= Klinec |accessdate=24. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> Celo arhidiakoni so se odtlej v cerkvenih zadevah obračali na [[Apostolski nuncij|apostolskega nuncija]] na Dunaju, ki je [[Škof|škofovske zadeve]] poverjal škofom z avstrijskega ozemlja, največkrat so te naloge opravljali škofje iz [[Pičen|Pična]] v [[Istra|Istri]].{{sfn|Höfler|2013|p=322}}{{sfn|Höfler|2018|p=13}}
Leta 1751 je [[papež Benedikt XIV.]], tudi na pritisk dunajskega dvora, [[oglejski patriarhat]] ukinil, za ozemlje patriarhata pod [[Habsburška monarhija|habsburško vladavino]] (tj. za večino slovenskega prostora do reke Drave na severu) pa naslednje leto ustanovil [[Nadškofija Gorica|Goriško škofijo]], za ozemlje [[Beneška republika|beneške republike]] v [[Furlanija|Furlaniji]] pa [[Nadškofija Videm|Videmsko škofijo]].
Konjiška župnija nikoli ni bila del leta 1462 ustanovljene [[Ljubljanska nadškofija|Ljubljanske škofije]] (podrejene direktno [[Sveti sedež|Svetemu sedežu]]), ki je na tem delu Štajerske obsegala [[župnija Svibno|župnije Svibno]], [[Župnija Gornji Grad|župnijo Gornji Grad]] z vikariati Solčava, Ljubno, Rečica in Mozirje, [[župnija Braslovče|župnijo Braslovče]] z vikariati Vransko, sv. Pavel pri Preboldu, Griže in Trbovlje ter [[Škale|župnijo Škale]] z vikariati sv. Martin pod Šalekom, Šoštanj, Vinska gora in Šentilj pri Velenju.<ref>{{navedi časopis| journal=Zgodovinski časopis |last=Valenčič| first=Vlado |title=Štetje prebivalstva leta 1754 v predjožefinski ljubljanski škofiji in njegovi rezultati | url= https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/1807 |publisher= |volume=16 |year=1962 |cobiss=514470965 |pages=27–54}}</ref>
Med letoma 1704 in 1737 je bila konjiška župnija pod upravo [[Žička kartuzija|Žičke kartuzije]],{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=44}} po razpustitvi le-te pa so o njej ponovno odločali [[Habsburžani|habsburški cesarji]], ki so jo leta 1751{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=199}} povišali v nadžupnijo.{{sfn|Boldin|2016|p=85}} Po začasni ukinitvi [[Nadškofija Gorica|Goriške nadškofije]] (1787), po preureditvi škofijskih meja, v času vladanja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|cesarja Jožefa II.]],{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=47}} so bile v procesu preoblikovanja, v letih 1787–1789, župnije [[Velikovec|velikovškega]] okrožja na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]] in [[Celje|celjskega]] okrožja na Štajerskem, med njimi tudi konjiška nadžupnija, priključene k tedanjim zgolj osmim župnijam [[Lavantinska škofija|Lavantinske škofije]].<ref>{{navedi knjigo |author= Dolinar, France Martin|year= |title=Letopisi lavantinsko-mariborske škofije kot zgodovinski vir|url=https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/1490|isbn= |cobiss= |pages=57}}</ref>
Ker je sedež škofije še naprej ostal v oddaljenem [[Šentandraž v Labotski dolini|Šentandražu]], so se kmalu nadaljevala prizadevanja za selitev škofijskega sedeža in preoblikovanje škofijskih meja, do česar je prišlo šele v času [[blaženi|blaženega]] škofa [[Anton Martin Slomšek|Antona Martina Slomška]], ki je uspel, da se je lahko 4. septembra 1859 sedež škofije preselil v [[Maribor]] in da so se na novo določile meje mariborske, zgolj naslovno še lavantinske škofije.<ref name="Slovenska-biografija.si">{{SloBio|id=sbi584693 |avtor= Grafenauer, I.; Gspan, A. |ime=Slomšek, Anton Martin |vir=sbl}}</ref>
=== Kronološki pregled zgodovinskih dogodkov ===
[[Slika:Ortolf Slovenske Konjice si.jpg|200px|thumb|desno|nekdanji nagrobnik Ortolfa Konjiškega]]
* 1146: v pisnih virih je prvič omenjena konjiška nadžupnija (Cuonowiz);{{sfn|Boldin|2016|p=16}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=38}}
* 1173: prvič je omenjen konjiški župnik Sighard. V tem času je bila domnevno zgrajena sedanja [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|župnijska cerkev sv. Jurija]];{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}}
* 1369: že pred tem letom je [[vitez]] Ortolf Konjiški pozidal kapelo sv. Jakoba (sedanjo [[Cerkvena ladja|stransko ladjo]]) in jo določil za svoje zadnje počivališče;{{sfn|Stopar|1976|p=}}<ref>Turistični vodnik po Dravinjski dolini in Zreškem Pohorju, stran 17</ref>
* 1482–1509: župnik Valentin Fabri{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} je cerkev, ki je prvotno imela romanski videz (pravokotna stavba z ravnim lesenim stropom) obokal, [[Gotska arhitektura|gotiziral]], jo opremil z [[opornik|oporniki]] in poslikavami, ravno tako je dal prezidati tudi župnišče;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}}
* 1669–1697: župnik [[Boštjan Glavinić de Glamoč]] iz [[Pićan|Pičenske]] škofije v [[Istra|Istri]]{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=42}} je dal v nadžupnijski cerkvi postaviti glavni oltar. Med 1690 in 1697 je bil škof v [[Senj]]u. Na potovanju na [[Dunaj]] skozi [[Slovenske Konjice|Konjice]] je tu leta [[1697]] umrl in je pokopan v rožnovenski kapeli;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=44}}
* 1713: v stranski ladji je bil pod [[Beneficij|beneficiatom]] Štefana Jamnika postavljen oltar sv. Križa. O tem priča napis SVB BENEFICIATO STEPHANO JAMNIK ERECTUM 1713;
* 1751: župnija povišana v nadžupnijo;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=199}}
* 1799: pokopališče okoli cerkve so opustili in uredili novo ob nekdanji grajski kapeli, sedanji [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkvi sv. Ane]]. Ta je bila pod cesarjem [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefom II.]] ukinjena, ponovno jo je [[Zakramentali|blagoslovil]] nadžupnik Jožef Anton pl. Jakomini;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=48}}
* 1863: nadžupnijska cerkev je dobila [[križev pot]], ki je sedaj v [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkvi sv. Ane]]. Moderni križev pot, ki je sedaj v [[Ladja (cerkev)|ladji]], je ob zadnji obnovi cerkve naslikal akademski [[slikar]] Leon Koporc iz Ljubljane;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=87}}
* 1866: slikar [[Tomaž Fantoni]] in njegov pomočnik [[Jakob Brollo]] (oba iz [[Humin]]a v Furlaniji) sta cerkveno ladjo cerkev preslikala (freske niso ohranjene). Brollo je naslikal tudi podobo Jezusa – dobrega pastirja nad vhodom v župnišče;{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}}
* 1869: namesto starega baročnega glavnega oltarja je bil postavljen nov veliki psevdogotski oltar, delo [[Tomaž Fantoni|Tomaža Fantonija]], ki pa je danes ohranjen le delno;{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=86}}
* 1874: streha na rožnovenjski kapeli je v času župnika Franca Mikuša dobila današnjo podobo;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=55}}
* 1875: [[Duhovniško posvečenje|novo mašo]] je obhajal [[Mihael Napotnik]], kmečki sin s [[Tepanjski Vrh|Tepanjskega Vrha]], poznejši [[škofija Lavant|lavantinski]] [[škof|knezoškof]];{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=53}}
* 1887: [[Tomaž Fantoni]] je v baročni kapeli postavil postavil rožnovenski oltar;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=192}}
* 1910: [[Papež Pij X.]] je na prošnjo [[škof|knezoškofa]] [[Mihael Napotnik|Napotnika]] z apostolskim pismom podelil vsakokratnemu konjiškemu nadžupniku naslov [[arhidiakon]]. Ob tej priložnosti so v [[prezbiterij]]u župnijske cerkve vzidali marmorno ploščo z napisom in [[kronogram]]om;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}}
== Sakralni objekti ==
{| class="wikitable"
|-
!
! slika
! cerkev
! kraj / naselje
! oznaka RKD/EID:
|-
| 1.
| {{Slika d|Q18515910|150px}}
| [[Cerkev svetega Jurija, Slovenske Konjice|cerkev sv. Jurija]]<br>[[župnijska cerkev]]
| [[Slovenske Konjice]]
|{{Cultural Heritage Slovenia|1-03379}}
|-
| 2.
| {{Slika d|Q12786834|150px}}
| [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkev sv. Ane]] <br>pokopališka cerkev - [[Podružnična cerkev|podružnica]]
| [[Zgornja Pristava, Slovenske Konjice|Zgornja Pristava]]
|{{Cultural Heritage Slovenia|1-03380}}
|-
| 3.
| {{Slika d|Q24758939|lokalna=DSC03501.JPG|150px}}
| [[Cerkev svete Družine, Tepanje|cerkev sv. Družine]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]]
| [[Tepanje]]
|-
|}
Na območju župnije stoji še mnogo kapelic, znamenj in križev, med njimi izstopa [[Janez Nanut|Nanutova]] kapela v središču naselja [[Brdo, Slovenske Konjice|Brdo]].{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=325}}
==Drugi objekti==
{| class="wikitable"
|-
!
! slika
!
! kraj / naselje
! oznaka RKD/EID:
|-
| 1.
| [[Slika:Farof Vicarage north side.jpg|150px]]
| Župnišče v Slovenskih Konjicah
| [[Slovenske Konjice]]
|{{Cultural Heritage Slovenia|10232}}
|-
| 2.
| [[Slika:Župnijski center.jpg|150px]]
| Župnijski dom (zgrajen 2008)
| [[Slovenske Konjice]]
|}
=== Župnišče===
[[Slika:Slovenske Konjice, rectory, west side.jpg|250px|thumb|desno|župnišče, zahodna stran]]
Konjice v srednjem veku niso bile utrjene. V stiskah so se tržani zatekali v [[župnišče]], katerega obisk omenja tudi [[Paolo Santonino]] v svojem popotnem [[Dnevnik (književnost)|dnevniku]] s tretjega potovanja, ko je Konjice obiskal kot spremljevalec odposlanca [[oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]], caorlijskega škofa Pietra Carla leta 1487.{{sfn|Stopar|1976|p=23}} Markantna stavba je v južnem traktu še iz 15. stoletja, v kleti so lepi gotski [[portal]]i.{{sfn|Stopar|1976|p=27}} V prvem nadstropju severovzhodnega vogala je gotski [[erker]] iz obdobja Valentina Fabrija, tj. začetka 80. let 15. stoletja. Že pred letom 1500 so stavbo močno utrdili.
Župnik Marko Gonan, po rodu plemič iz [[Pazin]]a v [[Istra|Istri]], je med 1625–1635 stavbo prezidal in povečal. Nad portalom z zazidano renesančno biforo v nadstropju je na pročelju njegova podoba in grb z napisom.{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}}. Poleg srednjeveških sestavin izstopajo [[renesansa|poznorenesančne]] [[Arkada|stebriščne arkade]]{{sfn|Stopar|1976|p=27}} na notranjem dvorišču iz leta [[1632]], številni arhitekturni detajli, [[štukatura|štukirani]] strop iz [[1740]]{{sfn|Stopar|1976|p=27}} v jedilnici, v eni od sob v nadstropju pa poslikani leseni strop iz [[1670]], {{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=228}} z [[groteska]]mi, [[drolerija]]mi, [[karikatura]]mi, živalskimi podobami itn.; gre za najstarejši tovrsten spomenik s povsem profano motiviko v Sloveniji.<ref>{{RKD sklic|10232}}</ref> Furlanski slikar [[Jakob Brollo]] je leta 1866 naslikal podobo Jezusa, dobrega pastirja nad vhodom v župnišče, ki pa je ohranjena samo v fragmentih.
==Red zvonjenja==
===Zvonik in zvonjenje, opis nekdanjega in sedanjega stanja===
[[Slika:Cerkev sv. Jurija - prenova 03.jpg|200px|sličica|levo]]
V [[zvonik|zvoniku]] [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve]] so bili do leta 2023 zvonovi v tako dotrajanem stanju, da je bilo mogoče zvoniti zgolj z malima zvonovoma, saj bi skupno zvonjenje vseh zvonov lahko ogrozilo statiko zvonika. Nadžupnija se je pred obnovo odločila tudi, da po več kot stotih letih v zvonik povrne mogočen veliki zvon, ki tehta skoraj tri tone.<ref>{{navedi revijo |last=Vogrin |first=Jože |date= |title=Obnavljamo zvonik |url=https://novice.si/page/mogocen-cerkveni-zvonik-konjicanom-prepreva-ze-stoletja-kako-je-videti-znotraj-foto-video/ |magazine=brošura Konjiški zvon |location=Slovenske Konjice |publisher=Nadžupnija Slovenske Konjice |access-date=2. april 2023}}</ref>
[[Slika:Cerkveni zvonik Slovenske Konjice.jpg|200px|sličica|levo|Novo stopnišče in podesti v zvoniku (2024)]]
Skupaj z načrtovanjem in izdelavo projektov se je opravila temeljita obnova zvonika [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve sv. Jurija]], med katero je bilo zamenjano dotrajano stopnišče, vključno s podesti, na novo je bila urejena elektroinštalacija, razsvetljava, pogon ure… V sklopu opreme zvonov je bila urejena in konzervirana stara masivna lesena nosilna konstrukcija, na novo so bili izdelani štirje jarmi zvonov ter obnovljeni njihovi nosilci…
[[Slika:Zvon 1924.jpg|180px|thumb|desno|nekdanji veliki zvon iz 1924]]
Medtem se je vse tri zvonove odpeljalo v [[Innsbruck]], kjer so v [[Zvonarna Grassmayr|zvonarni Grassmayr]] poskrbeli za obnovo več kot tristo let starega zvona, ki je bil vlit pri Conradu Schneiderju v Celju,<ref name="">{{navedi splet |url=http://www.slovenska-biografija.si/rodbina/sbi546296/ |title=Slovenski biografski leksikon: Schneider, zvonarska družina v Celju in Ljubljani |accessdate=15. marec 2023 |date= |format= |work= }}</ref> iz leta 1715{{sfn|Stopar|1976|p=27}} ter za medsebojno uglasitev vseh zvonov, posebej slovesno pa je bilo tamkajšnje vlitje novega velikega zvona v novembru 2023.
{{glavni|Slovenskokonjiški Schneiderjev zvon}}
Osnova tega novega velikega zvona je bil nekdanji nadžupnijski zvon iz leta 1924, ki je moral med drugo svetovno vojno zaradi prelitja v orožje zapustiti zvonik.{{sfn|Ambrožič|1993 |p=135, 151}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=64}} Njegovo okrasje so zvonarji, tudi na podlagi ohranjene fotografije, kar se da približali originalu, za načrt [[zvon|rebra]] pa vzeli zvon, ki je bil v podobnem časovnem obdobju vlit v isti livarni v Mariboru ter se je ohranil vse do danes.
Novi zvon in prenovljeni zvonovi so bili v zvonik povzdignjeni na Jurijevo nedeljo leta 2024.
Kasneje je bila v zvoniku nameščena nova avtomatika, ki sedaj ureja zvonjenje, bitje ure, omogoča pa tudi daljinsko upravljanje. Iz zvonika tako ponovno zvoni uglašena pesem cerkvenih zvonov, v skladu z dolgoletno tradicijo štajerske slovenske pokrajine.
[[Slika:Novi 2.jpg|180px|thumb|desno|novi veliki zvon, še v Innsbrucku (2023)]]
===Stolpna ura===
V zvoniku sedaj čas na štirih številčnicah ne ureja več [[stolpna ura]], temveč [[Radijska ura|radijsko vodena ura]], avtomatika pa poganja kazalce in ureja tudi bitje. Bitje ure poteka podnevi in tudi ponoči, vendar</sub> je v nočnem času, od 22.00 ure do 6.00 ure zjutraj, naravnano na zmanjšano glasnost. Pri prebivalcih mesta ima bitje ure na cerkvenem zvoniku poseben pomen, saj prav tako kot nekdaj oznanja točen čas, hkrati pa tudi prijetno popestri dogajanje na [[Seznam ulic v Slovenskih Konjicah|Starem trgu]].
===Zvonovi in zvonjenje===
Zvonjenje ni le oznanilo časa, ampak tudi povabilo k molitvi in premišljevanju o skrivnostih naše vere.
{| class="wikitable sortable"
! opis zvona
! slika
! zvonar
! leto vlitja
! premer
! teža<br>(v kg)
! ton*<br>(po podatkih zvonarne)
|-
|veliki zvon
|[[Slika:Novi zvon in arhidiakon.jpg|200px]]
|[[Zvonarna Grassmayr|Grassmayr Innsbruck]]
| 2023
| 172 cm
| 2870
| [[ton|B° +6/16]]
|-
|stari zvon
|[[Slika:Schneiders's bell 04.jpg|200px]]
| Konrad Schneider, Celje{{sfn|Ambrožič|1993|p=147}}
| 1715{{sfn|Kovačič|1906|p=}}
| 143 cm
| 1758
| [[ton|d' +6/16]]
|-
|večji zvon
|[[Slika:Grassmayrjev zvon.jpg|200px]]
| Grassmayr Innsbruck
| 1984
| 106 cm
| 651
| [[ton|f' +6/16]]
|-
|mali zvon
|[[Slika:Zvon mali.jpg|200px]]
| Grassmayr Innsbruck
| 1984
| 95 cm
| 470,5
| [[ton|g' +6/16]]
|-
|}
===Redno zvonjenje===
Vsak dan slišimo trikrat dnevno posebno zvonjenje, tako imenovano angelovo češčenje: zjutraj, opoldne in zvečer. Uvajali so ga že v srednjem veku, najprej zvečer (Večerni zvon, Večerni ave …) kasneje tudi zjutraj. Molitvi angelovega češčenja, ki se običajno moli pri trojnem zvonjenju, se zvečer doda očenaš za verne duše. Večerno zvonjenje se ravna po sončnem zahodu in je v bogoslužnem koledarju zanj določen čas za vse slovenske škofije.
Skoraj istočasno z večernim zvonjenjem so iz 13. stoletja v zgodovinskih virih ohranjeni zapisi, da se je ob zori zvonilo [[Sveta Marija|Mariji]] v pozdrav in v počeščenje. Posebej v mestih je bilo v civilnem življenju običajno jutranje zvonjenje, ponekod ob 4.00 uri, s katerim so oznanjali, da so mestna vrata odprta. Tedaj je bilo to zvonjenje tudi javno znamenje časa, kasneje pa je bilo preneseno na sedmo uro zjutraj. Sedaj je t.i. jutranjica silno redka, ponekod običajna zgolj za velike praznike, ko so z zvonjenjem in s pritrkovanjem zvonov naznanjali praznovanje tistega dne. V [[Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] so tovrstno oznanjevanje ob večjih praznikih prevzeli fantje in možje, ki zjutraj v okolici pokajo oz. »streljajo« z velikimi 200-litrskimi sodi, napolnjenimi s plinom acetilenom, pridobljenim iz kalcijevega karbida (po domače karbita).
• ob 7.00 h se jutranje zvonjenje »Angelovo češčenje« opravlja Mariji v čast, med tednom z večjim zvonom, v nedeljo pa z velikim zvonom. Jutranje zvonjenje traja tri minute;
• ob 12.00 h opoldansko zvonjenje »poldan zvoni« opravlja stari zvon, ob nedeljah in praznikih pa veliki zvon. Tudi to drugo zvonjenje je Angelovo češčenje, vendar je bilo zgodovinsko gledano uveljavljeno kasneje kot druga dva zvonjenja, [[papež Kalist III.]] je leta 1456 ukazal, naj se zvoni tudi opoldne, v zahvalo za zmago nad [[Osmansko cesarstvo|Turki]] v bitki pri Beogradu;
• ob mraku – večerno zvonjenje »Ave Marija« se opravlja dnevu v slovo. Za Slovence ima to zvonjenje prav poseben pomen, o čemer pričajo številne pesmi in različna avtorska dela, ki opisujejo »večerni zvon«. Zgodovinsko lahko tudi začetke večernega zvonjenja pripišemo nekdanjemu »zapiranju mestnih vrat«, ki so ga naznanjali z zvonjenjem.
Pri večernem zvonjenju se ponavadi oglasijo trije zvonovi, najprej prvi, ki zvoni »angelski pozdrav oz. češčenje«, drugi, praviloma manjši zvon, se oglasi za duše vernih v vicah, tretji pa v čast [[Sveti Florjan|sv. Florijanu]], za varstvo pred večnim ognjem in pogubljenjem. V Slovenskih Konjicah ob mraku najprej zvoni večji zvon, za njim mali zvon in na koncu še stari zvon, zvonjenje vsakega pa traja okoli dve minuti.
===Izredna zvonjenja===
• prvo izredno zvonjenje se opravlja ob petkih, ob 15.00 uri. Spominja nas na [[Jezus Kristus|kristusovo trpljenje]] in njegovo smrt na križu. Oglasi se veliki zvon, ki zvoni tri minute;
• drugo izredno zvonjenje se opravlja ob sobotah, ob 15.00 uri v zimskem ali ob 16.00 uri v poletnem obdobju. Oglasi se veliki zvon, ki zvoni tri minute. To zvonjenje nas opomni na prihajajoči gospodov dan in nas povabi, da delo zaključimo in se pričnemo pripravljati na praznovanje nedelje. Zvonjenje ima prav zaradi njegovega namena posebno ime »delopust« in se opravlja tudi pred vsemi cerkvenimi prazniki med letom;
===Zvonjenje pokojnim===
Med pomembna izredna zvonjenja sodi tudi zvonjenje pokojnim. Tovrstno zvonjenje naznani, da je v župniji pokojni, ki ga pripravljajo na pogreb.
V nadžupniji se spoštuje in izvaja stara tradicija oz. cinklet:<br>
ko je najavljena smrt, se najprej pozvoni z »navčkom«, ki je v Slovenskih Konjicah mali zvon. Ta pozvoni enkrat, če je pokojni otrok, dvakrat, če je pokojna ženska in trikrat, če je pokojni moški.
Zvonjenje pokojnemu se oglasi tudi, ko se pokojnik vrne v nadžupnijo, in sicer v času, ko je le-ta v mrliški vežici pri pokopališču. Opravlja se opoldne, nekaj minut po opoldanskem zvonjenju in traja štiri minute:
• moškemu zvoni najprej veliki zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali;<br>
• ženski zvoni najprej stari zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali;<br>
• otroku zvoni najprej večji zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali.<br>
Ob smrti [[papež|papeža]] se zvoni z velikim zvonom, petkrat po dve minuti.
===Mašno zvonjenje===
V Slovenskih Konjicah zvonovi na različna načina vabijo k bogoslužju:
• med tednom se stari zvon, večji in mali zvon oglasijo petnajst minut pred mašo in s tem vernike povabijo k bogoslužju. Tri minute pred njim se ponovno oglasi stari zvon, ki vernike povabi v cerkev,
• v nedeljo se eno uro pred mašo oglasi veliki zvon, ki tudi najbolj oddaljene vernike povabi k bogoslužju. Petnajst minut pred bogoslužjem se oglasijo vsi štirje zvonovi, zatem pa, tri minute pred mašo, se oglasi stari zvon, ki vernike povabi v cerkev.
Od Slave pri maši na [[Veliki četrtek]] pa do antifone [[Salve Regina]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.bing.com/search?q=antifona+Salve+Regina&form=ANSPH1&refig=6a85af5be8bd475d86503445dcb7631d&pc=EDGEDB&adppc=EDGEDBB |title=Antifona Salve Regina |accessdate=15. november 2025 |date= |format= |work= }}</ref> pri [[Velikonočna vigilija|Velikonočni vigiliji]] zvonovi umolknejo, pravimo, da »gredo v Rim«.
===Pritrkovanje===
Občasno se iz zvonika, pred kakšnim praznikom, oglasi tudi [[pritrkovanje]] (pritrkavanje), ki je posebna vrsta igranja na zvonove. V Sloveniji je pritrkovanje izjemno razvito in imamo zelo širok spekter različnih melodij. Takrat se zvonovi oglasijo z različnimi ritmičnimi vzorci, ki se imenujejo pritrkovalske melodije. Njihov namen je oznanjevanje prihajajočega praznovanja slovesnih cerkvenih praznikov.
== Pomembne osebnosti ==
[[Slika:Fabri Valentin nagrobnik.jpg|thumb|200px|desno|nagrobnik župnika in arhidiakona Valentina Fabrija v nadžupnijski cerkvi]]
[[Slika:Matej Slekovec - Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške.pdf|200px|desno]]
=== Valentin Fabri ===
V času delovanja tamkajšnjega župnika Valentina Fabrija{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} (1487–1497) so v pravokotni glavni [[Ladja (cerkev)|cerkveni ladji]] [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve]] dotedanji ravni [[les]]eni strop nadomestili z rebrastim obokom, notranjimi oporniki in poslikavami v [[gotika|gotskem]] slogu, tudi sedanje župnišče (»farof«) je po zasnovi iz tega obdobja.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} Valentin Fabri ima v konjiški cerkvi sv. Jurija svoj nagrobnik. Na plošči je upodobljen, kako leži z glavo na blazini (plošča je sprva ležala na tleh). Opatska palica s fanonom in [[Mitra (škofovska kapa)|mitra]] kažeta njegov položaj pomembnega cerkvenega dostojanstvenika.
Pokojnik je prikazan v pontifikalni obleki, na [[Alba (liturgično oblačilo)|albi]] ima dvojno paruzo, ogrnjen je v bogato gotsko [[mašni plašč|kazulo]]. Ker je bil Valentin Fabri tudi [[Dobrla vas|dobrolski]] [[prošt]], savinjski in [[Podjuna|podjunski]] [[arhidiakon]], dvorni kaplan{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} ter konjiški in [[Župnija Vuzenica|vuzeniški]] župnik, ima na vogalih nagrobnika upodobljene štiri [[Grb|grbe]]: dobrolskega [[Samorog (mitologija)|samoroga]], oglejskega orla, Svetkovičevo zastavo in svoj osebni grb s kladivom na nakovalu.{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=40}}
=== Paolo Santonino ===
{{glavni|Paolo Santonino}}
O svojem obisku v [[Slovenske Konjice|Konjicah]] (Gonabicz), ko se je 11. maja 1485 tu ustavilo odposlanstvo [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]], pod vodstvom škofa [[Vizitacija|vizitatorja]] Petra Carli iz Caorle,
{{sfn|Santonino|1991|p=}} je škofov spremljevalec, laični kancler [[Paolo Santonino]] iz [[Udine|Vidma]] v svoj popotni dnevnik {{COBISS|ID=28470}} zapisal, da je škofa s spremstvom sprejel tedanji župnik in [[arhidiakon]] obrambnim jarkom in okopom. Navedel je, da je imela tedaj župnija kar petindvajset podružnic, bogata polja in svoje [[vinograd]]e z izvrstnim pridelkom. Iz njegovega popotnega dnevnika izvemo, da je imel konjiški arhidiakon v župnišču in drugod zaposlenih triinštirideset oseb, od tega devet duhovnikov v župnijski službi.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=41}} Ni se mogel izogniti niti opisu vseh jedi s katerimi so bili postreženi tako škof kot spremstvo, o večerji 13. maja pa je dodal, da je bila še prijetnejša, saj je gostitelj v župnišču poskrbel za glasbeno spremstvo dveh igralcev na [[Lituus (glasbilo)|šalmaj]] ter na večjo in manjšo [[kljunasta flavta|flavto]].<ref>{{navedi knjigo |last= Škulj | first= Edo |last2= Dobravec |first2= Jurij|year=2018 |title=Orgle Slovenije |publisher= Ars Organi Sloveniae |isbn=978-961-288-543-4 |cobiss=295329792 |pages=477}}</ref> Santonino je ponovno obiskal Konjice 27. maja 1485, ko je zapisal, da so pri maši peli izvrstni glasbeniki.{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=40}} Tedaj je škof s spremstvom obiskal tudi [[Grad Konjice|Konjiški grad]], imel tega dne v Konjicah [[birma|birmo]], ob večerji v župnišču pa so hvalnice in himne prepevali cerkveni pevci pod vodstvom učitelja, med katerimi so bili zelo verjetno tudi učenci. V Konjicah v drugi polovici 15. stoletja v cerkvi ni bilo [[orgle|orgel]], saj bi jih Santonino najbrž omenil, kot je to ob obisku [[Kamnik]]a. Da Konjice niso na seznamu glasbenih teles 16. stoletja, je treba skoraj gotovo pripisati le nepoznavanju ali pa izgubi zgodovinskih virov.<ref>{{navedi knjigo |last= Snoj |first= Jurij|year=2012 |title=Zgodovina glasbe na Slovenskem I., Od začetkov do konca 16. stoletja |publisher=Založba ZRC |isbn=978961 254 432 4 |cobiss=266035712 |pages=}}</ref>
===Anton Brcko===
V Nadžupniji je od 1936 do svoje smrti dve leti kot zborovodja in organist deloval primorski skladatelj [[Anton Brcko]] (1911–1939).<ref>{{SloBio |id=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1003150 |ime=Brcko, Anton |avtor=Bratuž, Andrej |vir=psbl}}</ref>
== Evropska pešpot sv. Martina Tourškega ==
[[Slika:Via Sancti Martini Slovenia Slovenske Konjice.jpg|180px|thumb|desno|odtis nekdanjega [[žig|žiga]] poti sv. Martina v Slovenskih Konjicah]]
Iz [[Zreče|Zreč]] in naprej v [[Kartuzijanski samostan Žiče|Žičko kartuzijo]] vodi Evropska pešpot [[Sveti Martin|sv. Martina Tourškega]] (Via Sancti Martini),<ref>{{navedi splet |url=https://www.svetimartintourski.si/pot-sv-martina|title=Pot sv. Martina v Sloveniji |accessdate= 12. november 2016|publisher = Kulturni center sv. Martin Tourski – Slovenija}}</ref> ki jo je leta 2005 [[Svet Evrope]] razglasil za Veliko evropsko kulturno pot. Dolga je 2500 km ([[Szombathely]]-[[Tours]]) in povezuje kraje, ki so zaznamovali življenje in čaščenja tega znamenitega svetnika. Sedaj ta pešpot ni več speljana skozi [[Slovenske Konjice]].
==Župnijske matične knjige==
Konjiški nadžupnijski urad je vse do [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|druge svetovne vojne]] hranil druge najstarejše krstne knjige v štajerski Sloveniji,<ref>{{navedi splet |url=https://nadskofija-maribor.si/web/wp-content/uploads/2025/04/VODNIK-2024-SPLETNA.pdf |title=Vodnik po matičnem gradivu in zapisnikih duš v Nadškofijskem arhivu Maribor, stanje 2023 |accessdate=15. maj 2023 |date= |format=}}</ref> ki so jo pisali v letih 1604–1611.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=131}} S pisanjem je v skladu z navodili [[Tridentinski koncil|tridentinskega koncila]] v drugem poglavju 24. seje (11. novembra 1564) in Rimskega obrednika začel tedanji konjiški župnik in arhidiakon Gregor Urz.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=42}} V letih 1759–1771 je bil konjiški nadžupnik Ignac Franc Novak, ki je leta 1770 pričel pisati župnijsko mrliško knjigo.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=47}}
Župnijske [[matične knjige]] so sedaj v digitalizirani obliki dostopne tudi na spletu: [https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/slovenske-konjice Matricula online.si].
== Konjiški župniki (do 1738), nadžupniki in arhidiakoni, konjiški novomašniki (1945-2015) ==
{{glavni|Seznam duhovnikov Nadžupnije Slovenske Konjice}}
== Župnijsko glasilo ==
Občasno glasilo Nadžupnije Slovenske Konjice se imenuje Jurček.<ref>{{navedi splet |url=https://issuu.com/jurcek.sl.konjice |title=Jurček, glasilo nadžupnije Slovenske Konjice |accessdate=13. julij 2022 |date= |format= |work= |archive-date=2022-07-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220713203244/https://issuu.com/jurcek.sl.konjice |url-status=dead }}</ref>
== Sklici ==
{{sklici|2}}
== Viri ==
* {{navedi knjigo |last1=Ožinger|first1=Anton|first2=Ivan|last2=Pajk |year=1996 |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=38788353|pages=}}
* {{navedi knjigo |last1=Baraga|first1=Jože|first2=Valerija|last2=Motaln |year=2006 |title=Konjiško ob 860-letnici Slovenskih Konjic|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=227330048|pages=}}
* {{navedi knjigo |last1=Boldin|first1=Aleksandra|year=2016|title=Konjiceː 870 let prve pisne omembe|chapter=Začetki Konjic in prva omemba v pisnih virihː listina oglejskega patriarha Pelegrina |publisher=Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-4-0 |cobiss=284984064|pages= }}
* {{navedi knjigo |last=Höfler| first= Janez| title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem|chapter=K razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku|publisher=Viharnik |year=2013| cobiss=268869376| isbn=978-961-6057-88-2|pages=}}
* {{navedi knjigo |last=Höfler| first= Janez |year=2018 |title=Oglejski generalni vikarji in drugi patriarhovi pooblaščenci na Slovenskem v poznem srednjem veku (1300-1535) |publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete|isbn=978-961-06-0043-5 |cobiss=293899264 |pages=}}
* {{navedi knjigo |last=Stopar|first=Ivan |year=1976 |title=Grad Slovenske Konjice |publisher=Kulturna skupnost Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=42552832|pages=}}
* {{navedi knjigo |last=Höfler | first= Janez| title= Lastniške cerkve v Sloveniji|chapter=Raziskana, registrirana in potencialna zgodnjesrednjeveška grobišča |location= Ljubljana |publisher=Viharnik |year=2019|cobiss=297354496|pages=}}
* {{navedi knjigo |last=Stegenšek |first=Avguštin| title=Konjiška dekanija| location=Maribor| year=1909| cobiss=217588993|pages=}}
* {{navedi knjigo |last=Slekovec|first=Matej| title= Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške| location=Maribor| year=1898| cobiss=2512149301|pages=}}
* {{navedi knjigo |last1=Boldin |first1=Aleksandra| title= Dr. Mihael Napotnik, lavantinski škof| publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice | year=2009| cobiss=63482881|pages=}}
* {{navedi knjigo |last=Petrič |first=Franci| title= Msgr. Alojzij Cvikl dj, mariborski nadškof metropolit| year=2015| publisher=Družina d.o.o.| cobiss=10198019|pages=}}
* {{navedi knjigo |last=Zadnikar | first=Marijan| title= Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2| year=1975| publisher=Mohorjeva družba Celje| cobiss=27990017|pages=}}
* {{navedi knjigo |last1=Ambrožič|first1=Matjaž |year=1993 |title=Acta Ecclesiastica Sloveniae 15: Zvonarstvo na Slovenskem |publisher= |isbn= |cobiss=1089069 |ISSN=0351-2789}}
* {{navedi knjigo |last1=Kovačič| first=Fran|authorlink1=Fran Kovačič |year=1906 |title=Cerkveni zvonovi v Lavantinski škofiji |publisher=Bogoslovno učilišče, Maribor |isbn= |cobiss=37305089 |pages=}}
== Glej tudi ==
* [[Boštjan Glavinić de Glamoč]] - senjsko-modruški škof
* [[Tomaž Fantoni]] - slikar
* [[Mihael Napotnik]] - [[Škofija Lavant|lavantinski]] knezoškof
* [[Jožef Pajek]] - [[kanonik|stolni kanonik]] v [[Maribor]]u
* [[Zdenka Serajnik]] - članica [[Frančiškov svetni red|Frančiškovega svetnega reda]], pesnica, prevajalka, pedagoginja in pisateljica
* [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]]
* [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice]]
* [[Slovenskokonjiški Schneiderjev zvon]]
== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki|Parish of Slovenske Konjice}}
* Nadžupnija na Družina.si: [http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-slovenske-konjice Družina.si] pridobljeno 27. avgust 2015
{{Nadškofija Maribor}}
{{Dekanija Slovenske Konjice}}
{{zvezdica}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Slovenske Konjice]]
[[Kategorija:Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]
[[Kategorija:Slovenske Konjice]]
[[Kategorija:Župnija Slovenske Konjice|Nadžupnija]]
eqbnujpbilyc99c5u9dwpw92m1cge8y
6739471
6739470
2026-08-19T15:14:31Z
Shabicht
3554
/* Zvonik in zvonjenje, opis nekdanjega in sedanjega stanja */
6739471
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Župnija v Sloveniji
| title = Nadžupnija Slovenske Konjice
| image =
| caption = župnišče (farof)
| headquarters = Stari trg 40<br>3210 Slovenske Konjice
| parish_church = [[cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice]]
| dedication = [[sveti Jurij]]
| established = pred [[1146]]
| first_mentioned = [[1146]]{{sfn|Boldin|2016|p=16}}
| previous_name =
| separated_from_parish = [[Nadžupnija Hoče|Pražupnija Hoče]]
| annexed_parishes =
| deanery = [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]
| archdeaconry = [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiški]]
| diocese = [[Nadškofija Maribor|Maribor]]
| province = [[Metropolija Maribor|Maribor]]
| shrine =
| notable_people =[[Mihael Napotnik]], Valentin Fabri, [[Jožef Pajek]], Jernej Voh, [[Tomaž Fantoni]]
| neigboring_parishes = [[Župnija Zreče|Zreče]], [[Župnija Črešnjice|Črešnjice]], [[Župnija Čadram-Oplotnica|Čadram-Oplotnica]], [[Župnija Dramlje|Dramlje]], [[Župnija Žiče|Žiče]], [[Župnija Prihova|Prihova]]
| business_card =
}}
'''Nadžupnija Slovenske Konjice''' ({{jezik-la|Archparoecia Gonoviensis}}) je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Dekanija Slovenske Konjice|dekanije Slovenske Konjice]], v okviru [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiškega naddekanata]], ki je del [[Nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]].
Na podlagi [[Cerkveni dokumenti|apostolskega pisma]] [[Papež Pij X.|papeža Pija X.]] iz [[1. februar|1. februarja]] [[1910]] ima vsakokratni [[župnik]] v Slovenskih Konjicah pravico do naziva [[arhidiakon]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}}
== Zgodovina ==
{{glavni|Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice}}
Cerkvena organizacija na sedanjem slovenskem ozemlju je bila dokončno izoblikovana v času oglejskega [[Pelegrin I.|patriarha Pelegrina I.]] (1128–1161). V [[Oglejski patriarhat|oglejskem delu]], južno od Drave, je bilo 14. pražupnij, ki jih lahko, glede na približni čas ustanovitve, razvrstimo:
* 9. stoletje, med madžarskimi vpadi in pred njihovim porazom v [[Bitka pri Lechfeldu|bitki pri Lechfeldu]]: – [[Župnija Šempeter v Savinjski dolini|Šempeter v Savinjski dolini]], – [[župnija Gornji Grad|Gornji Grad]] (sv. Mohor), – [[Župnija Šmartno pri Slovenj Gradcu|sv. Martin pri Slovenj Gradcu]], [[Župnija Braslovče|Braslovče]] (Marija vnebovzeta)
* 10. stoletje: – [[Župnija Laško|Laško]] (sv. Martin), – [[Župnija Hoče|Hoče]] (sv. Jurij) – [[Župnija Pilštanj|Pilštanj]] (sv. Mihael), – [[Škale|Škale pri Velenju]] (sv. Jurij), župnijske cerkve ni več
* 11. stoletje: – '''Slovenske Konjice''' (sv. Jurij) – [[Župnija Slivnica pri Mariboru|Slivnica pri Mariboru]] (Marija vnebovzeta), – [[Župnija Ponikva|Ponikva]] (sv. Martin) - [[Župnija Nova Cerkev|Nova Cerkev]] (Sv. Lenart), – [[Župnija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] (sv. Rupert)
* 12. stoletje: – [[Župnija Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] (sv. Križ).
Že v letih 1085−1096 se je iz očitno preobsežno zasnovane [[župnija Hoče|hočke pražupnije]] izdvojila najprej konjiška pražupnija, vsaj leta [[1146]] pa še [[Župnija Slivnica pri Mariboru|slivniška pražupnija]]. Vse tri so bile leta 1146 kot pražupnije prvič pisno omenjene v isti, do danes ohranjeni listini [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]] [[Pelegrin I.|Pelegrina I.]] (1130–1161),{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=7}}{{sfn|Boldin|2016|p=16}} ki omenja tudi desetino v teh župnijah (partes decimarum olebium, Scilicet de Covnuwiz et Schliuniz …).{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=38}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}}
Konjiška pražupnija je takrat obsegala ozemlje, večje od obsega sedanje [[Dekanija Slovenske Konjice|Konjiške dekanije]], na vzhodu je meja potekala nad [[Trije Kralji (smučišče)|Tremi kralji]] na Pohorju, med [[Veliko Tinje|Tinjem]] in [[Čadram]]om do potoka [[Ložnica (Dravinja)|Ložnice]], med cerkvijo sv. [[Kočno ob Ložnici|Egidija v Kočnem]] in [[Laporje, Slovenska Bistrica|Laporjem]] do [[Boč (gora)|Boča]]. Na jugu po [[Razvodje|razvodju]] [[Dravinja|Dravinje]] čez [[Konjiška gora|Tolsti Vrh]], [[Dolga Gora|Dolgo Goro]], čez Boč nekako do Poljčanskega potoka in do meje z [[Župnija Ponikva|župnijo Ponikva]] in naprej do ceste, ki poteka iz [[Dramlje|Dramelj]] v [[Žička kartuzija|Žičko Kartuzijo]].
Na zahodu je meja potekala pod [[Črešnjice, Vojnik|Črešnjicami]] in nad [[Frankolovo|Frankolovim]], na grič sv. Križa, Golek in Bukovo goro in ob [[Dravinja|Dravinji]] navzgor do njenega izvira pod [[Rogla|Roglo]] do srede Lazin, ter na severni strani po vrhu [[Pohorje|Pohorja]] do Javorskega vrha.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}}<ref>{{navedi knjigo |last=Zdovc |first=Vinko |year=2000 |title=Zbornik 2000, Konjice z okolico|chapter=Deželnosodska oblast v Konjicah (Gonobitz) nastanek in dokončno oblikovanje: Konjiška župnija|publisher=Zgodovinsko društvo Konjice |isbn= |cobiss= |pages=11}}</ref>
Na območju velike pražupnije je sčasoma nastalo 11 novih [[Župnija|župnij]] ([[Župnija Oplotnica|Čadram-Oplotnica]], [[Župnija Poljčane|Poljčane]], [[Župnija Laporje|Laporje]], [[Župnija Črešnjice|Črešnjice]], [[Župnija Loče|Loče]], [[Župnija Prihova|Prihova]], [[Župnija Zreče]], [[Župnija Kebelj]], [[Župnija Sv. Kunigunda na Pohorju|Gorenje pri Zrečah]], [[Župnija Sv. Jernej pri Ločah|Sveti Jernej]], [[Župnija Špitalič (Nadškofija Maribor)|Špitalič]] in kot zadnja leta 1787 še [[Župnija Žiče|župnija Žiče]]).{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=198}}
[[Slika:Farof-strop 1670.jpg|thumb|250px|left|poslikani leseni strop v župnišču iz leta 1670]]
[[Slika:064 Gonobitz — Slovenske Konjice - J.F.Kaiser Lithografirte Ansichten der Steiermark 1830 (2).jpg|left|thumb|trg Konjice z župnijsko cerkvijo in gradom na Kaiserjevi litografiji iz 1830]]
Ker zelo obsežnega ozemlja pod cerkveno in tudi politično oblastjo [[Seznam oglejskih škofov in patriarhov|oglejskih patriarhov]] (ki so v političnem vidiku ponekod presegali celo [[Salzburška nadškofija|salzburške nadškofe]]) ni bilo mogoče učinkovito pastoralno voditi neposredno s [[Oglej|sedeža patriarhata]] v [[Videm, Italija|Vidmu]], je bilo ozemlje oglejskega patriarhata že v 11. stoletju razdeljeno na manjše enote in okrožja, ki so se imenovala arhidiakonati.<ref>{{navedi splet |url=https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/cerkvenoupravna-ureditev-na-konjiskem/|title= Cerkvenopravna ureditev na Konjiškem|accessdate=23. februar 2016 |date= |format= |work= }}</ref> Arhidiakonate so vodili [[arhidiakon]]i, kot neposredni patriarhovi zaupniki, poverjenci in namestniki. V 11. stoletju je imel oglejski patriarhat tri arhidiakonate, v 16. stoletju jih je bilo že sedem.<ref>{{navedi knjigo |last=Reven |first=Zdravko |year=1971|title=Cerkev na Slovenskem: letopis 1971: (stanje 1. junija 1971) |publisher=Nadškofijski ordinariat |isbn= |cobiss=2831107 |pages=28}}</ref> Ozemlje konjiške župnije je do leta 1751 spadalo k Savinjskemu arhidiakonatu. Ta je obsegal ozemlje med Savo in Dravo, na Pohorju in v [[Šaleška dolina|Šaleški dolini]] ter proti izviru [[Savinja|Savinje]] je mejil na Koroški (podjunski) arhidiakonat, z mejno reko [[Sotla|Sotlo]] pa na [[Nadškofija Zagreb|zagrebško škofijo]]. Konjiška župnija je spadala pod patronat [[Oglejski patriarhat|oglejskih patriarhov]], vendar so odvetništvo nad župnijo (pravice, dohodki in možnost političnega vpliva) izvajali lastniki bližnjega gradu, kar pa ni omejevalo patriarhov, ki so na mesto tukajšnjih župnikov imenovali duhovnike iz svojega kroga, pogosto [[Italijani|Italijane]] in [[Furlan]]e, ter jim večkrat zaupali tudi naloge savinjskih arhidiakonov.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}} Nasledniki patriarha [[Bertold Andeški|Bertolda Andeškega]] so komaj kdaj obiskali svoje slovensko govoreče vernike,{{sfn|Höfler|2018|p=11}} temveč so za izvrševanje cerkvenih opravil, za katere je potrebno škofovsko posvečenje, navadno imenovali škofe vikarje, ki so v njihovem imenu obiskovali župnije, opravljali vizitacije, nadzirali duhovništvo in sklicevali sinode, pa tudi birmovali, [[Duhovniško posvečenje|posvečevali duhovnike]], [[zakramentali|blagoslavljali]] cerkve, oltarje, zvonove.{{sfn|Höfler|2018|p=7}}
Potem, ko so v letih 1418−1420 [[Beneška republika|Benečani]] zasedli [[Furlanija|Furlanijo]],<ref>{{navedi knjigo |first=Tito |last= Maniacco |year=2002 |title=Storia del Friuli|publisher=Newton & Compton |isbn= |cobiss= |pages=|language=IT}}</ref> so se na sedežu patriarhata vrstili možje iz beneških patricijskih rodbin, ki pa skorajda niso več prihajali na slovensko stran. [[Oglejski patriarhat|Patriarhat]] je bil namreč zatem razdeljen na dva dela: zahodni, furlanski del je spadal pod [[Beneška republika|Beneško republiko]], vzhodni, slovenski del, pa po izumrtju [[Celjski grofje|celjskih knezov]] in [[Goriški grofje|goriških grofov]] (1456 oziroma 1500), v celoti pod [[Habsburžani|Habsburžane]]. Patriarhi so bivali na beneškem ozemlju, [[Avstrijsko cesarstvo|habsburška oblast]] pa jim praktično ni več dopuščala dostopa na slovenski del patriarhata. Zadnji, ki je pod patriarhom vizitiral slovenske kraje, je bil patriarhov koadjutor Francesco Barbaro, ki je [[Vizitacija|vizitacijo]] opravil leta 1593.<ref>{{navedi splet |url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1001550/ |publisher=[[Primorski slovenski biografski leksikon]]|title= Barbaro, Francesco (okoli 1545–1616)| first=Rudolf |last= Klinec |accessdate=24. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> Celo arhidiakoni so se odtlej v cerkvenih zadevah obračali na [[Apostolski nuncij|apostolskega nuncija]] na Dunaju, ki je [[Škof|škofovske zadeve]] poverjal škofom z avstrijskega ozemlja, največkrat so te naloge opravljali škofje iz [[Pičen|Pična]] v [[Istra|Istri]].{{sfn|Höfler|2013|p=322}}{{sfn|Höfler|2018|p=13}}
Leta 1751 je [[papež Benedikt XIV.]], tudi na pritisk dunajskega dvora, [[oglejski patriarhat]] ukinil, za ozemlje patriarhata pod [[Habsburška monarhija|habsburško vladavino]] (tj. za večino slovenskega prostora do reke Drave na severu) pa naslednje leto ustanovil [[Nadškofija Gorica|Goriško škofijo]], za ozemlje [[Beneška republika|beneške republike]] v [[Furlanija|Furlaniji]] pa [[Nadškofija Videm|Videmsko škofijo]].
Konjiška župnija nikoli ni bila del leta 1462 ustanovljene [[Ljubljanska nadškofija|Ljubljanske škofije]] (podrejene direktno [[Sveti sedež|Svetemu sedežu]]), ki je na tem delu Štajerske obsegala [[župnija Svibno|župnije Svibno]], [[Župnija Gornji Grad|župnijo Gornji Grad]] z vikariati Solčava, Ljubno, Rečica in Mozirje, [[župnija Braslovče|župnijo Braslovče]] z vikariati Vransko, sv. Pavel pri Preboldu, Griže in Trbovlje ter [[Škale|župnijo Škale]] z vikariati sv. Martin pod Šalekom, Šoštanj, Vinska gora in Šentilj pri Velenju.<ref>{{navedi časopis| journal=Zgodovinski časopis |last=Valenčič| first=Vlado |title=Štetje prebivalstva leta 1754 v predjožefinski ljubljanski škofiji in njegovi rezultati | url= https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/1807 |publisher= |volume=16 |year=1962 |cobiss=514470965 |pages=27–54}}</ref>
Med letoma 1704 in 1737 je bila konjiška župnija pod upravo [[Žička kartuzija|Žičke kartuzije]],{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=44}} po razpustitvi le-te pa so o njej ponovno odločali [[Habsburžani|habsburški cesarji]], ki so jo leta 1751{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=199}} povišali v nadžupnijo.{{sfn|Boldin|2016|p=85}} Po začasni ukinitvi [[Nadškofija Gorica|Goriške nadškofije]] (1787), po preureditvi škofijskih meja, v času vladanja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|cesarja Jožefa II.]],{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=47}} so bile v procesu preoblikovanja, v letih 1787–1789, župnije [[Velikovec|velikovškega]] okrožja na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]] in [[Celje|celjskega]] okrožja na Štajerskem, med njimi tudi konjiška nadžupnija, priključene k tedanjim zgolj osmim župnijam [[Lavantinska škofija|Lavantinske škofije]].<ref>{{navedi knjigo |author= Dolinar, France Martin|year= |title=Letopisi lavantinsko-mariborske škofije kot zgodovinski vir|url=https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/1490|isbn= |cobiss= |pages=57}}</ref>
Ker je sedež škofije še naprej ostal v oddaljenem [[Šentandraž v Labotski dolini|Šentandražu]], so se kmalu nadaljevala prizadevanja za selitev škofijskega sedeža in preoblikovanje škofijskih meja, do česar je prišlo šele v času [[blaženi|blaženega]] škofa [[Anton Martin Slomšek|Antona Martina Slomška]], ki je uspel, da se je lahko 4. septembra 1859 sedež škofije preselil v [[Maribor]] in da so se na novo določile meje mariborske, zgolj naslovno še lavantinske škofije.<ref name="Slovenska-biografija.si">{{SloBio|id=sbi584693 |avtor= Grafenauer, I.; Gspan, A. |ime=Slomšek, Anton Martin |vir=sbl}}</ref>
=== Kronološki pregled zgodovinskih dogodkov ===
[[Slika:Ortolf Slovenske Konjice si.jpg|200px|thumb|desno|nekdanji nagrobnik Ortolfa Konjiškega]]
* 1146: v pisnih virih je prvič omenjena konjiška nadžupnija (Cuonowiz);{{sfn|Boldin|2016|p=16}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=38}}
* 1173: prvič je omenjen konjiški župnik Sighard. V tem času je bila domnevno zgrajena sedanja [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|župnijska cerkev sv. Jurija]];{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}}
* 1369: že pred tem letom je [[vitez]] Ortolf Konjiški pozidal kapelo sv. Jakoba (sedanjo [[Cerkvena ladja|stransko ladjo]]) in jo določil za svoje zadnje počivališče;{{sfn|Stopar|1976|p=}}<ref>Turistični vodnik po Dravinjski dolini in Zreškem Pohorju, stran 17</ref>
* 1482–1509: župnik Valentin Fabri{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} je cerkev, ki je prvotno imela romanski videz (pravokotna stavba z ravnim lesenim stropom) obokal, [[Gotska arhitektura|gotiziral]], jo opremil z [[opornik|oporniki]] in poslikavami, ravno tako je dal prezidati tudi župnišče;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}}
* 1669–1697: župnik [[Boštjan Glavinić de Glamoč]] iz [[Pićan|Pičenske]] škofije v [[Istra|Istri]]{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=42}} je dal v nadžupnijski cerkvi postaviti glavni oltar. Med 1690 in 1697 je bil škof v [[Senj]]u. Na potovanju na [[Dunaj]] skozi [[Slovenske Konjice|Konjice]] je tu leta [[1697]] umrl in je pokopan v rožnovenski kapeli;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=44}}
* 1713: v stranski ladji je bil pod [[Beneficij|beneficiatom]] Štefana Jamnika postavljen oltar sv. Križa. O tem priča napis SVB BENEFICIATO STEPHANO JAMNIK ERECTUM 1713;
* 1751: župnija povišana v nadžupnijo;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=199}}
* 1799: pokopališče okoli cerkve so opustili in uredili novo ob nekdanji grajski kapeli, sedanji [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkvi sv. Ane]]. Ta je bila pod cesarjem [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefom II.]] ukinjena, ponovno jo je [[Zakramentali|blagoslovil]] nadžupnik Jožef Anton pl. Jakomini;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=48}}
* 1863: nadžupnijska cerkev je dobila [[križev pot]], ki je sedaj v [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkvi sv. Ane]]. Moderni križev pot, ki je sedaj v [[Ladja (cerkev)|ladji]], je ob zadnji obnovi cerkve naslikal akademski [[slikar]] Leon Koporc iz Ljubljane;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=87}}
* 1866: slikar [[Tomaž Fantoni]] in njegov pomočnik [[Jakob Brollo]] (oba iz [[Humin]]a v Furlaniji) sta cerkveno ladjo cerkev preslikala (freske niso ohranjene). Brollo je naslikal tudi podobo Jezusa – dobrega pastirja nad vhodom v župnišče;{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}}
* 1869: namesto starega baročnega glavnega oltarja je bil postavljen nov veliki psevdogotski oltar, delo [[Tomaž Fantoni|Tomaža Fantonija]], ki pa je danes ohranjen le delno;{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=86}}
* 1874: streha na rožnovenjski kapeli je v času župnika Franca Mikuša dobila današnjo podobo;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=55}}
* 1875: [[Duhovniško posvečenje|novo mašo]] je obhajal [[Mihael Napotnik]], kmečki sin s [[Tepanjski Vrh|Tepanjskega Vrha]], poznejši [[škofija Lavant|lavantinski]] [[škof|knezoškof]];{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=53}}
* 1887: [[Tomaž Fantoni]] je v baročni kapeli postavil postavil rožnovenski oltar;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=192}}
* 1910: [[Papež Pij X.]] je na prošnjo [[škof|knezoškofa]] [[Mihael Napotnik|Napotnika]] z apostolskim pismom podelil vsakokratnemu konjiškemu nadžupniku naslov [[arhidiakon]]. Ob tej priložnosti so v [[prezbiterij]]u župnijske cerkve vzidali marmorno ploščo z napisom in [[kronogram]]om;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}}
== Sakralni objekti ==
{| class="wikitable"
|-
!
! slika
! cerkev
! kraj / naselje
! oznaka RKD/EID:
|-
| 1.
| {{Slika d|Q18515910|150px}}
| [[Cerkev svetega Jurija, Slovenske Konjice|cerkev sv. Jurija]]<br>[[župnijska cerkev]]
| [[Slovenske Konjice]]
|{{Cultural Heritage Slovenia|1-03379}}
|-
| 2.
| {{Slika d|Q12786834|150px}}
| [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkev sv. Ane]] <br>pokopališka cerkev - [[Podružnična cerkev|podružnica]]
| [[Zgornja Pristava, Slovenske Konjice|Zgornja Pristava]]
|{{Cultural Heritage Slovenia|1-03380}}
|-
| 3.
| {{Slika d|Q24758939|lokalna=DSC03501.JPG|150px}}
| [[Cerkev svete Družine, Tepanje|cerkev sv. Družine]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]]
| [[Tepanje]]
|-
|}
Na območju župnije stoji še mnogo kapelic, znamenj in križev, med njimi izstopa [[Janez Nanut|Nanutova]] kapela v središču naselja [[Brdo, Slovenske Konjice|Brdo]].{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=325}}
==Drugi objekti==
{| class="wikitable"
|-
!
! slika
!
! kraj / naselje
! oznaka RKD/EID:
|-
| 1.
| [[Slika:Farof Vicarage north side.jpg|150px]]
| Župnišče v Slovenskih Konjicah
| [[Slovenske Konjice]]
|{{Cultural Heritage Slovenia|10232}}
|-
| 2.
| [[Slika:Župnijski center.jpg|150px]]
| Župnijski dom (zgrajen 2008)
| [[Slovenske Konjice]]
|}
=== Župnišče===
[[Slika:Slovenske Konjice, rectory, west side.jpg|250px|thumb|desno|župnišče, zahodna stran]]
Konjice v srednjem veku niso bile utrjene. V stiskah so se tržani zatekali v [[župnišče]], katerega obisk omenja tudi [[Paolo Santonino]] v svojem popotnem [[Dnevnik (književnost)|dnevniku]] s tretjega potovanja, ko je Konjice obiskal kot spremljevalec odposlanca [[oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]], caorlijskega škofa Pietra Carla leta 1487.{{sfn|Stopar|1976|p=23}} Markantna stavba je v južnem traktu še iz 15. stoletja, v kleti so lepi gotski [[portal]]i.{{sfn|Stopar|1976|p=27}} V prvem nadstropju severovzhodnega vogala je gotski [[erker]] iz obdobja Valentina Fabrija, tj. začetka 80. let 15. stoletja. Že pred letom 1500 so stavbo močno utrdili.
Župnik Marko Gonan, po rodu plemič iz [[Pazin]]a v [[Istra|Istri]], je med 1625–1635 stavbo prezidal in povečal. Nad portalom z zazidano renesančno biforo v nadstropju je na pročelju njegova podoba in grb z napisom.{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}}. Poleg srednjeveških sestavin izstopajo [[renesansa|poznorenesančne]] [[Arkada|stebriščne arkade]]{{sfn|Stopar|1976|p=27}} na notranjem dvorišču iz leta [[1632]], številni arhitekturni detajli, [[štukatura|štukirani]] strop iz [[1740]]{{sfn|Stopar|1976|p=27}} v jedilnici, v eni od sob v nadstropju pa poslikani leseni strop iz [[1670]], {{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=228}} z [[groteska]]mi, [[drolerija]]mi, [[karikatura]]mi, živalskimi podobami itn.; gre za najstarejši tovrsten spomenik s povsem profano motiviko v Sloveniji.<ref>{{RKD sklic|10232}}</ref> Furlanski slikar [[Jakob Brollo]] je leta 1866 naslikal podobo Jezusa, dobrega pastirja nad vhodom v župnišče, ki pa je ohranjena samo v fragmentih.
==Red zvonjenja==
===Zvonik in zvonjenje, opis nekdanjega in sedanjega stanja===
[[Slika:Cerkev sv. Jurija - prenova 03.jpg|200px|sličica|levo]]
V [[zvonik|zvoniku]] [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve]] so bili do leta 2023 zvonovi v tako dotrajanem stanju, da je bilo mogoče zvoniti zgolj z malima zvonovoma, saj bi skupno zvonjenje vseh zvonov lahko ogrozilo statiko zvonika. Nadžupnija se je pred obnovo odločila tudi, da po več kot stotih letih v zvonik povrne mogočen veliki zvon, ki tehta skoraj tri tone.<ref>{{navedi revijo |last=Vogrin |first=Jože |date= |title=Obnavljamo zvonik |url=https://novice.si/page/mogocen-cerkveni-zvonik-konjicanom-prepreva-ze-stoletja-kako-je-videti-znotraj-foto-video/ |magazine=brošura Konjiški zvon |location=Slovenske Konjice |publisher=Nadžupnija Slovenske Konjice |access-date=2. april 2023}}</ref>
[[Slika:Cerkveni zvonik Slovenske Konjice.jpg|200px|sličica|levo|Novo stopnišče in podesti v zvoniku (2024)]]
Po načrtovanju, izdelavi projektov in zbiranju potrebnih sredstev se je opravila temeljita obnova zvonika [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve sv. Jurija]], med katero je bilo zamenjano dotrajano stopnišče, vključno s podesti, na novo je bila urejena elektroinštalacija, razsvetljava, pogon ure… V sklopu opreme zvonov je bila urejena in konzervirana stara masivna lesena nosilna konstrukcija, na novo so bili izdelani štirje jarmi zvonov ter obnovljeni njihovi nosilci…
[[Slika:Zvon 1924.jpg|180px|thumb|desno|nekdanji veliki zvon iz 1924]]
Medtem se je vse tri zvonove odpeljalo v [[Innsbruck]], kjer so v [[Zvonarna Grassmayr|zvonarni Grassmayr]] poskrbeli za obnovo več kot tristo let starega zvona, ki je bil vlit pri Conradu Schneiderju v Celju,<ref name="">{{navedi splet |url=http://www.slovenska-biografija.si/rodbina/sbi546296/ |title=Slovenski biografski leksikon: Schneider, zvonarska družina v Celju in Ljubljani |accessdate=15. marec 2023 |date= |format= |work= }}</ref> iz leta 1715{{sfn|Stopar|1976|p=27}} ter za medsebojno uglasitev vseh zvonov, posebej slovesno pa je bilo tamkajšnje vlitje novega velikega zvona v novembru 2023.
{{glavni|Slovenskokonjiški Schneiderjev zvon}}
Osnova tega novega velikega zvona je bil nekdanji nadžupnijski zvon iz leta 1924, ki je moral med drugo svetovno vojno zaradi prelitja v orožje zapustiti zvonik.{{sfn|Ambrožič|1993 |p=135, 151}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=64}} Njegovo okrasje so zvonarji, tudi na podlagi ohranjene fotografije, kar se da približali originalu, za načrt [[zvon|rebra]] pa vzeli zvon, ki je bil v podobnem časovnem obdobju vlit v isti livarni v Mariboru ter se je ohranil vse do danes.
Novi zvon in prenovljeni zvonovi so bili v zvonik povzdignjeni na Jurijevo nedeljo leta 2024.
Kasneje je bila v zvoniku nameščena nova avtomatika, ki sedaj ureja zvonjenje, bitje ure, omogoča pa tudi daljinsko upravljanje. Iz zvonika tako ponovno zvoni uglašena pesem cerkvenih zvonov, v skladu z dolgoletno tradicijo štajerske slovenske pokrajine.
[[Slika:Novi 2.jpg|180px|thumb|desno|novi veliki zvon, še v Innsbrucku (2023)]]
===Stolpna ura===
V zvoniku sedaj čas na štirih številčnicah ne ureja več [[stolpna ura]], temveč [[Radijska ura|radijsko vodena ura]], avtomatika pa poganja kazalce in ureja tudi bitje. Bitje ure poteka podnevi in tudi ponoči, vendar</sub> je v nočnem času, od 22.00 ure do 6.00 ure zjutraj, naravnano na zmanjšano glasnost. Pri prebivalcih mesta ima bitje ure na cerkvenem zvoniku poseben pomen, saj prav tako kot nekdaj oznanja točen čas, hkrati pa tudi prijetno popestri dogajanje na [[Seznam ulic v Slovenskih Konjicah|Starem trgu]].
===Zvonovi in zvonjenje===
Zvonjenje ni le oznanilo časa, ampak tudi povabilo k molitvi in premišljevanju o skrivnostih naše vere.
{| class="wikitable sortable"
! opis zvona
! slika
! zvonar
! leto vlitja
! premer
! teža<br>(v kg)
! ton*<br>(po podatkih zvonarne)
|-
|veliki zvon
|[[Slika:Novi zvon in arhidiakon.jpg|200px]]
|[[Zvonarna Grassmayr|Grassmayr Innsbruck]]
| 2023
| 172 cm
| 2870
| [[ton|B° +6/16]]
|-
|stari zvon
|[[Slika:Schneiders's bell 04.jpg|200px]]
| Konrad Schneider, Celje{{sfn|Ambrožič|1993|p=147}}
| 1715{{sfn|Kovačič|1906|p=}}
| 143 cm
| 1758
| [[ton|d' +6/16]]
|-
|večji zvon
|[[Slika:Grassmayrjev zvon.jpg|200px]]
| Grassmayr Innsbruck
| 1984
| 106 cm
| 651
| [[ton|f' +6/16]]
|-
|mali zvon
|[[Slika:Zvon mali.jpg|200px]]
| Grassmayr Innsbruck
| 1984
| 95 cm
| 470,5
| [[ton|g' +6/16]]
|-
|}
===Redno zvonjenje===
Vsak dan slišimo trikrat dnevno posebno zvonjenje, tako imenovano angelovo češčenje: zjutraj, opoldne in zvečer. Uvajali so ga že v srednjem veku, najprej zvečer (Večerni zvon, Večerni ave …) kasneje tudi zjutraj. Molitvi angelovega češčenja, ki se običajno moli pri trojnem zvonjenju, se zvečer doda očenaš za verne duše. Večerno zvonjenje se ravna po sončnem zahodu in je v bogoslužnem koledarju zanj določen čas za vse slovenske škofije.
Skoraj istočasno z večernim zvonjenjem so iz 13. stoletja v zgodovinskih virih ohranjeni zapisi, da se je ob zori zvonilo [[Sveta Marija|Mariji]] v pozdrav in v počeščenje. Posebej v mestih je bilo v civilnem življenju običajno jutranje zvonjenje, ponekod ob 4.00 uri, s katerim so oznanjali, da so mestna vrata odprta. Tedaj je bilo to zvonjenje tudi javno znamenje časa, kasneje pa je bilo preneseno na sedmo uro zjutraj. Sedaj je t.i. jutranjica silno redka, ponekod običajna zgolj za velike praznike, ko so z zvonjenjem in s pritrkovanjem zvonov naznanjali praznovanje tistega dne. V [[Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] so tovrstno oznanjevanje ob večjih praznikih prevzeli fantje in možje, ki zjutraj v okolici pokajo oz. »streljajo« z velikimi 200-litrskimi sodi, napolnjenimi s plinom acetilenom, pridobljenim iz kalcijevega karbida (po domače karbita).
• ob 7.00 h se jutranje zvonjenje »Angelovo češčenje« opravlja Mariji v čast, med tednom z večjim zvonom, v nedeljo pa z velikim zvonom. Jutranje zvonjenje traja tri minute;
• ob 12.00 h opoldansko zvonjenje »poldan zvoni« opravlja stari zvon, ob nedeljah in praznikih pa veliki zvon. Tudi to drugo zvonjenje je Angelovo češčenje, vendar je bilo zgodovinsko gledano uveljavljeno kasneje kot druga dva zvonjenja, [[papež Kalist III.]] je leta 1456 ukazal, naj se zvoni tudi opoldne, v zahvalo za zmago nad [[Osmansko cesarstvo|Turki]] v bitki pri Beogradu;
• ob mraku – večerno zvonjenje »Ave Marija« se opravlja dnevu v slovo. Za Slovence ima to zvonjenje prav poseben pomen, o čemer pričajo številne pesmi in različna avtorska dela, ki opisujejo »večerni zvon«. Zgodovinsko lahko tudi začetke večernega zvonjenja pripišemo nekdanjemu »zapiranju mestnih vrat«, ki so ga naznanjali z zvonjenjem.
Pri večernem zvonjenju se ponavadi oglasijo trije zvonovi, najprej prvi, ki zvoni »angelski pozdrav oz. češčenje«, drugi, praviloma manjši zvon, se oglasi za duše vernih v vicah, tretji pa v čast [[Sveti Florjan|sv. Florijanu]], za varstvo pred večnim ognjem in pogubljenjem. V Slovenskih Konjicah ob mraku najprej zvoni večji zvon, za njim mali zvon in na koncu še stari zvon, zvonjenje vsakega pa traja okoli dve minuti.
===Izredna zvonjenja===
• prvo izredno zvonjenje se opravlja ob petkih, ob 15.00 uri. Spominja nas na [[Jezus Kristus|kristusovo trpljenje]] in njegovo smrt na križu. Oglasi se veliki zvon, ki zvoni tri minute;
• drugo izredno zvonjenje se opravlja ob sobotah, ob 15.00 uri v zimskem ali ob 16.00 uri v poletnem obdobju. Oglasi se veliki zvon, ki zvoni tri minute. To zvonjenje nas opomni na prihajajoči gospodov dan in nas povabi, da delo zaključimo in se pričnemo pripravljati na praznovanje nedelje. Zvonjenje ima prav zaradi njegovega namena posebno ime »delopust« in se opravlja tudi pred vsemi cerkvenimi prazniki med letom;
===Zvonjenje pokojnim===
Med pomembna izredna zvonjenja sodi tudi zvonjenje pokojnim. Tovrstno zvonjenje naznani, da je v župniji pokojni, ki ga pripravljajo na pogreb.
V nadžupniji se spoštuje in izvaja stara tradicija oz. cinklet:<br>
ko je najavljena smrt, se najprej pozvoni z »navčkom«, ki je v Slovenskih Konjicah mali zvon. Ta pozvoni enkrat, če je pokojni otrok, dvakrat, če je pokojna ženska in trikrat, če je pokojni moški.
Zvonjenje pokojnemu se oglasi tudi, ko se pokojnik vrne v nadžupnijo, in sicer v času, ko je le-ta v mrliški vežici pri pokopališču. Opravlja se opoldne, nekaj minut po opoldanskem zvonjenju in traja štiri minute:
• moškemu zvoni najprej veliki zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali;<br>
• ženski zvoni najprej stari zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali;<br>
• otroku zvoni najprej večji zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali.<br>
Ob smrti [[papež|papeža]] se zvoni z velikim zvonom, petkrat po dve minuti.
===Mašno zvonjenje===
V Slovenskih Konjicah zvonovi na različna načina vabijo k bogoslužju:
• med tednom se stari zvon, večji in mali zvon oglasijo petnajst minut pred mašo in s tem vernike povabijo k bogoslužju. Tri minute pred njim se ponovno oglasi stari zvon, ki vernike povabi v cerkev,
• v nedeljo se eno uro pred mašo oglasi veliki zvon, ki tudi najbolj oddaljene vernike povabi k bogoslužju. Petnajst minut pred bogoslužjem se oglasijo vsi štirje zvonovi, zatem pa, tri minute pred mašo, se oglasi stari zvon, ki vernike povabi v cerkev.
Od Slave pri maši na [[Veliki četrtek]] pa do antifone [[Salve Regina]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.bing.com/search?q=antifona+Salve+Regina&form=ANSPH1&refig=6a85af5be8bd475d86503445dcb7631d&pc=EDGEDB&adppc=EDGEDBB |title=Antifona Salve Regina |accessdate=15. november 2025 |date= |format= |work= }}</ref> pri [[Velikonočna vigilija|Velikonočni vigiliji]] zvonovi umolknejo, pravimo, da »gredo v Rim«.
===Pritrkovanje===
Občasno se iz zvonika, pred kakšnim praznikom, oglasi tudi [[pritrkovanje]] (pritrkavanje), ki je posebna vrsta igranja na zvonove. V Sloveniji je pritrkovanje izjemno razvito in imamo zelo širok spekter različnih melodij. Takrat se zvonovi oglasijo z različnimi ritmičnimi vzorci, ki se imenujejo pritrkovalske melodije. Njihov namen je oznanjevanje prihajajočega praznovanja slovesnih cerkvenih praznikov.
== Pomembne osebnosti ==
[[Slika:Fabri Valentin nagrobnik.jpg|thumb|200px|desno|nagrobnik župnika in arhidiakona Valentina Fabrija v nadžupnijski cerkvi]]
[[Slika:Matej Slekovec - Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške.pdf|200px|desno]]
=== Valentin Fabri ===
V času delovanja tamkajšnjega župnika Valentina Fabrija{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} (1487–1497) so v pravokotni glavni [[Ladja (cerkev)|cerkveni ladji]] [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve]] dotedanji ravni [[les]]eni strop nadomestili z rebrastim obokom, notranjimi oporniki in poslikavami v [[gotika|gotskem]] slogu, tudi sedanje župnišče (»farof«) je po zasnovi iz tega obdobja.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} Valentin Fabri ima v konjiški cerkvi sv. Jurija svoj nagrobnik. Na plošči je upodobljen, kako leži z glavo na blazini (plošča je sprva ležala na tleh). Opatska palica s fanonom in [[Mitra (škofovska kapa)|mitra]] kažeta njegov položaj pomembnega cerkvenega dostojanstvenika.
Pokojnik je prikazan v pontifikalni obleki, na [[Alba (liturgično oblačilo)|albi]] ima dvojno paruzo, ogrnjen je v bogato gotsko [[mašni plašč|kazulo]]. Ker je bil Valentin Fabri tudi [[Dobrla vas|dobrolski]] [[prošt]], savinjski in [[Podjuna|podjunski]] [[arhidiakon]], dvorni kaplan{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} ter konjiški in [[Župnija Vuzenica|vuzeniški]] župnik, ima na vogalih nagrobnika upodobljene štiri [[Grb|grbe]]: dobrolskega [[Samorog (mitologija)|samoroga]], oglejskega orla, Svetkovičevo zastavo in svoj osebni grb s kladivom na nakovalu.{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=40}}
=== Paolo Santonino ===
{{glavni|Paolo Santonino}}
O svojem obisku v [[Slovenske Konjice|Konjicah]] (Gonabicz), ko se je 11. maja 1485 tu ustavilo odposlanstvo [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]], pod vodstvom škofa [[Vizitacija|vizitatorja]] Petra Carli iz Caorle,
{{sfn|Santonino|1991|p=}} je škofov spremljevalec, laični kancler [[Paolo Santonino]] iz [[Udine|Vidma]] v svoj popotni dnevnik {{COBISS|ID=28470}} zapisal, da je škofa s spremstvom sprejel tedanji župnik in [[arhidiakon]] obrambnim jarkom in okopom. Navedel je, da je imela tedaj župnija kar petindvajset podružnic, bogata polja in svoje [[vinograd]]e z izvrstnim pridelkom. Iz njegovega popotnega dnevnika izvemo, da je imel konjiški arhidiakon v župnišču in drugod zaposlenih triinštirideset oseb, od tega devet duhovnikov v župnijski službi.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=41}} Ni se mogel izogniti niti opisu vseh jedi s katerimi so bili postreženi tako škof kot spremstvo, o večerji 13. maja pa je dodal, da je bila še prijetnejša, saj je gostitelj v župnišču poskrbel za glasbeno spremstvo dveh igralcev na [[Lituus (glasbilo)|šalmaj]] ter na večjo in manjšo [[kljunasta flavta|flavto]].<ref>{{navedi knjigo |last= Škulj | first= Edo |last2= Dobravec |first2= Jurij|year=2018 |title=Orgle Slovenije |publisher= Ars Organi Sloveniae |isbn=978-961-288-543-4 |cobiss=295329792 |pages=477}}</ref> Santonino je ponovno obiskal Konjice 27. maja 1485, ko je zapisal, da so pri maši peli izvrstni glasbeniki.{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=40}} Tedaj je škof s spremstvom obiskal tudi [[Grad Konjice|Konjiški grad]], imel tega dne v Konjicah [[birma|birmo]], ob večerji v župnišču pa so hvalnice in himne prepevali cerkveni pevci pod vodstvom učitelja, med katerimi so bili zelo verjetno tudi učenci. V Konjicah v drugi polovici 15. stoletja v cerkvi ni bilo [[orgle|orgel]], saj bi jih Santonino najbrž omenil, kot je to ob obisku [[Kamnik]]a. Da Konjice niso na seznamu glasbenih teles 16. stoletja, je treba skoraj gotovo pripisati le nepoznavanju ali pa izgubi zgodovinskih virov.<ref>{{navedi knjigo |last= Snoj |first= Jurij|year=2012 |title=Zgodovina glasbe na Slovenskem I., Od začetkov do konca 16. stoletja |publisher=Založba ZRC |isbn=978961 254 432 4 |cobiss=266035712 |pages=}}</ref>
===Anton Brcko===
V Nadžupniji je od 1936 do svoje smrti dve leti kot zborovodja in organist deloval primorski skladatelj [[Anton Brcko]] (1911–1939).<ref>{{SloBio |id=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1003150 |ime=Brcko, Anton |avtor=Bratuž, Andrej |vir=psbl}}</ref>
== Evropska pešpot sv. Martina Tourškega ==
[[Slika:Via Sancti Martini Slovenia Slovenske Konjice.jpg|180px|thumb|desno|odtis nekdanjega [[žig|žiga]] poti sv. Martina v Slovenskih Konjicah]]
Iz [[Zreče|Zreč]] in naprej v [[Kartuzijanski samostan Žiče|Žičko kartuzijo]] vodi Evropska pešpot [[Sveti Martin|sv. Martina Tourškega]] (Via Sancti Martini),<ref>{{navedi splet |url=https://www.svetimartintourski.si/pot-sv-martina|title=Pot sv. Martina v Sloveniji |accessdate= 12. november 2016|publisher = Kulturni center sv. Martin Tourski – Slovenija}}</ref> ki jo je leta 2005 [[Svet Evrope]] razglasil za Veliko evropsko kulturno pot. Dolga je 2500 km ([[Szombathely]]-[[Tours]]) in povezuje kraje, ki so zaznamovali življenje in čaščenja tega znamenitega svetnika. Sedaj ta pešpot ni več speljana skozi [[Slovenske Konjice]].
==Župnijske matične knjige==
Konjiški nadžupnijski urad je vse do [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|druge svetovne vojne]] hranil druge najstarejše krstne knjige v štajerski Sloveniji,<ref>{{navedi splet |url=https://nadskofija-maribor.si/web/wp-content/uploads/2025/04/VODNIK-2024-SPLETNA.pdf |title=Vodnik po matičnem gradivu in zapisnikih duš v Nadškofijskem arhivu Maribor, stanje 2023 |accessdate=15. maj 2023 |date= |format=}}</ref> ki so jo pisali v letih 1604–1611.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=131}} S pisanjem je v skladu z navodili [[Tridentinski koncil|tridentinskega koncila]] v drugem poglavju 24. seje (11. novembra 1564) in Rimskega obrednika začel tedanji konjiški župnik in arhidiakon Gregor Urz.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=42}} V letih 1759–1771 je bil konjiški nadžupnik Ignac Franc Novak, ki je leta 1770 pričel pisati župnijsko mrliško knjigo.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=47}}
Župnijske [[matične knjige]] so sedaj v digitalizirani obliki dostopne tudi na spletu: [https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/slovenske-konjice Matricula online.si].
== Konjiški župniki (do 1738), nadžupniki in arhidiakoni, konjiški novomašniki (1945-2015) ==
{{glavni|Seznam duhovnikov Nadžupnije Slovenske Konjice}}
== Župnijsko glasilo ==
Občasno glasilo Nadžupnije Slovenske Konjice se imenuje Jurček.<ref>{{navedi splet |url=https://issuu.com/jurcek.sl.konjice |title=Jurček, glasilo nadžupnije Slovenske Konjice |accessdate=13. julij 2022 |date= |format= |work= |archive-date=2022-07-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220713203244/https://issuu.com/jurcek.sl.konjice |url-status=dead }}</ref>
== Sklici ==
{{sklici|2}}
== Viri ==
* {{navedi knjigo |last1=Ožinger|first1=Anton|first2=Ivan|last2=Pajk |year=1996 |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=38788353|pages=}}
* {{navedi knjigo |last1=Baraga|first1=Jože|first2=Valerija|last2=Motaln |year=2006 |title=Konjiško ob 860-letnici Slovenskih Konjic|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=227330048|pages=}}
* {{navedi knjigo |last1=Boldin|first1=Aleksandra|year=2016|title=Konjiceː 870 let prve pisne omembe|chapter=Začetki Konjic in prva omemba v pisnih virihː listina oglejskega patriarha Pelegrina |publisher=Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-4-0 |cobiss=284984064|pages= }}
* {{navedi knjigo |last=Höfler| first= Janez| title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem|chapter=K razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku|publisher=Viharnik |year=2013| cobiss=268869376| isbn=978-961-6057-88-2|pages=}}
* {{navedi knjigo |last=Höfler| first= Janez |year=2018 |title=Oglejski generalni vikarji in drugi patriarhovi pooblaščenci na Slovenskem v poznem srednjem veku (1300-1535) |publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete|isbn=978-961-06-0043-5 |cobiss=293899264 |pages=}}
* {{navedi knjigo |last=Stopar|first=Ivan |year=1976 |title=Grad Slovenske Konjice |publisher=Kulturna skupnost Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=42552832|pages=}}
* {{navedi knjigo |last=Höfler | first= Janez| title= Lastniške cerkve v Sloveniji|chapter=Raziskana, registrirana in potencialna zgodnjesrednjeveška grobišča |location= Ljubljana |publisher=Viharnik |year=2019|cobiss=297354496|pages=}}
* {{navedi knjigo |last=Stegenšek |first=Avguštin| title=Konjiška dekanija| location=Maribor| year=1909| cobiss=217588993|pages=}}
* {{navedi knjigo |last=Slekovec|first=Matej| title= Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške| location=Maribor| year=1898| cobiss=2512149301|pages=}}
* {{navedi knjigo |last1=Boldin |first1=Aleksandra| title= Dr. Mihael Napotnik, lavantinski škof| publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice | year=2009| cobiss=63482881|pages=}}
* {{navedi knjigo |last=Petrič |first=Franci| title= Msgr. Alojzij Cvikl dj, mariborski nadškof metropolit| year=2015| publisher=Družina d.o.o.| cobiss=10198019|pages=}}
* {{navedi knjigo |last=Zadnikar | first=Marijan| title= Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2| year=1975| publisher=Mohorjeva družba Celje| cobiss=27990017|pages=}}
* {{navedi knjigo |last1=Ambrožič|first1=Matjaž |year=1993 |title=Acta Ecclesiastica Sloveniae 15: Zvonarstvo na Slovenskem |publisher= |isbn= |cobiss=1089069 |ISSN=0351-2789}}
* {{navedi knjigo |last1=Kovačič| first=Fran|authorlink1=Fran Kovačič |year=1906 |title=Cerkveni zvonovi v Lavantinski škofiji |publisher=Bogoslovno učilišče, Maribor |isbn= |cobiss=37305089 |pages=}}
== Glej tudi ==
* [[Boštjan Glavinić de Glamoč]] - senjsko-modruški škof
* [[Tomaž Fantoni]] - slikar
* [[Mihael Napotnik]] - [[Škofija Lavant|lavantinski]] knezoškof
* [[Jožef Pajek]] - [[kanonik|stolni kanonik]] v [[Maribor]]u
* [[Zdenka Serajnik]] - članica [[Frančiškov svetni red|Frančiškovega svetnega reda]], pesnica, prevajalka, pedagoginja in pisateljica
* [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]]
* [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice]]
* [[Slovenskokonjiški Schneiderjev zvon]]
== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki|Parish of Slovenske Konjice}}
* Nadžupnija na Družina.si: [http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-slovenske-konjice Družina.si] pridobljeno 27. avgust 2015
{{Nadškofija Maribor}}
{{Dekanija Slovenske Konjice}}
{{zvezdica}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Slovenske Konjice]]
[[Kategorija:Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]
[[Kategorija:Slovenske Konjice]]
[[Kategorija:Župnija Slovenske Konjice|Nadžupnija]]
6bs06rwtoe98v1i5lt4q68oou6sef1o
6739625
6739471
2026-08-20T06:51:16Z
Shabicht
3554
/* Redno zvonjenje */
6739625
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Župnija v Sloveniji
| title = Nadžupnija Slovenske Konjice
| image =
| caption = župnišče (farof)
| headquarters = Stari trg 40<br>3210 Slovenske Konjice
| parish_church = [[cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice]]
| dedication = [[sveti Jurij]]
| established = pred [[1146]]
| first_mentioned = [[1146]]{{sfn|Boldin|2016|p=16}}
| previous_name =
| separated_from_parish = [[Nadžupnija Hoče|Pražupnija Hoče]]
| annexed_parishes =
| deanery = [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]
| archdeaconry = [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiški]]
| diocese = [[Nadškofija Maribor|Maribor]]
| province = [[Metropolija Maribor|Maribor]]
| shrine =
| notable_people =[[Mihael Napotnik]], Valentin Fabri, [[Jožef Pajek]], Jernej Voh, [[Tomaž Fantoni]]
| neigboring_parishes = [[Župnija Zreče|Zreče]], [[Župnija Črešnjice|Črešnjice]], [[Župnija Čadram-Oplotnica|Čadram-Oplotnica]], [[Župnija Dramlje|Dramlje]], [[Župnija Žiče|Žiče]], [[Župnija Prihova|Prihova]]
| business_card =
}}
'''Nadžupnija Slovenske Konjice''' ({{jezik-la|Archparoecia Gonoviensis}}) je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Dekanija Slovenske Konjice|dekanije Slovenske Konjice]], v okviru [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiškega naddekanata]], ki je del [[Nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]].
Na podlagi [[Cerkveni dokumenti|apostolskega pisma]] [[Papež Pij X.|papeža Pija X.]] iz [[1. februar|1. februarja]] [[1910]] ima vsakokratni [[župnik]] v Slovenskih Konjicah pravico do naziva [[arhidiakon]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}}
== Zgodovina ==
{{glavni|Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice}}
Cerkvena organizacija na sedanjem slovenskem ozemlju je bila dokončno izoblikovana v času oglejskega [[Pelegrin I.|patriarha Pelegrina I.]] (1128–1161). V [[Oglejski patriarhat|oglejskem delu]], južno od Drave, je bilo 14. pražupnij, ki jih lahko, glede na približni čas ustanovitve, razvrstimo:
* 9. stoletje, med madžarskimi vpadi in pred njihovim porazom v [[Bitka pri Lechfeldu|bitki pri Lechfeldu]]: – [[Župnija Šempeter v Savinjski dolini|Šempeter v Savinjski dolini]], – [[župnija Gornji Grad|Gornji Grad]] (sv. Mohor), – [[Župnija Šmartno pri Slovenj Gradcu|sv. Martin pri Slovenj Gradcu]], [[Župnija Braslovče|Braslovče]] (Marija vnebovzeta)
* 10. stoletje: – [[Župnija Laško|Laško]] (sv. Martin), – [[Župnija Hoče|Hoče]] (sv. Jurij) – [[Župnija Pilštanj|Pilštanj]] (sv. Mihael), – [[Škale|Škale pri Velenju]] (sv. Jurij), župnijske cerkve ni več
* 11. stoletje: – '''Slovenske Konjice''' (sv. Jurij) – [[Župnija Slivnica pri Mariboru|Slivnica pri Mariboru]] (Marija vnebovzeta), – [[Župnija Ponikva|Ponikva]] (sv. Martin) - [[Župnija Nova Cerkev|Nova Cerkev]] (Sv. Lenart), – [[Župnija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] (sv. Rupert)
* 12. stoletje: – [[Župnija Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] (sv. Križ).
Že v letih 1085−1096 se je iz očitno preobsežno zasnovane [[župnija Hoče|hočke pražupnije]] izdvojila najprej konjiška pražupnija, vsaj leta [[1146]] pa še [[Župnija Slivnica pri Mariboru|slivniška pražupnija]]. Vse tri so bile leta 1146 kot pražupnije prvič pisno omenjene v isti, do danes ohranjeni listini [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]] [[Pelegrin I.|Pelegrina I.]] (1130–1161),{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=7}}{{sfn|Boldin|2016|p=16}} ki omenja tudi desetino v teh župnijah (partes decimarum olebium, Scilicet de Covnuwiz et Schliuniz …).{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=38}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}}
Konjiška pražupnija je takrat obsegala ozemlje, večje od obsega sedanje [[Dekanija Slovenske Konjice|Konjiške dekanije]], na vzhodu je meja potekala nad [[Trije Kralji (smučišče)|Tremi kralji]] na Pohorju, med [[Veliko Tinje|Tinjem]] in [[Čadram]]om do potoka [[Ložnica (Dravinja)|Ložnice]], med cerkvijo sv. [[Kočno ob Ložnici|Egidija v Kočnem]] in [[Laporje, Slovenska Bistrica|Laporjem]] do [[Boč (gora)|Boča]]. Na jugu po [[Razvodje|razvodju]] [[Dravinja|Dravinje]] čez [[Konjiška gora|Tolsti Vrh]], [[Dolga Gora|Dolgo Goro]], čez Boč nekako do Poljčanskega potoka in do meje z [[Župnija Ponikva|župnijo Ponikva]] in naprej do ceste, ki poteka iz [[Dramlje|Dramelj]] v [[Žička kartuzija|Žičko Kartuzijo]].
Na zahodu je meja potekala pod [[Črešnjice, Vojnik|Črešnjicami]] in nad [[Frankolovo|Frankolovim]], na grič sv. Križa, Golek in Bukovo goro in ob [[Dravinja|Dravinji]] navzgor do njenega izvira pod [[Rogla|Roglo]] do srede Lazin, ter na severni strani po vrhu [[Pohorje|Pohorja]] do Javorskega vrha.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}}<ref>{{navedi knjigo |last=Zdovc |first=Vinko |year=2000 |title=Zbornik 2000, Konjice z okolico|chapter=Deželnosodska oblast v Konjicah (Gonobitz) nastanek in dokončno oblikovanje: Konjiška župnija|publisher=Zgodovinsko društvo Konjice |isbn= |cobiss= |pages=11}}</ref>
Na območju velike pražupnije je sčasoma nastalo 11 novih [[Župnija|župnij]] ([[Župnija Oplotnica|Čadram-Oplotnica]], [[Župnija Poljčane|Poljčane]], [[Župnija Laporje|Laporje]], [[Župnija Črešnjice|Črešnjice]], [[Župnija Loče|Loče]], [[Župnija Prihova|Prihova]], [[Župnija Zreče]], [[Župnija Kebelj]], [[Župnija Sv. Kunigunda na Pohorju|Gorenje pri Zrečah]], [[Župnija Sv. Jernej pri Ločah|Sveti Jernej]], [[Župnija Špitalič (Nadškofija Maribor)|Špitalič]] in kot zadnja leta 1787 še [[Župnija Žiče|župnija Žiče]]).{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=198}}
[[Slika:Farof-strop 1670.jpg|thumb|250px|left|poslikani leseni strop v župnišču iz leta 1670]]
[[Slika:064 Gonobitz — Slovenske Konjice - J.F.Kaiser Lithografirte Ansichten der Steiermark 1830 (2).jpg|left|thumb|trg Konjice z župnijsko cerkvijo in gradom na Kaiserjevi litografiji iz 1830]]
Ker zelo obsežnega ozemlja pod cerkveno in tudi politično oblastjo [[Seznam oglejskih škofov in patriarhov|oglejskih patriarhov]] (ki so v političnem vidiku ponekod presegali celo [[Salzburška nadškofija|salzburške nadškofe]]) ni bilo mogoče učinkovito pastoralno voditi neposredno s [[Oglej|sedeža patriarhata]] v [[Videm, Italija|Vidmu]], je bilo ozemlje oglejskega patriarhata že v 11. stoletju razdeljeno na manjše enote in okrožja, ki so se imenovala arhidiakonati.<ref>{{navedi splet |url=https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/cerkvenoupravna-ureditev-na-konjiskem/|title= Cerkvenopravna ureditev na Konjiškem|accessdate=23. februar 2016 |date= |format= |work= }}</ref> Arhidiakonate so vodili [[arhidiakon]]i, kot neposredni patriarhovi zaupniki, poverjenci in namestniki. V 11. stoletju je imel oglejski patriarhat tri arhidiakonate, v 16. stoletju jih je bilo že sedem.<ref>{{navedi knjigo |last=Reven |first=Zdravko |year=1971|title=Cerkev na Slovenskem: letopis 1971: (stanje 1. junija 1971) |publisher=Nadškofijski ordinariat |isbn= |cobiss=2831107 |pages=28}}</ref> Ozemlje konjiške župnije je do leta 1751 spadalo k Savinjskemu arhidiakonatu. Ta je obsegal ozemlje med Savo in Dravo, na Pohorju in v [[Šaleška dolina|Šaleški dolini]] ter proti izviru [[Savinja|Savinje]] je mejil na Koroški (podjunski) arhidiakonat, z mejno reko [[Sotla|Sotlo]] pa na [[Nadškofija Zagreb|zagrebško škofijo]]. Konjiška župnija je spadala pod patronat [[Oglejski patriarhat|oglejskih patriarhov]], vendar so odvetništvo nad župnijo (pravice, dohodki in možnost političnega vpliva) izvajali lastniki bližnjega gradu, kar pa ni omejevalo patriarhov, ki so na mesto tukajšnjih župnikov imenovali duhovnike iz svojega kroga, pogosto [[Italijani|Italijane]] in [[Furlan]]e, ter jim večkrat zaupali tudi naloge savinjskih arhidiakonov.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}} Nasledniki patriarha [[Bertold Andeški|Bertolda Andeškega]] so komaj kdaj obiskali svoje slovensko govoreče vernike,{{sfn|Höfler|2018|p=11}} temveč so za izvrševanje cerkvenih opravil, za katere je potrebno škofovsko posvečenje, navadno imenovali škofe vikarje, ki so v njihovem imenu obiskovali župnije, opravljali vizitacije, nadzirali duhovništvo in sklicevali sinode, pa tudi birmovali, [[Duhovniško posvečenje|posvečevali duhovnike]], [[zakramentali|blagoslavljali]] cerkve, oltarje, zvonove.{{sfn|Höfler|2018|p=7}}
Potem, ko so v letih 1418−1420 [[Beneška republika|Benečani]] zasedli [[Furlanija|Furlanijo]],<ref>{{navedi knjigo |first=Tito |last= Maniacco |year=2002 |title=Storia del Friuli|publisher=Newton & Compton |isbn= |cobiss= |pages=|language=IT}}</ref> so se na sedežu patriarhata vrstili možje iz beneških patricijskih rodbin, ki pa skorajda niso več prihajali na slovensko stran. [[Oglejski patriarhat|Patriarhat]] je bil namreč zatem razdeljen na dva dela: zahodni, furlanski del je spadal pod [[Beneška republika|Beneško republiko]], vzhodni, slovenski del, pa po izumrtju [[Celjski grofje|celjskih knezov]] in [[Goriški grofje|goriških grofov]] (1456 oziroma 1500), v celoti pod [[Habsburžani|Habsburžane]]. Patriarhi so bivali na beneškem ozemlju, [[Avstrijsko cesarstvo|habsburška oblast]] pa jim praktično ni več dopuščala dostopa na slovenski del patriarhata. Zadnji, ki je pod patriarhom vizitiral slovenske kraje, je bil patriarhov koadjutor Francesco Barbaro, ki je [[Vizitacija|vizitacijo]] opravil leta 1593.<ref>{{navedi splet |url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1001550/ |publisher=[[Primorski slovenski biografski leksikon]]|title= Barbaro, Francesco (okoli 1545–1616)| first=Rudolf |last= Klinec |accessdate=24. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> Celo arhidiakoni so se odtlej v cerkvenih zadevah obračali na [[Apostolski nuncij|apostolskega nuncija]] na Dunaju, ki je [[Škof|škofovske zadeve]] poverjal škofom z avstrijskega ozemlja, največkrat so te naloge opravljali škofje iz [[Pičen|Pična]] v [[Istra|Istri]].{{sfn|Höfler|2013|p=322}}{{sfn|Höfler|2018|p=13}}
Leta 1751 je [[papež Benedikt XIV.]], tudi na pritisk dunajskega dvora, [[oglejski patriarhat]] ukinil, za ozemlje patriarhata pod [[Habsburška monarhija|habsburško vladavino]] (tj. za večino slovenskega prostora do reke Drave na severu) pa naslednje leto ustanovil [[Nadškofija Gorica|Goriško škofijo]], za ozemlje [[Beneška republika|beneške republike]] v [[Furlanija|Furlaniji]] pa [[Nadškofija Videm|Videmsko škofijo]].
Konjiška župnija nikoli ni bila del leta 1462 ustanovljene [[Ljubljanska nadškofija|Ljubljanske škofije]] (podrejene direktno [[Sveti sedež|Svetemu sedežu]]), ki je na tem delu Štajerske obsegala [[župnija Svibno|župnije Svibno]], [[Župnija Gornji Grad|župnijo Gornji Grad]] z vikariati Solčava, Ljubno, Rečica in Mozirje, [[župnija Braslovče|župnijo Braslovče]] z vikariati Vransko, sv. Pavel pri Preboldu, Griže in Trbovlje ter [[Škale|župnijo Škale]] z vikariati sv. Martin pod Šalekom, Šoštanj, Vinska gora in Šentilj pri Velenju.<ref>{{navedi časopis| journal=Zgodovinski časopis |last=Valenčič| first=Vlado |title=Štetje prebivalstva leta 1754 v predjožefinski ljubljanski škofiji in njegovi rezultati | url= https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/1807 |publisher= |volume=16 |year=1962 |cobiss=514470965 |pages=27–54}}</ref>
Med letoma 1704 in 1737 je bila konjiška župnija pod upravo [[Žička kartuzija|Žičke kartuzije]],{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=44}} po razpustitvi le-te pa so o njej ponovno odločali [[Habsburžani|habsburški cesarji]], ki so jo leta 1751{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=199}} povišali v nadžupnijo.{{sfn|Boldin|2016|p=85}} Po začasni ukinitvi [[Nadškofija Gorica|Goriške nadškofije]] (1787), po preureditvi škofijskih meja, v času vladanja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|cesarja Jožefa II.]],{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=47}} so bile v procesu preoblikovanja, v letih 1787–1789, župnije [[Velikovec|velikovškega]] okrožja na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]] in [[Celje|celjskega]] okrožja na Štajerskem, med njimi tudi konjiška nadžupnija, priključene k tedanjim zgolj osmim župnijam [[Lavantinska škofija|Lavantinske škofije]].<ref>{{navedi knjigo |author= Dolinar, France Martin|year= |title=Letopisi lavantinsko-mariborske škofije kot zgodovinski vir|url=https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/1490|isbn= |cobiss= |pages=57}}</ref>
Ker je sedež škofije še naprej ostal v oddaljenem [[Šentandraž v Labotski dolini|Šentandražu]], so se kmalu nadaljevala prizadevanja za selitev škofijskega sedeža in preoblikovanje škofijskih meja, do česar je prišlo šele v času [[blaženi|blaženega]] škofa [[Anton Martin Slomšek|Antona Martina Slomška]], ki je uspel, da se je lahko 4. septembra 1859 sedež škofije preselil v [[Maribor]] in da so se na novo določile meje mariborske, zgolj naslovno še lavantinske škofije.<ref name="Slovenska-biografija.si">{{SloBio|id=sbi584693 |avtor= Grafenauer, I.; Gspan, A. |ime=Slomšek, Anton Martin |vir=sbl}}</ref>
=== Kronološki pregled zgodovinskih dogodkov ===
[[Slika:Ortolf Slovenske Konjice si.jpg|200px|thumb|desno|nekdanji nagrobnik Ortolfa Konjiškega]]
* 1146: v pisnih virih je prvič omenjena konjiška nadžupnija (Cuonowiz);{{sfn|Boldin|2016|p=16}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=38}}
* 1173: prvič je omenjen konjiški župnik Sighard. V tem času je bila domnevno zgrajena sedanja [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|župnijska cerkev sv. Jurija]];{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}}
* 1369: že pred tem letom je [[vitez]] Ortolf Konjiški pozidal kapelo sv. Jakoba (sedanjo [[Cerkvena ladja|stransko ladjo]]) in jo določil za svoje zadnje počivališče;{{sfn|Stopar|1976|p=}}<ref>Turistični vodnik po Dravinjski dolini in Zreškem Pohorju, stran 17</ref>
* 1482–1509: župnik Valentin Fabri{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} je cerkev, ki je prvotno imela romanski videz (pravokotna stavba z ravnim lesenim stropom) obokal, [[Gotska arhitektura|gotiziral]], jo opremil z [[opornik|oporniki]] in poslikavami, ravno tako je dal prezidati tudi župnišče;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}}
* 1669–1697: župnik [[Boštjan Glavinić de Glamoč]] iz [[Pićan|Pičenske]] škofije v [[Istra|Istri]]{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=42}} je dal v nadžupnijski cerkvi postaviti glavni oltar. Med 1690 in 1697 je bil škof v [[Senj]]u. Na potovanju na [[Dunaj]] skozi [[Slovenske Konjice|Konjice]] je tu leta [[1697]] umrl in je pokopan v rožnovenski kapeli;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=44}}
* 1713: v stranski ladji je bil pod [[Beneficij|beneficiatom]] Štefana Jamnika postavljen oltar sv. Križa. O tem priča napis SVB BENEFICIATO STEPHANO JAMNIK ERECTUM 1713;
* 1751: župnija povišana v nadžupnijo;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=199}}
* 1799: pokopališče okoli cerkve so opustili in uredili novo ob nekdanji grajski kapeli, sedanji [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkvi sv. Ane]]. Ta je bila pod cesarjem [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefom II.]] ukinjena, ponovno jo je [[Zakramentali|blagoslovil]] nadžupnik Jožef Anton pl. Jakomini;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=48}}
* 1863: nadžupnijska cerkev je dobila [[križev pot]], ki je sedaj v [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkvi sv. Ane]]. Moderni križev pot, ki je sedaj v [[Ladja (cerkev)|ladji]], je ob zadnji obnovi cerkve naslikal akademski [[slikar]] Leon Koporc iz Ljubljane;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=87}}
* 1866: slikar [[Tomaž Fantoni]] in njegov pomočnik [[Jakob Brollo]] (oba iz [[Humin]]a v Furlaniji) sta cerkveno ladjo cerkev preslikala (freske niso ohranjene). Brollo je naslikal tudi podobo Jezusa – dobrega pastirja nad vhodom v župnišče;{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}}
* 1869: namesto starega baročnega glavnega oltarja je bil postavljen nov veliki psevdogotski oltar, delo [[Tomaž Fantoni|Tomaža Fantonija]], ki pa je danes ohranjen le delno;{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=86}}
* 1874: streha na rožnovenjski kapeli je v času župnika Franca Mikuša dobila današnjo podobo;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=55}}
* 1875: [[Duhovniško posvečenje|novo mašo]] je obhajal [[Mihael Napotnik]], kmečki sin s [[Tepanjski Vrh|Tepanjskega Vrha]], poznejši [[škofija Lavant|lavantinski]] [[škof|knezoškof]];{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=53}}
* 1887: [[Tomaž Fantoni]] je v baročni kapeli postavil postavil rožnovenski oltar;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=192}}
* 1910: [[Papež Pij X.]] je na prošnjo [[škof|knezoškofa]] [[Mihael Napotnik|Napotnika]] z apostolskim pismom podelil vsakokratnemu konjiškemu nadžupniku naslov [[arhidiakon]]. Ob tej priložnosti so v [[prezbiterij]]u župnijske cerkve vzidali marmorno ploščo z napisom in [[kronogram]]om;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}}
== Sakralni objekti ==
{| class="wikitable"
|-
!
! slika
! cerkev
! kraj / naselje
! oznaka RKD/EID:
|-
| 1.
| {{Slika d|Q18515910|150px}}
| [[Cerkev svetega Jurija, Slovenske Konjice|cerkev sv. Jurija]]<br>[[župnijska cerkev]]
| [[Slovenske Konjice]]
|{{Cultural Heritage Slovenia|1-03379}}
|-
| 2.
| {{Slika d|Q12786834|150px}}
| [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkev sv. Ane]] <br>pokopališka cerkev - [[Podružnična cerkev|podružnica]]
| [[Zgornja Pristava, Slovenske Konjice|Zgornja Pristava]]
|{{Cultural Heritage Slovenia|1-03380}}
|-
| 3.
| {{Slika d|Q24758939|lokalna=DSC03501.JPG|150px}}
| [[Cerkev svete Družine, Tepanje|cerkev sv. Družine]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]]
| [[Tepanje]]
|-
|}
Na območju župnije stoji še mnogo kapelic, znamenj in križev, med njimi izstopa [[Janez Nanut|Nanutova]] kapela v središču naselja [[Brdo, Slovenske Konjice|Brdo]].{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=325}}
==Drugi objekti==
{| class="wikitable"
|-
!
! slika
!
! kraj / naselje
! oznaka RKD/EID:
|-
| 1.
| [[Slika:Farof Vicarage north side.jpg|150px]]
| Župnišče v Slovenskih Konjicah
| [[Slovenske Konjice]]
|{{Cultural Heritage Slovenia|10232}}
|-
| 2.
| [[Slika:Župnijski center.jpg|150px]]
| Župnijski dom (zgrajen 2008)
| [[Slovenske Konjice]]
|}
=== Župnišče===
[[Slika:Slovenske Konjice, rectory, west side.jpg|250px|thumb|desno|župnišče, zahodna stran]]
Konjice v srednjem veku niso bile utrjene. V stiskah so se tržani zatekali v [[župnišče]], katerega obisk omenja tudi [[Paolo Santonino]] v svojem popotnem [[Dnevnik (književnost)|dnevniku]] s tretjega potovanja, ko je Konjice obiskal kot spremljevalec odposlanca [[oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]], caorlijskega škofa Pietra Carla leta 1487.{{sfn|Stopar|1976|p=23}} Markantna stavba je v južnem traktu še iz 15. stoletja, v kleti so lepi gotski [[portal]]i.{{sfn|Stopar|1976|p=27}} V prvem nadstropju severovzhodnega vogala je gotski [[erker]] iz obdobja Valentina Fabrija, tj. začetka 80. let 15. stoletja. Že pred letom 1500 so stavbo močno utrdili.
Župnik Marko Gonan, po rodu plemič iz [[Pazin]]a v [[Istra|Istri]], je med 1625–1635 stavbo prezidal in povečal. Nad portalom z zazidano renesančno biforo v nadstropju je na pročelju njegova podoba in grb z napisom.{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}}. Poleg srednjeveških sestavin izstopajo [[renesansa|poznorenesančne]] [[Arkada|stebriščne arkade]]{{sfn|Stopar|1976|p=27}} na notranjem dvorišču iz leta [[1632]], številni arhitekturni detajli, [[štukatura|štukirani]] strop iz [[1740]]{{sfn|Stopar|1976|p=27}} v jedilnici, v eni od sob v nadstropju pa poslikani leseni strop iz [[1670]], {{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=228}} z [[groteska]]mi, [[drolerija]]mi, [[karikatura]]mi, živalskimi podobami itn.; gre za najstarejši tovrsten spomenik s povsem profano motiviko v Sloveniji.<ref>{{RKD sklic|10232}}</ref> Furlanski slikar [[Jakob Brollo]] je leta 1866 naslikal podobo Jezusa, dobrega pastirja nad vhodom v župnišče, ki pa je ohranjena samo v fragmentih.
==Red zvonjenja==
===Zvonik in zvonjenje, opis nekdanjega in sedanjega stanja===
[[Slika:Cerkev sv. Jurija - prenova 03.jpg|200px|sličica|levo]]
V [[zvonik|zvoniku]] [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve]] so bili do leta 2023 zvonovi v tako dotrajanem stanju, da je bilo mogoče zvoniti zgolj z malima zvonovoma, saj bi skupno zvonjenje vseh zvonov lahko ogrozilo statiko zvonika. Nadžupnija se je pred obnovo odločila tudi, da po več kot stotih letih v zvonik povrne mogočen veliki zvon, ki tehta skoraj tri tone.<ref>{{navedi revijo |last=Vogrin |first=Jože |date= |title=Obnavljamo zvonik |url=https://novice.si/page/mogocen-cerkveni-zvonik-konjicanom-prepreva-ze-stoletja-kako-je-videti-znotraj-foto-video/ |magazine=brošura Konjiški zvon |location=Slovenske Konjice |publisher=Nadžupnija Slovenske Konjice |access-date=2. april 2023}}</ref>
[[Slika:Cerkveni zvonik Slovenske Konjice.jpg|200px|sličica|levo|Novo stopnišče in podesti v zvoniku (2024)]]
Po načrtovanju, izdelavi projektov in zbiranju potrebnih sredstev se je opravila temeljita obnova zvonika [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve sv. Jurija]], med katero je bilo zamenjano dotrajano stopnišče, vključno s podesti, na novo je bila urejena elektroinštalacija, razsvetljava, pogon ure… V sklopu opreme zvonov je bila urejena in konzervirana stara masivna lesena nosilna konstrukcija, na novo so bili izdelani štirje jarmi zvonov ter obnovljeni njihovi nosilci…
[[Slika:Zvon 1924.jpg|180px|thumb|desno|nekdanji veliki zvon iz 1924]]
Medtem se je vse tri zvonove odpeljalo v [[Innsbruck]], kjer so v [[Zvonarna Grassmayr|zvonarni Grassmayr]] poskrbeli za obnovo več kot tristo let starega zvona, ki je bil vlit pri Conradu Schneiderju v Celju,<ref name="">{{navedi splet |url=http://www.slovenska-biografija.si/rodbina/sbi546296/ |title=Slovenski biografski leksikon: Schneider, zvonarska družina v Celju in Ljubljani |accessdate=15. marec 2023 |date= |format= |work= }}</ref> iz leta 1715{{sfn|Stopar|1976|p=27}} ter za medsebojno uglasitev vseh zvonov, posebej slovesno pa je bilo tamkajšnje vlitje novega velikega zvona v novembru 2023.
{{glavni|Slovenskokonjiški Schneiderjev zvon}}
Osnova tega novega velikega zvona je bil nekdanji nadžupnijski zvon iz leta 1924, ki je moral med drugo svetovno vojno zaradi prelitja v orožje zapustiti zvonik.{{sfn|Ambrožič|1993 |p=135, 151}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=64}} Njegovo okrasje so zvonarji, tudi na podlagi ohranjene fotografije, kar se da približali originalu, za načrt [[zvon|rebra]] pa vzeli zvon, ki je bil v podobnem časovnem obdobju vlit v isti livarni v Mariboru ter se je ohranil vse do danes.
Novi zvon in prenovljeni zvonovi so bili v zvonik povzdignjeni na Jurijevo nedeljo leta 2024.
Kasneje je bila v zvoniku nameščena nova avtomatika, ki sedaj ureja zvonjenje, bitje ure, omogoča pa tudi daljinsko upravljanje. Iz zvonika tako ponovno zvoni uglašena pesem cerkvenih zvonov, v skladu z dolgoletno tradicijo štajerske slovenske pokrajine.
[[Slika:Novi 2.jpg|180px|thumb|desno|novi veliki zvon, še v Innsbrucku (2023)]]
===Stolpna ura===
V zvoniku sedaj čas na štirih številčnicah ne ureja več [[stolpna ura]], temveč [[Radijska ura|radijsko vodena ura]], avtomatika pa poganja kazalce in ureja tudi bitje. Bitje ure poteka podnevi in tudi ponoči, vendar</sub> je v nočnem času, od 22.00 ure do 6.00 ure zjutraj, naravnano na zmanjšano glasnost. Pri prebivalcih mesta ima bitje ure na cerkvenem zvoniku poseben pomen, saj prav tako kot nekdaj oznanja točen čas, hkrati pa tudi prijetno popestri dogajanje na [[Seznam ulic v Slovenskih Konjicah|Starem trgu]].
===Zvonovi in zvonjenje===
Zvonjenje ni le oznanilo časa, ampak tudi povabilo k molitvi in premišljevanju o skrivnostih naše vere.
{| class="wikitable sortable"
! opis zvona
! slika
! zvonar
! leto vlitja
! premer
! teža<br>(v kg)
! ton*<br>(po podatkih zvonarne)
|-
|veliki zvon
|[[Slika:Novi zvon in arhidiakon.jpg|200px]]
|[[Zvonarna Grassmayr|Grassmayr Innsbruck]]
| 2023
| 172 cm
| 2870
| [[ton|B° +6/16]]
|-
|stari zvon
|[[Slika:Schneiders's bell 04.jpg|200px]]
| Konrad Schneider, Celje{{sfn|Ambrožič|1993|p=147}}
| 1715{{sfn|Kovačič|1906|p=}}
| 143 cm
| 1758
| [[ton|d' +6/16]]
|-
|večji zvon
|[[Slika:Grassmayrjev zvon.jpg|200px]]
| Grassmayr Innsbruck
| 1984
| 106 cm
| 651
| [[ton|f' +6/16]]
|-
|mali zvon
|[[Slika:Zvon mali.jpg|200px]]
| Grassmayr Innsbruck
| 1984
| 95 cm
| 470,5
| [[ton|g' +6/16]]
|-
|}
===Redno zvonjenje===
Vsak dan slišimo trikrat dnevno posebno zvonjenje, tako imenovano angelovo češčenje: zjutraj, opoldne in zvečer. Uvajali so ga že v srednjem veku, najprej zvečer (Večerni zvon, Večerni ave …) kasneje tudi zjutraj. Molitvi angelovega češčenja, ki se običajno moli pri trojnem zvonjenju, se zvečer doda očenaš za verne duše. Večerno zvonjenje se ravna po sončnem zahodu in je v bogoslužnem koledarju zanj določen čas za vse slovenske škofije.
Skoraj istočasno z večernim zvonjenjem so iz 13. stoletja v zgodovinskih virih ohranjeni zapisi, da se je ob zori zvonilo [[Sveta Marija|Mariji]] v pozdrav in v počeščenje. Posebej v mestih je bilo v civilnem življenju običajno jutranje zvonjenje, ponekod ob 4.00 uri, s katerim so oznanjali, da so mestna vrata odprta. Tedaj je bilo to zvonjenje tudi javno znamenje časa, kasneje pa je bilo preneseno na sedmo uro zjutraj. Sedaj je t.i. jutranjica silno redka, ponekod običajna zgolj za velike praznike, ko so z zvonjenjem in s pritrkovanjem zvonov naznanjali praznovanje tistega dne. V [[Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] so tovrstno oznanjevanje ob večjih praznikih prevzeli fantje in možje, ki zjutraj v okolici pokajo oz. »streljajo« z velikimi 200-litrskimi sodi, napolnjenimi s plinom [[Acetilen|acetilenom]], pridobljenim iz [[kalcijev karbid|kalcijevega karbida]] (po domače karbita).
• ob 7.00 h se jutranje zvonjenje »Angelovo češčenje« opravlja Mariji v čast, med tednom z večjim zvonom, v nedeljo pa z velikim zvonom. Jutranje zvonjenje traja tri minute;
• ob 12.00 h opoldansko zvonjenje »poldan zvoni« opravlja stari zvon, ob nedeljah in praznikih pa veliki zvon. Tudi to drugo zvonjenje je Angelovo češčenje, vendar je bilo zgodovinsko gledano uveljavljeno kasneje kot druga dva zvonjenja, [[papež Kalist III.]] je leta 1456 ukazal, naj se zvoni tudi opoldne, v zahvalo za zmago nad [[Osmansko cesarstvo|Turki]] v bitki pri Beogradu;
• ob mraku – večerno zvonjenje »Ave Marija« se opravlja dnevu v slovo. Za Slovence ima to zvonjenje prav poseben pomen, o čemer pričajo številne pesmi in različna avtorska dela, ki opisujejo »večerni zvon«. Zgodovinsko lahko tudi začetke večernega zvonjenja pripišemo nekdanjemu »zapiranju mestnih vrat«, ki so ga naznanjali z zvonjenjem.
Pri večernem zvonjenju se ponavadi oglasijo trije zvonovi, najprej prvi, ki zvoni »angelski pozdrav oz. češčenje«, drugi, praviloma manjši zvon, se oglasi za duše vernih v vicah, tretji pa v čast [[Sveti Florjan|sv. Florijanu]], za varstvo pred večnim ognjem in pogubljenjem. V Slovenskih Konjicah ob mraku najprej zvoni večji zvon, za njim mali zvon in na koncu še stari zvon, zvonjenje vsakega pa traja okoli dve minuti.
===Izredna zvonjenja===
• prvo izredno zvonjenje se opravlja ob petkih, ob 15.00 uri. Spominja nas na [[Jezus Kristus|kristusovo trpljenje]] in njegovo smrt na križu. Oglasi se veliki zvon, ki zvoni tri minute;
• drugo izredno zvonjenje se opravlja ob sobotah, ob 15.00 uri v zimskem ali ob 16.00 uri v poletnem obdobju. Oglasi se veliki zvon, ki zvoni tri minute. To zvonjenje nas opomni na prihajajoči gospodov dan in nas povabi, da delo zaključimo in se pričnemo pripravljati na praznovanje nedelje. Zvonjenje ima prav zaradi njegovega namena posebno ime »delopust« in se opravlja tudi pred vsemi cerkvenimi prazniki med letom;
===Zvonjenje pokojnim===
Med pomembna izredna zvonjenja sodi tudi zvonjenje pokojnim. Tovrstno zvonjenje naznani, da je v župniji pokojni, ki ga pripravljajo na pogreb.
V nadžupniji se spoštuje in izvaja stara tradicija oz. cinklet:<br>
ko je najavljena smrt, se najprej pozvoni z »navčkom«, ki je v Slovenskih Konjicah mali zvon. Ta pozvoni enkrat, če je pokojni otrok, dvakrat, če je pokojna ženska in trikrat, če je pokojni moški.
Zvonjenje pokojnemu se oglasi tudi, ko se pokojnik vrne v nadžupnijo, in sicer v času, ko je le-ta v mrliški vežici pri pokopališču. Opravlja se opoldne, nekaj minut po opoldanskem zvonjenju in traja štiri minute:
• moškemu zvoni najprej veliki zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali;<br>
• ženski zvoni najprej stari zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali;<br>
• otroku zvoni najprej večji zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali.<br>
Ob smrti [[papež|papeža]] se zvoni z velikim zvonom, petkrat po dve minuti.
===Mašno zvonjenje===
V Slovenskih Konjicah zvonovi na različna načina vabijo k bogoslužju:
• med tednom se stari zvon, večji in mali zvon oglasijo petnajst minut pred mašo in s tem vernike povabijo k bogoslužju. Tri minute pred njim se ponovno oglasi stari zvon, ki vernike povabi v cerkev,
• v nedeljo se eno uro pred mašo oglasi veliki zvon, ki tudi najbolj oddaljene vernike povabi k bogoslužju. Petnajst minut pred bogoslužjem se oglasijo vsi štirje zvonovi, zatem pa, tri minute pred mašo, se oglasi stari zvon, ki vernike povabi v cerkev.
Od Slave pri maši na [[Veliki četrtek]] pa do antifone [[Salve Regina]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.bing.com/search?q=antifona+Salve+Regina&form=ANSPH1&refig=6a85af5be8bd475d86503445dcb7631d&pc=EDGEDB&adppc=EDGEDBB |title=Antifona Salve Regina |accessdate=15. november 2025 |date= |format= |work= }}</ref> pri [[Velikonočna vigilija|Velikonočni vigiliji]] zvonovi umolknejo, pravimo, da »gredo v Rim«.
===Pritrkovanje===
Občasno se iz zvonika, pred kakšnim praznikom, oglasi tudi [[pritrkovanje]] (pritrkavanje), ki je posebna vrsta igranja na zvonove. V Sloveniji je pritrkovanje izjemno razvito in imamo zelo širok spekter različnih melodij. Takrat se zvonovi oglasijo z različnimi ritmičnimi vzorci, ki se imenujejo pritrkovalske melodije. Njihov namen je oznanjevanje prihajajočega praznovanja slovesnih cerkvenih praznikov.
== Pomembne osebnosti ==
[[Slika:Fabri Valentin nagrobnik.jpg|thumb|200px|desno|nagrobnik župnika in arhidiakona Valentina Fabrija v nadžupnijski cerkvi]]
[[Slika:Matej Slekovec - Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške.pdf|200px|desno]]
=== Valentin Fabri ===
V času delovanja tamkajšnjega župnika Valentina Fabrija{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} (1487–1497) so v pravokotni glavni [[Ladja (cerkev)|cerkveni ladji]] [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve]] dotedanji ravni [[les]]eni strop nadomestili z rebrastim obokom, notranjimi oporniki in poslikavami v [[gotika|gotskem]] slogu, tudi sedanje župnišče (»farof«) je po zasnovi iz tega obdobja.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} Valentin Fabri ima v konjiški cerkvi sv. Jurija svoj nagrobnik. Na plošči je upodobljen, kako leži z glavo na blazini (plošča je sprva ležala na tleh). Opatska palica s fanonom in [[Mitra (škofovska kapa)|mitra]] kažeta njegov položaj pomembnega cerkvenega dostojanstvenika.
Pokojnik je prikazan v pontifikalni obleki, na [[Alba (liturgično oblačilo)|albi]] ima dvojno paruzo, ogrnjen je v bogato gotsko [[mašni plašč|kazulo]]. Ker je bil Valentin Fabri tudi [[Dobrla vas|dobrolski]] [[prošt]], savinjski in [[Podjuna|podjunski]] [[arhidiakon]], dvorni kaplan{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} ter konjiški in [[Župnija Vuzenica|vuzeniški]] župnik, ima na vogalih nagrobnika upodobljene štiri [[Grb|grbe]]: dobrolskega [[Samorog (mitologija)|samoroga]], oglejskega orla, Svetkovičevo zastavo in svoj osebni grb s kladivom na nakovalu.{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=40}}
=== Paolo Santonino ===
{{glavni|Paolo Santonino}}
O svojem obisku v [[Slovenske Konjice|Konjicah]] (Gonabicz), ko se je 11. maja 1485 tu ustavilo odposlanstvo [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]], pod vodstvom škofa [[Vizitacija|vizitatorja]] Petra Carli iz Caorle,
{{sfn|Santonino|1991|p=}} je škofov spremljevalec, laični kancler [[Paolo Santonino]] iz [[Udine|Vidma]] v svoj popotni dnevnik {{COBISS|ID=28470}} zapisal, da je škofa s spremstvom sprejel tedanji župnik in [[arhidiakon]] obrambnim jarkom in okopom. Navedel je, da je imela tedaj župnija kar petindvajset podružnic, bogata polja in svoje [[vinograd]]e z izvrstnim pridelkom. Iz njegovega popotnega dnevnika izvemo, da je imel konjiški arhidiakon v župnišču in drugod zaposlenih triinštirideset oseb, od tega devet duhovnikov v župnijski službi.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=41}} Ni se mogel izogniti niti opisu vseh jedi s katerimi so bili postreženi tako škof kot spremstvo, o večerji 13. maja pa je dodal, da je bila še prijetnejša, saj je gostitelj v župnišču poskrbel za glasbeno spremstvo dveh igralcev na [[Lituus (glasbilo)|šalmaj]] ter na večjo in manjšo [[kljunasta flavta|flavto]].<ref>{{navedi knjigo |last= Škulj | first= Edo |last2= Dobravec |first2= Jurij|year=2018 |title=Orgle Slovenije |publisher= Ars Organi Sloveniae |isbn=978-961-288-543-4 |cobiss=295329792 |pages=477}}</ref> Santonino je ponovno obiskal Konjice 27. maja 1485, ko je zapisal, da so pri maši peli izvrstni glasbeniki.{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=40}} Tedaj je škof s spremstvom obiskal tudi [[Grad Konjice|Konjiški grad]], imel tega dne v Konjicah [[birma|birmo]], ob večerji v župnišču pa so hvalnice in himne prepevali cerkveni pevci pod vodstvom učitelja, med katerimi so bili zelo verjetno tudi učenci. V Konjicah v drugi polovici 15. stoletja v cerkvi ni bilo [[orgle|orgel]], saj bi jih Santonino najbrž omenil, kot je to ob obisku [[Kamnik]]a. Da Konjice niso na seznamu glasbenih teles 16. stoletja, je treba skoraj gotovo pripisati le nepoznavanju ali pa izgubi zgodovinskih virov.<ref>{{navedi knjigo |last= Snoj |first= Jurij|year=2012 |title=Zgodovina glasbe na Slovenskem I., Od začetkov do konca 16. stoletja |publisher=Založba ZRC |isbn=978961 254 432 4 |cobiss=266035712 |pages=}}</ref>
===Anton Brcko===
V Nadžupniji je od 1936 do svoje smrti dve leti kot zborovodja in organist deloval primorski skladatelj [[Anton Brcko]] (1911–1939).<ref>{{SloBio |id=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1003150 |ime=Brcko, Anton |avtor=Bratuž, Andrej |vir=psbl}}</ref>
== Evropska pešpot sv. Martina Tourškega ==
[[Slika:Via Sancti Martini Slovenia Slovenske Konjice.jpg|180px|thumb|desno|odtis nekdanjega [[žig|žiga]] poti sv. Martina v Slovenskih Konjicah]]
Iz [[Zreče|Zreč]] in naprej v [[Kartuzijanski samostan Žiče|Žičko kartuzijo]] vodi Evropska pešpot [[Sveti Martin|sv. Martina Tourškega]] (Via Sancti Martini),<ref>{{navedi splet |url=https://www.svetimartintourski.si/pot-sv-martina|title=Pot sv. Martina v Sloveniji |accessdate= 12. november 2016|publisher = Kulturni center sv. Martin Tourski – Slovenija}}</ref> ki jo je leta 2005 [[Svet Evrope]] razglasil za Veliko evropsko kulturno pot. Dolga je 2500 km ([[Szombathely]]-[[Tours]]) in povezuje kraje, ki so zaznamovali življenje in čaščenja tega znamenitega svetnika. Sedaj ta pešpot ni več speljana skozi [[Slovenske Konjice]].
==Župnijske matične knjige==
Konjiški nadžupnijski urad je vse do [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|druge svetovne vojne]] hranil druge najstarejše krstne knjige v štajerski Sloveniji,<ref>{{navedi splet |url=https://nadskofija-maribor.si/web/wp-content/uploads/2025/04/VODNIK-2024-SPLETNA.pdf |title=Vodnik po matičnem gradivu in zapisnikih duš v Nadškofijskem arhivu Maribor, stanje 2023 |accessdate=15. maj 2023 |date= |format=}}</ref> ki so jo pisali v letih 1604–1611.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=131}} S pisanjem je v skladu z navodili [[Tridentinski koncil|tridentinskega koncila]] v drugem poglavju 24. seje (11. novembra 1564) in Rimskega obrednika začel tedanji konjiški župnik in arhidiakon Gregor Urz.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=42}} V letih 1759–1771 je bil konjiški nadžupnik Ignac Franc Novak, ki je leta 1770 pričel pisati župnijsko mrliško knjigo.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=47}}
Župnijske [[matične knjige]] so sedaj v digitalizirani obliki dostopne tudi na spletu: [https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/slovenske-konjice Matricula online.si].
== Konjiški župniki (do 1738), nadžupniki in arhidiakoni, konjiški novomašniki (1945-2015) ==
{{glavni|Seznam duhovnikov Nadžupnije Slovenske Konjice}}
== Župnijsko glasilo ==
Občasno glasilo Nadžupnije Slovenske Konjice se imenuje Jurček.<ref>{{navedi splet |url=https://issuu.com/jurcek.sl.konjice |title=Jurček, glasilo nadžupnije Slovenske Konjice |accessdate=13. julij 2022 |date= |format= |work= |archive-date=2022-07-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220713203244/https://issuu.com/jurcek.sl.konjice |url-status=dead }}</ref>
== Sklici ==
{{sklici|2}}
== Viri ==
* {{navedi knjigo |last1=Ožinger|first1=Anton|first2=Ivan|last2=Pajk |year=1996 |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=38788353|pages=}}
* {{navedi knjigo |last1=Baraga|first1=Jože|first2=Valerija|last2=Motaln |year=2006 |title=Konjiško ob 860-letnici Slovenskih Konjic|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=227330048|pages=}}
* {{navedi knjigo |last1=Boldin|first1=Aleksandra|year=2016|title=Konjiceː 870 let prve pisne omembe|chapter=Začetki Konjic in prva omemba v pisnih virihː listina oglejskega patriarha Pelegrina |publisher=Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-4-0 |cobiss=284984064|pages= }}
* {{navedi knjigo |last=Höfler| first= Janez| title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem|chapter=K razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku|publisher=Viharnik |year=2013| cobiss=268869376| isbn=978-961-6057-88-2|pages=}}
* {{navedi knjigo |last=Höfler| first= Janez |year=2018 |title=Oglejski generalni vikarji in drugi patriarhovi pooblaščenci na Slovenskem v poznem srednjem veku (1300-1535) |publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete|isbn=978-961-06-0043-5 |cobiss=293899264 |pages=}}
* {{navedi knjigo |last=Stopar|first=Ivan |year=1976 |title=Grad Slovenske Konjice |publisher=Kulturna skupnost Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=42552832|pages=}}
* {{navedi knjigo |last=Höfler | first= Janez| title= Lastniške cerkve v Sloveniji|chapter=Raziskana, registrirana in potencialna zgodnjesrednjeveška grobišča |location= Ljubljana |publisher=Viharnik |year=2019|cobiss=297354496|pages=}}
* {{navedi knjigo |last=Stegenšek |first=Avguštin| title=Konjiška dekanija| location=Maribor| year=1909| cobiss=217588993|pages=}}
* {{navedi knjigo |last=Slekovec|first=Matej| title= Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške| location=Maribor| year=1898| cobiss=2512149301|pages=}}
* {{navedi knjigo |last1=Boldin |first1=Aleksandra| title= Dr. Mihael Napotnik, lavantinski škof| publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice | year=2009| cobiss=63482881|pages=}}
* {{navedi knjigo |last=Petrič |first=Franci| title= Msgr. Alojzij Cvikl dj, mariborski nadškof metropolit| year=2015| publisher=Družina d.o.o.| cobiss=10198019|pages=}}
* {{navedi knjigo |last=Zadnikar | first=Marijan| title= Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2| year=1975| publisher=Mohorjeva družba Celje| cobiss=27990017|pages=}}
* {{navedi knjigo |last1=Ambrožič|first1=Matjaž |year=1993 |title=Acta Ecclesiastica Sloveniae 15: Zvonarstvo na Slovenskem |publisher= |isbn= |cobiss=1089069 |ISSN=0351-2789}}
* {{navedi knjigo |last1=Kovačič| first=Fran|authorlink1=Fran Kovačič |year=1906 |title=Cerkveni zvonovi v Lavantinski škofiji |publisher=Bogoslovno učilišče, Maribor |isbn= |cobiss=37305089 |pages=}}
== Glej tudi ==
* [[Boštjan Glavinić de Glamoč]] - senjsko-modruški škof
* [[Tomaž Fantoni]] - slikar
* [[Mihael Napotnik]] - [[Škofija Lavant|lavantinski]] knezoškof
* [[Jožef Pajek]] - [[kanonik|stolni kanonik]] v [[Maribor]]u
* [[Zdenka Serajnik]] - članica [[Frančiškov svetni red|Frančiškovega svetnega reda]], pesnica, prevajalka, pedagoginja in pisateljica
* [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]]
* [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice]]
* [[Slovenskokonjiški Schneiderjev zvon]]
== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki|Parish of Slovenske Konjice}}
* Nadžupnija na Družina.si: [http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-slovenske-konjice Družina.si] pridobljeno 27. avgust 2015
{{Nadškofija Maribor}}
{{Dekanija Slovenske Konjice}}
{{zvezdica}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Slovenske Konjice]]
[[Kategorija:Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]
[[Kategorija:Slovenske Konjice]]
[[Kategorija:Župnija Slovenske Konjice|Nadžupnija]]
4ji0zchai5k88dqx3rq47qoc2ig9wr1
6739626
6739625
2026-08-20T06:52:52Z
Shabicht
3554
/* Redno zvonjenje */
6739626
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Župnija v Sloveniji
| title = Nadžupnija Slovenske Konjice
| image =
| caption = župnišče (farof)
| headquarters = Stari trg 40<br>3210 Slovenske Konjice
| parish_church = [[cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice]]
| dedication = [[sveti Jurij]]
| established = pred [[1146]]
| first_mentioned = [[1146]]{{sfn|Boldin|2016|p=16}}
| previous_name =
| separated_from_parish = [[Nadžupnija Hoče|Pražupnija Hoče]]
| annexed_parishes =
| deanery = [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]
| archdeaconry = [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiški]]
| diocese = [[Nadškofija Maribor|Maribor]]
| province = [[Metropolija Maribor|Maribor]]
| shrine =
| notable_people =[[Mihael Napotnik]], Valentin Fabri, [[Jožef Pajek]], Jernej Voh, [[Tomaž Fantoni]]
| neigboring_parishes = [[Župnija Zreče|Zreče]], [[Župnija Črešnjice|Črešnjice]], [[Župnija Čadram-Oplotnica|Čadram-Oplotnica]], [[Župnija Dramlje|Dramlje]], [[Župnija Žiče|Žiče]], [[Župnija Prihova|Prihova]]
| business_card =
}}
'''Nadžupnija Slovenske Konjice''' ({{jezik-la|Archparoecia Gonoviensis}}) je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Dekanija Slovenske Konjice|dekanije Slovenske Konjice]], v okviru [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiškega naddekanata]], ki je del [[Nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]].
Na podlagi [[Cerkveni dokumenti|apostolskega pisma]] [[Papež Pij X.|papeža Pija X.]] iz [[1. februar|1. februarja]] [[1910]] ima vsakokratni [[župnik]] v Slovenskih Konjicah pravico do naziva [[arhidiakon]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}}
== Zgodovina ==
{{glavni|Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice}}
Cerkvena organizacija na sedanjem slovenskem ozemlju je bila dokončno izoblikovana v času oglejskega [[Pelegrin I.|patriarha Pelegrina I.]] (1128–1161). V [[Oglejski patriarhat|oglejskem delu]], južno od Drave, je bilo 14. pražupnij, ki jih lahko, glede na približni čas ustanovitve, razvrstimo:
* 9. stoletje, med madžarskimi vpadi in pred njihovim porazom v [[Bitka pri Lechfeldu|bitki pri Lechfeldu]]: – [[Župnija Šempeter v Savinjski dolini|Šempeter v Savinjski dolini]], – [[župnija Gornji Grad|Gornji Grad]] (sv. Mohor), – [[Župnija Šmartno pri Slovenj Gradcu|sv. Martin pri Slovenj Gradcu]], [[Župnija Braslovče|Braslovče]] (Marija vnebovzeta)
* 10. stoletje: – [[Župnija Laško|Laško]] (sv. Martin), – [[Župnija Hoče|Hoče]] (sv. Jurij) – [[Župnija Pilštanj|Pilštanj]] (sv. Mihael), – [[Škale|Škale pri Velenju]] (sv. Jurij), župnijske cerkve ni več
* 11. stoletje: – '''Slovenske Konjice''' (sv. Jurij) – [[Župnija Slivnica pri Mariboru|Slivnica pri Mariboru]] (Marija vnebovzeta), – [[Župnija Ponikva|Ponikva]] (sv. Martin) - [[Župnija Nova Cerkev|Nova Cerkev]] (Sv. Lenart), – [[Župnija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] (sv. Rupert)
* 12. stoletje: – [[Župnija Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] (sv. Križ).
Že v letih 1085−1096 se je iz očitno preobsežno zasnovane [[župnija Hoče|hočke pražupnije]] izdvojila najprej konjiška pražupnija, vsaj leta [[1146]] pa še [[Župnija Slivnica pri Mariboru|slivniška pražupnija]]. Vse tri so bile leta 1146 kot pražupnije prvič pisno omenjene v isti, do danes ohranjeni listini [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]] [[Pelegrin I.|Pelegrina I.]] (1130–1161),{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=7}}{{sfn|Boldin|2016|p=16}} ki omenja tudi desetino v teh župnijah (partes decimarum olebium, Scilicet de Covnuwiz et Schliuniz …).{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=38}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}}
Konjiška pražupnija je takrat obsegala ozemlje, večje od obsega sedanje [[Dekanija Slovenske Konjice|Konjiške dekanije]], na vzhodu je meja potekala nad [[Trije Kralji (smučišče)|Tremi kralji]] na Pohorju, med [[Veliko Tinje|Tinjem]] in [[Čadram]]om do potoka [[Ložnica (Dravinja)|Ložnice]], med cerkvijo sv. [[Kočno ob Ložnici|Egidija v Kočnem]] in [[Laporje, Slovenska Bistrica|Laporjem]] do [[Boč (gora)|Boča]]. Na jugu po [[Razvodje|razvodju]] [[Dravinja|Dravinje]] čez [[Konjiška gora|Tolsti Vrh]], [[Dolga Gora|Dolgo Goro]], čez Boč nekako do Poljčanskega potoka in do meje z [[Župnija Ponikva|župnijo Ponikva]] in naprej do ceste, ki poteka iz [[Dramlje|Dramelj]] v [[Žička kartuzija|Žičko Kartuzijo]].
Na zahodu je meja potekala pod [[Črešnjice, Vojnik|Črešnjicami]] in nad [[Frankolovo|Frankolovim]], na grič sv. Križa, Golek in Bukovo goro in ob [[Dravinja|Dravinji]] navzgor do njenega izvira pod [[Rogla|Roglo]] do srede Lazin, ter na severni strani po vrhu [[Pohorje|Pohorja]] do Javorskega vrha.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}}<ref>{{navedi knjigo |last=Zdovc |first=Vinko |year=2000 |title=Zbornik 2000, Konjice z okolico|chapter=Deželnosodska oblast v Konjicah (Gonobitz) nastanek in dokončno oblikovanje: Konjiška župnija|publisher=Zgodovinsko društvo Konjice |isbn= |cobiss= |pages=11}}</ref>
Na območju velike pražupnije je sčasoma nastalo 11 novih [[Župnija|župnij]] ([[Župnija Oplotnica|Čadram-Oplotnica]], [[Župnija Poljčane|Poljčane]], [[Župnija Laporje|Laporje]], [[Župnija Črešnjice|Črešnjice]], [[Župnija Loče|Loče]], [[Župnija Prihova|Prihova]], [[Župnija Zreče]], [[Župnija Kebelj]], [[Župnija Sv. Kunigunda na Pohorju|Gorenje pri Zrečah]], [[Župnija Sv. Jernej pri Ločah|Sveti Jernej]], [[Župnija Špitalič (Nadškofija Maribor)|Špitalič]] in kot zadnja leta 1787 še [[Župnija Žiče|župnija Žiče]]).{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=198}}
[[Slika:Farof-strop 1670.jpg|thumb|250px|left|poslikani leseni strop v župnišču iz leta 1670]]
[[Slika:064 Gonobitz — Slovenske Konjice - J.F.Kaiser Lithografirte Ansichten der Steiermark 1830 (2).jpg|left|thumb|trg Konjice z župnijsko cerkvijo in gradom na Kaiserjevi litografiji iz 1830]]
Ker zelo obsežnega ozemlja pod cerkveno in tudi politično oblastjo [[Seznam oglejskih škofov in patriarhov|oglejskih patriarhov]] (ki so v političnem vidiku ponekod presegali celo [[Salzburška nadškofija|salzburške nadškofe]]) ni bilo mogoče učinkovito pastoralno voditi neposredno s [[Oglej|sedeža patriarhata]] v [[Videm, Italija|Vidmu]], je bilo ozemlje oglejskega patriarhata že v 11. stoletju razdeljeno na manjše enote in okrožja, ki so se imenovala arhidiakonati.<ref>{{navedi splet |url=https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/cerkvenoupravna-ureditev-na-konjiskem/|title= Cerkvenopravna ureditev na Konjiškem|accessdate=23. februar 2016 |date= |format= |work= }}</ref> Arhidiakonate so vodili [[arhidiakon]]i, kot neposredni patriarhovi zaupniki, poverjenci in namestniki. V 11. stoletju je imel oglejski patriarhat tri arhidiakonate, v 16. stoletju jih je bilo že sedem.<ref>{{navedi knjigo |last=Reven |first=Zdravko |year=1971|title=Cerkev na Slovenskem: letopis 1971: (stanje 1. junija 1971) |publisher=Nadškofijski ordinariat |isbn= |cobiss=2831107 |pages=28}}</ref> Ozemlje konjiške župnije je do leta 1751 spadalo k Savinjskemu arhidiakonatu. Ta je obsegal ozemlje med Savo in Dravo, na Pohorju in v [[Šaleška dolina|Šaleški dolini]] ter proti izviru [[Savinja|Savinje]] je mejil na Koroški (podjunski) arhidiakonat, z mejno reko [[Sotla|Sotlo]] pa na [[Nadškofija Zagreb|zagrebško škofijo]]. Konjiška župnija je spadala pod patronat [[Oglejski patriarhat|oglejskih patriarhov]], vendar so odvetništvo nad župnijo (pravice, dohodki in možnost političnega vpliva) izvajali lastniki bližnjega gradu, kar pa ni omejevalo patriarhov, ki so na mesto tukajšnjih župnikov imenovali duhovnike iz svojega kroga, pogosto [[Italijani|Italijane]] in [[Furlan]]e, ter jim večkrat zaupali tudi naloge savinjskih arhidiakonov.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}} Nasledniki patriarha [[Bertold Andeški|Bertolda Andeškega]] so komaj kdaj obiskali svoje slovensko govoreče vernike,{{sfn|Höfler|2018|p=11}} temveč so za izvrševanje cerkvenih opravil, za katere je potrebno škofovsko posvečenje, navadno imenovali škofe vikarje, ki so v njihovem imenu obiskovali župnije, opravljali vizitacije, nadzirali duhovništvo in sklicevali sinode, pa tudi birmovali, [[Duhovniško posvečenje|posvečevali duhovnike]], [[zakramentali|blagoslavljali]] cerkve, oltarje, zvonove.{{sfn|Höfler|2018|p=7}}
Potem, ko so v letih 1418−1420 [[Beneška republika|Benečani]] zasedli [[Furlanija|Furlanijo]],<ref>{{navedi knjigo |first=Tito |last= Maniacco |year=2002 |title=Storia del Friuli|publisher=Newton & Compton |isbn= |cobiss= |pages=|language=IT}}</ref> so se na sedežu patriarhata vrstili možje iz beneških patricijskih rodbin, ki pa skorajda niso več prihajali na slovensko stran. [[Oglejski patriarhat|Patriarhat]] je bil namreč zatem razdeljen na dva dela: zahodni, furlanski del je spadal pod [[Beneška republika|Beneško republiko]], vzhodni, slovenski del, pa po izumrtju [[Celjski grofje|celjskih knezov]] in [[Goriški grofje|goriških grofov]] (1456 oziroma 1500), v celoti pod [[Habsburžani|Habsburžane]]. Patriarhi so bivali na beneškem ozemlju, [[Avstrijsko cesarstvo|habsburška oblast]] pa jim praktično ni več dopuščala dostopa na slovenski del patriarhata. Zadnji, ki je pod patriarhom vizitiral slovenske kraje, je bil patriarhov koadjutor Francesco Barbaro, ki je [[Vizitacija|vizitacijo]] opravil leta 1593.<ref>{{navedi splet |url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1001550/ |publisher=[[Primorski slovenski biografski leksikon]]|title= Barbaro, Francesco (okoli 1545–1616)| first=Rudolf |last= Klinec |accessdate=24. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> Celo arhidiakoni so se odtlej v cerkvenih zadevah obračali na [[Apostolski nuncij|apostolskega nuncija]] na Dunaju, ki je [[Škof|škofovske zadeve]] poverjal škofom z avstrijskega ozemlja, največkrat so te naloge opravljali škofje iz [[Pičen|Pična]] v [[Istra|Istri]].{{sfn|Höfler|2013|p=322}}{{sfn|Höfler|2018|p=13}}
Leta 1751 je [[papež Benedikt XIV.]], tudi na pritisk dunajskega dvora, [[oglejski patriarhat]] ukinil, za ozemlje patriarhata pod [[Habsburška monarhija|habsburško vladavino]] (tj. za večino slovenskega prostora do reke Drave na severu) pa naslednje leto ustanovil [[Nadškofija Gorica|Goriško škofijo]], za ozemlje [[Beneška republika|beneške republike]] v [[Furlanija|Furlaniji]] pa [[Nadškofija Videm|Videmsko škofijo]].
Konjiška župnija nikoli ni bila del leta 1462 ustanovljene [[Ljubljanska nadškofija|Ljubljanske škofije]] (podrejene direktno [[Sveti sedež|Svetemu sedežu]]), ki je na tem delu Štajerske obsegala [[župnija Svibno|župnije Svibno]], [[Župnija Gornji Grad|župnijo Gornji Grad]] z vikariati Solčava, Ljubno, Rečica in Mozirje, [[župnija Braslovče|župnijo Braslovče]] z vikariati Vransko, sv. Pavel pri Preboldu, Griže in Trbovlje ter [[Škale|župnijo Škale]] z vikariati sv. Martin pod Šalekom, Šoštanj, Vinska gora in Šentilj pri Velenju.<ref>{{navedi časopis| journal=Zgodovinski časopis |last=Valenčič| first=Vlado |title=Štetje prebivalstva leta 1754 v predjožefinski ljubljanski škofiji in njegovi rezultati | url= https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/1807 |publisher= |volume=16 |year=1962 |cobiss=514470965 |pages=27–54}}</ref>
Med letoma 1704 in 1737 je bila konjiška župnija pod upravo [[Žička kartuzija|Žičke kartuzije]],{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=44}} po razpustitvi le-te pa so o njej ponovno odločali [[Habsburžani|habsburški cesarji]], ki so jo leta 1751{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=199}} povišali v nadžupnijo.{{sfn|Boldin|2016|p=85}} Po začasni ukinitvi [[Nadškofija Gorica|Goriške nadškofije]] (1787), po preureditvi škofijskih meja, v času vladanja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|cesarja Jožefa II.]],{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=47}} so bile v procesu preoblikovanja, v letih 1787–1789, župnije [[Velikovec|velikovškega]] okrožja na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]] in [[Celje|celjskega]] okrožja na Štajerskem, med njimi tudi konjiška nadžupnija, priključene k tedanjim zgolj osmim župnijam [[Lavantinska škofija|Lavantinske škofije]].<ref>{{navedi knjigo |author= Dolinar, France Martin|year= |title=Letopisi lavantinsko-mariborske škofije kot zgodovinski vir|url=https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/1490|isbn= |cobiss= |pages=57}}</ref>
Ker je sedež škofije še naprej ostal v oddaljenem [[Šentandraž v Labotski dolini|Šentandražu]], so se kmalu nadaljevala prizadevanja za selitev škofijskega sedeža in preoblikovanje škofijskih meja, do česar je prišlo šele v času [[blaženi|blaženega]] škofa [[Anton Martin Slomšek|Antona Martina Slomška]], ki je uspel, da se je lahko 4. septembra 1859 sedež škofije preselil v [[Maribor]] in da so se na novo določile meje mariborske, zgolj naslovno še lavantinske škofije.<ref name="Slovenska-biografija.si">{{SloBio|id=sbi584693 |avtor= Grafenauer, I.; Gspan, A. |ime=Slomšek, Anton Martin |vir=sbl}}</ref>
=== Kronološki pregled zgodovinskih dogodkov ===
[[Slika:Ortolf Slovenske Konjice si.jpg|200px|thumb|desno|nekdanji nagrobnik Ortolfa Konjiškega]]
* 1146: v pisnih virih je prvič omenjena konjiška nadžupnija (Cuonowiz);{{sfn|Boldin|2016|p=16}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=38}}
* 1173: prvič je omenjen konjiški župnik Sighard. V tem času je bila domnevno zgrajena sedanja [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|župnijska cerkev sv. Jurija]];{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}}
* 1369: že pred tem letom je [[vitez]] Ortolf Konjiški pozidal kapelo sv. Jakoba (sedanjo [[Cerkvena ladja|stransko ladjo]]) in jo določil za svoje zadnje počivališče;{{sfn|Stopar|1976|p=}}<ref>Turistični vodnik po Dravinjski dolini in Zreškem Pohorju, stran 17</ref>
* 1482–1509: župnik Valentin Fabri{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} je cerkev, ki je prvotno imela romanski videz (pravokotna stavba z ravnim lesenim stropom) obokal, [[Gotska arhitektura|gotiziral]], jo opremil z [[opornik|oporniki]] in poslikavami, ravno tako je dal prezidati tudi župnišče;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}}
* 1669–1697: župnik [[Boštjan Glavinić de Glamoč]] iz [[Pićan|Pičenske]] škofije v [[Istra|Istri]]{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=42}} je dal v nadžupnijski cerkvi postaviti glavni oltar. Med 1690 in 1697 je bil škof v [[Senj]]u. Na potovanju na [[Dunaj]] skozi [[Slovenske Konjice|Konjice]] je tu leta [[1697]] umrl in je pokopan v rožnovenski kapeli;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=44}}
* 1713: v stranski ladji je bil pod [[Beneficij|beneficiatom]] Štefana Jamnika postavljen oltar sv. Križa. O tem priča napis SVB BENEFICIATO STEPHANO JAMNIK ERECTUM 1713;
* 1751: župnija povišana v nadžupnijo;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=199}}
* 1799: pokopališče okoli cerkve so opustili in uredili novo ob nekdanji grajski kapeli, sedanji [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkvi sv. Ane]]. Ta je bila pod cesarjem [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefom II.]] ukinjena, ponovno jo je [[Zakramentali|blagoslovil]] nadžupnik Jožef Anton pl. Jakomini;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=48}}
* 1863: nadžupnijska cerkev je dobila [[križev pot]], ki je sedaj v [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkvi sv. Ane]]. Moderni križev pot, ki je sedaj v [[Ladja (cerkev)|ladji]], je ob zadnji obnovi cerkve naslikal akademski [[slikar]] Leon Koporc iz Ljubljane;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=87}}
* 1866: slikar [[Tomaž Fantoni]] in njegov pomočnik [[Jakob Brollo]] (oba iz [[Humin]]a v Furlaniji) sta cerkveno ladjo cerkev preslikala (freske niso ohranjene). Brollo je naslikal tudi podobo Jezusa – dobrega pastirja nad vhodom v župnišče;{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}}
* 1869: namesto starega baročnega glavnega oltarja je bil postavljen nov veliki psevdogotski oltar, delo [[Tomaž Fantoni|Tomaža Fantonija]], ki pa je danes ohranjen le delno;{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=86}}
* 1874: streha na rožnovenjski kapeli je v času župnika Franca Mikuša dobila današnjo podobo;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=55}}
* 1875: [[Duhovniško posvečenje|novo mašo]] je obhajal [[Mihael Napotnik]], kmečki sin s [[Tepanjski Vrh|Tepanjskega Vrha]], poznejši [[škofija Lavant|lavantinski]] [[škof|knezoškof]];{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=53}}
* 1887: [[Tomaž Fantoni]] je v baročni kapeli postavil postavil rožnovenski oltar;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=192}}
* 1910: [[Papež Pij X.]] je na prošnjo [[škof|knezoškofa]] [[Mihael Napotnik|Napotnika]] z apostolskim pismom podelil vsakokratnemu konjiškemu nadžupniku naslov [[arhidiakon]]. Ob tej priložnosti so v [[prezbiterij]]u župnijske cerkve vzidali marmorno ploščo z napisom in [[kronogram]]om;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}}
== Sakralni objekti ==
{| class="wikitable"
|-
!
! slika
! cerkev
! kraj / naselje
! oznaka RKD/EID:
|-
| 1.
| {{Slika d|Q18515910|150px}}
| [[Cerkev svetega Jurija, Slovenske Konjice|cerkev sv. Jurija]]<br>[[župnijska cerkev]]
| [[Slovenske Konjice]]
|{{Cultural Heritage Slovenia|1-03379}}
|-
| 2.
| {{Slika d|Q12786834|150px}}
| [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkev sv. Ane]] <br>pokopališka cerkev - [[Podružnična cerkev|podružnica]]
| [[Zgornja Pristava, Slovenske Konjice|Zgornja Pristava]]
|{{Cultural Heritage Slovenia|1-03380}}
|-
| 3.
| {{Slika d|Q24758939|lokalna=DSC03501.JPG|150px}}
| [[Cerkev svete Družine, Tepanje|cerkev sv. Družine]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]]
| [[Tepanje]]
|-
|}
Na območju župnije stoji še mnogo kapelic, znamenj in križev, med njimi izstopa [[Janez Nanut|Nanutova]] kapela v središču naselja [[Brdo, Slovenske Konjice|Brdo]].{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=325}}
==Drugi objekti==
{| class="wikitable"
|-
!
! slika
!
! kraj / naselje
! oznaka RKD/EID:
|-
| 1.
| [[Slika:Farof Vicarage north side.jpg|150px]]
| Župnišče v Slovenskih Konjicah
| [[Slovenske Konjice]]
|{{Cultural Heritage Slovenia|10232}}
|-
| 2.
| [[Slika:Župnijski center.jpg|150px]]
| Župnijski dom (zgrajen 2008)
| [[Slovenske Konjice]]
|}
=== Župnišče===
[[Slika:Slovenske Konjice, rectory, west side.jpg|250px|thumb|desno|župnišče, zahodna stran]]
Konjice v srednjem veku niso bile utrjene. V stiskah so se tržani zatekali v [[župnišče]], katerega obisk omenja tudi [[Paolo Santonino]] v svojem popotnem [[Dnevnik (književnost)|dnevniku]] s tretjega potovanja, ko je Konjice obiskal kot spremljevalec odposlanca [[oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]], caorlijskega škofa Pietra Carla leta 1487.{{sfn|Stopar|1976|p=23}} Markantna stavba je v južnem traktu še iz 15. stoletja, v kleti so lepi gotski [[portal]]i.{{sfn|Stopar|1976|p=27}} V prvem nadstropju severovzhodnega vogala je gotski [[erker]] iz obdobja Valentina Fabrija, tj. začetka 80. let 15. stoletja. Že pred letom 1500 so stavbo močno utrdili.
Župnik Marko Gonan, po rodu plemič iz [[Pazin]]a v [[Istra|Istri]], je med 1625–1635 stavbo prezidal in povečal. Nad portalom z zazidano renesančno biforo v nadstropju je na pročelju njegova podoba in grb z napisom.{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}}. Poleg srednjeveških sestavin izstopajo [[renesansa|poznorenesančne]] [[Arkada|stebriščne arkade]]{{sfn|Stopar|1976|p=27}} na notranjem dvorišču iz leta [[1632]], številni arhitekturni detajli, [[štukatura|štukirani]] strop iz [[1740]]{{sfn|Stopar|1976|p=27}} v jedilnici, v eni od sob v nadstropju pa poslikani leseni strop iz [[1670]], {{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=228}} z [[groteska]]mi, [[drolerija]]mi, [[karikatura]]mi, živalskimi podobami itn.; gre za najstarejši tovrsten spomenik s povsem profano motiviko v Sloveniji.<ref>{{RKD sklic|10232}}</ref> Furlanski slikar [[Jakob Brollo]] je leta 1866 naslikal podobo Jezusa, dobrega pastirja nad vhodom v župnišče, ki pa je ohranjena samo v fragmentih.
==Red zvonjenja==
===Zvonik in zvonjenje, opis nekdanjega in sedanjega stanja===
[[Slika:Cerkev sv. Jurija - prenova 03.jpg|200px|sličica|levo]]
V [[zvonik|zvoniku]] [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve]] so bili do leta 2023 zvonovi v tako dotrajanem stanju, da je bilo mogoče zvoniti zgolj z malima zvonovoma, saj bi skupno zvonjenje vseh zvonov lahko ogrozilo statiko zvonika. Nadžupnija se je pred obnovo odločila tudi, da po več kot stotih letih v zvonik povrne mogočen veliki zvon, ki tehta skoraj tri tone.<ref>{{navedi revijo |last=Vogrin |first=Jože |date= |title=Obnavljamo zvonik |url=https://novice.si/page/mogocen-cerkveni-zvonik-konjicanom-prepreva-ze-stoletja-kako-je-videti-znotraj-foto-video/ |magazine=brošura Konjiški zvon |location=Slovenske Konjice |publisher=Nadžupnija Slovenske Konjice |access-date=2. april 2023}}</ref>
[[Slika:Cerkveni zvonik Slovenske Konjice.jpg|200px|sličica|levo|Novo stopnišče in podesti v zvoniku (2024)]]
Po načrtovanju, izdelavi projektov in zbiranju potrebnih sredstev se je opravila temeljita obnova zvonika [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve sv. Jurija]], med katero je bilo zamenjano dotrajano stopnišče, vključno s podesti, na novo je bila urejena elektroinštalacija, razsvetljava, pogon ure… V sklopu opreme zvonov je bila urejena in konzervirana stara masivna lesena nosilna konstrukcija, na novo so bili izdelani štirje jarmi zvonov ter obnovljeni njihovi nosilci…
[[Slika:Zvon 1924.jpg|180px|thumb|desno|nekdanji veliki zvon iz 1924]]
Medtem se je vse tri zvonove odpeljalo v [[Innsbruck]], kjer so v [[Zvonarna Grassmayr|zvonarni Grassmayr]] poskrbeli za obnovo več kot tristo let starega zvona, ki je bil vlit pri Conradu Schneiderju v Celju,<ref name="">{{navedi splet |url=http://www.slovenska-biografija.si/rodbina/sbi546296/ |title=Slovenski biografski leksikon: Schneider, zvonarska družina v Celju in Ljubljani |accessdate=15. marec 2023 |date= |format= |work= }}</ref> iz leta 1715{{sfn|Stopar|1976|p=27}} ter za medsebojno uglasitev vseh zvonov, posebej slovesno pa je bilo tamkajšnje vlitje novega velikega zvona v novembru 2023.
{{glavni|Slovenskokonjiški Schneiderjev zvon}}
Osnova tega novega velikega zvona je bil nekdanji nadžupnijski zvon iz leta 1924, ki je moral med drugo svetovno vojno zaradi prelitja v orožje zapustiti zvonik.{{sfn|Ambrožič|1993 |p=135, 151}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=64}} Njegovo okrasje so zvonarji, tudi na podlagi ohranjene fotografije, kar se da približali originalu, za načrt [[zvon|rebra]] pa vzeli zvon, ki je bil v podobnem časovnem obdobju vlit v isti livarni v Mariboru ter se je ohranil vse do danes.
Novi zvon in prenovljeni zvonovi so bili v zvonik povzdignjeni na Jurijevo nedeljo leta 2024.
Kasneje je bila v zvoniku nameščena nova avtomatika, ki sedaj ureja zvonjenje, bitje ure, omogoča pa tudi daljinsko upravljanje. Iz zvonika tako ponovno zvoni uglašena pesem cerkvenih zvonov, v skladu z dolgoletno tradicijo štajerske slovenske pokrajine.
[[Slika:Novi 2.jpg|180px|thumb|desno|novi veliki zvon, še v Innsbrucku (2023)]]
===Stolpna ura===
V zvoniku sedaj čas na štirih številčnicah ne ureja več [[stolpna ura]], temveč [[Radijska ura|radijsko vodena ura]], avtomatika pa poganja kazalce in ureja tudi bitje. Bitje ure poteka podnevi in tudi ponoči, vendar</sub> je v nočnem času, od 22.00 ure do 6.00 ure zjutraj, naravnano na zmanjšano glasnost. Pri prebivalcih mesta ima bitje ure na cerkvenem zvoniku poseben pomen, saj prav tako kot nekdaj oznanja točen čas, hkrati pa tudi prijetno popestri dogajanje na [[Seznam ulic v Slovenskih Konjicah|Starem trgu]].
===Zvonovi in zvonjenje===
Zvonjenje ni le oznanilo časa, ampak tudi povabilo k molitvi in premišljevanju o skrivnostih naše vere.
{| class="wikitable sortable"
! opis zvona
! slika
! zvonar
! leto vlitja
! premer
! teža<br>(v kg)
! ton*<br>(po podatkih zvonarne)
|-
|veliki zvon
|[[Slika:Novi zvon in arhidiakon.jpg|200px]]
|[[Zvonarna Grassmayr|Grassmayr Innsbruck]]
| 2023
| 172 cm
| 2870
| [[ton|B° +6/16]]
|-
|stari zvon
|[[Slika:Schneiders's bell 04.jpg|200px]]
| Konrad Schneider, Celje{{sfn|Ambrožič|1993|p=147}}
| 1715{{sfn|Kovačič|1906|p=}}
| 143 cm
| 1758
| [[ton|d' +6/16]]
|-
|večji zvon
|[[Slika:Grassmayrjev zvon.jpg|200px]]
| Grassmayr Innsbruck
| 1984
| 106 cm
| 651
| [[ton|f' +6/16]]
|-
|mali zvon
|[[Slika:Zvon mali.jpg|200px]]
| Grassmayr Innsbruck
| 1984
| 95 cm
| 470,5
| [[ton|g' +6/16]]
|-
|}
===Redno zvonjenje===
Vsak dan slišimo trikrat dnevno posebno zvonjenje, tako imenovano angelovo češčenje: zjutraj, opoldne in zvečer. Uvajali so ga že v srednjem veku, najprej zvečer (Večerni zvon, Večerni ave …) kasneje tudi zjutraj. Molitvi angelovega češčenja, ki se običajno moli pri trojnem zvonjenju, se zvečer doda očenaš za verne duše. Večerno zvonjenje se ravna po sončnem zahodu in je v bogoslužnem koledarju zanj določen čas za vse slovenske škofije.
Skoraj istočasno z večernim zvonjenjem so iz 13. stoletja v zgodovinskih virih ohranjeni zapisi, da se je ob zori zvonilo [[Sveta Marija|Mariji]] v pozdrav in v počeščenje. Posebej v mestih je bilo v civilnem življenju običajno jutranje zvonjenje, ponekod ob 4.00 uri, s katerim so oznanjali, da so mestna vrata odprta. Tedaj je bilo to zvonjenje tudi javno znamenje časa, kasneje pa je bilo preneseno na sedmo uro zjutraj. Sedaj je t.i. jutranjica silno redka, ponekod običajna zgolj za velike praznike, ko so z zvonjenjem in s pritrkovanjem zvonov naznanjali praznovanje tistega dne. V [[Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] so tovrstno oznanjevanje ob večjih praznikih prevzeli fantje in možje, ki zjutraj v okolici pokajo oz. »streljajo« z velikimi 200-litrskimi sodi, napolnjenimi s plinom [[Acetilen|acetilenom]], pridobljenim iz [[kalcijev karbid|kalcijevega karbida]] (po domače karbit).
• ob 7.00 h se jutranje zvonjenje »Angelovo češčenje« opravlja Mariji v čast, med tednom z večjim zvonom, v nedeljo pa z velikim zvonom. Jutranje zvonjenje traja tri minute;
• ob 12.00 h opoldansko zvonjenje »poldan zvoni« opravlja stari zvon, ob nedeljah in praznikih pa veliki zvon. Tudi to drugo zvonjenje je Angelovo češčenje, vendar je bilo zgodovinsko gledano uveljavljeno kasneje kot druga dva zvonjenja, [[papež Kalist III.]] je leta 1456 ukazal, naj se zvoni tudi opoldne, v zahvalo za zmago nad [[Osmansko cesarstvo|Turki]] v bitki pri Beogradu;
• ob mraku – večerno zvonjenje »Ave Marija« se opravlja dnevu v slovo. Za Slovence ima to zvonjenje prav poseben pomen, o čemer pričajo številne pesmi in različna avtorska dela, ki opisujejo »večerni zvon«. Zgodovinsko lahko tudi začetke večernega zvonjenja pripišemo nekdanjemu »zapiranju mestnih vrat«, ki so ga naznanjali z zvonjenjem.
Pri večernem zvonjenju se ponavadi oglasijo trije zvonovi, najprej prvi, ki zvoni »angelski pozdrav oz. češčenje«, drugi, praviloma manjši zvon, se oglasi za duše vernih v vicah, tretji pa v čast [[Sveti Florjan|sv. Florijanu]], za varstvo pred večnim ognjem in pogubljenjem. V Slovenskih Konjicah ob mraku najprej zvoni večji zvon, za njim mali zvon in na koncu še stari zvon, zvonjenje vsakega pa traja okoli dve minuti.
===Izredna zvonjenja===
• prvo izredno zvonjenje se opravlja ob petkih, ob 15.00 uri. Spominja nas na [[Jezus Kristus|kristusovo trpljenje]] in njegovo smrt na križu. Oglasi se veliki zvon, ki zvoni tri minute;
• drugo izredno zvonjenje se opravlja ob sobotah, ob 15.00 uri v zimskem ali ob 16.00 uri v poletnem obdobju. Oglasi se veliki zvon, ki zvoni tri minute. To zvonjenje nas opomni na prihajajoči gospodov dan in nas povabi, da delo zaključimo in se pričnemo pripravljati na praznovanje nedelje. Zvonjenje ima prav zaradi njegovega namena posebno ime »delopust« in se opravlja tudi pred vsemi cerkvenimi prazniki med letom;
===Zvonjenje pokojnim===
Med pomembna izredna zvonjenja sodi tudi zvonjenje pokojnim. Tovrstno zvonjenje naznani, da je v župniji pokojni, ki ga pripravljajo na pogreb.
V nadžupniji se spoštuje in izvaja stara tradicija oz. cinklet:<br>
ko je najavljena smrt, se najprej pozvoni z »navčkom«, ki je v Slovenskih Konjicah mali zvon. Ta pozvoni enkrat, če je pokojni otrok, dvakrat, če je pokojna ženska in trikrat, če je pokojni moški.
Zvonjenje pokojnemu se oglasi tudi, ko se pokojnik vrne v nadžupnijo, in sicer v času, ko je le-ta v mrliški vežici pri pokopališču. Opravlja se opoldne, nekaj minut po opoldanskem zvonjenju in traja štiri minute:
• moškemu zvoni najprej veliki zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali;<br>
• ženski zvoni najprej stari zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali;<br>
• otroku zvoni najprej večji zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali.<br>
Ob smrti [[papež|papeža]] se zvoni z velikim zvonom, petkrat po dve minuti.
===Mašno zvonjenje===
V Slovenskih Konjicah zvonovi na različna načina vabijo k bogoslužju:
• med tednom se stari zvon, večji in mali zvon oglasijo petnajst minut pred mašo in s tem vernike povabijo k bogoslužju. Tri minute pred njim se ponovno oglasi stari zvon, ki vernike povabi v cerkev,
• v nedeljo se eno uro pred mašo oglasi veliki zvon, ki tudi najbolj oddaljene vernike povabi k bogoslužju. Petnajst minut pred bogoslužjem se oglasijo vsi štirje zvonovi, zatem pa, tri minute pred mašo, se oglasi stari zvon, ki vernike povabi v cerkev.
Od Slave pri maši na [[Veliki četrtek]] pa do antifone [[Salve Regina]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.bing.com/search?q=antifona+Salve+Regina&form=ANSPH1&refig=6a85af5be8bd475d86503445dcb7631d&pc=EDGEDB&adppc=EDGEDBB |title=Antifona Salve Regina |accessdate=15. november 2025 |date= |format= |work= }}</ref> pri [[Velikonočna vigilija|Velikonočni vigiliji]] zvonovi umolknejo, pravimo, da »gredo v Rim«.
===Pritrkovanje===
Občasno se iz zvonika, pred kakšnim praznikom, oglasi tudi [[pritrkovanje]] (pritrkavanje), ki je posebna vrsta igranja na zvonove. V Sloveniji je pritrkovanje izjemno razvito in imamo zelo širok spekter različnih melodij. Takrat se zvonovi oglasijo z različnimi ritmičnimi vzorci, ki se imenujejo pritrkovalske melodije. Njihov namen je oznanjevanje prihajajočega praznovanja slovesnih cerkvenih praznikov.
== Pomembne osebnosti ==
[[Slika:Fabri Valentin nagrobnik.jpg|thumb|200px|desno|nagrobnik župnika in arhidiakona Valentina Fabrija v nadžupnijski cerkvi]]
[[Slika:Matej Slekovec - Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške.pdf|200px|desno]]
=== Valentin Fabri ===
V času delovanja tamkajšnjega župnika Valentina Fabrija{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} (1487–1497) so v pravokotni glavni [[Ladja (cerkev)|cerkveni ladji]] [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve]] dotedanji ravni [[les]]eni strop nadomestili z rebrastim obokom, notranjimi oporniki in poslikavami v [[gotika|gotskem]] slogu, tudi sedanje župnišče (»farof«) je po zasnovi iz tega obdobja.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} Valentin Fabri ima v konjiški cerkvi sv. Jurija svoj nagrobnik. Na plošči je upodobljen, kako leži z glavo na blazini (plošča je sprva ležala na tleh). Opatska palica s fanonom in [[Mitra (škofovska kapa)|mitra]] kažeta njegov položaj pomembnega cerkvenega dostojanstvenika.
Pokojnik je prikazan v pontifikalni obleki, na [[Alba (liturgično oblačilo)|albi]] ima dvojno paruzo, ogrnjen je v bogato gotsko [[mašni plašč|kazulo]]. Ker je bil Valentin Fabri tudi [[Dobrla vas|dobrolski]] [[prošt]], savinjski in [[Podjuna|podjunski]] [[arhidiakon]], dvorni kaplan{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} ter konjiški in [[Župnija Vuzenica|vuzeniški]] župnik, ima na vogalih nagrobnika upodobljene štiri [[Grb|grbe]]: dobrolskega [[Samorog (mitologija)|samoroga]], oglejskega orla, Svetkovičevo zastavo in svoj osebni grb s kladivom na nakovalu.{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=40}}
=== Paolo Santonino ===
{{glavni|Paolo Santonino}}
O svojem obisku v [[Slovenske Konjice|Konjicah]] (Gonabicz), ko se je 11. maja 1485 tu ustavilo odposlanstvo [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]], pod vodstvom škofa [[Vizitacija|vizitatorja]] Petra Carli iz Caorle,
{{sfn|Santonino|1991|p=}} je škofov spremljevalec, laični kancler [[Paolo Santonino]] iz [[Udine|Vidma]] v svoj popotni dnevnik {{COBISS|ID=28470}} zapisal, da je škofa s spremstvom sprejel tedanji župnik in [[arhidiakon]] obrambnim jarkom in okopom. Navedel je, da je imela tedaj župnija kar petindvajset podružnic, bogata polja in svoje [[vinograd]]e z izvrstnim pridelkom. Iz njegovega popotnega dnevnika izvemo, da je imel konjiški arhidiakon v župnišču in drugod zaposlenih triinštirideset oseb, od tega devet duhovnikov v župnijski službi.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=41}} Ni se mogel izogniti niti opisu vseh jedi s katerimi so bili postreženi tako škof kot spremstvo, o večerji 13. maja pa je dodal, da je bila še prijetnejša, saj je gostitelj v župnišču poskrbel za glasbeno spremstvo dveh igralcev na [[Lituus (glasbilo)|šalmaj]] ter na večjo in manjšo [[kljunasta flavta|flavto]].<ref>{{navedi knjigo |last= Škulj | first= Edo |last2= Dobravec |first2= Jurij|year=2018 |title=Orgle Slovenije |publisher= Ars Organi Sloveniae |isbn=978-961-288-543-4 |cobiss=295329792 |pages=477}}</ref> Santonino je ponovno obiskal Konjice 27. maja 1485, ko je zapisal, da so pri maši peli izvrstni glasbeniki.{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=40}} Tedaj je škof s spremstvom obiskal tudi [[Grad Konjice|Konjiški grad]], imel tega dne v Konjicah [[birma|birmo]], ob večerji v župnišču pa so hvalnice in himne prepevali cerkveni pevci pod vodstvom učitelja, med katerimi so bili zelo verjetno tudi učenci. V Konjicah v drugi polovici 15. stoletja v cerkvi ni bilo [[orgle|orgel]], saj bi jih Santonino najbrž omenil, kot je to ob obisku [[Kamnik]]a. Da Konjice niso na seznamu glasbenih teles 16. stoletja, je treba skoraj gotovo pripisati le nepoznavanju ali pa izgubi zgodovinskih virov.<ref>{{navedi knjigo |last= Snoj |first= Jurij|year=2012 |title=Zgodovina glasbe na Slovenskem I., Od začetkov do konca 16. stoletja |publisher=Založba ZRC |isbn=978961 254 432 4 |cobiss=266035712 |pages=}}</ref>
===Anton Brcko===
V Nadžupniji je od 1936 do svoje smrti dve leti kot zborovodja in organist deloval primorski skladatelj [[Anton Brcko]] (1911–1939).<ref>{{SloBio |id=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1003150 |ime=Brcko, Anton |avtor=Bratuž, Andrej |vir=psbl}}</ref>
== Evropska pešpot sv. Martina Tourškega ==
[[Slika:Via Sancti Martini Slovenia Slovenske Konjice.jpg|180px|thumb|desno|odtis nekdanjega [[žig|žiga]] poti sv. Martina v Slovenskih Konjicah]]
Iz [[Zreče|Zreč]] in naprej v [[Kartuzijanski samostan Žiče|Žičko kartuzijo]] vodi Evropska pešpot [[Sveti Martin|sv. Martina Tourškega]] (Via Sancti Martini),<ref>{{navedi splet |url=https://www.svetimartintourski.si/pot-sv-martina|title=Pot sv. Martina v Sloveniji |accessdate= 12. november 2016|publisher = Kulturni center sv. Martin Tourski – Slovenija}}</ref> ki jo je leta 2005 [[Svet Evrope]] razglasil za Veliko evropsko kulturno pot. Dolga je 2500 km ([[Szombathely]]-[[Tours]]) in povezuje kraje, ki so zaznamovali življenje in čaščenja tega znamenitega svetnika. Sedaj ta pešpot ni več speljana skozi [[Slovenske Konjice]].
==Župnijske matične knjige==
Konjiški nadžupnijski urad je vse do [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|druge svetovne vojne]] hranil druge najstarejše krstne knjige v štajerski Sloveniji,<ref>{{navedi splet |url=https://nadskofija-maribor.si/web/wp-content/uploads/2025/04/VODNIK-2024-SPLETNA.pdf |title=Vodnik po matičnem gradivu in zapisnikih duš v Nadškofijskem arhivu Maribor, stanje 2023 |accessdate=15. maj 2023 |date= |format=}}</ref> ki so jo pisali v letih 1604–1611.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=131}} S pisanjem je v skladu z navodili [[Tridentinski koncil|tridentinskega koncila]] v drugem poglavju 24. seje (11. novembra 1564) in Rimskega obrednika začel tedanji konjiški župnik in arhidiakon Gregor Urz.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=42}} V letih 1759–1771 je bil konjiški nadžupnik Ignac Franc Novak, ki je leta 1770 pričel pisati župnijsko mrliško knjigo.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=47}}
Župnijske [[matične knjige]] so sedaj v digitalizirani obliki dostopne tudi na spletu: [https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/slovenske-konjice Matricula online.si].
== Konjiški župniki (do 1738), nadžupniki in arhidiakoni, konjiški novomašniki (1945-2015) ==
{{glavni|Seznam duhovnikov Nadžupnije Slovenske Konjice}}
== Župnijsko glasilo ==
Občasno glasilo Nadžupnije Slovenske Konjice se imenuje Jurček.<ref>{{navedi splet |url=https://issuu.com/jurcek.sl.konjice |title=Jurček, glasilo nadžupnije Slovenske Konjice |accessdate=13. julij 2022 |date= |format= |work= |archive-date=2022-07-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220713203244/https://issuu.com/jurcek.sl.konjice |url-status=dead }}</ref>
== Sklici ==
{{sklici|2}}
== Viri ==
* {{navedi knjigo |last1=Ožinger|first1=Anton|first2=Ivan|last2=Pajk |year=1996 |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=38788353|pages=}}
* {{navedi knjigo |last1=Baraga|first1=Jože|first2=Valerija|last2=Motaln |year=2006 |title=Konjiško ob 860-letnici Slovenskih Konjic|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=227330048|pages=}}
* {{navedi knjigo |last1=Boldin|first1=Aleksandra|year=2016|title=Konjiceː 870 let prve pisne omembe|chapter=Začetki Konjic in prva omemba v pisnih virihː listina oglejskega patriarha Pelegrina |publisher=Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-4-0 |cobiss=284984064|pages= }}
* {{navedi knjigo |last=Höfler| first= Janez| title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem|chapter=K razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku|publisher=Viharnik |year=2013| cobiss=268869376| isbn=978-961-6057-88-2|pages=}}
* {{navedi knjigo |last=Höfler| first= Janez |year=2018 |title=Oglejski generalni vikarji in drugi patriarhovi pooblaščenci na Slovenskem v poznem srednjem veku (1300-1535) |publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete|isbn=978-961-06-0043-5 |cobiss=293899264 |pages=}}
* {{navedi knjigo |last=Stopar|first=Ivan |year=1976 |title=Grad Slovenske Konjice |publisher=Kulturna skupnost Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=42552832|pages=}}
* {{navedi knjigo |last=Höfler | first= Janez| title= Lastniške cerkve v Sloveniji|chapter=Raziskana, registrirana in potencialna zgodnjesrednjeveška grobišča |location= Ljubljana |publisher=Viharnik |year=2019|cobiss=297354496|pages=}}
* {{navedi knjigo |last=Stegenšek |first=Avguštin| title=Konjiška dekanija| location=Maribor| year=1909| cobiss=217588993|pages=}}
* {{navedi knjigo |last=Slekovec|first=Matej| title= Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške| location=Maribor| year=1898| cobiss=2512149301|pages=}}
* {{navedi knjigo |last1=Boldin |first1=Aleksandra| title= Dr. Mihael Napotnik, lavantinski škof| publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice | year=2009| cobiss=63482881|pages=}}
* {{navedi knjigo |last=Petrič |first=Franci| title= Msgr. Alojzij Cvikl dj, mariborski nadškof metropolit| year=2015| publisher=Družina d.o.o.| cobiss=10198019|pages=}}
* {{navedi knjigo |last=Zadnikar | first=Marijan| title= Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2| year=1975| publisher=Mohorjeva družba Celje| cobiss=27990017|pages=}}
* {{navedi knjigo |last1=Ambrožič|first1=Matjaž |year=1993 |title=Acta Ecclesiastica Sloveniae 15: Zvonarstvo na Slovenskem |publisher= |isbn= |cobiss=1089069 |ISSN=0351-2789}}
* {{navedi knjigo |last1=Kovačič| first=Fran|authorlink1=Fran Kovačič |year=1906 |title=Cerkveni zvonovi v Lavantinski škofiji |publisher=Bogoslovno učilišče, Maribor |isbn= |cobiss=37305089 |pages=}}
== Glej tudi ==
* [[Boštjan Glavinić de Glamoč]] - senjsko-modruški škof
* [[Tomaž Fantoni]] - slikar
* [[Mihael Napotnik]] - [[Škofija Lavant|lavantinski]] knezoškof
* [[Jožef Pajek]] - [[kanonik|stolni kanonik]] v [[Maribor]]u
* [[Zdenka Serajnik]] - članica [[Frančiškov svetni red|Frančiškovega svetnega reda]], pesnica, prevajalka, pedagoginja in pisateljica
* [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]]
* [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice]]
* [[Slovenskokonjiški Schneiderjev zvon]]
== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki|Parish of Slovenske Konjice}}
* Nadžupnija na Družina.si: [http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-slovenske-konjice Družina.si] pridobljeno 27. avgust 2015
{{Nadškofija Maribor}}
{{Dekanija Slovenske Konjice}}
{{zvezdica}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Slovenske Konjice]]
[[Kategorija:Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]
[[Kategorija:Slovenske Konjice]]
[[Kategorija:Župnija Slovenske Konjice|Nadžupnija]]
nsm3ew3y2se2hp2jnw528pdlovyqo8t
6739627
6739626
2026-08-20T06:56:03Z
Shabicht
3554
/* Izredna zvonjenja */
6739627
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Župnija v Sloveniji
| title = Nadžupnija Slovenske Konjice
| image =
| caption = župnišče (farof)
| headquarters = Stari trg 40<br>3210 Slovenske Konjice
| parish_church = [[cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice]]
| dedication = [[sveti Jurij]]
| established = pred [[1146]]
| first_mentioned = [[1146]]{{sfn|Boldin|2016|p=16}}
| previous_name =
| separated_from_parish = [[Nadžupnija Hoče|Pražupnija Hoče]]
| annexed_parishes =
| deanery = [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]
| archdeaconry = [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiški]]
| diocese = [[Nadškofija Maribor|Maribor]]
| province = [[Metropolija Maribor|Maribor]]
| shrine =
| notable_people =[[Mihael Napotnik]], Valentin Fabri, [[Jožef Pajek]], Jernej Voh, [[Tomaž Fantoni]]
| neigboring_parishes = [[Župnija Zreče|Zreče]], [[Župnija Črešnjice|Črešnjice]], [[Župnija Čadram-Oplotnica|Čadram-Oplotnica]], [[Župnija Dramlje|Dramlje]], [[Župnija Žiče|Žiče]], [[Župnija Prihova|Prihova]]
| business_card =
}}
'''Nadžupnija Slovenske Konjice''' ({{jezik-la|Archparoecia Gonoviensis}}) je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Dekanija Slovenske Konjice|dekanije Slovenske Konjice]], v okviru [[Bistriško-Konjiški naddekanat|Bistriško-Konjiškega naddekanata]], ki je del [[Nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]].
Na podlagi [[Cerkveni dokumenti|apostolskega pisma]] [[Papež Pij X.|papeža Pija X.]] iz [[1. februar|1. februarja]] [[1910]] ima vsakokratni [[župnik]] v Slovenskih Konjicah pravico do naziva [[arhidiakon]].{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}}
== Zgodovina ==
{{glavni|Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice}}
Cerkvena organizacija na sedanjem slovenskem ozemlju je bila dokončno izoblikovana v času oglejskega [[Pelegrin I.|patriarha Pelegrina I.]] (1128–1161). V [[Oglejski patriarhat|oglejskem delu]], južno od Drave, je bilo 14. pražupnij, ki jih lahko, glede na približni čas ustanovitve, razvrstimo:
* 9. stoletje, med madžarskimi vpadi in pred njihovim porazom v [[Bitka pri Lechfeldu|bitki pri Lechfeldu]]: – [[Župnija Šempeter v Savinjski dolini|Šempeter v Savinjski dolini]], – [[župnija Gornji Grad|Gornji Grad]] (sv. Mohor), – [[Župnija Šmartno pri Slovenj Gradcu|sv. Martin pri Slovenj Gradcu]], [[Župnija Braslovče|Braslovče]] (Marija vnebovzeta)
* 10. stoletje: – [[Župnija Laško|Laško]] (sv. Martin), – [[Župnija Hoče|Hoče]] (sv. Jurij) – [[Župnija Pilštanj|Pilštanj]] (sv. Mihael), – [[Škale|Škale pri Velenju]] (sv. Jurij), župnijske cerkve ni več
* 11. stoletje: – '''Slovenske Konjice''' (sv. Jurij) – [[Župnija Slivnica pri Mariboru|Slivnica pri Mariboru]] (Marija vnebovzeta), – [[Župnija Ponikva|Ponikva]] (sv. Martin) - [[Župnija Nova Cerkev|Nova Cerkev]] (Sv. Lenart), – [[Župnija Videm ob Savi|Videm ob Savi]] (sv. Rupert)
* 12. stoletje: – [[Župnija Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] (sv. Križ).
Že v letih 1085−1096 se je iz očitno preobsežno zasnovane [[župnija Hoče|hočke pražupnije]] izdvojila najprej konjiška pražupnija, vsaj leta [[1146]] pa še [[Župnija Slivnica pri Mariboru|slivniška pražupnija]]. Vse tri so bile leta 1146 kot pražupnije prvič pisno omenjene v isti, do danes ohranjeni listini [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]] [[Pelegrin I.|Pelegrina I.]] (1130–1161),{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=7}}{{sfn|Boldin|2016|p=16}} ki omenja tudi desetino v teh župnijah (partes decimarum olebium, Scilicet de Covnuwiz et Schliuniz …).{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=38}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}}
Konjiška pražupnija je takrat obsegala ozemlje, večje od obsega sedanje [[Dekanija Slovenske Konjice|Konjiške dekanije]], na vzhodu je meja potekala nad [[Trije Kralji (smučišče)|Tremi kralji]] na Pohorju, med [[Veliko Tinje|Tinjem]] in [[Čadram]]om do potoka [[Ložnica (Dravinja)|Ložnice]], med cerkvijo sv. [[Kočno ob Ložnici|Egidija v Kočnem]] in [[Laporje, Slovenska Bistrica|Laporjem]] do [[Boč (gora)|Boča]]. Na jugu po [[Razvodje|razvodju]] [[Dravinja|Dravinje]] čez [[Konjiška gora|Tolsti Vrh]], [[Dolga Gora|Dolgo Goro]], čez Boč nekako do Poljčanskega potoka in do meje z [[Župnija Ponikva|župnijo Ponikva]] in naprej do ceste, ki poteka iz [[Dramlje|Dramelj]] v [[Žička kartuzija|Žičko Kartuzijo]].
Na zahodu je meja potekala pod [[Črešnjice, Vojnik|Črešnjicami]] in nad [[Frankolovo|Frankolovim]], na grič sv. Križa, Golek in Bukovo goro in ob [[Dravinja|Dravinji]] navzgor do njenega izvira pod [[Rogla|Roglo]] do srede Lazin, ter na severni strani po vrhu [[Pohorje|Pohorja]] do Javorskega vrha.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}}<ref>{{navedi knjigo |last=Zdovc |first=Vinko |year=2000 |title=Zbornik 2000, Konjice z okolico|chapter=Deželnosodska oblast v Konjicah (Gonobitz) nastanek in dokončno oblikovanje: Konjiška župnija|publisher=Zgodovinsko društvo Konjice |isbn= |cobiss= |pages=11}}</ref>
Na območju velike pražupnije je sčasoma nastalo 11 novih [[Župnija|župnij]] ([[Župnija Oplotnica|Čadram-Oplotnica]], [[Župnija Poljčane|Poljčane]], [[Župnija Laporje|Laporje]], [[Župnija Črešnjice|Črešnjice]], [[Župnija Loče|Loče]], [[Župnija Prihova|Prihova]], [[Župnija Zreče]], [[Župnija Kebelj]], [[Župnija Sv. Kunigunda na Pohorju|Gorenje pri Zrečah]], [[Župnija Sv. Jernej pri Ločah|Sveti Jernej]], [[Župnija Špitalič (Nadškofija Maribor)|Špitalič]] in kot zadnja leta 1787 še [[Župnija Žiče|župnija Žiče]]).{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=198}}
[[Slika:Farof-strop 1670.jpg|thumb|250px|left|poslikani leseni strop v župnišču iz leta 1670]]
[[Slika:064 Gonobitz — Slovenske Konjice - J.F.Kaiser Lithografirte Ansichten der Steiermark 1830 (2).jpg|left|thumb|trg Konjice z župnijsko cerkvijo in gradom na Kaiserjevi litografiji iz 1830]]
Ker zelo obsežnega ozemlja pod cerkveno in tudi politično oblastjo [[Seznam oglejskih škofov in patriarhov|oglejskih patriarhov]] (ki so v političnem vidiku ponekod presegali celo [[Salzburška nadškofija|salzburške nadškofe]]) ni bilo mogoče učinkovito pastoralno voditi neposredno s [[Oglej|sedeža patriarhata]] v [[Videm, Italija|Vidmu]], je bilo ozemlje oglejskega patriarhata že v 11. stoletju razdeljeno na manjše enote in okrožja, ki so se imenovala arhidiakonati.<ref>{{navedi splet |url=https://www.kamra.si/en/digitalne-zbirke/cerkvenoupravna-ureditev-na-konjiskem/|title= Cerkvenopravna ureditev na Konjiškem|accessdate=23. februar 2016 |date= |format= |work= }}</ref> Arhidiakonate so vodili [[arhidiakon]]i, kot neposredni patriarhovi zaupniki, poverjenci in namestniki. V 11. stoletju je imel oglejski patriarhat tri arhidiakonate, v 16. stoletju jih je bilo že sedem.<ref>{{navedi knjigo |last=Reven |first=Zdravko |year=1971|title=Cerkev na Slovenskem: letopis 1971: (stanje 1. junija 1971) |publisher=Nadškofijski ordinariat |isbn= |cobiss=2831107 |pages=28}}</ref> Ozemlje konjiške župnije je do leta 1751 spadalo k Savinjskemu arhidiakonatu. Ta je obsegal ozemlje med Savo in Dravo, na Pohorju in v [[Šaleška dolina|Šaleški dolini]] ter proti izviru [[Savinja|Savinje]] je mejil na Koroški (podjunski) arhidiakonat, z mejno reko [[Sotla|Sotlo]] pa na [[Nadškofija Zagreb|zagrebško škofijo]]. Konjiška župnija je spadala pod patronat [[Oglejski patriarhat|oglejskih patriarhov]], vendar so odvetništvo nad župnijo (pravice, dohodki in možnost političnega vpliva) izvajali lastniki bližnjega gradu, kar pa ni omejevalo patriarhov, ki so na mesto tukajšnjih župnikov imenovali duhovnike iz svojega kroga, pogosto [[Italijani|Italijane]] in [[Furlan]]e, ter jim večkrat zaupali tudi naloge savinjskih arhidiakonov.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}} Nasledniki patriarha [[Bertold Andeški|Bertolda Andeškega]] so komaj kdaj obiskali svoje slovensko govoreče vernike,{{sfn|Höfler|2018|p=11}} temveč so za izvrševanje cerkvenih opravil, za katere je potrebno škofovsko posvečenje, navadno imenovali škofe vikarje, ki so v njihovem imenu obiskovali župnije, opravljali vizitacije, nadzirali duhovništvo in sklicevali sinode, pa tudi birmovali, [[Duhovniško posvečenje|posvečevali duhovnike]], [[zakramentali|blagoslavljali]] cerkve, oltarje, zvonove.{{sfn|Höfler|2018|p=7}}
Potem, ko so v letih 1418−1420 [[Beneška republika|Benečani]] zasedli [[Furlanija|Furlanijo]],<ref>{{navedi knjigo |first=Tito |last= Maniacco |year=2002 |title=Storia del Friuli|publisher=Newton & Compton |isbn= |cobiss= |pages=|language=IT}}</ref> so se na sedežu patriarhata vrstili možje iz beneških patricijskih rodbin, ki pa skorajda niso več prihajali na slovensko stran. [[Oglejski patriarhat|Patriarhat]] je bil namreč zatem razdeljen na dva dela: zahodni, furlanski del je spadal pod [[Beneška republika|Beneško republiko]], vzhodni, slovenski del, pa po izumrtju [[Celjski grofje|celjskih knezov]] in [[Goriški grofje|goriških grofov]] (1456 oziroma 1500), v celoti pod [[Habsburžani|Habsburžane]]. Patriarhi so bivali na beneškem ozemlju, [[Avstrijsko cesarstvo|habsburška oblast]] pa jim praktično ni več dopuščala dostopa na slovenski del patriarhata. Zadnji, ki je pod patriarhom vizitiral slovenske kraje, je bil patriarhov koadjutor Francesco Barbaro, ki je [[Vizitacija|vizitacijo]] opravil leta 1593.<ref>{{navedi splet |url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1001550/ |publisher=[[Primorski slovenski biografski leksikon]]|title= Barbaro, Francesco (okoli 1545–1616)| first=Rudolf |last= Klinec |accessdate=24. junij 2022 |date= |format= |work= }}</ref> Celo arhidiakoni so se odtlej v cerkvenih zadevah obračali na [[Apostolski nuncij|apostolskega nuncija]] na Dunaju, ki je [[Škof|škofovske zadeve]] poverjal škofom z avstrijskega ozemlja, največkrat so te naloge opravljali škofje iz [[Pičen|Pična]] v [[Istra|Istri]].{{sfn|Höfler|2013|p=322}}{{sfn|Höfler|2018|p=13}}
Leta 1751 je [[papež Benedikt XIV.]], tudi na pritisk dunajskega dvora, [[oglejski patriarhat]] ukinil, za ozemlje patriarhata pod [[Habsburška monarhija|habsburško vladavino]] (tj. za večino slovenskega prostora do reke Drave na severu) pa naslednje leto ustanovil [[Nadškofija Gorica|Goriško škofijo]], za ozemlje [[Beneška republika|beneške republike]] v [[Furlanija|Furlaniji]] pa [[Nadškofija Videm|Videmsko škofijo]].
Konjiška župnija nikoli ni bila del leta 1462 ustanovljene [[Ljubljanska nadškofija|Ljubljanske škofije]] (podrejene direktno [[Sveti sedež|Svetemu sedežu]]), ki je na tem delu Štajerske obsegala [[župnija Svibno|župnije Svibno]], [[Župnija Gornji Grad|župnijo Gornji Grad]] z vikariati Solčava, Ljubno, Rečica in Mozirje, [[župnija Braslovče|župnijo Braslovče]] z vikariati Vransko, sv. Pavel pri Preboldu, Griže in Trbovlje ter [[Škale|župnijo Škale]] z vikariati sv. Martin pod Šalekom, Šoštanj, Vinska gora in Šentilj pri Velenju.<ref>{{navedi časopis| journal=Zgodovinski časopis |last=Valenčič| first=Vlado |title=Štetje prebivalstva leta 1754 v predjožefinski ljubljanski škofiji in njegovi rezultati | url= https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/1807 |publisher= |volume=16 |year=1962 |cobiss=514470965 |pages=27–54}}</ref>
Med letoma 1704 in 1737 je bila konjiška župnija pod upravo [[Žička kartuzija|Žičke kartuzije]],{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=44}} po razpustitvi le-te pa so o njej ponovno odločali [[Habsburžani|habsburški cesarji]], ki so jo leta 1751{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=199}} povišali v nadžupnijo.{{sfn|Boldin|2016|p=85}} Po začasni ukinitvi [[Nadškofija Gorica|Goriške nadškofije]] (1787), po preureditvi škofijskih meja, v času vladanja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|cesarja Jožefa II.]],{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=47}} so bile v procesu preoblikovanja, v letih 1787–1789, župnije [[Velikovec|velikovškega]] okrožja na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]] in [[Celje|celjskega]] okrožja na Štajerskem, med njimi tudi konjiška nadžupnija, priključene k tedanjim zgolj osmim župnijam [[Lavantinska škofija|Lavantinske škofije]].<ref>{{navedi knjigo |author= Dolinar, France Martin|year= |title=Letopisi lavantinsko-mariborske škofije kot zgodovinski vir|url=https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/1490|isbn= |cobiss= |pages=57}}</ref>
Ker je sedež škofije še naprej ostal v oddaljenem [[Šentandraž v Labotski dolini|Šentandražu]], so se kmalu nadaljevala prizadevanja za selitev škofijskega sedeža in preoblikovanje škofijskih meja, do česar je prišlo šele v času [[blaženi|blaženega]] škofa [[Anton Martin Slomšek|Antona Martina Slomška]], ki je uspel, da se je lahko 4. septembra 1859 sedež škofije preselil v [[Maribor]] in da so se na novo določile meje mariborske, zgolj naslovno še lavantinske škofije.<ref name="Slovenska-biografija.si">{{SloBio|id=sbi584693 |avtor= Grafenauer, I.; Gspan, A. |ime=Slomšek, Anton Martin |vir=sbl}}</ref>
=== Kronološki pregled zgodovinskih dogodkov ===
[[Slika:Ortolf Slovenske Konjice si.jpg|200px|thumb|desno|nekdanji nagrobnik Ortolfa Konjiškega]]
* 1146: v pisnih virih je prvič omenjena konjiška nadžupnija (Cuonowiz);{{sfn|Boldin|2016|p=16}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=38}}
* 1173: prvič je omenjen konjiški župnik Sighard. V tem času je bila domnevno zgrajena sedanja [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|župnijska cerkev sv. Jurija]];{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}}
* 1369: že pred tem letom je [[vitez]] Ortolf Konjiški pozidal kapelo sv. Jakoba (sedanjo [[Cerkvena ladja|stransko ladjo]]) in jo določil za svoje zadnje počivališče;{{sfn|Stopar|1976|p=}}<ref>Turistični vodnik po Dravinjski dolini in Zreškem Pohorju, stran 17</ref>
* 1482–1509: župnik Valentin Fabri{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} je cerkev, ki je prvotno imela romanski videz (pravokotna stavba z ravnim lesenim stropom) obokal, [[Gotska arhitektura|gotiziral]], jo opremil z [[opornik|oporniki]] in poslikavami, ravno tako je dal prezidati tudi župnišče;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}}
* 1669–1697: župnik [[Boštjan Glavinić de Glamoč]] iz [[Pićan|Pičenske]] škofije v [[Istra|Istri]]{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=42}} je dal v nadžupnijski cerkvi postaviti glavni oltar. Med 1690 in 1697 je bil škof v [[Senj]]u. Na potovanju na [[Dunaj]] skozi [[Slovenske Konjice|Konjice]] je tu leta [[1697]] umrl in je pokopan v rožnovenski kapeli;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=44}}
* 1713: v stranski ladji je bil pod [[Beneficij|beneficiatom]] Štefana Jamnika postavljen oltar sv. Križa. O tem priča napis SVB BENEFICIATO STEPHANO JAMNIK ERECTUM 1713;
* 1751: župnija povišana v nadžupnijo;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=199}}
* 1799: pokopališče okoli cerkve so opustili in uredili novo ob nekdanji grajski kapeli, sedanji [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkvi sv. Ane]]. Ta je bila pod cesarjem [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefom II.]] ukinjena, ponovno jo je [[Zakramentali|blagoslovil]] nadžupnik Jožef Anton pl. Jakomini;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=48}}
* 1863: nadžupnijska cerkev je dobila [[križev pot]], ki je sedaj v [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkvi sv. Ane]]. Moderni križev pot, ki je sedaj v [[Ladja (cerkev)|ladji]], je ob zadnji obnovi cerkve naslikal akademski [[slikar]] Leon Koporc iz Ljubljane;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=87}}
* 1866: slikar [[Tomaž Fantoni]] in njegov pomočnik [[Jakob Brollo]] (oba iz [[Humin]]a v Furlaniji) sta cerkveno ladjo cerkev preslikala (freske niso ohranjene). Brollo je naslikal tudi podobo Jezusa – dobrega pastirja nad vhodom v župnišče;{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}}
* 1869: namesto starega baročnega glavnega oltarja je bil postavljen nov veliki psevdogotski oltar, delo [[Tomaž Fantoni|Tomaža Fantonija]], ki pa je danes ohranjen le delno;{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=86}}
* 1874: streha na rožnovenjski kapeli je v času župnika Franca Mikuša dobila današnjo podobo;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=55}}
* 1875: [[Duhovniško posvečenje|novo mašo]] je obhajal [[Mihael Napotnik]], kmečki sin s [[Tepanjski Vrh|Tepanjskega Vrha]], poznejši [[škofija Lavant|lavantinski]] [[škof|knezoškof]];{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=53}}
* 1887: [[Tomaž Fantoni]] je v baročni kapeli postavil postavil rožnovenski oltar;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=192}}
* 1910: [[Papež Pij X.]] je na prošnjo [[škof|knezoškofa]] [[Mihael Napotnik|Napotnika]] z apostolskim pismom podelil vsakokratnemu konjiškemu nadžupniku naslov [[arhidiakon]]. Ob tej priložnosti so v [[prezbiterij]]u župnijske cerkve vzidali marmorno ploščo z napisom in [[kronogram]]om;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}}
== Sakralni objekti ==
{| class="wikitable"
|-
!
! slika
! cerkev
! kraj / naselje
! oznaka RKD/EID:
|-
| 1.
| {{Slika d|Q18515910|150px}}
| [[Cerkev svetega Jurija, Slovenske Konjice|cerkev sv. Jurija]]<br>[[župnijska cerkev]]
| [[Slovenske Konjice]]
|{{Cultural Heritage Slovenia|1-03379}}
|-
| 2.
| {{Slika d|Q12786834|150px}}
| [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkev sv. Ane]] <br>pokopališka cerkev - [[Podružnična cerkev|podružnica]]
| [[Zgornja Pristava, Slovenske Konjice|Zgornja Pristava]]
|{{Cultural Heritage Slovenia|1-03380}}
|-
| 3.
| {{Slika d|Q24758939|lokalna=DSC03501.JPG|150px}}
| [[Cerkev svete Družine, Tepanje|cerkev sv. Družine]] <br> [[Podružnična cerkev|podružnica]]
| [[Tepanje]]
|-
|}
Na območju župnije stoji še mnogo kapelic, znamenj in križev, med njimi izstopa [[Janez Nanut|Nanutova]] kapela v središču naselja [[Brdo, Slovenske Konjice|Brdo]].{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=325}}
==Drugi objekti==
{| class="wikitable"
|-
!
! slika
!
! kraj / naselje
! oznaka RKD/EID:
|-
| 1.
| [[Slika:Farof Vicarage north side.jpg|150px]]
| Župnišče v Slovenskih Konjicah
| [[Slovenske Konjice]]
|{{Cultural Heritage Slovenia|10232}}
|-
| 2.
| [[Slika:Župnijski center.jpg|150px]]
| Župnijski dom (zgrajen 2008)
| [[Slovenske Konjice]]
|}
=== Župnišče===
[[Slika:Slovenske Konjice, rectory, west side.jpg|250px|thumb|desno|župnišče, zahodna stran]]
Konjice v srednjem veku niso bile utrjene. V stiskah so se tržani zatekali v [[župnišče]], katerega obisk omenja tudi [[Paolo Santonino]] v svojem popotnem [[Dnevnik (književnost)|dnevniku]] s tretjega potovanja, ko je Konjice obiskal kot spremljevalec odposlanca [[oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]], caorlijskega škofa Pietra Carla leta 1487.{{sfn|Stopar|1976|p=23}} Markantna stavba je v južnem traktu še iz 15. stoletja, v kleti so lepi gotski [[portal]]i.{{sfn|Stopar|1976|p=27}} V prvem nadstropju severovzhodnega vogala je gotski [[erker]] iz obdobja Valentina Fabrija, tj. začetka 80. let 15. stoletja. Že pred letom 1500 so stavbo močno utrdili.
Župnik Marko Gonan, po rodu plemič iz [[Pazin]]a v [[Istra|Istri]], je med 1625–1635 stavbo prezidal in povečal. Nad portalom z zazidano renesančno biforo v nadstropju je na pročelju njegova podoba in grb z napisom.{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}}. Poleg srednjeveških sestavin izstopajo [[renesansa|poznorenesančne]] [[Arkada|stebriščne arkade]]{{sfn|Stopar|1976|p=27}} na notranjem dvorišču iz leta [[1632]], številni arhitekturni detajli, [[štukatura|štukirani]] strop iz [[1740]]{{sfn|Stopar|1976|p=27}} v jedilnici, v eni od sob v nadstropju pa poslikani leseni strop iz [[1670]], {{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=228}} z [[groteska]]mi, [[drolerija]]mi, [[karikatura]]mi, živalskimi podobami itn.; gre za najstarejši tovrsten spomenik s povsem profano motiviko v Sloveniji.<ref>{{RKD sklic|10232}}</ref> Furlanski slikar [[Jakob Brollo]] je leta 1866 naslikal podobo Jezusa, dobrega pastirja nad vhodom v župnišče, ki pa je ohranjena samo v fragmentih.
==Red zvonjenja==
===Zvonik in zvonjenje, opis nekdanjega in sedanjega stanja===
[[Slika:Cerkev sv. Jurija - prenova 03.jpg|200px|sličica|levo]]
V [[zvonik|zvoniku]] [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve]] so bili do leta 2023 zvonovi v tako dotrajanem stanju, da je bilo mogoče zvoniti zgolj z malima zvonovoma, saj bi skupno zvonjenje vseh zvonov lahko ogrozilo statiko zvonika. Nadžupnija se je pred obnovo odločila tudi, da po več kot stotih letih v zvonik povrne mogočen veliki zvon, ki tehta skoraj tri tone.<ref>{{navedi revijo |last=Vogrin |first=Jože |date= |title=Obnavljamo zvonik |url=https://novice.si/page/mogocen-cerkveni-zvonik-konjicanom-prepreva-ze-stoletja-kako-je-videti-znotraj-foto-video/ |magazine=brošura Konjiški zvon |location=Slovenske Konjice |publisher=Nadžupnija Slovenske Konjice |access-date=2. april 2023}}</ref>
[[Slika:Cerkveni zvonik Slovenske Konjice.jpg|200px|sličica|levo|Novo stopnišče in podesti v zvoniku (2024)]]
Po načrtovanju, izdelavi projektov in zbiranju potrebnih sredstev se je opravila temeljita obnova zvonika [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve sv. Jurija]], med katero je bilo zamenjano dotrajano stopnišče, vključno s podesti, na novo je bila urejena elektroinštalacija, razsvetljava, pogon ure… V sklopu opreme zvonov je bila urejena in konzervirana stara masivna lesena nosilna konstrukcija, na novo so bili izdelani štirje jarmi zvonov ter obnovljeni njihovi nosilci…
[[Slika:Zvon 1924.jpg|180px|thumb|desno|nekdanji veliki zvon iz 1924]]
Medtem se je vse tri zvonove odpeljalo v [[Innsbruck]], kjer so v [[Zvonarna Grassmayr|zvonarni Grassmayr]] poskrbeli za obnovo več kot tristo let starega zvona, ki je bil vlit pri Conradu Schneiderju v Celju,<ref name="">{{navedi splet |url=http://www.slovenska-biografija.si/rodbina/sbi546296/ |title=Slovenski biografski leksikon: Schneider, zvonarska družina v Celju in Ljubljani |accessdate=15. marec 2023 |date= |format= |work= }}</ref> iz leta 1715{{sfn|Stopar|1976|p=27}} ter za medsebojno uglasitev vseh zvonov, posebej slovesno pa je bilo tamkajšnje vlitje novega velikega zvona v novembru 2023.
{{glavni|Slovenskokonjiški Schneiderjev zvon}}
Osnova tega novega velikega zvona je bil nekdanji nadžupnijski zvon iz leta 1924, ki je moral med drugo svetovno vojno zaradi prelitja v orožje zapustiti zvonik.{{sfn|Ambrožič|1993 |p=135, 151}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=64}} Njegovo okrasje so zvonarji, tudi na podlagi ohranjene fotografije, kar se da približali originalu, za načrt [[zvon|rebra]] pa vzeli zvon, ki je bil v podobnem časovnem obdobju vlit v isti livarni v Mariboru ter se je ohranil vse do danes.
Novi zvon in prenovljeni zvonovi so bili v zvonik povzdignjeni na Jurijevo nedeljo leta 2024.
Kasneje je bila v zvoniku nameščena nova avtomatika, ki sedaj ureja zvonjenje, bitje ure, omogoča pa tudi daljinsko upravljanje. Iz zvonika tako ponovno zvoni uglašena pesem cerkvenih zvonov, v skladu z dolgoletno tradicijo štajerske slovenske pokrajine.
[[Slika:Novi 2.jpg|180px|thumb|desno|novi veliki zvon, še v Innsbrucku (2023)]]
===Stolpna ura===
V zvoniku sedaj čas na štirih številčnicah ne ureja več [[stolpna ura]], temveč [[Radijska ura|radijsko vodena ura]], avtomatika pa poganja kazalce in ureja tudi bitje. Bitje ure poteka podnevi in tudi ponoči, vendar</sub> je v nočnem času, od 22.00 ure do 6.00 ure zjutraj, naravnano na zmanjšano glasnost. Pri prebivalcih mesta ima bitje ure na cerkvenem zvoniku poseben pomen, saj prav tako kot nekdaj oznanja točen čas, hkrati pa tudi prijetno popestri dogajanje na [[Seznam ulic v Slovenskih Konjicah|Starem trgu]].
===Zvonovi in zvonjenje===
Zvonjenje ni le oznanilo časa, ampak tudi povabilo k molitvi in premišljevanju o skrivnostih naše vere.
{| class="wikitable sortable"
! opis zvona
! slika
! zvonar
! leto vlitja
! premer
! teža<br>(v kg)
! ton*<br>(po podatkih zvonarne)
|-
|veliki zvon
|[[Slika:Novi zvon in arhidiakon.jpg|200px]]
|[[Zvonarna Grassmayr|Grassmayr Innsbruck]]
| 2023
| 172 cm
| 2870
| [[ton|B° +6/16]]
|-
|stari zvon
|[[Slika:Schneiders's bell 04.jpg|200px]]
| Konrad Schneider, Celje{{sfn|Ambrožič|1993|p=147}}
| 1715{{sfn|Kovačič|1906|p=}}
| 143 cm
| 1758
| [[ton|d' +6/16]]
|-
|večji zvon
|[[Slika:Grassmayrjev zvon.jpg|200px]]
| Grassmayr Innsbruck
| 1984
| 106 cm
| 651
| [[ton|f' +6/16]]
|-
|mali zvon
|[[Slika:Zvon mali.jpg|200px]]
| Grassmayr Innsbruck
| 1984
| 95 cm
| 470,5
| [[ton|g' +6/16]]
|-
|}
===Redno zvonjenje===
Vsak dan slišimo trikrat dnevno posebno zvonjenje, tako imenovano angelovo češčenje: zjutraj, opoldne in zvečer. Uvajali so ga že v srednjem veku, najprej zvečer (Večerni zvon, Večerni ave …) kasneje tudi zjutraj. Molitvi angelovega češčenja, ki se običajno moli pri trojnem zvonjenju, se zvečer doda očenaš za verne duše. Večerno zvonjenje se ravna po sončnem zahodu in je v bogoslužnem koledarju zanj določen čas za vse slovenske škofije.
Skoraj istočasno z večernim zvonjenjem so iz 13. stoletja v zgodovinskih virih ohranjeni zapisi, da se je ob zori zvonilo [[Sveta Marija|Mariji]] v pozdrav in v počeščenje. Posebej v mestih je bilo v civilnem življenju običajno jutranje zvonjenje, ponekod ob 4.00 uri, s katerim so oznanjali, da so mestna vrata odprta. Tedaj je bilo to zvonjenje tudi javno znamenje časa, kasneje pa je bilo preneseno na sedmo uro zjutraj. Sedaj je t.i. jutranjica silno redka, ponekod običajna zgolj za velike praznike, ko so z zvonjenjem in s pritrkovanjem zvonov naznanjali praznovanje tistega dne. V [[Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] so tovrstno oznanjevanje ob večjih praznikih prevzeli fantje in možje, ki zjutraj v okolici pokajo oz. »streljajo« z velikimi 200-litrskimi sodi, napolnjenimi s plinom [[Acetilen|acetilenom]], pridobljenim iz [[kalcijev karbid|kalcijevega karbida]] (po domače karbit).
• ob 7.00 h se jutranje zvonjenje »Angelovo češčenje« opravlja Mariji v čast, med tednom z večjim zvonom, v nedeljo pa z velikim zvonom. Jutranje zvonjenje traja tri minute;
• ob 12.00 h opoldansko zvonjenje »poldan zvoni« opravlja stari zvon, ob nedeljah in praznikih pa veliki zvon. Tudi to drugo zvonjenje je Angelovo češčenje, vendar je bilo zgodovinsko gledano uveljavljeno kasneje kot druga dva zvonjenja, [[papež Kalist III.]] je leta 1456 ukazal, naj se zvoni tudi opoldne, v zahvalo za zmago nad [[Osmansko cesarstvo|Turki]] v bitki pri Beogradu;
• ob mraku – večerno zvonjenje »Ave Marija« se opravlja dnevu v slovo. Za Slovence ima to zvonjenje prav poseben pomen, o čemer pričajo številne pesmi in različna avtorska dela, ki opisujejo »večerni zvon«. Zgodovinsko lahko tudi začetke večernega zvonjenja pripišemo nekdanjemu »zapiranju mestnih vrat«, ki so ga naznanjali z zvonjenjem.
Pri večernem zvonjenju se ponavadi oglasijo trije zvonovi, najprej prvi, ki zvoni »angelski pozdrav oz. češčenje«, drugi, praviloma manjši zvon, se oglasi za duše vernih v vicah, tretji pa v čast [[Sveti Florjan|sv. Florijanu]], za varstvo pred večnim ognjem in pogubljenjem. V Slovenskih Konjicah ob mraku najprej zvoni večji zvon, za njim mali zvon in na koncu še stari zvon, zvonjenje vsakega pa traja okoli dve minuti.
===Izredna zvonjenja===
• prvo izredno zvonjenje se opravlja ob petkih, ob 15.00 uri. Spominja nas na [[Jezus Kristus|kristusovo trpljenje]] in njegovo [[Križanje (smrtna kazen)|smrt na križu]]. Oglasi se veliki zvon, ki zvoni tri minute;
• drugo izredno zvonjenje se opravlja ob sobotah, ob 15.00 uri v zimskem ali ob 16.00 uri v poletnem obdobju. Oglasi se veliki zvon, ki zvoni tri minute. To zvonjenje nas opomni na prihajajoči gospodov dan in nas povabi, da delo zaključimo in se pričnemo pripravljati na praznovanje nedelje. Zvonjenje ima prav zaradi njegovega namena posebno ime »delopust« in se opravlja tudi pred vsemi cerkvenimi prazniki med letom;
===Zvonjenje pokojnim===
Med pomembna izredna zvonjenja sodi tudi zvonjenje pokojnim. Tovrstno zvonjenje naznani, da je v župniji pokojni, ki ga pripravljajo na pogreb.
V nadžupniji se spoštuje in izvaja stara tradicija oz. cinklet:<br>
ko je najavljena smrt, se najprej pozvoni z »navčkom«, ki je v Slovenskih Konjicah mali zvon. Ta pozvoni enkrat, če je pokojni otrok, dvakrat, če je pokojna ženska in trikrat, če je pokojni moški.
Zvonjenje pokojnemu se oglasi tudi, ko se pokojnik vrne v nadžupnijo, in sicer v času, ko je le-ta v mrliški vežici pri pokopališču. Opravlja se opoldne, nekaj minut po opoldanskem zvonjenju in traja štiri minute:
• moškemu zvoni najprej veliki zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali;<br>
• ženski zvoni najprej stari zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali;<br>
• otroku zvoni najprej večji zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali.<br>
Ob smrti [[papež|papeža]] se zvoni z velikim zvonom, petkrat po dve minuti.
===Mašno zvonjenje===
V Slovenskih Konjicah zvonovi na različna načina vabijo k bogoslužju:
• med tednom se stari zvon, večji in mali zvon oglasijo petnajst minut pred mašo in s tem vernike povabijo k bogoslužju. Tri minute pred njim se ponovno oglasi stari zvon, ki vernike povabi v cerkev,
• v nedeljo se eno uro pred mašo oglasi veliki zvon, ki tudi najbolj oddaljene vernike povabi k bogoslužju. Petnajst minut pred bogoslužjem se oglasijo vsi štirje zvonovi, zatem pa, tri minute pred mašo, se oglasi stari zvon, ki vernike povabi v cerkev.
Od Slave pri maši na [[Veliki četrtek]] pa do antifone [[Salve Regina]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.bing.com/search?q=antifona+Salve+Regina&form=ANSPH1&refig=6a85af5be8bd475d86503445dcb7631d&pc=EDGEDB&adppc=EDGEDBB |title=Antifona Salve Regina |accessdate=15. november 2025 |date= |format= |work= }}</ref> pri [[Velikonočna vigilija|Velikonočni vigiliji]] zvonovi umolknejo, pravimo, da »gredo v Rim«.
===Pritrkovanje===
Občasno se iz zvonika, pred kakšnim praznikom, oglasi tudi [[pritrkovanje]] (pritrkavanje), ki je posebna vrsta igranja na zvonove. V Sloveniji je pritrkovanje izjemno razvito in imamo zelo širok spekter različnih melodij. Takrat se zvonovi oglasijo z različnimi ritmičnimi vzorci, ki se imenujejo pritrkovalske melodije. Njihov namen je oznanjevanje prihajajočega praznovanja slovesnih cerkvenih praznikov.
== Pomembne osebnosti ==
[[Slika:Fabri Valentin nagrobnik.jpg|thumb|200px|desno|nagrobnik župnika in arhidiakona Valentina Fabrija v nadžupnijski cerkvi]]
[[Slika:Matej Slekovec - Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške.pdf|200px|desno]]
=== Valentin Fabri ===
V času delovanja tamkajšnjega župnika Valentina Fabrija{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} (1487–1497) so v pravokotni glavni [[Ladja (cerkev)|cerkveni ladji]] [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve]] dotedanji ravni [[les]]eni strop nadomestili z rebrastim obokom, notranjimi oporniki in poslikavami v [[gotika|gotskem]] slogu, tudi sedanje župnišče (»farof«) je po zasnovi iz tega obdobja.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} Valentin Fabri ima v konjiški cerkvi sv. Jurija svoj nagrobnik. Na plošči je upodobljen, kako leži z glavo na blazini (plošča je sprva ležala na tleh). Opatska palica s fanonom in [[Mitra (škofovska kapa)|mitra]] kažeta njegov položaj pomembnega cerkvenega dostojanstvenika.
Pokojnik je prikazan v pontifikalni obleki, na [[Alba (liturgično oblačilo)|albi]] ima dvojno paruzo, ogrnjen je v bogato gotsko [[mašni plašč|kazulo]]. Ker je bil Valentin Fabri tudi [[Dobrla vas|dobrolski]] [[prošt]], savinjski in [[Podjuna|podjunski]] [[arhidiakon]], dvorni kaplan{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} ter konjiški in [[Župnija Vuzenica|vuzeniški]] župnik, ima na vogalih nagrobnika upodobljene štiri [[Grb|grbe]]: dobrolskega [[Samorog (mitologija)|samoroga]], oglejskega orla, Svetkovičevo zastavo in svoj osebni grb s kladivom na nakovalu.{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=40}}
=== Paolo Santonino ===
{{glavni|Paolo Santonino}}
O svojem obisku v [[Slovenske Konjice|Konjicah]] (Gonabicz), ko se je 11. maja 1485 tu ustavilo odposlanstvo [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]], pod vodstvom škofa [[Vizitacija|vizitatorja]] Petra Carli iz Caorle,
{{sfn|Santonino|1991|p=}} je škofov spremljevalec, laični kancler [[Paolo Santonino]] iz [[Udine|Vidma]] v svoj popotni dnevnik {{COBISS|ID=28470}} zapisal, da je škofa s spremstvom sprejel tedanji župnik in [[arhidiakon]] obrambnim jarkom in okopom. Navedel je, da je imela tedaj župnija kar petindvajset podružnic, bogata polja in svoje [[vinograd]]e z izvrstnim pridelkom. Iz njegovega popotnega dnevnika izvemo, da je imel konjiški arhidiakon v župnišču in drugod zaposlenih triinštirideset oseb, od tega devet duhovnikov v župnijski službi.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=41}} Ni se mogel izogniti niti opisu vseh jedi s katerimi so bili postreženi tako škof kot spremstvo, o večerji 13. maja pa je dodal, da je bila še prijetnejša, saj je gostitelj v župnišču poskrbel za glasbeno spremstvo dveh igralcev na [[Lituus (glasbilo)|šalmaj]] ter na večjo in manjšo [[kljunasta flavta|flavto]].<ref>{{navedi knjigo |last= Škulj | first= Edo |last2= Dobravec |first2= Jurij|year=2018 |title=Orgle Slovenije |publisher= Ars Organi Sloveniae |isbn=978-961-288-543-4 |cobiss=295329792 |pages=477}}</ref> Santonino je ponovno obiskal Konjice 27. maja 1485, ko je zapisal, da so pri maši peli izvrstni glasbeniki.{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=40}} Tedaj je škof s spremstvom obiskal tudi [[Grad Konjice|Konjiški grad]], imel tega dne v Konjicah [[birma|birmo]], ob večerji v župnišču pa so hvalnice in himne prepevali cerkveni pevci pod vodstvom učitelja, med katerimi so bili zelo verjetno tudi učenci. V Konjicah v drugi polovici 15. stoletja v cerkvi ni bilo [[orgle|orgel]], saj bi jih Santonino najbrž omenil, kot je to ob obisku [[Kamnik]]a. Da Konjice niso na seznamu glasbenih teles 16. stoletja, je treba skoraj gotovo pripisati le nepoznavanju ali pa izgubi zgodovinskih virov.<ref>{{navedi knjigo |last= Snoj |first= Jurij|year=2012 |title=Zgodovina glasbe na Slovenskem I., Od začetkov do konca 16. stoletja |publisher=Založba ZRC |isbn=978961 254 432 4 |cobiss=266035712 |pages=}}</ref>
===Anton Brcko===
V Nadžupniji je od 1936 do svoje smrti dve leti kot zborovodja in organist deloval primorski skladatelj [[Anton Brcko]] (1911–1939).<ref>{{SloBio |id=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1003150 |ime=Brcko, Anton |avtor=Bratuž, Andrej |vir=psbl}}</ref>
== Evropska pešpot sv. Martina Tourškega ==
[[Slika:Via Sancti Martini Slovenia Slovenske Konjice.jpg|180px|thumb|desno|odtis nekdanjega [[žig|žiga]] poti sv. Martina v Slovenskih Konjicah]]
Iz [[Zreče|Zreč]] in naprej v [[Kartuzijanski samostan Žiče|Žičko kartuzijo]] vodi Evropska pešpot [[Sveti Martin|sv. Martina Tourškega]] (Via Sancti Martini),<ref>{{navedi splet |url=https://www.svetimartintourski.si/pot-sv-martina|title=Pot sv. Martina v Sloveniji |accessdate= 12. november 2016|publisher = Kulturni center sv. Martin Tourski – Slovenija}}</ref> ki jo je leta 2005 [[Svet Evrope]] razglasil za Veliko evropsko kulturno pot. Dolga je 2500 km ([[Szombathely]]-[[Tours]]) in povezuje kraje, ki so zaznamovali življenje in čaščenja tega znamenitega svetnika. Sedaj ta pešpot ni več speljana skozi [[Slovenske Konjice]].
==Župnijske matične knjige==
Konjiški nadžupnijski urad je vse do [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|druge svetovne vojne]] hranil druge najstarejše krstne knjige v štajerski Sloveniji,<ref>{{navedi splet |url=https://nadskofija-maribor.si/web/wp-content/uploads/2025/04/VODNIK-2024-SPLETNA.pdf |title=Vodnik po matičnem gradivu in zapisnikih duš v Nadškofijskem arhivu Maribor, stanje 2023 |accessdate=15. maj 2023 |date= |format=}}</ref> ki so jo pisali v letih 1604–1611.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=131}} S pisanjem je v skladu z navodili [[Tridentinski koncil|tridentinskega koncila]] v drugem poglavju 24. seje (11. novembra 1564) in Rimskega obrednika začel tedanji konjiški župnik in arhidiakon Gregor Urz.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=42}} V letih 1759–1771 je bil konjiški nadžupnik Ignac Franc Novak, ki je leta 1770 pričel pisati župnijsko mrliško knjigo.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=47}}
Župnijske [[matične knjige]] so sedaj v digitalizirani obliki dostopne tudi na spletu: [https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/slovenske-konjice Matricula online.si].
== Konjiški župniki (do 1738), nadžupniki in arhidiakoni, konjiški novomašniki (1945-2015) ==
{{glavni|Seznam duhovnikov Nadžupnije Slovenske Konjice}}
== Župnijsko glasilo ==
Občasno glasilo Nadžupnije Slovenske Konjice se imenuje Jurček.<ref>{{navedi splet |url=https://issuu.com/jurcek.sl.konjice |title=Jurček, glasilo nadžupnije Slovenske Konjice |accessdate=13. julij 2022 |date= |format= |work= |archive-date=2022-07-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220713203244/https://issuu.com/jurcek.sl.konjice |url-status=dead }}</ref>
== Sklici ==
{{sklici|2}}
== Viri ==
* {{navedi knjigo |last1=Ožinger|first1=Anton|first2=Ivan|last2=Pajk |year=1996 |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=38788353|pages=}}
* {{navedi knjigo |last1=Baraga|first1=Jože|first2=Valerija|last2=Motaln |year=2006 |title=Konjiško ob 860-letnici Slovenskih Konjic|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=227330048|pages=}}
* {{navedi knjigo |last1=Boldin|first1=Aleksandra|year=2016|title=Konjiceː 870 let prve pisne omembe|chapter=Začetki Konjic in prva omemba v pisnih virihː listina oglejskega patriarha Pelegrina |publisher=Občina Slovenske Konjice|isbn=978-961-92153-4-0 |cobiss=284984064|pages= }}
* {{navedi knjigo |last=Höfler| first= Janez| title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem|chapter=K razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku|publisher=Viharnik |year=2013| cobiss=268869376| isbn=978-961-6057-88-2|pages=}}
* {{navedi knjigo |last=Höfler| first= Janez |year=2018 |title=Oglejski generalni vikarji in drugi patriarhovi pooblaščenci na Slovenskem v poznem srednjem veku (1300-1535) |publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete|isbn=978-961-06-0043-5 |cobiss=293899264 |pages=}}
* {{navedi knjigo |last=Stopar|first=Ivan |year=1976 |title=Grad Slovenske Konjice |publisher=Kulturna skupnost Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=42552832|pages=}}
* {{navedi knjigo |last=Höfler | first= Janez| title= Lastniške cerkve v Sloveniji|chapter=Raziskana, registrirana in potencialna zgodnjesrednjeveška grobišča |location= Ljubljana |publisher=Viharnik |year=2019|cobiss=297354496|pages=}}
* {{navedi knjigo |last=Stegenšek |first=Avguštin| title=Konjiška dekanija| location=Maribor| year=1909| cobiss=217588993|pages=}}
* {{navedi knjigo |last=Slekovec|first=Matej| title= Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške| location=Maribor| year=1898| cobiss=2512149301|pages=}}
* {{navedi knjigo |last1=Boldin |first1=Aleksandra| title= Dr. Mihael Napotnik, lavantinski škof| publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice | year=2009| cobiss=63482881|pages=}}
* {{navedi knjigo |last=Petrič |first=Franci| title= Msgr. Alojzij Cvikl dj, mariborski nadškof metropolit| year=2015| publisher=Družina d.o.o.| cobiss=10198019|pages=}}
* {{navedi knjigo |last=Zadnikar | first=Marijan| title= Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2| year=1975| publisher=Mohorjeva družba Celje| cobiss=27990017|pages=}}
* {{navedi knjigo |last1=Ambrožič|first1=Matjaž |year=1993 |title=Acta Ecclesiastica Sloveniae 15: Zvonarstvo na Slovenskem |publisher= |isbn= |cobiss=1089069 |ISSN=0351-2789}}
* {{navedi knjigo |last1=Kovačič| first=Fran|authorlink1=Fran Kovačič |year=1906 |title=Cerkveni zvonovi v Lavantinski škofiji |publisher=Bogoslovno učilišče, Maribor |isbn= |cobiss=37305089 |pages=}}
== Glej tudi ==
* [[Boštjan Glavinić de Glamoč]] - senjsko-modruški škof
* [[Tomaž Fantoni]] - slikar
* [[Mihael Napotnik]] - [[Škofija Lavant|lavantinski]] knezoškof
* [[Jožef Pajek]] - [[kanonik|stolni kanonik]] v [[Maribor]]u
* [[Zdenka Serajnik]] - članica [[Frančiškov svetni red|Frančiškovega svetnega reda]], pesnica, prevajalka, pedagoginja in pisateljica
* [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]]
* [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice]]
* [[Slovenskokonjiški Schneiderjev zvon]]
== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki|Parish of Slovenske Konjice}}
* Nadžupnija na Družina.si: [http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-slovenske-konjice Družina.si] pridobljeno 27. avgust 2015
{{Nadškofija Maribor}}
{{Dekanija Slovenske Konjice}}
{{zvezdica}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Slovenske Konjice]]
[[Kategorija:Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]
[[Kategorija:Slovenske Konjice]]
[[Kategorija:Župnija Slovenske Konjice|Nadžupnija]]
jhv071tm1sqoxfdfog1hvuu2os4klgb
Avgust Demšar
0
182059
6739708
6733855
2026-08-20T11:31:11Z
Cappucino Solitaire
103904
6739708
wikitext
text/x-wiki
{{popravi}}{{Infopolje Oseba}}
'''Avgust Demšar''', [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], * [[8. julij]] [[1962]], [[Maribor]].
=== O avtorju ===
Avgust Demšar je mariborski pisatelj, ki piše izključno detektivske zgodbe. V sodelovanju z [[Založba Sanje|založbo Sanje]] je v letih 2007-2012 ustvaril enega prvih slovenskih cikličnih detektivskih opusov, šest romanov s skupnim imenom ''primeri inšpektorja Vrenka''. S sedmim romanom z naslovom Miloš (2013) je nadaljeval serijo klasičnih detektivskih zgodb tipa ''kdo je storilec'', obenem pa namesto uveljavljenih uvedel nove literarne junake, inšpektorja Miloša, kriminalistko Niko Lavrič in kriminalista Draga Jazbeca. Obe kriminalistični skupini je združiil v naslednjem romanu z naslovom Pohorska transverzala (2016), podobno pa je tudi v njegovih naslednjih romanih, kriminalkah z naslovom Otok (2018) in trilogiji s skupnim imenom Vodnjaki, ki jo tvorijo romani ''Cerkev'' (2020), ''Tajkun'' (2022) in ''Estonia'' (2024).
Odlomki iz Demšarjevega romana ''Tanek led'' (2009) so bili objavljeni v reviji ''Lud Literatura''<ref>[http://www.ljudmila.org/ludliteratura/revije.php?id=4137 Vsebina številke 205--206]. ''Lud Literatura'' 20 (julij/avgust 2008). Pridobljeno 5.4.2009.</ref>, njegovo delo je predstavljeno na [[radiotelevizija Slovenija|nacionalnem radiu]] v oddajah »Literarni portret«, »Pogledi na sodobno umetnost« in »Sobotno branje«, sodeloval je na literarnem večeru Pota žanrske literature v knjigarni Konzorcij, na [[festival Sanje|festivalu Sanje]] itd. Leta 2017 je sodeloval na festivalu krimi in noir žanra Alibi v Slovenski Bistrici in leta 2021 na festivalu Alibi 2.1 v Mariboru.
Avgust Demšar je bil za svoj literarni prvenec, detektivski ''roman'' z naslovom [[Olje na balkonu]] (leta 2008) za drug roman, detektivko z naslovom ''Retrospektiva'' (leta 2009), za četrtega z naslovom ''Evropa'' (leta 2010) in petega z naslovom ''Hotel Abbazia'' (2011) nominiran za nagrado [[Kresnik (nagrada)|kresnik]], ''[[Delo (časopis)|Delovo]]'' nagrado za najboljši roman minulega leta. Za roman ''Estonia'' je leta 2025 prejel prvo nagrado pila za najboljši slovenski kriminalni roman, objavljen v letih 2023 ali 2024.
Leta 2026 je objavil zbirko kratkih krimi zgodb ''Zadnja večerja'', v katerih se umori povezujejo z njegovim zanimanjem za sodobne vizualne prakse.
Pravo ime avtorja, ki je sicer docent za likovno didaktiko na Oddelku za predšolsko vzgojo Pedagoške fakultete [[Univerza v Mariboru|Univerze v Mariboru]], je Tomaž Zupančič.
=== Televizija ===
V mesecu aprilu leta 2017 je Avgust Demšar sodeloval na javnem natečaju za razvoj TV-serije, ki ga je razpisala RTV Slovenija ter bil izbran med 28 prispelimi predlogi. V januarju leta 2018 je RTV Slovenija od Demšarja odkupila šest scenarijev, razvitih na podlagi njegovih romanov ''Olje na balkonu'', ''Retrospektiva'' in ''Tanek led''. Na podlagi teh so posneli TV serijo ''[[Primeri inšpektorja Vrenka]]''. Demšar je naveden kot soscenarist. V letu 2022 je RTV Slovenija realizirala in predvajala drugo sezono serije, tokrat na podlagi Demšarjevih romanov ''Evropa'', ''Hotel Abbazia'' in ''Obsedenosti v času krize''. V letu 2024 je RTV Slovenija predvajala tretjo sezono serije, posneto po romanu Pohorska trasverzala.. Žal sta bili zaradi pomanjkanja finančnih sredstev posneti le dve epizodi. V pripravi pa je četrta sezona serije, tokrat na podlagi romanov Otok, Cerkev in Tajkun.
=== Delo ===
Glavni stalni [[literarna oseba|liki]] v Demšarjevih detektivkah so višji kriminalistični inšpektor [[Seznam literarnih detektivov|Martin Vrenko]], višja kriminalistka Ivana Premk in mladi kriminalist Marko Breznik. Ob njih nastopajo še [[homofobija|homofobni]] policist Aleksander Rep, [[romi|romski]] policist Oskar Brajdič, tožilec Luka Levstek in drugi. V sedmem romanu z naslovom Miloš, uvede Demšar nove like. Glavni preiskovalec je kriminalistični inšpektor Miloš (ali gre za ime ali priimek ni znano) in ob njem višja kriminalistka Nika Lavrič in kriminalist Drago Jazbec. Čeprav so liki novi, ostaja prostor dogajanja enak kot v prejšnjih romanih, obenem pa se v romanu nahaja nekaj namigov, da v Miloševem literarnem svetu obstajajo tudi junaki prejšnjih Demšarjevih romanov. V osmem Demšarjevem romanu z naslovom Pohorska transverzala, s podnaslovom politična kriminalka, se združita obe ekipi literarnih detektivov. S tem ustvari konglomerat odnosov med njimi in kot zanimivost – ter redkost – v enem detektivskem romanu sooči dva glavna, naslovna literarna inšpektorja.
Demšarjeve kriminalne zgodbe so umeščene v realno okolje mesta [[Maribor]] in realni sedanji čas. Detektivski opus Avgusta Demšarja je zasnovan kot nanizanka, v kateri se usode stalnih likov razvijajo, medtem ko so detektivske zgodbe samostojne, v vsaki knjigi zaključene celote.
Detektivski primeri Avgusta Demšarja so zasnovani kot klasične detektivske uganke (»Whodunit«). Zgodbe temeljijo na detekciji, skritih ključih in namigih, ki so ves čas na voljo bralcu, da tekmuje z glavnimi junaki in skupaj z njimi ali celo pred njimi poskuša razrešiti primer.
Čeprav se Demšar v svojih detektivskih zgodbah močno naslanja na klasična žanrska pravila pisanja detektivskega romana ([[S. S. Van Dine|Van Dine]]), v svoje zgodbe vpleta tudi aktualne družbeno kritične osti. Kritičen je do socialnih razlik, nestrpnosti, homofobije in [[ksenofobija|ksenofobije]].
== Bibliografija ==
* 2007: ''[[Olje na balkonu]]'' (Prvi primer inšpektorja Vrenka) - ponatis 2020
* 2008: ''[[Retrospektiva (roman)|Retrospektiva]]'' (Drugi primer inšpektorja Vrenka) - ponatis 2020
* 2009: ''[[Tanek led]]'' (Tretji primer inšpektorja Vrenka)- ponatis 2020
* 2010: ''[[Evropa (roman)|Evropa]]'' (Četrti primer inšpektorja Vrenka)- ponatis 2021
* 2011: ''[[Hotel Abbazia]]'' (Peti primer inšpektorja Vrenka) - ponatis 2021
* 2012: ''[[Obsedenosti v času krize]]'' (Šesti primer inšpektorja Vrenka) - ponatis 2022
* 2013: ''Miloš ''
* 2016: ''Pohorska transverzala''
* 2018: ''Otok''
* 2020: ''Cerkev''
* 2022: ''Tajkun''
* 2024: ''Estonia''
* 2025: ''Vrelec življenja''
* 2026: ''Zadnja večerja'' (kratke kriminalne zgodbe)
==Nagrade==
* 2025: [[Pila (nagrada)|pila]] za roman ''Estonia''
== Glej tudi ==
* [[Hercule Poirot]]
* [[Sherlock Holmes]]
* [[Seznam literarnih detektivov]]
* [[Kriminalni roman]]
== Sklici ==
{{sklici}}
== Zunanje povezave ==
* [http://www.sanje.si/knj_avtorji.php?avtorId=184 Avgust Demšar] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080621111912/http://www.sanje.si/knj_avtorji.php?avtorId=184 |date=2008-06-21 }} na spletnih straneh [[Založba Sanje|založbe Sanje]]
* [http://www.bukla.si/?action=clanki&limit=12&article_id=918&q=avgust+dem%C5%A1ar intervju] v [[Bukla|reviji ''Bukla'']]
* [http://www.delo.si/kultura/knjizevni-listi/avgust-demsar-domisljam-si-da-nekaj-malega-vem-o-cloveski-naravi.html intervju] v [[Delo (časopis)|časniku ''Delo'']]
* [https://alibi-fest.com/tag/avgust-demsar/] Samo delaj se, da si živ, kratka zgodba, objavljena na spletni strani Mednarodnega krimi in noir književnega festivala Alibi
* [http://www.ludliteratura.si/branje/proza/oci-gospe-swoboda/] Oči gospe Swoboda, kratka zgodba, objavljena na spletni strani [[Literarno-umetniško društvo Literatura|LUD Literatura]]
* [https://vecer.com/kultura/recenzija-romana-kdo-je-umoril-vodnjake-10351541] Recenzija romana Estonia v Večeru, 2. 3. 2024, avtorica: Petra Vidali
* [https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/174747656 Avgust Demšar]. Naši umetniki pred mikrofonom (21. januar 2021). RTV Slovenija.
* [https://365.rtvslo.si/podkast/nedeljski-gost/175240738 Avgust ali Tomaž? Skrivnostnost je vedno privlačna.] Nedeljski gost (9. avgust 2026). Val 202 (RTV Slovenija).
=== Ocene romanov ===
*[http://www.vecer.com/kdo-je-umoril-drzavo-6250602] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161201013247/http://www.vecer.com/kdo-je-umoril-drzavo-6250602 |date=2016-12-01 }} Petra Vidali, Ocena romana Pohorska transverzala v Večeru
* [https://www.dnevnik.si/1042754093/kultura/knjiga/stara-ljubezen-ubija] Mojca Pišek, Ocena romana Pohorska transverzala v [[Dnevnik (časopis)|Dnevniku]]
*[http://www.mladina.si/tednik/200815/clanek/kul-knjige--matej_bogataj/ Ocena romana ''Olje na balkonu''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080626070113/http://www.mladina.si/tednik/200815/clanek/kul-knjige--matej_bogataj/ |date=2008-06-26 }} v tedniku ''[[Mladina (revija)|Mladina]]''
{{normativna kontrola}}
{{literat-stub}}
{{DEFAULTSORT:Demšar, Avgust}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Slovenski pisatelji]]
[[Kategorija:Avgust Demšar]]
rxg041bold9z9q6wkravuqccq42kw6z
Lazar (priimek)
0
182890
6739527
6445046
2026-08-19T18:05:44Z
~2026-44996-51
264415
/* Tuji nosilci priimka (madž. Lázár) */
6739527
wikitext
text/x-wiki
{{drugipomeni2|Lazar}}
'''Lazar''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|94. najbolj pogost]] [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 31.decembra 2007 uporabljalo 1.364 oseb. Razširjen je mdr. še zlasti na Madžarskem.
== Znani nosilci priimka ==
* [[Andrej Lazar]] (*1943), ekonomist, gopodarstvenik
* [[Anton Lazar]] (1927—2016), rimskokatoliški duhovnik
* [[Branka Lazar]] (*1953), jezikoslovka leksikologinja in leksikografka, mag. etnologije
* [[Damijan Lazar]] (*1969), predsednik slovenskega paraolimpijskega komiteja
*[[Evgen Lazar]], arheolog
* [[Franc Lazar]], španski borec
*[[Irena Lazar]] (*1962), arheologinja
* [[Jože Lazar]] (1903—1975), botanik, algolog
* [[Martina Maurič Lazar]], igralka, lutkarica
*[[Mateja Lazar]], Center Ustvarjalna Evropa v Sloveniji
* [[Mihael Lazar]], pred. NTF, Inštitut za informacijsko in grafično tehnologijo
* [[Milan Lazar]] (1920—2008), zdravnik infektolog, prof. MF
* [[Milko Lazar]] (*1965), skladatelj, aranžer, glasbenik multiinstrumentalist
* [[Monika Lazar]] (*1967), slikarka v Italiji (Trst)
*[[Neva Lazar]], 1. voditeljica TV-oddaje za gluhe
* [[Peter Lazar]] (1938—2023), veterinar, imunolog in genetik
* [[Tanja Urdih Lazar]], raziskovalka na Kliničnem inštitutu za medicino dela na ljubljanskem [[Univerzitetni klinični center Ljubljana|UKC]]
* [[Timotej Lazar]], računalničar
* [[Tomaž Lazar]] (*1982), zgodovinar in kustos
== Tuji nosilci priimka (madž. Lázár) ==
* [[Aurel Lazăr]], romunski politik
* [[Ervin Lázár]] (1936–2006), madžarski pisatelj (predvsem mladinski)
* [[György Lázár]] (1924–2014), madžarski politik, premier LR Madžarske
* [[Ilie Lazăr]], romunski politik
* [[János Lázár]] (*1975), madžarski politik
* [[Kati Lázár]] (*1948), madžarska igralka
* [[Lajos Lázár]] (1885–1936), madžarski filmski režiser
* [[Mihael Lazar]], hrvaški fotograf
* [[Péter Lázár]] (1950–1980), madžarski plavalec
==Glej tudi==
* priimke [[Laznik]], [[Lazarini]], [[Lazarev]], [[Lazarević]], [[Lazović]]
* toponime [[Lazarevac (razločitev)|Lazarevac]], [[Lazarevo]], [[Lazarevo Selo]]
== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Lazar}}
{{priimek|Lazar}}
[[Kategorija:Slovenski priimki]]
3lv7195dpptrd2h0ivt7xw1t03oaatt
Hewlett-Packard
0
189838
6739473
6582200
2026-08-19T15:31:35Z
DimiDimi
214245
newer version
6739473
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Podjetje
| company_name = Hewlett-Packard
| company_logo = [[Slika:HP logo 2025.svg|150px]]
| company_type = [[javno podjetje|javno]]
| slogan = Invent (''izumljati'').
| founder = [[William Reddington Hewlett|Bill Hewlett]], soustanovitelj<br />[[David Packard]], soustanovitelj
| foundation = [[Palo Alto, Kalifornija]] ([[1939]])
| location = Palo Alto, Kalifornija,<br />{{USA}}
| divisions = [[Snapfish]], [[HP Labs]], [[ProCurve]], [[Compaq]], [[Electronic Data Systems|EDS]]
| location_country = ZDA
| key_people = [[Mark Hurd|Mark V. Hurd]], predsednik in CEO<br />Cathie Lesjak, CFO in EVP<br />[[Ann Livermore]], EVP TSG<br />Randall D. Mott, CIO in EVP<br />Michael Holston, splošni svetovalec in EVP
| num_employees = 172.000 (2008)<ref>{{navedi splet |url=http://zenobank.com/index.php?symbol=HPQ&page=quotesearch |title=Company Profile for Hewlett-Packard Co (HPQ) |accessdate=2008-10-26 |language=en}}</ref>
| industry = [[računalnik|računalniški sistemi]] <br />[[periferna naprava|periferne naprave]] <br />[[programska oprema]]<br />[[svetovanje]]<br />[[ITSM]]
| products = [[monitor]]ji<br />[[digitalni fotoaparat]]i<br /> [[omreževanje]]<br />[[osebni računalnik]]i in [[prenosnik]]i<br />[[žepni kalkulator]]ji<br />[[dlančnik]]i<br />[[tiskalnik]]i<br />[[optični bralnik]]i<br />[[strežnik]]i<br />[[pomnilniški medij]]i<br />[[televizija]]
| market cap = $97.13B [[USD]] (2008)<ref>[http://finance.yahoo.com/q?s=HPQ&d=t HPQ: Summary for Hewlett-Packard Co Finance]</ref>
| revenue = {{profit}} 113,05 milijard [[ameriški dolar|$]] (''2008'')
| net_income = {{profit}} 8,38 milijard $ (''2008'')
| homepage = [http://www.hp.com/ www.hp.com]<br />[http://www.hpshopping.com/ www.hpshopping.com]<br />[http://www.compaq.com/ www.Compaq.com] <br />[http://www.eds.com/ www.EDS.com] <br />[http://www.VoodooPC.com/ www.voodooPC.com] <br />[http://www.lightscribe.com/ www.lightscribe.com]
}}
'''Hewlett-Packard Company''', po navadi skrajšano v '''HP''', je [[korporacija]] za [[informacijska tehnologija|informacijsko tehnologijo]] s sedežem v [[Palo Alto, Kalifornija|Palo Altu]], [[Kalifornija]], [[Združene države Amerike|ZDA]]. HP je največje tehnološko [[podjetje]] na svetu in deluje skoraj v vsaki državi.
HP je specializirano za razvoj in izdelavo računalniške, pomnilniške in mrežne [[strojna oprema|strojne opreme]], [[programska oprema|programske opreme]] in servisa. HP na veliko izdeluje [[osebni računalnik|osebne računalnike]], [[strežnik]]e, naprave za hranjenje podatkov, [[tiskalnik]]e in druge proizvode za izdelavo slik. Proizvodni program elektronskih testnih naprav in sistemov, medicinske elektronske opreme, komponent in pribora za kemijske analize je leta [[1999]] prevzelo podjetje [[Agilent Technologies]].
== Opombe in sklici ==
{{sklici}}
{{Škrbina o podjetju}}
[[Kategorija:Računalniška podjetja Združenih držav Amerike]]
[[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1939]]
[[Kategorija:Hewlett-Packard|*]]
{{normativna kontrola}}
08uip6duo6hyuxvlp5l37jr3ey6zu0p
6739475
6739473
2026-08-19T15:37:17Z
Jonatan Melik Kurinčič
240261
{{več sklicev}}
6739475
wikitext
text/x-wiki
{{več sklicev}}
{{Infopolje Podjetje
| company_name = Hewlett-Packard
| company_logo = [[Slika:HP logo 2025.svg|150px]]
| company_type = [[javno podjetje|javno]]
| motto = Invent (''izumljati'').
| founder = [[William Reddington Hewlett|Bill Hewlett]], soustanovitelj<br />[[David Packard]], soustanovitelj
| foundation = [[Palo Alto, Kalifornija]] ([[1939]])
| location = Palo Alto, Kalifornija,<br />{{USA}}
| divisions = [[Snapfish]], [[HP Labs]], [[ProCurve]], [[Compaq]], [[Electronic Data Systems|EDS]]
| location_country = ZDA
| key_people = [[Mark Hurd|Mark V. Hurd]], predsednik in CEO<br />Cathie Lesjak, CFO in EVP<br />[[Ann Livermore]], EVP TSG<br />Randall D. Mott, CIO in EVP<br />Michael Holston, splošni svetovalec in EVP
| num_employees = 172.000 (2008)<ref>{{navedi splet |url=http://zenobank.com/index.php?symbol=HPQ&page=quotesearch |title=Company Profile for Hewlett-Packard Co (HPQ) |accessdate=2008-10-26 |language=en}}</ref>
| industry = [[računalnik|računalniški sistemi]] <br />[[periferna naprava|periferne naprave]] <br />[[programska oprema]]<br />[[svetovanje]]<br />[[ITSM]]
| products = [[monitor]]ji<br />[[digitalni fotoaparat]]i<br /> [[omreževanje]]<br />[[osebni računalnik]]i in [[prenosnik]]i<br />[[žepni kalkulator]]ji<br />[[dlančnik]]i<br />[[tiskalnik]]i<br />[[optični bralnik]]i<br />[[strežnik]]i<br />[[pomnilniški medij]]i<br />[[televizija]]
| market cap = $97.13B [[USD]] (2008)<ref>[http://finance.yahoo.com/q?s=HPQ&d=t HPQ: Summary for Hewlett-Packard Co Finance]</ref>
| revenue = {{profit}} 113,05 milijard [[ameriški dolar|$]] (''2008'')
| net_income = {{profit}} 8,38 milijard $ (''2008'')
| homepage = [http://www.hp.com/ www.hp.com]<br />[http://www.hpshopping.com/ www.hpshopping.com]<br />[http://www.compaq.com/ www.Compaq.com] <br />[http://www.eds.com/ www.EDS.com] <br />[http://www.VoodooPC.com/ www.voodooPC.com] <br />[http://www.lightscribe.com/ www.lightscribe.com]
}}
'''Hewlett-Packard Company''', po navadi skrajšano v '''HP''', je [[korporacija]] za [[informacijska tehnologija|informacijsko tehnologijo]] s sedežem v [[Palo Alto, Kalifornija|Palo Altu]], [[Kalifornija]], [[Združene države Amerike|ZDA]]. HP je največje tehnološko [[podjetje]] na svetu in deluje skoraj v vsaki državi.
HP je specializirano za razvoj in izdelavo računalniške, pomnilniške in mrežne [[strojna oprema|strojne opreme]], [[programska oprema|programske opreme]] in servisa. HP na veliko izdeluje [[osebni računalnik|osebne računalnike]], [[strežnik]]e, naprave za hranjenje podatkov, [[tiskalnik]]e in druge proizvode za izdelavo slik. Proizvodni program elektronskih testnih naprav in sistemov, medicinske elektronske opreme, komponent in pribora za kemijske analize je leta [[1999]] prevzelo podjetje [[Agilent Technologies]].
== Opombe in sklici ==
{{sklici}}
{{Škrbina o podjetju}}
[[Kategorija:Računalniška podjetja Združenih držav Amerike]]
[[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1939]]
[[Kategorija:Hewlett-Packard|*]]
{{normativna kontrola}}
tlcog660m1a51lj4ey15m3g7iqz04g5
Tantadruj (glasbena skupina)
0
197325
6739712
6479454
2026-08-20T11:35:03Z
Viktorkalpot
244474
/* Diskografija */
6739712
wikitext
text/x-wiki
{{Drugipomeni2|Tantadruj}}
'''Tantadruj''' je slovenska glasbena skupina, ustanovljena leta 1986 v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Skupina je prepoznavna po uglasbitvah poezije slovenskih in svetovnih pesnikov ter po značilni zvočni izraznosti, ki prepleta elemente [[popularna glasba|popularne]], [[jazz|jazzovske]], [[klasična glasba|klasične]] in [[ljudska glasba|ljudske]] glasbe.
== Člani ==
* [[Aleš Hadalin]], pevec
* [[Boštjan Soklič]], kitarist
* [[Mateja Blaznik]], klasična kitaristka
== Zgodovina ==
Skupina je nastala v študentskem naselju Rožna dolina, kjer so začeli ustvarjati Aleš Hadalin, Boštjan Soklič in Mateja Blaznik. Kasneje se jim je pridružil violončelist [[Dino Gojo]]. Prvi album z naslovom ''Tantadruj'' je izšel leta 1990. Leta 1997 so izdali album ''Strunam'', nato pa občasno snemali in nastopali z novimi glasbenimi uglasbitvami poezije.
== Fotogalerija ==
<gallery>
Tantadruj.jpg|Študentsko naselje, Ljubljana 1989
Tantadruj_..jpg|FAG, Žalec 2010
Tantadruj-Celica_003bw.jpg|Tantadruj v Celici, Ljubljana 2015
</gallery>
== Umetniški slog ==
Skupina je znana po doslednem prepletanju poezije z akustično glasbo. Med avtorji uglasbenih besedil so [[France Prešeren]], [[Dragotin Kette]], [[Josip Murn]], [[Ivan Cankar]], [[Oton Župančič]], [[William Shakespeare]], [[Edgar Allan Poe]], [[Aleksander Puškin]] in drugi. Njihova glasba pogosto izraža zadržan in melanholičen ton, s poudarkom na besedilu in interpretaciji.
== Sodelovanja ==
Tantadruj je sodeloval s številnimi glasbeniki, med njimi [[Lucija Lavbič]], [[Malala Tina Kovačič]], [[Boštjan Gombač]], [[Lado Jakša]], [[Erjan Karlović]], [[Vid Sark]] in drugi. Leta 1997 so nastopili tudi v radijski oddaji ''[[Izštekani]]''.
== Diskografija ==
* ''Tantadruj'' (1990)
* ''Strunam'' (1997)
* ''Karantanski blues'' (2000)
* ''Kar je, beži'' (2009)
* ''Pesmi iz polifona'' (2012)
* ''Vihar'' (2018)
* ''Mehurčki'' (2019)
* ''Tantadruj 1987–1991'' (kompilacija, 1998)
* Tantadruj, Ljubica, 2026 (cd)
== Viri ==
* Sukljan, Nejc. »Uglasbljena poezija med popularno in resno glasbo.« Musikološki zbornik, ZRC SAZU, 2019.
* Toporišič, Tomaž. ''Ujetniki bolečine: performativne strategije v slovenski dramatiki 1990–2010''. Knjižnica MGL, 2013.
* Radio Slovenija. »Tantadruj – Izštekani.« Arhiv oddaje, 1997.
* RTV Slovenija. »Tantadruj: Kar je, beži.« MMC RTV, 2009.
* Lukan, Blaž (ur.). ''Enciklopedija slovenskega gledališča''. AGRFT, MGL, 2001.
* [https://tantadruj.bandcamp.com Bandcamp – Tantadruj]
* [https://www.discogs.com/artist/526975-Tantadruj Discogs – Tantadruj]
{{Normativna kontrola}}
[[Kategorija:Slovenske glasbene skupine]]
[[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1986]]
hvd15cjky4rdsvlj0vu2r9xc7cdlyuk
Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice
0
219732
6739393
6736773
2026-08-19T13:29:58Z
Shabicht
3554
/* Prenova zvonika in zvonil (2023–2024) */
6739393
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Cerkev
| name = Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice
| fullname =
| image =
| imagealt = Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice
| caption = Nadžupnijska cerkev sv. Jurija
| pushpin map = Slovenija
| coordinates = <!-- wd -->
| location = [[Slovenske Konjice]]
| country = {{Zastava|Slovenija}}
| denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]]
| previous denomination =
| dedication = [[sveti Jurij]]
| side altars = [[Rožni venec|Rožnovenski]] oltar, [[Sveti Frančišek Ksaverij]], [[Sveti Nikolaj]], [[Sveti Križ]]
| relics =
| status = [[župnijska cerkev]]
| functional status = aktivna
| heritage designation =
| designated date =
| membership =
| attendance =
| website =
| former name =
| bull date =
| founded date =
| founder =
| groundbreaking =
| completed date =
| construction cost =
| dedicated date =
| consecrated date =
| closed date =
| demolished date =
| earlydedication =
| otherdedication =
| events =
| past bishop =[[Boštjan Glavinić de Glamoč]], [[Mihael Napotnik]]
| people = Valentin Fabri, [[Tomaž Fantoni]]
| architect =
| architectural type =
| style = [[gotika]]
| capacity =
| length = 36,50 m
| width = 25,00 m
| width nave =
| height = 10,80 m (prezbiterij)<br> ca. 7,95 m (glavna ladja)
| diameter =
| other dimensions =
| floor count =
| floor area =
| dome quantity =
| dome height outer =
| dome height inner =
| dome dia outer =
| dome dia inner =
| spire quantity =
| spire height = 62 m
| materials = [[kamen]], [[opeka]], pohorski [[skril|skrilavec]] (strešna kritina)
| bells =
| bell weight = 2875 kg, 1758 kg, 651 kg, 470,5 kg
| parish = [[Nadžupnija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]
| deanery = [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]
| archdiocese = [[Nadškofija Maribor|Maribor]]
| metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]]
| extra = {{Infopolje RKD|embed=yes
| ime = Slovenske Konjice - Cerkev sv. Jurija
| rkd_tip = nslp
| razglasitev_rkd_tip = 18. julij 1998
| refšt=3379
| lokacija = [[Seznam ulic v Slovenskih Konjicah|Stari trg]], [[Slovenske Konjice]]
| občina = Slovenske Konjice <!--predvsem za namene kategorizacije-->
}}
}}
'''Cerkev [[Sveti Jurij|sv. Jurija]]''' je [[župnijska cerkev]] [[Nadžupnija Slovenske Konjice|Nadžupnije Slovenske Konjice]] in tudi najpomembnejši aktivni [[Kulturni spomenik Slovenije|kulturni spomenik]] [[cerkvena arhitektura|sakralne arhitekture]] v [[Dekanija Slovenske Konjice|Dekaniji Slovenske Konjice]] oz. v tem delu [[Nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]]. Cerkvena stavba stoji v zgornjem delu zgodovinskega [[Trško naselje|srednjeveškega trga]]{{sfn|Stopar|1976|p=26}} (danes [[Seznam ulic v Slovenskih Konjicah|Stari trg]]) v Slovenskih Konjicah, neposredno pod nekdanjim parkom [[Trebniški dvorec|Trebniškega dvorca]], na vznožju [[Konjiška gora|Konjiške gore]].
Župnijska cerkev je od leta 1998 zaščitena kot [[kulturni spomenik lokalnega pomena]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1998-01-2295/odlok-o-razglasitvi-kulturnih-spomenikov-in-spomenikov-oblikovane-narave-v-obcini-slovenske-konjice |title=Odlok o razglasitvi kulturnih spomenikov in spomenikov oblikovane narave v Občini Slovenske Konjice |accessdate=20. oktober 2024 |date= |format= |work= }}</ref> in je vpisana v [[Register kulturne dediščine Slovenije]].
==Opis arhitekture==
[[Slika:Cerkev sv. Jurija, tloris.jpg|280px|thumb|levo|Tloris nadžupnijske cerkve]]
[[Cerkev (zgradba)|Cerkev]] sestavljajo pravokotna [[cerkvena ladja]] [[romanska arhitektura|predromanskih]] proporcev, zgrajena verjetno koncem 13. stoletja, v drugi polovici 14. stoletja prizidana [[Križni obok|križnorebrasto]] obokana stranska ladja, tristrano sklenjen križnorebrasti in z [[Opornik|zunanjimi oporniki]] obdan [[prezbiterij]] s konca 14. stoletja, na zahodni strani [[zvonik]], ter na vzhodni strani rožnovenska [[kapela]] z [[baročna arhitektura|baročno]] razgibanim tlorisom.<ref>{{navedi splet |url=https://geohub.gov.si/ghapp/iskd/?page=RNPD&views=Desna-sekcija%2CPogled-OP#data_s=id%3AdataSource_1-MK_RNPD_3598-3652%3A2062 |title=Vpogled v Register kulturne dediščine Slovenije|accessdate= |date=13. oktober 2024 |format= |work= }}</ref>
Pravokotni (vendar podolgovati) cerkveni ladji je torej na severu prizidana nižja in na zahodu nekoliko krajša stranska ladja, na vzhodu pa velika samostojna kapela s konkavnimi ogli. Z ožjim in višjim prezbiterijem in s stransko ladjo je povezana nadstropna [[zakristija]]. Na zahodni strani, levo od vhoda v cerkev, je ob steni [[zvonik|zvonika]] dodana še preprosta nizka veža.<ref>{{navedi splet |url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/2223 |title=Zapiski Franceta Steleta o nadžupnijski cerkvi sv. Jurija |accessdate=10. december 2025 |date=1924 |format= |work= }}</ref>
===Gradbene faze===
Sedanjo cerkveno stavbo so na mestu predhodne cerkve, ki se ni ohranila, pričeli graditi koncem 13. stoletja (ali vsaj v začetku 14. stoletja), iz tega obdobja je tudi zvonik.{{sfn|Stegenšek|1909|p=15}} Pred letom 1369 je bila na severni strani [[Cerkvena ladja|glavne ladje]] prizidana grobna kapela, kasneje podaljšana in spremenjena v stransko ladjo. V času delovanja župnika in [[Arhidiakon|arhidiakona]] Valentina Fabrija (1481–1507) so poprejšnji ravni svod nadomestili z unikatnim mrežastim gotskim obokom, ki ga pripisujejo doslej še neznani kamnoseški stavbarski delavnici. Leta 1740 je bila dodana še samostoječa [[Baročna arhitektura|baročna]] rožnovenska stranska [[kapela]], s [[kupola|kupolo]] in svetlobnico na vrhu.<ref>{{navedi splet |url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/2223 |title=Zapiski Franceta Steleta o nadžupnijski cerkvi sv. Jurija |accessdate=10. december 2025 |date=1924 |format= |work= }}</ref> Na svodu glavne ladje je po opravljeni regotizaciji ponovno vidna prvotna poslikava, s poznogotskimi rastlinskimi motivi.
== Zgodovina ==
{{glavni|Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice}}
Prvo konjiško cerkev so postavili najbrž zelo zgodaj, saj je bil tu sedež [[Pražupnija|pražupnije]], ki je v srednjem veku spadala pod oblast [[oglejski patriarhat|oglejskih patriarhov]].{{sfn|Stopar|1976|p=26}} Pobudo za gradnjo cerkve in za ustanovitev župnije gre pripisati konjiškim plemičem.{{sfn|Stopar|1976|p=26}}{{sfn|Höfler|2013|p=}}
Cerkev je bila patriarhatska, vendar preko odvetništva povezana s [[Grad Konjice|konjiškim gradom]] in gospostvom (sedaj [[Trebniški dvorec]]), o čemer pričata neposredni bližini tako nekdanje grajske kapele (sedanje pokopališke [[Cerkev sv. Ane, Slovenske Konjice|cerkve sv. Ane]]) kot [[Grad Konjice|gradu]].{{sfn|Stopar|1976|p=5}}
Že v letih 1085–1096 se je iz očitno preobsežno zasnovane [[župnija Hoče|hočke pražupnije]] izdvojila najprej konjiška pražupnija, vsaj leta 1146 pa še [[Župnija Slivnica pri Mariboru|slivniška pražupnija]].
Pražupnija Konjice se prvič pisno omenja leta 1146, v listini [[patriarh]]a [[Pelegrin I.|Peregrina I]]. (1130–1161) iz [[Oglej]]a,{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=7}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}} še starejša prvotna cerkev na mestu sedanje pa se ni ohranila.
Najstarejši del sedanje [[gotska arhitektura|gotske]] cerkve je glavna ladja, pozidana verjetno koncem 13. ali v začetku 14. stoletja. Pred letom 1369 je bila h glavni ladji na severni strani prizidana grobna kapela konjiških plemičev, ki je bila posvečena [[Sveti Jakob|sv. Jakobu]].<ref name=":1">Turistični vodnik po Dravinjski dolini in Zreškem Pohorju, str. 17</ref>{{sfn|Stopar|1976|p=27}} Pred letom 1464 so kapelo spremenili v stransko ladjo, krito s štiripolnim [[Križni obok|križnorebrastim obokom]],{{sfn|Stopar|1976|p=27}} s tem, da so jo podaljšali in jo z loki povezali z glavno.
Zaradi [[Turški vpadi|turških vpadov]] je cerkev in župnišče obdajalo taborsko obzidje,{{sfn|Marn|Savnik|1937|p=145}} ki je deloma ohranjeno. Do leta 1799 je bilo okoli nadžupnijske cerkve [[pokopališče]], o katerem pa danes, razen nekaj nagrobnikov, ni sledov. Njegov sestavni del je bila, po [[Avguštin Stegenšek|stegenškovih]] zapisih, tudi [[kostnica]].
=== Glavna ladja ===
[[Slika:St. George church nave1.jpg|280px|thumb|desno|glavna ladja nadžupnijske cerkve, pogled v prezbiterij]]
Prvotni ravni leseni strop v glavni ladji so v letih delovanja (1487–1497) tukajšnjega župnika Valentina Fabrija, savinjskega in podjunskega [[Arhidiakon|arhidiakona]] ter [[prošt]]a v [[Dobrla vas|Dobrli vasi]] na Koroškem{{sfn|Zadnikar|1975|p=134}} nadomestili z unikatnim mrežastim tripolnim obokom v obliki polkrožnih lokov in šesterokotnikov nad predrtimi notranjimi oporniki.{{sfn|Stopar|1976|p=37}} O tem priča tudi ohranjeni [[sklepnik]] na stropu v glavni ladji, z grbom arhidiakona Fabrija, na katerem sta nakovalo s kladivom.<ref>Turistični vodnik po Dravinjski dolini in Zreškem Pohorju, stran 16</ref> Figuralne opečne konzole svoda so nad oporniki ponekod odprte v prostor. Obok, poslikan s poznogotskimi rastlinskimi motivi, pripisujejo še neznani kamnoseški stavbarski delavnici, verjetno iz zgornještajerskega [[Steyr]]ja, morda celo z Dunaja, ki je gradila tudi cerkve v Dobrli vasi, v [[Globasnica|Globasnici]] in drugod na avstrijskem Koroškem, pa tudi v [[Šmartno pri Slovenj Gradcu|Šmartnem pri Slovenj Gradcu]], v [[Šentjanž pri Dravogradu|Šentjanžu pri Dravogradu]], ter [[Cerkev sv. Elizabete, Slovenj Gradec|cerkev sv. Elizabete v Slovenj Gradcu]].{{sfn|Zadnikar|1975|p=134}} Posebno zanimivo so speljane stopnice na sočasno zgrajeno pevsko [[empora|emporo]], nameščene v nekakšno ohišje, na katerega se opira eden od nosilcev ladijskega oboka.{{sfn|Zadnikar|1975|p=134}}
=== Glavni in daritveni oltar ===
Delno je ohranjeno podnožje neogotskega velikega oltarja in kip [[Sveti Jurij|sv. Jurija]] iz leta 1869,<ref>{{navedi splet |url=https://www.celje.info/kultura/obletnica-smrti-podobarja-ki-je-pustil-sled-v-nasih-krajih/ |title=Obletnica smrti podobarja, ki je pustil sled v naših krajih |accessdate=24. novembra 2025 |date= |format= |work= }}</ref> zgrajenega pod vodstvom v Konjicah živečega furlanskega mojstra [[Tomaž Fantoni|Tomaža Fantonija]].{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=86}}<ref>{{navedi splet |url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/fantoni-tomaz/ |title=Tomaž Fantoni |accessdate=24. november 2025 |date= |format= |work= }}</ref> Ob stenah prezbiterija so razpostavljene nadnaravno velike plastike s prejšnjega baročnega oltarja, ki prikazujejo apostola [[Sveti Peter|sv. Petra]] in [[Sveti Pavel|sv. Pavla]], [[Sveti Hieronim|sv. Hieronima]] ter [[Janez Krstnik|sv. Janeza Krstnika]], delo [[Janez Jurij Mersi|Mersijeve]] kiparske delavnice,<ref>{{navedi splet |url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/mersi-stefan-anton-in-janez-jurij//|title= MERSI, Štefan, Anton in Janez Jurij |accessdate= 20. 5. 2016 |date= |format= |work= }}</ref> znane po svojem delovanju v [[Rogatec|Rogatcu]] in pozneje v [[Slovenj Gradec|Slovenj Gradcu]].
<gallery mode="packed">
Slika:St. George Slovenske Konjice church2.jpg|cerkvena [[Ladja (cerkev)|ladja]] in [[prezbiterij]]
Slika:St. George's Parish Church 03.JPG|obokani strop s poslikavo v cerkveni ladji
Slika:Sv. Jurij Konjice glavni oltar.jpg|glavni oltar
Slika:St. George's Parish Church 04.JPG
Slika:St. George's Parish Church 06.JPG|kupola rožnovenske kapele s svetlobnico
</gallery>
=== Stranski oltar ===
V stranski ladji, t.i. »stari cerkvi« stoji [[marmor]]nat oltar sv. Križa iz leta 1713, s sočasnimi kamnitimi kipi,{{sfn|Stopar|1976|p=27}} delo [[Ljubljana|ljubljanske]] [[Luka Mislej|Mislejeve]] delavnice.
== Baročna rožnovenska kapela ==
[[Slika:St. George Parish church chapel.jpg|200px|thumb|desno|Pročelje baročne rožnovenske kapele, s sončno uro (2018)]]
Veliki rožnovenski oltar ima v središčnem delu kiparsko skupino kronane Marije device z detetom v naročju, s sv. Jožefom ter sv. Joahimom, na okvirju pa je naslikanih petnajst [[Rožni venec|rožnovenskih]] skrivnosti. Ob stebrih z ogredjem sta sohi sv. Dominika in sv. Katarine Sienske, na [[Atika (arhitektura)|atiki]] pa je v oblakih upodobljen Bog Oče, z dvema molečima [[angel]]oma. Ves oltar je delo Tomaža Fantonija iz leta 1887,<ref>{{navedi splet |url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/fantoni-tomaz/ |title=Tomaž Fantoni |accessdate=24. november 2025 |date= |format= |work= }}</ref> le kipi izvirajo z nekega starejšega oltarja.
Oljni sliki na oltarjih sv. Frančiška Ksaverija in sv. Miklavža v baročni rožnovenski kapeli sta delo [[Janez Andrej Strauss|Janeza Andreja Straussa]] (1721–1783) iz Slovenj Gradca.<ref>{{navedi splet |url= http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi618511/|title= Strauss Janez Andrej |accessdate= 20. 5. 2016|date= |format= |work= }}</ref>
V kapeli z lanterno oziroma svetlobnico na vrhu [[Kupola|kupole]] so ohranjene [[Baročno slikarstvo|baročne]] [[freska|freske]] [[Jožef Anton Lerchinger|Jožefa A. Lerchingerja]] z marijansko motiviko in personifikacijami [[letni časi|štirih letnih časov]], iz leta 1749. Ključ do razlage fresk nam daje zapis, katerega del je tudi [[kronogram]].{{sfn|Zadnikar|1975|p=132}} Zunaj, na fasadi kapele, je [[sončna ura]].<ref>Šmid Jožica, ''Svetloba sonca in njegove sence, Sončne ure po Sloveniji'', stran 119</ref>
=== Druge fresko poslikave ===
Poslikava oboka prezbiterija kaže na mojstra iz kroga slikarja Friderika Beljaškega,<ref>{{navedi splet |url=https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/book/215 |title=Materiali in tehnike starejše beljaške slikarske delavnice |accessdate=5. november 2025 |date= |format= |work= }}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> iz prve polovice 15. stoletja. Eno osrednjih polj zavzema Bog oče kot vladar sveta, z dvema muzicirajočima angeloma na vsaki strani, v sosednjih poljih ob njem so razporejeni štirje [[evangelisti]] s svojimi simboli, drugod je naslikan [[akant]], ki je s pisano barvno paleto prekril obok.{{sfn|Stopar|1976|p=27}} V cerkveni glavni ladji so bile med regotizacijo proti koncu preteklega stoletja odstranjene freske t. i. furlanskih nazarenskih slikarjev iz [[Humin]]a, [[Jakob Brollo|Jakoba Brolla]] in [[Tomaž Fantoni|Tomaža Fantonija]].
=== Kronološki pregled zgodovinskih dogodkov ===
* 1146: v pisnih virih je prvič omenjena konjiška nadžupnija (Cuonowiz);{{sfn|Boldin|2016|p=16}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=38}}
* 1173: prvič je omenjen konjiški župnik Sighard. V tem času je bila domnevno zgrajena sedanja župnijska cerkev sv. Jurija;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}}
* 1369: že pred tem letom je [[vitez]] Ortolf Konjiški pozidal kapelo sv. Jakoba (sedanjo stransko ladjo) in jo določil za svoje zadnje počivališče;<ref name=":1" />{{sfn|Stopar|1976|p=}}
* 1482–1509: župnik Valentin Fabri{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} je cerkev, ki je prvotno imela romanski videz (pravokotna stavba z ravnim lesenim stropom) obokal, gotiziral, jo opremil z oporniki in poslikavami, ravno tako je dal prezidati tudi župnišče;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}}
* 1625–1635: župnik Marko Gonan je povečal župnišče. Na njegovem pročelju je grb takratnega župnika.
* 1669–1697: župnik [[Boštjan Glavinić de Glamoč]] iz [[Pićan|Pičenske]] škofije v [[Istra|Istri]]{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=42}} je dal v nadžupnijski cerkvi postaviti glavni oltar. Med 1690 in 1697 je bil škof v [[Senj]]u. Na potovanju na [[Dunaj]] skozi Konjice je tu leta 1697 umrl in je pokopan v rožnovenski kapeli;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=44}}
* 1713: v stranski ladji je bil pod [[Beneficij|beneficiatom]] Štefana Jamnika postavljen oltar sv. Križa. O tem priča napis SVB BENEFICIATO STEPHANO JAMNIK ERECTUM 1713;
* 1799: pokopališče okoli cerkve so opustili in uredili novo ob nekdanji grajski kapeli, sedanji [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkvi sv. Ane]]. Ta je bila pod cesarjem [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefom II.]] ukinjena, ponovno jo je [[Zakramentali|blagoslovil]] nadžupnik Jožef Anton pl. Jakomini;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=48}}
* 1863: nadžupnijska cerkev je dobila [[križev pot]], ki je sedaj v [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkvi sv. Ane]]. Moderni križev pot, ki je sedaj v ladji, je ob zadnji obnovi cerkve naslikal akademski [[slikar]] Leon Koporc iz Ljubljane;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=87}}
* 1866: slikar [[Tomaž Fantoni]] in njegov pomočnik [[Jakob Brollo]] (oba iz Humina v Furlaniji) sta cerkveno ladjo cerkev preslikala. Freske niso ohranjene. Brollo je naslikal tudi podobo Jezusa – dobrega pastirja nad vhodom v župnišče;{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}}
* 1869: namesto starega baročnega glavnega oltarja je bil postavljen nov veliki psevdogotski oltar, delo [[Tomaž Fantoni|Tomaža Fantonija]], ki pa je danes ohranjen le delno;{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=86}}
* 1874: streha na rožnovenski kapeli je v času župnika Franca Mikuša dobila današnjo podobo;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=55}}
* 1887: [[Tomaž Fantoni]] je v baročni kapeli postavil postavil rožnovenski oltar;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=192}}
* 1910: [[Papež Pij X.]] je na prošnjo [[škof|knezoškofa]] [[Mihael Napotnik|Napotnika]] z apostolskim pismom podelil vsakokratnemu konjiškemu župniku naslov [[arhidiakon]]. Ob tej priložnosti so v [[prezbiterij]]u cerkve vzidali marmorno ploščo z napisom in kronogramom.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} Le-ta se sedaj nahaja na hrbtni strani glavnega oltarja;
== Cerkvene orgle ==
[[Slika:St. George Slovenske Konjice church organ.jpg|280px|thumb|Cerkvene orgle na pevski galeriji]]
Leta 1911 so v popisu<ref>{{navedi knjigo |author=Suljan Nejc |year=2019 |title=Preučevanje glasbe na Slovenskem nekoč in danes : programska knjižica|publisher=Znanstvena Založba Filozofske fakultete: Slovensko muzikološko društvo |isbn=978-961-06-0256-9 |cobiss=302098688 |pages=19}}</ref> navedli: »Arhidiakonatska cerkev sv. Jurija v Konjicah: Orgle imajo 9 registrov, manual čez 4 oktave in pedal čez 1 oktavo. [[Orgle]] so boljše kot v nekaterih drugih cerkvah.« Čigave so bile, ni znano. Ker so bile kasneje v zelo slabem stanju, so leta 1959 kupili nove.
Sedanje cerkvene orgle so delo orglarske delavnice Franca Jenka iz Šentvida nad Ljubljano, opus 89, iz leta 1959.{{sfn|Škulj|Dobravec|2018|p=477}} Gre za pnevmatične orgle z dvaindvajsetimi registri in dvema manualoma. 16. avgusta 1959 jih je blagoslovil ljubljanski stolni [[prošt]], orgelski strokovnjak in kolavdator zvonov Franc Kimovec.<ref>{{navedi splet |url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi273783/ |title=Slovenska biografija:Kimovec, Franc |accessdate= |date=22. avgust 2025 |format= |work= }}</ref> Prva večja prenova orgel je bila opravljena leta 2013.
=== Dispozicija (izbor registrov) ===
{| border="0" cellspacing="24" cellpadding="18" style="border-collapse:collapse;"
| style="vertical-align:top" |
{| border="0"
| colspan="16" | '''2MP/p-s '''I C–g<sup>3</sup>
----
|-
| 01. || Principal || 16'
|-
| 02. || Principal || 8'
|-
| 03. || Flavta || 8'
|-
| 04. || Tibija || 8'
|-
| 05. || Dulcian || 8'
|-
| 06. || Viola || 8'
|-
| 07. || Oktava || 4'
|-
| 08. || Flavta || 4'
|-
| 09. || Kvinta || 2 2/3'
|-
| 10. || Mixtura || III-V
|-
|}
| style="vertical-align:top" |
{| border="0"
| colspan="16" | II C–g<sup>3</sup>
----
|-
| 11. || Viol-principal || 8'
|-
| 12. || Burdon || 8'
|-
| 13. || Vox coelestis || 8'
|-
| 14. || Travers-flavta || 4'
|-
| 15. || Suvavial || 4'
|-
| 16. || Piccolo || 2'
|-
| 17. || Cimbel || III
|-
| 18. || Oboa || 8'
|-
|}
| style="vertical-align:top" |
{| border="0"
| colspan="16" | P C–g<sup>1</sup>
----
|-
| 19. || Kontrabas || 16'
|-
| 20. || Subbas || 16'
|-
| 21. || Burdonal || 8'
|-
| 22. || Oktavbas || 8'
|-
| 23. || Koral || 4'
|-
|}
|}
'''Nastavitve (okrajšave)'''
'''D: SpI SbII-I II-I SpII-I SpII I-P II-P SpI-P P.MF.F.T''' <br>
'''1PK.PA.PM.CR.TR'''{{sfn|Škulj|Dobravec|2018|p=478}}
== Ostala notranja oprema ==
[[Slika:Fabri Valentin nagrobnik.jpg|200px|thumb|levo|Nagrobnik župnika in arhidiakona Valentina Fabrija]]
[[Slika:Ortolf Slovenske Konjice si.jpg|200px|thumb|desno|Sedaj uničeni nagrobnik viteza Ortolfa Konjiškega (de Gonvitz)]]
V stenah je vzidanih več nagrobnikov, tudi figuralni [[epitaf]] domačega župnika, savinjskega in podjunskega arhidiakona Valentina Fabrija († 1509),{{sfn|Stopar|1976|p=27}} ki pa ni bil pokopan v tej cerkvi. Na tem nagrobniku je pokojni prikazan v slovesnem liturgičnem oblačilu, s proštovim pokrivalom in fanonom ter z opatsko palico v roki. Levo zgoraj je grb njegove proštije v Dobrli vasi, desno grb oglejskega patriarhata, pod katerega je spadal tedanji savinjski arhidiakonat, spodaj levo grb takratnega lastnika konjiškega gradu in na desni fabrijev osebni grb z nakovalom in kladivom.<ref name="Z137">{{navedi knjigo|author=Zadnikar Marijan |year= 1975 |title= Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2 |publisher=Mohorjeva družba Celje |isbn= |cobiss=7990017 |pages=137}}</ref> V današnji stranski cerkveni ladji, prvotno zgrajeni kot grobna kapela viteza Ortolfa Konjiškega († 1370), je bil najden njegov heraldični epitaf, ki pa je sedaj uničen. V Rožnovenski kapeli je tudi nagrobni epitaf tukajšnjega župnika, kasnejšega [[škof]]a v [[Senj|Senju]] [[Boštjan Glavinić de Glamoć|Boštjana Glavinića de Glamoć]] (1630–1697) z [[latinščina|latinskim]] napisom.<ref>[[Avguštin Stegenšek|Stegenšek Avguštin]], Konjiška dekanija, Maribor, 1909.</ref>
== Zvonik in zvonovi ==
===Zgodovina===
[[Slika:Stolpna ura Konjice 2.jpg|200px|thumb|desno|Mehanizem nekdanje stolpne ure]]
[[Slika:Zvon 1924.jpg|200px|thumb|levo|Nekdanji veliki zvon iz leta 1924]]
[[Zvonik]] s korenasto streho, na zahodni strani cerkve, izvira s konca 13. stoletja, v 18. stoletju (1720) je bil povišan in je dobil baročno kupolasto streho. S svojo mogočno arhitekturo se uvršča med najstarejše in največje (višina 62 m) na slovenskem Štajerskem.{{sfn|Zadnikar|1975|p=132}} Leta 1831 so ga vnovič prekrili, sedanjo arhitektonsko podobo s piramidalno obliko pa je dobil leta 1871.{{sfn|Zadnikar|1975|p=133}} V zvoniku je mehanizem nekdanje [[stolpna ura|stolpne ure]] s štirimi številčnicami, ki je vse do pred kratkim upravljala tudi bitje preko zvonov.
Iz zapisov izdelanih večjih zvonil v livarni Samassa v Ljubljani je razvidno, da je bil za konjiško cerkev leta 1869 ulit zvon s težo 2848 kilogramov. V župnijski kroniki je bilo na strani 41 zapisano, da je bil zvon tedaj po teži tretji v škofiji, za mariborskim in ptujskim, in da ga je 26. septembra 1869 blagoslovil škof [[Jakob Maksimilijan Stepišnik|Jakob Maksimilijan]].
Iz zvonika nadžupnijske cerkve sv. Jurija leta 1916{{sfn|Ambrožič|1993 |p=147}} niso odpeljali treh zvonov,{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=192}} temveč pet,{{sfn|Kovačič|1906|p=}} ostal je le najstarejši, ulit v celjski zvonarni Konrada Schneiderja<ref>[http://www.slovenska-biografija.si/rodbina/sbi546296/] Slovenski biografski leksikon</ref> iz leta 1715{{sfn|Stopar|1976|p=27}}{{sfn|Kovačič|1906|p=}} (v drugih virih napačno leta 1716).
Nova dva zvonova, največjega s težo 2618 kg (po nekaterih podatkih 2800 kg) in drugega s težo 780 kg je leta 1924 vlila livarna bratov Bühl v Mariboru.{{sfn|Ambrožič|1993 |p=135}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=64}} Naslednje leto je lastnik usnjarne Laurich sam kupil mali zvon za cinklet.
Tudi leta 1943{{sfn|Ambrožič|1993 |p=151}} so bili odpeljani v razrez trije zvonovi iz cerkve sv. Jurija, spet je ostal v zvoniku le najstarejši. Leta 1956 je župnija pridobila železni zvon iz porušene cerkve v Planini pri Semiču.<ref name="pajk1">Ivan Pajk, Konjiška nadžupnija po letu 1918, Zvonovi, Konjiško 1146-1996, 850 let pražupnije, str. 64</ref>
V letu 1984 so pri [[Zvonarna Grassmayr|Grassmayrju]] v [[Innsbruck]]u vlili dva nova zvonova za nadžupnijsko cerkev (št. 2 in 3), železni zvon je bil premeščen v zvonik [[Podružnična cerkev|podružnične cerkve]] [[Cerkev sv. Ane, Slovenske Konjice|sv. Ane]].
=== Schneiderjev zvon ===
V nadžupnijski cerkvi se je ohranil zgodovinski zvon iz leta 1715.
{{glavni|Slovenskokonjiški Schneiderjev zvon}}
===Prenova zvonika in zvonil (2023–2024)===
[[Slika:Cerkveni zvonik Slovenske Konjice.jpg|200px|sličica|desno|Novo stopnišče v zvoniku (2024)]]
Zaradi dotrajanosti je [[nadžupnija Slovenske Konjice]] v letu 2023 pristopila k projektu prenove zvonika, tj. notranjega stopnišča in podestov, dotrajanih nosilnih tramov zvonov, vključno z jarmi in osmi, ter k nabavi novega, največjega zvona (št. 4).
Prenova je obsegala tudi vse električne inštalacije, elektrifikacijo zvonjenja z digitalizacijo, pa tudi upravljanje pogona in bitja stolpne ure. Projekt je bil usklajen s kulturnovarstveno stroko in pridobljeno je bilo tudi kulturnovarstveno soglasje pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine.<ref>{{navedi revijo |last=Vogrin |first=Jože |date= |title=Obnavljamo zvonik |url=https://novice.si/page/mogocen-cerkveni-zvonik-konjicanom-prepreva-ze-stoletja-kako-je-videti-znotraj-foto-video/ |magazine=brošura Konjiški zvon |location=Slovenske Konjice |publisher=Nadžupnija Slovenske Konjice |access-date=2. april 2023}}</ref> V letu 2024 so bili vsi štirje zvonovi nadžupnijske cerkve v [[Zvonarna Grassmayr|zvonarni Grassmayr]] v [[Innsbruck|Innsbrucku]] tonsko medsebojno usklajeni.
{| class="wikitable sortable"
! opis zvona
! slika
! zvonar
! leto vlitja
! premer
! teža<br>(v kg)
! ton*<br>(po podatkih zvonarne)
|-
|veliki zvon
|[[Slika:Novi zvon in arhidiakon.jpg|200px]]
|[[Zvonarna Grassmayr|Grassmayr Innsbruck]]
| 2023
| 172 cm
| 2870
| [[ton|B° +6/16]]
|-
|stari zvon
|[[Slika:Schneiders's bell 04.jpg|200px]]
| Konrad Schneider, Celje{{sfn|Ambrožič|1993|p=147}}
| 1715{{sfn|Kovačič|1906|p=}}
| 143 cm
| 1758
| [[ton|d' +6/16]]
|-
|večji zvon
|[[Slika:Grassmayrjev zvon.jpg|200px]]
| Grassmayr Innsbruck
| 1984
| 106 cm
| 651
| [[ton|f' +6/16]]
|-
|mali zvon
|[[Slika:Zvon mali.jpg|200px]]
| Grassmayr Innsbruck
| 1984
| 95 cm
| 470,5
| [[ton|g' +6/16]]
|-
|}
==Okolica cerkve==
V obdobju 2025/2026 je bilo na novo urejeno cerkveno dvorišče in prenovljen dovoz, stopnišče na [[Seznam ulic v Slovenskih Konjicah|Stari trg]] ter invalidom primerno prilagojen dostop z župnijskega parkirišča.<ref>{{navedi splet |url=https://novice.si/page/zaceli-so-z-obnovo-okolice-cerkve-sv-jurija-v-slovenskih-konjicah/ |title=Začeli so z obnovo okolice cerkve sv. Jurija v Slovenskih Konjicah |accessdate= |date=19. september 2025 |format= |work= }}</ref>
<gallery>
Slika:Cerkev sv. Jurija - prenova 01.jpg
Slika:Cerkev sv. Jurija - prenova 02.jpg
Slika:Cerkev sv. Jurija - prenova 03.jpg
Slika:Cerkev sv. Jurija - prenova 04.jpg
Slika:Cerkev sv. Jurija - prenova 05.jpg
Slika:Cerkev sv. Jurija - prenova 6.jpg
Slika:Cerkev sv. Jurija - prenova 7.jpg
Slika:Cerkev sv. Jurija - prenova 8.jpg
Slika:Cerkev sv. Jurija - prenova 9.jpg
Slika:Cerkev sv. Jurija - prenova 10.jpg
</gallery>
== Glej tudi ==
* [[Nadžupnija Slovenske Konjice]]
* [[Arhidiakon]]
* [[Mihael Napotnik]]
== Sklici==
{{sklici}}
== Viri ==
* {{navedi knjigo |last1=Ambrožič|first1=Matjaž |year=1993 |title=Acta Ecclesiastica Sloveniae 15: Zvonarstvo na Slovenskem |publisher= |isbn= |cobiss=1089069 |ISSN=0351-2789}}
* {{navedi knjigo |last1=Badovinac| first1=Bogdan|last2=Kladnik| first2=Drago |year=1997 |title= Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka|publisher=Pomurska založba |isbn= |cobiss=41370113 |pages=}}
* {{navedi knjigo |last1=Baraga|first1=Jože|first2=Valerija|last2=Motaln |year=2006 |title=Konjiško ob 860-letnici Slovenskih Konjic|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=227330048|pages=}}
* {{navedi knjigo |last1=Boldin| first1=Aleksandra |year=2016 |title= Konjice: 870 let prve pisne omembe|publisher=Občina Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=284984064 |pages=}}
* {{navedi knjigo |last1=Höfler| first1=Janez|authorlink1=Janez Höfler |year=2013 |title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem |publisher= Viharnik |isbn= |cobiss=268869376 |pages=}}
* {{navedi splet |url= https://france-stele.zrc-sazu.si/details/2223 |title=Zapiski o nadžupnijski cerkvi sv. Jurija, Slovenske Konjice |accessdate=10. december 2025 |date=2024 |format= |last=Stele|first=France}}
* {{navedi knjigo |last1=Kovačič| first=Fran|authorlink1=Fran Kovačič |year=1906 |title=Cerkveni zvonovi v Lavantinski škofiji |publisher=Bogoslovno učilišče, Maribor |isbn= |cobiss=37305089 |pages=}}
* {{navedi knjigo|author=Marn|title=Krajevni leksikon dravske banovine|publisher=Uprava Krajevnega leksikona dravske banovine|location=Ljubljana|year=1937|cobiss=17618945|first=Rudolf|last2=Savnik|first2=Roman|last3=Ilešič|first3=Svetozar|last4=Trdan|first4=Franc|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IHXHRWQE}}
* {{navedi knjigo |last1=Ožinger|first1=Anton|first2=Ivan|last2=Pajk |year=1996 |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=38788353|pages=}}
* {{navedi knjigo |last1=Stegenšek| first1=Avguštin|authorlink1=Avguštin Stegenšek |year=1909 |title=Konjiška dekanija |publisher=samozaložba |isbn= |cobiss= 17588993|pages=}}
* {{navedi knjigo |last1=Stopar| first1=Ivan | authorlink1=Ivan Stopar|year=1976 |title=Grad Slovenske Konjice |publisher=Občina Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=42552832 |pages=}}
* {{navedi knjigo |last1=Šmid| first1=Jožica |year=2014 |title=Svetloba sonca in njegove sence, Sončne ure po Sloveniji |publisher= |isbn=978-961-276-782-2 |cobiss=268021504 |pages=}}
* {{navedi knjigo |last1=Zadnikar| first1=Marijan|authorlink1=Marijan Zadnikar |year=1975 |title=Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2 |publisher=Mohorjeva družba Celje |isbn= |cobiss=7990017 |pages=}}
* {{navedi knjigo |author= Škulj Edo, Dobravec Jurij|year=2018 |title=Orgle Slovenije |publisher= Ars Organi Sloveiae |isbn=978-961-288-543-4 |cobiss=295329792 |pages=}}
== Zunanje povezave ==
* [http://4d.rtvslo.si/arhiv/pogled-na/174511391 Valentin Fabri], pridobljeno 27. januarja 2018
{{Kategorija v Zbirki|St. George's Parish Church (Slovenske Konjice)}}
* [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OX0PHKSC Prispevek k preučevanju gotske arhitekture v župnijski cerkvi sv. Jurija v Konjicah] pridobljeno 18. septembra 2025
{{Dekanija Slovenske Konjice}}
{{normativna kontrola}}
{{zvezdica}}
[[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Jurij, Slovenske Konjice]]
[[Kategorija:Gotske cerkve v Sloveniji|Jurij, Slovenske Konjice]]
[[Kategorija:Cerkve svetega Jurija|Slovenske Konjice]]
[[Kategorija:Nadžupnija Slovenske Konjice]]
jtorx1yi77v0kr6ihuhoyd4vlfojyyc
6739394
6739393
2026-08-19T13:30:52Z
Shabicht
3554
/* Prenova zvonika in zvonil (2023–2024) */
6739394
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Cerkev
| name = Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice
| fullname =
| image =
| imagealt = Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice
| caption = Nadžupnijska cerkev sv. Jurija
| pushpin map = Slovenija
| coordinates = <!-- wd -->
| location = [[Slovenske Konjice]]
| country = {{Zastava|Slovenija}}
| denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]]
| previous denomination =
| dedication = [[sveti Jurij]]
| side altars = [[Rožni venec|Rožnovenski]] oltar, [[Sveti Frančišek Ksaverij]], [[Sveti Nikolaj]], [[Sveti Križ]]
| relics =
| status = [[župnijska cerkev]]
| functional status = aktivna
| heritage designation =
| designated date =
| membership =
| attendance =
| website =
| former name =
| bull date =
| founded date =
| founder =
| groundbreaking =
| completed date =
| construction cost =
| dedicated date =
| consecrated date =
| closed date =
| demolished date =
| earlydedication =
| otherdedication =
| events =
| past bishop =[[Boštjan Glavinić de Glamoč]], [[Mihael Napotnik]]
| people = Valentin Fabri, [[Tomaž Fantoni]]
| architect =
| architectural type =
| style = [[gotika]]
| capacity =
| length = 36,50 m
| width = 25,00 m
| width nave =
| height = 10,80 m (prezbiterij)<br> ca. 7,95 m (glavna ladja)
| diameter =
| other dimensions =
| floor count =
| floor area =
| dome quantity =
| dome height outer =
| dome height inner =
| dome dia outer =
| dome dia inner =
| spire quantity =
| spire height = 62 m
| materials = [[kamen]], [[opeka]], pohorski [[skril|skrilavec]] (strešna kritina)
| bells =
| bell weight = 2875 kg, 1758 kg, 651 kg, 470,5 kg
| parish = [[Nadžupnija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]
| deanery = [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]
| archdiocese = [[Nadškofija Maribor|Maribor]]
| metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]]
| extra = {{Infopolje RKD|embed=yes
| ime = Slovenske Konjice - Cerkev sv. Jurija
| rkd_tip = nslp
| razglasitev_rkd_tip = 18. julij 1998
| refšt=3379
| lokacija = [[Seznam ulic v Slovenskih Konjicah|Stari trg]], [[Slovenske Konjice]]
| občina = Slovenske Konjice <!--predvsem za namene kategorizacije-->
}}
}}
'''Cerkev [[Sveti Jurij|sv. Jurija]]''' je [[župnijska cerkev]] [[Nadžupnija Slovenske Konjice|Nadžupnije Slovenske Konjice]] in tudi najpomembnejši aktivni [[Kulturni spomenik Slovenije|kulturni spomenik]] [[cerkvena arhitektura|sakralne arhitekture]] v [[Dekanija Slovenske Konjice|Dekaniji Slovenske Konjice]] oz. v tem delu [[Nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]]. Cerkvena stavba stoji v zgornjem delu zgodovinskega [[Trško naselje|srednjeveškega trga]]{{sfn|Stopar|1976|p=26}} (danes [[Seznam ulic v Slovenskih Konjicah|Stari trg]]) v Slovenskih Konjicah, neposredno pod nekdanjim parkom [[Trebniški dvorec|Trebniškega dvorca]], na vznožju [[Konjiška gora|Konjiške gore]].
Župnijska cerkev je od leta 1998 zaščitena kot [[kulturni spomenik lokalnega pomena]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1998-01-2295/odlok-o-razglasitvi-kulturnih-spomenikov-in-spomenikov-oblikovane-narave-v-obcini-slovenske-konjice |title=Odlok o razglasitvi kulturnih spomenikov in spomenikov oblikovane narave v Občini Slovenske Konjice |accessdate=20. oktober 2024 |date= |format= |work= }}</ref> in je vpisana v [[Register kulturne dediščine Slovenije]].
==Opis arhitekture==
[[Slika:Cerkev sv. Jurija, tloris.jpg|280px|thumb|levo|Tloris nadžupnijske cerkve]]
[[Cerkev (zgradba)|Cerkev]] sestavljajo pravokotna [[cerkvena ladja]] [[romanska arhitektura|predromanskih]] proporcev, zgrajena verjetno koncem 13. stoletja, v drugi polovici 14. stoletja prizidana [[Križni obok|križnorebrasto]] obokana stranska ladja, tristrano sklenjen križnorebrasti in z [[Opornik|zunanjimi oporniki]] obdan [[prezbiterij]] s konca 14. stoletja, na zahodni strani [[zvonik]], ter na vzhodni strani rožnovenska [[kapela]] z [[baročna arhitektura|baročno]] razgibanim tlorisom.<ref>{{navedi splet |url=https://geohub.gov.si/ghapp/iskd/?page=RNPD&views=Desna-sekcija%2CPogled-OP#data_s=id%3AdataSource_1-MK_RNPD_3598-3652%3A2062 |title=Vpogled v Register kulturne dediščine Slovenije|accessdate= |date=13. oktober 2024 |format= |work= }}</ref>
Pravokotni (vendar podolgovati) cerkveni ladji je torej na severu prizidana nižja in na zahodu nekoliko krajša stranska ladja, na vzhodu pa velika samostojna kapela s konkavnimi ogli. Z ožjim in višjim prezbiterijem in s stransko ladjo je povezana nadstropna [[zakristija]]. Na zahodni strani, levo od vhoda v cerkev, je ob steni [[zvonik|zvonika]] dodana še preprosta nizka veža.<ref>{{navedi splet |url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/2223 |title=Zapiski Franceta Steleta o nadžupnijski cerkvi sv. Jurija |accessdate=10. december 2025 |date=1924 |format= |work= }}</ref>
===Gradbene faze===
Sedanjo cerkveno stavbo so na mestu predhodne cerkve, ki se ni ohranila, pričeli graditi koncem 13. stoletja (ali vsaj v začetku 14. stoletja), iz tega obdobja je tudi zvonik.{{sfn|Stegenšek|1909|p=15}} Pred letom 1369 je bila na severni strani [[Cerkvena ladja|glavne ladje]] prizidana grobna kapela, kasneje podaljšana in spremenjena v stransko ladjo. V času delovanja župnika in [[Arhidiakon|arhidiakona]] Valentina Fabrija (1481–1507) so poprejšnji ravni svod nadomestili z unikatnim mrežastim gotskim obokom, ki ga pripisujejo doslej še neznani kamnoseški stavbarski delavnici. Leta 1740 je bila dodana še samostoječa [[Baročna arhitektura|baročna]] rožnovenska stranska [[kapela]], s [[kupola|kupolo]] in svetlobnico na vrhu.<ref>{{navedi splet |url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/2223 |title=Zapiski Franceta Steleta o nadžupnijski cerkvi sv. Jurija |accessdate=10. december 2025 |date=1924 |format= |work= }}</ref> Na svodu glavne ladje je po opravljeni regotizaciji ponovno vidna prvotna poslikava, s poznogotskimi rastlinskimi motivi.
== Zgodovina ==
{{glavni|Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice}}
Prvo konjiško cerkev so postavili najbrž zelo zgodaj, saj je bil tu sedež [[Pražupnija|pražupnije]], ki je v srednjem veku spadala pod oblast [[oglejski patriarhat|oglejskih patriarhov]].{{sfn|Stopar|1976|p=26}} Pobudo za gradnjo cerkve in za ustanovitev župnije gre pripisati konjiškim plemičem.{{sfn|Stopar|1976|p=26}}{{sfn|Höfler|2013|p=}}
Cerkev je bila patriarhatska, vendar preko odvetništva povezana s [[Grad Konjice|konjiškim gradom]] in gospostvom (sedaj [[Trebniški dvorec]]), o čemer pričata neposredni bližini tako nekdanje grajske kapele (sedanje pokopališke [[Cerkev sv. Ane, Slovenske Konjice|cerkve sv. Ane]]) kot [[Grad Konjice|gradu]].{{sfn|Stopar|1976|p=5}}
Že v letih 1085–1096 se je iz očitno preobsežno zasnovane [[župnija Hoče|hočke pražupnije]] izdvojila najprej konjiška pražupnija, vsaj leta 1146 pa še [[Župnija Slivnica pri Mariboru|slivniška pražupnija]].
Pražupnija Konjice se prvič pisno omenja leta 1146, v listini [[patriarh]]a [[Pelegrin I.|Peregrina I]]. (1130–1161) iz [[Oglej]]a,{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=7}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}} še starejša prvotna cerkev na mestu sedanje pa se ni ohranila.
Najstarejši del sedanje [[gotska arhitektura|gotske]] cerkve je glavna ladja, pozidana verjetno koncem 13. ali v začetku 14. stoletja. Pred letom 1369 je bila h glavni ladji na severni strani prizidana grobna kapela konjiških plemičev, ki je bila posvečena [[Sveti Jakob|sv. Jakobu]].<ref name=":1">Turistični vodnik po Dravinjski dolini in Zreškem Pohorju, str. 17</ref>{{sfn|Stopar|1976|p=27}} Pred letom 1464 so kapelo spremenili v stransko ladjo, krito s štiripolnim [[Križni obok|križnorebrastim obokom]],{{sfn|Stopar|1976|p=27}} s tem, da so jo podaljšali in jo z loki povezali z glavno.
Zaradi [[Turški vpadi|turških vpadov]] je cerkev in župnišče obdajalo taborsko obzidje,{{sfn|Marn|Savnik|1937|p=145}} ki je deloma ohranjeno. Do leta 1799 je bilo okoli nadžupnijske cerkve [[pokopališče]], o katerem pa danes, razen nekaj nagrobnikov, ni sledov. Njegov sestavni del je bila, po [[Avguštin Stegenšek|stegenškovih]] zapisih, tudi [[kostnica]].
=== Glavna ladja ===
[[Slika:St. George church nave1.jpg|280px|thumb|desno|glavna ladja nadžupnijske cerkve, pogled v prezbiterij]]
Prvotni ravni leseni strop v glavni ladji so v letih delovanja (1487–1497) tukajšnjega župnika Valentina Fabrija, savinjskega in podjunskega [[Arhidiakon|arhidiakona]] ter [[prošt]]a v [[Dobrla vas|Dobrli vasi]] na Koroškem{{sfn|Zadnikar|1975|p=134}} nadomestili z unikatnim mrežastim tripolnim obokom v obliki polkrožnih lokov in šesterokotnikov nad predrtimi notranjimi oporniki.{{sfn|Stopar|1976|p=37}} O tem priča tudi ohranjeni [[sklepnik]] na stropu v glavni ladji, z grbom arhidiakona Fabrija, na katerem sta nakovalo s kladivom.<ref>Turistični vodnik po Dravinjski dolini in Zreškem Pohorju, stran 16</ref> Figuralne opečne konzole svoda so nad oporniki ponekod odprte v prostor. Obok, poslikan s poznogotskimi rastlinskimi motivi, pripisujejo še neznani kamnoseški stavbarski delavnici, verjetno iz zgornještajerskega [[Steyr]]ja, morda celo z Dunaja, ki je gradila tudi cerkve v Dobrli vasi, v [[Globasnica|Globasnici]] in drugod na avstrijskem Koroškem, pa tudi v [[Šmartno pri Slovenj Gradcu|Šmartnem pri Slovenj Gradcu]], v [[Šentjanž pri Dravogradu|Šentjanžu pri Dravogradu]], ter [[Cerkev sv. Elizabete, Slovenj Gradec|cerkev sv. Elizabete v Slovenj Gradcu]].{{sfn|Zadnikar|1975|p=134}} Posebno zanimivo so speljane stopnice na sočasno zgrajeno pevsko [[empora|emporo]], nameščene v nekakšno ohišje, na katerega se opira eden od nosilcev ladijskega oboka.{{sfn|Zadnikar|1975|p=134}}
=== Glavni in daritveni oltar ===
Delno je ohranjeno podnožje neogotskega velikega oltarja in kip [[Sveti Jurij|sv. Jurija]] iz leta 1869,<ref>{{navedi splet |url=https://www.celje.info/kultura/obletnica-smrti-podobarja-ki-je-pustil-sled-v-nasih-krajih/ |title=Obletnica smrti podobarja, ki je pustil sled v naših krajih |accessdate=24. novembra 2025 |date= |format= |work= }}</ref> zgrajenega pod vodstvom v Konjicah živečega furlanskega mojstra [[Tomaž Fantoni|Tomaža Fantonija]].{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=86}}<ref>{{navedi splet |url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/fantoni-tomaz/ |title=Tomaž Fantoni |accessdate=24. november 2025 |date= |format= |work= }}</ref> Ob stenah prezbiterija so razpostavljene nadnaravno velike plastike s prejšnjega baročnega oltarja, ki prikazujejo apostola [[Sveti Peter|sv. Petra]] in [[Sveti Pavel|sv. Pavla]], [[Sveti Hieronim|sv. Hieronima]] ter [[Janez Krstnik|sv. Janeza Krstnika]], delo [[Janez Jurij Mersi|Mersijeve]] kiparske delavnice,<ref>{{navedi splet |url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/mersi-stefan-anton-in-janez-jurij//|title= MERSI, Štefan, Anton in Janez Jurij |accessdate= 20. 5. 2016 |date= |format= |work= }}</ref> znane po svojem delovanju v [[Rogatec|Rogatcu]] in pozneje v [[Slovenj Gradec|Slovenj Gradcu]].
<gallery mode="packed">
Slika:St. George Slovenske Konjice church2.jpg|cerkvena [[Ladja (cerkev)|ladja]] in [[prezbiterij]]
Slika:St. George's Parish Church 03.JPG|obokani strop s poslikavo v cerkveni ladji
Slika:Sv. Jurij Konjice glavni oltar.jpg|glavni oltar
Slika:St. George's Parish Church 04.JPG
Slika:St. George's Parish Church 06.JPG|kupola rožnovenske kapele s svetlobnico
</gallery>
=== Stranski oltar ===
V stranski ladji, t.i. »stari cerkvi« stoji [[marmor]]nat oltar sv. Križa iz leta 1713, s sočasnimi kamnitimi kipi,{{sfn|Stopar|1976|p=27}} delo [[Ljubljana|ljubljanske]] [[Luka Mislej|Mislejeve]] delavnice.
== Baročna rožnovenska kapela ==
[[Slika:St. George Parish church chapel.jpg|200px|thumb|desno|Pročelje baročne rožnovenske kapele, s sončno uro (2018)]]
Veliki rožnovenski oltar ima v središčnem delu kiparsko skupino kronane Marije device z detetom v naročju, s sv. Jožefom ter sv. Joahimom, na okvirju pa je naslikanih petnajst [[Rožni venec|rožnovenskih]] skrivnosti. Ob stebrih z ogredjem sta sohi sv. Dominika in sv. Katarine Sienske, na [[Atika (arhitektura)|atiki]] pa je v oblakih upodobljen Bog Oče, z dvema molečima [[angel]]oma. Ves oltar je delo Tomaža Fantonija iz leta 1887,<ref>{{navedi splet |url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/fantoni-tomaz/ |title=Tomaž Fantoni |accessdate=24. november 2025 |date= |format= |work= }}</ref> le kipi izvirajo z nekega starejšega oltarja.
Oljni sliki na oltarjih sv. Frančiška Ksaverija in sv. Miklavža v baročni rožnovenski kapeli sta delo [[Janez Andrej Strauss|Janeza Andreja Straussa]] (1721–1783) iz Slovenj Gradca.<ref>{{navedi splet |url= http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi618511/|title= Strauss Janez Andrej |accessdate= 20. 5. 2016|date= |format= |work= }}</ref>
V kapeli z lanterno oziroma svetlobnico na vrhu [[Kupola|kupole]] so ohranjene [[Baročno slikarstvo|baročne]] [[freska|freske]] [[Jožef Anton Lerchinger|Jožefa A. Lerchingerja]] z marijansko motiviko in personifikacijami [[letni časi|štirih letnih časov]], iz leta 1749. Ključ do razlage fresk nam daje zapis, katerega del je tudi [[kronogram]].{{sfn|Zadnikar|1975|p=132}} Zunaj, na fasadi kapele, je [[sončna ura]].<ref>Šmid Jožica, ''Svetloba sonca in njegove sence, Sončne ure po Sloveniji'', stran 119</ref>
=== Druge fresko poslikave ===
Poslikava oboka prezbiterija kaže na mojstra iz kroga slikarja Friderika Beljaškega,<ref>{{navedi splet |url=https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/book/215 |title=Materiali in tehnike starejše beljaške slikarske delavnice |accessdate=5. november 2025 |date= |format= |work= }}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> iz prve polovice 15. stoletja. Eno osrednjih polj zavzema Bog oče kot vladar sveta, z dvema muzicirajočima angeloma na vsaki strani, v sosednjih poljih ob njem so razporejeni štirje [[evangelisti]] s svojimi simboli, drugod je naslikan [[akant]], ki je s pisano barvno paleto prekril obok.{{sfn|Stopar|1976|p=27}} V cerkveni glavni ladji so bile med regotizacijo proti koncu preteklega stoletja odstranjene freske t. i. furlanskih nazarenskih slikarjev iz [[Humin]]a, [[Jakob Brollo|Jakoba Brolla]] in [[Tomaž Fantoni|Tomaža Fantonija]].
=== Kronološki pregled zgodovinskih dogodkov ===
* 1146: v pisnih virih je prvič omenjena konjiška nadžupnija (Cuonowiz);{{sfn|Boldin|2016|p=16}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=38}}
* 1173: prvič je omenjen konjiški župnik Sighard. V tem času je bila domnevno zgrajena sedanja župnijska cerkev sv. Jurija;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}}
* 1369: že pred tem letom je [[vitez]] Ortolf Konjiški pozidal kapelo sv. Jakoba (sedanjo stransko ladjo) in jo določil za svoje zadnje počivališče;<ref name=":1" />{{sfn|Stopar|1976|p=}}
* 1482–1509: župnik Valentin Fabri{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} je cerkev, ki je prvotno imela romanski videz (pravokotna stavba z ravnim lesenim stropom) obokal, gotiziral, jo opremil z oporniki in poslikavami, ravno tako je dal prezidati tudi župnišče;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}}
* 1625–1635: župnik Marko Gonan je povečal župnišče. Na njegovem pročelju je grb takratnega župnika.
* 1669–1697: župnik [[Boštjan Glavinić de Glamoč]] iz [[Pićan|Pičenske]] škofije v [[Istra|Istri]]{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=42}} je dal v nadžupnijski cerkvi postaviti glavni oltar. Med 1690 in 1697 je bil škof v [[Senj]]u. Na potovanju na [[Dunaj]] skozi Konjice je tu leta 1697 umrl in je pokopan v rožnovenski kapeli;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=44}}
* 1713: v stranski ladji je bil pod [[Beneficij|beneficiatom]] Štefana Jamnika postavljen oltar sv. Križa. O tem priča napis SVB BENEFICIATO STEPHANO JAMNIK ERECTUM 1713;
* 1799: pokopališče okoli cerkve so opustili in uredili novo ob nekdanji grajski kapeli, sedanji [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkvi sv. Ane]]. Ta je bila pod cesarjem [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefom II.]] ukinjena, ponovno jo je [[Zakramentali|blagoslovil]] nadžupnik Jožef Anton pl. Jakomini;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=48}}
* 1863: nadžupnijska cerkev je dobila [[križev pot]], ki je sedaj v [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkvi sv. Ane]]. Moderni križev pot, ki je sedaj v ladji, je ob zadnji obnovi cerkve naslikal akademski [[slikar]] Leon Koporc iz Ljubljane;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=87}}
* 1866: slikar [[Tomaž Fantoni]] in njegov pomočnik [[Jakob Brollo]] (oba iz Humina v Furlaniji) sta cerkveno ladjo cerkev preslikala. Freske niso ohranjene. Brollo je naslikal tudi podobo Jezusa – dobrega pastirja nad vhodom v župnišče;{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}}
* 1869: namesto starega baročnega glavnega oltarja je bil postavljen nov veliki psevdogotski oltar, delo [[Tomaž Fantoni|Tomaža Fantonija]], ki pa je danes ohranjen le delno;{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=86}}
* 1874: streha na rožnovenski kapeli je v času župnika Franca Mikuša dobila današnjo podobo;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=55}}
* 1887: [[Tomaž Fantoni]] je v baročni kapeli postavil postavil rožnovenski oltar;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=192}}
* 1910: [[Papež Pij X.]] je na prošnjo [[škof|knezoškofa]] [[Mihael Napotnik|Napotnika]] z apostolskim pismom podelil vsakokratnemu konjiškemu župniku naslov [[arhidiakon]]. Ob tej priložnosti so v [[prezbiterij]]u cerkve vzidali marmorno ploščo z napisom in kronogramom.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} Le-ta se sedaj nahaja na hrbtni strani glavnega oltarja;
== Cerkvene orgle ==
[[Slika:St. George Slovenske Konjice church organ.jpg|280px|thumb|Cerkvene orgle na pevski galeriji]]
Leta 1911 so v popisu<ref>{{navedi knjigo |author=Suljan Nejc |year=2019 |title=Preučevanje glasbe na Slovenskem nekoč in danes : programska knjižica|publisher=Znanstvena Založba Filozofske fakultete: Slovensko muzikološko društvo |isbn=978-961-06-0256-9 |cobiss=302098688 |pages=19}}</ref> navedli: »Arhidiakonatska cerkev sv. Jurija v Konjicah: Orgle imajo 9 registrov, manual čez 4 oktave in pedal čez 1 oktavo. [[Orgle]] so boljše kot v nekaterih drugih cerkvah.« Čigave so bile, ni znano. Ker so bile kasneje v zelo slabem stanju, so leta 1959 kupili nove.
Sedanje cerkvene orgle so delo orglarske delavnice Franca Jenka iz Šentvida nad Ljubljano, opus 89, iz leta 1959.{{sfn|Škulj|Dobravec|2018|p=477}} Gre za pnevmatične orgle z dvaindvajsetimi registri in dvema manualoma. 16. avgusta 1959 jih je blagoslovil ljubljanski stolni [[prošt]], orgelski strokovnjak in kolavdator zvonov Franc Kimovec.<ref>{{navedi splet |url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi273783/ |title=Slovenska biografija:Kimovec, Franc |accessdate= |date=22. avgust 2025 |format= |work= }}</ref> Prva večja prenova orgel je bila opravljena leta 2013.
=== Dispozicija (izbor registrov) ===
{| border="0" cellspacing="24" cellpadding="18" style="border-collapse:collapse;"
| style="vertical-align:top" |
{| border="0"
| colspan="16" | '''2MP/p-s '''I C–g<sup>3</sup>
----
|-
| 01. || Principal || 16'
|-
| 02. || Principal || 8'
|-
| 03. || Flavta || 8'
|-
| 04. || Tibija || 8'
|-
| 05. || Dulcian || 8'
|-
| 06. || Viola || 8'
|-
| 07. || Oktava || 4'
|-
| 08. || Flavta || 4'
|-
| 09. || Kvinta || 2 2/3'
|-
| 10. || Mixtura || III-V
|-
|}
| style="vertical-align:top" |
{| border="0"
| colspan="16" | II C–g<sup>3</sup>
----
|-
| 11. || Viol-principal || 8'
|-
| 12. || Burdon || 8'
|-
| 13. || Vox coelestis || 8'
|-
| 14. || Travers-flavta || 4'
|-
| 15. || Suvavial || 4'
|-
| 16. || Piccolo || 2'
|-
| 17. || Cimbel || III
|-
| 18. || Oboa || 8'
|-
|}
| style="vertical-align:top" |
{| border="0"
| colspan="16" | P C–g<sup>1</sup>
----
|-
| 19. || Kontrabas || 16'
|-
| 20. || Subbas || 16'
|-
| 21. || Burdonal || 8'
|-
| 22. || Oktavbas || 8'
|-
| 23. || Koral || 4'
|-
|}
|}
'''Nastavitve (okrajšave)'''
'''D: SpI SbII-I II-I SpII-I SpII I-P II-P SpI-P P.MF.F.T''' <br>
'''1PK.PA.PM.CR.TR'''{{sfn|Škulj|Dobravec|2018|p=478}}
== Ostala notranja oprema ==
[[Slika:Fabri Valentin nagrobnik.jpg|200px|thumb|levo|Nagrobnik župnika in arhidiakona Valentina Fabrija]]
[[Slika:Ortolf Slovenske Konjice si.jpg|200px|thumb|desno|Sedaj uničeni nagrobnik viteza Ortolfa Konjiškega (de Gonvitz)]]
V stenah je vzidanih več nagrobnikov, tudi figuralni [[epitaf]] domačega župnika, savinjskega in podjunskega arhidiakona Valentina Fabrija († 1509),{{sfn|Stopar|1976|p=27}} ki pa ni bil pokopan v tej cerkvi. Na tem nagrobniku je pokojni prikazan v slovesnem liturgičnem oblačilu, s proštovim pokrivalom in fanonom ter z opatsko palico v roki. Levo zgoraj je grb njegove proštije v Dobrli vasi, desno grb oglejskega patriarhata, pod katerega je spadal tedanji savinjski arhidiakonat, spodaj levo grb takratnega lastnika konjiškega gradu in na desni fabrijev osebni grb z nakovalom in kladivom.<ref name="Z137">{{navedi knjigo|author=Zadnikar Marijan |year= 1975 |title= Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2 |publisher=Mohorjeva družba Celje |isbn= |cobiss=7990017 |pages=137}}</ref> V današnji stranski cerkveni ladji, prvotno zgrajeni kot grobna kapela viteza Ortolfa Konjiškega († 1370), je bil najden njegov heraldični epitaf, ki pa je sedaj uničen. V Rožnovenski kapeli je tudi nagrobni epitaf tukajšnjega župnika, kasnejšega [[škof]]a v [[Senj|Senju]] [[Boštjan Glavinić de Glamoć|Boštjana Glavinića de Glamoć]] (1630–1697) z [[latinščina|latinskim]] napisom.<ref>[[Avguštin Stegenšek|Stegenšek Avguštin]], Konjiška dekanija, Maribor, 1909.</ref>
== Zvonik in zvonovi ==
===Zgodovina===
[[Slika:Stolpna ura Konjice 2.jpg|200px|thumb|desno|Mehanizem nekdanje stolpne ure]]
[[Slika:Zvon 1924.jpg|200px|thumb|levo|Nekdanji veliki zvon iz leta 1924]]
[[Zvonik]] s korenasto streho, na zahodni strani cerkve, izvira s konca 13. stoletja, v 18. stoletju (1720) je bil povišan in je dobil baročno kupolasto streho. S svojo mogočno arhitekturo se uvršča med najstarejše in največje (višina 62 m) na slovenskem Štajerskem.{{sfn|Zadnikar|1975|p=132}} Leta 1831 so ga vnovič prekrili, sedanjo arhitektonsko podobo s piramidalno obliko pa je dobil leta 1871.{{sfn|Zadnikar|1975|p=133}} V zvoniku je mehanizem nekdanje [[stolpna ura|stolpne ure]] s štirimi številčnicami, ki je vse do pred kratkim upravljala tudi bitje preko zvonov.
Iz zapisov izdelanih večjih zvonil v livarni Samassa v Ljubljani je razvidno, da je bil za konjiško cerkev leta 1869 ulit zvon s težo 2848 kilogramov. V župnijski kroniki je bilo na strani 41 zapisano, da je bil zvon tedaj po teži tretji v škofiji, za mariborskim in ptujskim, in da ga je 26. septembra 1869 blagoslovil škof [[Jakob Maksimilijan Stepišnik|Jakob Maksimilijan]].
Iz zvonika nadžupnijske cerkve sv. Jurija leta 1916{{sfn|Ambrožič|1993 |p=147}} niso odpeljali treh zvonov,{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=192}} temveč pet,{{sfn|Kovačič|1906|p=}} ostal je le najstarejši, ulit v celjski zvonarni Konrada Schneiderja<ref>[http://www.slovenska-biografija.si/rodbina/sbi546296/] Slovenski biografski leksikon</ref> iz leta 1715{{sfn|Stopar|1976|p=27}}{{sfn|Kovačič|1906|p=}} (v drugih virih napačno leta 1716).
Nova dva zvonova, največjega s težo 2618 kg (po nekaterih podatkih 2800 kg) in drugega s težo 780 kg je leta 1924 vlila livarna bratov Bühl v Mariboru.{{sfn|Ambrožič|1993 |p=135}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=64}} Naslednje leto je lastnik usnjarne Laurich sam kupil mali zvon za cinklet.
Tudi leta 1943{{sfn|Ambrožič|1993 |p=151}} so bili odpeljani v razrez trije zvonovi iz cerkve sv. Jurija, spet je ostal v zvoniku le najstarejši. Leta 1956 je župnija pridobila železni zvon iz porušene cerkve v Planini pri Semiču.<ref name="pajk1">Ivan Pajk, Konjiška nadžupnija po letu 1918, Zvonovi, Konjiško 1146-1996, 850 let pražupnije, str. 64</ref>
V letu 1984 so pri [[Zvonarna Grassmayr|Grassmayrju]] v [[Innsbruck]]u vlili dva nova zvonova za nadžupnijsko cerkev (št. 2 in 3), železni zvon je bil premeščen v zvonik [[Podružnična cerkev|podružnične cerkve]] [[Cerkev sv. Ane, Slovenske Konjice|sv. Ane]].
=== Schneiderjev zvon ===
V nadžupnijski cerkvi se je ohranil zgodovinski zvon iz leta 1715.
{{glavni|Slovenskokonjiški Schneiderjev zvon}}
===Prenova zvonika in zvonil (2023–2024)===
[[Slika:Cerkveni zvonik Slovenske Konjice.jpg|200px|sličica|desno|Novo stopnišče in podesti v zvoniku (2024)]]
Zaradi dotrajanosti je [[nadžupnija Slovenske Konjice]] v letu 2023 pristopila k projektu prenove zvonika, tj. notranjega stopnišča in podestov, dotrajanih nosilnih tramov zvonov, vključno z jarmi in osmi, ter k nabavi novega, največjega zvona (št. 4).
Prenova je obsegala tudi vse električne inštalacije, elektrifikacijo zvonjenja z digitalizacijo, pa tudi upravljanje pogona in bitja stolpne ure. Projekt je bil usklajen s kulturnovarstveno stroko in pridobljeno je bilo tudi kulturnovarstveno soglasje pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine.<ref>{{navedi revijo |last=Vogrin |first=Jože |date= |title=Obnavljamo zvonik |url=https://novice.si/page/mogocen-cerkveni-zvonik-konjicanom-prepreva-ze-stoletja-kako-je-videti-znotraj-foto-video/ |magazine=brošura Konjiški zvon |location=Slovenske Konjice |publisher=Nadžupnija Slovenske Konjice |access-date=2. april 2023}}</ref> V letu 2024 so bili vsi štirje zvonovi nadžupnijske cerkve v [[Zvonarna Grassmayr|zvonarni Grassmayr]] v [[Innsbruck|Innsbrucku]] tonsko medsebojno usklajeni.
{| class="wikitable sortable"
! opis zvona
! slika
! zvonar
! leto vlitja
! premer
! teža<br>(v kg)
! ton*<br>(po podatkih zvonarne)
|-
|veliki zvon
|[[Slika:Novi zvon in arhidiakon.jpg|200px]]
|[[Zvonarna Grassmayr|Grassmayr Innsbruck]]
| 2023
| 172 cm
| 2870
| [[ton|B° +6/16]]
|-
|stari zvon
|[[Slika:Schneiders's bell 04.jpg|200px]]
| Konrad Schneider, Celje{{sfn|Ambrožič|1993|p=147}}
| 1715{{sfn|Kovačič|1906|p=}}
| 143 cm
| 1758
| [[ton|d' +6/16]]
|-
|večji zvon
|[[Slika:Grassmayrjev zvon.jpg|200px]]
| Grassmayr Innsbruck
| 1984
| 106 cm
| 651
| [[ton|f' +6/16]]
|-
|mali zvon
|[[Slika:Zvon mali.jpg|200px]]
| Grassmayr Innsbruck
| 1984
| 95 cm
| 470,5
| [[ton|g' +6/16]]
|-
|}
==Okolica cerkve==
V obdobju 2025/2026 je bilo na novo urejeno cerkveno dvorišče in prenovljen dovoz, stopnišče na [[Seznam ulic v Slovenskih Konjicah|Stari trg]] ter invalidom primerno prilagojen dostop z župnijskega parkirišča.<ref>{{navedi splet |url=https://novice.si/page/zaceli-so-z-obnovo-okolice-cerkve-sv-jurija-v-slovenskih-konjicah/ |title=Začeli so z obnovo okolice cerkve sv. Jurija v Slovenskih Konjicah |accessdate= |date=19. september 2025 |format= |work= }}</ref>
<gallery>
Slika:Cerkev sv. Jurija - prenova 01.jpg
Slika:Cerkev sv. Jurija - prenova 02.jpg
Slika:Cerkev sv. Jurija - prenova 03.jpg
Slika:Cerkev sv. Jurija - prenova 04.jpg
Slika:Cerkev sv. Jurija - prenova 05.jpg
Slika:Cerkev sv. Jurija - prenova 6.jpg
Slika:Cerkev sv. Jurija - prenova 7.jpg
Slika:Cerkev sv. Jurija - prenova 8.jpg
Slika:Cerkev sv. Jurija - prenova 9.jpg
Slika:Cerkev sv. Jurija - prenova 10.jpg
</gallery>
== Glej tudi ==
* [[Nadžupnija Slovenske Konjice]]
* [[Arhidiakon]]
* [[Mihael Napotnik]]
== Sklici==
{{sklici}}
== Viri ==
* {{navedi knjigo |last1=Ambrožič|first1=Matjaž |year=1993 |title=Acta Ecclesiastica Sloveniae 15: Zvonarstvo na Slovenskem |publisher= |isbn= |cobiss=1089069 |ISSN=0351-2789}}
* {{navedi knjigo |last1=Badovinac| first1=Bogdan|last2=Kladnik| first2=Drago |year=1997 |title= Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka|publisher=Pomurska založba |isbn= |cobiss=41370113 |pages=}}
* {{navedi knjigo |last1=Baraga|first1=Jože|first2=Valerija|last2=Motaln |year=2006 |title=Konjiško ob 860-letnici Slovenskih Konjic|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=227330048|pages=}}
* {{navedi knjigo |last1=Boldin| first1=Aleksandra |year=2016 |title= Konjice: 870 let prve pisne omembe|publisher=Občina Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=284984064 |pages=}}
* {{navedi knjigo |last1=Höfler| first1=Janez|authorlink1=Janez Höfler |year=2013 |title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem |publisher= Viharnik |isbn= |cobiss=268869376 |pages=}}
* {{navedi splet |url= https://france-stele.zrc-sazu.si/details/2223 |title=Zapiski o nadžupnijski cerkvi sv. Jurija, Slovenske Konjice |accessdate=10. december 2025 |date=2024 |format= |last=Stele|first=France}}
* {{navedi knjigo |last1=Kovačič| first=Fran|authorlink1=Fran Kovačič |year=1906 |title=Cerkveni zvonovi v Lavantinski škofiji |publisher=Bogoslovno učilišče, Maribor |isbn= |cobiss=37305089 |pages=}}
* {{navedi knjigo|author=Marn|title=Krajevni leksikon dravske banovine|publisher=Uprava Krajevnega leksikona dravske banovine|location=Ljubljana|year=1937|cobiss=17618945|first=Rudolf|last2=Savnik|first2=Roman|last3=Ilešič|first3=Svetozar|last4=Trdan|first4=Franc|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IHXHRWQE}}
* {{navedi knjigo |last1=Ožinger|first1=Anton|first2=Ivan|last2=Pajk |year=1996 |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=38788353|pages=}}
* {{navedi knjigo |last1=Stegenšek| first1=Avguštin|authorlink1=Avguštin Stegenšek |year=1909 |title=Konjiška dekanija |publisher=samozaložba |isbn= |cobiss= 17588993|pages=}}
* {{navedi knjigo |last1=Stopar| first1=Ivan | authorlink1=Ivan Stopar|year=1976 |title=Grad Slovenske Konjice |publisher=Občina Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=42552832 |pages=}}
* {{navedi knjigo |last1=Šmid| first1=Jožica |year=2014 |title=Svetloba sonca in njegove sence, Sončne ure po Sloveniji |publisher= |isbn=978-961-276-782-2 |cobiss=268021504 |pages=}}
* {{navedi knjigo |last1=Zadnikar| first1=Marijan|authorlink1=Marijan Zadnikar |year=1975 |title=Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2 |publisher=Mohorjeva družba Celje |isbn= |cobiss=7990017 |pages=}}
* {{navedi knjigo |author= Škulj Edo, Dobravec Jurij|year=2018 |title=Orgle Slovenije |publisher= Ars Organi Sloveiae |isbn=978-961-288-543-4 |cobiss=295329792 |pages=}}
== Zunanje povezave ==
* [http://4d.rtvslo.si/arhiv/pogled-na/174511391 Valentin Fabri], pridobljeno 27. januarja 2018
{{Kategorija v Zbirki|St. George's Parish Church (Slovenske Konjice)}}
* [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OX0PHKSC Prispevek k preučevanju gotske arhitekture v župnijski cerkvi sv. Jurija v Konjicah] pridobljeno 18. septembra 2025
{{Dekanija Slovenske Konjice}}
{{normativna kontrola}}
{{zvezdica}}
[[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Jurij, Slovenske Konjice]]
[[Kategorija:Gotske cerkve v Sloveniji|Jurij, Slovenske Konjice]]
[[Kategorija:Cerkve svetega Jurija|Slovenske Konjice]]
[[Kategorija:Nadžupnija Slovenske Konjice]]
a6l3ha44wzxay99jvkrla6rsoalutwc
6739396
6739394
2026-08-19T13:36:34Z
Shabicht
3554
/* Zgodovina */
6739396
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Cerkev
| name = Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice
| fullname =
| image =
| imagealt = Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice
| caption = Nadžupnijska cerkev sv. Jurija
| pushpin map = Slovenija
| coordinates = <!-- wd -->
| location = [[Slovenske Konjice]]
| country = {{Zastava|Slovenija}}
| denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]]
| previous denomination =
| dedication = [[sveti Jurij]]
| side altars = [[Rožni venec|Rožnovenski]] oltar, [[Sveti Frančišek Ksaverij]], [[Sveti Nikolaj]], [[Sveti Križ]]
| relics =
| status = [[župnijska cerkev]]
| functional status = aktivna
| heritage designation =
| designated date =
| membership =
| attendance =
| website =
| former name =
| bull date =
| founded date =
| founder =
| groundbreaking =
| completed date =
| construction cost =
| dedicated date =
| consecrated date =
| closed date =
| demolished date =
| earlydedication =
| otherdedication =
| events =
| past bishop =[[Boštjan Glavinić de Glamoč]], [[Mihael Napotnik]]
| people = Valentin Fabri, [[Tomaž Fantoni]]
| architect =
| architectural type =
| style = [[gotika]]
| capacity =
| length = 36,50 m
| width = 25,00 m
| width nave =
| height = 10,80 m (prezbiterij)<br> ca. 7,95 m (glavna ladja)
| diameter =
| other dimensions =
| floor count =
| floor area =
| dome quantity =
| dome height outer =
| dome height inner =
| dome dia outer =
| dome dia inner =
| spire quantity =
| spire height = 62 m
| materials = [[kamen]], [[opeka]], pohorski [[skril|skrilavec]] (strešna kritina)
| bells =
| bell weight = 2875 kg, 1758 kg, 651 kg, 470,5 kg
| parish = [[Nadžupnija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]
| deanery = [[Dekanija Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]]
| archdiocese = [[Nadškofija Maribor|Maribor]]
| metropolis = [[Metropolija Maribor|Maribor]]
| extra = {{Infopolje RKD|embed=yes
| ime = Slovenske Konjice - Cerkev sv. Jurija
| rkd_tip = nslp
| razglasitev_rkd_tip = 18. julij 1998
| refšt=3379
| lokacija = [[Seznam ulic v Slovenskih Konjicah|Stari trg]], [[Slovenske Konjice]]
| občina = Slovenske Konjice <!--predvsem za namene kategorizacije-->
}}
}}
'''Cerkev [[Sveti Jurij|sv. Jurija]]''' je [[župnijska cerkev]] [[Nadžupnija Slovenske Konjice|Nadžupnije Slovenske Konjice]] in tudi najpomembnejši aktivni [[Kulturni spomenik Slovenije|kulturni spomenik]] [[cerkvena arhitektura|sakralne arhitekture]] v [[Dekanija Slovenske Konjice|Dekaniji Slovenske Konjice]] oz. v tem delu [[Nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]]. Cerkvena stavba stoji v zgornjem delu zgodovinskega [[Trško naselje|srednjeveškega trga]]{{sfn|Stopar|1976|p=26}} (danes [[Seznam ulic v Slovenskih Konjicah|Stari trg]]) v Slovenskih Konjicah, neposredno pod nekdanjim parkom [[Trebniški dvorec|Trebniškega dvorca]], na vznožju [[Konjiška gora|Konjiške gore]].
Župnijska cerkev je od leta 1998 zaščitena kot [[kulturni spomenik lokalnega pomena]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1998-01-2295/odlok-o-razglasitvi-kulturnih-spomenikov-in-spomenikov-oblikovane-narave-v-obcini-slovenske-konjice |title=Odlok o razglasitvi kulturnih spomenikov in spomenikov oblikovane narave v Občini Slovenske Konjice |accessdate=20. oktober 2024 |date= |format= |work= }}</ref> in je vpisana v [[Register kulturne dediščine Slovenije]].
==Opis arhitekture==
[[Slika:Cerkev sv. Jurija, tloris.jpg|280px|thumb|levo|Tloris nadžupnijske cerkve]]
[[Cerkev (zgradba)|Cerkev]] sestavljajo pravokotna [[cerkvena ladja]] [[romanska arhitektura|predromanskih]] proporcev, zgrajena verjetno koncem 13. stoletja, v drugi polovici 14. stoletja prizidana [[Križni obok|križnorebrasto]] obokana stranska ladja, tristrano sklenjen križnorebrasti in z [[Opornik|zunanjimi oporniki]] obdan [[prezbiterij]] s konca 14. stoletja, na zahodni strani [[zvonik]], ter na vzhodni strani rožnovenska [[kapela]] z [[baročna arhitektura|baročno]] razgibanim tlorisom.<ref>{{navedi splet |url=https://geohub.gov.si/ghapp/iskd/?page=RNPD&views=Desna-sekcija%2CPogled-OP#data_s=id%3AdataSource_1-MK_RNPD_3598-3652%3A2062 |title=Vpogled v Register kulturne dediščine Slovenije|accessdate= |date=13. oktober 2024 |format= |work= }}</ref>
Pravokotni (vendar podolgovati) cerkveni ladji je torej na severu prizidana nižja in na zahodu nekoliko krajša stranska ladja, na vzhodu pa velika samostojna kapela s konkavnimi ogli. Z ožjim in višjim prezbiterijem in s stransko ladjo je povezana nadstropna [[zakristija]]. Na zahodni strani, levo od vhoda v cerkev, je ob steni [[zvonik|zvonika]] dodana še preprosta nizka veža.<ref>{{navedi splet |url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/2223 |title=Zapiski Franceta Steleta o nadžupnijski cerkvi sv. Jurija |accessdate=10. december 2025 |date=1924 |format= |work= }}</ref>
===Gradbene faze===
Sedanjo cerkveno stavbo so na mestu predhodne cerkve, ki se ni ohranila, pričeli graditi koncem 13. stoletja (ali vsaj v začetku 14. stoletja), iz tega obdobja je tudi zvonik.{{sfn|Stegenšek|1909|p=15}} Pred letom 1369 je bila na severni strani [[Cerkvena ladja|glavne ladje]] prizidana grobna kapela, kasneje podaljšana in spremenjena v stransko ladjo. V času delovanja župnika in [[Arhidiakon|arhidiakona]] Valentina Fabrija (1481–1507) so poprejšnji ravni svod nadomestili z unikatnim mrežastim gotskim obokom, ki ga pripisujejo doslej še neznani kamnoseški stavbarski delavnici. Leta 1740 je bila dodana še samostoječa [[Baročna arhitektura|baročna]] rožnovenska stranska [[kapela]], s [[kupola|kupolo]] in svetlobnico na vrhu.<ref>{{navedi splet |url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/2223 |title=Zapiski Franceta Steleta o nadžupnijski cerkvi sv. Jurija |accessdate=10. december 2025 |date=1924 |format= |work= }}</ref> Na svodu glavne ladje je po opravljeni regotizaciji ponovno vidna prvotna poslikava, s poznogotskimi rastlinskimi motivi.
== Zgodovina ==
{{glavni|Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice}}
Prvo konjiško cerkev so postavili najbrž zelo zgodaj, saj je bil tu sedež [[Pražupnija|pražupnije]], ki je v srednjem veku spadala pod oblast [[oglejski patriarhat|oglejskih patriarhov]].{{sfn|Stopar|1976|p=26}} Pobudo za gradnjo cerkve in za ustanovitev župnije gre pripisati konjiškim plemičem.{{sfn|Stopar|1976|p=26}}{{sfn|Höfler|2013|p=}}
Cerkev je bila patriarhatska, vendar preko odvetništva povezana s [[Grad Konjice|konjiškim gradom]] in gospostvom (sedaj [[Trebniški dvorec]]), o čemer pričata neposredni bližini tako nekdanje grajske kapele (sedanje pokopališke [[Cerkev sv. Ane, Slovenske Konjice|cerkve sv. Ane]]) kot [[Grad Konjice|gradu]].{{sfn|Stopar|1976|p=5}}
Že v letih 1085–1096 se je iz očitno preobsežno zasnovane [[župnija Hoče|hočke pražupnije]] izdvojila najprej konjiška pražupnija, vsaj leta 1146 pa še [[Župnija Slivnica pri Mariboru|slivniška pražupnija]].
Pražupnija Konjice se prvič pisno omenja leta 1146, v listini [[patriarh]]a [[Pelegrin I.|Peregrina I]]. (1130–1161) iz [[Oglej]]a,{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=7}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=34}} še starejša prvotna cerkev na mestu sedanje pa se ni ohranila.
Najstarejši del sedanje [[gotska arhitektura|gotske]] cerkve je glavna ladja, pozidana verjetno koncem 13. ali v začetku 14. stoletja. Pred letom 1369 je bila h glavni ladji na severni strani prizidana grobna kapela konjiških plemičev, ki je bila posvečena [[Sveti Jakob|sv. Jakobu]].<ref name=":1">Turistični vodnik po Dravinjski dolini in Zreškem Pohorju, str. 17</ref>{{sfn|Stopar|1976|p=27}} Pred letom 1464 so kapelo spremenili v stransko ladjo, krito s štiripolnim [[Križni obok|križnorebrastim obokom]],{{sfn|Stopar|1976|p=27}} s tem, da so jo podaljšali in jo z loki povezali z glavno.
Zaradi [[Turški vpadi|turških vpadov]] je cerkev in župnišče obdajalo taborsko obzidje,{{sfn|Marn|Savnik|1937|p=145}} ki je deloma ohranjeno. Do leta 1799 je bilo okoli nadžupnijske cerkve [[pokopališče]], o katerem pa danes, razen nekaj nagrobnikov, ni sledov. Njegov sestavni del je bila, po [[Avguštin Stegenšek|stegenškovih]] zapisih, tudi [[kostnica]].
=== Glavna ladja ===
[[Slika:St. George church nave1.jpg|280px|thumb|desno|glavna ladja nadžupnijske cerkve, pogled v prezbiterij]]
Prvotni ravni leseni strop v glavni ladji so v letih delovanja (1487–1497) tukajšnjega župnika Valentina Fabrija, savinjskega in podjunskega [[Arhidiakon|arhidiakona]] ter [[prošt]]a v [[Dobrla vas|Dobrli vasi]] na Koroškem{{sfn|Zadnikar|1975|p=134}} nadomestili z unikatnim mrežastim tripolnim obokom v obliki polkrožnih lokov in šesterokotnikov nad predrtimi notranjimi oporniki.{{sfn|Stopar|1976|p=37}} O tem priča tudi ohranjeni [[sklepnik]] na stropu v glavni ladji, z grbom arhidiakona Fabrija, na katerem sta nakovalo s kladivom.<ref>Turistični vodnik po Dravinjski dolini in Zreškem Pohorju, stran 16</ref> Figuralne opečne konzole svoda so nad oporniki ponekod odprte v prostor. Obok, poslikan s poznogotskimi rastlinskimi motivi, pripisujejo še neznani kamnoseški stavbarski delavnici, verjetno iz zgornještajerskega [[Steyr]]ja, morda celo z Dunaja, ki je gradila tudi cerkve v Dobrli vasi, v [[Globasnica|Globasnici]] in drugod na avstrijskem Koroškem, pa tudi v [[Šmartno pri Slovenj Gradcu|Šmartnem pri Slovenj Gradcu]], v [[Šentjanž pri Dravogradu|Šentjanžu pri Dravogradu]], ter [[Cerkev sv. Elizabete, Slovenj Gradec|cerkev sv. Elizabete v Slovenj Gradcu]].{{sfn|Zadnikar|1975|p=134}} Posebno zanimivo so speljane stopnice na sočasno zgrajeno pevsko [[empora|emporo]], nameščene v nekakšno ohišje, na katerega se opira eden od nosilcev ladijskega oboka.{{sfn|Zadnikar|1975|p=134}}
=== Glavni in daritveni oltar ===
Delno je ohranjeno podnožje neogotskega velikega oltarja in kip [[Sveti Jurij|sv. Jurija]] iz leta 1869,<ref>{{navedi splet |url=https://www.celje.info/kultura/obletnica-smrti-podobarja-ki-je-pustil-sled-v-nasih-krajih/ |title=Obletnica smrti podobarja, ki je pustil sled v naših krajih |accessdate=24. novembra 2025 |date= |format= |work= }}</ref> zgrajenega pod vodstvom v Konjicah živečega furlanskega mojstra [[Tomaž Fantoni|Tomaža Fantonija]].{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=86}}<ref>{{navedi splet |url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/fantoni-tomaz/ |title=Tomaž Fantoni |accessdate=24. november 2025 |date= |format= |work= }}</ref> Ob stenah prezbiterija so razpostavljene nadnaravno velike plastike s prejšnjega baročnega oltarja, ki prikazujejo apostola [[Sveti Peter|sv. Petra]] in [[Sveti Pavel|sv. Pavla]], [[Sveti Hieronim|sv. Hieronima]] ter [[Janez Krstnik|sv. Janeza Krstnika]], delo [[Janez Jurij Mersi|Mersijeve]] kiparske delavnice,<ref>{{navedi splet |url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/mersi-stefan-anton-in-janez-jurij//|title= MERSI, Štefan, Anton in Janez Jurij |accessdate= 20. 5. 2016 |date= |format= |work= }}</ref> znane po svojem delovanju v [[Rogatec|Rogatcu]] in pozneje v [[Slovenj Gradec|Slovenj Gradcu]].
<gallery mode="packed">
Slika:St. George Slovenske Konjice church2.jpg|cerkvena [[Ladja (cerkev)|ladja]] in [[prezbiterij]]
Slika:St. George's Parish Church 03.JPG|obokani strop s poslikavo v cerkveni ladji
Slika:Sv. Jurij Konjice glavni oltar.jpg|glavni oltar
Slika:St. George's Parish Church 04.JPG
Slika:St. George's Parish Church 06.JPG|kupola rožnovenske kapele s svetlobnico
</gallery>
=== Stranski oltar ===
V stranski ladji, t.i. »stari cerkvi« stoji [[marmor]]nat oltar sv. Križa iz leta 1713, s sočasnimi kamnitimi kipi,{{sfn|Stopar|1976|p=27}} delo [[Ljubljana|ljubljanske]] [[Luka Mislej|Mislejeve]] delavnice.
== Baročna rožnovenska kapela ==
[[Slika:St. George Parish church chapel.jpg|200px|thumb|desno|Pročelje baročne rožnovenske kapele, s sončno uro (2018)]]
Veliki rožnovenski oltar ima v središčnem delu kiparsko skupino kronane Marije device z detetom v naročju, s sv. Jožefom ter sv. Joahimom, na okvirju pa je naslikanih petnajst [[Rožni venec|rožnovenskih]] skrivnosti. Ob stebrih z ogredjem sta sohi sv. Dominika in sv. Katarine Sienske, na [[Atika (arhitektura)|atiki]] pa je v oblakih upodobljen Bog Oče, z dvema molečima [[angel]]oma. Ves oltar je delo Tomaža Fantonija iz leta 1887,<ref>{{navedi splet |url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/fantoni-tomaz/ |title=Tomaž Fantoni |accessdate=24. november 2025 |date= |format= |work= }}</ref> le kipi izvirajo z nekega starejšega oltarja.
Oljni sliki na oltarjih sv. Frančiška Ksaverija in sv. Miklavža v baročni rožnovenski kapeli sta delo [[Janez Andrej Strauss|Janeza Andreja Straussa]] (1721–1783) iz Slovenj Gradca.<ref>{{navedi splet |url= http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi618511/|title= Strauss Janez Andrej |accessdate= 20. 5. 2016|date= |format= |work= }}</ref>
V kapeli z lanterno oziroma svetlobnico na vrhu [[Kupola|kupole]] so ohranjene [[Baročno slikarstvo|baročne]] [[freska|freske]] [[Jožef Anton Lerchinger|Jožefa A. Lerchingerja]] z marijansko motiviko in personifikacijami [[letni časi|štirih letnih časov]], iz leta 1749. Ključ do razlage fresk nam daje zapis, katerega del je tudi [[kronogram]].{{sfn|Zadnikar|1975|p=132}} Zunaj, na fasadi kapele, je [[sončna ura]].<ref>Šmid Jožica, ''Svetloba sonca in njegove sence, Sončne ure po Sloveniji'', stran 119</ref>
=== Druge fresko poslikave ===
Poslikava oboka prezbiterija kaže na mojstra iz kroga slikarja Friderika Beljaškega,<ref>{{navedi splet |url=https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/book/215 |title=Materiali in tehnike starejše beljaške slikarske delavnice |accessdate=5. november 2025 |date= |format= |work= }}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> iz prve polovice 15. stoletja. Eno osrednjih polj zavzema Bog oče kot vladar sveta, z dvema muzicirajočima angeloma na vsaki strani, v sosednjih poljih ob njem so razporejeni štirje [[evangelisti]] s svojimi simboli, drugod je naslikan [[akant]], ki je s pisano barvno paleto prekril obok.{{sfn|Stopar|1976|p=27}} V cerkveni glavni ladji so bile med regotizacijo proti koncu preteklega stoletja odstranjene freske t. i. furlanskih nazarenskih slikarjev iz [[Humin]]a, [[Jakob Brollo|Jakoba Brolla]] in [[Tomaž Fantoni|Tomaža Fantonija]].
=== Kronološki pregled zgodovinskih dogodkov ===
* 1146: v pisnih virih je prvič omenjena konjiška nadžupnija (Cuonowiz);{{sfn|Boldin|2016|p=16}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=38}}
* 1173: prvič je omenjen konjiški župnik Sighard. V tem času je bila domnevno zgrajena sedanja župnijska cerkev sv. Jurija;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=39}}
* 1369: že pred tem letom je [[vitez]] Ortolf Konjiški pozidal kapelo sv. Jakoba (sedanjo stransko ladjo) in jo določil za svoje zadnje počivališče;<ref name=":1" />{{sfn|Stopar|1976|p=}}
* 1482–1509: župnik Valentin Fabri{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}} je cerkev, ki je prvotno imela romanski videz (pravokotna stavba z ravnim lesenim stropom) obokal, gotiziral, jo opremil z oporniki in poslikavami, ravno tako je dal prezidati tudi župnišče;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=40}}
* 1625–1635: župnik Marko Gonan je povečal župnišče. Na njegovem pročelju je grb takratnega župnika.
* 1669–1697: župnik [[Boštjan Glavinić de Glamoč]] iz [[Pićan|Pičenske]] škofije v [[Istra|Istri]]{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=42}} je dal v nadžupnijski cerkvi postaviti glavni oltar. Med 1690 in 1697 je bil škof v [[Senj]]u. Na potovanju na [[Dunaj]] skozi Konjice je tu leta 1697 umrl in je pokopan v rožnovenski kapeli;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=44}}
* 1713: v stranski ladji je bil pod [[Beneficij|beneficiatom]] Štefana Jamnika postavljen oltar sv. Križa. O tem priča napis SVB BENEFICIATO STEPHANO JAMNIK ERECTUM 1713;
* 1799: pokopališče okoli cerkve so opustili in uredili novo ob nekdanji grajski kapeli, sedanji [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkvi sv. Ane]]. Ta je bila pod cesarjem [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefom II.]] ukinjena, ponovno jo je [[Zakramentali|blagoslovil]] nadžupnik Jožef Anton pl. Jakomini;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=48}}
* 1863: nadžupnijska cerkev je dobila [[križev pot]], ki je sedaj v [[Cerkev svete Ane, Slovenske Konjice|cerkvi sv. Ane]]. Moderni križev pot, ki je sedaj v ladji, je ob zadnji obnovi cerkve naslikal akademski [[slikar]] Leon Koporc iz Ljubljane;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=87}}
* 1866: slikar [[Tomaž Fantoni]] in njegov pomočnik [[Jakob Brollo]] (oba iz Humina v Furlaniji) sta cerkveno ladjo cerkev preslikala. Freske niso ohranjene. Brollo je naslikal tudi podobo Jezusa – dobrega pastirja nad vhodom v župnišče;{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}}
* 1869: namesto starega baročnega glavnega oltarja je bil postavljen nov veliki psevdogotski oltar, delo [[Tomaž Fantoni|Tomaža Fantonija]], ki pa je danes ohranjen le delno;{{sfn|Baraga|Motaln|2006|p=42}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=86}}
* 1874: streha na rožnovenski kapeli je v času župnika Franca Mikuša dobila današnjo podobo;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=55}}
* 1887: [[Tomaž Fantoni]] je v baročni kapeli postavil postavil rožnovenski oltar;{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=192}}
* 1910: [[Papež Pij X.]] je na prošnjo [[škof|knezoškofa]] [[Mihael Napotnik|Napotnika]] z apostolskim pismom podelil vsakokratnemu konjiškemu župniku naslov [[arhidiakon]]. Ob tej priložnosti so v [[prezbiterij]]u cerkve vzidali marmorno ploščo z napisom in kronogramom.{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=59}} Le-ta se sedaj nahaja na hrbtni strani glavnega oltarja;
== Cerkvene orgle ==
[[Slika:St. George Slovenske Konjice church organ.jpg|280px|thumb|Cerkvene orgle na pevski galeriji]]
Leta 1911 so v popisu<ref>{{navedi knjigo |author=Suljan Nejc |year=2019 |title=Preučevanje glasbe na Slovenskem nekoč in danes : programska knjižica|publisher=Znanstvena Založba Filozofske fakultete: Slovensko muzikološko društvo |isbn=978-961-06-0256-9 |cobiss=302098688 |pages=19}}</ref> navedli: »Arhidiakonatska cerkev sv. Jurija v Konjicah: Orgle imajo 9 registrov, manual čez 4 oktave in pedal čez 1 oktavo. [[Orgle]] so boljše kot v nekaterih drugih cerkvah.« Čigave so bile, ni znano. Ker so bile kasneje v zelo slabem stanju, so leta 1959 kupili nove.
Sedanje cerkvene orgle so delo orglarske delavnice Franca Jenka iz Šentvida nad Ljubljano, opus 89, iz leta 1959.{{sfn|Škulj|Dobravec|2018|p=477}} Gre za pnevmatične orgle z dvaindvajsetimi registri in dvema manualoma. 16. avgusta 1959 jih je blagoslovil ljubljanski stolni [[prošt]], orgelski strokovnjak in kolavdator zvonov Franc Kimovec.<ref>{{navedi splet |url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi273783/ |title=Slovenska biografija:Kimovec, Franc |accessdate= |date=22. avgust 2025 |format= |work= }}</ref> Prva večja prenova orgel je bila opravljena leta 2013.
=== Dispozicija (izbor registrov) ===
{| border="0" cellspacing="24" cellpadding="18" style="border-collapse:collapse;"
| style="vertical-align:top" |
{| border="0"
| colspan="16" | '''2MP/p-s '''I C–g<sup>3</sup>
----
|-
| 01. || Principal || 16'
|-
| 02. || Principal || 8'
|-
| 03. || Flavta || 8'
|-
| 04. || Tibija || 8'
|-
| 05. || Dulcian || 8'
|-
| 06. || Viola || 8'
|-
| 07. || Oktava || 4'
|-
| 08. || Flavta || 4'
|-
| 09. || Kvinta || 2 2/3'
|-
| 10. || Mixtura || III-V
|-
|}
| style="vertical-align:top" |
{| border="0"
| colspan="16" | II C–g<sup>3</sup>
----
|-
| 11. || Viol-principal || 8'
|-
| 12. || Burdon || 8'
|-
| 13. || Vox coelestis || 8'
|-
| 14. || Travers-flavta || 4'
|-
| 15. || Suvavial || 4'
|-
| 16. || Piccolo || 2'
|-
| 17. || Cimbel || III
|-
| 18. || Oboa || 8'
|-
|}
| style="vertical-align:top" |
{| border="0"
| colspan="16" | P C–g<sup>1</sup>
----
|-
| 19. || Kontrabas || 16'
|-
| 20. || Subbas || 16'
|-
| 21. || Burdonal || 8'
|-
| 22. || Oktavbas || 8'
|-
| 23. || Koral || 4'
|-
|}
|}
'''Nastavitve (okrajšave)'''
'''D: SpI SbII-I II-I SpII-I SpII I-P II-P SpI-P P.MF.F.T''' <br>
'''1PK.PA.PM.CR.TR'''{{sfn|Škulj|Dobravec|2018|p=478}}
== Ostala notranja oprema ==
[[Slika:Fabri Valentin nagrobnik.jpg|200px|thumb|levo|Nagrobnik župnika in arhidiakona Valentina Fabrija]]
[[Slika:Ortolf Slovenske Konjice si.jpg|200px|thumb|desno|Sedaj uničeni nagrobnik viteza Ortolfa Konjiškega (de Gonvitz)]]
V stenah je vzidanih več nagrobnikov, tudi figuralni [[epitaf]] domačega župnika, savinjskega in podjunskega arhidiakona Valentina Fabrija († 1509),{{sfn|Stopar|1976|p=27}} ki pa ni bil pokopan v tej cerkvi. Na tem nagrobniku je pokojni prikazan v slovesnem liturgičnem oblačilu, s proštovim pokrivalom in fanonom ter z opatsko palico v roki. Levo zgoraj je grb njegove proštije v Dobrli vasi, desno grb oglejskega patriarhata, pod katerega je spadal tedanji savinjski arhidiakonat, spodaj levo grb takratnega lastnika konjiškega gradu in na desni fabrijev osebni grb z nakovalom in kladivom.<ref name="Z137">{{navedi knjigo|author=Zadnikar Marijan |year= 1975 |title= Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2 |publisher=Mohorjeva družba Celje |isbn= |cobiss=7990017 |pages=137}}</ref> V današnji stranski cerkveni ladji, prvotno zgrajeni kot grobna kapela viteza Ortolfa Konjiškega († 1370), je bil najden njegov heraldični epitaf, ki pa je sedaj uničen. V Rožnovenski kapeli je tudi nagrobni epitaf tukajšnjega župnika, kasnejšega [[škof]]a v [[Senj|Senju]] [[Boštjan Glavinić de Glamoć|Boštjana Glavinića de Glamoć]] (1630–1697) z [[latinščina|latinskim]] napisom.<ref>[[Avguštin Stegenšek|Stegenšek Avguštin]], Konjiška dekanija, Maribor, 1909.</ref>
== Zvonik in zvonovi ==
===Zgodovina===
[[Slika:Stolpna ura Konjice 2.jpg|200px|thumb|desno|Mehanizem nekdanje stolpne ure]]
[[Slika:Zvon 1924.jpg|200px|thumb|levo|Nekdanji veliki zvon iz leta 1924]]
[[Zvonik]] s korenasto streho, na zahodni strani cerkve, izvira s konca 13. stoletja, v 18. stoletju (1720) je bil povišan in je dobil baročno kupolasto streho. S svojo mogočno arhitekturo se uvršča med najstarejše in največje (višina 62 m) na slovenskem Štajerskem.{{sfn|Zadnikar|1975|p=132}} Leta 1831 so ga vnovič prekrili, sedanjo arhitektonsko podobo s piramidalno obliko pa je dobil leta 1871.{{sfn|Zadnikar|1975|p=133}} V zvoniku je mehanizem nekdanje [[stolpna ura|stolpne ure]] s štirimi številčnicami, ki je vse do pred kratkim upravljala tudi bitje preko zvonov.
Iz zapisov izdelanih večjih zvonil v livarni Samassa v Ljubljani je razvidno, da je bil za konjiško cerkev leta 1869 ulit zvon s težo 2848 kilogramov. V župnijski kroniki je bilo na strani 41 zapisano, da je bil zvon tedaj po teži tretji v škofiji, za mariborskim in ptujskim, in da ga je 26. septembra 1869 blagoslovil škof [[Jakob Maksimilijan Stepišnik|Jakob Maksimilijan]].
Iz zvonika nadžupnijske cerkve sv. Jurija leta 1916{{sfn|Ambrožič|1993 |p=147}} niso odpeljali treh zvonov,{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=192}} temveč pet,{{sfn|Kovačič|1906|p=}} ostal je le najstarejši, ulit v celjski zvonarni Konrada Schneiderja<ref>[http://www.slovenska-biografija.si/rodbina/sbi546296/] Slovenski biografski leksikon</ref> iz leta 1715{{sfn|Stopar|1976|p=27}}{{sfn|Kovačič|1906|p=}} (v drugih virih napačno leta 1716).
Nova dva zvonova, največji s težo 2618 kg (po nekaterih podatkih 2800 kg) in drugi s težo 780 kg sta bila leta 1924 vlita v livarni bratov Bühl v [[Maribor|Mariboru]].{{sfn|Ambrožič|1993 |p=135}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=64}} Naslednje leto je lastnik usnjarne Laurich sam kupil mali zvon za cinklet.
Tudi leta 1943{{sfn|Ambrožič|1993 |p=151}} so bili odpeljani v razrez trije zvonovi iz cerkve sv. Jurija, spet je ostal v zvoniku le najstarejši. Leta 1956 je župnija pridobila železni zvon iz porušene cerkve v Planini pri Semiču.<ref name="pajk1">Ivan Pajk, Konjiška nadžupnija po letu 1918, Zvonovi, Konjiško 1146-1996, 850 let pražupnije, str. 64</ref>
V letu 1984 so pri [[Zvonarna Grassmayr|Grassmayrju]] v [[Innsbruck]]u vlili dva nova zvonova za nadžupnijsko cerkev (večji zvon in mali zvon), železni zvon je bil premeščen v zvonik [[Podružnična cerkev|podružnične cerkve]] [[Cerkev sv. Ane, Slovenske Konjice|sv. Ane]].
=== Schneiderjev zvon ===
V nadžupnijski cerkvi se je ohranil zgodovinski zvon iz leta 1715.
{{glavni|Slovenskokonjiški Schneiderjev zvon}}
===Prenova zvonika in zvonil (2023–2024)===
[[Slika:Cerkveni zvonik Slovenske Konjice.jpg|200px|sličica|desno|Novo stopnišče in podesti v zvoniku (2024)]]
Zaradi dotrajanosti je [[nadžupnija Slovenske Konjice]] v letu 2023 pristopila k projektu prenove zvonika, tj. notranjega stopnišča in podestov, dotrajanih nosilnih tramov zvonov, vključno z jarmi in osmi, ter k nabavi novega, največjega zvona (št. 4).
Prenova je obsegala tudi vse električne inštalacije, elektrifikacijo zvonjenja z digitalizacijo, pa tudi upravljanje pogona in bitja stolpne ure. Projekt je bil usklajen s kulturnovarstveno stroko in pridobljeno je bilo tudi kulturnovarstveno soglasje pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine.<ref>{{navedi revijo |last=Vogrin |first=Jože |date= |title=Obnavljamo zvonik |url=https://novice.si/page/mogocen-cerkveni-zvonik-konjicanom-prepreva-ze-stoletja-kako-je-videti-znotraj-foto-video/ |magazine=brošura Konjiški zvon |location=Slovenske Konjice |publisher=Nadžupnija Slovenske Konjice |access-date=2. april 2023}}</ref> V letu 2024 so bili vsi štirje zvonovi nadžupnijske cerkve v [[Zvonarna Grassmayr|zvonarni Grassmayr]] v [[Innsbruck|Innsbrucku]] tonsko medsebojno usklajeni.
{| class="wikitable sortable"
! opis zvona
! slika
! zvonar
! leto vlitja
! premer
! teža<br>(v kg)
! ton*<br>(po podatkih zvonarne)
|-
|veliki zvon
|[[Slika:Novi zvon in arhidiakon.jpg|200px]]
|[[Zvonarna Grassmayr|Grassmayr Innsbruck]]
| 2023
| 172 cm
| 2870
| [[ton|B° +6/16]]
|-
|stari zvon
|[[Slika:Schneiders's bell 04.jpg|200px]]
| Konrad Schneider, Celje{{sfn|Ambrožič|1993|p=147}}
| 1715{{sfn|Kovačič|1906|p=}}
| 143 cm
| 1758
| [[ton|d' +6/16]]
|-
|večji zvon
|[[Slika:Grassmayrjev zvon.jpg|200px]]
| Grassmayr Innsbruck
| 1984
| 106 cm
| 651
| [[ton|f' +6/16]]
|-
|mali zvon
|[[Slika:Zvon mali.jpg|200px]]
| Grassmayr Innsbruck
| 1984
| 95 cm
| 470,5
| [[ton|g' +6/16]]
|-
|}
==Okolica cerkve==
V obdobju 2025/2026 je bilo na novo urejeno cerkveno dvorišče in prenovljen dovoz, stopnišče na [[Seznam ulic v Slovenskih Konjicah|Stari trg]] ter invalidom primerno prilagojen dostop z župnijskega parkirišča.<ref>{{navedi splet |url=https://novice.si/page/zaceli-so-z-obnovo-okolice-cerkve-sv-jurija-v-slovenskih-konjicah/ |title=Začeli so z obnovo okolice cerkve sv. Jurija v Slovenskih Konjicah |accessdate= |date=19. september 2025 |format= |work= }}</ref>
<gallery>
Slika:Cerkev sv. Jurija - prenova 01.jpg
Slika:Cerkev sv. Jurija - prenova 02.jpg
Slika:Cerkev sv. Jurija - prenova 03.jpg
Slika:Cerkev sv. Jurija - prenova 04.jpg
Slika:Cerkev sv. Jurija - prenova 05.jpg
Slika:Cerkev sv. Jurija - prenova 6.jpg
Slika:Cerkev sv. Jurija - prenova 7.jpg
Slika:Cerkev sv. Jurija - prenova 8.jpg
Slika:Cerkev sv. Jurija - prenova 9.jpg
Slika:Cerkev sv. Jurija - prenova 10.jpg
</gallery>
== Glej tudi ==
* [[Nadžupnija Slovenske Konjice]]
* [[Arhidiakon]]
* [[Mihael Napotnik]]
== Sklici==
{{sklici}}
== Viri ==
* {{navedi knjigo |last1=Ambrožič|first1=Matjaž |year=1993 |title=Acta Ecclesiastica Sloveniae 15: Zvonarstvo na Slovenskem |publisher= |isbn= |cobiss=1089069 |ISSN=0351-2789}}
* {{navedi knjigo |last1=Badovinac| first1=Bogdan|last2=Kladnik| first2=Drago |year=1997 |title= Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka|publisher=Pomurska založba |isbn= |cobiss=41370113 |pages=}}
* {{navedi knjigo |last1=Baraga|first1=Jože|first2=Valerija|last2=Motaln |year=2006 |title=Konjiško ob 860-letnici Slovenskih Konjic|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=227330048|pages=}}
* {{navedi knjigo |last1=Boldin| first1=Aleksandra |year=2016 |title= Konjice: 870 let prve pisne omembe|publisher=Občina Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=284984064 |pages=}}
* {{navedi knjigo |last1=Höfler| first1=Janez|authorlink1=Janez Höfler |year=2013 |title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem |publisher= Viharnik |isbn= |cobiss=268869376 |pages=}}
* {{navedi splet |url= https://france-stele.zrc-sazu.si/details/2223 |title=Zapiski o nadžupnijski cerkvi sv. Jurija, Slovenske Konjice |accessdate=10. december 2025 |date=2024 |format= |last=Stele|first=France}}
* {{navedi knjigo |last1=Kovačič| first=Fran|authorlink1=Fran Kovačič |year=1906 |title=Cerkveni zvonovi v Lavantinski škofiji |publisher=Bogoslovno učilišče, Maribor |isbn= |cobiss=37305089 |pages=}}
* {{navedi knjigo|author=Marn|title=Krajevni leksikon dravske banovine|publisher=Uprava Krajevnega leksikona dravske banovine|location=Ljubljana|year=1937|cobiss=17618945|first=Rudolf|last2=Savnik|first2=Roman|last3=Ilešič|first3=Svetozar|last4=Trdan|first4=Franc|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IHXHRWQE}}
* {{navedi knjigo |last1=Ožinger|first1=Anton|first2=Ivan|last2=Pajk |year=1996 |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=38788353|pages=}}
* {{navedi knjigo |last1=Stegenšek| first1=Avguštin|authorlink1=Avguštin Stegenšek |year=1909 |title=Konjiška dekanija |publisher=samozaložba |isbn= |cobiss= 17588993|pages=}}
* {{navedi knjigo |last1=Stopar| first1=Ivan | authorlink1=Ivan Stopar|year=1976 |title=Grad Slovenske Konjice |publisher=Občina Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=42552832 |pages=}}
* {{navedi knjigo |last1=Šmid| first1=Jožica |year=2014 |title=Svetloba sonca in njegove sence, Sončne ure po Sloveniji |publisher= |isbn=978-961-276-782-2 |cobiss=268021504 |pages=}}
* {{navedi knjigo |last1=Zadnikar| first1=Marijan|authorlink1=Marijan Zadnikar |year=1975 |title=Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2 |publisher=Mohorjeva družba Celje |isbn= |cobiss=7990017 |pages=}}
* {{navedi knjigo |author= Škulj Edo, Dobravec Jurij|year=2018 |title=Orgle Slovenije |publisher= Ars Organi Sloveiae |isbn=978-961-288-543-4 |cobiss=295329792 |pages=}}
== Zunanje povezave ==
* [http://4d.rtvslo.si/arhiv/pogled-na/174511391 Valentin Fabri], pridobljeno 27. januarja 2018
{{Kategorija v Zbirki|St. George's Parish Church (Slovenske Konjice)}}
* [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OX0PHKSC Prispevek k preučevanju gotske arhitekture v župnijski cerkvi sv. Jurija v Konjicah] pridobljeno 18. septembra 2025
{{Dekanija Slovenske Konjice}}
{{normativna kontrola}}
{{zvezdica}}
[[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Jurij, Slovenske Konjice]]
[[Kategorija:Gotske cerkve v Sloveniji|Jurij, Slovenske Konjice]]
[[Kategorija:Cerkve svetega Jurija|Slovenske Konjice]]
[[Kategorija:Nadžupnija Slovenske Konjice]]
fc1rx368mdasbyanoqoief9n2ezjfos
Kijevska Rusija
0
227728
6739368
6663246
2026-08-19T11:59:31Z
InternetArchiveBot
196606
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
6739368
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Bivša država
| native_name = Ро́усьскаѧ землѧ́, Русь, Ки́ївська Русь, Кіеўская Русь, Ки́евская Русь
| conventional_long_name = Kijevska Rusija
| common_name =
| continent = Evropa
| region = [[Belorusija]], [[Ukrajina]], zahodna [[Rusija
]]
| year_start = 880
| year_end = 1240
| date_start =
| date_end =
| event_start =
| event_end =
| p1 = Ilmenski Sloveni
| image_p1 =
| p2 = Hazarija
| p3 = Kriviči
| p4 = Čudi
| p5 = Volga Finci
| p6 = Ruski kaganat
| p7 = Dregoviči
| p8 = Radimiči
| flag_p2 =
| s3 = Volhinska kneževina
| flag_s4 = Seal of Alexander Nevsky 1236 Avers.svg
| s4 = Vladimir-Suzdal
| flag_s5 = Tryzub.svg
| s5 = Černigovska kneževina
| s6 = Pereslavska kneževina
| flag_s7 = Coat of arms of the Principality of Halych.svg
| s7 = Galicijska kneževina
| s8 = Polotcka kneževina
| flag_s9 = Coat of Arms of Smolensk (1430s).svg
| s9 = Smolenska kneževina
| flag_s10 = Symbol Duchy of Ryazan.svg
| s10 = Rjazanska kneževina
| s11 = Mongolsko cesarstvo
| flag_s3 = Герб Волинської землі 1313.png
| image_flag =
| image_coat = Coin of Yaroslav the Wise (reverse).svg
| coa_size = 77px
| s2 = Novgorodska republika
| flag_s2 = Novgorod1400.png
| s1 = Kijevska kneževina
| p9 = Poljani
| p10 = Severjani
| p11 = Drevljani
| p12 = Vjatiči
| p13 = Beli Hrvati
| p14 = Tiverci
| p15 = Uliči
| flag_s1 =
| symbol_type =
| image_map = Location of Kyivan Rus.png
| image_map_caption = Kijevska Rusija v 11. stoletju
| religion = [[slovanska mitologija|poganstvo]],<br /> [[pravoslavje|vzhodna pravoslavna cerkev]]
| capital = [[Kijev]]
| government_type = Kneževina
| legislature = [[parlament|veče]]
| title_leader = [[Veliki kijevski knez]]
| leader1 = Oleg Novgorodski
| year_leader1 = 882–912
| year_deputy1 =
| common_languages = [[starovzhodnoslovanščina]]
| currency = Kuna, grivna, nogata
}}
'''Kijevska Rusija''' ({{jezik-uk|Ки́ївська Русь}}, {{jezik-ru|Ки́евская Русь}}, {{jezik-be|Кіеўская Русь}}, {{jezik-grc|Ῥωσία}}), v času obstoja imenovana '''Ruska zemlja''' oziroma samo '''Rus'''' ([[starovzhodnoslovansko]] Ро́усьскаѧ землѧ́), kasneje tudi '''[[Rutenija]]''' ({{jezik-la|Rut(h)enia}})''',''' je bila srednjeveška vzhodnoslovanska država, ki je nastala leta 882 in je obstajala do sredine 13. stoletja. Skupaj so jo ustanovili predniki današnje ukrajinske nacije, knezi kijevske rodbine Poljani in skandinavski trgovci [[Varjagi]], imenovani Rusini, Ruteni ali Rusiči. Prestolnica države je bil [[Kijev]], sicer glavno mesto današnje [[Ukrajina|Ukrajine]]. Kijevska Rusija velja za skupno prednico treh sodobnih vzhodnoslovanskih narodov: [[Belorusi|Belorusov]], [[Rusi|Rusov]] in [[Ukrajinci|Ukrajincev]],<ref>{{cite encyclopedia | encyclopedia=The Columbia Encyclopedia| edition= | year=2001–2005| article=Kievan Rus| url=http://www.bartleby.com/65/ki/KievanRu.html}}</ref><ref name="Plokhy2006">{{navedi knjigo |title=The Origins of the Slavic Nations: Premodern Identities in Russia, Ukraine, and Belarus |last=Plokhy |first=Serhii |year=2006 |publisher=Cambridge University Press |location=New York |isbn=9780521864039 |pages=10-15 |url=http://assets.cambridge.org/97805218/64039/excerpt/9780521864039_excerpt.pdf |quote= |accessdate= |archive-date=2011-06-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110606203420/http://assets.cambridge.org/97805218/64039/excerpt/9780521864039_excerpt.pdf |url-status=dead }}</ref> čeprav hočejo sodobni zgodovinarji vseh treh narodov zgodovino te srednjeveške države pripisati sebi.<ref name="Plokhy2006"/>
Kijevska Rusija je doživela svojo zlato dobo med vladanjem [[Vladimir I. Kijevski|Vladimirja Velikega]] (980–1015) in njegovega sina [[Jaroslav Modri|Jaroslava I. Modrega]] (1019–1054). Med njunim vladanjem so sprejeli [[krščanstvo]] in prvi slovanski pisani pravni kodeks ''Ruska pravda'' (Правда роусьскаꙗ, ''Pravda Rusĭskaya''). Prvi vladarji Kijevske Rusije so bili zelo verjetno pripadniki skandinavske vojaške elite, ki je vladala množici slovanskih podložnikov.<ref>Robin Milner-Gulland, ''The Russians'', Blackwell Publishing, 1999, ISBN 0-631-21849-1, 9780631218494, str. 45</ref> Skandinavci so se postopoma asimilirali med slovansko prebivalstvo, tako da je tretji znani vladar, Rurikov vnuk [[Svjatoslav I. Kijevski|Svjatoslav I.]], že imel slovansko ime.
Bizantinski zgodovinar [[Mihael Psel]] je trdil, da so Skandinavci vladali najmanj do sredine 11. stoletja.<ref>Michael Psellus: ''Chronographia'', ed. E. Sewter, (Yale University Press, 1953), str. 91 in R. Jenkins, ''Byzantium: The Imperial Centuries AD 610-1071'' (Toronto 1987), str. 307.</ref> Moč države je zaradi propadanja [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]] začela usihati. Trgovske poti so presahnile, državo pa so dokončno uničili [[Mongolski vpadi v Evropo|Mongoli]] leta 1240.
== Ime ==
Čeprav je v slovenščini uporabljena identična beseda današnji Rusiji in Rusom, se v kontekstu Kijevske Rusije ne more govoriti o isti državi in ljudeh.<ref>{{Navedi revijo|last=Malmenvall|first=Simon Malmenvall|date=2017|title=Beseda o postavi in milosti metropolita Hilarijona kot primer osmišljanja preteklosti v Kijevski Rusiji|url=https://zgodovinskicasopis.si/zc/issue/view/30/16|magazine=Zgodovinski časopis|page=9|access-date=2024-01-25|quote=Ime Kijevska Rusija sledi uveljavljenemu poimenovanju v mednarodni historiografiji, s katerim se označuje prva etapa državnosti v kontekstu daljšega predmodernega pojava Stare Rusije. Rus‘ po eni strani zaobjema različne srednjeveške in zgodnje novoveške politične entitete v vzhodnoslovanskem prostoru, po drugi pa tudi nekdanjo etnično skupino, ki jo je mogoče šteti za nekakšno predhodnico današnjih Rusov, Ukrajincev in Belorusov. Staro Rusijo in Stare Ruse oziroma Rus‘ je tako treba ločevati od Rusije (rus. Россия, ukr. Россія, blr. Расія), s katero se od začetka 18. stoletja naprej označuje moderna ruska država (Ruski imperij in Ruska federacija).}}</ref> Ime Rus so šele stoletja kasneje prevzeli sodobni [[Belorusi]] in [[Rusi]].<ref>{{Navedi splet|title=Rus {{!}} Slavs, Vikings & Scandinavia {{!}} Britannica|url=https://www.britannica.com/topic/Rus|website=www.britannica.com|accessdate=2024-01-25|language=en}}</ref>
Ime ''Kijevska Rusija'' je sodobnega izvora in je delo ruskih zgodovinarjev v 19. stoletju.<ref>{{cite journal|last=Tolochko|first=A. P.|year=1999|title=Khimera "Kievskoy Rusi"|journal=Rodina|language=ru|issue=8|pages=29–33}}</ref> Med samim obstojem države je bila poznana kot dežela [[Rusi (narod)|Rusov]], ''Ruska zemlja'' ali pa samo ''Rus''' ({{lang-orv|ро́усьскаѧ землѧ́ |translit=rusĭskaę zemlę}}) oz. kasneje kot [[Rutenija]].
[[slika:Historic core of Rus'.png|thumb|Dežela Rusov v ožjem pomenu, območje, ki ga je v začetku označeval ta pojem.<ref>{{Cite journal |last=Motsia |first=Oleksandr |date=2009 |title=|script-title=uk:«Руська» термінологія в Київському та Галицько-Волинському літописних зводах |trans-title="Ruthenian" question in Kyiv and Halych-Volyn annalistic codes |url=http://dspace.nbuv.gov.ua/bitstream/handle/123456789/5284/02-Motsya.pdf |journal=Arkheolohiia |issue=1 |pages= |doi=10.6084/M9.FIGSHARE.1492467.V1 |issn=0235-3490 |access-date=25 January 2023 |archive-date=2 February 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140202101523/http://dspace.nbuv.gov.ua/bitstream/handle/123456789/5284/02-Motsya.pdf |url-status=live}}</ref>
{{legend|LightSalmon|1. Po Petru Toločku}}
{{legend|Yellow|2. Po A. M. Nasonovu}}
{{legend|LimeGreen|3. Po Borisu Ribaku}}|levo]]
Obstaja več teorij izvora imena Rus. Prevladujoča teorija je, da izvira iz skupnega prednika skandinavskih jezikov, kjer ''rods'' označuje ljudi, ki veslajo {{snd}} veslanje je bil glavni način potovanja po rekah [[Vzhodna Evropa|Vzhodne Evrope]]. Izvor bi bil lahko tudi povezan z obalnim območjem na [[Švedska|Švedskem]] Roslagen (oz. včasih Roden).<ref name="Blöndal2007">{{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=vFRug14ui7gC&pg=PA1 |title=The Varangians of Byzantium |last=Blöndal |first=Sigfús |date=1978 |publisher=Cambridge University Press |isbn=978-0-521-03552-1 |page=1 |access-date=2 February 2014 |archive-date=14 April 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230414031004/https://books.google.com/books?id=vFRug14ui7gC&pg=PA1 |url-status=live}}</ref><ref name="auto">Stefan Brink, 'Who were the Vikings?', in ''[https://books.google.com/books?id=wuN-AgAAQBAJ The Viking World] {{Webarchive |url=https://web.archive.org/web/20230414030955/https://books.google.com/books?id=wuN-AgAAQBAJ |date=14 April 2023 }}'', ed. by Stefan Brink and Neil Price (Abingdon: Routledge, 2008), pp. 4–10 (pp. 6–7).</ref> V [[Finščina|finščini]] in [[Estonščina|estonščini]] je z enako teorijo pojasnen izvor njihove besede za [[Švedi|Švede]] (''ruotsi'' in ''rootsi'').<ref name="auto" /><ref name="etymonline.com">"Russ, adj. and n." OED Online, Oxford University Press, June 2018, www.oed.com/view/Entry/169069. Accessed 12 January 2021.</ref> Ob prihodu Varjagov je bila beseda Rus povezana z njimi in ozemlji v okolici Dnepra, ki so jih nadzirali.{{sfn|Magocsi|2010|p=72}}<ref>{{navedi knjigo |last= |first= |url=http://worldcat.org/oclc/1077080265 |title= |publisher=Ladomir |year=2014 |editor-last=Melnikova |editor-first=E. A. |location=Moscow |script-title=ru:Древняя Русь в средневековом мире: энциклопедия |trans-title=Early Rus in the medieval world: encyclopedia |oclc=1077080265 |editor-last2=Petrukhin |editor-first2=V. Ya. |editor-link2=Vladimir Petrukhin |editor-last3=Institute of World History of the Russian Academy of Sciences}}</ref>{{Rp|page=697}}
== Zgodnja zgodovina ==
[[Slika:Varangian routes.png|sličica|levo|225px|Glavne trgovske poti Kijevske Rusije od 8. do 11. stoletja: [[Volga]] od [[Ladoško jezero|Ladoškega jezera]] do [[Kaspijsko jezero|Kaspijskega jezera]] in [[Perzija|Perzije]] (rdeča), [[Trgovska pot od Varjagov do Grkov|varjaška trgovska pot]] iz Uppsale do Ladoškega jezera (škrlatna) in naprej do [[Konstantinopel|Konstantinopla]] (modra); ostale trgovske poti so označene z oranžno barvo]]
Po mnenju nekaterih zgodovinarjev so se severna plemena začela v zgodnjem 9. stoletju združevati v ohlapni [[Ruski kaganat|kaganat]], ki je nekakšen predhodnik Kijevske Rusije.<ref>Franklin, Simon in Shepard, Jonathon, The Emergence of Rus, 750–1200. (Longman History of Russia, general editor Harold Shukman.) Longman, London, 1996. ISBN 0-582-49091-X, str. 33-36.</ref><ref>Jones, Gwyn. A History of the Vikings. 2nd ed. London: Oxford Univ. Press, 1984, str. 249-250.</ref><ref>Christian, David. ''A History of Russia, Mongolia and Central Asia.'' Blackwell, 1999, str. 340-341.</ref> Najstarejša kronika Kijevske Rusije ''[[Zgodovina minulih let]]'' (starovzhodnoslovansko: Повѣсть времяньныхъ лѣтъ), imenovana tudi Nestorjeva ''kronika'', pravi, da je bil [[Vikingi|Varjag]] (Viking) z imenom [[Rurik]] (ali Rjurik) okrog leta 860 v [[Veliki Novgorod|Novgorodu]] izvoljen za vladarja več [[Slovani|slovanskih]] in [[Finci|finskih]] plemen, potem pa je odšel na jug in razširil svojo oblast do Kijeva, glavnega mesta današnje [[Ukrajina|Ukrajine]].
''Zgodovina minulih let'' o tem pravi:
:''Leto 6367 (859): Varjagi z druge strani morja so pobirali davke od Čudov, Slovanov, Merjanov, Vepsov, Krivičev...''
:''Leto 6370 (852): Varjage so [omenjena plemena] pregnali nazaj čez morje, jim prenehali plačevati davke in si začeli vladati sami. Toda med njimi je vladalo brezzakonje in pleme se je dvignilo proti drugemu plemenu. Nesoglasja so prerasla v vojne, zato so si nazadnje rekli: "Poiščimo kneza, ki nam bo vladal in sodil po naših običajih". In so odšli čez morje do Varjagov. Ti Varjagi so se imenovali Rusini, tako kot so se nekateri imenovali Švedi, drugi pa Normani, Angli in Goti (Gotlandci). Čudi, Slovani, Merjani, Vepsi in Kriviči so Rusinom dejali: »Naša dežela je velika in bogata, toda v njej ni reda. Zato pridite in nam vladajte kot knezi«. Odzvali so se trije bratje s svojimi sorodniki in s seboj pripeljali vse Rusine.''
[[Slika:Kievska rus 11th century.png|thumb|200px|Kijevska Rusija sredi 11. stoletja]]
Varjagi so se najprej naselili v [[Stara Ladoga|Ladogi]], potem pa so se preselili proti jugu v Novgorod in nazadnje v Kijev.
Kijevsko Rusijo je okrog leta 880 na podlagi zavezništva s Poljaki ustanovil knez [[Oleg Novgorodski]], potem ko je leta 878 ubil prva varjaška vojskovodja Askolda in Dira. V naslednjih 35 letih je Oleg podjarmil številna vzhodnoslovanska in finska plemena. Leta 907 je napadel Konstantinopel in leta 911 kot enakopraven partner podpisal trgovsko pogodbo z Bizantinskim cesarstvom. Nova kijevska država je uspevala zaradi obsežnega izvoza [[krzno|krzna]], [[čebelji vosek|čebeljega voska]] in [[med]]u in zaradi obvladovanja glavnih trgovskih poti v Vzhodni Evropi. Najpomembnejše so bile [[Volška trgovska pot]] od [[Baltik]]a do Orienta, [[Dneper|dneprska]] trgovska pot od Baltika do [[Črno morje|Črnega morja]] in trgovska pot med [[Hazari]] in [[Germani]].
Zaradi proskandinavske naravnanosti ''Zgodovine minulih let'' nekateri slovanski zgodovinarji zmanjšujejo vlogo Varjagov v ustanovitvi Kijevske Rusije, ker niso vsa slovanska plemena, na primer Drevljani, takoj na začetku priznala oblasti Kijeva.
Kijevski vladarji od [[Svjatoslav I. Kijevski|Svjatoslava I.]] (vladal 945–972) dalje so imeli slovanska imena, vendar je njihova ''družina'' ostala še naprej skandinavska. Svjatoslav I. je dosegel velike vojaške uspehe: leta 965 je porazil Hazare in dokončno uničil njihovo cesarstvo, za njimi pa še [[Volška Bolgarija|Volške Bolgare]], ki so bili hazarski [[vazal]]i.
V 9. stoletju so se začele težave z nomadskimi [[Pečenegi]], ki so več kot dve stoletji vpadali na ozemlje Kijevske Rusije. Vpadi so občasno prerasli v prave vojne, kakršna je bila vojna [[Igor I. Kijevski|Igorja I.]] leta 920, vmes pa so bila tudi obdobja zavezništva, na primer leta 943, ko so skupaj napadli Bizantinsko cesarstvo.{{#tag:ref|[[Ibn Haukal]] opisuje Pečenege kot dolgoletne zaveznike Rusov, katere so v 10. stoletju stalno spremljali na njihovih kaspijskih vojnih pohodih.|group=op.}} Leta 968 so Pečenegi napadli in zatem oblegali Kijev.<ref>[https://web.archive.org/web/20021007001646/http://www.geocities.com/egfroth1/Pechenegs The Pechenegs, History and Warfare], Steven Lowe and Dmitriy V. Ryaboy</ref> Pečenege je v vojnah proti vzhodnoslovanskim državam vedno odkrito podpiralo Bizantinsko cesarstvo.
== Zlata doba Kijeva ==
Kijevska regija je bila naslednjih dvesto let najpomembnejši del Kijevske Rusije. Mestu in okolici je vladal veliki knez, drugim mestom pa so vladali njegovi sorodniki, ki so mu bili podrejeni in so mu plačevali davek. Država je dosegla svoj višek med vladanjem kneza [[Vladimir I. Kijevski|Vladimirja I.]] (vladal 980-1015) in [[Jaroslav I. Modri|Jaroslava Modrega]] (vladal 1019-1054). Oba vladarja sta nadaljevala s širjenjem države, ki ga je pred njima začel Oleg.
[[Slika:Ostromir Gospel 2.jpg|thumb|150px|levo|''Ostromirov evangelij'', najstarejši znani rusinski rokopis iz leta 1056 ali 1057]]
Vladimir je prišel na prestol po smrti svojega očeta [[Svjatoslav I. Kijevski|Svjatoslava]]. Njegov najbolj znan dosežek je kristjanizacija Kijevske Rusije, ki se je začela leta 988. Letopisi trdijo, da je Vladimir, ko se je odločil da bo namesto [[Slovanska mitologija|slovanskega poganstva]] sprejel novo vero, v Evropo poslal nekaj svojih najbolj cenjenih svetovalcev in vojakov. Odposlanci so obiskali [[Rimskokatoliška cerkev|kristjane latinskega obreda]], [[Judaizem|Jude]] in [[Islam|muslimane]] in nazadnje prišli v Konstantinopel. Islam so zavrnili, med drugim tudi zaradi prepovedi uživanja [[alkohol]]a, judaizem zaradi njihovega boga, ki je dovolil, da je njegovo izbrano ljudstvo prikrajšano za svojo državo, rimskokatoliško obredje pa se jim je zdelo medlo. V Konstantinoplu so bili tako osupli nad lepoto [[stolnica|stolnice]] [[Hagija Sofija]] in bizantinskim obredjem, da so se odločili zanj. Po vrnitvi v domovino so Vladimirja prepričali, da je vera bizantinskega obredja zanje najboljša izbira. Vladimir je zatem odpotoval v Konstantinopel in se tam poročil s princeso Ano, sestro bizantinskega cesarja [[Bazilij II.|Bazilija II.]]<ref>Janet, Martin. (1995). ''Medieval Russia, 980-1584''. Cambridge, str. 7.</ref>
Vladimirjeva izbira pravoslavnega krščanstva bi lahko bila tudi odraz njegovih tesnih osebnih vezi s Konstantinoplom, ki je gospodoval nad [[Črno morje|Črnim morjem]] in zato tudi nad Dneprom, ki je bil najvitalnejša kijevska trgovska pot. Privrženost pravoslavni cerkvi je imela daljnosežne politične, kulturne in verske posledice. Za potrebe slovanskih vernikov se je začela iz [[grščina|grščine]] prevajati cerkvena literatura, pisana v [[cirilica|cirilici]]. Prevedena literatura je še pospešila širjenje krščanstva med vzhodnimi Slovani in jih seznanila z osnovami [[filozofija|grške filozofije]], znanosti in zgodovinopisja brez učenja grškega jezika. V srednjeveški zahodni in srednji Evropi je bilo stanje povsem drugačno, saj so se morali izobraženci najprej naučiti [[latinščina|latinščine]]. Vzhodni Slovani so bili neodvisni od rimskih oblasti in načel latinskega nauka, zato so razvili svojo lastno literaturo in umetnost, ki sta se precej razlikovali od tistih v drugih vzhodnih pravoslavnih državah. Po [[Velika shizma|Veliki shizmi]] leta 1054 je rusinska cerkev nekaj časa vzdrževala stike z Rimom in Konstantinoplom, potem pa se je skupaj z večino drugih vzhodnih Cerkva priključila vzhodnemu pravoslavju.
[[Slika:Chrám svaté Sofie (Kyjev).jpg|thumb|right|200px|Cerkev (sobor) svete Sofije v Kijevu]]
Leta 1019 je kijevski prestol zasedel [[Jaroslav Modri]], ki se je vse do leta 1036 boril s svojimi brati za oblast nad celotno državo. Podobno kot Vladimir se je trudil za izboljšanje odnosov z ostalo Evropo, predvsem z Bizantinskim cesarstvom. Jaroslavova vnukinja Eufrazija, hčerka njegovega sina [[Vsevolod I. Kijevski|Vsevoloda I. Kijevskega]], je bila poročena s cesarjem [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] [[Henrik III. Nemški|Henrikom III.]]. Jaroslav je pripravil tudi poroke svoje sestre in treh hčera s kralji [[Poljska|Poljske]], [[Francija|Francije]], [[Ogrska|Ogrske]] in [[Norveška|Norveške]]. Razglasil je prvi vzhodnoslovanski zakonik ''Ruska pravda'', zgradil cerkvi svete Sofije v Kijevu in Novgorodu, podpiral lokalno duhovščino in meništvo in, tako pravijo, osnoval šolski sistem. Jaroslavovi sinovi so razvili slavni kijevski samostan [[Kijevsko-Pečerska lavra]], ki je bil v Kijevski Rusiji nekakšna cerkvena akademija.
V 11. in 12. stoletju so bili kijevski knezi in dvor mešanica skandinavskih in slovanskih elit. Vodilni vojaki in državni uradniki so za svoje usluge od velikih knezov dobivali denar in zemljiške posesti. Kijevska družba je imela zelo malo stanovskih organizacij in svobodnih mest, ki so bila značilna za zahodnoevropski fevdalizem. Mestni trgovci, umetniki in delavci so lahko uveljavljali svojo politično voljo v mestnem svetu (''veče''), ki so ga sestavljali vsi odrasli moški prebivalci. Na dnu družbene lestvice so bili sužnji. Pomemben družbeni razred so bili kmetje, ki so plačevali davke in imeli delovne obveznosti do svojih knezov, [[tlačanstvo|tlačanstva]], ki je bilo značilno za Zahodno Evropo, pa v Kijevski Rusiji ni bilo.
== Vzpon regionalnih središč ==
Kijevska Rusija ni bila sposobna vzdrževati položaja močne in cvetoče države, deloma zaradi združevanja pokrajin pod vodstvom lokalnega plemstva. Z naraščanjem števila prebivalcev so začeli lokalni interesi prevladovati nad interesi širše skupnosti. Začeli so se notranji spori in lokalni vladarji so za pomoč pogosto zaprosili tujce, predvsem [[Kumani|Polovce]], [[Poljaki|Poljake]] in [[Madžari|Ogre]]. Od leta 1054 do 1224 je nastalo nič manj kot 64 večinoma enodnevnih kneževin, za katerih nasledstvo je kandidiralo 293 knezov, njihove zahteve pa so povzročile 83 državljanskih vojn.
[[Križarske vojne]] so povzročile preusmeritev evropskih trgovskih poti, kar je še pospešilo propadanje Kijevske Rusije. Leta 1204 so križarji v [[Četrta križarska vojna|Četrti križarski vojni]] osvojili Konstantinopel in izrinili Dneprsko trgovsko pot na obrobje. Kijevska Rusija je začela razpadati na množico kneževin in več regionalnih središč: [[Černigov]], [[Galič]], [[Veliki Novgorod|Novgorod]], [[Perejaslav-Hmelnjicki|Perejaslav]], [[Polack]], [[Smolensk]] in [[Vladimir-Suzdal]]. Prebivalci teh regionalnih središč so se kasneje razvili v tri nacionalnosti: [[Ukrajinci|Ukrajince]] na jugovzhodu in jugozahodu, [[Belorusi|Beloruse]] na severozahodu in [[Rusi|Ruse]] na severu in severovzhodu.
=== Novgorodska republika ===
[[Slika:Cathedral of St. Sophia, the Holy Wisdom of God in Novgorod, Russia.jpg|thumb|200px|Cerkev svete Sofije v Novgorodu, sredina 11. stoletja]]
Novgorodska republika ne severu Kijevske Rusije je uspevala predvsem zaradi obvladovanja trgovskih poti od Volge do [[Baltsko morje|Baltskega morja]]. S propadanjem Kijevske Rusije se je njena neodvisnost vedno bolj krepila. V Novgorodu je vladala lokalna [[oligarhija]], glavne odločitve pa je sprejemal mestni svet. Mestni svet je tudi volil novgorodskega kneza, ki je bil obenem tudi poveljnik vojske. Novgorod je v 12. stoletju dobil svojega nadškofa, kar kaže na njegov pomen in politično neodvisnost. V svojih političnih in trgovskih dejavnostih je bil kot druge kneževine Kijevske Rusije podoben severnoevropskim mestom iz [[Hansa|Hanzeatske lige]], uspešne zveze, ki je od 13. do 17. stoletja obvladovala trgovino ob Baltiku.
=== Severovzhod ===
Na severovzhodu Kijevske Rusije so Slovani kolonizirali ozemlje, na katerem je kasneje nastala [[Velika moskovska kneževina]]. Podjarmili so tam živeča [[Finci|finska]] plemena, ki so se nazadnje zlila z njimi. Najstarejše središče severovzhodne regije je bil [[Rostov na Donu|Rostov]], ki je izpodrinil [[Suzdal]] in nato [[Vladimir, Rusija|Vladimir]], ki je postal prestolnica [[Vladimiro-Suzdalska kneževina|Vladimiro-Suzdalske kneževine]]. Zaradi stalnih napadov nomadskih turških plemen na Kijev, se je od tam na severovzhod preselilo veliko število prebivalcev. Z upadanjem prebivalstva v južnih pokrajinah se je zato na sever preselilo tudi veliko [[bojar]]jev, plemičev in umetnikov, tako da je Vladimiro-Suzdalska kneževina postala glavna sila Kijevske Rusije. Vladimiro-suzdalski knez Andrej Bogoljubski je hotel združiti ozemlja pod svojo oblastjo, zato je leta 1169 napadel in izropal Kijev<ref>Andrey Yurievich Bogolyubsky, Russia the Great, http://russia.rin.ru/guides_e/4960.html, prejeto 7. avgusta 2007</ref> in na kijevski prestol posadil svojega mlajšega brata, sam pa se je vrnil v Suzdal. Politična moč se je v drugi polovici 12. stoletja začela umikati iz Kijeva. Leta 1299, na predvečer [[Mongoli|mongolskih]] pohodov proti zahodu, se je prestolnica Kijevske Rusije preselila iz Kijeva v Vladimir, ki je postal tudi versko središče severnih regij.
=== Jugozahod ===
Na jugozahodu je kneževina [[Galič]] razvila trgovske zveze s sosednjo Poljsko, Ogrsko in [[Litva|Litvo]] in postala naslednik Kijevske Rusije. V zgodnjem 13. stoletju je knez Roman Mstislavič obe kneževini združil, osvojil Kijev in se oklical za velikega kneza Kijevske Rusije. Njegov sin Danilo (Danijel) Gališki (vladal 1238-1264) je bil prvi vladar Kijevske Rusije, ki je sprejel krono od rimskega [[papež]]a, vendar ni prekinil stikov s Konstantinoplom. V zgodnjem 14. stoletju je konstantinopelski patriarh Vzhodne pravoslavne cerkve podelil vladarjem [[Gališko-Volinska kneževina|Gališko-Volinske kneževine]] položaj [[metropolit]]a, ker se je kijevski metropola preselila v Vladimir. Kmalu zatem so litovski vladarji zahtevali in dobili položaj metropole za Novagrudok, vendar je že v zgodnjem 15. stoletju novagrudoški metropoli zavladal metropolit Kijeva, Galiča in vseh Rusinov.
Gališko-Volinska kneževina se je zatem dolgo, vendar neuspešno, spopadala z Mongoli, načenjali pa so jo tudi notranji spori in vmešavanje tujcev. Ko je sredi 14. stoletja izumrla Mstislavova veja Rurikove rodbine, je Gališko-Volinska kneževina ugasnila. Galič je zasedla Poljska, Volinijo s Kijevom pa Litva in leta 1321 se je vladanje Rurikov končalo. Litovski vladarji so nato kneževino preimenovali v [[Rutenija|Rutenijo]].
== Vzroki za propadanje in padec ==
Propad Kijevske Rusije je povzročil splet več vzrokov.
Prvi pomembni vzrok je bila že omenjena rast moči regionalnih središč. V kneževini je vladal neobičajen sistem prenosa oblasti, ki se ni prenašala z očeta na sina, pač pa na najstarejšega člana vladajoče dinastije. V večini primerov je bil to vladarjev najstarejši brat. Takšen sistem je povzročal stalno sovraštvo in rivalstvo znotraj vladarske družine, ki se je pogosto končalo z brutalnimi uboji sorodnikov.
Veliko vlogo je imelo tudi upadanje moči Bizantinskega cesarstva, ki je bilo glavni trgovski partner Kijevske Rusije. [[Trgovska pot od Varjagov do Grkov]], po kateri je potovalo blago od Črnega morja, ki je bilo v glavnem v bizantinski posesti, preko Vzhodne Evrope do Baltika, je bila osnova kijevskega bogastva in razcveta. Ko so se v Bizantinskem cesarstvu začeli nemiri, so dobave blaga postale neredne, dobički so skopneli in Kijev je izgubil svojo privlačnost. Druge trgovske poti, ki so tudi šle skozi Kijev, so bile gospodarsko mnogo manj pomembne. Druga glavna trgovska pot, ki je potekala po Volgi, je bila preveč daleč proti vzhodu in severu in je zato bolj pripomogla k vzponu Moskve.
Prenos pravoslavnega metropolitskega sedeža iz Kijeva v Vladimir je močno spodkopala avtoriteto Kijeva, brutalna in tragična invazija [[Mongoli|Mongolov]] pa je pokopala vsako upanje po ponovnem vzponu.
== Dediščina ==
[[Slika:Russkaya pravda razvorot.jpg|thumb|150px|left|''Russka pravda'', stran prepisa neznanega prepisovalca iz 13. ali 14. stoletja]]
Kijevska Rusija je bila v primerjavi z zahodno Evropo redko naseljena,<ref>{{Navedi splet |url=http://www.fordham.edu/halsall/source/pop-in-eur.html |title=Medieval Sourcebook: Tables on Population in Medieval Europe |accessdate=2009-12-29 |archive-date=2014-10-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141029063430/http://www.fordham.edu/halsall/source/pop-in-eur.html |url-status=dead }}</ref> bila pa je največja takratna država in tudi kulturno najnaprednejša.{{#tag:ref|Vladimirjevemu privzemu krščanstva je sledila trgovina z Bizantinskim cesarstvom, trgovini pa bizantinska umetnost in kultura. Današnja jugovzhodna Rusija je zato v naslednjem stoletju postala mnogo bolj napredna in civilizirana kot katera koli zahodnoevropska država tistega časa.<ref>{{navedi knjigo | last = Sherman| first = Charles Phineas|title = Roman Law in the Modern World | url = http://books.google.com/books?ie=UTF-8&vid=OCLC00824429&id=zh6ksO3bn0YC&dq=%22Roman+Law+in+the+Modern+World%22&pg=PP7&printsec=2&lpg=PP7| year = 1917 | publisher = The Boston Book Company | location = Boston | pages = 191 | chapter = Russia | chapter-url = http://books.google.com/books?ie=UTF-8&vid=OCLC00824429&id=zh6ksO3bn0YC&pg=PA191&lpg=PA191&dq=advanced+culture+OR+cultural+Kiev+novgorod&vq=%22Russia+became+more+advanced++in+civilization+than+any+western+European+State+of+the+period%22 }}</ref>||group=op.}} Pismenost v Kijevu, Novgorodu in drugih velikih mestih je bila velika.<ref name="TikhomirovGorodaLit">{{navedi knjigo | last = Tikhomirov | first = Mikhail Nikolaevich | authorlink = | title = Drevnerusskie goroda (Cities of Ancient Rus) | url = http://www.archeologia.ru/Library/Book/3bcf6c93aa36/Info | year = 1956 | location = Moscow | pages = 261 | chapter = Literacy among the citi dwellers | chapter-url = http://www.archeologia.ru/Library/Book/3bcf6c93aa36/page261 | access-date = 2009-12-29 | archive-date = 2010-04-25 | archive-url = https://web.archive.org/web/20100425045655/http://www.archeologia.ru/Library/Book/3bcf6c93aa36/Info | url-status = dead }} {{ikona ru}}</ref>{{#tag:ref|Vladimirjeva zasluga in zasluga njegovih svetovalcev je bila, da niso gradili samo cerkva, ampak tudi šole. Obveznemu pokristjanjevanju je sledilo obvezno šolstvo. Šole se niso ustanavljale samo v Kijevu, ampak tudi v provincialnih mestih. Iz ''Knjige sv. Feodozije'' je razvidno, da je bila v Kursku šola že okrog leta 1023. V času Jaroslavovega vladanja (1019-1054) je šolstvo pognalo korenine in njegove koristi so bile očitne. Jaroslav je okrog leta 1030 v Novgorodu ustanovil bogoslovno šolo za tristo otrok, v kateri so laiki in kleriki otroke učili 'učenosti'. Splošen ukrep, ki ga je izdal Jaroslav, je bil, da so morali farni duhovniki poučevati svoje vernike.<ref>{{navedi knjigo | last = Vernadsky| first = George| authorlink = | title = Kievan Russia| year = 1973|publisher = Yale University Press| isbn =0300016476 | pages = 426| chapter = Russian Civilization in the Kievan Period: Education| chapter-url = http://books.google.com/books?ie=UTF-8&visbn=0300016476&id=1HEdAP9N6ikC&pg=PA277&lpg=PA277&dq=george+vernadsky&vq=education&sig=5qLzu9sfZQ2JdQ3jiM-nb3Ycm8Y}}</ref>|group=op.}} Dokumenti, pisani na brezovi skorji dokazujejo, da so pisali tudi ljubezenska pisma in celo listke za plonkanje v šoli. Novgorod je imel [[kanalizacija|kanalizacijo]]<ref name="Mikla">{{navedi knjigo | last = Miklashevsky | first = N.| authorlink = |display-authors=etal | editor = | others = |script-title=ru:ИСТОРИЯ ВОДОПРОВОДА В РОССИИ
|trans-title=Zgodovina vodovoda v Rusiji| origyear = |url=http://ecoflash.narod.ru/likbez_8.htm | accessdate = | edition = | year = 2000 | publisher = ? | location = Saint Petersburg, Russia | language = ru|isbn = 9785820601149 | page = 240|chapter = Istoriya vodoprovoda v Rossii|quote =}}</ref> in z lesom tlakovane ulice, kar je bilo v tistih časih prava redkost. Zakonik ''Ruska pravda'' je omejil kaznovanje kriminalnih dejanj večinoma na izrekanje denarnih kazni. Smrtna kazen se na splošno ni izrekala.{{#tag:ref|Najbolj opazen aspekt kazenskih predpisov je bil, da je imela izrečena kazen obliko odvzema premoženja ali izgon, še bolj pogosto pa plačilo denarne kazni. Celo umori in druga težka kriminalna dejanja, organizirana kraja konj in ropi so se kaznovali s plačilom denarne kazni. Vladimir Veliki je sicer vpeljal smrtno kazen, a se je tudi ta kmalu spremenila v denarno kazen.<ref>Magocsi, Paul Robert. (1996). ''A History of Ukraine''. Toronto: University of Toronto Press, str. 90. ISBN 0-8020-0830-5</ref>|group=op.}} Ženske so imele nekaj neodtujljivih pravic, na primer pravico do lastnine in pravico do dedovanja.<ref name="TikhomirovRP">{{navedi knjigo | last = Tikhomirov | first = Mikhail Nikolaevich | authorlink = | title = Пособие для изучения Русской Правды |url = http://www.hist.msu.ru/ER/Etext/RP/ | edition = 2. izdaja| year = 1953 | publisher = Издание Московского университета | location = Moscow | pages = 190}} {{ikona ru}}</ref><ref name=Martin_p72>Janet, Martin. (1995). ''Medieval Russia, 980-1584''. Cambridge, str. 72.</ref><ref name=VernadWoman>{{navedi knjigo | last = Vernadsky| first = George| authorlink = | title = Kievan Russia | year = 1973|publisher = Yale University Press| location = | isbn =0300016476 | pages = 426| chapter = Social organization: Woman| chapter-url = http://books.google.com/books?ie=UTF-8&visbn=0300016476&id=1HEdAP9N6ikC&pg=PA154&lpg=PA154&dq=george+vernadsky&vq=woman&sig=orLBptS63b4rGG_0QIUaFeCtp5o}}</ref>
Gospodarski razvoj Kijevske Rusije se kaže tudi v številu prebivalcev. V Kijevu je okrog leta 1200 živelo približno 50.000 prebivalcev, v Novgorodu in Černigovu pa okrog 30.000.<ref name=Martin_p61>Janet, ''Medieval Russia, 980-1584'', 1995, str. 61.</ref> Konstantinopel je imel okrog leta 1180 približno 400.000 prebivalcev.<ref name="popu">Phillips, J. ''The Fourth Crusade and the Sack of Constantinople'', str. 144.</ref> Mihail Tihomirov je izračunal, da je imela Kijevska Rus tik pred mongolsko invazijo okrog 300 mestnih središč.<ref name="TikhomirovGorodaPop">{{navedi knjigo | last = Tikhomirov | first = Mikhail Nikolaevich | authorlink = | title = Drevnerusskie goroda (Cities of Ancient Rus) | url = http://www.archeologia.ru/Library/Book/3bcf6c93aa36/Info | year = 1956 | location = Moscow | pages = 36,39,43 | chapter = The origin of Russian cities | chapter-url = http://www.archeologia.ru/Library/Book/3bcf6c93aa36/page9 | access-date = 2009-12-29 | archive-date = 2010-04-25 | archive-url = https://web.archive.org/web/20100425045655/http://www.archeologia.ru/Library/Book/3bcf6c93aa36/Info | url-status = dead }} {{ikona ru}}</ref>
Ruriki so bili rodbina z najboljšimi družinskimi zvezami v Evropi in so zato imeli velik vpliv v evropski politiki. Jaroslav I. Modri, čigar mačeha je bila iz bizantinske vladarske hiše, je bil poročen z Ingegärd Olofsdotter, edino zakonsko hčerko švedskega kralja Olafa Skötkonunga, ki je pokristjanil Švedsko. Njegove hčerke so postale kraljice Ogrske, Francije in Norveške, sinovi pa so bili poročeni s hčerkami poljskega kralja, bizantinskega cesarja in celo s papeževo nečakinjo. Njegovi vnukinji sta bili nemška cesarica in, po eni od teorij, škotska kraljica. Vnuk je bil poročen z edinko zadnjega anglosaškega kralja Anglije.{{#tag:ref|V srednjeveški Evropi je bil znak dinastičnega prestiža pripravljenost neke druge vladajoče rodbine, da se z njo sorodstveno poveže. V tem pogledu je bil Jaroslavov prestiž prav gotovo velik, saj so ga zgodovinarji pogosto imenovali ''tast Evrope''.<ref>{{navedi knjigo | first= Orest| last= Subtelny | title=Ukraine: A History | url= https://archive.org/details/isbn_9780802067753| location= Toronto | publisher=University of Toronto Press | year=1988 | isbn=0-8020-5808-6 | pages= [https://archive.org/details/isbn_9780802067753/page/34 35]}})</ref>|group=op.}}{{#tag:ref|Zaradi razvejanih družinskih vezi je Kijevska Rusija postala zelo znana po Evropi.<ref>Paul Robert Magocsi, (1996), ''A History of Ukraine''. Toronto: University of Toronto Press, str. 76. ISBN 0-8020-0830-5</ref>|group=op.}}
Kijevska Rusija je zapustila bogato dediščino. Vladarji iz Rurikove rodbine so združili ogromno ozemlje, poseljeno z [[Vzhodni Slovani|Vzhodnimi Slovani]], v pomembno, čeprav nestabilno državo. Potem, ko je država sprejela vzhodno pravoslavno vero, je prišlo do bizantinsko-slovanske sinteze v kulturi, umetnosti in državni upravi.
Na zahodnem robu države je kot dediščina Kijevske Rusije še dve stoletji živela [[Gališko-Volinska kneževina]]. Njeno ozemlje je skupaj z ozemljem današnje Ukrajine in Belorusije kasneje pripadlo Gediminovičem ([[litovščina|litovsko]] Gediminaičių), vladarjem močne, pretežno slovanizirane [[Velika litovska kneževina|Velike litovske kneževine]], ki se je naslanjala na slovansko kulturno in pravno tradicijo.
Glede na to, da je bilo gospodarsko in kulturno jedro Kijevske Rusije v današnji [[Ukrajina|Ukrajini]], jo imajo sodobni zgodovinarji za predhodnico sodobne ukrajinske države, [[ukrajinščina|ukrajinski jezik]] pa za naslednika pogovornega jezika Kijevske Rusije.<ref>[http://www.britannica.com/eb/article-9074133 Ukrainian language], ''Encyclopædia Britannica''</ref>
Na severovzhodnem robu Kijevske Rusije je njeno izročilo prevzela [[Vladimiro-Suzdalska kneževina]], ki se je postopoma preusmerila proti Moskvi. Na skrajnem severu sta nastali fevdalni republiki [[Veliki Novgorod|Novgorod]] in [[Pskov]], ki sta imeli ločeni in manj avtokratski različici ruske zakonodaje in sta živeli vse do 16. stoletja, ko sta postali del [[Velika moskovska kneževina|Velike moskovske kneževine]].
=== Sodobne interpretacije ===
Med vzhodnoevropskimi državami je danes vprašanje kateri naciji pripada Kijevska Rusija kontroverzno. Ukrajinski, Beloruski in Ruski zgodovinarji Kijevsko Rusijo obravnavajo kot osnovo svoje zgodovine, zato se med njimi sprožajo polemike kdo je naslednik Kijevske Rusije.
Ruski zgodovinarji in vladarji skušajo Rusijo proglasiti za naslednico Kijevske Rusije že od 15. stoletja, ko so knezi [[Moskovska velika kneževina|Moskovske velike kneževine]] začeli zavzemati ozemlja nekdanje Kijevske kneževine in hoteli svojo oblast upravičiti z domnevno povezavo s starodavnimi vladarji ({{Lang-la|Translatio imperii}}) ter poimenovanja samih sebe za Ruse (pred tem je bilo v uporabi ime Moskoviti).
Ruski zgodovinarji pod vplivom pravne šole 19. stoletja nasledstvo v Rusiji dokazujejo s trditvami, da naj bi bili sodobni Rusi bili edini vzhodnoslovanski narod, ki je ustanovil lastno državo in naj bi prek [[Moskovska velika kneževina|Moskovske velike kneževine]] in [[Rusko carstvo|Ruskega carstva]] imeli najboljšo kontinuiteto in največjo moč. Ruski zgodovinar Mihail Pogodin je šel še dlje in trdil tudi, da so Rusi tudi etnično gledano dediči Kijevske Rusije, saj se je po njegovi teoriji po razpadu države večina prebivalstva preselila iz juga proti severovzhodu. Čeprav je ta teorija bila ovržena že dolgo nazaj, jo še vedno promivirajo mnogi ruski in tuji zgodovinarji.{{sfn|Субтельний|1991|сторінки=79-80}}
V 19. stoletju je s prebujanjem nacionalne zavesti [[Ukrajinci|Ukrajincev]] začelo rasti negodovanje z ruskim monopoliziranjem »slave Kijeva«. Leta 1906 je zgodovinar [[Mihajlo Gruševski]] predstavil najpomembnejši argument proti ruskemu prisvajanju dediščine, da naj bi državo definirale skupne izkušnje skupine ljudi, ki živi na območju svojih prednikov. Zato je trdil, da za Ukrajince, ki še vedno živijo na glavnem teritoriju Kijevske Rusije, ta predstavlja najpomembnejši del v [[Zgodovina Ukrajine|zgodovini Ukrajine]].{{sfn|Субтельний|1991|с=80}} Po teoriji Gruševskega so ruski poskusi, da bi [[Kijev]] prikazali kot osrednji del svoje preteklosti, poskus zmanjševanja pomembnosti prednikov Ukrajincev, hkrati pa Ruse z umetno zgodovino usmerja na napačno pot pri iskanju njihove zgodovine. Gruševski je predlagal, da je največji del dediščine Kijevske Rusije naprej prenesela [[Gališko-volinska kneževina]], kasneje pa [[Velika litovska kneževina]] z močnimi ukrajinskimi in beloruskimi elementi, ne pa oddaljene kneževine v Rostovu, Sudžalu, Vladimiru, Tveru in Moskvi. Moskvo je primerjal z [[Galija|Galijo]] (Francijo), nekdanjo provinco [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]], ki si je iz njega izposodila velik del kulture in pravnega sistema, kar pa še ne pomeni, da je Francija naslednica Rima. Razvoj Moskovske kneževine je pripisal geografskim, političnim in etničnim razmeram severovzhoda.{{sfn|Субтельний|1991|с=80}}
V času [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] so zgodovinarji glede dediščine Kijevske Rusije pristopali s kompromisom, da so jo ustvarili vsi trije vzhodnoslovanski narodi oz. so bili njeni prebivalci njihovi skupni predniki. Sovjetski zgodovinarji so poudarjali monotonost in uniformnost kulture, jezika, navad, ekonomije in politike »staroruskih ljudi«. Ta pogled so poudarjali z namenom, da bi preprečili »vdor buržuazijsko-nacionalističnih« zgodovinarjev in onemogočili samo idejo, da so v Sovjetski zvezi kake razliki med deli države. Teorija etnične in kulturne monotonije Kijevske Rusije je projekcija načrtovanih homogenih »Sovjetov« v preteklost. Teorije sovjetskih zgodovinarjev utemeljujejo tudi z argumentom, da so se vse tri vzhodnoslovanski narodi izoblikovali šele po razpadu Kijevske Rusije.{{sfn|Субтельний|1991|с=81}}
Rusija je svojo domnevno dediščino Kijevske Rusije skozi zgodovino večkrat [[Ruski imperializem|izrabljala za upravičevanje svoje ekspanzije]], saj jim naj bi ta podeljevala »pravico« »zbrati ruska ozemlja« in ustanoviti skupno državo vzhodnih Slovanov, kateri naj bi bili vsi Rusi. Podobni zgodovinski argumenti so bili uporabljeni ob npr. [[Delitve Poljske|delitvah Poljske]], priključitvi [[Galicija|Galicije]] in [[Sovjetska invazija na Poljsko|Sovjetski invaziji na Poljsko]] ter pri potekajoči [[Rusko-ukrajinska vojna|Rusko-ukrajinski vojni]]. O domnevni »enotnosti« Rusov in Ukrajincev je 21. februarja 2022 pred napadom na Ukrajince govoril ruski predsednik [[Vladimir Putin]] in jo skušal uporabiti kot upravičitev za invazijo.<ref>{{Navedi novice|title=Krieg in der Ukraine: Die Rede von Wladimir Putin im Wortlaut|url=https://www.zeit.de/politik/ausland/2022-02/wladimir-putin-rede-militaereinsatz-ukraine-wortlaut|newspaper=Die Zeit|date=2022-02-24|accessdate=2024-04-29|issn=0044-2070|language=de-DE|first=Claudia|last=Thaler|first2=Anastasia|last2=Tikhomirova|last3=dpa}}</ref> Podobne ideje je širil v svojem eseju [[O zgodovinski enotnosti Rusov in Ukrajincev|''O zgodovinski enotnosti Rusov in Ukrajincev'']].
== Upravne enote (11. stoletje) ==
* Novgorodsko ozemlje, zaveznik Kijevske Rusije, od leta 1336 republika
* Rostovsko-Suzdalska kneževina, kasneje Vladimiro-Suzdalska kneževina
* Polocka kneževina, separatistično ozemlje pod delno suverenostjo Kijevske Rusije
* Smolenska kneževina, od 1054
* Perejaslavska kneževina
* Volinska kneževina
* Kijevska kneževina
** Gališka kneževina, pod suverenostjo Kijeva
** Turovo-Pinska kneževina, pod suverenostjo Kijeva
* Črnoviška kneževina
** Rjazanska kneževina, pod suverenostjo Černigova
** Novgorodo-Siverska kneževina, pod suverenostjo Černigova
* Tmutorokan
* Bela veža (Sarkel), od leta 965 do 12. Stoletja
* južna odvisna ozemlja (Cjurupinsk, Novi Galič, Peresečen)
== Opombe ==
<references group="op." />
== Sklici ==
{{refbegin|4|normalfont=yes}}
{{sklici}}
{{refend}}
{{zvezdica}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Ustanovitve leta 880]]
[[Kategorija:Ukinitve leta 1240]]
[[Kategorija:Bivše evropske monarhije]]
[[Kategorija:Zgodovina Rusije]]
[[Kategorija:Zgodovina Ukrajine]]
[[Kategorija:Zgodovina Belorusije]]
e2qs950xtop768ptv6ih5nb3p6hgor3
Matjaž Koželj
0
227811
6739562
5962700
2026-08-19T19:55:47Z
Sporti
5955
odstranil [[Kategorija:Živeči ljudje]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]
6739562
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Oseba}}
'''Matjaž Koželj''', [[Slovenci|slovenski]] [[plavalec]], * [[12. marec]] [[1970]], [[Maribor]], † [[avgust]] [[2026]].
Matjaž Koželj je leta 1989 na evropskem prvenstvu v plavanju v [[Bonn]]u osvojil bronasto medaljo v disciplini 200 m delfin. Na [[Poletne olimpijske igre 1992|olimpijskih igrah 1992]] je v svoji disciplini (200 m delfin) zasedel 17. mesto. Študiral je v [[Združene države Amerike|ZDA]], kjer je leta 1994 na Univerzi Kalifornije v Los Angelesu (UCLA) končal študij [[fizika|fizike]].
== Sklici ==
{{sklici}}
== Viri ==
* ''Veliki splošni leksikon'' (2006). Knjiga 9. Ljubljana:DZS.
== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih plavalcev]]
== Zunanje povezave ==
* {{sports links}}
{{normativna kontrola}}
{{škrbina o plavalcu}}
{{DEFAULTSORT:Koželj, Matjaž}}
[[Kategorija:Slovenski plavalci]]
[[Kategorija:Plavalci Poletnih olimpijskih iger 1992]]
[[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]]
[[Kategorija:Prejemniki Bloudkove plakete]]
2j8nwewt5hggeug9pa79pxc12zwarif
6739634
6739562
2026-08-20T07:06:29Z
Sporti
5955
dodal [[Kategorija:Diplomiranci Univerze Kalifornije, Los Angeles]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]
6739634
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Oseba}}
'''Matjaž Koželj''', [[Slovenci|slovenski]] [[plavalec]], * [[12. marec]] [[1970]], [[Maribor]], † [[avgust]] [[2026]].
Matjaž Koželj je leta 1989 na evropskem prvenstvu v plavanju v [[Bonn]]u osvojil bronasto medaljo v disciplini 200 m delfin. Na [[Poletne olimpijske igre 1992|olimpijskih igrah 1992]] je v svoji disciplini (200 m delfin) zasedel 17. mesto. Študiral je v [[Združene države Amerike|ZDA]], kjer je leta 1994 na Univerzi Kalifornije v Los Angelesu (UCLA) končal študij [[fizika|fizike]].
== Sklici ==
{{sklici}}
== Viri ==
* ''Veliki splošni leksikon'' (2006). Knjiga 9. Ljubljana:DZS.
== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih plavalcev]]
== Zunanje povezave ==
* {{sports links}}
{{normativna kontrola}}
{{škrbina o plavalcu}}
{{DEFAULTSORT:Koželj, Matjaž}}
[[Kategorija:Slovenski plavalci]]
[[Kategorija:Plavalci Poletnih olimpijskih iger 1992]]
[[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]]
[[Kategorija:Prejemniki Bloudkove plakete]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze Kalifornije, Los Angeles]]
ktxb0jyd7lysihv8upfi2gubktnp3kk
6739637
6739634
2026-08-20T07:08:46Z
Sporti
5955
/* vrh */ np
6739637
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Oseba}}
'''Matjaž Koželj''', [[Slovenci|slovenski]] [[plavalec]], * [[12. marec]] [[1970]], [[Maribor]], † [[avgust]] [[2026]].
Matjaž Koželj je leta 1989 na evropskem prvenstvu v plavanju v [[Bonn]]u osvojil bronasto medaljo v disciplini 200 m delfin. Na [[Poletne olimpijske igre 1992|olimpijskih igrah 1992]] je v svoji disciplini (200 m delfin) zasedel 17. mesto. Študiral je v [[Združene države Amerike|ZDA]], kjer je leta 1994 na [[Univerza Kalifornije, Los Angeles|Univerzi Kalifornije v Los Angelesu (UCLA)]] končal študij [[fizika|fizike]].
== Sklici ==
{{sklici}}
== Viri ==
* ''Veliki splošni leksikon'' (2006). Knjiga 9. Ljubljana:DZS.
== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih plavalcev]]
== Zunanje povezave ==
* {{sports links}}
{{normativna kontrola}}
{{škrbina o plavalcu}}
{{DEFAULTSORT:Koželj, Matjaž}}
[[Kategorija:Slovenski plavalci]]
[[Kategorija:Plavalci Poletnih olimpijskih iger 1992]]
[[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]]
[[Kategorija:Prejemniki Bloudkove plakete]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze Kalifornije, Los Angeles]]
fzysc78vv5f28uhnko2575445gqe9kw
Mile Korun
0
230179
6739551
6738930
2026-08-19T19:23:38Z
~2026-44996-51
264415
6739551
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Oseba}}
'''Mile Korun''', [[slovenci|slovenski]] [[režiser]], [[scenograf]], [[kostum]]ograf, [[dramaturg]], avtor dramatizacij, upokojeni [[profesor]] na ljubljanski [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]] in [[dramatik]] * [[30. oktober]] [[1928]], [[Ljubljana]], † [[17. avgust]] [[2026]].
Študiral je [[Arhitektura|arhitekturo]] in imel zato poseben posluh za prostor, tudi odrski.
Korun je za svoje uprizoritve zlasti slovenskih in svetovnih klasičnih dram prejel pomembne gledališke nagrade in priznanja na [[festivali]]h po Sloveniji in na območju nekdanje Jugoslavije. V starosti je začel tudi sam pisati dramatiko (''Svetovalec: katalog burlesknih dialogov'', 2016 ter ''Sveti mož: postmeščanski igrokaz'', 2017).
Veliko se je ukvarjal z uprizarjanjem Cankarjevih dram (''Režiser in Cankar'', 1997).
Svoje misli o gledališču, igri in uprizarjanju, gledalcu in predstavi ter o režiserju in igralcu je Korun zbral v knjigi ''Biti z igro'' (2006). V Knjižnici [[Mestno gledališče ljubljansko|MGL-ja]] je 2015 izšla še njegova knjiga ''Končno poročilo o nekončanem Kralju Learu v ljubljanski Drami''.<ref>{{Navedi splet |last=J |first=A. |title=Umrl je gledališki režiser in dramatik Mile Korun |url=https://www.rtvslo.si/kultura/oder/umrl-je-gledaliski-reziser-in-dramatik-mile-korun/791111 |access-date=2026-08-18 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref>
Med drugim je prejel [[Nagrada Prešernovega sklada|nagrado Prešernovega sklada]] in [[Župančičeva nagrada|Župančičevo nagrado]] (oboje 1971), [[Prešernova nagrada|Prešernovo nagrado]] (1981), [[srebrni častni znak svobode Republike Slovenije]] (1996), [[Univerza v Ljubljani]] pa mu je na predlog AGRFT leta 2011 podelila naziv [[Zaslužna profesorica|zaslužnega profesorja]].
== Sklici ==
{{sklici}}
==Zunanje povezave==
* [http://www.sigledal.org/geslo/Mile_Korun Mile Korun na portalu ''SiGledal'']
* [http://kumba.agrft.uni-lj.si/ZAC/index.asp?OID=5499&l=0 Profil Mileta Koruna]
* [https://365.rtvslo.si/arhiv/profil/174437530 Mile Korun]. Profil (16. november 2016). RTV Slovenija.
* [https://www.rtvslo.si/radio/podkasti/oder/15104167/174707807 Predstava, ki je nekončana. Po režiserjevi krivdi. Ali volji. Ali zaslugi.] Oder (28. julij 2020). RTV Slovenija.
{{PrejemnikiPresernoveNagrade}}
{{ZupanciceviNagrajenci}}
{{Srebrni častni znak svobode Republike Slovenije}}{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Korun, Mile}}
[[Kategorija:Slovenski gledališki režiserji]]
[[Kategorija:Slovenski scenografi]]
[[Kategorija:Slovenski kostumografi]]
[[Kategorija:Župančičevi nagrajenci]]
[[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]]
[[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]]
[[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]]
iyx6c1dxu4hb9vk2q6e84kg8474euer
6739561
6739551
2026-08-19T19:54:57Z
~2026-44996-51
264415
6739561
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Oseba}}
'''Mile Korun''', [[slovenci|slovenski]] [[režiser]], [[scenograf]], [[kostum]]ograf, [[dramaturg]], avtor dramatizacij, upokojeni [[profesor]] na ljubljanski [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]] in [[dramatik]] * [[30. oktober]] [[1928]], [[Ljubljana]], † [[17. avgust]] [[2026]].
Študiral je [[Arhitektura|arhitekturo]] in imel zato poseben posluh za prostor, tudi odrski.
Korun je za svoje uprizoritve zlasti slovenskih in svetovnih klasičnih dram prejel pomembne gledališke nagrade in priznanja na [[festivali]]h po Sloveniji in na območju nekdanje Jugoslavije. V starosti je začel tudi sam pisati dramatiko (''Svetovalec: katalog burlesknih dialogov'', 2016 ter ''Sveti mož: postmeščanski igrokaz'', 2017).
Veliko se je ukvarjal z uprizarjanjem Cankarjevih dram (''Režiser in Cankar'', 1997).
Svoje misli o gledališču, igri in uprizarjanju, gledalcu in predstavi ter o režiserju in igralcu je Korun zbral v knjigi ''Biti z igro'' (2006). V Knjižnici [[Mestno gledališče ljubljansko|MGL-ja]] je 2015 izšla še njegova knjiga ''Končno poročilo o nekončanem Kralju Learu v ljubljanski Drami''.<ref>{{Navedi splet |last=J |first=A. |title=Umrl je gledališki režiser in dramatik Mile Korun |url=https://www.rtvslo.si/kultura/oder/umrl-je-gledaliski-reziser-in-dramatik-mile-korun/791111 |access-date=2026-08-18 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref>
Obsežen zbornik o njem sta uredila [[Vasja Predan]] in [[Ivo Svetina]] (2002).
Med drugim je prejel [[Nagrada Prešernovega sklada|nagrado Prešernovega sklada]], [[Župančičeva nagrada|Župančičevo nagrado]] (1971, slednjo tudi 1994 za življenjsko delo), [[Prešernova nagrada|Prešernovo nagrado]] (1981), [[srebrni častni znak svobode Republike Slovenije]] (1996), [[Univerza v Ljubljani]] pa mu je na predlog AGRFT leta 2011 podelila naziv [[Zaslužna profesorica|zaslužnega profesorja]].
== Sklici ==
{{sklici}}
==Zunanje povezave==
* [http://www.sigledal.org/geslo/Mile_Korun Mile Korun na portalu ''SiGledal'']
* [http://kumba.agrft.uni-lj.si/ZAC/index.asp?OID=5499&l=0 Profil Mileta Koruna]
* [https://365.rtvslo.si/arhiv/profil/174437530 Mile Korun]. Profil (16. november 2016). RTV Slovenija.
* [https://www.rtvslo.si/radio/podkasti/oder/15104167/174707807 Predstava, ki je nekončana. Po režiserjevi krivdi. Ali volji. Ali zaslugi.] Oder (28. julij 2020). RTV Slovenija.
{{PrejemnikiPresernoveNagrade}}
{{ZupanciceviNagrajenci}}
{{Srebrni častni znak svobode Republike Slovenije}}{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Korun, Mile}}
[[Kategorija:Slovenski gledališki režiserji]]
[[Kategorija:Slovenski scenografi]]
[[Kategorija:Slovenski kostumografi]]
[[Kategorija:Župančičevi nagrajenci]]
[[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]]
[[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]]
[[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]]
p2ylbhvdop5abr0rg5qbihfymxnzdqn
Kriptobioza
0
230235
6739474
6585982
2026-08-19T15:36:33Z
InternetArchiveBot
196606
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
6739474
wikitext
text/x-wiki
'''Kriptobioza''' ([[grščina|grško]] kryptós - ''skrit'' + biosis - ''življenje''), tudi '''anabioza''', je stanje neaktivnosti [[presnova|presnove]] (metabolizma) v [[živo bitje|živih bitjih]], do katere pride zaradi neugodnih pogojev v okolju, kot so [[suša]], [[zmrzovanje]] in pomanjkanje [[kisik]]a. Vsi presnovni procesi so torej ustavljeni, s čimer je onemogočeno obnavljanje, razvoj in [[razmnoževanje]]. Kljub temu pa tovrstno stanju organizmu omogoča, da preživi v neugodnih pogojih za nedoločen čas, dokler pogoji v okolju ne postanejo ugodni za normalno življenje. Organizem se nato vrne v normalno metabolično stanje, kakršno je bilo pred stanjem kriptobioze.
== Vrste kriptobioze in načini življenja ==
[[Slika:Waterbear.jpg|right|250px|thumb|Počasnik [[vrsta (biologija)|vrste]] ''[[Hypsibius dujardini]]'']]
[[Slika:Desiccation-Tolerance-in-the-Tardigrade-Richtersius-coronifer-Relies-on-Muscle-Mediated-Structural-pone.0085091.s001.ogv|thumb|Anhidrobioza pri počasniku ''[[Richtersius coronifer]]'']]
Eden od najbolj raziskanih in znanih primerov organizmov, ki lahko preidejo v stanje kriptobioze, so [[počasniki]] ali vodni medvedki (Tardigrade). Slednji lahko preidejo v vse vrste kriptobioze, odvisno od neugodnega pogoja. Njihova presnova se zmanjša na manj kot 0,01 % normalne vrednosti, količina vode pa se lahko zmanjša na 1 % normalne vrednosti.<ref name=illinois>[http://www.iwu.edu/~tardisdp/tardigrade_facts.html Species Distribution Project - Tardigrade Facts] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120221153045/http://www.iwu.edu/~tardisdp/tardigrade_facts.html |date=2012-02-21 }}. Illinois Wesleyan University. Pridobljeno 30.12.2009.</ref> Na ta način lahko kljubujejo ekstremnim temperaturam (do -200 [[Celzij|°C]] in do 151 °C),<ref name=illinois/> pomanjkanju kisika, različnim [[strup]]om, visokim koncentracijam [[topljenec|topljencev]] ter celo [[radioaktivnost|radioaktivnem]] [[sevanje|sevanju]] (akutne doze 5.000 [[Gray (enota)|Gy]] [[žarki gama|žarkov gama]] in 6.200 Gy težkih [[ion]]ov)<ref>{{cite journal |first1=Daiki D. |last1=Horikawa |first2=Tetsuya |last2=Sakashita |first3=Chihiro |last3=Katagiri |first4=Masahiko |last4=Watanabe |first5=Takahiro |last5=Kikawada |first6=Yuichi |last6=Nakahara |first7=Nobuyuki |last7=Hamada |first8=Seiichi |last8=Wada |first9=Tomoo |last9=Funayama |first10=Seigo |last10=Higashi |first11=Yasuhiko |last11=Kobayashi |first12=Takashi |last12=Okuda |first13=Mikinori |last13=Kuwabara |display-authors=4 |title = Radiation tolerance in the tardigrade ''Milnesium tardigradum'' | pmid=17178624 | journal = Int. J. Radiat. Biol. |year=2006 | volume=82| pages=843–8}}</ref> ter ekstremnim [[pritisk]]om (izjemno nizke pritiske v [[vakuum]]u in visoke pritiske do 1.200 [[atmosfera (enota)|atm]]).<ref>{{cite journal |first1=K. Ingemar |last1=Jönsson |first2=Elke |last2=Rabbow |first3=Ralph O. |last3=Schill |first4=Mats |last4=Harms-Ringdahl |first5=Petra |last5=Rettberg |year=2008 |title=Tardigrades survive exposure to space in low Earth orbit |journal=Current Biology |volume=18 |issue=17 |pages=R729–R731 |doi=10.1016/j.cub.2008.06.048 |url=http://space.newscientist.com/article/dn14690-water-bears-are-first-animal-to-survive-in-space.html |access-date=2009-12-30 |archive-date=2008-11-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081120133540/http://space.newscientist.com/article/dn14690-water-bears-are-first-animal-to-survive-in-space.html |url-status=dead }}</ref> S tega vidika so počasniki [[ekstremofil|poliekstremofili]].
=== Anhidrobioza ===
Anhidrobioza ({{lang-el|življenje brez vode}}) se pojavi v primeru ekstremne suše. Je najbolj običajen odziv [[nevretenčarji|nevretenčarjev]] na sušo, kot so [[kotačniki]] [[red (biologija)|reda]] [[Bdelloida]], [[počasniki]], [[škržonožci]] [[rod (biologija)|rodu]] ''[[Artemia]]'' in nekatere [[vrsta (biologija)|vrste]] [[gliste|glist]]. Anhidrobioza je znana tudi pri [[rastline|rastlinah]] vrste ''[[Craterostigma plantagineum]]'',<ref>{{navedi revijo|author1=Bartels, D. |author2=Salamini, F.|date=2001|title=Desiccation Tolerance in the Resurrection Plant Craterostigma plantagineum. A Contribution to the Study of Drought Tolerance at the Molecular Level|journal=Plant Physiol.|volume=127|pages=1346-1353|url=http://www.plantphysiol.org/cgi/content/full/127/4/1346}}</ref> večini [[seme]]n in raznih [[mikrob|mikroorganizmih]], kot so [[kvasovke]] vrste ''[[Saccharomyces cerevisiae]]''.
Proces anhidrobioze pri nevretenčarjih se začne s skrčenjem celotnega telesa, nekateri pa začnejo proizvajati tudi [[trehaloza|trehalozo]], kar pa ni bilo opaženo kotačnikih. Rastline pri tem proizvajajo drugi [[disaharid]], tj. [[sukroza|sukrozo]]. Domnevano je, da ti [[sladkor]]ji ščitijo organizem pred poškodbami zaradi suše tudi več desetletij.
Anhidrobioza bi lahko bila uporabna pri [[cepivo|cepivih]]: pri tem bi se vodo v organizmih nadomestilo z raztopino sladkorjev, s pomočjo česar bi celice prešle v stanje neaktivnosti. Aktivirale bi se po rehidraciji v [[kri|krvnem]] [[obtočila|obtoku]], torej po [[cepljenje (medicina)|cepljenju]]. Teoretično bi se lahko proces izvedel na kateremkoli cepivo (npr. za [[hepatitis B]] in [[meningitis]]), poleg tega pa bi bilo zamrzovanje cepiv za podaljšanje roka uporabnosti nepotrebno. Tovrstna »suha cepiva« bi lahko bila dostopna tudi nerazvitih državah, kjer hladilne naprave, [[elektrika]] in primerni prostori za shranjevanje pogosto niso na voljo.<ref>[http://news.bbc.co.uk/2/hi/health/3754504.stm »High hopes for fridge-free jabs«]. 19. oktober 2004, [http://news.bbc.co.uk/ ''BBC News'']. </ref>
=== Anoksibioza ===
Anoksibioza ({{lang-el|življenje brez kisika}}) ni enotno priznana kot vrsta kriptobioza. Nastopi v primeru pomanjkanja [[kisik]]a, pri čemer začne organizem sprejemati večje količine vode in tako postane turgescenten (nabrekel) in negibljiv.
=== Kemobioza ===
Kemobioza nastopi v primeru visokih [[koncentracija|koncentracij]] [[strup]]ov v okolju.
=== Kriobioza ===
Kriobioza je vrsta kriptobioze, ki se pojavi ob znižanih [[temperatura]]h. Prične se takrat, ko voda v notranjosti celice zmrzne, s čimer se ustavi gibanje [[biomolekula|biomolekul]].
=== Osmobioza ===
Osmobioza je najmanj raziskana vrsta kriptobioze. Pojavi se kot odziv na zvišane [[koncentracija|koncetracije]] [[topljenec|topljencev]] (npr. zaradi [[natrijev klorid|natrijevega klorida]] ali NaCl) v [[raztopina|raztopini]], v kateri prebiva organizem.
== Glej tudi ==
{{Dormanca}}
* [[krionika]]
== Opombe in sklici ==
{{sklici}}
== Viri ==
<div class="references-small">
* Clegg, J.S. (2001). »Cryptobiosis - a peculiar state of biological organization«. ''Comp. Biochem. Physiol. B'' '''128''': 613-24.
* Wharton, D.A. (2002). ''Life at the Limits: Organisms in Extreme Environments''. Cambridge University Press. ISBN 0-521-78212-0
* {{navedi revijo|author1=Villarreal, L.P. |author2=Witzany, G.|year=2010|title=Viruses are essential agents within the roots and stem of the tree of life|url=http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/19833132|journal=J. Theor. Biol|volume=262|issue=4|pages=698-710|doi=10.1016/j.jtbi.2009.10.014}}
</div>
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Fiziologija]]
j883nk5zzvyys2irj46nf82q9kf2n3r
Nauru Air Corporation
0
233359
6739649
6722900
2026-08-20T07:38:06Z
InternetArchiveBot
196606
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
6739649
wikitext
text/x-wiki
{{primarni viri}}
{{Infopolje letalski prevoznik
|airline = Nauru Air Corporation <br /> ''Nauru Airlines''
|logo = Nauru Airlines logo 2023.jpg
|logo_size = 250
|IATA = ON
|ICAO = RON
|callsign = AIR NAURU
|parent =
|founded = 17. september 1969<ref name="Foundation">{{navedi splet|url=https://www.nauruair.com/about-us|title=About Us - Nauru Airlines|website=Nauru Airlines|language=en|accessdate=2026-04-16}}</ref> (kot ''Air Nauru'')
|commenced = 14. februar 1970
|picture = [[Slika:20230805 VH-XNU at SYD 01.jpg|250px|Letalo Boeing 737 prevoznika Nauru Airlines]]
|headquarters =
<div>
* [[Nauru]] <small>''(pravni sedež)''</small>
* Brisbane, [[Avstralija]] <small>''(upravni sedež)''</small>
</div>
|key_people =
<div>
* Robert Eoe <small>(CEO)</small>
* David Adeang <small>(predsednik Nauruja)</small>
</div>
|destinations = 9<ref name="Destinations">{{navedi splet|url=https://www.nauruair.com/destinations|title=Destinations|website=Nauru Airlines|language=en|accessdate=2026-04-16}}</ref>
|number_of_employees =
|profit =
|revenue =
|total_assets =
|passengers<small>2010</small> =
|company_slogan = ''“Connecting Islands, Connecting People”''
|website = [http://www.nauruair.com NauruAir.com]
|hubs = <div>
* Mednarodno letališče Brisbane (Avstralija)
* Mednarodno letališče Nauru (Nauru)
</div>
|focus_cities =
<div>
* 7 letališč
</div>
|frequent_flyer =
|lounge =
|alliance =
|fleet_size = 7<ref name="Fleet">{{navedi splet|url=https://www.nauruair.com/about-us/our-fleet|title=Our Fleet|website=Nauru Airlines|language=en|accessdate=2026-04-16}}</ref>
}}
'''Nauru Air Corporation''' (NAC), ki posluje pod tržnim imenom ''Nauru Airlines'' (naslednik nekdanjih blagovnih znamk ''Air Nauru'' in ''Our Airline''), je glavna nacionalna letalska družba [[Nauru]]ja, najmanjše neodvisne [[republika|republike]] na svetu.<ref>{{navedi splet|url=https://www.nauru.gov.nr/about-nauru.aspx|title=About Nauru|website=Government of Nauru|language=en|accessdate=2026-06-04|archive-date=2026-06-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20260605081740/https://www.nauru.gov.nr/about-nauru.aspx|url-status=dead}}</ref>
Družba je bila ustanovljena leta 1969 kot ''Air Nauru'' in je odgovorna za upravljanje vseh letalskih storitev te otoške države. Upravlja omrežje rednih mednarodnih letov, ki povezujejo več otokov [[Oceanija|Oceanije]] z [[Avstralija|Avstralijo]]. Pravni sedež podjetja je v prostorih Mednarodnega letališča Nauru v okrožju Yaren, medtem ko je njegov upravni in finančni urad (ki velja za glavno poslovno središče) v Brisbanu v avstralski zvezni državi Queensland.<ref name="About us">{{navedi splet|url=https://www.nauruair.com/about-us|title=About Us - Nauru Airlines|website=Nauru Airlines|language=en|accessdate=2026-04-16}}</ref>
Avgusta 2014 je družba začela postopek preoblikovanja blagovne znamke, s čimer je spremenila svoje tržno ime iz ''Our Airline'' v ''Nauru Airlines'', z namenom krepitve nacionalne identitete.<ref name="rebrand">{{navedi splet|url=http://fijione.tv/naurus-airline-rebrands-as-nauru-airlines/|title=Nauru's airline rebrands as Nauru Airlines|website=Fiji One|language=en|accessdate=2026-06-04|archive-date=2014-07-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20140717183455/http://fijione.tv/naurus-airline-rebrands-as-nauru-airlines/|url-status=bot: unknown}}</ref> Leta 2020 je podjetje praznovalo 50 let delovanja na območju osrednjega in južnog [[Tihi ocean|Tihega oceana]], kar je zaznamovala podelitev spominskega odlikovanja s strani takratnega predsednika Republike Nauru Lionela Aingimee (mandat 2019–2022) dne 14. februarja tistega leta.<ref name="50years">{{navedi splet|url=https://www.nauruair.com/about-us/news-hub/it039s-our-50th-anniversary|title=It's Our 50th Anniversary|website=Nauru Airlines|language=en|accessdate=2026-04-16}}</ref>
Nauru Airlines od leta 1996 deluje po predpisih o civilnem letalstvu Avstralije, ko je pridobil avstralsko spričevalo letalskega prevoznika (AOC). Avgusta 2024 je družba prejela certifikat [[IATA]] o reviziji operativne varnosti (''IATA Operational Safety Audit'' – IOSA), ki predstavlja svetovni standard za varnost in skladnost s predpisi.<ref name="About us" />
Zgodovinsko gledano je flota družbe temeljila predvsem na družini letal [[Boeing 737]], s katerimi do maja 2026 aktivno povezuje devet glavnih destinacij v sedmih državah Oceanije,<ref name="Destinations" /> tako za komercialni potniški promet kot tudi za prevoz tovora in blaga široke porabe.
== Sklici ==
{{Sklici}}
[[Kategorija:Letalski prevozniki]]
[[Kategorija:Nauru]]
{{Škrbina o podjetju}}
[[Kategorija:Letalski prevozniki]]
[[Kategorija:Nauru]]
pihjmnr671mlnkjbda2j49mao1q9955
Žgur
0
245211
6739533
6445552
2026-08-19T18:16:21Z
~2026-44996-51
264415
6739533
wikitext
text/x-wiki
'''Žgur''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]:
* [[Adela Žgur]] (1909—1992), germanistka, prevajalka
* [[Anton Žgur]] (1845—1908), rimskokatoliški duhovnik, nabožni pisec
* [[Darja Žgur-Bertok]] (*1954), mikrobiologinja, molekularna genetičarka, univ. prof.
* [[Dečo Žgur]] (*1938), glasbeni producent, skladatelj, aranžer zabavne glasbe
* [[Fran Žgur]] (1866—1939), pesnik, prevajalec
* [[Matija Žgur]], pravnik
* [[Mirko Žgur]] (1912—1983), pravnik, diplomat ...
* [[Nada Žgur]] (*1952), pevka, pedagoginja
* [[Neža Žgur]], glasbenica, dirigentka
* [[Rudolf Žgur]] (1916—1986), rimskokatoliški duhovnik in kulturni delavec
* [[Sanja Žgur]], restavratorka, slikarka
* [[Silvester Žgur]], agronom, zootehnik, prof. BF
== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Žgur}}
{{priimek}}
[[Kategorija:Slovenski priimki]]
0fligfuhq1g6jfg2zzz0y70i86b73pi
6739548
6739533
2026-08-19T19:04:30Z
~2026-44996-51
264415
6739548
wikitext
text/x-wiki
'''Žgur''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]:
* [[Adela Žgur]] (1909—1992), germanistka, prevajalka
* [[Anton Žgur]] (1845—1908), rimskokatoliški duhovnik, nabožni pisec
* [[Darja Žgur-Bertok]] (*1954), mikrobiologinja, molekularna genetičarka, univ. prof.
* [[Dečo Žgur]] (*1938), glasbeni producent, skladatelj, aranžer zabavne glasbe
* [[Fran Žgur]] (1866—1939), pesnik, prevajalec
* [[Matija Žgur]], pravnik
* [[Mirko Žgur]] (1912—1983), pravnik, diplomat ...
* [[Nada Žgur]] (*1952), zabavnoglasbena pevka in pedagoginja
* [[Neža Žgur]], glasbenica, dirigentka
* [[Rudolf Žgur]] (1916—1986), rimskokatoliški duhovnik in kulturni delavec
* [[Sanja Žgur]], restavratorka, slikarka
* [[Silvester Žgur]], agronom, zootehnik, prof. BF
== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Žgur}}
{{priimek}}
[[Kategorija:Slovenski priimki]]
ea2k0ywbdsk1ogwjw5dz48c6n3822k2
6739552
6739548
2026-08-19T19:26:37Z
~2026-44996-51
264415
6739552
wikitext
text/x-wiki
'''Žgur''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]:
* [[Adela Žgur]] (1909—1992), germanistka, prevajalka
* [[Anton Žgur]] (1845—1908), rimskokatoliški duhovnik, nabožni pisec
* [[Darja Žgur-Bertok]] (*1954), mikrobiologinja, molekularna genetičarka, univ. prof.
* [[Dečo Žgur]] (*1938), glasbeni producent, skladatelj, aranžer zabavne glasbe
* [[Erna Žgur]], defektologinja
* [[Fran Žgur]] (1866—1939), pesnik, prevajalec
* [[Matija Žgur]], pravnik
* [[Mirko Žgur]] (1912—1983), pravnik, diplomat ...
* [[Nada Žgur]] (*1952), zabavnoglasbena pevka in pedagoginja
* [[Nastja Žgur]], v. d. direktorice SF 1970
* [[Neža Žgur]], glasbenica, dirigentka
* [[Rudolf Žgur]] (1916—1986), rimskokatoliški duhovnik in kulturni delavec
* [[Sanja Žgur]], restavratorka, slikarka
* [[Silvester Žgur]], agronom, zootehnik, prof. BF
== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Žgur}}
{{priimek}}
[[Kategorija:Slovenski priimki]]
8sai4d5sxzxuiefapsgpnsmg1o05llb
Premier liga
0
268428
6739385
6711468
2026-08-19T12:53:13Z
Niko Petrič
261163
ustvarjeno s prevodom razdelka »__LEAD_SECTION__« strani »[[:en:Special:Redirect/revision/1370146787|Premier League]]«
6739385
wikitext
text/x-wiki
{| class="infobox football league" style="width: 16em; text-align: center;"
|-
! style="font-size: 16px;" |F.A. Premier Liga
|-
| style="font-size: 11px; line-height: 15px;" | [[Slika:Premier league.png|200px|Logotip Barclays Premier lige]]
|-
| style="font-size: 12px; background: #BFD7FF;" | '''Ustanovljena'''
|-
| style="font-size: 12px;" | [[20. februar]] [[1992]]
|-
| style="font-size: 12px; background: #BFD7FF;" | '''Konfederacija'''
|-
| style="font-size: 12px;" | [[UEFA]]
|-
| style="font-size: 12px; background: #BFD7FF;" | '''Država'''
|-
| style="font-size: 12px;" | [[Anglija]], [[Wales]]
|-
| style="font-size: 12px; background: #BFD7FF;" | '''Izpad v'''
|-
| style="font-size: 12px;" | [[Football League Championship|Championship]]
|-
| style="font-size: 12px; background: #BFD7FF;" | '''Število moštev'''
|-
| style="font-size: 12px;" | 20
|-
| style="font-size: 12px; background: #BFD7FF;" | '''Evropska tekmovanja'''
|-
| style="font-size: 12px;" | [[Nogometna liga prvakov|Liga Prvakov]]<br />[[Evropska liga]]
|-
| style="font-size: 12px; background: #BFD7FF;" | '''Domači pokali'''
|-
| style="font-size: 12px;" | [[FA pokal]]<br />[[Angleški ligaški nogometni pokal|Ligaški pokal]]
|-
| style="font-size: 12px; background: #BFD7FF;" | '''Trenutni prvaki'''
|-
| style="font-size: 12px;" |[[Liverpool F.C.|Liverpool]]
|-
| style="font-size: 12px; background: #BFD7FF;" | '''Največkrat prvak'''
|-
| style="font-size: 12px;" | [[Manchester United]]
|-
| style="font-size: 12px; background: #BFD7FF;" | '''Spletna stran'''
|-
| style="font-size: 12px;" | [http://www.premierleague.com premierleague.com]
|-
|}
'''Premier League''' je [[Anglija|angleška]] profesionalna [[nogomet]]na liga. V ligi nastopa 20 klubov, zadnji trije uvrščeni klubi so delegirani v [[Anglija|angleško]] drugo ligo. Sezona poteka od avgusta do maja, v 38 krogih. Večina tekem se igra v popoldanskem času ob sobotah in nedeljah, ostale tekme pa med tednom zvečer. Ligo trenutno sponzorira Barclays Bank in tako je liga uradno znana kot Barclays Premier League.
Tekmovanje je angleška nogometna zveza (FA) ustanovila 20. februarja 1992 na podlagi sklepa klubov prve divizije, da bi se odcepili od t. i. The Football League, ki je bila prvotno ustanovljena leta 1888, in izkoristile donosno prodajo televizijskih pravic. Premier League je najbolj gledana nogometna liga na svetu, oddaja v več kot 200 držav in seže do preko 650 milijonov domov.
{{Infopolje Športna liga|name=Premier liga|founded=20. februar 1992|country=Anglija|confed=UEFA|teams=20 (od sezone 1995/96 dalje)|sport=Nogomet|current_season=2026/27|last_season=2025/26|inaugural=1992/93|continent=Evropa|founder=22 klubov takratne Prve divizije, še posebej izstopata David Dein (takratni podpredsednik Arsenala) in Greg Dyke (televizijski direktor)|owner=20 sodelujočih klubov|CEO=Richard Masters|President=Alison Brittain|motto=Najboljši nogomet, najboljša liga.|champion=Arsenal (4. naslov)|headquarters=Premier League Offices Brunel Building, 2 Canalside Walk, London, N1C 4BE, Združeno kraljestvo|most_champs=Manchester United (13 naslovov)|relegation=EFL Championship|domestic_cup=FA pokal, Carabao pokal, FA Community Shield|most successful club=Manchester United (13 naslovov)|confed_cup=UEFA Liga prvakov, UEFA Liga Evropa, UEFA Konferenčna liga|TV=Sky Sports, TNT Sports, Discovery+|website=https://www.premierleague.com}}
'''Premier liga''' je profesionalna [[Nogomet|nogometna]] liga v [[Anglija|Angliji]] in najvišja raven angleškega nogometnega ligaškega sistema . V njej tekmuje 20 klubov, sistem napredovanja in izpadanja pa je enak sistemu Angleške nogometne lige (EFL). Sezona običajno traja od avgusta do maja, pri čemer vsaka ekipa odigra 38 tekem: dve proti vsaki ekipi, eno doma in eno v gosteh. Večina tekem se igra ob vikendih popoldne, občasno pa so na voljo tudi večerne tekme med tednom.
Tekmovanje je bilo ustanovljeno kot '''FA Premier liga''' 20. februarja 1992, po odločitvi klubov iz Prve divizije (najvišja liga od leta 1888), da se odcepi od Angleške nogometne lige (EFL). Ekipe še vedno vsako sezono napredujejo iz EFL Championshipa in izpadajo vanj. Premier liga je korporacija, ki jo vodi izvršni direktor, delničarji pa so sodelujoči klubi. Premier liga pogodbo o domačih televizijskih pravicah, ki je vredna 6,7 milijard funtov. Pri tem bosta Sky Sports in TNT Sports predvajala najmanj 215 (Sky Sports) oziroma 52 (TNT Sports) tekem. V ciklu 2022–2025 je Premier liga zaslužila rekordnih 5,6 milijarde funtov iz mednarodnih televizijskih pravic. Klubi Premier lige so v sezoni 2023–24 prejeli centralna plačila v skupni višini 2,8 milijarde funtov z dodatnimi solidarnostnimi plačili za klube, ki so izpadli v EFL Championship.
Premier liga je najbolj gledana športna liga na svetu, ki se predvaja v 212 državah in 643 milijonih domov. Potencialno televizijsko občinstvo znaša 4,7 milijarde ljudi. V sezoni 2024–25 je imela Premier liga najvišjo povprečno in skupno obiskanost tekem od vseh nogometnih lig na svetu, in sicer 40.421 gledalcev na tekmo. Večina stadionov obratuje skoraj s polno kapaciteto. Premier liga je trenutno na prvem mestu lestvice UEFA glede na uspešnost v evropskih tekmovanjih v zadnjih petih sezonah. Za njo je italijanska [[Serie A|Serie A.]] Premier liga je osvojila drugo največje število naslovov v evropskih tekmovanjih, saj je rekordnih šest angleških klubov osvojilo skupno petnajst evropskih pokalov.
V Premier ligi je od njene ustanovitve leta 1992 tekmovalo 51 klubov: 49 iz Anglije in 2 iz Walesa. 7 jih je osvojilo naslov: [[Manchester United FC|Manchester United]] (13), [[Manchester City F.C.|Manchester City]] (8), [[Chelsea F.C.|Chelsea]] (5), [[Arsenal F.C.|Arsenal]] (4), [[Liverpool F.C.|Liverpool]] (2), [[Blackburn Rovers FC|Blackburn Rovers]] (1) in [[Leicester City F.C.|Leicester City]] (1). Do danes je v vsaki sezoni igralo le šest klubov: Arsenal, Chelsea, [[Everton F.C.|Everton]], Liverpool, Manchester United in [[Tottenham Hotspur F.C.|Tottenham Hotspur]].
== Prvaki sezon od leta 1992 ==
{| class="wikitable" style="text-align:center">
|+
|-
! style="width:70px" | Sezona
! style="width:250px" | Klubi
|-
|[[Premier Liga 1992/93|1992/93]]
|[[Manchester United FC|Manchester United]]
|-
|[[Premier Liga 1993/94|1993/94]]
|[[Manchester United FC|Manchester United]]
|-
|[[Premier Liga 1994/95|1994/95]]
|[[Blackburn Rovers FC|Blackburn Rovers]]
|-
|[[Premier Liga 1995/96|1995/96]]
|[[Manchester United FC|Manchester United]]
|-
|[[Premier Liga 1996/97|1996/97]]
|[[Manchester United FC|Manchester United]]
|-
|[[Premier Liga 1997/98|1997/98]]
|[[Arsenal F.C.|Arsenal]]
|-
|[[Premier Liga 1998/99|1998/99]]
|[[Manchester United FC|Manchester United]]
|-
|[[Premier liga 1999/00|1999/00]]
|[[Manchester United FC|Manchester United]]
|-
|[[Premier liga 2000/01|2000/01]]
|[[Manchester United FC|Manchester United]]
|-
|[[Premier liga 2001/02|2001/02]]
|[[Arsenal F.C.|Arsenal]]
|-
|[[Premier liga 2002/03|2002/03]]
|[[Manchester United FC|Manchester United]]
|-
|[[Premier liga 2003/04|2003/04]]
|[[Arsenal F.C.|Arsenal]]
|-
|[[Premier liga 2004/05|2004/05]]
|[[Chelsea FC|Chelsea]]
|-
|[[Premier liga 2005/06|2005/06]]
|[[Chelsea FC|Chelsea]]
|-
|[[Premier liga 2006/07|2006/07]]
|[[Manchester United FC|Manchester United]]
|-
|[[Premier liga 2007/08|2007/08]]
|[[Manchester United FC|Manchester United]]
|-
|[[Premier liga 2008/09|2008/09]]
|[[Manchester United FC|Manchester United]]
|-
|[[Premier liga 2009/10|2009/10]]
|[[Chelsea FC|Chelsea]]
|-
|[[Premier liga 2010/11|2010/11]]
|[[Manchester United FC|Manchester United]]
|-
|[[Premier liga 2011/12|2011/12]]
|[[Manchester City F.C.|Manchester City]]
|-
|[[Premier liga 2012/13|2012/13]]
|[[Manchester United FC|Manchester United]]
|-
|[[Premier liga 2013/14|2013/14]]
|[[Manchester City F.C.|Manchester City]]
|-
|[[Premier liga 2014/15|2014/15]]
|[[Chelsea F.C.|Chelsea]]
|-
|[[Premier liga 2015/16|2015/16]]
|[[Leicester City F.C.|Leicester City]]
|-
|[[Premier liga 2016/17|2016/17]]
|[[Chelsea F.C.|Chelsea]]
|-
|[[Premier liga 2017/18|2017/18]]
|[[Manchester City F.C.|Manchester City]]
|-
|[[:en:2018–19_Premier_League|2018/19]]
|[[Manchester City F.C.|Manchester City]]
|}
[[Slika:Vincent Kompany holds up the Premier League trophy 2012.jpg|thumb|right|Pokal Premier League v rokah [[Vincent Kompany|Vincenta Kompanyja]], kapetana [[Manchester City]].]]
== Sezona 2018/19 ==
{| class="wikitable sortable" style="text-align: left;"
|-
! Ekipa
! Stadion
! Kapaciteta
|-
| [[Arsenal F.C.|Arsenal]]
| [[Emirates Stadium]]
| style="text-align:center;"| {{Nts|60,432}}
|-
| Bournemouth
| Dean Court
| style="text-align:center;"| {{Nts|11,360}}
|-
| Brighton & Hove Albion
| Falmer Stadium
| style="text-align:center;"| {{Nts|30,750}}
|-
| [[Burnley F.C.|Burnley]]
| Turf Moor
| style="text-align:center;"| {{Nts|21,401}}
|-
|[[Cardiff City F.C.|Cardiff City]]
|[[:en:Cardiff_City_Stadium|Cardiff City Stadium]]
|{{Center|33,316}}
|-
| [[Chelsea F.C.|Chelsea]]
| [[Stamford Bridge (stadium)|Stamford Bridge]]
| style="text-align:center;"| {{Nts|41,798}}
|-
| [[Crystal Palace F.C.|Crystal Palace]]
| [[Selhurst Park]]
| style="text-align:center;"| {{Nts|26,309}}
|-
| [[Everton F.C.|Everton]]
| [[Goodison Park]]
| style="text-align:center;"| {{Nts|40,157}}
|-
|[[Fulham F.C.|Fulham]]
|[[:en:Craven_Cottage|Craven Cottage]]
|{{Center|25,700}}
|-
| Huddersfield Town
| Kirklees Stadium
| style="text-align:center;"| {{Nts|24,500}}
|-
| [[Leicester City F.C.|Leicester City]]
| King Power Stadium
| style="text-align:center;"| {{Nts|32,500}}
|-
| [[Liverpool F.C.|Liverpool]]
| [[Anfield]]
| style="text-align:center;" | 54,074
|-
| [[Manchester City F.C.|Manchester City]]
| [[City of Manchester Stadium|Etihad Stadium]]
| style="text-align:center;"| {{Nts|47,405}}
|-
| [[Manchester United F.C.|Manchester United]]
| [[Old Trafford]]
| style="text-align:center;"| {{Nts|75,765}}
|-
| [[Newcastle United F.C.|Newcastle United]]
| [[St James' Park]]
| style="text-align:center;"| {{Nts|52,354}}
|-
| [[Southampton F.C.|Southampton]]
| [[St Mary's Stadium]]
| style="text-align:center;"| {{Nts|32,689}}
|-
| [[Tottenham Hotspur F.C.|Tottenham Hotspur]]
| [[Tottenham Hotspur Stadium]]
| style="text-align:center;"| {{Nts|62,000}}
|-
| [[Watford F.C.|Watford]]
| Vicarage Road
| style="text-align:center;"| {{Nts|36,284}}
|-
| [[West Ham United F.C.|West Ham United]]
| London Olympic Stadion
| style="text-align:center;"| {{Nts|60,000}}
|-
|[[Wolverhampton Wanderers F.C.|Wolverhampton Wanderers]]
|[[:en:Molineux_Stadium|Molineux Stadium]]
|{{Center|32,050}}
|-
|}
== Sklici in opombe ==
{{sklici|1}}
== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki|FA Premier League}}
* {{Official website|http://www.premierleague.com/}}
{{sport-stub}}
[[Kategorija:Nogomet v Angliji]]
[[Kategorija:Državna nogometna prvenstvena tekmovanja]]
[[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1992]]
{{normativna kontrola}}
40b23o5i5w5ume5qmb45fxv91ve6lic
6739386
6739385
2026-08-19T12:54:50Z
Niko Petrič
261163
6739386
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Športna liga|name=Premier liga|founded=20. februar 1992|country=Anglija|confed=UEFA|teams=20 (od sezone 1995/96 dalje)|sport=Nogomet|current_season=2026/27|last_season=2025/26|inaugural=1992/93|continent=Evropa|founder=22 klubov takratne Prve divizije, še posebej izstopata David Dein (takratni podpredsednik Arsenala) in Greg Dyke (televizijski direktor)|owner=20 sodelujočih klubov|CEO=Richard Masters|President=Alison Brittain|motto=Najboljši nogomet, najboljša liga.|champion=Arsenal (4. naslov)|headquarters=Premier League Offices Brunel Building, 2 Canalside Walk, London, N1C 4BE, Združeno kraljestvo|most_champs=Manchester United (13 naslovov)|relegation=EFL Championship|domestic_cup=FA pokal, Carabao pokal, FA Community Shield|most successful club=Manchester United (13 naslovov)|confed_cup=UEFA Liga prvakov, UEFA Liga Evropa, UEFA Konferenčna liga|TV=Sky Sports, TNT Sports, Discovery+|website=https://www.premierleague.com}}
'''Premier liga''' je profesionalna [[Nogomet|nogometna]] liga v [[Anglija|Angliji]] in najvišja raven angleškega nogometnega ligaškega sistema . V njej tekmuje 20 klubov, sistem napredovanja in izpadanja pa je enak sistemu Angleške nogometne lige (EFL). Sezona običajno traja od avgusta do maja, pri čemer vsaka ekipa odigra 38 tekem: dve proti vsaki ekipi, eno doma in eno v gosteh. Večina tekem se igra ob vikendih popoldne, občasno pa so na voljo tudi večerne tekme med tednom.
Tekmovanje je bilo ustanovljeno kot '''FA Premier liga''' 20. februarja 1992, po odločitvi klubov iz Prve divizije (najvišja liga od leta 1888), da se odcepi od Angleške nogometne lige (EFL). Ekipe še vedno vsako sezono napredujejo iz EFL Championshipa in izpadajo vanj. Premier liga je korporacija, ki jo vodi izvršni direktor, delničarji pa so sodelujoči klubi. Premier liga pogodbo o domačih televizijskih pravicah, ki je vredna 6,7 milijard funtov. Pri tem bosta Sky Sports in TNT Sports predvajala najmanj 215 (Sky Sports) oziroma 52 (TNT Sports) tekem. V ciklu 2022–2025 je Premier liga zaslužila rekordnih 5,6 milijarde funtov iz mednarodnih televizijskih pravic. Klubi Premier lige so v sezoni 2023–24 prejeli centralna plačila v skupni višini 2,8 milijarde funtov z dodatnimi solidarnostnimi plačili za klube, ki so izpadli v EFL Championship.
Premier liga je najbolj gledana športna liga na svetu, ki se predvaja v 212 državah in 643 milijonih domov. Potencialno televizijsko občinstvo znaša 4,7 milijarde ljudi. V sezoni 2024–25 je imela Premier liga najvišjo povprečno in skupno obiskanost tekem od vseh nogometnih lig na svetu, in sicer 40.421 gledalcev na tekmo. Večina stadionov obratuje skoraj s polno kapaciteto. Premier liga je trenutno na prvem mestu lestvice UEFA glede na uspešnost v evropskih tekmovanjih v zadnjih petih sezonah. Za njo je italijanska [[Serie A|Serie A.]] Premier liga je osvojila drugo največje število naslovov v evropskih tekmovanjih, saj je rekordnih šest angleških klubov osvojilo skupno petnajst evropskih pokalov.
V Premier ligi je od njene ustanovitve leta 1992 tekmovalo 51 klubov: 49 iz Anglije in 2 iz Walesa. 7 jih je osvojilo naslov: [[Manchester United FC|Manchester United]] (13), [[Manchester City F.C.|Manchester City]] (8), [[Chelsea F.C.|Chelsea]] (5), [[Arsenal F.C.|Arsenal]] (4), [[Liverpool F.C.|Liverpool]] (2), [[Blackburn Rovers FC|Blackburn Rovers]] (1) in [[Leicester City F.C.|Leicester City]] (1). Do danes je v vsaki sezoni igralo le šest klubov: Arsenal, Chelsea, [[Everton F.C.|Everton]], Liverpool, Manchester United in [[Tottenham Hotspur F.C.|Tottenham Hotspur]].
== Prvaki sezon od leta 1992 ==
{| class="wikitable" style="text-align:center">
|+
|-
! style="width:70px" | Sezona
! style="width:250px" | Klubi
|-
|[[Premier Liga 1992/93|1992/93]]
|[[Manchester United FC|Manchester United]]
|-
|[[Premier Liga 1993/94|1993/94]]
|[[Manchester United FC|Manchester United]]
|-
|[[Premier Liga 1994/95|1994/95]]
|[[Blackburn Rovers FC|Blackburn Rovers]]
|-
|[[Premier Liga 1995/96|1995/96]]
|[[Manchester United FC|Manchester United]]
|-
|[[Premier Liga 1996/97|1996/97]]
|[[Manchester United FC|Manchester United]]
|-
|[[Premier Liga 1997/98|1997/98]]
|[[Arsenal F.C.|Arsenal]]
|-
|[[Premier Liga 1998/99|1998/99]]
|[[Manchester United FC|Manchester United]]
|-
|[[Premier liga 1999/00|1999/00]]
|[[Manchester United FC|Manchester United]]
|-
|[[Premier liga 2000/01|2000/01]]
|[[Manchester United FC|Manchester United]]
|-
|[[Premier liga 2001/02|2001/02]]
|[[Arsenal F.C.|Arsenal]]
|-
|[[Premier liga 2002/03|2002/03]]
|[[Manchester United FC|Manchester United]]
|-
|[[Premier liga 2003/04|2003/04]]
|[[Arsenal F.C.|Arsenal]]
|-
|[[Premier liga 2004/05|2004/05]]
|[[Chelsea FC|Chelsea]]
|-
|[[Premier liga 2005/06|2005/06]]
|[[Chelsea FC|Chelsea]]
|-
|[[Premier liga 2006/07|2006/07]]
|[[Manchester United FC|Manchester United]]
|-
|[[Premier liga 2007/08|2007/08]]
|[[Manchester United FC|Manchester United]]
|-
|[[Premier liga 2008/09|2008/09]]
|[[Manchester United FC|Manchester United]]
|-
|[[Premier liga 2009/10|2009/10]]
|[[Chelsea FC|Chelsea]]
|-
|[[Premier liga 2010/11|2010/11]]
|[[Manchester United FC|Manchester United]]
|-
|[[Premier liga 2011/12|2011/12]]
|[[Manchester City F.C.|Manchester City]]
|-
|[[Premier liga 2012/13|2012/13]]
|[[Manchester United FC|Manchester United]]
|-
|[[Premier liga 2013/14|2013/14]]
|[[Manchester City F.C.|Manchester City]]
|-
|[[Premier liga 2014/15|2014/15]]
|[[Chelsea F.C.|Chelsea]]
|-
|[[Premier liga 2015/16|2015/16]]
|[[Leicester City F.C.|Leicester City]]
|-
|[[Premier liga 2016/17|2016/17]]
|[[Chelsea F.C.|Chelsea]]
|-
|[[Premier liga 2017/18|2017/18]]
|[[Manchester City F.C.|Manchester City]]
|-
|[[:en:2018–19_Premier_League|2018/19]]
|[[Manchester City F.C.|Manchester City]]
|}
[[Slika:Vincent Kompany holds up the Premier League trophy 2012.jpg|thumb|right|Pokal Premier League v rokah [[Vincent Kompany|Vincenta Kompanyja]], kapetana [[Manchester City]].]]
== Sezona 2018/19 ==
{| class="wikitable sortable" style="text-align: left;"
|-
! Ekipa
! Stadion
! Kapaciteta
|-
| [[Arsenal F.C.|Arsenal]]
| [[Emirates Stadium]]
| style="text-align:center;"| {{Nts|60,432}}
|-
| Bournemouth
| Dean Court
| style="text-align:center;"| {{Nts|11,360}}
|-
| Brighton & Hove Albion
| Falmer Stadium
| style="text-align:center;"| {{Nts|30,750}}
|-
| [[Burnley F.C.|Burnley]]
| Turf Moor
| style="text-align:center;"| {{Nts|21,401}}
|-
|[[Cardiff City F.C.|Cardiff City]]
|[[:en:Cardiff_City_Stadium|Cardiff City Stadium]]
|{{Center|33,316}}
|-
| [[Chelsea F.C.|Chelsea]]
| [[Stamford Bridge (stadium)|Stamford Bridge]]
| style="text-align:center;"| {{Nts|41,798}}
|-
| [[Crystal Palace F.C.|Crystal Palace]]
| [[Selhurst Park]]
| style="text-align:center;"| {{Nts|26,309}}
|-
| [[Everton F.C.|Everton]]
| [[Goodison Park]]
| style="text-align:center;"| {{Nts|40,157}}
|-
|[[Fulham F.C.|Fulham]]
|[[:en:Craven_Cottage|Craven Cottage]]
|{{Center|25,700}}
|-
| Huddersfield Town
| Kirklees Stadium
| style="text-align:center;"| {{Nts|24,500}}
|-
| [[Leicester City F.C.|Leicester City]]
| King Power Stadium
| style="text-align:center;"| {{Nts|32,500}}
|-
| [[Liverpool F.C.|Liverpool]]
| [[Anfield]]
| style="text-align:center;" | 54,074
|-
| [[Manchester City F.C.|Manchester City]]
| [[City of Manchester Stadium|Etihad Stadium]]
| style="text-align:center;"| {{Nts|47,405}}
|-
| [[Manchester United F.C.|Manchester United]]
| [[Old Trafford]]
| style="text-align:center;"| {{Nts|75,765}}
|-
| [[Newcastle United F.C.|Newcastle United]]
| [[St James' Park]]
| style="text-align:center;"| {{Nts|52,354}}
|-
| [[Southampton F.C.|Southampton]]
| [[St Mary's Stadium]]
| style="text-align:center;"| {{Nts|32,689}}
|-
| [[Tottenham Hotspur F.C.|Tottenham Hotspur]]
| [[Tottenham Hotspur Stadium]]
| style="text-align:center;"| {{Nts|62,000}}
|-
| [[Watford F.C.|Watford]]
| Vicarage Road
| style="text-align:center;"| {{Nts|36,284}}
|-
| [[West Ham United F.C.|West Ham United]]
| London Olympic Stadion
| style="text-align:center;"| {{Nts|60,000}}
|-
|[[Wolverhampton Wanderers F.C.|Wolverhampton Wanderers]]
|[[:en:Molineux_Stadium|Molineux Stadium]]
|{{Center|32,050}}
|-
|}
== Sklici in opombe ==
{{sklici|1}}
== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki|FA Premier League}}
* {{Official website|http://www.premierleague.com/}}
{{sport-stub}}
[[Kategorija:Nogomet v Angliji]]
[[Kategorija:Državna nogometna prvenstvena tekmovanja]]
[[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1992]]
{{normativna kontrola}}
i14zsjgltp7f2t2ix1uh8lg4tctt340
Camillo Ruini
0
277494
6739605
6739237
2026-08-20T00:22:32Z
~2026-44996-51
264415
/* Življenjepis */
6739605
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Oseba}}
'''Camillo Ruini''', [[Italijani|italijanski]] [[Rimskokatoliška Cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[škof]] in [[kardinal]], * [[19. februar]] [[1931]], [[Sassuolo]], [[Italija]], † [[16. junij]] [[2026]], [[Rim]], Italija.
== Življenjepis ==
8. decembra 1954 je prejel [[duhovniško posvečenje]].
16. maja 1983 je bil imenovan za [[pomožni škof|pomožnega škofa]] [[škofija Reggio Emilia|Reggio Emilie]] in za [[naslovni škof|naslovnega škofa]] [[Nepte]]ja; 28. junija istega leta je prejel [[škofovsko posvečenje]].
17. januarja 1991 je postal pomožni škof [[Rim]]a. 28. junija istega leta je bil povzdignjen v [[kardinal]]a in imenovan za [[kardinal-duhovnik]]a [[S. Agnese fuori le mura]].
Med leti 1991 in 2008 je bil generalni vikar [[Rimska škofija|Rimske škofije]], obenem pa tudi predsednik Italijanske škofovske konference (od 1991 do 2007) in v tej vlogi pogosto nastopal v javnosti kot uradni govorec Cerkve v Italiji.
Imel je tudi naziv nadduhovnika [[Bazilika sv. Janeza v Lateranu, Rim|Bazilike sv. Janeza v Lateranu]] in apostolski administrator [[Ostia, Rim|Ostie]].<ref>{{Navedi revijo |date=2026-07-23 |title=Camillo Ruini |url=https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Camillo_Ruini&oldid=1365651681 |language=en}}</ref>
== Sklici ==
{{sklici}}
== Glej tudi ==
* [[seznam italijanskih rimskokatoliških škofov]]
* [[seznam italijanskih kardinalov]]
== Zunanje povezave ==
- v [[angleščina|angleščini]]:
* [http://www.catholic-hierarchy.org/bishop/bruini.html Catholic-hierarchy.org]
{{normativna kontrola}}
{{reli-bio-stub}}
{{DEFAULTSORT:Ruini, Camillo kardinal}}
[[Kategorija:Italijanski rimskokatoliški škofje]]
[[Kategorija:Italijanski kardinali]]
[[Kategorija:Rimskokatoliški pomožni škofje Reggio Emilie]]
[[Kategorija:Pomožni rimskokatoliški škofje Rima]]
[[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Italije]]
[[Kategorija:Kardinali, ki jih je imenoval papež Janez Pavel II.]]
otmdgmgi1fa94md562o5ngwkatqmhvs
Voldemar Oinonen
0
287814
6739711
6201013
2026-08-20T11:33:08Z
Engelbert
76895
pp
6739711
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Voldemar Oinonen
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance=[[Slika:Flag of Finland.svg|25px|Finska]] [[Finska]]
|branch=
|serviceyears=1915–1945
|rank=[[Generalmajor (Finska)|Generalmajor]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Finska državljanska vojna]]<br>[[Zimska vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}
'''Voldemar Oinonen''', [[Finci|finski]] [[general]], * [[2. oktober]] [[1891]], † [[15. junij]] [[1963]].
== Sklici ==
{{sklici}}
== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam finskih generalov]]
== Zunanje povezave ==
* [http://www.generals.dk/general/Oinonen/Woldemar/Finland.html Generals.dk] {{en}}
{{soldier-stub}}
{{DEFAULTSORT:Oinonen, Voldemar}}
[[Kategorija:Finski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
i4yqay29kkbj0gdgd32jr39apdf2h56
6739719
6739711
2026-08-20T11:39:40Z
Engelbert
76895
+ 6 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]
6739719
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Voldemar Oinonen
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance=[[Slika:Flag of Finland.svg|25px|Finska]] [[Finska]]
|branch=
|serviceyears=1915–1945
|rank=[[Generalmajor (Finska)|Generalmajor]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Finska državljanska vojna]]<br>[[Zimska vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}
'''Voldemar Oinonen''', [[Finci|finski]] [[general]], * [[2. oktober]] [[1891]], † [[15. junij]] [[1963]].
== Sklici ==
{{sklici}}
== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam finskih generalov]]
== Zunanje povezave ==
* [http://www.generals.dk/general/Oinonen/Woldemar/Finland.html Generals.dk] {{en}}
{{soldier-stub}}
{{DEFAULTSORT:Oinonen, Voldemar}}
[[Kategorija:Finski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Veterani finske državljanske vojne]]
[[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]]
[[Kategorija:Veterani zimske vojne]]
[[Kategorija:Nosilci reda bele vrtnice Finske]]
[[Kategorija:Nosilci reda križca svobode Finske]]
[[Kategorija:Nosilci reda meča]]
k8411tqdd7f1qeujqb5deiwcoikmi5l
Oiva O. Olenius
0
287815
6739720
5934051
2026-08-20T11:48:43Z
Engelbert
76895
pp, koda za sklice
6739720
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Oiva O. Olenius
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance=[[Slika:Flag of Germany (1867–1918).svg|25px|]] [[Nemško cesarstvo]] (1915–1918)<br>[[Slika:Flag of Finland.svg|25px|Finska]] [[Finska]] (1918–1945)
|branch=
|serviceyears=1915–1945
|rank=[[General (Finska)|General]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Finska državljanska vojna]]<br>[[Zimska vojna]]<br>[[Nadaljevalna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}
'''Oiva O. Olenius''', [[Finci|finski]] [[general]], * [[16. september]] [[1890]], [[Helsinki]], † [[23. avgust]] [[1968]].
== Sklici ==
{{sklici}}
== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam finskih generalov]]
== Zunanje povezave ==
* [http://www.generals.dk/general/Olenius/Oiva_Oskar/Finland.html Generals.dk] {{en}}
{{soldier-stub}}
{{DEFAULTSORT:Olenius, Oiva O.}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1890]]
[[Kategorija:Umrli leta 1968]]
[[Kategorija:Finski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
j6y5yiuglysx80fbb2d9olojve9tl9z
6739721
6739720
2026-08-20T11:51:35Z
Engelbert
76895
− 2 kategorije; + 8 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]
6739721
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Oiva O. Olenius
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance=[[Slika:Flag of Germany (1867–1918).svg|25px|]] [[Nemško cesarstvo]] (1915–1918)<br>[[Slika:Flag of Finland.svg|25px|Finska]] [[Finska]] (1918–1945)
|branch=
|serviceyears=1915–1945
|rank=[[General (Finska)|General]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Finska državljanska vojna]]<br>[[Zimska vojna]]<br>[[Nadaljevalna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}
'''Oiva O. Olenius''', [[Finci|finski]] [[general]], * [[16. september]] [[1890]], [[Helsinki]], † [[23. avgust]] [[1968]].
== Sklici ==
{{sklici}}
== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam finskih generalov]]
== Zunanje povezave ==
* [http://www.generals.dk/general/Olenius/Oiva_Oskar/Finland.html Generals.dk] {{en}}
{{soldier-stub}}
{{DEFAULTSORT:Olenius, Oiva O.}}
[[Kategorija:Finski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]]
[[Kategorija:Veterani finske državljanske vojne]]
[[Kategorija:Veterani zimske vojne]]
[[Kategorija:Veterani nadaljevalne vojne]]
[[Kategorija:Nosilci reda križca svobode Finske]]
[[Kategorija:Nosilci reda bele vrtnice Finske]]
[[Kategorija:Nosilci reda meča]]
[[Kategorija:Nosilci reda križca orla]]
j20zie2089srb1jul6kzve2yleuodoe
Jean Auguste Dominique Ingres
0
296352
6739392
6049855
2026-08-19T13:28:40Z
Niko Petrič
261163
/* growthexperiments-addlink-summary-summary:3|0|0 */
6739392
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Oseba}}
'''Jean Auguste Dominique Ingres''' (tudi Jean-Dominique Ingres), [[Francozi|francoski]] [[neoklasicizem|neoklasicistični]] [[slikar]], * [[29. avgust]] [[1780]] [[Montauban]], † [[14. januar]] [[1867]], [[Pariz]].
Na Ingresa so močno vplivala pretekla umetniška izročila, zato si je prizadeval, da bi postal varuh akademske pravovernosti pred prevladujočim romantičnim slogom. Čeprav je veljal za slikarja zgodovine v tradiciji [[Nicolas Poussin|Nicolasa Poussina]] in [[Jacques-Louis David|Jacques-Louisa Davida]], so njegovi portreti, naslikani in narisani, prepoznani kot njegova največja zapuščina. Njegova izrazna popačenja oblike in prostora so ga naredila za pomembnega predhodnika moderne umetnosti in vplivala na [[Pablo Picasso |Picassa]], [[Henri Matisse |Matissa]] in druge moderniste.
Rodil se je v skromni družini v [[Montauban]]u in odpotoval v Pariz na študij v Davidov atelje. Leta 1802 je debitiral na [[Pariški salon|Salonu]] in za sliko ''[[Ahil sprejema Agamemnonove odposlance]]'' (''Achille recevant les envoyés d'Agamemnon'') osvojil [[Prix de Rome]]. V času, ko se je leta 1806 odpravil v [[Rim]], je bil njegov slog - ki razkriva tesno preučevanje italijanskih in flamskih renesančnih mojstrov - v celoti razvit in se je do konca življenja le malo spremenil. Medtem ko je od leta 1806 do 1824 deloval v Rimu in pozneje v Firencah, je redno pošiljal slike na Pariški salon, kjer so se kritiki zgražali češ, da je njegov slog bizaren in starinski. V tem obdobju je dobil nekaj naročil za zgodovinske slike, ki si jih je želel slikati, vendar je sebe in ženo lahko preživljal kot portretni slikar in risar.
Dokončno je bil priznan na Salonu leta 1824, ko je bila njegova rafaelovska slika ''[[Zaobljuba Ludvika XIII.]]'' Sprejeta z odobravanjem in Ingres je bil priznan za vodjo neoklasicistične šole v Franciji. Čeprav mu je dohodek od naročil za zgodovinske slike omogočil, da je slikal manj portretov, je njegov ''[[Portret gospoda Bertina]]'' (''Portrait de monsieur Bertin'') zaznamoval njegov naslednji uspeh leta 1833. Naslednje leto je njegovo ogorčenje zaradi ostrih kritik njegove ambiciozne kompozicije ''[[Mučeništvo svetega Simforijana]]'' (''Le Martyre de saint Symphorien'') povzročilo, da se je vrnil v Italijo, kjer je leta 1835 prevzel direktorsko mesto Francoske akademije v Rimu. V Pariz se je za vedno vrnil leta 1841. V poznejših letih je naslikal nove različice številnih svojih prejšnjih slik, vrsto zasnov za [[vitraj]]e, več pomembnih portretov žensk in ''[[Turška kopel]]'' (''Le Bain turc''), zadnjo od njegovih več [[orientalizem|orientalističnih]] slik golih žensk, ki jo je dokončal v starosti 83 let.
== Zgodnja leta: Montauban in Toulouse ==
Ingres se je rodil v [[Montauban]]u, departmaju [[Tarn-et-Garonne]] v Franciji kot prvi od sedmih otrok (od katerih jih je pet preživelo otroštvo) Jean-Marie-Josephu Ingresu (1755–1814) in njegovi ženi Anne Moulet (1758–1817). Njegov oče je bil v umetnosti uspešna ''deklica za vse'', slikar [[Miniatura (umetnost)|miniatur]], [[kipar]], dekorativni [[Kamnoseštvo|kamnosek]] in ljubiteljski glasbenik; njegova mati je bila skoraj nepismena hči mojstrskega izdelovalca lasulj. Od svojega očeta je mladi Ingres zgodaj dobil spodbudo in pouk risanja in glasbe; njegova prva znana risba, študija antične skupine, pa je bila narejena leta 1789<ref name="Arikha 1986, p. 103">Arikha 1986, p. 103.</ref>. Leta 1786 je začel obiskovati lokalno šolo ''École des Frères de l'Éducation Chrétienne'', vendar je njegovo šolanje motil nemir [[francoska revolucija|francoske revolucije]]. Zaprtje šole leta 1791 je pomenilo konec njegovega običajnega šolanja. Pomanjkanje šolanja je zanj vedno ostal vir negotovosti<ref>Tinterow, Conisbee et al. 1999, pp. 25, 280.</ref>.
Leta 1791 je Joseph Ingres svojega sina odpeljal v [[Toulouse]], kjer je mladega Jean-Auguste-Dominiqua vpisal v ''Académie Royale de Peinture, Sculpture et Architecture''. Tam je študiral pri kiparju Jean-Pierru Viganu, krajinskem slikarju Jeanu Briantu in neoklasicističnem slikarju Guillaume-Josefu Roquesesu. Roquesovo čaščenje [[Raffaello Santi|Rafaela]] je odločilno vplivalo na mladega umetnika<ref>Prat 2004, p. 15.</ref>. Ingres je osvojil nagrade v več disciplinah, kot so kompozicija, ''figura in antika'' in študije življenja. Njegov glasbeni talent se je razvil pod nadzorom violinista Lejeuneja in od trinajstega do šestnajstega leta je igral drugo violino v ''Orchester du Capitole de Toulouse''.
Že od malih nog je bil določen za slikarja zgodovine, ki je, v hierarhiji umetnikov ustanovljena Kraljeva akademije za slikarstvo in kiparstvo pod Ludvikom XIV. in se nadaljevala v 19. stoletju, veljala za najvišjo slikarsko raven. Ni hotel preprosto narediti [[portret]]ov ali ilustracij iz resničnega življenja, kakršen je bil njegov oče; želel je predstavljati junake religije, zgodovine in mitologije, jih idealizirati in prikazati na načine, ki so razlagali njihova dejanja, tekmujoč z najboljšimi deli iz literature in filozofije.<ref> Jover, Manuel (2005). Ingres (in French). Paris: Terrail/Édigroup. ISBN 2-87939-287-X., str. 16</ref>
== V Parizu (1797–1806) ==
[[File:Ingres - estudo de nu - 1801.jpg|thumb|right|200px|''Moški torzo'' (1800), Montauban, Musée Ingres]]
Marca 1797 je Akademija Ingresu podelila prvo nagrado za risanje, avgusta pa je odpotoval v [[Pariz]], da bi se v revolucionarnem obdobju izobraževal v ateljeju [[Jacques-Louis David|Jacquesa-Louisa Davida]], vodilnega francoskega in evropskega slikarja. V njegovem ateljeju je ostal štiri leta. Ingres je sledil neoklasicističnemu vzoru svojega mojstra <ref>Tinterow, Conisbee et al. 1999, p. 31.</ref>. Leta 1797 je David delal na svoji veliki mojstrovini ''Poseg Sabink'' in svoj slog postopoma spreminjal od rimskih modelov strogega realizma do idealov čistosti, vrline in preprostosti v grški umetnosti. Eden izmed Davidovih študentov, Étienne-Jean Delécluze, ki je kasneje postal umetnostni kritik, je Ingresa opisal kot študenta:
<blockquote> »Odlikovala ga je ne le odkritost njegovega značaja in nagnjenost k samostojnemu delovanju ... bil je eden najbolj marljivih ... malo je sodeloval pri burnih norčijah okrog sebe in se učil z večjo vztrajnostjo kot večina njegovih sošolcev ... Vse lastnosti, ki danes zaznamujejo nadarjenost tega umetnika, finost konture, resnično in globoko čustvo oblike ter modeliranje z izjemno korektnostjo in čvrstostjo, je bilo že mogoče videti v njegovih zgodnjih študijah. Medtem ko je več njegovih kolegov in David sam, kazal nagnjenost k pretiravanju v študijah, so bili vsi navdušeni nad njegovimi velikimi kompozicijami in prepoznali njegov talent.<ref>Delécluze, Étienne-Jean, ''Louis David, son école et son temps'' (1863)«.</ref></blockquote>
Oktobra 1799 so ga sprejeli v slikarski oddelek ''École des Beaux-Arts''. Leta 1800 in 1801 je za slike figur moškega torza osvojil glavno nagrado. Leta 1800 in 1801 se je potegoval tudi za ''Prix de Rome'', najvišjo nagrado Akademije, ki je zmagovalcu podelila štiriletno prebivanje na ''Académie de France'' v Rimu. Uspel je leta 1801 s sliko ''Ahil sprejema Agamemnonove odposlance'' in dobil glavno nagrado. Liki odposlancev na sliki desno so mišičasti in trdni kot kipi, v slogu, ki ga je poučeval David, vendar sta dve glavni figuri na levi, Ahil in Patrokel, v gibanju, živahna in graciozna, kot figure v občutljivem bas-reliefu.
[[Image:The Envoys of Agamemnon by Ingres.jpg|thumb|left|300px|''Ahil sprejema Agamemnonove odposlance'', 1801, olje na platnu, École des Beaux Arts, Pariz]]
Njegovo bivanje v Rimu je bilo zaradi pomanjkanja državnih sredstev prestavljeno v leto 1806. Vmes je delal v Parizu skupaj z več Davidovimi študenti v studiu, ki ga je zagotavljala država in nadalje razvil slog, ki je poudarjal čistost konture. Navdih je našel v delih Rafaela, v [[Etruščani|etruščanskem]] vaznem slikarstvu in v orisnih gravurah angleškega umetnika Johna Flaxmana. Njegove risbe ''Hermafrodit'' in ''Nimfa Salmacis'' so pokazale nov stiliziran ideal ženske lepote, ki se bo znova pojavil v njegovih slikah ''Jupiter in Tetis'' in znamenitih aktih.
Leta 1802 je debitiral na [[Pariški salon|Salonu]] s sliko ''Portret ženske'' (trenutno ni znano kje je). Med letoma 1804 in 1806 je slikal vrsto portretov, ki so presenetljivi s svojo izjemno natančnostjo, zlasti v bogastvu njihovih tkanin in drobnih podrobnosti. Sem spadajo ''Portret Philipberta Riviere'' (1805), ''Portret Sabine Rivière'' (1805–06), ''Portret gospe Aymon'' (znan tudi kot ''La Belle Zélie''; 1806) in ''Portret Caroline Rivière'' (1805–06). Ženski obrazi sploh niso bili podrobni, bili so zmehčani in značilni po velikih ovalnih očeh in nežnih barvah kože in precej sanjskih izrazih. Njegovi portreti so navadno imeli preprosto temno ozadje ali svetle barve ali nebo. To je bil začetek niza, ki ga je uvrstil med najslavnejše portretne umetnike 19. stoletja.
Medtem ko je Ingres čakal na odhod v Rim, ga je njegov prijatelj Lorenzo Bartolini seznanil z italijanskimi renesančnimi slikami, zlasti z deli [[Bronzino|Bronzina]] in [[Pontormo|Pontorma]], ki jih je Napoleon prinesel iz svojega pohoda v Italiji in jih postavil v Louvre. Ingres je njihovo jasnost in monumentalnost asimiliral v svoj portretni slog. V Louvru so bile tudi mojstrovine flamske umetnosti, med njimi ''[[Gentski oltar]]'' [[Jan van Eyck|Jana Van Eycka]], ki jo je francoska vojska zasegla med osvojitvijo Flandrije. Natančnost renesančne flamske umetnosti je postala del Ingresovega sloga. Ingresov eklekticizem je predstavljal novo težnjo v umetnosti. Louvre, na novo napolnjen s plenom, ki ga je Napoleon zajel v svojih pohodih v Italiji in [[Nizozemske dežele|Nizozemskih deželah]], je francoskim umetnikom zgodnjega 19. stoletja omogočil izjemno priložnost za študij, primerjavo in kopiranje mojstrskih del antike in celotne zgodovine evropskega slikarstva.<ref>Tinterow, Conisbee et al. 1999, p. 27.</ref>. Kot je zapisala umetnostna zgodovinarka Marjorie Cohn: »Takrat je bila umetnostna zgodovina kot znanstvena smer povsem nova. Umetniki in kritiki so v svojih poskusih prepoznavanja, interpretacije in izkoriščanja tistega, kar so šele začeli dojemati kot zgodovinski slog, prehitevali drug drugega«.<ref name="Condon et al. 1983, p. 13">Condon et al. 1983, p. 13.</ref> Od začetka svoje kariere se je Ingres svobodno učil od zgodnejše umetnosti, pri čemer je prevzel zgodovinski slog, primeren njegovemu predmetu, zato so ga kritiki obtožili, da je plenil preteklost.
[[Image:Ingres, Napoleon on his Imperial throne.jpg|thumb|200px|''Napoleon I na njegovem cesarskem prestolu'', 1806, olje na platnu, 260 x 163 cm, Musée de l'Armée, Pariz]]
Leta 1803 je prejel prestižno naročilo, saj je bil eden od petih umetnikov, ki so bili izbrani (skupaj z Jean-Baptistom Greuzejem, Robertom Lefèvrejem, Charlesom Meynierjem in Marie-Guillemine Benoist) za slikanje celopostavnega portreta [[Napoleon Bonaparte|Napoleona Bonaparta]] kot prvega konzula. Ti naj bi bili razdeljeni v prefekture mest [[Liège]], [[Antwerpen]], [[Dunkerque]], [[Bruselj]] in [[Gent]], ki so bila na novo pridobljena za [[Francija|Francijo]] po Lunévilleski pogodbi leta 1801. Ni znano, da bi Napoleon umetnikom poziral, a ker je Ingres natančno naslikal portret Bonaparta se zdi, da je delal po vzoru slike, ki jo je naslikal Antoine-Jean Gros leta 1802.
Poleti 1806 se je Ingres pred odhodom v Rim septembra zaročil s slikarko in glasbenico Marie-Anne-Julie Forestier. Čeprav je upal, da bo v Parizu ostal dovolj dolgo, da bi bil priča odprtju Salona, na katerem naj bi prikazal več del, se je le nekaj dni pred odprtjem nevoljno odpravil v Italijo.<ref>Cohn and Siegfried 1980, p. 22.</ref>
Ingres je naslikal nov ''Portret Napoleona'' za predstavitev na Salonu 1806, na njem pa je Napoleon prikazan na cesarskem prestolu za njegovo kronanje. Ta slika se je zelo razlikovala od prejšnjega portreta Napoleona kot prvega konzula; skoraj v celoti se je osredotočil na razkošno cesarsko oblačilo, ki ga je izbral Napoleon in simbole moči, ki jo je imel. Žezlo [[Karel V. Francoski|Karla V.]], meč [[Karel Veliki|Karla Velikega]], bogate tkanine, krzno in ogrinjalo, krona iz zlatih listov, zlate verige in emblemi so bili predstavljeni zelo natančno; cesarjev obraz in roke so se skoraj izgubili v veličastnem kostumu.
Na Salonu so bile Ingresove slike – ''Avtoportret'', portreti družine Rivière in ''[[Napoleon I. na cesarskem prestolu]]'' - deležne zelo hladnega sprejema. David je izrekel ostro sodbo, kritiki so bili sovražni. Chaussard (''Le Pausanias Français'', 1806) je pohvalil »finost Ingresovega čopiča in zaključek«, vendar je Ingresov slog obsodil kot gotiko in vprašal:
<blockquote> »Kako je Ingres s toliko talenta, tako brezhiben, s pozornostjo do detajlov uspel naslikati slabo sliko? Odgovor je, da je želel narediti nekaj edinstvenega, nekaj izjemnega ... Ingresov namen ni bil nič drugega, kot da umetnost vrne za štiri stoletja, da nas vrne nazaj v otroštvo in oživi način [[Jan van Eyck |Jeana de Brugesa]]«.<ref>Quoted and translated in Tinterow, Conisbee et al. 1999, p. 70.</ref></blockquote>
== Rim in Francoska akademija (1806–1814) ==
[[File:Jean-Auguste-Dominique Ingres - La Baigneuse Valpinçon.jpg|thumb|right|250px|''[[Kopalka (Ingres)|Kopalka]]''' (''La Grande Baigneuse'' - 1808), Louvre]]
Ko je prispel v Rim je Ingres z ogorčenjem prebral neusmiljeno negativne tiskovne izrezke, ki so mu jih iz Pariza poslali prijatelji. V pismih svojemu bodočemu tastu se je na kritike odzval z ogorčenjem: »Torej je Salon prizorišče moje sramote; ... Lopovi, čakali so, dokler nisem odšel, da bi ubili moj ugled ... še nikoli nisem bil tako nesrečen .... Vedel sem, da imam veliko sovražnikov, z njimi se nikoli nisem strinjal in se tudi nikoli ne bom. Moja največja želja bi bila, da bi priletel v salon in jih zmedel s svojimi deli, ki v ničemer ne spominjajo na njihove; in bolj ko bom napredoval, manj bo njihovo delo podobno mojemu.« Zaobljubil se je, da ne bo več razstavljal na Salonu, njegova zavrnitev vrnitve v Pariz pa je povzročila prekinitev njegovih pogodb. <ref>Tinterow, Conisbee et al. 1999, p. 546.</ref> Julie Forestier je na vprašanja leta pozneje, zakaj se ni nikoli poročila, odgovorila: »Ko ima človek čast, da se zaroči z Ingresom, se ne poroči«.<ref>Tinterow, Conisbee et al. 1999, p. 75.</ref>
23. novembra 1806 je pisal Jeanu Forestierju, očetu svoje nekdanje zaročenke, »da, umetnost bo treba reformirati in nameravam biti ta revolucionar«. Značilno je, da je našel studio na podlagi Vile Medici proč od drugih umetnikov, ki jih je našel v studiu in besno slikal. Številne risbe spomenikov v Rimu iz tega časa pripisujejo Ingresu, vendar pa iz novejših raziskav izhaja, da so dejansko delo njegovih sodelavcev, zlasti njegovega prijatelja, krajinskega umetnika Françoisa-Mariusa Graneta. Kot so zahtevali od vsakega dobitnika nagrade, je v rednih presledkih pošiljal dela v Pariz, da so lahko ocenili njegov napredek. Umetniki so tradicionalno pošiljali slike moških grških ali rimskih junakov, vendar je Ingres kot svoje prve primere poslal ''Baigneuse à mi-corps'' (1807), sliko hrbta mlade ženske, ki se kopa, na podlagi gravure antične vaze in ''La Grande Bagneuse'' (''[[Kopalka (Ingres)|Kopalka]]'') (1808), večjo sliko hrbtnega dela gole kopalke in prvi Ingresov model, ki je nosil turban, detajl, ki si ga je iz Fornarine izposodil njegov najljubši slikar Rafael. Da bi zadovoljil akademijo v Parizu, je poslal tudi sliko ''Ojdip in sfinga'', da bi pokazal svoje mojstrstvo moškega akta. Razsodba akademikov v Parizu je bila, da figure niso bile dovolj idealizirane. V poznejših letih je Ingres naslikal več variant teh kompozicij; še en akt v začetku leta 1807, ''Venera Anadomene'', je desetletja ostala nedokončana, dokončana štirideset let pozneje in končno razstavljena leta 1855.
[[File:Jean Auguste Dominique Ingres - Oedipus and the Sphynx - WGA11843.jpg|thumb|left|200px|''Ojdip in Sfinga'' (1808), Louvre]]
Med svojim rimskim obdobjem je ustvaril tudi številne portrete: ''Madame Duvauçay'', ''François-Marius Granet'', ''Edme-François-Joseph Bochet'', ''madame Panckoucke'' in ''Madame la Comtesse de Tournon'', mati prefekta oddelka Tiber. Leta 1810 se je domovanje Ingresa v Vili Medici končalo, vendar se je odločil ostati v Rimu in poiskati pokroviteljstvo pri francoski okupacijski vladi.
Leta 1811 je Ingres končal svojo zadnjo študentsko vajo, sliko ''[[Jupiter in Tetis]]'', prizor iz Homerjeve ''Iliade'': boginja morja, Tetis, se pri Zevsu zavzema v korist svojega sina Ahila. Obraz vodne nimfe Salmacis, ki ga je narisal leta prej, se je ponovno pojavil kot Tetis. Ingres je z navdušenjem zapisal, da je nameraval to temo naslikati že od leta 1806 in »vse razkošje umetnosti umestiti v njeno lepoto« <ref>Tinterow, Conisbee et al. 1999, p. 104.</ref>. Ingresa je zbodlo; javnost je bila ravnodušna in strogi klasicisti med kolegi umetniki so nanj gledali kot na odpadnika. Samo [[Eugène Delacroix]] in drugi učenci Pierre-Narcissa Guérina - voditelji tistega romantičnega gibanja, nad katerim je Ingres v življenju vedno izražal najgloblje ogorčenje - so, kot kaže, prepoznali njegove zasluge.
Čeprav se je leta 1813 soočal z negotovo prihodnostjo, se je Ingres leta 1813 poročil z mlado žensko Madeleine Chapelle, ki so mu jo priporočili prijatelji v Rimu. Po dvorjenju, opravljenem z dopisovanjem, je predlagal, da bi jo spoznal in je privolila. Njun zakon je bil srečen; vera gospe Ingres je bila neomajna. Nadaljevale so se omalovažujoče ocene, saj so leta 1814 slike ''Don Pedro iz Toleda poljublja meč Henrika IV.'', ''Rafael in Fornarina'' (Muzej umetnosti Fogg, Univerza Harvard), več portretov in notranjost Sikstinske kapele, na Pariškem salonu naletele na splošno sovražen kritičen odziv.
== Rim po Akademiji in Firence (1814–1824) ==
[[File:Jean-auguste-dominique ingres, romolo, vincitore di acron, porta il bottino nel tempio di giano, 1812, 00.jpg|thumb|right|300px|''Romulova zmaga nad Acronom'' (1811), Louvre]]
Potem ko je zapustil Akademijo, je dobil nekaj pomembnih naročil. Francoski guverner Rima, general Miollis, bogat podpornik umetnosti, ga je prosil, naj okrasi sobe palače Monte Cavallo, nekdanje papeške rezidence, za pričakovan Napoleonov obisk. Ingres je cesaričin salon naslikal obsežno sliko ''Romul zmaga nad Akronom'' (1811) in za cesarjevo spalnico ''Ossianove sanje'' (1813), obje na osnovi knjige pesmi, ki jo je Napoleon občudoval. General Miollis je za lastno rezidenco, vilo Aldobrandini, Ingresu tudi naročil, da je naslikal ''Vergilij bere Eneido'' (1812). Slika prikazuje trenutek, ko je [[Vergilij]] napovedal Livijinega sina Marcella, zaradi česar je Livia omedlela. Notranjost je bila natančno upodobljena po arheoloških najdbah v [[Pompeji]]h. Kot običajno je Ingres naredil več različic istega prizora: fragment treh figur, izrezan iz opuščene različice, je v [[Kraljevi muzeji lepih umetnosti Belgije |Kraljevih muzejih lepih umetnosti Belgije]] v [[Bruselj|Bruslju]], leta 1832 pa je naredil risbo v navpični obliki kot model za reprodukcijo gravure za Pradierja. Različico generala Miollisa je Ingres odkupil v 1830-ih, predelali so jo pomočniki po Ingresovih smernicah in je nikoli dokončali; ''Ossianove sanje'' so bile prav tako odkupljene, spremenjene, vendar so ostale nedokončane.
Spomladi 1814 je odpotoval v [[Neapelj]], da bi naslikal ''kraljico Caroline Murat''. [[Joachim Murat]], neapeljski kralj, je prej kupil ''Dormeuse de Naples'', speči akt (original je izgubljen, obstaja pa več risb in Ingres je to temo ponovno obudil v ''L'Odalisque à l'esclave'' – ''[[Odaliska s sužnjem]]''). Murat je naročil tudi dve zgodovinski sliki, ''Raphael et la Fornarina'' in ''Paolo et Francesca'', ki je kasneje postalo eno najslavnejših Ingresovih del, ''La Grande Odalisque'' (''[[Velika odaliska]]''), ki je spremljala ''Dormeuse de Naples''. Ingres nikoli ni dobil plačila zaradi propada Muratovega režima in usmrtitve Joachima Murata leta 1815 <ref>Tinterow, Conisbee et al. 1999, pp. 147, 547.</ref>. S padcem Napoleonove dinastije je v Rimu obtičal brez pokroviteljstva.
[[File:Jean-Auguste-Dominique INGRES - Tu Marcellus Eris - Musée des Augustins - RO 124.jpg|thumb|left|200px|''Vergil bere Eneido pred Avgustom, Oktavijo in Livijo'' (1812, pozneje predelana), Toulouse, Musée des Augustins]]
Nadaljeval je z izdelavo mojstrskih portretov, tako v svinčniku kot v oljih, skoraj fotografske natančnosti; toda z odhodom francoske uprave so bile slikarska naročila redka. V obdobju svoje kariere je Ingres povečal svoj dohodek tako, da je risal portrete številnih bogatih turistov, zlasti Angležev, ki so se vozili skozi povojni Rim. Za umetnika, ki si je prizadeval za sloves zgodovinskega slikarja, se je to zdelo nepomembno delo; obiskovalcem, ki so potrkali na njegova vrata in vprašali: »Ali tu živi človek, ki nariše majhen portret?« je odgovoril razdražljivo »Ne, človek, ki živi tukaj, je slikar!« Portretne risbe, ki jih je izdelal v tem obdobju se danes uvrščajo med njegova najbolj občudovana dela <ref>Mongan and Naef 1967, p. xvii.</ref>. Ocenjujejo, da je naredil približno petsto portretnih risb, vključno s portreti njegovih znanih prijateljev. Njegovi prijatelji so bili glasbeniki, vključno [[Niccolò Paganini]] in redno je igral violino z drugimi, ki so delili svoje navdušenje nad [[Wolfgang Amadeus Mozart|Mozartom]], [[Joseph Haydn| Haydnom]], [[Christoph Willibald Gluck| Gluckom]] in [[Ludwig van Beethoven |Beethovnom]] <ref name="Arikha104">Arikha 1986, p. 104.</ref>.
Naredil je tudi vrsto majhnih slik v trubadurskem slogu, idealizirane upodobitve dogodkov v srednjem veku in renesansi. Leta 1815 je naslikal sliko ''Aretina in veleposlanik Karla V.'', pa tudi ''Aretina in Tintoretto'', anekdotično sliko, katere predmet je slikar, ki vihti pištolo pri svojem kritiku, je morda še posebej zadovoljevala obleganega Ingresa. Druge slike v istem slogu so bile tudi ''Henrik IV. se igra s svojimi otroki'' (1817) in ''Leonardova smrt''.
[[File:Ingres Roger delivrant Angelique National Gallery.jpg|thumb|right|250px|''Roger osvobaja Angeliko'' (1819), Louvre]]
Leta 1816 je Ingres ustvaril edino jedkanico, portret francoskega veleposlanika v Rimu, monsinjorja Gabriela Cortoisa de Pressignyja. Edini drugi odtisi, ki so znani, da jih je izvedel, sta dve litografiji: ''Štirje sodniki iz Besançona'', narejeni kot ilustracija za barona Taylorja ''Voyages pittoresques et romantiques dans l'ancienne France'' in kopija ''La Grande Odalisque'', obe leta 1825.<ref>Cohn and Siegfried 1980, p. 90.</ref>
Leta 1817 je grof Blacas, ki je bil francoski veleposlanik pri Svetem sedežu, Ingresu od leta 1814 priskrbel prvo uradno naročilo za sliko ''Kristus daje ključe Petru''. Dokončano leta 1820 je bilo to impozantno delo dobro sprejeto v Rimu, vendar na umetnikovo žalost cerkvene oblasti tam niso dovolile, da bi ga poslal v Pariz na razstavo.
Leta 1816 ali 1817 je naročilo potomcev Fernanda Álvareza de Toleda, vojvode Alve, prispevalo za sliko vojvode, ki je prejel papeške časti za zatiranje protestantske reformacije. Ingres je sovražil temo - vojvodo je smatral za enega izmed brutalnih v zgodovini - in se trudil, da bi zadovoljil tako naročilo kot svojo vest. Po revizijah, ki so vojvodo na koncu zmanjšale na majhen lik v ozadju, je Ingres delo pustil nedokončano. V svoj dnevnik je vpisal: »J'etais forcé par la needité de peindre un pareil tableau; Dieu a voulu qu'il reste en ebauche«. ('Prisilila me je potreba, da sem poslikal takšno sliko; Bog je hotel, da ostane skica.').<ref>Delaborde 1870, p. 229.</ref>
[[File:Jean Auguste Dominique Ingres - The Grand Odalisque - WGA11841.jpg|thumb|left|300px|''[[Velika odaliska]]'' (1814), Louvre]]
Še naprej je pošiljal dela na salon v Pariz v upanju, da se bo prebil. Leta 1819 je poslal svoj predelan akt ''La Grande Odalisque'', poleg zgodovinske slike ''Filip V. in maršal Berwick'' ter ''Roger osvobaja Angeliko'' na osnovi pesmi ''Orlando Furioso'', ki jo je napisal Ariosto v 16. stoletju, vendar so njegovo delo kritiki še enkrat obsodili kot gotsko in nenaravno <ref>Cohn and Siegfried 1980, pp. 22–23.</ref>. Kritik Kératy se je pritožil, da so bila na hrbtu ''La Grande Odalisque'' tri vretenca predolga. Kritik Charles Landon je zapisal: »Po trenutku pozornosti človek opazi, da na tej sliki ni kosti, mišic, krvi, življenja, reliefa in ničesar, kar predstavlja imitacijo .... očitno je, da se je umetnik namerno zmotil, da je hotel to storiti slabo, da verjame v oživitev čistega in primitivnega načina slikarjev antike, vendar je za svoj model vzel nekaj drobcev iz prejšnjih obdobij in povsem izgubil svojo pot«.
Leta 1820 se je, na pobudo florentinskega kiparja Lorenza Bartolinija, starega prijatelja iz njegovih let v Parizu, Ingres s soprogo preselil v [[Firence]]. Za dohodek je bil še vedno odvisen od svojih portretov in risb, vendar se je njegova sreča začela spreminjati. Njegova zgodovinska slika ''Roger osvobaja Angeliko'' je bila kupljena za zasebno zbirko Ludvika XVIII., obešena pa je bila v muzeju Musée du Luxembourg v Parizu, ki je bil na novo posvečen delu živih umetnikov. To je bilo prvo Ingresovo delo, ki je vstopilo v muzej.
[[File:Jean-Auguste-Dominique Ingres, Self-Portrait, 1822, NGA 93063.jpg|thumb| ''Avtoportret'', 1822, National Gallery of Art]]
Leta 1821 je dokončal sliko, ki jo je naročil prijatelj iz otroštva, monsieur de Pastoret, ''Vstop Douphina, prihodnjega Karla V. v Pariz''; de Pastoret je naročil tudi svoj portret in versko delo (''Devica z modro tančico''). Avgusta 1820 je s pomočjo de Pastoreta dobil naročilo za veliko versko poslikavo za [[Montaubanska stolnica |stolnico v Montaubanu]]. Tema je bila ponovna vzpostavitev vezi med cerkvijo in državo. Ingresova slika ''[[Zaobljuba Ludvika XIII.]]'' (1824), ki jo je navdihnil Rafael, je bila izključno v renesančnem slogu in je upodobila kralja Ludvika XIII. Francoskega To je bilo popolnoma v skladu z doktrino nove obnove vlade. Štiri leta je delal na velikem platnu in ga oktobra 1824 odnesel na Pariški salon; postal je ključ, ki je končno odprl vrata pariškega umetniškega kroga in njegove kariere kot uradnega slikarja.
== Vrnitev v Pariz in nazaj v Rim (1824–1834) ==
[[File:Le Voeu de Louis XIII.jpg|thumb|left|''[[Zaobljuba Ludvika XIII.]]'' (1824), stolnica v Montaubanu]]
''Zaobljuba Ludvika XIII.'' na Salonu leta 1824 je končno prinesla Ingresu uspeh kritikov. Januarja 1825 so mu podelili [[Red legije časti|Légion d'honneur]], junija 1825 pa je bil izvoljen v Inštitut. Njegova slava se je leta 1826 še razširila z objavo Sudrejeve [[litografija|litografije]] ''La Grande Odalisque'', ki je, tako prezirana leta 1819, zdaj postala široko priljubljena. Salon je leta 1824 sprožil tudi nasprotni tok Ingresovemu neoklasicizmu: [[Eugène Delacroix]] je razstavil ''Les Massacres de Scio'' (''[[Pokol na Hiosu (Delacroix)|Pokol na Hiosu]]''), v romantičnem slogu, ki je zelo drugačen od Ingresa.
Uspeh Ingresove slike je leta 1826 pripeljal do velikega novega naročila, ''[[Homerjeva Apoteoza]]'', velikansko platno, ki je slavilo vse velike umetnike zgodovine, ki naj bi krasilo strop ene izmed dvoran muzeja Karla X. v Louvru. Ingres ni mogel pravočasno dokončati dela za Salon 1827, vendar je sliko prikazal v '[[grizaj]]u. Salon leta 1827 je postal soočenje med neoklasicizmom Ingresove ''Apoteoze'' in novim manifestom romantike Delacroixovo, ''Smrt Sardanapala''. Ingres se je z navdušenjem pridružil bitki; Delacroixa je imenoval 'apostola grdote' in prijateljem rekel, da je prepoznal »Delacroixov talent, častitljiv značaj in uglednega duha«, a da »ima težnje, za katere menim, da so nevarne in ki jih moram potisniti nazaj« <ref>Siegfried & Rifkin 2001, p. 78–81.</ref>.
[[File:Ingres Martyre Saint-Symphorien.jpg|thumb|right|200px|''Mučeništvo sv. Simforiana'' (1834), stolnica v Autunu]]
Kljub precejšnjemu pokroviteljstvu, ki ga je užival pri burbonski vladi, je Ingres pozdravil julijsko revolucijo 1830. Da izid revolucije ni bil republika, ampak ustavna monarhija je zadovoljilo v bistvu konservativnega in pacifističnega umetnika. Njegova kariera ni bila prizadeta, še naprej je prejemal uradna naročila in časti v okviru julijske monarhije.
Ingres je razstavljal na Salonu leta 1833, kjer je njegov portret ''Louis-François Bertin'' (1832) doživel poseben uspeh. Javnost je za njegov realizem ugotovila, da je privlačen, čeprav so nekateri kritiki njegov naturalizem razglasili za vulgaren. Leta 1834 je dokončal veliko versko sliko ''Mučeništvo svetega Simforija'', kjer je upodobil prvega svetnika, ki je bil v Galiji mučen. Sliko je leta 1824 naročilo ministrstvo za notranje zadeve za stolnico v [[Autun]]u, ikonografijo na sliki pa je določil škof. Ingres si je sliko zamislil kot povzetek vsega svojega dela in spretnosti, na njej pa je delal deset let, preden jo je prikazal na Salonu leta 1834. Bil je presenečen, šokiran in jezen nad odzivom; sliko so napadli tako neoklasicisti kot romantiki. Ingres je bil obtožen zgodovinske nenatančnosti, barv in ženstvenega videza svetnika, ki je bil videti kot čudovit kip. Ingres je v jezi razglasil, da ne bo več sprejemal javnih naročil in da ne bo več sodeloval na Salonu. Pozneje je sodeloval pri nekaterih pol-javnih razstavah in retrospektivi svojega dela na mednarodni razstavi v Parizu 1855, vendar nikoli več ni sodeloval na Salonu in svojega dela ni dal v javno presojo. Namesto tega se je konec leta 1834 vrnil v Rim, da bi postal direktor Francoske akademije.
== Direktor Francoske akademije v Rimu (1834–1841) ==
[[File:Ingres Odalisque esclave Fogg Art.jpeg|thumb|right|300px|''Odaliska in suženj'' (1839), Fogg Art Museum]]
Ingres je v Rimu ostal šest let. Veliko pozornosti je posvetil usposabljanju študentov slikarstva, kot je to kasneje storil na pariški École des Beaux-Arts. Znova je organiziral Akademijo, povečal knjižnico, dodal mnogo kalupov klasičnih kipov v zbirko Akademije in študentom pomagal pri pridobivanju javnih naročil tako v Rimu kot v Parizu. Potoval je v [[Orvieto]] (1835), [[Siena|Sieno]] (1835) ter v [[Ravena|Raveno]] in [[Urbino]], da bi preučeval paleokrščanske mozaike, srednjeveška obzidja in renesančno umetnost. Veliko pozornosti je posvetil glasbi, enemu od predmetov akademije; pozdravil [[Franz Liszt|Franca Liszta]] in Fanny Mendelssohn. Z Lisztom je sklenil prijateljstvo. Skladatelj [[Charles Gounod]], ki je bil takrat upokojenec na Akademiji, je opisal Ingresovo spoštovanje moderne glasbe, vključno z Webrom in Berliozom, ter njegovo oboževanje do Beethovna, Haydna, Mozarta in Glucka. Pridružil se je študentom glasbe in njegovemu prijatelju Niccolòju Paganiniju pri igranju Beethovnovih violinskih del. Ko je Stendhal obiskal Akademijo in omalovaževal Beethovna, se je Ingres obrnil k hišniku, pokazal na Stendahla in mu rekel: »Če ta gospod še kdaj pokliče, nisem tu«.
Njegova jeza proti pariški umetniški sceni ni popustila. Leta 1836 je zavrnil veliko naročilo francoskega notranjega ministra Adolpha Thiersa za okrasitev notranjosti cerkve Madeleine v Parizu, ker je bilo naročilo najprej ponujeno tekmecu Paulu Delarocheju, ki ga je zavrnil.
[[File:Antiochus et stratonice - Ingres - Musée Condé.jpg|thumb|left|300px| ''Bolni Antioh'' (1840), Musée Condé, Chantilly]]
Druga slika, ki jo je poslal leta 1840, je bila ''Bolni Antioh'' (1840; znana tudi kot ''Antioh in Stratonice'') zgodovinska slika na temo ljubezni in žrtvovanja. Naročil jo je duc d'Orleans, sin kralja Ludvika Filipa I.), imela je zelo dovršeno arhitekturno ozadje, ki ga je zasnoval eden izmed študentov akademije Victor Baltard, bodoči arhitekt pariškega trga Les Halles. Osrednja figura je bila ženska v belem, katere kontemplativno poziranje z roko na bradi se pojavlja v nekaterih Ingresovih ženskih portretih.
Omenjena slika je bila, kljub majhnosti, le en meter, velik uspeh za Ingresa. Avgusta so jo pokazali v zasebnem stanovanju duca d'Orléansa v paviljonu Marsan Palais des Tuileries. Kralj ga je v Versaillesu osebno pozdravil in mu razkazal palačo. Ponudili so mu naročilo za slikanje portreta vojvode, dediča prestola in še enega duca de Lunyes, da bi ustvaril dve ogromni poslikavi za Château de Dampierre. Aprila 1841 se je dokončno vrnil v Pariz.
== Zadnja leta (1841–1867) ==
[[File:Jean Auguste Dominique Ingres - The Spring - Google Art Project 2.jpg|thumb|left|200px|''[[Izvir (Ingres)|Izvir]]'' (1856), Musée d'Orsay, Paris]]
Eno prvih del, narejenih po vrnitvi v Pariz, je bil portret duca d'Orléansa. Potem ko je bil naslednik prestola nekaj mesecev po končani sliki leta 1842 umorjen, je Ingres dobil naročila za izdelavo dodatnih kopij. Dobil je tudi naročilo za zasnovo sedemnajstih vitražnih oken za kapelo na kraju, kjer se je zgodila nesreča in naročilo za osem dodatnih modelov vitražev za Orléansovo kapelo v Dreuxu. Postal je profesor na pariški šoli Ecole des Beaux-Arts. Svoje študente je pogosto peljal v Louvre, da bi si ogledali klasično in renesančno umetnost in jim naročil, naj gledajo naravnost in se izogibajo Rubensovim delom, za katera je menil, da odstopajo od resničnih vrednot umetnosti.
Revolucija leta 1848, ki je odstavila Ludvika Filipa in ustvarila [[druga francoska republika|drugo francosko republiko]], je le malo vplivala na njegovo delo ali njegove ideje. Med revolucijo je dokončal svojo sliko ''Vénera Anadyoméne'', ki jo je začel kot akademski študij leta 1808. Predstavljala je Venero, ki se dviga iz morja, obkrožena s kerubini. Pozdravil je pokroviteljstvo nove vlade Ludvika Napoleona, ki je leta 1852 postal cesar Napoleon III.
[[File:Le Bain Turc, by Jean Auguste Dominique Ingres, from C2RMF retouched.jpg|thumb| right| 250px| ''[[Turška kopel]]'' (1862–63), Louvre]]
Leta 1843 je Ingres začel krasitev velike dvorane v Château de Dampierre z dvema velikima freskama, ''Zlata doba'' in ''Železna doba'', ki ponazarjata izvor umetnosti. Naredil je več kot petsto pripravljalnih risb in šest let delal na velikanskem projektu. V poskusu posnemanja učinka renesančnih fresk se je odločil za poslikavo sten v olju na omet, kar je povzročilo tehnične težave. Delo ''Železna doba'' ni nikoli napredovalo onkraj arhitekturnega ozadja, ki ga je naslikal asistent. Medtem je naraščajoča množica golih oseb v ''Zlati dobi'' razočarala Ingresovega mecena duca de Luynesa in Ingres leta 1847 prekinil delo na freski. Ingres je bil pretresen zaradi svoje žene, ki je umrla 27. julija 1849 in ni bil sposoben dokončati dela. Julija 1851 je svojemu rojstnemu mestu Montaubanu podaril svoja umetniška dela, oktobra pa odstopil kot profesor na École des Beaux-Arts.
Vendar se je leta 1852 Ingres, takrat star enainsedemdeset let, poročil pri triinštiridesetletno Delphine Ramel, sorodnico njegovega prijatelja Marcotta d'Argenteuila. Ingres se je pomladil in dokončal več pomembnih del, med drugimi portret ''Princese Albert de Broglie, née Joséphine-Eléonore-Marie-Pauline de Galard de Brassac de Béarn''. Leta 1853 je za strop dvorane v pariškem Hôtel de Ville začel ''Apoteozo Napoleona I.'' (Uničena je bila maja 1871, ko je pariška komunala stavbo požgala.) S pomočjo pomočnikov je leta 1854 dokončal še eno zgodovinsko sliko ''Ivana Orleanska na kronanju Karla VII.''. Retrospektiva njegovih del je bila predstavljena na pariški univerzalni razstavi leta 1855 in istega leta ga je Napoleon III. odlikoval z ''Légion d'honneur''. Leta 1862 je dobil naslov senatorja in postal član cesarskega sveta za javno poučevanje. Na Londonski mednarodni razstavi <ref>Tinterow, Conisbee et al. 1999, p. 555.</ref> so bila prikazana tri njegova dela, njegov sloves velikega francoskega slikarja pa je bil še enkrat potrjen.
[[File:Ingres-autoportrait-1858 Florence.jpg|thumb|right|250px|''Avtoportret'' (1858), Uffizi Gallery, Firence]]
Še naprej je predeloval in izpopolnjeval svoje klasične teme. Leta 1856 je dokončal ''[[Izvir (Ingres)|Izvir]]'', sliko je začel leta 1820 in je tesno povezana z njegovo ''Venero Anadyoméne''. Naslikal je dve različici ''Ludvik XIV. in Molière'' (1857 in 1860) ter ustvaril variantne kopije več njegovih prejšnjih kompozicij. Leta 1862 je dokončal majhno različico ''Zlate dobe''. Zadnje njegove pomembne portretne slike izvirajo iz tega obdobja. Na prošnjo Firenške galerije Uffizi je leta 1858 naredil svoj avtoportret. Edina barva na sliki je rdeča njegova rozeta častne legije.
Ob koncu svojega življenja je ustvaril eno svojih najbolj znanih mojstrovin, ''[[Turška kopel]]''. Potem ko je sliko predelal kot tondo, jo je Ingres podpisal in datiral leta 1862, čeprav je leta 1863 naredil dodatne popravke. Sliko je na koncu kupil turški diplomat Khalid Bey, ki je imel v lasti veliko zbirko aktov in erotičnih umetnosti, vključno z več [[Gustave Courbet |Courbet]]ovimi slikami. Slika je povzročala škandal še dolgo po tem, ko je Ingres umrl. Prvotno je bila Louvru ponujena leta 1907, vendar je bila zavrnjena, [87] dana mu je bila leta 1911.
Ingres je umrl za pljučnico 14. januarja 1867, v starosti šestinosemdesetih let, v svojem stanovanju v Parizu na Quai Voltaire. Pokopan je na pokopališču Père Lachaise v Parizu z grobnico, ki jo je izdelal njegov študent Jean-Marie Bonnassieux. Vsebino njegovega ateljeja, vključno s številnimi večjimi slikami, več kot 4000 risbami in njegovo violino, je umetnik daroval mestnemu muzeju v Montaubanu, ki je danes znan kot Musée Ingres.
== Galerija ==
<gallery>
Slika:Jean Auguste Dominique Ingres, Portrait de Napoléon Bonaparte en premier consul.jpg|''Bonaparte, prvi konzul'' (1804, Grand Curtius, Lüttich) – v ozadju nedotaknjena stolnica, ki je bila v veliki meri uničena
Slika:Ingres, Madame Riviere.jpg|Portret Madame Riviere. 1806.
Slika:Jean auguste dominique ingres princesse albert de broglie.jpg|Portret Princese Albert de Broglie. 1853.Metropolitan Museum of Art, New York
Slika:Jean auguste dominique ingres baronne james de rothschild.jpg|Portret baronese James de Rothschild. 1848. 142 × 101 cm. Privatna zbirka
Slika:Jean auguste dominique ingres madame paul-sigisbert moitessier.jpg|Madame Paul-Sigisbert Moitessier, rojena Marie-Clotilde-Inès de Foucauld. 1856, 120 × 92 cm, National Gallery, London
</gallery>
<gallery>
Slika:Ingre, Grande Odalisque.jpg|''[[Velika odaliska]]''. 1814. 91 × 162 cm. Louvre, Pariz
Slika:Jean-Paul Flandrin - Odalisque with Slave - Walters 37887.jpg|''[[Odaliska s sužnjem]]''. 1842. Walters Art Museum, Baltimore
Slika:Jean Auguste Dominique Ingres - The Spring - Google Art Project 2.jpg|''[[Izvir (Ingres)|Izvir]]''. 1856. 163 × 80 cm. Musée d’Orsay, Pariz
</gallery>
<gallery>
Slika:Ingres - Henrietta Harvey and her half-sister, Elizabeth Norton.jpg|''Sestri Harvey''. 1804.
Slika:Charles Robert Cockerell 1817.jpg|Charles Robert Cockerell. c. 1813.
Slika:Ingres montagu.jpg|Sestri Montagu. 1815.
Slika:1818-Famille-Stamaty-Ingres.jpg|Sružina Stamaty. 1818.
Slika:François Pouqueville par Ingres.jpg|François Pouqueville. 1834.
Slika:Ingres - Mme Victor Baltard & sa fille Paule.jpg|Gospa Victor Baltard (roj. Adeline Lequeu) in njena hči Paule. Rim 1836.
Slika:Jean-Auguste-Dominique Ingres, Portrait of Guillaume Guillon Lethière.jpg|Portret Guillaume Guillon-Lethière.
</gallery>
== Sklici ==
{{sklici|2}}
== Literatura ==
*French painting 1774–1830: the Age of Revolution. New York; Detroit: The Metropolitan Museum of Art; The Detroit Institute of Arts. 1975. (see index)
==Zunanje povezave==
{{commons|Jean Auguste Dominique Ingres}}
* [http://www.artble.com/artists/jean_auguste_dominique_ingres Biography, Style and Artworks]
* [http://www.thefamousartists.com/dominique-ingres Biography and Selected Works of Dominique Ingres]
* [http://www.jeanaugustedominiqueingres.org/ Jean Auguste Dominique Ingres.org] – 200 paintings
* [http://www.museumsyndicate.com/artist.php?artist=171 Gallery of Ingres Paintings] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111216220047/http://www.museumsyndicate.com/artist.php?artist=171 |date=2011-12-16 }}
* [https://web.archive.org/web/20081205111846/http://www.louvre.fr/llv/dossiers/detail_oal.jsp?CONTENT%3C%3Ecnt_id=10134198674046752&CURRENT_LLV_OAL%3C%3Ecnt_id=10134198674046752&FOLDER%3C%3Efolder_id=9852723696500955&bmLocale=en ''A Closer Look at the portrait of Louis-François Bertin by Ingres'' (Louvre Museum)]
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Ingres, Jean}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1780]]
[[Kategorija:Umrli leta 1867]]
[[Kategorija:Francoski slikarji]]
[[Kategorija:Pokopani na pokopališču Père-Lachaise]]
[[Kategorija:Jean Auguste Dominique Ingres| ]]
[[Kategorija:Nosilci legije časti]]
5lhiwukxwo3g7atet8rly9x1ijgx1jy
Marn
0
298051
6739723
6679246
2026-08-20T11:55:56Z
~2026-45085-22
264465
6739723
wikitext
text/x-wiki
'''Marn''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]:
* [[Ferdinand Marn]] (1927—2008), ekonomist in informatik
* [[Franjo Marn]] (1846—1905), jezikoslovec
* [[Gašper Marn]] (*1989), smučarski tekač
* [[Jaka Marn]] (*1978), smučar
* [[Jan Marn]] (*2004), šahist
* [[Janez Marn]] - [[Črtomir]] (1913—1945), krščanski socialist, partizanski in četniški poveljnik
* [[Josip Marn]] (1832—1893), rimskokatoliški duhovnik, literarni zgodovinar, katoliški časnikar in šolnik
* [[Jože Marn (revolucionar)|Jože Marn]] (1898—1942), rudar, politik - revolucionar
*[[Jože Marn|Jože(f) Marn]], voditelj Katoliške akcije po 1942
*[[Jure Marn]] (*1964), strojnik
*[[Karel Marn]] (1901—1973), šolnik, ekonomist
*[[Lev B Marn]], kantavtor/glasbenik?
*[[Matej Marn]] (*1977), diplomat
*[[Mojca Viršček Marn]] (*1959), agronomka, rastlinska virologinja in genetičarka
*[[Peter Marn]] (1951—2025), pravnik, strokovnjak za civilno letalstvo
*[[Rafael Marn]], športnik, kolesar, publicist
*[[Rudolf Marn]] (1875—1947), pravnik, gospodarski strokovnjak
*[[Tatjana Marn]], geografka
*[[Tonček Marn]], pevec basist
*[[Urša Marn]], novinarka
== Glej tudi ==
* priimke [[Marin (priimek)|Marin]], [[Marinc]], [[Marinko]]
== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Marn}}
{{priimek}}
[[Kategorija:Slovenski priimki]]
e0vfzayy92qged5fh9rsnpxl23930e0
6739724
6739723
2026-08-20T11:57:06Z
~2026-45085-22
264465
/* Glej tudi */
6739724
wikitext
text/x-wiki
'''Marn''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]:
* [[Ferdinand Marn]] (1927—2008), ekonomist in informatik
* [[Franjo Marn]] (1846—1905), jezikoslovec
* [[Gašper Marn]] (*1989), smučarski tekač
* [[Jaka Marn]] (*1978), smučar
* [[Jan Marn]] (*2004), šahist
* [[Janez Marn]] - [[Črtomir]] (1913—1945), krščanski socialist, partizanski in četniški poveljnik
* [[Josip Marn]] (1832—1893), rimskokatoliški duhovnik, literarni zgodovinar, katoliški časnikar in šolnik
* [[Jože Marn (revolucionar)|Jože Marn]] (1898—1942), rudar, politik - revolucionar
*[[Jože Marn|Jože(f) Marn]], voditelj Katoliške akcije po 1942
*[[Jure Marn]] (*1964), strojnik
*[[Karel Marn]] (1901—1973), šolnik, ekonomist
*[[Lev B Marn]], kantavtor/glasbenik?
*[[Matej Marn]] (*1977), diplomat
*[[Mojca Viršček Marn]] (*1959), agronomka, rastlinska virologinja in genetičarka
*[[Peter Marn]] (1951—2025), pravnik, strokovnjak za civilno letalstvo
*[[Rafael Marn]], športnik, kolesar, publicist
*[[Rudolf Marn]] (1875—1947), pravnik, gospodarski strokovnjak
*[[Tatjana Marn]], geografinja
*[[Tonček Marn]], pevec basist
*[[Urša Marn]], novinarka
== Glej tudi ==
* priimke [[Marin (priimek)|Marin]], [[Marinc]], [[Marinko]]
== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Marn}}
{{priimek}}
[[Kategorija:Slovenski priimki]]
1g3nkyj3df4yrpfvy395upp2k86c8yx
Predloga:Infopolje Volitve
10
301356
6739383
6647938
2026-08-19T12:50:48Z
Upwinxp
126544
6739383
wikitext
text/x-wiki
<includeonly>{| class="infobox {{#if:{{{election_date|}}}|vevent|}}" style="{{#if:{{{map_image|}}}|{{#if:{{{map_size|}}}|{{#ifeq:{{Str rightc|{{{map_size}}}|2}}|px||width:{{Str number/trim|{{{map_size}}}}}{{Str rightc|{{{map_size}}}|2}};}}}}}} font-size: 88%; line-height: 1.5em"
|+ class="summary" style="font-size: 125%; font-weight: bold" | {{{election_name|{{PAGENAME}}}}}
{{!}}-
{{!}} colspan=4 align=center {{!}} {{#if:{{{flag_image|}}}|[[File:{{{flag_image}}}|50px|alt=|link=]]<hr />|{{#if:{{{country|}}}|{{#if:{{{flag_year|}}}|{{flagicon|{{{country}}}|variant={{{flag_year|}}}|size=50px}}|{{flagicon|{{{country}}}|size=50px}}}}<hr />}}}}
{{!}}-
{{!}} {{#if:{{{map_image|}}}|{{#if:{{{map_size|}}}|{{#ifeq:{{Str rightc|{{{map_size}}}|2}}|px|width="{{Str number/trim|{{{map_size}}}}}"}}|width="300"}}}} colspan=4 {{!}}
{| cellspacing="0" cellpadding="0" style="background:transparent; width:100%;"
{{!}}style="width: 25%;" align="left" {{!}}{{#if:{{{previous_year|}}}|{{#ifexist:{{{previous_election|}}}|[[{{{previous_election}}}|{{{previous_year}}}]]|{{{previous_year}}}}} ←<br
/>}}{{#ifexist:{{{previous_mps|{{{previous_MPs|{{{previous_members|}}}}}}}}}|[[{{{previous_mps|{{{previous_MPs|{{{previous_members|}}}}}}}}}|members]]{{#if:{{{previous_year|}}}|| ←}}}}
{{!}}style="width: 50%;" align="center" {{!}}{{#if:{{{election_date|}}}|'''{{{election_date}}}'''<br />}}{{#if:{{{elected_mps|}}}|{{{elected_mps}}}}}
{{!}}style="width: 25%;" align="right" {{!}}{{#if:{{{next_year|}}}|→ {{#ifexist:{{{next_election|}}}|[[{{{next_election}}}|{{{next_year}}}]]|{{{next_year}}}}}<br
/>}}{{#ifexist:{{{next_mps|{{{next_MPs|{{{next_members|}}}}}}}}}|{{#if:{{{next_year|}}}||→ }}[[{{{next_mps|{{{next_MPs|{{{next_members|}}}}}}}}}|members]]}}
|}
{{!}}-
{{!}} {{#if:{{{map_image|}}}|{{#if:{{{map_size|}}}|{{#ifeq:{{Str rightc|{{{map_size}}}|2}}|px|width="{{Str number/trim|{{{map_size}}}}}"}}|width="300"}}}} colspan=4 {{!}}
{| style="background:transparent; width:100%;"
{{#if:{{{party1|}}}{{{color1|}}}{{{colour1|}}}{{{leader1|}}}|
{{!}} colspan=4 {{!}} <hr />
{{!}}-
}}
{{#if:{{{seats_for_election|}}}|
{{#switch:{{{type|}}}
| parliamentary
| Parliamentary
| legislative
| Legislative =
! {{#if:{{{map_image|}}}|{{#if:{{{map_size|}}}|{{#ifeq:{{Str rightc|{{{map_size}}}|2}}|px|width="{{Str number/trim|{{{map_size}}}}}"}}|width="300"}}}} colspan = 4 style="text-align: center" {{!}} <small>{{{seats_for_election}}}</small>{{#if:{{{majority_seats|}}}|<br /><small>{{{majority_seats}}} sedežev potrebnih za večino</small>}}
{{!}}-
{{#if:{{{opinion_polls|}}}|
{{!}} colspan=4 style="text-align: center" {{!}} [[{{{opinion_polls}}}|Opinion polls]]
{{!}}-
}}
| #default =
}}|
{{#if:{{{opinion_polls|}}}|
{{!}} {{!}}{{!}} colspan=3 style="text-align: center" {{!}} [[{{{opinion_polls}}}|Opinion polls]]
{{!}}-
}}}}
{{#if:{{{turnout|}}}|
! style="text-align: left" {{!}} Udeležba
{{!}} colspan=3 style="text-align: center" {{!}} {{{turnout}}}
{{!}}-
}}
{{#if:{{{party1|}}}|{{#ifeq:{{{ongoing|}}}|yes||
{{#switch:{{{type|}}}
| parliamentary
| Parliamentary
| legislative
| Legislative =
! align="left" {{!}}
! style="text-align: center" {{!}} {{#switch:{{{type|}}}|parliamentary|Parliamentary=Prva stranka|#default=Večinska stranka}}
{{#if:{{{party2|}}}|! style="text-align: center" {{!}} {{#switch:{{{type|}}}|parliamentary|Parliamentary=Druga stranka|#default=Manjšinska stranka}} }}
{{#if:{{{party3|}}}|
! style="text-align: center" {{!}} {{#switch:{{{type|}}}|parliamentary|Parliamentary=Tretja stranka|#default=Tretja stranka}} }}
{{!}}-
| #default =
}}}}}}
{{#if:{{{party1|}}}{{{color1|}}}{{{colour1|}}}|<!-- Images 1, 2, 3 -->
{{!}}
{{!}} style="text-align: center; border-bottom: 6px solid {{#if:{{{color1|}}}{{{colour1|}}}|<nowiki>#</nowiki>{{{color1|{{{colour1|}}}}}}|{{#ifeq: {{{party_colo{{#if:{{{party_colour|}}}|u|}}r}}}|no|-|{{#ifexist: Template:{{{party1|}}}/meta/color|{{Template:{{{party1|}}}/meta/color}}|-}}}}}}"{{!}} {{#if:{{{image1|}}}|{{{image1}}}}}
{{#if:{{{party2|}}}{{{color2|}}}{{{colour2|}}}|{{!}} style="text-align: center; border-bottom: 6px solid {{#if:{{{color2|}}}{{{colour2|}}}|<nowiki>#</nowiki>{{{color2|{{{colour2|}}}}}}|{{#ifeq: {{{party_colo{{#if:{{{party_colour|}}}|u|}}r}}}|no|-|{{#ifexist: Template:{{{party2|}}}/meta/color|{{Template:{{{party2|}}}/meta/color}}|-}}}}}}"{{!}} {{#if:{{{image2|}}}|{{{image2}}}}}}}
{{#if:{{{party3|}}}{{{color3|}}}{{{colour3|}}}|{{!}} style="text-align: center; border-bottom: 6px solid {{#if:{{{color3|}}}{{{colour3|}}}|<nowiki>#</nowiki>{{{color3|{{{colour3|}}}}}}|{{#ifeq: {{{party_colo{{#if:{{{party_colour|}}}|u|}}r}}}|no|-|{{#ifexist: Template:{{{party3|}}}/meta/color|{{Template:{{{party3|}}}/meta/color}}|-}}}}}}"{{!}} {{#if:{{{image3|}}}|{{{image3}}} }} }}
{{!}}-
}}
{{#if:{{{nominee1|}}}{{{candidate1|}}}|<!-- Presidential nominee/candidate 1, 2, 3 -->
{{#switch:{{{type|}}}
| presidential
| Presidential =
! width="75" style="text-align: left" {{!}}{{#if:{{{nominee1|}}}|Kandidat|Kandidata}}
{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{nominee1|{{{candidate1|}}} }}}{{#if:{{{nominee2|}}}{{{candidate2|}}}| {{!!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{nominee2|{{{candidate2|}}} }}} }}{{#if:{{{nominee3|}}}{{{candidate3|}}}| {{!!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{nominee3|{{{candidate3|}}} }}} }}
{{!}}-
| #default =
}}
}}
{{#if:{{{leader1|}}}|<!-- Party leader 1, 2, 3 -->
{{#switch:{{{type|}}}
| parliamentary
| Parliamentary
| legislative
| Legislative =
! width="75" style="text-align: left" {{!}} Voditelj
{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{leader1}}}{{#if:{{{leader2|}}}|{{!!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{leader2}}} }}{{#if:{{{leader3|}}}|{{!!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{leader3}}} }}
{{!}}-
| #default =
}}
}}
{{#if:{{{party1|}}}|<!-- Party name 1, 2, 3 -->
! width="75" style="text-align: left" {{!}} Stranka
{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{#ifeq: {{{party_name}}}|no|{{{party1}}}|{{{party1}}}}}
{{#if:{{{party2|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{#ifeq: {{{party_name}}}|no|{{{party2}}}|{{{party2}}}}} }}
{{#if:{{{party3|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{#ifeq: {{{party_name}}}|no|{{{party3}}}|{{{party3}}}}} }}
{{!}}-
}}
{{#if:{{{alliance1|}}}|<!-- Alliance name 1, 2, 3 -->
! style="text-align: left" {{!}} Alliance
{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{#switch:{{{alliance_name|}}}| no={{#if:{{{alliance1|}}}|{{{alliance1}}} }}| #default= {{#ifeq: {{{alliance_name}}}|no|{{{alliance1}}}|[[{{{alliance1}}}|{{Template: {{{alliance1}}}/meta/shortname}}]]}} }}
{{#if:{{{alliance2|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{#switch:{{{alliance_name|}}}| no={{#if:{{{alliance2|}}}|{{{alliance2}}} }}| #default= {{#ifeq: {{{alliance_name}}}|no|{{{alliance2}}}|[[{{{alliance2}}}|{{Template: {{{alliance2}}}/meta/shortname}}]]}} }} }}
{{#if:{{{alliance3|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{#switch:{{{alliance_name|}}}| no={{#if:{{{alliance3|}}}|{{{alliance3}}} }}| #default= {{#ifeq: {{{alliance_name}}}|no|{{{alliance3}}}|[[{{{alliance3}}}|{{Template: {{{alliance3}}}/meta/shortname}}]]}} }} }}
{{!}}-
}}
{{#if:{{{home_state1|}}}|<!-- Home state 1, 2, 3 -->
{{#switch:{{{type|}}}
| presidential
| Presidential =
! style="text-align: left" {{!}} Domača<br>zvezna država
{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{home_state1}}}{{#if:{{{home_state2|}}}| {{!!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{home_state2}}} }}{{#if:{{{home_state3|}}}| {{!!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{home_state3}}} }}
{{!}}-
| #default =
}}
}}
<!-- Running mate 1, 2, 3 -->
{{#switch:{{{type|}}}
| presidential
| Presidential =
{{#if:{{{running_mate1|}}}|
! style="text-align: left" {{!}} Podpredsednik
{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{running_mate1}}}{{#if:{{{running_mate2|}}}| {{!!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{running_mate2}}}}}{{#if:{{{running_mate3|}}}| {{!!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{running_mate3}}}}}
}}
| #default =
}}
|-<!-- Electoral vote 1, 2, 3 -->
{{#switch:{{{type|}}}
| presidential
| Presidential =
{{#ifeq:{{{ongoing|}}}|yes||
{{#if:{{{electoral_vote1|}}}|
! style="text-align: left" {{!}} Elektorski glasovi
{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{electoral_vote1}}}{{#if:{{{electoral_vote2|}}}| {{!!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{electoral_vote2}}}}}{{#if:{{{electoral_vote3|}}}| {{!!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{electoral_vote3}}}}}
}}
}}
| #default =
}}
|-<!-- States carried 1, 2, 3 -->
{{#switch:{{{type|}}}
| presidential
| Presidential =
{{#ifeq:{{{ongoing|}}}|yes||
{{#if:{{{states_carried1|}}}|
! style="text-align: left" {{!}} Zvezne države
{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{states_carried1}}}{{#if:{{{states_carried2|}}}| {{!!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{states_carried2}}}}}{{#if:{{{states_carried3|}}}| {{!!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{states_carried3}}}}}
}}
}}
| #default =
}}
|-<!-- Leader since 1, 2, 3 -->
{{#switch:{{{type|}}}
| parliamentary
| Parliamentary
| legislative
| Legislative =
{{#if:{{{leader_since1|}}}|
! style="text-align: left" {{!}} Leader since
{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{leader_since1}}}{{#if:{{{leader_since2|}}}| {{!!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{leader_since2}}}}}{{#if:{{{leader_since3|}}}| {{!!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{leader_since3}}}}}
}}
| #default =
}}
|-<!-- Leader seat 1, 2, 3 -->
{{#switch:{{{type|}}}
| parliamentary
| Parliamentary
| legislative
| Legislative =
{{#if:{{{leaders_seat1|}}}|
! style="text-align: left" {{!}} Leader's seat
{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{leaders_seat1}}}{{#if:{{{leaders_seat2|}}}| {{!!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{leaders_seat2}}}}}{{#if:{{{leaders_seat3|}}}| {{!!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{leaders_seat3}}}}}
}}
| #default =
}}
|-<!-- last election 1, 2, 3 -->
{{#switch:{{{type|}}}
| parliamentary
| Parliamentary
| legislative
| Legislative =
{{#if:{{{last_election1|}}}|
! style="text-align: left" {{!}} Zadnje volitve
{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{last_election1}}}{{#if:{{{last_election2|}}}| {{!!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{last_election2}}}}}{{#if:{{{last_election3|}}}| {{!!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{last_election3}}}}}
}}
| #default =
}}
|-<!-- seats before 1, 2, 3 -->
{{#switch:{{{type|}}}
| parliamentary
| Parliamentary
| legislative
| Legislative =
{{#if:{{{seats_before1|}}}|
! style="text-align: left" {{!}} {{#ifeq:{{{ongoing|}}}|yes|Current seats|Seats before}}
{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{seats_before1}}}{{#if:{{{seats_before2|}}}| {{!!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{seats_before2}}}}}{{#if:{{{seats_before3|}}}| {{!!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{seats_before3}}}}}
}}
| #default =
}}
|-<!-- seats needed 1, 2, 3 -->
{{#switch:{{{type|}}}
| parliamentary
| Parliamentary
| legislative
| Legislative =
{{#ifeq:{{{ongoing|}}}|yes|
{{#if:{{{seats_needed1|}}}|
! style="text-align: left" {{!}} Seats needed
{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{seats_needed1}}}
{{#if:{{{seats_needed2|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{seats_needed2}}}}}
{{#if:{{{seats_needed3|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{seats_needed3}}}}}
}}
}}
| #default =
}}
|-<!-- seats 1, 2, 3 -->
{{#switch:{{{type|}}}
| parliamentary
| Parliamentary
| legislative
| Legislative =
{{#ifeq:{{{ongoing|}}}|yes||
{{#if:{{{seats1|}}}|
! style="text-align: left" {{!}} Osvojenih sedežev
{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{seats1}}}{{#if:{{{seats2|}}}| {{!!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{seats2}}}}}{{#if:{{{seats3|}}}| {{!!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{seats3}}}}}
}}
}}
| #default =
}}
|-<!-- seats after 1, 2, 3 -->
{{#switch:{{{type|}}}
| parliamentary
| Parliamentary
| legislative
| Legislative =
{{#ifeq:{{{ongoing|}}}|yes||
{{#if:{{{seats_after1|}}}|
! style="text-align: left" {{!}} Seats after
{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{seats_after1}}}{{#if:{{{seats_after2|}}}| {{!!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{seats_after2}}}}}{{#if:{{{seats_after3|}}}| {{!!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{seats_after3}}}}}
}}
}}
| #default =
}}
|-<!-- seat change 1, 2, 3 -->
{{#switch:{{{type|}}}
| parliamentary
| Parliamentary
| legislative
| Legislative =
{{#ifeq:{{{ongoing|}}}|yes||
{{#if:{{{seat_change1|}}}|
! style="text-align: left" {{!}} Sprememba
{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{seat_change1}}}{{#if:{{{seat_change2|}}}| {{!!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{seat_change2}}}}}{{#if:{{{seat_change3|}}}| {{!!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{seat_change3}}}}}
}}
}}
| #default =
}}
|-<!-- popular vote 1, 2, 3 -->
{{#ifeq:{{{ongoing|}}}|yes||
{{#if:{{{popular_vote1|}}}|
! style="text-align: left" {{!}} Število glasov
{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{popular_vote1}}}{{#if:{{{popular_vote2|}}}| {{!!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{popular_vote2}}}}}{{#if:{{{popular_vote3|}}}| {{!!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{popular_vote3}}}}}
}}
}}
|-<!-- percentage 1, 2, 3 -->
{{#ifeq:{{{ongoing|}}}|yes||
{{#if:{{{percentage1|}}}|
! style="text-align: left" {{!}} Delež glasov
{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{percentage1}}}{{#if:{{{percentage2|}}}| {{!!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{percentage2}}}}}{{#if:{{{percentage3|}}}| {{!!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{percentage3}}}}}
}}
}}
|-<!-- swing 1, 2, 3 -->
{{#switch:{{{type|}}}
| parliamentary
| Parliamentary
| legislative
| Legislative =
{{#ifeq:{{{ongoing|}}}|yes||
{{#if:{{{swing1|}}}|
! style="text-align: left" {{!}} Swing
{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{swing1}}}{{#if:{{{swing2|}}}| {{!!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{swing2}}}}}{{#if:{{{swing3|}}}| {{!!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{swing3}}}}}
}}
}}
| #default =
}}
{{#if:{{{opinion_polls|}}}||
{{!}}-<!-- Presidential poll nominee 1, 2, 3 -->
{{#switch:{{{type|}}}
| presidential
| Presidential =
{{#ifeq:{{{ongoing|}}}|yes|
{{#if:{{{poll1_{{#if:{{{poll1_nominee1|}}}|nominee|candidate}}1|}}}|
! colspan=4 {{!}} Opinion polls
}}
}}
| #default =
}}
{{!}}-
{{#switch:{{{type|}}}
| presidential
| Presidential =
{{#ifeq:{{{ongoing|}}}|yes|
{{#if:{{{poll1_{{#if:{{{poll1_nominee1|}}}|nominee|candidate}}1|}}}|
! style="text-align: left; white-space: nowrap" {{!}} {{{poll1_date{{#if:{{{poll1_date1|}}}|1|}}}}}{{#if:{{{poll1_source|}}}{{{poll1_source1|}}}| [{{{poll1_source{{#if:{{{poll1_source1|}}}|1|}}}}}]}}}}
{{#if:{{{poll1_{{#if:{{{poll1_nominee1|}}}|nominee|candidate}}1|}}}| {{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{poll1_{{#if:{{{poll1_nominee1|}}}|nominee|candidate}}1}}}}}
{{#if:{{{poll1_{{#if:{{{poll1_nominee2|}}}|nominee|candidate}}2|}}}| {{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{poll1_{{#if:{{{poll1_nominee2|}}}|nominee|candidate}}2}}}}}
{{#if:{{{poll1_{{#if:{{{poll1_nominee3|}}}|nominee|candidate}}3|}}}| {{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{poll1_{{#if:{{{poll1_nominee3|}}}|nominee|candidate}}3}}}}}
}}
| #default =
}}
{{!}}-
{{#switch:{{{type|}}}
| presidential
| Presidential =
{{#ifeq:{{{ongoing|}}}|yes|
{{#if:{{{poll2_{{#if:{{{poll2_nominee1|}}}|nominee|candidate}}1|}}}|
! style="text-align: left; white-space: nowrap" {{!}} {{{poll2_date{{#if:{{{poll2_date1|}}}|1|}}}}}{{#if:{{{poll2_source|}}}{{{poll2_source1|}}}| [{{{poll2_source{{#if:{{{poll2_source1|}}}|1|}}}}}]}}}}
{{#if:{{{poll2_{{#if:{{{poll2_nominee1|}}}|nominee|candidate}}1|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{poll2_{{#if:{{{poll2_nominee1|}}}|nominee|candidate}}1}}}}}
{{#if:{{{poll2_{{#if:{{{poll2_nominee2|}}}|nominee|candidate}}2|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{poll2_{{#if:{{{poll2_nominee2|}}}|nominee|candidate}}2}}}}}
{{#if:{{{poll2_{{#if:{{{poll2_nominee3|}}}|nominee|candidate}}3|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{poll2_{{#if:{{{poll2_nominee3|}}}|nominee|candidate}}3}}}}}
}}
| #default =
}}
{{!}}-
{{#switch:{{{type|}}}
| presidential
| Presidential =
{{#ifeq:{{{ongoing|}}}|yes|
{{#if:{{{poll3_{{#if:{{{poll3_nominee1|}}}|nominee|candidate}}1|}}}|
! style="text-align: left; white-space: nowrap" {{!}} {{{poll3_date{{#if:{{{poll3_date1|}}}|1|}}}}}{{#if:{{{poll3_source|}}}{{{poll3_source1|}}}| [{{{poll3_source{{#if:{{{poll3_source1|}}}|1|}}}}}]}}}}
{{#if:{{{poll3_{{#if:{{{poll3_nominee1|}}}|nominee|candidate}}1|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{poll3_{{#if:{{{poll3_nominee1|}}}|nominee|candidate}}1}}}}}
{{#if:{{{poll3_{{#if:{{{poll3_nominee2|}}}|nominee|candidate}}2|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{poll3_{{#if:{{{poll3_nominee2|}}}|nominee|candidate}}2}}}}}
{{#if:{{{poll3_{{#if:{{{poll3_nominee3|}}}|nominee|candidate}}3|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{poll3_{{#if:{{{poll3_nominee3|}}}|nominee|candidate}}3}}}}}
}}
| #default =
}}
{{!}}-
{{#switch:{{{type|}}}
| presidential
| Presidential =
{{#ifeq:{{{ongoing|}}}|yes|
{{#if:{{{poll4_{{#if:{{{poll4_nominee1|}}}|nominee|candidate}}1|}}}|
! style="text-align: left; white-space: nowrap" {{!}} {{{poll4_date{{#if:{{{poll4_date1|}}}|1|}}}}}{{#if:{{{poll4_source|}}}{{{poll4_source1|}}}| [{{{poll4_source{{#if:{{{poll4_source1|}}}|1|}}}}}]}}}}
{{#if:{{{poll4_{{#if:{{{poll4_nominee1|}}}|nominee|candidate}}1|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{poll4_{{#if:{{{poll4_nominee1|}}}|nominee|candidate}}1}}}}}
{{#if:{{{poll4_{{#if:{{{poll4_nominee2|}}}|nominee|candidate}}2|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{poll4_{{#if:{{{poll4_nominee2|}}}|nominee|candidate}}2}}}}}
{{#if:{{{poll4_{{#if:{{{poll4_nominee3|}}}|nominee|candidate}}3|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{poll4_{{#if:{{{poll4_nominee3|}}}|nominee|candidate}}3}}}}}
}}
| #default =
}}
{{!}}-
{{#switch:{{{type|}}}
| presidential
| Presidential =
{{#ifeq:{{{ongoing|}}}|yes|
{{#if:{{{poll5_{{#if:{{{poll5_nominee1|}}}|nominee|candidate}}1|}}}|
! style="text-align: left; white-space: nowrap" {{!}} {{{poll5_date{{#if:{{{poll5_date1|}}}|1|}}}}}{{#if:{{{poll5_source|}}}{{{poll5_source1|}}}| [{{{poll5_source{{#if:{{{poll5_source1|}}}|1|}}}}}]}}}}
{{#if:{{{poll5_{{#if:{{{poll5_nominee1|}}}|nominee|candidate}}1|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{poll5_{{#if:{{{poll5_nominee1|}}}|nominee|candidate}}1}}}}}
{{#if:{{{poll5_{{#if:{{{poll5_nominee2|}}}|nominee|candidate}}2|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{poll5_{{#if:{{{poll5_nominee2|}}}|nominee|candidate}}2}}}}}
{{#if:{{{poll5_{{#if:{{{poll5_nominee3|}}}|nominee|candidate}}3|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{poll5_{{#if:{{{poll5_nominee3|}}}|nominee|candidate}}3}}}}}
}}
| #default =
}}
{{!}}-<!-- Legislative poll nominee 1, 2, 3 -->
{{#switch:{{{type|}}}
| parliamentary
| Parliamentary
| legislative
| Legislative =
{{#ifeq:{{{ongoing|}}}|yes|
{{#if:{{{poll1_party1|}}}|
! colspan=4 {{!}} Opinion polls
}}
}}
| #default =
}}
{{!}}-
{{#switch:{{{type|}}}
| parliamentary
| Parliamentary
| legislative
| Legislative =
{{#ifeq:{{{ongoing|}}}|yes|
{{#if:{{{poll1_party1|}}}|
! style="text-align: left; white-space: nowrap" {{!}} {{{poll1_date{{#if:{{{poll1_date1|}}}|1|}}}}}{{#if:{{{poll1_source|}}}{{{poll1_source1|}}}| [{{{poll1_source{{#if:{{{poll1_source1|}}}|1|}}}}}]}}
{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{poll1_party1}}}
{{#if:{{{poll1_party2|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{poll1_party2}}}}}
{{#if:{{{poll1_party3|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{poll1_party3}}}}}
}}
}}
| #default =
}}
{{!}}-
{{#switch:{{{type|}}}
| parliamentary
| Parliamentary
| legislative
| Legislative =
{{#ifeq:{{{ongoing|}}}|yes|
{{#if:{{{poll2_party1|}}}|
! style="text-align: left; white-space: nowrap" {{!}} {{{poll2_date{{#if:{{{poll2_date1|}}}|1|}}}}}{{#if:{{{poll2_source|}}}{{{poll2_source1|}}}| [{{{poll2_source{{#if:{{{poll2_source1|}}}|1|}}}}}]}}
{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{poll2_party1}}}
{{#if:{{{poll2_party2|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{poll2_party2}}}}}
{{#if:{{{poll2_party3|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{poll2_party3}}}}}
}}
}}
| #default =
}}
{{!}}-
{{#switch:{{{type|}}}
| parliamentary
| Parliamentary
| legislative
| Legislative =
{{#ifeq:{{{ongoing|}}}|yes|
{{#if:{{{poll3_party1|}}}|
! style="text-align: left; white-space: nowrap" {{!}} {{{poll3_date{{#if:{{{poll3_date1|}}}|1|}}}}}{{#if:{{{poll3_source|}}}{{{poll3_source1|}}}| [{{{poll3_source{{#if:{{{poll3_source1|}}}|1|}}}}}]}}
{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{poll3_party1}}}
{{#if:{{{poll3_party2|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{poll3_party2}}}}}
{{#if:{{{poll3_party3|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{poll3_party3}}}}}
}}
}}
| #default =
}}
{{!}}-
{{#switch:{{{type|}}}
| parliamentary
| Parliamentary
| legislative
| Legislative =
{{#ifeq:{{{ongoing|}}}|yes|
{{#if:{{{poll4_party1|}}}|
! style="text-align: left; white-space: nowrap" {{!}} {{{poll4_date{{#if:{{{poll4_date1|}}}|1|}}}}}{{#if:{{{poll4_source|}}}{{{poll4_source1|}}}| [{{{poll4_source{{#if:{{{poll4_source1|}}}|1|}}}}}]}}
{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{poll4_party1}}}
{{#if:{{{poll4_party2|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{poll4_party2}}}}}
{{#if:{{{poll4_party3|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{poll4_party3}}}}}
}}
}}
| #default =
}}
{{!}}-
{{#switch:{{{type|}}}
| parliamentary
| Parliamentary
| legislative
| Legislative =
{{#ifeq:{{{ongoing|}}}|yes|
{{#if:{{{poll5_party1|}}}|
! style="text-align: left; white-space: nowrap" {{!}} {{{poll5_date{{#if:{{{poll5_date1|}}}|1|}}}}}{{#if:{{{poll5_source|}}}{{{poll5_source1|}}}| [{{{poll5_source{{#if:{{{poll5_source1|}}}|1|}}}}}]}}
{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{poll5_party1}}}
{{#if:{{{poll5_party2|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{poll5_party2}}}}}
{{#if:{{{poll5_party3|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{poll5_party3}}}}}
}}
}}
| #default =
}}}}
|-<!-- Blank field 1, 2, 3 -->
{{#if:{{{1blank|}}}|
! style="text-align: left" {{!}} {{{1blank}}}
{{#if:{{{1data1|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{1data1}}}}}
{{#if:{{{1data2|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{1data2}}}}}
{{#if:{{{1data3|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{1data3}}}}}
}}
{{#if:{{{2blank|}}}|
{{!}}-
! style="text-align: left" {{!}} {{{2blank}}}
{{#if:{{{2data1|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{2data1}}}}}
{{#if:{{{2data2|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{2data2}}}}}
{{#if:{{{2data3|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{2data3}}}}}
}}
{{#if:{{{3blank|}}}|
{{!}}-
! style="text-align: left" {{!}} {{{3blank}}}
{{#if:{{{3data1|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{3data1}}}}}
{{#if:{{{3data2|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{3data2}}}}}
{{#if:{{{3data3|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{3data3}}}}}
}}
{{#if:{{{4blank|}}}|
{{!}}-
! style="text-align: left" {{!}} {{{4blank}}}
{{#if:{{{4data1|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{4data1}}}}}
{{#if:{{{4data2|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{4data2}}}}}
{{#if:{{{4data3|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{4data3}}}}}
}}
{{#if:{{{5blank|}}}|
{{!}}-
! style="text-align: left" {{!}} {{{5blank}}}
{{#if:{{{5data1|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{5data1}}}}}
{{#if:{{{5data2|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{5data2}}}}}
{{#if:{{{5data3|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{5data3}}}}}
}}
{{#if:{{{6blank|}}}|
{{!}}-
! style="text-align: left" {{!}} {{{6blank}}}
{{#if:{{{6data1|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{6data1}}}}}
{{#if:{{{6data2|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{6data2}}}}}
{{#if:{{{6data3|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{6data3}}}}}
}}
|-
{{#if:{{{party4|}}}{{{color4|}}}{{{colour4|}}}{{{leader4|}}}|
{{!}} colspan=4 {{!}} <hr />
{{!}}-
}}
{{#ifeq:{{{ongoing|}}}|yes||{{#switch:{{{type|}}}
| parliamentary
| Parliamentary
| legislative
| Legislative = {{#if:{{{party4|}}}|
! align="left" {{!}}
{{#if:{{{party4|}}}|! style="text-align: center" {{!}} {{#if:{{{party3|}}}|Četrta stranka|Tretja stranka}} }}
{{#if:{{{party5|}}}|! style="text-align: center" {{!}} {{#if:{{{party3|}}}|Peta stranka|Četrta stranka}} }}
{{#if:{{{party6|}}}|! style="text-align: center" {{!}} {{#if:{{{party3|}}}|Šesta stranka|Peta stranka}} }}
}}
| #default =
}}}}
{{#if:{{{party4|}}}{{{color4|}}}{{{colour4|}}}|<!-- Images 4, 5, 6 -->
{{!}}-
!
{{!}} style="text-align: center; border-bottom: 6px solid {{#if:{{{color4|}}}{{{colour4|}}}|<nowiki>#</nowiki>{{{color4|{{{colour4|}}}}}}|{{#ifeq: {{{party_colo{{#if:{{{party_colour|}}}|u|}}r}}}|no|-|{{#ifexist: Template:{{{party4|}}}/meta/color|{{Template:{{{party4|}}}/meta/color}}|-}}}}}}"{{!}} {{#if:{{{image4|}}}|{{{image4}}}}}
{{#if:{{{party5|}}}{{{color5|}}}{{{colour5|}}}|{{!}} style="text-align: center; border-bottom: 6px solid {{#if:{{{color5|}}}{{{colour5|}}}|<nowiki>#</nowiki>{{{color5|{{{colour5|}}}}}}|{{#ifeq: {{{party_colo{{#if:{{{party_colour|}}}|u|}}r}}}|no|-|{{#ifexist: Template:{{{party5|}}}/meta/color|{{Template:{{{party5|}}}/meta/color}}|-}}}}}}"{{!}} {{#if:{{{image5|}}}|{{{image5}}}}}}}
{{#if:{{{party6|}}}{{{color6|}}}{{{colour6|}}}|{{!}} style="text-align: center; border-bottom: 6px solid {{#if:{{{color6|}}}{{{colour6|}}}|<nowiki>#</nowiki>{{{color6|{{{colour6|}}}}}}|{{#ifeq: {{{party_colo{{#if:{{{party_colour|}}}|u|}}r}}}|no|-|{{#ifexist: Template:{{{party6|}}}/meta/color|{{Template:{{{party6|}}}/meta/color}}|-}}}}}}"{{!}} {{#if:{{{image6|}}}|{{{image6}}}}}}}
}}
|-<!-- Presidential nominee/candidate 4, 5, 6 -->
{{#switch:{{{type|}}}
| presidential
| Presidential =
{{#if:{{{nominee4|}}}{{{candidate4|}}}|
! style="text-align: left" {{!}} {{#if:{{{nominee4|}}}|Kandidat|Candidate}}}}
{{#if:{{{nominee4|}}}{{{candidate4|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{nominee4|{{{candidate4|}}}}}}}}
{{#if:{{{nominee5|}}}{{{candidate5|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{nominee5|{{{candidate5|}}}}}}}}
{{#if:{{{nominee6|}}}{{{candidate6|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{nominee6|{{{candidate6|}}}}}}}}
| #default =
}}
|-<!-- Party leader 4, 5, 6 -->
{{#switch:{{{type|}}}
| parliamentary
| Parliamentary
| legislative
| Legislative =
{{#if:{{{leader4|}}}|
! style="text-align: left" {{!}} Voditelj
{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{leader4}}}
{{#if:{{{leader5|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{leader5}}}}}
{{#if:{{{leader6|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{leader6}}}}}
}}
| #default =
}}
|-<!-- Party name 4, 5, 6 -->
{{#if:{{{party4|}}}|
! style="text-align: left" {{!}} Stranka
}}
{{#if:{{{party4|}}}|
{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{#ifeq: {{{party_name}}}|no|{{{party4}}}|{{{party4}}}}} }}
{{#if:{{{party5|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{#ifeq: {{{party_name}}}|no|{{{party5}}}|{{{party5}}}}} }}
{{#if:{{{party6|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{#ifeq: {{{party_name}}}|no|{{{party6}}}|{{{party6}}}}} }}
|-
{{#if:{{{alliance4|}}}|<!-- Alliance name 4, 5, 6 -->
! style="text-align: left" {{!}} Alliance
{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{#switch:{{{alliance_name|}}}| no={{#if:{{{alliance4|}}}|{{{alliance4}}} }}| #default= {{#ifeq: {{{alliance_name}}}|no|{{{alliance4}}}|[[{{{alliance4}}}|{{Template: {{{alliance4}}}/meta/shortname}}]]}} }}
{{#if:{{{alliance5|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{#switch:{{{alliance_name|}}}| no={{#if:{{{alliance5|}}}|{{{alliance5}}} }}| #default= {{#ifeq: {{{alliance_name}}}|no|{{{alliance5}}}|[[{{{alliance5}}}|{{Template: {{{alliance5}}}/meta/shortname}}]]}} }} }}
{{#if:{{{alliance6|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{#switch:{{{alliance_name|}}}| no={{#if:{{{alliance6|}}}|{{{alliance6}}} }}| #default= {{#ifeq: {{{alliance_name}}}|no|{{{alliance6}}}|[[{{{alliance6}}}|{{Template: {{{alliance6}}}/meta/shortname}}]]}} }} }}
{{!}}-
}}
<!-- Home state 4, 5, 6 -->
{{#switch:{{{type|}}}
| presidential
| Presidential =
{{#if:{{{home_state4|}}}|
! style="text-align: left" {{!}} Domača<br>zvezna država
{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{home_state4}}}
{{#if:{{{home_state5|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{home_state5}}}}}
{{#if:{{{home_state6|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{home_state6}}}}}
}}
| #default =
}}
|-<!-- Running mate 4, 5, 6 -->
{{#switch:{{{type|}}}
| presidential
| Presidential =
{{#if:{{{running_mate4|}}}|
! style="text-align: left" {{!}} Podpredsednik
{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{running_mate4}}}
{{#if:{{{running_mate5|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{running_mate5}}}}}
{{#if:{{{running_mate6|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{running_mate6}}}}}
}}
| #default =
}}
|-<!-- Electoral vote 4, 5, 6 -->
{{#switch:{{{type|}}}
| presidential
| Presidential =
{{#ifeq:{{{ongoing|}}}|yes||
{{#if:{{{electoral_vote4|}}}|
! style="text-align: left" {{!}} Electoral vote
{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{electoral_vote4}}}
{{#if:{{{electoral_vote5|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{electoral_vote5}}}}}
{{#if:{{{electoral_vote6|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{electoral_vote6}}}}}
}}
}}
| #default =
}}
|-<!-- States carried 4, 5, 6 -->
{{#switch:{{{type|}}}
| presidential
| Presidential =
{{#ifeq:{{{ongoing|}}}|yes||
{{#if:{{{states_carried4|}}}|
! style="text-align: left" {{!}} States carried
{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{states_carried4}}}
{{#if:{{{states_carried5|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{states_carried5}}}}}
{{#if:{{{states_carried6|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{states_carried6}}}}}
}}
}}
| #default =
}}
|-<!-- Leader since 4, 5, 6 -->
{{#switch:{{{type|}}}
| parliamentary
| Parliamentary
| legislative
| Legislative =
{{#if:{{{leader_since4|}}}|
! style="text-align: left" {{!}} Leader since
{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{leader_since4}}}
{{#if:{{{leader_since5|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{leader_since5}}}}}
{{#if:{{{leader_since6|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{leader_since6}}}}}
}}
| #default =
}}
|-<!-- Leader seat 4, 5, 6 -->
{{#switch:{{{type|}}}
| parliamentary
| Parliamentary
| legislative
| Legislative =
{{#if:{{{leaders_seat4|}}}|
! style="text-align: left" {{!}} Leader's seat
{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{leaders_seat4}}}
{{#if:{{{leaders_seat5|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{leaders_seat5}}}}}
{{#if:{{{leaders_seat6|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{leaders_seat6}}}}}
}}
| #default =
}}
|-<!-- last election 4, 5, 6 -->
{{#switch:{{{type|}}}
| parliamentary
| Parliamentary
| legislative
| Legislative =
{{#if:{{{last_election4|}}}|
! style="text-align: left" {{!}} Zadnje volitve
{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{last_election4}}}
{{#if:{{{last_election5|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{last_election5}}}}}
{{#if:{{{last_election6|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{last_election6}}}}}
}}
| #default =
}}
|-<!-- seats before 4, 5, 6 -->
{{#switch:{{{type|}}}
| parliamentary
| Parliamentary
| legislative
| Legislative =
{{#if:{{{seats_before4|}}}|
! style="text-align: left" {{!}} {{#ifeq:{{{ongoing|}}}|yes|Current seats|Seats before}}
{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{seats_before4}}}
{{#if:{{{seats_before5|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{seats_before5}}}}}
{{#if:{{{seats_before6|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{seats_before6}}}}}
}}
| #default =
}}
|-<!-- seats needed 4, 5, 6 -->
{{#switch:{{{type|}}}
| parliamentary
| Parliamentary
| legislative
| Legislative =
{{#ifeq:{{{ongoing|}}}|yes|
{{#if:{{{seats_needed4|}}}|
! style="text-align: left" {{!}} Seats needed
{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{seats_needed4}}}
{{#if:{{{seats_needed5|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{seats_needed5}}}}}
{{#if:{{{seats_needed6|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{seats_needed6}}}}}
}}
}}
| #default =
}}
|-<!-- seats 4, 5, 6 -->
{{#switch:{{{type|}}}
| parliamentary
| Parliamentary
| legislative
| Legislative =
{{#ifeq:{{{ongoing|}}}|yes||
{{#if:{{{seats4|}}}|
! style="text-align: left" {{!}} Osvojenih sedežev
{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{seats4}}}
{{#if:{{{seats5|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{seats5}}}}}
{{#if:{{{seats6|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{seats6}}}}}
}}
}}
| #default =
}}
|-<!-- seats after 4, 5, 6 -->
{{#switch:{{{type|}}}
| parliamentary
| Parliamentary
| legislative
| Legislative =
{{#ifeq:{{{ongoing|}}}|yes||
{{#if:{{{seats_after4|}}}|
! style="text-align: left" {{!}} Seats after
{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{seats_after4}}}
{{#if:{{{seats_after5|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{seats_after5}}}}}
{{#if:{{{seats_after6|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{seats_after6}}}}}
}}
}}
| #default =
}}
|-<!-- seat change 4, 5, 6 -->
{{#switch:{{{type|}}}
| parliamentary
| Parliamentary
| legislative
| Legislative =
{{#ifeq:{{{ongoing|}}}|yes||
{{#if:{{{seat_change4|}}}|
! style="text-align: left" {{!}} Sprememba
{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{seat_change4}}}
{{#if:{{{seat_change5|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{seat_change5}}}}}
{{#if:{{{seat_change6|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{seat_change6}}}}}
}}
}}
| #default =
}}
|-<!-- popular vote 4, 5, 6 -->
{{#ifeq:{{{ongoing|}}}|yes||
{{#if:{{{popular_vote4|}}}|
! style="text-align: left" {{!}} Število glasov
{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{popular_vote4}}}
{{#if:{{{popular_vote5|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{popular_vote5}}}}}
{{#if:{{{popular_vote6|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{popular_vote6}}}}}
}}
}}
|-<!-- percentage 4, 5, 6 -->
{{#ifeq:{{{ongoing|}}}|yes||
{{#if:{{{percentage4|}}}|
! style="text-align: left" {{!}} Delež glasov
{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{percentage4}}}
{{#if:{{{percentage5|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{percentage5}}}}}
{{#if:{{{percentage6|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{percentage6}}}}}
}}
}}
|-<!-- swing 4, 5, 6 -->
{{#switch:{{{type|}}}
| parliamentary
| Parliamentary
| legislative
| Legislative =
{{#ifeq:{{{ongoing|}}}|yes||
{{#if:{{{swing4|}}}|
! style="text-align: left" {{!}} Swing
{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{swing4}}}
{{#if:{{{swing5|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{swing5}}}}}
{{#if:{{{swing6|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{swing6}}}}}
}}
}}
| #default =
}}
{{#if:{{{opinion_polls|}}}||
{{!}}-<!-- Presidential poll nominee 4, 5, 6 -->
{{#switch:{{{type|}}}
| presidential
| Presidential =
{{#ifeq:{{{ongoing|}}}|yes|
{{#if:{{{poll1_{{#if:{{{poll1_nominee4|}}}|nominee|candidate}}4|}}}|
! colspan=4 {{!}} Opinion polls
}}
}}
| #default =
}}
{{!}}-
{{#switch:{{{type|}}}
| presidential
| Presidential =
{{#ifeq:{{{ongoing|}}}|yes|
{{#if:{{{poll1_{{#if:{{{poll1_nominee4|}}}|nominee|candidate}}4|}}}|
! style="text-align: left; white-space: nowrap" {{!}} {{{poll1_date{{#if:{{{poll1_date2|}}}|2|}}}}}{{#if:{{{poll1_source|}}}{{{poll1_source2|}}}| [{{{poll1_source{{#if:{{{poll1_source2|}}}|2|}}}}}]}}}}
{{#if:{{{poll1_{{#if:{{{poll1_nominee4|}}}|nominee|candidate}}4|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{poll1_{{#if:{{{poll1_nominee4|}}}|nominee|candidate}}4}}}}}
{{#if:{{{poll1_{{#if:{{{poll1_nominee5|}}}|nominee|candidate}}5|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{poll1_{{#if:{{{poll1_nominee5|}}}|nominee|candidate}}5}}}}}
{{#if:{{{poll1_{{#if:{{{poll1_nominee6|}}}|nominee|candidate}}6|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{poll1_{{#if:{{{poll1_nominee6|}}}|nominee|candidate}}6}}}}}
}}
| #default =
}}
{{!}}-
{{#switch:{{{type|}}}
| presidential
| Presidential =
{{#ifeq:{{{ongoing|}}}|yes|
{{#if:{{{poll2_{{#if:{{{poll2_nominee4|}}}|nominee|candidate}}4|}}}|
! style="text-align: left; white-space: nowrap" {{!}} {{{poll2_date{{#if:{{{poll2_date2|}}}|2|}}}}}{{#if:{{{poll2_source|}}}{{{poll2_source2|}}}| [{{{poll2_source{{#if:{{{poll2_source2|}}}|2|}}}}}]}}}}
{{#if:{{{poll2_{{#if:{{{poll2_nominee4|}}}|nominee|candidate}}4|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{poll2_{{#if:{{{poll2_nominee4|}}}|nominee|candidate}}4}}}}}
{{#if:{{{poll2_{{#if:{{{poll2_nominee5|}}}|nominee|candidate}}5|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{poll2_{{#if:{{{poll2_nominee5|}}}|nominee|candidate}}5}}}}}
{{#if:{{{poll2_{{#if:{{{poll2_nominee6|}}}|nominee|candidate}}6|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{poll2_{{#if:{{{poll2_nominee6|}}}|nominee|candidate}}6}}}}}
}}
| #default =
}}
{{!}}-
{{#switch:{{{type|}}}
| presidential
| Presidential =
{{#ifeq:{{{ongoing|}}}|yes|
{{#if:{{{poll3_{{#if:{{{poll3_nominee4|}}}|nominee|candidate}}4|}}}|
! style="text-align: left; white-space: nowrap" {{!}} {{{poll3_date{{#if:{{{poll3_date2|}}}|2|}}}}}{{#if:{{{poll3_source|}}}{{{poll3_source2|}}}| [{{{poll3_source{{#if:{{{poll3_source2|}}}|2|}}}}}]}}}}
{{#if:{{{poll3_{{#if:{{{poll3_nominee4|}}}|nominee|candidate}}4|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{poll3_{{#if:{{{poll3_nominee4|}}}|nominee|candidate}}4}}}}}
{{#if:{{{poll3_{{#if:{{{poll3_nominee5|}}}|nominee|candidate}}5|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{poll3_{{#if:{{{poll3_nominee5|}}}|nominee|candidate}}5}}}}}
{{#if:{{{poll3_{{#if:{{{poll3_nominee6|}}}|nominee|candidate}}6|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{poll3_{{#if:{{{poll3_nominee6|}}}|nominee|candidate}}6}}}}}
}}
| #default =
}}
{{!}}-
{{#switch:{{{type|}}}
| presidential
| Presidential =
{{#ifeq:{{{ongoing|}}}|yes|
{{#if:{{{poll4_{{#if:{{{poll4_nominee4|}}}|nominee|candidate}}4|}}}|
! style="text-align: left; white-space: nowrap" {{!}} {{{poll4_date{{#if:{{{poll4_date2|}}}|2|}}}}}{{#if:{{{poll4_source|}}}{{{poll4_source2|}}}| [{{{poll4_source{{#if:{{{poll4_source2|}}}|2|}}}}}]}}}}
{{#if:{{{poll4_{{#if:{{{poll4_nominee4|}}}|nominee|candidate}}4|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{poll4_{{#if:{{{poll4_nominee4|}}}|nominee|candidate}}4}}}}}
{{#if:{{{poll4_{{#if:{{{poll4_nominee5|}}}|nominee|candidate}}5|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{poll4_{{#if:{{{poll4_nominee5|}}}|nominee|candidate}}5}}}}}
{{#if:{{{poll4_{{#if:{{{poll4_nominee6|}}}|nominee|candidate}}6|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{poll4_{{#if:{{{poll4_nominee6|}}}|nominee|candidate}}6}}}}}
}}
| #default =
}}
{{!}}-
{{#switch:{{{type|}}}
| presidential
| Presidential =
{{#ifeq:{{{ongoing|}}}|yes|
{{#if:{{{poll5_{{#if:{{{poll5_nominee4|}}}|nominee|candidate}}4|}}}|
! style="text-align: left; white-space: nowrap" {{!}} {{{poll5_date{{#if:{{{poll5_date2|}}}|2|}}}}}{{#if:{{{poll5_source|}}}{{{poll5_source2|}}}| [{{{poll5_source{{#if:{{{poll5_source2|}}}|2|}}}}}]}}}}
{{#if:{{{poll5_{{#if:{{{poll5_nominee4|}}}|nominee|candidate}}4|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{poll5_{{#if:{{{poll5_nominee4|}}}|nominee|candidate}}4}}}}}
{{#if:{{{poll5_{{#if:{{{poll5_nominee5|}}}|nominee|candidate}}5|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{poll5_{{#if:{{{poll5_nominee5|}}}|nominee|candidate}}5}}}}}
{{#if:{{{poll5_{{#if:{{{poll5_nominee6|}}}|nominee|candidate}}6|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{poll5_{{#if:{{{poll5_nominee6|}}}|nominee|candidate}}6}}}}}
}}
| #default =
}}
{{!}}-<!-- Legislative poll nominee 4, 5, 6 -->
{{#switch:{{{type|}}}
| parliamentary
| Parliamentary
| legislative
| Legislative =
{{#ifeq:{{{ongoing|}}}|yes|
{{#if:{{{poll1_party4|}}}|
! colspan=4 {{!}} Opinion polls
}}
}}
| #default =
}}
{{!}}-
{{#switch:{{{type|}}}
| parliamentary
| Parliamentary
| legislative
| Legislative =
{{#ifeq:{{{ongoing|}}}|yes|
{{#if:{{{poll1_party4|}}}|
! style="text-align: left; white-space: nowrap" {{!}} {{{poll1_date{{#if:{{{poll1_date2|}}}|2|}}}}}{{#if:{{{poll1_source|}}}{{{poll1_source2|}}}| [{{{poll1_source{{#if:{{{poll1_source2|}}}|2|}}}}}]}}
{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{poll1_party4}}}
{{#if:{{{poll1_party5|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{poll1_party5}}}}}
{{#if:{{{poll1_party6|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{poll1_party6}}}}}
}}
}}
| #default =
}}
{{!}}-
{{#switch:{{{type|}}}
| parliamentary
| Parliamentary
| legislative
| Legislative =
{{#ifeq:{{{ongoing|}}}|yes|
{{#if:{{{poll2_party4|}}}|
! style="text-align: left; white-space: nowrap" {{!}} {{{poll2_date{{#if:{{{poll2_date2|}}}|2|}}}}}{{#if:{{{poll2_source|}}}{{{poll2_source2|}}}| [{{{poll2_source{{#if:{{{poll2_source2|}}}|2|}}}}}]}}
{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{poll2_party4}}}
{{#if:{{{poll2_party5|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{poll2_party5}}}}}
{{#if:{{{poll2_party6|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{poll2_party6}}}}}
}}
}}
| #default =
}}
{{!}}-
{{#switch:{{{type|}}}
| parliamentary
| Parliamentary
| legislative
| Legislative =
{{#ifeq:{{{ongoing|}}}|yes|
{{#if:{{{poll3_party4|}}}|
! style="text-align: left; white-space: nowrap" {{!}} {{{poll3_date{{#if:{{{poll3_date2|}}}|2|}}}}}{{#if:{{{poll3_source|}}}{{{poll3_source2|}}}| [{{{poll3_source{{#if:{{{poll3_source2|}}}|2|}}}}}]}}
{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{poll3_party4}}}
{{#if:{{{poll3_party5|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{poll3_party5}}}}}
{{#if:{{{poll3_party6|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{poll3_party6}}}}}
}}
}}
| #default =
}}
{{!}}-
{{#switch:{{{type|}}}
| parliamentary
| Parliamentary
| legislative
| Legislative =
{{#ifeq:{{{ongoing|}}}|yes|
{{#if:{{{poll4_party4|}}}|
! style="text-align: left; white-space: nowrap" {{!}} {{{poll4_date{{#if:{{{poll4_date2|}}}|2|}}}}}{{#if:{{{poll4_source|}}}{{{poll4_source2|}}}| [{{{poll4_source{{#if:{{{poll4_source2|}}}|2|}}}}}]}}
{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{poll4_party4}}}
{{#if:{{{poll4_party5|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{poll4_party5}}}}}
{{#if:{{{poll4_party6|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{poll4_party6}}}}}
}}
}}
| #default =
}}
{{!}}-
{{#switch:{{{type|}}}
| parliamentary
| Parliamentary
| legislative
| Legislative =
{{#ifeq:{{{ongoing|}}}|yes|
{{#if:{{{poll5_party4|}}}|
! style="text-align: left; white-space: nowrap" {{!}} {{{poll5_date{{#if:{{{poll5_date2|}}}|2|}}}}}{{#if:{{{poll5_source|}}}{{{poll5_source2|}}}| [{{{poll5_source{{#if:{{{poll5_source2|}}}|2|}}}}}]}}
{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{poll5_party4}}}
{{#if:{{{poll5_party5|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{poll5_party5}}}}}
{{#if:{{{poll5_party6|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{poll5_party6}}}}}
}}
}}
| #default =
}}}}
|-<!-- Blank field 4, 5, 6 -->
{{#if:{{#switch:{{{type|}}}
| parliamentary
| Parliamentary
| legislative
| Legislative =
{{{party4|}}}}}{{{nominee4|}}}{{{candidate4|}}}|
{{#if:{{{1blank|}}}|
! style="text-align: left" {{!}} {{{1blank}}}
{{#if:{{{1data4|}}}|
{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{1data4}}}}}
{{#if:{{{1data5|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{1data5}}}}}
{{#if:{{{1data6|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{1data6}}}}}
}}
{{#if:{{{2blank|}}}|
{{!}}-
! style="text-align: left" {{!}} {{{2blank}}}
{{#if:{{{2data4|}}}|
{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{2data4}}}}}
{{#if:{{{2data5|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{2data5}}}}}
{{#if:{{{2data6|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{2data6}}}}}
}}
{{#if:{{{3blank|}}}|
{{!}}-
! style="text-align: left" {{!}} {{{3blank}}}
{{#if:{{{3data4|}}}|
{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{3data4}}}}}
{{#if:{{{3data5|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{3data5}}}}}
{{#if:{{{3data6|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{3data6}}}}}
}}
{{#if:{{{4blank|}}}|
{{!}}-
! style="text-align: left" {{!}} {{{4blank}}}
{{#if:{{{4data4|}}}|
{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{4data4}}}}}
{{#if:{{{4data5|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{4data5}}}}}
{{#if:{{{4data6|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{4data6}}}}}
}}
{{#if:{{{5blank|}}}|
{{!}}-
! style="text-align: left" {{!}} {{{5blank}}}
{{#if:{{{5data4|}}}|
{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{5data4}}}}}
{{#if:{{{5data5|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{5data5}}}}}
{{#if:{{{5data6|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{5data6}}}}}
}}
{{#if:{{{6blank|}}}|
{{!}}-
! style="text-align: left" {{!}} {{{6blank}}}
{{#if:{{{6data4|}}}|
{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{6data4}}}}}
{{#if:{{{6data5|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{6data5}}}}}
{{#if:{{{6data6|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{6data6}}}}}
}}}}
|-
{{#if:{{{party7|}}}{{{color7|}}}{{{colour7|}}}{{{leader7|}}}|
{{!}} colspan=4 {{!}} <hr />
{{!}}-
}}
{{#ifeq:{{{ongoing|}}}|yes||{{#switch:{{{type|}}}
| parliamentary
| Parliamentary
| legislative
| Legislative = {{#if:{{{party7|}}}|
! align="left" {{!}}
{{#if:{{{party7|}}}|! style="text-align: center" {{!}} {{#switch:{{#expr:{{#if:{{{party3|}}}|1|0}}+{{#if:{{{party6|}}}|1|0}}}}|0=Peta stranka|1=Šesta stranka|2=Sedma stranka}} }}
{{#if:{{{party8|}}}|! style="text-align: center" {{!}} {{#switch:{{#expr:{{#if:{{{party3|}}}|1|0}}+{{#if:{{{party6|}}}|1|0}}}}|0=Šesta stranka|1=Sedma stranka|2=Osma stranka}} }}
{{#if:{{{party9|}}}|! style="text-align: center" {{!}} {{#switch:{{#expr:{{#if:{{{party3|}}}|1|0}}+{{#if:{{{party6|}}}|1|0}}}}|0=Sedma stranka|1=Osma stranka|2=Deveta stranka}} }}
}}
| #default =
}}}}
{{#if:{{{party7|}}}{{{color7|}}}{{{colour7|}}}|<!-- Images 7, 8, 9 -->
{{!}}-
!
{{!}} style="text-align: center; border-bottom: 6px solid {{#if:{{{color7|}}}{{{colour7|}}}|<nowiki>#</nowiki>{{{color7|{{{colour7|}}}}}}|{{#ifeq: {{{party_colo{{#if:{{{party_colour|}}}|u|}}r}}}|no|-|{{#ifexist: Template:{{{party7|}}}/meta/color|{{Template:{{{party7|}}}/meta/color}}|-}}}}}}"{{!}} {{#if:{{{image7|}}}|{{{image7}}}}}
{{#if:{{{party8|}}}{{{color8|}}}{{{colour8|}}}|{{!}} style="text-align: center; border-bottom: 6px solid {{#if:{{{color8|}}}{{{colour8|}}}|<nowiki>#</nowiki>{{{color8|{{{colour8|}}}}}}|{{#ifeq: {{{party_colo{{#if:{{{party_colour|}}}|u|}}r}}}|no|-|{{#ifexist: Template:{{{party8|}}}/meta/color|{{Template:{{{party8|}}}/meta/color}}|-}}}}}}"{{!}} {{#if:{{{image8|}}}|{{{image8}}}}}}}
{{#if:{{{party9|}}}{{{color9|}}}{{{colour9|}}}|{{!}} style="text-align: center; border-bottom: 6px solid {{#if:{{{color9|}}}{{{colour9|}}}|<nowiki>#</nowiki>{{{color9|{{{colour9|}}}}}}|{{#ifeq: {{{party_colo{{#if:{{{party_colour|}}}|u|}}r}}}|no|-|{{#ifexist: Template:{{{party9|}}}/meta/color|{{Template:{{{party9|}}}/meta/color}}|-}}}}}}"{{!}} {{#if:{{{image9|}}}|{{{image9}}}}}}}
}}
|-<!-- Presidential nominee/candidate 7, 8, 9 -->
{{#switch:{{{type|}}}
| presidential
| Presidential =
{{#if:{{{nominee7|}}}{{{candidate7|}}}|
! style="text-align: left" {{!}} {{#if:{{{nominee7|}}}|Nominee|Candidate}}}}
{{#if:{{{nominee7|}}}{{{candidate7|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{nominee7|{{{candidate7|}}}}}}}}
{{#if:{{{nominee8|}}}{{{candidate8|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{nominee8|{{{candidate8|}}}}}}}}
{{#if:{{{nominee9|}}}{{{candidate9|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{nominee9|{{{candidate9|}}}}}}}}
| #default =
}}
|-<!-- Party leader 7, 8, 9 -->
{{#switch:{{{type|}}}
| parliamentary
| Parliamentary
| legislative
| Legislative =
{{#if:{{{leader7|}}}|
! style="text-align: left" {{!}} Voditelj
{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{leader7}}}
{{#if:{{{leader8|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{leader8}}}}}
{{#if:{{{leader9|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{leader9}}}}}
}}
| #default =
}}
|-<!-- Party name 7, 8, 9 -->
{{#if:{{{party7|}}}|
! style="text-align: left" {{!}} Stranka
}}
{{#if:{{{party7|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{#ifeq: {{{party_name}}}|no|{{{party7}}}|{{{party7}}}}} }}
{{#if:{{{party8|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{#ifeq: {{{party_name}}}|no|{{{party8}}}|{{{party8}}}}} }}
{{#if:{{{party9|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{#ifeq: {{{party_name}}}|no|{{{party9}}}|{{{party9}}}}} }}
|-
{{#if:{{{alliance7|}}}|<!-- Alliance name 7, 8, 9 -->
! style="text-align: left" {{!}} Alliance
{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{#switch:{{{alliance_name|}}}| no={{#if:{{{alliance7|}}}|{{{alliance7}}} }}| #default= {{#ifeq: {{{alliance_name}}}|no|{{{alliance7}}}|[[{{{alliance7}}}|{{Template: {{{alliance7}}}/meta/shortname}}]]}} }}
{{#if:{{{alliance8|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{#switch:{{{alliance_name|}}}| no={{#if:{{{alliance8|}}}|{{{alliance8}}} }}| #default= {{#ifeq: {{{alliance_name}}}|no|{{{alliance8}}}|[[{{{alliance8}}}|{{Template: {{{alliance8}}}/meta/shortname}}]]}} }} }}
{{#if:{{{alliance9|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{#switch:{{{alliance_name|}}}| no={{#if:{{{alliance9|}}}|{{{alliance9}}} }}| #default= {{#ifeq: {{{alliance_name}}}|no|{{{alliance9}}}|[[{{{alliance9}}}|{{Template: {{{alliance9}}}/meta/shortname}}]]}} }} }}
{{!}}-
}}
<!-- Home state 7, 8, 9 -->
{{#switch:{{{type|}}}
| presidential
| Presidential =
{{#if:{{{home_state7|}}}|
! style="text-align: left" {{!}} Kraj
{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{home_state7}}}
{{#if:{{{home_state8|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{home_state8}}}}}
{{#if:{{{home_state9|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{home_state9}}}}}
}}
| #default =
}}
|-<!-- Running mate 7, 8, 9 -->
{{#switch:{{{type|}}}
| presidential
| Presidential =
{{#if:{{{running_mate7|}}}|
! style="text-align: left" {{!}} Running mate
{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{running_mate7}}}
{{#if:{{{running_mate8|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{running_mate8}}}}}
{{#if:{{{running_mate9|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{running_mate9}}}}}
}}
| #default =
}}
|-<!-- Electoral vote 7, 8, 9 -->
{{#switch:{{{type|}}}
| presidential
| Presidential =
{{#ifeq:{{{ongoing|}}}|yes||
{{#if:{{{electoral_vote7|}}}|
! style="text-align: left" {{!}} Electoral vote
{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{electoral_vote7}}}
{{#if:{{{electoral_vote8|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{electoral_vote8}}}}}
{{#if:{{{electoral_vote9|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{electoral_vote9}}}}}
}}
}}
| #default =
}}
|-<!-- States carried 7, 8, 9 -->
{{#switch:{{{type|}}}
| presidential
| Presidential =
{{#ifeq:{{{ongoing|}}}|yes||
{{#if:{{{states_carried7|}}}|
! style="text-align: left" {{!}} States carried
{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{states_carried7}}}
{{#if:{{{states_carried8|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{states_carried8}}}}}
{{#if:{{{states_carried9|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{states_carried9}}}}}
}}
}}
| #default =
}}
|-<!-- Leader since 7, 8, 9 -->
{{#switch:{{{type|}}}
| parliamentary
| Parliamentary
| legislative
| Legislative =
{{#if:{{{leader_since7|}}}|
! style="text-align: left" {{!}} Leader since
{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{leader_since7}}}
{{#if:{{{leader_since8|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{leader_since8}}}}}
{{#if:{{{leader_since9|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{leader_since9}}}}}
}}
| #default =
}}
|-<!-- Leader seat 7, 8, 9 -->
{{#switch:{{{type|}}}
| parliamentary
| Parliamentary
| legislative
| Legislative =
{{#if:{{{leaders_seat7|}}}|
! style="text-align: left" {{!}} Leader's seat
{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{leaders_seat7}}}
{{#if:{{{leaders_seat8|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{leaders_seat8}}}}}
{{#if:{{{leaders_seat9|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{leaders_seat9}}}}}
}}
| #default =
}}
|-<!-- last election 7, 8, 9 -->
{{#switch:{{{type|}}}
| parliamentary
| Parliamentary
| legislative
| Legislative =
{{#if:{{{last_election7|}}}|
! style="text-align: left" {{!}} Zadnje volitve
{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{last_election7}}}
{{#if:{{{last_election8|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{last_election8}}}}}
{{#if:{{{last_election9|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{last_election9}}}}}
}}
| #default =
}}
|-<!-- seats before 7, 8, 9 -->
{{#switch:{{{type|}}}
| parliamentary
| Parliamentary
| legislative
| Legislative =
{{#if:{{{seats_before7|}}}|
! style="text-align: left" {{!}} {{#ifeq:{{{ongoing|}}}|yes|Current seats|Seats before}}
{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{seats_before7}}}
{{#if:{{{seats_before8|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{seats_before8}}}}}
{{#if:{{{seats_before9|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{seats_before9}}}}}
}}
| #default =
}}
|-<!-- seats needed 7, 8, 9 -->
{{#switch:{{{type|}}}
| parliamentary
| Parliamentary
| legislative
| Legislative =
{{#ifeq:{{{ongoing|}}}|yes|
{{#if:{{{seats_needed7|}}}|
! style="text-align: left" {{!}} Seats needed
{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{seats_needed7}}}
{{#if:{{{seats_needed8|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{seats_needed8}}}}}
{{#if:{{{seats_needed9|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{seats_needed9}}}}}
}}
}}
| #default =
}}
|-<!-- seats 7, 8, 9 -->
{{#switch:{{{type|}}}
| parliamentary
| Parliamentary
| legislative
| Legislative =
{{#ifeq:{{{ongoing|}}}|yes||
{{#if:{{{seats7|}}}|
! style="text-align: left" {{!}} Osvojenih sedežev
{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{seats7}}}
{{#if:{{{seats8|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{seats8}}}}}
{{#if:{{{seats9|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{seats9}}}}}
}}
}}
| #default =
}}
|-<!-- seats after 7, 8, 9 -->
{{#switch:{{{type|}}}
| parliamentary
| Parliamentary
| legislative
| Legislative =
{{#ifeq:{{{ongoing|}}}|yes||
{{#if:{{{seats_after7|}}}|
! style="text-align: left" {{!}} Seats after
{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{seats_after7}}}
{{#if:{{{seats_after8|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{seats_after8}}}}}
{{#if:{{{seats_after9|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{seats_after9}}}}}
}}
}}
| #default =
}}
|-<!-- seat change 7, 8, 9 -->
{{#switch:{{{type|}}}
| parliamentary
| Parliamentary
| legislative
| Legislative =
{{#ifeq:{{{ongoing|}}}|yes||
{{#if:{{{seat_change7|}}}|
! style="text-align: left" {{!}} Sprememba
{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{seat_change7}}}
{{#if:{{{seat_change8|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{seat_change8}}}}}
{{#if:{{{seat_change9|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{seat_change9}}}}}
}}
}}
| #default =
}}
|-<!-- popular vote 7, 8, 9 -->
{{#ifeq:{{{ongoing|}}}|yes||
{{#if:{{{popular_vote7|}}}|
! style="text-align: left" {{!}} Število glasov
{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{popular_vote7}}}
{{#if:{{{popular_vote8|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{popular_vote8}}}}}
{{#if:{{{popular_vote9|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{popular_vote9}}}}}
}}
}}
|-<!-- percentage 7, 8, 9 -->
{{#ifeq:{{{ongoing|}}}|yes||
{{#if:{{{percentage7|}}}|
! style="text-align: left" {{!}} Delež glasov
{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{percentage7}}}
{{#if:{{{percentage8|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{percentage8}}}}}
{{#if:{{{percentage9|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{percentage9}}}}}
}}
}}
|-<!-- swing 7, 8, 9 -->
{{#switch:{{{type|}}}
| parliamentary
| Parliamentary
| legislative
| Legislative =
{{#ifeq:{{{ongoing|}}}|yes||
{{#if:{{{swing7|}}}|
! style="text-align: left" {{!}} Swing
{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{swing7}}}
{{#if:{{{swing8|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{swing8}}}}}
{{#if:{{{swing9|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{swing9}}}}}
}}
}}
| #default =
}}
{{#if:{{{opinion_polls|}}}||
{{!}}-<!-- Presidential poll nominee 7, 8, 9 -->
{{#switch:{{{type|}}}
| presidential
| Presidential =
{{#ifeq:{{{ongoing|}}}|yes|
{{#if:{{{poll1_{{#if:{{{poll1_nominee7|}}}|nominee|candidate}}7|}}}|
! colspan=4 {{!}} Opinion polls
}}
}}
| #default =
}}
{{!}}-
{{#switch:{{{type|}}}
| presidential
| Presidential =
{{#ifeq:{{{ongoing|}}}|yes|
{{#if:{{{poll1_{{#if:{{{poll1_nominee7|}}}|nominee|candidate}}7|}}}|
! style="text-align: left; white-space: nowrap" {{!}} {{{poll1_date{{#if:{{{poll1_date3|}}}|3|}}}}}{{#if:{{{poll1_source|}}}{{{poll1_source3|}}}| [{{{poll1_source{{#if:{{{poll1_source3|}}}|3|}}}}}]}}}}
{{#if:{{{poll1_{{#if:{{{poll1_nominee7|}}}|nominee|candidate}}7|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{poll1_{{#if:{{{poll1_nominee7|}}}|nominee|candidate}}7}}}}}
{{#if:{{{poll1_{{#if:{{{poll1_nominee8|}}}|nominee|candidate}}8|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{poll1_{{#if:{{{poll1_nominee8|}}}|nominee|candidate}}8}}}}}
{{#if:{{{poll1_{{#if:{{{poll1_nominee9|}}}|nominee|candidate}}9|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{poll1_{{#if:{{{poll1_nominee9|}}}|nominee|candidate}}9}}}}}
}}
| #default =
}}
{{!}}-
{{#switch:{{{type|}}}
| presidential
| Presidential =
{{#ifeq:{{{ongoing|}}}|yes|
{{#if:{{{poll2_{{#if:{{{poll2_nominee7|}}}|nominee|candidate}}7|}}}|
! style="text-align: left; white-space: nowrap" {{!}} {{{poll2_date{{#if:{{{poll2_date3|}}}|3|}}}}}{{#if:{{{poll2_source|}}}{{{poll2_source3|}}}| [{{{poll2_source{{#if:{{{poll2_source3|}}}|3|}}}}}]}}}}
{{#if:{{{poll2_{{#if:{{{poll2_nominee7|}}}|nominee|candidate}}7|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{poll2_{{#if:{{{poll2_nominee7|}}}|nominee|candidate}}7}}}}}
{{#if:{{{poll2_{{#if:{{{poll2_nominee8|}}}|nominee|candidate}}8|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{poll2_{{#if:{{{poll2_nominee8|}}}|nominee|candidate}}8}}}}}
{{#if:{{{poll2_{{#if:{{{poll2_nominee9|}}}|nominee|candidate}}9|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{poll2_{{#if:{{{poll2_nominee9|}}}|nominee|candidate}}9}}}}}
}}
| #default =
}}
{{!}}-
{{#switch:{{{type|}}}
| presidential
| Presidential =
{{#ifeq:{{{ongoing|}}}|yes|
{{#if:{{{poll3_{{#if:{{{poll3_nominee7|}}}|nominee|candidate}}7|}}}|
! style="text-align: left; white-space: nowrap" {{!}} {{{poll3_date{{#if:{{{poll3_date3|}}}|3|}}}}}{{#if:{{{poll3_source|}}}{{{poll3_source3|}}}| [{{{poll3_source{{#if:{{{poll3_source3|}}}|3|}}}}}]}}}}
{{#if:{{{poll3_{{#if:{{{poll3_nominee7|}}}|nominee|candidate}}7|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{poll3_{{#if:{{{poll3_nominee7|}}}|nominee|candidate}}7}}}}}
{{#if:{{{poll3_{{#if:{{{poll3_nominee8|}}}|nominee|candidate}}8|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{poll3_{{#if:{{{poll3_nominee8|}}}|nominee|candidate}}8}}}}}
{{#if:{{{poll3_{{#if:{{{poll3_nominee9|}}}|nominee|candidate}}9|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{poll3_{{#if:{{{poll3_nominee9|}}}|nominee|candidate}}9}}}}}
}}
| #default =
}}
{{!}}-
{{#switch:{{{type|}}}
| presidential
| Presidential =
{{#ifeq:{{{ongoing|}}}|yes|
{{#if:{{{poll4_{{#if:{{{poll4_nominee7|}}}|nominee|candidate}}7|}}}|
! style="text-align: left; white-space: nowrap" {{!}} {{{poll4_date{{#if:{{{poll4_date3|}}}|3|}}}}}{{#if:{{{poll4_source|}}}{{{poll4_source3|}}}| [{{{poll4_source{{#if:{{{poll4_source3|}}}|3|}}}}}]}}}}
{{#if:{{{poll4_{{#if:{{{poll4_nominee7|}}}|nominee|candidate}}7|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{poll4_{{#if:{{{poll4_nominee7|}}}|nominee|candidate}}7}}}}}
{{#if:{{{poll4_{{#if:{{{poll4_nominee8|}}}|nominee|candidate}}8|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{poll4_{{#if:{{{poll4_nominee8|}}}|nominee|candidate}}8}}}}}
{{#if:{{{poll4_{{#if:{{{poll4_nominee9|}}}|nominee|candidate}}9|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{poll4_{{#if:{{{poll4_nominee9|}}}|nominee|candidate}}9}}}}}
}}
| #default =
}}
{{!}}-
{{#switch:{{{type|}}}
| presidential
| Presidential =
{{#ifeq:{{{ongoing|}}}|yes|
{{#if:{{{poll5_{{#if:{{{poll5_nominee7|}}}|nominee|candidate}}7|}}}|
! style="text-align: left; white-space: nowrap" {{!}} {{{poll5_date{{#if:{{{poll5_date3|}}}|3|}}}}}{{#if:{{{poll5_source|}}}{{{poll5_source3|}}}| [{{{poll5_source{{#if:{{{poll5_source3|}}}|3|}}}}}]}}}}
{{#if:{{{poll5_{{#if:{{{poll5_nominee7|}}}|nominee|candidate}}7|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{poll5_{{#if:{{{poll5_nominee7|}}}|nominee|candidate}}7}}}}}
{{#if:{{{poll5_{{#if:{{{poll5_nominee8|}}}|nominee|candidate}}8|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{poll5_{{#if:{{{poll5_nominee8|}}}|nominee|candidate}}8}}}}}
{{#if:{{{poll5_{{#if:{{{poll5_nominee9|}}}|nominee|candidate}}9|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{poll5_{{#if:{{{poll5_nominee9|}}}|nominee|candidate}}9}}}}}
}}
| #default =
}}
{{!}}-<!-- Legislative poll nominee 7, 8, 9 -->
{{#switch:{{{type|}}}
| parliamentary
| Parliamentary
| legislative
| Legislative =
{{#ifeq:{{{ongoing|}}}|yes|
{{#if:{{{poll1_party7|}}}|
! colspan=4 {{!}} Opinion polls
}}
}}
| #default =
}}
{{!}}-
{{#switch:{{{type|}}}
| parliamentary
| Parliamentary
| legislative
| Legislative =
{{#ifeq:{{{ongoing|}}}|yes|
{{#if:{{{poll1_party7|}}}|
! style="text-align: left; white-space: nowrap" {{!}} {{{poll1_date{{#if:{{{poll1_date3|}}}|3|}}}}}{{#if:{{{poll1_source|}}}{{{poll1_source3|}}}| [{{{poll1_source{{#if:{{{poll1_source3|}}}|3|}}}}}]}}
{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{poll1_party7}}}
{{#if:{{{poll1_party8|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{poll1_party8}}}}}
{{#if:{{{poll1_party9|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{poll1_party9}}}}}
}}
}}
| #default =
}}
{{!}}-
{{#switch:{{{type|}}}
| parliamentary
| Parliamentary
| legislative
| Legislative =
{{#ifeq:{{{ongoing|}}}|yes|
{{#if:{{{poll2_party7|}}}|
! style="text-align: left; white-space: nowrap" {{!}} {{{poll2_date{{#if:{{{poll2_date3|}}}|3|}}}}}{{#if:{{{poll2_source|}}}{{{poll2_source3|}}}| [{{{poll2_source{{#if:{{{poll2_source3|}}}|3|}}}}}]}}
{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{poll2_party7}}}
{{#if:{{{poll2_party8|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{poll2_party8}}}}}
{{#if:{{{poll2_party9|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{poll2_party9}}}}}
}}
}}
| #default =
}}
{{!}}-
{{#switch:{{{type|}}}
| parliamentary
| Parliamentary
| legislative
| Legislative =
{{#ifeq:{{{ongoing|}}}|yes|
{{#if:{{{poll3_party7|}}}|
! style="text-align: left; white-space: nowrap" {{!}} {{{poll3_date{{#if:{{{poll3_date3|}}}|3|}}}}}{{#if:{{{poll3_source|}}}{{{poll3_source3|}}}| [{{{poll3_source{{#if:{{{poll3_source3|}}}|3|}}}}}]}}
{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{poll3_party7}}}
{{#if:{{{poll3_party8|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{poll3_party8}}}}}
{{#if:{{{poll3_party9|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{poll3_party9}}}}}
}}
}}
| #default =
}}
{{!}}-
{{#switch:{{{type|}}}
| parliamentary
| Parliamentary
| legislative
| Legislative =
{{#ifeq:{{{ongoing|}}}|yes|
{{#if:{{{poll4_party7|}}}|
! style="text-align: left; white-space: nowrap" {{!}} {{{poll4_date{{#if:{{{poll4_date3|}}}|3|}}}}}{{#if:{{{poll4_source|}}}{{{poll4_source3|}}}| [{{{poll4_source{{#if:{{{poll4_source3|}}}|3|}}}}}]}}
{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{poll4_party7}}}
{{#if:{{{poll4_party8|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{poll4_party8}}}}}
{{#if:{{{poll4_party9|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{poll4_party9}}}}}
}}
}}
| #default =
}}
{{!}}-
{{#switch:{{{type|}}}
| parliamentary
| Parliamentary
| legislative
| Legislative =
{{#ifeq:{{{ongoing|}}}|yes|
{{#if:{{{poll5_party7|}}}|
! style="text-align: left; white-space: nowrap" {{!}} {{{poll5_date{{#if:{{{poll5_date3|}}}|3|}}}}}{{#if:{{{poll5_source|}}}{{{poll5_source3|}}}| [{{{poll5_source{{#if:{{{poll5_source3|}}}|3|}}}}}]}}
{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{poll5_party7}}}
{{#if:{{{poll5_party8|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{poll5_party8}}}}}
{{#if:{{{poll5_party9|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{poll5_party9}}}}}
}}
}}
| #default =
}}}}
|-<!-- Blank field 7, 8, 9 -->
{{#if:{{#switch:{{{type|}}}
| parliamentary
| Parliamentary
| legislative
| Legislative =
{{{party7|}}}}}{{{nominee7|}}}{{{candidate7|}}}|
{{#if:{{{1blank|}}}|
! style="text-align: left" {{!}} {{{1blank}}}
{{#if:{{{1data7|}}}|
{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{1data7}}}}}
{{#if:{{{1data8|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{1data8}}}}}
{{#if:{{{1data9|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{1data9}}}}}
}}
{{#if:{{{2blank|}}}|
{{!}}-
! style="text-align: left" {{!}} {{{2blank}}}
{{#if:{{{2data7|}}}|
{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{2data7}}}}}
{{#if:{{{2data8|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{2data8}}}}}
{{#if:{{{2data9|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{2data9}}}}}
}}
{{#if:{{{3blank|}}}|
{{!}}-
! style="text-align: left" {{!}} {{{3blank}}}
{{#if:{{{3data7|}}}|
{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{3data7}}}}}
{{#if:{{{3data8|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{3data8}}}}}
{{#if:{{{3data9|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{3data9}}}}}
}}
{{#if:{{{4blank|}}}|
{{!}}-
! style="text-align: left" {{!}} {{{4blank}}}
{{#if:{{{4data7|}}}|
{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{4data7}}}}}
{{#if:{{{4data8|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{4data8}}}}}
{{#if:{{{4data9|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{4data9}}}}}
}}
{{#if:{{{5blank|}}}|
{{!}}-
! style="text-align: left" {{!}} {{{5blank}}}
{{#if:{{{5data7|}}}|
{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{5data7}}}}}
{{#if:{{{5data8|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{5data8}}}}}
{{#if:{{{5data9|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{5data9}}}}}
}}
{{#if:{{{6blank|}}}|
{{!}}-
! style="text-align: left" {{!}} {{{6blank}}}
{{#if:{{{6data7|}}}|
{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{6data7}}}}}
{{#if:{{{6data8|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{6data8}}}}}
{{#if:{{{6data9|}}}|{{!}} width="70" style="text-align: center" {{!}} {{{6data9}}}}}
}}}}
|}
|-<!-- map -->
{{#if:{{{map_image|}}}{{{map|}}}|
{{!}} {{#if:{{{map_image|}}}|{{#if:{{{map_size|}}}|{{#ifeq:{{Str rightc|{{{map_size}}}|2}}|px|width="{{Str number/trim|{{{map_size}}}}}"}}|width="300"}}}} style="text-align: center" colspan=4 {{!}} <hr />
{{#if:{{{map_image|}}}|[[file:{{{map_image}}}|{{#if:{{{map_size|}}}|{{{map_size}}}|300px}}|{{#if:{{{map_alt|}}}|alt={{{map_alt|}}}|}}]]|{{{map}}}}}
{{!}}-
{{#if:{{{map_caption|}}}|
{{!}} {{#if:{{{map_image|}}}|{{#if:{{{map_size|}}}|{{#ifeq:{{Str rightc|{{{map_size}}}|2}}|px|width="{{Str number/trim|{{{map_size}}}}}"}}|width="300"}}}} colspan=4 style="text-align: center" {{!}} {{{map_caption|}}}
{{!}}-
}}
}}
{{#if:{{{title|}}}|
{{!}} {{#if:{{{map_image|}}}|{{#if:{{{map_size|}}}|{{#ifeq:{{Str rightc|{{{map_size}}}|2}}|px|width="{{Str number/trim|{{{map_size}}}}}"}}|width="300"}}}} colspan=4 {{!}} <hr />
{{{!}} cellspacing="0" cellpadding="0" style="background:transparent; width:100%;"
{{!}} style="width:50%; text-align:left; text-size: 80%" {{!}}'''{{#if:{{{before_election|}}}{{{before_party|}}}|{{#ifeq:{{{ongoing|}}}|yes|Predhodni {{{title}}}|<center>Predhodni {{{title}}}</center>}}'''
<center>{{{before_election}}}</center>
{{#if:{{{before_party|}}}|{{#ifeq: {{{party_name}}}|no|{{{before_party}}}|<center>{{{before_party}}}</center>|}} }} }}
{{!}} style="width:50%; text-align:left; text-size: 80%" {{!}}'''{{#if:{{{before_election|}}}{{{before_party|}}}|{{#ifeq:{{{ongoing|}}}|yes|Novi {{{title}}}|<center>Novi {{{title}}}</center>}}'''
{{#if:{{{after_election|}}}|<center>{{{after_election}}}</center>|}}{{#if:{{{after_election|}}}{{{after_party|}}}||<center>–</center>}}
{{#if:{{{after_party|}}}|{{#ifeq: {{{party_name}}}|no|{{{after_party}}}|<center>{{{after_party}}}</center>}} }} }}
{{!}}} }}
|}</includeonly><noinclude>{{Documentation}}<!-- Add categories and interwikis to the /doc subpage, not here! --></noinclude>
0kk1s74or1bs2l3p6q9rwspl87cirrl
Ekstraklasa
0
305059
6739456
6625314
2026-08-19T14:46:22Z
Makenzis
158308
6739456
wikitext
text/x-wiki
{| class="infobox football league" style="width: 16em; text-align: center;"
|-
! style="font-size: 16px;" |Ekstraklasa
|-
| style="font-size: 11px; line-height: 15px;" |
|-
| style="font-size: 12px; background: #BFD7FF;" | '''Ustanovljena'''
|-
| style="font-size: 12px;" | [[1926]]
|-
| style="font-size: 12px; background: #BFD7FF;" | '''Država'''
|-
| style="font-size: 12px;" | {{ikonazastave|Poljska}} [[Poljska]]
|-
| style="font-size: 12px; background: #BFD7FF;" | '''Izpad v:'''
|-
| style="font-size: 12px;" | [[I Liga]]
|-
| style="font-size: 12px; background: #BFD7FF;" | '''Število moštev'''
|-
| style="font-size: 12px;" | 18
|-
| style="font-size: 12px; background: #BFD7FF;" | '''Evropska tekmovanja'''
|-
| style="font-size: 12px;" | [[Liga prvakov]]<br />[[Liga Evropa]]
|-
| style="font-size: 12px; background: #BFD7FF;" | '''Domači pokali'''
|-
| style="font-size: 12px;" | [[Pokalni zmagovalec]]
|-
| style="font-size: 12px; background: #BFD7FF;" | '''Trenutni prvaki'''
|-
| style="font-size: 12px;" | [[Lech Poznań]] (2024/25)
|-
| style="font-size: 12px; background: #BFD7FF;" | '''Največ naslovov'''
|-
| style="font-size: 12px;" | [[Legia Warszawa]] (15 naslovov)
|-
| style="font-size: 12px; background: #BFD7FF;" | '''Spletna stran'''
|-
| style="font-size: 12px;" | [http://www.ekstraklasa.org/ Ekstraklasa S.A.]
|-
| style="font-size: 12px; background: #BFD7FF;" | '''Trenutna sezona'''
|-
| style="font-size: 12px;" | 2026-27
|-
|}
'''Ekstraklasa''' je poljsko državno prvenstvo v [[nogomet]]u.
Aktualni prvak je [[Jagiellonia Białystok]].
== Ekstraklasa 2024/25 ==
30. avgust 2024<ref>[http://www.90minut.pl/liga/1/liga13482.html Ekstraklasa 2024/2025]</ref><ref>[http://www.90minut.pl/liga/1/liga12904.html Ekstraklasa 2023/2024]</ref>
# [[Jagiellonia Białystok]]
# [[Śląsk Wrocław]]
# [[Legia Warszawa]]
# [[Pogoń Szczecin]]
# [[Lech Poznań]]
# [[Górnik Zabrze]]
# [[Raków Częstochowa]]
# [[Zagłębie Lubin]]
# [[Widzew Łódź]]
# [[Piast Gliwice]]
# [[Stal Mielec]]
# [[Puszcza Niepołomice]]
# [[KS Cracovia|Cracovia]]
# [[Radomiak Radom]]
# [[Korona Kielce]]
# [[Lechia Gdańsk]]
# [[GKS Katowice]]
# [[Motor Lublin]]
== Prvaki sezon od leta 1921 ==
30. avgust 2024<ref>{{Navedi splet |url=http://zabrze.naszemiasto.pl/artykul/1013905,mistrzowie-polski-w-pilce-noznej-lista-wisla-krakow-moze,id,t.html |title=Prvaki sezon od leta 1921 |accessdate=2013-01-04 |archive-date=2013-01-13 |archive-url=https://archive.today/20130113115642/http://zabrze.naszemiasto.pl/artykul/1013905,mistrzowie-polski-w-pilce-noznej-lista-wisla-krakow-moze,id,t.html |url-status=dead }}</ref>
[[File:Trofeum TME 2014-2015 (cropped).jpg|thumb|right|250px|Ekstraklasa 2014/15]]
[[File:Lech Poznań Mistrz Polski 2014-15 Trofeum.JPG|thumb|right|250px|[[Lech Poznań]] 2014/15]]
{|
|-
|valign=top|
*1921: [[KS Cracovia|Cracovia]]
*1922: [[Pogoń Lwów|Pogoń Lvov]]
*1923: [[Pogoń Lwów|Pogoń Lvov]]
*1924: -
*1925: [[Pogoń Lwów|Pogoń Lvov]]
*1926: [[Pogoń Lwów|Pogoń Lvov]]
*[[1927 Ekstraklasa|1927]]: [[Wisła Kraków]]
*[[1928 Ekstraklasa|1928]]: [[Wisła Kraków]]
*[[1929 Ekstraklasa|1929]]: [[Warta Poznań]]
*[[1930 Ekstraklasa|1930]]: [[KS Cracovia|Cracovia]]
*[[1931 Ekstraklasa|1931]]: [[Garbarnia Kraków]]
*[[1932 Ekstraklasa|1932]]: [[KS Cracovia|Cracovia]]
*[[1933 Ekstraklasa|1933]]: [[Ruch Chorzów]]
*[[1934 Ekstraklasa|1934]]: [[Ruch Chorzów]]
*[[1935 Ekstraklasa|1935]]: [[Ruch Chorzów]]
*[[1936 Ekstraklasa|1936]]: [[Ruch Chorzów]]
*[[1937 Ekstraklasa|1937]]: [[KS Cracovia|Cracovia]]
*[[1938 Ekstraklasa|1938]]: [[Ruch Chorzów]]
*[[1939 Ekstraklasa|1939]]-[[1945]]: [[Druga svetovna vojna]]
*[[1946 Ekstraklasa|1946]]: [[Polonia Warszawa]]
*[[1947 Ekstraklasa|1947]]: [[Warta Poznań]]
*[[1948 Ekstraklasa|1948]]: [[KS Cracovia|Cracovia]]
*[[1949 Ekstraklasa|1949]]: [[Wisła Kraków]]
*[[1950 Ekstraklasa|1950]]: [[Wisła Kraków]]
*[[1951 Ekstraklasa|1951]]: [[Wisła Kraków]]<ref>{{navedi splet|url=http://www.wisla.krakow.pl/en/the_club/history/|title=History|publisher=wisla.krakow.pl|accessdate=4. januar 2013|archive-date=2011-09-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20110914161236/http://www.wisla.krakow.pl/en/the_club/history/|url-status=dead}}</ref>
*[[1952 Ekstraklasa|1952]]: [[Ruch Chorzów]]
*[[1953 Ekstraklasa|1953]]: [[Ruch Chorzów]]
*[[1954 Ekstraklasa|1954]]: [[Polonia Bytom]]
*[[1955 Ekstraklasa|1955]]: [[Legia Warszawa]]
*[[1956 Ekstraklasa|1956]]: [[Legia Warszawa]]
*[[1957 Ekstraklasa|1957]]: [[Górnik Zabrze]]
*[[1958 Ekstraklasa|1958]]: [[ŁKS Łódź]]
*[[1959 Ekstraklasa|1959]]: [[Górnik Zabrze]]
*[[1960 Ekstraklasa|1960]]: [[Ruch Chorzów]]
|valign=top|
*[[1961 Ekstraklasa|1961]]: [[Górnik Zabrze]]
*[[1962 Ekstraklasa|1962]]: [[Polonia Bytom]]
*[[1962–63 Ekstraklasa|1962-63]]: [[Górnik Zabrze]]
*[[1963–64 Ekstraklasa|1963-64]]: [[Górnik Zabrze]]
*[[1964–65 Ekstraklasa|1964-65]]: [[Górnik Zabrze]]
*[[1965–66 Ekstraklasa|1965-66]]: [[Górnik Zabrze]]
*[[1966–67 Ekstraklasa|1966-67]]: [[Górnik Zabrze]]
*[[1967–68 Ekstraklasa|1967-68]]: [[Ruch Chorzów]]
*[[1968–69 Ekstraklasa|1968-69]]: [[Legia Warszawa]]
*[[1969–70 Ekstraklasa|1969-70]]: [[Legia Warszawa]]
*[[1970–71 Ekstraklasa|1970-71]]: [[Górnik Zabrze]]
*[[1971–72 Ekstraklasa|1971-72]]: [[Górnik Zabrze]]
*[[1972–73 Ekstraklasa|1972-73]]: [[Stal Mielec]]
*[[1973–74 Ekstraklasa|1973-74]]: [[Ruch Chorzów]]
*[[1974–75 Ekstraklasa|1974-75]]: [[Ruch Chorzów]]
*[[1975–76 Ekstraklasa|1975-76]]: [[Stal Mielec]]
*[[1976–77 Ekstraklasa|1976-77]]: [[Śląsk Wrocław]]
*[[1977–78 Ekstraklasa|1977-78]]: [[Wisła Kraków]]
*[[1978–79 Ekstraklasa|1978-79]]: [[Ruch Chorzów]]
*[[1979–80 Ekstraklasa|1979-80]]: [[Szombierki Bytom]]
*[[1980–81 Ekstraklasa|1980-81]]: [[Widzew Łódź]]
*[[1981–82 Ekstraklasa|1980-81]]: [[Widzew Łódź]]
*[[1982–83 Ekstraklasa|1982-83]]: [[Lech Poznań]]
*[[1983–84 Ekstraklasa|1983-84]]: [[Lech Poznań]]
*[[1984–85 Ekstraklasa|1984-85]]: [[Górnik Zabrze]]
*[[1985–86 Ekstraklasa|1985-86]]: [[Górnik Zabrze]]
*[[1986–87 Ekstraklasa|1986-87]]: [[Górnik Zabrze]]
*[[1987–88 Ekstraklasa|1987-88]]: [[Górnik Zabrze]]
*[[1988–89 Ekstraklasa|1988-89]]: [[Ruch Chorzów]]
*[[1989–90 Ekstraklasa|1989-90]]: [[Lech Poznań]]
*[[1990–91 Ekstraklasa|1990-91]]: [[Zagłębie Lubin]]
*[[1991–92 Ekstraklasa|1991-92]]: [[Lech Poznań]]
*[[1992–93 Ekstraklasa|1992-93]]: [[Lech Poznań]]
*[[1993–94 Ekstraklasa|1993-94]]: [[Legia Warszawa]]
|valign=top|
*[[1994–95 Ekstraklasa|1994-95]]: [[Legia Warszawa]]
*[[1995–96 Ekstraklasa|1995-96]]: [[Widzew Łódź]]
*[[1996–97 Ekstraklasa|1996-97]]: [[Widzew Łódź]]
*[[1997–98 Ekstraklasa|1997-98]]: [[ŁKS Łódź]]
*[[1998–99 Ekstraklasa|1998-99]]: [[Wisła Kraków]]
*[[1999–2000 Ekstraklasa|1999-00]]: [[Polonia Warszawa]]
*[[2000-01 Ekstraklasa|2000-01]]: [[Wisła Kraków]]
*[[2001-02 Ekstraklasa|2001-02]]: [[Legia Warszawa]]
*[[2002-03 Ekstraklasa|2002-03]]: [[Wisła Kraków]]
*[[2003-04 Ekstraklasa|2003-04]]: [[Wisła Kraków]]
*[[2004-05 Ekstraklasa|2004-05]]: [[Wisła Kraków]]
*[[2005-06 Ekstraklasa|2005-06]]: [[Legia Warszawa]]
*[[2006-07 Ekstraklasa|2006-07]]: [[Zagłębie Lubin]]
*[[2007-08 Ekstraklasa|2007-08]]: [[Wisła Kraków]]
*[[2008-09 Ekstraklasa|2008-09]]: [[Wisła Kraków]]
*[[2009-10 Ekstraklasa|2009-10]]: [[Lech Poznań]]
*[[2010-11 Ekstraklasa|2010-11]]: [[Wisła Kraków]]
*[[2011-12 Ekstraklasa|2011-12]]: [[Śląsk Wrocław]]
*[[2012-13 Ekstraklasa|2012-13]]: [[Legia Warszawa]]
*[[2013-14 Ekstraklasa|2013-14]]: [[Legia Warszawa]]
*[[2014-15 Ekstraklasa|2014-15]]: [[Lech Poznań]]
*[[2015-16 Ekstraklasa|2015-16]]: [[Legia Warszawa]]
*[[2016-17 Ekstraklasa|2016-17]]: [[Legia Warszawa]]
*[[2017-18 Ekstraklasa|2017-18]]: [[Legia Warszawa]]
*[[2018-19 Ekstraklasa|2018-19]]: [[Piast Gliwice]]
*[[2019-20 Ekstraklasa|2019-20]]: [[Legia Warszawa]]
*[[2020-21 Ekstraklasa|2020-21]]: [[Legia Warszawa]]
*[[2021-22 Ekstraklasa|2021-22]]: [[Lech Poznań]]
*[[2022-23 Ekstraklasa|2022-23]]: [[Raków Częstochowa]]
*[[2023-24 Ekstraklasa|2023-24]]: [[Jagiellonia Białystok]]
*2024–25: [[Lech Poznań]]
|}
== Viri in opombe ==
{{sklici|2}}
== Zunanje povezave ==
* {{Official website|http://www.ekstraklasa.org/}}
* [http://www.90minut.pl/ 90minut.pl]
{{nogomet-stub}}
[[Kategorija:Državna nogometna prvenstvena tekmovanja]]
[[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1926]]
gibe7ehosvw16tl2rnipu6n5bq1u1lq
6739457
6739456
2026-08-19T14:46:45Z
Makenzis
158308
/* Prvaki sezon od leta 1921 */
6739457
wikitext
text/x-wiki
{| class="infobox football league" style="width: 16em; text-align: center;"
|-
! style="font-size: 16px;" |Ekstraklasa
|-
| style="font-size: 11px; line-height: 15px;" |
|-
| style="font-size: 12px; background: #BFD7FF;" | '''Ustanovljena'''
|-
| style="font-size: 12px;" | [[1926]]
|-
| style="font-size: 12px; background: #BFD7FF;" | '''Država'''
|-
| style="font-size: 12px;" | {{ikonazastave|Poljska}} [[Poljska]]
|-
| style="font-size: 12px; background: #BFD7FF;" | '''Izpad v:'''
|-
| style="font-size: 12px;" | [[I Liga]]
|-
| style="font-size: 12px; background: #BFD7FF;" | '''Število moštev'''
|-
| style="font-size: 12px;" | 18
|-
| style="font-size: 12px; background: #BFD7FF;" | '''Evropska tekmovanja'''
|-
| style="font-size: 12px;" | [[Liga prvakov]]<br />[[Liga Evropa]]
|-
| style="font-size: 12px; background: #BFD7FF;" | '''Domači pokali'''
|-
| style="font-size: 12px;" | [[Pokalni zmagovalec]]
|-
| style="font-size: 12px; background: #BFD7FF;" | '''Trenutni prvaki'''
|-
| style="font-size: 12px;" | [[Lech Poznań]] (2024/25)
|-
| style="font-size: 12px; background: #BFD7FF;" | '''Največ naslovov'''
|-
| style="font-size: 12px;" | [[Legia Warszawa]] (15 naslovov)
|-
| style="font-size: 12px; background: #BFD7FF;" | '''Spletna stran'''
|-
| style="font-size: 12px;" | [http://www.ekstraklasa.org/ Ekstraklasa S.A.]
|-
| style="font-size: 12px; background: #BFD7FF;" | '''Trenutna sezona'''
|-
| style="font-size: 12px;" | 2026-27
|-
|}
'''Ekstraklasa''' je poljsko državno prvenstvo v [[nogomet]]u.
Aktualni prvak je [[Jagiellonia Białystok]].
== Ekstraklasa 2024/25 ==
30. avgust 2024<ref>[http://www.90minut.pl/liga/1/liga13482.html Ekstraklasa 2024/2025]</ref><ref>[http://www.90minut.pl/liga/1/liga12904.html Ekstraklasa 2023/2024]</ref>
# [[Jagiellonia Białystok]]
# [[Śląsk Wrocław]]
# [[Legia Warszawa]]
# [[Pogoń Szczecin]]
# [[Lech Poznań]]
# [[Górnik Zabrze]]
# [[Raków Częstochowa]]
# [[Zagłębie Lubin]]
# [[Widzew Łódź]]
# [[Piast Gliwice]]
# [[Stal Mielec]]
# [[Puszcza Niepołomice]]
# [[KS Cracovia|Cracovia]]
# [[Radomiak Radom]]
# [[Korona Kielce]]
# [[Lechia Gdańsk]]
# [[GKS Katowice]]
# [[Motor Lublin]]
== Prvaki sezon od leta 1921 ==
30. avgust 2024<ref>{{Navedi splet |url=http://zabrze.naszemiasto.pl/artykul/1013905,mistrzowie-polski-w-pilce-noznej-lista-wisla-krakow-moze,id,t.html |title=Prvaki sezon od leta 1921 |accessdate=2013-01-04 |archive-date=2013-01-13 |archive-url=https://archive.today/20130113115642/http://zabrze.naszemiasto.pl/artykul/1013905,mistrzowie-polski-w-pilce-noznej-lista-wisla-krakow-moze,id,t.html |url-status=dead }}</ref>
[[File:Trofeum TME 2014-2015 (cropped).jpg|thumb|right|250px|Ekstraklasa 2014/15]]
[[File:Lech Poznań Mistrz Polski 2014-15 Trofeum.JPG|thumb|right|250px|[[Lech Poznań]] 2014/15]]
{|
|-
|valign=top|
*1921: [[KS Cracovia|Cracovia]]
*1922: [[Pogoń Lwów|Pogoń Lvov]]
*1923: [[Pogoń Lwów|Pogoń Lvov]]
*1924: -
*1925: [[Pogoń Lwów|Pogoń Lvov]]
*1926: [[Pogoń Lwów|Pogoń Lvov]]
*[[1927 Ekstraklasa|1927]]: [[Wisła Kraków]]
*[[1928 Ekstraklasa|1928]]: [[Wisła Kraków]]
*[[1929 Ekstraklasa|1929]]: [[Warta Poznań]]
*[[1930 Ekstraklasa|1930]]: [[KS Cracovia|Cracovia]]
*[[1931 Ekstraklasa|1931]]: [[Garbarnia Kraków]]
*[[1932 Ekstraklasa|1932]]: [[KS Cracovia|Cracovia]]
*[[1933 Ekstraklasa|1933]]: [[Ruch Chorzów]]
*[[1934 Ekstraklasa|1934]]: [[Ruch Chorzów]]
*[[1935 Ekstraklasa|1935]]: [[Ruch Chorzów]]
*[[1936 Ekstraklasa|1936]]: [[Ruch Chorzów]]
*[[1937 Ekstraklasa|1937]]: [[KS Cracovia|Cracovia]]
*[[1938 Ekstraklasa|1938]]: [[Ruch Chorzów]]
*[[1939 Ekstraklasa|1939]]-[[1945]]: [[Druga svetovna vojna]]
*[[1946 Ekstraklasa|1946]]: [[Polonia Warszawa]]
*[[1947 Ekstraklasa|1947]]: [[Warta Poznań]]
*[[1948 Ekstraklasa|1948]]: [[KS Cracovia|Cracovia]]
*[[1949 Ekstraklasa|1949]]: [[Wisła Kraków]]
*[[1950 Ekstraklasa|1950]]: [[Wisła Kraków]]
*[[1951 Ekstraklasa|1951]]: [[Wisła Kraków]]<ref>{{navedi splet|url=http://www.wisla.krakow.pl/en/the_club/history/|title=History|publisher=wisla.krakow.pl|accessdate=4. januar 2013|archive-date=2011-09-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20110914161236/http://www.wisla.krakow.pl/en/the_club/history/|url-status=dead}}</ref>
*[[1952 Ekstraklasa|1952]]: [[Ruch Chorzów]]
*[[1953 Ekstraklasa|1953]]: [[Ruch Chorzów]]
*[[1954 Ekstraklasa|1954]]: [[Polonia Bytom]]
*[[1955 Ekstraklasa|1955]]: [[Legia Warszawa]]
*[[1956 Ekstraklasa|1956]]: [[Legia Warszawa]]
*[[1957 Ekstraklasa|1957]]: [[Górnik Zabrze]]
*[[1958 Ekstraklasa|1958]]: [[ŁKS Łódź]]
*[[1959 Ekstraklasa|1959]]: [[Górnik Zabrze]]
*[[1960 Ekstraklasa|1960]]: [[Ruch Chorzów]]
|valign=top|
*[[1961 Ekstraklasa|1961]]: [[Górnik Zabrze]]
*[[1962 Ekstraklasa|1962]]: [[Polonia Bytom]]
*[[1962–63 Ekstraklasa|1962-63]]: [[Górnik Zabrze]]
*[[1963–64 Ekstraklasa|1963-64]]: [[Górnik Zabrze]]
*[[1964–65 Ekstraklasa|1964-65]]: [[Górnik Zabrze]]
*[[1965–66 Ekstraklasa|1965-66]]: [[Górnik Zabrze]]
*[[1966–67 Ekstraklasa|1966-67]]: [[Górnik Zabrze]]
*[[1967–68 Ekstraklasa|1967-68]]: [[Ruch Chorzów]]
*[[1968–69 Ekstraklasa|1968-69]]: [[Legia Warszawa]]
*[[1969–70 Ekstraklasa|1969-70]]: [[Legia Warszawa]]
*[[1970–71 Ekstraklasa|1970-71]]: [[Górnik Zabrze]]
*[[1971–72 Ekstraklasa|1971-72]]: [[Górnik Zabrze]]
*[[1972–73 Ekstraklasa|1972-73]]: [[Stal Mielec]]
*[[1973–74 Ekstraklasa|1973-74]]: [[Ruch Chorzów]]
*[[1974–75 Ekstraklasa|1974-75]]: [[Ruch Chorzów]]
*[[1975–76 Ekstraklasa|1975-76]]: [[Stal Mielec]]
*[[1976–77 Ekstraklasa|1976-77]]: [[Śląsk Wrocław]]
*[[1977–78 Ekstraklasa|1977-78]]: [[Wisła Kraków]]
*[[1978–79 Ekstraklasa|1978-79]]: [[Ruch Chorzów]]
*[[1979–80 Ekstraklasa|1979-80]]: [[Szombierki Bytom]]
*[[1980–81 Ekstraklasa|1980-81]]: [[Widzew Łódź]]
*[[1981–82 Ekstraklasa|1980-81]]: [[Widzew Łódź]]
*[[1982–83 Ekstraklasa|1982-83]]: [[Lech Poznań]]
*[[1983–84 Ekstraklasa|1983-84]]: [[Lech Poznań]]
*[[1984–85 Ekstraklasa|1984-85]]: [[Górnik Zabrze]]
*[[1985–86 Ekstraklasa|1985-86]]: [[Górnik Zabrze]]
*[[1986–87 Ekstraklasa|1986-87]]: [[Górnik Zabrze]]
*[[1987–88 Ekstraklasa|1987-88]]: [[Górnik Zabrze]]
*[[1988–89 Ekstraklasa|1988-89]]: [[Ruch Chorzów]]
*[[1989–90 Ekstraklasa|1989-90]]: [[Lech Poznań]]
*[[1990–91 Ekstraklasa|1990-91]]: [[Zagłębie Lubin]]
*[[1991–92 Ekstraklasa|1991-92]]: [[Lech Poznań]]
*[[1992–93 Ekstraklasa|1992-93]]: [[Lech Poznań]]
*[[1993–94 Ekstraklasa|1993-94]]: [[Legia Warszawa]]
|valign=top|
*[[1994–95 Ekstraklasa|1994-95]]: [[Legia Warszawa]]
*[[1995–96 Ekstraklasa|1995-96]]: [[Widzew Łódź]]
*[[1996–97 Ekstraklasa|1996-97]]: [[Widzew Łódź]]
*[[1997–98 Ekstraklasa|1997-98]]: [[ŁKS Łódź]]
*[[1998–99 Ekstraklasa|1998-99]]: [[Wisła Kraków]]
*[[1999–2000 Ekstraklasa|1999-00]]: [[Polonia Warszawa]]
*[[2000-01 Ekstraklasa|2000-01]]: [[Wisła Kraków]]
*[[2001-02 Ekstraklasa|2001-02]]: [[Legia Warszawa]]
*[[2002-03 Ekstraklasa|2002-03]]: [[Wisła Kraków]]
*[[2003-04 Ekstraklasa|2003-04]]: [[Wisła Kraków]]
*[[2004-05 Ekstraklasa|2004-05]]: [[Wisła Kraków]]
*[[2005-06 Ekstraklasa|2005-06]]: [[Legia Warszawa]]
*[[2006-07 Ekstraklasa|2006-07]]: [[Zagłębie Lubin]]
*[[2007-08 Ekstraklasa|2007-08]]: [[Wisła Kraków]]
*[[2008-09 Ekstraklasa|2008-09]]: [[Wisła Kraków]]
*[[2009-10 Ekstraklasa|2009-10]]: [[Lech Poznań]]
*[[2010-11 Ekstraklasa|2010-11]]: [[Wisła Kraków]]
*[[2011-12 Ekstraklasa|2011-12]]: [[Śląsk Wrocław]]
*[[2012-13 Ekstraklasa|2012-13]]: [[Legia Warszawa]]
*[[2013-14 Ekstraklasa|2013-14]]: [[Legia Warszawa]]
*[[2014-15 Ekstraklasa|2014-15]]: [[Lech Poznań]]
*[[2015-16 Ekstraklasa|2015-16]]: [[Legia Warszawa]]
*[[2016-17 Ekstraklasa|2016-17]]: [[Legia Warszawa]]
*[[2017-18 Ekstraklasa|2017-18]]: [[Legia Warszawa]]
*[[2018-19 Ekstraklasa|2018-19]]: [[Piast Gliwice]]
*[[2019-20 Ekstraklasa|2019-20]]: [[Legia Warszawa]]
*[[2020-21 Ekstraklasa|2020-21]]: [[Legia Warszawa]]
*[[2021-22 Ekstraklasa|2021-22]]: [[Lech Poznań]]
*[[2022-23 Ekstraklasa|2022-23]]: [[Raków Częstochowa]]
*[[2023-24 Ekstraklasa|2023-24]]: [[Jagiellonia Białystok]]
*2024–25: [[Lech Poznań]]
*2025–26: [[Lech Poznań]]
|}
== Viri in opombe ==
{{sklici|2}}
== Zunanje povezave ==
* {{Official website|http://www.ekstraklasa.org/}}
* [http://www.90minut.pl/ 90minut.pl]
{{nogomet-stub}}
[[Kategorija:Državna nogometna prvenstvena tekmovanja]]
[[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1926]]
53vbtrloj3isjzpliu9slol5kdimv4o
Martina Hingis
0
328412
6739476
6336961
2026-08-19T15:54:19Z
~2026-44623-57
264575
/* Posamični finali Grand Slamov (12) */
6739476
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Tenisač
|name= Martina Hingis
|image= <!--Wikidata-->
|nickname=''Swiss Miss'', ''Chucky''
|country= {{SUI}}
|residence= [[Hurden]], [[Švica]]
|birth_date= <!--Wikidata-->
|birth_place= <!--Wikidata-->
|height= 170 cm
|turnedpro= 1994
|retired= 2007
|plays= desničarka (dvoročni backhand)
|careerprizemoney= 20.130.657 $
|tennishofyear = 2013
|tennishofid = martina-hingis
|singlesrecord= 548–133 (80,5 %)
|singlestitles= 43
|highestsinglesranking= Št. '''1''' (31. marec 1997)
|AustralianOpenresult= '''Z''' ([[Odprto prvenstvo Avstralije 1997 - ženske posamično|1997]], [[Odprto prvenstvo Avstralije 1998 - ženske posamično|1998]], [[Odprto prvenstvo Avstralije 1999 - ženske posamično|1999]])
|FrenchOpenresult= F ([[Odprto prvenstvo Francije 1997 - ženske posamično|1997]], [[Odprto prvenstvo Francije 1999 - ženske posamično|1999]])
|Wimbledonresult= '''Z''' ([[Odprto prvenstvo Anglije 1997 - ženske posamično|1997]])
|USOpenresult= '''Z''' ([[Odprto prvenstvo ZDA 1997 - ženske posamično|1997]])
|Othertournaments = Yes
|WTAChampionshipsresult = '''Z''' (1998, 2000)
|Olympicsresult = 2K ([[Tenis na Poletnih olimpijskih igrah 1996 - ženske posamično|1996]])
|doublesrecord= 286–54 (84,1 %)
|doublestitles= 37
|highestdoublesranking= No. '''1''' (8. junij 1998)
| grandslamsdoublesresults = 9
| AustralianOpenDoublesresult = '''Z''' ([[Odprto prvenstvo 1997 - ženske dvojice|1997]], [[Odprto prvenstvo Avstralije 1998 - ženske dvojice|1998]], [[Odprto prvenstvo Avstralije 1999 - ženske dvojice|1999]], [[Odprto prvenstvo Avstralije 2002 - ženske dvojice|2002]])
| FrenchOpenDoublesresult = '''Z''' ([[Odprto prvenstvo Francije 1998 - ženske dvojice|1998]], [[Odprto prvenstvo Francije 2000 - ženske dvojice|2000]])
| WimbledonDoublesresult = '''Z''' ([[Odprto prvenstvo Anglije 1996 - ženske dvojice|1996]], [[Odprto prvenstvo Anglije 1998 - ženske dvojice|1998]])
| USOpenDoublesresult = '''Z''' ([[Odprto prvenstvo ZDA 1998 - ženske dvojice|1998]])
| | Mixed = yes
| mixedtitles = 1
| mixedrecord =
| highestmixedranking =
| AustralianOpenMixedresult = '''Z''' ([[Odprto prvenstvo Avstralije 2006 - mešane dvojice|2006]])
| FrenchOpenMixedresult =
| WimbledonMixedresult =
| USOpenMixedresult =
}}
'''Martina Hingis''', [[Švicarji|švicarska]] [[tenis]]ačica, * [[30. september]] [[1980]], [[Košice]], [[Češkoslovaška]].
Martina Hingis je nekdanja številka ena na [[WTA|ženski teniški lestvici]] in zmagovalka petih posamičnih turnirjev za [[Grand Slam]], še sedemkrat pa je zaigrala v finalu. Trikrat je osvojila [[Odprto prvenstvo Avstralije]], v letih [[Odprto prvenstvo Avstralije 1997 - ženske posamično|1997]], [[Odprto prvenstvo Avstralije 1998 - ženske posamično|1998]] in [[Odprto prvenstvo Avstralije 1999 - ženske posamično|1999]], ter po enkrat [[Odprto prvenstvo Anglije]], leta [[Odprto prvenstvo Anglije 1997 - ženske posamično|1997]], in [[Odprto prvenstvo ZDA (tenis)|Odprto prvenstvo ZDA]], prav tako leta [[Odprto prvenstvo ZDA 1997 - ženske posamično|1997]]. Na turnirjih za [[Odprto prvenstvo Francije]] je dvakrat izgubila v finalu, v letih [[Odprto prvenstvo Francije 1997 - ženske posamično|1997]] in [[Odprto prvenstvo Francije 1999 - ženske posamično|1999]]. Med letoma 1997 in 2001 je bila 209 tednov vodilna na ženski teniški lestvici.<ref>{{navedi splet|url=http://www.wtatennis.com/page/PressCentre/0,,12781,00.html##singlesweek1|title=Press Center - Weeks at No.1|publisher=WTA Tour|accessdate=11. julij 2011|language=en}}</ref> Leta 2002 je morala v starosti dvaindvajset let zaradi poškodb vezi v obeh gležnjih prekiniti svojo kariero. Po seriji operacij in terapij se je vrnila leta 2006. Povzpela se je do šestega mesta na ženski lestvici in osvojila tri turnirje. 1. oktobra 2007 je v starosti sedemindvajsetih let napovedala konec svoje kariere po tem, ko je bila na turnirju za [[Odprto prvenstvo Anglije 2007 - ženske posamično|Odprto prvenstvo Anglije]] pozitivna na testu za [[kokain]]. Zanikala je uporabo droge, toda nad avtomatično prepovedjo nastopov se ni pritožila.<ref>{{navedi novice|url=http://edition.cnn.com/2007/SPORT/11/01/hingis.drugs/index.html|title=Hingis tests positive for cocaine|publisher=CNN|date=2. november 2007|language=en|accessdate=2012-01-25|archive-date=2007-12-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20071219172011/http://edition.cnn.com/2007/SPORT/11/01/hingis.drugs/index.html|url-status=dead}}</ref><ref name="ESPN-drug">{{navedi novice | author=Associated Press | title =Hingis claims innocence after being accused of positive test for cocaine | publisher=ESPN | url=http://sports.espn.go.com/sports/tennis/news/story?id=3089841 | date = 3. november 2007 | accessdate =1. november 2007|language=en}}</ref> Leta 2013 je bila sprejeta v [[Mednarodni teniški hram slavnih]].
== Posamični finali Grand Slamov (12) ==
=== Zmage (5) ===
Martina Hingis muss SCHEISSEN ausgerechnet jetzt!
{{Glava za finala GS|ž}}
|- style="background:#ffc;"
|[[Odprto prvenstvo Avstralije 1997 - ženske posamično|1997]]||[[Odprto prvenstvo Avstralije]]||{{flagicon|FRA}} [[Mary Pierce]]||6–2, 6–2
|- style="background:#cfc;"
|[[Odprto prvenstvo Anglije 1997 - ženske posamično|1997]]||[[Odprto prvenstvo Anglije]]||{{flagicon|CZE}} [[Jana Novotná]]||2–6, 6–3, 6–3
|- style="background:#ccf;"
|[[Odprto prvenstvo ZDA 1997 - ženske posamično|1997]]||[[Odprto prvenstvo ZDA (tenis)|Odprto prvenstvo ZDA]]||{{flagicon|USA}} [[Venus Williams]]||6–0, 6–4
|- style="background:#ffc;"
|[[Odprto prvenstvo Avstralije 1998 - ženske posamično|1998]]||[[Odprto prvenstvo Avstralije]] <small>(2)||{{flagicon|ESP}} [[Conchita Martínez]]||6–3, 6–3
|- style="background:#ffc;"
|[[Odprto prvenstvo Avstralije 1999 - ženske posamično|1999]]||[[Odprto prvenstvo Avstralije]] <small>(3)||{{flagicon|FRA}} [[Amélie Mauresmo]]||6–2, 6–3
|}
=== Porazi (7) ===
{{Glava za finala GS|ž}}
|- style="background:#ebc2af;"
|[[Odprto prvenstvo Francije 1997 - ženske posamično|1997]]||[[Odprto prvenstvo Francije]]||{{flagicon|CRO}} [[Iva Majoli]]||6–4, 6–2
|- style="background:#ccf;"
|[[Odprto prvenstvo ZDA 1998 - ženske posamično|1998]]||[[Odprto prvenstvo ZDA (tenis)|Odprto prvenstvo ZDA]]||{{flagicon|USA}} [[Lindsay Davenport]]||6–3, 7–5
|- style="background:#ebc2af;"
|[[Odprto prvenstvo Francije 1999 - ženske posamično|1999]]||[[Odprto prvenstvo Francije]] <small>(2)||{{flagicon|GER}} [[Steffi Graf]]||4–6, 7–5, 6–2
|- style="background:#ccf;"
|[[Odprto prvenstvo ZDA 1999 - ženske posamično|1999]]||[[Odprto prvenstvo ZDA (tenis)|Odprto prvenstvo ZDA]] <small>(2)||{{flagicon|USA}} [[Serena Williams]]||6–3, 7–6(4)
|- style="background:#ffc;"
|[[Odprto prvenstvo Avstralije 2000 - ženske posamično|2000]]||[[Odprto prvenstvo Avstralije]]||{{flagicon|USA}} [[Lindsay Davenport]]||6–1, 7–5
|- style="background:#ffc;"
|[[Odprto prvenstvo Avstralije 2001 - ženske posamično|2001]]||[[Odprto prvenstvo Avstralije]] <small>(2)||{{flagicon|USA}} [[Jennifer Capriati]]||6–4, 6–3
|- style="background:#ffc;"
|[[Odprto prvenstvo Avstralije 2002 - ženske posamično|2002]]||[[Odprto prvenstvo Avstralije]] <small>(3)||{{flagicon|USA}} [[Jennifer Capriati]]||4–6, 7–6(7), 6–2
|}
== Sklici ==
{{sklici}}
== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
* {{sports links}}
{{normativna kontrola}}
{{škrbina o tenisaču}}
{{DEFAULTSORT:Hingis, Martina}}
[[Kategorija:Švicarski tenisači]]
[[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Švico]]
[[Kategorija:Tenisači Poletnih olimpijskih iger 1996]]
[[Kategorija:Tenisači, kaznovani zaradi dopinga]]
[[Kategorija:Sprejeti v Mednarodni teniški hram slavnih]]
[[Kategorija:Švicarski športniki, kaznovani zaradi dopinga]]
qrm2qi3l2hw2ntf6o3uwr2to3h8ip0a
6739478
6739476
2026-08-19T16:01:55Z
Gumruch
29746
razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6739476|6739476]] uporabnika_ce [[Special:Contributions/~2026-44623-57|~2026-44623-57]] ([[User talk:~2026-44623-57|pogovor]]), xWiki vandalism
6739478
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Tenisač
|name= Martina Hingis
|image= <!--Wikidata-->
|nickname=''Swiss Miss'', ''Chucky''
|country= {{SUI}}
|residence= [[Hurden]], [[Švica]]
|birth_date= <!--Wikidata-->
|birth_place= <!--Wikidata-->
|height= 170 cm
|turnedpro= 1994
|retired= 2007
|plays= desničarka (dvoročni backhand)
|careerprizemoney= 20.130.657 $
|tennishofyear = 2013
|tennishofid = martina-hingis
|singlesrecord= 548–133 (80,5 %)
|singlestitles= 43
|highestsinglesranking= Št. '''1''' (31. marec 1997)
|AustralianOpenresult= '''Z''' ([[Odprto prvenstvo Avstralije 1997 - ženske posamično|1997]], [[Odprto prvenstvo Avstralije 1998 - ženske posamično|1998]], [[Odprto prvenstvo Avstralije 1999 - ženske posamično|1999]])
|FrenchOpenresult= F ([[Odprto prvenstvo Francije 1997 - ženske posamično|1997]], [[Odprto prvenstvo Francije 1999 - ženske posamično|1999]])
|Wimbledonresult= '''Z''' ([[Odprto prvenstvo Anglije 1997 - ženske posamično|1997]])
|USOpenresult= '''Z''' ([[Odprto prvenstvo ZDA 1997 - ženske posamično|1997]])
|Othertournaments = Yes
|WTAChampionshipsresult = '''Z''' (1998, 2000)
|Olympicsresult = 2K ([[Tenis na Poletnih olimpijskih igrah 1996 - ženske posamično|1996]])
|doublesrecord= 286–54 (84,1 %)
|doublestitles= 37
|highestdoublesranking= No. '''1''' (8. junij 1998)
| grandslamsdoublesresults = 9
| AustralianOpenDoublesresult = '''Z''' ([[Odprto prvenstvo 1997 - ženske dvojice|1997]], [[Odprto prvenstvo Avstralije 1998 - ženske dvojice|1998]], [[Odprto prvenstvo Avstralije 1999 - ženske dvojice|1999]], [[Odprto prvenstvo Avstralije 2002 - ženske dvojice|2002]])
| FrenchOpenDoublesresult = '''Z''' ([[Odprto prvenstvo Francije 1998 - ženske dvojice|1998]], [[Odprto prvenstvo Francije 2000 - ženske dvojice|2000]])
| WimbledonDoublesresult = '''Z''' ([[Odprto prvenstvo Anglije 1996 - ženske dvojice|1996]], [[Odprto prvenstvo Anglije 1998 - ženske dvojice|1998]])
| USOpenDoublesresult = '''Z''' ([[Odprto prvenstvo ZDA 1998 - ženske dvojice|1998]])
| | Mixed = yes
| mixedtitles = 1
| mixedrecord =
| highestmixedranking =
| AustralianOpenMixedresult = '''Z''' ([[Odprto prvenstvo Avstralije 2006 - mešane dvojice|2006]])
| FrenchOpenMixedresult =
| WimbledonMixedresult =
| USOpenMixedresult =
}}
'''Martina Hingis''', [[Švicarji|švicarska]] [[tenis]]ačica, * [[30. september]] [[1980]], [[Košice]], [[Češkoslovaška]].
Martina Hingis je nekdanja številka ena na [[WTA|ženski teniški lestvici]] in zmagovalka petih posamičnih turnirjev za [[Grand Slam]], še sedemkrat pa je zaigrala v finalu. Trikrat je osvojila [[Odprto prvenstvo Avstralije]], v letih [[Odprto prvenstvo Avstralije 1997 - ženske posamično|1997]], [[Odprto prvenstvo Avstralije 1998 - ženske posamično|1998]] in [[Odprto prvenstvo Avstralije 1999 - ženske posamično|1999]], ter po enkrat [[Odprto prvenstvo Anglije]], leta [[Odprto prvenstvo Anglije 1997 - ženske posamično|1997]], in [[Odprto prvenstvo ZDA (tenis)|Odprto prvenstvo ZDA]], prav tako leta [[Odprto prvenstvo ZDA 1997 - ženske posamično|1997]]. Na turnirjih za [[Odprto prvenstvo Francije]] je dvakrat izgubila v finalu, v letih [[Odprto prvenstvo Francije 1997 - ženske posamično|1997]] in [[Odprto prvenstvo Francije 1999 - ženske posamično|1999]]. Med letoma 1997 in 2001 je bila 209 tednov vodilna na ženski teniški lestvici.<ref>{{navedi splet|url=http://www.wtatennis.com/page/PressCentre/0,,12781,00.html##singlesweek1|title=Press Center - Weeks at No.1|publisher=WTA Tour|accessdate=11. julij 2011|language=en}}</ref> Leta 2002 je morala v starosti dvaindvajset let zaradi poškodb vezi v obeh gležnjih prekiniti svojo kariero. Po seriji operacij in terapij se je vrnila leta 2006. Povzpela se je do šestega mesta na ženski lestvici in osvojila tri turnirje. 1. oktobra 2007 je v starosti sedemindvajsetih let napovedala konec svoje kariere po tem, ko je bila na turnirju za [[Odprto prvenstvo Anglije 2007 - ženske posamično|Odprto prvenstvo Anglije]] pozitivna na testu za [[kokain]]. Zanikala je uporabo droge, toda nad avtomatično prepovedjo nastopov se ni pritožila.<ref>{{navedi novice|url=http://edition.cnn.com/2007/SPORT/11/01/hingis.drugs/index.html|title=Hingis tests positive for cocaine|publisher=CNN|date=2. november 2007|language=en|accessdate=2012-01-25|archive-date=2007-12-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20071219172011/http://edition.cnn.com/2007/SPORT/11/01/hingis.drugs/index.html|url-status=dead}}</ref><ref name="ESPN-drug">{{navedi novice | author=Associated Press | title =Hingis claims innocence after being accused of positive test for cocaine | publisher=ESPN | url=http://sports.espn.go.com/sports/tennis/news/story?id=3089841 | date = 3. november 2007 | accessdate =1. november 2007|language=en}}</ref> Leta 2013 je bila sprejeta v [[Mednarodni teniški hram slavnih]].
== Posamični finali Grand Slamov (12) ==
=== Zmage (5) ===
{{Glava za finala GS|ž}}
|- style="background:#ffc;"
|[[Odprto prvenstvo Avstralije 1997 - ženske posamično|1997]]||[[Odprto prvenstvo Avstralije]]||{{flagicon|FRA}} [[Mary Pierce]]||6–2, 6–2
|- style="background:#cfc;"
|[[Odprto prvenstvo Anglije 1997 - ženske posamično|1997]]||[[Odprto prvenstvo Anglije]]||{{flagicon|CZE}} [[Jana Novotná]]||2–6, 6–3, 6–3
|- style="background:#ccf;"
|[[Odprto prvenstvo ZDA 1997 - ženske posamično|1997]]||[[Odprto prvenstvo ZDA (tenis)|Odprto prvenstvo ZDA]]||{{flagicon|USA}} [[Venus Williams]]||6–0, 6–4
|- style="background:#ffc;"
|[[Odprto prvenstvo Avstralije 1998 - ženske posamično|1998]]||[[Odprto prvenstvo Avstralije]] <small>(2)||{{flagicon|ESP}} [[Conchita Martínez]]||6–3, 6–3
|- style="background:#ffc;"
|[[Odprto prvenstvo Avstralije 1999 - ženske posamično|1999]]||[[Odprto prvenstvo Avstralije]] <small>(3)||{{flagicon|FRA}} [[Amélie Mauresmo]]||6–2, 6–3
|}
=== Porazi (7) ===
{{Glava za finala GS|ž}}
|- style="background:#ebc2af;"
|[[Odprto prvenstvo Francije 1997 - ženske posamično|1997]]||[[Odprto prvenstvo Francije]]||{{flagicon|CRO}} [[Iva Majoli]]||6–4, 6–2
|- style="background:#ccf;"
|[[Odprto prvenstvo ZDA 1998 - ženske posamično|1998]]||[[Odprto prvenstvo ZDA (tenis)|Odprto prvenstvo ZDA]]||{{flagicon|USA}} [[Lindsay Davenport]]||6–3, 7–5
|- style="background:#ebc2af;"
|[[Odprto prvenstvo Francije 1999 - ženske posamično|1999]]||[[Odprto prvenstvo Francije]] <small>(2)||{{flagicon|GER}} [[Steffi Graf]]||4–6, 7–5, 6–2
|- style="background:#ccf;"
|[[Odprto prvenstvo ZDA 1999 - ženske posamično|1999]]||[[Odprto prvenstvo ZDA (tenis)|Odprto prvenstvo ZDA]] <small>(2)||{{flagicon|USA}} [[Serena Williams]]||6–3, 7–6(4)
|- style="background:#ffc;"
|[[Odprto prvenstvo Avstralije 2000 - ženske posamično|2000]]||[[Odprto prvenstvo Avstralije]]||{{flagicon|USA}} [[Lindsay Davenport]]||6–1, 7–5
|- style="background:#ffc;"
|[[Odprto prvenstvo Avstralije 2001 - ženske posamično|2001]]||[[Odprto prvenstvo Avstralije]] <small>(2)||{{flagicon|USA}} [[Jennifer Capriati]]||6–4, 6–3
|- style="background:#ffc;"
|[[Odprto prvenstvo Avstralije 2002 - ženske posamično|2002]]||[[Odprto prvenstvo Avstralije]] <small>(3)||{{flagicon|USA}} [[Jennifer Capriati]]||4–6, 7–6(7), 6–2
|}
== Sklici ==
{{sklici}}
== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
* {{sports links}}
{{normativna kontrola}}
{{škrbina o tenisaču}}
{{DEFAULTSORT:Hingis, Martina}}
[[Kategorija:Švicarski tenisači]]
[[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Švico]]
[[Kategorija:Tenisači Poletnih olimpijskih iger 1996]]
[[Kategorija:Tenisači, kaznovani zaradi dopinga]]
[[Kategorija:Sprejeti v Mednarodni teniški hram slavnih]]
[[Kategorija:Švicarski športniki, kaznovani zaradi dopinga]]
pbmp1ttyzjj2znsxag2ld3wdifngban
Milla Jovovich
0
340666
6739610
6670737
2026-08-20T02:07:30Z
InternetArchiveBot
196606
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
6739610
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox Actor
| image = <!-- Wikidata -->
| caption = <!-- Wikidata -->
| birthname = <!-- Wikidata -->
| nationality = <!-- Wikidata -->
| birth_date = <!-- Wikidata -->
| birth_place = <!-- Wikidata -->
| occupation = {{hlist|igralka|model|pevka|piska pesmi}}
| yearsactive = 1985 - danes (fotomodel) <br /> 1988 - danes (igralka) <br /> 1998 - danes (pevka)
| spouse = [[Shawn Andrews (igralec)|Shawn Andrews]] (1992–1993)<br />[[Luc Besson]] (1997–1999)<br />[[Paul W. S. Anderson]] (2009 - danes)
| children = 2
| website = <!-- Wikidata -->
| awards = '''Dead Letter Awards''' <br /> 2010 - ''Najboljša igralka v filmu z zombiji'' (''Nevidno zlo: Drugi svet'') <br /> '''[[Hollywood|Nagrade hollywoodskega filmskega festivala]]''' <br /> 2010 - ''Najboljša igralka'' (''Stone'') <br /> '''Scream Awards''' <br /> 2007 - ''Najboljša igralka v znanstveno-fantastičnem filmu'' (''Nevidno zlo 3'') <br /> 2010 - ''Najboljša igralka v znanstveno-fantastičnem filmu'' (''Nevidno zlo: Drugi svet'')
|death_date=|death_place=|name=}}
'''Milla Jovovich''' (izg. ˈjoʊvəvɪtʃ; rojena '''Milica Jovović''',<ref>Milla Jovovich nima drugega imena »Nataša«: to je napaka novinarja. Nataša je ime njene sestrične. {{cite interview|subject=Mama Mille Jovovich|title=Галина Логінова: Сьогодні Київ, наче весела дiвчина, гарно вбрана i нафарбована|publisher=Україна Молода|date=23. avgust 2005|url=http://www.umoloda.kiev.ua/number/495/164/17925/|accessdate=7. marec 2010|language=uk|archive-date=2018-08-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20180812154815/http://www.umoloda.kiev.ua/number/495/164/17925|url-status=dead}}</ref> {{jezik-ru|Милица Йовович}}, {{jezik-sr|Милица Јововић}}), [[Američani|ameriška]] [[filmski igralec|filmska]] in [[televizijski igralec|televizijska]] [[igralec (umetnik)|igralka]], [[fotomodelka]], [[glasbenica]], [[producent]]ka ter [[modna oblikovalka]], * [[17. december]] [[1975]], [[Kijev]], [[Ukrajinska SSR]], [[Sovjetska zveza]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.millaj.com/bio.shtml |title=Biography |work=Millaj.com |date= |accessdate=10.12.2010 |language=en |archive-date=2021-03-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210320034255/http://www.millaj.com/bio.shtml |url-status=dead }}</ref>
V svoji karieri je Milla Jovovich zaigrala v najrazličnejših [[znanstvena fantastika|znanstvenofantastičnih]] in [[akcijski film|akcijskih filmih]], zato jo je kanal VH1 označil za »aktualno kraljico pretepov«. S svojo kariero fotomodela je pričela, ko je Gene Lemuel podjetje Herb Ritts prepričal v to, da so eno izmed njenih fotografij objavili na naslovnici revije ''Lei''.<ref name="PurpleLove" /> Richard Avedon jo je vključil v Revlonove oglase z naslovom »Najbolj nepozabne ženske na svetu«, Milla Jovovich pa se je še naprej pojavljala v reklamah za kozmetiko L'Oréal in modne hiše Banana Republic, [[Christian Dior]], [[Donna Karan]] ter [[Versace]]. Leta 1988 je posnela svoj igralski prvenec, televizijski film ''The Night Train to Kathmandu'', še istega leta pa se je pojavila v [[film]]u ''Two Moon Junction''. Potem, ko se je pri štirinajstih kot dekle iz Francije pojavila v epizodi »Fair Exchange« televizijske serije ''[[Družina za umret]]''<ref>{{navedi splet|url=http://www.youtube.com/watch?v=t-QPj9NV8lA|title=Zabavajte se|publisher=YouTube|date=|accessdate=30. januar 2011|language= en}}</ref> in v nekaj manjših filmskih vlogah, je zaslovela s filmom ''[[Vrnitev v Plavo laguno]]'' (1991). Leta 1993 je zaigrala v filmu ''Dazed and Confused'', nato pa si vzela krajši premor. Na filmsko sceno se je vrnila leta 1997, ko je poleg [[Bruce Willis|Brucea Willisa]] zaigrala v filmu ''[[Peti element]]'', nato pa je zaigrala glavno vlogo v filmu ''[[Ivana Orleanska (film, 1999)|Ivana Orleanska]]'' (1999). Leta 2002 je zaigrala v prvem od petih filmov, ki jih je navdihnila [[videoigra]] ''[[Nevidno zlo (film)|Nevidno zlo]]''; sledili so še filmi [[Nevidno zlo: Apokalipsa|''Nevidno zlo 2'']] (2004), [[Nevidno zlo: Izumrtje|''Nevidno zlo 3'']] (2007) in ''[[Nevidno zlo: Drugi svet]]'' (2010), leta 2012 pa bo izdala še zadnji film iz serije, ''[[Nevidno zlo: Maščevanje|Nevidno zlo 5]]''.<ref name="new release date">{{navedi novice|url=http://www.shocktillyoudrop.com/news/topnews.php?id=13587|title=Film ''Nevidno zlo: Drugi svet'' se bo vrnil leta 2010|publisher=hockTilYouDrop.com|work=CraveOnline Media, LLC|date=11. januar 2010|accessdate=11. januar 2010|language= en}}</ref>
Poleg svoje kariere fotomodela in igralke je Milla Jovovich leta 1994 izdala tudi svoj debitantski [[glasbeni album]], ''[[The Divine Comedy (album)|The Divine Comedy]]''. Na svoji uradni spletni strani še vedno objavlja demo posnetke svojih pesmi in sodeluje pri ustvarjanju [[soundtrackov]] svojih filmov; načrtuje tudi izid svojega naslednjega glasbenega albuma. Leta 2003 je skupaj s fotomodelom Carmen Hawk ustvarila modno linijo z naslovom Jovovich-Hawk, ki je izšla zgodaj leta 2008.<ref>{{navedi splet|url=http://www.zimbio.com/Jovovich-Hawk/articles/19/Jovovich+Hawk+Close|title=Modna linija Jovovich – Hawk se končuje|publisher=Zimbio.com|date=6.8.2008|accessdate=10.12.2010|language= en}}</ref> Modno linijo so izdali v več kot petdesetih trgovinah povsod po svetu, tudi v trgovinah Harvey Nichols in Fred Segal v [[Los Angeles]]u. Milla Jovovich ima tudi lastno produkcijsko podjetje, imenovano, Creature Entertainment.<ref name="H&Q" />
== Zgodnje življenje in družina ==
Milla Jovovich se je kot '''Milica Jovović''' rodila v [[Kijev]]u, [[Ukrajinska SSR]], [[Sovjetska zveza]], kot hči Bogdana Bogdanovića Jovovića (Богдан Богдановић Јововић), srbskega<ref name=history>{{navedi novice|title=Mila Jovović poje zanimive pesmi|url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/07/18/srpski/F00071702.shtm|newspaper=Glas Javnosti|date=7.7.2000|accessdate=7.11.2010|language=sr|archive-date=2011-07-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20110727022223/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/07/18/srpski/F00071702.shtm|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.millaj.com/bio.shtml|title=Uradna spletna stran Mille Jovovich :: Življenjepis|accessdate=10.11.2008|language=en|archive-date=2021-03-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20210320034255/http://www.millaj.com/bio.shtml|url-status=dead}}</ref> pediatra, in Galine Mihajlovne Loginove (Галина Михайловна Логинова) (poznana tudi kot Galina Jovovich), ruske<ref name="Forbes" /><ref>{{cite interview|subject=Milla Jovovich|title=Я мечтаю сыграть Анну Ахматову|publisher=russiannightsfest.com|date=11.4.2005|url=http://www.russiannightsfest.com/?pt=50&article=98|accessdate=29.12.2007|language=ru}}</ref> gledališke igralke. Vzgojena je bila v pravoslavni ruski veri.<ref>{{navedi splet|url=http://www.millaj.com/faq.shtml/|title=Pogosto vprašana vprašanja|publisher=Uradna spletna stran Mille Jovovich|accessdate=11. november 2011|archive-date=2011-11-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20111101071124/http://www.millaj.com/faq.shtml|url-status=dead}}</ref>
[[Slika:Galina Jovovich.jpg|thumb|left|140px|Mama Mille Jovovich, Galina Mihajlovna Loginova; tudi Galina Jovovich je po poklicu igralka]]
Njena družina po očetovi strani je živela v Zlopeku, vasi blizu Peća. Njen pradedek po očetovi strani, Bogić Camić Jovović, je bil praporščak klana Vasojevići in poročnik straže kralja [[Nikola I. Petrović Njegoš|Nikolaja I. Črnogorskega]]; Millo Jovovich so poimenovali po njegovi ženi, ki ji je bilo ime Milica. Njen dedek po očetovi strani, Bogdan Jovović, je bil poveljnik v [[Priština|Prištini]], kasneje pa je vložil veliko denarja v bojna območja v [[Skopje]]m in [[Sarajevo|Sarajevu]], kjer je na skrivaj utajeval zlato. Ker ni želel pričati proti prijatelju, so ga kaznovali in kasneje poslali v zapor na [[Goli otok|Golem otoku]]. Ko se je bal, da ga bodo ponovno aretirali, je zbežal v [[Albanija|Albanijo]], kasneje pa se je preselil v Kijev. Drugačna različica te zgodbe pravi, da je njen dedek ukradel zlato in zbežal v Kijev. Njen oče se je mu kasneje pridružil v Kijevu, kjer sta skupaj s sestro doštudirala [[medicina|medicino]].<ref name="history" /> Leta 2000 je njen dedek, Bogdan Jovović, umrl v Kijevu.<ref name="V Russia">{{navedi novice|last=Paperny|first=Vladimir|title=Iskrena Milla|magazine=Vogue (Rusija)|date=Maj 2000|url=http://www.millaj.com/art/voguerus500.shtml|language=ru|accessdate=19. november 2007|archive-date=2009-04-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20090401163356/http://www.millaj.com/art/voguerus500.shtml|url-status=dead}}</ref> Njena mama se je rodila v Tuapseu (danes [[Rusija]]), a se je že v zgodnjem otroštvu preselila v [[Dnipropetrovsk]] (danes [[Ukrajina]]).<ref>[http://kino-teatr.ru/kino/acter/w/ros/2533/bio/ биография Галина Логинова], Kino-teatr.ru {{ikona ru}}</ref> Njena mama je imela manjše vloge v mnogih filmih, vključno s filmom ''Vykrutasy''.
Leta 1980, ko je bila Milla Jovovich stara pet let, je njena družina iz političnih razlogov zapustila Sovjetsko zvezo<ref name="SSS">{{navedi knjigo |last=Lopušina|first=Marko |title=Vsi Srbi sveta|url=http://www.suc.org/culture/library/svi_srbi_sveta/ |chapter=Hollywood je srpsko selo |chapter-url=http://www.suc.org/culture/library/svi_srbi_sveta/tekstovi/sad_holivud_je_srpsko_selo.htm |accessdate=7. september 2006 |publisher=Princip |location=Beograd |year=1998|language=sr |isbn=86-82273-07-1|archive-date=2006-09-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20060912161851/http://www.suc.org/culture/library/svi_srbi_sveta/|url-status=dead}}</ref> in se preselila v [[London]]. Čez nekaj časa so se preselili v [[Sacramento, Kalifornija|Sacramento]], [[Kalifornija]], in se sedem mesecev kasneje končno ustalili v [[Los Angeles]]u; kmalu zatem so se njeni starši ločili.
Leta 1988 se je rodil Marco Jovovich, polbrat Mille Jovovich, sin njenega očeta in neke ženske iz [[Argentina|Argentine]].<ref>{{navedi splet|title=Milla Jovovich|publisher=E!|url=http://www.eonline.com/celebrities/profile/?uuid=c0c3a631-15a9-4901-b728-13cbb74e660f|accessdate=28. december 2007|archiveurl=https://archive.today/20120730024249/http://uk.eonline.com/celebrities/profile/?uuid=c0c3a631-15a9-4901-b728-13cbb74e660f|archivedate=2012-07-30|language=en|url-status=live}}</ref><ref>{{cite interview|subject=Milla Jovovich|interviewer=J. Rentilly|title=Milla Jovovich|publisher=Gallery|date=Julij 2002|url=http://www.millaj.com/art/gallery0702.shtml|accessdate=29. december 2007|language=en|archivedate=2013-10-02|archiveurl=https://web.archive.org/web/20131002122456/http://www.millaj.com/art/gallery0702.shtml}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Pogosto vprašana vprašanja|publisher=millaj.com|url=http://www.millaj.com/faq.shtml|accessdate=28. december 2007|language=en|archive-date=2021-04-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20210425131846/http://www.millaj.com/faq.shtml|url-status=dead}}</ref> Mama Mille Jovovich je družino poskušala preživljati kot igralka, a ker ni našla službe, je za denar pričela čistiti hiše. Oba, njen oče in njena mati, sta bila čistilca hiše režiserja [[Brian De Palma|Briana De Palme]].<ref name="Wang">{{cite journal|last=Wang|first=Jen|title=Dokaj moderna Milla|publisher=California Style|url=http://millaj.com/art/c0506.shtml|accessdate=24. september 2006|language=en|archive-date=2011-07-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20110714094536/http://millaj.com/art/c0506.shtml|url-status=dead}}</ref> Očeta Mille Jovovich so zaprli zaradi nelegalne operacije v zvezi z zdravstvenim zavarovanjem; leta 1994 so mu dosodlili dvajsetletno zaporno kazen,<ref name="prison" /> a so ga po petih letih v ameriškem zaporu že izpustili.<ref name="V Russia" /><ref>{{navedi novice|title=Milla odvihra iz francoske televizije|publisher=[[Internet Movie Database]]|date=1. april 2004|url=http://www.imdb.com/news/wenn/2002-04-01#celeb10|accessdate=19. november 2007|language= en}}</ref> Milla Jovovich je kasneje povedala: »Zapor mu je koristil. Postal je veliko boljša oseba. Imel je priložnost, da se ustavi in razmisli o svojih dejanjih.«<ref name="telegraph" />
Milla Jovovich se je takoj po prihodu v [[Združene države Amerike]] šolala v najrazličnejših javnih šolah in po komaj treh mesecih pričela tekoče govoriti [[angleščina|angleško]].<ref>{{navedi novice|last=Eaton|first=Anne|title=Oblečena za ubijanje|magazine=Star|date=Marec 1988|url=http://www.millaj.com/art/star030888.shtml|accessdate=2. november 2011|language=en|archive-date=2011-07-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20110714094725/http://www.millaj.com/art/star030888.shtml|url-status=dead}}</ref> V šoli so jo mnogi sošolci dražili, ker se je v Združene države iz Sovjetske zveze priselila v času [[Hladna vojna|Hladne vojne]]: »Klicali so me '[[komunisti|komunistka]]' in 'ruska vohunka'. Nikoli in nikdar me niso sprejeli medse.«<ref name="Europe">{{navedi splet|last=Cushing|first=Colin|title=Samo Milla, prosim|year=1996|url=http://www.millaj.com/art/eol96eng1.shtml|accessdate=20. oktober 2007|language=en|archive-date=2011-07-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20110714094751/http://www.millaj.com/art/eol96eng1.shtml|url-status=dead}}</ref> Pri dvanajstih letih je Milla Jovovich opustila šolanje in se osredotočila na svojo kariero fotomodela.<ref name="cafe">{{cite interview|subject=Milla Jovovich|interviewer=Dominick A. Miserandino|title=Jovovich, Milla – supermodel, igralka, pevka, tekstopiska|year=1994|url=http://thecelebritycafe.com/interviews/milla.html|accessdate=20. oktober 2007|language=en|archivedate=2013-07-20|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130720152907/http://thecelebritycafe.com/interviews/milla.html|deadurl=dead}}</ref> Dejala je, da je bila v zgodnjih najstniških letih precej uporniška, saj je eksperimentirala z drogami, sodelovala pri vlamljanju v razne trgovine in goljufala pri uporabi kreditnih kartic.<ref name="telegraph" /> Leta 1994 je prejela ameriško državljanstvo.<ref name=houstonpress>{{navedi novice|url=http://www.houstonpress.com/1994-12-15/music/milla-in-3-d/|author=Brad Tyer|date=15. december 1994|publisher=Houston Press|title=Milla v 3-D|language= en}}</ref>
== Kariera fotomodela ==
{{quote box|width=30%|quote=»Včasih je bilo biti fotomodel zame samo služba. Sedaj pa svojo kariero jemljem bolj resno. Dejstvo je, da bo nekdo neko stvar morda kupil samo zato, ker jo je videl na meni.«|source=Milla Jovovich o svojem odnosu do svoje kariere fotomodela<ref name=elle>{{navedi revijo|url=http://www.millaj.com/art/ellefr0603.shtml|author=Louise Finlay|title=She is Very Milla|magazine=Elle (Francija)|date=Junij 2003|via=MillaJ.com|accessdate=18. december 2011|language=en}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>}}
Pri devetih letih je Milla Jovovich pričela hoditi na manekenske avdicije.<ref name="Wang" /> Tam jo je odkril Gene Lemuel, ki je nekaj njenih fotografij kasneje pokazal vodji podjetja Herb Ritts v Los Angelesu.<ref name="PurpleLove">{{navedi splet|title=Millaj:Purple Love|publisher=MillaJ.com|work=Purple|year=1990|url=http://www.millaj.com/archive/archive09.shtml|accessdate=15. maj 2013|language=en|archive-date=2013-08-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20130807133606/http://www.millaj.com/archive/archive09.shtml|url-status=dead}}</ref> Naslednjega dne je podjetje Herb Ritts njene fotografije objavilo v italijanski reviji ''Lei''.<ref name="PurpleLove" /> Kmalu zatem je Milla Jovovich podpisala pogodbo z modno agencijo Prima<ref>{{navedi splet|title=Milla Jovovich|year=1989|url=http://www.hydeparkmedia.com/milla.html|accessdate=13. november 2010|language=en}}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> in Richard Avedon jo je najel za snemanje za revijo ''Mademoiselle''.<ref name="PurpleLove" /> Takrat je bil Richard Avedon vodja kozmetične hiše Revlon in ker je bil nad njo na snemanju navdušen, jo je poleg fotomodelov Alexe Singer in Sandre Zatezalo najel za snemanje Revlonovih oglasov z naslovom »Najbolj nepozabne ženske na svetu«.<ref>{{navedi splet|last1=Templeton|first1=Sara|last2=Mendoza|first2=Ines|title=Milla Jovovich|publisher=webwombat.com|url=http://www.webwombat.com.au/lifestyle/fashion_beauty/milla.htm|accessdate=21. oktober 2007|archive-date=2012-07-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20120713235413/http://www.webwombat.com.au/lifestyle/fashion_beauty/milla.htm|url-status=dead}}</ref> Leta 1988 je Milla Jovovich podpisala svojo prvo profesionalno manekensko pogodbo.<ref name=SSS /> Njeni oglasi so bili takrat zaradi njene mladosti pogosto deležni mnogo ogorčenja s strani občinstva.<ref name="arena">{{navedi novice|last=Kelly|first=Catherine|title=Millina melodija: S strani medijev pogosto skritizirana Milla Jovovich govori o svoji karieri fotomodela, glasbeni karieri in denarju|magazine=Oneworld|year=1997|url=http://www.millaj.com/art/oneworld97.shtml|accessdate=20. oktober 2007|postscript=|language=en|archive-date=2007-10-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20071020060630/http://www.millaj.com/art/oneworld97.shtml|url-status=dead}}</ref>
Kasneje je Milla Jovovich posnela fotografijo za naslovnico revije ''The Face'', kar je vodilo do pogodbe z revijama ''Vouge'' in ''Cosmopolitan''.<ref name=SSS /> Od tedaj se je pojavila na še več kot sto naslovnicah, med drugim tudi za revije ''Seventeen'', ''Glamour'', ''InStyle'', ''Mademoiselle'' in ''Harper's Bazaar''.<ref>{{navedi splet|title=Profil Mille Jovovich|publisher=Fashion Model Directory|url=http://www.fashionmodeldirectory.com/models/Milla_Jovovich|accessdate=20. oktober 2007|language= en}}</ref> Poleg tega se je pojavila v kampanijah za modne hiše Banana Republic, [[Christian Dior]], [[Donna Karan]], Gap, [[Versace]], [[Calvin Klein]], [[DKNY]], Coach, [[Giorgio Armani]] in [[H&M]], draguljarno Damiani in kozmetično hišo Revlon. Od leta 1998 dalje je Milla Jovovich »mednarodna govornica in fotomodel« kozmetike L'Oréal. Bret Easton Ellis jo je omenil v svojem romanu ''Glamorama'', satiri, ki govori o obsedenosti javnosti s slavnimi in lepoto.<ref>{{cite journal|last=Beale|first=Steve|title=Wonder Woman|magazine=Arena|date=Julij 2002|url=http://www.millaj.com/art/arena0702.shtml|accessdate=22. oktober 2007|language=en|via=millaj.com|archive-date=2013-10-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20131020033001/http://www.millaj.com/art/arena0702.shtml|url-status=dead}}</ref>
Leta 2002 je Miuccia Prada dejala, da je Milla Jovovich njena muza,<ref name="arena" /> v članku revije ''Harpers & Queen'' 2003 pa so trdili, da je »najljubši supermodel« [[Gianni Versace|Giannija Versacea]].<ref name="H&Q">{{cite journal|title=Milla's Tale|date=Januar 2003|magazine=Harpers & Queen|url=http://www.millaj.com/art/harpersqueen0103.shtml|accessdate=22. oktober 2007|language=en|via=millaj.com|archive-date=2014-10-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20141026085410/http://www.millaj.com/art/harpersqueen0103.shtml|url-status=dead}}</ref> Leta 2004 je Milla Jovovich pristala na prvem mestu ''Forbesovega'' seznama »najbogatejših supermodelov na svetu«, saj naj bi s svojim delom fotomodela tistega leta zaslužila 10,5 milijonov [[ameriški dolar|$]].<ref name="Forbes">{{navedi splet|title=Milla: Najbogatejši fotomodel na svetu|publisher=Forbes|date=28. julij 2004|url=http://inhome.rediff.com/money/2004/jul/28look.htm|accessdate=29. december 2007|archiveurl=https://web.archive.org/web/20071207213450/http://inhome.rediff.com/money/2004/jul/28look.htm|archivedate=2007-12-07|language=en|url-status=live}}</ref> Leta 2006 jo je španska modna hiša Mango izbrala za svoj novi obraz; še vedno se pojavlja v njihovih oglasih,<ref>{{navedi novice|last=Jones|first=Dolly|title=Milla za Mango|publisher=Vogue|date=11. maj 2006|url=http://www.vogue.co.uk/vogue_daily/story/story.asp?stid=35184|accessdate=20. oktober 2007|language=en|archive-date=2007-10-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20071011061207/http://vogue.co.uk/vogue_daily/story/story.asp?stid=35184|url-status=dead}}</ref> posnela pa je tudi nekaj oglasov za podjetje Etro. Sama je dejala, da »kariera fotomodela zame nikoli ni bila prioriteta«<ref>{{navedi splet|url=http://www.millaj.com/art/allure699.shtml|title=Uradna spletna stran Mille Jovovich :: ''Allure'' - Junij 1999|publisher=MillaJ.com|date=|accessdate=24. maj 2011|language=en|archive-date=2013-01-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20130129224239/http://millaj.com/art/allure699.shtml|url-status=dead}}</ref> in da je lahko zaradi tega lahko »veliko bolj izbirčna pri izbiri svojih projektov«.<ref name="H&Q" />
== Igralska kariera ==
=== Zgodnja dela (1985–1993) ===
Milla Jovovich pravi, da jo je njena mama »vzgajala za filmsko zvezdnico«<ref name="telegraph">{{navedi novice|title=Sužnji ljubezni|publisher=[[The Daily Telegraph]]|date=4. avgust 2007|url=http://fashion.telegraph.co.uk/news-features/TMG3359871/A-Slav-to-love.html|accessdate=25.5.2011|location=London|first=Judy|last=Rumbold|language= en}}</ref> in leta 1985 jo je vpisala v kalifornijsko igralsko šolo.<ref name=SSS /><ref>{{navedi novice|title=Predogled|magazine=People|date=Junij 1988|url=http://www.millaj.com/pics/people6688.jpg|accessdate=2. november 2007|postscript=|language=en|archive-date=2012-03-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20120304062435/http://www.millaj.com/pics/people6688.jpg|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi novice|last=Lebowitz|first=Lisa|title=Milla|magazine=Model|date=September 1988|url=http://www.millaj.com/art/model88.shtml|accessdate=2. november 2007|postscript=|language=en|archive-date=2013-12-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20131214025133/http://www.millaj.com/art/model88.shtml|url-status=dead}}</ref>
Leta 1988 je Milla Jovovich posnela svoj igralski prvenec; zaigrala je Lily McLeod v televizijskem filmu ''The Night Train to Kathmandu''. Kasneje tistega leta je izdala svoj debitantski [[film]], in sicer romantični triler z naslovom ''Two Moon Junction'', v katerem je imela manjšo vlogo Samanthe Delongpre. Potem, ko je zaigrala v televizijskih serijah, kot so ''Paradise'' (1988), ''[[Družina za umret]]'' (1989) in ''Parker Lewis Can't Lose'' (1990), je Milla Jovovich dobila glavno vlogo Lilli Hargrave v filmu ''[[Vrnitev v Plavo laguno]]'' (1991). V nadaljevanju filma ''[[Plava laguna (film, 1980)|Plava laguna]]'' (1980) je zaigrala ob [[Brian Krause|Brianu Krauseu]]. Zaradi filma so Millo Jovovich pričeli primerjati z igralko in fotomodelom [[Brooke Shields]], ki je s kariero začela v otroštvu in je zaslovela z izvirnikom; mediji so jo pogosto klicali »slovanska Brooke Shields«.<ref name="yahoo">{{navedi splet | title = Milla Jovovich Biography | publisher = [[Yahoo!]] | url= http://movies.yahoo.com/movie/contributor/1800022709/bio|accessdate=20. oktober 2007|language= en}}</ref> Tako kot Brooke Sheilds je za svojo vlogo v filmu ''Vrnitev v Plavo laguno'' posnela nekaj prizorov, v katerih se je pojavila gola, kar je zaradi njene starosti povzročilo precej ogorčenja med občinstvom.<ref name="Europe" /> Za svojo upodobitev Lilli Hargrave je bila Milla Jovovich leta 1991 nominirana za nagrado [[Young Artist Award]] v kategoriji za »najboljšo mlado igralko v filmu« in za [[zlata malina|zlato malino]] v kategoriji za »najslabšo novo zvezdo«.<ref name="awards">{{navedi splet|title=Nagrade|publisher=International Movie Database|url=http://www.imdb.com/name/nm0000170/awards|accessdate=20. oktober 2007|language= en}}</ref>
Leta 1992 je Milla Jovovich ob [[Christian Slater|Christianu Slaterju]] zaigrala v komediji ''Kuffs''. Kasneje tistega leta je v biografskem filmu o [[Charlie Chaplin|Charlieju Chaplinu]], ''[[Chaplin (film)|Chaplin]]'', zaigrala [[Mildred Harris]]. Leta 1993 je zaigrala v kultnem filmu [[Richard Linklater|Richarda Linklatra]], ''Dazed and Confused'', v katerem je zaigrala Michelle Burroughs, Pickfordovo (zaigral ga je njen takratni fant [[Shawn Andrews (igralec)|Shawn Andrews]]) dekle. Milla Jovovich je film aktivno promovirala, a je bila ob izidu precej razočarana, ko je ugotovila, da so mnogo prizorov, v katerih se je pojavila, izrezali iz filma.<ref name="yahoo" /> Mnogo prizorov, v katerih se pojavi njen lik, so posneli šele zadnji dan snemanja, a sama o tem ni bila obveščena; v filmu je nazadnje izrekla samo eno besedo, in sicer »Ne«, ter zapela pesem »The Alien Song« s svojega albuma ''[[The Divine Comedy (album)|The Divine Comedy]]''.<ref name="Oxymoron">{{navedi novice|last=Boardman|first=Mickey|title=Generation Oxymoron|magazine=Paper|year=1994|url=http://www.millaj.com/art/paper94.shtml|accessdate=29. december 2007|via=millaj.com|language=en|archive-date=2016-03-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304000448/http://www.millaj.com/art/paper94.shtml|url-status=dead}}</ref> Zaradi te izkušnje je postala tako nesamozavestna, da si je za nekaj časa vzela premor od igranja;<ref>{{navedi splet|title=''Dazed and Confused'' (1993)|publisher=millaj.com|url=http://www.millaj.com/film/dazed.shtml|accessdate=20. oktober 2007|language=en|archive-date=2013-01-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20130129222254/http://millaj.com/film/dazed.shtml|url-status=dead}}</ref> preselila se je v Evropo in se osredotočila na svojo glasbeno kariero.
=== Preboj (1997–2001) ===
[[Slika:Milla Jovovich Cannes.jpg|thumb|left|140px|Milla Jovovich na [[filmski festival v Cannesu|filmskem festivalu v Cannesu]], 2000]]
Milla Jovovich se je k igranju vrnila z vlogo v znanstveno-fantastični akciji [[Luc Besson|Luca Bessona]], ''[[Peti element]]'', v kateri je zaigrala poleg [[Bruce Willis|Brucea Willisa]] in [[Gary Oldman|Garyja Oldmana]]. V filmu je upodobila vesoljko Leeloo. Milla Jovovich je kasneje dejala, da je za film »delala prekleto trdo: nobenih vaj z bandom, nobenih klubov, nobene trave, nič,«<ref name="work">{{navedi novice|last=Brill|first=Amy|title=Hollywoodland|magazine=Premiere|date=Maj 1997|url=http://www.millaj.com/art/premiere597.shtml|accessdate=20. oktober 2007|postscript=|archive-date=2013-01-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20130129224631/http://millaj.com/art/premiere597.shtml|url-status=dead}}</ref> saj je želela dobiti vlogo in narediti vtis na Luca Bessona, s katerim sta se kasneje, 14. decembra 1997, tudi poročila, kasneje pa ločila. Za svojo vlogo je sodelovala pri ustvarjanju vesoljskega jezika iz 400 besed, ki se ga je morala tudi naučiti.<ref name="yahoo" /> Na snemanju filma je nosila kostum, ki so ga kasneje poimenovali »povoj ACE« in ki ga je oblikoval [[Jean-Paul Gaultier]].<ref name="yahoo" /><ref>{{navedi splet|title=Fotomodel/Galerija fotografij|publisher=millaj.com|url=http://www.millaj.com/model/index.shtml|accessdate=20. oktober 2007|language=en|archive-date=2013-05-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20130521064245/http://www.millaj.com/model/index.shtml|url-status=dead}}</ref> Film ''Peti element'' so leta 1997 izbrali za enega izmed otvoritvenih filmov [[filmski festival v Cannesu|filmskega festivala v Cannesu]], po svetu pa je zaslužil več kot 263 milijonov [[ameriški dolar|$]], kar je trikrat več od 80 milijonov $, ki so jih porabili ob snemanju filma.<ref>{{navedi splet|title=''Peti element''|publisher=Box Office Mojo|url=http://www.boxofficemojo.com/movies/?id=fifthelement.htm|accessdate=28. december 2007|language= en}}</ref> Film ''Peti element'' so kritiki pogosto hvalili zaradi njegovih vizualnih učinkov; filmski kritiki James Berardinelli je, na primer, napisal: »Milla Jovovich me je navdušila, a njen čar ima malo z dobrim igranjem in še manj z dobrim dialogom«.<ref>{{navedi splet|last=Berardinelli|first=James|title=''Peti element''|publisher=reelreviews.com|year=1997|url=http://www.reelviews.net/movies/f/fifth.html|accessdate=29. december 2007|language= en}}</ref> Milla Jovovich je bila nominirana za nagrado Blockbuster Entertainment Awards v kategoriji za »najboljšo žensko novinko« in za nagrado [[MTV Movie Award]] v kategoriji za »najboljši pretep«.<ref name="awards" /> Leeloo je upodobila tudi v [[videoigra|videoigri]] ''Peti element'', izdelali pa so tudi akcijsko figurico s podobo njenega lika, ki pa zaradi težav z avtorskimi pravicami ni nikoli izšla.<ref>{{navedi splet|title=''Peti element'' (1993)|publisher=millaj.com|url=http://www.millaj.com/film/fifth.shtml|accessdate=20. oktober 2007|language=en|archive-date=2013-05-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20130508111932/http://millaj.com/film/fifth.shtml|url-status=dead}}</ref> V intervjuju leta 2003 je Milla Jovovich dejala, da je bila Leeloo njen najljubši lik, kar jih je kdaj upodobila.<ref name="Leeloo">{{cite journal|last=Howell|first=Peter|title=Celo morilci zombijev so lahko nevarni|magazine=Toronto Star|date=8. september 2003|url=http://www.millaj.com/art/torontostar090803.shtml|accessdate=22. oktober 2007|language=en|archive-date=2013-09-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20130929190006/http://www.millaj.com/art/torontostar090803.shtml|url-status=dead}}</ref>
Leta 1998 je Milla Jovovich dobila vlogo v drami [[Spike Lee|Spika Leeja]], ''[[He Got Game]]'', kjer je ob [[Denzel Washington|Denzelu Washingtonu]] in [[Ray Allen|Rayju Allenu]] zaigrala zlorabljeno prostitutko Dakoto Burns. Leta 1999 se je pojavila v videospotu za pesem »[[If You Can't Say No]]« [[Lenny Kravitz|Lennyja Kravitza]]. Istega leta je zaigrala glavno vlogo v filmu ''[[Ivana Orleanska (film)|Ivana Orleanska]]'', ki ga je zopet režiral Luc Besson. V mnogih dolgih bojnih prizorih je nosila oklep, za vlogo pa si je postrigla svoje prej dolge lase. Filmski kritiki so ji za njen nastop v tem filmu dodelili v glavnem pozitivne ocene, kljub temu pa je bila nominirana za [[zlata malina|zlato malino]] v kategoriji za »najslabšo igralko«.<ref name="yahoo" /><ref name="awards" /> Film ''Ivana Orleanska'' je bil finančno dokaj uspešen, saj je po svetu zaslužil več kot 66 milijonov $.<ref>{{navedi splet|title=''Ivana Orleanska''|publisher=Box Office Mojo|url=http://www.boxofficemojo.com/movies/?id=messenger.htm|accessdate=20. oktober 2007|language= en}}</ref> Leta 2000 je Milla Jovovich zaigrala težavno Eloise v filmu ''[[Hotel Milijon dolarjev]]'', ki je temeljil na [[Bono]]vi zgodbi o nastanku glasbene skupine [[U2]] in njegovem sodelovanju z Nicholasom Kleinom. V filmu, ki ga je režiral [[Wim Wenders]], je zaigrala poleg [[Jeremy Davies|Jeremyja Daviesa]] in [[Mel Gibson|Mela Gibsona]], za njegov [[soundtrack]] pa je tudi sama zapela nekaj pesmi. Nato je zaigrala lastnico bara, Lucio, v vesternu ''The Claim'' (2000) in zlobno Katinko v komediji ''[[Zoolander]]'' (2001).
=== Mednarodni uspeh (2002–2006) ===
[[Slika:Milla Jovovich2(cannesBlueCarpet).jpg|thumb|140px|Milla Jovovich na [[filmski festival v Cannesu|filmskem festivalu v Cannesu]], 2002]]
Leta 2002 je Milla Jovovich zaigrala v akcijski grozljivki ''[[Nevidno zlo (film)|Nevidno zlo]]'', ki je v Združenih državah Amerike izšel 15. marca 2002. V filmu, ki je temeljil na istoimenski videoigri, je upodobila Alice, junakinjo zgodbe, ki se bori z zombiji, ki jih ustvari zlobna korparacija Umbrella Corporation. Milla Jovovich pravi, da je vlogo Alice sprejela zato, ker sta bila z bratom že dolgo oboževalca franšize videoiger: »Zabavala sem se ob tem, ko sem ga opazovala med igranjem, tudi do pet ur sem lahko sedela poleg njega in videoigrico sva igrala po cele dneve.«<ref>{{navedi splet|title=''Nevidno zlo'' (2002)|publisher=millaj.com|url=http://www.millaj.com/film/resident.shtml|accessdate=20. oktober 2007|language=en|archive-date=2013-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20130908200500/http://www.millaj.com/film/resident.shtml|url-status=dead}}</ref> Milla Jovovich je vse prizore v filmu, za katere navadno najamejo kaskaderje, posnela sama, z izjemo prizora, pri katerem bi morala skočiti iz cementne ploščadi, saj je njen menedžer menil, da je prizor prenevaren;<ref>''[[Nevidno zlo (film)|Nevidno zlo]]'' - Komentarji na DVD-ju (2002)</ref> za vlogo se je morala naučiti karateja, kickboksa in še nekaj drugih borilnih veščin.<ref>{{navedi novice|last=Bradberry|first=Grace|title=Moderna Milla|magazine=InStyle (Velika Britanija)|date=Julij 2002|url=http://www.millaj.com/art/instyleuk0702.shtml|accessdate=29. december 2007|postscript=|language=en|archive-date=2012-03-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20120304062520/http://www.millaj.com/art/instyleuk0702.shtml|url-status=dead}}</ref> Film je bil komercialno precej uspešen, saj je že v prvem tednu od izida zaslužil več kot 17 milijonov $, kasneje pa je po svetu zaslužil več kot 102 milijonov $, od tega 40 milijonov $ le v Združenih državah Amerike.<ref>{{navedi splet|title=''Nevidno zlo''|publisher=Box Office Mojo|url=http://www.boxofficemojo.com/movies/?id=residentevil.htm|accessdate=20. oktober 2007|language= en}}</ref> Kasneje je upodobila manipulativno Erin v filmu ''[[Hladnokrvno]]'' (2002), Nadine v romantični komediji ''[[Ti, bedak]]'' (2002) ter punk rock glasbenico Fangoro (»Fanny«) v filmu ''Dummy'' (2003) in posodila glas enemu izmed gostovalnih likov v seriji ''King of the Hill''. V filmu ''Dummy'' je Milla Jovovich zaigrala poleg z [[oskar (filmska nagrada)|oskarjem]] nagrajenega [[Adrien Brody|Adriena Brodyja]], s katerim sta prijateljevala že pred snemanjem. Dejala je, da ji Fangore ni bilo težko zaigrati, saj je bila za razliko od njenih prejšnjih likov precej podobna njej sami.<ref name="Leeloo" />
Leta 2004 je Milla Jovovich ponovno upodobila Alice v nadaljevanju filma ''Nevidno zlo'', ''[[Nevidno zlo: Apokalipsa]]''. Za vlogo se je tri mesece po tri ure dnevno<ref name="Leeloo" /> učila »borilnih veščin, streljanja, vsega«.<ref>{{navedi novice|last=Grove|first=David|title=Alice, pograbi svoje pištole|magazine=Film Review (Velika Britanija)|date=September 2004|url=http://www.millaj.com/art/filmreview0904.shtml|accessdate=29. december 2007|postscript=|language=en|archive-date=2012-03-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20120304062529/http://www.millaj.com/art/filmreview0904.shtml|url-status=dead}}</ref> Film ''Nevidno zlo: Apokalipsa'' je s strani kritikov dobil še bolj negativne ocene kot njegov predhodnik, a komercialno je postal uspešnejši, saj je postal najbolje prodajani film tistega leta. Ob izidu filma je Milla Jovovich izrazila razočaranje nad kritikami, saj je menila, da je režiser [[Alexander Witt]] na tem filmu delal zelo trdo.<ref name="punk" /> V enem izmed intervjujev, ki jih je opravila tistega leta, je dejala, da je veliko akcije pri tem filmu poskrbelo za komercialen del njene kariere, da bi izpopolnila umetniški del, pa igra v »majhnih neodvisnih filmih, ki po vsej verjetnosti ne bodo nikoli izšli […] To je dobro ravnovesje.«<ref name="Leeloo" /> Naslednje leto je zaigrala v trilerju [[Gore Vidal|Gorea Vidala]], ''Caligula'', kjer je imela vlogo Drusille. Leta 2006 je Milla Jovovich izdala znanstveno-fantastično akcijo z naslovom ''[[Ultraviolet (film)|Ultraviolet]]'', ki je izšel 3. marca. V filmu je zaigrala Violet Song jat Shariff, vlogo, za katero se je morala naučiti veliko točk bojevanja, saj je njen lik obvladal izmišljeno borilno veščino Gun Kata, mešanico analiziranja in uporabe pištol. Film je bil kritično<ref name="Tomatoes">{{navedi splet|title=''Ultraviolet''|publisher=Rotten Tomatoes|url=http://www.rottentomatoes.com/m/10004504-ultraviolet/|accessdate=18. junij 2006|language= en}}</ref> in finančno neuspešen, saj je po svetu zaslužil samo 31 milijonov $.<ref>{{navedi splet|title=''Ultraviolet''|publisher=Box Office Mojo|url=http://boxofficemojo.com/movies/?id=ultraviolet.htm|accessdate=28. december 2007|language= en}}</ref> Istega leta je upodobila Kat, maščevalno bivše dekle glavnega lika, dilerja in ilegalnega prodajalca pištol, ki ga je upodobil škotski igralec [[Angus Macfadyen]], v filmu ''[[.45 (film)|.45]]''.
=== Trenutni in prihajajoči projekti (2007 - danes) ===
[[Slika:Ali Larter and Milla Jovovich at Comic Con 2010.jpg|thumb|left|200px|Milla Jovovich in [[Ali Larter]] na Comic-Conu, 2010]]
Leta 2007 je Milla Jovovich ponovno upodobila Alice v nadaljevanju filmov ''Nevidno zlo'' in ''Nevidno zlo: Apokalipsa'', ''[[Nevidno zlo: Izumrtje|Nevidno zlo 3]]''. Film se je ob izidu predvajal v 2.828 ameriških kinotekah in že v prvem tednu od izida zaslužil 24 milijonov $ ter tako postal najbolje prodajan film tistega tedna.<ref>{{navedi splet|url=http://www.boxofficemojo.com/movies/?id=residentevil3.htm|title=''Nevidno zlo 3'' (2007)|accessdate=23. september 2009|publisher=Box Office Mojo|language= en}}</ref> Ob izidu je bil uspešnejši od svojega predhodnika; film ''Nevidno zlo: Apokalipsa'' je namreč v prvem tednu od izida zaslužil le 23 milijonov $ kljub temu, da se je predvajal v 3.284 kinotekah, kar je več kot 450 kinotek kot film ''Nevidno zlo 3''.<ref>{{navedi splet|title=''Nevidno zlo: Apokalipsa''|publisher=Box Office Mojo|url=http://www.boxofficemojo.com/movies/?page=weekend&id=residentevilapocalypse.htm|accessdate=23. september 2007|language= en}}</ref> V intervjuju marca 2006 je Milla Jovovich dejala, da še »dolgo« ne bo zaigrala v nobenem akcijskem filmu, saj je želela upodobiti tudi bolj raznolike like v filmih različnih žanrov, kljub temu pa je dodala, da je snemanje naslednjega filma iz filmske franšize ''Nevidno zlo'' »realna možnost«.<ref>{{navedi novice|first=David|last=Germain|date=23. september 2007|title=Film ''Nevidno zlo 3'' je najbolje prodajan film tega tedna|agency=Associated Press|url=http://www.usatoday.com/life/movies/2007-09-23-1945988660_x.htm|accessdate=12. november 2009|work=USA Today|language= en}}</ref><ref>[http://www.youtube.com/watch?v=kSAv4lk_hJs Milla Jovovich v petek zvečer odide v Chateau Marmont|language= en}}</ref>
Leta 2009 je Milla Jovovich ob [[Kiele Sanchez|Kieleu Sanchezu]], [[Timothy Olyphant|Timothyju Olyphantu]] in [[Steve Zahn|Steveu Zahnu]] zaigrala v celovečernem filmu [[David Twohy|Davida Twohyja]], ''A Perfect Getaway''. Triler govori o pred kratkim poročenem paru (Milla Jovovich in Steve Zahn), ki svoje medene tedne preživljata na Havajih. Snemanje filma se je pričelo spomladi leta 2008.<ref name="punk" /> Leta 2010 je Milla Jovovich zaigrala Lucetto, ženo arsonista v zaporu (zaigral ga je [[Edward Norton]]) v psihološkem trilerju ''Stone'', v katerem je med drugim zaigral tudi [[Robert De Niro]]. Snemanje filma se je pričelo maja 2009 in večino prizorov so posneli v popravnem domu v Jacksonu, Michigan.<ref>{{navedi splet|date=20. maj 2009|title=De Niro in Norton snemata v zaporu v Jacksonu|publisher=Detroit Free Press|url=http://m.freep.com/news.jsp?key=464151&rc=ent|accessdate=12. november 2009|language= en}}</ref> Nato je zaigrala dr. Abigail Tyler v znanstveno-fantastičnem trilerju ''The Fourth Kind''.<ref>{{navedi splet|url=http://www.bloody-disgusting.com/news/17912|title=Millo Jovovich razsekajo na promocijskem plakatu za film ''Faces in the Crowd''!|publisher=Bloody-disgusting.com|date=|accessdate=10. december 2010}}</ref> Naslednjega leta je Milla Jovovich zaigrala v psihološkem trilerju ''Faces in the Crowd'',<ref>{{navedi splet|url=http://www.dreadcentral.com/news/34246/milla-jovovich-sees-faces-crowd|title=Millo Jovovich bomo videli v filmu ''Faces in the Crowd''|publisher=Dreadcentral.com|date=28.10.2009|accessdate=10. december 2011|language= en}}</ref> ki ga je režiral Julien Magnat;<ref>{{navedi splet|url=http://www.bloody-disgusting.com/news/17867|title=Milla Jovovich bo zaigrala v filmu ''Faces in the Crowd''|publisher=Bloody-disgusting.com|date=28. oktober 2009|accessdate=10. december 2010|language= en}}</ref> v filmu je zaigrala žensko, ki preživi napad serijskega morilca, a ji slednji pusti posledice, in sicer bolezen, imenovano prosopagnozija, zaradi katere ne more prepoznavati obrazov.<ref>{{navedi splet|url=http://www.fangoria.com/home/news/9-film-news/4469-milla-jovovich-faces-new-terrors.html|title=Milla Jovovich se sooči z novimi težavami|publisher=Fangoria.com|date=|accessdate=10. december 2010|archive-date=2009-11-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20091107040219/http://www.fangoria.com/home/news/9-film-news/4469-milla-jovovich-faces-new-terrors.html|url-status=dead}}</ref>
[[Slika:Milla Jovovich 2010.jpg|thumb|140px|right|Milla Jovovich na snemanju filma ''[[Trije mušketirji (film, 2011)|Trije mušketirji]]'', 2010]]
Milla Jovovich je Alice<ref>{{navedi splet|url=http://www.dreadcentral.com/news/34353/milla-jovovich-tweeting-resident-evil-afterlife-set|title=Milla Jovovich na Twitterju objavi novice o filmu ''Nevidno zlo: Drugi svet''|publisher=Dreadcentral.com|date=3. november 2009|accessdate=10. december 2010|language= en}}</ref> ponovno upodobila tudi v četrtem delu franšize ''Nevidno zlo'', filmu ''[[Nevidno zlo: Drugi svet]]'', ki ga je režiral njen mož, [[Paul W. S. Anderson]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.bloody-disgusting.com/news/17948|title=Milla Jovovich na Twitterju prične objavljati novice o filmu ''Nevidno zlo: Drugi svet''|publisher=Bloody-disgusting.com|date=3. november 2009|accessdate=10. december 2010|language= en}}</ref> Film, ki je izšel septembra 2010, je samo v Združenih državah Amerike in Kanadi zaslužil več kot 60 milijonov $,<ref name="BoxOfficeMojo">{{navedi splet|url=http://www.boxofficemojo.com/movies/?id=residentevil4.htm|title=''Nevidno zlo: Drugi svet'' (2010)|work=Box Office Mojo|publisher=Amazon.com|accessdate=30. september 2010}}</ref> po svetu pa skoraj 300 milijonov $.<ref name="BoxOfficeMojo" /> Filmski kritiki so kljub finančni uspešnosti filmu dodelili v glavnem negativne ocene. Milla Jovovich je poleg [[Juno Temple]], [[William H. Macy|Williama H. Macyja]], [[Mary Steenburgen]] in [[Tim McGraw|Tima McGrawa]] zaigrala eno izmed glavnih vlog v filmu ''Dirty Girl'', ki se je 12. septembra 2010 [[premiera (dogodek)|premierno]] predvajal na [[Toronto|filmskem festivalu v Torontu]]. Poleg tega je leta 2011 v filmu svojega moža, Paula W. S. Andersona, ''[[Trije mušketirji (film, 2011)|Trije mušketirji]]'', zaigrala Milady de Winter.
Milla Jovovich bo zaigrala v [[grozljivka|grozljivki]] ''Bad Luck'' [[David R. Ellis|Davida R. Ellisa]], katere scenarij je napisal David Schouw.<ref>{{navedi splet|url=http://www.moviehole.net/201025081-david-r-ellis-on-war-monkeys-genesis-code-and-bad-luck|title=David R. Ellis o filmih ''War Monkeys'', ''Genesis Code'' in ''Bad Luck''|publisher=Moviehole.net|date=6. junij 2010|accessdate=12. december 2010|language=en|archive-date=2012-08-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20120814223845/http://moviehole.net/201025081-david-r-ellis-on-war-monkeys-genesis-code-and-bad-luck|url-status=dead}}</ref> Zaigrala bo tudi v režiserskem prvencu [[Famke Janssen]], ''Bringing Up Bobby'', v katerem bo poleg nje zaigrala tudi [[Marcia Cross]]. Zaigrala bo tudi v ruskem filmu z naslovom ''Vikrutasi''.
Leta 2007 je Milla Jovovich nameravala zaigrati v filmu ''The Winter Queen''; kakorkoli že, tistega leta je zanosila, zato so snemanje filma prestavili. Spomladi leta 2011 sta podjetji Seven Arts in GFM Films oznanili, da bosta pričeli sodelovati na tem, da se film čim prej prične snemati. Dejali so, da bodo film po vsej verjetnosti izdali v prihodnjih letih, režiral pa ga bo Fyodor Bondarchuk.<ref>{{navedi novice|title=Seven Arts oznani novo sodelovanje s podjetjem GFM Films|url=http://www.bloomberg.com/apps/news?pid=conewsstory&tkr=SAPXF:US&sid=aTfBCpRLV_7I|accessdate=10. april 2011|newspaper=Bloomberg|date=31. marec 2011|agency=Marketwire|location=[[Hollywood]]|quote=Venture bo film po vsej verjetnosti izdal na prihajajočem filmskem festivalu v Cannesu, podjetje Seven Arts pa se trudi, da bi film ''The Winter Queen'' režiral Fedor Bonderchuk. V njem bo zaigrala Milla Jovovich in ''Neuromancer'', znanstveno-fantastičen film, ki temelji na romanu Williama Gibsona, pa bo režiral Vincenzo Natali.|language= en}}</ref>
Alice je ponovno upodobila v petem delu filmske franšize ''Nevidno zlo'', naslovljenem ''[[Nevidno zlo: Maščevanje]]'', ki je izšel 14. septembra 2012.<ref>{{navedi novice|url=http://www.hollywoodreporter.com/news/resident-evil-5-shoot-toronto-223604|work=The Hollywood Reporter|first=Etan|last=Vlessing|title=''Nevidno zlo 5'' bo posneto v Torontu|date=16. avgust 2012|language= en}}</ref>
== Glasbena kariera ==
[[Slika:Milla Jovovich 2011.jpg|thumb|140px|left|Milla Jovovich, 2011]]
Milla Jovovich je s svojo glasbeno kariero pričela leta 1988, ko je potem, ko je vodji založbe pokazala svoj demo posnetek, podpisala pogodbo z založbo SBK Records.<ref name="music">{{navedi splet|title=Millina glasba|publisher=millaj.com|url=http://www.millaj.com/music/tdc.shtml|accessdate=2. november 2007|language=en|archive-date=2011-08-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20110822041509/http://www.millaj.com/music/tdc.shtml|url-status=dead}}</ref> Avgusta 1990 je dejala, da bo kmalu izdala album, ki bo »neke vrste mešanica med [[Kate Bush]], [[Sinéad O'Connor]], [[This Mortal Coil]] in [[Cocteau Twins]]«.<ref>{{navedi novice|title=Milla|magazine=Rolling Stone (Avstralija)|date=Avgust 1990|url=http://www.millaj.com/art/rs890.shtml|accessdate=2. november 2007|postscript=|language=en|archive-date=2014-03-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20140307004322/http://www.millaj.com/art/rs890.shtml|url-status=dead}}</ref> Potem, ko je založba SBK Records album predstavila kot izključno [[pop glasba|pop]] delo, je Milla Jovovich temu nasprotovala, saj naj bi vključeval v glavnem njeno zasebno poezijo in glasbo, ki jo je zaigrala sama.<ref name="music" /> Povedala je še, da je večino pesmi napisala pri petnajstih, z izjemo ukrajinske pesmi »In a Glade«, ki je ni napisala sama in so jo izvedli že prej. Aprila 1994 je izdala svoj prvi album, ''[[The Divine Comedy (album)|The Divine Comedy]]''; ime je dobil po istoimenski pesmi [[Dante Alighieri|Danteja Alighierija]]. Milla Jovovich je povedala, da je naslov za album izbrala potem, ko je videla skico ruske umetnice Alexis Steele za takrat še nenaslovlen album. Dejala je, da je takrat ugotovila, da skica vsebuje »vse težave, s katerimi sem se borila in o katerih pojem. To JE čudovita komedija«.<ref name="music" /> Album ''The Divine Comedy'' je s strani glasbenih kritikov prejel v glavnem pozitivne ocene; pop glasbo z značilnosti ukrajinske narodne glasbe so pogosto primerjali z deli [[Tori Amos]] in Kate Bush.<ref name="Wang" /> John McAlley iz revije ''Rolling Stone'' je, na primer, napisal, da je album »čudovit« in »precej zrel in bogat na področju ustvarjalnosti«, vključeval pa naj bi »jezno poezijo, ki je pravzaprav mešanica synth popa, evropske narodne glasbe in sanjskega psihološkega rocka«.<ref>{{navedi novice|last=McAlley|first=John|title=''The Divine Comedy''|magazine=Rolling Stone|date=April 1994|url=http://www.millaj.com/music/reviews/rsreview.shtml|accessdate=2. november 2007|postscript=|language=en|archive-date=2011-07-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20110714094649/http://www.millaj.com/music/reviews/rsreview.shtml|url-status=dead}}</ref> Iz Kot edini singl z albuma je izdala pesem z naslovom »Gentleman Who Fell«, za katero je posnela tudi videospot. Originalen videospot je režirala [[Lisa Bonet]], v njem pa je zaigral tudi [[Harry Dean Stanton]], vendar Milla Jovovich s končnim rezultatom ni bila zadovoljna, zato so posneli še eno različico videospota. Druga različica videospota za pesem »Gentleman Who Fell«, ki so jo posvetili kratkemu filmu [[Maya Deren|Maye Deren]] ''Meshes of the Afternoon'' (1943), je nazadnje izšel na MTV-ju. Milla Jovovich je leta 1994 v sklopu promocije albuma nastopila kot spremljevalna glasbenica na [[Združene države Amerike|ameriških]] turnejah [[glasbena skupina|glasbenih skupin]] [[Toad the Wet Sprocket]] in [[Crash Test Dummies]], pa tudi sama se je pojavila na nekaj manjših samostojnih koncertih. Milli Jovovich je bilo bolj všeč nastopanje na manjših in intimnejših koncertih, zato je tudi zavrnila glasbeni nastop v oddaji ''Saturday Night Live''. Pri delu na svojih glasbenih projektih je Milla Jovovich sodelovala tudi s svojim dolgoletnim prijateljem Chrisom Brennerjem, ki je sodeloval pri pisanju pesmi za njen album ''The Divine Comedy'' in koordiniral turnejo, organizirano v sklopu promocije albuma. Chrisa Brennerja je Milla Jovovich spoznala leta 1993 in z njim sodelovala pri svojih glasbenih projektih vse od njunega prvega srečanja.<ref name="Oxymoron" /> Po izidu albuma ''The Divine Comedy'' je Milla Jovovich izrazila zanimanje za izdajo drugega glasbenega albuma; imela je že deset napisanih in posnetih pesmi, album pa je nameravala izdati poleti leta 1996.<ref name="Europe" /><ref name="cafe" /> Kljub temu, da je leta 1998 posnela nekaj pesmi v sodelovanju s podjetjem The People Tree Sessions, do danes še ni izdala svojega drugega albuma.
Maja 1999 je Milla Jovovich skupaj s Chrisom Brennerjem ustanovila eksperimentalno [[glasbena skupina|glasbeno skupino]], imenovano Plastic Has Memory, za katero je pisala pesmi, pela in igrala [[električna kitara|električno kitaro]].<ref>{{navedi splet|last=Lessing|first=Pieter|title=Ocena: Zahodni Hollywood, Kalifornija, 17. junij 1999|publisher=millaj.com|year=junij 1999|url=http://www.millaj.com/music/reviews/luna61799.shtml|accessdate=27. december 2007|archive-date=2012-03-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20120304062538/http://www.millaj.com/music/reviews/luna61799.shtml|url-status=dead}}</ref> Glasbeno skupino so opisali kot »veliko bolj temačno in težko kot ukrajinska narodnozabavna glasba, kakršno je [Milla Jovovich] ustvarila za svoj prvi glasbeni album« in jo primerjali z [[grunge]] in [[trip hop]] glasbeno skupino [[Portishead (glasbena skupina)|Portishead]].<ref>{{navedi splet|last=Lewis|first=Richard|title=Ocena s koncerta Richarda Lewisa|publisher=millaj.com|year=junij 1999|url=http://www.millaj.com/music/reviews/luna61799.shtml|accessdate=27. december 2007|language=en|archive-date=2012-03-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20120304062538/http://www.millaj.com/music/reviews/luna61799.shtml|url-status=dead}}</ref> Glasbena skupina Plastic Has Memory je nastopila na približno ducatu koncertov v [[Los Angeles]]u in [[New York City]]ju, v sklopu katerih so promovirali album, ki so ga nameravali izdati preko založbe Virgin Records, a ga nazadnje niso;<ref>{{navedi splet|last=Ehrman|first=Mark|title=Milla postane Luna|publisher=Los Angeles Times Magazine|date=5. september 1999|url=http://www.millaj.com/pics/latimesmag9599.jpg|accessdate=27. december 2007|language=en|archive-date=2012-03-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20120304062550/http://www.millaj.com/pics/latimesmag9599.jpg|url-status=dead}}</ref> na enem od koncertov je bil prisoten tudi [[Mick Jagger]].<ref>{{navedi novice|last=Manning|first=Kara|title=Milla Jovovich o povezavi Bono-Mick Jagger|publisher=MTV|date=11. november 2009|url=http://www.mtv.com/news/articles/1430715/19991111/story.jhtml|accessdate=27. december 2007|language=en|archive-date=2009-03-31|archive-url=https://web.archive.org/web/20090331234428/http://www.mtv.com/news/articles/1430715/19991111/story.jhtml|url-status=dead}}</ref> Čeprav so glasbeno skupino Plastic Has Memory vključili na dobrodelno kompilacijo ''[[Hollywood Goes Wild]]'', glasbena skupina, ki danes ne obstaja več, uradno ni nikoli izdala kakšnega skupnega dela.<ref>{{navedi splet|title=Plastic Has Memory|publisher=millaj.com|url=http://www.millaj.com/music/plastic.shtml|accessdate=27. december 2007|language=en|archive-date=2013-01-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20130129232711/http://millaj.com/music/plastic.shtml|url-status=dead}}</ref>
Milla Jovovich je zapela veliko pesmi, ki so jih kasneje vključili na razne [[film]]ske [[soundtrack]]e, kot sta ''[[Hotel za milijon dolarjev]]'' (2000) in ''Dummy'' (2002), poleg tega pa je sodelovala tudi pri ustvarjanju pesmi za soundtrack za film ''[[Podzemlje]]'' (2003), ki ga je produciral Danny Lohner, dolgoletni [[basist]] glasbene skupine [[Nine Inch Nails]]. Njena pesem »The Gentlemen Who Fell« je bila vključena na soundtrack filma ''[[Pravila privlačnosti]]'' (2002). Leta 2001 je poleg mnogih drugih slavnih [[Hollywood|hollywoodskih]] osebnosti zapela lastno različico pesmi »We are Family«, s katero so zbirali denar za [[Rdeči križ]]. Poleg tega je zapela spremljevalne vokale za pesem »Former Lover«, izdane preko albuma ''A Gift of Love II: Oceans of Ecstasy'' (2002) [[Deepak Chopra|Deepaka Chopre]] in albuma ''[[Legion of Boom]]'' (2004) glasbene skupine [[The Crystal Method]].
Od leta 2003 dalje Milla Jovovich sodeluje z glasbeniki, kot so [[Maynard James Keenan]] in iz glasbene skupine [[Tool (glasbena skupina)|Tool]] in vsi člani glasbene skupine A Perfect Circle, s katerimi je ustanovila glasbeno skupino Puscifer;<ref>{{navedi splet|title=James Maynard Keenan zakuha nov projekt, Puscifer|publisher=[[Sony]]|url=http://www.sonybmg.com.au/news/details.do?newsId=20030829004347|accessdate=30. marec 2007|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080815005146/http://www.sonybmg.com.au/news/details.do?newsId=20030829004347|archivedate=2008-08-15|language=en|url-status=live}}</ref> za katero je zapela spremljevalne vokale za pesem »REV 22:20«, katere remixe so vključili na najrazličnejše soundtracke.<ref>{{navedi splet|title=Zbiranje raket|publisher=millaj.com|url=http://www.millaj.com/music/index.shtml|accessdate=28. oktober 2007|language=en|archive-date=2013-05-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20130508134907/http://millaj.com/music/index.shtml|url-status=dead}}</ref> Januarja 2009 je glasbena skupina Puscifer izdala novo pesem, naslovljeno »The Mission«.<ref>{{navedi splet|url=http://www.millaj.com/home.shtml|title=Uradna spletna stran Mille Jovovich|publisher=MillaJ.com|date=|accessdate=24. maj 2011|language=en}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Pesem je glasbena skupina Puscifer 13. februarja 2009 v živo izvedla v [[Las Vegas]]u, [[Nevada]]. Danny Lohner in Chris Brenner še naprej snemata glasbeno gradivo z Millo Jovovich in v zadnjih letih so skupaj izdali nekaj kritično izredno hvaljenih del.
Milla Jovovich še naprej piše in snema pesmi, ki jih je označila za »demo posnetke« in jih objavlja na lastni spletni strani, preko katere si jih lahko njeni oboževalci zastonj naložijo na [[MP3]]. Remixe in pesmi sicer zastonj objavlja na svoji spletni strani, a svojim oboževalcem prepoveduje, da bi jih prodajali.<ref>{{navedi splet|title=Trenutni demo posnetki|publisher=millaj.com|url=http://www.millaj.com/music/demos.shtml|accessdate=30. marec 2007|language=en|archive-date=2013-05-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20130508091836/http://millaj.com/music/demos.shtml|url-status=dead}}</ref>
Preko Twitterja in svoje uradne spletne strani je Milla Jovovich oznanila, da bo izdala novo pesem, naslovljeno »Electric Sky«. Pesem je izšla 18. maja 2012 in bo del še prihajajočega EP-ja. Datuma izida EP-ja Milla Jovovich še ni oznanila.<ref>[http://www.amazon.com/Electric-Sky-Single/dp/B0083VE09 »Amazon: Electric Sky - Singl«]. {{ikona en}}</ref> Pesem je Milla Jovovich predstavila na prireditvi Life Ball leta 2012.
== Modno oblikovanje ==
[[Slika:Milla Jovovich by Gage Skidmore.jpg|thumb|140px|Milla Jovovich na Wonder-Conu, 2012]]
Milla Jovovich je leta 2003 skupaj s fotomodelom Carmen Hawk izdala modno linijo z naslovom Jovovich-Hawk. 13. septembra 2005 sta skupaj ustanovili trgovino z oblačili iz modne linije v Greenwich Villageu v [[New York City]]ju; tamkaj so se oblačila prodajala še štiri leta. Vse obleke iz linije Jovovich-Hawk sta s Carmen Hawk oblikovali sami v njunem losangeleškem ateljeju, vsa oblačila pa so še danes na voljo v trgovinah Fred Segal v Los Angelesu, Harvey Nichols in več kot petdesetih drugih trgovinah po vsem svetu. Revija ''Vogue'' je njuno modno linijo pohvalila zaradi »kultnega statusa mestnega dekleta, ki ga večina modnih oblikovalcev doseže šele po več letih svojega delovanja.«<ref name="Vogue">{{navedi splet|author=''Vogue''|date=11. september 2006|title=JOVOVICH HAWK - POMLAD/POLETJE 2007|publisher=Vogue|url=http://www.vogue.co.uk/Shows/Reports/Default.aspx?stID=38426|accessdate=3. oktober 2006|archive-date=2007-09-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20070927183530/http://www.vogue.co.uk/Shows/Reports/Default.aspx?stID=38426|url-status=dead}}</ref>
Novembra 2006 sta Svet ameriških modnih oblikovalcev (Council of Fashion Designers of America - CFDA) in revija ''US Vogue'' modno linijo Jovovich-Hawk nominirala za nagrado CFDA/''Vogue'' Fashion Fund Award. Modna linija Jovovich-Hawk nagrade ni bila dobila; nazadnje je bila nagrajena modna linija Doo-Ri Chung.<ref name="CFDA">{{navedi splet|last=Jones|first=Dolly|title=Modne izbire|publisher=Vogue|url=http://www.vogue.co.uk/vogue_daily/story/story.asp?stid=37229|accessdate=3. avgust 2008|language=en|archive-date=2007-10-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20071011063843/http://vogue.co.uk/vogue_daily/story/story.asp?stid=37229|url-status=dead}}</ref>
Leta 2007 sta Milla Jovovich in Carmen Hawk skupaj oblikovali kostum za Alice, lik Mille Jovovich, v filmu ''Nevidno zlo 3: Izumrtje''. Alicine kratke hlače, imenovane 'Alice Star', so del njune pomladne kolekcije.<ref name="Wizard">{{navedi splet|last=Ward|first=Chris|title=Od blizu: milla jovovich|publisher=Wizard Entertainment|url=http://www.wizarduniverse.com/movies/other/004257983.cfm|accessdate=3. avgust 2007|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070621063726/http://www.wizarduniverse.com/movies/other/004257983.cfm|archivedate=2007-06-21|language=en|url-status=live}}</ref> Pozno leta 2007 sta Milla Jovovich in Carmen Hawk podpisali pogodbo za sodelovanje pri oblikovanju Targetove mednarodne kolekcije in tako sledili korakom Luelle, Paula & Joeja ter [[Proenza Schouler]].<ref name="SBcom">{{navedi splet|last=Lee|first=Helen|title=Jovovich-Hawk bosta oblikovali kolekcijo za Target|publisher=SASSYBELLA.com|url=http://www.sassybella.com/column/index.php/2007/09/01/jovovich-hawk-to-design-a-collection-for-target/|accessdate=2. september 2009|language=en|archive-date=2008-10-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20081010152752/http://www.sassybella.com/column/index.php/2007/09/01/jovovich-hawk-to-design-a-collection-for-target|url-status=dead}}</ref>
Pozno leta 2008 sta se obe, tako Milla Jovovich kot Carmen Hawk, strinjali, da končata z njunih dolgoletnim sodelovanjem, saj je obema primanjkovalo časa za stranske projekte. Milla Jovovich je razložila: »Sem umetnica. Nisem nekdo, ki bi se lahko ukvarjal z ocenami, pošiljkami ali davki.«<ref>{{cite journal|url=http://millaj.com/pics/townandcountry08093.jpg|title=Najdite in obdržite|publisher=Town & Country|date=|accessdate=10. december 2012|language=en|archive-date=2011-07-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20110714094540/http://millaj.com/pics/townandcountry08093.jpg|url-status=dead}}</ref>
== Javna podoba ==
[[Slika:Milla Jovovich CC.JPG|thumb|left|140px|Milla Jovovich na Comic-Conu v [[San Diego|San Diegu]], 2007]]
Millo Jovovich so večkrat pohvalili tako kot igralko kot tudi pevko in fotomodel. Glasbeni kanal VH1 jo je označil za »trenutno kraljico pretepov« zaradi njenih vlog v znanstveno-fantastičnih in akcijskih filmih,<ref>C. Bottomley, [http://www.vh1.com/news/articles/1525247/20060302/index.jhtml »Milla Jovovich: Zgradite si popolno akcijsko zvezdnico«]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}, 3. februar 2006, vh1.com {{ikona en}}</ref> Rebecca Flint s spletne strani Allmovie pa je dejala, da čeprav filmska franšiza ''Nevidno zlo'' med kritiki ni najbolj cenjena, Milla Jovovich velja za »vrhunsko akcijsko zvezdnico.«<ref>{{navedi splet|last=Flint Marx|first=Rebecca|title=Življenjepis Mille Jovovich|publisher=Allmovie|url=http://www.allmovieguide.com/cg/avg.dll?p=avg&sql=2:36397~T1|accessdate=3. februar 2008|language= en}}</ref> Zaradi svojih vlog v akcijskih filmih si je prislužila naziv piflarke,<ref name="cinematical.com">{{navedi novice| title = Milla Jovovich and Ali Larter: Ask 'Resident Evil: Extinction' Stars a Question| publisher = Cinematical.com| date = 2007-08-29| url = http://www.cinematical.com/2007/08/28/milla-jovovich-and-ali-larter-ask-resident-evil-extinction-s/| accessdate = 2008-02-03| archiveurl = https://archive.today/20130119125514/http://blog.moviefone.com/2007/08/28/milla-jovovich-and-ali-larter-ask-resident-evil-extinction-s/| archivedate = 2013-01-19| url-status = dead}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Opravljanje slavnih in slike vročih piflark|publisher=peopleconnection.aol.com|url=http://peopleconnection.aol.com/red-pill/celebrity-gossip/hot-geek-babes|accessdate=3. februar 2008|archive-date=2010-10-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20101001003016/http://peopleconnection.aol.com/red-pill/celebrity-gossip/hot-geek-babes|url-status=dead}}</ref> MTV pa jo je označil za »sanjsko dekle vsakega piflarja«.<ref name="cinematical.com" /><ref>{{navedi novice|last=Carroll|first=Larry|title=Milla Jovovich je sanjsko dekle vsakega piflarja|publisher=MTV|date=28. februar 2006|url=http://www.mtv.com/movies/news/articles/1524982/02272006/story.jhtml|accessdate=3. februar 2008|language=en|archive-date=2009-01-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20090113222332/http://www.mtv.com/movies/news/articles/1524982/02272006/story.jhtml|url-status=dead}}</ref>
Leta 2004 je Milla Jovovich zasedla devetinšestdeseto lestvice »najprivlačnejših 100« revije ''Maxim'',<ref>{{navedi novice|title=''Maximov'' seznam najprivlačnejših 100 leta 2004|publisher=USA Today|date=9. april 2004|url=http://www.usatoday.com/life/people/2004-04-09-maxim-100_x.htm|accessdate=3. februar 2008|language= en}}</ref> leta 2005 dvainosemdeseto, leta 2010 pa enaindvajseto.<ref>{{navedi novice|title=REVIJA ''MAXIM'' razkrije letošnjih najprivlačnejših 100 (2005); Eva Longoria letos an prvem mestu|publisher=Business Wire|date=10. maj 2005|url=http://findarticles.com/p/articles/mi_m0EIN/is_2005_May_10/ai_n13679947|accessdate=3. februar 2008|archiveurl=https://archive.today/20120526012941/http://findarticles.com/p/articles/mi_m0EIN/is_2005_May_10/ai_n13679947/|archivedate=2012-05-26|language=en|url-status=dead}}</ref> Revija ''Maxim'' jo je označila tudi za enajsto »najprivlačnejšo piflarsko fantazijo«.<ref>{{navedi splet|title=''Maximove'' najprivlačnejše piflarske fantazije|publisher=Maxim|url=http://www.maximonline.com/slideshows/index.aspx?slideId=3061&imgCollectId=158|accessdate=3. februar 2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080103035711/http://www.maximonline.com/slideshows/index.aspx?slideId=3061&imgCollectId=158|archivedate=2008-01-03|language=en|url-status=live}}</ref> Leta 2008 je zasedla devetdeseto mesto na seznamu »99 najprivlačnejših žensk« spletne strani Ask Men.com.<ref>{{navedi splet|title=99 najprivlačnejših žensk leta 2008|publisher=Ask Men|url=http://www.askmen.com/specials/2008_top_99/milla-jovovich-90-1.html|accessdate=11. februar 2008|language= en}}</ref>
Leta 2011 se je Milla Jovovich udeležila in zapela na praznovanju rojstnega dne [[Mihail Gorbačov|Mihaila Gorbačova]]. Igralka je za praznovanje pripravila tudi govor, v katerem se je Gorbačovu zahvalila, ker je njeno družino ponovno združil s sorodniki iz Evrope, saj naj bi bili vsi ob odhodu iz Sovjetske zveze v Združene države Amerike prepričani, da jih ne bodo nikoli več videli.<ref>{{navedi splet|url=http://www.themoscowtimes.com/news/article/eclectic-gala-held-for-soviet-leader/434200.html|title=Gala prireditev za sovjetskega voditelja |work=The Moscow Times|date=1. april 2011|accessdate=24. maj 2011|language= en}}</ref>
V letih 1998 in 2012 je bila Milla Jovovich vključena na Pirellijev koledar.
== Zasebno življenje ==
[[Slika:Milla Jovovich & Paul Anderson at WonderCon 2010 1.JPG|thumb|200px|Milla Jovovich s svojem možem [[Paul W. S. Anderson|Paulom W. S. Andersonom]], 2010]]
Milla Jovovich trenutno nekaj prostega časa preživi v [[Los Angeles]]u, nekaj pa v [[New York City|New Yorku]],<ref>{{navedi splet|last=Callender|first=Cat|title=Millino razpotje|publisher=[[The Daily Telegraph]]|url=http://millaj.com/art/telegraph011406.shtml|accessdate=24. september 2009|language=en|archive-date=2022-03-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20220314033039/http://millaj.com/art/telegraph011406.shtml|url-status=dead}}</ref> kjer živi skupaj s svojim možem, filmskim režiserjem in scenaristom [[Paul W. S. Anderson|Paulom W. S. Andersonom]], s katerim sta se poročila 22. avgusta 2009 2009.<ref>{{navedi splet|author=Von Judith Bonesky|url=http://www.bild.de/BILD/unterhaltung/leute/2009/07/31/milla-jovovich/heiratet-regisseur-paul-w-s-anderson.html|title=Milla Jovovich: Nastanjena v Los Angelesu|publisher=Bild.de|date=30. julij 2009|accessdate=10. december 2010|language=en|archive-date=2010-07-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20100726215306/http://www.bild.de/BILD/unterhaltung/leute/2009/07/31/milla-jovovich/heiratet-regisseur-paul-w-s-anderson.html|url-status=dead}}</ref> Spoznala sta se na snemanju filma ''[[Nevidno zlo (film)|Nevidno zlo]]'', v katerem je Milla Jovovich igrala, Paul W. S. Anderson pa ga je režiral in napisal. Zaročila sta se že leta 2003, a sta se pred poroko za kratek čas razšla; nato sta obnovila svoje razmerje.<ref>{{navedi splet|title=Milla Jovovich rodi deklico|publisher=US Magazine|date=4. november 2007|url=http://www.usmagazine.com/mila_jovovich|accessdate=4. november 2007|archiveurl=https://web.archive.org/web/20071105151430/http://www.usmagazine.com/mila_jovovich|archivedate=2007-11-05|language=en|url-status=live}}</ref> 3. novembra 2007 je Milla Jovovich rodila njunega prvega otroka, hčerko z imenom, Ever Gabo Anderson.<ref name="Ever name">{{navedi splet|title=Od Mille|publisher=millaj.com|date=7. november 2007|url=http://www.millaj.com/from/index.shtml|accessdate=7. november 2007|language=en|archive-date=2013-05-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20130529023604/http://www.millaj.com/from/index.shtml|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi novice|title=Milla Jovovich rodi deklico, njeno ime je Ever|publisher=Times Daily|date=4. november 2007|url=http://www.timesdaily.com/article/20071104/APE/711040815%26cachetime%3D5|accessdate=4. november 2007|language=en|archive-date=2009-04-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20090402041651/http://www.timesdaily.com/article/20071104/APE/711040815%26cachetime%3D5|url-status=dead}}</ref> Deklica se je rodila v bolnišnici Cedars-Sinai Medical Center v Los Angelesu, Kalifornija, en dan pred predvidenim rokom, 4. novembra.<ref>{{navedi splet|title=Od Mille|publisher=millaj.com|date=25. oktober 2007|url=http://www.millaj.com/faq.shtml|accessdate=19. september 2010|language=en|archive-date=2021-04-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20210425131846/http://www.millaj.com/faq.shtml|url-status=dead}}</ref>
Preden je Milla Jovovich pričela z razmerjem s Paulom W. S. Andersonom se je Milla Jovovich leta 1992 poročila s svojim soigralcem iz filma ''Dazed and Confused'', [[Shawn Andrews (igralec)|Shawnom Andrewsom]]. Ko sta se poročila, je bil Shawn Andrews star enaindvajset, Milla Jovovich pa šestnajst let; dva meseca kasneje je njena mama vložila zahtevo za razveljavitev zakona.<ref>{{navedi splet|title=Milla Jovovich|publisher=newfaces.com|url=http://www.newfaces.com/celebrities/milla-jovovich.php|accessdate=21. oktober 2007|language=en|archive-date=2019-07-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20190726221125/http://www.newfaces.com/celebrities/milla-jovovich.php|url-status=dead}}</ref> Kmalu po razveljavitvi se je Milla Jovovich skupaj s svojim prijateljem, glasbenikom Chrisom Brennerjem, preselila v Evropo, kjer je spoznala svojega novega fanta, bivšega basista skupine Jamiroquai, Stuarta Zenderja, s katerim sta med majem 1994 in oktobrom 1995 skupaj živela v Londonu.<ref name="prison">{{navedi novice|last=Morton|first=Roger|title=Angeli resničnega življenja|magazine=Dazed & Confused|date=Junij 1999|url=http://www.millaj.com/art/dazed699.shtml|accessdate=19. november 2009|postscript=|language=en|archive-date=2009-04-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20090427015740/http://www.millaj.com/art/dazed699.shtml|url-status=dead}}</ref><ref name="Oxymoron" /><ref>{{navedi novice|last=Musto|first=Michael|title=Še ena manekenka z navdihom|magazine=Entertainment Weekly|date=15. april 1994|url=http://www.millaj.com/art/ew41594.shtml|accessdate=29. december 2007|postscript=|language=en|archive-date=2012-03-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20120304062653/http://www.millaj.com/art/ew41594.shtml|url-status=dead}}</ref> Med letoma 1995 in 1997 je hodila s fotografom Mariom Sorrentijem. Leta 1998 se je v [[Las Vegas]]u, [[Nevada]], poročila z režiserjem filma ''Peti element'', [[Luc Besson|Lucom Bessonom]], s katerim sta takoj po poroki odšla skakati s padalom; leta 1999 sta se ločila.<ref name="H&Q" /> Med letoma 1998 in 2001 se je spoprijateljila z mladim pesnikom in glasbenikom Annom Birkinom; v tem času naj bi drug drugemu navdihnila več del. Njuna romantična zveza se je pričela tik pred njegovo smrtjo v prometni nesreči leta 2001. Milla Jovovich je leta 2000 sedem mesecev hodila<ref name="V Russia" /> tudi z bivšim kitaristom glasbene skupine [[Red Hot Chili Peppers]], [[John Frusciante|Johnom Fruscianteom]].<ref name="yahoo" />
Leta 2006 je Milla Jovovich povedala, da je že premišljevala o objavi svojih zasebnih dnevnikov v obliki avtobiografije. Shranjuje namreč vse dnevnike, ki jih je napisala že v otroštvu, v katerih je opisovala lokacije, na katere je odpotovala, in »vse nore stvari, ki sem jih naredila«. Dejala je, da bi zvezke rada »spravila v knjižno obliko - kot avtobiografijo« v vzdušju »dnevniških zapisov«. Kakorkoli že, rekla je tudi, da »dvomim, da bi jih kdo sploh želel objaviti, brati ali kaj podobnega.«<ref>{{navedi splet|title=Milla Jovovich bo objavila svoje dnevnike|date=5. februar 2006|url=http://www.contactmusic.com/new/xmlfeed.nsf/mndwebpages/jovovich%20to%20publish%20diaries_02_05_2006|accessdate=7. september 2007|language=en|archive-date=2009-04-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20090401083206/http://www.contactmusic.com/new/xmlfeed.nsf/mndwebpages/jovovich%20to%20publish%20diaries_02_05_2006|url-status=dead}}</ref> Kakorkoli že, leta 2010 je zanikala, da je kdaj spregovorila o objavi svojih dnevnikov: »Ne vem, kdo si je to izmislil. Najbrž je nekdo nekomu omenil nekaj o objavi mojih dnevnikov, a ko sem za to slišala sama, sem vsem rekla: 'Niti v sanjah!'«<ref>{{navedi splet|title=Pot Mille Jovovich od supermodela do superjunakinje|date=13. oktober 2010|url=http://www.brisbanetimes.com.au/entertainment/movies/milla-jovovichs-ride-from-supermodel-to-superhero-20101012-16hho.html|accessdate=18. oktober 2010|language= en}}</ref>
Poleg tega, da je kadilka,<ref>{{cite journal|last=Zubtsova|first=Jana|title=Milla, sploh nisi angel|magazine=Domvoy (Rusija)|date=Oktober 2003|url=http://www.millaj.com/art/domvoy1003.shtml|accessdate=25. maj 2011|language=en}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Milla Jovovich javno zagovarja legalizacijo [[marihuana|marihuane]] in se pogosto pojavlja na naslovnici revije ''High Times''.<ref name="arena" /> V članku, ki ga je revija objavila leta 1994, je dejala, da je njen edini greh kajenje cigaret in marihuane.<ref name="Oxymoron" /> Da bi vseeno živela zdravo življenje, redno vadi jogo in pogosto meditira; čeprav ni pripadnica katere koli religije, pogosto moli in v nekem intervjuju se je označila za »zelo duhovno osebo«.<ref name="punk">{{cite interview|subject=Milla Jovovich|interviewer=CM Punk|title=Nevidni šampinjoni|date=26. september 2007|url=http://www.wwe.com/inside/superstartosuperstar/exclusives/s2scmpunkjovovich|accessdate=20. oktober 2007|language= en}}</ref> Izogiba se hitri hrani in najraje kuha sama. Trenira brazilsko borilno veščino Jiu-Jitsu in občasno še nekaj drugih borilnih veščin.<ref>{{navedi splet|title=Življenjepis|publisher=International Movie Database|url=http://www.imdb.com/name/nm0000170/bio|accessdate=4. november 2007|language= en}}</ref> Uživa v pisanju dnevnikov, igranju kitare in pisanju besedil za razne pesmi.<ref>{{navedi splet|title=Millin smisel za...|publisher=Celebrity (Nemčija)|url=http://millaj.com/art/celebrity1106.shtml|accessdate=24. september 2009|language=en|archive-date=2014-04-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20140413155118/http://millaj.com/art/celebrity1106.shtml|url-status=dead}}</ref>
Leta 2005 je Milla Jovovich ustanovila dobrodelno organizacijo za pomoč ukrajinskim prizadetim otrokom.<ref name=Ukraine>{{navedi splet|url=http://english.pravda.ru/society/stories/23-08-2005/8802-jovovich-0/|title=Milla Jovovich ustanovi dobrodelno organizacijo za pomoč prizadetim otrokom iz Ukrajine|publisher=English pravda.ru|date=23. avgust 2005|accessdate=10. december 2010|language= en}}</ref> Ob otvoritvi organizacije je povedala: »Sem močno ukrajinsko dekle, zato delam tako veliko.«<ref name=Ukraine />
Milla Jovovich tekoče govori [[angleščina|angleško]] in [[ruščina|rusko]] ter nekaj [[francoščina|francoščine]].<ref name="Oxymoron" /><ref>{{navedi splet |url=http://www.myfoxla.com/dpp/good_day_la/milla-jovovich-on-gdla-20101025/|title=Milla Jovovich o oddaji GDLA|publisher=Myfoxla.com|date=31. oktober 2009|accessdate=10. december 2010|language= en}}</ref><ref name=SSSlang>{{navedi knjigo|last=Lopušina|first=Marko |title=Vsi Srbi tega sveta|url=http://www.suc.org/culture/library/svi_srbi_sveta/|chapter=Hollywood je srpsko selo|chapter-url=http://www.suc.org/culture/library/svi_srbi_sveta/tekstovi/sad_holivud_je_srpsko_selo.htm|accessdate=7. september 2006|publisher=Princip|location=Beograd|year=1998|language=sr|isbn=86-82273-07-1|quote=Srbščine se nikdar nisem naučila najbolje, moja materinščina je ruščina|archive-date=2006-09-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20060912161851/http://www.suc.org/culture/library/svi_srbi_sveta/|url-status=dead}}</ref><ref>[http://www.youtube.com/watch?v=1bxjIwzfz4U »Milla o oddaji Haralda Schmidta«]. [[YouTube]]. (19. marec 2002)|language= en}}</ref>
== Nagrade in nominacije ==
Milla Jovovich je bila v svoji karieri nominirana za mnogo nagrad. Leta 1992 je bila nominirana za nagrado Young Artist Award v kategoriji za »najboljšo mlado igralko v filmu« za njeno vlogo v filmu ''[[Vrnitev v Plavo laguno]]''.<ref>{{navedi splet|url=http://www.youngartistawards.org/pastnoms13.htm|title=13. podelitev nagrad Young Artist Awards|publisher=Young Artist Foundation|accessdate=25. junij 2011|language= en}}</ref>
Leta 1999 je bila nominirana za nagrade Saturn Award v kategoriji za »najboljšo stransko igralko«, Blockbuster Entertainment Award v kategoriji za »najljubšega novinca leta« in [[MTV Movie Awards|MTV Movie Award]] v kategoriji za »najboljši pretep« (med njo in vesoljci) za njeno upodobitev Leeloo v filmu ''[[Peti element]]''.
Leta 2002 je bila nominirana za nagrado Saturn Award v kategoriji za »najboljšo igralko« za vlogo Alice v filmu ''Nevidno zlo'' in leta 2008 prejela nagrado Scream Awards v kategoriji za »najboljšo igralko« za njeno upodobitev tega lika v filmu ''Nevidno zlo 3: Izumrtje''.
Za vlogo dr. Abigail Tyler v filmu ''The Fourth Kind'' je bila leta 2010 nominirana tudi za nagrado Scream Awards v kategoriji za »najboljšo igralko v grozljivki« in za vlogo Lucette v filmu ''Stone'' istega leta prejela nagrado Hollywood Spotlight Award v kategoriji za »najboljšo igralko«.<ref>{{navedi splet|url=http://www.hollywood.com/news/Stars_come_out_for_Hollywood_Awards/7723701|title=– Zvezdniki razkriti na podelitvi nagrad Hollywood Awards|publisher=Hollywood.com|date=26. oktober 2010|accessdate=12. december 2010|archiveurl=https://archive.today/20130125102450/http://www.hollywood.com/news/Stars_come_out_for_Hollywood_Awards/7723701|archivedate=2013-01-25|language=en|url-status=live}}</ref>
== Filmografija ==
=== Filmi ===
{| class="wikitable sortable"
|-
! Leto
! Naslov
! Vloga
! class="unsortable" | Opombe
|-
| 1988
| ''Two Moon Junction''
| Samantha Delongpre
|
|-
| 1991
| ''[[Vrnitev v Plavo laguno]]''
| Lilli Hargrave
|
|-
| 1992
| ''Kuffs''
| Maya Carlton
|
|-
| 1992
| ''[[Chaplin (film)|Chaplin]]''
| [[Mildred Harris]]
|
|-
| 1993
| ''Dazed and Confused''
| Michelle Burroughs
|
|-
| 1997
| ''[[Peti element]]''
| Leeloo
|
|-
| 1998
| ''He Got Game''
| Dakota Burns
|
|-
| 1999
| ''[[Ivana Orleanska (film, 1999)|Ivana Orleanska]]''
| [[Ivana Orleanska]]
|
|-
| 2000
| ''The Claim''
| Lucia
|
|-
| 2001
| ''[[Hotel Milijon dolarjev]]''
| Eloise
|
|-
| 2001
| ''[[Zoolander]]''
| Katinka Ingabogovinanana
|
|-
| 2002
| ''[[Nevidno zlo (film)|Nevidno zlo]]''
| Alice
|
|-
| 2002
| ''[[Ti bedak]]''
| Nadine
|
|-
| 2003
| ''Dummy''
| Fangora »Fanny« Gurkel
|
|-
| 2003
| ''[[Hladnokrvno]]''
| Erin
|
|-
| 2004
| ''[[Nevidno zlo: Apokalipsa]]''
| Alice
|
|-
| 2005
| ''Gore Vidal's Caligula''
| Drusilla
| Kratki film
|-
| 2006
| ''[[Ultraviolet (film)|Ultraviolet]]''
| Violet Song jat Shariff
|
|-
| 2007
| ''[[.45 (film)|.45]]''
| Kat
|
|-
| 2007
| ''[[Nevidno zlo: Izumrtje]]''
| Alice
|
|-
| 2008
| ''Palermo Shooting''
| Ona
|
|-
| 2009
| ''A Perfect Getaway''
| Cydney Anderson
|
|-
| 2009
| ''The Fourth Kind''
| Dr. Abigail »Abbey« Tyler
|
|-
| 2010
| ''Stone''
| Lucetta
|
|-
| 2010
| ''[[Nevidno zlo: Drugi svet]]''
| Alice
|
|-
| 2010
| ''Dirty Girl''
| Sue-Ann
|
|-
| 2011
| ''Vykrutasy''
| Nadya
| Ruski film
|-
| 2011
| ''Bringing Up Bobby''
| Olive
|
|-
| 2011
| ''[[Trije mušketirji (film, 2011)|Trije mušketirji]]''
| Milady de Winter
|
|-
| 2011
| ''Faces in the Crowd''
| Anna Marchant
|
|-
| 2012
| ''[[Nevidno zlo: Maščevanje]]''
| Alice
|
|}
=== Televizija ===
{| class="wikitable sortable"
|-
! Leto
! Naslov
! Vloga
! class="unsortable" | Opombe
|-
| 1988
| ''The Night Train to Kathmandu''
| Lily McLeod
| Televizijski film
|-
| 1988
| ''Paradise''
| Katie
| Epizoda: »Childhood's End«
|-
| 1989
| ''[[Družina za umret]]''
| Yvette
| Epizoda: »Fair Exchange«
|-
| 1990
| ''Parker Lewis Can't Lose''
| Robin Fecknowitz
| Epizoda: »Pilot«
|-
| 2002
| ''King of the Hill''
| Serena
| Epizoda: »Get Your Freak Off«
|}
== Glej tudi ==
* [[Seznam ameriških igralcev (J)]]
== Sklici ==
{{sklici|2}}
== Zunanje povezave ==
{{Wikiquote}}
{{Kategorija v Zbirki|Milla Jovovich}}
* {{Official website|http://www.millaj.com/}} {{ikona en}}
* {{IMDb Name|0000170}} {{ikona en}}
* {{amg name|p36397}} {{ikona en}}
* [http://www.fashionmodeldirectory.com/models/Milla_Jovovich Milla Jovovich] na Fashion Model Directory {{ikona en}}
* [http://www.movieinformation.com.ar/millajovovichmovies.php Milla Jovovich] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121012032626/http://www.movieinformation.com.ar/millajovovichmovies.php |date=2012-10-12 }} na spletni strani Movie Information {{ikona en}}
{{Normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Jovovich, Milla}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Ameriški filmski igralci]]
[[Kategorija:Ameriški televizijski igralci]]
[[Kategorija:Ameriški modni oblikovalci]]
[[Kategorija:Ameriški producenti]]
[[Kategorija:Ameriški filmski producenti]]
[[Kategorija:Ameriški glasbeniki]]
[[Kategorija:Ameriški pevci]]
[[Kategorija:Ameriški tekstopisci]]
[[Kategorija:Ameriški fotomodeli]]
[[Kategorija:Ukrajinski igralci]]
[[Kategorija:Ukrajinski glasbeniki]]
[[Kategorija:Ukrajinski pevci]]
[[Kategorija:Ukrajinski Američani]]
[[Kategorija:Srbski Američani]]
[[Kategorija:Ruski Američani]]
eg09qekj1xv9faup9s8lhybg0119ml0
Volodomir Jaščenko
0
344960
6739660
5979893
2026-08-20T07:54:36Z
Romanm
13
Iljič
6739660
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Športnik
| medaltemplates=
{{MedalSport | moška [[atletika]]}}
{{MedalCountry | {{URS}} }}
{{MedalEuropeanChampionships|Evropsko prvenstvo v atletiki}}
{{MedalGold|[[Evropsko prvenstvo v atletiki 1978|Praga 1978]] | Skok v višino}}
{{MedalCompetition|[[Evropsko dvoransko prvenstvo v atletiki|Evropsko dvoransko prvenstvo]]}}
{{MedalGold |[[Evropsko dvoransko prvenstvo v atletiki 1978|Milano 1978]] | Skok v višino}}
{{MedalGold |[[Evropsko dvoransko prvenstvo v atletiki 1979|Dunaj 1979]] | Skok v višino}}
}}
'''Volodomir Iljič Jaščenko''' ({{lang-uk|Володимир Ілліч Ященко}}); tudi '''Vladimir Jaščenko''', {{lang-ru|Владимир Ильич Ященко}}), [[Ukrajinci|ukrajinski]] [[atlet]], * [[12. januar]] [[1959]], [[Zaporožje]], [[Sovjetska zveza]], † [[30. november]] [[1999]], Zaporožje, [[Ukrajina]].
Jaščenko je leta [[Evropsko prvenstvo v atletiki 1978|1978]] v [[Praga|Pragi]] postal [[Evropsko prvenstvo v atletiki|evropski prvak]] v [[skok v višino|skoku v višino]], v letih [[Evropsko dvoransko prvenstvo v atletiki 1978|1978]] in [[Evropsko dvoransko prvenstvo v atletiki 1979|1979]] pa še [[Evropsko dvoransko prvenstvo v atletiki|evropski dvoranski prvak]]. 2. junija 1977 je s preskočeno višino 233 cm postavil [[Moški svetovni rekord v skoku v višino|svetovni rekord v skoku v višino]], 16. junija 1978 ga je še izboljšal na 234 cm. Veljal je do maja 1980, ko ga je še za 1 cm izboljšal [[Jacek Wszoła]]. Leta 1979 je moral po več poškodbah kolena končati kariero v starosti dvajsetih let. Leta 1999 je umrl za [[Ciroza jeter|cirozo jeter]] v starosti štiridesetih let.
== Sklici ==
{{sklici}}
== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki|Vladimir Yashchenko}}
* {{sports links}}
{{S-start}}
{{s-ach|rec}}
{{Succession box|before={{flagicon|USA}} [[Dwight Stones]]|title=[[Moški svetovni rekord v skoku v višino|Svetovni rekorder v skoku v višino]]|years=2. junij 1977 – 25. maj 1980|after={{flagicon|POL}} [[Jacek Wszoła]]}}
{{S-end}}
{{Footer European Champions High Jump Men}}
{{normativna kontrola}}
{{škrbina o atletu}}
{{DEFAULTSORT:Jaščenko, Volodomir}}
[[Kategorija:Ukrajinski atleti]]
[[Kategorija:Nekdanji svetovni rekorderji v atletiki]]
[[Kategorija:Umrli za cirozo jeter]]
[[Kategorija:Skakalci v višino]]
2ax5igbzq7mlfqvw8np19znwp43egdy
Luzon
0
350120
6739381
6738872
2026-08-19T12:34:43Z
Ljuba24b
92351
/* Španska kolonialna doba */ np
6739381
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox islands
| name = Luzon
| image = Northern_Philippines_(Luzon).jpg
| image_caption = satelitska slika območja iz leta 2005
| native_name =
| native_name_link =
| location = [[Jugovzhodna Azija]]
| coordinates = {{coord|region:PH_type:island|format=dms|display=inline,title}}
| archipelago = Filipini
| waterbody =
| major_islands =
| area_km2 = 109.965
| area_footnotes = <ref name=unep/>
| rank = 15.
| coastline_km = 3249,6
| coastline_footnotes = <ref name=unep/>
| highest_mount = [[Pulag (gora)|Mount Pulag]]
| elevation_m = 2928
| country = [[Filipini]]
| country_admin_divisions_title = Regije
| country_admin_divisions = {{Collapsible list
|1= Regija 1 – Ilocos
|2= Regija 2 – dolina Cagayan
|3= Regija 3 – Central Luzon
|4= Regija 4A – Calabarzon
|5= Regija 4B – Mimaropa
|6= Regija 5 – Bicol
|7= CAR – Cordillera Administrative Region
|8= [[Metro Manila|NCR – National Capital Region]]
}}
| country_admin_divisions_title_1 = Province
| country_admin_divisions_1 =
| country_largest_city = [[Quezon City]]
| country_largest_city_population = 3.084.270 (štetje 2024)
| population = 64.301.558 (2024) (štetje)
| population_footnotes =
| density_km2 = 585
| demonym = Luzonec/ka
| ethnic_groups =
| additional_info =
}}
'''Luzon''' ({{IPA|tl|luˈson|lang}}) je [[otok]] v [[Jugovzhodna Azija|Jugovzhodni Aziji]], največji in najpomembnejši od otokov, ki sestavljajo [[Filipini|filipinsko otočje]] in je gospodarsko in politično središče države. Na njem ležita glavno mesto Filipinov, [[Manila]], in največje mesto v državi, nekdanja prestolnica [[Quezon City]]. Luzon je imel leta 2024 64,3 milijona prebivalcev, to predstavlja več kot polovico celotnega prebivalstva Filipinov.<ref>{{Cite web |date=2026-08-08 |title=Luzon {{!}} Philippines, Map, Location, Physical Features, & Economy {{!}} Britannica |url=https://www.britannica.com/place/Luzon |access-date=2026-08-09 |website=www.britannica.com |language=en}}</ref>
''Luzon'' se lahko nanaša tudi na eno od treh glavnih otoških skupin v državi. V tej rabi vključuje celinski Luzon, otoški skupini Batanes in Babuyan na severu, otoke Polillo na vzhodu in med drugim oddaljene otoke Catanduanes, Marinduque in Mindoro na jugu.<ref name="unique">{{cite book | last=Zaide | first=Sonia M. | title=The Philippines, a Unique Nation | page=50 }}</ref> Vključeni so tudi otoki in province Masbate, [[Palavan]] in Romblon, čeprav so ti trije včasih združeni z drugo otoško skupino, Visaje (otok).
== Etimologija ==
Ime ''Luzon'' naj bi izhajalo iz {{lang|tl|ᜎᜓᜐᜓᜅ᜔}} ''lusong'', tagaloške besede, ki se nanaša na posebno vrsto velikega lesenega možnarja, ki se uporablja za luščenje riža.<ref>{{cite book |author=Ooi |first=Keat Gin |author-link= |url=https://books.google.com/books?id=QKgraWbb7yoC&pg=PA798 |title=Southeast Asia: A Historical Encyclopedia, from Angkor Wat to East Timor |publisher=ABC-CLIO |year=2004 |isbn=978-1-57607-770-2 |page=798 |access-date=September 15, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230326195754/https://books.google.com/books?id=QKgraWbb7yoC&pg=PA798 |archive-date=March 26, 2023 |url-status=live}}</ref><ref name="Roberts1">{{cite book|last=Roberts|first=Edmund|title=Embassy to the Eastern Courts of Cochin-China, Siam, and Muscat|year=1837|publisher=Harper & Brothers|location=New York|page=59|url=http://www.wdl.org/en/item/7317/view/1/59/|access-date=October 15, 2013|archive-date=October 15, 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20131015163349/http://www.wdl.org/en/item/7317/view/1/59/|url-status=live}}</ref> Raziskovalni članek Eulita Bautiste in Evelyn Javier iz leta 2008 ponuja sliko ''lusonga'' in pojasnjuje:
{{quote|Tradicionalno mletje so izvajali v 20. stoletju s tolčenjem riža ''palaj'' z lesenim pestičem v kamnitem ali lesenem možnarju, imenovanem ''lusong''. Prvo tolčenje odstrani lupino, nadaljnje tolčenje pa odstrani otrobe, hkrati pa razbije večino zrn. Nadaljnje vejanje z bambusovim pladnjem (''bilao'') loči lupino od riževih zrn. To tradicionalno ročno tolčenje, čeprav zelo mukotrpno in je povzročilo veliko razbitega riža, je zahtevalo dva do tri spretne moške in ženske za usklajeno delo in je bilo pravzaprav oblika druženja med mladimi v vaseh.<ref name="EulitoandJavier2008">{{Cite journal|last1=Bautista|first1=Eulito U.|last2=Javier|first2=Evelyn F.|date=2008|title=Rice Production Practices: PIDS Research Paper Series 2008-02|url=http://dirp4.pids.gov.ph/ris/rps/pidsrp0802.pdf|journal=Philippine Institute of Development Studies Research Papers Series|publisher=Philippine Institute of Development Studies|pages=44|access-date=May 29, 2019|archive-date=August 15, 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170815175858/https://dirp4.pids.gov.ph/ris/rps/pidsrp0802.pdf|url-status=dead}}</ref>}}
Na starih latinskih, italijanskih in portugalskih zemljevidih se otok pogosto imenuje ''Luçonia'' ali ''Luconia''.<ref>{{Cite web| url=https://www.raremaps.com/gallery/detail/41470/Exacta_and_Accurata_Delineatio_cum_Orarum_Maritimarum_tum_etjam_locorum/Van%20Linschoten.html|title=Exacta & Accurata Delineatio cum Orarum Maritimarum tum etjam locorum terrestrium quae in Regionibus China, Cauchinchina, Camboja sive Champa, Syao, Malacca, Arracan & Pegu.|last=Van Linschoten|first=Jan Huygen|date=1596|website=Barry Lawrence Ruderman Antique Maps Inc.|access-date=June 16, 2021|archive-date=September 1, 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190901175658/https://www.raremaps.com/gallery/detail/41470/Exacta_and_Accurata_Delineatio_cum_Orarum_Maritimarum_tum_etjam_locorum%2FVan%2520Linschoten.html|url-status=live}}</ref>
''Luções'', [luˈsõjʃ] (tudi ''Luzones'' v španščini) je bil demonim,<ref name="Alfonso2016">{{Cite book |last=Alfonso |first=Ian Christopher B. |title=The Nameless Hero: Revisiting the Sources on the First Filipino Leader to Die for Freedom |publisher=Holy Angel University Press |year=2016 |isbn=9789710546527 |location=Angeles}}</ref> ki so ga uporabljali portugalski mornarji v Maleziji<ref name="Scott1994">{{cite book | last = Scott | first = William Henry | author-link = | title = Barangay: Sixteenth Century Philippine Culture and Society | publisher = Ateneo de Manila University Press | date = 1994 | location = Quezon City | isbn = 971-550-135-4 }}</ref> v začetku 16. stoletja in se nanašal na ljudstvo Kapampangan in Tagalog, ki je živelo v zalivu Manila, ki se je takrat imenoval Lusong (Kapampangan: Lusung, {{langx|pt|Luçon}})), iz katerega je nastalo tudi ime Luzon.<ref name="Pires">{{Cite book |last=Pires |first=Tomé |title=A suma oriental de Tomé Pires e o livro de Francisco Rodriguez: Leitura e notas de Armando Cortesão [1512 – 1515] |publisher=Hakluyt Society |year=1944 |location=Cambridge |language=pt |translator-last=Cortesão |translator-first=Armando |trans-title=The Summa Oriental of Tomé Pires and the book by Francisco Rodriguez: Reading and notes by Armando Cortesão [1512 – 1515] |author-link=Tomé Pires}}</ref> Izraz se je uporabljal tudi za tagaloške naseljence v regiji Južni Tagalog, kjer so vzpostavili intenzivne stike s Kapampanganci.<ref name="Zorc">{{cite book |last=Zorc |first=David |year=1993 |chapter=The Prehistory and Origin of the Tagalog People |editor=Øyvind Dahl |title=Language - a doorway between human cultures : tributes to Dr. Otto Chr. Dahl on his ninetieth birthday |location=Oslo |publisher=Novus |pages=201–211 |url=https://zorc.net/RDZorc/publications/081=Prehistory&OriginOfTagalog[DahlFestschrif].pdf}}</ref> Sčasoma se je izraz ''Luzones'' nanašal na naseljence otoka Luzon, kasneje pa je bil izključno namenjen prebivalcem osrednjega Luzona.
== Zgodovina ==
=== Pred evropsko kolonizacijo ===
Pred letom 1000 n. št. so ljudstva Tagalog, Kapampangan in Pangasinan iz južnega in osrednjega Luzona ustanovila več večjih obalnih političnih skupnost, zlasti Majnila, Tondo in Namajan. Najstarejši znani filipinski dokument, napisan leta 900, je Lagunski bakreni napis, ki imenuje kraje v in okoli [[Manilski zaliv|Manilskega zaliva]] ter omenja tudi Medan, kraj v Indoneziji.<ref>{{Cite web |last=Morrow |first=Paul |title=Laguna Copperplate Inscription |url=http://www.mts.net/~pmorrow/lcieng.htm |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20080205031106/http://www.mts.net/~pmorrow/lcieng.htm |archive-date=February 5, 2008 |access-date=December 19, 2010 |website=Mts.net |language=en}}</ref> Ta obalna filipinska kraljestva so bila talasokracije, ki so temeljile na trgovini s sosednjimi azijskimi političnimi entitetami in so bile strukturirane z najemnimi pogodbami med poglavarji ali gospodarji (''Datu'') in vrhovnimi gospodarji (''Lakan'') ali [[radža]]mi, ki so pobirali davke. Ta kraljestva so bila pod konkurenčnim vplivom [[hinduizem|hinduizma]], [[animizem|animizma]] ali [[islam]]a. Pred tem so se med letoma 2500 in 2000 pr. n. št. Kapampanganci skupaj s ljudstvom Sambal in Hatang Kayi naselili južni Luzon. Nato so se med letoma 1200 in 1000 pr. n. št. selitveni tagaloški naseljenci iz vzhodnih Visajev ali severovzhodnega Mindanaa zadrževali v južnem Luzonu in navezali stike s Kapampanganci, ljudstvom Sambal in Hatang Kayi, pri čemer so bili stiki s Kapampanganci najintenzivnejši; po tem so se prvotni naseljenci preselili proti severu: Kapampanganci so se preselili v sodobni Tondo, Navotas in osrednji Luzon (sodobni Bulacan, Nueva Ecija, Aurora, Pampanga, južni Tarlac in vzhodni Bataan),<ref name="Tantingco: The Kapampangan in Us">{{Cite web |url=https://www.sunstar.com.ph/more-articles/tantingco-the-kapampangan-in-us |title=Tantingco: The Kapampangan in Us |website=[[SunStar]] |access-date=January 23, 2024 |archive-date=January 23, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240123034705/https://www.sunstar.com.ph/more-articles/tantingco-the-kapampangan-in-us |url-status=live }}</ref><ref name="What is the Kapampangan Region">[http://marcnepo.blogspot.com/2013/06/what-is-kapampangan-region.html?m=1 What is the Kapampangan Region?]</ref><ref name="language-and-society_Ariel-49-61">[https://www.language-and-society.org/wp-content/uploads/2022/12/Ariel-49-61.pdf The Language Shift from the Middle and Upper Middle-Class Families in the Kapampangan Speaking Region]</ref> Sambali pa v sodobno provinco Zambales,<ref>{{Cite web |url=http://www.ncca.gov.ph/about_cultarts/ebook_subcont.php?subcont_Id=33 |title=Sambal |website=National Commission for Culture and the Arts |archive-url=https://web.archive.org/web/20080121084810/http://www.ncca.gov.ph/about_cultarts/ebook_subcont.php?subcont_Id=33 |archive-date=January 21, 2008 }}</ref> s čimer so izpodrinili Aete.
Obstajala je tudi budistična politična oblast, znana kot Ma-i ali Maidh, opisana v kitajskih in brunejskih zapisih iz 10. stoletja, čeprav njena lokacija še vedno ni znana in so si znanstveniki razdeljeni glede tega, ali je v sodobnem Bayu, Laguni ali Bulalacau na Mindoru.<ref>{{Cite journal |last=Go |first=Bon Juan |date=2005 |title=Ma'I in Chinese Records – Mindoro or Bai? An Examination of a Historical Puzzle |url=http://www.philippinestudies.net/ojs/index.php/ps/article/download/216/223 |url-status=live |journal=Philippine Studies |language=en |volume=53 |issue=1 |pages=119–138 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131021221348/http://www.philippinestudies.net/ojs/index.php/ps/article/download/216/223 |archive-date=October 21, 2013}}</ref><ref>{{Cite book| title = Prehispanic Source Materials for the Study of Philippine History| last1 = Scott| first1 = William Henry| publisher = New Day Publishers| date = 1989| location = Quezon City| isbn = 978-9711002268| chapter = Societies in Prehispanic Philippines}}</ref>
Po virih iz tistega časa je trgovina z velikimi domačimi glinenimi vrči ''Ruson-tsukuri'' (dobesedno luzonsko izdelano, japonsko: 呂 宋 製), ki so se uporabljali za shranjevanje zelenega čaja in riževega vina, cvetela v 12. stoletju, lokalni tagalogski, kapampanganski in pangasinski lončarji pa so vsak vrč označili s črkami Bajbajin, ki so označevale določeno uporabljeno žaro in peč, v kateri so bili vrči izdelani. Nekatere peči so bile bolj znane kot druge; cene so bile odvisne od ugleda peči.<ref>{{Cite web |last=Manansala |first=Paul Kekai |date=September 5, 2006 |title=Quests of the Dragon and Bird Clan: Luzon Jars (Glossary) |url=http://sambali.blogspot.com/2006/09/luzon-jars-glossary.html |access-date=December 19, 2010 |website=Quests of the Dragon and Bird Clan |language=en |archive-date=September 4, 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070904183539/http://sambali.blogspot.com/2006/09/luzon-jars-glossary.html |url-status=live }}</ref><ref>[http://www.seapots.com/home/index.php/production-centers-pottery-groups/philippines South East Asia Pottery – Philippines]. Seapots.com. Retrieved on December 19, 2010. {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20141019011022/http://www.seapots.com/home/index.php/production-centers-pottery-groups/philippines |date=October 19, 2014 }}</ref> V tej cvetoči trgovini so vrči Burnay iz Ilocosa edini veliki glineni vrči, ki se danes izdelujejo na Luzonu in izvirajo iz tega časa.
V začetku leta 1300 so kitajski anali ''Nanhai dži'' poročali, da je hindujski [[Brunej]] napadel ali upravljal Saravak in Sabah ter filipinska kraljestva Butuan, Sulu in v Luzonu: Ma-i (Mindoro) in Malilu 麻裏蘆 (današnja Manila); Shahuchong 沙胡重 (današnji Siocon ali Zamboanga), Jačen 啞陳 Oton (del Madja-as Kedatuan) in 文杜陵 Venduling (današnji Mindanao),<ref>[https://core.ac.uk/download/pdf/228735802.pdf Reading Song-Ming Records on the Pre-colonial History of the Philippines] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230213131445/https://core.ac.uk/download/pdf/228735802.pdf |date=February 13, 2023 }} By Wang Zhenping Page 256.</ref> ki so pozneje ponovno pridobili svojo neodvisnost.<ref>{{cite journal | url=https://www.jstor.org/stable/20072046 | jstor=20072046 | title=From Quanzhou to the Sulu Zone and beyond: Questions Related to the Early Fourteenth Century | last1=Ptak | first1=Roderich | journal=Journal of Southeast Asian Studies | date=1998 | volume=29 | issue=2 | pages=280 | doi=10.1017/S002246340000744X | s2cid=162707729 | url-access=subscription }}</ref>
Leta 1405 je cesar [[Jongle]] med potovanji DŽeng Heja imenoval kitajskega guvernerja Luzona, Ko Ch'a-lao.{{sfn|Ho|2009|p=[https://books.google.com/books?id=EwnzBiM0LmAC&pg=PA33 33]}}{{sfn|Karnow|2010|p=[https://books.google.com/books?id=VbwogbQ3l8UC&pg=PT84 84]}} Kitajska je imela tudi vazale med voditelji na otočju. Kitajska je v času vladavine Jongleja dosegla prevlado v trgovini s tem območjem.
[[File:Bangkajf.JPG|thumb|left|upright|''Bangkang pinava'', starodavna filipinski možnar in pestič]]
Pozneje so bili nekateri deli Luzona islamizirani, ko se je nekdanja provinca Majapahit v Poniju osvobodila, spreobrnila v islam in uvozila Šarifa Alija, princa iz [[Meka|Meke]], ki je postal sultan Bruneja, naroda, ki je nato razširil svoja kraljestva od Bornea do Filipinov in ustanovil kraljestvo Majynila kot svojo lutkovno državo.<ref>{{Cite journal |last=Scott |first=William Henry |date=1989 |title=Filipinos in China in 1500 |url=http://www.asj.upd.edu.ph/mediabox/archive/ASJ-21-1983/scott.pdf |url-status=dead |journal=Asian Studies |language=en |volume=21 |page=8 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150724123829/http://www.asj.upd.edu.ph/mediabox/archive/ASJ-21-1983/scott.pdf |archive-date=July 24, 2015 |access-date=June 10, 2015}}</ref> Invazija na Brunej je razširila kitajsko kraljevo poreklo, kot so Ong Sum Pingove sorodnike in arabske dinastije na Filipine, kot je klan sultana Šarifa Alija. Vendar so se druga luzonska kraljestva upirala islamu, kot je Pangasinan. Ostalo je pritok Kitajske in je bilo večinoma sinificirano kraljestvo, ki je vzdrževalo trgovino z Japonsko. Politika Cainta je obstajala tudi kot utrjena mestna država, oborožena z obzidjem in topovi. Kot je zapisano v knjigi Dong-Xiyang kao 東西洋考, je kitajska [[dinastija Ming]] zabeležila, da je na območju današnjega otoka Luzon obstajalo 'kraljestvo Luzon'.<ref name="MingDynasty">[https://www.jstor.org/stable/41933619?read-now=1&seq=13#page_scan_tab_contents The Taiwan Strait between the Twelfth and Sixteenth Centuries and the Maritime Route to Luzon by Liu Yingsheng, 刘迎胜, (Vol. 46, No. 2 (2012), pp. 179 )]</ref>
===Interakcije s Portugalci ===
Portugalci so bili prvi evropski raziskovalci, ki so ga na svojih kartah zabeležili kot ''Luçonia'' ali ''Luçon'', prebivalce pa so imenovali ''Luções''.<ref>Pires, Tomé, A suma oriental de Tomé Pires e o livro de Francisco Rodriguez: Leitura e notas de Armando Cortesão [1512–1515], translated and edited by Armando Cortesao, Cambridge: Hakluyt Society, 1944.</ref> Edmund Roberts, ki je obiskal Luzon v začetku 19. stoletja, je zapisal, da je bil Luzon 'odkrit' leta 1521.<ref name="Roberts1" /> Portugalci so srečali Luzonce, ljudi z Luzona, vse do malabarske obale v zahodnem delu Indije v južni Aziji, ki so služili kot pomorska in najemniška sila portugalske armade v vojnah proti lokalnim muslimanskim kraljestvom.<ref name="Luzam">{{cite book |last1=Pinto |first1=Paulo Jorge de Sousa |last2=Lourenço |first2=Miguel Rodrigues |last3=Pinto |first3=Pedro |last4=Roe |first4=Jeremy |title=Historia Obscura: The Philippines in 16th and 17th Century Portuguese Sources |volume=1 |year=2025 |publisher=National Historical Commission of the Philippines |location=Manila |isbn=978-971-538-386-8 |url=https://research.unl.pt/ws/portalfiles/portal/154265093/HistoriaObscura_vol1.pdf |page=4 |access-date=March 25, 2026}}</ref>
Portugalski in španski zapisi od začetka] do sredine 16. stoletja navajajo, da je bilo kraljestvo Majnila isto kot kraljestvo Luzon,<ref name=pttoponymy>p. 12: https://ec.europa.eu/translation/portuguese/magazine/documents/folha61_pt.pdf</ref> ki je bilo omenjeno v zapisih dinastije Ming (iz tagaloškega ali malajskega imena ''Lusong'' in kapampanganskega imena ''Lusung'') in katerega državljani so se imenovali ''Luções''.<ref name="Pigafetta1524b">{{Cite book|title=Relazione del primo viaggio intorno al mondo|last=Pigafetta|first=Antonio|year=1524}}</ref>
V portugalski [[Melaka|Melaki]] je bilo zaposlenih veliko ljudi z Luzona. Na primer, začimbni magnat Regimo de Raja s sedežem v Melaki je bil zelo vpliven in so ga Portugalci imenovali za ''Temenggonga'' (morskega gospodarja) – guvernerja in generala, odgovornega za nadzor pomorske trgovine. Kot ''Temenggong'' je bil de Raja tudi vodja armade, ki je trgovala in ščitila trgovino v [[Indijski ocean|Indijskem oceanu]], [[Malajski preliv|Malajskem prelivu]], [[Južnokitajsko morje|Južnokitajskem morju]]<ref>Antony, Robert J. Elusive Pirates, Pervasive Smugglers: Violence and Clandestine Trade in the Greater China Seas. Hong Kong: Hong Kong University Press, 2010. Print, 76.</ref> in srednjeveških pomorskih kneževinah Filipinov.<ref>Junker, Laura L. Raiding, Trading, and Feasting: The Political Economy of Philippine Chiefdoms. Honolulu: University of Hawaiì Press, 1999.</ref><ref>Wilkinson, R J. An Abridged Malay-English Dictionary (romanised). London: Macmillan and Co, 1948. Print, 291.</ref> Njegov oče in žena sta po njegovi smrti nadaljevala njegovo pomorsko trgovsko dejavnost. Drug pomemben malaški trgovec je bil Curia de Raja, ki je prav tako prihajal iz Luzona. »Priimek« »de Raja« ali »diraja« bi lahko nakazoval, da sta bila Regimo in Curia ter njuni družini plemiškega ali kraljevega porekla, saj je izraz okrajšava za sanskrtsko ''adiraja''.<ref>Junker, 400. http://sambali.blogspot.com/2014/12/the-borneo-route.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150803052749/http://sambali.blogspot.com/2014/12/the-borneo-route.html |date=August 3, 2015 }}</ref>
Fernão Mendes Pinto je opazil, da se je več pripadnikov islamskih flot v 16. stoletju borilo s Portugalci na Filipinih. Sultan Aceha je leta 1540 enemu od njih (Sapetu Diraja) dal nalogo, da zadrži Aru (severovzhodno Sumatro). Pinto tudi pravi, da je bil eden od njih imenovan za vodjo Malajcev, ki so ostali na Moluških otokih po portugalski osvojitvi leta 1511.<ref name="Pinto">{{Cite book |last=Pinto |first=Fernão Mendes |url=https://archive.org/details/travelsofmendesp0000pint |title=The Travels of Mendes Pinto. |date=1989 |publisher=University of Chicago Press |location=Chicago |isbn=9780226669519 |language=en |translator-last=Catz |translator-first=Rebecca D. |author-link= |orig-year=1578 |url-access=registration}}</ref> Antonio Pigafetta ugotavlja, da je eden od njih leta 1521 poveljeval brunejski floti. Vendar se Luçõi niso borili le na strani muslimanov. Pinto pravi, da so bili očitno tudi med domačini na Filipinih, ki so se leta 1538 borili proti muslimanom.
Na celinski jugovzhodni Aziji so bojevniki Lusung/Luções pomagali burmanskemu kralju pri njegovi invaziji na Siam leta 1547. Hkrati so se bojevniki Lusong borili ob boku siamskega kralja in se soočili z isto slonjo vojsko burmanskega kralja pri obrambi siamske prestolnice [[Zgodovinsko mesto Ajuthaja|Ajuthaje]].{{sfn|Pigafetta|1969|p=195}} Luçõeji so bili v Siamu tako uspešni, da jih je tajski kralj nagradil s povišanjem v plemiški stan in podelitvijo zemlje.<ref>Diogo do Couto, Décadas da Ásia (Lisbon, 1778) Vol. 5, pp. 95–100 (Década VIII, Livro II, cap. V) Siam (1547)</ref> Vojaška in trgovska dejavnost Luçõejev je segala vse do [[Šrilanka|Šrilanke]] v Južni Aziji, kjer so v grobovih odkrili keramiko Lungshanoid, izdelano na Luzonu.<ref>"Quest of the Dragon and Bird Clan; The Golden Age (Volume III)" -Lungshanoid (Glossary)- By Paul Kekai Manansala</ref> Medtem so v bližnjem Sultanatu Aceh bojevniki Luçõejev tako navdušili sultana, da so jim dodelili položaj sultanove kraljeve garde in da so bili imenovani za sultanovo kraljevo gardo, kar dokazuje fizično moč, borilne spretnosti in moško privlačnost moških Luçoejev; saj je bila v tistem obdobju med srednjeveškimi kraljestvi ta funkcija dodeljena le najmočnejšim, najinteligentnejšim, čednim, privlačnim, možatim, aristokratskim in bojevitim bojevnikom.<ref>Skaff, Jonathan Karam, Sui-Tang China and Its Turko-Mongol Neighbors: Culture, Power, and Connections, 580-800</ref>
Znanstveniki so tako predlagali, da bi lahko bili plačanci, ki so jih cenile vse strani.<ref name="Lach">{{cite book |last=Lach |first=Donald Frederick |author-link= |title= Asia in the Making of Europe |year=1994 |publisher=University of Chicago Press |location=Chicago |chapter= Chapter 8: The Philippine Islands |isbn = 0-226-46732-5}}</ref>
=== Španska kolonialna doba ===
[[File:Ruson_people.webp|thumb|170x170px|Japonska upodobitev Luzonov v 1671]]
[[File:万国来朝图 Philippines Luzon island (吕宋国) delegates in Peking in 1761.jpg|thumb|200x200px|left|Delegati otoka Luzon (吕宋国) v Pekingu na Kitajskem v Wanguo Laicháo Tu, 1761]]
Leta 1569 je španska odprava, ki jo je poslal [[Miguel López de Legazpi]] pod vodstvom Luisa Enriqueza de Guzmana in avguštinskega brata Alonsa Jimeneza, prvič stopila v Albay. Po raziskovanju otokov Masbate, Ticao in Burias so prispeli v obalno naselje Ibalon v današnjem Magallanesu v Sorsogonu in nadaljevali pot v notranjost do današnjega Camaliga v Albayu. Španski prihod v 16. stoletju je privedel do vključitve ljudstva Luções, razpada njihovih kraljestev in ustanovitve Filipinskih otokov s prestolnico Cebu. Legazpi je sledil z večjo floto, ki jo je sestavljala tako španska kot večinoma visiajska sila, je zaradi počasne hitrosti lokalnih ladij trajalo mesec dni, da so te sile spravili v boj. Zaradi te velike sile je bil sosednji Tondo predan. Poskus nekaterih lokalnih voditeljev, znan kot zarota Tondo, da bi premagali Špance, je bil odbit. Kmalu so španski in mehiški konkvistadorji iz Mehike prejeli ''encomiende'' nad več deli Luzona. To so bili naslednji: Antonio de Carvajal je imel encomiendo v zgodnjih luzonskih naseljih; natančne številke niso ohranjene.<ref>{{cite book |last=Blair |first=Emma Helen |title=The Philippine Islands, 1493–1898 |volume=3 |year=1903 |publisher=Arthur H. Clark Company |pages=181 |isbn=978-0554259598}}</ref> John of Moron, zgodnji ''encominder''; število davkov ni določeno. Francisco de Herrera je prejel poverjeništvo na Luzonu; podrobnosti niso popolne in Pedro de Chaves, nosilec poveljstva na Luzonu; število davkov ni znano.<ref>{{cite book |last=Blair |first=Emma Helen |title=The Philippine Islands, 1493–1898 |volume=3 |year=1903 |publisher=Arthur H. Clark Company |pages=182 |isbn=978-0554259598}}</ref>
[[File:Huang Qing Zhigong Tu - 041.jpg|thumb|345x345px|Upodobitev prebivalcev Luzona v 18. stoletju iz kitajske knjige ''Huang Qing Zhigong Tu''. Kitajci so jih imenovali Lu Song, ki so ga prepoznali kot uspešno in močno "kraljestvo" pod Španskim imperijem]]
Legazpi je Majnilo preimenoval v Nueva Castilla in jo razglasil za glavno mesto Filipinov in s tem tudi preostalih španskih Vzhodnih Indij,<ref>{{Cite journal |author=Fernando A. Santiago Jr. |year=2006 |title=Isang Maikling Kasaysayan ng Pandacan, Maynila 1589–1898 |url=https://ejournals.ph/article.php?id=7887 |journal=Malay |volume=19 |issue=2 |pages=70–87 |access-date=July 18, 2008}}</ref> ki so obsegale tudi španska ozemlja v Aziji in Pacifiku. Legazpi je postal prvi generalni guverner države. Pod Španijo je Luzon postal znan tudi kot Nova Kastilja. Prebivalstvo Luzona je v času prvih španskih misij štelo med 1 in 1,5 milijona prebivalcev, skupna gostota pa je bila nizka. Mori iz zahodnega Mindanaa in arhipelaga Sulu so prav tako napadli obalna krščanska območja Luzona in Visaje. Naseljenci so se morali boriti proti kitajskim piratom (ki so oblegali Manilo, med katerimi je bil najbolj znan Limahong leta 1573).
[[File:Man of the Island of Luzon 1820 by John Crawfurd.jpg|thumb|292x292px|Mož z otoka Luzon 1820, John Crawfurd]]
Po uspešni odpravi in raziskovanju severa je Juan de Salcedo ustanovil ''Villo Fernandina de Vigan'' v čast sinu kralja [[Filip II. Španski|Filipa II.]], princu Ferdinandu, ki je umrl pri štirih letih. Iz [[Vigan]]a je Salcedo obkrožil konico Luzona in nadaljeval z umirjanjem Camarinesa, Albaya in Catanduanesa.<ref>{{Cite book |url=https://books.google.com/books?id=COSEDwAAQBAJ |title=LEAGUE Magazine, September-October 2017 Issue: The Local Government Unit Magazine |date=September 1, 2017 |publisher=The League Publishing Company, Inc. |language=en}}</ref><ref>{{Cite book |url=https://books.google.com/books?id=6BpwAAAAMAAJ&q=Province+Mayor+of+Ilocos+juan+salcedo |title=Centennial Commemorative Lectures, 1998 |date=1998 |publisher=The Committee |language=en}}</ref> Kot nagrado za svoje zasluge španskemu kralju je Salcedo prejel naziv župana province Ilocos.
V španskih časih je Luzon postal središče trgovine med Amerikama in Azijo. [[Manilski galeoni]], zgrajeni v regiji Bicol, so v Manilo prinašali srebro, pridobljeno iz Peruja in Mehike. Srebro se je uporabljalo za nakup azijskega trgovskega blaga, kot so kitajska svila, indijski dragulji in indonezijske začimbe, ki so se nato izvažale nazaj v Ameriko. Kitajci so Luzon tako zelo cenili, da so ga, ko so govorili o Španiji in špansko-ameriški obali, raje imenovali ''Dao Lusong'' (Veliki Luzon), medtem ko so prvotni Luzon imenovali ''Šjao (Mali) Lusong'', kar se ni nanašalo le na Luzon, temveč na celotne Filipine.
Luzon je postal tudi središče globalnih migracij. Obzidano mesto [[Intramuros]] je prvotno ustanovilo 1200 španskih družin.<ref>{{Cite book |last=Barrows |first=David P. |url=http://www.gutenberg.org/files/38269/38269-h/38269-h.htm#pb139 |title=A History of the Philippines |date=1905 |publisher=American Book Company |location=New York |page=179 |quote=Znotraj obzidja je bilo približno šeststo zasebnih hiš, večina zgrajenih iz kamna in ploščic, enako število pa jih je bilo zunaj v predmestjih ali »arrabales«, vse so zasedali Španci (»todos son vivienda y poblacion de los Españoles«). To pomeni približno dvesto tisoč španskih družin ali ustanov, razen vernikov, ki jih je bilo v Manili vsaj sto petdeset, garnizije, v določenih obdobjih približno štiristo izurjenih španskih vojakov, ki so služili na Nizozemskem in v Nizozemski, ter uradnikov.|via=Guttenburg |access-date=October 12, 2018 |archive-date=February 8, 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190208005625/http://www.gutenberg.org/files/38269/38269-h/38269-h.htm#pb139 |url-status=live }}</ref> Bližnje okrožje Binondo je postalo središče poslovanja in se preoblikovalo v najstarejšo kitajsko četrt na svetu. V Dilau je bilo tudi manjše okrožje, rezervirano za japonske migrante. Mesto Cavite je služilo tudi kot glavno pristanišče za Luzon in v tamkajšnjih pomorskih garnizijah je bilo nameščenih veliko mehiških vojakov in mornarjev. Ko so se Španci evakuirali iz Ternata v Indoneziji, so papuanske begunce naselili v Ternateju v Caviteju, ki je dobil ime po njihovi evakuirani domovini. Po kratki britanski okupaciji Manile so se indijski sepojski vojaki, ki so se uprli svojim britanskim poveljnikom in se pridružili Špancem, nato naselili v Cainti v Rizalu.
Prišleki, ki so bili obubožani Mehičani in prebivalci polotoka, so bili obtoženi spodkopavanja podrejenosti domačinov. V knjigi Rafaela Bernala: ''Mehika na Filipinih'' je bil otok Luzon obravnavan kot poln mehiških potomcev.<ref>[https://archive.org/details/mexicoenfilipinas/page/n55/mode/2up (In Spanish) Mexico En Filipinas By Rafael Bernal](Page 117)(Quote: "Vemo, da so številne mehiške skupine pridobile zemljo v Luónu, Masbateju in drugih krajih v Pampa Ngi, pa tudi v Cavileu. Ti ljudje so se, kot je bilo pričakovati, kmalu vključili v filipinsko prebivalstvo, se poročili s Filipinkami, se naučili novega jezika, novega življenja in novih običajev, a so se naučili tudi nekaterih svojih tradicij.")</ref> Leta 1774 so oblasti iz Bulacana, Tonda, Laguna Baya in drugih območij okoli Manile z zaskrbljenostjo poročale, da odpuščeni vojaki in dezerterji (iz Mehike, Španije in Peruja) Indijcem zagotavljajo vojaško usposabljanje za orožje, ki je bilo med britansko vojno razširjeno po vsem ozemlju.[78] Prav tako so se na podeželje Luzona nenehno priseljevali Tamilci in Bengalci: španski upravitelji, domači plemiči in kitajski poslovneži so jih v tem obdobju uvažali kot suženjsko delovno silo.
V 17. stoletju je oče ... Joaqin Martinez de Zuñiga je opravil popis prebivalstva nadškofije Manila, ki je imela večino Luzona pod svojo duhovno oskrbo, in je imel naslednje število tributov, pri čemer je vsak tribut predstavljal družino s 6–7 člani, in poročal je o 90.243 domačih filipinskih tributih; 10.512 kitajskih (Sangley) in mešanih kitajskih filipinskih mestizov; in 10.517 mešanih španskih filipinskih mestizov. Čisti Španci niso šteti, saj so oproščeni plačila tributa. Od teh je oče Joaqin Martinez de Zuñiga ocenil, da skupno število prebivalcev presega pol milijona duš.<ref name="Estadismo1">{{Cite web |url=http://www.xeniaeditrice.it/zu%C3%B1igaIocrpdf.pdf |title=ESTADISMO DE LAS ISLAS FILIPINAS TOMO PRIMERO By Joaquín Martínez de Zúñiga (Original Spanish) |access-date=February 3, 2024 |archive-date=March 9, 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160309030040/http://www.xeniaeditrice.it/zu%C3%B1igaIocrpdf.pdf |url-status=live }}</ref>
Ljudje s Filipinov, predvsem z Luzona, je rekrutirala Francija (takrat v zavezništvu s Španijo), najprej za obrambo indokitajskih spreobrnjencev v [[krščanstvo]], ki so jih preganjale njihove domače vlade. Sčasoma so filipinski plačanci pomagali Francozom osvojiti Vietnam in Laos ter ponovno vzpostaviti Kambodžo kot francoski protektorat. Ta proces je dosegel vrhunec z ustanovitvijo francoske Kočinčine s središčem v [[Sajgon]]u.<ref name="nigelgooding.co.uk">{{Citation|url=http://www.nigelgooding.co.uk/Spanish/Cochinchina/cochinchina.htm|title=Filipino Involvement in the French-Spanish Campaign in Indochina|author=Nigel Gooding|access-date=July 4, 2008
|archive-date=August 3, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200803120742/http://www.nigelgooding.co.uk/Spanish/Cochinchina/cochinchina.htm|url-status=live}}</ref>
V 19. stoletju je bilo izvedenih veliko infrastrukturnih projektov, ki so filipinsko gospodarstvo in življenjski standard postavili pred večino azijskih sosed in celo pred številne evropske države tistega časa. Med njimi so bili železniški sistem za Luzon, tramvajsko omrežje za Manilo in prvi azijski viseči jekleni most Puente Claveria, kasneje imenovan Puente Colgante. Medtem so bili Luzonci in Filipinci, ki so živeli v tujini, aktivni v mehiški vojni za neodvisnost, argentinski vojni za neodvisnost in vojni leta 1812 med Združenimi državami in Britanskim imperijem v Ameriki, hkrati pa so se borili v uporu Tajpingov na Kitajskem.
=== Po španski okupaciji ===
[[slika:34th Infantry lands at Corregidor.gif|thumb|[[34. pehotni polk (ZDA)|34. pehotni polk]] ameriške vojske med izkrcavanjem na otoku Corregidor pred obalo Manile, februar 1945]]
Najstarejši [[fosil]]ni dokaz o človeški poselitvi otoka, odkrit v jami Callao na severu Luzona, datirajo 67.000 let v preteklost, a ga zaenkrat ni mogoče nedvoumno pripisati modernemu človeku.<ref>{{navedi novice |url=http://news.discovery.com/history/archaeology/callao-man-philippines.htm |title='Callao Man' Could Redraw Filipino History |date=27.11.2012 |work=Discovery News |accessdate=7.3.2013 |archive-date=2013-05-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130504010358/http://news.discovery.com/history/archaeology/callao-man-philippines.htm |url-status=dead }}</ref> Luzon je bil dolgo časa razdeljen na množico kraljestev in plemenskih ozemelj ter predstavljal živahno trgovsko središče širšega območja jugovzhodne Azije.
Sredi 16. stoletja so ga dosegli Španci in sčasoma zavzeli vse nižinske predele otoka, izven njihovega nadzora so ostala le gorata območja. Španska kolonialna vladavina je bila brutalna, zato so bili pogosti upori lokalnega prebivalstva, ki so se stopnjevali do [[Filipinska revolucija|filipinske revolucije]] leta 1896. Dve leti kasneje je v [[Špansko-ameriška vojna|špansko-ameriški vojni]] otok pripadel Američanom, ki so se jim Filipinci prav tako neuspešno uprli.
Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bil Luzon prizorišče srditih spopadov na [[Vojna za Tihi ocean|pacifiškem bojišču]]. Japonska vojska je v bliskoviti akciji premagala nepripravljene ameriške sile pod vodstvom generala [[Douglas MacArthur|MacArthurja]] in zavzela otok. Triletna okupacija je bila brutalna in je spodbudila nastanek več [[gverilsko bojevanje|gverilskih]] skupin, a je otok ostal pod japonskim nadzorom do januarja 1945, ko so ga znova zavzeli Američani. Le-ti so ohranili vojaško prisotnost na Luzonu do leta 1992.
== Geografija ==
Luzon omejujejo [[Filipinsko morje]] na vzhodu, [[Južnokitajsko morje]] (Luzonsko morje v filipinskih teritorialnih vodah) na zahodu in na severu pa Luzonski preliv, v katerem sta Babujanski in Balintangski kanal. Luzon je v grobem razdeljen na štiri dele: severni Luzon, osrednji Luzon, južni Luzon in [[Metro Manila|Metro Manilo]].
S površino 109.964,9 km² je 15. največji otok na svetu.<ref name=unep>{{cite web |title=Islands of Philippines |url=http://islands.unep.ch/IHE.htm#898 |work=Island Directory Tables |publisher=United Nations Environment Programme |access-date=April 18, 2016 |archive-date=April 28, 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190428003606/http://islands.unep.ch/IHE.htm#898 |url-status=dead }}</ref> Glavni del otoka je približno pravokotne oblike, ki ga dopolnjujeta polotoka [[Batangas]] in [[Bicol]] na jugu. Relief je raztegnjen v smeri sever-jug.
=== Severni Luzon ===
Severni Luzon je sestavljen iz treh skupin v treh regijah: regiji Ilocos, upravni regiji Cordillera in dolini Cagajan.
Severozahodni del otoka, ki obsega večino regije Ilocos, je značilen po ravninskem terenu, ki se razteza proti vzhodu od obale proti osrednjim gorovjem [[Cordillera Central (Luzon)|Cordillera Central]].
Gorovje Cordillera, ki predstavlja severno-osrednji del otoka, je prekrito z mešanico tropskih borovih gozdov in gorskih deževnih gozdov ter je kraj najvišje gore otoka, gore [[Pulag (gora)|Pulag]], ki se dviga na 2922 metrov. Gorovje zagotavlja gorski izvir reke Agno, ki se razteza od pobočij gore Data in se vije vzdolž južnih gorovij Cordillera, preden doseže ravnice Pangasinana.
Sevverovzhodni del Luzona je na splošno gorat, s [[Sierra Madre, Filipini|Sierra Madre]], najdaljšim gorovjem v državi, ki se nenadoma dviga nekaj kilometrov od obale. Med gorovjema Sierra Madre in Cordillera Central je velika dolina Cagajan. Ta regija, ki je znana kot drugi največji pridelovalec riža in največji pridelovalec koruze v državi, služi kot porečje reke [[Cagajan (reka)|Cagajan]], najdaljše na Filipinih.
Ob južnih mejah Cordillera Central leži manj znano gorovje Caraballo. To gorovje tvori povezavo med gorovjema Cordillera Central in Sierra Madre ter ločuje dolino Cagajan od ravnic osrednjega Luzona.<ref name=TriumphPhil>{{cite book|last1=Smith|first1=Robert Ross|title=Triumph in the Philippines|date=1993|publisher=University Press of the Pacific|location=Honolulu, HI|isbn=1410224953|page=450|url=http://www.ibiblio.org/hyperwar/USA/USA-P-Triumph/USA-P-Triumph-24.html|access-date=December 25, 2014|format=Transcribed and formatted by Jerry Holden for the HyperWar Foundation|archive-date=January 25, 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150125082009/http://www.ibiblio.org/hyperwar/USA/USA-P-Triumph/USA-P-Triumph-24.html|url-status=live}}</ref>
<gallery widths="200" heights="150">
View of the north coast of Luzon - ZooKeys-266-001-g002.jpg|Severna obala Luzona vzdolž meje med Cagajanom in Ilocos Norte
Mount Pulag, Kabayan, Philippines (Unsplash).jpg|Vrh gore Pulag, najvišje gore na Luzonu
FvfSanJuanLaUnion8559 10.JPG|Južnokitajsko morje je na zahodni obali Luzona
View of the Sierra Madre from the west - ZooKeys-266-001-g004.jpg|Dolina Cagajan, v ozadju gorovja Sierra Madre
Quirino 1.jpg|Vožnja s kanuji po zgornjem toku reke Cagajan v provinci Quirino
</gallery>
=== Osrednji Luzon ===
[[File:Arayat44jf.JPG|thumb|Osrednjoluzonska ravnica z goro Arajat v ozadju]]
Osrednji del Luzona zaznamuje raven teren, znan kot Osrednja luzonska ravnica, ki je po površini največja na otoku. Ravnina, velika približno 11.000 kvadratnih kilometrov, je največja pridelovalka riža v državi in jo namakata dve veliki reki; Cagajan na severu in Pampanga na jugu. Sredi ravnice se dviga osamljena gora Arajat.
Zahodne obale osrednjega Luzona so običajno ravne in se raztezajo proti vzhodu od obale do gorovja Zambales, kjer sta vulkan [[Pinatubo]], ki je postal znan zaradi ogromnega izbruha leta 1991. To gorovje se na severu razteza do morja in tvori zaliv Lingajen, na jugu pa polotok Bataan. Polotok obdaja Manilski zaliv, naravno pristanišče, ki zaradi svoje velikosti in strateške geografske lege velja za eno najboljših naravnih pristanišč v vzhodni Aziji.
Gorovje Sierra Madre se še naprej razteza čez zahodni del osrednjega Luzona in se vije proti jugu v polotok Bicol.
Osrednji Luzon je med regijama Severni Luzon, Južni Luzon in Metro Manila. To so province: Aurora, Bataan, Bulacan, Nueva Ecija, Pampanga, Tarlac in Zambales. Provinca Aurora je bila sredi leta 2002 vključena v regijo Južni Tagalog. Regionalno središče osrednjega Luzona je San Fernando v Pampangi.
=== Južni Luzon ===
{{wide image|Legazpi City at Night.jpg|800px|Panorama mesta Legazpi z vulkanom Majon v ozadju}}
{{overlay|float = right
|image = STS045-152-274 Manila and Taal Volcano.jpg
|width = 280
|height = 350
|columns = 2
|overlay1 = [[Manilski zaliv]]
|overlay1top = 132
|overlay1left = 50
|overlay2 = [[Laguna de Bay]]
|overlay2top = 94
|overlay2left = 165
|overlay3 = [[Ognjenik Taal]] / {{nowrap|[[Taal (jezero)]]}}
|overlay3top = 171
|overlay3left = 193
|overlay4 = [[polotok Bataan]]
|overlay4top = 176
|overlay4left = 17
|overlay5 = Balajan
|overlay5top = 231
|overlay5left = 198
|overlay6 = Batangas
|overlay6top = 220
|overlay6left = 250
|overlay7 = [[Južnokitajsko morje]]
|overlay7top = 286
|overlay7left = 55
|overlay8 = [[Mindoro]]
|overlay8top = 325
|overlay8left = 264
|overlay9 = Lamon
|overlay9top = 11
|overlay9left = 209
}}
Južnemu Luzonu prevladuje Laguna de Bay (stara španščina, »mesto ob jezeru v zalivu«), največje jezero v državi. Jezero s površino 949 kvadratnih kilometrov se izliva v Manilski zaliv preko [[Pasig (reka)|reke Pasig]], ene najpomembnejših rek v državi zaradi svojega zgodovinskega pomena in ker teče skozi središče Metro Manile.
20 kilometrov jugozahodno od zaliva Laguna de Bay leži [[Taal (jezero)|jezero Taal]], kratersko jezero z [[[[Ognjenik Taal|vulkanom Taal]], najmanjšim v državi. Okolico jezera tvori gorski greben Tagajtaj, ki je bil nekoč del ogromnega prazgodovinskega vulkana, ki je pokrival južni del province Cavite in celotno provinco Batangas.
Južno od jezera Laguna sta dve samotni gori, gora Makiling v provincah Laguna in Batangas ter gora Banahaw, najvišja v regiji Calabarzon.
Celininski južni Tagalog je sedanja regija Calabarzon, ki jo sestavljajo Cavite, Laguna, Batangas, Rizal in Quezon, Mimaropa pa je regija IV-B, ki velja za jugozahodno tagalogsko regijo v notranjosti.
Jugovzhodni del Luzona prevladuje polotok Bicol, gorata in ozka regija, ki se razteza približno 150 kilometrov jugovzhodno od ožine Tajabas v provinci Quezon do preliva San Bernardino vzdolž obale Sorsogona. Na tem območju je več vulkanov, med katerimi je najbolj znan 2460 metrov visok [[ognjenik Majon]] simetrične oblike v provinci Albaj. Gorsko območje Sierra Madre ima svoje južne meje v provinci Quezon. Pokrajino krasijo izjemno izrazite gore, med katerimi sta gora Isarog in gora Iriga v Camarines Sur ter gora Bulusan v Sorsogonu.
Obala polotoka ima več manjših polotokov, zalivov in zalivov, med katerimi so zaliv Lamon, zaliv San Miguel, zaliv Lagonoy, zaliv Ragay in zaliv Sorsogon.
Sestavlja ga Bicolandia ali regija 5, ki je zadnja regija na otoku Luzon.
=== Metro Manila ===
[[Metro Manila]] je urbano središče in sedež vlade Filipinov, glavno mesto države [[Manila]] pa je del [[metropolitansko območje|metropolitanskega območja]], ki služi tudi kot regionalno središče. Sestavlja ga 16 mest in eno mestece. Metro Manila je bila prej provinca ali pokrajina, ki je imela ime Tondo. Leta 1898 je vključevala okrožja in ''barangaje'' vsakega mestnega območja. Metropolitansko območje je iz Bulacana v osrednjem Luzonu izluščilo tudi Valenzuelo ter nekaj mest v provinci Rizal v južnem Luzonu.
=== Zunanji otoki ===
Več oddaljenih otokov v bližini celine Luzon velja za del skupine otokov Luzon. Največji vključujejo [[Palavan]], Mindoro, Masbate, Catanduanes, Marinduque, Romblon in Polillo.
== Tektonika ==
[[File:Lake Pinatubo in January, 2009.jpg|thumb|Jezero Pinatubo v Zambalesu]]
Luzon je del Filipinskega mobilnega pasu, hitro deformirajočega se mejnega območja plošč (Gervasio, 1967), ki je ukleščeno med dvema nasprotnima subdukcijskima območjema, zahodno padajočim subdukcijskim območjem [[Filipinski jarek|Filipinskega jarka]] in Vzhodnoluzonskega jarka ter vzhodno padajočim severno-južnim Manilskim jarkom, Negrosovim jarkom in Cotabatskim jarkom.<ref>Hashimoto, M, ed., ''Accretion Tectonics in the Circum-Pacific Regions'', {{ISBN|90-277-1561-0}} p299</ref> Filipinskomorska plošča se podriva pod vzhodni Luzon vzdolž Vzhodnoluzonskega jarka in Filipinskega jarka, medtem ko se Južnokitajski bazen, del [[Evrazijska plošča|Evrazijske plošče]], podriva pod zahodni Luzon vzdolž Manilskega jarka.
Severo-jugovzhodni prepleteni levostranski udarni filipinski [[prelom (geologija)|prelomni]] sistem prečka Luzon od province Quezon in Bicol do severozahodnega dela otoka. Ta prelomni sistem prevzame del gibanja zaradi subdukcijskih plošč in povzroča velike [[potres]]e. Jugozahodno od Luzona je območje kolizije, kjer se mikroblok Palavan trči z jugozahodnim Luzonom, kar ustvarja močno seizmično območje v bližini otoka Mindoro. Jugozahodni Luzon je značilen po močno vulkanskem območju, imenovanem koridor Macolod, območju tanjšanja in širjenja skorje.
Z uporabo geoloških in strukturnih podatkov je bilo leta 1989 na Luzonu identificiranih sedem glavnih blokov: bloki Sierra Madre Oriental, Angat, Zambales, Central Cordillera Luzona, Bicol in otok Catanduanes.<ref>Rangin and Pubellier in ''Tectonics of Circum-Pacific Continental Margins'' {{ISBN|90-6764-132-4}} p148 fig 4</ref> Z uporabo seizmičnih in geodetskih podatkov so Galgana in sodelavci (2007) Luzon modelirali kot niz šestih mikroblokov ali mikro plošč (ločenih s subdukcijskimi conami in prelomi znotraj loka), ki se vse premikajo in vrtijo v različnih smereh, z največjimi hitrostmi ~100 mm/leto severozahodno glede na [[Sundaland]]/Evrazijo.
== Demografija ==
[[slika:Inside the Batad rice terraces.jpg|thumb|Riževe terase v hribovitem severnem delu otoka]]
Razgibano površje deli Luzon na naravne regije, ki se odražajo v množici kultur, [[jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezikov]] in [[Etnična skupina|etničnih skupin]]. Leta 2000 je na njem živelo 42,5 milijona ljudi. Nižavja poseljujejo predvsem [[Malajci]], ki predstavljajo večinsko prebivalstvo, v višavjih pa živijo [[Negriti]] in [[Igoroti]]. Zgodovinsko pomemben vpliv na lokalno kulturo je imelo trgovanje z drugimi azijskimi narodi, predvsem [[Japonci]] in [[Kitajci]], kasneje pa tudi večstoletna [[Španija|španska]] kolonialna vladavina, katere najočitnejša posledica je, da je [[Krščanstvo]] prevladujoča religija.
Po popisu prebivalstva leta 2024 je prebivalstvo otoka Luzon 59.865.193 ljudi, kar ga uvršča na četrto mesto najbolj naseljenih otokov na svetu.
Metro Manila je najbolj naseljeno od treh opredeljenih metropolitanskih območij na Filipinih in 11. najbolj naseljeno na svetu. Podatki popisa prebivalstva iz leta 2007 so pokazali, da ima 11.553.427 prebivalcev, kar predstavlja 13 odstotkov nacionalnega prebivalstva.<ref name="phcensus">{{cite web |url=https://www.census.gov.ph/data/census2007/index.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20120716233046/http://www.census.gov.ph/data/census2007/index.html|archive-date=July 16, 2012|title=Total Population and Annual Population Growth Rates by Region: Population Censuses 1995, 2000, and 2007|author=Philippine Statistics Authority |date=April 2008 |access-date=April 4, 2010}}</ref> Vključno s predmestji v sosednjih provincah (Bulacan, Cavite, Laguna in Rizal) širšega območja Manile ima približno 21 milijonov prebivalcev.<ref name="demographia">Demographia. (July 2010). [http://www.demographia.com/db-worldua.pdf ''Demographia World Urban Areas (World Agglomerations) Population & Projections''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180503021711/http://www.demographia.com/db-worldua.pdf |date=May 3, 2018 }} (Edition 6.1). Retrieved March 29, 2011.</ref>
== Gospodarstvo ==
Luzon je gospodarsko središče Filipinov, tako v smislu industrije kot [[kmetijstvo|kmetijstva]]. Celotno nižavje je usmerjeno v kmetijstvo, najpomembnejši pridelki so [[riž]], [[pšenica]], [[kokos]], [[sladkorni trs]], [[mango]] in [[banana|banane]].ref>{{Cite web |title=Index of Agriculture and Fishery Statistics |url=https://www.census.gov.ph/data/sectordata/dataagri.html |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120221223854/http://www.census.gov.ph/data/sectordata/dataagri.html |archive-date=February 21, 2012 |access-date=December 19, 2010 |website=National Statistics Office |language=en}}</ref> Hribovit severni del je slaven po starodavnih terasah Igorotov za gojenje riža, osrednje nižavje je glavno območje pridelave pšenice, ob obalah pa ima največji pomen [[ribištvo]]. V višje ležečih predelih se intenzivno izkoriščajo gozdovi, tam so tudi rudniki [[zlato|zlata]], [[krom]]a, [[baker|bakra]], [[železo|železa]], [[mangan]]a in [[nikelj|niklja]].
Gospodarstvo otoka je osredotočeno na Metro Manilo, Makati pa je glavno gospodarsko in finančno središče. Velika podjetja, kot so Ayala, Jollibee Foods Corporation, SM Group in Metrobank, imajo sedež v poslovnih središčih Makati Central Business District, Ortigas Center in Bonifacio Global City. Industrija je skoncentrirana v urbanih območjih Metro Manile in okolice. Drugi sektorji vključujejo živinorejo, turizem, rudarstvo in ribolov.
== Sklici ==
{{sklici}}
== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki|Luzon (island)}}
[[Kategorija:Luzon]]
[[Kategorija:Otoki Filipinov]]
{{normativna kontrola}}
iy7i4qv9fopobfb9q8wc7ygpbspp6ut
Nogometni klub Aluminij
0
350333
6739701
6731237
2026-08-20T11:26:20Z
Niko Petrič
261163
6739701
wikitext
text/x-wiki
{{Football club infobox
| clubname = NK Aluminij
| image = [[File:NK Aluminij.png|130px|Logotip NK Aluminija]]
| fullname = Nogometni klub Aluminij Kidričevo
| nickname = Šumari
| founded = 1946
| ground = [[Športni park Kidričevo]],<br />[[Kidričevo]]
| capacity = 1200
| chairman = {{flagicon|Slovenija}} [[Marko Drobnič]]
| manager = {{flagicon|Slovenija}} [[Jure Arsič]]
| league = [[Prva slovenska nogometna liga |1. SNL]]
| season = 2025–26
| position = 7.
| pattern_la1 =_aluminij2122h
| pattern_b1 = _aluminij2122h
| pattern_ra1 =_aluminij2122h
| pattern_sh1 =_aluminij2122h
| leftarm1 = FF0000
| body1 = FF0000
| rightarm1 = FF0000
| shorts1 = FF0000
| socks1 = FF0000
| pattern_la2 =_aluminij1819a
| pattern_b2 =_aluminij1819a
| pattern_ra2 =_aluminij1819h
| pattern_sh2 =_aluminij1819a
| leftarm2 = FFFFFF
| body2 = FFFFFF
| rightarm2 = FFFFFF
| shorts2 = FFFFFF
| socks2 = FFFFFF
| current =
| website = https://www.nkaluminij.net
}}
'''Nogometni klub Aluminij Kidričevo''', bolje znan kot le '''Nogometni klub Aluminij''', [[Kratica|krajše]] '''NK Aluminij''' ali preprosto '''Aluminij''' je [[Slovenija|slovenski]] [[Nogomet|nogometni]] klub iz [[Kidričevo|Kidričevega]]. Ustanovljen leta 1946, igra v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski nogometni ligi]].
==Zgodovina==
Nogometni klub Aluminij je bil ustanovljen leta 1946 ves čas dejaven kot športno društvo. Prvi sponzor kluba je bila Pobudo za Tovarna glinice in aluminija, katere naslednik je današnji Talum, generalni sponzor Aluminija. Klub je v preteklosti že igral tretji jugoslovanski ter četri, tretji in drugi slovenski ligi; v sezoni 2010–11 je Aluminij osvojil prvo mesto v drugi ligi, a se je uprava odločila, da zavrne napredek v prvo ligo. Naslednjo sezono je Aluminij ponovno osvojil prvo mesto v drugi ligi, in se je uprava tokrat odločila, da bo v sezoni 2011–12 klub zaigral v prvi ligi, prvič v svoji zgodovini. 11. marca 2013 je po slabih rezultatih trenerja Bojana Flisa, ki je po 23-tih tekmah osvojil le 21 točk in se s slabim razmerjem med zmagami, porazi, in remiji, uvrstil le na predzadnje mesto na lestvici, zamenjal priznani trener [[Edin Osmanović]], ki je klub vodil že v preteklosti, od 2004 do 2006. Klub posveča veliko pozornosti tudi mladinskim selekcijam in ima več kot 250 aktivnih članov. Klub je v svoji zgodovini osvojil naslov prvaka ali finalista Slovenskega republiškega nogometnega pokala; zmagovalec leta 1965 in drugouvrščeni leta 1968.
==Dosežki==
'''Liga'''
*'''[[Slovenska republiška nogometna liga|Tretja jugoslovanska liga]]'''
::'''Zmagovalci (1):''' 1965–66
::Drugouvrščeni (1): 1964–65
Igralci :
*'''[[Druga slovenska nogometna liga|2 SNL]] '''
::Drugouvrščeni (1): 2008–09, 2022-23
::
*'''[[3.SNL]]'''
::'''Zmagovalci (1):''' 1996–97
::Drugouvrščeni (1): 1993–94
*'''Četrta slovenska nogometna liga'''
::Drugouvrščeni (1): 1991–92
'''Pokal'''
*'''Slovenski republiški nogometni pokal'''
::'''Zmagovalci (1):''' 1965
::Drugouvrščeni (1): 1968
*'''[[Pokal Nogometne zveze Slovenije]]'''
::'''Zmagovalci (1):''' 2025-26
::Drugouvrščeni (2): 2001–02, 2017–18
::Polfinalisti (4): 2011–12
::Finalisti (2): 2017-18, 2025-26
== Zunanje povezave ==
{{SocialLinks}}
{{Nogomet v Sloveniji}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Kidričevo]]
[[Kategorija:Slovenski nogometni klubi|Aluminij]]
[[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1946]]
[[Kategorija:NK Aluminij]]
6b50v4tdwrj9r45csrqvqwwcjn3lp51
Predloga:NK Maribor squad
10
356228
6739690
6716479
2026-08-20T09:30:03Z
Sporti
5955
pos.
6739690
wikitext
text/x-wiki
{{football squad
| name = NK Maribor squad
| teamname = NK Maribor
| bgcolor = purple
| textcolor = yellow
| bordercolor = yellow
| list=<div>
{{football squad2 player|no=1|name=[[Ažbe Jug|Jug]]}}
{{football squad2 player|no=3|name=Bumbić}}
{{football squad2 player|no=4|name=[[Nejc Viher|Viher]]}}
{{football squad2 player|no=5|name=[[Žan Jevšenak|Jevšenak]]}}
{{football squad2 player|no=6|name=[[Bradley M'bondo|M'bondo]]}}
{{football squad2 player|no=7|name=[[Tio Cipot|Cipot]]}}
{{football squad2 player|no=8|name=[[Claude Gonçalves|Gonçalves]]}}
{{football squad2 player|no=10|name=[[Žiga Repas|Ž. Repas]]}}
{{football squad2 player|no=11|name=[[Ali Reghba|Reghba]]}}
{{football squad2 player|no=14|name=[[Jean Michaël Seri|Seri]]}}
{{football squad2 player|no=17|name=[[Jan Mlakar|Mlakar]]}}
{{football squad2 player|no=23|name=[[Žan Karničnik|Karničnik]]}}
{{football squad2 player|no=25|name=[[Miha Blažič (nogometaš)|Blažič]]}}
{{football squad2 player|no=29|name=[[Dario Vizinger|Vizinger]]}}
{{football squad2 player|no=30|name=[[Benjamin Tetteh|Tetteh]]}}
{{football squad2 player|no=34|name=[[Timon Kikec|Kikec]]}}
{{football squad2 player|no=38|name=[[Niko Osterc|Osterc]]}}
{{football squad2 player|no=39|name=Lainović}}
{{football squad2 player|no=43|name=[[Tanej Handanović|Handanović]]}}
{{football squad2 player|no=44|name=[[Omar Rekik|Rekik]]}}
{{football squad2 player|no=50|name=[[Lan Vidmar|Vidmar]]}}
{{football squad2 player|no=55|name=[[Mark Španring|Španring]]}}
{{football squad2 player|no=70|name=Tshipamba}}
{{football squad2 player|no=79|name=[[Luka Zahović|Zahović]]}}
{{football squad2 player|no=98|name=Gardies}}
{{football squad2 player|no=99|name=[[Behar Feta|Feta]]}}
{{football squad manager|title=Trener|name=[[Darko Milanič|Milanič]]}}
</div>
}}<noinclude>
[[Kategorija:Predloge postav nogometnih klubov]]
[[Kategorija:Predloge za šport v Sloveniji]]
</noinclude>
ryf3ma1zijfml2yq6awcohgbpbu64q1
Šesttaktni motor
0
374433
6739718
6658934
2026-08-20T11:39:18Z
Amherst99
45660
/* */
6739718
wikitext
text/x-wiki
'''Šesttaktni motor''' ([[angleščina|ang]]. six-stroke engine) je tip [[motor z notranjim zgorevanjem|motorja z notranjim zgorevanjem]]. Baziran je na [[Štiritaktni motor|štiritaktnem]], ima pa dva dodatna takta (en delovni, en izpušni) s čimer se poveča izkoristek in zmanjša emisije. Od 1890ih so bili razviti trije šesttaktni tipi motorjev.
V prvem primeru, motor uporablja odpadno toploto štiritaktnega (ottovega ali dizelskega) motorja in uporablja iste cilindre kot štiritaktni (ni dodatnih cilindrov). Delovno sredstvo je [[zrak]] ali pa [[para]]. Valji gredo trikrat gor in dol za vsak vbrizg goriva, dva takta sta delovna: eden pri zgorevanju goriva, drugi pa pri ekspanziji zraka ali pare.
V drugem primeru šesttaktni motor uporablja dodaten bat v vsakem cilindru, ki se premika s polovično hitrostjo glavnega cilindra.
==Tipi motorjev==
===Enobatni===
Ta uporablja en bat na cilinder, isto kot konvencionalni dvo- ali štiritaktni motor. Sekundarna delovnega tekočina (ki se ne vžge) poganja drugi delovni takt.
====Griffinov šesttaktni motor====
Leta 1883, je inženir [[Samuel Griffin]] hotel izdelati motor z notranjim zgorevanjem, vendar ni hotel plačati licenco za Ottov motor. Uporabil je poseben valj (patent slide valve) na njegovem enoakticjski šesttaktnem motorju. Leta 1886 je škotski izdelovalec [[lokomotiva|lokomotiv]] [[Dick, Kerr & Co.]] plača Griffinu za licenco in izdelal dvoakcijkse tandem motorjr "Kilmarnock".<ref name="Smokestak" >{{navedi splet
|title=American Griffin Engine
|url=http://www.smokstak.com/forum/showthread.php?t=42526
|publisher=Smokstak.com
|date=November 2007
|accessdate=2014-02-07
|archive-date=2016-03-28
|archive-url=https://web.archive.org/web/20160328162905/http://www.smokstak.com/forum/showthread.php?t=42526
|url-status=dead
}}, linked photos and period diagrams</ref>
====Bajulaz šesttaktni motor====
====Velozeta šesttaktni motor====
====NIYKADO šesttaktni motor====
====Crower šesttaktni motor====
====Beare Head====
===Drugi koncepti===
====Antoni Gnoinski, 1999====
====Harold E. Rudd, 1940====
==Sklici in reference==
{{sklici}}
==Zunanje povezave==
*[http://www.bajulazsa.com/Site/sixstroke.html Bajulaz Six-Stroke Engine] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070515204554/http://www.bajulazsa.com/Site/sixstroke.html |date=2007-05-15 }} Accessed June 2007
*[http://www.bajulazsa.com/Site/sixstrokeanimation.html Bajulaz Animation] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070516001238/http://www.bajulazsa.com/Site/sixstrokeanimation.html |date=2007-05-16 }} Accessed June 2007
*[http://www.sixstroke.com/index.html Beare Six-Stroke Engine]
*[http://www.youtube.com/watch?v=UmA_3CRHFQU Video by the inventor of the NIYKADO Six Stroke Engine]
{{Batni motorji}}
{{škrbina-tehnika}}
[[Kategorija:Pogonski stroji]]
[[Kategorija:Motorji z notranjim zgorevanjem]]
[[Kategorija:Energetika]]
dkgavaul4gch7sdhk3hn5nbn1p8z2vo
Motor na žarilno svečko
0
379779
6739714
6570207
2026-08-20T11:35:41Z
Amherst99
45660
/* */
6739714
wikitext
text/x-wiki
[[File:Tändkulemotor.svg|thumb|Dvotaktni motor na žarilno svečko<br>'''1.''' Žarilna svečka <br>'''2.''' Cilinder <br>'''3.''' Bat <br> '''4.''' Ohišje]]
'''Motor na žarilno svečko''' ('''žarilni motor''') ([[angleščina|ang]]. ''hot-bulb engine'' ali ''heavy oil engine'') je vrsta [[batni motor|batnega]] [[motor z notranjim zgorevanjem|motorja z notranjim zgorevanjem]]. Pri tem motorju vroča [[žarilna svečka]] vžge mešanico gorivo/zrak. Večina te vrste motorjev je [[dvotaktni motor|dvotaktnih]] in delujejo pri nizkih obratih (do 500 rpm), po navadi imajo samo en bat.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.oldengine.org/members/diesel/Marine/othmarin.htm |title=arhivska kopija |accessdate=2014-10-22 |archive-date=2010-10-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20101010200644/http://www.oldengine.org/members/diesel/marine/othmarin.htm |url-status=dead }}</ref>Obstajajo pa tudi štiritaktni.
Koncept je predložil angleški izumitelj [[Herbert Akroyd Stuart]] ob koncu 19. stoletja. Prve prototipe so izdelali leta 1886, serijska proizvodnja se je začela leta 1891 pri podjetju [[Richard Hornsby & Sons]] kot [[Hornsby-Akroyd oil engine]] (pod licenco).<ref name=ak>Herbert Akroyd Stuart, ''Improvements in Engines Operated by the Explosion of Mixtures of Combustible Vapour or Gas and Air'', British Patent No 7146, Mai 1890</ref><ref>[http://books.google.ca/books?id=9HQDGHQzVqAC&pg=PA681&lpg=PA681&dq=British+Patent+No+7146,&source=bl&ots=F-_1bmmUr7&sig=6xd6lf5uPMCPGFwOm1D-iVYFBmg&hl=en&sa=X&oi=book_result&resnum=1&ct=result#PPA681,M1 Lance Day, Ian McNeil, "Biographical dictionary of the history of technology" (1996), p. 681]</ref>
Kompresijsko razmerje teh motorjev je sorazmerno nizko med 3-5:1, [[dizelski]] motorji imajo kompresijo 15-20:1. Izkoristek je okrog 12%.
Žarilne motorje so uporabljali na traktorjih, valjarjih in za pogon elekričnih generatorjev.
Podobni žarilni motorji se uporabljajo v [[modelarstvo|modelarstvu]] za pogon majhnih [[letalo|letal]] ali [[helikopter|helikopterjev]].
==Glej tudi==
*[[Modelarski motor na žarilno svečko]]
*[[Dizelski motor]]
*[[Žarilna svečka]]
*[[Vbrizg goriva]]
*[[Hesselmanov motor]]
*[[Lanz Bulldog]]
==Sklici==
{{sklici}}
==Zunanje povezave==
{{Commons category|Hot bulb engines}}
* [http://www.tandkulan.com/index_eng.html The Stationary Engine Club of Sweden] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20061118233341/http://www.tandkulan.com/index_eng.html |date=2006-11-18 }}
* [http://video.google.co.uk/videoplay?docid=418121314557067951 A video on the history of the diesel engine, which also contains a demonstration and illustration of the hot bulb engine's working cycle] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071031150105/http://video.google.co.uk/videoplay?docid=418121314557067951 |date=2007-10-31 }}
*[http://www.gasenginemagazine.com/gas-engines/2-hp.aspx An article from Gas Engine Magazine on Mietz & Weiss hot bulb engines]
* [http://www.semidiesel.no/ Norwegian-made semi-diesel engines; the last semi-diesel Sabb ended in 1969]
[[Kategorija:Batni motorji]]
{{normativna kontrola}}
bi5pyfi159jk03qwmxsqiwfvvhk1pa2
Uporabnik:Shabicht/peskovnik
2
386841
6739401
6739211
2026-08-19T13:38:51Z
Shabicht
3554
/* Zvonik in zvonjenje, opis nekdanjega in sedanjega stanja */
6739401
wikitext
text/x-wiki
[https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Seznam_infopolj Seznam infopolj]<br>
'''Prosim, pusti to vrstico pri miru!!''' (glava peskovnika) '''<br>
'''Ne spreminjaj vsebine peskovnika med urejanjem uporabnika, da ne pride do NAVZKRIŽNEGA UREJANJA !!!'''<br>
Red zvonjenja
==Zvonik in zvonjenje, opis nekdanjega in sedanjega stanja==
[[Slika:Cerkev sv. Jurija - prenova 03.jpg|180px|sličica|levo]]
V [[zvonik|zvoniku]] nadžupnijske cerkve so bili do leta 2023 zvonovi v tako dotrajanem stanju, da je bilo mogoče zvoniti zgolj z malima zvonovoma, saj bi skupno zvonjenje vseh zvonov lahko ogrozilo statiko zvonika. [[Nadžupnija Slovenske Konjice|Nadžupnija]] se je zato odločila, da po več kot stotih letih v zvonik povrne mogočen veliki zvon, ki tehta skoraj tri tone.
Skupaj z načrtovanjem in izdelavo projektov se je opravila temeljita obnova zvonika [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve sv. Jurija]], med katero je bilo zamenjano dotrajano stopnišče, vključno s podesti, na novo je bila urejena elektroinštalacija, razsvetljava, pogon ure… V sklopu opreme zvonov je bila urejena in konzervirana stara masivna lesena nosilna konstrukcija, na novo so bili izdelani štirje jarmi zvonov ter obnovljeni njihovi nosilci…
Medtem se je vse tri zvonove odpeljalo v [[Innsbruck]], kjer so v [[Zvonarna Grassmayr|zvonarni Grassmayr]] poskrbeli za obnovo več kot tristo let starega zvona, ki je bil vlit pri Conradu Schneiderju v Celju, ter za medsebojno uglasitev vseh zvonov, posebej slovesno pa je bilo tamkajšnje vlitje novega velikega zvona v novembru 2023.
[[Slika:Novi 2.jpg|180px|thumb|desno|novi veliki zvon (2023)]]
Osnova tega novega velikega zvona je bil nekdanji nadžupnijski zvon iz leta 1924, ki je moral med drugo svetovno vojno zaradi prelitja v orožje zapustiti zvonik.{{sfn|Ambrožič|1993 |p=135}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=64}} Njegovo okrasje so zvonarji, tudi na podlagi ohranjene fotografije, kar se da približali originalu, za načrt [[zvon|rebra]] pa vzeli zvon, ki je bil v podobnem časovnem obdobju vlit v isti livarni v Mariboru ter se je ohranil vse do danes.
[[Slika:Zvon 1924.jpg|180px|thumb|levo|nekdanji veliki zvon iz 1924]]
Novi zvon in prenovljeni zvonovi so bili v zvonik povzdignjeni na Jurijevo nedeljo leta 2024.
Kasneje je bila v zvoniku nameščena nova avtomatika, ki sedaj ureja zvonjenje, bitje ure, omogoča pa tudi daljinsko upravljanje. Iz zvonika tako ponovno zvoni uglašena pesem cerkvenih zvonov, v skladu z dolgoletno tradicijo štajerske slovenske pokrajine.
===Stolpna ura===
V zvoniku sedaj čas na štirih številčnicah ureja [[Radijska ura|radijsko vodena ura]], katere avtomatika poganja kazalce in ureja tudi bitje. Bitje ure poteka podnevi in tudi ponoči, vendar je v nočnem času, od 22.00 ure do 6.00 ure zjutraj, naravnano na zmanjšano glasnost. Pri prebivalcih mesta ima bitje ure na cerkvenem zvoniku poseben pomen, saj prav tako kot nekdaj oznanja točen čas, hkrati pa tudi prijetno popestri dogajanje na [[Seznam ulic v Slovenskih Konjicah|Starem trgu]].
==Zvonovi in zvonjenje==
Zvonjenje ni le oznanilo časa, ampak tudi povabilo k molitvi in premišljevanju o skrivnostih naše vere.
{| class="wikitable sortable"
! opis zvona
! slika
! zvonar
! leto vlitja
! premer
! teža<br>(v kg)
! ton*<br>(po podatkih zvonarne)
|-
|veliki zvon
|[[Slika:Novi zvon in arhidiakon.jpg|200px]]
|[[Zvonarna Grassmayr|Grassmayr Innsbruck]]
| 2023
| 172 cm
| 2870
| [[ton|B° +6/16]]
|-
|stari zvon
|[[Slika:Schneiders's bell 04.jpg|200px]]
| Konrad Schneider, Celje{{sfn|Ambrožič|1993|p=147}}
| 1715{{sfn|Kovačič|1906|p=}}
| 143 cm
| 1758
| [[ton|d' +6/16]]
|-
|večji zvon
|[[Slika:Grassmayrjev zvon.jpg|200px]]
| Grassmayr Innsbruck
| 1984
| 106 cm
| 651
| [[ton|f' +6/16]]
|-
|mali zvon
|[[Slika:Zvon mali.jpg|200px]]
| Grassmayr Innsbruck
| 1984
| 95 cm
| 470,5
| [[ton|g' +6/16]]
|-
|}
===Redno zvonjenje===
Vsak dan slišimo trikrat dnevno posebno zvonjenje, tako imenovano angelovo češčenje: zjutraj, opoldne in zvečer. Uvajali so ga že v srednjem veku, najprej zvečer (Večerni zvon, Večerni ave …) kasneje tudi zjutraj. Molitvi angelovega češčenja, ki se običajno moli pri trojnem zvonjenju, se zvečer doda očenaš za verne duše. Večerno zvonjenje se ravna po sončnem zahodu in je v bogoslužnem koledarju zanj določen čas za vse slovenske škofije.
Skoraj istočasno z večernim zvonjenjem so iz 13. stoletja v zgodovinskih virih ohranjeni zapisi, da se je ob zori zvonilo [[Sveta Marija|Mariji]] v pozdrav in v počeščenje. Posebej v mestih je bilo v civilnem življenju običajno jutranje zvonjenje, ponekod ob 4.00 uri, s katerim so oznanjali, da so mestna vrata odprta. Tedaj je bilo to zvonjenje tudi javno znamenje časa, kasneje pa je bilo preneseno na sedmo uro zjutraj. Sedaj je t.i. jutranjica silno redka, ponekod običajna zgolj za velike praznike, ko so z zvonjenjem in s pritrkovanjem zvonov naznanjali praznovanje tistega dne. V [[Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] so tovrstno oznanjevanje ob večjih praznikih prevzeli fantje in možje, ki zjutraj v okolici pokajo oz. »streljajo« z velikimi 200-litrskimi sodi, napolnjenimi s plinom acetilenom, pridobljenim iz kalcijevega karbida (po domače karbita).
• ob 7.00 h se jutranje zvonjenje »Angelovo češčenje« opravlja Mariji v čast, med tednom z večjim zvonom, v nedeljo pa z velikim zvonom. Jutranje zvonjenje traja tri minute;
• ob 12.00 opoldansko zvonjenje »poldan zvoni« opravlja stari zvon, ob nedeljah in praznikih pa veliki zvon. Tudi to drugo zvonjenje je Angelovo češčenje, vendar je bilo zgodovinsko gledano uveljavljeno kasneje kot druga dva zvonjenja, papež Kalist III. je leta 1456 ukazal, naj se zvoni tudi opoldne, v zahvalo za zmago nad Turki v bitki pri Beogradu;
• ob mraku – večerno zvonjenje »Ave Marija« se opravlja dnevu v slovo. Za Slovence ima to zvonjenje prav poseben pomen, o čemer pričajo številne pesmi in različna avtorska dela, ki opisujejo »večerni zvon«. Zgodovinsko lahko tudi začetke večernega zvonjenja pripišemo nekdanjemu »zapiranju mestnih vrat«, ki so ga naznanjali z zvonjenjem.
Pri večernem zvonjenju se ponavadi oglasijo trije zvonovi, najprej prvi, ki zvoni »angelski pozdrav oz. češčenje«, drugi, praviloma manjši zvon, se oglasi za duše vernih v vicah, tretji pa v čast [[Sveti Florjan|sv. Florijanu]], za varstvo pred večnim ognjem in pogubljenjem. V Slovenskih Konjicah ob mraku najprej zvoni večji zvon, za njim mali zvon in na koncu še stari zvon, zvonjenje vsakega pa traja okoli dve minuti.
===Izredna zvonjenja===
• prvo izredno zvonjenje se opravlja ob petkih, ob 15.00 uri. Spominja nas na [[Jezus Kristus|kristusovo trpljenje]] in njegovo smrt na križu. Oglasi se veliki zvon, ki zvoni tri minute;
• drugo izredno zvonjenje se opravlja ob sobotah, ob 15.00 uri v zimskem ali ob 16.00 uri v poletnem obdobju. Oglasi se veliki zvon, ki zvoni tri minute. To zvonjenje nas opomni na prihajajoči gospodov dan in nas povabi, da delo zaključimo in se pričnemo pripravljati na praznovanje nedelje. Zvonjenje ima prav zaradi njegovega namena posebno ime »delopust« in se opravlja tudi pred vsemi cerkvenimi prazniki med letom;
===Zvonjenje pokojnim===
Med pomembna izredna zvonjenja sodi tudi zvonjenje pokojnim. Tovrstno zvonjenje naznani, da je v župniji pokojni, ki ga pripravljajo na pogreb.
V nadžupniji se spoštuje in izvaja stara tradicija oz. cinklet:<br>
ko je najavljena smrt, se najprej pozvoni z »navčkom«, ki je v Slovenskih Konjicah mali zvon. Ta pozvoni enkrat, če je pokojni otrok, dvakrat, če je pokojna ženska in trikrat, če je pokojni moški.
Zvonjenje pokojnemu se oglasi tudi, ko se pokojnik vrne v nadžupnijo, in sicer v času, ko je le-ta v mrliški vežici pri pokopališču. Opravlja se opoldne, nekaj minut po opoldanskem zvonjenju in traja štiri minute:
• moškemu zvoni najprej veliki zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali;<br>
• ženski zvoni najprej stari zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali;<br>
• otroku zvoni najprej večji zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali.<br>
Ob smrti [[papež|papeža]] se zvoni z velikim zvonom, petkrat po dve minuti.
===Mašno zvonjenje===
V Slovenskih Konjicah zvonovi na različna načina vabijo k bogoslužju:
• med tednom se stari zvon, večji in mali zvon oglasijo petnajst minut pred mašo in s tem vernike povabijo k bogoslužju. Tri minute pred njim se ponovno oglasi stari zvon, ki vernike povabi v cerkev,
• v nedeljo se eno uro pred mašo oglasi veliki zvon, ki tudi najbolj oddaljene vernike povabi k bogoslužju. Petnajst minut pred bogoslužjem se oglasijo vsi štirje zvonovi, zatem pa, tri minute pred mašo, se oglasi stari zvon, ki vernike povabi v cerkev.
Od Slave pri maši na [[Veliki četrtek]] pa do Salve pri [[Velikonočna vigilija|Velikonočni vigiliji]] zvonovi umolknejo, pravimo, da »gredo v Rim«.
===Pritrkovanje===
Občasno se iz zvonika, pred kakšnim praznikom, oglasi tudi [[pritrkovanje]] (pritrkavanje), ki je posebna vrsta igranja na zvonove. V Sloveniji je pritrkovanje izjemno razvito in imamo zelo širok spekter različnih melodij. Takrat se zvonovi oglasijo z različnimi ritmičnimi vzorci, ki se imenujejo pritrkovalske melodije. Njihov namen je oznanjevanje prihajajočega praznovanja slovesnih cerkvenih praznikov.
== Sklici ==
{{sklici}}
==Morje==
[[Habsburška monarhija|Habsburška dinastija]] je izhod na morje dobila že leta že leta 1374, ko je nasledila del [[Istra|Istre]] in [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]] ter je leta 1382 [[Trst]], pod pokroviteljstvom avstrijskega nadvojvode Leopolda II., sklenil dogovor o zaščiti, kar je predstavljalo temelj pomorske trgovine. V tem obdobju je nad številnimi istrskimi obalnim mesti dominirala [[Beneška republika]]. Kljub temu je Habsburška monarhija leta [[1527]] pridobila del vzhodne jadranske obale (Hrvaško primorje s [[Senj|Senjem]] in [[Reka, Hrvaška|Reko]] ter [[Trsat]]).
Avstrijski in beneški podaniki so leta [[1571]] skupaj sodelovali v pomorski bitki pri Lepantu proti [[Otomansko cesarstvo|otomanskemu imperiju]],
v kateri je združeno ladevje [[Beneška republika|Benetk]], [[Malteški viteški red|Malte]], [[Kraljevina Španija|habsburške Španije]], [[Papeška država|Papeške države]] in drugih uničilo otomansko floto ter za nekaj časa zagotovilo nemoteno plovbo po [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]].
{{glavni|Bitka pri Lepantu (1571)}}
Leta [[1719]] so [[Habsburžani]] razglasili [[Trst]] za svoje svobodno pristanišče.
Cesar [[Karel VI. Habsburški|Karel VI.]] je dal v [[Ladjedelnica Kraljevica|Kraljevici]] leta [[1729]] zgraditi prvi avstrijski pomorski arzenal. [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] je na podlagi določil [[Campoformijski mir|mirovne pogodbe iz Campoformida]] pri [[Videm, Italija|Vidmu]] leta 1797, v zameno za ozemlja v današni Belgiji dobila dotlej beneška ozemlja in mesta v [[Istra|Istri]] in [[Dalmacija|Dalmaciji]].
Miru je kmalu sledila nova vojna z [[Napoleon Bonaparte|Napoleonom]] in ker beneška vojna mornarica ni imela večjega pomena za celinsko orientirano Avstrijo, je sledilo rezanje še nedokončanih ladij. Avstrijska posest [[Benetke|Benetk]] in ozemelj na vzhodni obali [[Jadransko morje|jadranskega morja]] je bila ponovno potrjena po napoleonovem porazu, na [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]] leta 1815. Avstrija je tako prevzela [[Arsenal, Benetke|beneški arsenal]] in tudi mornariško kadetnico (Collegio di cadetti di marina), vendar se je avstrijska vojna mornarica med 1820 in 1848 razvijala in delovala pod močnim vplivom italijanskih in dalmatinskih pomorščakov. V letu 1820 je v Ameriko in v Vzhodno Azijo odplula njena prva vojaška ladja - korveta Carolina.
V času pomladi narodov [[1848]] je v [[Benetke|Benetkah]] izbruhnil upor, s težnjami po odcepitvi, pri katerem so sodelovali tudi avstrijski pomorščaki italijanske narodnosti, kar je imelo za posledico, da je kar 113 ladij od 162 prestopilo na stran beneških upornikov in je tako avstrijska mornarica čez noč skoraj prenehala obstajati. Ko je leta 1849 Avstrija ponovno pridobila Benetke, italijanski pomorski kader ni bil več deležen zaupanja.
Leta 1854 je cesar [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef]] za vrhovnega poveljnika vojne mornarice najel in imenoval danskega [[viceadmiral|viceadmirala]] [[Hans Birch Dahlerup|Hansa Birch von Dahlerupa]], ki je mornarico reorganiziral po angleških vzorih, nezanesljivi italijanski kader nadomestil z ljudmi iz drugih delov monarhije, ter uvedel poveljevanje v nemščini. Lesenim jadrnicam, ki so jih prevzeli v Benetkah, so se pridružile prve parne ladje. Leta 1859 se je z uspešnega potovanja okoli sveta vrnila fregata Novara. Dahlerupove zasluge so, da so pomorske ustanove in vojaško oporišče preselili najprej na začasno lokacijo v [[Trst]], zatem pa v [[Pulj]], kjer so leta 1856 položili temeljni kamen za novi arzenal in začeli urejati glavno [[Vojaška baza|mornariško bazo]] s pristaniščem, postopoma pa so tam namestili tudi večino drugih vojaških pomorskih ustanov.
Istočasno je država gradila [[železniška proga|železniške povezave]] s pristanišči. Leta [[1857]] je bila končana t.i. [[Južna železnica]], ki je povezala [[Dunaj]] s [[Trst|Trstom]], leta 1973 odsek [[Pivka]] - [[Reka, Hrvaška|Reka]], leta 1876 pa je dobilo železniško povezavo še glavno vojaško pristanišče v [[Pulj|Pulju]].
Oporišči vojne mornarice sta postala tudi [[Šibenik]] in [[Boka Kotorska]], na [[Reka, Hrvaška|Reko]] pa so leta 1866 iz Trsta preselili Pomorsko vojaško akademijo (k.u.k. Marine-Akademie in Fiume), ki je sprva delovala v Benetkah.
[[Slika:Nautische Akademie Fiume.jpg|250px|thumb|desno|Nekdanja pomorska vojaška akademija na Reki]]
Leta 1862, so začeli, ob podpori novega vrhovnega poveljnika, brata [[cesar]]ja [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]], nadvojvode [[Maksimilijan I. Mehiški|Ferdinand Maksimilijan]] (1832–1867), graditi prve oklepne fregate. [[Kapitan fregate|Kapitanu fregate]], kasnejšemu [[viceadmiral|viceadmiralu]] [[Wilhelm von Tegetthoff|Wilhelmu von Tegetthoffu]], rojenemu v [[Maribor]]u, je uspelo v [[Bitka pri Visu (1866)|Bitki pri Visu]] leta 1866 odločilno poraziti veliko večjo, modernejšo, vendar slabo vodeno italijansko ladjevje. Cesarstvo je kljub temu uspehu na kopnem izgubilo vojno proti Prusiji in se moralo odpovedati svojim pokrajinam v Italiji, pa tudi se dogovoriti z [[Madžari]] o skupnem vodenju politike, o financiranju in vojaških vprašanjih. Do svoje smrti, leta 1871, je Tegetthoff pripravil načrt izgradnje nove flote, kar pa so zaradi pomanjkanjkanja denarnih sredstev uresničili le delno, vendar se je mornarica krepila in je koncem 19. in v začetku 20. stoletja stopila v vrste velikih pomorskih sil.
Od leta 1889 dalje je tako mornarica nosila naziv »Cesarska in kraljeva« (Kaiserliche und Königliche) ([[kratica]] v splošni rabi: k.u.k) s katerim so poudarili dvojnost monarhije. Konec 19. stoletja je gradila obalne bojne ladje (oklepnice tipa predrednot), tik pred [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] pa že večje oklepne [[Bojna ladja|bojne ladje]], tipa rednot, z težkim topništvom, oklepne in lahke [[križarka|križarke]], kot izvidniške ladje, ter [[Rušilec|rušilce]] za zaščitne namene.
Prvi avstrijski vojni ladji, korveti Carolina, ki je bila v Vzhodni Aziji leta 1821, je do razpada monarhije sledilo 21 vojnih ladij, na 37 čezmorskih potovanjih. Med lesenimi jadrnicami so bile Novara, Donau, Erzherzog Friedrich, Fasana, Helgoland, Saida, Frunsberg, Aurora ter Zrinyi, ki so jim postopoma vgrajevali pogon s [[Parni stroj|parnimi stroji]], ter leseni torpedni ladji Albatros in Nautilus. Proti koncu stoletja so tja že plule modernejše ladje, torpedne oz. lahke križarke razreda Kaiser Franz Joseph I ([[SMS Kaiserin Elisabeth|Kaiserin Elisabeth]] in [[SMS Kaiser Franz Joseph I|Kaiser Franz Joseph I]]) lahke križarke razreda Zenta (Zenta, Aspern in Szigetvar), [[Torpedovka|torpedovki]] Panther in Leopard ter oklepni križarki Kaiserin und Köenigin Maria Theresia in Kaiser Karl VI.
Februarja 1918 so se [[Upor mornarjev v Boki Kotorski|uprli mornarji v Boki Kotorski]], ki so ga zatrli po dveh dneh. Zaradi upora je dotedanjega glavnega poveljnika mornarice, [[Maksimilijan Njegovan|admirala Njegovana]], na položaju zamenjal [[Miklós Horthy|admiral Horthy]].
[[Slika:Austro-Hungarian fleet.jpg|thumb|right|240px|Avstro-ogrsko ladevje na manevrih pred prvo svetovno vojno, v ospredju [[bojna ladja]] SMS Tegetthoff]]
Kronski svet Avstro-Ogrske je s sklepom dne 29. oktobra 1918 celotno vojno in trgovsko ladjevje dualne monarhije z vsemi pristanišči in kopenskimi objekti predal [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Državi SHS]], vendar je celotno ladjevje po [[Rapalska pogodba|rapalski mirovni pogodbi]] pripadlo Italiji.
'''Apostolsko nasledstvo''' ([[Latinščina|lat.]] Successio apostolica) je [[krščanstvo|krščanska]] doktrina ali verski nauk, po katerem so sedanji [[škof]] (tudi [[papež|papež]]) veljavni nasledniki [[Jezus Kristus|Jezusovih]] [[apostol]]ov.
==Nasledstvena škofovska služba==
Cerkev se v zvezi z apostolskim nasledstvom sklicuje na nasledstveno škofovsko službo, ki naj bi segala od sedanjih škofov in papeža neposredno in neprekinjeno v preteklost, vse do [[Apostol|apostolov]], s tem pa se škofom daje legitimnost in izpričuje tudi verodostojnost Cerkve kot božje ustanove. Bistvo apostolskega nasledstva je [[Škofovsko posvečenje|posvečenje]] in polaganje rok, s katerima se potrjuje služba v Cerkvi.
==Apostolstvo==
Apostolstvo je ena od štirih bistvenih označb Cerkve (ena, sveta, katoliška, apostolska), ter je izraženo tudi v [[Nicejska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski]] [[Veroizpoved|veroizpovedi]], ki je bila potrjena na Nicejskem koncilu (prvem cerkvenem zboru) leta [[325]]. Apostolstvo je opredeljeno v tem, da je Cerkev ustanovil [[Jezus Kristus]] (z obhajanjem [[Evharistija|evharistije]] pri t.i. [[Zadnja večerja|Zadnji večerji]]) in da so papeži in škofje v nepretrganem nizu nasledniki apostolov, ki temelji na zakramentalni posvetitvi).
===Primat papeža in škofov===
Apostol [[Sveti Peter|Peter]] naj bi bil, po krščanskem verovanju, tudi prvi rimski [[škof]] in [[papež]].<ref>* {{navedi knjigo |author= |translator=Uroš Kalčič|year=1992 |title=Zgodovina krščanstva |publisher=Državna založba Slovenije v sodelovanju s Tiskovnim društvom Ognjišče|location=Ljubljana|isbn=86-341-0644-6 |cobiss=29084160 |pages=}}</ref> Po krščanskem izročilu in na podlagi zapisa v [[Nova zaveza|Novi zavezi]] o Petru, kot skali, na kateri bo Jezus zgradil svojo cerkev ({{Bibl|Mt 16,18}}) kristjani verujejo, da je [[Jezus Kristus|Jezus]] imenoval sv. Petra za prvega rimskega škofa, kar je postavilo temelje za nadaljnji razvoj [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkve]] in opolnomočilo papeže ter škofe kot izvajalce krščanske doktrine ter nosilce cerkvene hierarhije.
==Različni pogledi==
Pogledi na doktrino o apostolskem nasledstvu niso popolnoma enotni v različnih krščanskih Cerkvah in denominacijah, večina pa se strinja z naslednjim glavnim principom: Jezus je svojo duhovno avtoriteto izročil apostolom. Apostoli so svojo avtoriteto izročili prvim škofom s polaganjem rok - [[škofovsko posvečenje|škofovskim posvečenjem]]. Ti so jo na enak način prenašali na svoje naslednike. Danes veljajo kot veljavno posvečeni tisti škofje, na katere je prešlo škofovsko posvečenje preko prejšnjih škofov v nepretrgani verigi, ki se je začela z Jezusom in apostoli. Na to naj bi se nanašala tudi beseda ''apostolska'' v [[Nicejsko-carigrajska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski veroizpovedi]]: »Verujem v eno sveto, katoliško in apostolsko Cerkev...«
Tak pogled na apostolsko nasledstvo zagovarjajo vse [[katolištvo|katoliške]] in [[pravoslavje|pravoslavne]] Cerkve. Razhajajo se samo pri vprašanju, ali se je vodilna vloga [[sveti Peter|svetega Petra]] prenesla na današnjega [[papež]]a in kakšen pomen ima zato papež in [[Rimskokatoliška cerkev]].
Kljub enakemu pojmovanju te doktrine omenjene Cerkve večinoma priznavajo veljavnost apostolskega nasledstva samo Cerkvam iz svoje skupine (tistim, s katerimi so v [[polno občestvo|polnem občestvu]]) ne pa tudi tistim iz druge skupine. Stvari se na tem področju izboljšujejo z napredkom [[ekumensko gibanje|ekumenskega gibanja]].
[[Anglikanska Cerkev|Anglikanska]] in [[Starokatoliška Cerkev]] pri odcepitvi od Rimskokatoliške cerkve nista prekinili verige apostolskega nasledstva in njihovi škofje štejejo za veljavne naslednike apostolov. Njihovo škofovsko posvečenje bi moralo biti veljavno tudi v očeh Rimskokatoliške Cerkve vsaj v primeru moškega škofovstva (primeri, ko se v teh dveh Cerkvah škofovsko posvečenje prenaša preko žensk-škofinj, so bolj sporni, saj Rimskokatoliška cerkev škofovskega posvečenja žensk ne priznava).
V protestantskih skupnostih večinoma ne priznavajo apostolskega nasledstva v zgoraj opisanem pomenu: Po protestantski teologiji apostoliciteta obstaja zato, ker je v cerkvi Božja beseda živa prav zaradi apostolskega nauka. Nekatere protestantske skupnosti o apostolskem nasledstvu sploh ne govorijo, druge pa se sklicujejo na apostolsko nasledstvo v smislu ''verskega nauka'', ki je prehajal od Jezusa in apostolov do današnjih verskih voditeljev.
{{Infopolje Bivša država
|native_name = ''Royaume de France''
|conventional_long_name = Kraljevina Francija
|common_name =
|
|continent = Evropa
|region =
|country =
|era = obnova Burbonov
|status = kraljevina
|status_text=
|empire =
|government_type= unitarna parlamentarna pol-ustavna monarhija
|
|event_start =
|year_start = 1815
|date_start =
|event_end =
|year_end = 1830
|date_end =
|life_span = 1815–1830
|
|event1 =
|date_event1 =
|event2 =
|date_event2 =
|event3 =
|date_event3 =
|event_pre =
|date_pre =
|event_post =
|date_post =
|
|p1 = Prvo francosko cesarstvo
|flag_p1 = Flag of France.svg
|s1 =
|flag_s1 =
|flag_s2 = Flag of France.svg
|s3 =
|flag_s3 =
|
|flag =
|flag_type =
|image_flag = Drapeau france ancien regime.svg
|symbol =
|symbol_type =
|image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg
|image_map = Kingdom of France (1815).svg
|image_map_caption =Kraljevina Francija (1818)
|capital = Pariz
|national_motto =
|national_anthem =
|common_languages = [[francoščina]]
|currency = [[francoski frank]]
| leader1 = [[Ludvik XVIII.]]
| year_leader1 = 1815–1824
| leader2 = [[Karel X. Francoski |Karel X.]]
| year_leader3 = 1830
| leader3 = [[Ludvik XIX. Francoski|Ludvik XIX.]] (pretendent)
| year_leader4 = 1830
| leader4 = [[Henrik V. Francoski|Henrik V. ]] (pretendent)
| year_leader2 = 1824–1830
|title_leader = [[francoski kralj|kralj]]
| title_deputy = predsednik vlade
| deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]]
| year_deputy1 = 1815
| deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]]
| year_deputy2 = 1830
|legislature = [[francoski parlament|parlament]]
|house1 = [[francoski senat|senat]]
|house2 = [[poslanska zbornica]]}}
{{Infobox former country
| native_name = {{native name|fr|Royaume de France}}
| conventional_long_name = Kingdom of France
| common_name = France
| religion = {{ubli|[[Catholic Church]] {{nwr|([[state religion]])}}|[[Calvinism]]|[[Lutheranism]]|[[Judaism]]}}
| government_type = [[Unitary state|Unitary]] parliamentary [[semi-constitutional monarchy]]
| event_start = Restoration
| life_span = 1815–1830
| year_start = 1815
| event_end = End of the Restoration<ref>Waller, Sally (2002). ''France in Revolution, 1776–1830''. Heinemann Advanced History. Heinemann Educational Publishers.</ref>
| year_end = 1830
| date_end = 9 August
| event1 = [[Charter of 1815]] adopted
| date_event1 = 1815
| event2 = [[Hundred Thousand Sons of Saint Louis|Invasion of Spain]]
| date_event2 = 6 April 1823
| event3 = [[July Revolution]]
| date_event3 = 26–29 July 1830
| event4 =
| date_event4 =
| p1 = First French Empire
| flag_p1 = Flag of France.svg
| s1 = July Monarchy
| flag_s1 = Flag of France.svg
| flag_s2 = Flag of France.svg
| flag_type = [[Flag of France|Flag]]{{sfn|Tombs|1996|p=333}}<ref>{{Cite book |last=Pinoteau |first=Hervé |title=Le chaos français et ses signes: étude sur la symbolique de l'Etat français depuis la Révolution de 1789 |date=1998 |publisher=Presses Sainte-Radegonde |isbn=978-2-9085-7117-2 |ol=456931M |page=217 |language=fr }}</ref>{{Efn|The flag can be seen on top of government buildings in the following illustrations:
* {{Cite AV media |url=https://www.parismuseescollections.paris.fr/fr/musee-carnavalet/oeuvres/retour-du-roi-le-8-juillet-1815-1#infos-principales |title=Retour du Roi le 8 juillet 1815 |date=1815 |access-date=12 December 2021 |website=parismuseescollections.paris.fr}}
* {{Cite AV media |url=https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/btv1b540014439.item |title=Attaque Des Tuileries (le 29 Juillet 1830) |date=1830 |access-date=25 November 2023 |website=gallica.bnf.fr}}
}}
| image_flag = Flag_of_the_Kingdom_of_France_(1814-1830).svg
| symbol_type_article = Coat of arms of France
| symbol_type = Coat of arms
| image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg
| image_map = Kingdom of France (1815).svg
| image_map_caption = The [[Kingdom of France]] in 1818
| capital = [[Paris]]
| national_motto = ''[[Montjoie Saint Denis!]]''
| national_anthem = ''[[Le Retour des Princes français à Paris]]'' {{nwr|"The Return of the French Princes to Paris"}} <div style="text-align:center">[[File:Marche Henri IV.ogg]]</div>
| common_languages = [[French language|French]]
| currency = [[French franc]]
| leader1 = [[Louis XVIII]]
| year_leader1 = 1815–1824
| leader2 = [[Charles X of France|Charles X]]
| year_leader3 = 1830
| leader3 = [[Louis Antoine, Duke of Angoulême|Louis XIX]] (''claimant'')
| year_leader4 = 1830
| leader4 = [[Henri, Count of Chambord|Henry V]] (''claimant'')
| year_leader2 = 1824–1830
| title_leader = [[List of French monarchs|King]]
| title_deputy = [[Prime Minister of France|Prime Minister]]
| deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]]
| year_deputy1 = 1815 (first)
| deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]]
| year_deputy2 = 1830 (last)
| legislature = [[Parliament of France|Parliament]]
| house1 = [[Chamber of Peers (France)|Chamber of Peers]]
| house2 = [[Chamber of Deputies of France|Chamber of Deputies]]
| demonym = French
| iso3166code = omit
}}
{{Infopolje Bivša država
|native_name = ''Royaume de France''
|conventional_long_name = Kraljevina Francija
|common_name =
|
|continent = Evropa
|region =
|country =
|era = obnova Burbonov
|status = kraljevina
|status_text=
|empire =
|government_type= unitarna parlamentarna pol-ustavna monarhija
|
|event_start =
|year_start = 1815
|date_start =
|event_end =
|year_end = 1830
|date_end =
|life_span = 1815–1830
|
|event1 =
|date_event1 =
|event2 =
|date_event2 =
|event3 =
|date_event3 =
|event_pre =
|date_pre =
|event_post =
|date_post =
|
|p1 = Prvo francosko cesarstvo
|flag_p1 = Flag of France.svg
|s1 =
|flag_s1 =
|flag_s2 = Flag of France.svg
|s3 =
|flag_s3 =
|
|flag =
|flag_type =
|image_flag = Drapeau france ancien regime.svg
|symbol =
|symbol_type =
|image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg
|image_map = Kingdom of France (1815).svg
|image_map_caption =Kraljevina Francija (1818)
|capital = Pariz
|national_motto =
|national_anthem =
|common_languages = [[francoščina]]
|currency = [[francoski frank]]
| leader1 = [[Ludvik XVIII.]]
| year_leader1 = 1815–1824
| leader2 = [[Karel X. Francoski |Karel X.]]
| year_leader3 = 1830
| leader3 = [[Ludvik XIX. Francoski|Ludvik XIX.]] (pretendent)
| year_leader4 = 1830
| leader4 = [[Henrik V. Francoski|Henrik V. ]] (pretendent)
| year_leader2 = 1824–1830
|title_leader = [[francoski kralj|kralj]]
| title_deputy = predsednik vlade
| deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]]
| year_deputy1 = 1815
| deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]]
| year_deputy2 = 1830
|legislature = [[francoski parlament|parlament]]
|house1 = [[francoski senat|senat]]
|house2 = [[poslanska zbornica]]}}
{{Infobox former country
| native_name = {{native name|fr|Royaume de France}}
| conventional_long_name = Kingdom of France
| common_name = France
| religion = {{ubli|[[Catholic Church]] {{nwr|([[state religion]])}}|[[Calvinism]]|[[Lutheranism]]|[[Judaism]]}}
| government_type = [[Unitary state|Unitary]] parliamentary [[semi-constitutional monarchy]]
| event_start = Restoration
| life_span = 1815–1830
| year_start = 1815
| event_end = End of the Restoration<ref>Waller, Sally (2002). ''France in Revolution, 1776–1830''. Heinemann Advanced History. Heinemann Educational Publishers.</ref>
| year_end = 1830
| date_end = 9 August
| event1 = [[Charter of 1815]] adopted
| date_event1 = 1815
| event2 = [[Hundred Thousand Sons of Saint Louis|Invasion of Spain]]
| date_event2 = 6 April 1823
| event3 = [[July Revolution]]
| date_event3 = 26–29 July 1830
| event4 =
| date_event4 =
| p1 = First French Empire
| flag_p1 = Flag of France.svg
| s1 = July Monarchy
| flag_s1 = Flag of France.svg
| flag_s2 = Flag of France.svg
| flag_type = [[Flag of France|Flag]]{{sfn|Tombs|1996|p=333}}<ref>{{Cite book |last=Pinoteau |first=Hervé |title=Le chaos français et ses signes: étude sur la symbolique de l'Etat français depuis la Révolution de 1789 |date=1998 |publisher=Presses Sainte-Radegonde |isbn=978-2-9085-7117-2 |ol=456931M |page=217 |language=fr }}</ref>{{Efn|The flag can be seen on top of government buildings in the following illustrations:
* {{Cite AV media |url=https://www.parismuseescollections.paris.fr/fr/musee-carnavalet/oeuvres/retour-du-roi-le-8-juillet-1815-1#infos-principales |title=Retour du Roi le 8 juillet 1815 |date=1815 |access-date=12 December 2021 |website=parismuseescollections.paris.fr}}
* {{Cite AV media |url=https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/btv1b540014439.item |title=Attaque Des Tuileries (le 29 Juillet 1830) |date=1830 |access-date=25 November 2023 |website=gallica.bnf.fr}}
}}
| image_flag = Flag_of_the_Kingdom_of_France_(1814-1830).svg
| symbol_type_article = Coat of arms of France
| symbol_type = Coat of arms
| image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg
| image_map = Kingdom of France (1815).svg
| image_map_caption = The [[Kingdom of France]] in 1818
| capital = [[Paris]]
| national_motto = ''[[Montjoie Saint Denis!]]''
| national_anthem = ''[[Le Retour des Princes français à Paris]]'' {{nwr|"The Return of the French Princes to Paris"}} <div style="text-align:center">[[File:Marche Henri IV.ogg]]</div>
| common_languages = [[French language|French]]
| currency = [[French franc]]
| leader1 = [[Louis XVIII]]
| year_leader1 = 1815–1824
| leader2 = [[Charles X of France|Charles X]]
| year_leader3 = 1830
| leader3 = [[Louis Antoine, Duke of Angoulême|Louis XIX]] (''claimant'')
| year_leader4 = 1830
| leader4 = [[Henri, Count of Chambord|Henry V]] (''claimant'')
| year_leader2 = 1824–1830
| title_leader = [[List of French monarchs|King]]
| title_deputy = [[Prime Minister of France|Prime Minister]]
| deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]]
| year_deputy1 = 1815 (first)
| deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]]
| year_deputy2 = 1830 (last)
| legislature = [[Parliament of France|Parliament]]
| house1 = [[Chamber of Peers (France)|Chamber of Peers]]
| house2 = [[Chamber of Deputies of France|Chamber of Deputies]]
| demonym = French
| iso3166code = omit
}}
{{Infobox organization
| name = Skavti
| former name =
| image =1996-Rover Moot-Fahnengruß.jpg
| image_border =
| size = 200px
| caption =
| abbreviation =
| predecessor =
| successor =
| formation = [[29. julij]] [[1907]]
| extinction =
| merger =
| merged =
| established = {{Start date and age|df=yes|29. julij [[1907]]}}
| type = nacionalne organizacije, povezane v različne mednarodne zveze in povezave
| status = organizirano nepolitično mladinsko gibanje
| purpose =
| headquarters =
| location =
| coords =
| region_served = univerzalnost
| membership =
| language =
| general =
| leader_title = Ustanovitelj
| leader_name = [[Robert Baden-Powell]]
| leader_title2 =
| leader_name2 =
| leader_title3 =
| leader_name3 =
| leader_title4 =
| leader_name4 =
| key_people =
| main_organ = [[WOSM]], [[WAGGS]]
| affiliations =
| budget =
| num_staff =
| num_volunteers =
| website =
| remarks =
}}
'''Skavti''' (in tudi skavtinje) so pripadniki skavtskega gibanja, enega največjih prostovoljnih mladinskih gibanj na svetu.
==Zgodovina==
[[Slika:Baden-Powell ggbain-39190 (cropped).png|200px|thumb|levo|Začetnik svetovnega skavtstva<br>
sir [[Robert Baden-Powell]]<br>
(po skavtsko: Bi-Pi)]]
Skavtstvo je svetovno prostovoljno, nepolitično, organizirano vzgojno in izobraževalno mladinsko gibanje, ki ga je na začetku 20. stoletja ustanovil lord [[Robert Baden-Powell]] in ki sedaj obsega več kot 50 milijonov skavtinj in skavtov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/slovenski-skavti-in-skavtinje-ze-25-let-zivijo-obljubo-bogu-in-domovini/363179 |title=Petindvajset let slovenskih skavtov |accessdate=25. junij 2025 |date=18. april 2015|format= |work=}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/who-we-are/scout-movement/scoutings-history |title=WOSM: Scouting’s History |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=534}}</ref>
==Začetki==
Njegov začetnik in idejni oče je britanski [[Generalporočnik (Združeno kraljestvo)|general]]<ref>{{navedi splet |url=https://bwm.org.au/soldiers/Robert_Baden-Powell.php |title=Major General (Later Lieutenant General) Lord Robert Baden-Powell|accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> [[Robert Baden-Powell]], ki je med službovanjem v britanski konjenici (13. [[huzarji|huzarski]] polk)<ref>{{navedi splet|url=https://britishempire.co.uk/forces/armyunits/britishcavalry/13thhussarsbadenpowell.htm |title=13th hussars: Robert Baden Powell |accessdate=22. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> in med obrambo mesta Mafeking (danes Mafikeng)
med [[Druga burska vojna|drugo bursko vojno]] postal pozoren na mlade in spoznal, da so lahko zelo odgovorni, če se jim zaupa. Po zaključku svoje vojaške kariere in vrnitvi v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] je ugotovil, da je med mladimi zelo priljubljen njegov vojaški priročnik o izvidovanju (Aids to Scouting). Odločil se je, da bo svoje ideje in načela o vzgoji mladih, prevzetih tudi iz svojih vojaških izkušenj, skozi življenje v naravi tudi dejansko preizkusil, mlade pa z novo vzgojno metodo naučil samostojnosti, delovanja v majhnih skupinah ter jim pomagal pri graditvi identitete. Pri tem ni imel v mislih klasičnega vojaškega urjenja, temveč nekaj povsem drugačnega, čemur bi danes lahko rekli krepitev zavedanja, samostojnega odločanja ter duševnega zdravja pri mladih.
==Prvi skavtski tabor==
[[File:BP and future Scouts at Brownsea.jpg|thumb|200px|levo|Prvi skavtski tabor na otoku Brownsea]]
Zato je med 29. julijem in 8. avgustom [[1907]] na otočku Brownsea organiziral poskusni tabor, na katerem je zbral skupino 22 dečkov, starih od 12 do 17 let. Izhajali so iz različnih socialnih slojev in družbenih okolij, tako iz družin delavcev, bogatašev kot iz različnih šol. Že to je bilo za tiste čase dokaj revolucionarno, saj so bili tedaj družbeni sloji jasno opredeljeni in se v glavnem niso mešali med seboj.<ref>{{navedi splet |url=https://thescoutingpages.org.uk/the-first-camp/ |title=The Scouting Pages: Brownsea Island - The First Camp |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Med udeleženci je bil tudi njegov nečak Donald.
Dečki so bili nastanjeni v šotorih, kuhali so na prostem in se veliko gibali v naravi. Baden-Powell jih je razdelil v majhne skupine, poimenovane patrulje in napisal tudi zakone, ki so veljali za vse. Vsaka patrulja je imela svojega vodjo, tak sistem se v skavtstvu uporablja še sedaj. Vadili so orientacijo, sledili stopinjam divjih živali, učili so se vozle in vezave, se pogovarjali o poštenosti, pogumu in odgovornosti. Nekaj pa je bilo tudi sproščenega druženja, ki je mlade še bolj povezalo med seboj, zlasti ob večerih zakurjenem ognju, kjer so tudi zapeli.
Od tedaj 29. julij velja za začetek svetovnega skavtskega gibanja oz. skavtstva.<ref>{{navedi splet |url=https://www.scouts.org.uk/about-us/our-history/our-online-exhibitions/the-early-days-of-scouting/brownsea-island-trialling-scouting/ |title=Brownsea Island: Trialling Scouting, 1 – 8 August 1907 |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.scout-o-wiki.de/index.php/Brownsea_Island |title=Brownsea Island |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=DE}}</ref>
[[Slika:Scout stone Brownsea.jpg|thumb|150px|levo|Spomenik na otoku Brownsea, postavljen v spomin prvega skavtskega tabora]]
[[Slika:Scouting for boys 1 1908.jpg|150px|thumb|levo|Scouting for boys (1908)]]
==Skavtska metoda==
Poskusni tabor je povsem uspel in Baden-Powell je naslednje leto izdal knjigo v več zvezkih »Scouting for boys« (Skavt: navodilo za vzgojo dobrih državljanov) {{COBISS|ID=6607929}}, v kateri je prvič opisal osnove vzgojnega načela Learning by doing (učenja z delom).
Tedaj ni vedel, da bo njegova metoda postala eno najpomembnejših pedagoških del 20. stoletja.
Skavtska metoda je vzgojni pristop, ki ga uporabljajo skavtske organizacije po vsem svetu, za celostni razvoj mladih. Temelji na načelu učenja z delom in spodbuja osebno rast, odgovornost, sodelovanje in spoznavanje življenja v naravi.<br>
Skavtska metoda vsebuje osem ključnih elementov:<ref>{{navedi splet |url=https://skavti.si/poslanstvo |title=ZSKSS: Skavtska metoda |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref>
{| border="0" cellspacing= cellpadding= style="border-collapse:collapse;"
| style="vertical-align:top" |
{| border="0"
| colspan= | '''Metoda'''
----
|-
| 1. Skavtski zakoni in obljuba
|-
| 2. Delo v majhnih skupinah
|-
| 3. Učenje z delom
|-
| 4. Osebno napredovanje<br>
|-
| 5. Simbolna govorica<br>
|-
| 6. Dejavnosti v naravi
|-
| 7. Medgeneracijski odnos<br>
|-
| 8. Služenje (kasneje)
|-
|}
| style="vertical-align:top" |
{| border="0"
| colspan= | '''Opis metode'''
----
|-
| - osebna zaveza k življenju po določenih vrednotah
|-
| - spodbujanje sodelovanja, odgovornosti in demokratičnega odločanja
|-
| - iskustveno učenje skozi prakso<ref>{{navedi splet |url=https://www.zrss.si/pdf/BEAT_Izkustveno_ucenje.pdf |title=Izkustveno učenje: Od teorije k praksi|accessdate=25. junij 2025 |date=2002 |format= |work= }}</ref>
|-
| - vsak posameznik napreduje glede na svoje zmožnosti in zadane cilje
|-
| - uporaba simbolov, obredov in zgodb za prenos vrednot<ref>{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=620}}</ref>
|-
| - narava kot učilnica in prostor osebne rasti
|-
| - sodelovanje med mladimi in odraslimi voditelji
|-
| - aktivno prispevanje k skupnosti, družbi, za skupno dobro in pomoč drugim
|}
|}
==Pedagoški vidiki in poudarki skavtske metode==
Pedagoški vidiki skavtske metode so temeljno povezani z njenim ciljem: celostno vzgojo mladih v odgovorne, samostojne in solidarne posameznike. Metoda ni le skupek tehnik, temveč celovit vzgojni pristop, ki temelji na izkustvenem učenju, osebni rasti in vrednotah.<ref>{{navedi knjigo |author=Baden-Powell, Robert |year=2015 |title=Priročnik za skavtske voditelje: o teoriji skavtske vzgoje |publisher=ZSKSS |isbn=978-961-91701-5-1 |cobiss=253014528 |pages=}}</ref>
===Poudarki===
[[Slika:Health in home and town (1922) (14591638320).jpg|150px|sličica|desno]]
''1. Učenje z delom (learning by doing)''<br>
Učenje z delom je osrednji pedagoški princip skavtske metode. Mladi se učijo skozi lastne izkušnje, naloge in izzive, kar spodbuja aktivno udeležbo, refleksijo in notranjo motivacijo. Gre za konstruktivistični pristop, kjer je učenec v središču učnega procesa.<br>
''2. Samovzgoja in osebno napredovanje''<br>
Skavtska metoda spodbuja notranjo motivacijo in odgovornost za lastni razvoj. Vsak posameznik napreduje glede na svoje zmožnosti, kar je skladno z načeli diferencirane pedagogike.<br>
''3. Vzgoja za vrednote''<br>
Skavtski zakoni in obljuba niso le simboli, temveč pedagoška orodja za oblikovanje značaja. Spodbujajo kreposti, kot so poštenost, pomoč bližnjemu, spoštovanje narave in duhovno rast.<br>
''4. Delo v majhnih skupinah''<br>
Majhne skupine (vodi) omogočajo socialno učenje, razvoj komunikacijskih veščin, učenje in pomen sodelovanja ter demokratičnega odločanja. To je v skladu s sodobnimi pristopi k timskemu učenju in vzgoji za skupnost.<br>
''5. Simbolna govorica''<br>
Uporaba simbolov, obredov in zgodb omogoča globoko notranjo identifikacijo, z vrednotami in cilji. To je pomemben vidik vzgoje, saj nagovarja čustveno in duhovno dimenzijo posameznika.<br>
''6. Narava kot učilnica''<br>
Naravno okolje spodbuja spontano učenje, raziskovanje in stik z bistvenim. Pedagoško gledano gre za učenje v avtentičnem okolju, ki krepi telesni, čustveni in duhovni razvoj.<br>
''7. Medgeneracijsko učenje''<br>
Odrasli voditelji niso le učitelji, temveč spremljevalci in pomočniki, kar omogoča vzgojo skozi odnos in zgled. To je v skladu s sodobnimi pristopi mentorstva in vzgoje z zgledom.<ref>{{navedi knjigo |author= |year=2002 |title= Sam vodim svoj čoln : vzgoja za odgovorno odločanje : priročnik za voditelje v podporo vzgojnemu namenu ZSKSS|publisher=ZSKSS |isbn= |cobiss=119345920 |pages=}}</ref>
==Skavtska obljuba in simboli==
Vsak skavt mora na določeni stopnji obljubiti, da bo pomagal drugim, spoštoval svojo domovino, živel po skavtskih zakonih in razvijal svoje sposobnosti. Za legendarno geslo »Bodi pripravljen« (Be Prepared) je Baden Powell dejal, da pomeni biti pripravljen tako telesno, kot duševno ter moralno, in to ne le na izredne razmere, temveč tudi na vsakdanje življenje. Preden je leta 1944 umrl, je v svojem poslovilnem pismu skavtom zapisal, naj poskušajo svet zapustiti vsaj malo boljši, kot so ga prejeli. Jedro skavtstva torej predstavlja obljuba, ki jo skavtinja in skavt častno izrečeta pred skupnostjo. Glede na starostno vejo slovenski skavti sedaj poznajo kar tri obljube: Najmanjši bobri in bobrovke obljubljajo: Obljubim, da bom ljubil/a Boga in pomagal/a skrbeti za svet. Večji volčiči in volkuljice: Obljubljam, da bom z Božjo pomočjo naredil/a, kar najbolje morem za svoje poboljšanje, da bom pomagal/a drugim in
izpolnjeval/a zakona krdela. Najpomembnejše med njimi pa so tiste, ki jih skavtinje in skavti opravijo v skupini izvidnikov in izvidnic: Pri svoji časti obljubljam, da si bom z Božjo pomočjo prizadeval/a služiti Bogu in domovini, pomagati svojemu bližnjemu in izpolnjevati skavtske zakone. Zunanji znak obljube je skavtska rutica, ki je najbolj časten del skavtskega kroja. Med simboli, ki povezujejo in delajo skavte prepoznavne, so še stiliziran znak v obliki lilije, taborni ogenj, ter skavtski pozdrav s tremi iztegnjenimi prsti. Ti simbolizirajo tri glavne obveznosti iz skavtske obljube.
==Širitev in razvoj gibanja==
Baden-Powell tudi ni pričakoval, da bodo dečki po vsem Združenem kraljestvu že zelo kmalu začeli spontano ustanavljati skavtske vode.
Gibanje se je, brez uradno organizacije, širilo prek otoka po Evropi, v [[Severna Amerika|Severno]] in [[Južna Amerika|Južno Ameriko]], [[Avstralija|Avstralijo]], [[Indija|Indijo]] ter v [[Afrika|Afriko]]. Leta 1909 je kralj [[Edvard VII. Britanski|Edvard VII.]] postal uradni zaščitnik skavtskega gibanja. Leta 1920 se je v Londonu odvijal prvi Jamboree (svetovno srečanje skavtov), ki se ga je udeležilo 8000 skavtov iz 34 držav po svetu. Na Jamboreejeu leta 1929 je bilo že 50.000 skavtov iz 72 dežel (41 držav in delov kraljestev).
==Skavti v Sloveniji==
===Slovenski skavti v Kraljevini Jugoslaviji===
Slovenski skavti so nastali v obdobju [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]], leta 1922, po jugoslovanskem [[Sokol (društvo)|vsesokolskem]] zletu (srečanju) v [[Ljubljana|Ljubljani]], pri katerem so kot spremljevalci sodelovali tudi [[Bosna in Hercegovina|bosanski]], [[Srbija|srbski]], [[Češka|češki]] in [[Poljska|poljski]] skavti. Skupina dijakov se je povezala s skavti v [[Beograd]]u, od koder so jim poslali skavtske priročnike, značke in klobuke. Prvi slovenski skavtski tabor je bil organiziran leta 1923, v [[Kamniška Bistrica|Kamniški Bistrici]].<ref>{{navedi knjigo |author=Grašič, Miroslava |year=1990 |title=Skavti in gozdovniki na Slovenskem: Taborniška gibanja med Slovenci v domovini, zamejstvu, Argentini in Kanadi v 20. stoletju |publisher=Muzej narodne osvoboditve Maribor |isbn= |cobiss=10782 |pages=13}}</ref>
[[Slika:Simbol skavtov Kraljevine Jugoslavije.jpg|150px px|sličica|desno|Simbol zveze jugoslovanskih skavtov, ene od ustanoviteljic WOSM-a]]
Župa skavtov v Sloveniji se je leta 1929 preimenovala v Dravsko skavtsko župo, obe sta bili organizacijsko povezani najprej v Savez Izvidnika i planinki Jugoslavije, kasneje pa v Savez skauta Kraljevine Jugoslavije.
Jeseni 1939 je bila v Ljubljani na Kodeljevem ustanovljena Zveza slovenskih skavtov, ki je temeljila na načelih katoliškega skavtskega gibanja.
Zaradi [[Aprilska vojna|agresije na Jugoslavijo]] aprila 1941 je bila skavtska organizacija v Sloveniji uradno razpuščena 10. junija 1941 in zatem prepovedana s strani okupatorjev. Malo pred razpustom bilo v Sloveniji 1380 registriranih skavtinj in skavtov. Po letu 1945 je ponovni zagon skavtstva preprečila nova jugoslovanska oblast (tudi v Sloveniji), ki je skavte nadomestila sprva s pionirsko organizacijo, ki je imela drugačne cilje in je bila del socialističnega sistema. Leta 1951 pa so nekateri predvojni voditelji skavtov in [[Gozdovniki|gozdovnikov]] v Sloveniji ustanovili Združenje slovenskih tabornikov, ki se je pozneje preimenovalo v [[Zveza tabornikov Slovenije|Zvezo tabornikov Slovenije]] (del Zveze tabornikov Jugoslavije), ki je imela v času obstoja [[Jugoslavija|Jugoslavije]] med mladinskimi organizacijami svojevrsten [[monopol]].
{{glavni|Zgodovina slovenskega skavtstva}}
==Svetovna organizacija skavtskega gibanja==
[[Slika:WOSM 2024.svg|100px|thumb|desno|Novi simbol WOSM-a (od 2024)]]
Svetovna organizacija skavtskega gibanja (World Organization of the Scout Movement - WOSM) je svetovna organizacija skavtskega gibanja, ki združuje veliko število nacionalnih skavtskih organizacij z vsega sveta.
{{glavni|Svetovna organizacija skavtskega gibanja}}
===Ustanovitev===
Leta 1920, na 1. svetovnem skavtskem jamboreeju v Olympia Hall v Kensingtonu (London), so se predstavniki skavtskih skupin iz različnih držav dogovorili o potrebi po mednarodni koordinaciji.
Svetovno organizacijo skavtskega gibanja (WOSM) je na pobudo [[Robert Baden-Powell|Roberta Baden-Powella]] ustanovilo trideset nacionalnih skavtskih organizacij, vendar je bilo samo deset ustanovitvenih: Argentina, Avstralija, Belgija, Kanada, Čile, Francija, Združeno kraljestvo, Italija, Japonska ter Jugoslavija (tedaj [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev]]).
Formalno je bil WOSM ustanovljen julija 1922, na 2. mednarodni skavtski konferenci v Parizu,<ref>{{navedi splet |url= https://learn.scout.org/resource/constitution-world-organization-scout-movement|title=Constitution of the World Organization of the Scout Movement |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> 1. decembra 1922 pa je bila organizacija s tedanjim sedežem v Parizu uradno registrirana.
====Selitve sedeža====
[[Slika:World Bureau (World Organization of the Scout Movement).svg|150px|thumb|desno|Oznaka Svetovnega skavtskega urada ]]
V Londonu je bil v obdobju 1920 - 1958 sedež mednarodnega skavtskega urada (tedaj Boy Scouts International Bureau), ki se je zaradi reogranizacije in širitve delovanja preselil v Kanado, sedež je bil v [[Ottawa|Ottawi]] (1958-1968). Sedež sedanjega Svetovnega skavtskega urada (World Scout Bureau) je od leta 1968 v Švici, v Ženevi.<ref>{{Cite web |title=World Scout Bureau - Relocation of Central Office |url=https://web.archive.org/web/20130919090636/http://www.scout.org/en/content/download/34284/312108/file/Circular%2021-2013%20EN.pdf |archive-date=19 September 2013 |access-date=11 September 2013 |website=WOSM Circular N° 20/2013 |df=dmy-all|language=EN}}</ref>
Zgodovinsko pomemben center skavtstva ostaja Gilwell Park<ref>{{navedi splet |url=https://www.scouts.org.uk/about-us/our-history/gilwell-park/ |title=Gilwell Park |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref> v Londonu, kjer se opravljajo tečaji »Wood Badge« za mednarodnega skavtskega voditelja.<ref>{{navedi splet |url=https://thescoutingpages.org.uk/the-wood-badge/ |title=The Scouting Pages: The Wood Badge |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref>
===Organiziranost in zasedanja===
Izvršni organ WOSM-a, Svetovni skavtski biro (World Scout Bureau) ima sedež v [[Ženeva|Ženevi]] v Švici,<ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/who-we-are/world-organization/world-scout-bureau |title=World Scout Bureau |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> operativni sedež tega organa na globalni ravni (World Scout Bureau Global Support Centre) pa je v [[Kuala Lumpur|Kuala Lumpurju]] v Maleziji.<ref>{{navedi splet |url=https://www.devex.com/organizations/world-scout-bureau-global-support-centre-240855
|title=World Scout Bureau Global Support Centre |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref><br>
Svetovna skavtska konferenca je najvišji organ odločanja WOSM-a, ki se sklicuje in poteka vsaka tri leta.<ref>{{navedi splet |url=https://www.muzej-nz.si/razstave/arhiv/70-let-zveze-tabornikov-slovenije/70-let-zveze-tabornikov-slovenije-taborniske-vezi-po-celem-svetu/ |title=70-let Zveze tabornikov Slovenije: taborniške sledi po celem svetu |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref>
40. svetovna skavtska konferenca WOSM-a je potekala v Ljubljani, od 11. do 15. avgusta 2014, udeležilo pa se jo je več kot 1200 delegatov iz več kot 130-ih držav članic.<ref>{{navedi splet |url=https://www.ljubljana.si/sl/aktualno/40-skavtska-konferenca/ |title= 40. skavtska konferenca|accessdate= |date=11. avgust 2014 |format= |work= }}</ref><br>
[[Slika:NASA Armstrong 1969 scout.png|250px|thumb|desno|Našitek WOSM-a, ki ga med [[Apollo 11|prvim pristankom na luni]] pri sebi imel astronavt [[Neil Armstrong]]]]
===Članstvo v WOSM-u===
Po zadnjih podatkih je v WOSM včlanjenih 174 skavtskih organizacij iz 172 držav in ozemelj po svetu. Ker nekatere organizacije pokrivajo več držav (npr skavtska organizacija Združenega kraljestva vključuje tudi britanska čezmorska ozemlja), je zato število držav nekoliko višje od števila organizacij. Ker skupno število članov presega 57 milijonov skavtinj in skavtov, se WOSM uvršča med največje mladinske organizacije na svetu.
Evropska skavtska regija WOSM-a obsega preko dva milijona skavtov in voditeljev, v štiridesetih nacionalnih skavtskih organizacijah.<ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/where-we-work/regions/europe |title=European Scout Region |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref>
Ker ima WOSM sprejeto pravilo, da sprejme med svoje nove člane samo eno nacionalno skavtsko organizacijo, je leta 1994 iz Slovenije sprejel [[Zveza tabornikov Slovenije|Zvezo tabornikov Slovenije]], kot svojo 135. člansko organizacijo.
==WAGGGS==
[[Slika:WAGGGS.svg|100px|thumb|desno|Simbol WAGGGS-a]]
'''WAGGS''' (World Association of Girl Guides and Girl Scouts) je največje prostovoljno mladinsko gibanje na svetu za dekleta in mlade ženske.<ref>{{navedi splet |url=https://www.cnvos.si/nvo-vseved/eu-mreze/world-association-girl-guides-and-scouts-wagggs/ |title=WAGGGS |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> Združuje več kot 10 milijonov članic v 153 državah, ter si prizadeva, da bi člani (dekleta in tudi fantje) v polnosti razvili svoje potenciale.
=== Zgodovina in ustanovitev===
[[Slika:100 years of Girl Guiding (4825886481).jpg|150px|thumb|desno|Cvetlična zasaditev ob 100-letnici skavtinj]]
[[Slika:Agnes Baden-Powell.jpg|150px|thumb|levo|Agnes Baden-Powell (1858-1945)]]
[[Slika:Olave Baden-Powell.jpg|150px|thumb|desno|Olave Baden-Powell (1889-1977), okoli 1920]]
Že leta 1909 se je na srečanju skavtov v Londonu pojavila skupina deklet, ki so se razglasile za »Girl Scouts« (skavtinje). To je ustanovitelja skavtstva Roberta Baden-Powella spodbudilo, da prilagodi gibanje tudi za dekleta. Leta 1910 je vodstvo skavtinj zaupal svoji sestri Agnes Baden-Powell.<ref>{{navedi splet |url=https://www.girlmuseum.org/girl-guiding-a-brief-history-part-two-agnes-baden-powell/ |title=The Three Baden-Powells: Robert, Agnes and Olave|accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Leta 1918 je Baden-Powell izdal novo priročnik za dekleta, z naslovom Girl Guides.
Prva svetovna skavtska konferenca leta 1920 v Londonu je omogočila mednarodno povezovanje tudi skavtinjam.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/about-us/our-history/ |title=WAGGGS: Our history |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref>
Na 5. mednarodni skavtski konferenci v Parádu na Madžarskem, leta 1928, je bil ustanovljen WAGGGS, kot svetovno združenje skavtinj.<ref>{{navedi splet |url=https://www.csbk.org/wp-content/uploads/2011/07/Hungarian-Scout-History-flyer3.pdf |title=The History of Hungarian Scouting Worldwide |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Ustanoviteljice so bile predstavnice 26 držav, med njimi tudi Jugoslavije (tedaj [[Kraljevina SHS]]).
==Skavtstvo v Sloveniji==
Slovenske skavtinje in skavti se združujejo v [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov|Združenje Slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS), ki šteje približno šest tisoč članov, lokalno pa v sedemdeset skupin, te pa v devet manjših območij, ki jih imenujejo ognjišča. Med Slovenci na [[Enota deželne decentralizacije Trst|Tržaškem]] in [[Enota deželne decentralizacije Gorica|Goriškem]] v Italiji deluje podobna [[Slovenska zamejska skavtska organizacija]] (SZSO).
Skavti kot del [[Civilna zaščita|Civilne zaščite]] pomagajo ob vseh večjih naravnih nesrečah po vsej Sloveniji.
Mnogi pedagogi in psihologi menijo, da so veščine, ki jih skavtstvo razvija - samostojnost, sodelovanje, stik z naravo, reševanje problemov in odgovornost - v digitalni dobi še dragocenejše kot pred stoletjem. Zato se zanimanje za kakovostne programe sobivanja z naravo v nekaterih državah ponovno krepi, čeprav se to sedaj izraža drugače kot v času največjega razcveta skavtskega gibanja.
{{glavni|ZSKSS}}
===Članstvo ZSKSS===
V Evropi trenutno WAGGGS podpira 64 nacionalnih skavtskih združenj v 41 držav. Iz Slovenije so člani WAGGGS-a skavti oz. [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS), ki so leta 1996 postali pridruženi, leta 1999 pa polnopravni člani.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/our-world/europe-region/member-organisations/Slovenia/ |title=WAGGGS Member organisation: ZSKSS |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Nekatere skavtske organizacije so članice obeh zvez (lahko pa njihovi člani osebno), tako WOSM-a kot WAGGGS-a.
===Organiziranost===
Sedež WAGGGS-a je v Londonu, v Olave Centru, ki je bil odprt leta 1985. Poimenovan je po Olave Baden-Powell, ženi ustanovitelja skavtskega gibanja Roberta Baden-Powella in prvi svetovni voditeljici skavtinj.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/contact-us/ |title=Contact WAGGGS at our London World Bureau |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref>
==Sklici==
{{sklici|3}}
== Glej tudi ==
* [[Zgodovina slovenskega skavtstva]]
* [[Robert Baden-Powell]]
* [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS)
* [[Slovenska zamejska skavtska organizacija]] (SZSO)
* [[Zveza bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZBOKSS)
== Viri ==
* World Association of Girl Guides and Girl Scouts, World Bureau (1997), ''Trefoil Round the World''. Eleventh Edition 1997. {{ISBN|0-900827-75-0}} {{ikona en}}
* Grašič, Miroslava, ''Skavti in gozdovniki na Slovenskem: Taborniška gibanja med Slovenci v domovini, zamejstvu, Argentini in Kanadi v 20. stoletju'', Maribor 1990, Muzej narodne osvoboditve Maribor {{COBISS|ID=10782}}
* Fužir, Barbara, ''Skavti: 25 zgodb za 25 let delovanja združenja'', Ljubljana 2015, ZSKSS {{ISBN|978-961-93642-1-5}} {{COBISS|ID=279071232}}
*{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=534, 620}}
*{{navedi knjigo |author=Baden-Powell, Robert |year=2015 |title=Priročnik za skavtske voditelje: o teoriji skavtske vzgoje |publisher=ZSKSS |isbn=978-961-91701-5-1 |cobiss=253014528 |pages=}}
==Zunanje povezave==
* [http://skavti.si/zgodovina Skavti.si/zgodovina] (pridobljeno 15. junija 2019)
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Skavtstvo]]
{{Infobox historic site
|name = Opatija Rheinau
|native_name = Abtei Rheinau
|image = 2010-05-14 16-25-05 Switzerland Zurich Alt-Rheinau.jpg
|caption =sedanji izgled nekdanje opatije
|image_size = 250px
|locmapin = Švica
|map_width = 275
|map_caption =
|coordinates ={{coord|47|38|32|N|8|36|30|E|}}
|location ={{zastava|Švica}},<br>[[Rheinau]], [[Kanton Zürich]]
|area =
|built =
|demolished =
|rebuilt =
|architect =
|architecture =
|governing_body =Rimskokatoliška škofija Sankt Gallen<br>[[Kanton Zürich]]
|owner=
|url=
}}
'''Opatija Rheinau''' [rajnau], ([[Latinščina|lat.]] Monasterium Rhenaugensis) je nekdanja [[benediktinci|benediktinska]] opatija v [[Švica|Švici]], v [[Kanton Zürich|kantonu Zürich]]. Ustanovljena je bila okoli leta 778, razpuščena pa je bila leta 1862. Stoji na otočku na reki [[Ren]].
==Zgodovina==
Izgradnjo obrambnega kompleksa na strateško pomembnem in zaščitenem rokavu reke Ren zgodovinarji uvrščajo v leto 778. V devetem stoletju se je tam naselila skupnost triinštiridesetih benediktinskih menihov, od katerih je bilo polovica duhovnikov.<ref>[https://books.google.com/books?id=YwU4AAAAIAAJ&dq=Rheinau+Abbey&pg=PA285 Clark, James Midgley. ''The Abbey of St. Gall as a Centre of Literature & Art'', Chapter XII, CUP Archive, 1926, 1926]</ref> Med njimi je bil sv. Fintan (oz. Findan)<ref>{{navedi splet |url=https://svetniki.org/sveti-fintan-misijonar-puscavnik-in-rekluz/ |title=Sveti Fintan |accessdate=30. maj 2023 |date= |format= |work= }}</ref> irski menih, ki se je uspel rešiti [[vikingi|vikingške]] sužnosti. V samostanu je kot puščavnik živel dvaindvajset let.<ref>[https://books.google.com/books?id=V6OpDgAAQBAJ&dq=Rheinau+Abbey&pg=PA283 Rio, Alice. ''Slavery After Rome, 500-1100'', Oxford University Press, 2017, p. 30] {{ISBN|9780191009020}}</ref>
== Sklici==
{{sklici}}
== Sklici ==
{{sklici}}
== Viri==
== Zunanje povezave ==
{{reli-struct-stub}}
[[Kategorija:Zgradbe in objekti na Bledu]]
loiifhdown19od3672ty9l5zpftd4gl
6739405
6739401
2026-08-19T13:40:52Z
Shabicht
3554
/* Zvonik in zvonjenje, opis nekdanjega in sedanjega stanja */
6739405
wikitext
text/x-wiki
[https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Seznam_infopolj Seznam infopolj]<br>
'''Prosim, pusti to vrstico pri miru!!''' (glava peskovnika) '''<br>
'''Ne spreminjaj vsebine peskovnika med urejanjem uporabnika, da ne pride do NAVZKRIŽNEGA UREJANJA !!!'''<br>
Red zvonjenja
==Zvonik in zvonjenje, opis nekdanjega in sedanjega stanja==
[[Slika:Cerkev sv. Jurija - prenova 03.jpg|180px|sličica|levo]]
V [[zvonik|zvoniku]] nadžupnijske cerkve so bili do leta 2023 zvonovi v tako dotrajanem stanju, da je bilo mogoče zvoniti zgolj z malima zvonovoma, saj bi skupno zvonjenje vseh zvonov lahko ogrozilo statiko zvonika. [[Nadžupnija Slovenske Konjice|Nadžupnija]] se je zato odločila, da po več kot stotih letih v zvonik povrne mogočen veliki zvon, ki tehta skoraj tri tone.
[[Slika:Zvon 1924.jpg|180px|thumb|levo|nekdanji veliki zvon iz 1924]]
Skupaj z načrtovanjem in izdelavo projektov se je opravila temeljita obnova zvonika [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve sv. Jurija]], med katero je bilo zamenjano dotrajano stopnišče, vključno s podesti, na novo je bila urejena elektroinštalacija, razsvetljava, pogon ure… V sklopu opreme zvonov je bila urejena in konzervirana stara masivna lesena nosilna konstrukcija, na novo so bili izdelani štirje jarmi zvonov ter obnovljeni njihovi nosilci…
Medtem se je vse tri zvonove odpeljalo v [[Innsbruck]], kjer so v [[Zvonarna Grassmayr|zvonarni Grassmayr]] poskrbeli za obnovo več kot tristo let starega zvona, ki je bil vlit pri Conradu Schneiderju v Celju, ter za medsebojno uglasitev vseh zvonov, posebej slovesno pa je bilo tamkajšnje vlitje novega velikega zvona v novembru 2023.
[[Slika:Novi 2.jpg|180px|thumb|desno|novi veliki zvon (2023)]]
Osnova tega novega velikega zvona je bil nekdanji nadžupnijski zvon iz leta 1924, ki je moral med drugo svetovno vojno zaradi prelitja v orožje zapustiti zvonik.{{sfn|Ambrožič|1993 |p=135}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=64}} Njegovo okrasje so zvonarji, tudi na podlagi ohranjene fotografije, kar se da približali originalu, za načrt [[zvon|rebra]] pa vzeli zvon, ki je bil v podobnem časovnem obdobju vlit v isti livarni v Mariboru ter se je ohranil vse do danes.
Novi zvon in prenovljeni zvonovi so bili v zvonik povzdignjeni na Jurijevo nedeljo leta 2024.
Kasneje je bila v zvoniku nameščena nova avtomatika, ki sedaj ureja zvonjenje, bitje ure, omogoča pa tudi daljinsko upravljanje. Iz zvonika tako ponovno zvoni uglašena pesem cerkvenih zvonov, v skladu z dolgoletno tradicijo štajerske slovenske pokrajine.
===Stolpna ura===
V zvoniku sedaj čas na štirih številčnicah ureja [[Radijska ura|radijsko vodena ura]], avtomatika pa poganja kazalce in ureja tudi bitje. Bitje ure poteka podnevi in tudi ponoči, vendar je v nočnem času, od 22.00 ure do 6.00 ure zjutraj, naravnano na zmanjšano glasnost. Pri prebivalcih mesta ima bitje ure na cerkvenem zvoniku poseben pomen, saj prav tako kot nekdaj oznanja točen čas, hkrati pa tudi prijetno popestri dogajanje na [[Seznam ulic v Slovenskih Konjicah|Starem trgu]].
==Zvonovi in zvonjenje==
Zvonjenje ni le oznanilo časa, ampak tudi povabilo k molitvi in premišljevanju o skrivnostih naše vere.
{| class="wikitable sortable"
! opis zvona
! slika
! zvonar
! leto vlitja
! premer
! teža<br>(v kg)
! ton*<br>(po podatkih zvonarne)
|-
|veliki zvon
|[[Slika:Novi zvon in arhidiakon.jpg|200px]]
|[[Zvonarna Grassmayr|Grassmayr Innsbruck]]
| 2023
| 172 cm
| 2870
| [[ton|B° +6/16]]
|-
|stari zvon
|[[Slika:Schneiders's bell 04.jpg|200px]]
| Konrad Schneider, Celje{{sfn|Ambrožič|1993|p=147}}
| 1715{{sfn|Kovačič|1906|p=}}
| 143 cm
| 1758
| [[ton|d' +6/16]]
|-
|večji zvon
|[[Slika:Grassmayrjev zvon.jpg|200px]]
| Grassmayr Innsbruck
| 1984
| 106 cm
| 651
| [[ton|f' +6/16]]
|-
|mali zvon
|[[Slika:Zvon mali.jpg|200px]]
| Grassmayr Innsbruck
| 1984
| 95 cm
| 470,5
| [[ton|g' +6/16]]
|-
|}
===Redno zvonjenje===
Vsak dan slišimo trikrat dnevno posebno zvonjenje, tako imenovano angelovo češčenje: zjutraj, opoldne in zvečer. Uvajali so ga že v srednjem veku, najprej zvečer (Večerni zvon, Večerni ave …) kasneje tudi zjutraj. Molitvi angelovega češčenja, ki se običajno moli pri trojnem zvonjenju, se zvečer doda očenaš za verne duše. Večerno zvonjenje se ravna po sončnem zahodu in je v bogoslužnem koledarju zanj določen čas za vse slovenske škofije.
Skoraj istočasno z večernim zvonjenjem so iz 13. stoletja v zgodovinskih virih ohranjeni zapisi, da se je ob zori zvonilo [[Sveta Marija|Mariji]] v pozdrav in v počeščenje. Posebej v mestih je bilo v civilnem življenju običajno jutranje zvonjenje, ponekod ob 4.00 uri, s katerim so oznanjali, da so mestna vrata odprta. Tedaj je bilo to zvonjenje tudi javno znamenje časa, kasneje pa je bilo preneseno na sedmo uro zjutraj. Sedaj je t.i. jutranjica silno redka, ponekod običajna zgolj za velike praznike, ko so z zvonjenjem in s pritrkovanjem zvonov naznanjali praznovanje tistega dne. V [[Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] so tovrstno oznanjevanje ob večjih praznikih prevzeli fantje in možje, ki zjutraj v okolici pokajo oz. »streljajo« z velikimi 200-litrskimi sodi, napolnjenimi s plinom acetilenom, pridobljenim iz kalcijevega karbida (po domače karbita).
• ob 7.00 h se jutranje zvonjenje »Angelovo češčenje« opravlja Mariji v čast, med tednom z večjim zvonom, v nedeljo pa z velikim zvonom. Jutranje zvonjenje traja tri minute;
• ob 12.00 opoldansko zvonjenje »poldan zvoni« opravlja stari zvon, ob nedeljah in praznikih pa veliki zvon. Tudi to drugo zvonjenje je Angelovo češčenje, vendar je bilo zgodovinsko gledano uveljavljeno kasneje kot druga dva zvonjenja, papež Kalist III. je leta 1456 ukazal, naj se zvoni tudi opoldne, v zahvalo za zmago nad Turki v bitki pri Beogradu;
• ob mraku – večerno zvonjenje »Ave Marija« se opravlja dnevu v slovo. Za Slovence ima to zvonjenje prav poseben pomen, o čemer pričajo številne pesmi in različna avtorska dela, ki opisujejo »večerni zvon«. Zgodovinsko lahko tudi začetke večernega zvonjenja pripišemo nekdanjemu »zapiranju mestnih vrat«, ki so ga naznanjali z zvonjenjem.
Pri večernem zvonjenju se ponavadi oglasijo trije zvonovi, najprej prvi, ki zvoni »angelski pozdrav oz. češčenje«, drugi, praviloma manjši zvon, se oglasi za duše vernih v vicah, tretji pa v čast [[Sveti Florjan|sv. Florijanu]], za varstvo pred večnim ognjem in pogubljenjem. V Slovenskih Konjicah ob mraku najprej zvoni večji zvon, za njim mali zvon in na koncu še stari zvon, zvonjenje vsakega pa traja okoli dve minuti.
===Izredna zvonjenja===
• prvo izredno zvonjenje se opravlja ob petkih, ob 15.00 uri. Spominja nas na [[Jezus Kristus|kristusovo trpljenje]] in njegovo smrt na križu. Oglasi se veliki zvon, ki zvoni tri minute;
• drugo izredno zvonjenje se opravlja ob sobotah, ob 15.00 uri v zimskem ali ob 16.00 uri v poletnem obdobju. Oglasi se veliki zvon, ki zvoni tri minute. To zvonjenje nas opomni na prihajajoči gospodov dan in nas povabi, da delo zaključimo in se pričnemo pripravljati na praznovanje nedelje. Zvonjenje ima prav zaradi njegovega namena posebno ime »delopust« in se opravlja tudi pred vsemi cerkvenimi prazniki med letom;
===Zvonjenje pokojnim===
Med pomembna izredna zvonjenja sodi tudi zvonjenje pokojnim. Tovrstno zvonjenje naznani, da je v župniji pokojni, ki ga pripravljajo na pogreb.
V nadžupniji se spoštuje in izvaja stara tradicija oz. cinklet:<br>
ko je najavljena smrt, se najprej pozvoni z »navčkom«, ki je v Slovenskih Konjicah mali zvon. Ta pozvoni enkrat, če je pokojni otrok, dvakrat, če je pokojna ženska in trikrat, če je pokojni moški.
Zvonjenje pokojnemu se oglasi tudi, ko se pokojnik vrne v nadžupnijo, in sicer v času, ko je le-ta v mrliški vežici pri pokopališču. Opravlja se opoldne, nekaj minut po opoldanskem zvonjenju in traja štiri minute:
• moškemu zvoni najprej veliki zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali;<br>
• ženski zvoni najprej stari zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali;<br>
• otroku zvoni najprej večji zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali.<br>
Ob smrti [[papež|papeža]] se zvoni z velikim zvonom, petkrat po dve minuti.
===Mašno zvonjenje===
V Slovenskih Konjicah zvonovi na različna načina vabijo k bogoslužju:
• med tednom se stari zvon, večji in mali zvon oglasijo petnajst minut pred mašo in s tem vernike povabijo k bogoslužju. Tri minute pred njim se ponovno oglasi stari zvon, ki vernike povabi v cerkev,
• v nedeljo se eno uro pred mašo oglasi veliki zvon, ki tudi najbolj oddaljene vernike povabi k bogoslužju. Petnajst minut pred bogoslužjem se oglasijo vsi štirje zvonovi, zatem pa, tri minute pred mašo, se oglasi stari zvon, ki vernike povabi v cerkev.
Od Slave pri maši na [[Veliki četrtek]] pa do Salve pri [[Velikonočna vigilija|Velikonočni vigiliji]] zvonovi umolknejo, pravimo, da »gredo v Rim«.
===Pritrkovanje===
Občasno se iz zvonika, pred kakšnim praznikom, oglasi tudi [[pritrkovanje]] (pritrkavanje), ki je posebna vrsta igranja na zvonove. V Sloveniji je pritrkovanje izjemno razvito in imamo zelo širok spekter različnih melodij. Takrat se zvonovi oglasijo z različnimi ritmičnimi vzorci, ki se imenujejo pritrkovalske melodije. Njihov namen je oznanjevanje prihajajočega praznovanja slovesnih cerkvenih praznikov.
== Sklici ==
{{sklici}}
==Morje==
[[Habsburška monarhija|Habsburška dinastija]] je izhod na morje dobila že leta že leta 1374, ko je nasledila del [[Istra|Istre]] in [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]] ter je leta 1382 [[Trst]], pod pokroviteljstvom avstrijskega nadvojvode Leopolda II., sklenil dogovor o zaščiti, kar je predstavljalo temelj pomorske trgovine. V tem obdobju je nad številnimi istrskimi obalnim mesti dominirala [[Beneška republika]]. Kljub temu je Habsburška monarhija leta [[1527]] pridobila del vzhodne jadranske obale (Hrvaško primorje s [[Senj|Senjem]] in [[Reka, Hrvaška|Reko]] ter [[Trsat]]).
Avstrijski in beneški podaniki so leta [[1571]] skupaj sodelovali v pomorski bitki pri Lepantu proti [[Otomansko cesarstvo|otomanskemu imperiju]],
v kateri je združeno ladevje [[Beneška republika|Benetk]], [[Malteški viteški red|Malte]], [[Kraljevina Španija|habsburške Španije]], [[Papeška država|Papeške države]] in drugih uničilo otomansko floto ter za nekaj časa zagotovilo nemoteno plovbo po [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]].
{{glavni|Bitka pri Lepantu (1571)}}
Leta [[1719]] so [[Habsburžani]] razglasili [[Trst]] za svoje svobodno pristanišče.
Cesar [[Karel VI. Habsburški|Karel VI.]] je dal v [[Ladjedelnica Kraljevica|Kraljevici]] leta [[1729]] zgraditi prvi avstrijski pomorski arzenal. [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] je na podlagi določil [[Campoformijski mir|mirovne pogodbe iz Campoformida]] pri [[Videm, Italija|Vidmu]] leta 1797, v zameno za ozemlja v današni Belgiji dobila dotlej beneška ozemlja in mesta v [[Istra|Istri]] in [[Dalmacija|Dalmaciji]].
Miru je kmalu sledila nova vojna z [[Napoleon Bonaparte|Napoleonom]] in ker beneška vojna mornarica ni imela večjega pomena za celinsko orientirano Avstrijo, je sledilo rezanje še nedokončanih ladij. Avstrijska posest [[Benetke|Benetk]] in ozemelj na vzhodni obali [[Jadransko morje|jadranskega morja]] je bila ponovno potrjena po napoleonovem porazu, na [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]] leta 1815. Avstrija je tako prevzela [[Arsenal, Benetke|beneški arsenal]] in tudi mornariško kadetnico (Collegio di cadetti di marina), vendar se je avstrijska vojna mornarica med 1820 in 1848 razvijala in delovala pod močnim vplivom italijanskih in dalmatinskih pomorščakov. V letu 1820 je v Ameriko in v Vzhodno Azijo odplula njena prva vojaška ladja - korveta Carolina.
V času pomladi narodov [[1848]] je v [[Benetke|Benetkah]] izbruhnil upor, s težnjami po odcepitvi, pri katerem so sodelovali tudi avstrijski pomorščaki italijanske narodnosti, kar je imelo za posledico, da je kar 113 ladij od 162 prestopilo na stran beneških upornikov in je tako avstrijska mornarica čez noč skoraj prenehala obstajati. Ko je leta 1849 Avstrija ponovno pridobila Benetke, italijanski pomorski kader ni bil več deležen zaupanja.
Leta 1854 je cesar [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef]] za vrhovnega poveljnika vojne mornarice najel in imenoval danskega [[viceadmiral|viceadmirala]] [[Hans Birch Dahlerup|Hansa Birch von Dahlerupa]], ki je mornarico reorganiziral po angleških vzorih, nezanesljivi italijanski kader nadomestil z ljudmi iz drugih delov monarhije, ter uvedel poveljevanje v nemščini. Lesenim jadrnicam, ki so jih prevzeli v Benetkah, so se pridružile prve parne ladje. Leta 1859 se je z uspešnega potovanja okoli sveta vrnila fregata Novara. Dahlerupove zasluge so, da so pomorske ustanove in vojaško oporišče preselili najprej na začasno lokacijo v [[Trst]], zatem pa v [[Pulj]], kjer so leta 1856 položili temeljni kamen za novi arzenal in začeli urejati glavno [[Vojaška baza|mornariško bazo]] s pristaniščem, postopoma pa so tam namestili tudi večino drugih vojaških pomorskih ustanov.
Istočasno je država gradila [[železniška proga|železniške povezave]] s pristanišči. Leta [[1857]] je bila končana t.i. [[Južna železnica]], ki je povezala [[Dunaj]] s [[Trst|Trstom]], leta 1973 odsek [[Pivka]] - [[Reka, Hrvaška|Reka]], leta 1876 pa je dobilo železniško povezavo še glavno vojaško pristanišče v [[Pulj|Pulju]].
Oporišči vojne mornarice sta postala tudi [[Šibenik]] in [[Boka Kotorska]], na [[Reka, Hrvaška|Reko]] pa so leta 1866 iz Trsta preselili Pomorsko vojaško akademijo (k.u.k. Marine-Akademie in Fiume), ki je sprva delovala v Benetkah.
[[Slika:Nautische Akademie Fiume.jpg|250px|thumb|desno|Nekdanja pomorska vojaška akademija na Reki]]
Leta 1862, so začeli, ob podpori novega vrhovnega poveljnika, brata [[cesar]]ja [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]], nadvojvode [[Maksimilijan I. Mehiški|Ferdinand Maksimilijan]] (1832–1867), graditi prve oklepne fregate. [[Kapitan fregate|Kapitanu fregate]], kasnejšemu [[viceadmiral|viceadmiralu]] [[Wilhelm von Tegetthoff|Wilhelmu von Tegetthoffu]], rojenemu v [[Maribor]]u, je uspelo v [[Bitka pri Visu (1866)|Bitki pri Visu]] leta 1866 odločilno poraziti veliko večjo, modernejšo, vendar slabo vodeno italijansko ladjevje. Cesarstvo je kljub temu uspehu na kopnem izgubilo vojno proti Prusiji in se moralo odpovedati svojim pokrajinam v Italiji, pa tudi se dogovoriti z [[Madžari]] o skupnem vodenju politike, o financiranju in vojaških vprašanjih. Do svoje smrti, leta 1871, je Tegetthoff pripravil načrt izgradnje nove flote, kar pa so zaradi pomanjkanjkanja denarnih sredstev uresničili le delno, vendar se je mornarica krepila in je koncem 19. in v začetku 20. stoletja stopila v vrste velikih pomorskih sil.
Od leta 1889 dalje je tako mornarica nosila naziv »Cesarska in kraljeva« (Kaiserliche und Königliche) ([[kratica]] v splošni rabi: k.u.k) s katerim so poudarili dvojnost monarhije. Konec 19. stoletja je gradila obalne bojne ladje (oklepnice tipa predrednot), tik pred [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] pa že večje oklepne [[Bojna ladja|bojne ladje]], tipa rednot, z težkim topništvom, oklepne in lahke [[križarka|križarke]], kot izvidniške ladje, ter [[Rušilec|rušilce]] za zaščitne namene.
Prvi avstrijski vojni ladji, korveti Carolina, ki je bila v Vzhodni Aziji leta 1821, je do razpada monarhije sledilo 21 vojnih ladij, na 37 čezmorskih potovanjih. Med lesenimi jadrnicami so bile Novara, Donau, Erzherzog Friedrich, Fasana, Helgoland, Saida, Frunsberg, Aurora ter Zrinyi, ki so jim postopoma vgrajevali pogon s [[Parni stroj|parnimi stroji]], ter leseni torpedni ladji Albatros in Nautilus. Proti koncu stoletja so tja že plule modernejše ladje, torpedne oz. lahke križarke razreda Kaiser Franz Joseph I ([[SMS Kaiserin Elisabeth|Kaiserin Elisabeth]] in [[SMS Kaiser Franz Joseph I|Kaiser Franz Joseph I]]) lahke križarke razreda Zenta (Zenta, Aspern in Szigetvar), [[Torpedovka|torpedovki]] Panther in Leopard ter oklepni križarki Kaiserin und Köenigin Maria Theresia in Kaiser Karl VI.
Februarja 1918 so se [[Upor mornarjev v Boki Kotorski|uprli mornarji v Boki Kotorski]], ki so ga zatrli po dveh dneh. Zaradi upora je dotedanjega glavnega poveljnika mornarice, [[Maksimilijan Njegovan|admirala Njegovana]], na položaju zamenjal [[Miklós Horthy|admiral Horthy]].
[[Slika:Austro-Hungarian fleet.jpg|thumb|right|240px|Avstro-ogrsko ladevje na manevrih pred prvo svetovno vojno, v ospredju [[bojna ladja]] SMS Tegetthoff]]
Kronski svet Avstro-Ogrske je s sklepom dne 29. oktobra 1918 celotno vojno in trgovsko ladjevje dualne monarhije z vsemi pristanišči in kopenskimi objekti predal [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Državi SHS]], vendar je celotno ladjevje po [[Rapalska pogodba|rapalski mirovni pogodbi]] pripadlo Italiji.
'''Apostolsko nasledstvo''' ([[Latinščina|lat.]] Successio apostolica) je [[krščanstvo|krščanska]] doktrina ali verski nauk, po katerem so sedanji [[škof]] (tudi [[papež|papež]]) veljavni nasledniki [[Jezus Kristus|Jezusovih]] [[apostol]]ov.
==Nasledstvena škofovska služba==
Cerkev se v zvezi z apostolskim nasledstvom sklicuje na nasledstveno škofovsko službo, ki naj bi segala od sedanjih škofov in papeža neposredno in neprekinjeno v preteklost, vse do [[Apostol|apostolov]], s tem pa se škofom daje legitimnost in izpričuje tudi verodostojnost Cerkve kot božje ustanove. Bistvo apostolskega nasledstva je [[Škofovsko posvečenje|posvečenje]] in polaganje rok, s katerima se potrjuje služba v Cerkvi.
==Apostolstvo==
Apostolstvo je ena od štirih bistvenih označb Cerkve (ena, sveta, katoliška, apostolska), ter je izraženo tudi v [[Nicejska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski]] [[Veroizpoved|veroizpovedi]], ki je bila potrjena na Nicejskem koncilu (prvem cerkvenem zboru) leta [[325]]. Apostolstvo je opredeljeno v tem, da je Cerkev ustanovil [[Jezus Kristus]] (z obhajanjem [[Evharistija|evharistije]] pri t.i. [[Zadnja večerja|Zadnji večerji]]) in da so papeži in škofje v nepretrganem nizu nasledniki apostolov, ki temelji na zakramentalni posvetitvi).
===Primat papeža in škofov===
Apostol [[Sveti Peter|Peter]] naj bi bil, po krščanskem verovanju, tudi prvi rimski [[škof]] in [[papež]].<ref>* {{navedi knjigo |author= |translator=Uroš Kalčič|year=1992 |title=Zgodovina krščanstva |publisher=Državna založba Slovenije v sodelovanju s Tiskovnim društvom Ognjišče|location=Ljubljana|isbn=86-341-0644-6 |cobiss=29084160 |pages=}}</ref> Po krščanskem izročilu in na podlagi zapisa v [[Nova zaveza|Novi zavezi]] o Petru, kot skali, na kateri bo Jezus zgradil svojo cerkev ({{Bibl|Mt 16,18}}) kristjani verujejo, da je [[Jezus Kristus|Jezus]] imenoval sv. Petra za prvega rimskega škofa, kar je postavilo temelje za nadaljnji razvoj [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkve]] in opolnomočilo papeže ter škofe kot izvajalce krščanske doktrine ter nosilce cerkvene hierarhije.
==Različni pogledi==
Pogledi na doktrino o apostolskem nasledstvu niso popolnoma enotni v različnih krščanskih Cerkvah in denominacijah, večina pa se strinja z naslednjim glavnim principom: Jezus je svojo duhovno avtoriteto izročil apostolom. Apostoli so svojo avtoriteto izročili prvim škofom s polaganjem rok - [[škofovsko posvečenje|škofovskim posvečenjem]]. Ti so jo na enak način prenašali na svoje naslednike. Danes veljajo kot veljavno posvečeni tisti škofje, na katere je prešlo škofovsko posvečenje preko prejšnjih škofov v nepretrgani verigi, ki se je začela z Jezusom in apostoli. Na to naj bi se nanašala tudi beseda ''apostolska'' v [[Nicejsko-carigrajska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski veroizpovedi]]: »Verujem v eno sveto, katoliško in apostolsko Cerkev...«
Tak pogled na apostolsko nasledstvo zagovarjajo vse [[katolištvo|katoliške]] in [[pravoslavje|pravoslavne]] Cerkve. Razhajajo se samo pri vprašanju, ali se je vodilna vloga [[sveti Peter|svetega Petra]] prenesla na današnjega [[papež]]a in kakšen pomen ima zato papež in [[Rimskokatoliška cerkev]].
Kljub enakemu pojmovanju te doktrine omenjene Cerkve večinoma priznavajo veljavnost apostolskega nasledstva samo Cerkvam iz svoje skupine (tistim, s katerimi so v [[polno občestvo|polnem občestvu]]) ne pa tudi tistim iz druge skupine. Stvari se na tem področju izboljšujejo z napredkom [[ekumensko gibanje|ekumenskega gibanja]].
[[Anglikanska Cerkev|Anglikanska]] in [[Starokatoliška Cerkev]] pri odcepitvi od Rimskokatoliške cerkve nista prekinili verige apostolskega nasledstva in njihovi škofje štejejo za veljavne naslednike apostolov. Njihovo škofovsko posvečenje bi moralo biti veljavno tudi v očeh Rimskokatoliške Cerkve vsaj v primeru moškega škofovstva (primeri, ko se v teh dveh Cerkvah škofovsko posvečenje prenaša preko žensk-škofinj, so bolj sporni, saj Rimskokatoliška cerkev škofovskega posvečenja žensk ne priznava).
V protestantskih skupnostih večinoma ne priznavajo apostolskega nasledstva v zgoraj opisanem pomenu: Po protestantski teologiji apostoliciteta obstaja zato, ker je v cerkvi Božja beseda živa prav zaradi apostolskega nauka. Nekatere protestantske skupnosti o apostolskem nasledstvu sploh ne govorijo, druge pa se sklicujejo na apostolsko nasledstvo v smislu ''verskega nauka'', ki je prehajal od Jezusa in apostolov do današnjih verskih voditeljev.
{{Infopolje Bivša država
|native_name = ''Royaume de France''
|conventional_long_name = Kraljevina Francija
|common_name =
|
|continent = Evropa
|region =
|country =
|era = obnova Burbonov
|status = kraljevina
|status_text=
|empire =
|government_type= unitarna parlamentarna pol-ustavna monarhija
|
|event_start =
|year_start = 1815
|date_start =
|event_end =
|year_end = 1830
|date_end =
|life_span = 1815–1830
|
|event1 =
|date_event1 =
|event2 =
|date_event2 =
|event3 =
|date_event3 =
|event_pre =
|date_pre =
|event_post =
|date_post =
|
|p1 = Prvo francosko cesarstvo
|flag_p1 = Flag of France.svg
|s1 =
|flag_s1 =
|flag_s2 = Flag of France.svg
|s3 =
|flag_s3 =
|
|flag =
|flag_type =
|image_flag = Drapeau france ancien regime.svg
|symbol =
|symbol_type =
|image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg
|image_map = Kingdom of France (1815).svg
|image_map_caption =Kraljevina Francija (1818)
|capital = Pariz
|national_motto =
|national_anthem =
|common_languages = [[francoščina]]
|currency = [[francoski frank]]
| leader1 = [[Ludvik XVIII.]]
| year_leader1 = 1815–1824
| leader2 = [[Karel X. Francoski |Karel X.]]
| year_leader3 = 1830
| leader3 = [[Ludvik XIX. Francoski|Ludvik XIX.]] (pretendent)
| year_leader4 = 1830
| leader4 = [[Henrik V. Francoski|Henrik V. ]] (pretendent)
| year_leader2 = 1824–1830
|title_leader = [[francoski kralj|kralj]]
| title_deputy = predsednik vlade
| deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]]
| year_deputy1 = 1815
| deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]]
| year_deputy2 = 1830
|legislature = [[francoski parlament|parlament]]
|house1 = [[francoski senat|senat]]
|house2 = [[poslanska zbornica]]}}
{{Infobox former country
| native_name = {{native name|fr|Royaume de France}}
| conventional_long_name = Kingdom of France
| common_name = France
| religion = {{ubli|[[Catholic Church]] {{nwr|([[state religion]])}}|[[Calvinism]]|[[Lutheranism]]|[[Judaism]]}}
| government_type = [[Unitary state|Unitary]] parliamentary [[semi-constitutional monarchy]]
| event_start = Restoration
| life_span = 1815–1830
| year_start = 1815
| event_end = End of the Restoration<ref>Waller, Sally (2002). ''France in Revolution, 1776–1830''. Heinemann Advanced History. Heinemann Educational Publishers.</ref>
| year_end = 1830
| date_end = 9 August
| event1 = [[Charter of 1815]] adopted
| date_event1 = 1815
| event2 = [[Hundred Thousand Sons of Saint Louis|Invasion of Spain]]
| date_event2 = 6 April 1823
| event3 = [[July Revolution]]
| date_event3 = 26–29 July 1830
| event4 =
| date_event4 =
| p1 = First French Empire
| flag_p1 = Flag of France.svg
| s1 = July Monarchy
| flag_s1 = Flag of France.svg
| flag_s2 = Flag of France.svg
| flag_type = [[Flag of France|Flag]]{{sfn|Tombs|1996|p=333}}<ref>{{Cite book |last=Pinoteau |first=Hervé |title=Le chaos français et ses signes: étude sur la symbolique de l'Etat français depuis la Révolution de 1789 |date=1998 |publisher=Presses Sainte-Radegonde |isbn=978-2-9085-7117-2 |ol=456931M |page=217 |language=fr }}</ref>{{Efn|The flag can be seen on top of government buildings in the following illustrations:
* {{Cite AV media |url=https://www.parismuseescollections.paris.fr/fr/musee-carnavalet/oeuvres/retour-du-roi-le-8-juillet-1815-1#infos-principales |title=Retour du Roi le 8 juillet 1815 |date=1815 |access-date=12 December 2021 |website=parismuseescollections.paris.fr}}
* {{Cite AV media |url=https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/btv1b540014439.item |title=Attaque Des Tuileries (le 29 Juillet 1830) |date=1830 |access-date=25 November 2023 |website=gallica.bnf.fr}}
}}
| image_flag = Flag_of_the_Kingdom_of_France_(1814-1830).svg
| symbol_type_article = Coat of arms of France
| symbol_type = Coat of arms
| image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg
| image_map = Kingdom of France (1815).svg
| image_map_caption = The [[Kingdom of France]] in 1818
| capital = [[Paris]]
| national_motto = ''[[Montjoie Saint Denis!]]''
| national_anthem = ''[[Le Retour des Princes français à Paris]]'' {{nwr|"The Return of the French Princes to Paris"}} <div style="text-align:center">[[File:Marche Henri IV.ogg]]</div>
| common_languages = [[French language|French]]
| currency = [[French franc]]
| leader1 = [[Louis XVIII]]
| year_leader1 = 1815–1824
| leader2 = [[Charles X of France|Charles X]]
| year_leader3 = 1830
| leader3 = [[Louis Antoine, Duke of Angoulême|Louis XIX]] (''claimant'')
| year_leader4 = 1830
| leader4 = [[Henri, Count of Chambord|Henry V]] (''claimant'')
| year_leader2 = 1824–1830
| title_leader = [[List of French monarchs|King]]
| title_deputy = [[Prime Minister of France|Prime Minister]]
| deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]]
| year_deputy1 = 1815 (first)
| deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]]
| year_deputy2 = 1830 (last)
| legislature = [[Parliament of France|Parliament]]
| house1 = [[Chamber of Peers (France)|Chamber of Peers]]
| house2 = [[Chamber of Deputies of France|Chamber of Deputies]]
| demonym = French
| iso3166code = omit
}}
{{Infopolje Bivša država
|native_name = ''Royaume de France''
|conventional_long_name = Kraljevina Francija
|common_name =
|
|continent = Evropa
|region =
|country =
|era = obnova Burbonov
|status = kraljevina
|status_text=
|empire =
|government_type= unitarna parlamentarna pol-ustavna monarhija
|
|event_start =
|year_start = 1815
|date_start =
|event_end =
|year_end = 1830
|date_end =
|life_span = 1815–1830
|
|event1 =
|date_event1 =
|event2 =
|date_event2 =
|event3 =
|date_event3 =
|event_pre =
|date_pre =
|event_post =
|date_post =
|
|p1 = Prvo francosko cesarstvo
|flag_p1 = Flag of France.svg
|s1 =
|flag_s1 =
|flag_s2 = Flag of France.svg
|s3 =
|flag_s3 =
|
|flag =
|flag_type =
|image_flag = Drapeau france ancien regime.svg
|symbol =
|symbol_type =
|image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg
|image_map = Kingdom of France (1815).svg
|image_map_caption =Kraljevina Francija (1818)
|capital = Pariz
|national_motto =
|national_anthem =
|common_languages = [[francoščina]]
|currency = [[francoski frank]]
| leader1 = [[Ludvik XVIII.]]
| year_leader1 = 1815–1824
| leader2 = [[Karel X. Francoski |Karel X.]]
| year_leader3 = 1830
| leader3 = [[Ludvik XIX. Francoski|Ludvik XIX.]] (pretendent)
| year_leader4 = 1830
| leader4 = [[Henrik V. Francoski|Henrik V. ]] (pretendent)
| year_leader2 = 1824–1830
|title_leader = [[francoski kralj|kralj]]
| title_deputy = predsednik vlade
| deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]]
| year_deputy1 = 1815
| deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]]
| year_deputy2 = 1830
|legislature = [[francoski parlament|parlament]]
|house1 = [[francoski senat|senat]]
|house2 = [[poslanska zbornica]]}}
{{Infobox former country
| native_name = {{native name|fr|Royaume de France}}
| conventional_long_name = Kingdom of France
| common_name = France
| religion = {{ubli|[[Catholic Church]] {{nwr|([[state religion]])}}|[[Calvinism]]|[[Lutheranism]]|[[Judaism]]}}
| government_type = [[Unitary state|Unitary]] parliamentary [[semi-constitutional monarchy]]
| event_start = Restoration
| life_span = 1815–1830
| year_start = 1815
| event_end = End of the Restoration<ref>Waller, Sally (2002). ''France in Revolution, 1776–1830''. Heinemann Advanced History. Heinemann Educational Publishers.</ref>
| year_end = 1830
| date_end = 9 August
| event1 = [[Charter of 1815]] adopted
| date_event1 = 1815
| event2 = [[Hundred Thousand Sons of Saint Louis|Invasion of Spain]]
| date_event2 = 6 April 1823
| event3 = [[July Revolution]]
| date_event3 = 26–29 July 1830
| event4 =
| date_event4 =
| p1 = First French Empire
| flag_p1 = Flag of France.svg
| s1 = July Monarchy
| flag_s1 = Flag of France.svg
| flag_s2 = Flag of France.svg
| flag_type = [[Flag of France|Flag]]{{sfn|Tombs|1996|p=333}}<ref>{{Cite book |last=Pinoteau |first=Hervé |title=Le chaos français et ses signes: étude sur la symbolique de l'Etat français depuis la Révolution de 1789 |date=1998 |publisher=Presses Sainte-Radegonde |isbn=978-2-9085-7117-2 |ol=456931M |page=217 |language=fr }}</ref>{{Efn|The flag can be seen on top of government buildings in the following illustrations:
* {{Cite AV media |url=https://www.parismuseescollections.paris.fr/fr/musee-carnavalet/oeuvres/retour-du-roi-le-8-juillet-1815-1#infos-principales |title=Retour du Roi le 8 juillet 1815 |date=1815 |access-date=12 December 2021 |website=parismuseescollections.paris.fr}}
* {{Cite AV media |url=https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/btv1b540014439.item |title=Attaque Des Tuileries (le 29 Juillet 1830) |date=1830 |access-date=25 November 2023 |website=gallica.bnf.fr}}
}}
| image_flag = Flag_of_the_Kingdom_of_France_(1814-1830).svg
| symbol_type_article = Coat of arms of France
| symbol_type = Coat of arms
| image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg
| image_map = Kingdom of France (1815).svg
| image_map_caption = The [[Kingdom of France]] in 1818
| capital = [[Paris]]
| national_motto = ''[[Montjoie Saint Denis!]]''
| national_anthem = ''[[Le Retour des Princes français à Paris]]'' {{nwr|"The Return of the French Princes to Paris"}} <div style="text-align:center">[[File:Marche Henri IV.ogg]]</div>
| common_languages = [[French language|French]]
| currency = [[French franc]]
| leader1 = [[Louis XVIII]]
| year_leader1 = 1815–1824
| leader2 = [[Charles X of France|Charles X]]
| year_leader3 = 1830
| leader3 = [[Louis Antoine, Duke of Angoulême|Louis XIX]] (''claimant'')
| year_leader4 = 1830
| leader4 = [[Henri, Count of Chambord|Henry V]] (''claimant'')
| year_leader2 = 1824–1830
| title_leader = [[List of French monarchs|King]]
| title_deputy = [[Prime Minister of France|Prime Minister]]
| deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]]
| year_deputy1 = 1815 (first)
| deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]]
| year_deputy2 = 1830 (last)
| legislature = [[Parliament of France|Parliament]]
| house1 = [[Chamber of Peers (France)|Chamber of Peers]]
| house2 = [[Chamber of Deputies of France|Chamber of Deputies]]
| demonym = French
| iso3166code = omit
}}
{{Infobox organization
| name = Skavti
| former name =
| image =1996-Rover Moot-Fahnengruß.jpg
| image_border =
| size = 200px
| caption =
| abbreviation =
| predecessor =
| successor =
| formation = [[29. julij]] [[1907]]
| extinction =
| merger =
| merged =
| established = {{Start date and age|df=yes|29. julij [[1907]]}}
| type = nacionalne organizacije, povezane v različne mednarodne zveze in povezave
| status = organizirano nepolitično mladinsko gibanje
| purpose =
| headquarters =
| location =
| coords =
| region_served = univerzalnost
| membership =
| language =
| general =
| leader_title = Ustanovitelj
| leader_name = [[Robert Baden-Powell]]
| leader_title2 =
| leader_name2 =
| leader_title3 =
| leader_name3 =
| leader_title4 =
| leader_name4 =
| key_people =
| main_organ = [[WOSM]], [[WAGGS]]
| affiliations =
| budget =
| num_staff =
| num_volunteers =
| website =
| remarks =
}}
'''Skavti''' (in tudi skavtinje) so pripadniki skavtskega gibanja, enega največjih prostovoljnih mladinskih gibanj na svetu.
==Zgodovina==
[[Slika:Baden-Powell ggbain-39190 (cropped).png|200px|thumb|levo|Začetnik svetovnega skavtstva<br>
sir [[Robert Baden-Powell]]<br>
(po skavtsko: Bi-Pi)]]
Skavtstvo je svetovno prostovoljno, nepolitično, organizirano vzgojno in izobraževalno mladinsko gibanje, ki ga je na začetku 20. stoletja ustanovil lord [[Robert Baden-Powell]] in ki sedaj obsega več kot 50 milijonov skavtinj in skavtov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/slovenski-skavti-in-skavtinje-ze-25-let-zivijo-obljubo-bogu-in-domovini/363179 |title=Petindvajset let slovenskih skavtov |accessdate=25. junij 2025 |date=18. april 2015|format= |work=}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/who-we-are/scout-movement/scoutings-history |title=WOSM: Scouting’s History |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=534}}</ref>
==Začetki==
Njegov začetnik in idejni oče je britanski [[Generalporočnik (Združeno kraljestvo)|general]]<ref>{{navedi splet |url=https://bwm.org.au/soldiers/Robert_Baden-Powell.php |title=Major General (Later Lieutenant General) Lord Robert Baden-Powell|accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> [[Robert Baden-Powell]], ki je med službovanjem v britanski konjenici (13. [[huzarji|huzarski]] polk)<ref>{{navedi splet|url=https://britishempire.co.uk/forces/armyunits/britishcavalry/13thhussarsbadenpowell.htm |title=13th hussars: Robert Baden Powell |accessdate=22. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> in med obrambo mesta Mafeking (danes Mafikeng)
med [[Druga burska vojna|drugo bursko vojno]] postal pozoren na mlade in spoznal, da so lahko zelo odgovorni, če se jim zaupa. Po zaključku svoje vojaške kariere in vrnitvi v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] je ugotovil, da je med mladimi zelo priljubljen njegov vojaški priročnik o izvidovanju (Aids to Scouting). Odločil se je, da bo svoje ideje in načela o vzgoji mladih, prevzetih tudi iz svojih vojaških izkušenj, skozi življenje v naravi tudi dejansko preizkusil, mlade pa z novo vzgojno metodo naučil samostojnosti, delovanja v majhnih skupinah ter jim pomagal pri graditvi identitete. Pri tem ni imel v mislih klasičnega vojaškega urjenja, temveč nekaj povsem drugačnega, čemur bi danes lahko rekli krepitev zavedanja, samostojnega odločanja ter duševnega zdravja pri mladih.
==Prvi skavtski tabor==
[[File:BP and future Scouts at Brownsea.jpg|thumb|200px|levo|Prvi skavtski tabor na otoku Brownsea]]
Zato je med 29. julijem in 8. avgustom [[1907]] na otočku Brownsea organiziral poskusni tabor, na katerem je zbral skupino 22 dečkov, starih od 12 do 17 let. Izhajali so iz različnih socialnih slojev in družbenih okolij, tako iz družin delavcev, bogatašev kot iz različnih šol. Že to je bilo za tiste čase dokaj revolucionarno, saj so bili tedaj družbeni sloji jasno opredeljeni in se v glavnem niso mešali med seboj.<ref>{{navedi splet |url=https://thescoutingpages.org.uk/the-first-camp/ |title=The Scouting Pages: Brownsea Island - The First Camp |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Med udeleženci je bil tudi njegov nečak Donald.
Dečki so bili nastanjeni v šotorih, kuhali so na prostem in se veliko gibali v naravi. Baden-Powell jih je razdelil v majhne skupine, poimenovane patrulje in napisal tudi zakone, ki so veljali za vse. Vsaka patrulja je imela svojega vodjo, tak sistem se v skavtstvu uporablja še sedaj. Vadili so orientacijo, sledili stopinjam divjih živali, učili so se vozle in vezave, se pogovarjali o poštenosti, pogumu in odgovornosti. Nekaj pa je bilo tudi sproščenega druženja, ki je mlade še bolj povezalo med seboj, zlasti ob večerih zakurjenem ognju, kjer so tudi zapeli.
Od tedaj 29. julij velja za začetek svetovnega skavtskega gibanja oz. skavtstva.<ref>{{navedi splet |url=https://www.scouts.org.uk/about-us/our-history/our-online-exhibitions/the-early-days-of-scouting/brownsea-island-trialling-scouting/ |title=Brownsea Island: Trialling Scouting, 1 – 8 August 1907 |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.scout-o-wiki.de/index.php/Brownsea_Island |title=Brownsea Island |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=DE}}</ref>
[[Slika:Scout stone Brownsea.jpg|thumb|150px|levo|Spomenik na otoku Brownsea, postavljen v spomin prvega skavtskega tabora]]
[[Slika:Scouting for boys 1 1908.jpg|150px|thumb|levo|Scouting for boys (1908)]]
==Skavtska metoda==
Poskusni tabor je povsem uspel in Baden-Powell je naslednje leto izdal knjigo v več zvezkih »Scouting for boys« (Skavt: navodilo za vzgojo dobrih državljanov) {{COBISS|ID=6607929}}, v kateri je prvič opisal osnove vzgojnega načela Learning by doing (učenja z delom).
Tedaj ni vedel, da bo njegova metoda postala eno najpomembnejših pedagoških del 20. stoletja.
Skavtska metoda je vzgojni pristop, ki ga uporabljajo skavtske organizacije po vsem svetu, za celostni razvoj mladih. Temelji na načelu učenja z delom in spodbuja osebno rast, odgovornost, sodelovanje in spoznavanje življenja v naravi.<br>
Skavtska metoda vsebuje osem ključnih elementov:<ref>{{navedi splet |url=https://skavti.si/poslanstvo |title=ZSKSS: Skavtska metoda |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref>
{| border="0" cellspacing= cellpadding= style="border-collapse:collapse;"
| style="vertical-align:top" |
{| border="0"
| colspan= | '''Metoda'''
----
|-
| 1. Skavtski zakoni in obljuba
|-
| 2. Delo v majhnih skupinah
|-
| 3. Učenje z delom
|-
| 4. Osebno napredovanje<br>
|-
| 5. Simbolna govorica<br>
|-
| 6. Dejavnosti v naravi
|-
| 7. Medgeneracijski odnos<br>
|-
| 8. Služenje (kasneje)
|-
|}
| style="vertical-align:top" |
{| border="0"
| colspan= | '''Opis metode'''
----
|-
| - osebna zaveza k življenju po določenih vrednotah
|-
| - spodbujanje sodelovanja, odgovornosti in demokratičnega odločanja
|-
| - iskustveno učenje skozi prakso<ref>{{navedi splet |url=https://www.zrss.si/pdf/BEAT_Izkustveno_ucenje.pdf |title=Izkustveno učenje: Od teorije k praksi|accessdate=25. junij 2025 |date=2002 |format= |work= }}</ref>
|-
| - vsak posameznik napreduje glede na svoje zmožnosti in zadane cilje
|-
| - uporaba simbolov, obredov in zgodb za prenos vrednot<ref>{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=620}}</ref>
|-
| - narava kot učilnica in prostor osebne rasti
|-
| - sodelovanje med mladimi in odraslimi voditelji
|-
| - aktivno prispevanje k skupnosti, družbi, za skupno dobro in pomoč drugim
|}
|}
==Pedagoški vidiki in poudarki skavtske metode==
Pedagoški vidiki skavtske metode so temeljno povezani z njenim ciljem: celostno vzgojo mladih v odgovorne, samostojne in solidarne posameznike. Metoda ni le skupek tehnik, temveč celovit vzgojni pristop, ki temelji na izkustvenem učenju, osebni rasti in vrednotah.<ref>{{navedi knjigo |author=Baden-Powell, Robert |year=2015 |title=Priročnik za skavtske voditelje: o teoriji skavtske vzgoje |publisher=ZSKSS |isbn=978-961-91701-5-1 |cobiss=253014528 |pages=}}</ref>
===Poudarki===
[[Slika:Health in home and town (1922) (14591638320).jpg|150px|sličica|desno]]
''1. Učenje z delom (learning by doing)''<br>
Učenje z delom je osrednji pedagoški princip skavtske metode. Mladi se učijo skozi lastne izkušnje, naloge in izzive, kar spodbuja aktivno udeležbo, refleksijo in notranjo motivacijo. Gre za konstruktivistični pristop, kjer je učenec v središču učnega procesa.<br>
''2. Samovzgoja in osebno napredovanje''<br>
Skavtska metoda spodbuja notranjo motivacijo in odgovornost za lastni razvoj. Vsak posameznik napreduje glede na svoje zmožnosti, kar je skladno z načeli diferencirane pedagogike.<br>
''3. Vzgoja za vrednote''<br>
Skavtski zakoni in obljuba niso le simboli, temveč pedagoška orodja za oblikovanje značaja. Spodbujajo kreposti, kot so poštenost, pomoč bližnjemu, spoštovanje narave in duhovno rast.<br>
''4. Delo v majhnih skupinah''<br>
Majhne skupine (vodi) omogočajo socialno učenje, razvoj komunikacijskih veščin, učenje in pomen sodelovanja ter demokratičnega odločanja. To je v skladu s sodobnimi pristopi k timskemu učenju in vzgoji za skupnost.<br>
''5. Simbolna govorica''<br>
Uporaba simbolov, obredov in zgodb omogoča globoko notranjo identifikacijo, z vrednotami in cilji. To je pomemben vidik vzgoje, saj nagovarja čustveno in duhovno dimenzijo posameznika.<br>
''6. Narava kot učilnica''<br>
Naravno okolje spodbuja spontano učenje, raziskovanje in stik z bistvenim. Pedagoško gledano gre za učenje v avtentičnem okolju, ki krepi telesni, čustveni in duhovni razvoj.<br>
''7. Medgeneracijsko učenje''<br>
Odrasli voditelji niso le učitelji, temveč spremljevalci in pomočniki, kar omogoča vzgojo skozi odnos in zgled. To je v skladu s sodobnimi pristopi mentorstva in vzgoje z zgledom.<ref>{{navedi knjigo |author= |year=2002 |title= Sam vodim svoj čoln : vzgoja za odgovorno odločanje : priročnik za voditelje v podporo vzgojnemu namenu ZSKSS|publisher=ZSKSS |isbn= |cobiss=119345920 |pages=}}</ref>
==Skavtska obljuba in simboli==
Vsak skavt mora na določeni stopnji obljubiti, da bo pomagal drugim, spoštoval svojo domovino, živel po skavtskih zakonih in razvijal svoje sposobnosti. Za legendarno geslo »Bodi pripravljen« (Be Prepared) je Baden Powell dejal, da pomeni biti pripravljen tako telesno, kot duševno ter moralno, in to ne le na izredne razmere, temveč tudi na vsakdanje življenje. Preden je leta 1944 umrl, je v svojem poslovilnem pismu skavtom zapisal, naj poskušajo svet zapustiti vsaj malo boljši, kot so ga prejeli. Jedro skavtstva torej predstavlja obljuba, ki jo skavtinja in skavt častno izrečeta pred skupnostjo. Glede na starostno vejo slovenski skavti sedaj poznajo kar tri obljube: Najmanjši bobri in bobrovke obljubljajo: Obljubim, da bom ljubil/a Boga in pomagal/a skrbeti za svet. Večji volčiči in volkuljice: Obljubljam, da bom z Božjo pomočjo naredil/a, kar najbolje morem za svoje poboljšanje, da bom pomagal/a drugim in
izpolnjeval/a zakona krdela. Najpomembnejše med njimi pa so tiste, ki jih skavtinje in skavti opravijo v skupini izvidnikov in izvidnic: Pri svoji časti obljubljam, da si bom z Božjo pomočjo prizadeval/a služiti Bogu in domovini, pomagati svojemu bližnjemu in izpolnjevati skavtske zakone. Zunanji znak obljube je skavtska rutica, ki je najbolj časten del skavtskega kroja. Med simboli, ki povezujejo in delajo skavte prepoznavne, so še stiliziran znak v obliki lilije, taborni ogenj, ter skavtski pozdrav s tremi iztegnjenimi prsti. Ti simbolizirajo tri glavne obveznosti iz skavtske obljube.
==Širitev in razvoj gibanja==
Baden-Powell tudi ni pričakoval, da bodo dečki po vsem Združenem kraljestvu že zelo kmalu začeli spontano ustanavljati skavtske vode.
Gibanje se je, brez uradno organizacije, širilo prek otoka po Evropi, v [[Severna Amerika|Severno]] in [[Južna Amerika|Južno Ameriko]], [[Avstralija|Avstralijo]], [[Indija|Indijo]] ter v [[Afrika|Afriko]]. Leta 1909 je kralj [[Edvard VII. Britanski|Edvard VII.]] postal uradni zaščitnik skavtskega gibanja. Leta 1920 se je v Londonu odvijal prvi Jamboree (svetovno srečanje skavtov), ki se ga je udeležilo 8000 skavtov iz 34 držav po svetu. Na Jamboreejeu leta 1929 je bilo že 50.000 skavtov iz 72 dežel (41 držav in delov kraljestev).
==Skavti v Sloveniji==
===Slovenski skavti v Kraljevini Jugoslaviji===
Slovenski skavti so nastali v obdobju [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]], leta 1922, po jugoslovanskem [[Sokol (društvo)|vsesokolskem]] zletu (srečanju) v [[Ljubljana|Ljubljani]], pri katerem so kot spremljevalci sodelovali tudi [[Bosna in Hercegovina|bosanski]], [[Srbija|srbski]], [[Češka|češki]] in [[Poljska|poljski]] skavti. Skupina dijakov se je povezala s skavti v [[Beograd]]u, od koder so jim poslali skavtske priročnike, značke in klobuke. Prvi slovenski skavtski tabor je bil organiziran leta 1923, v [[Kamniška Bistrica|Kamniški Bistrici]].<ref>{{navedi knjigo |author=Grašič, Miroslava |year=1990 |title=Skavti in gozdovniki na Slovenskem: Taborniška gibanja med Slovenci v domovini, zamejstvu, Argentini in Kanadi v 20. stoletju |publisher=Muzej narodne osvoboditve Maribor |isbn= |cobiss=10782 |pages=13}}</ref>
[[Slika:Simbol skavtov Kraljevine Jugoslavije.jpg|150px px|sličica|desno|Simbol zveze jugoslovanskih skavtov, ene od ustanoviteljic WOSM-a]]
Župa skavtov v Sloveniji se je leta 1929 preimenovala v Dravsko skavtsko župo, obe sta bili organizacijsko povezani najprej v Savez Izvidnika i planinki Jugoslavije, kasneje pa v Savez skauta Kraljevine Jugoslavije.
Jeseni 1939 je bila v Ljubljani na Kodeljevem ustanovljena Zveza slovenskih skavtov, ki je temeljila na načelih katoliškega skavtskega gibanja.
Zaradi [[Aprilska vojna|agresije na Jugoslavijo]] aprila 1941 je bila skavtska organizacija v Sloveniji uradno razpuščena 10. junija 1941 in zatem prepovedana s strani okupatorjev. Malo pred razpustom bilo v Sloveniji 1380 registriranih skavtinj in skavtov. Po letu 1945 je ponovni zagon skavtstva preprečila nova jugoslovanska oblast (tudi v Sloveniji), ki je skavte nadomestila sprva s pionirsko organizacijo, ki je imela drugačne cilje in je bila del socialističnega sistema. Leta 1951 pa so nekateri predvojni voditelji skavtov in [[Gozdovniki|gozdovnikov]] v Sloveniji ustanovili Združenje slovenskih tabornikov, ki se je pozneje preimenovalo v [[Zveza tabornikov Slovenije|Zvezo tabornikov Slovenije]] (del Zveze tabornikov Jugoslavije), ki je imela v času obstoja [[Jugoslavija|Jugoslavije]] med mladinskimi organizacijami svojevrsten [[monopol]].
{{glavni|Zgodovina slovenskega skavtstva}}
==Svetovna organizacija skavtskega gibanja==
[[Slika:WOSM 2024.svg|100px|thumb|desno|Novi simbol WOSM-a (od 2024)]]
Svetovna organizacija skavtskega gibanja (World Organization of the Scout Movement - WOSM) je svetovna organizacija skavtskega gibanja, ki združuje veliko število nacionalnih skavtskih organizacij z vsega sveta.
{{glavni|Svetovna organizacija skavtskega gibanja}}
===Ustanovitev===
Leta 1920, na 1. svetovnem skavtskem jamboreeju v Olympia Hall v Kensingtonu (London), so se predstavniki skavtskih skupin iz različnih držav dogovorili o potrebi po mednarodni koordinaciji.
Svetovno organizacijo skavtskega gibanja (WOSM) je na pobudo [[Robert Baden-Powell|Roberta Baden-Powella]] ustanovilo trideset nacionalnih skavtskih organizacij, vendar je bilo samo deset ustanovitvenih: Argentina, Avstralija, Belgija, Kanada, Čile, Francija, Združeno kraljestvo, Italija, Japonska ter Jugoslavija (tedaj [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev]]).
Formalno je bil WOSM ustanovljen julija 1922, na 2. mednarodni skavtski konferenci v Parizu,<ref>{{navedi splet |url= https://learn.scout.org/resource/constitution-world-organization-scout-movement|title=Constitution of the World Organization of the Scout Movement |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> 1. decembra 1922 pa je bila organizacija s tedanjim sedežem v Parizu uradno registrirana.
====Selitve sedeža====
[[Slika:World Bureau (World Organization of the Scout Movement).svg|150px|thumb|desno|Oznaka Svetovnega skavtskega urada ]]
V Londonu je bil v obdobju 1920 - 1958 sedež mednarodnega skavtskega urada (tedaj Boy Scouts International Bureau), ki se je zaradi reogranizacije in širitve delovanja preselil v Kanado, sedež je bil v [[Ottawa|Ottawi]] (1958-1968). Sedež sedanjega Svetovnega skavtskega urada (World Scout Bureau) je od leta 1968 v Švici, v Ženevi.<ref>{{Cite web |title=World Scout Bureau - Relocation of Central Office |url=https://web.archive.org/web/20130919090636/http://www.scout.org/en/content/download/34284/312108/file/Circular%2021-2013%20EN.pdf |archive-date=19 September 2013 |access-date=11 September 2013 |website=WOSM Circular N° 20/2013 |df=dmy-all|language=EN}}</ref>
Zgodovinsko pomemben center skavtstva ostaja Gilwell Park<ref>{{navedi splet |url=https://www.scouts.org.uk/about-us/our-history/gilwell-park/ |title=Gilwell Park |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref> v Londonu, kjer se opravljajo tečaji »Wood Badge« za mednarodnega skavtskega voditelja.<ref>{{navedi splet |url=https://thescoutingpages.org.uk/the-wood-badge/ |title=The Scouting Pages: The Wood Badge |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref>
===Organiziranost in zasedanja===
Izvršni organ WOSM-a, Svetovni skavtski biro (World Scout Bureau) ima sedež v [[Ženeva|Ženevi]] v Švici,<ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/who-we-are/world-organization/world-scout-bureau |title=World Scout Bureau |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> operativni sedež tega organa na globalni ravni (World Scout Bureau Global Support Centre) pa je v [[Kuala Lumpur|Kuala Lumpurju]] v Maleziji.<ref>{{navedi splet |url=https://www.devex.com/organizations/world-scout-bureau-global-support-centre-240855
|title=World Scout Bureau Global Support Centre |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref><br>
Svetovna skavtska konferenca je najvišji organ odločanja WOSM-a, ki se sklicuje in poteka vsaka tri leta.<ref>{{navedi splet |url=https://www.muzej-nz.si/razstave/arhiv/70-let-zveze-tabornikov-slovenije/70-let-zveze-tabornikov-slovenije-taborniske-vezi-po-celem-svetu/ |title=70-let Zveze tabornikov Slovenije: taborniške sledi po celem svetu |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref>
40. svetovna skavtska konferenca WOSM-a je potekala v Ljubljani, od 11. do 15. avgusta 2014, udeležilo pa se jo je več kot 1200 delegatov iz več kot 130-ih držav članic.<ref>{{navedi splet |url=https://www.ljubljana.si/sl/aktualno/40-skavtska-konferenca/ |title= 40. skavtska konferenca|accessdate= |date=11. avgust 2014 |format= |work= }}</ref><br>
[[Slika:NASA Armstrong 1969 scout.png|250px|thumb|desno|Našitek WOSM-a, ki ga med [[Apollo 11|prvim pristankom na luni]] pri sebi imel astronavt [[Neil Armstrong]]]]
===Članstvo v WOSM-u===
Po zadnjih podatkih je v WOSM včlanjenih 174 skavtskih organizacij iz 172 držav in ozemelj po svetu. Ker nekatere organizacije pokrivajo več držav (npr skavtska organizacija Združenega kraljestva vključuje tudi britanska čezmorska ozemlja), je zato število držav nekoliko višje od števila organizacij. Ker skupno število članov presega 57 milijonov skavtinj in skavtov, se WOSM uvršča med največje mladinske organizacije na svetu.
Evropska skavtska regija WOSM-a obsega preko dva milijona skavtov in voditeljev, v štiridesetih nacionalnih skavtskih organizacijah.<ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/where-we-work/regions/europe |title=European Scout Region |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref>
Ker ima WOSM sprejeto pravilo, da sprejme med svoje nove člane samo eno nacionalno skavtsko organizacijo, je leta 1994 iz Slovenije sprejel [[Zveza tabornikov Slovenije|Zvezo tabornikov Slovenije]], kot svojo 135. člansko organizacijo.
==WAGGGS==
[[Slika:WAGGGS.svg|100px|thumb|desno|Simbol WAGGGS-a]]
'''WAGGS''' (World Association of Girl Guides and Girl Scouts) je največje prostovoljno mladinsko gibanje na svetu za dekleta in mlade ženske.<ref>{{navedi splet |url=https://www.cnvos.si/nvo-vseved/eu-mreze/world-association-girl-guides-and-scouts-wagggs/ |title=WAGGGS |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> Združuje več kot 10 milijonov članic v 153 državah, ter si prizadeva, da bi člani (dekleta in tudi fantje) v polnosti razvili svoje potenciale.
=== Zgodovina in ustanovitev===
[[Slika:100 years of Girl Guiding (4825886481).jpg|150px|thumb|desno|Cvetlična zasaditev ob 100-letnici skavtinj]]
[[Slika:Agnes Baden-Powell.jpg|150px|thumb|levo|Agnes Baden-Powell (1858-1945)]]
[[Slika:Olave Baden-Powell.jpg|150px|thumb|desno|Olave Baden-Powell (1889-1977), okoli 1920]]
Že leta 1909 se je na srečanju skavtov v Londonu pojavila skupina deklet, ki so se razglasile za »Girl Scouts« (skavtinje). To je ustanovitelja skavtstva Roberta Baden-Powella spodbudilo, da prilagodi gibanje tudi za dekleta. Leta 1910 je vodstvo skavtinj zaupal svoji sestri Agnes Baden-Powell.<ref>{{navedi splet |url=https://www.girlmuseum.org/girl-guiding-a-brief-history-part-two-agnes-baden-powell/ |title=The Three Baden-Powells: Robert, Agnes and Olave|accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Leta 1918 je Baden-Powell izdal novo priročnik za dekleta, z naslovom Girl Guides.
Prva svetovna skavtska konferenca leta 1920 v Londonu je omogočila mednarodno povezovanje tudi skavtinjam.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/about-us/our-history/ |title=WAGGGS: Our history |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref>
Na 5. mednarodni skavtski konferenci v Parádu na Madžarskem, leta 1928, je bil ustanovljen WAGGGS, kot svetovno združenje skavtinj.<ref>{{navedi splet |url=https://www.csbk.org/wp-content/uploads/2011/07/Hungarian-Scout-History-flyer3.pdf |title=The History of Hungarian Scouting Worldwide |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Ustanoviteljice so bile predstavnice 26 držav, med njimi tudi Jugoslavije (tedaj [[Kraljevina SHS]]).
==Skavtstvo v Sloveniji==
Slovenske skavtinje in skavti se združujejo v [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov|Združenje Slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS), ki šteje približno šest tisoč članov, lokalno pa v sedemdeset skupin, te pa v devet manjših območij, ki jih imenujejo ognjišča. Med Slovenci na [[Enota deželne decentralizacije Trst|Tržaškem]] in [[Enota deželne decentralizacije Gorica|Goriškem]] v Italiji deluje podobna [[Slovenska zamejska skavtska organizacija]] (SZSO).
Skavti kot del [[Civilna zaščita|Civilne zaščite]] pomagajo ob vseh večjih naravnih nesrečah po vsej Sloveniji.
Mnogi pedagogi in psihologi menijo, da so veščine, ki jih skavtstvo razvija - samostojnost, sodelovanje, stik z naravo, reševanje problemov in odgovornost - v digitalni dobi še dragocenejše kot pred stoletjem. Zato se zanimanje za kakovostne programe sobivanja z naravo v nekaterih državah ponovno krepi, čeprav se to sedaj izraža drugače kot v času največjega razcveta skavtskega gibanja.
{{glavni|ZSKSS}}
===Članstvo ZSKSS===
V Evropi trenutno WAGGGS podpira 64 nacionalnih skavtskih združenj v 41 držav. Iz Slovenije so člani WAGGGS-a skavti oz. [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS), ki so leta 1996 postali pridruženi, leta 1999 pa polnopravni člani.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/our-world/europe-region/member-organisations/Slovenia/ |title=WAGGGS Member organisation: ZSKSS |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Nekatere skavtske organizacije so članice obeh zvez (lahko pa njihovi člani osebno), tako WOSM-a kot WAGGGS-a.
===Organiziranost===
Sedež WAGGGS-a je v Londonu, v Olave Centru, ki je bil odprt leta 1985. Poimenovan je po Olave Baden-Powell, ženi ustanovitelja skavtskega gibanja Roberta Baden-Powella in prvi svetovni voditeljici skavtinj.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/contact-us/ |title=Contact WAGGGS at our London World Bureau |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref>
==Sklici==
{{sklici|3}}
== Glej tudi ==
* [[Zgodovina slovenskega skavtstva]]
* [[Robert Baden-Powell]]
* [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS)
* [[Slovenska zamejska skavtska organizacija]] (SZSO)
* [[Zveza bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZBOKSS)
== Viri ==
* World Association of Girl Guides and Girl Scouts, World Bureau (1997), ''Trefoil Round the World''. Eleventh Edition 1997. {{ISBN|0-900827-75-0}} {{ikona en}}
* Grašič, Miroslava, ''Skavti in gozdovniki na Slovenskem: Taborniška gibanja med Slovenci v domovini, zamejstvu, Argentini in Kanadi v 20. stoletju'', Maribor 1990, Muzej narodne osvoboditve Maribor {{COBISS|ID=10782}}
* Fužir, Barbara, ''Skavti: 25 zgodb za 25 let delovanja združenja'', Ljubljana 2015, ZSKSS {{ISBN|978-961-93642-1-5}} {{COBISS|ID=279071232}}
*{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=534, 620}}
*{{navedi knjigo |author=Baden-Powell, Robert |year=2015 |title=Priročnik za skavtske voditelje: o teoriji skavtske vzgoje |publisher=ZSKSS |isbn=978-961-91701-5-1 |cobiss=253014528 |pages=}}
==Zunanje povezave==
* [http://skavti.si/zgodovina Skavti.si/zgodovina] (pridobljeno 15. junija 2019)
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Skavtstvo]]
{{Infobox historic site
|name = Opatija Rheinau
|native_name = Abtei Rheinau
|image = 2010-05-14 16-25-05 Switzerland Zurich Alt-Rheinau.jpg
|caption =sedanji izgled nekdanje opatije
|image_size = 250px
|locmapin = Švica
|map_width = 275
|map_caption =
|coordinates ={{coord|47|38|32|N|8|36|30|E|}}
|location ={{zastava|Švica}},<br>[[Rheinau]], [[Kanton Zürich]]
|area =
|built =
|demolished =
|rebuilt =
|architect =
|architecture =
|governing_body =Rimskokatoliška škofija Sankt Gallen<br>[[Kanton Zürich]]
|owner=
|url=
}}
'''Opatija Rheinau''' [rajnau], ([[Latinščina|lat.]] Monasterium Rhenaugensis) je nekdanja [[benediktinci|benediktinska]] opatija v [[Švica|Švici]], v [[Kanton Zürich|kantonu Zürich]]. Ustanovljena je bila okoli leta 778, razpuščena pa je bila leta 1862. Stoji na otočku na reki [[Ren]].
==Zgodovina==
Izgradnjo obrambnega kompleksa na strateško pomembnem in zaščitenem rokavu reke Ren zgodovinarji uvrščajo v leto 778. V devetem stoletju se je tam naselila skupnost triinštiridesetih benediktinskih menihov, od katerih je bilo polovica duhovnikov.<ref>[https://books.google.com/books?id=YwU4AAAAIAAJ&dq=Rheinau+Abbey&pg=PA285 Clark, James Midgley. ''The Abbey of St. Gall as a Centre of Literature & Art'', Chapter XII, CUP Archive, 1926, 1926]</ref> Med njimi je bil sv. Fintan (oz. Findan)<ref>{{navedi splet |url=https://svetniki.org/sveti-fintan-misijonar-puscavnik-in-rekluz/ |title=Sveti Fintan |accessdate=30. maj 2023 |date= |format= |work= }}</ref> irski menih, ki se je uspel rešiti [[vikingi|vikingške]] sužnosti. V samostanu je kot puščavnik živel dvaindvajset let.<ref>[https://books.google.com/books?id=V6OpDgAAQBAJ&dq=Rheinau+Abbey&pg=PA283 Rio, Alice. ''Slavery After Rome, 500-1100'', Oxford University Press, 2017, p. 30] {{ISBN|9780191009020}}</ref>
== Sklici==
{{sklici}}
== Sklici ==
{{sklici}}
== Viri==
== Zunanje povezave ==
{{reli-struct-stub}}
[[Kategorija:Zgradbe in objekti na Bledu]]
40sr9mfq6hv43mfopwl6oy33ligfwu4
6739408
6739405
2026-08-19T13:42:28Z
Shabicht
3554
/* Zvonik in zvonjenje, opis nekdanjega in sedanjega stanja */
6739408
wikitext
text/x-wiki
[https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Seznam_infopolj Seznam infopolj]<br>
'''Prosim, pusti to vrstico pri miru!!''' (glava peskovnika) '''<br>
'''Ne spreminjaj vsebine peskovnika med urejanjem uporabnika, da ne pride do NAVZKRIŽNEGA UREJANJA !!!'''<br>
Red zvonjenja
==Zvonik in zvonjenje, opis nekdanjega in sedanjega stanja==
[[Slika:Cerkev sv. Jurija - prenova 03.jpg|180px|sličica|levo]]
V [[zvonik|zvoniku]] nadžupnijske cerkve so bili do leta 2023 zvonovi v tako dotrajanem stanju, da je bilo mogoče zvoniti zgolj z malima zvonovoma, saj bi skupno zvonjenje vseh zvonov lahko ogrozilo statiko zvonika. [[Nadžupnija Slovenske Konjice|Nadžupnija]] se je zato odločila, da po več kot stotih letih v zvonik povrne mogočen veliki zvon, ki tehta skoraj tri tone.
[[Slika:Zvon 1924.jpg|180px|thumb|desno|nekdanji veliki zvon iz 1924]]
Skupaj z načrtovanjem in izdelavo projektov se je opravila temeljita obnova zvonika [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve sv. Jurija]], med katero je bilo zamenjano dotrajano stopnišče, vključno s podesti, na novo je bila urejena elektroinštalacija, razsvetljava, pogon ure… V sklopu opreme zvonov je bila urejena in konzervirana stara masivna lesena nosilna konstrukcija, na novo so bili izdelani štirje jarmi zvonov ter obnovljeni njihovi nosilci…
Medtem se je vse tri zvonove odpeljalo v [[Innsbruck]], kjer so v [[Zvonarna Grassmayr|zvonarni Grassmayr]] poskrbeli za obnovo več kot tristo let starega zvona, ki je bil vlit pri Conradu Schneiderju v Celju, ter za medsebojno uglasitev vseh zvonov, posebej slovesno pa je bilo tamkajšnje vlitje novega velikega zvona v novembru 2023.
Osnova tega novega velikega zvona je bil nekdanji nadžupnijski zvon iz leta 1924, ki je moral med drugo svetovno vojno zaradi prelitja v orožje zapustiti zvonik.{{sfn|Ambrožič|1993 |p=135}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=64}} Njegovo okrasje so zvonarji, tudi na podlagi ohranjene fotografije, kar se da približali originalu, za načrt [[zvon|rebra]] pa vzeli zvon, ki je bil v podobnem časovnem obdobju vlit v isti livarni v Mariboru ter se je ohranil vse do danes.
Novi zvon in prenovljeni zvonovi so bili v zvonik povzdignjeni na Jurijevo nedeljo leta 2024.
Kasneje je bila v zvoniku nameščena nova avtomatika, ki sedaj ureja zvonjenje, bitje ure, omogoča pa tudi daljinsko upravljanje. Iz zvonika tako ponovno zvoni uglašena pesem cerkvenih zvonov, v skladu z dolgoletno tradicijo štajerske slovenske pokrajine.
[[Slika:Novi 2.jpg|180px|thumb|desno|novi veliki zvon, še v Innsbrucku (2023)]]
===Stolpna ura===
V zvoniku sedaj čas na štirih številčnicah ureja [[Radijska ura|radijsko vodena ura]], avtomatika pa poganja kazalce in ureja tudi bitje. Bitje ure poteka podnevi in tudi ponoči, vendar je v nočnem času, od 22.00 ure do 6.00 ure zjutraj, naravnano na zmanjšano glasnost. Pri prebivalcih mesta ima bitje ure na cerkvenem zvoniku poseben pomen, saj prav tako kot nekdaj oznanja točen čas, hkrati pa tudi prijetno popestri dogajanje na [[Seznam ulic v Slovenskih Konjicah|Starem trgu]].
==Zvonovi in zvonjenje==
Zvonjenje ni le oznanilo časa, ampak tudi povabilo k molitvi in premišljevanju o skrivnostih naše vere.
{| class="wikitable sortable"
! opis zvona
! slika
! zvonar
! leto vlitja
! premer
! teža<br>(v kg)
! ton*<br>(po podatkih zvonarne)
|-
|veliki zvon
|[[Slika:Novi zvon in arhidiakon.jpg|200px]]
|[[Zvonarna Grassmayr|Grassmayr Innsbruck]]
| 2023
| 172 cm
| 2870
| [[ton|B° +6/16]]
|-
|stari zvon
|[[Slika:Schneiders's bell 04.jpg|200px]]
| Konrad Schneider, Celje{{sfn|Ambrožič|1993|p=147}}
| 1715{{sfn|Kovačič|1906|p=}}
| 143 cm
| 1758
| [[ton|d' +6/16]]
|-
|večji zvon
|[[Slika:Grassmayrjev zvon.jpg|200px]]
| Grassmayr Innsbruck
| 1984
| 106 cm
| 651
| [[ton|f' +6/16]]
|-
|mali zvon
|[[Slika:Zvon mali.jpg|200px]]
| Grassmayr Innsbruck
| 1984
| 95 cm
| 470,5
| [[ton|g' +6/16]]
|-
|}
===Redno zvonjenje===
Vsak dan slišimo trikrat dnevno posebno zvonjenje, tako imenovano angelovo češčenje: zjutraj, opoldne in zvečer. Uvajali so ga že v srednjem veku, najprej zvečer (Večerni zvon, Večerni ave …) kasneje tudi zjutraj. Molitvi angelovega češčenja, ki se običajno moli pri trojnem zvonjenju, se zvečer doda očenaš za verne duše. Večerno zvonjenje se ravna po sončnem zahodu in je v bogoslužnem koledarju zanj določen čas za vse slovenske škofije.
Skoraj istočasno z večernim zvonjenjem so iz 13. stoletja v zgodovinskih virih ohranjeni zapisi, da se je ob zori zvonilo [[Sveta Marija|Mariji]] v pozdrav in v počeščenje. Posebej v mestih je bilo v civilnem življenju običajno jutranje zvonjenje, ponekod ob 4.00 uri, s katerim so oznanjali, da so mestna vrata odprta. Tedaj je bilo to zvonjenje tudi javno znamenje časa, kasneje pa je bilo preneseno na sedmo uro zjutraj. Sedaj je t.i. jutranjica silno redka, ponekod običajna zgolj za velike praznike, ko so z zvonjenjem in s pritrkovanjem zvonov naznanjali praznovanje tistega dne. V [[Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] so tovrstno oznanjevanje ob večjih praznikih prevzeli fantje in možje, ki zjutraj v okolici pokajo oz. »streljajo« z velikimi 200-litrskimi sodi, napolnjenimi s plinom acetilenom, pridobljenim iz kalcijevega karbida (po domače karbita).
• ob 7.00 h se jutranje zvonjenje »Angelovo češčenje« opravlja Mariji v čast, med tednom z večjim zvonom, v nedeljo pa z velikim zvonom. Jutranje zvonjenje traja tri minute;
• ob 12.00 opoldansko zvonjenje »poldan zvoni« opravlja stari zvon, ob nedeljah in praznikih pa veliki zvon. Tudi to drugo zvonjenje je Angelovo češčenje, vendar je bilo zgodovinsko gledano uveljavljeno kasneje kot druga dva zvonjenja, papež Kalist III. je leta 1456 ukazal, naj se zvoni tudi opoldne, v zahvalo za zmago nad Turki v bitki pri Beogradu;
• ob mraku – večerno zvonjenje »Ave Marija« se opravlja dnevu v slovo. Za Slovence ima to zvonjenje prav poseben pomen, o čemer pričajo številne pesmi in različna avtorska dela, ki opisujejo »večerni zvon«. Zgodovinsko lahko tudi začetke večernega zvonjenja pripišemo nekdanjemu »zapiranju mestnih vrat«, ki so ga naznanjali z zvonjenjem.
Pri večernem zvonjenju se ponavadi oglasijo trije zvonovi, najprej prvi, ki zvoni »angelski pozdrav oz. češčenje«, drugi, praviloma manjši zvon, se oglasi za duše vernih v vicah, tretji pa v čast [[Sveti Florjan|sv. Florijanu]], za varstvo pred večnim ognjem in pogubljenjem. V Slovenskih Konjicah ob mraku najprej zvoni večji zvon, za njim mali zvon in na koncu še stari zvon, zvonjenje vsakega pa traja okoli dve minuti.
===Izredna zvonjenja===
• prvo izredno zvonjenje se opravlja ob petkih, ob 15.00 uri. Spominja nas na [[Jezus Kristus|kristusovo trpljenje]] in njegovo smrt na križu. Oglasi se veliki zvon, ki zvoni tri minute;
• drugo izredno zvonjenje se opravlja ob sobotah, ob 15.00 uri v zimskem ali ob 16.00 uri v poletnem obdobju. Oglasi se veliki zvon, ki zvoni tri minute. To zvonjenje nas opomni na prihajajoči gospodov dan in nas povabi, da delo zaključimo in se pričnemo pripravljati na praznovanje nedelje. Zvonjenje ima prav zaradi njegovega namena posebno ime »delopust« in se opravlja tudi pred vsemi cerkvenimi prazniki med letom;
===Zvonjenje pokojnim===
Med pomembna izredna zvonjenja sodi tudi zvonjenje pokojnim. Tovrstno zvonjenje naznani, da je v župniji pokojni, ki ga pripravljajo na pogreb.
V nadžupniji se spoštuje in izvaja stara tradicija oz. cinklet:<br>
ko je najavljena smrt, se najprej pozvoni z »navčkom«, ki je v Slovenskih Konjicah mali zvon. Ta pozvoni enkrat, če je pokojni otrok, dvakrat, če je pokojna ženska in trikrat, če je pokojni moški.
Zvonjenje pokojnemu se oglasi tudi, ko se pokojnik vrne v nadžupnijo, in sicer v času, ko je le-ta v mrliški vežici pri pokopališču. Opravlja se opoldne, nekaj minut po opoldanskem zvonjenju in traja štiri minute:
• moškemu zvoni najprej veliki zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali;<br>
• ženski zvoni najprej stari zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali;<br>
• otroku zvoni najprej večji zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali.<br>
Ob smrti [[papež|papeža]] se zvoni z velikim zvonom, petkrat po dve minuti.
===Mašno zvonjenje===
V Slovenskih Konjicah zvonovi na različna načina vabijo k bogoslužju:
• med tednom se stari zvon, večji in mali zvon oglasijo petnajst minut pred mašo in s tem vernike povabijo k bogoslužju. Tri minute pred njim se ponovno oglasi stari zvon, ki vernike povabi v cerkev,
• v nedeljo se eno uro pred mašo oglasi veliki zvon, ki tudi najbolj oddaljene vernike povabi k bogoslužju. Petnajst minut pred bogoslužjem se oglasijo vsi štirje zvonovi, zatem pa, tri minute pred mašo, se oglasi stari zvon, ki vernike povabi v cerkev.
Od Slave pri maši na [[Veliki četrtek]] pa do Salve pri [[Velikonočna vigilija|Velikonočni vigiliji]] zvonovi umolknejo, pravimo, da »gredo v Rim«.
===Pritrkovanje===
Občasno se iz zvonika, pred kakšnim praznikom, oglasi tudi [[pritrkovanje]] (pritrkavanje), ki je posebna vrsta igranja na zvonove. V Sloveniji je pritrkovanje izjemno razvito in imamo zelo širok spekter različnih melodij. Takrat se zvonovi oglasijo z različnimi ritmičnimi vzorci, ki se imenujejo pritrkovalske melodije. Njihov namen je oznanjevanje prihajajočega praznovanja slovesnih cerkvenih praznikov.
== Sklici ==
{{sklici}}
==Morje==
[[Habsburška monarhija|Habsburška dinastija]] je izhod na morje dobila že leta že leta 1374, ko je nasledila del [[Istra|Istre]] in [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]] ter je leta 1382 [[Trst]], pod pokroviteljstvom avstrijskega nadvojvode Leopolda II., sklenil dogovor o zaščiti, kar je predstavljalo temelj pomorske trgovine. V tem obdobju je nad številnimi istrskimi obalnim mesti dominirala [[Beneška republika]]. Kljub temu je Habsburška monarhija leta [[1527]] pridobila del vzhodne jadranske obale (Hrvaško primorje s [[Senj|Senjem]] in [[Reka, Hrvaška|Reko]] ter [[Trsat]]).
Avstrijski in beneški podaniki so leta [[1571]] skupaj sodelovali v pomorski bitki pri Lepantu proti [[Otomansko cesarstvo|otomanskemu imperiju]],
v kateri je združeno ladevje [[Beneška republika|Benetk]], [[Malteški viteški red|Malte]], [[Kraljevina Španija|habsburške Španije]], [[Papeška država|Papeške države]] in drugih uničilo otomansko floto ter za nekaj časa zagotovilo nemoteno plovbo po [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]].
{{glavni|Bitka pri Lepantu (1571)}}
Leta [[1719]] so [[Habsburžani]] razglasili [[Trst]] za svoje svobodno pristanišče.
Cesar [[Karel VI. Habsburški|Karel VI.]] je dal v [[Ladjedelnica Kraljevica|Kraljevici]] leta [[1729]] zgraditi prvi avstrijski pomorski arzenal. [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] je na podlagi določil [[Campoformijski mir|mirovne pogodbe iz Campoformida]] pri [[Videm, Italija|Vidmu]] leta 1797, v zameno za ozemlja v današni Belgiji dobila dotlej beneška ozemlja in mesta v [[Istra|Istri]] in [[Dalmacija|Dalmaciji]].
Miru je kmalu sledila nova vojna z [[Napoleon Bonaparte|Napoleonom]] in ker beneška vojna mornarica ni imela večjega pomena za celinsko orientirano Avstrijo, je sledilo rezanje še nedokončanih ladij. Avstrijska posest [[Benetke|Benetk]] in ozemelj na vzhodni obali [[Jadransko morje|jadranskega morja]] je bila ponovno potrjena po napoleonovem porazu, na [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]] leta 1815. Avstrija je tako prevzela [[Arsenal, Benetke|beneški arsenal]] in tudi mornariško kadetnico (Collegio di cadetti di marina), vendar se je avstrijska vojna mornarica med 1820 in 1848 razvijala in delovala pod močnim vplivom italijanskih in dalmatinskih pomorščakov. V letu 1820 je v Ameriko in v Vzhodno Azijo odplula njena prva vojaška ladja - korveta Carolina.
V času pomladi narodov [[1848]] je v [[Benetke|Benetkah]] izbruhnil upor, s težnjami po odcepitvi, pri katerem so sodelovali tudi avstrijski pomorščaki italijanske narodnosti, kar je imelo za posledico, da je kar 113 ladij od 162 prestopilo na stran beneških upornikov in je tako avstrijska mornarica čez noč skoraj prenehala obstajati. Ko je leta 1849 Avstrija ponovno pridobila Benetke, italijanski pomorski kader ni bil več deležen zaupanja.
Leta 1854 je cesar [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef]] za vrhovnega poveljnika vojne mornarice najel in imenoval danskega [[viceadmiral|viceadmirala]] [[Hans Birch Dahlerup|Hansa Birch von Dahlerupa]], ki je mornarico reorganiziral po angleških vzorih, nezanesljivi italijanski kader nadomestil z ljudmi iz drugih delov monarhije, ter uvedel poveljevanje v nemščini. Lesenim jadrnicam, ki so jih prevzeli v Benetkah, so se pridružile prve parne ladje. Leta 1859 se je z uspešnega potovanja okoli sveta vrnila fregata Novara. Dahlerupove zasluge so, da so pomorske ustanove in vojaško oporišče preselili najprej na začasno lokacijo v [[Trst]], zatem pa v [[Pulj]], kjer so leta 1856 položili temeljni kamen za novi arzenal in začeli urejati glavno [[Vojaška baza|mornariško bazo]] s pristaniščem, postopoma pa so tam namestili tudi večino drugih vojaških pomorskih ustanov.
Istočasno je država gradila [[železniška proga|železniške povezave]] s pristanišči. Leta [[1857]] je bila končana t.i. [[Južna železnica]], ki je povezala [[Dunaj]] s [[Trst|Trstom]], leta 1973 odsek [[Pivka]] - [[Reka, Hrvaška|Reka]], leta 1876 pa je dobilo železniško povezavo še glavno vojaško pristanišče v [[Pulj|Pulju]].
Oporišči vojne mornarice sta postala tudi [[Šibenik]] in [[Boka Kotorska]], na [[Reka, Hrvaška|Reko]] pa so leta 1866 iz Trsta preselili Pomorsko vojaško akademijo (k.u.k. Marine-Akademie in Fiume), ki je sprva delovala v Benetkah.
[[Slika:Nautische Akademie Fiume.jpg|250px|thumb|desno|Nekdanja pomorska vojaška akademija na Reki]]
Leta 1862, so začeli, ob podpori novega vrhovnega poveljnika, brata [[cesar]]ja [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]], nadvojvode [[Maksimilijan I. Mehiški|Ferdinand Maksimilijan]] (1832–1867), graditi prve oklepne fregate. [[Kapitan fregate|Kapitanu fregate]], kasnejšemu [[viceadmiral|viceadmiralu]] [[Wilhelm von Tegetthoff|Wilhelmu von Tegetthoffu]], rojenemu v [[Maribor]]u, je uspelo v [[Bitka pri Visu (1866)|Bitki pri Visu]] leta 1866 odločilno poraziti veliko večjo, modernejšo, vendar slabo vodeno italijansko ladjevje. Cesarstvo je kljub temu uspehu na kopnem izgubilo vojno proti Prusiji in se moralo odpovedati svojim pokrajinam v Italiji, pa tudi se dogovoriti z [[Madžari]] o skupnem vodenju politike, o financiranju in vojaških vprašanjih. Do svoje smrti, leta 1871, je Tegetthoff pripravil načrt izgradnje nove flote, kar pa so zaradi pomanjkanjkanja denarnih sredstev uresničili le delno, vendar se je mornarica krepila in je koncem 19. in v začetku 20. stoletja stopila v vrste velikih pomorskih sil.
Od leta 1889 dalje je tako mornarica nosila naziv »Cesarska in kraljeva« (Kaiserliche und Königliche) ([[kratica]] v splošni rabi: k.u.k) s katerim so poudarili dvojnost monarhije. Konec 19. stoletja je gradila obalne bojne ladje (oklepnice tipa predrednot), tik pred [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] pa že večje oklepne [[Bojna ladja|bojne ladje]], tipa rednot, z težkim topništvom, oklepne in lahke [[križarka|križarke]], kot izvidniške ladje, ter [[Rušilec|rušilce]] za zaščitne namene.
Prvi avstrijski vojni ladji, korveti Carolina, ki je bila v Vzhodni Aziji leta 1821, je do razpada monarhije sledilo 21 vojnih ladij, na 37 čezmorskih potovanjih. Med lesenimi jadrnicami so bile Novara, Donau, Erzherzog Friedrich, Fasana, Helgoland, Saida, Frunsberg, Aurora ter Zrinyi, ki so jim postopoma vgrajevali pogon s [[Parni stroj|parnimi stroji]], ter leseni torpedni ladji Albatros in Nautilus. Proti koncu stoletja so tja že plule modernejše ladje, torpedne oz. lahke križarke razreda Kaiser Franz Joseph I ([[SMS Kaiserin Elisabeth|Kaiserin Elisabeth]] in [[SMS Kaiser Franz Joseph I|Kaiser Franz Joseph I]]) lahke križarke razreda Zenta (Zenta, Aspern in Szigetvar), [[Torpedovka|torpedovki]] Panther in Leopard ter oklepni križarki Kaiserin und Köenigin Maria Theresia in Kaiser Karl VI.
Februarja 1918 so se [[Upor mornarjev v Boki Kotorski|uprli mornarji v Boki Kotorski]], ki so ga zatrli po dveh dneh. Zaradi upora je dotedanjega glavnega poveljnika mornarice, [[Maksimilijan Njegovan|admirala Njegovana]], na položaju zamenjal [[Miklós Horthy|admiral Horthy]].
[[Slika:Austro-Hungarian fleet.jpg|thumb|right|240px|Avstro-ogrsko ladevje na manevrih pred prvo svetovno vojno, v ospredju [[bojna ladja]] SMS Tegetthoff]]
Kronski svet Avstro-Ogrske je s sklepom dne 29. oktobra 1918 celotno vojno in trgovsko ladjevje dualne monarhije z vsemi pristanišči in kopenskimi objekti predal [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Državi SHS]], vendar je celotno ladjevje po [[Rapalska pogodba|rapalski mirovni pogodbi]] pripadlo Italiji.
'''Apostolsko nasledstvo''' ([[Latinščina|lat.]] Successio apostolica) je [[krščanstvo|krščanska]] doktrina ali verski nauk, po katerem so sedanji [[škof]] (tudi [[papež|papež]]) veljavni nasledniki [[Jezus Kristus|Jezusovih]] [[apostol]]ov.
==Nasledstvena škofovska služba==
Cerkev se v zvezi z apostolskim nasledstvom sklicuje na nasledstveno škofovsko službo, ki naj bi segala od sedanjih škofov in papeža neposredno in neprekinjeno v preteklost, vse do [[Apostol|apostolov]], s tem pa se škofom daje legitimnost in izpričuje tudi verodostojnost Cerkve kot božje ustanove. Bistvo apostolskega nasledstva je [[Škofovsko posvečenje|posvečenje]] in polaganje rok, s katerima se potrjuje služba v Cerkvi.
==Apostolstvo==
Apostolstvo je ena od štirih bistvenih označb Cerkve (ena, sveta, katoliška, apostolska), ter je izraženo tudi v [[Nicejska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski]] [[Veroizpoved|veroizpovedi]], ki je bila potrjena na Nicejskem koncilu (prvem cerkvenem zboru) leta [[325]]. Apostolstvo je opredeljeno v tem, da je Cerkev ustanovil [[Jezus Kristus]] (z obhajanjem [[Evharistija|evharistije]] pri t.i. [[Zadnja večerja|Zadnji večerji]]) in da so papeži in škofje v nepretrganem nizu nasledniki apostolov, ki temelji na zakramentalni posvetitvi).
===Primat papeža in škofov===
Apostol [[Sveti Peter|Peter]] naj bi bil, po krščanskem verovanju, tudi prvi rimski [[škof]] in [[papež]].<ref>* {{navedi knjigo |author= |translator=Uroš Kalčič|year=1992 |title=Zgodovina krščanstva |publisher=Državna založba Slovenije v sodelovanju s Tiskovnim društvom Ognjišče|location=Ljubljana|isbn=86-341-0644-6 |cobiss=29084160 |pages=}}</ref> Po krščanskem izročilu in na podlagi zapisa v [[Nova zaveza|Novi zavezi]] o Petru, kot skali, na kateri bo Jezus zgradil svojo cerkev ({{Bibl|Mt 16,18}}) kristjani verujejo, da je [[Jezus Kristus|Jezus]] imenoval sv. Petra za prvega rimskega škofa, kar je postavilo temelje za nadaljnji razvoj [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkve]] in opolnomočilo papeže ter škofe kot izvajalce krščanske doktrine ter nosilce cerkvene hierarhije.
==Različni pogledi==
Pogledi na doktrino o apostolskem nasledstvu niso popolnoma enotni v različnih krščanskih Cerkvah in denominacijah, večina pa se strinja z naslednjim glavnim principom: Jezus je svojo duhovno avtoriteto izročil apostolom. Apostoli so svojo avtoriteto izročili prvim škofom s polaganjem rok - [[škofovsko posvečenje|škofovskim posvečenjem]]. Ti so jo na enak način prenašali na svoje naslednike. Danes veljajo kot veljavno posvečeni tisti škofje, na katere je prešlo škofovsko posvečenje preko prejšnjih škofov v nepretrgani verigi, ki se je začela z Jezusom in apostoli. Na to naj bi se nanašala tudi beseda ''apostolska'' v [[Nicejsko-carigrajska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski veroizpovedi]]: »Verujem v eno sveto, katoliško in apostolsko Cerkev...«
Tak pogled na apostolsko nasledstvo zagovarjajo vse [[katolištvo|katoliške]] in [[pravoslavje|pravoslavne]] Cerkve. Razhajajo se samo pri vprašanju, ali se je vodilna vloga [[sveti Peter|svetega Petra]] prenesla na današnjega [[papež]]a in kakšen pomen ima zato papež in [[Rimskokatoliška cerkev]].
Kljub enakemu pojmovanju te doktrine omenjene Cerkve večinoma priznavajo veljavnost apostolskega nasledstva samo Cerkvam iz svoje skupine (tistim, s katerimi so v [[polno občestvo|polnem občestvu]]) ne pa tudi tistim iz druge skupine. Stvari se na tem področju izboljšujejo z napredkom [[ekumensko gibanje|ekumenskega gibanja]].
[[Anglikanska Cerkev|Anglikanska]] in [[Starokatoliška Cerkev]] pri odcepitvi od Rimskokatoliške cerkve nista prekinili verige apostolskega nasledstva in njihovi škofje štejejo za veljavne naslednike apostolov. Njihovo škofovsko posvečenje bi moralo biti veljavno tudi v očeh Rimskokatoliške Cerkve vsaj v primeru moškega škofovstva (primeri, ko se v teh dveh Cerkvah škofovsko posvečenje prenaša preko žensk-škofinj, so bolj sporni, saj Rimskokatoliška cerkev škofovskega posvečenja žensk ne priznava).
V protestantskih skupnostih večinoma ne priznavajo apostolskega nasledstva v zgoraj opisanem pomenu: Po protestantski teologiji apostoliciteta obstaja zato, ker je v cerkvi Božja beseda živa prav zaradi apostolskega nauka. Nekatere protestantske skupnosti o apostolskem nasledstvu sploh ne govorijo, druge pa se sklicujejo na apostolsko nasledstvo v smislu ''verskega nauka'', ki je prehajal od Jezusa in apostolov do današnjih verskih voditeljev.
{{Infopolje Bivša država
|native_name = ''Royaume de France''
|conventional_long_name = Kraljevina Francija
|common_name =
|
|continent = Evropa
|region =
|country =
|era = obnova Burbonov
|status = kraljevina
|status_text=
|empire =
|government_type= unitarna parlamentarna pol-ustavna monarhija
|
|event_start =
|year_start = 1815
|date_start =
|event_end =
|year_end = 1830
|date_end =
|life_span = 1815–1830
|
|event1 =
|date_event1 =
|event2 =
|date_event2 =
|event3 =
|date_event3 =
|event_pre =
|date_pre =
|event_post =
|date_post =
|
|p1 = Prvo francosko cesarstvo
|flag_p1 = Flag of France.svg
|s1 =
|flag_s1 =
|flag_s2 = Flag of France.svg
|s3 =
|flag_s3 =
|
|flag =
|flag_type =
|image_flag = Drapeau france ancien regime.svg
|symbol =
|symbol_type =
|image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg
|image_map = Kingdom of France (1815).svg
|image_map_caption =Kraljevina Francija (1818)
|capital = Pariz
|national_motto =
|national_anthem =
|common_languages = [[francoščina]]
|currency = [[francoski frank]]
| leader1 = [[Ludvik XVIII.]]
| year_leader1 = 1815–1824
| leader2 = [[Karel X. Francoski |Karel X.]]
| year_leader3 = 1830
| leader3 = [[Ludvik XIX. Francoski|Ludvik XIX.]] (pretendent)
| year_leader4 = 1830
| leader4 = [[Henrik V. Francoski|Henrik V. ]] (pretendent)
| year_leader2 = 1824–1830
|title_leader = [[francoski kralj|kralj]]
| title_deputy = predsednik vlade
| deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]]
| year_deputy1 = 1815
| deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]]
| year_deputy2 = 1830
|legislature = [[francoski parlament|parlament]]
|house1 = [[francoski senat|senat]]
|house2 = [[poslanska zbornica]]}}
{{Infobox former country
| native_name = {{native name|fr|Royaume de France}}
| conventional_long_name = Kingdom of France
| common_name = France
| religion = {{ubli|[[Catholic Church]] {{nwr|([[state religion]])}}|[[Calvinism]]|[[Lutheranism]]|[[Judaism]]}}
| government_type = [[Unitary state|Unitary]] parliamentary [[semi-constitutional monarchy]]
| event_start = Restoration
| life_span = 1815–1830
| year_start = 1815
| event_end = End of the Restoration<ref>Waller, Sally (2002). ''France in Revolution, 1776–1830''. Heinemann Advanced History. Heinemann Educational Publishers.</ref>
| year_end = 1830
| date_end = 9 August
| event1 = [[Charter of 1815]] adopted
| date_event1 = 1815
| event2 = [[Hundred Thousand Sons of Saint Louis|Invasion of Spain]]
| date_event2 = 6 April 1823
| event3 = [[July Revolution]]
| date_event3 = 26–29 July 1830
| event4 =
| date_event4 =
| p1 = First French Empire
| flag_p1 = Flag of France.svg
| s1 = July Monarchy
| flag_s1 = Flag of France.svg
| flag_s2 = Flag of France.svg
| flag_type = [[Flag of France|Flag]]{{sfn|Tombs|1996|p=333}}<ref>{{Cite book |last=Pinoteau |first=Hervé |title=Le chaos français et ses signes: étude sur la symbolique de l'Etat français depuis la Révolution de 1789 |date=1998 |publisher=Presses Sainte-Radegonde |isbn=978-2-9085-7117-2 |ol=456931M |page=217 |language=fr }}</ref>{{Efn|The flag can be seen on top of government buildings in the following illustrations:
* {{Cite AV media |url=https://www.parismuseescollections.paris.fr/fr/musee-carnavalet/oeuvres/retour-du-roi-le-8-juillet-1815-1#infos-principales |title=Retour du Roi le 8 juillet 1815 |date=1815 |access-date=12 December 2021 |website=parismuseescollections.paris.fr}}
* {{Cite AV media |url=https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/btv1b540014439.item |title=Attaque Des Tuileries (le 29 Juillet 1830) |date=1830 |access-date=25 November 2023 |website=gallica.bnf.fr}}
}}
| image_flag = Flag_of_the_Kingdom_of_France_(1814-1830).svg
| symbol_type_article = Coat of arms of France
| symbol_type = Coat of arms
| image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg
| image_map = Kingdom of France (1815).svg
| image_map_caption = The [[Kingdom of France]] in 1818
| capital = [[Paris]]
| national_motto = ''[[Montjoie Saint Denis!]]''
| national_anthem = ''[[Le Retour des Princes français à Paris]]'' {{nwr|"The Return of the French Princes to Paris"}} <div style="text-align:center">[[File:Marche Henri IV.ogg]]</div>
| common_languages = [[French language|French]]
| currency = [[French franc]]
| leader1 = [[Louis XVIII]]
| year_leader1 = 1815–1824
| leader2 = [[Charles X of France|Charles X]]
| year_leader3 = 1830
| leader3 = [[Louis Antoine, Duke of Angoulême|Louis XIX]] (''claimant'')
| year_leader4 = 1830
| leader4 = [[Henri, Count of Chambord|Henry V]] (''claimant'')
| year_leader2 = 1824–1830
| title_leader = [[List of French monarchs|King]]
| title_deputy = [[Prime Minister of France|Prime Minister]]
| deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]]
| year_deputy1 = 1815 (first)
| deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]]
| year_deputy2 = 1830 (last)
| legislature = [[Parliament of France|Parliament]]
| house1 = [[Chamber of Peers (France)|Chamber of Peers]]
| house2 = [[Chamber of Deputies of France|Chamber of Deputies]]
| demonym = French
| iso3166code = omit
}}
{{Infopolje Bivša država
|native_name = ''Royaume de France''
|conventional_long_name = Kraljevina Francija
|common_name =
|
|continent = Evropa
|region =
|country =
|era = obnova Burbonov
|status = kraljevina
|status_text=
|empire =
|government_type= unitarna parlamentarna pol-ustavna monarhija
|
|event_start =
|year_start = 1815
|date_start =
|event_end =
|year_end = 1830
|date_end =
|life_span = 1815–1830
|
|event1 =
|date_event1 =
|event2 =
|date_event2 =
|event3 =
|date_event3 =
|event_pre =
|date_pre =
|event_post =
|date_post =
|
|p1 = Prvo francosko cesarstvo
|flag_p1 = Flag of France.svg
|s1 =
|flag_s1 =
|flag_s2 = Flag of France.svg
|s3 =
|flag_s3 =
|
|flag =
|flag_type =
|image_flag = Drapeau france ancien regime.svg
|symbol =
|symbol_type =
|image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg
|image_map = Kingdom of France (1815).svg
|image_map_caption =Kraljevina Francija (1818)
|capital = Pariz
|national_motto =
|national_anthem =
|common_languages = [[francoščina]]
|currency = [[francoski frank]]
| leader1 = [[Ludvik XVIII.]]
| year_leader1 = 1815–1824
| leader2 = [[Karel X. Francoski |Karel X.]]
| year_leader3 = 1830
| leader3 = [[Ludvik XIX. Francoski|Ludvik XIX.]] (pretendent)
| year_leader4 = 1830
| leader4 = [[Henrik V. Francoski|Henrik V. ]] (pretendent)
| year_leader2 = 1824–1830
|title_leader = [[francoski kralj|kralj]]
| title_deputy = predsednik vlade
| deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]]
| year_deputy1 = 1815
| deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]]
| year_deputy2 = 1830
|legislature = [[francoski parlament|parlament]]
|house1 = [[francoski senat|senat]]
|house2 = [[poslanska zbornica]]}}
{{Infobox former country
| native_name = {{native name|fr|Royaume de France}}
| conventional_long_name = Kingdom of France
| common_name = France
| religion = {{ubli|[[Catholic Church]] {{nwr|([[state religion]])}}|[[Calvinism]]|[[Lutheranism]]|[[Judaism]]}}
| government_type = [[Unitary state|Unitary]] parliamentary [[semi-constitutional monarchy]]
| event_start = Restoration
| life_span = 1815–1830
| year_start = 1815
| event_end = End of the Restoration<ref>Waller, Sally (2002). ''France in Revolution, 1776–1830''. Heinemann Advanced History. Heinemann Educational Publishers.</ref>
| year_end = 1830
| date_end = 9 August
| event1 = [[Charter of 1815]] adopted
| date_event1 = 1815
| event2 = [[Hundred Thousand Sons of Saint Louis|Invasion of Spain]]
| date_event2 = 6 April 1823
| event3 = [[July Revolution]]
| date_event3 = 26–29 July 1830
| event4 =
| date_event4 =
| p1 = First French Empire
| flag_p1 = Flag of France.svg
| s1 = July Monarchy
| flag_s1 = Flag of France.svg
| flag_s2 = Flag of France.svg
| flag_type = [[Flag of France|Flag]]{{sfn|Tombs|1996|p=333}}<ref>{{Cite book |last=Pinoteau |first=Hervé |title=Le chaos français et ses signes: étude sur la symbolique de l'Etat français depuis la Révolution de 1789 |date=1998 |publisher=Presses Sainte-Radegonde |isbn=978-2-9085-7117-2 |ol=456931M |page=217 |language=fr }}</ref>{{Efn|The flag can be seen on top of government buildings in the following illustrations:
* {{Cite AV media |url=https://www.parismuseescollections.paris.fr/fr/musee-carnavalet/oeuvres/retour-du-roi-le-8-juillet-1815-1#infos-principales |title=Retour du Roi le 8 juillet 1815 |date=1815 |access-date=12 December 2021 |website=parismuseescollections.paris.fr}}
* {{Cite AV media |url=https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/btv1b540014439.item |title=Attaque Des Tuileries (le 29 Juillet 1830) |date=1830 |access-date=25 November 2023 |website=gallica.bnf.fr}}
}}
| image_flag = Flag_of_the_Kingdom_of_France_(1814-1830).svg
| symbol_type_article = Coat of arms of France
| symbol_type = Coat of arms
| image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg
| image_map = Kingdom of France (1815).svg
| image_map_caption = The [[Kingdom of France]] in 1818
| capital = [[Paris]]
| national_motto = ''[[Montjoie Saint Denis!]]''
| national_anthem = ''[[Le Retour des Princes français à Paris]]'' {{nwr|"The Return of the French Princes to Paris"}} <div style="text-align:center">[[File:Marche Henri IV.ogg]]</div>
| common_languages = [[French language|French]]
| currency = [[French franc]]
| leader1 = [[Louis XVIII]]
| year_leader1 = 1815–1824
| leader2 = [[Charles X of France|Charles X]]
| year_leader3 = 1830
| leader3 = [[Louis Antoine, Duke of Angoulême|Louis XIX]] (''claimant'')
| year_leader4 = 1830
| leader4 = [[Henri, Count of Chambord|Henry V]] (''claimant'')
| year_leader2 = 1824–1830
| title_leader = [[List of French monarchs|King]]
| title_deputy = [[Prime Minister of France|Prime Minister]]
| deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]]
| year_deputy1 = 1815 (first)
| deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]]
| year_deputy2 = 1830 (last)
| legislature = [[Parliament of France|Parliament]]
| house1 = [[Chamber of Peers (France)|Chamber of Peers]]
| house2 = [[Chamber of Deputies of France|Chamber of Deputies]]
| demonym = French
| iso3166code = omit
}}
{{Infobox organization
| name = Skavti
| former name =
| image =1996-Rover Moot-Fahnengruß.jpg
| image_border =
| size = 200px
| caption =
| abbreviation =
| predecessor =
| successor =
| formation = [[29. julij]] [[1907]]
| extinction =
| merger =
| merged =
| established = {{Start date and age|df=yes|29. julij [[1907]]}}
| type = nacionalne organizacije, povezane v različne mednarodne zveze in povezave
| status = organizirano nepolitično mladinsko gibanje
| purpose =
| headquarters =
| location =
| coords =
| region_served = univerzalnost
| membership =
| language =
| general =
| leader_title = Ustanovitelj
| leader_name = [[Robert Baden-Powell]]
| leader_title2 =
| leader_name2 =
| leader_title3 =
| leader_name3 =
| leader_title4 =
| leader_name4 =
| key_people =
| main_organ = [[WOSM]], [[WAGGS]]
| affiliations =
| budget =
| num_staff =
| num_volunteers =
| website =
| remarks =
}}
'''Skavti''' (in tudi skavtinje) so pripadniki skavtskega gibanja, enega največjih prostovoljnih mladinskih gibanj na svetu.
==Zgodovina==
[[Slika:Baden-Powell ggbain-39190 (cropped).png|200px|thumb|levo|Začetnik svetovnega skavtstva<br>
sir [[Robert Baden-Powell]]<br>
(po skavtsko: Bi-Pi)]]
Skavtstvo je svetovno prostovoljno, nepolitično, organizirano vzgojno in izobraževalno mladinsko gibanje, ki ga je na začetku 20. stoletja ustanovil lord [[Robert Baden-Powell]] in ki sedaj obsega več kot 50 milijonov skavtinj in skavtov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/slovenski-skavti-in-skavtinje-ze-25-let-zivijo-obljubo-bogu-in-domovini/363179 |title=Petindvajset let slovenskih skavtov |accessdate=25. junij 2025 |date=18. april 2015|format= |work=}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/who-we-are/scout-movement/scoutings-history |title=WOSM: Scouting’s History |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=534}}</ref>
==Začetki==
Njegov začetnik in idejni oče je britanski [[Generalporočnik (Združeno kraljestvo)|general]]<ref>{{navedi splet |url=https://bwm.org.au/soldiers/Robert_Baden-Powell.php |title=Major General (Later Lieutenant General) Lord Robert Baden-Powell|accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> [[Robert Baden-Powell]], ki je med službovanjem v britanski konjenici (13. [[huzarji|huzarski]] polk)<ref>{{navedi splet|url=https://britishempire.co.uk/forces/armyunits/britishcavalry/13thhussarsbadenpowell.htm |title=13th hussars: Robert Baden Powell |accessdate=22. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> in med obrambo mesta Mafeking (danes Mafikeng)
med [[Druga burska vojna|drugo bursko vojno]] postal pozoren na mlade in spoznal, da so lahko zelo odgovorni, če se jim zaupa. Po zaključku svoje vojaške kariere in vrnitvi v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] je ugotovil, da je med mladimi zelo priljubljen njegov vojaški priročnik o izvidovanju (Aids to Scouting). Odločil se je, da bo svoje ideje in načela o vzgoji mladih, prevzetih tudi iz svojih vojaških izkušenj, skozi življenje v naravi tudi dejansko preizkusil, mlade pa z novo vzgojno metodo naučil samostojnosti, delovanja v majhnih skupinah ter jim pomagal pri graditvi identitete. Pri tem ni imel v mislih klasičnega vojaškega urjenja, temveč nekaj povsem drugačnega, čemur bi danes lahko rekli krepitev zavedanja, samostojnega odločanja ter duševnega zdravja pri mladih.
==Prvi skavtski tabor==
[[File:BP and future Scouts at Brownsea.jpg|thumb|200px|levo|Prvi skavtski tabor na otoku Brownsea]]
Zato je med 29. julijem in 8. avgustom [[1907]] na otočku Brownsea organiziral poskusni tabor, na katerem je zbral skupino 22 dečkov, starih od 12 do 17 let. Izhajali so iz različnih socialnih slojev in družbenih okolij, tako iz družin delavcev, bogatašev kot iz različnih šol. Že to je bilo za tiste čase dokaj revolucionarno, saj so bili tedaj družbeni sloji jasno opredeljeni in se v glavnem niso mešali med seboj.<ref>{{navedi splet |url=https://thescoutingpages.org.uk/the-first-camp/ |title=The Scouting Pages: Brownsea Island - The First Camp |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Med udeleženci je bil tudi njegov nečak Donald.
Dečki so bili nastanjeni v šotorih, kuhali so na prostem in se veliko gibali v naravi. Baden-Powell jih je razdelil v majhne skupine, poimenovane patrulje in napisal tudi zakone, ki so veljali za vse. Vsaka patrulja je imela svojega vodjo, tak sistem se v skavtstvu uporablja še sedaj. Vadili so orientacijo, sledili stopinjam divjih živali, učili so se vozle in vezave, se pogovarjali o poštenosti, pogumu in odgovornosti. Nekaj pa je bilo tudi sproščenega druženja, ki je mlade še bolj povezalo med seboj, zlasti ob večerih zakurjenem ognju, kjer so tudi zapeli.
Od tedaj 29. julij velja za začetek svetovnega skavtskega gibanja oz. skavtstva.<ref>{{navedi splet |url=https://www.scouts.org.uk/about-us/our-history/our-online-exhibitions/the-early-days-of-scouting/brownsea-island-trialling-scouting/ |title=Brownsea Island: Trialling Scouting, 1 – 8 August 1907 |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.scout-o-wiki.de/index.php/Brownsea_Island |title=Brownsea Island |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=DE}}</ref>
[[Slika:Scout stone Brownsea.jpg|thumb|150px|levo|Spomenik na otoku Brownsea, postavljen v spomin prvega skavtskega tabora]]
[[Slika:Scouting for boys 1 1908.jpg|150px|thumb|levo|Scouting for boys (1908)]]
==Skavtska metoda==
Poskusni tabor je povsem uspel in Baden-Powell je naslednje leto izdal knjigo v več zvezkih »Scouting for boys« (Skavt: navodilo za vzgojo dobrih državljanov) {{COBISS|ID=6607929}}, v kateri je prvič opisal osnove vzgojnega načela Learning by doing (učenja z delom).
Tedaj ni vedel, da bo njegova metoda postala eno najpomembnejših pedagoških del 20. stoletja.
Skavtska metoda je vzgojni pristop, ki ga uporabljajo skavtske organizacije po vsem svetu, za celostni razvoj mladih. Temelji na načelu učenja z delom in spodbuja osebno rast, odgovornost, sodelovanje in spoznavanje življenja v naravi.<br>
Skavtska metoda vsebuje osem ključnih elementov:<ref>{{navedi splet |url=https://skavti.si/poslanstvo |title=ZSKSS: Skavtska metoda |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref>
{| border="0" cellspacing= cellpadding= style="border-collapse:collapse;"
| style="vertical-align:top" |
{| border="0"
| colspan= | '''Metoda'''
----
|-
| 1. Skavtski zakoni in obljuba
|-
| 2. Delo v majhnih skupinah
|-
| 3. Učenje z delom
|-
| 4. Osebno napredovanje<br>
|-
| 5. Simbolna govorica<br>
|-
| 6. Dejavnosti v naravi
|-
| 7. Medgeneracijski odnos<br>
|-
| 8. Služenje (kasneje)
|-
|}
| style="vertical-align:top" |
{| border="0"
| colspan= | '''Opis metode'''
----
|-
| - osebna zaveza k življenju po določenih vrednotah
|-
| - spodbujanje sodelovanja, odgovornosti in demokratičnega odločanja
|-
| - iskustveno učenje skozi prakso<ref>{{navedi splet |url=https://www.zrss.si/pdf/BEAT_Izkustveno_ucenje.pdf |title=Izkustveno učenje: Od teorije k praksi|accessdate=25. junij 2025 |date=2002 |format= |work= }}</ref>
|-
| - vsak posameznik napreduje glede na svoje zmožnosti in zadane cilje
|-
| - uporaba simbolov, obredov in zgodb za prenos vrednot<ref>{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=620}}</ref>
|-
| - narava kot učilnica in prostor osebne rasti
|-
| - sodelovanje med mladimi in odraslimi voditelji
|-
| - aktivno prispevanje k skupnosti, družbi, za skupno dobro in pomoč drugim
|}
|}
==Pedagoški vidiki in poudarki skavtske metode==
Pedagoški vidiki skavtske metode so temeljno povezani z njenim ciljem: celostno vzgojo mladih v odgovorne, samostojne in solidarne posameznike. Metoda ni le skupek tehnik, temveč celovit vzgojni pristop, ki temelji na izkustvenem učenju, osebni rasti in vrednotah.<ref>{{navedi knjigo |author=Baden-Powell, Robert |year=2015 |title=Priročnik za skavtske voditelje: o teoriji skavtske vzgoje |publisher=ZSKSS |isbn=978-961-91701-5-1 |cobiss=253014528 |pages=}}</ref>
===Poudarki===
[[Slika:Health in home and town (1922) (14591638320).jpg|150px|sličica|desno]]
''1. Učenje z delom (learning by doing)''<br>
Učenje z delom je osrednji pedagoški princip skavtske metode. Mladi se učijo skozi lastne izkušnje, naloge in izzive, kar spodbuja aktivno udeležbo, refleksijo in notranjo motivacijo. Gre za konstruktivistični pristop, kjer je učenec v središču učnega procesa.<br>
''2. Samovzgoja in osebno napredovanje''<br>
Skavtska metoda spodbuja notranjo motivacijo in odgovornost za lastni razvoj. Vsak posameznik napreduje glede na svoje zmožnosti, kar je skladno z načeli diferencirane pedagogike.<br>
''3. Vzgoja za vrednote''<br>
Skavtski zakoni in obljuba niso le simboli, temveč pedagoška orodja za oblikovanje značaja. Spodbujajo kreposti, kot so poštenost, pomoč bližnjemu, spoštovanje narave in duhovno rast.<br>
''4. Delo v majhnih skupinah''<br>
Majhne skupine (vodi) omogočajo socialno učenje, razvoj komunikacijskih veščin, učenje in pomen sodelovanja ter demokratičnega odločanja. To je v skladu s sodobnimi pristopi k timskemu učenju in vzgoji za skupnost.<br>
''5. Simbolna govorica''<br>
Uporaba simbolov, obredov in zgodb omogoča globoko notranjo identifikacijo, z vrednotami in cilji. To je pomemben vidik vzgoje, saj nagovarja čustveno in duhovno dimenzijo posameznika.<br>
''6. Narava kot učilnica''<br>
Naravno okolje spodbuja spontano učenje, raziskovanje in stik z bistvenim. Pedagoško gledano gre za učenje v avtentičnem okolju, ki krepi telesni, čustveni in duhovni razvoj.<br>
''7. Medgeneracijsko učenje''<br>
Odrasli voditelji niso le učitelji, temveč spremljevalci in pomočniki, kar omogoča vzgojo skozi odnos in zgled. To je v skladu s sodobnimi pristopi mentorstva in vzgoje z zgledom.<ref>{{navedi knjigo |author= |year=2002 |title= Sam vodim svoj čoln : vzgoja za odgovorno odločanje : priročnik za voditelje v podporo vzgojnemu namenu ZSKSS|publisher=ZSKSS |isbn= |cobiss=119345920 |pages=}}</ref>
==Skavtska obljuba in simboli==
Vsak skavt mora na določeni stopnji obljubiti, da bo pomagal drugim, spoštoval svojo domovino, živel po skavtskih zakonih in razvijal svoje sposobnosti. Za legendarno geslo »Bodi pripravljen« (Be Prepared) je Baden Powell dejal, da pomeni biti pripravljen tako telesno, kot duševno ter moralno, in to ne le na izredne razmere, temveč tudi na vsakdanje življenje. Preden je leta 1944 umrl, je v svojem poslovilnem pismu skavtom zapisal, naj poskušajo svet zapustiti vsaj malo boljši, kot so ga prejeli. Jedro skavtstva torej predstavlja obljuba, ki jo skavtinja in skavt častno izrečeta pred skupnostjo. Glede na starostno vejo slovenski skavti sedaj poznajo kar tri obljube: Najmanjši bobri in bobrovke obljubljajo: Obljubim, da bom ljubil/a Boga in pomagal/a skrbeti za svet. Večji volčiči in volkuljice: Obljubljam, da bom z Božjo pomočjo naredil/a, kar najbolje morem za svoje poboljšanje, da bom pomagal/a drugim in
izpolnjeval/a zakona krdela. Najpomembnejše med njimi pa so tiste, ki jih skavtinje in skavti opravijo v skupini izvidnikov in izvidnic: Pri svoji časti obljubljam, da si bom z Božjo pomočjo prizadeval/a služiti Bogu in domovini, pomagati svojemu bližnjemu in izpolnjevati skavtske zakone. Zunanji znak obljube je skavtska rutica, ki je najbolj časten del skavtskega kroja. Med simboli, ki povezujejo in delajo skavte prepoznavne, so še stiliziran znak v obliki lilije, taborni ogenj, ter skavtski pozdrav s tremi iztegnjenimi prsti. Ti simbolizirajo tri glavne obveznosti iz skavtske obljube.
==Širitev in razvoj gibanja==
Baden-Powell tudi ni pričakoval, da bodo dečki po vsem Združenem kraljestvu že zelo kmalu začeli spontano ustanavljati skavtske vode.
Gibanje se je, brez uradno organizacije, širilo prek otoka po Evropi, v [[Severna Amerika|Severno]] in [[Južna Amerika|Južno Ameriko]], [[Avstralija|Avstralijo]], [[Indija|Indijo]] ter v [[Afrika|Afriko]]. Leta 1909 je kralj [[Edvard VII. Britanski|Edvard VII.]] postal uradni zaščitnik skavtskega gibanja. Leta 1920 se je v Londonu odvijal prvi Jamboree (svetovno srečanje skavtov), ki se ga je udeležilo 8000 skavtov iz 34 držav po svetu. Na Jamboreejeu leta 1929 je bilo že 50.000 skavtov iz 72 dežel (41 držav in delov kraljestev).
==Skavti v Sloveniji==
===Slovenski skavti v Kraljevini Jugoslaviji===
Slovenski skavti so nastali v obdobju [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]], leta 1922, po jugoslovanskem [[Sokol (društvo)|vsesokolskem]] zletu (srečanju) v [[Ljubljana|Ljubljani]], pri katerem so kot spremljevalci sodelovali tudi [[Bosna in Hercegovina|bosanski]], [[Srbija|srbski]], [[Češka|češki]] in [[Poljska|poljski]] skavti. Skupina dijakov se je povezala s skavti v [[Beograd]]u, od koder so jim poslali skavtske priročnike, značke in klobuke. Prvi slovenski skavtski tabor je bil organiziran leta 1923, v [[Kamniška Bistrica|Kamniški Bistrici]].<ref>{{navedi knjigo |author=Grašič, Miroslava |year=1990 |title=Skavti in gozdovniki na Slovenskem: Taborniška gibanja med Slovenci v domovini, zamejstvu, Argentini in Kanadi v 20. stoletju |publisher=Muzej narodne osvoboditve Maribor |isbn= |cobiss=10782 |pages=13}}</ref>
[[Slika:Simbol skavtov Kraljevine Jugoslavije.jpg|150px px|sličica|desno|Simbol zveze jugoslovanskih skavtov, ene od ustanoviteljic WOSM-a]]
Župa skavtov v Sloveniji se je leta 1929 preimenovala v Dravsko skavtsko župo, obe sta bili organizacijsko povezani najprej v Savez Izvidnika i planinki Jugoslavije, kasneje pa v Savez skauta Kraljevine Jugoslavije.
Jeseni 1939 je bila v Ljubljani na Kodeljevem ustanovljena Zveza slovenskih skavtov, ki je temeljila na načelih katoliškega skavtskega gibanja.
Zaradi [[Aprilska vojna|agresije na Jugoslavijo]] aprila 1941 je bila skavtska organizacija v Sloveniji uradno razpuščena 10. junija 1941 in zatem prepovedana s strani okupatorjev. Malo pred razpustom bilo v Sloveniji 1380 registriranih skavtinj in skavtov. Po letu 1945 je ponovni zagon skavtstva preprečila nova jugoslovanska oblast (tudi v Sloveniji), ki je skavte nadomestila sprva s pionirsko organizacijo, ki je imela drugačne cilje in je bila del socialističnega sistema. Leta 1951 pa so nekateri predvojni voditelji skavtov in [[Gozdovniki|gozdovnikov]] v Sloveniji ustanovili Združenje slovenskih tabornikov, ki se je pozneje preimenovalo v [[Zveza tabornikov Slovenije|Zvezo tabornikov Slovenije]] (del Zveze tabornikov Jugoslavije), ki je imela v času obstoja [[Jugoslavija|Jugoslavije]] med mladinskimi organizacijami svojevrsten [[monopol]].
{{glavni|Zgodovina slovenskega skavtstva}}
==Svetovna organizacija skavtskega gibanja==
[[Slika:WOSM 2024.svg|100px|thumb|desno|Novi simbol WOSM-a (od 2024)]]
Svetovna organizacija skavtskega gibanja (World Organization of the Scout Movement - WOSM) je svetovna organizacija skavtskega gibanja, ki združuje veliko število nacionalnih skavtskih organizacij z vsega sveta.
{{glavni|Svetovna organizacija skavtskega gibanja}}
===Ustanovitev===
Leta 1920, na 1. svetovnem skavtskem jamboreeju v Olympia Hall v Kensingtonu (London), so se predstavniki skavtskih skupin iz različnih držav dogovorili o potrebi po mednarodni koordinaciji.
Svetovno organizacijo skavtskega gibanja (WOSM) je na pobudo [[Robert Baden-Powell|Roberta Baden-Powella]] ustanovilo trideset nacionalnih skavtskih organizacij, vendar je bilo samo deset ustanovitvenih: Argentina, Avstralija, Belgija, Kanada, Čile, Francija, Združeno kraljestvo, Italija, Japonska ter Jugoslavija (tedaj [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev]]).
Formalno je bil WOSM ustanovljen julija 1922, na 2. mednarodni skavtski konferenci v Parizu,<ref>{{navedi splet |url= https://learn.scout.org/resource/constitution-world-organization-scout-movement|title=Constitution of the World Organization of the Scout Movement |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> 1. decembra 1922 pa je bila organizacija s tedanjim sedežem v Parizu uradno registrirana.
====Selitve sedeža====
[[Slika:World Bureau (World Organization of the Scout Movement).svg|150px|thumb|desno|Oznaka Svetovnega skavtskega urada ]]
V Londonu je bil v obdobju 1920 - 1958 sedež mednarodnega skavtskega urada (tedaj Boy Scouts International Bureau), ki se je zaradi reogranizacije in širitve delovanja preselil v Kanado, sedež je bil v [[Ottawa|Ottawi]] (1958-1968). Sedež sedanjega Svetovnega skavtskega urada (World Scout Bureau) je od leta 1968 v Švici, v Ženevi.<ref>{{Cite web |title=World Scout Bureau - Relocation of Central Office |url=https://web.archive.org/web/20130919090636/http://www.scout.org/en/content/download/34284/312108/file/Circular%2021-2013%20EN.pdf |archive-date=19 September 2013 |access-date=11 September 2013 |website=WOSM Circular N° 20/2013 |df=dmy-all|language=EN}}</ref>
Zgodovinsko pomemben center skavtstva ostaja Gilwell Park<ref>{{navedi splet |url=https://www.scouts.org.uk/about-us/our-history/gilwell-park/ |title=Gilwell Park |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref> v Londonu, kjer se opravljajo tečaji »Wood Badge« za mednarodnega skavtskega voditelja.<ref>{{navedi splet |url=https://thescoutingpages.org.uk/the-wood-badge/ |title=The Scouting Pages: The Wood Badge |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref>
===Organiziranost in zasedanja===
Izvršni organ WOSM-a, Svetovni skavtski biro (World Scout Bureau) ima sedež v [[Ženeva|Ženevi]] v Švici,<ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/who-we-are/world-organization/world-scout-bureau |title=World Scout Bureau |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> operativni sedež tega organa na globalni ravni (World Scout Bureau Global Support Centre) pa je v [[Kuala Lumpur|Kuala Lumpurju]] v Maleziji.<ref>{{navedi splet |url=https://www.devex.com/organizations/world-scout-bureau-global-support-centre-240855
|title=World Scout Bureau Global Support Centre |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref><br>
Svetovna skavtska konferenca je najvišji organ odločanja WOSM-a, ki se sklicuje in poteka vsaka tri leta.<ref>{{navedi splet |url=https://www.muzej-nz.si/razstave/arhiv/70-let-zveze-tabornikov-slovenije/70-let-zveze-tabornikov-slovenije-taborniske-vezi-po-celem-svetu/ |title=70-let Zveze tabornikov Slovenije: taborniške sledi po celem svetu |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref>
40. svetovna skavtska konferenca WOSM-a je potekala v Ljubljani, od 11. do 15. avgusta 2014, udeležilo pa se jo je več kot 1200 delegatov iz več kot 130-ih držav članic.<ref>{{navedi splet |url=https://www.ljubljana.si/sl/aktualno/40-skavtska-konferenca/ |title= 40. skavtska konferenca|accessdate= |date=11. avgust 2014 |format= |work= }}</ref><br>
[[Slika:NASA Armstrong 1969 scout.png|250px|thumb|desno|Našitek WOSM-a, ki ga med [[Apollo 11|prvim pristankom na luni]] pri sebi imel astronavt [[Neil Armstrong]]]]
===Članstvo v WOSM-u===
Po zadnjih podatkih je v WOSM včlanjenih 174 skavtskih organizacij iz 172 držav in ozemelj po svetu. Ker nekatere organizacije pokrivajo več držav (npr skavtska organizacija Združenega kraljestva vključuje tudi britanska čezmorska ozemlja), je zato število držav nekoliko višje od števila organizacij. Ker skupno število članov presega 57 milijonov skavtinj in skavtov, se WOSM uvršča med največje mladinske organizacije na svetu.
Evropska skavtska regija WOSM-a obsega preko dva milijona skavtov in voditeljev, v štiridesetih nacionalnih skavtskih organizacijah.<ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/where-we-work/regions/europe |title=European Scout Region |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref>
Ker ima WOSM sprejeto pravilo, da sprejme med svoje nove člane samo eno nacionalno skavtsko organizacijo, je leta 1994 iz Slovenije sprejel [[Zveza tabornikov Slovenije|Zvezo tabornikov Slovenije]], kot svojo 135. člansko organizacijo.
==WAGGGS==
[[Slika:WAGGGS.svg|100px|thumb|desno|Simbol WAGGGS-a]]
'''WAGGS''' (World Association of Girl Guides and Girl Scouts) je največje prostovoljno mladinsko gibanje na svetu za dekleta in mlade ženske.<ref>{{navedi splet |url=https://www.cnvos.si/nvo-vseved/eu-mreze/world-association-girl-guides-and-scouts-wagggs/ |title=WAGGGS |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> Združuje več kot 10 milijonov članic v 153 državah, ter si prizadeva, da bi člani (dekleta in tudi fantje) v polnosti razvili svoje potenciale.
=== Zgodovina in ustanovitev===
[[Slika:100 years of Girl Guiding (4825886481).jpg|150px|thumb|desno|Cvetlična zasaditev ob 100-letnici skavtinj]]
[[Slika:Agnes Baden-Powell.jpg|150px|thumb|levo|Agnes Baden-Powell (1858-1945)]]
[[Slika:Olave Baden-Powell.jpg|150px|thumb|desno|Olave Baden-Powell (1889-1977), okoli 1920]]
Že leta 1909 se je na srečanju skavtov v Londonu pojavila skupina deklet, ki so se razglasile za »Girl Scouts« (skavtinje). To je ustanovitelja skavtstva Roberta Baden-Powella spodbudilo, da prilagodi gibanje tudi za dekleta. Leta 1910 je vodstvo skavtinj zaupal svoji sestri Agnes Baden-Powell.<ref>{{navedi splet |url=https://www.girlmuseum.org/girl-guiding-a-brief-history-part-two-agnes-baden-powell/ |title=The Three Baden-Powells: Robert, Agnes and Olave|accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Leta 1918 je Baden-Powell izdal novo priročnik za dekleta, z naslovom Girl Guides.
Prva svetovna skavtska konferenca leta 1920 v Londonu je omogočila mednarodno povezovanje tudi skavtinjam.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/about-us/our-history/ |title=WAGGGS: Our history |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref>
Na 5. mednarodni skavtski konferenci v Parádu na Madžarskem, leta 1928, je bil ustanovljen WAGGGS, kot svetovno združenje skavtinj.<ref>{{navedi splet |url=https://www.csbk.org/wp-content/uploads/2011/07/Hungarian-Scout-History-flyer3.pdf |title=The History of Hungarian Scouting Worldwide |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Ustanoviteljice so bile predstavnice 26 držav, med njimi tudi Jugoslavije (tedaj [[Kraljevina SHS]]).
==Skavtstvo v Sloveniji==
Slovenske skavtinje in skavti se združujejo v [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov|Združenje Slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS), ki šteje približno šest tisoč članov, lokalno pa v sedemdeset skupin, te pa v devet manjših območij, ki jih imenujejo ognjišča. Med Slovenci na [[Enota deželne decentralizacije Trst|Tržaškem]] in [[Enota deželne decentralizacije Gorica|Goriškem]] v Italiji deluje podobna [[Slovenska zamejska skavtska organizacija]] (SZSO).
Skavti kot del [[Civilna zaščita|Civilne zaščite]] pomagajo ob vseh večjih naravnih nesrečah po vsej Sloveniji.
Mnogi pedagogi in psihologi menijo, da so veščine, ki jih skavtstvo razvija - samostojnost, sodelovanje, stik z naravo, reševanje problemov in odgovornost - v digitalni dobi še dragocenejše kot pred stoletjem. Zato se zanimanje za kakovostne programe sobivanja z naravo v nekaterih državah ponovno krepi, čeprav se to sedaj izraža drugače kot v času največjega razcveta skavtskega gibanja.
{{glavni|ZSKSS}}
===Članstvo ZSKSS===
V Evropi trenutno WAGGGS podpira 64 nacionalnih skavtskih združenj v 41 držav. Iz Slovenije so člani WAGGGS-a skavti oz. [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS), ki so leta 1996 postali pridruženi, leta 1999 pa polnopravni člani.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/our-world/europe-region/member-organisations/Slovenia/ |title=WAGGGS Member organisation: ZSKSS |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Nekatere skavtske organizacije so članice obeh zvez (lahko pa njihovi člani osebno), tako WOSM-a kot WAGGGS-a.
===Organiziranost===
Sedež WAGGGS-a je v Londonu, v Olave Centru, ki je bil odprt leta 1985. Poimenovan je po Olave Baden-Powell, ženi ustanovitelja skavtskega gibanja Roberta Baden-Powella in prvi svetovni voditeljici skavtinj.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/contact-us/ |title=Contact WAGGGS at our London World Bureau |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref>
==Sklici==
{{sklici|3}}
== Glej tudi ==
* [[Zgodovina slovenskega skavtstva]]
* [[Robert Baden-Powell]]
* [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS)
* [[Slovenska zamejska skavtska organizacija]] (SZSO)
* [[Zveza bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZBOKSS)
== Viri ==
* World Association of Girl Guides and Girl Scouts, World Bureau (1997), ''Trefoil Round the World''. Eleventh Edition 1997. {{ISBN|0-900827-75-0}} {{ikona en}}
* Grašič, Miroslava, ''Skavti in gozdovniki na Slovenskem: Taborniška gibanja med Slovenci v domovini, zamejstvu, Argentini in Kanadi v 20. stoletju'', Maribor 1990, Muzej narodne osvoboditve Maribor {{COBISS|ID=10782}}
* Fužir, Barbara, ''Skavti: 25 zgodb za 25 let delovanja združenja'', Ljubljana 2015, ZSKSS {{ISBN|978-961-93642-1-5}} {{COBISS|ID=279071232}}
*{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=534, 620}}
*{{navedi knjigo |author=Baden-Powell, Robert |year=2015 |title=Priročnik za skavtske voditelje: o teoriji skavtske vzgoje |publisher=ZSKSS |isbn=978-961-91701-5-1 |cobiss=253014528 |pages=}}
==Zunanje povezave==
* [http://skavti.si/zgodovina Skavti.si/zgodovina] (pridobljeno 15. junija 2019)
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Skavtstvo]]
{{Infobox historic site
|name = Opatija Rheinau
|native_name = Abtei Rheinau
|image = 2010-05-14 16-25-05 Switzerland Zurich Alt-Rheinau.jpg
|caption =sedanji izgled nekdanje opatije
|image_size = 250px
|locmapin = Švica
|map_width = 275
|map_caption =
|coordinates ={{coord|47|38|32|N|8|36|30|E|}}
|location ={{zastava|Švica}},<br>[[Rheinau]], [[Kanton Zürich]]
|area =
|built =
|demolished =
|rebuilt =
|architect =
|architecture =
|governing_body =Rimskokatoliška škofija Sankt Gallen<br>[[Kanton Zürich]]
|owner=
|url=
}}
'''Opatija Rheinau''' [rajnau], ([[Latinščina|lat.]] Monasterium Rhenaugensis) je nekdanja [[benediktinci|benediktinska]] opatija v [[Švica|Švici]], v [[Kanton Zürich|kantonu Zürich]]. Ustanovljena je bila okoli leta 778, razpuščena pa je bila leta 1862. Stoji na otočku na reki [[Ren]].
==Zgodovina==
Izgradnjo obrambnega kompleksa na strateško pomembnem in zaščitenem rokavu reke Ren zgodovinarji uvrščajo v leto 778. V devetem stoletju se je tam naselila skupnost triinštiridesetih benediktinskih menihov, od katerih je bilo polovica duhovnikov.<ref>[https://books.google.com/books?id=YwU4AAAAIAAJ&dq=Rheinau+Abbey&pg=PA285 Clark, James Midgley. ''The Abbey of St. Gall as a Centre of Literature & Art'', Chapter XII, CUP Archive, 1926, 1926]</ref> Med njimi je bil sv. Fintan (oz. Findan)<ref>{{navedi splet |url=https://svetniki.org/sveti-fintan-misijonar-puscavnik-in-rekluz/ |title=Sveti Fintan |accessdate=30. maj 2023 |date= |format= |work= }}</ref> irski menih, ki se je uspel rešiti [[vikingi|vikingške]] sužnosti. V samostanu je kot puščavnik živel dvaindvajset let.<ref>[https://books.google.com/books?id=V6OpDgAAQBAJ&dq=Rheinau+Abbey&pg=PA283 Rio, Alice. ''Slavery After Rome, 500-1100'', Oxford University Press, 2017, p. 30] {{ISBN|9780191009020}}</ref>
== Sklici==
{{sklici}}
== Sklici ==
{{sklici}}
== Viri==
== Zunanje povezave ==
{{reli-struct-stub}}
[[Kategorija:Zgradbe in objekti na Bledu]]
ji8fkvdmwwgq1usr7dwbo571fslzc73
6739411
6739408
2026-08-19T13:45:57Z
Shabicht
3554
/* Zvonik in zvonjenje, opis nekdanjega in sedanjega stanja */
6739411
wikitext
text/x-wiki
[https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Seznam_infopolj Seznam infopolj]<br>
'''Prosim, pusti to vrstico pri miru!!''' (glava peskovnika) '''<br>
'''Ne spreminjaj vsebine peskovnika med urejanjem uporabnika, da ne pride do NAVZKRIŽNEGA UREJANJA !!!'''<br>
Red zvonjenja
==Zvonik in zvonjenje, opis nekdanjega in sedanjega stanja==
[[Slika:Cerkev sv. Jurija - prenova 03.jpg|180px|sličica|levo]]
V [[zvonik|zvoniku]] nadžupnijske cerkve so bili do leta 2023 zvonovi v tako dotrajanem stanju, da je bilo mogoče zvoniti zgolj z malima zvonovoma, saj bi skupno zvonjenje vseh zvonov lahko ogrozilo statiko zvonika. [[Nadžupnija Slovenske Konjice|Nadžupnija]] se je zato odločila, da po več kot stotih letih v zvonik povrne mogočen veliki zvon, ki tehta skoraj tri tone.
[[Slika:Cerkveni zvonik Slovenske Konjice.jpg|200px|sličica|levo|Novo stopnišče in podesti v zvoniku (2024)]]
Skupaj z načrtovanjem in izdelavo projektov se je opravila temeljita obnova zvonika [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve sv. Jurija]], med katero je bilo zamenjano dotrajano stopnišče, vključno s podesti, na novo je bila urejena elektroinštalacija, razsvetljava, pogon ure… V sklopu opreme zvonov je bila urejena in konzervirana stara masivna lesena nosilna konstrukcija, na novo so bili izdelani štirje jarmi zvonov ter obnovljeni njihovi nosilci…
[[Slika:Zvon 1924.jpg|180px|thumb|desno|nekdanji veliki zvon iz 1924]]
Medtem se je vse tri zvonove odpeljalo v [[Innsbruck]], kjer so v [[Zvonarna Grassmayr|zvonarni Grassmayr]] poskrbeli za obnovo več kot tristo let starega zvona, ki je bil vlit pri Conradu Schneiderju v Celju, ter za medsebojno uglasitev vseh zvonov, posebej slovesno pa je bilo tamkajšnje vlitje novega velikega zvona v novembru 2023.
Osnova tega novega velikega zvona je bil nekdanji nadžupnijski zvon iz leta 1924, ki je moral med drugo svetovno vojno zaradi prelitja v orožje zapustiti zvonik.{{sfn|Ambrožič|1993 |p=135}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=64}} Njegovo okrasje so zvonarji, tudi na podlagi ohranjene fotografije, kar se da približali originalu, za načrt [[zvon|rebra]] pa vzeli zvon, ki je bil v podobnem časovnem obdobju vlit v isti livarni v Mariboru ter se je ohranil vse do danes.
Novi zvon in prenovljeni zvonovi so bili v zvonik povzdignjeni na Jurijevo nedeljo leta 2024.
Kasneje je bila v zvoniku nameščena nova avtomatika, ki sedaj ureja zvonjenje, bitje ure, omogoča pa tudi daljinsko upravljanje. Iz zvonika tako ponovno zvoni uglašena pesem cerkvenih zvonov, v skladu z dolgoletno tradicijo štajerske slovenske pokrajine.
[[Slika:Novi 2.jpg|180px|thumb|desno|novi veliki zvon, še v Innsbrucku (2023)]]
===Stolpna ura===
V zvoniku sedaj čas na štirih številčnicah ureja [[Radijska ura|radijsko vodena ura]], avtomatika pa poganja kazalce in ureja tudi bitje. Bitje ure poteka podnevi in tudi ponoči, vendar je v nočnem času, od 22.00 ure do 6.00 ure zjutraj, naravnano na zmanjšano glasnost. Pri prebivalcih mesta ima bitje ure na cerkvenem zvoniku poseben pomen, saj prav tako kot nekdaj oznanja točen čas, hkrati pa tudi prijetno popestri dogajanje na [[Seznam ulic v Slovenskih Konjicah|Starem trgu]].
==Zvonovi in zvonjenje==
Zvonjenje ni le oznanilo časa, ampak tudi povabilo k molitvi in premišljevanju o skrivnostih naše vere.
{| class="wikitable sortable"
! opis zvona
! slika
! zvonar
! leto vlitja
! premer
! teža<br>(v kg)
! ton*<br>(po podatkih zvonarne)
|-
|veliki zvon
|[[Slika:Novi zvon in arhidiakon.jpg|200px]]
|[[Zvonarna Grassmayr|Grassmayr Innsbruck]]
| 2023
| 172 cm
| 2870
| [[ton|B° +6/16]]
|-
|stari zvon
|[[Slika:Schneiders's bell 04.jpg|200px]]
| Konrad Schneider, Celje{{sfn|Ambrožič|1993|p=147}}
| 1715{{sfn|Kovačič|1906|p=}}
| 143 cm
| 1758
| [[ton|d' +6/16]]
|-
|večji zvon
|[[Slika:Grassmayrjev zvon.jpg|200px]]
| Grassmayr Innsbruck
| 1984
| 106 cm
| 651
| [[ton|f' +6/16]]
|-
|mali zvon
|[[Slika:Zvon mali.jpg|200px]]
| Grassmayr Innsbruck
| 1984
| 95 cm
| 470,5
| [[ton|g' +6/16]]
|-
|}
===Redno zvonjenje===
Vsak dan slišimo trikrat dnevno posebno zvonjenje, tako imenovano angelovo češčenje: zjutraj, opoldne in zvečer. Uvajali so ga že v srednjem veku, najprej zvečer (Večerni zvon, Večerni ave …) kasneje tudi zjutraj. Molitvi angelovega češčenja, ki se običajno moli pri trojnem zvonjenju, se zvečer doda očenaš za verne duše. Večerno zvonjenje se ravna po sončnem zahodu in je v bogoslužnem koledarju zanj določen čas za vse slovenske škofije.
Skoraj istočasno z večernim zvonjenjem so iz 13. stoletja v zgodovinskih virih ohranjeni zapisi, da se je ob zori zvonilo [[Sveta Marija|Mariji]] v pozdrav in v počeščenje. Posebej v mestih je bilo v civilnem življenju običajno jutranje zvonjenje, ponekod ob 4.00 uri, s katerim so oznanjali, da so mestna vrata odprta. Tedaj je bilo to zvonjenje tudi javno znamenje časa, kasneje pa je bilo preneseno na sedmo uro zjutraj. Sedaj je t.i. jutranjica silno redka, ponekod običajna zgolj za velike praznike, ko so z zvonjenjem in s pritrkovanjem zvonov naznanjali praznovanje tistega dne. V [[Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] so tovrstno oznanjevanje ob večjih praznikih prevzeli fantje in možje, ki zjutraj v okolici pokajo oz. »streljajo« z velikimi 200-litrskimi sodi, napolnjenimi s plinom acetilenom, pridobljenim iz kalcijevega karbida (po domače karbita).
• ob 7.00 h se jutranje zvonjenje »Angelovo češčenje« opravlja Mariji v čast, med tednom z večjim zvonom, v nedeljo pa z velikim zvonom. Jutranje zvonjenje traja tri minute;
• ob 12.00 opoldansko zvonjenje »poldan zvoni« opravlja stari zvon, ob nedeljah in praznikih pa veliki zvon. Tudi to drugo zvonjenje je Angelovo češčenje, vendar je bilo zgodovinsko gledano uveljavljeno kasneje kot druga dva zvonjenja, papež Kalist III. je leta 1456 ukazal, naj se zvoni tudi opoldne, v zahvalo za zmago nad Turki v bitki pri Beogradu;
• ob mraku – večerno zvonjenje »Ave Marija« se opravlja dnevu v slovo. Za Slovence ima to zvonjenje prav poseben pomen, o čemer pričajo številne pesmi in različna avtorska dela, ki opisujejo »večerni zvon«. Zgodovinsko lahko tudi začetke večernega zvonjenja pripišemo nekdanjemu »zapiranju mestnih vrat«, ki so ga naznanjali z zvonjenjem.
Pri večernem zvonjenju se ponavadi oglasijo trije zvonovi, najprej prvi, ki zvoni »angelski pozdrav oz. češčenje«, drugi, praviloma manjši zvon, se oglasi za duše vernih v vicah, tretji pa v čast [[Sveti Florjan|sv. Florijanu]], za varstvo pred večnim ognjem in pogubljenjem. V Slovenskih Konjicah ob mraku najprej zvoni večji zvon, za njim mali zvon in na koncu še stari zvon, zvonjenje vsakega pa traja okoli dve minuti.
===Izredna zvonjenja===
• prvo izredno zvonjenje se opravlja ob petkih, ob 15.00 uri. Spominja nas na [[Jezus Kristus|kristusovo trpljenje]] in njegovo smrt na križu. Oglasi se veliki zvon, ki zvoni tri minute;
• drugo izredno zvonjenje se opravlja ob sobotah, ob 15.00 uri v zimskem ali ob 16.00 uri v poletnem obdobju. Oglasi se veliki zvon, ki zvoni tri minute. To zvonjenje nas opomni na prihajajoči gospodov dan in nas povabi, da delo zaključimo in se pričnemo pripravljati na praznovanje nedelje. Zvonjenje ima prav zaradi njegovega namena posebno ime »delopust« in se opravlja tudi pred vsemi cerkvenimi prazniki med letom;
===Zvonjenje pokojnim===
Med pomembna izredna zvonjenja sodi tudi zvonjenje pokojnim. Tovrstno zvonjenje naznani, da je v župniji pokojni, ki ga pripravljajo na pogreb.
V nadžupniji se spoštuje in izvaja stara tradicija oz. cinklet:<br>
ko je najavljena smrt, se najprej pozvoni z »navčkom«, ki je v Slovenskih Konjicah mali zvon. Ta pozvoni enkrat, če je pokojni otrok, dvakrat, če je pokojna ženska in trikrat, če je pokojni moški.
Zvonjenje pokojnemu se oglasi tudi, ko se pokojnik vrne v nadžupnijo, in sicer v času, ko je le-ta v mrliški vežici pri pokopališču. Opravlja se opoldne, nekaj minut po opoldanskem zvonjenju in traja štiri minute:
• moškemu zvoni najprej veliki zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali;<br>
• ženski zvoni najprej stari zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali;<br>
• otroku zvoni najprej večji zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali.<br>
Ob smrti [[papež|papeža]] se zvoni z velikim zvonom, petkrat po dve minuti.
===Mašno zvonjenje===
V Slovenskih Konjicah zvonovi na različna načina vabijo k bogoslužju:
• med tednom se stari zvon, večji in mali zvon oglasijo petnajst minut pred mašo in s tem vernike povabijo k bogoslužju. Tri minute pred njim se ponovno oglasi stari zvon, ki vernike povabi v cerkev,
• v nedeljo se eno uro pred mašo oglasi veliki zvon, ki tudi najbolj oddaljene vernike povabi k bogoslužju. Petnajst minut pred bogoslužjem se oglasijo vsi štirje zvonovi, zatem pa, tri minute pred mašo, se oglasi stari zvon, ki vernike povabi v cerkev.
Od Slave pri maši na [[Veliki četrtek]] pa do Salve pri [[Velikonočna vigilija|Velikonočni vigiliji]] zvonovi umolknejo, pravimo, da »gredo v Rim«.
===Pritrkovanje===
Občasno se iz zvonika, pred kakšnim praznikom, oglasi tudi [[pritrkovanje]] (pritrkavanje), ki je posebna vrsta igranja na zvonove. V Sloveniji je pritrkovanje izjemno razvito in imamo zelo širok spekter različnih melodij. Takrat se zvonovi oglasijo z različnimi ritmičnimi vzorci, ki se imenujejo pritrkovalske melodije. Njihov namen je oznanjevanje prihajajočega praznovanja slovesnih cerkvenih praznikov.
== Sklici ==
{{sklici}}
==Morje==
[[Habsburška monarhija|Habsburška dinastija]] je izhod na morje dobila že leta že leta 1374, ko je nasledila del [[Istra|Istre]] in [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]] ter je leta 1382 [[Trst]], pod pokroviteljstvom avstrijskega nadvojvode Leopolda II., sklenil dogovor o zaščiti, kar je predstavljalo temelj pomorske trgovine. V tem obdobju je nad številnimi istrskimi obalnim mesti dominirala [[Beneška republika]]. Kljub temu je Habsburška monarhija leta [[1527]] pridobila del vzhodne jadranske obale (Hrvaško primorje s [[Senj|Senjem]] in [[Reka, Hrvaška|Reko]] ter [[Trsat]]).
Avstrijski in beneški podaniki so leta [[1571]] skupaj sodelovali v pomorski bitki pri Lepantu proti [[Otomansko cesarstvo|otomanskemu imperiju]],
v kateri je združeno ladevje [[Beneška republika|Benetk]], [[Malteški viteški red|Malte]], [[Kraljevina Španija|habsburške Španije]], [[Papeška država|Papeške države]] in drugih uničilo otomansko floto ter za nekaj časa zagotovilo nemoteno plovbo po [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]].
{{glavni|Bitka pri Lepantu (1571)}}
Leta [[1719]] so [[Habsburžani]] razglasili [[Trst]] za svoje svobodno pristanišče.
Cesar [[Karel VI. Habsburški|Karel VI.]] je dal v [[Ladjedelnica Kraljevica|Kraljevici]] leta [[1729]] zgraditi prvi avstrijski pomorski arzenal. [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] je na podlagi določil [[Campoformijski mir|mirovne pogodbe iz Campoformida]] pri [[Videm, Italija|Vidmu]] leta 1797, v zameno za ozemlja v današni Belgiji dobila dotlej beneška ozemlja in mesta v [[Istra|Istri]] in [[Dalmacija|Dalmaciji]].
Miru je kmalu sledila nova vojna z [[Napoleon Bonaparte|Napoleonom]] in ker beneška vojna mornarica ni imela večjega pomena za celinsko orientirano Avstrijo, je sledilo rezanje še nedokončanih ladij. Avstrijska posest [[Benetke|Benetk]] in ozemelj na vzhodni obali [[Jadransko morje|jadranskega morja]] je bila ponovno potrjena po napoleonovem porazu, na [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]] leta 1815. Avstrija je tako prevzela [[Arsenal, Benetke|beneški arsenal]] in tudi mornariško kadetnico (Collegio di cadetti di marina), vendar se je avstrijska vojna mornarica med 1820 in 1848 razvijala in delovala pod močnim vplivom italijanskih in dalmatinskih pomorščakov. V letu 1820 je v Ameriko in v Vzhodno Azijo odplula njena prva vojaška ladja - korveta Carolina.
V času pomladi narodov [[1848]] je v [[Benetke|Benetkah]] izbruhnil upor, s težnjami po odcepitvi, pri katerem so sodelovali tudi avstrijski pomorščaki italijanske narodnosti, kar je imelo za posledico, da je kar 113 ladij od 162 prestopilo na stran beneških upornikov in je tako avstrijska mornarica čez noč skoraj prenehala obstajati. Ko je leta 1849 Avstrija ponovno pridobila Benetke, italijanski pomorski kader ni bil več deležen zaupanja.
Leta 1854 je cesar [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef]] za vrhovnega poveljnika vojne mornarice najel in imenoval danskega [[viceadmiral|viceadmirala]] [[Hans Birch Dahlerup|Hansa Birch von Dahlerupa]], ki je mornarico reorganiziral po angleških vzorih, nezanesljivi italijanski kader nadomestil z ljudmi iz drugih delov monarhije, ter uvedel poveljevanje v nemščini. Lesenim jadrnicam, ki so jih prevzeli v Benetkah, so se pridružile prve parne ladje. Leta 1859 se je z uspešnega potovanja okoli sveta vrnila fregata Novara. Dahlerupove zasluge so, da so pomorske ustanove in vojaško oporišče preselili najprej na začasno lokacijo v [[Trst]], zatem pa v [[Pulj]], kjer so leta 1856 položili temeljni kamen za novi arzenal in začeli urejati glavno [[Vojaška baza|mornariško bazo]] s pristaniščem, postopoma pa so tam namestili tudi večino drugih vojaških pomorskih ustanov.
Istočasno je država gradila [[železniška proga|železniške povezave]] s pristanišči. Leta [[1857]] je bila končana t.i. [[Južna železnica]], ki je povezala [[Dunaj]] s [[Trst|Trstom]], leta 1973 odsek [[Pivka]] - [[Reka, Hrvaška|Reka]], leta 1876 pa je dobilo železniško povezavo še glavno vojaško pristanišče v [[Pulj|Pulju]].
Oporišči vojne mornarice sta postala tudi [[Šibenik]] in [[Boka Kotorska]], na [[Reka, Hrvaška|Reko]] pa so leta 1866 iz Trsta preselili Pomorsko vojaško akademijo (k.u.k. Marine-Akademie in Fiume), ki je sprva delovala v Benetkah.
[[Slika:Nautische Akademie Fiume.jpg|250px|thumb|desno|Nekdanja pomorska vojaška akademija na Reki]]
Leta 1862, so začeli, ob podpori novega vrhovnega poveljnika, brata [[cesar]]ja [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]], nadvojvode [[Maksimilijan I. Mehiški|Ferdinand Maksimilijan]] (1832–1867), graditi prve oklepne fregate. [[Kapitan fregate|Kapitanu fregate]], kasnejšemu [[viceadmiral|viceadmiralu]] [[Wilhelm von Tegetthoff|Wilhelmu von Tegetthoffu]], rojenemu v [[Maribor]]u, je uspelo v [[Bitka pri Visu (1866)|Bitki pri Visu]] leta 1866 odločilno poraziti veliko večjo, modernejšo, vendar slabo vodeno italijansko ladjevje. Cesarstvo je kljub temu uspehu na kopnem izgubilo vojno proti Prusiji in se moralo odpovedati svojim pokrajinam v Italiji, pa tudi se dogovoriti z [[Madžari]] o skupnem vodenju politike, o financiranju in vojaških vprašanjih. Do svoje smrti, leta 1871, je Tegetthoff pripravil načrt izgradnje nove flote, kar pa so zaradi pomanjkanjkanja denarnih sredstev uresničili le delno, vendar se je mornarica krepila in je koncem 19. in v začetku 20. stoletja stopila v vrste velikih pomorskih sil.
Od leta 1889 dalje je tako mornarica nosila naziv »Cesarska in kraljeva« (Kaiserliche und Königliche) ([[kratica]] v splošni rabi: k.u.k) s katerim so poudarili dvojnost monarhije. Konec 19. stoletja je gradila obalne bojne ladje (oklepnice tipa predrednot), tik pred [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] pa že večje oklepne [[Bojna ladja|bojne ladje]], tipa rednot, z težkim topništvom, oklepne in lahke [[križarka|križarke]], kot izvidniške ladje, ter [[Rušilec|rušilce]] za zaščitne namene.
Prvi avstrijski vojni ladji, korveti Carolina, ki je bila v Vzhodni Aziji leta 1821, je do razpada monarhije sledilo 21 vojnih ladij, na 37 čezmorskih potovanjih. Med lesenimi jadrnicami so bile Novara, Donau, Erzherzog Friedrich, Fasana, Helgoland, Saida, Frunsberg, Aurora ter Zrinyi, ki so jim postopoma vgrajevali pogon s [[Parni stroj|parnimi stroji]], ter leseni torpedni ladji Albatros in Nautilus. Proti koncu stoletja so tja že plule modernejše ladje, torpedne oz. lahke križarke razreda Kaiser Franz Joseph I ([[SMS Kaiserin Elisabeth|Kaiserin Elisabeth]] in [[SMS Kaiser Franz Joseph I|Kaiser Franz Joseph I]]) lahke križarke razreda Zenta (Zenta, Aspern in Szigetvar), [[Torpedovka|torpedovki]] Panther in Leopard ter oklepni križarki Kaiserin und Köenigin Maria Theresia in Kaiser Karl VI.
Februarja 1918 so se [[Upor mornarjev v Boki Kotorski|uprli mornarji v Boki Kotorski]], ki so ga zatrli po dveh dneh. Zaradi upora je dotedanjega glavnega poveljnika mornarice, [[Maksimilijan Njegovan|admirala Njegovana]], na položaju zamenjal [[Miklós Horthy|admiral Horthy]].
[[Slika:Austro-Hungarian fleet.jpg|thumb|right|240px|Avstro-ogrsko ladevje na manevrih pred prvo svetovno vojno, v ospredju [[bojna ladja]] SMS Tegetthoff]]
Kronski svet Avstro-Ogrske je s sklepom dne 29. oktobra 1918 celotno vojno in trgovsko ladjevje dualne monarhije z vsemi pristanišči in kopenskimi objekti predal [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Državi SHS]], vendar je celotno ladjevje po [[Rapalska pogodba|rapalski mirovni pogodbi]] pripadlo Italiji.
'''Apostolsko nasledstvo''' ([[Latinščina|lat.]] Successio apostolica) je [[krščanstvo|krščanska]] doktrina ali verski nauk, po katerem so sedanji [[škof]] (tudi [[papež|papež]]) veljavni nasledniki [[Jezus Kristus|Jezusovih]] [[apostol]]ov.
==Nasledstvena škofovska služba==
Cerkev se v zvezi z apostolskim nasledstvom sklicuje na nasledstveno škofovsko službo, ki naj bi segala od sedanjih škofov in papeža neposredno in neprekinjeno v preteklost, vse do [[Apostol|apostolov]], s tem pa se škofom daje legitimnost in izpričuje tudi verodostojnost Cerkve kot božje ustanove. Bistvo apostolskega nasledstva je [[Škofovsko posvečenje|posvečenje]] in polaganje rok, s katerima se potrjuje služba v Cerkvi.
==Apostolstvo==
Apostolstvo je ena od štirih bistvenih označb Cerkve (ena, sveta, katoliška, apostolska), ter je izraženo tudi v [[Nicejska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski]] [[Veroizpoved|veroizpovedi]], ki je bila potrjena na Nicejskem koncilu (prvem cerkvenem zboru) leta [[325]]. Apostolstvo je opredeljeno v tem, da je Cerkev ustanovil [[Jezus Kristus]] (z obhajanjem [[Evharistija|evharistije]] pri t.i. [[Zadnja večerja|Zadnji večerji]]) in da so papeži in škofje v nepretrganem nizu nasledniki apostolov, ki temelji na zakramentalni posvetitvi).
===Primat papeža in škofov===
Apostol [[Sveti Peter|Peter]] naj bi bil, po krščanskem verovanju, tudi prvi rimski [[škof]] in [[papež]].<ref>* {{navedi knjigo |author= |translator=Uroš Kalčič|year=1992 |title=Zgodovina krščanstva |publisher=Državna založba Slovenije v sodelovanju s Tiskovnim društvom Ognjišče|location=Ljubljana|isbn=86-341-0644-6 |cobiss=29084160 |pages=}}</ref> Po krščanskem izročilu in na podlagi zapisa v [[Nova zaveza|Novi zavezi]] o Petru, kot skali, na kateri bo Jezus zgradil svojo cerkev ({{Bibl|Mt 16,18}}) kristjani verujejo, da je [[Jezus Kristus|Jezus]] imenoval sv. Petra za prvega rimskega škofa, kar je postavilo temelje za nadaljnji razvoj [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkve]] in opolnomočilo papeže ter škofe kot izvajalce krščanske doktrine ter nosilce cerkvene hierarhije.
==Različni pogledi==
Pogledi na doktrino o apostolskem nasledstvu niso popolnoma enotni v različnih krščanskih Cerkvah in denominacijah, večina pa se strinja z naslednjim glavnim principom: Jezus je svojo duhovno avtoriteto izročil apostolom. Apostoli so svojo avtoriteto izročili prvim škofom s polaganjem rok - [[škofovsko posvečenje|škofovskim posvečenjem]]. Ti so jo na enak način prenašali na svoje naslednike. Danes veljajo kot veljavno posvečeni tisti škofje, na katere je prešlo škofovsko posvečenje preko prejšnjih škofov v nepretrgani verigi, ki se je začela z Jezusom in apostoli. Na to naj bi se nanašala tudi beseda ''apostolska'' v [[Nicejsko-carigrajska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski veroizpovedi]]: »Verujem v eno sveto, katoliško in apostolsko Cerkev...«
Tak pogled na apostolsko nasledstvo zagovarjajo vse [[katolištvo|katoliške]] in [[pravoslavje|pravoslavne]] Cerkve. Razhajajo se samo pri vprašanju, ali se je vodilna vloga [[sveti Peter|svetega Petra]] prenesla na današnjega [[papež]]a in kakšen pomen ima zato papež in [[Rimskokatoliška cerkev]].
Kljub enakemu pojmovanju te doktrine omenjene Cerkve večinoma priznavajo veljavnost apostolskega nasledstva samo Cerkvam iz svoje skupine (tistim, s katerimi so v [[polno občestvo|polnem občestvu]]) ne pa tudi tistim iz druge skupine. Stvari se na tem področju izboljšujejo z napredkom [[ekumensko gibanje|ekumenskega gibanja]].
[[Anglikanska Cerkev|Anglikanska]] in [[Starokatoliška Cerkev]] pri odcepitvi od Rimskokatoliške cerkve nista prekinili verige apostolskega nasledstva in njihovi škofje štejejo za veljavne naslednike apostolov. Njihovo škofovsko posvečenje bi moralo biti veljavno tudi v očeh Rimskokatoliške Cerkve vsaj v primeru moškega škofovstva (primeri, ko se v teh dveh Cerkvah škofovsko posvečenje prenaša preko žensk-škofinj, so bolj sporni, saj Rimskokatoliška cerkev škofovskega posvečenja žensk ne priznava).
V protestantskih skupnostih večinoma ne priznavajo apostolskega nasledstva v zgoraj opisanem pomenu: Po protestantski teologiji apostoliciteta obstaja zato, ker je v cerkvi Božja beseda živa prav zaradi apostolskega nauka. Nekatere protestantske skupnosti o apostolskem nasledstvu sploh ne govorijo, druge pa se sklicujejo na apostolsko nasledstvo v smislu ''verskega nauka'', ki je prehajal od Jezusa in apostolov do današnjih verskih voditeljev.
{{Infopolje Bivša država
|native_name = ''Royaume de France''
|conventional_long_name = Kraljevina Francija
|common_name =
|
|continent = Evropa
|region =
|country =
|era = obnova Burbonov
|status = kraljevina
|status_text=
|empire =
|government_type= unitarna parlamentarna pol-ustavna monarhija
|
|event_start =
|year_start = 1815
|date_start =
|event_end =
|year_end = 1830
|date_end =
|life_span = 1815–1830
|
|event1 =
|date_event1 =
|event2 =
|date_event2 =
|event3 =
|date_event3 =
|event_pre =
|date_pre =
|event_post =
|date_post =
|
|p1 = Prvo francosko cesarstvo
|flag_p1 = Flag of France.svg
|s1 =
|flag_s1 =
|flag_s2 = Flag of France.svg
|s3 =
|flag_s3 =
|
|flag =
|flag_type =
|image_flag = Drapeau france ancien regime.svg
|symbol =
|symbol_type =
|image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg
|image_map = Kingdom of France (1815).svg
|image_map_caption =Kraljevina Francija (1818)
|capital = Pariz
|national_motto =
|national_anthem =
|common_languages = [[francoščina]]
|currency = [[francoski frank]]
| leader1 = [[Ludvik XVIII.]]
| year_leader1 = 1815–1824
| leader2 = [[Karel X. Francoski |Karel X.]]
| year_leader3 = 1830
| leader3 = [[Ludvik XIX. Francoski|Ludvik XIX.]] (pretendent)
| year_leader4 = 1830
| leader4 = [[Henrik V. Francoski|Henrik V. ]] (pretendent)
| year_leader2 = 1824–1830
|title_leader = [[francoski kralj|kralj]]
| title_deputy = predsednik vlade
| deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]]
| year_deputy1 = 1815
| deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]]
| year_deputy2 = 1830
|legislature = [[francoski parlament|parlament]]
|house1 = [[francoski senat|senat]]
|house2 = [[poslanska zbornica]]}}
{{Infobox former country
| native_name = {{native name|fr|Royaume de France}}
| conventional_long_name = Kingdom of France
| common_name = France
| religion = {{ubli|[[Catholic Church]] {{nwr|([[state religion]])}}|[[Calvinism]]|[[Lutheranism]]|[[Judaism]]}}
| government_type = [[Unitary state|Unitary]] parliamentary [[semi-constitutional monarchy]]
| event_start = Restoration
| life_span = 1815–1830
| year_start = 1815
| event_end = End of the Restoration<ref>Waller, Sally (2002). ''France in Revolution, 1776–1830''. Heinemann Advanced History. Heinemann Educational Publishers.</ref>
| year_end = 1830
| date_end = 9 August
| event1 = [[Charter of 1815]] adopted
| date_event1 = 1815
| event2 = [[Hundred Thousand Sons of Saint Louis|Invasion of Spain]]
| date_event2 = 6 April 1823
| event3 = [[July Revolution]]
| date_event3 = 26–29 July 1830
| event4 =
| date_event4 =
| p1 = First French Empire
| flag_p1 = Flag of France.svg
| s1 = July Monarchy
| flag_s1 = Flag of France.svg
| flag_s2 = Flag of France.svg
| flag_type = [[Flag of France|Flag]]{{sfn|Tombs|1996|p=333}}<ref>{{Cite book |last=Pinoteau |first=Hervé |title=Le chaos français et ses signes: étude sur la symbolique de l'Etat français depuis la Révolution de 1789 |date=1998 |publisher=Presses Sainte-Radegonde |isbn=978-2-9085-7117-2 |ol=456931M |page=217 |language=fr }}</ref>{{Efn|The flag can be seen on top of government buildings in the following illustrations:
* {{Cite AV media |url=https://www.parismuseescollections.paris.fr/fr/musee-carnavalet/oeuvres/retour-du-roi-le-8-juillet-1815-1#infos-principales |title=Retour du Roi le 8 juillet 1815 |date=1815 |access-date=12 December 2021 |website=parismuseescollections.paris.fr}}
* {{Cite AV media |url=https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/btv1b540014439.item |title=Attaque Des Tuileries (le 29 Juillet 1830) |date=1830 |access-date=25 November 2023 |website=gallica.bnf.fr}}
}}
| image_flag = Flag_of_the_Kingdom_of_France_(1814-1830).svg
| symbol_type_article = Coat of arms of France
| symbol_type = Coat of arms
| image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg
| image_map = Kingdom of France (1815).svg
| image_map_caption = The [[Kingdom of France]] in 1818
| capital = [[Paris]]
| national_motto = ''[[Montjoie Saint Denis!]]''
| national_anthem = ''[[Le Retour des Princes français à Paris]]'' {{nwr|"The Return of the French Princes to Paris"}} <div style="text-align:center">[[File:Marche Henri IV.ogg]]</div>
| common_languages = [[French language|French]]
| currency = [[French franc]]
| leader1 = [[Louis XVIII]]
| year_leader1 = 1815–1824
| leader2 = [[Charles X of France|Charles X]]
| year_leader3 = 1830
| leader3 = [[Louis Antoine, Duke of Angoulême|Louis XIX]] (''claimant'')
| year_leader4 = 1830
| leader4 = [[Henri, Count of Chambord|Henry V]] (''claimant'')
| year_leader2 = 1824–1830
| title_leader = [[List of French monarchs|King]]
| title_deputy = [[Prime Minister of France|Prime Minister]]
| deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]]
| year_deputy1 = 1815 (first)
| deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]]
| year_deputy2 = 1830 (last)
| legislature = [[Parliament of France|Parliament]]
| house1 = [[Chamber of Peers (France)|Chamber of Peers]]
| house2 = [[Chamber of Deputies of France|Chamber of Deputies]]
| demonym = French
| iso3166code = omit
}}
{{Infopolje Bivša država
|native_name = ''Royaume de France''
|conventional_long_name = Kraljevina Francija
|common_name =
|
|continent = Evropa
|region =
|country =
|era = obnova Burbonov
|status = kraljevina
|status_text=
|empire =
|government_type= unitarna parlamentarna pol-ustavna monarhija
|
|event_start =
|year_start = 1815
|date_start =
|event_end =
|year_end = 1830
|date_end =
|life_span = 1815–1830
|
|event1 =
|date_event1 =
|event2 =
|date_event2 =
|event3 =
|date_event3 =
|event_pre =
|date_pre =
|event_post =
|date_post =
|
|p1 = Prvo francosko cesarstvo
|flag_p1 = Flag of France.svg
|s1 =
|flag_s1 =
|flag_s2 = Flag of France.svg
|s3 =
|flag_s3 =
|
|flag =
|flag_type =
|image_flag = Drapeau france ancien regime.svg
|symbol =
|symbol_type =
|image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg
|image_map = Kingdom of France (1815).svg
|image_map_caption =Kraljevina Francija (1818)
|capital = Pariz
|national_motto =
|national_anthem =
|common_languages = [[francoščina]]
|currency = [[francoski frank]]
| leader1 = [[Ludvik XVIII.]]
| year_leader1 = 1815–1824
| leader2 = [[Karel X. Francoski |Karel X.]]
| year_leader3 = 1830
| leader3 = [[Ludvik XIX. Francoski|Ludvik XIX.]] (pretendent)
| year_leader4 = 1830
| leader4 = [[Henrik V. Francoski|Henrik V. ]] (pretendent)
| year_leader2 = 1824–1830
|title_leader = [[francoski kralj|kralj]]
| title_deputy = predsednik vlade
| deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]]
| year_deputy1 = 1815
| deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]]
| year_deputy2 = 1830
|legislature = [[francoski parlament|parlament]]
|house1 = [[francoski senat|senat]]
|house2 = [[poslanska zbornica]]}}
{{Infobox former country
| native_name = {{native name|fr|Royaume de France}}
| conventional_long_name = Kingdom of France
| common_name = France
| religion = {{ubli|[[Catholic Church]] {{nwr|([[state religion]])}}|[[Calvinism]]|[[Lutheranism]]|[[Judaism]]}}
| government_type = [[Unitary state|Unitary]] parliamentary [[semi-constitutional monarchy]]
| event_start = Restoration
| life_span = 1815–1830
| year_start = 1815
| event_end = End of the Restoration<ref>Waller, Sally (2002). ''France in Revolution, 1776–1830''. Heinemann Advanced History. Heinemann Educational Publishers.</ref>
| year_end = 1830
| date_end = 9 August
| event1 = [[Charter of 1815]] adopted
| date_event1 = 1815
| event2 = [[Hundred Thousand Sons of Saint Louis|Invasion of Spain]]
| date_event2 = 6 April 1823
| event3 = [[July Revolution]]
| date_event3 = 26–29 July 1830
| event4 =
| date_event4 =
| p1 = First French Empire
| flag_p1 = Flag of France.svg
| s1 = July Monarchy
| flag_s1 = Flag of France.svg
| flag_s2 = Flag of France.svg
| flag_type = [[Flag of France|Flag]]{{sfn|Tombs|1996|p=333}}<ref>{{Cite book |last=Pinoteau |first=Hervé |title=Le chaos français et ses signes: étude sur la symbolique de l'Etat français depuis la Révolution de 1789 |date=1998 |publisher=Presses Sainte-Radegonde |isbn=978-2-9085-7117-2 |ol=456931M |page=217 |language=fr }}</ref>{{Efn|The flag can be seen on top of government buildings in the following illustrations:
* {{Cite AV media |url=https://www.parismuseescollections.paris.fr/fr/musee-carnavalet/oeuvres/retour-du-roi-le-8-juillet-1815-1#infos-principales |title=Retour du Roi le 8 juillet 1815 |date=1815 |access-date=12 December 2021 |website=parismuseescollections.paris.fr}}
* {{Cite AV media |url=https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/btv1b540014439.item |title=Attaque Des Tuileries (le 29 Juillet 1830) |date=1830 |access-date=25 November 2023 |website=gallica.bnf.fr}}
}}
| image_flag = Flag_of_the_Kingdom_of_France_(1814-1830).svg
| symbol_type_article = Coat of arms of France
| symbol_type = Coat of arms
| image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg
| image_map = Kingdom of France (1815).svg
| image_map_caption = The [[Kingdom of France]] in 1818
| capital = [[Paris]]
| national_motto = ''[[Montjoie Saint Denis!]]''
| national_anthem = ''[[Le Retour des Princes français à Paris]]'' {{nwr|"The Return of the French Princes to Paris"}} <div style="text-align:center">[[File:Marche Henri IV.ogg]]</div>
| common_languages = [[French language|French]]
| currency = [[French franc]]
| leader1 = [[Louis XVIII]]
| year_leader1 = 1815–1824
| leader2 = [[Charles X of France|Charles X]]
| year_leader3 = 1830
| leader3 = [[Louis Antoine, Duke of Angoulême|Louis XIX]] (''claimant'')
| year_leader4 = 1830
| leader4 = [[Henri, Count of Chambord|Henry V]] (''claimant'')
| year_leader2 = 1824–1830
| title_leader = [[List of French monarchs|King]]
| title_deputy = [[Prime Minister of France|Prime Minister]]
| deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]]
| year_deputy1 = 1815 (first)
| deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]]
| year_deputy2 = 1830 (last)
| legislature = [[Parliament of France|Parliament]]
| house1 = [[Chamber of Peers (France)|Chamber of Peers]]
| house2 = [[Chamber of Deputies of France|Chamber of Deputies]]
| demonym = French
| iso3166code = omit
}}
{{Infobox organization
| name = Skavti
| former name =
| image =1996-Rover Moot-Fahnengruß.jpg
| image_border =
| size = 200px
| caption =
| abbreviation =
| predecessor =
| successor =
| formation = [[29. julij]] [[1907]]
| extinction =
| merger =
| merged =
| established = {{Start date and age|df=yes|29. julij [[1907]]}}
| type = nacionalne organizacije, povezane v različne mednarodne zveze in povezave
| status = organizirano nepolitično mladinsko gibanje
| purpose =
| headquarters =
| location =
| coords =
| region_served = univerzalnost
| membership =
| language =
| general =
| leader_title = Ustanovitelj
| leader_name = [[Robert Baden-Powell]]
| leader_title2 =
| leader_name2 =
| leader_title3 =
| leader_name3 =
| leader_title4 =
| leader_name4 =
| key_people =
| main_organ = [[WOSM]], [[WAGGS]]
| affiliations =
| budget =
| num_staff =
| num_volunteers =
| website =
| remarks =
}}
'''Skavti''' (in tudi skavtinje) so pripadniki skavtskega gibanja, enega največjih prostovoljnih mladinskih gibanj na svetu.
==Zgodovina==
[[Slika:Baden-Powell ggbain-39190 (cropped).png|200px|thumb|levo|Začetnik svetovnega skavtstva<br>
sir [[Robert Baden-Powell]]<br>
(po skavtsko: Bi-Pi)]]
Skavtstvo je svetovno prostovoljno, nepolitično, organizirano vzgojno in izobraževalno mladinsko gibanje, ki ga je na začetku 20. stoletja ustanovil lord [[Robert Baden-Powell]] in ki sedaj obsega več kot 50 milijonov skavtinj in skavtov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/slovenski-skavti-in-skavtinje-ze-25-let-zivijo-obljubo-bogu-in-domovini/363179 |title=Petindvajset let slovenskih skavtov |accessdate=25. junij 2025 |date=18. april 2015|format= |work=}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/who-we-are/scout-movement/scoutings-history |title=WOSM: Scouting’s History |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=534}}</ref>
==Začetki==
Njegov začetnik in idejni oče je britanski [[Generalporočnik (Združeno kraljestvo)|general]]<ref>{{navedi splet |url=https://bwm.org.au/soldiers/Robert_Baden-Powell.php |title=Major General (Later Lieutenant General) Lord Robert Baden-Powell|accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> [[Robert Baden-Powell]], ki je med službovanjem v britanski konjenici (13. [[huzarji|huzarski]] polk)<ref>{{navedi splet|url=https://britishempire.co.uk/forces/armyunits/britishcavalry/13thhussarsbadenpowell.htm |title=13th hussars: Robert Baden Powell |accessdate=22. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> in med obrambo mesta Mafeking (danes Mafikeng)
med [[Druga burska vojna|drugo bursko vojno]] postal pozoren na mlade in spoznal, da so lahko zelo odgovorni, če se jim zaupa. Po zaključku svoje vojaške kariere in vrnitvi v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] je ugotovil, da je med mladimi zelo priljubljen njegov vojaški priročnik o izvidovanju (Aids to Scouting). Odločil se je, da bo svoje ideje in načela o vzgoji mladih, prevzetih tudi iz svojih vojaških izkušenj, skozi življenje v naravi tudi dejansko preizkusil, mlade pa z novo vzgojno metodo naučil samostojnosti, delovanja v majhnih skupinah ter jim pomagal pri graditvi identitete. Pri tem ni imel v mislih klasičnega vojaškega urjenja, temveč nekaj povsem drugačnega, čemur bi danes lahko rekli krepitev zavedanja, samostojnega odločanja ter duševnega zdravja pri mladih.
==Prvi skavtski tabor==
[[File:BP and future Scouts at Brownsea.jpg|thumb|200px|levo|Prvi skavtski tabor na otoku Brownsea]]
Zato je med 29. julijem in 8. avgustom [[1907]] na otočku Brownsea organiziral poskusni tabor, na katerem je zbral skupino 22 dečkov, starih od 12 do 17 let. Izhajali so iz različnih socialnih slojev in družbenih okolij, tako iz družin delavcev, bogatašev kot iz različnih šol. Že to je bilo za tiste čase dokaj revolucionarno, saj so bili tedaj družbeni sloji jasno opredeljeni in se v glavnem niso mešali med seboj.<ref>{{navedi splet |url=https://thescoutingpages.org.uk/the-first-camp/ |title=The Scouting Pages: Brownsea Island - The First Camp |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Med udeleženci je bil tudi njegov nečak Donald.
Dečki so bili nastanjeni v šotorih, kuhali so na prostem in se veliko gibali v naravi. Baden-Powell jih je razdelil v majhne skupine, poimenovane patrulje in napisal tudi zakone, ki so veljali za vse. Vsaka patrulja je imela svojega vodjo, tak sistem se v skavtstvu uporablja še sedaj. Vadili so orientacijo, sledili stopinjam divjih živali, učili so se vozle in vezave, se pogovarjali o poštenosti, pogumu in odgovornosti. Nekaj pa je bilo tudi sproščenega druženja, ki je mlade še bolj povezalo med seboj, zlasti ob večerih zakurjenem ognju, kjer so tudi zapeli.
Od tedaj 29. julij velja za začetek svetovnega skavtskega gibanja oz. skavtstva.<ref>{{navedi splet |url=https://www.scouts.org.uk/about-us/our-history/our-online-exhibitions/the-early-days-of-scouting/brownsea-island-trialling-scouting/ |title=Brownsea Island: Trialling Scouting, 1 – 8 August 1907 |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.scout-o-wiki.de/index.php/Brownsea_Island |title=Brownsea Island |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=DE}}</ref>
[[Slika:Scout stone Brownsea.jpg|thumb|150px|levo|Spomenik na otoku Brownsea, postavljen v spomin prvega skavtskega tabora]]
[[Slika:Scouting for boys 1 1908.jpg|150px|thumb|levo|Scouting for boys (1908)]]
==Skavtska metoda==
Poskusni tabor je povsem uspel in Baden-Powell je naslednje leto izdal knjigo v več zvezkih »Scouting for boys« (Skavt: navodilo za vzgojo dobrih državljanov) {{COBISS|ID=6607929}}, v kateri je prvič opisal osnove vzgojnega načela Learning by doing (učenja z delom).
Tedaj ni vedel, da bo njegova metoda postala eno najpomembnejših pedagoških del 20. stoletja.
Skavtska metoda je vzgojni pristop, ki ga uporabljajo skavtske organizacije po vsem svetu, za celostni razvoj mladih. Temelji na načelu učenja z delom in spodbuja osebno rast, odgovornost, sodelovanje in spoznavanje življenja v naravi.<br>
Skavtska metoda vsebuje osem ključnih elementov:<ref>{{navedi splet |url=https://skavti.si/poslanstvo |title=ZSKSS: Skavtska metoda |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref>
{| border="0" cellspacing= cellpadding= style="border-collapse:collapse;"
| style="vertical-align:top" |
{| border="0"
| colspan= | '''Metoda'''
----
|-
| 1. Skavtski zakoni in obljuba
|-
| 2. Delo v majhnih skupinah
|-
| 3. Učenje z delom
|-
| 4. Osebno napredovanje<br>
|-
| 5. Simbolna govorica<br>
|-
| 6. Dejavnosti v naravi
|-
| 7. Medgeneracijski odnos<br>
|-
| 8. Služenje (kasneje)
|-
|}
| style="vertical-align:top" |
{| border="0"
| colspan= | '''Opis metode'''
----
|-
| - osebna zaveza k življenju po določenih vrednotah
|-
| - spodbujanje sodelovanja, odgovornosti in demokratičnega odločanja
|-
| - iskustveno učenje skozi prakso<ref>{{navedi splet |url=https://www.zrss.si/pdf/BEAT_Izkustveno_ucenje.pdf |title=Izkustveno učenje: Od teorije k praksi|accessdate=25. junij 2025 |date=2002 |format= |work= }}</ref>
|-
| - vsak posameznik napreduje glede na svoje zmožnosti in zadane cilje
|-
| - uporaba simbolov, obredov in zgodb za prenos vrednot<ref>{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=620}}</ref>
|-
| - narava kot učilnica in prostor osebne rasti
|-
| - sodelovanje med mladimi in odraslimi voditelji
|-
| - aktivno prispevanje k skupnosti, družbi, za skupno dobro in pomoč drugim
|}
|}
==Pedagoški vidiki in poudarki skavtske metode==
Pedagoški vidiki skavtske metode so temeljno povezani z njenim ciljem: celostno vzgojo mladih v odgovorne, samostojne in solidarne posameznike. Metoda ni le skupek tehnik, temveč celovit vzgojni pristop, ki temelji na izkustvenem učenju, osebni rasti in vrednotah.<ref>{{navedi knjigo |author=Baden-Powell, Robert |year=2015 |title=Priročnik za skavtske voditelje: o teoriji skavtske vzgoje |publisher=ZSKSS |isbn=978-961-91701-5-1 |cobiss=253014528 |pages=}}</ref>
===Poudarki===
[[Slika:Health in home and town (1922) (14591638320).jpg|150px|sličica|desno]]
''1. Učenje z delom (learning by doing)''<br>
Učenje z delom je osrednji pedagoški princip skavtske metode. Mladi se učijo skozi lastne izkušnje, naloge in izzive, kar spodbuja aktivno udeležbo, refleksijo in notranjo motivacijo. Gre za konstruktivistični pristop, kjer je učenec v središču učnega procesa.<br>
''2. Samovzgoja in osebno napredovanje''<br>
Skavtska metoda spodbuja notranjo motivacijo in odgovornost za lastni razvoj. Vsak posameznik napreduje glede na svoje zmožnosti, kar je skladno z načeli diferencirane pedagogike.<br>
''3. Vzgoja za vrednote''<br>
Skavtski zakoni in obljuba niso le simboli, temveč pedagoška orodja za oblikovanje značaja. Spodbujajo kreposti, kot so poštenost, pomoč bližnjemu, spoštovanje narave in duhovno rast.<br>
''4. Delo v majhnih skupinah''<br>
Majhne skupine (vodi) omogočajo socialno učenje, razvoj komunikacijskih veščin, učenje in pomen sodelovanja ter demokratičnega odločanja. To je v skladu s sodobnimi pristopi k timskemu učenju in vzgoji za skupnost.<br>
''5. Simbolna govorica''<br>
Uporaba simbolov, obredov in zgodb omogoča globoko notranjo identifikacijo, z vrednotami in cilji. To je pomemben vidik vzgoje, saj nagovarja čustveno in duhovno dimenzijo posameznika.<br>
''6. Narava kot učilnica''<br>
Naravno okolje spodbuja spontano učenje, raziskovanje in stik z bistvenim. Pedagoško gledano gre za učenje v avtentičnem okolju, ki krepi telesni, čustveni in duhovni razvoj.<br>
''7. Medgeneracijsko učenje''<br>
Odrasli voditelji niso le učitelji, temveč spremljevalci in pomočniki, kar omogoča vzgojo skozi odnos in zgled. To je v skladu s sodobnimi pristopi mentorstva in vzgoje z zgledom.<ref>{{navedi knjigo |author= |year=2002 |title= Sam vodim svoj čoln : vzgoja za odgovorno odločanje : priročnik za voditelje v podporo vzgojnemu namenu ZSKSS|publisher=ZSKSS |isbn= |cobiss=119345920 |pages=}}</ref>
==Skavtska obljuba in simboli==
Vsak skavt mora na določeni stopnji obljubiti, da bo pomagal drugim, spoštoval svojo domovino, živel po skavtskih zakonih in razvijal svoje sposobnosti. Za legendarno geslo »Bodi pripravljen« (Be Prepared) je Baden Powell dejal, da pomeni biti pripravljen tako telesno, kot duševno ter moralno, in to ne le na izredne razmere, temveč tudi na vsakdanje življenje. Preden je leta 1944 umrl, je v svojem poslovilnem pismu skavtom zapisal, naj poskušajo svet zapustiti vsaj malo boljši, kot so ga prejeli. Jedro skavtstva torej predstavlja obljuba, ki jo skavtinja in skavt častno izrečeta pred skupnostjo. Glede na starostno vejo slovenski skavti sedaj poznajo kar tri obljube: Najmanjši bobri in bobrovke obljubljajo: Obljubim, da bom ljubil/a Boga in pomagal/a skrbeti za svet. Večji volčiči in volkuljice: Obljubljam, da bom z Božjo pomočjo naredil/a, kar najbolje morem za svoje poboljšanje, da bom pomagal/a drugim in
izpolnjeval/a zakona krdela. Najpomembnejše med njimi pa so tiste, ki jih skavtinje in skavti opravijo v skupini izvidnikov in izvidnic: Pri svoji časti obljubljam, da si bom z Božjo pomočjo prizadeval/a služiti Bogu in domovini, pomagati svojemu bližnjemu in izpolnjevati skavtske zakone. Zunanji znak obljube je skavtska rutica, ki je najbolj časten del skavtskega kroja. Med simboli, ki povezujejo in delajo skavte prepoznavne, so še stiliziran znak v obliki lilije, taborni ogenj, ter skavtski pozdrav s tremi iztegnjenimi prsti. Ti simbolizirajo tri glavne obveznosti iz skavtske obljube.
==Širitev in razvoj gibanja==
Baden-Powell tudi ni pričakoval, da bodo dečki po vsem Združenem kraljestvu že zelo kmalu začeli spontano ustanavljati skavtske vode.
Gibanje se je, brez uradno organizacije, širilo prek otoka po Evropi, v [[Severna Amerika|Severno]] in [[Južna Amerika|Južno Ameriko]], [[Avstralija|Avstralijo]], [[Indija|Indijo]] ter v [[Afrika|Afriko]]. Leta 1909 je kralj [[Edvard VII. Britanski|Edvard VII.]] postal uradni zaščitnik skavtskega gibanja. Leta 1920 se je v Londonu odvijal prvi Jamboree (svetovno srečanje skavtov), ki se ga je udeležilo 8000 skavtov iz 34 držav po svetu. Na Jamboreejeu leta 1929 je bilo že 50.000 skavtov iz 72 dežel (41 držav in delov kraljestev).
==Skavti v Sloveniji==
===Slovenski skavti v Kraljevini Jugoslaviji===
Slovenski skavti so nastali v obdobju [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]], leta 1922, po jugoslovanskem [[Sokol (društvo)|vsesokolskem]] zletu (srečanju) v [[Ljubljana|Ljubljani]], pri katerem so kot spremljevalci sodelovali tudi [[Bosna in Hercegovina|bosanski]], [[Srbija|srbski]], [[Češka|češki]] in [[Poljska|poljski]] skavti. Skupina dijakov se je povezala s skavti v [[Beograd]]u, od koder so jim poslali skavtske priročnike, značke in klobuke. Prvi slovenski skavtski tabor je bil organiziran leta 1923, v [[Kamniška Bistrica|Kamniški Bistrici]].<ref>{{navedi knjigo |author=Grašič, Miroslava |year=1990 |title=Skavti in gozdovniki na Slovenskem: Taborniška gibanja med Slovenci v domovini, zamejstvu, Argentini in Kanadi v 20. stoletju |publisher=Muzej narodne osvoboditve Maribor |isbn= |cobiss=10782 |pages=13}}</ref>
[[Slika:Simbol skavtov Kraljevine Jugoslavije.jpg|150px px|sličica|desno|Simbol zveze jugoslovanskih skavtov, ene od ustanoviteljic WOSM-a]]
Župa skavtov v Sloveniji se je leta 1929 preimenovala v Dravsko skavtsko župo, obe sta bili organizacijsko povezani najprej v Savez Izvidnika i planinki Jugoslavije, kasneje pa v Savez skauta Kraljevine Jugoslavije.
Jeseni 1939 je bila v Ljubljani na Kodeljevem ustanovljena Zveza slovenskih skavtov, ki je temeljila na načelih katoliškega skavtskega gibanja.
Zaradi [[Aprilska vojna|agresije na Jugoslavijo]] aprila 1941 je bila skavtska organizacija v Sloveniji uradno razpuščena 10. junija 1941 in zatem prepovedana s strani okupatorjev. Malo pred razpustom bilo v Sloveniji 1380 registriranih skavtinj in skavtov. Po letu 1945 je ponovni zagon skavtstva preprečila nova jugoslovanska oblast (tudi v Sloveniji), ki je skavte nadomestila sprva s pionirsko organizacijo, ki je imela drugačne cilje in je bila del socialističnega sistema. Leta 1951 pa so nekateri predvojni voditelji skavtov in [[Gozdovniki|gozdovnikov]] v Sloveniji ustanovili Združenje slovenskih tabornikov, ki se je pozneje preimenovalo v [[Zveza tabornikov Slovenije|Zvezo tabornikov Slovenije]] (del Zveze tabornikov Jugoslavije), ki je imela v času obstoja [[Jugoslavija|Jugoslavije]] med mladinskimi organizacijami svojevrsten [[monopol]].
{{glavni|Zgodovina slovenskega skavtstva}}
==Svetovna organizacija skavtskega gibanja==
[[Slika:WOSM 2024.svg|100px|thumb|desno|Novi simbol WOSM-a (od 2024)]]
Svetovna organizacija skavtskega gibanja (World Organization of the Scout Movement - WOSM) je svetovna organizacija skavtskega gibanja, ki združuje veliko število nacionalnih skavtskih organizacij z vsega sveta.
{{glavni|Svetovna organizacija skavtskega gibanja}}
===Ustanovitev===
Leta 1920, na 1. svetovnem skavtskem jamboreeju v Olympia Hall v Kensingtonu (London), so se predstavniki skavtskih skupin iz različnih držav dogovorili o potrebi po mednarodni koordinaciji.
Svetovno organizacijo skavtskega gibanja (WOSM) je na pobudo [[Robert Baden-Powell|Roberta Baden-Powella]] ustanovilo trideset nacionalnih skavtskih organizacij, vendar je bilo samo deset ustanovitvenih: Argentina, Avstralija, Belgija, Kanada, Čile, Francija, Združeno kraljestvo, Italija, Japonska ter Jugoslavija (tedaj [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev]]).
Formalno je bil WOSM ustanovljen julija 1922, na 2. mednarodni skavtski konferenci v Parizu,<ref>{{navedi splet |url= https://learn.scout.org/resource/constitution-world-organization-scout-movement|title=Constitution of the World Organization of the Scout Movement |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> 1. decembra 1922 pa je bila organizacija s tedanjim sedežem v Parizu uradno registrirana.
====Selitve sedeža====
[[Slika:World Bureau (World Organization of the Scout Movement).svg|150px|thumb|desno|Oznaka Svetovnega skavtskega urada ]]
V Londonu je bil v obdobju 1920 - 1958 sedež mednarodnega skavtskega urada (tedaj Boy Scouts International Bureau), ki se je zaradi reogranizacije in širitve delovanja preselil v Kanado, sedež je bil v [[Ottawa|Ottawi]] (1958-1968). Sedež sedanjega Svetovnega skavtskega urada (World Scout Bureau) je od leta 1968 v Švici, v Ženevi.<ref>{{Cite web |title=World Scout Bureau - Relocation of Central Office |url=https://web.archive.org/web/20130919090636/http://www.scout.org/en/content/download/34284/312108/file/Circular%2021-2013%20EN.pdf |archive-date=19 September 2013 |access-date=11 September 2013 |website=WOSM Circular N° 20/2013 |df=dmy-all|language=EN}}</ref>
Zgodovinsko pomemben center skavtstva ostaja Gilwell Park<ref>{{navedi splet |url=https://www.scouts.org.uk/about-us/our-history/gilwell-park/ |title=Gilwell Park |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref> v Londonu, kjer se opravljajo tečaji »Wood Badge« za mednarodnega skavtskega voditelja.<ref>{{navedi splet |url=https://thescoutingpages.org.uk/the-wood-badge/ |title=The Scouting Pages: The Wood Badge |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref>
===Organiziranost in zasedanja===
Izvršni organ WOSM-a, Svetovni skavtski biro (World Scout Bureau) ima sedež v [[Ženeva|Ženevi]] v Švici,<ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/who-we-are/world-organization/world-scout-bureau |title=World Scout Bureau |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> operativni sedež tega organa na globalni ravni (World Scout Bureau Global Support Centre) pa je v [[Kuala Lumpur|Kuala Lumpurju]] v Maleziji.<ref>{{navedi splet |url=https://www.devex.com/organizations/world-scout-bureau-global-support-centre-240855
|title=World Scout Bureau Global Support Centre |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref><br>
Svetovna skavtska konferenca je najvišji organ odločanja WOSM-a, ki se sklicuje in poteka vsaka tri leta.<ref>{{navedi splet |url=https://www.muzej-nz.si/razstave/arhiv/70-let-zveze-tabornikov-slovenije/70-let-zveze-tabornikov-slovenije-taborniske-vezi-po-celem-svetu/ |title=70-let Zveze tabornikov Slovenije: taborniške sledi po celem svetu |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref>
40. svetovna skavtska konferenca WOSM-a je potekala v Ljubljani, od 11. do 15. avgusta 2014, udeležilo pa se jo je več kot 1200 delegatov iz več kot 130-ih držav članic.<ref>{{navedi splet |url=https://www.ljubljana.si/sl/aktualno/40-skavtska-konferenca/ |title= 40. skavtska konferenca|accessdate= |date=11. avgust 2014 |format= |work= }}</ref><br>
[[Slika:NASA Armstrong 1969 scout.png|250px|thumb|desno|Našitek WOSM-a, ki ga med [[Apollo 11|prvim pristankom na luni]] pri sebi imel astronavt [[Neil Armstrong]]]]
===Članstvo v WOSM-u===
Po zadnjih podatkih je v WOSM včlanjenih 174 skavtskih organizacij iz 172 držav in ozemelj po svetu. Ker nekatere organizacije pokrivajo več držav (npr skavtska organizacija Združenega kraljestva vključuje tudi britanska čezmorska ozemlja), je zato število držav nekoliko višje od števila organizacij. Ker skupno število članov presega 57 milijonov skavtinj in skavtov, se WOSM uvršča med največje mladinske organizacije na svetu.
Evropska skavtska regija WOSM-a obsega preko dva milijona skavtov in voditeljev, v štiridesetih nacionalnih skavtskih organizacijah.<ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/where-we-work/regions/europe |title=European Scout Region |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref>
Ker ima WOSM sprejeto pravilo, da sprejme med svoje nove člane samo eno nacionalno skavtsko organizacijo, je leta 1994 iz Slovenije sprejel [[Zveza tabornikov Slovenije|Zvezo tabornikov Slovenije]], kot svojo 135. člansko organizacijo.
==WAGGGS==
[[Slika:WAGGGS.svg|100px|thumb|desno|Simbol WAGGGS-a]]
'''WAGGS''' (World Association of Girl Guides and Girl Scouts) je največje prostovoljno mladinsko gibanje na svetu za dekleta in mlade ženske.<ref>{{navedi splet |url=https://www.cnvos.si/nvo-vseved/eu-mreze/world-association-girl-guides-and-scouts-wagggs/ |title=WAGGGS |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> Združuje več kot 10 milijonov članic v 153 državah, ter si prizadeva, da bi člani (dekleta in tudi fantje) v polnosti razvili svoje potenciale.
=== Zgodovina in ustanovitev===
[[Slika:100 years of Girl Guiding (4825886481).jpg|150px|thumb|desno|Cvetlična zasaditev ob 100-letnici skavtinj]]
[[Slika:Agnes Baden-Powell.jpg|150px|thumb|levo|Agnes Baden-Powell (1858-1945)]]
[[Slika:Olave Baden-Powell.jpg|150px|thumb|desno|Olave Baden-Powell (1889-1977), okoli 1920]]
Že leta 1909 se je na srečanju skavtov v Londonu pojavila skupina deklet, ki so se razglasile za »Girl Scouts« (skavtinje). To je ustanovitelja skavtstva Roberta Baden-Powella spodbudilo, da prilagodi gibanje tudi za dekleta. Leta 1910 je vodstvo skavtinj zaupal svoji sestri Agnes Baden-Powell.<ref>{{navedi splet |url=https://www.girlmuseum.org/girl-guiding-a-brief-history-part-two-agnes-baden-powell/ |title=The Three Baden-Powells: Robert, Agnes and Olave|accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Leta 1918 je Baden-Powell izdal novo priročnik za dekleta, z naslovom Girl Guides.
Prva svetovna skavtska konferenca leta 1920 v Londonu je omogočila mednarodno povezovanje tudi skavtinjam.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/about-us/our-history/ |title=WAGGGS: Our history |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref>
Na 5. mednarodni skavtski konferenci v Parádu na Madžarskem, leta 1928, je bil ustanovljen WAGGGS, kot svetovno združenje skavtinj.<ref>{{navedi splet |url=https://www.csbk.org/wp-content/uploads/2011/07/Hungarian-Scout-History-flyer3.pdf |title=The History of Hungarian Scouting Worldwide |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Ustanoviteljice so bile predstavnice 26 držav, med njimi tudi Jugoslavije (tedaj [[Kraljevina SHS]]).
==Skavtstvo v Sloveniji==
Slovenske skavtinje in skavti se združujejo v [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov|Združenje Slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS), ki šteje približno šest tisoč članov, lokalno pa v sedemdeset skupin, te pa v devet manjših območij, ki jih imenujejo ognjišča. Med Slovenci na [[Enota deželne decentralizacije Trst|Tržaškem]] in [[Enota deželne decentralizacije Gorica|Goriškem]] v Italiji deluje podobna [[Slovenska zamejska skavtska organizacija]] (SZSO).
Skavti kot del [[Civilna zaščita|Civilne zaščite]] pomagajo ob vseh večjih naravnih nesrečah po vsej Sloveniji.
Mnogi pedagogi in psihologi menijo, da so veščine, ki jih skavtstvo razvija - samostojnost, sodelovanje, stik z naravo, reševanje problemov in odgovornost - v digitalni dobi še dragocenejše kot pred stoletjem. Zato se zanimanje za kakovostne programe sobivanja z naravo v nekaterih državah ponovno krepi, čeprav se to sedaj izraža drugače kot v času največjega razcveta skavtskega gibanja.
{{glavni|ZSKSS}}
===Članstvo ZSKSS===
V Evropi trenutno WAGGGS podpira 64 nacionalnih skavtskih združenj v 41 držav. Iz Slovenije so člani WAGGGS-a skavti oz. [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS), ki so leta 1996 postali pridruženi, leta 1999 pa polnopravni člani.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/our-world/europe-region/member-organisations/Slovenia/ |title=WAGGGS Member organisation: ZSKSS |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Nekatere skavtske organizacije so članice obeh zvez (lahko pa njihovi člani osebno), tako WOSM-a kot WAGGGS-a.
===Organiziranost===
Sedež WAGGGS-a je v Londonu, v Olave Centru, ki je bil odprt leta 1985. Poimenovan je po Olave Baden-Powell, ženi ustanovitelja skavtskega gibanja Roberta Baden-Powella in prvi svetovni voditeljici skavtinj.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/contact-us/ |title=Contact WAGGGS at our London World Bureau |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref>
==Sklici==
{{sklici|3}}
== Glej tudi ==
* [[Zgodovina slovenskega skavtstva]]
* [[Robert Baden-Powell]]
* [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS)
* [[Slovenska zamejska skavtska organizacija]] (SZSO)
* [[Zveza bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZBOKSS)
== Viri ==
* World Association of Girl Guides and Girl Scouts, World Bureau (1997), ''Trefoil Round the World''. Eleventh Edition 1997. {{ISBN|0-900827-75-0}} {{ikona en}}
* Grašič, Miroslava, ''Skavti in gozdovniki na Slovenskem: Taborniška gibanja med Slovenci v domovini, zamejstvu, Argentini in Kanadi v 20. stoletju'', Maribor 1990, Muzej narodne osvoboditve Maribor {{COBISS|ID=10782}}
* Fužir, Barbara, ''Skavti: 25 zgodb za 25 let delovanja združenja'', Ljubljana 2015, ZSKSS {{ISBN|978-961-93642-1-5}} {{COBISS|ID=279071232}}
*{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=534, 620}}
*{{navedi knjigo |author=Baden-Powell, Robert |year=2015 |title=Priročnik za skavtske voditelje: o teoriji skavtske vzgoje |publisher=ZSKSS |isbn=978-961-91701-5-1 |cobiss=253014528 |pages=}}
==Zunanje povezave==
* [http://skavti.si/zgodovina Skavti.si/zgodovina] (pridobljeno 15. junija 2019)
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Skavtstvo]]
{{Infobox historic site
|name = Opatija Rheinau
|native_name = Abtei Rheinau
|image = 2010-05-14 16-25-05 Switzerland Zurich Alt-Rheinau.jpg
|caption =sedanji izgled nekdanje opatije
|image_size = 250px
|locmapin = Švica
|map_width = 275
|map_caption =
|coordinates ={{coord|47|38|32|N|8|36|30|E|}}
|location ={{zastava|Švica}},<br>[[Rheinau]], [[Kanton Zürich]]
|area =
|built =
|demolished =
|rebuilt =
|architect =
|architecture =
|governing_body =Rimskokatoliška škofija Sankt Gallen<br>[[Kanton Zürich]]
|owner=
|url=
}}
'''Opatija Rheinau''' [rajnau], ([[Latinščina|lat.]] Monasterium Rhenaugensis) je nekdanja [[benediktinci|benediktinska]] opatija v [[Švica|Švici]], v [[Kanton Zürich|kantonu Zürich]]. Ustanovljena je bila okoli leta 778, razpuščena pa je bila leta 1862. Stoji na otočku na reki [[Ren]].
==Zgodovina==
Izgradnjo obrambnega kompleksa na strateško pomembnem in zaščitenem rokavu reke Ren zgodovinarji uvrščajo v leto 778. V devetem stoletju se je tam naselila skupnost triinštiridesetih benediktinskih menihov, od katerih je bilo polovica duhovnikov.<ref>[https://books.google.com/books?id=YwU4AAAAIAAJ&dq=Rheinau+Abbey&pg=PA285 Clark, James Midgley. ''The Abbey of St. Gall as a Centre of Literature & Art'', Chapter XII, CUP Archive, 1926, 1926]</ref> Med njimi je bil sv. Fintan (oz. Findan)<ref>{{navedi splet |url=https://svetniki.org/sveti-fintan-misijonar-puscavnik-in-rekluz/ |title=Sveti Fintan |accessdate=30. maj 2023 |date= |format= |work= }}</ref> irski menih, ki se je uspel rešiti [[vikingi|vikingške]] sužnosti. V samostanu je kot puščavnik živel dvaindvajset let.<ref>[https://books.google.com/books?id=V6OpDgAAQBAJ&dq=Rheinau+Abbey&pg=PA283 Rio, Alice. ''Slavery After Rome, 500-1100'', Oxford University Press, 2017, p. 30] {{ISBN|9780191009020}}</ref>
== Sklici==
{{sklici}}
== Sklici ==
{{sklici}}
== Viri==
== Zunanje povezave ==
{{reli-struct-stub}}
[[Kategorija:Zgradbe in objekti na Bledu]]
3oooerk11ml9l8ba0inh26m5vofwzdm
6739413
6739411
2026-08-19T13:46:40Z
Shabicht
3554
/* Zvonik in zvonjenje, opis nekdanjega in sedanjega stanja */
6739413
wikitext
text/x-wiki
[https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Seznam_infopolj Seznam infopolj]<br>
'''Prosim, pusti to vrstico pri miru!!''' (glava peskovnika) '''<br>
'''Ne spreminjaj vsebine peskovnika med urejanjem uporabnika, da ne pride do NAVZKRIŽNEGA UREJANJA !!!'''<br>
Red zvonjenja
==Zvonik in zvonjenje, opis nekdanjega in sedanjega stanja==
[[Slika:Cerkev sv. Jurija - prenova 03.jpg|200px|sličica|levo]]
V [[zvonik|zvoniku]] nadžupnijske cerkve so bili do leta 2023 zvonovi v tako dotrajanem stanju, da je bilo mogoče zvoniti zgolj z malima zvonovoma, saj bi skupno zvonjenje vseh zvonov lahko ogrozilo statiko zvonika. [[Nadžupnija Slovenske Konjice|Nadžupnija]] se je zato odločila, da po več kot stotih letih v zvonik povrne mogočen veliki zvon, ki tehta skoraj tri tone.
[[Slika:Cerkveni zvonik Slovenske Konjice.jpg|200px|sličica|levo|Novo stopnišče in podesti v zvoniku (2024)]]
Skupaj z načrtovanjem in izdelavo projektov se je opravila temeljita obnova zvonika [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve sv. Jurija]], med katero je bilo zamenjano dotrajano stopnišče, vključno s podesti, na novo je bila urejena elektroinštalacija, razsvetljava, pogon ure… V sklopu opreme zvonov je bila urejena in konzervirana stara masivna lesena nosilna konstrukcija, na novo so bili izdelani štirje jarmi zvonov ter obnovljeni njihovi nosilci…
[[Slika:Zvon 1924.jpg|180px|thumb|desno|nekdanji veliki zvon iz 1924]]
Medtem se je vse tri zvonove odpeljalo v [[Innsbruck]], kjer so v [[Zvonarna Grassmayr|zvonarni Grassmayr]] poskrbeli za obnovo več kot tristo let starega zvona, ki je bil vlit pri Conradu Schneiderju v Celju, ter za medsebojno uglasitev vseh zvonov, posebej slovesno pa je bilo tamkajšnje vlitje novega velikega zvona v novembru 2023.
Osnova tega novega velikega zvona je bil nekdanji nadžupnijski zvon iz leta 1924, ki je moral med drugo svetovno vojno zaradi prelitja v orožje zapustiti zvonik.{{sfn|Ambrožič|1993 |p=135}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=64}} Njegovo okrasje so zvonarji, tudi na podlagi ohranjene fotografije, kar se da približali originalu, za načrt [[zvon|rebra]] pa vzeli zvon, ki je bil v podobnem časovnem obdobju vlit v isti livarni v Mariboru ter se je ohranil vse do danes.
Novi zvon in prenovljeni zvonovi so bili v zvonik povzdignjeni na Jurijevo nedeljo leta 2024.
Kasneje je bila v zvoniku nameščena nova avtomatika, ki sedaj ureja zvonjenje, bitje ure, omogoča pa tudi daljinsko upravljanje. Iz zvonika tako ponovno zvoni uglašena pesem cerkvenih zvonov, v skladu z dolgoletno tradicijo štajerske slovenske pokrajine.
[[Slika:Novi 2.jpg|180px|thumb|desno|novi veliki zvon, še v Innsbrucku (2023)]]
===Stolpna ura===
V zvoniku sedaj čas na štirih številčnicah ureja [[Radijska ura|radijsko vodena ura]], avtomatika pa poganja kazalce in ureja tudi bitje. Bitje ure poteka podnevi in tudi ponoči, vendar je v nočnem času, od 22.00 ure do 6.00 ure zjutraj, naravnano na zmanjšano glasnost. Pri prebivalcih mesta ima bitje ure na cerkvenem zvoniku poseben pomen, saj prav tako kot nekdaj oznanja točen čas, hkrati pa tudi prijetno popestri dogajanje na [[Seznam ulic v Slovenskih Konjicah|Starem trgu]].
==Zvonovi in zvonjenje==
Zvonjenje ni le oznanilo časa, ampak tudi povabilo k molitvi in premišljevanju o skrivnostih naše vere.
{| class="wikitable sortable"
! opis zvona
! slika
! zvonar
! leto vlitja
! premer
! teža<br>(v kg)
! ton*<br>(po podatkih zvonarne)
|-
|veliki zvon
|[[Slika:Novi zvon in arhidiakon.jpg|200px]]
|[[Zvonarna Grassmayr|Grassmayr Innsbruck]]
| 2023
| 172 cm
| 2870
| [[ton|B° +6/16]]
|-
|stari zvon
|[[Slika:Schneiders's bell 04.jpg|200px]]
| Konrad Schneider, Celje{{sfn|Ambrožič|1993|p=147}}
| 1715{{sfn|Kovačič|1906|p=}}
| 143 cm
| 1758
| [[ton|d' +6/16]]
|-
|večji zvon
|[[Slika:Grassmayrjev zvon.jpg|200px]]
| Grassmayr Innsbruck
| 1984
| 106 cm
| 651
| [[ton|f' +6/16]]
|-
|mali zvon
|[[Slika:Zvon mali.jpg|200px]]
| Grassmayr Innsbruck
| 1984
| 95 cm
| 470,5
| [[ton|g' +6/16]]
|-
|}
===Redno zvonjenje===
Vsak dan slišimo trikrat dnevno posebno zvonjenje, tako imenovano angelovo češčenje: zjutraj, opoldne in zvečer. Uvajali so ga že v srednjem veku, najprej zvečer (Večerni zvon, Večerni ave …) kasneje tudi zjutraj. Molitvi angelovega češčenja, ki se običajno moli pri trojnem zvonjenju, se zvečer doda očenaš za verne duše. Večerno zvonjenje se ravna po sončnem zahodu in je v bogoslužnem koledarju zanj določen čas za vse slovenske škofije.
Skoraj istočasno z večernim zvonjenjem so iz 13. stoletja v zgodovinskih virih ohranjeni zapisi, da se je ob zori zvonilo [[Sveta Marija|Mariji]] v pozdrav in v počeščenje. Posebej v mestih je bilo v civilnem življenju običajno jutranje zvonjenje, ponekod ob 4.00 uri, s katerim so oznanjali, da so mestna vrata odprta. Tedaj je bilo to zvonjenje tudi javno znamenje časa, kasneje pa je bilo preneseno na sedmo uro zjutraj. Sedaj je t.i. jutranjica silno redka, ponekod običajna zgolj za velike praznike, ko so z zvonjenjem in s pritrkovanjem zvonov naznanjali praznovanje tistega dne. V [[Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] so tovrstno oznanjevanje ob večjih praznikih prevzeli fantje in možje, ki zjutraj v okolici pokajo oz. »streljajo« z velikimi 200-litrskimi sodi, napolnjenimi s plinom acetilenom, pridobljenim iz kalcijevega karbida (po domače karbita).
• ob 7.00 h se jutranje zvonjenje »Angelovo češčenje« opravlja Mariji v čast, med tednom z večjim zvonom, v nedeljo pa z velikim zvonom. Jutranje zvonjenje traja tri minute;
• ob 12.00 opoldansko zvonjenje »poldan zvoni« opravlja stari zvon, ob nedeljah in praznikih pa veliki zvon. Tudi to drugo zvonjenje je Angelovo češčenje, vendar je bilo zgodovinsko gledano uveljavljeno kasneje kot druga dva zvonjenja, papež Kalist III. je leta 1456 ukazal, naj se zvoni tudi opoldne, v zahvalo za zmago nad Turki v bitki pri Beogradu;
• ob mraku – večerno zvonjenje »Ave Marija« se opravlja dnevu v slovo. Za Slovence ima to zvonjenje prav poseben pomen, o čemer pričajo številne pesmi in različna avtorska dela, ki opisujejo »večerni zvon«. Zgodovinsko lahko tudi začetke večernega zvonjenja pripišemo nekdanjemu »zapiranju mestnih vrat«, ki so ga naznanjali z zvonjenjem.
Pri večernem zvonjenju se ponavadi oglasijo trije zvonovi, najprej prvi, ki zvoni »angelski pozdrav oz. češčenje«, drugi, praviloma manjši zvon, se oglasi za duše vernih v vicah, tretji pa v čast [[Sveti Florjan|sv. Florijanu]], za varstvo pred večnim ognjem in pogubljenjem. V Slovenskih Konjicah ob mraku najprej zvoni večji zvon, za njim mali zvon in na koncu še stari zvon, zvonjenje vsakega pa traja okoli dve minuti.
===Izredna zvonjenja===
• prvo izredno zvonjenje se opravlja ob petkih, ob 15.00 uri. Spominja nas na [[Jezus Kristus|kristusovo trpljenje]] in njegovo smrt na križu. Oglasi se veliki zvon, ki zvoni tri minute;
• drugo izredno zvonjenje se opravlja ob sobotah, ob 15.00 uri v zimskem ali ob 16.00 uri v poletnem obdobju. Oglasi se veliki zvon, ki zvoni tri minute. To zvonjenje nas opomni na prihajajoči gospodov dan in nas povabi, da delo zaključimo in se pričnemo pripravljati na praznovanje nedelje. Zvonjenje ima prav zaradi njegovega namena posebno ime »delopust« in se opravlja tudi pred vsemi cerkvenimi prazniki med letom;
===Zvonjenje pokojnim===
Med pomembna izredna zvonjenja sodi tudi zvonjenje pokojnim. Tovrstno zvonjenje naznani, da je v župniji pokojni, ki ga pripravljajo na pogreb.
V nadžupniji se spoštuje in izvaja stara tradicija oz. cinklet:<br>
ko je najavljena smrt, se najprej pozvoni z »navčkom«, ki je v Slovenskih Konjicah mali zvon. Ta pozvoni enkrat, če je pokojni otrok, dvakrat, če je pokojna ženska in trikrat, če je pokojni moški.
Zvonjenje pokojnemu se oglasi tudi, ko se pokojnik vrne v nadžupnijo, in sicer v času, ko je le-ta v mrliški vežici pri pokopališču. Opravlja se opoldne, nekaj minut po opoldanskem zvonjenju in traja štiri minute:
• moškemu zvoni najprej veliki zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali;<br>
• ženski zvoni najprej stari zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali;<br>
• otroku zvoni najprej večji zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali.<br>
Ob smrti [[papež|papeža]] se zvoni z velikim zvonom, petkrat po dve minuti.
===Mašno zvonjenje===
V Slovenskih Konjicah zvonovi na različna načina vabijo k bogoslužju:
• med tednom se stari zvon, večji in mali zvon oglasijo petnajst minut pred mašo in s tem vernike povabijo k bogoslužju. Tri minute pred njim se ponovno oglasi stari zvon, ki vernike povabi v cerkev,
• v nedeljo se eno uro pred mašo oglasi veliki zvon, ki tudi najbolj oddaljene vernike povabi k bogoslužju. Petnajst minut pred bogoslužjem se oglasijo vsi štirje zvonovi, zatem pa, tri minute pred mašo, se oglasi stari zvon, ki vernike povabi v cerkev.
Od Slave pri maši na [[Veliki četrtek]] pa do Salve pri [[Velikonočna vigilija|Velikonočni vigiliji]] zvonovi umolknejo, pravimo, da »gredo v Rim«.
===Pritrkovanje===
Občasno se iz zvonika, pred kakšnim praznikom, oglasi tudi [[pritrkovanje]] (pritrkavanje), ki je posebna vrsta igranja na zvonove. V Sloveniji je pritrkovanje izjemno razvito in imamo zelo širok spekter različnih melodij. Takrat se zvonovi oglasijo z različnimi ritmičnimi vzorci, ki se imenujejo pritrkovalske melodije. Njihov namen je oznanjevanje prihajajočega praznovanja slovesnih cerkvenih praznikov.
== Sklici ==
{{sklici}}
==Morje==
[[Habsburška monarhija|Habsburška dinastija]] je izhod na morje dobila že leta že leta 1374, ko je nasledila del [[Istra|Istre]] in [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]] ter je leta 1382 [[Trst]], pod pokroviteljstvom avstrijskega nadvojvode Leopolda II., sklenil dogovor o zaščiti, kar je predstavljalo temelj pomorske trgovine. V tem obdobju je nad številnimi istrskimi obalnim mesti dominirala [[Beneška republika]]. Kljub temu je Habsburška monarhija leta [[1527]] pridobila del vzhodne jadranske obale (Hrvaško primorje s [[Senj|Senjem]] in [[Reka, Hrvaška|Reko]] ter [[Trsat]]).
Avstrijski in beneški podaniki so leta [[1571]] skupaj sodelovali v pomorski bitki pri Lepantu proti [[Otomansko cesarstvo|otomanskemu imperiju]],
v kateri je združeno ladevje [[Beneška republika|Benetk]], [[Malteški viteški red|Malte]], [[Kraljevina Španija|habsburške Španije]], [[Papeška država|Papeške države]] in drugih uničilo otomansko floto ter za nekaj časa zagotovilo nemoteno plovbo po [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]].
{{glavni|Bitka pri Lepantu (1571)}}
Leta [[1719]] so [[Habsburžani]] razglasili [[Trst]] za svoje svobodno pristanišče.
Cesar [[Karel VI. Habsburški|Karel VI.]] je dal v [[Ladjedelnica Kraljevica|Kraljevici]] leta [[1729]] zgraditi prvi avstrijski pomorski arzenal. [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] je na podlagi določil [[Campoformijski mir|mirovne pogodbe iz Campoformida]] pri [[Videm, Italija|Vidmu]] leta 1797, v zameno za ozemlja v današni Belgiji dobila dotlej beneška ozemlja in mesta v [[Istra|Istri]] in [[Dalmacija|Dalmaciji]].
Miru je kmalu sledila nova vojna z [[Napoleon Bonaparte|Napoleonom]] in ker beneška vojna mornarica ni imela večjega pomena za celinsko orientirano Avstrijo, je sledilo rezanje še nedokončanih ladij. Avstrijska posest [[Benetke|Benetk]] in ozemelj na vzhodni obali [[Jadransko morje|jadranskega morja]] je bila ponovno potrjena po napoleonovem porazu, na [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]] leta 1815. Avstrija je tako prevzela [[Arsenal, Benetke|beneški arsenal]] in tudi mornariško kadetnico (Collegio di cadetti di marina), vendar se je avstrijska vojna mornarica med 1820 in 1848 razvijala in delovala pod močnim vplivom italijanskih in dalmatinskih pomorščakov. V letu 1820 je v Ameriko in v Vzhodno Azijo odplula njena prva vojaška ladja - korveta Carolina.
V času pomladi narodov [[1848]] je v [[Benetke|Benetkah]] izbruhnil upor, s težnjami po odcepitvi, pri katerem so sodelovali tudi avstrijski pomorščaki italijanske narodnosti, kar je imelo za posledico, da je kar 113 ladij od 162 prestopilo na stran beneških upornikov in je tako avstrijska mornarica čez noč skoraj prenehala obstajati. Ko je leta 1849 Avstrija ponovno pridobila Benetke, italijanski pomorski kader ni bil več deležen zaupanja.
Leta 1854 je cesar [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef]] za vrhovnega poveljnika vojne mornarice najel in imenoval danskega [[viceadmiral|viceadmirala]] [[Hans Birch Dahlerup|Hansa Birch von Dahlerupa]], ki je mornarico reorganiziral po angleških vzorih, nezanesljivi italijanski kader nadomestil z ljudmi iz drugih delov monarhije, ter uvedel poveljevanje v nemščini. Lesenim jadrnicam, ki so jih prevzeli v Benetkah, so se pridružile prve parne ladje. Leta 1859 se je z uspešnega potovanja okoli sveta vrnila fregata Novara. Dahlerupove zasluge so, da so pomorske ustanove in vojaško oporišče preselili najprej na začasno lokacijo v [[Trst]], zatem pa v [[Pulj]], kjer so leta 1856 položili temeljni kamen za novi arzenal in začeli urejati glavno [[Vojaška baza|mornariško bazo]] s pristaniščem, postopoma pa so tam namestili tudi večino drugih vojaških pomorskih ustanov.
Istočasno je država gradila [[železniška proga|železniške povezave]] s pristanišči. Leta [[1857]] je bila končana t.i. [[Južna železnica]], ki je povezala [[Dunaj]] s [[Trst|Trstom]], leta 1973 odsek [[Pivka]] - [[Reka, Hrvaška|Reka]], leta 1876 pa je dobilo železniško povezavo še glavno vojaško pristanišče v [[Pulj|Pulju]].
Oporišči vojne mornarice sta postala tudi [[Šibenik]] in [[Boka Kotorska]], na [[Reka, Hrvaška|Reko]] pa so leta 1866 iz Trsta preselili Pomorsko vojaško akademijo (k.u.k. Marine-Akademie in Fiume), ki je sprva delovala v Benetkah.
[[Slika:Nautische Akademie Fiume.jpg|250px|thumb|desno|Nekdanja pomorska vojaška akademija na Reki]]
Leta 1862, so začeli, ob podpori novega vrhovnega poveljnika, brata [[cesar]]ja [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]], nadvojvode [[Maksimilijan I. Mehiški|Ferdinand Maksimilijan]] (1832–1867), graditi prve oklepne fregate. [[Kapitan fregate|Kapitanu fregate]], kasnejšemu [[viceadmiral|viceadmiralu]] [[Wilhelm von Tegetthoff|Wilhelmu von Tegetthoffu]], rojenemu v [[Maribor]]u, je uspelo v [[Bitka pri Visu (1866)|Bitki pri Visu]] leta 1866 odločilno poraziti veliko večjo, modernejšo, vendar slabo vodeno italijansko ladjevje. Cesarstvo je kljub temu uspehu na kopnem izgubilo vojno proti Prusiji in se moralo odpovedati svojim pokrajinam v Italiji, pa tudi se dogovoriti z [[Madžari]] o skupnem vodenju politike, o financiranju in vojaških vprašanjih. Do svoje smrti, leta 1871, je Tegetthoff pripravil načrt izgradnje nove flote, kar pa so zaradi pomanjkanjkanja denarnih sredstev uresničili le delno, vendar se je mornarica krepila in je koncem 19. in v začetku 20. stoletja stopila v vrste velikih pomorskih sil.
Od leta 1889 dalje je tako mornarica nosila naziv »Cesarska in kraljeva« (Kaiserliche und Königliche) ([[kratica]] v splošni rabi: k.u.k) s katerim so poudarili dvojnost monarhije. Konec 19. stoletja je gradila obalne bojne ladje (oklepnice tipa predrednot), tik pred [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] pa že večje oklepne [[Bojna ladja|bojne ladje]], tipa rednot, z težkim topništvom, oklepne in lahke [[križarka|križarke]], kot izvidniške ladje, ter [[Rušilec|rušilce]] za zaščitne namene.
Prvi avstrijski vojni ladji, korveti Carolina, ki je bila v Vzhodni Aziji leta 1821, je do razpada monarhije sledilo 21 vojnih ladij, na 37 čezmorskih potovanjih. Med lesenimi jadrnicami so bile Novara, Donau, Erzherzog Friedrich, Fasana, Helgoland, Saida, Frunsberg, Aurora ter Zrinyi, ki so jim postopoma vgrajevali pogon s [[Parni stroj|parnimi stroji]], ter leseni torpedni ladji Albatros in Nautilus. Proti koncu stoletja so tja že plule modernejše ladje, torpedne oz. lahke križarke razreda Kaiser Franz Joseph I ([[SMS Kaiserin Elisabeth|Kaiserin Elisabeth]] in [[SMS Kaiser Franz Joseph I|Kaiser Franz Joseph I]]) lahke križarke razreda Zenta (Zenta, Aspern in Szigetvar), [[Torpedovka|torpedovki]] Panther in Leopard ter oklepni križarki Kaiserin und Köenigin Maria Theresia in Kaiser Karl VI.
Februarja 1918 so se [[Upor mornarjev v Boki Kotorski|uprli mornarji v Boki Kotorski]], ki so ga zatrli po dveh dneh. Zaradi upora je dotedanjega glavnega poveljnika mornarice, [[Maksimilijan Njegovan|admirala Njegovana]], na položaju zamenjal [[Miklós Horthy|admiral Horthy]].
[[Slika:Austro-Hungarian fleet.jpg|thumb|right|240px|Avstro-ogrsko ladevje na manevrih pred prvo svetovno vojno, v ospredju [[bojna ladja]] SMS Tegetthoff]]
Kronski svet Avstro-Ogrske je s sklepom dne 29. oktobra 1918 celotno vojno in trgovsko ladjevje dualne monarhije z vsemi pristanišči in kopenskimi objekti predal [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Državi SHS]], vendar je celotno ladjevje po [[Rapalska pogodba|rapalski mirovni pogodbi]] pripadlo Italiji.
'''Apostolsko nasledstvo''' ([[Latinščina|lat.]] Successio apostolica) je [[krščanstvo|krščanska]] doktrina ali verski nauk, po katerem so sedanji [[škof]] (tudi [[papež|papež]]) veljavni nasledniki [[Jezus Kristus|Jezusovih]] [[apostol]]ov.
==Nasledstvena škofovska služba==
Cerkev se v zvezi z apostolskim nasledstvom sklicuje na nasledstveno škofovsko službo, ki naj bi segala od sedanjih škofov in papeža neposredno in neprekinjeno v preteklost, vse do [[Apostol|apostolov]], s tem pa se škofom daje legitimnost in izpričuje tudi verodostojnost Cerkve kot božje ustanove. Bistvo apostolskega nasledstva je [[Škofovsko posvečenje|posvečenje]] in polaganje rok, s katerima se potrjuje služba v Cerkvi.
==Apostolstvo==
Apostolstvo je ena od štirih bistvenih označb Cerkve (ena, sveta, katoliška, apostolska), ter je izraženo tudi v [[Nicejska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski]] [[Veroizpoved|veroizpovedi]], ki je bila potrjena na Nicejskem koncilu (prvem cerkvenem zboru) leta [[325]]. Apostolstvo je opredeljeno v tem, da je Cerkev ustanovil [[Jezus Kristus]] (z obhajanjem [[Evharistija|evharistije]] pri t.i. [[Zadnja večerja|Zadnji večerji]]) in da so papeži in škofje v nepretrganem nizu nasledniki apostolov, ki temelji na zakramentalni posvetitvi).
===Primat papeža in škofov===
Apostol [[Sveti Peter|Peter]] naj bi bil, po krščanskem verovanju, tudi prvi rimski [[škof]] in [[papež]].<ref>* {{navedi knjigo |author= |translator=Uroš Kalčič|year=1992 |title=Zgodovina krščanstva |publisher=Državna založba Slovenije v sodelovanju s Tiskovnim društvom Ognjišče|location=Ljubljana|isbn=86-341-0644-6 |cobiss=29084160 |pages=}}</ref> Po krščanskem izročilu in na podlagi zapisa v [[Nova zaveza|Novi zavezi]] o Petru, kot skali, na kateri bo Jezus zgradil svojo cerkev ({{Bibl|Mt 16,18}}) kristjani verujejo, da je [[Jezus Kristus|Jezus]] imenoval sv. Petra za prvega rimskega škofa, kar je postavilo temelje za nadaljnji razvoj [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkve]] in opolnomočilo papeže ter škofe kot izvajalce krščanske doktrine ter nosilce cerkvene hierarhije.
==Različni pogledi==
Pogledi na doktrino o apostolskem nasledstvu niso popolnoma enotni v različnih krščanskih Cerkvah in denominacijah, večina pa se strinja z naslednjim glavnim principom: Jezus je svojo duhovno avtoriteto izročil apostolom. Apostoli so svojo avtoriteto izročili prvim škofom s polaganjem rok - [[škofovsko posvečenje|škofovskim posvečenjem]]. Ti so jo na enak način prenašali na svoje naslednike. Danes veljajo kot veljavno posvečeni tisti škofje, na katere je prešlo škofovsko posvečenje preko prejšnjih škofov v nepretrgani verigi, ki se je začela z Jezusom in apostoli. Na to naj bi se nanašala tudi beseda ''apostolska'' v [[Nicejsko-carigrajska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski veroizpovedi]]: »Verujem v eno sveto, katoliško in apostolsko Cerkev...«
Tak pogled na apostolsko nasledstvo zagovarjajo vse [[katolištvo|katoliške]] in [[pravoslavje|pravoslavne]] Cerkve. Razhajajo se samo pri vprašanju, ali se je vodilna vloga [[sveti Peter|svetega Petra]] prenesla na današnjega [[papež]]a in kakšen pomen ima zato papež in [[Rimskokatoliška cerkev]].
Kljub enakemu pojmovanju te doktrine omenjene Cerkve večinoma priznavajo veljavnost apostolskega nasledstva samo Cerkvam iz svoje skupine (tistim, s katerimi so v [[polno občestvo|polnem občestvu]]) ne pa tudi tistim iz druge skupine. Stvari se na tem področju izboljšujejo z napredkom [[ekumensko gibanje|ekumenskega gibanja]].
[[Anglikanska Cerkev|Anglikanska]] in [[Starokatoliška Cerkev]] pri odcepitvi od Rimskokatoliške cerkve nista prekinili verige apostolskega nasledstva in njihovi škofje štejejo za veljavne naslednike apostolov. Njihovo škofovsko posvečenje bi moralo biti veljavno tudi v očeh Rimskokatoliške Cerkve vsaj v primeru moškega škofovstva (primeri, ko se v teh dveh Cerkvah škofovsko posvečenje prenaša preko žensk-škofinj, so bolj sporni, saj Rimskokatoliška cerkev škofovskega posvečenja žensk ne priznava).
V protestantskih skupnostih večinoma ne priznavajo apostolskega nasledstva v zgoraj opisanem pomenu: Po protestantski teologiji apostoliciteta obstaja zato, ker je v cerkvi Božja beseda živa prav zaradi apostolskega nauka. Nekatere protestantske skupnosti o apostolskem nasledstvu sploh ne govorijo, druge pa se sklicujejo na apostolsko nasledstvo v smislu ''verskega nauka'', ki je prehajal od Jezusa in apostolov do današnjih verskih voditeljev.
{{Infopolje Bivša država
|native_name = ''Royaume de France''
|conventional_long_name = Kraljevina Francija
|common_name =
|
|continent = Evropa
|region =
|country =
|era = obnova Burbonov
|status = kraljevina
|status_text=
|empire =
|government_type= unitarna parlamentarna pol-ustavna monarhija
|
|event_start =
|year_start = 1815
|date_start =
|event_end =
|year_end = 1830
|date_end =
|life_span = 1815–1830
|
|event1 =
|date_event1 =
|event2 =
|date_event2 =
|event3 =
|date_event3 =
|event_pre =
|date_pre =
|event_post =
|date_post =
|
|p1 = Prvo francosko cesarstvo
|flag_p1 = Flag of France.svg
|s1 =
|flag_s1 =
|flag_s2 = Flag of France.svg
|s3 =
|flag_s3 =
|
|flag =
|flag_type =
|image_flag = Drapeau france ancien regime.svg
|symbol =
|symbol_type =
|image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg
|image_map = Kingdom of France (1815).svg
|image_map_caption =Kraljevina Francija (1818)
|capital = Pariz
|national_motto =
|national_anthem =
|common_languages = [[francoščina]]
|currency = [[francoski frank]]
| leader1 = [[Ludvik XVIII.]]
| year_leader1 = 1815–1824
| leader2 = [[Karel X. Francoski |Karel X.]]
| year_leader3 = 1830
| leader3 = [[Ludvik XIX. Francoski|Ludvik XIX.]] (pretendent)
| year_leader4 = 1830
| leader4 = [[Henrik V. Francoski|Henrik V. ]] (pretendent)
| year_leader2 = 1824–1830
|title_leader = [[francoski kralj|kralj]]
| title_deputy = predsednik vlade
| deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]]
| year_deputy1 = 1815
| deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]]
| year_deputy2 = 1830
|legislature = [[francoski parlament|parlament]]
|house1 = [[francoski senat|senat]]
|house2 = [[poslanska zbornica]]}}
{{Infobox former country
| native_name = {{native name|fr|Royaume de France}}
| conventional_long_name = Kingdom of France
| common_name = France
| religion = {{ubli|[[Catholic Church]] {{nwr|([[state religion]])}}|[[Calvinism]]|[[Lutheranism]]|[[Judaism]]}}
| government_type = [[Unitary state|Unitary]] parliamentary [[semi-constitutional monarchy]]
| event_start = Restoration
| life_span = 1815–1830
| year_start = 1815
| event_end = End of the Restoration<ref>Waller, Sally (2002). ''France in Revolution, 1776–1830''. Heinemann Advanced History. Heinemann Educational Publishers.</ref>
| year_end = 1830
| date_end = 9 August
| event1 = [[Charter of 1815]] adopted
| date_event1 = 1815
| event2 = [[Hundred Thousand Sons of Saint Louis|Invasion of Spain]]
| date_event2 = 6 April 1823
| event3 = [[July Revolution]]
| date_event3 = 26–29 July 1830
| event4 =
| date_event4 =
| p1 = First French Empire
| flag_p1 = Flag of France.svg
| s1 = July Monarchy
| flag_s1 = Flag of France.svg
| flag_s2 = Flag of France.svg
| flag_type = [[Flag of France|Flag]]{{sfn|Tombs|1996|p=333}}<ref>{{Cite book |last=Pinoteau |first=Hervé |title=Le chaos français et ses signes: étude sur la symbolique de l'Etat français depuis la Révolution de 1789 |date=1998 |publisher=Presses Sainte-Radegonde |isbn=978-2-9085-7117-2 |ol=456931M |page=217 |language=fr }}</ref>{{Efn|The flag can be seen on top of government buildings in the following illustrations:
* {{Cite AV media |url=https://www.parismuseescollections.paris.fr/fr/musee-carnavalet/oeuvres/retour-du-roi-le-8-juillet-1815-1#infos-principales |title=Retour du Roi le 8 juillet 1815 |date=1815 |access-date=12 December 2021 |website=parismuseescollections.paris.fr}}
* {{Cite AV media |url=https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/btv1b540014439.item |title=Attaque Des Tuileries (le 29 Juillet 1830) |date=1830 |access-date=25 November 2023 |website=gallica.bnf.fr}}
}}
| image_flag = Flag_of_the_Kingdom_of_France_(1814-1830).svg
| symbol_type_article = Coat of arms of France
| symbol_type = Coat of arms
| image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg
| image_map = Kingdom of France (1815).svg
| image_map_caption = The [[Kingdom of France]] in 1818
| capital = [[Paris]]
| national_motto = ''[[Montjoie Saint Denis!]]''
| national_anthem = ''[[Le Retour des Princes français à Paris]]'' {{nwr|"The Return of the French Princes to Paris"}} <div style="text-align:center">[[File:Marche Henri IV.ogg]]</div>
| common_languages = [[French language|French]]
| currency = [[French franc]]
| leader1 = [[Louis XVIII]]
| year_leader1 = 1815–1824
| leader2 = [[Charles X of France|Charles X]]
| year_leader3 = 1830
| leader3 = [[Louis Antoine, Duke of Angoulême|Louis XIX]] (''claimant'')
| year_leader4 = 1830
| leader4 = [[Henri, Count of Chambord|Henry V]] (''claimant'')
| year_leader2 = 1824–1830
| title_leader = [[List of French monarchs|King]]
| title_deputy = [[Prime Minister of France|Prime Minister]]
| deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]]
| year_deputy1 = 1815 (first)
| deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]]
| year_deputy2 = 1830 (last)
| legislature = [[Parliament of France|Parliament]]
| house1 = [[Chamber of Peers (France)|Chamber of Peers]]
| house2 = [[Chamber of Deputies of France|Chamber of Deputies]]
| demonym = French
| iso3166code = omit
}}
{{Infopolje Bivša država
|native_name = ''Royaume de France''
|conventional_long_name = Kraljevina Francija
|common_name =
|
|continent = Evropa
|region =
|country =
|era = obnova Burbonov
|status = kraljevina
|status_text=
|empire =
|government_type= unitarna parlamentarna pol-ustavna monarhija
|
|event_start =
|year_start = 1815
|date_start =
|event_end =
|year_end = 1830
|date_end =
|life_span = 1815–1830
|
|event1 =
|date_event1 =
|event2 =
|date_event2 =
|event3 =
|date_event3 =
|event_pre =
|date_pre =
|event_post =
|date_post =
|
|p1 = Prvo francosko cesarstvo
|flag_p1 = Flag of France.svg
|s1 =
|flag_s1 =
|flag_s2 = Flag of France.svg
|s3 =
|flag_s3 =
|
|flag =
|flag_type =
|image_flag = Drapeau france ancien regime.svg
|symbol =
|symbol_type =
|image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg
|image_map = Kingdom of France (1815).svg
|image_map_caption =Kraljevina Francija (1818)
|capital = Pariz
|national_motto =
|national_anthem =
|common_languages = [[francoščina]]
|currency = [[francoski frank]]
| leader1 = [[Ludvik XVIII.]]
| year_leader1 = 1815–1824
| leader2 = [[Karel X. Francoski |Karel X.]]
| year_leader3 = 1830
| leader3 = [[Ludvik XIX. Francoski|Ludvik XIX.]] (pretendent)
| year_leader4 = 1830
| leader4 = [[Henrik V. Francoski|Henrik V. ]] (pretendent)
| year_leader2 = 1824–1830
|title_leader = [[francoski kralj|kralj]]
| title_deputy = predsednik vlade
| deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]]
| year_deputy1 = 1815
| deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]]
| year_deputy2 = 1830
|legislature = [[francoski parlament|parlament]]
|house1 = [[francoski senat|senat]]
|house2 = [[poslanska zbornica]]}}
{{Infobox former country
| native_name = {{native name|fr|Royaume de France}}
| conventional_long_name = Kingdom of France
| common_name = France
| religion = {{ubli|[[Catholic Church]] {{nwr|([[state religion]])}}|[[Calvinism]]|[[Lutheranism]]|[[Judaism]]}}
| government_type = [[Unitary state|Unitary]] parliamentary [[semi-constitutional monarchy]]
| event_start = Restoration
| life_span = 1815–1830
| year_start = 1815
| event_end = End of the Restoration<ref>Waller, Sally (2002). ''France in Revolution, 1776–1830''. Heinemann Advanced History. Heinemann Educational Publishers.</ref>
| year_end = 1830
| date_end = 9 August
| event1 = [[Charter of 1815]] adopted
| date_event1 = 1815
| event2 = [[Hundred Thousand Sons of Saint Louis|Invasion of Spain]]
| date_event2 = 6 April 1823
| event3 = [[July Revolution]]
| date_event3 = 26–29 July 1830
| event4 =
| date_event4 =
| p1 = First French Empire
| flag_p1 = Flag of France.svg
| s1 = July Monarchy
| flag_s1 = Flag of France.svg
| flag_s2 = Flag of France.svg
| flag_type = [[Flag of France|Flag]]{{sfn|Tombs|1996|p=333}}<ref>{{Cite book |last=Pinoteau |first=Hervé |title=Le chaos français et ses signes: étude sur la symbolique de l'Etat français depuis la Révolution de 1789 |date=1998 |publisher=Presses Sainte-Radegonde |isbn=978-2-9085-7117-2 |ol=456931M |page=217 |language=fr }}</ref>{{Efn|The flag can be seen on top of government buildings in the following illustrations:
* {{Cite AV media |url=https://www.parismuseescollections.paris.fr/fr/musee-carnavalet/oeuvres/retour-du-roi-le-8-juillet-1815-1#infos-principales |title=Retour du Roi le 8 juillet 1815 |date=1815 |access-date=12 December 2021 |website=parismuseescollections.paris.fr}}
* {{Cite AV media |url=https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/btv1b540014439.item |title=Attaque Des Tuileries (le 29 Juillet 1830) |date=1830 |access-date=25 November 2023 |website=gallica.bnf.fr}}
}}
| image_flag = Flag_of_the_Kingdom_of_France_(1814-1830).svg
| symbol_type_article = Coat of arms of France
| symbol_type = Coat of arms
| image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg
| image_map = Kingdom of France (1815).svg
| image_map_caption = The [[Kingdom of France]] in 1818
| capital = [[Paris]]
| national_motto = ''[[Montjoie Saint Denis!]]''
| national_anthem = ''[[Le Retour des Princes français à Paris]]'' {{nwr|"The Return of the French Princes to Paris"}} <div style="text-align:center">[[File:Marche Henri IV.ogg]]</div>
| common_languages = [[French language|French]]
| currency = [[French franc]]
| leader1 = [[Louis XVIII]]
| year_leader1 = 1815–1824
| leader2 = [[Charles X of France|Charles X]]
| year_leader3 = 1830
| leader3 = [[Louis Antoine, Duke of Angoulême|Louis XIX]] (''claimant'')
| year_leader4 = 1830
| leader4 = [[Henri, Count of Chambord|Henry V]] (''claimant'')
| year_leader2 = 1824–1830
| title_leader = [[List of French monarchs|King]]
| title_deputy = [[Prime Minister of France|Prime Minister]]
| deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]]
| year_deputy1 = 1815 (first)
| deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]]
| year_deputy2 = 1830 (last)
| legislature = [[Parliament of France|Parliament]]
| house1 = [[Chamber of Peers (France)|Chamber of Peers]]
| house2 = [[Chamber of Deputies of France|Chamber of Deputies]]
| demonym = French
| iso3166code = omit
}}
{{Infobox organization
| name = Skavti
| former name =
| image =1996-Rover Moot-Fahnengruß.jpg
| image_border =
| size = 200px
| caption =
| abbreviation =
| predecessor =
| successor =
| formation = [[29. julij]] [[1907]]
| extinction =
| merger =
| merged =
| established = {{Start date and age|df=yes|29. julij [[1907]]}}
| type = nacionalne organizacije, povezane v različne mednarodne zveze in povezave
| status = organizirano nepolitično mladinsko gibanje
| purpose =
| headquarters =
| location =
| coords =
| region_served = univerzalnost
| membership =
| language =
| general =
| leader_title = Ustanovitelj
| leader_name = [[Robert Baden-Powell]]
| leader_title2 =
| leader_name2 =
| leader_title3 =
| leader_name3 =
| leader_title4 =
| leader_name4 =
| key_people =
| main_organ = [[WOSM]], [[WAGGS]]
| affiliations =
| budget =
| num_staff =
| num_volunteers =
| website =
| remarks =
}}
'''Skavti''' (in tudi skavtinje) so pripadniki skavtskega gibanja, enega največjih prostovoljnih mladinskih gibanj na svetu.
==Zgodovina==
[[Slika:Baden-Powell ggbain-39190 (cropped).png|200px|thumb|levo|Začetnik svetovnega skavtstva<br>
sir [[Robert Baden-Powell]]<br>
(po skavtsko: Bi-Pi)]]
Skavtstvo je svetovno prostovoljno, nepolitično, organizirano vzgojno in izobraževalno mladinsko gibanje, ki ga je na začetku 20. stoletja ustanovil lord [[Robert Baden-Powell]] in ki sedaj obsega več kot 50 milijonov skavtinj in skavtov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/slovenski-skavti-in-skavtinje-ze-25-let-zivijo-obljubo-bogu-in-domovini/363179 |title=Petindvajset let slovenskih skavtov |accessdate=25. junij 2025 |date=18. april 2015|format= |work=}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/who-we-are/scout-movement/scoutings-history |title=WOSM: Scouting’s History |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=534}}</ref>
==Začetki==
Njegov začetnik in idejni oče je britanski [[Generalporočnik (Združeno kraljestvo)|general]]<ref>{{navedi splet |url=https://bwm.org.au/soldiers/Robert_Baden-Powell.php |title=Major General (Later Lieutenant General) Lord Robert Baden-Powell|accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> [[Robert Baden-Powell]], ki je med službovanjem v britanski konjenici (13. [[huzarji|huzarski]] polk)<ref>{{navedi splet|url=https://britishempire.co.uk/forces/armyunits/britishcavalry/13thhussarsbadenpowell.htm |title=13th hussars: Robert Baden Powell |accessdate=22. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> in med obrambo mesta Mafeking (danes Mafikeng)
med [[Druga burska vojna|drugo bursko vojno]] postal pozoren na mlade in spoznal, da so lahko zelo odgovorni, če se jim zaupa. Po zaključku svoje vojaške kariere in vrnitvi v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] je ugotovil, da je med mladimi zelo priljubljen njegov vojaški priročnik o izvidovanju (Aids to Scouting). Odločil se je, da bo svoje ideje in načela o vzgoji mladih, prevzetih tudi iz svojih vojaških izkušenj, skozi življenje v naravi tudi dejansko preizkusil, mlade pa z novo vzgojno metodo naučil samostojnosti, delovanja v majhnih skupinah ter jim pomagal pri graditvi identitete. Pri tem ni imel v mislih klasičnega vojaškega urjenja, temveč nekaj povsem drugačnega, čemur bi danes lahko rekli krepitev zavedanja, samostojnega odločanja ter duševnega zdravja pri mladih.
==Prvi skavtski tabor==
[[File:BP and future Scouts at Brownsea.jpg|thumb|200px|levo|Prvi skavtski tabor na otoku Brownsea]]
Zato je med 29. julijem in 8. avgustom [[1907]] na otočku Brownsea organiziral poskusni tabor, na katerem je zbral skupino 22 dečkov, starih od 12 do 17 let. Izhajali so iz različnih socialnih slojev in družbenih okolij, tako iz družin delavcev, bogatašev kot iz različnih šol. Že to je bilo za tiste čase dokaj revolucionarno, saj so bili tedaj družbeni sloji jasno opredeljeni in se v glavnem niso mešali med seboj.<ref>{{navedi splet |url=https://thescoutingpages.org.uk/the-first-camp/ |title=The Scouting Pages: Brownsea Island - The First Camp |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Med udeleženci je bil tudi njegov nečak Donald.
Dečki so bili nastanjeni v šotorih, kuhali so na prostem in se veliko gibali v naravi. Baden-Powell jih je razdelil v majhne skupine, poimenovane patrulje in napisal tudi zakone, ki so veljali za vse. Vsaka patrulja je imela svojega vodjo, tak sistem se v skavtstvu uporablja še sedaj. Vadili so orientacijo, sledili stopinjam divjih živali, učili so se vozle in vezave, se pogovarjali o poštenosti, pogumu in odgovornosti. Nekaj pa je bilo tudi sproščenega druženja, ki je mlade še bolj povezalo med seboj, zlasti ob večerih zakurjenem ognju, kjer so tudi zapeli.
Od tedaj 29. julij velja za začetek svetovnega skavtskega gibanja oz. skavtstva.<ref>{{navedi splet |url=https://www.scouts.org.uk/about-us/our-history/our-online-exhibitions/the-early-days-of-scouting/brownsea-island-trialling-scouting/ |title=Brownsea Island: Trialling Scouting, 1 – 8 August 1907 |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.scout-o-wiki.de/index.php/Brownsea_Island |title=Brownsea Island |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=DE}}</ref>
[[Slika:Scout stone Brownsea.jpg|thumb|150px|levo|Spomenik na otoku Brownsea, postavljen v spomin prvega skavtskega tabora]]
[[Slika:Scouting for boys 1 1908.jpg|150px|thumb|levo|Scouting for boys (1908)]]
==Skavtska metoda==
Poskusni tabor je povsem uspel in Baden-Powell je naslednje leto izdal knjigo v več zvezkih »Scouting for boys« (Skavt: navodilo za vzgojo dobrih državljanov) {{COBISS|ID=6607929}}, v kateri je prvič opisal osnove vzgojnega načela Learning by doing (učenja z delom).
Tedaj ni vedel, da bo njegova metoda postala eno najpomembnejših pedagoških del 20. stoletja.
Skavtska metoda je vzgojni pristop, ki ga uporabljajo skavtske organizacije po vsem svetu, za celostni razvoj mladih. Temelji na načelu učenja z delom in spodbuja osebno rast, odgovornost, sodelovanje in spoznavanje življenja v naravi.<br>
Skavtska metoda vsebuje osem ključnih elementov:<ref>{{navedi splet |url=https://skavti.si/poslanstvo |title=ZSKSS: Skavtska metoda |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref>
{| border="0" cellspacing= cellpadding= style="border-collapse:collapse;"
| style="vertical-align:top" |
{| border="0"
| colspan= | '''Metoda'''
----
|-
| 1. Skavtski zakoni in obljuba
|-
| 2. Delo v majhnih skupinah
|-
| 3. Učenje z delom
|-
| 4. Osebno napredovanje<br>
|-
| 5. Simbolna govorica<br>
|-
| 6. Dejavnosti v naravi
|-
| 7. Medgeneracijski odnos<br>
|-
| 8. Služenje (kasneje)
|-
|}
| style="vertical-align:top" |
{| border="0"
| colspan= | '''Opis metode'''
----
|-
| - osebna zaveza k življenju po določenih vrednotah
|-
| - spodbujanje sodelovanja, odgovornosti in demokratičnega odločanja
|-
| - iskustveno učenje skozi prakso<ref>{{navedi splet |url=https://www.zrss.si/pdf/BEAT_Izkustveno_ucenje.pdf |title=Izkustveno učenje: Od teorije k praksi|accessdate=25. junij 2025 |date=2002 |format= |work= }}</ref>
|-
| - vsak posameznik napreduje glede na svoje zmožnosti in zadane cilje
|-
| - uporaba simbolov, obredov in zgodb za prenos vrednot<ref>{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=620}}</ref>
|-
| - narava kot učilnica in prostor osebne rasti
|-
| - sodelovanje med mladimi in odraslimi voditelji
|-
| - aktivno prispevanje k skupnosti, družbi, za skupno dobro in pomoč drugim
|}
|}
==Pedagoški vidiki in poudarki skavtske metode==
Pedagoški vidiki skavtske metode so temeljno povezani z njenim ciljem: celostno vzgojo mladih v odgovorne, samostojne in solidarne posameznike. Metoda ni le skupek tehnik, temveč celovit vzgojni pristop, ki temelji na izkustvenem učenju, osebni rasti in vrednotah.<ref>{{navedi knjigo |author=Baden-Powell, Robert |year=2015 |title=Priročnik za skavtske voditelje: o teoriji skavtske vzgoje |publisher=ZSKSS |isbn=978-961-91701-5-1 |cobiss=253014528 |pages=}}</ref>
===Poudarki===
[[Slika:Health in home and town (1922) (14591638320).jpg|150px|sličica|desno]]
''1. Učenje z delom (learning by doing)''<br>
Učenje z delom je osrednji pedagoški princip skavtske metode. Mladi se učijo skozi lastne izkušnje, naloge in izzive, kar spodbuja aktivno udeležbo, refleksijo in notranjo motivacijo. Gre za konstruktivistični pristop, kjer je učenec v središču učnega procesa.<br>
''2. Samovzgoja in osebno napredovanje''<br>
Skavtska metoda spodbuja notranjo motivacijo in odgovornost za lastni razvoj. Vsak posameznik napreduje glede na svoje zmožnosti, kar je skladno z načeli diferencirane pedagogike.<br>
''3. Vzgoja za vrednote''<br>
Skavtski zakoni in obljuba niso le simboli, temveč pedagoška orodja za oblikovanje značaja. Spodbujajo kreposti, kot so poštenost, pomoč bližnjemu, spoštovanje narave in duhovno rast.<br>
''4. Delo v majhnih skupinah''<br>
Majhne skupine (vodi) omogočajo socialno učenje, razvoj komunikacijskih veščin, učenje in pomen sodelovanja ter demokratičnega odločanja. To je v skladu s sodobnimi pristopi k timskemu učenju in vzgoji za skupnost.<br>
''5. Simbolna govorica''<br>
Uporaba simbolov, obredov in zgodb omogoča globoko notranjo identifikacijo, z vrednotami in cilji. To je pomemben vidik vzgoje, saj nagovarja čustveno in duhovno dimenzijo posameznika.<br>
''6. Narava kot učilnica''<br>
Naravno okolje spodbuja spontano učenje, raziskovanje in stik z bistvenim. Pedagoško gledano gre za učenje v avtentičnem okolju, ki krepi telesni, čustveni in duhovni razvoj.<br>
''7. Medgeneracijsko učenje''<br>
Odrasli voditelji niso le učitelji, temveč spremljevalci in pomočniki, kar omogoča vzgojo skozi odnos in zgled. To je v skladu s sodobnimi pristopi mentorstva in vzgoje z zgledom.<ref>{{navedi knjigo |author= |year=2002 |title= Sam vodim svoj čoln : vzgoja za odgovorno odločanje : priročnik za voditelje v podporo vzgojnemu namenu ZSKSS|publisher=ZSKSS |isbn= |cobiss=119345920 |pages=}}</ref>
==Skavtska obljuba in simboli==
Vsak skavt mora na določeni stopnji obljubiti, da bo pomagal drugim, spoštoval svojo domovino, živel po skavtskih zakonih in razvijal svoje sposobnosti. Za legendarno geslo »Bodi pripravljen« (Be Prepared) je Baden Powell dejal, da pomeni biti pripravljen tako telesno, kot duševno ter moralno, in to ne le na izredne razmere, temveč tudi na vsakdanje življenje. Preden je leta 1944 umrl, je v svojem poslovilnem pismu skavtom zapisal, naj poskušajo svet zapustiti vsaj malo boljši, kot so ga prejeli. Jedro skavtstva torej predstavlja obljuba, ki jo skavtinja in skavt častno izrečeta pred skupnostjo. Glede na starostno vejo slovenski skavti sedaj poznajo kar tri obljube: Najmanjši bobri in bobrovke obljubljajo: Obljubim, da bom ljubil/a Boga in pomagal/a skrbeti za svet. Večji volčiči in volkuljice: Obljubljam, da bom z Božjo pomočjo naredil/a, kar najbolje morem za svoje poboljšanje, da bom pomagal/a drugim in
izpolnjeval/a zakona krdela. Najpomembnejše med njimi pa so tiste, ki jih skavtinje in skavti opravijo v skupini izvidnikov in izvidnic: Pri svoji časti obljubljam, da si bom z Božjo pomočjo prizadeval/a služiti Bogu in domovini, pomagati svojemu bližnjemu in izpolnjevati skavtske zakone. Zunanji znak obljube je skavtska rutica, ki je najbolj časten del skavtskega kroja. Med simboli, ki povezujejo in delajo skavte prepoznavne, so še stiliziran znak v obliki lilije, taborni ogenj, ter skavtski pozdrav s tremi iztegnjenimi prsti. Ti simbolizirajo tri glavne obveznosti iz skavtske obljube.
==Širitev in razvoj gibanja==
Baden-Powell tudi ni pričakoval, da bodo dečki po vsem Združenem kraljestvu že zelo kmalu začeli spontano ustanavljati skavtske vode.
Gibanje se je, brez uradno organizacije, širilo prek otoka po Evropi, v [[Severna Amerika|Severno]] in [[Južna Amerika|Južno Ameriko]], [[Avstralija|Avstralijo]], [[Indija|Indijo]] ter v [[Afrika|Afriko]]. Leta 1909 je kralj [[Edvard VII. Britanski|Edvard VII.]] postal uradni zaščitnik skavtskega gibanja. Leta 1920 se je v Londonu odvijal prvi Jamboree (svetovno srečanje skavtov), ki se ga je udeležilo 8000 skavtov iz 34 držav po svetu. Na Jamboreejeu leta 1929 je bilo že 50.000 skavtov iz 72 dežel (41 držav in delov kraljestev).
==Skavti v Sloveniji==
===Slovenski skavti v Kraljevini Jugoslaviji===
Slovenski skavti so nastali v obdobju [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]], leta 1922, po jugoslovanskem [[Sokol (društvo)|vsesokolskem]] zletu (srečanju) v [[Ljubljana|Ljubljani]], pri katerem so kot spremljevalci sodelovali tudi [[Bosna in Hercegovina|bosanski]], [[Srbija|srbski]], [[Češka|češki]] in [[Poljska|poljski]] skavti. Skupina dijakov se je povezala s skavti v [[Beograd]]u, od koder so jim poslali skavtske priročnike, značke in klobuke. Prvi slovenski skavtski tabor je bil organiziran leta 1923, v [[Kamniška Bistrica|Kamniški Bistrici]].<ref>{{navedi knjigo |author=Grašič, Miroslava |year=1990 |title=Skavti in gozdovniki na Slovenskem: Taborniška gibanja med Slovenci v domovini, zamejstvu, Argentini in Kanadi v 20. stoletju |publisher=Muzej narodne osvoboditve Maribor |isbn= |cobiss=10782 |pages=13}}</ref>
[[Slika:Simbol skavtov Kraljevine Jugoslavije.jpg|150px px|sličica|desno|Simbol zveze jugoslovanskih skavtov, ene od ustanoviteljic WOSM-a]]
Župa skavtov v Sloveniji se je leta 1929 preimenovala v Dravsko skavtsko župo, obe sta bili organizacijsko povezani najprej v Savez Izvidnika i planinki Jugoslavije, kasneje pa v Savez skauta Kraljevine Jugoslavije.
Jeseni 1939 je bila v Ljubljani na Kodeljevem ustanovljena Zveza slovenskih skavtov, ki je temeljila na načelih katoliškega skavtskega gibanja.
Zaradi [[Aprilska vojna|agresije na Jugoslavijo]] aprila 1941 je bila skavtska organizacija v Sloveniji uradno razpuščena 10. junija 1941 in zatem prepovedana s strani okupatorjev. Malo pred razpustom bilo v Sloveniji 1380 registriranih skavtinj in skavtov. Po letu 1945 je ponovni zagon skavtstva preprečila nova jugoslovanska oblast (tudi v Sloveniji), ki je skavte nadomestila sprva s pionirsko organizacijo, ki je imela drugačne cilje in je bila del socialističnega sistema. Leta 1951 pa so nekateri predvojni voditelji skavtov in [[Gozdovniki|gozdovnikov]] v Sloveniji ustanovili Združenje slovenskih tabornikov, ki se je pozneje preimenovalo v [[Zveza tabornikov Slovenije|Zvezo tabornikov Slovenije]] (del Zveze tabornikov Jugoslavije), ki je imela v času obstoja [[Jugoslavija|Jugoslavije]] med mladinskimi organizacijami svojevrsten [[monopol]].
{{glavni|Zgodovina slovenskega skavtstva}}
==Svetovna organizacija skavtskega gibanja==
[[Slika:WOSM 2024.svg|100px|thumb|desno|Novi simbol WOSM-a (od 2024)]]
Svetovna organizacija skavtskega gibanja (World Organization of the Scout Movement - WOSM) je svetovna organizacija skavtskega gibanja, ki združuje veliko število nacionalnih skavtskih organizacij z vsega sveta.
{{glavni|Svetovna organizacija skavtskega gibanja}}
===Ustanovitev===
Leta 1920, na 1. svetovnem skavtskem jamboreeju v Olympia Hall v Kensingtonu (London), so se predstavniki skavtskih skupin iz različnih držav dogovorili o potrebi po mednarodni koordinaciji.
Svetovno organizacijo skavtskega gibanja (WOSM) je na pobudo [[Robert Baden-Powell|Roberta Baden-Powella]] ustanovilo trideset nacionalnih skavtskih organizacij, vendar je bilo samo deset ustanovitvenih: Argentina, Avstralija, Belgija, Kanada, Čile, Francija, Združeno kraljestvo, Italija, Japonska ter Jugoslavija (tedaj [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev]]).
Formalno je bil WOSM ustanovljen julija 1922, na 2. mednarodni skavtski konferenci v Parizu,<ref>{{navedi splet |url= https://learn.scout.org/resource/constitution-world-organization-scout-movement|title=Constitution of the World Organization of the Scout Movement |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> 1. decembra 1922 pa je bila organizacija s tedanjim sedežem v Parizu uradno registrirana.
====Selitve sedeža====
[[Slika:World Bureau (World Organization of the Scout Movement).svg|150px|thumb|desno|Oznaka Svetovnega skavtskega urada ]]
V Londonu je bil v obdobju 1920 - 1958 sedež mednarodnega skavtskega urada (tedaj Boy Scouts International Bureau), ki se je zaradi reogranizacije in širitve delovanja preselil v Kanado, sedež je bil v [[Ottawa|Ottawi]] (1958-1968). Sedež sedanjega Svetovnega skavtskega urada (World Scout Bureau) je od leta 1968 v Švici, v Ženevi.<ref>{{Cite web |title=World Scout Bureau - Relocation of Central Office |url=https://web.archive.org/web/20130919090636/http://www.scout.org/en/content/download/34284/312108/file/Circular%2021-2013%20EN.pdf |archive-date=19 September 2013 |access-date=11 September 2013 |website=WOSM Circular N° 20/2013 |df=dmy-all|language=EN}}</ref>
Zgodovinsko pomemben center skavtstva ostaja Gilwell Park<ref>{{navedi splet |url=https://www.scouts.org.uk/about-us/our-history/gilwell-park/ |title=Gilwell Park |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref> v Londonu, kjer se opravljajo tečaji »Wood Badge« za mednarodnega skavtskega voditelja.<ref>{{navedi splet |url=https://thescoutingpages.org.uk/the-wood-badge/ |title=The Scouting Pages: The Wood Badge |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref>
===Organiziranost in zasedanja===
Izvršni organ WOSM-a, Svetovni skavtski biro (World Scout Bureau) ima sedež v [[Ženeva|Ženevi]] v Švici,<ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/who-we-are/world-organization/world-scout-bureau |title=World Scout Bureau |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> operativni sedež tega organa na globalni ravni (World Scout Bureau Global Support Centre) pa je v [[Kuala Lumpur|Kuala Lumpurju]] v Maleziji.<ref>{{navedi splet |url=https://www.devex.com/organizations/world-scout-bureau-global-support-centre-240855
|title=World Scout Bureau Global Support Centre |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref><br>
Svetovna skavtska konferenca je najvišji organ odločanja WOSM-a, ki se sklicuje in poteka vsaka tri leta.<ref>{{navedi splet |url=https://www.muzej-nz.si/razstave/arhiv/70-let-zveze-tabornikov-slovenije/70-let-zveze-tabornikov-slovenije-taborniske-vezi-po-celem-svetu/ |title=70-let Zveze tabornikov Slovenije: taborniške sledi po celem svetu |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref>
40. svetovna skavtska konferenca WOSM-a je potekala v Ljubljani, od 11. do 15. avgusta 2014, udeležilo pa se jo je več kot 1200 delegatov iz več kot 130-ih držav članic.<ref>{{navedi splet |url=https://www.ljubljana.si/sl/aktualno/40-skavtska-konferenca/ |title= 40. skavtska konferenca|accessdate= |date=11. avgust 2014 |format= |work= }}</ref><br>
[[Slika:NASA Armstrong 1969 scout.png|250px|thumb|desno|Našitek WOSM-a, ki ga med [[Apollo 11|prvim pristankom na luni]] pri sebi imel astronavt [[Neil Armstrong]]]]
===Članstvo v WOSM-u===
Po zadnjih podatkih je v WOSM včlanjenih 174 skavtskih organizacij iz 172 držav in ozemelj po svetu. Ker nekatere organizacije pokrivajo več držav (npr skavtska organizacija Združenega kraljestva vključuje tudi britanska čezmorska ozemlja), je zato število držav nekoliko višje od števila organizacij. Ker skupno število članov presega 57 milijonov skavtinj in skavtov, se WOSM uvršča med največje mladinske organizacije na svetu.
Evropska skavtska regija WOSM-a obsega preko dva milijona skavtov in voditeljev, v štiridesetih nacionalnih skavtskih organizacijah.<ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/where-we-work/regions/europe |title=European Scout Region |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref>
Ker ima WOSM sprejeto pravilo, da sprejme med svoje nove člane samo eno nacionalno skavtsko organizacijo, je leta 1994 iz Slovenije sprejel [[Zveza tabornikov Slovenije|Zvezo tabornikov Slovenije]], kot svojo 135. člansko organizacijo.
==WAGGGS==
[[Slika:WAGGGS.svg|100px|thumb|desno|Simbol WAGGGS-a]]
'''WAGGS''' (World Association of Girl Guides and Girl Scouts) je največje prostovoljno mladinsko gibanje na svetu za dekleta in mlade ženske.<ref>{{navedi splet |url=https://www.cnvos.si/nvo-vseved/eu-mreze/world-association-girl-guides-and-scouts-wagggs/ |title=WAGGGS |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> Združuje več kot 10 milijonov članic v 153 državah, ter si prizadeva, da bi člani (dekleta in tudi fantje) v polnosti razvili svoje potenciale.
=== Zgodovina in ustanovitev===
[[Slika:100 years of Girl Guiding (4825886481).jpg|150px|thumb|desno|Cvetlična zasaditev ob 100-letnici skavtinj]]
[[Slika:Agnes Baden-Powell.jpg|150px|thumb|levo|Agnes Baden-Powell (1858-1945)]]
[[Slika:Olave Baden-Powell.jpg|150px|thumb|desno|Olave Baden-Powell (1889-1977), okoli 1920]]
Že leta 1909 se je na srečanju skavtov v Londonu pojavila skupina deklet, ki so se razglasile za »Girl Scouts« (skavtinje). To je ustanovitelja skavtstva Roberta Baden-Powella spodbudilo, da prilagodi gibanje tudi za dekleta. Leta 1910 je vodstvo skavtinj zaupal svoji sestri Agnes Baden-Powell.<ref>{{navedi splet |url=https://www.girlmuseum.org/girl-guiding-a-brief-history-part-two-agnes-baden-powell/ |title=The Three Baden-Powells: Robert, Agnes and Olave|accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Leta 1918 je Baden-Powell izdal novo priročnik za dekleta, z naslovom Girl Guides.
Prva svetovna skavtska konferenca leta 1920 v Londonu je omogočila mednarodno povezovanje tudi skavtinjam.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/about-us/our-history/ |title=WAGGGS: Our history |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref>
Na 5. mednarodni skavtski konferenci v Parádu na Madžarskem, leta 1928, je bil ustanovljen WAGGGS, kot svetovno združenje skavtinj.<ref>{{navedi splet |url=https://www.csbk.org/wp-content/uploads/2011/07/Hungarian-Scout-History-flyer3.pdf |title=The History of Hungarian Scouting Worldwide |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Ustanoviteljice so bile predstavnice 26 držav, med njimi tudi Jugoslavije (tedaj [[Kraljevina SHS]]).
==Skavtstvo v Sloveniji==
Slovenske skavtinje in skavti se združujejo v [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov|Združenje Slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS), ki šteje približno šest tisoč članov, lokalno pa v sedemdeset skupin, te pa v devet manjših območij, ki jih imenujejo ognjišča. Med Slovenci na [[Enota deželne decentralizacije Trst|Tržaškem]] in [[Enota deželne decentralizacije Gorica|Goriškem]] v Italiji deluje podobna [[Slovenska zamejska skavtska organizacija]] (SZSO).
Skavti kot del [[Civilna zaščita|Civilne zaščite]] pomagajo ob vseh večjih naravnih nesrečah po vsej Sloveniji.
Mnogi pedagogi in psihologi menijo, da so veščine, ki jih skavtstvo razvija - samostojnost, sodelovanje, stik z naravo, reševanje problemov in odgovornost - v digitalni dobi še dragocenejše kot pred stoletjem. Zato se zanimanje za kakovostne programe sobivanja z naravo v nekaterih državah ponovno krepi, čeprav se to sedaj izraža drugače kot v času največjega razcveta skavtskega gibanja.
{{glavni|ZSKSS}}
===Članstvo ZSKSS===
V Evropi trenutno WAGGGS podpira 64 nacionalnih skavtskih združenj v 41 držav. Iz Slovenije so člani WAGGGS-a skavti oz. [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS), ki so leta 1996 postali pridruženi, leta 1999 pa polnopravni člani.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/our-world/europe-region/member-organisations/Slovenia/ |title=WAGGGS Member organisation: ZSKSS |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Nekatere skavtske organizacije so članice obeh zvez (lahko pa njihovi člani osebno), tako WOSM-a kot WAGGGS-a.
===Organiziranost===
Sedež WAGGGS-a je v Londonu, v Olave Centru, ki je bil odprt leta 1985. Poimenovan je po Olave Baden-Powell, ženi ustanovitelja skavtskega gibanja Roberta Baden-Powella in prvi svetovni voditeljici skavtinj.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/contact-us/ |title=Contact WAGGGS at our London World Bureau |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref>
==Sklici==
{{sklici|3}}
== Glej tudi ==
* [[Zgodovina slovenskega skavtstva]]
* [[Robert Baden-Powell]]
* [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS)
* [[Slovenska zamejska skavtska organizacija]] (SZSO)
* [[Zveza bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZBOKSS)
== Viri ==
* World Association of Girl Guides and Girl Scouts, World Bureau (1997), ''Trefoil Round the World''. Eleventh Edition 1997. {{ISBN|0-900827-75-0}} {{ikona en}}
* Grašič, Miroslava, ''Skavti in gozdovniki na Slovenskem: Taborniška gibanja med Slovenci v domovini, zamejstvu, Argentini in Kanadi v 20. stoletju'', Maribor 1990, Muzej narodne osvoboditve Maribor {{COBISS|ID=10782}}
* Fužir, Barbara, ''Skavti: 25 zgodb za 25 let delovanja združenja'', Ljubljana 2015, ZSKSS {{ISBN|978-961-93642-1-5}} {{COBISS|ID=279071232}}
*{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=534, 620}}
*{{navedi knjigo |author=Baden-Powell, Robert |year=2015 |title=Priročnik za skavtske voditelje: o teoriji skavtske vzgoje |publisher=ZSKSS |isbn=978-961-91701-5-1 |cobiss=253014528 |pages=}}
==Zunanje povezave==
* [http://skavti.si/zgodovina Skavti.si/zgodovina] (pridobljeno 15. junija 2019)
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Skavtstvo]]
{{Infobox historic site
|name = Opatija Rheinau
|native_name = Abtei Rheinau
|image = 2010-05-14 16-25-05 Switzerland Zurich Alt-Rheinau.jpg
|caption =sedanji izgled nekdanje opatije
|image_size = 250px
|locmapin = Švica
|map_width = 275
|map_caption =
|coordinates ={{coord|47|38|32|N|8|36|30|E|}}
|location ={{zastava|Švica}},<br>[[Rheinau]], [[Kanton Zürich]]
|area =
|built =
|demolished =
|rebuilt =
|architect =
|architecture =
|governing_body =Rimskokatoliška škofija Sankt Gallen<br>[[Kanton Zürich]]
|owner=
|url=
}}
'''Opatija Rheinau''' [rajnau], ([[Latinščina|lat.]] Monasterium Rhenaugensis) je nekdanja [[benediktinci|benediktinska]] opatija v [[Švica|Švici]], v [[Kanton Zürich|kantonu Zürich]]. Ustanovljena je bila okoli leta 778, razpuščena pa je bila leta 1862. Stoji na otočku na reki [[Ren]].
==Zgodovina==
Izgradnjo obrambnega kompleksa na strateško pomembnem in zaščitenem rokavu reke Ren zgodovinarji uvrščajo v leto 778. V devetem stoletju se je tam naselila skupnost triinštiridesetih benediktinskih menihov, od katerih je bilo polovica duhovnikov.<ref>[https://books.google.com/books?id=YwU4AAAAIAAJ&dq=Rheinau+Abbey&pg=PA285 Clark, James Midgley. ''The Abbey of St. Gall as a Centre of Literature & Art'', Chapter XII, CUP Archive, 1926, 1926]</ref> Med njimi je bil sv. Fintan (oz. Findan)<ref>{{navedi splet |url=https://svetniki.org/sveti-fintan-misijonar-puscavnik-in-rekluz/ |title=Sveti Fintan |accessdate=30. maj 2023 |date= |format= |work= }}</ref> irski menih, ki se je uspel rešiti [[vikingi|vikingške]] sužnosti. V samostanu je kot puščavnik živel dvaindvajset let.<ref>[https://books.google.com/books?id=V6OpDgAAQBAJ&dq=Rheinau+Abbey&pg=PA283 Rio, Alice. ''Slavery After Rome, 500-1100'', Oxford University Press, 2017, p. 30] {{ISBN|9780191009020}}</ref>
== Sklici==
{{sklici}}
== Sklici ==
{{sklici}}
== Viri==
== Zunanje povezave ==
{{reli-struct-stub}}
[[Kategorija:Zgradbe in objekti na Bledu]]
3wzkqpnkd6chse23vz0evj927d4weyd
6739420
6739413
2026-08-19T13:50:39Z
Shabicht
3554
/* Zvonik in zvonjenje, opis nekdanjega in sedanjega stanja */
6739420
wikitext
text/x-wiki
[https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Seznam_infopolj Seznam infopolj]<br>
'''Prosim, pusti to vrstico pri miru!!''' (glava peskovnika) '''<br>
'''Ne spreminjaj vsebine peskovnika med urejanjem uporabnika, da ne pride do NAVZKRIŽNEGA UREJANJA !!!'''<br>
Red zvonjenja
==Zvonik in zvonjenje, opis nekdanjega in sedanjega stanja==
[[Slika:Cerkev sv. Jurija - prenova 03.jpg|200px|sličica|levo]]
V [[zvonik|zvoniku]] nadžupnijske cerkve so bili do leta 2023 zvonovi v tako dotrajanem stanju, da je bilo mogoče zvoniti zgolj z malima zvonovoma, saj bi skupno zvonjenje vseh zvonov lahko ogrozilo statiko zvonika. [[Nadžupnija Slovenske Konjice|Nadžupnija]] se je zato odločila, da po več kot stotih letih v zvonik povrne mogočen veliki zvon, ki tehta skoraj tri tone.<ref>{{navedi revijo |last=Vogrin |first=Jože |date= |title=Obnavljamo zvonik |url=https://novice.si/page/mogocen-cerkveni-zvonik-konjicanom-prepreva-ze-stoletja-kako-je-videti-znotraj-foto-video/ |magazine=brošura Konjiški zvon |location=Slovenske Konjice |publisher=Nadžupnija Slovenske Konjice |access-date=2. april 2023}}</ref>
[[Slika:Cerkveni zvonik Slovenske Konjice.jpg|200px|sličica|levo|Novo stopnišče in podesti v zvoniku (2024)]]
Skupaj z načrtovanjem in izdelavo projektov se je opravila temeljita obnova zvonika [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve sv. Jurija]], med katero je bilo zamenjano dotrajano stopnišče, vključno s podesti, na novo je bila urejena elektroinštalacija, razsvetljava, pogon ure… V sklopu opreme zvonov je bila urejena in konzervirana stara masivna lesena nosilna konstrukcija, na novo so bili izdelani štirje jarmi zvonov ter obnovljeni njihovi nosilci…
[[Slika:Zvon 1924.jpg|180px|thumb|desno|nekdanji veliki zvon iz 1924]]
Medtem se je vse tri zvonove odpeljalo v [[Innsbruck]], kjer so v [[Zvonarna Grassmayr|zvonarni Grassmayr]] poskrbeli za obnovo več kot tristo let starega zvona, ki je bil vlit pri Conradu Schneiderju v Celju, ter za medsebojno uglasitev vseh zvonov, posebej slovesno pa je bilo tamkajšnje vlitje novega velikega zvona v novembru 2023.
Osnova tega novega velikega zvona je bil nekdanji nadžupnijski zvon iz leta 1924, ki je moral med drugo svetovno vojno zaradi prelitja v orožje zapustiti zvonik.{{sfn|Ambrožič|1993 |p=135}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=64}} Njegovo okrasje so zvonarji, tudi na podlagi ohranjene fotografije, kar se da približali originalu, za načrt [[zvon|rebra]] pa vzeli zvon, ki je bil v podobnem časovnem obdobju vlit v isti livarni v Mariboru ter se je ohranil vse do danes.
Novi zvon in prenovljeni zvonovi so bili v zvonik povzdignjeni na Jurijevo nedeljo leta 2024.
Kasneje je bila v zvoniku nameščena nova avtomatika, ki sedaj ureja zvonjenje, bitje ure, omogoča pa tudi daljinsko upravljanje. Iz zvonika tako ponovno zvoni uglašena pesem cerkvenih zvonov, v skladu z dolgoletno tradicijo štajerske slovenske pokrajine.
[[Slika:Novi 2.jpg|180px|thumb|desno|novi veliki zvon, še v Innsbrucku (2023)]]
===Stolpna ura===
V zvoniku sedaj čas na štirih številčnicah ureja [[Radijska ura|radijsko vodena ura]], avtomatika pa poganja kazalce in ureja tudi bitje. Bitje ure poteka podnevi in tudi ponoči, vendar je v nočnem času, od 22.00 ure do 6.00 ure zjutraj, naravnano na zmanjšano glasnost. Pri prebivalcih mesta ima bitje ure na cerkvenem zvoniku poseben pomen, saj prav tako kot nekdaj oznanja točen čas, hkrati pa tudi prijetno popestri dogajanje na [[Seznam ulic v Slovenskih Konjicah|Starem trgu]].
==Zvonovi in zvonjenje==
Zvonjenje ni le oznanilo časa, ampak tudi povabilo k molitvi in premišljevanju o skrivnostih naše vere.
{| class="wikitable sortable"
! opis zvona
! slika
! zvonar
! leto vlitja
! premer
! teža<br>(v kg)
! ton*<br>(po podatkih zvonarne)
|-
|veliki zvon
|[[Slika:Novi zvon in arhidiakon.jpg|200px]]
|[[Zvonarna Grassmayr|Grassmayr Innsbruck]]
| 2023
| 172 cm
| 2870
| [[ton|B° +6/16]]
|-
|stari zvon
|[[Slika:Schneiders's bell 04.jpg|200px]]
| Konrad Schneider, Celje{{sfn|Ambrožič|1993|p=147}}
| 1715{{sfn|Kovačič|1906|p=}}
| 143 cm
| 1758
| [[ton|d' +6/16]]
|-
|večji zvon
|[[Slika:Grassmayrjev zvon.jpg|200px]]
| Grassmayr Innsbruck
| 1984
| 106 cm
| 651
| [[ton|f' +6/16]]
|-
|mali zvon
|[[Slika:Zvon mali.jpg|200px]]
| Grassmayr Innsbruck
| 1984
| 95 cm
| 470,5
| [[ton|g' +6/16]]
|-
|}
===Redno zvonjenje===
Vsak dan slišimo trikrat dnevno posebno zvonjenje, tako imenovano angelovo češčenje: zjutraj, opoldne in zvečer. Uvajali so ga že v srednjem veku, najprej zvečer (Večerni zvon, Večerni ave …) kasneje tudi zjutraj. Molitvi angelovega češčenja, ki se običajno moli pri trojnem zvonjenju, se zvečer doda očenaš za verne duše. Večerno zvonjenje se ravna po sončnem zahodu in je v bogoslužnem koledarju zanj določen čas za vse slovenske škofije.
Skoraj istočasno z večernim zvonjenjem so iz 13. stoletja v zgodovinskih virih ohranjeni zapisi, da se je ob zori zvonilo [[Sveta Marija|Mariji]] v pozdrav in v počeščenje. Posebej v mestih je bilo v civilnem življenju običajno jutranje zvonjenje, ponekod ob 4.00 uri, s katerim so oznanjali, da so mestna vrata odprta. Tedaj je bilo to zvonjenje tudi javno znamenje časa, kasneje pa je bilo preneseno na sedmo uro zjutraj. Sedaj je t.i. jutranjica silno redka, ponekod običajna zgolj za velike praznike, ko so z zvonjenjem in s pritrkovanjem zvonov naznanjali praznovanje tistega dne. V [[Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] so tovrstno oznanjevanje ob večjih praznikih prevzeli fantje in možje, ki zjutraj v okolici pokajo oz. »streljajo« z velikimi 200-litrskimi sodi, napolnjenimi s plinom acetilenom, pridobljenim iz kalcijevega karbida (po domače karbita).
• ob 7.00 h se jutranje zvonjenje »Angelovo češčenje« opravlja Mariji v čast, med tednom z večjim zvonom, v nedeljo pa z velikim zvonom. Jutranje zvonjenje traja tri minute;
• ob 12.00 opoldansko zvonjenje »poldan zvoni« opravlja stari zvon, ob nedeljah in praznikih pa veliki zvon. Tudi to drugo zvonjenje je Angelovo češčenje, vendar je bilo zgodovinsko gledano uveljavljeno kasneje kot druga dva zvonjenja, papež Kalist III. je leta 1456 ukazal, naj se zvoni tudi opoldne, v zahvalo za zmago nad Turki v bitki pri Beogradu;
• ob mraku – večerno zvonjenje »Ave Marija« se opravlja dnevu v slovo. Za Slovence ima to zvonjenje prav poseben pomen, o čemer pričajo številne pesmi in različna avtorska dela, ki opisujejo »večerni zvon«. Zgodovinsko lahko tudi začetke večernega zvonjenja pripišemo nekdanjemu »zapiranju mestnih vrat«, ki so ga naznanjali z zvonjenjem.
Pri večernem zvonjenju se ponavadi oglasijo trije zvonovi, najprej prvi, ki zvoni »angelski pozdrav oz. češčenje«, drugi, praviloma manjši zvon, se oglasi za duše vernih v vicah, tretji pa v čast [[Sveti Florjan|sv. Florijanu]], za varstvo pred večnim ognjem in pogubljenjem. V Slovenskih Konjicah ob mraku najprej zvoni večji zvon, za njim mali zvon in na koncu še stari zvon, zvonjenje vsakega pa traja okoli dve minuti.
===Izredna zvonjenja===
• prvo izredno zvonjenje se opravlja ob petkih, ob 15.00 uri. Spominja nas na [[Jezus Kristus|kristusovo trpljenje]] in njegovo smrt na križu. Oglasi se veliki zvon, ki zvoni tri minute;
• drugo izredno zvonjenje se opravlja ob sobotah, ob 15.00 uri v zimskem ali ob 16.00 uri v poletnem obdobju. Oglasi se veliki zvon, ki zvoni tri minute. To zvonjenje nas opomni na prihajajoči gospodov dan in nas povabi, da delo zaključimo in se pričnemo pripravljati na praznovanje nedelje. Zvonjenje ima prav zaradi njegovega namena posebno ime »delopust« in se opravlja tudi pred vsemi cerkvenimi prazniki med letom;
===Zvonjenje pokojnim===
Med pomembna izredna zvonjenja sodi tudi zvonjenje pokojnim. Tovrstno zvonjenje naznani, da je v župniji pokojni, ki ga pripravljajo na pogreb.
V nadžupniji se spoštuje in izvaja stara tradicija oz. cinklet:<br>
ko je najavljena smrt, se najprej pozvoni z »navčkom«, ki je v Slovenskih Konjicah mali zvon. Ta pozvoni enkrat, če je pokojni otrok, dvakrat, če je pokojna ženska in trikrat, če je pokojni moški.
Zvonjenje pokojnemu se oglasi tudi, ko se pokojnik vrne v nadžupnijo, in sicer v času, ko je le-ta v mrliški vežici pri pokopališču. Opravlja se opoldne, nekaj minut po opoldanskem zvonjenju in traja štiri minute:
• moškemu zvoni najprej veliki zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali;<br>
• ženski zvoni najprej stari zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali;<br>
• otroku zvoni najprej večji zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali.<br>
Ob smrti [[papež|papeža]] se zvoni z velikim zvonom, petkrat po dve minuti.
===Mašno zvonjenje===
V Slovenskih Konjicah zvonovi na različna načina vabijo k bogoslužju:
• med tednom se stari zvon, večji in mali zvon oglasijo petnajst minut pred mašo in s tem vernike povabijo k bogoslužju. Tri minute pred njim se ponovno oglasi stari zvon, ki vernike povabi v cerkev,
• v nedeljo se eno uro pred mašo oglasi veliki zvon, ki tudi najbolj oddaljene vernike povabi k bogoslužju. Petnajst minut pred bogoslužjem se oglasijo vsi štirje zvonovi, zatem pa, tri minute pred mašo, se oglasi stari zvon, ki vernike povabi v cerkev.
Od Slave pri maši na [[Veliki četrtek]] pa do Salve pri [[Velikonočna vigilija|Velikonočni vigiliji]] zvonovi umolknejo, pravimo, da »gredo v Rim«.
===Pritrkovanje===
Občasno se iz zvonika, pred kakšnim praznikom, oglasi tudi [[pritrkovanje]] (pritrkavanje), ki je posebna vrsta igranja na zvonove. V Sloveniji je pritrkovanje izjemno razvito in imamo zelo širok spekter različnih melodij. Takrat se zvonovi oglasijo z različnimi ritmičnimi vzorci, ki se imenujejo pritrkovalske melodije. Njihov namen je oznanjevanje prihajajočega praznovanja slovesnih cerkvenih praznikov.
== Sklici ==
{{sklici}}
==Morje==
[[Habsburška monarhija|Habsburška dinastija]] je izhod na morje dobila že leta že leta 1374, ko je nasledila del [[Istra|Istre]] in [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]] ter je leta 1382 [[Trst]], pod pokroviteljstvom avstrijskega nadvojvode Leopolda II., sklenil dogovor o zaščiti, kar je predstavljalo temelj pomorske trgovine. V tem obdobju je nad številnimi istrskimi obalnim mesti dominirala [[Beneška republika]]. Kljub temu je Habsburška monarhija leta [[1527]] pridobila del vzhodne jadranske obale (Hrvaško primorje s [[Senj|Senjem]] in [[Reka, Hrvaška|Reko]] ter [[Trsat]]).
Avstrijski in beneški podaniki so leta [[1571]] skupaj sodelovali v pomorski bitki pri Lepantu proti [[Otomansko cesarstvo|otomanskemu imperiju]],
v kateri je združeno ladevje [[Beneška republika|Benetk]], [[Malteški viteški red|Malte]], [[Kraljevina Španija|habsburške Španije]], [[Papeška država|Papeške države]] in drugih uničilo otomansko floto ter za nekaj časa zagotovilo nemoteno plovbo po [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]].
{{glavni|Bitka pri Lepantu (1571)}}
Leta [[1719]] so [[Habsburžani]] razglasili [[Trst]] za svoje svobodno pristanišče.
Cesar [[Karel VI. Habsburški|Karel VI.]] je dal v [[Ladjedelnica Kraljevica|Kraljevici]] leta [[1729]] zgraditi prvi avstrijski pomorski arzenal. [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] je na podlagi določil [[Campoformijski mir|mirovne pogodbe iz Campoformida]] pri [[Videm, Italija|Vidmu]] leta 1797, v zameno za ozemlja v današni Belgiji dobila dotlej beneška ozemlja in mesta v [[Istra|Istri]] in [[Dalmacija|Dalmaciji]].
Miru je kmalu sledila nova vojna z [[Napoleon Bonaparte|Napoleonom]] in ker beneška vojna mornarica ni imela večjega pomena za celinsko orientirano Avstrijo, je sledilo rezanje še nedokončanih ladij. Avstrijska posest [[Benetke|Benetk]] in ozemelj na vzhodni obali [[Jadransko morje|jadranskega morja]] je bila ponovno potrjena po napoleonovem porazu, na [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]] leta 1815. Avstrija je tako prevzela [[Arsenal, Benetke|beneški arsenal]] in tudi mornariško kadetnico (Collegio di cadetti di marina), vendar se je avstrijska vojna mornarica med 1820 in 1848 razvijala in delovala pod močnim vplivom italijanskih in dalmatinskih pomorščakov. V letu 1820 je v Ameriko in v Vzhodno Azijo odplula njena prva vojaška ladja - korveta Carolina.
V času pomladi narodov [[1848]] je v [[Benetke|Benetkah]] izbruhnil upor, s težnjami po odcepitvi, pri katerem so sodelovali tudi avstrijski pomorščaki italijanske narodnosti, kar je imelo za posledico, da je kar 113 ladij od 162 prestopilo na stran beneških upornikov in je tako avstrijska mornarica čez noč skoraj prenehala obstajati. Ko je leta 1849 Avstrija ponovno pridobila Benetke, italijanski pomorski kader ni bil več deležen zaupanja.
Leta 1854 je cesar [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef]] za vrhovnega poveljnika vojne mornarice najel in imenoval danskega [[viceadmiral|viceadmirala]] [[Hans Birch Dahlerup|Hansa Birch von Dahlerupa]], ki je mornarico reorganiziral po angleških vzorih, nezanesljivi italijanski kader nadomestil z ljudmi iz drugih delov monarhije, ter uvedel poveljevanje v nemščini. Lesenim jadrnicam, ki so jih prevzeli v Benetkah, so se pridružile prve parne ladje. Leta 1859 se je z uspešnega potovanja okoli sveta vrnila fregata Novara. Dahlerupove zasluge so, da so pomorske ustanove in vojaško oporišče preselili najprej na začasno lokacijo v [[Trst]], zatem pa v [[Pulj]], kjer so leta 1856 položili temeljni kamen za novi arzenal in začeli urejati glavno [[Vojaška baza|mornariško bazo]] s pristaniščem, postopoma pa so tam namestili tudi večino drugih vojaških pomorskih ustanov.
Istočasno je država gradila [[železniška proga|železniške povezave]] s pristanišči. Leta [[1857]] je bila končana t.i. [[Južna železnica]], ki je povezala [[Dunaj]] s [[Trst|Trstom]], leta 1973 odsek [[Pivka]] - [[Reka, Hrvaška|Reka]], leta 1876 pa je dobilo železniško povezavo še glavno vojaško pristanišče v [[Pulj|Pulju]].
Oporišči vojne mornarice sta postala tudi [[Šibenik]] in [[Boka Kotorska]], na [[Reka, Hrvaška|Reko]] pa so leta 1866 iz Trsta preselili Pomorsko vojaško akademijo (k.u.k. Marine-Akademie in Fiume), ki je sprva delovala v Benetkah.
[[Slika:Nautische Akademie Fiume.jpg|250px|thumb|desno|Nekdanja pomorska vojaška akademija na Reki]]
Leta 1862, so začeli, ob podpori novega vrhovnega poveljnika, brata [[cesar]]ja [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]], nadvojvode [[Maksimilijan I. Mehiški|Ferdinand Maksimilijan]] (1832–1867), graditi prve oklepne fregate. [[Kapitan fregate|Kapitanu fregate]], kasnejšemu [[viceadmiral|viceadmiralu]] [[Wilhelm von Tegetthoff|Wilhelmu von Tegetthoffu]], rojenemu v [[Maribor]]u, je uspelo v [[Bitka pri Visu (1866)|Bitki pri Visu]] leta 1866 odločilno poraziti veliko večjo, modernejšo, vendar slabo vodeno italijansko ladjevje. Cesarstvo je kljub temu uspehu na kopnem izgubilo vojno proti Prusiji in se moralo odpovedati svojim pokrajinam v Italiji, pa tudi se dogovoriti z [[Madžari]] o skupnem vodenju politike, o financiranju in vojaških vprašanjih. Do svoje smrti, leta 1871, je Tegetthoff pripravil načrt izgradnje nove flote, kar pa so zaradi pomanjkanjkanja denarnih sredstev uresničili le delno, vendar se je mornarica krepila in je koncem 19. in v začetku 20. stoletja stopila v vrste velikih pomorskih sil.
Od leta 1889 dalje je tako mornarica nosila naziv »Cesarska in kraljeva« (Kaiserliche und Königliche) ([[kratica]] v splošni rabi: k.u.k) s katerim so poudarili dvojnost monarhije. Konec 19. stoletja je gradila obalne bojne ladje (oklepnice tipa predrednot), tik pred [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] pa že večje oklepne [[Bojna ladja|bojne ladje]], tipa rednot, z težkim topništvom, oklepne in lahke [[križarka|križarke]], kot izvidniške ladje, ter [[Rušilec|rušilce]] za zaščitne namene.
Prvi avstrijski vojni ladji, korveti Carolina, ki je bila v Vzhodni Aziji leta 1821, je do razpada monarhije sledilo 21 vojnih ladij, na 37 čezmorskih potovanjih. Med lesenimi jadrnicami so bile Novara, Donau, Erzherzog Friedrich, Fasana, Helgoland, Saida, Frunsberg, Aurora ter Zrinyi, ki so jim postopoma vgrajevali pogon s [[Parni stroj|parnimi stroji]], ter leseni torpedni ladji Albatros in Nautilus. Proti koncu stoletja so tja že plule modernejše ladje, torpedne oz. lahke križarke razreda Kaiser Franz Joseph I ([[SMS Kaiserin Elisabeth|Kaiserin Elisabeth]] in [[SMS Kaiser Franz Joseph I|Kaiser Franz Joseph I]]) lahke križarke razreda Zenta (Zenta, Aspern in Szigetvar), [[Torpedovka|torpedovki]] Panther in Leopard ter oklepni križarki Kaiserin und Köenigin Maria Theresia in Kaiser Karl VI.
Februarja 1918 so se [[Upor mornarjev v Boki Kotorski|uprli mornarji v Boki Kotorski]], ki so ga zatrli po dveh dneh. Zaradi upora je dotedanjega glavnega poveljnika mornarice, [[Maksimilijan Njegovan|admirala Njegovana]], na položaju zamenjal [[Miklós Horthy|admiral Horthy]].
[[Slika:Austro-Hungarian fleet.jpg|thumb|right|240px|Avstro-ogrsko ladevje na manevrih pred prvo svetovno vojno, v ospredju [[bojna ladja]] SMS Tegetthoff]]
Kronski svet Avstro-Ogrske je s sklepom dne 29. oktobra 1918 celotno vojno in trgovsko ladjevje dualne monarhije z vsemi pristanišči in kopenskimi objekti predal [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Državi SHS]], vendar je celotno ladjevje po [[Rapalska pogodba|rapalski mirovni pogodbi]] pripadlo Italiji.
'''Apostolsko nasledstvo''' ([[Latinščina|lat.]] Successio apostolica) je [[krščanstvo|krščanska]] doktrina ali verski nauk, po katerem so sedanji [[škof]] (tudi [[papež|papež]]) veljavni nasledniki [[Jezus Kristus|Jezusovih]] [[apostol]]ov.
==Nasledstvena škofovska služba==
Cerkev se v zvezi z apostolskim nasledstvom sklicuje na nasledstveno škofovsko službo, ki naj bi segala od sedanjih škofov in papeža neposredno in neprekinjeno v preteklost, vse do [[Apostol|apostolov]], s tem pa se škofom daje legitimnost in izpričuje tudi verodostojnost Cerkve kot božje ustanove. Bistvo apostolskega nasledstva je [[Škofovsko posvečenje|posvečenje]] in polaganje rok, s katerima se potrjuje služba v Cerkvi.
==Apostolstvo==
Apostolstvo je ena od štirih bistvenih označb Cerkve (ena, sveta, katoliška, apostolska), ter je izraženo tudi v [[Nicejska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski]] [[Veroizpoved|veroizpovedi]], ki je bila potrjena na Nicejskem koncilu (prvem cerkvenem zboru) leta [[325]]. Apostolstvo je opredeljeno v tem, da je Cerkev ustanovil [[Jezus Kristus]] (z obhajanjem [[Evharistija|evharistije]] pri t.i. [[Zadnja večerja|Zadnji večerji]]) in da so papeži in škofje v nepretrganem nizu nasledniki apostolov, ki temelji na zakramentalni posvetitvi).
===Primat papeža in škofov===
Apostol [[Sveti Peter|Peter]] naj bi bil, po krščanskem verovanju, tudi prvi rimski [[škof]] in [[papež]].<ref>* {{navedi knjigo |author= |translator=Uroš Kalčič|year=1992 |title=Zgodovina krščanstva |publisher=Državna založba Slovenije v sodelovanju s Tiskovnim društvom Ognjišče|location=Ljubljana|isbn=86-341-0644-6 |cobiss=29084160 |pages=}}</ref> Po krščanskem izročilu in na podlagi zapisa v [[Nova zaveza|Novi zavezi]] o Petru, kot skali, na kateri bo Jezus zgradil svojo cerkev ({{Bibl|Mt 16,18}}) kristjani verujejo, da je [[Jezus Kristus|Jezus]] imenoval sv. Petra za prvega rimskega škofa, kar je postavilo temelje za nadaljnji razvoj [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkve]] in opolnomočilo papeže ter škofe kot izvajalce krščanske doktrine ter nosilce cerkvene hierarhije.
==Različni pogledi==
Pogledi na doktrino o apostolskem nasledstvu niso popolnoma enotni v različnih krščanskih Cerkvah in denominacijah, večina pa se strinja z naslednjim glavnim principom: Jezus je svojo duhovno avtoriteto izročil apostolom. Apostoli so svojo avtoriteto izročili prvim škofom s polaganjem rok - [[škofovsko posvečenje|škofovskim posvečenjem]]. Ti so jo na enak način prenašali na svoje naslednike. Danes veljajo kot veljavno posvečeni tisti škofje, na katere je prešlo škofovsko posvečenje preko prejšnjih škofov v nepretrgani verigi, ki se je začela z Jezusom in apostoli. Na to naj bi se nanašala tudi beseda ''apostolska'' v [[Nicejsko-carigrajska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski veroizpovedi]]: »Verujem v eno sveto, katoliško in apostolsko Cerkev...«
Tak pogled na apostolsko nasledstvo zagovarjajo vse [[katolištvo|katoliške]] in [[pravoslavje|pravoslavne]] Cerkve. Razhajajo se samo pri vprašanju, ali se je vodilna vloga [[sveti Peter|svetega Petra]] prenesla na današnjega [[papež]]a in kakšen pomen ima zato papež in [[Rimskokatoliška cerkev]].
Kljub enakemu pojmovanju te doktrine omenjene Cerkve večinoma priznavajo veljavnost apostolskega nasledstva samo Cerkvam iz svoje skupine (tistim, s katerimi so v [[polno občestvo|polnem občestvu]]) ne pa tudi tistim iz druge skupine. Stvari se na tem področju izboljšujejo z napredkom [[ekumensko gibanje|ekumenskega gibanja]].
[[Anglikanska Cerkev|Anglikanska]] in [[Starokatoliška Cerkev]] pri odcepitvi od Rimskokatoliške cerkve nista prekinili verige apostolskega nasledstva in njihovi škofje štejejo za veljavne naslednike apostolov. Njihovo škofovsko posvečenje bi moralo biti veljavno tudi v očeh Rimskokatoliške Cerkve vsaj v primeru moškega škofovstva (primeri, ko se v teh dveh Cerkvah škofovsko posvečenje prenaša preko žensk-škofinj, so bolj sporni, saj Rimskokatoliška cerkev škofovskega posvečenja žensk ne priznava).
V protestantskih skupnostih večinoma ne priznavajo apostolskega nasledstva v zgoraj opisanem pomenu: Po protestantski teologiji apostoliciteta obstaja zato, ker je v cerkvi Božja beseda živa prav zaradi apostolskega nauka. Nekatere protestantske skupnosti o apostolskem nasledstvu sploh ne govorijo, druge pa se sklicujejo na apostolsko nasledstvo v smislu ''verskega nauka'', ki je prehajal od Jezusa in apostolov do današnjih verskih voditeljev.
{{Infopolje Bivša država
|native_name = ''Royaume de France''
|conventional_long_name = Kraljevina Francija
|common_name =
|
|continent = Evropa
|region =
|country =
|era = obnova Burbonov
|status = kraljevina
|status_text=
|empire =
|government_type= unitarna parlamentarna pol-ustavna monarhija
|
|event_start =
|year_start = 1815
|date_start =
|event_end =
|year_end = 1830
|date_end =
|life_span = 1815–1830
|
|event1 =
|date_event1 =
|event2 =
|date_event2 =
|event3 =
|date_event3 =
|event_pre =
|date_pre =
|event_post =
|date_post =
|
|p1 = Prvo francosko cesarstvo
|flag_p1 = Flag of France.svg
|s1 =
|flag_s1 =
|flag_s2 = Flag of France.svg
|s3 =
|flag_s3 =
|
|flag =
|flag_type =
|image_flag = Drapeau france ancien regime.svg
|symbol =
|symbol_type =
|image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg
|image_map = Kingdom of France (1815).svg
|image_map_caption =Kraljevina Francija (1818)
|capital = Pariz
|national_motto =
|national_anthem =
|common_languages = [[francoščina]]
|currency = [[francoski frank]]
| leader1 = [[Ludvik XVIII.]]
| year_leader1 = 1815–1824
| leader2 = [[Karel X. Francoski |Karel X.]]
| year_leader3 = 1830
| leader3 = [[Ludvik XIX. Francoski|Ludvik XIX.]] (pretendent)
| year_leader4 = 1830
| leader4 = [[Henrik V. Francoski|Henrik V. ]] (pretendent)
| year_leader2 = 1824–1830
|title_leader = [[francoski kralj|kralj]]
| title_deputy = predsednik vlade
| deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]]
| year_deputy1 = 1815
| deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]]
| year_deputy2 = 1830
|legislature = [[francoski parlament|parlament]]
|house1 = [[francoski senat|senat]]
|house2 = [[poslanska zbornica]]}}
{{Infobox former country
| native_name = {{native name|fr|Royaume de France}}
| conventional_long_name = Kingdom of France
| common_name = France
| religion = {{ubli|[[Catholic Church]] {{nwr|([[state religion]])}}|[[Calvinism]]|[[Lutheranism]]|[[Judaism]]}}
| government_type = [[Unitary state|Unitary]] parliamentary [[semi-constitutional monarchy]]
| event_start = Restoration
| life_span = 1815–1830
| year_start = 1815
| event_end = End of the Restoration<ref>Waller, Sally (2002). ''France in Revolution, 1776–1830''. Heinemann Advanced History. Heinemann Educational Publishers.</ref>
| year_end = 1830
| date_end = 9 August
| event1 = [[Charter of 1815]] adopted
| date_event1 = 1815
| event2 = [[Hundred Thousand Sons of Saint Louis|Invasion of Spain]]
| date_event2 = 6 April 1823
| event3 = [[July Revolution]]
| date_event3 = 26–29 July 1830
| event4 =
| date_event4 =
| p1 = First French Empire
| flag_p1 = Flag of France.svg
| s1 = July Monarchy
| flag_s1 = Flag of France.svg
| flag_s2 = Flag of France.svg
| flag_type = [[Flag of France|Flag]]{{sfn|Tombs|1996|p=333}}<ref>{{Cite book |last=Pinoteau |first=Hervé |title=Le chaos français et ses signes: étude sur la symbolique de l'Etat français depuis la Révolution de 1789 |date=1998 |publisher=Presses Sainte-Radegonde |isbn=978-2-9085-7117-2 |ol=456931M |page=217 |language=fr }}</ref>{{Efn|The flag can be seen on top of government buildings in the following illustrations:
* {{Cite AV media |url=https://www.parismuseescollections.paris.fr/fr/musee-carnavalet/oeuvres/retour-du-roi-le-8-juillet-1815-1#infos-principales |title=Retour du Roi le 8 juillet 1815 |date=1815 |access-date=12 December 2021 |website=parismuseescollections.paris.fr}}
* {{Cite AV media |url=https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/btv1b540014439.item |title=Attaque Des Tuileries (le 29 Juillet 1830) |date=1830 |access-date=25 November 2023 |website=gallica.bnf.fr}}
}}
| image_flag = Flag_of_the_Kingdom_of_France_(1814-1830).svg
| symbol_type_article = Coat of arms of France
| symbol_type = Coat of arms
| image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg
| image_map = Kingdom of France (1815).svg
| image_map_caption = The [[Kingdom of France]] in 1818
| capital = [[Paris]]
| national_motto = ''[[Montjoie Saint Denis!]]''
| national_anthem = ''[[Le Retour des Princes français à Paris]]'' {{nwr|"The Return of the French Princes to Paris"}} <div style="text-align:center">[[File:Marche Henri IV.ogg]]</div>
| common_languages = [[French language|French]]
| currency = [[French franc]]
| leader1 = [[Louis XVIII]]
| year_leader1 = 1815–1824
| leader2 = [[Charles X of France|Charles X]]
| year_leader3 = 1830
| leader3 = [[Louis Antoine, Duke of Angoulême|Louis XIX]] (''claimant'')
| year_leader4 = 1830
| leader4 = [[Henri, Count of Chambord|Henry V]] (''claimant'')
| year_leader2 = 1824–1830
| title_leader = [[List of French monarchs|King]]
| title_deputy = [[Prime Minister of France|Prime Minister]]
| deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]]
| year_deputy1 = 1815 (first)
| deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]]
| year_deputy2 = 1830 (last)
| legislature = [[Parliament of France|Parliament]]
| house1 = [[Chamber of Peers (France)|Chamber of Peers]]
| house2 = [[Chamber of Deputies of France|Chamber of Deputies]]
| demonym = French
| iso3166code = omit
}}
{{Infopolje Bivša država
|native_name = ''Royaume de France''
|conventional_long_name = Kraljevina Francija
|common_name =
|
|continent = Evropa
|region =
|country =
|era = obnova Burbonov
|status = kraljevina
|status_text=
|empire =
|government_type= unitarna parlamentarna pol-ustavna monarhija
|
|event_start =
|year_start = 1815
|date_start =
|event_end =
|year_end = 1830
|date_end =
|life_span = 1815–1830
|
|event1 =
|date_event1 =
|event2 =
|date_event2 =
|event3 =
|date_event3 =
|event_pre =
|date_pre =
|event_post =
|date_post =
|
|p1 = Prvo francosko cesarstvo
|flag_p1 = Flag of France.svg
|s1 =
|flag_s1 =
|flag_s2 = Flag of France.svg
|s3 =
|flag_s3 =
|
|flag =
|flag_type =
|image_flag = Drapeau france ancien regime.svg
|symbol =
|symbol_type =
|image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg
|image_map = Kingdom of France (1815).svg
|image_map_caption =Kraljevina Francija (1818)
|capital = Pariz
|national_motto =
|national_anthem =
|common_languages = [[francoščina]]
|currency = [[francoski frank]]
| leader1 = [[Ludvik XVIII.]]
| year_leader1 = 1815–1824
| leader2 = [[Karel X. Francoski |Karel X.]]
| year_leader3 = 1830
| leader3 = [[Ludvik XIX. Francoski|Ludvik XIX.]] (pretendent)
| year_leader4 = 1830
| leader4 = [[Henrik V. Francoski|Henrik V. ]] (pretendent)
| year_leader2 = 1824–1830
|title_leader = [[francoski kralj|kralj]]
| title_deputy = predsednik vlade
| deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]]
| year_deputy1 = 1815
| deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]]
| year_deputy2 = 1830
|legislature = [[francoski parlament|parlament]]
|house1 = [[francoski senat|senat]]
|house2 = [[poslanska zbornica]]}}
{{Infobox former country
| native_name = {{native name|fr|Royaume de France}}
| conventional_long_name = Kingdom of France
| common_name = France
| religion = {{ubli|[[Catholic Church]] {{nwr|([[state religion]])}}|[[Calvinism]]|[[Lutheranism]]|[[Judaism]]}}
| government_type = [[Unitary state|Unitary]] parliamentary [[semi-constitutional monarchy]]
| event_start = Restoration
| life_span = 1815–1830
| year_start = 1815
| event_end = End of the Restoration<ref>Waller, Sally (2002). ''France in Revolution, 1776–1830''. Heinemann Advanced History. Heinemann Educational Publishers.</ref>
| year_end = 1830
| date_end = 9 August
| event1 = [[Charter of 1815]] adopted
| date_event1 = 1815
| event2 = [[Hundred Thousand Sons of Saint Louis|Invasion of Spain]]
| date_event2 = 6 April 1823
| event3 = [[July Revolution]]
| date_event3 = 26–29 July 1830
| event4 =
| date_event4 =
| p1 = First French Empire
| flag_p1 = Flag of France.svg
| s1 = July Monarchy
| flag_s1 = Flag of France.svg
| flag_s2 = Flag of France.svg
| flag_type = [[Flag of France|Flag]]{{sfn|Tombs|1996|p=333}}<ref>{{Cite book |last=Pinoteau |first=Hervé |title=Le chaos français et ses signes: étude sur la symbolique de l'Etat français depuis la Révolution de 1789 |date=1998 |publisher=Presses Sainte-Radegonde |isbn=978-2-9085-7117-2 |ol=456931M |page=217 |language=fr }}</ref>{{Efn|The flag can be seen on top of government buildings in the following illustrations:
* {{Cite AV media |url=https://www.parismuseescollections.paris.fr/fr/musee-carnavalet/oeuvres/retour-du-roi-le-8-juillet-1815-1#infos-principales |title=Retour du Roi le 8 juillet 1815 |date=1815 |access-date=12 December 2021 |website=parismuseescollections.paris.fr}}
* {{Cite AV media |url=https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/btv1b540014439.item |title=Attaque Des Tuileries (le 29 Juillet 1830) |date=1830 |access-date=25 November 2023 |website=gallica.bnf.fr}}
}}
| image_flag = Flag_of_the_Kingdom_of_France_(1814-1830).svg
| symbol_type_article = Coat of arms of France
| symbol_type = Coat of arms
| image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg
| image_map = Kingdom of France (1815).svg
| image_map_caption = The [[Kingdom of France]] in 1818
| capital = [[Paris]]
| national_motto = ''[[Montjoie Saint Denis!]]''
| national_anthem = ''[[Le Retour des Princes français à Paris]]'' {{nwr|"The Return of the French Princes to Paris"}} <div style="text-align:center">[[File:Marche Henri IV.ogg]]</div>
| common_languages = [[French language|French]]
| currency = [[French franc]]
| leader1 = [[Louis XVIII]]
| year_leader1 = 1815–1824
| leader2 = [[Charles X of France|Charles X]]
| year_leader3 = 1830
| leader3 = [[Louis Antoine, Duke of Angoulême|Louis XIX]] (''claimant'')
| year_leader4 = 1830
| leader4 = [[Henri, Count of Chambord|Henry V]] (''claimant'')
| year_leader2 = 1824–1830
| title_leader = [[List of French monarchs|King]]
| title_deputy = [[Prime Minister of France|Prime Minister]]
| deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]]
| year_deputy1 = 1815 (first)
| deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]]
| year_deputy2 = 1830 (last)
| legislature = [[Parliament of France|Parliament]]
| house1 = [[Chamber of Peers (France)|Chamber of Peers]]
| house2 = [[Chamber of Deputies of France|Chamber of Deputies]]
| demonym = French
| iso3166code = omit
}}
{{Infobox organization
| name = Skavti
| former name =
| image =1996-Rover Moot-Fahnengruß.jpg
| image_border =
| size = 200px
| caption =
| abbreviation =
| predecessor =
| successor =
| formation = [[29. julij]] [[1907]]
| extinction =
| merger =
| merged =
| established = {{Start date and age|df=yes|29. julij [[1907]]}}
| type = nacionalne organizacije, povezane v različne mednarodne zveze in povezave
| status = organizirano nepolitično mladinsko gibanje
| purpose =
| headquarters =
| location =
| coords =
| region_served = univerzalnost
| membership =
| language =
| general =
| leader_title = Ustanovitelj
| leader_name = [[Robert Baden-Powell]]
| leader_title2 =
| leader_name2 =
| leader_title3 =
| leader_name3 =
| leader_title4 =
| leader_name4 =
| key_people =
| main_organ = [[WOSM]], [[WAGGS]]
| affiliations =
| budget =
| num_staff =
| num_volunteers =
| website =
| remarks =
}}
'''Skavti''' (in tudi skavtinje) so pripadniki skavtskega gibanja, enega največjih prostovoljnih mladinskih gibanj na svetu.
==Zgodovina==
[[Slika:Baden-Powell ggbain-39190 (cropped).png|200px|thumb|levo|Začetnik svetovnega skavtstva<br>
sir [[Robert Baden-Powell]]<br>
(po skavtsko: Bi-Pi)]]
Skavtstvo je svetovno prostovoljno, nepolitično, organizirano vzgojno in izobraževalno mladinsko gibanje, ki ga je na začetku 20. stoletja ustanovil lord [[Robert Baden-Powell]] in ki sedaj obsega več kot 50 milijonov skavtinj in skavtov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/slovenski-skavti-in-skavtinje-ze-25-let-zivijo-obljubo-bogu-in-domovini/363179 |title=Petindvajset let slovenskih skavtov |accessdate=25. junij 2025 |date=18. april 2015|format= |work=}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/who-we-are/scout-movement/scoutings-history |title=WOSM: Scouting’s History |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=534}}</ref>
==Začetki==
Njegov začetnik in idejni oče je britanski [[Generalporočnik (Združeno kraljestvo)|general]]<ref>{{navedi splet |url=https://bwm.org.au/soldiers/Robert_Baden-Powell.php |title=Major General (Later Lieutenant General) Lord Robert Baden-Powell|accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> [[Robert Baden-Powell]], ki je med službovanjem v britanski konjenici (13. [[huzarji|huzarski]] polk)<ref>{{navedi splet|url=https://britishempire.co.uk/forces/armyunits/britishcavalry/13thhussarsbadenpowell.htm |title=13th hussars: Robert Baden Powell |accessdate=22. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> in med obrambo mesta Mafeking (danes Mafikeng)
med [[Druga burska vojna|drugo bursko vojno]] postal pozoren na mlade in spoznal, da so lahko zelo odgovorni, če se jim zaupa. Po zaključku svoje vojaške kariere in vrnitvi v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] je ugotovil, da je med mladimi zelo priljubljen njegov vojaški priročnik o izvidovanju (Aids to Scouting). Odločil se je, da bo svoje ideje in načela o vzgoji mladih, prevzetih tudi iz svojih vojaških izkušenj, skozi življenje v naravi tudi dejansko preizkusil, mlade pa z novo vzgojno metodo naučil samostojnosti, delovanja v majhnih skupinah ter jim pomagal pri graditvi identitete. Pri tem ni imel v mislih klasičnega vojaškega urjenja, temveč nekaj povsem drugačnega, čemur bi danes lahko rekli krepitev zavedanja, samostojnega odločanja ter duševnega zdravja pri mladih.
==Prvi skavtski tabor==
[[File:BP and future Scouts at Brownsea.jpg|thumb|200px|levo|Prvi skavtski tabor na otoku Brownsea]]
Zato je med 29. julijem in 8. avgustom [[1907]] na otočku Brownsea organiziral poskusni tabor, na katerem je zbral skupino 22 dečkov, starih od 12 do 17 let. Izhajali so iz različnih socialnih slojev in družbenih okolij, tako iz družin delavcev, bogatašev kot iz različnih šol. Že to je bilo za tiste čase dokaj revolucionarno, saj so bili tedaj družbeni sloji jasno opredeljeni in se v glavnem niso mešali med seboj.<ref>{{navedi splet |url=https://thescoutingpages.org.uk/the-first-camp/ |title=The Scouting Pages: Brownsea Island - The First Camp |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Med udeleženci je bil tudi njegov nečak Donald.
Dečki so bili nastanjeni v šotorih, kuhali so na prostem in se veliko gibali v naravi. Baden-Powell jih je razdelil v majhne skupine, poimenovane patrulje in napisal tudi zakone, ki so veljali za vse. Vsaka patrulja je imela svojega vodjo, tak sistem se v skavtstvu uporablja še sedaj. Vadili so orientacijo, sledili stopinjam divjih živali, učili so se vozle in vezave, se pogovarjali o poštenosti, pogumu in odgovornosti. Nekaj pa je bilo tudi sproščenega druženja, ki je mlade še bolj povezalo med seboj, zlasti ob večerih zakurjenem ognju, kjer so tudi zapeli.
Od tedaj 29. julij velja za začetek svetovnega skavtskega gibanja oz. skavtstva.<ref>{{navedi splet |url=https://www.scouts.org.uk/about-us/our-history/our-online-exhibitions/the-early-days-of-scouting/brownsea-island-trialling-scouting/ |title=Brownsea Island: Trialling Scouting, 1 – 8 August 1907 |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.scout-o-wiki.de/index.php/Brownsea_Island |title=Brownsea Island |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=DE}}</ref>
[[Slika:Scout stone Brownsea.jpg|thumb|150px|levo|Spomenik na otoku Brownsea, postavljen v spomin prvega skavtskega tabora]]
[[Slika:Scouting for boys 1 1908.jpg|150px|thumb|levo|Scouting for boys (1908)]]
==Skavtska metoda==
Poskusni tabor je povsem uspel in Baden-Powell je naslednje leto izdal knjigo v več zvezkih »Scouting for boys« (Skavt: navodilo za vzgojo dobrih državljanov) {{COBISS|ID=6607929}}, v kateri je prvič opisal osnove vzgojnega načela Learning by doing (učenja z delom).
Tedaj ni vedel, da bo njegova metoda postala eno najpomembnejših pedagoških del 20. stoletja.
Skavtska metoda je vzgojni pristop, ki ga uporabljajo skavtske organizacije po vsem svetu, za celostni razvoj mladih. Temelji na načelu učenja z delom in spodbuja osebno rast, odgovornost, sodelovanje in spoznavanje življenja v naravi.<br>
Skavtska metoda vsebuje osem ključnih elementov:<ref>{{navedi splet |url=https://skavti.si/poslanstvo |title=ZSKSS: Skavtska metoda |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref>
{| border="0" cellspacing= cellpadding= style="border-collapse:collapse;"
| style="vertical-align:top" |
{| border="0"
| colspan= | '''Metoda'''
----
|-
| 1. Skavtski zakoni in obljuba
|-
| 2. Delo v majhnih skupinah
|-
| 3. Učenje z delom
|-
| 4. Osebno napredovanje<br>
|-
| 5. Simbolna govorica<br>
|-
| 6. Dejavnosti v naravi
|-
| 7. Medgeneracijski odnos<br>
|-
| 8. Služenje (kasneje)
|-
|}
| style="vertical-align:top" |
{| border="0"
| colspan= | '''Opis metode'''
----
|-
| - osebna zaveza k življenju po določenih vrednotah
|-
| - spodbujanje sodelovanja, odgovornosti in demokratičnega odločanja
|-
| - iskustveno učenje skozi prakso<ref>{{navedi splet |url=https://www.zrss.si/pdf/BEAT_Izkustveno_ucenje.pdf |title=Izkustveno učenje: Od teorije k praksi|accessdate=25. junij 2025 |date=2002 |format= |work= }}</ref>
|-
| - vsak posameznik napreduje glede na svoje zmožnosti in zadane cilje
|-
| - uporaba simbolov, obredov in zgodb za prenos vrednot<ref>{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=620}}</ref>
|-
| - narava kot učilnica in prostor osebne rasti
|-
| - sodelovanje med mladimi in odraslimi voditelji
|-
| - aktivno prispevanje k skupnosti, družbi, za skupno dobro in pomoč drugim
|}
|}
==Pedagoški vidiki in poudarki skavtske metode==
Pedagoški vidiki skavtske metode so temeljno povezani z njenim ciljem: celostno vzgojo mladih v odgovorne, samostojne in solidarne posameznike. Metoda ni le skupek tehnik, temveč celovit vzgojni pristop, ki temelji na izkustvenem učenju, osebni rasti in vrednotah.<ref>{{navedi knjigo |author=Baden-Powell, Robert |year=2015 |title=Priročnik za skavtske voditelje: o teoriji skavtske vzgoje |publisher=ZSKSS |isbn=978-961-91701-5-1 |cobiss=253014528 |pages=}}</ref>
===Poudarki===
[[Slika:Health in home and town (1922) (14591638320).jpg|150px|sličica|desno]]
''1. Učenje z delom (learning by doing)''<br>
Učenje z delom je osrednji pedagoški princip skavtske metode. Mladi se učijo skozi lastne izkušnje, naloge in izzive, kar spodbuja aktivno udeležbo, refleksijo in notranjo motivacijo. Gre za konstruktivistični pristop, kjer je učenec v središču učnega procesa.<br>
''2. Samovzgoja in osebno napredovanje''<br>
Skavtska metoda spodbuja notranjo motivacijo in odgovornost za lastni razvoj. Vsak posameznik napreduje glede na svoje zmožnosti, kar je skladno z načeli diferencirane pedagogike.<br>
''3. Vzgoja za vrednote''<br>
Skavtski zakoni in obljuba niso le simboli, temveč pedagoška orodja za oblikovanje značaja. Spodbujajo kreposti, kot so poštenost, pomoč bližnjemu, spoštovanje narave in duhovno rast.<br>
''4. Delo v majhnih skupinah''<br>
Majhne skupine (vodi) omogočajo socialno učenje, razvoj komunikacijskih veščin, učenje in pomen sodelovanja ter demokratičnega odločanja. To je v skladu s sodobnimi pristopi k timskemu učenju in vzgoji za skupnost.<br>
''5. Simbolna govorica''<br>
Uporaba simbolov, obredov in zgodb omogoča globoko notranjo identifikacijo, z vrednotami in cilji. To je pomemben vidik vzgoje, saj nagovarja čustveno in duhovno dimenzijo posameznika.<br>
''6. Narava kot učilnica''<br>
Naravno okolje spodbuja spontano učenje, raziskovanje in stik z bistvenim. Pedagoško gledano gre za učenje v avtentičnem okolju, ki krepi telesni, čustveni in duhovni razvoj.<br>
''7. Medgeneracijsko učenje''<br>
Odrasli voditelji niso le učitelji, temveč spremljevalci in pomočniki, kar omogoča vzgojo skozi odnos in zgled. To je v skladu s sodobnimi pristopi mentorstva in vzgoje z zgledom.<ref>{{navedi knjigo |author= |year=2002 |title= Sam vodim svoj čoln : vzgoja za odgovorno odločanje : priročnik za voditelje v podporo vzgojnemu namenu ZSKSS|publisher=ZSKSS |isbn= |cobiss=119345920 |pages=}}</ref>
==Skavtska obljuba in simboli==
Vsak skavt mora na določeni stopnji obljubiti, da bo pomagal drugim, spoštoval svojo domovino, živel po skavtskih zakonih in razvijal svoje sposobnosti. Za legendarno geslo »Bodi pripravljen« (Be Prepared) je Baden Powell dejal, da pomeni biti pripravljen tako telesno, kot duševno ter moralno, in to ne le na izredne razmere, temveč tudi na vsakdanje življenje. Preden je leta 1944 umrl, je v svojem poslovilnem pismu skavtom zapisal, naj poskušajo svet zapustiti vsaj malo boljši, kot so ga prejeli. Jedro skavtstva torej predstavlja obljuba, ki jo skavtinja in skavt častno izrečeta pred skupnostjo. Glede na starostno vejo slovenski skavti sedaj poznajo kar tri obljube: Najmanjši bobri in bobrovke obljubljajo: Obljubim, da bom ljubil/a Boga in pomagal/a skrbeti za svet. Večji volčiči in volkuljice: Obljubljam, da bom z Božjo pomočjo naredil/a, kar najbolje morem za svoje poboljšanje, da bom pomagal/a drugim in
izpolnjeval/a zakona krdela. Najpomembnejše med njimi pa so tiste, ki jih skavtinje in skavti opravijo v skupini izvidnikov in izvidnic: Pri svoji časti obljubljam, da si bom z Božjo pomočjo prizadeval/a služiti Bogu in domovini, pomagati svojemu bližnjemu in izpolnjevati skavtske zakone. Zunanji znak obljube je skavtska rutica, ki je najbolj časten del skavtskega kroja. Med simboli, ki povezujejo in delajo skavte prepoznavne, so še stiliziran znak v obliki lilije, taborni ogenj, ter skavtski pozdrav s tremi iztegnjenimi prsti. Ti simbolizirajo tri glavne obveznosti iz skavtske obljube.
==Širitev in razvoj gibanja==
Baden-Powell tudi ni pričakoval, da bodo dečki po vsem Združenem kraljestvu že zelo kmalu začeli spontano ustanavljati skavtske vode.
Gibanje se je, brez uradno organizacije, širilo prek otoka po Evropi, v [[Severna Amerika|Severno]] in [[Južna Amerika|Južno Ameriko]], [[Avstralija|Avstralijo]], [[Indija|Indijo]] ter v [[Afrika|Afriko]]. Leta 1909 je kralj [[Edvard VII. Britanski|Edvard VII.]] postal uradni zaščitnik skavtskega gibanja. Leta 1920 se je v Londonu odvijal prvi Jamboree (svetovno srečanje skavtov), ki se ga je udeležilo 8000 skavtov iz 34 držav po svetu. Na Jamboreejeu leta 1929 je bilo že 50.000 skavtov iz 72 dežel (41 držav in delov kraljestev).
==Skavti v Sloveniji==
===Slovenski skavti v Kraljevini Jugoslaviji===
Slovenski skavti so nastali v obdobju [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]], leta 1922, po jugoslovanskem [[Sokol (društvo)|vsesokolskem]] zletu (srečanju) v [[Ljubljana|Ljubljani]], pri katerem so kot spremljevalci sodelovali tudi [[Bosna in Hercegovina|bosanski]], [[Srbija|srbski]], [[Češka|češki]] in [[Poljska|poljski]] skavti. Skupina dijakov se je povezala s skavti v [[Beograd]]u, od koder so jim poslali skavtske priročnike, značke in klobuke. Prvi slovenski skavtski tabor je bil organiziran leta 1923, v [[Kamniška Bistrica|Kamniški Bistrici]].<ref>{{navedi knjigo |author=Grašič, Miroslava |year=1990 |title=Skavti in gozdovniki na Slovenskem: Taborniška gibanja med Slovenci v domovini, zamejstvu, Argentini in Kanadi v 20. stoletju |publisher=Muzej narodne osvoboditve Maribor |isbn= |cobiss=10782 |pages=13}}</ref>
[[Slika:Simbol skavtov Kraljevine Jugoslavije.jpg|150px px|sličica|desno|Simbol zveze jugoslovanskih skavtov, ene od ustanoviteljic WOSM-a]]
Župa skavtov v Sloveniji se je leta 1929 preimenovala v Dravsko skavtsko župo, obe sta bili organizacijsko povezani najprej v Savez Izvidnika i planinki Jugoslavije, kasneje pa v Savez skauta Kraljevine Jugoslavije.
Jeseni 1939 je bila v Ljubljani na Kodeljevem ustanovljena Zveza slovenskih skavtov, ki je temeljila na načelih katoliškega skavtskega gibanja.
Zaradi [[Aprilska vojna|agresije na Jugoslavijo]] aprila 1941 je bila skavtska organizacija v Sloveniji uradno razpuščena 10. junija 1941 in zatem prepovedana s strani okupatorjev. Malo pred razpustom bilo v Sloveniji 1380 registriranih skavtinj in skavtov. Po letu 1945 je ponovni zagon skavtstva preprečila nova jugoslovanska oblast (tudi v Sloveniji), ki je skavte nadomestila sprva s pionirsko organizacijo, ki je imela drugačne cilje in je bila del socialističnega sistema. Leta 1951 pa so nekateri predvojni voditelji skavtov in [[Gozdovniki|gozdovnikov]] v Sloveniji ustanovili Združenje slovenskih tabornikov, ki se je pozneje preimenovalo v [[Zveza tabornikov Slovenije|Zvezo tabornikov Slovenije]] (del Zveze tabornikov Jugoslavije), ki je imela v času obstoja [[Jugoslavija|Jugoslavije]] med mladinskimi organizacijami svojevrsten [[monopol]].
{{glavni|Zgodovina slovenskega skavtstva}}
==Svetovna organizacija skavtskega gibanja==
[[Slika:WOSM 2024.svg|100px|thumb|desno|Novi simbol WOSM-a (od 2024)]]
Svetovna organizacija skavtskega gibanja (World Organization of the Scout Movement - WOSM) je svetovna organizacija skavtskega gibanja, ki združuje veliko število nacionalnih skavtskih organizacij z vsega sveta.
{{glavni|Svetovna organizacija skavtskega gibanja}}
===Ustanovitev===
Leta 1920, na 1. svetovnem skavtskem jamboreeju v Olympia Hall v Kensingtonu (London), so se predstavniki skavtskih skupin iz različnih držav dogovorili o potrebi po mednarodni koordinaciji.
Svetovno organizacijo skavtskega gibanja (WOSM) je na pobudo [[Robert Baden-Powell|Roberta Baden-Powella]] ustanovilo trideset nacionalnih skavtskih organizacij, vendar je bilo samo deset ustanovitvenih: Argentina, Avstralija, Belgija, Kanada, Čile, Francija, Združeno kraljestvo, Italija, Japonska ter Jugoslavija (tedaj [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev]]).
Formalno je bil WOSM ustanovljen julija 1922, na 2. mednarodni skavtski konferenci v Parizu,<ref>{{navedi splet |url= https://learn.scout.org/resource/constitution-world-organization-scout-movement|title=Constitution of the World Organization of the Scout Movement |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> 1. decembra 1922 pa je bila organizacija s tedanjim sedežem v Parizu uradno registrirana.
====Selitve sedeža====
[[Slika:World Bureau (World Organization of the Scout Movement).svg|150px|thumb|desno|Oznaka Svetovnega skavtskega urada ]]
V Londonu je bil v obdobju 1920 - 1958 sedež mednarodnega skavtskega urada (tedaj Boy Scouts International Bureau), ki se je zaradi reogranizacije in širitve delovanja preselil v Kanado, sedež je bil v [[Ottawa|Ottawi]] (1958-1968). Sedež sedanjega Svetovnega skavtskega urada (World Scout Bureau) je od leta 1968 v Švici, v Ženevi.<ref>{{Cite web |title=World Scout Bureau - Relocation of Central Office |url=https://web.archive.org/web/20130919090636/http://www.scout.org/en/content/download/34284/312108/file/Circular%2021-2013%20EN.pdf |archive-date=19 September 2013 |access-date=11 September 2013 |website=WOSM Circular N° 20/2013 |df=dmy-all|language=EN}}</ref>
Zgodovinsko pomemben center skavtstva ostaja Gilwell Park<ref>{{navedi splet |url=https://www.scouts.org.uk/about-us/our-history/gilwell-park/ |title=Gilwell Park |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref> v Londonu, kjer se opravljajo tečaji »Wood Badge« za mednarodnega skavtskega voditelja.<ref>{{navedi splet |url=https://thescoutingpages.org.uk/the-wood-badge/ |title=The Scouting Pages: The Wood Badge |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref>
===Organiziranost in zasedanja===
Izvršni organ WOSM-a, Svetovni skavtski biro (World Scout Bureau) ima sedež v [[Ženeva|Ženevi]] v Švici,<ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/who-we-are/world-organization/world-scout-bureau |title=World Scout Bureau |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> operativni sedež tega organa na globalni ravni (World Scout Bureau Global Support Centre) pa je v [[Kuala Lumpur|Kuala Lumpurju]] v Maleziji.<ref>{{navedi splet |url=https://www.devex.com/organizations/world-scout-bureau-global-support-centre-240855
|title=World Scout Bureau Global Support Centre |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref><br>
Svetovna skavtska konferenca je najvišji organ odločanja WOSM-a, ki se sklicuje in poteka vsaka tri leta.<ref>{{navedi splet |url=https://www.muzej-nz.si/razstave/arhiv/70-let-zveze-tabornikov-slovenije/70-let-zveze-tabornikov-slovenije-taborniske-vezi-po-celem-svetu/ |title=70-let Zveze tabornikov Slovenije: taborniške sledi po celem svetu |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref>
40. svetovna skavtska konferenca WOSM-a je potekala v Ljubljani, od 11. do 15. avgusta 2014, udeležilo pa se jo je več kot 1200 delegatov iz več kot 130-ih držav članic.<ref>{{navedi splet |url=https://www.ljubljana.si/sl/aktualno/40-skavtska-konferenca/ |title= 40. skavtska konferenca|accessdate= |date=11. avgust 2014 |format= |work= }}</ref><br>
[[Slika:NASA Armstrong 1969 scout.png|250px|thumb|desno|Našitek WOSM-a, ki ga med [[Apollo 11|prvim pristankom na luni]] pri sebi imel astronavt [[Neil Armstrong]]]]
===Članstvo v WOSM-u===
Po zadnjih podatkih je v WOSM včlanjenih 174 skavtskih organizacij iz 172 držav in ozemelj po svetu. Ker nekatere organizacije pokrivajo več držav (npr skavtska organizacija Združenega kraljestva vključuje tudi britanska čezmorska ozemlja), je zato število držav nekoliko višje od števila organizacij. Ker skupno število članov presega 57 milijonov skavtinj in skavtov, se WOSM uvršča med največje mladinske organizacije na svetu.
Evropska skavtska regija WOSM-a obsega preko dva milijona skavtov in voditeljev, v štiridesetih nacionalnih skavtskih organizacijah.<ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/where-we-work/regions/europe |title=European Scout Region |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref>
Ker ima WOSM sprejeto pravilo, da sprejme med svoje nove člane samo eno nacionalno skavtsko organizacijo, je leta 1994 iz Slovenije sprejel [[Zveza tabornikov Slovenije|Zvezo tabornikov Slovenije]], kot svojo 135. člansko organizacijo.
==WAGGGS==
[[Slika:WAGGGS.svg|100px|thumb|desno|Simbol WAGGGS-a]]
'''WAGGS''' (World Association of Girl Guides and Girl Scouts) je največje prostovoljno mladinsko gibanje na svetu za dekleta in mlade ženske.<ref>{{navedi splet |url=https://www.cnvos.si/nvo-vseved/eu-mreze/world-association-girl-guides-and-scouts-wagggs/ |title=WAGGGS |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> Združuje več kot 10 milijonov članic v 153 državah, ter si prizadeva, da bi člani (dekleta in tudi fantje) v polnosti razvili svoje potenciale.
=== Zgodovina in ustanovitev===
[[Slika:100 years of Girl Guiding (4825886481).jpg|150px|thumb|desno|Cvetlična zasaditev ob 100-letnici skavtinj]]
[[Slika:Agnes Baden-Powell.jpg|150px|thumb|levo|Agnes Baden-Powell (1858-1945)]]
[[Slika:Olave Baden-Powell.jpg|150px|thumb|desno|Olave Baden-Powell (1889-1977), okoli 1920]]
Že leta 1909 se je na srečanju skavtov v Londonu pojavila skupina deklet, ki so se razglasile za »Girl Scouts« (skavtinje). To je ustanovitelja skavtstva Roberta Baden-Powella spodbudilo, da prilagodi gibanje tudi za dekleta. Leta 1910 je vodstvo skavtinj zaupal svoji sestri Agnes Baden-Powell.<ref>{{navedi splet |url=https://www.girlmuseum.org/girl-guiding-a-brief-history-part-two-agnes-baden-powell/ |title=The Three Baden-Powells: Robert, Agnes and Olave|accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Leta 1918 je Baden-Powell izdal novo priročnik za dekleta, z naslovom Girl Guides.
Prva svetovna skavtska konferenca leta 1920 v Londonu je omogočila mednarodno povezovanje tudi skavtinjam.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/about-us/our-history/ |title=WAGGGS: Our history |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref>
Na 5. mednarodni skavtski konferenci v Parádu na Madžarskem, leta 1928, je bil ustanovljen WAGGGS, kot svetovno združenje skavtinj.<ref>{{navedi splet |url=https://www.csbk.org/wp-content/uploads/2011/07/Hungarian-Scout-History-flyer3.pdf |title=The History of Hungarian Scouting Worldwide |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Ustanoviteljice so bile predstavnice 26 držav, med njimi tudi Jugoslavije (tedaj [[Kraljevina SHS]]).
==Skavtstvo v Sloveniji==
Slovenske skavtinje in skavti se združujejo v [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov|Združenje Slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS), ki šteje približno šest tisoč članov, lokalno pa v sedemdeset skupin, te pa v devet manjših območij, ki jih imenujejo ognjišča. Med Slovenci na [[Enota deželne decentralizacije Trst|Tržaškem]] in [[Enota deželne decentralizacije Gorica|Goriškem]] v Italiji deluje podobna [[Slovenska zamejska skavtska organizacija]] (SZSO).
Skavti kot del [[Civilna zaščita|Civilne zaščite]] pomagajo ob vseh večjih naravnih nesrečah po vsej Sloveniji.
Mnogi pedagogi in psihologi menijo, da so veščine, ki jih skavtstvo razvija - samostojnost, sodelovanje, stik z naravo, reševanje problemov in odgovornost - v digitalni dobi še dragocenejše kot pred stoletjem. Zato se zanimanje za kakovostne programe sobivanja z naravo v nekaterih državah ponovno krepi, čeprav se to sedaj izraža drugače kot v času največjega razcveta skavtskega gibanja.
{{glavni|ZSKSS}}
===Članstvo ZSKSS===
V Evropi trenutno WAGGGS podpira 64 nacionalnih skavtskih združenj v 41 držav. Iz Slovenije so člani WAGGGS-a skavti oz. [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS), ki so leta 1996 postali pridruženi, leta 1999 pa polnopravni člani.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/our-world/europe-region/member-organisations/Slovenia/ |title=WAGGGS Member organisation: ZSKSS |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Nekatere skavtske organizacije so članice obeh zvez (lahko pa njihovi člani osebno), tako WOSM-a kot WAGGGS-a.
===Organiziranost===
Sedež WAGGGS-a je v Londonu, v Olave Centru, ki je bil odprt leta 1985. Poimenovan je po Olave Baden-Powell, ženi ustanovitelja skavtskega gibanja Roberta Baden-Powella in prvi svetovni voditeljici skavtinj.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/contact-us/ |title=Contact WAGGGS at our London World Bureau |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref>
==Sklici==
{{sklici|3}}
== Glej tudi ==
* [[Zgodovina slovenskega skavtstva]]
* [[Robert Baden-Powell]]
* [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS)
* [[Slovenska zamejska skavtska organizacija]] (SZSO)
* [[Zveza bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZBOKSS)
== Viri ==
* World Association of Girl Guides and Girl Scouts, World Bureau (1997), ''Trefoil Round the World''. Eleventh Edition 1997. {{ISBN|0-900827-75-0}} {{ikona en}}
* Grašič, Miroslava, ''Skavti in gozdovniki na Slovenskem: Taborniška gibanja med Slovenci v domovini, zamejstvu, Argentini in Kanadi v 20. stoletju'', Maribor 1990, Muzej narodne osvoboditve Maribor {{COBISS|ID=10782}}
* Fužir, Barbara, ''Skavti: 25 zgodb za 25 let delovanja združenja'', Ljubljana 2015, ZSKSS {{ISBN|978-961-93642-1-5}} {{COBISS|ID=279071232}}
*{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=534, 620}}
*{{navedi knjigo |author=Baden-Powell, Robert |year=2015 |title=Priročnik za skavtske voditelje: o teoriji skavtske vzgoje |publisher=ZSKSS |isbn=978-961-91701-5-1 |cobiss=253014528 |pages=}}
==Zunanje povezave==
* [http://skavti.si/zgodovina Skavti.si/zgodovina] (pridobljeno 15. junija 2019)
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Skavtstvo]]
{{Infobox historic site
|name = Opatija Rheinau
|native_name = Abtei Rheinau
|image = 2010-05-14 16-25-05 Switzerland Zurich Alt-Rheinau.jpg
|caption =sedanji izgled nekdanje opatije
|image_size = 250px
|locmapin = Švica
|map_width = 275
|map_caption =
|coordinates ={{coord|47|38|32|N|8|36|30|E|}}
|location ={{zastava|Švica}},<br>[[Rheinau]], [[Kanton Zürich]]
|area =
|built =
|demolished =
|rebuilt =
|architect =
|architecture =
|governing_body =Rimskokatoliška škofija Sankt Gallen<br>[[Kanton Zürich]]
|owner=
|url=
}}
'''Opatija Rheinau''' [rajnau], ([[Latinščina|lat.]] Monasterium Rhenaugensis) je nekdanja [[benediktinci|benediktinska]] opatija v [[Švica|Švici]], v [[Kanton Zürich|kantonu Zürich]]. Ustanovljena je bila okoli leta 778, razpuščena pa je bila leta 1862. Stoji na otočku na reki [[Ren]].
==Zgodovina==
Izgradnjo obrambnega kompleksa na strateško pomembnem in zaščitenem rokavu reke Ren zgodovinarji uvrščajo v leto 778. V devetem stoletju se je tam naselila skupnost triinštiridesetih benediktinskih menihov, od katerih je bilo polovica duhovnikov.<ref>[https://books.google.com/books?id=YwU4AAAAIAAJ&dq=Rheinau+Abbey&pg=PA285 Clark, James Midgley. ''The Abbey of St. Gall as a Centre of Literature & Art'', Chapter XII, CUP Archive, 1926, 1926]</ref> Med njimi je bil sv. Fintan (oz. Findan)<ref>{{navedi splet |url=https://svetniki.org/sveti-fintan-misijonar-puscavnik-in-rekluz/ |title=Sveti Fintan |accessdate=30. maj 2023 |date= |format= |work= }}</ref> irski menih, ki se je uspel rešiti [[vikingi|vikingške]] sužnosti. V samostanu je kot puščavnik živel dvaindvajset let.<ref>[https://books.google.com/books?id=V6OpDgAAQBAJ&dq=Rheinau+Abbey&pg=PA283 Rio, Alice. ''Slavery After Rome, 500-1100'', Oxford University Press, 2017, p. 30] {{ISBN|9780191009020}}</ref>
== Sklici==
{{sklici}}
== Sklici ==
{{sklici}}
== Viri==
== Zunanje povezave ==
{{reli-struct-stub}}
[[Kategorija:Zgradbe in objekti na Bledu]]
8sd7jr0331hp7cj4xw77hi9fxnn4e3q
6739421
6739420
2026-08-19T13:55:42Z
Shabicht
3554
/* Sklici */
6739421
wikitext
text/x-wiki
[https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Seznam_infopolj Seznam infopolj]<br>
'''Prosim, pusti to vrstico pri miru!!''' (glava peskovnika) '''<br>
'''Ne spreminjaj vsebine peskovnika med urejanjem uporabnika, da ne pride do NAVZKRIŽNEGA UREJANJA !!!'''<br>
Red zvonjenja
==Zvonik in zvonjenje, opis nekdanjega in sedanjega stanja==
[[Slika:Cerkev sv. Jurija - prenova 03.jpg|200px|sličica|levo]]
V [[zvonik|zvoniku]] nadžupnijske cerkve so bili do leta 2023 zvonovi v tako dotrajanem stanju, da je bilo mogoče zvoniti zgolj z malima zvonovoma, saj bi skupno zvonjenje vseh zvonov lahko ogrozilo statiko zvonika. [[Nadžupnija Slovenske Konjice|Nadžupnija]] se je zato odločila, da po več kot stotih letih v zvonik povrne mogočen veliki zvon, ki tehta skoraj tri tone.<ref>{{navedi revijo |last=Vogrin |first=Jože |date= |title=Obnavljamo zvonik |url=https://novice.si/page/mogocen-cerkveni-zvonik-konjicanom-prepreva-ze-stoletja-kako-je-videti-znotraj-foto-video/ |magazine=brošura Konjiški zvon |location=Slovenske Konjice |publisher=Nadžupnija Slovenske Konjice |access-date=2. april 2023}}</ref>
[[Slika:Cerkveni zvonik Slovenske Konjice.jpg|200px|sličica|levo|Novo stopnišče in podesti v zvoniku (2024)]]
Skupaj z načrtovanjem in izdelavo projektov se je opravila temeljita obnova zvonika [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve sv. Jurija]], med katero je bilo zamenjano dotrajano stopnišče, vključno s podesti, na novo je bila urejena elektroinštalacija, razsvetljava, pogon ure… V sklopu opreme zvonov je bila urejena in konzervirana stara masivna lesena nosilna konstrukcija, na novo so bili izdelani štirje jarmi zvonov ter obnovljeni njihovi nosilci…
[[Slika:Zvon 1924.jpg|180px|thumb|desno|nekdanji veliki zvon iz 1924]]
Medtem se je vse tri zvonove odpeljalo v [[Innsbruck]], kjer so v [[Zvonarna Grassmayr|zvonarni Grassmayr]] poskrbeli za obnovo več kot tristo let starega zvona, ki je bil vlit pri Conradu Schneiderju v Celju, ter za medsebojno uglasitev vseh zvonov, posebej slovesno pa je bilo tamkajšnje vlitje novega velikega zvona v novembru 2023.
Osnova tega novega velikega zvona je bil nekdanji nadžupnijski zvon iz leta 1924, ki je moral med drugo svetovno vojno zaradi prelitja v orožje zapustiti zvonik.{{sfn|Ambrožič|1993 |p=135}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=64}} Njegovo okrasje so zvonarji, tudi na podlagi ohranjene fotografije, kar se da približali originalu, za načrt [[zvon|rebra]] pa vzeli zvon, ki je bil v podobnem časovnem obdobju vlit v isti livarni v Mariboru ter se je ohranil vse do danes.
Novi zvon in prenovljeni zvonovi so bili v zvonik povzdignjeni na Jurijevo nedeljo leta 2024.
Kasneje je bila v zvoniku nameščena nova avtomatika, ki sedaj ureja zvonjenje, bitje ure, omogoča pa tudi daljinsko upravljanje. Iz zvonika tako ponovno zvoni uglašena pesem cerkvenih zvonov, v skladu z dolgoletno tradicijo štajerske slovenske pokrajine.
[[Slika:Novi 2.jpg|180px|thumb|desno|novi veliki zvon, še v Innsbrucku (2023)]]
===Stolpna ura===
V zvoniku sedaj čas na štirih številčnicah ureja [[Radijska ura|radijsko vodena ura]], avtomatika pa poganja kazalce in ureja tudi bitje. Bitje ure poteka podnevi in tudi ponoči, vendar je v nočnem času, od 22.00 ure do 6.00 ure zjutraj, naravnano na zmanjšano glasnost. Pri prebivalcih mesta ima bitje ure na cerkvenem zvoniku poseben pomen, saj prav tako kot nekdaj oznanja točen čas, hkrati pa tudi prijetno popestri dogajanje na [[Seznam ulic v Slovenskih Konjicah|Starem trgu]].
==Zvonovi in zvonjenje==
Zvonjenje ni le oznanilo časa, ampak tudi povabilo k molitvi in premišljevanju o skrivnostih naše vere.
{| class="wikitable sortable"
! opis zvona
! slika
! zvonar
! leto vlitja
! premer
! teža<br>(v kg)
! ton*<br>(po podatkih zvonarne)
|-
|veliki zvon
|[[Slika:Novi zvon in arhidiakon.jpg|200px]]
|[[Zvonarna Grassmayr|Grassmayr Innsbruck]]
| 2023
| 172 cm
| 2870
| [[ton|B° +6/16]]
|-
|stari zvon
|[[Slika:Schneiders's bell 04.jpg|200px]]
| Konrad Schneider, Celje{{sfn|Ambrožič|1993|p=147}}
| 1715{{sfn|Kovačič|1906|p=}}
| 143 cm
| 1758
| [[ton|d' +6/16]]
|-
|večji zvon
|[[Slika:Grassmayrjev zvon.jpg|200px]]
| Grassmayr Innsbruck
| 1984
| 106 cm
| 651
| [[ton|f' +6/16]]
|-
|mali zvon
|[[Slika:Zvon mali.jpg|200px]]
| Grassmayr Innsbruck
| 1984
| 95 cm
| 470,5
| [[ton|g' +6/16]]
|-
|}
===Redno zvonjenje===
Vsak dan slišimo trikrat dnevno posebno zvonjenje, tako imenovano angelovo češčenje: zjutraj, opoldne in zvečer. Uvajali so ga že v srednjem veku, najprej zvečer (Večerni zvon, Večerni ave …) kasneje tudi zjutraj. Molitvi angelovega češčenja, ki se običajno moli pri trojnem zvonjenju, se zvečer doda očenaš za verne duše. Večerno zvonjenje se ravna po sončnem zahodu in je v bogoslužnem koledarju zanj določen čas za vse slovenske škofije.
Skoraj istočasno z večernim zvonjenjem so iz 13. stoletja v zgodovinskih virih ohranjeni zapisi, da se je ob zori zvonilo [[Sveta Marija|Mariji]] v pozdrav in v počeščenje. Posebej v mestih je bilo v civilnem življenju običajno jutranje zvonjenje, ponekod ob 4.00 uri, s katerim so oznanjali, da so mestna vrata odprta. Tedaj je bilo to zvonjenje tudi javno znamenje časa, kasneje pa je bilo preneseno na sedmo uro zjutraj. Sedaj je t.i. jutranjica silno redka, ponekod običajna zgolj za velike praznike, ko so z zvonjenjem in s pritrkovanjem zvonov naznanjali praznovanje tistega dne. V [[Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] so tovrstno oznanjevanje ob večjih praznikih prevzeli fantje in možje, ki zjutraj v okolici pokajo oz. »streljajo« z velikimi 200-litrskimi sodi, napolnjenimi s plinom acetilenom, pridobljenim iz kalcijevega karbida (po domače karbita).
• ob 7.00 h se jutranje zvonjenje »Angelovo češčenje« opravlja Mariji v čast, med tednom z večjim zvonom, v nedeljo pa z velikim zvonom. Jutranje zvonjenje traja tri minute;
• ob 12.00 opoldansko zvonjenje »poldan zvoni« opravlja stari zvon, ob nedeljah in praznikih pa veliki zvon. Tudi to drugo zvonjenje je Angelovo češčenje, vendar je bilo zgodovinsko gledano uveljavljeno kasneje kot druga dva zvonjenja, papež Kalist III. je leta 1456 ukazal, naj se zvoni tudi opoldne, v zahvalo za zmago nad Turki v bitki pri Beogradu;
• ob mraku – večerno zvonjenje »Ave Marija« se opravlja dnevu v slovo. Za Slovence ima to zvonjenje prav poseben pomen, o čemer pričajo številne pesmi in različna avtorska dela, ki opisujejo »večerni zvon«. Zgodovinsko lahko tudi začetke večernega zvonjenja pripišemo nekdanjemu »zapiranju mestnih vrat«, ki so ga naznanjali z zvonjenjem.
Pri večernem zvonjenju se ponavadi oglasijo trije zvonovi, najprej prvi, ki zvoni »angelski pozdrav oz. češčenje«, drugi, praviloma manjši zvon, se oglasi za duše vernih v vicah, tretji pa v čast [[Sveti Florjan|sv. Florijanu]], za varstvo pred večnim ognjem in pogubljenjem. V Slovenskih Konjicah ob mraku najprej zvoni večji zvon, za njim mali zvon in na koncu še stari zvon, zvonjenje vsakega pa traja okoli dve minuti.
===Izredna zvonjenja===
• prvo izredno zvonjenje se opravlja ob petkih, ob 15.00 uri. Spominja nas na [[Jezus Kristus|kristusovo trpljenje]] in njegovo smrt na križu. Oglasi se veliki zvon, ki zvoni tri minute;
• drugo izredno zvonjenje se opravlja ob sobotah, ob 15.00 uri v zimskem ali ob 16.00 uri v poletnem obdobju. Oglasi se veliki zvon, ki zvoni tri minute. To zvonjenje nas opomni na prihajajoči gospodov dan in nas povabi, da delo zaključimo in se pričnemo pripravljati na praznovanje nedelje. Zvonjenje ima prav zaradi njegovega namena posebno ime »delopust« in se opravlja tudi pred vsemi cerkvenimi prazniki med letom;
===Zvonjenje pokojnim===
Med pomembna izredna zvonjenja sodi tudi zvonjenje pokojnim. Tovrstno zvonjenje naznani, da je v župniji pokojni, ki ga pripravljajo na pogreb.
V nadžupniji se spoštuje in izvaja stara tradicija oz. cinklet:<br>
ko je najavljena smrt, se najprej pozvoni z »navčkom«, ki je v Slovenskih Konjicah mali zvon. Ta pozvoni enkrat, če je pokojni otrok, dvakrat, če je pokojna ženska in trikrat, če je pokojni moški.
Zvonjenje pokojnemu se oglasi tudi, ko se pokojnik vrne v nadžupnijo, in sicer v času, ko je le-ta v mrliški vežici pri pokopališču. Opravlja se opoldne, nekaj minut po opoldanskem zvonjenju in traja štiri minute:
• moškemu zvoni najprej veliki zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali;<br>
• ženski zvoni najprej stari zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali;<br>
• otroku zvoni najprej večji zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali.<br>
Ob smrti [[papež|papeža]] se zvoni z velikim zvonom, petkrat po dve minuti.
===Mašno zvonjenje===
V Slovenskih Konjicah zvonovi na različna načina vabijo k bogoslužju:
• med tednom se stari zvon, večji in mali zvon oglasijo petnajst minut pred mašo in s tem vernike povabijo k bogoslužju. Tri minute pred njim se ponovno oglasi stari zvon, ki vernike povabi v cerkev,
• v nedeljo se eno uro pred mašo oglasi veliki zvon, ki tudi najbolj oddaljene vernike povabi k bogoslužju. Petnajst minut pred bogoslužjem se oglasijo vsi štirje zvonovi, zatem pa, tri minute pred mašo, se oglasi stari zvon, ki vernike povabi v cerkev.
Od Slave pri maši na [[Veliki četrtek]] pa do Salve pri [[Velikonočna vigilija|Velikonočni vigiliji]] zvonovi umolknejo, pravimo, da »gredo v Rim«.
===Pritrkovanje===
Občasno se iz zvonika, pred kakšnim praznikom, oglasi tudi [[pritrkovanje]] (pritrkavanje), ki je posebna vrsta igranja na zvonove. V Sloveniji je pritrkovanje izjemno razvito in imamo zelo širok spekter različnih melodij. Takrat se zvonovi oglasijo z različnimi ritmičnimi vzorci, ki se imenujejo pritrkovalske melodije. Njihov namen je oznanjevanje prihajajočega praznovanja slovesnih cerkvenih praznikov.
== Sklici ==
{{sklici}}
==Viri==
== Viri ==
* {{navedi knjigo |last1=Ambrožič|first1=Matjaž |year=1993 |title=Acta Ecclesiastica Sloveniae 15: Zvonarstvo na Slovenskem |publisher= |isbn= |cobiss=1089069 |ISSN=0351-2789}}
* {{navedi knjigo |last1=Kovačič| first=Fran|authorlink1=Fran Kovačič |year=1906 |title=Cerkveni zvonovi v Lavantinski škofiji |publisher=Bogoslovno učilišče, Maribor |isbn= |cobiss=37305089 |pages=}}
* {{navedi knjigo |last1=Ožinger|first1=Anton|first2=Ivan|last2=Pajk |year=1996 |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=38788353|pages=}}
==Morje==
[[Habsburška monarhija|Habsburška dinastija]] je izhod na morje dobila že leta že leta 1374, ko je nasledila del [[Istra|Istre]] in [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]] ter je leta 1382 [[Trst]], pod pokroviteljstvom avstrijskega nadvojvode Leopolda II., sklenil dogovor o zaščiti, kar je predstavljalo temelj pomorske trgovine. V tem obdobju je nad številnimi istrskimi obalnim mesti dominirala [[Beneška republika]]. Kljub temu je Habsburška monarhija leta [[1527]] pridobila del vzhodne jadranske obale (Hrvaško primorje s [[Senj|Senjem]] in [[Reka, Hrvaška|Reko]] ter [[Trsat]]).
Avstrijski in beneški podaniki so leta [[1571]] skupaj sodelovali v pomorski bitki pri Lepantu proti [[Otomansko cesarstvo|otomanskemu imperiju]],
v kateri je združeno ladevje [[Beneška republika|Benetk]], [[Malteški viteški red|Malte]], [[Kraljevina Španija|habsburške Španije]], [[Papeška država|Papeške države]] in drugih uničilo otomansko floto ter za nekaj časa zagotovilo nemoteno plovbo po [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]].
{{glavni|Bitka pri Lepantu (1571)}}
Leta [[1719]] so [[Habsburžani]] razglasili [[Trst]] za svoje svobodno pristanišče.
Cesar [[Karel VI. Habsburški|Karel VI.]] je dal v [[Ladjedelnica Kraljevica|Kraljevici]] leta [[1729]] zgraditi prvi avstrijski pomorski arzenal. [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] je na podlagi določil [[Campoformijski mir|mirovne pogodbe iz Campoformida]] pri [[Videm, Italija|Vidmu]] leta 1797, v zameno za ozemlja v današni Belgiji dobila dotlej beneška ozemlja in mesta v [[Istra|Istri]] in [[Dalmacija|Dalmaciji]].
Miru je kmalu sledila nova vojna z [[Napoleon Bonaparte|Napoleonom]] in ker beneška vojna mornarica ni imela večjega pomena za celinsko orientirano Avstrijo, je sledilo rezanje še nedokončanih ladij. Avstrijska posest [[Benetke|Benetk]] in ozemelj na vzhodni obali [[Jadransko morje|jadranskega morja]] je bila ponovno potrjena po napoleonovem porazu, na [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]] leta 1815. Avstrija je tako prevzela [[Arsenal, Benetke|beneški arsenal]] in tudi mornariško kadetnico (Collegio di cadetti di marina), vendar se je avstrijska vojna mornarica med 1820 in 1848 razvijala in delovala pod močnim vplivom italijanskih in dalmatinskih pomorščakov. V letu 1820 je v Ameriko in v Vzhodno Azijo odplula njena prva vojaška ladja - korveta Carolina.
V času pomladi narodov [[1848]] je v [[Benetke|Benetkah]] izbruhnil upor, s težnjami po odcepitvi, pri katerem so sodelovali tudi avstrijski pomorščaki italijanske narodnosti, kar je imelo za posledico, da je kar 113 ladij od 162 prestopilo na stran beneških upornikov in je tako avstrijska mornarica čez noč skoraj prenehala obstajati. Ko je leta 1849 Avstrija ponovno pridobila Benetke, italijanski pomorski kader ni bil več deležen zaupanja.
Leta 1854 je cesar [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef]] za vrhovnega poveljnika vojne mornarice najel in imenoval danskega [[viceadmiral|viceadmirala]] [[Hans Birch Dahlerup|Hansa Birch von Dahlerupa]], ki je mornarico reorganiziral po angleških vzorih, nezanesljivi italijanski kader nadomestil z ljudmi iz drugih delov monarhije, ter uvedel poveljevanje v nemščini. Lesenim jadrnicam, ki so jih prevzeli v Benetkah, so se pridružile prve parne ladje. Leta 1859 se je z uspešnega potovanja okoli sveta vrnila fregata Novara. Dahlerupove zasluge so, da so pomorske ustanove in vojaško oporišče preselili najprej na začasno lokacijo v [[Trst]], zatem pa v [[Pulj]], kjer so leta 1856 položili temeljni kamen za novi arzenal in začeli urejati glavno [[Vojaška baza|mornariško bazo]] s pristaniščem, postopoma pa so tam namestili tudi večino drugih vojaških pomorskih ustanov.
Istočasno je država gradila [[železniška proga|železniške povezave]] s pristanišči. Leta [[1857]] je bila končana t.i. [[Južna železnica]], ki je povezala [[Dunaj]] s [[Trst|Trstom]], leta 1973 odsek [[Pivka]] - [[Reka, Hrvaška|Reka]], leta 1876 pa je dobilo železniško povezavo še glavno vojaško pristanišče v [[Pulj|Pulju]].
Oporišči vojne mornarice sta postala tudi [[Šibenik]] in [[Boka Kotorska]], na [[Reka, Hrvaška|Reko]] pa so leta 1866 iz Trsta preselili Pomorsko vojaško akademijo (k.u.k. Marine-Akademie in Fiume), ki je sprva delovala v Benetkah.
[[Slika:Nautische Akademie Fiume.jpg|250px|thumb|desno|Nekdanja pomorska vojaška akademija na Reki]]
Leta 1862, so začeli, ob podpori novega vrhovnega poveljnika, brata [[cesar]]ja [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]], nadvojvode [[Maksimilijan I. Mehiški|Ferdinand Maksimilijan]] (1832–1867), graditi prve oklepne fregate. [[Kapitan fregate|Kapitanu fregate]], kasnejšemu [[viceadmiral|viceadmiralu]] [[Wilhelm von Tegetthoff|Wilhelmu von Tegetthoffu]], rojenemu v [[Maribor]]u, je uspelo v [[Bitka pri Visu (1866)|Bitki pri Visu]] leta 1866 odločilno poraziti veliko večjo, modernejšo, vendar slabo vodeno italijansko ladjevje. Cesarstvo je kljub temu uspehu na kopnem izgubilo vojno proti Prusiji in se moralo odpovedati svojim pokrajinam v Italiji, pa tudi se dogovoriti z [[Madžari]] o skupnem vodenju politike, o financiranju in vojaških vprašanjih. Do svoje smrti, leta 1871, je Tegetthoff pripravil načrt izgradnje nove flote, kar pa so zaradi pomanjkanjkanja denarnih sredstev uresničili le delno, vendar se je mornarica krepila in je koncem 19. in v začetku 20. stoletja stopila v vrste velikih pomorskih sil.
Od leta 1889 dalje je tako mornarica nosila naziv »Cesarska in kraljeva« (Kaiserliche und Königliche) ([[kratica]] v splošni rabi: k.u.k) s katerim so poudarili dvojnost monarhije. Konec 19. stoletja je gradila obalne bojne ladje (oklepnice tipa predrednot), tik pred [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] pa že večje oklepne [[Bojna ladja|bojne ladje]], tipa rednot, z težkim topništvom, oklepne in lahke [[križarka|križarke]], kot izvidniške ladje, ter [[Rušilec|rušilce]] za zaščitne namene.
Prvi avstrijski vojni ladji, korveti Carolina, ki je bila v Vzhodni Aziji leta 1821, je do razpada monarhije sledilo 21 vojnih ladij, na 37 čezmorskih potovanjih. Med lesenimi jadrnicami so bile Novara, Donau, Erzherzog Friedrich, Fasana, Helgoland, Saida, Frunsberg, Aurora ter Zrinyi, ki so jim postopoma vgrajevali pogon s [[Parni stroj|parnimi stroji]], ter leseni torpedni ladji Albatros in Nautilus. Proti koncu stoletja so tja že plule modernejše ladje, torpedne oz. lahke križarke razreda Kaiser Franz Joseph I ([[SMS Kaiserin Elisabeth|Kaiserin Elisabeth]] in [[SMS Kaiser Franz Joseph I|Kaiser Franz Joseph I]]) lahke križarke razreda Zenta (Zenta, Aspern in Szigetvar), [[Torpedovka|torpedovki]] Panther in Leopard ter oklepni križarki Kaiserin und Köenigin Maria Theresia in Kaiser Karl VI.
Februarja 1918 so se [[Upor mornarjev v Boki Kotorski|uprli mornarji v Boki Kotorski]], ki so ga zatrli po dveh dneh. Zaradi upora je dotedanjega glavnega poveljnika mornarice, [[Maksimilijan Njegovan|admirala Njegovana]], na položaju zamenjal [[Miklós Horthy|admiral Horthy]].
[[Slika:Austro-Hungarian fleet.jpg|thumb|right|240px|Avstro-ogrsko ladevje na manevrih pred prvo svetovno vojno, v ospredju [[bojna ladja]] SMS Tegetthoff]]
Kronski svet Avstro-Ogrske je s sklepom dne 29. oktobra 1918 celotno vojno in trgovsko ladjevje dualne monarhije z vsemi pristanišči in kopenskimi objekti predal [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Državi SHS]], vendar je celotno ladjevje po [[Rapalska pogodba|rapalski mirovni pogodbi]] pripadlo Italiji.
'''Apostolsko nasledstvo''' ([[Latinščina|lat.]] Successio apostolica) je [[krščanstvo|krščanska]] doktrina ali verski nauk, po katerem so sedanji [[škof]] (tudi [[papež|papež]]) veljavni nasledniki [[Jezus Kristus|Jezusovih]] [[apostol]]ov.
==Nasledstvena škofovska služba==
Cerkev se v zvezi z apostolskim nasledstvom sklicuje na nasledstveno škofovsko službo, ki naj bi segala od sedanjih škofov in papeža neposredno in neprekinjeno v preteklost, vse do [[Apostol|apostolov]], s tem pa se škofom daje legitimnost in izpričuje tudi verodostojnost Cerkve kot božje ustanove. Bistvo apostolskega nasledstva je [[Škofovsko posvečenje|posvečenje]] in polaganje rok, s katerima se potrjuje služba v Cerkvi.
==Apostolstvo==
Apostolstvo je ena od štirih bistvenih označb Cerkve (ena, sveta, katoliška, apostolska), ter je izraženo tudi v [[Nicejska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski]] [[Veroizpoved|veroizpovedi]], ki je bila potrjena na Nicejskem koncilu (prvem cerkvenem zboru) leta [[325]]. Apostolstvo je opredeljeno v tem, da je Cerkev ustanovil [[Jezus Kristus]] (z obhajanjem [[Evharistija|evharistije]] pri t.i. [[Zadnja večerja|Zadnji večerji]]) in da so papeži in škofje v nepretrganem nizu nasledniki apostolov, ki temelji na zakramentalni posvetitvi).
===Primat papeža in škofov===
Apostol [[Sveti Peter|Peter]] naj bi bil, po krščanskem verovanju, tudi prvi rimski [[škof]] in [[papež]].<ref>* {{navedi knjigo |author= |translator=Uroš Kalčič|year=1992 |title=Zgodovina krščanstva |publisher=Državna založba Slovenije v sodelovanju s Tiskovnim društvom Ognjišče|location=Ljubljana|isbn=86-341-0644-6 |cobiss=29084160 |pages=}}</ref> Po krščanskem izročilu in na podlagi zapisa v [[Nova zaveza|Novi zavezi]] o Petru, kot skali, na kateri bo Jezus zgradil svojo cerkev ({{Bibl|Mt 16,18}}) kristjani verujejo, da je [[Jezus Kristus|Jezus]] imenoval sv. Petra za prvega rimskega škofa, kar je postavilo temelje za nadaljnji razvoj [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkve]] in opolnomočilo papeže ter škofe kot izvajalce krščanske doktrine ter nosilce cerkvene hierarhije.
==Različni pogledi==
Pogledi na doktrino o apostolskem nasledstvu niso popolnoma enotni v različnih krščanskih Cerkvah in denominacijah, večina pa se strinja z naslednjim glavnim principom: Jezus je svojo duhovno avtoriteto izročil apostolom. Apostoli so svojo avtoriteto izročili prvim škofom s polaganjem rok - [[škofovsko posvečenje|škofovskim posvečenjem]]. Ti so jo na enak način prenašali na svoje naslednike. Danes veljajo kot veljavno posvečeni tisti škofje, na katere je prešlo škofovsko posvečenje preko prejšnjih škofov v nepretrgani verigi, ki se je začela z Jezusom in apostoli. Na to naj bi se nanašala tudi beseda ''apostolska'' v [[Nicejsko-carigrajska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski veroizpovedi]]: »Verujem v eno sveto, katoliško in apostolsko Cerkev...«
Tak pogled na apostolsko nasledstvo zagovarjajo vse [[katolištvo|katoliške]] in [[pravoslavje|pravoslavne]] Cerkve. Razhajajo se samo pri vprašanju, ali se je vodilna vloga [[sveti Peter|svetega Petra]] prenesla na današnjega [[papež]]a in kakšen pomen ima zato papež in [[Rimskokatoliška cerkev]].
Kljub enakemu pojmovanju te doktrine omenjene Cerkve večinoma priznavajo veljavnost apostolskega nasledstva samo Cerkvam iz svoje skupine (tistim, s katerimi so v [[polno občestvo|polnem občestvu]]) ne pa tudi tistim iz druge skupine. Stvari se na tem področju izboljšujejo z napredkom [[ekumensko gibanje|ekumenskega gibanja]].
[[Anglikanska Cerkev|Anglikanska]] in [[Starokatoliška Cerkev]] pri odcepitvi od Rimskokatoliške cerkve nista prekinili verige apostolskega nasledstva in njihovi škofje štejejo za veljavne naslednike apostolov. Njihovo škofovsko posvečenje bi moralo biti veljavno tudi v očeh Rimskokatoliške Cerkve vsaj v primeru moškega škofovstva (primeri, ko se v teh dveh Cerkvah škofovsko posvečenje prenaša preko žensk-škofinj, so bolj sporni, saj Rimskokatoliška cerkev škofovskega posvečenja žensk ne priznava).
V protestantskih skupnostih večinoma ne priznavajo apostolskega nasledstva v zgoraj opisanem pomenu: Po protestantski teologiji apostoliciteta obstaja zato, ker je v cerkvi Božja beseda živa prav zaradi apostolskega nauka. Nekatere protestantske skupnosti o apostolskem nasledstvu sploh ne govorijo, druge pa se sklicujejo na apostolsko nasledstvo v smislu ''verskega nauka'', ki je prehajal od Jezusa in apostolov do današnjih verskih voditeljev.
{{Infopolje Bivša država
|native_name = ''Royaume de France''
|conventional_long_name = Kraljevina Francija
|common_name =
|
|continent = Evropa
|region =
|country =
|era = obnova Burbonov
|status = kraljevina
|status_text=
|empire =
|government_type= unitarna parlamentarna pol-ustavna monarhija
|
|event_start =
|year_start = 1815
|date_start =
|event_end =
|year_end = 1830
|date_end =
|life_span = 1815–1830
|
|event1 =
|date_event1 =
|event2 =
|date_event2 =
|event3 =
|date_event3 =
|event_pre =
|date_pre =
|event_post =
|date_post =
|
|p1 = Prvo francosko cesarstvo
|flag_p1 = Flag of France.svg
|s1 =
|flag_s1 =
|flag_s2 = Flag of France.svg
|s3 =
|flag_s3 =
|
|flag =
|flag_type =
|image_flag = Drapeau france ancien regime.svg
|symbol =
|symbol_type =
|image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg
|image_map = Kingdom of France (1815).svg
|image_map_caption =Kraljevina Francija (1818)
|capital = Pariz
|national_motto =
|national_anthem =
|common_languages = [[francoščina]]
|currency = [[francoski frank]]
| leader1 = [[Ludvik XVIII.]]
| year_leader1 = 1815–1824
| leader2 = [[Karel X. Francoski |Karel X.]]
| year_leader3 = 1830
| leader3 = [[Ludvik XIX. Francoski|Ludvik XIX.]] (pretendent)
| year_leader4 = 1830
| leader4 = [[Henrik V. Francoski|Henrik V. ]] (pretendent)
| year_leader2 = 1824–1830
|title_leader = [[francoski kralj|kralj]]
| title_deputy = predsednik vlade
| deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]]
| year_deputy1 = 1815
| deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]]
| year_deputy2 = 1830
|legislature = [[francoski parlament|parlament]]
|house1 = [[francoski senat|senat]]
|house2 = [[poslanska zbornica]]}}
{{Infobox former country
| native_name = {{native name|fr|Royaume de France}}
| conventional_long_name = Kingdom of France
| common_name = France
| religion = {{ubli|[[Catholic Church]] {{nwr|([[state religion]])}}|[[Calvinism]]|[[Lutheranism]]|[[Judaism]]}}
| government_type = [[Unitary state|Unitary]] parliamentary [[semi-constitutional monarchy]]
| event_start = Restoration
| life_span = 1815–1830
| year_start = 1815
| event_end = End of the Restoration<ref>Waller, Sally (2002). ''France in Revolution, 1776–1830''. Heinemann Advanced History. Heinemann Educational Publishers.</ref>
| year_end = 1830
| date_end = 9 August
| event1 = [[Charter of 1815]] adopted
| date_event1 = 1815
| event2 = [[Hundred Thousand Sons of Saint Louis|Invasion of Spain]]
| date_event2 = 6 April 1823
| event3 = [[July Revolution]]
| date_event3 = 26–29 July 1830
| event4 =
| date_event4 =
| p1 = First French Empire
| flag_p1 = Flag of France.svg
| s1 = July Monarchy
| flag_s1 = Flag of France.svg
| flag_s2 = Flag of France.svg
| flag_type = [[Flag of France|Flag]]{{sfn|Tombs|1996|p=333}}<ref>{{Cite book |last=Pinoteau |first=Hervé |title=Le chaos français et ses signes: étude sur la symbolique de l'Etat français depuis la Révolution de 1789 |date=1998 |publisher=Presses Sainte-Radegonde |isbn=978-2-9085-7117-2 |ol=456931M |page=217 |language=fr }}</ref>{{Efn|The flag can be seen on top of government buildings in the following illustrations:
* {{Cite AV media |url=https://www.parismuseescollections.paris.fr/fr/musee-carnavalet/oeuvres/retour-du-roi-le-8-juillet-1815-1#infos-principales |title=Retour du Roi le 8 juillet 1815 |date=1815 |access-date=12 December 2021 |website=parismuseescollections.paris.fr}}
* {{Cite AV media |url=https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/btv1b540014439.item |title=Attaque Des Tuileries (le 29 Juillet 1830) |date=1830 |access-date=25 November 2023 |website=gallica.bnf.fr}}
}}
| image_flag = Flag_of_the_Kingdom_of_France_(1814-1830).svg
| symbol_type_article = Coat of arms of France
| symbol_type = Coat of arms
| image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg
| image_map = Kingdom of France (1815).svg
| image_map_caption = The [[Kingdom of France]] in 1818
| capital = [[Paris]]
| national_motto = ''[[Montjoie Saint Denis!]]''
| national_anthem = ''[[Le Retour des Princes français à Paris]]'' {{nwr|"The Return of the French Princes to Paris"}} <div style="text-align:center">[[File:Marche Henri IV.ogg]]</div>
| common_languages = [[French language|French]]
| currency = [[French franc]]
| leader1 = [[Louis XVIII]]
| year_leader1 = 1815–1824
| leader2 = [[Charles X of France|Charles X]]
| year_leader3 = 1830
| leader3 = [[Louis Antoine, Duke of Angoulême|Louis XIX]] (''claimant'')
| year_leader4 = 1830
| leader4 = [[Henri, Count of Chambord|Henry V]] (''claimant'')
| year_leader2 = 1824–1830
| title_leader = [[List of French monarchs|King]]
| title_deputy = [[Prime Minister of France|Prime Minister]]
| deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]]
| year_deputy1 = 1815 (first)
| deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]]
| year_deputy2 = 1830 (last)
| legislature = [[Parliament of France|Parliament]]
| house1 = [[Chamber of Peers (France)|Chamber of Peers]]
| house2 = [[Chamber of Deputies of France|Chamber of Deputies]]
| demonym = French
| iso3166code = omit
}}
{{Infopolje Bivša država
|native_name = ''Royaume de France''
|conventional_long_name = Kraljevina Francija
|common_name =
|
|continent = Evropa
|region =
|country =
|era = obnova Burbonov
|status = kraljevina
|status_text=
|empire =
|government_type= unitarna parlamentarna pol-ustavna monarhija
|
|event_start =
|year_start = 1815
|date_start =
|event_end =
|year_end = 1830
|date_end =
|life_span = 1815–1830
|
|event1 =
|date_event1 =
|event2 =
|date_event2 =
|event3 =
|date_event3 =
|event_pre =
|date_pre =
|event_post =
|date_post =
|
|p1 = Prvo francosko cesarstvo
|flag_p1 = Flag of France.svg
|s1 =
|flag_s1 =
|flag_s2 = Flag of France.svg
|s3 =
|flag_s3 =
|
|flag =
|flag_type =
|image_flag = Drapeau france ancien regime.svg
|symbol =
|symbol_type =
|image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg
|image_map = Kingdom of France (1815).svg
|image_map_caption =Kraljevina Francija (1818)
|capital = Pariz
|national_motto =
|national_anthem =
|common_languages = [[francoščina]]
|currency = [[francoski frank]]
| leader1 = [[Ludvik XVIII.]]
| year_leader1 = 1815–1824
| leader2 = [[Karel X. Francoski |Karel X.]]
| year_leader3 = 1830
| leader3 = [[Ludvik XIX. Francoski|Ludvik XIX.]] (pretendent)
| year_leader4 = 1830
| leader4 = [[Henrik V. Francoski|Henrik V. ]] (pretendent)
| year_leader2 = 1824–1830
|title_leader = [[francoski kralj|kralj]]
| title_deputy = predsednik vlade
| deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]]
| year_deputy1 = 1815
| deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]]
| year_deputy2 = 1830
|legislature = [[francoski parlament|parlament]]
|house1 = [[francoski senat|senat]]
|house2 = [[poslanska zbornica]]}}
{{Infobox former country
| native_name = {{native name|fr|Royaume de France}}
| conventional_long_name = Kingdom of France
| common_name = France
| religion = {{ubli|[[Catholic Church]] {{nwr|([[state religion]])}}|[[Calvinism]]|[[Lutheranism]]|[[Judaism]]}}
| government_type = [[Unitary state|Unitary]] parliamentary [[semi-constitutional monarchy]]
| event_start = Restoration
| life_span = 1815–1830
| year_start = 1815
| event_end = End of the Restoration<ref>Waller, Sally (2002). ''France in Revolution, 1776–1830''. Heinemann Advanced History. Heinemann Educational Publishers.</ref>
| year_end = 1830
| date_end = 9 August
| event1 = [[Charter of 1815]] adopted
| date_event1 = 1815
| event2 = [[Hundred Thousand Sons of Saint Louis|Invasion of Spain]]
| date_event2 = 6 April 1823
| event3 = [[July Revolution]]
| date_event3 = 26–29 July 1830
| event4 =
| date_event4 =
| p1 = First French Empire
| flag_p1 = Flag of France.svg
| s1 = July Monarchy
| flag_s1 = Flag of France.svg
| flag_s2 = Flag of France.svg
| flag_type = [[Flag of France|Flag]]{{sfn|Tombs|1996|p=333}}<ref>{{Cite book |last=Pinoteau |first=Hervé |title=Le chaos français et ses signes: étude sur la symbolique de l'Etat français depuis la Révolution de 1789 |date=1998 |publisher=Presses Sainte-Radegonde |isbn=978-2-9085-7117-2 |ol=456931M |page=217 |language=fr }}</ref>{{Efn|The flag can be seen on top of government buildings in the following illustrations:
* {{Cite AV media |url=https://www.parismuseescollections.paris.fr/fr/musee-carnavalet/oeuvres/retour-du-roi-le-8-juillet-1815-1#infos-principales |title=Retour du Roi le 8 juillet 1815 |date=1815 |access-date=12 December 2021 |website=parismuseescollections.paris.fr}}
* {{Cite AV media |url=https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/btv1b540014439.item |title=Attaque Des Tuileries (le 29 Juillet 1830) |date=1830 |access-date=25 November 2023 |website=gallica.bnf.fr}}
}}
| image_flag = Flag_of_the_Kingdom_of_France_(1814-1830).svg
| symbol_type_article = Coat of arms of France
| symbol_type = Coat of arms
| image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg
| image_map = Kingdom of France (1815).svg
| image_map_caption = The [[Kingdom of France]] in 1818
| capital = [[Paris]]
| national_motto = ''[[Montjoie Saint Denis!]]''
| national_anthem = ''[[Le Retour des Princes français à Paris]]'' {{nwr|"The Return of the French Princes to Paris"}} <div style="text-align:center">[[File:Marche Henri IV.ogg]]</div>
| common_languages = [[French language|French]]
| currency = [[French franc]]
| leader1 = [[Louis XVIII]]
| year_leader1 = 1815–1824
| leader2 = [[Charles X of France|Charles X]]
| year_leader3 = 1830
| leader3 = [[Louis Antoine, Duke of Angoulême|Louis XIX]] (''claimant'')
| year_leader4 = 1830
| leader4 = [[Henri, Count of Chambord|Henry V]] (''claimant'')
| year_leader2 = 1824–1830
| title_leader = [[List of French monarchs|King]]
| title_deputy = [[Prime Minister of France|Prime Minister]]
| deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]]
| year_deputy1 = 1815 (first)
| deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]]
| year_deputy2 = 1830 (last)
| legislature = [[Parliament of France|Parliament]]
| house1 = [[Chamber of Peers (France)|Chamber of Peers]]
| house2 = [[Chamber of Deputies of France|Chamber of Deputies]]
| demonym = French
| iso3166code = omit
}}
{{Infobox organization
| name = Skavti
| former name =
| image =1996-Rover Moot-Fahnengruß.jpg
| image_border =
| size = 200px
| caption =
| abbreviation =
| predecessor =
| successor =
| formation = [[29. julij]] [[1907]]
| extinction =
| merger =
| merged =
| established = {{Start date and age|df=yes|29. julij [[1907]]}}
| type = nacionalne organizacije, povezane v različne mednarodne zveze in povezave
| status = organizirano nepolitično mladinsko gibanje
| purpose =
| headquarters =
| location =
| coords =
| region_served = univerzalnost
| membership =
| language =
| general =
| leader_title = Ustanovitelj
| leader_name = [[Robert Baden-Powell]]
| leader_title2 =
| leader_name2 =
| leader_title3 =
| leader_name3 =
| leader_title4 =
| leader_name4 =
| key_people =
| main_organ = [[WOSM]], [[WAGGS]]
| affiliations =
| budget =
| num_staff =
| num_volunteers =
| website =
| remarks =
}}
'''Skavti''' (in tudi skavtinje) so pripadniki skavtskega gibanja, enega največjih prostovoljnih mladinskih gibanj na svetu.
==Zgodovina==
[[Slika:Baden-Powell ggbain-39190 (cropped).png|200px|thumb|levo|Začetnik svetovnega skavtstva<br>
sir [[Robert Baden-Powell]]<br>
(po skavtsko: Bi-Pi)]]
Skavtstvo je svetovno prostovoljno, nepolitično, organizirano vzgojno in izobraževalno mladinsko gibanje, ki ga je na začetku 20. stoletja ustanovil lord [[Robert Baden-Powell]] in ki sedaj obsega več kot 50 milijonov skavtinj in skavtov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/slovenski-skavti-in-skavtinje-ze-25-let-zivijo-obljubo-bogu-in-domovini/363179 |title=Petindvajset let slovenskih skavtov |accessdate=25. junij 2025 |date=18. april 2015|format= |work=}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/who-we-are/scout-movement/scoutings-history |title=WOSM: Scouting’s History |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=534}}</ref>
==Začetki==
Njegov začetnik in idejni oče je britanski [[Generalporočnik (Združeno kraljestvo)|general]]<ref>{{navedi splet |url=https://bwm.org.au/soldiers/Robert_Baden-Powell.php |title=Major General (Later Lieutenant General) Lord Robert Baden-Powell|accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> [[Robert Baden-Powell]], ki je med službovanjem v britanski konjenici (13. [[huzarji|huzarski]] polk)<ref>{{navedi splet|url=https://britishempire.co.uk/forces/armyunits/britishcavalry/13thhussarsbadenpowell.htm |title=13th hussars: Robert Baden Powell |accessdate=22. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> in med obrambo mesta Mafeking (danes Mafikeng)
med [[Druga burska vojna|drugo bursko vojno]] postal pozoren na mlade in spoznal, da so lahko zelo odgovorni, če se jim zaupa. Po zaključku svoje vojaške kariere in vrnitvi v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] je ugotovil, da je med mladimi zelo priljubljen njegov vojaški priročnik o izvidovanju (Aids to Scouting). Odločil se je, da bo svoje ideje in načela o vzgoji mladih, prevzetih tudi iz svojih vojaških izkušenj, skozi življenje v naravi tudi dejansko preizkusil, mlade pa z novo vzgojno metodo naučil samostojnosti, delovanja v majhnih skupinah ter jim pomagal pri graditvi identitete. Pri tem ni imel v mislih klasičnega vojaškega urjenja, temveč nekaj povsem drugačnega, čemur bi danes lahko rekli krepitev zavedanja, samostojnega odločanja ter duševnega zdravja pri mladih.
==Prvi skavtski tabor==
[[File:BP and future Scouts at Brownsea.jpg|thumb|200px|levo|Prvi skavtski tabor na otoku Brownsea]]
Zato je med 29. julijem in 8. avgustom [[1907]] na otočku Brownsea organiziral poskusni tabor, na katerem je zbral skupino 22 dečkov, starih od 12 do 17 let. Izhajali so iz različnih socialnih slojev in družbenih okolij, tako iz družin delavcev, bogatašev kot iz različnih šol. Že to je bilo za tiste čase dokaj revolucionarno, saj so bili tedaj družbeni sloji jasno opredeljeni in se v glavnem niso mešali med seboj.<ref>{{navedi splet |url=https://thescoutingpages.org.uk/the-first-camp/ |title=The Scouting Pages: Brownsea Island - The First Camp |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Med udeleženci je bil tudi njegov nečak Donald.
Dečki so bili nastanjeni v šotorih, kuhali so na prostem in se veliko gibali v naravi. Baden-Powell jih je razdelil v majhne skupine, poimenovane patrulje in napisal tudi zakone, ki so veljali za vse. Vsaka patrulja je imela svojega vodjo, tak sistem se v skavtstvu uporablja še sedaj. Vadili so orientacijo, sledili stopinjam divjih živali, učili so se vozle in vezave, se pogovarjali o poštenosti, pogumu in odgovornosti. Nekaj pa je bilo tudi sproščenega druženja, ki je mlade še bolj povezalo med seboj, zlasti ob večerih zakurjenem ognju, kjer so tudi zapeli.
Od tedaj 29. julij velja za začetek svetovnega skavtskega gibanja oz. skavtstva.<ref>{{navedi splet |url=https://www.scouts.org.uk/about-us/our-history/our-online-exhibitions/the-early-days-of-scouting/brownsea-island-trialling-scouting/ |title=Brownsea Island: Trialling Scouting, 1 – 8 August 1907 |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.scout-o-wiki.de/index.php/Brownsea_Island |title=Brownsea Island |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=DE}}</ref>
[[Slika:Scout stone Brownsea.jpg|thumb|150px|levo|Spomenik na otoku Brownsea, postavljen v spomin prvega skavtskega tabora]]
[[Slika:Scouting for boys 1 1908.jpg|150px|thumb|levo|Scouting for boys (1908)]]
==Skavtska metoda==
Poskusni tabor je povsem uspel in Baden-Powell je naslednje leto izdal knjigo v več zvezkih »Scouting for boys« (Skavt: navodilo za vzgojo dobrih državljanov) {{COBISS|ID=6607929}}, v kateri je prvič opisal osnove vzgojnega načela Learning by doing (učenja z delom).
Tedaj ni vedel, da bo njegova metoda postala eno najpomembnejših pedagoških del 20. stoletja.
Skavtska metoda je vzgojni pristop, ki ga uporabljajo skavtske organizacije po vsem svetu, za celostni razvoj mladih. Temelji na načelu učenja z delom in spodbuja osebno rast, odgovornost, sodelovanje in spoznavanje življenja v naravi.<br>
Skavtska metoda vsebuje osem ključnih elementov:<ref>{{navedi splet |url=https://skavti.si/poslanstvo |title=ZSKSS: Skavtska metoda |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref>
{| border="0" cellspacing= cellpadding= style="border-collapse:collapse;"
| style="vertical-align:top" |
{| border="0"
| colspan= | '''Metoda'''
----
|-
| 1. Skavtski zakoni in obljuba
|-
| 2. Delo v majhnih skupinah
|-
| 3. Učenje z delom
|-
| 4. Osebno napredovanje<br>
|-
| 5. Simbolna govorica<br>
|-
| 6. Dejavnosti v naravi
|-
| 7. Medgeneracijski odnos<br>
|-
| 8. Služenje (kasneje)
|-
|}
| style="vertical-align:top" |
{| border="0"
| colspan= | '''Opis metode'''
----
|-
| - osebna zaveza k življenju po določenih vrednotah
|-
| - spodbujanje sodelovanja, odgovornosti in demokratičnega odločanja
|-
| - iskustveno učenje skozi prakso<ref>{{navedi splet |url=https://www.zrss.si/pdf/BEAT_Izkustveno_ucenje.pdf |title=Izkustveno učenje: Od teorije k praksi|accessdate=25. junij 2025 |date=2002 |format= |work= }}</ref>
|-
| - vsak posameznik napreduje glede na svoje zmožnosti in zadane cilje
|-
| - uporaba simbolov, obredov in zgodb za prenos vrednot<ref>{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=620}}</ref>
|-
| - narava kot učilnica in prostor osebne rasti
|-
| - sodelovanje med mladimi in odraslimi voditelji
|-
| - aktivno prispevanje k skupnosti, družbi, za skupno dobro in pomoč drugim
|}
|}
==Pedagoški vidiki in poudarki skavtske metode==
Pedagoški vidiki skavtske metode so temeljno povezani z njenim ciljem: celostno vzgojo mladih v odgovorne, samostojne in solidarne posameznike. Metoda ni le skupek tehnik, temveč celovit vzgojni pristop, ki temelji na izkustvenem učenju, osebni rasti in vrednotah.<ref>{{navedi knjigo |author=Baden-Powell, Robert |year=2015 |title=Priročnik za skavtske voditelje: o teoriji skavtske vzgoje |publisher=ZSKSS |isbn=978-961-91701-5-1 |cobiss=253014528 |pages=}}</ref>
===Poudarki===
[[Slika:Health in home and town (1922) (14591638320).jpg|150px|sličica|desno]]
''1. Učenje z delom (learning by doing)''<br>
Učenje z delom je osrednji pedagoški princip skavtske metode. Mladi se učijo skozi lastne izkušnje, naloge in izzive, kar spodbuja aktivno udeležbo, refleksijo in notranjo motivacijo. Gre za konstruktivistični pristop, kjer je učenec v središču učnega procesa.<br>
''2. Samovzgoja in osebno napredovanje''<br>
Skavtska metoda spodbuja notranjo motivacijo in odgovornost za lastni razvoj. Vsak posameznik napreduje glede na svoje zmožnosti, kar je skladno z načeli diferencirane pedagogike.<br>
''3. Vzgoja za vrednote''<br>
Skavtski zakoni in obljuba niso le simboli, temveč pedagoška orodja za oblikovanje značaja. Spodbujajo kreposti, kot so poštenost, pomoč bližnjemu, spoštovanje narave in duhovno rast.<br>
''4. Delo v majhnih skupinah''<br>
Majhne skupine (vodi) omogočajo socialno učenje, razvoj komunikacijskih veščin, učenje in pomen sodelovanja ter demokratičnega odločanja. To je v skladu s sodobnimi pristopi k timskemu učenju in vzgoji za skupnost.<br>
''5. Simbolna govorica''<br>
Uporaba simbolov, obredov in zgodb omogoča globoko notranjo identifikacijo, z vrednotami in cilji. To je pomemben vidik vzgoje, saj nagovarja čustveno in duhovno dimenzijo posameznika.<br>
''6. Narava kot učilnica''<br>
Naravno okolje spodbuja spontano učenje, raziskovanje in stik z bistvenim. Pedagoško gledano gre za učenje v avtentičnem okolju, ki krepi telesni, čustveni in duhovni razvoj.<br>
''7. Medgeneracijsko učenje''<br>
Odrasli voditelji niso le učitelji, temveč spremljevalci in pomočniki, kar omogoča vzgojo skozi odnos in zgled. To je v skladu s sodobnimi pristopi mentorstva in vzgoje z zgledom.<ref>{{navedi knjigo |author= |year=2002 |title= Sam vodim svoj čoln : vzgoja za odgovorno odločanje : priročnik za voditelje v podporo vzgojnemu namenu ZSKSS|publisher=ZSKSS |isbn= |cobiss=119345920 |pages=}}</ref>
==Skavtska obljuba in simboli==
Vsak skavt mora na določeni stopnji obljubiti, da bo pomagal drugim, spoštoval svojo domovino, živel po skavtskih zakonih in razvijal svoje sposobnosti. Za legendarno geslo »Bodi pripravljen« (Be Prepared) je Baden Powell dejal, da pomeni biti pripravljen tako telesno, kot duševno ter moralno, in to ne le na izredne razmere, temveč tudi na vsakdanje življenje. Preden je leta 1944 umrl, je v svojem poslovilnem pismu skavtom zapisal, naj poskušajo svet zapustiti vsaj malo boljši, kot so ga prejeli. Jedro skavtstva torej predstavlja obljuba, ki jo skavtinja in skavt častno izrečeta pred skupnostjo. Glede na starostno vejo slovenski skavti sedaj poznajo kar tri obljube: Najmanjši bobri in bobrovke obljubljajo: Obljubim, da bom ljubil/a Boga in pomagal/a skrbeti za svet. Večji volčiči in volkuljice: Obljubljam, da bom z Božjo pomočjo naredil/a, kar najbolje morem za svoje poboljšanje, da bom pomagal/a drugim in
izpolnjeval/a zakona krdela. Najpomembnejše med njimi pa so tiste, ki jih skavtinje in skavti opravijo v skupini izvidnikov in izvidnic: Pri svoji časti obljubljam, da si bom z Božjo pomočjo prizadeval/a služiti Bogu in domovini, pomagati svojemu bližnjemu in izpolnjevati skavtske zakone. Zunanji znak obljube je skavtska rutica, ki je najbolj časten del skavtskega kroja. Med simboli, ki povezujejo in delajo skavte prepoznavne, so še stiliziran znak v obliki lilije, taborni ogenj, ter skavtski pozdrav s tremi iztegnjenimi prsti. Ti simbolizirajo tri glavne obveznosti iz skavtske obljube.
==Širitev in razvoj gibanja==
Baden-Powell tudi ni pričakoval, da bodo dečki po vsem Združenem kraljestvu že zelo kmalu začeli spontano ustanavljati skavtske vode.
Gibanje se je, brez uradno organizacije, širilo prek otoka po Evropi, v [[Severna Amerika|Severno]] in [[Južna Amerika|Južno Ameriko]], [[Avstralija|Avstralijo]], [[Indija|Indijo]] ter v [[Afrika|Afriko]]. Leta 1909 je kralj [[Edvard VII. Britanski|Edvard VII.]] postal uradni zaščitnik skavtskega gibanja. Leta 1920 se je v Londonu odvijal prvi Jamboree (svetovno srečanje skavtov), ki se ga je udeležilo 8000 skavtov iz 34 držav po svetu. Na Jamboreejeu leta 1929 je bilo že 50.000 skavtov iz 72 dežel (41 držav in delov kraljestev).
==Skavti v Sloveniji==
===Slovenski skavti v Kraljevini Jugoslaviji===
Slovenski skavti so nastali v obdobju [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]], leta 1922, po jugoslovanskem [[Sokol (društvo)|vsesokolskem]] zletu (srečanju) v [[Ljubljana|Ljubljani]], pri katerem so kot spremljevalci sodelovali tudi [[Bosna in Hercegovina|bosanski]], [[Srbija|srbski]], [[Češka|češki]] in [[Poljska|poljski]] skavti. Skupina dijakov se je povezala s skavti v [[Beograd]]u, od koder so jim poslali skavtske priročnike, značke in klobuke. Prvi slovenski skavtski tabor je bil organiziran leta 1923, v [[Kamniška Bistrica|Kamniški Bistrici]].<ref>{{navedi knjigo |author=Grašič, Miroslava |year=1990 |title=Skavti in gozdovniki na Slovenskem: Taborniška gibanja med Slovenci v domovini, zamejstvu, Argentini in Kanadi v 20. stoletju |publisher=Muzej narodne osvoboditve Maribor |isbn= |cobiss=10782 |pages=13}}</ref>
[[Slika:Simbol skavtov Kraljevine Jugoslavije.jpg|150px px|sličica|desno|Simbol zveze jugoslovanskih skavtov, ene od ustanoviteljic WOSM-a]]
Župa skavtov v Sloveniji se je leta 1929 preimenovala v Dravsko skavtsko župo, obe sta bili organizacijsko povezani najprej v Savez Izvidnika i planinki Jugoslavije, kasneje pa v Savez skauta Kraljevine Jugoslavije.
Jeseni 1939 je bila v Ljubljani na Kodeljevem ustanovljena Zveza slovenskih skavtov, ki je temeljila na načelih katoliškega skavtskega gibanja.
Zaradi [[Aprilska vojna|agresije na Jugoslavijo]] aprila 1941 je bila skavtska organizacija v Sloveniji uradno razpuščena 10. junija 1941 in zatem prepovedana s strani okupatorjev. Malo pred razpustom bilo v Sloveniji 1380 registriranih skavtinj in skavtov. Po letu 1945 je ponovni zagon skavtstva preprečila nova jugoslovanska oblast (tudi v Sloveniji), ki je skavte nadomestila sprva s pionirsko organizacijo, ki je imela drugačne cilje in je bila del socialističnega sistema. Leta 1951 pa so nekateri predvojni voditelji skavtov in [[Gozdovniki|gozdovnikov]] v Sloveniji ustanovili Združenje slovenskih tabornikov, ki se je pozneje preimenovalo v [[Zveza tabornikov Slovenije|Zvezo tabornikov Slovenije]] (del Zveze tabornikov Jugoslavije), ki je imela v času obstoja [[Jugoslavija|Jugoslavije]] med mladinskimi organizacijami svojevrsten [[monopol]].
{{glavni|Zgodovina slovenskega skavtstva}}
==Svetovna organizacija skavtskega gibanja==
[[Slika:WOSM 2024.svg|100px|thumb|desno|Novi simbol WOSM-a (od 2024)]]
Svetovna organizacija skavtskega gibanja (World Organization of the Scout Movement - WOSM) je svetovna organizacija skavtskega gibanja, ki združuje veliko število nacionalnih skavtskih organizacij z vsega sveta.
{{glavni|Svetovna organizacija skavtskega gibanja}}
===Ustanovitev===
Leta 1920, na 1. svetovnem skavtskem jamboreeju v Olympia Hall v Kensingtonu (London), so se predstavniki skavtskih skupin iz različnih držav dogovorili o potrebi po mednarodni koordinaciji.
Svetovno organizacijo skavtskega gibanja (WOSM) je na pobudo [[Robert Baden-Powell|Roberta Baden-Powella]] ustanovilo trideset nacionalnih skavtskih organizacij, vendar je bilo samo deset ustanovitvenih: Argentina, Avstralija, Belgija, Kanada, Čile, Francija, Združeno kraljestvo, Italija, Japonska ter Jugoslavija (tedaj [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev]]).
Formalno je bil WOSM ustanovljen julija 1922, na 2. mednarodni skavtski konferenci v Parizu,<ref>{{navedi splet |url= https://learn.scout.org/resource/constitution-world-organization-scout-movement|title=Constitution of the World Organization of the Scout Movement |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> 1. decembra 1922 pa je bila organizacija s tedanjim sedežem v Parizu uradno registrirana.
====Selitve sedeža====
[[Slika:World Bureau (World Organization of the Scout Movement).svg|150px|thumb|desno|Oznaka Svetovnega skavtskega urada ]]
V Londonu je bil v obdobju 1920 - 1958 sedež mednarodnega skavtskega urada (tedaj Boy Scouts International Bureau), ki se je zaradi reogranizacije in širitve delovanja preselil v Kanado, sedež je bil v [[Ottawa|Ottawi]] (1958-1968). Sedež sedanjega Svetovnega skavtskega urada (World Scout Bureau) je od leta 1968 v Švici, v Ženevi.<ref>{{Cite web |title=World Scout Bureau - Relocation of Central Office |url=https://web.archive.org/web/20130919090636/http://www.scout.org/en/content/download/34284/312108/file/Circular%2021-2013%20EN.pdf |archive-date=19 September 2013 |access-date=11 September 2013 |website=WOSM Circular N° 20/2013 |df=dmy-all|language=EN}}</ref>
Zgodovinsko pomemben center skavtstva ostaja Gilwell Park<ref>{{navedi splet |url=https://www.scouts.org.uk/about-us/our-history/gilwell-park/ |title=Gilwell Park |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref> v Londonu, kjer se opravljajo tečaji »Wood Badge« za mednarodnega skavtskega voditelja.<ref>{{navedi splet |url=https://thescoutingpages.org.uk/the-wood-badge/ |title=The Scouting Pages: The Wood Badge |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref>
===Organiziranost in zasedanja===
Izvršni organ WOSM-a, Svetovni skavtski biro (World Scout Bureau) ima sedež v [[Ženeva|Ženevi]] v Švici,<ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/who-we-are/world-organization/world-scout-bureau |title=World Scout Bureau |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> operativni sedež tega organa na globalni ravni (World Scout Bureau Global Support Centre) pa je v [[Kuala Lumpur|Kuala Lumpurju]] v Maleziji.<ref>{{navedi splet |url=https://www.devex.com/organizations/world-scout-bureau-global-support-centre-240855
|title=World Scout Bureau Global Support Centre |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref><br>
Svetovna skavtska konferenca je najvišji organ odločanja WOSM-a, ki se sklicuje in poteka vsaka tri leta.<ref>{{navedi splet |url=https://www.muzej-nz.si/razstave/arhiv/70-let-zveze-tabornikov-slovenije/70-let-zveze-tabornikov-slovenije-taborniske-vezi-po-celem-svetu/ |title=70-let Zveze tabornikov Slovenije: taborniške sledi po celem svetu |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref>
40. svetovna skavtska konferenca WOSM-a je potekala v Ljubljani, od 11. do 15. avgusta 2014, udeležilo pa se jo je več kot 1200 delegatov iz več kot 130-ih držav članic.<ref>{{navedi splet |url=https://www.ljubljana.si/sl/aktualno/40-skavtska-konferenca/ |title= 40. skavtska konferenca|accessdate= |date=11. avgust 2014 |format= |work= }}</ref><br>
[[Slika:NASA Armstrong 1969 scout.png|250px|thumb|desno|Našitek WOSM-a, ki ga med [[Apollo 11|prvim pristankom na luni]] pri sebi imel astronavt [[Neil Armstrong]]]]
===Članstvo v WOSM-u===
Po zadnjih podatkih je v WOSM včlanjenih 174 skavtskih organizacij iz 172 držav in ozemelj po svetu. Ker nekatere organizacije pokrivajo več držav (npr skavtska organizacija Združenega kraljestva vključuje tudi britanska čezmorska ozemlja), je zato število držav nekoliko višje od števila organizacij. Ker skupno število članov presega 57 milijonov skavtinj in skavtov, se WOSM uvršča med največje mladinske organizacije na svetu.
Evropska skavtska regija WOSM-a obsega preko dva milijona skavtov in voditeljev, v štiridesetih nacionalnih skavtskih organizacijah.<ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/where-we-work/regions/europe |title=European Scout Region |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref>
Ker ima WOSM sprejeto pravilo, da sprejme med svoje nove člane samo eno nacionalno skavtsko organizacijo, je leta 1994 iz Slovenije sprejel [[Zveza tabornikov Slovenije|Zvezo tabornikov Slovenije]], kot svojo 135. člansko organizacijo.
==WAGGGS==
[[Slika:WAGGGS.svg|100px|thumb|desno|Simbol WAGGGS-a]]
'''WAGGS''' (World Association of Girl Guides and Girl Scouts) je največje prostovoljno mladinsko gibanje na svetu za dekleta in mlade ženske.<ref>{{navedi splet |url=https://www.cnvos.si/nvo-vseved/eu-mreze/world-association-girl-guides-and-scouts-wagggs/ |title=WAGGGS |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> Združuje več kot 10 milijonov članic v 153 državah, ter si prizadeva, da bi člani (dekleta in tudi fantje) v polnosti razvili svoje potenciale.
=== Zgodovina in ustanovitev===
[[Slika:100 years of Girl Guiding (4825886481).jpg|150px|thumb|desno|Cvetlična zasaditev ob 100-letnici skavtinj]]
[[Slika:Agnes Baden-Powell.jpg|150px|thumb|levo|Agnes Baden-Powell (1858-1945)]]
[[Slika:Olave Baden-Powell.jpg|150px|thumb|desno|Olave Baden-Powell (1889-1977), okoli 1920]]
Že leta 1909 se je na srečanju skavtov v Londonu pojavila skupina deklet, ki so se razglasile za »Girl Scouts« (skavtinje). To je ustanovitelja skavtstva Roberta Baden-Powella spodbudilo, da prilagodi gibanje tudi za dekleta. Leta 1910 je vodstvo skavtinj zaupal svoji sestri Agnes Baden-Powell.<ref>{{navedi splet |url=https://www.girlmuseum.org/girl-guiding-a-brief-history-part-two-agnes-baden-powell/ |title=The Three Baden-Powells: Robert, Agnes and Olave|accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Leta 1918 je Baden-Powell izdal novo priročnik za dekleta, z naslovom Girl Guides.
Prva svetovna skavtska konferenca leta 1920 v Londonu je omogočila mednarodno povezovanje tudi skavtinjam.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/about-us/our-history/ |title=WAGGGS: Our history |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref>
Na 5. mednarodni skavtski konferenci v Parádu na Madžarskem, leta 1928, je bil ustanovljen WAGGGS, kot svetovno združenje skavtinj.<ref>{{navedi splet |url=https://www.csbk.org/wp-content/uploads/2011/07/Hungarian-Scout-History-flyer3.pdf |title=The History of Hungarian Scouting Worldwide |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Ustanoviteljice so bile predstavnice 26 držav, med njimi tudi Jugoslavije (tedaj [[Kraljevina SHS]]).
==Skavtstvo v Sloveniji==
Slovenske skavtinje in skavti se združujejo v [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov|Združenje Slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS), ki šteje približno šest tisoč članov, lokalno pa v sedemdeset skupin, te pa v devet manjših območij, ki jih imenujejo ognjišča. Med Slovenci na [[Enota deželne decentralizacije Trst|Tržaškem]] in [[Enota deželne decentralizacije Gorica|Goriškem]] v Italiji deluje podobna [[Slovenska zamejska skavtska organizacija]] (SZSO).
Skavti kot del [[Civilna zaščita|Civilne zaščite]] pomagajo ob vseh večjih naravnih nesrečah po vsej Sloveniji.
Mnogi pedagogi in psihologi menijo, da so veščine, ki jih skavtstvo razvija - samostojnost, sodelovanje, stik z naravo, reševanje problemov in odgovornost - v digitalni dobi še dragocenejše kot pred stoletjem. Zato se zanimanje za kakovostne programe sobivanja z naravo v nekaterih državah ponovno krepi, čeprav se to sedaj izraža drugače kot v času največjega razcveta skavtskega gibanja.
{{glavni|ZSKSS}}
===Članstvo ZSKSS===
V Evropi trenutno WAGGGS podpira 64 nacionalnih skavtskih združenj v 41 držav. Iz Slovenije so člani WAGGGS-a skavti oz. [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS), ki so leta 1996 postali pridruženi, leta 1999 pa polnopravni člani.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/our-world/europe-region/member-organisations/Slovenia/ |title=WAGGGS Member organisation: ZSKSS |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Nekatere skavtske organizacije so članice obeh zvez (lahko pa njihovi člani osebno), tako WOSM-a kot WAGGGS-a.
===Organiziranost===
Sedež WAGGGS-a je v Londonu, v Olave Centru, ki je bil odprt leta 1985. Poimenovan je po Olave Baden-Powell, ženi ustanovitelja skavtskega gibanja Roberta Baden-Powella in prvi svetovni voditeljici skavtinj.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/contact-us/ |title=Contact WAGGGS at our London World Bureau |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref>
==Sklici==
{{sklici|3}}
== Glej tudi ==
* [[Zgodovina slovenskega skavtstva]]
* [[Robert Baden-Powell]]
* [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS)
* [[Slovenska zamejska skavtska organizacija]] (SZSO)
* [[Zveza bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZBOKSS)
== Viri ==
* World Association of Girl Guides and Girl Scouts, World Bureau (1997), ''Trefoil Round the World''. Eleventh Edition 1997. {{ISBN|0-900827-75-0}} {{ikona en}}
* Grašič, Miroslava, ''Skavti in gozdovniki na Slovenskem: Taborniška gibanja med Slovenci v domovini, zamejstvu, Argentini in Kanadi v 20. stoletju'', Maribor 1990, Muzej narodne osvoboditve Maribor {{COBISS|ID=10782}}
* Fužir, Barbara, ''Skavti: 25 zgodb za 25 let delovanja združenja'', Ljubljana 2015, ZSKSS {{ISBN|978-961-93642-1-5}} {{COBISS|ID=279071232}}
*{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=534, 620}}
*{{navedi knjigo |author=Baden-Powell, Robert |year=2015 |title=Priročnik za skavtske voditelje: o teoriji skavtske vzgoje |publisher=ZSKSS |isbn=978-961-91701-5-1 |cobiss=253014528 |pages=}}
==Zunanje povezave==
* [http://skavti.si/zgodovina Skavti.si/zgodovina] (pridobljeno 15. junija 2019)
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Skavtstvo]]
{{Infobox historic site
|name = Opatija Rheinau
|native_name = Abtei Rheinau
|image = 2010-05-14 16-25-05 Switzerland Zurich Alt-Rheinau.jpg
|caption =sedanji izgled nekdanje opatije
|image_size = 250px
|locmapin = Švica
|map_width = 275
|map_caption =
|coordinates ={{coord|47|38|32|N|8|36|30|E|}}
|location ={{zastava|Švica}},<br>[[Rheinau]], [[Kanton Zürich]]
|area =
|built =
|demolished =
|rebuilt =
|architect =
|architecture =
|governing_body =Rimskokatoliška škofija Sankt Gallen<br>[[Kanton Zürich]]
|owner=
|url=
}}
'''Opatija Rheinau''' [rajnau], ([[Latinščina|lat.]] Monasterium Rhenaugensis) je nekdanja [[benediktinci|benediktinska]] opatija v [[Švica|Švici]], v [[Kanton Zürich|kantonu Zürich]]. Ustanovljena je bila okoli leta 778, razpuščena pa je bila leta 1862. Stoji na otočku na reki [[Ren]].
==Zgodovina==
Izgradnjo obrambnega kompleksa na strateško pomembnem in zaščitenem rokavu reke Ren zgodovinarji uvrščajo v leto 778. V devetem stoletju se je tam naselila skupnost triinštiridesetih benediktinskih menihov, od katerih je bilo polovica duhovnikov.<ref>[https://books.google.com/books?id=YwU4AAAAIAAJ&dq=Rheinau+Abbey&pg=PA285 Clark, James Midgley. ''The Abbey of St. Gall as a Centre of Literature & Art'', Chapter XII, CUP Archive, 1926, 1926]</ref> Med njimi je bil sv. Fintan (oz. Findan)<ref>{{navedi splet |url=https://svetniki.org/sveti-fintan-misijonar-puscavnik-in-rekluz/ |title=Sveti Fintan |accessdate=30. maj 2023 |date= |format= |work= }}</ref> irski menih, ki se je uspel rešiti [[vikingi|vikingške]] sužnosti. V samostanu je kot puščavnik živel dvaindvajset let.<ref>[https://books.google.com/books?id=V6OpDgAAQBAJ&dq=Rheinau+Abbey&pg=PA283 Rio, Alice. ''Slavery After Rome, 500-1100'', Oxford University Press, 2017, p. 30] {{ISBN|9780191009020}}</ref>
== Sklici==
{{sklici}}
== Sklici ==
{{sklici}}
== Viri==
== Zunanje povezave ==
{{reli-struct-stub}}
[[Kategorija:Zgradbe in objekti na Bledu]]
k5g8yrs5o1krc6oekpjdxab6qjh4vpo
6739422
6739421
2026-08-19T13:56:14Z
Shabicht
3554
/* Viri */
6739422
wikitext
text/x-wiki
[https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Seznam_infopolj Seznam infopolj]<br>
'''Prosim, pusti to vrstico pri miru!!''' (glava peskovnika) '''<br>
'''Ne spreminjaj vsebine peskovnika med urejanjem uporabnika, da ne pride do NAVZKRIŽNEGA UREJANJA !!!'''<br>
Red zvonjenja
==Zvonik in zvonjenje, opis nekdanjega in sedanjega stanja==
[[Slika:Cerkev sv. Jurija - prenova 03.jpg|200px|sličica|levo]]
V [[zvonik|zvoniku]] nadžupnijske cerkve so bili do leta 2023 zvonovi v tako dotrajanem stanju, da je bilo mogoče zvoniti zgolj z malima zvonovoma, saj bi skupno zvonjenje vseh zvonov lahko ogrozilo statiko zvonika. [[Nadžupnija Slovenske Konjice|Nadžupnija]] se je zato odločila, da po več kot stotih letih v zvonik povrne mogočen veliki zvon, ki tehta skoraj tri tone.<ref>{{navedi revijo |last=Vogrin |first=Jože |date= |title=Obnavljamo zvonik |url=https://novice.si/page/mogocen-cerkveni-zvonik-konjicanom-prepreva-ze-stoletja-kako-je-videti-znotraj-foto-video/ |magazine=brošura Konjiški zvon |location=Slovenske Konjice |publisher=Nadžupnija Slovenske Konjice |access-date=2. april 2023}}</ref>
[[Slika:Cerkveni zvonik Slovenske Konjice.jpg|200px|sličica|levo|Novo stopnišče in podesti v zvoniku (2024)]]
Skupaj z načrtovanjem in izdelavo projektov se je opravila temeljita obnova zvonika [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve sv. Jurija]], med katero je bilo zamenjano dotrajano stopnišče, vključno s podesti, na novo je bila urejena elektroinštalacija, razsvetljava, pogon ure… V sklopu opreme zvonov je bila urejena in konzervirana stara masivna lesena nosilna konstrukcija, na novo so bili izdelani štirje jarmi zvonov ter obnovljeni njihovi nosilci…
[[Slika:Zvon 1924.jpg|180px|thumb|desno|nekdanji veliki zvon iz 1924]]
Medtem se je vse tri zvonove odpeljalo v [[Innsbruck]], kjer so v [[Zvonarna Grassmayr|zvonarni Grassmayr]] poskrbeli za obnovo več kot tristo let starega zvona, ki je bil vlit pri Conradu Schneiderju v Celju, ter za medsebojno uglasitev vseh zvonov, posebej slovesno pa je bilo tamkajšnje vlitje novega velikega zvona v novembru 2023.
Osnova tega novega velikega zvona je bil nekdanji nadžupnijski zvon iz leta 1924, ki je moral med drugo svetovno vojno zaradi prelitja v orožje zapustiti zvonik.{{sfn|Ambrožič|1993 |p=135}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=64}} Njegovo okrasje so zvonarji, tudi na podlagi ohranjene fotografije, kar se da približali originalu, za načrt [[zvon|rebra]] pa vzeli zvon, ki je bil v podobnem časovnem obdobju vlit v isti livarni v Mariboru ter se je ohranil vse do danes.
Novi zvon in prenovljeni zvonovi so bili v zvonik povzdignjeni na Jurijevo nedeljo leta 2024.
Kasneje je bila v zvoniku nameščena nova avtomatika, ki sedaj ureja zvonjenje, bitje ure, omogoča pa tudi daljinsko upravljanje. Iz zvonika tako ponovno zvoni uglašena pesem cerkvenih zvonov, v skladu z dolgoletno tradicijo štajerske slovenske pokrajine.
[[Slika:Novi 2.jpg|180px|thumb|desno|novi veliki zvon, še v Innsbrucku (2023)]]
===Stolpna ura===
V zvoniku sedaj čas na štirih številčnicah ureja [[Radijska ura|radijsko vodena ura]], avtomatika pa poganja kazalce in ureja tudi bitje. Bitje ure poteka podnevi in tudi ponoči, vendar je v nočnem času, od 22.00 ure do 6.00 ure zjutraj, naravnano na zmanjšano glasnost. Pri prebivalcih mesta ima bitje ure na cerkvenem zvoniku poseben pomen, saj prav tako kot nekdaj oznanja točen čas, hkrati pa tudi prijetno popestri dogajanje na [[Seznam ulic v Slovenskih Konjicah|Starem trgu]].
==Zvonovi in zvonjenje==
Zvonjenje ni le oznanilo časa, ampak tudi povabilo k molitvi in premišljevanju o skrivnostih naše vere.
{| class="wikitable sortable"
! opis zvona
! slika
! zvonar
! leto vlitja
! premer
! teža<br>(v kg)
! ton*<br>(po podatkih zvonarne)
|-
|veliki zvon
|[[Slika:Novi zvon in arhidiakon.jpg|200px]]
|[[Zvonarna Grassmayr|Grassmayr Innsbruck]]
| 2023
| 172 cm
| 2870
| [[ton|B° +6/16]]
|-
|stari zvon
|[[Slika:Schneiders's bell 04.jpg|200px]]
| Konrad Schneider, Celje{{sfn|Ambrožič|1993|p=147}}
| 1715{{sfn|Kovačič|1906|p=}}
| 143 cm
| 1758
| [[ton|d' +6/16]]
|-
|večji zvon
|[[Slika:Grassmayrjev zvon.jpg|200px]]
| Grassmayr Innsbruck
| 1984
| 106 cm
| 651
| [[ton|f' +6/16]]
|-
|mali zvon
|[[Slika:Zvon mali.jpg|200px]]
| Grassmayr Innsbruck
| 1984
| 95 cm
| 470,5
| [[ton|g' +6/16]]
|-
|}
===Redno zvonjenje===
Vsak dan slišimo trikrat dnevno posebno zvonjenje, tako imenovano angelovo češčenje: zjutraj, opoldne in zvečer. Uvajali so ga že v srednjem veku, najprej zvečer (Večerni zvon, Večerni ave …) kasneje tudi zjutraj. Molitvi angelovega češčenja, ki se običajno moli pri trojnem zvonjenju, se zvečer doda očenaš za verne duše. Večerno zvonjenje se ravna po sončnem zahodu in je v bogoslužnem koledarju zanj določen čas za vse slovenske škofije.
Skoraj istočasno z večernim zvonjenjem so iz 13. stoletja v zgodovinskih virih ohranjeni zapisi, da se je ob zori zvonilo [[Sveta Marija|Mariji]] v pozdrav in v počeščenje. Posebej v mestih je bilo v civilnem življenju običajno jutranje zvonjenje, ponekod ob 4.00 uri, s katerim so oznanjali, da so mestna vrata odprta. Tedaj je bilo to zvonjenje tudi javno znamenje časa, kasneje pa je bilo preneseno na sedmo uro zjutraj. Sedaj je t.i. jutranjica silno redka, ponekod običajna zgolj za velike praznike, ko so z zvonjenjem in s pritrkovanjem zvonov naznanjali praznovanje tistega dne. V [[Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] so tovrstno oznanjevanje ob večjih praznikih prevzeli fantje in možje, ki zjutraj v okolici pokajo oz. »streljajo« z velikimi 200-litrskimi sodi, napolnjenimi s plinom acetilenom, pridobljenim iz kalcijevega karbida (po domače karbita).
• ob 7.00 h se jutranje zvonjenje »Angelovo češčenje« opravlja Mariji v čast, med tednom z večjim zvonom, v nedeljo pa z velikim zvonom. Jutranje zvonjenje traja tri minute;
• ob 12.00 opoldansko zvonjenje »poldan zvoni« opravlja stari zvon, ob nedeljah in praznikih pa veliki zvon. Tudi to drugo zvonjenje je Angelovo češčenje, vendar je bilo zgodovinsko gledano uveljavljeno kasneje kot druga dva zvonjenja, papež Kalist III. je leta 1456 ukazal, naj se zvoni tudi opoldne, v zahvalo za zmago nad Turki v bitki pri Beogradu;
• ob mraku – večerno zvonjenje »Ave Marija« se opravlja dnevu v slovo. Za Slovence ima to zvonjenje prav poseben pomen, o čemer pričajo številne pesmi in različna avtorska dela, ki opisujejo »večerni zvon«. Zgodovinsko lahko tudi začetke večernega zvonjenja pripišemo nekdanjemu »zapiranju mestnih vrat«, ki so ga naznanjali z zvonjenjem.
Pri večernem zvonjenju se ponavadi oglasijo trije zvonovi, najprej prvi, ki zvoni »angelski pozdrav oz. češčenje«, drugi, praviloma manjši zvon, se oglasi za duše vernih v vicah, tretji pa v čast [[Sveti Florjan|sv. Florijanu]], za varstvo pred večnim ognjem in pogubljenjem. V Slovenskih Konjicah ob mraku najprej zvoni večji zvon, za njim mali zvon in na koncu še stari zvon, zvonjenje vsakega pa traja okoli dve minuti.
===Izredna zvonjenja===
• prvo izredno zvonjenje se opravlja ob petkih, ob 15.00 uri. Spominja nas na [[Jezus Kristus|kristusovo trpljenje]] in njegovo smrt na križu. Oglasi se veliki zvon, ki zvoni tri minute;
• drugo izredno zvonjenje se opravlja ob sobotah, ob 15.00 uri v zimskem ali ob 16.00 uri v poletnem obdobju. Oglasi se veliki zvon, ki zvoni tri minute. To zvonjenje nas opomni na prihajajoči gospodov dan in nas povabi, da delo zaključimo in se pričnemo pripravljati na praznovanje nedelje. Zvonjenje ima prav zaradi njegovega namena posebno ime »delopust« in se opravlja tudi pred vsemi cerkvenimi prazniki med letom;
===Zvonjenje pokojnim===
Med pomembna izredna zvonjenja sodi tudi zvonjenje pokojnim. Tovrstno zvonjenje naznani, da je v župniji pokojni, ki ga pripravljajo na pogreb.
V nadžupniji se spoštuje in izvaja stara tradicija oz. cinklet:<br>
ko je najavljena smrt, se najprej pozvoni z »navčkom«, ki je v Slovenskih Konjicah mali zvon. Ta pozvoni enkrat, če je pokojni otrok, dvakrat, če je pokojna ženska in trikrat, če je pokojni moški.
Zvonjenje pokojnemu se oglasi tudi, ko se pokojnik vrne v nadžupnijo, in sicer v času, ko je le-ta v mrliški vežici pri pokopališču. Opravlja se opoldne, nekaj minut po opoldanskem zvonjenju in traja štiri minute:
• moškemu zvoni najprej veliki zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali;<br>
• ženski zvoni najprej stari zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali;<br>
• otroku zvoni najprej večji zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali.<br>
Ob smrti [[papež|papeža]] se zvoni z velikim zvonom, petkrat po dve minuti.
===Mašno zvonjenje===
V Slovenskih Konjicah zvonovi na različna načina vabijo k bogoslužju:
• med tednom se stari zvon, večji in mali zvon oglasijo petnajst minut pred mašo in s tem vernike povabijo k bogoslužju. Tri minute pred njim se ponovno oglasi stari zvon, ki vernike povabi v cerkev,
• v nedeljo se eno uro pred mašo oglasi veliki zvon, ki tudi najbolj oddaljene vernike povabi k bogoslužju. Petnajst minut pred bogoslužjem se oglasijo vsi štirje zvonovi, zatem pa, tri minute pred mašo, se oglasi stari zvon, ki vernike povabi v cerkev.
Od Slave pri maši na [[Veliki četrtek]] pa do Salve pri [[Velikonočna vigilija|Velikonočni vigiliji]] zvonovi umolknejo, pravimo, da »gredo v Rim«.
===Pritrkovanje===
Občasno se iz zvonika, pred kakšnim praznikom, oglasi tudi [[pritrkovanje]] (pritrkavanje), ki je posebna vrsta igranja na zvonove. V Sloveniji je pritrkovanje izjemno razvito in imamo zelo širok spekter različnih melodij. Takrat se zvonovi oglasijo z različnimi ritmičnimi vzorci, ki se imenujejo pritrkovalske melodije. Njihov namen je oznanjevanje prihajajočega praznovanja slovesnih cerkvenih praznikov.
== Sklici ==
{{sklici}}
== Viri ==
* {{navedi knjigo |last1=Ambrožič|first1=Matjaž |year=1993 |title=Acta Ecclesiastica Sloveniae 15: Zvonarstvo na Slovenskem |publisher= |isbn= |cobiss=1089069 |ISSN=0351-2789}}
* {{navedi knjigo |last1=Kovačič| first=Fran|authorlink1=Fran Kovačič |year=1906 |title=Cerkveni zvonovi v Lavantinski škofiji |publisher=Bogoslovno učilišče, Maribor |isbn= |cobiss=37305089 |pages=}}
* {{navedi knjigo |last1=Ožinger|first1=Anton|first2=Ivan|last2=Pajk |year=1996 |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=38788353|pages=}}
==Morje==
[[Habsburška monarhija|Habsburška dinastija]] je izhod na morje dobila že leta že leta 1374, ko je nasledila del [[Istra|Istre]] in [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]] ter je leta 1382 [[Trst]], pod pokroviteljstvom avstrijskega nadvojvode Leopolda II., sklenil dogovor o zaščiti, kar je predstavljalo temelj pomorske trgovine. V tem obdobju je nad številnimi istrskimi obalnim mesti dominirala [[Beneška republika]]. Kljub temu je Habsburška monarhija leta [[1527]] pridobila del vzhodne jadranske obale (Hrvaško primorje s [[Senj|Senjem]] in [[Reka, Hrvaška|Reko]] ter [[Trsat]]).
Avstrijski in beneški podaniki so leta [[1571]] skupaj sodelovali v pomorski bitki pri Lepantu proti [[Otomansko cesarstvo|otomanskemu imperiju]],
v kateri je združeno ladevje [[Beneška republika|Benetk]], [[Malteški viteški red|Malte]], [[Kraljevina Španija|habsburške Španije]], [[Papeška država|Papeške države]] in drugih uničilo otomansko floto ter za nekaj časa zagotovilo nemoteno plovbo po [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]].
{{glavni|Bitka pri Lepantu (1571)}}
Leta [[1719]] so [[Habsburžani]] razglasili [[Trst]] za svoje svobodno pristanišče.
Cesar [[Karel VI. Habsburški|Karel VI.]] je dal v [[Ladjedelnica Kraljevica|Kraljevici]] leta [[1729]] zgraditi prvi avstrijski pomorski arzenal. [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] je na podlagi določil [[Campoformijski mir|mirovne pogodbe iz Campoformida]] pri [[Videm, Italija|Vidmu]] leta 1797, v zameno za ozemlja v današni Belgiji dobila dotlej beneška ozemlja in mesta v [[Istra|Istri]] in [[Dalmacija|Dalmaciji]].
Miru je kmalu sledila nova vojna z [[Napoleon Bonaparte|Napoleonom]] in ker beneška vojna mornarica ni imela večjega pomena za celinsko orientirano Avstrijo, je sledilo rezanje še nedokončanih ladij. Avstrijska posest [[Benetke|Benetk]] in ozemelj na vzhodni obali [[Jadransko morje|jadranskega morja]] je bila ponovno potrjena po napoleonovem porazu, na [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]] leta 1815. Avstrija je tako prevzela [[Arsenal, Benetke|beneški arsenal]] in tudi mornariško kadetnico (Collegio di cadetti di marina), vendar se je avstrijska vojna mornarica med 1820 in 1848 razvijala in delovala pod močnim vplivom italijanskih in dalmatinskih pomorščakov. V letu 1820 je v Ameriko in v Vzhodno Azijo odplula njena prva vojaška ladja - korveta Carolina.
V času pomladi narodov [[1848]] je v [[Benetke|Benetkah]] izbruhnil upor, s težnjami po odcepitvi, pri katerem so sodelovali tudi avstrijski pomorščaki italijanske narodnosti, kar je imelo za posledico, da je kar 113 ladij od 162 prestopilo na stran beneških upornikov in je tako avstrijska mornarica čez noč skoraj prenehala obstajati. Ko je leta 1849 Avstrija ponovno pridobila Benetke, italijanski pomorski kader ni bil več deležen zaupanja.
Leta 1854 je cesar [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef]] za vrhovnega poveljnika vojne mornarice najel in imenoval danskega [[viceadmiral|viceadmirala]] [[Hans Birch Dahlerup|Hansa Birch von Dahlerupa]], ki je mornarico reorganiziral po angleških vzorih, nezanesljivi italijanski kader nadomestil z ljudmi iz drugih delov monarhije, ter uvedel poveljevanje v nemščini. Lesenim jadrnicam, ki so jih prevzeli v Benetkah, so se pridružile prve parne ladje. Leta 1859 se je z uspešnega potovanja okoli sveta vrnila fregata Novara. Dahlerupove zasluge so, da so pomorske ustanove in vojaško oporišče preselili najprej na začasno lokacijo v [[Trst]], zatem pa v [[Pulj]], kjer so leta 1856 položili temeljni kamen za novi arzenal in začeli urejati glavno [[Vojaška baza|mornariško bazo]] s pristaniščem, postopoma pa so tam namestili tudi večino drugih vojaških pomorskih ustanov.
Istočasno je država gradila [[železniška proga|železniške povezave]] s pristanišči. Leta [[1857]] je bila končana t.i. [[Južna železnica]], ki je povezala [[Dunaj]] s [[Trst|Trstom]], leta 1973 odsek [[Pivka]] - [[Reka, Hrvaška|Reka]], leta 1876 pa je dobilo železniško povezavo še glavno vojaško pristanišče v [[Pulj|Pulju]].
Oporišči vojne mornarice sta postala tudi [[Šibenik]] in [[Boka Kotorska]], na [[Reka, Hrvaška|Reko]] pa so leta 1866 iz Trsta preselili Pomorsko vojaško akademijo (k.u.k. Marine-Akademie in Fiume), ki je sprva delovala v Benetkah.
[[Slika:Nautische Akademie Fiume.jpg|250px|thumb|desno|Nekdanja pomorska vojaška akademija na Reki]]
Leta 1862, so začeli, ob podpori novega vrhovnega poveljnika, brata [[cesar]]ja [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]], nadvojvode [[Maksimilijan I. Mehiški|Ferdinand Maksimilijan]] (1832–1867), graditi prve oklepne fregate. [[Kapitan fregate|Kapitanu fregate]], kasnejšemu [[viceadmiral|viceadmiralu]] [[Wilhelm von Tegetthoff|Wilhelmu von Tegetthoffu]], rojenemu v [[Maribor]]u, je uspelo v [[Bitka pri Visu (1866)|Bitki pri Visu]] leta 1866 odločilno poraziti veliko večjo, modernejšo, vendar slabo vodeno italijansko ladjevje. Cesarstvo je kljub temu uspehu na kopnem izgubilo vojno proti Prusiji in se moralo odpovedati svojim pokrajinam v Italiji, pa tudi se dogovoriti z [[Madžari]] o skupnem vodenju politike, o financiranju in vojaških vprašanjih. Do svoje smrti, leta 1871, je Tegetthoff pripravil načrt izgradnje nove flote, kar pa so zaradi pomanjkanjkanja denarnih sredstev uresničili le delno, vendar se je mornarica krepila in je koncem 19. in v začetku 20. stoletja stopila v vrste velikih pomorskih sil.
Od leta 1889 dalje je tako mornarica nosila naziv »Cesarska in kraljeva« (Kaiserliche und Königliche) ([[kratica]] v splošni rabi: k.u.k) s katerim so poudarili dvojnost monarhije. Konec 19. stoletja je gradila obalne bojne ladje (oklepnice tipa predrednot), tik pred [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] pa že večje oklepne [[Bojna ladja|bojne ladje]], tipa rednot, z težkim topništvom, oklepne in lahke [[križarka|križarke]], kot izvidniške ladje, ter [[Rušilec|rušilce]] za zaščitne namene.
Prvi avstrijski vojni ladji, korveti Carolina, ki je bila v Vzhodni Aziji leta 1821, je do razpada monarhije sledilo 21 vojnih ladij, na 37 čezmorskih potovanjih. Med lesenimi jadrnicami so bile Novara, Donau, Erzherzog Friedrich, Fasana, Helgoland, Saida, Frunsberg, Aurora ter Zrinyi, ki so jim postopoma vgrajevali pogon s [[Parni stroj|parnimi stroji]], ter leseni torpedni ladji Albatros in Nautilus. Proti koncu stoletja so tja že plule modernejše ladje, torpedne oz. lahke križarke razreda Kaiser Franz Joseph I ([[SMS Kaiserin Elisabeth|Kaiserin Elisabeth]] in [[SMS Kaiser Franz Joseph I|Kaiser Franz Joseph I]]) lahke križarke razreda Zenta (Zenta, Aspern in Szigetvar), [[Torpedovka|torpedovki]] Panther in Leopard ter oklepni križarki Kaiserin und Köenigin Maria Theresia in Kaiser Karl VI.
Februarja 1918 so se [[Upor mornarjev v Boki Kotorski|uprli mornarji v Boki Kotorski]], ki so ga zatrli po dveh dneh. Zaradi upora je dotedanjega glavnega poveljnika mornarice, [[Maksimilijan Njegovan|admirala Njegovana]], na položaju zamenjal [[Miklós Horthy|admiral Horthy]].
[[Slika:Austro-Hungarian fleet.jpg|thumb|right|240px|Avstro-ogrsko ladevje na manevrih pred prvo svetovno vojno, v ospredju [[bojna ladja]] SMS Tegetthoff]]
Kronski svet Avstro-Ogrske je s sklepom dne 29. oktobra 1918 celotno vojno in trgovsko ladjevje dualne monarhije z vsemi pristanišči in kopenskimi objekti predal [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Državi SHS]], vendar je celotno ladjevje po [[Rapalska pogodba|rapalski mirovni pogodbi]] pripadlo Italiji.
'''Apostolsko nasledstvo''' ([[Latinščina|lat.]] Successio apostolica) je [[krščanstvo|krščanska]] doktrina ali verski nauk, po katerem so sedanji [[škof]] (tudi [[papež|papež]]) veljavni nasledniki [[Jezus Kristus|Jezusovih]] [[apostol]]ov.
==Nasledstvena škofovska služba==
Cerkev se v zvezi z apostolskim nasledstvom sklicuje na nasledstveno škofovsko službo, ki naj bi segala od sedanjih škofov in papeža neposredno in neprekinjeno v preteklost, vse do [[Apostol|apostolov]], s tem pa se škofom daje legitimnost in izpričuje tudi verodostojnost Cerkve kot božje ustanove. Bistvo apostolskega nasledstva je [[Škofovsko posvečenje|posvečenje]] in polaganje rok, s katerima se potrjuje služba v Cerkvi.
==Apostolstvo==
Apostolstvo je ena od štirih bistvenih označb Cerkve (ena, sveta, katoliška, apostolska), ter je izraženo tudi v [[Nicejska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski]] [[Veroizpoved|veroizpovedi]], ki je bila potrjena na Nicejskem koncilu (prvem cerkvenem zboru) leta [[325]]. Apostolstvo je opredeljeno v tem, da je Cerkev ustanovil [[Jezus Kristus]] (z obhajanjem [[Evharistija|evharistije]] pri t.i. [[Zadnja večerja|Zadnji večerji]]) in da so papeži in škofje v nepretrganem nizu nasledniki apostolov, ki temelji na zakramentalni posvetitvi).
===Primat papeža in škofov===
Apostol [[Sveti Peter|Peter]] naj bi bil, po krščanskem verovanju, tudi prvi rimski [[škof]] in [[papež]].<ref>* {{navedi knjigo |author= |translator=Uroš Kalčič|year=1992 |title=Zgodovina krščanstva |publisher=Državna založba Slovenije v sodelovanju s Tiskovnim društvom Ognjišče|location=Ljubljana|isbn=86-341-0644-6 |cobiss=29084160 |pages=}}</ref> Po krščanskem izročilu in na podlagi zapisa v [[Nova zaveza|Novi zavezi]] o Petru, kot skali, na kateri bo Jezus zgradil svojo cerkev ({{Bibl|Mt 16,18}}) kristjani verujejo, da je [[Jezus Kristus|Jezus]] imenoval sv. Petra za prvega rimskega škofa, kar je postavilo temelje za nadaljnji razvoj [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkve]] in opolnomočilo papeže ter škofe kot izvajalce krščanske doktrine ter nosilce cerkvene hierarhije.
==Različni pogledi==
Pogledi na doktrino o apostolskem nasledstvu niso popolnoma enotni v različnih krščanskih Cerkvah in denominacijah, večina pa se strinja z naslednjim glavnim principom: Jezus je svojo duhovno avtoriteto izročil apostolom. Apostoli so svojo avtoriteto izročili prvim škofom s polaganjem rok - [[škofovsko posvečenje|škofovskim posvečenjem]]. Ti so jo na enak način prenašali na svoje naslednike. Danes veljajo kot veljavno posvečeni tisti škofje, na katere je prešlo škofovsko posvečenje preko prejšnjih škofov v nepretrgani verigi, ki se je začela z Jezusom in apostoli. Na to naj bi se nanašala tudi beseda ''apostolska'' v [[Nicejsko-carigrajska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski veroizpovedi]]: »Verujem v eno sveto, katoliško in apostolsko Cerkev...«
Tak pogled na apostolsko nasledstvo zagovarjajo vse [[katolištvo|katoliške]] in [[pravoslavje|pravoslavne]] Cerkve. Razhajajo se samo pri vprašanju, ali se je vodilna vloga [[sveti Peter|svetega Petra]] prenesla na današnjega [[papež]]a in kakšen pomen ima zato papež in [[Rimskokatoliška cerkev]].
Kljub enakemu pojmovanju te doktrine omenjene Cerkve večinoma priznavajo veljavnost apostolskega nasledstva samo Cerkvam iz svoje skupine (tistim, s katerimi so v [[polno občestvo|polnem občestvu]]) ne pa tudi tistim iz druge skupine. Stvari se na tem področju izboljšujejo z napredkom [[ekumensko gibanje|ekumenskega gibanja]].
[[Anglikanska Cerkev|Anglikanska]] in [[Starokatoliška Cerkev]] pri odcepitvi od Rimskokatoliške cerkve nista prekinili verige apostolskega nasledstva in njihovi škofje štejejo za veljavne naslednike apostolov. Njihovo škofovsko posvečenje bi moralo biti veljavno tudi v očeh Rimskokatoliške Cerkve vsaj v primeru moškega škofovstva (primeri, ko se v teh dveh Cerkvah škofovsko posvečenje prenaša preko žensk-škofinj, so bolj sporni, saj Rimskokatoliška cerkev škofovskega posvečenja žensk ne priznava).
V protestantskih skupnostih večinoma ne priznavajo apostolskega nasledstva v zgoraj opisanem pomenu: Po protestantski teologiji apostoliciteta obstaja zato, ker je v cerkvi Božja beseda živa prav zaradi apostolskega nauka. Nekatere protestantske skupnosti o apostolskem nasledstvu sploh ne govorijo, druge pa se sklicujejo na apostolsko nasledstvo v smislu ''verskega nauka'', ki je prehajal od Jezusa in apostolov do današnjih verskih voditeljev.
{{Infopolje Bivša država
|native_name = ''Royaume de France''
|conventional_long_name = Kraljevina Francija
|common_name =
|
|continent = Evropa
|region =
|country =
|era = obnova Burbonov
|status = kraljevina
|status_text=
|empire =
|government_type= unitarna parlamentarna pol-ustavna monarhija
|
|event_start =
|year_start = 1815
|date_start =
|event_end =
|year_end = 1830
|date_end =
|life_span = 1815–1830
|
|event1 =
|date_event1 =
|event2 =
|date_event2 =
|event3 =
|date_event3 =
|event_pre =
|date_pre =
|event_post =
|date_post =
|
|p1 = Prvo francosko cesarstvo
|flag_p1 = Flag of France.svg
|s1 =
|flag_s1 =
|flag_s2 = Flag of France.svg
|s3 =
|flag_s3 =
|
|flag =
|flag_type =
|image_flag = Drapeau france ancien regime.svg
|symbol =
|symbol_type =
|image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg
|image_map = Kingdom of France (1815).svg
|image_map_caption =Kraljevina Francija (1818)
|capital = Pariz
|national_motto =
|national_anthem =
|common_languages = [[francoščina]]
|currency = [[francoski frank]]
| leader1 = [[Ludvik XVIII.]]
| year_leader1 = 1815–1824
| leader2 = [[Karel X. Francoski |Karel X.]]
| year_leader3 = 1830
| leader3 = [[Ludvik XIX. Francoski|Ludvik XIX.]] (pretendent)
| year_leader4 = 1830
| leader4 = [[Henrik V. Francoski|Henrik V. ]] (pretendent)
| year_leader2 = 1824–1830
|title_leader = [[francoski kralj|kralj]]
| title_deputy = predsednik vlade
| deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]]
| year_deputy1 = 1815
| deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]]
| year_deputy2 = 1830
|legislature = [[francoski parlament|parlament]]
|house1 = [[francoski senat|senat]]
|house2 = [[poslanska zbornica]]}}
{{Infobox former country
| native_name = {{native name|fr|Royaume de France}}
| conventional_long_name = Kingdom of France
| common_name = France
| religion = {{ubli|[[Catholic Church]] {{nwr|([[state religion]])}}|[[Calvinism]]|[[Lutheranism]]|[[Judaism]]}}
| government_type = [[Unitary state|Unitary]] parliamentary [[semi-constitutional monarchy]]
| event_start = Restoration
| life_span = 1815–1830
| year_start = 1815
| event_end = End of the Restoration<ref>Waller, Sally (2002). ''France in Revolution, 1776–1830''. Heinemann Advanced History. Heinemann Educational Publishers.</ref>
| year_end = 1830
| date_end = 9 August
| event1 = [[Charter of 1815]] adopted
| date_event1 = 1815
| event2 = [[Hundred Thousand Sons of Saint Louis|Invasion of Spain]]
| date_event2 = 6 April 1823
| event3 = [[July Revolution]]
| date_event3 = 26–29 July 1830
| event4 =
| date_event4 =
| p1 = First French Empire
| flag_p1 = Flag of France.svg
| s1 = July Monarchy
| flag_s1 = Flag of France.svg
| flag_s2 = Flag of France.svg
| flag_type = [[Flag of France|Flag]]{{sfn|Tombs|1996|p=333}}<ref>{{Cite book |last=Pinoteau |first=Hervé |title=Le chaos français et ses signes: étude sur la symbolique de l'Etat français depuis la Révolution de 1789 |date=1998 |publisher=Presses Sainte-Radegonde |isbn=978-2-9085-7117-2 |ol=456931M |page=217 |language=fr }}</ref>{{Efn|The flag can be seen on top of government buildings in the following illustrations:
* {{Cite AV media |url=https://www.parismuseescollections.paris.fr/fr/musee-carnavalet/oeuvres/retour-du-roi-le-8-juillet-1815-1#infos-principales |title=Retour du Roi le 8 juillet 1815 |date=1815 |access-date=12 December 2021 |website=parismuseescollections.paris.fr}}
* {{Cite AV media |url=https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/btv1b540014439.item |title=Attaque Des Tuileries (le 29 Juillet 1830) |date=1830 |access-date=25 November 2023 |website=gallica.bnf.fr}}
}}
| image_flag = Flag_of_the_Kingdom_of_France_(1814-1830).svg
| symbol_type_article = Coat of arms of France
| symbol_type = Coat of arms
| image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg
| image_map = Kingdom of France (1815).svg
| image_map_caption = The [[Kingdom of France]] in 1818
| capital = [[Paris]]
| national_motto = ''[[Montjoie Saint Denis!]]''
| national_anthem = ''[[Le Retour des Princes français à Paris]]'' {{nwr|"The Return of the French Princes to Paris"}} <div style="text-align:center">[[File:Marche Henri IV.ogg]]</div>
| common_languages = [[French language|French]]
| currency = [[French franc]]
| leader1 = [[Louis XVIII]]
| year_leader1 = 1815–1824
| leader2 = [[Charles X of France|Charles X]]
| year_leader3 = 1830
| leader3 = [[Louis Antoine, Duke of Angoulême|Louis XIX]] (''claimant'')
| year_leader4 = 1830
| leader4 = [[Henri, Count of Chambord|Henry V]] (''claimant'')
| year_leader2 = 1824–1830
| title_leader = [[List of French monarchs|King]]
| title_deputy = [[Prime Minister of France|Prime Minister]]
| deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]]
| year_deputy1 = 1815 (first)
| deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]]
| year_deputy2 = 1830 (last)
| legislature = [[Parliament of France|Parliament]]
| house1 = [[Chamber of Peers (France)|Chamber of Peers]]
| house2 = [[Chamber of Deputies of France|Chamber of Deputies]]
| demonym = French
| iso3166code = omit
}}
{{Infopolje Bivša država
|native_name = ''Royaume de France''
|conventional_long_name = Kraljevina Francija
|common_name =
|
|continent = Evropa
|region =
|country =
|era = obnova Burbonov
|status = kraljevina
|status_text=
|empire =
|government_type= unitarna parlamentarna pol-ustavna monarhija
|
|event_start =
|year_start = 1815
|date_start =
|event_end =
|year_end = 1830
|date_end =
|life_span = 1815–1830
|
|event1 =
|date_event1 =
|event2 =
|date_event2 =
|event3 =
|date_event3 =
|event_pre =
|date_pre =
|event_post =
|date_post =
|
|p1 = Prvo francosko cesarstvo
|flag_p1 = Flag of France.svg
|s1 =
|flag_s1 =
|flag_s2 = Flag of France.svg
|s3 =
|flag_s3 =
|
|flag =
|flag_type =
|image_flag = Drapeau france ancien regime.svg
|symbol =
|symbol_type =
|image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg
|image_map = Kingdom of France (1815).svg
|image_map_caption =Kraljevina Francija (1818)
|capital = Pariz
|national_motto =
|national_anthem =
|common_languages = [[francoščina]]
|currency = [[francoski frank]]
| leader1 = [[Ludvik XVIII.]]
| year_leader1 = 1815–1824
| leader2 = [[Karel X. Francoski |Karel X.]]
| year_leader3 = 1830
| leader3 = [[Ludvik XIX. Francoski|Ludvik XIX.]] (pretendent)
| year_leader4 = 1830
| leader4 = [[Henrik V. Francoski|Henrik V. ]] (pretendent)
| year_leader2 = 1824–1830
|title_leader = [[francoski kralj|kralj]]
| title_deputy = predsednik vlade
| deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]]
| year_deputy1 = 1815
| deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]]
| year_deputy2 = 1830
|legislature = [[francoski parlament|parlament]]
|house1 = [[francoski senat|senat]]
|house2 = [[poslanska zbornica]]}}
{{Infobox former country
| native_name = {{native name|fr|Royaume de France}}
| conventional_long_name = Kingdom of France
| common_name = France
| religion = {{ubli|[[Catholic Church]] {{nwr|([[state religion]])}}|[[Calvinism]]|[[Lutheranism]]|[[Judaism]]}}
| government_type = [[Unitary state|Unitary]] parliamentary [[semi-constitutional monarchy]]
| event_start = Restoration
| life_span = 1815–1830
| year_start = 1815
| event_end = End of the Restoration<ref>Waller, Sally (2002). ''France in Revolution, 1776–1830''. Heinemann Advanced History. Heinemann Educational Publishers.</ref>
| year_end = 1830
| date_end = 9 August
| event1 = [[Charter of 1815]] adopted
| date_event1 = 1815
| event2 = [[Hundred Thousand Sons of Saint Louis|Invasion of Spain]]
| date_event2 = 6 April 1823
| event3 = [[July Revolution]]
| date_event3 = 26–29 July 1830
| event4 =
| date_event4 =
| p1 = First French Empire
| flag_p1 = Flag of France.svg
| s1 = July Monarchy
| flag_s1 = Flag of France.svg
| flag_s2 = Flag of France.svg
| flag_type = [[Flag of France|Flag]]{{sfn|Tombs|1996|p=333}}<ref>{{Cite book |last=Pinoteau |first=Hervé |title=Le chaos français et ses signes: étude sur la symbolique de l'Etat français depuis la Révolution de 1789 |date=1998 |publisher=Presses Sainte-Radegonde |isbn=978-2-9085-7117-2 |ol=456931M |page=217 |language=fr }}</ref>{{Efn|The flag can be seen on top of government buildings in the following illustrations:
* {{Cite AV media |url=https://www.parismuseescollections.paris.fr/fr/musee-carnavalet/oeuvres/retour-du-roi-le-8-juillet-1815-1#infos-principales |title=Retour du Roi le 8 juillet 1815 |date=1815 |access-date=12 December 2021 |website=parismuseescollections.paris.fr}}
* {{Cite AV media |url=https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/btv1b540014439.item |title=Attaque Des Tuileries (le 29 Juillet 1830) |date=1830 |access-date=25 November 2023 |website=gallica.bnf.fr}}
}}
| image_flag = Flag_of_the_Kingdom_of_France_(1814-1830).svg
| symbol_type_article = Coat of arms of France
| symbol_type = Coat of arms
| image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg
| image_map = Kingdom of France (1815).svg
| image_map_caption = The [[Kingdom of France]] in 1818
| capital = [[Paris]]
| national_motto = ''[[Montjoie Saint Denis!]]''
| national_anthem = ''[[Le Retour des Princes français à Paris]]'' {{nwr|"The Return of the French Princes to Paris"}} <div style="text-align:center">[[File:Marche Henri IV.ogg]]</div>
| common_languages = [[French language|French]]
| currency = [[French franc]]
| leader1 = [[Louis XVIII]]
| year_leader1 = 1815–1824
| leader2 = [[Charles X of France|Charles X]]
| year_leader3 = 1830
| leader3 = [[Louis Antoine, Duke of Angoulême|Louis XIX]] (''claimant'')
| year_leader4 = 1830
| leader4 = [[Henri, Count of Chambord|Henry V]] (''claimant'')
| year_leader2 = 1824–1830
| title_leader = [[List of French monarchs|King]]
| title_deputy = [[Prime Minister of France|Prime Minister]]
| deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]]
| year_deputy1 = 1815 (first)
| deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]]
| year_deputy2 = 1830 (last)
| legislature = [[Parliament of France|Parliament]]
| house1 = [[Chamber of Peers (France)|Chamber of Peers]]
| house2 = [[Chamber of Deputies of France|Chamber of Deputies]]
| demonym = French
| iso3166code = omit
}}
{{Infobox organization
| name = Skavti
| former name =
| image =1996-Rover Moot-Fahnengruß.jpg
| image_border =
| size = 200px
| caption =
| abbreviation =
| predecessor =
| successor =
| formation = [[29. julij]] [[1907]]
| extinction =
| merger =
| merged =
| established = {{Start date and age|df=yes|29. julij [[1907]]}}
| type = nacionalne organizacije, povezane v različne mednarodne zveze in povezave
| status = organizirano nepolitično mladinsko gibanje
| purpose =
| headquarters =
| location =
| coords =
| region_served = univerzalnost
| membership =
| language =
| general =
| leader_title = Ustanovitelj
| leader_name = [[Robert Baden-Powell]]
| leader_title2 =
| leader_name2 =
| leader_title3 =
| leader_name3 =
| leader_title4 =
| leader_name4 =
| key_people =
| main_organ = [[WOSM]], [[WAGGS]]
| affiliations =
| budget =
| num_staff =
| num_volunteers =
| website =
| remarks =
}}
'''Skavti''' (in tudi skavtinje) so pripadniki skavtskega gibanja, enega največjih prostovoljnih mladinskih gibanj na svetu.
==Zgodovina==
[[Slika:Baden-Powell ggbain-39190 (cropped).png|200px|thumb|levo|Začetnik svetovnega skavtstva<br>
sir [[Robert Baden-Powell]]<br>
(po skavtsko: Bi-Pi)]]
Skavtstvo je svetovno prostovoljno, nepolitično, organizirano vzgojno in izobraževalno mladinsko gibanje, ki ga je na začetku 20. stoletja ustanovil lord [[Robert Baden-Powell]] in ki sedaj obsega več kot 50 milijonov skavtinj in skavtov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/slovenski-skavti-in-skavtinje-ze-25-let-zivijo-obljubo-bogu-in-domovini/363179 |title=Petindvajset let slovenskih skavtov |accessdate=25. junij 2025 |date=18. april 2015|format= |work=}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/who-we-are/scout-movement/scoutings-history |title=WOSM: Scouting’s History |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=534}}</ref>
==Začetki==
Njegov začetnik in idejni oče je britanski [[Generalporočnik (Združeno kraljestvo)|general]]<ref>{{navedi splet |url=https://bwm.org.au/soldiers/Robert_Baden-Powell.php |title=Major General (Later Lieutenant General) Lord Robert Baden-Powell|accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> [[Robert Baden-Powell]], ki je med službovanjem v britanski konjenici (13. [[huzarji|huzarski]] polk)<ref>{{navedi splet|url=https://britishempire.co.uk/forces/armyunits/britishcavalry/13thhussarsbadenpowell.htm |title=13th hussars: Robert Baden Powell |accessdate=22. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> in med obrambo mesta Mafeking (danes Mafikeng)
med [[Druga burska vojna|drugo bursko vojno]] postal pozoren na mlade in spoznal, da so lahko zelo odgovorni, če se jim zaupa. Po zaključku svoje vojaške kariere in vrnitvi v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] je ugotovil, da je med mladimi zelo priljubljen njegov vojaški priročnik o izvidovanju (Aids to Scouting). Odločil se je, da bo svoje ideje in načela o vzgoji mladih, prevzetih tudi iz svojih vojaških izkušenj, skozi življenje v naravi tudi dejansko preizkusil, mlade pa z novo vzgojno metodo naučil samostojnosti, delovanja v majhnih skupinah ter jim pomagal pri graditvi identitete. Pri tem ni imel v mislih klasičnega vojaškega urjenja, temveč nekaj povsem drugačnega, čemur bi danes lahko rekli krepitev zavedanja, samostojnega odločanja ter duševnega zdravja pri mladih.
==Prvi skavtski tabor==
[[File:BP and future Scouts at Brownsea.jpg|thumb|200px|levo|Prvi skavtski tabor na otoku Brownsea]]
Zato je med 29. julijem in 8. avgustom [[1907]] na otočku Brownsea organiziral poskusni tabor, na katerem je zbral skupino 22 dečkov, starih od 12 do 17 let. Izhajali so iz različnih socialnih slojev in družbenih okolij, tako iz družin delavcev, bogatašev kot iz različnih šol. Že to je bilo za tiste čase dokaj revolucionarno, saj so bili tedaj družbeni sloji jasno opredeljeni in se v glavnem niso mešali med seboj.<ref>{{navedi splet |url=https://thescoutingpages.org.uk/the-first-camp/ |title=The Scouting Pages: Brownsea Island - The First Camp |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Med udeleženci je bil tudi njegov nečak Donald.
Dečki so bili nastanjeni v šotorih, kuhali so na prostem in se veliko gibali v naravi. Baden-Powell jih je razdelil v majhne skupine, poimenovane patrulje in napisal tudi zakone, ki so veljali za vse. Vsaka patrulja je imela svojega vodjo, tak sistem se v skavtstvu uporablja še sedaj. Vadili so orientacijo, sledili stopinjam divjih živali, učili so se vozle in vezave, se pogovarjali o poštenosti, pogumu in odgovornosti. Nekaj pa je bilo tudi sproščenega druženja, ki je mlade še bolj povezalo med seboj, zlasti ob večerih zakurjenem ognju, kjer so tudi zapeli.
Od tedaj 29. julij velja za začetek svetovnega skavtskega gibanja oz. skavtstva.<ref>{{navedi splet |url=https://www.scouts.org.uk/about-us/our-history/our-online-exhibitions/the-early-days-of-scouting/brownsea-island-trialling-scouting/ |title=Brownsea Island: Trialling Scouting, 1 – 8 August 1907 |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.scout-o-wiki.de/index.php/Brownsea_Island |title=Brownsea Island |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=DE}}</ref>
[[Slika:Scout stone Brownsea.jpg|thumb|150px|levo|Spomenik na otoku Brownsea, postavljen v spomin prvega skavtskega tabora]]
[[Slika:Scouting for boys 1 1908.jpg|150px|thumb|levo|Scouting for boys (1908)]]
==Skavtska metoda==
Poskusni tabor je povsem uspel in Baden-Powell je naslednje leto izdal knjigo v več zvezkih »Scouting for boys« (Skavt: navodilo za vzgojo dobrih državljanov) {{COBISS|ID=6607929}}, v kateri je prvič opisal osnove vzgojnega načela Learning by doing (učenja z delom).
Tedaj ni vedel, da bo njegova metoda postala eno najpomembnejših pedagoških del 20. stoletja.
Skavtska metoda je vzgojni pristop, ki ga uporabljajo skavtske organizacije po vsem svetu, za celostni razvoj mladih. Temelji na načelu učenja z delom in spodbuja osebno rast, odgovornost, sodelovanje in spoznavanje življenja v naravi.<br>
Skavtska metoda vsebuje osem ključnih elementov:<ref>{{navedi splet |url=https://skavti.si/poslanstvo |title=ZSKSS: Skavtska metoda |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref>
{| border="0" cellspacing= cellpadding= style="border-collapse:collapse;"
| style="vertical-align:top" |
{| border="0"
| colspan= | '''Metoda'''
----
|-
| 1. Skavtski zakoni in obljuba
|-
| 2. Delo v majhnih skupinah
|-
| 3. Učenje z delom
|-
| 4. Osebno napredovanje<br>
|-
| 5. Simbolna govorica<br>
|-
| 6. Dejavnosti v naravi
|-
| 7. Medgeneracijski odnos<br>
|-
| 8. Služenje (kasneje)
|-
|}
| style="vertical-align:top" |
{| border="0"
| colspan= | '''Opis metode'''
----
|-
| - osebna zaveza k življenju po določenih vrednotah
|-
| - spodbujanje sodelovanja, odgovornosti in demokratičnega odločanja
|-
| - iskustveno učenje skozi prakso<ref>{{navedi splet |url=https://www.zrss.si/pdf/BEAT_Izkustveno_ucenje.pdf |title=Izkustveno učenje: Od teorije k praksi|accessdate=25. junij 2025 |date=2002 |format= |work= }}</ref>
|-
| - vsak posameznik napreduje glede na svoje zmožnosti in zadane cilje
|-
| - uporaba simbolov, obredov in zgodb za prenos vrednot<ref>{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=620}}</ref>
|-
| - narava kot učilnica in prostor osebne rasti
|-
| - sodelovanje med mladimi in odraslimi voditelji
|-
| - aktivno prispevanje k skupnosti, družbi, za skupno dobro in pomoč drugim
|}
|}
==Pedagoški vidiki in poudarki skavtske metode==
Pedagoški vidiki skavtske metode so temeljno povezani z njenim ciljem: celostno vzgojo mladih v odgovorne, samostojne in solidarne posameznike. Metoda ni le skupek tehnik, temveč celovit vzgojni pristop, ki temelji na izkustvenem učenju, osebni rasti in vrednotah.<ref>{{navedi knjigo |author=Baden-Powell, Robert |year=2015 |title=Priročnik za skavtske voditelje: o teoriji skavtske vzgoje |publisher=ZSKSS |isbn=978-961-91701-5-1 |cobiss=253014528 |pages=}}</ref>
===Poudarki===
[[Slika:Health in home and town (1922) (14591638320).jpg|150px|sličica|desno]]
''1. Učenje z delom (learning by doing)''<br>
Učenje z delom je osrednji pedagoški princip skavtske metode. Mladi se učijo skozi lastne izkušnje, naloge in izzive, kar spodbuja aktivno udeležbo, refleksijo in notranjo motivacijo. Gre za konstruktivistični pristop, kjer je učenec v središču učnega procesa.<br>
''2. Samovzgoja in osebno napredovanje''<br>
Skavtska metoda spodbuja notranjo motivacijo in odgovornost za lastni razvoj. Vsak posameznik napreduje glede na svoje zmožnosti, kar je skladno z načeli diferencirane pedagogike.<br>
''3. Vzgoja za vrednote''<br>
Skavtski zakoni in obljuba niso le simboli, temveč pedagoška orodja za oblikovanje značaja. Spodbujajo kreposti, kot so poštenost, pomoč bližnjemu, spoštovanje narave in duhovno rast.<br>
''4. Delo v majhnih skupinah''<br>
Majhne skupine (vodi) omogočajo socialno učenje, razvoj komunikacijskih veščin, učenje in pomen sodelovanja ter demokratičnega odločanja. To je v skladu s sodobnimi pristopi k timskemu učenju in vzgoji za skupnost.<br>
''5. Simbolna govorica''<br>
Uporaba simbolov, obredov in zgodb omogoča globoko notranjo identifikacijo, z vrednotami in cilji. To je pomemben vidik vzgoje, saj nagovarja čustveno in duhovno dimenzijo posameznika.<br>
''6. Narava kot učilnica''<br>
Naravno okolje spodbuja spontano učenje, raziskovanje in stik z bistvenim. Pedagoško gledano gre za učenje v avtentičnem okolju, ki krepi telesni, čustveni in duhovni razvoj.<br>
''7. Medgeneracijsko učenje''<br>
Odrasli voditelji niso le učitelji, temveč spremljevalci in pomočniki, kar omogoča vzgojo skozi odnos in zgled. To je v skladu s sodobnimi pristopi mentorstva in vzgoje z zgledom.<ref>{{navedi knjigo |author= |year=2002 |title= Sam vodim svoj čoln : vzgoja za odgovorno odločanje : priročnik za voditelje v podporo vzgojnemu namenu ZSKSS|publisher=ZSKSS |isbn= |cobiss=119345920 |pages=}}</ref>
==Skavtska obljuba in simboli==
Vsak skavt mora na določeni stopnji obljubiti, da bo pomagal drugim, spoštoval svojo domovino, živel po skavtskih zakonih in razvijal svoje sposobnosti. Za legendarno geslo »Bodi pripravljen« (Be Prepared) je Baden Powell dejal, da pomeni biti pripravljen tako telesno, kot duševno ter moralno, in to ne le na izredne razmere, temveč tudi na vsakdanje življenje. Preden je leta 1944 umrl, je v svojem poslovilnem pismu skavtom zapisal, naj poskušajo svet zapustiti vsaj malo boljši, kot so ga prejeli. Jedro skavtstva torej predstavlja obljuba, ki jo skavtinja in skavt častno izrečeta pred skupnostjo. Glede na starostno vejo slovenski skavti sedaj poznajo kar tri obljube: Najmanjši bobri in bobrovke obljubljajo: Obljubim, da bom ljubil/a Boga in pomagal/a skrbeti za svet. Večji volčiči in volkuljice: Obljubljam, da bom z Božjo pomočjo naredil/a, kar najbolje morem za svoje poboljšanje, da bom pomagal/a drugim in
izpolnjeval/a zakona krdela. Najpomembnejše med njimi pa so tiste, ki jih skavtinje in skavti opravijo v skupini izvidnikov in izvidnic: Pri svoji časti obljubljam, da si bom z Božjo pomočjo prizadeval/a služiti Bogu in domovini, pomagati svojemu bližnjemu in izpolnjevati skavtske zakone. Zunanji znak obljube je skavtska rutica, ki je najbolj časten del skavtskega kroja. Med simboli, ki povezujejo in delajo skavte prepoznavne, so še stiliziran znak v obliki lilije, taborni ogenj, ter skavtski pozdrav s tremi iztegnjenimi prsti. Ti simbolizirajo tri glavne obveznosti iz skavtske obljube.
==Širitev in razvoj gibanja==
Baden-Powell tudi ni pričakoval, da bodo dečki po vsem Združenem kraljestvu že zelo kmalu začeli spontano ustanavljati skavtske vode.
Gibanje se je, brez uradno organizacije, širilo prek otoka po Evropi, v [[Severna Amerika|Severno]] in [[Južna Amerika|Južno Ameriko]], [[Avstralija|Avstralijo]], [[Indija|Indijo]] ter v [[Afrika|Afriko]]. Leta 1909 je kralj [[Edvard VII. Britanski|Edvard VII.]] postal uradni zaščitnik skavtskega gibanja. Leta 1920 se je v Londonu odvijal prvi Jamboree (svetovno srečanje skavtov), ki se ga je udeležilo 8000 skavtov iz 34 držav po svetu. Na Jamboreejeu leta 1929 je bilo že 50.000 skavtov iz 72 dežel (41 držav in delov kraljestev).
==Skavti v Sloveniji==
===Slovenski skavti v Kraljevini Jugoslaviji===
Slovenski skavti so nastali v obdobju [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]], leta 1922, po jugoslovanskem [[Sokol (društvo)|vsesokolskem]] zletu (srečanju) v [[Ljubljana|Ljubljani]], pri katerem so kot spremljevalci sodelovali tudi [[Bosna in Hercegovina|bosanski]], [[Srbija|srbski]], [[Češka|češki]] in [[Poljska|poljski]] skavti. Skupina dijakov se je povezala s skavti v [[Beograd]]u, od koder so jim poslali skavtske priročnike, značke in klobuke. Prvi slovenski skavtski tabor je bil organiziran leta 1923, v [[Kamniška Bistrica|Kamniški Bistrici]].<ref>{{navedi knjigo |author=Grašič, Miroslava |year=1990 |title=Skavti in gozdovniki na Slovenskem: Taborniška gibanja med Slovenci v domovini, zamejstvu, Argentini in Kanadi v 20. stoletju |publisher=Muzej narodne osvoboditve Maribor |isbn= |cobiss=10782 |pages=13}}</ref>
[[Slika:Simbol skavtov Kraljevine Jugoslavije.jpg|150px px|sličica|desno|Simbol zveze jugoslovanskih skavtov, ene od ustanoviteljic WOSM-a]]
Župa skavtov v Sloveniji se je leta 1929 preimenovala v Dravsko skavtsko župo, obe sta bili organizacijsko povezani najprej v Savez Izvidnika i planinki Jugoslavije, kasneje pa v Savez skauta Kraljevine Jugoslavije.
Jeseni 1939 je bila v Ljubljani na Kodeljevem ustanovljena Zveza slovenskih skavtov, ki je temeljila na načelih katoliškega skavtskega gibanja.
Zaradi [[Aprilska vojna|agresije na Jugoslavijo]] aprila 1941 je bila skavtska organizacija v Sloveniji uradno razpuščena 10. junija 1941 in zatem prepovedana s strani okupatorjev. Malo pred razpustom bilo v Sloveniji 1380 registriranih skavtinj in skavtov. Po letu 1945 je ponovni zagon skavtstva preprečila nova jugoslovanska oblast (tudi v Sloveniji), ki je skavte nadomestila sprva s pionirsko organizacijo, ki je imela drugačne cilje in je bila del socialističnega sistema. Leta 1951 pa so nekateri predvojni voditelji skavtov in [[Gozdovniki|gozdovnikov]] v Sloveniji ustanovili Združenje slovenskih tabornikov, ki se je pozneje preimenovalo v [[Zveza tabornikov Slovenije|Zvezo tabornikov Slovenije]] (del Zveze tabornikov Jugoslavije), ki je imela v času obstoja [[Jugoslavija|Jugoslavije]] med mladinskimi organizacijami svojevrsten [[monopol]].
{{glavni|Zgodovina slovenskega skavtstva}}
==Svetovna organizacija skavtskega gibanja==
[[Slika:WOSM 2024.svg|100px|thumb|desno|Novi simbol WOSM-a (od 2024)]]
Svetovna organizacija skavtskega gibanja (World Organization of the Scout Movement - WOSM) je svetovna organizacija skavtskega gibanja, ki združuje veliko število nacionalnih skavtskih organizacij z vsega sveta.
{{glavni|Svetovna organizacija skavtskega gibanja}}
===Ustanovitev===
Leta 1920, na 1. svetovnem skavtskem jamboreeju v Olympia Hall v Kensingtonu (London), so se predstavniki skavtskih skupin iz različnih držav dogovorili o potrebi po mednarodni koordinaciji.
Svetovno organizacijo skavtskega gibanja (WOSM) je na pobudo [[Robert Baden-Powell|Roberta Baden-Powella]] ustanovilo trideset nacionalnih skavtskih organizacij, vendar je bilo samo deset ustanovitvenih: Argentina, Avstralija, Belgija, Kanada, Čile, Francija, Združeno kraljestvo, Italija, Japonska ter Jugoslavija (tedaj [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev]]).
Formalno je bil WOSM ustanovljen julija 1922, na 2. mednarodni skavtski konferenci v Parizu,<ref>{{navedi splet |url= https://learn.scout.org/resource/constitution-world-organization-scout-movement|title=Constitution of the World Organization of the Scout Movement |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> 1. decembra 1922 pa je bila organizacija s tedanjim sedežem v Parizu uradno registrirana.
====Selitve sedeža====
[[Slika:World Bureau (World Organization of the Scout Movement).svg|150px|thumb|desno|Oznaka Svetovnega skavtskega urada ]]
V Londonu je bil v obdobju 1920 - 1958 sedež mednarodnega skavtskega urada (tedaj Boy Scouts International Bureau), ki se je zaradi reogranizacije in širitve delovanja preselil v Kanado, sedež je bil v [[Ottawa|Ottawi]] (1958-1968). Sedež sedanjega Svetovnega skavtskega urada (World Scout Bureau) je od leta 1968 v Švici, v Ženevi.<ref>{{Cite web |title=World Scout Bureau - Relocation of Central Office |url=https://web.archive.org/web/20130919090636/http://www.scout.org/en/content/download/34284/312108/file/Circular%2021-2013%20EN.pdf |archive-date=19 September 2013 |access-date=11 September 2013 |website=WOSM Circular N° 20/2013 |df=dmy-all|language=EN}}</ref>
Zgodovinsko pomemben center skavtstva ostaja Gilwell Park<ref>{{navedi splet |url=https://www.scouts.org.uk/about-us/our-history/gilwell-park/ |title=Gilwell Park |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref> v Londonu, kjer se opravljajo tečaji »Wood Badge« za mednarodnega skavtskega voditelja.<ref>{{navedi splet |url=https://thescoutingpages.org.uk/the-wood-badge/ |title=The Scouting Pages: The Wood Badge |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref>
===Organiziranost in zasedanja===
Izvršni organ WOSM-a, Svetovni skavtski biro (World Scout Bureau) ima sedež v [[Ženeva|Ženevi]] v Švici,<ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/who-we-are/world-organization/world-scout-bureau |title=World Scout Bureau |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> operativni sedež tega organa na globalni ravni (World Scout Bureau Global Support Centre) pa je v [[Kuala Lumpur|Kuala Lumpurju]] v Maleziji.<ref>{{navedi splet |url=https://www.devex.com/organizations/world-scout-bureau-global-support-centre-240855
|title=World Scout Bureau Global Support Centre |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref><br>
Svetovna skavtska konferenca je najvišji organ odločanja WOSM-a, ki se sklicuje in poteka vsaka tri leta.<ref>{{navedi splet |url=https://www.muzej-nz.si/razstave/arhiv/70-let-zveze-tabornikov-slovenije/70-let-zveze-tabornikov-slovenije-taborniske-vezi-po-celem-svetu/ |title=70-let Zveze tabornikov Slovenije: taborniške sledi po celem svetu |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref>
40. svetovna skavtska konferenca WOSM-a je potekala v Ljubljani, od 11. do 15. avgusta 2014, udeležilo pa se jo je več kot 1200 delegatov iz več kot 130-ih držav članic.<ref>{{navedi splet |url=https://www.ljubljana.si/sl/aktualno/40-skavtska-konferenca/ |title= 40. skavtska konferenca|accessdate= |date=11. avgust 2014 |format= |work= }}</ref><br>
[[Slika:NASA Armstrong 1969 scout.png|250px|thumb|desno|Našitek WOSM-a, ki ga med [[Apollo 11|prvim pristankom na luni]] pri sebi imel astronavt [[Neil Armstrong]]]]
===Članstvo v WOSM-u===
Po zadnjih podatkih je v WOSM včlanjenih 174 skavtskih organizacij iz 172 držav in ozemelj po svetu. Ker nekatere organizacije pokrivajo več držav (npr skavtska organizacija Združenega kraljestva vključuje tudi britanska čezmorska ozemlja), je zato število držav nekoliko višje od števila organizacij. Ker skupno število članov presega 57 milijonov skavtinj in skavtov, se WOSM uvršča med največje mladinske organizacije na svetu.
Evropska skavtska regija WOSM-a obsega preko dva milijona skavtov in voditeljev, v štiridesetih nacionalnih skavtskih organizacijah.<ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/where-we-work/regions/europe |title=European Scout Region |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref>
Ker ima WOSM sprejeto pravilo, da sprejme med svoje nove člane samo eno nacionalno skavtsko organizacijo, je leta 1994 iz Slovenije sprejel [[Zveza tabornikov Slovenije|Zvezo tabornikov Slovenije]], kot svojo 135. člansko organizacijo.
==WAGGGS==
[[Slika:WAGGGS.svg|100px|thumb|desno|Simbol WAGGGS-a]]
'''WAGGS''' (World Association of Girl Guides and Girl Scouts) je največje prostovoljno mladinsko gibanje na svetu za dekleta in mlade ženske.<ref>{{navedi splet |url=https://www.cnvos.si/nvo-vseved/eu-mreze/world-association-girl-guides-and-scouts-wagggs/ |title=WAGGGS |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> Združuje več kot 10 milijonov članic v 153 državah, ter si prizadeva, da bi člani (dekleta in tudi fantje) v polnosti razvili svoje potenciale.
=== Zgodovina in ustanovitev===
[[Slika:100 years of Girl Guiding (4825886481).jpg|150px|thumb|desno|Cvetlična zasaditev ob 100-letnici skavtinj]]
[[Slika:Agnes Baden-Powell.jpg|150px|thumb|levo|Agnes Baden-Powell (1858-1945)]]
[[Slika:Olave Baden-Powell.jpg|150px|thumb|desno|Olave Baden-Powell (1889-1977), okoli 1920]]
Že leta 1909 se je na srečanju skavtov v Londonu pojavila skupina deklet, ki so se razglasile za »Girl Scouts« (skavtinje). To je ustanovitelja skavtstva Roberta Baden-Powella spodbudilo, da prilagodi gibanje tudi za dekleta. Leta 1910 je vodstvo skavtinj zaupal svoji sestri Agnes Baden-Powell.<ref>{{navedi splet |url=https://www.girlmuseum.org/girl-guiding-a-brief-history-part-two-agnes-baden-powell/ |title=The Three Baden-Powells: Robert, Agnes and Olave|accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Leta 1918 je Baden-Powell izdal novo priročnik za dekleta, z naslovom Girl Guides.
Prva svetovna skavtska konferenca leta 1920 v Londonu je omogočila mednarodno povezovanje tudi skavtinjam.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/about-us/our-history/ |title=WAGGGS: Our history |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref>
Na 5. mednarodni skavtski konferenci v Parádu na Madžarskem, leta 1928, je bil ustanovljen WAGGGS, kot svetovno združenje skavtinj.<ref>{{navedi splet |url=https://www.csbk.org/wp-content/uploads/2011/07/Hungarian-Scout-History-flyer3.pdf |title=The History of Hungarian Scouting Worldwide |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Ustanoviteljice so bile predstavnice 26 držav, med njimi tudi Jugoslavije (tedaj [[Kraljevina SHS]]).
==Skavtstvo v Sloveniji==
Slovenske skavtinje in skavti se združujejo v [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov|Združenje Slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS), ki šteje približno šest tisoč članov, lokalno pa v sedemdeset skupin, te pa v devet manjših območij, ki jih imenujejo ognjišča. Med Slovenci na [[Enota deželne decentralizacije Trst|Tržaškem]] in [[Enota deželne decentralizacije Gorica|Goriškem]] v Italiji deluje podobna [[Slovenska zamejska skavtska organizacija]] (SZSO).
Skavti kot del [[Civilna zaščita|Civilne zaščite]] pomagajo ob vseh večjih naravnih nesrečah po vsej Sloveniji.
Mnogi pedagogi in psihologi menijo, da so veščine, ki jih skavtstvo razvija - samostojnost, sodelovanje, stik z naravo, reševanje problemov in odgovornost - v digitalni dobi še dragocenejše kot pred stoletjem. Zato se zanimanje za kakovostne programe sobivanja z naravo v nekaterih državah ponovno krepi, čeprav se to sedaj izraža drugače kot v času največjega razcveta skavtskega gibanja.
{{glavni|ZSKSS}}
===Članstvo ZSKSS===
V Evropi trenutno WAGGGS podpira 64 nacionalnih skavtskih združenj v 41 držav. Iz Slovenije so člani WAGGGS-a skavti oz. [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS), ki so leta 1996 postali pridruženi, leta 1999 pa polnopravni člani.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/our-world/europe-region/member-organisations/Slovenia/ |title=WAGGGS Member organisation: ZSKSS |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Nekatere skavtske organizacije so članice obeh zvez (lahko pa njihovi člani osebno), tako WOSM-a kot WAGGGS-a.
===Organiziranost===
Sedež WAGGGS-a je v Londonu, v Olave Centru, ki je bil odprt leta 1985. Poimenovan je po Olave Baden-Powell, ženi ustanovitelja skavtskega gibanja Roberta Baden-Powella in prvi svetovni voditeljici skavtinj.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/contact-us/ |title=Contact WAGGGS at our London World Bureau |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref>
==Sklici==
{{sklici|3}}
== Glej tudi ==
* [[Zgodovina slovenskega skavtstva]]
* [[Robert Baden-Powell]]
* [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS)
* [[Slovenska zamejska skavtska organizacija]] (SZSO)
* [[Zveza bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZBOKSS)
== Viri ==
* World Association of Girl Guides and Girl Scouts, World Bureau (1997), ''Trefoil Round the World''. Eleventh Edition 1997. {{ISBN|0-900827-75-0}} {{ikona en}}
* Grašič, Miroslava, ''Skavti in gozdovniki na Slovenskem: Taborniška gibanja med Slovenci v domovini, zamejstvu, Argentini in Kanadi v 20. stoletju'', Maribor 1990, Muzej narodne osvoboditve Maribor {{COBISS|ID=10782}}
* Fužir, Barbara, ''Skavti: 25 zgodb za 25 let delovanja združenja'', Ljubljana 2015, ZSKSS {{ISBN|978-961-93642-1-5}} {{COBISS|ID=279071232}}
*{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=534, 620}}
*{{navedi knjigo |author=Baden-Powell, Robert |year=2015 |title=Priročnik za skavtske voditelje: o teoriji skavtske vzgoje |publisher=ZSKSS |isbn=978-961-91701-5-1 |cobiss=253014528 |pages=}}
==Zunanje povezave==
* [http://skavti.si/zgodovina Skavti.si/zgodovina] (pridobljeno 15. junija 2019)
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Skavtstvo]]
{{Infobox historic site
|name = Opatija Rheinau
|native_name = Abtei Rheinau
|image = 2010-05-14 16-25-05 Switzerland Zurich Alt-Rheinau.jpg
|caption =sedanji izgled nekdanje opatije
|image_size = 250px
|locmapin = Švica
|map_width = 275
|map_caption =
|coordinates ={{coord|47|38|32|N|8|36|30|E|}}
|location ={{zastava|Švica}},<br>[[Rheinau]], [[Kanton Zürich]]
|area =
|built =
|demolished =
|rebuilt =
|architect =
|architecture =
|governing_body =Rimskokatoliška škofija Sankt Gallen<br>[[Kanton Zürich]]
|owner=
|url=
}}
'''Opatija Rheinau''' [rajnau], ([[Latinščina|lat.]] Monasterium Rhenaugensis) je nekdanja [[benediktinci|benediktinska]] opatija v [[Švica|Švici]], v [[Kanton Zürich|kantonu Zürich]]. Ustanovljena je bila okoli leta 778, razpuščena pa je bila leta 1862. Stoji na otočku na reki [[Ren]].
==Zgodovina==
Izgradnjo obrambnega kompleksa na strateško pomembnem in zaščitenem rokavu reke Ren zgodovinarji uvrščajo v leto 778. V devetem stoletju se je tam naselila skupnost triinštiridesetih benediktinskih menihov, od katerih je bilo polovica duhovnikov.<ref>[https://books.google.com/books?id=YwU4AAAAIAAJ&dq=Rheinau+Abbey&pg=PA285 Clark, James Midgley. ''The Abbey of St. Gall as a Centre of Literature & Art'', Chapter XII, CUP Archive, 1926, 1926]</ref> Med njimi je bil sv. Fintan (oz. Findan)<ref>{{navedi splet |url=https://svetniki.org/sveti-fintan-misijonar-puscavnik-in-rekluz/ |title=Sveti Fintan |accessdate=30. maj 2023 |date= |format= |work= }}</ref> irski menih, ki se je uspel rešiti [[vikingi|vikingške]] sužnosti. V samostanu je kot puščavnik živel dvaindvajset let.<ref>[https://books.google.com/books?id=V6OpDgAAQBAJ&dq=Rheinau+Abbey&pg=PA283 Rio, Alice. ''Slavery After Rome, 500-1100'', Oxford University Press, 2017, p. 30] {{ISBN|9780191009020}}</ref>
== Sklici==
{{sklici}}
== Sklici ==
{{sklici}}
== Viri==
== Zunanje povezave ==
{{reli-struct-stub}}
[[Kategorija:Zgradbe in objekti na Bledu]]
lukqrgcgxwdlvfjo8fkw4jowgf8pyjq
6739423
6739422
2026-08-19T14:00:43Z
Shabicht
3554
/* Zvonik in zvonjenje, opis nekdanjega in sedanjega stanja */
6739423
wikitext
text/x-wiki
[https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Seznam_infopolj Seznam infopolj]<br>
'''Prosim, pusti to vrstico pri miru!!''' (glava peskovnika) '''<br>
'''Ne spreminjaj vsebine peskovnika med urejanjem uporabnika, da ne pride do NAVZKRIŽNEGA UREJANJA !!!'''<br>
Red zvonjenja
==Zvonik in zvonjenje, opis nekdanjega in sedanjega stanja==
[[Slika:Cerkev sv. Jurija - prenova 03.jpg|200px|sličica|levo]]
V [[zvonik|zvoniku]] [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve]] so bili do leta 2023 zvonovi v tako dotrajanem stanju, da je bilo mogoče zvoniti zgolj z malima zvonovoma, saj bi skupno zvonjenje vseh zvonov lahko ogrozilo statiko zvonika. [[Nadžupnija Slovenske Konjice|Nadžupnija]] se je zato odločila, da po več kot stotih letih v zvonik povrne mogočen veliki zvon, ki tehta skoraj tri tone.<ref>{{navedi revijo |last=Vogrin |first=Jože |date= |title=Obnavljamo zvonik |url=https://novice.si/page/mogocen-cerkveni-zvonik-konjicanom-prepreva-ze-stoletja-kako-je-videti-znotraj-foto-video/ |magazine=brošura Konjiški zvon |location=Slovenske Konjice |publisher=Nadžupnija Slovenske Konjice |access-date=2. april 2023}}</ref>
[[Slika:Cerkveni zvonik Slovenske Konjice.jpg|200px|sličica|levo|Novo stopnišče in podesti v zvoniku (2024)]]
Skupaj z načrtovanjem in izdelavo projektov se je opravila temeljita obnova zvonika [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve sv. Jurija]], med katero je bilo zamenjano dotrajano stopnišče, vključno s podesti, na novo je bila urejena elektroinštalacija, razsvetljava, pogon ure… V sklopu opreme zvonov je bila urejena in konzervirana stara masivna lesena nosilna konstrukcija, na novo so bili izdelani štirje jarmi zvonov ter obnovljeni njihovi nosilci…
[[Slika:Zvon 1924.jpg|180px|thumb|desno|nekdanji veliki zvon iz 1924]]
Medtem se je vse tri zvonove odpeljalo v [[Innsbruck]], kjer so v [[Zvonarna Grassmayr|zvonarni Grassmayr]] poskrbeli za obnovo več kot tristo let starega zvona, ki je bil vlit pri Conradu Schneiderju v Celju, ter za medsebojno uglasitev vseh zvonov, posebej slovesno pa je bilo tamkajšnje vlitje novega velikega zvona v novembru 2023.
Osnova tega novega velikega zvona je bil nekdanji nadžupnijski zvon iz leta 1924, ki je moral med drugo svetovno vojno zaradi prelitja v orožje zapustiti zvonik.{{sfn|Ambrožič|1993 |p=135}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=64}} Njegovo okrasje so zvonarji, tudi na podlagi ohranjene fotografije, kar se da približali originalu, za načrt [[zvon|rebra]] pa vzeli zvon, ki je bil v podobnem časovnem obdobju vlit v isti livarni v Mariboru ter se je ohranil vse do danes.
Novi zvon in prenovljeni zvonovi so bili v zvonik povzdignjeni na Jurijevo nedeljo leta 2024.
Kasneje je bila v zvoniku nameščena nova avtomatika, ki sedaj ureja zvonjenje, bitje ure, omogoča pa tudi daljinsko upravljanje. Iz zvonika tako ponovno zvoni uglašena pesem cerkvenih zvonov, v skladu z dolgoletno tradicijo štajerske slovenske pokrajine.
[[Slika:Novi 2.jpg|180px|thumb|desno|novi veliki zvon, še v Innsbrucku (2023)]]
===Stolpna ura===
V zvoniku sedaj čas na štirih številčnicah ureja [[Radijska ura|radijsko vodena ura]], avtomatika pa poganja kazalce in ureja tudi bitje. Bitje ure poteka podnevi in tudi ponoči, vendar je v nočnem času, od 22.00 ure do 6.00 ure zjutraj, naravnano na zmanjšano glasnost. Pri prebivalcih mesta ima bitje ure na cerkvenem zvoniku poseben pomen, saj prav tako kot nekdaj oznanja točen čas, hkrati pa tudi prijetno popestri dogajanje na [[Seznam ulic v Slovenskih Konjicah|Starem trgu]].
==Zvonovi in zvonjenje==
Zvonjenje ni le oznanilo časa, ampak tudi povabilo k molitvi in premišljevanju o skrivnostih naše vere.
{| class="wikitable sortable"
! opis zvona
! slika
! zvonar
! leto vlitja
! premer
! teža<br>(v kg)
! ton*<br>(po podatkih zvonarne)
|-
|veliki zvon
|[[Slika:Novi zvon in arhidiakon.jpg|200px]]
|[[Zvonarna Grassmayr|Grassmayr Innsbruck]]
| 2023
| 172 cm
| 2870
| [[ton|B° +6/16]]
|-
|stari zvon
|[[Slika:Schneiders's bell 04.jpg|200px]]
| Konrad Schneider, Celje{{sfn|Ambrožič|1993|p=147}}
| 1715{{sfn|Kovačič|1906|p=}}
| 143 cm
| 1758
| [[ton|d' +6/16]]
|-
|večji zvon
|[[Slika:Grassmayrjev zvon.jpg|200px]]
| Grassmayr Innsbruck
| 1984
| 106 cm
| 651
| [[ton|f' +6/16]]
|-
|mali zvon
|[[Slika:Zvon mali.jpg|200px]]
| Grassmayr Innsbruck
| 1984
| 95 cm
| 470,5
| [[ton|g' +6/16]]
|-
|}
===Redno zvonjenje===
Vsak dan slišimo trikrat dnevno posebno zvonjenje, tako imenovano angelovo češčenje: zjutraj, opoldne in zvečer. Uvajali so ga že v srednjem veku, najprej zvečer (Večerni zvon, Večerni ave …) kasneje tudi zjutraj. Molitvi angelovega češčenja, ki se običajno moli pri trojnem zvonjenju, se zvečer doda očenaš za verne duše. Večerno zvonjenje se ravna po sončnem zahodu in je v bogoslužnem koledarju zanj določen čas za vse slovenske škofije.
Skoraj istočasno z večernim zvonjenjem so iz 13. stoletja v zgodovinskih virih ohranjeni zapisi, da se je ob zori zvonilo [[Sveta Marija|Mariji]] v pozdrav in v počeščenje. Posebej v mestih je bilo v civilnem življenju običajno jutranje zvonjenje, ponekod ob 4.00 uri, s katerim so oznanjali, da so mestna vrata odprta. Tedaj je bilo to zvonjenje tudi javno znamenje časa, kasneje pa je bilo preneseno na sedmo uro zjutraj. Sedaj je t.i. jutranjica silno redka, ponekod običajna zgolj za velike praznike, ko so z zvonjenjem in s pritrkovanjem zvonov naznanjali praznovanje tistega dne. V [[Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] so tovrstno oznanjevanje ob večjih praznikih prevzeli fantje in možje, ki zjutraj v okolici pokajo oz. »streljajo« z velikimi 200-litrskimi sodi, napolnjenimi s plinom acetilenom, pridobljenim iz kalcijevega karbida (po domače karbita).
• ob 7.00 h se jutranje zvonjenje »Angelovo češčenje« opravlja Mariji v čast, med tednom z večjim zvonom, v nedeljo pa z velikim zvonom. Jutranje zvonjenje traja tri minute;
• ob 12.00 opoldansko zvonjenje »poldan zvoni« opravlja stari zvon, ob nedeljah in praznikih pa veliki zvon. Tudi to drugo zvonjenje je Angelovo češčenje, vendar je bilo zgodovinsko gledano uveljavljeno kasneje kot druga dva zvonjenja, papež Kalist III. je leta 1456 ukazal, naj se zvoni tudi opoldne, v zahvalo za zmago nad Turki v bitki pri Beogradu;
• ob mraku – večerno zvonjenje »Ave Marija« se opravlja dnevu v slovo. Za Slovence ima to zvonjenje prav poseben pomen, o čemer pričajo številne pesmi in različna avtorska dela, ki opisujejo »večerni zvon«. Zgodovinsko lahko tudi začetke večernega zvonjenja pripišemo nekdanjemu »zapiranju mestnih vrat«, ki so ga naznanjali z zvonjenjem.
Pri večernem zvonjenju se ponavadi oglasijo trije zvonovi, najprej prvi, ki zvoni »angelski pozdrav oz. češčenje«, drugi, praviloma manjši zvon, se oglasi za duše vernih v vicah, tretji pa v čast [[Sveti Florjan|sv. Florijanu]], za varstvo pred večnim ognjem in pogubljenjem. V Slovenskih Konjicah ob mraku najprej zvoni večji zvon, za njim mali zvon in na koncu še stari zvon, zvonjenje vsakega pa traja okoli dve minuti.
===Izredna zvonjenja===
• prvo izredno zvonjenje se opravlja ob petkih, ob 15.00 uri. Spominja nas na [[Jezus Kristus|kristusovo trpljenje]] in njegovo smrt na križu. Oglasi se veliki zvon, ki zvoni tri minute;
• drugo izredno zvonjenje se opravlja ob sobotah, ob 15.00 uri v zimskem ali ob 16.00 uri v poletnem obdobju. Oglasi se veliki zvon, ki zvoni tri minute. To zvonjenje nas opomni na prihajajoči gospodov dan in nas povabi, da delo zaključimo in se pričnemo pripravljati na praznovanje nedelje. Zvonjenje ima prav zaradi njegovega namena posebno ime »delopust« in se opravlja tudi pred vsemi cerkvenimi prazniki med letom;
===Zvonjenje pokojnim===
Med pomembna izredna zvonjenja sodi tudi zvonjenje pokojnim. Tovrstno zvonjenje naznani, da je v župniji pokojni, ki ga pripravljajo na pogreb.
V nadžupniji se spoštuje in izvaja stara tradicija oz. cinklet:<br>
ko je najavljena smrt, se najprej pozvoni z »navčkom«, ki je v Slovenskih Konjicah mali zvon. Ta pozvoni enkrat, če je pokojni otrok, dvakrat, če je pokojna ženska in trikrat, če je pokojni moški.
Zvonjenje pokojnemu se oglasi tudi, ko se pokojnik vrne v nadžupnijo, in sicer v času, ko je le-ta v mrliški vežici pri pokopališču. Opravlja se opoldne, nekaj minut po opoldanskem zvonjenju in traja štiri minute:
• moškemu zvoni najprej veliki zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali;<br>
• ženski zvoni najprej stari zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali;<br>
• otroku zvoni najprej večji zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali.<br>
Ob smrti [[papež|papeža]] se zvoni z velikim zvonom, petkrat po dve minuti.
===Mašno zvonjenje===
V Slovenskih Konjicah zvonovi na različna načina vabijo k bogoslužju:
• med tednom se stari zvon, večji in mali zvon oglasijo petnajst minut pred mašo in s tem vernike povabijo k bogoslužju. Tri minute pred njim se ponovno oglasi stari zvon, ki vernike povabi v cerkev,
• v nedeljo se eno uro pred mašo oglasi veliki zvon, ki tudi najbolj oddaljene vernike povabi k bogoslužju. Petnajst minut pred bogoslužjem se oglasijo vsi štirje zvonovi, zatem pa, tri minute pred mašo, se oglasi stari zvon, ki vernike povabi v cerkev.
Od Slave pri maši na [[Veliki četrtek]] pa do Salve pri [[Velikonočna vigilija|Velikonočni vigiliji]] zvonovi umolknejo, pravimo, da »gredo v Rim«.
===Pritrkovanje===
Občasno se iz zvonika, pred kakšnim praznikom, oglasi tudi [[pritrkovanje]] (pritrkavanje), ki je posebna vrsta igranja na zvonove. V Sloveniji je pritrkovanje izjemno razvito in imamo zelo širok spekter različnih melodij. Takrat se zvonovi oglasijo z različnimi ritmičnimi vzorci, ki se imenujejo pritrkovalske melodije. Njihov namen je oznanjevanje prihajajočega praznovanja slovesnih cerkvenih praznikov.
== Sklici ==
{{sklici}}
== Viri ==
* {{navedi knjigo |last1=Ambrožič|first1=Matjaž |year=1993 |title=Acta Ecclesiastica Sloveniae 15: Zvonarstvo na Slovenskem |publisher= |isbn= |cobiss=1089069 |ISSN=0351-2789}}
* {{navedi knjigo |last1=Kovačič| first=Fran|authorlink1=Fran Kovačič |year=1906 |title=Cerkveni zvonovi v Lavantinski škofiji |publisher=Bogoslovno učilišče, Maribor |isbn= |cobiss=37305089 |pages=}}
* {{navedi knjigo |last1=Ožinger|first1=Anton|first2=Ivan|last2=Pajk |year=1996 |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=38788353|pages=}}
==Morje==
[[Habsburška monarhija|Habsburška dinastija]] je izhod na morje dobila že leta že leta 1374, ko je nasledila del [[Istra|Istre]] in [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]] ter je leta 1382 [[Trst]], pod pokroviteljstvom avstrijskega nadvojvode Leopolda II., sklenil dogovor o zaščiti, kar je predstavljalo temelj pomorske trgovine. V tem obdobju je nad številnimi istrskimi obalnim mesti dominirala [[Beneška republika]]. Kljub temu je Habsburška monarhija leta [[1527]] pridobila del vzhodne jadranske obale (Hrvaško primorje s [[Senj|Senjem]] in [[Reka, Hrvaška|Reko]] ter [[Trsat]]).
Avstrijski in beneški podaniki so leta [[1571]] skupaj sodelovali v pomorski bitki pri Lepantu proti [[Otomansko cesarstvo|otomanskemu imperiju]],
v kateri je združeno ladevje [[Beneška republika|Benetk]], [[Malteški viteški red|Malte]], [[Kraljevina Španija|habsburške Španije]], [[Papeška država|Papeške države]] in drugih uničilo otomansko floto ter za nekaj časa zagotovilo nemoteno plovbo po [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]].
{{glavni|Bitka pri Lepantu (1571)}}
Leta [[1719]] so [[Habsburžani]] razglasili [[Trst]] za svoje svobodno pristanišče.
Cesar [[Karel VI. Habsburški|Karel VI.]] je dal v [[Ladjedelnica Kraljevica|Kraljevici]] leta [[1729]] zgraditi prvi avstrijski pomorski arzenal. [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] je na podlagi določil [[Campoformijski mir|mirovne pogodbe iz Campoformida]] pri [[Videm, Italija|Vidmu]] leta 1797, v zameno za ozemlja v današni Belgiji dobila dotlej beneška ozemlja in mesta v [[Istra|Istri]] in [[Dalmacija|Dalmaciji]].
Miru je kmalu sledila nova vojna z [[Napoleon Bonaparte|Napoleonom]] in ker beneška vojna mornarica ni imela večjega pomena za celinsko orientirano Avstrijo, je sledilo rezanje še nedokončanih ladij. Avstrijska posest [[Benetke|Benetk]] in ozemelj na vzhodni obali [[Jadransko morje|jadranskega morja]] je bila ponovno potrjena po napoleonovem porazu, na [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]] leta 1815. Avstrija je tako prevzela [[Arsenal, Benetke|beneški arsenal]] in tudi mornariško kadetnico (Collegio di cadetti di marina), vendar se je avstrijska vojna mornarica med 1820 in 1848 razvijala in delovala pod močnim vplivom italijanskih in dalmatinskih pomorščakov. V letu 1820 je v Ameriko in v Vzhodno Azijo odplula njena prva vojaška ladja - korveta Carolina.
V času pomladi narodov [[1848]] je v [[Benetke|Benetkah]] izbruhnil upor, s težnjami po odcepitvi, pri katerem so sodelovali tudi avstrijski pomorščaki italijanske narodnosti, kar je imelo za posledico, da je kar 113 ladij od 162 prestopilo na stran beneških upornikov in je tako avstrijska mornarica čez noč skoraj prenehala obstajati. Ko je leta 1849 Avstrija ponovno pridobila Benetke, italijanski pomorski kader ni bil več deležen zaupanja.
Leta 1854 je cesar [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef]] za vrhovnega poveljnika vojne mornarice najel in imenoval danskega [[viceadmiral|viceadmirala]] [[Hans Birch Dahlerup|Hansa Birch von Dahlerupa]], ki je mornarico reorganiziral po angleških vzorih, nezanesljivi italijanski kader nadomestil z ljudmi iz drugih delov monarhije, ter uvedel poveljevanje v nemščini. Lesenim jadrnicam, ki so jih prevzeli v Benetkah, so se pridružile prve parne ladje. Leta 1859 se je z uspešnega potovanja okoli sveta vrnila fregata Novara. Dahlerupove zasluge so, da so pomorske ustanove in vojaško oporišče preselili najprej na začasno lokacijo v [[Trst]], zatem pa v [[Pulj]], kjer so leta 1856 položili temeljni kamen za novi arzenal in začeli urejati glavno [[Vojaška baza|mornariško bazo]] s pristaniščem, postopoma pa so tam namestili tudi večino drugih vojaških pomorskih ustanov.
Istočasno je država gradila [[železniška proga|železniške povezave]] s pristanišči. Leta [[1857]] je bila končana t.i. [[Južna železnica]], ki je povezala [[Dunaj]] s [[Trst|Trstom]], leta 1973 odsek [[Pivka]] - [[Reka, Hrvaška|Reka]], leta 1876 pa je dobilo železniško povezavo še glavno vojaško pristanišče v [[Pulj|Pulju]].
Oporišči vojne mornarice sta postala tudi [[Šibenik]] in [[Boka Kotorska]], na [[Reka, Hrvaška|Reko]] pa so leta 1866 iz Trsta preselili Pomorsko vojaško akademijo (k.u.k. Marine-Akademie in Fiume), ki je sprva delovala v Benetkah.
[[Slika:Nautische Akademie Fiume.jpg|250px|thumb|desno|Nekdanja pomorska vojaška akademija na Reki]]
Leta 1862, so začeli, ob podpori novega vrhovnega poveljnika, brata [[cesar]]ja [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]], nadvojvode [[Maksimilijan I. Mehiški|Ferdinand Maksimilijan]] (1832–1867), graditi prve oklepne fregate. [[Kapitan fregate|Kapitanu fregate]], kasnejšemu [[viceadmiral|viceadmiralu]] [[Wilhelm von Tegetthoff|Wilhelmu von Tegetthoffu]], rojenemu v [[Maribor]]u, je uspelo v [[Bitka pri Visu (1866)|Bitki pri Visu]] leta 1866 odločilno poraziti veliko večjo, modernejšo, vendar slabo vodeno italijansko ladjevje. Cesarstvo je kljub temu uspehu na kopnem izgubilo vojno proti Prusiji in se moralo odpovedati svojim pokrajinam v Italiji, pa tudi se dogovoriti z [[Madžari]] o skupnem vodenju politike, o financiranju in vojaških vprašanjih. Do svoje smrti, leta 1871, je Tegetthoff pripravil načrt izgradnje nove flote, kar pa so zaradi pomanjkanjkanja denarnih sredstev uresničili le delno, vendar se je mornarica krepila in je koncem 19. in v začetku 20. stoletja stopila v vrste velikih pomorskih sil.
Od leta 1889 dalje je tako mornarica nosila naziv »Cesarska in kraljeva« (Kaiserliche und Königliche) ([[kratica]] v splošni rabi: k.u.k) s katerim so poudarili dvojnost monarhije. Konec 19. stoletja je gradila obalne bojne ladje (oklepnice tipa predrednot), tik pred [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] pa že večje oklepne [[Bojna ladja|bojne ladje]], tipa rednot, z težkim topništvom, oklepne in lahke [[križarka|križarke]], kot izvidniške ladje, ter [[Rušilec|rušilce]] za zaščitne namene.
Prvi avstrijski vojni ladji, korveti Carolina, ki je bila v Vzhodni Aziji leta 1821, je do razpada monarhije sledilo 21 vojnih ladij, na 37 čezmorskih potovanjih. Med lesenimi jadrnicami so bile Novara, Donau, Erzherzog Friedrich, Fasana, Helgoland, Saida, Frunsberg, Aurora ter Zrinyi, ki so jim postopoma vgrajevali pogon s [[Parni stroj|parnimi stroji]], ter leseni torpedni ladji Albatros in Nautilus. Proti koncu stoletja so tja že plule modernejše ladje, torpedne oz. lahke križarke razreda Kaiser Franz Joseph I ([[SMS Kaiserin Elisabeth|Kaiserin Elisabeth]] in [[SMS Kaiser Franz Joseph I|Kaiser Franz Joseph I]]) lahke križarke razreda Zenta (Zenta, Aspern in Szigetvar), [[Torpedovka|torpedovki]] Panther in Leopard ter oklepni križarki Kaiserin und Köenigin Maria Theresia in Kaiser Karl VI.
Februarja 1918 so se [[Upor mornarjev v Boki Kotorski|uprli mornarji v Boki Kotorski]], ki so ga zatrli po dveh dneh. Zaradi upora je dotedanjega glavnega poveljnika mornarice, [[Maksimilijan Njegovan|admirala Njegovana]], na položaju zamenjal [[Miklós Horthy|admiral Horthy]].
[[Slika:Austro-Hungarian fleet.jpg|thumb|right|240px|Avstro-ogrsko ladevje na manevrih pred prvo svetovno vojno, v ospredju [[bojna ladja]] SMS Tegetthoff]]
Kronski svet Avstro-Ogrske je s sklepom dne 29. oktobra 1918 celotno vojno in trgovsko ladjevje dualne monarhije z vsemi pristanišči in kopenskimi objekti predal [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Državi SHS]], vendar je celotno ladjevje po [[Rapalska pogodba|rapalski mirovni pogodbi]] pripadlo Italiji.
'''Apostolsko nasledstvo''' ([[Latinščina|lat.]] Successio apostolica) je [[krščanstvo|krščanska]] doktrina ali verski nauk, po katerem so sedanji [[škof]] (tudi [[papež|papež]]) veljavni nasledniki [[Jezus Kristus|Jezusovih]] [[apostol]]ov.
==Nasledstvena škofovska služba==
Cerkev se v zvezi z apostolskim nasledstvom sklicuje na nasledstveno škofovsko službo, ki naj bi segala od sedanjih škofov in papeža neposredno in neprekinjeno v preteklost, vse do [[Apostol|apostolov]], s tem pa se škofom daje legitimnost in izpričuje tudi verodostojnost Cerkve kot božje ustanove. Bistvo apostolskega nasledstva je [[Škofovsko posvečenje|posvečenje]] in polaganje rok, s katerima se potrjuje služba v Cerkvi.
==Apostolstvo==
Apostolstvo je ena od štirih bistvenih označb Cerkve (ena, sveta, katoliška, apostolska), ter je izraženo tudi v [[Nicejska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski]] [[Veroizpoved|veroizpovedi]], ki je bila potrjena na Nicejskem koncilu (prvem cerkvenem zboru) leta [[325]]. Apostolstvo je opredeljeno v tem, da je Cerkev ustanovil [[Jezus Kristus]] (z obhajanjem [[Evharistija|evharistije]] pri t.i. [[Zadnja večerja|Zadnji večerji]]) in da so papeži in škofje v nepretrganem nizu nasledniki apostolov, ki temelji na zakramentalni posvetitvi).
===Primat papeža in škofov===
Apostol [[Sveti Peter|Peter]] naj bi bil, po krščanskem verovanju, tudi prvi rimski [[škof]] in [[papež]].<ref>* {{navedi knjigo |author= |translator=Uroš Kalčič|year=1992 |title=Zgodovina krščanstva |publisher=Državna založba Slovenije v sodelovanju s Tiskovnim društvom Ognjišče|location=Ljubljana|isbn=86-341-0644-6 |cobiss=29084160 |pages=}}</ref> Po krščanskem izročilu in na podlagi zapisa v [[Nova zaveza|Novi zavezi]] o Petru, kot skali, na kateri bo Jezus zgradil svojo cerkev ({{Bibl|Mt 16,18}}) kristjani verujejo, da je [[Jezus Kristus|Jezus]] imenoval sv. Petra za prvega rimskega škofa, kar je postavilo temelje za nadaljnji razvoj [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkve]] in opolnomočilo papeže ter škofe kot izvajalce krščanske doktrine ter nosilce cerkvene hierarhije.
==Različni pogledi==
Pogledi na doktrino o apostolskem nasledstvu niso popolnoma enotni v različnih krščanskih Cerkvah in denominacijah, večina pa se strinja z naslednjim glavnim principom: Jezus je svojo duhovno avtoriteto izročil apostolom. Apostoli so svojo avtoriteto izročili prvim škofom s polaganjem rok - [[škofovsko posvečenje|škofovskim posvečenjem]]. Ti so jo na enak način prenašali na svoje naslednike. Danes veljajo kot veljavno posvečeni tisti škofje, na katere je prešlo škofovsko posvečenje preko prejšnjih škofov v nepretrgani verigi, ki se je začela z Jezusom in apostoli. Na to naj bi se nanašala tudi beseda ''apostolska'' v [[Nicejsko-carigrajska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski veroizpovedi]]: »Verujem v eno sveto, katoliško in apostolsko Cerkev...«
Tak pogled na apostolsko nasledstvo zagovarjajo vse [[katolištvo|katoliške]] in [[pravoslavje|pravoslavne]] Cerkve. Razhajajo se samo pri vprašanju, ali se je vodilna vloga [[sveti Peter|svetega Petra]] prenesla na današnjega [[papež]]a in kakšen pomen ima zato papež in [[Rimskokatoliška cerkev]].
Kljub enakemu pojmovanju te doktrine omenjene Cerkve večinoma priznavajo veljavnost apostolskega nasledstva samo Cerkvam iz svoje skupine (tistim, s katerimi so v [[polno občestvo|polnem občestvu]]) ne pa tudi tistim iz druge skupine. Stvari se na tem področju izboljšujejo z napredkom [[ekumensko gibanje|ekumenskega gibanja]].
[[Anglikanska Cerkev|Anglikanska]] in [[Starokatoliška Cerkev]] pri odcepitvi od Rimskokatoliške cerkve nista prekinili verige apostolskega nasledstva in njihovi škofje štejejo za veljavne naslednike apostolov. Njihovo škofovsko posvečenje bi moralo biti veljavno tudi v očeh Rimskokatoliške Cerkve vsaj v primeru moškega škofovstva (primeri, ko se v teh dveh Cerkvah škofovsko posvečenje prenaša preko žensk-škofinj, so bolj sporni, saj Rimskokatoliška cerkev škofovskega posvečenja žensk ne priznava).
V protestantskih skupnostih večinoma ne priznavajo apostolskega nasledstva v zgoraj opisanem pomenu: Po protestantski teologiji apostoliciteta obstaja zato, ker je v cerkvi Božja beseda živa prav zaradi apostolskega nauka. Nekatere protestantske skupnosti o apostolskem nasledstvu sploh ne govorijo, druge pa se sklicujejo na apostolsko nasledstvo v smislu ''verskega nauka'', ki je prehajal od Jezusa in apostolov do današnjih verskih voditeljev.
{{Infopolje Bivša država
|native_name = ''Royaume de France''
|conventional_long_name = Kraljevina Francija
|common_name =
|
|continent = Evropa
|region =
|country =
|era = obnova Burbonov
|status = kraljevina
|status_text=
|empire =
|government_type= unitarna parlamentarna pol-ustavna monarhija
|
|event_start =
|year_start = 1815
|date_start =
|event_end =
|year_end = 1830
|date_end =
|life_span = 1815–1830
|
|event1 =
|date_event1 =
|event2 =
|date_event2 =
|event3 =
|date_event3 =
|event_pre =
|date_pre =
|event_post =
|date_post =
|
|p1 = Prvo francosko cesarstvo
|flag_p1 = Flag of France.svg
|s1 =
|flag_s1 =
|flag_s2 = Flag of France.svg
|s3 =
|flag_s3 =
|
|flag =
|flag_type =
|image_flag = Drapeau france ancien regime.svg
|symbol =
|symbol_type =
|image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg
|image_map = Kingdom of France (1815).svg
|image_map_caption =Kraljevina Francija (1818)
|capital = Pariz
|national_motto =
|national_anthem =
|common_languages = [[francoščina]]
|currency = [[francoski frank]]
| leader1 = [[Ludvik XVIII.]]
| year_leader1 = 1815–1824
| leader2 = [[Karel X. Francoski |Karel X.]]
| year_leader3 = 1830
| leader3 = [[Ludvik XIX. Francoski|Ludvik XIX.]] (pretendent)
| year_leader4 = 1830
| leader4 = [[Henrik V. Francoski|Henrik V. ]] (pretendent)
| year_leader2 = 1824–1830
|title_leader = [[francoski kralj|kralj]]
| title_deputy = predsednik vlade
| deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]]
| year_deputy1 = 1815
| deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]]
| year_deputy2 = 1830
|legislature = [[francoski parlament|parlament]]
|house1 = [[francoski senat|senat]]
|house2 = [[poslanska zbornica]]}}
{{Infobox former country
| native_name = {{native name|fr|Royaume de France}}
| conventional_long_name = Kingdom of France
| common_name = France
| religion = {{ubli|[[Catholic Church]] {{nwr|([[state religion]])}}|[[Calvinism]]|[[Lutheranism]]|[[Judaism]]}}
| government_type = [[Unitary state|Unitary]] parliamentary [[semi-constitutional monarchy]]
| event_start = Restoration
| life_span = 1815–1830
| year_start = 1815
| event_end = End of the Restoration<ref>Waller, Sally (2002). ''France in Revolution, 1776–1830''. Heinemann Advanced History. Heinemann Educational Publishers.</ref>
| year_end = 1830
| date_end = 9 August
| event1 = [[Charter of 1815]] adopted
| date_event1 = 1815
| event2 = [[Hundred Thousand Sons of Saint Louis|Invasion of Spain]]
| date_event2 = 6 April 1823
| event3 = [[July Revolution]]
| date_event3 = 26–29 July 1830
| event4 =
| date_event4 =
| p1 = First French Empire
| flag_p1 = Flag of France.svg
| s1 = July Monarchy
| flag_s1 = Flag of France.svg
| flag_s2 = Flag of France.svg
| flag_type = [[Flag of France|Flag]]{{sfn|Tombs|1996|p=333}}<ref>{{Cite book |last=Pinoteau |first=Hervé |title=Le chaos français et ses signes: étude sur la symbolique de l'Etat français depuis la Révolution de 1789 |date=1998 |publisher=Presses Sainte-Radegonde |isbn=978-2-9085-7117-2 |ol=456931M |page=217 |language=fr }}</ref>{{Efn|The flag can be seen on top of government buildings in the following illustrations:
* {{Cite AV media |url=https://www.parismuseescollections.paris.fr/fr/musee-carnavalet/oeuvres/retour-du-roi-le-8-juillet-1815-1#infos-principales |title=Retour du Roi le 8 juillet 1815 |date=1815 |access-date=12 December 2021 |website=parismuseescollections.paris.fr}}
* {{Cite AV media |url=https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/btv1b540014439.item |title=Attaque Des Tuileries (le 29 Juillet 1830) |date=1830 |access-date=25 November 2023 |website=gallica.bnf.fr}}
}}
| image_flag = Flag_of_the_Kingdom_of_France_(1814-1830).svg
| symbol_type_article = Coat of arms of France
| symbol_type = Coat of arms
| image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg
| image_map = Kingdom of France (1815).svg
| image_map_caption = The [[Kingdom of France]] in 1818
| capital = [[Paris]]
| national_motto = ''[[Montjoie Saint Denis!]]''
| national_anthem = ''[[Le Retour des Princes français à Paris]]'' {{nwr|"The Return of the French Princes to Paris"}} <div style="text-align:center">[[File:Marche Henri IV.ogg]]</div>
| common_languages = [[French language|French]]
| currency = [[French franc]]
| leader1 = [[Louis XVIII]]
| year_leader1 = 1815–1824
| leader2 = [[Charles X of France|Charles X]]
| year_leader3 = 1830
| leader3 = [[Louis Antoine, Duke of Angoulême|Louis XIX]] (''claimant'')
| year_leader4 = 1830
| leader4 = [[Henri, Count of Chambord|Henry V]] (''claimant'')
| year_leader2 = 1824–1830
| title_leader = [[List of French monarchs|King]]
| title_deputy = [[Prime Minister of France|Prime Minister]]
| deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]]
| year_deputy1 = 1815 (first)
| deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]]
| year_deputy2 = 1830 (last)
| legislature = [[Parliament of France|Parliament]]
| house1 = [[Chamber of Peers (France)|Chamber of Peers]]
| house2 = [[Chamber of Deputies of France|Chamber of Deputies]]
| demonym = French
| iso3166code = omit
}}
{{Infopolje Bivša država
|native_name = ''Royaume de France''
|conventional_long_name = Kraljevina Francija
|common_name =
|
|continent = Evropa
|region =
|country =
|era = obnova Burbonov
|status = kraljevina
|status_text=
|empire =
|government_type= unitarna parlamentarna pol-ustavna monarhija
|
|event_start =
|year_start = 1815
|date_start =
|event_end =
|year_end = 1830
|date_end =
|life_span = 1815–1830
|
|event1 =
|date_event1 =
|event2 =
|date_event2 =
|event3 =
|date_event3 =
|event_pre =
|date_pre =
|event_post =
|date_post =
|
|p1 = Prvo francosko cesarstvo
|flag_p1 = Flag of France.svg
|s1 =
|flag_s1 =
|flag_s2 = Flag of France.svg
|s3 =
|flag_s3 =
|
|flag =
|flag_type =
|image_flag = Drapeau france ancien regime.svg
|symbol =
|symbol_type =
|image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg
|image_map = Kingdom of France (1815).svg
|image_map_caption =Kraljevina Francija (1818)
|capital = Pariz
|national_motto =
|national_anthem =
|common_languages = [[francoščina]]
|currency = [[francoski frank]]
| leader1 = [[Ludvik XVIII.]]
| year_leader1 = 1815–1824
| leader2 = [[Karel X. Francoski |Karel X.]]
| year_leader3 = 1830
| leader3 = [[Ludvik XIX. Francoski|Ludvik XIX.]] (pretendent)
| year_leader4 = 1830
| leader4 = [[Henrik V. Francoski|Henrik V. ]] (pretendent)
| year_leader2 = 1824–1830
|title_leader = [[francoski kralj|kralj]]
| title_deputy = predsednik vlade
| deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]]
| year_deputy1 = 1815
| deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]]
| year_deputy2 = 1830
|legislature = [[francoski parlament|parlament]]
|house1 = [[francoski senat|senat]]
|house2 = [[poslanska zbornica]]}}
{{Infobox former country
| native_name = {{native name|fr|Royaume de France}}
| conventional_long_name = Kingdom of France
| common_name = France
| religion = {{ubli|[[Catholic Church]] {{nwr|([[state religion]])}}|[[Calvinism]]|[[Lutheranism]]|[[Judaism]]}}
| government_type = [[Unitary state|Unitary]] parliamentary [[semi-constitutional monarchy]]
| event_start = Restoration
| life_span = 1815–1830
| year_start = 1815
| event_end = End of the Restoration<ref>Waller, Sally (2002). ''France in Revolution, 1776–1830''. Heinemann Advanced History. Heinemann Educational Publishers.</ref>
| year_end = 1830
| date_end = 9 August
| event1 = [[Charter of 1815]] adopted
| date_event1 = 1815
| event2 = [[Hundred Thousand Sons of Saint Louis|Invasion of Spain]]
| date_event2 = 6 April 1823
| event3 = [[July Revolution]]
| date_event3 = 26–29 July 1830
| event4 =
| date_event4 =
| p1 = First French Empire
| flag_p1 = Flag of France.svg
| s1 = July Monarchy
| flag_s1 = Flag of France.svg
| flag_s2 = Flag of France.svg
| flag_type = [[Flag of France|Flag]]{{sfn|Tombs|1996|p=333}}<ref>{{Cite book |last=Pinoteau |first=Hervé |title=Le chaos français et ses signes: étude sur la symbolique de l'Etat français depuis la Révolution de 1789 |date=1998 |publisher=Presses Sainte-Radegonde |isbn=978-2-9085-7117-2 |ol=456931M |page=217 |language=fr }}</ref>{{Efn|The flag can be seen on top of government buildings in the following illustrations:
* {{Cite AV media |url=https://www.parismuseescollections.paris.fr/fr/musee-carnavalet/oeuvres/retour-du-roi-le-8-juillet-1815-1#infos-principales |title=Retour du Roi le 8 juillet 1815 |date=1815 |access-date=12 December 2021 |website=parismuseescollections.paris.fr}}
* {{Cite AV media |url=https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/btv1b540014439.item |title=Attaque Des Tuileries (le 29 Juillet 1830) |date=1830 |access-date=25 November 2023 |website=gallica.bnf.fr}}
}}
| image_flag = Flag_of_the_Kingdom_of_France_(1814-1830).svg
| symbol_type_article = Coat of arms of France
| symbol_type = Coat of arms
| image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg
| image_map = Kingdom of France (1815).svg
| image_map_caption = The [[Kingdom of France]] in 1818
| capital = [[Paris]]
| national_motto = ''[[Montjoie Saint Denis!]]''
| national_anthem = ''[[Le Retour des Princes français à Paris]]'' {{nwr|"The Return of the French Princes to Paris"}} <div style="text-align:center">[[File:Marche Henri IV.ogg]]</div>
| common_languages = [[French language|French]]
| currency = [[French franc]]
| leader1 = [[Louis XVIII]]
| year_leader1 = 1815–1824
| leader2 = [[Charles X of France|Charles X]]
| year_leader3 = 1830
| leader3 = [[Louis Antoine, Duke of Angoulême|Louis XIX]] (''claimant'')
| year_leader4 = 1830
| leader4 = [[Henri, Count of Chambord|Henry V]] (''claimant'')
| year_leader2 = 1824–1830
| title_leader = [[List of French monarchs|King]]
| title_deputy = [[Prime Minister of France|Prime Minister]]
| deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]]
| year_deputy1 = 1815 (first)
| deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]]
| year_deputy2 = 1830 (last)
| legislature = [[Parliament of France|Parliament]]
| house1 = [[Chamber of Peers (France)|Chamber of Peers]]
| house2 = [[Chamber of Deputies of France|Chamber of Deputies]]
| demonym = French
| iso3166code = omit
}}
{{Infobox organization
| name = Skavti
| former name =
| image =1996-Rover Moot-Fahnengruß.jpg
| image_border =
| size = 200px
| caption =
| abbreviation =
| predecessor =
| successor =
| formation = [[29. julij]] [[1907]]
| extinction =
| merger =
| merged =
| established = {{Start date and age|df=yes|29. julij [[1907]]}}
| type = nacionalne organizacije, povezane v različne mednarodne zveze in povezave
| status = organizirano nepolitično mladinsko gibanje
| purpose =
| headquarters =
| location =
| coords =
| region_served = univerzalnost
| membership =
| language =
| general =
| leader_title = Ustanovitelj
| leader_name = [[Robert Baden-Powell]]
| leader_title2 =
| leader_name2 =
| leader_title3 =
| leader_name3 =
| leader_title4 =
| leader_name4 =
| key_people =
| main_organ = [[WOSM]], [[WAGGS]]
| affiliations =
| budget =
| num_staff =
| num_volunteers =
| website =
| remarks =
}}
'''Skavti''' (in tudi skavtinje) so pripadniki skavtskega gibanja, enega največjih prostovoljnih mladinskih gibanj na svetu.
==Zgodovina==
[[Slika:Baden-Powell ggbain-39190 (cropped).png|200px|thumb|levo|Začetnik svetovnega skavtstva<br>
sir [[Robert Baden-Powell]]<br>
(po skavtsko: Bi-Pi)]]
Skavtstvo je svetovno prostovoljno, nepolitično, organizirano vzgojno in izobraževalno mladinsko gibanje, ki ga je na začetku 20. stoletja ustanovil lord [[Robert Baden-Powell]] in ki sedaj obsega več kot 50 milijonov skavtinj in skavtov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/slovenski-skavti-in-skavtinje-ze-25-let-zivijo-obljubo-bogu-in-domovini/363179 |title=Petindvajset let slovenskih skavtov |accessdate=25. junij 2025 |date=18. april 2015|format= |work=}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/who-we-are/scout-movement/scoutings-history |title=WOSM: Scouting’s History |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=534}}</ref>
==Začetki==
Njegov začetnik in idejni oče je britanski [[Generalporočnik (Združeno kraljestvo)|general]]<ref>{{navedi splet |url=https://bwm.org.au/soldiers/Robert_Baden-Powell.php |title=Major General (Later Lieutenant General) Lord Robert Baden-Powell|accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> [[Robert Baden-Powell]], ki je med službovanjem v britanski konjenici (13. [[huzarji|huzarski]] polk)<ref>{{navedi splet|url=https://britishempire.co.uk/forces/armyunits/britishcavalry/13thhussarsbadenpowell.htm |title=13th hussars: Robert Baden Powell |accessdate=22. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> in med obrambo mesta Mafeking (danes Mafikeng)
med [[Druga burska vojna|drugo bursko vojno]] postal pozoren na mlade in spoznal, da so lahko zelo odgovorni, če se jim zaupa. Po zaključku svoje vojaške kariere in vrnitvi v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] je ugotovil, da je med mladimi zelo priljubljen njegov vojaški priročnik o izvidovanju (Aids to Scouting). Odločil se je, da bo svoje ideje in načela o vzgoji mladih, prevzetih tudi iz svojih vojaških izkušenj, skozi življenje v naravi tudi dejansko preizkusil, mlade pa z novo vzgojno metodo naučil samostojnosti, delovanja v majhnih skupinah ter jim pomagal pri graditvi identitete. Pri tem ni imel v mislih klasičnega vojaškega urjenja, temveč nekaj povsem drugačnega, čemur bi danes lahko rekli krepitev zavedanja, samostojnega odločanja ter duševnega zdravja pri mladih.
==Prvi skavtski tabor==
[[File:BP and future Scouts at Brownsea.jpg|thumb|200px|levo|Prvi skavtski tabor na otoku Brownsea]]
Zato je med 29. julijem in 8. avgustom [[1907]] na otočku Brownsea organiziral poskusni tabor, na katerem je zbral skupino 22 dečkov, starih od 12 do 17 let. Izhajali so iz različnih socialnih slojev in družbenih okolij, tako iz družin delavcev, bogatašev kot iz različnih šol. Že to je bilo za tiste čase dokaj revolucionarno, saj so bili tedaj družbeni sloji jasno opredeljeni in se v glavnem niso mešali med seboj.<ref>{{navedi splet |url=https://thescoutingpages.org.uk/the-first-camp/ |title=The Scouting Pages: Brownsea Island - The First Camp |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Med udeleženci je bil tudi njegov nečak Donald.
Dečki so bili nastanjeni v šotorih, kuhali so na prostem in se veliko gibali v naravi. Baden-Powell jih je razdelil v majhne skupine, poimenovane patrulje in napisal tudi zakone, ki so veljali za vse. Vsaka patrulja je imela svojega vodjo, tak sistem se v skavtstvu uporablja še sedaj. Vadili so orientacijo, sledili stopinjam divjih živali, učili so se vozle in vezave, se pogovarjali o poštenosti, pogumu in odgovornosti. Nekaj pa je bilo tudi sproščenega druženja, ki je mlade še bolj povezalo med seboj, zlasti ob večerih zakurjenem ognju, kjer so tudi zapeli.
Od tedaj 29. julij velja za začetek svetovnega skavtskega gibanja oz. skavtstva.<ref>{{navedi splet |url=https://www.scouts.org.uk/about-us/our-history/our-online-exhibitions/the-early-days-of-scouting/brownsea-island-trialling-scouting/ |title=Brownsea Island: Trialling Scouting, 1 – 8 August 1907 |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.scout-o-wiki.de/index.php/Brownsea_Island |title=Brownsea Island |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=DE}}</ref>
[[Slika:Scout stone Brownsea.jpg|thumb|150px|levo|Spomenik na otoku Brownsea, postavljen v spomin prvega skavtskega tabora]]
[[Slika:Scouting for boys 1 1908.jpg|150px|thumb|levo|Scouting for boys (1908)]]
==Skavtska metoda==
Poskusni tabor je povsem uspel in Baden-Powell je naslednje leto izdal knjigo v več zvezkih »Scouting for boys« (Skavt: navodilo za vzgojo dobrih državljanov) {{COBISS|ID=6607929}}, v kateri je prvič opisal osnove vzgojnega načela Learning by doing (učenja z delom).
Tedaj ni vedel, da bo njegova metoda postala eno najpomembnejših pedagoških del 20. stoletja.
Skavtska metoda je vzgojni pristop, ki ga uporabljajo skavtske organizacije po vsem svetu, za celostni razvoj mladih. Temelji na načelu učenja z delom in spodbuja osebno rast, odgovornost, sodelovanje in spoznavanje življenja v naravi.<br>
Skavtska metoda vsebuje osem ključnih elementov:<ref>{{navedi splet |url=https://skavti.si/poslanstvo |title=ZSKSS: Skavtska metoda |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref>
{| border="0" cellspacing= cellpadding= style="border-collapse:collapse;"
| style="vertical-align:top" |
{| border="0"
| colspan= | '''Metoda'''
----
|-
| 1. Skavtski zakoni in obljuba
|-
| 2. Delo v majhnih skupinah
|-
| 3. Učenje z delom
|-
| 4. Osebno napredovanje<br>
|-
| 5. Simbolna govorica<br>
|-
| 6. Dejavnosti v naravi
|-
| 7. Medgeneracijski odnos<br>
|-
| 8. Služenje (kasneje)
|-
|}
| style="vertical-align:top" |
{| border="0"
| colspan= | '''Opis metode'''
----
|-
| - osebna zaveza k življenju po določenih vrednotah
|-
| - spodbujanje sodelovanja, odgovornosti in demokratičnega odločanja
|-
| - iskustveno učenje skozi prakso<ref>{{navedi splet |url=https://www.zrss.si/pdf/BEAT_Izkustveno_ucenje.pdf |title=Izkustveno učenje: Od teorije k praksi|accessdate=25. junij 2025 |date=2002 |format= |work= }}</ref>
|-
| - vsak posameznik napreduje glede na svoje zmožnosti in zadane cilje
|-
| - uporaba simbolov, obredov in zgodb za prenos vrednot<ref>{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=620}}</ref>
|-
| - narava kot učilnica in prostor osebne rasti
|-
| - sodelovanje med mladimi in odraslimi voditelji
|-
| - aktivno prispevanje k skupnosti, družbi, za skupno dobro in pomoč drugim
|}
|}
==Pedagoški vidiki in poudarki skavtske metode==
Pedagoški vidiki skavtske metode so temeljno povezani z njenim ciljem: celostno vzgojo mladih v odgovorne, samostojne in solidarne posameznike. Metoda ni le skupek tehnik, temveč celovit vzgojni pristop, ki temelji na izkustvenem učenju, osebni rasti in vrednotah.<ref>{{navedi knjigo |author=Baden-Powell, Robert |year=2015 |title=Priročnik za skavtske voditelje: o teoriji skavtske vzgoje |publisher=ZSKSS |isbn=978-961-91701-5-1 |cobiss=253014528 |pages=}}</ref>
===Poudarki===
[[Slika:Health in home and town (1922) (14591638320).jpg|150px|sličica|desno]]
''1. Učenje z delom (learning by doing)''<br>
Učenje z delom je osrednji pedagoški princip skavtske metode. Mladi se učijo skozi lastne izkušnje, naloge in izzive, kar spodbuja aktivno udeležbo, refleksijo in notranjo motivacijo. Gre za konstruktivistični pristop, kjer je učenec v središču učnega procesa.<br>
''2. Samovzgoja in osebno napredovanje''<br>
Skavtska metoda spodbuja notranjo motivacijo in odgovornost za lastni razvoj. Vsak posameznik napreduje glede na svoje zmožnosti, kar je skladno z načeli diferencirane pedagogike.<br>
''3. Vzgoja za vrednote''<br>
Skavtski zakoni in obljuba niso le simboli, temveč pedagoška orodja za oblikovanje značaja. Spodbujajo kreposti, kot so poštenost, pomoč bližnjemu, spoštovanje narave in duhovno rast.<br>
''4. Delo v majhnih skupinah''<br>
Majhne skupine (vodi) omogočajo socialno učenje, razvoj komunikacijskih veščin, učenje in pomen sodelovanja ter demokratičnega odločanja. To je v skladu s sodobnimi pristopi k timskemu učenju in vzgoji za skupnost.<br>
''5. Simbolna govorica''<br>
Uporaba simbolov, obredov in zgodb omogoča globoko notranjo identifikacijo, z vrednotami in cilji. To je pomemben vidik vzgoje, saj nagovarja čustveno in duhovno dimenzijo posameznika.<br>
''6. Narava kot učilnica''<br>
Naravno okolje spodbuja spontano učenje, raziskovanje in stik z bistvenim. Pedagoško gledano gre za učenje v avtentičnem okolju, ki krepi telesni, čustveni in duhovni razvoj.<br>
''7. Medgeneracijsko učenje''<br>
Odrasli voditelji niso le učitelji, temveč spremljevalci in pomočniki, kar omogoča vzgojo skozi odnos in zgled. To je v skladu s sodobnimi pristopi mentorstva in vzgoje z zgledom.<ref>{{navedi knjigo |author= |year=2002 |title= Sam vodim svoj čoln : vzgoja za odgovorno odločanje : priročnik za voditelje v podporo vzgojnemu namenu ZSKSS|publisher=ZSKSS |isbn= |cobiss=119345920 |pages=}}</ref>
==Skavtska obljuba in simboli==
Vsak skavt mora na določeni stopnji obljubiti, da bo pomagal drugim, spoštoval svojo domovino, živel po skavtskih zakonih in razvijal svoje sposobnosti. Za legendarno geslo »Bodi pripravljen« (Be Prepared) je Baden Powell dejal, da pomeni biti pripravljen tako telesno, kot duševno ter moralno, in to ne le na izredne razmere, temveč tudi na vsakdanje življenje. Preden je leta 1944 umrl, je v svojem poslovilnem pismu skavtom zapisal, naj poskušajo svet zapustiti vsaj malo boljši, kot so ga prejeli. Jedro skavtstva torej predstavlja obljuba, ki jo skavtinja in skavt častno izrečeta pred skupnostjo. Glede na starostno vejo slovenski skavti sedaj poznajo kar tri obljube: Najmanjši bobri in bobrovke obljubljajo: Obljubim, da bom ljubil/a Boga in pomagal/a skrbeti za svet. Večji volčiči in volkuljice: Obljubljam, da bom z Božjo pomočjo naredil/a, kar najbolje morem za svoje poboljšanje, da bom pomagal/a drugim in
izpolnjeval/a zakona krdela. Najpomembnejše med njimi pa so tiste, ki jih skavtinje in skavti opravijo v skupini izvidnikov in izvidnic: Pri svoji časti obljubljam, da si bom z Božjo pomočjo prizadeval/a služiti Bogu in domovini, pomagati svojemu bližnjemu in izpolnjevati skavtske zakone. Zunanji znak obljube je skavtska rutica, ki je najbolj časten del skavtskega kroja. Med simboli, ki povezujejo in delajo skavte prepoznavne, so še stiliziran znak v obliki lilije, taborni ogenj, ter skavtski pozdrav s tremi iztegnjenimi prsti. Ti simbolizirajo tri glavne obveznosti iz skavtske obljube.
==Širitev in razvoj gibanja==
Baden-Powell tudi ni pričakoval, da bodo dečki po vsem Združenem kraljestvu že zelo kmalu začeli spontano ustanavljati skavtske vode.
Gibanje se je, brez uradno organizacije, širilo prek otoka po Evropi, v [[Severna Amerika|Severno]] in [[Južna Amerika|Južno Ameriko]], [[Avstralija|Avstralijo]], [[Indija|Indijo]] ter v [[Afrika|Afriko]]. Leta 1909 je kralj [[Edvard VII. Britanski|Edvard VII.]] postal uradni zaščitnik skavtskega gibanja. Leta 1920 se je v Londonu odvijal prvi Jamboree (svetovno srečanje skavtov), ki se ga je udeležilo 8000 skavtov iz 34 držav po svetu. Na Jamboreejeu leta 1929 je bilo že 50.000 skavtov iz 72 dežel (41 držav in delov kraljestev).
==Skavti v Sloveniji==
===Slovenski skavti v Kraljevini Jugoslaviji===
Slovenski skavti so nastali v obdobju [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]], leta 1922, po jugoslovanskem [[Sokol (društvo)|vsesokolskem]] zletu (srečanju) v [[Ljubljana|Ljubljani]], pri katerem so kot spremljevalci sodelovali tudi [[Bosna in Hercegovina|bosanski]], [[Srbija|srbski]], [[Češka|češki]] in [[Poljska|poljski]] skavti. Skupina dijakov se je povezala s skavti v [[Beograd]]u, od koder so jim poslali skavtske priročnike, značke in klobuke. Prvi slovenski skavtski tabor je bil organiziran leta 1923, v [[Kamniška Bistrica|Kamniški Bistrici]].<ref>{{navedi knjigo |author=Grašič, Miroslava |year=1990 |title=Skavti in gozdovniki na Slovenskem: Taborniška gibanja med Slovenci v domovini, zamejstvu, Argentini in Kanadi v 20. stoletju |publisher=Muzej narodne osvoboditve Maribor |isbn= |cobiss=10782 |pages=13}}</ref>
[[Slika:Simbol skavtov Kraljevine Jugoslavije.jpg|150px px|sličica|desno|Simbol zveze jugoslovanskih skavtov, ene od ustanoviteljic WOSM-a]]
Župa skavtov v Sloveniji se je leta 1929 preimenovala v Dravsko skavtsko župo, obe sta bili organizacijsko povezani najprej v Savez Izvidnika i planinki Jugoslavije, kasneje pa v Savez skauta Kraljevine Jugoslavije.
Jeseni 1939 je bila v Ljubljani na Kodeljevem ustanovljena Zveza slovenskih skavtov, ki je temeljila na načelih katoliškega skavtskega gibanja.
Zaradi [[Aprilska vojna|agresije na Jugoslavijo]] aprila 1941 je bila skavtska organizacija v Sloveniji uradno razpuščena 10. junija 1941 in zatem prepovedana s strani okupatorjev. Malo pred razpustom bilo v Sloveniji 1380 registriranih skavtinj in skavtov. Po letu 1945 je ponovni zagon skavtstva preprečila nova jugoslovanska oblast (tudi v Sloveniji), ki je skavte nadomestila sprva s pionirsko organizacijo, ki je imela drugačne cilje in je bila del socialističnega sistema. Leta 1951 pa so nekateri predvojni voditelji skavtov in [[Gozdovniki|gozdovnikov]] v Sloveniji ustanovili Združenje slovenskih tabornikov, ki se je pozneje preimenovalo v [[Zveza tabornikov Slovenije|Zvezo tabornikov Slovenije]] (del Zveze tabornikov Jugoslavije), ki je imela v času obstoja [[Jugoslavija|Jugoslavije]] med mladinskimi organizacijami svojevrsten [[monopol]].
{{glavni|Zgodovina slovenskega skavtstva}}
==Svetovna organizacija skavtskega gibanja==
[[Slika:WOSM 2024.svg|100px|thumb|desno|Novi simbol WOSM-a (od 2024)]]
Svetovna organizacija skavtskega gibanja (World Organization of the Scout Movement - WOSM) je svetovna organizacija skavtskega gibanja, ki združuje veliko število nacionalnih skavtskih organizacij z vsega sveta.
{{glavni|Svetovna organizacija skavtskega gibanja}}
===Ustanovitev===
Leta 1920, na 1. svetovnem skavtskem jamboreeju v Olympia Hall v Kensingtonu (London), so se predstavniki skavtskih skupin iz različnih držav dogovorili o potrebi po mednarodni koordinaciji.
Svetovno organizacijo skavtskega gibanja (WOSM) je na pobudo [[Robert Baden-Powell|Roberta Baden-Powella]] ustanovilo trideset nacionalnih skavtskih organizacij, vendar je bilo samo deset ustanovitvenih: Argentina, Avstralija, Belgija, Kanada, Čile, Francija, Združeno kraljestvo, Italija, Japonska ter Jugoslavija (tedaj [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev]]).
Formalno je bil WOSM ustanovljen julija 1922, na 2. mednarodni skavtski konferenci v Parizu,<ref>{{navedi splet |url= https://learn.scout.org/resource/constitution-world-organization-scout-movement|title=Constitution of the World Organization of the Scout Movement |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> 1. decembra 1922 pa je bila organizacija s tedanjim sedežem v Parizu uradno registrirana.
====Selitve sedeža====
[[Slika:World Bureau (World Organization of the Scout Movement).svg|150px|thumb|desno|Oznaka Svetovnega skavtskega urada ]]
V Londonu je bil v obdobju 1920 - 1958 sedež mednarodnega skavtskega urada (tedaj Boy Scouts International Bureau), ki se je zaradi reogranizacije in širitve delovanja preselil v Kanado, sedež je bil v [[Ottawa|Ottawi]] (1958-1968). Sedež sedanjega Svetovnega skavtskega urada (World Scout Bureau) je od leta 1968 v Švici, v Ženevi.<ref>{{Cite web |title=World Scout Bureau - Relocation of Central Office |url=https://web.archive.org/web/20130919090636/http://www.scout.org/en/content/download/34284/312108/file/Circular%2021-2013%20EN.pdf |archive-date=19 September 2013 |access-date=11 September 2013 |website=WOSM Circular N° 20/2013 |df=dmy-all|language=EN}}</ref>
Zgodovinsko pomemben center skavtstva ostaja Gilwell Park<ref>{{navedi splet |url=https://www.scouts.org.uk/about-us/our-history/gilwell-park/ |title=Gilwell Park |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref> v Londonu, kjer se opravljajo tečaji »Wood Badge« za mednarodnega skavtskega voditelja.<ref>{{navedi splet |url=https://thescoutingpages.org.uk/the-wood-badge/ |title=The Scouting Pages: The Wood Badge |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref>
===Organiziranost in zasedanja===
Izvršni organ WOSM-a, Svetovni skavtski biro (World Scout Bureau) ima sedež v [[Ženeva|Ženevi]] v Švici,<ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/who-we-are/world-organization/world-scout-bureau |title=World Scout Bureau |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> operativni sedež tega organa na globalni ravni (World Scout Bureau Global Support Centre) pa je v [[Kuala Lumpur|Kuala Lumpurju]] v Maleziji.<ref>{{navedi splet |url=https://www.devex.com/organizations/world-scout-bureau-global-support-centre-240855
|title=World Scout Bureau Global Support Centre |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref><br>
Svetovna skavtska konferenca je najvišji organ odločanja WOSM-a, ki se sklicuje in poteka vsaka tri leta.<ref>{{navedi splet |url=https://www.muzej-nz.si/razstave/arhiv/70-let-zveze-tabornikov-slovenije/70-let-zveze-tabornikov-slovenije-taborniske-vezi-po-celem-svetu/ |title=70-let Zveze tabornikov Slovenije: taborniške sledi po celem svetu |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref>
40. svetovna skavtska konferenca WOSM-a je potekala v Ljubljani, od 11. do 15. avgusta 2014, udeležilo pa se jo je več kot 1200 delegatov iz več kot 130-ih držav članic.<ref>{{navedi splet |url=https://www.ljubljana.si/sl/aktualno/40-skavtska-konferenca/ |title= 40. skavtska konferenca|accessdate= |date=11. avgust 2014 |format= |work= }}</ref><br>
[[Slika:NASA Armstrong 1969 scout.png|250px|thumb|desno|Našitek WOSM-a, ki ga med [[Apollo 11|prvim pristankom na luni]] pri sebi imel astronavt [[Neil Armstrong]]]]
===Članstvo v WOSM-u===
Po zadnjih podatkih je v WOSM včlanjenih 174 skavtskih organizacij iz 172 držav in ozemelj po svetu. Ker nekatere organizacije pokrivajo več držav (npr skavtska organizacija Združenega kraljestva vključuje tudi britanska čezmorska ozemlja), je zato število držav nekoliko višje od števila organizacij. Ker skupno število članov presega 57 milijonov skavtinj in skavtov, se WOSM uvršča med največje mladinske organizacije na svetu.
Evropska skavtska regija WOSM-a obsega preko dva milijona skavtov in voditeljev, v štiridesetih nacionalnih skavtskih organizacijah.<ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/where-we-work/regions/europe |title=European Scout Region |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref>
Ker ima WOSM sprejeto pravilo, da sprejme med svoje nove člane samo eno nacionalno skavtsko organizacijo, je leta 1994 iz Slovenije sprejel [[Zveza tabornikov Slovenije|Zvezo tabornikov Slovenije]], kot svojo 135. člansko organizacijo.
==WAGGGS==
[[Slika:WAGGGS.svg|100px|thumb|desno|Simbol WAGGGS-a]]
'''WAGGS''' (World Association of Girl Guides and Girl Scouts) je največje prostovoljno mladinsko gibanje na svetu za dekleta in mlade ženske.<ref>{{navedi splet |url=https://www.cnvos.si/nvo-vseved/eu-mreze/world-association-girl-guides-and-scouts-wagggs/ |title=WAGGGS |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> Združuje več kot 10 milijonov članic v 153 državah, ter si prizadeva, da bi člani (dekleta in tudi fantje) v polnosti razvili svoje potenciale.
=== Zgodovina in ustanovitev===
[[Slika:100 years of Girl Guiding (4825886481).jpg|150px|thumb|desno|Cvetlična zasaditev ob 100-letnici skavtinj]]
[[Slika:Agnes Baden-Powell.jpg|150px|thumb|levo|Agnes Baden-Powell (1858-1945)]]
[[Slika:Olave Baden-Powell.jpg|150px|thumb|desno|Olave Baden-Powell (1889-1977), okoli 1920]]
Že leta 1909 se je na srečanju skavtov v Londonu pojavila skupina deklet, ki so se razglasile za »Girl Scouts« (skavtinje). To je ustanovitelja skavtstva Roberta Baden-Powella spodbudilo, da prilagodi gibanje tudi za dekleta. Leta 1910 je vodstvo skavtinj zaupal svoji sestri Agnes Baden-Powell.<ref>{{navedi splet |url=https://www.girlmuseum.org/girl-guiding-a-brief-history-part-two-agnes-baden-powell/ |title=The Three Baden-Powells: Robert, Agnes and Olave|accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Leta 1918 je Baden-Powell izdal novo priročnik za dekleta, z naslovom Girl Guides.
Prva svetovna skavtska konferenca leta 1920 v Londonu je omogočila mednarodno povezovanje tudi skavtinjam.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/about-us/our-history/ |title=WAGGGS: Our history |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref>
Na 5. mednarodni skavtski konferenci v Parádu na Madžarskem, leta 1928, je bil ustanovljen WAGGGS, kot svetovno združenje skavtinj.<ref>{{navedi splet |url=https://www.csbk.org/wp-content/uploads/2011/07/Hungarian-Scout-History-flyer3.pdf |title=The History of Hungarian Scouting Worldwide |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Ustanoviteljice so bile predstavnice 26 držav, med njimi tudi Jugoslavije (tedaj [[Kraljevina SHS]]).
==Skavtstvo v Sloveniji==
Slovenske skavtinje in skavti se združujejo v [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov|Združenje Slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS), ki šteje približno šest tisoč članov, lokalno pa v sedemdeset skupin, te pa v devet manjših območij, ki jih imenujejo ognjišča. Med Slovenci na [[Enota deželne decentralizacije Trst|Tržaškem]] in [[Enota deželne decentralizacije Gorica|Goriškem]] v Italiji deluje podobna [[Slovenska zamejska skavtska organizacija]] (SZSO).
Skavti kot del [[Civilna zaščita|Civilne zaščite]] pomagajo ob vseh večjih naravnih nesrečah po vsej Sloveniji.
Mnogi pedagogi in psihologi menijo, da so veščine, ki jih skavtstvo razvija - samostojnost, sodelovanje, stik z naravo, reševanje problemov in odgovornost - v digitalni dobi še dragocenejše kot pred stoletjem. Zato se zanimanje za kakovostne programe sobivanja z naravo v nekaterih državah ponovno krepi, čeprav se to sedaj izraža drugače kot v času največjega razcveta skavtskega gibanja.
{{glavni|ZSKSS}}
===Članstvo ZSKSS===
V Evropi trenutno WAGGGS podpira 64 nacionalnih skavtskih združenj v 41 držav. Iz Slovenije so člani WAGGGS-a skavti oz. [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS), ki so leta 1996 postali pridruženi, leta 1999 pa polnopravni člani.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/our-world/europe-region/member-organisations/Slovenia/ |title=WAGGGS Member organisation: ZSKSS |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Nekatere skavtske organizacije so članice obeh zvez (lahko pa njihovi člani osebno), tako WOSM-a kot WAGGGS-a.
===Organiziranost===
Sedež WAGGGS-a je v Londonu, v Olave Centru, ki je bil odprt leta 1985. Poimenovan je po Olave Baden-Powell, ženi ustanovitelja skavtskega gibanja Roberta Baden-Powella in prvi svetovni voditeljici skavtinj.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/contact-us/ |title=Contact WAGGGS at our London World Bureau |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref>
==Sklici==
{{sklici|3}}
== Glej tudi ==
* [[Zgodovina slovenskega skavtstva]]
* [[Robert Baden-Powell]]
* [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS)
* [[Slovenska zamejska skavtska organizacija]] (SZSO)
* [[Zveza bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZBOKSS)
== Viri ==
* World Association of Girl Guides and Girl Scouts, World Bureau (1997), ''Trefoil Round the World''. Eleventh Edition 1997. {{ISBN|0-900827-75-0}} {{ikona en}}
* Grašič, Miroslava, ''Skavti in gozdovniki na Slovenskem: Taborniška gibanja med Slovenci v domovini, zamejstvu, Argentini in Kanadi v 20. stoletju'', Maribor 1990, Muzej narodne osvoboditve Maribor {{COBISS|ID=10782}}
* Fužir, Barbara, ''Skavti: 25 zgodb za 25 let delovanja združenja'', Ljubljana 2015, ZSKSS {{ISBN|978-961-93642-1-5}} {{COBISS|ID=279071232}}
*{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=534, 620}}
*{{navedi knjigo |author=Baden-Powell, Robert |year=2015 |title=Priročnik za skavtske voditelje: o teoriji skavtske vzgoje |publisher=ZSKSS |isbn=978-961-91701-5-1 |cobiss=253014528 |pages=}}
==Zunanje povezave==
* [http://skavti.si/zgodovina Skavti.si/zgodovina] (pridobljeno 15. junija 2019)
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Skavtstvo]]
{{Infobox historic site
|name = Opatija Rheinau
|native_name = Abtei Rheinau
|image = 2010-05-14 16-25-05 Switzerland Zurich Alt-Rheinau.jpg
|caption =sedanji izgled nekdanje opatije
|image_size = 250px
|locmapin = Švica
|map_width = 275
|map_caption =
|coordinates ={{coord|47|38|32|N|8|36|30|E|}}
|location ={{zastava|Švica}},<br>[[Rheinau]], [[Kanton Zürich]]
|area =
|built =
|demolished =
|rebuilt =
|architect =
|architecture =
|governing_body =Rimskokatoliška škofija Sankt Gallen<br>[[Kanton Zürich]]
|owner=
|url=
}}
'''Opatija Rheinau''' [rajnau], ([[Latinščina|lat.]] Monasterium Rhenaugensis) je nekdanja [[benediktinci|benediktinska]] opatija v [[Švica|Švici]], v [[Kanton Zürich|kantonu Zürich]]. Ustanovljena je bila okoli leta 778, razpuščena pa je bila leta 1862. Stoji na otočku na reki [[Ren]].
==Zgodovina==
Izgradnjo obrambnega kompleksa na strateško pomembnem in zaščitenem rokavu reke Ren zgodovinarji uvrščajo v leto 778. V devetem stoletju se je tam naselila skupnost triinštiridesetih benediktinskih menihov, od katerih je bilo polovica duhovnikov.<ref>[https://books.google.com/books?id=YwU4AAAAIAAJ&dq=Rheinau+Abbey&pg=PA285 Clark, James Midgley. ''The Abbey of St. Gall as a Centre of Literature & Art'', Chapter XII, CUP Archive, 1926, 1926]</ref> Med njimi je bil sv. Fintan (oz. Findan)<ref>{{navedi splet |url=https://svetniki.org/sveti-fintan-misijonar-puscavnik-in-rekluz/ |title=Sveti Fintan |accessdate=30. maj 2023 |date= |format= |work= }}</ref> irski menih, ki se je uspel rešiti [[vikingi|vikingške]] sužnosti. V samostanu je kot puščavnik živel dvaindvajset let.<ref>[https://books.google.com/books?id=V6OpDgAAQBAJ&dq=Rheinau+Abbey&pg=PA283 Rio, Alice. ''Slavery After Rome, 500-1100'', Oxford University Press, 2017, p. 30] {{ISBN|9780191009020}}</ref>
== Sklici==
{{sklici}}
== Sklici ==
{{sklici}}
== Viri==
== Zunanje povezave ==
{{reli-struct-stub}}
[[Kategorija:Zgradbe in objekti na Bledu]]
qal8cml4bgj16ebh7bomckkt0npjwso
6739425
6739423
2026-08-19T14:04:59Z
Shabicht
3554
/* Zvonik in zvonjenje, opis nekdanjega in sedanjega stanja */
6739425
wikitext
text/x-wiki
[https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Seznam_infopolj Seznam infopolj]<br>
'''Prosim, pusti to vrstico pri miru!!''' (glava peskovnika) '''<br>
'''Ne spreminjaj vsebine peskovnika med urejanjem uporabnika, da ne pride do NAVZKRIŽNEGA UREJANJA !!!'''<br>
Red zvonjenja
==Zvonik in zvonjenje, opis nekdanjega in sedanjega stanja==
[[Slika:Cerkev sv. Jurija - prenova 03.jpg|200px|sličica|levo]]
V [[zvonik|zvoniku]] [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve]] so bili do leta 2023 zvonovi v tako dotrajanem stanju, da je bilo mogoče zvoniti zgolj z malima zvonovoma, saj bi skupno zvonjenje vseh zvonov lahko ogrozilo statiko zvonika. [[Nadžupnija Slovenske Konjice|Nadžupnija]] se je zato odločila, da po več kot stotih letih v zvonik povrne mogočen veliki zvon, ki tehta skoraj tri tone.<ref>{{navedi revijo |last=Vogrin |first=Jože |date= |title=Obnavljamo zvonik |url=https://novice.si/page/mogocen-cerkveni-zvonik-konjicanom-prepreva-ze-stoletja-kako-je-videti-znotraj-foto-video/ |magazine=brošura Konjiški zvon |location=Slovenske Konjice |publisher=Nadžupnija Slovenske Konjice |access-date=2. april 2023}}</ref>
[[Slika:Cerkveni zvonik Slovenske Konjice.jpg|200px|sličica|levo|Novo stopnišče in podesti v zvoniku (2024)]]
Skupaj z načrtovanjem in izdelavo projektov se je opravila temeljita obnova zvonika [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve sv. Jurija]], med katero je bilo zamenjano dotrajano stopnišče, vključno s podesti, na novo je bila urejena elektroinštalacija, razsvetljava, pogon ure… V sklopu opreme zvonov je bila urejena in konzervirana stara masivna lesena nosilna konstrukcija, na novo so bili izdelani štirje jarmi zvonov ter obnovljeni njihovi nosilci…
[[Slika:Zvon 1924.jpg|180px|thumb|desno|nekdanji veliki zvon iz 1924]]
Medtem se je vse tri zvonove odpeljalo v [[Innsbruck]], kjer so v [[Zvonarna Grassmayr|zvonarni Grassmayr]] poskrbeli za obnovo več kot tristo let starega zvona, ki je bil vlit pri Conradu Schneiderju v Celju,<ref>[http://www.slovenska-biografija.si/rodbina/sbi546296/] Slovenski biografski leksikon</ref> iz leta 1715{{sfn|Stopar|1976|p=27}} ter za medsebojno uglasitev vseh zvonov, posebej slovesno pa je bilo tamkajšnje vlitje novega velikega zvona v novembru 2023.
Osnova tega novega velikega zvona je bil nekdanji nadžupnijski zvon iz leta 1924, ki je moral med drugo svetovno vojno zaradi prelitja v orožje zapustiti zvonik.{{sfn|Ambrožič|1993 |p=135}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=64}} Njegovo okrasje so zvonarji, tudi na podlagi ohranjene fotografije, kar se da približali originalu, za načrt [[zvon|rebra]] pa vzeli zvon, ki je bil v podobnem časovnem obdobju vlit v isti livarni v Mariboru ter se je ohranil vse do danes.
Novi zvon in prenovljeni zvonovi so bili v zvonik povzdignjeni na Jurijevo nedeljo leta 2024.
Kasneje je bila v zvoniku nameščena nova avtomatika, ki sedaj ureja zvonjenje, bitje ure, omogoča pa tudi daljinsko upravljanje. Iz zvonika tako ponovno zvoni uglašena pesem cerkvenih zvonov, v skladu z dolgoletno tradicijo štajerske slovenske pokrajine.
[[Slika:Novi 2.jpg|180px|thumb|desno|novi veliki zvon, še v Innsbrucku (2023)]]
===Stolpna ura===
V zvoniku sedaj čas na štirih številčnicah ureja [[Radijska ura|radijsko vodena ura]], avtomatika pa poganja kazalce in ureja tudi bitje. Bitje ure poteka podnevi in tudi ponoči, vendar je v nočnem času, od 22.00 ure do 6.00 ure zjutraj, naravnano na zmanjšano glasnost. Pri prebivalcih mesta ima bitje ure na cerkvenem zvoniku poseben pomen, saj prav tako kot nekdaj oznanja točen čas, hkrati pa tudi prijetno popestri dogajanje na [[Seznam ulic v Slovenskih Konjicah|Starem trgu]].
==Zvonovi in zvonjenje==
Zvonjenje ni le oznanilo časa, ampak tudi povabilo k molitvi in premišljevanju o skrivnostih naše vere.
{| class="wikitable sortable"
! opis zvona
! slika
! zvonar
! leto vlitja
! premer
! teža<br>(v kg)
! ton*<br>(po podatkih zvonarne)
|-
|veliki zvon
|[[Slika:Novi zvon in arhidiakon.jpg|200px]]
|[[Zvonarna Grassmayr|Grassmayr Innsbruck]]
| 2023
| 172 cm
| 2870
| [[ton|B° +6/16]]
|-
|stari zvon
|[[Slika:Schneiders's bell 04.jpg|200px]]
| Konrad Schneider, Celje{{sfn|Ambrožič|1993|p=147}}
| 1715{{sfn|Kovačič|1906|p=}}
| 143 cm
| 1758
| [[ton|d' +6/16]]
|-
|večji zvon
|[[Slika:Grassmayrjev zvon.jpg|200px]]
| Grassmayr Innsbruck
| 1984
| 106 cm
| 651
| [[ton|f' +6/16]]
|-
|mali zvon
|[[Slika:Zvon mali.jpg|200px]]
| Grassmayr Innsbruck
| 1984
| 95 cm
| 470,5
| [[ton|g' +6/16]]
|-
|}
===Redno zvonjenje===
Vsak dan slišimo trikrat dnevno posebno zvonjenje, tako imenovano angelovo češčenje: zjutraj, opoldne in zvečer. Uvajali so ga že v srednjem veku, najprej zvečer (Večerni zvon, Večerni ave …) kasneje tudi zjutraj. Molitvi angelovega češčenja, ki se običajno moli pri trojnem zvonjenju, se zvečer doda očenaš za verne duše. Večerno zvonjenje se ravna po sončnem zahodu in je v bogoslužnem koledarju zanj določen čas za vse slovenske škofije.
Skoraj istočasno z večernim zvonjenjem so iz 13. stoletja v zgodovinskih virih ohranjeni zapisi, da se je ob zori zvonilo [[Sveta Marija|Mariji]] v pozdrav in v počeščenje. Posebej v mestih je bilo v civilnem življenju običajno jutranje zvonjenje, ponekod ob 4.00 uri, s katerim so oznanjali, da so mestna vrata odprta. Tedaj je bilo to zvonjenje tudi javno znamenje časa, kasneje pa je bilo preneseno na sedmo uro zjutraj. Sedaj je t.i. jutranjica silno redka, ponekod običajna zgolj za velike praznike, ko so z zvonjenjem in s pritrkovanjem zvonov naznanjali praznovanje tistega dne. V [[Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] so tovrstno oznanjevanje ob večjih praznikih prevzeli fantje in možje, ki zjutraj v okolici pokajo oz. »streljajo« z velikimi 200-litrskimi sodi, napolnjenimi s plinom acetilenom, pridobljenim iz kalcijevega karbida (po domače karbita).
• ob 7.00 h se jutranje zvonjenje »Angelovo češčenje« opravlja Mariji v čast, med tednom z večjim zvonom, v nedeljo pa z velikim zvonom. Jutranje zvonjenje traja tri minute;
• ob 12.00 opoldansko zvonjenje »poldan zvoni« opravlja stari zvon, ob nedeljah in praznikih pa veliki zvon. Tudi to drugo zvonjenje je Angelovo češčenje, vendar je bilo zgodovinsko gledano uveljavljeno kasneje kot druga dva zvonjenja, papež Kalist III. je leta 1456 ukazal, naj se zvoni tudi opoldne, v zahvalo za zmago nad Turki v bitki pri Beogradu;
• ob mraku – večerno zvonjenje »Ave Marija« se opravlja dnevu v slovo. Za Slovence ima to zvonjenje prav poseben pomen, o čemer pričajo številne pesmi in različna avtorska dela, ki opisujejo »večerni zvon«. Zgodovinsko lahko tudi začetke večernega zvonjenja pripišemo nekdanjemu »zapiranju mestnih vrat«, ki so ga naznanjali z zvonjenjem.
Pri večernem zvonjenju se ponavadi oglasijo trije zvonovi, najprej prvi, ki zvoni »angelski pozdrav oz. češčenje«, drugi, praviloma manjši zvon, se oglasi za duše vernih v vicah, tretji pa v čast [[Sveti Florjan|sv. Florijanu]], za varstvo pred večnim ognjem in pogubljenjem. V Slovenskih Konjicah ob mraku najprej zvoni večji zvon, za njim mali zvon in na koncu še stari zvon, zvonjenje vsakega pa traja okoli dve minuti.
===Izredna zvonjenja===
• prvo izredno zvonjenje se opravlja ob petkih, ob 15.00 uri. Spominja nas na [[Jezus Kristus|kristusovo trpljenje]] in njegovo smrt na križu. Oglasi se veliki zvon, ki zvoni tri minute;
• drugo izredno zvonjenje se opravlja ob sobotah, ob 15.00 uri v zimskem ali ob 16.00 uri v poletnem obdobju. Oglasi se veliki zvon, ki zvoni tri minute. To zvonjenje nas opomni na prihajajoči gospodov dan in nas povabi, da delo zaključimo in se pričnemo pripravljati na praznovanje nedelje. Zvonjenje ima prav zaradi njegovega namena posebno ime »delopust« in se opravlja tudi pred vsemi cerkvenimi prazniki med letom;
===Zvonjenje pokojnim===
Med pomembna izredna zvonjenja sodi tudi zvonjenje pokojnim. Tovrstno zvonjenje naznani, da je v župniji pokojni, ki ga pripravljajo na pogreb.
V nadžupniji se spoštuje in izvaja stara tradicija oz. cinklet:<br>
ko je najavljena smrt, se najprej pozvoni z »navčkom«, ki je v Slovenskih Konjicah mali zvon. Ta pozvoni enkrat, če je pokojni otrok, dvakrat, če je pokojna ženska in trikrat, če je pokojni moški.
Zvonjenje pokojnemu se oglasi tudi, ko se pokojnik vrne v nadžupnijo, in sicer v času, ko je le-ta v mrliški vežici pri pokopališču. Opravlja se opoldne, nekaj minut po opoldanskem zvonjenju in traja štiri minute:
• moškemu zvoni najprej veliki zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali;<br>
• ženski zvoni najprej stari zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali;<br>
• otroku zvoni najprej večji zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali.<br>
Ob smrti [[papež|papeža]] se zvoni z velikim zvonom, petkrat po dve minuti.
===Mašno zvonjenje===
V Slovenskih Konjicah zvonovi na različna načina vabijo k bogoslužju:
• med tednom se stari zvon, večji in mali zvon oglasijo petnajst minut pred mašo in s tem vernike povabijo k bogoslužju. Tri minute pred njim se ponovno oglasi stari zvon, ki vernike povabi v cerkev,
• v nedeljo se eno uro pred mašo oglasi veliki zvon, ki tudi najbolj oddaljene vernike povabi k bogoslužju. Petnajst minut pred bogoslužjem se oglasijo vsi štirje zvonovi, zatem pa, tri minute pred mašo, se oglasi stari zvon, ki vernike povabi v cerkev.
Od Slave pri maši na [[Veliki četrtek]] pa do Salve pri [[Velikonočna vigilija|Velikonočni vigiliji]] zvonovi umolknejo, pravimo, da »gredo v Rim«.
===Pritrkovanje===
Občasno se iz zvonika, pred kakšnim praznikom, oglasi tudi [[pritrkovanje]] (pritrkavanje), ki je posebna vrsta igranja na zvonove. V Sloveniji je pritrkovanje izjemno razvito in imamo zelo širok spekter različnih melodij. Takrat se zvonovi oglasijo z različnimi ritmičnimi vzorci, ki se imenujejo pritrkovalske melodije. Njihov namen je oznanjevanje prihajajočega praznovanja slovesnih cerkvenih praznikov.
== Sklici ==
{{sklici}}
== Viri ==
* {{navedi knjigo |last1=Ambrožič|first1=Matjaž |year=1993 |title=Acta Ecclesiastica Sloveniae 15: Zvonarstvo na Slovenskem |publisher= |isbn= |cobiss=1089069 |ISSN=0351-2789}}
* {{navedi knjigo |last1=Kovačič| first=Fran|authorlink1=Fran Kovačič |year=1906 |title=Cerkveni zvonovi v Lavantinski škofiji |publisher=Bogoslovno učilišče, Maribor |isbn= |cobiss=37305089 |pages=}}
* {{navedi knjigo |last1=Ožinger|first1=Anton|first2=Ivan|last2=Pajk |year=1996 |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=38788353|pages=}}
==Morje==
[[Habsburška monarhija|Habsburška dinastija]] je izhod na morje dobila že leta že leta 1374, ko je nasledila del [[Istra|Istre]] in [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]] ter je leta 1382 [[Trst]], pod pokroviteljstvom avstrijskega nadvojvode Leopolda II., sklenil dogovor o zaščiti, kar je predstavljalo temelj pomorske trgovine. V tem obdobju je nad številnimi istrskimi obalnim mesti dominirala [[Beneška republika]]. Kljub temu je Habsburška monarhija leta [[1527]] pridobila del vzhodne jadranske obale (Hrvaško primorje s [[Senj|Senjem]] in [[Reka, Hrvaška|Reko]] ter [[Trsat]]).
Avstrijski in beneški podaniki so leta [[1571]] skupaj sodelovali v pomorski bitki pri Lepantu proti [[Otomansko cesarstvo|otomanskemu imperiju]],
v kateri je združeno ladevje [[Beneška republika|Benetk]], [[Malteški viteški red|Malte]], [[Kraljevina Španija|habsburške Španije]], [[Papeška država|Papeške države]] in drugih uničilo otomansko floto ter za nekaj časa zagotovilo nemoteno plovbo po [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]].
{{glavni|Bitka pri Lepantu (1571)}}
Leta [[1719]] so [[Habsburžani]] razglasili [[Trst]] za svoje svobodno pristanišče.
Cesar [[Karel VI. Habsburški|Karel VI.]] je dal v [[Ladjedelnica Kraljevica|Kraljevici]] leta [[1729]] zgraditi prvi avstrijski pomorski arzenal. [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] je na podlagi določil [[Campoformijski mir|mirovne pogodbe iz Campoformida]] pri [[Videm, Italija|Vidmu]] leta 1797, v zameno za ozemlja v današni Belgiji dobila dotlej beneška ozemlja in mesta v [[Istra|Istri]] in [[Dalmacija|Dalmaciji]].
Miru je kmalu sledila nova vojna z [[Napoleon Bonaparte|Napoleonom]] in ker beneška vojna mornarica ni imela večjega pomena za celinsko orientirano Avstrijo, je sledilo rezanje še nedokončanih ladij. Avstrijska posest [[Benetke|Benetk]] in ozemelj na vzhodni obali [[Jadransko morje|jadranskega morja]] je bila ponovno potrjena po napoleonovem porazu, na [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]] leta 1815. Avstrija je tako prevzela [[Arsenal, Benetke|beneški arsenal]] in tudi mornariško kadetnico (Collegio di cadetti di marina), vendar se je avstrijska vojna mornarica med 1820 in 1848 razvijala in delovala pod močnim vplivom italijanskih in dalmatinskih pomorščakov. V letu 1820 je v Ameriko in v Vzhodno Azijo odplula njena prva vojaška ladja - korveta Carolina.
V času pomladi narodov [[1848]] je v [[Benetke|Benetkah]] izbruhnil upor, s težnjami po odcepitvi, pri katerem so sodelovali tudi avstrijski pomorščaki italijanske narodnosti, kar je imelo za posledico, da je kar 113 ladij od 162 prestopilo na stran beneških upornikov in je tako avstrijska mornarica čez noč skoraj prenehala obstajati. Ko je leta 1849 Avstrija ponovno pridobila Benetke, italijanski pomorski kader ni bil več deležen zaupanja.
Leta 1854 je cesar [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef]] za vrhovnega poveljnika vojne mornarice najel in imenoval danskega [[viceadmiral|viceadmirala]] [[Hans Birch Dahlerup|Hansa Birch von Dahlerupa]], ki je mornarico reorganiziral po angleških vzorih, nezanesljivi italijanski kader nadomestil z ljudmi iz drugih delov monarhije, ter uvedel poveljevanje v nemščini. Lesenim jadrnicam, ki so jih prevzeli v Benetkah, so se pridružile prve parne ladje. Leta 1859 se je z uspešnega potovanja okoli sveta vrnila fregata Novara. Dahlerupove zasluge so, da so pomorske ustanove in vojaško oporišče preselili najprej na začasno lokacijo v [[Trst]], zatem pa v [[Pulj]], kjer so leta 1856 položili temeljni kamen za novi arzenal in začeli urejati glavno [[Vojaška baza|mornariško bazo]] s pristaniščem, postopoma pa so tam namestili tudi večino drugih vojaških pomorskih ustanov.
Istočasno je država gradila [[železniška proga|železniške povezave]] s pristanišči. Leta [[1857]] je bila končana t.i. [[Južna železnica]], ki je povezala [[Dunaj]] s [[Trst|Trstom]], leta 1973 odsek [[Pivka]] - [[Reka, Hrvaška|Reka]], leta 1876 pa je dobilo železniško povezavo še glavno vojaško pristanišče v [[Pulj|Pulju]].
Oporišči vojne mornarice sta postala tudi [[Šibenik]] in [[Boka Kotorska]], na [[Reka, Hrvaška|Reko]] pa so leta 1866 iz Trsta preselili Pomorsko vojaško akademijo (k.u.k. Marine-Akademie in Fiume), ki je sprva delovala v Benetkah.
[[Slika:Nautische Akademie Fiume.jpg|250px|thumb|desno|Nekdanja pomorska vojaška akademija na Reki]]
Leta 1862, so začeli, ob podpori novega vrhovnega poveljnika, brata [[cesar]]ja [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]], nadvojvode [[Maksimilijan I. Mehiški|Ferdinand Maksimilijan]] (1832–1867), graditi prve oklepne fregate. [[Kapitan fregate|Kapitanu fregate]], kasnejšemu [[viceadmiral|viceadmiralu]] [[Wilhelm von Tegetthoff|Wilhelmu von Tegetthoffu]], rojenemu v [[Maribor]]u, je uspelo v [[Bitka pri Visu (1866)|Bitki pri Visu]] leta 1866 odločilno poraziti veliko večjo, modernejšo, vendar slabo vodeno italijansko ladjevje. Cesarstvo je kljub temu uspehu na kopnem izgubilo vojno proti Prusiji in se moralo odpovedati svojim pokrajinam v Italiji, pa tudi se dogovoriti z [[Madžari]] o skupnem vodenju politike, o financiranju in vojaških vprašanjih. Do svoje smrti, leta 1871, je Tegetthoff pripravil načrt izgradnje nove flote, kar pa so zaradi pomanjkanjkanja denarnih sredstev uresničili le delno, vendar se je mornarica krepila in je koncem 19. in v začetku 20. stoletja stopila v vrste velikih pomorskih sil.
Od leta 1889 dalje je tako mornarica nosila naziv »Cesarska in kraljeva« (Kaiserliche und Königliche) ([[kratica]] v splošni rabi: k.u.k) s katerim so poudarili dvojnost monarhije. Konec 19. stoletja je gradila obalne bojne ladje (oklepnice tipa predrednot), tik pred [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] pa že večje oklepne [[Bojna ladja|bojne ladje]], tipa rednot, z težkim topništvom, oklepne in lahke [[križarka|križarke]], kot izvidniške ladje, ter [[Rušilec|rušilce]] za zaščitne namene.
Prvi avstrijski vojni ladji, korveti Carolina, ki je bila v Vzhodni Aziji leta 1821, je do razpada monarhije sledilo 21 vojnih ladij, na 37 čezmorskih potovanjih. Med lesenimi jadrnicami so bile Novara, Donau, Erzherzog Friedrich, Fasana, Helgoland, Saida, Frunsberg, Aurora ter Zrinyi, ki so jim postopoma vgrajevali pogon s [[Parni stroj|parnimi stroji]], ter leseni torpedni ladji Albatros in Nautilus. Proti koncu stoletja so tja že plule modernejše ladje, torpedne oz. lahke križarke razreda Kaiser Franz Joseph I ([[SMS Kaiserin Elisabeth|Kaiserin Elisabeth]] in [[SMS Kaiser Franz Joseph I|Kaiser Franz Joseph I]]) lahke križarke razreda Zenta (Zenta, Aspern in Szigetvar), [[Torpedovka|torpedovki]] Panther in Leopard ter oklepni križarki Kaiserin und Köenigin Maria Theresia in Kaiser Karl VI.
Februarja 1918 so se [[Upor mornarjev v Boki Kotorski|uprli mornarji v Boki Kotorski]], ki so ga zatrli po dveh dneh. Zaradi upora je dotedanjega glavnega poveljnika mornarice, [[Maksimilijan Njegovan|admirala Njegovana]], na položaju zamenjal [[Miklós Horthy|admiral Horthy]].
[[Slika:Austro-Hungarian fleet.jpg|thumb|right|240px|Avstro-ogrsko ladevje na manevrih pred prvo svetovno vojno, v ospredju [[bojna ladja]] SMS Tegetthoff]]
Kronski svet Avstro-Ogrske je s sklepom dne 29. oktobra 1918 celotno vojno in trgovsko ladjevje dualne monarhije z vsemi pristanišči in kopenskimi objekti predal [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Državi SHS]], vendar je celotno ladjevje po [[Rapalska pogodba|rapalski mirovni pogodbi]] pripadlo Italiji.
'''Apostolsko nasledstvo''' ([[Latinščina|lat.]] Successio apostolica) je [[krščanstvo|krščanska]] doktrina ali verski nauk, po katerem so sedanji [[škof]] (tudi [[papež|papež]]) veljavni nasledniki [[Jezus Kristus|Jezusovih]] [[apostol]]ov.
==Nasledstvena škofovska služba==
Cerkev se v zvezi z apostolskim nasledstvom sklicuje na nasledstveno škofovsko službo, ki naj bi segala od sedanjih škofov in papeža neposredno in neprekinjeno v preteklost, vse do [[Apostol|apostolov]], s tem pa se škofom daje legitimnost in izpričuje tudi verodostojnost Cerkve kot božje ustanove. Bistvo apostolskega nasledstva je [[Škofovsko posvečenje|posvečenje]] in polaganje rok, s katerima se potrjuje služba v Cerkvi.
==Apostolstvo==
Apostolstvo je ena od štirih bistvenih označb Cerkve (ena, sveta, katoliška, apostolska), ter je izraženo tudi v [[Nicejska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski]] [[Veroizpoved|veroizpovedi]], ki je bila potrjena na Nicejskem koncilu (prvem cerkvenem zboru) leta [[325]]. Apostolstvo je opredeljeno v tem, da je Cerkev ustanovil [[Jezus Kristus]] (z obhajanjem [[Evharistija|evharistije]] pri t.i. [[Zadnja večerja|Zadnji večerji]]) in da so papeži in škofje v nepretrganem nizu nasledniki apostolov, ki temelji na zakramentalni posvetitvi).
===Primat papeža in škofov===
Apostol [[Sveti Peter|Peter]] naj bi bil, po krščanskem verovanju, tudi prvi rimski [[škof]] in [[papež]].<ref>* {{navedi knjigo |author= |translator=Uroš Kalčič|year=1992 |title=Zgodovina krščanstva |publisher=Državna založba Slovenije v sodelovanju s Tiskovnim društvom Ognjišče|location=Ljubljana|isbn=86-341-0644-6 |cobiss=29084160 |pages=}}</ref> Po krščanskem izročilu in na podlagi zapisa v [[Nova zaveza|Novi zavezi]] o Petru, kot skali, na kateri bo Jezus zgradil svojo cerkev ({{Bibl|Mt 16,18}}) kristjani verujejo, da je [[Jezus Kristus|Jezus]] imenoval sv. Petra za prvega rimskega škofa, kar je postavilo temelje za nadaljnji razvoj [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkve]] in opolnomočilo papeže ter škofe kot izvajalce krščanske doktrine ter nosilce cerkvene hierarhije.
==Različni pogledi==
Pogledi na doktrino o apostolskem nasledstvu niso popolnoma enotni v različnih krščanskih Cerkvah in denominacijah, večina pa se strinja z naslednjim glavnim principom: Jezus je svojo duhovno avtoriteto izročil apostolom. Apostoli so svojo avtoriteto izročili prvim škofom s polaganjem rok - [[škofovsko posvečenje|škofovskim posvečenjem]]. Ti so jo na enak način prenašali na svoje naslednike. Danes veljajo kot veljavno posvečeni tisti škofje, na katere je prešlo škofovsko posvečenje preko prejšnjih škofov v nepretrgani verigi, ki se je začela z Jezusom in apostoli. Na to naj bi se nanašala tudi beseda ''apostolska'' v [[Nicejsko-carigrajska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski veroizpovedi]]: »Verujem v eno sveto, katoliško in apostolsko Cerkev...«
Tak pogled na apostolsko nasledstvo zagovarjajo vse [[katolištvo|katoliške]] in [[pravoslavje|pravoslavne]] Cerkve. Razhajajo se samo pri vprašanju, ali se je vodilna vloga [[sveti Peter|svetega Petra]] prenesla na današnjega [[papež]]a in kakšen pomen ima zato papež in [[Rimskokatoliška cerkev]].
Kljub enakemu pojmovanju te doktrine omenjene Cerkve večinoma priznavajo veljavnost apostolskega nasledstva samo Cerkvam iz svoje skupine (tistim, s katerimi so v [[polno občestvo|polnem občestvu]]) ne pa tudi tistim iz druge skupine. Stvari se na tem področju izboljšujejo z napredkom [[ekumensko gibanje|ekumenskega gibanja]].
[[Anglikanska Cerkev|Anglikanska]] in [[Starokatoliška Cerkev]] pri odcepitvi od Rimskokatoliške cerkve nista prekinili verige apostolskega nasledstva in njihovi škofje štejejo za veljavne naslednike apostolov. Njihovo škofovsko posvečenje bi moralo biti veljavno tudi v očeh Rimskokatoliške Cerkve vsaj v primeru moškega škofovstva (primeri, ko se v teh dveh Cerkvah škofovsko posvečenje prenaša preko žensk-škofinj, so bolj sporni, saj Rimskokatoliška cerkev škofovskega posvečenja žensk ne priznava).
V protestantskih skupnostih večinoma ne priznavajo apostolskega nasledstva v zgoraj opisanem pomenu: Po protestantski teologiji apostoliciteta obstaja zato, ker je v cerkvi Božja beseda živa prav zaradi apostolskega nauka. Nekatere protestantske skupnosti o apostolskem nasledstvu sploh ne govorijo, druge pa se sklicujejo na apostolsko nasledstvo v smislu ''verskega nauka'', ki je prehajal od Jezusa in apostolov do današnjih verskih voditeljev.
{{Infopolje Bivša država
|native_name = ''Royaume de France''
|conventional_long_name = Kraljevina Francija
|common_name =
|
|continent = Evropa
|region =
|country =
|era = obnova Burbonov
|status = kraljevina
|status_text=
|empire =
|government_type= unitarna parlamentarna pol-ustavna monarhija
|
|event_start =
|year_start = 1815
|date_start =
|event_end =
|year_end = 1830
|date_end =
|life_span = 1815–1830
|
|event1 =
|date_event1 =
|event2 =
|date_event2 =
|event3 =
|date_event3 =
|event_pre =
|date_pre =
|event_post =
|date_post =
|
|p1 = Prvo francosko cesarstvo
|flag_p1 = Flag of France.svg
|s1 =
|flag_s1 =
|flag_s2 = Flag of France.svg
|s3 =
|flag_s3 =
|
|flag =
|flag_type =
|image_flag = Drapeau france ancien regime.svg
|symbol =
|symbol_type =
|image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg
|image_map = Kingdom of France (1815).svg
|image_map_caption =Kraljevina Francija (1818)
|capital = Pariz
|national_motto =
|national_anthem =
|common_languages = [[francoščina]]
|currency = [[francoski frank]]
| leader1 = [[Ludvik XVIII.]]
| year_leader1 = 1815–1824
| leader2 = [[Karel X. Francoski |Karel X.]]
| year_leader3 = 1830
| leader3 = [[Ludvik XIX. Francoski|Ludvik XIX.]] (pretendent)
| year_leader4 = 1830
| leader4 = [[Henrik V. Francoski|Henrik V. ]] (pretendent)
| year_leader2 = 1824–1830
|title_leader = [[francoski kralj|kralj]]
| title_deputy = predsednik vlade
| deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]]
| year_deputy1 = 1815
| deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]]
| year_deputy2 = 1830
|legislature = [[francoski parlament|parlament]]
|house1 = [[francoski senat|senat]]
|house2 = [[poslanska zbornica]]}}
{{Infobox former country
| native_name = {{native name|fr|Royaume de France}}
| conventional_long_name = Kingdom of France
| common_name = France
| religion = {{ubli|[[Catholic Church]] {{nwr|([[state religion]])}}|[[Calvinism]]|[[Lutheranism]]|[[Judaism]]}}
| government_type = [[Unitary state|Unitary]] parliamentary [[semi-constitutional monarchy]]
| event_start = Restoration
| life_span = 1815–1830
| year_start = 1815
| event_end = End of the Restoration<ref>Waller, Sally (2002). ''France in Revolution, 1776–1830''. Heinemann Advanced History. Heinemann Educational Publishers.</ref>
| year_end = 1830
| date_end = 9 August
| event1 = [[Charter of 1815]] adopted
| date_event1 = 1815
| event2 = [[Hundred Thousand Sons of Saint Louis|Invasion of Spain]]
| date_event2 = 6 April 1823
| event3 = [[July Revolution]]
| date_event3 = 26–29 July 1830
| event4 =
| date_event4 =
| p1 = First French Empire
| flag_p1 = Flag of France.svg
| s1 = July Monarchy
| flag_s1 = Flag of France.svg
| flag_s2 = Flag of France.svg
| flag_type = [[Flag of France|Flag]]{{sfn|Tombs|1996|p=333}}<ref>{{Cite book |last=Pinoteau |first=Hervé |title=Le chaos français et ses signes: étude sur la symbolique de l'Etat français depuis la Révolution de 1789 |date=1998 |publisher=Presses Sainte-Radegonde |isbn=978-2-9085-7117-2 |ol=456931M |page=217 |language=fr }}</ref>{{Efn|The flag can be seen on top of government buildings in the following illustrations:
* {{Cite AV media |url=https://www.parismuseescollections.paris.fr/fr/musee-carnavalet/oeuvres/retour-du-roi-le-8-juillet-1815-1#infos-principales |title=Retour du Roi le 8 juillet 1815 |date=1815 |access-date=12 December 2021 |website=parismuseescollections.paris.fr}}
* {{Cite AV media |url=https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/btv1b540014439.item |title=Attaque Des Tuileries (le 29 Juillet 1830) |date=1830 |access-date=25 November 2023 |website=gallica.bnf.fr}}
}}
| image_flag = Flag_of_the_Kingdom_of_France_(1814-1830).svg
| symbol_type_article = Coat of arms of France
| symbol_type = Coat of arms
| image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg
| image_map = Kingdom of France (1815).svg
| image_map_caption = The [[Kingdom of France]] in 1818
| capital = [[Paris]]
| national_motto = ''[[Montjoie Saint Denis!]]''
| national_anthem = ''[[Le Retour des Princes français à Paris]]'' {{nwr|"The Return of the French Princes to Paris"}} <div style="text-align:center">[[File:Marche Henri IV.ogg]]</div>
| common_languages = [[French language|French]]
| currency = [[French franc]]
| leader1 = [[Louis XVIII]]
| year_leader1 = 1815–1824
| leader2 = [[Charles X of France|Charles X]]
| year_leader3 = 1830
| leader3 = [[Louis Antoine, Duke of Angoulême|Louis XIX]] (''claimant'')
| year_leader4 = 1830
| leader4 = [[Henri, Count of Chambord|Henry V]] (''claimant'')
| year_leader2 = 1824–1830
| title_leader = [[List of French monarchs|King]]
| title_deputy = [[Prime Minister of France|Prime Minister]]
| deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]]
| year_deputy1 = 1815 (first)
| deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]]
| year_deputy2 = 1830 (last)
| legislature = [[Parliament of France|Parliament]]
| house1 = [[Chamber of Peers (France)|Chamber of Peers]]
| house2 = [[Chamber of Deputies of France|Chamber of Deputies]]
| demonym = French
| iso3166code = omit
}}
{{Infopolje Bivša država
|native_name = ''Royaume de France''
|conventional_long_name = Kraljevina Francija
|common_name =
|
|continent = Evropa
|region =
|country =
|era = obnova Burbonov
|status = kraljevina
|status_text=
|empire =
|government_type= unitarna parlamentarna pol-ustavna monarhija
|
|event_start =
|year_start = 1815
|date_start =
|event_end =
|year_end = 1830
|date_end =
|life_span = 1815–1830
|
|event1 =
|date_event1 =
|event2 =
|date_event2 =
|event3 =
|date_event3 =
|event_pre =
|date_pre =
|event_post =
|date_post =
|
|p1 = Prvo francosko cesarstvo
|flag_p1 = Flag of France.svg
|s1 =
|flag_s1 =
|flag_s2 = Flag of France.svg
|s3 =
|flag_s3 =
|
|flag =
|flag_type =
|image_flag = Drapeau france ancien regime.svg
|symbol =
|symbol_type =
|image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg
|image_map = Kingdom of France (1815).svg
|image_map_caption =Kraljevina Francija (1818)
|capital = Pariz
|national_motto =
|national_anthem =
|common_languages = [[francoščina]]
|currency = [[francoski frank]]
| leader1 = [[Ludvik XVIII.]]
| year_leader1 = 1815–1824
| leader2 = [[Karel X. Francoski |Karel X.]]
| year_leader3 = 1830
| leader3 = [[Ludvik XIX. Francoski|Ludvik XIX.]] (pretendent)
| year_leader4 = 1830
| leader4 = [[Henrik V. Francoski|Henrik V. ]] (pretendent)
| year_leader2 = 1824–1830
|title_leader = [[francoski kralj|kralj]]
| title_deputy = predsednik vlade
| deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]]
| year_deputy1 = 1815
| deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]]
| year_deputy2 = 1830
|legislature = [[francoski parlament|parlament]]
|house1 = [[francoski senat|senat]]
|house2 = [[poslanska zbornica]]}}
{{Infobox former country
| native_name = {{native name|fr|Royaume de France}}
| conventional_long_name = Kingdom of France
| common_name = France
| religion = {{ubli|[[Catholic Church]] {{nwr|([[state religion]])}}|[[Calvinism]]|[[Lutheranism]]|[[Judaism]]}}
| government_type = [[Unitary state|Unitary]] parliamentary [[semi-constitutional monarchy]]
| event_start = Restoration
| life_span = 1815–1830
| year_start = 1815
| event_end = End of the Restoration<ref>Waller, Sally (2002). ''France in Revolution, 1776–1830''. Heinemann Advanced History. Heinemann Educational Publishers.</ref>
| year_end = 1830
| date_end = 9 August
| event1 = [[Charter of 1815]] adopted
| date_event1 = 1815
| event2 = [[Hundred Thousand Sons of Saint Louis|Invasion of Spain]]
| date_event2 = 6 April 1823
| event3 = [[July Revolution]]
| date_event3 = 26–29 July 1830
| event4 =
| date_event4 =
| p1 = First French Empire
| flag_p1 = Flag of France.svg
| s1 = July Monarchy
| flag_s1 = Flag of France.svg
| flag_s2 = Flag of France.svg
| flag_type = [[Flag of France|Flag]]{{sfn|Tombs|1996|p=333}}<ref>{{Cite book |last=Pinoteau |first=Hervé |title=Le chaos français et ses signes: étude sur la symbolique de l'Etat français depuis la Révolution de 1789 |date=1998 |publisher=Presses Sainte-Radegonde |isbn=978-2-9085-7117-2 |ol=456931M |page=217 |language=fr }}</ref>{{Efn|The flag can be seen on top of government buildings in the following illustrations:
* {{Cite AV media |url=https://www.parismuseescollections.paris.fr/fr/musee-carnavalet/oeuvres/retour-du-roi-le-8-juillet-1815-1#infos-principales |title=Retour du Roi le 8 juillet 1815 |date=1815 |access-date=12 December 2021 |website=parismuseescollections.paris.fr}}
* {{Cite AV media |url=https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/btv1b540014439.item |title=Attaque Des Tuileries (le 29 Juillet 1830) |date=1830 |access-date=25 November 2023 |website=gallica.bnf.fr}}
}}
| image_flag = Flag_of_the_Kingdom_of_France_(1814-1830).svg
| symbol_type_article = Coat of arms of France
| symbol_type = Coat of arms
| image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg
| image_map = Kingdom of France (1815).svg
| image_map_caption = The [[Kingdom of France]] in 1818
| capital = [[Paris]]
| national_motto = ''[[Montjoie Saint Denis!]]''
| national_anthem = ''[[Le Retour des Princes français à Paris]]'' {{nwr|"The Return of the French Princes to Paris"}} <div style="text-align:center">[[File:Marche Henri IV.ogg]]</div>
| common_languages = [[French language|French]]
| currency = [[French franc]]
| leader1 = [[Louis XVIII]]
| year_leader1 = 1815–1824
| leader2 = [[Charles X of France|Charles X]]
| year_leader3 = 1830
| leader3 = [[Louis Antoine, Duke of Angoulême|Louis XIX]] (''claimant'')
| year_leader4 = 1830
| leader4 = [[Henri, Count of Chambord|Henry V]] (''claimant'')
| year_leader2 = 1824–1830
| title_leader = [[List of French monarchs|King]]
| title_deputy = [[Prime Minister of France|Prime Minister]]
| deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]]
| year_deputy1 = 1815 (first)
| deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]]
| year_deputy2 = 1830 (last)
| legislature = [[Parliament of France|Parliament]]
| house1 = [[Chamber of Peers (France)|Chamber of Peers]]
| house2 = [[Chamber of Deputies of France|Chamber of Deputies]]
| demonym = French
| iso3166code = omit
}}
{{Infobox organization
| name = Skavti
| former name =
| image =1996-Rover Moot-Fahnengruß.jpg
| image_border =
| size = 200px
| caption =
| abbreviation =
| predecessor =
| successor =
| formation = [[29. julij]] [[1907]]
| extinction =
| merger =
| merged =
| established = {{Start date and age|df=yes|29. julij [[1907]]}}
| type = nacionalne organizacije, povezane v različne mednarodne zveze in povezave
| status = organizirano nepolitično mladinsko gibanje
| purpose =
| headquarters =
| location =
| coords =
| region_served = univerzalnost
| membership =
| language =
| general =
| leader_title = Ustanovitelj
| leader_name = [[Robert Baden-Powell]]
| leader_title2 =
| leader_name2 =
| leader_title3 =
| leader_name3 =
| leader_title4 =
| leader_name4 =
| key_people =
| main_organ = [[WOSM]], [[WAGGS]]
| affiliations =
| budget =
| num_staff =
| num_volunteers =
| website =
| remarks =
}}
'''Skavti''' (in tudi skavtinje) so pripadniki skavtskega gibanja, enega največjih prostovoljnih mladinskih gibanj na svetu.
==Zgodovina==
[[Slika:Baden-Powell ggbain-39190 (cropped).png|200px|thumb|levo|Začetnik svetovnega skavtstva<br>
sir [[Robert Baden-Powell]]<br>
(po skavtsko: Bi-Pi)]]
Skavtstvo je svetovno prostovoljno, nepolitično, organizirano vzgojno in izobraževalno mladinsko gibanje, ki ga je na začetku 20. stoletja ustanovil lord [[Robert Baden-Powell]] in ki sedaj obsega več kot 50 milijonov skavtinj in skavtov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/slovenski-skavti-in-skavtinje-ze-25-let-zivijo-obljubo-bogu-in-domovini/363179 |title=Petindvajset let slovenskih skavtov |accessdate=25. junij 2025 |date=18. april 2015|format= |work=}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/who-we-are/scout-movement/scoutings-history |title=WOSM: Scouting’s History |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=534}}</ref>
==Začetki==
Njegov začetnik in idejni oče je britanski [[Generalporočnik (Združeno kraljestvo)|general]]<ref>{{navedi splet |url=https://bwm.org.au/soldiers/Robert_Baden-Powell.php |title=Major General (Later Lieutenant General) Lord Robert Baden-Powell|accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> [[Robert Baden-Powell]], ki je med službovanjem v britanski konjenici (13. [[huzarji|huzarski]] polk)<ref>{{navedi splet|url=https://britishempire.co.uk/forces/armyunits/britishcavalry/13thhussarsbadenpowell.htm |title=13th hussars: Robert Baden Powell |accessdate=22. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> in med obrambo mesta Mafeking (danes Mafikeng)
med [[Druga burska vojna|drugo bursko vojno]] postal pozoren na mlade in spoznal, da so lahko zelo odgovorni, če se jim zaupa. Po zaključku svoje vojaške kariere in vrnitvi v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] je ugotovil, da je med mladimi zelo priljubljen njegov vojaški priročnik o izvidovanju (Aids to Scouting). Odločil se je, da bo svoje ideje in načela o vzgoji mladih, prevzetih tudi iz svojih vojaških izkušenj, skozi življenje v naravi tudi dejansko preizkusil, mlade pa z novo vzgojno metodo naučil samostojnosti, delovanja v majhnih skupinah ter jim pomagal pri graditvi identitete. Pri tem ni imel v mislih klasičnega vojaškega urjenja, temveč nekaj povsem drugačnega, čemur bi danes lahko rekli krepitev zavedanja, samostojnega odločanja ter duševnega zdravja pri mladih.
==Prvi skavtski tabor==
[[File:BP and future Scouts at Brownsea.jpg|thumb|200px|levo|Prvi skavtski tabor na otoku Brownsea]]
Zato je med 29. julijem in 8. avgustom [[1907]] na otočku Brownsea organiziral poskusni tabor, na katerem je zbral skupino 22 dečkov, starih od 12 do 17 let. Izhajali so iz različnih socialnih slojev in družbenih okolij, tako iz družin delavcev, bogatašev kot iz različnih šol. Že to je bilo za tiste čase dokaj revolucionarno, saj so bili tedaj družbeni sloji jasno opredeljeni in se v glavnem niso mešali med seboj.<ref>{{navedi splet |url=https://thescoutingpages.org.uk/the-first-camp/ |title=The Scouting Pages: Brownsea Island - The First Camp |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Med udeleženci je bil tudi njegov nečak Donald.
Dečki so bili nastanjeni v šotorih, kuhali so na prostem in se veliko gibali v naravi. Baden-Powell jih je razdelil v majhne skupine, poimenovane patrulje in napisal tudi zakone, ki so veljali za vse. Vsaka patrulja je imela svojega vodjo, tak sistem se v skavtstvu uporablja še sedaj. Vadili so orientacijo, sledili stopinjam divjih živali, učili so se vozle in vezave, se pogovarjali o poštenosti, pogumu in odgovornosti. Nekaj pa je bilo tudi sproščenega druženja, ki je mlade še bolj povezalo med seboj, zlasti ob večerih zakurjenem ognju, kjer so tudi zapeli.
Od tedaj 29. julij velja za začetek svetovnega skavtskega gibanja oz. skavtstva.<ref>{{navedi splet |url=https://www.scouts.org.uk/about-us/our-history/our-online-exhibitions/the-early-days-of-scouting/brownsea-island-trialling-scouting/ |title=Brownsea Island: Trialling Scouting, 1 – 8 August 1907 |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.scout-o-wiki.de/index.php/Brownsea_Island |title=Brownsea Island |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=DE}}</ref>
[[Slika:Scout stone Brownsea.jpg|thumb|150px|levo|Spomenik na otoku Brownsea, postavljen v spomin prvega skavtskega tabora]]
[[Slika:Scouting for boys 1 1908.jpg|150px|thumb|levo|Scouting for boys (1908)]]
==Skavtska metoda==
Poskusni tabor je povsem uspel in Baden-Powell je naslednje leto izdal knjigo v več zvezkih »Scouting for boys« (Skavt: navodilo za vzgojo dobrih državljanov) {{COBISS|ID=6607929}}, v kateri je prvič opisal osnove vzgojnega načela Learning by doing (učenja z delom).
Tedaj ni vedel, da bo njegova metoda postala eno najpomembnejših pedagoških del 20. stoletja.
Skavtska metoda je vzgojni pristop, ki ga uporabljajo skavtske organizacije po vsem svetu, za celostni razvoj mladih. Temelji na načelu učenja z delom in spodbuja osebno rast, odgovornost, sodelovanje in spoznavanje življenja v naravi.<br>
Skavtska metoda vsebuje osem ključnih elementov:<ref>{{navedi splet |url=https://skavti.si/poslanstvo |title=ZSKSS: Skavtska metoda |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref>
{| border="0" cellspacing= cellpadding= style="border-collapse:collapse;"
| style="vertical-align:top" |
{| border="0"
| colspan= | '''Metoda'''
----
|-
| 1. Skavtski zakoni in obljuba
|-
| 2. Delo v majhnih skupinah
|-
| 3. Učenje z delom
|-
| 4. Osebno napredovanje<br>
|-
| 5. Simbolna govorica<br>
|-
| 6. Dejavnosti v naravi
|-
| 7. Medgeneracijski odnos<br>
|-
| 8. Služenje (kasneje)
|-
|}
| style="vertical-align:top" |
{| border="0"
| colspan= | '''Opis metode'''
----
|-
| - osebna zaveza k življenju po določenih vrednotah
|-
| - spodbujanje sodelovanja, odgovornosti in demokratičnega odločanja
|-
| - iskustveno učenje skozi prakso<ref>{{navedi splet |url=https://www.zrss.si/pdf/BEAT_Izkustveno_ucenje.pdf |title=Izkustveno učenje: Od teorije k praksi|accessdate=25. junij 2025 |date=2002 |format= |work= }}</ref>
|-
| - vsak posameznik napreduje glede na svoje zmožnosti in zadane cilje
|-
| - uporaba simbolov, obredov in zgodb za prenos vrednot<ref>{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=620}}</ref>
|-
| - narava kot učilnica in prostor osebne rasti
|-
| - sodelovanje med mladimi in odraslimi voditelji
|-
| - aktivno prispevanje k skupnosti, družbi, za skupno dobro in pomoč drugim
|}
|}
==Pedagoški vidiki in poudarki skavtske metode==
Pedagoški vidiki skavtske metode so temeljno povezani z njenim ciljem: celostno vzgojo mladih v odgovorne, samostojne in solidarne posameznike. Metoda ni le skupek tehnik, temveč celovit vzgojni pristop, ki temelji na izkustvenem učenju, osebni rasti in vrednotah.<ref>{{navedi knjigo |author=Baden-Powell, Robert |year=2015 |title=Priročnik za skavtske voditelje: o teoriji skavtske vzgoje |publisher=ZSKSS |isbn=978-961-91701-5-1 |cobiss=253014528 |pages=}}</ref>
===Poudarki===
[[Slika:Health in home and town (1922) (14591638320).jpg|150px|sličica|desno]]
''1. Učenje z delom (learning by doing)''<br>
Učenje z delom je osrednji pedagoški princip skavtske metode. Mladi se učijo skozi lastne izkušnje, naloge in izzive, kar spodbuja aktivno udeležbo, refleksijo in notranjo motivacijo. Gre za konstruktivistični pristop, kjer je učenec v središču učnega procesa.<br>
''2. Samovzgoja in osebno napredovanje''<br>
Skavtska metoda spodbuja notranjo motivacijo in odgovornost za lastni razvoj. Vsak posameznik napreduje glede na svoje zmožnosti, kar je skladno z načeli diferencirane pedagogike.<br>
''3. Vzgoja za vrednote''<br>
Skavtski zakoni in obljuba niso le simboli, temveč pedagoška orodja za oblikovanje značaja. Spodbujajo kreposti, kot so poštenost, pomoč bližnjemu, spoštovanje narave in duhovno rast.<br>
''4. Delo v majhnih skupinah''<br>
Majhne skupine (vodi) omogočajo socialno učenje, razvoj komunikacijskih veščin, učenje in pomen sodelovanja ter demokratičnega odločanja. To je v skladu s sodobnimi pristopi k timskemu učenju in vzgoji za skupnost.<br>
''5. Simbolna govorica''<br>
Uporaba simbolov, obredov in zgodb omogoča globoko notranjo identifikacijo, z vrednotami in cilji. To je pomemben vidik vzgoje, saj nagovarja čustveno in duhovno dimenzijo posameznika.<br>
''6. Narava kot učilnica''<br>
Naravno okolje spodbuja spontano učenje, raziskovanje in stik z bistvenim. Pedagoško gledano gre za učenje v avtentičnem okolju, ki krepi telesni, čustveni in duhovni razvoj.<br>
''7. Medgeneracijsko učenje''<br>
Odrasli voditelji niso le učitelji, temveč spremljevalci in pomočniki, kar omogoča vzgojo skozi odnos in zgled. To je v skladu s sodobnimi pristopi mentorstva in vzgoje z zgledom.<ref>{{navedi knjigo |author= |year=2002 |title= Sam vodim svoj čoln : vzgoja za odgovorno odločanje : priročnik za voditelje v podporo vzgojnemu namenu ZSKSS|publisher=ZSKSS |isbn= |cobiss=119345920 |pages=}}</ref>
==Skavtska obljuba in simboli==
Vsak skavt mora na določeni stopnji obljubiti, da bo pomagal drugim, spoštoval svojo domovino, živel po skavtskih zakonih in razvijal svoje sposobnosti. Za legendarno geslo »Bodi pripravljen« (Be Prepared) je Baden Powell dejal, da pomeni biti pripravljen tako telesno, kot duševno ter moralno, in to ne le na izredne razmere, temveč tudi na vsakdanje življenje. Preden je leta 1944 umrl, je v svojem poslovilnem pismu skavtom zapisal, naj poskušajo svet zapustiti vsaj malo boljši, kot so ga prejeli. Jedro skavtstva torej predstavlja obljuba, ki jo skavtinja in skavt častno izrečeta pred skupnostjo. Glede na starostno vejo slovenski skavti sedaj poznajo kar tri obljube: Najmanjši bobri in bobrovke obljubljajo: Obljubim, da bom ljubil/a Boga in pomagal/a skrbeti za svet. Večji volčiči in volkuljice: Obljubljam, da bom z Božjo pomočjo naredil/a, kar najbolje morem za svoje poboljšanje, da bom pomagal/a drugim in
izpolnjeval/a zakona krdela. Najpomembnejše med njimi pa so tiste, ki jih skavtinje in skavti opravijo v skupini izvidnikov in izvidnic: Pri svoji časti obljubljam, da si bom z Božjo pomočjo prizadeval/a služiti Bogu in domovini, pomagati svojemu bližnjemu in izpolnjevati skavtske zakone. Zunanji znak obljube je skavtska rutica, ki je najbolj časten del skavtskega kroja. Med simboli, ki povezujejo in delajo skavte prepoznavne, so še stiliziran znak v obliki lilije, taborni ogenj, ter skavtski pozdrav s tremi iztegnjenimi prsti. Ti simbolizirajo tri glavne obveznosti iz skavtske obljube.
==Širitev in razvoj gibanja==
Baden-Powell tudi ni pričakoval, da bodo dečki po vsem Združenem kraljestvu že zelo kmalu začeli spontano ustanavljati skavtske vode.
Gibanje se je, brez uradno organizacije, širilo prek otoka po Evropi, v [[Severna Amerika|Severno]] in [[Južna Amerika|Južno Ameriko]], [[Avstralija|Avstralijo]], [[Indija|Indijo]] ter v [[Afrika|Afriko]]. Leta 1909 je kralj [[Edvard VII. Britanski|Edvard VII.]] postal uradni zaščitnik skavtskega gibanja. Leta 1920 se je v Londonu odvijal prvi Jamboree (svetovno srečanje skavtov), ki se ga je udeležilo 8000 skavtov iz 34 držav po svetu. Na Jamboreejeu leta 1929 je bilo že 50.000 skavtov iz 72 dežel (41 držav in delov kraljestev).
==Skavti v Sloveniji==
===Slovenski skavti v Kraljevini Jugoslaviji===
Slovenski skavti so nastali v obdobju [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]], leta 1922, po jugoslovanskem [[Sokol (društvo)|vsesokolskem]] zletu (srečanju) v [[Ljubljana|Ljubljani]], pri katerem so kot spremljevalci sodelovali tudi [[Bosna in Hercegovina|bosanski]], [[Srbija|srbski]], [[Češka|češki]] in [[Poljska|poljski]] skavti. Skupina dijakov se je povezala s skavti v [[Beograd]]u, od koder so jim poslali skavtske priročnike, značke in klobuke. Prvi slovenski skavtski tabor je bil organiziran leta 1923, v [[Kamniška Bistrica|Kamniški Bistrici]].<ref>{{navedi knjigo |author=Grašič, Miroslava |year=1990 |title=Skavti in gozdovniki na Slovenskem: Taborniška gibanja med Slovenci v domovini, zamejstvu, Argentini in Kanadi v 20. stoletju |publisher=Muzej narodne osvoboditve Maribor |isbn= |cobiss=10782 |pages=13}}</ref>
[[Slika:Simbol skavtov Kraljevine Jugoslavije.jpg|150px px|sličica|desno|Simbol zveze jugoslovanskih skavtov, ene od ustanoviteljic WOSM-a]]
Župa skavtov v Sloveniji se je leta 1929 preimenovala v Dravsko skavtsko župo, obe sta bili organizacijsko povezani najprej v Savez Izvidnika i planinki Jugoslavije, kasneje pa v Savez skauta Kraljevine Jugoslavije.
Jeseni 1939 je bila v Ljubljani na Kodeljevem ustanovljena Zveza slovenskih skavtov, ki je temeljila na načelih katoliškega skavtskega gibanja.
Zaradi [[Aprilska vojna|agresije na Jugoslavijo]] aprila 1941 je bila skavtska organizacija v Sloveniji uradno razpuščena 10. junija 1941 in zatem prepovedana s strani okupatorjev. Malo pred razpustom bilo v Sloveniji 1380 registriranih skavtinj in skavtov. Po letu 1945 je ponovni zagon skavtstva preprečila nova jugoslovanska oblast (tudi v Sloveniji), ki je skavte nadomestila sprva s pionirsko organizacijo, ki je imela drugačne cilje in je bila del socialističnega sistema. Leta 1951 pa so nekateri predvojni voditelji skavtov in [[Gozdovniki|gozdovnikov]] v Sloveniji ustanovili Združenje slovenskih tabornikov, ki se je pozneje preimenovalo v [[Zveza tabornikov Slovenije|Zvezo tabornikov Slovenije]] (del Zveze tabornikov Jugoslavije), ki je imela v času obstoja [[Jugoslavija|Jugoslavije]] med mladinskimi organizacijami svojevrsten [[monopol]].
{{glavni|Zgodovina slovenskega skavtstva}}
==Svetovna organizacija skavtskega gibanja==
[[Slika:WOSM 2024.svg|100px|thumb|desno|Novi simbol WOSM-a (od 2024)]]
Svetovna organizacija skavtskega gibanja (World Organization of the Scout Movement - WOSM) je svetovna organizacija skavtskega gibanja, ki združuje veliko število nacionalnih skavtskih organizacij z vsega sveta.
{{glavni|Svetovna organizacija skavtskega gibanja}}
===Ustanovitev===
Leta 1920, na 1. svetovnem skavtskem jamboreeju v Olympia Hall v Kensingtonu (London), so se predstavniki skavtskih skupin iz različnih držav dogovorili o potrebi po mednarodni koordinaciji.
Svetovno organizacijo skavtskega gibanja (WOSM) je na pobudo [[Robert Baden-Powell|Roberta Baden-Powella]] ustanovilo trideset nacionalnih skavtskih organizacij, vendar je bilo samo deset ustanovitvenih: Argentina, Avstralija, Belgija, Kanada, Čile, Francija, Združeno kraljestvo, Italija, Japonska ter Jugoslavija (tedaj [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev]]).
Formalno je bil WOSM ustanovljen julija 1922, na 2. mednarodni skavtski konferenci v Parizu,<ref>{{navedi splet |url= https://learn.scout.org/resource/constitution-world-organization-scout-movement|title=Constitution of the World Organization of the Scout Movement |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> 1. decembra 1922 pa je bila organizacija s tedanjim sedežem v Parizu uradno registrirana.
====Selitve sedeža====
[[Slika:World Bureau (World Organization of the Scout Movement).svg|150px|thumb|desno|Oznaka Svetovnega skavtskega urada ]]
V Londonu je bil v obdobju 1920 - 1958 sedež mednarodnega skavtskega urada (tedaj Boy Scouts International Bureau), ki se je zaradi reogranizacije in širitve delovanja preselil v Kanado, sedež je bil v [[Ottawa|Ottawi]] (1958-1968). Sedež sedanjega Svetovnega skavtskega urada (World Scout Bureau) je od leta 1968 v Švici, v Ženevi.<ref>{{Cite web |title=World Scout Bureau - Relocation of Central Office |url=https://web.archive.org/web/20130919090636/http://www.scout.org/en/content/download/34284/312108/file/Circular%2021-2013%20EN.pdf |archive-date=19 September 2013 |access-date=11 September 2013 |website=WOSM Circular N° 20/2013 |df=dmy-all|language=EN}}</ref>
Zgodovinsko pomemben center skavtstva ostaja Gilwell Park<ref>{{navedi splet |url=https://www.scouts.org.uk/about-us/our-history/gilwell-park/ |title=Gilwell Park |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref> v Londonu, kjer se opravljajo tečaji »Wood Badge« za mednarodnega skavtskega voditelja.<ref>{{navedi splet |url=https://thescoutingpages.org.uk/the-wood-badge/ |title=The Scouting Pages: The Wood Badge |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref>
===Organiziranost in zasedanja===
Izvršni organ WOSM-a, Svetovni skavtski biro (World Scout Bureau) ima sedež v [[Ženeva|Ženevi]] v Švici,<ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/who-we-are/world-organization/world-scout-bureau |title=World Scout Bureau |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> operativni sedež tega organa na globalni ravni (World Scout Bureau Global Support Centre) pa je v [[Kuala Lumpur|Kuala Lumpurju]] v Maleziji.<ref>{{navedi splet |url=https://www.devex.com/organizations/world-scout-bureau-global-support-centre-240855
|title=World Scout Bureau Global Support Centre |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref><br>
Svetovna skavtska konferenca je najvišji organ odločanja WOSM-a, ki se sklicuje in poteka vsaka tri leta.<ref>{{navedi splet |url=https://www.muzej-nz.si/razstave/arhiv/70-let-zveze-tabornikov-slovenije/70-let-zveze-tabornikov-slovenije-taborniske-vezi-po-celem-svetu/ |title=70-let Zveze tabornikov Slovenije: taborniške sledi po celem svetu |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref>
40. svetovna skavtska konferenca WOSM-a je potekala v Ljubljani, od 11. do 15. avgusta 2014, udeležilo pa se jo je več kot 1200 delegatov iz več kot 130-ih držav članic.<ref>{{navedi splet |url=https://www.ljubljana.si/sl/aktualno/40-skavtska-konferenca/ |title= 40. skavtska konferenca|accessdate= |date=11. avgust 2014 |format= |work= }}</ref><br>
[[Slika:NASA Armstrong 1969 scout.png|250px|thumb|desno|Našitek WOSM-a, ki ga med [[Apollo 11|prvim pristankom na luni]] pri sebi imel astronavt [[Neil Armstrong]]]]
===Članstvo v WOSM-u===
Po zadnjih podatkih je v WOSM včlanjenih 174 skavtskih organizacij iz 172 držav in ozemelj po svetu. Ker nekatere organizacije pokrivajo več držav (npr skavtska organizacija Združenega kraljestva vključuje tudi britanska čezmorska ozemlja), je zato število držav nekoliko višje od števila organizacij. Ker skupno število članov presega 57 milijonov skavtinj in skavtov, se WOSM uvršča med največje mladinske organizacije na svetu.
Evropska skavtska regija WOSM-a obsega preko dva milijona skavtov in voditeljev, v štiridesetih nacionalnih skavtskih organizacijah.<ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/where-we-work/regions/europe |title=European Scout Region |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref>
Ker ima WOSM sprejeto pravilo, da sprejme med svoje nove člane samo eno nacionalno skavtsko organizacijo, je leta 1994 iz Slovenije sprejel [[Zveza tabornikov Slovenije|Zvezo tabornikov Slovenije]], kot svojo 135. člansko organizacijo.
==WAGGGS==
[[Slika:WAGGGS.svg|100px|thumb|desno|Simbol WAGGGS-a]]
'''WAGGS''' (World Association of Girl Guides and Girl Scouts) je največje prostovoljno mladinsko gibanje na svetu za dekleta in mlade ženske.<ref>{{navedi splet |url=https://www.cnvos.si/nvo-vseved/eu-mreze/world-association-girl-guides-and-scouts-wagggs/ |title=WAGGGS |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> Združuje več kot 10 milijonov članic v 153 državah, ter si prizadeva, da bi člani (dekleta in tudi fantje) v polnosti razvili svoje potenciale.
=== Zgodovina in ustanovitev===
[[Slika:100 years of Girl Guiding (4825886481).jpg|150px|thumb|desno|Cvetlična zasaditev ob 100-letnici skavtinj]]
[[Slika:Agnes Baden-Powell.jpg|150px|thumb|levo|Agnes Baden-Powell (1858-1945)]]
[[Slika:Olave Baden-Powell.jpg|150px|thumb|desno|Olave Baden-Powell (1889-1977), okoli 1920]]
Že leta 1909 se je na srečanju skavtov v Londonu pojavila skupina deklet, ki so se razglasile za »Girl Scouts« (skavtinje). To je ustanovitelja skavtstva Roberta Baden-Powella spodbudilo, da prilagodi gibanje tudi za dekleta. Leta 1910 je vodstvo skavtinj zaupal svoji sestri Agnes Baden-Powell.<ref>{{navedi splet |url=https://www.girlmuseum.org/girl-guiding-a-brief-history-part-two-agnes-baden-powell/ |title=The Three Baden-Powells: Robert, Agnes and Olave|accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Leta 1918 je Baden-Powell izdal novo priročnik za dekleta, z naslovom Girl Guides.
Prva svetovna skavtska konferenca leta 1920 v Londonu je omogočila mednarodno povezovanje tudi skavtinjam.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/about-us/our-history/ |title=WAGGGS: Our history |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref>
Na 5. mednarodni skavtski konferenci v Parádu na Madžarskem, leta 1928, je bil ustanovljen WAGGGS, kot svetovno združenje skavtinj.<ref>{{navedi splet |url=https://www.csbk.org/wp-content/uploads/2011/07/Hungarian-Scout-History-flyer3.pdf |title=The History of Hungarian Scouting Worldwide |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Ustanoviteljice so bile predstavnice 26 držav, med njimi tudi Jugoslavije (tedaj [[Kraljevina SHS]]).
==Skavtstvo v Sloveniji==
Slovenske skavtinje in skavti se združujejo v [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov|Združenje Slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS), ki šteje približno šest tisoč članov, lokalno pa v sedemdeset skupin, te pa v devet manjših območij, ki jih imenujejo ognjišča. Med Slovenci na [[Enota deželne decentralizacije Trst|Tržaškem]] in [[Enota deželne decentralizacije Gorica|Goriškem]] v Italiji deluje podobna [[Slovenska zamejska skavtska organizacija]] (SZSO).
Skavti kot del [[Civilna zaščita|Civilne zaščite]] pomagajo ob vseh večjih naravnih nesrečah po vsej Sloveniji.
Mnogi pedagogi in psihologi menijo, da so veščine, ki jih skavtstvo razvija - samostojnost, sodelovanje, stik z naravo, reševanje problemov in odgovornost - v digitalni dobi še dragocenejše kot pred stoletjem. Zato se zanimanje za kakovostne programe sobivanja z naravo v nekaterih državah ponovno krepi, čeprav se to sedaj izraža drugače kot v času največjega razcveta skavtskega gibanja.
{{glavni|ZSKSS}}
===Članstvo ZSKSS===
V Evropi trenutno WAGGGS podpira 64 nacionalnih skavtskih združenj v 41 držav. Iz Slovenije so člani WAGGGS-a skavti oz. [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS), ki so leta 1996 postali pridruženi, leta 1999 pa polnopravni člani.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/our-world/europe-region/member-organisations/Slovenia/ |title=WAGGGS Member organisation: ZSKSS |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Nekatere skavtske organizacije so članice obeh zvez (lahko pa njihovi člani osebno), tako WOSM-a kot WAGGGS-a.
===Organiziranost===
Sedež WAGGGS-a je v Londonu, v Olave Centru, ki je bil odprt leta 1985. Poimenovan je po Olave Baden-Powell, ženi ustanovitelja skavtskega gibanja Roberta Baden-Powella in prvi svetovni voditeljici skavtinj.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/contact-us/ |title=Contact WAGGGS at our London World Bureau |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref>
==Sklici==
{{sklici|3}}
== Glej tudi ==
* [[Zgodovina slovenskega skavtstva]]
* [[Robert Baden-Powell]]
* [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS)
* [[Slovenska zamejska skavtska organizacija]] (SZSO)
* [[Zveza bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZBOKSS)
== Viri ==
* World Association of Girl Guides and Girl Scouts, World Bureau (1997), ''Trefoil Round the World''. Eleventh Edition 1997. {{ISBN|0-900827-75-0}} {{ikona en}}
* Grašič, Miroslava, ''Skavti in gozdovniki na Slovenskem: Taborniška gibanja med Slovenci v domovini, zamejstvu, Argentini in Kanadi v 20. stoletju'', Maribor 1990, Muzej narodne osvoboditve Maribor {{COBISS|ID=10782}}
* Fužir, Barbara, ''Skavti: 25 zgodb za 25 let delovanja združenja'', Ljubljana 2015, ZSKSS {{ISBN|978-961-93642-1-5}} {{COBISS|ID=279071232}}
*{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=534, 620}}
*{{navedi knjigo |author=Baden-Powell, Robert |year=2015 |title=Priročnik za skavtske voditelje: o teoriji skavtske vzgoje |publisher=ZSKSS |isbn=978-961-91701-5-1 |cobiss=253014528 |pages=}}
==Zunanje povezave==
* [http://skavti.si/zgodovina Skavti.si/zgodovina] (pridobljeno 15. junija 2019)
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Skavtstvo]]
{{Infobox historic site
|name = Opatija Rheinau
|native_name = Abtei Rheinau
|image = 2010-05-14 16-25-05 Switzerland Zurich Alt-Rheinau.jpg
|caption =sedanji izgled nekdanje opatije
|image_size = 250px
|locmapin = Švica
|map_width = 275
|map_caption =
|coordinates ={{coord|47|38|32|N|8|36|30|E|}}
|location ={{zastava|Švica}},<br>[[Rheinau]], [[Kanton Zürich]]
|area =
|built =
|demolished =
|rebuilt =
|architect =
|architecture =
|governing_body =Rimskokatoliška škofija Sankt Gallen<br>[[Kanton Zürich]]
|owner=
|url=
}}
'''Opatija Rheinau''' [rajnau], ([[Latinščina|lat.]] Monasterium Rhenaugensis) je nekdanja [[benediktinci|benediktinska]] opatija v [[Švica|Švici]], v [[Kanton Zürich|kantonu Zürich]]. Ustanovljena je bila okoli leta 778, razpuščena pa je bila leta 1862. Stoji na otočku na reki [[Ren]].
==Zgodovina==
Izgradnjo obrambnega kompleksa na strateško pomembnem in zaščitenem rokavu reke Ren zgodovinarji uvrščajo v leto 778. V devetem stoletju se je tam naselila skupnost triinštiridesetih benediktinskih menihov, od katerih je bilo polovica duhovnikov.<ref>[https://books.google.com/books?id=YwU4AAAAIAAJ&dq=Rheinau+Abbey&pg=PA285 Clark, James Midgley. ''The Abbey of St. Gall as a Centre of Literature & Art'', Chapter XII, CUP Archive, 1926, 1926]</ref> Med njimi je bil sv. Fintan (oz. Findan)<ref>{{navedi splet |url=https://svetniki.org/sveti-fintan-misijonar-puscavnik-in-rekluz/ |title=Sveti Fintan |accessdate=30. maj 2023 |date= |format= |work= }}</ref> irski menih, ki se je uspel rešiti [[vikingi|vikingške]] sužnosti. V samostanu je kot puščavnik živel dvaindvajset let.<ref>[https://books.google.com/books?id=V6OpDgAAQBAJ&dq=Rheinau+Abbey&pg=PA283 Rio, Alice. ''Slavery After Rome, 500-1100'', Oxford University Press, 2017, p. 30] {{ISBN|9780191009020}}</ref>
== Sklici==
{{sklici}}
== Sklici ==
{{sklici}}
== Viri==
== Zunanje povezave ==
{{reli-struct-stub}}
[[Kategorija:Zgradbe in objekti na Bledu]]
tm5w76sccw1pp1nfwplglutsuiefsqy
6739426
6739425
2026-08-19T14:07:00Z
Shabicht
3554
/* Zvonik in zvonjenje, opis nekdanjega in sedanjega stanja */
6739426
wikitext
text/x-wiki
[https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Seznam_infopolj Seznam infopolj]<br>
'''Prosim, pusti to vrstico pri miru!!''' (glava peskovnika) '''<br>
'''Ne spreminjaj vsebine peskovnika med urejanjem uporabnika, da ne pride do NAVZKRIŽNEGA UREJANJA !!!'''<br>
Red zvonjenja
==Zvonik in zvonjenje, opis nekdanjega in sedanjega stanja==
[[Slika:Cerkev sv. Jurija - prenova 03.jpg|200px|sličica|levo]]
V [[zvonik|zvoniku]] [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve]] so bili do leta 2023 zvonovi v tako dotrajanem stanju, da je bilo mogoče zvoniti zgolj z malima zvonovoma, saj bi skupno zvonjenje vseh zvonov lahko ogrozilo statiko zvonika. [[Nadžupnija Slovenske Konjice|Nadžupnija]] se je zato odločila, da po več kot stotih letih v zvonik povrne mogočen veliki zvon, ki tehta skoraj tri tone.<ref>{{navedi revijo |last=Vogrin |first=Jože |date= |title=Obnavljamo zvonik |url=https://novice.si/page/mogocen-cerkveni-zvonik-konjicanom-prepreva-ze-stoletja-kako-je-videti-znotraj-foto-video/ |magazine=brošura Konjiški zvon |location=Slovenske Konjice |publisher=Nadžupnija Slovenske Konjice |access-date=2. april 2023}}</ref>
[[Slika:Cerkveni zvonik Slovenske Konjice.jpg|200px|sličica|levo|Novo stopnišče in podesti v zvoniku (2024)]]
Skupaj z načrtovanjem in izdelavo projektov se je opravila temeljita obnova zvonika [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve sv. Jurija]], med katero je bilo zamenjano dotrajano stopnišče, vključno s podesti, na novo je bila urejena elektroinštalacija, razsvetljava, pogon ure… V sklopu opreme zvonov je bila urejena in konzervirana stara masivna lesena nosilna konstrukcija, na novo so bili izdelani štirje jarmi zvonov ter obnovljeni njihovi nosilci…
[[Slika:Zvon 1924.jpg|180px|thumb|desno|nekdanji veliki zvon iz 1924]]
Medtem se je vse tri zvonove odpeljalo v [[Innsbruck]], kjer so v [[Zvonarna Grassmayr|zvonarni Grassmayr]] poskrbeli za obnovo več kot tristo let starega zvona, ki je bil vlit pri Conradu Schneiderju v Celju,<ref>[http://www.slovenska-biografija.si/rodbina/sbi546296/] Slovenski biografski leksikon: Schneider, zvonarska družina v Celju in Ljubljani</ref> iz leta 1715{{sfn|Stopar|1976|p=27}} ter za medsebojno uglasitev vseh zvonov, posebej slovesno pa je bilo tamkajšnje vlitje novega velikega zvona v novembru 2023.
Osnova tega novega velikega zvona je bil nekdanji nadžupnijski zvon iz leta 1924, ki je moral med drugo svetovno vojno zaradi prelitja v orožje zapustiti zvonik.{{sfn|Ambrožič|1993 |p=135}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=64}} Njegovo okrasje so zvonarji, tudi na podlagi ohranjene fotografije, kar se da približali originalu, za načrt [[zvon|rebra]] pa vzeli zvon, ki je bil v podobnem časovnem obdobju vlit v isti livarni v Mariboru ter se je ohranil vse do danes.
Novi zvon in prenovljeni zvonovi so bili v zvonik povzdignjeni na Jurijevo nedeljo leta 2024.
Kasneje je bila v zvoniku nameščena nova avtomatika, ki sedaj ureja zvonjenje, bitje ure, omogoča pa tudi daljinsko upravljanje. Iz zvonika tako ponovno zvoni uglašena pesem cerkvenih zvonov, v skladu z dolgoletno tradicijo štajerske slovenske pokrajine.
[[Slika:Novi 2.jpg|180px|thumb|desno|novi veliki zvon, še v Innsbrucku (2023)]]
===Stolpna ura===
V zvoniku sedaj čas na štirih številčnicah ureja [[Radijska ura|radijsko vodena ura]], avtomatika pa poganja kazalce in ureja tudi bitje. Bitje ure poteka podnevi in tudi ponoči, vendar je v nočnem času, od 22.00 ure do 6.00 ure zjutraj, naravnano na zmanjšano glasnost. Pri prebivalcih mesta ima bitje ure na cerkvenem zvoniku poseben pomen, saj prav tako kot nekdaj oznanja točen čas, hkrati pa tudi prijetno popestri dogajanje na [[Seznam ulic v Slovenskih Konjicah|Starem trgu]].
==Zvonovi in zvonjenje==
Zvonjenje ni le oznanilo časa, ampak tudi povabilo k molitvi in premišljevanju o skrivnostih naše vere.
{| class="wikitable sortable"
! opis zvona
! slika
! zvonar
! leto vlitja
! premer
! teža<br>(v kg)
! ton*<br>(po podatkih zvonarne)
|-
|veliki zvon
|[[Slika:Novi zvon in arhidiakon.jpg|200px]]
|[[Zvonarna Grassmayr|Grassmayr Innsbruck]]
| 2023
| 172 cm
| 2870
| [[ton|B° +6/16]]
|-
|stari zvon
|[[Slika:Schneiders's bell 04.jpg|200px]]
| Konrad Schneider, Celje{{sfn|Ambrožič|1993|p=147}}
| 1715{{sfn|Kovačič|1906|p=}}
| 143 cm
| 1758
| [[ton|d' +6/16]]
|-
|večji zvon
|[[Slika:Grassmayrjev zvon.jpg|200px]]
| Grassmayr Innsbruck
| 1984
| 106 cm
| 651
| [[ton|f' +6/16]]
|-
|mali zvon
|[[Slika:Zvon mali.jpg|200px]]
| Grassmayr Innsbruck
| 1984
| 95 cm
| 470,5
| [[ton|g' +6/16]]
|-
|}
===Redno zvonjenje===
Vsak dan slišimo trikrat dnevno posebno zvonjenje, tako imenovano angelovo češčenje: zjutraj, opoldne in zvečer. Uvajali so ga že v srednjem veku, najprej zvečer (Večerni zvon, Večerni ave …) kasneje tudi zjutraj. Molitvi angelovega češčenja, ki se običajno moli pri trojnem zvonjenju, se zvečer doda očenaš za verne duše. Večerno zvonjenje se ravna po sončnem zahodu in je v bogoslužnem koledarju zanj določen čas za vse slovenske škofije.
Skoraj istočasno z večernim zvonjenjem so iz 13. stoletja v zgodovinskih virih ohranjeni zapisi, da se je ob zori zvonilo [[Sveta Marija|Mariji]] v pozdrav in v počeščenje. Posebej v mestih je bilo v civilnem življenju običajno jutranje zvonjenje, ponekod ob 4.00 uri, s katerim so oznanjali, da so mestna vrata odprta. Tedaj je bilo to zvonjenje tudi javno znamenje časa, kasneje pa je bilo preneseno na sedmo uro zjutraj. Sedaj je t.i. jutranjica silno redka, ponekod običajna zgolj za velike praznike, ko so z zvonjenjem in s pritrkovanjem zvonov naznanjali praznovanje tistega dne. V [[Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] so tovrstno oznanjevanje ob večjih praznikih prevzeli fantje in možje, ki zjutraj v okolici pokajo oz. »streljajo« z velikimi 200-litrskimi sodi, napolnjenimi s plinom acetilenom, pridobljenim iz kalcijevega karbida (po domače karbita).
• ob 7.00 h se jutranje zvonjenje »Angelovo češčenje« opravlja Mariji v čast, med tednom z večjim zvonom, v nedeljo pa z velikim zvonom. Jutranje zvonjenje traja tri minute;
• ob 12.00 opoldansko zvonjenje »poldan zvoni« opravlja stari zvon, ob nedeljah in praznikih pa veliki zvon. Tudi to drugo zvonjenje je Angelovo češčenje, vendar je bilo zgodovinsko gledano uveljavljeno kasneje kot druga dva zvonjenja, papež Kalist III. je leta 1456 ukazal, naj se zvoni tudi opoldne, v zahvalo za zmago nad Turki v bitki pri Beogradu;
• ob mraku – večerno zvonjenje »Ave Marija« se opravlja dnevu v slovo. Za Slovence ima to zvonjenje prav poseben pomen, o čemer pričajo številne pesmi in različna avtorska dela, ki opisujejo »večerni zvon«. Zgodovinsko lahko tudi začetke večernega zvonjenja pripišemo nekdanjemu »zapiranju mestnih vrat«, ki so ga naznanjali z zvonjenjem.
Pri večernem zvonjenju se ponavadi oglasijo trije zvonovi, najprej prvi, ki zvoni »angelski pozdrav oz. češčenje«, drugi, praviloma manjši zvon, se oglasi za duše vernih v vicah, tretji pa v čast [[Sveti Florjan|sv. Florijanu]], za varstvo pred večnim ognjem in pogubljenjem. V Slovenskih Konjicah ob mraku najprej zvoni večji zvon, za njim mali zvon in na koncu še stari zvon, zvonjenje vsakega pa traja okoli dve minuti.
===Izredna zvonjenja===
• prvo izredno zvonjenje se opravlja ob petkih, ob 15.00 uri. Spominja nas na [[Jezus Kristus|kristusovo trpljenje]] in njegovo smrt na križu. Oglasi se veliki zvon, ki zvoni tri minute;
• drugo izredno zvonjenje se opravlja ob sobotah, ob 15.00 uri v zimskem ali ob 16.00 uri v poletnem obdobju. Oglasi se veliki zvon, ki zvoni tri minute. To zvonjenje nas opomni na prihajajoči gospodov dan in nas povabi, da delo zaključimo in se pričnemo pripravljati na praznovanje nedelje. Zvonjenje ima prav zaradi njegovega namena posebno ime »delopust« in se opravlja tudi pred vsemi cerkvenimi prazniki med letom;
===Zvonjenje pokojnim===
Med pomembna izredna zvonjenja sodi tudi zvonjenje pokojnim. Tovrstno zvonjenje naznani, da je v župniji pokojni, ki ga pripravljajo na pogreb.
V nadžupniji se spoštuje in izvaja stara tradicija oz. cinklet:<br>
ko je najavljena smrt, se najprej pozvoni z »navčkom«, ki je v Slovenskih Konjicah mali zvon. Ta pozvoni enkrat, če je pokojni otrok, dvakrat, če je pokojna ženska in trikrat, če je pokojni moški.
Zvonjenje pokojnemu se oglasi tudi, ko se pokojnik vrne v nadžupnijo, in sicer v času, ko je le-ta v mrliški vežici pri pokopališču. Opravlja se opoldne, nekaj minut po opoldanskem zvonjenju in traja štiri minute:
• moškemu zvoni najprej veliki zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali;<br>
• ženski zvoni najprej stari zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali;<br>
• otroku zvoni najprej večji zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali.<br>
Ob smrti [[papež|papeža]] se zvoni z velikim zvonom, petkrat po dve minuti.
===Mašno zvonjenje===
V Slovenskih Konjicah zvonovi na različna načina vabijo k bogoslužju:
• med tednom se stari zvon, večji in mali zvon oglasijo petnajst minut pred mašo in s tem vernike povabijo k bogoslužju. Tri minute pred njim se ponovno oglasi stari zvon, ki vernike povabi v cerkev,
• v nedeljo se eno uro pred mašo oglasi veliki zvon, ki tudi najbolj oddaljene vernike povabi k bogoslužju. Petnajst minut pred bogoslužjem se oglasijo vsi štirje zvonovi, zatem pa, tri minute pred mašo, se oglasi stari zvon, ki vernike povabi v cerkev.
Od Slave pri maši na [[Veliki četrtek]] pa do Salve pri [[Velikonočna vigilija|Velikonočni vigiliji]] zvonovi umolknejo, pravimo, da »gredo v Rim«.
===Pritrkovanje===
Občasno se iz zvonika, pred kakšnim praznikom, oglasi tudi [[pritrkovanje]] (pritrkavanje), ki je posebna vrsta igranja na zvonove. V Sloveniji je pritrkovanje izjemno razvito in imamo zelo širok spekter različnih melodij. Takrat se zvonovi oglasijo z različnimi ritmičnimi vzorci, ki se imenujejo pritrkovalske melodije. Njihov namen je oznanjevanje prihajajočega praznovanja slovesnih cerkvenih praznikov.
== Sklici ==
{{sklici}}
== Viri ==
* {{navedi knjigo |last1=Ambrožič|first1=Matjaž |year=1993 |title=Acta Ecclesiastica Sloveniae 15: Zvonarstvo na Slovenskem |publisher= |isbn= |cobiss=1089069 |ISSN=0351-2789}}
* {{navedi knjigo |last1=Kovačič| first=Fran|authorlink1=Fran Kovačič |year=1906 |title=Cerkveni zvonovi v Lavantinski škofiji |publisher=Bogoslovno učilišče, Maribor |isbn= |cobiss=37305089 |pages=}}
* {{navedi knjigo |last1=Ožinger|first1=Anton|first2=Ivan|last2=Pajk |year=1996 |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=38788353|pages=}}
==Morje==
[[Habsburška monarhija|Habsburška dinastija]] je izhod na morje dobila že leta že leta 1374, ko je nasledila del [[Istra|Istre]] in [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]] ter je leta 1382 [[Trst]], pod pokroviteljstvom avstrijskega nadvojvode Leopolda II., sklenil dogovor o zaščiti, kar je predstavljalo temelj pomorske trgovine. V tem obdobju je nad številnimi istrskimi obalnim mesti dominirala [[Beneška republika]]. Kljub temu je Habsburška monarhija leta [[1527]] pridobila del vzhodne jadranske obale (Hrvaško primorje s [[Senj|Senjem]] in [[Reka, Hrvaška|Reko]] ter [[Trsat]]).
Avstrijski in beneški podaniki so leta [[1571]] skupaj sodelovali v pomorski bitki pri Lepantu proti [[Otomansko cesarstvo|otomanskemu imperiju]],
v kateri je združeno ladevje [[Beneška republika|Benetk]], [[Malteški viteški red|Malte]], [[Kraljevina Španija|habsburške Španije]], [[Papeška država|Papeške države]] in drugih uničilo otomansko floto ter za nekaj časa zagotovilo nemoteno plovbo po [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]].
{{glavni|Bitka pri Lepantu (1571)}}
Leta [[1719]] so [[Habsburžani]] razglasili [[Trst]] za svoje svobodno pristanišče.
Cesar [[Karel VI. Habsburški|Karel VI.]] je dal v [[Ladjedelnica Kraljevica|Kraljevici]] leta [[1729]] zgraditi prvi avstrijski pomorski arzenal. [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] je na podlagi določil [[Campoformijski mir|mirovne pogodbe iz Campoformida]] pri [[Videm, Italija|Vidmu]] leta 1797, v zameno za ozemlja v današni Belgiji dobila dotlej beneška ozemlja in mesta v [[Istra|Istri]] in [[Dalmacija|Dalmaciji]].
Miru je kmalu sledila nova vojna z [[Napoleon Bonaparte|Napoleonom]] in ker beneška vojna mornarica ni imela večjega pomena za celinsko orientirano Avstrijo, je sledilo rezanje še nedokončanih ladij. Avstrijska posest [[Benetke|Benetk]] in ozemelj na vzhodni obali [[Jadransko morje|jadranskega morja]] je bila ponovno potrjena po napoleonovem porazu, na [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]] leta 1815. Avstrija je tako prevzela [[Arsenal, Benetke|beneški arsenal]] in tudi mornariško kadetnico (Collegio di cadetti di marina), vendar se je avstrijska vojna mornarica med 1820 in 1848 razvijala in delovala pod močnim vplivom italijanskih in dalmatinskih pomorščakov. V letu 1820 je v Ameriko in v Vzhodno Azijo odplula njena prva vojaška ladja - korveta Carolina.
V času pomladi narodov [[1848]] je v [[Benetke|Benetkah]] izbruhnil upor, s težnjami po odcepitvi, pri katerem so sodelovali tudi avstrijski pomorščaki italijanske narodnosti, kar je imelo za posledico, da je kar 113 ladij od 162 prestopilo na stran beneških upornikov in je tako avstrijska mornarica čez noč skoraj prenehala obstajati. Ko je leta 1849 Avstrija ponovno pridobila Benetke, italijanski pomorski kader ni bil več deležen zaupanja.
Leta 1854 je cesar [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef]] za vrhovnega poveljnika vojne mornarice najel in imenoval danskega [[viceadmiral|viceadmirala]] [[Hans Birch Dahlerup|Hansa Birch von Dahlerupa]], ki je mornarico reorganiziral po angleških vzorih, nezanesljivi italijanski kader nadomestil z ljudmi iz drugih delov monarhije, ter uvedel poveljevanje v nemščini. Lesenim jadrnicam, ki so jih prevzeli v Benetkah, so se pridružile prve parne ladje. Leta 1859 se je z uspešnega potovanja okoli sveta vrnila fregata Novara. Dahlerupove zasluge so, da so pomorske ustanove in vojaško oporišče preselili najprej na začasno lokacijo v [[Trst]], zatem pa v [[Pulj]], kjer so leta 1856 položili temeljni kamen za novi arzenal in začeli urejati glavno [[Vojaška baza|mornariško bazo]] s pristaniščem, postopoma pa so tam namestili tudi večino drugih vojaških pomorskih ustanov.
Istočasno je država gradila [[železniška proga|železniške povezave]] s pristanišči. Leta [[1857]] je bila končana t.i. [[Južna železnica]], ki je povezala [[Dunaj]] s [[Trst|Trstom]], leta 1973 odsek [[Pivka]] - [[Reka, Hrvaška|Reka]], leta 1876 pa je dobilo železniško povezavo še glavno vojaško pristanišče v [[Pulj|Pulju]].
Oporišči vojne mornarice sta postala tudi [[Šibenik]] in [[Boka Kotorska]], na [[Reka, Hrvaška|Reko]] pa so leta 1866 iz Trsta preselili Pomorsko vojaško akademijo (k.u.k. Marine-Akademie in Fiume), ki je sprva delovala v Benetkah.
[[Slika:Nautische Akademie Fiume.jpg|250px|thumb|desno|Nekdanja pomorska vojaška akademija na Reki]]
Leta 1862, so začeli, ob podpori novega vrhovnega poveljnika, brata [[cesar]]ja [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]], nadvojvode [[Maksimilijan I. Mehiški|Ferdinand Maksimilijan]] (1832–1867), graditi prve oklepne fregate. [[Kapitan fregate|Kapitanu fregate]], kasnejšemu [[viceadmiral|viceadmiralu]] [[Wilhelm von Tegetthoff|Wilhelmu von Tegetthoffu]], rojenemu v [[Maribor]]u, je uspelo v [[Bitka pri Visu (1866)|Bitki pri Visu]] leta 1866 odločilno poraziti veliko večjo, modernejšo, vendar slabo vodeno italijansko ladjevje. Cesarstvo je kljub temu uspehu na kopnem izgubilo vojno proti Prusiji in se moralo odpovedati svojim pokrajinam v Italiji, pa tudi se dogovoriti z [[Madžari]] o skupnem vodenju politike, o financiranju in vojaških vprašanjih. Do svoje smrti, leta 1871, je Tegetthoff pripravil načrt izgradnje nove flote, kar pa so zaradi pomanjkanjkanja denarnih sredstev uresničili le delno, vendar se je mornarica krepila in je koncem 19. in v začetku 20. stoletja stopila v vrste velikih pomorskih sil.
Od leta 1889 dalje je tako mornarica nosila naziv »Cesarska in kraljeva« (Kaiserliche und Königliche) ([[kratica]] v splošni rabi: k.u.k) s katerim so poudarili dvojnost monarhije. Konec 19. stoletja je gradila obalne bojne ladje (oklepnice tipa predrednot), tik pred [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] pa že večje oklepne [[Bojna ladja|bojne ladje]], tipa rednot, z težkim topništvom, oklepne in lahke [[križarka|križarke]], kot izvidniške ladje, ter [[Rušilec|rušilce]] za zaščitne namene.
Prvi avstrijski vojni ladji, korveti Carolina, ki je bila v Vzhodni Aziji leta 1821, je do razpada monarhije sledilo 21 vojnih ladij, na 37 čezmorskih potovanjih. Med lesenimi jadrnicami so bile Novara, Donau, Erzherzog Friedrich, Fasana, Helgoland, Saida, Frunsberg, Aurora ter Zrinyi, ki so jim postopoma vgrajevali pogon s [[Parni stroj|parnimi stroji]], ter leseni torpedni ladji Albatros in Nautilus. Proti koncu stoletja so tja že plule modernejše ladje, torpedne oz. lahke križarke razreda Kaiser Franz Joseph I ([[SMS Kaiserin Elisabeth|Kaiserin Elisabeth]] in [[SMS Kaiser Franz Joseph I|Kaiser Franz Joseph I]]) lahke križarke razreda Zenta (Zenta, Aspern in Szigetvar), [[Torpedovka|torpedovki]] Panther in Leopard ter oklepni križarki Kaiserin und Köenigin Maria Theresia in Kaiser Karl VI.
Februarja 1918 so se [[Upor mornarjev v Boki Kotorski|uprli mornarji v Boki Kotorski]], ki so ga zatrli po dveh dneh. Zaradi upora je dotedanjega glavnega poveljnika mornarice, [[Maksimilijan Njegovan|admirala Njegovana]], na položaju zamenjal [[Miklós Horthy|admiral Horthy]].
[[Slika:Austro-Hungarian fleet.jpg|thumb|right|240px|Avstro-ogrsko ladevje na manevrih pred prvo svetovno vojno, v ospredju [[bojna ladja]] SMS Tegetthoff]]
Kronski svet Avstro-Ogrske je s sklepom dne 29. oktobra 1918 celotno vojno in trgovsko ladjevje dualne monarhije z vsemi pristanišči in kopenskimi objekti predal [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Državi SHS]], vendar je celotno ladjevje po [[Rapalska pogodba|rapalski mirovni pogodbi]] pripadlo Italiji.
'''Apostolsko nasledstvo''' ([[Latinščina|lat.]] Successio apostolica) je [[krščanstvo|krščanska]] doktrina ali verski nauk, po katerem so sedanji [[škof]] (tudi [[papež|papež]]) veljavni nasledniki [[Jezus Kristus|Jezusovih]] [[apostol]]ov.
==Nasledstvena škofovska služba==
Cerkev se v zvezi z apostolskim nasledstvom sklicuje na nasledstveno škofovsko službo, ki naj bi segala od sedanjih škofov in papeža neposredno in neprekinjeno v preteklost, vse do [[Apostol|apostolov]], s tem pa se škofom daje legitimnost in izpričuje tudi verodostojnost Cerkve kot božje ustanove. Bistvo apostolskega nasledstva je [[Škofovsko posvečenje|posvečenje]] in polaganje rok, s katerima se potrjuje služba v Cerkvi.
==Apostolstvo==
Apostolstvo je ena od štirih bistvenih označb Cerkve (ena, sveta, katoliška, apostolska), ter je izraženo tudi v [[Nicejska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski]] [[Veroizpoved|veroizpovedi]], ki je bila potrjena na Nicejskem koncilu (prvem cerkvenem zboru) leta [[325]]. Apostolstvo je opredeljeno v tem, da je Cerkev ustanovil [[Jezus Kristus]] (z obhajanjem [[Evharistija|evharistije]] pri t.i. [[Zadnja večerja|Zadnji večerji]]) in da so papeži in škofje v nepretrganem nizu nasledniki apostolov, ki temelji na zakramentalni posvetitvi).
===Primat papeža in škofov===
Apostol [[Sveti Peter|Peter]] naj bi bil, po krščanskem verovanju, tudi prvi rimski [[škof]] in [[papež]].<ref>* {{navedi knjigo |author= |translator=Uroš Kalčič|year=1992 |title=Zgodovina krščanstva |publisher=Državna založba Slovenije v sodelovanju s Tiskovnim društvom Ognjišče|location=Ljubljana|isbn=86-341-0644-6 |cobiss=29084160 |pages=}}</ref> Po krščanskem izročilu in na podlagi zapisa v [[Nova zaveza|Novi zavezi]] o Petru, kot skali, na kateri bo Jezus zgradil svojo cerkev ({{Bibl|Mt 16,18}}) kristjani verujejo, da je [[Jezus Kristus|Jezus]] imenoval sv. Petra za prvega rimskega škofa, kar je postavilo temelje za nadaljnji razvoj [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkve]] in opolnomočilo papeže ter škofe kot izvajalce krščanske doktrine ter nosilce cerkvene hierarhije.
==Različni pogledi==
Pogledi na doktrino o apostolskem nasledstvu niso popolnoma enotni v različnih krščanskih Cerkvah in denominacijah, večina pa se strinja z naslednjim glavnim principom: Jezus je svojo duhovno avtoriteto izročil apostolom. Apostoli so svojo avtoriteto izročili prvim škofom s polaganjem rok - [[škofovsko posvečenje|škofovskim posvečenjem]]. Ti so jo na enak način prenašali na svoje naslednike. Danes veljajo kot veljavno posvečeni tisti škofje, na katere je prešlo škofovsko posvečenje preko prejšnjih škofov v nepretrgani verigi, ki se je začela z Jezusom in apostoli. Na to naj bi se nanašala tudi beseda ''apostolska'' v [[Nicejsko-carigrajska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski veroizpovedi]]: »Verujem v eno sveto, katoliško in apostolsko Cerkev...«
Tak pogled na apostolsko nasledstvo zagovarjajo vse [[katolištvo|katoliške]] in [[pravoslavje|pravoslavne]] Cerkve. Razhajajo se samo pri vprašanju, ali se je vodilna vloga [[sveti Peter|svetega Petra]] prenesla na današnjega [[papež]]a in kakšen pomen ima zato papež in [[Rimskokatoliška cerkev]].
Kljub enakemu pojmovanju te doktrine omenjene Cerkve večinoma priznavajo veljavnost apostolskega nasledstva samo Cerkvam iz svoje skupine (tistim, s katerimi so v [[polno občestvo|polnem občestvu]]) ne pa tudi tistim iz druge skupine. Stvari se na tem področju izboljšujejo z napredkom [[ekumensko gibanje|ekumenskega gibanja]].
[[Anglikanska Cerkev|Anglikanska]] in [[Starokatoliška Cerkev]] pri odcepitvi od Rimskokatoliške cerkve nista prekinili verige apostolskega nasledstva in njihovi škofje štejejo za veljavne naslednike apostolov. Njihovo škofovsko posvečenje bi moralo biti veljavno tudi v očeh Rimskokatoliške Cerkve vsaj v primeru moškega škofovstva (primeri, ko se v teh dveh Cerkvah škofovsko posvečenje prenaša preko žensk-škofinj, so bolj sporni, saj Rimskokatoliška cerkev škofovskega posvečenja žensk ne priznava).
V protestantskih skupnostih večinoma ne priznavajo apostolskega nasledstva v zgoraj opisanem pomenu: Po protestantski teologiji apostoliciteta obstaja zato, ker je v cerkvi Božja beseda živa prav zaradi apostolskega nauka. Nekatere protestantske skupnosti o apostolskem nasledstvu sploh ne govorijo, druge pa se sklicujejo na apostolsko nasledstvo v smislu ''verskega nauka'', ki je prehajal od Jezusa in apostolov do današnjih verskih voditeljev.
{{Infopolje Bivša država
|native_name = ''Royaume de France''
|conventional_long_name = Kraljevina Francija
|common_name =
|
|continent = Evropa
|region =
|country =
|era = obnova Burbonov
|status = kraljevina
|status_text=
|empire =
|government_type= unitarna parlamentarna pol-ustavna monarhija
|
|event_start =
|year_start = 1815
|date_start =
|event_end =
|year_end = 1830
|date_end =
|life_span = 1815–1830
|
|event1 =
|date_event1 =
|event2 =
|date_event2 =
|event3 =
|date_event3 =
|event_pre =
|date_pre =
|event_post =
|date_post =
|
|p1 = Prvo francosko cesarstvo
|flag_p1 = Flag of France.svg
|s1 =
|flag_s1 =
|flag_s2 = Flag of France.svg
|s3 =
|flag_s3 =
|
|flag =
|flag_type =
|image_flag = Drapeau france ancien regime.svg
|symbol =
|symbol_type =
|image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg
|image_map = Kingdom of France (1815).svg
|image_map_caption =Kraljevina Francija (1818)
|capital = Pariz
|national_motto =
|national_anthem =
|common_languages = [[francoščina]]
|currency = [[francoski frank]]
| leader1 = [[Ludvik XVIII.]]
| year_leader1 = 1815–1824
| leader2 = [[Karel X. Francoski |Karel X.]]
| year_leader3 = 1830
| leader3 = [[Ludvik XIX. Francoski|Ludvik XIX.]] (pretendent)
| year_leader4 = 1830
| leader4 = [[Henrik V. Francoski|Henrik V. ]] (pretendent)
| year_leader2 = 1824–1830
|title_leader = [[francoski kralj|kralj]]
| title_deputy = predsednik vlade
| deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]]
| year_deputy1 = 1815
| deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]]
| year_deputy2 = 1830
|legislature = [[francoski parlament|parlament]]
|house1 = [[francoski senat|senat]]
|house2 = [[poslanska zbornica]]}}
{{Infobox former country
| native_name = {{native name|fr|Royaume de France}}
| conventional_long_name = Kingdom of France
| common_name = France
| religion = {{ubli|[[Catholic Church]] {{nwr|([[state religion]])}}|[[Calvinism]]|[[Lutheranism]]|[[Judaism]]}}
| government_type = [[Unitary state|Unitary]] parliamentary [[semi-constitutional monarchy]]
| event_start = Restoration
| life_span = 1815–1830
| year_start = 1815
| event_end = End of the Restoration<ref>Waller, Sally (2002). ''France in Revolution, 1776–1830''. Heinemann Advanced History. Heinemann Educational Publishers.</ref>
| year_end = 1830
| date_end = 9 August
| event1 = [[Charter of 1815]] adopted
| date_event1 = 1815
| event2 = [[Hundred Thousand Sons of Saint Louis|Invasion of Spain]]
| date_event2 = 6 April 1823
| event3 = [[July Revolution]]
| date_event3 = 26–29 July 1830
| event4 =
| date_event4 =
| p1 = First French Empire
| flag_p1 = Flag of France.svg
| s1 = July Monarchy
| flag_s1 = Flag of France.svg
| flag_s2 = Flag of France.svg
| flag_type = [[Flag of France|Flag]]{{sfn|Tombs|1996|p=333}}<ref>{{Cite book |last=Pinoteau |first=Hervé |title=Le chaos français et ses signes: étude sur la symbolique de l'Etat français depuis la Révolution de 1789 |date=1998 |publisher=Presses Sainte-Radegonde |isbn=978-2-9085-7117-2 |ol=456931M |page=217 |language=fr }}</ref>{{Efn|The flag can be seen on top of government buildings in the following illustrations:
* {{Cite AV media |url=https://www.parismuseescollections.paris.fr/fr/musee-carnavalet/oeuvres/retour-du-roi-le-8-juillet-1815-1#infos-principales |title=Retour du Roi le 8 juillet 1815 |date=1815 |access-date=12 December 2021 |website=parismuseescollections.paris.fr}}
* {{Cite AV media |url=https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/btv1b540014439.item |title=Attaque Des Tuileries (le 29 Juillet 1830) |date=1830 |access-date=25 November 2023 |website=gallica.bnf.fr}}
}}
| image_flag = Flag_of_the_Kingdom_of_France_(1814-1830).svg
| symbol_type_article = Coat of arms of France
| symbol_type = Coat of arms
| image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg
| image_map = Kingdom of France (1815).svg
| image_map_caption = The [[Kingdom of France]] in 1818
| capital = [[Paris]]
| national_motto = ''[[Montjoie Saint Denis!]]''
| national_anthem = ''[[Le Retour des Princes français à Paris]]'' {{nwr|"The Return of the French Princes to Paris"}} <div style="text-align:center">[[File:Marche Henri IV.ogg]]</div>
| common_languages = [[French language|French]]
| currency = [[French franc]]
| leader1 = [[Louis XVIII]]
| year_leader1 = 1815–1824
| leader2 = [[Charles X of France|Charles X]]
| year_leader3 = 1830
| leader3 = [[Louis Antoine, Duke of Angoulême|Louis XIX]] (''claimant'')
| year_leader4 = 1830
| leader4 = [[Henri, Count of Chambord|Henry V]] (''claimant'')
| year_leader2 = 1824–1830
| title_leader = [[List of French monarchs|King]]
| title_deputy = [[Prime Minister of France|Prime Minister]]
| deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]]
| year_deputy1 = 1815 (first)
| deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]]
| year_deputy2 = 1830 (last)
| legislature = [[Parliament of France|Parliament]]
| house1 = [[Chamber of Peers (France)|Chamber of Peers]]
| house2 = [[Chamber of Deputies of France|Chamber of Deputies]]
| demonym = French
| iso3166code = omit
}}
{{Infopolje Bivša država
|native_name = ''Royaume de France''
|conventional_long_name = Kraljevina Francija
|common_name =
|
|continent = Evropa
|region =
|country =
|era = obnova Burbonov
|status = kraljevina
|status_text=
|empire =
|government_type= unitarna parlamentarna pol-ustavna monarhija
|
|event_start =
|year_start = 1815
|date_start =
|event_end =
|year_end = 1830
|date_end =
|life_span = 1815–1830
|
|event1 =
|date_event1 =
|event2 =
|date_event2 =
|event3 =
|date_event3 =
|event_pre =
|date_pre =
|event_post =
|date_post =
|
|p1 = Prvo francosko cesarstvo
|flag_p1 = Flag of France.svg
|s1 =
|flag_s1 =
|flag_s2 = Flag of France.svg
|s3 =
|flag_s3 =
|
|flag =
|flag_type =
|image_flag = Drapeau france ancien regime.svg
|symbol =
|symbol_type =
|image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg
|image_map = Kingdom of France (1815).svg
|image_map_caption =Kraljevina Francija (1818)
|capital = Pariz
|national_motto =
|national_anthem =
|common_languages = [[francoščina]]
|currency = [[francoski frank]]
| leader1 = [[Ludvik XVIII.]]
| year_leader1 = 1815–1824
| leader2 = [[Karel X. Francoski |Karel X.]]
| year_leader3 = 1830
| leader3 = [[Ludvik XIX. Francoski|Ludvik XIX.]] (pretendent)
| year_leader4 = 1830
| leader4 = [[Henrik V. Francoski|Henrik V. ]] (pretendent)
| year_leader2 = 1824–1830
|title_leader = [[francoski kralj|kralj]]
| title_deputy = predsednik vlade
| deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]]
| year_deputy1 = 1815
| deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]]
| year_deputy2 = 1830
|legislature = [[francoski parlament|parlament]]
|house1 = [[francoski senat|senat]]
|house2 = [[poslanska zbornica]]}}
{{Infobox former country
| native_name = {{native name|fr|Royaume de France}}
| conventional_long_name = Kingdom of France
| common_name = France
| religion = {{ubli|[[Catholic Church]] {{nwr|([[state religion]])}}|[[Calvinism]]|[[Lutheranism]]|[[Judaism]]}}
| government_type = [[Unitary state|Unitary]] parliamentary [[semi-constitutional monarchy]]
| event_start = Restoration
| life_span = 1815–1830
| year_start = 1815
| event_end = End of the Restoration<ref>Waller, Sally (2002). ''France in Revolution, 1776–1830''. Heinemann Advanced History. Heinemann Educational Publishers.</ref>
| year_end = 1830
| date_end = 9 August
| event1 = [[Charter of 1815]] adopted
| date_event1 = 1815
| event2 = [[Hundred Thousand Sons of Saint Louis|Invasion of Spain]]
| date_event2 = 6 April 1823
| event3 = [[July Revolution]]
| date_event3 = 26–29 July 1830
| event4 =
| date_event4 =
| p1 = First French Empire
| flag_p1 = Flag of France.svg
| s1 = July Monarchy
| flag_s1 = Flag of France.svg
| flag_s2 = Flag of France.svg
| flag_type = [[Flag of France|Flag]]{{sfn|Tombs|1996|p=333}}<ref>{{Cite book |last=Pinoteau |first=Hervé |title=Le chaos français et ses signes: étude sur la symbolique de l'Etat français depuis la Révolution de 1789 |date=1998 |publisher=Presses Sainte-Radegonde |isbn=978-2-9085-7117-2 |ol=456931M |page=217 |language=fr }}</ref>{{Efn|The flag can be seen on top of government buildings in the following illustrations:
* {{Cite AV media |url=https://www.parismuseescollections.paris.fr/fr/musee-carnavalet/oeuvres/retour-du-roi-le-8-juillet-1815-1#infos-principales |title=Retour du Roi le 8 juillet 1815 |date=1815 |access-date=12 December 2021 |website=parismuseescollections.paris.fr}}
* {{Cite AV media |url=https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/btv1b540014439.item |title=Attaque Des Tuileries (le 29 Juillet 1830) |date=1830 |access-date=25 November 2023 |website=gallica.bnf.fr}}
}}
| image_flag = Flag_of_the_Kingdom_of_France_(1814-1830).svg
| symbol_type_article = Coat of arms of France
| symbol_type = Coat of arms
| image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg
| image_map = Kingdom of France (1815).svg
| image_map_caption = The [[Kingdom of France]] in 1818
| capital = [[Paris]]
| national_motto = ''[[Montjoie Saint Denis!]]''
| national_anthem = ''[[Le Retour des Princes français à Paris]]'' {{nwr|"The Return of the French Princes to Paris"}} <div style="text-align:center">[[File:Marche Henri IV.ogg]]</div>
| common_languages = [[French language|French]]
| currency = [[French franc]]
| leader1 = [[Louis XVIII]]
| year_leader1 = 1815–1824
| leader2 = [[Charles X of France|Charles X]]
| year_leader3 = 1830
| leader3 = [[Louis Antoine, Duke of Angoulême|Louis XIX]] (''claimant'')
| year_leader4 = 1830
| leader4 = [[Henri, Count of Chambord|Henry V]] (''claimant'')
| year_leader2 = 1824–1830
| title_leader = [[List of French monarchs|King]]
| title_deputy = [[Prime Minister of France|Prime Minister]]
| deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]]
| year_deputy1 = 1815 (first)
| deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]]
| year_deputy2 = 1830 (last)
| legislature = [[Parliament of France|Parliament]]
| house1 = [[Chamber of Peers (France)|Chamber of Peers]]
| house2 = [[Chamber of Deputies of France|Chamber of Deputies]]
| demonym = French
| iso3166code = omit
}}
{{Infobox organization
| name = Skavti
| former name =
| image =1996-Rover Moot-Fahnengruß.jpg
| image_border =
| size = 200px
| caption =
| abbreviation =
| predecessor =
| successor =
| formation = [[29. julij]] [[1907]]
| extinction =
| merger =
| merged =
| established = {{Start date and age|df=yes|29. julij [[1907]]}}
| type = nacionalne organizacije, povezane v različne mednarodne zveze in povezave
| status = organizirano nepolitično mladinsko gibanje
| purpose =
| headquarters =
| location =
| coords =
| region_served = univerzalnost
| membership =
| language =
| general =
| leader_title = Ustanovitelj
| leader_name = [[Robert Baden-Powell]]
| leader_title2 =
| leader_name2 =
| leader_title3 =
| leader_name3 =
| leader_title4 =
| leader_name4 =
| key_people =
| main_organ = [[WOSM]], [[WAGGS]]
| affiliations =
| budget =
| num_staff =
| num_volunteers =
| website =
| remarks =
}}
'''Skavti''' (in tudi skavtinje) so pripadniki skavtskega gibanja, enega največjih prostovoljnih mladinskih gibanj na svetu.
==Zgodovina==
[[Slika:Baden-Powell ggbain-39190 (cropped).png|200px|thumb|levo|Začetnik svetovnega skavtstva<br>
sir [[Robert Baden-Powell]]<br>
(po skavtsko: Bi-Pi)]]
Skavtstvo je svetovno prostovoljno, nepolitično, organizirano vzgojno in izobraževalno mladinsko gibanje, ki ga je na začetku 20. stoletja ustanovil lord [[Robert Baden-Powell]] in ki sedaj obsega več kot 50 milijonov skavtinj in skavtov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/slovenski-skavti-in-skavtinje-ze-25-let-zivijo-obljubo-bogu-in-domovini/363179 |title=Petindvajset let slovenskih skavtov |accessdate=25. junij 2025 |date=18. april 2015|format= |work=}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/who-we-are/scout-movement/scoutings-history |title=WOSM: Scouting’s History |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=534}}</ref>
==Začetki==
Njegov začetnik in idejni oče je britanski [[Generalporočnik (Združeno kraljestvo)|general]]<ref>{{navedi splet |url=https://bwm.org.au/soldiers/Robert_Baden-Powell.php |title=Major General (Later Lieutenant General) Lord Robert Baden-Powell|accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> [[Robert Baden-Powell]], ki je med službovanjem v britanski konjenici (13. [[huzarji|huzarski]] polk)<ref>{{navedi splet|url=https://britishempire.co.uk/forces/armyunits/britishcavalry/13thhussarsbadenpowell.htm |title=13th hussars: Robert Baden Powell |accessdate=22. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> in med obrambo mesta Mafeking (danes Mafikeng)
med [[Druga burska vojna|drugo bursko vojno]] postal pozoren na mlade in spoznal, da so lahko zelo odgovorni, če se jim zaupa. Po zaključku svoje vojaške kariere in vrnitvi v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] je ugotovil, da je med mladimi zelo priljubljen njegov vojaški priročnik o izvidovanju (Aids to Scouting). Odločil se je, da bo svoje ideje in načela o vzgoji mladih, prevzetih tudi iz svojih vojaških izkušenj, skozi življenje v naravi tudi dejansko preizkusil, mlade pa z novo vzgojno metodo naučil samostojnosti, delovanja v majhnih skupinah ter jim pomagal pri graditvi identitete. Pri tem ni imel v mislih klasičnega vojaškega urjenja, temveč nekaj povsem drugačnega, čemur bi danes lahko rekli krepitev zavedanja, samostojnega odločanja ter duševnega zdravja pri mladih.
==Prvi skavtski tabor==
[[File:BP and future Scouts at Brownsea.jpg|thumb|200px|levo|Prvi skavtski tabor na otoku Brownsea]]
Zato je med 29. julijem in 8. avgustom [[1907]] na otočku Brownsea organiziral poskusni tabor, na katerem je zbral skupino 22 dečkov, starih od 12 do 17 let. Izhajali so iz različnih socialnih slojev in družbenih okolij, tako iz družin delavcev, bogatašev kot iz različnih šol. Že to je bilo za tiste čase dokaj revolucionarno, saj so bili tedaj družbeni sloji jasno opredeljeni in se v glavnem niso mešali med seboj.<ref>{{navedi splet |url=https://thescoutingpages.org.uk/the-first-camp/ |title=The Scouting Pages: Brownsea Island - The First Camp |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Med udeleženci je bil tudi njegov nečak Donald.
Dečki so bili nastanjeni v šotorih, kuhali so na prostem in se veliko gibali v naravi. Baden-Powell jih je razdelil v majhne skupine, poimenovane patrulje in napisal tudi zakone, ki so veljali za vse. Vsaka patrulja je imela svojega vodjo, tak sistem se v skavtstvu uporablja še sedaj. Vadili so orientacijo, sledili stopinjam divjih živali, učili so se vozle in vezave, se pogovarjali o poštenosti, pogumu in odgovornosti. Nekaj pa je bilo tudi sproščenega druženja, ki je mlade še bolj povezalo med seboj, zlasti ob večerih zakurjenem ognju, kjer so tudi zapeli.
Od tedaj 29. julij velja za začetek svetovnega skavtskega gibanja oz. skavtstva.<ref>{{navedi splet |url=https://www.scouts.org.uk/about-us/our-history/our-online-exhibitions/the-early-days-of-scouting/brownsea-island-trialling-scouting/ |title=Brownsea Island: Trialling Scouting, 1 – 8 August 1907 |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.scout-o-wiki.de/index.php/Brownsea_Island |title=Brownsea Island |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=DE}}</ref>
[[Slika:Scout stone Brownsea.jpg|thumb|150px|levo|Spomenik na otoku Brownsea, postavljen v spomin prvega skavtskega tabora]]
[[Slika:Scouting for boys 1 1908.jpg|150px|thumb|levo|Scouting for boys (1908)]]
==Skavtska metoda==
Poskusni tabor je povsem uspel in Baden-Powell je naslednje leto izdal knjigo v več zvezkih »Scouting for boys« (Skavt: navodilo za vzgojo dobrih državljanov) {{COBISS|ID=6607929}}, v kateri je prvič opisal osnove vzgojnega načela Learning by doing (učenja z delom).
Tedaj ni vedel, da bo njegova metoda postala eno najpomembnejših pedagoških del 20. stoletja.
Skavtska metoda je vzgojni pristop, ki ga uporabljajo skavtske organizacije po vsem svetu, za celostni razvoj mladih. Temelji na načelu učenja z delom in spodbuja osebno rast, odgovornost, sodelovanje in spoznavanje življenja v naravi.<br>
Skavtska metoda vsebuje osem ključnih elementov:<ref>{{navedi splet |url=https://skavti.si/poslanstvo |title=ZSKSS: Skavtska metoda |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref>
{| border="0" cellspacing= cellpadding= style="border-collapse:collapse;"
| style="vertical-align:top" |
{| border="0"
| colspan= | '''Metoda'''
----
|-
| 1. Skavtski zakoni in obljuba
|-
| 2. Delo v majhnih skupinah
|-
| 3. Učenje z delom
|-
| 4. Osebno napredovanje<br>
|-
| 5. Simbolna govorica<br>
|-
| 6. Dejavnosti v naravi
|-
| 7. Medgeneracijski odnos<br>
|-
| 8. Služenje (kasneje)
|-
|}
| style="vertical-align:top" |
{| border="0"
| colspan= | '''Opis metode'''
----
|-
| - osebna zaveza k življenju po določenih vrednotah
|-
| - spodbujanje sodelovanja, odgovornosti in demokratičnega odločanja
|-
| - iskustveno učenje skozi prakso<ref>{{navedi splet |url=https://www.zrss.si/pdf/BEAT_Izkustveno_ucenje.pdf |title=Izkustveno učenje: Od teorije k praksi|accessdate=25. junij 2025 |date=2002 |format= |work= }}</ref>
|-
| - vsak posameznik napreduje glede na svoje zmožnosti in zadane cilje
|-
| - uporaba simbolov, obredov in zgodb za prenos vrednot<ref>{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=620}}</ref>
|-
| - narava kot učilnica in prostor osebne rasti
|-
| - sodelovanje med mladimi in odraslimi voditelji
|-
| - aktivno prispevanje k skupnosti, družbi, za skupno dobro in pomoč drugim
|}
|}
==Pedagoški vidiki in poudarki skavtske metode==
Pedagoški vidiki skavtske metode so temeljno povezani z njenim ciljem: celostno vzgojo mladih v odgovorne, samostojne in solidarne posameznike. Metoda ni le skupek tehnik, temveč celovit vzgojni pristop, ki temelji na izkustvenem učenju, osebni rasti in vrednotah.<ref>{{navedi knjigo |author=Baden-Powell, Robert |year=2015 |title=Priročnik za skavtske voditelje: o teoriji skavtske vzgoje |publisher=ZSKSS |isbn=978-961-91701-5-1 |cobiss=253014528 |pages=}}</ref>
===Poudarki===
[[Slika:Health in home and town (1922) (14591638320).jpg|150px|sličica|desno]]
''1. Učenje z delom (learning by doing)''<br>
Učenje z delom je osrednji pedagoški princip skavtske metode. Mladi se učijo skozi lastne izkušnje, naloge in izzive, kar spodbuja aktivno udeležbo, refleksijo in notranjo motivacijo. Gre za konstruktivistični pristop, kjer je učenec v središču učnega procesa.<br>
''2. Samovzgoja in osebno napredovanje''<br>
Skavtska metoda spodbuja notranjo motivacijo in odgovornost za lastni razvoj. Vsak posameznik napreduje glede na svoje zmožnosti, kar je skladno z načeli diferencirane pedagogike.<br>
''3. Vzgoja za vrednote''<br>
Skavtski zakoni in obljuba niso le simboli, temveč pedagoška orodja za oblikovanje značaja. Spodbujajo kreposti, kot so poštenost, pomoč bližnjemu, spoštovanje narave in duhovno rast.<br>
''4. Delo v majhnih skupinah''<br>
Majhne skupine (vodi) omogočajo socialno učenje, razvoj komunikacijskih veščin, učenje in pomen sodelovanja ter demokratičnega odločanja. To je v skladu s sodobnimi pristopi k timskemu učenju in vzgoji za skupnost.<br>
''5. Simbolna govorica''<br>
Uporaba simbolov, obredov in zgodb omogoča globoko notranjo identifikacijo, z vrednotami in cilji. To je pomemben vidik vzgoje, saj nagovarja čustveno in duhovno dimenzijo posameznika.<br>
''6. Narava kot učilnica''<br>
Naravno okolje spodbuja spontano učenje, raziskovanje in stik z bistvenim. Pedagoško gledano gre za učenje v avtentičnem okolju, ki krepi telesni, čustveni in duhovni razvoj.<br>
''7. Medgeneracijsko učenje''<br>
Odrasli voditelji niso le učitelji, temveč spremljevalci in pomočniki, kar omogoča vzgojo skozi odnos in zgled. To je v skladu s sodobnimi pristopi mentorstva in vzgoje z zgledom.<ref>{{navedi knjigo |author= |year=2002 |title= Sam vodim svoj čoln : vzgoja za odgovorno odločanje : priročnik za voditelje v podporo vzgojnemu namenu ZSKSS|publisher=ZSKSS |isbn= |cobiss=119345920 |pages=}}</ref>
==Skavtska obljuba in simboli==
Vsak skavt mora na določeni stopnji obljubiti, da bo pomagal drugim, spoštoval svojo domovino, živel po skavtskih zakonih in razvijal svoje sposobnosti. Za legendarno geslo »Bodi pripravljen« (Be Prepared) je Baden Powell dejal, da pomeni biti pripravljen tako telesno, kot duševno ter moralno, in to ne le na izredne razmere, temveč tudi na vsakdanje življenje. Preden je leta 1944 umrl, je v svojem poslovilnem pismu skavtom zapisal, naj poskušajo svet zapustiti vsaj malo boljši, kot so ga prejeli. Jedro skavtstva torej predstavlja obljuba, ki jo skavtinja in skavt častno izrečeta pred skupnostjo. Glede na starostno vejo slovenski skavti sedaj poznajo kar tri obljube: Najmanjši bobri in bobrovke obljubljajo: Obljubim, da bom ljubil/a Boga in pomagal/a skrbeti za svet. Večji volčiči in volkuljice: Obljubljam, da bom z Božjo pomočjo naredil/a, kar najbolje morem za svoje poboljšanje, da bom pomagal/a drugim in
izpolnjeval/a zakona krdela. Najpomembnejše med njimi pa so tiste, ki jih skavtinje in skavti opravijo v skupini izvidnikov in izvidnic: Pri svoji časti obljubljam, da si bom z Božjo pomočjo prizadeval/a služiti Bogu in domovini, pomagati svojemu bližnjemu in izpolnjevati skavtske zakone. Zunanji znak obljube je skavtska rutica, ki je najbolj časten del skavtskega kroja. Med simboli, ki povezujejo in delajo skavte prepoznavne, so še stiliziran znak v obliki lilije, taborni ogenj, ter skavtski pozdrav s tremi iztegnjenimi prsti. Ti simbolizirajo tri glavne obveznosti iz skavtske obljube.
==Širitev in razvoj gibanja==
Baden-Powell tudi ni pričakoval, da bodo dečki po vsem Združenem kraljestvu že zelo kmalu začeli spontano ustanavljati skavtske vode.
Gibanje se je, brez uradno organizacije, širilo prek otoka po Evropi, v [[Severna Amerika|Severno]] in [[Južna Amerika|Južno Ameriko]], [[Avstralija|Avstralijo]], [[Indija|Indijo]] ter v [[Afrika|Afriko]]. Leta 1909 je kralj [[Edvard VII. Britanski|Edvard VII.]] postal uradni zaščitnik skavtskega gibanja. Leta 1920 se je v Londonu odvijal prvi Jamboree (svetovno srečanje skavtov), ki se ga je udeležilo 8000 skavtov iz 34 držav po svetu. Na Jamboreejeu leta 1929 je bilo že 50.000 skavtov iz 72 dežel (41 držav in delov kraljestev).
==Skavti v Sloveniji==
===Slovenski skavti v Kraljevini Jugoslaviji===
Slovenski skavti so nastali v obdobju [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]], leta 1922, po jugoslovanskem [[Sokol (društvo)|vsesokolskem]] zletu (srečanju) v [[Ljubljana|Ljubljani]], pri katerem so kot spremljevalci sodelovali tudi [[Bosna in Hercegovina|bosanski]], [[Srbija|srbski]], [[Češka|češki]] in [[Poljska|poljski]] skavti. Skupina dijakov se je povezala s skavti v [[Beograd]]u, od koder so jim poslali skavtske priročnike, značke in klobuke. Prvi slovenski skavtski tabor je bil organiziran leta 1923, v [[Kamniška Bistrica|Kamniški Bistrici]].<ref>{{navedi knjigo |author=Grašič, Miroslava |year=1990 |title=Skavti in gozdovniki na Slovenskem: Taborniška gibanja med Slovenci v domovini, zamejstvu, Argentini in Kanadi v 20. stoletju |publisher=Muzej narodne osvoboditve Maribor |isbn= |cobiss=10782 |pages=13}}</ref>
[[Slika:Simbol skavtov Kraljevine Jugoslavije.jpg|150px px|sličica|desno|Simbol zveze jugoslovanskih skavtov, ene od ustanoviteljic WOSM-a]]
Župa skavtov v Sloveniji se je leta 1929 preimenovala v Dravsko skavtsko župo, obe sta bili organizacijsko povezani najprej v Savez Izvidnika i planinki Jugoslavije, kasneje pa v Savez skauta Kraljevine Jugoslavije.
Jeseni 1939 je bila v Ljubljani na Kodeljevem ustanovljena Zveza slovenskih skavtov, ki je temeljila na načelih katoliškega skavtskega gibanja.
Zaradi [[Aprilska vojna|agresije na Jugoslavijo]] aprila 1941 je bila skavtska organizacija v Sloveniji uradno razpuščena 10. junija 1941 in zatem prepovedana s strani okupatorjev. Malo pred razpustom bilo v Sloveniji 1380 registriranih skavtinj in skavtov. Po letu 1945 je ponovni zagon skavtstva preprečila nova jugoslovanska oblast (tudi v Sloveniji), ki je skavte nadomestila sprva s pionirsko organizacijo, ki je imela drugačne cilje in je bila del socialističnega sistema. Leta 1951 pa so nekateri predvojni voditelji skavtov in [[Gozdovniki|gozdovnikov]] v Sloveniji ustanovili Združenje slovenskih tabornikov, ki se je pozneje preimenovalo v [[Zveza tabornikov Slovenije|Zvezo tabornikov Slovenije]] (del Zveze tabornikov Jugoslavije), ki je imela v času obstoja [[Jugoslavija|Jugoslavije]] med mladinskimi organizacijami svojevrsten [[monopol]].
{{glavni|Zgodovina slovenskega skavtstva}}
==Svetovna organizacija skavtskega gibanja==
[[Slika:WOSM 2024.svg|100px|thumb|desno|Novi simbol WOSM-a (od 2024)]]
Svetovna organizacija skavtskega gibanja (World Organization of the Scout Movement - WOSM) je svetovna organizacija skavtskega gibanja, ki združuje veliko število nacionalnih skavtskih organizacij z vsega sveta.
{{glavni|Svetovna organizacija skavtskega gibanja}}
===Ustanovitev===
Leta 1920, na 1. svetovnem skavtskem jamboreeju v Olympia Hall v Kensingtonu (London), so se predstavniki skavtskih skupin iz različnih držav dogovorili o potrebi po mednarodni koordinaciji.
Svetovno organizacijo skavtskega gibanja (WOSM) je na pobudo [[Robert Baden-Powell|Roberta Baden-Powella]] ustanovilo trideset nacionalnih skavtskih organizacij, vendar je bilo samo deset ustanovitvenih: Argentina, Avstralija, Belgija, Kanada, Čile, Francija, Združeno kraljestvo, Italija, Japonska ter Jugoslavija (tedaj [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev]]).
Formalno je bil WOSM ustanovljen julija 1922, na 2. mednarodni skavtski konferenci v Parizu,<ref>{{navedi splet |url= https://learn.scout.org/resource/constitution-world-organization-scout-movement|title=Constitution of the World Organization of the Scout Movement |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> 1. decembra 1922 pa je bila organizacija s tedanjim sedežem v Parizu uradno registrirana.
====Selitve sedeža====
[[Slika:World Bureau (World Organization of the Scout Movement).svg|150px|thumb|desno|Oznaka Svetovnega skavtskega urada ]]
V Londonu je bil v obdobju 1920 - 1958 sedež mednarodnega skavtskega urada (tedaj Boy Scouts International Bureau), ki se je zaradi reogranizacije in širitve delovanja preselil v Kanado, sedež je bil v [[Ottawa|Ottawi]] (1958-1968). Sedež sedanjega Svetovnega skavtskega urada (World Scout Bureau) je od leta 1968 v Švici, v Ženevi.<ref>{{Cite web |title=World Scout Bureau - Relocation of Central Office |url=https://web.archive.org/web/20130919090636/http://www.scout.org/en/content/download/34284/312108/file/Circular%2021-2013%20EN.pdf |archive-date=19 September 2013 |access-date=11 September 2013 |website=WOSM Circular N° 20/2013 |df=dmy-all|language=EN}}</ref>
Zgodovinsko pomemben center skavtstva ostaja Gilwell Park<ref>{{navedi splet |url=https://www.scouts.org.uk/about-us/our-history/gilwell-park/ |title=Gilwell Park |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref> v Londonu, kjer se opravljajo tečaji »Wood Badge« za mednarodnega skavtskega voditelja.<ref>{{navedi splet |url=https://thescoutingpages.org.uk/the-wood-badge/ |title=The Scouting Pages: The Wood Badge |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref>
===Organiziranost in zasedanja===
Izvršni organ WOSM-a, Svetovni skavtski biro (World Scout Bureau) ima sedež v [[Ženeva|Ženevi]] v Švici,<ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/who-we-are/world-organization/world-scout-bureau |title=World Scout Bureau |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> operativni sedež tega organa na globalni ravni (World Scout Bureau Global Support Centre) pa je v [[Kuala Lumpur|Kuala Lumpurju]] v Maleziji.<ref>{{navedi splet |url=https://www.devex.com/organizations/world-scout-bureau-global-support-centre-240855
|title=World Scout Bureau Global Support Centre |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref><br>
Svetovna skavtska konferenca je najvišji organ odločanja WOSM-a, ki se sklicuje in poteka vsaka tri leta.<ref>{{navedi splet |url=https://www.muzej-nz.si/razstave/arhiv/70-let-zveze-tabornikov-slovenije/70-let-zveze-tabornikov-slovenije-taborniske-vezi-po-celem-svetu/ |title=70-let Zveze tabornikov Slovenije: taborniške sledi po celem svetu |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref>
40. svetovna skavtska konferenca WOSM-a je potekala v Ljubljani, od 11. do 15. avgusta 2014, udeležilo pa se jo je več kot 1200 delegatov iz več kot 130-ih držav članic.<ref>{{navedi splet |url=https://www.ljubljana.si/sl/aktualno/40-skavtska-konferenca/ |title= 40. skavtska konferenca|accessdate= |date=11. avgust 2014 |format= |work= }}</ref><br>
[[Slika:NASA Armstrong 1969 scout.png|250px|thumb|desno|Našitek WOSM-a, ki ga med [[Apollo 11|prvim pristankom na luni]] pri sebi imel astronavt [[Neil Armstrong]]]]
===Članstvo v WOSM-u===
Po zadnjih podatkih je v WOSM včlanjenih 174 skavtskih organizacij iz 172 držav in ozemelj po svetu. Ker nekatere organizacije pokrivajo več držav (npr skavtska organizacija Združenega kraljestva vključuje tudi britanska čezmorska ozemlja), je zato število držav nekoliko višje od števila organizacij. Ker skupno število članov presega 57 milijonov skavtinj in skavtov, se WOSM uvršča med največje mladinske organizacije na svetu.
Evropska skavtska regija WOSM-a obsega preko dva milijona skavtov in voditeljev, v štiridesetih nacionalnih skavtskih organizacijah.<ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/where-we-work/regions/europe |title=European Scout Region |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref>
Ker ima WOSM sprejeto pravilo, da sprejme med svoje nove člane samo eno nacionalno skavtsko organizacijo, je leta 1994 iz Slovenije sprejel [[Zveza tabornikov Slovenije|Zvezo tabornikov Slovenije]], kot svojo 135. člansko organizacijo.
==WAGGGS==
[[Slika:WAGGGS.svg|100px|thumb|desno|Simbol WAGGGS-a]]
'''WAGGS''' (World Association of Girl Guides and Girl Scouts) je največje prostovoljno mladinsko gibanje na svetu za dekleta in mlade ženske.<ref>{{navedi splet |url=https://www.cnvos.si/nvo-vseved/eu-mreze/world-association-girl-guides-and-scouts-wagggs/ |title=WAGGGS |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> Združuje več kot 10 milijonov članic v 153 državah, ter si prizadeva, da bi člani (dekleta in tudi fantje) v polnosti razvili svoje potenciale.
=== Zgodovina in ustanovitev===
[[Slika:100 years of Girl Guiding (4825886481).jpg|150px|thumb|desno|Cvetlična zasaditev ob 100-letnici skavtinj]]
[[Slika:Agnes Baden-Powell.jpg|150px|thumb|levo|Agnes Baden-Powell (1858-1945)]]
[[Slika:Olave Baden-Powell.jpg|150px|thumb|desno|Olave Baden-Powell (1889-1977), okoli 1920]]
Že leta 1909 se je na srečanju skavtov v Londonu pojavila skupina deklet, ki so se razglasile za »Girl Scouts« (skavtinje). To je ustanovitelja skavtstva Roberta Baden-Powella spodbudilo, da prilagodi gibanje tudi za dekleta. Leta 1910 je vodstvo skavtinj zaupal svoji sestri Agnes Baden-Powell.<ref>{{navedi splet |url=https://www.girlmuseum.org/girl-guiding-a-brief-history-part-two-agnes-baden-powell/ |title=The Three Baden-Powells: Robert, Agnes and Olave|accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Leta 1918 je Baden-Powell izdal novo priročnik za dekleta, z naslovom Girl Guides.
Prva svetovna skavtska konferenca leta 1920 v Londonu je omogočila mednarodno povezovanje tudi skavtinjam.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/about-us/our-history/ |title=WAGGGS: Our history |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref>
Na 5. mednarodni skavtski konferenci v Parádu na Madžarskem, leta 1928, je bil ustanovljen WAGGGS, kot svetovno združenje skavtinj.<ref>{{navedi splet |url=https://www.csbk.org/wp-content/uploads/2011/07/Hungarian-Scout-History-flyer3.pdf |title=The History of Hungarian Scouting Worldwide |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Ustanoviteljice so bile predstavnice 26 držav, med njimi tudi Jugoslavije (tedaj [[Kraljevina SHS]]).
==Skavtstvo v Sloveniji==
Slovenske skavtinje in skavti se združujejo v [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov|Združenje Slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS), ki šteje približno šest tisoč članov, lokalno pa v sedemdeset skupin, te pa v devet manjših območij, ki jih imenujejo ognjišča. Med Slovenci na [[Enota deželne decentralizacije Trst|Tržaškem]] in [[Enota deželne decentralizacije Gorica|Goriškem]] v Italiji deluje podobna [[Slovenska zamejska skavtska organizacija]] (SZSO).
Skavti kot del [[Civilna zaščita|Civilne zaščite]] pomagajo ob vseh večjih naravnih nesrečah po vsej Sloveniji.
Mnogi pedagogi in psihologi menijo, da so veščine, ki jih skavtstvo razvija - samostojnost, sodelovanje, stik z naravo, reševanje problemov in odgovornost - v digitalni dobi še dragocenejše kot pred stoletjem. Zato se zanimanje za kakovostne programe sobivanja z naravo v nekaterih državah ponovno krepi, čeprav se to sedaj izraža drugače kot v času največjega razcveta skavtskega gibanja.
{{glavni|ZSKSS}}
===Članstvo ZSKSS===
V Evropi trenutno WAGGGS podpira 64 nacionalnih skavtskih združenj v 41 držav. Iz Slovenije so člani WAGGGS-a skavti oz. [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS), ki so leta 1996 postali pridruženi, leta 1999 pa polnopravni člani.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/our-world/europe-region/member-organisations/Slovenia/ |title=WAGGGS Member organisation: ZSKSS |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Nekatere skavtske organizacije so članice obeh zvez (lahko pa njihovi člani osebno), tako WOSM-a kot WAGGGS-a.
===Organiziranost===
Sedež WAGGGS-a je v Londonu, v Olave Centru, ki je bil odprt leta 1985. Poimenovan je po Olave Baden-Powell, ženi ustanovitelja skavtskega gibanja Roberta Baden-Powella in prvi svetovni voditeljici skavtinj.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/contact-us/ |title=Contact WAGGGS at our London World Bureau |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref>
==Sklici==
{{sklici|3}}
== Glej tudi ==
* [[Zgodovina slovenskega skavtstva]]
* [[Robert Baden-Powell]]
* [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS)
* [[Slovenska zamejska skavtska organizacija]] (SZSO)
* [[Zveza bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZBOKSS)
== Viri ==
* World Association of Girl Guides and Girl Scouts, World Bureau (1997), ''Trefoil Round the World''. Eleventh Edition 1997. {{ISBN|0-900827-75-0}} {{ikona en}}
* Grašič, Miroslava, ''Skavti in gozdovniki na Slovenskem: Taborniška gibanja med Slovenci v domovini, zamejstvu, Argentini in Kanadi v 20. stoletju'', Maribor 1990, Muzej narodne osvoboditve Maribor {{COBISS|ID=10782}}
* Fužir, Barbara, ''Skavti: 25 zgodb za 25 let delovanja združenja'', Ljubljana 2015, ZSKSS {{ISBN|978-961-93642-1-5}} {{COBISS|ID=279071232}}
*{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=534, 620}}
*{{navedi knjigo |author=Baden-Powell, Robert |year=2015 |title=Priročnik za skavtske voditelje: o teoriji skavtske vzgoje |publisher=ZSKSS |isbn=978-961-91701-5-1 |cobiss=253014528 |pages=}}
==Zunanje povezave==
* [http://skavti.si/zgodovina Skavti.si/zgodovina] (pridobljeno 15. junija 2019)
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Skavtstvo]]
{{Infobox historic site
|name = Opatija Rheinau
|native_name = Abtei Rheinau
|image = 2010-05-14 16-25-05 Switzerland Zurich Alt-Rheinau.jpg
|caption =sedanji izgled nekdanje opatije
|image_size = 250px
|locmapin = Švica
|map_width = 275
|map_caption =
|coordinates ={{coord|47|38|32|N|8|36|30|E|}}
|location ={{zastava|Švica}},<br>[[Rheinau]], [[Kanton Zürich]]
|area =
|built =
|demolished =
|rebuilt =
|architect =
|architecture =
|governing_body =Rimskokatoliška škofija Sankt Gallen<br>[[Kanton Zürich]]
|owner=
|url=
}}
'''Opatija Rheinau''' [rajnau], ([[Latinščina|lat.]] Monasterium Rhenaugensis) je nekdanja [[benediktinci|benediktinska]] opatija v [[Švica|Švici]], v [[Kanton Zürich|kantonu Zürich]]. Ustanovljena je bila okoli leta 778, razpuščena pa je bila leta 1862. Stoji na otočku na reki [[Ren]].
==Zgodovina==
Izgradnjo obrambnega kompleksa na strateško pomembnem in zaščitenem rokavu reke Ren zgodovinarji uvrščajo v leto 778. V devetem stoletju se je tam naselila skupnost triinštiridesetih benediktinskih menihov, od katerih je bilo polovica duhovnikov.<ref>[https://books.google.com/books?id=YwU4AAAAIAAJ&dq=Rheinau+Abbey&pg=PA285 Clark, James Midgley. ''The Abbey of St. Gall as a Centre of Literature & Art'', Chapter XII, CUP Archive, 1926, 1926]</ref> Med njimi je bil sv. Fintan (oz. Findan)<ref>{{navedi splet |url=https://svetniki.org/sveti-fintan-misijonar-puscavnik-in-rekluz/ |title=Sveti Fintan |accessdate=30. maj 2023 |date= |format= |work= }}</ref> irski menih, ki se je uspel rešiti [[vikingi|vikingške]] sužnosti. V samostanu je kot puščavnik živel dvaindvajset let.<ref>[https://books.google.com/books?id=V6OpDgAAQBAJ&dq=Rheinau+Abbey&pg=PA283 Rio, Alice. ''Slavery After Rome, 500-1100'', Oxford University Press, 2017, p. 30] {{ISBN|9780191009020}}</ref>
== Sklici==
{{sklici}}
== Sklici ==
{{sklici}}
== Viri==
== Zunanje povezave ==
{{reli-struct-stub}}
[[Kategorija:Zgradbe in objekti na Bledu]]
o8fvot5u8tbgy8zuukdzho79klxydaq
6739430
6739426
2026-08-19T14:09:44Z
Shabicht
3554
/* Zvonik in zvonjenje, opis nekdanjega in sedanjega stanja */
6739430
wikitext
text/x-wiki
[https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Seznam_infopolj Seznam infopolj]<br>
'''Prosim, pusti to vrstico pri miru!!''' (glava peskovnika) '''<br>
'''Ne spreminjaj vsebine peskovnika med urejanjem uporabnika, da ne pride do NAVZKRIŽNEGA UREJANJA !!!'''<br>
Red zvonjenja
==Zvonik in zvonjenje, opis nekdanjega in sedanjega stanja==
[[Slika:Cerkev sv. Jurija - prenova 03.jpg|200px|sličica|levo]]
V [[zvonik|zvoniku]] [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve]] so bili do leta 2023 zvonovi v tako dotrajanem stanju, da je bilo mogoče zvoniti zgolj z malima zvonovoma, saj bi skupno zvonjenje vseh zvonov lahko ogrozilo statiko zvonika. [[Nadžupnija Slovenske Konjice|Nadžupnija]] se je zato odločila, da po več kot stotih letih v zvonik povrne mogočen veliki zvon, ki tehta skoraj tri tone.<ref>{{navedi revijo |last=Vogrin |first=Jože |date= |title=Obnavljamo zvonik |url=https://novice.si/page/mogocen-cerkveni-zvonik-konjicanom-prepreva-ze-stoletja-kako-je-videti-znotraj-foto-video/ |magazine=brošura Konjiški zvon |location=Slovenske Konjice |publisher=Nadžupnija Slovenske Konjice |access-date=2. april 2023}}</ref>
[[Slika:Cerkveni zvonik Slovenske Konjice.jpg|200px|sličica|levo|Novo stopnišče in podesti v zvoniku (2024)]]
Skupaj z načrtovanjem in izdelavo projektov se je opravila temeljita obnova zvonika [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve sv. Jurija]], med katero je bilo zamenjano dotrajano stopnišče, vključno s podesti, na novo je bila urejena elektroinštalacija, razsvetljava, pogon ure… V sklopu opreme zvonov je bila urejena in konzervirana stara masivna lesena nosilna konstrukcija, na novo so bili izdelani štirje jarmi zvonov ter obnovljeni njihovi nosilci…
[[Slika:Zvon 1924.jpg|180px|thumb|desno|nekdanji veliki zvon iz 1924]]
Medtem se je vse tri zvonove odpeljalo v [[Innsbruck]], kjer so v [[Zvonarna Grassmayr|zvonarni Grassmayr]] poskrbeli za obnovo več kot tristo let starega zvona, ki je bil vlit pri Conradu Schneiderju v Celju,<ref name="">{{navedi splet |url=http://www.slovenska-biografija.si/rodbina/sbi546296/ |title=Slovenski biografski leksikon: Schneider, zvonarska družina v Celju in Ljubljani |accessdate=15. marec 2023 |date= |format= |work= }}</ref> iz leta 1715{{sfn|Stopar|1976|p=27}} ter za medsebojno uglasitev vseh zvonov, posebej slovesno pa je bilo tamkajšnje vlitje novega velikega zvona v novembru 2023.
Osnova tega novega velikega zvona je bil nekdanji nadžupnijski zvon iz leta 1924, ki je moral med drugo svetovno vojno zaradi prelitja v orožje zapustiti zvonik.{{sfn|Ambrožič|1993 |p=135}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=64}} Njegovo okrasje so zvonarji, tudi na podlagi ohranjene fotografije, kar se da približali originalu, za načrt [[zvon|rebra]] pa vzeli zvon, ki je bil v podobnem časovnem obdobju vlit v isti livarni v Mariboru ter se je ohranil vse do danes.
Novi zvon in prenovljeni zvonovi so bili v zvonik povzdignjeni na Jurijevo nedeljo leta 2024.
Kasneje je bila v zvoniku nameščena nova avtomatika, ki sedaj ureja zvonjenje, bitje ure, omogoča pa tudi daljinsko upravljanje. Iz zvonika tako ponovno zvoni uglašena pesem cerkvenih zvonov, v skladu z dolgoletno tradicijo štajerske slovenske pokrajine.
[[Slika:Novi 2.jpg|180px|thumb|desno|novi veliki zvon, še v Innsbrucku (2023)]]
===Stolpna ura===
V zvoniku sedaj čas na štirih številčnicah ureja [[Radijska ura|radijsko vodena ura]], avtomatika pa poganja kazalce in ureja tudi bitje. Bitje ure poteka podnevi in tudi ponoči, vendar je v nočnem času, od 22.00 ure do 6.00 ure zjutraj, naravnano na zmanjšano glasnost. Pri prebivalcih mesta ima bitje ure na cerkvenem zvoniku poseben pomen, saj prav tako kot nekdaj oznanja točen čas, hkrati pa tudi prijetno popestri dogajanje na [[Seznam ulic v Slovenskih Konjicah|Starem trgu]].
==Zvonovi in zvonjenje==
Zvonjenje ni le oznanilo časa, ampak tudi povabilo k molitvi in premišljevanju o skrivnostih naše vere.
{| class="wikitable sortable"
! opis zvona
! slika
! zvonar
! leto vlitja
! premer
! teža<br>(v kg)
! ton*<br>(po podatkih zvonarne)
|-
|veliki zvon
|[[Slika:Novi zvon in arhidiakon.jpg|200px]]
|[[Zvonarna Grassmayr|Grassmayr Innsbruck]]
| 2023
| 172 cm
| 2870
| [[ton|B° +6/16]]
|-
|stari zvon
|[[Slika:Schneiders's bell 04.jpg|200px]]
| Konrad Schneider, Celje{{sfn|Ambrožič|1993|p=147}}
| 1715{{sfn|Kovačič|1906|p=}}
| 143 cm
| 1758
| [[ton|d' +6/16]]
|-
|večji zvon
|[[Slika:Grassmayrjev zvon.jpg|200px]]
| Grassmayr Innsbruck
| 1984
| 106 cm
| 651
| [[ton|f' +6/16]]
|-
|mali zvon
|[[Slika:Zvon mali.jpg|200px]]
| Grassmayr Innsbruck
| 1984
| 95 cm
| 470,5
| [[ton|g' +6/16]]
|-
|}
===Redno zvonjenje===
Vsak dan slišimo trikrat dnevno posebno zvonjenje, tako imenovano angelovo češčenje: zjutraj, opoldne in zvečer. Uvajali so ga že v srednjem veku, najprej zvečer (Večerni zvon, Večerni ave …) kasneje tudi zjutraj. Molitvi angelovega češčenja, ki se običajno moli pri trojnem zvonjenju, se zvečer doda očenaš za verne duše. Večerno zvonjenje se ravna po sončnem zahodu in je v bogoslužnem koledarju zanj določen čas za vse slovenske škofije.
Skoraj istočasno z večernim zvonjenjem so iz 13. stoletja v zgodovinskih virih ohranjeni zapisi, da se je ob zori zvonilo [[Sveta Marija|Mariji]] v pozdrav in v počeščenje. Posebej v mestih je bilo v civilnem življenju običajno jutranje zvonjenje, ponekod ob 4.00 uri, s katerim so oznanjali, da so mestna vrata odprta. Tedaj je bilo to zvonjenje tudi javno znamenje časa, kasneje pa je bilo preneseno na sedmo uro zjutraj. Sedaj je t.i. jutranjica silno redka, ponekod običajna zgolj za velike praznike, ko so z zvonjenjem in s pritrkovanjem zvonov naznanjali praznovanje tistega dne. V [[Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] so tovrstno oznanjevanje ob večjih praznikih prevzeli fantje in možje, ki zjutraj v okolici pokajo oz. »streljajo« z velikimi 200-litrskimi sodi, napolnjenimi s plinom acetilenom, pridobljenim iz kalcijevega karbida (po domače karbita).
• ob 7.00 h se jutranje zvonjenje »Angelovo češčenje« opravlja Mariji v čast, med tednom z večjim zvonom, v nedeljo pa z velikim zvonom. Jutranje zvonjenje traja tri minute;
• ob 12.00 opoldansko zvonjenje »poldan zvoni« opravlja stari zvon, ob nedeljah in praznikih pa veliki zvon. Tudi to drugo zvonjenje je Angelovo češčenje, vendar je bilo zgodovinsko gledano uveljavljeno kasneje kot druga dva zvonjenja, papež Kalist III. je leta 1456 ukazal, naj se zvoni tudi opoldne, v zahvalo za zmago nad Turki v bitki pri Beogradu;
• ob mraku – večerno zvonjenje »Ave Marija« se opravlja dnevu v slovo. Za Slovence ima to zvonjenje prav poseben pomen, o čemer pričajo številne pesmi in različna avtorska dela, ki opisujejo »večerni zvon«. Zgodovinsko lahko tudi začetke večernega zvonjenja pripišemo nekdanjemu »zapiranju mestnih vrat«, ki so ga naznanjali z zvonjenjem.
Pri večernem zvonjenju se ponavadi oglasijo trije zvonovi, najprej prvi, ki zvoni »angelski pozdrav oz. češčenje«, drugi, praviloma manjši zvon, se oglasi za duše vernih v vicah, tretji pa v čast [[Sveti Florjan|sv. Florijanu]], za varstvo pred večnim ognjem in pogubljenjem. V Slovenskih Konjicah ob mraku najprej zvoni večji zvon, za njim mali zvon in na koncu še stari zvon, zvonjenje vsakega pa traja okoli dve minuti.
===Izredna zvonjenja===
• prvo izredno zvonjenje se opravlja ob petkih, ob 15.00 uri. Spominja nas na [[Jezus Kristus|kristusovo trpljenje]] in njegovo smrt na križu. Oglasi se veliki zvon, ki zvoni tri minute;
• drugo izredno zvonjenje se opravlja ob sobotah, ob 15.00 uri v zimskem ali ob 16.00 uri v poletnem obdobju. Oglasi se veliki zvon, ki zvoni tri minute. To zvonjenje nas opomni na prihajajoči gospodov dan in nas povabi, da delo zaključimo in se pričnemo pripravljati na praznovanje nedelje. Zvonjenje ima prav zaradi njegovega namena posebno ime »delopust« in se opravlja tudi pred vsemi cerkvenimi prazniki med letom;
===Zvonjenje pokojnim===
Med pomembna izredna zvonjenja sodi tudi zvonjenje pokojnim. Tovrstno zvonjenje naznani, da je v župniji pokojni, ki ga pripravljajo na pogreb.
V nadžupniji se spoštuje in izvaja stara tradicija oz. cinklet:<br>
ko je najavljena smrt, se najprej pozvoni z »navčkom«, ki je v Slovenskih Konjicah mali zvon. Ta pozvoni enkrat, če je pokojni otrok, dvakrat, če je pokojna ženska in trikrat, če je pokojni moški.
Zvonjenje pokojnemu se oglasi tudi, ko se pokojnik vrne v nadžupnijo, in sicer v času, ko je le-ta v mrliški vežici pri pokopališču. Opravlja se opoldne, nekaj minut po opoldanskem zvonjenju in traja štiri minute:
• moškemu zvoni najprej veliki zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali;<br>
• ženski zvoni najprej stari zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali;<br>
• otroku zvoni najprej večji zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali.<br>
Ob smrti [[papež|papeža]] se zvoni z velikim zvonom, petkrat po dve minuti.
===Mašno zvonjenje===
V Slovenskih Konjicah zvonovi na različna načina vabijo k bogoslužju:
• med tednom se stari zvon, večji in mali zvon oglasijo petnajst minut pred mašo in s tem vernike povabijo k bogoslužju. Tri minute pred njim se ponovno oglasi stari zvon, ki vernike povabi v cerkev,
• v nedeljo se eno uro pred mašo oglasi veliki zvon, ki tudi najbolj oddaljene vernike povabi k bogoslužju. Petnajst minut pred bogoslužjem se oglasijo vsi štirje zvonovi, zatem pa, tri minute pred mašo, se oglasi stari zvon, ki vernike povabi v cerkev.
Od Slave pri maši na [[Veliki četrtek]] pa do Salve pri [[Velikonočna vigilija|Velikonočni vigiliji]] zvonovi umolknejo, pravimo, da »gredo v Rim«.
===Pritrkovanje===
Občasno se iz zvonika, pred kakšnim praznikom, oglasi tudi [[pritrkovanje]] (pritrkavanje), ki je posebna vrsta igranja na zvonove. V Sloveniji je pritrkovanje izjemno razvito in imamo zelo širok spekter različnih melodij. Takrat se zvonovi oglasijo z različnimi ritmičnimi vzorci, ki se imenujejo pritrkovalske melodije. Njihov namen je oznanjevanje prihajajočega praznovanja slovesnih cerkvenih praznikov.
== Sklici ==
{{sklici}}
== Viri ==
* {{navedi knjigo |last1=Ambrožič|first1=Matjaž |year=1993 |title=Acta Ecclesiastica Sloveniae 15: Zvonarstvo na Slovenskem |publisher= |isbn= |cobiss=1089069 |ISSN=0351-2789}}
* {{navedi knjigo |last1=Kovačič| first=Fran|authorlink1=Fran Kovačič |year=1906 |title=Cerkveni zvonovi v Lavantinski škofiji |publisher=Bogoslovno učilišče, Maribor |isbn= |cobiss=37305089 |pages=}}
* {{navedi knjigo |last1=Ožinger|first1=Anton|first2=Ivan|last2=Pajk |year=1996 |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=38788353|pages=}}
==Morje==
[[Habsburška monarhija|Habsburška dinastija]] je izhod na morje dobila že leta že leta 1374, ko je nasledila del [[Istra|Istre]] in [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]] ter je leta 1382 [[Trst]], pod pokroviteljstvom avstrijskega nadvojvode Leopolda II., sklenil dogovor o zaščiti, kar je predstavljalo temelj pomorske trgovine. V tem obdobju je nad številnimi istrskimi obalnim mesti dominirala [[Beneška republika]]. Kljub temu je Habsburška monarhija leta [[1527]] pridobila del vzhodne jadranske obale (Hrvaško primorje s [[Senj|Senjem]] in [[Reka, Hrvaška|Reko]] ter [[Trsat]]).
Avstrijski in beneški podaniki so leta [[1571]] skupaj sodelovali v pomorski bitki pri Lepantu proti [[Otomansko cesarstvo|otomanskemu imperiju]],
v kateri je združeno ladevje [[Beneška republika|Benetk]], [[Malteški viteški red|Malte]], [[Kraljevina Španija|habsburške Španije]], [[Papeška država|Papeške države]] in drugih uničilo otomansko floto ter za nekaj časa zagotovilo nemoteno plovbo po [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]].
{{glavni|Bitka pri Lepantu (1571)}}
Leta [[1719]] so [[Habsburžani]] razglasili [[Trst]] za svoje svobodno pristanišče.
Cesar [[Karel VI. Habsburški|Karel VI.]] je dal v [[Ladjedelnica Kraljevica|Kraljevici]] leta [[1729]] zgraditi prvi avstrijski pomorski arzenal. [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] je na podlagi določil [[Campoformijski mir|mirovne pogodbe iz Campoformida]] pri [[Videm, Italija|Vidmu]] leta 1797, v zameno za ozemlja v današni Belgiji dobila dotlej beneška ozemlja in mesta v [[Istra|Istri]] in [[Dalmacija|Dalmaciji]].
Miru je kmalu sledila nova vojna z [[Napoleon Bonaparte|Napoleonom]] in ker beneška vojna mornarica ni imela večjega pomena za celinsko orientirano Avstrijo, je sledilo rezanje še nedokončanih ladij. Avstrijska posest [[Benetke|Benetk]] in ozemelj na vzhodni obali [[Jadransko morje|jadranskega morja]] je bila ponovno potrjena po napoleonovem porazu, na [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]] leta 1815. Avstrija je tako prevzela [[Arsenal, Benetke|beneški arsenal]] in tudi mornariško kadetnico (Collegio di cadetti di marina), vendar se je avstrijska vojna mornarica med 1820 in 1848 razvijala in delovala pod močnim vplivom italijanskih in dalmatinskih pomorščakov. V letu 1820 je v Ameriko in v Vzhodno Azijo odplula njena prva vojaška ladja - korveta Carolina.
V času pomladi narodov [[1848]] je v [[Benetke|Benetkah]] izbruhnil upor, s težnjami po odcepitvi, pri katerem so sodelovali tudi avstrijski pomorščaki italijanske narodnosti, kar je imelo za posledico, da je kar 113 ladij od 162 prestopilo na stran beneških upornikov in je tako avstrijska mornarica čez noč skoraj prenehala obstajati. Ko je leta 1849 Avstrija ponovno pridobila Benetke, italijanski pomorski kader ni bil več deležen zaupanja.
Leta 1854 je cesar [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef]] za vrhovnega poveljnika vojne mornarice najel in imenoval danskega [[viceadmiral|viceadmirala]] [[Hans Birch Dahlerup|Hansa Birch von Dahlerupa]], ki je mornarico reorganiziral po angleških vzorih, nezanesljivi italijanski kader nadomestil z ljudmi iz drugih delov monarhije, ter uvedel poveljevanje v nemščini. Lesenim jadrnicam, ki so jih prevzeli v Benetkah, so se pridružile prve parne ladje. Leta 1859 se je z uspešnega potovanja okoli sveta vrnila fregata Novara. Dahlerupove zasluge so, da so pomorske ustanove in vojaško oporišče preselili najprej na začasno lokacijo v [[Trst]], zatem pa v [[Pulj]], kjer so leta 1856 položili temeljni kamen za novi arzenal in začeli urejati glavno [[Vojaška baza|mornariško bazo]] s pristaniščem, postopoma pa so tam namestili tudi večino drugih vojaških pomorskih ustanov.
Istočasno je država gradila [[železniška proga|železniške povezave]] s pristanišči. Leta [[1857]] je bila končana t.i. [[Južna železnica]], ki je povezala [[Dunaj]] s [[Trst|Trstom]], leta 1973 odsek [[Pivka]] - [[Reka, Hrvaška|Reka]], leta 1876 pa je dobilo železniško povezavo še glavno vojaško pristanišče v [[Pulj|Pulju]].
Oporišči vojne mornarice sta postala tudi [[Šibenik]] in [[Boka Kotorska]], na [[Reka, Hrvaška|Reko]] pa so leta 1866 iz Trsta preselili Pomorsko vojaško akademijo (k.u.k. Marine-Akademie in Fiume), ki je sprva delovala v Benetkah.
[[Slika:Nautische Akademie Fiume.jpg|250px|thumb|desno|Nekdanja pomorska vojaška akademija na Reki]]
Leta 1862, so začeli, ob podpori novega vrhovnega poveljnika, brata [[cesar]]ja [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]], nadvojvode [[Maksimilijan I. Mehiški|Ferdinand Maksimilijan]] (1832–1867), graditi prve oklepne fregate. [[Kapitan fregate|Kapitanu fregate]], kasnejšemu [[viceadmiral|viceadmiralu]] [[Wilhelm von Tegetthoff|Wilhelmu von Tegetthoffu]], rojenemu v [[Maribor]]u, je uspelo v [[Bitka pri Visu (1866)|Bitki pri Visu]] leta 1866 odločilno poraziti veliko večjo, modernejšo, vendar slabo vodeno italijansko ladjevje. Cesarstvo je kljub temu uspehu na kopnem izgubilo vojno proti Prusiji in se moralo odpovedati svojim pokrajinam v Italiji, pa tudi se dogovoriti z [[Madžari]] o skupnem vodenju politike, o financiranju in vojaških vprašanjih. Do svoje smrti, leta 1871, je Tegetthoff pripravil načrt izgradnje nove flote, kar pa so zaradi pomanjkanjkanja denarnih sredstev uresničili le delno, vendar se je mornarica krepila in je koncem 19. in v začetku 20. stoletja stopila v vrste velikih pomorskih sil.
Od leta 1889 dalje je tako mornarica nosila naziv »Cesarska in kraljeva« (Kaiserliche und Königliche) ([[kratica]] v splošni rabi: k.u.k) s katerim so poudarili dvojnost monarhije. Konec 19. stoletja je gradila obalne bojne ladje (oklepnice tipa predrednot), tik pred [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] pa že večje oklepne [[Bojna ladja|bojne ladje]], tipa rednot, z težkim topništvom, oklepne in lahke [[križarka|križarke]], kot izvidniške ladje, ter [[Rušilec|rušilce]] za zaščitne namene.
Prvi avstrijski vojni ladji, korveti Carolina, ki je bila v Vzhodni Aziji leta 1821, je do razpada monarhije sledilo 21 vojnih ladij, na 37 čezmorskih potovanjih. Med lesenimi jadrnicami so bile Novara, Donau, Erzherzog Friedrich, Fasana, Helgoland, Saida, Frunsberg, Aurora ter Zrinyi, ki so jim postopoma vgrajevali pogon s [[Parni stroj|parnimi stroji]], ter leseni torpedni ladji Albatros in Nautilus. Proti koncu stoletja so tja že plule modernejše ladje, torpedne oz. lahke križarke razreda Kaiser Franz Joseph I ([[SMS Kaiserin Elisabeth|Kaiserin Elisabeth]] in [[SMS Kaiser Franz Joseph I|Kaiser Franz Joseph I]]) lahke križarke razreda Zenta (Zenta, Aspern in Szigetvar), [[Torpedovka|torpedovki]] Panther in Leopard ter oklepni križarki Kaiserin und Köenigin Maria Theresia in Kaiser Karl VI.
Februarja 1918 so se [[Upor mornarjev v Boki Kotorski|uprli mornarji v Boki Kotorski]], ki so ga zatrli po dveh dneh. Zaradi upora je dotedanjega glavnega poveljnika mornarice, [[Maksimilijan Njegovan|admirala Njegovana]], na položaju zamenjal [[Miklós Horthy|admiral Horthy]].
[[Slika:Austro-Hungarian fleet.jpg|thumb|right|240px|Avstro-ogrsko ladevje na manevrih pred prvo svetovno vojno, v ospredju [[bojna ladja]] SMS Tegetthoff]]
Kronski svet Avstro-Ogrske je s sklepom dne 29. oktobra 1918 celotno vojno in trgovsko ladjevje dualne monarhije z vsemi pristanišči in kopenskimi objekti predal [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Državi SHS]], vendar je celotno ladjevje po [[Rapalska pogodba|rapalski mirovni pogodbi]] pripadlo Italiji.
'''Apostolsko nasledstvo''' ([[Latinščina|lat.]] Successio apostolica) je [[krščanstvo|krščanska]] doktrina ali verski nauk, po katerem so sedanji [[škof]] (tudi [[papež|papež]]) veljavni nasledniki [[Jezus Kristus|Jezusovih]] [[apostol]]ov.
==Nasledstvena škofovska služba==
Cerkev se v zvezi z apostolskim nasledstvom sklicuje na nasledstveno škofovsko službo, ki naj bi segala od sedanjih škofov in papeža neposredno in neprekinjeno v preteklost, vse do [[Apostol|apostolov]], s tem pa se škofom daje legitimnost in izpričuje tudi verodostojnost Cerkve kot božje ustanove. Bistvo apostolskega nasledstva je [[Škofovsko posvečenje|posvečenje]] in polaganje rok, s katerima se potrjuje služba v Cerkvi.
==Apostolstvo==
Apostolstvo je ena od štirih bistvenih označb Cerkve (ena, sveta, katoliška, apostolska), ter je izraženo tudi v [[Nicejska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski]] [[Veroizpoved|veroizpovedi]], ki je bila potrjena na Nicejskem koncilu (prvem cerkvenem zboru) leta [[325]]. Apostolstvo je opredeljeno v tem, da je Cerkev ustanovil [[Jezus Kristus]] (z obhajanjem [[Evharistija|evharistije]] pri t.i. [[Zadnja večerja|Zadnji večerji]]) in da so papeži in škofje v nepretrganem nizu nasledniki apostolov, ki temelji na zakramentalni posvetitvi).
===Primat papeža in škofov===
Apostol [[Sveti Peter|Peter]] naj bi bil, po krščanskem verovanju, tudi prvi rimski [[škof]] in [[papež]].<ref>* {{navedi knjigo |author= |translator=Uroš Kalčič|year=1992 |title=Zgodovina krščanstva |publisher=Državna založba Slovenije v sodelovanju s Tiskovnim društvom Ognjišče|location=Ljubljana|isbn=86-341-0644-6 |cobiss=29084160 |pages=}}</ref> Po krščanskem izročilu in na podlagi zapisa v [[Nova zaveza|Novi zavezi]] o Petru, kot skali, na kateri bo Jezus zgradil svojo cerkev ({{Bibl|Mt 16,18}}) kristjani verujejo, da je [[Jezus Kristus|Jezus]] imenoval sv. Petra za prvega rimskega škofa, kar je postavilo temelje za nadaljnji razvoj [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkve]] in opolnomočilo papeže ter škofe kot izvajalce krščanske doktrine ter nosilce cerkvene hierarhije.
==Različni pogledi==
Pogledi na doktrino o apostolskem nasledstvu niso popolnoma enotni v različnih krščanskih Cerkvah in denominacijah, večina pa se strinja z naslednjim glavnim principom: Jezus je svojo duhovno avtoriteto izročil apostolom. Apostoli so svojo avtoriteto izročili prvim škofom s polaganjem rok - [[škofovsko posvečenje|škofovskim posvečenjem]]. Ti so jo na enak način prenašali na svoje naslednike. Danes veljajo kot veljavno posvečeni tisti škofje, na katere je prešlo škofovsko posvečenje preko prejšnjih škofov v nepretrgani verigi, ki se je začela z Jezusom in apostoli. Na to naj bi se nanašala tudi beseda ''apostolska'' v [[Nicejsko-carigrajska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski veroizpovedi]]: »Verujem v eno sveto, katoliško in apostolsko Cerkev...«
Tak pogled na apostolsko nasledstvo zagovarjajo vse [[katolištvo|katoliške]] in [[pravoslavje|pravoslavne]] Cerkve. Razhajajo se samo pri vprašanju, ali se je vodilna vloga [[sveti Peter|svetega Petra]] prenesla na današnjega [[papež]]a in kakšen pomen ima zato papež in [[Rimskokatoliška cerkev]].
Kljub enakemu pojmovanju te doktrine omenjene Cerkve večinoma priznavajo veljavnost apostolskega nasledstva samo Cerkvam iz svoje skupine (tistim, s katerimi so v [[polno občestvo|polnem občestvu]]) ne pa tudi tistim iz druge skupine. Stvari se na tem področju izboljšujejo z napredkom [[ekumensko gibanje|ekumenskega gibanja]].
[[Anglikanska Cerkev|Anglikanska]] in [[Starokatoliška Cerkev]] pri odcepitvi od Rimskokatoliške cerkve nista prekinili verige apostolskega nasledstva in njihovi škofje štejejo za veljavne naslednike apostolov. Njihovo škofovsko posvečenje bi moralo biti veljavno tudi v očeh Rimskokatoliške Cerkve vsaj v primeru moškega škofovstva (primeri, ko se v teh dveh Cerkvah škofovsko posvečenje prenaša preko žensk-škofinj, so bolj sporni, saj Rimskokatoliška cerkev škofovskega posvečenja žensk ne priznava).
V protestantskih skupnostih večinoma ne priznavajo apostolskega nasledstva v zgoraj opisanem pomenu: Po protestantski teologiji apostoliciteta obstaja zato, ker je v cerkvi Božja beseda živa prav zaradi apostolskega nauka. Nekatere protestantske skupnosti o apostolskem nasledstvu sploh ne govorijo, druge pa se sklicujejo na apostolsko nasledstvo v smislu ''verskega nauka'', ki je prehajal od Jezusa in apostolov do današnjih verskih voditeljev.
{{Infopolje Bivša država
|native_name = ''Royaume de France''
|conventional_long_name = Kraljevina Francija
|common_name =
|
|continent = Evropa
|region =
|country =
|era = obnova Burbonov
|status = kraljevina
|status_text=
|empire =
|government_type= unitarna parlamentarna pol-ustavna monarhija
|
|event_start =
|year_start = 1815
|date_start =
|event_end =
|year_end = 1830
|date_end =
|life_span = 1815–1830
|
|event1 =
|date_event1 =
|event2 =
|date_event2 =
|event3 =
|date_event3 =
|event_pre =
|date_pre =
|event_post =
|date_post =
|
|p1 = Prvo francosko cesarstvo
|flag_p1 = Flag of France.svg
|s1 =
|flag_s1 =
|flag_s2 = Flag of France.svg
|s3 =
|flag_s3 =
|
|flag =
|flag_type =
|image_flag = Drapeau france ancien regime.svg
|symbol =
|symbol_type =
|image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg
|image_map = Kingdom of France (1815).svg
|image_map_caption =Kraljevina Francija (1818)
|capital = Pariz
|national_motto =
|national_anthem =
|common_languages = [[francoščina]]
|currency = [[francoski frank]]
| leader1 = [[Ludvik XVIII.]]
| year_leader1 = 1815–1824
| leader2 = [[Karel X. Francoski |Karel X.]]
| year_leader3 = 1830
| leader3 = [[Ludvik XIX. Francoski|Ludvik XIX.]] (pretendent)
| year_leader4 = 1830
| leader4 = [[Henrik V. Francoski|Henrik V. ]] (pretendent)
| year_leader2 = 1824–1830
|title_leader = [[francoski kralj|kralj]]
| title_deputy = predsednik vlade
| deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]]
| year_deputy1 = 1815
| deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]]
| year_deputy2 = 1830
|legislature = [[francoski parlament|parlament]]
|house1 = [[francoski senat|senat]]
|house2 = [[poslanska zbornica]]}}
{{Infobox former country
| native_name = {{native name|fr|Royaume de France}}
| conventional_long_name = Kingdom of France
| common_name = France
| religion = {{ubli|[[Catholic Church]] {{nwr|([[state religion]])}}|[[Calvinism]]|[[Lutheranism]]|[[Judaism]]}}
| government_type = [[Unitary state|Unitary]] parliamentary [[semi-constitutional monarchy]]
| event_start = Restoration
| life_span = 1815–1830
| year_start = 1815
| event_end = End of the Restoration<ref>Waller, Sally (2002). ''France in Revolution, 1776–1830''. Heinemann Advanced History. Heinemann Educational Publishers.</ref>
| year_end = 1830
| date_end = 9 August
| event1 = [[Charter of 1815]] adopted
| date_event1 = 1815
| event2 = [[Hundred Thousand Sons of Saint Louis|Invasion of Spain]]
| date_event2 = 6 April 1823
| event3 = [[July Revolution]]
| date_event3 = 26–29 July 1830
| event4 =
| date_event4 =
| p1 = First French Empire
| flag_p1 = Flag of France.svg
| s1 = July Monarchy
| flag_s1 = Flag of France.svg
| flag_s2 = Flag of France.svg
| flag_type = [[Flag of France|Flag]]{{sfn|Tombs|1996|p=333}}<ref>{{Cite book |last=Pinoteau |first=Hervé |title=Le chaos français et ses signes: étude sur la symbolique de l'Etat français depuis la Révolution de 1789 |date=1998 |publisher=Presses Sainte-Radegonde |isbn=978-2-9085-7117-2 |ol=456931M |page=217 |language=fr }}</ref>{{Efn|The flag can be seen on top of government buildings in the following illustrations:
* {{Cite AV media |url=https://www.parismuseescollections.paris.fr/fr/musee-carnavalet/oeuvres/retour-du-roi-le-8-juillet-1815-1#infos-principales |title=Retour du Roi le 8 juillet 1815 |date=1815 |access-date=12 December 2021 |website=parismuseescollections.paris.fr}}
* {{Cite AV media |url=https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/btv1b540014439.item |title=Attaque Des Tuileries (le 29 Juillet 1830) |date=1830 |access-date=25 November 2023 |website=gallica.bnf.fr}}
}}
| image_flag = Flag_of_the_Kingdom_of_France_(1814-1830).svg
| symbol_type_article = Coat of arms of France
| symbol_type = Coat of arms
| image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg
| image_map = Kingdom of France (1815).svg
| image_map_caption = The [[Kingdom of France]] in 1818
| capital = [[Paris]]
| national_motto = ''[[Montjoie Saint Denis!]]''
| national_anthem = ''[[Le Retour des Princes français à Paris]]'' {{nwr|"The Return of the French Princes to Paris"}} <div style="text-align:center">[[File:Marche Henri IV.ogg]]</div>
| common_languages = [[French language|French]]
| currency = [[French franc]]
| leader1 = [[Louis XVIII]]
| year_leader1 = 1815–1824
| leader2 = [[Charles X of France|Charles X]]
| year_leader3 = 1830
| leader3 = [[Louis Antoine, Duke of Angoulême|Louis XIX]] (''claimant'')
| year_leader4 = 1830
| leader4 = [[Henri, Count of Chambord|Henry V]] (''claimant'')
| year_leader2 = 1824–1830
| title_leader = [[List of French monarchs|King]]
| title_deputy = [[Prime Minister of France|Prime Minister]]
| deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]]
| year_deputy1 = 1815 (first)
| deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]]
| year_deputy2 = 1830 (last)
| legislature = [[Parliament of France|Parliament]]
| house1 = [[Chamber of Peers (France)|Chamber of Peers]]
| house2 = [[Chamber of Deputies of France|Chamber of Deputies]]
| demonym = French
| iso3166code = omit
}}
{{Infopolje Bivša država
|native_name = ''Royaume de France''
|conventional_long_name = Kraljevina Francija
|common_name =
|
|continent = Evropa
|region =
|country =
|era = obnova Burbonov
|status = kraljevina
|status_text=
|empire =
|government_type= unitarna parlamentarna pol-ustavna monarhija
|
|event_start =
|year_start = 1815
|date_start =
|event_end =
|year_end = 1830
|date_end =
|life_span = 1815–1830
|
|event1 =
|date_event1 =
|event2 =
|date_event2 =
|event3 =
|date_event3 =
|event_pre =
|date_pre =
|event_post =
|date_post =
|
|p1 = Prvo francosko cesarstvo
|flag_p1 = Flag of France.svg
|s1 =
|flag_s1 =
|flag_s2 = Flag of France.svg
|s3 =
|flag_s3 =
|
|flag =
|flag_type =
|image_flag = Drapeau france ancien regime.svg
|symbol =
|symbol_type =
|image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg
|image_map = Kingdom of France (1815).svg
|image_map_caption =Kraljevina Francija (1818)
|capital = Pariz
|national_motto =
|national_anthem =
|common_languages = [[francoščina]]
|currency = [[francoski frank]]
| leader1 = [[Ludvik XVIII.]]
| year_leader1 = 1815–1824
| leader2 = [[Karel X. Francoski |Karel X.]]
| year_leader3 = 1830
| leader3 = [[Ludvik XIX. Francoski|Ludvik XIX.]] (pretendent)
| year_leader4 = 1830
| leader4 = [[Henrik V. Francoski|Henrik V. ]] (pretendent)
| year_leader2 = 1824–1830
|title_leader = [[francoski kralj|kralj]]
| title_deputy = predsednik vlade
| deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]]
| year_deputy1 = 1815
| deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]]
| year_deputy2 = 1830
|legislature = [[francoski parlament|parlament]]
|house1 = [[francoski senat|senat]]
|house2 = [[poslanska zbornica]]}}
{{Infobox former country
| native_name = {{native name|fr|Royaume de France}}
| conventional_long_name = Kingdom of France
| common_name = France
| religion = {{ubli|[[Catholic Church]] {{nwr|([[state religion]])}}|[[Calvinism]]|[[Lutheranism]]|[[Judaism]]}}
| government_type = [[Unitary state|Unitary]] parliamentary [[semi-constitutional monarchy]]
| event_start = Restoration
| life_span = 1815–1830
| year_start = 1815
| event_end = End of the Restoration<ref>Waller, Sally (2002). ''France in Revolution, 1776–1830''. Heinemann Advanced History. Heinemann Educational Publishers.</ref>
| year_end = 1830
| date_end = 9 August
| event1 = [[Charter of 1815]] adopted
| date_event1 = 1815
| event2 = [[Hundred Thousand Sons of Saint Louis|Invasion of Spain]]
| date_event2 = 6 April 1823
| event3 = [[July Revolution]]
| date_event3 = 26–29 July 1830
| event4 =
| date_event4 =
| p1 = First French Empire
| flag_p1 = Flag of France.svg
| s1 = July Monarchy
| flag_s1 = Flag of France.svg
| flag_s2 = Flag of France.svg
| flag_type = [[Flag of France|Flag]]{{sfn|Tombs|1996|p=333}}<ref>{{Cite book |last=Pinoteau |first=Hervé |title=Le chaos français et ses signes: étude sur la symbolique de l'Etat français depuis la Révolution de 1789 |date=1998 |publisher=Presses Sainte-Radegonde |isbn=978-2-9085-7117-2 |ol=456931M |page=217 |language=fr }}</ref>{{Efn|The flag can be seen on top of government buildings in the following illustrations:
* {{Cite AV media |url=https://www.parismuseescollections.paris.fr/fr/musee-carnavalet/oeuvres/retour-du-roi-le-8-juillet-1815-1#infos-principales |title=Retour du Roi le 8 juillet 1815 |date=1815 |access-date=12 December 2021 |website=parismuseescollections.paris.fr}}
* {{Cite AV media |url=https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/btv1b540014439.item |title=Attaque Des Tuileries (le 29 Juillet 1830) |date=1830 |access-date=25 November 2023 |website=gallica.bnf.fr}}
}}
| image_flag = Flag_of_the_Kingdom_of_France_(1814-1830).svg
| symbol_type_article = Coat of arms of France
| symbol_type = Coat of arms
| image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg
| image_map = Kingdom of France (1815).svg
| image_map_caption = The [[Kingdom of France]] in 1818
| capital = [[Paris]]
| national_motto = ''[[Montjoie Saint Denis!]]''
| national_anthem = ''[[Le Retour des Princes français à Paris]]'' {{nwr|"The Return of the French Princes to Paris"}} <div style="text-align:center">[[File:Marche Henri IV.ogg]]</div>
| common_languages = [[French language|French]]
| currency = [[French franc]]
| leader1 = [[Louis XVIII]]
| year_leader1 = 1815–1824
| leader2 = [[Charles X of France|Charles X]]
| year_leader3 = 1830
| leader3 = [[Louis Antoine, Duke of Angoulême|Louis XIX]] (''claimant'')
| year_leader4 = 1830
| leader4 = [[Henri, Count of Chambord|Henry V]] (''claimant'')
| year_leader2 = 1824–1830
| title_leader = [[List of French monarchs|King]]
| title_deputy = [[Prime Minister of France|Prime Minister]]
| deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]]
| year_deputy1 = 1815 (first)
| deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]]
| year_deputy2 = 1830 (last)
| legislature = [[Parliament of France|Parliament]]
| house1 = [[Chamber of Peers (France)|Chamber of Peers]]
| house2 = [[Chamber of Deputies of France|Chamber of Deputies]]
| demonym = French
| iso3166code = omit
}}
{{Infobox organization
| name = Skavti
| former name =
| image =1996-Rover Moot-Fahnengruß.jpg
| image_border =
| size = 200px
| caption =
| abbreviation =
| predecessor =
| successor =
| formation = [[29. julij]] [[1907]]
| extinction =
| merger =
| merged =
| established = {{Start date and age|df=yes|29. julij [[1907]]}}
| type = nacionalne organizacije, povezane v različne mednarodne zveze in povezave
| status = organizirano nepolitično mladinsko gibanje
| purpose =
| headquarters =
| location =
| coords =
| region_served = univerzalnost
| membership =
| language =
| general =
| leader_title = Ustanovitelj
| leader_name = [[Robert Baden-Powell]]
| leader_title2 =
| leader_name2 =
| leader_title3 =
| leader_name3 =
| leader_title4 =
| leader_name4 =
| key_people =
| main_organ = [[WOSM]], [[WAGGS]]
| affiliations =
| budget =
| num_staff =
| num_volunteers =
| website =
| remarks =
}}
'''Skavti''' (in tudi skavtinje) so pripadniki skavtskega gibanja, enega največjih prostovoljnih mladinskih gibanj na svetu.
==Zgodovina==
[[Slika:Baden-Powell ggbain-39190 (cropped).png|200px|thumb|levo|Začetnik svetovnega skavtstva<br>
sir [[Robert Baden-Powell]]<br>
(po skavtsko: Bi-Pi)]]
Skavtstvo je svetovno prostovoljno, nepolitično, organizirano vzgojno in izobraževalno mladinsko gibanje, ki ga je na začetku 20. stoletja ustanovil lord [[Robert Baden-Powell]] in ki sedaj obsega več kot 50 milijonov skavtinj in skavtov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/slovenski-skavti-in-skavtinje-ze-25-let-zivijo-obljubo-bogu-in-domovini/363179 |title=Petindvajset let slovenskih skavtov |accessdate=25. junij 2025 |date=18. april 2015|format= |work=}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/who-we-are/scout-movement/scoutings-history |title=WOSM: Scouting’s History |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=534}}</ref>
==Začetki==
Njegov začetnik in idejni oče je britanski [[Generalporočnik (Združeno kraljestvo)|general]]<ref>{{navedi splet |url=https://bwm.org.au/soldiers/Robert_Baden-Powell.php |title=Major General (Later Lieutenant General) Lord Robert Baden-Powell|accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> [[Robert Baden-Powell]], ki je med službovanjem v britanski konjenici (13. [[huzarji|huzarski]] polk)<ref>{{navedi splet|url=https://britishempire.co.uk/forces/armyunits/britishcavalry/13thhussarsbadenpowell.htm |title=13th hussars: Robert Baden Powell |accessdate=22. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> in med obrambo mesta Mafeking (danes Mafikeng)
med [[Druga burska vojna|drugo bursko vojno]] postal pozoren na mlade in spoznal, da so lahko zelo odgovorni, če se jim zaupa. Po zaključku svoje vojaške kariere in vrnitvi v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] je ugotovil, da je med mladimi zelo priljubljen njegov vojaški priročnik o izvidovanju (Aids to Scouting). Odločil se je, da bo svoje ideje in načela o vzgoji mladih, prevzetih tudi iz svojih vojaških izkušenj, skozi življenje v naravi tudi dejansko preizkusil, mlade pa z novo vzgojno metodo naučil samostojnosti, delovanja v majhnih skupinah ter jim pomagal pri graditvi identitete. Pri tem ni imel v mislih klasičnega vojaškega urjenja, temveč nekaj povsem drugačnega, čemur bi danes lahko rekli krepitev zavedanja, samostojnega odločanja ter duševnega zdravja pri mladih.
==Prvi skavtski tabor==
[[File:BP and future Scouts at Brownsea.jpg|thumb|200px|levo|Prvi skavtski tabor na otoku Brownsea]]
Zato je med 29. julijem in 8. avgustom [[1907]] na otočku Brownsea organiziral poskusni tabor, na katerem je zbral skupino 22 dečkov, starih od 12 do 17 let. Izhajali so iz različnih socialnih slojev in družbenih okolij, tako iz družin delavcev, bogatašev kot iz različnih šol. Že to je bilo za tiste čase dokaj revolucionarno, saj so bili tedaj družbeni sloji jasno opredeljeni in se v glavnem niso mešali med seboj.<ref>{{navedi splet |url=https://thescoutingpages.org.uk/the-first-camp/ |title=The Scouting Pages: Brownsea Island - The First Camp |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Med udeleženci je bil tudi njegov nečak Donald.
Dečki so bili nastanjeni v šotorih, kuhali so na prostem in se veliko gibali v naravi. Baden-Powell jih je razdelil v majhne skupine, poimenovane patrulje in napisal tudi zakone, ki so veljali za vse. Vsaka patrulja je imela svojega vodjo, tak sistem se v skavtstvu uporablja še sedaj. Vadili so orientacijo, sledili stopinjam divjih živali, učili so se vozle in vezave, se pogovarjali o poštenosti, pogumu in odgovornosti. Nekaj pa je bilo tudi sproščenega druženja, ki je mlade še bolj povezalo med seboj, zlasti ob večerih zakurjenem ognju, kjer so tudi zapeli.
Od tedaj 29. julij velja za začetek svetovnega skavtskega gibanja oz. skavtstva.<ref>{{navedi splet |url=https://www.scouts.org.uk/about-us/our-history/our-online-exhibitions/the-early-days-of-scouting/brownsea-island-trialling-scouting/ |title=Brownsea Island: Trialling Scouting, 1 – 8 August 1907 |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.scout-o-wiki.de/index.php/Brownsea_Island |title=Brownsea Island |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=DE}}</ref>
[[Slika:Scout stone Brownsea.jpg|thumb|150px|levo|Spomenik na otoku Brownsea, postavljen v spomin prvega skavtskega tabora]]
[[Slika:Scouting for boys 1 1908.jpg|150px|thumb|levo|Scouting for boys (1908)]]
==Skavtska metoda==
Poskusni tabor je povsem uspel in Baden-Powell je naslednje leto izdal knjigo v več zvezkih »Scouting for boys« (Skavt: navodilo za vzgojo dobrih državljanov) {{COBISS|ID=6607929}}, v kateri je prvič opisal osnove vzgojnega načela Learning by doing (učenja z delom).
Tedaj ni vedel, da bo njegova metoda postala eno najpomembnejših pedagoških del 20. stoletja.
Skavtska metoda je vzgojni pristop, ki ga uporabljajo skavtske organizacije po vsem svetu, za celostni razvoj mladih. Temelji na načelu učenja z delom in spodbuja osebno rast, odgovornost, sodelovanje in spoznavanje življenja v naravi.<br>
Skavtska metoda vsebuje osem ključnih elementov:<ref>{{navedi splet |url=https://skavti.si/poslanstvo |title=ZSKSS: Skavtska metoda |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref>
{| border="0" cellspacing= cellpadding= style="border-collapse:collapse;"
| style="vertical-align:top" |
{| border="0"
| colspan= | '''Metoda'''
----
|-
| 1. Skavtski zakoni in obljuba
|-
| 2. Delo v majhnih skupinah
|-
| 3. Učenje z delom
|-
| 4. Osebno napredovanje<br>
|-
| 5. Simbolna govorica<br>
|-
| 6. Dejavnosti v naravi
|-
| 7. Medgeneracijski odnos<br>
|-
| 8. Služenje (kasneje)
|-
|}
| style="vertical-align:top" |
{| border="0"
| colspan= | '''Opis metode'''
----
|-
| - osebna zaveza k življenju po določenih vrednotah
|-
| - spodbujanje sodelovanja, odgovornosti in demokratičnega odločanja
|-
| - iskustveno učenje skozi prakso<ref>{{navedi splet |url=https://www.zrss.si/pdf/BEAT_Izkustveno_ucenje.pdf |title=Izkustveno učenje: Od teorije k praksi|accessdate=25. junij 2025 |date=2002 |format= |work= }}</ref>
|-
| - vsak posameznik napreduje glede na svoje zmožnosti in zadane cilje
|-
| - uporaba simbolov, obredov in zgodb za prenos vrednot<ref>{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=620}}</ref>
|-
| - narava kot učilnica in prostor osebne rasti
|-
| - sodelovanje med mladimi in odraslimi voditelji
|-
| - aktivno prispevanje k skupnosti, družbi, za skupno dobro in pomoč drugim
|}
|}
==Pedagoški vidiki in poudarki skavtske metode==
Pedagoški vidiki skavtske metode so temeljno povezani z njenim ciljem: celostno vzgojo mladih v odgovorne, samostojne in solidarne posameznike. Metoda ni le skupek tehnik, temveč celovit vzgojni pristop, ki temelji na izkustvenem učenju, osebni rasti in vrednotah.<ref>{{navedi knjigo |author=Baden-Powell, Robert |year=2015 |title=Priročnik za skavtske voditelje: o teoriji skavtske vzgoje |publisher=ZSKSS |isbn=978-961-91701-5-1 |cobiss=253014528 |pages=}}</ref>
===Poudarki===
[[Slika:Health in home and town (1922) (14591638320).jpg|150px|sličica|desno]]
''1. Učenje z delom (learning by doing)''<br>
Učenje z delom je osrednji pedagoški princip skavtske metode. Mladi se učijo skozi lastne izkušnje, naloge in izzive, kar spodbuja aktivno udeležbo, refleksijo in notranjo motivacijo. Gre za konstruktivistični pristop, kjer je učenec v središču učnega procesa.<br>
''2. Samovzgoja in osebno napredovanje''<br>
Skavtska metoda spodbuja notranjo motivacijo in odgovornost za lastni razvoj. Vsak posameznik napreduje glede na svoje zmožnosti, kar je skladno z načeli diferencirane pedagogike.<br>
''3. Vzgoja za vrednote''<br>
Skavtski zakoni in obljuba niso le simboli, temveč pedagoška orodja za oblikovanje značaja. Spodbujajo kreposti, kot so poštenost, pomoč bližnjemu, spoštovanje narave in duhovno rast.<br>
''4. Delo v majhnih skupinah''<br>
Majhne skupine (vodi) omogočajo socialno učenje, razvoj komunikacijskih veščin, učenje in pomen sodelovanja ter demokratičnega odločanja. To je v skladu s sodobnimi pristopi k timskemu učenju in vzgoji za skupnost.<br>
''5. Simbolna govorica''<br>
Uporaba simbolov, obredov in zgodb omogoča globoko notranjo identifikacijo, z vrednotami in cilji. To je pomemben vidik vzgoje, saj nagovarja čustveno in duhovno dimenzijo posameznika.<br>
''6. Narava kot učilnica''<br>
Naravno okolje spodbuja spontano učenje, raziskovanje in stik z bistvenim. Pedagoško gledano gre za učenje v avtentičnem okolju, ki krepi telesni, čustveni in duhovni razvoj.<br>
''7. Medgeneracijsko učenje''<br>
Odrasli voditelji niso le učitelji, temveč spremljevalci in pomočniki, kar omogoča vzgojo skozi odnos in zgled. To je v skladu s sodobnimi pristopi mentorstva in vzgoje z zgledom.<ref>{{navedi knjigo |author= |year=2002 |title= Sam vodim svoj čoln : vzgoja za odgovorno odločanje : priročnik za voditelje v podporo vzgojnemu namenu ZSKSS|publisher=ZSKSS |isbn= |cobiss=119345920 |pages=}}</ref>
==Skavtska obljuba in simboli==
Vsak skavt mora na določeni stopnji obljubiti, da bo pomagal drugim, spoštoval svojo domovino, živel po skavtskih zakonih in razvijal svoje sposobnosti. Za legendarno geslo »Bodi pripravljen« (Be Prepared) je Baden Powell dejal, da pomeni biti pripravljen tako telesno, kot duševno ter moralno, in to ne le na izredne razmere, temveč tudi na vsakdanje življenje. Preden je leta 1944 umrl, je v svojem poslovilnem pismu skavtom zapisal, naj poskušajo svet zapustiti vsaj malo boljši, kot so ga prejeli. Jedro skavtstva torej predstavlja obljuba, ki jo skavtinja in skavt častno izrečeta pred skupnostjo. Glede na starostno vejo slovenski skavti sedaj poznajo kar tri obljube: Najmanjši bobri in bobrovke obljubljajo: Obljubim, da bom ljubil/a Boga in pomagal/a skrbeti za svet. Večji volčiči in volkuljice: Obljubljam, da bom z Božjo pomočjo naredil/a, kar najbolje morem za svoje poboljšanje, da bom pomagal/a drugim in
izpolnjeval/a zakona krdela. Najpomembnejše med njimi pa so tiste, ki jih skavtinje in skavti opravijo v skupini izvidnikov in izvidnic: Pri svoji časti obljubljam, da si bom z Božjo pomočjo prizadeval/a služiti Bogu in domovini, pomagati svojemu bližnjemu in izpolnjevati skavtske zakone. Zunanji znak obljube je skavtska rutica, ki je najbolj časten del skavtskega kroja. Med simboli, ki povezujejo in delajo skavte prepoznavne, so še stiliziran znak v obliki lilije, taborni ogenj, ter skavtski pozdrav s tremi iztegnjenimi prsti. Ti simbolizirajo tri glavne obveznosti iz skavtske obljube.
==Širitev in razvoj gibanja==
Baden-Powell tudi ni pričakoval, da bodo dečki po vsem Združenem kraljestvu že zelo kmalu začeli spontano ustanavljati skavtske vode.
Gibanje se je, brez uradno organizacije, širilo prek otoka po Evropi, v [[Severna Amerika|Severno]] in [[Južna Amerika|Južno Ameriko]], [[Avstralija|Avstralijo]], [[Indija|Indijo]] ter v [[Afrika|Afriko]]. Leta 1909 je kralj [[Edvard VII. Britanski|Edvard VII.]] postal uradni zaščitnik skavtskega gibanja. Leta 1920 se je v Londonu odvijal prvi Jamboree (svetovno srečanje skavtov), ki se ga je udeležilo 8000 skavtov iz 34 držav po svetu. Na Jamboreejeu leta 1929 je bilo že 50.000 skavtov iz 72 dežel (41 držav in delov kraljestev).
==Skavti v Sloveniji==
===Slovenski skavti v Kraljevini Jugoslaviji===
Slovenski skavti so nastali v obdobju [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]], leta 1922, po jugoslovanskem [[Sokol (društvo)|vsesokolskem]] zletu (srečanju) v [[Ljubljana|Ljubljani]], pri katerem so kot spremljevalci sodelovali tudi [[Bosna in Hercegovina|bosanski]], [[Srbija|srbski]], [[Češka|češki]] in [[Poljska|poljski]] skavti. Skupina dijakov se je povezala s skavti v [[Beograd]]u, od koder so jim poslali skavtske priročnike, značke in klobuke. Prvi slovenski skavtski tabor je bil organiziran leta 1923, v [[Kamniška Bistrica|Kamniški Bistrici]].<ref>{{navedi knjigo |author=Grašič, Miroslava |year=1990 |title=Skavti in gozdovniki na Slovenskem: Taborniška gibanja med Slovenci v domovini, zamejstvu, Argentini in Kanadi v 20. stoletju |publisher=Muzej narodne osvoboditve Maribor |isbn= |cobiss=10782 |pages=13}}</ref>
[[Slika:Simbol skavtov Kraljevine Jugoslavije.jpg|150px px|sličica|desno|Simbol zveze jugoslovanskih skavtov, ene od ustanoviteljic WOSM-a]]
Župa skavtov v Sloveniji se je leta 1929 preimenovala v Dravsko skavtsko župo, obe sta bili organizacijsko povezani najprej v Savez Izvidnika i planinki Jugoslavije, kasneje pa v Savez skauta Kraljevine Jugoslavije.
Jeseni 1939 je bila v Ljubljani na Kodeljevem ustanovljena Zveza slovenskih skavtov, ki je temeljila na načelih katoliškega skavtskega gibanja.
Zaradi [[Aprilska vojna|agresije na Jugoslavijo]] aprila 1941 je bila skavtska organizacija v Sloveniji uradno razpuščena 10. junija 1941 in zatem prepovedana s strani okupatorjev. Malo pred razpustom bilo v Sloveniji 1380 registriranih skavtinj in skavtov. Po letu 1945 je ponovni zagon skavtstva preprečila nova jugoslovanska oblast (tudi v Sloveniji), ki je skavte nadomestila sprva s pionirsko organizacijo, ki je imela drugačne cilje in je bila del socialističnega sistema. Leta 1951 pa so nekateri predvojni voditelji skavtov in [[Gozdovniki|gozdovnikov]] v Sloveniji ustanovili Združenje slovenskih tabornikov, ki se je pozneje preimenovalo v [[Zveza tabornikov Slovenije|Zvezo tabornikov Slovenije]] (del Zveze tabornikov Jugoslavije), ki je imela v času obstoja [[Jugoslavija|Jugoslavije]] med mladinskimi organizacijami svojevrsten [[monopol]].
{{glavni|Zgodovina slovenskega skavtstva}}
==Svetovna organizacija skavtskega gibanja==
[[Slika:WOSM 2024.svg|100px|thumb|desno|Novi simbol WOSM-a (od 2024)]]
Svetovna organizacija skavtskega gibanja (World Organization of the Scout Movement - WOSM) je svetovna organizacija skavtskega gibanja, ki združuje veliko število nacionalnih skavtskih organizacij z vsega sveta.
{{glavni|Svetovna organizacija skavtskega gibanja}}
===Ustanovitev===
Leta 1920, na 1. svetovnem skavtskem jamboreeju v Olympia Hall v Kensingtonu (London), so se predstavniki skavtskih skupin iz različnih držav dogovorili o potrebi po mednarodni koordinaciji.
Svetovno organizacijo skavtskega gibanja (WOSM) je na pobudo [[Robert Baden-Powell|Roberta Baden-Powella]] ustanovilo trideset nacionalnih skavtskih organizacij, vendar je bilo samo deset ustanovitvenih: Argentina, Avstralija, Belgija, Kanada, Čile, Francija, Združeno kraljestvo, Italija, Japonska ter Jugoslavija (tedaj [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev]]).
Formalno je bil WOSM ustanovljen julija 1922, na 2. mednarodni skavtski konferenci v Parizu,<ref>{{navedi splet |url= https://learn.scout.org/resource/constitution-world-organization-scout-movement|title=Constitution of the World Organization of the Scout Movement |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> 1. decembra 1922 pa je bila organizacija s tedanjim sedežem v Parizu uradno registrirana.
====Selitve sedeža====
[[Slika:World Bureau (World Organization of the Scout Movement).svg|150px|thumb|desno|Oznaka Svetovnega skavtskega urada ]]
V Londonu je bil v obdobju 1920 - 1958 sedež mednarodnega skavtskega urada (tedaj Boy Scouts International Bureau), ki se je zaradi reogranizacije in širitve delovanja preselil v Kanado, sedež je bil v [[Ottawa|Ottawi]] (1958-1968). Sedež sedanjega Svetovnega skavtskega urada (World Scout Bureau) je od leta 1968 v Švici, v Ženevi.<ref>{{Cite web |title=World Scout Bureau - Relocation of Central Office |url=https://web.archive.org/web/20130919090636/http://www.scout.org/en/content/download/34284/312108/file/Circular%2021-2013%20EN.pdf |archive-date=19 September 2013 |access-date=11 September 2013 |website=WOSM Circular N° 20/2013 |df=dmy-all|language=EN}}</ref>
Zgodovinsko pomemben center skavtstva ostaja Gilwell Park<ref>{{navedi splet |url=https://www.scouts.org.uk/about-us/our-history/gilwell-park/ |title=Gilwell Park |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref> v Londonu, kjer se opravljajo tečaji »Wood Badge« za mednarodnega skavtskega voditelja.<ref>{{navedi splet |url=https://thescoutingpages.org.uk/the-wood-badge/ |title=The Scouting Pages: The Wood Badge |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref>
===Organiziranost in zasedanja===
Izvršni organ WOSM-a, Svetovni skavtski biro (World Scout Bureau) ima sedež v [[Ženeva|Ženevi]] v Švici,<ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/who-we-are/world-organization/world-scout-bureau |title=World Scout Bureau |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> operativni sedež tega organa na globalni ravni (World Scout Bureau Global Support Centre) pa je v [[Kuala Lumpur|Kuala Lumpurju]] v Maleziji.<ref>{{navedi splet |url=https://www.devex.com/organizations/world-scout-bureau-global-support-centre-240855
|title=World Scout Bureau Global Support Centre |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref><br>
Svetovna skavtska konferenca je najvišji organ odločanja WOSM-a, ki se sklicuje in poteka vsaka tri leta.<ref>{{navedi splet |url=https://www.muzej-nz.si/razstave/arhiv/70-let-zveze-tabornikov-slovenije/70-let-zveze-tabornikov-slovenije-taborniske-vezi-po-celem-svetu/ |title=70-let Zveze tabornikov Slovenije: taborniške sledi po celem svetu |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref>
40. svetovna skavtska konferenca WOSM-a je potekala v Ljubljani, od 11. do 15. avgusta 2014, udeležilo pa se jo je več kot 1200 delegatov iz več kot 130-ih držav članic.<ref>{{navedi splet |url=https://www.ljubljana.si/sl/aktualno/40-skavtska-konferenca/ |title= 40. skavtska konferenca|accessdate= |date=11. avgust 2014 |format= |work= }}</ref><br>
[[Slika:NASA Armstrong 1969 scout.png|250px|thumb|desno|Našitek WOSM-a, ki ga med [[Apollo 11|prvim pristankom na luni]] pri sebi imel astronavt [[Neil Armstrong]]]]
===Članstvo v WOSM-u===
Po zadnjih podatkih je v WOSM včlanjenih 174 skavtskih organizacij iz 172 držav in ozemelj po svetu. Ker nekatere organizacije pokrivajo več držav (npr skavtska organizacija Združenega kraljestva vključuje tudi britanska čezmorska ozemlja), je zato število držav nekoliko višje od števila organizacij. Ker skupno število članov presega 57 milijonov skavtinj in skavtov, se WOSM uvršča med največje mladinske organizacije na svetu.
Evropska skavtska regija WOSM-a obsega preko dva milijona skavtov in voditeljev, v štiridesetih nacionalnih skavtskih organizacijah.<ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/where-we-work/regions/europe |title=European Scout Region |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref>
Ker ima WOSM sprejeto pravilo, da sprejme med svoje nove člane samo eno nacionalno skavtsko organizacijo, je leta 1994 iz Slovenije sprejel [[Zveza tabornikov Slovenije|Zvezo tabornikov Slovenije]], kot svojo 135. člansko organizacijo.
==WAGGGS==
[[Slika:WAGGGS.svg|100px|thumb|desno|Simbol WAGGGS-a]]
'''WAGGS''' (World Association of Girl Guides and Girl Scouts) je največje prostovoljno mladinsko gibanje na svetu za dekleta in mlade ženske.<ref>{{navedi splet |url=https://www.cnvos.si/nvo-vseved/eu-mreze/world-association-girl-guides-and-scouts-wagggs/ |title=WAGGGS |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> Združuje več kot 10 milijonov članic v 153 državah, ter si prizadeva, da bi člani (dekleta in tudi fantje) v polnosti razvili svoje potenciale.
=== Zgodovina in ustanovitev===
[[Slika:100 years of Girl Guiding (4825886481).jpg|150px|thumb|desno|Cvetlična zasaditev ob 100-letnici skavtinj]]
[[Slika:Agnes Baden-Powell.jpg|150px|thumb|levo|Agnes Baden-Powell (1858-1945)]]
[[Slika:Olave Baden-Powell.jpg|150px|thumb|desno|Olave Baden-Powell (1889-1977), okoli 1920]]
Že leta 1909 se je na srečanju skavtov v Londonu pojavila skupina deklet, ki so se razglasile za »Girl Scouts« (skavtinje). To je ustanovitelja skavtstva Roberta Baden-Powella spodbudilo, da prilagodi gibanje tudi za dekleta. Leta 1910 je vodstvo skavtinj zaupal svoji sestri Agnes Baden-Powell.<ref>{{navedi splet |url=https://www.girlmuseum.org/girl-guiding-a-brief-history-part-two-agnes-baden-powell/ |title=The Three Baden-Powells: Robert, Agnes and Olave|accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Leta 1918 je Baden-Powell izdal novo priročnik za dekleta, z naslovom Girl Guides.
Prva svetovna skavtska konferenca leta 1920 v Londonu je omogočila mednarodno povezovanje tudi skavtinjam.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/about-us/our-history/ |title=WAGGGS: Our history |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref>
Na 5. mednarodni skavtski konferenci v Parádu na Madžarskem, leta 1928, je bil ustanovljen WAGGGS, kot svetovno združenje skavtinj.<ref>{{navedi splet |url=https://www.csbk.org/wp-content/uploads/2011/07/Hungarian-Scout-History-flyer3.pdf |title=The History of Hungarian Scouting Worldwide |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Ustanoviteljice so bile predstavnice 26 držav, med njimi tudi Jugoslavije (tedaj [[Kraljevina SHS]]).
==Skavtstvo v Sloveniji==
Slovenske skavtinje in skavti se združujejo v [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov|Združenje Slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS), ki šteje približno šest tisoč članov, lokalno pa v sedemdeset skupin, te pa v devet manjših območij, ki jih imenujejo ognjišča. Med Slovenci na [[Enota deželne decentralizacije Trst|Tržaškem]] in [[Enota deželne decentralizacije Gorica|Goriškem]] v Italiji deluje podobna [[Slovenska zamejska skavtska organizacija]] (SZSO).
Skavti kot del [[Civilna zaščita|Civilne zaščite]] pomagajo ob vseh večjih naravnih nesrečah po vsej Sloveniji.
Mnogi pedagogi in psihologi menijo, da so veščine, ki jih skavtstvo razvija - samostojnost, sodelovanje, stik z naravo, reševanje problemov in odgovornost - v digitalni dobi še dragocenejše kot pred stoletjem. Zato se zanimanje za kakovostne programe sobivanja z naravo v nekaterih državah ponovno krepi, čeprav se to sedaj izraža drugače kot v času največjega razcveta skavtskega gibanja.
{{glavni|ZSKSS}}
===Članstvo ZSKSS===
V Evropi trenutno WAGGGS podpira 64 nacionalnih skavtskih združenj v 41 držav. Iz Slovenije so člani WAGGGS-a skavti oz. [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS), ki so leta 1996 postali pridruženi, leta 1999 pa polnopravni člani.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/our-world/europe-region/member-organisations/Slovenia/ |title=WAGGGS Member organisation: ZSKSS |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Nekatere skavtske organizacije so članice obeh zvez (lahko pa njihovi člani osebno), tako WOSM-a kot WAGGGS-a.
===Organiziranost===
Sedež WAGGGS-a je v Londonu, v Olave Centru, ki je bil odprt leta 1985. Poimenovan je po Olave Baden-Powell, ženi ustanovitelja skavtskega gibanja Roberta Baden-Powella in prvi svetovni voditeljici skavtinj.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/contact-us/ |title=Contact WAGGGS at our London World Bureau |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref>
==Sklici==
{{sklici|3}}
== Glej tudi ==
* [[Zgodovina slovenskega skavtstva]]
* [[Robert Baden-Powell]]
* [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS)
* [[Slovenska zamejska skavtska organizacija]] (SZSO)
* [[Zveza bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZBOKSS)
== Viri ==
* World Association of Girl Guides and Girl Scouts, World Bureau (1997), ''Trefoil Round the World''. Eleventh Edition 1997. {{ISBN|0-900827-75-0}} {{ikona en}}
* Grašič, Miroslava, ''Skavti in gozdovniki na Slovenskem: Taborniška gibanja med Slovenci v domovini, zamejstvu, Argentini in Kanadi v 20. stoletju'', Maribor 1990, Muzej narodne osvoboditve Maribor {{COBISS|ID=10782}}
* Fužir, Barbara, ''Skavti: 25 zgodb za 25 let delovanja združenja'', Ljubljana 2015, ZSKSS {{ISBN|978-961-93642-1-5}} {{COBISS|ID=279071232}}
*{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=534, 620}}
*{{navedi knjigo |author=Baden-Powell, Robert |year=2015 |title=Priročnik za skavtske voditelje: o teoriji skavtske vzgoje |publisher=ZSKSS |isbn=978-961-91701-5-1 |cobiss=253014528 |pages=}}
==Zunanje povezave==
* [http://skavti.si/zgodovina Skavti.si/zgodovina] (pridobljeno 15. junija 2019)
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Skavtstvo]]
{{Infobox historic site
|name = Opatija Rheinau
|native_name = Abtei Rheinau
|image = 2010-05-14 16-25-05 Switzerland Zurich Alt-Rheinau.jpg
|caption =sedanji izgled nekdanje opatije
|image_size = 250px
|locmapin = Švica
|map_width = 275
|map_caption =
|coordinates ={{coord|47|38|32|N|8|36|30|E|}}
|location ={{zastava|Švica}},<br>[[Rheinau]], [[Kanton Zürich]]
|area =
|built =
|demolished =
|rebuilt =
|architect =
|architecture =
|governing_body =Rimskokatoliška škofija Sankt Gallen<br>[[Kanton Zürich]]
|owner=
|url=
}}
'''Opatija Rheinau''' [rajnau], ([[Latinščina|lat.]] Monasterium Rhenaugensis) je nekdanja [[benediktinci|benediktinska]] opatija v [[Švica|Švici]], v [[Kanton Zürich|kantonu Zürich]]. Ustanovljena je bila okoli leta 778, razpuščena pa je bila leta 1862. Stoji na otočku na reki [[Ren]].
==Zgodovina==
Izgradnjo obrambnega kompleksa na strateško pomembnem in zaščitenem rokavu reke Ren zgodovinarji uvrščajo v leto 778. V devetem stoletju se je tam naselila skupnost triinštiridesetih benediktinskih menihov, od katerih je bilo polovica duhovnikov.<ref>[https://books.google.com/books?id=YwU4AAAAIAAJ&dq=Rheinau+Abbey&pg=PA285 Clark, James Midgley. ''The Abbey of St. Gall as a Centre of Literature & Art'', Chapter XII, CUP Archive, 1926, 1926]</ref> Med njimi je bil sv. Fintan (oz. Findan)<ref>{{navedi splet |url=https://svetniki.org/sveti-fintan-misijonar-puscavnik-in-rekluz/ |title=Sveti Fintan |accessdate=30. maj 2023 |date= |format= |work= }}</ref> irski menih, ki se je uspel rešiti [[vikingi|vikingške]] sužnosti. V samostanu je kot puščavnik živel dvaindvajset let.<ref>[https://books.google.com/books?id=V6OpDgAAQBAJ&dq=Rheinau+Abbey&pg=PA283 Rio, Alice. ''Slavery After Rome, 500-1100'', Oxford University Press, 2017, p. 30] {{ISBN|9780191009020}}</ref>
== Sklici==
{{sklici}}
== Sklici ==
{{sklici}}
== Viri==
== Zunanje povezave ==
{{reli-struct-stub}}
[[Kategorija:Zgradbe in objekti na Bledu]]
hcd58vu5mddys8xvp5x25rm5j3s1vz4
6739433
6739430
2026-08-19T14:12:11Z
Shabicht
3554
6739433
wikitext
text/x-wiki
[https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Seznam_infopolj Seznam infopolj]<br>
'''Prosim, pusti to vrstico pri miru!!''' (glava peskovnika) '''<br>
'''Ne spreminjaj vsebine peskovnika med urejanjem uporabnika, da ne pride do NAVZKRIŽNEGA UREJANJA !!!'''<br>
Red zvonjenja
==Zvonik in zvonjenje, opis nekdanjega in sedanjega stanja==
[[Slika:Cerkev sv. Jurija - prenova 03.jpg|200px|sličica|levo]]
V [[zvonik|zvoniku]] [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve]] so bili do leta 2023 zvonovi v tako dotrajanem stanju, da je bilo mogoče zvoniti zgolj z malima zvonovoma, saj bi skupno zvonjenje vseh zvonov lahko ogrozilo statiko zvonika. [[Nadžupnija Slovenske Konjice|Nadžupnija]] se je zato odločila, da po več kot stotih letih v zvonik povrne mogočen veliki zvon, ki tehta skoraj tri tone.<ref>{{navedi revijo |last=Vogrin |first=Jože |date= |title=Obnavljamo zvonik |url=https://novice.si/page/mogocen-cerkveni-zvonik-konjicanom-prepreva-ze-stoletja-kako-je-videti-znotraj-foto-video/ |magazine=brošura Konjiški zvon |location=Slovenske Konjice |publisher=Nadžupnija Slovenske Konjice |access-date=2. april 2023}}</ref>
[[Slika:Cerkveni zvonik Slovenske Konjice.jpg|200px|sličica|levo|Novo stopnišče in podesti v zvoniku (2024)]]
Skupaj z načrtovanjem in izdelavo projektov se je opravila temeljita obnova zvonika [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve sv. Jurija]], med katero je bilo zamenjano dotrajano stopnišče, vključno s podesti, na novo je bila urejena elektroinštalacija, razsvetljava, pogon ure… V sklopu opreme zvonov je bila urejena in konzervirana stara masivna lesena nosilna konstrukcija, na novo so bili izdelani štirje jarmi zvonov ter obnovljeni njihovi nosilci…
[[Slika:Zvon 1924.jpg|180px|thumb|desno|nekdanji veliki zvon iz 1924]]
Medtem se je vse tri zvonove odpeljalo v [[Innsbruck]], kjer so v [[Zvonarna Grassmayr|zvonarni Grassmayr]] poskrbeli za obnovo več kot tristo let starega zvona, ki je bil vlit pri Conradu Schneiderju v Celju,<ref name="">{{navedi splet |url=http://www.slovenska-biografija.si/rodbina/sbi546296/ |title=Slovenski biografski leksikon: Schneider, zvonarska družina v Celju in Ljubljani |accessdate=15. marec 2023 |date= |format= |work= }}</ref> iz leta 1715{{sfn|Stopar|1976|p=27}} ter za medsebojno uglasitev vseh zvonov, posebej slovesno pa je bilo tamkajšnje vlitje novega velikega zvona v novembru 2023.
Osnova tega novega velikega zvona je bil nekdanji nadžupnijski zvon iz leta 1924, ki je moral med drugo svetovno vojno zaradi prelitja v orožje zapustiti zvonik.{{sfn|Ambrožič|1993 |p=135}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=64}} Njegovo okrasje so zvonarji, tudi na podlagi ohranjene fotografije, kar se da približali originalu, za načrt [[zvon|rebra]] pa vzeli zvon, ki je bil v podobnem časovnem obdobju vlit v isti livarni v Mariboru ter se je ohranil vse do danes.
Novi zvon in prenovljeni zvonovi so bili v zvonik povzdignjeni na Jurijevo nedeljo leta 2024.
Kasneje je bila v zvoniku nameščena nova avtomatika, ki sedaj ureja zvonjenje, bitje ure, omogoča pa tudi daljinsko upravljanje. Iz zvonika tako ponovno zvoni uglašena pesem cerkvenih zvonov, v skladu z dolgoletno tradicijo štajerske slovenske pokrajine.
[[Slika:Novi 2.jpg|180px|thumb|desno|novi veliki zvon, še v Innsbrucku (2023)]]
===Stolpna ura===
V zvoniku sedaj čas na štirih številčnicah ureja [[Radijska ura|radijsko vodena ura]], avtomatika pa poganja kazalce in ureja tudi bitje. Bitje ure poteka podnevi in tudi ponoči, vendar je v nočnem času, od 22.00 ure do 6.00 ure zjutraj, naravnano na zmanjšano glasnost. Pri prebivalcih mesta ima bitje ure na cerkvenem zvoniku poseben pomen, saj prav tako kot nekdaj oznanja točen čas, hkrati pa tudi prijetno popestri dogajanje na [[Seznam ulic v Slovenskih Konjicah|Starem trgu]].
==Zvonovi in zvonjenje==
Zvonjenje ni le oznanilo časa, ampak tudi povabilo k molitvi in premišljevanju o skrivnostih naše vere.
{| class="wikitable sortable"
! opis zvona
! slika
! zvonar
! leto vlitja
! premer
! teža<br>(v kg)
! ton*<br>(po podatkih zvonarne)
|-
|veliki zvon
|[[Slika:Novi zvon in arhidiakon.jpg|200px]]
|[[Zvonarna Grassmayr|Grassmayr Innsbruck]]
| 2023
| 172 cm
| 2870
| [[ton|B° +6/16]]
|-
|stari zvon
|[[Slika:Schneiders's bell 04.jpg|200px]]
| Konrad Schneider, Celje{{sfn|Ambrožič|1993|p=147}}
| 1715{{sfn|Kovačič|1906|p=}}
| 143 cm
| 1758
| [[ton|d' +6/16]]
|-
|večji zvon
|[[Slika:Grassmayrjev zvon.jpg|200px]]
| Grassmayr Innsbruck
| 1984
| 106 cm
| 651
| [[ton|f' +6/16]]
|-
|mali zvon
|[[Slika:Zvon mali.jpg|200px]]
| Grassmayr Innsbruck
| 1984
| 95 cm
| 470,5
| [[ton|g' +6/16]]
|-
|}
===Redno zvonjenje===
Vsak dan slišimo trikrat dnevno posebno zvonjenje, tako imenovano angelovo češčenje: zjutraj, opoldne in zvečer. Uvajali so ga že v srednjem veku, najprej zvečer (Večerni zvon, Večerni ave …) kasneje tudi zjutraj. Molitvi angelovega češčenja, ki se običajno moli pri trojnem zvonjenju, se zvečer doda očenaš za verne duše. Večerno zvonjenje se ravna po sončnem zahodu in je v bogoslužnem koledarju zanj določen čas za vse slovenske škofije.
Skoraj istočasno z večernim zvonjenjem so iz 13. stoletja v zgodovinskih virih ohranjeni zapisi, da se je ob zori zvonilo [[Sveta Marija|Mariji]] v pozdrav in v počeščenje. Posebej v mestih je bilo v civilnem življenju običajno jutranje zvonjenje, ponekod ob 4.00 uri, s katerim so oznanjali, da so mestna vrata odprta. Tedaj je bilo to zvonjenje tudi javno znamenje časa, kasneje pa je bilo preneseno na sedmo uro zjutraj. Sedaj je t.i. jutranjica silno redka, ponekod običajna zgolj za velike praznike, ko so z zvonjenjem in s pritrkovanjem zvonov naznanjali praznovanje tistega dne. V [[Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] so tovrstno oznanjevanje ob večjih praznikih prevzeli fantje in možje, ki zjutraj v okolici pokajo oz. »streljajo« z velikimi 200-litrskimi sodi, napolnjenimi s plinom acetilenom, pridobljenim iz kalcijevega karbida (po domače karbita).
• ob 7.00 h se jutranje zvonjenje »Angelovo češčenje« opravlja Mariji v čast, med tednom z večjim zvonom, v nedeljo pa z velikim zvonom. Jutranje zvonjenje traja tri minute;
• ob 12.00 opoldansko zvonjenje »poldan zvoni« opravlja stari zvon, ob nedeljah in praznikih pa veliki zvon. Tudi to drugo zvonjenje je Angelovo češčenje, vendar je bilo zgodovinsko gledano uveljavljeno kasneje kot druga dva zvonjenja, papež Kalist III. je leta 1456 ukazal, naj se zvoni tudi opoldne, v zahvalo za zmago nad Turki v bitki pri Beogradu;
• ob mraku – večerno zvonjenje »Ave Marija« se opravlja dnevu v slovo. Za Slovence ima to zvonjenje prav poseben pomen, o čemer pričajo številne pesmi in različna avtorska dela, ki opisujejo »večerni zvon«. Zgodovinsko lahko tudi začetke večernega zvonjenja pripišemo nekdanjemu »zapiranju mestnih vrat«, ki so ga naznanjali z zvonjenjem.
Pri večernem zvonjenju se ponavadi oglasijo trije zvonovi, najprej prvi, ki zvoni »angelski pozdrav oz. češčenje«, drugi, praviloma manjši zvon, se oglasi za duše vernih v vicah, tretji pa v čast [[Sveti Florjan|sv. Florijanu]], za varstvo pred večnim ognjem in pogubljenjem. V Slovenskih Konjicah ob mraku najprej zvoni večji zvon, za njim mali zvon in na koncu še stari zvon, zvonjenje vsakega pa traja okoli dve minuti.
===Izredna zvonjenja===
• prvo izredno zvonjenje se opravlja ob petkih, ob 15.00 uri. Spominja nas na [[Jezus Kristus|kristusovo trpljenje]] in njegovo smrt na križu. Oglasi se veliki zvon, ki zvoni tri minute;
• drugo izredno zvonjenje se opravlja ob sobotah, ob 15.00 uri v zimskem ali ob 16.00 uri v poletnem obdobju. Oglasi se veliki zvon, ki zvoni tri minute. To zvonjenje nas opomni na prihajajoči gospodov dan in nas povabi, da delo zaključimo in se pričnemo pripravljati na praznovanje nedelje. Zvonjenje ima prav zaradi njegovega namena posebno ime »delopust« in se opravlja tudi pred vsemi cerkvenimi prazniki med letom;
===Zvonjenje pokojnim===
Med pomembna izredna zvonjenja sodi tudi zvonjenje pokojnim. Tovrstno zvonjenje naznani, da je v župniji pokojni, ki ga pripravljajo na pogreb.
V nadžupniji se spoštuje in izvaja stara tradicija oz. cinklet:<br>
ko je najavljena smrt, se najprej pozvoni z »navčkom«, ki je v Slovenskih Konjicah mali zvon. Ta pozvoni enkrat, če je pokojni otrok, dvakrat, če je pokojna ženska in trikrat, če je pokojni moški.
Zvonjenje pokojnemu se oglasi tudi, ko se pokojnik vrne v nadžupnijo, in sicer v času, ko je le-ta v mrliški vežici pri pokopališču. Opravlja se opoldne, nekaj minut po opoldanskem zvonjenju in traja štiri minute:
• moškemu zvoni najprej veliki zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali;<br>
• ženski zvoni najprej stari zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali;<br>
• otroku zvoni najprej večji zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali.<br>
Ob smrti [[papež|papeža]] se zvoni z velikim zvonom, petkrat po dve minuti.
===Mašno zvonjenje===
V Slovenskih Konjicah zvonovi na različna načina vabijo k bogoslužju:
• med tednom se stari zvon, večji in mali zvon oglasijo petnajst minut pred mašo in s tem vernike povabijo k bogoslužju. Tri minute pred njim se ponovno oglasi stari zvon, ki vernike povabi v cerkev,
• v nedeljo se eno uro pred mašo oglasi veliki zvon, ki tudi najbolj oddaljene vernike povabi k bogoslužju. Petnajst minut pred bogoslužjem se oglasijo vsi štirje zvonovi, zatem pa, tri minute pred mašo, se oglasi stari zvon, ki vernike povabi v cerkev.
Od Slave pri maši na [[Veliki četrtek]] pa do Salve pri [[Velikonočna vigilija|Velikonočni vigiliji]] zvonovi umolknejo, pravimo, da »gredo v Rim«.
===Pritrkovanje===
Občasno se iz zvonika, pred kakšnim praznikom, oglasi tudi [[pritrkovanje]] (pritrkavanje), ki je posebna vrsta igranja na zvonove. V Sloveniji je pritrkovanje izjemno razvito in imamo zelo širok spekter različnih melodij. Takrat se zvonovi oglasijo z različnimi ritmičnimi vzorci, ki se imenujejo pritrkovalske melodije. Njihov namen je oznanjevanje prihajajočega praznovanja slovesnih cerkvenih praznikov.
== Sklici ==
{{sklici}}
== Viri ==
* {{navedi knjigo |last1=Ambrožič|first1=Matjaž |year=1993 |title=Acta Ecclesiastica Sloveniae 15: Zvonarstvo na Slovenskem |publisher= |isbn= |cobiss=1089069 |ISSN=0351-2789}}
* {{navedi knjigo |last1=Kovačič| first=Fran|authorlink1=Fran Kovačič |year=1906 |title=Cerkveni zvonovi v Lavantinski škofiji |publisher=Bogoslovno učilišče, Maribor |isbn= |cobiss=37305089 |pages=}}
* {{navedi knjigo |last1=Ožinger|first1=Anton|first2=Ivan|last2=Pajk |year=1996 |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=38788353|pages=}}
* {{navedi knjigo |last=Stegenšek |first=Avguštin| title=Konjiška dekanija| location=Maribor| year=1909| cobiss=217588993|pages=}}
==Morje==
[[Habsburška monarhija|Habsburška dinastija]] je izhod na morje dobila že leta že leta 1374, ko je nasledila del [[Istra|Istre]] in [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]] ter je leta 1382 [[Trst]], pod pokroviteljstvom avstrijskega nadvojvode Leopolda II., sklenil dogovor o zaščiti, kar je predstavljalo temelj pomorske trgovine. V tem obdobju je nad številnimi istrskimi obalnim mesti dominirala [[Beneška republika]]. Kljub temu je Habsburška monarhija leta [[1527]] pridobila del vzhodne jadranske obale (Hrvaško primorje s [[Senj|Senjem]] in [[Reka, Hrvaška|Reko]] ter [[Trsat]]).
Avstrijski in beneški podaniki so leta [[1571]] skupaj sodelovali v pomorski bitki pri Lepantu proti [[Otomansko cesarstvo|otomanskemu imperiju]],
v kateri je združeno ladevje [[Beneška republika|Benetk]], [[Malteški viteški red|Malte]], [[Kraljevina Španija|habsburške Španije]], [[Papeška država|Papeške države]] in drugih uničilo otomansko floto ter za nekaj časa zagotovilo nemoteno plovbo po [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]].
{{glavni|Bitka pri Lepantu (1571)}}
Leta [[1719]] so [[Habsburžani]] razglasili [[Trst]] za svoje svobodno pristanišče.
Cesar [[Karel VI. Habsburški|Karel VI.]] je dal v [[Ladjedelnica Kraljevica|Kraljevici]] leta [[1729]] zgraditi prvi avstrijski pomorski arzenal. [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] je na podlagi določil [[Campoformijski mir|mirovne pogodbe iz Campoformida]] pri [[Videm, Italija|Vidmu]] leta 1797, v zameno za ozemlja v današni Belgiji dobila dotlej beneška ozemlja in mesta v [[Istra|Istri]] in [[Dalmacija|Dalmaciji]].
Miru je kmalu sledila nova vojna z [[Napoleon Bonaparte|Napoleonom]] in ker beneška vojna mornarica ni imela večjega pomena za celinsko orientirano Avstrijo, je sledilo rezanje še nedokončanih ladij. Avstrijska posest [[Benetke|Benetk]] in ozemelj na vzhodni obali [[Jadransko morje|jadranskega morja]] je bila ponovno potrjena po napoleonovem porazu, na [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]] leta 1815. Avstrija je tako prevzela [[Arsenal, Benetke|beneški arsenal]] in tudi mornariško kadetnico (Collegio di cadetti di marina), vendar se je avstrijska vojna mornarica med 1820 in 1848 razvijala in delovala pod močnim vplivom italijanskih in dalmatinskih pomorščakov. V letu 1820 je v Ameriko in v Vzhodno Azijo odplula njena prva vojaška ladja - korveta Carolina.
V času pomladi narodov [[1848]] je v [[Benetke|Benetkah]] izbruhnil upor, s težnjami po odcepitvi, pri katerem so sodelovali tudi avstrijski pomorščaki italijanske narodnosti, kar je imelo za posledico, da je kar 113 ladij od 162 prestopilo na stran beneških upornikov in je tako avstrijska mornarica čez noč skoraj prenehala obstajati. Ko je leta 1849 Avstrija ponovno pridobila Benetke, italijanski pomorski kader ni bil več deležen zaupanja.
Leta 1854 je cesar [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef]] za vrhovnega poveljnika vojne mornarice najel in imenoval danskega [[viceadmiral|viceadmirala]] [[Hans Birch Dahlerup|Hansa Birch von Dahlerupa]], ki je mornarico reorganiziral po angleških vzorih, nezanesljivi italijanski kader nadomestil z ljudmi iz drugih delov monarhije, ter uvedel poveljevanje v nemščini. Lesenim jadrnicam, ki so jih prevzeli v Benetkah, so se pridružile prve parne ladje. Leta 1859 se je z uspešnega potovanja okoli sveta vrnila fregata Novara. Dahlerupove zasluge so, da so pomorske ustanove in vojaško oporišče preselili najprej na začasno lokacijo v [[Trst]], zatem pa v [[Pulj]], kjer so leta 1856 položili temeljni kamen za novi arzenal in začeli urejati glavno [[Vojaška baza|mornariško bazo]] s pristaniščem, postopoma pa so tam namestili tudi večino drugih vojaških pomorskih ustanov.
Istočasno je država gradila [[železniška proga|železniške povezave]] s pristanišči. Leta [[1857]] je bila končana t.i. [[Južna železnica]], ki je povezala [[Dunaj]] s [[Trst|Trstom]], leta 1973 odsek [[Pivka]] - [[Reka, Hrvaška|Reka]], leta 1876 pa je dobilo železniško povezavo še glavno vojaško pristanišče v [[Pulj|Pulju]].
Oporišči vojne mornarice sta postala tudi [[Šibenik]] in [[Boka Kotorska]], na [[Reka, Hrvaška|Reko]] pa so leta 1866 iz Trsta preselili Pomorsko vojaško akademijo (k.u.k. Marine-Akademie in Fiume), ki je sprva delovala v Benetkah.
[[Slika:Nautische Akademie Fiume.jpg|250px|thumb|desno|Nekdanja pomorska vojaška akademija na Reki]]
Leta 1862, so začeli, ob podpori novega vrhovnega poveljnika, brata [[cesar]]ja [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]], nadvojvode [[Maksimilijan I. Mehiški|Ferdinand Maksimilijan]] (1832–1867), graditi prve oklepne fregate. [[Kapitan fregate|Kapitanu fregate]], kasnejšemu [[viceadmiral|viceadmiralu]] [[Wilhelm von Tegetthoff|Wilhelmu von Tegetthoffu]], rojenemu v [[Maribor]]u, je uspelo v [[Bitka pri Visu (1866)|Bitki pri Visu]] leta 1866 odločilno poraziti veliko večjo, modernejšo, vendar slabo vodeno italijansko ladjevje. Cesarstvo je kljub temu uspehu na kopnem izgubilo vojno proti Prusiji in se moralo odpovedati svojim pokrajinam v Italiji, pa tudi se dogovoriti z [[Madžari]] o skupnem vodenju politike, o financiranju in vojaških vprašanjih. Do svoje smrti, leta 1871, je Tegetthoff pripravil načrt izgradnje nove flote, kar pa so zaradi pomanjkanjkanja denarnih sredstev uresničili le delno, vendar se je mornarica krepila in je koncem 19. in v začetku 20. stoletja stopila v vrste velikih pomorskih sil.
Od leta 1889 dalje je tako mornarica nosila naziv »Cesarska in kraljeva« (Kaiserliche und Königliche) ([[kratica]] v splošni rabi: k.u.k) s katerim so poudarili dvojnost monarhije. Konec 19. stoletja je gradila obalne bojne ladje (oklepnice tipa predrednot), tik pred [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] pa že večje oklepne [[Bojna ladja|bojne ladje]], tipa rednot, z težkim topništvom, oklepne in lahke [[križarka|križarke]], kot izvidniške ladje, ter [[Rušilec|rušilce]] za zaščitne namene.
Prvi avstrijski vojni ladji, korveti Carolina, ki je bila v Vzhodni Aziji leta 1821, je do razpada monarhije sledilo 21 vojnih ladij, na 37 čezmorskih potovanjih. Med lesenimi jadrnicami so bile Novara, Donau, Erzherzog Friedrich, Fasana, Helgoland, Saida, Frunsberg, Aurora ter Zrinyi, ki so jim postopoma vgrajevali pogon s [[Parni stroj|parnimi stroji]], ter leseni torpedni ladji Albatros in Nautilus. Proti koncu stoletja so tja že plule modernejše ladje, torpedne oz. lahke križarke razreda Kaiser Franz Joseph I ([[SMS Kaiserin Elisabeth|Kaiserin Elisabeth]] in [[SMS Kaiser Franz Joseph I|Kaiser Franz Joseph I]]) lahke križarke razreda Zenta (Zenta, Aspern in Szigetvar), [[Torpedovka|torpedovki]] Panther in Leopard ter oklepni križarki Kaiserin und Köenigin Maria Theresia in Kaiser Karl VI.
Februarja 1918 so se [[Upor mornarjev v Boki Kotorski|uprli mornarji v Boki Kotorski]], ki so ga zatrli po dveh dneh. Zaradi upora je dotedanjega glavnega poveljnika mornarice, [[Maksimilijan Njegovan|admirala Njegovana]], na položaju zamenjal [[Miklós Horthy|admiral Horthy]].
[[Slika:Austro-Hungarian fleet.jpg|thumb|right|240px|Avstro-ogrsko ladevje na manevrih pred prvo svetovno vojno, v ospredju [[bojna ladja]] SMS Tegetthoff]]
Kronski svet Avstro-Ogrske je s sklepom dne 29. oktobra 1918 celotno vojno in trgovsko ladjevje dualne monarhije z vsemi pristanišči in kopenskimi objekti predal [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Državi SHS]], vendar je celotno ladjevje po [[Rapalska pogodba|rapalski mirovni pogodbi]] pripadlo Italiji.
'''Apostolsko nasledstvo''' ([[Latinščina|lat.]] Successio apostolica) je [[krščanstvo|krščanska]] doktrina ali verski nauk, po katerem so sedanji [[škof]] (tudi [[papež|papež]]) veljavni nasledniki [[Jezus Kristus|Jezusovih]] [[apostol]]ov.
==Nasledstvena škofovska služba==
Cerkev se v zvezi z apostolskim nasledstvom sklicuje na nasledstveno škofovsko službo, ki naj bi segala od sedanjih škofov in papeža neposredno in neprekinjeno v preteklost, vse do [[Apostol|apostolov]], s tem pa se škofom daje legitimnost in izpričuje tudi verodostojnost Cerkve kot božje ustanove. Bistvo apostolskega nasledstva je [[Škofovsko posvečenje|posvečenje]] in polaganje rok, s katerima se potrjuje služba v Cerkvi.
==Apostolstvo==
Apostolstvo je ena od štirih bistvenih označb Cerkve (ena, sveta, katoliška, apostolska), ter je izraženo tudi v [[Nicejska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski]] [[Veroizpoved|veroizpovedi]], ki je bila potrjena na Nicejskem koncilu (prvem cerkvenem zboru) leta [[325]]. Apostolstvo je opredeljeno v tem, da je Cerkev ustanovil [[Jezus Kristus]] (z obhajanjem [[Evharistija|evharistije]] pri t.i. [[Zadnja večerja|Zadnji večerji]]) in da so papeži in škofje v nepretrganem nizu nasledniki apostolov, ki temelji na zakramentalni posvetitvi).
===Primat papeža in škofov===
Apostol [[Sveti Peter|Peter]] naj bi bil, po krščanskem verovanju, tudi prvi rimski [[škof]] in [[papež]].<ref>* {{navedi knjigo |author= |translator=Uroš Kalčič|year=1992 |title=Zgodovina krščanstva |publisher=Državna založba Slovenije v sodelovanju s Tiskovnim društvom Ognjišče|location=Ljubljana|isbn=86-341-0644-6 |cobiss=29084160 |pages=}}</ref> Po krščanskem izročilu in na podlagi zapisa v [[Nova zaveza|Novi zavezi]] o Petru, kot skali, na kateri bo Jezus zgradil svojo cerkev ({{Bibl|Mt 16,18}}) kristjani verujejo, da je [[Jezus Kristus|Jezus]] imenoval sv. Petra za prvega rimskega škofa, kar je postavilo temelje za nadaljnji razvoj [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkve]] in opolnomočilo papeže ter škofe kot izvajalce krščanske doktrine ter nosilce cerkvene hierarhije.
==Različni pogledi==
Pogledi na doktrino o apostolskem nasledstvu niso popolnoma enotni v različnih krščanskih Cerkvah in denominacijah, večina pa se strinja z naslednjim glavnim principom: Jezus je svojo duhovno avtoriteto izročil apostolom. Apostoli so svojo avtoriteto izročili prvim škofom s polaganjem rok - [[škofovsko posvečenje|škofovskim posvečenjem]]. Ti so jo na enak način prenašali na svoje naslednike. Danes veljajo kot veljavno posvečeni tisti škofje, na katere je prešlo škofovsko posvečenje preko prejšnjih škofov v nepretrgani verigi, ki se je začela z Jezusom in apostoli. Na to naj bi se nanašala tudi beseda ''apostolska'' v [[Nicejsko-carigrajska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski veroizpovedi]]: »Verujem v eno sveto, katoliško in apostolsko Cerkev...«
Tak pogled na apostolsko nasledstvo zagovarjajo vse [[katolištvo|katoliške]] in [[pravoslavje|pravoslavne]] Cerkve. Razhajajo se samo pri vprašanju, ali se je vodilna vloga [[sveti Peter|svetega Petra]] prenesla na današnjega [[papež]]a in kakšen pomen ima zato papež in [[Rimskokatoliška cerkev]].
Kljub enakemu pojmovanju te doktrine omenjene Cerkve večinoma priznavajo veljavnost apostolskega nasledstva samo Cerkvam iz svoje skupine (tistim, s katerimi so v [[polno občestvo|polnem občestvu]]) ne pa tudi tistim iz druge skupine. Stvari se na tem področju izboljšujejo z napredkom [[ekumensko gibanje|ekumenskega gibanja]].
[[Anglikanska Cerkev|Anglikanska]] in [[Starokatoliška Cerkev]] pri odcepitvi od Rimskokatoliške cerkve nista prekinili verige apostolskega nasledstva in njihovi škofje štejejo za veljavne naslednike apostolov. Njihovo škofovsko posvečenje bi moralo biti veljavno tudi v očeh Rimskokatoliške Cerkve vsaj v primeru moškega škofovstva (primeri, ko se v teh dveh Cerkvah škofovsko posvečenje prenaša preko žensk-škofinj, so bolj sporni, saj Rimskokatoliška cerkev škofovskega posvečenja žensk ne priznava).
V protestantskih skupnostih večinoma ne priznavajo apostolskega nasledstva v zgoraj opisanem pomenu: Po protestantski teologiji apostoliciteta obstaja zato, ker je v cerkvi Božja beseda živa prav zaradi apostolskega nauka. Nekatere protestantske skupnosti o apostolskem nasledstvu sploh ne govorijo, druge pa se sklicujejo na apostolsko nasledstvo v smislu ''verskega nauka'', ki je prehajal od Jezusa in apostolov do današnjih verskih voditeljev.
{{Infopolje Bivša država
|native_name = ''Royaume de France''
|conventional_long_name = Kraljevina Francija
|common_name =
|
|continent = Evropa
|region =
|country =
|era = obnova Burbonov
|status = kraljevina
|status_text=
|empire =
|government_type= unitarna parlamentarna pol-ustavna monarhija
|
|event_start =
|year_start = 1815
|date_start =
|event_end =
|year_end = 1830
|date_end =
|life_span = 1815–1830
|
|event1 =
|date_event1 =
|event2 =
|date_event2 =
|event3 =
|date_event3 =
|event_pre =
|date_pre =
|event_post =
|date_post =
|
|p1 = Prvo francosko cesarstvo
|flag_p1 = Flag of France.svg
|s1 =
|flag_s1 =
|flag_s2 = Flag of France.svg
|s3 =
|flag_s3 =
|
|flag =
|flag_type =
|image_flag = Drapeau france ancien regime.svg
|symbol =
|symbol_type =
|image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg
|image_map = Kingdom of France (1815).svg
|image_map_caption =Kraljevina Francija (1818)
|capital = Pariz
|national_motto =
|national_anthem =
|common_languages = [[francoščina]]
|currency = [[francoski frank]]
| leader1 = [[Ludvik XVIII.]]
| year_leader1 = 1815–1824
| leader2 = [[Karel X. Francoski |Karel X.]]
| year_leader3 = 1830
| leader3 = [[Ludvik XIX. Francoski|Ludvik XIX.]] (pretendent)
| year_leader4 = 1830
| leader4 = [[Henrik V. Francoski|Henrik V. ]] (pretendent)
| year_leader2 = 1824–1830
|title_leader = [[francoski kralj|kralj]]
| title_deputy = predsednik vlade
| deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]]
| year_deputy1 = 1815
| deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]]
| year_deputy2 = 1830
|legislature = [[francoski parlament|parlament]]
|house1 = [[francoski senat|senat]]
|house2 = [[poslanska zbornica]]}}
{{Infobox former country
| native_name = {{native name|fr|Royaume de France}}
| conventional_long_name = Kingdom of France
| common_name = France
| religion = {{ubli|[[Catholic Church]] {{nwr|([[state religion]])}}|[[Calvinism]]|[[Lutheranism]]|[[Judaism]]}}
| government_type = [[Unitary state|Unitary]] parliamentary [[semi-constitutional monarchy]]
| event_start = Restoration
| life_span = 1815–1830
| year_start = 1815
| event_end = End of the Restoration<ref>Waller, Sally (2002). ''France in Revolution, 1776–1830''. Heinemann Advanced History. Heinemann Educational Publishers.</ref>
| year_end = 1830
| date_end = 9 August
| event1 = [[Charter of 1815]] adopted
| date_event1 = 1815
| event2 = [[Hundred Thousand Sons of Saint Louis|Invasion of Spain]]
| date_event2 = 6 April 1823
| event3 = [[July Revolution]]
| date_event3 = 26–29 July 1830
| event4 =
| date_event4 =
| p1 = First French Empire
| flag_p1 = Flag of France.svg
| s1 = July Monarchy
| flag_s1 = Flag of France.svg
| flag_s2 = Flag of France.svg
| flag_type = [[Flag of France|Flag]]{{sfn|Tombs|1996|p=333}}<ref>{{Cite book |last=Pinoteau |first=Hervé |title=Le chaos français et ses signes: étude sur la symbolique de l'Etat français depuis la Révolution de 1789 |date=1998 |publisher=Presses Sainte-Radegonde |isbn=978-2-9085-7117-2 |ol=456931M |page=217 |language=fr }}</ref>{{Efn|The flag can be seen on top of government buildings in the following illustrations:
* {{Cite AV media |url=https://www.parismuseescollections.paris.fr/fr/musee-carnavalet/oeuvres/retour-du-roi-le-8-juillet-1815-1#infos-principales |title=Retour du Roi le 8 juillet 1815 |date=1815 |access-date=12 December 2021 |website=parismuseescollections.paris.fr}}
* {{Cite AV media |url=https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/btv1b540014439.item |title=Attaque Des Tuileries (le 29 Juillet 1830) |date=1830 |access-date=25 November 2023 |website=gallica.bnf.fr}}
}}
| image_flag = Flag_of_the_Kingdom_of_France_(1814-1830).svg
| symbol_type_article = Coat of arms of France
| symbol_type = Coat of arms
| image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg
| image_map = Kingdom of France (1815).svg
| image_map_caption = The [[Kingdom of France]] in 1818
| capital = [[Paris]]
| national_motto = ''[[Montjoie Saint Denis!]]''
| national_anthem = ''[[Le Retour des Princes français à Paris]]'' {{nwr|"The Return of the French Princes to Paris"}} <div style="text-align:center">[[File:Marche Henri IV.ogg]]</div>
| common_languages = [[French language|French]]
| currency = [[French franc]]
| leader1 = [[Louis XVIII]]
| year_leader1 = 1815–1824
| leader2 = [[Charles X of France|Charles X]]
| year_leader3 = 1830
| leader3 = [[Louis Antoine, Duke of Angoulême|Louis XIX]] (''claimant'')
| year_leader4 = 1830
| leader4 = [[Henri, Count of Chambord|Henry V]] (''claimant'')
| year_leader2 = 1824–1830
| title_leader = [[List of French monarchs|King]]
| title_deputy = [[Prime Minister of France|Prime Minister]]
| deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]]
| year_deputy1 = 1815 (first)
| deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]]
| year_deputy2 = 1830 (last)
| legislature = [[Parliament of France|Parliament]]
| house1 = [[Chamber of Peers (France)|Chamber of Peers]]
| house2 = [[Chamber of Deputies of France|Chamber of Deputies]]
| demonym = French
| iso3166code = omit
}}
{{Infopolje Bivša država
|native_name = ''Royaume de France''
|conventional_long_name = Kraljevina Francija
|common_name =
|
|continent = Evropa
|region =
|country =
|era = obnova Burbonov
|status = kraljevina
|status_text=
|empire =
|government_type= unitarna parlamentarna pol-ustavna monarhija
|
|event_start =
|year_start = 1815
|date_start =
|event_end =
|year_end = 1830
|date_end =
|life_span = 1815–1830
|
|event1 =
|date_event1 =
|event2 =
|date_event2 =
|event3 =
|date_event3 =
|event_pre =
|date_pre =
|event_post =
|date_post =
|
|p1 = Prvo francosko cesarstvo
|flag_p1 = Flag of France.svg
|s1 =
|flag_s1 =
|flag_s2 = Flag of France.svg
|s3 =
|flag_s3 =
|
|flag =
|flag_type =
|image_flag = Drapeau france ancien regime.svg
|symbol =
|symbol_type =
|image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg
|image_map = Kingdom of France (1815).svg
|image_map_caption =Kraljevina Francija (1818)
|capital = Pariz
|national_motto =
|national_anthem =
|common_languages = [[francoščina]]
|currency = [[francoski frank]]
| leader1 = [[Ludvik XVIII.]]
| year_leader1 = 1815–1824
| leader2 = [[Karel X. Francoski |Karel X.]]
| year_leader3 = 1830
| leader3 = [[Ludvik XIX. Francoski|Ludvik XIX.]] (pretendent)
| year_leader4 = 1830
| leader4 = [[Henrik V. Francoski|Henrik V. ]] (pretendent)
| year_leader2 = 1824–1830
|title_leader = [[francoski kralj|kralj]]
| title_deputy = predsednik vlade
| deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]]
| year_deputy1 = 1815
| deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]]
| year_deputy2 = 1830
|legislature = [[francoski parlament|parlament]]
|house1 = [[francoski senat|senat]]
|house2 = [[poslanska zbornica]]}}
{{Infobox former country
| native_name = {{native name|fr|Royaume de France}}
| conventional_long_name = Kingdom of France
| common_name = France
| religion = {{ubli|[[Catholic Church]] {{nwr|([[state religion]])}}|[[Calvinism]]|[[Lutheranism]]|[[Judaism]]}}
| government_type = [[Unitary state|Unitary]] parliamentary [[semi-constitutional monarchy]]
| event_start = Restoration
| life_span = 1815–1830
| year_start = 1815
| event_end = End of the Restoration<ref>Waller, Sally (2002). ''France in Revolution, 1776–1830''. Heinemann Advanced History. Heinemann Educational Publishers.</ref>
| year_end = 1830
| date_end = 9 August
| event1 = [[Charter of 1815]] adopted
| date_event1 = 1815
| event2 = [[Hundred Thousand Sons of Saint Louis|Invasion of Spain]]
| date_event2 = 6 April 1823
| event3 = [[July Revolution]]
| date_event3 = 26–29 July 1830
| event4 =
| date_event4 =
| p1 = First French Empire
| flag_p1 = Flag of France.svg
| s1 = July Monarchy
| flag_s1 = Flag of France.svg
| flag_s2 = Flag of France.svg
| flag_type = [[Flag of France|Flag]]{{sfn|Tombs|1996|p=333}}<ref>{{Cite book |last=Pinoteau |first=Hervé |title=Le chaos français et ses signes: étude sur la symbolique de l'Etat français depuis la Révolution de 1789 |date=1998 |publisher=Presses Sainte-Radegonde |isbn=978-2-9085-7117-2 |ol=456931M |page=217 |language=fr }}</ref>{{Efn|The flag can be seen on top of government buildings in the following illustrations:
* {{Cite AV media |url=https://www.parismuseescollections.paris.fr/fr/musee-carnavalet/oeuvres/retour-du-roi-le-8-juillet-1815-1#infos-principales |title=Retour du Roi le 8 juillet 1815 |date=1815 |access-date=12 December 2021 |website=parismuseescollections.paris.fr}}
* {{Cite AV media |url=https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/btv1b540014439.item |title=Attaque Des Tuileries (le 29 Juillet 1830) |date=1830 |access-date=25 November 2023 |website=gallica.bnf.fr}}
}}
| image_flag = Flag_of_the_Kingdom_of_France_(1814-1830).svg
| symbol_type_article = Coat of arms of France
| symbol_type = Coat of arms
| image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg
| image_map = Kingdom of France (1815).svg
| image_map_caption = The [[Kingdom of France]] in 1818
| capital = [[Paris]]
| national_motto = ''[[Montjoie Saint Denis!]]''
| national_anthem = ''[[Le Retour des Princes français à Paris]]'' {{nwr|"The Return of the French Princes to Paris"}} <div style="text-align:center">[[File:Marche Henri IV.ogg]]</div>
| common_languages = [[French language|French]]
| currency = [[French franc]]
| leader1 = [[Louis XVIII]]
| year_leader1 = 1815–1824
| leader2 = [[Charles X of France|Charles X]]
| year_leader3 = 1830
| leader3 = [[Louis Antoine, Duke of Angoulême|Louis XIX]] (''claimant'')
| year_leader4 = 1830
| leader4 = [[Henri, Count of Chambord|Henry V]] (''claimant'')
| year_leader2 = 1824–1830
| title_leader = [[List of French monarchs|King]]
| title_deputy = [[Prime Minister of France|Prime Minister]]
| deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]]
| year_deputy1 = 1815 (first)
| deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]]
| year_deputy2 = 1830 (last)
| legislature = [[Parliament of France|Parliament]]
| house1 = [[Chamber of Peers (France)|Chamber of Peers]]
| house2 = [[Chamber of Deputies of France|Chamber of Deputies]]
| demonym = French
| iso3166code = omit
}}
{{Infobox organization
| name = Skavti
| former name =
| image =1996-Rover Moot-Fahnengruß.jpg
| image_border =
| size = 200px
| caption =
| abbreviation =
| predecessor =
| successor =
| formation = [[29. julij]] [[1907]]
| extinction =
| merger =
| merged =
| established = {{Start date and age|df=yes|29. julij [[1907]]}}
| type = nacionalne organizacije, povezane v različne mednarodne zveze in povezave
| status = organizirano nepolitično mladinsko gibanje
| purpose =
| headquarters =
| location =
| coords =
| region_served = univerzalnost
| membership =
| language =
| general =
| leader_title = Ustanovitelj
| leader_name = [[Robert Baden-Powell]]
| leader_title2 =
| leader_name2 =
| leader_title3 =
| leader_name3 =
| leader_title4 =
| leader_name4 =
| key_people =
| main_organ = [[WOSM]], [[WAGGS]]
| affiliations =
| budget =
| num_staff =
| num_volunteers =
| website =
| remarks =
}}
'''Skavti''' (in tudi skavtinje) so pripadniki skavtskega gibanja, enega največjih prostovoljnih mladinskih gibanj na svetu.
==Zgodovina==
[[Slika:Baden-Powell ggbain-39190 (cropped).png|200px|thumb|levo|Začetnik svetovnega skavtstva<br>
sir [[Robert Baden-Powell]]<br>
(po skavtsko: Bi-Pi)]]
Skavtstvo je svetovno prostovoljno, nepolitično, organizirano vzgojno in izobraževalno mladinsko gibanje, ki ga je na začetku 20. stoletja ustanovil lord [[Robert Baden-Powell]] in ki sedaj obsega več kot 50 milijonov skavtinj in skavtov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/slovenski-skavti-in-skavtinje-ze-25-let-zivijo-obljubo-bogu-in-domovini/363179 |title=Petindvajset let slovenskih skavtov |accessdate=25. junij 2025 |date=18. april 2015|format= |work=}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/who-we-are/scout-movement/scoutings-history |title=WOSM: Scouting’s History |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=534}}</ref>
==Začetki==
Njegov začetnik in idejni oče je britanski [[Generalporočnik (Združeno kraljestvo)|general]]<ref>{{navedi splet |url=https://bwm.org.au/soldiers/Robert_Baden-Powell.php |title=Major General (Later Lieutenant General) Lord Robert Baden-Powell|accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> [[Robert Baden-Powell]], ki je med službovanjem v britanski konjenici (13. [[huzarji|huzarski]] polk)<ref>{{navedi splet|url=https://britishempire.co.uk/forces/armyunits/britishcavalry/13thhussarsbadenpowell.htm |title=13th hussars: Robert Baden Powell |accessdate=22. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> in med obrambo mesta Mafeking (danes Mafikeng)
med [[Druga burska vojna|drugo bursko vojno]] postal pozoren na mlade in spoznal, da so lahko zelo odgovorni, če se jim zaupa. Po zaključku svoje vojaške kariere in vrnitvi v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] je ugotovil, da je med mladimi zelo priljubljen njegov vojaški priročnik o izvidovanju (Aids to Scouting). Odločil se je, da bo svoje ideje in načela o vzgoji mladih, prevzetih tudi iz svojih vojaških izkušenj, skozi življenje v naravi tudi dejansko preizkusil, mlade pa z novo vzgojno metodo naučil samostojnosti, delovanja v majhnih skupinah ter jim pomagal pri graditvi identitete. Pri tem ni imel v mislih klasičnega vojaškega urjenja, temveč nekaj povsem drugačnega, čemur bi danes lahko rekli krepitev zavedanja, samostojnega odločanja ter duševnega zdravja pri mladih.
==Prvi skavtski tabor==
[[File:BP and future Scouts at Brownsea.jpg|thumb|200px|levo|Prvi skavtski tabor na otoku Brownsea]]
Zato je med 29. julijem in 8. avgustom [[1907]] na otočku Brownsea organiziral poskusni tabor, na katerem je zbral skupino 22 dečkov, starih od 12 do 17 let. Izhajali so iz različnih socialnih slojev in družbenih okolij, tako iz družin delavcev, bogatašev kot iz različnih šol. Že to je bilo za tiste čase dokaj revolucionarno, saj so bili tedaj družbeni sloji jasno opredeljeni in se v glavnem niso mešali med seboj.<ref>{{navedi splet |url=https://thescoutingpages.org.uk/the-first-camp/ |title=The Scouting Pages: Brownsea Island - The First Camp |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Med udeleženci je bil tudi njegov nečak Donald.
Dečki so bili nastanjeni v šotorih, kuhali so na prostem in se veliko gibali v naravi. Baden-Powell jih je razdelil v majhne skupine, poimenovane patrulje in napisal tudi zakone, ki so veljali za vse. Vsaka patrulja je imela svojega vodjo, tak sistem se v skavtstvu uporablja še sedaj. Vadili so orientacijo, sledili stopinjam divjih živali, učili so se vozle in vezave, se pogovarjali o poštenosti, pogumu in odgovornosti. Nekaj pa je bilo tudi sproščenega druženja, ki je mlade še bolj povezalo med seboj, zlasti ob večerih zakurjenem ognju, kjer so tudi zapeli.
Od tedaj 29. julij velja za začetek svetovnega skavtskega gibanja oz. skavtstva.<ref>{{navedi splet |url=https://www.scouts.org.uk/about-us/our-history/our-online-exhibitions/the-early-days-of-scouting/brownsea-island-trialling-scouting/ |title=Brownsea Island: Trialling Scouting, 1 – 8 August 1907 |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.scout-o-wiki.de/index.php/Brownsea_Island |title=Brownsea Island |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=DE}}</ref>
[[Slika:Scout stone Brownsea.jpg|thumb|150px|levo|Spomenik na otoku Brownsea, postavljen v spomin prvega skavtskega tabora]]
[[Slika:Scouting for boys 1 1908.jpg|150px|thumb|levo|Scouting for boys (1908)]]
==Skavtska metoda==
Poskusni tabor je povsem uspel in Baden-Powell je naslednje leto izdal knjigo v več zvezkih »Scouting for boys« (Skavt: navodilo za vzgojo dobrih državljanov) {{COBISS|ID=6607929}}, v kateri je prvič opisal osnove vzgojnega načela Learning by doing (učenja z delom).
Tedaj ni vedel, da bo njegova metoda postala eno najpomembnejših pedagoških del 20. stoletja.
Skavtska metoda je vzgojni pristop, ki ga uporabljajo skavtske organizacije po vsem svetu, za celostni razvoj mladih. Temelji na načelu učenja z delom in spodbuja osebno rast, odgovornost, sodelovanje in spoznavanje življenja v naravi.<br>
Skavtska metoda vsebuje osem ključnih elementov:<ref>{{navedi splet |url=https://skavti.si/poslanstvo |title=ZSKSS: Skavtska metoda |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref>
{| border="0" cellspacing= cellpadding= style="border-collapse:collapse;"
| style="vertical-align:top" |
{| border="0"
| colspan= | '''Metoda'''
----
|-
| 1. Skavtski zakoni in obljuba
|-
| 2. Delo v majhnih skupinah
|-
| 3. Učenje z delom
|-
| 4. Osebno napredovanje<br>
|-
| 5. Simbolna govorica<br>
|-
| 6. Dejavnosti v naravi
|-
| 7. Medgeneracijski odnos<br>
|-
| 8. Služenje (kasneje)
|-
|}
| style="vertical-align:top" |
{| border="0"
| colspan= | '''Opis metode'''
----
|-
| - osebna zaveza k življenju po določenih vrednotah
|-
| - spodbujanje sodelovanja, odgovornosti in demokratičnega odločanja
|-
| - iskustveno učenje skozi prakso<ref>{{navedi splet |url=https://www.zrss.si/pdf/BEAT_Izkustveno_ucenje.pdf |title=Izkustveno učenje: Od teorije k praksi|accessdate=25. junij 2025 |date=2002 |format= |work= }}</ref>
|-
| - vsak posameznik napreduje glede na svoje zmožnosti in zadane cilje
|-
| - uporaba simbolov, obredov in zgodb za prenos vrednot<ref>{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=620}}</ref>
|-
| - narava kot učilnica in prostor osebne rasti
|-
| - sodelovanje med mladimi in odraslimi voditelji
|-
| - aktivno prispevanje k skupnosti, družbi, za skupno dobro in pomoč drugim
|}
|}
==Pedagoški vidiki in poudarki skavtske metode==
Pedagoški vidiki skavtske metode so temeljno povezani z njenim ciljem: celostno vzgojo mladih v odgovorne, samostojne in solidarne posameznike. Metoda ni le skupek tehnik, temveč celovit vzgojni pristop, ki temelji na izkustvenem učenju, osebni rasti in vrednotah.<ref>{{navedi knjigo |author=Baden-Powell, Robert |year=2015 |title=Priročnik za skavtske voditelje: o teoriji skavtske vzgoje |publisher=ZSKSS |isbn=978-961-91701-5-1 |cobiss=253014528 |pages=}}</ref>
===Poudarki===
[[Slika:Health in home and town (1922) (14591638320).jpg|150px|sličica|desno]]
''1. Učenje z delom (learning by doing)''<br>
Učenje z delom je osrednji pedagoški princip skavtske metode. Mladi se učijo skozi lastne izkušnje, naloge in izzive, kar spodbuja aktivno udeležbo, refleksijo in notranjo motivacijo. Gre za konstruktivistični pristop, kjer je učenec v središču učnega procesa.<br>
''2. Samovzgoja in osebno napredovanje''<br>
Skavtska metoda spodbuja notranjo motivacijo in odgovornost za lastni razvoj. Vsak posameznik napreduje glede na svoje zmožnosti, kar je skladno z načeli diferencirane pedagogike.<br>
''3. Vzgoja za vrednote''<br>
Skavtski zakoni in obljuba niso le simboli, temveč pedagoška orodja za oblikovanje značaja. Spodbujajo kreposti, kot so poštenost, pomoč bližnjemu, spoštovanje narave in duhovno rast.<br>
''4. Delo v majhnih skupinah''<br>
Majhne skupine (vodi) omogočajo socialno učenje, razvoj komunikacijskih veščin, učenje in pomen sodelovanja ter demokratičnega odločanja. To je v skladu s sodobnimi pristopi k timskemu učenju in vzgoji za skupnost.<br>
''5. Simbolna govorica''<br>
Uporaba simbolov, obredov in zgodb omogoča globoko notranjo identifikacijo, z vrednotami in cilji. To je pomemben vidik vzgoje, saj nagovarja čustveno in duhovno dimenzijo posameznika.<br>
''6. Narava kot učilnica''<br>
Naravno okolje spodbuja spontano učenje, raziskovanje in stik z bistvenim. Pedagoško gledano gre za učenje v avtentičnem okolju, ki krepi telesni, čustveni in duhovni razvoj.<br>
''7. Medgeneracijsko učenje''<br>
Odrasli voditelji niso le učitelji, temveč spremljevalci in pomočniki, kar omogoča vzgojo skozi odnos in zgled. To je v skladu s sodobnimi pristopi mentorstva in vzgoje z zgledom.<ref>{{navedi knjigo |author= |year=2002 |title= Sam vodim svoj čoln : vzgoja za odgovorno odločanje : priročnik za voditelje v podporo vzgojnemu namenu ZSKSS|publisher=ZSKSS |isbn= |cobiss=119345920 |pages=}}</ref>
==Skavtska obljuba in simboli==
Vsak skavt mora na določeni stopnji obljubiti, da bo pomagal drugim, spoštoval svojo domovino, živel po skavtskih zakonih in razvijal svoje sposobnosti. Za legendarno geslo »Bodi pripravljen« (Be Prepared) je Baden Powell dejal, da pomeni biti pripravljen tako telesno, kot duševno ter moralno, in to ne le na izredne razmere, temveč tudi na vsakdanje življenje. Preden je leta 1944 umrl, je v svojem poslovilnem pismu skavtom zapisal, naj poskušajo svet zapustiti vsaj malo boljši, kot so ga prejeli. Jedro skavtstva torej predstavlja obljuba, ki jo skavtinja in skavt častno izrečeta pred skupnostjo. Glede na starostno vejo slovenski skavti sedaj poznajo kar tri obljube: Najmanjši bobri in bobrovke obljubljajo: Obljubim, da bom ljubil/a Boga in pomagal/a skrbeti za svet. Večji volčiči in volkuljice: Obljubljam, da bom z Božjo pomočjo naredil/a, kar najbolje morem za svoje poboljšanje, da bom pomagal/a drugim in
izpolnjeval/a zakona krdela. Najpomembnejše med njimi pa so tiste, ki jih skavtinje in skavti opravijo v skupini izvidnikov in izvidnic: Pri svoji časti obljubljam, da si bom z Božjo pomočjo prizadeval/a služiti Bogu in domovini, pomagati svojemu bližnjemu in izpolnjevati skavtske zakone. Zunanji znak obljube je skavtska rutica, ki je najbolj časten del skavtskega kroja. Med simboli, ki povezujejo in delajo skavte prepoznavne, so še stiliziran znak v obliki lilije, taborni ogenj, ter skavtski pozdrav s tremi iztegnjenimi prsti. Ti simbolizirajo tri glavne obveznosti iz skavtske obljube.
==Širitev in razvoj gibanja==
Baden-Powell tudi ni pričakoval, da bodo dečki po vsem Združenem kraljestvu že zelo kmalu začeli spontano ustanavljati skavtske vode.
Gibanje se je, brez uradno organizacije, širilo prek otoka po Evropi, v [[Severna Amerika|Severno]] in [[Južna Amerika|Južno Ameriko]], [[Avstralija|Avstralijo]], [[Indija|Indijo]] ter v [[Afrika|Afriko]]. Leta 1909 je kralj [[Edvard VII. Britanski|Edvard VII.]] postal uradni zaščitnik skavtskega gibanja. Leta 1920 se je v Londonu odvijal prvi Jamboree (svetovno srečanje skavtov), ki se ga je udeležilo 8000 skavtov iz 34 držav po svetu. Na Jamboreejeu leta 1929 je bilo že 50.000 skavtov iz 72 dežel (41 držav in delov kraljestev).
==Skavti v Sloveniji==
===Slovenski skavti v Kraljevini Jugoslaviji===
Slovenski skavti so nastali v obdobju [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]], leta 1922, po jugoslovanskem [[Sokol (društvo)|vsesokolskem]] zletu (srečanju) v [[Ljubljana|Ljubljani]], pri katerem so kot spremljevalci sodelovali tudi [[Bosna in Hercegovina|bosanski]], [[Srbija|srbski]], [[Češka|češki]] in [[Poljska|poljski]] skavti. Skupina dijakov se je povezala s skavti v [[Beograd]]u, od koder so jim poslali skavtske priročnike, značke in klobuke. Prvi slovenski skavtski tabor je bil organiziran leta 1923, v [[Kamniška Bistrica|Kamniški Bistrici]].<ref>{{navedi knjigo |author=Grašič, Miroslava |year=1990 |title=Skavti in gozdovniki na Slovenskem: Taborniška gibanja med Slovenci v domovini, zamejstvu, Argentini in Kanadi v 20. stoletju |publisher=Muzej narodne osvoboditve Maribor |isbn= |cobiss=10782 |pages=13}}</ref>
[[Slika:Simbol skavtov Kraljevine Jugoslavije.jpg|150px px|sličica|desno|Simbol zveze jugoslovanskih skavtov, ene od ustanoviteljic WOSM-a]]
Župa skavtov v Sloveniji se je leta 1929 preimenovala v Dravsko skavtsko župo, obe sta bili organizacijsko povezani najprej v Savez Izvidnika i planinki Jugoslavije, kasneje pa v Savez skauta Kraljevine Jugoslavije.
Jeseni 1939 je bila v Ljubljani na Kodeljevem ustanovljena Zveza slovenskih skavtov, ki je temeljila na načelih katoliškega skavtskega gibanja.
Zaradi [[Aprilska vojna|agresije na Jugoslavijo]] aprila 1941 je bila skavtska organizacija v Sloveniji uradno razpuščena 10. junija 1941 in zatem prepovedana s strani okupatorjev. Malo pred razpustom bilo v Sloveniji 1380 registriranih skavtinj in skavtov. Po letu 1945 je ponovni zagon skavtstva preprečila nova jugoslovanska oblast (tudi v Sloveniji), ki je skavte nadomestila sprva s pionirsko organizacijo, ki je imela drugačne cilje in je bila del socialističnega sistema. Leta 1951 pa so nekateri predvojni voditelji skavtov in [[Gozdovniki|gozdovnikov]] v Sloveniji ustanovili Združenje slovenskih tabornikov, ki se je pozneje preimenovalo v [[Zveza tabornikov Slovenije|Zvezo tabornikov Slovenije]] (del Zveze tabornikov Jugoslavije), ki je imela v času obstoja [[Jugoslavija|Jugoslavije]] med mladinskimi organizacijami svojevrsten [[monopol]].
{{glavni|Zgodovina slovenskega skavtstva}}
==Svetovna organizacija skavtskega gibanja==
[[Slika:WOSM 2024.svg|100px|thumb|desno|Novi simbol WOSM-a (od 2024)]]
Svetovna organizacija skavtskega gibanja (World Organization of the Scout Movement - WOSM) je svetovna organizacija skavtskega gibanja, ki združuje veliko število nacionalnih skavtskih organizacij z vsega sveta.
{{glavni|Svetovna organizacija skavtskega gibanja}}
===Ustanovitev===
Leta 1920, na 1. svetovnem skavtskem jamboreeju v Olympia Hall v Kensingtonu (London), so se predstavniki skavtskih skupin iz različnih držav dogovorili o potrebi po mednarodni koordinaciji.
Svetovno organizacijo skavtskega gibanja (WOSM) je na pobudo [[Robert Baden-Powell|Roberta Baden-Powella]] ustanovilo trideset nacionalnih skavtskih organizacij, vendar je bilo samo deset ustanovitvenih: Argentina, Avstralija, Belgija, Kanada, Čile, Francija, Združeno kraljestvo, Italija, Japonska ter Jugoslavija (tedaj [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev]]).
Formalno je bil WOSM ustanovljen julija 1922, na 2. mednarodni skavtski konferenci v Parizu,<ref>{{navedi splet |url= https://learn.scout.org/resource/constitution-world-organization-scout-movement|title=Constitution of the World Organization of the Scout Movement |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> 1. decembra 1922 pa je bila organizacija s tedanjim sedežem v Parizu uradno registrirana.
====Selitve sedeža====
[[Slika:World Bureau (World Organization of the Scout Movement).svg|150px|thumb|desno|Oznaka Svetovnega skavtskega urada ]]
V Londonu je bil v obdobju 1920 - 1958 sedež mednarodnega skavtskega urada (tedaj Boy Scouts International Bureau), ki se je zaradi reogranizacije in širitve delovanja preselil v Kanado, sedež je bil v [[Ottawa|Ottawi]] (1958-1968). Sedež sedanjega Svetovnega skavtskega urada (World Scout Bureau) je od leta 1968 v Švici, v Ženevi.<ref>{{Cite web |title=World Scout Bureau - Relocation of Central Office |url=https://web.archive.org/web/20130919090636/http://www.scout.org/en/content/download/34284/312108/file/Circular%2021-2013%20EN.pdf |archive-date=19 September 2013 |access-date=11 September 2013 |website=WOSM Circular N° 20/2013 |df=dmy-all|language=EN}}</ref>
Zgodovinsko pomemben center skavtstva ostaja Gilwell Park<ref>{{navedi splet |url=https://www.scouts.org.uk/about-us/our-history/gilwell-park/ |title=Gilwell Park |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref> v Londonu, kjer se opravljajo tečaji »Wood Badge« za mednarodnega skavtskega voditelja.<ref>{{navedi splet |url=https://thescoutingpages.org.uk/the-wood-badge/ |title=The Scouting Pages: The Wood Badge |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref>
===Organiziranost in zasedanja===
Izvršni organ WOSM-a, Svetovni skavtski biro (World Scout Bureau) ima sedež v [[Ženeva|Ženevi]] v Švici,<ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/who-we-are/world-organization/world-scout-bureau |title=World Scout Bureau |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> operativni sedež tega organa na globalni ravni (World Scout Bureau Global Support Centre) pa je v [[Kuala Lumpur|Kuala Lumpurju]] v Maleziji.<ref>{{navedi splet |url=https://www.devex.com/organizations/world-scout-bureau-global-support-centre-240855
|title=World Scout Bureau Global Support Centre |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref><br>
Svetovna skavtska konferenca je najvišji organ odločanja WOSM-a, ki se sklicuje in poteka vsaka tri leta.<ref>{{navedi splet |url=https://www.muzej-nz.si/razstave/arhiv/70-let-zveze-tabornikov-slovenije/70-let-zveze-tabornikov-slovenije-taborniske-vezi-po-celem-svetu/ |title=70-let Zveze tabornikov Slovenije: taborniške sledi po celem svetu |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref>
40. svetovna skavtska konferenca WOSM-a je potekala v Ljubljani, od 11. do 15. avgusta 2014, udeležilo pa se jo je več kot 1200 delegatov iz več kot 130-ih držav članic.<ref>{{navedi splet |url=https://www.ljubljana.si/sl/aktualno/40-skavtska-konferenca/ |title= 40. skavtska konferenca|accessdate= |date=11. avgust 2014 |format= |work= }}</ref><br>
[[Slika:NASA Armstrong 1969 scout.png|250px|thumb|desno|Našitek WOSM-a, ki ga med [[Apollo 11|prvim pristankom na luni]] pri sebi imel astronavt [[Neil Armstrong]]]]
===Članstvo v WOSM-u===
Po zadnjih podatkih je v WOSM včlanjenih 174 skavtskih organizacij iz 172 držav in ozemelj po svetu. Ker nekatere organizacije pokrivajo več držav (npr skavtska organizacija Združenega kraljestva vključuje tudi britanska čezmorska ozemlja), je zato število držav nekoliko višje od števila organizacij. Ker skupno število članov presega 57 milijonov skavtinj in skavtov, se WOSM uvršča med največje mladinske organizacije na svetu.
Evropska skavtska regija WOSM-a obsega preko dva milijona skavtov in voditeljev, v štiridesetih nacionalnih skavtskih organizacijah.<ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/where-we-work/regions/europe |title=European Scout Region |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref>
Ker ima WOSM sprejeto pravilo, da sprejme med svoje nove člane samo eno nacionalno skavtsko organizacijo, je leta 1994 iz Slovenije sprejel [[Zveza tabornikov Slovenije|Zvezo tabornikov Slovenije]], kot svojo 135. člansko organizacijo.
==WAGGGS==
[[Slika:WAGGGS.svg|100px|thumb|desno|Simbol WAGGGS-a]]
'''WAGGS''' (World Association of Girl Guides and Girl Scouts) je največje prostovoljno mladinsko gibanje na svetu za dekleta in mlade ženske.<ref>{{navedi splet |url=https://www.cnvos.si/nvo-vseved/eu-mreze/world-association-girl-guides-and-scouts-wagggs/ |title=WAGGGS |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> Združuje več kot 10 milijonov članic v 153 državah, ter si prizadeva, da bi člani (dekleta in tudi fantje) v polnosti razvili svoje potenciale.
=== Zgodovina in ustanovitev===
[[Slika:100 years of Girl Guiding (4825886481).jpg|150px|thumb|desno|Cvetlična zasaditev ob 100-letnici skavtinj]]
[[Slika:Agnes Baden-Powell.jpg|150px|thumb|levo|Agnes Baden-Powell (1858-1945)]]
[[Slika:Olave Baden-Powell.jpg|150px|thumb|desno|Olave Baden-Powell (1889-1977), okoli 1920]]
Že leta 1909 se je na srečanju skavtov v Londonu pojavila skupina deklet, ki so se razglasile za »Girl Scouts« (skavtinje). To je ustanovitelja skavtstva Roberta Baden-Powella spodbudilo, da prilagodi gibanje tudi za dekleta. Leta 1910 je vodstvo skavtinj zaupal svoji sestri Agnes Baden-Powell.<ref>{{navedi splet |url=https://www.girlmuseum.org/girl-guiding-a-brief-history-part-two-agnes-baden-powell/ |title=The Three Baden-Powells: Robert, Agnes and Olave|accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Leta 1918 je Baden-Powell izdal novo priročnik za dekleta, z naslovom Girl Guides.
Prva svetovna skavtska konferenca leta 1920 v Londonu je omogočila mednarodno povezovanje tudi skavtinjam.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/about-us/our-history/ |title=WAGGGS: Our history |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref>
Na 5. mednarodni skavtski konferenci v Parádu na Madžarskem, leta 1928, je bil ustanovljen WAGGGS, kot svetovno združenje skavtinj.<ref>{{navedi splet |url=https://www.csbk.org/wp-content/uploads/2011/07/Hungarian-Scout-History-flyer3.pdf |title=The History of Hungarian Scouting Worldwide |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Ustanoviteljice so bile predstavnice 26 držav, med njimi tudi Jugoslavije (tedaj [[Kraljevina SHS]]).
==Skavtstvo v Sloveniji==
Slovenske skavtinje in skavti se združujejo v [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov|Združenje Slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS), ki šteje približno šest tisoč članov, lokalno pa v sedemdeset skupin, te pa v devet manjših območij, ki jih imenujejo ognjišča. Med Slovenci na [[Enota deželne decentralizacije Trst|Tržaškem]] in [[Enota deželne decentralizacije Gorica|Goriškem]] v Italiji deluje podobna [[Slovenska zamejska skavtska organizacija]] (SZSO).
Skavti kot del [[Civilna zaščita|Civilne zaščite]] pomagajo ob vseh večjih naravnih nesrečah po vsej Sloveniji.
Mnogi pedagogi in psihologi menijo, da so veščine, ki jih skavtstvo razvija - samostojnost, sodelovanje, stik z naravo, reševanje problemov in odgovornost - v digitalni dobi še dragocenejše kot pred stoletjem. Zato se zanimanje za kakovostne programe sobivanja z naravo v nekaterih državah ponovno krepi, čeprav se to sedaj izraža drugače kot v času največjega razcveta skavtskega gibanja.
{{glavni|ZSKSS}}
===Članstvo ZSKSS===
V Evropi trenutno WAGGGS podpira 64 nacionalnih skavtskih združenj v 41 držav. Iz Slovenije so člani WAGGGS-a skavti oz. [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS), ki so leta 1996 postali pridruženi, leta 1999 pa polnopravni člani.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/our-world/europe-region/member-organisations/Slovenia/ |title=WAGGGS Member organisation: ZSKSS |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Nekatere skavtske organizacije so članice obeh zvez (lahko pa njihovi člani osebno), tako WOSM-a kot WAGGGS-a.
===Organiziranost===
Sedež WAGGGS-a je v Londonu, v Olave Centru, ki je bil odprt leta 1985. Poimenovan je po Olave Baden-Powell, ženi ustanovitelja skavtskega gibanja Roberta Baden-Powella in prvi svetovni voditeljici skavtinj.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/contact-us/ |title=Contact WAGGGS at our London World Bureau |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref>
==Sklici==
{{sklici|3}}
== Glej tudi ==
* [[Zgodovina slovenskega skavtstva]]
* [[Robert Baden-Powell]]
* [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS)
* [[Slovenska zamejska skavtska organizacija]] (SZSO)
* [[Zveza bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZBOKSS)
== Viri ==
* World Association of Girl Guides and Girl Scouts, World Bureau (1997), ''Trefoil Round the World''. Eleventh Edition 1997. {{ISBN|0-900827-75-0}} {{ikona en}}
* Grašič, Miroslava, ''Skavti in gozdovniki na Slovenskem: Taborniška gibanja med Slovenci v domovini, zamejstvu, Argentini in Kanadi v 20. stoletju'', Maribor 1990, Muzej narodne osvoboditve Maribor {{COBISS|ID=10782}}
* Fužir, Barbara, ''Skavti: 25 zgodb za 25 let delovanja združenja'', Ljubljana 2015, ZSKSS {{ISBN|978-961-93642-1-5}} {{COBISS|ID=279071232}}
*{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=534, 620}}
*{{navedi knjigo |author=Baden-Powell, Robert |year=2015 |title=Priročnik za skavtske voditelje: o teoriji skavtske vzgoje |publisher=ZSKSS |isbn=978-961-91701-5-1 |cobiss=253014528 |pages=}}
==Zunanje povezave==
* [http://skavti.si/zgodovina Skavti.si/zgodovina] (pridobljeno 15. junija 2019)
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Skavtstvo]]
{{Infobox historic site
|name = Opatija Rheinau
|native_name = Abtei Rheinau
|image = 2010-05-14 16-25-05 Switzerland Zurich Alt-Rheinau.jpg
|caption =sedanji izgled nekdanje opatije
|image_size = 250px
|locmapin = Švica
|map_width = 275
|map_caption =
|coordinates ={{coord|47|38|32|N|8|36|30|E|}}
|location ={{zastava|Švica}},<br>[[Rheinau]], [[Kanton Zürich]]
|area =
|built =
|demolished =
|rebuilt =
|architect =
|architecture =
|governing_body =Rimskokatoliška škofija Sankt Gallen<br>[[Kanton Zürich]]
|owner=
|url=
}}
'''Opatija Rheinau''' [rajnau], ([[Latinščina|lat.]] Monasterium Rhenaugensis) je nekdanja [[benediktinci|benediktinska]] opatija v [[Švica|Švici]], v [[Kanton Zürich|kantonu Zürich]]. Ustanovljena je bila okoli leta 778, razpuščena pa je bila leta 1862. Stoji na otočku na reki [[Ren]].
==Zgodovina==
Izgradnjo obrambnega kompleksa na strateško pomembnem in zaščitenem rokavu reke Ren zgodovinarji uvrščajo v leto 778. V devetem stoletju se je tam naselila skupnost triinštiridesetih benediktinskih menihov, od katerih je bilo polovica duhovnikov.<ref>[https://books.google.com/books?id=YwU4AAAAIAAJ&dq=Rheinau+Abbey&pg=PA285 Clark, James Midgley. ''The Abbey of St. Gall as a Centre of Literature & Art'', Chapter XII, CUP Archive, 1926, 1926]</ref> Med njimi je bil sv. Fintan (oz. Findan)<ref>{{navedi splet |url=https://svetniki.org/sveti-fintan-misijonar-puscavnik-in-rekluz/ |title=Sveti Fintan |accessdate=30. maj 2023 |date= |format= |work= }}</ref> irski menih, ki se je uspel rešiti [[vikingi|vikingške]] sužnosti. V samostanu je kot puščavnik živel dvaindvajset let.<ref>[https://books.google.com/books?id=V6OpDgAAQBAJ&dq=Rheinau+Abbey&pg=PA283 Rio, Alice. ''Slavery After Rome, 500-1100'', Oxford University Press, 2017, p. 30] {{ISBN|9780191009020}}</ref>
== Sklici==
{{sklici}}
== Sklici ==
{{sklici}}
== Viri==
== Zunanje povezave ==
{{reli-struct-stub}}
[[Kategorija:Zgradbe in objekti na Bledu]]
bfu04nwl71wjif9qboc8zure437ntf3
6739435
6739433
2026-08-19T14:13:53Z
Shabicht
3554
/* Viri */
6739435
wikitext
text/x-wiki
[https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Seznam_infopolj Seznam infopolj]<br>
'''Prosim, pusti to vrstico pri miru!!''' (glava peskovnika) '''<br>
'''Ne spreminjaj vsebine peskovnika med urejanjem uporabnika, da ne pride do NAVZKRIŽNEGA UREJANJA !!!'''<br>
Red zvonjenja
==Zvonik in zvonjenje, opis nekdanjega in sedanjega stanja==
[[Slika:Cerkev sv. Jurija - prenova 03.jpg|200px|sličica|levo]]
V [[zvonik|zvoniku]] [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve]] so bili do leta 2023 zvonovi v tako dotrajanem stanju, da je bilo mogoče zvoniti zgolj z malima zvonovoma, saj bi skupno zvonjenje vseh zvonov lahko ogrozilo statiko zvonika. [[Nadžupnija Slovenske Konjice|Nadžupnija]] se je zato odločila, da po več kot stotih letih v zvonik povrne mogočen veliki zvon, ki tehta skoraj tri tone.<ref>{{navedi revijo |last=Vogrin |first=Jože |date= |title=Obnavljamo zvonik |url=https://novice.si/page/mogocen-cerkveni-zvonik-konjicanom-prepreva-ze-stoletja-kako-je-videti-znotraj-foto-video/ |magazine=brošura Konjiški zvon |location=Slovenske Konjice |publisher=Nadžupnija Slovenske Konjice |access-date=2. april 2023}}</ref>
[[Slika:Cerkveni zvonik Slovenske Konjice.jpg|200px|sličica|levo|Novo stopnišče in podesti v zvoniku (2024)]]
Skupaj z načrtovanjem in izdelavo projektov se je opravila temeljita obnova zvonika [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve sv. Jurija]], med katero je bilo zamenjano dotrajano stopnišče, vključno s podesti, na novo je bila urejena elektroinštalacija, razsvetljava, pogon ure… V sklopu opreme zvonov je bila urejena in konzervirana stara masivna lesena nosilna konstrukcija, na novo so bili izdelani štirje jarmi zvonov ter obnovljeni njihovi nosilci…
[[Slika:Zvon 1924.jpg|180px|thumb|desno|nekdanji veliki zvon iz 1924]]
Medtem se je vse tri zvonove odpeljalo v [[Innsbruck]], kjer so v [[Zvonarna Grassmayr|zvonarni Grassmayr]] poskrbeli za obnovo več kot tristo let starega zvona, ki je bil vlit pri Conradu Schneiderju v Celju,<ref name="">{{navedi splet |url=http://www.slovenska-biografija.si/rodbina/sbi546296/ |title=Slovenski biografski leksikon: Schneider, zvonarska družina v Celju in Ljubljani |accessdate=15. marec 2023 |date= |format= |work= }}</ref> iz leta 1715{{sfn|Stopar|1976|p=27}} ter za medsebojno uglasitev vseh zvonov, posebej slovesno pa je bilo tamkajšnje vlitje novega velikega zvona v novembru 2023.
Osnova tega novega velikega zvona je bil nekdanji nadžupnijski zvon iz leta 1924, ki je moral med drugo svetovno vojno zaradi prelitja v orožje zapustiti zvonik.{{sfn|Ambrožič|1993 |p=135}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=64}} Njegovo okrasje so zvonarji, tudi na podlagi ohranjene fotografije, kar se da približali originalu, za načrt [[zvon|rebra]] pa vzeli zvon, ki je bil v podobnem časovnem obdobju vlit v isti livarni v Mariboru ter se je ohranil vse do danes.
Novi zvon in prenovljeni zvonovi so bili v zvonik povzdignjeni na Jurijevo nedeljo leta 2024.
Kasneje je bila v zvoniku nameščena nova avtomatika, ki sedaj ureja zvonjenje, bitje ure, omogoča pa tudi daljinsko upravljanje. Iz zvonika tako ponovno zvoni uglašena pesem cerkvenih zvonov, v skladu z dolgoletno tradicijo štajerske slovenske pokrajine.
[[Slika:Novi 2.jpg|180px|thumb|desno|novi veliki zvon, še v Innsbrucku (2023)]]
===Stolpna ura===
V zvoniku sedaj čas na štirih številčnicah ureja [[Radijska ura|radijsko vodena ura]], avtomatika pa poganja kazalce in ureja tudi bitje. Bitje ure poteka podnevi in tudi ponoči, vendar je v nočnem času, od 22.00 ure do 6.00 ure zjutraj, naravnano na zmanjšano glasnost. Pri prebivalcih mesta ima bitje ure na cerkvenem zvoniku poseben pomen, saj prav tako kot nekdaj oznanja točen čas, hkrati pa tudi prijetno popestri dogajanje na [[Seznam ulic v Slovenskih Konjicah|Starem trgu]].
==Zvonovi in zvonjenje==
Zvonjenje ni le oznanilo časa, ampak tudi povabilo k molitvi in premišljevanju o skrivnostih naše vere.
{| class="wikitable sortable"
! opis zvona
! slika
! zvonar
! leto vlitja
! premer
! teža<br>(v kg)
! ton*<br>(po podatkih zvonarne)
|-
|veliki zvon
|[[Slika:Novi zvon in arhidiakon.jpg|200px]]
|[[Zvonarna Grassmayr|Grassmayr Innsbruck]]
| 2023
| 172 cm
| 2870
| [[ton|B° +6/16]]
|-
|stari zvon
|[[Slika:Schneiders's bell 04.jpg|200px]]
| Konrad Schneider, Celje{{sfn|Ambrožič|1993|p=147}}
| 1715{{sfn|Kovačič|1906|p=}}
| 143 cm
| 1758
| [[ton|d' +6/16]]
|-
|večji zvon
|[[Slika:Grassmayrjev zvon.jpg|200px]]
| Grassmayr Innsbruck
| 1984
| 106 cm
| 651
| [[ton|f' +6/16]]
|-
|mali zvon
|[[Slika:Zvon mali.jpg|200px]]
| Grassmayr Innsbruck
| 1984
| 95 cm
| 470,5
| [[ton|g' +6/16]]
|-
|}
===Redno zvonjenje===
Vsak dan slišimo trikrat dnevno posebno zvonjenje, tako imenovano angelovo češčenje: zjutraj, opoldne in zvečer. Uvajali so ga že v srednjem veku, najprej zvečer (Večerni zvon, Večerni ave …) kasneje tudi zjutraj. Molitvi angelovega češčenja, ki se običajno moli pri trojnem zvonjenju, se zvečer doda očenaš za verne duše. Večerno zvonjenje se ravna po sončnem zahodu in je v bogoslužnem koledarju zanj določen čas za vse slovenske škofije.
Skoraj istočasno z večernim zvonjenjem so iz 13. stoletja v zgodovinskih virih ohranjeni zapisi, da se je ob zori zvonilo [[Sveta Marija|Mariji]] v pozdrav in v počeščenje. Posebej v mestih je bilo v civilnem življenju običajno jutranje zvonjenje, ponekod ob 4.00 uri, s katerim so oznanjali, da so mestna vrata odprta. Tedaj je bilo to zvonjenje tudi javno znamenje časa, kasneje pa je bilo preneseno na sedmo uro zjutraj. Sedaj je t.i. jutranjica silno redka, ponekod običajna zgolj za velike praznike, ko so z zvonjenjem in s pritrkovanjem zvonov naznanjali praznovanje tistega dne. V [[Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] so tovrstno oznanjevanje ob večjih praznikih prevzeli fantje in možje, ki zjutraj v okolici pokajo oz. »streljajo« z velikimi 200-litrskimi sodi, napolnjenimi s plinom acetilenom, pridobljenim iz kalcijevega karbida (po domače karbita).
• ob 7.00 h se jutranje zvonjenje »Angelovo češčenje« opravlja Mariji v čast, med tednom z večjim zvonom, v nedeljo pa z velikim zvonom. Jutranje zvonjenje traja tri minute;
• ob 12.00 opoldansko zvonjenje »poldan zvoni« opravlja stari zvon, ob nedeljah in praznikih pa veliki zvon. Tudi to drugo zvonjenje je Angelovo češčenje, vendar je bilo zgodovinsko gledano uveljavljeno kasneje kot druga dva zvonjenja, papež Kalist III. je leta 1456 ukazal, naj se zvoni tudi opoldne, v zahvalo za zmago nad Turki v bitki pri Beogradu;
• ob mraku – večerno zvonjenje »Ave Marija« se opravlja dnevu v slovo. Za Slovence ima to zvonjenje prav poseben pomen, o čemer pričajo številne pesmi in različna avtorska dela, ki opisujejo »večerni zvon«. Zgodovinsko lahko tudi začetke večernega zvonjenja pripišemo nekdanjemu »zapiranju mestnih vrat«, ki so ga naznanjali z zvonjenjem.
Pri večernem zvonjenju se ponavadi oglasijo trije zvonovi, najprej prvi, ki zvoni »angelski pozdrav oz. češčenje«, drugi, praviloma manjši zvon, se oglasi za duše vernih v vicah, tretji pa v čast [[Sveti Florjan|sv. Florijanu]], za varstvo pred večnim ognjem in pogubljenjem. V Slovenskih Konjicah ob mraku najprej zvoni večji zvon, za njim mali zvon in na koncu še stari zvon, zvonjenje vsakega pa traja okoli dve minuti.
===Izredna zvonjenja===
• prvo izredno zvonjenje se opravlja ob petkih, ob 15.00 uri. Spominja nas na [[Jezus Kristus|kristusovo trpljenje]] in njegovo smrt na križu. Oglasi se veliki zvon, ki zvoni tri minute;
• drugo izredno zvonjenje se opravlja ob sobotah, ob 15.00 uri v zimskem ali ob 16.00 uri v poletnem obdobju. Oglasi se veliki zvon, ki zvoni tri minute. To zvonjenje nas opomni na prihajajoči gospodov dan in nas povabi, da delo zaključimo in se pričnemo pripravljati na praznovanje nedelje. Zvonjenje ima prav zaradi njegovega namena posebno ime »delopust« in se opravlja tudi pred vsemi cerkvenimi prazniki med letom;
===Zvonjenje pokojnim===
Med pomembna izredna zvonjenja sodi tudi zvonjenje pokojnim. Tovrstno zvonjenje naznani, da je v župniji pokojni, ki ga pripravljajo na pogreb.
V nadžupniji se spoštuje in izvaja stara tradicija oz. cinklet:<br>
ko je najavljena smrt, se najprej pozvoni z »navčkom«, ki je v Slovenskih Konjicah mali zvon. Ta pozvoni enkrat, če je pokojni otrok, dvakrat, če je pokojna ženska in trikrat, če je pokojni moški.
Zvonjenje pokojnemu se oglasi tudi, ko se pokojnik vrne v nadžupnijo, in sicer v času, ko je le-ta v mrliški vežici pri pokopališču. Opravlja se opoldne, nekaj minut po opoldanskem zvonjenju in traja štiri minute:
• moškemu zvoni najprej veliki zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali;<br>
• ženski zvoni najprej stari zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali;<br>
• otroku zvoni najprej večji zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali.<br>
Ob smrti [[papež|papeža]] se zvoni z velikim zvonom, petkrat po dve minuti.
===Mašno zvonjenje===
V Slovenskih Konjicah zvonovi na različna načina vabijo k bogoslužju:
• med tednom se stari zvon, večji in mali zvon oglasijo petnajst minut pred mašo in s tem vernike povabijo k bogoslužju. Tri minute pred njim se ponovno oglasi stari zvon, ki vernike povabi v cerkev,
• v nedeljo se eno uro pred mašo oglasi veliki zvon, ki tudi najbolj oddaljene vernike povabi k bogoslužju. Petnajst minut pred bogoslužjem se oglasijo vsi štirje zvonovi, zatem pa, tri minute pred mašo, se oglasi stari zvon, ki vernike povabi v cerkev.
Od Slave pri maši na [[Veliki četrtek]] pa do Salve pri [[Velikonočna vigilija|Velikonočni vigiliji]] zvonovi umolknejo, pravimo, da »gredo v Rim«.
===Pritrkovanje===
Občasno se iz zvonika, pred kakšnim praznikom, oglasi tudi [[pritrkovanje]] (pritrkavanje), ki je posebna vrsta igranja na zvonove. V Sloveniji je pritrkovanje izjemno razvito in imamo zelo širok spekter različnih melodij. Takrat se zvonovi oglasijo z različnimi ritmičnimi vzorci, ki se imenujejo pritrkovalske melodije. Njihov namen je oznanjevanje prihajajočega praznovanja slovesnih cerkvenih praznikov.
== Sklici ==
{{sklici}}
== Viri ==
* {{navedi knjigo |last1=Ambrožič|first1=Matjaž |year=1993 |title=Acta Ecclesiastica Sloveniae 15: Zvonarstvo na Slovenskem |publisher= |isbn= |cobiss=1089069 |ISSN=0351-2789}}
* {{navedi knjigo |last1=Kovačič| first=Fran|authorlink1=Fran Kovačič |year=1906 |title=Cerkveni zvonovi v Lavantinski škofiji |publisher=Bogoslovno učilišče, Maribor |isbn= |cobiss=37305089 |pages=}}
* {{navedi knjigo |last1=Ožinger|first1=Anton|first2=Ivan|last2=Pajk |year=1996 |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=38788353|pages=}}
* {{navedi knjigo |last=Stegenšek |first=Avguštin| title=Konjiška dekanija| location=Maribor| year=1909| cobiss=217588993|pages=}}
==Glej tudi==
* [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice]]
==Morje==
[[Habsburška monarhija|Habsburška dinastija]] je izhod na morje dobila že leta že leta 1374, ko je nasledila del [[Istra|Istre]] in [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]] ter je leta 1382 [[Trst]], pod pokroviteljstvom avstrijskega nadvojvode Leopolda II., sklenil dogovor o zaščiti, kar je predstavljalo temelj pomorske trgovine. V tem obdobju je nad številnimi istrskimi obalnim mesti dominirala [[Beneška republika]]. Kljub temu je Habsburška monarhija leta [[1527]] pridobila del vzhodne jadranske obale (Hrvaško primorje s [[Senj|Senjem]] in [[Reka, Hrvaška|Reko]] ter [[Trsat]]).
Avstrijski in beneški podaniki so leta [[1571]] skupaj sodelovali v pomorski bitki pri Lepantu proti [[Otomansko cesarstvo|otomanskemu imperiju]],
v kateri je združeno ladevje [[Beneška republika|Benetk]], [[Malteški viteški red|Malte]], [[Kraljevina Španija|habsburške Španije]], [[Papeška država|Papeške države]] in drugih uničilo otomansko floto ter za nekaj časa zagotovilo nemoteno plovbo po [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]].
{{glavni|Bitka pri Lepantu (1571)}}
Leta [[1719]] so [[Habsburžani]] razglasili [[Trst]] za svoje svobodno pristanišče.
Cesar [[Karel VI. Habsburški|Karel VI.]] je dal v [[Ladjedelnica Kraljevica|Kraljevici]] leta [[1729]] zgraditi prvi avstrijski pomorski arzenal. [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] je na podlagi določil [[Campoformijski mir|mirovne pogodbe iz Campoformida]] pri [[Videm, Italija|Vidmu]] leta 1797, v zameno za ozemlja v današni Belgiji dobila dotlej beneška ozemlja in mesta v [[Istra|Istri]] in [[Dalmacija|Dalmaciji]].
Miru je kmalu sledila nova vojna z [[Napoleon Bonaparte|Napoleonom]] in ker beneška vojna mornarica ni imela večjega pomena za celinsko orientirano Avstrijo, je sledilo rezanje še nedokončanih ladij. Avstrijska posest [[Benetke|Benetk]] in ozemelj na vzhodni obali [[Jadransko morje|jadranskega morja]] je bila ponovno potrjena po napoleonovem porazu, na [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]] leta 1815. Avstrija je tako prevzela [[Arsenal, Benetke|beneški arsenal]] in tudi mornariško kadetnico (Collegio di cadetti di marina), vendar se je avstrijska vojna mornarica med 1820 in 1848 razvijala in delovala pod močnim vplivom italijanskih in dalmatinskih pomorščakov. V letu 1820 je v Ameriko in v Vzhodno Azijo odplula njena prva vojaška ladja - korveta Carolina.
V času pomladi narodov [[1848]] je v [[Benetke|Benetkah]] izbruhnil upor, s težnjami po odcepitvi, pri katerem so sodelovali tudi avstrijski pomorščaki italijanske narodnosti, kar je imelo za posledico, da je kar 113 ladij od 162 prestopilo na stran beneških upornikov in je tako avstrijska mornarica čez noč skoraj prenehala obstajati. Ko je leta 1849 Avstrija ponovno pridobila Benetke, italijanski pomorski kader ni bil več deležen zaupanja.
Leta 1854 je cesar [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef]] za vrhovnega poveljnika vojne mornarice najel in imenoval danskega [[viceadmiral|viceadmirala]] [[Hans Birch Dahlerup|Hansa Birch von Dahlerupa]], ki je mornarico reorganiziral po angleških vzorih, nezanesljivi italijanski kader nadomestil z ljudmi iz drugih delov monarhije, ter uvedel poveljevanje v nemščini. Lesenim jadrnicam, ki so jih prevzeli v Benetkah, so se pridružile prve parne ladje. Leta 1859 se je z uspešnega potovanja okoli sveta vrnila fregata Novara. Dahlerupove zasluge so, da so pomorske ustanove in vojaško oporišče preselili najprej na začasno lokacijo v [[Trst]], zatem pa v [[Pulj]], kjer so leta 1856 položili temeljni kamen za novi arzenal in začeli urejati glavno [[Vojaška baza|mornariško bazo]] s pristaniščem, postopoma pa so tam namestili tudi večino drugih vojaških pomorskih ustanov.
Istočasno je država gradila [[železniška proga|železniške povezave]] s pristanišči. Leta [[1857]] je bila končana t.i. [[Južna železnica]], ki je povezala [[Dunaj]] s [[Trst|Trstom]], leta 1973 odsek [[Pivka]] - [[Reka, Hrvaška|Reka]], leta 1876 pa je dobilo železniško povezavo še glavno vojaško pristanišče v [[Pulj|Pulju]].
Oporišči vojne mornarice sta postala tudi [[Šibenik]] in [[Boka Kotorska]], na [[Reka, Hrvaška|Reko]] pa so leta 1866 iz Trsta preselili Pomorsko vojaško akademijo (k.u.k. Marine-Akademie in Fiume), ki je sprva delovala v Benetkah.
[[Slika:Nautische Akademie Fiume.jpg|250px|thumb|desno|Nekdanja pomorska vojaška akademija na Reki]]
Leta 1862, so začeli, ob podpori novega vrhovnega poveljnika, brata [[cesar]]ja [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]], nadvojvode [[Maksimilijan I. Mehiški|Ferdinand Maksimilijan]] (1832–1867), graditi prve oklepne fregate. [[Kapitan fregate|Kapitanu fregate]], kasnejšemu [[viceadmiral|viceadmiralu]] [[Wilhelm von Tegetthoff|Wilhelmu von Tegetthoffu]], rojenemu v [[Maribor]]u, je uspelo v [[Bitka pri Visu (1866)|Bitki pri Visu]] leta 1866 odločilno poraziti veliko večjo, modernejšo, vendar slabo vodeno italijansko ladjevje. Cesarstvo je kljub temu uspehu na kopnem izgubilo vojno proti Prusiji in se moralo odpovedati svojim pokrajinam v Italiji, pa tudi se dogovoriti z [[Madžari]] o skupnem vodenju politike, o financiranju in vojaških vprašanjih. Do svoje smrti, leta 1871, je Tegetthoff pripravil načrt izgradnje nove flote, kar pa so zaradi pomanjkanjkanja denarnih sredstev uresničili le delno, vendar se je mornarica krepila in je koncem 19. in v začetku 20. stoletja stopila v vrste velikih pomorskih sil.
Od leta 1889 dalje je tako mornarica nosila naziv »Cesarska in kraljeva« (Kaiserliche und Königliche) ([[kratica]] v splošni rabi: k.u.k) s katerim so poudarili dvojnost monarhije. Konec 19. stoletja je gradila obalne bojne ladje (oklepnice tipa predrednot), tik pred [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] pa že večje oklepne [[Bojna ladja|bojne ladje]], tipa rednot, z težkim topništvom, oklepne in lahke [[križarka|križarke]], kot izvidniške ladje, ter [[Rušilec|rušilce]] za zaščitne namene.
Prvi avstrijski vojni ladji, korveti Carolina, ki je bila v Vzhodni Aziji leta 1821, je do razpada monarhije sledilo 21 vojnih ladij, na 37 čezmorskih potovanjih. Med lesenimi jadrnicami so bile Novara, Donau, Erzherzog Friedrich, Fasana, Helgoland, Saida, Frunsberg, Aurora ter Zrinyi, ki so jim postopoma vgrajevali pogon s [[Parni stroj|parnimi stroji]], ter leseni torpedni ladji Albatros in Nautilus. Proti koncu stoletja so tja že plule modernejše ladje, torpedne oz. lahke križarke razreda Kaiser Franz Joseph I ([[SMS Kaiserin Elisabeth|Kaiserin Elisabeth]] in [[SMS Kaiser Franz Joseph I|Kaiser Franz Joseph I]]) lahke križarke razreda Zenta (Zenta, Aspern in Szigetvar), [[Torpedovka|torpedovki]] Panther in Leopard ter oklepni križarki Kaiserin und Köenigin Maria Theresia in Kaiser Karl VI.
Februarja 1918 so se [[Upor mornarjev v Boki Kotorski|uprli mornarji v Boki Kotorski]], ki so ga zatrli po dveh dneh. Zaradi upora je dotedanjega glavnega poveljnika mornarice, [[Maksimilijan Njegovan|admirala Njegovana]], na položaju zamenjal [[Miklós Horthy|admiral Horthy]].
[[Slika:Austro-Hungarian fleet.jpg|thumb|right|240px|Avstro-ogrsko ladevje na manevrih pred prvo svetovno vojno, v ospredju [[bojna ladja]] SMS Tegetthoff]]
Kronski svet Avstro-Ogrske je s sklepom dne 29. oktobra 1918 celotno vojno in trgovsko ladjevje dualne monarhije z vsemi pristanišči in kopenskimi objekti predal [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Državi SHS]], vendar je celotno ladjevje po [[Rapalska pogodba|rapalski mirovni pogodbi]] pripadlo Italiji.
'''Apostolsko nasledstvo''' ([[Latinščina|lat.]] Successio apostolica) je [[krščanstvo|krščanska]] doktrina ali verski nauk, po katerem so sedanji [[škof]] (tudi [[papež|papež]]) veljavni nasledniki [[Jezus Kristus|Jezusovih]] [[apostol]]ov.
==Nasledstvena škofovska služba==
Cerkev se v zvezi z apostolskim nasledstvom sklicuje na nasledstveno škofovsko službo, ki naj bi segala od sedanjih škofov in papeža neposredno in neprekinjeno v preteklost, vse do [[Apostol|apostolov]], s tem pa se škofom daje legitimnost in izpričuje tudi verodostojnost Cerkve kot božje ustanove. Bistvo apostolskega nasledstva je [[Škofovsko posvečenje|posvečenje]] in polaganje rok, s katerima se potrjuje služba v Cerkvi.
==Apostolstvo==
Apostolstvo je ena od štirih bistvenih označb Cerkve (ena, sveta, katoliška, apostolska), ter je izraženo tudi v [[Nicejska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski]] [[Veroizpoved|veroizpovedi]], ki je bila potrjena na Nicejskem koncilu (prvem cerkvenem zboru) leta [[325]]. Apostolstvo je opredeljeno v tem, da je Cerkev ustanovil [[Jezus Kristus]] (z obhajanjem [[Evharistija|evharistije]] pri t.i. [[Zadnja večerja|Zadnji večerji]]) in da so papeži in škofje v nepretrganem nizu nasledniki apostolov, ki temelji na zakramentalni posvetitvi).
===Primat papeža in škofov===
Apostol [[Sveti Peter|Peter]] naj bi bil, po krščanskem verovanju, tudi prvi rimski [[škof]] in [[papež]].<ref>* {{navedi knjigo |author= |translator=Uroš Kalčič|year=1992 |title=Zgodovina krščanstva |publisher=Državna založba Slovenije v sodelovanju s Tiskovnim društvom Ognjišče|location=Ljubljana|isbn=86-341-0644-6 |cobiss=29084160 |pages=}}</ref> Po krščanskem izročilu in na podlagi zapisa v [[Nova zaveza|Novi zavezi]] o Petru, kot skali, na kateri bo Jezus zgradil svojo cerkev ({{Bibl|Mt 16,18}}) kristjani verujejo, da je [[Jezus Kristus|Jezus]] imenoval sv. Petra za prvega rimskega škofa, kar je postavilo temelje za nadaljnji razvoj [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkve]] in opolnomočilo papeže ter škofe kot izvajalce krščanske doktrine ter nosilce cerkvene hierarhije.
==Različni pogledi==
Pogledi na doktrino o apostolskem nasledstvu niso popolnoma enotni v različnih krščanskih Cerkvah in denominacijah, večina pa se strinja z naslednjim glavnim principom: Jezus je svojo duhovno avtoriteto izročil apostolom. Apostoli so svojo avtoriteto izročili prvim škofom s polaganjem rok - [[škofovsko posvečenje|škofovskim posvečenjem]]. Ti so jo na enak način prenašali na svoje naslednike. Danes veljajo kot veljavno posvečeni tisti škofje, na katere je prešlo škofovsko posvečenje preko prejšnjih škofov v nepretrgani verigi, ki se je začela z Jezusom in apostoli. Na to naj bi se nanašala tudi beseda ''apostolska'' v [[Nicejsko-carigrajska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski veroizpovedi]]: »Verujem v eno sveto, katoliško in apostolsko Cerkev...«
Tak pogled na apostolsko nasledstvo zagovarjajo vse [[katolištvo|katoliške]] in [[pravoslavje|pravoslavne]] Cerkve. Razhajajo se samo pri vprašanju, ali se je vodilna vloga [[sveti Peter|svetega Petra]] prenesla na današnjega [[papež]]a in kakšen pomen ima zato papež in [[Rimskokatoliška cerkev]].
Kljub enakemu pojmovanju te doktrine omenjene Cerkve večinoma priznavajo veljavnost apostolskega nasledstva samo Cerkvam iz svoje skupine (tistim, s katerimi so v [[polno občestvo|polnem občestvu]]) ne pa tudi tistim iz druge skupine. Stvari se na tem področju izboljšujejo z napredkom [[ekumensko gibanje|ekumenskega gibanja]].
[[Anglikanska Cerkev|Anglikanska]] in [[Starokatoliška Cerkev]] pri odcepitvi od Rimskokatoliške cerkve nista prekinili verige apostolskega nasledstva in njihovi škofje štejejo za veljavne naslednike apostolov. Njihovo škofovsko posvečenje bi moralo biti veljavno tudi v očeh Rimskokatoliške Cerkve vsaj v primeru moškega škofovstva (primeri, ko se v teh dveh Cerkvah škofovsko posvečenje prenaša preko žensk-škofinj, so bolj sporni, saj Rimskokatoliška cerkev škofovskega posvečenja žensk ne priznava).
V protestantskih skupnostih večinoma ne priznavajo apostolskega nasledstva v zgoraj opisanem pomenu: Po protestantski teologiji apostoliciteta obstaja zato, ker je v cerkvi Božja beseda živa prav zaradi apostolskega nauka. Nekatere protestantske skupnosti o apostolskem nasledstvu sploh ne govorijo, druge pa se sklicujejo na apostolsko nasledstvo v smislu ''verskega nauka'', ki je prehajal od Jezusa in apostolov do današnjih verskih voditeljev.
{{Infopolje Bivša država
|native_name = ''Royaume de France''
|conventional_long_name = Kraljevina Francija
|common_name =
|
|continent = Evropa
|region =
|country =
|era = obnova Burbonov
|status = kraljevina
|status_text=
|empire =
|government_type= unitarna parlamentarna pol-ustavna monarhija
|
|event_start =
|year_start = 1815
|date_start =
|event_end =
|year_end = 1830
|date_end =
|life_span = 1815–1830
|
|event1 =
|date_event1 =
|event2 =
|date_event2 =
|event3 =
|date_event3 =
|event_pre =
|date_pre =
|event_post =
|date_post =
|
|p1 = Prvo francosko cesarstvo
|flag_p1 = Flag of France.svg
|s1 =
|flag_s1 =
|flag_s2 = Flag of France.svg
|s3 =
|flag_s3 =
|
|flag =
|flag_type =
|image_flag = Drapeau france ancien regime.svg
|symbol =
|symbol_type =
|image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg
|image_map = Kingdom of France (1815).svg
|image_map_caption =Kraljevina Francija (1818)
|capital = Pariz
|national_motto =
|national_anthem =
|common_languages = [[francoščina]]
|currency = [[francoski frank]]
| leader1 = [[Ludvik XVIII.]]
| year_leader1 = 1815–1824
| leader2 = [[Karel X. Francoski |Karel X.]]
| year_leader3 = 1830
| leader3 = [[Ludvik XIX. Francoski|Ludvik XIX.]] (pretendent)
| year_leader4 = 1830
| leader4 = [[Henrik V. Francoski|Henrik V. ]] (pretendent)
| year_leader2 = 1824–1830
|title_leader = [[francoski kralj|kralj]]
| title_deputy = predsednik vlade
| deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]]
| year_deputy1 = 1815
| deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]]
| year_deputy2 = 1830
|legislature = [[francoski parlament|parlament]]
|house1 = [[francoski senat|senat]]
|house2 = [[poslanska zbornica]]}}
{{Infobox former country
| native_name = {{native name|fr|Royaume de France}}
| conventional_long_name = Kingdom of France
| common_name = France
| religion = {{ubli|[[Catholic Church]] {{nwr|([[state religion]])}}|[[Calvinism]]|[[Lutheranism]]|[[Judaism]]}}
| government_type = [[Unitary state|Unitary]] parliamentary [[semi-constitutional monarchy]]
| event_start = Restoration
| life_span = 1815–1830
| year_start = 1815
| event_end = End of the Restoration<ref>Waller, Sally (2002). ''France in Revolution, 1776–1830''. Heinemann Advanced History. Heinemann Educational Publishers.</ref>
| year_end = 1830
| date_end = 9 August
| event1 = [[Charter of 1815]] adopted
| date_event1 = 1815
| event2 = [[Hundred Thousand Sons of Saint Louis|Invasion of Spain]]
| date_event2 = 6 April 1823
| event3 = [[July Revolution]]
| date_event3 = 26–29 July 1830
| event4 =
| date_event4 =
| p1 = First French Empire
| flag_p1 = Flag of France.svg
| s1 = July Monarchy
| flag_s1 = Flag of France.svg
| flag_s2 = Flag of France.svg
| flag_type = [[Flag of France|Flag]]{{sfn|Tombs|1996|p=333}}<ref>{{Cite book |last=Pinoteau |first=Hervé |title=Le chaos français et ses signes: étude sur la symbolique de l'Etat français depuis la Révolution de 1789 |date=1998 |publisher=Presses Sainte-Radegonde |isbn=978-2-9085-7117-2 |ol=456931M |page=217 |language=fr }}</ref>{{Efn|The flag can be seen on top of government buildings in the following illustrations:
* {{Cite AV media |url=https://www.parismuseescollections.paris.fr/fr/musee-carnavalet/oeuvres/retour-du-roi-le-8-juillet-1815-1#infos-principales |title=Retour du Roi le 8 juillet 1815 |date=1815 |access-date=12 December 2021 |website=parismuseescollections.paris.fr}}
* {{Cite AV media |url=https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/btv1b540014439.item |title=Attaque Des Tuileries (le 29 Juillet 1830) |date=1830 |access-date=25 November 2023 |website=gallica.bnf.fr}}
}}
| image_flag = Flag_of_the_Kingdom_of_France_(1814-1830).svg
| symbol_type_article = Coat of arms of France
| symbol_type = Coat of arms
| image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg
| image_map = Kingdom of France (1815).svg
| image_map_caption = The [[Kingdom of France]] in 1818
| capital = [[Paris]]
| national_motto = ''[[Montjoie Saint Denis!]]''
| national_anthem = ''[[Le Retour des Princes français à Paris]]'' {{nwr|"The Return of the French Princes to Paris"}} <div style="text-align:center">[[File:Marche Henri IV.ogg]]</div>
| common_languages = [[French language|French]]
| currency = [[French franc]]
| leader1 = [[Louis XVIII]]
| year_leader1 = 1815–1824
| leader2 = [[Charles X of France|Charles X]]
| year_leader3 = 1830
| leader3 = [[Louis Antoine, Duke of Angoulême|Louis XIX]] (''claimant'')
| year_leader4 = 1830
| leader4 = [[Henri, Count of Chambord|Henry V]] (''claimant'')
| year_leader2 = 1824–1830
| title_leader = [[List of French monarchs|King]]
| title_deputy = [[Prime Minister of France|Prime Minister]]
| deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]]
| year_deputy1 = 1815 (first)
| deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]]
| year_deputy2 = 1830 (last)
| legislature = [[Parliament of France|Parliament]]
| house1 = [[Chamber of Peers (France)|Chamber of Peers]]
| house2 = [[Chamber of Deputies of France|Chamber of Deputies]]
| demonym = French
| iso3166code = omit
}}
{{Infopolje Bivša država
|native_name = ''Royaume de France''
|conventional_long_name = Kraljevina Francija
|common_name =
|
|continent = Evropa
|region =
|country =
|era = obnova Burbonov
|status = kraljevina
|status_text=
|empire =
|government_type= unitarna parlamentarna pol-ustavna monarhija
|
|event_start =
|year_start = 1815
|date_start =
|event_end =
|year_end = 1830
|date_end =
|life_span = 1815–1830
|
|event1 =
|date_event1 =
|event2 =
|date_event2 =
|event3 =
|date_event3 =
|event_pre =
|date_pre =
|event_post =
|date_post =
|
|p1 = Prvo francosko cesarstvo
|flag_p1 = Flag of France.svg
|s1 =
|flag_s1 =
|flag_s2 = Flag of France.svg
|s3 =
|flag_s3 =
|
|flag =
|flag_type =
|image_flag = Drapeau france ancien regime.svg
|symbol =
|symbol_type =
|image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg
|image_map = Kingdom of France (1815).svg
|image_map_caption =Kraljevina Francija (1818)
|capital = Pariz
|national_motto =
|national_anthem =
|common_languages = [[francoščina]]
|currency = [[francoski frank]]
| leader1 = [[Ludvik XVIII.]]
| year_leader1 = 1815–1824
| leader2 = [[Karel X. Francoski |Karel X.]]
| year_leader3 = 1830
| leader3 = [[Ludvik XIX. Francoski|Ludvik XIX.]] (pretendent)
| year_leader4 = 1830
| leader4 = [[Henrik V. Francoski|Henrik V. ]] (pretendent)
| year_leader2 = 1824–1830
|title_leader = [[francoski kralj|kralj]]
| title_deputy = predsednik vlade
| deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]]
| year_deputy1 = 1815
| deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]]
| year_deputy2 = 1830
|legislature = [[francoski parlament|parlament]]
|house1 = [[francoski senat|senat]]
|house2 = [[poslanska zbornica]]}}
{{Infobox former country
| native_name = {{native name|fr|Royaume de France}}
| conventional_long_name = Kingdom of France
| common_name = France
| religion = {{ubli|[[Catholic Church]] {{nwr|([[state religion]])}}|[[Calvinism]]|[[Lutheranism]]|[[Judaism]]}}
| government_type = [[Unitary state|Unitary]] parliamentary [[semi-constitutional monarchy]]
| event_start = Restoration
| life_span = 1815–1830
| year_start = 1815
| event_end = End of the Restoration<ref>Waller, Sally (2002). ''France in Revolution, 1776–1830''. Heinemann Advanced History. Heinemann Educational Publishers.</ref>
| year_end = 1830
| date_end = 9 August
| event1 = [[Charter of 1815]] adopted
| date_event1 = 1815
| event2 = [[Hundred Thousand Sons of Saint Louis|Invasion of Spain]]
| date_event2 = 6 April 1823
| event3 = [[July Revolution]]
| date_event3 = 26–29 July 1830
| event4 =
| date_event4 =
| p1 = First French Empire
| flag_p1 = Flag of France.svg
| s1 = July Monarchy
| flag_s1 = Flag of France.svg
| flag_s2 = Flag of France.svg
| flag_type = [[Flag of France|Flag]]{{sfn|Tombs|1996|p=333}}<ref>{{Cite book |last=Pinoteau |first=Hervé |title=Le chaos français et ses signes: étude sur la symbolique de l'Etat français depuis la Révolution de 1789 |date=1998 |publisher=Presses Sainte-Radegonde |isbn=978-2-9085-7117-2 |ol=456931M |page=217 |language=fr }}</ref>{{Efn|The flag can be seen on top of government buildings in the following illustrations:
* {{Cite AV media |url=https://www.parismuseescollections.paris.fr/fr/musee-carnavalet/oeuvres/retour-du-roi-le-8-juillet-1815-1#infos-principales |title=Retour du Roi le 8 juillet 1815 |date=1815 |access-date=12 December 2021 |website=parismuseescollections.paris.fr}}
* {{Cite AV media |url=https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/btv1b540014439.item |title=Attaque Des Tuileries (le 29 Juillet 1830) |date=1830 |access-date=25 November 2023 |website=gallica.bnf.fr}}
}}
| image_flag = Flag_of_the_Kingdom_of_France_(1814-1830).svg
| symbol_type_article = Coat of arms of France
| symbol_type = Coat of arms
| image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg
| image_map = Kingdom of France (1815).svg
| image_map_caption = The [[Kingdom of France]] in 1818
| capital = [[Paris]]
| national_motto = ''[[Montjoie Saint Denis!]]''
| national_anthem = ''[[Le Retour des Princes français à Paris]]'' {{nwr|"The Return of the French Princes to Paris"}} <div style="text-align:center">[[File:Marche Henri IV.ogg]]</div>
| common_languages = [[French language|French]]
| currency = [[French franc]]
| leader1 = [[Louis XVIII]]
| year_leader1 = 1815–1824
| leader2 = [[Charles X of France|Charles X]]
| year_leader3 = 1830
| leader3 = [[Louis Antoine, Duke of Angoulême|Louis XIX]] (''claimant'')
| year_leader4 = 1830
| leader4 = [[Henri, Count of Chambord|Henry V]] (''claimant'')
| year_leader2 = 1824–1830
| title_leader = [[List of French monarchs|King]]
| title_deputy = [[Prime Minister of France|Prime Minister]]
| deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]]
| year_deputy1 = 1815 (first)
| deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]]
| year_deputy2 = 1830 (last)
| legislature = [[Parliament of France|Parliament]]
| house1 = [[Chamber of Peers (France)|Chamber of Peers]]
| house2 = [[Chamber of Deputies of France|Chamber of Deputies]]
| demonym = French
| iso3166code = omit
}}
{{Infobox organization
| name = Skavti
| former name =
| image =1996-Rover Moot-Fahnengruß.jpg
| image_border =
| size = 200px
| caption =
| abbreviation =
| predecessor =
| successor =
| formation = [[29. julij]] [[1907]]
| extinction =
| merger =
| merged =
| established = {{Start date and age|df=yes|29. julij [[1907]]}}
| type = nacionalne organizacije, povezane v različne mednarodne zveze in povezave
| status = organizirano nepolitično mladinsko gibanje
| purpose =
| headquarters =
| location =
| coords =
| region_served = univerzalnost
| membership =
| language =
| general =
| leader_title = Ustanovitelj
| leader_name = [[Robert Baden-Powell]]
| leader_title2 =
| leader_name2 =
| leader_title3 =
| leader_name3 =
| leader_title4 =
| leader_name4 =
| key_people =
| main_organ = [[WOSM]], [[WAGGS]]
| affiliations =
| budget =
| num_staff =
| num_volunteers =
| website =
| remarks =
}}
'''Skavti''' (in tudi skavtinje) so pripadniki skavtskega gibanja, enega največjih prostovoljnih mladinskih gibanj na svetu.
==Zgodovina==
[[Slika:Baden-Powell ggbain-39190 (cropped).png|200px|thumb|levo|Začetnik svetovnega skavtstva<br>
sir [[Robert Baden-Powell]]<br>
(po skavtsko: Bi-Pi)]]
Skavtstvo je svetovno prostovoljno, nepolitično, organizirano vzgojno in izobraževalno mladinsko gibanje, ki ga je na začetku 20. stoletja ustanovil lord [[Robert Baden-Powell]] in ki sedaj obsega več kot 50 milijonov skavtinj in skavtov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/slovenski-skavti-in-skavtinje-ze-25-let-zivijo-obljubo-bogu-in-domovini/363179 |title=Petindvajset let slovenskih skavtov |accessdate=25. junij 2025 |date=18. april 2015|format= |work=}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/who-we-are/scout-movement/scoutings-history |title=WOSM: Scouting’s History |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=534}}</ref>
==Začetki==
Njegov začetnik in idejni oče je britanski [[Generalporočnik (Združeno kraljestvo)|general]]<ref>{{navedi splet |url=https://bwm.org.au/soldiers/Robert_Baden-Powell.php |title=Major General (Later Lieutenant General) Lord Robert Baden-Powell|accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> [[Robert Baden-Powell]], ki je med službovanjem v britanski konjenici (13. [[huzarji|huzarski]] polk)<ref>{{navedi splet|url=https://britishempire.co.uk/forces/armyunits/britishcavalry/13thhussarsbadenpowell.htm |title=13th hussars: Robert Baden Powell |accessdate=22. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> in med obrambo mesta Mafeking (danes Mafikeng)
med [[Druga burska vojna|drugo bursko vojno]] postal pozoren na mlade in spoznal, da so lahko zelo odgovorni, če se jim zaupa. Po zaključku svoje vojaške kariere in vrnitvi v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] je ugotovil, da je med mladimi zelo priljubljen njegov vojaški priročnik o izvidovanju (Aids to Scouting). Odločil se je, da bo svoje ideje in načela o vzgoji mladih, prevzetih tudi iz svojih vojaških izkušenj, skozi življenje v naravi tudi dejansko preizkusil, mlade pa z novo vzgojno metodo naučil samostojnosti, delovanja v majhnih skupinah ter jim pomagal pri graditvi identitete. Pri tem ni imel v mislih klasičnega vojaškega urjenja, temveč nekaj povsem drugačnega, čemur bi danes lahko rekli krepitev zavedanja, samostojnega odločanja ter duševnega zdravja pri mladih.
==Prvi skavtski tabor==
[[File:BP and future Scouts at Brownsea.jpg|thumb|200px|levo|Prvi skavtski tabor na otoku Brownsea]]
Zato je med 29. julijem in 8. avgustom [[1907]] na otočku Brownsea organiziral poskusni tabor, na katerem je zbral skupino 22 dečkov, starih od 12 do 17 let. Izhajali so iz različnih socialnih slojev in družbenih okolij, tako iz družin delavcev, bogatašev kot iz različnih šol. Že to je bilo za tiste čase dokaj revolucionarno, saj so bili tedaj družbeni sloji jasno opredeljeni in se v glavnem niso mešali med seboj.<ref>{{navedi splet |url=https://thescoutingpages.org.uk/the-first-camp/ |title=The Scouting Pages: Brownsea Island - The First Camp |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Med udeleženci je bil tudi njegov nečak Donald.
Dečki so bili nastanjeni v šotorih, kuhali so na prostem in se veliko gibali v naravi. Baden-Powell jih je razdelil v majhne skupine, poimenovane patrulje in napisal tudi zakone, ki so veljali za vse. Vsaka patrulja je imela svojega vodjo, tak sistem se v skavtstvu uporablja še sedaj. Vadili so orientacijo, sledili stopinjam divjih živali, učili so se vozle in vezave, se pogovarjali o poštenosti, pogumu in odgovornosti. Nekaj pa je bilo tudi sproščenega druženja, ki je mlade še bolj povezalo med seboj, zlasti ob večerih zakurjenem ognju, kjer so tudi zapeli.
Od tedaj 29. julij velja za začetek svetovnega skavtskega gibanja oz. skavtstva.<ref>{{navedi splet |url=https://www.scouts.org.uk/about-us/our-history/our-online-exhibitions/the-early-days-of-scouting/brownsea-island-trialling-scouting/ |title=Brownsea Island: Trialling Scouting, 1 – 8 August 1907 |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.scout-o-wiki.de/index.php/Brownsea_Island |title=Brownsea Island |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=DE}}</ref>
[[Slika:Scout stone Brownsea.jpg|thumb|150px|levo|Spomenik na otoku Brownsea, postavljen v spomin prvega skavtskega tabora]]
[[Slika:Scouting for boys 1 1908.jpg|150px|thumb|levo|Scouting for boys (1908)]]
==Skavtska metoda==
Poskusni tabor je povsem uspel in Baden-Powell je naslednje leto izdal knjigo v več zvezkih »Scouting for boys« (Skavt: navodilo za vzgojo dobrih državljanov) {{COBISS|ID=6607929}}, v kateri je prvič opisal osnove vzgojnega načela Learning by doing (učenja z delom).
Tedaj ni vedel, da bo njegova metoda postala eno najpomembnejših pedagoških del 20. stoletja.
Skavtska metoda je vzgojni pristop, ki ga uporabljajo skavtske organizacije po vsem svetu, za celostni razvoj mladih. Temelji na načelu učenja z delom in spodbuja osebno rast, odgovornost, sodelovanje in spoznavanje življenja v naravi.<br>
Skavtska metoda vsebuje osem ključnih elementov:<ref>{{navedi splet |url=https://skavti.si/poslanstvo |title=ZSKSS: Skavtska metoda |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref>
{| border="0" cellspacing= cellpadding= style="border-collapse:collapse;"
| style="vertical-align:top" |
{| border="0"
| colspan= | '''Metoda'''
----
|-
| 1. Skavtski zakoni in obljuba
|-
| 2. Delo v majhnih skupinah
|-
| 3. Učenje z delom
|-
| 4. Osebno napredovanje<br>
|-
| 5. Simbolna govorica<br>
|-
| 6. Dejavnosti v naravi
|-
| 7. Medgeneracijski odnos<br>
|-
| 8. Služenje (kasneje)
|-
|}
| style="vertical-align:top" |
{| border="0"
| colspan= | '''Opis metode'''
----
|-
| - osebna zaveza k življenju po določenih vrednotah
|-
| - spodbujanje sodelovanja, odgovornosti in demokratičnega odločanja
|-
| - iskustveno učenje skozi prakso<ref>{{navedi splet |url=https://www.zrss.si/pdf/BEAT_Izkustveno_ucenje.pdf |title=Izkustveno učenje: Od teorije k praksi|accessdate=25. junij 2025 |date=2002 |format= |work= }}</ref>
|-
| - vsak posameznik napreduje glede na svoje zmožnosti in zadane cilje
|-
| - uporaba simbolov, obredov in zgodb za prenos vrednot<ref>{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=620}}</ref>
|-
| - narava kot učilnica in prostor osebne rasti
|-
| - sodelovanje med mladimi in odraslimi voditelji
|-
| - aktivno prispevanje k skupnosti, družbi, za skupno dobro in pomoč drugim
|}
|}
==Pedagoški vidiki in poudarki skavtske metode==
Pedagoški vidiki skavtske metode so temeljno povezani z njenim ciljem: celostno vzgojo mladih v odgovorne, samostojne in solidarne posameznike. Metoda ni le skupek tehnik, temveč celovit vzgojni pristop, ki temelji na izkustvenem učenju, osebni rasti in vrednotah.<ref>{{navedi knjigo |author=Baden-Powell, Robert |year=2015 |title=Priročnik za skavtske voditelje: o teoriji skavtske vzgoje |publisher=ZSKSS |isbn=978-961-91701-5-1 |cobiss=253014528 |pages=}}</ref>
===Poudarki===
[[Slika:Health in home and town (1922) (14591638320).jpg|150px|sličica|desno]]
''1. Učenje z delom (learning by doing)''<br>
Učenje z delom je osrednji pedagoški princip skavtske metode. Mladi se učijo skozi lastne izkušnje, naloge in izzive, kar spodbuja aktivno udeležbo, refleksijo in notranjo motivacijo. Gre za konstruktivistični pristop, kjer je učenec v središču učnega procesa.<br>
''2. Samovzgoja in osebno napredovanje''<br>
Skavtska metoda spodbuja notranjo motivacijo in odgovornost za lastni razvoj. Vsak posameznik napreduje glede na svoje zmožnosti, kar je skladno z načeli diferencirane pedagogike.<br>
''3. Vzgoja za vrednote''<br>
Skavtski zakoni in obljuba niso le simboli, temveč pedagoška orodja za oblikovanje značaja. Spodbujajo kreposti, kot so poštenost, pomoč bližnjemu, spoštovanje narave in duhovno rast.<br>
''4. Delo v majhnih skupinah''<br>
Majhne skupine (vodi) omogočajo socialno učenje, razvoj komunikacijskih veščin, učenje in pomen sodelovanja ter demokratičnega odločanja. To je v skladu s sodobnimi pristopi k timskemu učenju in vzgoji za skupnost.<br>
''5. Simbolna govorica''<br>
Uporaba simbolov, obredov in zgodb omogoča globoko notranjo identifikacijo, z vrednotami in cilji. To je pomemben vidik vzgoje, saj nagovarja čustveno in duhovno dimenzijo posameznika.<br>
''6. Narava kot učilnica''<br>
Naravno okolje spodbuja spontano učenje, raziskovanje in stik z bistvenim. Pedagoško gledano gre za učenje v avtentičnem okolju, ki krepi telesni, čustveni in duhovni razvoj.<br>
''7. Medgeneracijsko učenje''<br>
Odrasli voditelji niso le učitelji, temveč spremljevalci in pomočniki, kar omogoča vzgojo skozi odnos in zgled. To je v skladu s sodobnimi pristopi mentorstva in vzgoje z zgledom.<ref>{{navedi knjigo |author= |year=2002 |title= Sam vodim svoj čoln : vzgoja za odgovorno odločanje : priročnik za voditelje v podporo vzgojnemu namenu ZSKSS|publisher=ZSKSS |isbn= |cobiss=119345920 |pages=}}</ref>
==Skavtska obljuba in simboli==
Vsak skavt mora na določeni stopnji obljubiti, da bo pomagal drugim, spoštoval svojo domovino, živel po skavtskih zakonih in razvijal svoje sposobnosti. Za legendarno geslo »Bodi pripravljen« (Be Prepared) je Baden Powell dejal, da pomeni biti pripravljen tako telesno, kot duševno ter moralno, in to ne le na izredne razmere, temveč tudi na vsakdanje življenje. Preden je leta 1944 umrl, je v svojem poslovilnem pismu skavtom zapisal, naj poskušajo svet zapustiti vsaj malo boljši, kot so ga prejeli. Jedro skavtstva torej predstavlja obljuba, ki jo skavtinja in skavt častno izrečeta pred skupnostjo. Glede na starostno vejo slovenski skavti sedaj poznajo kar tri obljube: Najmanjši bobri in bobrovke obljubljajo: Obljubim, da bom ljubil/a Boga in pomagal/a skrbeti za svet. Večji volčiči in volkuljice: Obljubljam, da bom z Božjo pomočjo naredil/a, kar najbolje morem za svoje poboljšanje, da bom pomagal/a drugim in
izpolnjeval/a zakona krdela. Najpomembnejše med njimi pa so tiste, ki jih skavtinje in skavti opravijo v skupini izvidnikov in izvidnic: Pri svoji časti obljubljam, da si bom z Božjo pomočjo prizadeval/a služiti Bogu in domovini, pomagati svojemu bližnjemu in izpolnjevati skavtske zakone. Zunanji znak obljube je skavtska rutica, ki je najbolj časten del skavtskega kroja. Med simboli, ki povezujejo in delajo skavte prepoznavne, so še stiliziran znak v obliki lilije, taborni ogenj, ter skavtski pozdrav s tremi iztegnjenimi prsti. Ti simbolizirajo tri glavne obveznosti iz skavtske obljube.
==Širitev in razvoj gibanja==
Baden-Powell tudi ni pričakoval, da bodo dečki po vsem Združenem kraljestvu že zelo kmalu začeli spontano ustanavljati skavtske vode.
Gibanje se je, brez uradno organizacije, širilo prek otoka po Evropi, v [[Severna Amerika|Severno]] in [[Južna Amerika|Južno Ameriko]], [[Avstralija|Avstralijo]], [[Indija|Indijo]] ter v [[Afrika|Afriko]]. Leta 1909 je kralj [[Edvard VII. Britanski|Edvard VII.]] postal uradni zaščitnik skavtskega gibanja. Leta 1920 se je v Londonu odvijal prvi Jamboree (svetovno srečanje skavtov), ki se ga je udeležilo 8000 skavtov iz 34 držav po svetu. Na Jamboreejeu leta 1929 je bilo že 50.000 skavtov iz 72 dežel (41 držav in delov kraljestev).
==Skavti v Sloveniji==
===Slovenski skavti v Kraljevini Jugoslaviji===
Slovenski skavti so nastali v obdobju [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]], leta 1922, po jugoslovanskem [[Sokol (društvo)|vsesokolskem]] zletu (srečanju) v [[Ljubljana|Ljubljani]], pri katerem so kot spremljevalci sodelovali tudi [[Bosna in Hercegovina|bosanski]], [[Srbija|srbski]], [[Češka|češki]] in [[Poljska|poljski]] skavti. Skupina dijakov se je povezala s skavti v [[Beograd]]u, od koder so jim poslali skavtske priročnike, značke in klobuke. Prvi slovenski skavtski tabor je bil organiziran leta 1923, v [[Kamniška Bistrica|Kamniški Bistrici]].<ref>{{navedi knjigo |author=Grašič, Miroslava |year=1990 |title=Skavti in gozdovniki na Slovenskem: Taborniška gibanja med Slovenci v domovini, zamejstvu, Argentini in Kanadi v 20. stoletju |publisher=Muzej narodne osvoboditve Maribor |isbn= |cobiss=10782 |pages=13}}</ref>
[[Slika:Simbol skavtov Kraljevine Jugoslavije.jpg|150px px|sličica|desno|Simbol zveze jugoslovanskih skavtov, ene od ustanoviteljic WOSM-a]]
Župa skavtov v Sloveniji se je leta 1929 preimenovala v Dravsko skavtsko župo, obe sta bili organizacijsko povezani najprej v Savez Izvidnika i planinki Jugoslavije, kasneje pa v Savez skauta Kraljevine Jugoslavije.
Jeseni 1939 je bila v Ljubljani na Kodeljevem ustanovljena Zveza slovenskih skavtov, ki je temeljila na načelih katoliškega skavtskega gibanja.
Zaradi [[Aprilska vojna|agresije na Jugoslavijo]] aprila 1941 je bila skavtska organizacija v Sloveniji uradno razpuščena 10. junija 1941 in zatem prepovedana s strani okupatorjev. Malo pred razpustom bilo v Sloveniji 1380 registriranih skavtinj in skavtov. Po letu 1945 je ponovni zagon skavtstva preprečila nova jugoslovanska oblast (tudi v Sloveniji), ki je skavte nadomestila sprva s pionirsko organizacijo, ki je imela drugačne cilje in je bila del socialističnega sistema. Leta 1951 pa so nekateri predvojni voditelji skavtov in [[Gozdovniki|gozdovnikov]] v Sloveniji ustanovili Združenje slovenskih tabornikov, ki se je pozneje preimenovalo v [[Zveza tabornikov Slovenije|Zvezo tabornikov Slovenije]] (del Zveze tabornikov Jugoslavije), ki je imela v času obstoja [[Jugoslavija|Jugoslavije]] med mladinskimi organizacijami svojevrsten [[monopol]].
{{glavni|Zgodovina slovenskega skavtstva}}
==Svetovna organizacija skavtskega gibanja==
[[Slika:WOSM 2024.svg|100px|thumb|desno|Novi simbol WOSM-a (od 2024)]]
Svetovna organizacija skavtskega gibanja (World Organization of the Scout Movement - WOSM) je svetovna organizacija skavtskega gibanja, ki združuje veliko število nacionalnih skavtskih organizacij z vsega sveta.
{{glavni|Svetovna organizacija skavtskega gibanja}}
===Ustanovitev===
Leta 1920, na 1. svetovnem skavtskem jamboreeju v Olympia Hall v Kensingtonu (London), so se predstavniki skavtskih skupin iz različnih držav dogovorili o potrebi po mednarodni koordinaciji.
Svetovno organizacijo skavtskega gibanja (WOSM) je na pobudo [[Robert Baden-Powell|Roberta Baden-Powella]] ustanovilo trideset nacionalnih skavtskih organizacij, vendar je bilo samo deset ustanovitvenih: Argentina, Avstralija, Belgija, Kanada, Čile, Francija, Združeno kraljestvo, Italija, Japonska ter Jugoslavija (tedaj [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev]]).
Formalno je bil WOSM ustanovljen julija 1922, na 2. mednarodni skavtski konferenci v Parizu,<ref>{{navedi splet |url= https://learn.scout.org/resource/constitution-world-organization-scout-movement|title=Constitution of the World Organization of the Scout Movement |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> 1. decembra 1922 pa je bila organizacija s tedanjim sedežem v Parizu uradno registrirana.
====Selitve sedeža====
[[Slika:World Bureau (World Organization of the Scout Movement).svg|150px|thumb|desno|Oznaka Svetovnega skavtskega urada ]]
V Londonu je bil v obdobju 1920 - 1958 sedež mednarodnega skavtskega urada (tedaj Boy Scouts International Bureau), ki se je zaradi reogranizacije in širitve delovanja preselil v Kanado, sedež je bil v [[Ottawa|Ottawi]] (1958-1968). Sedež sedanjega Svetovnega skavtskega urada (World Scout Bureau) je od leta 1968 v Švici, v Ženevi.<ref>{{Cite web |title=World Scout Bureau - Relocation of Central Office |url=https://web.archive.org/web/20130919090636/http://www.scout.org/en/content/download/34284/312108/file/Circular%2021-2013%20EN.pdf |archive-date=19 September 2013 |access-date=11 September 2013 |website=WOSM Circular N° 20/2013 |df=dmy-all|language=EN}}</ref>
Zgodovinsko pomemben center skavtstva ostaja Gilwell Park<ref>{{navedi splet |url=https://www.scouts.org.uk/about-us/our-history/gilwell-park/ |title=Gilwell Park |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref> v Londonu, kjer se opravljajo tečaji »Wood Badge« za mednarodnega skavtskega voditelja.<ref>{{navedi splet |url=https://thescoutingpages.org.uk/the-wood-badge/ |title=The Scouting Pages: The Wood Badge |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref>
===Organiziranost in zasedanja===
Izvršni organ WOSM-a, Svetovni skavtski biro (World Scout Bureau) ima sedež v [[Ženeva|Ženevi]] v Švici,<ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/who-we-are/world-organization/world-scout-bureau |title=World Scout Bureau |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> operativni sedež tega organa na globalni ravni (World Scout Bureau Global Support Centre) pa je v [[Kuala Lumpur|Kuala Lumpurju]] v Maleziji.<ref>{{navedi splet |url=https://www.devex.com/organizations/world-scout-bureau-global-support-centre-240855
|title=World Scout Bureau Global Support Centre |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref><br>
Svetovna skavtska konferenca je najvišji organ odločanja WOSM-a, ki se sklicuje in poteka vsaka tri leta.<ref>{{navedi splet |url=https://www.muzej-nz.si/razstave/arhiv/70-let-zveze-tabornikov-slovenije/70-let-zveze-tabornikov-slovenije-taborniske-vezi-po-celem-svetu/ |title=70-let Zveze tabornikov Slovenije: taborniške sledi po celem svetu |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref>
40. svetovna skavtska konferenca WOSM-a je potekala v Ljubljani, od 11. do 15. avgusta 2014, udeležilo pa se jo je več kot 1200 delegatov iz več kot 130-ih držav članic.<ref>{{navedi splet |url=https://www.ljubljana.si/sl/aktualno/40-skavtska-konferenca/ |title= 40. skavtska konferenca|accessdate= |date=11. avgust 2014 |format= |work= }}</ref><br>
[[Slika:NASA Armstrong 1969 scout.png|250px|thumb|desno|Našitek WOSM-a, ki ga med [[Apollo 11|prvim pristankom na luni]] pri sebi imel astronavt [[Neil Armstrong]]]]
===Članstvo v WOSM-u===
Po zadnjih podatkih je v WOSM včlanjenih 174 skavtskih organizacij iz 172 držav in ozemelj po svetu. Ker nekatere organizacije pokrivajo več držav (npr skavtska organizacija Združenega kraljestva vključuje tudi britanska čezmorska ozemlja), je zato število držav nekoliko višje od števila organizacij. Ker skupno število članov presega 57 milijonov skavtinj in skavtov, se WOSM uvršča med največje mladinske organizacije na svetu.
Evropska skavtska regija WOSM-a obsega preko dva milijona skavtov in voditeljev, v štiridesetih nacionalnih skavtskih organizacijah.<ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/where-we-work/regions/europe |title=European Scout Region |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref>
Ker ima WOSM sprejeto pravilo, da sprejme med svoje nove člane samo eno nacionalno skavtsko organizacijo, je leta 1994 iz Slovenije sprejel [[Zveza tabornikov Slovenije|Zvezo tabornikov Slovenije]], kot svojo 135. člansko organizacijo.
==WAGGGS==
[[Slika:WAGGGS.svg|100px|thumb|desno|Simbol WAGGGS-a]]
'''WAGGS''' (World Association of Girl Guides and Girl Scouts) je največje prostovoljno mladinsko gibanje na svetu za dekleta in mlade ženske.<ref>{{navedi splet |url=https://www.cnvos.si/nvo-vseved/eu-mreze/world-association-girl-guides-and-scouts-wagggs/ |title=WAGGGS |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> Združuje več kot 10 milijonov članic v 153 državah, ter si prizadeva, da bi člani (dekleta in tudi fantje) v polnosti razvili svoje potenciale.
=== Zgodovina in ustanovitev===
[[Slika:100 years of Girl Guiding (4825886481).jpg|150px|thumb|desno|Cvetlična zasaditev ob 100-letnici skavtinj]]
[[Slika:Agnes Baden-Powell.jpg|150px|thumb|levo|Agnes Baden-Powell (1858-1945)]]
[[Slika:Olave Baden-Powell.jpg|150px|thumb|desno|Olave Baden-Powell (1889-1977), okoli 1920]]
Že leta 1909 se je na srečanju skavtov v Londonu pojavila skupina deklet, ki so se razglasile za »Girl Scouts« (skavtinje). To je ustanovitelja skavtstva Roberta Baden-Powella spodbudilo, da prilagodi gibanje tudi za dekleta. Leta 1910 je vodstvo skavtinj zaupal svoji sestri Agnes Baden-Powell.<ref>{{navedi splet |url=https://www.girlmuseum.org/girl-guiding-a-brief-history-part-two-agnes-baden-powell/ |title=The Three Baden-Powells: Robert, Agnes and Olave|accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Leta 1918 je Baden-Powell izdal novo priročnik za dekleta, z naslovom Girl Guides.
Prva svetovna skavtska konferenca leta 1920 v Londonu je omogočila mednarodno povezovanje tudi skavtinjam.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/about-us/our-history/ |title=WAGGGS: Our history |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref>
Na 5. mednarodni skavtski konferenci v Parádu na Madžarskem, leta 1928, je bil ustanovljen WAGGGS, kot svetovno združenje skavtinj.<ref>{{navedi splet |url=https://www.csbk.org/wp-content/uploads/2011/07/Hungarian-Scout-History-flyer3.pdf |title=The History of Hungarian Scouting Worldwide |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Ustanoviteljice so bile predstavnice 26 držav, med njimi tudi Jugoslavije (tedaj [[Kraljevina SHS]]).
==Skavtstvo v Sloveniji==
Slovenske skavtinje in skavti se združujejo v [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov|Združenje Slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS), ki šteje približno šest tisoč članov, lokalno pa v sedemdeset skupin, te pa v devet manjših območij, ki jih imenujejo ognjišča. Med Slovenci na [[Enota deželne decentralizacije Trst|Tržaškem]] in [[Enota deželne decentralizacije Gorica|Goriškem]] v Italiji deluje podobna [[Slovenska zamejska skavtska organizacija]] (SZSO).
Skavti kot del [[Civilna zaščita|Civilne zaščite]] pomagajo ob vseh večjih naravnih nesrečah po vsej Sloveniji.
Mnogi pedagogi in psihologi menijo, da so veščine, ki jih skavtstvo razvija - samostojnost, sodelovanje, stik z naravo, reševanje problemov in odgovornost - v digitalni dobi še dragocenejše kot pred stoletjem. Zato se zanimanje za kakovostne programe sobivanja z naravo v nekaterih državah ponovno krepi, čeprav se to sedaj izraža drugače kot v času največjega razcveta skavtskega gibanja.
{{glavni|ZSKSS}}
===Članstvo ZSKSS===
V Evropi trenutno WAGGGS podpira 64 nacionalnih skavtskih združenj v 41 držav. Iz Slovenije so člani WAGGGS-a skavti oz. [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS), ki so leta 1996 postali pridruženi, leta 1999 pa polnopravni člani.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/our-world/europe-region/member-organisations/Slovenia/ |title=WAGGGS Member organisation: ZSKSS |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Nekatere skavtske organizacije so članice obeh zvez (lahko pa njihovi člani osebno), tako WOSM-a kot WAGGGS-a.
===Organiziranost===
Sedež WAGGGS-a je v Londonu, v Olave Centru, ki je bil odprt leta 1985. Poimenovan je po Olave Baden-Powell, ženi ustanovitelja skavtskega gibanja Roberta Baden-Powella in prvi svetovni voditeljici skavtinj.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/contact-us/ |title=Contact WAGGGS at our London World Bureau |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref>
==Sklici==
{{sklici|3}}
== Glej tudi ==
* [[Zgodovina slovenskega skavtstva]]
* [[Robert Baden-Powell]]
* [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS)
* [[Slovenska zamejska skavtska organizacija]] (SZSO)
* [[Zveza bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZBOKSS)
== Viri ==
* World Association of Girl Guides and Girl Scouts, World Bureau (1997), ''Trefoil Round the World''. Eleventh Edition 1997. {{ISBN|0-900827-75-0}} {{ikona en}}
* Grašič, Miroslava, ''Skavti in gozdovniki na Slovenskem: Taborniška gibanja med Slovenci v domovini, zamejstvu, Argentini in Kanadi v 20. stoletju'', Maribor 1990, Muzej narodne osvoboditve Maribor {{COBISS|ID=10782}}
* Fužir, Barbara, ''Skavti: 25 zgodb za 25 let delovanja združenja'', Ljubljana 2015, ZSKSS {{ISBN|978-961-93642-1-5}} {{COBISS|ID=279071232}}
*{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=534, 620}}
*{{navedi knjigo |author=Baden-Powell, Robert |year=2015 |title=Priročnik za skavtske voditelje: o teoriji skavtske vzgoje |publisher=ZSKSS |isbn=978-961-91701-5-1 |cobiss=253014528 |pages=}}
==Zunanje povezave==
* [http://skavti.si/zgodovina Skavti.si/zgodovina] (pridobljeno 15. junija 2019)
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Skavtstvo]]
{{Infobox historic site
|name = Opatija Rheinau
|native_name = Abtei Rheinau
|image = 2010-05-14 16-25-05 Switzerland Zurich Alt-Rheinau.jpg
|caption =sedanji izgled nekdanje opatije
|image_size = 250px
|locmapin = Švica
|map_width = 275
|map_caption =
|coordinates ={{coord|47|38|32|N|8|36|30|E|}}
|location ={{zastava|Švica}},<br>[[Rheinau]], [[Kanton Zürich]]
|area =
|built =
|demolished =
|rebuilt =
|architect =
|architecture =
|governing_body =Rimskokatoliška škofija Sankt Gallen<br>[[Kanton Zürich]]
|owner=
|url=
}}
'''Opatija Rheinau''' [rajnau], ([[Latinščina|lat.]] Monasterium Rhenaugensis) je nekdanja [[benediktinci|benediktinska]] opatija v [[Švica|Švici]], v [[Kanton Zürich|kantonu Zürich]]. Ustanovljena je bila okoli leta 778, razpuščena pa je bila leta 1862. Stoji na otočku na reki [[Ren]].
==Zgodovina==
Izgradnjo obrambnega kompleksa na strateško pomembnem in zaščitenem rokavu reke Ren zgodovinarji uvrščajo v leto 778. V devetem stoletju se je tam naselila skupnost triinštiridesetih benediktinskih menihov, od katerih je bilo polovica duhovnikov.<ref>[https://books.google.com/books?id=YwU4AAAAIAAJ&dq=Rheinau+Abbey&pg=PA285 Clark, James Midgley. ''The Abbey of St. Gall as a Centre of Literature & Art'', Chapter XII, CUP Archive, 1926, 1926]</ref> Med njimi je bil sv. Fintan (oz. Findan)<ref>{{navedi splet |url=https://svetniki.org/sveti-fintan-misijonar-puscavnik-in-rekluz/ |title=Sveti Fintan |accessdate=30. maj 2023 |date= |format= |work= }}</ref> irski menih, ki se je uspel rešiti [[vikingi|vikingške]] sužnosti. V samostanu je kot puščavnik živel dvaindvajset let.<ref>[https://books.google.com/books?id=V6OpDgAAQBAJ&dq=Rheinau+Abbey&pg=PA283 Rio, Alice. ''Slavery After Rome, 500-1100'', Oxford University Press, 2017, p. 30] {{ISBN|9780191009020}}</ref>
== Sklici==
{{sklici}}
== Sklici ==
{{sklici}}
== Viri==
== Zunanje povezave ==
{{reli-struct-stub}}
[[Kategorija:Zgradbe in objekti na Bledu]]
dgyzzoex5bwmr6tcbrrrp5sacte7qrn
6739438
6739435
2026-08-19T14:15:56Z
Shabicht
3554
6739438
wikitext
text/x-wiki
[https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Seznam_infopolj Seznam infopolj]<br>
'''Prosim, pusti to vrstico pri miru!!''' (glava peskovnika) '''<br>
'''Ne spreminjaj vsebine peskovnika med urejanjem uporabnika, da ne pride do NAVZKRIŽNEGA UREJANJA !!!'''<br>
Red zvonjenja
==Zvonik in zvonjenje, opis nekdanjega in sedanjega stanja==
[[Slika:Cerkev sv. Jurija - prenova 03.jpg|200px|sličica|levo]]
V [[zvonik|zvoniku]] [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve]] so bili do leta 2023 zvonovi v tako dotrajanem stanju, da je bilo mogoče zvoniti zgolj z malima zvonovoma, saj bi skupno zvonjenje vseh zvonov lahko ogrozilo statiko zvonika. [[Nadžupnija Slovenske Konjice|Nadžupnija]] se je zato odločila, da po več kot stotih letih v zvonik povrne mogočen veliki zvon, ki tehta skoraj tri tone.<ref>{{navedi revijo |last=Vogrin |first=Jože |date= |title=Obnavljamo zvonik |url=https://novice.si/page/mogocen-cerkveni-zvonik-konjicanom-prepreva-ze-stoletja-kako-je-videti-znotraj-foto-video/ |magazine=brošura Konjiški zvon |location=Slovenske Konjice |publisher=Nadžupnija Slovenske Konjice |access-date=2. april 2023}}</ref>
[[Slika:Cerkveni zvonik Slovenske Konjice.jpg|200px|sličica|levo|Novo stopnišče in podesti v zvoniku (2024)]]
Skupaj z načrtovanjem in izdelavo projektov se je opravila temeljita obnova zvonika [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve sv. Jurija]], med katero je bilo zamenjano dotrajano stopnišče, vključno s podesti, na novo je bila urejena elektroinštalacija, razsvetljava, pogon ure… V sklopu opreme zvonov je bila urejena in konzervirana stara masivna lesena nosilna konstrukcija, na novo so bili izdelani štirje jarmi zvonov ter obnovljeni njihovi nosilci…
[[Slika:Zvon 1924.jpg|180px|thumb|desno|nekdanji veliki zvon iz 1924]]
Medtem se je vse tri zvonove odpeljalo v [[Innsbruck]], kjer so v [[Zvonarna Grassmayr|zvonarni Grassmayr]] poskrbeli za obnovo več kot tristo let starega zvona, ki je bil vlit pri Conradu Schneiderju v Celju,<ref name="">{{navedi splet |url=http://www.slovenska-biografija.si/rodbina/sbi546296/ |title=Slovenski biografski leksikon: Schneider, zvonarska družina v Celju in Ljubljani |accessdate=15. marec 2023 |date= |format= |work= }}</ref> iz leta 1715{{sfn|Stopar|1976|p=27}} ter za medsebojno uglasitev vseh zvonov, posebej slovesno pa je bilo tamkajšnje vlitje novega velikega zvona v novembru 2023.
Osnova tega novega velikega zvona je bil nekdanji nadžupnijski zvon iz leta 1924, ki je moral med drugo svetovno vojno zaradi prelitja v orožje zapustiti zvonik.{{sfn|Ambrožič|1993 |p=135, 151}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=64}} Njegovo okrasje so zvonarji, tudi na podlagi ohranjene fotografije, kar se da približali originalu, za načrt [[zvon|rebra]] pa vzeli zvon, ki je bil v podobnem časovnem obdobju vlit v isti livarni v Mariboru ter se je ohranil vse do danes.
Novi zvon in prenovljeni zvonovi so bili v zvonik povzdignjeni na Jurijevo nedeljo leta 2024.
Kasneje je bila v zvoniku nameščena nova avtomatika, ki sedaj ureja zvonjenje, bitje ure, omogoča pa tudi daljinsko upravljanje. Iz zvonika tako ponovno zvoni uglašena pesem cerkvenih zvonov, v skladu z dolgoletno tradicijo štajerske slovenske pokrajine.
[[Slika:Novi 2.jpg|180px|thumb|desno|novi veliki zvon, še v Innsbrucku (2023)]]
===Stolpna ura===
V zvoniku sedaj čas na štirih številčnicah ureja [[Radijska ura|radijsko vodena ura]], avtomatika pa poganja kazalce in ureja tudi bitje. Bitje ure poteka podnevi in tudi ponoči, vendar je v nočnem času, od 22.00 ure do 6.00 ure zjutraj, naravnano na zmanjšano glasnost. Pri prebivalcih mesta ima bitje ure na cerkvenem zvoniku poseben pomen, saj prav tako kot nekdaj oznanja točen čas, hkrati pa tudi prijetno popestri dogajanje na [[Seznam ulic v Slovenskih Konjicah|Starem trgu]].
==Zvonovi in zvonjenje==
Zvonjenje ni le oznanilo časa, ampak tudi povabilo k molitvi in premišljevanju o skrivnostih naše vere.
{| class="wikitable sortable"
! opis zvona
! slika
! zvonar
! leto vlitja
! premer
! teža<br>(v kg)
! ton*<br>(po podatkih zvonarne)
|-
|veliki zvon
|[[Slika:Novi zvon in arhidiakon.jpg|200px]]
|[[Zvonarna Grassmayr|Grassmayr Innsbruck]]
| 2023
| 172 cm
| 2870
| [[ton|B° +6/16]]
|-
|stari zvon
|[[Slika:Schneiders's bell 04.jpg|200px]]
| Konrad Schneider, Celje{{sfn|Ambrožič|1993|p=147}}
| 1715{{sfn|Kovačič|1906|p=}}
| 143 cm
| 1758
| [[ton|d' +6/16]]
|-
|večji zvon
|[[Slika:Grassmayrjev zvon.jpg|200px]]
| Grassmayr Innsbruck
| 1984
| 106 cm
| 651
| [[ton|f' +6/16]]
|-
|mali zvon
|[[Slika:Zvon mali.jpg|200px]]
| Grassmayr Innsbruck
| 1984
| 95 cm
| 470,5
| [[ton|g' +6/16]]
|-
|}
===Redno zvonjenje===
Vsak dan slišimo trikrat dnevno posebno zvonjenje, tako imenovano angelovo češčenje: zjutraj, opoldne in zvečer. Uvajali so ga že v srednjem veku, najprej zvečer (Večerni zvon, Večerni ave …) kasneje tudi zjutraj. Molitvi angelovega češčenja, ki se običajno moli pri trojnem zvonjenju, se zvečer doda očenaš za verne duše. Večerno zvonjenje se ravna po sončnem zahodu in je v bogoslužnem koledarju zanj določen čas za vse slovenske škofije.
Skoraj istočasno z večernim zvonjenjem so iz 13. stoletja v zgodovinskih virih ohranjeni zapisi, da se je ob zori zvonilo [[Sveta Marija|Mariji]] v pozdrav in v počeščenje. Posebej v mestih je bilo v civilnem življenju običajno jutranje zvonjenje, ponekod ob 4.00 uri, s katerim so oznanjali, da so mestna vrata odprta. Tedaj je bilo to zvonjenje tudi javno znamenje časa, kasneje pa je bilo preneseno na sedmo uro zjutraj. Sedaj je t.i. jutranjica silno redka, ponekod običajna zgolj za velike praznike, ko so z zvonjenjem in s pritrkovanjem zvonov naznanjali praznovanje tistega dne. V [[Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] so tovrstno oznanjevanje ob večjih praznikih prevzeli fantje in možje, ki zjutraj v okolici pokajo oz. »streljajo« z velikimi 200-litrskimi sodi, napolnjenimi s plinom acetilenom, pridobljenim iz kalcijevega karbida (po domače karbita).
• ob 7.00 h se jutranje zvonjenje »Angelovo češčenje« opravlja Mariji v čast, med tednom z večjim zvonom, v nedeljo pa z velikim zvonom. Jutranje zvonjenje traja tri minute;
• ob 12.00 opoldansko zvonjenje »poldan zvoni« opravlja stari zvon, ob nedeljah in praznikih pa veliki zvon. Tudi to drugo zvonjenje je Angelovo češčenje, vendar je bilo zgodovinsko gledano uveljavljeno kasneje kot druga dva zvonjenja, papež Kalist III. je leta 1456 ukazal, naj se zvoni tudi opoldne, v zahvalo za zmago nad Turki v bitki pri Beogradu;
• ob mraku – večerno zvonjenje »Ave Marija« se opravlja dnevu v slovo. Za Slovence ima to zvonjenje prav poseben pomen, o čemer pričajo številne pesmi in različna avtorska dela, ki opisujejo »večerni zvon«. Zgodovinsko lahko tudi začetke večernega zvonjenja pripišemo nekdanjemu »zapiranju mestnih vrat«, ki so ga naznanjali z zvonjenjem.
Pri večernem zvonjenju se ponavadi oglasijo trije zvonovi, najprej prvi, ki zvoni »angelski pozdrav oz. češčenje«, drugi, praviloma manjši zvon, se oglasi za duše vernih v vicah, tretji pa v čast [[Sveti Florjan|sv. Florijanu]], za varstvo pred večnim ognjem in pogubljenjem. V Slovenskih Konjicah ob mraku najprej zvoni večji zvon, za njim mali zvon in na koncu še stari zvon, zvonjenje vsakega pa traja okoli dve minuti.
===Izredna zvonjenja===
• prvo izredno zvonjenje se opravlja ob petkih, ob 15.00 uri. Spominja nas na [[Jezus Kristus|kristusovo trpljenje]] in njegovo smrt na križu. Oglasi se veliki zvon, ki zvoni tri minute;
• drugo izredno zvonjenje se opravlja ob sobotah, ob 15.00 uri v zimskem ali ob 16.00 uri v poletnem obdobju. Oglasi se veliki zvon, ki zvoni tri minute. To zvonjenje nas opomni na prihajajoči gospodov dan in nas povabi, da delo zaključimo in se pričnemo pripravljati na praznovanje nedelje. Zvonjenje ima prav zaradi njegovega namena posebno ime »delopust« in se opravlja tudi pred vsemi cerkvenimi prazniki med letom;
===Zvonjenje pokojnim===
Med pomembna izredna zvonjenja sodi tudi zvonjenje pokojnim. Tovrstno zvonjenje naznani, da je v župniji pokojni, ki ga pripravljajo na pogreb.
V nadžupniji se spoštuje in izvaja stara tradicija oz. cinklet:<br>
ko je najavljena smrt, se najprej pozvoni z »navčkom«, ki je v Slovenskih Konjicah mali zvon. Ta pozvoni enkrat, če je pokojni otrok, dvakrat, če je pokojna ženska in trikrat, če je pokojni moški.
Zvonjenje pokojnemu se oglasi tudi, ko se pokojnik vrne v nadžupnijo, in sicer v času, ko je le-ta v mrliški vežici pri pokopališču. Opravlja se opoldne, nekaj minut po opoldanskem zvonjenju in traja štiri minute:
• moškemu zvoni najprej veliki zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali;<br>
• ženski zvoni najprej stari zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali;<br>
• otroku zvoni najprej večji zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali.<br>
Ob smrti [[papež|papeža]] se zvoni z velikim zvonom, petkrat po dve minuti.
===Mašno zvonjenje===
V Slovenskih Konjicah zvonovi na različna načina vabijo k bogoslužju:
• med tednom se stari zvon, večji in mali zvon oglasijo petnajst minut pred mašo in s tem vernike povabijo k bogoslužju. Tri minute pred njim se ponovno oglasi stari zvon, ki vernike povabi v cerkev,
• v nedeljo se eno uro pred mašo oglasi veliki zvon, ki tudi najbolj oddaljene vernike povabi k bogoslužju. Petnajst minut pred bogoslužjem se oglasijo vsi štirje zvonovi, zatem pa, tri minute pred mašo, se oglasi stari zvon, ki vernike povabi v cerkev.
Od Slave pri maši na [[Veliki četrtek]] pa do Salve pri [[Velikonočna vigilija|Velikonočni vigiliji]] zvonovi umolknejo, pravimo, da »gredo v Rim«.
===Pritrkovanje===
Občasno se iz zvonika, pred kakšnim praznikom, oglasi tudi [[pritrkovanje]] (pritrkavanje), ki je posebna vrsta igranja na zvonove. V Sloveniji je pritrkovanje izjemno razvito in imamo zelo širok spekter različnih melodij. Takrat se zvonovi oglasijo z različnimi ritmičnimi vzorci, ki se imenujejo pritrkovalske melodije. Njihov namen je oznanjevanje prihajajočega praznovanja slovesnih cerkvenih praznikov.
== Sklici ==
{{sklici}}
== Viri ==
* {{navedi knjigo |last1=Ambrožič|first1=Matjaž |year=1993 |title=Acta Ecclesiastica Sloveniae 15: Zvonarstvo na Slovenskem |publisher= |isbn= |cobiss=1089069 |ISSN=0351-2789}}
* {{navedi knjigo |last1=Kovačič| first=Fran|authorlink1=Fran Kovačič |year=1906 |title=Cerkveni zvonovi v Lavantinski škofiji |publisher=Bogoslovno učilišče, Maribor |isbn= |cobiss=37305089 |pages=}}
* {{navedi knjigo |last1=Ožinger|first1=Anton|first2=Ivan|last2=Pajk |year=1996 |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=38788353|pages=}}
* {{navedi knjigo |last=Stegenšek |first=Avguštin| title=Konjiška dekanija| location=Maribor| year=1909| cobiss=217588993|pages=}}
==Glej tudi==
* [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice]]
==Morje==
[[Habsburška monarhija|Habsburška dinastija]] je izhod na morje dobila že leta že leta 1374, ko je nasledila del [[Istra|Istre]] in [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]] ter je leta 1382 [[Trst]], pod pokroviteljstvom avstrijskega nadvojvode Leopolda II., sklenil dogovor o zaščiti, kar je predstavljalo temelj pomorske trgovine. V tem obdobju je nad številnimi istrskimi obalnim mesti dominirala [[Beneška republika]]. Kljub temu je Habsburška monarhija leta [[1527]] pridobila del vzhodne jadranske obale (Hrvaško primorje s [[Senj|Senjem]] in [[Reka, Hrvaška|Reko]] ter [[Trsat]]).
Avstrijski in beneški podaniki so leta [[1571]] skupaj sodelovali v pomorski bitki pri Lepantu proti [[Otomansko cesarstvo|otomanskemu imperiju]],
v kateri je združeno ladevje [[Beneška republika|Benetk]], [[Malteški viteški red|Malte]], [[Kraljevina Španija|habsburške Španije]], [[Papeška država|Papeške države]] in drugih uničilo otomansko floto ter za nekaj časa zagotovilo nemoteno plovbo po [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]].
{{glavni|Bitka pri Lepantu (1571)}}
Leta [[1719]] so [[Habsburžani]] razglasili [[Trst]] za svoje svobodno pristanišče.
Cesar [[Karel VI. Habsburški|Karel VI.]] je dal v [[Ladjedelnica Kraljevica|Kraljevici]] leta [[1729]] zgraditi prvi avstrijski pomorski arzenal. [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] je na podlagi določil [[Campoformijski mir|mirovne pogodbe iz Campoformida]] pri [[Videm, Italija|Vidmu]] leta 1797, v zameno za ozemlja v današni Belgiji dobila dotlej beneška ozemlja in mesta v [[Istra|Istri]] in [[Dalmacija|Dalmaciji]].
Miru je kmalu sledila nova vojna z [[Napoleon Bonaparte|Napoleonom]] in ker beneška vojna mornarica ni imela večjega pomena za celinsko orientirano Avstrijo, je sledilo rezanje še nedokončanih ladij. Avstrijska posest [[Benetke|Benetk]] in ozemelj na vzhodni obali [[Jadransko morje|jadranskega morja]] je bila ponovno potrjena po napoleonovem porazu, na [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]] leta 1815. Avstrija je tako prevzela [[Arsenal, Benetke|beneški arsenal]] in tudi mornariško kadetnico (Collegio di cadetti di marina), vendar se je avstrijska vojna mornarica med 1820 in 1848 razvijala in delovala pod močnim vplivom italijanskih in dalmatinskih pomorščakov. V letu 1820 je v Ameriko in v Vzhodno Azijo odplula njena prva vojaška ladja - korveta Carolina.
V času pomladi narodov [[1848]] je v [[Benetke|Benetkah]] izbruhnil upor, s težnjami po odcepitvi, pri katerem so sodelovali tudi avstrijski pomorščaki italijanske narodnosti, kar je imelo za posledico, da je kar 113 ladij od 162 prestopilo na stran beneških upornikov in je tako avstrijska mornarica čez noč skoraj prenehala obstajati. Ko je leta 1849 Avstrija ponovno pridobila Benetke, italijanski pomorski kader ni bil več deležen zaupanja.
Leta 1854 je cesar [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef]] za vrhovnega poveljnika vojne mornarice najel in imenoval danskega [[viceadmiral|viceadmirala]] [[Hans Birch Dahlerup|Hansa Birch von Dahlerupa]], ki je mornarico reorganiziral po angleških vzorih, nezanesljivi italijanski kader nadomestil z ljudmi iz drugih delov monarhije, ter uvedel poveljevanje v nemščini. Lesenim jadrnicam, ki so jih prevzeli v Benetkah, so se pridružile prve parne ladje. Leta 1859 se je z uspešnega potovanja okoli sveta vrnila fregata Novara. Dahlerupove zasluge so, da so pomorske ustanove in vojaško oporišče preselili najprej na začasno lokacijo v [[Trst]], zatem pa v [[Pulj]], kjer so leta 1856 položili temeljni kamen za novi arzenal in začeli urejati glavno [[Vojaška baza|mornariško bazo]] s pristaniščem, postopoma pa so tam namestili tudi večino drugih vojaških pomorskih ustanov.
Istočasno je država gradila [[železniška proga|železniške povezave]] s pristanišči. Leta [[1857]] je bila končana t.i. [[Južna železnica]], ki je povezala [[Dunaj]] s [[Trst|Trstom]], leta 1973 odsek [[Pivka]] - [[Reka, Hrvaška|Reka]], leta 1876 pa je dobilo železniško povezavo še glavno vojaško pristanišče v [[Pulj|Pulju]].
Oporišči vojne mornarice sta postala tudi [[Šibenik]] in [[Boka Kotorska]], na [[Reka, Hrvaška|Reko]] pa so leta 1866 iz Trsta preselili Pomorsko vojaško akademijo (k.u.k. Marine-Akademie in Fiume), ki je sprva delovala v Benetkah.
[[Slika:Nautische Akademie Fiume.jpg|250px|thumb|desno|Nekdanja pomorska vojaška akademija na Reki]]
Leta 1862, so začeli, ob podpori novega vrhovnega poveljnika, brata [[cesar]]ja [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]], nadvojvode [[Maksimilijan I. Mehiški|Ferdinand Maksimilijan]] (1832–1867), graditi prve oklepne fregate. [[Kapitan fregate|Kapitanu fregate]], kasnejšemu [[viceadmiral|viceadmiralu]] [[Wilhelm von Tegetthoff|Wilhelmu von Tegetthoffu]], rojenemu v [[Maribor]]u, je uspelo v [[Bitka pri Visu (1866)|Bitki pri Visu]] leta 1866 odločilno poraziti veliko večjo, modernejšo, vendar slabo vodeno italijansko ladjevje. Cesarstvo je kljub temu uspehu na kopnem izgubilo vojno proti Prusiji in se moralo odpovedati svojim pokrajinam v Italiji, pa tudi se dogovoriti z [[Madžari]] o skupnem vodenju politike, o financiranju in vojaških vprašanjih. Do svoje smrti, leta 1871, je Tegetthoff pripravil načrt izgradnje nove flote, kar pa so zaradi pomanjkanjkanja denarnih sredstev uresničili le delno, vendar se je mornarica krepila in je koncem 19. in v začetku 20. stoletja stopila v vrste velikih pomorskih sil.
Od leta 1889 dalje je tako mornarica nosila naziv »Cesarska in kraljeva« (Kaiserliche und Königliche) ([[kratica]] v splošni rabi: k.u.k) s katerim so poudarili dvojnost monarhije. Konec 19. stoletja je gradila obalne bojne ladje (oklepnice tipa predrednot), tik pred [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] pa že večje oklepne [[Bojna ladja|bojne ladje]], tipa rednot, z težkim topništvom, oklepne in lahke [[križarka|križarke]], kot izvidniške ladje, ter [[Rušilec|rušilce]] za zaščitne namene.
Prvi avstrijski vojni ladji, korveti Carolina, ki je bila v Vzhodni Aziji leta 1821, je do razpada monarhije sledilo 21 vojnih ladij, na 37 čezmorskih potovanjih. Med lesenimi jadrnicami so bile Novara, Donau, Erzherzog Friedrich, Fasana, Helgoland, Saida, Frunsberg, Aurora ter Zrinyi, ki so jim postopoma vgrajevali pogon s [[Parni stroj|parnimi stroji]], ter leseni torpedni ladji Albatros in Nautilus. Proti koncu stoletja so tja že plule modernejše ladje, torpedne oz. lahke križarke razreda Kaiser Franz Joseph I ([[SMS Kaiserin Elisabeth|Kaiserin Elisabeth]] in [[SMS Kaiser Franz Joseph I|Kaiser Franz Joseph I]]) lahke križarke razreda Zenta (Zenta, Aspern in Szigetvar), [[Torpedovka|torpedovki]] Panther in Leopard ter oklepni križarki Kaiserin und Köenigin Maria Theresia in Kaiser Karl VI.
Februarja 1918 so se [[Upor mornarjev v Boki Kotorski|uprli mornarji v Boki Kotorski]], ki so ga zatrli po dveh dneh. Zaradi upora je dotedanjega glavnega poveljnika mornarice, [[Maksimilijan Njegovan|admirala Njegovana]], na položaju zamenjal [[Miklós Horthy|admiral Horthy]].
[[Slika:Austro-Hungarian fleet.jpg|thumb|right|240px|Avstro-ogrsko ladevje na manevrih pred prvo svetovno vojno, v ospredju [[bojna ladja]] SMS Tegetthoff]]
Kronski svet Avstro-Ogrske je s sklepom dne 29. oktobra 1918 celotno vojno in trgovsko ladjevje dualne monarhije z vsemi pristanišči in kopenskimi objekti predal [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Državi SHS]], vendar je celotno ladjevje po [[Rapalska pogodba|rapalski mirovni pogodbi]] pripadlo Italiji.
'''Apostolsko nasledstvo''' ([[Latinščina|lat.]] Successio apostolica) je [[krščanstvo|krščanska]] doktrina ali verski nauk, po katerem so sedanji [[škof]] (tudi [[papež|papež]]) veljavni nasledniki [[Jezus Kristus|Jezusovih]] [[apostol]]ov.
==Nasledstvena škofovska služba==
Cerkev se v zvezi z apostolskim nasledstvom sklicuje na nasledstveno škofovsko službo, ki naj bi segala od sedanjih škofov in papeža neposredno in neprekinjeno v preteklost, vse do [[Apostol|apostolov]], s tem pa se škofom daje legitimnost in izpričuje tudi verodostojnost Cerkve kot božje ustanove. Bistvo apostolskega nasledstva je [[Škofovsko posvečenje|posvečenje]] in polaganje rok, s katerima se potrjuje služba v Cerkvi.
==Apostolstvo==
Apostolstvo je ena od štirih bistvenih označb Cerkve (ena, sveta, katoliška, apostolska), ter je izraženo tudi v [[Nicejska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski]] [[Veroizpoved|veroizpovedi]], ki je bila potrjena na Nicejskem koncilu (prvem cerkvenem zboru) leta [[325]]. Apostolstvo je opredeljeno v tem, da je Cerkev ustanovil [[Jezus Kristus]] (z obhajanjem [[Evharistija|evharistije]] pri t.i. [[Zadnja večerja|Zadnji večerji]]) in da so papeži in škofje v nepretrganem nizu nasledniki apostolov, ki temelji na zakramentalni posvetitvi).
===Primat papeža in škofov===
Apostol [[Sveti Peter|Peter]] naj bi bil, po krščanskem verovanju, tudi prvi rimski [[škof]] in [[papež]].<ref>* {{navedi knjigo |author= |translator=Uroš Kalčič|year=1992 |title=Zgodovina krščanstva |publisher=Državna založba Slovenije v sodelovanju s Tiskovnim društvom Ognjišče|location=Ljubljana|isbn=86-341-0644-6 |cobiss=29084160 |pages=}}</ref> Po krščanskem izročilu in na podlagi zapisa v [[Nova zaveza|Novi zavezi]] o Petru, kot skali, na kateri bo Jezus zgradil svojo cerkev ({{Bibl|Mt 16,18}}) kristjani verujejo, da je [[Jezus Kristus|Jezus]] imenoval sv. Petra za prvega rimskega škofa, kar je postavilo temelje za nadaljnji razvoj [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkve]] in opolnomočilo papeže ter škofe kot izvajalce krščanske doktrine ter nosilce cerkvene hierarhije.
==Različni pogledi==
Pogledi na doktrino o apostolskem nasledstvu niso popolnoma enotni v različnih krščanskih Cerkvah in denominacijah, večina pa se strinja z naslednjim glavnim principom: Jezus je svojo duhovno avtoriteto izročil apostolom. Apostoli so svojo avtoriteto izročili prvim škofom s polaganjem rok - [[škofovsko posvečenje|škofovskim posvečenjem]]. Ti so jo na enak način prenašali na svoje naslednike. Danes veljajo kot veljavno posvečeni tisti škofje, na katere je prešlo škofovsko posvečenje preko prejšnjih škofov v nepretrgani verigi, ki se je začela z Jezusom in apostoli. Na to naj bi se nanašala tudi beseda ''apostolska'' v [[Nicejsko-carigrajska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski veroizpovedi]]: »Verujem v eno sveto, katoliško in apostolsko Cerkev...«
Tak pogled na apostolsko nasledstvo zagovarjajo vse [[katolištvo|katoliške]] in [[pravoslavje|pravoslavne]] Cerkve. Razhajajo se samo pri vprašanju, ali se je vodilna vloga [[sveti Peter|svetega Petra]] prenesla na današnjega [[papež]]a in kakšen pomen ima zato papež in [[Rimskokatoliška cerkev]].
Kljub enakemu pojmovanju te doktrine omenjene Cerkve večinoma priznavajo veljavnost apostolskega nasledstva samo Cerkvam iz svoje skupine (tistim, s katerimi so v [[polno občestvo|polnem občestvu]]) ne pa tudi tistim iz druge skupine. Stvari se na tem področju izboljšujejo z napredkom [[ekumensko gibanje|ekumenskega gibanja]].
[[Anglikanska Cerkev|Anglikanska]] in [[Starokatoliška Cerkev]] pri odcepitvi od Rimskokatoliške cerkve nista prekinili verige apostolskega nasledstva in njihovi škofje štejejo za veljavne naslednike apostolov. Njihovo škofovsko posvečenje bi moralo biti veljavno tudi v očeh Rimskokatoliške Cerkve vsaj v primeru moškega škofovstva (primeri, ko se v teh dveh Cerkvah škofovsko posvečenje prenaša preko žensk-škofinj, so bolj sporni, saj Rimskokatoliška cerkev škofovskega posvečenja žensk ne priznava).
V protestantskih skupnostih večinoma ne priznavajo apostolskega nasledstva v zgoraj opisanem pomenu: Po protestantski teologiji apostoliciteta obstaja zato, ker je v cerkvi Božja beseda živa prav zaradi apostolskega nauka. Nekatere protestantske skupnosti o apostolskem nasledstvu sploh ne govorijo, druge pa se sklicujejo na apostolsko nasledstvo v smislu ''verskega nauka'', ki je prehajal od Jezusa in apostolov do današnjih verskih voditeljev.
{{Infopolje Bivša država
|native_name = ''Royaume de France''
|conventional_long_name = Kraljevina Francija
|common_name =
|
|continent = Evropa
|region =
|country =
|era = obnova Burbonov
|status = kraljevina
|status_text=
|empire =
|government_type= unitarna parlamentarna pol-ustavna monarhija
|
|event_start =
|year_start = 1815
|date_start =
|event_end =
|year_end = 1830
|date_end =
|life_span = 1815–1830
|
|event1 =
|date_event1 =
|event2 =
|date_event2 =
|event3 =
|date_event3 =
|event_pre =
|date_pre =
|event_post =
|date_post =
|
|p1 = Prvo francosko cesarstvo
|flag_p1 = Flag of France.svg
|s1 =
|flag_s1 =
|flag_s2 = Flag of France.svg
|s3 =
|flag_s3 =
|
|flag =
|flag_type =
|image_flag = Drapeau france ancien regime.svg
|symbol =
|symbol_type =
|image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg
|image_map = Kingdom of France (1815).svg
|image_map_caption =Kraljevina Francija (1818)
|capital = Pariz
|national_motto =
|national_anthem =
|common_languages = [[francoščina]]
|currency = [[francoski frank]]
| leader1 = [[Ludvik XVIII.]]
| year_leader1 = 1815–1824
| leader2 = [[Karel X. Francoski |Karel X.]]
| year_leader3 = 1830
| leader3 = [[Ludvik XIX. Francoski|Ludvik XIX.]] (pretendent)
| year_leader4 = 1830
| leader4 = [[Henrik V. Francoski|Henrik V. ]] (pretendent)
| year_leader2 = 1824–1830
|title_leader = [[francoski kralj|kralj]]
| title_deputy = predsednik vlade
| deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]]
| year_deputy1 = 1815
| deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]]
| year_deputy2 = 1830
|legislature = [[francoski parlament|parlament]]
|house1 = [[francoski senat|senat]]
|house2 = [[poslanska zbornica]]}}
{{Infobox former country
| native_name = {{native name|fr|Royaume de France}}
| conventional_long_name = Kingdom of France
| common_name = France
| religion = {{ubli|[[Catholic Church]] {{nwr|([[state religion]])}}|[[Calvinism]]|[[Lutheranism]]|[[Judaism]]}}
| government_type = [[Unitary state|Unitary]] parliamentary [[semi-constitutional monarchy]]
| event_start = Restoration
| life_span = 1815–1830
| year_start = 1815
| event_end = End of the Restoration<ref>Waller, Sally (2002). ''France in Revolution, 1776–1830''. Heinemann Advanced History. Heinemann Educational Publishers.</ref>
| year_end = 1830
| date_end = 9 August
| event1 = [[Charter of 1815]] adopted
| date_event1 = 1815
| event2 = [[Hundred Thousand Sons of Saint Louis|Invasion of Spain]]
| date_event2 = 6 April 1823
| event3 = [[July Revolution]]
| date_event3 = 26–29 July 1830
| event4 =
| date_event4 =
| p1 = First French Empire
| flag_p1 = Flag of France.svg
| s1 = July Monarchy
| flag_s1 = Flag of France.svg
| flag_s2 = Flag of France.svg
| flag_type = [[Flag of France|Flag]]{{sfn|Tombs|1996|p=333}}<ref>{{Cite book |last=Pinoteau |first=Hervé |title=Le chaos français et ses signes: étude sur la symbolique de l'Etat français depuis la Révolution de 1789 |date=1998 |publisher=Presses Sainte-Radegonde |isbn=978-2-9085-7117-2 |ol=456931M |page=217 |language=fr }}</ref>{{Efn|The flag can be seen on top of government buildings in the following illustrations:
* {{Cite AV media |url=https://www.parismuseescollections.paris.fr/fr/musee-carnavalet/oeuvres/retour-du-roi-le-8-juillet-1815-1#infos-principales |title=Retour du Roi le 8 juillet 1815 |date=1815 |access-date=12 December 2021 |website=parismuseescollections.paris.fr}}
* {{Cite AV media |url=https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/btv1b540014439.item |title=Attaque Des Tuileries (le 29 Juillet 1830) |date=1830 |access-date=25 November 2023 |website=gallica.bnf.fr}}
}}
| image_flag = Flag_of_the_Kingdom_of_France_(1814-1830).svg
| symbol_type_article = Coat of arms of France
| symbol_type = Coat of arms
| image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg
| image_map = Kingdom of France (1815).svg
| image_map_caption = The [[Kingdom of France]] in 1818
| capital = [[Paris]]
| national_motto = ''[[Montjoie Saint Denis!]]''
| national_anthem = ''[[Le Retour des Princes français à Paris]]'' {{nwr|"The Return of the French Princes to Paris"}} <div style="text-align:center">[[File:Marche Henri IV.ogg]]</div>
| common_languages = [[French language|French]]
| currency = [[French franc]]
| leader1 = [[Louis XVIII]]
| year_leader1 = 1815–1824
| leader2 = [[Charles X of France|Charles X]]
| year_leader3 = 1830
| leader3 = [[Louis Antoine, Duke of Angoulême|Louis XIX]] (''claimant'')
| year_leader4 = 1830
| leader4 = [[Henri, Count of Chambord|Henry V]] (''claimant'')
| year_leader2 = 1824–1830
| title_leader = [[List of French monarchs|King]]
| title_deputy = [[Prime Minister of France|Prime Minister]]
| deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]]
| year_deputy1 = 1815 (first)
| deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]]
| year_deputy2 = 1830 (last)
| legislature = [[Parliament of France|Parliament]]
| house1 = [[Chamber of Peers (France)|Chamber of Peers]]
| house2 = [[Chamber of Deputies of France|Chamber of Deputies]]
| demonym = French
| iso3166code = omit
}}
{{Infopolje Bivša država
|native_name = ''Royaume de France''
|conventional_long_name = Kraljevina Francija
|common_name =
|
|continent = Evropa
|region =
|country =
|era = obnova Burbonov
|status = kraljevina
|status_text=
|empire =
|government_type= unitarna parlamentarna pol-ustavna monarhija
|
|event_start =
|year_start = 1815
|date_start =
|event_end =
|year_end = 1830
|date_end =
|life_span = 1815–1830
|
|event1 =
|date_event1 =
|event2 =
|date_event2 =
|event3 =
|date_event3 =
|event_pre =
|date_pre =
|event_post =
|date_post =
|
|p1 = Prvo francosko cesarstvo
|flag_p1 = Flag of France.svg
|s1 =
|flag_s1 =
|flag_s2 = Flag of France.svg
|s3 =
|flag_s3 =
|
|flag =
|flag_type =
|image_flag = Drapeau france ancien regime.svg
|symbol =
|symbol_type =
|image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg
|image_map = Kingdom of France (1815).svg
|image_map_caption =Kraljevina Francija (1818)
|capital = Pariz
|national_motto =
|national_anthem =
|common_languages = [[francoščina]]
|currency = [[francoski frank]]
| leader1 = [[Ludvik XVIII.]]
| year_leader1 = 1815–1824
| leader2 = [[Karel X. Francoski |Karel X.]]
| year_leader3 = 1830
| leader3 = [[Ludvik XIX. Francoski|Ludvik XIX.]] (pretendent)
| year_leader4 = 1830
| leader4 = [[Henrik V. Francoski|Henrik V. ]] (pretendent)
| year_leader2 = 1824–1830
|title_leader = [[francoski kralj|kralj]]
| title_deputy = predsednik vlade
| deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]]
| year_deputy1 = 1815
| deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]]
| year_deputy2 = 1830
|legislature = [[francoski parlament|parlament]]
|house1 = [[francoski senat|senat]]
|house2 = [[poslanska zbornica]]}}
{{Infobox former country
| native_name = {{native name|fr|Royaume de France}}
| conventional_long_name = Kingdom of France
| common_name = France
| religion = {{ubli|[[Catholic Church]] {{nwr|([[state religion]])}}|[[Calvinism]]|[[Lutheranism]]|[[Judaism]]}}
| government_type = [[Unitary state|Unitary]] parliamentary [[semi-constitutional monarchy]]
| event_start = Restoration
| life_span = 1815–1830
| year_start = 1815
| event_end = End of the Restoration<ref>Waller, Sally (2002). ''France in Revolution, 1776–1830''. Heinemann Advanced History. Heinemann Educational Publishers.</ref>
| year_end = 1830
| date_end = 9 August
| event1 = [[Charter of 1815]] adopted
| date_event1 = 1815
| event2 = [[Hundred Thousand Sons of Saint Louis|Invasion of Spain]]
| date_event2 = 6 April 1823
| event3 = [[July Revolution]]
| date_event3 = 26–29 July 1830
| event4 =
| date_event4 =
| p1 = First French Empire
| flag_p1 = Flag of France.svg
| s1 = July Monarchy
| flag_s1 = Flag of France.svg
| flag_s2 = Flag of France.svg
| flag_type = [[Flag of France|Flag]]{{sfn|Tombs|1996|p=333}}<ref>{{Cite book |last=Pinoteau |first=Hervé |title=Le chaos français et ses signes: étude sur la symbolique de l'Etat français depuis la Révolution de 1789 |date=1998 |publisher=Presses Sainte-Radegonde |isbn=978-2-9085-7117-2 |ol=456931M |page=217 |language=fr }}</ref>{{Efn|The flag can be seen on top of government buildings in the following illustrations:
* {{Cite AV media |url=https://www.parismuseescollections.paris.fr/fr/musee-carnavalet/oeuvres/retour-du-roi-le-8-juillet-1815-1#infos-principales |title=Retour du Roi le 8 juillet 1815 |date=1815 |access-date=12 December 2021 |website=parismuseescollections.paris.fr}}
* {{Cite AV media |url=https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/btv1b540014439.item |title=Attaque Des Tuileries (le 29 Juillet 1830) |date=1830 |access-date=25 November 2023 |website=gallica.bnf.fr}}
}}
| image_flag = Flag_of_the_Kingdom_of_France_(1814-1830).svg
| symbol_type_article = Coat of arms of France
| symbol_type = Coat of arms
| image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg
| image_map = Kingdom of France (1815).svg
| image_map_caption = The [[Kingdom of France]] in 1818
| capital = [[Paris]]
| national_motto = ''[[Montjoie Saint Denis!]]''
| national_anthem = ''[[Le Retour des Princes français à Paris]]'' {{nwr|"The Return of the French Princes to Paris"}} <div style="text-align:center">[[File:Marche Henri IV.ogg]]</div>
| common_languages = [[French language|French]]
| currency = [[French franc]]
| leader1 = [[Louis XVIII]]
| year_leader1 = 1815–1824
| leader2 = [[Charles X of France|Charles X]]
| year_leader3 = 1830
| leader3 = [[Louis Antoine, Duke of Angoulême|Louis XIX]] (''claimant'')
| year_leader4 = 1830
| leader4 = [[Henri, Count of Chambord|Henry V]] (''claimant'')
| year_leader2 = 1824–1830
| title_leader = [[List of French monarchs|King]]
| title_deputy = [[Prime Minister of France|Prime Minister]]
| deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]]
| year_deputy1 = 1815 (first)
| deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]]
| year_deputy2 = 1830 (last)
| legislature = [[Parliament of France|Parliament]]
| house1 = [[Chamber of Peers (France)|Chamber of Peers]]
| house2 = [[Chamber of Deputies of France|Chamber of Deputies]]
| demonym = French
| iso3166code = omit
}}
{{Infobox organization
| name = Skavti
| former name =
| image =1996-Rover Moot-Fahnengruß.jpg
| image_border =
| size = 200px
| caption =
| abbreviation =
| predecessor =
| successor =
| formation = [[29. julij]] [[1907]]
| extinction =
| merger =
| merged =
| established = {{Start date and age|df=yes|29. julij [[1907]]}}
| type = nacionalne organizacije, povezane v različne mednarodne zveze in povezave
| status = organizirano nepolitično mladinsko gibanje
| purpose =
| headquarters =
| location =
| coords =
| region_served = univerzalnost
| membership =
| language =
| general =
| leader_title = Ustanovitelj
| leader_name = [[Robert Baden-Powell]]
| leader_title2 =
| leader_name2 =
| leader_title3 =
| leader_name3 =
| leader_title4 =
| leader_name4 =
| key_people =
| main_organ = [[WOSM]], [[WAGGS]]
| affiliations =
| budget =
| num_staff =
| num_volunteers =
| website =
| remarks =
}}
'''Skavti''' (in tudi skavtinje) so pripadniki skavtskega gibanja, enega največjih prostovoljnih mladinskih gibanj na svetu.
==Zgodovina==
[[Slika:Baden-Powell ggbain-39190 (cropped).png|200px|thumb|levo|Začetnik svetovnega skavtstva<br>
sir [[Robert Baden-Powell]]<br>
(po skavtsko: Bi-Pi)]]
Skavtstvo je svetovno prostovoljno, nepolitično, organizirano vzgojno in izobraževalno mladinsko gibanje, ki ga je na začetku 20. stoletja ustanovil lord [[Robert Baden-Powell]] in ki sedaj obsega več kot 50 milijonov skavtinj in skavtov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/slovenski-skavti-in-skavtinje-ze-25-let-zivijo-obljubo-bogu-in-domovini/363179 |title=Petindvajset let slovenskih skavtov |accessdate=25. junij 2025 |date=18. april 2015|format= |work=}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/who-we-are/scout-movement/scoutings-history |title=WOSM: Scouting’s History |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=534}}</ref>
==Začetki==
Njegov začetnik in idejni oče je britanski [[Generalporočnik (Združeno kraljestvo)|general]]<ref>{{navedi splet |url=https://bwm.org.au/soldiers/Robert_Baden-Powell.php |title=Major General (Later Lieutenant General) Lord Robert Baden-Powell|accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> [[Robert Baden-Powell]], ki je med službovanjem v britanski konjenici (13. [[huzarji|huzarski]] polk)<ref>{{navedi splet|url=https://britishempire.co.uk/forces/armyunits/britishcavalry/13thhussarsbadenpowell.htm |title=13th hussars: Robert Baden Powell |accessdate=22. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> in med obrambo mesta Mafeking (danes Mafikeng)
med [[Druga burska vojna|drugo bursko vojno]] postal pozoren na mlade in spoznal, da so lahko zelo odgovorni, če se jim zaupa. Po zaključku svoje vojaške kariere in vrnitvi v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] je ugotovil, da je med mladimi zelo priljubljen njegov vojaški priročnik o izvidovanju (Aids to Scouting). Odločil se je, da bo svoje ideje in načela o vzgoji mladih, prevzetih tudi iz svojih vojaških izkušenj, skozi življenje v naravi tudi dejansko preizkusil, mlade pa z novo vzgojno metodo naučil samostojnosti, delovanja v majhnih skupinah ter jim pomagal pri graditvi identitete. Pri tem ni imel v mislih klasičnega vojaškega urjenja, temveč nekaj povsem drugačnega, čemur bi danes lahko rekli krepitev zavedanja, samostojnega odločanja ter duševnega zdravja pri mladih.
==Prvi skavtski tabor==
[[File:BP and future Scouts at Brownsea.jpg|thumb|200px|levo|Prvi skavtski tabor na otoku Brownsea]]
Zato je med 29. julijem in 8. avgustom [[1907]] na otočku Brownsea organiziral poskusni tabor, na katerem je zbral skupino 22 dečkov, starih od 12 do 17 let. Izhajali so iz različnih socialnih slojev in družbenih okolij, tako iz družin delavcev, bogatašev kot iz različnih šol. Že to je bilo za tiste čase dokaj revolucionarno, saj so bili tedaj družbeni sloji jasno opredeljeni in se v glavnem niso mešali med seboj.<ref>{{navedi splet |url=https://thescoutingpages.org.uk/the-first-camp/ |title=The Scouting Pages: Brownsea Island - The First Camp |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Med udeleženci je bil tudi njegov nečak Donald.
Dečki so bili nastanjeni v šotorih, kuhali so na prostem in se veliko gibali v naravi. Baden-Powell jih je razdelil v majhne skupine, poimenovane patrulje in napisal tudi zakone, ki so veljali za vse. Vsaka patrulja je imela svojega vodjo, tak sistem se v skavtstvu uporablja še sedaj. Vadili so orientacijo, sledili stopinjam divjih živali, učili so se vozle in vezave, se pogovarjali o poštenosti, pogumu in odgovornosti. Nekaj pa je bilo tudi sproščenega druženja, ki je mlade še bolj povezalo med seboj, zlasti ob večerih zakurjenem ognju, kjer so tudi zapeli.
Od tedaj 29. julij velja za začetek svetovnega skavtskega gibanja oz. skavtstva.<ref>{{navedi splet |url=https://www.scouts.org.uk/about-us/our-history/our-online-exhibitions/the-early-days-of-scouting/brownsea-island-trialling-scouting/ |title=Brownsea Island: Trialling Scouting, 1 – 8 August 1907 |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.scout-o-wiki.de/index.php/Brownsea_Island |title=Brownsea Island |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=DE}}</ref>
[[Slika:Scout stone Brownsea.jpg|thumb|150px|levo|Spomenik na otoku Brownsea, postavljen v spomin prvega skavtskega tabora]]
[[Slika:Scouting for boys 1 1908.jpg|150px|thumb|levo|Scouting for boys (1908)]]
==Skavtska metoda==
Poskusni tabor je povsem uspel in Baden-Powell je naslednje leto izdal knjigo v več zvezkih »Scouting for boys« (Skavt: navodilo za vzgojo dobrih državljanov) {{COBISS|ID=6607929}}, v kateri je prvič opisal osnove vzgojnega načela Learning by doing (učenja z delom).
Tedaj ni vedel, da bo njegova metoda postala eno najpomembnejših pedagoških del 20. stoletja.
Skavtska metoda je vzgojni pristop, ki ga uporabljajo skavtske organizacije po vsem svetu, za celostni razvoj mladih. Temelji na načelu učenja z delom in spodbuja osebno rast, odgovornost, sodelovanje in spoznavanje življenja v naravi.<br>
Skavtska metoda vsebuje osem ključnih elementov:<ref>{{navedi splet |url=https://skavti.si/poslanstvo |title=ZSKSS: Skavtska metoda |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref>
{| border="0" cellspacing= cellpadding= style="border-collapse:collapse;"
| style="vertical-align:top" |
{| border="0"
| colspan= | '''Metoda'''
----
|-
| 1. Skavtski zakoni in obljuba
|-
| 2. Delo v majhnih skupinah
|-
| 3. Učenje z delom
|-
| 4. Osebno napredovanje<br>
|-
| 5. Simbolna govorica<br>
|-
| 6. Dejavnosti v naravi
|-
| 7. Medgeneracijski odnos<br>
|-
| 8. Služenje (kasneje)
|-
|}
| style="vertical-align:top" |
{| border="0"
| colspan= | '''Opis metode'''
----
|-
| - osebna zaveza k življenju po določenih vrednotah
|-
| - spodbujanje sodelovanja, odgovornosti in demokratičnega odločanja
|-
| - iskustveno učenje skozi prakso<ref>{{navedi splet |url=https://www.zrss.si/pdf/BEAT_Izkustveno_ucenje.pdf |title=Izkustveno učenje: Od teorije k praksi|accessdate=25. junij 2025 |date=2002 |format= |work= }}</ref>
|-
| - vsak posameznik napreduje glede na svoje zmožnosti in zadane cilje
|-
| - uporaba simbolov, obredov in zgodb za prenos vrednot<ref>{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=620}}</ref>
|-
| - narava kot učilnica in prostor osebne rasti
|-
| - sodelovanje med mladimi in odraslimi voditelji
|-
| - aktivno prispevanje k skupnosti, družbi, za skupno dobro in pomoč drugim
|}
|}
==Pedagoški vidiki in poudarki skavtske metode==
Pedagoški vidiki skavtske metode so temeljno povezani z njenim ciljem: celostno vzgojo mladih v odgovorne, samostojne in solidarne posameznike. Metoda ni le skupek tehnik, temveč celovit vzgojni pristop, ki temelji na izkustvenem učenju, osebni rasti in vrednotah.<ref>{{navedi knjigo |author=Baden-Powell, Robert |year=2015 |title=Priročnik za skavtske voditelje: o teoriji skavtske vzgoje |publisher=ZSKSS |isbn=978-961-91701-5-1 |cobiss=253014528 |pages=}}</ref>
===Poudarki===
[[Slika:Health in home and town (1922) (14591638320).jpg|150px|sličica|desno]]
''1. Učenje z delom (learning by doing)''<br>
Učenje z delom je osrednji pedagoški princip skavtske metode. Mladi se učijo skozi lastne izkušnje, naloge in izzive, kar spodbuja aktivno udeležbo, refleksijo in notranjo motivacijo. Gre za konstruktivistični pristop, kjer je učenec v središču učnega procesa.<br>
''2. Samovzgoja in osebno napredovanje''<br>
Skavtska metoda spodbuja notranjo motivacijo in odgovornost za lastni razvoj. Vsak posameznik napreduje glede na svoje zmožnosti, kar je skladno z načeli diferencirane pedagogike.<br>
''3. Vzgoja za vrednote''<br>
Skavtski zakoni in obljuba niso le simboli, temveč pedagoška orodja za oblikovanje značaja. Spodbujajo kreposti, kot so poštenost, pomoč bližnjemu, spoštovanje narave in duhovno rast.<br>
''4. Delo v majhnih skupinah''<br>
Majhne skupine (vodi) omogočajo socialno učenje, razvoj komunikacijskih veščin, učenje in pomen sodelovanja ter demokratičnega odločanja. To je v skladu s sodobnimi pristopi k timskemu učenju in vzgoji za skupnost.<br>
''5. Simbolna govorica''<br>
Uporaba simbolov, obredov in zgodb omogoča globoko notranjo identifikacijo, z vrednotami in cilji. To je pomemben vidik vzgoje, saj nagovarja čustveno in duhovno dimenzijo posameznika.<br>
''6. Narava kot učilnica''<br>
Naravno okolje spodbuja spontano učenje, raziskovanje in stik z bistvenim. Pedagoško gledano gre za učenje v avtentičnem okolju, ki krepi telesni, čustveni in duhovni razvoj.<br>
''7. Medgeneracijsko učenje''<br>
Odrasli voditelji niso le učitelji, temveč spremljevalci in pomočniki, kar omogoča vzgojo skozi odnos in zgled. To je v skladu s sodobnimi pristopi mentorstva in vzgoje z zgledom.<ref>{{navedi knjigo |author= |year=2002 |title= Sam vodim svoj čoln : vzgoja za odgovorno odločanje : priročnik za voditelje v podporo vzgojnemu namenu ZSKSS|publisher=ZSKSS |isbn= |cobiss=119345920 |pages=}}</ref>
==Skavtska obljuba in simboli==
Vsak skavt mora na določeni stopnji obljubiti, da bo pomagal drugim, spoštoval svojo domovino, živel po skavtskih zakonih in razvijal svoje sposobnosti. Za legendarno geslo »Bodi pripravljen« (Be Prepared) je Baden Powell dejal, da pomeni biti pripravljen tako telesno, kot duševno ter moralno, in to ne le na izredne razmere, temveč tudi na vsakdanje življenje. Preden je leta 1944 umrl, je v svojem poslovilnem pismu skavtom zapisal, naj poskušajo svet zapustiti vsaj malo boljši, kot so ga prejeli. Jedro skavtstva torej predstavlja obljuba, ki jo skavtinja in skavt častno izrečeta pred skupnostjo. Glede na starostno vejo slovenski skavti sedaj poznajo kar tri obljube: Najmanjši bobri in bobrovke obljubljajo: Obljubim, da bom ljubil/a Boga in pomagal/a skrbeti za svet. Večji volčiči in volkuljice: Obljubljam, da bom z Božjo pomočjo naredil/a, kar najbolje morem za svoje poboljšanje, da bom pomagal/a drugim in
izpolnjeval/a zakona krdela. Najpomembnejše med njimi pa so tiste, ki jih skavtinje in skavti opravijo v skupini izvidnikov in izvidnic: Pri svoji časti obljubljam, da si bom z Božjo pomočjo prizadeval/a služiti Bogu in domovini, pomagati svojemu bližnjemu in izpolnjevati skavtske zakone. Zunanji znak obljube je skavtska rutica, ki je najbolj časten del skavtskega kroja. Med simboli, ki povezujejo in delajo skavte prepoznavne, so še stiliziran znak v obliki lilije, taborni ogenj, ter skavtski pozdrav s tremi iztegnjenimi prsti. Ti simbolizirajo tri glavne obveznosti iz skavtske obljube.
==Širitev in razvoj gibanja==
Baden-Powell tudi ni pričakoval, da bodo dečki po vsem Združenem kraljestvu že zelo kmalu začeli spontano ustanavljati skavtske vode.
Gibanje se je, brez uradno organizacije, širilo prek otoka po Evropi, v [[Severna Amerika|Severno]] in [[Južna Amerika|Južno Ameriko]], [[Avstralija|Avstralijo]], [[Indija|Indijo]] ter v [[Afrika|Afriko]]. Leta 1909 je kralj [[Edvard VII. Britanski|Edvard VII.]] postal uradni zaščitnik skavtskega gibanja. Leta 1920 se je v Londonu odvijal prvi Jamboree (svetovno srečanje skavtov), ki se ga je udeležilo 8000 skavtov iz 34 držav po svetu. Na Jamboreejeu leta 1929 je bilo že 50.000 skavtov iz 72 dežel (41 držav in delov kraljestev).
==Skavti v Sloveniji==
===Slovenski skavti v Kraljevini Jugoslaviji===
Slovenski skavti so nastali v obdobju [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]], leta 1922, po jugoslovanskem [[Sokol (društvo)|vsesokolskem]] zletu (srečanju) v [[Ljubljana|Ljubljani]], pri katerem so kot spremljevalci sodelovali tudi [[Bosna in Hercegovina|bosanski]], [[Srbija|srbski]], [[Češka|češki]] in [[Poljska|poljski]] skavti. Skupina dijakov se je povezala s skavti v [[Beograd]]u, od koder so jim poslali skavtske priročnike, značke in klobuke. Prvi slovenski skavtski tabor je bil organiziran leta 1923, v [[Kamniška Bistrica|Kamniški Bistrici]].<ref>{{navedi knjigo |author=Grašič, Miroslava |year=1990 |title=Skavti in gozdovniki na Slovenskem: Taborniška gibanja med Slovenci v domovini, zamejstvu, Argentini in Kanadi v 20. stoletju |publisher=Muzej narodne osvoboditve Maribor |isbn= |cobiss=10782 |pages=13}}</ref>
[[Slika:Simbol skavtov Kraljevine Jugoslavije.jpg|150px px|sličica|desno|Simbol zveze jugoslovanskih skavtov, ene od ustanoviteljic WOSM-a]]
Župa skavtov v Sloveniji se je leta 1929 preimenovala v Dravsko skavtsko župo, obe sta bili organizacijsko povezani najprej v Savez Izvidnika i planinki Jugoslavije, kasneje pa v Savez skauta Kraljevine Jugoslavije.
Jeseni 1939 je bila v Ljubljani na Kodeljevem ustanovljena Zveza slovenskih skavtov, ki je temeljila na načelih katoliškega skavtskega gibanja.
Zaradi [[Aprilska vojna|agresije na Jugoslavijo]] aprila 1941 je bila skavtska organizacija v Sloveniji uradno razpuščena 10. junija 1941 in zatem prepovedana s strani okupatorjev. Malo pred razpustom bilo v Sloveniji 1380 registriranih skavtinj in skavtov. Po letu 1945 je ponovni zagon skavtstva preprečila nova jugoslovanska oblast (tudi v Sloveniji), ki je skavte nadomestila sprva s pionirsko organizacijo, ki je imela drugačne cilje in je bila del socialističnega sistema. Leta 1951 pa so nekateri predvojni voditelji skavtov in [[Gozdovniki|gozdovnikov]] v Sloveniji ustanovili Združenje slovenskih tabornikov, ki se je pozneje preimenovalo v [[Zveza tabornikov Slovenije|Zvezo tabornikov Slovenije]] (del Zveze tabornikov Jugoslavije), ki je imela v času obstoja [[Jugoslavija|Jugoslavije]] med mladinskimi organizacijami svojevrsten [[monopol]].
{{glavni|Zgodovina slovenskega skavtstva}}
==Svetovna organizacija skavtskega gibanja==
[[Slika:WOSM 2024.svg|100px|thumb|desno|Novi simbol WOSM-a (od 2024)]]
Svetovna organizacija skavtskega gibanja (World Organization of the Scout Movement - WOSM) je svetovna organizacija skavtskega gibanja, ki združuje veliko število nacionalnih skavtskih organizacij z vsega sveta.
{{glavni|Svetovna organizacija skavtskega gibanja}}
===Ustanovitev===
Leta 1920, na 1. svetovnem skavtskem jamboreeju v Olympia Hall v Kensingtonu (London), so se predstavniki skavtskih skupin iz različnih držav dogovorili o potrebi po mednarodni koordinaciji.
Svetovno organizacijo skavtskega gibanja (WOSM) je na pobudo [[Robert Baden-Powell|Roberta Baden-Powella]] ustanovilo trideset nacionalnih skavtskih organizacij, vendar je bilo samo deset ustanovitvenih: Argentina, Avstralija, Belgija, Kanada, Čile, Francija, Združeno kraljestvo, Italija, Japonska ter Jugoslavija (tedaj [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev]]).
Formalno je bil WOSM ustanovljen julija 1922, na 2. mednarodni skavtski konferenci v Parizu,<ref>{{navedi splet |url= https://learn.scout.org/resource/constitution-world-organization-scout-movement|title=Constitution of the World Organization of the Scout Movement |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> 1. decembra 1922 pa je bila organizacija s tedanjim sedežem v Parizu uradno registrirana.
====Selitve sedeža====
[[Slika:World Bureau (World Organization of the Scout Movement).svg|150px|thumb|desno|Oznaka Svetovnega skavtskega urada ]]
V Londonu je bil v obdobju 1920 - 1958 sedež mednarodnega skavtskega urada (tedaj Boy Scouts International Bureau), ki se je zaradi reogranizacije in širitve delovanja preselil v Kanado, sedež je bil v [[Ottawa|Ottawi]] (1958-1968). Sedež sedanjega Svetovnega skavtskega urada (World Scout Bureau) je od leta 1968 v Švici, v Ženevi.<ref>{{Cite web |title=World Scout Bureau - Relocation of Central Office |url=https://web.archive.org/web/20130919090636/http://www.scout.org/en/content/download/34284/312108/file/Circular%2021-2013%20EN.pdf |archive-date=19 September 2013 |access-date=11 September 2013 |website=WOSM Circular N° 20/2013 |df=dmy-all|language=EN}}</ref>
Zgodovinsko pomemben center skavtstva ostaja Gilwell Park<ref>{{navedi splet |url=https://www.scouts.org.uk/about-us/our-history/gilwell-park/ |title=Gilwell Park |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref> v Londonu, kjer se opravljajo tečaji »Wood Badge« za mednarodnega skavtskega voditelja.<ref>{{navedi splet |url=https://thescoutingpages.org.uk/the-wood-badge/ |title=The Scouting Pages: The Wood Badge |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref>
===Organiziranost in zasedanja===
Izvršni organ WOSM-a, Svetovni skavtski biro (World Scout Bureau) ima sedež v [[Ženeva|Ženevi]] v Švici,<ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/who-we-are/world-organization/world-scout-bureau |title=World Scout Bureau |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> operativni sedež tega organa na globalni ravni (World Scout Bureau Global Support Centre) pa je v [[Kuala Lumpur|Kuala Lumpurju]] v Maleziji.<ref>{{navedi splet |url=https://www.devex.com/organizations/world-scout-bureau-global-support-centre-240855
|title=World Scout Bureau Global Support Centre |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref><br>
Svetovna skavtska konferenca je najvišji organ odločanja WOSM-a, ki se sklicuje in poteka vsaka tri leta.<ref>{{navedi splet |url=https://www.muzej-nz.si/razstave/arhiv/70-let-zveze-tabornikov-slovenije/70-let-zveze-tabornikov-slovenije-taborniske-vezi-po-celem-svetu/ |title=70-let Zveze tabornikov Slovenije: taborniške sledi po celem svetu |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref>
40. svetovna skavtska konferenca WOSM-a je potekala v Ljubljani, od 11. do 15. avgusta 2014, udeležilo pa se jo je več kot 1200 delegatov iz več kot 130-ih držav članic.<ref>{{navedi splet |url=https://www.ljubljana.si/sl/aktualno/40-skavtska-konferenca/ |title= 40. skavtska konferenca|accessdate= |date=11. avgust 2014 |format= |work= }}</ref><br>
[[Slika:NASA Armstrong 1969 scout.png|250px|thumb|desno|Našitek WOSM-a, ki ga med [[Apollo 11|prvim pristankom na luni]] pri sebi imel astronavt [[Neil Armstrong]]]]
===Članstvo v WOSM-u===
Po zadnjih podatkih je v WOSM včlanjenih 174 skavtskih organizacij iz 172 držav in ozemelj po svetu. Ker nekatere organizacije pokrivajo več držav (npr skavtska organizacija Združenega kraljestva vključuje tudi britanska čezmorska ozemlja), je zato število držav nekoliko višje od števila organizacij. Ker skupno število članov presega 57 milijonov skavtinj in skavtov, se WOSM uvršča med največje mladinske organizacije na svetu.
Evropska skavtska regija WOSM-a obsega preko dva milijona skavtov in voditeljev, v štiridesetih nacionalnih skavtskih organizacijah.<ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/where-we-work/regions/europe |title=European Scout Region |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref>
Ker ima WOSM sprejeto pravilo, da sprejme med svoje nove člane samo eno nacionalno skavtsko organizacijo, je leta 1994 iz Slovenije sprejel [[Zveza tabornikov Slovenije|Zvezo tabornikov Slovenije]], kot svojo 135. člansko organizacijo.
==WAGGGS==
[[Slika:WAGGGS.svg|100px|thumb|desno|Simbol WAGGGS-a]]
'''WAGGS''' (World Association of Girl Guides and Girl Scouts) je največje prostovoljno mladinsko gibanje na svetu za dekleta in mlade ženske.<ref>{{navedi splet |url=https://www.cnvos.si/nvo-vseved/eu-mreze/world-association-girl-guides-and-scouts-wagggs/ |title=WAGGGS |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> Združuje več kot 10 milijonov članic v 153 državah, ter si prizadeva, da bi člani (dekleta in tudi fantje) v polnosti razvili svoje potenciale.
=== Zgodovina in ustanovitev===
[[Slika:100 years of Girl Guiding (4825886481).jpg|150px|thumb|desno|Cvetlična zasaditev ob 100-letnici skavtinj]]
[[Slika:Agnes Baden-Powell.jpg|150px|thumb|levo|Agnes Baden-Powell (1858-1945)]]
[[Slika:Olave Baden-Powell.jpg|150px|thumb|desno|Olave Baden-Powell (1889-1977), okoli 1920]]
Že leta 1909 se je na srečanju skavtov v Londonu pojavila skupina deklet, ki so se razglasile za »Girl Scouts« (skavtinje). To je ustanovitelja skavtstva Roberta Baden-Powella spodbudilo, da prilagodi gibanje tudi za dekleta. Leta 1910 je vodstvo skavtinj zaupal svoji sestri Agnes Baden-Powell.<ref>{{navedi splet |url=https://www.girlmuseum.org/girl-guiding-a-brief-history-part-two-agnes-baden-powell/ |title=The Three Baden-Powells: Robert, Agnes and Olave|accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Leta 1918 je Baden-Powell izdal novo priročnik za dekleta, z naslovom Girl Guides.
Prva svetovna skavtska konferenca leta 1920 v Londonu je omogočila mednarodno povezovanje tudi skavtinjam.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/about-us/our-history/ |title=WAGGGS: Our history |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref>
Na 5. mednarodni skavtski konferenci v Parádu na Madžarskem, leta 1928, je bil ustanovljen WAGGGS, kot svetovno združenje skavtinj.<ref>{{navedi splet |url=https://www.csbk.org/wp-content/uploads/2011/07/Hungarian-Scout-History-flyer3.pdf |title=The History of Hungarian Scouting Worldwide |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Ustanoviteljice so bile predstavnice 26 držav, med njimi tudi Jugoslavije (tedaj [[Kraljevina SHS]]).
==Skavtstvo v Sloveniji==
Slovenske skavtinje in skavti se združujejo v [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov|Združenje Slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS), ki šteje približno šest tisoč članov, lokalno pa v sedemdeset skupin, te pa v devet manjših območij, ki jih imenujejo ognjišča. Med Slovenci na [[Enota deželne decentralizacije Trst|Tržaškem]] in [[Enota deželne decentralizacije Gorica|Goriškem]] v Italiji deluje podobna [[Slovenska zamejska skavtska organizacija]] (SZSO).
Skavti kot del [[Civilna zaščita|Civilne zaščite]] pomagajo ob vseh večjih naravnih nesrečah po vsej Sloveniji.
Mnogi pedagogi in psihologi menijo, da so veščine, ki jih skavtstvo razvija - samostojnost, sodelovanje, stik z naravo, reševanje problemov in odgovornost - v digitalni dobi še dragocenejše kot pred stoletjem. Zato se zanimanje za kakovostne programe sobivanja z naravo v nekaterih državah ponovno krepi, čeprav se to sedaj izraža drugače kot v času največjega razcveta skavtskega gibanja.
{{glavni|ZSKSS}}
===Članstvo ZSKSS===
V Evropi trenutno WAGGGS podpira 64 nacionalnih skavtskih združenj v 41 držav. Iz Slovenije so člani WAGGGS-a skavti oz. [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS), ki so leta 1996 postali pridruženi, leta 1999 pa polnopravni člani.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/our-world/europe-region/member-organisations/Slovenia/ |title=WAGGGS Member organisation: ZSKSS |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Nekatere skavtske organizacije so članice obeh zvez (lahko pa njihovi člani osebno), tako WOSM-a kot WAGGGS-a.
===Organiziranost===
Sedež WAGGGS-a je v Londonu, v Olave Centru, ki je bil odprt leta 1985. Poimenovan je po Olave Baden-Powell, ženi ustanovitelja skavtskega gibanja Roberta Baden-Powella in prvi svetovni voditeljici skavtinj.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/contact-us/ |title=Contact WAGGGS at our London World Bureau |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref>
==Sklici==
{{sklici|3}}
== Glej tudi ==
* [[Zgodovina slovenskega skavtstva]]
* [[Robert Baden-Powell]]
* [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS)
* [[Slovenska zamejska skavtska organizacija]] (SZSO)
* [[Zveza bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZBOKSS)
== Viri ==
* World Association of Girl Guides and Girl Scouts, World Bureau (1997), ''Trefoil Round the World''. Eleventh Edition 1997. {{ISBN|0-900827-75-0}} {{ikona en}}
* Grašič, Miroslava, ''Skavti in gozdovniki na Slovenskem: Taborniška gibanja med Slovenci v domovini, zamejstvu, Argentini in Kanadi v 20. stoletju'', Maribor 1990, Muzej narodne osvoboditve Maribor {{COBISS|ID=10782}}
* Fužir, Barbara, ''Skavti: 25 zgodb za 25 let delovanja združenja'', Ljubljana 2015, ZSKSS {{ISBN|978-961-93642-1-5}} {{COBISS|ID=279071232}}
*{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=534, 620}}
*{{navedi knjigo |author=Baden-Powell, Robert |year=2015 |title=Priročnik za skavtske voditelje: o teoriji skavtske vzgoje |publisher=ZSKSS |isbn=978-961-91701-5-1 |cobiss=253014528 |pages=}}
==Zunanje povezave==
* [http://skavti.si/zgodovina Skavti.si/zgodovina] (pridobljeno 15. junija 2019)
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Skavtstvo]]
{{Infobox historic site
|name = Opatija Rheinau
|native_name = Abtei Rheinau
|image = 2010-05-14 16-25-05 Switzerland Zurich Alt-Rheinau.jpg
|caption =sedanji izgled nekdanje opatije
|image_size = 250px
|locmapin = Švica
|map_width = 275
|map_caption =
|coordinates ={{coord|47|38|32|N|8|36|30|E|}}
|location ={{zastava|Švica}},<br>[[Rheinau]], [[Kanton Zürich]]
|area =
|built =
|demolished =
|rebuilt =
|architect =
|architecture =
|governing_body =Rimskokatoliška škofija Sankt Gallen<br>[[Kanton Zürich]]
|owner=
|url=
}}
'''Opatija Rheinau''' [rajnau], ([[Latinščina|lat.]] Monasterium Rhenaugensis) je nekdanja [[benediktinci|benediktinska]] opatija v [[Švica|Švici]], v [[Kanton Zürich|kantonu Zürich]]. Ustanovljena je bila okoli leta 778, razpuščena pa je bila leta 1862. Stoji na otočku na reki [[Ren]].
==Zgodovina==
Izgradnjo obrambnega kompleksa na strateško pomembnem in zaščitenem rokavu reke Ren zgodovinarji uvrščajo v leto 778. V devetem stoletju se je tam naselila skupnost triinštiridesetih benediktinskih menihov, od katerih je bilo polovica duhovnikov.<ref>[https://books.google.com/books?id=YwU4AAAAIAAJ&dq=Rheinau+Abbey&pg=PA285 Clark, James Midgley. ''The Abbey of St. Gall as a Centre of Literature & Art'', Chapter XII, CUP Archive, 1926, 1926]</ref> Med njimi je bil sv. Fintan (oz. Findan)<ref>{{navedi splet |url=https://svetniki.org/sveti-fintan-misijonar-puscavnik-in-rekluz/ |title=Sveti Fintan |accessdate=30. maj 2023 |date= |format= |work= }}</ref> irski menih, ki se je uspel rešiti [[vikingi|vikingške]] sužnosti. V samostanu je kot puščavnik živel dvaindvajset let.<ref>[https://books.google.com/books?id=V6OpDgAAQBAJ&dq=Rheinau+Abbey&pg=PA283 Rio, Alice. ''Slavery After Rome, 500-1100'', Oxford University Press, 2017, p. 30] {{ISBN|9780191009020}}</ref>
== Sklici==
{{sklici}}
== Sklici ==
{{sklici}}
== Viri==
== Zunanje povezave ==
{{reli-struct-stub}}
[[Kategorija:Zgradbe in objekti na Bledu]]
p1ibcwg6vfk7i71jcpnv5z5eillk3cj
6739439
6739438
2026-08-19T14:18:03Z
Shabicht
3554
/* Glej tudi */
6739439
wikitext
text/x-wiki
[https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Seznam_infopolj Seznam infopolj]<br>
'''Prosim, pusti to vrstico pri miru!!''' (glava peskovnika) '''<br>
'''Ne spreminjaj vsebine peskovnika med urejanjem uporabnika, da ne pride do NAVZKRIŽNEGA UREJANJA !!!'''<br>
Red zvonjenja
==Zvonik in zvonjenje, opis nekdanjega in sedanjega stanja==
[[Slika:Cerkev sv. Jurija - prenova 03.jpg|200px|sličica|levo]]
V [[zvonik|zvoniku]] [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve]] so bili do leta 2023 zvonovi v tako dotrajanem stanju, da je bilo mogoče zvoniti zgolj z malima zvonovoma, saj bi skupno zvonjenje vseh zvonov lahko ogrozilo statiko zvonika. [[Nadžupnija Slovenske Konjice|Nadžupnija]] se je zato odločila, da po več kot stotih letih v zvonik povrne mogočen veliki zvon, ki tehta skoraj tri tone.<ref>{{navedi revijo |last=Vogrin |first=Jože |date= |title=Obnavljamo zvonik |url=https://novice.si/page/mogocen-cerkveni-zvonik-konjicanom-prepreva-ze-stoletja-kako-je-videti-znotraj-foto-video/ |magazine=brošura Konjiški zvon |location=Slovenske Konjice |publisher=Nadžupnija Slovenske Konjice |access-date=2. april 2023}}</ref>
[[Slika:Cerkveni zvonik Slovenske Konjice.jpg|200px|sličica|levo|Novo stopnišče in podesti v zvoniku (2024)]]
Skupaj z načrtovanjem in izdelavo projektov se je opravila temeljita obnova zvonika [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve sv. Jurija]], med katero je bilo zamenjano dotrajano stopnišče, vključno s podesti, na novo je bila urejena elektroinštalacija, razsvetljava, pogon ure… V sklopu opreme zvonov je bila urejena in konzervirana stara masivna lesena nosilna konstrukcija, na novo so bili izdelani štirje jarmi zvonov ter obnovljeni njihovi nosilci…
[[Slika:Zvon 1924.jpg|180px|thumb|desno|nekdanji veliki zvon iz 1924]]
Medtem se je vse tri zvonove odpeljalo v [[Innsbruck]], kjer so v [[Zvonarna Grassmayr|zvonarni Grassmayr]] poskrbeli za obnovo več kot tristo let starega zvona, ki je bil vlit pri Conradu Schneiderju v Celju,<ref name="">{{navedi splet |url=http://www.slovenska-biografija.si/rodbina/sbi546296/ |title=Slovenski biografski leksikon: Schneider, zvonarska družina v Celju in Ljubljani |accessdate=15. marec 2023 |date= |format= |work= }}</ref> iz leta 1715{{sfn|Stopar|1976|p=27}} ter za medsebojno uglasitev vseh zvonov, posebej slovesno pa je bilo tamkajšnje vlitje novega velikega zvona v novembru 2023.
Osnova tega novega velikega zvona je bil nekdanji nadžupnijski zvon iz leta 1924, ki je moral med drugo svetovno vojno zaradi prelitja v orožje zapustiti zvonik.{{sfn|Ambrožič|1993 |p=135, 151}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=64}} Njegovo okrasje so zvonarji, tudi na podlagi ohranjene fotografije, kar se da približali originalu, za načrt [[zvon|rebra]] pa vzeli zvon, ki je bil v podobnem časovnem obdobju vlit v isti livarni v Mariboru ter se je ohranil vse do danes.
Novi zvon in prenovljeni zvonovi so bili v zvonik povzdignjeni na Jurijevo nedeljo leta 2024.
Kasneje je bila v zvoniku nameščena nova avtomatika, ki sedaj ureja zvonjenje, bitje ure, omogoča pa tudi daljinsko upravljanje. Iz zvonika tako ponovno zvoni uglašena pesem cerkvenih zvonov, v skladu z dolgoletno tradicijo štajerske slovenske pokrajine.
[[Slika:Novi 2.jpg|180px|thumb|desno|novi veliki zvon, še v Innsbrucku (2023)]]
===Stolpna ura===
V zvoniku sedaj čas na štirih številčnicah ureja [[Radijska ura|radijsko vodena ura]], avtomatika pa poganja kazalce in ureja tudi bitje. Bitje ure poteka podnevi in tudi ponoči, vendar je v nočnem času, od 22.00 ure do 6.00 ure zjutraj, naravnano na zmanjšano glasnost. Pri prebivalcih mesta ima bitje ure na cerkvenem zvoniku poseben pomen, saj prav tako kot nekdaj oznanja točen čas, hkrati pa tudi prijetno popestri dogajanje na [[Seznam ulic v Slovenskih Konjicah|Starem trgu]].
==Zvonovi in zvonjenje==
Zvonjenje ni le oznanilo časa, ampak tudi povabilo k molitvi in premišljevanju o skrivnostih naše vere.
{| class="wikitable sortable"
! opis zvona
! slika
! zvonar
! leto vlitja
! premer
! teža<br>(v kg)
! ton*<br>(po podatkih zvonarne)
|-
|veliki zvon
|[[Slika:Novi zvon in arhidiakon.jpg|200px]]
|[[Zvonarna Grassmayr|Grassmayr Innsbruck]]
| 2023
| 172 cm
| 2870
| [[ton|B° +6/16]]
|-
|stari zvon
|[[Slika:Schneiders's bell 04.jpg|200px]]
| Konrad Schneider, Celje{{sfn|Ambrožič|1993|p=147}}
| 1715{{sfn|Kovačič|1906|p=}}
| 143 cm
| 1758
| [[ton|d' +6/16]]
|-
|večji zvon
|[[Slika:Grassmayrjev zvon.jpg|200px]]
| Grassmayr Innsbruck
| 1984
| 106 cm
| 651
| [[ton|f' +6/16]]
|-
|mali zvon
|[[Slika:Zvon mali.jpg|200px]]
| Grassmayr Innsbruck
| 1984
| 95 cm
| 470,5
| [[ton|g' +6/16]]
|-
|}
===Redno zvonjenje===
Vsak dan slišimo trikrat dnevno posebno zvonjenje, tako imenovano angelovo češčenje: zjutraj, opoldne in zvečer. Uvajali so ga že v srednjem veku, najprej zvečer (Večerni zvon, Večerni ave …) kasneje tudi zjutraj. Molitvi angelovega češčenja, ki se običajno moli pri trojnem zvonjenju, se zvečer doda očenaš za verne duše. Večerno zvonjenje se ravna po sončnem zahodu in je v bogoslužnem koledarju zanj določen čas za vse slovenske škofije.
Skoraj istočasno z večernim zvonjenjem so iz 13. stoletja v zgodovinskih virih ohranjeni zapisi, da se je ob zori zvonilo [[Sveta Marija|Mariji]] v pozdrav in v počeščenje. Posebej v mestih je bilo v civilnem življenju običajno jutranje zvonjenje, ponekod ob 4.00 uri, s katerim so oznanjali, da so mestna vrata odprta. Tedaj je bilo to zvonjenje tudi javno znamenje časa, kasneje pa je bilo preneseno na sedmo uro zjutraj. Sedaj je t.i. jutranjica silno redka, ponekod običajna zgolj za velike praznike, ko so z zvonjenjem in s pritrkovanjem zvonov naznanjali praznovanje tistega dne. V [[Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] so tovrstno oznanjevanje ob večjih praznikih prevzeli fantje in možje, ki zjutraj v okolici pokajo oz. »streljajo« z velikimi 200-litrskimi sodi, napolnjenimi s plinom acetilenom, pridobljenim iz kalcijevega karbida (po domače karbita).
• ob 7.00 h se jutranje zvonjenje »Angelovo češčenje« opravlja Mariji v čast, med tednom z večjim zvonom, v nedeljo pa z velikim zvonom. Jutranje zvonjenje traja tri minute;
• ob 12.00 opoldansko zvonjenje »poldan zvoni« opravlja stari zvon, ob nedeljah in praznikih pa veliki zvon. Tudi to drugo zvonjenje je Angelovo češčenje, vendar je bilo zgodovinsko gledano uveljavljeno kasneje kot druga dva zvonjenja, papež Kalist III. je leta 1456 ukazal, naj se zvoni tudi opoldne, v zahvalo za zmago nad Turki v bitki pri Beogradu;
• ob mraku – večerno zvonjenje »Ave Marija« se opravlja dnevu v slovo. Za Slovence ima to zvonjenje prav poseben pomen, o čemer pričajo številne pesmi in različna avtorska dela, ki opisujejo »večerni zvon«. Zgodovinsko lahko tudi začetke večernega zvonjenja pripišemo nekdanjemu »zapiranju mestnih vrat«, ki so ga naznanjali z zvonjenjem.
Pri večernem zvonjenju se ponavadi oglasijo trije zvonovi, najprej prvi, ki zvoni »angelski pozdrav oz. češčenje«, drugi, praviloma manjši zvon, se oglasi za duše vernih v vicah, tretji pa v čast [[Sveti Florjan|sv. Florijanu]], za varstvo pred večnim ognjem in pogubljenjem. V Slovenskih Konjicah ob mraku najprej zvoni večji zvon, za njim mali zvon in na koncu še stari zvon, zvonjenje vsakega pa traja okoli dve minuti.
===Izredna zvonjenja===
• prvo izredno zvonjenje se opravlja ob petkih, ob 15.00 uri. Spominja nas na [[Jezus Kristus|kristusovo trpljenje]] in njegovo smrt na križu. Oglasi se veliki zvon, ki zvoni tri minute;
• drugo izredno zvonjenje se opravlja ob sobotah, ob 15.00 uri v zimskem ali ob 16.00 uri v poletnem obdobju. Oglasi se veliki zvon, ki zvoni tri minute. To zvonjenje nas opomni na prihajajoči gospodov dan in nas povabi, da delo zaključimo in se pričnemo pripravljati na praznovanje nedelje. Zvonjenje ima prav zaradi njegovega namena posebno ime »delopust« in se opravlja tudi pred vsemi cerkvenimi prazniki med letom;
===Zvonjenje pokojnim===
Med pomembna izredna zvonjenja sodi tudi zvonjenje pokojnim. Tovrstno zvonjenje naznani, da je v župniji pokojni, ki ga pripravljajo na pogreb.
V nadžupniji se spoštuje in izvaja stara tradicija oz. cinklet:<br>
ko je najavljena smrt, se najprej pozvoni z »navčkom«, ki je v Slovenskih Konjicah mali zvon. Ta pozvoni enkrat, če je pokojni otrok, dvakrat, če je pokojna ženska in trikrat, če je pokojni moški.
Zvonjenje pokojnemu se oglasi tudi, ko se pokojnik vrne v nadžupnijo, in sicer v času, ko je le-ta v mrliški vežici pri pokopališču. Opravlja se opoldne, nekaj minut po opoldanskem zvonjenju in traja štiri minute:
• moškemu zvoni najprej veliki zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali;<br>
• ženski zvoni najprej stari zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali;<br>
• otroku zvoni najprej večji zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali.<br>
Ob smrti [[papež|papeža]] se zvoni z velikim zvonom, petkrat po dve minuti.
===Mašno zvonjenje===
V Slovenskih Konjicah zvonovi na različna načina vabijo k bogoslužju:
• med tednom se stari zvon, večji in mali zvon oglasijo petnajst minut pred mašo in s tem vernike povabijo k bogoslužju. Tri minute pred njim se ponovno oglasi stari zvon, ki vernike povabi v cerkev,
• v nedeljo se eno uro pred mašo oglasi veliki zvon, ki tudi najbolj oddaljene vernike povabi k bogoslužju. Petnajst minut pred bogoslužjem se oglasijo vsi štirje zvonovi, zatem pa, tri minute pred mašo, se oglasi stari zvon, ki vernike povabi v cerkev.
Od Slave pri maši na [[Veliki četrtek]] pa do Salve pri [[Velikonočna vigilija|Velikonočni vigiliji]] zvonovi umolknejo, pravimo, da »gredo v Rim«.
===Pritrkovanje===
Občasno se iz zvonika, pred kakšnim praznikom, oglasi tudi [[pritrkovanje]] (pritrkavanje), ki je posebna vrsta igranja na zvonove. V Sloveniji je pritrkovanje izjemno razvito in imamo zelo širok spekter različnih melodij. Takrat se zvonovi oglasijo z različnimi ritmičnimi vzorci, ki se imenujejo pritrkovalske melodije. Njihov namen je oznanjevanje prihajajočega praznovanja slovesnih cerkvenih praznikov.
== Sklici ==
{{sklici}}
== Viri ==
* {{navedi knjigo |last1=Ambrožič|first1=Matjaž |year=1993 |title=Acta Ecclesiastica Sloveniae 15: Zvonarstvo na Slovenskem |publisher= |isbn= |cobiss=1089069 |ISSN=0351-2789}}
* {{navedi knjigo |last1=Kovačič| first=Fran|authorlink1=Fran Kovačič |year=1906 |title=Cerkveni zvonovi v Lavantinski škofiji |publisher=Bogoslovno učilišče, Maribor |isbn= |cobiss=37305089 |pages=}}
* {{navedi knjigo |last1=Ožinger|first1=Anton|first2=Ivan|last2=Pajk |year=1996 |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=38788353|pages=}}
* {{navedi knjigo |last=Stegenšek |first=Avguštin| title=Konjiška dekanija| location=Maribor| year=1909| cobiss=217588993|pages=}}
==Glej tudi==
* [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice]]
* [[Slovenskokonjiški Schneiderjev zvon]]
==Morje==
[[Habsburška monarhija|Habsburška dinastija]] je izhod na morje dobila že leta že leta 1374, ko je nasledila del [[Istra|Istre]] in [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]] ter je leta 1382 [[Trst]], pod pokroviteljstvom avstrijskega nadvojvode Leopolda II., sklenil dogovor o zaščiti, kar je predstavljalo temelj pomorske trgovine. V tem obdobju je nad številnimi istrskimi obalnim mesti dominirala [[Beneška republika]]. Kljub temu je Habsburška monarhija leta [[1527]] pridobila del vzhodne jadranske obale (Hrvaško primorje s [[Senj|Senjem]] in [[Reka, Hrvaška|Reko]] ter [[Trsat]]).
Avstrijski in beneški podaniki so leta [[1571]] skupaj sodelovali v pomorski bitki pri Lepantu proti [[Otomansko cesarstvo|otomanskemu imperiju]],
v kateri je združeno ladevje [[Beneška republika|Benetk]], [[Malteški viteški red|Malte]], [[Kraljevina Španija|habsburške Španije]], [[Papeška država|Papeške države]] in drugih uničilo otomansko floto ter za nekaj časa zagotovilo nemoteno plovbo po [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]].
{{glavni|Bitka pri Lepantu (1571)}}
Leta [[1719]] so [[Habsburžani]] razglasili [[Trst]] za svoje svobodno pristanišče.
Cesar [[Karel VI. Habsburški|Karel VI.]] je dal v [[Ladjedelnica Kraljevica|Kraljevici]] leta [[1729]] zgraditi prvi avstrijski pomorski arzenal. [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] je na podlagi določil [[Campoformijski mir|mirovne pogodbe iz Campoformida]] pri [[Videm, Italija|Vidmu]] leta 1797, v zameno za ozemlja v današni Belgiji dobila dotlej beneška ozemlja in mesta v [[Istra|Istri]] in [[Dalmacija|Dalmaciji]].
Miru je kmalu sledila nova vojna z [[Napoleon Bonaparte|Napoleonom]] in ker beneška vojna mornarica ni imela večjega pomena za celinsko orientirano Avstrijo, je sledilo rezanje še nedokončanih ladij. Avstrijska posest [[Benetke|Benetk]] in ozemelj na vzhodni obali [[Jadransko morje|jadranskega morja]] je bila ponovno potrjena po napoleonovem porazu, na [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]] leta 1815. Avstrija je tako prevzela [[Arsenal, Benetke|beneški arsenal]] in tudi mornariško kadetnico (Collegio di cadetti di marina), vendar se je avstrijska vojna mornarica med 1820 in 1848 razvijala in delovala pod močnim vplivom italijanskih in dalmatinskih pomorščakov. V letu 1820 je v Ameriko in v Vzhodno Azijo odplula njena prva vojaška ladja - korveta Carolina.
V času pomladi narodov [[1848]] je v [[Benetke|Benetkah]] izbruhnil upor, s težnjami po odcepitvi, pri katerem so sodelovali tudi avstrijski pomorščaki italijanske narodnosti, kar je imelo za posledico, da je kar 113 ladij od 162 prestopilo na stran beneških upornikov in je tako avstrijska mornarica čez noč skoraj prenehala obstajati. Ko je leta 1849 Avstrija ponovno pridobila Benetke, italijanski pomorski kader ni bil več deležen zaupanja.
Leta 1854 je cesar [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef]] za vrhovnega poveljnika vojne mornarice najel in imenoval danskega [[viceadmiral|viceadmirala]] [[Hans Birch Dahlerup|Hansa Birch von Dahlerupa]], ki je mornarico reorganiziral po angleških vzorih, nezanesljivi italijanski kader nadomestil z ljudmi iz drugih delov monarhije, ter uvedel poveljevanje v nemščini. Lesenim jadrnicam, ki so jih prevzeli v Benetkah, so se pridružile prve parne ladje. Leta 1859 se je z uspešnega potovanja okoli sveta vrnila fregata Novara. Dahlerupove zasluge so, da so pomorske ustanove in vojaško oporišče preselili najprej na začasno lokacijo v [[Trst]], zatem pa v [[Pulj]], kjer so leta 1856 položili temeljni kamen za novi arzenal in začeli urejati glavno [[Vojaška baza|mornariško bazo]] s pristaniščem, postopoma pa so tam namestili tudi večino drugih vojaških pomorskih ustanov.
Istočasno je država gradila [[železniška proga|železniške povezave]] s pristanišči. Leta [[1857]] je bila končana t.i. [[Južna železnica]], ki je povezala [[Dunaj]] s [[Trst|Trstom]], leta 1973 odsek [[Pivka]] - [[Reka, Hrvaška|Reka]], leta 1876 pa je dobilo železniško povezavo še glavno vojaško pristanišče v [[Pulj|Pulju]].
Oporišči vojne mornarice sta postala tudi [[Šibenik]] in [[Boka Kotorska]], na [[Reka, Hrvaška|Reko]] pa so leta 1866 iz Trsta preselili Pomorsko vojaško akademijo (k.u.k. Marine-Akademie in Fiume), ki je sprva delovala v Benetkah.
[[Slika:Nautische Akademie Fiume.jpg|250px|thumb|desno|Nekdanja pomorska vojaška akademija na Reki]]
Leta 1862, so začeli, ob podpori novega vrhovnega poveljnika, brata [[cesar]]ja [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]], nadvojvode [[Maksimilijan I. Mehiški|Ferdinand Maksimilijan]] (1832–1867), graditi prve oklepne fregate. [[Kapitan fregate|Kapitanu fregate]], kasnejšemu [[viceadmiral|viceadmiralu]] [[Wilhelm von Tegetthoff|Wilhelmu von Tegetthoffu]], rojenemu v [[Maribor]]u, je uspelo v [[Bitka pri Visu (1866)|Bitki pri Visu]] leta 1866 odločilno poraziti veliko večjo, modernejšo, vendar slabo vodeno italijansko ladjevje. Cesarstvo je kljub temu uspehu na kopnem izgubilo vojno proti Prusiji in se moralo odpovedati svojim pokrajinam v Italiji, pa tudi se dogovoriti z [[Madžari]] o skupnem vodenju politike, o financiranju in vojaških vprašanjih. Do svoje smrti, leta 1871, je Tegetthoff pripravil načrt izgradnje nove flote, kar pa so zaradi pomanjkanjkanja denarnih sredstev uresničili le delno, vendar se je mornarica krepila in je koncem 19. in v začetku 20. stoletja stopila v vrste velikih pomorskih sil.
Od leta 1889 dalje je tako mornarica nosila naziv »Cesarska in kraljeva« (Kaiserliche und Königliche) ([[kratica]] v splošni rabi: k.u.k) s katerim so poudarili dvojnost monarhije. Konec 19. stoletja je gradila obalne bojne ladje (oklepnice tipa predrednot), tik pred [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] pa že večje oklepne [[Bojna ladja|bojne ladje]], tipa rednot, z težkim topništvom, oklepne in lahke [[križarka|križarke]], kot izvidniške ladje, ter [[Rušilec|rušilce]] za zaščitne namene.
Prvi avstrijski vojni ladji, korveti Carolina, ki je bila v Vzhodni Aziji leta 1821, je do razpada monarhije sledilo 21 vojnih ladij, na 37 čezmorskih potovanjih. Med lesenimi jadrnicami so bile Novara, Donau, Erzherzog Friedrich, Fasana, Helgoland, Saida, Frunsberg, Aurora ter Zrinyi, ki so jim postopoma vgrajevali pogon s [[Parni stroj|parnimi stroji]], ter leseni torpedni ladji Albatros in Nautilus. Proti koncu stoletja so tja že plule modernejše ladje, torpedne oz. lahke križarke razreda Kaiser Franz Joseph I ([[SMS Kaiserin Elisabeth|Kaiserin Elisabeth]] in [[SMS Kaiser Franz Joseph I|Kaiser Franz Joseph I]]) lahke križarke razreda Zenta (Zenta, Aspern in Szigetvar), [[Torpedovka|torpedovki]] Panther in Leopard ter oklepni križarki Kaiserin und Köenigin Maria Theresia in Kaiser Karl VI.
Februarja 1918 so se [[Upor mornarjev v Boki Kotorski|uprli mornarji v Boki Kotorski]], ki so ga zatrli po dveh dneh. Zaradi upora je dotedanjega glavnega poveljnika mornarice, [[Maksimilijan Njegovan|admirala Njegovana]], na položaju zamenjal [[Miklós Horthy|admiral Horthy]].
[[Slika:Austro-Hungarian fleet.jpg|thumb|right|240px|Avstro-ogrsko ladevje na manevrih pred prvo svetovno vojno, v ospredju [[bojna ladja]] SMS Tegetthoff]]
Kronski svet Avstro-Ogrske je s sklepom dne 29. oktobra 1918 celotno vojno in trgovsko ladjevje dualne monarhije z vsemi pristanišči in kopenskimi objekti predal [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Državi SHS]], vendar je celotno ladjevje po [[Rapalska pogodba|rapalski mirovni pogodbi]] pripadlo Italiji.
'''Apostolsko nasledstvo''' ([[Latinščina|lat.]] Successio apostolica) je [[krščanstvo|krščanska]] doktrina ali verski nauk, po katerem so sedanji [[škof]] (tudi [[papež|papež]]) veljavni nasledniki [[Jezus Kristus|Jezusovih]] [[apostol]]ov.
==Nasledstvena škofovska služba==
Cerkev se v zvezi z apostolskim nasledstvom sklicuje na nasledstveno škofovsko službo, ki naj bi segala od sedanjih škofov in papeža neposredno in neprekinjeno v preteklost, vse do [[Apostol|apostolov]], s tem pa se škofom daje legitimnost in izpričuje tudi verodostojnost Cerkve kot božje ustanove. Bistvo apostolskega nasledstva je [[Škofovsko posvečenje|posvečenje]] in polaganje rok, s katerima se potrjuje služba v Cerkvi.
==Apostolstvo==
Apostolstvo je ena od štirih bistvenih označb Cerkve (ena, sveta, katoliška, apostolska), ter je izraženo tudi v [[Nicejska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski]] [[Veroizpoved|veroizpovedi]], ki je bila potrjena na Nicejskem koncilu (prvem cerkvenem zboru) leta [[325]]. Apostolstvo je opredeljeno v tem, da je Cerkev ustanovil [[Jezus Kristus]] (z obhajanjem [[Evharistija|evharistije]] pri t.i. [[Zadnja večerja|Zadnji večerji]]) in da so papeži in škofje v nepretrganem nizu nasledniki apostolov, ki temelji na zakramentalni posvetitvi).
===Primat papeža in škofov===
Apostol [[Sveti Peter|Peter]] naj bi bil, po krščanskem verovanju, tudi prvi rimski [[škof]] in [[papež]].<ref>* {{navedi knjigo |author= |translator=Uroš Kalčič|year=1992 |title=Zgodovina krščanstva |publisher=Državna založba Slovenije v sodelovanju s Tiskovnim društvom Ognjišče|location=Ljubljana|isbn=86-341-0644-6 |cobiss=29084160 |pages=}}</ref> Po krščanskem izročilu in na podlagi zapisa v [[Nova zaveza|Novi zavezi]] o Petru, kot skali, na kateri bo Jezus zgradil svojo cerkev ({{Bibl|Mt 16,18}}) kristjani verujejo, da je [[Jezus Kristus|Jezus]] imenoval sv. Petra za prvega rimskega škofa, kar je postavilo temelje za nadaljnji razvoj [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkve]] in opolnomočilo papeže ter škofe kot izvajalce krščanske doktrine ter nosilce cerkvene hierarhije.
==Različni pogledi==
Pogledi na doktrino o apostolskem nasledstvu niso popolnoma enotni v različnih krščanskih Cerkvah in denominacijah, večina pa se strinja z naslednjim glavnim principom: Jezus je svojo duhovno avtoriteto izročil apostolom. Apostoli so svojo avtoriteto izročili prvim škofom s polaganjem rok - [[škofovsko posvečenje|škofovskim posvečenjem]]. Ti so jo na enak način prenašali na svoje naslednike. Danes veljajo kot veljavno posvečeni tisti škofje, na katere je prešlo škofovsko posvečenje preko prejšnjih škofov v nepretrgani verigi, ki se je začela z Jezusom in apostoli. Na to naj bi se nanašala tudi beseda ''apostolska'' v [[Nicejsko-carigrajska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski veroizpovedi]]: »Verujem v eno sveto, katoliško in apostolsko Cerkev...«
Tak pogled na apostolsko nasledstvo zagovarjajo vse [[katolištvo|katoliške]] in [[pravoslavje|pravoslavne]] Cerkve. Razhajajo se samo pri vprašanju, ali se je vodilna vloga [[sveti Peter|svetega Petra]] prenesla na današnjega [[papež]]a in kakšen pomen ima zato papež in [[Rimskokatoliška cerkev]].
Kljub enakemu pojmovanju te doktrine omenjene Cerkve večinoma priznavajo veljavnost apostolskega nasledstva samo Cerkvam iz svoje skupine (tistim, s katerimi so v [[polno občestvo|polnem občestvu]]) ne pa tudi tistim iz druge skupine. Stvari se na tem področju izboljšujejo z napredkom [[ekumensko gibanje|ekumenskega gibanja]].
[[Anglikanska Cerkev|Anglikanska]] in [[Starokatoliška Cerkev]] pri odcepitvi od Rimskokatoliške cerkve nista prekinili verige apostolskega nasledstva in njihovi škofje štejejo za veljavne naslednike apostolov. Njihovo škofovsko posvečenje bi moralo biti veljavno tudi v očeh Rimskokatoliške Cerkve vsaj v primeru moškega škofovstva (primeri, ko se v teh dveh Cerkvah škofovsko posvečenje prenaša preko žensk-škofinj, so bolj sporni, saj Rimskokatoliška cerkev škofovskega posvečenja žensk ne priznava).
V protestantskih skupnostih večinoma ne priznavajo apostolskega nasledstva v zgoraj opisanem pomenu: Po protestantski teologiji apostoliciteta obstaja zato, ker je v cerkvi Božja beseda živa prav zaradi apostolskega nauka. Nekatere protestantske skupnosti o apostolskem nasledstvu sploh ne govorijo, druge pa se sklicujejo na apostolsko nasledstvo v smislu ''verskega nauka'', ki je prehajal od Jezusa in apostolov do današnjih verskih voditeljev.
{{Infopolje Bivša država
|native_name = ''Royaume de France''
|conventional_long_name = Kraljevina Francija
|common_name =
|
|continent = Evropa
|region =
|country =
|era = obnova Burbonov
|status = kraljevina
|status_text=
|empire =
|government_type= unitarna parlamentarna pol-ustavna monarhija
|
|event_start =
|year_start = 1815
|date_start =
|event_end =
|year_end = 1830
|date_end =
|life_span = 1815–1830
|
|event1 =
|date_event1 =
|event2 =
|date_event2 =
|event3 =
|date_event3 =
|event_pre =
|date_pre =
|event_post =
|date_post =
|
|p1 = Prvo francosko cesarstvo
|flag_p1 = Flag of France.svg
|s1 =
|flag_s1 =
|flag_s2 = Flag of France.svg
|s3 =
|flag_s3 =
|
|flag =
|flag_type =
|image_flag = Drapeau france ancien regime.svg
|symbol =
|symbol_type =
|image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg
|image_map = Kingdom of France (1815).svg
|image_map_caption =Kraljevina Francija (1818)
|capital = Pariz
|national_motto =
|national_anthem =
|common_languages = [[francoščina]]
|currency = [[francoski frank]]
| leader1 = [[Ludvik XVIII.]]
| year_leader1 = 1815–1824
| leader2 = [[Karel X. Francoski |Karel X.]]
| year_leader3 = 1830
| leader3 = [[Ludvik XIX. Francoski|Ludvik XIX.]] (pretendent)
| year_leader4 = 1830
| leader4 = [[Henrik V. Francoski|Henrik V. ]] (pretendent)
| year_leader2 = 1824–1830
|title_leader = [[francoski kralj|kralj]]
| title_deputy = predsednik vlade
| deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]]
| year_deputy1 = 1815
| deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]]
| year_deputy2 = 1830
|legislature = [[francoski parlament|parlament]]
|house1 = [[francoski senat|senat]]
|house2 = [[poslanska zbornica]]}}
{{Infobox former country
| native_name = {{native name|fr|Royaume de France}}
| conventional_long_name = Kingdom of France
| common_name = France
| religion = {{ubli|[[Catholic Church]] {{nwr|([[state religion]])}}|[[Calvinism]]|[[Lutheranism]]|[[Judaism]]}}
| government_type = [[Unitary state|Unitary]] parliamentary [[semi-constitutional monarchy]]
| event_start = Restoration
| life_span = 1815–1830
| year_start = 1815
| event_end = End of the Restoration<ref>Waller, Sally (2002). ''France in Revolution, 1776–1830''. Heinemann Advanced History. Heinemann Educational Publishers.</ref>
| year_end = 1830
| date_end = 9 August
| event1 = [[Charter of 1815]] adopted
| date_event1 = 1815
| event2 = [[Hundred Thousand Sons of Saint Louis|Invasion of Spain]]
| date_event2 = 6 April 1823
| event3 = [[July Revolution]]
| date_event3 = 26–29 July 1830
| event4 =
| date_event4 =
| p1 = First French Empire
| flag_p1 = Flag of France.svg
| s1 = July Monarchy
| flag_s1 = Flag of France.svg
| flag_s2 = Flag of France.svg
| flag_type = [[Flag of France|Flag]]{{sfn|Tombs|1996|p=333}}<ref>{{Cite book |last=Pinoteau |first=Hervé |title=Le chaos français et ses signes: étude sur la symbolique de l'Etat français depuis la Révolution de 1789 |date=1998 |publisher=Presses Sainte-Radegonde |isbn=978-2-9085-7117-2 |ol=456931M |page=217 |language=fr }}</ref>{{Efn|The flag can be seen on top of government buildings in the following illustrations:
* {{Cite AV media |url=https://www.parismuseescollections.paris.fr/fr/musee-carnavalet/oeuvres/retour-du-roi-le-8-juillet-1815-1#infos-principales |title=Retour du Roi le 8 juillet 1815 |date=1815 |access-date=12 December 2021 |website=parismuseescollections.paris.fr}}
* {{Cite AV media |url=https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/btv1b540014439.item |title=Attaque Des Tuileries (le 29 Juillet 1830) |date=1830 |access-date=25 November 2023 |website=gallica.bnf.fr}}
}}
| image_flag = Flag_of_the_Kingdom_of_France_(1814-1830).svg
| symbol_type_article = Coat of arms of France
| symbol_type = Coat of arms
| image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg
| image_map = Kingdom of France (1815).svg
| image_map_caption = The [[Kingdom of France]] in 1818
| capital = [[Paris]]
| national_motto = ''[[Montjoie Saint Denis!]]''
| national_anthem = ''[[Le Retour des Princes français à Paris]]'' {{nwr|"The Return of the French Princes to Paris"}} <div style="text-align:center">[[File:Marche Henri IV.ogg]]</div>
| common_languages = [[French language|French]]
| currency = [[French franc]]
| leader1 = [[Louis XVIII]]
| year_leader1 = 1815–1824
| leader2 = [[Charles X of France|Charles X]]
| year_leader3 = 1830
| leader3 = [[Louis Antoine, Duke of Angoulême|Louis XIX]] (''claimant'')
| year_leader4 = 1830
| leader4 = [[Henri, Count of Chambord|Henry V]] (''claimant'')
| year_leader2 = 1824–1830
| title_leader = [[List of French monarchs|King]]
| title_deputy = [[Prime Minister of France|Prime Minister]]
| deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]]
| year_deputy1 = 1815 (first)
| deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]]
| year_deputy2 = 1830 (last)
| legislature = [[Parliament of France|Parliament]]
| house1 = [[Chamber of Peers (France)|Chamber of Peers]]
| house2 = [[Chamber of Deputies of France|Chamber of Deputies]]
| demonym = French
| iso3166code = omit
}}
{{Infopolje Bivša država
|native_name = ''Royaume de France''
|conventional_long_name = Kraljevina Francija
|common_name =
|
|continent = Evropa
|region =
|country =
|era = obnova Burbonov
|status = kraljevina
|status_text=
|empire =
|government_type= unitarna parlamentarna pol-ustavna monarhija
|
|event_start =
|year_start = 1815
|date_start =
|event_end =
|year_end = 1830
|date_end =
|life_span = 1815–1830
|
|event1 =
|date_event1 =
|event2 =
|date_event2 =
|event3 =
|date_event3 =
|event_pre =
|date_pre =
|event_post =
|date_post =
|
|p1 = Prvo francosko cesarstvo
|flag_p1 = Flag of France.svg
|s1 =
|flag_s1 =
|flag_s2 = Flag of France.svg
|s3 =
|flag_s3 =
|
|flag =
|flag_type =
|image_flag = Drapeau france ancien regime.svg
|symbol =
|symbol_type =
|image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg
|image_map = Kingdom of France (1815).svg
|image_map_caption =Kraljevina Francija (1818)
|capital = Pariz
|national_motto =
|national_anthem =
|common_languages = [[francoščina]]
|currency = [[francoski frank]]
| leader1 = [[Ludvik XVIII.]]
| year_leader1 = 1815–1824
| leader2 = [[Karel X. Francoski |Karel X.]]
| year_leader3 = 1830
| leader3 = [[Ludvik XIX. Francoski|Ludvik XIX.]] (pretendent)
| year_leader4 = 1830
| leader4 = [[Henrik V. Francoski|Henrik V. ]] (pretendent)
| year_leader2 = 1824–1830
|title_leader = [[francoski kralj|kralj]]
| title_deputy = predsednik vlade
| deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]]
| year_deputy1 = 1815
| deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]]
| year_deputy2 = 1830
|legislature = [[francoski parlament|parlament]]
|house1 = [[francoski senat|senat]]
|house2 = [[poslanska zbornica]]}}
{{Infobox former country
| native_name = {{native name|fr|Royaume de France}}
| conventional_long_name = Kingdom of France
| common_name = France
| religion = {{ubli|[[Catholic Church]] {{nwr|([[state religion]])}}|[[Calvinism]]|[[Lutheranism]]|[[Judaism]]}}
| government_type = [[Unitary state|Unitary]] parliamentary [[semi-constitutional monarchy]]
| event_start = Restoration
| life_span = 1815–1830
| year_start = 1815
| event_end = End of the Restoration<ref>Waller, Sally (2002). ''France in Revolution, 1776–1830''. Heinemann Advanced History. Heinemann Educational Publishers.</ref>
| year_end = 1830
| date_end = 9 August
| event1 = [[Charter of 1815]] adopted
| date_event1 = 1815
| event2 = [[Hundred Thousand Sons of Saint Louis|Invasion of Spain]]
| date_event2 = 6 April 1823
| event3 = [[July Revolution]]
| date_event3 = 26–29 July 1830
| event4 =
| date_event4 =
| p1 = First French Empire
| flag_p1 = Flag of France.svg
| s1 = July Monarchy
| flag_s1 = Flag of France.svg
| flag_s2 = Flag of France.svg
| flag_type = [[Flag of France|Flag]]{{sfn|Tombs|1996|p=333}}<ref>{{Cite book |last=Pinoteau |first=Hervé |title=Le chaos français et ses signes: étude sur la symbolique de l'Etat français depuis la Révolution de 1789 |date=1998 |publisher=Presses Sainte-Radegonde |isbn=978-2-9085-7117-2 |ol=456931M |page=217 |language=fr }}</ref>{{Efn|The flag can be seen on top of government buildings in the following illustrations:
* {{Cite AV media |url=https://www.parismuseescollections.paris.fr/fr/musee-carnavalet/oeuvres/retour-du-roi-le-8-juillet-1815-1#infos-principales |title=Retour du Roi le 8 juillet 1815 |date=1815 |access-date=12 December 2021 |website=parismuseescollections.paris.fr}}
* {{Cite AV media |url=https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/btv1b540014439.item |title=Attaque Des Tuileries (le 29 Juillet 1830) |date=1830 |access-date=25 November 2023 |website=gallica.bnf.fr}}
}}
| image_flag = Flag_of_the_Kingdom_of_France_(1814-1830).svg
| symbol_type_article = Coat of arms of France
| symbol_type = Coat of arms
| image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg
| image_map = Kingdom of France (1815).svg
| image_map_caption = The [[Kingdom of France]] in 1818
| capital = [[Paris]]
| national_motto = ''[[Montjoie Saint Denis!]]''
| national_anthem = ''[[Le Retour des Princes français à Paris]]'' {{nwr|"The Return of the French Princes to Paris"}} <div style="text-align:center">[[File:Marche Henri IV.ogg]]</div>
| common_languages = [[French language|French]]
| currency = [[French franc]]
| leader1 = [[Louis XVIII]]
| year_leader1 = 1815–1824
| leader2 = [[Charles X of France|Charles X]]
| year_leader3 = 1830
| leader3 = [[Louis Antoine, Duke of Angoulême|Louis XIX]] (''claimant'')
| year_leader4 = 1830
| leader4 = [[Henri, Count of Chambord|Henry V]] (''claimant'')
| year_leader2 = 1824–1830
| title_leader = [[List of French monarchs|King]]
| title_deputy = [[Prime Minister of France|Prime Minister]]
| deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]]
| year_deputy1 = 1815 (first)
| deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]]
| year_deputy2 = 1830 (last)
| legislature = [[Parliament of France|Parliament]]
| house1 = [[Chamber of Peers (France)|Chamber of Peers]]
| house2 = [[Chamber of Deputies of France|Chamber of Deputies]]
| demonym = French
| iso3166code = omit
}}
{{Infobox organization
| name = Skavti
| former name =
| image =1996-Rover Moot-Fahnengruß.jpg
| image_border =
| size = 200px
| caption =
| abbreviation =
| predecessor =
| successor =
| formation = [[29. julij]] [[1907]]
| extinction =
| merger =
| merged =
| established = {{Start date and age|df=yes|29. julij [[1907]]}}
| type = nacionalne organizacije, povezane v različne mednarodne zveze in povezave
| status = organizirano nepolitično mladinsko gibanje
| purpose =
| headquarters =
| location =
| coords =
| region_served = univerzalnost
| membership =
| language =
| general =
| leader_title = Ustanovitelj
| leader_name = [[Robert Baden-Powell]]
| leader_title2 =
| leader_name2 =
| leader_title3 =
| leader_name3 =
| leader_title4 =
| leader_name4 =
| key_people =
| main_organ = [[WOSM]], [[WAGGS]]
| affiliations =
| budget =
| num_staff =
| num_volunteers =
| website =
| remarks =
}}
'''Skavti''' (in tudi skavtinje) so pripadniki skavtskega gibanja, enega največjih prostovoljnih mladinskih gibanj na svetu.
==Zgodovina==
[[Slika:Baden-Powell ggbain-39190 (cropped).png|200px|thumb|levo|Začetnik svetovnega skavtstva<br>
sir [[Robert Baden-Powell]]<br>
(po skavtsko: Bi-Pi)]]
Skavtstvo je svetovno prostovoljno, nepolitično, organizirano vzgojno in izobraževalno mladinsko gibanje, ki ga je na začetku 20. stoletja ustanovil lord [[Robert Baden-Powell]] in ki sedaj obsega več kot 50 milijonov skavtinj in skavtov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/slovenski-skavti-in-skavtinje-ze-25-let-zivijo-obljubo-bogu-in-domovini/363179 |title=Petindvajset let slovenskih skavtov |accessdate=25. junij 2025 |date=18. april 2015|format= |work=}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/who-we-are/scout-movement/scoutings-history |title=WOSM: Scouting’s History |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=534}}</ref>
==Začetki==
Njegov začetnik in idejni oče je britanski [[Generalporočnik (Združeno kraljestvo)|general]]<ref>{{navedi splet |url=https://bwm.org.au/soldiers/Robert_Baden-Powell.php |title=Major General (Later Lieutenant General) Lord Robert Baden-Powell|accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> [[Robert Baden-Powell]], ki je med službovanjem v britanski konjenici (13. [[huzarji|huzarski]] polk)<ref>{{navedi splet|url=https://britishempire.co.uk/forces/armyunits/britishcavalry/13thhussarsbadenpowell.htm |title=13th hussars: Robert Baden Powell |accessdate=22. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> in med obrambo mesta Mafeking (danes Mafikeng)
med [[Druga burska vojna|drugo bursko vojno]] postal pozoren na mlade in spoznal, da so lahko zelo odgovorni, če se jim zaupa. Po zaključku svoje vojaške kariere in vrnitvi v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] je ugotovil, da je med mladimi zelo priljubljen njegov vojaški priročnik o izvidovanju (Aids to Scouting). Odločil se je, da bo svoje ideje in načela o vzgoji mladih, prevzetih tudi iz svojih vojaških izkušenj, skozi življenje v naravi tudi dejansko preizkusil, mlade pa z novo vzgojno metodo naučil samostojnosti, delovanja v majhnih skupinah ter jim pomagal pri graditvi identitete. Pri tem ni imel v mislih klasičnega vojaškega urjenja, temveč nekaj povsem drugačnega, čemur bi danes lahko rekli krepitev zavedanja, samostojnega odločanja ter duševnega zdravja pri mladih.
==Prvi skavtski tabor==
[[File:BP and future Scouts at Brownsea.jpg|thumb|200px|levo|Prvi skavtski tabor na otoku Brownsea]]
Zato je med 29. julijem in 8. avgustom [[1907]] na otočku Brownsea organiziral poskusni tabor, na katerem je zbral skupino 22 dečkov, starih od 12 do 17 let. Izhajali so iz različnih socialnih slojev in družbenih okolij, tako iz družin delavcev, bogatašev kot iz različnih šol. Že to je bilo za tiste čase dokaj revolucionarno, saj so bili tedaj družbeni sloji jasno opredeljeni in se v glavnem niso mešali med seboj.<ref>{{navedi splet |url=https://thescoutingpages.org.uk/the-first-camp/ |title=The Scouting Pages: Brownsea Island - The First Camp |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Med udeleženci je bil tudi njegov nečak Donald.
Dečki so bili nastanjeni v šotorih, kuhali so na prostem in se veliko gibali v naravi. Baden-Powell jih je razdelil v majhne skupine, poimenovane patrulje in napisal tudi zakone, ki so veljali za vse. Vsaka patrulja je imela svojega vodjo, tak sistem se v skavtstvu uporablja še sedaj. Vadili so orientacijo, sledili stopinjam divjih živali, učili so se vozle in vezave, se pogovarjali o poštenosti, pogumu in odgovornosti. Nekaj pa je bilo tudi sproščenega druženja, ki je mlade še bolj povezalo med seboj, zlasti ob večerih zakurjenem ognju, kjer so tudi zapeli.
Od tedaj 29. julij velja za začetek svetovnega skavtskega gibanja oz. skavtstva.<ref>{{navedi splet |url=https://www.scouts.org.uk/about-us/our-history/our-online-exhibitions/the-early-days-of-scouting/brownsea-island-trialling-scouting/ |title=Brownsea Island: Trialling Scouting, 1 – 8 August 1907 |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.scout-o-wiki.de/index.php/Brownsea_Island |title=Brownsea Island |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=DE}}</ref>
[[Slika:Scout stone Brownsea.jpg|thumb|150px|levo|Spomenik na otoku Brownsea, postavljen v spomin prvega skavtskega tabora]]
[[Slika:Scouting for boys 1 1908.jpg|150px|thumb|levo|Scouting for boys (1908)]]
==Skavtska metoda==
Poskusni tabor je povsem uspel in Baden-Powell je naslednje leto izdal knjigo v več zvezkih »Scouting for boys« (Skavt: navodilo za vzgojo dobrih državljanov) {{COBISS|ID=6607929}}, v kateri je prvič opisal osnove vzgojnega načela Learning by doing (učenja z delom).
Tedaj ni vedel, da bo njegova metoda postala eno najpomembnejših pedagoških del 20. stoletja.
Skavtska metoda je vzgojni pristop, ki ga uporabljajo skavtske organizacije po vsem svetu, za celostni razvoj mladih. Temelji na načelu učenja z delom in spodbuja osebno rast, odgovornost, sodelovanje in spoznavanje življenja v naravi.<br>
Skavtska metoda vsebuje osem ključnih elementov:<ref>{{navedi splet |url=https://skavti.si/poslanstvo |title=ZSKSS: Skavtska metoda |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref>
{| border="0" cellspacing= cellpadding= style="border-collapse:collapse;"
| style="vertical-align:top" |
{| border="0"
| colspan= | '''Metoda'''
----
|-
| 1. Skavtski zakoni in obljuba
|-
| 2. Delo v majhnih skupinah
|-
| 3. Učenje z delom
|-
| 4. Osebno napredovanje<br>
|-
| 5. Simbolna govorica<br>
|-
| 6. Dejavnosti v naravi
|-
| 7. Medgeneracijski odnos<br>
|-
| 8. Služenje (kasneje)
|-
|}
| style="vertical-align:top" |
{| border="0"
| colspan= | '''Opis metode'''
----
|-
| - osebna zaveza k življenju po določenih vrednotah
|-
| - spodbujanje sodelovanja, odgovornosti in demokratičnega odločanja
|-
| - iskustveno učenje skozi prakso<ref>{{navedi splet |url=https://www.zrss.si/pdf/BEAT_Izkustveno_ucenje.pdf |title=Izkustveno učenje: Od teorije k praksi|accessdate=25. junij 2025 |date=2002 |format= |work= }}</ref>
|-
| - vsak posameznik napreduje glede na svoje zmožnosti in zadane cilje
|-
| - uporaba simbolov, obredov in zgodb za prenos vrednot<ref>{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=620}}</ref>
|-
| - narava kot učilnica in prostor osebne rasti
|-
| - sodelovanje med mladimi in odraslimi voditelji
|-
| - aktivno prispevanje k skupnosti, družbi, za skupno dobro in pomoč drugim
|}
|}
==Pedagoški vidiki in poudarki skavtske metode==
Pedagoški vidiki skavtske metode so temeljno povezani z njenim ciljem: celostno vzgojo mladih v odgovorne, samostojne in solidarne posameznike. Metoda ni le skupek tehnik, temveč celovit vzgojni pristop, ki temelji na izkustvenem učenju, osebni rasti in vrednotah.<ref>{{navedi knjigo |author=Baden-Powell, Robert |year=2015 |title=Priročnik za skavtske voditelje: o teoriji skavtske vzgoje |publisher=ZSKSS |isbn=978-961-91701-5-1 |cobiss=253014528 |pages=}}</ref>
===Poudarki===
[[Slika:Health in home and town (1922) (14591638320).jpg|150px|sličica|desno]]
''1. Učenje z delom (learning by doing)''<br>
Učenje z delom je osrednji pedagoški princip skavtske metode. Mladi se učijo skozi lastne izkušnje, naloge in izzive, kar spodbuja aktivno udeležbo, refleksijo in notranjo motivacijo. Gre za konstruktivistični pristop, kjer je učenec v središču učnega procesa.<br>
''2. Samovzgoja in osebno napredovanje''<br>
Skavtska metoda spodbuja notranjo motivacijo in odgovornost za lastni razvoj. Vsak posameznik napreduje glede na svoje zmožnosti, kar je skladno z načeli diferencirane pedagogike.<br>
''3. Vzgoja za vrednote''<br>
Skavtski zakoni in obljuba niso le simboli, temveč pedagoška orodja za oblikovanje značaja. Spodbujajo kreposti, kot so poštenost, pomoč bližnjemu, spoštovanje narave in duhovno rast.<br>
''4. Delo v majhnih skupinah''<br>
Majhne skupine (vodi) omogočajo socialno učenje, razvoj komunikacijskih veščin, učenje in pomen sodelovanja ter demokratičnega odločanja. To je v skladu s sodobnimi pristopi k timskemu učenju in vzgoji za skupnost.<br>
''5. Simbolna govorica''<br>
Uporaba simbolov, obredov in zgodb omogoča globoko notranjo identifikacijo, z vrednotami in cilji. To je pomemben vidik vzgoje, saj nagovarja čustveno in duhovno dimenzijo posameznika.<br>
''6. Narava kot učilnica''<br>
Naravno okolje spodbuja spontano učenje, raziskovanje in stik z bistvenim. Pedagoško gledano gre za učenje v avtentičnem okolju, ki krepi telesni, čustveni in duhovni razvoj.<br>
''7. Medgeneracijsko učenje''<br>
Odrasli voditelji niso le učitelji, temveč spremljevalci in pomočniki, kar omogoča vzgojo skozi odnos in zgled. To je v skladu s sodobnimi pristopi mentorstva in vzgoje z zgledom.<ref>{{navedi knjigo |author= |year=2002 |title= Sam vodim svoj čoln : vzgoja za odgovorno odločanje : priročnik za voditelje v podporo vzgojnemu namenu ZSKSS|publisher=ZSKSS |isbn= |cobiss=119345920 |pages=}}</ref>
==Skavtska obljuba in simboli==
Vsak skavt mora na določeni stopnji obljubiti, da bo pomagal drugim, spoštoval svojo domovino, živel po skavtskih zakonih in razvijal svoje sposobnosti. Za legendarno geslo »Bodi pripravljen« (Be Prepared) je Baden Powell dejal, da pomeni biti pripravljen tako telesno, kot duševno ter moralno, in to ne le na izredne razmere, temveč tudi na vsakdanje življenje. Preden je leta 1944 umrl, je v svojem poslovilnem pismu skavtom zapisal, naj poskušajo svet zapustiti vsaj malo boljši, kot so ga prejeli. Jedro skavtstva torej predstavlja obljuba, ki jo skavtinja in skavt častno izrečeta pred skupnostjo. Glede na starostno vejo slovenski skavti sedaj poznajo kar tri obljube: Najmanjši bobri in bobrovke obljubljajo: Obljubim, da bom ljubil/a Boga in pomagal/a skrbeti za svet. Večji volčiči in volkuljice: Obljubljam, da bom z Božjo pomočjo naredil/a, kar najbolje morem za svoje poboljšanje, da bom pomagal/a drugim in
izpolnjeval/a zakona krdela. Najpomembnejše med njimi pa so tiste, ki jih skavtinje in skavti opravijo v skupini izvidnikov in izvidnic: Pri svoji časti obljubljam, da si bom z Božjo pomočjo prizadeval/a služiti Bogu in domovini, pomagati svojemu bližnjemu in izpolnjevati skavtske zakone. Zunanji znak obljube je skavtska rutica, ki je najbolj časten del skavtskega kroja. Med simboli, ki povezujejo in delajo skavte prepoznavne, so še stiliziran znak v obliki lilije, taborni ogenj, ter skavtski pozdrav s tremi iztegnjenimi prsti. Ti simbolizirajo tri glavne obveznosti iz skavtske obljube.
==Širitev in razvoj gibanja==
Baden-Powell tudi ni pričakoval, da bodo dečki po vsem Združenem kraljestvu že zelo kmalu začeli spontano ustanavljati skavtske vode.
Gibanje se je, brez uradno organizacije, širilo prek otoka po Evropi, v [[Severna Amerika|Severno]] in [[Južna Amerika|Južno Ameriko]], [[Avstralija|Avstralijo]], [[Indija|Indijo]] ter v [[Afrika|Afriko]]. Leta 1909 je kralj [[Edvard VII. Britanski|Edvard VII.]] postal uradni zaščitnik skavtskega gibanja. Leta 1920 se je v Londonu odvijal prvi Jamboree (svetovno srečanje skavtov), ki se ga je udeležilo 8000 skavtov iz 34 držav po svetu. Na Jamboreejeu leta 1929 je bilo že 50.000 skavtov iz 72 dežel (41 držav in delov kraljestev).
==Skavti v Sloveniji==
===Slovenski skavti v Kraljevini Jugoslaviji===
Slovenski skavti so nastali v obdobju [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]], leta 1922, po jugoslovanskem [[Sokol (društvo)|vsesokolskem]] zletu (srečanju) v [[Ljubljana|Ljubljani]], pri katerem so kot spremljevalci sodelovali tudi [[Bosna in Hercegovina|bosanski]], [[Srbija|srbski]], [[Češka|češki]] in [[Poljska|poljski]] skavti. Skupina dijakov se je povezala s skavti v [[Beograd]]u, od koder so jim poslali skavtske priročnike, značke in klobuke. Prvi slovenski skavtski tabor je bil organiziran leta 1923, v [[Kamniška Bistrica|Kamniški Bistrici]].<ref>{{navedi knjigo |author=Grašič, Miroslava |year=1990 |title=Skavti in gozdovniki na Slovenskem: Taborniška gibanja med Slovenci v domovini, zamejstvu, Argentini in Kanadi v 20. stoletju |publisher=Muzej narodne osvoboditve Maribor |isbn= |cobiss=10782 |pages=13}}</ref>
[[Slika:Simbol skavtov Kraljevine Jugoslavije.jpg|150px px|sličica|desno|Simbol zveze jugoslovanskih skavtov, ene od ustanoviteljic WOSM-a]]
Župa skavtov v Sloveniji se je leta 1929 preimenovala v Dravsko skavtsko župo, obe sta bili organizacijsko povezani najprej v Savez Izvidnika i planinki Jugoslavije, kasneje pa v Savez skauta Kraljevine Jugoslavije.
Jeseni 1939 je bila v Ljubljani na Kodeljevem ustanovljena Zveza slovenskih skavtov, ki je temeljila na načelih katoliškega skavtskega gibanja.
Zaradi [[Aprilska vojna|agresije na Jugoslavijo]] aprila 1941 je bila skavtska organizacija v Sloveniji uradno razpuščena 10. junija 1941 in zatem prepovedana s strani okupatorjev. Malo pred razpustom bilo v Sloveniji 1380 registriranih skavtinj in skavtov. Po letu 1945 je ponovni zagon skavtstva preprečila nova jugoslovanska oblast (tudi v Sloveniji), ki je skavte nadomestila sprva s pionirsko organizacijo, ki je imela drugačne cilje in je bila del socialističnega sistema. Leta 1951 pa so nekateri predvojni voditelji skavtov in [[Gozdovniki|gozdovnikov]] v Sloveniji ustanovili Združenje slovenskih tabornikov, ki se je pozneje preimenovalo v [[Zveza tabornikov Slovenije|Zvezo tabornikov Slovenije]] (del Zveze tabornikov Jugoslavije), ki je imela v času obstoja [[Jugoslavija|Jugoslavije]] med mladinskimi organizacijami svojevrsten [[monopol]].
{{glavni|Zgodovina slovenskega skavtstva}}
==Svetovna organizacija skavtskega gibanja==
[[Slika:WOSM 2024.svg|100px|thumb|desno|Novi simbol WOSM-a (od 2024)]]
Svetovna organizacija skavtskega gibanja (World Organization of the Scout Movement - WOSM) je svetovna organizacija skavtskega gibanja, ki združuje veliko število nacionalnih skavtskih organizacij z vsega sveta.
{{glavni|Svetovna organizacija skavtskega gibanja}}
===Ustanovitev===
Leta 1920, na 1. svetovnem skavtskem jamboreeju v Olympia Hall v Kensingtonu (London), so se predstavniki skavtskih skupin iz različnih držav dogovorili o potrebi po mednarodni koordinaciji.
Svetovno organizacijo skavtskega gibanja (WOSM) je na pobudo [[Robert Baden-Powell|Roberta Baden-Powella]] ustanovilo trideset nacionalnih skavtskih organizacij, vendar je bilo samo deset ustanovitvenih: Argentina, Avstralija, Belgija, Kanada, Čile, Francija, Združeno kraljestvo, Italija, Japonska ter Jugoslavija (tedaj [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev]]).
Formalno je bil WOSM ustanovljen julija 1922, na 2. mednarodni skavtski konferenci v Parizu,<ref>{{navedi splet |url= https://learn.scout.org/resource/constitution-world-organization-scout-movement|title=Constitution of the World Organization of the Scout Movement |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> 1. decembra 1922 pa je bila organizacija s tedanjim sedežem v Parizu uradno registrirana.
====Selitve sedeža====
[[Slika:World Bureau (World Organization of the Scout Movement).svg|150px|thumb|desno|Oznaka Svetovnega skavtskega urada ]]
V Londonu je bil v obdobju 1920 - 1958 sedež mednarodnega skavtskega urada (tedaj Boy Scouts International Bureau), ki se je zaradi reogranizacije in širitve delovanja preselil v Kanado, sedež je bil v [[Ottawa|Ottawi]] (1958-1968). Sedež sedanjega Svetovnega skavtskega urada (World Scout Bureau) je od leta 1968 v Švici, v Ženevi.<ref>{{Cite web |title=World Scout Bureau - Relocation of Central Office |url=https://web.archive.org/web/20130919090636/http://www.scout.org/en/content/download/34284/312108/file/Circular%2021-2013%20EN.pdf |archive-date=19 September 2013 |access-date=11 September 2013 |website=WOSM Circular N° 20/2013 |df=dmy-all|language=EN}}</ref>
Zgodovinsko pomemben center skavtstva ostaja Gilwell Park<ref>{{navedi splet |url=https://www.scouts.org.uk/about-us/our-history/gilwell-park/ |title=Gilwell Park |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref> v Londonu, kjer se opravljajo tečaji »Wood Badge« za mednarodnega skavtskega voditelja.<ref>{{navedi splet |url=https://thescoutingpages.org.uk/the-wood-badge/ |title=The Scouting Pages: The Wood Badge |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref>
===Organiziranost in zasedanja===
Izvršni organ WOSM-a, Svetovni skavtski biro (World Scout Bureau) ima sedež v [[Ženeva|Ženevi]] v Švici,<ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/who-we-are/world-organization/world-scout-bureau |title=World Scout Bureau |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> operativni sedež tega organa na globalni ravni (World Scout Bureau Global Support Centre) pa je v [[Kuala Lumpur|Kuala Lumpurju]] v Maleziji.<ref>{{navedi splet |url=https://www.devex.com/organizations/world-scout-bureau-global-support-centre-240855
|title=World Scout Bureau Global Support Centre |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref><br>
Svetovna skavtska konferenca je najvišji organ odločanja WOSM-a, ki se sklicuje in poteka vsaka tri leta.<ref>{{navedi splet |url=https://www.muzej-nz.si/razstave/arhiv/70-let-zveze-tabornikov-slovenije/70-let-zveze-tabornikov-slovenije-taborniske-vezi-po-celem-svetu/ |title=70-let Zveze tabornikov Slovenije: taborniške sledi po celem svetu |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref>
40. svetovna skavtska konferenca WOSM-a je potekala v Ljubljani, od 11. do 15. avgusta 2014, udeležilo pa se jo je več kot 1200 delegatov iz več kot 130-ih držav članic.<ref>{{navedi splet |url=https://www.ljubljana.si/sl/aktualno/40-skavtska-konferenca/ |title= 40. skavtska konferenca|accessdate= |date=11. avgust 2014 |format= |work= }}</ref><br>
[[Slika:NASA Armstrong 1969 scout.png|250px|thumb|desno|Našitek WOSM-a, ki ga med [[Apollo 11|prvim pristankom na luni]] pri sebi imel astronavt [[Neil Armstrong]]]]
===Članstvo v WOSM-u===
Po zadnjih podatkih je v WOSM včlanjenih 174 skavtskih organizacij iz 172 držav in ozemelj po svetu. Ker nekatere organizacije pokrivajo več držav (npr skavtska organizacija Združenega kraljestva vključuje tudi britanska čezmorska ozemlja), je zato število držav nekoliko višje od števila organizacij. Ker skupno število članov presega 57 milijonov skavtinj in skavtov, se WOSM uvršča med največje mladinske organizacije na svetu.
Evropska skavtska regija WOSM-a obsega preko dva milijona skavtov in voditeljev, v štiridesetih nacionalnih skavtskih organizacijah.<ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/where-we-work/regions/europe |title=European Scout Region |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref>
Ker ima WOSM sprejeto pravilo, da sprejme med svoje nove člane samo eno nacionalno skavtsko organizacijo, je leta 1994 iz Slovenije sprejel [[Zveza tabornikov Slovenije|Zvezo tabornikov Slovenije]], kot svojo 135. člansko organizacijo.
==WAGGGS==
[[Slika:WAGGGS.svg|100px|thumb|desno|Simbol WAGGGS-a]]
'''WAGGS''' (World Association of Girl Guides and Girl Scouts) je največje prostovoljno mladinsko gibanje na svetu za dekleta in mlade ženske.<ref>{{navedi splet |url=https://www.cnvos.si/nvo-vseved/eu-mreze/world-association-girl-guides-and-scouts-wagggs/ |title=WAGGGS |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> Združuje več kot 10 milijonov članic v 153 državah, ter si prizadeva, da bi člani (dekleta in tudi fantje) v polnosti razvili svoje potenciale.
=== Zgodovina in ustanovitev===
[[Slika:100 years of Girl Guiding (4825886481).jpg|150px|thumb|desno|Cvetlična zasaditev ob 100-letnici skavtinj]]
[[Slika:Agnes Baden-Powell.jpg|150px|thumb|levo|Agnes Baden-Powell (1858-1945)]]
[[Slika:Olave Baden-Powell.jpg|150px|thumb|desno|Olave Baden-Powell (1889-1977), okoli 1920]]
Že leta 1909 se je na srečanju skavtov v Londonu pojavila skupina deklet, ki so se razglasile za »Girl Scouts« (skavtinje). To je ustanovitelja skavtstva Roberta Baden-Powella spodbudilo, da prilagodi gibanje tudi za dekleta. Leta 1910 je vodstvo skavtinj zaupal svoji sestri Agnes Baden-Powell.<ref>{{navedi splet |url=https://www.girlmuseum.org/girl-guiding-a-brief-history-part-two-agnes-baden-powell/ |title=The Three Baden-Powells: Robert, Agnes and Olave|accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Leta 1918 je Baden-Powell izdal novo priročnik za dekleta, z naslovom Girl Guides.
Prva svetovna skavtska konferenca leta 1920 v Londonu je omogočila mednarodno povezovanje tudi skavtinjam.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/about-us/our-history/ |title=WAGGGS: Our history |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref>
Na 5. mednarodni skavtski konferenci v Parádu na Madžarskem, leta 1928, je bil ustanovljen WAGGGS, kot svetovno združenje skavtinj.<ref>{{navedi splet |url=https://www.csbk.org/wp-content/uploads/2011/07/Hungarian-Scout-History-flyer3.pdf |title=The History of Hungarian Scouting Worldwide |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Ustanoviteljice so bile predstavnice 26 držav, med njimi tudi Jugoslavije (tedaj [[Kraljevina SHS]]).
==Skavtstvo v Sloveniji==
Slovenske skavtinje in skavti se združujejo v [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov|Združenje Slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS), ki šteje približno šest tisoč članov, lokalno pa v sedemdeset skupin, te pa v devet manjših območij, ki jih imenujejo ognjišča. Med Slovenci na [[Enota deželne decentralizacije Trst|Tržaškem]] in [[Enota deželne decentralizacije Gorica|Goriškem]] v Italiji deluje podobna [[Slovenska zamejska skavtska organizacija]] (SZSO).
Skavti kot del [[Civilna zaščita|Civilne zaščite]] pomagajo ob vseh večjih naravnih nesrečah po vsej Sloveniji.
Mnogi pedagogi in psihologi menijo, da so veščine, ki jih skavtstvo razvija - samostojnost, sodelovanje, stik z naravo, reševanje problemov in odgovornost - v digitalni dobi še dragocenejše kot pred stoletjem. Zato se zanimanje za kakovostne programe sobivanja z naravo v nekaterih državah ponovno krepi, čeprav se to sedaj izraža drugače kot v času največjega razcveta skavtskega gibanja.
{{glavni|ZSKSS}}
===Članstvo ZSKSS===
V Evropi trenutno WAGGGS podpira 64 nacionalnih skavtskih združenj v 41 držav. Iz Slovenije so člani WAGGGS-a skavti oz. [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS), ki so leta 1996 postali pridruženi, leta 1999 pa polnopravni člani.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/our-world/europe-region/member-organisations/Slovenia/ |title=WAGGGS Member organisation: ZSKSS |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Nekatere skavtske organizacije so članice obeh zvez (lahko pa njihovi člani osebno), tako WOSM-a kot WAGGGS-a.
===Organiziranost===
Sedež WAGGGS-a je v Londonu, v Olave Centru, ki je bil odprt leta 1985. Poimenovan je po Olave Baden-Powell, ženi ustanovitelja skavtskega gibanja Roberta Baden-Powella in prvi svetovni voditeljici skavtinj.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/contact-us/ |title=Contact WAGGGS at our London World Bureau |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref>
==Sklici==
{{sklici|3}}
== Glej tudi ==
* [[Zgodovina slovenskega skavtstva]]
* [[Robert Baden-Powell]]
* [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS)
* [[Slovenska zamejska skavtska organizacija]] (SZSO)
* [[Zveza bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZBOKSS)
== Viri ==
* World Association of Girl Guides and Girl Scouts, World Bureau (1997), ''Trefoil Round the World''. Eleventh Edition 1997. {{ISBN|0-900827-75-0}} {{ikona en}}
* Grašič, Miroslava, ''Skavti in gozdovniki na Slovenskem: Taborniška gibanja med Slovenci v domovini, zamejstvu, Argentini in Kanadi v 20. stoletju'', Maribor 1990, Muzej narodne osvoboditve Maribor {{COBISS|ID=10782}}
* Fužir, Barbara, ''Skavti: 25 zgodb za 25 let delovanja združenja'', Ljubljana 2015, ZSKSS {{ISBN|978-961-93642-1-5}} {{COBISS|ID=279071232}}
*{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=534, 620}}
*{{navedi knjigo |author=Baden-Powell, Robert |year=2015 |title=Priročnik za skavtske voditelje: o teoriji skavtske vzgoje |publisher=ZSKSS |isbn=978-961-91701-5-1 |cobiss=253014528 |pages=}}
==Zunanje povezave==
* [http://skavti.si/zgodovina Skavti.si/zgodovina] (pridobljeno 15. junija 2019)
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Skavtstvo]]
{{Infobox historic site
|name = Opatija Rheinau
|native_name = Abtei Rheinau
|image = 2010-05-14 16-25-05 Switzerland Zurich Alt-Rheinau.jpg
|caption =sedanji izgled nekdanje opatije
|image_size = 250px
|locmapin = Švica
|map_width = 275
|map_caption =
|coordinates ={{coord|47|38|32|N|8|36|30|E|}}
|location ={{zastava|Švica}},<br>[[Rheinau]], [[Kanton Zürich]]
|area =
|built =
|demolished =
|rebuilt =
|architect =
|architecture =
|governing_body =Rimskokatoliška škofija Sankt Gallen<br>[[Kanton Zürich]]
|owner=
|url=
}}
'''Opatija Rheinau''' [rajnau], ([[Latinščina|lat.]] Monasterium Rhenaugensis) je nekdanja [[benediktinci|benediktinska]] opatija v [[Švica|Švici]], v [[Kanton Zürich|kantonu Zürich]]. Ustanovljena je bila okoli leta 778, razpuščena pa je bila leta 1862. Stoji na otočku na reki [[Ren]].
==Zgodovina==
Izgradnjo obrambnega kompleksa na strateško pomembnem in zaščitenem rokavu reke Ren zgodovinarji uvrščajo v leto 778. V devetem stoletju se je tam naselila skupnost triinštiridesetih benediktinskih menihov, od katerih je bilo polovica duhovnikov.<ref>[https://books.google.com/books?id=YwU4AAAAIAAJ&dq=Rheinau+Abbey&pg=PA285 Clark, James Midgley. ''The Abbey of St. Gall as a Centre of Literature & Art'', Chapter XII, CUP Archive, 1926, 1926]</ref> Med njimi je bil sv. Fintan (oz. Findan)<ref>{{navedi splet |url=https://svetniki.org/sveti-fintan-misijonar-puscavnik-in-rekluz/ |title=Sveti Fintan |accessdate=30. maj 2023 |date= |format= |work= }}</ref> irski menih, ki se je uspel rešiti [[vikingi|vikingške]] sužnosti. V samostanu je kot puščavnik živel dvaindvajset let.<ref>[https://books.google.com/books?id=V6OpDgAAQBAJ&dq=Rheinau+Abbey&pg=PA283 Rio, Alice. ''Slavery After Rome, 500-1100'', Oxford University Press, 2017, p. 30] {{ISBN|9780191009020}}</ref>
== Sklici==
{{sklici}}
== Sklici ==
{{sklici}}
== Viri==
== Zunanje povezave ==
{{reli-struct-stub}}
[[Kategorija:Zgradbe in objekti na Bledu]]
kx8eohe29zbfo715cbqezjb4nbxaw2m
6739440
6739439
2026-08-19T14:19:23Z
Shabicht
3554
/* Zvonik in zvonjenje, opis nekdanjega in sedanjega stanja */
6739440
wikitext
text/x-wiki
[https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Seznam_infopolj Seznam infopolj]<br>
'''Prosim, pusti to vrstico pri miru!!''' (glava peskovnika) '''<br>
'''Ne spreminjaj vsebine peskovnika med urejanjem uporabnika, da ne pride do NAVZKRIŽNEGA UREJANJA !!!'''<br>
Red zvonjenja
==Zvonik in zvonjenje, opis nekdanjega in sedanjega stanja==
[[Slika:Cerkev sv. Jurija - prenova 03.jpg|200px|sličica|levo]]
V [[zvonik|zvoniku]] [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve]] so bili do leta 2023 zvonovi v tako dotrajanem stanju, da je bilo mogoče zvoniti zgolj z malima zvonovoma, saj bi skupno zvonjenje vseh zvonov lahko ogrozilo statiko zvonika. [[Nadžupnija Slovenske Konjice|Nadžupnija]] se je pred obnovo odločila tudi, da po več kot stotih letih v zvonik povrne mogočen veliki zvon, ki tehta skoraj tri tone.<ref>{{navedi revijo |last=Vogrin |first=Jože |date= |title=Obnavljamo zvonik |url=https://novice.si/page/mogocen-cerkveni-zvonik-konjicanom-prepreva-ze-stoletja-kako-je-videti-znotraj-foto-video/ |magazine=brošura Konjiški zvon |location=Slovenske Konjice |publisher=Nadžupnija Slovenske Konjice |access-date=2. april 2023}}</ref>
[[Slika:Cerkveni zvonik Slovenske Konjice.jpg|200px|sličica|levo|Novo stopnišče in podesti v zvoniku (2024)]]
Skupaj z načrtovanjem in izdelavo projektov se je opravila temeljita obnova zvonika [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice|nadžupnijske cerkve sv. Jurija]], med katero je bilo zamenjano dotrajano stopnišče, vključno s podesti, na novo je bila urejena elektroinštalacija, razsvetljava, pogon ure… V sklopu opreme zvonov je bila urejena in konzervirana stara masivna lesena nosilna konstrukcija, na novo so bili izdelani štirje jarmi zvonov ter obnovljeni njihovi nosilci…
[[Slika:Zvon 1924.jpg|180px|thumb|desno|nekdanji veliki zvon iz 1924]]
Medtem se je vse tri zvonove odpeljalo v [[Innsbruck]], kjer so v [[Zvonarna Grassmayr|zvonarni Grassmayr]] poskrbeli za obnovo več kot tristo let starega zvona, ki je bil vlit pri Conradu Schneiderju v Celju,<ref name="">{{navedi splet |url=http://www.slovenska-biografija.si/rodbina/sbi546296/ |title=Slovenski biografski leksikon: Schneider, zvonarska družina v Celju in Ljubljani |accessdate=15. marec 2023 |date= |format= |work= }}</ref> iz leta 1715{{sfn|Stopar|1976|p=27}} ter za medsebojno uglasitev vseh zvonov, posebej slovesno pa je bilo tamkajšnje vlitje novega velikega zvona v novembru 2023.
Osnova tega novega velikega zvona je bil nekdanji nadžupnijski zvon iz leta 1924, ki je moral med drugo svetovno vojno zaradi prelitja v orožje zapustiti zvonik.{{sfn|Ambrožič|1993 |p=135, 151}}{{sfn|Ožinger|Pajk|1996|p=64}} Njegovo okrasje so zvonarji, tudi na podlagi ohranjene fotografije, kar se da približali originalu, za načrt [[zvon|rebra]] pa vzeli zvon, ki je bil v podobnem časovnem obdobju vlit v isti livarni v Mariboru ter se je ohranil vse do danes.
Novi zvon in prenovljeni zvonovi so bili v zvonik povzdignjeni na Jurijevo nedeljo leta 2024.
Kasneje je bila v zvoniku nameščena nova avtomatika, ki sedaj ureja zvonjenje, bitje ure, omogoča pa tudi daljinsko upravljanje. Iz zvonika tako ponovno zvoni uglašena pesem cerkvenih zvonov, v skladu z dolgoletno tradicijo štajerske slovenske pokrajine.
[[Slika:Novi 2.jpg|180px|thumb|desno|novi veliki zvon, še v Innsbrucku (2023)]]
===Stolpna ura===
V zvoniku sedaj čas na štirih številčnicah ureja [[Radijska ura|radijsko vodena ura]], avtomatika pa poganja kazalce in ureja tudi bitje. Bitje ure poteka podnevi in tudi ponoči, vendar je v nočnem času, od 22.00 ure do 6.00 ure zjutraj, naravnano na zmanjšano glasnost. Pri prebivalcih mesta ima bitje ure na cerkvenem zvoniku poseben pomen, saj prav tako kot nekdaj oznanja točen čas, hkrati pa tudi prijetno popestri dogajanje na [[Seznam ulic v Slovenskih Konjicah|Starem trgu]].
==Zvonovi in zvonjenje==
Zvonjenje ni le oznanilo časa, ampak tudi povabilo k molitvi in premišljevanju o skrivnostih naše vere.
{| class="wikitable sortable"
! opis zvona
! slika
! zvonar
! leto vlitja
! premer
! teža<br>(v kg)
! ton*<br>(po podatkih zvonarne)
|-
|veliki zvon
|[[Slika:Novi zvon in arhidiakon.jpg|200px]]
|[[Zvonarna Grassmayr|Grassmayr Innsbruck]]
| 2023
| 172 cm
| 2870
| [[ton|B° +6/16]]
|-
|stari zvon
|[[Slika:Schneiders's bell 04.jpg|200px]]
| Konrad Schneider, Celje{{sfn|Ambrožič|1993|p=147}}
| 1715{{sfn|Kovačič|1906|p=}}
| 143 cm
| 1758
| [[ton|d' +6/16]]
|-
|večji zvon
|[[Slika:Grassmayrjev zvon.jpg|200px]]
| Grassmayr Innsbruck
| 1984
| 106 cm
| 651
| [[ton|f' +6/16]]
|-
|mali zvon
|[[Slika:Zvon mali.jpg|200px]]
| Grassmayr Innsbruck
| 1984
| 95 cm
| 470,5
| [[ton|g' +6/16]]
|-
|}
===Redno zvonjenje===
Vsak dan slišimo trikrat dnevno posebno zvonjenje, tako imenovano angelovo češčenje: zjutraj, opoldne in zvečer. Uvajali so ga že v srednjem veku, najprej zvečer (Večerni zvon, Večerni ave …) kasneje tudi zjutraj. Molitvi angelovega češčenja, ki se običajno moli pri trojnem zvonjenju, se zvečer doda očenaš za verne duše. Večerno zvonjenje se ravna po sončnem zahodu in je v bogoslužnem koledarju zanj določen čas za vse slovenske škofije.
Skoraj istočasno z večernim zvonjenjem so iz 13. stoletja v zgodovinskih virih ohranjeni zapisi, da se je ob zori zvonilo [[Sveta Marija|Mariji]] v pozdrav in v počeščenje. Posebej v mestih je bilo v civilnem življenju običajno jutranje zvonjenje, ponekod ob 4.00 uri, s katerim so oznanjali, da so mestna vrata odprta. Tedaj je bilo to zvonjenje tudi javno znamenje časa, kasneje pa je bilo preneseno na sedmo uro zjutraj. Sedaj je t.i. jutranjica silno redka, ponekod običajna zgolj za velike praznike, ko so z zvonjenjem in s pritrkovanjem zvonov naznanjali praznovanje tistega dne. V [[Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]] so tovrstno oznanjevanje ob večjih praznikih prevzeli fantje in možje, ki zjutraj v okolici pokajo oz. »streljajo« z velikimi 200-litrskimi sodi, napolnjenimi s plinom acetilenom, pridobljenim iz kalcijevega karbida (po domače karbita).
• ob 7.00 h se jutranje zvonjenje »Angelovo češčenje« opravlja Mariji v čast, med tednom z večjim zvonom, v nedeljo pa z velikim zvonom. Jutranje zvonjenje traja tri minute;
• ob 12.00 opoldansko zvonjenje »poldan zvoni« opravlja stari zvon, ob nedeljah in praznikih pa veliki zvon. Tudi to drugo zvonjenje je Angelovo češčenje, vendar je bilo zgodovinsko gledano uveljavljeno kasneje kot druga dva zvonjenja, papež Kalist III. je leta 1456 ukazal, naj se zvoni tudi opoldne, v zahvalo za zmago nad Turki v bitki pri Beogradu;
• ob mraku – večerno zvonjenje »Ave Marija« se opravlja dnevu v slovo. Za Slovence ima to zvonjenje prav poseben pomen, o čemer pričajo številne pesmi in različna avtorska dela, ki opisujejo »večerni zvon«. Zgodovinsko lahko tudi začetke večernega zvonjenja pripišemo nekdanjemu »zapiranju mestnih vrat«, ki so ga naznanjali z zvonjenjem.
Pri večernem zvonjenju se ponavadi oglasijo trije zvonovi, najprej prvi, ki zvoni »angelski pozdrav oz. češčenje«, drugi, praviloma manjši zvon, se oglasi za duše vernih v vicah, tretji pa v čast [[Sveti Florjan|sv. Florijanu]], za varstvo pred večnim ognjem in pogubljenjem. V Slovenskih Konjicah ob mraku najprej zvoni večji zvon, za njim mali zvon in na koncu še stari zvon, zvonjenje vsakega pa traja okoli dve minuti.
===Izredna zvonjenja===
• prvo izredno zvonjenje se opravlja ob petkih, ob 15.00 uri. Spominja nas na [[Jezus Kristus|kristusovo trpljenje]] in njegovo smrt na križu. Oglasi se veliki zvon, ki zvoni tri minute;
• drugo izredno zvonjenje se opravlja ob sobotah, ob 15.00 uri v zimskem ali ob 16.00 uri v poletnem obdobju. Oglasi se veliki zvon, ki zvoni tri minute. To zvonjenje nas opomni na prihajajoči gospodov dan in nas povabi, da delo zaključimo in se pričnemo pripravljati na praznovanje nedelje. Zvonjenje ima prav zaradi njegovega namena posebno ime »delopust« in se opravlja tudi pred vsemi cerkvenimi prazniki med letom;
===Zvonjenje pokojnim===
Med pomembna izredna zvonjenja sodi tudi zvonjenje pokojnim. Tovrstno zvonjenje naznani, da je v župniji pokojni, ki ga pripravljajo na pogreb.
V nadžupniji se spoštuje in izvaja stara tradicija oz. cinklet:<br>
ko je najavljena smrt, se najprej pozvoni z »navčkom«, ki je v Slovenskih Konjicah mali zvon. Ta pozvoni enkrat, če je pokojni otrok, dvakrat, če je pokojna ženska in trikrat, če je pokojni moški.
Zvonjenje pokojnemu se oglasi tudi, ko se pokojnik vrne v nadžupnijo, in sicer v času, ko je le-ta v mrliški vežici pri pokopališču. Opravlja se opoldne, nekaj minut po opoldanskem zvonjenju in traja štiri minute:
• moškemu zvoni najprej veliki zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali;<br>
• ženski zvoni najprej stari zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali;<br>
• otroku zvoni najprej večji zvon, ki se mu kasneje pridružijo še ostali.<br>
Ob smrti [[papež|papeža]] se zvoni z velikim zvonom, petkrat po dve minuti.
===Mašno zvonjenje===
V Slovenskih Konjicah zvonovi na različna načina vabijo k bogoslužju:
• med tednom se stari zvon, večji in mali zvon oglasijo petnajst minut pred mašo in s tem vernike povabijo k bogoslužju. Tri minute pred njim se ponovno oglasi stari zvon, ki vernike povabi v cerkev,
• v nedeljo se eno uro pred mašo oglasi veliki zvon, ki tudi najbolj oddaljene vernike povabi k bogoslužju. Petnajst minut pred bogoslužjem se oglasijo vsi štirje zvonovi, zatem pa, tri minute pred mašo, se oglasi stari zvon, ki vernike povabi v cerkev.
Od Slave pri maši na [[Veliki četrtek]] pa do Salve pri [[Velikonočna vigilija|Velikonočni vigiliji]] zvonovi umolknejo, pravimo, da »gredo v Rim«.
===Pritrkovanje===
Občasno se iz zvonika, pred kakšnim praznikom, oglasi tudi [[pritrkovanje]] (pritrkavanje), ki je posebna vrsta igranja na zvonove. V Sloveniji je pritrkovanje izjemno razvito in imamo zelo širok spekter različnih melodij. Takrat se zvonovi oglasijo z različnimi ritmičnimi vzorci, ki se imenujejo pritrkovalske melodije. Njihov namen je oznanjevanje prihajajočega praznovanja slovesnih cerkvenih praznikov.
== Sklici ==
{{sklici}}
== Viri ==
* {{navedi knjigo |last1=Ambrožič|first1=Matjaž |year=1993 |title=Acta Ecclesiastica Sloveniae 15: Zvonarstvo na Slovenskem |publisher= |isbn= |cobiss=1089069 |ISSN=0351-2789}}
* {{navedi knjigo |last1=Kovačič| first=Fran|authorlink1=Fran Kovačič |year=1906 |title=Cerkveni zvonovi v Lavantinski škofiji |publisher=Bogoslovno učilišče, Maribor |isbn= |cobiss=37305089 |pages=}}
* {{navedi knjigo |last1=Ožinger|first1=Anton|first2=Ivan|last2=Pajk |year=1996 |title=Konjiško ob 850-letnici pražupnije|chapter= |publisher=Občina Slovenske Konjice, Nadžupnija Slovenske Konjice |isbn= |cobiss=38788353|pages=}}
* {{navedi knjigo |last=Stegenšek |first=Avguštin| title=Konjiška dekanija| location=Maribor| year=1909| cobiss=217588993|pages=}}
==Glej tudi==
* [[Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice]]
* [[Slovenskokonjiški Schneiderjev zvon]]
==Morje==
[[Habsburška monarhija|Habsburška dinastija]] je izhod na morje dobila že leta že leta 1374, ko je nasledila del [[Istra|Istre]] in [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]] ter je leta 1382 [[Trst]], pod pokroviteljstvom avstrijskega nadvojvode Leopolda II., sklenil dogovor o zaščiti, kar je predstavljalo temelj pomorske trgovine. V tem obdobju je nad številnimi istrskimi obalnim mesti dominirala [[Beneška republika]]. Kljub temu je Habsburška monarhija leta [[1527]] pridobila del vzhodne jadranske obale (Hrvaško primorje s [[Senj|Senjem]] in [[Reka, Hrvaška|Reko]] ter [[Trsat]]).
Avstrijski in beneški podaniki so leta [[1571]] skupaj sodelovali v pomorski bitki pri Lepantu proti [[Otomansko cesarstvo|otomanskemu imperiju]],
v kateri je združeno ladevje [[Beneška republika|Benetk]], [[Malteški viteški red|Malte]], [[Kraljevina Španija|habsburške Španije]], [[Papeška država|Papeške države]] in drugih uničilo otomansko floto ter za nekaj časa zagotovilo nemoteno plovbo po [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]].
{{glavni|Bitka pri Lepantu (1571)}}
Leta [[1719]] so [[Habsburžani]] razglasili [[Trst]] za svoje svobodno pristanišče.
Cesar [[Karel VI. Habsburški|Karel VI.]] je dal v [[Ladjedelnica Kraljevica|Kraljevici]] leta [[1729]] zgraditi prvi avstrijski pomorski arzenal. [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] je na podlagi določil [[Campoformijski mir|mirovne pogodbe iz Campoformida]] pri [[Videm, Italija|Vidmu]] leta 1797, v zameno za ozemlja v današni Belgiji dobila dotlej beneška ozemlja in mesta v [[Istra|Istri]] in [[Dalmacija|Dalmaciji]].
Miru je kmalu sledila nova vojna z [[Napoleon Bonaparte|Napoleonom]] in ker beneška vojna mornarica ni imela večjega pomena za celinsko orientirano Avstrijo, je sledilo rezanje še nedokončanih ladij. Avstrijska posest [[Benetke|Benetk]] in ozemelj na vzhodni obali [[Jadransko morje|jadranskega morja]] je bila ponovno potrjena po napoleonovem porazu, na [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]] leta 1815. Avstrija je tako prevzela [[Arsenal, Benetke|beneški arsenal]] in tudi mornariško kadetnico (Collegio di cadetti di marina), vendar se je avstrijska vojna mornarica med 1820 in 1848 razvijala in delovala pod močnim vplivom italijanskih in dalmatinskih pomorščakov. V letu 1820 je v Ameriko in v Vzhodno Azijo odplula njena prva vojaška ladja - korveta Carolina.
V času pomladi narodov [[1848]] je v [[Benetke|Benetkah]] izbruhnil upor, s težnjami po odcepitvi, pri katerem so sodelovali tudi avstrijski pomorščaki italijanske narodnosti, kar je imelo za posledico, da je kar 113 ladij od 162 prestopilo na stran beneških upornikov in je tako avstrijska mornarica čez noč skoraj prenehala obstajati. Ko je leta 1849 Avstrija ponovno pridobila Benetke, italijanski pomorski kader ni bil več deležen zaupanja.
Leta 1854 je cesar [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef]] za vrhovnega poveljnika vojne mornarice najel in imenoval danskega [[viceadmiral|viceadmirala]] [[Hans Birch Dahlerup|Hansa Birch von Dahlerupa]], ki je mornarico reorganiziral po angleških vzorih, nezanesljivi italijanski kader nadomestil z ljudmi iz drugih delov monarhije, ter uvedel poveljevanje v nemščini. Lesenim jadrnicam, ki so jih prevzeli v Benetkah, so se pridružile prve parne ladje. Leta 1859 se je z uspešnega potovanja okoli sveta vrnila fregata Novara. Dahlerupove zasluge so, da so pomorske ustanove in vojaško oporišče preselili najprej na začasno lokacijo v [[Trst]], zatem pa v [[Pulj]], kjer so leta 1856 položili temeljni kamen za novi arzenal in začeli urejati glavno [[Vojaška baza|mornariško bazo]] s pristaniščem, postopoma pa so tam namestili tudi večino drugih vojaških pomorskih ustanov.
Istočasno je država gradila [[železniška proga|železniške povezave]] s pristanišči. Leta [[1857]] je bila končana t.i. [[Južna železnica]], ki je povezala [[Dunaj]] s [[Trst|Trstom]], leta 1973 odsek [[Pivka]] - [[Reka, Hrvaška|Reka]], leta 1876 pa je dobilo železniško povezavo še glavno vojaško pristanišče v [[Pulj|Pulju]].
Oporišči vojne mornarice sta postala tudi [[Šibenik]] in [[Boka Kotorska]], na [[Reka, Hrvaška|Reko]] pa so leta 1866 iz Trsta preselili Pomorsko vojaško akademijo (k.u.k. Marine-Akademie in Fiume), ki je sprva delovala v Benetkah.
[[Slika:Nautische Akademie Fiume.jpg|250px|thumb|desno|Nekdanja pomorska vojaška akademija na Reki]]
Leta 1862, so začeli, ob podpori novega vrhovnega poveljnika, brata [[cesar]]ja [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]], nadvojvode [[Maksimilijan I. Mehiški|Ferdinand Maksimilijan]] (1832–1867), graditi prve oklepne fregate. [[Kapitan fregate|Kapitanu fregate]], kasnejšemu [[viceadmiral|viceadmiralu]] [[Wilhelm von Tegetthoff|Wilhelmu von Tegetthoffu]], rojenemu v [[Maribor]]u, je uspelo v [[Bitka pri Visu (1866)|Bitki pri Visu]] leta 1866 odločilno poraziti veliko večjo, modernejšo, vendar slabo vodeno italijansko ladjevje. Cesarstvo je kljub temu uspehu na kopnem izgubilo vojno proti Prusiji in se moralo odpovedati svojim pokrajinam v Italiji, pa tudi se dogovoriti z [[Madžari]] o skupnem vodenju politike, o financiranju in vojaških vprašanjih. Do svoje smrti, leta 1871, je Tegetthoff pripravil načrt izgradnje nove flote, kar pa so zaradi pomanjkanjkanja denarnih sredstev uresničili le delno, vendar se je mornarica krepila in je koncem 19. in v začetku 20. stoletja stopila v vrste velikih pomorskih sil.
Od leta 1889 dalje je tako mornarica nosila naziv »Cesarska in kraljeva« (Kaiserliche und Königliche) ([[kratica]] v splošni rabi: k.u.k) s katerim so poudarili dvojnost monarhije. Konec 19. stoletja je gradila obalne bojne ladje (oklepnice tipa predrednot), tik pred [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] pa že večje oklepne [[Bojna ladja|bojne ladje]], tipa rednot, z težkim topništvom, oklepne in lahke [[križarka|križarke]], kot izvidniške ladje, ter [[Rušilec|rušilce]] za zaščitne namene.
Prvi avstrijski vojni ladji, korveti Carolina, ki je bila v Vzhodni Aziji leta 1821, je do razpada monarhije sledilo 21 vojnih ladij, na 37 čezmorskih potovanjih. Med lesenimi jadrnicami so bile Novara, Donau, Erzherzog Friedrich, Fasana, Helgoland, Saida, Frunsberg, Aurora ter Zrinyi, ki so jim postopoma vgrajevali pogon s [[Parni stroj|parnimi stroji]], ter leseni torpedni ladji Albatros in Nautilus. Proti koncu stoletja so tja že plule modernejše ladje, torpedne oz. lahke križarke razreda Kaiser Franz Joseph I ([[SMS Kaiserin Elisabeth|Kaiserin Elisabeth]] in [[SMS Kaiser Franz Joseph I|Kaiser Franz Joseph I]]) lahke križarke razreda Zenta (Zenta, Aspern in Szigetvar), [[Torpedovka|torpedovki]] Panther in Leopard ter oklepni križarki Kaiserin und Köenigin Maria Theresia in Kaiser Karl VI.
Februarja 1918 so se [[Upor mornarjev v Boki Kotorski|uprli mornarji v Boki Kotorski]], ki so ga zatrli po dveh dneh. Zaradi upora je dotedanjega glavnega poveljnika mornarice, [[Maksimilijan Njegovan|admirala Njegovana]], na položaju zamenjal [[Miklós Horthy|admiral Horthy]].
[[Slika:Austro-Hungarian fleet.jpg|thumb|right|240px|Avstro-ogrsko ladevje na manevrih pred prvo svetovno vojno, v ospredju [[bojna ladja]] SMS Tegetthoff]]
Kronski svet Avstro-Ogrske je s sklepom dne 29. oktobra 1918 celotno vojno in trgovsko ladjevje dualne monarhije z vsemi pristanišči in kopenskimi objekti predal [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Državi SHS]], vendar je celotno ladjevje po [[Rapalska pogodba|rapalski mirovni pogodbi]] pripadlo Italiji.
'''Apostolsko nasledstvo''' ([[Latinščina|lat.]] Successio apostolica) je [[krščanstvo|krščanska]] doktrina ali verski nauk, po katerem so sedanji [[škof]] (tudi [[papež|papež]]) veljavni nasledniki [[Jezus Kristus|Jezusovih]] [[apostol]]ov.
==Nasledstvena škofovska služba==
Cerkev se v zvezi z apostolskim nasledstvom sklicuje na nasledstveno škofovsko službo, ki naj bi segala od sedanjih škofov in papeža neposredno in neprekinjeno v preteklost, vse do [[Apostol|apostolov]], s tem pa se škofom daje legitimnost in izpričuje tudi verodostojnost Cerkve kot božje ustanove. Bistvo apostolskega nasledstva je [[Škofovsko posvečenje|posvečenje]] in polaganje rok, s katerima se potrjuje služba v Cerkvi.
==Apostolstvo==
Apostolstvo je ena od štirih bistvenih označb Cerkve (ena, sveta, katoliška, apostolska), ter je izraženo tudi v [[Nicejska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski]] [[Veroizpoved|veroizpovedi]], ki je bila potrjena na Nicejskem koncilu (prvem cerkvenem zboru) leta [[325]]. Apostolstvo je opredeljeno v tem, da je Cerkev ustanovil [[Jezus Kristus]] (z obhajanjem [[Evharistija|evharistije]] pri t.i. [[Zadnja večerja|Zadnji večerji]]) in da so papeži in škofje v nepretrganem nizu nasledniki apostolov, ki temelji na zakramentalni posvetitvi).
===Primat papeža in škofov===
Apostol [[Sveti Peter|Peter]] naj bi bil, po krščanskem verovanju, tudi prvi rimski [[škof]] in [[papež]].<ref>* {{navedi knjigo |author= |translator=Uroš Kalčič|year=1992 |title=Zgodovina krščanstva |publisher=Državna založba Slovenije v sodelovanju s Tiskovnim društvom Ognjišče|location=Ljubljana|isbn=86-341-0644-6 |cobiss=29084160 |pages=}}</ref> Po krščanskem izročilu in na podlagi zapisa v [[Nova zaveza|Novi zavezi]] o Petru, kot skali, na kateri bo Jezus zgradil svojo cerkev ({{Bibl|Mt 16,18}}) kristjani verujejo, da je [[Jezus Kristus|Jezus]] imenoval sv. Petra za prvega rimskega škofa, kar je postavilo temelje za nadaljnji razvoj [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkve]] in opolnomočilo papeže ter škofe kot izvajalce krščanske doktrine ter nosilce cerkvene hierarhije.
==Različni pogledi==
Pogledi na doktrino o apostolskem nasledstvu niso popolnoma enotni v različnih krščanskih Cerkvah in denominacijah, večina pa se strinja z naslednjim glavnim principom: Jezus je svojo duhovno avtoriteto izročil apostolom. Apostoli so svojo avtoriteto izročili prvim škofom s polaganjem rok - [[škofovsko posvečenje|škofovskim posvečenjem]]. Ti so jo na enak način prenašali na svoje naslednike. Danes veljajo kot veljavno posvečeni tisti škofje, na katere je prešlo škofovsko posvečenje preko prejšnjih škofov v nepretrgani verigi, ki se je začela z Jezusom in apostoli. Na to naj bi se nanašala tudi beseda ''apostolska'' v [[Nicejsko-carigrajska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski veroizpovedi]]: »Verujem v eno sveto, katoliško in apostolsko Cerkev...«
Tak pogled na apostolsko nasledstvo zagovarjajo vse [[katolištvo|katoliške]] in [[pravoslavje|pravoslavne]] Cerkve. Razhajajo se samo pri vprašanju, ali se je vodilna vloga [[sveti Peter|svetega Petra]] prenesla na današnjega [[papež]]a in kakšen pomen ima zato papež in [[Rimskokatoliška cerkev]].
Kljub enakemu pojmovanju te doktrine omenjene Cerkve večinoma priznavajo veljavnost apostolskega nasledstva samo Cerkvam iz svoje skupine (tistim, s katerimi so v [[polno občestvo|polnem občestvu]]) ne pa tudi tistim iz druge skupine. Stvari se na tem področju izboljšujejo z napredkom [[ekumensko gibanje|ekumenskega gibanja]].
[[Anglikanska Cerkev|Anglikanska]] in [[Starokatoliška Cerkev]] pri odcepitvi od Rimskokatoliške cerkve nista prekinili verige apostolskega nasledstva in njihovi škofje štejejo za veljavne naslednike apostolov. Njihovo škofovsko posvečenje bi moralo biti veljavno tudi v očeh Rimskokatoliške Cerkve vsaj v primeru moškega škofovstva (primeri, ko se v teh dveh Cerkvah škofovsko posvečenje prenaša preko žensk-škofinj, so bolj sporni, saj Rimskokatoliška cerkev škofovskega posvečenja žensk ne priznava).
V protestantskih skupnostih večinoma ne priznavajo apostolskega nasledstva v zgoraj opisanem pomenu: Po protestantski teologiji apostoliciteta obstaja zato, ker je v cerkvi Božja beseda živa prav zaradi apostolskega nauka. Nekatere protestantske skupnosti o apostolskem nasledstvu sploh ne govorijo, druge pa se sklicujejo na apostolsko nasledstvo v smislu ''verskega nauka'', ki je prehajal od Jezusa in apostolov do današnjih verskih voditeljev.
{{Infopolje Bivša država
|native_name = ''Royaume de France''
|conventional_long_name = Kraljevina Francija
|common_name =
|
|continent = Evropa
|region =
|country =
|era = obnova Burbonov
|status = kraljevina
|status_text=
|empire =
|government_type= unitarna parlamentarna pol-ustavna monarhija
|
|event_start =
|year_start = 1815
|date_start =
|event_end =
|year_end = 1830
|date_end =
|life_span = 1815–1830
|
|event1 =
|date_event1 =
|event2 =
|date_event2 =
|event3 =
|date_event3 =
|event_pre =
|date_pre =
|event_post =
|date_post =
|
|p1 = Prvo francosko cesarstvo
|flag_p1 = Flag of France.svg
|s1 =
|flag_s1 =
|flag_s2 = Flag of France.svg
|s3 =
|flag_s3 =
|
|flag =
|flag_type =
|image_flag = Drapeau france ancien regime.svg
|symbol =
|symbol_type =
|image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg
|image_map = Kingdom of France (1815).svg
|image_map_caption =Kraljevina Francija (1818)
|capital = Pariz
|national_motto =
|national_anthem =
|common_languages = [[francoščina]]
|currency = [[francoski frank]]
| leader1 = [[Ludvik XVIII.]]
| year_leader1 = 1815–1824
| leader2 = [[Karel X. Francoski |Karel X.]]
| year_leader3 = 1830
| leader3 = [[Ludvik XIX. Francoski|Ludvik XIX.]] (pretendent)
| year_leader4 = 1830
| leader4 = [[Henrik V. Francoski|Henrik V. ]] (pretendent)
| year_leader2 = 1824–1830
|title_leader = [[francoski kralj|kralj]]
| title_deputy = predsednik vlade
| deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]]
| year_deputy1 = 1815
| deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]]
| year_deputy2 = 1830
|legislature = [[francoski parlament|parlament]]
|house1 = [[francoski senat|senat]]
|house2 = [[poslanska zbornica]]}}
{{Infobox former country
| native_name = {{native name|fr|Royaume de France}}
| conventional_long_name = Kingdom of France
| common_name = France
| religion = {{ubli|[[Catholic Church]] {{nwr|([[state religion]])}}|[[Calvinism]]|[[Lutheranism]]|[[Judaism]]}}
| government_type = [[Unitary state|Unitary]] parliamentary [[semi-constitutional monarchy]]
| event_start = Restoration
| life_span = 1815–1830
| year_start = 1815
| event_end = End of the Restoration<ref>Waller, Sally (2002). ''France in Revolution, 1776–1830''. Heinemann Advanced History. Heinemann Educational Publishers.</ref>
| year_end = 1830
| date_end = 9 August
| event1 = [[Charter of 1815]] adopted
| date_event1 = 1815
| event2 = [[Hundred Thousand Sons of Saint Louis|Invasion of Spain]]
| date_event2 = 6 April 1823
| event3 = [[July Revolution]]
| date_event3 = 26–29 July 1830
| event4 =
| date_event4 =
| p1 = First French Empire
| flag_p1 = Flag of France.svg
| s1 = July Monarchy
| flag_s1 = Flag of France.svg
| flag_s2 = Flag of France.svg
| flag_type = [[Flag of France|Flag]]{{sfn|Tombs|1996|p=333}}<ref>{{Cite book |last=Pinoteau |first=Hervé |title=Le chaos français et ses signes: étude sur la symbolique de l'Etat français depuis la Révolution de 1789 |date=1998 |publisher=Presses Sainte-Radegonde |isbn=978-2-9085-7117-2 |ol=456931M |page=217 |language=fr }}</ref>{{Efn|The flag can be seen on top of government buildings in the following illustrations:
* {{Cite AV media |url=https://www.parismuseescollections.paris.fr/fr/musee-carnavalet/oeuvres/retour-du-roi-le-8-juillet-1815-1#infos-principales |title=Retour du Roi le 8 juillet 1815 |date=1815 |access-date=12 December 2021 |website=parismuseescollections.paris.fr}}
* {{Cite AV media |url=https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/btv1b540014439.item |title=Attaque Des Tuileries (le 29 Juillet 1830) |date=1830 |access-date=25 November 2023 |website=gallica.bnf.fr}}
}}
| image_flag = Flag_of_the_Kingdom_of_France_(1814-1830).svg
| symbol_type_article = Coat of arms of France
| symbol_type = Coat of arms
| image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg
| image_map = Kingdom of France (1815).svg
| image_map_caption = The [[Kingdom of France]] in 1818
| capital = [[Paris]]
| national_motto = ''[[Montjoie Saint Denis!]]''
| national_anthem = ''[[Le Retour des Princes français à Paris]]'' {{nwr|"The Return of the French Princes to Paris"}} <div style="text-align:center">[[File:Marche Henri IV.ogg]]</div>
| common_languages = [[French language|French]]
| currency = [[French franc]]
| leader1 = [[Louis XVIII]]
| year_leader1 = 1815–1824
| leader2 = [[Charles X of France|Charles X]]
| year_leader3 = 1830
| leader3 = [[Louis Antoine, Duke of Angoulême|Louis XIX]] (''claimant'')
| year_leader4 = 1830
| leader4 = [[Henri, Count of Chambord|Henry V]] (''claimant'')
| year_leader2 = 1824–1830
| title_leader = [[List of French monarchs|King]]
| title_deputy = [[Prime Minister of France|Prime Minister]]
| deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]]
| year_deputy1 = 1815 (first)
| deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]]
| year_deputy2 = 1830 (last)
| legislature = [[Parliament of France|Parliament]]
| house1 = [[Chamber of Peers (France)|Chamber of Peers]]
| house2 = [[Chamber of Deputies of France|Chamber of Deputies]]
| demonym = French
| iso3166code = omit
}}
{{Infopolje Bivša država
|native_name = ''Royaume de France''
|conventional_long_name = Kraljevina Francija
|common_name =
|
|continent = Evropa
|region =
|country =
|era = obnova Burbonov
|status = kraljevina
|status_text=
|empire =
|government_type= unitarna parlamentarna pol-ustavna monarhija
|
|event_start =
|year_start = 1815
|date_start =
|event_end =
|year_end = 1830
|date_end =
|life_span = 1815–1830
|
|event1 =
|date_event1 =
|event2 =
|date_event2 =
|event3 =
|date_event3 =
|event_pre =
|date_pre =
|event_post =
|date_post =
|
|p1 = Prvo francosko cesarstvo
|flag_p1 = Flag of France.svg
|s1 =
|flag_s1 =
|flag_s2 = Flag of France.svg
|s3 =
|flag_s3 =
|
|flag =
|flag_type =
|image_flag = Drapeau france ancien regime.svg
|symbol =
|symbol_type =
|image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg
|image_map = Kingdom of France (1815).svg
|image_map_caption =Kraljevina Francija (1818)
|capital = Pariz
|national_motto =
|national_anthem =
|common_languages = [[francoščina]]
|currency = [[francoski frank]]
| leader1 = [[Ludvik XVIII.]]
| year_leader1 = 1815–1824
| leader2 = [[Karel X. Francoski |Karel X.]]
| year_leader3 = 1830
| leader3 = [[Ludvik XIX. Francoski|Ludvik XIX.]] (pretendent)
| year_leader4 = 1830
| leader4 = [[Henrik V. Francoski|Henrik V. ]] (pretendent)
| year_leader2 = 1824–1830
|title_leader = [[francoski kralj|kralj]]
| title_deputy = predsednik vlade
| deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]]
| year_deputy1 = 1815
| deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]]
| year_deputy2 = 1830
|legislature = [[francoski parlament|parlament]]
|house1 = [[francoski senat|senat]]
|house2 = [[poslanska zbornica]]}}
{{Infobox former country
| native_name = {{native name|fr|Royaume de France}}
| conventional_long_name = Kingdom of France
| common_name = France
| religion = {{ubli|[[Catholic Church]] {{nwr|([[state religion]])}}|[[Calvinism]]|[[Lutheranism]]|[[Judaism]]}}
| government_type = [[Unitary state|Unitary]] parliamentary [[semi-constitutional monarchy]]
| event_start = Restoration
| life_span = 1815–1830
| year_start = 1815
| event_end = End of the Restoration<ref>Waller, Sally (2002). ''France in Revolution, 1776–1830''. Heinemann Advanced History. Heinemann Educational Publishers.</ref>
| year_end = 1830
| date_end = 9 August
| event1 = [[Charter of 1815]] adopted
| date_event1 = 1815
| event2 = [[Hundred Thousand Sons of Saint Louis|Invasion of Spain]]
| date_event2 = 6 April 1823
| event3 = [[July Revolution]]
| date_event3 = 26–29 July 1830
| event4 =
| date_event4 =
| p1 = First French Empire
| flag_p1 = Flag of France.svg
| s1 = July Monarchy
| flag_s1 = Flag of France.svg
| flag_s2 = Flag of France.svg
| flag_type = [[Flag of France|Flag]]{{sfn|Tombs|1996|p=333}}<ref>{{Cite book |last=Pinoteau |first=Hervé |title=Le chaos français et ses signes: étude sur la symbolique de l'Etat français depuis la Révolution de 1789 |date=1998 |publisher=Presses Sainte-Radegonde |isbn=978-2-9085-7117-2 |ol=456931M |page=217 |language=fr }}</ref>{{Efn|The flag can be seen on top of government buildings in the following illustrations:
* {{Cite AV media |url=https://www.parismuseescollections.paris.fr/fr/musee-carnavalet/oeuvres/retour-du-roi-le-8-juillet-1815-1#infos-principales |title=Retour du Roi le 8 juillet 1815 |date=1815 |access-date=12 December 2021 |website=parismuseescollections.paris.fr}}
* {{Cite AV media |url=https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/btv1b540014439.item |title=Attaque Des Tuileries (le 29 Juillet 1830) |date=1830 |access-date=25 November 2023 |website=gallica.bnf.fr}}
}}
| image_flag = Flag_of_the_Kingdom_of_France_(1814-1830).svg
| symbol_type_article = Coat of arms of France
| symbol_type = Coat of arms
| image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg
| image_map = Kingdom of France (1815).svg
| image_map_caption = The [[Kingdom of France]] in 1818
| capital = [[Paris]]
| national_motto = ''[[Montjoie Saint Denis!]]''
| national_anthem = ''[[Le Retour des Princes français à Paris]]'' {{nwr|"The Return of the French Princes to Paris"}} <div style="text-align:center">[[File:Marche Henri IV.ogg]]</div>
| common_languages = [[French language|French]]
| currency = [[French franc]]
| leader1 = [[Louis XVIII]]
| year_leader1 = 1815–1824
| leader2 = [[Charles X of France|Charles X]]
| year_leader3 = 1830
| leader3 = [[Louis Antoine, Duke of Angoulême|Louis XIX]] (''claimant'')
| year_leader4 = 1830
| leader4 = [[Henri, Count of Chambord|Henry V]] (''claimant'')
| year_leader2 = 1824–1830
| title_leader = [[List of French monarchs|King]]
| title_deputy = [[Prime Minister of France|Prime Minister]]
| deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]]
| year_deputy1 = 1815 (first)
| deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]]
| year_deputy2 = 1830 (last)
| legislature = [[Parliament of France|Parliament]]
| house1 = [[Chamber of Peers (France)|Chamber of Peers]]
| house2 = [[Chamber of Deputies of France|Chamber of Deputies]]
| demonym = French
| iso3166code = omit
}}
{{Infobox organization
| name = Skavti
| former name =
| image =1996-Rover Moot-Fahnengruß.jpg
| image_border =
| size = 200px
| caption =
| abbreviation =
| predecessor =
| successor =
| formation = [[29. julij]] [[1907]]
| extinction =
| merger =
| merged =
| established = {{Start date and age|df=yes|29. julij [[1907]]}}
| type = nacionalne organizacije, povezane v različne mednarodne zveze in povezave
| status = organizirano nepolitično mladinsko gibanje
| purpose =
| headquarters =
| location =
| coords =
| region_served = univerzalnost
| membership =
| language =
| general =
| leader_title = Ustanovitelj
| leader_name = [[Robert Baden-Powell]]
| leader_title2 =
| leader_name2 =
| leader_title3 =
| leader_name3 =
| leader_title4 =
| leader_name4 =
| key_people =
| main_organ = [[WOSM]], [[WAGGS]]
| affiliations =
| budget =
| num_staff =
| num_volunteers =
| website =
| remarks =
}}
'''Skavti''' (in tudi skavtinje) so pripadniki skavtskega gibanja, enega največjih prostovoljnih mladinskih gibanj na svetu.
==Zgodovina==
[[Slika:Baden-Powell ggbain-39190 (cropped).png|200px|thumb|levo|Začetnik svetovnega skavtstva<br>
sir [[Robert Baden-Powell]]<br>
(po skavtsko: Bi-Pi)]]
Skavtstvo je svetovno prostovoljno, nepolitično, organizirano vzgojno in izobraževalno mladinsko gibanje, ki ga je na začetku 20. stoletja ustanovil lord [[Robert Baden-Powell]] in ki sedaj obsega več kot 50 milijonov skavtinj in skavtov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/slovenski-skavti-in-skavtinje-ze-25-let-zivijo-obljubo-bogu-in-domovini/363179 |title=Petindvajset let slovenskih skavtov |accessdate=25. junij 2025 |date=18. april 2015|format= |work=}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/who-we-are/scout-movement/scoutings-history |title=WOSM: Scouting’s History |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=534}}</ref>
==Začetki==
Njegov začetnik in idejni oče je britanski [[Generalporočnik (Združeno kraljestvo)|general]]<ref>{{navedi splet |url=https://bwm.org.au/soldiers/Robert_Baden-Powell.php |title=Major General (Later Lieutenant General) Lord Robert Baden-Powell|accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> [[Robert Baden-Powell]], ki je med službovanjem v britanski konjenici (13. [[huzarji|huzarski]] polk)<ref>{{navedi splet|url=https://britishempire.co.uk/forces/armyunits/britishcavalry/13thhussarsbadenpowell.htm |title=13th hussars: Robert Baden Powell |accessdate=22. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> in med obrambo mesta Mafeking (danes Mafikeng)
med [[Druga burska vojna|drugo bursko vojno]] postal pozoren na mlade in spoznal, da so lahko zelo odgovorni, če se jim zaupa. Po zaključku svoje vojaške kariere in vrnitvi v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] je ugotovil, da je med mladimi zelo priljubljen njegov vojaški priročnik o izvidovanju (Aids to Scouting). Odločil se je, da bo svoje ideje in načela o vzgoji mladih, prevzetih tudi iz svojih vojaških izkušenj, skozi življenje v naravi tudi dejansko preizkusil, mlade pa z novo vzgojno metodo naučil samostojnosti, delovanja v majhnih skupinah ter jim pomagal pri graditvi identitete. Pri tem ni imel v mislih klasičnega vojaškega urjenja, temveč nekaj povsem drugačnega, čemur bi danes lahko rekli krepitev zavedanja, samostojnega odločanja ter duševnega zdravja pri mladih.
==Prvi skavtski tabor==
[[File:BP and future Scouts at Brownsea.jpg|thumb|200px|levo|Prvi skavtski tabor na otoku Brownsea]]
Zato je med 29. julijem in 8. avgustom [[1907]] na otočku Brownsea organiziral poskusni tabor, na katerem je zbral skupino 22 dečkov, starih od 12 do 17 let. Izhajali so iz različnih socialnih slojev in družbenih okolij, tako iz družin delavcev, bogatašev kot iz različnih šol. Že to je bilo za tiste čase dokaj revolucionarno, saj so bili tedaj družbeni sloji jasno opredeljeni in se v glavnem niso mešali med seboj.<ref>{{navedi splet |url=https://thescoutingpages.org.uk/the-first-camp/ |title=The Scouting Pages: Brownsea Island - The First Camp |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Med udeleženci je bil tudi njegov nečak Donald.
Dečki so bili nastanjeni v šotorih, kuhali so na prostem in se veliko gibali v naravi. Baden-Powell jih je razdelil v majhne skupine, poimenovane patrulje in napisal tudi zakone, ki so veljali za vse. Vsaka patrulja je imela svojega vodjo, tak sistem se v skavtstvu uporablja še sedaj. Vadili so orientacijo, sledili stopinjam divjih živali, učili so se vozle in vezave, se pogovarjali o poštenosti, pogumu in odgovornosti. Nekaj pa je bilo tudi sproščenega druženja, ki je mlade še bolj povezalo med seboj, zlasti ob večerih zakurjenem ognju, kjer so tudi zapeli.
Od tedaj 29. julij velja za začetek svetovnega skavtskega gibanja oz. skavtstva.<ref>{{navedi splet |url=https://www.scouts.org.uk/about-us/our-history/our-online-exhibitions/the-early-days-of-scouting/brownsea-island-trialling-scouting/ |title=Brownsea Island: Trialling Scouting, 1 – 8 August 1907 |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.scout-o-wiki.de/index.php/Brownsea_Island |title=Brownsea Island |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=DE}}</ref>
[[Slika:Scout stone Brownsea.jpg|thumb|150px|levo|Spomenik na otoku Brownsea, postavljen v spomin prvega skavtskega tabora]]
[[Slika:Scouting for boys 1 1908.jpg|150px|thumb|levo|Scouting for boys (1908)]]
==Skavtska metoda==
Poskusni tabor je povsem uspel in Baden-Powell je naslednje leto izdal knjigo v več zvezkih »Scouting for boys« (Skavt: navodilo za vzgojo dobrih državljanov) {{COBISS|ID=6607929}}, v kateri je prvič opisal osnove vzgojnega načela Learning by doing (učenja z delom).
Tedaj ni vedel, da bo njegova metoda postala eno najpomembnejših pedagoških del 20. stoletja.
Skavtska metoda je vzgojni pristop, ki ga uporabljajo skavtske organizacije po vsem svetu, za celostni razvoj mladih. Temelji na načelu učenja z delom in spodbuja osebno rast, odgovornost, sodelovanje in spoznavanje življenja v naravi.<br>
Skavtska metoda vsebuje osem ključnih elementov:<ref>{{navedi splet |url=https://skavti.si/poslanstvo |title=ZSKSS: Skavtska metoda |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref>
{| border="0" cellspacing= cellpadding= style="border-collapse:collapse;"
| style="vertical-align:top" |
{| border="0"
| colspan= | '''Metoda'''
----
|-
| 1. Skavtski zakoni in obljuba
|-
| 2. Delo v majhnih skupinah
|-
| 3. Učenje z delom
|-
| 4. Osebno napredovanje<br>
|-
| 5. Simbolna govorica<br>
|-
| 6. Dejavnosti v naravi
|-
| 7. Medgeneracijski odnos<br>
|-
| 8. Služenje (kasneje)
|-
|}
| style="vertical-align:top" |
{| border="0"
| colspan= | '''Opis metode'''
----
|-
| - osebna zaveza k življenju po določenih vrednotah
|-
| - spodbujanje sodelovanja, odgovornosti in demokratičnega odločanja
|-
| - iskustveno učenje skozi prakso<ref>{{navedi splet |url=https://www.zrss.si/pdf/BEAT_Izkustveno_ucenje.pdf |title=Izkustveno učenje: Od teorije k praksi|accessdate=25. junij 2025 |date=2002 |format= |work= }}</ref>
|-
| - vsak posameznik napreduje glede na svoje zmožnosti in zadane cilje
|-
| - uporaba simbolov, obredov in zgodb za prenos vrednot<ref>{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=620}}</ref>
|-
| - narava kot učilnica in prostor osebne rasti
|-
| - sodelovanje med mladimi in odraslimi voditelji
|-
| - aktivno prispevanje k skupnosti, družbi, za skupno dobro in pomoč drugim
|}
|}
==Pedagoški vidiki in poudarki skavtske metode==
Pedagoški vidiki skavtske metode so temeljno povezani z njenim ciljem: celostno vzgojo mladih v odgovorne, samostojne in solidarne posameznike. Metoda ni le skupek tehnik, temveč celovit vzgojni pristop, ki temelji na izkustvenem učenju, osebni rasti in vrednotah.<ref>{{navedi knjigo |author=Baden-Powell, Robert |year=2015 |title=Priročnik za skavtske voditelje: o teoriji skavtske vzgoje |publisher=ZSKSS |isbn=978-961-91701-5-1 |cobiss=253014528 |pages=}}</ref>
===Poudarki===
[[Slika:Health in home and town (1922) (14591638320).jpg|150px|sličica|desno]]
''1. Učenje z delom (learning by doing)''<br>
Učenje z delom je osrednji pedagoški princip skavtske metode. Mladi se učijo skozi lastne izkušnje, naloge in izzive, kar spodbuja aktivno udeležbo, refleksijo in notranjo motivacijo. Gre za konstruktivistični pristop, kjer je učenec v središču učnega procesa.<br>
''2. Samovzgoja in osebno napredovanje''<br>
Skavtska metoda spodbuja notranjo motivacijo in odgovornost za lastni razvoj. Vsak posameznik napreduje glede na svoje zmožnosti, kar je skladno z načeli diferencirane pedagogike.<br>
''3. Vzgoja za vrednote''<br>
Skavtski zakoni in obljuba niso le simboli, temveč pedagoška orodja za oblikovanje značaja. Spodbujajo kreposti, kot so poštenost, pomoč bližnjemu, spoštovanje narave in duhovno rast.<br>
''4. Delo v majhnih skupinah''<br>
Majhne skupine (vodi) omogočajo socialno učenje, razvoj komunikacijskih veščin, učenje in pomen sodelovanja ter demokratičnega odločanja. To je v skladu s sodobnimi pristopi k timskemu učenju in vzgoji za skupnost.<br>
''5. Simbolna govorica''<br>
Uporaba simbolov, obredov in zgodb omogoča globoko notranjo identifikacijo, z vrednotami in cilji. To je pomemben vidik vzgoje, saj nagovarja čustveno in duhovno dimenzijo posameznika.<br>
''6. Narava kot učilnica''<br>
Naravno okolje spodbuja spontano učenje, raziskovanje in stik z bistvenim. Pedagoško gledano gre za učenje v avtentičnem okolju, ki krepi telesni, čustveni in duhovni razvoj.<br>
''7. Medgeneracijsko učenje''<br>
Odrasli voditelji niso le učitelji, temveč spremljevalci in pomočniki, kar omogoča vzgojo skozi odnos in zgled. To je v skladu s sodobnimi pristopi mentorstva in vzgoje z zgledom.<ref>{{navedi knjigo |author= |year=2002 |title= Sam vodim svoj čoln : vzgoja za odgovorno odločanje : priročnik za voditelje v podporo vzgojnemu namenu ZSKSS|publisher=ZSKSS |isbn= |cobiss=119345920 |pages=}}</ref>
==Skavtska obljuba in simboli==
Vsak skavt mora na določeni stopnji obljubiti, da bo pomagal drugim, spoštoval svojo domovino, živel po skavtskih zakonih in razvijal svoje sposobnosti. Za legendarno geslo »Bodi pripravljen« (Be Prepared) je Baden Powell dejal, da pomeni biti pripravljen tako telesno, kot duševno ter moralno, in to ne le na izredne razmere, temveč tudi na vsakdanje življenje. Preden je leta 1944 umrl, je v svojem poslovilnem pismu skavtom zapisal, naj poskušajo svet zapustiti vsaj malo boljši, kot so ga prejeli. Jedro skavtstva torej predstavlja obljuba, ki jo skavtinja in skavt častno izrečeta pred skupnostjo. Glede na starostno vejo slovenski skavti sedaj poznajo kar tri obljube: Najmanjši bobri in bobrovke obljubljajo: Obljubim, da bom ljubil/a Boga in pomagal/a skrbeti za svet. Večji volčiči in volkuljice: Obljubljam, da bom z Božjo pomočjo naredil/a, kar najbolje morem za svoje poboljšanje, da bom pomagal/a drugim in
izpolnjeval/a zakona krdela. Najpomembnejše med njimi pa so tiste, ki jih skavtinje in skavti opravijo v skupini izvidnikov in izvidnic: Pri svoji časti obljubljam, da si bom z Božjo pomočjo prizadeval/a služiti Bogu in domovini, pomagati svojemu bližnjemu in izpolnjevati skavtske zakone. Zunanji znak obljube je skavtska rutica, ki je najbolj časten del skavtskega kroja. Med simboli, ki povezujejo in delajo skavte prepoznavne, so še stiliziran znak v obliki lilije, taborni ogenj, ter skavtski pozdrav s tremi iztegnjenimi prsti. Ti simbolizirajo tri glavne obveznosti iz skavtske obljube.
==Širitev in razvoj gibanja==
Baden-Powell tudi ni pričakoval, da bodo dečki po vsem Združenem kraljestvu že zelo kmalu začeli spontano ustanavljati skavtske vode.
Gibanje se je, brez uradno organizacije, širilo prek otoka po Evropi, v [[Severna Amerika|Severno]] in [[Južna Amerika|Južno Ameriko]], [[Avstralija|Avstralijo]], [[Indija|Indijo]] ter v [[Afrika|Afriko]]. Leta 1909 je kralj [[Edvard VII. Britanski|Edvard VII.]] postal uradni zaščitnik skavtskega gibanja. Leta 1920 se je v Londonu odvijal prvi Jamboree (svetovno srečanje skavtov), ki se ga je udeležilo 8000 skavtov iz 34 držav po svetu. Na Jamboreejeu leta 1929 je bilo že 50.000 skavtov iz 72 dežel (41 držav in delov kraljestev).
==Skavti v Sloveniji==
===Slovenski skavti v Kraljevini Jugoslaviji===
Slovenski skavti so nastali v obdobju [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]], leta 1922, po jugoslovanskem [[Sokol (društvo)|vsesokolskem]] zletu (srečanju) v [[Ljubljana|Ljubljani]], pri katerem so kot spremljevalci sodelovali tudi [[Bosna in Hercegovina|bosanski]], [[Srbija|srbski]], [[Češka|češki]] in [[Poljska|poljski]] skavti. Skupina dijakov se je povezala s skavti v [[Beograd]]u, od koder so jim poslali skavtske priročnike, značke in klobuke. Prvi slovenski skavtski tabor je bil organiziran leta 1923, v [[Kamniška Bistrica|Kamniški Bistrici]].<ref>{{navedi knjigo |author=Grašič, Miroslava |year=1990 |title=Skavti in gozdovniki na Slovenskem: Taborniška gibanja med Slovenci v domovini, zamejstvu, Argentini in Kanadi v 20. stoletju |publisher=Muzej narodne osvoboditve Maribor |isbn= |cobiss=10782 |pages=13}}</ref>
[[Slika:Simbol skavtov Kraljevine Jugoslavije.jpg|150px px|sličica|desno|Simbol zveze jugoslovanskih skavtov, ene od ustanoviteljic WOSM-a]]
Župa skavtov v Sloveniji se je leta 1929 preimenovala v Dravsko skavtsko župo, obe sta bili organizacijsko povezani najprej v Savez Izvidnika i planinki Jugoslavije, kasneje pa v Savez skauta Kraljevine Jugoslavije.
Jeseni 1939 je bila v Ljubljani na Kodeljevem ustanovljena Zveza slovenskih skavtov, ki je temeljila na načelih katoliškega skavtskega gibanja.
Zaradi [[Aprilska vojna|agresije na Jugoslavijo]] aprila 1941 je bila skavtska organizacija v Sloveniji uradno razpuščena 10. junija 1941 in zatem prepovedana s strani okupatorjev. Malo pred razpustom bilo v Sloveniji 1380 registriranih skavtinj in skavtov. Po letu 1945 je ponovni zagon skavtstva preprečila nova jugoslovanska oblast (tudi v Sloveniji), ki je skavte nadomestila sprva s pionirsko organizacijo, ki je imela drugačne cilje in je bila del socialističnega sistema. Leta 1951 pa so nekateri predvojni voditelji skavtov in [[Gozdovniki|gozdovnikov]] v Sloveniji ustanovili Združenje slovenskih tabornikov, ki se je pozneje preimenovalo v [[Zveza tabornikov Slovenije|Zvezo tabornikov Slovenije]] (del Zveze tabornikov Jugoslavije), ki je imela v času obstoja [[Jugoslavija|Jugoslavije]] med mladinskimi organizacijami svojevrsten [[monopol]].
{{glavni|Zgodovina slovenskega skavtstva}}
==Svetovna organizacija skavtskega gibanja==
[[Slika:WOSM 2024.svg|100px|thumb|desno|Novi simbol WOSM-a (od 2024)]]
Svetovna organizacija skavtskega gibanja (World Organization of the Scout Movement - WOSM) je svetovna organizacija skavtskega gibanja, ki združuje veliko število nacionalnih skavtskih organizacij z vsega sveta.
{{glavni|Svetovna organizacija skavtskega gibanja}}
===Ustanovitev===
Leta 1920, na 1. svetovnem skavtskem jamboreeju v Olympia Hall v Kensingtonu (London), so se predstavniki skavtskih skupin iz različnih držav dogovorili o potrebi po mednarodni koordinaciji.
Svetovno organizacijo skavtskega gibanja (WOSM) je na pobudo [[Robert Baden-Powell|Roberta Baden-Powella]] ustanovilo trideset nacionalnih skavtskih organizacij, vendar je bilo samo deset ustanovitvenih: Argentina, Avstralija, Belgija, Kanada, Čile, Francija, Združeno kraljestvo, Italija, Japonska ter Jugoslavija (tedaj [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev]]).
Formalno je bil WOSM ustanovljen julija 1922, na 2. mednarodni skavtski konferenci v Parizu,<ref>{{navedi splet |url= https://learn.scout.org/resource/constitution-world-organization-scout-movement|title=Constitution of the World Organization of the Scout Movement |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> 1. decembra 1922 pa je bila organizacija s tedanjim sedežem v Parizu uradno registrirana.
====Selitve sedeža====
[[Slika:World Bureau (World Organization of the Scout Movement).svg|150px|thumb|desno|Oznaka Svetovnega skavtskega urada ]]
V Londonu je bil v obdobju 1920 - 1958 sedež mednarodnega skavtskega urada (tedaj Boy Scouts International Bureau), ki se je zaradi reogranizacije in širitve delovanja preselil v Kanado, sedež je bil v [[Ottawa|Ottawi]] (1958-1968). Sedež sedanjega Svetovnega skavtskega urada (World Scout Bureau) je od leta 1968 v Švici, v Ženevi.<ref>{{Cite web |title=World Scout Bureau - Relocation of Central Office |url=https://web.archive.org/web/20130919090636/http://www.scout.org/en/content/download/34284/312108/file/Circular%2021-2013%20EN.pdf |archive-date=19 September 2013 |access-date=11 September 2013 |website=WOSM Circular N° 20/2013 |df=dmy-all|language=EN}}</ref>
Zgodovinsko pomemben center skavtstva ostaja Gilwell Park<ref>{{navedi splet |url=https://www.scouts.org.uk/about-us/our-history/gilwell-park/ |title=Gilwell Park |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref> v Londonu, kjer se opravljajo tečaji »Wood Badge« za mednarodnega skavtskega voditelja.<ref>{{navedi splet |url=https://thescoutingpages.org.uk/the-wood-badge/ |title=The Scouting Pages: The Wood Badge |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref>
===Organiziranost in zasedanja===
Izvršni organ WOSM-a, Svetovni skavtski biro (World Scout Bureau) ima sedež v [[Ženeva|Ženevi]] v Švici,<ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/who-we-are/world-organization/world-scout-bureau |title=World Scout Bureau |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> operativni sedež tega organa na globalni ravni (World Scout Bureau Global Support Centre) pa je v [[Kuala Lumpur|Kuala Lumpurju]] v Maleziji.<ref>{{navedi splet |url=https://www.devex.com/organizations/world-scout-bureau-global-support-centre-240855
|title=World Scout Bureau Global Support Centre |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref><br>
Svetovna skavtska konferenca je najvišji organ odločanja WOSM-a, ki se sklicuje in poteka vsaka tri leta.<ref>{{navedi splet |url=https://www.muzej-nz.si/razstave/arhiv/70-let-zveze-tabornikov-slovenije/70-let-zveze-tabornikov-slovenije-taborniske-vezi-po-celem-svetu/ |title=70-let Zveze tabornikov Slovenije: taborniške sledi po celem svetu |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref>
40. svetovna skavtska konferenca WOSM-a je potekala v Ljubljani, od 11. do 15. avgusta 2014, udeležilo pa se jo je več kot 1200 delegatov iz več kot 130-ih držav članic.<ref>{{navedi splet |url=https://www.ljubljana.si/sl/aktualno/40-skavtska-konferenca/ |title= 40. skavtska konferenca|accessdate= |date=11. avgust 2014 |format= |work= }}</ref><br>
[[Slika:NASA Armstrong 1969 scout.png|250px|thumb|desno|Našitek WOSM-a, ki ga med [[Apollo 11|prvim pristankom na luni]] pri sebi imel astronavt [[Neil Armstrong]]]]
===Članstvo v WOSM-u===
Po zadnjih podatkih je v WOSM včlanjenih 174 skavtskih organizacij iz 172 držav in ozemelj po svetu. Ker nekatere organizacije pokrivajo več držav (npr skavtska organizacija Združenega kraljestva vključuje tudi britanska čezmorska ozemlja), je zato število držav nekoliko višje od števila organizacij. Ker skupno število članov presega 57 milijonov skavtinj in skavtov, se WOSM uvršča med največje mladinske organizacije na svetu.
Evropska skavtska regija WOSM-a obsega preko dva milijona skavtov in voditeljev, v štiridesetih nacionalnih skavtskih organizacijah.<ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/where-we-work/regions/europe |title=European Scout Region |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref>
Ker ima WOSM sprejeto pravilo, da sprejme med svoje nove člane samo eno nacionalno skavtsko organizacijo, je leta 1994 iz Slovenije sprejel [[Zveza tabornikov Slovenije|Zvezo tabornikov Slovenije]], kot svojo 135. člansko organizacijo.
==WAGGGS==
[[Slika:WAGGGS.svg|100px|thumb|desno|Simbol WAGGGS-a]]
'''WAGGS''' (World Association of Girl Guides and Girl Scouts) je največje prostovoljno mladinsko gibanje na svetu za dekleta in mlade ženske.<ref>{{navedi splet |url=https://www.cnvos.si/nvo-vseved/eu-mreze/world-association-girl-guides-and-scouts-wagggs/ |title=WAGGGS |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> Združuje več kot 10 milijonov članic v 153 državah, ter si prizadeva, da bi člani (dekleta in tudi fantje) v polnosti razvili svoje potenciale.
=== Zgodovina in ustanovitev===
[[Slika:100 years of Girl Guiding (4825886481).jpg|150px|thumb|desno|Cvetlična zasaditev ob 100-letnici skavtinj]]
[[Slika:Agnes Baden-Powell.jpg|150px|thumb|levo|Agnes Baden-Powell (1858-1945)]]
[[Slika:Olave Baden-Powell.jpg|150px|thumb|desno|Olave Baden-Powell (1889-1977), okoli 1920]]
Že leta 1909 se je na srečanju skavtov v Londonu pojavila skupina deklet, ki so se razglasile za »Girl Scouts« (skavtinje). To je ustanovitelja skavtstva Roberta Baden-Powella spodbudilo, da prilagodi gibanje tudi za dekleta. Leta 1910 je vodstvo skavtinj zaupal svoji sestri Agnes Baden-Powell.<ref>{{navedi splet |url=https://www.girlmuseum.org/girl-guiding-a-brief-history-part-two-agnes-baden-powell/ |title=The Three Baden-Powells: Robert, Agnes and Olave|accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Leta 1918 je Baden-Powell izdal novo priročnik za dekleta, z naslovom Girl Guides.
Prva svetovna skavtska konferenca leta 1920 v Londonu je omogočila mednarodno povezovanje tudi skavtinjam.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/about-us/our-history/ |title=WAGGGS: Our history |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref>
Na 5. mednarodni skavtski konferenci v Parádu na Madžarskem, leta 1928, je bil ustanovljen WAGGGS, kot svetovno združenje skavtinj.<ref>{{navedi splet |url=https://www.csbk.org/wp-content/uploads/2011/07/Hungarian-Scout-History-flyer3.pdf |title=The History of Hungarian Scouting Worldwide |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Ustanoviteljice so bile predstavnice 26 držav, med njimi tudi Jugoslavije (tedaj [[Kraljevina SHS]]).
==Skavtstvo v Sloveniji==
Slovenske skavtinje in skavti se združujejo v [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov|Združenje Slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS), ki šteje približno šest tisoč članov, lokalno pa v sedemdeset skupin, te pa v devet manjših območij, ki jih imenujejo ognjišča. Med Slovenci na [[Enota deželne decentralizacije Trst|Tržaškem]] in [[Enota deželne decentralizacije Gorica|Goriškem]] v Italiji deluje podobna [[Slovenska zamejska skavtska organizacija]] (SZSO).
Skavti kot del [[Civilna zaščita|Civilne zaščite]] pomagajo ob vseh večjih naravnih nesrečah po vsej Sloveniji.
Mnogi pedagogi in psihologi menijo, da so veščine, ki jih skavtstvo razvija - samostojnost, sodelovanje, stik z naravo, reševanje problemov in odgovornost - v digitalni dobi še dragocenejše kot pred stoletjem. Zato se zanimanje za kakovostne programe sobivanja z naravo v nekaterih državah ponovno krepi, čeprav se to sedaj izraža drugače kot v času največjega razcveta skavtskega gibanja.
{{glavni|ZSKSS}}
===Članstvo ZSKSS===
V Evropi trenutno WAGGGS podpira 64 nacionalnih skavtskih združenj v 41 držav. Iz Slovenije so člani WAGGGS-a skavti oz. [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS), ki so leta 1996 postali pridruženi, leta 1999 pa polnopravni člani.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/our-world/europe-region/member-organisations/Slovenia/ |title=WAGGGS Member organisation: ZSKSS |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Nekatere skavtske organizacije so članice obeh zvez (lahko pa njihovi člani osebno), tako WOSM-a kot WAGGGS-a.
===Organiziranost===
Sedež WAGGGS-a je v Londonu, v Olave Centru, ki je bil odprt leta 1985. Poimenovan je po Olave Baden-Powell, ženi ustanovitelja skavtskega gibanja Roberta Baden-Powella in prvi svetovni voditeljici skavtinj.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/contact-us/ |title=Contact WAGGGS at our London World Bureau |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref>
==Sklici==
{{sklici|3}}
== Glej tudi ==
* [[Zgodovina slovenskega skavtstva]]
* [[Robert Baden-Powell]]
* [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS)
* [[Slovenska zamejska skavtska organizacija]] (SZSO)
* [[Zveza bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZBOKSS)
== Viri ==
* World Association of Girl Guides and Girl Scouts, World Bureau (1997), ''Trefoil Round the World''. Eleventh Edition 1997. {{ISBN|0-900827-75-0}} {{ikona en}}
* Grašič, Miroslava, ''Skavti in gozdovniki na Slovenskem: Taborniška gibanja med Slovenci v domovini, zamejstvu, Argentini in Kanadi v 20. stoletju'', Maribor 1990, Muzej narodne osvoboditve Maribor {{COBISS|ID=10782}}
* Fužir, Barbara, ''Skavti: 25 zgodb za 25 let delovanja združenja'', Ljubljana 2015, ZSKSS {{ISBN|978-961-93642-1-5}} {{COBISS|ID=279071232}}
*{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=534, 620}}
*{{navedi knjigo |author=Baden-Powell, Robert |year=2015 |title=Priročnik za skavtske voditelje: o teoriji skavtske vzgoje |publisher=ZSKSS |isbn=978-961-91701-5-1 |cobiss=253014528 |pages=}}
==Zunanje povezave==
* [http://skavti.si/zgodovina Skavti.si/zgodovina] (pridobljeno 15. junija 2019)
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Skavtstvo]]
{{Infobox historic site
|name = Opatija Rheinau
|native_name = Abtei Rheinau
|image = 2010-05-14 16-25-05 Switzerland Zurich Alt-Rheinau.jpg
|caption =sedanji izgled nekdanje opatije
|image_size = 250px
|locmapin = Švica
|map_width = 275
|map_caption =
|coordinates ={{coord|47|38|32|N|8|36|30|E|}}
|location ={{zastava|Švica}},<br>[[Rheinau]], [[Kanton Zürich]]
|area =
|built =
|demolished =
|rebuilt =
|architect =
|architecture =
|governing_body =Rimskokatoliška škofija Sankt Gallen<br>[[Kanton Zürich]]
|owner=
|url=
}}
'''Opatija Rheinau''' [rajnau], ([[Latinščina|lat.]] Monasterium Rhenaugensis) je nekdanja [[benediktinci|benediktinska]] opatija v [[Švica|Švici]], v [[Kanton Zürich|kantonu Zürich]]. Ustanovljena je bila okoli leta 778, razpuščena pa je bila leta 1862. Stoji na otočku na reki [[Ren]].
==Zgodovina==
Izgradnjo obrambnega kompleksa na strateško pomembnem in zaščitenem rokavu reke Ren zgodovinarji uvrščajo v leto 778. V devetem stoletju se je tam naselila skupnost triinštiridesetih benediktinskih menihov, od katerih je bilo polovica duhovnikov.<ref>[https://books.google.com/books?id=YwU4AAAAIAAJ&dq=Rheinau+Abbey&pg=PA285 Clark, James Midgley. ''The Abbey of St. Gall as a Centre of Literature & Art'', Chapter XII, CUP Archive, 1926, 1926]</ref> Med njimi je bil sv. Fintan (oz. Findan)<ref>{{navedi splet |url=https://svetniki.org/sveti-fintan-misijonar-puscavnik-in-rekluz/ |title=Sveti Fintan |accessdate=30. maj 2023 |date= |format= |work= }}</ref> irski menih, ki se je uspel rešiti [[vikingi|vikingške]] sužnosti. V samostanu je kot puščavnik živel dvaindvajset let.<ref>[https://books.google.com/books?id=V6OpDgAAQBAJ&dq=Rheinau+Abbey&pg=PA283 Rio, Alice. ''Slavery After Rome, 500-1100'', Oxford University Press, 2017, p. 30] {{ISBN|9780191009020}}</ref>
== Sklici==
{{sklici}}
== Sklici ==
{{sklici}}
== Viri==
== Zunanje povezave ==
{{reli-struct-stub}}
[[Kategorija:Zgradbe in objekti na Bledu]]
nty6afdwualudnp303bd3pmivw64p89
6739508
6739440
2026-08-19T17:20:31Z
Shabicht
3554
6739508
wikitext
text/x-wiki
[https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Seznam_infopolj Seznam infopolj]<br>
'''Prosim, pusti to vrstico pri miru!!''' (glava peskovnika) '''<br>
'''Ne spreminjaj vsebine peskovnika med urejanjem uporabnika, da ne pride do NAVZKRIŽNEGA UREJANJA !!!'''<br>
==Morje==
[[Habsburška monarhija|Habsburška dinastija]] je izhod na morje dobila že leta že leta 1374, ko je nasledila del [[Istra|Istre]] in [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]] ter je leta 1382 [[Trst]], pod pokroviteljstvom avstrijskega nadvojvode Leopolda II., sklenil dogovor o zaščiti, kar je predstavljalo temelj pomorske trgovine. V tem obdobju je nad številnimi istrskimi obalnim mesti dominirala [[Beneška republika]]. Kljub temu je Habsburška monarhija leta [[1527]] pridobila del vzhodne jadranske obale (Hrvaško primorje s [[Senj|Senjem]] in [[Reka, Hrvaška|Reko]] ter [[Trsat]]).
Avstrijski in beneški podaniki so leta [[1571]] skupaj sodelovali v pomorski bitki pri Lepantu proti [[Otomansko cesarstvo|otomanskemu imperiju]],
v kateri je združeno ladevje [[Beneška republika|Benetk]], [[Malteški viteški red|Malte]], [[Kraljevina Španija|habsburške Španije]], [[Papeška država|Papeške države]] in drugih uničilo otomansko floto ter za nekaj časa zagotovilo nemoteno plovbo po [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]].
{{glavni|Bitka pri Lepantu (1571)}}
Leta [[1719]] so [[Habsburžani]] razglasili [[Trst]] za svoje svobodno pristanišče.
Cesar [[Karel VI. Habsburški|Karel VI.]] je dal v [[Ladjedelnica Kraljevica|Kraljevici]] leta [[1729]] zgraditi prvi avstrijski pomorski arzenal. [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] je na podlagi določil [[Campoformijski mir|mirovne pogodbe iz Campoformida]] pri [[Videm, Italija|Vidmu]] leta 1797, v zameno za ozemlja v današni Belgiji dobila dotlej beneška ozemlja in mesta v [[Istra|Istri]] in [[Dalmacija|Dalmaciji]].
Miru je kmalu sledila nova vojna z [[Napoleon Bonaparte|Napoleonom]] in ker beneška vojna mornarica ni imela večjega pomena za celinsko orientirano Avstrijo, je sledilo rezanje še nedokončanih ladij. Avstrijska posest [[Benetke|Benetk]] in ozemelj na vzhodni obali [[Jadransko morje|jadranskega morja]] je bila ponovno potrjena po napoleonovem porazu, na [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]] leta 1815. Avstrija je tako prevzela [[Arsenal, Benetke|beneški arsenal]] in tudi mornariško kadetnico (Collegio di cadetti di marina), vendar se je avstrijska vojna mornarica med 1820 in 1848 razvijala in delovala pod močnim vplivom italijanskih in dalmatinskih pomorščakov. V letu 1820 je v Ameriko in v Vzhodno Azijo odplula njena prva vojaška ladja - korveta Carolina.
V času pomladi narodov [[1848]] je v [[Benetke|Benetkah]] izbruhnil upor, s težnjami po odcepitvi, pri katerem so sodelovali tudi avstrijski pomorščaki italijanske narodnosti, kar je imelo za posledico, da je kar 113 ladij od 162 prestopilo na stran beneških upornikov in je tako avstrijska mornarica čez noč skoraj prenehala obstajati. Ko je leta 1849 Avstrija ponovno pridobila Benetke, italijanski pomorski kader ni bil več deležen zaupanja.
Leta 1854 je cesar [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef]] za vrhovnega poveljnika vojne mornarice najel in imenoval danskega [[viceadmiral|viceadmirala]] [[Hans Birch Dahlerup|Hansa Birch von Dahlerupa]], ki je mornarico reorganiziral po angleških vzorih, nezanesljivi italijanski kader nadomestil z ljudmi iz drugih delov monarhije, ter uvedel poveljevanje v nemščini. Lesenim jadrnicam, ki so jih prevzeli v Benetkah, so se pridružile prve parne ladje. Leta 1859 se je z uspešnega potovanja okoli sveta vrnila fregata Novara. Dahlerupove zasluge so, da so pomorske ustanove in vojaško oporišče preselili najprej na začasno lokacijo v [[Trst]], zatem pa v [[Pulj]], kjer so leta 1856 položili temeljni kamen za novi arzenal in začeli urejati glavno [[Vojaška baza|mornariško bazo]] s pristaniščem, postopoma pa so tam namestili tudi večino drugih vojaških pomorskih ustanov.
Istočasno je država gradila [[železniška proga|železniške povezave]] s pristanišči. Leta [[1857]] je bila končana t.i. [[Južna železnica]], ki je povezala [[Dunaj]] s [[Trst|Trstom]], leta 1973 odsek [[Pivka]] - [[Reka, Hrvaška|Reka]], leta 1876 pa je dobilo železniško povezavo še glavno vojaško pristanišče v [[Pulj|Pulju]].
Oporišči vojne mornarice sta postala tudi [[Šibenik]] in [[Boka Kotorska]], na [[Reka, Hrvaška|Reko]] pa so leta 1866 iz Trsta preselili Pomorsko vojaško akademijo (k.u.k. Marine-Akademie in Fiume), ki je sprva delovala v Benetkah.
[[Slika:Nautische Akademie Fiume.jpg|250px|thumb|desno|Nekdanja pomorska vojaška akademija na Reki]]
Leta 1862, so začeli, ob podpori novega vrhovnega poveljnika, brata [[cesar]]ja [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]], nadvojvode [[Maksimilijan I. Mehiški|Ferdinand Maksimilijan]] (1832–1867), graditi prve oklepne fregate. [[Kapitan fregate|Kapitanu fregate]], kasnejšemu [[viceadmiral|viceadmiralu]] [[Wilhelm von Tegetthoff|Wilhelmu von Tegetthoffu]], rojenemu v [[Maribor]]u, je uspelo v [[Bitka pri Visu (1866)|Bitki pri Visu]] leta 1866 odločilno poraziti veliko večjo, modernejšo, vendar slabo vodeno italijansko ladjevje. Cesarstvo je kljub temu uspehu na kopnem izgubilo vojno proti Prusiji in se moralo odpovedati svojim pokrajinam v Italiji, pa tudi se dogovoriti z [[Madžari]] o skupnem vodenju politike, o financiranju in vojaških vprašanjih. Do svoje smrti, leta 1871, je Tegetthoff pripravil načrt izgradnje nove flote, kar pa so zaradi pomanjkanjkanja denarnih sredstev uresničili le delno, vendar se je mornarica krepila in je koncem 19. in v začetku 20. stoletja stopila v vrste velikih pomorskih sil.
Od leta 1889 dalje je tako mornarica nosila naziv »Cesarska in kraljeva« (Kaiserliche und Königliche) ([[kratica]] v splošni rabi: k.u.k) s katerim so poudarili dvojnost monarhije. Konec 19. stoletja je gradila obalne bojne ladje (oklepnice tipa predrednot), tik pred [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] pa že večje oklepne [[Bojna ladja|bojne ladje]], tipa rednot, z težkim topništvom, oklepne in lahke [[križarka|križarke]], kot izvidniške ladje, ter [[Rušilec|rušilce]] za zaščitne namene.
Prvi avstrijski vojni ladji, korveti Carolina, ki je bila v Vzhodni Aziji leta 1821, je do razpada monarhije sledilo 21 vojnih ladij, na 37 čezmorskih potovanjih. Med lesenimi jadrnicami so bile Novara, Donau, Erzherzog Friedrich, Fasana, Helgoland, Saida, Frunsberg, Aurora ter Zrinyi, ki so jim postopoma vgrajevali pogon s [[Parni stroj|parnimi stroji]], ter leseni torpedni ladji Albatros in Nautilus. Proti koncu stoletja so tja že plule modernejše ladje, torpedne oz. lahke križarke razreda Kaiser Franz Joseph I ([[SMS Kaiserin Elisabeth|Kaiserin Elisabeth]] in [[SMS Kaiser Franz Joseph I|Kaiser Franz Joseph I]]) lahke križarke razreda Zenta (Zenta, Aspern in Szigetvar), [[Torpedovka|torpedovki]] Panther in Leopard ter oklepni križarki Kaiserin und Köenigin Maria Theresia in Kaiser Karl VI.
Februarja 1918 so se [[Upor mornarjev v Boki Kotorski|uprli mornarji v Boki Kotorski]], ki so ga zatrli po dveh dneh. Zaradi upora je dotedanjega glavnega poveljnika mornarice, [[Maksimilijan Njegovan|admirala Njegovana]], na položaju zamenjal [[Miklós Horthy|admiral Horthy]].
[[Slika:Austro-Hungarian fleet.jpg|thumb|right|240px|Avstro-ogrsko ladevje na manevrih pred prvo svetovno vojno, v ospredju [[bojna ladja]] SMS Tegetthoff]]
Kronski svet Avstro-Ogrske je s sklepom dne 29. oktobra 1918 celotno vojno in trgovsko ladjevje dualne monarhije z vsemi pristanišči in kopenskimi objekti predal [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Državi SHS]], vendar je celotno ladjevje po [[Rapalska pogodba|rapalski mirovni pogodbi]] pripadlo Italiji.
'''Apostolsko nasledstvo''' ([[Latinščina|lat.]] Successio apostolica) je [[krščanstvo|krščanska]] doktrina ali verski nauk, po katerem so sedanji [[škof]] (tudi [[papež|papež]]) veljavni nasledniki [[Jezus Kristus|Jezusovih]] [[apostol]]ov.
==Nasledstvena škofovska služba==
Cerkev se v zvezi z apostolskim nasledstvom sklicuje na nasledstveno škofovsko službo, ki naj bi segala od sedanjih škofov in papeža neposredno in neprekinjeno v preteklost, vse do [[Apostol|apostolov]], s tem pa se škofom daje legitimnost in izpričuje tudi verodostojnost Cerkve kot božje ustanove. Bistvo apostolskega nasledstva je [[Škofovsko posvečenje|posvečenje]] in polaganje rok, s katerima se potrjuje služba v Cerkvi.
==Apostolstvo==
Apostolstvo je ena od štirih bistvenih označb Cerkve (ena, sveta, katoliška, apostolska), ter je izraženo tudi v [[Nicejska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski]] [[Veroizpoved|veroizpovedi]], ki je bila potrjena na Nicejskem koncilu (prvem cerkvenem zboru) leta [[325]]. Apostolstvo je opredeljeno v tem, da je Cerkev ustanovil [[Jezus Kristus]] (z obhajanjem [[Evharistija|evharistije]] pri t.i. [[Zadnja večerja|Zadnji večerji]]) in da so papeži in škofje v nepretrganem nizu nasledniki apostolov, ki temelji na zakramentalni posvetitvi).
===Primat papeža in škofov===
Apostol [[Sveti Peter|Peter]] naj bi bil, po krščanskem verovanju, tudi prvi rimski [[škof]] in [[papež]].<ref>* {{navedi knjigo |author= |translator=Uroš Kalčič|year=1992 |title=Zgodovina krščanstva |publisher=Državna založba Slovenije v sodelovanju s Tiskovnim društvom Ognjišče|location=Ljubljana|isbn=86-341-0644-6 |cobiss=29084160 |pages=}}</ref> Po krščanskem izročilu in na podlagi zapisa v [[Nova zaveza|Novi zavezi]] o Petru, kot skali, na kateri bo Jezus zgradil svojo cerkev ({{Bibl|Mt 16,18}}) kristjani verujejo, da je [[Jezus Kristus|Jezus]] imenoval sv. Petra za prvega rimskega škofa, kar je postavilo temelje za nadaljnji razvoj [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkve]] in opolnomočilo papeže ter škofe kot izvajalce krščanske doktrine ter nosilce cerkvene hierarhije.
==Različni pogledi==
Pogledi na doktrino o apostolskem nasledstvu niso popolnoma enotni v različnih krščanskih Cerkvah in denominacijah, večina pa se strinja z naslednjim glavnim principom: Jezus je svojo duhovno avtoriteto izročil apostolom. Apostoli so svojo avtoriteto izročili prvim škofom s polaganjem rok - [[škofovsko posvečenje|škofovskim posvečenjem]]. Ti so jo na enak način prenašali na svoje naslednike. Danes veljajo kot veljavno posvečeni tisti škofje, na katere je prešlo škofovsko posvečenje preko prejšnjih škofov v nepretrgani verigi, ki se je začela z Jezusom in apostoli. Na to naj bi se nanašala tudi beseda ''apostolska'' v [[Nicejsko-carigrajska veroizpoved|Nicejsko-carigrajski veroizpovedi]]: »Verujem v eno sveto, katoliško in apostolsko Cerkev...«
Tak pogled na apostolsko nasledstvo zagovarjajo vse [[katolištvo|katoliške]] in [[pravoslavje|pravoslavne]] Cerkve. Razhajajo se samo pri vprašanju, ali se je vodilna vloga [[sveti Peter|svetega Petra]] prenesla na današnjega [[papež]]a in kakšen pomen ima zato papež in [[Rimskokatoliška cerkev]].
Kljub enakemu pojmovanju te doktrine omenjene Cerkve večinoma priznavajo veljavnost apostolskega nasledstva samo Cerkvam iz svoje skupine (tistim, s katerimi so v [[polno občestvo|polnem občestvu]]) ne pa tudi tistim iz druge skupine. Stvari se na tem področju izboljšujejo z napredkom [[ekumensko gibanje|ekumenskega gibanja]].
[[Anglikanska Cerkev|Anglikanska]] in [[Starokatoliška Cerkev]] pri odcepitvi od Rimskokatoliške cerkve nista prekinili verige apostolskega nasledstva in njihovi škofje štejejo za veljavne naslednike apostolov. Njihovo škofovsko posvečenje bi moralo biti veljavno tudi v očeh Rimskokatoliške Cerkve vsaj v primeru moškega škofovstva (primeri, ko se v teh dveh Cerkvah škofovsko posvečenje prenaša preko žensk-škofinj, so bolj sporni, saj Rimskokatoliška cerkev škofovskega posvečenja žensk ne priznava).
V protestantskih skupnostih večinoma ne priznavajo apostolskega nasledstva v zgoraj opisanem pomenu: Po protestantski teologiji apostoliciteta obstaja zato, ker je v cerkvi Božja beseda živa prav zaradi apostolskega nauka. Nekatere protestantske skupnosti o apostolskem nasledstvu sploh ne govorijo, druge pa se sklicujejo na apostolsko nasledstvo v smislu ''verskega nauka'', ki je prehajal od Jezusa in apostolov do današnjih verskih voditeljev.
{{Infopolje Bivša država
|native_name = ''Royaume de France''
|conventional_long_name = Kraljevina Francija
|common_name =
|
|continent = Evropa
|region =
|country =
|era = obnova Burbonov
|status = kraljevina
|status_text=
|empire =
|government_type= unitarna parlamentarna pol-ustavna monarhija
|
|event_start =
|year_start = 1815
|date_start =
|event_end =
|year_end = 1830
|date_end =
|life_span = 1815–1830
|
|event1 =
|date_event1 =
|event2 =
|date_event2 =
|event3 =
|date_event3 =
|event_pre =
|date_pre =
|event_post =
|date_post =
|
|p1 = Prvo francosko cesarstvo
|flag_p1 = Flag of France.svg
|s1 =
|flag_s1 =
|flag_s2 = Flag of France.svg
|s3 =
|flag_s3 =
|
|flag =
|flag_type =
|image_flag = Drapeau france ancien regime.svg
|symbol =
|symbol_type =
|image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg
|image_map = Kingdom of France (1815).svg
|image_map_caption =Kraljevina Francija (1818)
|capital = Pariz
|national_motto =
|national_anthem =
|common_languages = [[francoščina]]
|currency = [[francoski frank]]
| leader1 = [[Ludvik XVIII.]]
| year_leader1 = 1815–1824
| leader2 = [[Karel X. Francoski |Karel X.]]
| year_leader3 = 1830
| leader3 = [[Ludvik XIX. Francoski|Ludvik XIX.]] (pretendent)
| year_leader4 = 1830
| leader4 = [[Henrik V. Francoski|Henrik V. ]] (pretendent)
| year_leader2 = 1824–1830
|title_leader = [[francoski kralj|kralj]]
| title_deputy = predsednik vlade
| deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]]
| year_deputy1 = 1815
| deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]]
| year_deputy2 = 1830
|legislature = [[francoski parlament|parlament]]
|house1 = [[francoski senat|senat]]
|house2 = [[poslanska zbornica]]}}
{{Infobox former country
| native_name = {{native name|fr|Royaume de France}}
| conventional_long_name = Kingdom of France
| common_name = France
| religion = {{ubli|[[Catholic Church]] {{nwr|([[state religion]])}}|[[Calvinism]]|[[Lutheranism]]|[[Judaism]]}}
| government_type = [[Unitary state|Unitary]] parliamentary [[semi-constitutional monarchy]]
| event_start = Restoration
| life_span = 1815–1830
| year_start = 1815
| event_end = End of the Restoration<ref>Waller, Sally (2002). ''France in Revolution, 1776–1830''. Heinemann Advanced History. Heinemann Educational Publishers.</ref>
| year_end = 1830
| date_end = 9 August
| event1 = [[Charter of 1815]] adopted
| date_event1 = 1815
| event2 = [[Hundred Thousand Sons of Saint Louis|Invasion of Spain]]
| date_event2 = 6 April 1823
| event3 = [[July Revolution]]
| date_event3 = 26–29 July 1830
| event4 =
| date_event4 =
| p1 = First French Empire
| flag_p1 = Flag of France.svg
| s1 = July Monarchy
| flag_s1 = Flag of France.svg
| flag_s2 = Flag of France.svg
| flag_type = [[Flag of France|Flag]]{{sfn|Tombs|1996|p=333}}<ref>{{Cite book |last=Pinoteau |first=Hervé |title=Le chaos français et ses signes: étude sur la symbolique de l'Etat français depuis la Révolution de 1789 |date=1998 |publisher=Presses Sainte-Radegonde |isbn=978-2-9085-7117-2 |ol=456931M |page=217 |language=fr }}</ref>{{Efn|The flag can be seen on top of government buildings in the following illustrations:
* {{Cite AV media |url=https://www.parismuseescollections.paris.fr/fr/musee-carnavalet/oeuvres/retour-du-roi-le-8-juillet-1815-1#infos-principales |title=Retour du Roi le 8 juillet 1815 |date=1815 |access-date=12 December 2021 |website=parismuseescollections.paris.fr}}
* {{Cite AV media |url=https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/btv1b540014439.item |title=Attaque Des Tuileries (le 29 Juillet 1830) |date=1830 |access-date=25 November 2023 |website=gallica.bnf.fr}}
}}
| image_flag = Flag_of_the_Kingdom_of_France_(1814-1830).svg
| symbol_type_article = Coat of arms of France
| symbol_type = Coat of arms
| image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg
| image_map = Kingdom of France (1815).svg
| image_map_caption = The [[Kingdom of France]] in 1818
| capital = [[Paris]]
| national_motto = ''[[Montjoie Saint Denis!]]''
| national_anthem = ''[[Le Retour des Princes français à Paris]]'' {{nwr|"The Return of the French Princes to Paris"}} <div style="text-align:center">[[File:Marche Henri IV.ogg]]</div>
| common_languages = [[French language|French]]
| currency = [[French franc]]
| leader1 = [[Louis XVIII]]
| year_leader1 = 1815–1824
| leader2 = [[Charles X of France|Charles X]]
| year_leader3 = 1830
| leader3 = [[Louis Antoine, Duke of Angoulême|Louis XIX]] (''claimant'')
| year_leader4 = 1830
| leader4 = [[Henri, Count of Chambord|Henry V]] (''claimant'')
| year_leader2 = 1824–1830
| title_leader = [[List of French monarchs|King]]
| title_deputy = [[Prime Minister of France|Prime Minister]]
| deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]]
| year_deputy1 = 1815 (first)
| deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]]
| year_deputy2 = 1830 (last)
| legislature = [[Parliament of France|Parliament]]
| house1 = [[Chamber of Peers (France)|Chamber of Peers]]
| house2 = [[Chamber of Deputies of France|Chamber of Deputies]]
| demonym = French
| iso3166code = omit
}}
{{Infopolje Bivša država
|native_name = ''Royaume de France''
|conventional_long_name = Kraljevina Francija
|common_name =
|
|continent = Evropa
|region =
|country =
|era = obnova Burbonov
|status = kraljevina
|status_text=
|empire =
|government_type= unitarna parlamentarna pol-ustavna monarhija
|
|event_start =
|year_start = 1815
|date_start =
|event_end =
|year_end = 1830
|date_end =
|life_span = 1815–1830
|
|event1 =
|date_event1 =
|event2 =
|date_event2 =
|event3 =
|date_event3 =
|event_pre =
|date_pre =
|event_post =
|date_post =
|
|p1 = Prvo francosko cesarstvo
|flag_p1 = Flag of France.svg
|s1 =
|flag_s1 =
|flag_s2 = Flag of France.svg
|s3 =
|flag_s3 =
|
|flag =
|flag_type =
|image_flag = Drapeau france ancien regime.svg
|symbol =
|symbol_type =
|image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg
|image_map = Kingdom of France (1815).svg
|image_map_caption =Kraljevina Francija (1818)
|capital = Pariz
|national_motto =
|national_anthem =
|common_languages = [[francoščina]]
|currency = [[francoski frank]]
| leader1 = [[Ludvik XVIII.]]
| year_leader1 = 1815–1824
| leader2 = [[Karel X. Francoski |Karel X.]]
| year_leader3 = 1830
| leader3 = [[Ludvik XIX. Francoski|Ludvik XIX.]] (pretendent)
| year_leader4 = 1830
| leader4 = [[Henrik V. Francoski|Henrik V. ]] (pretendent)
| year_leader2 = 1824–1830
|title_leader = [[francoski kralj|kralj]]
| title_deputy = predsednik vlade
| deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]]
| year_deputy1 = 1815
| deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]]
| year_deputy2 = 1830
|legislature = [[francoski parlament|parlament]]
|house1 = [[francoski senat|senat]]
|house2 = [[poslanska zbornica]]}}
{{Infobox former country
| native_name = {{native name|fr|Royaume de France}}
| conventional_long_name = Kingdom of France
| common_name = France
| religion = {{ubli|[[Catholic Church]] {{nwr|([[state religion]])}}|[[Calvinism]]|[[Lutheranism]]|[[Judaism]]}}
| government_type = [[Unitary state|Unitary]] parliamentary [[semi-constitutional monarchy]]
| event_start = Restoration
| life_span = 1815–1830
| year_start = 1815
| event_end = End of the Restoration<ref>Waller, Sally (2002). ''France in Revolution, 1776–1830''. Heinemann Advanced History. Heinemann Educational Publishers.</ref>
| year_end = 1830
| date_end = 9 August
| event1 = [[Charter of 1815]] adopted
| date_event1 = 1815
| event2 = [[Hundred Thousand Sons of Saint Louis|Invasion of Spain]]
| date_event2 = 6 April 1823
| event3 = [[July Revolution]]
| date_event3 = 26–29 July 1830
| event4 =
| date_event4 =
| p1 = First French Empire
| flag_p1 = Flag of France.svg
| s1 = July Monarchy
| flag_s1 = Flag of France.svg
| flag_s2 = Flag of France.svg
| flag_type = [[Flag of France|Flag]]{{sfn|Tombs|1996|p=333}}<ref>{{Cite book |last=Pinoteau |first=Hervé |title=Le chaos français et ses signes: étude sur la symbolique de l'Etat français depuis la Révolution de 1789 |date=1998 |publisher=Presses Sainte-Radegonde |isbn=978-2-9085-7117-2 |ol=456931M |page=217 |language=fr }}</ref>{{Efn|The flag can be seen on top of government buildings in the following illustrations:
* {{Cite AV media |url=https://www.parismuseescollections.paris.fr/fr/musee-carnavalet/oeuvres/retour-du-roi-le-8-juillet-1815-1#infos-principales |title=Retour du Roi le 8 juillet 1815 |date=1815 |access-date=12 December 2021 |website=parismuseescollections.paris.fr}}
* {{Cite AV media |url=https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/btv1b540014439.item |title=Attaque Des Tuileries (le 29 Juillet 1830) |date=1830 |access-date=25 November 2023 |website=gallica.bnf.fr}}
}}
| image_flag = Flag_of_the_Kingdom_of_France_(1814-1830).svg
| symbol_type_article = Coat of arms of France
| symbol_type = Coat of arms
| image_coat = Coat of Arms of the Bourbon Restoration (1815-30) (1).svg
| image_map = Kingdom of France (1815).svg
| image_map_caption = The [[Kingdom of France]] in 1818
| capital = [[Paris]]
| national_motto = ''[[Montjoie Saint Denis!]]''
| national_anthem = ''[[Le Retour des Princes français à Paris]]'' {{nwr|"The Return of the French Princes to Paris"}} <div style="text-align:center">[[File:Marche Henri IV.ogg]]</div>
| common_languages = [[French language|French]]
| currency = [[French franc]]
| leader1 = [[Louis XVIII]]
| year_leader1 = 1815–1824
| leader2 = [[Charles X of France|Charles X]]
| year_leader3 = 1830
| leader3 = [[Louis Antoine, Duke of Angoulême|Louis XIX]] (''claimant'')
| year_leader4 = 1830
| leader4 = [[Henri, Count of Chambord|Henry V]] (''claimant'')
| year_leader2 = 1824–1830
| title_leader = [[List of French monarchs|King]]
| title_deputy = [[Prime Minister of France|Prime Minister]]
| deputy1 = [[Charles Maurice de Talleyrand-Périgord|Charles de Talleyrand-Périgord]]
| year_deputy1 = 1815 (first)
| deputy2 = [[Casimir de Rochechouart, 11th Duke of Mortemart|Casimir de Rochechouart]]
| year_deputy2 = 1830 (last)
| legislature = [[Parliament of France|Parliament]]
| house1 = [[Chamber of Peers (France)|Chamber of Peers]]
| house2 = [[Chamber of Deputies of France|Chamber of Deputies]]
| demonym = French
| iso3166code = omit
}}
{{Infobox organization
| name = Skavti
| former name =
| image =1996-Rover Moot-Fahnengruß.jpg
| image_border =
| size = 200px
| caption =
| abbreviation =
| predecessor =
| successor =
| formation = [[29. julij]] [[1907]]
| extinction =
| merger =
| merged =
| established = {{Start date and age|df=yes|29. julij [[1907]]}}
| type = nacionalne organizacije, povezane v različne mednarodne zveze in povezave
| status = organizirano nepolitično mladinsko gibanje
| purpose =
| headquarters =
| location =
| coords =
| region_served = univerzalnost
| membership =
| language =
| general =
| leader_title = Ustanovitelj
| leader_name = [[Robert Baden-Powell]]
| leader_title2 =
| leader_name2 =
| leader_title3 =
| leader_name3 =
| leader_title4 =
| leader_name4 =
| key_people =
| main_organ = [[WOSM]], [[WAGGS]]
| affiliations =
| budget =
| num_staff =
| num_volunteers =
| website =
| remarks =
}}
'''Skavti''' (in tudi skavtinje) so pripadniki skavtskega gibanja, enega največjih prostovoljnih mladinskih gibanj na svetu.
==Zgodovina==
[[Slika:Baden-Powell ggbain-39190 (cropped).png|200px|thumb|levo|Začetnik svetovnega skavtstva<br>
sir [[Robert Baden-Powell]]<br>
(po skavtsko: Bi-Pi)]]
Skavtstvo je svetovno prostovoljno, nepolitično, organizirano vzgojno in izobraževalno mladinsko gibanje, ki ga je na začetku 20. stoletja ustanovil lord [[Robert Baden-Powell]] in ki sedaj obsega več kot 50 milijonov skavtinj in skavtov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/slovenski-skavti-in-skavtinje-ze-25-let-zivijo-obljubo-bogu-in-domovini/363179 |title=Petindvajset let slovenskih skavtov |accessdate=25. junij 2025 |date=18. april 2015|format= |work=}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/who-we-are/scout-movement/scoutings-history |title=WOSM: Scouting’s History |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=534}}</ref>
==Začetki==
Njegov začetnik in idejni oče je britanski [[Generalporočnik (Združeno kraljestvo)|general]]<ref>{{navedi splet |url=https://bwm.org.au/soldiers/Robert_Baden-Powell.php |title=Major General (Later Lieutenant General) Lord Robert Baden-Powell|accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> [[Robert Baden-Powell]], ki je med službovanjem v britanski konjenici (13. [[huzarji|huzarski]] polk)<ref>{{navedi splet|url=https://britishempire.co.uk/forces/armyunits/britishcavalry/13thhussarsbadenpowell.htm |title=13th hussars: Robert Baden Powell |accessdate=22. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> in med obrambo mesta Mafeking (danes Mafikeng)
med [[Druga burska vojna|drugo bursko vojno]] postal pozoren na mlade in spoznal, da so lahko zelo odgovorni, če se jim zaupa. Po zaključku svoje vojaške kariere in vrnitvi v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] je ugotovil, da je med mladimi zelo priljubljen njegov vojaški priročnik o izvidovanju (Aids to Scouting). Odločil se je, da bo svoje ideje in načela o vzgoji mladih, prevzetih tudi iz svojih vojaških izkušenj, skozi življenje v naravi tudi dejansko preizkusil, mlade pa z novo vzgojno metodo naučil samostojnosti, delovanja v majhnih skupinah ter jim pomagal pri graditvi identitete. Pri tem ni imel v mislih klasičnega vojaškega urjenja, temveč nekaj povsem drugačnega, čemur bi danes lahko rekli krepitev zavedanja, samostojnega odločanja ter duševnega zdravja pri mladih.
==Prvi skavtski tabor==
[[File:BP and future Scouts at Brownsea.jpg|thumb|200px|levo|Prvi skavtski tabor na otoku Brownsea]]
Zato je med 29. julijem in 8. avgustom [[1907]] na otočku Brownsea organiziral poskusni tabor, na katerem je zbral skupino 22 dečkov, starih od 12 do 17 let. Izhajali so iz različnih socialnih slojev in družbenih okolij, tako iz družin delavcev, bogatašev kot iz različnih šol. Že to je bilo za tiste čase dokaj revolucionarno, saj so bili tedaj družbeni sloji jasno opredeljeni in se v glavnem niso mešali med seboj.<ref>{{navedi splet |url=https://thescoutingpages.org.uk/the-first-camp/ |title=The Scouting Pages: Brownsea Island - The First Camp |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Med udeleženci je bil tudi njegov nečak Donald.
Dečki so bili nastanjeni v šotorih, kuhali so na prostem in se veliko gibali v naravi. Baden-Powell jih je razdelil v majhne skupine, poimenovane patrulje in napisal tudi zakone, ki so veljali za vse. Vsaka patrulja je imela svojega vodjo, tak sistem se v skavtstvu uporablja še sedaj. Vadili so orientacijo, sledili stopinjam divjih živali, učili so se vozle in vezave, se pogovarjali o poštenosti, pogumu in odgovornosti. Nekaj pa je bilo tudi sproščenega druženja, ki je mlade še bolj povezalo med seboj, zlasti ob večerih zakurjenem ognju, kjer so tudi zapeli.
Od tedaj 29. julij velja za začetek svetovnega skavtskega gibanja oz. skavtstva.<ref>{{navedi splet |url=https://www.scouts.org.uk/about-us/our-history/our-online-exhibitions/the-early-days-of-scouting/brownsea-island-trialling-scouting/ |title=Brownsea Island: Trialling Scouting, 1 – 8 August 1907 |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.scout-o-wiki.de/index.php/Brownsea_Island |title=Brownsea Island |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=DE}}</ref>
[[Slika:Scout stone Brownsea.jpg|thumb|150px|levo|Spomenik na otoku Brownsea, postavljen v spomin prvega skavtskega tabora]]
[[Slika:Scouting for boys 1 1908.jpg|150px|thumb|levo|Scouting for boys (1908)]]
==Skavtska metoda==
Poskusni tabor je povsem uspel in Baden-Powell je naslednje leto izdal knjigo v več zvezkih »Scouting for boys« (Skavt: navodilo za vzgojo dobrih državljanov) {{COBISS|ID=6607929}}, v kateri je prvič opisal osnove vzgojnega načela Learning by doing (učenja z delom).
Tedaj ni vedel, da bo njegova metoda postala eno najpomembnejših pedagoških del 20. stoletja.
Skavtska metoda je vzgojni pristop, ki ga uporabljajo skavtske organizacije po vsem svetu, za celostni razvoj mladih. Temelji na načelu učenja z delom in spodbuja osebno rast, odgovornost, sodelovanje in spoznavanje življenja v naravi.<br>
Skavtska metoda vsebuje osem ključnih elementov:<ref>{{navedi splet |url=https://skavti.si/poslanstvo |title=ZSKSS: Skavtska metoda |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref>
{| border="0" cellspacing= cellpadding= style="border-collapse:collapse;"
| style="vertical-align:top" |
{| border="0"
| colspan= | '''Metoda'''
----
|-
| 1. Skavtski zakoni in obljuba
|-
| 2. Delo v majhnih skupinah
|-
| 3. Učenje z delom
|-
| 4. Osebno napredovanje<br>
|-
| 5. Simbolna govorica<br>
|-
| 6. Dejavnosti v naravi
|-
| 7. Medgeneracijski odnos<br>
|-
| 8. Služenje (kasneje)
|-
|}
| style="vertical-align:top" |
{| border="0"
| colspan= | '''Opis metode'''
----
|-
| - osebna zaveza k življenju po določenih vrednotah
|-
| - spodbujanje sodelovanja, odgovornosti in demokratičnega odločanja
|-
| - iskustveno učenje skozi prakso<ref>{{navedi splet |url=https://www.zrss.si/pdf/BEAT_Izkustveno_ucenje.pdf |title=Izkustveno učenje: Od teorije k praksi|accessdate=25. junij 2025 |date=2002 |format= |work= }}</ref>
|-
| - vsak posameznik napreduje glede na svoje zmožnosti in zadane cilje
|-
| - uporaba simbolov, obredov in zgodb za prenos vrednot<ref>{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=620}}</ref>
|-
| - narava kot učilnica in prostor osebne rasti
|-
| - sodelovanje med mladimi in odraslimi voditelji
|-
| - aktivno prispevanje k skupnosti, družbi, za skupno dobro in pomoč drugim
|}
|}
==Pedagoški vidiki in poudarki skavtske metode==
Pedagoški vidiki skavtske metode so temeljno povezani z njenim ciljem: celostno vzgojo mladih v odgovorne, samostojne in solidarne posameznike. Metoda ni le skupek tehnik, temveč celovit vzgojni pristop, ki temelji na izkustvenem učenju, osebni rasti in vrednotah.<ref>{{navedi knjigo |author=Baden-Powell, Robert |year=2015 |title=Priročnik za skavtske voditelje: o teoriji skavtske vzgoje |publisher=ZSKSS |isbn=978-961-91701-5-1 |cobiss=253014528 |pages=}}</ref>
===Poudarki===
[[Slika:Health in home and town (1922) (14591638320).jpg|150px|sličica|desno]]
''1. Učenje z delom (learning by doing)''<br>
Učenje z delom je osrednji pedagoški princip skavtske metode. Mladi se učijo skozi lastne izkušnje, naloge in izzive, kar spodbuja aktivno udeležbo, refleksijo in notranjo motivacijo. Gre za konstruktivistični pristop, kjer je učenec v središču učnega procesa.<br>
''2. Samovzgoja in osebno napredovanje''<br>
Skavtska metoda spodbuja notranjo motivacijo in odgovornost za lastni razvoj. Vsak posameznik napreduje glede na svoje zmožnosti, kar je skladno z načeli diferencirane pedagogike.<br>
''3. Vzgoja za vrednote''<br>
Skavtski zakoni in obljuba niso le simboli, temveč pedagoška orodja za oblikovanje značaja. Spodbujajo kreposti, kot so poštenost, pomoč bližnjemu, spoštovanje narave in duhovno rast.<br>
''4. Delo v majhnih skupinah''<br>
Majhne skupine (vodi) omogočajo socialno učenje, razvoj komunikacijskih veščin, učenje in pomen sodelovanja ter demokratičnega odločanja. To je v skladu s sodobnimi pristopi k timskemu učenju in vzgoji za skupnost.<br>
''5. Simbolna govorica''<br>
Uporaba simbolov, obredov in zgodb omogoča globoko notranjo identifikacijo, z vrednotami in cilji. To je pomemben vidik vzgoje, saj nagovarja čustveno in duhovno dimenzijo posameznika.<br>
''6. Narava kot učilnica''<br>
Naravno okolje spodbuja spontano učenje, raziskovanje in stik z bistvenim. Pedagoško gledano gre za učenje v avtentičnem okolju, ki krepi telesni, čustveni in duhovni razvoj.<br>
''7. Medgeneracijsko učenje''<br>
Odrasli voditelji niso le učitelji, temveč spremljevalci in pomočniki, kar omogoča vzgojo skozi odnos in zgled. To je v skladu s sodobnimi pristopi mentorstva in vzgoje z zgledom.<ref>{{navedi knjigo |author= |year=2002 |title= Sam vodim svoj čoln : vzgoja za odgovorno odločanje : priročnik za voditelje v podporo vzgojnemu namenu ZSKSS|publisher=ZSKSS |isbn= |cobiss=119345920 |pages=}}</ref>
==Skavtska obljuba in simboli==
Vsak skavt mora na določeni stopnji obljubiti, da bo pomagal drugim, spoštoval svojo domovino, živel po skavtskih zakonih in razvijal svoje sposobnosti. Za legendarno geslo »Bodi pripravljen« (Be Prepared) je Baden Powell dejal, da pomeni biti pripravljen tako telesno, kot duševno ter moralno, in to ne le na izredne razmere, temveč tudi na vsakdanje življenje. Preden je leta 1944 umrl, je v svojem poslovilnem pismu skavtom zapisal, naj poskušajo svet zapustiti vsaj malo boljši, kot so ga prejeli. Jedro skavtstva torej predstavlja obljuba, ki jo skavtinja in skavt častno izrečeta pred skupnostjo. Glede na starostno vejo slovenski skavti sedaj poznajo kar tri obljube: Najmanjši bobri in bobrovke obljubljajo: Obljubim, da bom ljubil/a Boga in pomagal/a skrbeti za svet. Večji volčiči in volkuljice: Obljubljam, da bom z Božjo pomočjo naredil/a, kar najbolje morem za svoje poboljšanje, da bom pomagal/a drugim in
izpolnjeval/a zakona krdela. Najpomembnejše med njimi pa so tiste, ki jih skavtinje in skavti opravijo v skupini izvidnikov in izvidnic: Pri svoji časti obljubljam, da si bom z Božjo pomočjo prizadeval/a služiti Bogu in domovini, pomagati svojemu bližnjemu in izpolnjevati skavtske zakone. Zunanji znak obljube je skavtska rutica, ki je najbolj časten del skavtskega kroja. Med simboli, ki povezujejo in delajo skavte prepoznavne, so še stiliziran znak v obliki lilije, taborni ogenj, ter skavtski pozdrav s tremi iztegnjenimi prsti. Ti simbolizirajo tri glavne obveznosti iz skavtske obljube.
==Širitev in razvoj gibanja==
Baden-Powell tudi ni pričakoval, da bodo dečki po vsem Združenem kraljestvu že zelo kmalu začeli spontano ustanavljati skavtske vode.
Gibanje se je, brez uradno organizacije, širilo prek otoka po Evropi, v [[Severna Amerika|Severno]] in [[Južna Amerika|Južno Ameriko]], [[Avstralija|Avstralijo]], [[Indija|Indijo]] ter v [[Afrika|Afriko]]. Leta 1909 je kralj [[Edvard VII. Britanski|Edvard VII.]] postal uradni zaščitnik skavtskega gibanja. Leta 1920 se je v Londonu odvijal prvi Jamboree (svetovno srečanje skavtov), ki se ga je udeležilo 8000 skavtov iz 34 držav po svetu. Na Jamboreejeu leta 1929 je bilo že 50.000 skavtov iz 72 dežel (41 držav in delov kraljestev).
==Skavti v Sloveniji==
===Slovenski skavti v Kraljevini Jugoslaviji===
Slovenski skavti so nastali v obdobju [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]], leta 1922, po jugoslovanskem [[Sokol (društvo)|vsesokolskem]] zletu (srečanju) v [[Ljubljana|Ljubljani]], pri katerem so kot spremljevalci sodelovali tudi [[Bosna in Hercegovina|bosanski]], [[Srbija|srbski]], [[Češka|češki]] in [[Poljska|poljski]] skavti. Skupina dijakov se je povezala s skavti v [[Beograd]]u, od koder so jim poslali skavtske priročnike, značke in klobuke. Prvi slovenski skavtski tabor je bil organiziran leta 1923, v [[Kamniška Bistrica|Kamniški Bistrici]].<ref>{{navedi knjigo |author=Grašič, Miroslava |year=1990 |title=Skavti in gozdovniki na Slovenskem: Taborniška gibanja med Slovenci v domovini, zamejstvu, Argentini in Kanadi v 20. stoletju |publisher=Muzej narodne osvoboditve Maribor |isbn= |cobiss=10782 |pages=13}}</ref>
[[Slika:Simbol skavtov Kraljevine Jugoslavije.jpg|150px px|sličica|desno|Simbol zveze jugoslovanskih skavtov, ene od ustanoviteljic WOSM-a]]
Župa skavtov v Sloveniji se je leta 1929 preimenovala v Dravsko skavtsko župo, obe sta bili organizacijsko povezani najprej v Savez Izvidnika i planinki Jugoslavije, kasneje pa v Savez skauta Kraljevine Jugoslavije.
Jeseni 1939 je bila v Ljubljani na Kodeljevem ustanovljena Zveza slovenskih skavtov, ki je temeljila na načelih katoliškega skavtskega gibanja.
Zaradi [[Aprilska vojna|agresije na Jugoslavijo]] aprila 1941 je bila skavtska organizacija v Sloveniji uradno razpuščena 10. junija 1941 in zatem prepovedana s strani okupatorjev. Malo pred razpustom bilo v Sloveniji 1380 registriranih skavtinj in skavtov. Po letu 1945 je ponovni zagon skavtstva preprečila nova jugoslovanska oblast (tudi v Sloveniji), ki je skavte nadomestila sprva s pionirsko organizacijo, ki je imela drugačne cilje in je bila del socialističnega sistema. Leta 1951 pa so nekateri predvojni voditelji skavtov in [[Gozdovniki|gozdovnikov]] v Sloveniji ustanovili Združenje slovenskih tabornikov, ki se je pozneje preimenovalo v [[Zveza tabornikov Slovenije|Zvezo tabornikov Slovenije]] (del Zveze tabornikov Jugoslavije), ki je imela v času obstoja [[Jugoslavija|Jugoslavije]] med mladinskimi organizacijami svojevrsten [[monopol]].
{{glavni|Zgodovina slovenskega skavtstva}}
==Svetovna organizacija skavtskega gibanja==
[[Slika:WOSM 2024.svg|100px|thumb|desno|Novi simbol WOSM-a (od 2024)]]
Svetovna organizacija skavtskega gibanja (World Organization of the Scout Movement - WOSM) je svetovna organizacija skavtskega gibanja, ki združuje veliko število nacionalnih skavtskih organizacij z vsega sveta.
{{glavni|Svetovna organizacija skavtskega gibanja}}
===Ustanovitev===
Leta 1920, na 1. svetovnem skavtskem jamboreeju v Olympia Hall v Kensingtonu (London), so se predstavniki skavtskih skupin iz različnih držav dogovorili o potrebi po mednarodni koordinaciji.
Svetovno organizacijo skavtskega gibanja (WOSM) je na pobudo [[Robert Baden-Powell|Roberta Baden-Powella]] ustanovilo trideset nacionalnih skavtskih organizacij, vendar je bilo samo deset ustanovitvenih: Argentina, Avstralija, Belgija, Kanada, Čile, Francija, Združeno kraljestvo, Italija, Japonska ter Jugoslavija (tedaj [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev]]).
Formalno je bil WOSM ustanovljen julija 1922, na 2. mednarodni skavtski konferenci v Parizu,<ref>{{navedi splet |url= https://learn.scout.org/resource/constitution-world-organization-scout-movement|title=Constitution of the World Organization of the Scout Movement |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> 1. decembra 1922 pa je bila organizacija s tedanjim sedežem v Parizu uradno registrirana.
====Selitve sedeža====
[[Slika:World Bureau (World Organization of the Scout Movement).svg|150px|thumb|desno|Oznaka Svetovnega skavtskega urada ]]
V Londonu je bil v obdobju 1920 - 1958 sedež mednarodnega skavtskega urada (tedaj Boy Scouts International Bureau), ki se je zaradi reogranizacije in širitve delovanja preselil v Kanado, sedež je bil v [[Ottawa|Ottawi]] (1958-1968). Sedež sedanjega Svetovnega skavtskega urada (World Scout Bureau) je od leta 1968 v Švici, v Ženevi.<ref>{{Cite web |title=World Scout Bureau - Relocation of Central Office |url=https://web.archive.org/web/20130919090636/http://www.scout.org/en/content/download/34284/312108/file/Circular%2021-2013%20EN.pdf |archive-date=19 September 2013 |access-date=11 September 2013 |website=WOSM Circular N° 20/2013 |df=dmy-all|language=EN}}</ref>
Zgodovinsko pomemben center skavtstva ostaja Gilwell Park<ref>{{navedi splet |url=https://www.scouts.org.uk/about-us/our-history/gilwell-park/ |title=Gilwell Park |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref> v Londonu, kjer se opravljajo tečaji »Wood Badge« za mednarodnega skavtskega voditelja.<ref>{{navedi splet |url=https://thescoutingpages.org.uk/the-wood-badge/ |title=The Scouting Pages: The Wood Badge |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref>
===Organiziranost in zasedanja===
Izvršni organ WOSM-a, Svetovni skavtski biro (World Scout Bureau) ima sedež v [[Ženeva|Ženevi]] v Švici,<ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/who-we-are/world-organization/world-scout-bureau |title=World Scout Bureau |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> operativni sedež tega organa na globalni ravni (World Scout Bureau Global Support Centre) pa je v [[Kuala Lumpur|Kuala Lumpurju]] v Maleziji.<ref>{{navedi splet |url=https://www.devex.com/organizations/world-scout-bureau-global-support-centre-240855
|title=World Scout Bureau Global Support Centre |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref><br>
Svetovna skavtska konferenca je najvišji organ odločanja WOSM-a, ki se sklicuje in poteka vsaka tri leta.<ref>{{navedi splet |url=https://www.muzej-nz.si/razstave/arhiv/70-let-zveze-tabornikov-slovenije/70-let-zveze-tabornikov-slovenije-taborniske-vezi-po-celem-svetu/ |title=70-let Zveze tabornikov Slovenije: taborniške sledi po celem svetu |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref>
40. svetovna skavtska konferenca WOSM-a je potekala v Ljubljani, od 11. do 15. avgusta 2014, udeležilo pa se jo je več kot 1200 delegatov iz več kot 130-ih držav članic.<ref>{{navedi splet |url=https://www.ljubljana.si/sl/aktualno/40-skavtska-konferenca/ |title= 40. skavtska konferenca|accessdate= |date=11. avgust 2014 |format= |work= }}</ref><br>
[[Slika:NASA Armstrong 1969 scout.png|250px|thumb|desno|Našitek WOSM-a, ki ga med [[Apollo 11|prvim pristankom na luni]] pri sebi imel astronavt [[Neil Armstrong]]]]
===Članstvo v WOSM-u===
Po zadnjih podatkih je v WOSM včlanjenih 174 skavtskih organizacij iz 172 držav in ozemelj po svetu. Ker nekatere organizacije pokrivajo več držav (npr skavtska organizacija Združenega kraljestva vključuje tudi britanska čezmorska ozemlja), je zato število držav nekoliko višje od števila organizacij. Ker skupno število članov presega 57 milijonov skavtinj in skavtov, se WOSM uvršča med največje mladinske organizacije na svetu.
Evropska skavtska regija WOSM-a obsega preko dva milijona skavtov in voditeljev, v štiridesetih nacionalnih skavtskih organizacijah.<ref>{{navedi splet |url=https://www.scout.org/where-we-work/regions/europe |title=European Scout Region |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref>
Ker ima WOSM sprejeto pravilo, da sprejme med svoje nove člane samo eno nacionalno skavtsko organizacijo, je leta 1994 iz Slovenije sprejel [[Zveza tabornikov Slovenije|Zvezo tabornikov Slovenije]], kot svojo 135. člansko organizacijo.
==WAGGGS==
[[Slika:WAGGGS.svg|100px|thumb|desno|Simbol WAGGGS-a]]
'''WAGGS''' (World Association of Girl Guides and Girl Scouts) je največje prostovoljno mladinsko gibanje na svetu za dekleta in mlade ženske.<ref>{{navedi splet |url=https://www.cnvos.si/nvo-vseved/eu-mreze/world-association-girl-guides-and-scouts-wagggs/ |title=WAGGGS |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> Združuje več kot 10 milijonov članic v 153 državah, ter si prizadeva, da bi člani (dekleta in tudi fantje) v polnosti razvili svoje potenciale.
=== Zgodovina in ustanovitev===
[[Slika:100 years of Girl Guiding (4825886481).jpg|150px|thumb|desno|Cvetlična zasaditev ob 100-letnici skavtinj]]
[[Slika:Agnes Baden-Powell.jpg|150px|thumb|levo|Agnes Baden-Powell (1858-1945)]]
[[Slika:Olave Baden-Powell.jpg|150px|thumb|desno|Olave Baden-Powell (1889-1977), okoli 1920]]
Že leta 1909 se je na srečanju skavtov v Londonu pojavila skupina deklet, ki so se razglasile za »Girl Scouts« (skavtinje). To je ustanovitelja skavtstva Roberta Baden-Powella spodbudilo, da prilagodi gibanje tudi za dekleta. Leta 1910 je vodstvo skavtinj zaupal svoji sestri Agnes Baden-Powell.<ref>{{navedi splet |url=https://www.girlmuseum.org/girl-guiding-a-brief-history-part-two-agnes-baden-powell/ |title=The Three Baden-Powells: Robert, Agnes and Olave|accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Leta 1918 je Baden-Powell izdal novo priročnik za dekleta, z naslovom Girl Guides.
Prva svetovna skavtska konferenca leta 1920 v Londonu je omogočila mednarodno povezovanje tudi skavtinjam.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/about-us/our-history/ |title=WAGGGS: Our history |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref>
Na 5. mednarodni skavtski konferenci v Parádu na Madžarskem, leta 1928, je bil ustanovljen WAGGGS, kot svetovno združenje skavtinj.<ref>{{navedi splet |url=https://www.csbk.org/wp-content/uploads/2011/07/Hungarian-Scout-History-flyer3.pdf |title=The History of Hungarian Scouting Worldwide |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Ustanoviteljice so bile predstavnice 26 držav, med njimi tudi Jugoslavije (tedaj [[Kraljevina SHS]]).
==Skavtstvo v Sloveniji==
Slovenske skavtinje in skavti se združujejo v [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov|Združenje Slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS), ki šteje približno šest tisoč članov, lokalno pa v sedemdeset skupin, te pa v devet manjših območij, ki jih imenujejo ognjišča. Med Slovenci na [[Enota deželne decentralizacije Trst|Tržaškem]] in [[Enota deželne decentralizacije Gorica|Goriškem]] v Italiji deluje podobna [[Slovenska zamejska skavtska organizacija]] (SZSO).
Skavti kot del [[Civilna zaščita|Civilne zaščite]] pomagajo ob vseh večjih naravnih nesrečah po vsej Sloveniji.
Mnogi pedagogi in psihologi menijo, da so veščine, ki jih skavtstvo razvija - samostojnost, sodelovanje, stik z naravo, reševanje problemov in odgovornost - v digitalni dobi še dragocenejše kot pred stoletjem. Zato se zanimanje za kakovostne programe sobivanja z naravo v nekaterih državah ponovno krepi, čeprav se to sedaj izraža drugače kot v času največjega razcveta skavtskega gibanja.
{{glavni|ZSKSS}}
===Članstvo ZSKSS===
V Evropi trenutno WAGGGS podpira 64 nacionalnih skavtskih združenj v 41 držav. Iz Slovenije so člani WAGGGS-a skavti oz. [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS), ki so leta 1996 postali pridruženi, leta 1999 pa polnopravni člani.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/our-world/europe-region/member-organisations/Slovenia/ |title=WAGGGS Member organisation: ZSKSS |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> Nekatere skavtske organizacije so članice obeh zvez (lahko pa njihovi člani osebno), tako WOSM-a kot WAGGGS-a.
===Organiziranost===
Sedež WAGGGS-a je v Londonu, v Olave Centru, ki je bil odprt leta 1985. Poimenovan je po Olave Baden-Powell, ženi ustanovitelja skavtskega gibanja Roberta Baden-Powella in prvi svetovni voditeljici skavtinj.<ref>{{navedi splet |url=https://www.wagggs.org/en/contact-us/ |title=Contact WAGGGS at our London World Bureau |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref>
==Sklici==
{{sklici|3}}
== Glej tudi ==
* [[Zgodovina slovenskega skavtstva]]
* [[Robert Baden-Powell]]
* [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS)
* [[Slovenska zamejska skavtska organizacija]] (SZSO)
* [[Zveza bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZBOKSS)
== Viri ==
* World Association of Girl Guides and Girl Scouts, World Bureau (1997), ''Trefoil Round the World''. Eleventh Edition 1997. {{ISBN|0-900827-75-0}} {{ikona en}}
* Grašič, Miroslava, ''Skavti in gozdovniki na Slovenskem: Taborniška gibanja med Slovenci v domovini, zamejstvu, Argentini in Kanadi v 20. stoletju'', Maribor 1990, Muzej narodne osvoboditve Maribor {{COBISS|ID=10782}}
* Fužir, Barbara, ''Skavti: 25 zgodb za 25 let delovanja združenja'', Ljubljana 2015, ZSKSS {{ISBN|978-961-93642-1-5}} {{COBISS|ID=279071232}}
*{{navedi knjigo |last=Baš |first=Angelos |year=2011 |title=Slovenski etnološki leksikon|publisher=Mladinska knjiga|isbn=978-86-11-16654-4 |cobiss=2544504321932 |pages=534, 620}}
*{{navedi knjigo |author=Baden-Powell, Robert |year=2015 |title=Priročnik za skavtske voditelje: o teoriji skavtske vzgoje |publisher=ZSKSS |isbn=978-961-91701-5-1 |cobiss=253014528 |pages=}}
==Zunanje povezave==
* [http://skavti.si/zgodovina Skavti.si/zgodovina] (pridobljeno 15. junija 2019)
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Skavtstvo]]
{{Infobox historic site
|name = Opatija Rheinau
|native_name = Abtei Rheinau
|image = 2010-05-14 16-25-05 Switzerland Zurich Alt-Rheinau.jpg
|caption =sedanji izgled nekdanje opatije
|image_size = 250px
|locmapin = Švica
|map_width = 275
|map_caption =
|coordinates ={{coord|47|38|32|N|8|36|30|E|}}
|location ={{zastava|Švica}},<br>[[Rheinau]], [[Kanton Zürich]]
|area =
|built =
|demolished =
|rebuilt =
|architect =
|architecture =
|governing_body =Rimskokatoliška škofija Sankt Gallen<br>[[Kanton Zürich]]
|owner=
|url=
}}
'''Opatija Rheinau''' [rajnau], ([[Latinščina|lat.]] Monasterium Rhenaugensis) je nekdanja [[benediktinci|benediktinska]] opatija v [[Švica|Švici]], v [[Kanton Zürich|kantonu Zürich]]. Ustanovljena je bila okoli leta 778, razpuščena pa je bila leta 1862. Stoji na otočku na reki [[Ren]].
==Zgodovina==
Izgradnjo obrambnega kompleksa na strateško pomembnem in zaščitenem rokavu reke Ren zgodovinarji uvrščajo v leto 778. V devetem stoletju se je tam naselila skupnost triinštiridesetih benediktinskih menihov, od katerih je bilo polovica duhovnikov.<ref>[https://books.google.com/books?id=YwU4AAAAIAAJ&dq=Rheinau+Abbey&pg=PA285 Clark, James Midgley. ''The Abbey of St. Gall as a Centre of Literature & Art'', Chapter XII, CUP Archive, 1926, 1926]</ref> Med njimi je bil sv. Fintan (oz. Findan)<ref>{{navedi splet |url=https://svetniki.org/sveti-fintan-misijonar-puscavnik-in-rekluz/ |title=Sveti Fintan |accessdate=30. maj 2023 |date= |format= |work= }}</ref> irski menih, ki se je uspel rešiti [[vikingi|vikingške]] sužnosti. V samostanu je kot puščavnik živel dvaindvajset let.<ref>[https://books.google.com/books?id=V6OpDgAAQBAJ&dq=Rheinau+Abbey&pg=PA283 Rio, Alice. ''Slavery After Rome, 500-1100'', Oxford University Press, 2017, p. 30] {{ISBN|9780191009020}}</ref>
== Sklici==
{{sklici}}
== Sklici ==
{{sklici}}
== Viri==
== Zunanje povezave ==
{{reli-struct-stub}}
[[Kategorija:Zgradbe in objekti na Bledu]]
qo5r37epbp7mogtsoo8zis83lsmjyti
HP-UX
0
409146
6739482
6361055
2026-08-19T16:13:25Z
DimiDimi
214245
([[c:GR|GR]]) [[File:HP-UX-logo blue.jpg]] → [[File:HP-UX logo newer.svg]] newer version
6739482
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Operacijski sistem
| name = HP-UX 11i
| logo = [[Slika:HP-UX logo newer.svg|Modri logotip HP-UX]]
| screenshot =
| caption =
| developer = [[Hewlett-Packard]]
| family = [[Unix]] ([[UNIX System V|System V]])
| released = {{Start date and age|1984}}<ref name="wang_1984">{{sktxt|Wang|Lindberg|1984}}.</ref>
| source_model = [[lastniška programska oprema|zaprta koda]]
| working_state = aktivno
| latest_release_version = 11i v3 Update 14
| latest_release_date = {{Release date and age|2015|03}}
| marketing_target = [[strežnik|strežništvo]]
| programmed_in = [[programski jezik C|C]]
| prog_language = [[programski jezik C|C]]
| language = [[angleščina]]
| ui = [[Common Desktop Environment|CDE]], [[GNOME]], [[KDE]] [[Plasma (KDE)|Plasma]]
| kernel_type = [[monolitično jedro|monolitično]] z dinamično [[naložljivi jedrni modul|naložljivimi jedrnimi moduli]]
| supported_platforms = [[PA-RISC]], [[IA-64]]
| license = [[lastniška programska oprema|lastniška]]
| website = {{URL|www.hp.com/go/hpux/}}
| package_manager = [[Software Distributor]] (SD)
}}
[[Slika:HP-HP9000-715-100-Workstation_03.jpg|thumb|right|220px|Nalaganje HP-UX, [[Hewlett-Packard]]ovega [[UNIX System V|Systema V]], na [[delovna postaja|delovni postaji]] [[HP9000]]/715]]
[[Slika:HP Superdome Itanium.jpg|thumb|right|220px|[[strežnik|Strežniški]] računalnik [[HP Superdome]] z [[operacijski sistem|operacijskim sistemom]] HP-UX 11.23]]
[[Slika:HP-HP9000-425-Workstation 20.jpg|thumb|right|220px|Delovna postaja HP 9000/425 z operacijskim sistemom HP-UX 9 in [[upravljalnik prijav|upravljalnikom prijav]] v [[namizno okolje|namiznem okolju]] [[Visual User Environment|HP-VUE]]]]
[[Slika:HP-HP9000-C110-Workstation 10.jpg|thumb|right|220px|Delovna postaja HP 9000-C110 z operacijskim sistemom HP-UX v konzolnem načinu]]
[[Slika:HP-HP9000-B180-Workstation 37.jpg|thumb|right|220px|Delovna postaja HP 9000-B180L z operacijskim sistemom HP-UX 10.20 z namiznim okoljem [[Common Desktop Environment|CDE]]]]
[[Slika:HP-HP9000-C8000-Workstation 33.jpg|thumb|right|220px|Delovna postaja HP 9000-C8000 s [[64-bitna arhitektura|64-bitnim]] operacijskim sistemom HP-UX 11i z okoljem CDE]]
'''HP-UX''' ('''Hewlett-Packard UniX''') je [[lastniška programska oprema|lastniška]] izvedba [[operacijski sistem|operacijskega sistema]] [[Unix]] podjetja [[Hewlett-Packard]]. Operacijski sistem temelji na sistemu [[UNIX System V]] (izvirno [[UNIX System III|System III]]) in je bil prvič izdan leta 1984.<ref name="wang_1984" /> Zadnje različice podpirajo serijo računalniški sistemov [[HP 9000]], ki temeljijo na [[mikroarhitektura|procesorski arhitekturi]] [[PA-RISC]], in [[strežnik|strežniške]] sisteme [[HP Integrity Servers|HP Integrity]], ki temeljijo na [[Intel]]ovi arhitekturi [[Itanium]].
HP-UX je na začetku vseboval vso [[jedro (računalništvo)|jedrno]] notranjost in knjižnice sistema III razen nekaj grafičnih podprogramov. Ponudil je več kot 125 najbolj rabljenih ukazov sistema III.<ref name="wang_1984" /> Zaradi nezdružljivosti [[strojna oprema računalnika|strojne opreme]] je bilo nekaj [[računalniški program|programov]] in ukazov napisanih na novo – na primer: <code>[[fsck]]</code>, <code>[[ps]]</code>, <code>[[mknod]]</code>, večina ukazov pa je ostalo združljivih z ukazi sistema III.<ref name="wang_1984" />
Zgodnejše različice operacijskega sistema HP-UX so delovale na prenosni [[delovna postaja|delovni postaji]] [[HP Integral PC]] in računalniških sistemih [[HP 9000]] Series 200, 300 in 400, ki so temeljili na seriji procesorjev [[Motorola 68000]], kot tudi na računalnikih HP 9000 Series 500 s HP lastniško procesorsko arhitekturo [[HP FOCUS|FOCUS]].
HP-UX je bil prvi Unix, ki je ponudil seznam datotečnih dovoljenj [[access control list|ACL]] kot alternativo standardnemu sistemu dovoljenj Unix. HP-UX je bil med prvimi sistemi Unix, ki so vsebovali vgrajeni [[upravljanje logičnih enot|upravljalnik logičnih enot]]. HP je dolgo sodeloval s podjetjem programske opreme [[Veritas Software]] in je rabil [[Veritas File System|VxFS]] za glavni [[datotečni sistem]].
Je eden od petih komercialnih operacijskih sistemov, ki imajo različice certificirane po standardu UNIX 03 konzorcija [[The Open Group]]. Drugi štirje so še: [[OS X]], [[Solaris (operacijski sistem)|Solaris]], [[Inspur K-UX]] in [[IBM AIX|AIX]].<ref>{{navedi splet|url= http://www.opengroup.org/openbrand/register/|title= The Open Brand Register of Certified Products|date= 2014-05-29|accessdate= 2014-05-29|publisher= [[The Open Group]]|language= en}}</ref>
== Značilnosti ==
HP-UX 11i ponuja skupni korenski disk za svoj razpršeni datotečni sistem. [[HP Serviceguard]] je programska rešitev [[računalniška gruča|gruč]] za HP-UX. HP Global Workload Management prilagaja delovne obremenitve za optimizacijo zmogljivosti in je vključen z Instant Capacity on Demand, tako da so lahko naloženi viri plačani v 30-minutnih intervalih pri zahtevah najvišje delovne obremenitve.
HP-UX ponuja gradnike strežniške [[virtualizacija na nivoju operacijskega sistema|virtualizacije na nivoju operacijskega sistema]] kot so strojne particije, izolirane navidezne particije OS na strežnikih s celično osnovo in HP Virtual Machines (VMs) na vseh strežnikih Integrity. HP VMs podpira gostujoče delovanje na gostiteljih s HP-UX 11i v3 – gostitelji lahko poganjajo [[Linux]], [[Microsoft Windows|MS Windows]], [[OpenVMS]] 8.4 ali HP-UX. HP podpira migracije neposredno priključenih gostov VM, kjer šifriranje lahko zagotovi gostujočo vsebino med migracijo.
HP-UX 11i v3 deluje na strežniku SuperDome 2 z 32 Intelovimi procesorji Itanium 9560:
* 256 [[procesor]]skih jeder
* 8 [[terabajt|TB]] glavnega [[bralno-pisalni pomnilnik|pomnilnika]]
* [[datotečni sistem]] z največ 32 TB
* velikost [[datoteka|datotek]] največ 16 TB
* 100 milijonov [[zetabajt|ZB]] [[notranji pomnilnik|notranjega pomnilnika]]
== Varnost ==
Različica 11i v2 je vpeljala [[sistem zaznave vstopa|zaznavo vstopa]] (IDS) na osnovi jedra, močno [[generator naključnih števil|generacijo naključnih števil]], varovanje pred [[prekoračitev medpomnilnika sklada|prekoračitvijo medpomnilnika sklada]], varnostno razcepljanje, upravljanje dostopa na osnovi nalog in različna odprtokodna varnostna orodja.
Varnostno zaščito na HP-UX se lahko razdeli v tri kategorije: podatki, sistem in identiteta:<ref>{{navedi splet|url= http://www8.hp.com/ca/en/products/servers/hp-ux.html?compURI=1473753|title= Protect your environment|date= |accessdate= 2014-07-22|publisher= [[Hewlett Packard]]|language= en|archive-date= 2014-07-27|archive-url= https://web.archive.org/web/20140727042420/http://www8.hp.com/ca/en/products/servers/hp-ux.html?compURI=1473753|url-status= dead}}</ref>
{| class="wikitable"
|-
! kategorija !! varnostni produkti
|-
| podatki || šifrirani nosilci in datotečni sistemi, [[Trusted Computing|TC]], [[beli seznam (računalništvo)|beli seznami]], [[virtualizacija na nivoju operacijskega sistema|vsebniki]], [[OpenSSL]], [[secure shell|SSH]], [[IPsec]]
|-
| sistem|| Software Assistant, Bastille, Auditing System, [[IPFilter]], gostiteljski [[sistem zaznave vstopa|IDS]], Standard Mode Security Extensions,<ref>{{navedi splet|url= https://h20392.www2.hp.com/portal/swdepot/displayProductInfo.do?productNumber=StdModSecExt|title= HP-UX Standard Mode Security Extension product details|date= |accessdate= 2015-08-25|publisher= [[Hewlett Packard]]|language= en|archive-date= 2014-11-12|archive-url= https://web.archive.org/web/20141112144304/https://h20392.www2.hp.com/portal/swdepot/displayProductInfo.do?productNumber=StdModSecExt|url-status= dead}}</ref> [[passwd|senčno geslo]], močni [[generator naključnih števil]]
|-
| identiteta || [[nadzor vstopa na osnovi naloge|RBAC]], [[Pluggable authentication module|PAM]]-[[Kerberos (protokol)|Kerberos]], odjemalec [[LDAP]]-UX, strežnik [[RADIUS|AAA]], [[imeniška storitev|imeniški strežnik]], strežnik [[Kerberos (protokol)|Kerberos]]
|}
== Podprte strojne platforme ==
Operacijski sistemi HP-UX podpirajo različne sisteme [[PA-RISC]]. Različica 11.0 je dodala podporo za strežnike na osnovi [[HP Integrity Servers|Integrity]] za prehod od arhitekture PA-RISC na [[Itanium]]. HP-UX 11i v1.5 (B.11.20) je bila prva različica, ki je podpirala Itanium. Pri vpeljavi HP-UX 11i v2 (B.11.23) je operacijski sistem podpiral obe [[mikroarhitektura|arhitekturi]].<ref>{{navedi splet|url= http://h21007.www2.hp.com/portal/download/files/unprot/hpux/5981-7108en.pdf|title= HP-UX Combatibility|date= |accessdate= |format= PDF|language= en|archive-date= 2015-10-02|archive-url= https://web.archive.org/web/20151002153834/http://h21007.www2.hp.com/portal/download/files/unprot/hpux/5981-7108en.pdf|url-status= dead}}</ref>
=== Serija BL ===
HP-UX 11i podpira strežnike [[HP Integrity Servers|HP Integrity]] družine serverjev HP BL. Ti serverji imajo vgrajeno Intelovo arhitekturo [[Itanium]].
=== Serija CX ===
HP-UX 11i v2 (B.11.23) in 11i v3 (B.11.31) podpirata strežnike HP serije CX. CX pomeni ''carrier grade'' strežniška serija in se v glavnem rabi za telekomunikacijsko industrijo s podporo -48V DC in je certificirana NEBS. Oba sistema vsebujeta procesorje [[Itanium]] Mad6M in se ne izdelujeta več.
=== Serija RX ===
HP-UX podpira strežnike HP serije RX.<ref>{{navedi splet|url= http://h71028.www7.hp.com/enterprise/downloads/public_hp-ux_systems_support.pdf?jumpid=ex_R1533_us%2Fen%2Flarge%2Feb%2Fgo%2Fhpuxservermatrix|title= HP-UX 11i Support Matrix|date= |accessdate= |language= en|archive-date= 2012-10-08|archive-url= https://web.archive.org/web/20121008033005/http://h71028.www7.hp.com/enterprise/downloads/public_hp-ux_systems_support.pdf?jumpid=ex_R1533_us%2Fen%2Flarge%2Feb%2Fgo%2Fhpuxservermatrix|url-status= dead}}</ref>
== Zgodovina izdaj različic ==
Pred izdajo različice HP-UX 11.11 je HP uporabljal shemo desetiškega [[številčenje različic programske opreme|številčenja različic]], kjer je prva številka pomenila glavno različico, naslednja številka za decimalko pa manjšo različico. Z različico 11.11 je HP naredil tržno odločitev in imenoval novo različico 11''i'', ki ji je sledila v(''desetiška številka'') za različico. Črka ''i'' je bila namenjena označbi, da je operacijski sistem zmožen delovanja v [[internet]]u, vendar je bil efektivni rezultat shema dvojnega številčenja.
== Glej tudi ==
* HP-UX Process Resource Manager (PRM) software<ref>PRM described at this URL http://h20338.www2.hp.com/enterprise/w1/en/os/hpux11i-prm-overview.html</ref>
* [[HP Integral PC]] (HP 9807A)
== Sklici ==
{{sklici|4}}
== Viri ==
{{refbegin|1}}
* {{citat|last1= Wang|first1= Scott W. Y.|last2= Lindberg|first2= Jeff B.|title= HP-UX: Implementation of UNIX on the HP 9000 Series 500 Computer Systems|url= http://www.hparchive.com/hp_journals.htm|journal= [[Hewlett-Packard Journal|HP Journal]]|date= marec 1984|volume= 35|issue= 3|pages= 7–15|accessdate= 2015-10-02|language= en}}
* {{citat|last1= McConnell|first1= Frank|title= More about the HP 9000|date= |accessdate= |url= http://www.gaby.de/e9ktxt.htm|work= gaby.de|language= en}}
* Hewlett-Packard Company, "HP-UX Reference, Vol. 1, HP-UX Release 6.5, december 1988", HP Part number 09000-90009
{{refend}}
== Zunanje povezave ==
* [http://www.hpl.hp.com/hpjournal/pdfs/IssuePDFs/1985-10.pdf HP-Journal oktober 1985 introducing the HP Integral and HP-UX 1.0] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151218024222/http://www.hpl.hp.com/hpjournal/pdfs/IssuePDFs/1985-10.pdf |date=2015-12-18 }} {{ikona en}}
* [http://h30507.www3.hp.com/t5/Mission-Critical-Computing-Blog/bg-p/199 HP-UX & HP Integrity Official Blog Mission Critical Musings] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150910032624/http://h30507.www3.hp.com/t5/Mission-Critical-Computing-Blog/bg-p/199 |date=2015-09-10 }} {{ikona en}}
* [http://hpux-guides.blogspot.com/ HP-UX Guides Blog] {{ikona en}}
* [http://www.hp.com/go/hpux/ Hewlett-Packard HP-UX] {{ikona en}}
* [http://hpux.connect.org.uk/ The HP-UX Porting and Archive Center]: Prenos [[odprtokodna programska oprema|odprtokodne programske opreme]] na HP-UX
* [http://www.faqs.org/faqs/hp/hpux-faq/ HP-UX FAQ] {{ikona en}}
* [http://www.blacksheepnetworks.com/security/resources/sec_HPUX2.html Securing HP-UX] {{ikona en}}
* [http://www.hp.com/hpinfo/newsroom/press/2004/041202a.html HP and Veritas to Accelerate HP-UX 11i Virtualization] {{ikona en}}
* [http://h71036.www7.hp.com/hpux11i/cache/585225-0-0-0-121.html#dcoe New HP-UX 11i v3 Operating Environments] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080405030738/http://h71036.www7.hp.com/hpux11i/cache/585225-0-0-0-121.html#dcoe |date=2008-04-05 }} {{ikona en}}
* [http://www.theregister.co.uk/2008/04/10/hp_ux_11i_v3_update2/ 11i v3 Update 2, a name that's practically poetry] {{ikona en}}
* [http://www.sysadminshare.com/search/label/Unix HPUX Quick Notes and Guides] {{ikona en}}
* [http://www.polarhome.com/service/man/?of=HP-UX HP-UX strani man] in [[lupinski računi]], ki jih zagotavlja [[Polarhome]] {{ikona en}}
{{-}}
{{UNIX OS}}
{{računalniška škrbina}}
{{DEFAULTSORT:Hp-Ux}}
[[Kategorija:Unix]]
[[Kategorija:UNIX System V]]
[[Kategorija:Programska oprema leta 1984]]
fsdp39onluajnq4bn9cumx89yh9337o
6739483
6739482
2026-08-19T16:14:27Z
DimiDimi
214245
size correction
6739483
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Operacijski sistem
| name = HP-UX 11i
| logo = [[Slika:HP-UX logo newer.svg|200px|Modri logotip HP-UX]]
| screenshot =
| caption =
| developer = [[Hewlett-Packard]]
| family = [[Unix]] ([[UNIX System V|System V]])
| released = {{Start date and age|1984}}<ref name="wang_1984">{{sktxt|Wang|Lindberg|1984}}.</ref>
| source_model = [[lastniška programska oprema|zaprta koda]]
| working_state = aktivno
| latest_release_version = 11i v3 Update 14
| latest_release_date = {{Release date and age|2015|03}}
| marketing_target = [[strežnik|strežništvo]]
| programmed_in = [[programski jezik C|C]]
| prog_language = [[programski jezik C|C]]
| language = [[angleščina]]
| ui = [[Common Desktop Environment|CDE]], [[GNOME]], [[KDE]] [[Plasma (KDE)|Plasma]]
| kernel_type = [[monolitično jedro|monolitično]] z dinamično [[naložljivi jedrni modul|naložljivimi jedrnimi moduli]]
| supported_platforms = [[PA-RISC]], [[IA-64]]
| license = [[lastniška programska oprema|lastniška]]
| website = {{URL|www.hp.com/go/hpux/}}
| package_manager = [[Software Distributor]] (SD)
}}
[[Slika:HP-HP9000-715-100-Workstation_03.jpg|thumb|right|220px|Nalaganje HP-UX, [[Hewlett-Packard]]ovega [[UNIX System V|Systema V]], na [[delovna postaja|delovni postaji]] [[HP9000]]/715]]
[[Slika:HP Superdome Itanium.jpg|thumb|right|220px|[[strežnik|Strežniški]] računalnik [[HP Superdome]] z [[operacijski sistem|operacijskim sistemom]] HP-UX 11.23]]
[[Slika:HP-HP9000-425-Workstation 20.jpg|thumb|right|220px|Delovna postaja HP 9000/425 z operacijskim sistemom HP-UX 9 in [[upravljalnik prijav|upravljalnikom prijav]] v [[namizno okolje|namiznem okolju]] [[Visual User Environment|HP-VUE]]]]
[[Slika:HP-HP9000-C110-Workstation 10.jpg|thumb|right|220px|Delovna postaja HP 9000-C110 z operacijskim sistemom HP-UX v konzolnem načinu]]
[[Slika:HP-HP9000-B180-Workstation 37.jpg|thumb|right|220px|Delovna postaja HP 9000-B180L z operacijskim sistemom HP-UX 10.20 z namiznim okoljem [[Common Desktop Environment|CDE]]]]
[[Slika:HP-HP9000-C8000-Workstation 33.jpg|thumb|right|220px|Delovna postaja HP 9000-C8000 s [[64-bitna arhitektura|64-bitnim]] operacijskim sistemom HP-UX 11i z okoljem CDE]]
'''HP-UX''' ('''Hewlett-Packard UniX''') je [[lastniška programska oprema|lastniška]] izvedba [[operacijski sistem|operacijskega sistema]] [[Unix]] podjetja [[Hewlett-Packard]]. Operacijski sistem temelji na sistemu [[UNIX System V]] (izvirno [[UNIX System III|System III]]) in je bil prvič izdan leta 1984.<ref name="wang_1984" /> Zadnje različice podpirajo serijo računalniški sistemov [[HP 9000]], ki temeljijo na [[mikroarhitektura|procesorski arhitekturi]] [[PA-RISC]], in [[strežnik|strežniške]] sisteme [[HP Integrity Servers|HP Integrity]], ki temeljijo na [[Intel]]ovi arhitekturi [[Itanium]].
HP-UX je na začetku vseboval vso [[jedro (računalništvo)|jedrno]] notranjost in knjižnice sistema III razen nekaj grafičnih podprogramov. Ponudil je več kot 125 najbolj rabljenih ukazov sistema III.<ref name="wang_1984" /> Zaradi nezdružljivosti [[strojna oprema računalnika|strojne opreme]] je bilo nekaj [[računalniški program|programov]] in ukazov napisanih na novo – na primer: <code>[[fsck]]</code>, <code>[[ps]]</code>, <code>[[mknod]]</code>, večina ukazov pa je ostalo združljivih z ukazi sistema III.<ref name="wang_1984" />
Zgodnejše različice operacijskega sistema HP-UX so delovale na prenosni [[delovna postaja|delovni postaji]] [[HP Integral PC]] in računalniških sistemih [[HP 9000]] Series 200, 300 in 400, ki so temeljili na seriji procesorjev [[Motorola 68000]], kot tudi na računalnikih HP 9000 Series 500 s HP lastniško procesorsko arhitekturo [[HP FOCUS|FOCUS]].
HP-UX je bil prvi Unix, ki je ponudil seznam datotečnih dovoljenj [[access control list|ACL]] kot alternativo standardnemu sistemu dovoljenj Unix. HP-UX je bil med prvimi sistemi Unix, ki so vsebovali vgrajeni [[upravljanje logičnih enot|upravljalnik logičnih enot]]. HP je dolgo sodeloval s podjetjem programske opreme [[Veritas Software]] in je rabil [[Veritas File System|VxFS]] za glavni [[datotečni sistem]].
Je eden od petih komercialnih operacijskih sistemov, ki imajo različice certificirane po standardu UNIX 03 konzorcija [[The Open Group]]. Drugi štirje so še: [[OS X]], [[Solaris (operacijski sistem)|Solaris]], [[Inspur K-UX]] in [[IBM AIX|AIX]].<ref>{{navedi splet|url= http://www.opengroup.org/openbrand/register/|title= The Open Brand Register of Certified Products|date= 2014-05-29|accessdate= 2014-05-29|publisher= [[The Open Group]]|language= en}}</ref>
== Značilnosti ==
HP-UX 11i ponuja skupni korenski disk za svoj razpršeni datotečni sistem. [[HP Serviceguard]] je programska rešitev [[računalniška gruča|gruč]] za HP-UX. HP Global Workload Management prilagaja delovne obremenitve za optimizacijo zmogljivosti in je vključen z Instant Capacity on Demand, tako da so lahko naloženi viri plačani v 30-minutnih intervalih pri zahtevah najvišje delovne obremenitve.
HP-UX ponuja gradnike strežniške [[virtualizacija na nivoju operacijskega sistema|virtualizacije na nivoju operacijskega sistema]] kot so strojne particije, izolirane navidezne particije OS na strežnikih s celično osnovo in HP Virtual Machines (VMs) na vseh strežnikih Integrity. HP VMs podpira gostujoče delovanje na gostiteljih s HP-UX 11i v3 – gostitelji lahko poganjajo [[Linux]], [[Microsoft Windows|MS Windows]], [[OpenVMS]] 8.4 ali HP-UX. HP podpira migracije neposredno priključenih gostov VM, kjer šifriranje lahko zagotovi gostujočo vsebino med migracijo.
HP-UX 11i v3 deluje na strežniku SuperDome 2 z 32 Intelovimi procesorji Itanium 9560:
* 256 [[procesor]]skih jeder
* 8 [[terabajt|TB]] glavnega [[bralno-pisalni pomnilnik|pomnilnika]]
* [[datotečni sistem]] z največ 32 TB
* velikost [[datoteka|datotek]] največ 16 TB
* 100 milijonov [[zetabajt|ZB]] [[notranji pomnilnik|notranjega pomnilnika]]
== Varnost ==
Različica 11i v2 je vpeljala [[sistem zaznave vstopa|zaznavo vstopa]] (IDS) na osnovi jedra, močno [[generator naključnih števil|generacijo naključnih števil]], varovanje pred [[prekoračitev medpomnilnika sklada|prekoračitvijo medpomnilnika sklada]], varnostno razcepljanje, upravljanje dostopa na osnovi nalog in različna odprtokodna varnostna orodja.
Varnostno zaščito na HP-UX se lahko razdeli v tri kategorije: podatki, sistem in identiteta:<ref>{{navedi splet|url= http://www8.hp.com/ca/en/products/servers/hp-ux.html?compURI=1473753|title= Protect your environment|date= |accessdate= 2014-07-22|publisher= [[Hewlett Packard]]|language= en|archive-date= 2014-07-27|archive-url= https://web.archive.org/web/20140727042420/http://www8.hp.com/ca/en/products/servers/hp-ux.html?compURI=1473753|url-status= dead}}</ref>
{| class="wikitable"
|-
! kategorija !! varnostni produkti
|-
| podatki || šifrirani nosilci in datotečni sistemi, [[Trusted Computing|TC]], [[beli seznam (računalništvo)|beli seznami]], [[virtualizacija na nivoju operacijskega sistema|vsebniki]], [[OpenSSL]], [[secure shell|SSH]], [[IPsec]]
|-
| sistem|| Software Assistant, Bastille, Auditing System, [[IPFilter]], gostiteljski [[sistem zaznave vstopa|IDS]], Standard Mode Security Extensions,<ref>{{navedi splet|url= https://h20392.www2.hp.com/portal/swdepot/displayProductInfo.do?productNumber=StdModSecExt|title= HP-UX Standard Mode Security Extension product details|date= |accessdate= 2015-08-25|publisher= [[Hewlett Packard]]|language= en|archive-date= 2014-11-12|archive-url= https://web.archive.org/web/20141112144304/https://h20392.www2.hp.com/portal/swdepot/displayProductInfo.do?productNumber=StdModSecExt|url-status= dead}}</ref> [[passwd|senčno geslo]], močni [[generator naključnih števil]]
|-
| identiteta || [[nadzor vstopa na osnovi naloge|RBAC]], [[Pluggable authentication module|PAM]]-[[Kerberos (protokol)|Kerberos]], odjemalec [[LDAP]]-UX, strežnik [[RADIUS|AAA]], [[imeniška storitev|imeniški strežnik]], strežnik [[Kerberos (protokol)|Kerberos]]
|}
== Podprte strojne platforme ==
Operacijski sistemi HP-UX podpirajo različne sisteme [[PA-RISC]]. Različica 11.0 je dodala podporo za strežnike na osnovi [[HP Integrity Servers|Integrity]] za prehod od arhitekture PA-RISC na [[Itanium]]. HP-UX 11i v1.5 (B.11.20) je bila prva različica, ki je podpirala Itanium. Pri vpeljavi HP-UX 11i v2 (B.11.23) je operacijski sistem podpiral obe [[mikroarhitektura|arhitekturi]].<ref>{{navedi splet|url= http://h21007.www2.hp.com/portal/download/files/unprot/hpux/5981-7108en.pdf|title= HP-UX Combatibility|date= |accessdate= |format= PDF|language= en|archive-date= 2015-10-02|archive-url= https://web.archive.org/web/20151002153834/http://h21007.www2.hp.com/portal/download/files/unprot/hpux/5981-7108en.pdf|url-status= dead}}</ref>
=== Serija BL ===
HP-UX 11i podpira strežnike [[HP Integrity Servers|HP Integrity]] družine serverjev HP BL. Ti serverji imajo vgrajeno Intelovo arhitekturo [[Itanium]].
=== Serija CX ===
HP-UX 11i v2 (B.11.23) in 11i v3 (B.11.31) podpirata strežnike HP serije CX. CX pomeni ''carrier grade'' strežniška serija in se v glavnem rabi za telekomunikacijsko industrijo s podporo -48V DC in je certificirana NEBS. Oba sistema vsebujeta procesorje [[Itanium]] Mad6M in se ne izdelujeta več.
=== Serija RX ===
HP-UX podpira strežnike HP serije RX.<ref>{{navedi splet|url= http://h71028.www7.hp.com/enterprise/downloads/public_hp-ux_systems_support.pdf?jumpid=ex_R1533_us%2Fen%2Flarge%2Feb%2Fgo%2Fhpuxservermatrix|title= HP-UX 11i Support Matrix|date= |accessdate= |language= en|archive-date= 2012-10-08|archive-url= https://web.archive.org/web/20121008033005/http://h71028.www7.hp.com/enterprise/downloads/public_hp-ux_systems_support.pdf?jumpid=ex_R1533_us%2Fen%2Flarge%2Feb%2Fgo%2Fhpuxservermatrix|url-status= dead}}</ref>
== Zgodovina izdaj različic ==
Pred izdajo različice HP-UX 11.11 je HP uporabljal shemo desetiškega [[številčenje različic programske opreme|številčenja različic]], kjer je prva številka pomenila glavno različico, naslednja številka za decimalko pa manjšo različico. Z različico 11.11 je HP naredil tržno odločitev in imenoval novo različico 11''i'', ki ji je sledila v(''desetiška številka'') za različico. Črka ''i'' je bila namenjena označbi, da je operacijski sistem zmožen delovanja v [[internet]]u, vendar je bil efektivni rezultat shema dvojnega številčenja.
== Glej tudi ==
* HP-UX Process Resource Manager (PRM) software<ref>PRM described at this URL http://h20338.www2.hp.com/enterprise/w1/en/os/hpux11i-prm-overview.html</ref>
* [[HP Integral PC]] (HP 9807A)
== Sklici ==
{{sklici|4}}
== Viri ==
{{refbegin|1}}
* {{citat|last1= Wang|first1= Scott W. Y.|last2= Lindberg|first2= Jeff B.|title= HP-UX: Implementation of UNIX on the HP 9000 Series 500 Computer Systems|url= http://www.hparchive.com/hp_journals.htm|journal= [[Hewlett-Packard Journal|HP Journal]]|date= marec 1984|volume= 35|issue= 3|pages= 7–15|accessdate= 2015-10-02|language= en}}
* {{citat|last1= McConnell|first1= Frank|title= More about the HP 9000|date= |accessdate= |url= http://www.gaby.de/e9ktxt.htm|work= gaby.de|language= en}}
* Hewlett-Packard Company, "HP-UX Reference, Vol. 1, HP-UX Release 6.5, december 1988", HP Part number 09000-90009
{{refend}}
== Zunanje povezave ==
* [http://www.hpl.hp.com/hpjournal/pdfs/IssuePDFs/1985-10.pdf HP-Journal oktober 1985 introducing the HP Integral and HP-UX 1.0] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151218024222/http://www.hpl.hp.com/hpjournal/pdfs/IssuePDFs/1985-10.pdf |date=2015-12-18 }} {{ikona en}}
* [http://h30507.www3.hp.com/t5/Mission-Critical-Computing-Blog/bg-p/199 HP-UX & HP Integrity Official Blog Mission Critical Musings] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150910032624/http://h30507.www3.hp.com/t5/Mission-Critical-Computing-Blog/bg-p/199 |date=2015-09-10 }} {{ikona en}}
* [http://hpux-guides.blogspot.com/ HP-UX Guides Blog] {{ikona en}}
* [http://www.hp.com/go/hpux/ Hewlett-Packard HP-UX] {{ikona en}}
* [http://hpux.connect.org.uk/ The HP-UX Porting and Archive Center]: Prenos [[odprtokodna programska oprema|odprtokodne programske opreme]] na HP-UX
* [http://www.faqs.org/faqs/hp/hpux-faq/ HP-UX FAQ] {{ikona en}}
* [http://www.blacksheepnetworks.com/security/resources/sec_HPUX2.html Securing HP-UX] {{ikona en}}
* [http://www.hp.com/hpinfo/newsroom/press/2004/041202a.html HP and Veritas to Accelerate HP-UX 11i Virtualization] {{ikona en}}
* [http://h71036.www7.hp.com/hpux11i/cache/585225-0-0-0-121.html#dcoe New HP-UX 11i v3 Operating Environments] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080405030738/http://h71036.www7.hp.com/hpux11i/cache/585225-0-0-0-121.html#dcoe |date=2008-04-05 }} {{ikona en}}
* [http://www.theregister.co.uk/2008/04/10/hp_ux_11i_v3_update2/ 11i v3 Update 2, a name that's practically poetry] {{ikona en}}
* [http://www.sysadminshare.com/search/label/Unix HPUX Quick Notes and Guides] {{ikona en}}
* [http://www.polarhome.com/service/man/?of=HP-UX HP-UX strani man] in [[lupinski računi]], ki jih zagotavlja [[Polarhome]] {{ikona en}}
{{-}}
{{UNIX OS}}
{{računalniška škrbina}}
{{DEFAULTSORT:Hp-Ux}}
[[Kategorija:Unix]]
[[Kategorija:UNIX System V]]
[[Kategorija:Programska oprema leta 1984]]
8kl9csnc37a9nrk4n5z19xqh2ci6sdi
Bodo Baschek
0
437227
6739682
5919581
2026-08-20T08:31:41Z
Romanm
13
/* Življenje in delo */ tn.
6739682
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Oseba}}
'''Bodo Baschek''', [[Nemci|nemški]] [[astronom]] in [[astrofizik]], * [[1935]], [[Berlin]], † [[17. avgust]] [[2022]].
Baschek je bil eden vodilnih strokovnjakov na področju analize [[atmosfera zvezde|zvezdnih atmosfer]].
== Življenje in delo ==
Od leta 1954 je na [[Univerza v Kielu|Univerzi v Kielu]] študiral fiziko, matematiko in astronomijo. Tu je leta 1959 [[doktorat|doktoriral]] iz [[fizika zvezd|fizike zvezd]] pod [[Albrecht Otto Johannes Unsöld|Unsöld]]ovim mentorstvom. V naslednjih letih je ostal v Kielu. Bil je na podoktorskem izpopolnjevanju na [[Kalifornijski tehnološki inštitut|Caltechu]] v Pasadeni (1962–1963) in na [[Observatorij Mount Stromlo|Observatoriju Mt. Stromlo]] v Canberri (1967–1968).
Od leta 1969 do upokojitve leta 2001 je bil profesor na Inštitutu za teoretično astrofiziko na [[Univerza v Heidelbergu|Univerzi v Heidelbergu]].
Še posebej je znan po objavi učbenika ''Novi kozmos: Uvod v astronomijo in astrofiziko'' (''Der neue Kosmos: Einführung in die Astronomie und Astrophysik''), ki jo je prevzel Unsöld.
== Izbrana dela ==
* {{citat|last1= Baschek|first1= Bodo|title= On the influence of surface gravity on UBV colours OG G-type stars|journal= [[Journal of Quantitative Spectroscopy and Radiative Transfer]]|date= 1966|volume= 6|issue= 5|pages= 701–704|doi= 10.1016/0022-4073(66)90057-4}}
* {{citat| last1= Unsöld|first1= Albrecht|authorlink1= Albrecht Otto Johannes Unsöld|last2= Baschek|first2= Bodo|title= Der neue Kosmos: Einführung in die Astronomie und Astrophysik|edition= 7.|publisher= Springer Spektrum|date= 2015|pages= |isbn= 978-3-662-45992-8}}
== Viri ==
{{refsez}}
== Zunanje povezave ==
* [https://www.physi.uni-heidelberg.de/physikerberichten/baschek.pdf Heidelberger Physiker berichten ...] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170301051500/http://www.physi.uni-heidelberg.de/physikerberichten/baschek.pdf |date=2017-03-01 }} {{ikona de}}
{{portal|Astronomija}}
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Baschek, Bodo}}
[[Kategorija:Nemški astronomi]]
[[Kategorija:Nemški astrofiziki]]
[[Kategorija:Doktorirali na Univerzi v Kielu]]
[[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Heidelbergu]]
j66ypx8to786d0gvibf15a482grjmhp
Nogometna šola Mura
0
439203
6739706
6716493
2026-08-20T11:30:29Z
Niko Petrič
261163
Niko Petrič je prestavil_a stran [[NŠ Mura]] na [[Nogometna šola Mura]] prek preusmeritve: [[WP:CELIME|Celotno ime]]
6716493
wikitext
text/x-wiki
{{Football club infobox
| clubname = Mura
| image =
| image_size =
| fullname = Nogometna Šola Mura
| nickname = ''Muraši <br /> Črno-beli''
| founded = {{Start date and age|2012}}<ref name = "Klubi">{{navedi splet | url = http://www.nzs.si/tekmovanja/?action=vsiKlubi&id_menu=35 | title = Klubi | trans-title = Klubi | publisher = [[NZS]] official uradna spletna stran | accessdate = 29 Julij 2016 | language = Slovenščina }}</ref>
| ground = [[Fazanerija City Stadium|Fazanerija]],<br />[[Murska Sobota]]
| capacity = 3,782
| chrtitle = Predsednik
| chairman = [[Robert Kuzmič]]
| mgrtitle = Trener
| manager = Oskar Drobne
| league = [[1.SNL]]
| season = 2025/26
| position = 8.mesto
| pattern_la1 =
| pattern_b1 = _mura2021h
| pattern_ra1 =
| pattern_sh1 = _adidaswhite
| pattern_so1 = _color_3_stripes_white
| leftarm1 = 000000
| body1 = FFFFFF
| rightarm1 = 000000
| shorts1 = 000000
| socks1 = 000000
| pattern_la2 = _adidasregista20wb
| pattern_b2 = _mura2021a
| pattern_ra2 = _adidasregista20wb
| pattern_sh2 = _reno19a
| pattern_so2 = _color_3_stripes_black
| leftarm2 = FFFFFF
| body2 = FFFFFF
| rightarm2 = FFFFFF
| shorts2 = FFFFFF
| socks2 = FFFFFF
| pattern_la3 =
| pattern_b3 = _mura2021t
| pattern_ra3 =
| pattern_sh3 = _adidasblack
| pattern_so3 = _mura2021t
| leftarm3 = DCBE64
| body3 = DCBE64
| rightarm3 = DCBE64
| shorts3 = DCBE64
| socks3 = DCBE64
| website = http://www.nsmura.si
}}
'''Nogometna šola Mura ''' ([[kratica]]) '''NŠ Mura''' je nogometni klub iz [[Murska Sobota|Murske Sobote]].
== Zgodovina kluba ==
[[Slika:NŠ Mura Tottenham Hotspur 8.jpg|thumb|300px|right|Tekma v [[Konferenčna liga|Konferenčni ligi]] proti [[Tottenham Hotspur]], stadion Ljudski vrt, 25. 11. 2021. Zmaga Mure z 2:1.]]
NŠ Mura je nastala leta [[2012]], po propadu nekdanje [[NK Mura|Mure 05]].<ref name=mura>{{navedi splet | url = http://www.zurnal24.si/nogomet/simic-stefanovic-posilja-groznje-ivan-simic-nzs-spins-dejan-stefanovic-odgovor-191033/clanek | title = Simič: "Stefanović pošilja grožnje!" | publisher = zurnal24.si | language = slovenščina | date = 11 November 2010 | accessdate = 6 February 2011}}</ref> Klub je začel tekmovanja v MNZ Murska Sobota, nato nadaljeval v [[3. slovenska nogometna liga|tretji ligi-vzhod]], tekme pa je gostil na stadionu stare Mure, na [[Stadion Fazanerija | Fazaneriji]]. Vizija novonastalega kluba je bila ponovna uvrstitev v [[1. SNL]] v roku 5-ih let, kar ji je v sezoni 2017/18 tudi uspelo. NŠ Mura je v sezoni 2017/18 v 2.SNL končala na 1.mestu in se tako uvrstila v 1.SNL.
== Stadion ==
Mura igra svoje tekme na stadionu [[Stadion Fazanerija|Fazanerija]].Kapaciteta stadiona je za 5.500 gledalcev, od tega
je 3.784 sedišč. Rekord stadiona je 7.000 gledalcev iz leta 2011 proti rivalom iz sosednje Lendave.
== Viri in opombe ==
{{sklici}}
== Zunanje povezave ==
{{SocialLinks}}
{{Nogomet v Sloveniji}}
[[Kategorija:Slovenski nogometni klubi|Mura]]
[[Kategorija:Šport v Murski Soboti]]
[[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 2012]]
[[Kategorija:NŠ Mura| ]]
ox367e71hbyq8ziitsthbiqu104hp4w
Malé
0
441449
6739577
6722742
2026-08-19T21:32:36Z
InternetArchiveBot
196606
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
6739577
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Naselje
| type = Mesto
| name = Malé
| native_name = މާލެ
| native_name_lang = dv
| settlement_type = Mesto
| image_skyline = Male-total.jpg
| imagesize = 270px
| image_caption = Zračni posnetek z jugozahoda
| image_alt =
| pushpin_map = Maldivi
| pushpin_relief = yes
| pushpin_mapsize = 150
| pushpin_map_caption = Lega mesta na Maldivih
| pushpin_map_alt =
| pushpin_label_position =
| latd = 4 | latm = 10 | lats = 31 | latNS = N
| longd = 73 | longm = 30 | longs = 32 | longEW = E
| subdivision_type = Država
| subdivision_name = {{zastava|Maldivi}}
| subdivision_type1 = Atol
| subdivision_name1 = [[Kaafu (atol)|Kaafu]]
| leader_title = Župan
| leader_name = Shifa Mohammed
| leader_title1 =
| leader_name1 =
| leader_party =[[Demokratska stranka Maldivov|DSM]]
| area_total_km2 = 5,8
| length_km =
| width_km =
| elevation_m = 2,4
| population_total = 133412
| population_density_km2 = auto
| population_as_of = 2014
| population_footnotes = <ref name="popis2014">{{navedi splet|title = Total Maldivian population by sex and locality (atolls), 2014|url = http://statisticsmaldives.gov.mv/nbs/wp-content/uploads/2015/12/PP9.xls|website = Statistics Maldives|accessdate = 5.11.2017|publisher = National Bureau of Statistics|archive-date = 2016-05-27|archive-url = https://web.archive.org/web/20160527102003/http://statisticsmaldives.gov.mv/nbs/wp-content/uploads/2015/12/PP9.xls|url-status = dead}}</ref>
| postal_code_type =
| postal_code = T
| area_code = 331, 332, 333, 334
| area_code_type = Območna koda
| iso_code = MV-MLE
| utc_offset = +5
| timezone = MVT
| website = <!-- {{URL|malecity.gov.mv|Malé city council}} malware report April 2015 -->
}}
'''Malé''' je [[glavno mesto]] [[Maldivi|Maldivov]] in s približno 133.500 prebivalci (po popisu leta 2014<ref name="popis2014"/>) daleč največje naselje v tej otoški državi v [[Indijski ocean|Indijskem oceanu]], v katerem živi več kot tretjina vseh Maldivijcev. Je upravno, gospodarsko in kulturno središče Maldivov, večina [[turizem|turistov]] pa se glavnemu mestu izogne in so nastanjeni po drugih [[atol]]ih otočja.<ref name="Cybriwsky2013">{{navedi knjigo |first=Roman A. |last=Cybriwsky |chapter=Malé |title=Capital Cities around the World |url=https://archive.org/details/capitalcitiesaro0000cybr |publisher=ABC-CLIO |year=2013 |isbn=9781610692489 |pages=[https://archive.org/details/capitalcitiesaro0000cybr/page/175 175]–176}}</ref>
Administrativno območje se razprostira na jugu [[atol]]a Kaafu približno v sredini otočja; drugo ime atola je Malé, vendar je istoimensko mesto ločena upravna enota od preostanka atola. Pod okrilje mesta Malé poleg koralnega otoka Malé, kjer je skoncentrirana večina poselitve, spadajo še trije otoki: Vilingili proti zahodu, letališki otok Hulhulé proti severovzhodu in umetni otok Hulhumalé severno od Hulhuléja, kjer mestne oblasti intenzivno gradijo nove stanovanjske in industrijske kapacitete.<ref>{{navedi knjigo |last=Cros |first=Patrick |title=Maldives |year=2008 |publisher=Editions Marcus |isbn=9782713102677 |pages=71}}</ref><ref name="Pub-173">{{navedi knjigo |author=National Imagery and Mapping Agency (US) |year=2002 |chapter=Sector 5. The Laccadive Islands and the Maldive Islands |title=Sailing Directions (Enroute): India and the Bay of Bengal |series=United States Navy Publication |volume=173 |edition=7. |publisher=United States National Imagery and Mapping Agency |location=Bethesda, Maryland |pages=109–110 |url=http://permanent.access.gpo.gov/websites/pollux/pollux.nss.nima.mil/NAV_PUBS/SD/pub173/173sec05.pdf |archiveurl=http://www.webcitation.org/6PqvhNvsD?url=http://permanent.access.gpo.gov/websites/pollux/pollux.nss.nima.mil/NAV_PUBS/SD/pub173/173sec05.pdf |archivedate=26.5.2014 |url-status=live |df= }}</ref>
;Zemljevid upravne delitve mesta Malé:
{{Image label begin|image=Male'_Maldives_map.svg|width=350}}
<small>
{{Image label|x=-130.0|y=-210.0|scale=-1|text='''<big>Malé</big>'''}}
{{Image label|x=-170.0|y=-250.0|scale=-1|text='''Hen.'''}}
{{Image label|x=-154.0|y=-278.0|scale=-1|text='''Gal.'''}}
{{Image label|x=-134.0|y=-266.0|scale=-1|text='''Mah.'''}}
{{Image label|x=-110.0|y=-254.0|scale=-1|text='''Maa.'''}}
{{Image label|x=-14.0|y=-266.0|scale=-1|text='''5 Vilingili'''}}
{{Image label|x=-280.0|y=-58.0|scale=-1|text='''6 Hulhulmalé'''}}
{{Image label|x=-246.0|y=-200.0|scale=-1|text='''Hulhulé'''}}
{{Image label|x=-186.0|y=-139.0|scale=-1|text=''<small>Dun.</small>''}}
{{Image label|x=-210.0|y=-210.0|scale=-1|text=''<small>Fun.</small>''}}
{{Image label|x=-15.0|y=-15.0|scale=-1|text='''Malé:'''}}
{{Image label|x=-25.0|y=-30.0|scale=-1|text='''Gal. = 1 Galolhu'''}}
{{Image label|x=-25.0|y=-45.0|scale=-1|text='''Hen. = 2 Henveiru'''}}
{{Image label|x=-25.0|y=-60.0|scale=-1|text='''Maa. = 3 Maafannu'''}}
{{Image label|x=-25.0|y=-75.0|scale=-1|text='''Mah. = 4 Mahčangoli'''}}
{{Image label|x=-15.0|y=-95.0|scale=-1|text=Nista del mesta Malé:}}
{{Image label|x=-25.0|y=-110.0|scale=-1|text=''Dun. = Dunidu'' (zaporniški otok)}}
{{Image label|x=-25.0|y=-125.0|scale=-1|text=''Fun. = Funadu''}}
</small>
{{Image label end}}
Med znamenitostmi so Trg neodvisnosti ob severni obali glavnega otoka, Islamski center, ki je hkrati največja [[mošeja]], ob južnem robu trga in Petkova mošeja iz 17. stoletja. Maldivi so izrazito [[Islam|muslimanska]] država, kjer so druge veroizpovedi prepovedane. Nezdružljivost verskih zapovedi z množičnim turizmom rešujejo tako, da so obiskovalci segregirani na temu namenjenih otokih v drugih delih države, od potovanja med otoki pa tujce odvračajo, tako da sam Malé ni množično obiskan.<ref name="Cybriwsky2013"/> Glavni otok je s skoraj 50.000 prebivalci na kvadratni kilometer eden najgosteje naseljenih otokov na svetu.<ref>{{navedi novice| url=http://www.telegraph.co.uk/travel/lists/most-overcrowded-islands-in-the-world/ |title= The world's 10 most overcrowded islands |work=The Telegraph |date=2.9.2017 |last=Smith |first=Oliver |accessdate=11.11.2017}}</ref>
Podobno kot preostanek otočja mesto ogroža naraščanje vodne gladine zaradi globalnih [[Spremembe podnebja|podnebnih sprememb]]. Izpostavljenost stavb ob obali so zmanjšali z izgradnjo tri metre visokega zidu, ki obkroža praktično ves glavni otok in mu domačini pravijo Veliki zid, prenaseljenost otoka pa z izgradnjo otoka Hulhulmalé, kamor naj bi po načrtih sčasoma preselili polovico prebivalcev Maldivov.<ref>{{navedi knjigo |last1=Kasperson |first1=Jeanne X. |last2=Vaitheeswaran |first2=Vijay V. |last3=Kasperson |first3=Roger E. |title=The Social Contours of Risk: Risk analysis, corporations and the globalization of risk|url=https://books.google.com/books?id=vG53tVGMhiEC|year=2005|publisher=Earthscan|isbn=978-1-84977-225-9 |pages=119}}</ref>
== Sklici in opombe ==
{{sklici}}
== Zunanje povezave ==
*{{Kategorija v Zbirki-medvrstično}}
*{{Wikipotovanje-medvrstično}}
* {{official|http://www.malecity.gov.mv/}} mestnega sveta
{{normativna kontrola}}
{{naselje-škrbina}}
[[Kategorija:Glavna mesta Azije]]
[[Kategorija:Maldivi]]
80qcvjyabb1opli5p2l5l2hyiiwu318
Fleischmannov rebrinec
0
443219
6739417
6649724
2026-08-19T13:49:13Z
TadejM
738
/* Zunanje povezave */ +pogled v znanost
6739417
wikitext
text/x-wiki
'''Fleischmanov rebrinec''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] ''Pastinaca sativa'' L. var. ''fleischmanni'' (Hladnik) Burnat) je varieteta [[pastinak]]a iz družine [[kobulnice|kobulnic]], slovenski [[endemit]], ki ga v naravnem okolju ne najdemo več, pač pa samo še v [[Botanični vrt Univerze v Ljubljani|Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani]]. Ime je dobil po svojem najditelju, [[Andrej Fleischmann|Andreju Fleischmannu]], nekdanjem upravniku Botaničnega vrta, ki ga je v tridesetih letih 19. stoletja našel na ljubljanskem grajskem griču in ga prenesel v ljubljanski botanični vrt. Čeprav je doma na Slovenskem, ga dobro pozna tudi tuja strokovna javnost. Do evropskih univerz in muzejev je prišel prek objave v herbarijski zbirki ''Flora Germanica exsiccata'' (1837), do tujih botaničnih vrtov pa z izmenjavo semen med vrtovi.
== Izvor, zgodovina odkrivanja in zapisi v strokovni literaturi==
Rastlino je našel [[Andrej Fleischmann]] (1804 – 1867) v tridesetih letih 19. stoletja na pobočju ljubljanskega grajskega griča ter jo kasneje nasadil tudi v Botaničnem vrtu, kjer se je ohranila do danes. Rastlina naj bi na grajskem hribu rasla nekako do 1840, potem pa je od sredine 19. stoletja botaniki ne najdejo več na originalnem najdišču. Freyer (1863), kasneje pa tudi [[Jože Bavcon|Bavcon]] opozarjata na možnost, da je ‘rastlina lahko izginila zaradi pretiranega nabiranja za herbarijske zbirke’<ref>Freyer 1863 v Praprotnik 2017, 44/50</ref> ali pa so se ‘z zaraščanjem razmere tako spremenile in bilo več odprtih rastlišč’.<ref> Bavcon, 2013 str. 193</ref>
Za poimenovanje po Fleishmannu je odgovoren znani slovenski [[botanik]] [[Franc Hladnik]], ustanovitelj in prvi vodja ljubljanskega botaničnega vrta, pa tudi Fleishmannov botanični učitelj. Hladnik je novo rastlino opisal in z njo seznanil nemškega botanika W. D. J. Kocha. Ta je rastlino potrdil in jo opisal kot vrsto ''Pastinaca Fleishmanni (Hladnik)'' v izdaji ''Nemške in švicarske flore'' (1837). O njem je pisal tudi botanik H. G. L. Reichenbach v zbirki ''Flora germanica exsiccata'' (1837), za njim pa še mnogi drugi.
Rastlina je hitro vzbudila pozornost; z njo so se ukvarjali različni slovenski in evropski botaniki, nekateri so ji pripisovali celo napačen izvor, nahajališče, tudi vrstno ime, vendar te napake v kasnejših objavah tudi popravili. Prihajalo je celo do napak v zapisu imena, saj obstajajo zapisi z enim ali dvema i (Fleischmanni/ Fleischmannii); pravilen je zapis Pastinaca fleischmanni.
O poreklu rastline ni enotnega mnenja. Nekateri menijo, da je morda nastala kot dedna sprememba (mutacija) v ljubljanskem botaničnem vrtu, drugi, da je ves čas rasla na grajskem griču. Pisni viri navajajo, da so rastlino našli še na Hrvaškem (najdišče pri Reki), pa tudi v botaničnem vrtu v finski [[Uppsala|Uppsali]]. Ker je bila že tedaj v Evropi močno razširjena navada izmenjevanja semen redkih rastlin med evropskimi botaničnimi vrtov, je Fleischmanov rebrinec prav gotovo bil med njimi, kar se da ugotoviti z raziskavo različnih arhivov botaničnih vrtov, kjer imajo še ohranjene sezname ''Index Seminum'' iz tistih časov <ref>Praprotnik idr. 2017, 34</ref>. Pregled arhivov kaže, da so semena Fleischmannovega rebrinca v izmenjavo ponujali botanični vrtovi v Dresdnu, Haleju, Jeni, Odesi, Hamburgu, Edinburghu, Münstru, Firencah, Varšav<ref> Bavcon, 2009</ref>. Očitno je v teh vrtovih dobro uspeval, da so pridobili dovolj semena za izmenjavo. ‘Vir vseh populacij v drugih vrtovih pa so seveda bila semena populacije Fleischmannovega rebrinca v Botaničnem vrtu v Ljubljani’.<ref>Praprotnik idr. 2017, 36</ref>
V slovenski botanični literaturi je o novi rastlini prvi pisal Fleishmann v reviji ''Carniolia'' (1839), pa tudi v knjigi ''Pregled kranjske flore'' (''Űbersicht der Flora Krain's'') (1844). Karel Dešman je Fleischmannovega rebrinca predstavil v časopisu ''Laibacher Zeitung'' (1867). Herbarijske pole z rebrincem so našli tudi v nekaterih herbarijskih zbirkah pomembnih botanikov - zbirateljev (npr. Valentina Premla, Jurija Dollinerja, Nikomeda Rasterna).
Objava o rebrincu je izšla tudi v herbarijskih zbirkah ''Flora exsiccata Carniolica'' (''Kranjska posušena flora'') (1904) in ''Flora exsiccata Austro-Hungarica ''(1913). Po drugi svetovni vojni najdemo predstavitev rebrinca v Mayerjevem ''Seznamu praprotnic in cvetnic slovenskega ozemlja'' (1952). Najbolj temeljito sta Flesichmannov rebrinec proučevala botanika F. Sušnik in B. Druškovič in ugotovila značilno razlikovanje do navadnega rebrinca. V izdajah ''Male Flore Slovenije'' (1999) se predstavitev Fleisschmannovega rebrinca pojavi šele v 3. izdaji. O njem piše tudi [[Tone Wraber]] v [[Enciklopedija Slovenije|Enciklopediji Slovenije]] (1989), v ''Zakladih Slovenije'' (1979) ga je predstavil [[Matjaž Kmecl]].
== O rastlini==
<br>[[File:Fleischmannov rebrinec (Plastinaca sativa L. var. fleischmanni (Hladnik) Burnat).jpg|thumb|Fleischmannov
rebrinec uspeva na peščeni gredi v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani.]]<br>
[[Pastinak|Rebrinci]] (''Pastinaca'') so ena bolj pogostih travniških rastlin. Ime je latinskega izvora in je v rimskih časih pomenil [[korenje]] (''pastus'' v latinščini pomeni hrana); pri navadnem rebrincu so korenine užitne. Od srednjega veka dalje se izraz uporablja za poimenovanje rebrincev. Navadni rebrinci so razširjeni v Evropi in zmernih predelih Azije. V Sloveniji rastejo v nižinskih predelih, na travnikih, ob poteh in na obdelanih tleh.
Če so navadni rebrinci v naravi pogosti, je Fleischmannov rebrinec slovenska in svetovna posebnost. Od navadnega rebrinca ga loči le dvoje pernatih listov, oblika in nazobčanost listov.
Fleischmanov rebrinec (''Plastinaca sativa L. var. Fleischmanni (Hladnik) Burnat'') sodi v rod kobulnic. Je dvoletnica. Steblo je pokončno, navadno visoko med 30 in 100 cm, razraslo in rahlo rebrasto. Pet pritličnih listov je združenih v rozeto. Stebelnih listov je od štiri do šest in so enostavnejši od pritličnih. Cvetovi so združeni v veliki sestavljene kobule, ki so rumene barve, sestavljeni iz drobnih cvetkov. Cveti sredi poletja (julij, avgust). Rastlina prvo leto tvori rozeto s pernato deljenimi listi, drugo leto požene iz rozete do 100 cm visoko steblo.
== Fleischmannov rebrinec - endemit in izumrla vrsta ==
Fleischmannovega rebrinca v naravnem okolju ne najdemo več, v kulturi se je obdržal le v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani, kjer ga skrbno obnavljajo iz leta v leto, saj bi se brez pomoči vrtnarjev danes težko sam obdržal v naravi. So pa leta 2011 rastlino spet naselili na grajski hrib, kjer se vsako leto obnavlja.
Fleischmanov rebrinec je uvrščen v Rdeči seznamu med izumrle taksome. Po kategorizacijskem sistemu IUCN iz l. 1994 ga opredeljujejo kot EW (Extinct in the Wild) – izumrla v naravi. Prav tako je v pravilniku o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst uvrščen med izumrle vrste.
== Razglednica, znamka, pot, knjiga ==
Fleischmannov rebrinec je tako zanimiva rastlina, da zasluži tudi širšo predstavitev. [[Botanični vrt Ljubljana]] skrbi za njeno redno rast na dveh rastiščih - v Botaničnem vrtu in na [[Ljubljanski grad|ljubljanskem gradu]], pa tudi za njegovo popularizacijo. Ob rojstnem dnevu vrta leta 1998 je izšla serijo razglednic, med katerimi je tudi fotografija Fleischmannovega rebrinca z opisom in risbo enoletne rozete.
Fleischmannob rebrinec se večkrat pojavi na naslovnicah seznamov semen rastlin, ki rastejo v vrtu in izhajajo že od leta 1889. Leta 2012 je bil upodobljen na poštni znamki. 11. maja 2016 so tej rastlini na čast odprli naravoslovno učno pot ‘''Po poti Fleischmannovega rebrinca’'', ki povezuje Botanični vrt in Ljubljanski grad. Pot je predstavljena tudi v brošurici, ki vodi obiskovalce od današnjega rastlišča v vrtu do rastlišča F. rebrinca na grajskem dvorišču, sproti pa opozarja tudi na druge predstavnike bogate flore Grajskega griča in življenjskih okolij na njem. V istem letu je bila rastlina predstavljena v okviru razstave ‘Botanična zgodovina Grajskega griča’.
Novembra 2017 je izšla monografija ‘Fleischmanov rebrinec (''Plastinaca sativa L. var. Fleischmanni (Hladnik) Burnat'')’, v kateri avtorji [[Nada Praprotnik]], [[Jože Bavcon]] in Blanka Ravnjak podrobneje opišejo njegov izvor, morfološke značilnosti, razlikovanje med navadnim in Fleischmanovim rebrincem, pojavljanje v strokovni literaturi in druge zanimivosti.
== Sklici==
{{sklici}}
== Literatura==
* Bavcon, Jože. 2009. ''120 let nabiranja semen rastlin za Index Seminum''. 120 Years of Seed Harvesting for Index Seminum. Ljubljana: Botanični vrt, Oddelek za biologijo Univerze v Ljubljani, str. 5 – 34.
* Bavcon, Jože. 2013. ''Naše rastline''. Celovec: Mohorjeva družba. Str. 192-193.
* Praprotnik, Nada; Bavcon, Jože; Ravnjak, Blanka. 2017. ''Fleischmanov rebrinec (Plastinaca sativa L. var. Fleischmanni (Hladnik) Burnat)''. Ljubljana: Botanični vrt Univerze v Ljubljani.
* Praprotnik, Nada; Bavcon, Jože. 2016. ''Andrej Fleischmann (1804-1867), vrtnar in vodja Botaničnega vrta v Ljubljani''. Ljubljana: Botanični vrt Univerze v Ljubljani.
* Ravnjak, Blanka; Bavcon Jože; Praprotnik, Nada. 2016. ''Po Poti Fleischmannovega rebrinca''. Path of the Fleischmann' Parsnip. Ljubljana: Ljubljanski grad, Botanični vrt Univerze v Ljubljani.
* Wraber Tone. 1989, Fleischmannov rebrinec. ''Enciklopedija Slovenije'' 3: 125-126.
== Zunanje povezave==
* [http://www.botanicni-vrt.si/fleischmannov-rebrinec Fleischmannov rebrinec]. Botanični vrt Univerze v Ljubljani.
* »[https://prvi.rtvslo.si/podkast/sledi-casa/80/174953307 Fleischmannov rebrinec]«. ''Sledi časa'' (30. april 2025). RTV Slovenija.
* [https://ars.rtvslo.si/podkast/pogled-v-znanost/126780558/175237574 Endemit na ljubljanskem gradu]. Pogled v znanost (20. julij 2026). Ars (RTV Slovenija).
[[Kategorija:Kobulnice]]
[[Kategorija:Flora Evrope]]
[[Kategorija:Flora Slovenije]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1837]]
[[Kategorija:Endemične rastline v Sloveniji]]
ncnim3bqi3s7kbn2n7h98phu251261r
Narodni muzej umetnosti Romunije
0
445635
6739406
6298608
2026-08-19T13:42:17Z
CommonsDelinker
5156
[[c:COM:CDC|Bot]]: Datoteka Bucharest_-_Palace_before_dawn_01.jpg je bila v Zbirki izbrisana, zaradi per [[:c:Commons:Deletion requests/Files in Category:Royal Palace, Bucharest|]]. Odstranjevanje.
6739406
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Zgradba
|name = Narodni muzej umetnosti Romunije
|native_name = Muzeul Național de Artă al României
|image =
|image_size =
|caption =
|location = [[Bukarešta]], [[Romunija]]
| map_type =
| map_alt =
| map_caption =
|start_date =
|completion_date =
|opening = 1948
|building_type = kraljeva palača
|antenna_spire =
|roof =
|top_floor =
|floor_count =
|elevator_count =
|cost =
|floor_area =
|architect =
|structural_engineer=
|client =
|developer =
|owner = Ministrstvo za kulturo Romunije
|management = Narodna mreža muzejev Romunije
|references =
|extra =
| website = [http://www.mnar.arts.ro/ www.mnar.arts.ro/]
}}
'''Narodni muzej umetnosti Romunije''' (romunsko ''Muzeul Național de Artă al României'') je v [[Kraljeva palača, Bukarešta|Kraljevi palači]] na Trgu revolucije v središču [[Bukarešta|Bukarešte]]<ref>{{Navedi splet |url=http://www.mnar.arts.ro/History-of-the-palace |title=Istoricul clădirii |accessdate=2018-02-22 |archive-date=2016-06-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160606083929/http://www.mnar.arts.ro/History-of-the-palace |url-status=dead }}</ref>. Hrani zbirke srednjeveške in sodobne romunske umetnosti, pa tudi mednarodno zbirko, ki jo je sestavila romunska kraljevska družina.
Od 15. julija do 2. oktobra 2005 je bila v njem razstava Sence in svetloba. Predstavljena so bila štiri stoletja francoske umetnosti, kar je bila največja razstava francoskih slik v srednji in vzhodni Evropi od leta 1945<ref name="Online Gallery">{{navedi splet|last=Online Gallery|title=Umbre și Lumini. Patru secole de pictură franceză. Secolul XIX|url=http://www.onlinegallery.ro/expozitie-tematica/umbre-si-lumini-patru-secole-de-pictura-franceza-secolul-xix/muzeul-national-de-a|publisher=Online Gallery.ro|accessdate=13 January 2013}}</ref>. Razstavljenih je bilo 77 del, vključno z mojstrovinami slikarjev, kot so [[Poussin]], [[Jean-Baptiste-Siméon Chardin|Chardin]], [[Jean Auguste Dominique Ingres|Ingres]], [[Jacques-Louis David|David]], [[Eugène Delacroix|Delacroix]], [[Jean-Baptiste-Camille Corot|Corot]], [[Paul Cézanne]], [[Henri Matisse|Matisse]], [[Pablo Picasso|Picasso]] in [[Georges Braque|Braque]].
== Zgodovina ==
[[File:Pieter paul rubens, ercole e i leone nemeo, 02.JPG|thumb|''Heraklej se bori z nemejskim levom'', [[Peter Paul Rubens]]]]
[[File:Adoración de los pastores Bucarest(2).jpg|thumb|upright|left|''Čaščenje pastirjev'', [[El Greco]], 1600]]
Muzej je bil poškodovan leta 1989 med [[Romunska revolucija 1989|romunsko revolucijo]], ko je bil odstavljen [[Nicolae Ceaușescu]]. Leta 2000 je bil del muzeja ponovno odprt za javnost. V njem sta sodobna romunska in mednarodna zbirka. Celovita srednjeveška umetniška zbirka, v kateri so zdaj dela, ki so bila ohranjena v samostanih, uničenih v obdobju vladanja Ceaușesca, je bila spet odprta spomladi leta 2002. V dveh dvoranah so začasne razstave.
Sodobna romunska zbirka obsega skulpture, ki so jih ustvarili Constantin Brâncuși, Milița Petrașcu in Dimitrie Paciurea, ter slike, ki so jih ustvarili Theodor Aman, Nicolae Grigorescu, Theodor Pallady, Gheorghe Petrașcu in Gheorghe Tattarescu.
Mednarodna zbirka obsega dela starih mojstrov, kot so Domenico Veneziano, El Greco, Tintoretto, Jan van Eyck, Jan Brueghel starejši, Peter Paul Rubens in Rembrandt, poleg tega pa tudi dela impresionistov, kot sta Claude Monet in Alfred Sisley. Med najbolj znanimi deli v zbirki starih mojstrov so portret pevca Farinellija, delo Jacopa Amigonija, ''Križanje'' Antonella da Messine in ''Kristus, privezan k stebru'' Alonsa Cana.
== Razstave ==
V južnem delu stavbe je bil leta 2000 ponovno odprt Evropski muzej umetnosti. Zbirka slik je bila urejena na podlagi 214 umetniških del iz zbirke kralja Karla I., ki so jim dodali slike drugih članov kraljeve družine. Kraljeva zbirka je vsebovala slike El Greca, Rembrandta, Brueghla starejšega, Rubensa in Domenica Veneziana.
Spomladi 2001 je bila ponovno odprta romunska galerija moderne umetnosti. Slike so v mezaninu in v drugem nadstropju krila stavbe. V mezaninu so zgodnja romunska slikarska dela (Nicholas Polcovnicul, Eustathius Altini, Anton Chladek, Livaditti Niccolo Giovanni Schiavoni, Carol Wahlstein Constantin Daniel Rosenthal, John Negulici, Constantin Lecca, Carol Popp de Szathmary) skupaj s portreti družinskih članov in nekaj krajin.
{{Col-begin}}
{{Col-break}}
V oddelku sodobne romunske umetnosti so predstavljeni slikarji:
* Nicolae Grigorescu
* Stefan Luchian
* Cecilia Cuțescu-Storck
* Nicolae Tonitza
* Herman Maxy
* Victor Brauner
{{Col-break}}
Druge pomembne slike, ki so dela neromunskih slikarjev, so:
* Bernardino Licinio: ''Vrnitev bratovega sina''
* Hans von Aachen; ''Tri lepotice''
* Aegidius Sadeler: ''Dvorana Hradčani''
* Bartholomäus Zeitblom: ''Sveta Barbara''
* Claude Monet: ''Camille v zeleni obleki''
* Paul Signac: ''Gate''
{{col-end}}
===Galerija===
<gallery>
File:Bucuresti, Romania, Palatul Regal (Muzeul National de Arta al Romaniei - Pavilionul Sala Tronului - interior 21 ); B-II-m-A-19856.JPG
File:Museo d'arte di bucarest, interno 04 sala dei pittori fiamminghi e olandesi del XVI sec.JPG
File:Bucuresti, Romania, Palatul Regal (Muzeul National de Arta al Romaniei - Pavilionul Sala Tronului - interior 2 ); B-II-m-A-19856.JPG
File:Bucuresti, Romania, Palatul Regal (Muzeul de Arta al Romaniei - Galeria de Arta Europeana - detaliu 18); B-II-m-A-19856.JPG
File:Museo d'arte di bucarest, interno, sala dell'arte rumena 04.JPG
File:Museo d'arte di bucarest, interno, sala dell'arte rumena degli esordi.JPG
File:Bucuresti, Romania, Palatul Regal (Muzeul National de Arta al Romaniei - Pavilionul Sala Tronului - Sala Tronului - interior 7 - plafon ); B-II-m-A-19856.JPG
</gallery>
== Sklici ==
{{sklici}}
==Zunanje povezave==
{{commons category|National Museum of Art of Romania}}
* [http://www.mnar.arts.ro/ Uradna spletna stran muzeja]
* [http://www.artonstamps.org/Art-Gallery/Museums/Bucharest/Palace/palace.htm Stran o zgradbi]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti v Bukarešti]]
[[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 1948]]
[[Kategorija:Muzeji v Romuniji]]
{{normativna kontrola}}
lo25wrbl01566qumv0av45y9td5yzdm
6739547
6739406
2026-08-19T19:00:48Z
Ljuba24b
92351
dp
6739547
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Zgradba
|name = Narodni muzej umetnosti Romunije
|native_name = Muzeul Național de Artă al României
|image =Bucharest solidarity with Ukraine (52098959318).jpg
|image_size =
|caption =
|location = [[Bukarešta]], [[Romunija]]
| map_type =
| map_alt =
| map_caption =
|start_date =
|completion_date =
|opening = 1948
|building_type = kraljeva palača
|antenna_spire =
|roof =
|top_floor =
|floor_count =
|elevator_count =
|cost =
|floor_area =
|architect =
|structural_engineer=
|client =
|developer =
|owner = Ministrstvo za kulturo Romunije
|management = Narodna mreža muzejev Romunije
|references =
|extra =
| website = [http://www.mnar.arts.ro/ www.mnar.arts.ro/]
}}
'''Narodni muzej umetnosti Romunije''' (romunsko ''Muzeul Național de Artă al României'') je v [[Kraljeva palača, Bukarešta|Kraljevi palači]] na Trgu revolucije v središču [[Bukarešta|Bukarešte]]<ref>{{Navedi splet |url=http://www.mnar.arts.ro/History-of-the-palace |title=Istoricul clădirii |accessdate=2018-02-22 |archive-date=2016-06-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160606083929/http://www.mnar.arts.ro/History-of-the-palace |url-status=dead }}</ref>. Hrani zbirke srednjeveške in sodobne romunske umetnosti, pa tudi mednarodno zbirko, ki jo je sestavila romunska kraljevska družina.
Od 15. julija do 2. oktobra 2005 je bila v njem razstava Sence in svetloba. Predstavljena so bila štiri stoletja francoske umetnosti, kar je bila največja razstava francoskih slik v srednji in vzhodni Evropi od leta 1945<ref name="Online Gallery">{{navedi splet|last=Online Gallery|title=Umbre și Lumini. Patru secole de pictură franceză. Secolul XIX|url=http://www.onlinegallery.ro/expozitie-tematica/umbre-si-lumini-patru-secole-de-pictura-franceza-secolul-xix/muzeul-national-de-a|publisher=Online Gallery.ro|accessdate=13 January 2013}}</ref>. Razstavljenih je bilo 77 del, vključno z mojstrovinami slikarjev, kot so [[Poussin]], [[Jean-Baptiste-Siméon Chardin|Chardin]], [[Jean Auguste Dominique Ingres|Ingres]], [[Jacques-Louis David|David]], [[Eugène Delacroix|Delacroix]], [[Jean-Baptiste-Camille Corot|Corot]], [[Paul Cézanne]], [[Henri Matisse|Matisse]], [[Pablo Picasso|Picasso]] in [[Georges Braque|Braque]].
== Zgodovina ==
[[File:Pieter paul rubens, ercole e i leone nemeo, 02.JPG|thumb|''Heraklej se bori z nemejskim levom'', [[Peter Paul Rubens]]]]
[[File:Adoración de los pastores Bucarest(2).jpg|thumb|upright|left|''Čaščenje pastirjev'', [[El Greco]], 1600]]
Muzej je bil poškodovan leta 1989 med [[Romunska revolucija 1989|romunsko revolucijo]], ko je bil odstavljen [[Nicolae Ceaușescu]]. Leta 2000 je bil del muzeja ponovno odprt za javnost. V njem sta sodobna romunska in mednarodna zbirka. Celovita srednjeveška umetniška zbirka, v kateri so zdaj dela, ki so bila ohranjena v samostanih, uničenih v obdobju vladanja Ceaușesca, je bila spet odprta spomladi leta 2002. V dveh dvoranah so začasne razstave.
Sodobna romunska zbirka obsega skulpture, ki so jih ustvarili Constantin Brâncuși, Milița Petrașcu in Dimitrie Paciurea, ter slike, ki so jih ustvarili Theodor Aman, Nicolae Grigorescu, Theodor Pallady, Gheorghe Petrașcu in Gheorghe Tattarescu.
Mednarodna zbirka obsega dela starih mojstrov, kot so Domenico Veneziano, El Greco, Tintoretto, Jan van Eyck, Jan Brueghel starejši, Peter Paul Rubens in Rembrandt, poleg tega pa tudi dela impresionistov, kot sta Claude Monet in Alfred Sisley. Med najbolj znanimi deli v zbirki starih mojstrov so portret pevca Farinellija, delo Jacopa Amigonija, ''Križanje'' Antonella da Messine in ''Kristus, privezan k stebru'' Alonsa Cana.
== Razstave ==
V južnem delu stavbe je bil leta 2000 ponovno odprt Evropski muzej umetnosti. Zbirka slik je bila urejena na podlagi 214 umetniških del iz zbirke kralja Karla I., ki so jim dodali slike drugih članov kraljeve družine. Kraljeva zbirka je vsebovala slike El Greca, Rembrandta, Brueghla starejšega, Rubensa in Domenica Veneziana.
Spomladi 2001 je bila ponovno odprta romunska galerija moderne umetnosti. Slike so v mezaninu in v drugem nadstropju krila stavbe. V mezaninu so zgodnja romunska slikarska dela (Nicholas Polcovnicul, Eustathius Altini, Anton Chladek, Livaditti Niccolo Giovanni Schiavoni, Carol Wahlstein Constantin Daniel Rosenthal, John Negulici, Constantin Lecca, Carol Popp de Szathmary) skupaj s portreti družinskih članov in nekaj krajin.
{{Col-begin}}
{{Col-break}}
V oddelku sodobne romunske umetnosti so predstavljeni slikarji:
* Nicolae Grigorescu
* Stefan Luchian
* Cecilia Cuțescu-Storck
* Nicolae Tonitza
* Herman Maxy
* Victor Brauner
{{Col-break}}
Druge pomembne slike, ki so dela neromunskih slikarjev, so:
* Bernardino Licinio: ''Vrnitev bratovega sina''
* Hans von Aachen; ''Tri lepotice''
* Aegidius Sadeler: ''Dvorana Hradčani''
* Bartholomäus Zeitblom: ''Sveta Barbara''
* Claude Monet: ''Camille v zeleni obleki''
* Paul Signac: ''Gate''
{{col-end}}
===Galerija===
<gallery>
File:Bucuresti, Romania, Palatul Regal (Muzeul National de Arta al Romaniei - Pavilionul Sala Tronului - interior 21 ); B-II-m-A-19856.JPG
File:Museo d'arte di bucarest, interno 04 sala dei pittori fiamminghi e olandesi del XVI sec.JPG
File:Bucuresti, Romania, Palatul Regal (Muzeul National de Arta al Romaniei - Pavilionul Sala Tronului - interior 2 ); B-II-m-A-19856.JPG
File:Bucuresti, Romania, Palatul Regal (Muzeul de Arta al Romaniei - Galeria de Arta Europeana - detaliu 18); B-II-m-A-19856.JPG
File:Museo d'arte di bucarest, interno, sala dell'arte rumena 04.JPG
File:Museo d'arte di bucarest, interno, sala dell'arte rumena degli esordi.JPG
File:Bucuresti, Romania, Palatul Regal (Muzeul National de Arta al Romaniei - Pavilionul Sala Tronului - Sala Tronului - interior 7 - plafon ); B-II-m-A-19856.JPG
</gallery>
== Sklici ==
{{sklici}}
==Zunanje povezave==
{{commons category|National Museum of Art of Romania}}
* [http://www.mnar.arts.ro/ Uradna spletna stran muzeja]
* [http://www.artonstamps.org/Art-Gallery/Museums/Bucharest/Palace/palace.htm Stran o zgradbi]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti v Bukarešti]]
[[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 1948]]
[[Kategorija:Muzeji v Romuniji]]
{{normativna kontrola}}
j227clk9h27dkx1w847dz1x6wiixp4b
Kraljeva palača, Bukarešta
0
445643
6739400
6629862
2026-08-19T13:38:46Z
CommonsDelinker
5156
[[c:COM:CDC|Bot]]: Datoteka The_main_façade_of_the_Royal_Palace_of_Bucharest.jpg je bila v Zbirki izbrisana, zaradi per [[:c:Commons:Deletion requests/Files in Category:Royal Palace, Bucharest|]]. Odstranjevanje.
6739400
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox building
| name = Kraljeva palača v Bukarešti
| native_name = Palatul Regal din București
| native_name_lang = ro
| logo =
| logo_size =
| logo_alt =
| logo_caption =
| image = Muzeul National de Arta, Bucuresti.jpg
| image_size =
| image_alt =
| image_caption =
| map_type =
| map_alt =
| map_caption =
| map_size =
| map_dot_label =
| map_dot_mark =
| relief =
| former_names =
| alternate_names =
| etymology =
| status =
| cancelled =
| topped_out =
| building_type =
| architectural_style =
| classification =
| location =
| address =
| location_city = [[Bukarešta]]
| location_country = {{ROM}}
| coordinates = {{Coord|44.439362|N|26.095943|E}}
| altitude =
| current_tenants = [[Narodni muzej umetnosti Romunije]]
| namesake =
| groundbreaking_date = 1812
| start_date =
| stop_date =
| est_completion =
| topped_out_date =
| completion_date = 1937
| opened_date =
| inauguration_date =
| relocated_date =
| renovation_date = 2013
| closing_date =
| demolition_date =
| cost =
| ren_cost =
| client =
| owner = Vlada Romunije
| landlord =
| affiliation =
| height =
| architectural =
| tip =
| antenna_spire =
| roof =
| top_floor =
| observatory =
| diameter =
| circumference =
| weight =
| other_dimensions =
| structural_system =
| material =
| size =
| floor_count = 4
| floor_area =
| elevator_count =
| grounds_area =
| architect = Nicolae Nenciulescu
| architecture_firm =
| developer =
| engineer =
| structural_engineer =
| services_engineer =
| civil_engineer =
| other_designers =
| quantity_surveyor =
| main_contractor =
| awards =
| designations =
| known_for =
| ren_architect =
| ren_firm =
| ren_engineer =
| ren_str_engineer =
| ren_serv_engineer =
| ren_civ_engineer =
| ren_oth_designers =
| ren_qty_surveyor =
| ren_contractor =
| ren_awards =
| rooms =
| parking =
| website = http://www.mnar.arts.ro/
| embed =
| embedded =
| references =
| footnotes =
}}
'''Kraljeva palača''' (romunsko ''Palatul Regal'') v [[Bukarešta|Bukarešti]], '''Palača republike''' (romunsko ''Palatul Republicii'') med letoma 1948 in 1990, je zgodovinska zgradba v glavnem mestu [[Romunija|Romunije]]. Vse do leta 1947, ko je odstopil kralj Mihael I. in se je začel komunizem, je bila uradna rezidenca romunskih kraljev. Od leta 1948 je v palači [[Narodni muzej umetnosti Romunije]]. Nekdanja romunska kraljeva družina zdaj uporablja Elizabetino palačo kot uradno rezidenco v Bukarešti.
Palača je največja in najpomembnejša kraljeva rezidenca v državi s simboličnimi uradnimi prostori, kot so prestolna dvorana, jedilnica in veličastno stopnišče. Konjeniški kip prvega romunskega kralja Karla I. stoji na velikem trgu pred njo, znan kot Palačni trg (romunsko ''Piața Palatului''), vendar so ga po [[Romunska revolucija 1989|romunski revoluciji]] leta 1989 preimenovali v Trg revolucije.
== Zgodovina ==
=== Kraljeva palača – Golescujev dvorec (1812–1937) ===
[[File:Palatul Domnesc-Casa Golescu, 1866, JR Huber.jpg|thumb|230px|right|Golescujev dvorec]]
Med letoma 1812 in 1815 je bil na mestu današnje kraljeve palače zgrajen Golescujev dvorec <ref name="cp2011-12-13">[http://www.zf.ro/ziarul-de-duminica/casa-golescu-3096966/ Casa Golescu], 11 apr 2008, Emanuel Bădescu, ''Ziarul de Duminică'', accesat la 13 decembrie 2011</ref>. Pripadal je bojarju Dinicuju Golescuju, visokemu aristokratu. Hiša je bila zgrajena v neoklasicističnem slogu in je imela 25 sob, precej velika hiša za Bukarešto v tisti dobi. Leta 1837 je dvorec postal uradna rezidenca vlaškega kneza [[Aleksander II. Gika|Aleksandra II. Gike]]. Od 1859 do 1866 je bil prvi knez (''domnitor'' je bil uradni naslov vladarja Romunije med 1862 in 1881) Aleksander Ioan Cuza voditelj Združenih kneževin Vlaške in Moldavije. Dvorec je bil njegova uradna rezidenca.
Februarja 1866 je Cuzo s prestola odstranila politična koalicija liberalcev in konzervativcev in povabila nemškega princa Karla Hohenzollerna-Sigmaringena (ki bo vladal kot Karel I.) za domnitorja države, takrat uradno znane kot Romunija. 10. maja 1866 je princ Karel prvič prispel v Bukarešto, aristokrati pa so mu ponudili Golescujev dvorec kot državno rezidenco. <ref name="c2011-12-13">[http://www.zf.ro/ziarul-de-duminica/casa-lui-dinicu-golescu-3247224/ Casa lui Dinicu Golescu], 30 sep 2008, Emanuel Bădescu, ''Ziarul de Duminică'', accesat la 13 decembrie 2011</ref> Med svojim vladanjem je kralj Karel povečal in izboljšal dvorec, ki ni bil dovolj velik, niti ni imel ustreznih prostorov z zahtevano veličastnostjo za uradne kraljeve naloge. Po neodvisnosti, ki so si jo pridobili po rusko-turški vojni, je bila Romunija leta 1881 razglašena za kraljevino, dvorec pa postal kraljeva palača.
Leta 1926 je požar uničil glavno stavbo stare kraljeve palače. Kraljeva družina je tedaj kot uradno rezidenco v Bukarešti uporabljala [[palača Cotroceni|palačo Cotroceni]] (zgradil jo je kralj Karel I. kot bivališče mladega para Ferdinanda in Marije, ko je bil kronski knez). Ker je bila potrebna popolna prenova, so bili med obsežno rekonstrukcijo, izvedeno v letih 1936 in 1937, porušeni ostanki stare palače. <ref>https://www.historia.ro/sectiune/general/articol/palatul-regal-din-bucuresti-eleganta-si-monarhie</ref>
=== Nova kraljeva palača (1937–47) ===
Nova kraljeva palača, kakršna je danes, je bila postavljena v letih 1936 in 1937 pod neposrednim nadzorom kraljice Marije in njenega sina kralja Karla II. Arhitekt je bil Nicolae Nenciulescu. Med drugo svetovno vojno je bila načrtovana popolna obnova palače, da bi ji dali sijaj kraljeve palače, vendar ta arhitekturni projekt ni bil uresničen.
Do 24. avgusta 1944 je stala za kraljevo palačo vila, imenovana ''Casa Nouă'' (Nova hiša). Danes je v njej koncertna dvorana Sala Palatului. Kraljeva družina je v njej dejansko živela, ker so bili v novi kraljevi palači predvsem uradni, veliki prostori. Med Novo hišo in palačo je bila steza, na kateri so se srečevali obiskovalci. V vili so 23. avgusta 1944 popoldan med državnim udarom odvzeli prostost maršalu [[Ion Antonescu |Ionu Antonescuju]]. Državni udar je vodil kralj Mihael in zrušil pronacistični režim Antonescuja, tako da se je Romunija pridružila zaveznicam. Naslednji bombni napad, ki ga je izvedla nemška [[Luftwaffe (Wehrmacht)|Luftwaffe]], je popolnoma uničil Novo hišo in resno prizadel kraljevo palačo.
Po 24. avgustu 1944 je kraljeva palača zaradi nemškega bombardiranja postala neprimerna, palača Cotroceni pa še vedno ni bila obnovljena po katastrofalnem potresu 10. novembra 1940, zato je romunska kraljeva družina pogrešala uporabno rezidenco v Bukarešti. Kralj Mihael je prosil svojo teto, romunsko princeso Elizabeto, nekdanjo kraljevo ženo v Grčiji, naj dovoli uporabo svoje vile v parku Herăstrău (danes Elizabetina palača). Vse do leta 1947 je bila rezidenca kraljeve družine. Tega leta pa je bil Mihael prisiljen odstopiti in oditi v izgnanstvo. Ponovno so jo začeli uporabljati po letu 1997, ko so družini vrnili nekdanjo lastnino.
Leta 1945 je bila prestolna dvorana v kraljevi palači popravljena v naglici, da je gostila slovesnost ob odlikovanju kralja Mihaela I., ki so mu ga podelili Sovjeti. 19. julija 1945 so nagradili kralja z redom zmage, svojim najvišjim vojaškim odlikovanjem, za zasluge v državnem udaru leta 1944<ref>{{Harvnb|Porter|2005|p=144}}</ref>. Iz istega razloga je kralja z [[legija za zasluge|legijo za zasluge]] odlikoval ameriški predsednik [[Harry S. Truman]] leto kasneje.
=== Kraljeva palača v komunističnem režimu (1947–89) ===
V romunski komunistični dobi je kraljeva palača postala Narodni muzej umetnosti Romunije.
Prestolna dvorana v palači je bila preimenovana v ''Sala Consiliului de Stat'' (Dvorana državnega sveta), ki so jo uporabljali naslednji voditelji Romunije za različne politične dogodke. V tem času so bili odstranjeni vsi simboli, ki so spominjali na monarhijo, kot sta bila prestol, velik kraljevski grb na stenah in drugo.
Leta 1965 je bila dvorana državnega sveta uporabljena ob slovesu, ko je umrl [[Gheorghe Gheorghiu-Dej]].
=== Kraljeva palača po romunski revoluciji 1989 ===
Po [[Romunska revolucija 1989 |antikomunistični revoluciji]] leta 1989 je Romunija ostala pod republikanskim režimom, nekdanja kraljeva palača pa je še naprej gostila Narodni muzej umetnosti. Med dogodki decembra 1989 z nasilnimi oboroženimi spopadi na ulicah je bila palača spet resno poškodovana in zažgana. Umetniška dela so bila ogrožena. Glavne dvorane v kraljevi palači so po spremembi režima obnovili z najobsežnejšimi restavratorskimi deli, končanimi leta 2013, in si jih je zdaj mogoče ogledati. <ref>{{Navedi splet |url=http://rezistenta.net/2011/05/sala-tronului-muzeu-arta-palat-regal-calea-victoriei.html |title=arhivska kopija |accessdate=2018-02-22 |archive-date=2017-09-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170913012550/http://rezistenta.net/2011/05/sala-tronului-muzeu-arta-palat-regal-calea-victoriei.html |url-status=dead }}</ref>
Nekdanji kralj Mihael in njegova žena Ana sta smela prvič obiskati državo aprila 1992. Dvodnevni obisk je bil zgodovinski dogodek, monarhistični tisk pa je trdil, da je več kot milijon ljudi pozdravilo kralja na ulicah. Romunske postkomunistične oblasti so zavrnile naslednji obisk. Leta 1997 je novoustanovljena vlada, ki jo je vodil Victor Ciorbea, odpravila komunistični odlok, ki je prepovedal kralju romunsko državljanstvo, kar mu je omogočilo, da je dobil vrnjene dokumente in se trajno preselil v državo. Avgusta 2016 je bila v prestolni dvorani postavljena krsta Ane, žene kralja Mihaela I., pred pokopom v kraju Curtea de Argeș.
== Galerija ==
<gallery>
File:Bucuresti, Romania, Palatul Regal (Muzeul National de Arta al Romaniei - Pavilionul Sala Tronului - Sala Tronului interior 1 ); B-II-m-A-19856.JPG|Prestolna dvorana po letu 1989
File:Bucuresti, Romania, Palatul Regal (Muzeul National de Arta al Romaniei - Pavilionul Sala Tronului - Sala Tronului - interior 7 - plafon ); B-II-m-A-19856.JPG|Detajl stropa v prestolni dvorani
File:Bucuresti, Romania, Palatul Regal (Muzeul National de Arta al Romaniei - Pavilionul Sala Tronului - interior 21 ); B-II-m-A-19856.JPG|Vstop na vojvodsko stopnišče
File:A plaque on the wall of Royal Palace of Bucharest - detail.jpg
File:A plaque on the wall of Royal Palace of Bucharest.jpg
File:The gate of the Royal Palace of Bucharest.jpg
File:The Romanian Royal Coat of Arms, medium variant, at the Royal Palace of Bucharest.jpg
File:A latch of one of the entrances in the Royal Palace of Bucharest.jpg
File:The Royal Cypher of King Carol II of Romania on the porch roof of the Royal Palace of Bucharest.jpg
</gallery>
== Sklici ==
{{sklici}}
== Literatura ==
*Gould Lee, Arthur (1998), ''Coroana contra secera și ciocanul. Povestea regelui Mihai al României'', Traducerea din engleză de Maria Bica, București: Editura Humanitas, ISBN 973-28-0829-2
*Porter, Ivor (2005), ''Michael of Romania. The King and the Country'', Phoenix Mill: Sutton Publishing
*Ionnițiu, Mircea (1993), ''Amintiri și reflecțiuni'', București: Editura Enciclopedică, ISBN 973-45-0039-2
*Ciobanu, Mircea (2008), ''Convorbiri cu Regele Mihai I al României'', București: Editura Humanitas, ISBN 978-973-50-2122-1
==Zunanje povezave==
{{commons category|Royal Palace, Bucharest}}
* [http://www.familiaregala.ro/ The official site of the Royal Family of Romania] (Romanian)
* [http://rezistenta.net/2007/09/palatul-regal-din-bucuresti.html Rezistenta] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170925062843/http://rezistenta.net/2007/09/palatul-regal-din-bucuresti.html |date=2017-09-25 }}
[[Kategorija:Zgradbe in objekti v Bukarešti]]
[[Kategorija:Muzeji v Romuniji]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1812]]
[[Kategorija:Kraljeve rezidence v Romuniji]]
fs3g4z5oe09gv4x9hf5lui4tdolcpdv
6739404
6739400
2026-08-19T13:39:42Z
CommonsDelinker
5156
[[c:COM:CDC|Bot]]: Datoteka Muzeul_National_de_Arta,_Bucuresti.jpg je bila v Zbirki izbrisana, zaradi per [[:c:Commons:Deletion requests/Files in Category:Royal Palace, Bucharest|]]. Odstranjevanje.
6739404
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox building
| name = Kraljeva palača v Bukarešti
| native_name = Palatul Regal din București
| native_name_lang = ro
| logo =
| logo_size =
| logo_alt =
| logo_caption =
| image =
| image_size =
| image_alt =
| image_caption =
| map_type =
| map_alt =
| map_caption =
| map_size =
| map_dot_label =
| map_dot_mark =
| relief =
| former_names =
| alternate_names =
| etymology =
| status =
| cancelled =
| topped_out =
| building_type =
| architectural_style =
| classification =
| location =
| address =
| location_city = [[Bukarešta]]
| location_country = {{ROM}}
| coordinates = {{Coord|44.439362|N|26.095943|E}}
| altitude =
| current_tenants = [[Narodni muzej umetnosti Romunije]]
| namesake =
| groundbreaking_date = 1812
| start_date =
| stop_date =
| est_completion =
| topped_out_date =
| completion_date = 1937
| opened_date =
| inauguration_date =
| relocated_date =
| renovation_date = 2013
| closing_date =
| demolition_date =
| cost =
| ren_cost =
| client =
| owner = Vlada Romunije
| landlord =
| affiliation =
| height =
| architectural =
| tip =
| antenna_spire =
| roof =
| top_floor =
| observatory =
| diameter =
| circumference =
| weight =
| other_dimensions =
| structural_system =
| material =
| size =
| floor_count = 4
| floor_area =
| elevator_count =
| grounds_area =
| architect = Nicolae Nenciulescu
| architecture_firm =
| developer =
| engineer =
| structural_engineer =
| services_engineer =
| civil_engineer =
| other_designers =
| quantity_surveyor =
| main_contractor =
| awards =
| designations =
| known_for =
| ren_architect =
| ren_firm =
| ren_engineer =
| ren_str_engineer =
| ren_serv_engineer =
| ren_civ_engineer =
| ren_oth_designers =
| ren_qty_surveyor =
| ren_contractor =
| ren_awards =
| rooms =
| parking =
| website = http://www.mnar.arts.ro/
| embed =
| embedded =
| references =
| footnotes =
}}
'''Kraljeva palača''' (romunsko ''Palatul Regal'') v [[Bukarešta|Bukarešti]], '''Palača republike''' (romunsko ''Palatul Republicii'') med letoma 1948 in 1990, je zgodovinska zgradba v glavnem mestu [[Romunija|Romunije]]. Vse do leta 1947, ko je odstopil kralj Mihael I. in se je začel komunizem, je bila uradna rezidenca romunskih kraljev. Od leta 1948 je v palači [[Narodni muzej umetnosti Romunije]]. Nekdanja romunska kraljeva družina zdaj uporablja Elizabetino palačo kot uradno rezidenco v Bukarešti.
Palača je največja in najpomembnejša kraljeva rezidenca v državi s simboličnimi uradnimi prostori, kot so prestolna dvorana, jedilnica in veličastno stopnišče. Konjeniški kip prvega romunskega kralja Karla I. stoji na velikem trgu pred njo, znan kot Palačni trg (romunsko ''Piața Palatului''), vendar so ga po [[Romunska revolucija 1989|romunski revoluciji]] leta 1989 preimenovali v Trg revolucije.
== Zgodovina ==
=== Kraljeva palača – Golescujev dvorec (1812–1937) ===
[[File:Palatul Domnesc-Casa Golescu, 1866, JR Huber.jpg|thumb|230px|right|Golescujev dvorec]]
Med letoma 1812 in 1815 je bil na mestu današnje kraljeve palače zgrajen Golescujev dvorec <ref name="cp2011-12-13">[http://www.zf.ro/ziarul-de-duminica/casa-golescu-3096966/ Casa Golescu], 11 apr 2008, Emanuel Bădescu, ''Ziarul de Duminică'', accesat la 13 decembrie 2011</ref>. Pripadal je bojarju Dinicuju Golescuju, visokemu aristokratu. Hiša je bila zgrajena v neoklasicističnem slogu in je imela 25 sob, precej velika hiša za Bukarešto v tisti dobi. Leta 1837 je dvorec postal uradna rezidenca vlaškega kneza [[Aleksander II. Gika|Aleksandra II. Gike]]. Od 1859 do 1866 je bil prvi knez (''domnitor'' je bil uradni naslov vladarja Romunije med 1862 in 1881) Aleksander Ioan Cuza voditelj Združenih kneževin Vlaške in Moldavije. Dvorec je bil njegova uradna rezidenca.
Februarja 1866 je Cuzo s prestola odstranila politična koalicija liberalcev in konzervativcev in povabila nemškega princa Karla Hohenzollerna-Sigmaringena (ki bo vladal kot Karel I.) za domnitorja države, takrat uradno znane kot Romunija. 10. maja 1866 je princ Karel prvič prispel v Bukarešto, aristokrati pa so mu ponudili Golescujev dvorec kot državno rezidenco. <ref name="c2011-12-13">[http://www.zf.ro/ziarul-de-duminica/casa-lui-dinicu-golescu-3247224/ Casa lui Dinicu Golescu], 30 sep 2008, Emanuel Bădescu, ''Ziarul de Duminică'', accesat la 13 decembrie 2011</ref> Med svojim vladanjem je kralj Karel povečal in izboljšal dvorec, ki ni bil dovolj velik, niti ni imel ustreznih prostorov z zahtevano veličastnostjo za uradne kraljeve naloge. Po neodvisnosti, ki so si jo pridobili po rusko-turški vojni, je bila Romunija leta 1881 razglašena za kraljevino, dvorec pa postal kraljeva palača.
Leta 1926 je požar uničil glavno stavbo stare kraljeve palače. Kraljeva družina je tedaj kot uradno rezidenco v Bukarešti uporabljala [[palača Cotroceni|palačo Cotroceni]] (zgradil jo je kralj Karel I. kot bivališče mladega para Ferdinanda in Marije, ko je bil kronski knez). Ker je bila potrebna popolna prenova, so bili med obsežno rekonstrukcijo, izvedeno v letih 1936 in 1937, porušeni ostanki stare palače. <ref>https://www.historia.ro/sectiune/general/articol/palatul-regal-din-bucuresti-eleganta-si-monarhie</ref>
=== Nova kraljeva palača (1937–47) ===
Nova kraljeva palača, kakršna je danes, je bila postavljena v letih 1936 in 1937 pod neposrednim nadzorom kraljice Marije in njenega sina kralja Karla II. Arhitekt je bil Nicolae Nenciulescu. Med drugo svetovno vojno je bila načrtovana popolna obnova palače, da bi ji dali sijaj kraljeve palače, vendar ta arhitekturni projekt ni bil uresničen.
Do 24. avgusta 1944 je stala za kraljevo palačo vila, imenovana ''Casa Nouă'' (Nova hiša). Danes je v njej koncertna dvorana Sala Palatului. Kraljeva družina je v njej dejansko živela, ker so bili v novi kraljevi palači predvsem uradni, veliki prostori. Med Novo hišo in palačo je bila steza, na kateri so se srečevali obiskovalci. V vili so 23. avgusta 1944 popoldan med državnim udarom odvzeli prostost maršalu [[Ion Antonescu |Ionu Antonescuju]]. Državni udar je vodil kralj Mihael in zrušil pronacistični režim Antonescuja, tako da se je Romunija pridružila zaveznicam. Naslednji bombni napad, ki ga je izvedla nemška [[Luftwaffe (Wehrmacht)|Luftwaffe]], je popolnoma uničil Novo hišo in resno prizadel kraljevo palačo.
Po 24. avgustu 1944 je kraljeva palača zaradi nemškega bombardiranja postala neprimerna, palača Cotroceni pa še vedno ni bila obnovljena po katastrofalnem potresu 10. novembra 1940, zato je romunska kraljeva družina pogrešala uporabno rezidenco v Bukarešti. Kralj Mihael je prosil svojo teto, romunsko princeso Elizabeto, nekdanjo kraljevo ženo v Grčiji, naj dovoli uporabo svoje vile v parku Herăstrău (danes Elizabetina palača). Vse do leta 1947 je bila rezidenca kraljeve družine. Tega leta pa je bil Mihael prisiljen odstopiti in oditi v izgnanstvo. Ponovno so jo začeli uporabljati po letu 1997, ko so družini vrnili nekdanjo lastnino.
Leta 1945 je bila prestolna dvorana v kraljevi palači popravljena v naglici, da je gostila slovesnost ob odlikovanju kralja Mihaela I., ki so mu ga podelili Sovjeti. 19. julija 1945 so nagradili kralja z redom zmage, svojim najvišjim vojaškim odlikovanjem, za zasluge v državnem udaru leta 1944<ref>{{Harvnb|Porter|2005|p=144}}</ref>. Iz istega razloga je kralja z [[legija za zasluge|legijo za zasluge]] odlikoval ameriški predsednik [[Harry S. Truman]] leto kasneje.
=== Kraljeva palača v komunističnem režimu (1947–89) ===
V romunski komunistični dobi je kraljeva palača postala Narodni muzej umetnosti Romunije.
Prestolna dvorana v palači je bila preimenovana v ''Sala Consiliului de Stat'' (Dvorana državnega sveta), ki so jo uporabljali naslednji voditelji Romunije za različne politične dogodke. V tem času so bili odstranjeni vsi simboli, ki so spominjali na monarhijo, kot sta bila prestol, velik kraljevski grb na stenah in drugo.
Leta 1965 je bila dvorana državnega sveta uporabljena ob slovesu, ko je umrl [[Gheorghe Gheorghiu-Dej]].
=== Kraljeva palača po romunski revoluciji 1989 ===
Po [[Romunska revolucija 1989 |antikomunistični revoluciji]] leta 1989 je Romunija ostala pod republikanskim režimom, nekdanja kraljeva palača pa je še naprej gostila Narodni muzej umetnosti. Med dogodki decembra 1989 z nasilnimi oboroženimi spopadi na ulicah je bila palača spet resno poškodovana in zažgana. Umetniška dela so bila ogrožena. Glavne dvorane v kraljevi palači so po spremembi režima obnovili z najobsežnejšimi restavratorskimi deli, končanimi leta 2013, in si jih je zdaj mogoče ogledati. <ref>{{Navedi splet |url=http://rezistenta.net/2011/05/sala-tronului-muzeu-arta-palat-regal-calea-victoriei.html |title=arhivska kopija |accessdate=2018-02-22 |archive-date=2017-09-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170913012550/http://rezistenta.net/2011/05/sala-tronului-muzeu-arta-palat-regal-calea-victoriei.html |url-status=dead }}</ref>
Nekdanji kralj Mihael in njegova žena Ana sta smela prvič obiskati državo aprila 1992. Dvodnevni obisk je bil zgodovinski dogodek, monarhistični tisk pa je trdil, da je več kot milijon ljudi pozdravilo kralja na ulicah. Romunske postkomunistične oblasti so zavrnile naslednji obisk. Leta 1997 je novoustanovljena vlada, ki jo je vodil Victor Ciorbea, odpravila komunistični odlok, ki je prepovedal kralju romunsko državljanstvo, kar mu je omogočilo, da je dobil vrnjene dokumente in se trajno preselil v državo. Avgusta 2016 je bila v prestolni dvorani postavljena krsta Ane, žene kralja Mihaela I., pred pokopom v kraju Curtea de Argeș.
== Galerija ==
<gallery>
File:Bucuresti, Romania, Palatul Regal (Muzeul National de Arta al Romaniei - Pavilionul Sala Tronului - Sala Tronului interior 1 ); B-II-m-A-19856.JPG|Prestolna dvorana po letu 1989
File:Bucuresti, Romania, Palatul Regal (Muzeul National de Arta al Romaniei - Pavilionul Sala Tronului - Sala Tronului - interior 7 - plafon ); B-II-m-A-19856.JPG|Detajl stropa v prestolni dvorani
File:Bucuresti, Romania, Palatul Regal (Muzeul National de Arta al Romaniei - Pavilionul Sala Tronului - interior 21 ); B-II-m-A-19856.JPG|Vstop na vojvodsko stopnišče
File:A plaque on the wall of Royal Palace of Bucharest - detail.jpg
File:A plaque on the wall of Royal Palace of Bucharest.jpg
File:The gate of the Royal Palace of Bucharest.jpg
File:The Romanian Royal Coat of Arms, medium variant, at the Royal Palace of Bucharest.jpg
File:A latch of one of the entrances in the Royal Palace of Bucharest.jpg
File:The Royal Cypher of King Carol II of Romania on the porch roof of the Royal Palace of Bucharest.jpg
</gallery>
== Sklici ==
{{sklici}}
== Literatura ==
*Gould Lee, Arthur (1998), ''Coroana contra secera și ciocanul. Povestea regelui Mihai al României'', Traducerea din engleză de Maria Bica, București: Editura Humanitas, ISBN 973-28-0829-2
*Porter, Ivor (2005), ''Michael of Romania. The King and the Country'', Phoenix Mill: Sutton Publishing
*Ionnițiu, Mircea (1993), ''Amintiri și reflecțiuni'', București: Editura Enciclopedică, ISBN 973-45-0039-2
*Ciobanu, Mircea (2008), ''Convorbiri cu Regele Mihai I al României'', București: Editura Humanitas, ISBN 978-973-50-2122-1
==Zunanje povezave==
{{commons category|Royal Palace, Bucharest}}
* [http://www.familiaregala.ro/ The official site of the Royal Family of Romania] (Romanian)
* [http://rezistenta.net/2007/09/palatul-regal-din-bucuresti.html Rezistenta] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170925062843/http://rezistenta.net/2007/09/palatul-regal-din-bucuresti.html |date=2017-09-25 }}
[[Kategorija:Zgradbe in objekti v Bukarešti]]
[[Kategorija:Muzeji v Romuniji]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1812]]
[[Kategorija:Kraljeve rezidence v Romuniji]]
97g8mr4jm68oh1l078bb1qzf93odxxp
6739546
6739404
2026-08-19T18:59:07Z
Ljuba24b
92351
dp
6739546
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox building
| name = Kraljeva palača v Bukarešti
| native_name = Palatul Regal din București
| native_name_lang = ro
| logo =
| logo_size =
| logo_caption =
| image =49-53, Calea Victoriei, Bucharest (Romania) 3.jpg
| image_size =
| image_caption =
| map_type =
| map_caption =
| map_size =
| map_dot_label =
| map_dot_mark =
| relief =
| former_names =
| alternate_names =
| etymology =
| status =
| cancelled =
| topped_out =
| building_type =
| architectural_style =
| classification =
| location =
| address =
| location_city = [[Bukarešta]]
| location_country = {{ROM}}
| coordinates = {{Coord|44.439362|N|26.095943|E}}
| altitude =
| current_tenants = [[Narodni muzej umetnosti Romunije]]
| namesake =
| groundbreaking_date = 1812
| start_date =
| stop_date =
| est_completion =
| topped_out_date =
| completion_date = 1937
| opened_date =
| inauguration_date =
| relocated_date =
| renovation_date = 2013
| closing_date =
| demolition_date =
| cost =
| ren_cost =
| client =
| owner = Vlada Romunije
| landlord =
| affiliation =
| height =
| architectural =
| tip =
| antenna_spire =
| roof =
| top_floor =
| observatory =
| diameter =
| circumference =
| weight =
| other_dimensions =
| structural_system =
| material =
| size =
| floor_count = 4
| floor_area =
| elevator_count =
| grounds_area =
| architect = Nicolae Nenciulescu
| architecture_firm =
| developer =
| engineer =
| structural_engineer =
| services_engineer =
| civil_engineer =
| other_designers =
| quantity_surveyor =
| main_contractor =
| awards =
| designations =
| known_for =
| ren_architect =
| ren_firm =
| ren_engineer =
| ren_str_engineer =
| ren_serv_engineer =
| ren_civ_engineer =
| ren_oth_designers =
| ren_qty_surveyor =
| ren_contractor =
| ren_awards =
| rooms =
| parking =
| website = http://www.mnar.arts.ro/
| embed =
| embedded =
| references =
| footnotes =
}}
'''Kraljeva palača''' (romunsko ''Palatul Regal'') v [[Bukarešta|Bukarešti]], '''Palača republike''' (romunsko ''Palatul Republicii'') med letoma 1948 in 1990, je zgodovinska zgradba v glavnem mestu [[Romunija|Romunije]]. Vse do leta 1947, ko je odstopil kralj Mihael I. in se je začel komunizem, je bila uradna rezidenca romunskih kraljev. Od leta 1948 je v palači [[Narodni muzej umetnosti Romunije]]. Nekdanja romunska kraljeva družina zdaj uporablja Elizabetino palačo kot uradno rezidenco v Bukarešti.
Palača je največja in najpomembnejša kraljeva rezidenca v državi s simboličnimi uradnimi prostori, kot so prestolna dvorana, jedilnica in veličastno stopnišče. Konjeniški kip prvega romunskega kralja Karla I. stoji na velikem trgu pred njo, znan kot Palačni trg (romunsko ''Piața Palatului''), vendar so ga po [[Romunska revolucija 1989|romunski revoluciji]] leta 1989 preimenovali v Trg revolucije.
== Zgodovina ==
=== Kraljeva palača – Golescujev dvorec (1812–1937) ===
[[File:Palatul Domnesc-Casa Golescu, 1866, JR Huber.jpg|thumb|230px|right|Golescujev dvorec]]
Med letoma 1812 in 1815 je bil na mestu današnje kraljeve palače zgrajen Golescujev dvorec <ref name="cp2011-12-13">[http://www.zf.ro/ziarul-de-duminica/casa-golescu-3096966/ Casa Golescu], 11 apr 2008, Emanuel Bădescu, ''Ziarul de Duminică'', accesat la 13 decembrie 2011</ref>. Pripadal je bojarju Dinicuju Golescuju, visokemu aristokratu. Hiša je bila zgrajena v neoklasicističnem slogu in je imela 25 sob, precej velika hiša za Bukarešto v tisti dobi. Leta 1837 je dvorec postal uradna rezidenca vlaškega kneza [[Aleksander II. Gika|Aleksandra II. Gike]]. Od 1859 do 1866 je bil prvi knez (''domnitor'' je bil uradni naslov vladarja Romunije med 1862 in 1881) Aleksander Ioan Cuza voditelj Združenih kneževin Vlaške in Moldavije. Dvorec je bil njegova uradna rezidenca.
Februarja 1866 je Cuzo s prestola odstranila politična koalicija liberalcev in konzervativcev in povabila nemškega princa Karla Hohenzollerna-Sigmaringena (ki bo vladal kot Karel I.) za domnitorja države, takrat uradno znane kot Romunija. 10. maja 1866 je princ Karel prvič prispel v Bukarešto, aristokrati pa so mu ponudili Golescujev dvorec kot državno rezidenco. <ref name="c2011-12-13">[http://www.zf.ro/ziarul-de-duminica/casa-lui-dinicu-golescu-3247224/ Casa lui Dinicu Golescu], 30 sep 2008, Emanuel Bădescu, ''Ziarul de Duminică'', accesat la 13 decembrie 2011</ref> Med svojim vladanjem je kralj Karel povečal in izboljšal dvorec, ki ni bil dovolj velik, niti ni imel ustreznih prostorov z zahtevano veličastnostjo za uradne kraljeve naloge. Po neodvisnosti, ki so si jo pridobili po rusko-turški vojni, je bila Romunija leta 1881 razglašena za kraljevino, dvorec pa postal kraljeva palača.
Leta 1926 je požar uničil glavno stavbo stare kraljeve palače. Kraljeva družina je tedaj kot uradno rezidenco v Bukarešti uporabljala [[palača Cotroceni|palačo Cotroceni]] (zgradil jo je kralj Karel I. kot bivališče mladega para Ferdinanda in Marije, ko je bil kronski knez). Ker je bila potrebna popolna prenova, so bili med obsežno rekonstrukcijo, izvedeno v letih 1936 in 1937, porušeni ostanki stare palače. <ref>https://www.historia.ro/sectiune/general/articol/palatul-regal-din-bucuresti-eleganta-si-monarhie</ref>
=== Nova kraljeva palača (1937–47) ===
Nova kraljeva palača, kakršna je danes, je bila postavljena v letih 1936 in 1937 pod neposrednim nadzorom kraljice Marije in njenega sina kralja Karla II. Arhitekt je bil Nicolae Nenciulescu. Med drugo svetovno vojno je bila načrtovana popolna obnova palače, da bi ji dali sijaj kraljeve palače, vendar ta arhitekturni projekt ni bil uresničen.
Do 24. avgusta 1944 je stala za kraljevo palačo vila, imenovana ''Casa Nouă'' (Nova hiša). Danes je v njej koncertna dvorana Sala Palatului. Kraljeva družina je v njej dejansko živela, ker so bili v novi kraljevi palači predvsem uradni, veliki prostori. Med Novo hišo in palačo je bila steza, na kateri so se srečevali obiskovalci. V vili so 23. avgusta 1944 popoldan med državnim udarom odvzeli prostost maršalu [[Ion Antonescu |Ionu Antonescuju]]. Državni udar je vodil kralj Mihael in zrušil pronacistični režim Antonescuja, tako da se je Romunija pridružila zaveznicam. Naslednji bombni napad, ki ga je izvedla nemška [[Luftwaffe (Wehrmacht)|Luftwaffe]], je popolnoma uničil Novo hišo in resno prizadel kraljevo palačo.
Po 24. avgustu 1944 je kraljeva palača zaradi nemškega bombardiranja postala neprimerna, palača Cotroceni pa še vedno ni bila obnovljena po katastrofalnem potresu 10. novembra 1940, zato je romunska kraljeva družina pogrešala uporabno rezidenco v Bukarešti. Kralj Mihael je prosil svojo teto, romunsko princeso Elizabeto, nekdanjo kraljevo ženo v Grčiji, naj dovoli uporabo svoje vile v parku Herăstrău (danes Elizabetina palača). Vse do leta 1947 je bila rezidenca kraljeve družine. Tega leta pa je bil Mihael prisiljen odstopiti in oditi v izgnanstvo. Ponovno so jo začeli uporabljati po letu 1997, ko so družini vrnili nekdanjo lastnino.
Leta 1945 je bila prestolna dvorana v kraljevi palači popravljena v naglici, da je gostila slovesnost ob odlikovanju kralja Mihaela I., ki so mu ga podelili Sovjeti. 19. julija 1945 so nagradili kralja z redom zmage, svojim najvišjim vojaškim odlikovanjem, za zasluge v državnem udaru leta 1944<ref>{{Harvnb|Porter|2005|p=144}}</ref>. Iz istega razloga je kralja z [[legija za zasluge|legijo za zasluge]] odlikoval ameriški predsednik [[Harry S. Truman]] leto kasneje.
=== Kraljeva palača v komunističnem režimu (1947–89) ===
V romunski komunistični dobi je kraljeva palača postala Narodni muzej umetnosti Romunije.
Prestolna dvorana v palači je bila preimenovana v ''Sala Consiliului de Stat'' (Dvorana državnega sveta), ki so jo uporabljali naslednji voditelji Romunije za različne politične dogodke. V tem času so bili odstranjeni vsi simboli, ki so spominjali na monarhijo, kot sta bila prestol, velik kraljevski grb na stenah in drugo.
Leta 1965 je bila dvorana državnega sveta uporabljena ob slovesu, ko je umrl [[Gheorghe Gheorghiu-Dej]].
=== Kraljeva palača po romunski revoluciji 1989 ===
Po [[Romunska revolucija 1989 |antikomunistični revoluciji]] leta 1989 je Romunija ostala pod republikanskim režimom, nekdanja kraljeva palača pa je še naprej gostila Narodni muzej umetnosti. Med dogodki decembra 1989 z nasilnimi oboroženimi spopadi na ulicah je bila palača spet resno poškodovana in zažgana. Umetniška dela so bila ogrožena. Glavne dvorane v kraljevi palači so po spremembi režima obnovili z najobsežnejšimi restavratorskimi deli, končanimi leta 2013, in si jih je zdaj mogoče ogledati. <ref>{{Navedi splet |url=http://rezistenta.net/2011/05/sala-tronului-muzeu-arta-palat-regal-calea-victoriei.html |title=arhivska kopija |accessdate=2018-02-22 |archive-date=2017-09-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170913012550/http://rezistenta.net/2011/05/sala-tronului-muzeu-arta-palat-regal-calea-victoriei.html |url-status=dead }}</ref>
Nekdanji kralj Mihael in njegova žena Ana sta smela prvič obiskati državo aprila 1992. Dvodnevni obisk je bil zgodovinski dogodek, monarhistični tisk pa je trdil, da je več kot milijon ljudi pozdravilo kralja na ulicah. Romunske postkomunistične oblasti so zavrnile naslednji obisk. Leta 1997 je novoustanovljena vlada, ki jo je vodil Victor Ciorbea, odpravila komunistični odlok, ki je prepovedal kralju romunsko državljanstvo, kar mu je omogočilo, da je dobil vrnjene dokumente in se trajno preselil v državo. Avgusta 2016 je bila v prestolni dvorani postavljena krsta Ane, žene kralja Mihaela I., pred pokopom v kraju Curtea de Argeș.
== Galerija ==
<gallery>
File:Bucuresti, Romania, Palatul Regal (Muzeul National de Arta al Romaniei - Pavilionul Sala Tronului - Sala Tronului interior 1 ); B-II-m-A-19856.JPG|Prestolna dvorana po letu 1989
File:Bucuresti, Romania, Palatul Regal (Muzeul National de Arta al Romaniei - Pavilionul Sala Tronului - Sala Tronului - interior 7 - plafon ); B-II-m-A-19856.JPG|Detajl stropa v prestolni dvorani
File:Bucuresti, Romania, Palatul Regal (Muzeul National de Arta al Romaniei - Pavilionul Sala Tronului - interior 21 ); B-II-m-A-19856.JPG|Vstop na vojvodsko stopnišče
File:A plaque on the wall of Royal Palace of Bucharest - detail.jpg
File:A plaque on the wall of Royal Palace of Bucharest.jpg
File:The gate of the Royal Palace of Bucharest.jpg
File:The Romanian Royal Coat of Arms, medium variant, at the Royal Palace of Bucharest.jpg
File:A latch of one of the entrances in the Royal Palace of Bucharest.jpg
File:The Royal Cypher of King Carol II of Romania on the porch roof of the Royal Palace of Bucharest.jpg
</gallery>
== Sklici ==
{{sklici}}
== Literatura ==
*Gould Lee, Arthur (1998), ''Coroana contra secera și ciocanul. Povestea regelui Mihai al României'', Traducerea din engleză de Maria Bica, București: Editura Humanitas, ISBN 973-28-0829-2
*Porter, Ivor (2005), ''Michael of Romania. The King and the Country'', Phoenix Mill: Sutton Publishing
*Ionnițiu, Mircea (1993), ''Amintiri și reflecțiuni'', București: Editura Enciclopedică, ISBN 973-45-0039-2
*Ciobanu, Mircea (2008), ''Convorbiri cu Regele Mihai I al României'', București: Editura Humanitas, ISBN 978-973-50-2122-1
==Zunanje povezave==
{{commons category|Royal Palace, Bucharest}}
* [http://www.familiaregala.ro/ The official site of the Royal Family of Romania] (Romanian)
* [http://rezistenta.net/2007/09/palatul-regal-din-bucuresti.html Rezistenta] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170925062843/http://rezistenta.net/2007/09/palatul-regal-din-bucuresti.html |date=2017-09-25 }}
[[Kategorija:Zgradbe in objekti v Bukarešti]]
[[Kategorija:Muzeji v Romuniji]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1812]]
[[Kategorija:Kraljeve rezidence v Romuniji]]
dzqv5ec7azquz34k6l900q1oxutcq1l
Tomcat
0
445696
6739613
6614648
2026-08-20T05:08:21Z
~2026-45457-46
264601
/* Člani */
6739613
wikitext
text/x-wiki
{{primarni viri}}
'''Tomcat''' je slovenska [[hard rock]] zasedba, ki je nastala poleti leta 2009. Po številnih koncertih in menjavah članov so prvega marca 2013 izdali prvo avtorsko ploščo Bits N'Pieces pod okriljem založbe [[On Parole]]. Tedaj so Tomcat sestavljali vokalist Denis Jambrošić, kitarist Rok Barle, bobnar Žiga Ravšelj in baskitarist Gregor Šujica. V letu 2013 se jim je pridružil še drugi kitarist Grega Žagar. Izdajo še en nov single Adrenalin, ki ga pospremijo tudi s prvim videospotom. Skupina je v tej postavi delovala do konca leta 2014, ko so bend zapustili vsi člani z izjemo basista in ustanovitelja Gregorja Šujice, ki so se mu v začetku leta 2015 pridružili kitarist Izzy Armstrong, pevec Žiga Krasnič (oba ex [[Black Dynamite]]), bobnar Anže Bizjak Bizi (Rise, ex Atrum inferum) in kitarist in vokalist Domen Žbun. Skupina je v novi postavi prvič nastopila 7.3 v Kinu Šiška kot predskupina finski zasedbi [[Lordi]], kasneje pa so odigrali tudi uspešen koncert na festivalu [[Metaldays]]. V letu 2016 so preko platforme za zbiranje sredstev Adrifund financirali izdajo nove plošče, ki so jo posneli z [[Alex Volasko|Alexom Volaskom]] in bivšim članom Žigo Ravšljem. Plošča [[Something's coming on wrong]] izide 20. januarja 2017, predstavijo pa jo pred nabito polno dvorano ljubljanskega Orto bara. Ob plošči skupina posname še dva videospota, za skladbi Carnium in Smell the funk, oba pa režira [[Jure Gorjanec]] ([[Železne stopinje]], [[Šuplje priče]], [[TV Pika|TV Impresionisti]]). Ob koncu leta 2017 skupino zapusti Žiga Krasnič, mesto vokalista pa prevzame Domen Žbun. Skupina nadaljuje z nastopi po sloveniji in na Hrvaškem do leta 2020, ko med epidemijo covid-19 prekine z delovanjem. Ponovno se sestanejo leta 2025, ko na mesto glavnega vokalista stopi Anže Homar, drugo kitaro pa v 2026 prevzame povratnik Žiga Krasnič.
Tomcat igrajo avtorsko glasbo, ki bazira na hard rocku, zraven pa je čutiti vplive metala, punka in funk glasbe. Na svojih nastopih med avtorske skladbe pogosto vpletejo predelane rokovske klasike.
== Diskografija ==
* ''[[Bits N' Pieces]]'' (2013)
* ''[[Something's coming on wrong]]'' (2017)
== Zasedba ==
=== Člani ===
* [[Gregor Šujica Šujo]] (bas kitara): 2009-
* Žiga Krasnič (kitara, glavni vokal, spremljevalni vokal) 2014-2017,2026-
* Anže Homar (glavni vokal) 2025-
* [[Izzy Armstrong]] (kitara, spremljevalni vokal): 2014-
* [[Anže Bizjak Bizi]] (bobni) :2014-
=== Bivši člani ===
* Damjan Pugelj (bobni) 2010-2013
* Žiga Ravšelj (bobni) 2013-2015
* Miha Grabnar (kitara) 2010-2011
* Rok Barle (kitara) 2010-2015, lead vokal (2012)
* Cyndi Ovsec (vokal) 2010-2011
* Denis Jambrošić (vokal) 2012-2015
* Grega Žagar (kitara) 2013-2015
* [[Domen Žbun]] (glavni vokal, kitara): 2015-2021
== Viri ==
* http://www.slorock.si/tomcat/{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
* http://www.rockline.si/podrobnosti-izvajalca/tomcat-2223{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
* http://www.rockline.si/podrobnosti-intervjuja/tomcat-nadobudni-iskalci-prvinskega-hard-rock-izrocila-2013-796
* http://sleazeroxx.com/reviews/tomcat-somethings-coming-on-wrong/
== Zunanje povezave ==
{{SocialLinks}}
* {{Discogs artist|2728025}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Slovenske rock skupine]]
[[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 2009]]
nk5ge7yxmuay24qs6mqt4fsfy92qo6f
6739614
6739613
2026-08-20T05:11:52Z
~2026-45457-46
264601
/* Člani */
6739614
wikitext
text/x-wiki
{{primarni viri}}
'''Tomcat''' je slovenska [[hard rock]] zasedba, ki je nastala poleti leta 2009. Po številnih koncertih in menjavah članov so prvega marca 2013 izdali prvo avtorsko ploščo Bits N'Pieces pod okriljem založbe [[On Parole]]. Tedaj so Tomcat sestavljali vokalist Denis Jambrošić, kitarist Rok Barle, bobnar Žiga Ravšelj in baskitarist Gregor Šujica. V letu 2013 se jim je pridružil še drugi kitarist Grega Žagar. Izdajo še en nov single Adrenalin, ki ga pospremijo tudi s prvim videospotom. Skupina je v tej postavi delovala do konca leta 2014, ko so bend zapustili vsi člani z izjemo basista in ustanovitelja Gregorja Šujice, ki so se mu v začetku leta 2015 pridružili kitarist Izzy Armstrong, pevec Žiga Krasnič (oba ex [[Black Dynamite]]), bobnar Anže Bizjak Bizi (Rise, ex Atrum inferum) in kitarist in vokalist Domen Žbun. Skupina je v novi postavi prvič nastopila 7.3 v Kinu Šiška kot predskupina finski zasedbi [[Lordi]], kasneje pa so odigrali tudi uspešen koncert na festivalu [[Metaldays]]. V letu 2016 so preko platforme za zbiranje sredstev Adrifund financirali izdajo nove plošče, ki so jo posneli z [[Alex Volasko|Alexom Volaskom]] in bivšim članom Žigo Ravšljem. Plošča [[Something's coming on wrong]] izide 20. januarja 2017, predstavijo pa jo pred nabito polno dvorano ljubljanskega Orto bara. Ob plošči skupina posname še dva videospota, za skladbi Carnium in Smell the funk, oba pa režira [[Jure Gorjanec]] ([[Železne stopinje]], [[Šuplje priče]], [[TV Pika|TV Impresionisti]]). Ob koncu leta 2017 skupino zapusti Žiga Krasnič, mesto vokalista pa prevzame Domen Žbun. Skupina nadaljuje z nastopi po sloveniji in na Hrvaškem do leta 2020, ko med epidemijo covid-19 prekine z delovanjem, v predalu pa ostane en neizdan posnet, a EP.. Ponovno se sestanejo leta 2025, ko na mesto glavnega vokalista stopi Anže Homar, drugo kitaro pa prevzame Danijel Gruden. V 2026 Danijela zamenja povratnik Žiga Krasnič, skupina pa nadaljuje s koncertitanjem po sloveniji in na Hrvaškem, obenem pa pripravlja nov material,
Tomcat igrajo avtorsko glasbo, ki bazira na hard rocku, zraven pa je čutiti vplive metala, punka in funk glasbe. Na svojih nastopih med avtorske skladbe pogosto vpletejo predelane rokovske klasike.
== Diskografija ==
* ''[[Bits N' Pieces]]'' (2013)
* ''[[Something's coming on wrong]]'' (2017)
== Zasedba ==
=== Člani ===
* [[Gregor Šujica Šujo]] (bas kitara): 2009-
* Žiga Krasnič (kitara, glavni vokal, spremljevalni vokal) 2014-2017,2026-
* Anže Homar (glavni vokal) 2025-
* [[Izzy Armstrong]] (kitara, spremljevalni vokal): 2014-
* [[Anže Bizjak Bizi]] (bobni) :2014-
=== Bivši člani ===
* Damjan Pugelj (bobni) 2010-2013
* Žiga Ravšelj (bobni) 2013-2015
* Miha Grabnar (kitara) 2010-2011
* Rok Barle (kitara) 2010-2015, lead vokal (2012)
* Cyndi Ovsec (vokal) 2010-2011
* Denis Jambrošić (vokal) 2012-2015
* Grega Žagar (kitara) 2013-2015
* [[Domen Žbun]] (glavni vokal, kitara): 2015-2021
* Danijel Gruden (kitara 2025-2026)
== Viri ==
* http://www.slorock.si/tomcat/{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
* http://www.rockline.si/podrobnosti-izvajalca/tomcat-2223{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
* http://www.rockline.si/podrobnosti-intervjuja/tomcat-nadobudni-iskalci-prvinskega-hard-rock-izrocila-2013-796
* http://sleazeroxx.com/reviews/tomcat-somethings-coming-on-wrong/
== Zunanje povezave ==
{{SocialLinks}}
* {{Discogs artist|2728025}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Slovenske rock skupine]]
[[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 2009]]
77l5zezibjv6yj5sidf04s3q5zxbf12
6739615
6739614
2026-08-20T05:21:54Z
~2026-45457-46
264601
6739615
wikitext
text/x-wiki
{{primarni viri}}
'''Tomcat''' je slovenska [[hard rock]] zasedba, ki je nastala poleti leta 2009. Po številnih koncertih in menjavah članov so prvega marca 2013 izdali prvo avtorsko ploščo Bits N'Pieces pod okriljem založbe [[On Parole]]. Tedaj so Tomcat sestavljali vokalist Denis Jambrošić, kitarist Rok Barle, bobnar Žiga Ravšelj in baskitarist Gregor Šujica. V letu 2013 se jim je pridružil še drugi kitarist Grega Žagar. Izdajo še en nov single Adrenalin, ki ga pospremijo tudi s prvim videospotom. Skupina je v tej postavi delovala do konca leta 2014, ko so bend zapustili vsi člani z izjemo basista in ustanovitelja Gregorja Šujice, ki so se mu v začetku leta 2015 pridružili kitarist Izzy Armstrong, pevec Žiga Krasnič (oba ex [[Black Dynamite]]), bobnar Anže Bizjak Bizi (Rise, ex Atrum inferum) in kitarist in vokalist Domen Žbun. Skupina je v novi postavi prvič nastopila 7.3 v Kinu Šiška kot predskupina finski zasedbi [[Lordi]], kasneje pa so odigrali tudi uspešen koncert na festivalu [[Metaldays]]. V letu 2016 so preko platforme za zbiranje sredstev Adrifund financirali izdajo nove plošče, ki so jo posneli z [[Alex Volasko|Alexom Volaskom]] in bivšim članom Žigo Ravšljem. Plošča [[Something's coming on wrong]] izide 20. januarja 2017, predstavijo pa jo pred nabito polno dvorano ljubljanskega Orto bara. Ob plošči skupina posname še dva videospota, za skladbi Carnium in Smell the funk, oba pa režira [[Jure Gorjanec]] ([[Železne stopinje]], [[Šuplje priče]], [[TV Pika|TV Impresionisti]]). Ob koncu leta 2017 skupino zapusti Žiga Krasnič, mesto vokalista pa prevzame Domen Žbun. Posnamejo odlično sprejeto priredbo skladbe Februar skupine Niet, za katero posnamejo video z MAticem Borkovičem in Osm productions.Skupina nadaljuje z nastopi po sloveniji in na Hrvaškem do leta 2020, ko med epidemijo covid-19 prekine z delovanjem, v predalu pa ostane en neizdan posnet, a EP.. Ponovno se sestanejo leta 2025, ko na mesto glavnega vokalista stopi Anže Homar, drugo kitaro pa prevzame Danijel Gruden. V 2026 Danijela zamenja povratnik Žiga Krasnič, skupina pa nadaljuje s koncertitanjem po sloveniji in na Hrvaškem, obenem pa pripravlja nov material,
Tomcat igrajo avtorsko glasbo, ki bazira na hard rocku, zraven pa je čutiti vplive metala, punka in funk glasbe. Na svojih nastopih med avtorske skladbe pogosto vpletejo predelane rokovske klasike.
== Diskografija ==
* ''[[Bits N' Pieces]]'' (2013)
* ''[[Something's coming on wrong]]'' (2017)
== Zasedba ==
=== Člani ===
* [[Gregor Šujica Šujo]] (bas kitara): 2009-
* Žiga Krasnič (kitara, glavni vokal, spremljevalni vokal) 2014-2017,2026-
* Anže Homar (glavni vokal) 2025-
* [[Izzy Armstrong]] (kitara, spremljevalni vokal): 2014-
* [[Anže Bizjak Bizi]] (bobni) :2014-
=== Bivši člani ===
* Damjan Pugelj (bobni) 2010-2013
* Žiga Ravšelj (bobni) 2013-2015
* Miha Grabnar (kitara) 2010-2011
* Rok Barle (kitara) 2010-2015, lead vokal (2012)
* Cyndi Ovsec (vokal) 2010-2011
* Denis Jambrošić (vokal) 2012-2015
* Grega Žagar (kitara) 2013-2015
* [[Domen Žbun]] (glavni vokal, kitara): 2015-2021
* Danijel Gruden (kitara 2025-2026)
== Viri ==
* http://www.slorock.si/tomcat/{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
* http://www.rockline.si/podrobnosti-izvajalca/tomcat-2223{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
* http://www.rockline.si/podrobnosti-intervjuja/tomcat-nadobudni-iskalci-prvinskega-hard-rock-izrocila-2013-796
* http://sleazeroxx.com/reviews/tomcat-somethings-coming-on-wrong/
== Zunanje povezave ==
{{SocialLinks}}
* {{Discogs artist|2728025}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Slovenske rock skupine]]
[[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 2009]]
d5kwgjhewyumz6d4y2v746t410gr6go
6739616
6739615
2026-08-20T05:22:44Z
~2026-45457-46
264601
6739616
wikitext
text/x-wiki
{{primarni viri}}
'''Tomcat''' je slovenska [[hard rock]] zasedba, ki je nastala poleti leta 2009. Po številnih koncertih in menjavah članov so prvega marca 2013 izdali prvo avtorsko ploščo Bits N'Pieces pod okriljem založbe [[On Parole]]. Tedaj so Tomcat sestavljali vokalist Denis Jambrošić, kitarist Rok Barle, bobnar Žiga Ravšelj in baskitarist Gregor Šujica. V letu 2013 se jim je pridružil še drugi kitarist Grega Žagar. Izdajo še en nov single Adrenalin, ki ga pospremijo tudi s prvim videospotom. Skupina je v tej postavi delovala do konca leta 2014, ko so bend zapustili vsi člani z izjemo basista in ustanovitelja Gregorja Šujice, ki so se mu v začetku leta 2015 pridružili kitarist Izzy Armstrong, pevec Žiga Krasnič (oba ex [[Black Dynamite]]), bobnar Anže Bizjak Bizi (Rise, ex Atrum inferum) in kitarist in vokalist Domen Žbun. Skupina je v novi postavi prvič nastopila 7.3 v Kinu Šiška kot predskupina finski zasedbi [[Lordi]], kasneje pa so odigrali tudi uspešen koncert na festivalu [[Metaldays]]. V letu 2016 so preko platforme za zbiranje sredstev Adrifund financirali izdajo nove plošče, ki so jo posneli z [[Alex Volasko|Alexom Volaskom]] in bivšim članom Žigo Ravšljem. Plošča [[Something's coming on wrong]] izide 20. januarja 2017, predstavijo pa jo pred nabito polno dvorano ljubljanskega Orto bara. Ob plošči skupina posname še dva videospota, za skladbi Carnium in Smell the funk, oba pa režira [[Jure Gorjanec]] ([[Železne stopinje]], [[Šuplje priče]], [[TV Pika|TV Impresionisti]]). Ob koncu leta 2017 skupino zapusti Žiga Krasnič, mesto vokalista pa prevzame Domen Žbun. Posnamejo odlično sprejeto priredbo skladbe Februar skupine Niet, za katero posnamejo video z Maticem Borkovičem in Osm productions.Skupina nadaljuje z nastopi po sloveniji in na Hrvaškem do leta 2020, ko med epidemijo covid-19 prekine z delovanjem, v predalu pa ostane en neizdan posnet, a EP.. Ponovno se sestanejo leta 2025, ko na mesto glavnega vokalista stopi Anže Homar, drugo kitaro pa prevzame Danijel Gruden. V 2026 Danijela zamenja povratnik Žiga Krasnič, skupina pa nadaljuje s koncertiranjem po Sloveniji in na Hrvaškem, obenem pa pripravlja nov material.
Tomcat igrajo avtorsko glasbo, ki bazira na hard rocku, zraven pa je čutiti vplive metala, punka in funk glasbe. Na svojih nastopih med avtorske skladbe pogosto vpletejo predelane rokovske klasike.
== Diskografija ==
* ''[[Bits N' Pieces]]'' (2013)
* ''[[Something's coming on wrong]]'' (2017)
== Zasedba ==
=== Člani ===
* [[Gregor Šujica Šujo]] (bas kitara): 2009-
* Žiga Krasnič (kitara, glavni vokal, spremljevalni vokal) 2014-2017,2026-
* Anže Homar (glavni vokal) 2025-
* [[Izzy Armstrong]] (kitara, spremljevalni vokal): 2014-
* [[Anže Bizjak Bizi]] (bobni) :2014-
=== Bivši člani ===
* Damjan Pugelj (bobni) 2010-2013
* Žiga Ravšelj (bobni) 2013-2015
* Miha Grabnar (kitara) 2010-2011
* Rok Barle (kitara) 2010-2015, lead vokal (2012)
* Cyndi Ovsec (vokal) 2010-2011
* Denis Jambrošić (vokal) 2012-2015
* Grega Žagar (kitara) 2013-2015
* [[Domen Žbun]] (glavni vokal, kitara): 2015-2021
* Danijel Gruden (kitara 2025-2026)
== Viri ==
* http://www.slorock.si/tomcat/{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
* http://www.rockline.si/podrobnosti-izvajalca/tomcat-2223{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}
* http://www.rockline.si/podrobnosti-intervjuja/tomcat-nadobudni-iskalci-prvinskega-hard-rock-izrocila-2013-796
* http://sleazeroxx.com/reviews/tomcat-somethings-coming-on-wrong/
== Zunanje povezave ==
{{SocialLinks}}
* {{Discogs artist|2728025}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Slovenske rock skupine]]
[[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 2009]]
k4e0jupyjys1ndrhscxw699ptvzgkf3
Turška ljudstva
0
459388
6739688
6308177
2026-08-20T09:00:07Z
Romanm
13
dodal [[Kategorija:Turška ljudstva]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]
6739688
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Etnična skupina
|group = Тurška ljudstva
|image = [[Slika:Map-TurkicLanguages.png|320px]]
|caption = Države in avtonomna območja, kjer ima jezik iz turške jezikovne skupine uradni status ali je pogovorni jezik večine prebivalcev.
|population = Približno 140–160 milijonov<ref>Brigitte Moser, Michael Wilhelm Weithmann, Landeskunde Türkei: Geschichte, Gesellschaft und Kultur, Buske Publishing, 2008, p. 173</ref><ref>Deutsches Orient-Institut, Orient, Vol. 41, Alfred Röper Publushing, 2000, p. 611</ref>
|region1 = {{zastavadržave|Turčija}}
|pop1 = 57.500.000–61.500.000<ref name="cia">{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/tu.html |title=Turkey |publisher=The World Factbook |access-date=21. december 2014 |archive-date=2011-05-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110514010024/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/tu.html |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170920072149/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/tu.html |date=2017-09-20 }} "Prebivalci: 81.619.392 (julij 2014 ocena)" "Narodnostne skupnosti: Turki 70–75 %, Kurdi 18 %, druge manjšine 7–12 % (2008 ocena)" 70 % od 81,6 m = 57,1 m, 75 % od 81,6 m = 61,2 m</ref>
|ref1 = {{nižje|<ref name="#1">...</ref>}}
|region2 = {{zastavadržave|Uzbekistan}}
|pop2 = 25.200.000<ref name="cia2">{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/uz.html |title=Uzbekistan |publisher=The World Factbook |accessdate=21. december 2014 |archive-date=2019-01-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190105201620/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/uz.html |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190105201620/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/uz.html |date=2019-01-05 }} "Prebivalci: 28.929.716 (julij 2014 ocena)" "Narodnostne skupnosti: Uzbeki 80 %, Rusi 5,5 %, Tadžiki 5 %, Kazahi 3 %, Karakalpaki 2,5 %, Tatari 1,5 %, drugi 2,5 % (1996 ocena)" Vzamemo, da spadajo v turško skupino Uzbeki, Kazahi, Karakalpaki in Tatari, 80 % + 3 % + 2,5 % + 1,5 % = 87 %. 87 % od 28,9 m = 25,2 m</ref>
|ref2 = {{nižje|<ref name="#1"/>}}
|region3 = {{zastavadržave|Iran}}
|pop3 = od 15 do 35 milijonov ([[Azerov v Iranu]])<ref>Ocene o številu iranskih Azerov, ki so bile podane v različnih virih, se lahko precej razlikujejo - od 15 do 35 milijonov. [http://www.joshuaproject.net/countries.php?rog3=IR],
[http://looklex.com/e.o/iran.peoples.htm Looklex Encyclopaedia] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160303222659/http://looklex.com/e.o/iran.peoples.htm |date=2016-03-03 }}, [http://www.iranian.com/Opinion/2003/August/Azeri/ Iranian.com], [http://www.ethnologue.com/show_language.asp?code=azb «Ethnologue» Report for Azerbaijani Language], [http://www.unpo.org/content/view/7884/144/ UNPO information on Southern Azerbaijan] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100603023623/http://www.unpo.org/content/view/7884/144/ |date=2010-06-03 }}, [http://www.jamestown.org/single/?no_cache=1&tx_ttnews%5Btt_news%5D=27947 Jamestown Foundation], [https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/fields/2075.html The World Factbook: Ethnic groups by country (CIA)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181116044500/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/fields/2075.html |date=2018-11-16 }}</ref><br>
|ref3 = {{nižje|<ref name="#1"/>}}
{{nižje|0.95em|<ref name="#1"/>}}
{{nižje|1.3em|<ref name="#1"/>}}
|region4 = {{zastavadržave|Kazahstan}}
|pop4 = 15 mio<ref name="Stat2016">{{navedi splet|url = http://stat.gov.kz/getImg?id=ESTAT118979|title = Численность населения Республики Казахстан по отдельным этносам на начало 2016 года|publisher = Комитет по статистике Министерства национальной экономики Республики Казахстан|accessdate = 2016-09-14|archive-date = 2017-10-14|archive-url = https://web.archive.org/web/20171014084023/http://stat.gov.kz/getImg?id=ESTAT118979|url-status = dead}}</ref><br>
|ref4 =
|region5 = {{zastavadržave|Rusija}}
|pop5 = 12,3 mio<ref>{{Navedi splet |url=http://www.gks.ru/free_doc/new_site/perepis2010/croc/perepis_itogi1612.htm |title=VPN-2010<!-- Заголовок добавлен ботом --> |accessdate=2019-03-02 |archive-date=2013-03-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130315114013/http://www.gks.ru/free_doc/new_site/perepis2010/croc/perepis_itogi1612.htm |url-status=dead }}</ref><ref name=autogenerated1>Gumilev, Lev Nikolaević [http://www.e-reading.org.ua/bookreader.php/17524/Gumilev_-_Drevnie_tyurki.html Starodavni Turki]</ref> <br>
|ref5 =
|region6 = {{zastavadržave|Kitajska}}
|pop6 = 11,6 mio <ref name="cia5">{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ch.html |title=China |publisher=The World Factbook |accessdate=13. maj 2014 |archive-date=2016-10-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161011073205/https://www.cia.gov/library//publications/the-world-factbook/geos/ch.html |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161011073205/https://www.cia.gov/library//publications/the-world-factbook/geos/ch.html |date=2016-10-11 }}</ref>
|ref6 =
|region7 = {{zastavadržave|Azerbajdžan}}
|pop7 = 10 mio<ref name="cia6">{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/aj.html |title=Azerbaijan |publisher=The World Factbook |accessdate=30. julij 2016 |archive-date=2016-07-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160709035525/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/aj.html |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090610081951/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/AJ.html |date=2009-06-10 }} "Prebivalstvo: 9.780.780 (julij 2015 ocena)"</ref>
|ref7 =
|region8 = {{zastavadržave|Turkmenistan}}
|pop8 = 5 mio<ref name="cia7">{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ux.html |title=Turkmenistan |publisher=The World Factbook |accessdate=13. maj 2014 }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>
|ref8 =
|region9 = {{zastavadržave|Nemčija}}
|pop9 = 5 mio
|ref9 =
|region10 = {{zastavadržave|Kirgizija}}
|pop10 = 5 mio<ref name="cia8">{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/kg.html |title=Kirgizstan |publisher=The World Factbook |accessdate=13. maj 2014 |archive-date=2015-11-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151127011116/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/kg.html |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151127011116/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/kg.html |date=2015-11-27 }}</ref>
|ref10 =
|region11 = {{zastavadržave|Afganistan}}
|pop11 =3,5 mio<ref name="cia9">{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/af.html |title=Afghanistan |publisher=The World Factbook |accessdate=13. maj 2014 |archive-date=2017-09-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170920072213/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/af.html |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170920072213/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/af.html |date=2017-09-20 }}</ref>
|ref11 =
|region12 = [[Kavkaz]] (brez [[Azerbajdžan]]а)
|pop12 = 2 mio
|ref12 =
|region13 = Evropska Unija
|pop13 = 2 mio (brez Velike Britanije, Nemčije in Francije)
|ref13 =
|region14 = {{zastavadržave|Irak}}
|pop14 = od 600 tisoč<ref>''David L. Phillips.'' Chapter 11. A War Within a War, page 112. // [https://books.google.az/books?id=9wYwXp_num0C&hl=ru&source=gbs_navlinks_s Losing Iraq: Inside the Postwar Reconstruction Fiasco] Reprinted edition. Hardcover first published in 2005 by Westview Press. New York: Basic Books, 2014, 304 pages. ISBN 9780786736201 {{opomba}}Behind the Arabs and the Kurds, Turkmen are the third-largest ethnic group in Iraq. The ITF claim Turkmen represent 12 percent of Iraq's population. In response, the Kurds point to the 1997 census which showed that there were only 600.000 Turkmen.}}</ref> do 3 milijonov ([[Turkmenci]])
|ref14 =
|region15 = {{zastavadržave|Tadžikistan}}
|pop15 = 1,2 mio <ref name="cia11">{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ti.html |title=Tajikistan |publisher=The World Factbook |accessdate=13. maj 2014 |archive-date=2007-06-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070612213308/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ti.html |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070612213308/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ti.html |date=2007-06-12 }}</ref>
|ref15 =
|region16 = {{zastavadržave|ZDA}}
|pop16 = 1 mio <ref>{{navedi splet|url=http://m.stlamerican.com/reader_interaction/letters_to_the_editor/article_a906f9d6-4a8f-11e0-9d87-001cc4c03286.html|title=Obama, recognize us|work=St. Louis American|accessdate=18. marec 2015|archive-date=2014-09-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20140905004354/http://m.stlamerican.com/reader_interaction/letters_to_the_editor/article_a906f9d6-4a8f-11e0-9d87-001cc4c03286.html|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140905004354/http://m.stlamerican.com/reader_interaction/letters_to_the_editor/article_a906f9d6-4a8f-11e0-9d87-001cc4c03286.html |date=2014-09-05 }}</ref>
|ref16 =
|region17 = {{zastavadržave|Sirija}}
|pop17 = 800.000–1.000.000+<ref name="Deutsches Orient Institut">Nahost-Informationsdienst ({{ISSN|0949-1856}}): Presseausschnitte zu Politik, Wirtschaft und Gesellschaft in Nordafrika und dem Nahen und Mittleren Osten. Autors: Deutsches Orient–Institut; Deutsches Übersee–Institut. Hamburg: Deutsches Orient–Institut, 1996, seite 33.{{pull quote|Število Turkmenov v Siriji ni znano, vendar po oceni jih je med 800.000 in enim milijonom.}}</ref>
|ref17 =
|region18 = {{zastavadržave|Bolgarija}}
|pop18 = 600 tisoč
|ref18 =
|region19 = {{zastavadržave|Francija}}
|pop19 = 600 tisoč
|ref19 =
|region20 = {{zastavadržave|Ukrajina}}
|pop20 = 398 tisoč<ref>{{navedi splet|url=http://2001.ukrcensus.gov.ua/eng/results/general/nationality/|title=Popis prebivalstva v Ukrajini leta 2001 – Splošni rezultati popisa – Nacionalna sestava prebivalstva|work=State Statistics Committee of Ukraine|date=2003|accessdate=2. September 2017}}</ref>
|ref20 =
|region21 = {{zastavadržave|Severni Ciper}}
|pop21 = 313 tisoč <ref>[https://web.archive.org/web/20160108225108/http://www.devplan.org/Ecosos/BOOK/SEG-2014.pdf TRNC] SPO, Economic and Social Indicators 2014, pages=2–3</ref>
|ref21 =
|region22 = {{zastavadržave|Libanon}}
|pop22 = 200.000 <ref name=Al-Akhbar>{{navedi splet|author=Al-Akhbar|title=Lebanese Turks Seek Political and Social Recognition|url=http://english.al-akhbar.com/content/lebanese-turks-seek-political-and-social-recognition|accessdate=2. marec 2012|archive-date=2018-06-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20180620232105/https://english.al-akhbar.com/content/lebanese-turks-seek-political-and-social-recognition|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180620232105/https://english.al-akhbar.com/content/lebanese-turks-seek-political-and-social-recognition |date=2018-06-20 }}</ref><ref>{{navedi splet|work=Today's Zaman|title=Tension adds to existing wounds in Lebanon|url=http://www.todayszaman.com/newsDetail_getNewsById.action;jsessionid=9D641F96F47DDD54F28B8F8B07FFF815?newsId=233911|accessdate=6. april 2011|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120111231644/http://www.todayszaman.com/newsDetail_getNewsById.action%3Bjsessionid%3D9D641F96F47DDD54F28B8F8B07FFF815?newsId=233911|archivedate=11. januar 2012|df=}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120111231644/http://www.todayszaman.com/newsDetail_getNewsById.action%3Bjsessionid%3D9D641F96F47DDD54F28B8F8B07FFF815?newsId=233911 |date=2012-01-11 }}</ref><ref name=Ahmed2015>{{citation|last=Ahmed|first=Yusra|year=2015|title=Syrian Turkmen refugees face double suffering in Lebanon|url=https://en.zamanalwsl.net/news/11837.html|publisher=Zaman Al Wasl|accessdate= 11. oktober 2016}}</ref><ref>{{navedi splet|author=Syrian Observer|year=2015|title=Syria's Turkmen Refugees Face Cruel Reality in Lebanon|url=http://syrianobserver.com/EN/Features/29920/Syria_Turkmen_Refugees_Face_Cruel_Reality_Lebanon|accessdate=10. oktober 2016|archive-date=2016-10-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20161011055226/http://syrianobserver.com/EN/Features/29920/Syria_Turkmen_Refugees_Face_Cruel_Reality_Lebanon|url-status=dead}}</ref>
|ref22 =
|region23 = {{zastavadržave|Moldavija}}
|pop23 = 147.500 ([[Gagavzi]])
|ref23 =
|region24 = {{zastavadržave|Mongolija}}
|pop24 = 100 tisoč
|ref24 =
|region25 = {{zastavadržave|Avstralija}}
|pop25 = 60 tisoč
|ref25 =
|region26 = {{zastavadržave|Velika Britanija}}
|pop26 = 50 tisoč
|ref26 =
|region27 = {{zastavadržave|Kanada}}
|pop27 = 20 tisoč
|ref27 =
|region28 = Ostale države po svetu
|pop28 = 1,4 miljona
|ref28 =
|languages = [[turški jeziki]]
|religions = pretežno [[islam]] (večinoma [[sunitski islam|sunitski]]), tudi [[pravoslavje]], [[judovstvo]], [[budizem]], [[tengrizem]] in drugi.
|related = [[аltajski jeziki|altajsko območje]]
|footnotes =
}}
'''Turška ljudstva''' so zbirka [[etno-jezikovne skupine|etno-jezikovnih skupin]] na območju [[Srednje Azije|srednje]], [[Vzhodna Azija|vzhodne]], [[Severna Azija|severne]] in [[Zahodna Azija|Zahodne Azije]] ter nekaj delov [[Evropa|Evrope]] in [[Severna Afrika|Severne Afrike]]. Govorijo jezikovno sorodne jezike, ki spadajo v turško jezikovno družino.<Ref name = "turška ljudstva"> [http://www.britannica.com/EBchecked/topic/609972 / Turški narodi, Turki, Encyclopædia Britannica, Spletna akademska izdaja, 2010 </ref> Delijo, v različnem obsegu, določene kulturne značilnosti, skupne prednike in zgodovinsko ozadje. Sčasoma so različne turške skupine prišle v stik z drugimi etničnimi skupinami in jih absorbirale, nekatere turške skupine so tako postale bolj raznolike kot druge. Mnoge zelo različne etnične skupine so skozi zgodovino postale del turških narodov s pomočjo jezikovnega premika, akulturacije, medsebojnih porok in posvojitev in verske spreobrnitve. V svojih genetskih sestavah se torej večina turških skupin bistveno razlikuje ena od druge glede izvora. Kljub temu mnoge delijo v različnih stopnjah nelingvistične značilnosti, vključno z nekaterimi kulturnimi lastnostmi, nekaterimi predniki iz skupnega [[genskega sklada]] in zgodovinskimi izkušnjami. Med najpomembnejše sodobne turško govoreče etnične skupine spadajo [[Turki]], [[Azerbajdžanci]], [[Uzbeki]], [[Kazahi]], [[Turkmenci]] in [[Kirgizi]].
==Etimološke spoznanja==
[[Slika:Kashgari map.jpg|thumb|left|upright=0.7|Karta iz Kašgarskega ''Diwana'', ki prikazuje porazdeljenost turških plemen.]]
Prva znana omemba oznake ali imena ''Turk'' ({{jezik-otk|𐱅𐰇𐰼𐰰|Türük}}<ref name="KulteginMC">[http://irq.kaznpu.kz/?lang=e&mod=1&tid=1&oid=15&m=1 Kulteginski spominski kompleks, TÜRIK BITIG] Khöshöö Tsaidam Monuments</ref><ref name="BilgeKaganMC">[http://irq.kaznpu.kz/?lang=e&mod=1&tid=1&oid=16&m=1 Bilge Kaganski spominski kompleks, TÜRIK BITIG] Khöshöö Tsaidam Monuments</ref><ref name="TonyukukMC">[http://irq.kaznpu.kz/?lang=e&mod=1&tid=1&oid=17&m=1 Tonyukukški spominski kompleks, TÜRIK BITIG] Bain Tsokto Monument</ref> ali {{lang|otk|𐱅𐰇𐰼𐰰:𐰜𐰇𐰛}}, {{translit|otk|Kök Türük}}<ref name="KulteginMC"/><ref name="BilgeKaganMC"/> {{lang-zh|t=突厥}}, [[stara tibetanščina|starotibetansko]]: duruggu/durgu, 'izvor'),<ref>[https://books.google.com/books?hl=en&id=TFAdAQAAMAAJ&focus=searchwithinvolume&q=Duruggu+Tibetliler Tarihte Türk devletleri, Volume 1.] Ankara Üniversitesi Basımevi, 1987. p. 1.</ref><ref>Moše Weinfeld. [https://books.google.com/books?hl=en&id=jc3YAAAAMAAJ&focus=searchwithinvolume&q=durgu+duruggu Social Justice in Ancient Israel and in the Ancient Near East.] 1995. p. 66: "For the concept of durgu | duruggu and its connection to piY (in its meaning "origin"), see H. Tadmor, (above n. 25), p. 28"</ref> [[pinjin]] Tūjué, [[srednji kitajski jezik]] ([[Guangjun]]): tʰuot-küot uporabljeni za turško skupino in se je v 6. stoletju nanašal na [[Staroturki|Staroturke]] (''Göktürks''). Pismo [[Išbara Kagan]]a [[Kitajski cesar Wen| kitajskemu cesarju Wenu]] iz [[Dinastija Sui|dinastije Sui]] leta 585 ga opisuje kot ''Velikega turškega kana''.<ref>{{navedi splet|url=http://newasia.proj.hkedcity.net/resources/25/beishi/index.phtml?section_num=099|title=新亞研究所 – 典籍資料庫|publisher=|accessdate=18. marec 2015|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140221113517/http://newasia.proj.hkedcity.net/resources/25/beishi/index.phtml?section_num=099|archivedate=21. februar 2014|df=}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140221113517/http://newasia.proj.hkedcity.net/resources/25/beishi/index.phtml?section_num=099 |date=2014-02-21 }}</ref> [[Orhonski napisi]] iz leta 735 AD uporabljajo ime ''Turk'' ali ''Turuk''.
Prav tako lahko najdemo v ohranjenih virih omembo podobnih poimenovanj tudi že prej bolj na zahodu. V 1. stoletju n. št. je rimski kartograf [[Pomponij Mela]], ki omenja ''Turcae'' v gozdovih severno od [[Azovsko morje|Azovskega morja]], [[Plinij Starejši]] pa uvršča ''Tyrcae'' med ljudstva, ki živijo na istem območju.<ref>Plinij, ''Natural History'' – Harvard University Press, vol. II (Libri III-VII); reprinted 1961, p. 351</ref><ref>Opis sveta po Pomponiju Mela, Pomponij Mela, University of Michigan Press, 1998, p. 67</ref> Vendar pa nimamo drugih podatkov, tako da je težko povezovati ta antična ljudstva z modernimi Turki. Po drugi strani pa je splošno sprejeto, da poimenovanje ''Türk'' zagotovo izhaja iz prevzete oznake iz [[Staroturški jezik|staroturškega]]<ref>(Bŭlgarska akademii︠a︡ na naukite. Otdelenie za ezikoznanie/ izkustvoznanie/ literatura, Linguistique balkanique, Vol. 27–28, 1984, p. 17</ref>{{lang|otk|𐱅𐰇𐰼𐰰}}, {{translit|otk|Türük, Törük}},<ref name="Nisanyan"/><ref>Murat Ocak, The Turks: Early ages, Yeni Türkiye, 2002</ref> ki pomeni 'ustvarjen', 'rojen',<ref>Faruk Suümer, Oghuzes (Turkmens): History, Tribal organization, Sagas, Turkish World Research Foundation, 1992, p. 16)</ref> ali 'močan',<ref>American Heritage Dictionary (2000). [http://www.bartleby.com/ "The American Heritage Dictionary of the English Language: Fourth Edition – "Turk""]. bartleby.com. Retrieved 2006-12-07.</ref> iz staroturške besednega korena ''*türi-''/''töri-'' (plemenske korenine, (mitično) predniki; oblikovati, biti rojen, biti ustvarjen, izhajati, izvirati iz) in z dodatkom staroturške končnice ''{{lang|otk|𐰰}}'' (''-ik''), morda iz staroturščine ''*türi-k'' (nasledstvo, predniki),<ref name="Nisanyan">[http://www.nisanyansozluk.com/?k=Türk “Türk”] v ''Turškem etimološkem slovarju'', Sevan Nişanyan.</ref> iz staroturškega besednega korena ''*töŕ'' (ustanovitev, korenina; izvor, predniki),<ref name="Nisanyan2">[http://www.nisanyansozluk.com/?k=türe-&lnk=1 “türe-”] v ''Turškem etimološkem slovarju'', Sevan Nişanyan.</ref>
V srednjem veku so v zahodnih civilizacijah različna turška ljudstva v Evroazijski stepi skupno poimenovali pod identiteto [[Skiti]].<ref name="G. Moravcsik, p. 236-39">G. Moravcsik, ''Byzantinoturcica'' II, p. 236–39</ref> Med letom 400 n. št. in 16. stoletjem so bizantinski viri uporabljali ime ''{{lang|grk|Σκύθαι}}'' (''{{translit|grk|Skuthai}}''), ki se je nanašalo na dvanajst različnih turških ljudstev.<ref name="G. Moravcsik, p. 236-39"/>
==Etnično turški narodi==
Turške etnične skupine so številne; njihova zgodovina in usoda je (bila) različna; nekatere so se s časom asimilirale z okolico, druge so se razvile v državotvorne narode s svojim jezikom ali narečjem in imele pomemben neizbrisen zgodovinski vpliv v Evroazijskem prostoru, druge so ''potonile'' in se v 21. stoletju borijo za narodnostno preživetje. V nadaljevanju so vse skupine in narodi našteti v dveh skupinah:
Sodobni turški narodi in narodnostne manjšine:
{{div col}}
*[[Altajci]]
*[[Azerbajdžanci]]
*[[Balkari]]
*[[Baškiri]]
*[[Čuvaši]]
*[[Krimski Karaimi]]/[[Krimski Tatari]]
*[[Dolgani]]
*[[Gagauzi]]
*[[Karačajci]]
*[[Karakalpaki]]
*[[Kazahi]]
*[[Hakasi]]
*[[Krimčaki]]
*[[Kumiki]]
*[[Kirgizi]]
*[[Nogajci]]
*[[Kaškajci]]
*[[Tatari]]
*[[Turki]]
*[[Turkmenci]]
*[[Tuvinci]]
*[[Ujguri]]
*[[Uzbeki]]
*[[Jakuti]]
{{div col end}}
Zgodovinski oz. nekdanji turški narodi in narodnostne manjšine::
{{div col}}
*[[Dinglingi]]
*[[Prabolgari]]
*[[Alajuntli]]
*[[Basmili]]
*[[Onoguri]]
*[[Saraguri]]
*[[Sabiri]]
*[[Šato Turki]]
*[[Čubani]]
*[[Staroturki]]
*[[Oguzi]]
*[[Kanli]]
*[[Hazari]]
*[[Haldži]]
*[[Kipčaki]]
*[[Kumani]]
*[[Karluki]]
*[[Tiele]]
*[[Turgeši]]
*[[Jenisejski Kirgizi]]
{{div col end}}
Izvor [[Huni|Hunov]] ni znan, vendar so morda tudi imeli turške prednike.
==Sklici==
{{sklici|2}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Etnične skupnosti v Aziji]]
[[Kategorija:Turška ljudstva|*]]
6u7fr3vo221wlmojuy67x9llvygvgqd
Londonska podzemna železnica
0
466293
6739557
6715708
2026-08-19T19:42:13Z
InternetArchiveBot
196606
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
6739557
wikitext
text/x-wiki
[[slika:Underground.svg|thumb|Logotip]]
{{Več slik
| align = right
| direction = vertical
| image1 = Mornington Crescent northbound.jpg
| caption1 = Vlak na eni od globljih linij
| image2 = Farringdon station MMB 22 S-Stock.jpg
| caption2 = Večji vlak na progi Metropolitan, ki teče tik pod površjem
}}
'''Londonska podzemna železnica''' ([[angleščina|angleško]] '''London Underground''', znana tudi samo kot '''the Underground''' – »podzemna« – oz. pod vzdevkom '''the Tube''' - »cev«) je sistem javne [[podzemna železnica|podzemne železnice]], ki oskrbuje mesto [[London]] in dele sosednjih grofij [[Buckinghamshire]], [[Essex]] in [[Hertfordshire]] na jugovzhodu [[Anglija|Anglije]] v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]].<ref>{{navedi splet |url=http://orr.gov.uk/__data/assets/pdf_file/0008/16379/an-overview-of-the-rail-industry.pdf |title=An overview of the rail industry in Great Britain |publisher=UK Government – Office of Rail and Road |accessdate=2017-01-05 |archive-date=2016-04-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160403165349/http://orr.gov.uk/__data/assets/pdf_file/0008/16379/an-overview-of-the-rail-industry.pdf |url-status=dead }}</ref>
Omrežje ima 270 postaj in približno 400 km prog. Navkljub imenu je manj kot polovica dolžine prog speljanih v [[predor]]ih pod zemljo, saj je večina omrežja na obrobjih Londona nadzemnega. Poleg tega ne pokriva večine južnih predelov širšega metropolitanskega območja Londona; manj kot desetina postaj je južno od reke [[Temza|Temze]].<ref name="150 tube facts">{{navedi novice |url=https://www.telegraph.co.uk/travel/destinations/europe/uk/london/9789966/London-Underground-150-fascinating-Tube-facts.html |title=London Underground: 150 fascinating Tube facts |last=Attwooll |first=Jolyon |work=The Daily Telegraph |location=London |date=2015-08-05}}</ref> Vseh prog je 11, po njih je bilo v fiskalnem letu 2017/18 prepeljanih 1,357 milijarde potnikov<ref name="1718TfLreport">{{navedi splet|url=http://content.tfl.gov.uk/tfl-annual-report-and-statement-of-accounts-2017-18.pdf|title=TfL annual report 2017-18|last=|first=|date=|website=|access-date=2019-02-26}}</ref> oz. pet milijonov na dan,<ref name="London Underground">{{navedi splet |url=https://tfl.gov.uk/corporate/about-tfl/what-we-do/london-underground |title=Daily Ridership |publisher=Transport for London |location=London}}</ref> s čimer je londonska podzemna železnica 11. najprometnejše omrežje hitrega mestnega prevoza na svetu.
Upravlja ga podjetje London Underground Limited (LUL), podružnica korporacije [[Transport for London]] (TfL), ki je odgovorna za javni prevoz v širšem metropolitanskem območju Londona.{{sfnp|Croome|Jackson|1993|loc = predgovor}} Prihodek od vozovnic je leta 2015 pokril 92 % operativnih stroškov, ki so znašali 2,63 milijona [[Funt šterling|funtov]].<ref>{{navedi splet |url=http://content.tfl.gov.uk/board-20150701-part-1-item07-annual-report-and-accounts.pdf |title=Annual Report and Statement of Accounts 2011/12 |publisher=TfL |pages=98, 100 |quote=Fares revenue on LU was £2,410m... Operating expenditure on the Underground increased to £2,630m |accessdate=2015-10-25}}</ref> Podjetje TfL je leta 2003 uvedlo brezstično predplačniško kartico Oyster za nakup vozovnic,<ref>{{navedi splet |url=http://content.tfl.gov.uk/board-20150701-part-1-item07-annual-report-and-accounts.pdf |title=Annual Report and Statement of Accounts 2011/12 |publisher=TfL |page=11 |accessdate=25 October 2015}}</ref> od leta 2014 pa omogoča tudi sprotno plačevanje z brezstičnimi bančnimi karticami.<ref>{{navedi novice |url=https://www.cnet.com/news/contactless-credit-and-debit-cards-can-now-be-used-on-london-tube/ |title =Contactless credit and debit cards can now be used on London tube |last=Trenholm |first=Richard |work=CNet |date=2014-09-16 |accessdate=2019-09-19}}</ref>
Predhodnik londonske podzemne železnice je [[Metropolitanska železnica]], prva podzemna potniška železnica na svetu, ki je pričela obratovati leta 1863.{{sfnp|Wolmar|2004|p=135}} Prvi predori so bili zgrajeni tik pod površjem z odkopavanjem in pokrivanjem, kasnejši pa so bili izkopani globlje. Ti so ožji in imajo krožen presek, iz česar izvira vzdevek ''the Tube''.{{sfnp|Croome|Jackson|1993|loc = predgovor}} Metropolitanski železnici so sledila druga zasebna podjetja, ki so izkopala konkurenčne predore v drugih delih mesta. V začetku 20. stoletja so bile proge poenotene pod skupno blagovno znamko »{{smallcaps|UndergrounD}}«, leta 1933 pa so se podjetja združila z avtobusnimi in tramvajskimi prevozniki v Upravo za potniški promet Londona (''London Passenger Transport Board'', LPTB) ter prevzela blagovno znamko London Transport.{{sfnp|Croome|Jackson|1993|loc = Predgovor}} V tem obdobju je nastala še danes prepoznavna [[Moderna umetnost|modernistična]] ikonografija omrežja, kamor spadata shematski zemljevid in krožni [[logotip]], ki je en od simbolov Londona.<ref name="Design in Relation to the Problem: The London Underground">{{cite journal|title=Design in Relation to the Problem: The London Underground|journal=Commercial Art & Industry|date=1932|pages=38–59|url=http://magazines.iaddb.org/issue/CAI/1932-02-01/edition/null/page/33|access-date=2019-09-19|archive-date=2021-05-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20210515133332/https://magazines.iaddb.org/issue/CAI/1932-02-01/edition/null/page/33|url-status=dead}}</ref><ref name="Celebrities of Advertising II: Frank Pick">{{cite journal|last1="Sagittarius"|title=Celebrities of Advertising II: Frank Pick|journal=Commercial Art & Industry|date=1928|url=http://magazines.iaddb.org/issue/CAI/1928-06-01/edition/null/page/180|pages=168–9|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171201034205/http://magazines.iaddb.org/issue/CAI/1928-06-01/edition/null/page/180|archivedate=2017-12-01}}</ref><ref name="Frank Pick and his Influence on Design in England">{{cite journal|last1=Barman|first1=Christian|title=Frank Pick and his Influence on Design in England|journal=Graphis|date=1948|pages=70–73|url=http://magazines.iaddb.org/issue/GR/1948-01-01/edition/21/page/80|access-date=2019-09-19|archive-date=2021-05-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20210515142439/https://magazines.iaddb.org/issue/GR/1948-01-01/edition/21/page/80|url-status=dead}}</ref>
== Seznam prog ==
{|class="wikitable sortable" style="text-align:center"
|-
! valign="top" | Proga<br />
! valign="top" | Odprta<br />
! valign="top" | Tip<br />
! valign="top" | Dolžina<br /><small>(v km)</small>
! valign="top" | Št. postaj<br />
! valign="top" | Št. potnikov<br /><small>(v mio./leto)<ref>{{navedi splet |url=https://tfl.gov.uk/corporate/about-tfl/what-we-do/london-underground/facts-and-figures |title=London Underground – Facts and Figures |publisher=Transport for London |accessdate=2015-11-03 |archive-date=2017-02-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170217173345/https://tfl.gov.uk/corporate/about-tfl/what-we-do/london-underground/facts-and-figures |url-status=dead }}</ref></small>
|-
| [[slika:London flag boxes - Underground Bakerloo line.svg|150px|Bakerloo line]] || 1906 || cevna || 23,2 || 25 || 111,1
|-
| [[slika:London flag boxes - Underground Central line.svg|150px|Central line]] || 1900 || cevna || 74,0 || 49 || 260,9
|-
| [[slika:Circle line flag box.svg|150px|Circle line]] || 1884 || podpovršinska || 22,5 || 27 || 114,6<ref name="Fgz. C,H&C">Število potnikov za progi Circle in Hammersmith & City šteto skupaj</ref>
|-
| [[slika:District line flag box.svg|150px|District line]] || 1868 || podpovršinska || 64,0 || 60 || 208,3
|-
| [[slika:Hammersmith & City line flag box.svg|150px|Hammersmith & City line]] || 1864 || podpovršinska || 26,5 || 29 || 114,6<ref name="Fgz. C,H&C" />
|-
| [[slika:Jubilee line flag box.svg|150px|Jubilee line]] || 1979 || cevna || 36,2 || 27 || 213,6
|-
| [[slika:Metropolitan line flag box.svg|150px|Metropolitan line]] || 1863 || podpovršinska || 66,4 || 34 || {{0}}66,8
|-
| [[slika:Northern line flag box.svg|150px|Northern line]] || 1890 || cevna || 57,6 || 51 || 252,3
|-
| [[slika:Piccadilly line flag box.svg|150px|Piccadilly line]] || 1906 || cevna || 70,4 || 52 || 210,2
|-
| [[slika:Victoria line flag box.svg|150px|Victoria line]] || 1969 || cevna || 22,5 || 16 || 200,0
|-
| [[slika:Waterloo & City line flag box.svg|150px|District line]] || 1898 || cevna || {{0}}2,4 || {{0}}2 || {{0}}15,8
|}
[[slika:London Underground Overground DLR Crossrail map.svg|thumb|600px|center|Neuraden shematski zemljevid omrežja podzemne in nadzemne železnice Londona.]]
== Sklici ==
{{sklici|2}}
== Viri ==
* {{navedi knjigo |last1=Croome |first1=D. |last2=Jackson |first2=A |title=Rails Through The Clay — A History Of London's Tube Railways |url=https://archive.org/details/minorityexecutiv0000rand |edition=2. |year=1993 |publisher=Capital Transport |isbn=978-1-85414-151-4 }}
* {{navedi knjigo |last=Wolmar |first=Christian |year=2004 |title=The Subterranean Railway: how the London Underground was built and how it changed the city forever |url=https://archive.org/details/subterraneanrail0000wolm |publisher=Atlantic |isbn=978-1-84354-023-6 }}
== Zunanje povezave ==
{{Zbirka in kategorija|London Underground}}
* {{official|https://tfl.gov.uk/modes/tube/}}
[[Kategorija:London]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1863]]
[[Kategorija:Železnica v Združenem kraljestvu]]
[[Kategorija:Podzemna železnica]]
{{normativna kontrola}}
q107ijgo9ee4hz2dm4q49pc7i8cf8pa
Dvorec Temnar
0
466736
6739655
6071872
2026-08-20T07:52:04Z
Romanm
13
tn.
6739655
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Zgradba
|name = Dvorec Temnar
|image =
|image_size = 240px
|caption =
|location = [[Hermanci]]
| map_type = Slovenija
| map_alt =
| map_caption = Lega na zemljevidu Slovenije
|start_date =
|completion_date = 18. stoletje
|opening =
|renovation_date =
|building_type = dvorec
|roof =
|top_floor =
|floor_count =
|cost =
|floor_area =
|architect =
|architectural_style =
|client =
|developer =
|owner =
|management =
|url =
|references =
| extra = {{Infopolje RKD|embed=yes
| ime = Ljubljana - Graščina Bokalce
| rkd_tip = nslp
| razglasitev_rkd_tip = 9. marec 2017
| refšt=6315
| občina = Ormož<!--predvsem za namene kategorizacije-->
}}
}}
'''Dvorec Temnar''' stoji severno od [[Kajžar|Kajžarja]] sredi vinogradov v [[Hermanci]]h.
Stoji na mestu stare fevdalna postojanka iz [[13. stoletje|13. stoletja]], ki je služila kot strelski dvorec ptujskemu militu [[Herman s Ptuja|Hermanu]] in bila kasneje večkrat prezidana. Sedanja stavba je iz 18. stoletja. Njena [[fasada]] spominja na baročno členitev, klet pa prekrivajo banjasti oboki. V vzhodnem delu dvorca je [[kapela]], v prizidku pa preša iz leta 1848. V hišni kapeli je zvonček želja.
Gospodarji obvladujejo vinograde v okolici. V dvorcu je zdaj vinogradniški [[muzej]].
== Sklici ==
{{sklici}}
== Viri ==
* Vinarstvo Čurnir Stanko - dvorec Temnar. Pridobljeno s https://eturist.docker-e9.ijs.si/detalis/9022{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}, 25. 9. 2019
* Dvorec Temnar. Pridobljeno s https://www.jeruzalem-slovenija.si/ogledi/ , 25. 9. 2019
{{struct-stub}}
[[Kategorija:Dvorci v Sloveniji]]
[[Kategorija:Hermanci]]
ramp52tawje3u3gcm8hh6vylkwidreb
Mateja Jemec Tomazin
0
470214
6739523
5501498
2026-08-19T17:58:02Z
~2026-31561-50
260674
popravek tipkarske napake
6739523
wikitext
text/x-wiki
{{infopolje Oseba|name=Mateja Jemec Tomazin|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|caption=|education=[[Filozofska fakulteta v Ljubljani]]}}
'''Mateja Jemec Tomazin''', [[Slovenci|slovenska]] [[jezikoslovka]]. * [[13. januar]] [[1978]], [[Ljubljana]]
Mateja Jemec Tomazin je [[Slovenci|slovenska]] [[Jezikoslovec|jezikoslovka]], ki deluje na področjih [[Terminologija|terminologije]] in [[Frazeologija|frazeologije]]. Zaposlena je na Terminološki sekciji [[Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU|Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU]]. Posveča se predvsem [[Terminologija|terminološkim vprašanjem]], [[Glagol|glagolskim]] [[Terminologija|terminom]] in njihovi vključitvi v [[Slovar|slovarje]] ter [[Terminološki slovar|terminološke zbirke]].<ref>{{Navedi splet|title=doc. dr. Mateja Jemec Tomazin|url=https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/sodelavci/mateja-jemec-tomazin-sl|website=Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša|date=2011-05-05|accessdate=2019-12-17|language=sl}}</ref> Prav tako raziskuje prekrivanje [[Terminologija|terminologije]] in [[Frazeologija|frazeologije]] v znanstvenih in strokovnih [[Besedilo|besedilih]].
== Življenje ==
Mateja Jemec Tomazin se je rodila [[13. januar|13. januarja]] [[1978]] v [[Ljubljana|Ljubljani.]]
Na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]] je študirala [[Slovenistika|slovenistiko]] in nemcistiko. Leta [[2002]] je diplomirala z zaključnima seminarskima nalogama z naslovoma ''Izražanje negativnih čustev v Slovarju slovenskega knjižnega jezika'' in ''Ad-hoc-Komposita und ihre kohäsive Funktion im Text.'' Istega leta je opravila tudi strokovni izpit za dokumentalistko in se kot lektorica zaposlila na Univerzi Ludwiga-Maximilliana v [[München|Münchnu]].
Leta [[2004]] se je vrnila v [[Slovenija|Slovenijo]] in nadaljevala s podiplomskim študijem na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]].
Leta [[2006]] se je zaposlila kot asistentka za slovenski knjižni jezik na [[Fakulteta za humanistične študije v Kopru|Fakulteti za humanistične študije]] [[Univerza na Primorskem|Univerze na Primorskem]]. Tam je sodelovala pri predmetih ''Slovenski knjižni jezik I'' in ''II'', ''Skladnja in leksikologija'', ''Oblikoslovje in glasoslovje'' ter ''Jezik znanstvenih besedil.''
Leta [[2009]] je zagovarjala svojo doktorsko disertacijo z naslovom ''Prispevek prevodov temeljnih pogodb Evropske unije k slovenskemu pravnemu izrazju.''
Leta [[2010]] je bila izvoljena za docentko za slovenski jezik na [[Fakulteta za humanistične študije v Kopru|Fakulteti za humanistične študije]] [[Univerza na Primorskem|Univerze na Primorskem]]. V tem letu se je zaposlila na [[Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU|Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU]], kjer dela še danes.
Leta [[2016]] je prejela naziv docentke za [[jezikoslovje]] na Podiplomski šoli ZRC SAZU.
== Delo ==
'''Monografije'''
* ''Slovenska pravna terminologija: od začetkov v 19. stoletju do danes'', 2013 (Založba ZRC). 258 str.
* ''Topole nekdaj in danes: ob 60-letnici Prostovoljnega gasilskega društva Topole'', 2008 (Prostovoljno gasilsko društvo).193 str.
'''Samostojni znanstveni sestavki ali poglavje v monografski publikaciji'''
* Frazemi v znanstvenih besedilih - območje dopustnega. ''Frazeološka simfonija: sodobni pogledi na frazeologijo''. Ur. Nataša Jakop idr. Ljubljana: Založba ZRC. 2013. 81-90.
* Miroslav Vilhar in njegov prispevek k razvoju terminologije v slovenskem jeziku. ''Miroslav Vilhar in njegov čas: ob 150. obletnici Pivškega tabora na Kalcu.'' Ur. Dragica Jakestič idr. Pivka: Občina. 33–48.
* Normativnost terminoloških slovarjev. ''Slovnica in slovar – aktualni jezikovni opis.'' Ur. Mojca Smolej. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 2015. 309–315.
* Posebnosti pravne terminologije in Toporišičevi jezikovnokulturni pomisleki. ''Toporišičeva obdobja.'' Ur. Erika Kržišnik in Miran Hladnik. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 2016. 81–90.
* Prav(n)a terminologija. ''Meddisciplinarnost v slovenistiki.'' Ur. Simona Kranjc. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 2011. 219–225.
* Raba terminologije v slovenski znanstveni periodiki v začetku 21. stoletja. ''Slov´jans´ke terminoznavstvo : kincja XX - počatku XXI stolit´ : kolektyvna monografija členiv Terminologičnoi komisii pry Mižnarodnomu komiteti slavistiv''. Ur. Viktorija Ivaščenko. Kyiv: Žnec´. 2018. 266–286.
* Razvoj slovenske pravne terminologije: slovarski opis. ''Med jasnostjo in nedoločenostjo: pravna terminologija v zgodovini, teoriji in praksi.'' Ur. Mateja Jemec Tomazin idr. Ljubljana: Lexpera, GV založba: Pravna fakulteta. 2019. 111–130.
* Slovensko pravno izrazje od Habsburške monarhije do Evropske unije ali Ius est ars. ''Razvoj slovenskega strokovnega jezika.'' Ur. Irena Orel. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovenistiko, Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik. 2007. 385–399.
* Stilna zaznamovanost v terminoloških slovarjih. ''Družbena funkcijskost jezika: (vidiki, merila, opredelitve).'' Ur. Andreja Žele. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 2013. 309–315.
* Termniologija v slovenskem pravopisu. ''Pravopisna stikanja: razprave o pravopisnih vprašanjih.'' Ur. Nataša Jakop idr. Ljubljana: Založba ZRC. 219–225.
* Terminilogizacija frazemov s prostorskim in časovnim prislovom v zgradbi. ''Prostor in čas v frazeologiji.'' Ur. Erika Kržišnk, Mateja Jemec Tomazin in Nataša Jakop. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 2016. 157–169.
* Tipologija slovenske pravne terminologije. ''Terminologija in sodobna terminografija''. Ur. Mojca Žagar Karer in Marjeta Humar. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. 2009. 267–280.
* Vloga frazemov v slovenskih pravnih besedilih.''Slavenska frazeologija i pragmatika = Slavjanskaja frazeologija i pragmatika''. Ur. Željka Fink-Arsovski in Anita Hrnjak. Zagreb: Knjigra. 2007. 128–133.
'''Razprave, članki in objavljeni znanstveni prispevki na konferencah'''
* Človeku dobro dene, če se izrobanti: izražanje jeze v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, Pleteršnikove Slovensko-nemškem slovarju in Slovenskem etimološkem slovarju. ''Jezik in slovstvo'' 44/6 (1998/99). 229–236.
* Frazeologija v znanstvenih besedilih. ''Phraseologie und Kultur = Phraseology and culture.'' Maribor: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta. 2014. 413–426.
* Govor vasi Topole. ''Jezikoslovni zapiski'' 16/1 (2010). 53–66.
* Kdaj je dobro postati trmast kot vol?: živalski frazemi v pravnih strokovnih besedilih. ''Životinje u frazeološkom ruhu : zbornik radova s međunarodnoga znanstvenog skupa Animalistički frazemi u slavenskim jezicima održanog 21. i 22. III. 2014. na Filozofskom fakultetu Sveučilišta u Zagrebu''. Ur. Ivana Vidović. Zagreb: Filozofski fakultet Sveučilišta. 2014. 1–14.
* Ko nekdo vztrajno inzistira: ali slovenščina zadostuje potrebam univerze in znanosti?. ''Primorske novice'' 63/ 302 (2009). 19.
* Koliko večkulturnosti prenesejo slovenska pravna besedila?. ''Večkulturnost v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi: zbornik predavanj.'' Ur. Marko Stabej. Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete. 2005. 198–201.
* Nastanek pravnega terminološkega slovarja. ''Pravna praksa: PP'' 37/23 (2018). 33.
* O pameti in neumnosti v slovenskem (pravnem) jeziku. ''Phraseologie und (naive) Psychologie = Phraseology and (naïve) psychology = Frazeologija i (naivnaja) psihologija.'' Ur. Agnieszka Kopczyk in Heinrich Pfandl. Hamburg: Dr. Kovač. 2018. 93–102.
* Razvoj slovenske pravne terminologije: (ob Pravnem terminološkem slovarju). ''Pravna praksa: PP'' 37/23 (2018). 33.
* Slovenska pravna terminologija in njen prikaz v Pravnem terminološkem slovarju. ''Jezikoslovni zapiski'' 25/1 (2019). 53–66.
* Stereotipi v slovenskem pravnem izrazju. ''Stereotipi v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi: zbornik predavanj.'' Ur. Irena Novak-Popov. Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete. 2007. 36–44.
* Strokovna slovenščina za nesloveniste. ''Infrastruktura slovenščine in slovenistike.'' Ur. Marko Stabej. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 2009. 177–183.
* Vključevanje frazeologije v terminološke priročnike. ''Frazeologija, učenje i poučevanje: zbornik radova s Međunarodne znanstvene konferencije Slavofraz održane od 19.-21. travnja 2018. godine u Rijeci.'' Ur. Željka Macan. Rijeka: Filozofski fakultet. 2019. 123–134.
* Vloga terminologije pri uveljavljanju znanstvenega področja. ''Vloge središča: konvergenca regij in kultur.'' Ur. Irena Novak-Popov. Ljubljana: Zveza društev Slavistično društvo Slovenije. 2010. 103–119.
== Viri ==
{{refsez}}
== Glej tudi ==
* [[Seznam slovenskih jezikoslovcev]]
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Jemec Tomazin, Mateja}}
[[Kategorija:Slovenski jezikoslovci]]
[[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]]
[[Kategorija:Magistrirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]]
[[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]]
[[Kategorija:Predavatelji na Fakulteti za humanistične študije v Kopru]]
6halmfyxgjw6tfq1ab90eumgpkcjfq9
6739524
6739523
2026-08-19T17:58:39Z
Jonatan Melik Kurinčič
240261
pp
6739524
wikitext
text/x-wiki
{{infopolje Oseba|name=Mateja Jemec Tomazin|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|caption=|education=[[Filozofska fakulteta v Ljubljani]]}}
'''Mateja Jemec Tomazin''', [[Slovenci|slovenska]] [[jezikoslovka]], * [[13. januar]] [[1978]], [[Ljubljana]].
Mateja Jemec Tomazin je [[Slovenci|slovenska]] [[Jezikoslovec|jezikoslovka]], ki deluje na področjih [[Terminologija|terminologije]] in [[Frazeologija|frazeologije]]. Zaposlena je na Terminološki sekciji [[Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU|Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU]]. Posveča se predvsem [[Terminologija|terminološkim vprašanjem]], [[Glagol|glagolskim]] [[Terminologija|terminom]] in njihovi vključitvi v [[Slovar|slovarje]] ter [[Terminološki slovar|terminološke zbirke]].<ref>{{Navedi splet|title=doc. dr. Mateja Jemec Tomazin|url=https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/sodelavci/mateja-jemec-tomazin-sl|website=Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša|date=2011-05-05|accessdate=2019-12-17|language=sl}}</ref> Prav tako raziskuje prekrivanje [[Terminologija|terminologije]] in [[Frazeologija|frazeologije]] v znanstvenih in strokovnih [[Besedilo|besedilih]].
== Življenje ==
Mateja Jemec Tomazin se je rodila [[13. januar|13. januarja]] [[1978]] v [[Ljubljana|Ljubljani.]]
Na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]] je študirala [[Slovenistika|slovenistiko]] in nemcistiko. Leta [[2002]] je diplomirala z zaključnima seminarskima nalogama z naslovoma ''Izražanje negativnih čustev v Slovarju slovenskega knjižnega jezika'' in ''Ad-hoc-Komposita und ihre kohäsive Funktion im Text.'' Istega leta je opravila tudi strokovni izpit za dokumentalistko in se kot lektorica zaposlila na Univerzi Ludwiga-Maximilliana v [[München|Münchnu]].
Leta [[2004]] se je vrnila v [[Slovenija|Slovenijo]] in nadaljevala s podiplomskim študijem na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]].
Leta [[2006]] se je zaposlila kot asistentka za slovenski knjižni jezik na [[Fakulteta za humanistične študije v Kopru|Fakulteti za humanistične študije]] [[Univerza na Primorskem|Univerze na Primorskem]]. Tam je sodelovala pri predmetih ''Slovenski knjižni jezik I'' in ''II'', ''Skladnja in leksikologija'', ''Oblikoslovje in glasoslovje'' ter ''Jezik znanstvenih besedil.''
Leta [[2009]] je zagovarjala svojo doktorsko disertacijo z naslovom ''Prispevek prevodov temeljnih pogodb Evropske unije k slovenskemu pravnemu izrazju.''
Leta [[2010]] je bila izvoljena za docentko za slovenski jezik na [[Fakulteta za humanistične študije v Kopru|Fakulteti za humanistične študije]] [[Univerza na Primorskem|Univerze na Primorskem]]. V tem letu se je zaposlila na [[Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU|Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU]], kjer dela še danes.
Leta [[2016]] je prejela naziv docentke za [[jezikoslovje]] na Podiplomski šoli ZRC SAZU.
== Delo ==
'''Monografije'''
* ''Slovenska pravna terminologija: od začetkov v 19. stoletju do danes'', 2013 (Založba ZRC). 258 str.
* ''Topole nekdaj in danes: ob 60-letnici Prostovoljnega gasilskega društva Topole'', 2008 (Prostovoljno gasilsko društvo).193 str.
'''Samostojni znanstveni sestavki ali poglavje v monografski publikaciji'''
* Frazemi v znanstvenih besedilih - območje dopustnega. ''Frazeološka simfonija: sodobni pogledi na frazeologijo''. Ur. Nataša Jakop idr. Ljubljana: Založba ZRC. 2013. 81-90.
* Miroslav Vilhar in njegov prispevek k razvoju terminologije v slovenskem jeziku. ''Miroslav Vilhar in njegov čas: ob 150. obletnici Pivškega tabora na Kalcu.'' Ur. Dragica Jakestič idr. Pivka: Občina. 33–48.
* Normativnost terminoloških slovarjev. ''Slovnica in slovar – aktualni jezikovni opis.'' Ur. Mojca Smolej. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 2015. 309–315.
* Posebnosti pravne terminologije in Toporišičevi jezikovnokulturni pomisleki. ''Toporišičeva obdobja.'' Ur. Erika Kržišnik in Miran Hladnik. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 2016. 81–90.
* Prav(n)a terminologija. ''Meddisciplinarnost v slovenistiki.'' Ur. Simona Kranjc. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 2011. 219–225.
* Raba terminologije v slovenski znanstveni periodiki v začetku 21. stoletja. ''Slov´jans´ke terminoznavstvo : kincja XX - počatku XXI stolit´ : kolektyvna monografija členiv Terminologičnoi komisii pry Mižnarodnomu komiteti slavistiv''. Ur. Viktorija Ivaščenko. Kyiv: Žnec´. 2018. 266–286.
* Razvoj slovenske pravne terminologije: slovarski opis. ''Med jasnostjo in nedoločenostjo: pravna terminologija v zgodovini, teoriji in praksi.'' Ur. Mateja Jemec Tomazin idr. Ljubljana: Lexpera, GV založba: Pravna fakulteta. 2019. 111–130.
* Slovensko pravno izrazje od Habsburške monarhije do Evropske unije ali Ius est ars. ''Razvoj slovenskega strokovnega jezika.'' Ur. Irena Orel. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovenistiko, Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik. 2007. 385–399.
* Stilna zaznamovanost v terminoloških slovarjih. ''Družbena funkcijskost jezika: (vidiki, merila, opredelitve).'' Ur. Andreja Žele. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 2013. 309–315.
* Termniologija v slovenskem pravopisu. ''Pravopisna stikanja: razprave o pravopisnih vprašanjih.'' Ur. Nataša Jakop idr. Ljubljana: Založba ZRC. 219–225.
* Terminilogizacija frazemov s prostorskim in časovnim prislovom v zgradbi. ''Prostor in čas v frazeologiji.'' Ur. Erika Kržišnk, Mateja Jemec Tomazin in Nataša Jakop. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 2016. 157–169.
* Tipologija slovenske pravne terminologije. ''Terminologija in sodobna terminografija''. Ur. Mojca Žagar Karer in Marjeta Humar. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. 2009. 267–280.
* Vloga frazemov v slovenskih pravnih besedilih.''Slavenska frazeologija i pragmatika = Slavjanskaja frazeologija i pragmatika''. Ur. Željka Fink-Arsovski in Anita Hrnjak. Zagreb: Knjigra. 2007. 128–133.
'''Razprave, članki in objavljeni znanstveni prispevki na konferencah'''
* Človeku dobro dene, če se izrobanti: izražanje jeze v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, Pleteršnikove Slovensko-nemškem slovarju in Slovenskem etimološkem slovarju. ''Jezik in slovstvo'' 44/6 (1998/99). 229–236.
* Frazeologija v znanstvenih besedilih. ''Phraseologie und Kultur = Phraseology and culture.'' Maribor: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta. 2014. 413–426.
* Govor vasi Topole. ''Jezikoslovni zapiski'' 16/1 (2010). 53–66.
* Kdaj je dobro postati trmast kot vol?: živalski frazemi v pravnih strokovnih besedilih. ''Životinje u frazeološkom ruhu : zbornik radova s međunarodnoga znanstvenog skupa Animalistički frazemi u slavenskim jezicima održanog 21. i 22. III. 2014. na Filozofskom fakultetu Sveučilišta u Zagrebu''. Ur. Ivana Vidović. Zagreb: Filozofski fakultet Sveučilišta. 2014. 1–14.
* Ko nekdo vztrajno inzistira: ali slovenščina zadostuje potrebam univerze in znanosti?. ''Primorske novice'' 63/ 302 (2009). 19.
* Koliko večkulturnosti prenesejo slovenska pravna besedila?. ''Večkulturnost v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi: zbornik predavanj.'' Ur. Marko Stabej. Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete. 2005. 198–201.
* Nastanek pravnega terminološkega slovarja. ''Pravna praksa: PP'' 37/23 (2018). 33.
* O pameti in neumnosti v slovenskem (pravnem) jeziku. ''Phraseologie und (naive) Psychologie = Phraseology and (naïve) psychology = Frazeologija i (naivnaja) psihologija.'' Ur. Agnieszka Kopczyk in Heinrich Pfandl. Hamburg: Dr. Kovač. 2018. 93–102.
* Razvoj slovenske pravne terminologije: (ob Pravnem terminološkem slovarju). ''Pravna praksa: PP'' 37/23 (2018). 33.
* Slovenska pravna terminologija in njen prikaz v Pravnem terminološkem slovarju. ''Jezikoslovni zapiski'' 25/1 (2019). 53–66.
* Stereotipi v slovenskem pravnem izrazju. ''Stereotipi v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi: zbornik predavanj.'' Ur. Irena Novak-Popov. Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete. 2007. 36–44.
* Strokovna slovenščina za nesloveniste. ''Infrastruktura slovenščine in slovenistike.'' Ur. Marko Stabej. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 2009. 177–183.
* Vključevanje frazeologije v terminološke priročnike. ''Frazeologija, učenje i poučevanje: zbornik radova s Međunarodne znanstvene konferencije Slavofraz održane od 19.-21. travnja 2018. godine u Rijeci.'' Ur. Željka Macan. Rijeka: Filozofski fakultet. 2019. 123–134.
* Vloga terminologije pri uveljavljanju znanstvenega področja. ''Vloge središča: konvergenca regij in kultur.'' Ur. Irena Novak-Popov. Ljubljana: Zveza društev Slavistično društvo Slovenije. 2010. 103–119.
== Viri ==
{{refsez}}
== Glej tudi ==
* [[Seznam slovenskih jezikoslovcev]]
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Jemec Tomazin, Mateja}}
[[Kategorija:Slovenski jezikoslovci]]
[[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]]
[[Kategorija:Magistrirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]]
[[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]]
[[Kategorija:Predavatelji na Fakulteti za humanistične študije v Kopru]]
cc1lbknbasnl0zxpcea5mdpyuau2hn6
Predsednik Južne Koreje
0
494487
6739481
6443337
2026-08-19T16:08:28Z
TheQuietHistorian
264576
/* */
6739481
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox official post
| post = Predsednik
| named_for =
| appointer = neposredni glasovi volivcev
| nominator = politične stranke
| salary = 240.648.000 ₩ letno
| image = President Lee Jae Myung.jpg
| website = president.go.kr
| residence = [[Modra hiša]]
| first =
| body = <br />Južne Koreje
| termlength = 5 let
| member_of =
| incumbentsince = 4. junija 2025
| incumbent = [[Li Džae Miung]]
| image_size1 = 70px
| image name1 = Flag of South Korea.svg
| image name =
| seat = [[Seul]], [[Južna Koreja]]
| native_name = <small>대한민국 대통령</small>
}}
'''Predsednik Republike Koreje''' ({{langx|ko|대한민국 대통령}}; handža 大韓民國 大統領; ''Daehanminguk Daetongnyeong'') je vodja države in šef vlade [[Južna Koreja|Južne Koreje]]. Predsednik je vodja izvršne veje in [[vrhovni poveljnik]] [[Oborožene sile Južne Koreje|oboroženih sil Republike Koreje]].
Ustava in spremenjeni zakon o predsedniških volitvah iz leta 1987 določata izvolitev predsednika z neposrednim tajnim glasovanjem, s čimer se je končalo šestnajst let posrednih predsedniških volitev v prejšnjih dveh vladah. Predsednik je neposredno izvoljen za petletni mandat, brez možnosti ponovne izvolitve.<ref>Article 70 of the Constitution of the Republic of Korea.</ref> Če se predsedniško mesto izprazni, mora biti naslednik izvoljen v šestdesetih dneh, v tem času pa mora predsedniške naloge opravljati južnokorejski premier ali drugi visoki člani kabineta v prednostnem vrstnem redu, kot je določeno z zakonom. Medtem ko je na položaju, predsednik živi v palači ''Čong va de'' ([[Modra hiša]]) in je izvzet iz kazenske odgovornosti (razen vstaje ali izdaje).
== Zgodovina ==
Pred ustanovitvijo [[Prva republika Južna Koreja|Prve republike]] leta 1948 je začasna vlada Republike Koreje, ustanovljena v [[Šanghaj|Šanghaju]] septembra 1919, kot nadaljevanje več vlad, razglašenih po gibanju 1. marca v začetku tega leta, usklajevala odpor korejskega ljudstva proti Japonski med Japonsko okupacija Koreje. Legitimnost začasne vlade je Južna Koreja priznala v prvotni ustavi iz leta 1948 in sedanji ustavi iz leta 1988.
Predsedniški mandat je bil od leta 1988 omejen na pet let. Pred tem je bil med letoma 1948 do 1972 določen na štiri leta, med leti 1972 in 1981 na šest let, na sedem let pa med 1981 do 1988. Od leta 1981 predsedniku ni dovoljena ponovna izvolitev.
== Pooblastila in dolžnosti predsednika ==
Poglavje 3 južnokorejske ustave navaja dolžnosti in pooblastila predsednika. Predsednik mora:
* spoštovati ustavo
* ohraniti varnost in domovino Južno Korejo
* prizadevati si za mirno [[združitev Koreje]], običajno deluje kot predsednik Nacionalnega svetovalnega sveta za združitev
Tudi predsednik ima pooblastila:
* vodja [[Izvršilna oblast|izvršne veje]] oblast
* [[vrhovni poveljnik]] južnokorejske vojske
* lahko [[Vojna napoved|napovedati vojno]]
* lahko izvede [[referendum]] o vprašanjih državnega pomena
* izdajati izvršne naloge
* podeljevati [[Medalja|medalje]] v čast zaslug za narod
* razglašati [[izredno stanje]], ki začasno ukine vse zakone ali uvede [[vojno stanje]]
* ima veto na račune (ob upoštevanju dvotretjinskega večinskega veta, ki ga prekliče državni zbor) <ref>Article 53 of the Constitution of the Republic of Korea</ref>
Če parlament glasuje proti odločitvi predsednika, bo ta takoj razglašena za nično.
Predsednik lahko pomembne politične zadeve napoti na nacionalni referendum, napove vojno, sklene mir in druge pogodbe, imenuje visoke javne uslužbence in amnestira (s soglasjem državnega zbora). V času resnih notranjih ali zunanjih pretresov ali groženj, gospodarskih ali finančnih kriz lahko predsednik prevzame izredne pristojnosti »za vzdrževanje nacionalne varnosti ali javnega miru in reda«. Nujni ukrepi se lahko sprejmejo le, kadar parlament ne zaseda in ko ni časa za sklic. Ukrepi so omejeni na »minimalno potrebno«.
Ustava iz leta 1987 je odpravila izrecne določbe ustave iz leta 1980, ki so vladi omogočale, da začasno ustavi svoboščine in pravice ljudi. Vendar pa lahko predsednik v času krize sprejme druge ukrepe, ki bi lahko spremenili ali odpravili obstoječe zakone. Ni jasno, ali bi lahko takšni nujni ukrepi začasno ustavili del same ustave. Nujne ukrepe je treba predložiti parlamentu v soglasje. Če skupščina tega ne potrdi, se lahko nujni ukrepi prekličejo; vsi zakoni, ki jih je preglasil predsedniški ukaz, dobijo prvotni učinek. V zvezi s tem je moč zakonodajalca odločneje uveljavljena kot v primerih ratifikacije pogodb ali napovedi vojne, v katerih Ustava preprosto navaja, da ima parlament »pravico soglašati« s predsednikovimi dejanji. Ustava iz leta 1987 določa, da predsednik ne sme razpustiti državnega zbora.
== Volitve ==
Pravila predsedniških volitev določa južnokorejska ustava in zakon o javnih volitvah. Predsednik je izvoljen z neposrednim ljudskim glasovanjem, ki se opravi z uporabo prve pretekle funkcije.
== Sorodni ustavni organi ==
Uradna rezidenca predsednika je ''Čong va de'', kar pomeni 'Hiša modrih strešnikov', skrajšano ''[[modra hiša]]''. Predsedniku pomaga osebje predsedniškega sekretariata, ki ga vodi generalni sekretar kabineta. Razen državnega sveta ali kabineta se izvršni direktor zanaša na več ustavnih organov.
Med temi ustavnimi organi je tudi Svet za nacionalno varnost, ki je svetoval glede zunanje, vojaške in notranje politike na področju nacionalne varnosti. Svet, ki mu je predsedoval predsednik, je bil leta 1990 kot statutarni član premier, podpredsednik vlade, ministri za zunanje zadeve, notranje zadeve, finance in narodno obrambo, direktor Agencije za nacionalno varnostno načrtovanje (ANSP) ki je bila do decembra 1980 znana kot Korejska centralna obveščevalna agencija (KCIA), druge pa je določil predsednik. Drugi pomemben organ je Svetovalni svet za nacionalno združitev, ki je bil ustanovljen junija 1981 pod predsedstvom predsednika. Od svojega začetka to telo ni imelo nobene politične vloge, ampak je služilo kot vladna zveza in kot sredstvo za izplačevanje političnih nagrad, tako da je velikemu številu dostojanstvenikov in drugim zagotovilo nazive in priložnosti za občasno srečanje s predsednikom in drugimi visokimi uradniki.
Predsedniku je leta 1990 pomagala tudi revizijska in inšpekcijska komisija. Odbor je poleg revizije računovodskih izkazov vseh javnih institucij natančno preučeval tudi upravno uspešnost vladnih agencij in javnih uslužbencev. O ugotovitvah so poročali predsedniku in parlamentu, ki je imel sam široka pooblastila za nadzor dela birokracije v skladu z določbami ustave. Člane upravnega odbora je imenoval predsednik.
== Odstavitev ==
Postopek obtožbe je določen v 10. ustavi Južne Koreje iz leta 1987. V skladu s prvim odstavkom 65. člena, če predsednik, premier ali drugi člani državnega sveta kršijo ustavo ali druge zakone o uradni dolžnosti, ji lmahko državni zbor izreče obtožnico.
Določba 2 določa, da mora predlog za obtožbo predlagati ena tretjina, za sprejem pa ga mora odobriti večina poslancev parlamenta. V primeru predsednika mora predlog predlagati večina in ga odobriti dve tretjini ali več od vseh poslancev državnega zbora, kar pomeni, da mora predlog zakona sprejeti od 200 od 300 poslancev parlamenta. Ta člen določa tudi, da se osebi, zoper katero je bil vložen predlog za obtožbo, onemogoči izvajanje pooblastil, dokler razsodba ne razsodi, odločitev o obtožbi pa ne sme biti daljša od razrešitve.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.moleg.go.kr/english/korLawEng?pstSeq=54794|title=Constitution of the Republic of Korea|website=Korean Laws in English|publisher=South Korean Ministry of Government Legislation|accessdate=2018-12-26}}</ref>
Po zakonu o ustavnem sodišču mora ustavno sodišče dokončno odločiti v 180 dneh po prejemu kakršne koli zadeve, vključno z obtožbami. Če je toženec že zapustil funkcijo pred razglasitvijo odločbe, se zadeva zaključi.<ref>{{Navedi splet|title=CONSTITUTIONAL COURT ACT [Enforcement Date 20. Mar, 2018.] [Act No.15495, 20. Mar, 2018., Partial Amendment]|url=https://www.law.go.kr/LSW/eng/engLsSc.do?menuId=2§ion=lawNm&query=CONSTITUTIONAL+COURT+ACT&x=0&y=0#liBgcolor0|website=National Law Enforcement Center|publisher=Ministry of Government Legislation|accessdate=9 February 2021}}</ref>
Od ustanovitve Republike Koreje leta 1948 sta bila obtožena dva predsednika. Leta 2004 je državni zbor obtožil Roh Mo-hjuna, a je ustavno sodišče obtožnico razveljavilo. Kot drugo je parlament leta 2016 obtožil Park Gun-hje, obtožbo pa je ustavno sodišče potrdilo 10. marca 2017.<ref>{{Navedi novice|last=Kim|first=Da-sol|title=Revisiting Roh Moo-hyun impeachment|url=http://www.koreaherald.com/view.php?ud=20161208000727|accessdate=9 February 2021|work=The Korea Herald|date=8 December 2016|language=en}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.aljazeera.com/news/2017/03/park-geun-hye-impeachment-170310020959193.html|date=10 Mar 2017|title=Park Geun-hye fired as court upholds impeachment}}</ref>
=== Smrt med mandatom ===
Do sedaj je med mandatom umrl en predsednik:
* Park Čung-he, ki ga je Kim Dže-gju]] umoril 26. oktobra 1979.
== Nadomestilo in privilegiji ==
Od leta 2021 predsednik prejema plačo v višini 240.648.000 JPY <ref>Executive Order: [https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/b/bc/%28%EB%B3%84%ED%91%9C_32%29_%EA%B3%A0%EC%A0%95%EA%B8%89%EC%A0%81_%EC%97%B0%EB%B4%89%EC%A0%9C_%EC%A0%81%EC%9A%A9%EB%8C%80%EC%83%81_%EA%B3%B5%EB%AC%B4%EC%9B%90%EC%9D%98_%EC%97%B0%EB%B4%89%ED%91%9C%28%EC%A0%9C35%EC%A1%B0_%EA%B4%80%EB%A0%A8%29.pdf 공무원보수규정(제31380호)(20210105) / (별표 32) 고정급적 연봉제 적용대상 공무원의 연봉표(제35조 관련)] (in Korean)</ref> skupaj z nerazkritim računom stroškov za kritje potovanj, blaga in storitev med opravljanjem funkcije.
''[[Modra hiša]]'' v [[Seul]]u je uradno delovno mesto in rezidenca predsednika. Predsednik ima tudi rezidenco na otoku [[Godže]], ki je podoben ameriškemu [[Camp David]]u, čeprav ga redko uporabljajo.
Poleg tega predsedstvo republike vzdržuje tudi urad Čongri Gongvan in pisarno premierjev v Seulu, ki jih predsednik vlade republike uporablja kot svoje uradno prebivališče in uradno delovno mesto, skupaj z vsemi drugimi uradnimi vladnimi uradi in prebivališči.
Predsednik ima tudi številne regionalne pisarne, zlasti v večjih mestih, ki so kadar koli pripravljene sprejeti predsednika. Čeprav niso prebivališča, so v lasti zvezne vlade in jih predsednik uporablja, ko je v določeni regiji ali mestu.
Za cestna potovanja predsednik uporablja močno modificiran športni terenec [[Hyundai Nexo]], ki služi kot predsedniško državno vozilo.<ref>{{Navedi novice|last=|first=|date=27 Aug 2019|title=Fuel Cell Car Has Become S. Korea's Presidential Vehicle|work=KBS World Radio|url=http://world.kbs.co.kr/service/news_view.htm?lang=e&Seq_Code=147693|accessdate=8 Feb 2021}}</ref> Za letalska potovanja predsednik uporablja močno modificirano letalo, ki je vojaška različica Boeinga [[747-400]] s pozivnim znakom ''Code One'' in močno modificiran helikopter, ki je vojaška različica [[Sikorsky S-92|Sikorsky S-92,]] ki služi kot predsedniški helikopter.
== Po predsedstvu ==
Vsi nekdanji predsedniki prejemajo dosmrtne pokojnine in varovanje predsedniške varnostne službe; v nasprotju s predsednikom vlade zaščite ne more zavrniti. Vsi nekdanji predsedniki so pokopani z državnimi častmi in predsedniško knjižnico kot spomin.
== Seznam predsednikov ==
''Glej članek: [[Seznam predsednikov Južne Koreje]]''<div style="text-align:right; float:right; margin-left:5px">
<timeline>
ImageSize = width:210 height:750
PlotArea = left:35 right:50 top:15 bottom:100
DateFormat = yyyy
Period = from:1948 till:2022
TimeAxis = orientation:vertical order:reverse
ScaleMajor = unit:year increment:5 start:1950
ScaleMinor = increment:1 start:1948
# there is no automatic collision detection,
# so shift texts up or down manually to avoid overlap
Colors=
id:con value:rgb(0.87,0.27,0.27)
id:lib value:rgb(0.24,0.47,0.66)
id:act value:pink
Define $dx = 25 # shift text to right side of bar
PlotData=
bar:Federal_chancellors color:white width:25 mark:(line,white) align:left fontsize:10 shift:($dx,-5)
from: 1948 till: 1960 color:con text:"[[Syngman Rhee|Rhee Syng-man]]"
from: 1960 till: 1962 color:lib text:"[[Yun Posun]]"
from: 1963 till: 1979 color:con text:"[[Park Chung-hee]]"
from: 1979 till: 1980 color:con text:"[[Choi Kyu-hah]]"
from: 1980 till: 1988 color:con text:"[[Chun Doo-hwan]]"
from: 1988 till: 1993 color:con text:"[[Roh Tae-woo]]"
from: 1993 till: 1998 color:con text:"[[Kim Young-sam]]"
from: 1998 till: 2003 color:lib text:"[[Kim Dae-jung]]"
from: 2003 till: 2008 color:lib text:"[[Roh Moo-hyun]]"
from: 2008 till: 2013 color:con text:"[[Lee Myung-bak]]"
from: 2013 till: 2017 color:con text:"[[Park Geun-hye]]"
from: 2017 till: 2022 color:lib text:"[[Moon Jae-in]]"
</timeline>
</div>
== Živeči nekdanji predsedniki ==
Od leta 2025 so še vedno živi štirje nekdanji predsedniki:
<gallery widths="130" heights="150" class="center">
Slika:Chun Doo-hwan (전두환) Presidential Portrait.jpg|{{center|[[Čun Do-hvan]]<br/>(1980–1988)<br/>Age {{age|1931|1|18}}}}
Slika:Lee Myung-bak presidential portrait.jpg|{{center|[[Le Mjung-bak]]<br/>(2008–2013)<br/>Age {{age|1941|12|19}}}}
Slika:Park Geun-hye presidential portrait.png|{{center|[[Park Gun-hje]]<br/>(2013–2017)<br/>Age {{age|1952|2|2}}}}
Slika:Moon Jae-in May 2017 (original).jpg|{{center|[[Mun Dže In]]<br/>(2017–2022)<br/>Age {{age|1953|1|24}}}}
</gallery>Najdlje živeči predsednik je bil [[Jun Po-son]], ki je umrl 18. julija 1990 (v starosti {{Starost v letih in dnevih|1897|8|26|1990|7|18}}). Zadnji predsednik, ki je umrl, je bil [[Kim Jung-sam]], ki je umrl 22. novembra 2015 (v starosti {{Starost v letih in dnevih|1927|12|20|2015|11|22}}).
== Odnosi med predsedniki ==
# Park Čung-he in Park Gun-hje: oče in hči <ref>{{Navedi novice|last=Evans|first=Stephen|title=Park Geun-hye: Tragedy of South Korea's first female leader|url=https://www.bbc.com/news/world-asia-38209760|date=2016-12-09|accessdate=2021-02-06|work=[[BBC]]}}</ref>
== Sklici ==
{{sklici}}
== Zunanje povezave ==
{{Commons category|Presidents of South Korea}}
* {{Official website|http://eng.president.go.kr/}} {{in lang|en}}
* {{Official website|http://www.president.go.kr/}} {{in lang|ko}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Predsedniki Južne Koreje|*]]
[[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]]
jnz5f77hcgp1c9rlkbpedq0xm79x5xs
Nogometni klub Bravo
0
527863
6739702
6716558
2026-08-20T11:27:42Z
Niko Petrič
261163
Niko Petrič je prestavil_a stran [[Nogometni klub Bravo]] na [[Nogometni klub Bravo Ljubljana]]: [[WP:CELIME|Celotno ime]]
6716558
wikitext
text/x-wiki
{{Football club infobox
|clubname=Bravo
|fullname=Nogometni klub Bravo
|nickname=''Šiškarji''
|founded={{Start date and age|[[28. februar]] [[2006]]}}<ref name = "Klubi">{{navedi splet | url = http://www.nzs.si/tekmovanja/?action=vsiKlubi&id_menu=35 | title = Klubi | trans-title = Clubs | publisher = [[Football Association of Slovenia]] | access-date = 10 May 2019 | language = sl | archive-date = 22 October 2016 | archive-url = https://web.archive.org/web/20161022140741/http://www.nzs.si/tekmovanja/?action=vsiKlubi&id_menu=35 | url-status = live }}</ref>
|ground=[[Športni park Šiška]]
|capacity=2.308
|chrtitle=Predsednik
|chairman=Luka Brezovec
|mgrtitle=Trener
|manager=Aleš Arnol
|league=[[Prva slovenska nogometna liga]]
|season=2025/26
|position=1.SNL, 3. na 10
|pattern_la1=|pattern_b1=_jomagrafity2y|pattern_ra1=|leftarm1=FFFF00|body1=FFFFFF|rightarm1=FFFF00|shorts1=FFFFFF|socks1=FFFFFF|pattern_la2=|pattern_b2=_jomagrafity2rb|pattern_ra2=|leftarm2=0033FF|body2=FFFFFF|rightarm2=0033FF|shorts2=FFFFFF|socks2=0033FF|pattern_la3=|pattern_b3=_jomagrafity2b|pattern_ra3=|leftarm3=000000|body3=FFFFFF|rightarm3=000000
|shorts3=000000
|socks3=000000
|website=https://www.nk-bravo.si/
}}
'''Nogometni klub Bravo''', krajše NK Bravo ali preprosto Bravo, je slovenski nogometni klub iz [[Ljubljana|Ljubljane]], ki tekmuje v [[Prva slovenska nogometna liga|Prvi slovenski nogometni ligi]]. Ustanovljen je bil leta 2006.<ref name="Klubi" />
Domače tekme igra na stadionu Športnega Parka Šiška.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.prvaliga.si/tekmovanja/?action=klub&id_menu=221&id_kluba=894&prikaz=1|title=NK Bravo - Stadion|accessdate=28. 2. 2024|website=PLT - Prva liga Telemach}}</ref>
== Člansko moštvo ==
{{Updated|28. februar, 2024}}<ref>{{navedi splet |trans-title=First Team |title=Člani |url=https://www.nk-bravo.si/Ekipe/Clani |publisher=NK Bravo |access-date=6 August 2023|language=sl}}</ref>
{{Fs start}}
{{Fs player|no=4|nat=SLO|pos=DF|name=[[Jan Gorenc]]|other=Na posoji iz [[KAS Eupen|Eupen]]}}
{{Fs player|no=5|nat=SLO|pos=DF|name=Mark Španring}}
{{Fs player|no=6|nat=CRO|pos=DF|name=Jakov Gurlica|other=Na posoji iz [[GNK Dinamo Zagreb|Dinamo Zagreb]]}}
{{Fs player|no=8|nat=SLO|pos=MF|name=Gašper Trdin}}
{{Fs player|no=11|nat=SLO|pos=FW|name=[[Luka Kerin]]}}
{{Fs player|no=12|nat=SLO|pos=GK|name=Luka Dakić}}
{{Fs player|no=13|nat=SLO|pos=GK|name=Uroš Likar}}
{{Fs player|no=14|nat=SLO|pos=FW|name=Tihomir Maksimović}}
{{Fs player|no=15|nat=SLO|pos=FW|name=[[Matej Poplatnik]]}}
{{Fs player|no=17|nat=SLO|pos=MF|name=Matic Ivanšek}}
{{Fs player|no=18|nat=SLO|pos=MF|name=Rok Maher}}
{{Fs player|no=19|nat=SLO|pos=DF|name=Matija Kavčič}}
{{Fs player|no=20|nat=SLO|pos=MF|name=Beno Selan}}
{{Fs mid}}
{{Fs player|no=21|nat=SLO|pos=DF|name=Lan Štravs}}
{{Fs player|no=23|nat=SLO|pos=DF|name=Martin Hovnik}}
{{Fs player|no=24|nat=SLO|pos=FW|name=Luka Pučnik}}
{{Fs player|no=25|nat=SLO|pos=MF|name=Peter Cverle}}
{{Fs player|no=27|nat=SLO|pos=MF|name=Gal Puconja}}
{{Fs player|no=30|nat=SLO|pos=FW|name=Jakoslav Stanković}}
{{Fs player|no=31|nat=CRO|pos=GK|name=Matija Orbanić}}
{{Fs player|no=33|nat=SLO|pos=FW|name=[[Milan Tučić]]}}
{{Fs player|no=40|nat=NGR|pos=MF|name=Victor Gidado}}
{{Fs player|no=50|nat=SRB|pos=DF|name=Nemanja Jakšić}}
{{Fs player|no=66|nat=SLO|pos=FW|name=Lan Hirbar}}
{{Fs player|no=72|nat=SLO|pos=MF|name=Martin Pečar|other=Na posoji iz FK Austria Wien}}
{{Fs end}}
===Na posoji===
{{Fs start}}
{{Fs end}}
== Zmage ==
; Ligaška tekmovanja
* '''[[Druga slovenska nogometna liga]]'''
:: '''Zmagovalci:''' [[2018–19 Slovenian Second League|2018–19]]
* '''[[Tretja slovenska nogometna liga]]'''
:: '''Zmagovalci:''' [[2016–17 Slovenian Third League|2016–17]]
* '''Regionalna liga Ljubljana'''
:: '''Zmagovalci:''' 2014–15
* '''Liga MNZ Ljubljana'''
:: '''Zmagovalci:''' 2013–14
; Pokalna tekmovanja
* '''[[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal Slovenije]]'''
:: Drugouvrščeni: [[2021–22 Slovenian Football Cup|2021–22]]
* '''Pokal MNZ Ljubljana'''
:: '''Zmagovalci:''' 2017–18
== Sklici ==
{{sklici}}
== Zunanje povezave ==
{{SocialLinks}}
{{1. SNL}}
{{Nogomet v Sloveniji}}
{{DEFAULTSORT:Bravo, NK}}
[[Kategorija:Nogometni klub Bravo| ]]
[[Kategorija:Slovenski nogometni klubi|Bravo]]
[[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 2006]]
[[Kategorija:Športni klubi v Ljubljani]]
am5pxy5gfhbfcs4s462dhs4w4n7xens
6739709
6739702
2026-08-20T11:32:57Z
Jonatan Melik Kurinčič
240261
Jonatan Melik Kurinčič je prestavil stran [[Nogometni klub Bravo Ljubljana]] na [[Nogometni klub Bravo]] prek preusmeritve: nikjer se ne pojavlja z Ljubljana
6716558
wikitext
text/x-wiki
{{Football club infobox
|clubname=Bravo
|fullname=Nogometni klub Bravo
|nickname=''Šiškarji''
|founded={{Start date and age|[[28. februar]] [[2006]]}}<ref name = "Klubi">{{navedi splet | url = http://www.nzs.si/tekmovanja/?action=vsiKlubi&id_menu=35 | title = Klubi | trans-title = Clubs | publisher = [[Football Association of Slovenia]] | access-date = 10 May 2019 | language = sl | archive-date = 22 October 2016 | archive-url = https://web.archive.org/web/20161022140741/http://www.nzs.si/tekmovanja/?action=vsiKlubi&id_menu=35 | url-status = live }}</ref>
|ground=[[Športni park Šiška]]
|capacity=2.308
|chrtitle=Predsednik
|chairman=Luka Brezovec
|mgrtitle=Trener
|manager=Aleš Arnol
|league=[[Prva slovenska nogometna liga]]
|season=2025/26
|position=1.SNL, 3. na 10
|pattern_la1=|pattern_b1=_jomagrafity2y|pattern_ra1=|leftarm1=FFFF00|body1=FFFFFF|rightarm1=FFFF00|shorts1=FFFFFF|socks1=FFFFFF|pattern_la2=|pattern_b2=_jomagrafity2rb|pattern_ra2=|leftarm2=0033FF|body2=FFFFFF|rightarm2=0033FF|shorts2=FFFFFF|socks2=0033FF|pattern_la3=|pattern_b3=_jomagrafity2b|pattern_ra3=|leftarm3=000000|body3=FFFFFF|rightarm3=000000
|shorts3=000000
|socks3=000000
|website=https://www.nk-bravo.si/
}}
'''Nogometni klub Bravo''', krajše NK Bravo ali preprosto Bravo, je slovenski nogometni klub iz [[Ljubljana|Ljubljane]], ki tekmuje v [[Prva slovenska nogometna liga|Prvi slovenski nogometni ligi]]. Ustanovljen je bil leta 2006.<ref name="Klubi" />
Domače tekme igra na stadionu Športnega Parka Šiška.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.prvaliga.si/tekmovanja/?action=klub&id_menu=221&id_kluba=894&prikaz=1|title=NK Bravo - Stadion|accessdate=28. 2. 2024|website=PLT - Prva liga Telemach}}</ref>
== Člansko moštvo ==
{{Updated|28. februar, 2024}}<ref>{{navedi splet |trans-title=First Team |title=Člani |url=https://www.nk-bravo.si/Ekipe/Clani |publisher=NK Bravo |access-date=6 August 2023|language=sl}}</ref>
{{Fs start}}
{{Fs player|no=4|nat=SLO|pos=DF|name=[[Jan Gorenc]]|other=Na posoji iz [[KAS Eupen|Eupen]]}}
{{Fs player|no=5|nat=SLO|pos=DF|name=Mark Španring}}
{{Fs player|no=6|nat=CRO|pos=DF|name=Jakov Gurlica|other=Na posoji iz [[GNK Dinamo Zagreb|Dinamo Zagreb]]}}
{{Fs player|no=8|nat=SLO|pos=MF|name=Gašper Trdin}}
{{Fs player|no=11|nat=SLO|pos=FW|name=[[Luka Kerin]]}}
{{Fs player|no=12|nat=SLO|pos=GK|name=Luka Dakić}}
{{Fs player|no=13|nat=SLO|pos=GK|name=Uroš Likar}}
{{Fs player|no=14|nat=SLO|pos=FW|name=Tihomir Maksimović}}
{{Fs player|no=15|nat=SLO|pos=FW|name=[[Matej Poplatnik]]}}
{{Fs player|no=17|nat=SLO|pos=MF|name=Matic Ivanšek}}
{{Fs player|no=18|nat=SLO|pos=MF|name=Rok Maher}}
{{Fs player|no=19|nat=SLO|pos=DF|name=Matija Kavčič}}
{{Fs player|no=20|nat=SLO|pos=MF|name=Beno Selan}}
{{Fs mid}}
{{Fs player|no=21|nat=SLO|pos=DF|name=Lan Štravs}}
{{Fs player|no=23|nat=SLO|pos=DF|name=Martin Hovnik}}
{{Fs player|no=24|nat=SLO|pos=FW|name=Luka Pučnik}}
{{Fs player|no=25|nat=SLO|pos=MF|name=Peter Cverle}}
{{Fs player|no=27|nat=SLO|pos=MF|name=Gal Puconja}}
{{Fs player|no=30|nat=SLO|pos=FW|name=Jakoslav Stanković}}
{{Fs player|no=31|nat=CRO|pos=GK|name=Matija Orbanić}}
{{Fs player|no=33|nat=SLO|pos=FW|name=[[Milan Tučić]]}}
{{Fs player|no=40|nat=NGR|pos=MF|name=Victor Gidado}}
{{Fs player|no=50|nat=SRB|pos=DF|name=Nemanja Jakšić}}
{{Fs player|no=66|nat=SLO|pos=FW|name=Lan Hirbar}}
{{Fs player|no=72|nat=SLO|pos=MF|name=Martin Pečar|other=Na posoji iz FK Austria Wien}}
{{Fs end}}
===Na posoji===
{{Fs start}}
{{Fs end}}
== Zmage ==
; Ligaška tekmovanja
* '''[[Druga slovenska nogometna liga]]'''
:: '''Zmagovalci:''' [[2018–19 Slovenian Second League|2018–19]]
* '''[[Tretja slovenska nogometna liga]]'''
:: '''Zmagovalci:''' [[2016–17 Slovenian Third League|2016–17]]
* '''Regionalna liga Ljubljana'''
:: '''Zmagovalci:''' 2014–15
* '''Liga MNZ Ljubljana'''
:: '''Zmagovalci:''' 2013–14
; Pokalna tekmovanja
* '''[[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal Slovenije]]'''
:: Drugouvrščeni: [[2021–22 Slovenian Football Cup|2021–22]]
* '''Pokal MNZ Ljubljana'''
:: '''Zmagovalci:''' 2017–18
== Sklici ==
{{sklici}}
== Zunanje povezave ==
{{SocialLinks}}
{{1. SNL}}
{{Nogomet v Sloveniji}}
{{DEFAULTSORT:Bravo, NK}}
[[Kategorija:Nogometni klub Bravo| ]]
[[Kategorija:Slovenski nogometni klubi|Bravo]]
[[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 2006]]
[[Kategorija:Športni klubi v Ljubljani]]
am5pxy5gfhbfcs4s462dhs4w4n7xens
Uporabnik:Stebunik/peskovnik19 - Karel V. Habsburški
2
551627
6739402
6611967
2026-08-19T13:39:08Z
Oursana
115509
-+Portrait of Charles V, Holy Roman Emperor, seated (1500–1558), formerly attributed to Titian (Alte Pinakothek, Munich).jpg
6739402
wikitext
text/x-wiki
3sl Karel V. Habsburški 8.xi.2023 Umik z vseh položajev v španski samostan
{{Infobox Monarch
|name =Karel V. Habsburški<br><small>''tudi'' Karel I. Španski</small>
|title =Svetorimski cesar; kralj [[Kastilja|Kastilje]], [[Aragon]]ije, [[Neapelj|Neaplja]] in [[Sicilija|Sicilije]] itd
|image =<!-- WD -->
|reign =[[Slika:Pendon de los Reyes Catolicos.png|24px]] [[Seznam španskih kraljev|Kralj Aragona in Kastilje]]<br />[[Slika:Banner of the Holy Roman Emperor (after 1400).svg|25px]] [[Svetorimski cesar]]<br />[[Slika:Bandiera del Regno di Sicilia.svg|16px]] [[Kralj Neaplja]]<br />[[Slika:Flag of the Low Countries.svg|20px]] [[Vladar Nizozemske]]<br />[[Slika:Flag of Flanders.svg|25px]] [[Grof Flandrije]] <br />[[Slika:Coat of arms of Brabant.svg|15px]] [[Vojvoda Brabanta]]<br />[[Slika:Coat of arms of the House of Visconti (1395).svg|15px]] [[Vojvoda Milana]] <br />[[Slika:Civil Ensign of Luxembourg.svg|25px]] [[Vojvoda Luksemburga]]<br />[[Slika:Flag of Bourgogne.svg|25px]] [[Vojvoda Burgundije]]
|religion = [[katolištvo|katoliška]]
|coronation =[[1516]]
|predecessor =[[Ivana Blazna]] (Kastilja) <br /> [[Ferdinand II. Aragonski]] (Aragon & Neapelj ) <br /> [[Maksimilijan I. Habsburški]] (Sveto rimsko cesarstvo) <br /> [[Filip I. Kastiljski]] (Nizozemska)
|successor =[[Filip II. Španski]] (Španija, Neapelj & Nizozemska ) <br /> [[Ferdinand I. Habsburški]] (Sveto rimsko cesarstvo)
|suc-type =
|heir =
|consort =[[Izabela Portugalska]]
|issue =[[Filip II. Španski]] <br /> [[Marija Španska]] <br /> [[Ivana Španska]]
|royal house =[[Habsburžani]]
|royal anthem =
|father =[[Filip I. Kastiljski]]
|mother =[[Ivana Blazna]]
|date of birth =<!-- WD -->
|place of birth =<!-- WD -->
|date of death =<!-- WD -->
|place of death =<!-- WD -->
|place of burial=[[El Escorial]]
}}
'''Karel V. Habsburški''', [[Sveto rimsko cesarstvo|rimsko-nemški]] [[kralj]] in [[cesar]] (1519-56), [[Španija|španski]] kralj (kot Karel I., 1516-56), [[Vojvodina Avstrija|avstrijski]] nad[[vojvoda]] (kot Karel I., 1519-21), suveren [[Sedemnajst provinc|številnih nizozemskih provinc]] (1506-55), * [[24. februar]] [[1500]], [[Gent]], [[Flandrija]] (današnja [[Belgija]]), † [[21. september]] [[1558]], San Jerónimo de Yuste, [[Španija]].
Karel V., dedič kar štirih vladarskih dinastij ([[Vojvodina Avstrija|avstrijske]], [[Vojvodina Burgundija#Vladavina burgundskih vojvod iz rodbine Valois (1363-1477)|burgundske]], [[Kastiljsko kraljestvo|kastiljske]] in [[Aragonsko kraljestvo|aragonske]]), si je prizadeval to nehomogeno dediščino preoblikovati v enotno katoliško vladavino in se z njo postaviti v bran muslimanskim [[Osmansko cesarstvo|Turkom]], ki so prodirali z juga. Pri tem je naletel na vrsto preprek. Potem ko si je pridobil cesarski naslov, je s svojim tekmecem, francoskim kraljem [[Franc I. Francoski|Francem I.]], bojeval štiri [[Italijanske vojne|vojne za prevlado v Italiji]]. V cesarstvu je izbruhnil upor proti sprevrženi [[papež]]evi [[Cerkev (organizacija)|Cerkvi]], nemški [[knez]]i pa so dodali zahteve po samostojnosti oblasti na svojih ozemljih. Ker papeži, za to pristojni, niso urejali verskih vprašanj, jih je poskušal reševati cesar na [[Sveto rimsko cesarstvo#Reichstag, državni svet|državnih zborih]], kar pa je nasprotja le še povečevalo. Prišlo je do [[Šmalkaldenska vojna|šmalkaldenske vojne]] med cesarjem in protestantskimi knezi, ki jo je cesar dobil. Ko pa se je ponovno spustil v urejanje verskih vprašanj in skušal povečati centralizacijo cesarstva, je povzročil med knezi še večji revolt, ki ga je podprl tudi [[Henrik II. Francoski|mladi francoski kralj]]. Cesar se je razočaran in nemočen umaknil in prepustil vodenje [[Španija|Španije]] in [[Sedemnajst provinc|Nizozemske]] sinu [[Filip II. Španski|Filipu]], cesarstvo pa bratu [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinandu]].
== Mladost in nastop vladarskih dolžnosti ==
Karel je bil sin [[Habsburžani|habsburško]]-burgundskega očeta [[Filip I. Kastiljski|Filipa Lepega]] in kastiljsko-aragonske matere [[Ivana Blazna|Ivane Blazne]]. Šestletnemu je umrl oče in odtlej je živel na dvoru tete [[Margareta Avstrijska|Margarete]] v [[Mechelen]]u (severno od Bruslja), ki ga je vzgajala in mu bila, kot spretna diplomatka, svetovalka do konca svojega življenja. Karlov učitelj je bil teolog Adrian iz Utrechta<ref>pristaš duhovnega gibanja ''devotio moderna'', ki je delovalo versko in vzgojno reformatorsko, razširjalo literaturo med širokimi ljudskimi množicami in ki mu je v mladosti prisluhnil tudi [[Erazem Rotterdamski]].</ref>, poznejši [[papež Hadrijan VI.]], ki je vplival na njegov verski razvoj in ga vzgajal v duhu idealov viteškega [[Red zlatega runa|reda zlatega runa]].
Kot otrok je ljubil lov in glasbo. Že v mladih letih se je z vso resnostjo in pozornostjo ukvarjal z državniškimi posli in zgodaj je bil prisiljen prevzeti odgovornost. Ker so ga nenehno obkrožali vzgojitelji in služabniki, in se je moral zgodaj sprijazniti s pomanjkanjem zasebnega življenja, se je močno zaprl vase. Njegovo razpoloženje je bilo bolj melanholično in zaznamovano s strogo disciplino, občutkom dolžnosti in žrtvovanjem za svojo visoko službo. Toda redkobesedni in zadržani Karel je med ljudmi, ki so ga obdajali, vse življenje izžareval močno privlačnost<ref>Demmerla, str. 73</ref>.
Karel je petnajstleten prevzel vladanje na [[Sedemnajst provinc|Nizozemskem]]. Po smrti deda po materi, [[Ferdinand II. Aragonski|Ferdinanda II. Aragonskega]] (1516), je bil (skupaj s svojo materjo Ivano, ki pa zaradi bolezni nikdar ni vladala) imenovan za španskega kralja; kot Karel I. je postal prvi vladar združene Španije. Septembra 1517 je z Nizozemskega priplul v povsem tujo mu Španijo in ji poskusil vladati na burgundski način, kar pa je med delom domačega plemstva in meščanstva povzročilo nezadovoljstvo in nemir. Ko se je po smrti svojega deda po očetu, nemško-rimskega kralja in cesarja [[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimilijana I.]], vrnil v Nemčijo, je v kastiljskih mestih izbruhnil upor ''comunerosov'', ki jih je sestavljalo predvsem meščanstvo ob podpori nekateri plemičev in duhovnikov. Ko se je upornikom pridružilo še socialno-revolucionarno gibanje, se je visoko plemstvo ustrašilo za svoje fevdalne privilegije in je podprlo Karla.
== Volitve cesarja. Izobčenje Martina Luthra ==
[[slika:Empire-Roman-Emperor-Charles-V 02.svg|thumb|Evropski del vladavine Karla V.:<br />
vinsko rdeče: kastiljska dediščina<br />rdeče: aragonska dediščina<br />oranžno: burgundska dediščina<br />rumeno: avstrijske dedne dežele<br />svetlo rumeno: Sveto rimsko cesarstvo.<br />K temu je treba dodati še kolonije v Srednji in Južni Ameriki in v Indoneziji.]]
Kandidatov za novega cesarja je bilo sprva veliko in izvolitev Karla za cesarja nikakor ni bila sama po sebi umevna. Cesarja so volili [[Volilni knez|volilni knezi]], ki si niso želeli premočnega cesarja in so skušali iz volitev izvleči čim več koristi zase. S časom se je izbor skrčil na Karla in francoskega kralja [[Franc I. Francoski|Franca I.]] Franc je upal, da mu bo cesarski položaj pomagal rešiti Francijo iz obkoljenosti s habsburškimi deželami; Karel pa je vedel, da bo le z nadnacionalnim simbolom lahko ohranil svoje raztresene dežele združene. Karel je volilno diplomacijo prepustil teti Margareti, ki je spoznala, da bo o izidu odločal predvsem denar. Izplačane so bile vrtoglave podkupnine in Karel se je na samem začetku vladanja nabral dolg v vrednosti 1200 kg čistega zlata. Dolgovi so ga potem spremljali do konca vladanja. Volitve je menda nazadnje odločil saški volilni knez [[Friderik III. Saški|Friderik III.]] ''Modri'', ki je edini odklonil podkupnino. 23. oktobra 1520 je bilo slavnostno kronanje v [[aachen]]ski stolnici, pred katerim je moral Karel podpisati t. i. ''volilno kapitulacijo'', v kateri se je v korist volilnih knezov odpovedal nekaterim cesarskim pristojnostim.
Že naslednjo pomlad je moral mladi cesar na državnem zboru v [[Worms]]u sprejeti odločitev, ki je dala pečat vsemu njegovemu kasnejšemu vladanju. Glavna tema zasedanja je bila državna reforma, v zadnji točki pa so obravnavali vprašanje [[Luteranstvo|nove vere]], ki je že od konca leta 1517 burila duhove v severni Nemčiji. 18. aprila 1521 so na zasedanje povabili tudi [[Martin Luther|Martina Luthra]] in od njega zahtevali, da prekliče nauke iz svojih spisov. Vendar je ta z znanimi besedami »tu stojim in ne morem drugače« zavrnil kakršno koli popuščanje. Karel je vedel, da je reforma v Cerkvi potrebna, a je menil, da je [[koncil]] edino primerno mesto zanjo. Tako v položaju, v katerem se je znašel, ni mogel ravnati drugače, kot da je razglasil t. i. ''wormski edikt'', s katerim je Luthra izgnal iz države in ukazal uničiti njegova dela<ref>Karel je 25 aprila razglasil državno izobčenje Martina Luthra z besedami: »Izviram iz dolgega niza krščanskih kraljev plemenitega nemškega naroda in španskih katoliških kraljev, ki so bili do smrti vsi zvesti sinovi svete Cerkve. Branili so vero zaradi božje slave in zaradi rešitve duš. Sklenil sem potrditi vero, ki so se je držali moji predniki. En sam menih, ki se postavi proti tisočletnemu krščanstvu, se mora motiti. Odločen sem za to zastaviti svoje dežele, svoje prijatelje, svojo kri, svoje življenje in celo svojo dušo.« Demmerle, str. 80.</ref>.
Karel je potem še mnogo let vedno znova zahteval sklic cerkvenega zbora. Ko se je ta končno leta 1545 [[Tridentinski koncil|sestal v Tridentu]], je bila [[Nemčija]] versko že razklana.
== Vrnitev v Španijo ==
Iz Wormsa je Karel odpotoval na Nizozemsko in potem v Španijo, kjer so njegovi pristaši med tem zadušili upor ''comunerosov''. Karlu se je zdelo, da mora upornike strogo kaznovati. Prišlo je do mnogih smrtnih obsodb in zaplemb premoženja. Karla so menda te obsodbe zasledovale do konca življenja. Vendar je dosegel pomiritev. V Španiji je potem ostal sedem let. V tem času se je zbližal in obdal s kastiljskimi plemenitaši; povezanost z njimi se je potem samo še poglabljala.
V času Karlovega vladanja so španski ''[[konkvistador]]ji'' podjarmili skoraj celo [[Srednja Amerika|Srednjo]] in [[Južna Amerika|Južno Ameriko]]. V Španijo so pošiljali vse več [[Zlato|zlata]] in [[Srebro|srebra]], katerega pritok se je povečal zlasti v 1550-tih letih, ko so začeli sistematično izkoriščati rudnike srebra v [[Potosi]]. Petina dohodka je pripadala kroni. Toda tudi to ni bilo dovolj za Karlove vojne, ki jih je, predvsem s francoskim kraljem, bojeval tekom svojega vladanja. Španski dolg je stalno naraščal in Španija je bila ob koncu Karlovega vladanja pred bankrotom.
Cesar je za grozodejstva, ki so se dogajala v kolonijah, vedel. Izdal je sicer zakone, ki so prepovedovali zasužnjevanje [[Indijanci|Indijancev]]; toda ker se ni istočasno odpovedal pridobivanju žlahtnih kovin, s katerimi je plačeval [[Najemnik|najemniške vojake]], so bili ti zakoni v praksi neuresničljivi.
== Vojne s Francozi in Turki ==
Volitve cesarja so bile le prvi spopad med Francem I. in Karlom V., ki sta podedovala stara nasprotja svojih rodbin. [[Habsburžani]] so si želeli nazaj leta 1477 izgubljeni del [[Vojvodina Burgundija#Vladavina burgundskih vojvod iz rodbine Valois (1363-1477)|vladavine burgundskih vojvod]], [[Valoisi]] pa so si lastili vojvodino [[Milano]] (ki jo je Franc zavzel, tik preden je Karel nastopil kot španski kralj) in [[Neapeljsko kraljestvo]]. Do leta 1544 sta v severni Italiji bojevala štiri vojne ([[italijanske vojne]], od četrte do sedme).
Obmejne sovražnosti so leta 1521 prešle v odkrit spopad (italijanska vojna 1521-26) v severni Franciji in severni Italiji, kjer je Milano dvakrat zamenjal gospodarja, dokler ni Karlova vojska z zmago v bitki pri [[Pavia|Paviji]] dobila oblast nad severno Italijo; ob tem ji je uspelo zajeti tudi francoskega kralja. Mirovna pogajanja so se potem vlekla več kot leto dni. Karel je želel predvsem dobiti matično vojvodino Burgundijo (približno današnjo francosko [[Bourgogne|regijo Burgundijo]]), govora je bilo tudi o poroki Karlove starejše sestre Eleonore, ovdovele portugalske kraljice, s Francem I., ki naj bi pomirila spor med rodbinama<ref>do te poroke je dejansko prišlo leta 1530 po "damskem miru" v Cambraiu.</ref>. Zaprt v madridskem ''alcazarju'' je Franc na vse pristal (čeprav se je hkrati iz ječe tajno pogajal s Turki). Ko pa je prišel spet na prostost, se določil miru iz [[Madrid]]a (1526) ni držal.
S prihodom [[Sulejman I.|Sulejmana Veličastnega]] na čelo [[Osmansko cesarstvo|osmanskega cesarstva]] (1520) je turški pritisk na Evropo vse bolj naraščal. Sultan ni ogrožal le [[Ogrska|Madžarske]], ampak tudi [[Vojvodina Avstrija|habsburške dedne dežele]], ki jih je Karel v letih 1521-22 prepustil mlajšemu bratu Ferdinandu. Ko so Turki avgusta 1526 v [[Bitka pri Mohaču|bitki pri Mohaču]] premagali madžarskega kralja [[Ludvik II. Ogrski|Ludvika II.]], ki je v boju padel, ne da bi zapustil naslednika, je Karlov brat postal (po določilih bratislavskega miru iz leta 1491 in kot svak Ludvika II.) češki in madžarski in potem še rimsko-nemški kralj [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinand I.]]; potreboval bi cesarjevo vojaško pomoč, a Karel je bil preveč zapleten v dogajanja v Italiji. Leta 1529 so morali Avstrijci sami [[Prvo obleganje Dunaja|obraniti Dunaj]] pred Turki.
Ko je prišel Franc I. iz zapora, je sklenil zavezništvo z Milanom, [[Beneška republika|Benetkami]], [[Švicarska konfederacija|Švico]] in Anglijo, t. i. ligo iz [[Cognac]]a, kateri se je pridružil tudi [[papež Klemen VII.]] in se s tem uvrstil med Karlove politične sovražnike (italijanska vojna lige Cognac, 1527-29). Karlove čete so bile še vedno v Italiji; španski in nemški najemniki, slednji večinoma [[Luteranec|luteranci]], že dolgo niso dobili plačila in jih je bilo težko miriti. Potem ko je njihovega glavnega poveljnika (Georg von Frundberg) zadela kap in je odpotoval v domovino, se je vojska, pod vodstvom generalnega kapitana, vojvode Karla Burbonskega, odpravila proti [[Rim]]u, da si v bogatem mestu sama vzame plačilo. 6. maja 1526 se je začelo ropanje Rima (''sacco di Roma''). Najemniki so gospodarili v mestu, dokler jih jeseni nista pregnali lakota in kuga. Papež se je sprva umaknil v [[Angelski grad, Rim|Angelski grad]], potem pa je skrivaj zbežal tudi od tam. Za t. i. "damski mir" sta poskrbeli mati Franca I., Luiza Savojska, in [[Margareta Avstrijska]], ki sta se avgusta 1529 v [[Cambrai]]u dogovorili za ohranitev obstoječega ozemeljskega stanja: Karel je preklical svoje zahteve po Burgundiji, Franc pa zahteve po Milanu in Neaplju. Tudi medičejski papež in Karel sta sklenila dogovor: Karel je papežu pomagal za [[Medičejci|Medičejce]] ponovno osvojiti oblast v [[Firence|Firencah]] (ki so bile v rokah republikancev), Klemen VII. pa je Karla na njegov trideseti rojstni dan v [[Bologna|Boloniji]] še formalno kronal za cesarja. To je bilo zadnjič, da je papež kronal cesarja Svetega rimskega cesarstva.
Ker Cerkev še vedno ni sklicala koncila, je Karel na državnem zboru v [[Augsburg]]u leta 1530 ponovno poskušal najti začasni način sožitja s protestanti. Vendar so katoliki zavrnili veroizpoved, ki so jo predložili Luthrovi pristaši in jo poznamo kot [[augsburška veroizpoved]] (''confessio Augustana''); z zavrnitvijo se je nazadnje strinjal tudi cesar. Zaključki zbora so v nekoliko razširjeni obliki ponovili stališča wormškega zbora iz leta 1521. To je vzpodbudilo protestantske kneze, da so se združili v obrambni [[Šmalkaldenska zveza|šmalkaldenski zvezi]], s katero so se želeli zoperstaviti cesarjevemu pritisku in zavarovati svojo oblast. Zaradi turške nevarnosti je bil Karel prisiljen sprva zvezi popuščati v zameno za vojaško podporo proti zunanjemu sovražniku.
Leta 1532 je Karel zbral veliko vojsko, ki je pod njegovim osebnim vodstvom blizu Dunaja pričakovala bližajočo se Sulejmanovo vojsko, toda poveljnika sta se izognila spopadu. Cesar se je naslednje leto vrnil v Španijo in prepustil posle na vzhodu bratu.
Kar je zamudil pred Dunajem, je skušal Karel nadoknaditi v [[Sredozemlje|Sredozemlju]]. Leta 1535 je zavzel [[Tunis]], od koder so pirati pod poveljstvom turškega admirala [[Hajrudin Barbarossa|Hajrudina Barbarosse]] (Khayr ad-Din) ogrožali pomorski promet. Operacija, ki je bila za krščanski svet pravo zmagoslavje, pa ni oslabila Sulejmanovega položaja.
[[Slika:Charles_V_announcing_the_capture_of_Tunis_to_the_Pope_in_1535.jpg|thumb|Karel V. pri papežu Pavlu III. v Rimu po zmagi v Tunisu. (V času Karlovega vladanja se je na papeškem prestolu zvrstilo 7 papežev.) [[Manierizem|Manieristična]] tapiserija iz 16. stoletja.]]
Konec leta 1535 je umrl milanski vojvoda Francesco II. Sforza in Karel je dal vojvodino Milano v fevd svojemu sinu [[Filip II. Španski|Filipu]]. Francoski kralj, ki si je tudi lastil pravico do tega cesarskega fevda, je vdrl v Italijo (italijanska vojna 1536-38), zasedel [[Torino]], ni pa uspel zasesti Milana. Med tem je Karel na povratku iz Tunisa pristal v [[Neapelj|Neaplju]] in prispel avgusta 1536 v Rim, kjer je imel pred [[Papež Pavel III.|papežem Pavlom III.]] in kolegijem kardinalov svoj slavni govor, v katerem je francoskega kralja obdolžil kršitve miru. Karlova vojska je potem v povračilni akciji vdrla v [[Provansa|Provanso]], vendar je operacija kmalu izgubila polet. Maja 1538 je bil s posredovanjem papeža v [[Nica|Nici]] sklenjen mir.
Leta 1539 se je mesto [[Gent]] na Nizozemskem uprlo upravnim reformam in zvišanju davkov. Ker kraljeva namestnica na Nizozemskem, Karlova sestra Marija Ogrska, ni bila kos položaju, je Karel osebno odpotoval v svoje rodno mesto, mu odvzel privilegije in strogo kaznoval voditelje upornikov. Krut poseg pa je vendarle spametoval obe strani, ki sta odtlej reševali (v času Karlovega vladanja) podobne probleme z medsebojnim dogovarjanjem
<ref>{{navedi knjigo|last=Israel|first=Jonathan I.|title=The Dutch Republic. Its Rise, Greatness, and Fall|publisher= Oxford University Press |location=New York|year=1998|cobiss=644493}}, stran 39.</ref>.
Zaradi turške nevarnosti je skušal biti Karel proti nemškim protestantom popustljiv; leta 1541 jim je na državnem zboru v [[Regensburg]]u priznal velike koncesije (po svojem prepričanju), ki pa sta jih kasneje zavrnila tako papež kot Luther. Čeprav se je Ferdinand, ki je v avgustu 1541 izgubil madžarsko prestolnico, potegoval za pohod proti Sulejmanu, se je Karel odločil za ponovno pomorsko akcijo, za napad na [[Alžir]], ki pa se je ponesrečil, ker je vihar potopil del cesarjeve flote.
Franc I. in Sulejman Veličastni, ki sta bila v stalnih diplomatskih stikih, sta leta 1543 družno napadla [[Nica|Nico]], Turki z morja, Francozi s kopnega (italijanska vojna 1542-46). Posadka v citadeli se je branila cel mesec, dokler je končno ni odrešil prihod Karlove vojske. Cesar je na napad odgovoril tako, da se je povezal z angleškim kraljem [[Henrik VIII. Angleški|Henrikom VIII.]], ki je v severni Franciji zavzel [[Boulogne]] in [[Soissons]]. Zaradi pomanjkanja denarja za najemnike se je bojevanje počasi ustavilo. Mir v Crepyju (september 1544) je v glavnem potrdil obstoječe meje. Franc je obljubil, da se ne bo povezoval z nemškimi protestanti in da bo poslal predstavnike na [[tridentinski koncil]]. To je bila zadnja vojna med Karlom in Francem<ref>Francev sin Henrik II. je leta 1546 to vojno še nadaljeval in jo zaključil z mirom v Ardresu.</ref>.
== Spopad s protestantskimi knezi ==
[[Slika:Karl V.-Carlos I. 1548 (Tiziano Vecellio?) 066.jpg|thumb|Po smrti žene Izabele Portugalske, leta 1539, se je Karel oblačil le še v črna oblačila. Olje na platnu, 1548; portret so prvotno pripisovali Tizianu, sedaj pa nizozemskemu slikarju Lambertu Sustrisu.]]
Decembra 1545 se je v [[Trento|Trentu]] končno začel [[koncil]], ki ga je Karel tako dolgo pričakoval. Toda njegovi upi na teološko rešitev verskega spora so splahneli, ko se protestantski teologi koncila niso hoteli udeležiti. Karel se je tedaj odločil za vojno. Papež mu je ponudil pomoč v denarju in četah. Karel je na svojo stran pridobil močnega protestantskega vojvodo [[Mavricij Saški|Mavricija Saškega]], kateremu je za sodelovanje obljubil [[Saška (volilna kneževina)|volilno kneževino Saško]], v kateri je vladal Mavricijev [[Wettinci#Ernestinci|ernestinski]] bratranec Ivan Friderik I., eden od voditeljev [[Šmalkaldenska zveza|šmalkaldenske zveze]]. Protestanti so želeli cesarja prehiteti in so septembra 1546 začeli [[Šmalkaldenska vojna|šmalkaldensko vojno]], toda bili so premalo odločni in enotni. Cesarjev brat Ferdinand I. in Mavricij sta v protinapadu zavzela volilno Saško. Cesar je izobčil oba voditelja šmalkaldenske zveze (Ivan Friderik I. in Filip Hessenski). Naslednjo pomlad je prišla iz Italije cesarjeva najemniška vojska in aprila 1547 v bitki pri Mühlbergu na Labi dosegla odločilno zmago.
Karel, sedaj gospodar položaja, je po zasedanju državnega zbora v Augsburgu leta 1548 izdal t. i. [[augsburški interim]], ki naj bi začasno urejal predvsem obredne cerkvene zadeve v cesarstvu. Med protestantskimi knezi, ki so odredbo razumeli kot poskus ponovne prevlade katolicizma in večjo centralizacijo cesarstva, je interim izzval zarotniški odziv. Mavricij Saški, sedaj [[volilni knez]], je prestopil na stran protestantov. Med njim, brandenburškim volilnim knezom Albertom II. Alcibadesom in mladim francoskim kraljem [[Henrik II. Francoski|Henrikom II.]], ki je iskal zaveznike v boju proti cesarju, je prišlo januarja 1552 v [[Chambord, Loir-et-Cher|Chambordu]] do pogodbe, v kateri sta kneza francoskemu kralju obljubila za pomoč v orožju in denarju [[vikariat]] nad cesarskimi mesti [[Metz]], [[Toul]] in [[Verdun]]. Zarotniki so vdrli v Avstrijo z namenom, da zajamejo cesarja, ki se je, prizadet od [[protin]]a, mudil v [[Innsbruck]]u. Cesarja je ponižanje, ker je moral bežati, zelo prizadelo. Zdaj je v dogajanja posegel brat Ferdinand, ki se je z uporniki dogovoril za poravnavo in avgusta 1552 podpisal [[passavski sporazum]], za Karla sramotno listino.
Med tem so Francozi zavzeli [[Lotaringija|Lotaringijo]], kar je bil za Karla nov hud udarec. Ponovno je zbral vojsko, začel oblegati Metz in pri tem doživel nov poraz. Po tem porazu je vodenje države in reševanje verskega vprašanja prepustil bratu Ferdinandu.
Ferdinand je leta 1555 na zboru v Augsburgu popustil protestantom in z njimi sklenil t. i. [[augsburški verski mir]], ki je nasprotja med cesarjem in nemškimi protestantskimi knezi več ali manj stabiliziral do [[Tridesetletna vojna|tridesetletne vojne]], ko so izbruhnila v največji možni meri.
== Umik z vladarskih položajev ==
=== Težave pri vladanju ===
Ko je Karel že vladal v Španiji kot Karel I., je leta 1519 prevzel tudi cesarski naslov kot Karel V. Sveto rimsko cesarstvo je na koncu pripadlo mlajši veji [[Habsburžani|Habsburžanov]] v osebi Karlovega brata [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinanda I.]], medtem ko je starejša veja nadaljevala vladati v Španiji in burgundski dediščini v osebi Karlovega sina, španskega [[Filip II. Španski|Filipa II.]] Na takšen razvoj dogodkov je vplivalo veliko dejavnikov, predvsem policentrični značaj evropske civilizacije in španske čezmorske posesti.<ref>{{navedi knjigo |last1=Tracy |first1=James D. |title=Holland Under Habsburg Rule, 1506–1566: The Formation of a Body Politic |date=23. oktober 2018 |publisher=Univ of California Press |isbn=978-0-520-30403-1 |page=46 |url=https://books.google.com/books?id=x7nADwAAQBAJ&pg=PA46 |access-date=5. februarja 2022 |language=en}}</ref> Kot prepričanega vernika so ga večkrat notranje prizadele smrtne obsodbe, ki jih je po svojem prepričanju moral podpisati nad nekaterimi uporniki, kakor tudi ravnanje nekaterih, zlasti ameriških osvajalcev. Omenjajo tudi verske napetosti, denarne težave in oviranje, ki so ga povzročale zunanje sile, zlasti [[Francosko kraljestvo|Francija]] in [[Osmansko cesarstvo|Turčija]].<ref>{{navedi knjigo |last1=Nexon |first1=Daniel H. |title=The Struggle for Power in Early Modern Europe: Religious Conflict, Dynastic Empires, and International Change |date=20. april 2009 |publisher=Princeton University Press |isbn=978-0-691-13793-3 |page=135 |url=https://books.google.com/books?id=7u5NuuVMOWgC&pg=PA135 |access-date=5. februarja 2022 |language=en}}</ref> Na bolj osebni ravni Karlu ni uspelo prepričati nemških knezov, da bi podprli njegovega sina Filipa, čigar ''»neroden in zaprt značaj ter pomanjkanje znanja nemškega jezika sta to podjetje obsodila na neuspeh«''.{{sfn|Whaley|2011|p=326}}
=== Dežele, ki se jim je Karel odpovedal ===
{{Multiple image|total_width=400
|image1= Peter Paul Rubens 119.jpg
| width1 = 1000 | height1 = 1000
|image2=Habsburg Empire of Charles V.png
| width2 = 1000 | height2 = 1000
|footer='''Levo''': „Prispodoba o cesarju Karlu V. kot svetovnem gospodarju“ (Podobo narisal [[Peter Paul Rubens]] [[1604|okrog 1604]]).<ref>Izrek: „V mojem cesarstvu sonce nikoli ne zaide“ pripisujejo Karlu V.</ref><br/>'''Desno''': Cesarstvo Karla V. na njegovem vrhuncu [[1544]]. <ref>Po končani [[Italijanska vojna (1542–1544)|Italijanski vojni]]</ref>
}}
''Cesarstvo Karla V.'', splošno znano tudi kot [[Habsburško cesarstvo]], je vključevalo [[Sveto rimsko cesarstvo]], [[Španski imperij|Špansko cesarstvo]], [[Burgundija|Burgundijsko]] [[Nizozemska|Nizozemsko]], [[Cislajtanija|Avstrijske dežele]], in vsa ozemja in oblasti, ki jim je vladal po [[personalna unija|personalni uniji]] [[Sveto rimsko cesarstvo|svetorimski cesar]] [[Karel V. Habsburški|Karel V.]] od 1519 to 1556. V [[zgodovina|Zgodovinsko]] gledano je bilo to prvo cesarstvo, ki so ga označevali kot "Cesarstvo, nad katerim sonce nikoli ne zaide"; taisti izraz so uporabljali za več vseobsežnih cesarstev skozi zgodovino. Dežele cesarstva so imele skupnega samo cesarja Karla V., medtem ko so njihove meje, ustanove in zakoni ostali ločeni. Karlovo poimenovanje kot [[Sveto rimsko cesarstvo|svetorimski cesar]] je bilo ''Karel V.'' (torej ''Karl V.'' in ''Carolus V.''), medtem ko so ga v njegovih mlajših letih imenovali tudi ''Karel [[Gent]]ski'' (po njegovem rojstnem kraju v [[Flandrija|Flandriji]]), ''Karel II.'' kot [[Vojvodina Burgundija|vojvoda Burgundije]], in ''Karel I.'' kot [[Kraljevina Španija|kralj Španije]] (''Carlos I'') ter [[Nadvojvodina Avstrija|nadvojvoda Avstrije]] (''Karl I.''). Cesarsko ime je prevladalo zaradi politično-verskega prvenstva, ki ga je imelo Sveto rimsko cesarstvo med evropskimi kraljestvi od [[srednji vek|srednjega veka]] in ga je Karel V. nameraval ohraniti kot del svojega (končno neuspelega) načrta združitve [[katolištvo|katoliškega območja]] pod svojim vodstvom .<ref>Iz istega razloga je bil izraz "cesarski" uporabljen kot ustrezen pridevnik (npr. cesarska vojska, cesarski dvor, cesarska zmaga) in privrženci Karla V. so bili opisani kot "cesarski".</ref><ref>Simpson, L. F., Baron Kervyn de Lettenhove, J. M. B. C.; The Autobiography of the Emperor Charles V</ref><ref name="Blockmans, W. P. 2005">Blockmans, W. P., and Nicolette Mout. The World of Emperor Charles V (2005)</ref><ref>Brandi, Karl. The emperor Charles V: The growth and destiny of a man and of a world-empire (1939)
</ref>
=== Umik v španski samostan ===
Karlu se ni uresničila želja, da bi ga v cesarstvu nasledil sin [[Filip II. Španski|Filip]]. Nemški knezi so ga odklanjali. Karel je zato iskal povezavo z Anglijo in za že ovdovelega Filipa organiziral poroko z deset let starejšo angleško kraljico [[Marija I. Angleška|Marijo]]. Vendar je angleški parlament odklonil kronanje Filipa za sokralja, pa tudi iz zakona z Marijo ni bilo naslednikov.
Karel se je po smrti matere, kraljice [[Ivana Blazna|Ivane]] (april 1555), ki je bila formalno ves čas njegova sovladarica, odločil, da se bo odpovedal prestolu. Oktobra je v bruseljskem dvorcu predal sinu Filipu vodenje viteškega [[Red zlatega runa|reda zlatega runa]] in vladarsko oblast nad [[Sedemnajst provinc|Nizozemsko]] ter v januarju 1556 še oblast v Španiji. Potem je odpotoval v Španijo in avgusta 1556 prepustil vladanje v cesarstvu bratu, ki so ga volilni knezi februarja 1558 potrdili za "izvoljenega cesarja" Svetega rimskega cesarstva, [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinanda I.]]
Karel se je umaknil v samostan San Jeronime de Yuste, kjer je leta 1558 umrl. Pokopali so ga v samostanski kripti; 16 let kasneje so njegove posmrtne ostanke prenesli v ''Samostan Escorial v [[Madrid]]u'', imenovan ''[[El Escorial]]''.
Zgodovinarji, ki Karlu niso naklonjeni, ga imajo za oblastiželjnega, nepopustljivega in neprilagodljivega vladarja. Očitajo mu kruto kaznovanje upornikov v Kataloniji (1522) in Gentu (1540), nepotrebno vojskovanje in slepoto za krutosti osvajalcev Amerike<ref>The new encyclopaedia Britannica, zv. 3, str. 110. </ref>. Karlu naklonjeni zgodovinarji pa poudarjajo njegovo preudarnost in neomajno predanost nalogi, ki naj bi jo (po tradicionalnem razumevanju cesarske oblasti) dobil od Boga, da ohrani in utrdi enotno katoliško državo, kar brez občasnih odločnih posegov v dogajanja ni bilo možno. Ta naloga je bila pretežka in od vsega začetka izgubljena. Bilo je preveč nasprotujočih si sil in vplivov, političnih in verskih. Zgodovinar Edward Crankshaw je zapisal: "Zgodbo njegovega življenja lahko označimo za neuspel poskus najbogatejšega in najmočnejšega moža na svetu, da bi uveljavil nadnacionalno duhovno in posvetno ureditev." <ref>Demmerle, stran 71.</ref>
== Družina ==
Marca 1526 se je Karel v [[Sevilla|Sevilli]] poročil z Izabelo (1503-39), sestro Ivana III. Portugalskega, ki se je malo pred tem poročil s Karlovo najmlajšo sestro Katarino. Zakon je bil srečen. Izabela je bila noseča osemkrat, toda preživeli so le trije otroci:
* [[Filip II. Španski|Filip II.]] (1527–1598), španski kralj, štirikrat poročen
* Marija (1528–1603), leta 1548 je postala žena kasnejšega rimsko-nemškega cesarja [[Maksimilijan II. Habsburški|Maksimilijana II.]]
* Ivana (1535–1573), leta 1552 se je poročila s portugalskim princem Ivanom Manuelom, ki je umrl pred svojim očetom, kraljem Ivanom III.
Karel V. je imel tudi dva nezakonska otroka, ki ju je priznal za svoja; to sta bila, z Ivano van der Gheynst, meščanko iz Oudenaarde v Flandriji
* [[Margareta Parmska]] (1522–1586), kraljeva namestnica na Nizozemskem, drugič poročena z Ottaviom, vojvodo Parme in Piacenze, iz družine Farnese
in z Barbaro Blomberg, meščanko iz Regensburga
* don [[Juan Avstrijski]] (1547–1578), vodja cesarskega ladjevja v [[Bitka pri Lepantu (1571)|bitki pri Lepantu]].
== Sklici in opombe ==
{{sklici}}
== Viri ==
* {{navedi knjigo |author=Demmerle Eva |year=2013 |title=''Habsburžani'' |publisher=Cankarjeva založba, Ljubljana |isbn=978-961-231-922-9 |cobiss=264595456 |pages=}}
* Pohl, Walther: ''Habsburžani:zgodovina evropske rodbine'', Ljubljana, Mladinska knjiga, 1994 {{COBISS|ID=38746880}}
* {{cite book |title=The new encyclopaedia Britannica|url=https://archive.org/details/newencyclopaedia14ency|last= |first= |authorlink= |year=1992 |publisher= Encyclopaedia Britannica |location= Chicago [etc.]|isbn= |cobiss=13736197 |page= |pages= |accessdate=}}
{{S-start}}
{{S-hou||24. februar|1500 |21. september |1558}}
{{s-break}}
{{S-reg|}}
{{S-bef|before=[[Maksimilijan I.]]}}
{{s-ttl|title=Rimsko-nemški kralj<br>od 1520 cesar|years= 1519–1556}}
{{S-aft|after=[[Ferdinand I.]]}}
{{S-bef|before=[[Ferdinand II.]] in Ivana kot kraljica Kastilije-Aragonije}}
{{s-ttl|title=Kralj Španije|years= 1516–1556}}
{{S-aft|after=[[Filip II.]]}}
{{S-bef|before=[[Ferdinand II.]]}}
{{s-ttl|title=Kralj Sardinije|years= 1516–1554}}
{{S-aft|after=[[Filip II.]]}}
{{S-bef|before= Maksimilijan I.}}
{{s-ttl|title=Nadvojvoda Avstrije|years= 1519–1521}}
{{S-aft|after=[[Ferdinand I.]]}}
{{S-bef|before= Maksimilijan I.}}
{{s-ttl|title=Vojvoda Luksemburga|years= 1516–1555}}
{{S-aft|after=[[Filip II.]]}}
{{S-bef|before= Franc II. Sforza}}
{{s-ttl|title=Vojvoda Mailanda|years= 1535–1554}}
{{S-aft|after=[[Filip II.]]}}
{{S-bef|before= Ivana Trastamarska}}
{{s-ttl|title=Knez Asturije|years= 1506–1516}}
{{S-aft|after=Filip Avstrijski}}
{{S-bef|before= [[Filip I. Kastiljski|Filip I.]]}}
{{s-ttl|title=Veliki mojster Reda zlatega runa|years= 1506–1555}}
{{S-aft|after=[[Filip II.]]}}
{{S-end}}
{{Cesarji Svetega rimskega cesarstva}}
{{DEFAULTSORT:Karel V. Habsburški}}
[[:Kategorija:Vojvode Burgundije]]
[[:Kategorija:Nemški kralji]]
[[:Kategorija:Vojvode Štajerske]]
[[:Kategorija:Koroški vojvode]]
[[:Kategorija:Vojvode Kranjske]]
[[:Kategorija:Rimsko-nemški cesarji]]
[[:Kategorija:Habsburžani]]
[[:Kategorija:Nosilci reda podvezice]]
[[:Kategorija:Umrli za malarijo]]
[[:Kategorija:Karel V. Habsburški| ]]
{{normativna kontrola}}
1 in 2sl Karel V. Habsburški 8.xi.2023 posestva
{{Infobox Monarch
|name =Karel V. Habsburški<br><small>''tudi'' Karel I. Španski</small>
|title =Svetorimski cesar; kralj [[Kastilja|Kastilje]], [[Aragon]]ije, [[Neapelj|Neaplja]] in [[Sicilija|Sicilije]] itd
|image =<!-- WD -->
|reign =[[Slika:Pendon de los Reyes Catolicos.png|24px]] [[Seznam španskih kraljev|Kralj Aragona in Kastilje]]<br />[[Slika:Banner of the Holy Roman Emperor (after 1400).svg|25px]] [[Svetorimski cesar]]<br />[[Slika:Bandiera del Regno di Sicilia.svg|16px]] [[Kralj Neaplja]]<br />[[Slika:Flag of the Low Countries.svg|20px]] [[Vladar Nizozemske]]<br />[[Slika:Flag of Flanders.svg|25px]] [[Grof Flandrije]] <br />[[Slika:Coat of arms of Brabant.svg|15px]] [[Vojvoda Brabanta]]<br />[[Slika:Coat of arms of the House of Visconti (1395).svg|15px]] [[Vojvoda Milana]] <br />[[Slika:Civil Ensign of Luxembourg.svg|25px]] [[Vojvoda Luksemburga]]<br />[[Slika:Flag of Bourgogne.svg|25px]] [[Vojvoda Burgundije]]
|religion = [[katolištvo|katoliška]]
|coronation =[[1516]]
|predecessor =[[Ivana Blazna]] (Kastilja) <br /> [[Ferdinand II. Aragonski]] (Aragon & Neapelj ) <br /> [[Maksimilijan I. Habsburški]] (Sveto rimsko cesarstvo) <br /> [[Filip I. Kastiljski]] (Nizozemska)
|successor =[[Filip II. Španski]] (Španija, Neapelj & Nizozemska ) <br /> [[Ferdinand I. Habsburški]] (Sveto rimsko cesarstvo)
|suc-type =
|heir =
|consort =[[Izabela Portugalska]]
|issue =[[Filip II. Španski]] <br /> [[Marija Španska]] <br /> [[Ivana Španska]]
|royal house =[[Habsburžani]]
|royal anthem =
|father =[[Filip I. Kastiljski]]
|mother =[[Ivana Blazna]]
|date of birth =<!-- WD -->
|place of birth =<!-- WD -->
|date of death =<!-- WD -->
|place of death =<!-- WD -->
|place of burial=[[El Escorial]]
}}
'''Karel V. Habsburški''', [[Sveto rimsko cesarstvo|rimsko-nemški]] [[kralj]] in [[cesar]] (1519-56), [[Španija|španski]] kralj (kot Karel I., 1516-56), [[Vojvodina Avstrija|avstrijski]] nad[[vojvoda]] (kot Karel I., 1519-21), suveren [[Sedemnajst provinc|številnih nizozemskih provinc]] (1506-55), * [[24. februar]] [[1500]], [[Gent]], [[Flandrija]] (današnja [[Belgija]]), † [[21. september]] [[1558]], San Jerónimo de Yuste, [[Španija]].
Karel V., dedič kar štirih vladarskih dinastij ([[Vojvodina Avstrija|avstrijske]], [[Vojvodina Burgundija#Vladavina burgundskih vojvod iz rodbine Valois (1363-1477)|burgundske]], [[Kastiljsko kraljestvo|kastiljske]] in [[Aragonsko kraljestvo|aragonske]]), si je prizadeval to nehomogeno dediščino preoblikovati v enotno katoliško vladavino in se z njo postaviti v bran muslimanskim [[Osmansko cesarstvo|Turkom]], ki so prodirali z juga. Pri tem je naletel na vrsto preprek. Potem ko si je pridobil cesarski naslov, je s svojim tekmecem, francoskim kraljem [[Franc I. Francoski|Francem I.]], bojeval štiri [[Italijanske vojne|vojne za prevlado v Italiji]]. V cesarstvu je izbruhnil upor proti sprevrženi [[papež]]evi [[Cerkev (organizacija)|Cerkvi]], nemški [[knez]]i pa so dodali zahteve po samostojnosti oblasti na svojih ozemljih. Ker papeži, za to pristojni, niso urejali verskih vprašanj, jih je poskušal reševati cesar na [[Sveto rimsko cesarstvo#Reichstag, državni svet|državnih zborih]], kar pa je nasprotja le še povečevalo. Prišlo je do [[Šmalkaldenska vojna|šmalkaldenske vojne]] med cesarjem in protestantskimi knezi, ki jo je cesar dobil. Ko pa se je ponovno spustil v urejanje verskih vprašanj in skušal povečati centralizacijo cesarstva, je povzročil med knezi še večji revolt, ki ga je podprl tudi [[Henrik II. Francoski|mladi francoski kralj]]. Cesar se je razočaran in nemočen umaknil in prepustil vodenje [[Španija|Španije]] in [[Sedemnajst provinc|Nizozemske]] sinu [[Filip II. Španski|Filipu]], cesarstvo pa bratu [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinandu]].
== Mladost in nastop vladarskih dolžnosti ==
Karel je bil sin [[Habsburžani|habsburško]]-burgundskega očeta [[Filip I. Kastiljski|Filipa Lepega]] in kastiljsko-aragonske matere [[Ivana Blazna|Ivane Blazne]]. Šestletnemu je umrl oče in odtlej je živel na dvoru tete [[Margareta Avstrijska|Margarete]] v [[Mechelen]]u (severno od Bruslja), ki ga je vzgajala in mu bila, kot spretna diplomatka, svetovalka do konca svojega življenja. Karlov učitelj je bil teolog Adrian iz Utrechta<ref>pristaš duhovnega gibanja ''devotio moderna'', ki je delovalo versko in vzgojno reformatorsko, razširjalo literaturo med širokimi ljudskimi množicami in ki mu je v mladosti prisluhnil tudi [[Erazem Rotterdamski]].</ref>, poznejši [[papež Hadrijan VI.]], ki je vplival na njegov verski razvoj in ga vzgajal v duhu idealov viteškega [[Red zlatega runa|reda zlatega runa]].
Kot otrok je ljubil lov in glasbo. Že v mladih letih se je z vso resnostjo in pozornostjo ukvarjal z državniškimi posli in zgodaj je bil prisiljen prevzeti odgovornost. Ker so ga nenehno obkrožali vzgojitelji in služabniki, in se je moral zgodaj sprijazniti s pomanjkanjem zasebnega življenja, se je močno zaprl vase. Njegovo razpoloženje je bilo bolj melanholično in zaznamovano s strogo disciplino, občutkom dolžnosti in žrtvovanjem za svojo visoko službo. Toda redkobesedni in zadržani Karel je med ljudmi, ki so ga obdajali, vse življenje izžareval močno privlačnost<ref>Demmerla, str. 73</ref>.
Karel je petnajstleten prevzel vladanje na [[Sedemnajst provinc|Nizozemskem]]. Po smrti deda po materi, [[Ferdinand II. Aragonski|Ferdinanda II. Aragonskega]] (1516), je bil (skupaj s svojo materjo Ivano, ki pa zaradi bolezni nikdar ni vladala) imenovan za španskega kralja; kot Karel I. je postal prvi vladar združene Španije. Septembra 1517 je z Nizozemskega priplul v povsem tujo mu Španijo in ji poskusil vladati na burgundski način, kar pa je med delom domačega plemstva in meščanstva povzročilo nezadovoljstvo in nemir. Ko se je po smrti svojega deda po očetu, nemško-rimskega kralja in cesarja [[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimilijana I.]], vrnil v Nemčijo, je v kastiljskih mestih izbruhnil upor ''comunerosov'', ki jih je sestavljalo predvsem meščanstvo ob podpori nekateri plemičev in duhovnikov. Ko se je upornikom pridružilo še socialno-revolucionarno gibanje, se je visoko plemstvo ustrašilo za svoje fevdalne privilegije in je podprlo Karla.
== Volitve cesarja. Izobčenje Martina Luthra ==
[[slika:Empire-Roman-Emperor-Charles-V 02.svg|thumb|Evropski del vladavine Karla V.:<br />
vinsko rdeče: kastiljska dediščina<br />rdeče: aragonska dediščina<br />oranžno: burgundska dediščina<br />rumeno: avstrijske dedne dežele<br />svetlo rumeno: Sveto rimsko cesarstvo.<br />K temu je treba dodati še kolonije v Srednji in Južni Ameriki in v Indoneziji.]]
Kandidatov za novega cesarja je bilo sprva veliko in izvolitev Karla za cesarja nikakor ni bila sama po sebi umevna. Cesarja so volili [[Volilni knez|volilni knezi]], ki si niso želeli premočnega cesarja in so skušali iz volitev izvleči čim več koristi zase. S časom se je izbor skrčil na Karla in francoskega kralja [[Franc I. Francoski|Franca I.]] Franc je upal, da mu bo cesarski položaj pomagal rešiti Francijo iz obkoljenosti s habsburškimi deželami; Karel pa je vedel, da bo le z nadnacionalnim simbolom lahko ohranil svoje raztresene dežele združene. Karel je volilno diplomacijo prepustil teti Margareti, ki je spoznala, da bo o izidu odločal predvsem denar. Izplačane so bile vrtoglave podkupnine in Karel se je na samem začetku vladanja nabral dolg v vrednosti 1200 kg čistega zlata. Dolgovi so ga potem spremljali do konca vladanja. Volitve je menda nazadnje odločil saški volilni knez [[Friderik III. Saški|Friderik III.]] ''Modri'', ki je edini odklonil podkupnino. 23. oktobra 1520 je bilo slavnostno kronanje v [[aachen]]ski stolnici, pred katerim je moral Karel podpisati t. i. ''volilno kapitulacijo'', v kateri se je v korist volilnih knezov odpovedal nekaterim cesarskim pristojnostim.
Že naslednjo pomlad je moral mladi cesar na državnem zboru v [[Worms]]u sprejeti odločitev, ki je dala pečat vsemu njegovemu kasnejšemu vladanju. Glavna tema zasedanja je bila državna reforma, v zadnji točki pa so obravnavali vprašanje [[Luteranstvo|nove vere]], ki je že od konca leta 1517 burila duhove v severni Nemčiji. 18. aprila 1521 so na zasedanje povabili tudi [[Martin Luther|Martina Luthra]] in od njega zahtevali, da prekliče nauke iz svojih spisov. Vendar je ta z znanimi besedami »tu stojim in ne morem drugače« zavrnil kakršno koli popuščanje. Karel je vedel, da je reforma v Cerkvi potrebna, a je menil, da je [[koncil]] edino primerno mesto zanjo. Tako v položaju, v katerem se je znašel, ni mogel ravnati drugače, kot da je razglasil t. i. ''wormski edikt'', s katerim je Luthra izgnal iz države in ukazal uničiti njegova dela<ref>Karel je 25 aprila razglasil državno izobčenje Martina Luthra z besedami: »Izviram iz dolgega niza krščanskih kraljev plemenitega nemškega naroda in španskih katoliških kraljev, ki so bili do smrti vsi zvesti sinovi svete Cerkve. Branili so vero zaradi božje slave in zaradi rešitve duš. Sklenil sem potrditi vero, ki so se je držali moji predniki. En sam menih, ki se postavi proti tisočletnemu krščanstvu, se mora motiti. Odločen sem za to zastaviti svoje dežele, svoje prijatelje, svojo kri, svoje življenje in celo svojo dušo.« Demmerle, str. 80.</ref>.
Karel je potem še mnogo let vedno znova zahteval sklic cerkvenega zbora. Ko se je ta končno leta 1545 [[Tridentinski koncil|sestal v Tridentu]], je bila [[Nemčija]] versko že razklana.
== Vrnitev v Španijo ==
Iz Wormsa je Karel odpotoval na Nizozemsko in potem v Španijo, kjer so njegovi pristaši med tem zadušili upor ''comunerosov''. Karlu se je zdelo, da mora upornike strogo kaznovati. Prišlo je do mnogih smrtnih obsodb in zaplemb premoženja. Karla so menda te obsodbe zasledovale do konca življenja. Vendar je dosegel pomiritev. V Španiji je potem ostal sedem let. V tem času se je zbližal in obdal s kastiljskimi plemenitaši; povezanost z njimi se je potem samo še poglabljala.
V času Karlovega vladanja so španski ''[[konkvistador]]ji'' podjarmili skoraj celo [[Srednja Amerika|Srednjo]] in [[Južna Amerika|Južno Ameriko]]. V Španijo so pošiljali vse več [[Zlato|zlata]] in [[Srebro|srebra]], katerega pritok se je povečal zlasti v 1550-tih letih, ko so začeli sistematično izkoriščati rudnike srebra v [[Potosi]]. Petina dohodka je pripadala kroni. Toda tudi to ni bilo dovolj za Karlove vojne, ki jih je, predvsem s francoskim kraljem, bojeval tekom svojega vladanja. Španski dolg je stalno naraščal in Španija je bila ob koncu Karlovega vladanja pred bankrotom.
Cesar je za grozodejstva, ki so se dogajala v kolonijah, vedel. Izdal je sicer zakone, ki so prepovedovali zasužnjevanje [[Indijanci|Indijancev]]; toda ker se ni istočasno odpovedal pridobivanju žlahtnih kovin, s katerimi je plačeval [[Najemnik|najemniške vojake]], so bili ti zakoni v praksi neuresničljivi.
== Vojne s Francozi in Turki ==
Volitve cesarja so bile le prvi spopad med Francem I. in Karlom V., ki sta podedovala stara nasprotja svojih rodbin. [[Habsburžani]] so si želeli nazaj leta 1477 izgubljeni del [[Vojvodina Burgundija#Vladavina burgundskih vojvod iz rodbine Valois (1363-1477)|vladavine burgundskih vojvod]], [[Valoisi]] pa so si lastili vojvodino [[Milano]] (ki jo je Franc zavzel, tik preden je Karel nastopil kot španski kralj) in [[Neapeljsko kraljestvo]]. Do leta 1544 sta v severni Italiji bojevala štiri vojne ([[italijanske vojne]], od četrte do sedme).
Obmejne sovražnosti so leta 1521 prešle v odkrit spopad (italijanska vojna 1521-26) v severni Franciji in severni Italiji, kjer je Milano dvakrat zamenjal gospodarja, dokler ni Karlova vojska z zmago v bitki pri [[Pavia|Paviji]] dobila oblast nad severno Italijo; ob tem ji je uspelo zajeti tudi francoskega kralja. Mirovna pogajanja so se potem vlekla več kot leto dni. Karel je želel predvsem dobiti matično vojvodino Burgundijo (približno današnjo francosko [[Bourgogne|regijo Burgundijo]]), govora je bilo tudi o poroki Karlove starejše sestre Eleonore, ovdovele portugalske kraljice, s Francem I., ki naj bi pomirila spor med rodbinama<ref>do te poroke je dejansko prišlo leta 1530 po "damskem miru" v Cambraiu.</ref>. Zaprt v madridskem ''alcazarju'' je Franc na vse pristal (čeprav se je hkrati iz ječe tajno pogajal s Turki). Ko pa je prišel spet na prostost, se določil miru iz [[Madrid]]a (1526) ni držal.
S prihodom [[Sulejman I.|Sulejmana Veličastnega]] na čelo [[Osmansko cesarstvo|osmanskega cesarstva]] (1520) je turški pritisk na Evropo vse bolj naraščal. Sultan ni ogrožal le [[Ogrska|Madžarske]], ampak tudi [[Vojvodina Avstrija|habsburške dedne dežele]], ki jih je Karel v letih 1521-22 prepustil mlajšemu bratu Ferdinandu. Ko so Turki avgusta 1526 v [[Bitka pri Mohaču|bitki pri Mohaču]] premagali madžarskega kralja [[Ludvik II. Ogrski|Ludvika II.]], ki je v boju padel, ne da bi zapustil naslednika, je Karlov brat postal (po določilih bratislavskega miru iz leta 1491 in kot svak Ludvika II.) češki in madžarski in potem še rimsko-nemški kralj [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinand I.]]; potreboval bi cesarjevo vojaško pomoč, a Karel je bil preveč zapleten v dogajanja v Italiji. Leta 1529 so morali Avstrijci sami [[Prvo obleganje Dunaja|obraniti Dunaj]] pred Turki.
Ko je prišel Franc I. iz zapora, je sklenil zavezništvo z Milanom, [[Beneška republika|Benetkami]], [[Švicarska konfederacija|Švico]] in Anglijo, t. i. ligo iz [[Cognac]]a, kateri se je pridružil tudi [[papež Klemen VII.]] in se s tem uvrstil med Karlove politične sovražnike (italijanska vojna lige Cognac, 1527-29). Karlove čete so bile še vedno v Italiji; španski in nemški najemniki, slednji večinoma [[Luteranec|luteranci]], že dolgo niso dobili plačila in jih je bilo težko miriti. Potem ko je njihovega glavnega poveljnika (Georg von Frundberg) zadela kap in je odpotoval v domovino, se je vojska, pod vodstvom generalnega kapitana, vojvode Karla Burbonskega, odpravila proti [[Rim]]u, da si v bogatem mestu sama vzame plačilo. 6. maja 1526 se je začelo ropanje Rima (''sacco di Roma''). Najemniki so gospodarili v mestu, dokler jih jeseni nista pregnali lakota in kuga. Papež se je sprva umaknil v [[Angelski grad, Rim|Angelski grad]], potem pa je skrivaj zbežal tudi od tam. Za t. i. "damski mir" sta poskrbeli mati Franca I., Luiza Savojska, in [[Margareta Avstrijska]], ki sta se avgusta 1529 v [[Cambrai]]u dogovorili za ohranitev obstoječega ozemeljskega stanja: Karel je preklical svoje zahteve po Burgundiji, Franc pa zahteve po Milanu in Neaplju. Tudi medičejski papež in Karel sta sklenila dogovor: Karel je papežu pomagal za [[Medičejci|Medičejce]] ponovno osvojiti oblast v [[Firence|Firencah]] (ki so bile v rokah republikancev), Klemen VII. pa je Karla na njegov trideseti rojstni dan v [[Bologna|Boloniji]] še formalno kronal za cesarja. To je bilo zadnjič, da je papež kronal cesarja Svetega rimskega cesarstva.
Ker Cerkev še vedno ni sklicala koncila, je Karel na državnem zboru v [[Augsburg]]u leta 1530 ponovno poskušal najti začasni način sožitja s protestanti. Vendar so katoliki zavrnili veroizpoved, ki so jo predložili Luthrovi pristaši in jo poznamo kot [[augsburška veroizpoved]] (''confessio Augustana''); z zavrnitvijo se je nazadnje strinjal tudi cesar. Zaključki zbora so v nekoliko razširjeni obliki ponovili stališča wormškega zbora iz leta 1521. To je vzpodbudilo protestantske kneze, da so se združili v obrambni [[Šmalkaldenska zveza|šmalkaldenski zvezi]], s katero so se želeli zoperstaviti cesarjevemu pritisku in zavarovati svojo oblast. Zaradi turške nevarnosti je bil Karel prisiljen sprva zvezi popuščati v zameno za vojaško podporo proti zunanjemu sovražniku.
Leta 1532 je Karel zbral veliko vojsko, ki je pod njegovim osebnim vodstvom blizu Dunaja pričakovala bližajočo se Sulejmanovo vojsko, toda poveljnika sta se izognila spopadu. Cesar se je naslednje leto vrnil v Španijo in prepustil posle na vzhodu bratu.
Kar je zamudil pred Dunajem, je skušal Karel nadoknaditi v [[Sredozemlje|Sredozemlju]]. Leta 1535 je zavzel [[Tunis]], od koder so pirati pod poveljstvom turškega admirala [[Hajrudin Barbarossa|Hajrudina Barbarosse]] (Khayr ad-Din) ogrožali pomorski promet. Operacija, ki je bila za krščanski svet pravo zmagoslavje, pa ni oslabila Sulejmanovega položaja.
[[Slika:Charles_V_announcing_the_capture_of_Tunis_to_the_Pope_in_1535.jpg|thumb|Karel V. pri papežu Pavlu III. v Rimu po zmagi v Tunisu. (V času Karlovega vladanja se je na papeškem prestolu zvrstilo 7 papežev.) [[Manierizem|Manieristična]] tapiserija iz 16. stoletja.]]
Konec leta 1535 je umrl milanski vojvoda Francesco II. Sforza in Karel je dal vojvodino Milano v fevd svojemu sinu [[Filip II. Španski|Filipu]]. Francoski kralj, ki si je tudi lastil pravico do tega cesarskega fevda, je vdrl v Italijo (italijanska vojna 1536-38), zasedel [[Torino]], ni pa uspel zasesti Milana. Med tem je Karel na povratku iz Tunisa pristal v [[Neapelj|Neaplju]] in prispel avgusta 1536 v Rim, kjer je imel pred [[Papež Pavel III.|papežem Pavlom III.]] in kolegijem kardinalov svoj slavni govor, v katerem je francoskega kralja obdolžil kršitve miru. Karlova vojska je potem v povračilni akciji vdrla v [[Provansa|Provanso]], vendar je operacija kmalu izgubila polet. Maja 1538 je bil s posredovanjem papeža v [[Nica|Nici]] sklenjen mir.
Leta 1539 se je mesto [[Gent]] na Nizozemskem uprlo upravnim reformam in zvišanju davkov. Ker kraljeva namestnica na Nizozemskem, Karlova sestra Marija Ogrska, ni bila kos položaju, je Karel osebno odpotoval v svoje rodno mesto, mu odvzel privilegije in strogo kaznoval voditelje upornikov. Krut poseg pa je vendarle spametoval obe strani, ki sta odtlej reševali (v času Karlovega vladanja) podobne probleme z medsebojnim dogovarjanjem
<ref>{{navedi knjigo|last=Israel|first=Jonathan I.|title=The Dutch Republic. Its Rise, Greatness, and Fall|publisher= Oxford University Press |location=New York|year=1998|cobiss=644493}}, stran 39.</ref>.
Zaradi turške nevarnosti je skušal biti Karel proti nemškim protestantom popustljiv; leta 1541 jim je na državnem zboru v [[Regensburg]]u priznal velike koncesije (po svojem prepričanju), ki pa sta jih kasneje zavrnila tako papež kot Luther. Čeprav se je Ferdinand, ki je v avgustu 1541 izgubil madžarsko prestolnico, potegoval za pohod proti Sulejmanu, se je Karel odločil za ponovno pomorsko akcijo, za napad na [[Alžir]], ki pa se je ponesrečil, ker je vihar potopil del cesarjeve flote.
Franc I. in Sulejman Veličastni, ki sta bila v stalnih diplomatskih stikih, sta leta 1543 družno napadla [[Nica|Nico]], Turki z morja, Francozi s kopnega (italijanska vojna 1542-46). Posadka v citadeli se je branila cel mesec, dokler je končno ni odrešil prihod Karlove vojske. Cesar je na napad odgovoril tako, da se je povezal z angleškim kraljem [[Henrik VIII. Angleški|Henrikom VIII.]], ki je v severni Franciji zavzel [[Boulogne]] in [[Soissons]]. Zaradi pomanjkanja denarja za najemnike se je bojevanje počasi ustavilo. Mir v Crepyju (september 1544) je v glavnem potrdil obstoječe meje. Franc je obljubil, da se ne bo povezoval z nemškimi protestanti in da bo poslal predstavnike na [[tridentinski koncil]]. To je bila zadnja vojna med Karlom in Francem<ref>Francev sin Henrik II. je leta 1546 to vojno še nadaljeval in jo zaključil z mirom v Ardresu.</ref>.
== Spopad s protestantskimi knezi ==
[[Slika:Karl V.-Carlos I. 1548 (Tiziano Vecellio?) 066.jpg|thumb|Po smrti žene Izabele Portugalske, leta 1539, se je Karel oblačil le še v črna oblačila. Olje na platnu, 1548; portret so prvotno pripisovali Tizianu, sedaj pa nizozemskemu slikarju Lambertu Sustrisu.]]
Decembra 1545 se je v [[Trento|Trentu]] končno začel [[koncil]], ki ga je Karel tako dolgo pričakoval. Toda njegovi upi na teološko rešitev verskega spora so splahneli, ko se protestantski teologi koncila niso hoteli udeležiti. Karel se je tedaj odločil za vojno. Papež mu je ponudil pomoč v denarju in četah. Karel je na svojo stran pridobil močnega protestantskega vojvodo [[Mavricij Saški|Mavricija Saškega]], kateremu je za sodelovanje obljubil [[Saška (volilna kneževina)|volilno kneževino Saško]], v kateri je vladal Mavricijev [[Wettinci#Ernestinci|ernestinski]] bratranec Ivan Friderik I., eden od voditeljev [[Šmalkaldenska zveza|šmalkaldenske zveze]]. Protestanti so želeli cesarja prehiteti in so septembra 1546 začeli [[Šmalkaldenska vojna|šmalkaldensko vojno]], toda bili so premalo odločni in enotni. Cesarjev brat Ferdinand I. in Mavricij sta v protinapadu zavzela volilno Saško. Cesar je izobčil oba voditelja šmalkaldenske zveze (Ivan Friderik I. in Filip Hessenski). Naslednjo pomlad je prišla iz Italije cesarjeva najemniška vojska in aprila 1547 v bitki pri Mühlbergu na Labi dosegla odločilno zmago.
Karel, sedaj gospodar položaja, je po zasedanju državnega zbora v Augsburgu leta 1548 izdal t. i. [[augsburški interim]], ki naj bi začasno urejal predvsem obredne cerkvene zadeve v cesarstvu. Med protestantskimi knezi, ki so odredbo razumeli kot poskus ponovne prevlade katolicizma in večjo centralizacijo cesarstva, je interim izzval zarotniški odziv. Mavricij Saški, sedaj [[volilni knez]], je prestopil na stran protestantov. Med njim, brandenburškim volilnim knezom Albertom II. Alcibadesom in mladim francoskim kraljem [[Henrik II. Francoski|Henrikom II.]], ki je iskal zaveznike v boju proti cesarju, je prišlo januarja 1552 v [[Chambord, Loir-et-Cher|Chambordu]] do pogodbe, v kateri sta kneza francoskemu kralju obljubila za pomoč v orožju in denarju [[vikariat]] nad cesarskimi mesti [[Metz]], [[Toul]] in [[Verdun]]. Zarotniki so vdrli v Avstrijo z namenom, da zajamejo cesarja, ki se je, prizadet od [[protin]]a, mudil v [[Innsbruck]]u. Cesarja je ponižanje, ker je moral bežati, zelo prizadelo. Zdaj je v dogajanja posegel brat Ferdinand, ki se je z uporniki dogovoril za poravnavo in avgusta 1552 podpisal [[passavski sporazum]], za Karla sramotno listino.
Med tem so Francozi zavzeli [[Lotaringija|Lotaringijo]], kar je bil za Karla nov hud udarec. Ponovno je zbral vojsko, začel oblegati Metz in pri tem doživel nov poraz. Po tem porazu je vodenje države in reševanje verskega vprašanja prepustil bratu Ferdinandu.
Ferdinand je leta 1555 na zboru v Augsburgu popustil protestantom in z njimi sklenil t. i. [[augsburški verski mir]], ki je nasprotja med cesarjem in nemškimi protestantskimi knezi več ali manj stabiliziral do [[Tridesetletna vojna|tridesetletne vojne]], ko so izbruhnila v največji možni meri.
== Umik z vladarskih položajev ==
=== Čemu se je Karel odpovedal? ===
{{Multiple image|total_width=400
|image1= Peter Paul Rubens 119.jpg
| width1 = 1000 | height1 = 1000
|image2=Habsburg Empire of Charles V.png
| width2 = 1000 | height2 = 1000
|footer='''Levo''': „Prispodoba o cesarju Karlu V. kot svetovnem gospodarju“ (Podobo narisal [[Peter Paul Rubens]] [[1604|okrog 1604]]).<ref>Izrek: „V mojem cesarstvu sonce nikoli ne zaide“ pripisujejo Karlu V.</ref><br/>'''Desno''': Cesarstvo Karla V. na njegovem vrhuncu [[1544]]. <ref>Po končani [[Italijanska vojna (1542–1544)|Italijanski vojni]]</ref>
}}
{{Multiple image|total_width=400
|image1=Portrait of Charles V, Holy Roman Emperor, seated (1500–1558), formerly attributed to Titian (Alte Pinakothek, Munich).jpg
| width1 = 1000 | height1 = 1000
|image2=Habsburg Empire of Charles V.png
| width2 = 1000 | height2 = 1000
|footer='''Levo''': [[Tizian]] - ''Portret [[Karel V. Habsburški|Karla V.]].''<br/>'''Desno''': ''Cesarstvo Karla V. na njegovem vrhuncu [[1544]]''.
}}
''Cesarstvo Karla V.''', splošno znano tudi kot [[Habsburško cesarstvo]], je vključevalo [[Sveto rimsko cesarstvo]], [[Španski imperij|Špansko cesarstvo]], [[Burgundija|Burgundijsko]] [[Nizozemska|Nizozemsko]], [[Cislajtanija|Avstrijske dežele]], in vsa ozemja in oblasti, ki jih je vladal po [[personalna unija|personalni uniji]] [[Sveto rimsko cesarstvo|svetorimski cesar]] [[Karel V. Habsburški|Karel V.]] od 1519 to 1556. V [[zgodovina|Zgodovinsko]] gledano je bilo to prvo cesarstvo, ki so ga označevali kot "Cesarstvo, nad katerim sonce nikoli ne zaide"; taisti izraz so uporabljali za več vseobsežnih cesarstev skozi zgodovino. Dežele cesarstva so imele skupnega samo cesarja Karla V., medtem ko so njihove meje, ustanove in zakoni ostali ločeni. Karlovo poimenovanje kot [[Sveto rimsko cesarstvo|svetorimski cesar]] je bilo ''Karel V.'' (torej ''Karl V.'' and ''Carolus V.''), medtem ko so ga v njegovih mlajših letih imenovali tudi ''Karel [[Gent]]ski'' (po njegovem rojstnem kraju v [[Flandrija|Flandriji]]), ''Karel II.'' kot [[Vojvodina Burgundija|vojvoda Burgundije]], in ''Karel I.'' kot [[Kraljevina Španija|kralj Španije]] (''Carlos I'') ter [[Nadvojvodina Avstrija|nadvojvoda Avstrije]] (''Karl I.''). Cesarsko ime je prevladalo zaradi politično-verskega prvenstva, ki ga je imelo Sveto rimsko cesarstvo med evropskimi kraljestvi od [[srednji vek|srednjega veka]] in ga je Karel V. nameraval ohraniti kot del svojega (končno neuspelega) načrta združitve [[katolištvo|katoliškega območja]] pod svojim vodstvom .<ref>Iz istega razloga je bil izraz "cesarski" uporabljen kot ustrezen pridevnik (npr. cesarska vojska, cesarski dvor, cesarska zmaga) in privrženci Karla V. so bili opisani kot "cesarski".</ref><ref>Simpson, L. F., Baron Kervyn de Lettenhove, J. M. B. C.; The Autobiography of the Emperor Charles V</ref><ref name="Blockmans, W. P. 2005">Blockmans, W. P., and Nicolette Mout. The World of Emperor Charles V (2005)</ref><ref>Brandi, Karl. The emperor Charles V: The growth and destiny of a man and of a world-empire (1939)
</ref>
=== Umik v španski samostan ===
Karlu se ni uresničila želja, da bi ga v cesarstvu nasledil sin [[Filip II. Španski|Filip]]. Nemški knezi so ga odklanjali. Karel je zato iskal povezavo z Anglijo in za že ovdovelega Filipa organiziral poroko z deset let starejšo angleško kraljico [[Marija I. Angleška|Marijo]]. Vendar je angleški parlament odklonil kronanje Filipa za sokralja, pa tudi iz zakona z Marijo ni bilo naslednikov.
Karel se je po smrti matere, kraljice [[Ivana Blazna|Ivane]] (april 1555), ki je bila formalno ves čas njegova sovladarica, odločil, da se bo odpovedal prestolu. Oktobra je v bruseljskem dvorcu predal sinu Filipu vodenje viteškega [[Red zlatega runa|reda zlatega runa]] in vladarsko oblast nad [[Sedemnajst provinc|Nizozemsko]] ter v januarju 1556 še oblast v Španiji. Potem je odpotoval v Španijo in avgusta 1556 prepustil vladanje v cesarstvu bratu, ki so ga volilni knezi februarja 1558 potrdili za "izvoljenega cesarja" Svetega rimskega cesarstva, [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinanda I.]]
Karel se je umaknil v samostan San Jeronime de Yuste, kjer je leta 1558 umrl. Pokopali so ga v samostanski kripti; 16 let kasneje so njegove posmrtne ostanke prenesli v [[Samostan Escorial in mesto El Escorial, Madrid|Escorial]].
Zgodovinarji, ki Karlu niso naklonjeni, ga imajo za oblastiželjnega, nepopustljivega in neprilagodljivega vladarja. Očitajo mu kruto kaznovanje upornikov v Kataloniji (1522) in Gentu (1540), nepotrebno vojskovanje in slepoto za krutosti osvajalcev Amerike<ref>The new encyclopaedia Britannica, zv. 3, str. 110. </ref>. Karlu naklonjeni zgodovinarji pa poudarjajo njegovo preudarnost in neomajno predanost nalogi, ki naj bi jo (po tradicionalnem razumevanju cesarske oblasti) dobil od Boga, da ohrani in utrdi enotno katoliško državo, kar brez občasnih odločnih posegov v dogajanja ni bilo možno. Ta naloga je bila pretežka in od vsega začetka izgubljena. Bilo je preveč nasprotujočih si sil in vplivov, političnih in verskih. Zgodovinar Edward Crankshaw je zapisal: "Zgodbo njegovega življenja lahko označimo za neuspel poskus najbogatejšega in najmočnejšega moža na svetu, da bi uveljavil nadnacionalno duhovno in posvetno ureditev." <ref>Demmerle, stran 71.</ref>
== Družina ==
Marca 1526 se je Karel v [[Sevilla|Sevilli]] poročil z Izabelo (1503-39), sestro Ivana III. Portugalskega, ki se je malo pred tem poročil s Karlovo najmlajšo sestro Katarino. Zakon je bil srečen. Izabela je bila noseča osemkrat, toda preživeli so le trije otroci:
* [[Filip II. Španski|Filip II.]] (1527–1598), španski kralj, štirikrat poročen
* Marija (1528–1603), leta 1548 je postala žena kasnejšega rimsko-nemškega cesarja [[Maksimilijan II. Habsburški|Maksimilijana II.]]
* Ivana (1535–1573), leta 1552 se je poročila s portugalskim princem Ivanom Manuelom, ki je umrl pred svojim očetom, kraljem Ivanom III.
Karel V. je imel tudi dva nezakonska otroka, ki ju je priznal za svoja; to sta bila, z Ivano van der Gheynst, meščanko iz Oudenaarde v Flandriji
* [[Margareta Parmska]] (1522–1586), kraljeva namestnica na Nizozemskem, drugič poročena z Ottaviom, vojvodo Parme in Piacenze, iz družine Farnese
in z Barbaro Blomberg, meščanko iz Regensburga
* don [[Juan Avstrijski]] (1547–1578), vodja cesarskega ladjevja v [[Bitka pri Lepantu (1571)|bitki pri Lepantu]].
== Sklici in opombe ==
{{sklici}}
== Viri ==
* {{navedi knjigo |author=Demmerle Eva |year=2013 |title=''Habsburžani'' |publisher=Cankarjeva založba, Ljubljana |isbn=978-961-231-922-9 |cobiss=264595456 |pages=}}
* Pohl, Walther: ''Habsburžani:zgodovina evropske rodbine'', Ljubljana, Mladinska knjiga, 1994 {{COBISS|ID=38746880}}
* {{cite book |title=The new encyclopaedia Britannica|url=https://archive.org/details/newencyclopaedia14ency|last= |first= |authorlink= |year=1992 |publisher= Encyclopaedia Britannica |location= Chicago [etc.]|isbn= |cobiss=13736197 |page= |pages= |accessdate=}}
{{S-start}}
{{S-hou||24. februar|1500 |21. september |1558}}
{{s-break}}
{{S-reg|}}
{{S-bef|before=[[Maksimilijan I.]]}}
{{s-ttl|title=Rimsko-nemški kralj<br>od 1520 cesar|years= 1519–1556}}
{{S-aft|after=[[Ferdinand I.]]}}
{{S-bef|before=[[Ferdinand II.]] in Ivana kot kraljica Kastilije-Aragonije}}
{{s-ttl|title=Kralj Španije|years= 1516–1556}}
{{S-aft|after=[[Filip II.]]}}
{{S-bef|before=[[Ferdinand II.]]}}
{{s-ttl|title=Kralj Sardinije|years= 1516–1554}}
{{S-aft|after=[[Filip II.]]}}
{{S-bef|before= Maksimilijan I.}}
{{s-ttl|title=Nadvojvoda Avstrije|years= 1519–1521}}
{{S-aft|after=[[Ferdinand I.]]}}
{{S-bef|before= Maksimilijan I.}}
{{s-ttl|title=Vojvoda Luksemburga|years= 1516–1555}}
{{S-aft|after=[[Filip II.]]}}
{{S-bef|before= Franc II. Sforza}}
{{s-ttl|title=Vojvoda Mailanda|years= 1535–1554}}
{{S-aft|after=[[Filip II.]]}}
{{S-bef|before= Ivana Trastamarska}}
{{s-ttl|title=Knez Asturije|years= 1506–1516}}
{{S-aft|after=Filip Avstrijski}}
{{S-bef|before= [[Filip I. Kastiljski|Filip I.]]}}
{{s-ttl|title=Veliki mojster Reda zlatega runa|years= 1506–1555}}
{{S-aft|after=[[Filip II.]]}}
{{S-end}}
{{Cesarji Svetega rimskega cesarstva}}
{{DEFAULTSORT:Karel V. Habsburški}}
[[:Kategorija:Vojvode Burgundije]]
[[:Kategorija:Nemški kralji]]
[[:Kategorija:Vojvode Štajerske]]
[[:Kategorija:Koroški vojvode]]
[[:Kategorija:Vojvode Kranjske]]
[[:Kategorija:Rimsko-nemški cesarji]]
[[:Kategorija:Habsburžani]]
[[:Kategorija:Nosilci reda podvezice]]
[[:Kategorija:Umrli za malarijo]]
[[:Kategorija:Karel V. Habsburški| ]]
{{normativna kontrola}}
kcq61zm9cbkhkzf669ujga05hd6druo
Osamosvojitev in nastajanje Republike Slovenije
0
556070
6739388
6735992
2026-08-19T13:21:41Z
MaksiKavsek
244409
/* Viri in literatura */
6739388
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Dogodek|partof=Razpad SFR Jugoslavije|name=Osamosvojitev in nastajanje Slovenske države|Location=Slovenija|result=Padec Socializma v Sloveniji
Osamosvojitev Slovenije|duration=Maj 1988-22. maj 1992}}
Osamosvojitev in nastajanje Slovenske države je prelomno obdobje v [[Zgodovina Slovenije|zgodovini Slovenije]], kjer so [[Slovenci]] izrazili željo o samostojni državi in uresničili željo prednikov o samostojni državi.
== Začetek ==
* Po smrti [[Josip Broz - Tito|Josipa Broza Tita]] leta [[1980]] se je v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]] začel vse bolj širiti [[nacionalizem]]. Zaradi tega je 12 let po [[Josip Broz - Tito|Titovi]] smrti [[Socialistična federativna republika Jugoslavija]] nehala obstajati. Prvo jasno in javno željo po samostojnosti in neodvisnosti [[Slovenija|Slovenije]] je leta [[1987]] izrazila skupina izobražencev v 57. številki Nove revije. Vse več ljudi si je želelo [[Demokratizacija|demokratizacijo]] [[Slovenija|Slovenije]], kar so tudi izražale prve opozicijske stranke. Prva opozicijska stranka je bila [[Slovenska kmečka zveza]], ki je bila ustanovljena [[12. avgust|12. avgusta]] [[1988]]. To obdobje se je začelo maja [[1988]], ko so [[Janez Janša]], [[David Tasić]], [[Franci Zavrl]] in Ivan Borštner izvršili [[Proces proti četverici]] (kratica [[JBTZ]]).
== Prve spremembe ==
* [[27. september|27. septembra]] [[1989]] je [[Skupščina Socialistične republike Slovenije]] sprejela ustavne amandmaje in odpravila [[Enostrankarski sistem|enostrankarski monopol]] [[Zveza komunistov Slovenije|Zveze komunistov]] in zamenjala himno [[Naprej zastava slave]] z [[Zdravljica|Zdravljico]].
== Prve demokratične volitve, strmoglavljenje izvršnega sveta, in prva demokratična vlada ==
* [[8. april|8. aprila]] [[1990]] so bile izpeljane [[Volitve v Skupščino Socialistične Republike Slovenije, 1990|prve večstrankarske, demokratične volitve]] in hkrati še prvi krog predsedniških volitev. Na prvih večstrankarskih večstrankarskih volitvah je zmagala koalicija [[DEMOS]], prvo [[1. vlada Republike Slovenije|demokratično vlado po uvedbi večstrankarskega sistema]] pa je sestavil [[Lojze Peterle]]. Na predsedniških volitvah pa je v 2. krogu zmagal neodvisni kandidat [[Milan Kučan]] po dvoboju s kandidatom [[DEMOS]]-a [[Jože Pučnik|Jožetom Pučnikom]]. [[16. maj|16. maja]] [[1990]] je [[Lojze Peterle]] uradno prišel na oblast in s tem strmoglavil star [[Socializem|socialistični]] izvršni svet [[Socialistična republika Slovenija|SR Slovenije]]. [[8. marec|8. marca]] [[1990]] se je [[Socialistična republika Slovenija]] preimenovala v [[Republika Slovenija|Republiko Slovenijo]].
== Prva Slovenska uradna vojaška sila ==
* [[20. november|20. novembra]] [[1968]] je bila v vseh republikah [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] ustanovljena Teritorialna obramba. Takrat je prvič zadišalo po slovenski vojski. Leta [[1990]] je bila Teritorialna obramba Socialistične republike Slovenije preimenovana v [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialno obrambo Republike Slovenije]]. [[15. maj|15. maja]] [[1991]] je z usposabljanjem pričela prva generacija nabornikov, ta dan praznujemo kot dan [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]]. [[Slovenija]] se je odločila za obvezno služenje vojaškega roka, zato je ustanovila 2 učna centra, enega v [[Ig|Igu]], drugega pa v [[Pekre|Pekrah]]. [[2. junij|2. junija]] [[1991]] je na [[Ig|Igu]] prisegla prva generacija. [[24. marec|24. marca]] [[1991]] je [[Teritorialna obramba Republike Slovenije]] izvedla vajo Premik 91'. Februarja [[1991]] se je pojavila [[Deklaracija za mir 1991]], ki se je zavzemala za samostojno Slovenijo brez [[Vojska|vojske]]. Podpisali so jo vsi člani takratnega predsedstva, vključno z predsednikom Milanom Kučanom, razen [[Ivan Oman|Ivana Omana]]. Ko je za to slišal [[Jože Pučnik]] je zavpil "to je veleizdaja!".
== Plebiscit ==
* [[23. december|23. decembra]] [[1990]] se je začel [[plebiscit o samostojnosti Slovenije]], katerega vprašanje je bilo "Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?". DA je obkrožilo 1.289.369 volilnih upravičencev, kar je 95% volilcev, NE je obkrožilo 57.800 volilnih upravičencev, kar predstavlja 4,29% volilcev. [[26. december|26. decembra]] so bili razglašeni rezultati. Ta dan danes praznujemo kot [[Dan samostojnosti in enotnosti]].
== Izvršitev Slovenske samostojnosti ==
* Februarja [[1991]] je Slovenija izstopila iz pravnega reda [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]]. [[25. junij|25. junija]] [[1991]] je [[Skupščina Republike Slovenije]] na skupni seji vseh zborov sprejela odlok o razglasitvi [[Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije|Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije]] in [[ustavni zakon]] in oboje razglasila. [[26. junij|26. junija]] je bila na [[Trg republike, Ljubljana|Trgu republike v Ljubljani]] slovesna proslava ob razglasitvi samostojnosti, kjer je bila dvignjena nova [[Zastava Slovenije|Slovenska zastava]].
== Vojna ==
''Glavni članek: [[Slovenska osamosvojitvena vojna]]''
* [[Slovenska osamosvojitvena vojna]] se je začela [[27. junij|27. junija]] ob enih zjutraj. Udeleženci vojne so bili [[Teritorialna obramba Republike Slovenije]] skupaj s [[Policija (Slovenija)|Slovensko policijo]], na drugi strani pa [[Jugoslovanska ljudska armada]].
== Po vojni ==
* Po koncu vojne [[7. julij|7. julija]] [[1991]] je Slovenija morala zamrzniti osamosvojitvene procese za 3 mesece. [[8. oktober|8. oktobra]] [[1991]] je uvedla svojo prvo denarno valuto [[Slovenski tolar]]. [[23. december|23. decembra]] [[1991]] pa je bila na seji skupščine razglašena [[Ustava Republike Slovenije]]. [[22. maj|22. maja]] [[1992]] pa se je [[Slovenija]] pridružila [[Organizacija združenih narodov|OZN]].
== Viri in literatura ==
* {{navedi knjigo|last1=Avbelj|first1=Matej|last2=Jambrek|first2=Peter|last3=Omerza|first3=Igor|last4=Petrič|first4=Ernest|last5=Rupel|first5=Dimitrij|last6=Šturm|first6=Lovro|last7=Valič Zver|first7=Andreja|title=Osamosvojitev: Prispevki za enciklopedijo slovenske osamosvojitve, državnosti in ustavnosti|publisher=Nova univerza|location=Nova Gorica|year=2021|cobiss=64550659|language=sl}}
* {{navedi knjigo|last=Bučar|first=France|title=Rojstvo države|publisher=Didakta|location=Radovljica|year=2007|cobiss=235424768}}
* {{navedi knjigo|last=Bučar|first=France|title=Temelji naše državnosti|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=260173824}}
* {{navedi knjigo|last=Bukovnik|first=Anton|title=Slovenija: Koraki v samostojnost: Pregled dogodkov 1980–1992|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2006|cobiss=227151104}}
* {{cite book |last=Brejc |first=Mihael |title=Vmesni čas : varnostno informativna služba in nastajanje nove slovenske države 1990–1993 |publisher=Mladinska knjiga |year=1994 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=44890624}}
* {{navedi knjigo|last=Čelik|first=Pavle|title=Izza barikad|publisher=Delo|location=Ljubljana|year=1992|cobiss=30748416}}
* {{navedi knjigo|last=Drnovšek|first=Janez|title=Moja resnica: Jugoslavija 1989 – Slovenija 1991|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=1996|cobiss=58078720}}
* {{cite thesis|last1=Đekič|first1=Marko|last2=Friš|first2=Darko|title=Zunanjepolitični aspekt slovenske osamosvojitve|type=diplomsko delo|publisher=[M. Đekič]|location=Maribor|year=2012|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=38608|cobiss=19450376|degree=|isbn=|pages=}}
* {{cite thesis|last1=Filipič|first1=Stanislav|last2=Anžič|first2=Andrej|title=Vojna za Slovenijo v Prekmurju|type=diplomsko delo|publisher=[S. Filipič]|location=Precetinci|year=1998|cobiss=54762|degree=|isbn=|pages=}}
* {{Navedi knjigo |last=Granda |first=Stane |title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev |publisher=Družina |year=2022 |location=Ljubljana |cobiss=98508547}}
* {{navedi knjigo|last1=Horvat|first1=Mladen|last2=Štajnbaher|first2=Srečko|title=Osamosvojitev Slovenije: Naj ne bo nikoli pozabljeno|publisher=Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo|location=Slovenska Bistrica|year=2011|cobiss=67823617}}
* {{cite book |last=Ivešić |first=Tomaž |title=Jugoslovanstvo med partijsko ideologijo in narodnimi preporodi |publisher=Mohorjeva družba |year=2026 |place=Celje |language=sl |cobiss=266371843}}
* {{cite book |last=Jambrek |first=Peter |title=Ustavna demokracija : graditev slovenske demokracije, države in ustave |publisher=DZS |year=1992 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=31825664}}
* {{cite book |last=Jambrek |first=Peter |title=Ustanovitev Slovenije |publisher=Nova univerza, Evropska pravna fakulteta : Inštitut Nove revije |year=2017 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=292440064}}
* {{navedi knjigo|last=Janša|first=Janez|title=Premiki: Nastajanje in obramba slovenske države 1988–1992|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=1992|cobiss=12979510}}
* {{navedi knjigo|last=Janša|first=Janez|title=Premiki: Nastajanje in obramba slovenske države 1988–1992|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2013|cobiss=267271680}}
* {{navedi knjigo |title=Bela knjiga slovenske osamosvojitve |publisher=Nova obzorja |location=Ljubljana |year=2013 |language=sl |last=Janša |first=Janez}}
* {{navedi knjigo|title=Vojna za Slovenijo: Priprave na obrambo Slovenije, bojna poročila in analize|publisher=Nova obzorja|location=Ljubljana|year=2014|cobiss=272623616|last=Janša|first=Janez}}
* {{cite thesis|last1=Jus|first1=Boštjan|last2=Klemenčič|first2=Matjaž|title=Stopnja vpliva posameznih političnih osebnosti pri procesu osamosvajanja Slovenije|type=magistrsko delo|publisher=[B. Jus]|location=Maribor|year=2018|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=72032|cobiss=24445960|degree=|isbn=|pages=}}
* {{navedi knjigo|first=Dejan|last=Kaloh|title=Milan Kučan : ko boter spregovori o sebi : delo, lik in življenje strica iz ozadja prek njegovih lastnih besed|publisher=Nova obzorja|location=Ljubljana|year=2023|cobiss=155792899}}
* {{navedi knjigo|editor=Korent|title=Koroška v vojni 1991: Delovanje teritorialne obrambe, policije in civilnih struktur|publisher=OZVVS Mislinjske doline|location=Slovenj Gradec|year=2008|cobiss=239612160|editor-first=Jože}}
* {{navedi knjigo|last=Kovač|first=Jožef|title=Pogumni in modri leta 1991|publisher=Zavod Volosov hram|location=Pekel|year=2025|cobiss=253899011}}
* {{cite thesis|last1=Krog|first1=Borut|last2=Friš|first2=Darko|title=Pot do samostojne države Slovenije v luči izbranih slovenskih in srbskih časnikov|type=magistrsko dleo|publisher=[B. Krog]|location=Maribor|year=2020|cobiss=63284995|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=63284995|degree=|isbn=|pages=}}
* {{navedi knjigo|last1=Križman|first1=Silva|last2=Horvatič|first2=Leon|last3=Hožič|first3=Maks|last4=Kljun|first4=Miran|last5=Šajn|first5=Tomo|last6=Valentinčič|first6=Slobodan|last7=Vidic|first7=Tomo|title=Dan prej|publisher=Primorske novice|location=Koper|year=1994|cobiss=40362240}}
* {{cite book |last=Mencinger |first=Jože |title=Gospodarski sistem in politika Slovenije |publisher=Uradni list RS |year=1995 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=49704448}}
* {{cite thesis|last=Meolic|first=Jelko|title=Notranja nasprotovanja slovenski osamosvojitvi: Med patriotizmom in jugonostalgijo|type=magistrsko delo|publisher=[J. Meolic]|location=Maribor|year=2018|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=70314|cobiss=23964680|degree=|isbn=|pages=}}
* {{cite thesis|last1=Mihalič|first1=Edvard|last2=Guštin|first2=Damijan|title=Vojna za Slovenijo leta 1991 v Prekmurju|type=diplomsko delo|publisher=[E. Mihalič]|location=Ljubljana|year=2002|cobiss=21411421|degree=|isbn=|pages=}}
* {{cite book |last=Nikolić |first=Kosta |url=https://www.academia.edu/34959754/Rat_u_Sloveniji_Dokumenta_Predsedni%C5%A1tva_SFRJ_tom_II |title=Rat u Sloveniji |last2=Petrović |first2=Vladimir |publisher=Institut za savremenu istoriju; Fond za humanitarno pravo |year=2012 |isbn=978-86-7403-166-7 |place=Beograd}}
* {{navedi knjigo |last=Omerza |first=Igor |title=JBTZ: časi poprej in dnevi pozneje |publisher=Karantanija |year=2013 |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=266965248}}
* {{Navedi knjigo |last=Omerza |first=Igor |title=Pravi obraz Janeza Stanovnika |publisher=Klub Native Speakerjev Slovenije |year=2020 |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=27198467}}
* {{cite book |last=Omerza |first=Igor |title=Udba in akcija Sever |publisher=Klub Native Speakerjev Slovenije |year=2020 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=18173443}}
* {{cite book |last=Omerza |first=Igor |title=Velikani slovenske osamosvojitve in UDBA. France Bučar - Tikveš |publisher=Klub Native Speakerjev Slovenije |year=2023 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=138029827}}
* {{cite book |last=Omerza |first=Igor |title=Velikani slovenske osamosvojitve in UDBA. Igor Bavčar - Deviacija |publisher=Klub Native Speakerjev Slovenije |year=2023 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=173204483}}
* {{cite book |last=Omerza |first=Igor |title=Velikani slovenske osamosvojitve in UDBA. Jože Pučnik - Psevdomarksist |publisher=Klub Native Speakerjev Slovenije |year=2023 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=141982979}}
* {{navedi knjigo |last=Omerza |first=Igor |title=Velikani slovenske osamosvojitve in UDBA. Janez Janša - Kaplar |publisher=Zavod Aruma, Klub Native - Speakerjev |location=Ljubljana |year=2026 |cobiss=262463747}}
* {{navedi knjigo|last=Pavličič|first=Srečko|title=Vojna za Slovenijo: Pristava pri Ljutomeru, 1991|publisher=[S. Pavličič]|location=Ljutomer|year=1998|cobiss=1864164}}
* {{navedi knjigo|last1=Pavlin|first1=Vojko|last2=Marković|first2=Zvezdan|title=Vojna za Slovenijo 1991|publisher=Center za vojaškozgodovinsko dejavnost|location=Ljubljana|year=2002|cobiss=9346866}}
* {{navedi knjigo|last1=Perovšek|first1=Jurij|last2=Puncer|first2=Cvetka|last3=Šatej|first3=Barbara|title=Slovenska osamosvojitev 1991: Pričevanja in analize|publisher=Državni zbor Republike Slovenije|location=Ljubljana|year=2002|url=https://sistory.si/publication/851|cobiss=117917952}}
* {{cite thesis|last1=Pesek|first1=Rosvita|last2=Repe|first2=Božo|title=Politični subjekti in osamosvojitev Slovenije: (1989–1992)|type=doktorska disertacija|publisher=[R. Pesek]|location=Ljubljana|year=2006|cobiss=227506176|degree=|isbn=|pages=}}
* {{navedi knjigo|last=Pesek|first=Rosvita|title=Osamosvojitev Slovenije: Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?|publisher=Nova revija|location=Ljubljana|year=2007|cobiss=14616892|language=sl}}
* {{navedi knjigo|last=Pesek|first=Rosvita|title=Osamosvojitvena vlada: Kako so gradili državo|publisher=Mohorjeva|location=Celovec|year=2012|cobiss=262999296|language=sl}}
* {{navedi knjigo|editor=Peterle|title=Živeti hočemo v suvereni državi slovenskega naroda|publisher=Mohorjeva družba|location=Celovec|year=2005|cobiss=220754176|editor-first=Lojze}}
* {{navedi knjigo|last=Pirjevec|first=Jože|title=Jugoslovanske vojne: 1991–2001|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=2003|cobiss=121307392|language=sl}}
* {{navedi knjigo|last=Potočnjak|first=Draga|title=Skrito povelje|publisher=Sanje|location=Ljubljana|year=2014|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FYHUSYN0|cobiss=277364480}}
* {{navedi knjigo|last=Praznik|first=Brane|title=Branilci domovine. Part 1, Pripoved o teritorialcih v letu 1991|publisher=Slovenska panorama|location=Ljubljana|year=2000|language=sl|cobiss=106040576}}
* {{navedi knjigo|last=Praznik|first=Brane|title=Branilci domovine. Part 2, Trgovci s smrtjo|publisher=[B. Praznik]|location=Ljubljana|year=2007|cobiss=235829248}}
* {{navedi knjigo |last1=Pregl |first1=Slavko |title=Prijatelj, državnik, človek : pričevanja o Milanu Kučanu |last2=Furlan |first2=Špela |last3=Rupnik |first3=Anton |last4=Vajgl |first4=Ivo |publisher=Didakta |year=2021 |location=Radovljica |cobiss=40065795}}
* {{Navedi knjigo |last=Prešeren |first=Marko |url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=11345 |title=Tožilska in sodna praksa v Republiki Sloveniji glede kršitev mednarodnega prava oboroženih spopadov leta 1991 |publisher=FDV |year=2009 |location=Ljubljana |language=sl}}
* {{navedi knjigo|last1=Prunk|first1=Janko|last2=Ivanič|first2=Martin|title=Osamosvojitev Slovenije: s kratkim orisom slovenske zgodovine|publisher=Založba Grad|location=Ljubljana|year=1996|cobiss=60366336}}
* {{Navedi knjigo |last=Remškar |first=Sanja |url=http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/remskar-sanja.pdf |title=Občina Vrhnika v času vojne za Slovenijo (1991) |publisher=FF, FDV |year=2007 |location=Ljubljana}}
* {{navedi knjigo|last=Repe|first=Božo|title=Jutri je nov dan: Slovenci in razpad Jugoslavije|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|year=2002|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I9IAOAIW|cobiss=116740608}}
* {{navedi knjigo|last=Repe|first=Božo|title=Viri o demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije. Del 1, Opozicija in oblast|publisher=Arhivsko društvo Slovenije|location=Ljubljana|year=2002|cobiss=119971328|url=https://www.academia.edu/8525018/Viri_o_demokratizaciji_in_osamosvojitvi_Slovenije_I_del_Opozicija_in_oblast}}
* {{navedi knjigo|last=Repe|first=Božo|title=Viri o demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije. Del 2, Slovenci in federacija|publisher=Arhivsko društvo Slovenije|location=Ljubljana|year=2003|cobiss=123555328|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/43001-44000/43181/viri_18.pdf}}
* {{navedi knjigo|last=Repe|first=Božo|title=Viri o demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije. Del 3, Osamosvojitev in mednarodno priznanje|publisher=Arhivsko društvo Slovenije|location=Ljubljana|year=2004|cobiss=214258944|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/43001-44000/43182/viri_19.pdf}}
* {{navedi knjigo|last1=Repe|first1=Božo|last2=Klemenčič|first2=Matjaž|title=Viri o demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije. Del 4, Slovenci v zamejstvu in po svetu ter mednarodno priznanje Slovenije|publisher=Arhivsko društvo Slovenije|location=Ljubljana|year=2005|cobiss=219905024}}
* {{navedi knjigo |last=Repe |first=Božo |title=Milan Kučan, prvi predsednik |publisher=Modrijan |year=2015 |location=Ljubljana |cobiss=280164352}}
* {{navedi knjigo|last=Rupel|first=Dimitrij|title=Skrivnost države: Spomini na domače in zunanje zadeve 1989–1992|publisher=Delo|location=Ljubljana|year=1992|cobiss=31941120}}
* {{cite book |last=Rupel |first=Dimitrij |title=Pomen osamosvojitve : priročnik za zagovornike in nasprotnike slovenske osamosvojitve |publisher=Klub Native Speakerjev Slovenije |year=2023 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=144541699}}
* {{cite book |last=Rupel |first=Dimitrij |title=Voditelji Slovenije : Pučnik, Kučan, Drnovšek, Janša |publisher=Mladinska knjiga |year=2024 |isbn=978-961-01-7514-8 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=182380803}}
* {{Navedi knjigo|title=Sto osamosvojitvenih dni|last=Slivnik|first=Danilo|publisher=ČGP Delo|year=1991}}
* {{cite thesis|last1=Svet|first1=Frančišek|last2=Marković|first2=Zvezdan|title=Vojna za Slovenijo 1991 na območju Gorenjske (3. pokrajinski štab Teritorialne obrambe - 3. PŠTO)|type=Diploma thesis|publisher=[F. Svet]|location=Kranj|year=2018|url=https://www.bb.si/sites/default/files/uploads/files/diplome/svet_francisek_-_diplomska_naloga.pdf|cobiss=1024432977}}
* {{navedi knjigo|last=Šetinc|first=Franc|title=Zbogom, Jugoslavija|publisher=DZS|location=Ljubljana|year=1993|cobiss=33774080}}
* {{navedi knjigo|last1=Šiško|first1=Andrej|last2=Babič|first2=Blaž|title=Resnice je zmaga|publisher=Hervardi|location=Maribor|year=2011|cobiss=258154752}}
* {{navedi knjigo|last=Švajncer|first=Janez J.|title=Obranili domovino: Teritorialna obramba Republike Slovenije v vojni za svobodno in samostojno Slovenijo 1991|publisher=Viharnik|location=Ljubljana|year=1993|cobiss=35366912}}
* {{navedi knjigo|editor1-last=Urbanc|editor1-first=Nataša|title=ENOTNI V ZMAGI, Osamosvojitev Slovenije|publisher=Nova revija|url=https://www.muzej-nz.si/wp-content/uploads/2024/06/Enotni-v-zmagi.pdf|year=2006|location=Ljubljana|cobiss=227052288}}
* {{cite book |last=Uršič |first=Irena |title=Samostojni |publisher=Muzej novejše zgodovine Slovenije |year=2016 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=285022976}}
* {{cite book |last=Valič Zver |first=Andreja |url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=36752 |title=Vloga Demosa v procesu slovenske osamosvojitve in demokratizacije |publisher=A. Valič Zver |year=2012 |place=Ljubljana |language=sl |type=doktorska disertacija |cobiss=262450688}}
* {{navedi knjigo|last=Valič Zver|first=Andreja|title=Jože Pučnik: oče slovenske države|publisher=Študijski center za narodno spravo|location=Ljubljana|year=2019|cobiss=303240960}}
* {{cite thesis|last=Verhovnik|first=Aljaž|title=Pravni vidiki osamosvajanja Slovenije|type=magistrsko delo|publisher=[A. Verhovnik]|location=Maribor|year=2021|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=80363|cobiss=78211843|degree=|isbn=|pages=}}
* {{cite thesis|last1=Vodeb|first1=Neža|last2=Sotlar|first2=Andrej|title=Tajno skladiščenje orožja kot del osamosvojitvenih ukrepov Republike Slovenije|type=diplomsko delo|publisher=[N. Vodeb]|location=Ljubljana|year=2025|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=94113|cobiss=253538563|degree=|isbn=|pages=}}
* {{navedi knjigo|last=Vrtovec|first=Jernej|title=Vloga nadškofa Šuštarja pri osamosvojitvi Slovenije|year=2016|publisher=Mohorjeva družba|location=Celje|language=sl|cobiss=284766464}}
* {{cite book |last=Zimmermann |first=Warren |url=https://archive.org/details/originsofcatastr00zimm/mode/2up |title=Origins of a Catastrophe: Yugoslavia and Its Destroyers |publisher=Times Books |year=1999 |place=New York |cobiss=512048000}}
* {{cite book |last=Žerdin |first=Ali |title=Generali brez kape : čas Odbora za varstvo človekovih pravic |publisher=Krtina |year=1997 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=66676736}}
* {{cite book |last=Žerdin |first=Ali |title=France Bučar |publisher=Delo |year=2015 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=282445056}}
* {{navedi knjigo|last1=Žnidaršič|first1=Joco|last2=Vidic|first2=Matjaž|last3=Bauman|first3=Bojan|title=Vojna za Slovenijo|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=1991|cobiss=24782592}}
* {{navedi knjigo|title=Smer: Sever - Koper|publisher=Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije|location=Ljubljana|year=1996|cobiss=60896768}}
* {{navedi knjigo|title=Vojna za Slovenijo 1991: Del 3|editor=|publisher=Generalštab Slovenske vojske|location=Ljubljana|year=2005|cobiss=12238390}}
* {{navedi knjigo|title=Vojna za Slovenijo 1991: Del 2|publisher=Generalštab Slovenske vojske|location=Ljubljana|year=2004|cobiss=10119734}}
* {{navedi knjigo|title=Vojna za Slovenijo 1991: Del 1|publisher=Generalštab Slovenske vojske|location=Ljubljana|year=2004|cobiss=56069121}}
[[Kategorija:Osamosvojitev Slovenije| 1]]
08meccoxyf6520hh7nix0xe6dgp3lqp
Jani Prednik
0
559450
6739612
6667247
2026-08-20T05:04:06Z
~2026-45503-80
264600
/* Zasebno */
6739612
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Funkcionar
|name=Jani Prednik
|image=<!--WD-->
|order=
|term_start=
|term_end=
|predecessor=
|successor=
|order1=
|term_start1=
|term_end1=
|premier1=
|predecessor1=
|successor1=
|order2=
|term_start2=
|premier2=
|order3=[[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanec v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]]
|term_start3=22. junij 2018
|term_end3=20. oktobra 2025
|years_active=
|organization=
|party=[[Socialni demokrati|SD]]
|occupation=<!-- WD -->
|alma_mater=[[Univerza v Mariboru]]
|awards=
|parents=
|children=
|spouse=
|signature=
|signature_size=
|website=
|footnotes=
}}
'''Jani Prednik''', [[Seznam slovenskih politikov|slovenski politik]]; * [[7. april]] [[1987]], [[Slovenj Gradec]].
== Mladost in izobraževanje ==
Jani Prednik se je rodil 7. aprila 1987 v Slovenj Gradcu. Po končani [[Gimnazija Ravne na Koroškem|Gimnaziji Ravne na Koroškem]] se je vpisal na študij ekonomije na [[Ekonomsko-poslovna fakulteta v Mariboru|Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru]], kjer je diplomiral leta 2011 in kasneje nadaljeval magistrski študij.
== Politika ==
Prednik je član stranke [[Socialni demokrati]]. Med letoma 2013 in 2018 je bil v času mandata ministra [[Dejan Židan|Dejana Židana]] svetovalec v kabinetu ministra na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Leta 2014 je bil izvoljen za občinskega svetnika v [[Občina Ravne na Koroškem|Občini Ravne na Koroškem]].
Leta 2018 je bil na listi SD izvoljen za poslanca v Državnem zboru Republike Slovenije. Leta 2020 je na kongresu stranke izzval [[Tanja Fajon|Tanjo Fajon]] za mesto predsednika SD. Prejel je 107 glasov delegatov, Fajonova 276.<ref>{{Navedi splet|title=Tanja Fajon dobila polni mandat za vodenje stranke SD|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tanja-fajon-dobila-polni-mandat-za-vodenje-stranke-sd/538697|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-10-16|language=sl}}</ref> Prednik ji je očital predvsem premalo programa in preveč polaganja pozornosti na [[Janez Janša|Janeza Janšo]]. Prav tako je okrcal odločitev stranke, tedaj že pod predsedstvom Fajonove, da se vključi v t. i. [[Koalicija ustavnega loka|Koalicijo ustavnega loka]].<ref>{{Navedi splet|title=Tanja Fajon z 72-odstotno podporo nova predsednica SD|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/dddd/|website=www.delo.si|accessdate=2020-10-29|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tanja Fajon dobila polni mandat za vodenje stranke SD|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tanja-fajon-dobila-polni-mandat-za-vodenje-stranke-sd/538697|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-10-29|language=sl}}</ref>
Ponovno je bil na to mesto izvoljen leta 2022 in po imenovanju [[Matjaž Han|Matjaža Hana]] na ministrsko mesto zasedel položaj vodje [[Poslanska skupina Socialnih demokratov|poslanske skupine Socialnih demokratov]]. V tem mandatu je tudi član komisije za poslovnik, komisije za nadzor javnih financ in kolegija predsednice Državnega zbora. Po aferi sodna stavba in umiku Tanje Fajon se je Prednik na izrednem kongresu 13. aprila 2024 ponovno potegoval za mesto predsednika SD.<ref>{{Navedi splet|title=Prednik bi pomladil ekipo, Beočanin obljublja vzpon socialne demokracije|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/prednik-bi-pomladil-ekipo-beocanin-obljublja-vzpon-socialne-demokracije.html|website=24ur.com|accessdate=2024-03-20|language=sl}}</ref> Med štirimi kandidati je prejel tretji najboljši rezultat, 96 glasov delegatov.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Matjaž Han je novi predsednik SD-ja: Prepričali bomo čim več ljudi, da nam zaupajo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/matjaz-han-je-novi-predsednik-sd-ja-prepricali-bomo-cim-vec-ljudi-da-nam-zaupajo/704850|website=rtvslo.si|accessdate=2024-04-16|language=sl|first=Larisa Daugul, K.|last=T}}</ref> V drugem krogu glasovanja med [[Matjaž Han|Matjažem Hanom]] in [[Milan Brglez|Milanom Brglezom]] je Prednik podprl slednjega, saj da Brglez ne predstavlja stare prakse, ki so stranko pripeljale k nizki podpori.<ref name=":0" /> Po neizvolitvi na mesto predsednika stranke je Jani Prednik ponudil svoj odstop z mesta vodje poslanske skupine, a ga stranka in novi predsednik Han niso sprejeli.<ref>{{Navedi splet|title=Han po sestanku z Golobom zadovoljen. Fajon ostaja podpredsednica vlade.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/han-po-sestanku-z-golobom-zadovoljen-fajon-ostaja-podpredsednica-vlade/705231|website=rtvslo.si|accessdate=2024-04-16|language=sl|first=A.|last=S}}</ref>
== Zasebno ==
Je nogometni sodnik na najvišji listi sodnikov v Sloveniji.
13. oktobra 2025 je prišlo v javnost, da ga je nekdanja partnerka ovadila zaradi psihičnega in fizičnega nasilja. Med drugim mu je očitala, da ji je grozil, da jo bo ubil, skalpiral, da bo izgubila delovno mesto in da je naročil tudi njen umor. Nekdanja partnerka je nasilje posnela. Nekatere primere nasilja je Prednik priznal.<ref>{{Navedi splet|title=Poslanca Janija Prednika je ovadila bivša partnerka: podrobnosti očitkov o nasilju so hude|url=https://n1info.si/novice/slovenija/bivsa-partnerka-ovadila-poslanca-podrobnosti-njenih-ocitkov-o-nasilju-pa-so-hude/|website=N1|date=2025-10-13|accessdate=2025-10-13|language=sl-SI}}</ref> Po razkritju je Prednik sporočil, da odstopa kot poslanec.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Jani Prednik bo zaradi obtožb psihičnega in fizičnega nasilja odstopil kot poslanec|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jani-prednik-bo-zaradi-obtozb-psihicnega-in-fizicnega-nasilja-odstopil-kot-poslanec/760605|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-13|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> Poslanski mandat mu je prenehal 20. oktobra 2025, namesto njega pa je poslansko mesto zasedla [[Janja Rednjak]].<ref>{{navedi novice |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/predniku-prenehal-poslanski-mandat-2762309/ |title=Predniku prenehal poslanski mandat |newspaper=Dnevnik |date=2025-10-20}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=STA: Predniku prenehal poslanski mandat|url=https://www.sta.si/3479341/predniku-prenehal-poslanski-mandat|website=www.sta.si|accessdate=2025-10-20}}</ref> Tožilstvo v Slovenj Gradcu je ovadbo zavrglo in Prednika spoznalo za nedolžnega, saj ni bilo dokazov za fizično nasilje in zalezovanje, glede groženj pa naj bi bil predlog podan po šestmesečnemu roku za zastaranje.<ref>{{Navedi splet|title=Nekdanji poslanec Jani Prednik opran očitkov o nasilju v družini in grožnjah nekdanji partnerici|url=https://vecer.com/koroska/nekdanji-poslanec-jani-prednik-opran-ocitkov-o-nasilju-v-druzini-in-groznjah-nekdanji-partnerici-10410736|website=Večer|date=2026-04-02|accessdate=2026-04-23|language=sl}}</ref>
Potem ko je tožilstvo v Slovenj Gradcu Prednika spoznalo za nedolžnega in vse obtožbe zoper njega zavrglo, je v javnost prišla novica, da Prednik s svojo novo izbranko začenja novo poglavje v svojem življenju, postal bo očka <ref>{{Navedi splet |title=Prednik dobil zadnje nadomestilo: Z dekletom pričakujeva otroka in to mi je prioriteta |url=https://siol.net/novice/slovenija/prednik-dobil-zadnje-nadomestilo-z-dekletom-pricakujeva-otroka-in-to-mi-je-prioriteta-698931 |access-date=2026-08-20 |website=siol.net |language=sl}}</ref>
== Sklic ==
{{sklici}}
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Prednik, Jani}}
[[Kategorija:Slovenski politiki]]
[[Kategorija:Diplomiranci Ekonomsko-poslovne fakultete v Mariboru]]
[[Kategorija:Poslanci 8. državnega zbora Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Poslanci 9. državnega zbora Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Člani Socialnih demokratov (Slovenija)]]
a3pp79zwcjbfuozk8dohrcyh94l3ewv
6739623
6739612
2026-08-20T06:33:42Z
~2026-45503-80
264600
/* Zasebno */
6739623
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Funkcionar
|name=Jani Prednik
|image=<!--WD-->
|order=
|term_start=
|term_end=
|predecessor=
|successor=
|order1=
|term_start1=
|term_end1=
|premier1=
|predecessor1=
|successor1=
|order2=
|term_start2=
|premier2=
|order3=[[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanec v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]]
|term_start3=22. junij 2018
|term_end3=20. oktobra 2025
|years_active=
|organization=
|party=[[Socialni demokrati|SD]]
|occupation=<!-- WD -->
|alma_mater=[[Univerza v Mariboru]]
|awards=
|parents=
|children=
|spouse=
|signature=
|signature_size=
|website=
|footnotes=
}}
'''Jani Prednik''', [[Seznam slovenskih politikov|slovenski politik]]; * [[7. april]] [[1987]], [[Slovenj Gradec]].
== Mladost in izobraževanje ==
Jani Prednik se je rodil 7. aprila 1987 v Slovenj Gradcu. Po končani [[Gimnazija Ravne na Koroškem|Gimnaziji Ravne na Koroškem]] se je vpisal na študij ekonomije na [[Ekonomsko-poslovna fakulteta v Mariboru|Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru]], kjer je diplomiral leta 2011 in kasneje nadaljeval magistrski študij.
== Politika ==
Prednik je član stranke [[Socialni demokrati]]. Med letoma 2013 in 2018 je bil v času mandata ministra [[Dejan Židan|Dejana Židana]] svetovalec v kabinetu ministra na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Leta 2014 je bil izvoljen za občinskega svetnika v [[Občina Ravne na Koroškem|Občini Ravne na Koroškem]].
Leta 2018 je bil na listi SD izvoljen za poslanca v Državnem zboru Republike Slovenije. Leta 2020 je na kongresu stranke izzval [[Tanja Fajon|Tanjo Fajon]] za mesto predsednika SD. Prejel je 107 glasov delegatov, Fajonova 276.<ref>{{Navedi splet|title=Tanja Fajon dobila polni mandat za vodenje stranke SD|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tanja-fajon-dobila-polni-mandat-za-vodenje-stranke-sd/538697|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-10-16|language=sl}}</ref> Prednik ji je očital predvsem premalo programa in preveč polaganja pozornosti na [[Janez Janša|Janeza Janšo]]. Prav tako je okrcal odločitev stranke, tedaj že pod predsedstvom Fajonove, da se vključi v t. i. [[Koalicija ustavnega loka|Koalicijo ustavnega loka]].<ref>{{Navedi splet|title=Tanja Fajon z 72-odstotno podporo nova predsednica SD|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/dddd/|website=www.delo.si|accessdate=2020-10-29|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tanja Fajon dobila polni mandat za vodenje stranke SD|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tanja-fajon-dobila-polni-mandat-za-vodenje-stranke-sd/538697|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-10-29|language=sl}}</ref>
Ponovno je bil na to mesto izvoljen leta 2022 in po imenovanju [[Matjaž Han|Matjaža Hana]] na ministrsko mesto zasedel položaj vodje [[Poslanska skupina Socialnih demokratov|poslanske skupine Socialnih demokratov]]. V tem mandatu je tudi član komisije za poslovnik, komisije za nadzor javnih financ in kolegija predsednice Državnega zbora. Po aferi sodna stavba in umiku Tanje Fajon se je Prednik na izrednem kongresu 13. aprila 2024 ponovno potegoval za mesto predsednika SD.<ref>{{Navedi splet|title=Prednik bi pomladil ekipo, Beočanin obljublja vzpon socialne demokracije|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/prednik-bi-pomladil-ekipo-beocanin-obljublja-vzpon-socialne-demokracije.html|website=24ur.com|accessdate=2024-03-20|language=sl}}</ref> Med štirimi kandidati je prejel tretji najboljši rezultat, 96 glasov delegatov.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Matjaž Han je novi predsednik SD-ja: Prepričali bomo čim več ljudi, da nam zaupajo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/matjaz-han-je-novi-predsednik-sd-ja-prepricali-bomo-cim-vec-ljudi-da-nam-zaupajo/704850|website=rtvslo.si|accessdate=2024-04-16|language=sl|first=Larisa Daugul, K.|last=T}}</ref> V drugem krogu glasovanja med [[Matjaž Han|Matjažem Hanom]] in [[Milan Brglez|Milanom Brglezom]] je Prednik podprl slednjega, saj da Brglez ne predstavlja stare prakse, ki so stranko pripeljale k nizki podpori.<ref name=":0" /> Po neizvolitvi na mesto predsednika stranke je Jani Prednik ponudil svoj odstop z mesta vodje poslanske skupine, a ga stranka in novi predsednik Han niso sprejeli.<ref>{{Navedi splet|title=Han po sestanku z Golobom zadovoljen. Fajon ostaja podpredsednica vlade.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/han-po-sestanku-z-golobom-zadovoljen-fajon-ostaja-podpredsednica-vlade/705231|website=rtvslo.si|accessdate=2024-04-16|language=sl|first=A.|last=S}}</ref>
== Zasebno ==
Je nogometni sodnik na najvišji listi sodnikov v Sloveniji.
13. oktobra 2025 je prišlo v javnost, da ga je nekdanja partnerka ovadila zaradi psihičnega in fizičnega nasilja. Med drugim mu je očitala, da ji je grozil, da jo bo ubil, skalpiral, da bo izgubila delovno mesto in da je naročil tudi njen umor. Nekdanja partnerka naj bi nasilje posnela. Po očitkih je Prednik sporočil, da odstopa kot poslanec.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Jani Prednik bo zaradi obtožb psihičnega in fizičnega nasilja odstopil kot poslanec|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jani-prednik-bo-zaradi-obtozb-psihicnega-in-fizicnega-nasilja-odstopil-kot-poslanec/760605|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-13|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> Poslanski mandat mu je prenehal 20. oktobra 2025, namesto njega pa je poslansko mesto zasedla [[Janja Rednjak]].<ref>{{navedi novice |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/predniku-prenehal-poslanski-mandat-2762309/ |title=Predniku prenehal poslanski mandat |newspaper=Dnevnik |date=2025-10-20}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=STA: Predniku prenehal poslanski mandat|url=https://www.sta.si/3479341/predniku-prenehal-poslanski-mandat|website=www.sta.si|accessdate=2025-10-20}}</ref> Tožilstvo v Slovenj Gradcu je ovadbo zavrglo in Prednika spoznalo za nedolžnega, saj ni bilo dokazov za fizično nasilje in zalezovanje, glede groženj pa naj bi bil predlog podan po šestmesečnemu roku za zastaranje.<ref>{{Navedi splet|title=Nekdanji poslanec Jani Prednik opran očitkov o nasilju v družini in grožnjah nekdanji partnerici|url=https://vecer.com/koroska/nekdanji-poslanec-jani-prednik-opran-ocitkov-o-nasilju-v-druzini-in-groznjah-nekdanji-partnerici-10410736|website=Večer|date=2026-04-02|accessdate=2026-04-23|language=sl}}</ref>
Potem ko je tožilstvo v Slovenj Gradcu Prednika spoznalo za nedolžnega in vse obtožbe zoper njega zavrglo, je v javnost prišla novica, da Prednik s svojo novo izbranko začenja novo poglavje v svojem življenju, postal bo očka <ref>{{Navedi splet |title=Prednik dobil zadnje nadomestilo: Z dekletom pričakujeva otroka in to mi je prioriteta |url=https://siol.net/novice/slovenija/prednik-dobil-zadnje-nadomestilo-z-dekletom-pricakujeva-otroka-in-to-mi-je-prioriteta-698931 |access-date=2026-08-20 |website=siol.net |language=sl}}</ref>
== Sklic ==
{{sklici}}
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Prednik, Jani}}
[[Kategorija:Slovenski politiki]]
[[Kategorija:Diplomiranci Ekonomsko-poslovne fakultete v Mariboru]]
[[Kategorija:Poslanci 8. državnega zbora Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Poslanci 9. državnega zbora Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Člani Socialnih demokratov (Slovenija)]]
hxovkwhywpmw498fw4sg3mj5n6dsx71
Laponska, Švedska
0
586191
6739500
6732048
2026-08-19T17:12:03Z
InternetArchiveBot
196606
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
6739500
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Naselje
| name = Laponska
| image_caption =
| image_shield = Lapplands vapen .svg
| shield_size = 100px
| motto =
| image_map = Sverigekarta-Landskap Lappland.svg
| mapsize = 250px
| map_alt =
| map_caption =
| image =
| image_size = 290px
| coor_pinpoint =
| coordinates_footnotes =
| subdivision_type = Država
| subdivision_name = {{SWE}}
| settlement_type = Zgodovinska provinca
| subdivision_type1 = Land
| subdivision_type2 = Okrožje
| subdivision_name1 = [[Norrland]]
| subdivision_name2 = Västerbotten<br>Norrbotten<br>Jämtland
| unit_pref = Metric
| area_footnotes =
| area_total_km2 = 109.702
| area_land_km2 =
| area_water_km2 =
| area_water_percent =
| area_note =
| population_total = 87.744
| population_as_of = 31. december 2023
| population_footnotes = <ref name="population">{{navedi splet |url=https://www.statistikdatabasen.scb.se/pxweb/sv/ssd/START__BE__BE0101__BE0101A/FolkmangdDistrikt/table/tableViewLayout1/ |title=Folkmängd 31 december; ålder |website=Statistikdatabasen |access-date=2 June 2024 }}</ref>
| population_density_km2 = auto
| population_demonym =
| population_note =
| demographics_type1 = Etnična pripadnost
| demographics1_title1 = Jezik
| demographics_type2 = Kultura
| timezone1 = [[Central European Time|CET]]
| utc_offset1 = +1
| timezone1_DST = [[Central European Summer Time|CEST]]
| utc_offset1_DST = +2
| postal_code_type = [[List of postal codes in Sweden|Postal codes]]
| postal_code =
| area_code =
| area_code_type = [[Telephone numbers in Sweden|Area codes]]
| coordinates =
| demographics1_info1 = [[švedščina]], Samijski jeziki, Meänkieli
| demographics1_info2 =
| demographics2_title2 = Cvet
| demographics2_info2 = [[Dryas octopetala|Alpska velesa]]
| demographics2_title3 = Žival
| demographics2_info3 = [[polarna lisica]], [[ris]], [[severni jelen]]
| demographics2_title4 = Ptica
| demographics2_info4 = [[Luscinia svecica|modri slavec]]
| demographics2_title5 = Riba
| demographics2_info5 = [[Salvelinus]]
}}
[[Image:Lapporten winter.jpg|thumb|255px|Gorski prelaz Lapporten]]
[[Image:Abiskojåkka and Torneträsk spring.jpg|thumb|255px|Reka Abiskojåkka in jezero Torneträsk]]
'''Laponska''', znana tudi pod švedskim imenom '''Lappland''', je regija na najsevernejšem delu [[Švedska|Švedske]]. Meji na švedske regije Jämtland, Ångermanland, Västerbotten in Norrbotten ter na [[Norveška|Norveško]] in [[Finska|Finsko]]. Skoraj četrtina švedske kopenske površine leži na Laponskem.<ref>{{navedi splet |title=Lapplands klimat |url=https://www.smhi.se/kunskapsbanken/klimat/klimatet-i-sveriges-landskap/lapplands-klimat |archive-url=https://web.archive.org/web/20250621144841/https://www.smhi.se/kunskapsbanken/klimat/klimatet-i-sveriges-landskap/lapplands-klimat |archive-date=2025-06-21 |access-date=2025-06-21 |website=SMHI |language=sv |quote=Lapplands yta utgör hela en fjärdedel av Sveriges. |trans-quote=The area of Lapland is a quarter of the size of Sweden.}}</ref>
Zgodovinska regija Laponska se je prvotno raztezala dlje proti vzhodu. Vendar pa je leta 1809 [[Ruski imperij]] priključilo vzhodni del Švedske in na tem ozemlju ustanovilo [[Veliko vojvodstvo Finska|Veliko vojvodstvo Finsko]]. To je Laponsko dejansko razdelilo na švedski in finski del, ki oba obstajata še danes. Švedska Laponska je sestavljena predvsem iz celinskih delov okrožja Västerbotten na jugu in okrožja Norrbotten na severu. Ima najhladnejše podnebje na Švedskem, z velikimi sezonskimi razlikami, ki jih povzročajo visoke zemljepisne širine in lega v notranjosti.
== Zgodovina ==
Zgodovina Laponske je v marsičem povezana z zgodovino okrožij Norrbotten in Västerbotten, saj je Laponska zgodovinska regija, povezana s tema območjema. V srednjem veku je Norrbotten/Laponska veljala za nikogaršnjo zemljo. Območje so dejansko naseljevali nomadski Sami, vendar so se v regiji vse bolj naseljevali švedski, finski in norveški naseljenci – zlasti ob obalah in velikih rekah. Od srednjega veka naprej so švedski kralji poskušali kolonizirati in pokristjaniti območje z uporabo naseljencev iz današnje Finske in južne Švedske. Danes finska in samijska manjšina kljub obsežni asimilaciji v prevladujočo švedsko kulturo še naprej ohranjata svojo kulturo in identiteto.
Kljub neodvisni kulturni prisotnosti so bila verska prepričanja v 17. in 18. stoletju predmet spreobrnjenja, zaradi česar so Laponci na splošno opustili svoj prvotni [[šamanizem]] in se spreobrnili v [[luteranstvo]]. Od 19. stoletja je za Laponsko še posebej značilen ''laestadski'' luteranstvo.
Med industrializacijo Švedske konec 19. stoletja so naravni viri (hidroelektrika, les in minerali) iz Laponske in okoliških regij igrali ključno vlogo. Kljub temu so rudarstvo, gozdarstvo in hidroelektrarna, skupaj z občinskimi storitvami, hrbtenica lokalnega gospodarstva. Brezposelnost je bila že več desetletij relativno visoka in mnogi mladi se selijo v večja mesta ob obali ali na jug Švedske.
== Geografija ==
Švedska Laponska je znana po [[naravni rezervat Vindelfjällen|naravnem rezervatu Vindelfjällen]], enem največjih naravnih rezervatov na Švedskem. Drugi deli Laponske, [[Arktična kulturna krajina Laponska]], so bili uvrščeni na seznam svetovne dediščine UNESCO, regija pa vsebuje nekatere najstarejše in najbolj spektakularne narodne parke severne Evrope, npr. [[narodni park Sarek]], ustanovljen leta 1909. Laponska ima površino 109.702 kvadratnih kilometrov, kar je več kot Avstrija in skoraj enako Portugalski. Njena površina je tudi večja od držav Beneluksa skupaj, saj je več kot dvakrat večja od Švice in precej večja od otoka Irska.
== Podnebje ==
Laponska ima v nižjih predelih subarktično podnebje, medtem ko je v Tarfali polarno podnebje, kjer je povprečna najvišja temperatura najtoplejšega meseca v letu (julija) nižja od 10 °C. Južni deli regije so zaradi velikih geografskih razlik bistveno milejši od severnih. Ker pa Laponsko v celoti sestavljajo celinska območja, je zmernost morskega podnebja manj pomembna kot na obalnih območjih okrožij in v sosednji Norveški, kar ima za posledico ostre zime. Južna območja na nižji nadmorski višini, kot je Lycksele, imajo tudi relativno topla poletja. Zaradi arktičnega kroga severna območja regije doživljajo polnočno sonce in zmerno polarno noč z nekaj civilnega mraka na nasprotnih straneh leta.
===Narodni parki===
*[[Narodni park Abisko]]
*[[Narodni park Björnlandet]]
*[[Narodni park Muddus]]
*[[Narodni park Padjelanta]]
*[[Narodni park Sarek]]
*[[Narodni park Stora Sjöfallet]]
*[[Narodni park Vadvetjåkka]]
== Uprava in prebivalstvo ==
Tradicionalne švedske regije nimajo nobenih upravnih ali političnih namenov, temveč so kulturne in zgodovinske enote. Laponska upravno predstavlja zahodni del dveh švedskih okrožij, okrožja Norrbotten na severu in okrožja Västerbotten na jugu. V nasprotju z večino drugih območij Švedske se bolj identificirajo z okrožji kot z regijami. Zato večina ljudi v teh okrožjih, ko rečejo »Norrbotten« ali »Västerbotten«, misli na celotno okrožje, vključno z območji na Laponskem.
Državljani laponskega porekla so upravičeni kandidirati in voliti na volitvah v švedski laponski parlament, kar velja tudi za laponske prebivalce drugod na Švedskem. Severni laponski jezik ima uradni status manjšine v občinah Kiruna, Gällivare, Jokkmokk in Arjeplog.
Na Laponskem imajo sedeže naslednje občine: Arjeplog, Arvidsjaur, Doroteja, Gällivare, Jokkmokk, Kiruna, Lycksele, Malå, Sorsele, Storuman, Vilhelmina, Åsele.
Od 31. decembra 2017 je število prebivalcev švedske Laponske 91.333. Največja mesta so [[Kiruna]] ({{langx|se|Giron}}, {{langx|fi|Kiiruna}}, {{Langx|fit|Kieruna}}) s 23.178 prebivalci, Gällivare z 18.123 prebivalci in Lycksele z 12.177 prebivalci.<ref>[http://www.scb.se/sv_/Hitta-statistik/Statistik-efter-amne/Befolkning/Befolkningens-sammansattning/Befolkningsstatistik/25788/25795/Helarsstatistik---Kommun-lan-och-riket/25836/ Statistics Sweden (as of 1 January 2016)]</ref>
=== Narodne manjšine ===
Na Laponskem živita dve pomembni narodni manjšini: [[Sami]] in Tornedalci. Tornedalci so finsko govoreči, ki so ostali znotraj švedskih meja po delitvi zgodovinske Laponske po finski vojni leta 1809.<ref>{{navedi splet |title=Meänkieli nu och då |url=https://www.isof.se/nationella-minoritetssprak/meankieli/lar-dig-mer-om-meankieli/meankieli-nu-och-da |access-date=2025-01-06 |website=www.isof.se |language=sv |archive-date=2025-01-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250106071056/https://www.isof.se/nationella-minoritetssprak/meankieli/lar-dig-mer-om-meankieli/meankieli-nu-och-da |url-status=dead }}</ref> Zaradi industrijske revolucije in ločitve švedskega dela doline Torne (Meänmaa) od Velikega vojvodstva Finske je tornedalski jezik (Meänkieli) začel vključevati vse večje število švedskih izposojenk. Zaradi te razlike Tornedalci niso sodelovali v procesu standardizacije finščine in so ohranili starejše švedske izposojenke, ki so kasneje izginile iz finščine zaradi jezikovnih sporov in gibanja Fennoman na Finskem. Danes se je standardizacija meänkielija razvila neodvisno od standardne finščine.<ref>{{navedi splet |title=Språket meänkieli |url=https://www.isof.se/nationella-minoritetssprak/meankieli/lar-dig-mer-om-meankieli/spraket-meankieli |access-date=2025-01-06 |website=www.isof.se |language=sv |archive-date=2024-09-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240924132047/https://www.isof.se/nationella-minoritetssprak/meankieli/lar-dig-mer-om-meankieli/spraket-meankieli |url-status=dead }}</ref> Čeprav sta meänkieli in finščina v veliki meri medsebojno razumljiva, še vedno poteka razprava o tem, ali bi morali meänkieli uvrstiti med ločene jezike ali narečje finščine.
== Sklici ==
{{sklici}}
== Zunanje povezave ==
*[http://www.swedishlapland.co.uk Švedska Laponska], uradna spletna stran za turistične in potovalne informacije
[[Kategorija:Geografija Švedske]]
qcry04vx7md9rnaia7pws7wmkhzsf76
Pete Buttigieg
0
588446
6739511
6719504
2026-08-19T17:21:00Z
Niko Petrič
261163
Lektoriranje.
6739511
wikitext
text/x-wiki
{{lektura}}
{{Infobox officeholder
| name = Pete Buttigieg
| image = Pete Buttigieg, Secretary of Transportation.jpg
| caption = Uradni portret, 2022
| office = 19. zvezni minister za promet ZDA
| president = [[Joe Biden]]*
| deputy = [[Polly Trottenberg]]
| term_start = 3. Februar, 2021
| term_end = 20. januar, 2025
| predecessor = [[Elaine Chao]]
| successor = [[Sean Duffy]]
| office1 = 32. Župan mesta South Bend
| term_start1 = 1.Januar, 2012
| term_end1 = 1.Januar, 2020
| predecessor1 = [[Steve Luecke]]
| successor1 = [[James Mueller (Indiana politician)|James Mueller]]
| birth_name = Peter Paul Montgomery Buttigieg
| birth_date = <!-- WD -->
| birth_place = <!-- WD -->
| death_date =
| death_place =
| party = Demokratska stranka
| spouse = {{marriage|[[Chasten Buttigieg|Chasten Glezman]]<!-- Public figure infoxboxes use spouse's name prior to marriage. -->|June 16, 2018}}
| children = 2
| father = [[Joseph Buttigieg]]
| education = [[Harvard]] ([[Bachelor of Arts|BA]])<br>[[Oxford]] ([[Bachelor of Arts|BA]])
| signature = Pete Buttigieg signature (1).png
| signature_alt = Kurzivni podpis s črnikom
| branch = {{tree list}}
* Mornarica ZDA
** Rezervist mornarice ZDA
{{tree list/end}}
| branch_label = Branch
| serviceyears_label = Service years
| serviceyears = 2009–2017
| rank = [[Lieutenant (navy)|poročnik]]
| unit = [[Office of Naval Intelligence|Naval Intelligence]]
| battles = [[War in Afghanistan (2001–2021)|vojna v Afghanistanu]]
| mawards = {{longitem|{{ubil|[[Joint Service Commendation Medal]]}}}}
| module = {{Listen
| pos = center
| embed = yes
| filename = Pete Buttigieg's opening statement on his nomination to be U.S. Secretary of Transportation.ogg
| title = Buttigiegov glas
| type = govor
| description = Buttigieg's opening statement on his nomination for [[U.S. Secretary of Transportation]].<br>Recorded January 21, 2021}}
}}
'''Peter Paul Montgomery Buttigieg''' ([Butičič]{{Efn|tudi Butidžič}}), [[američani|ameriški]] [[politik]], [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|mornariški]] [[častnik]], * [[19. januar]] [[1982]].
Od leta 2021 do 2025 je bil 19. minister za promet Združenih držav Amerike. Kot član [[Demokratska stranka (Združene države Amerike)|Demokratske stranke]] je bil pred tem od leta 2012 do leta 2020 32. [[List of mayors of South Bend, Indiana|župan mesta South Bend v Indiani]], zaradi česar si je prislužil vzdevek "'''župan Pete'''".
Buttigieg je diplomiral na [[Harvard|Harvardu]] in [[Univerza v Oxfordu|Univerzi v Oxfordu]], slednjo je obiskoval s [[Rhodes|štipendijo Rhodes]]. Leta 2007 je začel delati v podjetju za svetovanje menedžmentu[[McKinsey|McKinsey & Company]], kjer je delal 3 leta. Od leta 2009 do leta 2017 je bil [[Urad za mornariško obveščevalno dejavnost|obveščevalni častnik]] v rezervnih silah ameriške mornarice, kjer je dosegel čin [[poročnik|poročnika]]. Leta 2014 je bil mobiliziran in za sedem mesecev napoten na vojno v Afganistanu. Preden je bil leta [[2011 South Bend mayoral election|2011]] izvoljen za župana South Benda, je Buttigieg sodeloval pri političnih kampanjah demokratov Jill Long Thompson, Joeja Donnellyja in [[John F. Kerry|Johna Kerryja]], leta [[2010 Indiana State Treasurer election|2010]] pa je neuspešno kandidiral kot demokratski kandidat za blagajnika zvezne države Indiana. Med županovanjem South Benda je Buttigieg leta 2015 [[Outiranje|razkril]] svojo homoseksualnost. Junija 2018 se je poročil s Chastenom Glezmanom, učiteljem in pisateljem. Buttigieg se je zavrnil tretji mandat kot župan.
Buttigieg je kandidiral na predsedniških primarnih volitvah Demokratske stranke leta 2020, svojo kampanjo za [[Volitve predsednika Združenih držav Amerike 2020|predsedniške volitve leta 2020]] pa je začel 14. aprila 2019. Postal je prvi odkrit gej moški, ki je začel demokratsko predsedniško kampanjo. {{Efn|Prior to Buttigieg's 2020 presidential candidacy, [[Fred Karger]], who is also openly gay, sought the [[2012 Republican Party presidential primaries|Republican Party nomination]] in [[2012 United States presidential election|2012]].<ref>{{navedi novice |url=https://abc7.com/fred-karger-pete-buttigieg-gay-openly-presidential-candidate/5352757/ |title=Fred Karger, 1st openly gay presidential candidate, shares support for Pete Buttigieg |last=Munoz |first=Anabel |date=June 19, 2019 |work=[[KABC-TV]] |publisher=[[Walt Disney Television|ABC, Inc.]] |access-date=October 3, 2021}}</ref>}} Kljub nizkim začetnim pričakovanjem je sredi leta 2019 pridobil pomemben zagon, ko je sodeloval na več srečanjih v mestni hiši in na televizijskih debatah. Buttigieg je tesno zmagal na volilnem zborovanju v Iowi in se na primarnih volitvah v New Hampshiru uvrstil na tesno drugo mesto. <ref>{{Navedi novice|last=Astor|first=Maggie|url=https://www.nytimes.com/2020/02/01/us/politics/iowa-caucus-delegates-winner.html|title=How Will the Winner of the Iowa Caucuses Be Chosen? Here's What You Should Know|date=February 1, 2020|work=The New York Times|accessdate=February 9, 2020|last2=Stevens|first2=Matt|issn=0362-4331}}</ref> <ref name="Nilsen">{{Navedi splet|url=https://www.vox.com/2020/2/11/21133087/bernie-sanders-new-hampshire-democratic-primary-winner-2020|title=Bernie Sanders just won the all-important New Hampshire primary|last=Nilsen|first=Ella|date=February 11, 2020|website=Vox|accessdate=February 15, 2020}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.businessinsider.com/bernie-won-iowa-popular-vote-buttigieg-electoral-college-2020-2|title=Why Bernie Sanders won Iowa's popular vote, but Pete Buttigieg may win the state's Electoral College|last2=Hickey|first=John|last=Haltiwanger|first2=Walt|date=February 7, 2020|website=Business Insider Australia|accessdate=February 21, 2020|archivedate=February 21, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200221214255/https://www.businessinsider.com.au/bernie-won-iowa-popular-vote-buttigieg-electoral-college-2020-2}}</ref> Z zmago v Iowi je postal prvi odkrit gej kandidat, ki je zmagal na predsedniških primarnih volitvah ali volilnem zborovanju. Buttigieg je 1. marca 2020 preklical kandidaturo in naslednji dan podprl [[Joe Biden|Joeja Bidna]].
Novoizvoljeni predsednik Biden je decembra 2020 imenoval Buttigiega za svojega kandidata za ministra za promet. Njegova nominacija je bila potrjena 2. februarja 2021 z 86 glasovi za in s 13 proti, s čimer je postal prvi odkrit homoseksualni minister kabineta v zgodovini ZDA. {{Efn|[[Richard Grenell]], who is also gay, was appointed Acting [[Director of National Intelligence]] by President [[Donald Trump]] in 2020; however, the Director of National Intelligence is not a Cabinet secretary, but rather a Cabinet-level official and was not confirmed by the Senate.<ref>{{navedi novice|last1=Hebb|first1=Gina|date=February 2, 2021|title= Pete Buttigieg makes history as 1st openly gay Cabinet member confirmed by Senate|work=ABC News|url= https://abcnews.go.com/Politics/pete-buttigieg-makes-history-1st-openly-gay-cabinet/story?id=75633503&cid=social_twitter_abcn|access-date=February 2, 2021}}</ref><ref name="Magni-2024">{{cite journal | last=Magni | first=Gabriele | last2=Reynolds | first2=Andrew | title=Candidate Identity and Campaign Priming: Analyzing Voter Support for Pete Buttigieg’s Presidential Run as an Openly Gay Man | journal=Political Research Quarterly | volume=77 | issue=1 | date=2024 | issn=1065-9129 | doi=10.1177/10659129231194325 | doi-access=free | pages=184–198 | url=https://gabrielemagni.com/wp-content/uploads/2023/09/magni-reynolds_prq-2023_pete-buttigieg.pdf }}</ref> For more information, see [[Cabinet of the United States]] and [[United States presidential line of succession]].}} Pri 38 letih je bil tudi najmlajši član kabineta v Bidnovi administraciji in najmlajša oseba, ki je kadarkoli opravljala funkcijo ministra za promet. Poročila v medijih so Buttigiega omenjala kot možnega podpredsedniškega kandidata [[Kamala Harris|Kamale Harris]] na začetku njene predsedniške kampanje leta 2024, <ref>{{Navedi novice|last=Wren|first=Adam|last2=Cadelago|first2=Christopher|date=28 July 2024|title='We all realize it's unlikely.' But Pete Buttigieg's VP stock is rising.|url=https://www.politico.com/news/2024/07/28/pete-buttigieg-longshot-vp-harris-00171515|archiveurl=https://archive.today/20240728111043/https://www.politico.com/news/2024/07/28/pete-buttigieg-longshot-vp-harris-00171515|archivedate=July 28, 2024|work=[[Politico]]|accessdate=11 August 2024}}</ref> <ref>{{Navedi novice|last=Schleifer|first=Theodore|date=30 July 2024|title=Could Buttigieg Be Harris's V.P. Pick? His Donors Hope So.|url=https://www.nytimes.com/2024/07/30/us/politics/pete-buttigieg-kamala-harris-running-mate.html|work=[[The New York Times]]|accessdate=11 August 2024}}</ref> čeprav na koncu ni bil izbran. <ref>{{Navedi splet|date=July 24, 2024|title=Transportation Sec. Pete Buttigieg linked to running mate search|url=https://www.nbcchicago.com/dnc-chicago-2024/transportation-sec-pete-buttigieg-linked-to-running-mate-search/3499773/?amp=1|website=[[NBC News]]}}</ref>
=== Zgodnja leta in kariera ===
Pete Buttigieg se je rodil 19. januarja 1982 v South Bendu v Indiani Jennifer "Anne" Montgomery in Josephu Anthonyju Buttigiegu II. <ref>{{Navedi splet|url=https://heavy.com/news/2019/04/jennifer-montgomery-pete-buttigieg-mother/|title=Jennifer Anne Montgomery, Pete Buttigieg's Mother: 5 Fast Facts|last=Laviola|first=Erin|date=n.d.|website=Heavy.com|accessdate=August 22, 2021|archive-date=2020-11-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20201111210953/https://heavy.com/news/2019/04/jennifer-montgomery-pete-buttigieg-mother/|url-status=dead}}</ref> <ref>Online version: {{Navedi splet|last=St. Martin|first=Victoria|date=January 28, 2019|title='It's been a good trip.' Father of Mayor Pete Buttigieg dies after illness|url=https://www.southbendtribune.com/news/local/it-s-been-a-good-trip-father-of-mayor-pete/article_9ef0258f-2f61-5ca0-b42a-1b5c72d1000b.html|id=[[NewsBank]] [https://southbendtribune.newsbank.com/doc/news/1713C8A0E8F89620?search_terms=%22It%27s%2Bbeen%2Ba%2Bgood%2Btrip%22&text=%22It%27s%20been%20a%20good%20trip%22&pub%255B0%255D=SBTS1&pdate=2019-01-28 1713C8A0E8F89620].}} Print version: {{Navedi novice|date=January 28, 2019|title=Mayor's father dies after illness|work=South Bend Tribune|id=[[NewsBank]] [https://southbendtribune.newsbank.com/doc/news/1714AB1B0860D238?search_terms=%22It%27s%2Bbeen%2Ba%2Bgood%2Btrip%22&pub%255B0%255D=SBTS&text=%22It%27s%20been%20a%20good%20trip%22&pdate=2019-01-28 1714AB1B0860D238].}}</ref> <ref name="NYTsuccessor">{{Navedi novice|last=Gabriel|first=Trip|title=He's Not 'Mayor Pete' Anymore: Buttigieg's Successor Is Sworn In|url=https://www.nytimes.com/2020/01/01/us/politics/pete-buttigieg-mayor-south-bend.html|accessdate=February 12, 2020|work=The New York Times|date=January 1, 2020}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Pete Buttigieg: 2020 Presidential Election Candidate|url=https://www.nbcnews.com/politics/pete-buttigieg|website=NBC News|accessdate=March 26, 2021}}</ref> Je edinec. Njegova starša sta se spoznala in poročila, ko sta bila zaposlena kot profesorja na Državni univerzi Nove Mehike. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.kaniewski.com/obituary/JosephA-Buttigieg|title=Obituary for Joseph A. Buttigieg|publisher=Kaniewski Funeral Homes}}</ref> Njegov oče se je rodil v Hamrunu [[Malta|na Malti]] in se je izselil v Združene države Amerike, da bi doktoriral. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.washingtonpost.com/world/europe/in-malta-a-land-of-2850-buttigiegs-theyre-rooting-for-mayor-pete/2020/02/28/f906134e-58e1-11ea-8efd-0f904bdd8057_story.html|title=In Malta, a land of 2,850 Buttigiegs, they're rooting for Mayor Pete|last=Harlan|first=Chico|date=February 28, 2020|work=Washington Post|accessdate=May 20, 2022}}</ref> <ref name="Laviola">{{Navedi splet|url=https://heavy.com/news/2019/04/joseph-buttigieg-pete-father/|title=Joseph Buttigieg, Pete Buttigieg's Father: 5 Fast Facts|last=Laviola|first=Erin|date=n.d.|website=Heavy.com|accessdate=August 22, 2021|archive-date=2021-08-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20210803152034/https://heavy.com/news/2019/04/joseph-buttigieg-pete-father/|url-status=dead}}</ref> Buttigiegov oče se je podal na kariero profesorja angleščine na Univerzi Notre Dame blizu South Benda. <ref name="Laviola" /> <ref name="Trebay-2018">{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2018/06/18/fashion/weddings/mayor-peter-buttigieg-wedding-democratic-party.html|title=Pete Buttigieg might be President someday. He's already got the First Man.|last=Trebay|first=Guy|date=June 18, 2018|work=The New York Times|accessdate=April 1, 2019|archiveurl=https://archive.today/20190616213156/https://www.nytimes.com/2018/06/18/fashion/weddings/mayor-peter-buttigieg-wedding-democratic-party.html|archivedate=June 16, 2019}}</ref> Tudi Buttigiegova mati je 29 let poučevala na Univerzi Notre Dame. <ref>{{Navedi splet|url=https://news.nd.edu/news/in-memoriam-joseph-buttigieg-kenan-professor-emeritus-of-english/|title=In Memoriam: Joseph Buttigieg, Kenan Professor Emeritus of English|last=Brown|first=Dennis|date=January 27, 2019|website=Notre Dame News|publisher=University of Notre Dame|accessdate=July 22, 2021}}</ref> Njegov oče, prevajalec ''Zaporniških zvezkov'' marksističnega filozofa [[Antonio Gramsci|Antonia Gramscija]] in urednik tridelne angleške izdaje, je vplival na sinovo odločitev za študij književnosti na fakulteti. <ref>{{Navedi splet|last=Manson|first=Joshua|date=March 2020|title=Pete Buttigieg Just Dealt a Blow to His Father's Legacy|url=https://jacobinmag.com/2020/03/pete-buttigieg-joseph-father-legacy-antonio-gramsci-bernie-sanders|accessdate=April 16, 2021|website=Jacobin}}</ref>
=== Izobrazba ===
Buttigieg je bil odličnjak leta 2000 na Srednji šoli Sv. Jožefa v South Bendu. <ref>{{Navedi novice|title=Indiana State Treasurer: Pete Buttigieg|url=http://articles.southbendtribune.com/2010-10-24/news/29156030_1_economic-development-businesses-state-government|work=[[South Bend Tribune]]|date=October 24, 2010|accessdate=April 26, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190329053004/http://articles.southbendtribune.com/2010-10-24/news/29156030_1_economic-development-businesses-state-government|archivedate=March 29, 2019}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.saintjoehigh.com/apps/pages/index.jsp?uREC_ID=35482&type=d&termREC_ID=&pREC_ID=39448|title=Alumni News – Alumni – Saint Joseph High School|website=[[St. Joseph High School (South Bend, Indiana)|St. Joseph High School]]|accessdate=July 22, 2021|archivedate=July 22, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210722171041/https://www.saintjoehigh.com/apps/pages/index.jsp?uREC_ID=35482&type=d&termREC_ID=&pREC_ID=39448}}</ref> Istega leta je osvojil prvo nagrado na natečaju za esej ''Profili poguma,'' ki ga je organizirala predsedniška knjižnica in muzej Johna F. Kennedyja. Odpotoval je v Boston, kjer je prevzel nagrado in se srečal s Caroline Kennedy ter z drugimi člani [[Družina Kennedy|družine Kennedy]]. Tema njegovega eseja je bila celovitost in politični pogum takratnega [[Predstavniški dom ameriškega kongresa|ameriškega predstavnika]] [[Bernie Sanders|Bernieja Sandersa]] iz [[Vermont|Vermonta]], enega od le dveh neodvisnih politikov v kongresu. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.jfklibrary.org/learn/education/profile-in-courage-essay-contest/past-winning-essays/2000-winning-essay-by-peter-buttigieg|title=2000 Winning Essay by Peter Buttigieg|first=Tom|last=McNaught|website=[[John F. Kennedy Presidential Library and Museum]]|date=May 2, 2000|accessdate=April 26, 2019}}</ref> <ref>{{Navedi novice|url=https://www.boston.com/news/politics/2019/04/02/pete-buttigieg-jfk-essay-contest-bernie-sanders|title=An 18-year-old Pete Buttigieg won a JFK Library essay contest. His subject was Bernie Sanders.|work=[[The Boston Globe]]|date=April 2, 2019|accessdate=April 3, 2019|first=Nik|last=DeCosta-Klipa}}</ref> {{Efn|When Buttigieg wrote his ''Profiles in Courage'' essay in 2000, [[Virgil Goode]] was also an independent politician in the U.S. House of Representatives.<ref>{{navedi splet |url=https://bioguide.congress.gov/search/bio/G000280 |title=GOODE, Virgil H., Jr. (1946–) |website=[[Biographical Directory of the United States Congress]] |access-date=July 22, 2021}}</ref>}}
Leta 2000 je bil Buttigieg eden od dveh študentov, izbranih za delegata iz Indiane v programu za mladino ameriškega senata, <ref>{{Navedi splet|title=United States Senate Youth Program: 2000 Alumni|url=https://ussenateyouth.org/alumni_pdf/2000%20Delegate%20Roster.pdf|website=United States Senate Youth Program: Alumni|publisher=William Randolph Hearst Foundation|accessdate=March 17, 2020}}</ref> na letnem tekmovanju za štipendije, ki ga skupaj sponzorirata [[Senat Združenih držav Amerike|ameriški senat]] in fundacija Hearst. <ref>{{Navedi splet|title=About: Overview|url=https://ussenateyouth.org/about_overview/|website=United States Senate Youth Program}}</ref> V zadnjem letniku srednje šole je bil Buttigieg imenovan za najboljšega dijaka šole, izvoljen za predsednika zadnjega letnika in izbran za najverjetnejšega kandidata za predsednika ZDA. <ref>{{Navedi splet|url=https://apnews.com/article/ap-top-news-in-state-wire-weekend-reads-south-bend-politics-307c51d12cee4dedb7c793ce79de95b7|title='A serious-minded kid:' Pete Buttigieg aimed high early|website=[[Associated Press News]]|date=November 25, 2019}}</ref>
Po končani srednji šoli je Buttigieg obiskoval [[Univerza Harvard|Harvard]], kjer je študiral zgodovino in književnost. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.businessinsider.com/pete-buttigieg-mayor-of-south-bend-for-president-2020-election-2019-1|title=Pete Buttigieg, mayor of South Bend, Indiana, launches 2020 presidential bid|work=[[Business Insider]]|date=January 23, 2019|accessdate=March 25, 2019|first=Mariana|last=Alfaro}}</ref> Postal je predsednik Študentskega svetovalnega odbora [[Harvard Institute of Politics|Harvardovega inštituta za politiko]] in sodeloval pri letni študiji inštituta o stališčih mladih do politike. <ref name="Harvard Institute of Politics-2012">{{Navedi splet|url=https://iop.harvard.edu/sites/default/files_new/011512_Iop_NL.pdf|title=Public Service Fast Track Former IOP Student Advisory Committee member Peter Buttigieg '04 elected mayor of South Bend|last=Harvard Institute of Politics|website=[[Harvard University]]|date=January 2012|accessdate=January 13, 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181028084521/http://www.iop.harvard.edu/sites/default/files_new/011512_Iop_NL.pdf|archivedate=October 28, 2018|authorlink=Harvard Institute of Politics}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.americanrhodes.org/assets/attachments/Scholars-Elect_2005_(TARS).pdf|title=American Rhodes Scholars-Elect for 2005|website=Americanrhodes.org|accessdate=June 18, 2015|archivedate=October 28, 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181028084537/https://www.americanrhodes.org/assets/attachments/Scholars-Elect_2005_(TARS).pdf}}</ref> Njegova dodiplomska naloga, ''The Quiet American's Errand into the Wilderness (Potovanje tihega Američana v divjino)'', je preučevala vpliv [[Puritanci|puritanizma]] na ameriško zunanjo politiko, kot se odraža v romanu [[Graham Greene|Grahama Greena]] ''[[The Quiet American|Tihi Američan]]''. <ref>{{Navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=8e1dNwAACAAJ|title=A Quiet American's Errand into the Wilderness|first=Pete|last=Buttigieg|publisher=[[Harvard University Press]]|year=2004}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://news.harvard.edu/gazette/story/2004/12/rhodes-scholars-announced-2/|title=Rhodes Scholars announced six talented students are Oxford-bound|first=Ken|last=Gewertz|date=December 2, 2004}}</ref> Leta 2004 je ''[[Magna cum laude|z odliko]]'' diplomiral na Harvardu in bil izvoljen za člana [[Phi Beta Kappa]]. <ref name="Harvard Gazette">{{Navedi splet|title=Phi Beta Kappa elects 92 seniors to Harvard chapter|url=https://news.harvard.edu/gazette/story/2004/06/phi-beta-kappa-elects-92-seniors-to-harvard-chapter/|website=[[Harvard Gazette]]|accessdate=January 28, 2017|date=June 10, 2004}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://mashable.com/article/7-things-to-know-about-pete-buttigieg|title=7 things to know about potential presidential candidate and confirmed Hufflepuff Pete Buttigieg|last=Krause|first=Rachel|date=March 17, 2019|website=[[Mashable]]|publisher=[[Ziff Davis]]|accessdate=July 22, 2021}}</ref>
Buttigieg je prejel [[Rhodesova štipendija|Rhodesovo štipendijo]] za študij na [[Univerza v Oxfordu|Univerzi v Oxfordu]]. <ref name="Harvard Gazette2">{{Navedi splet|title=Phi Beta Kappa elects 92 seniors to Harvard chapter|url=https://news.harvard.edu/gazette/story/2004/06/phi-beta-kappa-elects-92-seniors-to-harvard-chapter/|website=[[Harvard Gazette]]|accessdate=January 28, 2017|date=June 10, 2004}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.huffpost.com/entry/buttigieg-booker-rhodes-scholar_n_5dcf18ebe4b0d2e79f8cb305|title=There Are Two Rhodes Scholars Running For President. Only One Gets Mentioned.|last=Terkel|first=Amanda|date=November 19, 2019|website=[[HuffPost]]|publisher=[[BuzzFeed|BuzzFeed, Inc.]]|accessdate=July 22, 2021}}</ref> Leta 2007 je po študiju na [[Pembroke College|Pembroke Collegeu v Oxfordu]] z odliko diplomiral [[diploma iz filozofskih/družboslovnih ved|iz]] filozofije, politologije in ekonomije. <ref name="WallaceWells">{{Navedi revijo|last=Wallace-Wells|first=Benjamin|date=February 9, 2019|title=Pete Buttigieg's quiet rebellion|url=https://www.newyorker.com/news/the-political-scene/pete-buttigiegs-quiet-rebellion|magazine=[[The New Yorker]]|access-date=March 21, 2019}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.pbs.org/weta/washingtonweek/blog-post/mayor-pete-buttigieg-7-things-you-need-know|title=Mayor Pete Buttigieg: 7 things you need to know|first=Roey|last=Hadar|date=April 15, 2019|website=Washington Week|accessdate=February 11, 2020|archivedate=February 23, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200223135716/https://www.pbs.org/weta/washingtonweek/blog-post/mayor-pete-buttigieg-7-things-you-need-know}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.oxfordmail.co.uk/news/18212247.pete-buttigieg-former-oxford-man-hoping-president/|title=The former Oxford resident who wants to be the first gay President|first=Pete|last=Hughes|website=Oxford Mail|date=February 5, 2020|accessdate=March 2, 2020}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://pcfna.org/?p=632,%20https://pcfna.org/?p=632|title=Mayor Pete Buttigieg '05 – From South Bend to Oxford ... and Back|accessdate=March 2, 2020}}</ref> V Oxfordu je bil urednik revije ''Oxford International Review'' <ref name="timesunion2march">{{Navedi splet|title=Buttigieg Plans State Treasurer Run|url=https://timesuniononline.com/Content/Default/News/Article/Buttigieg-Plans-State-Treasurer-Run/-3/224/46004|accessdate=September 18, 2019|date=March 2, 2010|archivedate=January 11, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200111201136/https://timesuniononline.com/Content/Default/News/Article/Buttigieg-Plans-State-Treasurer-Run/-3/224/46004}}</ref> ter soustanovitelj <ref name="timesunion2march" /> in član projekta Democratic Renaissance Project, neformalne debatne in diskusijske skupine približno dvanajstih oxfordskih študentov. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.npr.org/2019/12/03/784151111/pete-buttigieg-spent-his-younger-days-pushing-democrats-off-middle-ground|date=December 3, 2019|title=Pete Buttigieg Spent His Younger Days Pushing Democrats Off Middle Ground|first=Asma|last=Khalid|work=NPR}}</ref> <ref>{{Navedi novice|url=https://www.npr.org/2019/12/02/784225281/a-look-back-at-the-beginnings-of-pete-buttigiegs-political-ambitions|title=A Look Back At The Beginnings Of Pete Buttigieg's Political Ambitions|publisher=NPR|date=December 2, 2019|first=Asma|last=Khalid|work=All Things Considered}}</ref>
=== Profesionalna kariera ===
Pred diplomo je bil Buttigieg preiskovalni pripravnik pri WMAQ-TV, čikaški podružnici NBC News. <ref>{{Navedi splet|last=Feder|first=Robert|title=NBC 5 mentor Renee Ferguson boosts Pete Buttigieg campaign|url=https://www.robertfeder.com/2019/04/15/nbc-5-mentor-renee-ferguson-boosts-pete-buttigieg-campaign/|website=Robert Feder|accessdate=September 18, 2019|date=April 15, 2019}}</ref> Pripravništvo je opravljal tudi pri demokratki Jill Long Thompson med njeno neuspešno kandidaturo za kongres leta 2002. <ref>{{Navedi splet|last=Milligan|first=Susan|first2=Lauren|last2=Camera|title=Pete Buttigieg: Where He Stands|url=https://www.usnews.com/elections/pete-buttigieg|accessdate=May 16, 2020|date=October 11, 2019}}</ref>
Po končanem študiju je Buttigieg leta 2004 več mesecev sodeloval pri predsedniški kampanji [[John F. Kerry|Johna Kerryja]] lkot specialist za politiko in raziskave v [[Arizona|Arizoni]] in [[Nova Mehika|Novi Mehiki]]. <ref>{{Navedi novice|last=Colwell|first=Jack|date=May 16, 2010|title=If only he isn't too smart for the job|work=[[South Bend Tribune]]|page=E4|publication-place=South Bend, Ind.|id=[[NewsBank]] [https://southbendtribune.newsbank.com/doc/news/13DB1F8FC5F61F80?search_terms=%22If%2Bonly%2Bhe%2Bisn%27t%2Btoo%2Bsmart%2Bfor%2Bthe%2Bjob%22&text=%22If%20only%20he%20isn%27t%20too%20smart%20for%20the%20job%22&content_added=&date_from=&date_to=&pub%255B0%255D=SBTS&pdate=2010-05-16 13DB1F8FC5F61F80]. {{ProQuest|304294410}}.}}<templatestyles src="Module:Citation/CS1/styles.css"></templatestyles></ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.tribstar.com/news/x552036157/Candidate-for-state-office-brings-campaign-to-city|title=Candidate for state office brings campaign to city|first=Arthur|last=Foulkes|date=April 8, 2010}}</ref> Med 2004 in 2005 je bil Buttigieg direktor konferenc skupine Cohen. <ref>{{Navedi splet|last=Groppe|first=Maureen|title=Indiana Democrat getting buzz in DNC race|url=https://www.indystar.com/story/news/politics/2017/02/19/indiana-democrat-getting-buzz-dnc-race/97944656/|accessdate=October 23, 2019|date=February 19, 2017}}</ref> Leta 2006 je pomagal Joeju Donnellyju pri uspešni kongresni kampanji za kongres <ref>{{Navedi splet|last=Foulkes|first=Arthur|title=Candidate for state office brings campaign to city|url=http://tribstar.com/news/x552036157/Candidate-for-state-office-brings-campaign-to-city|accessdate=September 21, 2019|date=April 9, 2010}}</ref>[[Slika:Pete_Afghanistan_5.jpg_large.jpg|levo|sličica|224x224_pik|Buttigieg leta 2014 med služenjem v Afganistanu]]
Po diplomi na Oxfordski univerzi je Buttigieg leta 2007 postal svetovalec v čikaški pisarni podjetja McKinsey & Company, <ref name="10yearsoftaxreturns">{{Navedi splet|last=Wang|first=Amy B.|last2=Itkowitz|first2=Colby|title=Pete Buttigieg releases 10 years of tax returns, jabs Trump for not doing the same|url=https://www.washingtonpost.com/politics/2019/04/30/pete-buttigieg-releases-years-tax-returns-jabs-trump-not-doing-same/|accessdate=October 23, 2019|date=April 30, 2019}}</ref> <ref>{{Navedi splet|date=July 16, 2018|title=Interview: Peter Buttigieg|url=https://successfulsocieties.princeton.edu/interviews/peter-buttigieg|archiveurl=https://web.archive.org/web/20240116223056/https://successfulsocieties.princeton.edu/interviews/peter-buttigieg|archivedate=January 16, 2024|publisher=Princeton University, Innovations for Successful Societies}}</ref> kjer je tri leta delal na področju energetike, maloprodaje, gospodarskega razvoja in logistike. <ref name="Truman">{{Navedi splet|url=http://trumanproject.org/home/team-view/peter-buttigieg/|title=Peter Buttigieg|publisher=[[Truman National Security Project]]|accessdate=July 22, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190417165402/http://trumanproject.org/home/team-view/peter-buttigieg/|archivedate=April 17, 2019|authorlink=Truman National Security Project}}</ref> <ref>{{Navedi novice|first=Ashley|last=Balcerzak|url=https://publicintegrity.org/federal-politics/pete-buttigieg-election-president-candidate/|title=9 things to know about Pete Buttigieg|work=Center for Public Integrity|date=January 23, 2019}}</ref> Med njegovimi strankami pri McKinseyju so bili zavarovalnica za zdravje Blue Cross Blue Shield iz Michigana ; prodajalec elektronike Best Buy ; kanadska veriga supermarketov Loblaws ; dve neprofitni okoljevarstveni skupini, Svet za obrambo naravnih virov in Fundacija za energijo; ter več ameriških vladnih agencij, Agencija za varstvo okolja (EPA), Ministrstvo za energijo, [[Ministrstvo za obrambo Združenih držav Amerike|Ministrstvo za obrambo]] in Pošta ZDA. <ref>{{Navedi novice|date=December 10, 2019|first=Reid J.|last=Epstein|first2=Stephanie|last2=Saul|url=https://www.nytimes.com/2019/12/10/us/politics/pete-buttigieg-mckinsey-clients.html|work=The New York Times|title=How Pete Buttigieg Spent His McKinsey Days: Blue Cross, Best Buy, U.S. Agencies}}</ref> <ref>{{Navedi novice|date=December 10, 2019|work=The Washington Post|url=https://www.washingtonpost.com/politics/under-pressure-buttigieg-releases-names-of-former-mckinsey-clients/2019/12/10/3862fb9a-1b9a-11ea-8d58-5ac3600967a1_story.html|title=Under pressure, Buttigieg releases names of former McKinsey clients|first=Chelsea|last=Janes|first2=Amy B.|last2=Wang}}</ref> Leta 2008 si je vzel dopust, da bi postal direktor raziskav za neuspešno kampanjo Jill Long Thompson za guvernerko Indiane. <ref>{{Navedi novice|first=Daniel|last=Strauss|title=Buttigieg releases timeline of McKinsey work|url=https://www.politico.com/news/2019/12/06/buttigieg-releases-mckinsey-timeline-077602|work=Politico|date=December 6, 2019}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.nwitimes.com/news/history/famous-hoosiers/jill-long-thompson/article_cbb78b0a-4f28-5865-83eb-6afe1f76a53b.html|title=Jill Long Thompson|first=Doug|last=Ross|date=February 9, 2016|website=The Times of Northwest Indiana}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://justfacts.votesmart.org/candidate/biography/127151/pete-buttigieg|title=Pete Buttigieg's Biography|website=[[Project Vote Smart]]|date=January 13, 2014}}</ref> Njegovo delo pri McKinseyju je vključevalo potovanja v Irak in Afganistan, o katerih redko govori. <ref>{{Navedi splet|url=https://abcnews.go.com/Politics/mckinsey-mystery-pete-buttigiegs-foreign-policy-resume/story?id=63883038|title=The trips to war zones that Pete Buttigieg rarely talks about|first=Lee|last=Ferran|first2=Ali|last2=Dukakis|date=June 25, 2019|website=[[ABC News (United States)|ABC News]]}}</ref> Buttigieg je leta 2010 zapustil McKinsey, da bi se lahko v celoti posvetil svoji kampanji za državnega blagajnika Indiane. <ref name="10yearsoftaxreturns" />
Buttigieg sodeluje s Trumanovim projektom nacionalne varnosti od leta 2005 in je sodelavec s strokovnim znanjem iz Afganistana in Pakistana. <ref name="Truman2">{{Navedi splet|url=http://trumanproject.org/home/team-view/peter-buttigieg/|title=Peter Buttigieg|publisher=[[Truman National Security Project]]|accessdate=July 22, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190417165402/http://trumanproject.org/home/team-view/peter-buttigieg/|archivedate=April 17, 2019|authorlink=Truman National Security Project}}</ref> Leta 2014 je bil imenovan v svetovalni odbor organizacije. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.wndu.com/home/headlines/Buttigieg-named-to-national-security-organizations-board-259842211.html|date=May 19, 2014|title=Mayor Buttigieg named to national security organization's board|accessdate=July 22, 2021|publisher=[[WNDU-TV]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191012203453/https://www.wndu.com/home/headlines/Buttigieg-named-to-national-security-organizations-board-259842211.html|archivedate=October 12, 2019|authorlink=WNDU-TV}}</ref> <ref name="Harvard Institute of Politics-20122">{{Navedi splet|url=https://iop.harvard.edu/sites/default/files_new/011512_Iop_NL.pdf|title=Public Service Fast Track Former IOP Student Advisory Committee member Peter Buttigieg '04 elected mayor of South Bend|last=Harvard Institute of Politics|website=[[Harvard University]]|date=January 2012|accessdate=January 13, 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181028084521/http://www.iop.harvard.edu/sites/default/files_new/011512_Iop_NL.pdf|archivedate=October 28, 2018|authorlink=Harvard Institute of Politics}}</ref>
=== Vojaška služba ===
Buttigieg se je pridružil rezervni enoti ameriške mornarice prek programa za neposredne častnike (DCO) in septembra 2009 prisegel kot [[praporščak]] v pomorski obveščevalni službi. <ref>{{Navedi novice|title=How Pete Buttigieg went from being a war protester to serving in the Navy|first=Steve|last=Hendrix|first2=Josh|last2=Partlow|url=https://www.stripes.com/news/us/how-pete-buttigieg-went-from-being-a-war-protester-to-serving-in-the-navy-1.592353|work=[[Stars and Stripes (newspaper)|Stars and Stripes]]|date=July 29, 2019|accessdate=January 3, 2020|archivedate=January 4, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200104004514/https://www.stripes.com/news/us/how-pete-buttigieg-went-from-being-a-war-protester-to-serving-in-the-navy-1.592353}}</ref> Med svojim županskim mandatom si je vzel sedemmesečni dopust, da bi se leta 2014 napotil v Afganistan. <ref>{{Navedi splet|url=https://peteforamerica.com/meet-pete/|title=Meet Pete|website=Pete For America|accessdate=September 5, 2019|archivedate=March 2, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200302173315/https://peteforamerica.com/meet-pete/}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.scribd.com/document/408662295/Buttigieg-s-Military-Records|title=Buttigieg's Military Records (6.4K views)|website=Scribd|accessdate=May 9, 2019}}</ref> <ref>{{Navedi splet|first=Erin|last=Blasko|url=http://www.southbendtribune.com/news/local/navy-reserve-to-deploy-buttigieg-to-afghanistan/article_5ccb3a3a-1bd1-11e3-bec9-0019bb30f31a.html|title=Navy Reserve to deploy Buttigieg to Afghanistan|date=September 13, 2013}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=South Bend mayor back from Afghanistan deployment|url=https://www.navytimes.com/story/military/guard-reserve/2014/09/26/south-bend-mayor-back-from-afghanistan-deployment/16254055|work=[[Navy Times]]|date=September 26, 2014|accessdate=April 26, 2019}}</ref> Medtem ko je bil tam, je bil Buttigieg del enote, dodeljene za odkrivanje in prekinjanje mrež financiranja terorizma. Del tega je opravljal na letalski bazi Bagram, bil pa je tudi oborožen voznik za svojega poveljnika na več kot 100 vožnjah v [[Kabul]], kjer je bil zadolžen za opazovanje zased in eksplozivnih naprav ob cestah ter zagotavljanje varovanja vozila. Buttigieg je to vlogo v šali poimenoval "vojaški Uber ". <ref>{{Navedi splet|url=https://www.cnn.com/2019/05/17/politics/buttigieg-military-service-2020/index.html|title=Buttigieg wields his military credentials: 'It's not like I killed Bin Laden,' but it was dangerous|last=Zeleny|first=Jeff|website=CNN|date=May 17, 2019}}</ref> Med napotitvijo v Afganistanu je bil Buttigieg dodeljen tudi afganistanski celici za financiranje groženj, [[Protiteroristično bojevanje|protiteroristični]] enoti, ki je ciljala na financiranje talibanskega upora. <ref>{{Navedi novice|last=Buttigieg|first=Pete|date=October 5, 2014|title=Buttigieg reflects on Afghanistan and return to South Bend|url=https://www.southbendtribune.com/news/local/buttigieg-reflects-on-afghanistan-and-return-to-south-bend/article_8f27067e-a123-525e-9bab-4d8c52e479ae.html|work=[[South Bend Tribune]]|accessdate=April 26, 2019}}</ref> <ref>{{Navedi novice|last=Blasko|first=Erin|date=June 22, 2014|title=From South Bend to Afghanistan: Buttigieg opens up about military mission|url=https://www.southbendtribune.com/news/politics/from-south-bend-to-afghanistan/article_376699a6-f9f2-11e3-b178-0017a43b2370.html|work=[[South Bend Tribune]]|accessdate=April 26, 2019}}</ref> Buttigieg je bil odlikovan z medaljo za pohvalo skupnih služb, <ref>{{Navedi splet|url=https://taskandpurpose.com/analysis/pete-buttigieg-call-me/|title=Hey Pete Buttigieg. I haven't met you. This is crazy. Here's my number. So call me maybe?|last=Schogol|first=Jeff|date=June 17, 2019|website=[[Task & Purpose]]|publisher=Brookline Media|accessdate=July 22, 2021}}</ref> leta 2017 pa je zapustil rezervo ameriške mornarice. <ref>{{Navedi novice|last=Pak|first=Nataly|title=Who is Pete Buttigieg?|url=https://abcnews.go.com/Politics/peter-buttigieg/story?id=60731298|accessdate=March 29, 2019|work=[[ABC News (United States)|ABC News]]|date=January 31, 2019}}</ref> <ref>{{Navedi splet|last=Jamerson|first=Joshua|last2=Kesling|first2=Ben|title=Buttigieg Leans In on His Military Service|website=[[The Wall Street Journal]]|date=May 20, 2019|url=https://www.wsj.com/articles/buttigieg-leans-in-on-his-military-service-11558357127|accessdate=June 29, 2019}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.desmoinesregister.com/story/news/elections/presidential/caucus/2019/11/12/iowa-caucuses-democrat-mayor-pete-buttigieg-military-service-veteran-outreach-navy-reserve/2519696001/|title=Pete Buttigieg, one of few presidential candidates with military experience, is reaching out to Iowa veterans|last=Rodriguez|first=Barbara|date=November 12, 2019|website=[[The Des Moines Register]]|accessdate=July 22, 2021}}</ref>
=== Volitve za blagajnika zvezne države Indiana ===
[[File:PeteButtigieg.JPG|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:PeteButtigieg.JPG|sličica|237x237_pik|Buttigieg campaign photo for [[:en:Indiana_State_Treasurer|Indiana State Treasurer]] in March 2010]]
Buttigieg je bil leta 2010 [[Demokratska stranka (Združene države Amerike)|demokratski]] kandidat za državnega blagajnika Indiane. Prejel je 37,5 odstotka glasov in izgubil proti [[Republikanska stranka (Združene države Amerike)|republikanskemu]] senatorju Richardu Mourdocku. <ref>{{Navedi poročilo|url=https://indianavoters.in.gov/PublicContent/Historical/2010_ELECTION_RESULTS_155618.pdf|title=2010 Indiana Election Report|date=2010|publisher=Indiana Election Division, Indiana state government|page=66}}</ref> <ref>{{Navedi novice|url=https://www.usatoday.com/story/news/politics/elections/2019/04/14/pete-buttigieg-faces-hurdles-2020-white-house-bid-heres-why/3440568002/|title=Rising star? 7 hurdles facing Democrat Pete Buttigieg's 2020 presidential campaign|last=Groppe|first=Maureen|date=April 14, 2019|work=[[USA Today]]|accessdate=April 22, 2019}}</ref> Velik del Buttigiegove kampanje se je osredotočil na kritiziranje Mourdocka, ker je vlagal državne pokojninske sklade v Chryslerjeve junk obveznice, kar je imelo za posledico tožbo proti stečaju in prestrukturanju Chryslerja, s posledico, kot je Buttigieg trdil, da so ogrožena delovna mesta v Chryslerju v zvezni državi Indiana. <ref>{{Navedi splet|last=Webb|first=Jon|title=Pete Buttigieg lost his first race to a former Vanderburgh County commissioner|url=https://www.courierpress.com/story/opinion/columnists/jon-webb/2019/04/03/pete-buttigieg-got-trounced-his-first-indiana-campaign/3341473002/|accessdate=September 15, 2019|date=April 3, 2019}}</ref> <ref>{{Navedi novice|last=Allen|first=Kevin|date=September 10, 2010|title=Candidates spar on Chrysler suit|work=South Bend Tribune|page=B1|publication-place=South Bend, Ind.|id=[[NewsBank]] [https://southbendtribune.newsbank.com/doc/news/13DB200175C73258?search_terms=%22candidates%2Bspar%2Bon%2BChrysler%2Bsuit%22&text=%22candidates%20spar%20on%20Chrysler%20suit%22&content_added=&date_from=&date_to=&pub%255B0%255D=SBTS&pdate=2010-09-10 13DB200175C73258]. {{ProQuest|750514412}}.}}<templatestyles src="Module:Citation/CS1/styles.css"></templatestyles></ref> <ref>{{Navedi splet|last=Howey|first=Brian|title=HOWEY: A fascinating race for state treasurer|url=https://www.newsandtribune.com/opinion/columns/howey-a-fascinating-race-for-state-treasurer/article_ebc565a2-8cab-5019-8c67-220a5a9436d1.html|website=News and Tribune|accessdate=September 18, 2019|date=July 3, 2010}}</ref>
=== Župan South Benda ===
==== Prvi mandat ====
Buttigieg je leta 2011 kandidiral za demokratsko nominacijo za župana South Benda. V oddaji PBS Michiana–WNIT je izrazil željo po ponovnem vzponu South Benda, zlasti kar se novih delovnih mest in izobraževanja tiče. <ref>{{Navedi AV medij|date=April 28, 2011|title=Meet the 2011 South Bend Mayoral Candidates|medium=Television broadcast|url=https://www.youtube.com/watch?v=F0lC4cvCx98|accessdate=August 22, 2021|time=5:52|publisher=Michiana Public Broadcasting Corporation}}</ref> Buttigieg se je zavzemal tudi za druga vprašanja, kot so iskanje mednarodnih naložb, <ref>{{Navedi splet|title=Regional and Global Connections|url=http://www.peteforsouthbend.com/issues/regional-and-global-connections|website=Pete Buttigieg for South Bend Mayor|date=2011|accessdate=August 22, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110219174259/http://www.peteforsouthbend.com/issues/regional-and-global-connections|archivedate=February 19, 2011}}</ref> večja prisotnost policije in drugih varnostnih strokovnjakov <ref>{{Navedi splet|title=Safe Neighborhoods|url=http://www.peteforsouthbend.com/issues/safe-neighborhoods|website=Pete Buttigieg for South Bend Mayor|date=2011|accessdate=August 22, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110219174315/http://www.peteforsouthbend.com/issues/safe-neighborhoods|archivedate=February 19, 2011}}</ref> ter izboljšanje mestnih storitev. <ref>{{Navedi splet|title=A City that Works for You|url=http://www.peteforsouthbend.com/issues/user-friendly-services|website=Pete Buttigieg for South Bend Mayor|date=2011|accessdate=August 22, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110219174107/http://www.peteforsouthbend.com/issues/user-friendly-services|archivedate=February 19, 2011}}</ref> Buttigieg je 3. maja 2011 zmagal na primarnih volitvah proti štirim nasprotnikom in prejel 7663 glasov. <ref>{{Navedi novice|date=2011-05-04|title=Final results of municipal primaries|url=https://newspapers.com/article/the-south-bend-tribune-final-results-of/146218605/|accessdate=2024-04-28|work=[[The South Bend Tribune]]|location=South Bend, Indiana|page=B8}}</ref> Buttigiega so izvolili za župana South Benda na splošnih volitvah novembra 2011 z 10.991 od 14.883 oddanih glasov, to je z 74 odstotki vseh glasov. <ref name="fuller2014">{{Navedi novice|last=Fuller|first=Jaime|title=The most interesting mayor you've never heard of|url=https://www.washingtonpost.com/blogs/the-fix/wp/2014/03/10/the-most-interesting-mayor-youve-never-heard-of/|accessdate=June 19, 2015|work=The Washington Post|date=March 10, 2014}}</ref> Buttigieg je funkcijo prevzel januarja 2012 pri 29 letih in postal drugi najmlajši župan v zgodovini South Benda {{Efn|[[Schuyler Colfax III]] had become mayor in 1898 at age 28.<ref>{{navedi splet |last=Sloma |first=Tricia |date=November 9, 2011 |title=Pete Buttigieg becomes second youngest mayor in South Bend |url=https://www.wndu.com/home/headlines/Pete_Buttigieg_becomes_second_youngest_mayor_in_South_Bend_133521918.html |website=WNDU-TV |location=South Bend, Indiana |access-date=April 12, 2019 |archive-date=April 12, 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190412173505/https://www.wndu.com/home/headlines/Pete_Buttigieg_becomes_second_youngest_mayor_in_South_Bend_133521918.html |url-status=dead }}</ref>}} ter takrat najmlajši župan ameriškega mesta z več kot 100.000 prebivalci. <ref name="fuller2014" />
Potem ko je zvezna preiskava ugotovila, da je policija South Benda nezakonito posnela telefonske klice več policistov, je Buttigieg leta 2012 degradiral policijskega načelnika Darryla Boykinsa. <ref name="TimelineCareer">{{Navedi novice|title=From youngest mayor to Smart Streets: A timeline of Pete Buttigieg's political career|url=https://www.southbendtribune.com/news/local/from-youngest-mayor-to-smart-streets-a-timeline-of-pete/article_74f5ca74-ddb4-5bc3-915f-a4773c7db8f8.html|work=[[South Bend Tribune]]|date=December 17, 2018|accessdate=April 26, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181218014331/https://www.southbendtribune.com/news/local/from-youngest-mayor-to-smart-streets-a-timeline-of-pete/article_74f5ca74-ddb4-5bc3-915f-a4773c7db8f8.html|archivedate=December 18, 2018}}</ref> {{Efn|Boykins had first been appointed in 2008 by Mayor [[Steve Luecke]], and he was reappointed by Buttigieg earlier in 2012.<ref>{{navedi splet|url=https://www.abc57.com/news/former-police-chief-darryl-boykins-has-noteworthy-career-before-resignation|title=Former Police Chief Darryl Boykins has noteworthy career before resignation|website=ABC57}}</ref>}} Buttigieg je odpustil tudi direktorja za komunikacije oddelka, ki je sicer posnetke odkril, vendar je na Boykinsov ukaz še naprej snemal telefonski pogovor. <ref name="TimelineCareer" /> Direktor za komunikacije policije je trdil, da so posnetki zajeli štiri višje policiste, ki so dajali rasistične pripombe in razpravljali o nezakonitih dejanjih. <ref name="TimelineCareer" /> <ref name="Buckley">{{Navedi splet|last=Buckley|first=Madeline|last2=Wright|first2=Lincoln|title=Judge's ruling on police wiretap tapes leaves questions unanswered|url=http://www.southbendtribune.com/news/local/judge-s-ruling-on-police-wiretap-tapes-leaves-questions-unanswered/article_463c08a0-9c3e-11e4-abb2-47b9f9547b68.html|accessdate=July 31, 2017}}</ref>
Buttigieg je zapisal, da je svojo "prvo resno napako kot župan" storil kmalu po nastopu funkcije leta 2012, ko se je odločil zahtevati Boykinsov odstop. Boykins je s podporo podpornikov in pravnega svetovalca zahteval ponovno zaposlitev. Ko je Buttigieg njegovo zahtevo zavrnil, je Boykins kot prvi afroameriški šef policije v mestu tožil mesto zaradi rasne diskriminacije, <ref>{{Navedi splet|title=Years-old controversy surrounding secret police tapes is newly relevant amid Pete Buttigieg's rise|url=https://m.cnn.com/en/article/h_674f0bdf6334d3bdeeba13a137add954|website=[[CNN]]|accessdate=April 28, 2019|archivedate=April 28, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190428002517/https://m.cnn.com/en/article/h_674f0bdf6334d3bdeeba13a137add954}}</ref> pri čemer je trdil, da je politika snemanja obstajala tudi pod prejšnjimi šefi policije, ki so bili belci. <ref name="Easley-2019">{{Navedi splet|last=Easley|first=Jonathan|title=Secret tapes linger over Buttigieg's meteoric rise|url=https://thehill.com/homenews/campaign/438669-secret-tapes-linger-over-buttigiegs-meteoric-rise|website=[[The Hill (newspaper)|The Hill]]|accessdate=April 28, 2019|date=April 15, 2019}}</ref> Buttigieg je tožbe, ki so jih vložili Boykins in štirje policisti, poravnal zunajsodno za več kot 800.000 dolarjev. <ref name="TimelineCareer2">{{Navedi novice|title=From youngest mayor to Smart Streets: A timeline of Pete Buttigieg's political career|url=https://www.southbendtribune.com/news/local/from-youngest-mayor-to-smart-streets-a-timeline-of-pete/article_74f5ca74-ddb4-5bc3-915f-a4773c7db8f8.html|work=[[South Bend Tribune]]|date=December 17, 2018|accessdate=April 26, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181218014331/https://www.southbendtribune.com/news/local/from-youngest-mayor-to-smart-streets-a-timeline-of-pete/article_74f5ca74-ddb4-5bc3-915f-a4773c7db8f8.html|archivedate=December 18, 2018}}</ref> <ref>{{Navedi splet|last=Peterson|first=Mark|title=Largest settlement yet on SB police tapes case|url=http://www.wndu.com/home/headlines/Largest-settlement-yet-on-SB-poilce-tapes-case--246962351.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191219021303/https://www.wndu.com/home/headlines/Largest-settlement-yet-on-SB-poilce-tapes-case--246962351.html|website=WNDU-TV|date=February 24, 2014|archivedate=December 19, 2019|accessdate=October 3, 2021}}</ref> Zvezni sodnik je leta 2015 razsodil, da Boykinsovi posnetki kršijo zvezni zakon o prisluškovanju. <ref name="Buckley2">{{Navedi splet|last=Buckley|first=Madeline|last2=Wright|first2=Lincoln|title=Judge's ruling on police wiretap tapes leaves questions unanswered|url=http://www.southbendtribune.com/news/local/judge-s-ruling-on-police-wiretap-tapes-leaves-questions-unanswered/article_463c08a0-9c3e-11e4-abb2-47b9f9547b68.html|accessdate=July 31, 2017}}</ref> Buttigieg je bil pod pritiskom političnih nasprotnikov, da objavi osem posnetkov, vendar je dejal, da sedmih od njih ni mogoče objaviti, pri čemer se je skliceval na zvezni zakon o prisluškovanju. <ref name="TimelineCareer2" /> <ref name="Buckley2" /> Ni bilo jasno, ali bi objava osmega posnetka kršila kakšne zakone. <ref name="Buckley2" /> Sodnik višjega sodišča okrožja St. Joseph, Steve Hostetler, je obravnaval primer za izdajo petih kaset. <ref name="Easley-2019" /> Sodnik Hostetler je odločil, da je treba kasete izdati mestnemu svetu South Benda maja 2021. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.usnews.com/news/best-states/indiana/articles/2021-05-11/judge-police-recordings-to-be-released-once-appeals-heard|title=Judge: Police Recordings to Be Released Once Appeals Heard|date=May 11, 2021|website=[[U.S. News & World Report]]|accessdate=July 22, 2021}}</ref>
Kot župan je Buttigieg spodbujal številne razvojne in prenovitvene projekte. <ref>{{Navedi novice|title=A Company Town Reinvents Itself In South Bend, Ind.|first=Sonari|last=Glinton|url=https://www.npr.org/2012/07/05/155916837/a-company-town-reinvents-itself-in-south-bend-ind|work=[[NPR]]|accessdate=October 28, 2019|date=June 28, 2012}}</ref> Buttigieg je bil vodilna osebnost pri ustvarjanju nočnega laserskega prikaza vzdolž ulice St. v središču South Benda.{{Presledki}}Pot ob reki Joseph kot javna umetnost. Projekt je stal 700.000 dolarjev, ki so bili zbrani iz zasebnih sredstev. <ref name="Sikich">{{Navedi novice|last=Sikich|first=Chris|date=March 21, 2019|title=Pete Buttigieg says he's mayor of a turnaround city. Here's how that claim stands up|url=https://www.indystar.com/story/news/politics/2019/03/21/pete-buttigieg-democratic-presidential-hopeful-south-bend-indiana-turnaround-city/3165477002|work=[[The Indianapolis Star]]|accessdate=April 26, 2019}}</ref> Instalacija »River Lights« je bila odkrita maja 2015 v okviru praznovanja 150. obletnice mesta. <ref name="TimelineCareer3">{{Navedi novice|title=From youngest mayor to Smart Streets: A timeline of Pete Buttigieg's political career|url=https://www.southbendtribune.com/news/local/from-youngest-mayor-to-smart-streets-a-timeline-of-pete/article_74f5ca74-ddb4-5bc3-915f-a4773c7db8f8.html|work=[[South Bend Tribune]]|date=December 17, 2018|accessdate=April 26, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181218014331/https://www.southbendtribune.com/news/local/from-youngest-mayor-to-smart-streets-a-timeline-of-pete/article_74f5ca74-ddb4-5bc3-915f-a4773c7db8f8.html|archivedate=December 18, 2018}}</ref> Prav tako je nadzoroval uvedbo sistema [[3-1-1]] v mestu leta 2013. <ref>{{Navedi splet|last=Bell|first=Kyle W.|title=Mayor Buttigieg Announces Re-Election Bid|url=https://southbendvoice.com/2014/11/18/mayor-buttigieg-announces-re-election-bid/|website=South Bend Voice|accessdate=September 17, 2019|date=November 18, 2014}}</ref> <ref>{{Navedi splet|last=Blasko|first=Erin|title=Mayor's budget calls for 'smart streets'|url=https://www.southbendtribune.com/news/local/mayor-s-budget-calls-for-smart-streets/article_c2e13f62-0548-11e3-b024-0019bb30f31a.html|date=August 15, 2013}}</ref> Buttigiegova administracija je nadzorovala prodajo številnih nepremičnin v mestni lasti. <ref>{{Navedi splet|title=Final purchase agreement approved in sale of SB Blackthorn Golf Course|url=https://www.wndu.com/home/headlines/Final-purchase-agreemet-approved-for-sale-of-SB-Backthorn-Golf-Course-288733121.html|publisher=WNDU-TV|accessdate=November 17, 2019|date=January 15, 2015|archivedate=November 17, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191117082228/https://www.wndu.com/home/headlines/Final-purchase-agreemet-approved-for-sale-of-SB-Backthorn-Golf-Course-288733121.html}}</ref> <ref>{{Navedi splet|last=Peterson|first=Mark|title=South Bend considers selling Blackthorn, Elbel golf courses|url=https://www.wndu.com/home/headlines/South-Bend-considers-selling-Blackthorn-Elbel-golf-courses--274671731.html|publisher=WNDU-TV|accessdate=November 17, 2019|date=September 10, 2014|archivedate=November 3, 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20141103051622/https://www.wndu.com/home/headlines/South-Bend-considers-selling-Blackthorn-Elbel-golf-courses--274671731.html}}</ref> <ref>{{Navedi splet|last=Allen|first=Kevin|title=Mothballed no more: South Bend selling city-owned land for new projects|url=https://www.southbendtribune.com/news/business/mothballed-no-more-south-bend-selling-city-owned-land-for/article_2fdd294a-c052-5d8d-bdbb-3ca596d5b68f.html|accessdate=November 21, 2019|date=January 10, 2016}}</ref> <ref>{{Navedi splet|last=Allen|first=Kevin|title=Officials celebrate LaSalle Hotel revamp|url=https://www.southbendtribune.com/news/local/officials-celebrate-lasalle-hotel-revamp/article_b304a3f2-6fcc-5904-a95f-b7b3d8ec95d7.html|accessdate=November 21, 2019|date=April 25, 2015}}</ref> Eden od Buttigiegovih značilnih programov je bila »Pobuda za prazne in zapuščene nepremičnine«. Lokalno znana kot ''1000 nepremičnin v 1000 dneh'', je bil to projekt za popravilo ali rušenje propadajočih nepremičnin po South Bendu. <ref>{{Navedi splet|title=Vacant & Abandoned Properties Initiative|url=http://www.ci.south-bend.in.us/government/content/vacant-abandoned-properties-initiative|publisher=City of South Bend|accessdate=June 24, 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20131112180402/http://www.ci.south-bend.in.us/government/content/vacant-abandoned-properties-initiative|archivedate=November 12, 2013}}</ref> <ref>{{Navedi novice|last=Blasko|first=Erin|title=1,000 properties in 1,000 days|url=http://articles.southbendtribune.com/2013-02-28/news/37337888_1_mayor-pete-buttigieg-properties-neighborhoods|accessdate=September 24, 2014|work=[[South Bend Tribune]]|date=February 28, 2013|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140927002737/http://articles.southbendtribune.com/2013-02-28/news/37337888_1_mayor-pete-buttigieg-properties-neighborhoods|archivedate=September 27, 2014}}</ref> Program je dosegel svoj cilj dva meseca pred predvidenim koncem novembra 2015. <ref>{{Navedi splet|title=Progress Update|url=https://www.southbendin.gov/government/content/progress-update|publisher=City of South Bend|date=July 10, 2017|accessdate=July 18, 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170808075017/https://www.southbendin.gov/government/content/progress-update|archivedate=August 8, 2017}}</ref> Do dneva tisoč programa, pred koncem Buttigiegovega prvega mandata, je bilo skoraj 40 odstotkov ciljnih hiš popravljenih, 679 pa jih je bilo porušenih ali pa je bila za rušenje sklenjena pogodba. <ref>{{Navedi splet|url=https://southbendin.gov/wp-content/uploads/2018/05/VA-Community-Update-Presentation.pdf|title=Vacant and Abandoned Properties, 1,000 Houses in 1,000 Days: Community Update|date=December 7, 2015|website=City of South Bend|accessdate=October 15, 2019}}</ref> Buttigieg je opazil dejstvo, da so bili porušeni številni domovi v skupnostih barvnih ljudi, kar je privedlo do zgodnjega nezaupanja med mestom in temi skupnostmi. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.vox.com/2019/6/27/18759807/pete-buttigieg-town-hall-protesters-police-shooting-2020|title=Pete Buttigieg and the controversy around racial tensions in South Bend, explained|website=[[Vox (website)|Vox]]|accessdate=October 28, 2019|date=June 27, 2019}}</ref>
Med županovanjem je Buttigieg sedem mesecev služil v Afganistanu kot poročnik v rezervi ameriške mornarice, v Združene države pa se je vrnil 23. septembra 2014. <ref name="ReturntoUSA">{{Navedi novice|last=Bell|first=Kyle|title=Mayor Buttigieg Reports Being Back on US Soil|url=https://southbendvoice.com/2014/09/24/mayor-buttigieg-reports-being-back-on-us-soil/|accessdate=September 24, 2014|work=South Bend Voice}}</ref> V njegovi odsotnosti je funkcijo izvršnega direktorja od februarja 2014 do oktobra 2014, ko se je Buttigieg vrnil na mesto župana, opravljal podžupan Mark Neal, mestni kontrolor South Benda. <ref name="fuller20142">{{Navedi novice|last=Fuller|first=Jaime|title=The most interesting mayor you've never heard of|url=https://www.washingtonpost.com/blogs/the-fix/wp/2014/03/10/the-most-interesting-mayor-youve-never-heard-of/|accessdate=June 19, 2015|work=The Washington Post|date=March 10, 2014}}</ref> <ref name="ReturntoUSA" /> <ref>{{Navedi splet|title=Former South Bend deputy mayor appointed to IEDC board|url=https://www.southbendtribune.com/news/business/former-south-bend-deputy-mayor-appointed-to-iedc-board/article_b4192f2a-a28b-11e5-b4b9-6727c95340be.html|accessdate=October 26, 2019|date=December 14, 2015}}</ref>
Leta 2015, med polemiko glede zakona senata Indiane 101{{Spaced en dash}}prvotna različica, ki je bila deležna številnih kritik zaradi dovoljevanja diskriminacije lezbijk, gejev, biseksualcev in transspolnih oseb{{Spaced en dash}} Buttigieg se je izkazal za vodilnega nasprotnika zakonodaje. Med kampanjo za ponovno izvolitev je [[Outiranje|razkril]] svojo [[homoseksualnost]] in izrazil solidarnost s skupnostjo LGBTQ. <ref name="2015gay">{{Navedi splet|url=https://www.southbendtribune.com/news/local/south-bend-mayor-why-coming-out-matters/article_4dce0d12-1415-11e5-83c0-739eebd623ee.html|title=South Bend mayor: Why coming out matters|last=Buttigieg|first=Pete|date=June 16, 2015|accessdate=December 14, 2019}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.wndu.com/home/headlines/SB-mayor-business-owners-speak-out-against-religious-freedom-act-297838631.html|title=SB mayor, business owners speak out against religious freedom act|last=Catanzarite|first=Maria|date=March 27, 2015|website=WNDU-TV|accessdate=April 10, 2019|archivedate=March 30, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190330200546/https://www.wndu.com/home/headlines/SB-mayor-business-owners-speak-out-against-religious-freedom-act-297838631.html}}</ref>
==== Drugi mandat ====
Buttigieg je leta 2014 napovedal, da se bo leta [[2015 South Bend mayoral election|2015]] potegoval za drugi mandat. <ref>{{Navedi novice|last=Bell|first=Kyle|title=Mayor Buttigieg Announces Re-Election Bid|url=https://southbendvoice.com/2014/11/18/mayor-buttigieg-announces-re-election-bid/|accessdate=November 18, 2014|work=South Bend Voice|date=November 18, 2014}}</ref> Na [[Demokratska stranka (Združene države Amerike)|demokratskih]] primarnih volitvah je zmagal s približno 78 odstotki glasov in premagal mestnega svetnika iz drugega okrožja Henryja Davisa mlajšega. <ref>{{Navedi splet|first=Diane|last=Daniels|first2=Annie|last2=Chang|url=https://wsbt.com/news/local/pete-buttigieg-winner-of-democratic-primary-for-south-bend-mayor-race|title=Pete Buttigieg winner of Democratic primary for South Bend mayor race|website=[[WSBT-TV]]|date=May 20, 2015|accessdate=June 18, 2015}}</ref> Novembra 2015 je bil izvoljen za svoj drugi mandat za župana z več kot 80 odstotki glasov in premagal republikanca Kellyja Jonesa z razliko 8515 proti 2074 glasovom. <ref>{{Navedi splet|first=Mark|last=Peterson|title=South Bend Mayor Pete Buttigieg wins re-election|url=https://www.wndu.com/home/headlines/Buttigieg-vies-for-second-term-as-South-Bend-mayor-340002362.html|website=WNDU-TV|date=November 3, 2015|accessdate=July 22, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170221081921/https://www.wndu.com/home/headlines/Buttigieg-vies-for-second-term-as-South-Bend-mayor-340002362.html|archivedate=February 21, 2017}}</ref>
V novi pobudi za reševanje prazne in zapuščene nepremičnine je South Bend sklenil partnerstvo s kliničnim pravnim centrom Notre Dame, da bi zagotovil brezplačno pravno pomoč upravičenim prosilcem, ki želijo pridobiti prazna zemljišča, in skupaj z lokalnimi neprofitnimi organizacijami popravil ali zgradil domove ter zagotovil pomoč pri lastništvu stanovanj osebam z nizkimi dohodki z uporabo sredstev stanovanjskega in urbanega razvoja South Benda. <ref>{{Navedi splet|url=https://southbendin.gov/initiative/vacant-abandoned-properties/|title=Vacant & Abandoned Properties|website=southbendin.gov|accessdate=October 15, 2019}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://sbheritage.org/spaces/homes/|title=Homes|website=South Bend Heritage Foundation|accessdate=October 15, 2019|archive-date=2019-10-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20191015180053/https://sbheritage.org/spaces/homes/|url-status=dead}}</ref>
[[Slika:CN_Train,_Former_Studebaker_Factory_(15100168261).jpg|levo|sličica|Stavba Studebaker{{Presledki}}84 leta 2014]]
Mesto South Bend je leta 2016 sodelovalo z zvezno državo Indiana in zasebnimi razvijalci, da bi začeli gradnjo 165 milijonov dolarjev vredne prenove nekdanjega kompleksa Studebaker, v upanju, da bo prenova omogočila gradnjo industrijskih in stanovanjskih enot. <ref name="swoon">{{Navedi splet|last=Colombo|first=Hayleigh|title=Some national Democrats swoon over South Bend Mayor Pete Buttigieg|url=https://www.ibj.com/articles/65820-some-national-democrats-swoon-over-south-bend-mayor-pete-buttigieg|website=Indiana Business Journal|accessdate=November 14, 2019|date=October 12, 2017}}</ref> Ta projekt se nahaja v okrožju Renaissance, ki vključuje bližnji park Ignition. <ref name="howhassoutbendchanged">{{Navedi splet|last=Gardner|first=Drew|title=How has South Bend changed under Mayor Buttigieg's leadership?|url=https://www.abc57.com/news/how-has-south-bend-changed-under-mayor-buttigiegs-leadership|website=[[WBND-LD]]|accessdate=October 28, 2019|date=April 14, 2019}}</ref> <ref>{{Navedi poročilo|title=Marquee Project <nowiki>|</nowiki> Section 6}}</ref> Leta 2017 je bilo napovedano, da bo dolgo zapuščena stavba Studebaker{{Presledki}}Zunanjost stavbe št. 84, znane tudi kot ''Ivy Tower'', bi bila prenovljena za 3,5 dolarja.{{Presledki}}milijon dolarjev sredstev za regionalna mesta iz zvezne države Indiana in dodatnih 3,5 milijona dolarjev{{Presledki}}milijon iz financiranja davčnega povečanja v South Bendu, z načrti, da bi stavba in druge strukture v njenem kompleksu služile kot tehnološko središče. <ref>{{Navedi splet|last=Blasko|first=Erin|title=South Bend Studebaker plant ready for massive facelift|url=https://www.southbendtribune.com/news/local/south-bend-studebaker-plant-ready-for-massive-facelift/article_661dd3cb-c4ff-5969-9d69-cbf746e30316.html|accessdate=October 26, 2019|date=July 3, 2017}}</ref> Spletna stran ''Best Cities'' je kasneje South Bend uvrstila na 39. mesto na svojem seznamu 100 najboljših majhnih mest v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] za leto 2020, pri čemer je navedla Buttigiegova prizadevanja za oživitev tovarne Studebaker in središča South Benda. <ref>{{Navedi splet|title=Americas Best Small Cities|url=https://www.bestcities.org/rankings/americas-best-small-cities/|website=Best Cities|accessdate=November 28, 2020|date=2020|archive-date=2020-11-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20201127132730/https://www.bestcities.org/rankings/americas-best-small-cities/|url-status=dead}}</ref>
Pod Buttigiegovim vodstvom je mesto začelo tudi program pametne kanalizacije, katerega prva faza je bila končana leta 2017 in je stala 150 dolarjev.{{Presledki}}milijon. <ref name="howhassoutbendchanged2">{{Navedi splet|last=Gardner|first=Drew|title=How has South Bend changed under Mayor Buttigieg's leadership?|url=https://www.abc57.com/news/how-has-south-bend-changed-under-mayor-buttigiegs-leadership|website=[[WBND-LD]]|accessdate=October 28, 2019|date=April 14, 2019}}</ref> Prizadevanja so porabila zvezna sredstva <ref>{{Navedi splet|title=Mayor Pete Buttigieg's South Bend Sewer Fixes Made Cheaper by IOT|url=https://www.ourdailyplanet.com/story/mayor-pete-buttigiegs-south-bend-sewer-fixes-made-cheaper-by-iot/|website=Our Daily Planet|accessdate=October 28, 2019|date=May 2019|archive-date=2019-10-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20191028185002/https://www.ourdailyplanet.com/story/mayor-pete-buttigiegs-south-bend-sewer-fixes-made-cheaper-by-iot/|url-status=dead}}</ref> in do leta 2019 so zmanjšala skupno prelivanje kanalizacije za 75 odstotkov. <ref name="howhassoutbendchanged2" /> Spodbuda za prizadevanja je bila globa, ki jo je EPA leta 2011 naložila mestu zaradi kršitev Zakona o čisti vodi. <ref name="howhassoutbendchanged2" /> Leta 2019 je Buttigieg zahteval, da se mesto oprosti sporazuma z EPA, ki ga je sklenil njegov predhodnik na položaju župana Steve Lueckej, v katerem se je South Bend strinjal, da bo do leta 2031 vložil več sto milijonov dolarjev v nadaljnje izboljšave svojega kanalizacijskega sistema. <ref>{{Navedi splet|last=Parrott|first=Jeff Parrott|title=South Bend hopes to spend hundreds of millions less to reduce river pollution|url=https://www.southbendtribune.com/news/local/south-bend-hopes-to-spend-hundreds-of-millions-less-to-reduce-river-pollution/article_8c491336-e691-597f-84ca-605f5b62f4d5.html|accessdate=November 16, 2020|date=September 3, 2019}}</ref>
Mestni svet je aprila 2019 odobril Buttigiegovo prošnjo, da se njegovi administraciji omogoči razvoj mestnega podnebnega načrta; Buttigieg je podpisal pogodbo s čikaškim podjetjem Delta Institute za pomoč pri njegovem razvoju. <ref>{{Navedi splet|last=Parrott|first=Jeff|title=Buttigieg administration tackling global climate change locally|url=https://www.southbendtribune.com/news/local/buttigieg-administration-tackling-global-climate-change-locally/article_77448357-b534-5bfc-bf72-138161af5ce6.html|accessdate=November 20, 2020|date=November 4, 2019}}</ref> Konec novembra 2019 je mestni svet z rezultatom 7 proti 0 odobril nastali načrt ogljično nevtralnosti 2050, s katerim si je zastavil cilj doseganja 26-odstotnega zmanjšanja emisij iz Pariškega sporazuma do leta 2025 in nadaljnjega 45-odstotnega zmanjšanja do leta 2035. <ref>{{Navedi splet|last=Parrott|first=Jeff|title=South Bend council approves Pete Buttigieg climate plan, while activists urge going further|url=https://www.southbendtribune.com/news/local/south-bend-council-approves-pete-buttigieg-climate-plan-while-activists-urge-going-further/article_441cf3b7-fe20-5a5c-adf1-e0c7a90db588.html|accessdate=November 20, 2020|date=November 26, 2019}}</ref>
Podpiranje zasebnega razvoja v South Bendu je bila še ena pobuda, ki jo je Buttigieg nadaljeval med svojim drugim mandatom. <ref>{{Navedi splet|last=Parrott|first=Jeff|title=South Bend council rejects 12-story high-rise apartment building|url=https://www.southbendtribune.com/news/local/south-bend-council-rejects--story-high-rise-apartment-building/article_0014ba80-45cd-5670-a996-59cc508be26b.html|accessdate=November 16, 2019|date=December 13, 2016}}</ref> <ref>{{Navedi splet|last=Parrott|first=Jeff|title=Why did South Bend's East Bank high-rise fail?|url=https://www.southbendtribune.com/news/local/why-did-south-bend-s-east-bank-high-rise-fail/article_b7ea2c34-9f92-5c56-88ef-3ef5d1ea9a5b.html|accessdate=November 16, 2019|date=December 14, 2016}}</ref> <ref>{{Navedi splet|last=Klee|first=Ricky|title=Viewpoint: Diversity has fallen in Mayor Pete Buttigieg's administration|url=https://www.southbendtribune.com/news/opinion/viewpoint/viewpoint-diversity-has-fallen-in-mayor-pete-buttigieg-s-administration/article_3dbd0df8-385b-5e0a-9486-d561e1e57ba6.html|accessdate=November 16, 2019|date=July 22, 2017}}</ref> <ref>{{Navedi splet|last=Kennedy|first=Danielle|title=Building height limit raised to make way for high-rise apartments in South Bend|url=https://wsbt.com/news/local/building-height-limit-raised-to-make-way-for-high-rise-apartments-in-south-bend|publisher=WSBT-TV|accessdate=November 16, 2019|date=February 27, 2017}}</ref> <ref>{{Navedi splet|last=Blake|first=Bob|title=South Bend, developer reach compromise on high-rise project|url=https://www.southbendtribune.com/news/business/south-bend-developer-reach-compromise-on-high-rise-project/article_3e3880ba-d1cb-11e6-afd2-67d8a1beb12e.html|accessdate=November 16, 2019|date=January 4, 2017}}</ref> Do leta 2019 je mesto prejelo 374 dolarjev{{Presledki}}milijone dolarjev zasebnih naložb v [[mešana pozidava|mešane razvojne projekte]], odkar je Buttigieg nastopil funkcijo, je po eni oceni. <ref>{{Navedi splet|last=Guarino|first=Mark|title=Can Pete Buttigieg replicate his success in South Bend nationally?|url=https://www.chicagobusiness.com/news/can-pete-buttigieg-replicate-his-success-south-bend-nationally|website=[[Crain's Chicago Business]]|accessdate=October 26, 2019|date=April 19, 2019}}</ref> <ref name="Sikich2">{{Navedi novice|last=Sikich|first=Chris|date=March 21, 2019|title=Pete Buttigieg says he's mayor of a turnaround city. Here's how that claim stands up|url=https://www.indystar.com/story/news/politics/2019/03/21/pete-buttigieg-democratic-presidential-hopeful-south-bend-indiana-turnaround-city/3165477002|work=[[The Indianapolis Star]]|accessdate=April 26, 2019}}</ref> Po drugi strani pa je središče mesta South Bend zabeležilo približno 200 milijonov dolarjev naložb.{{Presledki}}milijon zasebnih naložb med Buttigiegovim mandatom. <ref>{{Navedi splet|last=Phillip|first=Abby|title=Pete Buttigieg leaves behind economic progress and racial tensions in South Bend|url=https://www.cnn.com/2019/12/31/politics/pete-buttigieg-south-bend/index.html|website=CNN|accessdate=January 5, 2020|date=December 31, 2019}}</ref>
[[Slika:20041231_14_NICTD_South_Bend,_IN_(8873027699).jpg|levo|sličica|Leta 2018 je Buttigieg predlagal, da se železniška postaja prestavi z letališča v središče mesta.]]
Kar zadeva infrastrukturo, je Buttigieg avgusta 2018 promoviral idejo o selitvi mestne postaje South Shore Line z mednarodnega letališča South Bend v središče mesta. <ref>{{Navedi splet|last=Parrott|first=Jeff|title=South Bend mayor's push for downtown South Shore station raises new questions|url=https://www.southbendtribune.com/news/local/south-bend-mayor-s-push-for-downtown-south-shore-station/article_fc015328-a88a-5ae8-bca1-3e8932e81ac5.html|date=August 18, 2018|accessdate=April 10, 2019}}</ref> Zadal si je cilj, da bi mesto ta projekt dokončalo do leta 2025. <ref>{{Navedi splet|title=Engineering study approved for proposed South Shore Line station in downtown South Bend|url=https://www.southbendtribune.com/news/local/engineering-study-approved-for-proposed-south-shore-line-station-in/article_e0936478-c4ce-58ca-bc83-0e3a7bee6aa0.html|accessdate=October 26, 2019|date=December 17, 2018|archivedate=October 26, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191026154833/https://www.southbendtribune.com/news/local/engineering-study-approved-for-proposed-south-shore-line-station-in/article_e0936478-c4ce-58ca-bc83-0e3a7bee6aa0.html}}</ref> South Bend je leta 2019 tudi uvedel program Commuters Trust, nov program ugodnosti za prevoz, ki je bil ustvarjen v sodelovanju z lokalnimi delodajalci in ponudniki prevoza, vključno s South Bend Transpo in Lyft. Program je bil omogočen z donacijo v višini 1 USD.{{Presledki}}milijon dolarjev triletne subvencije iz programa Bloomberg Philanthropies Mayors Challenge. <ref>{{Navedi splet|title=City launches commuter benefit program in partnership with local employers|url=https://southbendin.gov/2019/10/21/city-launches-commuter-benefit-program-in-partnership-with-local-employers/|publisher=South Bend, Indiana|accessdate=November 15, 2019|date=October 21, 2019|archivedate=November 15, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191115021817/https://southbendin.gov/2019/10/21/city-launches-commuter-benefit-program-in-partnership-with-local-employers/}}</ref> <ref>{{Navedi splet|last=Semmler|first=Ed|title=IN: South Bend ride-sharing program solves transportation problems for workers|url=https://www.masstransitmag.com/alt-mobility/shared-mobility/car-sharing/news/21111228/in-south-bend-ridesharing-program-solves-transportation-problems-for-workers|website=Mass Transit Magazine|accessdate=November 15, 2019|date=October 22, 2019|archive-date=2019-10-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20191024031140/https://www.masstransitmag.com/alt-mobility/shared-mobility/car-sharing/news/21111228/in-south-bend-ridesharing-program-solves-transportation-problems-for-workers|url-status=dead}}</ref> Poleg tega je South Bend pod Buttigiegovim vodstvom investiral 50 milijonov dolarjev{{Presledki}}milijon v mestnih parkih, od katerih so bili mnogi v prejšnjih desetletjih zanemarjeni. <ref name="Sikich3">{{Navedi novice|last=Sikich|first=Chris|date=March 21, 2019|title=Pete Buttigieg says he's mayor of a turnaround city. Here's how that claim stands up|url=https://www.indystar.com/story/news/politics/2019/03/21/pete-buttigieg-democratic-presidential-hopeful-south-bend-indiana-turnaround-city/3165477002|work=[[The Indianapolis Star]]|accessdate=April 26, 2019}}</ref>Potem ko je junija 2019 beli policist iz South Benda ustrelil in ubil Afroameričana Erica Logana, je bil Buttigieg odmaknjen od svoje predsedniške kampanje, da bi se osredotočil na nastajajoče reakcije javnosti. Med Loganovo smrtjo policijske kamere niso bile vklopljene. <ref>{{Navedi novice|first=Trip|last=Gabriel|first2=Richard A. Jr.|last2=Oppel|date=August 30, 2019|url=https://www.nytimes.com/2019/08/30/us/politics/pete-buttigieg-south-bend-police.html|title=Pete Buttigieg Was Rising. Then Came South Bend's Policing Crisis.|work=The New York Times}}</ref> Kmalu po Loganovi smrti je Buttigieg predsedoval srečanju v mestni hiši, ki so se ga udeležili nezadovoljni aktivisti iz afroameriške skupnosti in sorodniki pokojnika. Lokalni policijski sindikat je Buttigiega obtožil, da se je odločal zaradi politične koristi. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2019/06/24/us/politics/pete-buttigieg-south-bend-shooting.html|title=A New Test for Pete Buttigieg: Does He Feel Their Pain?|work=The New York Times|date=June 24, 2019|accessdate=June 25, 2019|first=Trip|last=Gabriel|first2=Reid J.|last2=Epstein}}</ref> <ref>{{Navedi novice|url=https://www.foxnews.com/politics/south-bend-police-union-slams-buttigieg|title=South Bend police union slams Buttigieg over response to police shooting of black man|work=[[Fox News]]|date=June 25, 2019|accessdate=June 25, 2019|first=Paul|last=Steinhauser|first2=Andres|last2=del Aguila}}</ref> Buttigieg je novembra 2019 zbral 180.000 dolarjev za naročilo pregleda politik in praks policijskega oddelka v South Bendu, ki ga bo izvedlo svetovalno podjetje 21CP Solutions s sedežem v Chicagu. <ref>{{Navedi splet|last=Mazurek|first=Marek|title=Reactions varied at latest community meeting about South Bend Police|url=https://www.southbendtribune.com/news/publicsafety/some-at-latest-community-meeting-about-south-bend-police-feel/article_0ba4749a-ca9b-593e-9830-698f8be75ebd.html|accessdate=November 16, 2019|date=November 9, 2019}}</ref>
Nekateri Afroameričani so Buttigiega obtožili rasizma zaradi njegovega odziva na ta in druge incidente. Nekdanji mestni svetnik South Benda, Henry Davis ml., je trdil, da je Buttigieg "ovekovljal in toleriral" sistemski rasizem v mestu. Michael Harriot, višji pisec pri The Root, je Buttigiega obtožil "rasističnega paternalizma", ker je dejal, da otrokom drugih ras manjkajo vzorniki, ki bi spodbujali vrednost izobrazbe. Mnogi Afroameričani opozarjajo tudi na Buttigiegovo odpustitev Darryla Boykinsa, prvega temnopoltega načelnika policije v South Bendu. Boykins je trdil, da je Buttigieg kot izgovor za svojo odpustitev uporabil škandal – v katerega so bili vpleteni tajni posnetki belih policistov, ki so dajali rasistične komentarje. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.newsweek.com/pete-buttigieg-lying-mf-trends-writer-slams-minority-children-comments-1474160|title=Buttigieg slammed for 'racist paternalism' after saying minority children lack role models for education|first=James|last=Walker|website=[[Newsweek]]|date=November 26, 2019}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.newsweek.com/south-bend-councilman-accuses-pete-buttigieg-perpetuating-systematic-racism-mayor-he-lied-1486429|title=South Bend councilman accuses Pete Buttigieg of perpetuating "systematic racism" as mayor: "He lied to millions of Americans"|first=Jason|last=Lemon|website=[[Newsweek]]|date=February 9, 2020}}</ref> <ref>{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2019/04/19/us/politics/buttigieg-black-police-chief-fired.html|title=Pete Buttigieg Fired South Bend's Black Police Chief. It Still Stings|work=The New York Times|date=April 19, 2019|last=Gabriel|first=Trip|last2=Burns|first2=Alexander}}</ref>
=== Večja nacionalna prepoznavnost ===
Na volitvah za ameriški senat leta 2016 v Indiani je vodil kampanjo v imenu [[Demokratska stranka (Združene države Amerike)|demokratskega]] kandidata za senat Evana Bayha <ref>{{Navedi splet|title=ICYMI: 'Evan Bayh Made Indiana Great Again'|date=October 4, 2016|url=https://www.indems.org/icymi-evan-bayh-made-indiana-great-again/|publisher=Indiana Democratic Party|accessdate=October 26, 2019|archive-date=2019-10-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20191026022446/http://www.indems.org/icymi-evan-bayh-made-indiana-great-again/|url-status=dead}}</ref> in kritiziral Bayhovega nasprotnika Todda Younga, ker je leta 2010 izrazil podporo ohranitvi vojaškega pravila »ne sprašuj, ne povej«. <ref>{{Navedi splet|last=Allen|first=Kevin|title=Buttigieg gets involved in Senate race, draws attention to 'Don't Ask, Don't Tell'|url=https://www.southbendtribune.com/news/elections/buttigieg-gets-involved-in-senate-race-draws-attention-to-don/article_2ea1d2ce-7f8b-11e6-b552-87cd6284d82e.html|accessdate=October 26, 2019|date=September 21, 2016}}</ref> Na demokratskih predsedniških primarnih volitvah leta 2016 je Buttigieg podprl [[Hillary Clinton]]. <ref>{{Navedi splet|last=Strauss|first=Daniel|title=Sanders seeks to end his free fall|url=https://www.politico.com/story/2016/05/indiana-sanders-clinton-222687|website=[[Politico]]|accessdate=October 26, 2019|date=May 2, 2016}}</ref> Prav tako je podprl demokratsko kandidatko Lynn Coleman na volitvah istega leta za 2. kongresno okrožje Indiane, ki je vključevalo South Bend. <ref>{{Navedi splet|title=DCCC Chair Luján Names Lynn Coleman to Emerging Races|url=https://dccc.org/dccc-chair-lujan-names-lynn-coleman-emerging-races/|publisher=Democratic Congressional Campaign Committee|accessdate=October 26, 2019|date=September 23, 2016}}</ref>
Frank Bruni iz ''[[The New York Times|časopisa The New York Times]]'' je leta 2016 objavil kolumno, v kateri je pohvalil Buttigiegovo delo kot župana, z naslovom, v katerem so ga spraševali, ali bi lahko bil "prvi gejevski predsednik". <ref name="FrankBruni">{{Navedi novice|first=Frank|last=Bruni|title=The First Gay President?|url=https://www.nytimes.com/2016/06/12/opinion/sunday/the-first-gay-president.html|work=The New York Times|date=June 11, 2016|accessdate=July 18, 2017}}</ref> [[Barack Obama]] ga je v profilu odhajajočega predsednika novembra 2016, ki ga je pripravil ''[[The New Yorker]]'', omenil kot enega od talentov Demokratske stranke. <ref>{{Navedi revijo|last=Remnick|first=David|date=November 18, 2016|title=Obama Reckons with a Trump Presidency|url=https://www.newyorker.com/magazine/2016/11/28/obama-reckons-with-a-trump-presidency|magazine=[[The New Yorker]]|access-date=October 26, 2019}}</ref> Ko je Buttigiegova nacionalna prepoznavnost rasla po njegovi kandidaturi na volitvah za predsednika Demokratskega nacionalnega odbora leta 2017, je Buttigieg povečal svoja potovanja izven mesta. <ref>{{Navedi splet|last=Parrott|first=Jeff|title=Mayor's Travels Take A Jump|url=https://www.newspapers.com/article/the-south-bend-tribune-mayors-travels-t/171747754/|accessdate=January 19, 2021|date=November 19, 2017}}</ref> V začetku leta 2018 so se pojavila ugibanja, da bo Buttigieg leta 2020 kandidiral za guvernerja ali predsednika. <ref>{{Navedi splet|last=Howey|first=Brian|title=South Bend's 'Mayor Pete' channels JFK's summons|url=https://www.newspapers.com/article/the-tribune-south-bends-mayor-pete-ch/171747881/|website=The Tribune|accessdate=January 17, 2021|location=Seymour, Indiana|date=April 19, 2018}}</ref> <ref>{{Navedi splet|last=Adams|first=Dwight|title=South Bend mayor garnering national buzz for president|url=https://www.newspapers.com/article/journal-and-courier-south-bend-mayor-gar/171747977/|website=Journal and Courier|accessdate=January 18, 2021|date=April 1, 2018}}</ref>
Za vmesne volitve leta 2018 je Buttigieg ustanovil odbor za politično akcijo (PAC) Hitting Home PAC. <ref>{{Navedi splet|last=Buttigieg|first=Pete|title=Hitting Home: a new politics of the everyday|url=https://medium.com/the-moment-by-pete-for-america/hitting-home-a-new-politics-of-the-everyday-76316121f06a|website=[[Medium (website)|Medium]]|accessdate=September 9, 2019|date=June 22, 2017}}</ref> Oktobra istega leta je Buttigieg osebno podprl 21 kongresnih kandidatov. <ref name="indianapolismonthlynovember2018">{{Navedi splet|last=Wren|first=Adam|title=Pete Buttigieg Has His Eye On The Prize|url=https://www.indianapolismonthly.com/longform/pete-buttigieg-feature|website=Indianapolis Monthly|accessdate=October 26, 2019|date=December 16, 2018}}</ref> Kasneje je podprl tudi Mela Halla, demokratskega kandidata na volitvah leta 2018 za 2. kongresno okrožje Indiane. <ref>{{Navedi splet|last=Ortega|first=Veronica|title=South Bend's mayor is throwing his support behind Democrat Mel Hall|url=https://wsbt.com/news/local/south-bends-mayor-is-throwing-his-support-behind-democrat-mel-hall|publisher=WSBT-TV|accessdate=October 26, 2019|date=November 1, 2018}}</ref> Buttigieg je vodil kampanjo za ponovno izvolitev Joeja Donnellyja na senatnih volitvah Združenih držav Amerike v Indiani. <ref>{{Navedi splet|title=Mayor Pete Buttigieg, other Hoosier veterans launch South Bend 'Veterans for Joe' with press conference|url=https://joeforindiana.com/updates/mayor-pete-buttigieg-other-hoosier-veterans-launch-south-bend-veterans-for-joe-with-press-conference/|publisher=Donnelly for Indiana|accessdate=October 26, 2019|archivedate=October 26, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191026043825/https://joeforindiana.com/updates/mayor-pete-buttigieg-other-hoosier-veterans-launch-south-bend-veterans-for-joe-with-press-conference/}}</ref> Buttigieg je vodil kampanjo za kandidate v več kot ducat državah, vključno z državami, ki so se udeležile zgodnjih predsedniških primarnih volitev, kot sta [[Iowa]] in [[Južna Karolina]], kar kaže na potencialno zanimanje za kandidaturo za predsednika. <ref name="indianapolismonthlynovember2018" /> Svojo kandidaturo je uradno napovedal 23. januarja 2019. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.theatlantic.com/politics/archive/2019/01/buttigieg-announces-his-run-presidency/580984/|title=Pete Buttigieg Thinks All the 2020 Democrats Are Too Old|website=The Atlantic|first=Edward-Isaac|last=Dovere|date=January 23, 2019|authorlink=Edward-Isaac Dovere|accessdate=January 26, 2021}}</ref>
==== Nasledstvo kot župan ====
Buttigieg je decembra 2018 napovedal, da se ne bo potegoval za tretji mandat za župana South Benda. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.southbendtribune.com/news/local/pete-buttigieg-will-not-seek-a-third-term-as-south/article_0399eb60-365a-5f18-b98c-de8cc9010831.html|title=Pete Buttigieg will not seek a third term as South Bend mayor|first=Jeff|last=Parrott|date=December 18, 2018|work=[[South Bend Tribune]]|accessdate=December 17, 2018|archivedate=January 10, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210110034714/https://www.southbendtribune.com/news/local/pete-buttigieg-will-not-seek-a-third-term-as-south/article_0399eb60-365a-5f18-b98c-de8cc9010831.html}}</ref> Buttigieg je na [[2019 South Bend mayoral election|županskih volitvah leta 2019]] podprl [[James Mueller (mayor)|Jamesa Muellerja]]. <ref name="sbt1">{{Navedi splet|last=Parrott|first=Jeff|title=James Mueller rolls to victory in South Bend mayoral primary|url=https://www.southbendtribune.com/news/elections/james-mueller-rolls-to-victory-in-south-bend-mayoral-primary/article_4139cab3-c713-5d9c-be70-7387ef7b806d.html|accessdate=May 23, 2019|date=May 8, 2019}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=South Bend Mayor Pete Buttigieg endorses James Mueller as his pick to replace him|url=https://wsbt.com/news/local/south-bend-mayor-pete-buttigieg-endorses-james-mueller-as-his-pick-to-replace-him|publisher=WSBT-TV|accessdate=October 24, 2019|date=February 11, 2019}}</ref> Mueller je bil Buttigiegov sošolec iz srednje šole in njegov županski vodja kabineta, kasneje pa izvršni direktor oddelka za skupnostne naložbe South Benda. <ref name="sbt1" /> Muellerjeva kampanja je obljubljala nadaljevanje napredka, ki je bil dosežen pod Buttigiegovim županovanjem. <ref>{{Navedi splet|last=Hudson|first=Melissa|title=Primary election: James Mueller wins Democratic nomination for South Bend mayor|url=https://www.abc57.com/news/primary-election-south-bend-mayoral-race|website=ABC 57|publisher=[[WBND-LD]]|accessdate=May 23, 2019|date=May 7, 2019}}</ref> Buttigieg se je pojavil v Muellerjevih volilnih oglasih in doniral Muellerjevi kampanji. <ref>{{Navedi splet|last=Becker|first=Lauren|title=Slew of Democrats hoping to replace Buttigieg busy fundraising, mobilizing voters|url=https://wsbt.com/news/local/slew-of-democrats-hoping-to-replace-buttigieg-busy-fundraising-mobilizing-voters|publisher=[[WSBT-TV|WSBT]]|accessdate=May 27, 2019|date=May 2, 2019}}</ref> Mueller je maja 2019 zmagal na [[Demokratska stranka (Združene države Amerike)|demokratskih]] primarnih volitvah s 37 odstotki glasov v natrpani konkurenci. <ref>{{Navedi splet|title=2019 Primary Election: Official Results|url=https://www.sjcindiana.com/1647/2019-Primary-Election|publisher=St. Joseph County, Indiana|accessdate=January 7, 2020|archivedate=January 10, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210110075257/https://www.sjcindiana.com/1647/2019-Primary-Election}}</ref> <ref name="sbt1" /> <ref>{{Navedi novice|title=Top Buttigieg Aide Wins South Bend Mayoral Primary|url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2019-05-08/top-buttigieg-mayoral-aide-wins-primary-to-lead-indiana-city|accessdate=October 24, 2019|work=[[Bloomberg News]]|agency=[[Associated Press]]|date=May 8, 2019}}</ref> Na splošnih volitvah novembra 2019 je Mueller premagal republikanskega kandidata Seana M. Haasa s 63 odstotki glasov. <ref>{{Navedi splet|title=Election Summary Report: General Election, Tuesday, November 5, 2019|url=https://www.sjcindiana.com/DocumentCenter/View/28489/2019-General-Election-Summary---Unofficial|publisher=St. Joseph County, Indiana|accessdate=January 7, 2020|archivedate=November 11, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201111192428/https://www.sjcindiana.com/DocumentCenter/View/28489/2019-General-Election-Summary---Unofficial}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=Democrat James Mueller voted as South Bend's next mayor|work=WSBT|url=https://wsbt.com/news/local/democrat-james-mueller-voted-as-south-bends-next-mayor|publisher=[[WSBT-TV]]|accessdate=November 6, 2019|date=November 5, 2019}}</ref> Mueller je funkcijo nastopil na novoletni dan leta 2020. <ref name="NYTsuccessor2">{{Navedi novice|last=Gabriel|first=Trip|title=He's Not 'Mayor Pete' Anymore: Buttigieg's Successor Is Sworn In|url=https://www.nytimes.com/2020/01/01/us/politics/pete-buttigieg-mayor-south-bend.html|accessdate=February 12, 2020|work=The New York Times|date=January 1, 2020}}</ref>
=== Kampanja za predsedovanje DNC ===
Januarja 2017 je Buttigieg napovedal svojo kandidaturo za predsednika Demokratskega nacionalnega odbora (DNC) na predsedniških volitvah leta 2017. <ref>{{Navedi novice|last=Martin|first=Jonathan|date=January 5, 2017|title=Indiana Mayor Running for D.N.C. Chairman|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2017/01/05/us/pete-buttigieg-democratic-national-committee-chairman-race.html|accessdate=March 18, 2019}}</ref> V tekmi za predsedniški položaj si je ustvaril nacionalni profil kot vzhajajoči temni konj s podporo nekdanjega predsednika DNC Howarda Deana, nekdanjega guvernerja [[Maryland|Marylanda]] Martina O'Malleyja, senatorja Indiane Joeja Donnellyja in senatorke [[Severna Dakota|Severne Dakote]] Heidi Heitkamp. <ref name="Seitz-Wald">{{Navedi novice|last=Seitz-Wald|first=Alex|date=February 25, 2017|title=DNC Race: Democrats Elect New Leader Saturday|work=[[NBC News]]|url=https://www.nbcnews.com/politics/elections/dnc-race-democrats-elect-new-leader-saturday-n725596|accessdate=February 25, 2017}}</ref> <ref>{{Navedi novice|last=Fritze|first=John|title=Martin O'Malley backs Pete Buttigieg (over Tom Perez) for DNC|work=[[The Baltimore Sun]]|url=https://www.baltimoresun.com/news/maryland/politics/blog/bal-martin-o-malley-backs-pete-buttigieg-over-tom-perez-for-dnc-20170208-story.html|accessdate=February 8, 2017|archivedate=February 8, 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170208170207/http://www.baltimoresun.com/news/maryland/politics/blog/bal-martin-o-malley-backs-pete-buttigieg-over-tom-perez-for-dnc-20170208-story.html}}</ref> Buttigieg se je v kampanji zavzemal za potrebo, da [[Demokratska stranka (Združene države Amerike)|Demokratska stranka]] opolnomoči svoje milenijce. <ref name="Seitz-Wald" /> Buttigieg je obljubil, da bo odstopil z mesta župana, če bo izvoljen za predsednika DNC. <ref>{{Navedi splet|last=Macaluso|first=Logan|title=Buttigieg announces run for DNC chair|url=https://www.thestatehousefile.com/politics/elections/buttigieg-announces-run-for-dnc-chair/article_d82b83fb-41b5-5854-9232-2952009c6add.html|website=The Statehouse File|accessdate=4 March 2024|language=en|date=5 January 2017}}</ref>
Nekdanji ameriški minister za delo [[Thomas Perez|Tom Perez]] in [[Predstavniški dom ameriškega kongresa|ameriški predstavnik]] Keith Ellison sta se hitro izkazala za favorita večine članov DNC. Buttigieg se je na dan volitev umaknil iz tekme, ne da bi podprl nobenega kandidata, Perez pa je bil po dveh krogih glasovanja izvoljen za predsednika. <ref name="Seitz-Wald2">{{Navedi novice|last=Seitz-Wald|first=Alex|date=February 25, 2017|title=DNC Race: Democrats Elect New Leader Saturday|work=[[NBC News]]|url=https://www.nbcnews.com/politics/elections/dnc-race-democrats-elect-new-leader-saturday-n725596|accessdate=February 25, 2017}}</ref>
=== Predsedniška kampanja 2020 ===
23. januarja 2019 je Buttigieg napovedal, da bo ustanovil raziskovalni odbor za kandidaturo za [[Predsednik Združenih držav Amerike|predsednika Združenih držav Amerike]] na prihajajočih [[Volitve predsednika Združenih držav Amerike 2020|volitvah leta 2020.]] <ref name="CNNExploratory">{{Navedi novice|url=https://www.cnn.com/2019/01/23/politics/pete-buttigieg-2020-president/index.html|title=Pete Buttigieg, mayor of South Bend, Indiana, jumps into 2020 race|last=Merica|first=Dan|date=January 23, 2019|accessdate=January 25, 2019|work=CNN}}</ref> Buttigieg si je prizadeval za nominacijo Demokratske stranke za predsednika. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.southbendtribune.com/news/local/breaking-south-bend-mayor-pete-buttigieg-joins-presidential-race/article_c2ca8722-70b4-5b40-9d10-14ee798fbb8d.html|title=Breaking: South Bend Mayor Pete Buttigieg joins 2020 presidential race|first=Sara|last=Burnett|date=January 23, 2019|work=[[South Bend Tribune]]}}</ref> <ref>{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2019/01/23/us/politics/pete-buttigieg-mayor-south-bend-president.html|title=Pete Buttigieg, Mayor of South Bend, Ind., Joins Democratic 2020 Race|last=Burns|first=Alexander|date=January 23, 2019|work=[[The New York Times]]|accessdate=January 23, 2019}}</ref> Če bi bil izvoljen, bi bil najmlajši in prvi odkrito gejevski ameriški predsednik. <ref name="CNNExploratory" /> Sredi začetka Buttigiegovih predsedniških prizadevanj je 12. februarja 2019 objavil svojo prvenec, [[Avtobiografija|avtobiografijo]] ''Najkrajša pot domov''. <ref>{{Navedi tvit|number=1095383344689434624|user=PeteButtigieg|title=It's publication day! Delighted to see Shortest Way Home hitting the shelves today, and hoping you will find it a good read.|date=February 12, 2019|access-date=October 4, 2021}}</ref> Dva meseca pozneje je Buttigieg 14. aprila 2019 v South Bendu uradno začel svojo kampanjo. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.fastcompany.com/90334160/pete-buttigieg-debuts-a-radical-new-approach-to-campaign-branding|title=Pete Buttigieg debuts a radical new approach to campaign branding|last=Segran|first=Elizabeth|date=April 14, 2019|work=[[Fast Company]]|accessdate=April 14, 2019}}</ref> <ref>{{Navedi novice|last=Merica|first=Dan|title=Pete Buttigieg officially announces presidential campaign|url=https://www.cnn.com/2019/04/14/politics/pete-buttigieg-presidential-campaign/index.html|accessdate=April 14, 2019|work=CNN|date=April 14, 2019}}</ref>
Buttigieg se je opisal kot progresivca in podpornika demokratičnega kapitalizma. <ref name="Beauchamp">{{Navedi splet|url=https://www.vox.com/policy-and-politics/2019/3/28/18283925/pete-buttigieg-mayor-pete-interview-capitalism|title=Pete Buttigieg makes the case for "democratic capitalism"|last=Beauchamp|first=Zack|date=March 28, 2019|website=[[Vox (website)|Vox]]|accessdate=April 1, 2019}}</ref> Zgodovinar David Mislin Buttigiega opredeljuje kot pragmatičnega progresivca v tradiciji gibanja socialnega evangelija, ki je bilo nekoč močno na Srednjem zahodu. <ref>David Mislin, [https://www.upi.com/Top_News/Voices/2019/11/07/Pete-Buttigieg-reviving-pragmatic-progressive-ideals-of-Social-Gospel/6261573132113/ Pete Buttigieg reviving pragmatic, progressive ideals of Social Gospel], UPI (November 7, 2019), republished at ''[https://nationalinterest.org/blog/buzz/pete-buttigieg-reviving-pragmatic-progressive-ideals-social-gospel-movement-94506 The National Interest]'' (November 11, 2019).</ref>
Buttigieg, ki je sprva veljal za kandidata z malo verjetnostjo, <ref>{{Navedi splet|title=Pete Buttigieg ends 2020 White House bid|first=Justin|last=Gomez|url=https://abcnews.go.com/Politics/pete-buttigieg-end-2020-white-house-bid-sources/story?id=67498529|website=ABC News|accessdate=February 20, 2021|date=March 1, 2020}}</ref> <ref>{{Navedi splet|last=Parrott|first=Jeff|title=Pete Buttigieg still the 'longest of long shots'? Maybe not anymore.|url=https://www.southbendtribune.com/news/local/pete-buttigieg-still-the-longest-of-long-shots-maybe-not-anymore/article_d682dae0-461c-5b93-809e-2e707fc90346.html|accessdate=February 20, 2021|date=November 3, 2019}}</ref> <ref name="Gambino-2019">{{Navedi splet|last=Gambino|first=Lauren|title=Pete Buttigieg for president? Long-shot stands out in crowded field|url=https://www.theguardian.com/us-news/2019/mar/23/pete-buttigieg-democrat-2020-presidential-election|website=The Guardian|accessdate=February 20, 2021|date=March 23, 2019}}</ref> se je do decembra 2019 povzpel na vrh lestvice kandidatov na primarnih volitvah. <ref>{{Navedi novice|last=Scott|first=Eugene|title=Analysis {{!}} Pete Buttigieg's struggles and stumbles with black voters, explained|url=https://www.washingtonpost.com/politics/2019/12/18/pete-buttigiegs-biggest-campaign-struggle-earning-support-black-voters/|work=Washington Post|accessdate=January 8, 2021|date=December 18, 2019}}</ref> V začetku februarja 2020 je Buttigieg vodil na demokratskih volitvah v Iowi leta 2020 z 26,2 odstotka glasov v primerjavi z 26,1 odstotka, ki jih je prejel [[Bernie Sanders]], in osvojil 14 delegatov v primerjavi z 12, ki jih je prejel Sanders. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.cnn.com/2020/02/06/politics/iowa-caucus-results/index.html|title=Pete Buttigieg keeps narrow lead in Iowa caucuses with 100% of precincts reporting|first=Dan|last=Merica|first2=Jeff|last2=Zeleny|first3=Adam|last3=Levy|website=CNN|date=February 6, 2020|accessdate=February 7, 2020}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://theweek.com/10things/894837/10-things-need-know-today-february-10-2020|title=10 things you need to know today: February 10, 2020|date=February 10, 2020|website=[[The Week]]|first=Harold|last=Maas|accessdate=February 10, 2020}}</ref> Sklad za zmago LGBTQ, Buttigiegova prva nacionalna podpora, {{Efn|Buttigieg was endorsed in June 2019 on the [[Stonewall 50th anniversary|50th anniversary of the Stonewall Uprising]].}} je zabeležil zgodovinsko prvo zmago odkrito gejevskega kandidata na državnih predsedniških primarnih volitvah. <ref>{{Navedi splet|url=https://victoryfund.org/news/pete-buttigiegs-iowa-victory-a-milestone-in-u-s-history-america-on-track-to-elect-its-first-gay-president/|title=Pete Buttigieg's Iowa Victory A Milestone in U.S. History; America On-Track to Elect Its First Gay President|last=Keith|first=Jarod|website=LGBTQ Victory Fund|accessdate=February 7, 2020}}</ref> Buttigieg je na primarnih volitvah v New Hampshiru končal na drugem mestu za Sandersom. <ref name="Nilsen2">{{Navedi splet|url=https://www.vox.com/2020/2/11/21133087/bernie-sanders-new-hampshire-democratic-primary-winner-2020|title=Bernie Sanders just won the all-important New Hampshire primary|last=Nilsen|first=Ella|date=February 11, 2020|website=Vox|accessdate=February 15, 2020}}</ref> Potem ko je na primarnih volitvah v Južni Karolini zasedel četrto mesto z 8,2 odstotka glasov, za [[Joe Biden|Joejem Bidnom]] (48,7 odstotka), Berniejem Sandersom (19,8 odstotka) in Tomom Steyerjem (11,3 odstotka), je Buttigieg 1. marca 2020 odstopil od tekme in podprl Bidna. <ref>Epstein, Reid J. and Gabriel, Trip. [https://www.nytimes.com/2020/03/01/us/politics/pete-buttigieg-drops-out.html Pete Buttigieg Drops Out of Democratic Presidential Race], ''The New York Times'', March 1, 2020. Retrieved March 1, 2020.</ref> <ref>{{Navedi splet|last=Epstein|first=Reid J.|last2=Gabriel|first2=Trip|title=Buttigieg and Klobuchar Endorse Biden, Aiming to Slow Sanders|url=https://www.nytimes.com/2020/03/02/us/politics/pete-buttigieg-endorses-joe-biden.html|website=The New York Times|accessdate=March 2, 2020|date=March 2, 2020}}</ref>
Študija politologov z univerze Loyola Marymount iz leta 2023 je poročala o tem, kako so različni vidiki Buttigiegove biografije vplivali na mnenja volivcev o njegovi izvolitvi za predsednika ZDA. Avtorji so zaključili, da je »njegova vojaška preteklost ... uspešno preprečila diskriminacijo volivcev, kar kaže na to, da bi nekateri gejevski kandidati lahko odpravili vrzel, ko bi volivci izvedeli več o njihovi zgodbi.«
=== Postpredsedniška kampanja ===
Aprila 2020 je Buttigieg ustanovil Win The Era PAC, nov super PAC za zbiranje denarja in njegovo razdeljevanje demokratom, ki so prejeli manj glasov. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.cnn.com/2020/04/03/politics/pete-buttigieg-pac/index.html|title=Pete Buttigieg launches a new PAC aimed at helping down-ballot Democrats|first=Dan|last=Merica|website=CNN|date=April 3, 2020|accessdate=April 5, 2020}}</ref> 8. junija 2020 je Univerza Notre Dame objavila, da je za študijsko leto 2020–21 zaposlila Buttigiega kot učitelja in raziskovalca. <ref>{{Navedi splet|title=Former presidential candidate Pete Buttigieg to teach, do research at Notre Dame|url=https://www.chicagotribune.com/suburbs/post-tribune/ct-nw-pete-buttigieg-notre-dame-20200628-mgxcxr3h3baurdusu6oywyhm44-story.html|accessdate=June 28, 2020|date=June 28, 2020}}</ref> Oktobra 2020 je Buttigieg izdal tudi svojo drugo knjigo, ''Trust: America's Best Chance''. <ref>{{Navedi novice|url=https://apnews.com/c37018efd91b0c9e90689ee652695b33|title=Mayor Pete Buttigieg has a new book set for fall, 'Trust'|date=July 8, 2020|agency=The Associated Press|accessdate=July 8, 2020}}</ref>
Buttigieg je na splošnih volitvah deloval kot nadomestek za Bidenovo kampanjo. <ref>{{Navedi splet|title=WATCH: One-on-one with Biden campaign surrogate Pete Buttigieg|url=https://www.wfmz.com/news/politics/watch-one-on-one-with-biden-campaign-surrogate-pete-buttigieg/video_d570a102-3ebb-5289-aa02-ae9deb9d790a.html|website=WFMZ.com|accessdate=December 21, 2020|date=October 16, 2020}}</ref> <ref>{{Navedi splet|last=Verhovek|first=John|last2=Nagle|first2=Molly|title=Joe Biden campaign deploys top surrogates while candidate preps for final debate|url=https://abcnews.go.com/Politics/joe-biden-campaign-deploys-top-surrogates-candidate-preps/story?id=73720943|website=ABC News|accessdate=December 21, 2020|date=October 21, 2020}}</ref> Na sklepni večer Demokratske nacionalne konvencije leta 2020 je imel govor, <ref>{{Navedi splet|last=Glauber|first=Bill|title=2020 DNC will meet for just two hours nightly during Milwaukee convention|url=https://www.jsonline.com/story/news/politics/elections/2020/07/29/dnc-meet-2-hours-nightly-during-milwaukee-convention/5541718002/|website=Milwaukee Journal Sentinel|accessdate=August 3, 2020|date=July 29, 2020}}</ref> med poimenovanjem na konvenciji pa je tudi oznanil glasove Indiane. <ref>{{Navedi novice|last=Stevens|first=Matt|last2=Paz|first2=Isabella Grullón|date=August 19, 2020|title=Democratic National Convention's Roll Call Showcases Voices from Across America|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2020/08/19/us/politics/dnc-roll-call.html|accessdate=February 14, 2021|issn=0362-4331}}</ref> 5. septembra 2020 je bilo objavljeno, da bo Buttigieg član svetovalnega sveta prehodne skupine Biden-Harris, ki je načrtovala predsedniški prehod Joeja Bidna. <ref>{{Navedi splet|title=Cindy McCain Joins Biden-Harris Transition Team's Advisory Board|url=https://buildbackbetter.com/press-releases/cindy-mccain-joins-biden-harris-transition-teams-advisory-board/|website=President-Elect Joe Biden|accessdate=November 9, 2020|date=September 28, 2020|archivedate=November 15, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201115172252/https://buildbackbetter.com/press-releases/cindy-mccain-joins-biden-harris-transition-teams-advisory-board/}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Biden Transition Organization – Staff, Advisors|url=https://www.democracyinaction.us/2020/chrntran/bidentransition.html|website=www.democracyinaction.us|accessdate=November 9, 2020|date=November 9, 2017}}</ref> Pred podpredsedniško razpravo je Buttigieg igral vlogo namestnika republikanskega podpredsednika [[Mike Pence|Mika Pencea,]] da bi pripravil kandidatko za podpredsednico [[Kamala Harris|Kamalo Harris]]. Buttigieg je bil za to vlogo izbran zaradi svojih izkušenj z delom s Penceom med njunim sočasnim mandatom župana South Benda oziroma guvernerja Indiane. <ref>{{Navedi splet|last=Cole|first=Brendan|title=Buttigieg says embodying Mike Pence to help prepare Harris for debate was "strange"|url=https://www.newsweek.com/pete-buttigieg-kamala-harris-election-1538057|website=Newsweek|accessdate=December 21, 2020|date=October 10, 2020}}</ref>
=== Minister za promet (2021–2025) ===
[[Slika:Harris_swears_in_Buttigieg.jpg|sličica|Podpredsednica [[Kamala Harris]] je 3. februarja 2021 prisegla Buttigiega za ministra za promet.]]
==== Nominacija in potrditev ====
Po koncu predsedniške kampanje je bil Buttigieg obravnavan kot morebiten kandidat za kabinet v administraciji Joeja Bidna. <ref>{{Navedi splet|last=Siders|first=David|title=Biden is already forming a government. Here's what his Cabinet could look like.|url=https://www.politico.com/news/2020/08/21/joe-biden-cabinet-picks-397905|accessdate=August 21, 2020|website=Politico|date=August 21, 2020}}</ref> <ref>{{Navedi novice|last=Parrott|first=Jeff|title=Pete Buttigieg in DNC speech: My marriage shows how the country can change|work=South Bend Tribune|url=https://www.southbendtribune.com/news/elections/pete-buttigieg-tells-dnc-that-a-president-biden-would-work-toward-a-nation-in-which/article_becd5c7e-e35a-11ea-b469-47761a764d7c.html|date=August 21, 2020|accessdate=August 21, 2020}}</ref> Potem ko je bil Biden 7. novembra 2020 razglašen za zmagovalca volitev, je bil Buttigieg ponovno omenjen kot morebitni kandidat za ministra za vzadeve veteranov, veleposlanika pri Združenih narodih, veleposlanika na Kitajskem ali ministra za promet. <ref /> Biden je 15. decembra 2020 napovedal, da bo Buttigiega nominiral za svojega ministra za promet. <ref>{{Navedi novice|last=Merica|first=Dan|date=December 15, 2020|title=Joe Biden picks Pete Buttigieg to be transportation secretary|work=[[CNN]]|url=https://www.cnn.com/2020/12/15/politics/pete-buttigieg-transportation-secretary/index.html|accessdate=December 15, 2020}}</ref> <ref>{{Navedi novice|last=Josephs|first=Leslie|title=Senate confirms Pete Buttigieg as Transportation secretary|url=https://www.cnbc.com/2021/02/02/pete-buttigieg-confirmed-by-senate-as-biden-transportation-secretary.html|accessdate=February 2, 2021|work=CNBC|date=February 2, 2021}}</ref> <ref>{{Navedi novice|last=Laris|first=Michael|last2=Duncan|first2=Ian|last3=Kim|first3=Seung Min|title=Biden to name Pete Buttigieg as transportation secretary|work=[[The Washington Post]]|url=https://www.washingtonpost.com/local/trafficandcommuting/biden-transportation-secretary/2020/12/15/cf1b7456-3a41-11eb-98c4-25dc9f4987e8_story.html|accessdate=December 16, 2020|issn=0190-8286}}</ref> Senatna komisija za trgovino je Buttigiegovo nominacijo predlagala celotnemu senatu z 21 glasovi za in 3 proti. <ref>{{Navedi tvit|number=1354448436905594886|user=carlquintanilla|title=* U.S. SENATE COMMERCE COMMITTEE ADVANCES NOMINATION OF BUTTIGIEG TO BE TRANSPORTATION SECRETARY ON 21-3 VOTE – STATEMENT @Reuters|date=January 27, 2021|access-date=February 2, 2021}}</ref> Buttigieg je bil potrjen 2. februarja 2021 z 86 glasovi za in 13 proti, <ref>{{Navedi novice|last=O'Connell|first=Oliver|title=Pete Buttigieg becomes first openly gay cabinet member after historic Senate vote|url=https://www.independent.co.uk/news/world/americas/us-politics/pete-buttigieg-openly-gay-cabinet-member-senate-b1796535.html|archiveurl=https://ghostarchive.org/archive/20220525/https://www.independent.co.uk/news/world/americas/us-politics/pete-buttigieg-openly-gay-cabinet-member-senate-b1796535.html|archivedate=May 25, 2022|accessdate=February 2, 2021|work=The Independent|date=February 2, 2021}}</ref> naslednje jutro pa je prisegel. <ref>{{Navedi novice|last=DeRose|first=Adam|date=February 3, 2020|title=Watch live: Biden swears in Buttigieg as Transportation secretary|work=The Hill|url=https://thehill.com/video/administration/537107-watch-live-biden-swears-in-buttigieg-at-transportation-department|accessdate=February 3, 2021}}</ref>
==== Delo kot minister ====
[[Slika:Secretary_Buttigieg_visits_Union_Station_(1).jpg|sličica|Buttigieg je na svoj prvi polni dan kot minister za promet obiskal postajo Washington Union Station.]]
Kot minister za promet je Buttigieg delal na reorganizaciji notranje politične strukture ministrstva, vključno z izvedbo temeljitega postopka pregleda pravil, sprejetih pod Trumpovo administracijo. <ref>{{Navedi splet|title=USDOT Begins Undoing Trump-Era Restrictions on Rulemaking|url=https://www.ttnews.com/articles/usdot-begins-undoing-trump-era-restrictions-rulemaking|website=Transport Topics|accessdate=March 31, 2021|date=March 24, 2021}}</ref> <ref>{{Navedi novice|last=Laris|first=Michael|title=Rolling back a rollback: Buttigieg deletes some Trump-era limits on regulation|url=https://www.washingtonpost.com/local/trafficandcommuting/buttigieg-transportation-regulation/2021/03/24/8bfc8d76-8cb3-11eb-a6bd-0eb91c03305a_story.html|work=Washington Post|accessdate=March 31, 2021|date=March 24, 2021}}</ref> Buttigieg je na primer 19. maja 2021 ponovno uvedel pilotni program [[Barack Obama|iz Obamove]] dobe, ki zagotavlja lokalno zaposlovanje za projekte [[Javna dela|javnih del]], s ciljem pomagati manjšinam in prikrajšanim posameznikom. Ta program je bil leta 2017 med Trumpovo administracijo preklican, ko se je ministrstvo za promet vrnilo k pravilom, določenim med [[Ronald Reagan|Reaganovo]] administracijo, ki so prepovedovala geografsko pogojene zaposlitvene preference. <ref>{{Navedi splet|last=Yen|first=Hope|last2=Khalil|first2=Ashraf|title=Reversing Trump, Buttigieg reinstates local hiring program|url=https://apnews.com/article/donald-trump-government-and-politics-business-0ded624789ae500d13d485617b1dd070|website=AP NEWS|accessdate=May 20, 2021|date=May 19, 2021}}</ref>
Buttigieg je konec februarja 2021 nagovoril Združenje afroameriških županov, da bi razpravljal o sistemskem rasizmu. Trdil je, da so napačne naložbe v zvezno prometno in infrastrukturno politiko prispevale k rasni neenakosti. <ref>{{Navedi splet|last=Wehrman|first=Jessica|title=Buttigieg makes equity a top priority for DOT|url=https://www.rollcall.com/2021/02/23/buttigieg-makes-equity-a-top-priority-for-dot/|website=Roll Call|accessdate=April 1, 2021|date=February 23, 2021}}</ref> V začetku marca 2021 je ''Politico'' opozoril, da je Buttigieg v skoraj vsakem intervjuju za medije omenil rasno enakost v zvezi z njegovim delom na ministrstvu. <ref>{{Navedi splet|last=Mintz|first=Sam|title=How Biden is betting on Buttigieg to drive a new era of racial equity|url=https://www.politico.com/news/2021/03/08/biden-buttigieg-acial-equity-473928|website=POLITICO|accessdate=April 1, 2021|date=March 8, 2021}}</ref> Konec junija 2022 je Buttigieg začel pilotni program Reconnecting Communities v vrednosti milijarde dolarjev za vzpostavitev rasne enakosti na cestah. <ref>{{Navedi splet|title=Biden Administration Announces First-Ever Funding Program Dedicated to Reconnecting American Communities|url=https://www.transportation.gov/briefing-room/biden-administration-announces-first-ever-funding-program-dedicated-reconnecting|publisher=U.S. Department of Transportation|website=Transportation.gov|date=June 30, 2022|accessdate=July 1, 2022}}</ref> Program, ki uporablja denar iz Zakona o naložbah v infrastrukturo in delovnih mestih, želi ponovno povezati mesta in soseske, ki jih delijo ceste, s projekti, kot so hitre avtobusne linije, pešpoti in načrtovalske študije. <ref>{{Navedi splet|title=Buttigieg launches $1B pilot to build racial equity in roads|url=https://apnews.com/article/race-and-ethnicity-racial-injustice-transportation-pete-buttigieg-48e09f253781c89359d875f19fc70f9d|last=Yen|first=Hope|publisher=Associated Press|date=June 30, 2022|accessdate=July 1, 2022}}</ref>Po rojstvu dvojčkov leta 2021 je Buttigieg vzel [[Porodniški dopust|starševski dopust]]. To je postalo predmet ostrih kritik in posmeha s strani konservativnih in republikanskih osebnosti. Nekateri politični analitiki so opazili [[Homofobija|homofobne]] tone v napadih na Buttigiegovo odločitev, da vzame starševski dopust. <ref>Multiple sources:</ref> Potem ko so ga konservativci kritizirali zaradi očetovskega dopusta, je Buttigieg izjavil, da se ne bo opravičil za "skrb za moja nedonošenčka dvojčka. Delo, ki ga opravljamo, je veselo, izpolnjujoče, čudovito delo." <ref name="Kindelan">{{Navedi novice|last=Kindelan|first=Katie|title=Pete Buttigieg responds to paternity leave criticism as Congress weighs national paid leave|url=https://abcnews.go.com/GMA/Family/pete-buttigieg-responds-paternity-leave-criticism-congress-weighs/story?id=80642969|accessdate=October 27, 2021|work=[[Good Morning America]]|date=October 19, 2021}}</ref> Po navedbah njegovega ministrstva je bil Buttigieg na plačanem dopustu od sredine avgusta 2021, kjer je bil en mesec "večinoma nedolžen, razen pri pomembnih agencijskih odločitvah in zadevah, ki jih ni bilo mogoče prenesti", in "od takrat povečuje svoje dejavnosti", pri čemer se je v začetku oktobra 2021 večkrat pojavil v medijih. <ref>{{Navedi novice|last=Thompson|first=Alex|last2=Sfondeles|first2=Tina|title=Can Pete Buttigieg have it all?|url=https://www.politico.com/newsletters/west-wing-playbook/2021/10/14/can-pete-buttigieg-have-it-all-494710|accessdate=October 27, 2021|work=[[Politico]]|date=October 14, 2021}}</ref> Bela hiša je odobrila Buttigiegov dopust. <ref name="Kindelan" />
Po sprejetju Zakona o naložbah v infrastrukturo in delovnih mestih je ''[[Business Insider|Insider]]'' Buttigiega označil za "najmočnejšega ministra za promet doslej", saj ima ministrstvo zdaj na voljo 210 milijard dolarjev diskrecijskih nepovratnih sredstev. <ref>{{Navedi splet|last=Wren|first=Adam|last2=Rojas|first2=Warren|title=Pete Buttigieg is about to become the most powerful transportation secretary ever|url=https://www.businessinsider.com/buttigieg-infrastructure-bill-transportation-secretary-2021-11|accessdate=November 16, 2021|website=Business Insider|language=en-US}}</ref>
Predsednik Biden ga je imenoval v Svet Bele hiše za konkurenco, ki je usklajeval politike za spodbujanje gospodarske konkurence. <ref name="Scola-2024">{{Navedi novice|last=Scola|first=Nancy|date=November 3, 2024|title='I Didn't Do an About-Face on Pete Buttigieg. Buttigieg Did an About-Face on Me.'|url=https://www.politico.com/news/magazine/2024/11/03/pete-buttigieg-tough-on-airlines-00181436|work=Politico}}</ref>
==== Letalstvo ====
Po resnih težavah, ki so se leta 2022 pojavile v potniškem letalstvu Združenih držav Amerike, kot je bil na primer propad počitniške družbe Southwest Airlines, se je Buttigieg soočil s kritikami, ker ni sprejel dovolj ukrepov za kaznovanje malomarnih letalskih družb. <ref>{{Navedi splet|last=Walker|first=Mark|date=January 20, 2023|title=Air Travel Debacles Put a Star of Biden's Cabinet in the Hot Seat|url=https://www.nytimes.com/2023/01/20/us/politics/pete-buttigieg-southwest-faa.html|accessdate=March 31, 2023|website=The New York Times}}</ref> Buttigieg je nato ministrstvu za promet naročil, naj obravnava monopolizacijo in pravice potrošnikov v panogi. <ref name="Scola-20242">{{Navedi novice|last=Scola|first=Nancy|date=November 3, 2024|title='I Didn't Do an About-Face on Pete Buttigieg. Buttigieg Did an About-Face on Me.'|url=https://www.politico.com/news/magazine/2024/11/03/pete-buttigieg-tough-on-airlines-00181436|work=Politico}}</ref> Predsednik Biden in minister Buttigieg sta vzpostavila flightrights.gov, nadzorno ploščo za pomoč strankam letalskih prevoznikov, ki stranke obvešča o odškodnini, do katere so upravičene po odpovedi ali zamudi letov. <ref name="advocate.com">{{Navedi splet|url=https://www.advocate.com/politics/pete-buttigieg-airline-regulations|title=Buttigieg and Biden Look to Shore up Airline Consumer Protections}}</ref> Na ministrstvu je ustanovil tudi položaj glavnega uradnika za konkurenco. Marca 2023 je Buttigieg nasprotoval predlagani združitvi Spirit Airlines in Frontier Airlines kot protikonkurenčni. <ref name="Scola-20242" />
Decembra 2023 je Ministrstvo za promet letalski družbi Southwest Airlines naložilo rekordno globo v višini 140 milijonov dolarjev zaradi množičnih kršitev [[Zaščita potrošnikov|zakonov o varstvu potrošnikov]] leta 2022, ko je družba odpovedala lete in pustila več kot 2 milijona potnikov na cedilu. <ref>{{Navedi novice|date=December 18, 2023|title=Transportation Secretary Pete Buttigieg discusses penalties on Southwest Airlines|first=A|last=Martínez|work=NPR|url=https://www.npr.org/2023/12/18/1219956688/what-s-being-done-to-avoid-a-repeat-of-last-year-s-travel-cancellations-and-dela}}</ref> 30. oktobra 2024 je Buttigieg sporočil, da je začelo veljati pravilo, ki od letalskih družb zahteva, da samodejno povrnejo denar potnikom, katerih leti so odpovedani in ne sprejmejo drugega leta, pa tudi če niso opravljene plačane storitve. <ref>{{Navedi splet|date=2024-10-30|title=Airlines must now give automatic refunds for significant delays. Here's what to know.|url=https://www.cbsnews.com/news/airline-refunds-for-delayed-flights-dot-rule/|accessdate=2024-11-16|website=CBS News|language=en-US}}</ref>
Buttigieg podpira zakon o preprečevanju neželenih stroškov (Junk Fee Prevention Act). Če bi bil sprejet na zvezni ravni, bi znižal stroške, povezane s porabo denarja za nekatere oblike zabave, hotelske sobe, storitve, povezane z letališči, in potovanja. <ref name="advocate.com2">{{Navedi splet|url=https://www.advocate.com/politics/pete-buttigieg-airline-regulations|title=Buttigieg and Biden Look to Shore up Airline Consumer Protections}}</ref>
==== Infrastruktura ====
Buttigieg je konec marca 2021 obvestil kongres, da namerava Bidenova administracija dati prednost gradnji projekta predora Gateway Rail zaradi njegovega gospodarskega pomena. <ref>{{Navedi splet|date=March 26, 2021|title=NYC-NJ tunnel plan has 'sense of urgency,' Buttigieg says|url=https://www.crainsnewyork.com/transportation/nyc-nj-tunnel-plan-has-sense-urgency-buttigieg-says|accessdate=April 1, 2021|website=Crain's New York Business}}</ref> Napredek projekta, ki ga je [[Donald Trump|predsednik Trump]] ustavil, <ref>{{Navedi novice|last=Liang|first=Keith|date=March 25, 2021|title=NYC-N.J. Tunnel Plan Has 'Sense of Urgency,' Buttigieg Says|url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2021-03-25/buttigieg-says-gateway-tunnel-planning-is-progressing|accessdate=April 1, 2021|work=Bloomberg.com}}</ref> naj bi se po besedah vodje senatne večine Chucka Schumerja pospešil. Buttigieg je napovedal oceno vplivov projekta na okolje, kar je bilo v veliki meri razumljeno kot znak velikega napredka pri projektu. <ref>{{Navedi splet|date=March 26, 2021|title=Biden Administration Prioritizing Gateway Tunnel Project|url=https://newyork.cbslocal.com/2021/03/26/gateway-tunnel-project-biden-administration|accessdate=April 1, 2021|website=CBS New York|publisher=WLNY}}</ref> Buttigieg je bil tudi promotor ameriškega načrta za delovna mesta <ref>{{Navedi splet|last=Mulero|first=Eugene|date=March 25, 2021|title=Secretary Buttigieg Promotes Transformative Infrastructure Plan|url=https://www.ttnews.com/articles/secretary-buttigieg-promotes-transformative-infrastructure-plan|accessdate=May 20, 2021|website=Transport Topics}}</ref> in zakona o naložbah v infrastrukturo in delovnih mestih. <ref>{{Navedi splet|date=August 10, 2021|title=US Transportation Secretary Pete Buttigieg visits NJ to tout infrastructure bill|url=https://westchester.news12.com/us-transportation-secretary-pete-buttigieg-visits-nj-to-tout-infrastructure-bill|accessdate=September 9, 2021|website=westchester.news12.com}}</ref>
==== Drugi ukrepi ====
Na začetku svojega mandata je Buttigieg opozoril, da so ukrepi Združenih držav Amerike na področju [[Prometna varnost|varnosti v cestnem prometu]] pomanjkljivi, in predlagal izboljšanje zasnove cest. Čeprav je priznal, da Združene države Amerike zaostajajo za drugimi razvitimi državami glede varnosti kolesarjev in pešcev, je Buttigieg spodbudil večji poudarek na človeškem vedenju v infrastrukturni politiki. <ref>{{Navedi splet|last=Spencer|first=Ben|date=March 26, 2021|title=Buttigieg: US falls short on pedestrian safety|url=https://www.itsinternational.com/its17/its8/news/buttigieg-us-falls-short-pedestrian-safety|accessdate=April 1, 2021|website=ITS International}}</ref> <ref>{{Navedi splet|date=March 26, 2021|title=Buttigieg: 'We're better off if decisions revolve around human beings'|url=https://www.itsinternational.com/video/buttigieg-were-better-if-decisions-revolve-around-human-beings|accessdate=October 4, 2021|website=ITS International}}</ref> Prav tako je Buttigieg marca 2021 nakazal, da je odprt za cestninjenje na avtocesti Interstate 80, ne pa za cestninjenje mostov, in namesto tega predlagal "rešitve širšega spektra", kot je davek na prevožene kilometre. <ref>{{Navedi splet|last=Deleno|first=Joe|date=March 9, 2021|title=Transportation Secretary Pete Buttigieg Shares Thoughts On Bridge And I-80 Tolls In Exclusive One-On-One|url=https://pittsburgh.cbslocal.com/2021/03/09/transportation-secretary-pete-buttigieg-bridge-and-i-80-tolls/|accessdate=April 1, 2021}}</ref> <ref>{{Navedi splet|date=March 28, 2021|title=Pete Buttigieg vehicle miles tax: how would it work?|url=https://en.as.com/en/2021/03/28/latest_news/1616931248_210341.html|accessdate=April 1, 2021|website=AS.com}}</ref> Vendar Bidenova administracija v infrastrukturni načrt, ki ga je objavila tisti mesec, ni vključila davka na gorivo ali davka na prevožene kilometre. <ref>{{Navedi splet|last=Kelly|first=Caroline|date=March 29, 2021|title=Buttigieg says no gas or mileage tax in Biden's infrastructure plan|url=https://edition.cnn.com/2021/03/29/politics/buttigieg-no-gas-tax-mileage-tax-biden-infrastructure-plan-cnntv/index.html|accessdate=April 1, 2021|website=CNN}}</ref>
Junija 2021 je Bela hiša ustanovila delovno skupino za reševanje motenj v dobavni verigi, Buttigieg pa je bil eden od njenih vodij. <ref>{{Navedi novice|last=Shepardson|first=David|date=July 17, 2021|title=U.S. officials look to address transportation supply chain issues|url=https://www.reuters.com/business/us-officials-look-address-transportation-supply-chain-issues-2021-07-16/|accessdate=October 27, 2021|work=[[Reuters]]}}</ref> Do oktobra 2021 so globalna ozka grla v dobavni verigi povzročila rekordno pomanjkanje gospodinjskih izdelkov za ameriške potrošnike. Buttigieg je kot vzroka za motnje navedel veliko povpraševanje in pandemijo, hkrati pa napovedal, da se bodo motnje "nadaljevale tudi v naslednjem letu". <ref>{{Navedi novice|last=Rosa|first=Joanne|date=October 21, 2021|title=Pete Buttigieg defends paternity leave, says supply chain issues have 'no easy fix'|url=https://abcnews.go.com/Politics/pete-buttigieg-defends-paternity-leave-supply-chain-issues/story?id=80670846|accessdate=October 27, 2021|work=[[ABC News (United States)|ABC News]]}}</ref> <ref>{{Navedi novice|last=Cole|first=Devan|last2=Hoffman|first2=Jason|date=October 17, 2021|title=Buttigieg says US supply chain issues will 'certainly' continue into 2022|url=https://edition.cnn.com/2021/10/17/politics/pete-buttigieg-supply-chain-issues-cnntv/index.html|accessdate=October 27, 2021|work=[[CNN]]}}</ref>[[Slika:Secretary_Buttigieg_visits_East_Palestine,_Ohio_(1).jpg|sličica|Buttigieg na kraju nesreče v vzhodni Palestini v Ohiu, 23. februarja 2023]]
3. februarja 2023 je East Palestini v Ohiu iztiril tovorni vlak, ki je prevažal [[Vinil klorid|vinilklorid]], [[Butilakrilat|butil akrilat]], etilheksil akrilat in etilen glikol monobutyl eter. Na zahtevo državnih uradnikov so reševalne ekipe izvedle nadzorovano sežiganje razlitja, pri čemer sta se v zrak sprostila [[vodikov klorid]] in [[fosgen]]. Posledično so bili evakuirani prebivalci v radiju 1,6 km. Buttigieg je 13. februarja [[Twitter|tvitnil,]] da bo ministrstvo "uporabilo vse ustrezne organe, da bi zagotovilo odgovornost in še naprej podpiralo varnost". <ref>{{Navedi tvit|number=1625305040280866816|user=SecretaryPete|title=We will look to these investigation results & based on them, use all relevant authorities to ensure accountability and continue to support safety}}</ref> NTSB je 23. februarja 2023 objavil predhodno poročilo, v katerem je navedeno, da so se kolesni ležaji pregreli, temperature pa so dosegle {{Convert|253|F-change}} stopinj Celzija. nad temperaturo okolice. <ref>{{Navedi novice|last=Becky Sullivan|date=February 23, 2023|title=NTSB: Overheated wheel bearing led to Ohio train derailment|url=https://www.npr.org/2023/02/23/1158972561/east-palestine-train-derailment-ntsb-preliminary-report-wheel-bearing|accessdate=March 13, 2023|work=NPR}}</ref> V tednih po iztirjenju se prometni oddelek pod vodstvom Buttigiega ni umaknil k ponovni uvedbi pravila o varnosti v železniškem prometu iz leta 2015, katerega cilj je bil razširiti uporabo boljše zavorne tehnologije, ki ga je Trumpova administracija preklicala. Buttigiegov prometni oddelek je razmišljal o še večji omilitvi pravil o varnosti pri zaviranju. <ref>{{Navedi novice|last=Rock|first=Julia|last2=Burns|first2=Rebecca|date=February 10, 2023|title="There Will Be More Derailments"|url=https://www.levernews.com/there-will-be-more-derailments/|accessdate=February 28, 2023|work=The Lever|language=en}}</ref> Buttigieg se je zaradi svojega odziva na iztirjenje soočil s kritikami osebnosti z različnih koncev političnega spektra, tako s strani demokratov, kot sta Nina Turner in [[Ilhan Omar]], kot tudi republikancev, kot sta [[JD Vance]] in Anna Paulina Luna. <ref>{{Navedi novice|last=Palmer|first=Ewan|date=February 14, 2023|title=Biden Admin Under Increasing Pressure Over Ohio Train Disaster|url=https://www.newsweek.com/ohio-train-derail-eat-palestine-chemical-pete-buttigieg-1781018|accessdate=February 23, 2023|work=Newsweek}}</ref> Tudi nekdanji predsednik Donald Trump je kritiziral Buttigiega, ker med svojim obiskom še ni obiskal kraja nesreče. <ref>{{Navedi novice|last=Garrity|first=Kelly|last2=Wren|first2=Adam|date=February 23, 2023|title=Buttigieg, standing near Ohio derailment site, says he could have spoken 'sooner'|url=https://www.politico.com/news/2023/02/23/buttigieg-derailment-spoken-sooner-00084177|accessdate=February 28, 2023|work=POLITICO|language=en}}</ref> Marca 2023 se je Buttigieg pojavil na CNN in za kabelsko televizijo povedal, da ni predvidel posledic iztirjenja in da je storil napako, ker ni prej obiskal vzhodne Palestine. <ref>{{Navedi splet|date=March 5, 2023|title=Pete Buttigieg admits mistakes in East Palestine derailment response|url=https://www.independent.co.uk/news/world/americas/pete-buttigieg-east-palestine-norfolk-southern-derailment-b2294539.html|accessdate=March 6, 2023|language=en}}</ref> <ref>{{Navedi splet|last=Dovere|first=Edward-Isaac|date=March 5, 2023|title=Pete Buttigieg starts to rethink how he does his job in wake of Ohio train disaster|url=https://www.cnn.com/2023/03/05/politics/pete-buttigieg-ohio-train-derailment/index.html|accessdate=March 6, 2023|website=CNN Politics|language=en}}</ref>
=== Kariera po državnem sekretarju (2025–danes) ===
Januarja 2025 so se pojavila poročila v medijih, da Buttigieg razmišlja o kandidaturi za ameriški senat v Michiganu, potem ko se je ameriški senator Gary Peters kot pričakovano upokojil. <ref>{{Navedi splet|last=Nichols|first=Hans|date=2025-01-28|title=Scoop: Pete Buttigieg taking "serious look" at Michigan Senate race in 2026|url=https://www.axios.com/2025/01/28/pete-buttigieg-michigan-senate|accessdate=2025-01-28|website=Axios|language=en}}</ref> Pred tem je izrazil zanimanje za kandidaturo na volitvah za guvernerja države, kjer bi nadomestil dosedanjo guvernerko [[Gretchen Whitmer]], ki je imela omejen mandat. <ref>{{Navedi splet|last=Schuster|first=Simon D.|date=2024-11-11|title=Has Michigan governor race begun? Duggan spurs speculation. Here's who might run|url=https://bridgemi.com/michigan-government/has-michigan-governor-race-begun-duggan-spurs-speculation-heres-who-might-run/|accessdate=2024-11-14|website=[[Bridge Michigan]]|language=en}}</ref>
Od februarja do aprila 2025 je Buttigieg deloval kot sodelavec na Inštitutu za politiko [[Univerza v Chicagu|Univerze v Chicagu]], kjer je vsak teden na kampusu vodil seminar. <ref>{{Navedi splet|title=Pete Buttigieg|url=https://politics.uchicago.edu/fellows/current-fellows/pete-buttigieg|accessdate=2025-02-11|website=Institute of Politics|language=en-US|archive-date=2025-02-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20250211215223/https://politics.uchicago.edu/fellows/current-fellows/pete-buttigieg|url-status=dead}}</ref>
Marca 2025 se je Buttigieg odločil, da leta 2026 ne bo kandidiral za ameriški senat v Michiganu, viri pa pravijo, da namesto tega razmišlja o kandidaturi za predsednika leta 2028. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.nytimes.com/2025/03/13/us/politics/buttigieg-michigan-senate-2028-president.html|title=Pete Buttigieg, a Possible 2028 Contender, Won't Run for Senate in Michigan|date=March 13, 2025|accessdate=March 13, 2025|website=The New York Times|first=Katie|last=Glueck|first2=Reid J.|last2=Epstein}}</ref>
=== Politična stališča ===
==== Infrastruktura ====
Med svojo kampanjo za [[Demokratska stranka (Združene države Amerike)|demokratsko]] nominacijo leta 2020 je Buttigieg predlagal porabo 1 dolarja{{Presledki}}bilijonov dolarjev za ameriške infrastrukturne projekte v naslednjih desetih letih, pri čemer se ocenjuje, da bo načrt ustvaril vsaj šest milijonov delovnih mest. Načrt se je osredotočal na [[Trajnostna energija|zeleno energijo]], zaščito vodovodne vode pred svincem, popravilo cest in mostov, izboljšanje javnega prevoza, popravilo šol, zagotavljanje dostopa do širokopasovnega interneta in pripravo skupnosti na poplave in druge naravne nesreče. <ref>{{Navedi splet|title=Presidential Candidate Buttigieg Promises to Pass Infrastructure Legislation if Elected|url=https://www.forconstructionpros.com/asphalt/news/21109945/presidential-candidate-buttigieg-promises-to-pass-infrastructure-legislation-if-elected|website=For Construction Pros|date=January 13, 2020}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.indystar.com/story/news/environment/2020/01/14/environmental-impacts-buttigiegs-1-trillion-infrastructure-plan/4430332002/|title=What you need to know about the environmental impacts of Buttigieg's new $1 trillion infrastructure plan|first=London|last=Gibson|website=The Indianapolis Star}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://resources.peteforamerica.com/documents/Palm-Cards-Printable_Infrastructure.pdf|title=Campaign Infrastructure fact sheet|accessdate=January 15, 2020|archivedate=January 15, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200115033317/https://resources.peteforamerica.com/documents/Palm-Cards-Printable_Infrastructure.pdf}}</ref>
==== Socialne teme ====
Buttigieg podpira pravico do splava <ref>{{Navedi splet|last=Relman|first=Eliza|title=Pete Buttigieg is running for President in 2020. Here's everything we know about the candidate and how he stacks up against the competition.|url=https://www.businessinsider.com/who-is-pete-buttigieg-bio-age-family-key-positions-2019-3|website=[[Business Insider]]|accessdate=April 28, 2019}}</ref> <ref>{{Navedi revijo|last=Alter|first=Charlotte|date=April 14, 2019|title=Pete Buttigieg enters presidential race with a message of generational change|url=https://time.com/5570327/pete-buttigieg-presidential-candidate-2020/|magazine=[[Time (magazine)|Time]]|location=New York City|archive-url=https://web.archive.org/web/20190428031517/http://time.com/5570327/pete-buttigieg-presidential-candidate-2020/|archive-date=April 28, 2019|access-date=April 28, 2019}}</ref> in razveljavitev Hydeovega amandmaja, ki blokira zvezno financiranje storitev splava, razen v primerih posilstva, incesta ali če je ogroženo življenje matere. <ref>{{Navedi splet|title=Pete Buttigieg's political stances|url=https://www.isidewith.com/candidates/pete-buttigieg/stances|website=iSideWith|accessdate=April 28, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190428023553/https://www.isidewith.com/candidates/pete-buttigieg/stances|archivedate=April 28, 2019}}</ref> Zavzema se za spremembo zakonodaje o državljanskih pravicah, vključno z zveznim zakonom o enakosti, da bi LGBT Američani prejeli zvezno zaščito pred diskriminacijo. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.washingtonblade.com/2019/02/05/pete-buttigieg-makes-pitch-to-lgbt-voters-in-bid-to-become-first-out-gay-president/|title=Pete Buttigieg makes pitch to LGBT voters in bid to become first out gay president|first=Chris|last=Johnson|date=February 5, 2019|website=Washington Blade: Gay News, Politics, LGBT Rights|accessdate=March 7, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190308081135/https://www.washingtonblade.com/2019/02/05/pete-buttigieg-makes-pitch-to-lgbt-voters-in-bid-to-become-first-out-gay-president/|archivedate=March 8, 2019}}</ref>
Buttigieg podpira širjenje možnosti za služenje vojaškega roka, vključno s prostovoljnim letom služenja vojaškega roka za tiste, ki dopolnijo 18 let. <ref name="Wren-2018">{{Navedi revijo|last=Wren|first=Adam|date=December 16, 2018|title=Pete Buttigieg has his eye on the prize|url=https://www.indianapolismonthly.com/longform/pete-buttigieg-feature|magazine=Indianapolis Monthly|access-date=April 26, 2019}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Buttigieg: We need generational change in politics|url=https://www.msnbc.com/morning-joe/watch/buttigieg-we-need-generational-change-in-politics-1461546563622|website=Morning Joe|publisher=MSNBC|accessdate=March 31, 2019|date=March 20, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190321013356/https://www.msnbc.com/morning-joe/watch/buttigieg-we-need-generational-change-in-politics-1461546563622|archivedate=March 21, 2019}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://theweek.com/articles/835755/mandatory-national-service-terrible-idea|title=Mandatory national service is a terrible idea|last=Kristian|first=Bonnie|date=April 19, 2019|website=[[The Week]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190427085103/https://theweek.com/articles/835755/mandatory-national-service-terrible-idea|archivedate=April 27, 2019|accessdate=April 27, 2019}}</ref>
Julija 2019 je Buttigieg predstavil svoj "Douglassov načrt", poimenovan po [[Abolicionizem|abolicionistu]] [[Frederick Douglass|Fredericku Douglassu]], za reševanje sistemskega rasizma v Ameriki. <ref name="Burnett-2019">{{Navedi splet|url=https://apnews.com/ede3a14f794e423388eef7162def7358|title=2020 hopeful Buttigieg pitches plan to fight systemic racism|last=Burnett|first=Sara|date=July 2, 2019|website=Associated Press|accessdate=July 5, 2019}}</ref> Pobuda bi namenila 10 dolarjev{{Presledki}}milijarda dolarjev za afroameriško podjetništvo v petih letih; nepovratna sredstva v višini 25 dolarjev{{Presledki}}milijardo za zgodovinsko črnske fakultete ; legalizacijo marihuane; izbris obsodb zaradi drog; prepolovitev števila zveznih zapornikov; in predlog novega zveznega zakona o volilnih pravicah, namenjenega povečanju dostopa do glasovanja. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.npr.org/2019/07/11/740279980/buttigieg-proposes-broad-plan-to-counter-racial-inequality|title=Buttigieg Proposes Broad Plan To Counter Racial Inequality|work=NPR|date=July 11, 2019|first=Rachel|last=Martin|first2=Josh|last2=Axelrod}}</ref> <ref name="Burnett-2019" />
Buttigieg podpira odpravo smrtne kazni <ref>{{Navedi novice|url=https://www.foxnews.com/politics/buttigieg-calls-for-scrapping-death-penalty-supporting-slave-reparations|title=Buttigieg calls for scrapping death penalty, supporting slavery reparations|work=[[Fox News]]|date=April 4, 2019|accessdate=April 4, 2019|first=Paul|last=Steinhauser|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190404175113/https://www.foxnews.com/politics/buttigieg-calls-for-scrapping-death-penalty-supporting-slave-reparations|archivedate=April 4, 2019}}</ref>, prizadevanja za razveljavitev kazenskih obsodb za manjša kazniva dejanja, povezana z drogami <ref name="Higgins-2019">{{Navedi novice|url=https://www.cnbc.com/2019/04/04/pete-buttigieg-addresses-all-lives-matter-controversy.html|title=Democratic hopeful Pete Buttigieg addresses 'all lives matter' controversy, says he no longer uses the phrase|work=[[CNBC]]|date=April 4, 2019|accessdate=April 4, 2019|first=Tucker|last=Higgins|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190404162341/https://www.cnbc.com/2019/04/04/pete-buttigieg-addresses-all-lives-matter-controversy.html|archivedate=April 4, 2019}}</ref> in odpravo zapornih kazni za kazniva dejanja posedovanja drog <ref>{{Navedi splet|first=Brooke|last=Singman|url=https://www.foxnews.com/politics/pete-buttigieg-incarceration-drug-possession|title=Pete Buttigieg calls for elimination of incarceration for drug possession offenses|publisher=[[Fox News]]|date=October 26, 2019}}</ref> .
Leta 2019 je Buttigieg pozval Združene države k dekriminalizaciji duševnih bolezni in odvisnosti s pobudami, kot so programi za vključevanje odpuščenih zapornikov. <ref name="PeteForAmerica.com-2019">{{Navedi splet|url=https://peteforamerica.com/mental-health|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191202203959/https://peteforamerica.com/policies/mental-health-and-addiction/|title=Healing and Belonging in America|website=PeteForAmerica.com|accessdate=October 4, 2021|archivedate=December 2, 2019}}</ref> Prav tako si je v svojem prvem mandatu kot predsednik Združenih držav Amerike prizadeval za 75-odstotno zmanjšanje stopnje zapornih kazni zaradi duševnih bolezni ali zlorabe substanc. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.cbsnews.com/news/pete-buttigieg-unveils-plan-to-improve-mental-health-care-and-fight-addiction/|title=Buttigieg unveils plan to improve mental health care and fight addiction|first=Jack|last=Turman|website=[[CBS News]]|date=August 23, 2019|accessdate=August 28, 2019}}</ref> <ref name="PeteForAmerica.com-2019" />
==== Podnebne spremembe ====
Med svojo kampanjo za [[Demokratska stranka (Združene države Amerike)|demokratsko]] predsedniško nominacijo je Buttigieg izjavil, da bo v primeru izvolitve obnovil zavezanost [[Združene države Amerike|Združenih držav]] Pariškemu podnebnemu sporazumu in podvojil njihovo zavezo Zelenemu podnebnemu skladu. Podpira tudi Zeleni novi dogovor, ki ga predlagajo demokrati v predstavniškem domu, <ref>{{Navedi novice|url=https://www.washingtonpost.com/politics/pete-buttigieg-the-young-and-openly-gay-midwest-mayor-finds-a-voice-in-crowded-democratic-presidential-field/2019/03/16/839f4f3c-474c-11e9-90f0-0ccfeec87a61_story.html|title=Pete Buttigieg, the young and openly gay Midwest mayor, finds a voice in crowded Democratic presidential field|work=The Washington Post|date=March 16, 2019|accessdate=March 24, 2019|first=Chelsea|last=Janes|first2=Michael|last2=Scherer|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190324113006/https://www.washingtonpost.com/politics/pete-buttigieg-the-young-and-openly-gay-midwest-mayor-finds-a-voice-in-crowded-democratic-presidential-field/2019/03/16/839f4f3c-474c-11e9-90f0-0ccfeec87a61_story.html%3Fnoredirect%3Don|archivedate=March 24, 2019}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.msn.com/en-us/video/news/buttigieg-backs-green-new-deal-resolution/vi-BBTpAxC|title=Buttigieg backs Green New Deal resolution|website=[[CNN]]|accessdate=March 7, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190327223233/https://www.msn.com/en-us/video/news/buttigieg-backs-green-new-deal-resolution/vi-BBTpAxC|archivedate=March 27, 2019}}</ref> subvencije za sončne celice ter politiko davka na ogljik in dividend za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. <ref>{{Navedi splet|website=[[NBC News]]|title=Democratic Presidential Debate|date=June 27, 2019|url=https://www.youtube.com/watch?v=cX7hni-zGD8&t=4460|accessdate=July 15, 2019}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://news.yahoo.com/mayor-pete-president-pete-crazy-thinks-ideas-arent-191944192.html|title=Mayor Pete to President Pete? It's crazy, but he thinks his ideas aren't.|first=Alexander|last=Nazaryan|website=news.yahoo.com|date=January 22, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190306135526/https://news.yahoo.com/mayor-pete-president-pete-crazy-thinks-ideas-arent-191944192.html|archivedate=March 6, 2019|accessdate=March 7, 2019}}</ref>
==== Ekonomska prepričanja ====
Buttigieg se identificira kot demokratični kapitalist<ref>{{Navedi splet|last=Stracqualursi|first=Veronica|title=Pete Buttigieg: 'Capitalism has let a lot of people down'|url=https://edition.cnn.com/2019/04/16/politics/pete-buttigieg-2020-socialism-capitalism-cnntv/index.html|website=CNN|date=April 16, 2019|accessdate=March 2, 2020}}</ref> Razmišljal je o možnosti protimonopolnih ukrepov proti velikim tehnološkim podjetjem zaradi pomislekov glede zasebnosti in varnosti podatkov. <ref name="Lizza-2019">{{Navedi novice|url=https://www.esquire.com/news-politics/a26861236/peter-buttigieg-interview/|title=The Esquire Interview: Mayor Peter Buttigieg|work=[[Esquire (magazine)|Esquire]]|date=March 2, 2019|accessdate=March 24, 2019|first=Ryan|last=Lizza|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190324114203/https://www.esquire.com/news-politics/a26861236/peter-buttigieg-interview/|archivedate=March 24, 2019}}</ref> Med [[Demokratska stranka (Združene države Amerike)|demokratskimi]] primarnimi volitvami je podpiral zmanjšanje primanjkljaja in dolga, saj je trdil, da velik dolg otežuje vlaganje v infrastrukturo, zdravje in varnost. <ref>{{Navedi splet|title=Pete Buttigieg calls for deficit reduction, swiping at Bernie Sanders|first=Sahil|last=Kapur|url=https://www.nbcnews.com/politics/2020-election/pete-buttigieg-calls-deficit-reduction-swiping-bernie-sanders-n1133206|accessdate=December 16, 2020|website=NBC News|date=February 10, 2020}}</ref>
==== Izobraževanje ====
[[Slika:Pete_Buttigieg_(49405503067).jpg|sličica|Buttigieg govori pred Združenjem za izobraževanje države Iowa leta 2020]]
Buttigiegov izobraževalni načrt vključuje naložbo v višini 700 milijard dolarjev v univerzalno celodnevno varstvo otrok in predšolsko varstvo za vse otroke od dojenčka do petega leta starosti. <ref name="mainsiteedu">{{Navedi splet|title=Keeping the Promise for America's Children|url=https://peteforamerica.com/policies/education/|accessdate=February 9, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200209202128/https://peteforamerica.com/policies/education/|archivedate=February 9, 2020}}</ref> Buttigieg je predlagal tudi potrojitev financiranja iz naslova I za šole, ki poučujejo predvsem učence iz nižjih socialno-ekonomskih okolij. <ref>{{Navedi splet|title=Pete Buttigieg's education plan highlights broad agreement among Democrats on K-12 policy – though differences on charters remain|date=December 7, 2019|first=Matt|last=Barnum|first2=Kalyn|last2=Belsha|url=https://chalkbeat.org/posts/us/2019/12/07/mayor-pete-buttigieg-k-12-education-plan-charter-schools/|accessdate=February 9, 2020|publisher=[[Chalkbeat]]}}</ref> Drugi cilji vključujejo podvojitev števila novih učiteljev temnopoltih v naslednjih 10 letih; odpravo segregacije v šolah s skladom v višini 500 milijonov dolarjev; višje plače učiteljem; širitev storitev duševnega zdravja v šolah; ter ustvarjanje več programov po pouku in možnosti za poletno učenje. <ref name="mainsiteedu" />
Njegov načrt za fakulteto brez dolgov je zahteval razširitev Pell Grantov za študente z nizkimi dohodki, pa tudi druge naložbe in razveljavitev Trumpovih davčnih olajšav za bogate. <ref>{{Navedi splet|title=Pete Buttigieg's College Affordability Plan: The Goldilocks Solution|first=Michael T.|last=Nietzel|website=[[Forbes]]|url=https://www.forbes.com/sites/michaeltnietzel/2019/11/12/pete-buttigiegs-college-affordability-plan-the-goldilocks-solution/#669ca4a4545d|date=November 12, 2019|accessdate=February 9, 2020}}</ref> V skladu z Buttigiegovim načrtom za fakulteto bi spodnjih 80 odstotkov študentov glede na dohodek prejelo brezplačno izobraževanje, zgornjih 20 odstotkov pa bi plačalo vsaj del šolnine. <ref>{{Navedi splet|last=Whistle|first=Wesley|title=Mayor Pete's Middle Of The Road Plan For Higher Education|website=[[Forbes]]|url=https://www.forbes.com/sites/wesleywhistle/2019/11/14/mayor-petes-middle-of-the-road-plan-for-higher-education/#513cbe727052|accessdate=February 9, 2020}}</ref> Buttigieg je nasprotoval brezplačni šolnini za vse študente, ker je menil, da univerzalno brezplačna šolnina nepravično subvencionira družine z višjimi dohodki na račun posameznikov z nižjimi dohodki, ki ne obiskujejo fakultete. <ref name="Berman-2019">{{Navedi novice|url=https://www.washingtonpost.com/politics/2019/04/05/pete-buttigieg-argues-against-free-college-this-is-why-progressives-cant-agree-about-subsidizing-tuition/?noredirect=on|title=Pete Buttigieg argues against free college. This is why progressives can't agree about subsidizing tuition.|work=The Washington Post|date=April 5, 2019|accessdate=April 5, 2019|first=Elizabeth|last=Berman}}</ref> To stališče je Buttigiega ločilo od njegovih tekmecev na predsedniških volitvah leta 2020. <ref name="Berman-2019" />
==== Zunanja politika ====
Buttigieg je pozval k spremembi strukture obrambnih izdatkov, <ref>{{Navedi novice|title=Defense budget levels: Where the candidates stand|url=https://www.washingtonpost.com/graphics/politics/policy-2020/foreign-policy/defense-budget/|work=The Washington Post|accessdate=March 2, 2020}}</ref> hkrati pa namignil, da bi morda podprl splošno povečanje obrambnih izdatkov. <ref>{{Navedi splet|title=Candidates On The Issues|url=https://www.politico.com/2020-election/candidates-views-on-the-issues/pete-buttigieg/|website=Politico|date=March 2020|accessdate=March 2, 2020}}</ref>
Buttigieg je dejal, da verjame, da je bila [[Invazija na Afganistan 2001|ameriška invazija na Afganistan leta 2001]] po [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|napadih 11. septembra]] upravičena <ref name="Lizza-20192">{{Navedi novice|url=https://www.esquire.com/news-politics/a26861236/peter-buttigieg-interview/|title=The Esquire Interview: Mayor Peter Buttigieg|work=[[Esquire (magazine)|Esquire]]|date=March 2, 2019|accessdate=March 24, 2019|first=Ryan|last=Lizza|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190324114203/https://www.esquire.com/news-politics/a26861236/peter-buttigieg-interview/|archivedate=March 24, 2019}}</ref> vendar je podprl načrtovani umik ameriških čet iz regije z ohranitvijo obveščevalne prisotnosti. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.pbs.org/newshour/politics/what-does-pete-buttigieg-believe-where-the-candidate-stands-on-7-issues|title=What does Pete Buttigieg believe? Where the candidate stands on 7 issues|first=Jessica|last=Yarvin|date=February 15, 2019|website=[[PBS NewsHour]]|accessdate=March 7, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190306222851/https://www.pbs.org/newshour/politics/what-does-pete-buttigieg-believe-where-the-candidate-stands-on-7-issues|archivedate=March 6, 2019}}</ref> Je odločen podpornik [[Izrael|Izraela]], <ref>{{Navedi novice|url=https://www.vox.com/2019/4/3/18293545/pete-buttigieg-democrats-president-israel-omar-palestine|title=Democrats are increasingly critical of Israel. Not Pete Buttigieg.|work=[[Vox (website)|Vox]]|date=April 3, 2019|accessdate=April 4, 2019|first=Alex|last=Ward|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190403233033/https://www.vox.com/2019/4/3/18293545/pete-buttigieg-democrats-president-israel-omar-palestine|archivedate=April 3, 2019}}</ref> <ref name="Nahmias">Omri Nahmias, [https://www.jpost.com/International/Buttigieg-US-support-for-Israel-is-not-support-for-annexation-606093 Pete Buttigieg: U.S. support for Israel is not support for annexation], ''Jerusalem Post'' (October 29, 2019).</ref> podpira rešitev [[Izraelsko-palestinski konflikt|izraelsko-palestinskega konflikta]] z dvema državama, <ref name="Nahmias" /> <ref>Jackson Richmand, [https://www.jns.org/record-at-a-glance-mayor-pete-buttigieg-supports-two-state-solution-blames-hamas-for-lack-of-peace/ Record at a glance: Mayor Pete Buttigieg supports two-state solution, blames Hamas for lack of peace], [[Jewish News Syndicate]] (April 15, 2019).</ref> nasprotuje predlogom, da bi Izrael priključil [[Zahodni breg]] [[Ozemlja pod okupacijo Izraela|, ki ga zaseda Izrael]], <ref name="Nahmias" /> in ne odobrava komentarjev izraelskega premierja [[Benjamin Netanjahu|Benjamina Netanjahuja]] v podporo uporabi izraelske zakonodaje v judovskih naseljih na Zahodnem bregu. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.timesofisrael.com/democratic-presidential-candidate-pans-pms-harmful-comments-on-settlements/|title=Democratic presidential candidate pans PM's 'harmful' comments on settlements|first=Ron|last=Kampeas|website=Times of Israel|date=April 7, 2019|accessdate=April 13, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190409120427/https://www.timesofisrael.com/democratic-presidential-candidate-pans-pms-harmful-comments-on-settlements/|archivedate=April 9, 2019}}</ref>
Leta 2008 je Buttigieg v ''časopisu The New York Times'' napisal kolumno, v kateri je Združene države pozval k podpori ''[[De iure - de facto|de facto]]'' neodvisne republike Somaliland. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2008/07/31/opinion/31iht-edmyers.1.14914273.html|title=Opinion | Tourists in Somaliland|work=The New York Times|date=July 31, 2008}}</ref>
Junija 2019 je Buttigieg dejal: »Še naprej bomo odprti za sodelovanje z režimom, kot je Kraljevina Saudova Arabija, v korist ameriškega ljudstva. Vendar ne moremo več prodajati svojih najglobljih vrednot zaradi dostopa do fosilnih goriv in donosnih poslovnih dogovorov.« <ref>{{Navedi novice|title=The Democratic candidates on foreign policy|url=https://foreignpolicy.com/2020-election/|work=[[Foreign Policy]]}}</ref> Podpira konec ameriške podpore Saudovi Arabiji v vojni Saudove Arabije v Jemnu. <ref>{{Navedi novice|title=Where 2020 Democrats stand on foreign policy|url=https://www.washingtonpost.com/graphics/politics/policy-2020/foreign-policy/|work=The Washington Post|date=November 21, 2019}}</ref>
Buttigieg je obsodil Kitajsko zaradi množičnega pridržanja etničnih Ujgurov v [[Šindžjang|Xinjiangu]]. <ref>{{Navedi novice|title=China Bashes NYT's Xinjiang Story as Warren, Buttigieg Criticize|url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2019-11-18/china-bashes-nyt-s-xinjiang-story-as-warren-buttigieg-criticize|work=Bloomberg|date=November 18, 2019}}</ref> Kritiziral je Trumpovo odločitev o umiku ameriških vojakov iz Sirije, kar je po mnenju kritikov dalo [[Turčija|Turčiji]] zeleno luč za začetek vojaške ofenzive proti sirskim Kurdom. <ref>{{Navedi novice|title=Mayor Pete Decries Trump's Decision to Withdraw Troops from Northern Syria|first=Jamilah|last=King|url=https://www.motherjones.com/politics/2019/10/mayor-pete-decries-trumps-decision-to-withdraw-troops-from-northern-syria/|work=Mother Jones|date=October 13, 2019}}</ref>
==== Zdravstveno varstvo ====
Buttigieg je nasprotoval prizadevanjem republikancev, da razveljavijo Zakon o varstvu pacientov in dostopni zdravstveni oskrbi. <ref name="swoon3">{{Navedi splet|last=Colombo|first=Hayleigh|title=Some national Democrats swoon over South Bend Mayor Pete Buttigieg|url=https://www.ibj.com/articles/65820-some-national-democrats-swoon-over-south-bend-mayor-pete-buttigieg|website=Indiana Business Journal|accessdate=November 14, 2019|date=October 12, 2017}}</ref>
Leta 2018 je Buttigieg dejal, da podpira program Medicare za vse. <ref>Daniel Strauss, [https://www.politico.com/news/2019/10/16/buttigieg-tweet-medicare-for-all-048745 Buttigieg backed 'Medicare for All' in 2018 tweet], ''Politico'' (October 16, 2019).</ref> Med svojo predsedniško kampanjo je Buttigieg promoviral ''program Medicare za vse, ki si ga želijo'', ki vključuje javno možnost zdravstvenega zavarovanja. <ref>Abby Goodnough, [https://www.nytimes.com/2019/11/24/health/public-option-medicare-for-all.html 'Public Option' Draws Voters Unsure About 'Medicare for All'], ''The New York Times'' (November 24, 2019).</ref> <ref>[https://www.npr.org/2019/11/08/774716877/just-the-right-policy-pete-buttigieg-on-his-medicare-for-all-who-want-it-plan 'Just The Right Policy': Pete Buttigieg On His 'Medicare For All Who Want It' Plan], NPR, ''Morning Edition'' (November 8, 2019).</ref> <ref name="JuneDebateTran">[https://www.washingtonpost.com/politics/2019/06/28/transcript-night-first-democratic-debate/ Transcript: Night 2 of the first Democratic debate] (June 28, 2019).</ref> Pozitivno je govoril o sistemu vseh plačnikov v Marylandu. <ref name="CSPAN">{{Navedi splet|url=https://www.c-span.org/video/?457199-1/indiana-mayor-pete-buttigieg-launches-2020-exploratory-committee|title=Indiana Mayor Pete Buttigieg Launches 2020 Exploratory Committee|date=January 23, 2019|publisher=C-SPAN|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190308081238/https://www.c-span.org/video/?457199-1%2Findiana-mayor-pete-buttigieg-launches-2020-exploratory-committee|archivedate=March 8, 2019}}</ref> Buttigieg je program Medicare za vse, ki si ga želijo, opisal kot vključujoč, učinkovitejši od sedanjega sistema in morebitnega predhodnika ali "postopnega prehoda" do zdravstvenega zavarovanja z enim plačnikom. <ref name="CSPAN" /> <ref name="JuneDebateTran" /> Prav tako podpira delno širitev programa Medicare, ki bi Američanom, starim od 50 do 64 let, omogočila, da se vključijo v program Medicare, in podpira predlagano zakonodajo, Zakon o dopustu za družinsko in zdravstveno zavarovanje, ki bi "ustvaril sklad, ki bi delavcem zagotavljal do 12 tednov delnega dohodka za oskrbo novorojenčkov ali družinskih članov s hudimi boleznimi." <ref>Kevin Uhrmacher, Kevin Schaul, Paulina Firozi and Jeff Stein, [https://www.washingtonpost.com/graphics/politics/policy-2020/medicare-for-all/ Where 2020 Democrats stand on Health Care], ''The Washington Post'' (last updated December 11, 2019).</ref>
Avgusta 2019 je Buttigieg izdal 300 dolarjev vreden{{Presledki}}milijardni načrt za širitev storitev duševnega zdravja in boj proti odvisnosti. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.politico.com/story/2019/08/23/pete-buttigieg-mental-health-addiction-1472516|title=How Pete Buttigieg would tackle the mental health and addiction crisis|last=Ehley|first=Brianna|website=[[Politico]]|date=August 23, 2019|accessdate=August 28, 2019}}</ref> <ref name="PeteForAmerica.com-20192">{{Navedi splet|url=https://peteforamerica.com/mental-health|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191202203959/https://peteforamerica.com/policies/mental-health-and-addiction/|title=Healing and Belonging in America|website=PeteForAmerica.com|accessdate=October 4, 2021|archivedate=December 2, 2019}}</ref>
==== Priseljevanje ====
Buttigieg podpira program odloga ukrepov za prihod otrok (DACA) in je večkrat kritiziral agresivno politiko deportacije prve Trumpove administracije. Marca 2017 je za ''HuffPost'' napisal članek, v katerem je branil prebivalca Grangerja v Indiani, ki je bil deportiran po 17 letih bivanja v ZDA, kljub rednemu preverjanju pri ICE in prijavi za zeleno karto. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.huffingtonpost.com/entry/why-these-trump-voters-are-sticking-up-for-an-undocumented_us_58d14509e4b0e0d348b347e8|title=Why These Trump Voters Are Sticking Up For An Undocumented Neighbor|last=Buttigieg|first=Pete|date=March 21, 2017|website=[[HuffPost]]|accessdate=March 7, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190317050924/https://www.huffingtonpost.com/entry/why-these-trump-voters-are-sticking-up-for-an-undocumented_us_58d14509e4b0e0d348b347e8|archivedate=March 17, 2019}}</ref>
Januarja 2019 je Buttigieg za CBS News povedal, da je bil Trump "nepremišljen", ko je poslal ameriške čete na [[Državna meja med Mehiko in Združenimi državami Amerike|južno mejo]], in odločitev označil za "zadnji ukrep". <ref>{{Navedi AV medij|title=Mayor Pete Buttigieg on the experience he'd bring to the 2020 presidential campaign|date=January 31, 2019|url=https://www.youtube.com/watch?time_continue=42&v=hPb9a37rVGc|accessdate=March 7, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190401040137/https://www.youtube.com/watch?time_continue=42&v=hPb9a37rVGc|archivedate=April 1, 2019}}</ref>
== Osebno življenje ==
Buttigieg je [[Kristjani|kristjan]] <ref name="Gambino-20192">{{Navedi splet|last=Gambino|first=Lauren|title=Pete Buttigieg for president? Long-shot stands out in crowded field|url=https://www.theguardian.com/us-news/2019/mar/23/pete-buttigieg-democrat-2020-presidential-election|website=The Guardian|accessdate=February 20, 2021|date=March 23, 2019}}</ref> <ref name="cnn_2019-04-02">{{Navedi splet|url=https://www.cnn.com/2019/04/02/opinions/buttigieg-and-religion-qa-beck/index.html|title=Pete Buttigieg on faith, his marriage, and Mike Pence|last=Beck|first=Father Edward|website=CNN|date=April 2, 2019|accessdate=April 4, 2019}}</ref>. Dejal je, da je n[[Krščanstvo|vera]] močno vplivala na njegovo življenje. <ref name="Wren-20182">{{Navedi revijo|last=Wren|first=Adam|date=December 16, 2018|title=Pete Buttigieg has his eye on the prize|url=https://www.indianapolismonthly.com/longform/pete-buttigieg-feature|magazine=Indianapolis Monthly|access-date=April 26, 2019}}</ref> <ref name="Bailey-2019">{{Navedi novice|url=https://www.washingtonpost.com/amphtml/religion/2019/03/29/evangelicals-helped-get-trump-into-white-house-pete-buttigieg-believes-religious-left-will-get-him-out/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190329210041/https://www.washingtonpost.com/amphtml/religion/2019/03/29/evangelicals-helped-get-trump-into-white-house-pete-buttigieg-believes-religious-left-will-get-him-out/|archivedate=March 29, 2019|title=Evangelicals helped get Trump into the White House. Pete Buttigieg believes the religious left will get him out.|last=Bailey|first=Sarah|date=March 29, 2019|work=The Washington Post|accessdate=March 30, 2019}}</ref> <ref name="FrankBruni2">{{Navedi novice|first=Frank|last=Bruni|title=The First Gay President?|url=https://www.nytimes.com/2016/06/12/opinion/sunday/the-first-gay-president.html|work=The New York Times|date=June 11, 2016|accessdate=July 18, 2017}}</ref> Krščen je bil v [[Rimskokatoliška cerkev|katoliški cerkvi]] in obiskoval katoliške šole. <ref name="cnn_2019-04-02" /> Med študijem na [[Univerza v Oxfordu|Univerzi v Oxfordu]] je Buttigieg obiskoval [[Stolnica v Oxfordu|katedralo Christ Church]] in dejal, da se je ob vrnitvi v South Bend počutil "bolj ali manj [[Anglikanizem|anglikanskega]] ". <ref name="cnn_2019-04-02" /> Med njegovimi verskimi vplivi so [[Avguštin iz Hipona]], [[katoliško duhovništvo|katoliški duhovnik]] [[James Martin]] in [[Garry Wills]] . <ref name="Bailey-2019" /> Buttigieg je bil član [[Episkopalna cerkev|episkopalne cerkve]] in je obiskoval [[Cathedral of St. James (South Bend, Indiana)|katedralo sv.{{Presledki}}Jakoba]], medtem ko je živel v South Bendu. <ref name="Wren-20182" />
Poleg materne [[Angleščina|angleščine]] Buttigieg zna tudi [[Norveščina|norveščino]], [[Španščina|španščino]], [[Italijanščina|italijanščino]], [[Malteščina|malteščino]], [[Arabščina|arabščino]], [[darijščina|dari, perzijščino]] in [[Francoščina|francoščino]] . <ref /> <ref name="WallaceWells2">{{Navedi revijo|last=Wallace-Wells|first=Benjamin|date=February 9, 2019|title=Pete Buttigieg's quiet rebellion|url=https://www.newyorker.com/news/the-political-scene/pete-buttigiegs-quiet-rebellion|magazine=[[The New Yorker]]|access-date=March 21, 2019}}</ref> Buttigieg igra kitaro in klavir, <ref>{{Navedi novice|last=Seiger|first=Theresa|date=April 18, 2019|title=Who is Pete Buttigieg? Democratic mayor joins 2020 presidential race|url=https://www.daytondailynews.com/news/national/who-pete-buttigieg-democratic-mayor-joins-2020-presidential-race/hcIXqE9Dawq3TGSRn7IK5K|work=Dayton Daily News|accessdate=April 26, 2019|archive-date=2020-12-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20201203142540/https://www.daytondailynews.com/news/national/who-pete-buttigieg-democratic-mayor-joins-2020-presidential-race/hcIXqE9Dawq3TGSRn7IK5K/|url-status=dead}}</ref> <ref>{{Navedi novice|last=Harrell|first=Jeff|date=November 12, 2011|title=Election victors chill with guitars: Too many well-wishers force Buttigieg to miss his performance|url=http://articles.southbendtribune.com/2011-11-12/news/30392819_1_pete-buttigieg-gavin-ferlic-guitar|work=[[South Bend Tribune]]|accessdate=April 26, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190427043005/http://articles.southbendtribune.com/2011-11-12/news/30392819_1_pete-buttigieg-gavin-ferlic-guitar|archivedate=April 27, 2019}}</ref> leta 2013 pa je nastopil s simfoničnim orkestrom South Bend kot gostujoči klavirski solist z [[Ben Folds|Benom Foldsom]] . <ref>{{Navedi novice|last=Hughes|first=Andrew S.|date=February 18, 2013|title=Mayor, IUSB singers earn their ovations|url=http://articles.southbendtribune.com/2013-02-18/entertainment/37166151_1_sbso-zofia-glashauser-mayor-pete-buttigieg|work=[[South Bend Tribune]]|accessdate=April 26, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190427043140/http://articles.southbendtribune.com/2013-02-18/entertainment/37166151_1_sbso-zofia-glashauser-mayor-pete-buttigieg|archivedate=April 27, 2019}}</ref> <ref>{{Navedi novice|last=Franklin|first=Robert|date=December 23, 2013|title=South Bend Symphony Orchestra concert features Mayor Pete Buttigieg at the Morris Performing Arts Center|url=https://www.southbendtribune.com/south-bend-symphony-orchestra-concert-feat-mayor-pete-buttigieg-at/image_b3aa8758-6c0c-11e3-933b-0019bb30f31a.html|work=[[South Bend Tribune]]|accessdate=April 26, 2019|archivedate=July 29, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210729095550/https://www.southbendtribune.com/south-bend-symphony-orchestra-concert-feat-mayor-pete-buttigieg-at/image_b3aa8758-6c0c-11e3-933b-0019bb30f31a.html}}</ref> Buttigieg je bil leta 2014 Rodelov štipendist [[Aspen Institute|inštituta Aspen]] . <ref>{{Navedi sporočilo za javnost|title=Buttigieg establishes City Diversity and Inclusion Initiative|url=https://www.southbendin.gov/residents-business-government/news/2016-1-15/buttigieg-establishes-city-diversity-and-inclusion|publisher=The City of South Bend, Indiana|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180130072843/https://www.southbendin.gov/residents-business-government/news/2016-1-15/buttigieg-establishes-city-diversity-and-inclusion|archivedate=January 30, 2018}}</ref>
Buttigieg je junija 2015 v članku v časopisu ''[[South Bend Tribune]]'' razkril svojo homoseksualnost <ref name="2015gay2">{{Navedi splet|url=https://www.southbendtribune.com/news/local/south-bend-mayor-why-coming-out-matters/article_4dce0d12-1415-11e5-83c0-739eebd623ee.html|title=South Bend mayor: Why coming out matters|last=Buttigieg|first=Pete|date=June 16, 2015|accessdate=December 14, 2019}}</ref> in s tem postal prvi odkrito gejevski izvoljeni izvršni direktor v Indiani. <ref>{{Navedi revijo|last=Howey|first=Brian A.|date=June 18, 2015|title=Buttigieg crosses threshold|url=https://www.in.gov/library/files/HPI150618.pdf|magazine=Howey Politics Indiana|volume=20|issue=38|access-date=September 17, 2019|archive-date=2019-12-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20191214023205/https://www.in.gov/library/files/HPI150618.pdf|url-status=dead}}</ref> <ref>{{Navedi splet|last=Blasko|first=Erin|title=Pete Buttigieg's announcement creates a buzz|url=https://www.southbendtribune.com/news/local/pete-buttigieg-s-announcement-creates-a-buzz/article_57a803f7-3aeb-50d2-9904-b69039a07ade.html|accessdate=September 17, 2019|date=June 17, 2015}}</ref> <ref name="blaskotns">{{Navedi splet|last=Blasko|first=Erin|title=South Bend, Indiana, Mayor Announces He's Gay|url=https://www.governing.com/topics/politics/south-bend-mayor-pete-buttigiegs-is-gay.html|website=[[Governing (magazine)|Governing]]|accessdate=September 22, 2019|date=June 17, 2015}}</ref> Bil je prvi izvoljeni funkcionar v Indiani, ki se je razkril med svojim mandatom <ref>{{Navedi revijo|last=Howey|first=Brian A.|last2=Butler|first2=Matthew|date=June 25, 2015|title=Gov. Pence prepares to pick a fight|url=https://www.in.gov/library/files/HPI150625.pdf|magazine=Howey Politics Indiana|volume=20|issue=39|access-date=September 17, 2019|archive-date=2019-12-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20191214023205/https://www.in.gov/library/files/HPI150625.pdf|url-status=dead}}</ref> in najvišji izvoljeni funkcionar v Indiani, ki je prišel na dan s svojo homoseksualnostjo <ref name="blaskotns" />
[[Slika:Pete_and_Chasten_Buttigieg.jpg|sličica|Pete in [[Chasten Buttigieg]] leta 2019]]
Buttigieg je svojo zaroko s [[Chasten Glezman]], učiteljem v nižji srednji šoli, oznanil v objavi [[Facebook|na Facebooku]] 14. decembra 2017. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.tma-el.org/about-us/faculty-and-staff.cfm?catid=4|title=Faculty and Staff|website=Tma-el.org|accessdate=March 26, 2019|archivedate=March 27, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190327101127/http://www.tma-el.org/about-us/faculty-and-staff.cfm?catid=4}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=South Bend mayor says he, his boyfriend are getting married|url=https://www.newspapers.com/article/the-sun-buttigieg-south-bend-mayor-marri/171748115/|website=The Vincennes Sun-Commercial|accessdate=January 17, 2021|date=December 30, 2017}}</ref> Bila sta par od avgusta 2015 dalje, potem ko sta se spoznala na aplikaciji za zmenke [[Hinge (app)|Hinge]] . <ref name="Trebay-20182">{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2018/06/18/fashion/weddings/mayor-peter-buttigieg-wedding-democratic-party.html|title=Pete Buttigieg might be President someday. He's already got the First Man.|last=Trebay|first=Guy|date=June 18, 2018|work=The New York Times|accessdate=April 1, 2019|archiveurl=https://archive.today/20190616213156/https://www.nytimes.com/2018/06/18/fashion/weddings/mayor-peter-buttigieg-wedding-democratic-party.html|archivedate=June 16, 2019}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.wndu.com/content/news/South-Bend-Mayor-Pete-Buttigieg-announces-engagement-467023153.html|title=South Bend Mayor Pete Buttigieg announces engagement|website=WNDU-TV|date=December 28, 2017|accessdate=March 21, 2019}}</ref> Poročila sta se 16. junija 2018 na zasebni slovesnosti v katedrali sv.{{Presledki}}James. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.southbendtribune.com/news/local/mayor-pete-buttigieg-marries-partner-chasten-glezman-in-downtown-south/article_b9bb722b-bbb0-5b55-a73d-e014ac7e4bf1.html|title=Mayor Pete Buttigieg marries partner Chasten Glezman in downtown South Bend|first=Mary|last=Shown|work=[[South Bend Tribune]]|accessdate=August 21, 2018|date=June 17, 2018}}</ref> <ref name="cnn_2019-04-022">{{Navedi splet|url=https://www.cnn.com/2019/04/02/opinions/buttigieg-and-religion-qa-beck/index.html|title=Pete Buttigieg on faith, his marriage, and Mike Pence|last=Beck|first=Father Edward|website=CNN|date=April 2, 2019|accessdate=April 4, 2019}}</ref> S tem je Buttigieg postal prvi župan South Benda, ki se je poročil med svojim mandatom. <ref>{{Navedi splet|last=Zimney|first=Jon|title=South Bend Mayor James Mueller got married this weekend|url=https://www.953mnc.com/2020/09/28/south-bend-mayor-james-mueller-got-married-this-weekend/|website=95.3 MNC|accessdate=October 8, 2020|date=September 28, 2020}}</ref> Chasten uporablja priimek Buttigieg. <ref>{{Navedi novice|last=Mack|first=Justin|title=Chasten Buttigieg: What we know about Mayor Pete's husband|url=https://www.indystar.com/story/news/2019/04/09/chasten-buttigieg-what-we-know-pete-buttigiegs-husband/3398186002/|accessdate=April 16, 2019|work=[[The Indianapolis Star]]|date=April 9, 2019}}</ref>Buttigieg je 17. avgusta 2021 sporočil, da sta z možem postala starša. <ref>{{Navedi novice|last=Wise|first=Alana|title=Pete Buttigieg And Husband Chasten Announce They Are Now Parents|url=https://www.npr.org/2021/08/17/1028499103/pete-buttigieg-chasten-baby|work=NPR|accessdate=August 17, 2021|date=August 17, 2021}}</ref> <ref>{{Navedi tvit|number=1427680484109262848|user=PeteButtigieg|title=For some time, Chasten and I have wanted to grow our family. We're overjoyed to share that we've become parents! The process isn't done yet and we're thankful for the love, support, and respect for our privacy that has been offered to us. We can't wait to share more soon.|date=August 17, 2021|access-date=September 5, 2021}}</ref> 4. septembra 2021 je podrobneje pojasnil, da sta posvojila dva novorojena [[dvojček|dvojajčna dvojčka]] . <ref>{{Navedi splet|title=Transportation Sec. Pete Buttigieg, husband Chasten share first family photo with 2 babies|url=https://abc7chicago.com/pete-buttigieg-parents-twins-chasten-penelope-rose/10998854/|website=ABC7 Chicago|publisher=WLS|accessdate=September 4, 2021|date=September 4, 2021|archivedate=September 4, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210904160234/https://abc7chicago.com/pete-buttigieg-parents-twins-chasten-penelope-rose/10998854/}}</ref> <ref>{{Navedi novice|last=Kavi|first=Aishvarya|date=September 4, 2021|title=Pete and Chasten Buttigieg Welcome 2 Children to Their Family|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2021/09/04/us/politics/pete-chasten-buttigieg-children.html|accessdate=September 4, 2021|issn=0362-4331}}</ref> <ref>{{Navedi tvit|number=1434167993769111552|user=PeteButtigieg|title=Chasten and I are beyond thankful for all the kind wishes since first sharing the news that we're becoming parents. We are delighted to welcome Penelope Rose and Joseph August Buttigieg to our family.|date=September 4, 2021|access-date=September 5, 2021}}</ref>
Julija 2022 se je Buttigieg naselil v [[Traverse City|Traverse Cityju v Michiganu]], <ref name="Hermani-2022">{{Navedi splet|last=Hermani|first=Jordyn|date=July 8, 2022|title=Buttigieg moves to Michigan, changes voter registration|url=https://www.mlive.com/public-interest/2022/07/buttigieg-moves-to-michigan-changes-voter-registration.html|accessdate=July 20, 2022|website=MLive}}</ref> <ref name="Weigel-2025">{{Navedi splet|last=Weigel|first=David|last2=Everett|first2=Burgess|date=6 February 2025|title=High hopes among Democrats as Buttigieg eyes a Senate bid|url=https://www.semafor.com/article/02/06/2025/high-hopes-among-democrats-as-buttigieg-eyes-a-senate-bid|accessdate=7 February 2025|website=[[Semafor (website)|Semafor]]}}</ref> ki je Chastenov domači kraj, <ref name="Hermani-2022" /> in se registriral za glasovanje v Michiganu. <ref name="Hermani-2022" /> <ref name="Weigel-2025" />
=== Nagrade in priznanja ===
Buttigieg je leta 2015 prejel nagrado Fenn, ki jo podeljuje [[Predsedniška knjižnica in muzej Johna F. Kennedyja|predsedniška knjižnica Johna F. Kennedyja]] v priznanje za njegovo delo kot župana. <ref>{{Navedi splet|title=Pete Buttigieg 2015 {{!}} JFK Library|url=https://www.jfklibrary.org/events-and-awards/new-frontier-award/recipients/pete-buttigieg-2015|website=www.jfklibrary.org|publisher=John F. Kennedy Presidential Library|accessdate=January 3, 2021}}</ref> Ob [[Stonewall 50 – WorldPride NYC 2019|50. obletnici]] [[Stonewallski upor|nemirov v Stonewallu]] junija 2019 ga je ''[[Queerty]]'' imenoval za eno od svojih oseb "Pride50" – "pionirskih posameznikov, ki aktivno zagotavljajo, da se družba še naprej giblje proti [[pravice LGBT+ po državi ali ozemlju|enakosti]], sprejemanju in dostojanstvu za vse [[queer]] osebe". <ref>{{Navedi splet|url=https://www.queerty.com/pride50|title=Queerty Pride50 2019 Honorees|website=[[Queerty]]|accessdate=June 18, 2019}}</ref> Na podelitvi nagrad Golden Heart Awards, ki jo organizira God's Love We Deliver, je Buttigieg oktobra 2019 prejel nagrado "Golden Heart Award for Outstanding Leadership and Public Service" <ref>{{Navedi splet|title=Golden Heart Awards 2019|url=https://www.glwd.org/events/golden-heart-awards-2019/|website=God's Love We Deliver|accessdate=January 3, 2021}}</ref> Organizacija za pravice LGBT [[Equality California]] je Buttigiegu in njegovemu možu Chastenu avgusta 2020 podelila nagrado Equality Trailblazer Award. <ref>{{Navedi splet|last=Ramos|first=Dino-Ray|title=Golden State Equality Awards To Honor Pete & Chasten Buttigieg And Netflix Docu 'Disclosure'; Nancy Pelosi To Pay Tribute To John Lewis|url=https://deadline.com/2020/08/golden-state-equality-awards-equality-california-pete-buttigieg-netflix-disclosure-nancy-pelosi-tribute-john-lewis-angelica-ross-1203010834/|website=Deadline|accessdate=January 3, 2021|date=August 12, 2020}}</ref> Britanska revija o gejevskem življenjskem slogu ''[[Attitude (magazine)|Attitude]]'' je Buttigiega imenovala za osebnost leta 2020 v priznanje njegove prelomne kandidature za predsednika. <ref>{{Navedi splet|title=The gay man who ran for the world's most powerful office|url=https://attitude.co.uk/article/attitude-person-of-the-year-pete-buttigieg-the-gay-man-who-ran-for-the-worlds-most-powerful-office/24258/|website=Attitude.co.uk|accessdate=January 3, 2021|date=December 30, 2020}}</ref> Avgusta 2024 je Buttgiega [[LGBTQ Victory Fund|sklad LGBTQ Victory Fund]] sprejel v Dvorano slavnih politike LGBTQ+. <ref>{{Navedi splet|title=Pete Buttigieg inducted into LGBTQ+ Political Hall of Fame at DNC|url=https://www.advocate.com/politics/pete-buttigieg-inducted-into-lgbtq-political-hall-of-fame-at-dnc|accessdate=2024-08-30|website=www.advocate.com|language=en}}</ref> <ref>{{Navedi splet|date=2024-08-22|title=First openly gay Cabinet Member, Secretary Pete Buttigieg inducted into LGBTQ+ hall of fame at DNC|url=https://tribune.com.pk/story/2490135/first-openly-gay-cabinet-member-secretary-pete-buttigieg-inducted-into-lgbtq-hall-of-fame-at-dnc|accessdate=2024-08-30|website=The Express Tribune|language=en}}</ref>
== Opombe ==
{{seznam opomb}}
== Sklici ==
{{sklici}}
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Buttigieg, Pete}}
[[Kategorija:Ameriški politiki]]
[[Kategorija:Ameriški pomorski častniki]]
[[Kategorija:Člani Demokratske stranke Slovenije]]
[[Kategorija:Geji]]
lugmq8nv2pjuv3ulwx989ggkut2emye
Pogovor:20. avgust
1
588717
6739399
6497266
2026-08-19T13:38:45Z
TadejM
738
6739399
wikitext
text/x-wiki
{{WPKRON|class=list|importance=low}}
ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j
Pogovor:21. avgust
1
588747
6739403
6497265
2026-08-19T13:39:13Z
TadejM
738
6739403
wikitext
text/x-wiki
{{WPKRON|class=list|importance=low}}
ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j
Aviano
0
598423
6739641
6712839
2026-08-20T07:25:12Z
Shabicht
3554
/* Naselja */
6739641
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Občina v Italiji
| name = Aviano
| official_name = Comune di Aviano<br>Comun di Davian
| native_name = Davian
| image_skyline = Piancavallo d'estate.jpg
| imagesize =
| image_alt =
| image_caption = Piancavallo / Plancjaval
| image_shield = Aviano-Stemma.png
| shield_alt =
| image_map =
| map_alt =
| map_caption =
| pushpin_label_position =
| pushpin_map_alt =
| latd = 46 |latm = 04 |lats = |latNS = N
| longd = 12 |longm = 35 |longs = |longEW = E
| coordinates_type =
| coordinates_display = title
| coordinates_footnotes =
| region = {{zastava|Furlanija - Julijska krajina}}
| province =
| frazioni = Castello, Giais, Selva di Giais, Cortina di Giais, Glera, Marsure, Piancavallo, San Martino di Campagna, Ornedo, Beorchia, Piante, Pedemonte, Somprado, Villotta
| mayor_party = državljanske liste
| mayor = Paolo Tassan Zanin
| population_demonym = it. avianesi<br>fur. davianots
| elevation_footnotes =
| twin1 =
| twin1_country =
| istat = 093004
| saint = [[Sveti Zenon]]
| day = 12. aprile
| postal_code = 33081
| area_code = 0434
| website = http://www.comune.aviano.pn.it
| footnotes =
}}
'''Aviano''' ({{Jezik-fur|Davian}}) je mesto in občina v [[Pokrajina Pordenone|Pokrajini Pordenone]], v zgodovinski regiji [[Furlanija|Furlaniji]]. Leži v [[italija|italijanski]] [[dežele Italije|deželi]] [[Furlanija - Julijska krajina]], na severovzhodu Italije. Ima 8.989 prebivalcev.
== Naselja ==
V občini je več naselij. Imena naselij so zapisana v italijanščini in furlanščini:
* Castello / Cjastiel
* Giais / Gjais
* Selva di Giais / Selve
* Cortina di Giais / Cortine di Gjais
* Glera / Glere
* Marsure / Marsuris
* Piancavallo / Plancjaval
* San Martino di Campagna / San Martin di Cjampagne
* Ornedo
* Beorchia / Beorcje
* Piante / Plantis
* Pedemonte / Pidemont
* Somprado / Somprât
* Villotta / Vilote
== Vojaška baza Aviano==
Vojaška baza Aviano (Aviano Air Base) ali (USAF Aviano) je ena najpomembnejših [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|ameriških]] in [[NATO|Natovih]] letalskih baz v Evropi. Gre za strateško lokacijo, ki jo [[Združene države Amerike|ZDA]] in zavezništvo NATO uporabljata za operacije na Balkanu, v Sredozemlju, na Bližnjem vzhodu in v širšem evropskem prostoru.
Organizacijsko je del t.i. 31st Fighter Wing in gosti lovce [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16 Fighting Falcon]].
== Glej tudi ==
* [[Pokrajina Pordenone]]
{{Zbirka|Aviano}}
{{it-naselje-stub}}
{{Province of Pordenone}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Aviano| ]]
dax90fq8mj5txpjsegxt4xq5yeqacdx
6739642
6739641
2026-08-20T07:28:35Z
Shabicht
3554
/* Vojaška baza Aviano */
6739642
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Občina v Italiji
| name = Aviano
| official_name = Comune di Aviano<br>Comun di Davian
| native_name = Davian
| image_skyline = Piancavallo d'estate.jpg
| imagesize =
| image_alt =
| image_caption = Piancavallo / Plancjaval
| image_shield = Aviano-Stemma.png
| shield_alt =
| image_map =
| map_alt =
| map_caption =
| pushpin_label_position =
| pushpin_map_alt =
| latd = 46 |latm = 04 |lats = |latNS = N
| longd = 12 |longm = 35 |longs = |longEW = E
| coordinates_type =
| coordinates_display = title
| coordinates_footnotes =
| region = {{zastava|Furlanija - Julijska krajina}}
| province =
| frazioni = Castello, Giais, Selva di Giais, Cortina di Giais, Glera, Marsure, Piancavallo, San Martino di Campagna, Ornedo, Beorchia, Piante, Pedemonte, Somprado, Villotta
| mayor_party = državljanske liste
| mayor = Paolo Tassan Zanin
| population_demonym = it. avianesi<br>fur. davianots
| elevation_footnotes =
| twin1 =
| twin1_country =
| istat = 093004
| saint = [[Sveti Zenon]]
| day = 12. aprile
| postal_code = 33081
| area_code = 0434
| website = http://www.comune.aviano.pn.it
| footnotes =
}}
'''Aviano''' ({{Jezik-fur|Davian}}) je mesto in občina v [[Pokrajina Pordenone|Pokrajini Pordenone]], v zgodovinski regiji [[Furlanija|Furlaniji]]. Leži v [[italija|italijanski]] [[dežele Italije|deželi]] [[Furlanija - Julijska krajina]], na severovzhodu Italije. Ima 8.989 prebivalcev.
== Naselja ==
V občini je več naselij. Imena naselij so zapisana v italijanščini in furlanščini:
* Castello / Cjastiel
* Giais / Gjais
* Selva di Giais / Selve
* Cortina di Giais / Cortine di Gjais
* Glera / Glere
* Marsure / Marsuris
* Piancavallo / Plancjaval
* San Martino di Campagna / San Martin di Cjampagne
* Ornedo
* Beorchia / Beorcje
* Piante / Plantis
* Pedemonte / Pidemont
* Somprado / Somprât
* Villotta / Vilote
== Vojaška baza Aviano==
Vojaška baza Aviano (Aviano Air Base) ali (USAF Aviano) je ena najpomembnejših [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|ameriških]] in [[NATO|Natovih]] letalskih baz v Evropi. Gre za strateško lokacijo, ki jo [[Združene države Amerike|ZDA]] in zavezništvo NATO uporabljata za operacije na Balkanu, v Sredozemlju, na Bližnjem vzhodu in v širšem evropskem prostoru.
Organizacijsko je del t.i. 31st Fighter Wing (bojna enota [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|Letalskih sil ZDA (USAF)]]) in gosti lovce [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16 Fighting Falcon]].
== Glej tudi ==
* [[Pokrajina Pordenone]]
{{Zbirka|Aviano}}
{{it-naselje-stub}}
{{Province of Pordenone}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Aviano| ]]
cchqulmb1ahba093u82jei13hu7002w
6739643
6739642
2026-08-20T07:32:55Z
Shabicht
3554
/* Vojaška baza Aviano */
6739643
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Občina v Italiji
| name = Aviano
| official_name = Comune di Aviano<br>Comun di Davian
| native_name = Davian
| image_skyline = Piancavallo d'estate.jpg
| imagesize =
| image_alt =
| image_caption = Piancavallo / Plancjaval
| image_shield = Aviano-Stemma.png
| shield_alt =
| image_map =
| map_alt =
| map_caption =
| pushpin_label_position =
| pushpin_map_alt =
| latd = 46 |latm = 04 |lats = |latNS = N
| longd = 12 |longm = 35 |longs = |longEW = E
| coordinates_type =
| coordinates_display = title
| coordinates_footnotes =
| region = {{zastava|Furlanija - Julijska krajina}}
| province =
| frazioni = Castello, Giais, Selva di Giais, Cortina di Giais, Glera, Marsure, Piancavallo, San Martino di Campagna, Ornedo, Beorchia, Piante, Pedemonte, Somprado, Villotta
| mayor_party = državljanske liste
| mayor = Paolo Tassan Zanin
| population_demonym = it. avianesi<br>fur. davianots
| elevation_footnotes =
| twin1 =
| twin1_country =
| istat = 093004
| saint = [[Sveti Zenon]]
| day = 12. aprile
| postal_code = 33081
| area_code = 0434
| website = http://www.comune.aviano.pn.it
| footnotes =
}}
'''Aviano''' ({{Jezik-fur|Davian}}) je mesto in občina v [[Pokrajina Pordenone|Pokrajini Pordenone]], v zgodovinski regiji [[Furlanija|Furlaniji]]. Leži v [[italija|italijanski]] [[dežele Italije|deželi]] [[Furlanija - Julijska krajina]], na severovzhodu Italije. Ima 8.989 prebivalcev.
== Naselja ==
V občini je več naselij. Imena naselij so zapisana v italijanščini in furlanščini:
* Castello / Cjastiel
* Giais / Gjais
* Selva di Giais / Selve
* Cortina di Giais / Cortine di Gjais
* Glera / Glere
* Marsure / Marsuris
* Piancavallo / Plancjaval
* San Martino di Campagna / San Martin di Cjampagne
* Ornedo
* Beorchia / Beorcje
* Piante / Plantis
* Pedemonte / Pidemont
* Somprado / Somprât
* Villotta / Vilote
== Vojaška baza Aviano==
[[Slika:Aviano F-16.JPG|250px|thumb|desno|ameriški lovci [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16 Fighting Falcon]] v vojaški bazi Aviano]]
Vojaška baza Aviano (Aviano Air Base) ali (USAF Aviano) je ena najpomembnejših [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|ameriških]] in [[NATO|Natovih]] letalskih baz v Evropi. Gre za strateško lokacijo, ki jo [[Združene države Amerike|ZDA]] in zavezništvo NATO uporabljata za operacije na Balkanu, v Sredozemlju, na Bližnjem vzhodu in v širšem evropskem prostoru.
Organizacijsko je del t.i. 31st Fighter Wing (bojna enota [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|Letalskih sil ZDA (USAF)]]) in gosti lovce [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16 Fighting Falcon]].
== Glej tudi ==
* [[Pokrajina Pordenone]]
{{Zbirka|Aviano}}
{{it-naselje-stub}}
{{Province of Pordenone}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Aviano| ]]
dlaai01ehn9qm6byugtm93ssaut7p2n
6739644
6739643
2026-08-20T07:33:20Z
Shabicht
3554
/* Vojaška baza Aviano */
6739644
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Občina v Italiji
| name = Aviano
| official_name = Comune di Aviano<br>Comun di Davian
| native_name = Davian
| image_skyline = Piancavallo d'estate.jpg
| imagesize =
| image_alt =
| image_caption = Piancavallo / Plancjaval
| image_shield = Aviano-Stemma.png
| shield_alt =
| image_map =
| map_alt =
| map_caption =
| pushpin_label_position =
| pushpin_map_alt =
| latd = 46 |latm = 04 |lats = |latNS = N
| longd = 12 |longm = 35 |longs = |longEW = E
| coordinates_type =
| coordinates_display = title
| coordinates_footnotes =
| region = {{zastava|Furlanija - Julijska krajina}}
| province =
| frazioni = Castello, Giais, Selva di Giais, Cortina di Giais, Glera, Marsure, Piancavallo, San Martino di Campagna, Ornedo, Beorchia, Piante, Pedemonte, Somprado, Villotta
| mayor_party = državljanske liste
| mayor = Paolo Tassan Zanin
| population_demonym = it. avianesi<br>fur. davianots
| elevation_footnotes =
| twin1 =
| twin1_country =
| istat = 093004
| saint = [[Sveti Zenon]]
| day = 12. aprile
| postal_code = 33081
| area_code = 0434
| website = http://www.comune.aviano.pn.it
| footnotes =
}}
'''Aviano''' ({{Jezik-fur|Davian}}) je mesto in občina v [[Pokrajina Pordenone|Pokrajini Pordenone]], v zgodovinski regiji [[Furlanija|Furlaniji]]. Leži v [[italija|italijanski]] [[dežele Italije|deželi]] [[Furlanija - Julijska krajina]], na severovzhodu Italije. Ima 8.989 prebivalcev.
== Naselja ==
V občini je več naselij. Imena naselij so zapisana v italijanščini in furlanščini:
* Castello / Cjastiel
* Giais / Gjais
* Selva di Giais / Selve
* Cortina di Giais / Cortine di Gjais
* Glera / Glere
* Marsure / Marsuris
* Piancavallo / Plancjaval
* San Martino di Campagna / San Martin di Cjampagne
* Ornedo
* Beorchia / Beorcje
* Piante / Plantis
* Pedemonte / Pidemont
* Somprado / Somprât
* Villotta / Vilote
== Vojaška baza Aviano==
[[Slika:Aviano F-16.JPG|250px|thumb|levo|ameriški lovci [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16 Fighting Falcon]] v vojaški bazi Aviano]]
Vojaška baza Aviano (Aviano Air Base) ali (USAF Aviano) je ena najpomembnejših [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|ameriških]] in [[NATO|Natovih]] letalskih baz v Evropi. Gre za strateško lokacijo, ki jo [[Združene države Amerike|ZDA]] in zavezništvo NATO uporabljata za operacije na Balkanu, v Sredozemlju, na Bližnjem vzhodu in v širšem evropskem prostoru.
Organizacijsko je del t.i. 31st Fighter Wing (bojna enota [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|Letalskih sil ZDA (USAF)]]) in gosti lovce [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16 Fighting Falcon]].
== Glej tudi ==
* [[Pokrajina Pordenone]]
{{Zbirka|Aviano}}
{{it-naselje-stub}}
{{Province of Pordenone}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Aviano| ]]
hmhfdrnp86sopwntjensqrtdgpwznai
6739646
6739644
2026-08-20T07:34:10Z
Shabicht
3554
/* Vojaška baza Aviano */
6739646
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Občina v Italiji
| name = Aviano
| official_name = Comune di Aviano<br>Comun di Davian
| native_name = Davian
| image_skyline = Piancavallo d'estate.jpg
| imagesize =
| image_alt =
| image_caption = Piancavallo / Plancjaval
| image_shield = Aviano-Stemma.png
| shield_alt =
| image_map =
| map_alt =
| map_caption =
| pushpin_label_position =
| pushpin_map_alt =
| latd = 46 |latm = 04 |lats = |latNS = N
| longd = 12 |longm = 35 |longs = |longEW = E
| coordinates_type =
| coordinates_display = title
| coordinates_footnotes =
| region = {{zastava|Furlanija - Julijska krajina}}
| province =
| frazioni = Castello, Giais, Selva di Giais, Cortina di Giais, Glera, Marsure, Piancavallo, San Martino di Campagna, Ornedo, Beorchia, Piante, Pedemonte, Somprado, Villotta
| mayor_party = državljanske liste
| mayor = Paolo Tassan Zanin
| population_demonym = it. avianesi<br>fur. davianots
| elevation_footnotes =
| twin1 =
| twin1_country =
| istat = 093004
| saint = [[Sveti Zenon]]
| day = 12. aprile
| postal_code = 33081
| area_code = 0434
| website = http://www.comune.aviano.pn.it
| footnotes =
}}
'''Aviano''' ({{Jezik-fur|Davian}}) je mesto in občina v [[Pokrajina Pordenone|Pokrajini Pordenone]], v zgodovinski regiji [[Furlanija|Furlaniji]]. Leži v [[italija|italijanski]] [[dežele Italije|deželi]] [[Furlanija - Julijska krajina]], na severovzhodu Italije. Ima 8.989 prebivalcev.
== Naselja ==
V občini je več naselij. Imena naselij so zapisana v italijanščini in furlanščini:
* Castello / Cjastiel
* Giais / Gjais
* Selva di Giais / Selve
* Cortina di Giais / Cortine di Gjais
* Glera / Glere
* Marsure / Marsuris
* Piancavallo / Plancjaval
* San Martino di Campagna / San Martin di Cjampagne
* Ornedo
* Beorchia / Beorcje
* Piante / Plantis
* Pedemonte / Pidemont
* Somprado / Somprât
* Villotta / Vilote
== Vojaška baza Aviano==
[[Slika:Aviano F-16.JPG|250px|thumb|levo|ameriški lovci [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16 Fighting Falcon]] v vojaški bazi Aviano]]
Vojaška baza Aviano (Aviano Air Base) ali (USAF Aviano) je ena najpomembnejših [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|ameriških]] in [[NATO|Natovih]] letalskih baz v Evropi. Gre za strateško lokacijo, ki jo [[Združene države Amerike|ZDA]] in zavezništvo NATO uporabljata za operacije na Balkanu, v Sredozemlju, na Bližnjem vzhodu in v širšem evropskem prostoru.
Organizacijsko je del t.i. 31st Fighter Wing (bojne enote [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|Letalskih sil ZDA (USAF)]]) in gosti lovce [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16 Fighting Falcon]].
== Glej tudi ==
* [[Pokrajina Pordenone]]
{{Zbirka|Aviano}}
{{it-naselje-stub}}
{{Province of Pordenone}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Aviano| ]]
bxg3rpymboa9zrczil4h4orsj2bqcw8
6739647
6739646
2026-08-20T07:37:12Z
Shabicht
3554
/* Vojaška baza Aviano */
6739647
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Občina v Italiji
| name = Aviano
| official_name = Comune di Aviano<br>Comun di Davian
| native_name = Davian
| image_skyline = Piancavallo d'estate.jpg
| imagesize =
| image_alt =
| image_caption = Piancavallo / Plancjaval
| image_shield = Aviano-Stemma.png
| shield_alt =
| image_map =
| map_alt =
| map_caption =
| pushpin_label_position =
| pushpin_map_alt =
| latd = 46 |latm = 04 |lats = |latNS = N
| longd = 12 |longm = 35 |longs = |longEW = E
| coordinates_type =
| coordinates_display = title
| coordinates_footnotes =
| region = {{zastava|Furlanija - Julijska krajina}}
| province =
| frazioni = Castello, Giais, Selva di Giais, Cortina di Giais, Glera, Marsure, Piancavallo, San Martino di Campagna, Ornedo, Beorchia, Piante, Pedemonte, Somprado, Villotta
| mayor_party = državljanske liste
| mayor = Paolo Tassan Zanin
| population_demonym = it. avianesi<br>fur. davianots
| elevation_footnotes =
| twin1 =
| twin1_country =
| istat = 093004
| saint = [[Sveti Zenon]]
| day = 12. aprile
| postal_code = 33081
| area_code = 0434
| website = http://www.comune.aviano.pn.it
| footnotes =
}}
'''Aviano''' ({{Jezik-fur|Davian}}) je mesto in občina v [[Pokrajina Pordenone|Pokrajini Pordenone]], v zgodovinski regiji [[Furlanija|Furlaniji]]. Leži v [[italija|italijanski]] [[dežele Italije|deželi]] [[Furlanija - Julijska krajina]], na severovzhodu Italije. Ima 8.989 prebivalcev.
== Naselja ==
V občini je več naselij. Imena naselij so zapisana v italijanščini in furlanščini:
* Castello / Cjastiel
* Giais / Gjais
* Selva di Giais / Selve
* Cortina di Giais / Cortine di Gjais
* Glera / Glere
* Marsure / Marsuris
* Piancavallo / Plancjaval
* San Martino di Campagna / San Martin di Cjampagne
* Ornedo
* Beorchia / Beorcje
* Piante / Plantis
* Pedemonte / Pidemont
* Somprado / Somprât
* Villotta / Vilote
== Vojaška baza Aviano==
[[Slika:Aviano F-16.JPG|250px|thumb|levo|ameriški lovci [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16 Fighting Falcon]] v vojaški bazi Aviano]]
Vojaška baza Aviano (Aviano Air Base) ali (USAF Aviano) je ena najpomembnejših [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|ameriških]] in [[NATO|Natovih]] letalskih baz v Evropi. Gre za strateško lokacijo, ki jo [[Združene države Amerike|ZDA]] in zavezništvo NATO uporabljata za operacije na Balkanu, v Sredozemlju, na Bližnjem vzhodu in v širšem evropskem prostoru.
[[Slika:31st Fighter Wing.png|150px|thumb|levo|Oznaka 31st Fighter Wing]]
Organizacijsko je del t.i. 31st Fighter Wing (bojne enote [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|Letalskih sil ZDA (USAF)]]) in gosti lovce [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16 Fighting Falcon]].
== Glej tudi ==
* [[Pokrajina Pordenone]]
{{Zbirka|Aviano}}
{{it-naselje-stub}}
{{Province of Pordenone}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Aviano| ]]
kwf89dtanuoqv55u01qx07erw4kr8nw
6739648
6739647
2026-08-20T07:37:57Z
Shabicht
3554
/* Vojaška baza Aviano */
6739648
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Občina v Italiji
| name = Aviano
| official_name = Comune di Aviano<br>Comun di Davian
| native_name = Davian
| image_skyline = Piancavallo d'estate.jpg
| imagesize =
| image_alt =
| image_caption = Piancavallo / Plancjaval
| image_shield = Aviano-Stemma.png
| shield_alt =
| image_map =
| map_alt =
| map_caption =
| pushpin_label_position =
| pushpin_map_alt =
| latd = 46 |latm = 04 |lats = |latNS = N
| longd = 12 |longm = 35 |longs = |longEW = E
| coordinates_type =
| coordinates_display = title
| coordinates_footnotes =
| region = {{zastava|Furlanija - Julijska krajina}}
| province =
| frazioni = Castello, Giais, Selva di Giais, Cortina di Giais, Glera, Marsure, Piancavallo, San Martino di Campagna, Ornedo, Beorchia, Piante, Pedemonte, Somprado, Villotta
| mayor_party = državljanske liste
| mayor = Paolo Tassan Zanin
| population_demonym = it. avianesi<br>fur. davianots
| elevation_footnotes =
| twin1 =
| twin1_country =
| istat = 093004
| saint = [[Sveti Zenon]]
| day = 12. aprile
| postal_code = 33081
| area_code = 0434
| website = http://www.comune.aviano.pn.it
| footnotes =
}}
'''Aviano''' ({{Jezik-fur|Davian}}) je mesto in občina v [[Pokrajina Pordenone|Pokrajini Pordenone]], v zgodovinski regiji [[Furlanija|Furlaniji]]. Leži v [[italija|italijanski]] [[dežele Italije|deželi]] [[Furlanija - Julijska krajina]], na severovzhodu Italije. Ima 8.989 prebivalcev.
== Naselja ==
V občini je več naselij. Imena naselij so zapisana v italijanščini in furlanščini:
* Castello / Cjastiel
* Giais / Gjais
* Selva di Giais / Selve
* Cortina di Giais / Cortine di Gjais
* Glera / Glere
* Marsure / Marsuris
* Piancavallo / Plancjaval
* San Martino di Campagna / San Martin di Cjampagne
* Ornedo
* Beorchia / Beorcje
* Piante / Plantis
* Pedemonte / Pidemont
* Somprado / Somprât
* Villotta / Vilote
== Vojaška baza Aviano==
[[Slika:Aviano F-16.JPG|250px|thumb|levo|ameriški lovci [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16 Fighting Falcon]] v vojaški bazi Aviano]]
Vojaška baza Aviano (Aviano Air Base) ali (USAF Aviano) je ena najpomembnejših [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|ameriških]] in [[NATO|Natovih]] letalskih baz v Evropi. Gre za strateško lokacijo, ki jo [[Združene države Amerike|ZDA]] in zavezništvo NATO uporabljata za operacije na Balkanu, v Sredozemlju, na Bližnjem vzhodu in v širšem evropskem prostoru.
[[Slika:31st Fighter Wing.png|150px|thumb|levo|Oznaka 31st Fighter Wing]]
Organizacijsko je del t.i. 31st Fighter Wing (bojne enote [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|Letalskih sil ZDA (USAF)]] in gosti lovce [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16 Fighting Falcon]].
== Glej tudi ==
* [[Pokrajina Pordenone]]
{{Zbirka|Aviano}}
{{it-naselje-stub}}
{{Province of Pordenone}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Aviano| ]]
0hlvlug571r185dk1m95dmb0grvp9lz
6739650
6739648
2026-08-20T07:38:37Z
Shabicht
3554
/* Vojaška baza Aviano */
6739650
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Občina v Italiji
| name = Aviano
| official_name = Comune di Aviano<br>Comun di Davian
| native_name = Davian
| image_skyline = Piancavallo d'estate.jpg
| imagesize =
| image_alt =
| image_caption = Piancavallo / Plancjaval
| image_shield = Aviano-Stemma.png
| shield_alt =
| image_map =
| map_alt =
| map_caption =
| pushpin_label_position =
| pushpin_map_alt =
| latd = 46 |latm = 04 |lats = |latNS = N
| longd = 12 |longm = 35 |longs = |longEW = E
| coordinates_type =
| coordinates_display = title
| coordinates_footnotes =
| region = {{zastava|Furlanija - Julijska krajina}}
| province =
| frazioni = Castello, Giais, Selva di Giais, Cortina di Giais, Glera, Marsure, Piancavallo, San Martino di Campagna, Ornedo, Beorchia, Piante, Pedemonte, Somprado, Villotta
| mayor_party = državljanske liste
| mayor = Paolo Tassan Zanin
| population_demonym = it. avianesi<br>fur. davianots
| elevation_footnotes =
| twin1 =
| twin1_country =
| istat = 093004
| saint = [[Sveti Zenon]]
| day = 12. aprile
| postal_code = 33081
| area_code = 0434
| website = http://www.comune.aviano.pn.it
| footnotes =
}}
'''Aviano''' ({{Jezik-fur|Davian}}) je mesto in občina v [[Pokrajina Pordenone|Pokrajini Pordenone]], v zgodovinski regiji [[Furlanija|Furlaniji]]. Leži v [[italija|italijanski]] [[dežele Italije|deželi]] [[Furlanija - Julijska krajina]], na severovzhodu Italije. Ima 8.989 prebivalcev.
== Naselja ==
V občini je več naselij. Imena naselij so zapisana v italijanščini in furlanščini:
* Castello / Cjastiel
* Giais / Gjais
* Selva di Giais / Selve
* Cortina di Giais / Cortine di Gjais
* Glera / Glere
* Marsure / Marsuris
* Piancavallo / Plancjaval
* San Martino di Campagna / San Martin di Cjampagne
* Ornedo
* Beorchia / Beorcje
* Piante / Plantis
* Pedemonte / Pidemont
* Somprado / Somprât
* Villotta / Vilote
== Vojaška baza Aviano==
[[Slika:Aviano F-16.JPG|250px|thumb|levo|ameriški lovci [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16 Fighting Falcon]] v vojaški bazi Aviano]]
Vojaška baza Aviano (Aviano Air Base) ali (USAF Aviano) je ena najpomembnejših [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|ameriških]] in [[NATO|Natovih]] letalskih baz v Evropi. Gre za strateško lokacijo, ki jo [[Združene države Amerike|ZDA]] in zavezništvo NATO uporabljata za operacije na Balkanu, v Sredozemlju, na Bližnjem vzhodu in v širšem evropskem prostoru.
[[Slika:31st Fighter Wing.png|150px|thumb|levo|Oznaka 31st Fighter Wing]]
Organizacijsko je del t.i. 31st Fighter Wing - bojne enote [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|Letalskih sil ZDA (USAF)]] - in gosti lovce [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16 Fighting Falcon]].
== Glej tudi ==
* [[Pokrajina Pordenone]]
{{Zbirka|Aviano}}
{{it-naselje-stub}}
{{Province of Pordenone}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Aviano| ]]
iwibf46kk19gx5eo002qwf960l2xmr4
6739651
6739650
2026-08-20T07:42:35Z
Shabicht
3554
/* Vojaška baza Aviano */
6739651
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Občina v Italiji
| name = Aviano
| official_name = Comune di Aviano<br>Comun di Davian
| native_name = Davian
| image_skyline = Piancavallo d'estate.jpg
| imagesize =
| image_alt =
| image_caption = Piancavallo / Plancjaval
| image_shield = Aviano-Stemma.png
| shield_alt =
| image_map =
| map_alt =
| map_caption =
| pushpin_label_position =
| pushpin_map_alt =
| latd = 46 |latm = 04 |lats = |latNS = N
| longd = 12 |longm = 35 |longs = |longEW = E
| coordinates_type =
| coordinates_display = title
| coordinates_footnotes =
| region = {{zastava|Furlanija - Julijska krajina}}
| province =
| frazioni = Castello, Giais, Selva di Giais, Cortina di Giais, Glera, Marsure, Piancavallo, San Martino di Campagna, Ornedo, Beorchia, Piante, Pedemonte, Somprado, Villotta
| mayor_party = državljanske liste
| mayor = Paolo Tassan Zanin
| population_demonym = it. avianesi<br>fur. davianots
| elevation_footnotes =
| twin1 =
| twin1_country =
| istat = 093004
| saint = [[Sveti Zenon]]
| day = 12. aprile
| postal_code = 33081
| area_code = 0434
| website = http://www.comune.aviano.pn.it
| footnotes =
}}
'''Aviano''' ({{Jezik-fur|Davian}}) je mesto in občina v [[Pokrajina Pordenone|Pokrajini Pordenone]], v zgodovinski regiji [[Furlanija|Furlaniji]]. Leži v [[italija|italijanski]] [[dežele Italije|deželi]] [[Furlanija - Julijska krajina]], na severovzhodu Italije. Ima 8.989 prebivalcev.
== Naselja ==
V občini je več naselij. Imena naselij so zapisana v italijanščini in furlanščini:
* Castello / Cjastiel
* Giais / Gjais
* Selva di Giais / Selve
* Cortina di Giais / Cortine di Gjais
* Glera / Glere
* Marsure / Marsuris
* Piancavallo / Plancjaval
* San Martino di Campagna / San Martin di Cjampagne
* Ornedo
* Beorchia / Beorcje
* Piante / Plantis
* Pedemonte / Pidemont
* Somprado / Somprât
* Villotta / Vilote
== Vojaška baza Aviano==
[[Slika:Aviano F-16.JPG|250px|thumb|levo|ameriški lovci [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16 Fighting Falcon]] v vojaški bazi Aviano]]
Vojaška baza Aviano (Aviano Air Base) ali (USAF Aviano) je ena najpomembnejših [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|ameriških]] in [[NATO|Natovih]] letalskih baz v Evropi. Gre za strateško lokacijo, ki jo [[Združene države Amerike|ZDA]] in zavezništvo NATO uporabljata za operacije na Balkanu, v Sredozemlju, na Bližnjem vzhodu in v širšem evropskem prostoru.
[[Slika:31st Fighter Wing.png|150px|thumb|levo|Oznaka 31st Fighter Wing]]
Organizacijsko je del 31. lovske brigade [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|Letalskih sil ZDA (USAF)]] (31st Fighter Wing) in gosti lovce [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16 Fighting Falcon]].
== Glej tudi ==
* [[Pokrajina Pordenone]]
{{Zbirka|Aviano}}
{{it-naselje-stub}}
{{Province of Pordenone}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Aviano| ]]
03y8wo5d08bkn14wdnmvzmfa731ivcz
6739652
6739651
2026-08-20T07:43:19Z
Shabicht
3554
/* Vojaška baza Aviano */
6739652
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Občina v Italiji
| name = Aviano
| official_name = Comune di Aviano<br>Comun di Davian
| native_name = Davian
| image_skyline = Piancavallo d'estate.jpg
| imagesize =
| image_alt =
| image_caption = Piancavallo / Plancjaval
| image_shield = Aviano-Stemma.png
| shield_alt =
| image_map =
| map_alt =
| map_caption =
| pushpin_label_position =
| pushpin_map_alt =
| latd = 46 |latm = 04 |lats = |latNS = N
| longd = 12 |longm = 35 |longs = |longEW = E
| coordinates_type =
| coordinates_display = title
| coordinates_footnotes =
| region = {{zastava|Furlanija - Julijska krajina}}
| province =
| frazioni = Castello, Giais, Selva di Giais, Cortina di Giais, Glera, Marsure, Piancavallo, San Martino di Campagna, Ornedo, Beorchia, Piante, Pedemonte, Somprado, Villotta
| mayor_party = državljanske liste
| mayor = Paolo Tassan Zanin
| population_demonym = it. avianesi<br>fur. davianots
| elevation_footnotes =
| twin1 =
| twin1_country =
| istat = 093004
| saint = [[Sveti Zenon]]
| day = 12. aprile
| postal_code = 33081
| area_code = 0434
| website = http://www.comune.aviano.pn.it
| footnotes =
}}
'''Aviano''' ({{Jezik-fur|Davian}}) je mesto in občina v [[Pokrajina Pordenone|Pokrajini Pordenone]], v zgodovinski regiji [[Furlanija|Furlaniji]]. Leži v [[italija|italijanski]] [[dežele Italije|deželi]] [[Furlanija - Julijska krajina]], na severovzhodu Italije. Ima 8.989 prebivalcev.
== Naselja ==
V občini je več naselij. Imena naselij so zapisana v italijanščini in furlanščini:
* Castello / Cjastiel
* Giais / Gjais
* Selva di Giais / Selve
* Cortina di Giais / Cortine di Gjais
* Glera / Glere
* Marsure / Marsuris
* Piancavallo / Plancjaval
* San Martino di Campagna / San Martin di Cjampagne
* Ornedo
* Beorchia / Beorcje
* Piante / Plantis
* Pedemonte / Pidemont
* Somprado / Somprât
* Villotta / Vilote
== Vojaška baza Aviano==
[[Slika:Aviano F-16.JPG|250px|thumb|levo|ameriški lovci [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16 Fighting Falcon]] v vojaški bazi Aviano]]
Vojaška baza Aviano (Aviano Air Base) ali (USAF Aviano) je ena najpomembnejših [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|ameriških]] in [[NATO|Natovih]] letalskih baz v Evropi. Gre za strateško lokacijo, ki jo [[Združene države Amerike|ZDA]] in zavezništvo NATO uporabljata za operacije na Balkanu, v Sredozemlju, na Bližnjem vzhodu in v širšem evropskem prostoru.
[[Slika:31st Fighter Wing.png|150px|thumb|levo|Oznaka 31. lovske brigade USAF]]
Organizacijsko je del 31. lovske brigade [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|Letalskih sil ZDA (USAF)]] (31st Fighter Wing) in gosti lovce [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16 Fighting Falcon]].
== Glej tudi ==
* [[Pokrajina Pordenone]]
{{Zbirka|Aviano}}
{{it-naselje-stub}}
{{Province of Pordenone}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Aviano| ]]
q4dnm1ovvissffolfxkbgoezp575skq
6739657
6739652
2026-08-20T07:53:50Z
Shabicht
3554
/* Vojaška baza Aviano */
6739657
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Občina v Italiji
| name = Aviano
| official_name = Comune di Aviano<br>Comun di Davian
| native_name = Davian
| image_skyline = Piancavallo d'estate.jpg
| imagesize =
| image_alt =
| image_caption = Piancavallo / Plancjaval
| image_shield = Aviano-Stemma.png
| shield_alt =
| image_map =
| map_alt =
| map_caption =
| pushpin_label_position =
| pushpin_map_alt =
| latd = 46 |latm = 04 |lats = |latNS = N
| longd = 12 |longm = 35 |longs = |longEW = E
| coordinates_type =
| coordinates_display = title
| coordinates_footnotes =
| region = {{zastava|Furlanija - Julijska krajina}}
| province =
| frazioni = Castello, Giais, Selva di Giais, Cortina di Giais, Glera, Marsure, Piancavallo, San Martino di Campagna, Ornedo, Beorchia, Piante, Pedemonte, Somprado, Villotta
| mayor_party = državljanske liste
| mayor = Paolo Tassan Zanin
| population_demonym = it. avianesi<br>fur. davianots
| elevation_footnotes =
| twin1 =
| twin1_country =
| istat = 093004
| saint = [[Sveti Zenon]]
| day = 12. aprile
| postal_code = 33081
| area_code = 0434
| website = http://www.comune.aviano.pn.it
| footnotes =
}}
'''Aviano''' ({{Jezik-fur|Davian}}) je mesto in občina v [[Pokrajina Pordenone|Pokrajini Pordenone]], v zgodovinski regiji [[Furlanija|Furlaniji]]. Leži v [[italija|italijanski]] [[dežele Italije|deželi]] [[Furlanija - Julijska krajina]], na severovzhodu Italije. Ima 8.989 prebivalcev.
== Naselja ==
V občini je več naselij. Imena naselij so zapisana v italijanščini in furlanščini:
* Castello / Cjastiel
* Giais / Gjais
* Selva di Giais / Selve
* Cortina di Giais / Cortine di Gjais
* Glera / Glere
* Marsure / Marsuris
* Piancavallo / Plancjaval
* San Martino di Campagna / San Martin di Cjampagne
* Ornedo
* Beorchia / Beorcje
* Piante / Plantis
* Pedemonte / Pidemont
* Somprado / Somprât
* Villotta / Vilote
== Vojaška baza Aviano==
[[Slika:Aviano F-16.JPG|250px|thumb|levo|ameriški lovci [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16 Fighting Falcon]] v vojaški bazi Aviano]]
Letalsko oporišče Aviano je Kraljevina Italija ustanovila leta 1911. Baza je bila ena prvih, ki so bile na voljo [[Italijansko vojno letalstvo|italijanskemu vojaškemu letalstvu]].
Ameriška prisotnost v letalski bazi Aviano traja od konca [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]. Leta [[1954]] sta namreč italijanska in ameriška vlada podpisali sporazum o skupni uporabi baze, leta [[1955]] pa je poveljstvo Ameriških letalskih sil v Evropi (USAFE) preselilo svoje italijanske operacije iz [[Videm, Italija|Vidma]] v Aviano. Baza je nato prešla v obdobje gostovanja rotacijskih lovskih eskadrilj. Zaradi vse manjše uporabe tamkajšnjega letalskega strelišča so rotacijske eskadrilje postopoma postale preteklost.
Vojaška baza Aviano (Aviano Air Base) ali (USAF Aviano) je sedaj ena najpomembnejših [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|ameriških]] in [[NATO|Natovih]] letalskih baz v Evropi. Gre za strateško lokacijo, ki jo [[Združene države Amerike|ZDA]] in zavezništvo NATO uporabljata za operacije na Balkanu, v Sredozemlju, na Bližnjem vzhodu in v širšem evropskem prostoru.
[[Slika:31st Fighter Wing.png|150px|thumb|levo|Oznaka 31. lovske brigade USAF]]
Organizacijsko je del 31. lovske brigade [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|Letalskih sil ZDA (USAF)]] (31st Fighter Wing) in gosti lovce [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16 Fighting Falcon]].
== Glej tudi ==
* [[Pokrajina Pordenone]]
{{Zbirka|Aviano}}
{{it-naselje-stub}}
{{Province of Pordenone}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Aviano| ]]
j0noqg08c2juymxbx6yhxnkoawtc75o
6739659
6739657
2026-08-20T07:54:17Z
Shabicht
3554
/* Vojaška baza Aviano */
6739659
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Občina v Italiji
| name = Aviano
| official_name = Comune di Aviano<br>Comun di Davian
| native_name = Davian
| image_skyline = Piancavallo d'estate.jpg
| imagesize =
| image_alt =
| image_caption = Piancavallo / Plancjaval
| image_shield = Aviano-Stemma.png
| shield_alt =
| image_map =
| map_alt =
| map_caption =
| pushpin_label_position =
| pushpin_map_alt =
| latd = 46 |latm = 04 |lats = |latNS = N
| longd = 12 |longm = 35 |longs = |longEW = E
| coordinates_type =
| coordinates_display = title
| coordinates_footnotes =
| region = {{zastava|Furlanija - Julijska krajina}}
| province =
| frazioni = Castello, Giais, Selva di Giais, Cortina di Giais, Glera, Marsure, Piancavallo, San Martino di Campagna, Ornedo, Beorchia, Piante, Pedemonte, Somprado, Villotta
| mayor_party = državljanske liste
| mayor = Paolo Tassan Zanin
| population_demonym = it. avianesi<br>fur. davianots
| elevation_footnotes =
| twin1 =
| twin1_country =
| istat = 093004
| saint = [[Sveti Zenon]]
| day = 12. aprile
| postal_code = 33081
| area_code = 0434
| website = http://www.comune.aviano.pn.it
| footnotes =
}}
'''Aviano''' ({{Jezik-fur|Davian}}) je mesto in občina v [[Pokrajina Pordenone|Pokrajini Pordenone]], v zgodovinski regiji [[Furlanija|Furlaniji]]. Leži v [[italija|italijanski]] [[dežele Italije|deželi]] [[Furlanija - Julijska krajina]], na severovzhodu Italije. Ima 8.989 prebivalcev.
== Naselja ==
V občini je več naselij. Imena naselij so zapisana v italijanščini in furlanščini:
* Castello / Cjastiel
* Giais / Gjais
* Selva di Giais / Selve
* Cortina di Giais / Cortine di Gjais
* Glera / Glere
* Marsure / Marsuris
* Piancavallo / Plancjaval
* San Martino di Campagna / San Martin di Cjampagne
* Ornedo
* Beorchia / Beorcje
* Piante / Plantis
* Pedemonte / Pidemont
* Somprado / Somprât
* Villotta / Vilote
== Vojaška baza Aviano==
[[Slika:Aviano F-16.JPG|250px|thumb|levo|ameriški lovci [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16 Fighting Falcon]] v vojaški bazi Aviano]]
Letalsko oporišče Aviano je [[Kraljevina Italija]] ustanovila leta 1911. Baza je bila ena prvih, ki so bile na voljo [[Italijansko vojno letalstvo|italijanskemu vojaškemu letalstvu]].
Ameriška prisotnost v letalski bazi Aviano traja od konca [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]. Leta [[1954]] sta namreč italijanska in ameriška vlada podpisali sporazum o skupni uporabi baze, leta [[1955]] pa je poveljstvo Ameriških letalskih sil v Evropi (USAFE) preselilo svoje italijanske operacije iz [[Videm, Italija|Vidma]] v Aviano. Baza je nato prešla v obdobje gostovanja rotacijskih lovskih eskadrilj. Zaradi vse manjše uporabe tamkajšnjega letalskega strelišča so rotacijske eskadrilje postopoma postale preteklost.
Vojaška baza Aviano (Aviano Air Base) ali (USAF Aviano) je sedaj ena najpomembnejših [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|ameriških]] in [[NATO|Natovih]] letalskih baz v Evropi. Gre za strateško lokacijo, ki jo [[Združene države Amerike|ZDA]] in zavezništvo NATO uporabljata za operacije na Balkanu, v Sredozemlju, na Bližnjem vzhodu in v širšem evropskem prostoru.
[[Slika:31st Fighter Wing.png|150px|thumb|levo|Oznaka 31. lovske brigade USAF]]
Organizacijsko je del 31. lovske brigade [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|Letalskih sil ZDA (USAF)]] (31st Fighter Wing) in gosti lovce [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16 Fighting Falcon]].
== Glej tudi ==
* [[Pokrajina Pordenone]]
{{Zbirka|Aviano}}
{{it-naselje-stub}}
{{Province of Pordenone}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Aviano| ]]
1ww67gz788xlmimcx07ehd4ktwn4yxq
6739665
6739659
2026-08-20T08:03:09Z
Shabicht
3554
6739665
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Občina v Italiji
| name = Aviano
| official_name = Comune di Aviano<br>Comun di Davian
| native_name = Davian
| image_skyline =
| imagesize =
| image_alt =
| image_caption = Piancavallo / Plancjaval
| image_shield = Aviano-Stemma.png
| shield_alt =
| image_map =
| map_alt =
| map_caption =
| pushpin_label_position =
| pushpin_map_alt =
| latd = 46 |latm = 04 |lats = |latNS = N
| longd = 12 |longm = 35 |longs = |longEW = E
| coordinates_type =
| coordinates_display = title
| coordinates_footnotes =
| region = {{zastava|Furlanija - Julijska krajina}}
| province =
| frazioni = Castello, Giais, Selva di Giais, Cortina di Giais, Glera, Marsure, Piancavallo, San Martino di Campagna, Ornedo, Beorchia, Piante, Pedemonte, Somprado, Villotta
| mayor_party = državljanske liste
| mayor = Paolo Tassan Zanin
| population_demonym = it. avianesi<br>fur. davianots
| elevation_footnotes =
| twin1 =
| twin1_country =
| istat = 093004
| saint = [[Sveti Zenon]]
| day = 12. aprile
| postal_code = 33081
| area_code = 0434
| website = http://www.comune.aviano.pn.it
| footnotes =
}}
'''Aviano''' ({{Jezik-fur|Davian}}) je mesto in občina v [[Pokrajina Pordenone|Pokrajini Pordenone]], v zgodovinski regiji [[Furlanija|Furlaniji]]. Leži v [[italija|italijanski]] [[dežele Italije|deželi]] [[Furlanija - Julijska krajina]], na severovzhodu Italije. Ima 8.989 prebivalcev.
== Naselja ==
V občini je več naselij. Imena naselij so zapisana v italijanščini in furlanščini:
* Castello / Cjastiel
* Giais / Gjais
* Selva di Giais / Selve
* Cortina di Giais / Cortine di Gjais
* Glera / Glere
* Marsure / Marsuris
* Piancavallo / Plancjaval
* San Martino di Campagna / San Martin di Cjampagne
* Ornedo
* Beorchia / Beorcje
* Piante / Plantis
* Pedemonte / Pidemont
* Somprado / Somprât
* Villotta / Vilote
== Vojaška baza Aviano==
[[Slika:Aviano F-16.JPG|250px|thumb|levo|ameriški lovci [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16 Fighting Falcon]] v vojaški bazi Aviano]]
Letalsko oporišče Aviano je [[Kraljevina Italija]] ustanovila leta 1911. Baza je bila ena prvih, ki so bile na voljo [[Italijansko vojno letalstvo|italijanskemu vojaškemu letalstvu]].
Ameriška prisotnost v letalski bazi Aviano traja od konca [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]. Leta [[1954]] sta namreč italijanska in ameriška vlada podpisali sporazum o skupni uporabi baze, leta [[1955]] pa je poveljstvo Ameriških letalskih sil v Evropi (USAFE) preselilo svoje italijanske operacije iz [[Videm, Italija|Vidma]] v Aviano. Baza je nato prešla v obdobje gostovanja rotacijskih lovskih eskadrilj. Zaradi vse manjše uporabe tamkajšnjega letalskega strelišča so rotacijske eskadrilje postopoma postale preteklost.
Vojaška baza Aviano (Aviano Air Base) ali (USAF Aviano) je sedaj ena najpomembnejših [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|ameriških]] in [[NATO|Natovih]] letalskih baz v Evropi. Gre za strateško lokacijo, ki jo [[Združene države Amerike|ZDA]] in zavezništvo NATO uporabljata za operacije na Balkanu, v Sredozemlju, na Bližnjem vzhodu in v širšem evropskem prostoru.
[[Slika:31st Fighter Wing.png|150px|thumb|levo|Oznaka 31. lovske brigade USAF]]
Organizacijsko je del 31. lovske brigade [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|Letalskih sil ZDA (USAF)]] (31st Fighter Wing) in gosti lovce [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16 Fighting Falcon]].
== Glej tudi ==
* [[Pokrajina Pordenone]]
{{Zbirka|Aviano}}
{{it-naselje-stub}}
{{Province of Pordenone}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Aviano| ]]
cmrewp5hrwqxmmm6c9y9qjb0q28l241
6739666
6739665
2026-08-20T08:04:15Z
Shabicht
3554
/* Vojaška baza Aviano */
6739666
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Občina v Italiji
| name = Aviano
| official_name = Comune di Aviano<br>Comun di Davian
| native_name = Davian
| image_skyline =
| imagesize =
| image_alt =
| image_caption = Piancavallo / Plancjaval
| image_shield = Aviano-Stemma.png
| shield_alt =
| image_map =
| map_alt =
| map_caption =
| pushpin_label_position =
| pushpin_map_alt =
| latd = 46 |latm = 04 |lats = |latNS = N
| longd = 12 |longm = 35 |longs = |longEW = E
| coordinates_type =
| coordinates_display = title
| coordinates_footnotes =
| region = {{zastava|Furlanija - Julijska krajina}}
| province =
| frazioni = Castello, Giais, Selva di Giais, Cortina di Giais, Glera, Marsure, Piancavallo, San Martino di Campagna, Ornedo, Beorchia, Piante, Pedemonte, Somprado, Villotta
| mayor_party = državljanske liste
| mayor = Paolo Tassan Zanin
| population_demonym = it. avianesi<br>fur. davianots
| elevation_footnotes =
| twin1 =
| twin1_country =
| istat = 093004
| saint = [[Sveti Zenon]]
| day = 12. aprile
| postal_code = 33081
| area_code = 0434
| website = http://www.comune.aviano.pn.it
| footnotes =
}}
'''Aviano''' ({{Jezik-fur|Davian}}) je mesto in občina v [[Pokrajina Pordenone|Pokrajini Pordenone]], v zgodovinski regiji [[Furlanija|Furlaniji]]. Leži v [[italija|italijanski]] [[dežele Italije|deželi]] [[Furlanija - Julijska krajina]], na severovzhodu Italije. Ima 8.989 prebivalcev.
== Naselja ==
V občini je več naselij. Imena naselij so zapisana v italijanščini in furlanščini:
* Castello / Cjastiel
* Giais / Gjais
* Selva di Giais / Selve
* Cortina di Giais / Cortine di Gjais
* Glera / Glere
* Marsure / Marsuris
* Piancavallo / Plancjaval
* San Martino di Campagna / San Martin di Cjampagne
* Ornedo
* Beorchia / Beorcje
* Piante / Plantis
* Pedemonte / Pidemont
* Somprado / Somprât
* Villotta / Vilote
== Vojaška baza Aviano==
[[Slika:Aviano F-16.JPG|250px|thumb|levo|ameriški lovci [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16 Fighting Falcon]] v vojaški bazi Aviano]]
Letalsko oporišče Aviano je [[Kraljevina Italija]] ustanovila leta 1911. Baza je bila ena prvih, ki so bile na voljo [[Italijansko vojno letalstvo|italijanskemu vojaškemu letalstvu]].
Ameriška prisotnost v letalski bazi Aviano traja od konca [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]. Leta [[1954]] sta namreč italijanska in ameriška vlada podpisali sporazum o skupni uporabi baze, leta [[1955]] pa je poveljstvo Ameriških letalskih sil v Evropi (USAFE) preselilo svoje italijanske operacije iz [[Videm, Italija|Vidma]] v Aviano. Baza je nato prešla v obdobje gostovanja rotacijskih lovskih eskadrilj. Zaradi vse manjše uporabe tamkajšnjega letalskega strelišča so rotacijske eskadrilje postopoma postale preteklost.
Vojaška baza Aviano (Aviano Air Base) ali (USAF Aviano) je sedaj ena najpomembnejših [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|ameriških]] in [[NATO|Natovih]] letalskih baz v Evropi. Gre za strateško lokacijo, ki jo [[Združene države Amerike|ZDA]] in zavezništvo NATO uporabljata za operacije na Balkanu, v Sredozemlju, na Bližnjem vzhodu in v širšem evropskem prostoru.
[[Slika:31st Fighter Wing.png|150px|thumb|levo|Oznaka 31. lovske brigade USAF]]
Organizacijsko je del 31. lovske brigade [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|Letalskih sil ZDA (USAF)]] (31st Fighter Wing) in gosti lovce [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16 Fighting Falcon]].
==Piancavallo==
== Glej tudi ==
* [[Pokrajina Pordenone]]
{{Zbirka|Aviano}}
{{it-naselje-stub}}
{{Province of Pordenone}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Aviano| ]]
rgm4nmo1knn75vxbfqds25kutsrhejt
6739667
6739666
2026-08-20T08:04:48Z
Shabicht
3554
/* Piancavallo */
6739667
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Občina v Italiji
| name = Aviano
| official_name = Comune di Aviano<br>Comun di Davian
| native_name = Davian
| image_skyline =
| imagesize =
| image_alt =
| image_caption = Piancavallo / Plancjaval
| image_shield = Aviano-Stemma.png
| shield_alt =
| image_map =
| map_alt =
| map_caption =
| pushpin_label_position =
| pushpin_map_alt =
| latd = 46 |latm = 04 |lats = |latNS = N
| longd = 12 |longm = 35 |longs = |longEW = E
| coordinates_type =
| coordinates_display = title
| coordinates_footnotes =
| region = {{zastava|Furlanija - Julijska krajina}}
| province =
| frazioni = Castello, Giais, Selva di Giais, Cortina di Giais, Glera, Marsure, Piancavallo, San Martino di Campagna, Ornedo, Beorchia, Piante, Pedemonte, Somprado, Villotta
| mayor_party = državljanske liste
| mayor = Paolo Tassan Zanin
| population_demonym = it. avianesi<br>fur. davianots
| elevation_footnotes =
| twin1 =
| twin1_country =
| istat = 093004
| saint = [[Sveti Zenon]]
| day = 12. aprile
| postal_code = 33081
| area_code = 0434
| website = http://www.comune.aviano.pn.it
| footnotes =
}}
'''Aviano''' ({{Jezik-fur|Davian}}) je mesto in občina v [[Pokrajina Pordenone|Pokrajini Pordenone]], v zgodovinski regiji [[Furlanija|Furlaniji]]. Leži v [[italija|italijanski]] [[dežele Italije|deželi]] [[Furlanija - Julijska krajina]], na severovzhodu Italije. Ima 8.989 prebivalcev.
== Naselja ==
V občini je več naselij. Imena naselij so zapisana v italijanščini in furlanščini:
* Castello / Cjastiel
* Giais / Gjais
* Selva di Giais / Selve
* Cortina di Giais / Cortine di Gjais
* Glera / Glere
* Marsure / Marsuris
* Piancavallo / Plancjaval
* San Martino di Campagna / San Martin di Cjampagne
* Ornedo
* Beorchia / Beorcje
* Piante / Plantis
* Pedemonte / Pidemont
* Somprado / Somprât
* Villotta / Vilote
== Vojaška baza Aviano==
[[Slika:Aviano F-16.JPG|250px|thumb|levo|ameriški lovci [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16 Fighting Falcon]] v vojaški bazi Aviano]]
Letalsko oporišče Aviano je [[Kraljevina Italija]] ustanovila leta 1911. Baza je bila ena prvih, ki so bile na voljo [[Italijansko vojno letalstvo|italijanskemu vojaškemu letalstvu]].
Ameriška prisotnost v letalski bazi Aviano traja od konca [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]. Leta [[1954]] sta namreč italijanska in ameriška vlada podpisali sporazum o skupni uporabi baze, leta [[1955]] pa je poveljstvo Ameriških letalskih sil v Evropi (USAFE) preselilo svoje italijanske operacije iz [[Videm, Italija|Vidma]] v Aviano. Baza je nato prešla v obdobje gostovanja rotacijskih lovskih eskadrilj. Zaradi vse manjše uporabe tamkajšnjega letalskega strelišča so rotacijske eskadrilje postopoma postale preteklost.
Vojaška baza Aviano (Aviano Air Base) ali (USAF Aviano) je sedaj ena najpomembnejših [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|ameriških]] in [[NATO|Natovih]] letalskih baz v Evropi. Gre za strateško lokacijo, ki jo [[Združene države Amerike|ZDA]] in zavezništvo NATO uporabljata za operacije na Balkanu, v Sredozemlju, na Bližnjem vzhodu in v širšem evropskem prostoru.
[[Slika:31st Fighter Wing.png|150px|thumb|levo|Oznaka 31. lovske brigade USAF]]
Organizacijsko je del 31. lovske brigade [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|Letalskih sil ZDA (USAF)]] (31st Fighter Wing) in gosti lovce [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16 Fighting Falcon]].
==Piancavallo/Plancjaval==
== Glej tudi ==
* [[Pokrajina Pordenone]]
{{Zbirka|Aviano}}
{{it-naselje-stub}}
{{Province of Pordenone}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Aviano| ]]
hvm4womkt7qjew13eah92ntq77yi886
6739669
6739667
2026-08-20T08:11:44Z
Shabicht
3554
/* Piancavallo/Plancjaval */
6739669
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Občina v Italiji
| name = Aviano
| official_name = Comune di Aviano<br>Comun di Davian
| native_name = Davian
| image_skyline =
| imagesize =
| image_alt =
| image_caption = Piancavallo / Plancjaval
| image_shield = Aviano-Stemma.png
| shield_alt =
| image_map =
| map_alt =
| map_caption =
| pushpin_label_position =
| pushpin_map_alt =
| latd = 46 |latm = 04 |lats = |latNS = N
| longd = 12 |longm = 35 |longs = |longEW = E
| coordinates_type =
| coordinates_display = title
| coordinates_footnotes =
| region = {{zastava|Furlanija - Julijska krajina}}
| province =
| frazioni = Castello, Giais, Selva di Giais, Cortina di Giais, Glera, Marsure, Piancavallo, San Martino di Campagna, Ornedo, Beorchia, Piante, Pedemonte, Somprado, Villotta
| mayor_party = državljanske liste
| mayor = Paolo Tassan Zanin
| population_demonym = it. avianesi<br>fur. davianots
| elevation_footnotes =
| twin1 =
| twin1_country =
| istat = 093004
| saint = [[Sveti Zenon]]
| day = 12. aprile
| postal_code = 33081
| area_code = 0434
| website = http://www.comune.aviano.pn.it
| footnotes =
}}
'''Aviano''' ({{Jezik-fur|Davian}}) je mesto in občina v [[Pokrajina Pordenone|Pokrajini Pordenone]], v zgodovinski regiji [[Furlanija|Furlaniji]]. Leži v [[italija|italijanski]] [[dežele Italije|deželi]] [[Furlanija - Julijska krajina]], na severovzhodu Italije. Ima 8.989 prebivalcev.
== Naselja ==
V občini je več naselij. Imena naselij so zapisana v italijanščini in furlanščini:
* Castello / Cjastiel
* Giais / Gjais
* Selva di Giais / Selve
* Cortina di Giais / Cortine di Gjais
* Glera / Glere
* Marsure / Marsuris
* Piancavallo / Plancjaval
* San Martino di Campagna / San Martin di Cjampagne
* Ornedo
* Beorchia / Beorcje
* Piante / Plantis
* Pedemonte / Pidemont
* Somprado / Somprât
* Villotta / Vilote
== Vojaška baza Aviano==
[[Slika:Aviano F-16.JPG|250px|thumb|levo|ameriški lovci [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16 Fighting Falcon]] v vojaški bazi Aviano]]
Letalsko oporišče Aviano je [[Kraljevina Italija]] ustanovila leta 1911. Baza je bila ena prvih, ki so bile na voljo [[Italijansko vojno letalstvo|italijanskemu vojaškemu letalstvu]].
Ameriška prisotnost v letalski bazi Aviano traja od konca [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]. Leta [[1954]] sta namreč italijanska in ameriška vlada podpisali sporazum o skupni uporabi baze, leta [[1955]] pa je poveljstvo Ameriških letalskih sil v Evropi (USAFE) preselilo svoje italijanske operacije iz [[Videm, Italija|Vidma]] v Aviano. Baza je nato prešla v obdobje gostovanja rotacijskih lovskih eskadrilj. Zaradi vse manjše uporabe tamkajšnjega letalskega strelišča so rotacijske eskadrilje postopoma postale preteklost.
Vojaška baza Aviano (Aviano Air Base) ali (USAF Aviano) je sedaj ena najpomembnejših [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|ameriških]] in [[NATO|Natovih]] letalskih baz v Evropi. Gre za strateško lokacijo, ki jo [[Združene države Amerike|ZDA]] in zavezništvo NATO uporabljata za operacije na Balkanu, v Sredozemlju, na Bližnjem vzhodu in v širšem evropskem prostoru.
[[Slika:31st Fighter Wing.png|150px|thumb|levo|Oznaka 31. lovske brigade USAF]]
Organizacijsko je del 31. lovske brigade [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|Letalskih sil ZDA (USAF)]] (31st Fighter Wing) in gosti lovce [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16 Fighting Falcon]].
==Piancavallo/Plancjaval==
Piancavallo je smučarsko in letno-športno središče v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]], na južnih pobočjih Monte Cavallo, na nadmorski višini 1.245 do 1865 m.n.m. Gre za priljubljeno destinacijo zaradi dobre dostopnosti, urejenih smučišč, infrastrukture, snežnega parka Nevelandia in nenazadnje edinstvenega razgleda – ob jasnem vremenu se z vrhov vidi vse do [[Tržaški zaliv|Jadranskega morja]].
== Glej tudi ==
* [[Pokrajina Pordenone]]
{{Zbirka|Aviano}}
{{it-naselje-stub}}
{{Province of Pordenone}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Aviano| ]]
7h8lmauyzawo5h5uwzy940a4uzb0v2x
6739670
6739669
2026-08-20T08:12:46Z
Shabicht
3554
6739670
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Občina v Italiji
| name = Aviano
| official_name = Comune di Aviano<br>Comun di Davian
| native_name = Davian
| image_skyline =
| imagesize =
| image_alt =
| image_caption = Aviano/Davian
| image_shield = Aviano-Stemma.png
| shield_alt =
| image_map =
| map_alt =
| map_caption =
| pushpin_label_position =
| pushpin_map_alt =
| latd = 46 |latm = 04 |lats = |latNS = N
| longd = 12 |longm = 35 |longs = |longEW = E
| coordinates_type =
| coordinates_display = title
| coordinates_footnotes =
| region = {{zastava|Furlanija - Julijska krajina}}
| province =
| frazioni = Castello, Giais, Selva di Giais, Cortina di Giais, Glera, Marsure, Piancavallo, San Martino di Campagna, Ornedo, Beorchia, Piante, Pedemonte, Somprado, Villotta
| mayor_party = državljanske liste
| mayor = Paolo Tassan Zanin
| population_demonym = it. avianesi<br>fur. davianots
| elevation_footnotes =
| twin1 =
| twin1_country =
| istat = 093004
| saint = [[Sveti Zenon]]
| day = 12. aprile
| postal_code = 33081
| area_code = 0434
| website = http://www.comune.aviano.pn.it
| footnotes =
}}
'''Aviano''' ({{Jezik-fur|Davian}}) je mesto in občina v [[Pokrajina Pordenone|Pokrajini Pordenone]], v zgodovinski regiji [[Furlanija|Furlaniji]]. Leži v [[italija|italijanski]] [[dežele Italije|deželi]] [[Furlanija - Julijska krajina]], na severovzhodu Italije. Ima 8.989 prebivalcev.
== Naselja ==
V občini je več naselij. Imena naselij so zapisana v italijanščini in furlanščini:
* Castello / Cjastiel
* Giais / Gjais
* Selva di Giais / Selve
* Cortina di Giais / Cortine di Gjais
* Glera / Glere
* Marsure / Marsuris
* Piancavallo / Plancjaval
* San Martino di Campagna / San Martin di Cjampagne
* Ornedo
* Beorchia / Beorcje
* Piante / Plantis
* Pedemonte / Pidemont
* Somprado / Somprât
* Villotta / Vilote
== Vojaška baza Aviano==
[[Slika:Aviano F-16.JPG|250px|thumb|levo|ameriški lovci [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16 Fighting Falcon]] v vojaški bazi Aviano]]
Letalsko oporišče Aviano je [[Kraljevina Italija]] ustanovila leta 1911. Baza je bila ena prvih, ki so bile na voljo [[Italijansko vojno letalstvo|italijanskemu vojaškemu letalstvu]].
Ameriška prisotnost v letalski bazi Aviano traja od konca [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]. Leta [[1954]] sta namreč italijanska in ameriška vlada podpisali sporazum o skupni uporabi baze, leta [[1955]] pa je poveljstvo Ameriških letalskih sil v Evropi (USAFE) preselilo svoje italijanske operacije iz [[Videm, Italija|Vidma]] v Aviano. Baza je nato prešla v obdobje gostovanja rotacijskih lovskih eskadrilj. Zaradi vse manjše uporabe tamkajšnjega letalskega strelišča so rotacijske eskadrilje postopoma postale preteklost.
Vojaška baza Aviano (Aviano Air Base) ali (USAF Aviano) je sedaj ena najpomembnejših [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|ameriških]] in [[NATO|Natovih]] letalskih baz v Evropi. Gre za strateško lokacijo, ki jo [[Združene države Amerike|ZDA]] in zavezništvo NATO uporabljata za operacije na Balkanu, v Sredozemlju, na Bližnjem vzhodu in v širšem evropskem prostoru.
[[Slika:31st Fighter Wing.png|150px|thumb|levo|Oznaka 31. lovske brigade USAF]]
Organizacijsko je del 31. lovske brigade [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|Letalskih sil ZDA (USAF)]] (31st Fighter Wing) in gosti lovce [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16 Fighting Falcon]].
==Piancavallo/Plancjaval==
Piancavallo je smučarsko in letno-športno središče v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]], na južnih pobočjih Monte Cavallo, na nadmorski višini 1.245 do 1865 m.n.m. Gre za priljubljeno destinacijo zaradi dobre dostopnosti, urejenih smučišč, infrastrukture, snežnega parka Nevelandia in nenazadnje edinstvenega razgleda – ob jasnem vremenu se z vrhov vidi vse do [[Tržaški zaliv|Jadranskega morja]].
== Glej tudi ==
* [[Pokrajina Pordenone]]
{{Zbirka|Aviano}}
{{it-naselje-stub}}
{{Province of Pordenone}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Aviano| ]]
abp82fkvexuusosywbatuepvg37crqj
6739674
6739670
2026-08-20T08:17:05Z
Shabicht
3554
/* Piancavallo/Plancjaval */
6739674
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Občina v Italiji
| name = Aviano
| official_name = Comune di Aviano<br>Comun di Davian
| native_name = Davian
| image_skyline =
| imagesize =
| image_alt =
| image_caption = Aviano/Davian
| image_shield = Aviano-Stemma.png
| shield_alt =
| image_map =
| map_alt =
| map_caption =
| pushpin_label_position =
| pushpin_map_alt =
| latd = 46 |latm = 04 |lats = |latNS = N
| longd = 12 |longm = 35 |longs = |longEW = E
| coordinates_type =
| coordinates_display = title
| coordinates_footnotes =
| region = {{zastava|Furlanija - Julijska krajina}}
| province =
| frazioni = Castello, Giais, Selva di Giais, Cortina di Giais, Glera, Marsure, Piancavallo, San Martino di Campagna, Ornedo, Beorchia, Piante, Pedemonte, Somprado, Villotta
| mayor_party = državljanske liste
| mayor = Paolo Tassan Zanin
| population_demonym = it. avianesi<br>fur. davianots
| elevation_footnotes =
| twin1 =
| twin1_country =
| istat = 093004
| saint = [[Sveti Zenon]]
| day = 12. aprile
| postal_code = 33081
| area_code = 0434
| website = http://www.comune.aviano.pn.it
| footnotes =
}}
'''Aviano''' ({{Jezik-fur|Davian}}) je mesto in občina v [[Pokrajina Pordenone|Pokrajini Pordenone]], v zgodovinski regiji [[Furlanija|Furlaniji]]. Leži v [[italija|italijanski]] [[dežele Italije|deželi]] [[Furlanija - Julijska krajina]], na severovzhodu Italije. Ima 8.989 prebivalcev.
== Naselja ==
V občini je več naselij. Imena naselij so zapisana v italijanščini in furlanščini:
* Castello / Cjastiel
* Giais / Gjais
* Selva di Giais / Selve
* Cortina di Giais / Cortine di Gjais
* Glera / Glere
* Marsure / Marsuris
* Piancavallo / Plancjaval
* San Martino di Campagna / San Martin di Cjampagne
* Ornedo
* Beorchia / Beorcje
* Piante / Plantis
* Pedemonte / Pidemont
* Somprado / Somprât
* Villotta / Vilote
== Vojaška baza Aviano==
[[Slika:Aviano F-16.JPG|250px|thumb|levo|ameriški lovci [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16 Fighting Falcon]] v vojaški bazi Aviano]]
Letalsko oporišče Aviano je [[Kraljevina Italija]] ustanovila leta 1911. Baza je bila ena prvih, ki so bile na voljo [[Italijansko vojno letalstvo|italijanskemu vojaškemu letalstvu]].
Ameriška prisotnost v letalski bazi Aviano traja od konca [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]. Leta [[1954]] sta namreč italijanska in ameriška vlada podpisali sporazum o skupni uporabi baze, leta [[1955]] pa je poveljstvo Ameriških letalskih sil v Evropi (USAFE) preselilo svoje italijanske operacije iz [[Videm, Italija|Vidma]] v Aviano. Baza je nato prešla v obdobje gostovanja rotacijskih lovskih eskadrilj. Zaradi vse manjše uporabe tamkajšnjega letalskega strelišča so rotacijske eskadrilje postopoma postale preteklost.
Vojaška baza Aviano (Aviano Air Base) ali (USAF Aviano) je sedaj ena najpomembnejših [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|ameriških]] in [[NATO|Natovih]] letalskih baz v Evropi. Gre za strateško lokacijo, ki jo [[Združene države Amerike|ZDA]] in zavezništvo NATO uporabljata za operacije na Balkanu, v Sredozemlju, na Bližnjem vzhodu in v širšem evropskem prostoru.
[[Slika:31st Fighter Wing.png|150px|thumb|levo|Oznaka 31. lovske brigade USAF]]
Organizacijsko je del 31. lovske brigade [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|Letalskih sil ZDA (USAF)]] (31st Fighter Wing) in gosti lovce [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16 Fighting Falcon]].
==Piancavallo/Plancjaval==
[[Slika:Piancavallo d'estate.jpg|250px|Thumb|levo|Piancavallo poleti]]
Piancavallo je [[Smučanje|smučarsko]] in letno-športno središče v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]], na južnih pobočjih Monte Cavallo, na nadmorski višini 1.245 do 1865 m.n.m. Gre za priljubljeno destinacijo zaradi dobre dostopnosti, urejenih smučišč, infrastrukture, snežnega parka Nevelandia in nenazadnje edinstvenega razgleda – ob jasnem vremenu se z vrhov vidi vse do [[Tržaški zaliv|Jadranskega morja]].
== Glej tudi ==
* [[Pokrajina Pordenone]]
{{Zbirka|Aviano}}
{{it-naselje-stub}}
{{Province of Pordenone}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Aviano| ]]
imipb1p7wfjc0s5i4afu494ok2ot2q1
6739675
6739674
2026-08-20T08:17:47Z
Shabicht
3554
/* Piancavallo/Plancjaval */
6739675
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Občina v Italiji
| name = Aviano
| official_name = Comune di Aviano<br>Comun di Davian
| native_name = Davian
| image_skyline =
| imagesize =
| image_alt =
| image_caption = Aviano/Davian
| image_shield = Aviano-Stemma.png
| shield_alt =
| image_map =
| map_alt =
| map_caption =
| pushpin_label_position =
| pushpin_map_alt =
| latd = 46 |latm = 04 |lats = |latNS = N
| longd = 12 |longm = 35 |longs = |longEW = E
| coordinates_type =
| coordinates_display = title
| coordinates_footnotes =
| region = {{zastava|Furlanija - Julijska krajina}}
| province =
| frazioni = Castello, Giais, Selva di Giais, Cortina di Giais, Glera, Marsure, Piancavallo, San Martino di Campagna, Ornedo, Beorchia, Piante, Pedemonte, Somprado, Villotta
| mayor_party = državljanske liste
| mayor = Paolo Tassan Zanin
| population_demonym = it. avianesi<br>fur. davianots
| elevation_footnotes =
| twin1 =
| twin1_country =
| istat = 093004
| saint = [[Sveti Zenon]]
| day = 12. aprile
| postal_code = 33081
| area_code = 0434
| website = http://www.comune.aviano.pn.it
| footnotes =
}}
'''Aviano''' ({{Jezik-fur|Davian}}) je mesto in občina v [[Pokrajina Pordenone|Pokrajini Pordenone]], v zgodovinski regiji [[Furlanija|Furlaniji]]. Leži v [[italija|italijanski]] [[dežele Italije|deželi]] [[Furlanija - Julijska krajina]], na severovzhodu Italije. Ima 8.989 prebivalcev.
== Naselja ==
V občini je več naselij. Imena naselij so zapisana v italijanščini in furlanščini:
* Castello / Cjastiel
* Giais / Gjais
* Selva di Giais / Selve
* Cortina di Giais / Cortine di Gjais
* Glera / Glere
* Marsure / Marsuris
* Piancavallo / Plancjaval
* San Martino di Campagna / San Martin di Cjampagne
* Ornedo
* Beorchia / Beorcje
* Piante / Plantis
* Pedemonte / Pidemont
* Somprado / Somprât
* Villotta / Vilote
== Vojaška baza Aviano==
[[Slika:Aviano F-16.JPG|250px|thumb|levo|ameriški lovci [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16 Fighting Falcon]] v vojaški bazi Aviano]]
Letalsko oporišče Aviano je [[Kraljevina Italija]] ustanovila leta 1911. Baza je bila ena prvih, ki so bile na voljo [[Italijansko vojno letalstvo|italijanskemu vojaškemu letalstvu]].
Ameriška prisotnost v letalski bazi Aviano traja od konca [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]. Leta [[1954]] sta namreč italijanska in ameriška vlada podpisali sporazum o skupni uporabi baze, leta [[1955]] pa je poveljstvo Ameriških letalskih sil v Evropi (USAFE) preselilo svoje italijanske operacije iz [[Videm, Italija|Vidma]] v Aviano. Baza je nato prešla v obdobje gostovanja rotacijskih lovskih eskadrilj. Zaradi vse manjše uporabe tamkajšnjega letalskega strelišča so rotacijske eskadrilje postopoma postale preteklost.
Vojaška baza Aviano (Aviano Air Base) ali (USAF Aviano) je sedaj ena najpomembnejših [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|ameriških]] in [[NATO|Natovih]] letalskih baz v Evropi. Gre za strateško lokacijo, ki jo [[Združene države Amerike|ZDA]] in zavezništvo NATO uporabljata za operacije na Balkanu, v Sredozemlju, na Bližnjem vzhodu in v širšem evropskem prostoru.
[[Slika:31st Fighter Wing.png|150px|thumb|levo|Oznaka 31. lovske brigade USAF]]
Organizacijsko je del 31. lovske brigade [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|Letalskih sil ZDA (USAF)]] (31st Fighter Wing) in gosti lovce [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16 Fighting Falcon]].
==Piancavallo/Plancjaval==
[[Slika:Piancavallo d'estate.jpg|250px|thumb|levo|Piancavallo poleti]]
Piancavallo je [[Smučanje|smučarsko]] in letno-športno središče v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]], na južnih pobočjih Monte Cavallo, na nadmorski višini 1.245 do 1865 m.n.m. Gre za priljubljeno destinacijo zaradi dobre dostopnosti, urejenih smučišč, infrastrukture, snežnega parka Nevelandia in nenazadnje edinstvenega razgleda – ob jasnem vremenu se z vrhov vidi vse do [[Tržaški zaliv|Jadranskega morja]].
== Glej tudi ==
* [[Pokrajina Pordenone]]
{{Zbirka|Aviano}}
{{it-naselje-stub}}
{{Province of Pordenone}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Aviano| ]]
o9vf4tapigv02we60n47swp496208qx
6739677
6739675
2026-08-20T08:19:08Z
Shabicht
3554
/* Piancavallo/Plancjaval */
6739677
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Občina v Italiji
| name = Aviano
| official_name = Comune di Aviano<br>Comun di Davian
| native_name = Davian
| image_skyline =
| imagesize =
| image_alt =
| image_caption = Aviano/Davian
| image_shield = Aviano-Stemma.png
| shield_alt =
| image_map =
| map_alt =
| map_caption =
| pushpin_label_position =
| pushpin_map_alt =
| latd = 46 |latm = 04 |lats = |latNS = N
| longd = 12 |longm = 35 |longs = |longEW = E
| coordinates_type =
| coordinates_display = title
| coordinates_footnotes =
| region = {{zastava|Furlanija - Julijska krajina}}
| province =
| frazioni = Castello, Giais, Selva di Giais, Cortina di Giais, Glera, Marsure, Piancavallo, San Martino di Campagna, Ornedo, Beorchia, Piante, Pedemonte, Somprado, Villotta
| mayor_party = državljanske liste
| mayor = Paolo Tassan Zanin
| population_demonym = it. avianesi<br>fur. davianots
| elevation_footnotes =
| twin1 =
| twin1_country =
| istat = 093004
| saint = [[Sveti Zenon]]
| day = 12. aprile
| postal_code = 33081
| area_code = 0434
| website = http://www.comune.aviano.pn.it
| footnotes =
}}
'''Aviano''' ({{Jezik-fur|Davian}}) je mesto in občina v [[Pokrajina Pordenone|Pokrajini Pordenone]], v zgodovinski regiji [[Furlanija|Furlaniji]]. Leži v [[italija|italijanski]] [[dežele Italije|deželi]] [[Furlanija - Julijska krajina]], na severovzhodu Italije. Ima 8.989 prebivalcev.
== Naselja ==
V občini je več naselij. Imena naselij so zapisana v italijanščini in furlanščini:
* Castello / Cjastiel
* Giais / Gjais
* Selva di Giais / Selve
* Cortina di Giais / Cortine di Gjais
* Glera / Glere
* Marsure / Marsuris
* Piancavallo / Plancjaval
* San Martino di Campagna / San Martin di Cjampagne
* Ornedo
* Beorchia / Beorcje
* Piante / Plantis
* Pedemonte / Pidemont
* Somprado / Somprât
* Villotta / Vilote
== Vojaška baza Aviano==
[[Slika:Aviano F-16.JPG|250px|thumb|levo|ameriški lovci [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16 Fighting Falcon]] v vojaški bazi Aviano]]
Letalsko oporišče Aviano je [[Kraljevina Italija]] ustanovila leta 1911. Baza je bila ena prvih, ki so bile na voljo [[Italijansko vojno letalstvo|italijanskemu vojaškemu letalstvu]].
Ameriška prisotnost v letalski bazi Aviano traja od konca [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]. Leta [[1954]] sta namreč italijanska in ameriška vlada podpisali sporazum o skupni uporabi baze, leta [[1955]] pa je poveljstvo Ameriških letalskih sil v Evropi (USAFE) preselilo svoje italijanske operacije iz [[Videm, Italija|Vidma]] v Aviano. Baza je nato prešla v obdobje gostovanja rotacijskih lovskih eskadrilj. Zaradi vse manjše uporabe tamkajšnjega letalskega strelišča so rotacijske eskadrilje postopoma postale preteklost.
Vojaška baza Aviano (Aviano Air Base) ali (USAF Aviano) je sedaj ena najpomembnejših [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|ameriških]] in [[NATO|Natovih]] letalskih baz v Evropi. Gre za strateško lokacijo, ki jo [[Združene države Amerike|ZDA]] in zavezništvo NATO uporabljata za operacije na Balkanu, v Sredozemlju, na Bližnjem vzhodu in v širšem evropskem prostoru.
[[Slika:31st Fighter Wing.png|150px|thumb|levo|Oznaka 31. lovske brigade USAF]]
Organizacijsko je del 31. lovske brigade [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|Letalskih sil ZDA (USAF)]] (31st Fighter Wing) in gosti lovce [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16 Fighting Falcon]].
==Piancavallo/Plancjaval==
[[Slika:Piancavallo d'estate.jpg|250px|thumb|levo|Piancavallo poleti]]
Piancavallo je [[Smučanje|smučarsko]] in letno-športno središče v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]], na južnih pobočjih Monte Cavallo, od 1.245 do 1865 [[m.n.m.]] Gre za priljubljeno destinacijo zaradi dobre dostopnosti, urejenih smučišč in infrastrukture, snežnega parka Nevelandia in nenazadnje edinstvenega razgleda – ob jasnem vremenu se z vrhov vidi vse do [[Tržaški zaliv|Jadranskega morja]].
== Glej tudi ==
* [[Pokrajina Pordenone]]
{{Zbirka|Aviano}}
{{it-naselje-stub}}
{{Province of Pordenone}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Aviano| ]]
kolhsdqgaoax6t1uqfbx2218w8iuuhz
6739678
6739677
2026-08-20T08:20:26Z
Shabicht
3554
/* Vojaška baza Aviano */
6739678
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Občina v Italiji
| name = Aviano
| official_name = Comune di Aviano<br>Comun di Davian
| native_name = Davian
| image_skyline =
| imagesize =
| image_alt =
| image_caption = Aviano/Davian
| image_shield = Aviano-Stemma.png
| shield_alt =
| image_map =
| map_alt =
| map_caption =
| pushpin_label_position =
| pushpin_map_alt =
| latd = 46 |latm = 04 |lats = |latNS = N
| longd = 12 |longm = 35 |longs = |longEW = E
| coordinates_type =
| coordinates_display = title
| coordinates_footnotes =
| region = {{zastava|Furlanija - Julijska krajina}}
| province =
| frazioni = Castello, Giais, Selva di Giais, Cortina di Giais, Glera, Marsure, Piancavallo, San Martino di Campagna, Ornedo, Beorchia, Piante, Pedemonte, Somprado, Villotta
| mayor_party = državljanske liste
| mayor = Paolo Tassan Zanin
| population_demonym = it. avianesi<br>fur. davianots
| elevation_footnotes =
| twin1 =
| twin1_country =
| istat = 093004
| saint = [[Sveti Zenon]]
| day = 12. aprile
| postal_code = 33081
| area_code = 0434
| website = http://www.comune.aviano.pn.it
| footnotes =
}}
'''Aviano''' ({{Jezik-fur|Davian}}) je mesto in občina v [[Pokrajina Pordenone|Pokrajini Pordenone]], v zgodovinski regiji [[Furlanija|Furlaniji]]. Leži v [[italija|italijanski]] [[dežele Italije|deželi]] [[Furlanija - Julijska krajina]], na severovzhodu Italije. Ima 8.989 prebivalcev.
== Naselja ==
V občini je več naselij. Imena naselij so zapisana v italijanščini in furlanščini:
* Castello / Cjastiel
* Giais / Gjais
* Selva di Giais / Selve
* Cortina di Giais / Cortine di Gjais
* Glera / Glere
* Marsure / Marsuris
* Piancavallo / Plancjaval
* San Martino di Campagna / San Martin di Cjampagne
* Ornedo
* Beorchia / Beorcje
* Piante / Plantis
* Pedemonte / Pidemont
* Somprado / Somprât
* Villotta / Vilote
== Vojaška baza Aviano==
[[Slika:Aviano F-16.JPG|250px|thumb|levo|ameriški lovci [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16 Fighting Falcon]] v vojaški bazi Aviano]]
Letalsko oporišče Aviano je [[Kraljevina Italija]] ustanovila leta 1911. Baza je bila ena prvih, ki so bile na voljo [[Italijansko vojno letalstvo|italijanskemu vojaškemu letalstvu]].
Ameriška prisotnost v letalski bazi Aviano traja od konca [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]. Leta [[1954]] sta namreč italijanska in ameriška vlada podpisali sporazum o skupni uporabi baze, leta [[1955]] pa je poveljstvo Ameriških letalskih sil v Evropi (USAFE) preselilo svoje italijanske operacije iz [[Videm, Italija|Vidma]] v Aviano. Baza je nato prešla v obdobje gostovanja rotacijskih [[Eskadrilja|lovskih eskadrilj]]. Zaradi vse manjše uporabe tamkajšnjega letalskega strelišča so rotacijske eskadrilje postopoma postale preteklost.
Vojaška baza Aviano (Aviano Air Base) ali (USAF Aviano) je sedaj ena najpomembnejših [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|ameriških]] in [[NATO|Natovih]] letalskih baz v Evropi. Gre za strateško lokacijo, ki jo [[Združene države Amerike|ZDA]] in zavezništvo NATO uporabljata za operacije na Balkanu, v Sredozemlju, na Bližnjem vzhodu in v širšem evropskem prostoru.
[[Slika:31st Fighter Wing.png|150px|thumb|levo|Oznaka 31. lovske brigade USAF]]
Organizacijsko je del 31. lovske brigade [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|Letalskih sil ZDA (USAF)]] (31st Fighter Wing) in gosti lovce [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16 Fighting Falcon]].
==Piancavallo/Plancjaval==
[[Slika:Piancavallo d'estate.jpg|250px|thumb|levo|Piancavallo poleti]]
Piancavallo je [[Smučanje|smučarsko]] in letno-športno središče v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]], na južnih pobočjih Monte Cavallo, od 1.245 do 1865 [[m.n.m.]] Gre za priljubljeno destinacijo zaradi dobre dostopnosti, urejenih smučišč in infrastrukture, snežnega parka Nevelandia in nenazadnje edinstvenega razgleda – ob jasnem vremenu se z vrhov vidi vse do [[Tržaški zaliv|Jadranskega morja]].
== Glej tudi ==
* [[Pokrajina Pordenone]]
{{Zbirka|Aviano}}
{{it-naselje-stub}}
{{Province of Pordenone}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Aviano| ]]
rin9iqicigkobptoczznuykkcqkn7ca
Kilian Jornet
0
598756
6739452
6727462
2026-08-19T14:38:15Z
Klemzo26
255406
/* Načrti */
6739452
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Športnik
|fullname=Kílian Jornet Burgada
|occupation=poklicni športnik, podjetnik
|height=171<ref name="CorosKilian">{{navedi splet |author=<!-- not stated --> |date= 13.5.2025 |title= Kilian Jornet|url= https://corosnordic.com/blogs/coros-athletes/kilian-jornet?srsltid=AfmBOoo1yLlb0uixnQWnjjAq8fTwbo-PFtfLliv-HFj09VJ3BZDPCpd0|publisher= Coros Nordic|access-date=10.3.2026}}</ref>
|weight=58<ref name="CorosKilian" />
|spouse=Emelie Forsberg}}
'''Kílian Jornet Burgada''' ({{IPA|ca|̍ˈkiljən ʒuɾˈnɛt buɾˈɣaðə}}), španski profesionalni gorski in [[Trail tek|trail]] tekač, [[Turno smučanje|turni smučar]], [[alpinist]], [[avtor]], [[poslovnež]], aktivist. * [[27. oktober |27. oktober]] 1987, Sabadell, [[Španija]].
== Življenjepis ==
=== Otroštvo in odraščanje ===
Kilian Jornet se je rodil 27. oktobra 1987 v katalonskem mestu Sabadell.<ref>{{Navedi splet|title=Kilian Jornet: El Maestro de las Montañas y el Rey del Trail Running|url=https://theindianface.com/blogs/news/kilian-jornet-el-maestro-de-las-montanas-y-el-rey-del-trail-running|website=THE INDIAN FACE|accessdate=2026-03-10|language=es}}</ref> Odraščal v španskih Pirenejih, v [[Regijski park|regijskem parku]] Cap del Rec na nadmorski višini okoli 2000 metrov. Njegov oče Eduard Jornet je tam delal kot oskrbnik koče in gorski vodnik, mati Núria Burgada pa kot učiteljica športne vzgoje in inštruktorka športnih aktivnosti, ki je v prostem času tudi sama rada tekla in smučala. Kilian je bil že kot otrok izpostavljen raznolikim športnim podvigom v gorah – uvajanjem v svet gorništva in plezanja ter daljšim turam.<ref>{{Navedi novice|title=Becoming the All-Terrain Human|url=https://www.nytimes.com/2013/03/24/magazine/creating-the-all-terrain-human.html|newspaper=The New York Times|date=2013-03-20|accessdate=2026-03-10|issn=0362-4331|language=en-US|first=Christopher|last=Solomon}}</ref>
Pri petih letih je osvojil [[Pico de Aneto|Aneto]], najvišji vrh [[Pireneji|Pirenejev]], leto kasneje pa svoj prvi štiritisočak [[Breithorn]] v švicarsko-italjanskih [[Alpe|Alpah]]. Pri desetih letih je s svojo materjo opravil 42-dnevni "izlet" po [[Pireneji|Pirenejih]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lemonde.fr/sport/article/2013/09/20/kilian-jornet-le-sommet-de-sa-vie_3481125_3242.html|title=Le Sommet de sa vie|date=20.9.2013|accessdate=10.3.2026|website=Le Monde|last=Dumons|first=Olivier|language=fr}}</ref>
=== Mladost in začetki mednarodne kariere ===
Tekmovati je začel pri trinajstih letih v [[Turno smučanje|turnem smučanju]], ko se je preko poznanstev njegovih staršev pridružil CTEMC ("Catalan Ski Mountaineering Technical Centre"), kjer je opravil testiranja in začel sistematičen [[Trening|trenažni proces]]. Tam je spoznal [[Jordi Cañals|Jordija Cañalsa]] (člana prve katalonske odprave na [[Mount Everest]] leta 1985), ki je postal eden izmed njegovih prvih trenerjev in športnih menedžerjev. Pri trinajstih letih je, kljub temu, da je najnižja dovoljena starost na tekmi turnega smučanja štirinajst let sodeloval na svoji prvi turno-smučarski tekmi – La Molina. Leta 2003, pri svojih šestnajstih letih, je postal najmlajši član španske reprezentance v turnem smučanju.<ref>{{Navedi splet|title=Kilian Jornet Burgada: Biografía de un superhombre|url=https://theindianface.com/blogs/news/biografia-kilian-jornet-burgada|website=THE INDIAN FACE|accessdate=2026-03-07|language=es}}</ref> Hkrati je obiskoval srednjo šolo. Kljub natrpanemu urniku je tudi v šolo in na treninge turnega smučanja bodisi tekel, bodisi kolesaril. Sam pravi, da je bil v mladosti precej "obseden" s treningom.<ref>{{Navedi splet|title=Kilian Jornet Interview: Why Using a Coach Is Beneficial|url=https://uphillathlete.com/videos/kilian-jornet-interview-talks-about-why-using-a-coach-is-beneficial/|website=Uphill Athlete|date=2016-09-20|accessdate=2026-03-10|language=en-US|first=|last=}}</ref> Pri osemnajstih letih, ko je začel obiskovati fakulteto, se je resneje posvetil tudi teku. Prijatelji so ga spodbudili, naj se preizkusi na tekaških tekmah v poletnih mesecih, ko ni mogoče turno smučati. Takrat se je tudi odločil, da bo treniral samostojno.<ref>{{Navedi splet|title=Kílian Jornet Burgada: ‘Fear is good.’|url=https://emahomagazine.com/kilian-jornet-burgada-fear-is-good/|date=2013-10-12|accessdate=2026-03-10|language=en-US|website=EMAHO Magazine}}</ref> Ima francosko diplomo na področju športne znanosti – STAPS ("Sciences et Techniques des Activités Physiques et Sportives") v [[Font-Romeu-Odeillo-Via|Font Romeu]], ki spada pod Univerzo v [[Perpignan|Perpignanu]]. V okviru študija se je izobraževal o športni znanosti, trenažnem procesu, menedžmentu v športu in izobrazbo bodočih delavcev v športu.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=About|url=https://mtnath.com/about/|website=mtnath (mountain athlete)|date=2019-12-18|accessdate=2026-03-09|language=en|last=Jornet|first=Kilian}}</ref>
=== Odraslost in preboj v mednarodni vrh ===
Njegovi prvi tekaški rezultati na mednarodnih prireditvah so zabeleženi na portalih UTMB in ITRA v letu 2007. Istega leta je osvojil svojo prvo zmago na SkyRunner World Series in leto kasneje svojo prvo zmago na Ultra-Trail du Mont-Blanc (UTMB) in tako v svojem 21. letu kot najmlajši udeleženec tekme postal tudi najmlajši zmagovalec te prireditve. Kot eden redkih tekačev se je uveljavil tako na krajših, eksplozivnejših tekmah (kot so npr. SkyRunner World Series, Sierre-Zinal, Zegama Aizkorri, vertikalni kilometri) kot tudi na ultramaratonih (npr. UTMB, HardRock100). Postopoma se je začel posvečati tudi projektom, ki temeljijo na vrednotah, s katerimi je bil vzgajan. Zlasti na spoštovanju narave, preprostosti, samostojnosti in raziskovanju gora. Podiral je tudi številne hitrostne rekorde (FKT – "Fastest Known Time") na najvišje gore na svetu. Med drugim na [[Mont Blanc]], [[Kilimandžaro]], [[Aconcagua|Aconcaguo]] ter [[Denali]].<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://itra.run/api/RunnerSpace/GetRunnerSpace?memberString=YrmBriOVld1lHIkP2LWyZA%3D%3D|title=Kilian JORNET BURGADA|accessdate=10.3.2026|website=ITRA - International Trail Running Association}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name=":2">{{Navedi splet|title=Kilian JORNET BURGADA - His Trail results and UTMB® Index|url=https://utmb.world/runner/2704.kilian.jornetburgada|website=UTMB World Series|accessdate=2026-03-10|language=en}}</ref><ref name=":3">{{Navedi splet|title=Kilian Jornet {{!}} Fastest Known Time|url=https://fastestknowntime.com/athlete/kilian-jornet|website=fastestknowntime.com|date=2025-10-03|accessdate=2026-03-10|language=en}}</ref> Hkrati pa še vedno tekmoval na tekaških tekmovanjih na različnih razdaljah. V zadnjih letih si v okviru ozaveščanja o problematikah klimatskih sprememb zastavlja tudi daljše vzdržljivostne projekte, ki temeljijo na trajnostnem pristopu (npr. projekta Alpine Connections in States of Elevation).<ref name=":0" />
Kljub velikim uspehom se je odnos med Jornetom in organizatorji ter prireditvijo UTMB sčasoma poslabšal. Po tem ko je pravice za organizacijo dogodka večinsko odkupila skupina Ironman Group (ki organizira triatlone [[Ironman]]) in začela preobrazbo UTMB v globalen, široko komercializiran tekmovalni dogodek. Jornet je večkrat izrazil nestrinjanje s takšno obliko tekmovanja, saj je po njegovem mnenju bistvo trail teka preprostost in spoštovanje do okolja in gora. Leta 2023 je javno napovedal, da se tekmovanja UTMB ne bo več udeleževal, dokler bo prireditev potekala v takšni obliki. Po njegovem bi moral trail tek ostal dostopen, okoljsko odgovoren in manj podvržen komercializaciji.<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Kilian Jornet UTMB 2025: Entry, Boycott, and Future|url=https://www.julbo.com/en_wo/article/kilian-jornet-utmb|website=www.julbo.com|accessdate=2026-03-10|language=en}}</ref>
=== Načrti ===
Za leto 2026 je napovedal, da se po dveh letih daljših gorniških podvigov (Alpine Connections v 2024 in States of Elevation v 2025) želi spet primarno osredotočiti na velika tekmovanja. Želel je izboljšati tretje mesto na Western States iz leta 2025, kjer je po 38 miljah odstopil zaradi bolečine v meniskusu kot posledica slabo sanirane poškodbe, ki se mu je pripetila na tekmi Zegama Aizkorri, kjer je v bolečinah prišel do cilja. Posledično je zaradi okrevanja odpovedal tudi nastop na enem izmed ciljev sezone, tekmi Sierre-Zinal. Vrnitev na "sveti gral" trail teka – UTMB ostaja v načrtu. S slednjim je očitno zakopal bojno sekiro (v svojem zapisu je dejal, da so s PTRA ("Pro Trail Runners Association"), katere soustanovitelj je, dosegli ključne izboljšave pri organizaciji dogodka z vidika trajnosti in razvoja tega športa v prihodnosti).<ref>{{Navedi splet|title=GOAT Kilian Jornet reveals 2026 targets: "The races where everybody shows up"|url=https://run247.com/running-news/trail/kilian-jornet-announces-2026-race-schedule|website=RUN247|date=2026-02-24|accessdate=2026-03-10|language=en-GB|first=Jonathan|last=Turner}}</ref>
==Osebno življenje==
Jornet ima dve leti mlajšo sestro [[Naila Jornet Burgada|Nailo Jornet Burgada]]. S partnerko [[Emelie Forsberg]], ki prihaja iz Švedske, ima tri hčerke. Z družino živijo na Norveškem in sicer v občini [[Rauma, Norveška|Rauma]] v dolini [[Romsdalen]].<ref name="CorosKilian" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.nnormal.com/en_ES/content/emelie-forsberg-the-pace-of-motherhood|title=Emelie Forsberg: The pace of motherhood|accessdate=7.3.2026|website=NNormal Blog|language=en|date=June 2025}}</ref>
==Projekti==
=== Romsdalsfjord Skyline ===
Leta 2018 je povezal vse pomembnejše vrhove nad fjordom Romsdalsfjord na zahodu Norveške. Trasa je potekala po grebenih in vrhovih nad fjordom in skupaj obsegala približno 168 km in več kot 20.000 višinskih metrov vzpona. Projekt je izvedel v enem neprekinjenem poskusu, pri katerem je kombiniral tek ter plezanje.<ref>{{Navedi splet|title=Romsdalsfjord Skyline|url=https://mtnath.com/romsdalsfjord-skyline/|website=mntath (mountain athlete)|date=2018-06-11|accessdate=2026-03-09|language=en|last=Jornet|first=Kilian}}</ref>
=== Pyrenees 3000s ===
Leta 2023 je izvedel projekt povezovanja vseh vrhov, višjih od 3000 metrov v Pirenejih. V okviru projekta je v enem samem neprekinjenem gibanju povezal vse glavne pirenejske »tritisočake«, pri čemer je vrhove osvajal s tekom ter plezanjem. Projekt je predstavljal poklon goram, v katerih je odraščal, ter raziskovanje možnosti hitrega in samostojnega gibanja v visokogorju.<ref>{{Navedi splet|title=(Re)discovering the Pyrenees|url=https://mtnath.com/pyrenees/|website=mtnath (mountain athlete)|date=2023-10-15|accessdate=2026-03-09|language=en|last=Jornet|first=Kilian}}</ref>
=== Alpine Connections ===
Leta 2024 je v 19 dneh povezal in preplezal vseh 82 alpskih vrhov, višjih od 4000 metrov. Med posameznimi gorami je potoval izključno peš ali s kolesom, brez uporabe motornih vozil. Skupno je opravil približno 1207 km razdalje, več kot 75 tisoč višinskih metrov vzpona ter 267 ur in 45 minut aktivnega gibanja. Povprečno je spal približno pet ur na noč. S projektom je poudarjal trajnostni pristop k alpinizmu in pomen gibanja v gorah brez uporabe fosilnih goriv. Svoje izkušnje in dnevnik odprave je objavljal na osebnem [[Blog|blogu]].<ref>{{Navedi splet|title=Alpine Connections completed|url=https://blog.nnormal.com/alpine-connections-completed/|website=NNormal Blog|date=2024-09-02|accessdate=2026-03-10|language=en|first=|last=}}</ref>
=== States of Elevation ===
Leta 2025 je v manj kot mesecu dni povezal vseh 72 vrhov, visokih nad 14 tisoč [[Čevelj (enota)|čevljev]] (~4267m) v [[Celinske Združene države|Celinskih Združenih državah ("Lower 48")]]. Med posameznimi vrhovi je potoval bodisi peš ali pa s kolesom. Projekt je predstavljal nadaljevanje njegovih projektov, ki temeljijo na trajnosti. Na delih poti so se mu pridružili tudi drugi ljudje, med njimi različni trail tekači (npr. [[Hans Troyer]]) ter profesionalna kolesarja [[Quinn Simmons]] in Colby Simmons. Kilian je svoje izkušnje in dneve je opisal v blogu.<ref>{{Navedi splet|title=States Of Elevation|url=https://mtnath.com/14ers/|website=mntath (mountain athlete)|date=2025-10-20|accessdate=2026-03-10|language=en|last=Jornet|first=Kilian}}</ref>
=== Summits of My Life ===
Večletni projekt (izveden med leti 2013 in 2017). V tem obdobju je postavljal "FKT-je" (najhitrejše zabeležene čase) na različne najvišje gore po vsem svetu. Leta 2017 je v okviru tega projekta dvakrat v enem tednu osvojil Mount Everest, brez dodatnega kisika in brez fiksnih vrvi. Projekt je spremljala tudi serija istoimenskih dokumentarnih filmov.<ref>{{Navedi splet|title=Killian Jornet: Summits of my life|url=https://principus.si/2019/02/26/killian-jornet-summits-of-my-life/|website=Principus|date=2019-02-26|accessdate=2026-03-10|language=slovenščina|last=}}</ref>
=== Trenažni proces ===
Kilian na svojem osebnem blogu redno objavlja zapise o svojih ciljih, treningih, lastnih fizioloških vpogledih in splošnih vidikih, analizah tekmovanj in projektov ter druga osebna razmišljanja. Občasno objavlja tudi na svojem [[YouTube]] kanalu. Znan je po velikem obsegu treninga in sposobnosti prilagajanja ekstremnim razmeram v gorah, kot so dehidracija, vročina, pomanjkanje hrane, pomanjkanje spanja, dolgotrajna fizična obremenitev, ipd. Njegov [[VO2 max]] naj bi bil med 88–92 ml/kg/min. Na njem so bile izvedene tudi razne znanstvene, po večini fiziološke študije primera.<ref>{{Citat|title=The Human Lab: Kilian Jornet’s Secret Physiology|url=https://www.youtube.com/watch?v=vICQ5oeXHH4|date=2025-09-29|accessdate=2026-03-07|last=90ºNorth}}</ref>
==Podjetništvo==
Kilian je tudi eden izmed soustanoviteljev in solastnikov podjetja NNormal, ki ga je ustanovil leta 2022 s podjetjem Camper. Ime je skovanka iz besed "Norway" in "Mallorca" ([[Norveška]] in [[Majorka]]), kjer je bila znamka zasnovana in testirana. Hkrati pa je v imenu prisotna tudi besedna igra – NNormal kot skrajšano "Not normal", nenormalen. NNormal se osredotoča predvsem na izdelavo trajnostne in kvalitetne opreme, predvsem čevlje in oblačila za trail tek. NNormal se osredotoča tudi na ogljični odtis svojih izdelkov ter njihovo dolgoživost, posebnost njihove znamke je tudi to, da rabljene čevlje lahko po obrabi kupec pošlje nazaj in mu jih obnovijo (na primer zamenjajo podplat).<ref>{{Navedi splet|title=A Conversation With Kilian Jornet About NNormal, His New Brand|url=https://www.irunfar.com/a-conversation-with-kilian-jornet-about-nnormal-his-new-brand|website=iRunFar|date=2022-07-21|accessdate=2026-03-10|language=en|first=Bryon|last=Powell}}</ref>
Trenutno je tudi ambasador znamke Coros, ki proizvaja športne ure in podobno opremo, in podjetja Julbo, ki proizvaja sončna očala, čelade za različne športe, kot sta smučanje ter kolesarjenje.<ref name="CorosKilian" /><ref name=":4" />
Pred ustanovitvijo NNormala in sodelovanjem s Corosom je sodeloval s podjetjema Salomon ter Suunto.<ref>{{Navedi novice|title=Kilian Jornet Leaves Salomon After 15 Years to Start New Project|url=https://www.irunfar.com/kilian-jornet-leaves-salomon|newspaper=iRunFar|date=2021-11-30|accessdate=2026-03-10|language=en|first=Jilli|last=Cluff}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kilian's New Profile|url=https://www.suunto.com/sports/News-Articles-container-page/Kilians-New-Profile/|website=Suunto|accessdate=2026-03-10|language=en|date=6.5.2015}}</ref>
==Aktivizem in fundacija==
Kilian je svojo fundacijo ustanovil leta 2017. Glavno poslanstvo fundacije Kiliana Jorneta je ohranjanje gora in njihovega ekosistema. Pa tudi podpora projektom varovanja gorskega okolja in raziskovanje vplivov podnebnih sprememb na visokogorski svet. Fundacija si prizadeva spodbujati individualne in kolektivne neposredne ukrepe. Tudi ozaveščanje je pomemben del njihove naloge. Prizadevajo si doseči čim več organizacij in posameznikov ter izobraževati in obveščati ostale vpletene akterje o njihovih ciljih, tj. ohranjanju gorskega okolja.<ref>{{Navedi splet|title=About us|url=https://www.kilianjornetfoundation.org/about-us/|website=Kilian Jornet Fundation|accessdate=2026-03-10|language=en}}</ref>
Kilian je tudi član in eden izmed soustanoviteljev gibanja profesionalnih trail tekačev skupaj s [[Pascal Egli|Pascalom Eglijem]]. Namen PTRA (Pro Trail Runners Association) je zastopanje interesov profesionalnih trail tekačev ter jim pomagati, da delijo svoja mnenja o problematičnih tematikah in sodelujejo pri oblikovanju prihodnosti trail teka ter okolja, v katerem se ta odvija. Pa tudi pri oblikovanju fizičnega in duševnega zdravja športnikov ter pravičnosti in trajnosti tekmovanj. Ohranjanje pravic športnikov, zlasti v situacijah, povezanih s pogodbami, zdravjem in podobnimi dilemami.<ref>{{Navedi splet|title=About us|url=https://trailrunners.run/about/|website=PRO TRAIL RUNNERS ASSOCIATION|date=2022-11-22|accessdate=2026-03-10|language=en}}</ref> Tako Kilian kot njegova fundacija sta podpisnika odprtega pisma mednarodni zvezi za športno plezanje (IFSC), ki ga je zasnovala mreža Cool Down (Sport for Climate Action Network) pozivajo IFSC in plezalno skupnost naj sponzorsko ne sodeluje s podjetji z visokimi emisijami ogljika (v tem primeru Savdska Arabija in NEOM). V pismu obsojajo tudi [[športno zavajanje]] ("sportswashing").<ref>{{Navedi splet|title=Plezalci proti fosilnim gorivom - GORE LJUDJE|url=https://gore-ljudje.net/novosti/plezalci-proti-fosilnim-gorivom/|website=gore-ljudje.net|date=2025-10-02|accessdate=2026-03-14|language=sl-SI}}</ref>
==Knjige in filmi==
===Knjige===
Je avtor in soavtor številnih knjig in drugih besedil. Tri izmed knjig so prevedene v slovenščino in sicer:
* ''Nič ni nemogoče'' (''Res és impossible''),
* ''Nevidna meja'' (''La frontera invisible''),
* ''Teči ali umreti'' (''Córrer o morir'').<ref>{{Navedi splet|title=Rezultati iskanja Kilian Jornet :: COBISS Plus|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/search?q=kilian+jornet&db=cobib&mat=allmaterials|website=COBISS Plus|accessdate=2026-03-10|language=sl|first=|last=|others=IZUM - Institut informacijskih znanosti}}{{Slepa povezava|date=julij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ljudstvo tekačev - TEKNJIGA|url=https://www.ljudstvotekacev.si/sl/teknjiga.html|website=www.ljudstvotekacev.si|accessdate=2026-03-14|last=Japelj|first=Venčeslav}}</ref>
===Filmografija===
Njegova zgodba je predstavljena tudi v različnih krajših filmih, med drugim ''Path to Everest'', ''Summits of My Life'', ''Inside Kilian Jornet'', ''Unbreakable: The Western States 100'', ''Downside Up'', ''Summits of My Life'', ''Into the (Un)known''. Pojavlja se tudi kot gost v številnih oddajah, krajših in daljših posnetkih na lastnem YouTube kanalu, kanalih organizatorjev tekem, sponzorjev, in podobno.<ref>{{Navedi splet|title=Follow Kilian Jornet – documentaries, races, and recent training|url=https://trailrunadvisor.com/kilian-jornet-documentary/|website=Trail Run Advisor|date=2025-10-15|accessdate=2026-03-10|language=en|last=}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kilian Jornet {{!}} Actor, Writer, Camera and Electrical Department|url=https://www.imdb.com/name/nm4389789/|website=IMDb|accessdate=2026-03-10|language=en}}</ref>
== Nagrade <ref>{{Navedi splet|title=100 questions and answers about Kilian Jornet!|url=https://ullerco.com/en/blogs/news/100-questions-and-answers-about-kilian-jornet|website=ULLER|accessdate=2026-03-10|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kilian Jornet named Best Catalan Athlete of 2025 by UFEC and Sports Department|url=https://diaricatalunya.cat/en/pla-d-urgell/garcia/kilian-jornet-named-best-catalan-athlete-of-2025-by-ufec-and-sports-department|website=Diari de Catalunya|date=2026-01-16|accessdate=2026-03-10|language=en|first=Jordi Serra|last=Martínez}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Action Sportsperson of the Year 2026 Nominee Kilian Jornet|url=https://www.laureus.com/world-sports-awards/2026/laureus-world-action-sportsperson-of-the-year/kilian-jornet|website=Laureus|accessdate=2026-03-10|language=en|last=}}</ref> ==
* National Geographic Adventurer of the Year: 2014 (People's Choice), 2018.
* FKT of the Year: 2024 – nagrajen za projekt Alpine Connections.
* Najboljši katalonski športnik (2025).
* Marca Leyenda Award (2014): Španska športna nagrada za karierne dosežke.
* Srebrna medalja španskega kraljevega reda za športne zasluge. (2013)
* Human-Sports Achievement Award (2014): Mundo Deportivo Gala.
* Nominiranec za Laureus World Action Sportsperson of the Year (2026).
== Pomembnejši dosežki ==
=== Turno smučanje <ref>{{Navedi splet|title=Kilian Jornet Burgada - Skimostats|url=https://www.skimostats.com/athlete/kilian-jornet-burgada|website=www.skimostats.com|accessdate=2026-03-07|language=en}}</ref> ===
* Trofeo Mezzalama: 1 x zmaga, 3 x drugo mesto, 1 x tretje mesto.
* Pierra Menta: 4 x zmaga, 1 x drugo mesto, 1 x tretje mesto.
* Altitoy: 1 x zmaga.
* Patrouille des Glaciers: 1 x zmaga.
* Tour de Rutor: 1 x zmaga.
* ISMF Evropsko prvenstvo: 3 x zmaga, 2 x drugo mesto, 1 x tretje mesto.
* ISMF Svetovno prvenstvo: 7 x zmaga, 2 x drugo mesto, 1 x tretje mesto.
* ISMF Svetovni pokal: 28 x zmaga, 10 x drugo mesto, 3 x tretje mesto.
==== Projekt ''24h of elevation in ski''<ref>{{Navedi splet|title=24h of elevation in ski|url=https://mtnath.com/24h-of-elevation-in-ski/|website=mntath (mountain athlete)|date=2019-02-12|accessdate=2026-03-09|language=en|last=Jornet|first=Kilian}}</ref> ====
Leta 2019 je izvedel turnosmučarski projekt, kjer je v 24 urah poskušal nabrati čim več višinskih metrov. Projekt je podrobneje opisal in analiziral na svojem [https://mtnath.com/24h-of-elevation-in-ski/ blogu].
=== Tek <ref name=":0" /><ref name=":1" /><ref name=":2" /> ===
* [[Skyrunning]] (ISF): 4 x svetovni prvak.
* SkyRunner World Cup (skupni seštevek): 10 x zmaga (v disciplinah: Sky, Vertical kilometer: 28’47’’, Ultra).
* Golden Trail Series (skupni seštevek): 1 x zmaga.
* Zegama-Aizkorri: 11 x zmaga.
* Sierre-Zinal: 10 x zmaga.
* Marathon du Mont-Blanc: 5 x zmaga.
* Trofeo Kima: 4 x zmaga.
* Dolomites Skyrace: 4 x zmaga.
* Pikes Peak Marathon: 2 x zmaga.
* UTMB (Ultra-Trail du Mont-Blanc): 4 x zmaga.
* HardRock100: 5 x zmaga.
* WesternStates100: 1 x zmaga.
* Grand Raid [[Reunion]]: 2 x zmaga.
=== Ostali projekti ===
==== Hitrostni vzponi in rekordi <ref name=":0" /><ref name=":3" /> <ref>{{Navedi splet|title=Španec v enem tednu dvakrat na vrhu Everesta - Svet24.si|url=https://svet24.si/sport/spanec-v-enem-tednu-dvakrat-na-vrhu-everesta-514858|website=Svet24|accessdate=2026-03-14|language=sl|date=28.5.2017|last=K|first=M}}</ref> ====
* [[Kilimandžaro]] (čas, ki ga je zabeležil Kilian na spletni strani: 6 ur 24 minut),
* [[Denali]] (čas, ki ga je zabeležil Kilian na spletni strani: 11 ur 48 minut),
* [[Aconcagua]] (čas, ki ga je zabeležil Kilian na spletni strani:12 ur 49 minut),
* [[Mont Blanc]] (čas, ki ga je zabeležil Kilian na spletni strani: 4 ur 57 minut),
* [[Matterhorn|Matterhorn/Cervino]] (čas, ki ga je zabeležil Kilian na spletni strani: 2 ur 52 minut),
* [[Mount Everest]] dvakrat v manj kot tednu dni (ponedeljek in sobota). Prvič v šestindvajestih in drugič v sedemnajstih urah (ni rekorden).
Nekateri ostali poskusi rekordov (še stoječi rekordi in tudi tisti že podrti), ki jih je Kilian objavil so zabeleženi in overjeni na [https://fastestknowntime.com/athlete/kilian-jornet spletni strani FKT]. Trenutno se s podiranjem hitrostnih vzponov na [[Najvišji vrhovi po celinah|najvišje vrhove po celinah]] in tudi ostale vrhove ukvarja [[Tyler Andrews]], ki je podrl Kilianov rekord na [[Kilimandžaro]] ter [[Aconcagua|Aconcaguo]]. Nekatere Kilianove rekorde pa je podrl [[Karl Egloff]].
==== Prvenstvene smeri in ostali poskusi<ref name=":0" /> ====
;Prvenstvene smeri
* Čangce (Changtse) severozahodna smer<ref>{{Navedi splet|title=Everest, North-Northeast Face, New Line to North Ridge (No Summit)|url=https://publications.americanalpineclub.org/articles/13201213927/Everest-North-Northeast-Face-New-Line-to-North-Ridge-No-Summit|website=The American Alpine Club|accessdate=2026-03-09|date=2016|last=Tosas|first=Jordi|language=en}}</ref>
* Nonstind severna smer
;Ostali (neuspeli) poskusi
* [[Mount Everest]] severoseverozahodna stena – nova smer.
* [[Mount Everest]] jugo-vzhodna stena.
* [[Mount Everest]] zahodni greben.
* [[Šišapangma]] zimski vzpon južna stena.
== Sklici ==
{{sklici}}
== Zunanje povezave ==
* {{Official website|http://www.kilianjornet.cat}}
* [https://mtnath.com/author/kilianjornet/ Blog]
* [https://www.kilianjornetfoundation.org/ Fundacija (Kilian Jornet Foundation)]
* [https://www.skimostats.com/athlete/kilian-jornet-burgada Kilian Jornet SkimoStats]
* [https://itra.run/api/RunnerSpace/GetRunnerSpace?memberString=YrmBriOVld1lHIkP2LWyZA%3D%3D Kilian Jornet ITRA stran]
* [https://utmb.world/runner/2704.kilian.jornetburgada Kilian Jornet UTMB stran]
* [https://www.strava.com/pros/5452411 Kilian Jornet Strava profil]
* [https://www.instagram.com/kilianjornet/ Kilian Jornet Instagram profil]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Španski športniki]]
[[Kategorija:Španski alpinisti]]
[[Kategorija:Tekači na dolge proge]]
tw8yta0vgj5ydtjweuk3txmd51s0h6a
Listenbourg
0
599863
6739587
6653481
2026-08-19T22:18:11Z
PhantomFunds
264593
6739587
wikitext
text/x-wiki
[[File:Listenbourg Locator.svg|250px|thumb|right|Lokacija izmišljene države Listenbourg v zeleni barvi]]
[[File:Flag of Listenbourg fictional country created from Emblem of Napoleon Bonaparte and Lutry flag.svg|thumb|Zastava Listenbourga, ki vsebuje [[commons:File:Napoleon Bonaparte emblem.svg|emblem]] [[Napoleon Bonaparte]]]]
'''Listenbourg''' (Listenburg) je izmišljena evropska država, ustvarjena kot tema internetnega mema oktobra 2022, ki jo prikazuje kot podaljšek Iberskega polotoka.<ref>{{Navedi splet|title=Listenbourg is the hottest country on social media right now. The catch? It doesn't exist.|url=https://www.nbcnews.com/pop-culture/pop-culture-news/listenbourg-hottest-country-social-media-right-now-catch-doesnt-exist-rcna55678|website=NBC News|date=2022-11-04|accessdate=2026-03-24|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Listenbourg: Why Ryanair is relocating to this imaginary EU country|url=https://www.nzherald.co.nz/travel/listenbourg-what-is-it-and-why-is-ryanair-promoting-this-imaginary-eu-country/XETSWV2TLICCR7RDCZWBABFCYE/|website=NZ Herald|accessdate=2026-03-24|language=en-NZ|first=Thomas|last=Bywater}}</ref> Francoski uporabnik [[Twitter|Twitterja]] (dandanes X-a) [[Gaspard Hoelscher]] je delil popravljen zemljevid [[Evropa|Evrope]] z rdečo puščico, ki kaže na obris prilepljene države, ki meji na [[Portugalska|Portugalsko]] in [[Španija|Španijo]] ter se pošalil, da [[Američani]] države ne bodo mogli poimenovati.<ref>{{Navedi novice|title=Listenbourg is at the Centre Of a Meme Storm, Here's Why|url=https://www.news18.com/news/buzz/listenbourg-is-at-the-centre-of-a-meme-storm-heres-why-6301951.html|newspaper=News18|accessdate=2026-03-24|language=en-US}}</ref> Neobstoječa država je hitro postala viralna na [[Družbeno omrežje|družbenih omrežjih]], uporabniki pa so podrobneje opisovali izmišljeno zgodovino države, nekatere večje blagovne znamke, politiki in organizacije pa so se pridružile hecu.<ref>{{Navedi splet|title=The internet is going wild over Listenbourg, a fake country with a national anthem and TikTokers pretending to be its president|url=https://www.businessinsider.com/fake-country-listenbourg-listenbourgeois-viral-tiktok-gaspardo-national-hymn-memes-2022-11|website=Business Insider|accessdate=2026-03-24|language=en-US|first=Kieran|last=Press-Reynolds}}</ref>
Trend se je začel kot internetni [[meme]], ki ga je objavil francoski uporabnik [[Twitter|Twitterja]] z namenom preizkusiti stereotip o Američanih, ki slabo poznajo evropsko [[Geografija|geografijo]].<ref>{{Navedi splet|title=What is ‘Listenbourg’? The new EU country going viral|url=https://www.standard.co.uk/news/world/what-is-listenbourg-new-eu-country-viral-b1037604.html|website=The Standard|date=2022-11-04|accessdate=2026-03-24|language=en|first=Syraat Al|last=Mustaqeem}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=What is Listenbourg? The fake European country meant to fool Americans - National {{!}} Globalnews.ca|url=https://globalnews.ca/news/9253575/what-is-listenbourg-fake-european-country/|website=Global News|accessdate=2026-03-24|language=en-US}}</ref> 30. oktobra 2022 je Gaspard Hoelscher, na [[Twitter|Twitterju]] znan kot @gaspardooo, delil fotošopiran zemljevid Evrope z dodatnim kopnim, pritrjenim na Iberski polotok. Objava je imela napis: »Prepričan sem, da Američani sploh ne poznajo imena te države, haha«. Drug uporabnik je odgovoril z retoričnim vprašanjem »Kdo ne pozna Listenbourga?« in prevari dal njeno ime.<ref>{{Navedi novice|title=Listenbourg Is the Country Taking Social Media by Storm|url=https://parade.com/news/listenbourg-european-country-real-or-fake|newspaper=Parade|date=2022-11-06|accessdate=2026-03-24|language=en|first=Marisa|last=Losciale}}</ref>
Ime države je bilo opisano kot mešanica besed "[[Luksemburg]]" z besedo "[[Litva]]" (v angleščini: Lithuania) in/ali "[[Lihtenštajn|Liechtenstein]]".<ref>{{Navedi splet|title=Listenbourg: Why Ryanair is relocating to this imaginary EU country|url=https://www.nzherald.co.nz/travel/listenbourg-what-is-it-and-why-is-ryanair-promoting-this-imaginary-eu-country/XETSWV2TLICCR7RDCZWBABFCYE/|website=NZ Herald|accessdate=2026-03-24|language=en-NZ|first=Thomas|last=Bywater}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Quel temps fait-il au Listenbourg ? Découvrez dans le 20H de TF1, le bulletin météo de Tatiana Silva|url=https://www.tf1info.fr/high-tech/meteo-listenbourg-quel-temps-fait-il-au-listenbourg-decouvrez-le-bulletin-meteo-de-tatiana-silva-2237727.html|newspaper=TF1 INFO|date=2022-11-05|accessdate=2026-03-24|language=fr-FR}}</ref>
Šala je postala viralni fenomen, saj so drugi uporabniki Twitterja ponujali izmišljena dejstva o državi, ponarejene fotografije in satelitske posnetke, ki naj bi prikazovali njene vidike. V nekaj dneh so se pojavili številni računi na Twitterju, ki naj bi predstavljali vladne institucije Listenbourga, ljudje pa so si izmislili glavno mesto, zastavo, zgodovino, državno himno, kulturo in jezik za izmišljeno državo.<ref>{{Navedi splet|title=Imaginary country bordering Portugal comes to life on the internet|url=http://www.theportugalnews.com/news/2022-11-06/imaginary-country-bordering-portugal-comes-to-life-on-the-internet/71776|website=www.theportugalnews.com|accessdate=2026-03-24|language=en}}</ref>
Šali se je pridružilo več velikih, preverjenih uporabniških imen na družbenih omrežjih.<ref>{{Navedi splet|title=What is Listenbourg? All you need to know about 'new EU country' going viral on Twitter|url=https://www.timesnownews.com/explainer/what-is-listenbourg-all-you-need-to-know-about-new-eu-country-going-viral-on-twitter-article-95314050|website=Times Now|date=2022-11-05|accessdate=2026-03-24|language=en}}</ref> Udeleženci šale so poskušali s podrobnimi podatki na družbenih omrežjih podrobno opisati obstoj Listenbourga. Skupne akcije so pokazale, da je država razdeljena na pet regij, imenovanih Flußerde, Kusterde, Mitteland, Adriàs in Caséière. Glavno mesto je Lurenberg.<ref>{{Navedi splet|title=Internet unites over fictional nation of Listenbourg {{!}} The New Daily|url=https://www.thenewdaily.com.au/news/good-news/2022/11/04/listenbourg-fake-country-meme|website=www.thenewdaily.com.au|date=2022-11-04|accessdate=2026-03-24|language=en}}</ref> Prebivalstvo naj bi štelo 59 milijonov. Avtor mema, Gaspardo, je bil razglašen za predsednika Listenbourga, čeprav je priznal, da ga je njegova potegavščina popolnoma prevzela.
Večje organizacije in novičarski kanali so se sodelovali pri šali, čeprav je večina jasno povedala, da ne mislijo resno. 31. oktobra 2022 je uradni kanal [[Poletne olimpijske igre 2024|Olimpijskih iger v Parizu 2024]] na portalu [[Twitter]] objavil: "Število olimpijskih delegacij se je s prihodom Listenbourga povečalo z 206 na 207". [[Amazon Prime Video]] je napovedal, da bo poročilo o zgodovini Listenbourga objavljeno na nemogoč datum "31. februarja". Nizkocenovni prevoznik [[Ryanair]] je objavil viralni zemljevid in zapisal, da so "ponosni, da lahko naznanimo našo novo bazo v Listenbourgu!".<ref>{{Navedi splet|title=Listenbourg: Why Ryanair is relocating to this imaginary EU country|url=https://www.nzherald.co.nz/travel/listenbourg-what-is-it-and-why-is-ryanair-promoting-this-imaginary-eu-country/XETSWV2TLICCR7RDCZWBABFCYE/|website=NZ Herald|accessdate=2026-03-31|language=en-NZ|first=Thomas|last=Bywater}}</ref>
Francoska televizijska mreža [[TF1]] je predstavila realistično vremensko poročilo za namišljeno državo. Nogometni klub [[Toulouse]] je sporočil, da se bo njegova ekipa odpravila na treninge v izmišljeno državo. Potegavščina je dosegla tudi dirko [[Formula 1|Formule 1]] za veliko nagrado, [[Canal+ Sport]] pa je podprl lažno državo. 1. novembra 2022 je podjetje za programsko opremo za GPS navigacijo [[Waze]] objavilo tvit v [[Francoščina|francoščini]] "Le Listenbourg, nous au moins on sait comment y aller!" (prev. "Listenbourg, vsaj vemo, kako priti tja!"). Francoski politik [[Jean Lassalle]] se je pretvarjal, da je obiskal kmetijski festival v Listenbourgu. Francosko mesto [[Nica]] je napovedalo pobratenje z glavnim mestom Listenbourg, [[letališče]] v Nici pa je odprlo novo zračno povezavo z dodatnim kosom zemlje.<ref>{{Navedi novice|title=Les Niçois pourront bientôt s'envoler vers le Listenbourg... ce drôle de pays inventé sur Twitter|url=https://actu.fr/provence-alpes-cote-d-azur/nice_06088/les-nicois-pourront-bientot-s-envoler-vers-le-listenbourg-ce-drole-de-pays-invente-sur-twitter_54968807.html|newspaper=actu.fr|accessdate=2026-03-31|language=fr-FR}}</ref>
Druge blagovne znamke in organizacije, ki so objavljale o Listenbourgu, vključujejo francosko smučišče [[La Clusaz]], britansko spletno dostavo hrane [[Deliveroo]], francosko verigo restavracij [[Buffalo Grill]], pariškega prevoznika [[RATP Group]], hitre vlake [[TGV SNCF]] in [[Francoska hokejska reprezentanca|francosko hokejsko reprezentanco]].<ref>{{Navedi splet|title=Où est Le Listenbourg? French have fun with fictional country|url=https://www.thetimes.com/business/technology/article/ou-est-listenbourg-french-have-fun-with-fictional-country-6pz26wmxx|website=www.thetimes.com|date=2022-11-02|accessdate=2026-03-24|language=en-GB|first=Charles Bremner|last=Paris}}</ref>
==Sklici==
{{sklici}}
[[Kategorija:Dela leta 2022]]
[[Kategorija:2022 v Evropi]]
[[Kategorija:Internetni memi]]
bmowmuf463j5jeq0nqzwlq3fit9y8je
Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič
2
603517
6739520
6738933
2026-08-19T17:28:27Z
Jonatan Melik Kurinčič
240261
nujni članki +
6739520
wikitext
text/x-wiki
<div style="float: right; clear: right; margin: 0 0 1em 1em; width: 242px;">
<div style="background-color: #ADD8E6; float: right; clear: right; margin: 0 0 1em 1em; width: 242px;">{{Center|<big><big>'''Zaboji '''</big></big>}}</div>
{{Center|'''Jeziki'''}}
{{Uporabnik sl}}
{{Uporabnik en-3}}
{{Uporabnik fr-1}}
{{Center|'''Zemljepis'''}}
{{uporabnik Slovenija}}
{{uporabnik Evropska unija}}
{{Uporabnik Ljubljana}}
{{Center|'''Prepričanja itd.'''}}
{{Uporabniško polje|white|#ffff99;|[[slika:World_citizen_badge.png|59px|45px]]|Uporabnik je '''[[državljan sveta]]'''<br /> ([[Zemlja|Terra]], [[astronomija|⊕]]).}}
{{Uporabnik rimokatoličan}}
{{Uporabnik Zemljan}}
{{Uporabnik knjigoljub}}
{{Center| ''' Wiki'''}}
{{Uporabnik wi-3}}
{{Uporabnik DYK|2}}<br clear="all">
{{Uporabniško polje
| id = [[Slika:Wikipedia POV neutrality icon.svg|45px]]
| info = Ta uporabnik se Wikipedijo trudi ohranjati nevtralno.
}}
{{Center| ''' Pripsevam z'''}}
{{Uporabnik prenosni računalnik}}
{{Uporabnik Windows}}
{{Uporabnik Google Chrome}}
{{Uporabniško polje
| id = [[Slika:Modern AutoHotkey Logo (no text).svg|45 px]]
| info = Uporabnik uporablja [[:en:AutoHotkey|AutoHotkey]].
}}
{{Center| '''Izven Wikipedije '''}}
{{Uporabniško polje
| id = [[Slika:Orgle Vrhpolje.jpg|45px]]
| id-c = #FFFFFF
| border-c = #FFD700
| border-s = 2
| info = Ta uporabnik želi videti vse '''[[Orgle|orgle v Sloveniji]]'''.
}}
{{Uporabniško polje
| id = [[Slika:Slovenia-Flagmap.svg|45px|center]]
| id-c = #FFFFFF
| border-c = #0000FF
| border-s = 2
| info = Ta uporabnik želi obiskati vse '''kraje v Sloveniji'''.
}}
{{Uporabniško polje
| id = [[Slika:Coat of arms of Šmarješke Toplice.svg|35px|center]]
| id-c = #FFFFFF
| border-c = #1E90FF
| border-s = 2
| info = Ta uporabnik dobro pozna '''[[Občina Šmarješke Toplice | občino Šmarješke Toplice]]'''.
}}
{{Uporabniško polje
| id = [[Slika: Drežnica - Cerkev Srca Jezusovega - 2.jpg|45px|center]]
| id-c = #FFFFFF
| border-c = #1E90FF
| border-s = 2
| info = Ta uporabnik dobro pozna '''[[Župnija Drežnica | župnijo Drežnica.]]'''
}}
{{Uporabniško polje
| id = [[Slika: Umag-P9170095.jpg|45px|center]]
| id-c = #FFFFFF
| border-c = #1E90FF
| border-s = 2
| info = Ta uporabnik dobro pozna '''[[Umag | bližnjo okolico Umaga.]]'''
}}
{{Uporabniško polje
| id = [[Slika:Grič pri Klevevžu - cerkev.jpg|45px|center]]
| id-bg = #99FF99
| border-c = #2D6A4F
| border-s = 2
| info = Ta uporabnik je mnenja, da je '''[[Cerkev Karmelske Matere Božje, Grič pri Klevevžu|Cerkev Karmelske Matere Božje na Griču pri Klevevžu]]''' ena najlepših cerkva v [[Slovenija|Sloveniji]].
| info-c = #99FF99
}}
</div>
<div style="background-color: #e8f5e9; border: 2px solid #2e7d32; padding: 3px 10px 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px;">
<small>Peskovniki:[[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič/peskovnik 1|1]] [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič/peskovnik - SP|2]] [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič/peskovnik 3|3]]</small><br>
[[c:User:Jonatan_Melik_Kurinčič|<small>Wikimedia Commons</small>]]<br>
[[d:User:Jonatan_Melik_Kurinčič|<small>Wikidata</small>]]
</div><br><div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px;"> <br>[[Slika:Sveta Hema.jpg|400 px]]<br>Cerkev na [[Sveta Hema|Sveti Hemi]] blizu [[Globasnica|Globasnice]].</div><br>
<div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px;">
'''ŠTEVEC'''
{| class="wikitable"
|+
!Datum
!Trenutni čas
!Trenutno število člankov
!Trenutno število urejanj
!Trenutno število vseh strani
!Trenutno število naloženih datotek
!Trenutno število uporabnikov
!Trenutno število aktivnih uporabnikov
|-
| {{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} {{LOCALYEAR}}
| {{LOCALTIME}}
| {{NUMBEROFARTICLES}}
| {{NUMBEROFEDITS}}
| {{NUMBEROFPAGES}}
| {{NUMBEROFFILES}}
| {{NUMBEROFUSERS}}
| {{NUMBEROFACTIVEUSERS}}
|}
</div>
== O meni ==
Sem uporabnik iz [[Ljubljana|Ljubljane]], po rodu pa sem tudi iz [[Dolenjska|Dolenjske]], [[Štajerska|Štajerske]] in [[Primorska|Primorske]].
Pridružil sem se z namenom pisanja člankov o temah, ki bi morale biti dodane, in pa predvsem z namenom širjenja slovenske Wikipedije.
Posvečam se vsem temam, saj me zanima praktično vse, najbolj pa so to [[zgodovina]], [[geografija]], [[glasba]], [[demografija]], [[slavistika]]… Na kratko, sem bolj družboslovni tip. Tudi velik ljubitelj knjig in poezije.
Predvsem na Wikipediji urejam članke o temah, ki jih bolje poznam in imam z njimi osebne izkušnje.
Če imate kakšno vprašanje, opozorilo, podatek, grajo, predlog ali karkoli drugega zame, me prosim kontaktirajte v pogovoru. Z veseljem vam bom odgovoril.
<br>
== Cilji in nujni članki ==
# Vse aktivne cerkve v [[Slovenija|Sloveniji]] morajo imeti v Slovenski wikipediji vsaj škrbino! <small>-</small> <small>Tukaj prosim kakšnega uporabnika/-co, da napiše recimo članek o cerkvi v svojem kraju, če o njej še ni članka - tako lahko doda tudi svoje fotografije itd. Mu/ji bom izredno hvaležen.</small>
# [[Orgle]] v Sloveniji v samostojne članke (vse, ki se jih uporablja pri bogoslužju, v koncertnih dvoranah ali karsibodi) - zelo potrebno zaradi pomembnosti nekaterih slovenskih orgel; orglarstva; razširitev glavnega članka.
# Vse osebnosti iz [[Enciklopedija Slovenije|Enciklopedije Slovenije]].
# Pustni običaji v Sloveniji morajo biti nujno razdeljeni na samostojne članke! - [[Pust v Cerknici]], [[Drežniški in Ravenski pust]]; nujna razširitev glavnega članka.
=== Ostale strani, ki jih je treba dodati <small>(tukaj podpiram uporabnike, da kakšnega izmed naslednjih člankov napišejo)</small>: ===
====== Ljudje (razno) ======
* [[Jožef Kalin]]
* [[Anton Rutar]]
* [[Erling Haaland]], [[Jude Bellingham]], [[Mikel Oyarzabal]]... ([[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Statistika|glej]])
* [[Yannik Sinner]]
* [[Anton Škrabl]] (v samostojni članek)
* [[Francesca Albanese]]
* [[Franc Jenko]]
* [[Anton Jenko]]
* [[Hans Pascher]]
* [[Urban Textor]]
* [[Sigismund Lamberg]]
* [[Pozitiv]]
== Ste vedeli, da...? ==
Moja prispevka na glavni strani v [[Wikipedija:Ste vedeli|Ste vedeli, da...?]]
{| class="wikitable"
|+
|[[Predloga:Ste vedeli/33. teden 2026|33. teden 2026]]
|
* ... se je kranjski orglar '''[[Jurij Ulrik Pauhauss]]''' poročil z vdovo '''[[Andrej Sebastjan Wallenstein|Andreja Sebastjana Wallensteina]]''' in s tem prevzel tudi njegovo [[Orglar|orglarsko]] delavnico?
|-
|[[Predloga:Ste vedeli/26. teden 2026|26. teden 2026]]
|
* ... naj bi bile [[orgle]] v '''[[Cerkev Karmelske Matere Božje, Grič pri Klevevžu|cerkvi Karmelske Matere Božje]]''' v [[Grič pri Klevevžu|Griču pri Klevevžu]] izdelane v 18. stoletju?
|}
== Države, ki sem jih obiskal: ==
{| class="wikitable sortable" style="background-color: LightBlue;"
! scope="col" style="background-color: LightBlue;" | Št.
! scope="col" style="background-color: LightBlue;" | Država
! style="background-color: LightBlue;" | Podrobneje
|-
| 1. || {{zastava|Avstrija}}
|[[Dunaj]], [[Gradec]], [[Globasnica]]...
|-
| 2. || {{zastava|Belgija}}
|[[Bruselj]]
|-
| 3. || {{zastava|Bolgarija}}
|[[Sofija]]
|-
| 4. || {{zastava|Bosna in Hercegovina}}
|[[Sarajevo]]
|-
| 5. || {{zastava|Češka}}
|[[Praga]]
|-
| 6. || {{zastava|Francija}}
|[[Strasbourg]]
|-
| 7. || {{zastava|Grčija}}
|[[Xanthi]], [[Kavala]], [[Solun]]
|-
| 8. || {{zastava|Hrvaška}}
|[[Umag]], [[Zagreb]], [[Pulj]], [[Reka, Hrvaška|Reka]],...
|-
| 9. || {{zastava|Italija}}
|[[Rim]], [[Neapelj]], [[Bergamo]], [[Trst]],...
|-
| 10. || {{zastava|Luksemburg}}
|[[Luxembourg]]
|-
| 11. || {{zastava|Madžarska}}
|[[Monošter]]
|-
| 12. || {{zastava|Nemčija}}
|[[München]], [[Aachen]]
|-
| 13. || {{zastava|Nizozemska}}
|[[Amsterdam]]
|-
| 14. || {{zastava|Severna Makedonija}}
|[[Skopje]]
|-
| 15. || {{zastava|Slovaška}}
|[[Bratislava]]
|-
| 16. || {{zastava|Srbija}}
|[[Beograd]], [[Niš]]
|-
| 17. || {{zastava|Španija}}
|[[Valencia]]
|-
| 18. || {{zastava|Turčija}}
|[[Carigrad]]
|-
| 19. || {{zastava|Vatikan}}
|[[Vatikan]]
|-
| 20. || {{zastava|Združeno kraljestvo}}
|[[London]]
|-
| colspan="2" |
|...
|}
== Po čem se ravnam ==
Slovenc, tvoja zemlja je zdrava
in pridnim nje lega najprava.
Polje, vinograd,
gora, morje,
ruda, kupčija
tebe rede.
Za uk si prebrisane glave
pa čedne in trdne postave.
Išče te sreča,
um ti je dan,
našel jo boš,
ak nisi zaspan.
Lej, stvarnica vse ti ponudi,
le jemat od nje ne zamudi!
Lenega čaka
strgan rokav,
palca beraška,
prazen bokal.
[[Dramilo]], [[Valentin Vodnik]]
''Resistance is built in soul. Stay strong.''
''Odpor se gradi v duši. Ostani močan.''
''- [[Francesca Albanese]]''
== Priznanja ==
{|
| [[Slika:Morpho_menelaus.png|60px]] || Za prispevke na visokem nivoju praktično od začetka ti podeljujem [[Wikipedija:Wiki_priznanja#Priznanje za izjemnega novinca|priznanje za izjemnega novinca]]. Kar tako naprej. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 09:24, 16. avgust 2026 (CEST)
|}
[[en:User:Jonatan Melik Kurinčič]]
[[hr:Suradnik:Jonatan Melik Kurinčič]]
mofk4rk1dulswl4jkl3sde4ni2b8khi
Luka Mlakar
0
605620
6739691
6711476
2026-08-20T09:34:04Z
Sporti
5955
dodal [[Kategorija:Nogometaši NK Tabora Sežana]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]
6739691
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox football biography
| name= Luka Mlakar
| image = <!-- WD -->
| birth_date = <!-- WD -->
| birth_place = <!-- WD -->
| height = 180 cm
| position = [[napadalec (nogomet)|napadalec]]
| currentclub = [[NK Tabor Sežana|Tabor Sežana]] (pos.)
| clubnumber =
| youthyears1 = {{0|0000}}–2002
| youthclubs1 = [[NK Domžale|Domžale]]
| youthyears2 = 2022–2024
| youthclubs2 = [[A.S. Roma|Roma]] Primavera
| years1 = 2021–2022
| clubs1 = [[NK Domžale|Domžale]]
| caps1 = 1
| goals1 = 0
| years2 = 2024–2025
| clubs2 = [[A.S. Roma|Roma]] Primavera
| caps2 = 9
| goals2 = 1
| years3 = 2025–2026
| clubs3 = [[NK Domžale|Domžale]]
| caps3 = 32
| goals3 = 5
| years4 = 2026–
| clubs4 = [[NK Maribor|Maribor]]
| caps4 =
| goals4 =
| years5 = 2026–
| clubs5 = →[[NK Tabor Sežana|Tabor Sežana]] (pos.)
| caps5 =
| goals5 =
| nationalyears1 = 2021–2022
| nationalteam1 = Slovenija do 16 let
| nationalcaps1 = 5
| nationalgoals1 = 3
| nationalyears2 = 2022–2023
| nationalteam2 = Slovenija do 17 let
| nationalcaps2 = 6
| nationalgoals2 = 0
| nationalyears3 = 2023–
| nationalteam3 = Slovenija do 19 let
| nationalcaps3 = 11
| nationalgoals3 = 0
| nationalyears4 = 2025–
| nationalteam4 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]]
| nationalcaps4 = 1
| nationalgoals4 = 0
}}
'''Luka Mlakar''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[27. april]] [[2006]], [[Ljubljana]].
Mlakar je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[napadalec (nogomet)|napadalca]]. Od leta 2026 je član slovenskega kluba [[NK Maribor|Maribor]], ki ga je posodil v [[NK Tabor Sežana|Tabor Sežano]]. Pred tem je igral za slovenske [[NK Domžale|Domžale]] in italijansko [[A.S. Roma|Romo]] Primavera. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 31 tekem in dosegel 4 gole. Bil je tudi član slovenske reprezentance do 16, 17, 19 in [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|21 let]].
Njegov starejši brat [[Jan Mlakar|Jan]] je prav tako nogometaš.<ref>{{navedi splet |url=https://planetnogomet.si/novice/prvic-skupaj-jan-luka-mlakar-maribor/ |title=Brata prvič skupaj: Kaj lahko Mariboru v sezoni 2026/27 prinese družinska naveza, ki jo tvorita Jan in Luka Mlakar? |accessdate=2026-07-15 |date=2026-07-14|work=[[Planet Nogomet]] }}</ref>
== Sklici ==
{{sklici}}
== Zunanje povezave ==
{{SocialLinks}}
* {{sports links}}
{{škrbina o nogometašu}}
{{DEFAULTSORT:Mlakar, Luka}}
[[Kategorija:Slovenski nogometaši]]
[[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 16 let]]
[[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 17 let]]
[[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]]
[[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]]
[[Kategorija:Nogometaši NK Domžal]]
[[Kategorija:Nogometaši NK Maribora]]
[[Kategorija:Nogometaši NK Tabora Sežana]]
[[Kategorija:Ljubljanski športniki]]
54lgpo52qg1vtzvetiyi8m8o0m2gmal
Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič/peskovnik 1 - OS
2
606236
6739515
6738564
2026-08-19T17:22:08Z
Jonatan Melik Kurinčič
240261
np
6739515
wikitext
text/x-wiki
[[Slika:Ljubljana Kathedrale St. Nikolaus Innen Orgel 2.JPG|sličica|400x400_pik|Korne orgle ljubljanske stolnice, imenovane za najbolj slovenske orgle]]
'''Orgle v Sloveniji''' predstavlja približno 1500 [[Orgle|orgel]] in [[Pozitiv|pozitivov]], ki so jih postavila domača in tuja orglarstva na ozemlju [[Slovenija|Republike Slovenije]].
== Zgodovina ==
Razvoj orgel ima začetke v povezu piščali (siringi), kot prototipu orgel, potem gre razvoj na hydraulos, nekakšne vodne orgle, ker je pri njih voda uravnavala zračni tlak; ta hydraulos je bil v grškem prostoru znan že v 2. stoletju pred Kristusom. Naprej v orgelskem razvoju sledimo orglam s kovaškim mehom, ko so jim za uravnavanje zračnega tlaka dodali kovaški meh, saj je voda pozimi zmrzovala; in končno v 1. stoletju po Kristusu uveljavitev v Evropi, ko so jih prinesli v Rim (najprej ob veselicah, nato na dvorih in kasneje v cerkvah). Po zatonu ob preseljevanju ljudstev so v 8. st. pri{le zopet do veljave: bile so del imenitnih predmetov na dvorih, znak pozornosti ali priznanja med vladarji. Zaradi pridobivanja na kvaliteti orgelskega glasu, splošnemu pomenu in spoštovanja do njih, so jih od 9. stoletja dalje vse bolj postavljali tudi v cerkve in so se nekako do 14. stoletja v njih povsem udomačile. Nekateri trdijo, da so se prve orgle pri bogoslužju oglasile leta 640 na Angleškem, spet drugi pravijo, da jih je prvi upeljal papež Vitalijan (+669) na Laškem, večinoma pa je sprejeto dejstvo, da je prve orgle v Evropo poslal konstantinopelski cesar Konstantin Kopronim leta 742 ali 757 kot dar kralju Pipinu, očetu Karla Velikega (ali da jih je njemu daroval konstantinopelski cesar Konstantin Mihael), tako da so bile posledično na Nemškem prve orgle postavljene l. 826 v Achenski cerkvi (karolinški prestolnici). Vse te orgle so bile še brez pedala, tipke pa so bile primerne za igranje s pestmi in ne s prsti roke. Šele kasneje, s prerazporeditvijo piščali so bile tipke lahko ožje in zato primerne za igranje s prsti. Sledil je razvoj in dodelava na pedalu, razmerju med premerom in višino piščali, večmanualnosti, pestrosti registrov in na orgelskem ohišju. Po krizi v času reformacije nastopi v sklopu vsesplošnega razcveta baročne dobe tudi orgelski razcvet. V obdobju glasbenega baroka so orgle dosegle svoj vrhunec. Orgle so se razvijale v več smereh, odvisno od značilnosti posamezne pokrajine. Najbolj značilne orgle so nemške (germanski prostor), francoske (germansko galski prostor) in italjanske (romanski prostor, a tudi primesi etruščanov in langobardov – veja germanov). Pri nemških ločimo še severnonemške, nizozemske ter južnonemške in deloma češke orgle; francoske in italjanske orgle pa so vplivale na španske.
NEMŠKE ORGLE
so dosegle neverjeten razvoj že v 16. stoletju. "Mihael Pretorius" v knjigi "Sintagma muzikum" opisuje orgle v Gdansku, ki so imele tri manuale in nič manj kot 55 registrov. Ravno večmanualnost, bi lahko rekli, je prva značilnost, ki jih loči predvsem od italjanskih orgel. Orgle so postavili na pevski kor ob zadnjo, navadno vhodno zahodno steno cerkvene ladje, tako da je bil organist obrnjen proč od prezbiterija. Večmanualnost je nastala tako, da so na pevski kor prenesli pozitiv, ki je bil v prezbiteriju (oltarnem prostoru), ga postavili na korno ograjo in ga združili z igralnikom večjih orgel, ki je s tem dobil drugo klaviaturo. Pozneje se jima je pridružil tretji manual, ki je imel piščalje pod glavnim piščaljem ali nad njim. Ob strani glavnega piščalja sta bila pedalna stolpa, v katerih so bile pedalne piščali razdeljene na ce in cis stran. Manuale oziroma piščalja imenujejo po mestu, kjer stojijo. Prvi manual je "rikpozitiv" ali hrbtni pozitiv, ker ga je organist imel za hrbtom, navadno na korni ograji (če si zamislimo klasičen cerkveni prostor, je organist gledal proč od oltarja), drugi manual je "hauptverk" ali glavno piščalje pred organistovo glavo, tretji pa "brustpozitiv" ali prsni pozitiv, če je bil pod glavnim piščaljem, oziroma "oberverk" ali gornje piščalje, če je bil nad njim ali tudi “kronenwerk” ali kronsko piščalje, ker je dajalo orgelski omari krono. Ob vsem tem pa so lahko dodali še stranski pozitiv in spodnje piščalje (Unterwerk). Pedalne piščali so bile ob strani glavnega piščalja, lahko povsem ločeno, kot arhitekturni element kora.
Druga značilnost nemških orgel je, da so imele zelo razvit pedal, ki je imel najmanj dve do dve oktavi in pol obsega. Po registrih je bil pedal povsem enakovreden manualnim piščaljem. Imel je 4- in tudi 2-čeveljski register za igranje "kantusa firmusa", to je določene melodije, pa naj je bila v tenorju ali celo v altu. Bogastvo jezičnikov je dalo čudovito podlago zvočni arhitekturi. Tipke so bile dolge, da je bilo mogoče igrati tako s čeveljsko konico kakor s peto.
Tretja značilnost je večkrat poudarjena principalova logika, od 16- ali celo 32-čeveljskega v basu do 2-čeveljskega v prsnem pozitivu in potem alikvotna nadgradnja registrov znotraj posameznih skupin. Namreč vsak principal, to je osnovni register, na katerikoli osnovi, ima svoje alikvote, to je delne, višje tone, ki zvenijo hkrati z osnovnim tonom in mu dajejo zvočno barvo. Ti alikvoti so: oktava, kvinta, superoktava, terca, mala kvinta, naslednje pa združi v miksturo, ki je tolikovrstna, kolikor alikvotov še zajame.
Na drugi strani ima vsako piščalje svojo osnovo, ki je po pravilu vedno različna. Tako ima pedal za osnovo 16-, glavno piščalje 8-, hrbtni pozitiv 4-, prsni pozitiv pa 2-čeveljski principal (pomeni da je piščal najnižjega tona pri 2-čeveljskem principalu visoka 2 čevlja oz. 2x30cm, torej približno 60cm). S tem je že iz pročelja vidno, kam spadajo določene piščali. V zelo velikih orglah se to razmerje podvoji in tako pedal stoji na 32-čeveljski osnovi.
Tudi v nemških orglah so bili jezičniki bogato zasedeni in so zelo hitro "spregovarjali". Lahko jih delimo v tri skupine: trompeti in pozavne, fagoti in oboe ter bogata vrsta regalov (to so jezični glasovi s kratkimi odmevniki, nastavki). Ob tem lahko omenimo še ozkomenzurirane registre, saj v nemških baročnih orglah že srečamo gambo in salicional. Naj povem, da je menzura razmerje med višino in premerom piščali. Zanimivi so tudi sestavljeni registri od seskvialtere do raznovrstnih kornetov.
FRANCOSKE ORGLE
so prav tako večmanualne, iz enega so prišle na štiri manuale. Prvi je positif, drugi grand orgue (“gran orge”), obadva sta več ali manj klasično disponirana, tretji recit (“resit”) ima specifične solistične registre, četrti clavier de bombarde (“klavje de bombard”) pa le miksture in zelo raznolike jezičnike, npr. 5-vrstni kornet. Tretji in četrti manual imata le desni del klaviature. Pedal ni tako razvit kot nemški, a boljši od italijanskega. Služi jim za dolge note. Značilna je tudi stopalka, imenovana Apel, s katero se nožno vklopi jezičnike (npr. za dodajanje učinka med igranjem tokate).
ITALIJANSKE ORGLE
Prva značilnost italjanskih orgel je enomanualnost, torej le en manual, čeprav tu in tam zasledimo tudi dva manuala. Pedal je bil pogosto obešen, torej ni imel svojih piščali, pač pa je bil povezan z manulalnimi tipkami, za izvajanje le dolgih basovskih not. Poleg tega je bil še kratek, kar pomeni da je imel le tone C-dur lestvice, brez višajev oz. nižajev.
Druga značilnost je deljena klaviatura, kar pomeni da so večino registrov razdelili na levi ali basovski in desni ali diskantni del. Tako so italjanske orgle lahko rabile tudi kot dvomanualne.
Če si npr. želel v desni roki igrati melodijo, z levo roko pa to melodijo le tiho spremljati z akordi, si vklopil ustrezne dele registrov za levi in desni del manuala in igral. Seveda si bil pri tem omejen na svoj del klaviature, medtem ko na dvomanualnih orglah te omejitve ni. Prodornejši in v višjih legah barvitejši registri so imeli lahko le desni ali diskantni del manuala.
Prednost dvomanualnosti je tudi pogovor med manuali. To dosegajo Italjani s tracturo communis, ko lahko z enim potegom vklopijo ali zaprejo ripieno, tj. skupek oktavnih in kvintnih registrov principalove osnove.
Tretja značilnost je jasna razdelitev principalovih alikvotov, brez sestavljanja v skupine. V srednjih orglah gre od 8-čeveljskega principala tja do 1/4-čeveljskega alikvota. Medtem ko Nemci štejejo intervale do oktave, največ do decime, gredo Italjani prav do 36. intervala. To si najlaže predstavljamo, če gremo po belih tipkah: principal je osnova, oktava je 8. ton (VIII), kvinta je 12. ton (XII), superoktava je 15. ton (XV), terca je 17. ton (XVII), mala kvinta je 19. ton (IXX) in tako naprej. Vse gre do 36. tona (XXXVI), to je do ene četrtine čeveljskega registra, ki ima že v prvi oktavi najmanjše piščali. Te alikvote pišejo z rimskimi številkami. K temu je treba dodati, da imajo vse piščali ripiena vzporedno menzuro, kar pomeni, da ima na primer eno čeveljski c vedno isti premer, pa naj spada kamorkoli, torej le en 8-čeveljski register je osnova vsem ostalim registrom, skupaj imenovanim ripieno (tudi flavtnim). Ravno ta vsporednost menzure daje italjanskemu ripienu značilno svetlost in presojnost. Bili so mojstri akustike, mojstri za fin orgelski zvok. O tem pričajo tudi velike omare, ki so jim služile za boljši odmev.
To je tudi četrta značilnost italijanskih orgel, namreč da imajo pravzaprav samo en 8-čeveljski register in to principal, ki je zvočna osnova tako principalovemu ripienu kakor flavtnim registrom. Šele pozneje se bo pojavil flauto reale.
Hkrati lahko rečemo, da te orgle ne poznajo ozkomenzuriranih registrov. Ti nastopijo šele proti koncu 18. oz. na začetku 19. stoletja. Pač pa je značilen jezičnik tako v manualu kakor v pedalu, in sicer tromboncini in tromboni. Ti jezičniki imajo zelo kratek odmevnik in so se nameščali pod principalovim prospektom oziroma pred njim, da jih je mogel organist, ki je imel igralnik pod prospektom, uglasiti vsak čas in v kratkem času.
Peta značilnost italjanskih orgel je register voce umana ali latinsko vox humana. Ravno latinsko ime zavaja, ker pri nemških orglah pomeni jezičnik, v italjanskih orglah pa je to ustnični register. Za boljše razlikovanje je bolj praktično uporabljati italjanski izraz voce umana za ustnični register, latinski izraz vox humana pa za jezičnik iz družine regalov, to je s kratkim odmevnikom. Že renesančne italjanske orgle so imele voce umano, ki so jo včasih imenovali piffaro ali biffaro ali fiffaro, kar pomeni, da sta piščali dve. V diskantu namreč dobi principal še eno vrsto piščali, ki so uglašene malenkostno više. Ta razlika povzroča značilno tresenje. Voce umana je samo v diskantu, torej desnem delu klaviature, da je rabil kot solističen register v enomanualnih orglah, na drugi strani pa zato, ker v spodnjih dveh oktavah tresenje ni tako izrazito. Pozneje so ta pojav prenesli na flavtne registre (včasih tudi pri principalovih) in ga imenovali unda maris (kar ne pomeni morski val, temveč možev glas), v dobi romantike pa na godalne registre in ga imenovali vox coelestis po latinsko ali voix celeste po francosko. Podoben učinek ima tudi koncertna viola. Čeprav bi te registre lahko potegnili čez vso klaviaturo, so vedno ostali v desni polovici klaviature.
ŠPANSKE ORGLE
so skoraj v vsem podobne italijanskim, na francoske spominjajo le v miksture združeni višji registri, imenovani chirimia (“čirimja”) ali cimbala (“simbala”). In zelo opazni so jezičniški registri z vodoravnimi piščalmi, ki jih imenujemo kar artilleria (“artiljerja”) ali francosko en chamade (“an šamad”), mi pa jim rečemo španske trobente.
Španske orgle so bile skoraj v vsem podobne italjanskim, na francoske spominjajo le združbe mixtur ter jezičniški registri s svojskimi vodoravnimi piščalmi, imenovanimi tudi španske trobente, ki se pno iz orgelske omare.
Vse naštete orgle so imele mehansko trakturo, torej mehansko povezavo med tipko in ventilom sapnice, tj. tonske sapnice. Našteli smo le grobe značilnosti, za vsem tem pa se skriva bogastvo raznoraznih neomenjenih registrov in njihovih povezav, kar daje orglam še poseben čar.
ROMANTIČNE ORGLE
so začeli razvijati v začetku 19. stol., ko so orgle začele glede kakovosti glasu nazadovati pod raznimi vplivi, od katerih lahko navedemo vsaj dva: razvoj orkestra, ki vpliva na dispozicijo in razvoj tehnike, ki vpliva na mehaniko. Ker je orgelski zvok raven oz. enakomeren, so ga hoteli na različne načine oživiti: V severni Evropi so to poskušali s tremulantom, v južni pa z nihajoče sestavljenimi registri, vendar z godalnimi in ne več principalnimi. Piščalje določenega manuala so zaprli v omaro, ki je imela premakljive žaluzije. Z nožnim odpiranjem in zapiranjem le-teh je nastal pri posameznih registrih "krešendo" in "dekrešendo". Iznašli so tudi splošni "krešendo", pri katerem so vstopali registri posamično, od najtišjega do najmočnejšega, do polnih orgel in po isti poti nazaj. Po vzorih romantičnega orkestra s številnimi godali, so tudi v orgle vnašali godalne registre. Pozabili so na principalovo logiko, da je imelo vsako piščalje svojo principalovo osnovo. Že v klasicizmu so hoteli imeti na vsakem manualu 8-čeveljski principal, v romanticizmu pa ima tako prvi manual principalni principal, drugi flavtni principal, tretji manual pa violinski principal.
V tehničnem oziru je pomemben prehod od sapnice na poteg na sapnico na stožce, to je od tonske sapnice na registrsko. S tem zvok ni bil več jasen, ker je nemogoče nastaviti vse stožce tako, da bi vse piščali hkrati zapele. To pa je tudi omogočilo zamenjavo mehanične trakture s pnevmatično, s čimer organist nima več neposrednega vpliva na začetek zvoka, ker nastane med pritiskom na tipko in začetkom glasu časovni zamik, ki ga preje ob mehanski povezavi ni bilo. S kasnejšo električno trakturo pa je bil odziv prehiter. S pnevmatično trakturo so prišli tudi razni pripomočki: npr. zbiralniki, tutti in podobno. Orgle so postajale tehnično vedno bolj popolne, zanesljive, lahke za igranje, niso pa se zavedali, da gre to na račun kakovosti glasu.
Glede zunanjega izgleda naj omenimo, da pročelje ni več odražalo notranje strukture orgel. S pročelja ni bilo več jasno, koliko manualov imajo orgle in kakšna je njihova vloga. Oblikovanje prospekta je bilo prepuščeno arhitektu, dispozicija pa organistu. Po drugi strani so orglarji vse bolj postajali tovarnarji, orglarske delavnice pa tovarne orgel.
Zgodovina orgel na Slovenskem je razmeroma dobro poznana. Več raziskovalcev, starejših in mlajših, se je intenzivno ukvarjalo z različnimi vprašanji v zvezi s postavljanjem in gradnjo orgelskih glasbil. Literatura, ki obravnava posamična vprašanja slovenske orgelske zgodovine, je zelo obsežna. V prvi vrsti je treba navesti številne razprave in monografije Eda Škulja, ki se intenzivno posveča tako zgodovini orgel slovenskih cerkva kot tudi delu posamičnih orglarskih delavnic. Pomembne študije o orglah je prispeval Milko Bizjak. Z razvojem glasbilarstva in orglarstva se ukvarja Darja Koter, ki vključuje v svoje študije tudi zgodovinske raziskave o gradnji in postavljanju orgel. Orgle in organisti se pogosto omenjajo tudi v razpravah glasbenih zgodovinarjev, ki se prvenstveno sicer ne posvečajo strogo organografskim vprašanjem.2 Poznavanje slovenske orgelske zgodovine je vsekakor toliko podrobno in izčrpno, da omogoča širše zaključke. Pričujoče besedilo3 se ukvarja z najstarejšo orgelsko zgodovino nekdanje Kranjske. Na osnovi že obstoječih študij in literature, delno pa tudi na osnovi lastnega preučevanja virov skuša dognati: kdaj so se v kranjskih cerkvah začele postavljati orgle; koliko kranjskih cerkva oz. lokacij je do konca 17. stol. imelo orgle in kaj so bile cerkve, ki so imele orgle, po svojem tipu; koliko orgel je do izteka 17. stol. na Kranjskem dejansko obstajalo; kaj je mogoče reči o dinamiki njihovega postavljanja; slednjič skuša besedilo odgovoriti na vprašanje, kako velika so bila glasbila, ki so se do konca 17. stol. oglašala v kranjskih cerkvah. Tako pojem Kranjske kot pojem glasbila, »orgle«, zahteva natančnejšo določitev. Meje Kranjske so se v zgodovini spreminjale. V pričujoči pregled je zajeta Kranjska, kot je obstajala v 17. stoletju, vendar brez področij, ki so kasneje pripadla drugim kulturnim prostorom (Trst z okolico).4 Tudi izraz orgle je treba natančneje določiti. V tem spisu ima najširši možni pomen: kot orgle se razume vsako glasbilo, ki obsega eno ali več vrst piščali (registrov), ki so preko določenega mehanizma povezane s klaviaturo, od koder se vodi njihovo oglašanje.5 To pomeni, da se pričujoči pregled ne omejuje na fiksno stoječe orgle, kot jih pojmujemo danes, pač pa vključuje tudi regal, portativ in pozitiv. Vendar pa ne zajema t. i. orgelskega roga; to zvočilo sestoji namreč iz piščali brez klaviature, kar pomeni, da se ob pritoku zraka oglasijo vse piščali hkrati (uglašene npr. v trozvok). Od vseh orgel, ki so do konca 17. stoletja obstajale na Kranjskem, so po dosedanjem vedenju ohranjene le troje: v Mišjem Dolu, na Sv. Primožu nad Kamikom in v Zapotoku. O obstoju vseh ostalih glasbil se lahko poučimo le iz virov. Kot je razvidno iz del raziskovalcev, ki so se ukvarjali s slovensko orgelsko zgodovino, so viri, ki pričajo o obstoju orgel, raznovrstni in različno zanesljivi. Najzanesljivejše so računske knjige, iz katerih so razvidni izdatki za nakup, gradnjo, popravila glasbil; podobno zanesljiva je korespondenca v zvezi z nameravano postavitvijo orgel; zanesljive so tudi druge sočasne 2 Gl. navedke v nadaljevanju. 3 Nastalo je v sklopu širše raziskave z delovnim naslovom Orgle in orgelska glasba v slovenski kulturni zgodovini do cecilijanskega gibanja. 4 Meje Kranjske v različnih zgodovinskih razdobjih so razvidne iz zemljevida v delu: Ilustrirana zgodovina Slovencev, ur. Marko Vidic (Ljubljana: Založba Mladinska knjiga, 1999), 92. Meje Kranjske svojega časa je natančno podal Valvasor. Gl. Janez Vajkard Valvasor, Valvasorjevo berilo, prev. in ur. Mirko Rupel (Ljubljana: Mladinska knjiga, 1951), 15–16. 5 Gl. Barbara Owen in Peter Williams, »Organ,« v: Grove Music Online. 93 omembe orgel v posameznih cerkvah. Manj zanesljive so župnijske ali cerkvene kronike, od katerih nobena ne izvira iz 17. stoletja in so bile vse napisane šele kasneje, včasih tudi stoletje in več po opisovanih dogodkih. Posebno kategorijo virov predstavljajo podatki o organistih. Strogo vzeto iz podatka o organistu, ki naj bi živel v določenem kraju, še ni razviden obstoj orgel, čeprav lahko sklepamo, da izrecna navedba organista implicira tudi opravljanje njegovega poklica in posledično obstoj orgel. Najmanj zanesljivi so podatki o starih glasbilih v nekoliko starejši strokovni literaturi brez navedbe vira. Če spregledamo različno stopnjo zanesljivosti in upoštevamo vsak, še tako šibek kazalec o obstoju orgel, omenjen v slovenski organografski literaturi oz. prisoten v poznanih virih, naštejemo do izteka 17. stol. ok. 34 cerkva z orglami in vsega skupaj 44 glasbil,6 vendar smemo domnevati, da je bilo tako lokacij kot glasbil več. Kot je bilo omenjeno, so podatki o obstoju orgel različni in različno zanesljivi. Oglejmo si v nadaljevanju posamezne lokacije, kjer so do konca 17. stol. obstajale orgle, in sicer kronološko, začenši s cerkvijo, ki je imela po virih sodeč orgle prva, preko cerkva, ki so jih dobivale kasneje. Iz tega bo po eni strani razvidna postopna rast lokacij z orglami, po drugi pa tudi to, na osnovi česa, katerih virov in katerih njihovih vsebin se postavljajo hipoteze o obstoju orgel, in koliko so te hipoteze zanesljive.
== Posebni primerki ==
==== Zgodovinski ====
==== Velikostni ====
* Orgle v [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]] - največje orgle
* Orgle v [[Stolnica Marijinega vnebovzetja, Koper|koperski stolnici]] - največje cerkvene orgle
* Orgle v [[Cerkev Primoža Trubarja v Ljubljani|cerkvi Primoža Trubarja v Ljubljani]] - največje evangeličanske cerkvene orgle
<gallery widths="100" heights="100">
Slika:Orgle CD.jpg|Orgle v Cankarjevem domu
Slika:Kirche Slovenia (52388277668).jpg|Orgle koperske stolnice
Slika:Orgle v cerkvi Primoza Trubarja 1.jpg|Orgle v cerkvi Primoža Trubarja
</gallery>
==== Drugo ====
== Orglarstva ==
=== Barok ===
V [[Barok|baroku]] so se orglarsko razviji trije slovenski kraji, [[Ljubljana]], [[Celje]] in [[Maribor]]. Ljubljana po zaslugi večih orglarjev, Celje predvsem po zaslugi Janečka in naslednikov, Maribor pa po zaslugi očeta in sina Otonič.
==== Faller ====
''Glavni članek: [[Janez Faller]]''
Faller se prvič omenja kot orglar v ''[[Sveta Cecilija (revija)|Sveti Ceciliji]]'', ko [[Janko Barle]] opisuje zagrebške orgle, in pa v spisu o [[Sveti Primož nad Kamnikom|Svetem Primožu nad Kamnikom]], kjer ga omeni [[Viktor Steska]]. [[Stanko Premrl]] ga omeni kot dobrega orglarskega mojstra v ''Statistiki'' o orglah v ljubljanski škofiji.<ref>{{Navedi splet |title=Kamniško-komendski biografski leksikon > Oseba|url=https://www.leksikon.si/Oseba/OsebaId/881?popUp=true|access-date=2026-08-07|website=www.leksikon.si}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=2023-09-05|title=V Mengšu so nekoč stale ene najstarejših ohranjenih orgel na Slovenskem|url=https://organistica.si/v-mengsu-so-nekoc-stale-ene-najstarejsih-ohranjenih-orgel-na-slovenskem/|access-date=2026-08-07|website=Organistica|language=sl-SI}}</ref>
{| class="wikitable"
|+Seznam Fallerjevih orgel/popravil
!Opus
!Leto izdelave/popravila
!D.
!Kraj
!Št. manualov
!Št. registrov
!Opombe
|-
|1
|1680
|{{Flagicon|Slovenija}}
|[[Novo mesto]]-Sv. Lenart
|
|
|
|-
|2
|1680
|{{Flagicon|Slovenija}}
|[[Kamnik]]/[[Sveti Primož nad Kamnikom|Sv. Primož]]
|1
|5
|
|-
|3
|1688
|{{Flagicon|Hrvaška}}
|[[Zagreb]]-Sv. Katarina
|1
|15
|
|-
|4
|1689
|{{Flagicon|Hrvaška}}
|Zagreb-Stolnica
|1
|19
|Njegov največji dosežek
|-
|5
|1697
|{{Flagicon|Slovenija}}
|[[Stična]]
|
|
|
|-
|6
|1699
|{{Flagicon|Slovenija}}
|[[Kresnice]] > [[Sodražica]]/Sv. Marko
|1
|8
|Ene najstarejših ohranjenih orgel v Sloveniji
|-
|7
|1716
|{{Flagicon|Slovenija}}
|[[Žalna]]/[[Veliko Mlačevo]]
|1
|6
|
|-
|8
|1731
|{{Flagicon|Slovenija}}
|[[Mirna Peč]]/[[Karteljevo]] > Dobrepolje/[[Ponikve, Dobrepolje|Ponikve]]
|1
|5
|
|-
|9
|1733
|{{Flagicon|Slovenija}}
|[[Stari trg pri Ložu]]/[[Viševek]]
|1
|6
|
|}
==== Wallenstein ====
''Glavni članek: [[Andrej Sebastjan Wallenstein]]''
Wallenstein je eden manj znanih ljubljanskih orglarjev. Najverjetneje se je rodil v Ljubljani. V svoji karieri je naštel 3 opuse, eno popravilo in dvoje orgle. Po njegovi smrti je njegovo delavnico prevzel [[Jurij Ulrik Pauhauss]].<ref>Trček Marušič, Katarina: Dinamika razvoja slovenske orgelske krajine do nastopa cecilijanstva - Marec 2017</ref>
{| class="wikitable"
|+Seznam Wallensteinovih orgel/popravil
!Opus
!Leto izdelave/popravila
!D.
!Kraj
!Št. manualov
!Št. registrov
|-
|1
|1706
|{{Flagicon|Hrvaška}}
|[[Slavonska Požega]] - Jezuitska cerkev
|
|
|-
|2
|1708
|{{Flagicon|Hrvaška}}
|Zagreb - Frančiškanska cerkev
|1
|12
|-
|3
|1709
|{{Flagicon|Slovenija}}
|Ljubljana - [[Stolnica sv. Nikolaja, Ljubljana|Sv. Nikolaj]]
|1
|9
|}
==== Pauhauss ====
''Glavni članek: [[Jurij Ulrik Pauhauss]]''
Jurij (tudi Georg<ref>{{Navedi splet |title=Orgle Slovenije - Osebe|url=https://www.orgle.si/osebe_seznam.html|access-date=2026-08-08|website=www.orgle.si}}</ref>) Ulrik Pauhauss se omenja kot ljubljanski orglar v listini, kjer se zaveže, da bo popravil orgle, pozitiv in orgelski rog v [[Cistercijanski samostan Kostanjevica na Krki|cistercijanskem samostanu v Kostanjevici na Krki]].
{| class="wikitable"
|+Seznam Pauhaussovih popravil
!Opus
!Leto izdelave/popravila
!D.
!Kraj
|-
|1
|okoli 1712
|{{Flagicon|Slovenija}}
|[[Cistercijanski samostan Kostanjevica na Krki|Kostanjeviški samostan]]
|}
==== Steinhofer ====
''Glavni članek: [[Janez Mihael Steinhofer]]''
Janez Mihael Steinhofer je najbolj poznan po orglah v [[Mekinje, Kamnik|Mekinjah]], ki imajo dva manuala. Te so ene izmed najstarejših ohranjenih dvomanualnih orgel v Sloveniji. Sicer avtor ni podpisan, a pripisujejo jih Steinhoferju, saj so zelo podobne tistim v [[Goče|Gočah]], ki so njegove. <ref>{{Navedi splet |date=2025-09-28|title=V Mekinjah pri Kamniku so stale ene najstarejših dvomanualnih orgel v Sloveniji|url=https://organistica.si/v-mekinjah-pri-kamniku-so-stale-ene-najstarejsih-dvomanualnih-orgel-v-sloveniji/|access-date=2026-08-08|website=Organistica|language=sl-SI}}</ref>
{| class="wikitable"
|+Seznam Steinhoferjevih orgel
!Opus
!Leto izdelave
!D.
!Kraj
!Št. manualov
!Št. registrov
!Opombe
|-
|1
|1720
|{{Flagicon|Slovenija}}
|[[Mekinje, Kamnik|Mekinje]]
|2
|15
|Ene najstarejših ohranjenih dvomanualnih orgel v Sloveniji
|-
|2
|1731
|{{Flagicon|Slovenija}}
|Gorica - Uršulinska cerkev
|1
|12
|
|-
|3
|1724
|{{Flagicon|Slovenija}}
|[[Goče]]
|1
|9
|
|}
==== Göbl ====
''Glavni članek: [[Marko Göbl]]''
Marko Göbl je deloval med 1741 in 1754. V tem času je naredil 4 orgle (dvoje od njih so vprašljive). O tistih na [[Vesela Gora|Veseli gori pri Šentrupertu]] je ohranjena celo listina.<ref>{{Navedi splet |title=Göll[i.e. Göbl] Marko|url=https://dizbi.hazu.hr/?pr=i&id=27707|access-date=2026-08-08|website=DiZbi.HAZU {{!}} Digitalna zbirka i katalog Hrvatske akademije znanosti i umjetnosti|language=hr}}</ref>
{| class="wikitable"
|+Seznam Göblovih orgel
!Opus
!Leto izdelave/popravila
!D.
!Kraj
!Št. manualov
!Št. registrov
|-
|1
|1741
|{{Flagicon|Slovenija}}
|[[Brdo pri Lukovici]]/[[Rafolče]]
|1
|4
|-
|2
|1743
|{{Flagicon|Slovenija}}
|Kamnik/Medobčinski muzej
|1
|3
|-
|3
|1751
|{{Flagicon|Slovenija}}
|[[Šentrupert]]/[[Vesela Gora]]
|1
|6
|-
|4
|1754
|{{Flagicon|Slovenija}}
|[[Primskovo]] na Dolenjskem
| colspan="2" |?
|}
==== Eisl ====
''Glavni članek: [[Janez Jurij Eisl]]''
Janez Jurij Eisl, orglar iz [[Salzburg|Salzburga]], je v svoji karieri izdelal najmanj 20 orgel. To ga postavlja na mesto enega najpomembnejših orglarjev na slovenskem ozemlju. Med drugim je izdeloval tudi klavikorde, dva hrani narodni muzej Slovenije.<ref>{{Navedi splet |last=www.fiduro.net|title=Narodni muzej Slovenije zbira stara glasbila {{!}} SIGIC|url=http://www.sigic.si/narodni-muzej-slovenije-zbira-stara-glasbila.html|access-date=2026-08-09|website=www.sigic.si|language=sl}}</ref>
{| class="wikitable"
|+Seznam Eislovih orgel/popravil
!Opus
!Leto izdelave/popravila
!D.
!Kraj
!Št. manualov
!Št. registrov
!Opombe
|-
|1
|1753
|{{Flagicon|Slovenija}}
|[[Metlika]]/Tri fare
|1
|10
|Najstarejše baročne orgle na Slovenskem
|-
|2
|1754
|{{Flagicon|Slovenija}}
|[[Sv. Lovrenc, Prebold|Sv. Lovrenc nad Štorami]]
|1
|6
|
|-
|3
|1755
|{{Flagicon|Slovenija}}
|Celje > Mirna Peč/[[Globodol]]
|1
|2
|
|-
|4
|1759
|{{Flagicon|Hrvaška}}
|[[Donja Kupčina]]
|1
|7
|
|-
|5
|1759
|{{Flagicon|Hrvaška}}
|[[Marija Gorica]]
|2
|14
|
|-
|6
|1761
|{{Flagicon|Slovenija}}
|[[Komenda]]
|
|
|
|-
|7
|1761
|'''{{Flagicon|Hrvaška}}'''
|[[Svetice]]
|1
|9
|
|-
|8
|1761
|{{Flagicon|Slovenija}}
|[[Šentjernej]]/[[Dolenja Stara vas]]
|1
|8
|
|-
|9
|1762
|{{Flagicon|Slovenija}}
|[[Velike Lašče]]>[[Dvorska vas]]
|1
|6
|
|-
|10
|1763
|{{Flagicon|Slovenija}}
|[[Nazarje]]
|2
|17
|
|-
|11
|1764
|{{Flagicon|Slovenija}}
|[[Izlake]]/[[Šemnik]]
|1
|6
|
|-
|12
|1764
|{{Flagicon|Slovenija}}
|Novo mesto/Sv. Lenart>[[Brusnice]]
|2
|16
|
|-
|13
|1764
|{{Flagicon|Slovenija}}
|[[Kranj]]-Šmartin/Šentjošt
|1
|8
|
|-
|14
|1770
|'''{{Flagicon|Hrvaška}}'''
|[[Sv. Petar u Šumi]]
|1
|10
|
|-
|15
|1772
|{{Flagicon|Slovenija}}
|[[Ribnica]]/[[Jurjevica]]
|1
|6
|
|-
|16
|1775
|{{Flagicon|Slovenija}}
|[[Radmirje]]/Sv. Jakob
|1
|10
|
|-
|17
|1778
|{{Flagicon|Slovenija}}
|Vprašljive orgle
|1
|6
|
|-
|18
|1779
|{{Flagicon|Slovenija}}
|Ljubljana-Sv. Jakob
|2
|24
|
|-
|19
|1780
|{{Ikona zastave|Avstrija}}
|[[Krka, Koroška (kraj)|Krka]]
|2
|19
|
|-
|20
|1780
|{{Flagicon|Slovenija}}
|Ljubljana-Sv. Nikolaj
|2
|24
|
|}
==== Kučera ====
''Glavni članek: [[Jožef Kučera]]''
Jožef Kučera je bil naslednik Eisla, saj je poročil njegovo vdovo Apolonijo in prevzel njegovo orglarsko delavnico. Njegove prve orgle so bile v ljubljanski stolnici, ki jih je hotel zgraditi Eisl, a je prej umrl. V svoji orgelski karieri je izvedel tudi precej popravil.
{| class="wikitable"
|+Seznam Kučerovih orgel/popravil
!Opus
!Leto izdelave/popravila
!D.
!Kraj
!Št. manualov
!Št. registrov
|-
|1
|1781
|{{Flagicon|Slovenija}}
|Ljubljana-Sv. Nikolaj
|2
|25
|-
|2
|1783
|{{Flagicon|Slovenija}}
|Dobrnič > Dobrava
|1
|10
|-
|3
|1784, 1810
|{{Flagicon|Slovenija}}
|Idrija
|
|
|-
|4
|1784
|{{Flagicon|Slovenija}}
|Škocjan
|
|
|-
|5
|1785
|'''{{Flagicon|Hrvaška}}'''
|Lipnik
|1
|8
|-
|6
|1787
|{{Flagicon|Slovenija}}
|Šentvid pri Stični > Sv. Trojica nad Cerknico
|1
|13
|-
|7
|1789
|'''{{Flagicon|Hrvaška}}'''
|Pavlinski samostan Kamensko (cerkev)
|
|
|-
|8
|1793
|{{Flagicon|Slovenija}}
|Karlovec - Sv. Trojica
|
|
|-
|9
|1795
|{{Flagicon|Slovenija}}
|Žužemberk > Šmihel
|1
|12
|-
|10
|1795
|{{Flagicon|Slovenija}}
|Tri fare pri Metliki
|
|
|-
|11
|1804
|{{Flagicon|Slovenija}}
|Dobrova
|1
|10
|-
|12
|1807
|{{Flagicon|Slovenija}}
|Šentgotard
|1
|8
|-
|13
|1808
|{{Flagicon|Slovenija}}
|Stari trg pri Ložu > Podcerkev
|1
|13
|}
==== Janeček ====
''Glavni članek: [[Janez Frančišek Janeček]]''
Janez Frančišek Janeček, orglar iz [[Poděbrady|Poděbradya]], je po številu orgel in popravil, o katerih obstaja pisni vir, največji orglar baroka na Slovenskem. Bil je samo eden izmed mnogih orglarjev rodbine Janeček. Janeček je po besedah [[Jurij Dobravec|Jurija Dobravca]] »korenine češkega sloga izdelave orgel in ustvarjanja njihovega zvoka uspešno prenesel na slovenska in hrvaška tla«. Predstavlja značilno srednjeevropsko orglarstvo s češkimi odtenki. To lahko vidimo ob zelo pogostem postavljanju parov kopul (maior 8', minor 4'). Različni viri pripisujejo Janečku različne orgle, nekaj orgel mu jih, tako kot veliko drugim baročnim orglarjem, pripisujejo samo zaradi izgleda in drugih značilnosti.<ref name=":0">{{Navedi splet |title=Janez Frančišek JANEČEK|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/janez-francisek-janecek/|access-date=2026-08-10|website=Obrazi slovenskih pokrajin|language=sl-SI}}</ref>
{| class="wikitable sortable"
|+Seznam domnevnih Janečkovih orgel/popravil
!Opus
!Leto izdelave/popravila
!D.
!Kraj
!Št. manualov
!Št. registrov
!Opombe
|-
|1
|1725
|{{Flagicon|Slovenija}}
|Šmihel nad Laškim
|
|
|
|-
|2
|1725
|{{Flagicon|Slovenija}}
|Zagorje pri Pilštanju
|
|
|
|-
|3
|1725
|{{Flagicon|Hrvaška}}
|Zagreb–Stolnica
|
|
|
|-
|4
|ok. 1725
|{{Flagicon|Slovenija}}
|Vodule nad Dramljami/Sv. Uršula
|
|
|
|-
|5
|1726
|{{Flagicon|Hrvaška}}
|Zagreb–Stolnica
|1
|6?
|
|-
|6
|1730
|{{Flagicon|Slovenija}}
|Brezina/Sv. Barbara (Čadram–Oplotnica)
|1
|5
|
|-
|7
|ok. 1730–1740
|{{Flagicon|Slovenija}}
|Vrhe pri Slovenj Gradcu/Sv. Urban
|
|
|
|-
|8
|1731
|{{Flagicon|Slovenija}}
|Rečica nad Laškim > Celje–Sv. Maksimilijan > Opatova kapela
|1
|4
|
|-
|9
|1733
|{{Flagicon|Hrvaška}}
|Brdovec > Laduč
|1
|6
|
|-
|10
|1734
|{{Flagicon|Slovenija}}
|Ljubljana–Stolnica (glavni kor)
|2
|22
|
|-
|11
|1734
|{{Flagicon|Slovenija}}
|Sv. Rozalija pri Šentjurju
|
|
|
|-
|12
|1734
|{{Flagicon|Slovenija}}
|Sela/Sv. Filip
|1
|6
|
|-
|13
|1736
|{{Flagicon|Slovenija}}
|Šentjur/Marija sedem žalosti
|1
|7
|
|-
|14
|1737
|{{Flagicon|Hrvaška}}
|Lepoglava
|1
|10
|pavlinski samostan, tudi obnova starih orgel
|-
|15
|1738
|{{Flagicon|Slovenija}}
|Ptuj–Sv. Peter in Pavel
|
|
|
|-
|16
|1739
|{{Flagicon|Slovenija}}
|Ljubljana–Stolnica (stranski kor)
|1
|9
|
|-
|17
|1739
|{{Flagicon|Slovenija}}
|Ptuj–Muzej (Sv. Jurij)
|1
|4
|procesijski pozitiv
|-
|18
|1740
|{{Flagicon|Slovenija}}
|Škocjan/Slančji vrh > Tržišče
|1
|6
|
|-
|19
|1740
|{{Flagicon|Slovenija}}
|Dornava
|
|
|
|-
|20
|1740 ali 1750
|{{Flagicon|Slovenija}}
|Studenci–Sv. Jožef (Maribor)
|1
|12
|
|-
|21
|ok. 1740–1750
|{{Flagicon|Slovenija}}
|Legen/Sv. Jurij
|
|
|
|-
|22
|ok. 1740–1750
|{{Flagicon|Slovenija}}
|Svetina nad Laškim/Sv. Križ
|
|
|
|-
|23
|1741–1742
|{{Flagicon|Hrvaška}}
|Zagreb–Sv. Marko
|2
|22
|
|-
|24
|1742
|{{Flagicon|Slovenija}}
|Kostanjevica > Raka
|2
|18
|
|-
|25
|1743
|{{Flagicon|Slovenija}}
|Crngrob (Stara Loka)
|1
|10
|
|-
|26
|1743
|{{Flagicon|Slovenija}}
|Rogatec/Sv. Hijacinta
|1
|7
|
|-
|27
|1745
|{{Flagicon|Slovenija}}
|Zavrč/Vnebovzetje > Ljubljana–cerkev Vstalega Jezusa
|1
|5
|
|-
|28
|1745
|{{Flagicon|Slovenija}}
|Bojtina/Sv. Uršula
|
|
|
|-
|29
|1746
|{{Flagicon|Slovenija}}
|Uniše/Sv. Ožbalt
|
|
|
|-
|30
|1747
|{{Flagicon|Slovenija}}
|Stična
|2
|13
|samostanska cerkev
|-
|31
|1748
|{{Flagicon|Slovenija}}
|Trbonje/Sv. Križ > Ptujski muzej
|
|
|
|-
|32
|1749
|{{Flagicon|Slovenija}}
|Čeče/Sv. Katarina
|
|
|
|-
|33
|1749
|{{Flagicon|Slovenija}}
|Rodni Vrh/Sv. Duh
|
|
|
|-
|34
|1749
|{{Flagicon|Slovenija}}
|Trbovlje/Sv. Martin (Sv. Katarina)
|1
|6
|
|-
|35
|1750?
|{{Flagicon|Slovenija}}
|Sv. Trojica–Podlehnik/Sv. Duh
|1
|4
|
|-
|36
|ok. 1750–1755
|{{Flagicon|Slovenija}}
|Botričica nad Šentjurjem/Marija sedem žalosti
|
|
|
|-
|37
|1751
|{{Flagicon|Slovenija}}
|Slake pri Podčetrtku/Sv. Marija na Pesku
|1
|6
|
|-
|38
|1752
|{{Flagicon|Hrvaška}}
|Kupinec
|1
|6
|
|-
|39
|1753–1755
|{{Flagicon|Slovenija}}
|Ruše
|1
|13
|
|-
|40
|1755
|{{Flagicon|Slovenija}}
|Sladka Gora
|1
|13
|
|-
|41
|ok. 1755
|{{Flagicon|Hrvaška}}
|Purga Lepoglavska/Kapela sv. Jurija
|1
|6
|
|-
|42
|ok. 1755–1770
|{{Flagicon|Slovenija}}
|Spodnje Tinsko/Zibika
|1
|9
|
|-
|43
|1756
|{{Flagicon|Slovenija}}
|Log pri Vipavi > Boršt
|
|
|
|-
|44
|1757
|{{Flagicon|Slovenija}}
|Podlipovica/Sv. Mohor in Fortunat (Izlake)
|1
|4
|
|-
|45
|ok. 1760
|{{Flagicon|Slovenija}}
|Ponikva pri Šentjurju/Sv. Ožbalt
|1
|11
|
|-
|46
|1763
|{{Flagicon|Slovenija}}
|Čermožiše pri Žetalah/Brezje
|1
|10
|
|-
|47
|1764–1765
|{{Flagicon|Slovenija}}
|Olimje
|2
|14
|
|-
|48
|1767
|{{Flagicon|Slovenija}}
|Idrija/Sv. Barbara
|2
|17
|
|-
|49
|1767
|{{Flagicon|Hrvaška}}
|Sisek/Sv. Križ
|1
|7
|
|-
|50
|1768
|{{Flagicon|Slovenija}}
|Vine nad Zagorjem > Zagorje ob Savi/Sv. Peter in Pavel
|1
|5
|
|-
|51
|1770
|{{Flagicon|Slovenija}}
|Lemberg/Sv. Pankracij (Sladka Gora)
|1
|4
|
|-
|52
|1771
|{{Flagicon|Slovenija}}
|Lemberg/Sv. Miklavž (Sladka Gora)
|1
|5
|
|-
|53
|1771
|{{Flagicon|Slovenija}}
|Brezovica
|1
|6
|
|-
|54
|1775–1777
|{{Flagicon|Slovenija}}
|Nova Cerkev pri Vojniku/Sv. Lenart
|1
|11
|
|-
|55
|1777
|{{Flagicon|Hrvaška}}
|Sela pri Sisku/Sv. Marija Magdalena
|1
|11
|
|-
|56
|?
|{{Flagicon|Slovenija}}
|Sv. Florijan nad Vojnikom
|
|
|
|-
|57
|?
|{{Flagicon|Hrvaška}}
|Sisek
|
|
|
|}
==== Scholtz ====
''Glavni članek: [[Anton Scholtz]]''
Anton Scholtz se je svojega poklica izučil pri Janečku in nato tudi prevzel njegovo orglarsko delavnico. Največ orgel je naredil v Hrvaškem, njegove največje so v [[Hrvatska Kostajnica|Hrvatski Kostajnici]]. Njegove orgle, ki jih je postavil v [[Ribnica|Ribnici]], so bile značilen predstavnik slovenskega poznega baroka.<ref>{{Navedi splet |date=2025-01-21|title=150 let Goršičevih orgel v Ribnici|url=https://organistica.si/150-let-gorsicevih-orgel-v-ribnici/|access-date=2026-08-11|website=Organistica|language=sl-SI}}</ref>
{| class="wikitable sortable"
|+Seznam del Scholtzove orglarske delavnice
!Opus
!Leto
!D.
!Kraj
!Št. manualov
!Št. registrov
!Opombe
|-
|5
|1782
|{{Flagicon|Hrvaška}}
|Dol Pribićki
|1
|6
|
|-
|2
|1782
|{{Flagicon|Slovenija}}
|Dramlje/Dobje
|1
|6
|
|-
|1
|1781
|{{Flagicon|Slovenija}}
|Dramlje/Šentilj
|1
|5
|
|-
|7
|1784
|{{Flagicon|Hrvaška}}
|Gornja Bistra/Dvorec grofa Oršića
|1
|5
|
|-
|16
|1797
|{{Flagicon|Hrvaška}}
|Kostajnica
|1
|14
|
|-
|10
|1790
|{{Flagicon|Hrvaška}}
|Križ
|1
|10
|
|-
|11
|1793
|{{Flagicon|Slovenija}}
|Ljubno ob Savinji
|1
|10
|
|-
|17
|1799
|{{Flagicon|Hrvaška}}
|Nedjelja
|1
|7
|
|-
|8
|1785
|{{Flagicon|Hrvaška}}
|Petrovina/Volavje
|1
|6
|
|-
|6
|1784
|{{Flagicon|Hrvaška}}
|Poljanica Bistranska
|1
|6
|
|-
|12
|1794
|{{Flagicon|Hrvaška}}
|Poljanica Bistranska/Novaki
|1
|4
|
|-
|3
|1782
|{{Flagicon|Slovenija}}
|Polzela/Gora Oljka > Sv. Miklavž
|1
|4
|
|-
|4
|1782
|{{Flagicon|Slovenija}}
|Ribnica/Hrovača
|1
|13
|
|-
|14
|1794
|{{Flagicon|Slovenija}}
|Ribnica/Hrovača
|
|
|očiščenje Janečkovega pozitiva iz leta 1726
|-
|15
|1794
|{{Flagicon|Slovenija}}
|Sv. Rupert nad Laškim/Sv. Peter
|1
|5
|
|-
|13
|1794
|{{Flagicon|Hrvaška}}
|Zagreb–Stolnica
|
|
|popravilo [[Janez Faller|Fallerjevih]] orgel
|-
|9
|1787
|{{Flagicon|Hrvaška}}
|Zajezda/Gotalovec
|1
|4
|
|}
==== Martl ====
''Glavni članek: [[Venčeslav Martl]]''
Martl, zadnji Celjski baročni orglar, se je orglarstva izučil pri Scholtzu. V primerjavi s svojima celjskima predhodnikoma ni bil tako aktiven na Hrvaškem, leta 1809 naj bi edinole popravljal orgle v [[Štefanje|Štefanju]], kar pa je sicer prva zapisana sled o nekem slovenskem orglarju. Čeprav se pri svojem delu zelo opira na Janečka in Scholtza, se v njegovih orglah že izrazito kažejo znaki klasicizma.
{| class="wikitable sortable"
|+Seznam Martlovih orgel/popravil
!Opus
!Leto izdelave/popravila
!D.
!Kraj
!Št. manualov
!Št. registrov
!Opombe
|-
|1
|1803
|{{Flagicon|Slovenija}}
|Vitanje/MB na Hribu
|1
|10
|
|-
|2
|1804
|{{Flagicon|Slovenija}}
|Sladka Gora
|
|
|Dodal v pedalu fagot 8' Janečkovim orglam
|-
|3
|1804
|{{Flagicon|Slovenija}}
|Mozirje
|1
|14
|Dokončal Scholtzeve orgle za cerkev sv. Jurija
|-
|4
|1804
|{{Flagicon|Slovenija}}
|Radeče/Žebnik
|1
|5
|
|-
|5
|1804
|{{Flagicon|Slovenija}}
|Gornji Grad > Frankolovo/Gojka
|1
|8
|
|-
|6
|1805
|{{Flagicon|Slovenija}}
|Naklo/Strahinj
|1
|10
|
|-
|7
|1809
|{{Flagicon|Hrvaška}}
|Štefanje
|?
|
|Prva zapisana sled o nekem slovenskem orglarju
|-
|8
|1816
|{{Flagicon|Slovenija}}
|Ljubljana (uršulinska cerkev)
|
|
|Popravilo Križmanovih orgel
|-
|9
|1818
|{{Flagicon|Slovenija}}
|Kolovrat/Strma njiva
|1
|7
|
|-
|10
|1821
|{{Flagicon|Slovenija}}
|Št. Ilj pod Turjakom
|1
|6
|
|-
|11
|1821
|{{Flagicon|Slovenija}}
|Planina pri Sevnici
|1
|9
|
|-
|12
|1824
|{{Flagicon|Slovenija}}
|Šoštanj/Sv. Mohor in Fortunat
|1
|10
|
|}
==== Otonič ====
''Glavna članka: [[Simon Otonič]] in [[Jožef Otonič]]''
Simon Otonič, začetnik mariborske orglarske dobe, se je orglarstva izučil v [[Gradec|Gradcu]] pri mojstru [[Cyriacus Werner|Cyriacusu Wernerju]]. Približno od leta 1764 naj bi že začel delovati v [[Maribor|Mariboru]]. Velja za značilnega predstavnika baroka in za utemeljitelja mariborske orglarske tradicije. Po njegovi smrti pa je orglarsko delavnico prevzel njegov sin Jožef.
{| class="wikitable sortable"
|+Seznam orgel Simona Otoniča
!Opus
!Leto izdelave/popravila
!D.
!Kraj
!Št. manualov
!Št. registrov
|-
|1
|1765?
|{{Flagicon|Hrvaška}}
|Petrijanec/Zelendvor
|1
|6
|-
|2
|1766
|{{Flagicon|Hrvaška}}
|Vinagora/Sopot
|1
|6
|-
|3
|1766
|{{Flagicon|Slovenija}}
|Slovenska Bistrica/Ritoznoj
|1
|6
|-
|4
|1766
|{{Flagicon|Slovenija}}
|Javorje/Sv. Jošt
|1
|6
|-
|5
|1772
|{{Flagicon|Avstrija}}
|Žvabek/Dob
|1
|6
|-
|6
|1774
|{{Flagicon|Hrvaška}}
|Varaždin/Radovan
|1
|8
|-
|7
|1777
|{{Flagicon|Hrvaška}}
|Petrijanec
|1
|8
|-
|8
|1779
|{{Flagicon|Hrvaška}}
|Hrašćina
|1
|9
|-
|9<ref>https://os-prezih.si/files/2024/06/Skrivnosti-zupnijske-cerkve-sv.-Danijela-na-Razborju.pdf</ref>
|1781
|{{Flagicon|Slovenija}}
|Razborje
|1
|6
|}
Jožef, sin Simona, je po smrti prevzel njegovo orglarsko delavnico. Kot orglarja ga prvič zasledimo v letu 1788, ko se je podpisal v notranjost očetovega [[Pozitiv|pozitiva]] v [[Zelendvor|Zelendvoru]]: "''Joseph Odonitsch Orgel und Instrument Macher in Mahrburg 1788 Repariert''". Vemo, da je naredil tudi dvoje dvomanualnih orgel, v [[Lovrenc na Pohorju|Lovrencu na Pohorju]] in v [[Ludbreg|Ludbregu]].
{| class="wikitable sortable"
|+Seznam orgel Jožefa Otoniča
!Opus
!Leto izdelave/popravila
!D.
!Kraj
!Št. manualov
!Št. registrov
!Opombe
|-
|1
|1791
|{{Flagicon|Slovenija}}
|Sv. Jurij ob Ščavnici
|1
|10
|
|-
|2
|1796
|{{Flagicon|Hrvaška}}
|Martjanci > Hrastovljan (opus 18)
|1
|10
|
|-
|3
|1798
|{{Flagicon|Hrvaška}}
|Koprivnički Breg
|1
|6
|
|-
|4
|1800
|{{Flagicon|Hrvaška}}
|Samarica > Gornja Petrička (opus 27)
|1
|8
|
|-
|5
|1801
|{{Flagicon|Slovenija}}
|Makole/Sv. Lenart
|1
|5
|
|-
|6
|1802
|{{Flagicon|Slovenija}}
|Veliko Trojstvo (opus 38)
|1
|11
|
|-
|7
|1805?
|{{Flagicon|Hrvaška}}
|Ribnica na Pohorju/Sv. Lenart
|1
|8
|
|-
|8
|1807?
|{{Flagicon|Slovenija}}
|Močila
|1
|8
|
|-
|9
|1809
|{{Flagicon|Slovenija}}
|Lovrenc na Pohorju
|2
|15
|Njegovo največje delo
|-
|10
|1810
|{{Flagicon|Slovenija}}
|Šmarje pri Jelšah/Sv. Rok
|1
|12
|
|-
|11
|1810
|{{Flagicon|Hrvaška}}
|Ludbreg
|2
|15
|Njegovo največje delo
|-
|12
|1810
|{{Flagicon|Slovenija}}
|Hoče > Sv. Martin na Pohorju/Sv. Areh
|1
|9
|
|-
|13
|1822<ref>{{Navedi splet |last=E-občina|title=Cerkev sv. Janeza Krstnika - kozje.si|url=https://www.kozje.si/objava/194894|access-date=2026-08-14|website=www.kozje.si|language=sl}}</ref>
|{{Flagicon|Slovenija}}
|Podsreda
|1
|10
|
|-
|14
|1830
|{{Flagicon|Slovenija}}
|Polje ob Sotli
|1
|8?
|
|-
|15
|1832<ref>{{Navedi splet |title=Župnija Kapela pri Radencih - Župnija Kapela pri Radencih|url=https://sites.google.com/view/kapela-pri-radencih/%C5%BEupnija-kapela-pri-radencih|access-date=2026-08-14|website=sites.google.com|language=sl}}</ref>
|{{Flagicon|Slovenija}}
|Kapela pri Radencih
|1
|11
|
|-
|16
|1834
|{{Flagicon|Hrvaška}}
|Gornja Rijeka/Dropkovec
|1
|10
|
|}
=== Klasicizem ===
=== Romantika ===
=== 20. stoletje ===
==== Cecilia Gorica ====
''Glavni članek: [[Cecilia Gorica]]''
==== Milavec ====
''Glavni članek: [[Ivan Milavec]]''
Delo
Njegove največje orgle stojijo v ljubljanski stolnici, ki so zaradi svojih registrov in piščalne zasnove imenovane za najbolj “slovenske” orgle.
==== Jenko ====
''Glavna članka: [[Franc Jenko]] in [[Anton Jenko]]''
Skupno delo [[Franc Jenko|Franca]] in [[Anton Jenko|Antona Jenka]] je pustilo velik pečat v slovenskem orglarstvu, sploh ker imata do danes skupaj največ še obstoječih orgelskih inštrumentov v Sloveniji. Posebej sta oče in sin, doma iz Ljubljane, prepoznavna po značilnih odkritih piščalih. Njune orgle najdemo povsod po Sloveniji, delovala pa sta tudi mednarodno, Jenkotove orgle so tako tudi v [[Stolnica sv. Petra in Pavla, Đakovo|stolnici v Đakovem]] na Hrvaškem, tiste so ene izmed največjih inštrumentov slovenskega orglarstva.
=== Do danes ===
==== ŠOD Maribor ====
→Delavnica
→Delo
→Afera
==== Škrabl ====
''Glavni članek: [[Orglarstvo Škrabl]]''
Orglarska delavnica Škrabl iz [[Brestovec|Brestovca]] je ena izmed največjih orglarskih delavnic v Evropi in ena najprestižnejših v zgodovini slovenskega orglarstva. S kakovostnimi glasbili in njihovimi orglami po vsem svetu, med drugim tudi v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]], na [[Ljudska republika Kitajska|Kitajskem]], na [[Afrika|Afriškem kontinentu]] in v [[Avstralija|Avstraliji]] si je ustvarila naslov najuspešnejše orglarske delavnice v Sloveniji.
→Anton Škrabl
→Delavnica
→Delo
[[Slika:Empty concert hall in Katowice (Unsplash).jpg|sličica|Dvorana v Katovicah, kjer stoji Škrablov opus 400]]
Največje delo Orglarstva Škrabl so orgle [[Orglarstvo Škrabl#Opus 400|opus 400 v Katovicah na Poljskem]], ki so s 4 oziroma kar 5 manuali največje orgle, kar jih je kdaj ustvarilo slovensko orglarstvo.
==== Drugi ====
Med vidnejšimi slovenskimi orglarstvi, ki so delovali oziroma še delujejo v 21. stoletju, so tudi [[Orglarstvo Močnik]], [[Orglarstvo Kolar]],
== Projekti ==
=== Orgle v Cankarjevem domu ===
Orgle v Cankarjevem domu je naredila nemška orglarska delavnica [[Schuke Berlin]].
=== Orgle Ljubljanske stolnice ===
Pri projektu prenove [[Stolnica sv. Nikolaja, Ljubljana|ljubljanske stolnice]] so bile prenovljene tudi orgle. Za projekt so bili najbolj zaslužni [[Stanko Premrl]]
== Knjige ==
1. Valenčič, Rafko (2007): Sveti Hieronim - mož s Krasa. Ljubljana, Družina.
2. Burghardt, Walter John (2017): Encyclopadia Britannica, St. Jerome.
3. Patologiae cursus completus, series Latina (Paris, 1844–1864) PL 22.875.
4. Smole, K. (1973): Cecilija, rimska mučenka. V: Leto svetnikov. Zadruga katoliških duhovnikov, Ljubljana.
5. Hammerstein, Reinhold (1959): Instrumenta Hieronymi. Archiv für Musikwissenschaft, 16. Jahrg., H. 1./2., pp. 117-134. <> Christopher Page (1977): Biblical Instruments in Medieval Manuscript Illustration. In: Early Music, Vol. 5, No. 3 (Jul., 1977), pp. 299-309.
6. For German translation see H. Avenary: Hieronymus Epistel tiber die Musikinstrumente und ihre altöstlichen Quellen. In Anuario Musical, 16 (1961) p. 55-80. For French see: Bisagini, Jacopo (2015): L’Epistula ad dardanum et L’exégese irlandaise les instruments de musique. In: Mélanges en l’honneur de Pierre-Yves Lambert. Rennes: Travaux d’investigation et de recherche, 2015, pg. 342. Shortened in Russian: In: Moskovsyi muzikalnyi vestnik - ALIA MUSICA - De musica 7 (37). Short version in English see Williams (1993); The Organ in Western Culture, pg. 247.
7. Virdung, Sebastian (1511): Musica getutscht. Basel.
8. Annales Regni Francorum, DCCCXXVI
9. Williams, Peter (1993); The Organ in Western Culture 750 – 1250. Pg. 150–156.
10. Caffi, Francesco (1855): Storia della musica sacra nella gia cappella ducale di S. Marco di Venezia. Pg. 11.
11. Kuret, Primož (1973): Glasbeni instrumenti na srednjeveških freskah na Slovenskem. Slovenska matica, 1973. /Musical instruments depicted on the Medieval fresco paintings in Slovenia. (With an exhaustive Summary in German.)/
12. Radole, Giuseppe (1968), Gli organi nelle chiese istriane. In Atti e Memorie della Societa Istriana. Archeolologia e Storia Patria Volume XVI della Nuova Serie (LXVIII della Raccolta).
13. Mlinarič, Jože (1983): Maribor do začetka 17. stoletja. In Kronika, 31.
14. Archivio Capitolare di Capodistria No 321, c 32' dell. Refered by P. Kandler: Indicationi per conotere le cose storiche del litorale. Trieste 1855, p. 58.
15. Škulj, Edo (2005): Orgle in organisti v sedanji ljubljanski stolnici. Družina, Ljubljana. Pg. 12–15.
16. Sanctoninus, Paulus (ed. Giuseppe Vale, 1943). Itinerario di Paolo Santonino in Carintia, Stiria e Carniola negli anni 1485-1487 Cod. Vat. Lat. 3795. - Citta del Vaticano 1943. X, 303 S. 8°. Pg. 184.
17. Škulj, Edo (1997): Jurij Slatkonja na štirih upodobitvah. Kronika 45, I-2, p. 33–39
18. Vernarecci, Augusto (1881): Ottaviano de'Petrucci da Fossombrone, inventore dei tipi mobili metallici. Monacelli, Fossombrone. Pp. 9, 35, 43. <> Reese, Gustave (1934): The First Printed Collection of Part-Music: (The Odhecaton). In: The Musical Quarterly, Vol. 20, No. 1 (Jan., 1934), pp. 39-76. Oxford University Press.
19. Petrucci, Ottaviano (1501): "Harmonice musices Odhecaton" Introduzione. Venice 1501.
20. Kandler, Pietro: Indicazioni per riconoscere le cose storiche del Litorale. Trieste 1855, p. 58.
21. Alisi, Antonio: Benedetto e Vittore Carpaccio. Capodistria 1929.
22. Dobravec, Jurij (2015): Koper – stolnica – orgle 1516, izdelava historiata o zgodovini orgel, zgodovinska primerjava podobnih v Italiji, predlog za rekonstrukcijo. Projektno poročilo Zavodu za varstvo kulturne dediščine. /Cathedral of Koper – pipe organ 1516 – Invetigations of instrument's history, comparative historical research, reconstruction proposal. Project report to The Institute for the Protection of Cultural Heritage of Slovenia 2015/
23. Radole, Giuseppe (1969): L'arte organaria in Istria. Casa editrice R. Patron. P. 11, 35, 137.
24. Škulj, Edo (2002): Orglarji in orgle v samostanski cerkvi. In: Sedem stoletij minoritskega samostana sv. Frančiška Asiškega v Piranu : 1301-2001. Pg. 315–316.
25. Curk, Jože (1984): Zbirka vodnikov kulturni in naravni spomeniki Slovenije. In: Časopis za zgodovino in narodopisje, 1984, Volume 2 pg. 353.
26. Škulj, Edo (2005): Orgle in organisti v sedanji ljubljanski stolnici. Družina, Ljubljana. Pg. 13–14.
27. Ibid.
28. Reisp, B.: Ljubljanski grad – zgodovinski oris. Ljubljana 1985, pg. 20.
29. See Quoika, R.: Altösterreichische Hornwerke. Mersenburger Berlin, 1958.
30. Valvasor, Johann Weichard (V., Janez Vajkard, 1689): Die Ehre des Hertzogthums Crain. Nürnberg. App.
31. Radole (1969): Istria. Pg. 38–39.
32. Vrhovnik, Ivan (1903): Zatrte nekdanje cerkve in kapele ljubljanske. V: Danica: cerkven časopis za slovenske pokrajine 01.05.1903, l. 56, št. 14. Pg. 108.
33. Kapiteljski arhiv Novo mesto, f. 34-1, listina 39.
34. Dobravec, Jurij (2016): Orgelski mozaik 2016 /iz terenske beležke / field notebook / – Ptuj – sv. Rok (Sp. Hajdina), med 1640 in 1660. In: Ecce organvm! No3. Pg. 7.
35. Dobravec, Jurij Orgelski mozaik ...
36. Heinz (2012), Frühbarocke... pg. 131.
37. Meder, Jagoda (1992): Orgulje u Hrvatskoj. Globus, Zagreb. Pg. 21.
38. Heinz (2012), Frühbarocke... pg. 156.
39. Škulj, Edo (2012): Baročne orglarske delavnice (mit Zusammenfassung). Škocjan. Pg. 7-8.
40. Schneider, Thekla (1957): Casparini, Eugen. In: Neue Deutsche Biographie (NDB). Band 3, Berlin 1957, Pg. 165
41. Nassimbeni, Lorenzo & Loris Stella (2004): L' arcidiocesi di Gorizia. Organi e trad. org. Friuli Venezia Giulia Pizzicato. Pg. 169.
42. Radole. Giuseppe (1986): Eugenio Gasparini costrui i suoi primi organi in Istria? L'organo 24. Pg. 127–133.
43. Höfler, Janez (1968): Glasbeniki koprske stolnice v 17. in 18. stoletju. Kronika. 1968. Vol. zv 3, no. 6, p. 141.
44. Lunelli, Renato (1937): Organari stranieri in Italia. Edizioni "Psalterium", 1937. Pg. 277–278.
45. Grbec, Rožana (cca 1985): Minoritski samostan v Piranu – Orgle v cerkvi svetega Frančiška. Manuscript. Archive ARSORS.
46. Höfler (1968), Glasbeniki ... Pg. 142
47. Kandler (1885), Triest, str 75
48. Nassimbeni (2004), pg. 216.
49. Dobravec (2016), Orgelski mozaik ... pg. 5.
50. Quoika, Rudolf (1953): Die altösterreichische Orgel der späten Gotik, der Renaissance und des Barock Bärenreiter.
51. Reichling, Alfred (1982): Orgellandschaft Südtirol. Athesia, Bozen.
52. Šaban, L., Orgulje slovenskih graditelja u Hrvatskoj, in: Muzikološki zbornik 15 (Ljubljana, 1979), 13–41.
53. Šaban, L., The Organs of Ivan Juraj Eisl in Croatia, v: The Organ Yearbook III, (Amsterdam 1972), 41–52.
54. Škulj, E., Baročne orglarske delavnice (Škocjan, 2012), 9¬–32; with German abstract 213.
55. ŠABAN, L. – BLAŽEKOVIĆ, Z.: Pregled povijesti starijih orgulja Zagrebačke katedrale, in: Arti musices, 22 (Zagreb, 1991), 1, 3–40., [History of the older pipe organs of the Zagreb cathedral]
56. Quoika, R., Die altösterreichische Orgel, (Kassel, 1953), 40; Lunelli, R., Der Orgelbau in Italien (Mainz, 1956), 123.
57. The organ is illustrated on the front of well known book Orgle na Slovenskem (Orgeln in Slowenien by Bizjak and Škulj, 1985)
58. Škulj, Baročne..., 2012, 43–96
59. Škulj, Baročne..., 2012, 46
60. Heinz, O., Frühbarocke Orgeln in der Steiermark, (Graz, 2012), 28, 107.
61. Dobravec, J., Novosti iz mariborske orglarske delavnice Otonič, in: Cerkveni glasbenik 2017/5, Ljubljana.
62. When speaking of data, I reffer to database Ars organi Slovenia.
63. Štefanič, T. et all, Celjski baročni orglarski mojster Janez Frančišek Janeček, (Ptuj, 2016), 1–280. [Baroque organ master Janez Frančišek Janeček in Celje]
64. Škulj, Baročne..., 2012, 161–180
65. Allmer G. in Alois Hörbiger, 1810 – 1876, Der Orgelbauer von Tirol. (Wildschönau 2010), 20.
66. Škulj, E., Beneške orglarske delavnice (Ljubljana, 2013) [Venetian-style organs in Slovenia]
67. Škulj, E., Križmanova orglarska delavnica, (Ljubljana 2010) [Križman's organ workshop], 1–335.
68. Škulj, E.,Tri sinteze Križmanovih orgel [Three syntheses of Križman's pipe organ], in: Muz zbornik, 2015, 51.I, 81–95.
69. Dobravec, J., Orglar Johann Gottfried Kunath – življenje in pregled dela, in: Ecce organvm! 1 (2016), pg. 9-23 [Organ builder Johann Gottfried Kunath: life and overview of his work]
70. Škulj, E., Rumplova orglarska delavnica, 2011, 1–152.
71. Koter, D., Iz glasbene dediščine tuštanjske graščine, Kronika, 2009.
72. Hesse, E., Der Wiener Orgelbauer Carl Hesse, in: Organa Austriaca 1, 1976, 109-113
73. Kuščer, Z., Johann August Carl Hesse, in: Dei Orgel asl europäisches Kulturgut. Varaždin, 2000, pg. 79–86, 171–178.
74. Goršič, F. jn., Orglarski mojster Franc Goršič (1836-1898), in: Kronika 15/2, pg. 103-112.
75. Rather unknown organbuilder but somehow connected with A. Bruckner (See: Scheder, Franz: Anton Bruckner Chronologie Datenbank.- 24.10.1868, Samstag. Bruckner Institut Linz.
76. Matthias Reichling, Art. „Grafenauer, Familie?, in: Oesterreichisches Musiklexikon online, (www.musiklexikon.ac.at)
77. Lukan, J., Franz Grafenauer, Dissertation (Wien, 1981), 296.
78. Škulj E., Goršičeva orglarska delavnica, (Ljubljana, 2004), 1–220 [Goršič organ workshop]
79. Škulj E., Zupanova orglarska delavnica, (Škocjan, 2009), 1–224. [Zupan's organ workshop]
80. Škulj E., Naraksova orglarska delavnica, (Škocjan, 2009), 1–88. [Naraks organ workshop]
81. Metz, Franz (2004): Das Tagebuch eines Orgelbauers Josef Angester. p. vi–vii; 170–196.
82. Škulj E., Milavčeva orglarska delavnica, (Škocjan, 2009).
83. Hörler B., Der Orgelbauer Anton Dernič in Radovljica (Slowenien), in: Acta organologica 35 (in print).
84. Dobravec, Jurij (2017): Usoda slovenskih orgel v prvi svetovni vojni. Arhivi, glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije. Letn. 40, št. 2 (2017), p. 415–435.
85. Škulj E., Jenkova orglarska delavnica, Ljubljana 2001.
86. Dobravec, J., Orgelprospekte im ›Modern Style‹ in Slowenien, in: Acta organologica 35 (in print).
== Spletne strani ==
* [https://orgle.si Orgle Slovenije - Ars Organi Sloveniae]
* [https://organistica.si/ Organistica]
== Viri ==
* Škulj, Edo: Baročne orglarske delavnice - Musica Sacra Slovena Praeludium Vitae Aeternae - Škocjan pri Turjaku 201
* Po sledeh slovenske orgelske romantike - Franc Goršič in Ivan Milavec (https://organistica.si/wp-content/uploads/2024/06/21-Po-sledeh-slovenske-orgelske-romantike-publikacija.pdf)
* Bizjak, Milko: Janez Frančišek Janeček in celjska baročna orglarska delavnica
== Sklici ==
{{Sklici}}
== Viri ==
eull0uepjv1kso41ftd7m6xhhwq489t
Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič/peskovnik 1 - OLSK
2
606237
6739521
6739357
2026-08-19T17:44:46Z
Jonatan Melik Kurinčič
240261
+
6739521
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Glasbilo|name=Korne orgle ljubljanske stolnice|classification=[[Orgle]]|musicians=[[Stanko Premrl]]|builders=[[Ivan Milavec]]|image=Ljubljana Kathedrale St. Nikolaus Innen Orgel 2.JPG|range=C<sup>1</sup>–g<sup>3</sup>}}
= Orgle ljubljanske stolnice =
('''Milavčeve Orgle v Ljubljanski stolnici''' so [[orgle]], ki jih je postavil [[Ivan Milavec]] leta 1911. Stojijo v [[Stolnica sv. Nikolaja, Ljubljana|stolnici sv. Nikolaja]] v Ljubljani.)
== Zgodovina orgel v stolnici ==
V Ljubljanski stolnici se je v zgodovini izmenjalo veliko orgel ali pozitivov različnih orglarskih delavnic.
=== Orgle stare stolnice ===
==== Pozitiv ====
Ko je leta 1462 cerkev sv. Nikolaja bila imenovana za stolnico, se je hitro pojavila potreba po vsaj pozitivu, da poje pri cerkvenem obredu. O tem priča 5 virov. Prvi je članek Šola pri sv. Nikolaju, ki ga je napisal [[Josip Gruden]]. Ta omenja, da je prvi ljubljanski škof [[Sigismund Lamberg]] izdal naročilo za nove orgle.<ref>{{Navedi splet |last=Gruden |first=Josip Valentin |title=Šola pri sv. Nikolaju in ljubljansko nižje šolstvo po reformacijski dobi |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSSGZ6R0 |website=dlib.si}}</ref> <ref>{{Navedi knjigo |last=Škulj |first=Edo |title=Orgle v ljubljanski stolnici |year=1989 |location=Ljubljana}}</ref> Drugi je pismo kanonika [[Mihael Hasiber|Mihaela Hasiberja]] [[Urban Textor|Urbanu Textorju]], da je neki redovnik na pozitivu dobro igral koral <ref>NŠAL, KAL, fasc. 143/2.</ref>, tretji pa so zapiski iz kapitelske računske knjige iz leta 1597, ki pa govorijo o starih orglah - "Die alten Urgl... gleichen lassen.".<ref>NŠAL, KAL, fasc. 287, prim. Rijavec, A. - Glasbeno delo na Slovenskem v obdobju protestantizma, Ljubljana 1967</ref> Ker so bile večje orgle iz 1550, sklepamo, da je šlo tukaj za starejše glasbilo, saj v 47 letih orgle ne bi bile že "stare". Zato so bile verjetno v stolnici dvoje orgle - starejši pozitiv in novejše, večje orgle. Četrti vir so zapiski škofa [[Tomaž Hren|Tomaža Hrena]], ki navaja, da je bilo leta 1611 ob umestitvi prošta [[Andrej Kralj|Andreja Kralja]]
==== Orgle ====
==== Orgelski rog ====
=== [[Janez Frančišek Janeček|Janečkove]] orgle ===
=== Križmanove orgle ===
=== Orgle Eisla in [[Jožef Kučera|Kučere]] ===
=== Kunatove orgle ===
== Postavitev ==
Leta 1909 je službo organista v stolnici in vodje kora prevzel [[Stanko Premrl]]. Kmalu po tem so se že izvedli načrti za nove orgle, o katerih Premrl poroča v [[Cerkveni glasbenik|Cerkvenem glasbeniku]]. Ob postavitvi novih orgel so prenovili tudi vse tri orgelske omare. Uradno poročilo je napisal [[Hugolin Sattner]], potem ko so ob pomoči Premrl, benediktinca Horna iz Gradca in [[Zagrebška stolnica|zagrebškim stolniškim]] organistom Duganom orgle kolavdirali. Sattner: "''Orgle so se izročile domačemu mojstru I. Milavcu, ki se je s tesnim srcem lotil velikega dela, a je opravičil nade, ki so se stavile nanj (...) Stare baročne omare so se zaradi dragocenih okraskov pridžale, vendar so se poglobile noter do stene, lepo se prepleskale in bogato pozlatile."''
== Dispozicija ==
Orgle so razmeroma velike za slovenski orgelski prostor, imajo tri [[Manual|manuale]] in 52 [[Register|registrov]]. Imajo pnevmatsko trakturo, sapniki pa imajo stožce. Dispozicija (izbor [[Register|registrov]]): ''Opomba: [[Jezičnik|jezičniki]] so označeni z rdečo.''
{| border="0" cellspacing="24" cellpadding="18" style="border-collapse:collapse;"
| style="vertical-align:top" |
{| border="0"
| colspan="3" |'''I. manual''' <br> (C–g<sup>3</sup>)
----
|-
|1
| Principal||16'
|-
|2
| Burdon||16'
|-
|3
| Principal||8'
|-
|4
| Burdon||8'
|-
|5
| Rog||8'
|-
|6
| Gamba ||8'
|-
|7
| Harmonična flavta||8'
|-
|8
| Harmonika||8'
|-
|9
| Kvintaten|| 8'
|-
|10
| Oktava|| 4'
|-
|11
| Salicet||4'
|-
|12
| Cevna flavta ||4'
|-
|13
| Kvinta ||2 2/3'
|-
|14
|Superoktava
|2'
|-
|15
|Kornet
|8'
|-
|16
|Mikstura
|2 2/3'
|-style="background-color: #FFCCCC;"
|17
|Trobenta
|8'
|-
|}
| style="vertical-align:top" |
{| border="0"
| colspan="16" |'''II. manual''' <br> (C–g<sup>3</sup>)
----
|-
|18
|Burdon
|16'
|-
|19
|Flavtni principal
|8'
|-
|20
|Salicional
|8'
|-
|21
|Dolce
|8'
|-
|22
|Cevna flavta
|8'
|-
|23
|Dunajska flavta
|8'
|-
|24
|Praestant
|4'
|-
|25
|Viola
|4'
|-
|26
|Flauto traverso
|4'
|-
|27
|Kvinta
|2 2/3'
|-
|28
|Flavtica
|2'
|-
|29
|Terca
|1 3/5'
|-
|30
|Mikstura
|2 2/3'
|-style="background-color: #FFCCCC;"
|31
|Klarinet
|8'
|}
| style="vertical-align:top" |
{| border="0"
| colspan="16" |'''III. manual''' <br> (C–g<sup>3</sup>)
----
|-
|32
|Violinski principal
|8'
|-
|33
|Burdonček
|8'
|-
|34
|Flauto amabile
|8'
|-
|35
|Eolina
|8'
|-
|36
|Vox coelestis
|8'
|-
|37
|Dolce
|4'
|-
|38
|Flavta
|4'
|-
|39
|Harmonia
|2 2/3'
|-style="background-color: #FFCCCC;"
|40
|Oboa
|8'
|}
| style="vertical-align:top" |
{| border="0"
| colspan="16" |'''Pedal''' <br> (C–f<sup>1</sup>)
----
|-
|41
|Kontraviolon
|32'
|-
|42
|Principalbas
|16'
|-
|43
|Subbas
|16'
|-
|44
|Violon
|16'
|-
|45
|Salicet
|16'
|-
|46
|Ljubki
|16'
|-
|47
|Oktavbas
|8'
|-
|48
|Cello
|8'
|-
|49
|Burdon
|8'
|-
|50
|Flavta
|4'
|-style="background-color: #FFCCCC;"
|51
|Pozavna
|16'
|-style="background-color: #FFCCCC;"
|52
|Pozavna
|8'
|-
|}
|}
== Sklici ==
Iz Škulj, Edo: Orgle v Ljubljani, ob 850. obletnici prve omembe Ljubljdane v pisnih virih - Mohorjeva družba, Celje 1994 {{COBISS|ID=47985664}}{{Sklici}}
rveld39s2acqdfz43rvceau55sg2joo
Othniel Charles Marsh
0
606323
6739504
6738025
2026-08-19T17:19:41Z
Yerpo
8417
/* Raziskovanje zahoda */ +detajl
6739504
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Znanstvenik
| image_size =
| work_institutions = [[Univerza Yale]]
| education = [[Univerza Yale|Kolidž Yale]]
| known_for =
| fields = [[paleontologija]]
| awards = [[Bigsbyjeva medalja]] {{small|(1877)}}
| signature = Appletons' Marsh Othniel Charles signature.png
}}
'''Othniel Charles Marsh''', [[Američani|ameriški]] [[paleontolog]] in [[akademik]], * [[29. oktober]] [[1831]], [[Lockport, New York|Lockport]], [[New York (zvezna država)|New York]], [[Združene države Amerike]], † [[18. marec]] [[1899]], [[New Haven, Connecticut|New Haven]], [[Connecticut]], ZDA.
Znan je bil kot plodovit zbiratelj [[fosil]]ov in eden najpomembnejših paleontologov 19. stoletja. Njegova zapuščina obsega opise več deset rodov [[dinozavri|dinozavrov]], vključno z najbolj prepoznavnimi, kot sta [[stegozaver]] in [[triceratops]], razvijal pa je tudi teorije o izvoru [[ptiči|ptičev]]. Vso akademsko kariero je deloval na [[Univerza Yale|Kolidžu Yale]], v kasnejših letih pa je bil tudi predsednik [[Nacionalna akademija znanosti (ZDA)|Nacionalne akademije znanosti ZDA]].
Izhajal je iz skromne družine. Kot otroka ga je pritegnilo [[naravoslovje]], visoko izobrazbo pa mu je omogočil premožni stric [[George Peabody]]. Po diplomi na Kolidžu Yale je odšel na izpopolnjevanje v Evropo, kjer je opravil dodatne študije [[anatomija|anatomije]], [[mineralogija|mineralogije]] in [[geologija|geologije]], po vrnitvi v domovino pa je postal predavatelj na matični univerzi. V obdobju med 1870. in 1890. leti se je spustil v rivalstvo z [[Edward Drinker Cope|Edwardom Drinkerjem Copeom]], znano kot »[[vojne kosti]]«, ki so ga zaznamovale številne odprave na ameriški Zahod, ki so mrzlično iskale fosile, rivala pa sta se tudi napadala na različne načine. Njegova najpomembnejša zapuščina je zbirka fosilov [[mezozoik|mezozojskih]] plazilcev, [[kreda|krednih]] ptic in [[sesalci|sesalcev]] iz [[terciar]]ja, ki še vedno predstavljajo jedro zbirk [[Peabodyjev prirodoslovni muzej|Peabodyjevega prirodoslovnega muzeja]] in [[Smithsonova ustanova|Smithsonove ustanove]]. Velja tudi za najpomembnejšega podpornika [[darvinizem|darvinizma]] tega časa v ZDA.{{sfnp|McCarren|1993|p=1}}
== Življenje in delo ==
=== Zgodnje življenje ===
Rodil se je kot tretji od štirih otrok v družini Mary Gaines Peabody (1807–1834) in Caleba Marsha (1800–1865), potomcev [[angleži|angleških]] priseljencev v ZDA.{{efn|Ko je odrasel, je prenehal uporabljati svoje ime in se je običajno podpisoval le kot »O.C. Marsh«{{sfnp|Wilford|1985|p=112}}, prvo ime Othniel je tudi izpustil iz potnega lista.{{sfnp|Schuchert|LeVene|1978|pp=15–16}}}} Njegova mati je umrla, ko je bil še majhen otrok in oče se je kmalu po tistem znova poročil. Njegovo otroštvo je zaznamovala tudi finančna stiska zaradi očetovih poslovnih težav.{{sfnp|Schuchert|LeVene|1978|pp=6–16}} Ta je namesto podjetništva kupil kmetijo v Lockportu in kot najstarejši sin bi moral Othniel pomagati pri kmečkih opravilih, toda njega je bolj zanimalo pohajanje po gozdu in z očetom sta imela napete odnose.{{sfnp|Grinnell|1910|pp=284–285}} Za naravoslovje ga je navdušil nekdanji častnik in ljubiteljski prirodoslovec Ezekiel Jewett, s katerim sta pogosto iskala fosile, ki so bili odkopani ob širitvi [[Eriejski prekop|Eriejskega prekopa]].{{sfnp|Grinnell|1910|pp=284–285}}{{sfnp|Jaffe|2000|p=22}}{{sfnp|Schuchert|LeVene|1978|pp=16–18}}
Sprva je bil neodločen glede svojega poklica, a mu je stric [[George Peabody]], uspešen bankir, financiral šolanje na ugledni srednji šoli [[Phillips Academy]],{{sfnp|Jaffe|2000|p=22}}{{sfnp|Schuchert|LeVene|1978|pp=20–21}} ki jo je mladi Marsh končal z odliko leta 1856.{{sfnp|Grinnell|1910|p=287}} Peabody mu je nato financiral še vpis na Yale, kjer se je prav tako odlikoval in po zaključku triletnega programa vpisal diplomski študij, saj se je odločil postati profesor naravoslovja. V tem času je objavil svoje prve znanstvene članke na temo mineralov in fosilov, ki jih je zbrial med počitnicami že kot dijak.{{sfnp|Jaffe|2000|p=23}}{{sfnp|Schuchert|LeVene|1978|pp=41–45}}
Po diplomi je odšel na potovanje po Evropi, kjer je spoznal znamenite učenjake, kot so [[Heinrich Ernst Beyrich]], [[Wilhelm Peters]], [[Christian Gottfried Ehrenberg]] in [[Henry Woodward (geolog)|Henry Woodward]], v tem obdobju pa je tudi prepričal strica, da je financiral ustanovitev prirodoslovnega muzeja v okviru univerze Yale.{{sfnp|Jaffe|2000|pp=23–24}}{{sfnp|Schuchert|LeVene|1978|pp=49, 56—57}}{{sfnp|Grinnell|1910|p=291}} Med bivanjem na [[Humboldtova univerza v Berlinu|Humboldtovi univerzi v Berlinu]] je spoznal Copea, ki je prav tako potoval po Evropi v znanstvene namene, in moža sta se spoprijateljila.{{sfnp|Davidson|1997|p=29}}{{sfnp|Jaffe|2000|pp=11–13}} Poleti 1865 se je vrnil v ZDA{{sfnp|Grinnell|1910|p=291}}{{sfnp|Schuchert|LeVene|1978|p=63}} in naslednje leto po zaslugi donacije njegovega strica postal profesor paleontologije na Yaleu, vendar brez plače.{{sfnp|Schuchert|LeVene|1978|pp=59–60, 65}}{{sfnp|Grinnell|1910|p=290–291}} V tem obdobju se je povsem posvetil paleontologiji.{{sfnp|Grinnell|1910|p=290–291}} Zasebno je bil v korespondenci z ženo senatorja [[James Dixon|Jamesa Dixona]], ki mu je bila v mladosti kot teta, zdaj pa si je prizadevala, da bi mu uredila poroko s kakšno primerno mladenko.{{sfnp|Jaffe|2000|pp=54–55}} Vendar je bil okoren v medosebnih stikih in obe ženski, ki sta ga zanimali, sta ga zavrnili,{{sfnp|Jaffe|2000|pp=55–56}} tako da je ostal do konca življenja samski.{{sfnp|Bryson|2003|p=93}}
===Raziskovanje zahoda===
[[File:OCmarsh.jpg|thumb|right|Marsh (v sredini zadnje vrste) s pomočniki pred začetkom izkopavanj, 1872]]
Položaj predavatelja brez plačila na Yaleu mu je ustrezal, saj se mu ni bilo treba preveč posvečati poučevanju.{{sfnp|Grinnell|1910|p=290–291}} Odšel je na turnejo po prirodoslovnih muzejih v državi, da bi se lahko zgledoval po dobrih praksah pri načrtovanju Yaleovega.{{sfnp|Schuchert|LeVene|1978|pp=94}} Leta 1868 je obiskal Copea, s katerim sta bila v prijateljskih stikih prek pisem in sta celo drug po drugemu poimenovala vrste.{{sfnp|Jaffe|2000|p=12}} Odnosi med njima so se začeli krhati, ko je Marsh pripomnil, da je Cope v svoji rekonstrukciji najnovejše najdbe [[elazmozaver|elazmozavra]] zmotno postavil glavo na konec repa. Ta je vzel pripombo kot grožnjo za svoj ugled, zato se je odzval s kritiko Marshevega dela in začel raziskovati na območjih, ki jih je sondiral Marsh.{{sfnp|Jaffe|2000|pp=13–20}}
Marsh se je medtem oziral proti zahodnu celine, območju, ki ga je med študijem v Evropi prepoznal kot perspektivnejšega za najdbe.{{sfnp|Jaffe|2000|pp=25}} Pridružil se je geološki odpravi Ameriškega združenja za napredek znanosti (AAAS) v [[Omaha, Nebraska|Omaho]] in kar je tam videl, ga je prepričalo, da se vrne.{{sfnp|Schuchert|LeVene|1978|pp=96–97}} Organiziral je odpravo iskanja fosilov, ki so se ji pridružili študenti in novi diplomanti Yalea, s katerimi je leta 1870 potoval prek [[Nebraska|Nebraske]], [[Wyoming]]a, [[Kolorado|Kolorada]] in [[Utah]]a vse do [[San Francisco|San Francisca]] in nazaj v [[Kansas]], pogosto pa so jih spremljali tudi vojaški odredi zaradi nevarnosti napadov [[ameriški staroselci|staroselskih]] plemen.{{sfnp|Jaffe|2000|pp=27–38}} Odkrili so več kot sto novih vrst vretenčarskih fosilov{{sfnp|Grinnell|1910|p=293}} in Marshevi opisi najdb, predvsem [[pterozaver|pterozavra]], so močno pripomogli k njegovemu ugledu.{{sfnp|Jaffe|2000|p=52–53}} Koristila so mu tudi nova poznanstva, publiciteta in vznik trga za fosile z zahoda, za katere je bil pripravljen plačati.{{sfnp|Schuchert|LeVene|1978|p=120}}
V naslednjih letih so sledile nove odprave na zahod,{{sfnp|Schuchert|LeVene|1978|p=137}} njegovi opisi pa so tja pritegnili tudi druge paleontologe vključno s Copeom.{{sfnp|Wilford|1985|p=116}} Marsh je obravnaval Copeove odprave kot vpade v svoj teritorij in njun odnos je postal sovražen.{{sfnp|Wilford|1985|p=118}}{{sfnp|Jaffe|2000|pp=71}} Začela sta se napadati v strokovnih člankih in vpletla v spor še druge učenjake, kot sta [[Joseph Leidy]] in [[Jean Louis Rodolphe Agassiz|Louis Agassiz]].{{sfnp|Jaffe|2000|pp=93–101}} Marsh je bil leta 1872 sprejet za člana Nacionalne akademije znanosti, takrat je bil Cope edini član, ki je glasoval proti njegovi vključitvi.{{sfnp|Wallace|1999|pp=108, 111}}
Na še eni odpravi leta 1874 je naletel na težave s staroselci.{{sfnp|Jaffe|2000|pp=114–115}} Povabil je predstavnike nezadovoljnih plemen na pogovore in jim v zameno za varnost med drugim obljubil, da bo posredoval pritožbe [[Rdeči oblak|Rdečega oblaka]], enega od poglavarjev podplemen [[Lakota (pleme)|Lakot]], o koruptivnih praksah vladnega Biroja za Indijance v odnosih z njimi.{{sfnp|Wilford|1985|pp=114–115}} Kljub temu se je pri povratku za las izognil napadu [[Minneconjou]]jev.{{sfnp|Jaffe|2000|p=123}} Obljubo je izpolnil in se sestal z najvišjimi predstavniki oblasti{{sfnp|Jaffe|2000|p=128}} ter nezadovoljen z odzivom (prej se je tudi na lastno pest prepričal, da so pritožbe staroselcev upravičene) s časopisnimi članki povzročil škandal za administracijo takratnega predsednika [[Ulysses S. Grant|Ulyssesa S. Granta]], ki pa ni zares vplival na politiko do staroselcev.{{sfnp|Jaffe|2000|pp=137–142}} Njegova dejanja sicer verjetno niso imela človekoljubnega motiva, saj je delil splošno razširjeno mnenje o večvrednosti bele rase in ni bil naklonjen staroselski kulturi. Razlagajo jih kot prizadevanje za dostop do najdišč na teritoriju Rdečega oblaka in za publiciteto.<ref>{{cite web |last=Henriques |first=Martha |title=The bitter dinosaur feud at the heart of palaeontology |publisher=BBC |date=2023-01-20 |url=https://www.bbc.com/future/article/20230119-the-dinosaur-feud-at-the-heart-of-palaeontology |access-date=2026-08-19}}</ref>
===Vojne kosti===
{{glavni|Vojne kosti}}
Učitelj in ljubiteljski geolog [[Arthur Lakes]] je aprila 1877 v pismu obvestil Marsha o velikih fosilnih kosteh, ki jih je odkril v bližini kraja [[Morrison, Kolorado|Morrison]] v Koloradu, ker pa mu Marsh dlje časa ni odgovoril niti na pošiljko kosti, je pisal tudi Copeu. Nevedoč za spor med njima je s svojim dejanjem sprožil »paleontološko ustreznico kalifornijske zlate mrzlice leta 1849«.{{sfnp|Jaffe|2000|pp=185–187}} Ko je Marsh spoznal, da njegov rival ve za najdbo, je hitro organiziral izkopavanja pri Morrisonu.{{sfnp|Jaffe|2000|pp=188–189}} Pred tem se najdbam dinozavrov sicer ni pretirano posvečal.{{sfnp|Jaffe|2000|pp=189}}
Lakesovim prvim najdbam velikih dinozavrskih kosti na zahodu celine leta 1877 so še istega leta sledile druge, predvsem na najdiščih pri [[Cañon City, Kolorado|Cañon Cityju]] v Koloradu, za katerega je prvi izvedel Cope,{{sfn|Wilford|1985|pp=107–110}} in na najdišču [[Como Bluff]] v Wyomingu, ki ga je uspel zavarovati Marsh.{{sfn|Wilford|1985|pp=107–110}} Predvsem slednje najdišče se je izkazalo za enega najbogatejših virov dinozavrskih fosilov na svetu in tamkajšnje najdbe so tvorile jedro paleontoloških zbirk Peabodyjevega muzeja, pa tudi [[Nacionalni prirodoslovni muzej|Nacionalnega prirodoslovnega muzeja]] v [[Washington, D.C.|Washingtonu]].{{sfn|Ostrom|McIntosh|1999|p=xv}} Po najdbah je Marsh opisal rodove, kot so [[alozaver]], [[stegozaver]] in [[apatozaver]], za klasifikacijo rastlinojedih velikanov, ki sta jih opisovala s Copeom, pa je uvedel tudi ime [[zavropodi]].{{sfn|Jaffe|2000|pp=200–201}} Njegovi uslužbenci so mu samo v prvem letu poslali kakih 30 ton fosilov, leta 1878 pa je ekipe lovcev na kosti še okrepil.{{sfn|Jaffe|2000|pp=200–201}}
Leta 1878 je postal podpredsednik Nacionalne akademije znanosti, po smrti predsednika [[Joseph Henry|Josepha Henryja]] pa je postal tudi začasni predsednik.{{sfn|Jaffe|2000|p=202}} V tem času je bil na študijskem obisku v Evropi, ki ga je predčasno končal, ko je izvedel za načrte takratnega ministra za notranje zadeve [[Carl Schurz|Carla Shurza]], da bolje organizira državne [[geodezija|geodetske]] meritve.{{sfnp|Jaffe|2000|pp=203–205}} S prijateljema [[John Wesley Powell|Johnom Powellom]] in [[Clarence King|Clarenceom Kingom]] je uspel voditi proces v smeri organizacije geodetskih aktivnosti pod novoustanovljenim [[Geološki zavod Združenih držav Amerike|Geološkim zavodom]], ki so ga nadzorovali oni in izločili [[Ferdinand Vandeveer Hayden|Ferdinanda Haydna]] ter posredno tudi Haydnovega prijatelja Copea.{{sfn|Jaffe|2000|p=206–213}}{{sfnp|Wilford|1985|pp=126–127}}
Tekma med Marshem, Copeom in drugimi lovci na kosti se je v tem obdobju še zaostrila,{{sfnp|Jaffe|2000|p=238–240}} a kljub temu, da je odnose z najetimi iskalci poslabšalo Marshevo skopuštvo,{{sfnp|Wilford|1985|p=120–121}} so bili pri nabiranju fosilov uspešnejši od konkurentov. Na najdišču so ostali vse do leta 1889.{{sfnp|Jaffe|2000|p=246–247}}
=== Kasnejša kariera ===
[[File:Othniel C Marsh and Red Cloud in New Haven Connecticut.jpg|thumb|upright|Marsh in poglavar Rdeči oblak v New Havenu {{circa|1880}}]]
Leta 1882 je Powell prevzel nadzor nad USGS in prepričal Marsha, da je prevzel položaj »vretenčarskega paleontologa« v novi organizacijski shemi.{{sfnp|Jaffe|2000|pp=253–254}}{{sfnp|Grinnell|1910|pp=297–298}} Tudi sicer so bila 1880. leta za Marsha uspešna, medtem ko je imel Cope finančne težave in ni mogel dobiti položaja predavatelja.{{sfnp|Wilford|1985|pp=126–127}} Leta 1883 je bil Marsh izvoljen za predsednika Nacionalne akademije znanosti{{sfnp|Grinnell|1910|pp=308}} in bil kmalu po tistem deležen še drugih časti, kot sta častna akademska naziva [[Univerza Harvard|Univerze Harvard]] ter [[Univerza v Heidelbergu|Univerze v Heidelbergu]].{{sfnp|Grinnell|1910|pp=306}} Postaviti si je dal dvorec v bližini Peabodyjevega muzeja, kjer je gostil nekaj znamenitih osebnosti, kot so Rdeči oblak, [[Alfred Russel Wallace]] in [[Alexander Graham Bell]].{{sfnp|Jaffe|2000|pp=268–269}} Z objavo monografije ''Odontornithes: a Monograph on Extinct Birds of North America'' leta 1880, v katerih je med drugim opisal najdbo ptičev z zobmi, je postal širše znan v strokovnih krogih in pomagal zapolniti razvojno vrzel med dinozavri ter današnjimi ptiči, to pa je bil neprecenljiv dokaz v podporo [[Charles Darwin|Darwinove]] teorije [[evolucija|evolucije]].{{sfnp|McCarren|1993|pp=16–17}}
Cope ga je začel napadati v časopisih na podlagi vrste pritožb, ki jih je zbral v preteklih letih od njegovih nezadovoljnih pomočnikov.{{sfnp|Wilford|1985|pp=128–129}} Njun spor, dotlej omejen na strokovne publikacije, je takrat pritegnil pozornost najširše javnosti.{{sfnp|Jaffe|2000|pp=320–330}} To je izkoristil član Kongresa [[Hilary A. Herbert]], ki je nasprotoval »potratnemu« zapravljanju za znanost, in dosegel znatno zmanjšanje sredstev za USGS. Spor je škodil tudi Powellu, ki je prosil Marsha, naj odstopi s svojega položaja pri agenciji.{{sfnp|Jaffe|2000|pp=338–344}} Izguba tega prihodka je še zaostrila njegove težave med [[panika leta 1893|finančno krizo v 1890. letih]] in prisiljen je bil odpustiti zbiratelje fosilov, vzeti hipoteko na hišo ter zaprositi za plačo na univerzi.{{sfnp|Grinnell|1910|p=311}}{{sfnp|Jaffe|2000|pp=345–347}} Kljub temu je ustvaril vrhunec svojega dela z dinozavri z deli ''Dinosaurs of North America'' in ''Vertebrate Fossils'' (1896).{{sfnp|McCarren|1993|p=11}} Konec leta 1897 je kot šele tretji Američan prejel Cuvierjevo nagrado, ki jo podeljuje [[Francoska akademija znanosti]].{{sfnp|Jaffe|2000|pp=338–344}}
Ko je leta 1897 je obiskal Rusijo, je imel že opazne težave z zdravjem.{{sfnp|Grinnell|1910|pp=311–312}}{{sfnp|Jaffe|2000|p=373}} Naslednje leto je v oporoki zapustil svoje zbirke Yaleu.{{sfnp|Grinnell|1910|p=303}} Med potovanjem iz Washingtona v New Haven februarja 1899 je staknil prehlad, ki se je razvil v [[pljučnica|pljučnico]] in 19. marca 1899 je v 68. letu starosti umrl.{{sfnp|Jaffe|2000|p=374–375}}{{sfnp|Wilford|1985|pp=128–129}}
== Zapuščina ==
Cope in Marsh sta v desetletjih svojega rivalstva skokovito povečala poznavanje vrst dinozavrov, vendar sta v svoji naglici storila tudi številne napake, ki so jih morale razrešiti nove generacije paleontologov.{{sfnp|Jaffe|2000|p=229}} Marsh je poimenoval naslednje rodove dinozavrov, od katerih jih danes ostaja veljavnih 19:{{sfnp|Jaffe|2000|pp=381–382}}
[[File:Hesperornis Regalis - Project Gutenberg eText 16474.jpg|thumb|''Hesperornis regalis'', vrsta izumrlega [[ptič neletalec|neletečega ptiča]] z zobmi; Marsheva ilustracija v knjigi ''Odontornithes: A Monograph on the Extinct Toothed Birds of North America'']]
{{columns-list |colwidth=22em|
* ''[[Allosaurus]]'' (1877)
* ''[[Ammosaurus]]'' (1890)
* ''[[Anchisaurus]]'' (1885)
* ''[[Apatodon]]'' (1877)
* ''[[Apatornis]]'' (1873)
* ''[[Apatosaurus]]'' (1877)
* ''[[Atlantosaurus]]'' (1877)
* ''[[Barosaurus]]'' (1890)
* ''[[Brontosaurus]]'' (1879)
* ''[[Camptosaurus]]'' (1885)
* ''[[Ceratops]]'' (1888)
* ''[[Ceratosaurus]]'' (1884)
* ''[[Claosaurus]]'' (1890)
* ''[[Coelurus]]'' (1879)
* ''[[Coniornis]]'' (1893)
* ''[[Creosaurus]]'' (1878)
* ''[[Diplodocus]]'' (1878)
* ''[[Diracodon]]'' (1881)
* ''[[Dryosaurus]]'' (1894)
* ''[[Dryptosaurus]]'' (1877)
* ''[[Hesperornis]]'' (1872)
* ''[[Ichthyornis]]'' (1873)
* ''[[Labrosaurus]]'' (1896)
* ''[[Laosaurus]]'' (1878)
* ''[[Hesperornis|Lestornis]]'' (1876)
* ''[[Nanosaurus]]'' (1877)
* ''[[Nodosaurus]]'' (1889)
* ''[[Ornithomimus]]'' (1890)
* ''[[Pleurocoelus]]'' (1891)
* ''[[Priconodon]]'' (1888)
* ''[[Stegosaurus]]'' (1877)
* ''[[Torosaurus]]'' (1891)
* ''[[Triceratops]]'' (1889)
}}
Poimenoval je tudi podredove [[Ceratopsia]] (1890), [[Ceratosauria]] (1884), [[Ornithopoda]] (1881), [[Stegosauria]] (1877) in [[Theropoda]] (1881) ter družine [[Allosauridae]] (1878), [[Anchisauridae]] (1885), [[Camptosauridae]] (1885), [[Ceratopsidae]] (1890), [[Ceratosauridae]], [[Coeluridae]], [[Diplodocidae]] (1884), [[Dryptosauridae]] (1890), [[Nodosauridae]] (1890), [[Ornithomimidae]] (1890), [[Plateosauridae]] (1895) in [[Stegosauridae]] (1880).
V Peabodyjevem muzeju je začel s postavljanjem okostij dinozavrov na ogrodja v naravnih položajih za razstave, kar je zdaj stalna praksa v prirodoslovnih muzejih.{{sfnp|McCarren|1993|pp=2, 8–9}} Za evolucijsko biologijo je pomemben njegov opis manjkajočega člena med dinozavri in ptiči,{{sfnp|McCarren|1993|pp=16–17}} formuliral pa je tudi zakon o rasti možgan, ki razlaga, da so možgani ševilnih taksonov tekom [[terciar]]ja doživljali postopno rast, kar še zdaj uporabljajo pri razlaganju in napovedovanju najdb.<ref>{{cite journal|last=Faria|first=Felipe|title=Marsh's law of brain growth and the idea of biological progress in evolution|journal=Scientiae Studia|date=2017|volume=15|issue=2|pages=387–410|doi=10.11606/51678-31662017000200009|doi-access=free}}</ref>
== Opombe ==
{{opombe}}
== Sklici ==
{{sklici|2}}
== Viri ==
*{{cite book |last=Bryson| first=Bill |author-link=Bill Bryson |year=2003 |title=[[A Short History of Nearly Everything]] |chapter=Science Red in Tooth and Claw |publisher=[[Random House]] |location=United States |isbn=978-0-7679-0818-4}}
*{{cite book|last=Davidson|first=Jane|year=1997|title=The Bone Sharp: The Life of Edward Drinker Cope|publisher=Academy of Natural Sciences|isbn=978-0-910006-53-8}}
*{{cite book|last=Grinnell|first=George |editor-last=Jordan|editor-first=David|date=1910|chapter=Othniel Charles Marsh|title=Leading American Men of Science|publisher=Henry Holt and Company}} {{isbn|978-0-598-75112-6}}
* {{cite book | last=Jaffe | first=Mark | title=The Gilded Dinosaur: The Fossil War Between E. D. Cope and O. C. Marsh and the Rise of American Science | publisher=Crown Publishing Group | location=New York | year=2000 | isbn=0-517-70760-8 | url=https://archive.org/details/gildeddinosaur00mark }}
*{{cite book|last=McCarren|first=Mark J|year=1993|title=The Scientific Contributions of Othniel Charles Marsh: Birds, Bones, and Brontotheres|publisher=Peabody Museum of Natural History|isbn=978-0-912532-32-5}}
*{{cite book|last1=Schuchert|first1=Charles|last2=LeVene|first2=Clara Mae|date=1978|title=O.C. Marsh: Pioneer in Paleontology|publisher=Arno Press|isbn=978-0-405-10733-7}}
*{{cite book|last1=Ostrom|first1=John|last2=McIntosh|first2=John|year=1999|title=Marsh's Dinosaurs: The Collections from Como Bluff|publisher=Yale University Press|isbn=978-0-300-08208-1}}
*{{cite book|last=Wallace|first=David|year=1999|title=The Bonehunters' Revenge: Dinosaurs, Greed, and the Greatest Scientific Feud of the Gilded Age|publisher=Houghton Mifflin|isbn=978-0-618-08240-7}}
* {{cite book |last=Wilford |first=John Noble |year=1985 |title=The Riddle of the Dinosaur |location=New York |publisher=Knopf Publishing |isbn=0-394-74392-X |url-access=registration |url=https://archive.org/details/riddleofdinosaur0000wilf}}
== Glej tudi ==
* [[seznam ameriških paleontologov]]
* [[zgodovina odkrivanja dinozavrov]]
== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
* {{Internet Archive author |sname=Othniel Charles Marsh}}
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Marsh, Othniel}}
[[kategorija:Ameriški paleontologi]]
[[Kategorija:Ameriški akademiki]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze Yale]]
[[Kategorija:Predavatelji na Univerzi Yale]]
[[Kategorija:Člani Nacionalne akademije znanosti Združenih držav Amerike]]
[[Kategorija:Umrli za pljučnico]]
qhfs145lwocublqau6286zxunhtzpmh
Kīlauea
0
606373
6739492
6728514
2026-08-19T16:47:50Z
InternetArchiveBot
196606
Rescuing 3 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
6739492
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox mountain
| name = Kīlauea
| image = Episode 4 of Kilauea's December 2024 eruption 2025-01-16.jpg
| image_size = 300px
| image_alt =
| image_caption = Kīlauea izbruhne v Halemaʻumaʻu, kraterju znotraj vrhnje kaldere, 16. januarja 2025.
| elevation_m = 1247
| elevation_ref = <ref name=ngs> [https://www.ngs.noaa.gov/cgi-bin/ds_mark.prl?PidBox=TU2382 "4088"]. NGS Data Sheet. National Geodetic Survey, National Oceanic and Atmospheric Administration, United States Department of Commerce</ref>
| prominence_m = 15,3
| prominence_ref = <ref name="pb">{{navedi splet| url = http://www.peakbagger.com/peak.aspx?pid=11916| title = Kilauea Prominence| publisher = Peakbagger.com| access-date = May 5, 2018}}</ref>
| listing =
| range =
| parent_peak =
| location = [[Havaji (otok)|Havaji]], [[ZDA]]
| map = Hawaii
| map_caption = none
| map_relief =
| map_size =
| label = Kīlauea
| label_position = left
| coordinates = {{coord|19.421097472|N|155.286762433|W|type:mountain_region:US-HI_scale:100000|format=dms|display=inline,title}}
| range_coordinates =
| coordinates_ref = <ref name=ngs/>
| topo =
| type = [[ščitasti vulkan]], [[Vroča točka]]
| volcanic_zone = [[Havajsko-cesarska veriga]]
| age = 210.000 to 280.000 let<ref name=hvo-kilauea-hist>{{navedi splet|title=Kīlauea Volcano Erupts in Explosive and Effusive Cycles|url=https://volcanoes.usgs.gov/volcanoes/kilauea/geo_hist_summary.html|publisher=Hawaiian Volcano Observatory – United States Geological Survey|access-date=15 January 2019|date=19 January 2012|archive-date=June 18, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200618133101/https://volcanoes.usgs.gov/volcanoes/kilauea/geo_hist_summary.html|url-status=dead}}</ref>
| last_eruption = 23. december 2024 (tekoče, epizodno)
| first_ascent =
| easiest_route =
}}
'''Kīlauea''' ({{IPAc-en|US|ˌ|k|ɪ|l|ə|ˈ|w|eɪ|ə|audio=LL-Q1860 (eng)-Flame, not lame-Kīlauea.wav}} {{IPA|haw|kiːlɐwˈwɛjə|lang}}) je aktivni [[ščitasti vulkan]] na [[Havajsko otočje|Havajskem otočju]]. Je ob jugovzhodni obali [[havaji (otok)|otoka Havaji]]. Vulkan je star med 210.000 in 280.000 let in je zrasel nad morsko gladino pred približno 100.000 leti. Odkar so bili otoki naseljeni, je najaktivnejši od petih vulkanov, ki skupaj tvorijo otok in med najaktivnejšimi vulkani na Zemlji. Najnovejši izbruh se je začel decembra 2024, občasni izbruhi in tokovi lave pa so se nadaljevali do leta 2026.
Kīlauea je drugi najmlajši produkt [[havajska vroča točka|havajske vroče točke]] in trenutno eruptivno središče [[Havajsko-cesarska veriga|havajsko-cesarske podvodne verige]]. Ker Kīlauea nima topografske pomembnosti in je njena aktivnost zgodovinsko sovpadala z aktivnostmi [[Mauna Loa|Mauna Loe]], je bila nekoč mišljena kot satelit njene veliko večje sosede. Kīlauea ima na vrhu veliko, dokaj nedavno nastalo [[kaldera|kaldero]] in dve aktivni riftni coni, ena se razteza 125 km vzhodno in druga 35 km zahodno. Aktivni prelom neznane globine se premika navpično v povprečju za 2 do 20 mm na leto.
Med letoma 2008 in 2018 je Halemaʻumaʻu, krater v kalderi na vrhu Kīlauee, gostil aktivno jezero lave. Kīlauea je med januarjem 1983 in aprilom 2018 skoraj neprekinjeno bruhala iz odprtin na svoji vzhodni riftni coni in povzročila veliko materialno škodo, vključno z uničenjem mest Kalapana in Kaimū leta 1990 ter znane črne peščene plaže skupnosti.
Od maja 2018 se je aktivnost premaknila še bolj navzdol od vrha v spodnje okrožje Puna, med katerim je lava bruhala iz dveh ducatov odprtin z eruptivnimi fontanami, ki so na treh mestih poslale reke lave v ocean. Izbruh je uničil največje naravno sladkovodno jezero na Havajih, pokril precejšnje dele posestev Leilani in vrtov Lanipuna ter uničil skupnosti Kapoho, Vacationland Hawaii in večino parcel na plaži Kapoho.<ref>{{navedi splet|url=http://www.hawaiinewsnow.com/story/38346982/where-pele-first-visited-residents-react-to-the-loss-of-a-400-year-old-lake-due-to-lava|publisher=Hawaii News Now|title=Into thin air:Lava flows claim Hawaii's largest lake in a matter of hours|date=June 5, 2018 }}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.hawaiitribune-herald.com/2018/06/05/hawaii-news/kapoho-beach-lots-vacationland-destroyed-by-lava/|publisher=Hawaii Tribune-Herald|title=Kapoho Beach Lots, Vacationland destroyed by lava|date=5 June 2018}}</ref> Okrožje Havaji je poročalo, da je bilo uničenih 716 stanovanj.<ref name="USGS2018summary">{{navedi splet |title=Preliminary summary of Kilauea Volcano's 2018 lower East Rift Zone eruption and summit collapse |url=https://volcanoes.usgs.gov/vsc/file_mngr/file-192/PrelimSum_LERZ-Summit_2018.pdf |website=US Geological Survey |access-date=5 December 2018}}</ref> Sočasno z aktivnostjo navzdol v spodnjem delu Pune se je jezero lave v Halemaʻumaʻu izsušilo in na vrhu vulkana se je zgodila vrsta eksplozivnih porušitev, pri čemer je vsaj ena eksplozija v zrak izpustila pepel 9100 m visoko. Ta aktivnost je povzročila večmesečno zaprtje dela Kīlauea v [[narodni park Havajski ognjeniki|narodnem parku Havajski ognjeniki]]i.<ref>{{navedi splet|url=https://www.cbsnews.com/news/hawaii-volcano-kilauea-eruption-update-today-2018-05-17-live-stream-updates/|title=Hawaii volcano erupts from summit, shooting plume of ash|date=May 18, 2018 |publisher=CBS News}}</ref> Izbruh se je končal septembra 2018.<ref name="USGS2018summary" /> Od leta 2020 se je v razširjenem kraterju Halemaʻumaʻu zaradi dogodkov zrušitve leta 2018, pa tudi vzdolž jugozahodne in vzhodne riftne cone vulkana, zgodilo več izbruhov.
== Ozadje ==
''Kīlauea'' je havajska beseda, ki pomeni »bruhati« ali »veliko širjenje« in se nanaša na pogoste izlive lave. Njene najzgodnejše lave segajo v obdobje podvodne predščitaste stopnje. Vzorce so odvzeli z daljinsko upravljanimi podvodnimi plovili; vzorce drugih tokov so odvzeli kot vzorce jedra. Lave, mlajše od 1000 let, pokrivajo 90 odstotkov površine vulkana. Najstarejše izpostavljene lave segajo 2800 let nazaj.
Radiokarbonsko in paleomagnetno datiranje je identificiralo velik izbruh Kīlauee okoli leta 1410, prvega, ki je bil omenjen v ustni zgodovini havajskih staroselcev.<ref name=":0">{{Cite journal |last=Swanson |first=Donald A. |date=2008-10-01 |title=Hawaiian oral tradition describes 400 years of volcanic activity at Kīlauea |url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S037702730800187X |journal=Journal of Volcanology and Geothermal Research |series=Volcanoes and Human History |language=en |volume=176 |issue=3 |pages=427–431 |doi=10.1016/j.jvolgeores.2008.01.033 |bibcode=2008JVGR..176..427S |issn=0377-0273 |via=Elsevier Science Direct|url-access=subscription }}</ref> Zahodni stik in pisna zgodovina sta se začela leta 1778. Prvi dokumentiran izbruh Kīlauee se je zgodil leta 1823, nato pa so se izbruhi ponavljali. Večina se je zgodila na vrhu vulkana ali v njegovem vzhodnem riftnem območju ter so bili dolgotrajni. Geološki zapis kaže, da je bila eksplozivna aktivnost pred stikom pogosta; leta 1790 je eden takšnih izbruhov ubil več kot 400 ljudi, s čimer je postal najsmrtonosnejši vulkanski izbruh na ozemlju Združenih držav Amerike.<ref name="1790 eruption">{{navedi splet|last1=Israel|first1=Brett|title=Kilauea Volcano's Deadliest Eruption Revealed|date=6 December 2011 |url=https://www.livescience.com/17338-hawaii-kilaeua-volcano-explosive.html|publisher=Live Science|access-date=11 May 2018}}</ref>
Izbruh vulkana Kīlauea od 3. januarja 1983 do 2018 je bil daleč najdaljše obdobje delovanja vulkana v sodobnem času, pa tudi eden najdlje trajajočih izbruhov, dokumentiranih na Zemlji; do januarja 2011 je izbruh ustvaril 3,5 km<sup>3</sup> lave in ponovno dvignil na površje 123,2 km<sup>2</sup> kopnega. Stoletja pred tem dogodkom je še večji izbruh vulkana ʻAilāʻau leta 1410 trajal približno 60 let in se končal leta 1470 z ocenjeno prostornino 4–6 km<sup>3</sup>.<ref name=":1">{{Cite journal |last1=Swanson |first1=Donald A. |last2=Rose |first2=Timothy R. |last3=Fiske |first3=Richard S. |last4=McGeehin |first4=John P. |date=2012-02-15 |title=Keanakākoʻi Tephra produced by 300years of explosive eruptions following collapse of Kīlauea's caldera in about 1500CE |url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0377027311003131 |journal=Journal of Volcanology and Geothermal Research |language=en |volume=215–216 |pages=8–25 |doi=10.1016/j.jvolgeores.2011.11.009 |issn=0377-0273|url-access=subscription }}</ref>
Dejavnost vulkana Kīlauea ima velik vpliv na ekologijo gorskih pobočij, kjer rast rastlin pogosto prekine sveža [[tefra]] in nanos vulkanskega [[žveplov dioksid|žveplovega dioksida]], kar povzroča kislo deževje, zlasti na nerodovitnem območju južno od jugozahodne riftne cone, znane kot puščava Kaʻū. Kljub temu divje živali nemoteno uspevajo drugje na vulkanu in so zelo endemične zaradi izoliranosti Kīlauee (in otoka Havaji) od najbližje celinske kopne. Zgodovinsko gledano so Havaji pet vulkanov na otoku imeli za svete, v havajski mitologiji pa je Halemaʻumaʻu služil kot telo in dom [[Pele (boginja)|Pele]], boginje ognja, strele, vetra in vulkanov.<ref name="Alia Wong">{{navedi novice|url=https://www.theatlantic.com/science/archive/2018/05/madame-peles-grip-on-hawaii/560102/|title=Madame Pele's Grip on Hawaii|work=The Atlantic|first=Alia |last=Wong|date=11 May 2018|access-date= 11 May 2018}}</ref>
Angleški misijonar William Ellis je podal prvi sodobni opis Kīlauee in dva tedna raziskoval vulkan. Havajski vulkanski observatorij, ki ga je leta 1912 ustanovil Thomas Jaggar, dolga leta deluje na robu kaldere vrha Kīlauea (Kaluapele) in je glavni raziskovalni in znanstveni organ za vulkan in otok. Leta 1916 je predsednik [[Woodrow Wilson]] podpisal zakon o ustanovitvi narodnega parka Havajski ognjeniki. Park je uvrščen na seznam svetovne dediščine in pomembna turistična destinacija, ki letno privabi približno 2,6 milijona obiskovalcev.
== Geologija ==
=== Lega ===
<imagemap>
File:Location Kilauea.svg|thumb|Lega Kīlauee na otoku Havaji]]
poly 65 65 97 105 138 126 229 113 236 134 207 171 174 180 151 201 139 237 121 259 97 286 57 261 48 240 56 197 39 159 60 157 85 127 63 90 47 90 54 74 [[Mauna Loa]]
poly 67 55 66 65 99 106 121 115 140 127 213 116 215 88 186 59 121 33 106 52 [[Mauna Kea]]
poly 39 158 61 159 85 127 65 89 40 89 20 105 20 122 [[Hualalai]]
poly 67 54 106 53 120 35 87 20 85 10 63 2 51 6 54 33 [[Kohala (mountain)]]
desc bottom-left
</imagemap>
Kot vsi havajski vulkani je tudi Kīlauea nastala, ko se je [[Pacifiška plošča|pacifiška tektonska plošča]] premaknila čez havajsko vročo točko v [[Zemljin plašč|Zemljinem spodnjem plašču]].<ref name="usgs-2007">{{navedi splet|url=https://pubs.usgs.gov/of/2007/1089/Hawaii_expl_pamphlet.pdf|title=Geological Map of the State of Hawaii|first1=David R.|last1= Sherrod|first2= John M.|last2=Sinton|first3= Sarah E. |last3=Watkins|first4= Kelly M.|last4= Brunt|year=2007|publisher=United States Geological Survey|work=Open File report 2007-1089|pages=44–48|access-date=April 12, 2009}}</ref> Vulkani na havajskem otoku so najnovejši dokaz tega procesa, ki je v več kot 70 milijonih let ustvaril 6000 km dolgo havajsko-cesarsko podvodno verigo.<ref name="Watson">{{navedi splet|last=Watson|first=Jim|title=The long trail of the Hawaiian hotspot|url=https://pubs.usgs.gov/gip/dynamic/Hawaiian.html|publisher=United States Geological Survey|access-date=August 26, 2010|date=May 5, 1999}}</ref> Prevladujoče mnenje je, da je bila vroča točka večino kenozojske dobe v veliki meri stacionarna znotraj planetovega plašča.<ref name="Watson"/><ref>{{navedi splet |url=http://www.mantleplumes.org/Hawaii.html |title=The Emperor and Hawaiian Volcanic Chains: How well do they fit the plume hypothesis? |last1=Foulger |first1=G. R |last2=Anderson |first2=Don L.|publisher=MantlePlumes.org |date=March 11, 2006 |access-date=April 1, 2009}}</ref> Vendar pa je havajski plaščni oblak dobro razumljen in obsežno preučen, vendar narava samih vročih točk ostaja negotova.<ref>{{navedi knjigo|year=1987|title=Volcanism in Hawaii: papers to commemorate the 75th anniversary of the founding of the Hawaii Volcano Observatory|editor1-first=Robert W.|editor1-last=Decker|editor2-first=Thomas L.|editor2-last=Wright|editor3-first=Peter H.|editor3-last=Straffer|chapter=The Hawaiian-Emperor Volcanic Chain – Geological Evolution|publisher=Volcano Hazards Team, United States Geological Survey, United States Government Printing Office|location=Washington, D.C.|volume=1|series=Professional Paper 1350|chapter-url=https://pubs.usgs.gov/pp/1987/1350/pp1350_vol1.pdf|page=32|last1=Clague|first1=David A.|last2=Dalrymple|first2=G. Brent|access-date=2012-04-01|archive-date=2012-10-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20121010062038/http://pubs.usgs.gov/pp/1987/1350/pp1350_vol1.pdf|url-status=dead}}</ref>
Kīlauea je eden od petih subaerialnih (izvirajočih pod vodo) vulkanov, ki sestavljajo otok Havaji, in izvira iz havajske vroče točke.<ref name=hvo-kilauea>{{navedi splet|title=Kīlauea – Perhaps the World's Most Active Volcano|url=https://hvo.wr.usgs.gov/kilauea/|publisher=Hawaiian Volcano Observatory – United States Geological Survey|access-date=27 January 2012|date=7 May 2009|archive-date=March 1, 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20130301012054/http://hvo.wr.usgs.gov/kilauea/|url-status=dead}}</ref> Najstarejši vulkan na otoku, Kohala, je star več kot milijon let,<ref name="hvo-kohala">{{navedi splet| title = Kohala – Hawaii's Oldest Volcano| publisher = Hawaiian Volcano Observatory – United States Geological Survey| date = 20 March 1998| url = https://hvo.wr.usgs.gov/volcanoes/kohala/| access-date = 29 January 2012| archive-date = 2017-04-26| archive-url = https://web.archive.org/web/20170426200144/https://hvo.wr.usgs.gov/volcanoes/kohala/| url-status = dead}}</ref> medtem ko je Kīlauea, najmlajši, star med 300.000 in 600.000 let.<ref name=hvo-kilauea/> Kamaʻehuakanaloa (rdečkast, rdečkast otrok Kanaloe,<ref name=":5">{{navedi splet |last=Hawaii Volcano Observatory |date=February 25, 2024 |title=Volcano Watch: Appreciating contributions of ʻŌlelo Hawaiʻi to volcanology |url=https://mauinow.com/2024/02/25/volcano-watch-appreciating-contributions-of-%ca%bbolelo-hawai%ca%bbi-to-volcanology/ |access-date=2024-02-29 |website=mauinow.com}}</ref> prej Lōʻihi), na boku otoka, je mlajši in še ni prebil površja.<ref>{{navedi splet|title=Lo{{okina}}ihi Seamount Hawaii's Youngest Submarine Volcano|url=https://hvo.wr.usgs.gov/volcanoes/loihi/|publisher=Hawaiian Volcano Observatory – United States Geological Survey|access-date=30 January 2012|date=26 March 2000|archive-date=2017-01-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20170117130630/https://hvo.wr.usgs.gov/volcanoes/loihi/|url-status=dead}}</ref> Tako je Kilauea drugi najmlajši vulkan v havajsko-cesarski verigi podvodnih gora, verigi ščitastih vulkanov in podvodnih gora, ki se razteza od Havajev do Kurilsko-kamčatskega jarka v Rusiji.<ref name="USGS Hotspots">{{navedi knjigo|url=https://pubs.usgs.gov/gip/dynamic/hotspots.html|title="Hotspots": Mantle thermal plumes|publisher=United States Geological Survey|edition=1.14|year=1996|isbn=978-0160482205|author1=W. J. Kious |author2=R. I. Tilling}}</ref>
Kīlauea se je začela kot podmorski vulkan, ki je postopoma rasel in naraščal zaradi podvodnih izbruhov alkalne bazaltne lave, preden je pred približno 50.000 do 100.000 leti iz morja izbruhnil z vrsto eksplozivnih izbruhov.<ref name=hov-evolution>{{navedi splet|title=Evolution of Hawaiian Volcanoes|url=https://hvo.wr.usgs.gov/volcanowatch/1995/95_09_08.html|publisher=Hawaiian Volcano Observatory – United States Geological Survey|access-date=30 January 2012|date=26 March 1998|archive-date=8 February 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20120208161942/http://hvo.wr.usgs.gov/volcanowatch/1995/95_09_08.html|url-status=dead}}</ref> Od takrat je vulkanska aktivnost povzročila nenehen tok efuzivnih in eksplozivnih izbruhov, ki so približno enakega vzorca kot njegova aktivnost, odkar se vodijo evidence.<ref name=hvo-eruptive />
Najstarejši vulkan na havajskem otoku, [[Kohala (gora)|Kohala]], je pred ugasnitvijo doživel skoraj 900.000 let aktivnosti. Izbruhi in eksplozivna aktivnost bodo Kīlaueo dvignili, okrepili njene riftne cone ter polnili in ponovno napolnili Kaluapele.
=== Struktura ===
{{multiple image
| align = right
| direction = vertical
| width = 250
| image1 = Kilauea - Landsat mosaic.jpg
| caption1 = Simuliran mozaik Landsat v pravih barvah
| image2 = Kilauea ali 2012 01 28.jpg
| caption2 = Vrh kaldere Kīlauee; iz Halemaʻumaʻuja znotraj kaldere je mogoče videti vulkanski plin (januar 2012)
}}
Kīlauea je bila aktivna skozi vso svojo zgodovino. Prisotni so pepelni stožci, satelitski ščiti, lavne cevi in druge eruptivne strukture, kar dokazuje njeno nedavno aktivnost. Od leta 1918 je najdaljši premor Kīlauee trajal 18 let, med letoma 1934 in 1952. Večino Kīlauee sestavljajo strjeni tokovi lave, pomešani z vulkanskim pepelom in tefro, ki nastaneta pri izbruhih manjše količine.<ref name=hvo-eruptive>{{navedi splet|title=Kilauea: Eruption History|url=https://hvo.wr.usgs.gov/kilauea/history/main.html|publisher=Hawaiian Volcano Observatory – United States Geological Survey|access-date=30 January 2012|date=2 November 2007|archive-date=March 12, 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170312044254/https://hvo.wr.usgs.gov/kilauea/history/main.html|url-status=dead}}</ref> Velik del vulkana je prekrit z zgodovinskimi tokovi, medtem ko je 90 odstotkov njegove površine iz zadnjih 1100 let.<ref name=usgs-hazard>{{navedi splet|title=Lava Flow Hazard Zone Maps: Kilauea|url=https://pubs.usgs.gov/gip/hazards/kilauea.html|publisher=United States Geological Survey|access-date=27 August 2012|author=John Watson|date=July 18, 1997|archive-date=26 June 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20120626092618/http://pubs.usgs.gov/gip/hazards/kilauea.html|url-status=dead}}</ref> Velik del njegovega telesa ostaja pod vodo; njegova subaerialna površina je rahlo nagnjen, podolgovat, decentraliziran ščit s površino približno 1500 km², kar predstavlja 13,7 odstotka celotne površine otoka.
Kīlauea nima topografske pomembnosti, saj se pojavlja le kot izboklina na jugovzhodnem pobočju Mauna Loe. Domačini Havajev in zgodnji geologi so jo imeli za aktivni satelit svojega gostitelja. Vendar pa analiza lave kaže, da imata ločeni magmatični komori. Kljub temu visoka aktivnost enega vulkana približno sovpada z nizko aktivnostjo drugega. Ko je Kīlauea mirovala med letoma 1934 in 1952, je Mauna Loa postala aktivna, ko pa je slednja med letoma 1952 in 1974 mirovala, je veljalo obratno. To ni vedno tako. Izbruh Mauna Loe leta 1984 se je začel med izbruhom v Kīlauei, vendar ni imel opaznega vpliva na izbruh Kīlauee, nenehno naraščanje vrha Mauna Loe, ki kaže na prihodnji izbruh, pa se je začelo isti dan, ko so se v kraterju Puʻu ʻŌʻō v Kīlauei izlili novi tokovi lave. Leta 2002 je Kilauea doživela epizodo izbruha velike količine lave hkrati z napihovanjem Mauna Loe. Ta nepričakovana komunikacija je dokaz interakcij na ravni skorje med njima.<ref>{{Cite journal|last1=Miklius|first1=Asta|last2=Cervelli|first2=Peter|title=Vulcanology: Interaction between Kilauea and Mauna Loa|journal=Nature|volume=421|issue=6920|page=229|year=2003|doi=10.1038/421229a|pmid=12529631|bibcode=2003Natur.421..229M|s2cid=4340789|url=https://zenodo.org/record/1233225|doi-access=free}}</ref> Geologi so predlagali, da so "impulzi" magme, ki so vstopali v globlji magmatski sistem Mauna Loe, morda povečali tlak v Kīlauei in sprožili sočasne izbruhe.<ref name="hvo-loa_kilauea">{{navedi splet|title=Inflation of Mauna Loa Volcano slows|publisher=Hawaiian Volcano Observatory – United States Geological Survey|work=Volcano Watch|date=28 January 2003|url=https://hvo.wr.usgs.gov/volcanowatch/2003/03_01_23.html|access-date=30 January 2012|archive-date=2012-01-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20120129233132/http://hvo.wr.usgs.gov/volcanowatch/2003/03_01_23.html|url-status=dead}}</ref> Mauna Loa je začela izbruhati 27. novembra 2022 med trajajočim izbruhom Kīlauee, kar je bilo prvič po letu 1984, da sta oba vulkana hkrati izbruhnila.
==== Kaluapele ====
Kīlauea ima veliko vršno kaldero z imenom ''Kaluapele'' (brezno Pele),] ki meri 4 x 3,2 km s stenami, visokimi do 120 m, ki jih na jugozahodni strani prebijajo tokovi lave. Starost Kaluapeleja ni znana in možno je, da se je večkrat pojavila in izginila. Kaluapele je verjetno nastala v več stoletjih, začenši pred približno 500 leti,<ref name="usgs-pamphlet">{{navedi splet|title=Geological Map of the Summit Region of Kīlauea Volcano, Hawaii|url=https://pubs.usgs.gov/imap/i2759/i2759pamphlet.pdf|publisher=United States Geological Survey|access-date=27 August 2012|author1=Christina A. Neal |author2=John P. Lockwood |year=2003}}</ref> medtem ko je bila njena sedanja oblika dokončno oblikovana okoli leta 1470–1510 po posebej močnem izbruhu med letoma 1410 in 1470. Pomembna značilnost Kaluapele je Halemaʻumaʻu, velik krater z jamo in eno najbolj zgodovinsko aktivnih središč izbruhov v Kīlauei. Krater ima premer približno 920 m in globino 85 m, vendar se je njegova oblika zelo spreminjala; njegovo dno je večinoma prekrito s tokovi izbruha leta 1974.<ref name="wisconsin">{{navedi splet|title=Field Stop 12: Halema{{okina}}uma{{okina}}u Crater|url=http://www.uwec.edu/jolhm/Hawaii2005/Day3/HIwebsite/FS12.htm|publisher=University of Wisconsin|access-date=27 August 2012|url-status=dead|archive-url=https://archive.today/20121211114058/http://www.uwec.edu/jolhm/Hawaii2005/Day3/HIwebsite/FS12.htm|archive-date=11 December 2012}}</ref>
==== Riftni coni ====
Kīlauea ima dve riftni coni, ki sevata od njenega vrha, ena se razteza 125 km proti vzhodu, druga pa je dolga 35 km in se razteza proti jugozahodu. Vrsta prelomnih ostankov, ki povezujejo riftni coni, tvori prelomno cono Koaʻe. Tektonsko raztezanje vzdolž njih povzroča, da se glavnina Kīlauee počasi drsi proti morju z njenega južnega pobočja s hitrostjo približno 6 do 10 cm na leto, s središčem na bazalnem prelomu décollement 7 do 9 km pod površino vulkana. Vzhodna riftna cona je prevladujoča značilnost vulkana; skoraj v celoti je prekrita z lavo iz zadnjih 400 let in je na svojem grebenu blizu vrha široka 2 do 4 km. Nelokalizirani izbruhi, značilni za aktivnost riftne cone, so povzročili vrsto nizko ležečih grebenov vzdolž večjega dela vzhodne riftne cone.<ref name="usgs-erz">{{navedi splet|title=Kilauea's east rift zone: an enormous ridge from the summit caldera to the ocean floor|url=https://hvo.wr.usgs.gov/gallery/kilauea/erz/erz_overview.html|publisher=Hawaiian Volcano Observatory – United States Geological Survey|access-date=27 August 2012|archive-date=July 7, 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20120707083015/http://hvo.wr.usgs.gov/gallery/kilauea/erz/erz_overview.html|url-status=dead}}</ref> Njen zgornji del je najbolj aktiven del. Tu so veliki kraterji. Sega po potopljenem boku Kīlauee do globine več kot 5000 m.[29] Nasprotno pa je veliko manjša jugozahodna riftna cona nazadnje doživela epizodo rifta leta 1974 in v trenutnem eruptivnem ciklu ni bila aktivna.<ref name="agu-swrz">{{cite journal|title=Inflation along Kilauea's Southwest Rift Zone in 2006|url=http://topex.ucsd.edu/pub/sandwell/ALOS/118_JGVR_Kilauea.pdf|journal=Journal of Volcanology and Geothermal Research|volume=177|year=2008|pages=418–24|author=D. G. Myer |author2=D. Sandwell |author3=B. Brooks |author4=J. Foster |author5=M. Shimada |doi=10.1016/j.jvolgeores.2008.06.006|issue=2|bibcode=2008JVGR..177..418M}}</ref> Skrajni del jugozahodne riftne cone je pod vodo, čeprav je njena subaerialna dolžina bolj omejena. Jugozahodna riftna cona nima dobro definirane grebenske linije in kraterjev, kar dokazuje, da je manj aktivna kot vzhodna riftna cona.
==== Prelomni sistem Hilina ====
Izrazita struktura na južnem pobočju Kīlauee je prelomni sistem Hilina, aktivni [[prelom (geologija)|prelom]], ki se navpično premika v povprečju za 2 do 20 mm na leto. Njegova fiziografska provinca je globoka 500 m, vendar ni znano ali gre za plitvo listrično prelomnico ali prodira globoko.
== Ekologija ==
[[File:Kalapana May 2009.jpg|thumb|left|Ōhiʻa (''Metrosideros polymorpha''), ki raste na pustem lavnem polju iz leta 1986, prej vas Kalapana na Havajih. Mirta na tej sliki, posneti leta 2009, je morda od takrat prekrita – sveži tokovi so leta 2010 območje delno ponovno prekrili.]]
[[File:Hemignathus virens.jpg|thumb|ʻamakihi (''Chlorodrepanis virens'') je ena od mnogih ptic, ki živijo na bokih vulkana]]
Zaradi svoje lege, ki je od najbližje celinske kopne oddaljena več kot 3000 km, je otok Havaji ena najbolj geografsko izoliranih kopenskih mas; to je močno vplivalo na njegovo ekologijo. Večina vrst, prisotnih na otoku, je endemičnih, kar je posledica izolirane rodovne linije, ki je zaščitena; njegov ekosistem je ranljiv za invazivne vrste in človeški razvoj – po ocenah je tretjina naravne flore in favne otoka izumrla.<ref>{{cite journal |author1=Ann K. Sakai |author2=Warren L. Wagner |author3=Loyal A. Mehrhoff |year=2002 |title=Patterns of Endangerment in the Hawaiian Flora |journal=Systematic Biology |pmid=12028733 |volume=51 |issue=2 |pages=276–302 |publisher=Oxford University Press |doi=10.1080/10635150252899770 |doi-access= }}</ref>
Ekološko skupnost Kīlauee dodatno ogroža sam vulkan; tokovi lave pogosto preplavijo in sežigajo gozdne dele, pepel pa duši lokalno rastlinstvo. Plasti oglenjene organske snovi na dnu pepelnih usedlin so dokaz tega uničenja. Deli vulkanskih pobočij kažejo dihotomijo med neokrnjenim gorskim gozdom in vulkanskimi "puščavami", ki jih je treba še ponovno kolonizirati.<ref>{{cite journal|title=Extinction and recolonization of local populations on a growing shield volcano|journal=Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America|volume=87|issue=18|pages=7055–57|author1=H. L. Carson |author2=J. P. Lockwood |author3=E. M. Craddock |publisher=United States National Academy of Sciences|pmc=54681|year=1990|doi=10.1073/pnas.87.18.7055|pmid=11607102|bibcode=1990PNAS...87.7055C|doi-access=free}}</ref>
Masivna površina Kīlauee vpliva na lokalno podnebje zaradi vpliva pasatov, ki prihajajo pretežno s severovzhoda in ki, ko jih višina vulkana stisne navzgor, povzročijo bolj vlažno privetrno stran in sušno zavetrno pobočje. Ekologija vulkana odraža njegovo višino in porazdelitev vulkanskih produktov, kar ustvarja raznolike talne razmere. Severni del Kīlauee je večinoma pod 1000 m in prejme več kot 191 cm povprečne letne količine padavin ter je večinoma nižinsko vlažno območje; južneje, s padavinami manj kot 127 cm povprečne letne količine padavin, velja večinoma za nižinsko suho okolje.<ref name=tma-management>{{navedi splet|title=Three Mountain Alliance Management Plan December 31, 2007|url=http://hawp.org/_library/documents/three-mountain-alliance/tma%20mgmt%20plan.final.2.pdf|publisher=Three Mountain Alliance|access-date=28 August 2012|archive-date=March 4, 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304025552/http://hawp.org/_library/documents/three-mountain-alliance/tma%20mgmt%20plan.final.2.pdf|url-status=dead}}</ref>
=== Ekosistemi ===
Velik del južnega dela Kīlauea leži znotraj narodnega parka. Ponuja praproti aʻe, drevesa ʻōhiʻa (''Metrosideros polymorpha'') in hapu’u iz rodu ''Cibotium'' so pogosti.<ref>{{navedi splet|title=Hawaii Volcanoes National Park: Plants|url=https://www.nps.gov/havo/learn/nature/plants.htm|publisher=National Park Service|access-date=29 August 2012}}</ref> Park gosti številne vrste ptic, vključno z apapanom (''Himatione sanguinea''); ʻamakihi (''Hemignathus virens''); iʻiwi (''Vestiaria coccinea''); 'ōma'o (''Myadestes obscurus''), 'elepaio (''Chasiempis sp.'') in ogrožene vrste ʻakepa (''Loxops coccineus''), ʻakiapolaʻau (''Hemignathus munroi''), nēnē (''Branta sandvicensis''), ʻuaʻu (''Pterodroma sandwichensis'') in ʻio (''Buteo solitarius'').<ref>{{navedi splet|title=Hawaii Volcanoes National Park: Animals|url=https://www.nps.gov/havo/naturescience/animals.htm|publisher=National Park Service|access-date=29 August 2012}}</ref> Na obali gnezdijo tri od devetih znanih kritično ogroženih morskih želv vrste ''Eretmochelys imbricata''.<ref>{{navedi splet|title=Hawaii Volcanoes National Park: Turtles|url=http://www.nps.gov/havo/naturescience/turtles.htm|archive-url=https://web.archive.org/web/20071211230007/http://www.nps.gov/havo/naturescience/turtles.htm|url-status=dead|archive-date=December 11, 2007|publisher=National Park Service|access-date=29 August 2012}}</ref>
Del območja ob jugozahodnem riftnem območju je v obliki puščave Kaʻū. Čeprav ne velja za pravo puščavo (količina padavin tam presega 1000 mm na leto), padavine, ki se mešajo z naplavljenim vulkanskim žveplovim dioksidom, tvorijo kisli dež s pH nizkim do 3,4, kar močno ovira rast rastlin. Zaradi odloženih delcev tefre so lokalna tla zelo prepustna. Rastlinstvo tam praktično ne obstaja.
[[File:Kilauea steam vent.jpg|thumb|Iz razpok v Kaluapeleju uhaja para, oktober 2022]]
Severni nižinski vlažni gozdni ekosistem Kīlauea je delno zaščiten z gozdnim rezervatom Puna in rezervatom naravnega območja Kahauale`a. S 11.244 ha je Wao Kele o Puna največji nižinski vlažni gozdni rezervat na Havajih in je dom redkih rastlinskih vrst, vključno s praprotjo hāpuʻu (''Cibotium spp.''), ʻieʻie (''Freycinetia arborea'') in ''Psychotria mariniana'', od katerih nekatere igrajo vlogo pri omejevanju širjenje invazivnih vrst. Na drevesih živijo ʻOpeʻapeʻa (''Lasiurus cinereus semotus'') ʻio (''Buteo solitarius''), ʻamakihi (''Hemignathus virens'') in nananana makakiʻi (''Theridion grallator''). Domneva se, da v gozdu živi še veliko več vrst, ki še niso dokumentirane.<ref name=nyt>{{navedi splet|title=Energy Project Imperils a Rain Forest|author=Timothy Egan|url=https://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?sec=travel&res=9C0CE3D61431F935A15752C0A966958260&n=Top%2fNews%2fScience%2fTopics%2fGeothermal%20Power |work=The New York Times|date=26 January 1990|access-date=29 August 2012}}</ref><ref name=sg>{{navedi splet|url=http://www.sacredland.org/index.php/wao-kele-o-puna/|title=Wao Kele O Puna|author=Ashley Tindall|date=1 September 2007|access-date=29 August 2012}}</ref> Glavno gozdno drevo Wao Keleja je ʻōhiʻa lehua (''Metrosideros polymorpha'').<ref name=hsb2001>{{navedi splet|url=http://starbulletin.com/2001/04/13/business/story1.html|title=Campbell Estate selling half of land holdings|author=Tim Ruel|publisher=Honolulu Star-Bulletin|date=4 April 2001|access-date=29 August 2012|archive-date=February 4, 2006|archive-url=https://web.archive.org/web/20060204220128/http://starbulletin.com/2001/04/13/business/story1.html|url-status=dead}}</ref>
== Havajski vulkanski observatorij ==
Naslednje obdobje zgodovine Kīlauee se je začelo z ustanovitvijo Havajskega vulkanskega observatorija leta 1912. Observatorij, prva stalna takšna ustanova v Združenih državah Amerike, je bil plod zamisli Thomasa Jaggarja, vodje geologije na Tehnološkem inštitutu Massachusetts. Potem ko je bil priča opustošenju potresa v Messini leta 1908 blizu Etne v Italiji, je izjavil, da so potrebne sistematične vulkanske in seizmične študije, in izbral Kīlaueo za začetno lokacijo.
Potem ko je Jaggar zagotovil financiranje MIT in Univerze na Havajih, je bil med letoma 1912 in 1940 direktor observatorija. Bil je pionir seizmoloških in opazovalnih študij ter opazovanja vulkana.<ref>{{navedi splet|title=The origin of the Hawaiian Volcano Observatory|url=http://ptonline.aip.org/journals/doc/PHTOAD-ft/vol_64/iss_5/32_1.shtml?bypassSSO=1|publisher=Physics Today]–American Institute of Physics|access-date=4 September 2012|author=John Dvorak|date=May 2011|url-status=dead|archive-url=https://archive.today/20130223100519/http://ptonline.aip.org/journals/doc/PHTOAD-ft/vol_64/iss_5/32_1.shtml?bypassSSO=1|archive-date=23 February 2013}}</ref> Ko je začetno financiranje poteklo, so observatorij financirali Nacionalna vremenska služba, USGS in Služba narodnih parkov. Ameriška geodetska služba (USGS) je observatorij ponovno prevzela in ga financirala po letu 1946. Glavna stavba je bila od ustanovitve dvakrat prestavljena, objekt na severozahodnem robu Kaluapele pa je služil do leta 2018, ko ga je vulkanska aktivnost nepopravljivo poškodovala, stavbe pa so bile leta 2024 porušene.
NASA je območje uporabljala za usposabljanje astronavtov ''programa Apollo'' za prepoznavanje vulkanskih značilnosti, načrtovanje prečnih poti, zbiranje vzorcev in fotografiranje. Usposabljanje je potekalo aprila 1969, aprila 1970, decembra 1970, decembra 1971 in junija 1972. Astronavti misij Apollo 12, Apollo 14, Apollo 15, Apollo 16 in Apollo 17 so to usposabljanje uporabili na Luni. Med pomembnimi inštruktorji geologi je bil William R. Muehlberger.<ref>{{navedi knjigo |last1=Phinney |first1=William |title=Science Training History of the Apollo Astronauts |date=2015 |publisher=NASA SP −2015-626 |pages=233–234, 236, 240–241, 249–250, 252–253}}</ref>
== Sklici ==
{{sklici}}
== Zunanje povezave ==
{{commons}}
*{{Britannica|317653|Kilauea}}
*{{cite gvp|vnum=332010|title=Kilauea}}
*[https://www.usgs.gov/volcanoes/kilauea Hawaiian Volcano Observatory's Kīlauea website]
*[https://www.usgs.gov/observatories/hvo/multimedia/webcams Live webcams of Kīlauea and Mauna Loa]
*[https://earthobservatory.nasa.gov/images/149815/kilaueas-lava-lake-persists USGS updates on Kilauea's Lava (and water) lakes], May 11, 2022
*[https://www.nps.gov/havo/ Hawai{{okina}}i Volcanoes National Park website]
*[http://www.higp.hawaii.edu/hggrc/ Hawaii Groundwater & Geothermal Resources Center by the University of Hawaiʻi at Mānoa]
*[http://scholarspace.manoa.hawaii.edu/handle/10125/21320 The Geothermal Collection by University of Hawaiʻi at Mānoa]
[[Kategorija:Gore v Združenih državah Amerike]]
[[Kategorija:Aktivni ognjeniki]]
[[Kategorija:Havaji (otok)]]
[[Kategorija:Svete gore]]
{{normativna kontrola}}
b8rflbl8t5vxgiqhhw44vumj0r42hcg
Edward Drinker Cope
0
606445
6739496
6739217
2026-08-19T17:00:58Z
Yerpo
8417
približno končano
6739496
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Znanstvenik
| workplaces = {{Plainlist|
* [[Geološki zavod Združenih držav Amerike]]
* [[Kolidž Haverford]]
* [[Univerza Pensilvanije]]
}}
| education = [[Univerza Pensilvanije]]
| fields = [[paleontologija]], [[zoologija]]
| awards = [[Bigsbyjeva medalja]] <small>(1879)</small>
| known_for = [[vojne kosti]]
| spouse = {{Marriage|Annie Pim|1865}}
| children = Julia Biddle Cope
| signature = Signature of Edward Drinker Cope (1840–1897).png
}}
'''Edward Drinker Cope''', [[Američani|ameriški]] [[zoolog]], [[paleontolog]] in [[akademik]], * [[28. julij]] [[1840]], [[Philadelphia, Pensilvanija]], [[Združene države Amerike]], † [[12. april]] [[1897]], Philadelphia.
Že v zgodnji mladosti je bil strasten naravoslovec in je pri devetnajstih letih objavil svoj prvi znanstveni članek. Akademska kariera ga ni pretirano zanimala, namesto tega je vso energijo usmeril v terensko delo. V 1870. in 1880. letih je izvajal redne raziskovalne odprave na zahod države, pogosto v sodelovanju z [[Geološki zavod Združenih držav Amerike|Geološkim zavodom]]. Njegov spor z [[Othniel Charles Marsh|Othnielom Charlesom Marshem]] je sprožil obdobje intenzivnega rivalstva pri iskanju [[fosil]]ov, zdaj znanega kot »[[vojne kosti]]«. Cope je konec 1880. let zašel v finančne težave, zaradi česar je bil prisiljen prodati večino svoje zbirke, proti koncu življenja pa je spet plodovito raziskoval.
Čeprav je z raziskavami skoraj bankrotiral, je bistveno prispeval k ameriški paleontologiji. Objavil je približno 1400 člankov o svojih odkritjih, pri čemer pa je bil včasih deležen kritik zaradi površnosti. Odkril, opisal in poimenoval je več kot tisoč vrst vretenčarjev, med njimi več sto vrst [[ribe|rib]] in na ducate [[dinozavri|dinozavrov]].
== Življenje in delo ==
=== Zgodnje življenje ===
[[slika:EdwardDrinkerCope handwriting1847.png|thumb|left|Stran iz Copeovega dnevnika z izleta v Boston za 7. rojstni dan]]
Rodil se je v premožni [[kvekerji|kvekerski]] družini kot najstarejši sin Alfreda in Hanne Cope na posestvu Fairfield, ki je zdaj znotraj meja mesta Philadelphia.{{sfn|Davidson|1997|p=7}}{{sfn|Colbert|1984|p=70}} Nekaj let kasneje je njegova mati umrla, tako da ga je vzgajala mačeha Rebecca Biddle.{{sfn|Scharf|Westcott|1884|p=2216}} Alfred je želel dati sinu tako kakovostno izobrazbo kot jo je imel on sam, zato sta starša njega in njegovega mlajšega polbrata že zgodaj začela učiti brati in pisati ter hoditi z njima na ekskurzije po [[Nova Anglija|Novi Angliji]]. Že takrat je pokazal zanimanje za živali in nadarjenost za risanje. {{sfn|Davidson|1997|p=9}}
Pri devetih je šel Edward v šolo in pri dvanajstih v prestižen kvekerski internat.{{sfn|Osborn|1978|p=40}}{{sfn|Davidson|1997|p=9}} Biografinja ga je na podlagi njegovih pisem očetu označila za »nekoliko razvajenega pamža« in v šoli se ni odlikoval, kar je verjetno botrovalo njegovi pogosto nečitljivi pisavi v kasnejšem obdobju.{{sfn|Davidson|1997|p=11–12}} Leta 1855 se je začel bolj zanimati za biologijo in je pogosto obiskoval Akademijo naravoslovja v Philadelphii.{{sfn|Davidson|1997|p=15}} Oče je želel, da bi postal posestnik in udobno živel od prihodkov kmetije, zato ga je vzel iz šole, Edwarda pa to ni zanimalo in je hrepenel po karieri poklicnega naravoslovca.{{sfn|Osborn|1978|p=100}}
Med delom na kmetijah se je dalje šolal sam. Leta 1858 se je zaposlil na Akademiji za naravoslovje, kjer je urejal klasifikacijo vzorcev in jih katalogiziral, januarja 1859 pa je objavil prvo serijo rezultatov raziskav. Kljub temu, da je oče nasprotoval njegovi zamisli postati znanstvenik, mu je plačal tutorja francoščine in angleščine.{{sfn|Davidson|1997|p=17}} Da bi ga spodbudil postati posestnik mu je kupil kmetijo, Edward pa jo je dal v najem in si s tem dodatno financiral raziskave.{{sfn|Lanham|1973|p=64}} Naposled se je oče vdal in Cope je vpisal študij na [[Univerza Pensilvanije|Univerzi Pensilvanije]],{{sfn|Davidson|1997|p=20}} kjer ga je učil [[primerjalna anatomija|primerjalno anatomijo]] znameniti [[Joseph Leidy]].{{sfn|Osborn|1978|p=80}} V tem času je katalogiziral [[herpetologija|herpetološko]] zbirko Akademije za naravoslovje, kjer je bil po Leidyjevem posredovanju sprejet za člana.{{sfn|Davidson|1997|p=21}} V naslednjih letih je objavljal v glavnem na področju herpetologije.<ref name="Gill87">{{cite journal |doi=10.1086/276725 |last=Gill |first=Theodore |date=October 1987 |title=Edward Drinker Cope, Naturalist-A Chapter in the History of Science |journal=The American Naturalist |volume=31 |issue=370 |pages=831–886 |doi-access=free}}</ref> Poleg Akademije za naravoslovje je postal tudi član [[Ameriško filozofsko društvo|Ameriškega filozofskega društva]], kar mu je omogočilo objavljanje.{{sfn|Davidson|1997|p=22}}
=== Potovanja po Evropi ===
V letih 1863–1864, v času [[ameriška državljanska vojna|ameriške državljanske vojne]], je potoval po Evropi in obiskoval prirodoslovne ustanove, s čimer se je izognil vpoklicu.{{sfn|Davidson|1997|p=26–27}} Spoznal je nekaj najeminentnejših evropskih prirodoslovcev tega časa, verjetno po zaslugi priporočilnih pisem Leidyja in [[Spencer Baird|Spencerja Bairda]].{{sfn|Davidson|1997|p=29}} V tem obdobju je imel ljubezensko afero z neznano žensko, ki se je končala z razhodom, ki ga je slabo prenesel, pa tudi sicer naj bi trpel za blago [[Velika depresivna motnja|depresijo]] in se je v pismih pogosto pritoževal nad zdolgočasenostjo.{{sfn|Davidson|1997|p=29–30}}
Pozimi 1863, med obiskom [[Humboldtova univerza v Berlinu|berlinske univerze]], je spoznal tudi Othniela Charlesa Marsha. Vzpostavila sta sprva prijateljski odnos in tudi v naslednjih letih ostala v pisemskih stikih ter si izmenjevala rokopise, fosile in fotografije.{{sfn|Jaffe|2000|p=11}} Po vrnitvi v domovino je uničil velik del zapiskov in pisem.{{sfn|Lanham|1973|p=67}}
=== Družina in zgodnja kariera ===
Po vrnitvi mu je družina uredila položaj predavatelja na kvekerski visoki šoli [[Kolidž Haverford]], ki so jo finančno podpirali.{{sfn|Jaffe|2000|p=48}} Razmišljati je začel o poroki s kvekerko Annie Pim, pri čemer pa ga je bolj kot romantično zanimala kot gospodinja. Oče je odobraval zvezo in par se je poročil julija 1865.{{sfn|Jaffe|2000|p=48}}{{sfn|Osborn|1978|p=142}} Naslednje leto se jima je rodila edinka, Julia Biddle Cope.{{sfn|Osborn|1978|p=143}} V domovini je začel spet intenzivno raziskovati in je že leta 1864 objavil opise več vrst rib, kita ter tudi prvi paleontološki članek, opis fosila izumrle dvoživke ''Amphibamus grandiceps''.<ref name="Gill87"/>
[[slika:Laelaps-cope.jpg|thumb|Ilustracija Copeovega članka o fosilnih najdbah iz kamnoloma laporja pri Haddonfieldu (1867) z rekonstrukcijami več dinozavrov, vključno z napačno rekonstrukcijo elazmozavra (v ospredju levo) z glavo na konici repa]]
V naslednjih letih je šel na več raziskovalnih odprav na zahod celine in ugotovil, da ga poučevanje sicer veseli, a da ga odvrača od raziskovanja.{{sfn|Osborn|1978|p=143}}{{sfn|Davidson|1997|p=31}} Odstopil je kot predavatelj na Haverfordu in se z družino preselil v [[Haddonfield, New Jersey|Haddonfield]], tudi zato, da bi bil bližje najdiščem na zahodu New Yerseyju. Oče je v tem obdobju popustil in si ga ni več prizadeval usmeriti v kmetovanje.{{sfn|Osborn|1978|p=144–145}} Z nahajališč [[lapor]]ja pri Haddonfieldu, ki jih je redno obiskoval, je opisal več fosilov, med njimi vrsto [[elazmozaver|elazmozavra]]. Na eni od teh odprav se mu je pridružil tudi Marsh.{{sfn|Osborn|1978|p=157–158}} 1870. leta so bila zlata leta Copeove kariere z najpomembnejšimi odkritji in vrsto publikacij, tako je samo v obdobju 1879 do 1880 objavil 76 člankov.{{sfn|Davidson|1997|p=43}} Jeseni 1871 je odšel še bolj zahodno, proti fosilnim poljem [[Kansas]]a. Tam je zaradi zahtevnih puščavskih pogojev in preobremenjenosti z delom, ki si ga je nalagal, leta 1872 klecnil od izčrpanosti.{{sfn|Jaffe|2000|p=583}} Kljub temu je vzdrževal tempo raziskovanja poleti in popisovanja svojih najdb pozimi do leta 1879.{{sfn|Osborn|1978|p=168}} Vendar je v naglici storil mnogo napak pri interpretaciji, zato so bila številna njegova [[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstvena imena]] kasneje razveljavljena. Marsh je po drugi strani objavljal mnogo manj, a bolj jedrnato in v prestižnejših revijah, zato je njegov ugled rasel hitreje.{{sfn|Osborn|1978|p=216}}
Leta 1874 je kot član Wheelerjeve odprave, ene od velikih geoloških odprav ameriške vlade proti zahodu, potoval skozi [[Nova Mehika|Novo Mehiko]], kjer je odkril pečine s formacijami, obsegajočimi na milijone let.{{sfn|Osborn|1978|p=200}} Območja Leidy in Marsh še nista poznala, položaj, čeprav neplačan, pa mu je omogočal tudi preskrbo iz vojaških zalog in objavljanje odkritij brez stroškov.{{sfn|Jaffe|2000|p=63}}
Konec naslednjega leta mu je umrl oče.<ref name="Gill87"/> Kljub bogati zapuščini je to za Copea predstavljalo udarec, saj je izgubil glavnega podpornika in zaupnika. Leto je posvetil popisovanju odkritij iz preteklih terenskih sezon, njegova najpomembnejša objava tega časa je bila knjiga ''The Vertebrata of the Cretaceous Formations of the West''.{{sfn|Osborn|1978|p=217}} Novo premoženje mu je omogočilo najetje ekip iskalcev fosilov, hkrati se je preusmeril na kopenske plazilce.{{sfn|Osborn|1978|p=218}} Kupil je par hiš v Philadelphii in se v eno preselil z družino, drugo pa je uredil kot muzej za hrambo svoje rastoče zbirke fosilov.{{sfn|Osborn|1978|p=168}} Avgusta 1878 je znova obiskal Evropo, kjer so ga toplo sprejeli.{{sfn|Osborn|1978|p=243}}
=== Vojne kosti ===
{{glavni|Vojne kosti}}
[[slika:Edward Cope with Camarasaurus.jpg|thumb|left|Cope v svoji delovni sobi z vretencem dinozavra vrste ''Camarasaurus supremus'']]
Copeov odnos z Marshem se je že konec 1860. let poslabšal in se sčasoma sprevrgel v intenzivno rivalstvo, danes znano kot »vojne kosti« ({{jezik-en|Bone Wars}}). Kamen spotike je bilo Copeovo najdišče pri Haddonfieldu, kjer se je Marsh z lastnikom zemljišča za Copeovim hrbtom dogovoril o pridobivanju fosilov.{{sfn|Gallagher|1997|p=35}} Ko je preučeval Copeovo odkritje popolnega okostja [[elazmozaver|elazmozavra]], je pripomnil, da je Cope v svoji rekonstrukciji postavil glavo kjer je imela žival konico repa. To je slednjega razburilo in moža sta se nekaj časa prerekala. Za mnenje sta zaprosila Leidyja, ki je dal prav Marshu, Cope pa je osramočen poskušal prikriti napako.{{sfn|Jaffe|2000|p=15}} Po spletu okoliščin pa so zanjo izvedeli še ostali kolegi v Ameriškem filozofskem društvu, kar je vodilo v hude zamere in do leta 1873 do odkrite sovražnosti med rivaloma.{{sfn|Thomson|2008|p=229}}
Leta 1877 je rivalstvo poglobil učitelj [[Arthur Lakes]] iz Kolorada, ki je odkril najdišče velikih kosti pri kraju [[Golden, Kolorado|Golden]].{{sfn|Lanham|1973|p=170–171}} Primerke je poslal obema, a je Marsh prehitel Copea s prvo objavo. Ta je bil užaljen, ko je izvedel, da je Marsh plačal odkritelju naj vse dodatne najdbe pošlje njemu in izloči Copea. Medtem je Cope dobival najdbe od šolskega predstojnika O.W. Lucasa iz [[Cañon City, Colorado|Cañon Cityja]], ki so vključevale ostanke še večjih živali kot z najdišča pri kraju Golden.{{sfn|Lanham|1973|p=172}}
Rivala sta v naslednjih letih aktivno poskušala sabotirati prizadevanja drug drugega za pridobivanje fosilov od najetih iskalcev na bogatih nahajališčih na zahodu celine.{{sfn|Jaffe|2000|p=106}} Oba sta zato ljubosumno varovala podatke o lokacijah najdb.{{sfn|Osborn|1978|p=579}} Copea je ob vrnitvi s turneje po Evropi leta 1878 čakalo veliko število fosilov, ki jih je poslal Lucas, med njimi [[kamarazaver]], ki se je izkazal za eno najvpadljivejših rekonstrukcij dinozavrov tega časa.{{sfn|Davidson|1997|p=42}} Leta 1879 je Cope v iskanju fosilov potoval skozi [[Salt Lake City]], [[San Francisco]] in severno do [[Oregona]].{{sfn|Osborn|1978|p=269}} Tega leta je Marshu uspelo dobiti položaj glavnega paleontologa pri Geološkem zavodu, novoustanovljenem predhodniku [[Geološki zavod Združenih držav Amerike|Geološkega zavoda Združenih držav Amerike]], s čimer je izrinil Copea.{{sfn|Jaffe|2000|p=206–213}}{{sfnp|Wilford|1985|pp=126–127}}
=== Kasnejša leta in smrt ===
1880. leta so bila zanj katastrofalna.{{sfn|Lanham|1973|p=231}} Njegov rival Marsh si je izboril ugoden položaj pri Geološkem zavodu in je lahko kot predavatelj na ugledni univerzi brez ovir objavljal, Cope pa je izgubil državno financiranje in je zapravljal denar kot sozaložnik revije ''American Naturalist''. Zato je investiral v rudnike. Njegovi rudniki [[srebro|srebra]] v Novi Mehiki so bili sprva dobičkonosni, do leta 1886 pa so jih izčrpali in Cope se je moral znebiti zdaj ničvrednih delnic.{{sfn|Lanham|1973|p=233–238}} Tega leta je dobil položaj predavatelja na Univerzi Pensilvanije,<ref name="Gill87"/> ni pa mu uspelo dobiti službe v kakem večjem prirodoslovnem muzeju. Še je raziskoval na zahodu, a je moral zaradi finančnih težav opustiti tekmo z Marshem, tako da je nehal plačevati iskalce fosilov in prodal velik del svoje zbirke. Kljub temu je v tem obdobju objavil po 40 do 75 člankov na leto.{{sfn|Lanham|1973|p=242–243}}
Spor z Marshem in njegovim zaveznikom, direktorjem Geološkega zavoda [[John Powell|Johnom Powellom]], je leta 1890 publiciral z vrsto člankov v časopisu ''[[New York Herald]]'', v katerem je napadel rivala.{{sfn|Osborn|1978|p=403}} Več let je namreč v svojem dnevniku skrbno popisoval napake in nečednosti obeh, zbiral je tudi pritožbe Marshevih najetih pomočnikov, ki so se pogosto pritoževali nad skopuštvom slednjega.{{sfnp|Wilford|1985|p=128–129}}{{sfn|Osborn|1978|p=505}} Spor, dotlej omejen na strokovne publikacije, je takrat pritegnil pozornost najširše javnosti.{{sfnp|Jaffe|2000|p=320–330}} To je izkoristil član Kongresa [[Hilary A. Herbert]], ki je nasprotoval »potratnemu« zapravljanju za znanost, in dosegel znatno zmanjšanje sredstev za zavod. Spor je škodil tudi Powellu, zaradi česar je Marsh izgubil svoj položaj.{{sfnp|Jaffe|2000|p=338–344}} Cope je svoje občutenje situacije ponazoril s poimenovanjem vrste izumrlega sesalca ''Anisonchus cophater''.{{sfn|Osborn|1978|p=583}}
Finančno stanje se mu je izboljšalo leta 1889, ko je nasledil Leidyja na položaju profesorja zoologije na Univerzi Pensilvanije.{{sfnp|Jaffe|2000|pp=349}} To mu je omogočilo objavo dveh obsežnih herpetoloških monografij, ''Batrachians of North America'' in ''The Crocodilians Lizards and Snakes of North America''.{{sfnp|Jaffe|2000|p=350}} Leta 1894 je odšel na svojo zadnjo odpravo na zahod, fosile je iskal širom Južne Dakote, Teksasa in Oklahome.{{sfn|Lanham|1973|p=268}} Tega leta se mu je poročila hčer in se z možem preselila preselila v Haverford, kamor je odšla tudi Copeova žena Annie, saj se je njun odnos ohladil in sta se praktično razšla.{{sfnp|Jaffe|2000|pp=355–357}} Naslednje leto je prodal večino svojih zbirk fosilnih sesalcev,{{sfnp|Jaffe|2000|p=355}} kar mu je omogočilo znova najeti iskalce fosilov.{{sfnp|Jaffe|2000|p=358}}
[[File:Edward Drinker Cope’s study in 1897.jpg|thumb|Copeova nametana delovna soba leta 1897, napolnjena z zapiski, kostmi, nagačenimi živalmi in vzorci v alkoholu]]
Leta 1896 je zbolel na prebavilih, kar je pripisal [[okužba sečil|okužbi sečil]].{{sfnp|Jaffe|2000|p=359}} Prebival je v svojem muzeju v Philadelphii, obkrožen s fosili, kjer se je sam zdravil z [[morfin]]om, izvlečkom [[volčja češnja|volčje češnje]] ([[atropin]]om) ter [[formalin]]om, zanj pa sta izmenično skrbeli njegova univerzitetna tajnica Anna Brown in žena. Med kratkotrajnim izboljšanjem je šel iskat fosile v Virginio, a je tam znova zbolel in se že zelo slaboten vrnil domov.{{sfn|Lanham|1973|p=269}} Obiskovali so ga zaskrbljeni kolegi in prijatelji, on pa si ni pustil pomagati in jim je ves vročičen razlagal o najdbah. Umrl je 12. aprila 1897.{{sfnp|Jaffe|2000|p=361}}
Svoje telo je v oporoki zapustil za raziskave. S smrtjo je zadnjič izzval rivala, saj je naročil, naj mu izmerijo prostornino možganov, ki je takrat veljala za objektivno merilo [[inteligentnost]]i, v upanju, da bo večja od Marsheve. Ta izziva ni sprejel.<ref>{{cite video |people=Dodson, Peter; Bakker, Robert (intervjuvanca) |title=The Dinosaurs! Epizoda 1: "The Monsters Emerge" |medium=TV-serija |publisher=PBS Video, [[WHYY-TV]] |date=1992}}</ref> Pravi vzrok Copeove smrti ni znan;{{sfnp|Jaffe|2000|p=361}} mnogi so verjeli, da je umrl za [[sifilis]]om, ker je imel med svojimi potovanji več ljubezenskih afer, toda kasnejša preiskava njegovega skeleta ni odkrila sledi bolezni.{{sfn|Davidson|1997|p=161}}
== Zapuščina ==
[[File:Joda canidae cope1884.jpg|thumb|Pola ilustracij iz knjige ''The Vertebrata of the Tertiary Formations of the Far West'' s fosilnimi lobanjami [[Psi (družina)|psov]] iz Oregona]]
Tekom svoje kariere je objavil več kot 1400 znanstvenih člankov,{{sfnp|Jaffe|2000|p=382}} njegovo glavno delo pa so monografije ''On the Origin of Genera'' (1867), ''The Vertebrata of the Tertiary Formations of the West'' (1884) in »Essays in Evolution«. Odkril je 56 novih vrst dinozavrov.{{sfn|Colbert|1984|p=93}} Zdaj je znan predvsem kot herpetolog in paleontolog, nezanemarljiv del njegovega opusa, sploh v zgodnjih letih, pa je posvečen tudi [[ribe|ribam]] oziroma [[Ihtiologija|ihtiologiji]].<ref name="Hilton14">{{cite journal |last1=Hilton |first1=Eric J. |last2=Mitchell |first2=Joseph C. |last3=Smith |first3=David G. |title=Edward Drinker Cope (1840–1897): Naturalist, Namesake, Icon |journal=Copeia |volume=2014 |issue=4 |date=2014-12-30 |issn=0045-8511 |doi=10.1643/OT-14-172 |pages=747–761}}</ref> Od teoretskih prispevkov je pomembnejša še teorija o izvoru sesalskih [[kočnik]]ov,<ref>{{cite journal|last=MacCord|first=Kate|year=2019|title=The impacts of assumptions on theories of tooth development and evolution at the turn of the nineteenth century|journal=History and Philosophy of the Life Sciences|volume=41|issue=1|page=12 |article-number=12|doi=10.1007/s40656-019-0245-2|pmid=30868283}}</ref> sicer pa je zagovarjal [[lamarkizem|lamarkistične]] poglede na spreminanje oblik živih bitij in je zavračal [[darvinizem]].<ref name="Hilton14"/>
Kljub naglici pri objavljanju, zaradi katere je storil več napak, je priznan kot pionir herpetologije, ki jo je povzdignil v resno vedo.<ref name="Hilton14"/> Tudi v paleontologiji sta z rivalom med vojnami kosti sicer skokovito povečala poznavanje dinozavrov, vendar sta v svoji naglici storila tudi številne napake, ki so jih morale razrešiti nove generacije paleontologov.{{sfnp|Jaffe|2000|p=229}}
Po njem je poimenovanih več vrst plazilcev in dvoživk.{{sfn|Beolens|Watkins|Grayson|2011|p=58–59}} Več kot sto let je njegovo ime nosila tudi [[znanstvena revija]] ''Copeia'', ki jo izdaja Ameriško društvo ihtiologov in herpetologov, leta 2020 pa so ime spremenili v ''Ichthyology & Herpetology'' zaradi spreminjanja družbenega odnosa do rasističnih in mizoginih pogledov učenjakov njegovega časa.<ref>{{cite journal |first=Eli |last=Cahan |date=2020-07-02 |title=Amid protests against racism, scientists move to strip offensive names from journals, prizes, and more |journal=[[Science]] |doi=10.1126/science.abd6441 |s2cid=225546925}}</ref>
{{-}}
== Sklici ==
{{sklici|2}}
== Viri ==
*{{cite book|last1=Beolens|first1=Bo|last2=Watkins|first2=Michael|last3=Grayson|first3=Michael|date=2011|title=The Eponym Dictionary of Reptiles|publisher=Johns Hopkins University Press|page= xiii + 296|isbn=978-1-4214-0135-5}}.
* {{cite book |last=Colbert |first=Edwin |year=1984 |title=The Great Dinosaur Hunters and Their Discoveries |publisher=Courier Dover Publications |isbn=978-0-486-24701-4}}
* {{cite book |last=Davidson |first=Jane |year=1997 |title=The Bone Sharp: The Life of Edward Drinker Cope |publisher=Academy of Natural Sciences |isbn=978-0-910006-53-8}}
* {{cite book |last=Gallagher |first=William B. |year=1997 |title=When Dinosaurs Roamed New Jersey |url=https://archive.org/details/whendinosaursroa00gall |url-access=registration |location=New Brunswick |publisher=Rutgers University Press |isbn=978-0-8135-2349-1}}
* {{cite book |last=Jaffe |first=Mark |title=The Gilded Dinosaur: The Fossil War Between E. D. Cope and O. C. Marsh and the Rise of American Science |publisher=Crown Publishing Group |location=New York |year=2000 |isbn=978-0-517-70760-9 |url=https://archive.org/details/gildeddinosaur00mark}}
* {{cite book |author=Lanham |first=Url |year=1973 |title=The Bone Hunters |publisher=Columbia University Press |location=New York and London |isbn=978-0-231-03152-3 |url=https://archive.org/details/bonehunters00urll}}
* {{cite book |last=Osborn |first=Henry F. |orig-year=1931 |year=1978 |title=Cope: Master Naturalist: Life and Letters of Edward Drinker Cope, With a Bibliography of His Writings |publisher=Ayer Company Publishing |location=Manchester, New Hampshire |isbn=978-0-405-10735-1|url=https://searchworks.stanford.edu/view/1150059}}
* {{cite book |last1=Scharf |first1=John T. |last2=Westcott |first2=Thompson |year=1884 |title=History of Philadelphia, 1609–1884 |volume=3 |url=https://books.google.com/books?id=w0sOAAAAIAAJ |publisher=L. H. Everts & Company |page=972}}
* {{cite book |last=Thomson |first=Keith S. |year=2008 |title=The Legacy of the Mastodon: The Golden Age of Fossils in America |publisher=Yale University Press |isbn=978-0-300-11704-2}}
* {{cite book |last=Wilford |first=John Noble |year=1985 |title=The Riddle of the Dinosaur |location=New York |publisher=Knopf Publishing |isbn=0-394-74392-X |url-access=registration |url=https://archive.org/details/riddleofdinosaur0000wilf}}
== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
* {{Internet Archive author |sname=Edward Drinker Cope}}
* [https://www.biodiversitylibrary.org/creator/1437 Edward Drinker Cope] – avtorjeva dela v ''Biodiversity Heritage Library''
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Cope, Edward Drinker}}
[[Kategorija:Ameriški paleontologi]]
[[Kategorija:Ameriški zoologi]]
[[Kategorija:Ihtiologi]]
[[Kategorija:Herpetologi]]
[[Kategorija:Predavatelji na Univerzi Pensilvanije]]
[[Kategorija:Člani Nacionalne akademije znanosti Združenih držav Amerike]]
eqcyizzhjhk82c4abpey0nela5k77xg
6739564
6739496
2026-08-19T20:14:23Z
Yerpo
8417
pp predloge
6739564
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Znanstvenik
| workplaces = {{Plainlist|
* [[Geološki zavod Združenih držav Amerike]]
* [[Kolidž Haverford]]
* [[Univerza Pensilvanije]]
}}
| education = [[Univerza Pensilvanije]]
| fields = [[paleontologija]], [[zoologija]]
| awards = [[Bigsbyjeva medalja]] <small>(1879)</small>
| known_for = [[vojne kosti]]
| spouse = {{Marriage|Annie Pim|1865}}
| children = Julia Biddle Cope
| signature = Signature of Edward Drinker Cope (1840–1897).png
}}
'''Edward Drinker Cope''', [[Američani|ameriški]] [[zoolog]], [[paleontolog]] in [[akademik]], * [[28. julij]] [[1840]], [[Philadelphia, Pensilvanija]], [[Združene države Amerike]], † [[12. april]] [[1897]], Philadelphia.
Že v zgodnji mladosti je bil strasten naravoslovec in je pri devetnajstih letih objavil svoj prvi znanstveni članek. Akademska kariera ga ni pretirano zanimala, namesto tega je vso energijo usmeril v terensko delo. V 1870. in 1880. letih je izvajal redne raziskovalne odprave na zahod države, pogosto v sodelovanju z [[Geološki zavod Združenih držav Amerike|Geološkim zavodom]]. Njegov spor z [[Othniel Charles Marsh|Othnielom Charlesom Marshem]] je sprožil obdobje intenzivnega rivalstva pri iskanju [[fosil]]ov, zdaj znanega kot »[[vojne kosti]]«. Cope je konec 1880. let zašel v finančne težave, zaradi česar je bil prisiljen prodati večino svoje zbirke, proti koncu življenja pa je spet plodovito raziskoval.
Čeprav je z raziskavami skoraj bankrotiral, je bistveno prispeval k ameriški paleontologiji. Objavil je približno 1400 člankov o svojih odkritjih, pri čemer pa je bil včasih deležen kritik zaradi površnosti. Odkril, opisal in poimenoval je več kot tisoč vrst vretenčarjev, med njimi več sto vrst [[ribe|rib]] in na ducate [[dinozavri|dinozavrov]].
== Življenje in delo ==
=== Zgodnje življenje ===
[[slika:EdwardDrinkerCope handwriting1847.png|thumb|left|Stran iz Copeovega dnevnika z izleta v Boston za 7. rojstni dan]]
Rodil se je v premožni [[kvekerji|kvekerski]] družini kot najstarejši sin Alfreda in Hanne Cope na posestvu Fairfield, ki je zdaj znotraj meja mesta Philadelphia.{{sfn|Davidson|1997|p=7}}{{sfn|Colbert|1984|p=70}} Nekaj let kasneje je njegova mati umrla, tako da ga je vzgajala mačeha Rebecca Biddle.{{sfn|Scharf|Westcott|1884|p=2216}} Alfred je želel dati sinu tako kakovostno izobrazbo kot jo je imel on sam, zato sta starša njega in njegovega mlajšega polbrata že zgodaj začela učiti brati in pisati ter hoditi z njima na ekskurzije po [[Nova Anglija|Novi Angliji]]. Že takrat je pokazal zanimanje za živali in nadarjenost za risanje. {{sfn|Davidson|1997|p=9}}
Pri devetih je šel Edward v šolo in pri dvanajstih v prestižen kvekerski internat.{{sfn|Osborn|1978|p=40}}{{sfn|Davidson|1997|p=9}} Biografinja ga je na podlagi njegovih pisem očetu označila za »nekoliko razvajenega pamža« in v šoli se ni odlikoval, kar je verjetno botrovalo njegovi pogosto nečitljivi pisavi v kasnejšem obdobju.{{sfn|Davidson|1997|p=11–12}} Leta 1855 se je začel bolj zanimati za biologijo in je pogosto obiskoval Akademijo naravoslovja v Philadelphii.{{sfn|Davidson|1997|p=15}} Oče je želel, da bi postal posestnik in udobno živel od prihodkov kmetije, zato ga je vzel iz šole, Edwarda pa to ni zanimalo in je hrepenel po karieri poklicnega naravoslovca.{{sfn|Osborn|1978|p=100}}
Med delom na kmetijah se je dalje šolal sam. Leta 1858 se je zaposlil na Akademiji za naravoslovje, kjer je urejal klasifikacijo vzorcev in jih katalogiziral, januarja 1859 pa je objavil prvo serijo rezultatov raziskav. Kljub temu, da je oče nasprotoval njegovi zamisli postati znanstvenik, mu je plačal tutorja francoščine in angleščine.{{sfn|Davidson|1997|p=17}} Da bi ga spodbudil postati posestnik mu je kupil kmetijo, Edward pa jo je dal v najem in si s tem dodatno financiral raziskave.{{sfn|Lanham|1973|p=64}} Naposled se je oče vdal in Cope je vpisal študij na [[Univerza Pensilvanije|Univerzi Pensilvanije]],{{sfn|Davidson|1997|p=20}} kjer ga je učil [[primerjalna anatomija|primerjalno anatomijo]] znameniti [[Joseph Leidy]].{{sfn|Osborn|1978|p=80}} V tem času je katalogiziral [[herpetologija|herpetološko]] zbirko Akademije za naravoslovje, kjer je bil po Leidyjevem posredovanju sprejet za člana.{{sfn|Davidson|1997|p=21}} V naslednjih letih je objavljal v glavnem na področju herpetologije.<ref name="Gill87">{{cite journal |doi=10.1086/276725 |last=Gill |first=Theodore |date=October 1987 |title=Edward Drinker Cope, Naturalist-A Chapter in the History of Science |journal=The American Naturalist |volume=31 |issue=370 |pages=831–886 |doi-access=free}}</ref> Poleg Akademije za naravoslovje je postal tudi član [[Ameriško filozofsko društvo|Ameriškega filozofskega društva]], kar mu je omogočilo objavljanje.{{sfn|Davidson|1997|p=22}}
=== Potovanja po Evropi ===
V letih 1863–1864, v času [[ameriška državljanska vojna|ameriške državljanske vojne]], je potoval po Evropi in obiskoval prirodoslovne ustanove, s čimer se je izognil vpoklicu.{{sfn|Davidson|1997|p=26–27}} Spoznal je nekaj najeminentnejših evropskih prirodoslovcev tega časa, verjetno po zaslugi priporočilnih pisem Leidyja in [[Spencer Baird|Spencerja Bairda]].{{sfn|Davidson|1997|p=29}} V tem obdobju je imel ljubezensko afero z neznano žensko, ki se je končala z razhodom, ki ga je slabo prenesel, pa tudi sicer naj bi trpel za blago [[Velika depresivna motnja|depresijo]] in se je v pismih pogosto pritoževal nad zdolgočasenostjo.{{sfn|Davidson|1997|p=29–30}}
Pozimi 1863, med obiskom [[Humboldtova univerza v Berlinu|berlinske univerze]], je spoznal tudi Othniela Charlesa Marsha. Vzpostavila sta sprva prijateljski odnos in tudi v naslednjih letih ostala v pisemskih stikih ter si izmenjevala rokopise, fosile in fotografije.{{sfn|Jaffe|2000|p=11}} Po vrnitvi v domovino je uničil velik del zapiskov in pisem.{{sfn|Lanham|1973|p=67}}
=== Družina in zgodnja kariera ===
Po vrnitvi mu je družina uredila položaj predavatelja na kvekerski visoki šoli [[Kolidž Haverford]], ki so jo finančno podpirali.{{sfn|Jaffe|2000|p=48}} Razmišljati je začel o poroki s kvekerko Annie Pim, pri čemer pa ga je bolj kot romantično zanimala kot gospodinja. Oče je odobraval zvezo in par se je poročil julija 1865.{{sfn|Jaffe|2000|p=48}}{{sfn|Osborn|1978|p=142}} Naslednje leto se jima je rodila edinka, Julia Biddle Cope.{{sfn|Osborn|1978|p=143}} V domovini je začel spet intenzivno raziskovati in je že leta 1864 objavil opise več vrst rib, kita ter tudi prvi paleontološki članek, opis fosila izumrle dvoživke ''Amphibamus grandiceps''.<ref name="Gill87"/>
[[slika:Laelaps-cope.jpg|thumb|Ilustracija Copeovega članka o fosilnih najdbah iz kamnoloma laporja pri Haddonfieldu (1867) z rekonstrukcijami več dinozavrov, vključno z napačno rekonstrukcijo elazmozavra (v ospredju levo) z glavo na konici repa]]
V naslednjih letih je šel na več raziskovalnih odprav na zahod celine in ugotovil, da ga poučevanje sicer veseli, a da ga odvrača od raziskovanja.{{sfn|Osborn|1978|p=143}}{{sfn|Davidson|1997|p=31}} Odstopil je kot predavatelj na Haverfordu in se z družino preselil v [[Haddonfield, New Jersey|Haddonfield]], tudi zato, da bi bil bližje najdiščem na zahodu New Yerseyju. Oče je v tem obdobju popustil in si ga ni več prizadeval usmeriti v kmetovanje.{{sfn|Osborn|1978|p=144–145}} Z nahajališč [[lapor]]ja pri Haddonfieldu, ki jih je redno obiskoval, je opisal več fosilov, med njimi vrsto [[elazmozaver|elazmozavra]]. Na eni od teh odprav se mu je pridružil tudi Marsh.{{sfn|Osborn|1978|p=157–158}} 1870. leta so bila zlata leta Copeove kariere z najpomembnejšimi odkritji in vrsto publikacij, tako je samo v obdobju 1879 do 1880 objavil 76 člankov.{{sfn|Davidson|1997|p=43}} Jeseni 1871 je odšel še bolj zahodno, proti fosilnim poljem [[Kansas]]a. Tam je zaradi zahtevnih puščavskih pogojev in preobremenjenosti z delom, ki si ga je nalagal, leta 1872 klecnil od izčrpanosti.{{sfn|Jaffe|2000|p=583}} Kljub temu je vzdrževal tempo raziskovanja poleti in popisovanja svojih najdb pozimi do leta 1879.{{sfn|Osborn|1978|p=168}} Vendar je v naglici storil mnogo napak pri interpretaciji, zato so bila številna njegova [[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstvena imena]] kasneje razveljavljena. Marsh je po drugi strani objavljal mnogo manj, a bolj jedrnato in v prestižnejših revijah, zato je njegov ugled rasel hitreje.{{sfn|Osborn|1978|p=216}}
Leta 1874 je kot član Wheelerjeve odprave, ene od velikih geoloških odprav ameriške vlade proti zahodu, potoval skozi [[Nova Mehika|Novo Mehiko]], kjer je odkril pečine s formacijami, obsegajočimi na milijone let.{{sfn|Osborn|1978|p=200}} Območja Leidy in Marsh še nista poznala, položaj, čeprav neplačan, pa mu je omogočal tudi preskrbo iz vojaških zalog in objavljanje odkritij brez stroškov.{{sfn|Jaffe|2000|p=63}}
Konec naslednjega leta mu je umrl oče.<ref name="Gill87"/> Kljub bogati zapuščini je to za Copea predstavljalo udarec, saj je izgubil glavnega podpornika in zaupnika. Leto je posvetil popisovanju odkritij iz preteklih terenskih sezon, njegova najpomembnejša objava tega časa je bila knjiga ''The Vertebrata of the Cretaceous Formations of the West''.{{sfn|Osborn|1978|p=217}} Novo premoženje mu je omogočilo najetje ekip iskalcev fosilov, hkrati se je preusmeril na kopenske plazilce.{{sfn|Osborn|1978|p=218}} Kupil je par hiš v Philadelphii in se v eno preselil z družino, drugo pa je uredil kot muzej za hrambo svoje rastoče zbirke fosilov.{{sfn|Osborn|1978|p=168}} Avgusta 1878 je znova obiskal Evropo, kjer so ga toplo sprejeli.{{sfn|Osborn|1978|p=243}}
=== Vojne kosti ===
{{glavni|Vojne kosti}}
[[slika:Edward Cope with Camarasaurus.jpg|thumb|left|Cope v svoji delovni sobi z vretencem dinozavra vrste ''Camarasaurus supremus'']]
Copeov odnos z Marshem se je že konec 1860. let poslabšal in se sčasoma sprevrgel v intenzivno rivalstvo, danes znano kot »vojne kosti« ({{jezik-en|Bone Wars}}). Kamen spotike je bilo Copeovo najdišče pri Haddonfieldu, kjer se je Marsh z lastnikom zemljišča za Copeovim hrbtom dogovoril o pridobivanju fosilov.{{sfn|Gallagher|1997|p=35}} Ko je preučeval Copeovo odkritje popolnega okostja [[elazmozaver|elazmozavra]], je pripomnil, da je Cope v svoji rekonstrukciji postavil glavo kjer je imela žival konico repa. To je slednjega razburilo in moža sta se nekaj časa prerekala. Za mnenje sta zaprosila Leidyja, ki je dal prav Marshu, Cope pa je osramočen poskušal prikriti napako.{{sfn|Jaffe|2000|p=15}} Po spletu okoliščin pa so zanjo izvedeli še ostali kolegi v Ameriškem filozofskem društvu, kar je vodilo v hude zamere in do leta 1873 do odkrite sovražnosti med rivaloma.{{sfn|Thomson|2008|p=229}}
Leta 1877 je rivalstvo poglobil učitelj [[Arthur Lakes]] iz Kolorada, ki je odkril najdišče velikih kosti pri kraju [[Golden, Kolorado|Golden]].{{sfn|Lanham|1973|p=170–171}} Primerke je poslal obema, a je Marsh prehitel Copea s prvo objavo. Ta je bil užaljen, ko je izvedel, da je Marsh plačal odkritelju naj vse dodatne najdbe pošlje njemu in izloči Copea. Medtem je Cope dobival najdbe od šolskega predstojnika O.W. Lucasa iz [[Cañon City, Colorado|Cañon Cityja]], ki so vključevale ostanke še večjih živali kot z najdišča pri kraju Golden.{{sfn|Lanham|1973|p=172}}
Rivala sta v naslednjih letih aktivno poskušala sabotirati prizadevanja drug drugega za pridobivanje fosilov od najetih iskalcev na bogatih nahajališčih na zahodu celine.{{sfn|Jaffe|2000|p=106}} Oba sta zato ljubosumno varovala podatke o lokacijah najdb.{{sfn|Osborn|1978|p=579}} Copea je ob vrnitvi s turneje po Evropi leta 1878 čakalo veliko število fosilov, ki jih je poslal Lucas, med njimi [[kamarazaver]], ki se je izkazal za eno najvpadljivejših rekonstrukcij dinozavrov tega časa.{{sfn|Davidson|1997|p=42}} Leta 1879 je Cope v iskanju fosilov potoval skozi [[Salt Lake City]], [[San Francisco]] in severno do [[Oregona]].{{sfn|Osborn|1978|p=269}} Tega leta je Marshu uspelo dobiti položaj glavnega paleontologa pri Geološkem zavodu, novoustanovljenem predhodniku [[Geološki zavod Združenih držav Amerike|Geološkega zavoda Združenih držav Amerike]], s čimer je izrinil Copea.{{sfn|Jaffe|2000|p=206–213}}{{sfn|Wilford|1985|pp=126–127}}
=== Kasnejša leta in smrt ===
1880. leta so bila zanj katastrofalna.{{sfn|Lanham|1973|p=231}} Njegov rival Marsh si je izboril ugoden položaj pri Geološkem zavodu in je lahko kot predavatelj na ugledni univerzi brez ovir objavljal, Cope pa je izgubil državno financiranje in je zapravljal denar kot sozaložnik revije ''American Naturalist''. Zato je investiral v rudnike. Njegovi rudniki [[srebro|srebra]] v Novi Mehiki so bili sprva dobičkonosni, do leta 1886 pa so jih izčrpali in Cope se je moral znebiti zdaj ničvrednih delnic.{{sfn|Lanham|1973|p=233–238}} Tega leta je dobil položaj predavatelja na Univerzi Pensilvanije,<ref name="Gill87"/> ni pa mu uspelo dobiti službe v kakem večjem prirodoslovnem muzeju. Še je raziskoval na zahodu, a je moral zaradi finančnih težav opustiti tekmo z Marshem, tako da je nehal plačevati iskalce fosilov in prodal velik del svoje zbirke. Kljub temu je v tem obdobju objavil po 40 do 75 člankov na leto.{{sfn|Lanham|1973|p=242–243}}
Spor z Marshem in njegovim zaveznikom, direktorjem Geološkega zavoda [[John Powell|Johnom Powellom]], je leta 1890 publiciral z vrsto člankov v časopisu ''[[New York Herald]]'', v katerem je napadel rivala.{{sfn|Osborn|1978|p=403}} Več let je namreč v svojem dnevniku skrbno popisoval napake in nečednosti obeh, zbiral je tudi pritožbe Marshevih najetih pomočnikov, ki so se pogosto pritoževali nad skopuštvom slednjega.{{sfn|Wilford|1985|p=128–129}}{{sfn|Osborn|1978|p=505}} Spor, dotlej omejen na strokovne publikacije, je takrat pritegnil pozornost najširše javnosti.{{sfn|Jaffe|2000|p=320–330}} To je izkoristil član Kongresa [[Hilary A. Herbert]], ki je nasprotoval »potratnemu« zapravljanju za znanost, in dosegel znatno zmanjšanje sredstev za zavod. Spor je škodil tudi Powellu, zaradi česar je Marsh izgubil svoj položaj.{{sfn|Jaffe|2000|p=338–344}} Cope je svoje občutenje situacije ponazoril s poimenovanjem vrste izumrlega sesalca ''Anisonchus cophater''.{{sfn|Osborn|1978|p=583}}
Finančno stanje se mu je izboljšalo leta 1889, ko je nasledil Leidyja na položaju profesorja zoologije na Univerzi Pensilvanije.{{sfn|Jaffe|2000|pp=349}} To mu je omogočilo objavo dveh obsežnih herpetoloških monografij, ''Batrachians of North America'' in ''The Crocodilians Lizards and Snakes of North America''.{{sfn|Jaffe|2000|p=350}} Leta 1894 je odšel na svojo zadnjo odpravo na zahod, fosile je iskal širom Južne Dakote, Teksasa in Oklahome.{{sfn|Lanham|1973|p=268}} Tega leta se mu je poročila hčer in se z možem preselila preselila v Haverford, kamor je odšla tudi Copeova žena Annie, saj se je njun odnos ohladil in sta se praktično razšla.{{sfn|Jaffe|2000|pp=355–357}} Naslednje leto je prodal večino svojih zbirk fosilnih sesalcev,{{sfn|Jaffe|2000|p=355}} kar mu je omogočilo znova najeti iskalce fosilov.{{sfn|Jaffe|2000|p=358}}
[[File:Edward Drinker Cope’s study in 1897.jpg|thumb|Copeova nametana delovna soba leta 1897, napolnjena z zapiski, kostmi, nagačenimi živalmi in vzorci v alkoholu]]
Leta 1896 je zbolel na prebavilih, kar je pripisal [[okužba sečil|okužbi sečil]].{{sfn|Jaffe|2000|p=359}} Prebival je v svojem muzeju v Philadelphii, obkrožen s fosili, kjer se je sam zdravil z [[morfin]]om, izvlečkom [[volčja češnja|volčje češnje]] ([[atropin]]om) ter [[formalin]]om, zanj pa sta izmenično skrbeli njegova univerzitetna tajnica Anna Brown in žena. Med kratkotrajnim izboljšanjem je šel iskat fosile v Virginio, a je tam znova zbolel in se že zelo slaboten vrnil domov.{{sfn|Lanham|1973|p=269}} Obiskovali so ga zaskrbljeni kolegi in prijatelji, on pa si ni pustil pomagati in jim je ves vročičen razlagal o najdbah. Umrl je 12. aprila 1897.{{sfn|Jaffe|2000|p=361}}
Svoje telo je v oporoki zapustil za raziskave. S smrtjo je zadnjič izzval rivala, saj je naročil, naj mu izmerijo prostornino možganov, ki je takrat veljala za objektivno merilo [[inteligentnost]]i, v upanju, da bo večja od Marsheve. Ta izziva ni sprejel.<ref>{{cite video |people=Dodson, Peter; Bakker, Robert (intervjuvanca) |title=The Dinosaurs! Epizoda 1: "The Monsters Emerge" |medium=TV-serija |publisher=PBS Video, [[WHYY-TV]] |date=1992}}</ref> Pravi vzrok Copeove smrti ni znan;{{sfn|Jaffe|2000|p=361}} mnogi so verjeli, da je umrl za [[sifilis]]om, ker je imel med svojimi potovanji več ljubezenskih afer, toda kasnejša preiskava njegovega skeleta ni odkrila sledi bolezni.{{sfn|Davidson|1997|p=161}}
== Zapuščina ==
[[File:Joda canidae cope1884.jpg|thumb|Pola ilustracij iz knjige ''The Vertebrata of the Tertiary Formations of the Far West'' s fosilnimi lobanjami [[Psi (družina)|psov]] iz Oregona]]
Tekom svoje kariere je objavil več kot 1400 znanstvenih člankov,{{sfn|Jaffe|2000|p=382}} njegovo glavno delo pa so monografije ''On the Origin of Genera'' (1867), ''The Vertebrata of the Tertiary Formations of the West'' (1884) in »Essays in Evolution«. Odkril je 56 novih vrst dinozavrov.{{sfn|Colbert|1984|p=93}} Zdaj je znan predvsem kot herpetolog in paleontolog, nezanemarljiv del njegovega opusa, sploh v zgodnjih letih, pa je posvečen tudi [[ribe|ribam]] oziroma [[Ihtiologija|ihtiologiji]].<ref name="Hilton14">{{cite journal |last1=Hilton |first1=Eric J. |last2=Mitchell |first2=Joseph C. |last3=Smith |first3=David G. |title=Edward Drinker Cope (1840–1897): Naturalist, Namesake, Icon |journal=Copeia |volume=2014 |issue=4 |date=2014-12-30 |issn=0045-8511 |doi=10.1643/OT-14-172 |pages=747–761}}</ref> Od teoretskih prispevkov je pomembnejša še teorija o izvoru sesalskih [[kočnik]]ov,<ref>{{cite journal|last=MacCord|first=Kate|year=2019|title=The impacts of assumptions on theories of tooth development and evolution at the turn of the nineteenth century|journal=History and Philosophy of the Life Sciences|volume=41|issue=1|page=12 |article-number=12|doi=10.1007/s40656-019-0245-2|pmid=30868283}}</ref> sicer pa je zagovarjal [[lamarkizem|lamarkistične]] poglede na spreminanje oblik živih bitij in je zavračal [[darvinizem]].<ref name="Hilton14"/>
Kljub naglici pri objavljanju, zaradi katere je storil več napak, je priznan kot pionir herpetologije, ki jo je povzdignil v resno vedo.<ref name="Hilton14"/> Tudi v paleontologiji sta z rivalom med vojnami kosti sicer skokovito povečala poznavanje dinozavrov, vendar sta v svoji naglici storila tudi številne napake, ki so jih morale razrešiti nove generacije paleontologov.{{sfn|Jaffe|2000|p=229}}
Po njem je poimenovanih več vrst plazilcev in dvoživk.{{sfn|Beolens|Watkins|Grayson|2011|p=58–59}} Več kot sto let je njegovo ime nosila tudi [[znanstvena revija]] ''Copeia'', ki jo izdaja Ameriško društvo ihtiologov in herpetologov, leta 2020 pa so ime spremenili v ''Ichthyology & Herpetology'' zaradi spreminjanja družbenega odnosa do rasističnih in mizoginih pogledov učenjakov njegovega časa.<ref>{{cite journal |first=Eli |last=Cahan |date=2020-07-02 |title=Amid protests against racism, scientists move to strip offensive names from journals, prizes, and more |journal=[[Science]] |doi=10.1126/science.abd6441 |s2cid=225546925}}</ref>
{{-}}
== Sklici ==
{{sklici|2}}
== Viri ==
*{{navedi knjigo|last1=Beolens|first1=Bo|last2=Watkins|first2=Michael|last3=Grayson|first3=Michael|date=2011|title=The Eponym Dictionary of Reptiles|publisher=Johns Hopkins University Press|page= xiii + 296|isbn=978-1-4214-0135-5}}.
* {{navedi knjigo |last=Colbert |first=Edwin |year=1984 |title=The Great Dinosaur Hunters and Their Discoveries |publisher=Courier Dover Publications |isbn=978-0-486-24701-4}}
* {{navedi knjigo |last=Davidson |first=Jane |year=1997 |title=The Bone Sharp: The Life of Edward Drinker Cope |publisher=Academy of Natural Sciences |isbn=978-0-910006-53-8}}
* {{navedi knjigo |last=Gallagher |first=William B. |year=1997 |title=When Dinosaurs Roamed New Jersey |url=https://archive.org/details/whendinosaursroa00gall |url-access=registration |location=New Brunswick |publisher=Rutgers University Press |isbn=978-0-8135-2349-1}}
* {{navedi knjigo |last=Jaffe |first=Mark |title=The Gilded Dinosaur: The Fossil War Between E. D. Cope and O. C. Marsh and the Rise of American Science |publisher=Crown Publishing Group |location=New York |year=2000 |isbn=978-0-517-70760-9 |url=https://archive.org/details/gildeddinosaur00mark}}
* {{navedi knjigo |author=Lanham |first=Url |year=1973 |title=The Bone Hunters |publisher=Columbia University Press |location=New York and London |isbn=978-0-231-03152-3 |url=https://archive.org/details/bonehunters00urll}}
* {{navedi knjigo |last=Osborn |first=Henry F. |orig-year=1931 |year=1978 |title=Cope: Master Naturalist: Life and Letters of Edward Drinker Cope, With a Bibliography of His Writings |publisher=Ayer Company Publishing |location=Manchester, New Hampshire |isbn=978-0-405-10735-1|url=https://searchworks.stanford.edu/view/1150059}}
* {{navedi knjigo |last1=Scharf |first1=John T. |last2=Westcott |first2=Thompson |year=1884 |title=History of Philadelphia, 1609–1884 |volume=3 |url=https://books.google.com/books?id=w0sOAAAAIAAJ |publisher=L. H. Everts & Company |page=972}}
* {{navedi knjigo |last=Thomson |first=Keith S. |year=2008 |title=The Legacy of the Mastodon: The Golden Age of Fossils in America |publisher=Yale University Press |isbn=978-0-300-11704-2}}
* {{navedi knjigo |last=Wilford |first=John Noble |year=1985 |title=The Riddle of the Dinosaur |location=New York |publisher=Knopf Publishing |isbn=0-394-74392-X |url-access=registration |url=https://archive.org/details/riddleofdinosaur0000wilf}}
== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
* {{Internet Archive author |sname=Edward Drinker Cope}}
* [https://www.biodiversitylibrary.org/creator/1437 Edward Drinker Cope] – avtorjeva dela v ''Biodiversity Heritage Library''
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Cope, Edward Drinker}}
[[Kategorija:Ameriški paleontologi]]
[[Kategorija:Ameriški zoologi]]
[[Kategorija:Ihtiologi]]
[[Kategorija:Herpetologi]]
[[Kategorija:Predavatelji na Univerzi Pensilvanije]]
[[Kategorija:Člani Nacionalne akademije znanosti Združenih držav Amerike]]
btux4shn2qfekdm8q37juvp85ws1dnl
Mauna Loa
0
606521
6739600
6736513
2026-08-19T23:26:10Z
InternetArchiveBot
196606
Rescuing 10 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
6739600
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox mountain
| name = Mauna Loa
| image = Mauna Loa Volcano.jpg
| image_caption = Mauna Loa, kot je vidna iz zraka.<br />V ozadju je viden [[Hualālai]].
| image_size = 300px
| elevation_m = 4169
| elevation_ref = <ref name=usgs/>
| prominence_m = 2158
| prominence_ref = <ref name="peakbagger">{{cite peakbagger|pid=11915|title=Mauna Loa, Hawaii|access-date=December 12, 2012}}</ref>
| listing = {{unbulleted list
| Najvišji večji vrhovi ZDA 66.
| Najvidnejši vrhovi ZDA 38.
| Najvišji večji vrhovi Havajev 2.}}
| location = Havaji, ZDA
| range = [[Havajsko otočje]]
| map = Hawaii
| map_caption = Lega Mauna Loe na Havajih
| coordinates = {{coord|19|28|46|N|155|36|10|W|type:mountain_region:US-HI_scale:100000|format=dms|display=inline,title}}
| coordinates_ref =
| topo = United States Geological Survey (USGS) Mauna Loa
| type = [[ščitasti vulkan]]
| age = 700.000–1 million<ref name=usgs />
| volcanic_zone = [[Havajsko-cesarska veriga]]
| last_eruption = 27. november – 13. december 2022
| first_ascent = Antični časi
| easiest_route = Ainapo Trail
}}
'''Mauna Loa''' ({{IPAc-en|ˌ|m|ɔː|n|ə|_|ˈ|l|oʊ|.|ə|,_|ˌ|m|aʊ|n|ə|_|-}}, {{IPA|haw|ˈmɐwnə ˈlowə|Lang|link=yes}}; {{lit|dolga gora}}<ref name=usgs>{{navedi splet | url = https://www.usgs.gov/volcanoes/mauna-loa | title = Mauna Loa | work = USGS | access-date = 2023-12-19}}</ref>) je eden od petih vulkanov, ki tvorijo [[Havaji (otok)|otok Havaji]] v ameriški zvezni državi [[Havaji]] v [[Tihi ocean|Tihem oceanu]]. Mauna Loa je največji aktivni vulkan na Zemlji<ref name=usgs/> tako po masi kot po prostornini. Zgodovinsko je veljal za največji [[ognjenik|vulkan]] na Zemlji, dokler niso odkrili, da je podmorski masiv Tamu večji.<ref name="tamu" /> Mauna Loa je [[ščitasti vulkan]] z relativno položnimi pobočji in prostornino, ocenjeno na 75.000 km<sup>3</sup>,<ref>{{cite conference | last= Kaye|first = G.D. | title = Using GIS to estimate the total volume of Mauna Loa Volcano, Hawaii | url= http://gsa.confex.com/gsa/2002CD/finalprogram/abstract_34712.htm | work = 98th Annual Meeting | conference = Geological Society of America | date= 2002-05-14 | access-date = August 5, 2007 | archive-url = https://web.archive.org/web/20090125194545/http://gsa.confex.com/gsa/2002CD/finalprogram/abstract_34712.htm | archive-date = 2009-01-25 }}</ref> čeprav je njegov vrh približno 38 m nižji od vrha sosednje [[Mauna Kea|Maune Kee]].<ref name=maunakea>{{navedi splet | title = Mauna Kea | url= http://www.ngs.noaa.gov/cgi-bin/ds_mark.prl?PidBox=TU2314 | work = NGS Station Datasheet | publisher = United States National Geodetic Survey | date = 2022-11-28}}</ref> Izbruhi lave iz Mauna Loe so revni s [[silicijev dioksid|silicijevim dioksidom]] in zelo tekoči ter običajno niso eksplozivni.
Starodavni Havajci so prispeli na otok in v ekosistem prinesli različne spremembe. Lov je povzročil izumrtje nekaterih vrst ptic, starodavni Havajci pa so vnesli tudi različne rastlinske in živalske vrste, kar je spremenilo stopnjo erozije zemlje. Številna verska in tradicionalna prepričanja so ljudi povezovala z vulkani. Mauna Loa, največji od petih vulkanov, je bil zelo občudovan. Čeprav še danes obstajajo številne zgodbe in ljudske pripovedke o bogovih in boginjah, kot je [[Pele (boginja)|Pele]], so to med domačini Havajcev manj prakticirali.
Mauna Loa verjetno bruha že vsaj 700.000 let in se je morda dvignila nad morsko gladino pred približno 400.000 leti. Nekatere datirane kamnine so stare 470.000 let.<ref name="Jicha2012">{{cite journal | last1 = Jicha | first1 = B.R. | last2 = Rhodes | first2 = J.M. | last3 = Singer | first3 = B.S. | last4 = Garcia | first4 = M.O. | title = 40Ar/39Ar geochronology of submarine Mauna Loa volcano, Hawaii | journal = Journal of Geophysical Research: Solid Earth | year= 2012 | volume = 117 | issue = B9 | doi = 10.1029/2012JB009373 | doi-access = free}}</ref> Magma vulkana prihaja iz [[Havajska vroča točka|Havajske vroče točke]], ki je bila odgovorna za nastanek havajske otoške verige v desetih milijonih let. Počasno premikanje [[Pacifiška plošča|Pacifiške plošče]] bo Mauna Loo v 500.000 do milijonu let odneslo stran od vroče točke, ko bo izumrla.
Najnovejši izbruh Mauna Loe se je začel 27. novembra 2022 in končal 13. decembra istega leta. To je bil prvi izbruh po letu 1984.<ref name="hvo-loa-2022">{{navedi splet | title = HAWAIIAN VOLCANO OBSERVATORY VOLCANO OBSERVATORY NOTICE FOR AVIATION Monday, November 28, 2022, 09:45 UTC {{!}} USGS Hazard Notification System (HANS) for Volcanoes | url = https://volcanoes.usgs.gov/hans2/view/notice/DOI-USGS-HVO-2022-11-28T01:28:44-08:00 | date= 2022-11-27 | access-date = 2022-11-28 | website = volcanoes.usgs.gov}}</ref><ref>{{navedi novice |title=Hawaii's Mauna Loa volcano erupts for first time in 38 years |language=en-US |newspaper=The Washington Post| url=https://www.washingtonpost.com/nation/2022/11/28/hawaii-volcano-mauna-loa-eruption/ |access-date=2022-11-29 |issn=0190-8286}}</ref> Noben nedavni izbruh vulkana ni povzročil smrtnih žrtev, vendar sta izbruha leta 1926 in 1950 uničila vasi, mesto Hilo pa je delno zgrajeno na tokovih lave iz poznega 19. stoletja.
Zaradi potencialnih nevarnosti, ki jih predstavlja za naseljena središča, je Mauna Loa del programa ''Desetletje vulkanov'', ki spodbuja študije najnevarnejših vulkanov na svetu. Mauna Loa intenzivno spremlja Havajski vulkanski observatorij od leta 1912. Opazovanja ozračja se izvajajo v observatoriju Mauna Loa, Sonca pa v Sončnem observatoriju Mauna Loa, ki sta v bližini vrha gore. [[Narodni park Havajski ognjeniki]] pokriva vrh in dele jugovzhodnega in jugozahodnega pobočja vulkana, vključuje pa tudi [[Kīlauea|Kīlaueo]], ločen vulkan.
Vulkan se še danes raziskuje in opazuje s pomočjo Thomasa A. Jaggarja, ustanovitelja Havajskega vulkanskega observatorija (HVO) leta 1912. S pomočjo vojakov Buffalo je bila leta 1915 zgrajena pot do vrha Mauna Loe. Številne ceste in poti, ki so se takrat uporabljale, se še danes uporabljajo, da bi raziskovalcem in znanstvenikom omogočile lažji dostop.<ref>{{navedi splet |title=Buffalo Soldiers - Hawaiʻi Volcanoes National Park (U.S. National Park Service) |url=https://www.nps.gov/havo/learn/historyculture/buffalo-soldiers.htm |access-date=2026-05-04 |website=www.nps.gov |language=en}}</ref>
== Geografija ==
=== Okolje ===
{{multiple image | direction = horizontal | align=left| width1 = 187 | width2 = 200 |image1=Mapmaunaloa.svg|caption1=Položaj Mauna Loe na otoku Havaji|image2=Island of Hawai'i - Landsat mosaic.jpg|caption2=Mozaik Landsat; nedavni tokovi lave so prikazani črno}}
Kot vsi havajski vulkani je tudi Mauna Loa nastala, ko se je pacifiška tektonska plošča premaknila čez havajsko vročo točko v Zemljinem spodnjem plašču.<ref name=usgs-map>{{navedi splet|title=Geologic Map of the State of Hawaiʻi|url=https://pubs.usgs.gov/of/2007/1089/Hawaii_expl_pamphlet.pdf|work=Open-File Report 2007–1089|publisher=United States Geological Survey|access-date=December 9, 2012|pages=50–51|year=2007|author1=David R. Sherrod |author2=John M. Sinton |author3=Sarah E. Watkins |author4=Kelly M. Brunt |name-list-style=amp}}</ref> Vulkani na otoku Havaji so najnovejši dokaz tega procesa, ki je v več kot 70 milijonih let ustvaril 6000 km dolgo [[Havajsko-cesarska veriga|Havajsko-cesarsko podvodno verigo]].<ref name="Watson">{{navedi splet|last=Watson|first=Jim|title=The long trail of the Hawaiian hotspot| url=https://pubs.usgs.gov/gip/dynamic/Hawaiian.html| publisher=United States Geological Survey|access-date=August 26, 2010|date=May 5, 1999}}</ref> Prevladujoče mnenje pravi, da je bila vroča točka večinoma stacionarna znotraj [[Zemljin plašč|Zemljinega plašča]], če ne celo celotno kenozojsko dobo.<ref name="Watson"/><ref>{{navedi splet|url=http://www.mantleplumes.org/Hawaii.html|title=The Emperor and Hawaiian Volcanic Chains: How well do they fit the plume hypothesis?|author1=Foulger, G.R |author2=Anderson, Don L.|publisher=MantlePlumes.org|date=March 11, 2006|access-date=April 1, 2009}}</ref> Havajski [[plaščni oblak]] je sicer dobro razumljen in obsežno preučen, vendar narava samih vročih točk ostaja precej enigmatična.<ref>{{navedi knjigo|year=1987 |title=Volcanism in Hawaii: papers to commemorate the 75th anniversary of the founding of the Hawaii Volcano Observatory |chapter=The Hawaiian-Emperor Volcanic Chain – Geological Evolution |publisher=United States Geological Survey |volume=1 |series=Professional Paper 1350 |chapter-url=https://pubs.usgs.gov/pp/1987/1350/pdf/chapters/pp1350_ch1.pdf |page=32 |author1=Clague, David A. |author2=Dalrymple, G. Brent}}</ref>
Mauna Loa je eden od petih subaerialnih{{efn|pojavljajo se na ali blizu Zemljine površine v nasprotju s podmorskim (pod morjem), subglacialnim (pod ledenikom) itd.}} vulkanov, ki sestavljajo otok Havaji.<ref>{{navedi knjigo |editor1-last=Juvik |editor1-first=Sonia P. |editor2-last=Juvik |editor2-first=James O. |title=Atlas of Hawaiʻi |date=1998 |publisher=University of Hawaiʻi Press |isbn=0-8248-2125-4 |page=44 |edition=3rd |quote=Hawaiʻi Island. Hawaiʻi consists of five coalescent, subaerial (above sea level) volcanoes...}}</ref> Najstarejši vulkan na otoku, [[Kohala (gora)|Kohala]], je star več kot milijon let,<ref>{{navedi splet |last1=Sherrod |first1=David R. |last2=Sinton |first2=James M. |last3=Watkins |first3=Sarah E. |last4=Brunt |first4=Kelly M. |title=Geologic Map of the State of Hawaiʻi |date=2007 |publisher=United States Geological Survey |location=Reston, Virginia |page=41 |url=https://pubs.usgs.gov/of/2007/1089/Hawaii_expl_pamphlet.pdf}}</ref> najmlajši, [[Kīlauea]], pa naj bi bil star med 210.000 in 280.000 let.<ref>{{navedi splet |title=Kīlauea: Geology and History |url=https://www.usgs.gov/volcanoes/kilauea/geology-and-history |website=U.S. Geological Survey |access-date=December 25, 2021}}</ref> Kamaʻehuakanaloa (prej Lōʻihi) na boku otoka je še mlajši, vendar še ni prebil površine Tihega oceana.<ref>{{navedi knjigo |author1=David A. Clague |author2=David R. Sherrod |editor1-last=Poland |editor1-first=Michael P. |editor2-last=Takahashi |editor2-first=T. Jane |editor3-last=Landowski |editor3-first=Claire M. |title=Characteristics of Hawaiian volcanoes, Professional Paper 1801 |date=2014 |publisher=U.S. Geological Survey |location=Reston, VA |chapter=Growth and degradation of Hawaiian volcanoes|page=104|url=https://pubs.usgs.gov/pp/1801/downloads/pp1801_Chap3_Clague.pdf}}</ref> Z 1 milijonom do 600.000 leti starosti<ref name="USGS-Mauna Loa history">{{navedi splet|title=Mauna Loa: Earth's Largest Volcano|url=https://www.usgs.gov/volcanoes/mauna-loa/geology-and-history|publisher=Hawaiian Volcano Observatory – United States Geological Service|access-date=January 29, 2022}}</ref> je Mauna Loa drugi najmlajši od petih vulkanov na otoku, s čimer je tretji najmlajši vulkan v Havajsko-cesarski verigi podvodnih gora, verigi ščitastih vulkanov in podvodnih gora, ki se razteza od Havajev do Kurilsko-kamčatskega jarka v Rusiji.<ref name="USGS Hotspots">{{navedi knjigo|url=https://pubs.usgs.gov/gip/dynamic/hotspots.html|title="Hotspots": Mantle thermal plumes|publisher=United States Geological Survey|edition=1.14|year=1996|isbn=978-0-16-048220-5|author1=W. J. Kious |author2=R. I. Tilling |name-list-style=amp |access-date=December 9, 2012}}</ref>
[[File:mauna loa from hilo bay.JPG|thumb|Mauna Loa iz zaliva Hilo, december 2017]]
Po vzorcu nastajanja havajskih vulkanov se je Mauna Loa začela kot podmorski vulkan, ki se je postopoma gradil s podvodnimi izbruhi alkalnega [[bazalt]]a, preden se je pred približno 400.000 leti pojavil iz morja skozi vrsto [[Surtseyski tip erupcije|surtseyjskih izbruhov]].<ref name=hov-evolution>{{navedi splet|title=Evolution of Hawaiian Volcanoes|url=https://www.usgs.gov/news/volcano-watch-evolution-hawaiian-volcanoes|publisher=Hawaiian Volcano Observatory – United States Geological Survey|access-date=January 29, 2022|date=March 26, 1998}}</ref> Od takrat je vulkan ostal aktiven, z zgodovino efuzivnih in eksplozivnih izbruhov, vključno s 34 izbruhi od prvega dobro dokumentiranega izbruha leta 1843.<ref name=usgs />
=== Struktura ===
{{multiple image
| align = right
| direction = vertical
| width = 300
| image1 = Mauna Loa Observatory.jpg
| caption1 = MVrh Mauna Loe, prekrit s 100 m izohipsami; njegove riftne cone so vidne iz zraka.
| image2 = Mokuaweoweo from the air.gif
| caption2 = Mokuʻāweoweo, vrhovna kaldera Mauna Loe, prekrita s snegom.
}}
Mauna Loa je največji aktivni vulkan na Zemlji in tretji največji vulkan na planetu za Pūhāhonujem ([[Gardner Pinnacles]]),<ref name=Garcia2020>{{Cite journal |last1=Garcia |first1=Michael O. |last2=Tree |first2=Jonathan P. |last3=Wessel |first3=Paul |last4=Smith |first4=John R. |date=2020-07-15 |title=Pūhāhonu: Earth's biggest and hottest shield volcano |journal=Earth and Planetary Science Letters |language=en |volume=542 |article-number=116296 |doi=10.1016/j.epsl.2020.116296 |issn=0012-821X|doi-access=free |bibcode=2020E&PSL.54216296G}}</ref> ki je prav tako v havajskem gorovju, in masivom Tamu.<ref name=tamu>{{cite magazine | magazine = National Geographic | title = New Giant Volcano Below Sea Is Largest in the World | url = http://news.nationalgeographic.com/news/2013/09/130905-tamu-massif-shatsky-rise-largest-volcano-oceanography-science/ | archive-url = https://web.archive.org/web/20130906013208/http://news.nationalgeographic.com/news/2013/09/130905-tamu-massif-shatsky-rise-largest-volcano-oceanography-science/ | archive-date = September 6, 2013 | author = Brian Clark Howard | date = September 5, 2013}}</ref><ref name="ngs">{{Cite journal | journal = Nature Geoscience | volume = 6 | issue = 11 | pages = 976–981 | title = An immense shield volcano within the Shatsky Rise oceanic plateau, northwest Pacific Ocean | last = Sager |first=William W. |author2=Zhang, Jinchang |author3=Korenaga, Jun |author4=Sano, Takashi |author5=Koppers, Anthony A. P. |author6=Widdowson, Mike |author7= Mahoney, John J. | date = September 6, 2013 |doi=10.1038/ngeo1934 | bibcode= 2013NatGe...6..976S}}</ref> Pokriva površino 5271 km<sup>2</sup> in se razteza v največjo širino 120 km. Sestavljen je iz približno 65.000 do 80.000 km<sup>3</sup> trdne kamnine,<ref name=nps-loa>{{navedi splet|title=Mauna Loa, Fiery Colossus of the Pacific|author1=G. Macdonald|author2=D. Hubbard|name-list-style=amp|orig-date=1951, 7th ed. revision December 1974|url=http://www.cr.nps.gov/history/online_books/hawaii-notes/vol4-2-7e.htm|publisher=National Park Service|access-date=December 9, 2012|date=March 24, 2006|archive-url=https://web.archive.org/web/20131020022158/http://www.cr.nps.gov/history/online_books/hawaii-notes/vol4-2-7e.htm|archive-date=October 20, 2013}}</ref> in predstavlja več kot polovico površine otoka Havaji. Združuje obsežne podmorske boke vulkana (5000 m do morskega dna) in 4170 m subaerialne višine, zato se Mauna Loa od vznožja do vrha dviga za 9170 m,<ref name=soest-loa>{{navedi splet|title=Mauna Loa Volcano|url=http://www.soest.hawaii.edu/GG/HCV/maunaloa.html|author1=Rubin, Ken |author2= Minicola, Rochelle|publisher=Hawaiian Volcano Observatory – United States Geological Survey|date=March 20, 2009|access-date=December 12, 2012}}</ref> kar je več kot 8848 m nadmorske višine [[Mount Everest]]a od morske gladine do vrha.<ref>{{navedi novice|title=Nepal in new bid to finally settle Mount Everest height|url=https://www.bbc.co.uk/news/science-environment-17191400|work=BBC News|access-date=December 10, 2012|author=Navin Singh Khadka|date=February 28, 2012}}</ref> Poleg tega je velik del gore neviden celo pod vodo: njena masa potisne skorjo pod njo za dodatnih 8 km, v obliki obrnjene gore,<ref name="gspp">{{cite journal|url=https://books.google.com/books?id=wRosAQAAIAAJ&pg=PA95|title=Subsidence of the Hawaiian Ridge|author=J.G. Moore|journal=Volcanism in Hawaii: Geological Survey Professional Paper| volume= 1350 |issue= 1|year=1987}}</ref> kar pomeni, da je skupna višina Mauna Loe od začetka njene eruptivne zgodovine približno 17.170 m.<ref>{{navedi splet|title=How High is Mauna Loa?|url=https://hvo.wr.usgs.gov/volcanowatch/archive/1998/98_08_20.html|publisher=Hawaiian Volcano Observatory – United States Geological Survey|access-date=February 5, 2013|date=August 20, 1998|archive-date=2017-03-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20170313114027/https://hvo.wr.usgs.gov/volcanowatch/archive/1998/98_08_20.html|url-status=dead}}</ref>
[[File:Mauna Loa summit in snow 2016.jpg|thumb|upright=1.36|left|Zasnežena kaldera Moku'aweoweo leta 2016]]
Mauna Loa je tipičen [[ščitasti vulkan]], ki ima obliko dolge, široke kupole, ki se razteza do oceanskega dna, katere pobočja so na najstrmejših mestih približno 12°, kar je posledica izjemno tekoče lave. Lave v ščitasti fazi, ki so zgradile ogromno glavno maso gore, so toleitski bazalti, podobni tistim iz Mauna Kee, ki so nastali z mešanjem primarne magme in subducirane oceanske skorje.<ref>{{cite journal|author=Claude Herzberg| title = Petrology and thermal structure of the Hawaiian plume from Mauna Kea volcano| journal = Nature| publisher = Nature Publishing Group| volume = 444| issue = 7119| pages = 605–09| date = November 30, 2006| pmid = 17136091| doi = 10.1038/nature05254 |bibcode = 2006Natur.444..605H | s2cid = 4366221}}</ref> Na vrhu Mauna Loe so trije prekrivajoči se [[krater]]ji, razporejeni v smeri severovzhod-jugozahod, prvi in zadnji imata premer približno 1 km, drugi pa je podolgovata oblika 4,2 km × 2,5 km. Ti trije kraterji skupaj sestavljajo 6,2 x 2,5 km veliko kaldero Mokuʻāweoweo,<ref name=hvo-caldera>{{navedi splet|title=When did Moku'aweoweo (the summit caldera of Mauna Loa) form?|publisher=Hawaiian Volcano Observatory – United States Geological Survey|url=https://hvo.wr.usgs.gov/volcanowatch/archive/2001/01_03_22.html|access-date=December 11, 2012|date=March 28, 2001|archive-date=2017-01-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20170104054501/https://hvo.wr.usgs.gov/volcanowatch/archive/2001/01_03_22.html|url-status=dead}}</ref> ki je tako poimenovana po havajski ribi ʻāweoweo (''Priacanthus meeki''), domnevno zaradi podobnosti njenih eruptivnih požarov z obarvanostjo ribe.<ref>{{navedi splet|title=Place Names of Hawaii – Moku-ʻāweoweo|url=http://www.wehewehe.org/gsdl2.5/cgi-bin/hdict?a=q&r=1&hs=1&e=q-0hdict--00-0-0--010---4----den--0-000lpm--1haw-Zz-1---Zz-1-home---00031-0000escapewin-00&q=mokuaweoweo&j=pp&hdid=0&hdds=0|archive-url=https://archive.today/20121228082508/http://www.wehewehe.org/gsdl2.5/cgi-bin/hdict?a=q&r=1&hs=1&e=q-0hdict--00-0-0--010---4----den--0-000lpm--1haw-Zz-1---Zz-1-home---00031-0000escapewin-00&q=mokuaweoweo&j=pp&hdid=0&hdds=0|archive-date=December 28, 2012|publisher=Ulukau – Hawaiian Electronic Library|access-date=December 11, 2012}}</ref> Dno kaldere Mokuʻāweoweo leži med 170 in 50 m pod njenim robom in je le najnovejša od več kalder, ki so se oblikovale in preoblikovale v času obstoja vulkana. Nastala je pred 1000 in 1500 leti zaradi velikega izbruha iz severovzhodne riftne cone Mauna Loe, ki je izpraznil plitvo magmatsko komoro pod vrhom in jo zrušil v sedanjo obliko. Poleg tega jugozahodno od kaldere ležita dva manjša kraterja, imenovana Lua Hou (Nova jama) in Lua Hohonu (Globoka jama).
Vrh Mauna Loa je tudi osrednja točka za njeni dve izraziti riftni coni, ki ju na površini zaznamujejo dobro ohranjeni, relativno nedavni tokovi lave (ki jih zlahka vidimo na satelitskih posnetkih) in linearno razporejene linije zlomov, ki jih sekajo stožci pepela in brizgalk.<ref name=ajs-1980/> Ti riftni coni sta globoko vpeti strukturi, ki ju poganjajo vdori [[dajk]]ov vzdolž dekolementnega [[prelom (geologija)|preloma]], za katerega se domneva, da sega vse do vznožja vulkana, 12 do 14 km globoko.<ref name=science-stress /> Prvi je 60 km dolg riftni prelom, ki se od kaldere proti morju razteza proti jugozahodu in nadaljnjih 40 km pod vodo, z izrazito 40° spremembo smeri vzdolž svoje dolžine; ta riftni prelomni prelom je zgodovinsko aktiven po večjem delu svoje dolžine. Druga, severovzhodna riftna cona se razteza proti Hilu in je zgodovinsko aktivna le na prvih 20 km svoje dolžine, s skoraj ravnim in v poznejših delih slabo opredeljenim trendom.<ref name=ajs-1980>{{cite journal|title=The Southwestern Rift Zone of Mauna Kea: Implications for Structural Evolution of Hawaiian Volcanoes|journal=American Journal of Science|year=1980|volume=280-A|pages=752–76|author=Peter W. Lipman|publisher=American Journal of Science}}</ref> Severovzhodna riftna cona ima obliko zaporedja pepelnatih stožcev, med katerimi je najbolj izrazit 60 m visok Puu Ulaula ali Rdeči hrib. Obstaja tudi manj določena severna riftna cona, ki se razteza proti sedlu Humuula, ki označuje stičišče Mauna Loe in Mauna Kee.<ref name=nps-loa />
Izdelani so bili poenostavljeni geofizikalni modeli magmatske komore Mauna Loe z uporabo interferometričnih meritev deformacije tal zaradi počasnega kopičenja lave pod površino vulkana. Ti modeli napovedujejo 1,1 km široko magmatsko komoro, ki je na globini približno 4,7 km, 0,5 km pod morsko gladino, blizu jugovzhodnega roba Mokuʻāweowea. Ta plitva magmatska komora je bistveno višje od riftnih con Mauna Loe, kar kaže na to, da vdori magme v globlje dele in občasne injekcije dajkov v plitvejše dele riftne cone spodbujajo riftno aktivnost; podoben mehanizem je bil predlagan za sosednjo Kīlaueo.<ref name=science-stress /> Prejšnji modeli, ki so temeljili na izbruhih Mauna Loe v letih 1975 in 1984, so podali podobno napoved in postavili komoro na globino 3 km na približno enak geografski lokaciji.<ref>{{navedi splet|title=What's up with Mauna Loa?|url=https://hvo.wr.usgs.gov/volcanowatch/archive/2001/01_10_18.html|publisher=Hawaiian Volcano Observatory – United States Geological Survey|access-date=December 16, 2012|date=October 23, 2001|archive-url=https://web.archive.org/web/20120919133433/https://hvo.wr.usgs.gov/volcanowatch/archive/2001/01_10_18.html|archive-date=September 19, 2012}}</ref>
Mauna Loa ima kompleksne interakcije s svojimi sosedi, Hualālaijem na severozahodu, Mauna Keo na severovzhodu in zlasti Kīlaueo na vzhodu. Lave iz Mauna Kee se zaradi starejše starosti Kee križajo z bazalnimi tokovi Mauna Loe,<ref name="pp1557">{{navedi knjigo|author1=E. W. Wolfe|author2=W. S. Wise|author3=G. B. Dalrymple|title=The geology and petrology of Mauna Kea volcano, Hawaii: a study of postshield volcanism|url=https://pubs.er.usgs.gov/djvu/PP/pp_1557.djvu|series=Professional Paper 1557|year=1997|publisher=United States Geological Survey|access-date=December 12, 2012|archive-date=June 15, 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110615111115/http://http/}}</ref> prvotne riftne cone Mauna Kee pa so bile pokopane pod vulkanskimi kamninami Mauna Loe, ki so nastale po ščitu;<ref name="usgs-database">{{navedi splet|title=Complete Report for Mauna Kea Volcano (Class B) No. 2601 |url=https://gldims.cr.usgs.gov/webapps/cfusion/sites/qfault/qf_web_disp.cfm?disp_cd=C&qfault_or=5107&ims_cf_cd=cf |publisher=United States Geological Survey |access-date=December 12, 2012 |author1=E. C. Cannon |author2=R. R. Bürgmann |name-list-style=amp |date=October 26, 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120305184251/http://gldims.cr.usgs.gov/webapps/cfusion/sites/qfault/qf_web_disp.cfm?disp_cd=C&qfault_or=5107&ims_cf_cd=cf |archive-date=March 5, 2012}}</ref> poleg tega si Mauna Kea deli gravitacijo z Mauna Loo, kar oceansko skorjo pod njo stlači za 6 km.<ref name="pp1557"/> Na severnem in zahodnem pobočju Mauna Loe, med njenima dvema glavnima riftnima conama, je tudi vrsta normalnih prelomov, za katere se domneva, da so posledica kombinirane obodne napetosti iz obeh riftnih con in dodatnega pritiska zaradi rasti sosednje Kīlauee proti zahodu.<ref name=osu-rifts>{{navedi splet|title=Rift Zones|url=http://volcano.oregonstate.edu/book/export/html/124|publisher=Oregon State University|access-date=December 13, 2012}}</ref>
[[File:Volcano in Moonlight.jpg|thumb|right|upright=1.6|Ta slika, posneta iz Maunakee, prikazuje nebo Mauna Loe.<ref>{{navedi novice|title=Volcano in Moonlight|url=https://noirlab.edu/public/images/iotw2234a/?nocache=true|access-date=26 December 2022|newspaper=NOIRLab}}</ref>]]
Ker Kīlauea nima topografske izbokline in je videti kot izboklina na jugovzhodnem pobočju Mauna Loe, so jo tako domačini Havajev kot zgodnji geologi zgodovinsko razlagali kot aktivni satelit Mauna Loe. Vendar pa analiza kemične sestave lav iz obeh vulkanov kaže, da imata ločeni magmatski komori in sta zato različna. Kljub temu je njuna bližina privedla do zgodovinskega trenda, v katerem visoka aktivnost na enem vulkanu približno sovpada z nizko aktivnostjo na drugem. Ko je Kīlauea mirovala med letoma 1934 in 1952, je Mauna Loa postala aktivna, ko pa je slednja med letoma 1952 in 1974 ostala mirna, je veljalo obratno. To ni vedno tako; izbruh Mauna Loe leta 1984 se je začel med izbruhom v Kīlauei, vendar ni imel opaznega vpliva na izbruh Kīlauee, izbruh Mauna Loe leta 2022 pa se je zgodil med izbruhom Kīlauee. Geologi so predlagali, da so "impulzi" magme, ki vstopajo v globlji magmatični sistem Mauna Loe, morda povečali pritisk v Kīlauei in sprožili sočasne izbruhe.<ref name="hvo-loa_kilauea">{{navedi splet|title=Inflation of Mauna Loa Volcano slows|publisher=Hawaiian Volcano Observatory – United States Geological Survey|work=Volcano Watch|date=January 28, 2003|url=https://hvo.wr.usgs.gov/volcanowatch/2003/03_01_23.html|access-date=January 30, 2012|archive-date=2012-01-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20120129233132/http://hvo.wr.usgs.gov/volcanowatch/2003/03_01_23.html|url-status=dead}}</ref>
Mauna Loa se vzdolž svoje jugozahodne riftne cone pomika proti vzhodu, pri čemer svojo maso usmerja v Kīlaueo in slednjo potiska proti vzhodu s hitrostjo približno 10 cm na leto; interakcija med obema vulkanoma je na ta način v preteklosti povzročila številne velike potrese in povzročila znatno območje ruševin ob morskem pobočju Kīlauee, znano kot ''prelom Hilina''. Na jugovzhodni strani Mauna Loe obstaja sistem starejših prelomov, ki je verjetno nastal, preden je Kilauea postala dovolj velika, da je ovirala prelom Mauna Loe, najnižji in najsevernejši od njih, ''prelom Kaoiki'', pa je še danes aktivno središče potresov. Zahodna stran Mauna Loe se medtem ne giblje ovirano in domneva se, da je med 100.000 in 200.000 leti doživela ogromen udor, katerega ostanki, ki so raztreseni do nekaj kilometrov široko in so do 50 km oddaljeni, so še danes vidni. Škoda je bila tako obsežna, da je glavni del poškodbe verjetno sekal njeno jugozahodno riftno cono. Danes je tam zelo malo gibanja, kar je posledica geometrije vulkana.<ref name="uh-landslides">{{navedi splet |author=Ken Hon |author-link=Ken Hon |title=Giant Landslides: Kilauea and Mauna Loa: GEOL 205: Lecture Notes |url=http://hilo.hawaii.edu/~kenhon/GEOL205/Landslides/default.htm |access-date=December 16, 2012 |publisher=University of Hawaii at Hilo |archive-date=October 24, 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111024083507/http://www.hilo.hawaii.edu/%7Ekenhon/GEOL205/Landslides/default.htm |url-status=dead }}</ref>
Mauna Loa je dovolj visoka, da je v zadnji [[ledena doba|ledeni dobi]], pred 25.000 do 15.000 leti, doživela poledenitev. Za razliko od Mauna Kee, na kateri so še danes vidni dokazi poledenitve,<ref>{{navedi splet|url=https://hvo.wr.usgs.gov/volcanowatch/archive/2001/01_10_18.html|title=Glaciers on Mauna Kea? You crazy? In the middle of the Pacific? YES!|publisher=Hawaiian Volcano Observatory – United States Geological Survey|access-date=December 16, 2012|date=October 22, 2007|archive-date=2012-09-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20120919133433/https://hvo.wr.usgs.gov/volcanowatch/archive/2001/01_10_18.html|url-status=dead}}</ref> je bila Mauna Loa takrat aktivna in je ostala aktivna, saj je od takrat zrasla za dodatnih 150 do 300 m v višino in prekrila vse ledeniške usedline pod novimi tokovi; plasti te starosti se pojavijo šele vsaj 2000 m pod vrhom vulkana, kar je prenizko za rast ledenikov. Mauna Loa tudi nima območja [[permafrost]]a na svojem sosednjem vrhu, čeprav se ponekod še vedno pojavlja občasen led. Domneva se, da je v tem času prišlo do obsežne [[Freatska erupcija|freatomagmatske]] aktivnosti, ki je močno prispevala k usedlinam pepela na vrhu.<ref name=usgs-map />
== Zgodovina erupcij ==
=== Prazgodovinski izbruhi ===
[[File:Mauna Loa from the air.jpg|thumb|right|Žlindrin stožec in okoliški tokovi na Mauna Loi]]
Da bi Mauna Loa v relativno kratkih (geološko gledano) 600.000 do 1.000.000 letih svojega obstoja dosegla svojo ogromno velikost, bi morala logično izjemno hitro rasti skozi svojo razvojno zgodovino,<ref name=hvo-erupt /> in obsežno datiranje z radiokarbonom na osnovi oglja (morda najobsežnejše takšno prazgodovinsko datiranje erupcij na Zemlji<ref name=soest-erupt /><ref name=hvo-model>{{navedi splet|title=Eruption History: A Cyclic Eruption Model is Proposed|url=https://hvo.wr.usgs.gov/maunaloa/history/model.html|publisher=HVO|access-date=December 25, 2012|date=March 16, 1998|archive-date=August 21, 2007|archive-url=https://web.archive.org/web/20070821145956/http://hvo.wr.usgs.gov/maunaloa/history/model.html}}</ref>) je zbralo zapis skoraj dvesto zanesljivo datiranih obstoječih tokov, ki potrjujejo to hipotezo.
Vzorci lave, vključno s tistimi, pridobljenimi z vrtalnimi projekti, so bili datirani vsaj na 470.000 let nazaj.<ref name=Jicha2012/> Zaradi tehničnih razlogov imajo najstarejše starosti, pridobljene s sodobnimi tehnikami pred 657.000 leti, velike napake, reda 200.000 let, prav tako pa tudi nekateri zgodovinski poskusi datiranja mlajših lav, zaradi česar so bile starejše, kot je bilo v resnici. Zaključki: nekateri najstarejši izpostavljeni tokovi na Mauna Loi so hribi Ninole na njenem južnem pobočju, subaerialna bazaltna kamnina, stara približno 100 do 200 tisoč let. Tvorijo teraso, ob katero so se mlajši tokovi od takrat nagnili, močno erodirali in zarezali v njeno pobočje glede smeri; domneva se, da je to posledica obdobja erozije zaradi spremembe smeri toka lave, ki jo je povzročil prazgodovinski used vulkana. Sledita dve enoti tokov lave, ločeni z vmesno plastjo pepela, znano kot plast pepela Pāhala: starejši bazalt Kahuka, redko izpostavljen na spodnjem jugozahodnem riftu in mlajši in veliko bolj razširjen bazalt Kaʻu, ki se na vulkanu pojavlja širše. Pepel Pāhala je nastajal v daljšem časovnem obdobju, pred približno 13 do 30 tisoč leti, čeprav je močna vitrifikacija in interakcije s tokovi pred in po stvarjenju ovirala natančno datiranje. Njihova starost približno ustreza poledenitve Mauna Loe v zadnji ledeni dobi, kar vzbuja jasno možnost, da je posledica freatomagmatske interakcije med davno izginulimi ledeniki in eruptivnimi aktivnostmi Mauna Loe.<ref name=usgs-map />
Študije so pokazale, da se pojavi cikel, v katerem vulkanska aktivnost na vrhu prevladuje več sto let, nato pa se aktivnost za nekaj stoletij premakne v riftna območja in se nato spet vrne na vrh. Jasno sta bila identificirana dva cikla, vsak traja 1500–2000 let. To ciklično vedenje je med havajskimi vulkani edinstveno za Mauna Loo.<ref>Lockwood J.P. (1995), "Mauna Loa eruptive history – the preliminary radiocarbon record", in Rhodes, J.M. and Lockwood, J.P. (eds.), ''Mauna Loa revealed: structure, composition, history, and hazards'', Washington D.C., American Geophysical Union Monograph 92, pp. 81–94.</ref> Med približno 7000 in 6000 leti je bila Mauna Loa večinoma neaktivna. Vzrok za to prenehanje aktivnosti ni znan in pri drugih havajskih vulkanih, razen pri tistih, ki so trenutno v fazi po ščitu, niso odkrili nobenega podobnega premora. Med 11.000 in 8.000 leti je bila aktivnost intenzivnejša kot danes. Vendar se je splošna stopnja rasti Mauna Loe v zadnjih 100.000 letih verjetno začela upočasnjevati<ref>{{navedi splet | url = https://hvo.wr.usgs.gov/maunaloa/history/main.html | title = Eruption History of Mauna Loa Volcano | publisher = United States Geological Survey, Hawaiian Volcano Observatory | access-date = July 28, 2007 | archive-date = August 19, 2007 | archive-url = https://web.archive.org/web/20070819083329/http://hvo.wr.usgs.gov/maunaloa/history/main.html }}</ref> in vulkan se morda dejansko bliža koncu svoje faze izgradnje toleitnega bazaltnega ščita.<ref name=hvo-model />
=== Nedavna zgodovina ===
[[File:Aa channel flow from Mauna Loa.jpg|thumb|Fontane lave in tok kanala lave a'a iz Mauna Loe, 1984]]
Starodavni Havajci so bili na otoku Havaji prisotni že približno 1500 let, vendar niso ohranili skoraj nobenih zapisov o vulkanski dejavnosti na otoku, razen nekaj fragmentiranih poročil iz konca 18. in začetka 19. stoletja.<ref name=hvo-erupthist>{{navedi splet|title=Summary of Historical Eruptions, 1843–Present|url=https://hvo.wr.usgs.gov/maunaloa/history/historytable.html|publisher=Hawaiian Volcano Observatory – United States Geological Survey|access-date=January 24, 2013|date=September 17, 2004|archive-date=August 13, 2007|archive-url=https://web.archive.org/web/20070813100729/http://hvo.wr.usgs.gov/maunaloa/history/historytable.html}}</ref> Možni izbruhi so se zgodili okoli leta 1730 in 1750 ter nekje med letoma 1780 in 1803.<ref>{{cite gvp|title=Mauna Loa: Eruptive History|vn=332020|vtab=Eruptions|access-date=January 24, 2013}}</ref> Izbruh junija 1832 je na Mauiju opazoval misijonar, vendar 190 km med obema otokoma in pomanjkanje očitnih geoloških dokazov to pričevanje postavlja pod vprašaj. Tako je bil prvi popolnoma potrjen zgodovinsko pričan izbruh januarja 1843; od takrat je Mauna Loa izbruhnila 32-krat.
Zgodovinski izbruhi na Mauna Loi so tipično havajskega značaja in redko nasilni, začenši z nastankom lava fontan čez več kilometrov dolg razkol, pogovorno znan kot ''ognjena zavesa'' (pogosto, vendar ne vedno, se širi z vrha Mauna Loe<ref name=science-stress>{{cite journal|title=Stress Control of Deep Rift Intrusion at Mauna Loa Volcano, Hawaii|journal=Science|date=May 18, 2007|volume=316|issue=5827|pages=1026–30|doi =10.1126/science.1140035|first1=F.|last1=Amelung|first2 =S.H.|last2=Yun|first3 =T.R.|last3 =Walter|first4 =P.|last4 =Segall|first5 =S.W.|last5 =Kim|publisher=American Association for the Advancement of Science|bibcode = 2007Sci...316.1026A |pmid=17510364|s2cid=39726145}}</ref>) in se sčasoma osredotočijo na eno samo odprtino, njeno dolgoročno središče erupcije. Aktivnosti, osredotočeni na njen vrh, običajno sledijo bočni izbruhi do nekaj mesecev kasneje in čeprav je Mauna Loa zgodovinsko manj aktivna kot sosednja Kilauea, po navadi proizvede večje količine lave v krajših časovnih obdobjih. Večina izbruhov je osredotočenih bodisi na vrh bodisi na eno od njenih dveh glavnih razkolnih con; v zadnjih dvesto letih se je 38 odstotkov izbruhov zgodilo na vrhu, 31 odstotkov na severovzhodni razkolni coni, 25 odstotkov na jugozahodni razkolni coni in preostalih 6 odstotkov na severozahodnih odprtinah.<ref name=soest-erupt>{{navedi splet|title=Mauna Loa Eruption History|url=http://www.soest.hawaii.edu/GG/HCV/mloa-eruptions.html|publisher=Hawaii Center for Volcanology|access-date=December 12, 2012|author1=Rubin, Ken|author2=Minicola, Rochelle|date=March 7, 2007}}</ref> 40 odstotkov površine vulkana sestavljajo lave, mlajše od tisoč let<ref name=usgs-hazard>{{navedi splet|title=Lava Flow Hazard Zone Maps: Mauna Loa|url=https://pubs.usgs.gov/gip/hazards/mauna-loa.html|publisher=United States Geological Survey|access-date=December 12, 2012|author=John Watson|date=July 18, 1997|archive-url=https://web.archive.org/web/20130115203408/http://pubs.usgs.gov/gip/hazards/mauna-loa.html|archive-date=January 15, 2013}}</ref> in 98 odstotkov lave, mlajše od 10.000 let.<ref name=hvo-erupt>{{navedi splet|title=Eruption History|url=https://hvo.wr.usgs.gov/maunaloa/history/main.html|publisher=Hawaiian Volcano Observatory – United States Geological Survey|access-date=December 16, 2012|date=February 2, 2006|archive-date=August 19, 2007|archive-url=https://web.archive.org/web/20070819083329/http://hvo.wr.usgs.gov/maunaloa/history/main.html}}</ref> Poleg vrha in razpoka je bil severozahodni del Mauna Loe vir treh zgodovinskih izbruhov.
Dogodku leta 1843 so sledili izbruhi v letih 1849, 1851, 1852 in 1855, pri čemer so bili tokovi leta 1855 še posebej obsežni. Leto 1859 je bilo največje od treh zgodovinskih tokov, ki so bili osredotočeni na severozahodni del Mauna Loe, in je ustvarilo dolg tok lave, ki je dosegel ocean na zahodni obali havajskega otoka, severno od zaliva Kīholo. Izbruh leta 1868 se je zgodil vzporedno z ogromnim potresom na Havajih leta 1868, dogodkom z magnitudo osem, ki je terjal 77 življenj in ostaja največji potres, ki je kdaj koli prizadel otok.<ref>{{navedi splet|title=The Great Ka'u Earthquake of 1868|url=https://hvo.wr.usgs.gov/volcanowatch/archive/1994/94_04_01.html|publisher=Hawaiian Volcano Observatory – United States Geological Survey|access-date=January 24, 2013|date=March 26, 1998|archive-date=2016-12-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20161218170236/http://hvo.wr.usgs.gov/volcanowatch/archive/1994/94_04_01.html|url-status=dead}}</ref> Po nadaljnji aktivnosti leta 1871 je Mauna Loa od avgusta 1872 do 1877 doživela skoraj neprekinjeno aktivnost, dolgotrajen in obsežen izbruh, ki je trajal približno 1200 dni in se ni nikoli premaknil dlje od svojega vrha.<ref>{{navedi splet|title=Eruptions of Hawaiian Volcanoes|url=https://pubs.usgs.gov/gip/hawaii/page15.html|publisher=United States Geological Survey|access-date=January 24, 2013|date=January 5, 1997}}</ref><ref name=hvo-1950>{{navedi splet|title=50th Anniversary of Mauna Loa's Most Spectacular Eruption|url=https://hvo.wr.usgs.gov/maunaloa/history/50_06_01/|publisher=Hawaiian Volcano Observatory – United States Geological Survey|access-date=January 24, 2013|date=September 17, 2004|archive-date=January 30, 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20130130173304/http://hvo.wr.usgs.gov/maunaloa/history/50_06_01/}}</ref> Kratek enodnevni izbruh leta 1877 je bil nenavaden, saj se je zgodil pod vodo, v zalivu Kealakekua in manj kot miljo od obale; radovedni opazovalci, ki so se območju približevali s čolni, so poročali o nenavadno burni vodi in občasnih plavajočih blokih strjene lave. Nadaljnji izbruhi so se zgodili leta 1879 in nato dvakrat leta 1880, slednji se je podaljšal v leto 1881 in se nahajal znotraj sedanjih meja največjega mesta na otoku, Hila; Vendar je bilo naselje takrat obalna vas, ki se je nahajala nižje po pobočju vulkana, zato ni bilo prizadeto.<ref name=soest-erupt /><ref name=usgs-hazard/><ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=YIE9AQAAIAAJ&q=carbonic+oxide|title=Scientific American|date=August 13, 1881|publisher=Munn & Company|page=106|language=en}}</ref>
<imagemap>
File:Hawaii Volcanoes Hazard Map.svg|thumb|right|275px|Klikni slikovni zemljevid kartiranja nevarnosti Geološkega zavoda Združenih držav Amerike za otok Havaji; najnižje številke ustrezajo najvišjim stopnjam nevarnosti.
poly 25 186 49 180 73 150 54 108 36 100 24 104 5 123 3 137 22 164 [[Hualalai]]
poly 54 64 99 63 113 40 78 23 74 12 46 5 37 21 41 44 [[Kohala (gora)|Kohala]]
poly 247 157 236 157 203 198 172 202 149 230 128 277 173 250 193 248 249 226 287 186 259 173 [[Kīlauea]]
poly 56 65 99 64 116 38 188 66 224 103 221 134 194 140 139 143 93 123 60 92 53 79 [[Mauna Kea]]
desc bottom-left
</imagemap>
Mauna Loa je nadaljevala svojo aktivnost in od izbruhov, ki so se zgodili v letih 1887, 1892, 1896, 1899, 1903 (dvakrat), 1907, 1914, 1916, 1919 in 1926,[46] so bili trije (leta 1887, 1919 in 1926) delno subaerialni. Izbruh leta 1926 je še posebej pomemben, ker je poplavil vas v bližini Hoʻōpūloe in uničil 12 hiš, cerkev in majhno pristanišče.<ref name="hvo-1926">{{navedi splet|title=The Mauna Loa Eruption of 1926|url=https://hvo.wr.usgs.gov/volcanowatch/archive/1995/95_04_07.html|publisher=Hawaiian Volcano Observatory – United States Geological Survey|access-date=January 26, 2013|date=March 26, 1998|archive-date=2017-01-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20170104072915/https://hvo.wr.usgs.gov/volcanowatch/archive/1995/95_04_07.html|url-status=dead}}</ref> Po dogodku leta 1933 je izbruh Mauna Loe leta 1935 povzročil javno krizo, ko so se njeni tokovi začeli usmerjati proti Hilu.<ref name=hvo-erupthist /> Odločili so se za bombardiranje, da bi poskušali preusmeriti tokove, ki ga je načrtoval takratni podpolkovnik George S. Patton. Bombardiranje, izvedeno 27. decembra, je Thomas A. Jaggar, direktor Havajskega vulkanskega observatorija, razglasil za uspešno, lava pa je do 2. januarja 1936 prenehala teči. Vendar pa vulkanologi od takrat močno oporekajo vlogi, ki jo je imelo bombardiranje pri končanju izbruha.<ref>{{navedi splet|title=Lava diversion in Hawaiʻi?|url=https://hvo.wr.usgs.gov/volcanowatch/archive/1997/97_11_28.html|publisher=Hawaiian Volcano Observatory – United States Geological Survey|access-date=January 24, 2013|archive-date=2017-02-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20170223203310/https://hvo.wr.usgs.gov/volcanowatch/archive/1997/97_11_28.html|url-status=dead}}</ref> Daljši, a na sam vrh usmerjen dogodek leta 1940 je bil sorazmerno manj zanimiv.
Izbruh Mauna Loe leta 1942 se je zgodil le štiri mesece po [[Napad na Pearl Harbor|napadu na Pearl Harbor]] in vstopu Združenih držav v [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] in je ustvaril edinstven problem za vojne ZDA. Izbruh, ki se je zgodil med prisilno nočno zatemnitvijo na otoku, je zaradi sija izbruha prisilil vlado, da izda odredbo o zatikanju v lokalnem tisku, v upanju, da bo preprečila širjenje novic o njegovem pojavu, saj so se bali, da bi ga Japonci uporabili za bombardiranje otoka. Ker pa so se tokovi zaradi izbruha hitro razširili po boku vulkana in ogrozili reko ʻOla`a, primarni vodni vir Mountain Viewa, so se letalske sile Združenih držav Amerike odločile, da bodo na otok odvrgle lastne bombe v upanju, da bodo tokove preusmerile stran od reke; na otok je bilo odvrženih šestnajst bomb, ki so tehtale med 136 in 272 kg, vendar so imele majhen učinek. Sčasoma je izbruh prenehal sam od sebe.<ref>{{navedi splet|title=Shhh! Don't tell there is an eruption – Eruption of 1942|url=https://volcanoes.usgs.gov/observatories/hvo/hvo_volcano_watch.html?vwid=970|publisher=Hawaiian Volcano Observatory – United States Geological Survey|access-date=January 24, 2013|date=April 27, 1998|archive-date=2018-05-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20180509013111/https://volcanoes.usgs.gov/observatories/hvo/hvo_volcano_watch.html?vwid=970|url-status=dead}}</ref>
Po dogodku iz leta 1949 se je naslednji večji izbruh v Mauna Loi zgodil leta 1950. Izbruh, ki izvira iz jugozahodne razpoke vulkana, ostaja največji dogodek razpoke v sodobni zgodovini vulkana, saj je trajal 23 dni, izpustil je 376 milijonov kubičnih metrov lave in dosegel 24 km oddaljeni ocean v 3 urah. Izbruh leta 1950 ni bil najobsežnejši izbruh na vulkanu (dolgotrajni dogodek 1872–1877 je proizvedel več kot dvakrat več materiala), vendar je bil enostavno eden najhitreje delujočih, saj je proizvedel enako količino lave kot izbruh leta 1859 v desetini časa.<ref name=hvo-1950/> Tokovi so prehiteli vas Hoʻokena-mauka v Južni Koni, prečkali havajsko cesto 11 in dosegli morje v štirih urah po izbruhu. Čeprav ni bilo nobenih žrtev, je bila vas trajno uničena.<ref>{{navedi splet|title=The 1950 eruption of Mauna Loa: a nightmare that could reoccur|url=https://www.usgs.gov/center-news/volcano-watch-1950-eruption-mauna-loa-a-nightmare-could-reoccur|publisher=Hawaiian Volcano Observatory – United States Geological Survey|access-date=February 2, 2021|date=May 14, 2001}}</ref> Po dogodku leta 1950 je Mauna Loa vstopila v daljše obdobje mirovanja, ki ga je prekinil le majhen enodnevni dogodek na vrhu leta 1975. Vendar pa je ponovno oživela leta 1984, ko se je najprej pojavila na vrhu Mauna Loe, nato pa ustvarila ozek, kanaliziran tok lave [[lava#Lava ʻaʻā|ʻaʻā]], ki je napredoval navzdol po pobočju znotraj 6 km od Hila, dovolj blizu, da osvetli mesto ponoči. Vendar pa se tok ni približal, saj sta se dva naravna nasipa višje od njegove poti posledično zlomila in preusmerila aktivne tokove.<ref>{{navedi splet|title=The Mauna Loa Eruption of 1984|url=https://hvo.wr.usgs.gov/volcanowatch/archive/1994/94_03_25.html|publisher=Hawaiian Volcano Observatory – United States Geological Survey|access-date=January 24, 2013|date=March 26, 1998|archive-date=2017-01-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20170104075010/https://hvo.wr.usgs.gov/volcanowatch/archive/1994/94_03_25.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|title=1984 Eruption: March 25 – April 15|url=https://hvo.wr.usgs.gov/maunaloa/history/1984.html|publisher=Hawaiian Volcano Observatory – United States Geological Survey|date=September 17, 2004|access-date=January 24, 2013|archive-date=January 31, 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20130131132038/http://hvo.wr.usgs.gov/maunaloa/history/1984.html}}</ref>
Od leta 1985 do 2022 je imel vulkan najdaljše obdobje mirovanja v zgodovini.<ref name="npsbrochure">{{navedi splet |author-link1= |author1=Gordon A. Macdonald |author2=Douglass H. Hubbard |title=Volcanoes of the National Parks of Hawaii |url=http://www.nps.gov/history/history/online_books/hawaii-notes/vol4-2-7d.htm |archive-url=https://web.archive.org/web/20080509055809/http://www.nps.gov/history/history/online_books/hawaii-notes/vol4-2-7d.htm |archive-date=May 9, 2008 |publisher=National Park Service |date=March 24, 2006 |access-date=January 24, 2013}}</ref> Magma se je nabirala pod Mauna Loo od izbruha leta 1984 in Ameriški geološki zavod je februarja 2021 poročal, da čeprav se izbruh "ni zdel neizbežen", je vulkan od leta 2019 kazal povečane znake nemirov, vključno z rahlim povečanjem stopnje inflacije na vrhu vulkana.<ref>{{navedi splet |title=Volcano Watch — When will Mauna Loa erupt next? |url=https://www.usgs.gov/observatories/hvo/news/volcano-watch-when-will-mauna-loa-erupt-next |website=U.S. Geological Survey |date=February 25, 2021}}</ref>
Mirno obdobje se je končalo ob 23.30 po srednjeevropskem času 27. novembra 2022, ko se je začel izbruh na vrhu vulkana v Moku'āweoweo (kaldera Mauna Loa).<ref name=hvo-loa-2022/> Tokovi lave, ki izhajajo iz kaldere, so postali vidni iz Kailua-Kone v urah takoj po izbruhu. Izbruh je ostal omejen na kaldero do približno 6:30 zjutraj po srednjeevropskem času 28. novembra, ko je Havajski vulkanski observatorij opazil, da se je izbruh preselil z vrha v severovzhodno cono razpok.<ref>{{navedi splet |title=HAWAIIAN VOLCANO OBSERVATORY VOLCANO OBSERVATORY NOTICE FOR AVIATION Monday, November 28, 2022, 17:20 UTC USGS Hazard Notification System (HANS) for Volcanoes |url=https://volcanoes.usgs.gov/hans2/view/notice/DOI-USGS-HVO-2022-11-28T09:00:26-08:00 |access-date=2022-11-29 |website=volcanoes.usgs.gov}}</ref> V območju razpoke so bile sprva opažene tri razpoke, pri čemer sta prvi dve postali neaktivni do 13.30 28. Preden sta zgornji razpoki postali neaktivni, sta napajali tokove lave, ki so se pomikali navzdol, vendar so ti tokovi zastali približno 18 km od ceste Saddle Road. Iz razpok so opazili tudi fontane lave, pri čemer je najvišja segala do 61 m v zrak.<ref>{{navedi splet |title=HAWAIIAN VOLCANO OBSERVATORY STATUS REPORT Tuesday, November 29, 2022, 02:55 UTC USGS Hazard Notification System (HANS) for Volcanoes |url=https://volcanoes.usgs.gov/hans2/view/notice/DOI-USGS-HVO-2022-11-28T18:29:33-08:00 |access-date=2022-11-30 |website=volcanoes.usgs.gov}}</ref> Ko so se tokovi lave iz tretje razpoke razširili, so 28. ob približno 20. uri prekinili cesto do observatorija Mauna Loa. Dejavnost v območju razpoke se je nadaljevala 29., pri čemer se je četrta razpoka, ki se je odprla 28. ob približno 19.30, pridružila tretji pri sproščanju tokov lave. Tudi glavna sprednja stran tokov lave tretje razpoke se je še naprej premikala in se je 2. decembra ob 7. uri zjutraj nahajala približno 4,3 km od ceste Saddle Road.
Ko se je izbruh bližal drugemu tednu, so se začeli pojavljati znaki zmanjšanja aktivnosti. 8. decembra so tokovi lave, ki napajajo glavno fronto, začeli odtekati in fronta glavnega toka se je ustavila približno 2,7 km od ceste Saddle Road. Tokovi so še naprej odtekali 9. in tudi fontane lave v tretji razpoki so se začele krajšati. 10. so fontane lave nadomestili z jezercem lave in razglašeno je bilo, da zastala fronta toka ne predstavlja več grožnje. Na podlagi teh dejavnikov in podatkov o preteklih izbruhih je HVO ugotovil, da se lahko izbruh kmalu konča, in znižal stopnjo opozorila za vulkan z Opozorilo na Opozorilo ob 14:35 10. Vendar je obstajala majhna možnost, da bi se izbruh nadaljeval z zelo nizko hitrostjo.<ref>{{navedi splet |title=HAWAIIAN VOLCANO OBSERVATORY VOLCANO ACTIVITY NOTIFICATION Sunday, December 11, 2022, 00:35 UTC USGS Hazard Notification System (HANS) for Volcanoes |url=https://volcanoes.usgs.gov/hans2/view/notice/DOI-USGS-HVO-2022-12-10T16:24:56-08:00 |access-date=2022-12-11 |website=volcanoes.usgs.gov}}</ref> Izbruh se je uradno končal 13. ob 7:17 zjutraj in HVO je znižal stopnjo opozorila glede vulkana na svetovalno.<ref>{{navedi splet |title=HAWAIIAN VOLCANO OBSERVATORY VOLCANO OBSERVATORY NOTICE FOR AVIATION Tuesday, December 13, 2022, 17:17 UTC USGS Hazard Notification System (HANS) for Volcanoes |url=https://volcanoes.usgs.gov/hans2/view/notice/DOI-USGS-HVO-2022-12-13T08:57:10-08:00 |access-date=2022-12-16 |website=volcanoes.usgs.gov}}</ref>
== Nevarnosti ==
Mauna Loa je bila označena kot vulkan desetletja, eden od šestnajstih vulkanov, ki jih je Mednarodno združenje za vulkanologijo in kemijo notranjosti Zemlje (IAVCEI) opredelilo kot vredne posebnega preučevanja zaradi njihove zgodovine velikih, uničujočih izbruhov in bližine naseljenih območij.<ref>{{navedi splet|url=https://vulcan.wr.usgs.gov/Volcanoes/DecadeVolcanoes/|title=Decade Volcanoes|work=Cascades Volcano Observatory|author=International Association of Volcanology and Chemistry of the Earth's Interior|publisher=United States Geological Survey|year=1998|access-date=January 25, 2013|author-link=|archive-date=2013-08-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20130801025305/http://vulcan.wr.usgs.gov/Volcanoes/DecadeVolcanoes/|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Decade Volcano Program IDNDR – IAVCEI – 1990/2000|url=http://www.sveurop.org/gb/program/program.htm|publisher=Société Volcanologique Européenne|author=Nick Varley|access-date=January 25, 2013}}</ref> Ameriški geološki zavod vzdržuje kartiranje območij nevarnosti na otoku, izdelano v merilu od ena do devet, pri čemer najnevarnejša območja ustrezajo najmanjšim številkam. Na podlagi te klasifikacije sta bila nenehno aktivna vrhovna kaldera in riftna območja Mauna Loe označena s stopnjo ena. Velik del območja, ki neposredno obdaja riftna območja, velja za vulkan stopnje dve, približno 20 odstotkov območja pa je bilo v zgodovinskih časih prekrite z lavo. Velik del preostalega vulkana je stopnje tri, od tega je bilo v zadnjih 750 letih približno 15 do 20 odstotkov prekritih s tokovi. Vendar pa sta dva dela vulkana, prvi na območju Naalehu in drugi na jugovzhodnem pobočju riftne cone Mauna Loa, zaščitena pred eruptivno aktivnostjo zaradi lokalne topografije in sta zato označena s stopnjo nevarnosti 6, primerljivo s podobno izoliranim delom na Kīlauei.<ref name="usgs-hazard" />
Čeprav vulkanski izbruhi na Havajih redko povzročijo žrtve (edina neposredna zgodovinska smrt zaradi vulkanske aktivnosti na otoku se je zgodila na Kīlauei leta 1924, ko je nenavadno eksploziven izbruh vrgel kamenje na opazovalca), je materialna škoda zaradi poplavljanja z lavo pogosta in draga nevarnost.<ref name="usgs-hazard_all">{{navedi splet | author = John Watson | title = Volcanic and seismic hazards on the island of Hawaii | publisher = United States Geological Survey | url = https://pubs.usgs.gov/gip/hazards/hazards.html | date = July 18, 1997 | access-date = January 25, 2013 | archive-date = January 15, 2013 | archive-url = https://web.archive.org/web/20130115203420/http://pubs.usgs.gov/gip/hazards/hazards.html }}</ref> Izbruhi havajskega tipa običajno povzročajo izjemno počasne tokove, ki se premikajo s hitrostjo hoje in predstavljajo majhno nevarnost za človeško življenje, vendar to ni povsem res;<ref>{{navedi splet|title=How Volcanoes Work: Hawaiian Eruptions|url=http://www.geology.sdsu.edu/how_volcanoes_work/Hawaiian.html|publisher=San Diego State University|access-date=January 25, 2013}}</ref> Izbruh Mauna Loe leta 1950 je v treh tednih izbruhnil toliko lave, kot jo je nedavni izbruh Kīlauee povzročil v treh letih, in dosegel morsko gladino v štirih urah po začetku, pri čemer je preplavil vas Hoʻokena Mauka in glavno avtocesto na poti tja.<ref name=hvo-1950 /> Prejšnji izbruh leta 1926 je preplavil vas Hoʻōpūloa Makai,<ref name="hvo-1926" /> Hilo, delno zgrajen na lavi iz izbruha v letih 1880–81, je ogrožen zaradi prihodnjih izbruhov.<ref name=usgs-hazard/> Izbruh leta 1984 je skoraj dosegel mesto, vendar se je kmalu ustavil, potem ko je tok preusmerila topografija gorvodno.<ref name="usgs-loa_hazards">{{navedi splet | url = https://hvo.wr.usgs.gov/maunaloa/hazards/main.html | title = Lava flow hazards on Mauna Loa volcano | publisher = Hawaiian Volcano Observatory – United States Geological Survey | date = February 2, 2006 | access-date = January 25, 2013 | archive-date = 2017-01-31 | archive-url = https://web.archive.org/web/20170131035322/https://hvo.wr.usgs.gov/maunaloa/hazards/main.html | url-status = dead }}</ref>
Potencialno večja nevarnost pri Mauna Loi je nenadna, obsežna porušitev vulkanskih bokov, kot je bil tisti, ki je pred 100.000 in 200.000 leti prizadel zahodni bok vulkana in oblikoval današnji zaliv Kealakekua.<ref name=uh-landslides/> Globoke prelomne linije so pogosta značilnost havajskih vulkanov, saj omogočajo, da se veliki deli njihovih bokov postopoma zdrsnejo navzdol in oblikujejo strukture, kot sta Hilina Slump in starodavni hribi Ninole; veliki potresi bi lahko sprožili hitre porušitve bokov vzdolž teh linij, kar bi povzročilo ogromne zemeljske plazove in morda sprožilo enako velike cunamije. Podmorske raziskave so razkrile številne zemeljske plazove vzdolž havajske verige in dokaze o dveh takšnih velikanskih cunamijih: pred 200.000 leti je Molokaʻi doživel 75 m visok cunami, pred 100.000 leti pa je Lānaʻi prizadel megacunami, visok 325 m.<ref name="Decker">{{navedi knjigo|author=Robert and Barbara Decker|title=Volcanoes|url=https://archive.org/details/volcanoes00deck_0|url-access=registration|year=1997|publisher=W.H. Freeman & Co, Ltd|location=New York|isbn=978-0-7167-3174-0|edition=3rd}}</ref> Novejši primer tveganj, povezanih s strmimi tlemi, se je zgodil leta 1975, ko se je strmina Hilina nenadoma premaknila naprej za nekaj metrov, kar je sprožilo potres z magnitudo 7,2 Mw in cunami z magnitudo 14 m, ki je v Halapeju ubil dva tabornika.<ref>{{cite journal|title=Shallow Normal Faulting and Block Rotation Associated with the 1975 Kalapana Earthquake, Kilauea'|journal=Bulletin of the Seismological Society of America|year=2001|volume=91|issue=6|page=1553|doi=10.1785/0120000072|author1=Cannon, Eric C.|author2=Bürgmann, Roland|author3=Owen, Susan E.|publisher=Seismological Society of America|bibcode = 2001BuSSA..91.1553C}}</ref>
== Opombe ==
{{notelist}}
== Sklici ==
{{sklici}}
== Zunanje povezave ==
{{Commons and category|Mauna Loa}}
*[https://www.usgs.gov/volcanoes/mauna-loa Mauna Loa – United States Geological Survey]
*[http://www.soest.hawaii.edu/GG/HCV/maunaloa.html Hawaii Center for Volcanology]
*[http://www.volcano.si.edu/world/volcano.cfm?vnum=1302-02= Global Volcanism Program entry]
*[https://gml.noaa.gov/obop/mlo/ Mauna Loa Observatory (MLO) – NOAA]
*[https://www2.hao.ucar.edu/mlso/mlso-home-page Mauna Loa Solar Observatory (MLSO)]
[[Kategorija:Havaji (otok)]]
[[Kategorija:Gore v Združenih državah Amerike]]
[[Kategorija:Aktivni ognjeniki]]
[[Kategorija:Svete gore]]
[[Kategorija:Štiritisočaki]]
{{normativna kontrola}}
pgkftck5ps2i0uxfvys5yk3r14gg69l
Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Filipinih
0
606654
6739378
6738254
2026-08-19T12:33:21Z
Ljuba24b
92351
np
6739378
wikitext
text/x-wiki
{{location map+ |Philippines |relief=1|width=400 |float=right|caption=Lega območij svetovne dediščine na Filipinih. Modre pike označujejo baročne cerkve.
|places=
{{location map~ |Philippines |lat=17.57524 |long=120.3877|background=#FFFFFF|label=[[Vigan]]|position=right}}
{{location map~ |Philippines |lat=10.18789 |long=118.8693|background=#FFFFFF|label=[[Narodni park podzemne reke Puerto-Princesa|Puerto Princesa podzemna reka]]|position=left}}
{{location map~ |Philippines |lat=16.9329 |long=121.0601|background=#FFFFFF|label={{nowrap|[[Riževe terase filipinskih Kordiljer|Ifugao riževe terase]]}}|position=right}}
{{location map~ |Philippines |lat=18.0616 |long=120.5216|background=#FFFFFF|label={{nowrap|[[Filipinske baročne cerkve|sv. Avguštin, Paoay]]}}|position=top|mark=Blue pog.svg}}
{{location map~ |Philippines |lat=17.3660 |long=120.4831|background=#FFFFFF|label={{nowrap|[[Cerkev sv. Marije (Ilocos Sur)|Cerkev sv. Marije]]}}|position=left|mark=Blue pog.svg}}
{{location map~ |Philippines |lat=14.589 |long=120.975|background=#FFFFFF|label={{nowrap|[[Cerkev sv. Avguština (Manila)|Cerkev sv. Aguština]]}}|position=right|mark=Blue pog.svg}}
{{location map~ |Philippines |lat=10.64186 |long=122.2355|background=#FFFFFF|label={{nowrap|[[Cerkev v Miagao]]}}|position=right|mark=Blue pog.svg}}
{{location map~ |Philippines |lat=8.9167 |long=119.9167|background=#FFFFFF|label={{nowrap|[[Naravni park grebena Tubbataha|greben Tubbataha]]}}|position=bottom}}
{{location map~ |Philippines |lat=6.74 |long=126.1817|background=#FFFFFF|label={{nowrap|[[Rezervat za divje živali Mount Hamiguitan|Mount Hamiguitan]]}}|position=right}}
}}
Območja svetovne dediščine Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo ([[UNESCO]]) so kraji, pomembni za kulturno ali naravno dediščino, kot je opisano v Konvenciji UNESCO o svetovni dediščini, ustanovljeni leta 1972.<ref name="convention">{{navedi splet |last= |first= |date= |title=The World Heritage Convention |url=https://whc.unesco.org/en/convention/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20160827065310/https://whc.unesco.org/en/convention/ |archive-date=27 August 2016 |access-date=7 July 2019 |website= |publisher=UNESCO World Heritage Centre}}</ref> Konvencija je določila, da kulturno dediščino sestavljajo spomeniki (kot so arhitekturna dela, monumentalne skulpture ali napisi), skupine stavb in območja (vključno z arheološkimi najdišči). Naravna dediščina pa obsega fizične in biološke formacije, geološke in fiziografske formacije (vključno s habitati ogrožene flore in favne) ter območja, ki se uporabljajo za znanstvene raziskave in/ali ohranjanje, ter tista, ki so cenjena zaradi svoje naravne estetike.<ref>{{navedi splet |title=Convention Concerning the Protection of the World Cultural and Natural Heritage |url=https://whc.unesco.org/en/conventiontext/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20210201042309/http://whc.unesco.org/en/conventiontext/ |archive-date=1 February 2021 |access-date=3 February 2021 |publisher=UNESCO World Heritage Centre}}</ref>
Republika Filipini je konvencijo ratificirala 19. septembra 1985, s čimer je postala upravičena do vključitve na seznam svojih zgodovinskih in naravnih območij. Država je svoje prve objekte ([[Filipinske baročne cerkve]] in [[naravni park grebena Tubbataha]]) vključila leta 1993, zdaj pa ima šest območij, najnovejše je bilo leta 2014 [[rezervat za divje živali Mount Hamiguitan]]. Od teh šestih območij so tri kulturna in tri naravna.<ref>{{navedi splet |title=Philippines |url=https://whc.unesco.org/en/statesparties/ph |access-date=2023-09-30 |website=UNESCO World Heritage Centre |language=en |archive-date=February 23, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230223081604/https://whc.unesco.org/en/statesparties/ph |url-status=live }}</ref> Poleg tega je filipinska vlada na poskusni seznam uvrstila tudi 19 lokacij, kar pomeni, da jih namerava v prihodnosti upoštevati pri nominaciji.<ref>{{navedi splet |title=Tentative Lists: Philippines |url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/state=ph |access-date=March 28, 2012 |publisher=UNESCO |archive-date=February 10, 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210210112810/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/state=ph |url-status=live }}</ref> Pomanjkanje lokacij svetovne dediščine je bilo predvsem posledica nizke ozaveščenosti lokalnega prebivalstva, odsotnosti usposobljenih ljudi in pomanjkanja vladnega financiranja.<ref>{{navedi splet |last=Henares |first=Ivan |title=Ivan About Town |url=https://www.ivanhenares.com/search?q=unesco |access-date=2023-09-30 |archive-date=April 4, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230404162653/https://www.ivanhenares.com/search?q=unesco |url-status=live }}</ref> Ena od lokacij, [[riževe terase filipinskih Kordiljer]], je bila prej uvrščena na seznam svetovne dediščine v nevarnosti zaradi pomanjkanja prizadevanj za ohranjanje in spremljanje, vendar je bila od takrat zaradi uspešnih ukrepov skupnosti in vlade za ohranjanje umaknjena kot ogrožena lokacija.
{{clear}}
== Območja svetovne dediščine ==
UNESCO uvršča območja pod deset kriterijev; vsak vpis mora izpolnjevati vsaj enega od kriterijev. Kriteriji od i do vi so kulturni, kriteriji od vii do x pa naravni.<ref>{{navedi splet|title=UNESCO World Heritage Centre The Criteria for Selection|url=https://whc.unesco.org/en/criteria/|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20160612152223/https://whc.unesco.org/en/criteria/|archive-date=12 June 2016|access-date=17 August 2018|publisher=UNESCO World Heritage Centre}}</ref>
{|class="wikitable sortable plainrowheaders"
|-
|+ {{sronly|World Heritage Sites }}
! style="width:100px;" scope="col" | Ime
! class="unsortable" style="width:150px;" scope="col" | Slika
! style="width:80px;" scope="col" | Lokacija (filipinska regija)
! style="width:50px;" scope="col" | UNESCO štrv. in kriteriji
! style="width:60px;" scope="col" | Leto vpisa
! scope="col" class="unsortable"| Opis
|-
! scope="row" |[[Filipinske baročne cerkve]]
|[[File:San Agustin Church, Manila, 2018 (04).jpg|150px]]
|Manila; Ilocos Sur; Ilocos Norte; Iloilo, Zahodni Visajas
|677bis; ii, vi (kulturno)
|1993
| Med španskim kolonialnim obdobjem med 16. in 18. stoletjem je Španija s pomočjo kitajskih in filipinskih delavcev na Filipinih zasnovala štiri rimskokatoliške cerkve. To so cerkve [[Cerkev sv. Avguština, Manila]] (na sliki), [[Cerkev sv. Marije (Ilocos Sur)]], [[sv. Avguštin, Paoay]] in [[Cerkev v Miagao]]. Zgrajena je bila v spremenjenem baročnem arhitekturnem slogu z lokalnimi materiali, da bi bila odporna na podnebje v državi, in tako utrla pot širjenju cerkva v državi.<ref>{{navedi splet |author=UNESCO World Heritage Centre |title=Baroque Churches of the Philippines – UNESCO World Heritage Centre |url=https://whc.unesco.org/en/list/677 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20200419150846/https://whc.unesco.org/en/list/677/ |archive-date=April 19, 2020 |access-date=January 13, 2018 |publisher=Whc.unesco.org}}</ref>
|-
! scope="row" |[[Naravni park grebena Tubbataha]]
|[[File:Battery of Barracuda taken in Tubbataha.png|150px]]
|Palavan, Mimaropa
|653bis; vii, ix, x (naravno)
|1993
| To območje v osrčju Sulujskega morja, vključuje severni in južni atol grebena ter greben Jessie Beazley, ki skupaj meri 96.828 hektarjev. Poleg 100-metrskega [[koralni greben|koralnega grebena]] gosti 360 vrst [[korala|koral]] in približno 700 vrst rib, predvsem kite, delfine, morske pse, želve in grbavce. Ima tudi eno redkih kolonij morskih ptic na Zemlji.<ref>{{navedi splet |author=UNESCO World Heritage Centre |title=Tubbataha Reefs Natural Park – UNESCO World Heritage Centre |url=https://whc.unesco.org/en/list/653 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108165653/http://whc.unesco.org/en/list/653/ |archive-date=January 8, 2018 |access-date=January 13, 2018 |publisher=Whc.unesco.org}}</ref> Na sliki je skupina barakud.
|-
! scope="row" |[[Riževe terase filipinskih Kordiljer]]
|[[File:FARMER AT THE BATAD.jpg|150px]]
|Ifugao, Cordillera
|722; iii, iv, v (kulturno)
|1995
| To območje vključuje riževe terase Banaue, Majojao, Hungduan in Nagacadan. Ustanovili so jih lokalni Ifugao 2000 let pred vpisom na seznam na predkolonialnih Filipinih. Kljub skupni, edinstveni višini in strmini ima vsaka svojo fasado. Banaue je sestavljen iz dveh teras: Bangaan in Batad (na sliki), ki sta v bližini vasi. Med letoma 2001 in 2012 jo je UNESCO zaradi pomanjkanja prizadevanj za ohranjanje in spremljanje uvrstil na seznam svetovne dediščine v nevarnosti.<ref>{{navedi splet |last=Centre |first=UNESCO World Heritage |title=Rice Terraces of the Philippine Cordilleras |url=https://whc.unesco.org/en/list/722/ |access-date=2023-09-30 |website=UNESCO World Heritage Centre |language=en}}</ref><ref>{{navedi splet |last=Centre |first=UNESCO World Heritage |title=World Heritage Committee Inscribes Two Sites on the List of World Heritage in Danger |url=https://whc.unesco.org/en/news/158/ |access-date=2023-10-03 |website=UNESCO World Heritage Centre |language=en}}</ref>
|-
! scope="row" |Staro mestno jedro [[Vigan]]
|[[File:Calle Crisologo, Vigan, Philippines - One of The New 7 Wonder Cities of The World.jpg|150px]]
|Ilocos Sur, Ilocos
|502rev; ii, iv (kulturno)
|1999
| [[Vigan]] je mesto, zgrajeno v času španske kolonialne vladavine v 16. stoletju. Je ob delti reke Abre in je bilo nekoč trgovsko središče. 17,25 hektarjev veliko območje razkazuje svojo arhitekturo, ki je mešanica filipinske, kitajske, evropske in mehiške arhitekture. Nekateri deli na primer niso v celoti skladni z mrežnim načrtom, kot ga zahtevajo zakoni Indije. Na dveh trgih, Salcedo in Burgos, so stolnicaa, nadškofijska palača, mestna hiša in pokrajinski kapitol. Na območju je skupno 233 zgodovinskih stavb.<ref>{{navedi splet |author=UNESCO World Heritage Centre |title=Historic City of Vigan – UNESCO World Heritage Centre |url=https://whc.unesco.org/en/list/502 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108165707/http://whc.unesco.org/en/list/502/ |archive-date=January 8, 2018 |access-date=January 13, 2018 |publisher=Whc.unesco.org}}</ref> Na sliki je ulica Calle Crisologo.
|-
! scope="row" |[[Narodni park podzemne reke Puerto-Princesa]]
|[[File:Puerto Princesa Subterranean River National Park 5.jpg|150px]]
|Palavan, Mimaropa
|652rev; vii, x (naravno)
|1999
| Je jugozahodno od Filipinskega otočja. To 22.202 hektarja veliko območje vključuje več kraških jam, ki jih tvorijo apnenci z različnimi skalnimi formacijami in 8,2 kilometra dolgo podzemno reko, ki teče v morje. Zaradi tega je njegov [[somornica|brakični]] spodnji del nagnjen k plimovanju. Z raznolikimi gorskimi in morskimi vrstami so njegove vode in gozdovi ključno območje za ohranjanje biotske raznovrstnosti.<ref>{{navedi splet |author=UNESCO World Heritage Centre |title=Puerto-Princesa Subterranean River National Park – UNESCO World Heritage Centre |url=https://whc.unesco.org/en/list/652 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20051119122807/https://whc.unesco.org/en/list/652 |archive-date=November 19, 2005 |access-date=January 13, 2018 |publisher=Whc.unesco.org}}</ref>
|-
! scope="row" |[[Rezervat za divje živali Mount Hamiguitan]]
| [[File:Mount Hamiguitan peak.JPG|150x150px]]
|Davao Oriental, Davao
|1403rev; x (naravno)
|2014
| Mount Hamiguitan, ki leži jugovzhodno od vzhodnega koridorja biotske raznovrstnosti Mindanao, se dviga do 1637 metrov nadmorske višine. Obstaja 1380 vrst; od vseh ogroženih in endemičnih jih je osem izključno prisotnih v Hamiguitanu. Med ogroženo favno spadata ''Gallicolumba crinigera'' in prašič ''Sus philippensis''; med kritično ogroženo favno sta [[filipinski orel]] (''Pithecophaga jefferyi'') in [[filipinski kakadu]] (''Cacatua haematuropygia''); med kritično ogroženo floro pa sta ''Shorea polysperma'' in ''Shorea astylosa''.<ref>{{navedi splet |author=UNESCO World Heritage Centre |title=Mount Hamiguitan Range Wildlife Sanctuary – UNESCO World Heritage Centre |url=https://whc.unesco.org/en/list/1403 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108165720/http://whc.unesco.org/en/list/1403/ |archive-date=January 8, 2018 |access-date=January 13, 2018 |publisher=Whc.unesco.org}}</ref>
|}
== Poskusni seznam ==
Poleg lokacij, vpisanih na Seznam svetovne dediščine, lahko države članice vodijo seznam predhodnih lokacij, ki jih lahko upoštevajo za nominacijo. Nominacije za Seznam svetovne dediščine so sprejete le, če je bila lokacija že prej uvrščena na predhoden seznam.<ref>{{navedi splet |title=Tentative Lists |url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20050924114741/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/ |archive-date=24 September 2005 |access-date=7 October 2010 |publisher=UNESCO World Heritage Centre}}</ref> Filipini imajo na svojem predhodnem seznamu 25 lokacij.
{|class="wikitable sortable plainrowheaders"
|-
|+ {{sronly|World Heritage Sites }}
! style="width:100px;" scope="col" | Ime
! class="unsortable" style="width:150px;" scope="col" | Slika
! style="width:80px;" scope="col" | Lokacija (filipinska regina)
! style="width:50px;" scope="col" | UNESCO kriterij
! style="width:60px;" scope="col" | Leto vpisa
! scope="col" class="unsortable"| Opis
|-
! scope="row" |[[Batanski otoki|Zaščitene kopne in morske pokrajine Batanskih otokov]]
| [[File:Batanes Island of Winds.jpg|150x150px]]
| Batanes
|(kulturno)
|1993
| Cerkev Mahatao v Batanesu je razglašena za nacionalni kulturni zaklad Filipinov. Leta 2003 je bila nominirana za zaščiteno krajinsko in morsko pokrajino Batanes, vendar je bila uvrstitev zaradi pomanjkanja ohranjanja na otokih v tistem času odložena.<ref>{{navedi splet |last=Henares |first=Ivan |title=Batanes: Batanes heritage in danger! |url=https://www.ivanhenares.com/2010/03/batanes-heritage-in-danger.html |access-date=2023-09-30 |archive-date=April 4, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230404084127/https://www.ivanhenares.com/2010/03/batanes-heritage-in-danger.html |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi splet |title=Batanes Protected landscapes and seascapes – UNESCO World Heritage Centre |url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/521/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20210210112745/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/521/ |archive-date=February 10, 2021 |access-date=July 24, 2017 |website=whc.unesco.org}}</ref>
|-
! scope="row" |[[Naravni park severne Sierre Madre]] in oddaljena območja, vključno z varovalnim pasom
| [[File:Ultrabasic forests above 1200 m at Barangay Diddadungan - ZooKeys-266-001-g006.jpg|150px]]
| Isabela (provinc)
|ix, x (naravno)
|2006
| To območje je največji naravni park na Filipinih.<ref>{{navedi splet |title=Northern Sierra Madre Natural Park and outlying areas inclusive of the buffer zone – UNESCO World Heritage Centre |url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5037 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20170719205512/http://whc.unesco.org/en/tentativelists/5037/ |archive-date=July 19, 2017 |access-date=July 24, 2017 |website=whc.unesco.org}}</ref>
|-
! scope="row" |[[Naravni park Mounts Iglit–Baco]]
| [[File:Mount Iglit (Mounts Iglit - Baco National Park, Occidental Mindoro, Philippines) - panoramio (1).jpg|150px]]
| Mindoro
|ix, x (naravno)
|2015
| Območje je razglašeno za park dediščine ASEAN<ref>{{navedi splet |title=Mt. Iglit-Baco National Park – UNESCO World Heritage Centre |url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5036/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20210210112809/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5036/ |archive-date=February 10, 2021 |access-date=July 24, 2017 |website=whc.unesco.org}}</ref>
|-
! scope="row" |Naravno biotsko območje otoka Coron
| [[File:Coron - Kayangan Lake.jpg|150px]]
| Palavan
|iii, ix, x (mešano)
|2006
| Lokacija je znotraj Palavan UNESCO biosfernega rezervata.<ref>{{navedi splet |title=Coron Island Natural Biotic Area – UNESCO World Heritage Centre |url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5035 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20170718121732/http://whc.unesco.org/en/tentativelists/5035 |archive-date=July 18, 2017 |access-date=July 24, 2017 |website=whc.unesco.org}}</ref>
|-
! scope="row" |Zaščiteno območje z upravljanimi viri El Nido-Taytay
| [[File:El Nido, 2007-02-08.jpg|150px]]
| Palavan
|ix, x (naravno)
|2006
| Lokacija je znotraj Palavan UNESCO biosfernega rezervata.<ref>{{navedi splet |title=El Nido-Taytay Managed Resource Protected Area – UNESCO World Heritage Centre |url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5034 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20170703225537/http://whc.unesco.org/en/tentativelists/5034 |archive-date=July 3, 2017 |access-date=July 24, 2017 |website=whc.unesco.org}}</ref>
|-
! scope="row" |[[Naravni park Apo Reef]]
| [[File:Reef4318 - Flickr - NOAA Photo Library.jpg|150px]]
| Sulujsko morje
|vii, ix, x (naravno)
|2006
| To območje je drugi največji proizvajalec mladih morskih rib na svetu, takoj za naravnim parkom Tubbataha Reefs.<ref>{{navedi splet |title=Apo Reef Natural Park – UNESCO World Heritage Centre |url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5033/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20071011120138/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5033/ |archive-date=October 11, 2007 |access-date=July 24, 2017 |website=whc.unesco.org}}</ref>
|-
! scope="row" |[[Narodni park Mount Pulag]]
| [[File:Ph mtpulag.jpg|150px]]
| Benguet, Ifugao, Nueva Vizcaya
|ix, x (naravno)
|2006
| To mesto je tretja najvišja točka na Filipinih.<ref>{{navedi splet |title=Mt. Pulag National Park – UNESCO World Heritage Centre |url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5030/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20210210112808/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5030/ |archive-date=February 10, 2021 |access-date=September 30, 2023 |website=whc.unesco.org}}</ref>
|-
! scope="row" |Naravni park pogorja Mt. Malindang
| [[File:Piduan Falls, Mt. Malindang, Don Victoriano, Misamis Occidental.jpg|150x150px]]
| Misamis Occidental
|vii, ix, x (naravno)
|2006
| Območje je razglašeno za park dediščine ASEAN.<ref>{{navedi splet |title=Mt. Malindang Range Natural Park – UNESCO World Heritage Centre |url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5029/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20180616130015/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5029/ |archive-date=June 16, 2018 |access-date=July 24, 2017 |website=whc.unesco.org}}</ref>
|-
! scope="row" |[[Naravni spomenik Chocolate Hills]]
| [[File:Chocolate Hills overview.JPG|150px]]
| Bohol
|vii, viii (naravno)
|2006
| Lokacija je del Unescovega globalnega geoparka na otoku Bohol.<ref>{{navedi splet |title=Chocolate Hills Natural Monument – UNESCO World Heritage Centre |url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5024/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20210210112746/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5024/ |archive-date=February 10, 2021 |access-date=July 24, 2017 |website=whc.unesco.org}}</ref>
|-
! scope="row" |[[Filipinske baročne cerkve]] (razširitev)
| [[File:Church of Tumauini.jpg|150px]]
| Bohol, Cebu, Isabela (provincae), Samar (provinca), Siquijor
|i, iii, iv, v, vi (kulturno)
|2006
| Vseh pet baročnih cerkva (ki so v Boljoonu, Guiuanu, Laziju, Lobocu in Tumauiniju) je bilo razglašenih za nacionalni kulturni zaklad Filipinov.<ref>{{navedi splet |title=Baroque Churches of the Philippines (Extension) – UNESCO World Heritage Centre |url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/3860/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20170719183604/http://whc.unesco.org/en/tentativelists/3860/ |archive-date=July 19, 2017 |access-date=July 24, 2017 |website=whc.unesco.org}}</ref>
|-
! scope="row" |Arheološka najdišča Butuan
| [[File:Butuan Ivory Seal.jpg|150px]]
| Agusan del Norte
|iii, iv, v (kulturno)
|2006
|Najdišče je ponazarjalo in utrdilo sposobnost predhispanskega radžanata Butuan kot naroda z velikim strokovnim znanjem v izdelavi čolnov, pomorstvu in proizvodnji zlata.<ref>{{navedi splet |title=Butuan Archeological Sites – UNESCO World Heritage Centre |url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/2071/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20210210112746/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/2071/ |archive-date=February 10, 2021 |access-date=July 24, 2017 |website=whc.unesco.org}}</ref>
|-
! scope="row" |Jamski kompleks Tabon in celoten Lipuun
| [[File:TabonCaves.JPG|150px]]
| Palavan
|ii, iii, iv, v (kulturno)
|2006
| Zaradi odkritja ''Tabonskega moža'' na tem območju je najdišče razglašeno za nacionalni kulturni zaklad Filipinov. Svetovni sklad za spomenike ga je uvrstil na seznam.<ref>{{navedi splet |title=The Tabon Cave Complex and all of Lipuun – UNESCO World Heritage Centre |url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/1860 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20170825111332/http://whc.unesco.org/en/tentativelists/1860 |archive-date=August 25, 2017 |access-date=July 24, 2017 |website=whc.unesco.org}}</ref>
|-
! scope="row" |Rezervat za divje živali Turtle Islands
| [[File:Total internal reflection of Chelonia mydas .jpg|150px]]
| Tavi-Tavi
|ix, x (naravno)
|2015
| To območje je pomembno območje za vzrejo in valilnico zelenih morskih želv v azijsko-pacifiški regiji.<ref>{{navedi splet |title=Turtle Islands Wildlife Sanctuary – UNESCO World Heritage Centre |url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6008/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20210210112809/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6008/ |archive-date=February 10, 2021 |access-date=September 30, 2023 |website=whc.unesco.org}}</ref>
|-
! scope="row" |[[Naravni park vulkana Majon]]
| [[File:Mt.Mayon tam3rd.jpg|150px]]
| Albay
|vii, x (naravno)
|2015
| Območje je osrednja lastnina Unescovega biosfernega rezervata Albay. Sprva je bilo predvideno, da bo razglašeno do leta 2020, vendar je bilo to preklicano, ker vlada ni pravočasno predložila dokumentov o območju.<ref>{{navedi splet |title=Mantalingahan range nominated for World Heritage Site status - PressReader |url=https://www.pressreader.com/philippines/palawan-news/20180513/281706910325751 |access-date=2023-09-30 |via=PressReader |archive-date=May 24, 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220524095740/https://www.pressreader.com/philippines/palawan-news/20180513/281706910325751 |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi splet |title=Mayon Volcano Natural Park (MMVNP) – UNESCO World Heritage Centre |url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6007 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20170904070345/http://whc.unesco.org/en/tentativelists/6007 |archive-date=September 4, 2017 |access-date=July 24, 2017 |website=whc.unesco.org}}</ref>
|-
! scope="row" |Zaščitena pokrajina gore Mantalingajan
| [[File:Mount mantalingahan palawan.jpg|150px]]
| Palavan
|ix, x (naravno)
|2015
| Lokacija je del UNESCO-vega biosfernega rezervata Palawan.<ref>{{navedi splet |title=Mt. Mantalingahan Protected Landscape – UNESCO World Heritage Centre |url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6006/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20150417164230/https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6006/ |archive-date=April 17, 2015 |access-date=July 24, 2017 |website=whc.unesco.org}}</ref>
|-
! scope="row" |Rezervat za divje živali Mount Hamiguitan Range (razširitev) - zaliv Pujada
| [[File:Mati Sleeping Dinosaur, Pujada Bay (Badas, Mati, Davao Oriental; 04-20-2024).jpg|150px]]
| Davao Oriental
|x (naravno)
|2024
|Zaliv Pujada meji na rezervat za divje živali Mt. Hamiguitan Range (MHRWS), edino območje svetovne dediščine na otoku Mindanao in park dediščine ASEAN. Zaliv Pujada je pomemben naravni habitat za endemične, selitvene, karizmatične, ključne in ogrožene vrste.<ref>{{navedi splet |title=Mount Hamiguitan Range Wildlife Sanctuary (Extension) - Pujada Bay – UNESCO World Heritage Centre |url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6722/ |website=whc.unesco.org}}</ref>
|-
! scope="row" |Riževe terase filipinskih Kordiljerjev (razširitev)
| [[File:Inside the Batad rice terraces.jpg|150x150px]]
| Ifugao
|iii, iv, v (kulturno)
|2024
|Riževe terase filipinskih Kordiljer so izjemen primer razvite, žive kulturne krajine, ki jo je mogoče zaslediti že pred dvema tisočletjema na predkolonialnih Filipinih.<ref>{{navedi splet |title=Rice Terraces of the Philippine Cordilleras (Extension) – UNESCO World Heritage Centre |url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6721/ |website=whc.unesco.org}}</ref>
|-
! scope="row" |Prazgodovinska najdišča v porečju doline Cagayan
| [[File:CallaoCave.jpg|150px]]
| Cagayan, Kalinga (provinca)
|v (kulturno)
|2024
|Porečje doline Cagayan ima obsežen in ključen prazgodovinski arheološki pomen, ki ima osrednjo vlogo pri uspešnem obstoju hominidov in njihovih kulturnih tradicij v zadnjih 700 tisoč letih.<ref>{{navedi splet |title=Prehistoric Sites of the Cagayan Valley Basin – UNESCO World Heritage Centre |url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6720/ |website=whc.unesco.org}}</ref>
|-
! scope="row" |Naravni park otoka Samar
| [[File:Panhulugan_Cliff_at_Sohoton_Natural_Bridge_National_Park.JPG|150px]]
| Northern Samar, Samar (provinca)
|vii, ix, x (naravno)
|2024
|Naravni park Samar Island je nižinski gozdni rezervat, kjer se nahaja največji del relativno neokrnjenega nižinskega gozda na Filipinih in bogata populacija vrst dipterokarpov.<ref>{{navedi splet |title=Samar Island Natural Park – UNESCO World Heritage Centre |url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6719/ |website=whc.unesco.org}}</ref>
|-
! scope="row" |Otok Corregidor in zgodovinske utrdbe Manilskega zaliva
| [[File:Corregidor Island Spanish Lighthouse.jpg|150px]]
| Cavite
|iv, vi (kulturno)
|2024
|Otok Corregidor in zgodovinske utrdbe Manilskega zaliva so izjemen kompleks utrdb na ustju Manilskega zaliva. Bil je priča zgodnji globalizaciji prek trgovine z galeoni in kasnejšemu boju za demokracijo in človekovo dostojanstvo v azijsko-pacifiški regiji med drugo svetovno vojno.<ref>{{navedi splet |title=Corregidor Island and Historic Fortifications of Manila Bay – UNESCO World Heritage Centre |url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6718/ |website=whc.unesco.org}}</ref>
|-
! scope="row" |Gorski verigi Kitanglad in Kalatungan: Sveta mesta Bukidnona
| [[File:Mount Kitanglad and the Kitanglad Mountain Range.jpg|150px]]
| Bukidnon
|iii, ix, x (mešano)
|2024
|Nominirani območji, naravni park gorovja Kitanglad (MKRNP) in naravni park gorovja Kalatungan (MKaRNP), sta priznani kot ključni območji biotske raznovrstnosti (KBA) in pomembni območji za ptice. MKRNP in MKaRNP sta tudi sveta območja plemen Bukidnon, Talaandig, Higaonon in Manobo.<ref>{{navedi splet |title=Kitanglad and Kalatungan Mountain Ranges: Sacred Sites of Bukidnon – UNESCO World Heritage Centre |url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6717/ |website=whc.unesco.org}}</ref>
|-
! scope="row" |Rezervat za divje živali Agusan Marsh
| [[File:Wawa River bridge in Agusan del Sur - Flickr.jpg|150px]]
| Agusan del Sur
|ix, x (naravno)
|2024
| Rezervat za divje živali Agusan Marsh služi kot ključno zatočišče za biotsko raznovrstnost nižinskih gozdov in varuje največja območja močvirskih gozdov, ki so ostala na Filipinih.<ref>{{navedi splet |title=Agusan Marsh Wildlife Sanctuary – UNESCO World Heritage Centre |url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6716/ |website=whc.unesco.org}}</ref>
|-
! scope="row" |Kolonialni urbanistični načrt in utrdbe obzidanega mesta Manila
| [[File:Manila, Fort Santiago, Walled city of Intramuros, Philippines.jpg|150px]]
| Manila
|ii, iv (kulturno)
|2024
| Zgodovinsko središče Manile v svojem grajenem okolju dokumentira zgleden primer razvoja urbanističnega načrtovanja in arhitekture, ki prikazuje združitev in pomembno izmenjavo več idej v obdobju kolonizacije in zgodnje moderne dobe.<ref>{{navedi splet |title=Colonial Urban Plan and Fortifications of the Walled City of Manila – UNESCO World Heritage Centre |url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6715/ |website=whc.unesco.org}}</ref>
|-
! scope="row" |Zgodovinska mesta in pokrajina vulkana Taal in njegovega jezera
| [[File:Allan Jay Quesada- Taal Basilica de San Martin de Tours, Taal, Batangas.JPG|150px]]
| Batangas, Cavite
|ii, ix (mešano)
|2024
| Mesta v pokrajini – zlasti v Taalu – kažejo na mešanje različnih kultur kot posledico kolonizacije v arhitekturi in urbanističnem načrtovanju, kar se odraža v velikih hišah in bogoslužnih prostorih, vključno z največjo cerkvijo v Aziji, baziliko sv. Martina Tourskega, in poudarjajo bogastvo kmetijstva območja ter nematerialno dediščino njegovih izdelkov Barako (kava), Burda (vezenje) in Barong.<ref>{{navedi splet |title=The Historic Towns and Landscape of Taal Volcano and its Caldera Lake – UNESCO World Heritage Centre |url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6714/ |website=whc.unesco.org}}</ref>
|-
! scope="row" |Sladkorna kulturna pokrajina otokov Negros in Panay
| [[File:Iloilo Calle Real JM Basa, Eusebio Villanueva Building upper (Iloilo City; 01-22-2023).jpg|150x150px]]
| Antique (provinca), Capiz, Guimaras, Iloilo, Negros Occidental, Negros Oriental
|ii (kulturno)
|2024
| Nominirana območja in nepremičnine vključujejo stare haciende za gojenje sladkornega trsa, delujoče in nedelujoče sladkorne mline, stare več kot stoletje, mestna središča, ki so se razvila, in arhitekturno značilne dvorce, ki prikazujejo bogastvo, pridobljeno z gojenjem sladkornega trsa in trgovino s tem.<ref>{{navedi splet |title=The Sugar Cultural Landscape of Negros and Panay Islands – UNESCO World Heritage Centre |url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6713/ |website=whc.unesco.org}}</ref>
|}
== Sklici ==
{{sklici}}
== Zunanje povezave ==
* {{Commons category-inline|World Heritage Sites in the Philippines}}
[[Kategorija:Kraji svetovne dediščine na Filipinih]]
[[Kategorija:Seznami krajev svetovne dediščine po državah|Filipini]]
iyjyoqqz87dr0gp5nexst55l0zavyrl
Andrej Sebastjan Wallenstein
0
606669
6739498
6736482
2026-08-19T17:08:00Z
Jonatan Melik Kurinčič
240261
pp
6739498
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Oseba|name=Andrej Sebastjan Wallenstein|birth_date=1678|birth_place=[[Ljubljana]]?|death_date=1710|death_place=[[Zagreb]]|citizenship={{Zastava|Habsburška monarhija}}|occupation=[[orglar]]}}
'''Andrej Sebastjan Wallentein''', [[Slovenci|slovenski]] [[orglar]], *[[1678]]? [[Ljubljana]]? † [[1710]], [[Zagreb]].
Andrej Sebastjan Wallenstein je eden manj znanih baročnih orglarjev na območju [[Kranjska|Kranjske]]. Leta 1702 se je v Ljubljani poročil z [[Marija Sidonija|Marijo Sidonijo]], s katero je imel tri otroke, Marijo Elizabeto, Andreja Jožefa in Wolfganga Leopolda. Kot orglar je deloval med leti 1706 in 1709<ref>Trček Marušič, Katarina: Dinamika razvoja slovenske orgelske krajine do nastopa cecilijanstva - Marec 2017</ref>, v svoji karieri pa je popravil ene in izdelal dvoje orgle. Po njegovi smrti se je z njegovo vdovo poročil [[Jurij Ulrik Pauhauss]] in tako tudi prevzel njegovo orglarsko delavnico.
{| class="wikitable"
|+Seznam Wallensteinovih orgel/popravil
!Opus
!Leto izdelave/popravila
!D.
!Kraj
!Št. manualov
!Št. registrov
|-
|1
|1706
|{{Flagicon|Hrvaška}}
|Slavonska Požega - Jezuitska cerkev
|
|
|-
|2
|1708
|{{Flagicon|Hrvaška}}
|Zagreb - Frančiškanska cerkev
|1
|12
|-
|3
|1709
|{{Flagicon|Slovenija}}
|Ljubljana - [[Stolnica sv. Nikolaja, Ljubljana|Sv. Nikolaj]]
|1
|9
|}
== Sklici ==
{{Sklici}}
== Viri ==
* Škulj, Edo: Baročne orglarske delavnice - Musica Sacra Slovena Praeludium Vitae Aeternae - Škocjan pri Turjaku 2012
{{Škrbina-bio}}
[[Kategorija:Baročni slovenski orglarji]]
jrhh5wam0vc63j0sp99r0h72dyybc3t
Marko Göbl
0
606708
6739502
6736485
2026-08-19T17:17:20Z
Jonatan Melik Kurinčič
240261
pp
6739502
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Oseba|name=Marko Göbl|birth_date=1709?|birth_place=[[Ljubljana]]?|death_date=1752|death_place=[[Ljubljana]]|citizenship={{Zastava|Habsburška monarhija}}|occupation=[[orglar]]}}'''Marko Göbl''' (tudi Goebl, Göll), [[Slovenci|slovenski]] [[orglar]], * [[1709]]?, [[Ljubljana]]? † [[1752]], [[Ljubljana]].
Leta 1733 se je Marko Göbl poročil z [[Marija Terezija Eisl|Marijo Terezijo Eisl]], verjetno ožjo sorodnico orglarja [[Janez Jurij Eisl|Janeza Jurija Eisla]], ki je prevzel Göblovo orglarsko delavnico. V zakonu se je rodilo 7 deklet, Marija Ana Magdalena, Marija Magdalena Terezija, Marija Eleonora Konstancija, Marija Frančiška, Marija Ana Notburga, Katarina Frančiška in Elizabeta.
Göbl se kot orglar prvič omenja leta 1739, češ da je popravljal rog na stolpu piskačev ljubljanskega gradu. O njegovih [[Orgle|orglah]] na Veseli gori potrjuje tudi listina.<ref>{{Navedi splet |title=Göll[i.e. Göbl] Marko |url=https://dizbi.hazu.hr/?pr=i&id=27707 |access-date=2026-08-08 |website=DiZbi.HAZU {{!}} Digitalna zbirka i katalog Hrvatske akademije znanosti i umjetnosti |language=hr}}</ref>
{| class="wikitable"
|+Seznam Göblovih orgel
!Opus
!Leto izdelave/popravila
!D.
!Kraj
!Št. manualov
!Št. registrov
|-
|1
|1741
|{{Flagicon|Slovenija}}
|Brdo pri Lukovici/Rafolče
|1
|4
|-
|2
|1743
|{{Flagicon|Slovenija}}
|Kamnik/Medobčinski muzej
|1
|3
|-
|3
|1751
|{{Flagicon|Slovenija}}
|Šentrupert/Vesela Gora
|1
|6
|-
|4
|1754
|{{Flagicon|Slovenija}}
|Primskovo na Dolenjskem
| colspan="2" |?
|}
== Sklici ==
{{Sklici}}
== Viri ==
* Škulj, Edo: Baročne orglarske delavnice - Musica Sacra Slovena Praeludium Vitae Aeternae - Škocjan pri Turjaku 2012
{{Škrbina-bio}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1709]]
[[Kategorija:Umrli leta 1752]]
[[Kategorija:Baročni slovenski orglarji]]
kwxvuj59gatr0cumpbas4e1r221zhsi
Ivka Marija Munda
0
606793
6739526
6738736
2026-08-19T18:04:42Z
Ihana Aneta
242446
6739526
wikitext
text/x-wiki
{{Kratki opis|slovenska biokemičarka in algologinja (1927–2009)}}
{{Infopolje Oseba|alma_mater=[[Prirodoslovna matematična fakulteta v Ljubljani]]|parents=[[Avgust Munda]] (oče)}}
'''Ivka Marija Munda''',{{Efn|V nekaterih virih je poimenovana tudi kot Ivka-Marija Munda, Ivka M. Munda, ter Ivka Munda.}} [[Slovenci|slovenska]] [[Biokemija|biokemičarka]] in [[Alge|algologinja]], * [[7. julij]] [[1927]], [[Ljubljana]], † [[27. november]] [[2009]].
== Otroštvo ==
Rojena je bila 7. julija 1927 v [[Ljubljana|Ljubljani]] v slovenski družini. Njena mati je bila strokovna učiteljica Marija Arselin (1888–1969) iz [[Spodnje Duplje|Spodnjih Dupelj]], njen oče pa slovenski pravnik in ribiški strokovnjak [[Avgust Munda]] (1886–1971) iz [[Brežice|Brežic]].<ref name=":0">{{Navedi splet |title=SI_ZAL_LJU/0504 Mesto Ljubljana, statistični popisi, 1830-1942 / Nunska ulica, 17 |url=https://www.sistory.si/popis/97f2fa0b-bdbf-4ec2-90c3-483fee1c5993/enota/0/b2f77bda-c50e-4c8f-b9df-e8090a2bbc63 |website=sistory.si |language=Sl}}</ref><ref name=":1">{{Navedi novice |last=Munda |first=Avgust |author-link=Avgust Munda |date=7.11.1969 |title=Marija Munda roj. Arselin |work=Delo |publisher=Delo |page=19 |language=Sl |volume=305}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Dobaja |first=Dunja |last2=Rendla |first2=Marta |last3=Šorn |first3=Mojca |last4=Pančur |first4=Andrej |last5=Zakrajšek |first5=Arne Jakob |last6=Čuček |first6=Filip |last7=Blaj Hribar |first7=Neja |last8=Bernot |first8=Jan |last9=Tominšek Čehulić |first9=Tadeja |last10=Madjar |first10=Tadej |last11=Bertalanič |first11=Sara |last12=Bezjak |first12=Špela |last13=Mesarič |first13=Tomaž |last14=Vidic |first14=Nina |last15=Sirk |first15=Martina |others=tudi Brigita Šepec, Sabina Slankovič, Tadeja Dolinšek, Luka Ruter, Timotej Trček, Maja Furlan, Domen Virant, Dijana Klašnja, Maša Slatnar, Sebastjan Sitar, Marsel Hotić, Miha Varga in Katarina Jurkošek |title=Transkript popisa prebivalstva Ljubljane 31. 3. 1931: Ulice od črke K do Ž. / Stara pot 3 |url=https://www.sistory.si/popis/48099995-4c4a-46b8-bfa2-834c8176cd82/enota/0/437f0905-2bbe-4d2f-97ac-866511c50bb2 |website=sistory.si |language=Sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Polec |first=Janko |author-link=Janko Polec |date=1935 |year= |title=Munda, Avgust (1886–1971) |url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi379490/ |access-date=2026-08-10 |website=www.slovenska-biografija.si |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU |publication-date=2013}}</ref> Bila je edinka.<ref name=":0" /><ref name=":1" /><ref>{{Navedi splet |last=Dobaja |first=Dunja |last2=Rendla |first2=Marta |last3=Šorn |first3=Mojca |last4=Pančur |first4=Andrej |last5=Zakrajšek |first5=Arne Jakob |last6=Čuček |first6=Filip |last7=Blaj Hribar |first7=Neja |last8=Bernot |first8=Jan |last9=Tominšek Čehulić |first9=Tadeja |last10=Madjar |first10=Tadej |last11=Bertalanič |first11=Sara |last12=Bezjak |first12=Špela |last13=Mesarič |first13=Tomaž |last14=Vidic |first14=Nina |last15=Sirk |first15=Martina |others=tudi Brigita Šepec, Sabina Slankovič, Tadeja Dolinšek, Luka Ruter, Timotej Trček, Maja Furlan, Domen Virant, Dijana Klašnja, Maša Slatnar, Sebastjan Sitar, Marsel Hotić, Miha Varga in Katarina Jurkošek |title=Transkript popisa prebivalstva Ljubljane 31. 3. 1931: Ulice od črke K do Ž. / Nunska ulica, 17 |url=https://www.sistory.si/popis/48099995-4c4a-46b8-bfa2-834c8176cd82/enota/0/5d30c4ae-98f0-40f9-845f-365f399eadd9 |website=sistory.si |language=Sl}}</ref> Leta 1938 je začela obiskovati realno žensko gimnazijo pod vodstvom uršulink v Ljubljani, katerega ravnateljica je bila doktorica filozofije in slikarka [[Frančiška Pija Garantini]], ki je Ivko Marijo v prvem letniku poučevala prirodopis.<ref name=":2">{{Navedi novice |date=1939 |title=VII. Redovanje učenk. |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5SPL6S7 |work=Izvestje |publisher=Uršulinska ženska realna gimnazija z internatom v Ljubljani |location=Ljubljana |pages=24-29 |language=Sl}}</ref><ref name=":3">{{Navedi novice |date=1940 |title=IX. Redovanje učenk. |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7QH31U9 |work=Izvestje |publisher=Uršulinska ženska realna gimnazija z internatom v Ljubljani |location=Ljubljana |pages=23-29 |language=Sl}}</ref> Francoščino jo je poučevala pisateljica [[Helena Jaklič]].<ref name=":2" /> Na gimnaziji je imela odličen uspeh.<ref name=":2" /><ref name=":3" /> Med njenimi sošolkami so bile tudi kasnejše medicinska entomologinja [[Danica Tovornik]], morska biologinja in ocenografinja [[Tereza Pucher Petković]] ter konservatorka [[Nataša Štupar Šumi|Nataša Suhadolc Štupar Šumi]].<ref name=":2" /><ref name=":3" />
== Izobraževanje ==
Po maturi se je vpisala na študij biologije in kemije na [[Prirodoslovna matematična fakulteta v Ljubljani|Prirodoslovno matematični falulteti]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]].<ref name=":4" /> Tam je leta 1953 diplomirala. Leta 1963 je na [[Biotehniška fakulteta v Ljubljani|Biotehniški fakulteti]] Univerze v Ljubljani (ob preoblikovanju Prirodoslovno matematične fakultete, katere Oddelek za biologijo se je v leta 1960 združil z dotedanjo Agronomsko-gozdarsko-veterinarsko fakulteto, se je ta preimenovala v sedanjo Biotehniško fakulteto) doktorirala z disertacijo ''Vpliv salinitete na kemijsko sestavo, rast in fruktifikacijo nekaterih fukacej (Ascophyllum nodosum (L.) Le Jol., Fucus vesiculosus L., Fucus ceranoides L. in Fucus serratus L.)'' pod mentorstvom botanika in profesorja [[Ernest Mayer|Ernesta Mayerja]].<ref>{{Navedi knjigo |last=Munda |first=Ivka Marija |author-link=Ivka Marija Munda |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y94C86QG |title=Vpliv salinitete na kemijsko sestavo, rast in fruktifikacijo nekaterih fukacej (Ascophyllum nodosum (L.) Le Jol., Fucus vesiculosus L., Fucus ceranoides L. in Fucus serratus L.) |date=1963 |publisher=I. Munda |others=[[Ernest Mayer]], mentor |language=Sl}}</ref> Na Univerzi v [[Göteborg|Göteborgu]] na [[Švedska|Švedsken]] je dosegla stopnjo švedskega doktorata s tezo ''Geographical and seasonal variation in the chemical composition of some Adriatic brown algae'' (Geografske in sezonske razlike v kemični sestavi nekaterih jadranskih rjavih alg) iz leta 1962.<ref name=":4" />
== Delo ==
Zaposlena je bila na Biološkem inštitutu Medicinske fakultete v Ljubljani, na Hydro-biologisch instituutu Holandske akademije znanosti v Yersekeju in Oddelku za tehnologijo živil na [[Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani|Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo]] Univerze v Ljubljani. Na Biološkem inštitutu je bila zaposlena med leti 1965 in 1994.<ref name=":4">{{Navedi knjigo |url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/book/509 |title=50 let Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU |date=2000 |publisher=Znanstvenoraziskovalni center SAZU. Biološki inštitut Jovana Hadžija |others=avtorica poglavja Barbara Šuštar |isbn=961-6358-03-0 |editor-last=Čarni |editor-first=Andraž |pages=60-76 |language=Sl |chapter=Sodelavci inštituta 1950-2000}}</ref><ref name=":5">{{Navedi revijo |last=Turnšek |first=Dragica |author-link=Dragica Turnšek |date=februar 2010 |title=Slovo od dr. Ivke Munda |url=https://www.academia.edu/1901178/Neznani_sliki_%C4%8Dlove%C5%A1ke_ribice_v_Narodnem_muzeju_Slovenije_v_Ljubljani_iz_zgodovine_slovenskega_naravoslovja |magazine=Proteus |pages=282-283 |language=Sl |volume=6}}</ref><ref>{{Navedi knjigo |url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/book/509 |title=50 let Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU |date=2000 |publisher=Znanstvenoraziskovalni center SAZU. Biološki inštitut Jovana Hadžija |others=soavtorica poglavja [[Ivka Marija Munda]] |isbn=961-6358-03-0 |editor-last=Čarni |editor-first=Andraž |pages=34-36 |language=Sl |chapter=Algološke raziskave}}</ref>
Amatersko se je ukvarjala s slikarstvom.<ref name=":5" />
== Poznejše življenje in smrt ==
Pokopana je v grobu svojih staršev na ljubljanskih Žalah.
== Nagrade ==
* [[Nagrada Sklada Borisa Kidriča]] (1965; za razpravo: ''Water and electrolyte exchange in the brown algae Ascephyllum nodosum, Fucus Vesiculosus L. and Fucus ceranoides'' [''Izmenjava vode in elektrolitov v rjavih algah Ascephyllum nodosum, Fucus vesiculosus L. in Fucus ceranoides''])<ref>{{Navedi knjigo |url=https://www.aris-rs.si/uploads/sl/finan/inc/skladbk-porocilo-1965.pdf |title=Poročilo o delu za leto 1965 |date=1966 |publisher=sklad Borisa Kidriča |location=Ljubljana |page=12 |language=Sl|editor-last=Bogo (Bogomil)|editor-first=Fatur|editor-link=Bogomil Fatur}}</ref>
== Sklici ==
<references />
== Opombe ==
<references group="lower-alpha" />
{{Normativna kontrola}}{{DEFAULTSORT:Munda, Ivka Marija}}
[[Kategorija:Slovenski biokemiki]]
[[Kategorija:Slovenski botaniki]]
[[Kategorija:Diplomiranci Prirodoslovno matematične fakultete v Ljubljani]]
[[Kategorija:Doktorirali na Biotehniški fakulteti v Ljubljani]]
5i4p8gueehiyj9y7gxj2rxi74cn0i3t
6739567
6739526
2026-08-19T20:43:20Z
Ihana Aneta
242446
6739567
wikitext
text/x-wiki
{{Kratki opis|slovenska biokemičarka in algologinja (1927–2009)}}
{{Infopolje Oseba|alma_mater=[[Prirodoslovna matematična fakulteta v Ljubljani]]|parents=[[Avgust Munda]] (oče)}}
'''Ivka Marija Munda''',{{Efn|V nekaterih virih je poimenovana tudi kot Ivka-Marija Munda, Ivka M. Munda, ter Ivka Munda.}} [[Slovenci|slovenska]] [[Biokemija|biokemičarka]] in [[Alge|algologinja]], * [[7. julij]] [[1927]], [[Ljubljana]], † [[27. november]] [[2009]].
== Otroštvo ==
Rojena je bila 7. julija 1927 v [[Ljubljana|Ljubljani]] v slovenski družini. Njena mati je bila strokovna učiteljica Marija Arselin (1888–1969) iz [[Spodnje Duplje|Spodnjih Dupelj]], njen oče pa slovenski pravnik in ribiški strokovnjak [[Avgust Munda]] (1886–1971) iz [[Brežice|Brežic]].<ref name=":0">{{Navedi splet |title=SI_ZAL_LJU/0504 Mesto Ljubljana, statistični popisi, 1830-1942 / Nunska ulica, 17 |url=https://www.sistory.si/popis/97f2fa0b-bdbf-4ec2-90c3-483fee1c5993/enota/0/b2f77bda-c50e-4c8f-b9df-e8090a2bbc63 |website=sistory.si |language=Sl}}</ref><ref name=":1">{{Navedi novice |last=Munda |first=Avgust |author-link=Avgust Munda |date=7.11.1969 |title=Marija Munda roj. Arselin |work=Delo |publisher=Delo |page=19 |language=Sl |volume=305}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Dobaja |first=Dunja |last2=Rendla |first2=Marta |last3=Šorn |first3=Mojca |last4=Pančur |first4=Andrej |last5=Zakrajšek |first5=Arne Jakob |last6=Čuček |first6=Filip |last7=Blaj Hribar |first7=Neja |last8=Bernot |first8=Jan |last9=Tominšek Čehulić |first9=Tadeja |last10=Madjar |first10=Tadej |last11=Bertalanič |first11=Sara |last12=Bezjak |first12=Špela |last13=Mesarič |first13=Tomaž |last14=Vidic |first14=Nina |last15=Sirk |first15=Martina |others=tudi Brigita Šepec, Sabina Slankovič, Tadeja Dolinšek, Luka Ruter, Timotej Trček, Maja Furlan, Domen Virant, Dijana Klašnja, Maša Slatnar, Sebastjan Sitar, Marsel Hotić, Miha Varga in Katarina Jurkošek |title=Transkript popisa prebivalstva Ljubljane 31. 3. 1931: Ulice od črke K do Ž. / Stara pot 3 |url=https://www.sistory.si/popis/48099995-4c4a-46b8-bfa2-834c8176cd82/enota/0/437f0905-2bbe-4d2f-97ac-866511c50bb2 |website=sistory.si |language=Sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Polec |first=Janko |author-link=Janko Polec |date=1935 |year= |title=Munda, Avgust (1886–1971) |url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi379490/ |access-date=2026-08-10 |website=www.slovenska-biografija.si |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU |publication-date=2013}}</ref> Bila je edinka.<ref name=":0" /><ref name=":1" /><ref>{{Navedi splet |last=Dobaja |first=Dunja |last2=Rendla |first2=Marta |last3=Šorn |first3=Mojca |last4=Pančur |first4=Andrej |last5=Zakrajšek |first5=Arne Jakob |last6=Čuček |first6=Filip |last7=Blaj Hribar |first7=Neja |last8=Bernot |first8=Jan |last9=Tominšek Čehulić |first9=Tadeja |last10=Madjar |first10=Tadej |last11=Bertalanič |first11=Sara |last12=Bezjak |first12=Špela |last13=Mesarič |first13=Tomaž |last14=Vidic |first14=Nina |last15=Sirk |first15=Martina |others=tudi Brigita Šepec, Sabina Slankovič, Tadeja Dolinšek, Luka Ruter, Timotej Trček, Maja Furlan, Domen Virant, Dijana Klašnja, Maša Slatnar, Sebastjan Sitar, Marsel Hotić, Miha Varga in Katarina Jurkošek |title=Transkript popisa prebivalstva Ljubljane 31. 3. 1931: Ulice od črke K do Ž. / Nunska ulica, 17 |url=https://www.sistory.si/popis/48099995-4c4a-46b8-bfa2-834c8176cd82/enota/0/5d30c4ae-98f0-40f9-845f-365f399eadd9 |website=sistory.si |language=Sl}}</ref> Leta 1938 je začela obiskovati realno žensko gimnazijo pod vodstvom uršulink v Ljubljani, katerega ravnateljica je bila doktorica filozofije in slikarka [[Frančiška Pija Garantini]], ki je Ivko Marijo v prvem letniku poučevala prirodopis.<ref name=":2">{{Navedi novice |date=1939 |title=VII. Redovanje učenk. |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5SPL6S7 |work=Izvestje |publisher=Uršulinska ženska realna gimnazija z internatom v Ljubljani |location=Ljubljana |pages=24-29 |language=Sl}}</ref><ref name=":3">{{Navedi novice |date=1940 |title=IX. Redovanje učenk. |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7QH31U9 |work=Izvestje |publisher=Uršulinska ženska realna gimnazija z internatom v Ljubljani |location=Ljubljana |pages=23-29 |language=Sl}}</ref> Francoščino jo je poučevala pisateljica [[Helena Jaklič]].<ref name=":2" /> Na gimnaziji je imela odličen uspeh.<ref name=":2" /><ref name=":3" /> Med njenimi sošolkami so bile tudi kasnejše medicinska entomologinja [[Danica Tovornik]], morska biologinja in ocenografinja [[Tereza Pucher Petković]] ter konservatorka [[Nataša Štupar Šumi|Nataša Suhadolc Štupar Šumi]].<ref name=":2" /><ref name=":3" />
== Izobraževanje ==
Po maturi se je vpisala na študij biologije in kemije na [[Prirodoslovna matematična fakulteta v Ljubljani|Prirodoslovno matematični falulteti]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]].<ref name=":4" /> Tam je leta 1953 diplomirala. Leta 1963 je na [[Biotehniška fakulteta v Ljubljani|Biotehniški fakulteti]] Univerze v Ljubljani (ob preoblikovanju Prirodoslovno matematične fakultete, katere Oddelek za biologijo se je v leta 1960 združil z dotedanjo Agronomsko-gozdarsko-veterinarsko fakulteto, se je ta preimenovala v sedanjo Biotehniško fakulteto) doktorirala z disertacijo ''Vpliv salinitete na kemijsko sestavo, rast in fruktifikacijo nekaterih fukacej (Ascophyllum nodosum (L.) Le Jol., Fucus vesiculosus L., Fucus ceranoides L. in Fucus serratus L.)'' pod mentorstvom botanika in profesorja [[Ernest Mayer|Ernesta Mayerja]].<ref>{{Navedi knjigo |last=Munda |first=Ivka Marija |author-link=Ivka Marija Munda |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y94C86QG |title=Vpliv salinitete na kemijsko sestavo, rast in fruktifikacijo nekaterih fukacej (Ascophyllum nodosum (L.) Le Jol., Fucus vesiculosus L., Fucus ceranoides L. in Fucus serratus L.) |date=1963 |publisher=I. Munda |others=[[Ernest Mayer]], mentor |language=Sl}}</ref> Na Univerzi v [[Göteborg|Göteborgu]] na [[Švedska|Švedsken]] je dosegla stopnjo švedskega doktorata s tezo ''Geographical and seasonal variation in the chemical composition of some Adriatic brown algae'' (Geografske in sezonske razlike v kemični sestavi nekaterih jadranskih rjavih alg) iz leta 1962.<ref name=":4" />
== Delo ==
Najprej je bila zaposlena na Biološkem inštitutu Medicinske fakultete v Ljubljani. Naslednjih sedem let se je spevializirala na Švedskem, Norveškem in Nizozemskem.<ref name=":6" /><ref name=":5" /> Kasneje je bila zaposlena na Hydro-biologisch instituutu Holandske akademije znanosti v Yersekeju in Oddelku za tehnologijo živil na [[Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani|Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo]] Univerze v Ljubljani.
=== Delo na Biološkem inštitutu Jovana Hadžija ===
Od leta 1965 do svoje upokojitve leta 1994 je bila zaposlena kot znanstvena svetnica na Biološkem inštitutu Jovana Hadžija pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, ki je bil pozneje priključen Znanstvenoraziskovalnemu centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti.<ref name=":4">{{Navedi knjigo |url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/book/509 |title=50 let Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU |date=2000 |publisher=Znanstvenoraziskovalni center SAZU. Biološki inštitut Jovana Hadžija |others=avtorica poglavja Barbara Šuštar |isbn=961-6358-03-0 |editor-last=Čarni |editor-first=Andraž |pages=60-76 |language=Sl |chapter=Sodelavci inštituta 1950-2000}}</ref><ref name=":5">{{Navedi revijo |last=Turnšek |first=Dragica |author-link=Dragica Turnšek |date=februar 2010 |title=Slovo od dr. Ivke Munda |url=https://www.academia.edu/1901178/Neznani_sliki_%C4%8Dlove%C5%A1ke_ribice_v_Narodnem_muzeju_Slovenije_v_Ljubljani_iz_zgodovine_slovenskega_naravoslovja |magazine=Proteus |pages=282-283 |language=Sl |volume=6}}</ref><ref name=":6">{{Navedi knjigo |url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/book/509 |title=50 let Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU |date=2000 |publisher=Znanstvenoraziskovalni center SAZU. Biološki inštitut Jovana Hadžija |others=soavtorica poglavja [[Ivka Marija Munda]] |isbn=961-6358-03-0 |editor-last=Čarni |editor-first=Andraž |pages=34-36 |language=Sl |chapter=Algološke raziskave}}</ref> Be tem času je raziskovala podmorsko bentoško vegetacijo severnega Jadrana. Preučevala je asociacije bentoških alg, njihovo sezonsko in ekološko pogojeno razporeditev, floristično sestavo in biomaso. Posebej je podala obsežen pregled biomase naselij morskih alg okolice Rovinja in nato še Pirana. Kot prva v Jugoslaviji je opravila analizo kemične sestave morskih alg glede na vsebnost proteinov, aminokislin, manitola, fikokoloidov, vitaminov in mineralov.<ref name=":6" />
Amatersko se je ukvarjala s slikarstvom.<ref name=":5" />
== Poznejše življenje in smrt ==
Upokojila se leta 1994, vendar je še svojim raziskovalnim delom nadaljevala. Raziskovala je dokler ni zbolela za hudo boleznijo, za katero je 27.novembra 2009 umrla. Pokopana je v grobu svojih staršev na [[Centralno pokopališče Žale|ljubljanskih Žalah]].
== Nagrade ==
* [[Nagrada Sklada Borisa Kidriča]] (1965; za razpravo: ''Water and electrolyte exchange in the brown algae Ascephyllum nodosum, Fucus Vesiculosus L. and Fucus ceranoides'' [''Izmenjava vode in elektrolitov v rjavih algah Ascephyllum nodosum, Fucus vesiculosus L. in Fucus ceranoides''])<ref>{{Navedi knjigo |url=https://www.aris-rs.si/uploads/sl/finan/inc/skladbk-porocilo-1965.pdf |title=Poročilo o delu za leto 1965 |date=1966 |publisher=sklad Borisa Kidriča |location=Ljubljana |page=12 |language=Sl|editor-last=Bogo (Bogomil)|editor-first=Fatur|editor-link=Bogomil Fatur}}</ref>
== Sklici ==
<references />
== Opombe ==
<references group="lower-alpha" />
{{Normativna kontrola}}{{DEFAULTSORT:Munda, Ivka Marija}}
[[Kategorija:Slovenski biokemiki]]
[[Kategorija:Slovenski botaniki]]
[[Kategorija:Diplomiranci Prirodoslovno matematične fakultete v Ljubljani]]
[[Kategorija:Doktorirali na Biotehniški fakulteti v Ljubljani]]
333upl06y2b8q5wu4apo25tokgb70cw
Levon Aronjan
0
606926
6739530
6736056
2026-08-19T18:10:47Z
InternetArchiveBot
196606
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
6739530
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox person
| name = Levon Aronjan
| image =
| caption =
<!-- Personal information -->
| birth_name = Levon Grigori Aronjan
| birth_date =
| birth_place =
| death_date =
| death_place =
| education = [[Armenski državni inštitut za telesno kulturo in šport]]
| spouse =
| country =
| title = [[Velemojster (šah)|Velemojster]] (2000)
| peak_rating = 2830 (marec 2014) <!-- Please note that only ratings published by FIDE are acceptable. Do not use a "live rating" from the site 2700chess.com -->
| ranking = 5. (julij 2021)
| peak_ranking = 2. (januar 2012)
| FIDE_id = 13300474
|children=1}}'''Levon Grigori Aronjan''' ({{langx|hy|Լևոն Գրիգորի Արոնյան|Levon Grigori Aronyan}}), [[Armenci|armenski]] šahovski [[velemojster]], * [[6. oktober]] [[1982]], [[Erevan]], [[Armenska SSR]], [[Sovjetska Zveza|Sovjetska zveza]].
Velja za šahovskega čudežnega dečka, saj je leta 2000, pri 17. letih, pridobil naziv velemojstra. Je nekdanji svetovni prvak v hitropoteznem šahu. Svoj najvišji rejting 2830 je dosegel marca 2014,<ref>{{cite web |title=Top 100 Players March 2014 |url=https://ratings.fide.com/toparc.phtml?cod=297 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20230528170216/https://ratings.fide.com/toparc.phtml?cod=297 |archive-date=28 May 2023 |access-date=31 December 2021 |website=FIDE}}</ref> s čimer je postal četrti najvišje ocenjeni igralec v zgodovini.
Osvojil je [[FIDE World Cup]] 2005 in 2017. Armensko reprezentanco je pripeljal do zlate medalje na [[Šahovska olimpijada|olimpijadah]] leta 2006 v [[Torino|Torinu]], 2008 v [[Dresden|Dresdnu]], 2012 v [[Carigrad|Carigradu]]<ref>{{cite web |last=Bartelski |first=Wojciech |title=Men's Chess Olympiads: Levon Aronian |url=http://www.olimpbase.org/players/8yc46a0e.html |access-date=24 January 2011 |publisher=OlimpBase}}</ref> in leta 2011 v [[Ningbo|Ningboju]] na [[Svetovno ekipno šahovsko prvenstvo|Svetovnem ekipnem šahovskem prvenstvu]]. Prav tako je dosegel naziv svetovnega prvaka na [[Chess960]] leta 2006 in 2007 ter v hitropoteznem šahu leta 2010.
Velja za vodilnega armenskega šahista vse od zgodnjih 2000ih.<ref>{{cite web |last=Scimia |first=Edward |title=World Championship Candidate Levon Aronian |url=http://chess.about.com/od/famouschessplayers/p/World-Championship-Candidate-Levon-Aronian.htm |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130512113015/http://chess.about.com/od/famouschessplayers/p/World-Championship-Candidate-Levon-Aronian.htm |archive-date=12 May 2013 |access-date=23 June 2014 |publisher=[[about.com]] |quote=...for the last decade [...] leading [[Armenia]] to victory in team competition and being constantly in the World Championship discussion.}}</ref> Njegova popularnost v Armeniji ga je povzdignila na status znane osebnosti<ref>{{cite web |title=Players 2013 |url=http://norwaychess.com/en/the-tournaments/2013-2/supertournament/players/ |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20140622173330/http://norwaychess.com/en/the-tournaments/2013-2/supertournament/players/ |archive-date=22 June 2014 |access-date=23 June 2014 |publisher=[[Norway Chess]] |quote=Aronian is a major celebrity in his chess-loving home country.}}</ref> in heroja.<ref>{{cite news |last=Davies |first=Caroline |author2=Pein, Malcolm |date=7 June 2006 |title=Pawn queens |url=https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/europe/italy/1520572/Pawn-queens.html |url-access=subscription |url-status=live |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220112/https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/europe/italy/1520572/Pawn-queens.html |archive-date=12 January 2022 |access-date=25 August 2013 |newspaper=[[The Daily Telegraph]] |quote=And Mr Aronian enjoys a similar level of hero-worship to, say, David Beckham.}}{{cbignore}}</ref> Leta 2005 je bil imenovan za armenskega športnika leta<ref>{{cite web |date=22 December 2005 |title=Aronian Presented World Cup to Armenian Community of Khanty-Mansiysk |url=http://www.armtown.com/news/en/azg/20051222/2005122201/ |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110927215940/http://www.armtown.com/news/en/azg/20051222/2005122201/ |archive-date=27 September 2011 |access-date=24 January 2011 |publisher=Armtown.com |df=dmy-all}}</ref> in dobil častni naziv velemojstra armenskega športa leta 2009. Leta 2012 je prejel Red svetega [[Mesrop Maštoc|Mesropa Maštoca]].<ref>{{cite web |title=Levon Aronyan awarded St. Mesrop Mashtots Order |url=http://sport.mediamax.am/en/news/chess/5820 |access-date=31 October 2017 |publisher=Mediamax.am}}</ref> Leta 2016 ga je [[CNN]] oklical za »Davida Backhama šaha«.<ref>{{cite web |last=McKenzie |first=Sheena |date=1 February 2016 |title=Pawn star: How the 'David Beckham of chess' became a national hero |url=https://edition.cnn.com/2016/01/31/sport/levon-aronian-armenia-chess-david-beckham/index.html |access-date=9 November 2017 |publisher=CNN}}</ref>
Februarja 2021 je Aronjan napovedal, da bo prestopil iz armenske k ameriški šahovski federaciji, kar je utemeljil s pomanjkanjem državne podpore.<ref>{{cite web |last1=Shah |first1=Sagar |date=27 February 2021 |title=Levon Aronian relocates to Saint Louis and will represent the USA |url=https://chessbase.in/news/Levon-Aronian-relocates-to-Saint-Louis-and-will-represent-the-USA |website=Chessbase India}}</ref> Prehod je bil končan decembra 2021 in od takrat zastopa ZDA.<ref>{{cite web |last1=Svensen |first1=Tarjei |title=Levon Aronian relocates to Saint Louis and will represent the USA |url=https://chess24.com/en/read/news/levon-aronian-completes-transfer-to-usa |website=Chess 24 |access-date=2026-08-12 |archive-date=2022-12-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221206220855/https://chess24.com/en/read/news/levon-aronian-completes-transfer-to-usa |url-status=dead }}</ref>
== Zgodnje življenje in izobrazba ==
Aronjan se je rodil 6. oktobra 1982 v Erevanu v Armeniji (takrat del Sovjetske zveze) materi Sedi Avagjan, armenski rudarski inženirki, in očetu Grigoriju Leontjeviču Aronovu,<ref name="Aronov" /> ruskemu fiziku [[Judje|judovskega]] rodu iz [[Vitebska oblast|vitebske oblasti]] v [[Belorusija|Belorusiji]]. Sam je dejal: »Počutim se veliko bolj Armenca kot Juda, čeprav obstajajo plati moje osebnosti, ki so kulturno bolj judovske, na primer na področju umetnosti in glasbe.«<ref name="Aronov" /> Šah se je naučil igrati pri devetih letih, poučila pa ga je sestra Lilit. Njegov drugi trener je bil velemojster Melikset Hačijan. Zgodnji dokaz njegove nadarjenosti je bil uspeh na svetovnem mladinskem prvenstvu v šahu leta 1994 v [[Segedin|Segedinu]] (v kategoriji do 12 let), kjer je zmagal z izkupičkom 8 točk od 9 možnih in za seboj pustil poznejše šahovske zvezdnike, kot so Étienne Bacrot, Ruslan Ponomarjov, Francisco Vallejo Pons in Aleksander Griščuk.
Eden izmed dolgoletnih Aronijanovih trenerjev je Ašot Nadanjan, ki je bil s strani Aronjana leta 2011 označen za »popolnoma nenadomestljivega«.
Aronjan ima diplomo Armenskega državnega inštituta za šport.
== Kariera ==
=== Zgodnja leta: 2001–2005 ===
Leta 2001 je Aronjan na odprtem turnirju v Cappelle-la-Grande dosegel 7 točk iz 9 partij in za pol točke zaostal za zmagovalcema, ki sta si delila prvo mesto – [[Einar Gausel|Einarjem Gauselom]] in [[Vladimir Čučelov|Vladimirjem Čučelovom]]. Nekaj mesecev pozneje je zmagal na turnirju Young Masters v [[Lozana|Lozani]].<ref>{{cite web |title=The chess games of Levon Aronian |url=http://www.chessgames.com/player/levon_aronian.html |access-date=19 February 2012 |publisher=ChessGames.com}}</ref>
Leta 2002 je osvojil naslov armenskega šahovskega prvaka.<ref>{{cite web |last=Oganessian |first=Gaguik |author-link=Gaguik Oganessian |title=All Champions of Armenia |url=http://www.armchess.am/all_ch_arm.htm |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120120000741/http://www.armchess.am/all_ch_arm.htm |archive-date=20 January 2012 |access-date=1 August 2009 |work=Armchess}}</ref> Istega leta je postal [[Mladinsko svetovno prventsvo v šahu|mladinski svetovni prvak]]; zbral je 10 točk iz 13 partij in se uvrstil pred igralce, kot so Surya Ganguly, Artjom Timofejev, Luke McShane, Bu Xiangzhi, Pentala Harikrishna in drugi.<ref>{{cite web |title=41st World Junior Ch January 2003 India |url=http://ratings.fide.com/tournament_report.phtml?event16=22950 |access-date=17 December 2011 |publisher=FIDE |archive-date=2024-12-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241224203346/http://ratings.fide.com/tournament_report.phtml?event16=22950 |url-status=dead }}</ref>
Leta 2003 je nastopil na težkem turnirju v Hoogevenu, kjer je potekalo tekmovanje štirih igralcev po sistemu vsak z vsakim;<ref>{{Cite web |title=2003 {{!}} Hoogeveen Chess Tournament |url=https://hoogeveenchess.nl/en/2003 |access-date=2025-12-22 |website=hoogeveenchess.nl}}</ref> dosegel je 3 točke iz 6 partij ter se uvrstil za [[Judit Polgár]], izenačen z [[Ivan Sokolov|Ivanom Sokolovom]] in pred [[Anatolij Karpov|Anatolijem Karpovom]].<ref>{{Cite web |title=2003 {{!}} Hoogeveen Chess Tournament |url=https://www.hoogeveenchess.nl/en/2003 |access-date=2025-05-16 |website=www.hoogeveenchess.nl |archive-date=2025-03-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250325065032/https://www.hoogeveenchess.nl/en/2003 |url-status=dead }}</ref>
Aronjan je leta 2004 prvič nastopil na [[Svetovno prvenstvo v šahu|svetovnem prvenstvu v šahu]] v organizaciji [[Svetovna šahovska federacija|FIDE]]. V prvem krogu je premagal trinajstletnega [[Magnus Carlsen|Magnusa Carlsena]], ki je prav tako prvič nastopil na tem turnirju.<ref>{{cite web |date=13 March 2013 |title=Candidates – Levon Aronian (2809 – World #3) |url=http://www.chessbase.com/Home/TabId/211/PostId/4009146/candidates--levon-aronian-2809--world-3-140313.aspx |access-date=22 May 2013 |publisher=ChessBase.com}}</ref> V tretjem krogu je izgubil proti [[Pavel Smirnov|Pavlu Smirnovu]].<ref>{{cite web |date=25 June 2004 |title=FIDE WCC R3-2 Another favorite exits |url=http://www.chessbase.com/newsdetail.asp?newsid=1740 |access-date=17 December 2011 |publisher=ChessBase.com}}</ref>
=== 2005–2006 ===
Do leta 2005 se je Aronjan po ratingu FIDE uvrstil med najboljših deset igralcev na svetu.<ref>{{Cite web |date=2005-10-12 |title=FIDE October 2005 rating lists |url=https://en.chessbase.com/post/fide-october-2005-rating-lists |access-date=2020-05-12 |website=Chess News |language=en}}</ref> Leta 2005 si je na turnirju Gibtelecom Masters v [[Gibraltar|Gibraltarju]] delil prvo mesto s še štirimi igralci: [[Zahar Efimenk|Zaharjem Efimenkom]], [[Kiril Georgiev|Kirilom Georgievom]], [[Aleksej Širov|Aleksejem Širovom]] in [[Emil Sutovski|Emilom Sutovskim]].<ref>{{cite web |last=Crowther |first=Mark |date=7 February 2005 |title=The Week in Chess 535 |url=https://theweekinchess.com/html/twic535.html#3 |url-status=dead |archive-url=https://archive.today/20120802051157/http://www.chess.co.uk/twic/twic535.html%233 |archive-date=2 August 2012 |access-date=26 January 2012 |publisher=London Chess Center}}</ref>
Na 12. ruskem ekipnem prvenstvu, ki je potekalo aprila 2005 v [[Soči, Rusija|Sočiju]], je Aronjan igral na tretji deski za ekipo Tomsk-400 in dosegel 7,5 točke iz 9 partij z zmogljivostnim ratingom okoli 2850.<ref>{{Cite news |last=Pein |first=By Malcolm |title=One to Red October |url=http://telegraph.co.uk/culture/chess/malcolmpein/3641826/One-to-Red-October.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20160706191337/https://www.telegraph.co.uk/culture/chess/malcolmpein/3641826/One-to-Red-October.html |archive-date=2016-07-06 |access-date=2025-11-24 |work=Telegraph.co.uk |language=en}}</ref><ref>{{Cite web |title=Aronian, Levon - 2700chess.com |url=https://2700chess.com/players/aronian_levon?page=66 |access-date=2025-11-24 |website=2700chess.com}}</ref> Ekipa Tomsk-400 je zmagala na prvenstvu, s čimer si je zagotovila tudi nastop na evropskem klubskem pokalu leta 2005, na katerem je prav tako zmagala. Na tem tekmovanju v italijanskem [[Saint-Vincent, Italija|Saint-Vincentu]] je Aronjan igral na prvi deski in dosegel 4,5 točke iz 7 partij.<ref>{{Cite web |date=2005-09-25 |title=Tomsk wins European Club Cup |url=https://en.chessbase.com/post/tomsk-wins-european-club-cup/601 |access-date=2025-11-24 |website=Chess News |language=en}}</ref>
Oktobra 2005 je Aronjan zmagal tudi na mednarodnem turnirju skupine A v [[Republika Arcah|Arcahu]].<ref>{{cite web |title=The Week in Chess |url=http://www.chesscenter.com/twic/even2005.html |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090715151833/http://www.chesscenter.com/twic/even2005.html |archive-date=15 July 2009 |access-date=20 October 2011 |work=Chesscenter}}</ref> Decembra je v zadnjem krogu premagal [[Ruslan Ponomarjov|Ruslana Ponomarjova]] in s tem osvojil svetovni pokal v [[Hanti-Mansijsk|Hanti-Mansijsku]] v Rusiji.<ref>{{cite web |title=World Chess Cup 2005 Results |url=http://cup2005.fide.com/results.asp-cat=2.htm |access-date=13 October 2011 |publisher=FIDE}}</ref>
Marca 2006 je Aronjan zmagal na tradicionalnem šahovskem turnirju v [[Linares, Jaén|Linaresu]], in sicer s pol točke prednosti pred [[Tejmur Radžabov|Tejmurjem Radžabovom]] in takratnim svetovnim prvakom [[Veselin Topalov|Veselinom Topalovim]].<ref>{{cite web |title=Linares 2006 Tournament |url=http://www.chessgames.com/perl/chess.pl?tid=51123 |access-date=11 December 2017 |publisher=ChessGames.com}}</ref> Novembra 2006 si je delil prvo mesto na šahovskem turnirju za memorial [[Mihail Talj|Mihaila Talja]]. Na lestvici FIDE za obdobje od aprila do julija 2006 je bil Aronjan tretji najbolje rejtingirani šahist na svetu.<ref>{{cite web |title=FIDE Top lists records, Aronian |url=http://ratings.fide.com/top_files.phtml?id=13300474 |access-date=20 October 2011 |publisher=Ratings.fide.com |archive-date=2009-02-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090217203126/http://ratings.fide.com/top_files.phtml?id=13300474 |url-status=dead }}{{Dead link|date=August 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref> Armenija je na 37. [[Šahovska olimpijada|šahovski olimpijadi]] osvojila svojo prvo zlato medaljo.
=== 2007–2008 ===
[[Slika:Magnus_Øen_Carlsen_vs._Aronian_Linares_2007.jpg|desno|sličica|Aronian playing [[Magnus Carlsen]] at Linares 2007]]
Januarja 2007 si je Aronjan na šahovskem turnirju Corus v [[Wijk aan Zee|Wijk aan Zeeju]] delil prvo mesto z [[Veselin Topalov|Veselinom Topalovom]] in Radžabovom.<ref>{{cite web |title=Corus Chess Tournament – Grandmaster A April 2007 Netherlands |url=http://ratings.fide.com/tournament_report.phtml?event16=5722 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20241111141414/http://ratings.fide.com/tournament_report.phtml?event16=5722 |archive-date=11 November 2024 |access-date=13 October 2011 |publisher=FIDE}}</ref> Vsi trije so dosegli 8,5 točke od 13 možnih.<ref>{{cite web |date=28 January 2007 |title=Wijk R13: Aronian, Topalov and Radjabov tie for first |url=http://www.chessbase.com/Home/TabId/211/PostId/4003636/wijk-r13-aronian-topalov-and-radjabov-tie-for-first.aspx |access-date=22 May 2013 |publisher=ChessBase.com}}</ref> Maja 2007 je v dvoboju v pospešenem šahu s 4 : 2 premagal svetovnega prvaka [[Vladimir Kramnik|Vladimirja Kramnika]].<ref>[http://www.chessbase.com/newsdetail.asp?newsid=3838 Drama in Yerevan – Aronian wins Rapid match 4:2], [[Chessbase]], 7 May 2007</ref>
Z zmago na svetovnem pokalu leta 2005 si je zagotovil nastop na turnirju kandidatov za [[svetovno prvenstvo v šahu]] leta 2007, ki je bil na sporedu maja in junija 2007. Na tem turnirju se je pomeril z [[Magnus Carlsen|Magnusom Carlsenom]]; v uvodnih šestih partijah sta remizirala (3 : 3), nato sta v pospešenem šahu prav tako remizirala (2 : 2), v hitropoteznem šahu pa je Aronjan zmagal z 2 : 0. V finalu je premagal Širova s 3,5 : 2,5. S tem se je uvrstil v zaključno fazo prvenstva, ki je potekala v [[Mehika|Mehiki]]. Tam je dosegel 6 točk od 14 in zasedel sedmo mesto med osmimi tekmovalci.<ref>{{cite web |title=WCCTournament 2007. Mexico City – Results and Pairings |url=http://www.chess.co.uk/twic/event/mex07/results.html |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20121012175443/http://www.chess.co.uk/twic/event/mex07/results.html |archive-date=12 October 2012 |access-date=13 October 2011 |publisher=Chess.co.uk |df=dmy-all}}</ref>
Januarja 2008 je skupaj z [[Magnus Carlsen|Magnusom Carlsenom]] zmagal na šahovskem turnirju Corus, pri čemer je dosegel 8 točk od 13.<ref>{{cite web |date=27 January 2008 |title=Wijk R13: Aronian, Carlsen win Wijk aan Zee 2008 |url=http://www.chessbase.com/Home/TabId/211/PostId/4004417/wijk-r13-aronian-carlsen-win-wijk-aan-zee-2008.aspx |access-date=27 January 2008 |publisher=ChessBase.com}}</ref> Marca 2008 je zmagal na turnirju Melody Amber (v disciplinah šah na slepo in pospešeni šah) v [[Nica|Nici]] v [[Francija|Franciji]], in sicer s prednostjo 2,5 točke pred najbližjimi zasledovalci.<ref>[http://www.chessbase.com/newsdetail.asp?newsid=4536 Melody Amber: Aronian wins with 2½ point lead], [[Chessbase]], 27 March 2008</ref> Poleg zmage v skupnem seštevku turnirja je samostojno osvojil prvo mesto v delu turnirja, ki se je igral v pospešenem šahu, prvo mesto v šahu na slepo pa si je delil s tremi drugimi šahovskimi velemojstri: [[Vladimir Kramnik|Kramnikom]], [[Aleksander Morozevič|Morozevičem]] in [[Veselin Topalov|Topalovom]].
Junija 2008 je Aronjan v [[Erevan|Erevanu]] zmagal na turnirju v pospešenem šahu, posvečenem spominu na Karena Asrijana.<ref>{{cite web |date=15 June 2008 |title=Asrian Memorial: Aronian catches Leko in the final rounds |url=http://www.chessbase.com/Home/TabId/211/PostId/4004701/asrian-memorial-aronian-catches-leko-in-the-final-rounds.aspx |access-date=22 May 2013 |publisher=ChessBase.com}}</ref><ref>{{cite web |title=Karen Asrian Memorial (2008) |url=http://www.chessgames.com/perl/chess.pl?tid=64389 |access-date=13 October 2011 |publisher=ChessGames.com}}</ref> Na drugem turnirju serije FIDE Grand Prix v [[Soči, Rusija|Sočiju]] je Aronjan v finalu premagal [[Aleksander Griščuk|Aleksandra Griščuka]] ter tekmovanje končal z 8,5 točke od 13 in zmogljivostnim ratingom 2816.<ref>{{cite web |date=14 August 2008 |title=Sochi R13: Aronian wins Second FIDE Grand Prix |url=http://www.chessbase.com/Home/TabId/211/PostId/4004836/sochi-r13-aronian-wins-second-fide-grand-prix.aspx |access-date=22 May 2013 |publisher=ChessBase.com}}</ref> Aronjan je z armensko<ref>{{cite web |date=25 November 2008 |title=Olympiad R11: Armenia wins Gold, Israel second |url=http://www.chessbase.com/Home/TabId/211/PostId/4005034/olympiad-r11-armenia-wins-gold-israel-second.aspx |access-date=22 May 2013 |publisher=ChessBase.com}}</ref> reprezentanco zmagal na 38. [[Šahovska olimpijada|šahovski olimpijadi]] v [[Dresden|Dresdnu]] in tako drugič zapored osvojil zlato medaljo.
=== 2009–2010 ===
Aronjan je aprila 2009 zmagal na četrtem turnirju serije FIDE Grand Prix z izkupičkom 8,5 točke iz 13 partij, s čimer je za eno točko prehitel [[Peter Leko|Petra Leka]] in rojaka [[Vladimir Akopjan|Vladimirja Akopjana]].<ref>{{cite web |date=29 April 2009 |title=Nalchik R13: Levon Aronian wins Fourth FIDE Grand Prix |url=http://www.chessbase.com/Home/TabId/211/PostId/4005387/nalchik-r13-levon-aronian-wins-fourth-fide-grand-prix.aspx |access-date=22 May 2013 |publisher=ChessBase}}</ref> Po zmagi na turnirju [[Bilbao Chess Masters Final]] septembra 2009<ref>{{cite web |last=Crowther |first=Mark |date=12 September 2009 |title=TWIC: 2nd Bilbao Masters 2009 |url=http://www.chess.co.uk/twic/chessnews/events/bilbao09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120401222902/http://www.chess.co.uk/twic/chessnews/events/bilbao09 |archive-date=1 April 2012 |access-date=30 November 2017 |publisher=London Chess Centre}}</ref> je za svetovnim prvakom [[Višvanatan Anand|Višvanatanom Anandom]] zaostajal le še za štiri FIDE rejting točke.<ref>{{cite web |date=13 September 2009 |title=Bilbao Masters: Aronian wins Grand Slam Final |url=http://www.chessbase.com/Home/TabId/211/PostId/4005757/bilbao-masters-aronian-wins-grand-slam-final.aspx |access-date=22 May 2013 |publisher=ChessBase}}</ref>
Novembra 2009 je nastopil na memorialu Mihaila Talja in zasedel četrto mesto. Decembra 2009 je prejel naziv »zaslužni mojster športa Armenije«.<ref>{{cite web |date=19 December 2009 |title=High Titles of Olympic Champions |url=http://www.armchess.am/ |access-date=19 December 2009 |work=Armchess}}</ref>
Aronjan je zmagal v skupnem seštevku serije FIDE Grand Prix 2008–2010, s čimer si je zagotovil nastop na turnirju kandidatov za [[svetovno prvenstvo v šahu]] leta 2012.
Avgusta 2010 mu ni uspelo ubraniti naslova svetovnega prvaka v posprešenem šahu, saj je izgubil proti končnemu zmagovalcu [[Gata Kamskij|Gati Kamskiju]].<ref>{{cite web |date=8 August 2010 |title=Chess Classic Mainz – Kamsky wins with 10.0/11 points |url=http://www.chessbase.com/newsdetail.asp?newsid=6593 |access-date=20 October 2011 |work=Chessbase}}</ref>
Novembra 2010 si je delil prvo mesto na memorialu Mihaila Talja, turnirju XXI. kategorije.<ref>{{cite web |date=14 November 2010 |title=Tal Memorial Aronian and Karjakin win the title |url=http://www.chessbase.com/newsdetail.asp?newsid=6808 |access-date=17 December 2011 |work=ChessBase}}</ref> Prav tako je leta 2010 v Moskvi osvojil naslov svetovnega prvaka v hitropoteznem šahu.<ref>{{cite web |date=18 November 2010 |title=Aronian wins World Blitz Championship |url=http://www.chessbase.com/newsdetail.asp?newsid=6816 |access-date=9 February 2013 |work=ChessBase News}}</ref>
=== 2011–2012 ===
Januarja 2011 si je na 73. šahovskem turnirju Tata Steel delil tretje mesto.<ref>{{cite web |title=The Week in Chess: 73rd Tata Steel Chess Tournament 2011 |url=http://www.chess.co.uk/twic/chessnews/events/73rd-tata-steel-chess-tournament-2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20121012175909/http://www.chess.co.uk/twic/chessnews/events/73rd-tata-steel-chess-tournament-2011 |archive-date=12 October 2012 |access-date=24 March 2011 |publisher=Chess |df=dmy-all}}</ref> Marca 2011 je tretjič zmagal na zadnji izvedbi turnirja Melody Amber v šahu na slepo in hitropoteznem šahu.<ref>{{cite web |date=24 March 2011 |title=Amber 2011: Aronian claims third Amber victory in farewell edition |url=http://en.chessbase.com/home/TabId/211/PostId/4007102 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131020123016/http://en.chessbase.com/home/TabId/211/PostId/4007102 |archive-date=20 October 2013 |access-date=30 November 2017 |work=ChessBase News}}</ref> Novembra 2011 je Aronjan v Moskvi nastopil na memorialu Mihaila Talja, ki je potekal po sistemu vsak z vsakim z desetimi igralci. Z Magnusom Carlsenom si je delil prvo mesto, saj sta oba dosegla 5,5 točke iz 9 partij.<ref>{{cite web |title=Carlsen catches Aronian in last round, wins Tal Memorial on tiebreak |url=http://www.chessvibes.com/reports/carlsen-catches-aronian-in-last-round-tal-memorial |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20140327183729/http://www.chessvibes.com/reports/carlsen-catches-aronian-in-last-round-tal-memorial |archive-date=27 March 2014 |access-date=31 January 2012 |work=ChessVibes |df=dmy-all}}</ref>
Januarja 2012 je Aronjan zmagal na šahovskem turnirju Tata Steel z izkupičkom 9 točk iz 13 partij in zmogljivostnim ratingom 2891. Po tem uspešnem nastopu, ki je vključeval zmage proti [[Hikaru Nakamura|Hikaruju Nakamuri]], [[Fabiano Caruana|Fabianu Caruani]] in [[Aniš Giri|Anišu Giriju]], je Aronjan dosegel FIDE rating v višini 2824, kar je bil takrat tretji najvišji rating v zgodovini.<ref>{{cite web |title=Participants – Tata Steel Chess |url=http://www.tatasteelchess.com/tournament/participants/year/2012/group/1 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120206091711/http://www.tatasteelchess.com/tournament/participants/year/2012/group/1 |archive-date=6 February 2012 |access-date=29 January 2012 |work=Tata steel chess}}</ref><ref>{{cite web |date=29 January 2012 |title=Levon Aronian Wins Tata Steel 2012 |url=http://www.chessdom.com/levon-aronian-wins-tata-steel-2012 |access-date=29 January 2012 |publisher=Chessdom}}</ref><ref>{{cite web |date=29 January 2012 |title=Wijk aan Zee Rd13 Aronian is sole winner! |url=http://www.chessbase.com/newsdetail.asp?newsid=7879 |access-date=29 January 2012 |publisher=ChessBase.com}}</ref><ref>{{Cite web |date=2012-01-30 |title=Wijk aan Zee Rd13: Aronian is sole winner! |url=https://en.chessbase.com/post/wijk-aan-zee-rd13-aronian-is-sole-winner- |access-date=2025-11-24 |website=Chess News |language=en}}</ref>
Oktobra je potekal finalni turnir Bilbao Chess Masters 2012, na katerem je Aronjan zasedel tretje mesto.<ref>{{cite web |date=14 October 2012 |title=Bilbao Rd10: Carlsen takes title in blitz tiebreak |url=http://www.chessbase.com/Home/TabId/211/PostId/4008550/bilbao-rd10-carlsen-takes-title-in-blitz-tiebreak.aspx |access-date=22 May 2013 |publisher=ChessBase}}</ref> Decembra 2012 je nastopil na turnirju London Chess Classic in zasedel šesto mesto z eno zmago, petimi remiji in dvema porazoma.<ref>{{cite web |title=Carlsen wins 4th London Chess Classic |url=http://www.chessvibes.com/reports/carlsen-wins-4th-london-chess-classic |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20140327200141/http://www.chessvibes.com/reports/carlsen-wins-4th-london-chess-classic |archive-date=27 March 2014 |access-date=19 October 2013 |work=ChessVibes}}</ref> Kasneje istega meseca je v [[Peking|Pekingu]] zmagal na turnirju SportAccord World Mind Games v disciplini šah na slepo..<ref>{{cite web |date=20 December 2012 |title=Aronian and Hou Yifan win blindfold in Beijing |url=http://www.chessbase.com/Home/TabId/211/PostId/4008718/aronian-and-hou-yifan-win-blindfold-in-beijing.aspx |access-date=22 May 2013 |publisher=ChessBase}}</ref>
=== 2013–2014 ===
Na šahovskem turnirju Tata Steel januarja 2013 je Aronjan zasedel drugo mesto – za Carlsenom – s petimi zmagami, enim porazom in sedmimi remiji.<ref>{{cite web |author=Doggers, Peter |date=27 January 2013 |title=Tata R13: Carlsen wins by 1½ points, Naiditsch first on tie-break in B, Brunello clear first in C |url=http://www.chessvibes.com/reports/tata-r13-carlsen-wins-by-15-points-naiditsch-first-on-tie-break-in-b-brunello-clear-first-in |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20140327211212/http://www.chessvibes.com/reports/tata-r13-carlsen-wins-by-15-points-naiditsch-first-on-tie-break-in-b-brunello-clear-first-in |archive-date=27 March 2014 |access-date=6 April 2013 |work=ChessVibes}}</ref> Na turnirju kandidatov leta 2013 je končal na četrtem mestu.<ref>{{cite web |title=Tournament standings |url=http://london2013.fide.com/en/component/turnuva/?task=fileview&kid=2 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20131217203919/http://london2013.fide.com/en/component/turnuva/?task=fileview&kid=2 |archive-date=17 December 2013 |access-date=6 April 2013 |publisher=FIDE}}</ref> Na turnirju v spomin na Aljehina leta 2013 je Aronjan zmagal; dosegel je tri zmage, en poraz in pet remijev.<ref>{{cite web |date=1 May 2013 |title=Aronian and Gelfand win Alekhine Memorial 2013 |url=http://www.chessbase.com/Home/TabId/211/PostId/4009694/aronian-and-gelfand-win-alekhine-memorial-2013-020513.aspx |access-date=2 May 2013 |publisher=ChessBase News}}</ref>
Leta 2014 je nastopil tudi na turnirju Zurich Chess Challenge in si delil drugo mesto s [[Fabiano Caruano|Fabianom Caruano]].<ref>{{cite web |last=Crowther |first=Mark |title=Zurich Chess Challenge 2014 |url=http://theweekinchess.com/chessnews/events/zurich-chess-challenge-2014 |access-date=1 December 2017 |publisher=The Week in Chess}}</ref> Igral je tudi na turnirju kandidatov leta 2014, kjer si je delil predzadnje mesto.<ref>{{cite web |title=World Chess Championship Candidates (2014) |url=http://www.chessgames.com/perl/chess.pl?tid=83141 |access-date=1 December 2017 |publisher=ChessGames}}</ref>
=== 2015–2016 ===
Na šahovskem turnirju Tata Steel leta 2015 je dosegel eno zmago, tri poraze in devet remijev ter zbral 5,5 točke od 13 možnih.<ref>{{cite web |last=Crowther |first=Mark |title=77th Tata Steel Masters 2015 |url=http://theweekinchess.com/chessnews/events/77th-tata-steel-masters-2015 |access-date=1 December 2017 |publisher=The Week in Chess}}</ref> Februarja 2015 je nastopil na turnirju Grenke Chess Classic v [[Baden-Baden|Baden-Badnu]] v [[Nemčija|Nemčiji]] in osvojil 3,5 točke od 7.<ref>{{cite web |title=GRENKE Chess Classic (2015) |url=http://www.chessgames.com/perl/chess.pl?tid=85181 |access-date=2 December 2017 |publisher=ChessGames}}</ref> Pozneje istega meseca je igral na turnirju Zurich Chess Challenge 2015, kjer je zmagal na turnirju v hitropoteznem šahu s 4 točkami od 5. Na turnirju s klasičnim tempom igranja je zbral 4 točke od 10, na turnirju v pospešenem šahu pa 3 točke od 5. V skupnem seštevku turnirja je zasedel 4. mesto.<ref>{{cite web |title=Zurich Chess Challenge_ Caruana, Nakamura, Anand, Kramnik, Aronian, Karjakin |url=http://chess-news.ru/en/node/18121 |access-date=2 December 2017 |publisher=Chess-News}}</ref>
Aronjan je sodeloval v seriji [[Grand Chess Tour]], ki je obsegala tri superturnirje (Norway Chess, Sinquefield Cup in London Chess Classic); v teh so si igralci prizadevali zbrati čim več točk. Na turnirju Norway Chess je dosegel 3 točke od 9 (9. mesto na turnirju).<ref>{{cite web |title=Norway Chess (2015) |url=http://www.chessgames.com/perl/chess.pl?tid=85824 |access-date=3 December 2017 |publisher=ChessGames}}</ref> 1. septembra 2015 je zmagal na tretji izvedbi turnirja [[Sinquefield Cup]] z izkupičkom +3, pri čemer je premagal Fabiana Caruano, Hikaruja Nakamuro in Wesleyja Soja.<ref>Kavalek, Lubomir [http://www.huffingtonpost.com/lubomir-kavalek/aronians-chess-comeback_b_8073930.html Aronian's Chess Comeback] ''Huffington Post''. 6 September 2015</ref>
Nastopil je na svetovnem šahovskem pokalu 2015, turnirju na izpadanje, ki je potekal v [[Baku|Bakuju]] v [[Azerbajdžan|Azerbajdžanu]]. Ta turnir je bil eden zadnjih kvalifikacijskih turnirjev za turnir kandidatov 2016 (uvrstila sta se zmagovalec in drugouvrščeni), ki je določil izzivalca Magnusa Carlsena za dvoboj za naslov svetovnega prvaka leta 2016. V drugem krogu ga je izločil velemojster [[Aleksander Areščenko]].<ref>{{cite web |title=World Cup (2015) (games of Levon Aronian) |url=http://www.chessgames.com/perl/chess.pl?tid=86339&pid=17316&kpage=79 |access-date=2 December 2017 |publisher=ChessGames}}</ref> Vendar pa ga je armenski poslovnež [[Samvel Karapetjan]] izbral kot kandidata organizatorja za nastop na turnirju kandidatov leta 2016.
Oktobra 2015 je sodeloval na svetovnem prvenstvu v pospešenem in hitropoteznem šahu v [[Berlin|Berlinu]] v Nemčiji. Na prvenstvu v pospešenem šahu je v skupni razvrstitvi zasedel 43. mesto z 8,5 točke od 15. Na prvenstvu v hitropoteznem šahu je zasedel 11. mesto s 13,5 točke od 21.<ref>{{cite web |last=Crowther |first=Mark |title=World Rapid and Blitz Chess Championships 2015 |url=http://theweekinchess.com/chessnews/events/world-rapid-and-blitz-chess-championships-2015 |access-date=1 December 2017 |publisher=The Week in Chess}}</ref> Aronjan je leta 2015 z ekipo Sibirija Novosibirsk, za katero so nastopali tudi Kramnik, Griščuk, Li Chao, Wang Yue, Korobov, Kokarev in Bočarov, osvojil evropski klubski pokal v šahu.<ref>{{cite web |date=24 October 2015 |title=European Club Cup 2015 - Open |url=http://chess-results.com/tnr188529.aspx?lan=1&art=20&flag=30&wi=821&snr=2 |access-date=1 December 2017 |publisher=Chess-Results}}</ref>
Decembra 2015 je Aronjan nastopil na zadnjem turnirju serije Grand Chess Tour, London Chess Classic. Na tem turnirju je dosegel 5 točk iz 9 možnih, vključno z zmago proti [[Veselin Topalov|Veselinu Topalovu]]. Skupno je zbral 22 od 39 možnih točk serije Grand Chess Tour, se uvrstil med najboljše tri v skupnem seštevku in si tako zagotovil povabilo za nastop v naslednji sezoni te serije.
=== 2017–2018 ===
Aprila 2017 je zmagal na turnirju Grenke Chess Classic v Baden-Badnu v Nemčiji. Na turnirju, ki je potekal v sedmih krogih, je zbral 5,5 točke in tako za 1,5 točke prehitel Magnusa Carlsena in Fabiana Caruano.<ref>{{cite web |date=23 April 2017 |title=Grenke Classic 2017: Aronian misses win in exciting finale |url=http://en.chessbase.com/post/grenke-classic-2017-aronian-misses-win-in-exciting-finale |access-date=26 April 2017 |publisher=ChessBase}}</ref>
16. junija 2017 je zmagal na peti izvedbi turnirja [[Norway Chess]] (z zmogljivostnim rejtingom 2918 in celo točko prednosti pred najbližjimi zasledovalci), pri čemer je premagal Magnusa Carlsena, Vladimirja Kramnika in Sergeja Karjakina.<ref>{{cite web |last=Yermolinsky |first=Alex |date=16 June 2017 |title=Levon Aronian wins Norway Chess 2017! |url=http://en.chessbase.com/post/levon-aronian-wins-norway-chess-2017 |access-date=18 June 2017 |publisher=ChessBase}}</ref> Avgusta 2017 si je na peti izvedbi turnirja Sinquefield Cup z izkupičkom 5/9 delil četrto mesto med desetimi igralci.<ref>{{cite web |title=5th Sinquefield Cup 2017 |url=http://theweekinchess.com/chessnews/events/5th-sinquefield-cup-2017 |access-date=26 November 2017 |website=The Week in Chess}}</ref> 18. avgusta 2017 je zmagal na turnirju Saint Louis Rapid & Blitz z rezultatom 24,5/36.<ref>{{cite web |title=Saint Louis Rapid & Blitz 2017 |url=http://theweekinchess.com/chessnews/events/saint-louis-rapid-blitz-2017 |access-date=26 November 2017 |website=The Week in Chess}}</ref>
Septembra 2017 je zmagal na svetovnem pokalu in se s tem uvrstil na turnir kandidatov za svetovno prvenstvo v šahu leta 2018.<ref>{{cite web |last1=Doggers |first1=Peter |title=Levon Aronian Wins 2017 FIDE World Cup |url=https://www.chess.com/news/levon-aronian-clinches-2017-fide-world-cup |access-date=28 September 2017 |website=Chess.com}}</ref> Novembra 2017 je osvojil zlato medaljo za posamični dosežek na evropskem ekipnem prvenstvu v šahu.<ref>{{cite web |title=European Team Chess Championship 2017 - Individual Prizes |url=http://www.euroteams2017.com/en/news/news-004B05B446 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20171108205441/http://www.euroteams2017.com/en/news/news-004B05B446 |archive-date=8 November 2017 |access-date=8 November 2017 |website=Euroteams2017.com}}</ref> Istega meseca si je na turnirju FIDE Grand Prix v [[Palma de Mallorca|Palmi de Mallorci]] delil prvo mesto z [[Dmitrij Jakovenko|Dmitrijem Jakovenkom]].<ref>{{cite web |last1=Silver |first1=Albert |date=26 November 2017 |title=FIDE GP in Palma: Jakovenko and Aronian share first! |url=https://en.chessbase.com/post/fide-gp-in-palma-jakovenko-and-aronian-share-first |access-date=26 November 2017 |website=Chessbase}}</ref> Decembra 2017 je na svetovnem prvenstvu v hitropoteznem šahu v [[Rijad|Rijadu]] v [[Saudova Arabija|Saudovi Arabiji]] zasedel peto mesto z izkupičkom 14/21, pri čemer je premagal [[Maxime Vachier-Lagrave|Maximeja Vachier-Lagraveja]] in branilca naslova [[Sergej Karjakin|Sergeja Karjakina]].<ref>{{cite web |title=World Blitz Championship (2017) |url=http://www.chessgames.com/perl/chess.pl?tid=92132 |access-date=3 January 2018 |website=Chessgames}}</ref>
Januarja 2018 je po dodatnih kriterijih zmagal na 16. šahovskem festivalu v [[Gibraltar|Gibraltarju]], potem ko je v končnici premagal drugouvrščenega Maximeja Vachier-Lagraveja z 2,5 : 1,5; njegov skupni izkupiček je znašal 7,5/10.<ref>[https://www.chess.com/news/view/aronian-wins-gibraltar-chess-in-playoff "Aronian wins Gibraltar Chess in Playoff"] Chess.com. 1 February 2018. Retrieved 20 February 2018.</ref> Od 31. marca do 9. aprila 2018 je nastopal na petem turnirju Grenke Chess Classic. Zasedel je peto mesto z izkupičkom 5/9.<ref>{{cite web |author=Staff writer(s) |date=9 April 2018 |title=GRENKE Chess Classic 2018: Pairings & standings |url=http://www.grenkechessclassic.de/en/grenke-chess-classic-2015/pairings-standings |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20191020142306/http://grenkechessclassic.de/en/grenke-chess-classic-2015/pairings-standings |archive-date=20 October 2019 |access-date=10 April 2018 |publisher=Grenke Chess}}</ref> Od 28. maja do 7. junija je nastopal na šesti izvedbi turnirja Norway Chess in zasedel šesto mesto s 4 točkami iz 8 partij.<ref>{{cite web |last=Doggers |first=Peter |date=7 June 2018 |title=Caruana Wins Norway Chess |url=https://www.chess.com/news/view/caruana-wins-altibox-norway-chess-6814 |publisher=Chess.com}}</ref>
Avgusta je nastopil na šestem turnirju Sinquefield Cup. S Carlsenom in Caruano si je delil prvo mesto (5,5 točke iz 9 partij) in turnir osvojil skupaj z njima, potem ko so se odločili, da si delijo naslov.<ref>{{cite web |last=Saravanan |first=Venkatachalam |date=28 August 2018 |title=Sinquefield Cup: Three winners (one playoff)! |url=https://en.chessbase.com/post/sinquefield-cup-2018-round-9 |publisher=ChessBase}}</ref>
[[Slika:Aronian_-_Kramnik,_Candidates_Tournament_2018.jpg|sličica|Aronjan igra proti [[Vladimir Kramnik|Vladimirju Kramniku]] na turnerju za kandidate leta 2018]]
=== 2019 ===
Avgusta 2019 je Aronjan drugič zmagal na turnirju Saint Louis Rapid & Blitz. Zbral je 22 točk od 36 možnih – 13 v delu s pospešenim šahom in 9 v delu s hitropoteznim šahom.<ref>{{cite web |date=15 August 2019 |title=Aronian Wins Saint Louis Rapid & Blitz Grand Chess Tour |url=https://www.chess.com/news/view/aronian-wins-saint-louis-rapid-blitz-grand-chess-tour |publisher=Chess}}</ref><ref>{{Cite web |title=Results and Standings {{!}} Grand Chess Tour |url=https://grandchesstour.org/2019-grand-chess-tour/2019-saint-louis-rapid-blitz/results-and-standings |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20190815030118/https://grandchesstour.org/2019-grand-chess-tour/2019-saint-louis-rapid-blitz/results-and-standings |archive-date=15 August 2019 |access-date=2019-08-16 |website=grandchesstour.org}}</ref> Na svetovnem šahovskem pokalu 2019 v [[Hanti-Mansijsk|Hanti-Mansijsku]] se je uvrstil v četrtfinale.<ref>{{cite web |date=26 September 2019 |title=FIDE World Cup: Blunders abound as Aronian and Vitiugov are knocked out |url=https://en.chessbase.com/post/world-cup-2019-r5-d3 |access-date=2019-10-01}}</ref> 10. novembra je zmagal na turnirju Superbet Rapid & Blitz v [[Bukarešta|Bukarešti]].<ref>{{Cite web |date=2019-11-11 |title=GCT: Aronian snags Superbet Rapid & Blitz |url=https://en.chessbase.com/post/grand-chess-tour-superbet-rapid-blitz-live-2 |access-date=2019-11-12 |website=Chess News |language=en}}</ref>
=== 2020 ===
Med 11. in 13. septembrom 2020 je sodeloval na turnirju Chess 9LX 2020 Champions Showdown, kjer je zasedel tretje mesto s 5,5 točke iz devetih partij – pol točke za vodilnima Hikarujem Nakamuro in Magnusom Carlsenom.
Med 5. in 16. oktobrom je Aronjan nastopil na 8. turnirju Altibox Norway Chess. Skupno je zbral 17,5 točke, kar mu je prineslo tretje mesto.
=== 2021 ===
Februarja 2021 je Aronjan v sporočilu za javnost Šahovskega kluba Saint Louis objavil, da bo zamenjal šahovsko zvezo in prestopil iz armenske v ameriško,<ref>{{Cite web |date=2021-02-26 |title=Aronian to play for United States |url=https://www.chess.com/news/view/levon-aronian-armenia-united-states-st-louis |access-date=2021-02-26 |website=Chess |language=en}}</ref> in sicer zaradi – med drugim – »popolne brezbrižnosti države do armenskega šaha« ter vojne med Armenijo in Azerbajdžanom zaradi [[Gorski Karabah|Gorskega Karabaha]].<ref>{{cite news |date=26 February 2021 |title=Grandmaster Levon Aronian says he's leaving Armenia and will represent US |url=https://www.theguardian.com/sport/2021/feb/26/levon-aronian-leaving-armenia-united-states |access-date=27 February 2021 |work=The Guardian}}</ref> Njegova uradna izjava o tej menjavi je na voljo na njegovi uradni Facebook strani. Glede na takratno FIDE-jevo lestvico, na kateri je bil Aronjan peti igralec sveta, bi s tem prestopom postal druga številka ZDA.<ref>{{cite web |date=26 February 2021 |title=Levon Aronian changes federations to play for the US |url=https://en.chessbase.com/post/levon-aronian-changes-federations-to-play-for-the-us |access-date=26 February 2021 |website=Chess News |language=en}}</ref> V ZDA se je preselil septembra 2021.<ref>"[https://sport.news.am/eng/news/125067/armenias-aronian-i-never-wanted-to-play-under-flag-of-another-country-photos.html Armenia's Aronian: I never wanted to play under flag of another country (PHOTOS)]", [[news.am]], September 4, 2021</ref>
4. julija je zmagal na turnirju v pospešenem šahu Goldmoney Asian Rapid, potem ko je v finalu z 2 : 0 premagal Vladislava Artemjeva. Aronjan je prejel nagrado v višini 30.000 dolarjev.<ref>{{cite web |date=4 July 2021 |title=Aronian Wins Goldmoney Asian Rapid |url=https://www.chess.com/news/view/aronian-wins-goldmoney-asian-rapid |access-date=4 July 2021 |website=Chess.com}}</ref>
20. in 21. novembra je nastopil v delu turnirja Tata Steel India, ki je potekal v hitrpoteznem šahu. Prvo mesto si je zagotovil z zmago nad velemojstrom [[Arjun Erigaisi|Arjunom Erigaisijem]] v partiji tipa »armagedon«.
Od 26. do 28. decembra 2021 je sodeloval na svetovnem prvenstvu v pospešenem šahu (FIDE World Rapid Championship), kjer je po dodatnih kriterijih zasedel sedmo mesto z osvojenimi 9 točkami iz 13 partij.<ref>{{Cite web |title=FIDE World Rapid Championship 2021 |url=https://chess24.com/en/watch/live-tournaments/world-rapid-championship-2021 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20230325150029/https://chess24.com/en/watch/live-tournaments/world-rapid-championship-2021 |archive-date=25 March 2023 |access-date=29 December 2021}}</ref>
Nastopil je tudi na svetovnem prvenstvu v hitrpoteznem šahu, ki je potekalo 29. in 30. decembra; tam je zbral 14 točk iz 21 partij in zasedel peto mesto.
=== 2022–2024 ===
Februarja in marca 2022 je Aronian nastopil na turnirju FIDE Grand Prix 2022. Na prvi stopnji je z izkupičkom 4,5/6 zasedel prvo mesto v skupini C, v polfinalu pa premagal Leinierja Domíngueza z rezultatom 1,5/2. V finalu je izgubil proti [[Hikaru Nakamura|Hikaruju Nakamuri]] z rezultatom 1/4 v klasičnem in pospešenem šahu. Na tretji stopnji je v skupini A dosegel tretje mesto z izkupičkom 3/6, v skupni razvrstitvi pa je s 12 točkami končal na četrtem mestu.
Aprila 2022 je sodeloval na turnirju [[American Cup]]; zmagal je v izločilnem delu in tekmovanje končal na drugem mestu za [[Fabiano Caruano|Fabianom Caruano]].
Maja 2022 si je delil prvo mesto na turnirju Superbet Chess Classic, a nato v dodatnih igrah (razigravanju) izgubil proti Maximeu Vachier-Lagraveju in [[Wesley So|Wesleyju Soju]]. Istega meseca si je delil drugo mesto na turnirju Superbet Rapid and Blitz Poland in z ratingom 2850 postal najbolje uvrščeni igralec hitropoteznega šaha na svetu.
Julija 2022 je zmagal na spletnem turnirju FTX Road to Miami in se s tem uvrstil na turnir FTX Crypto Cup.
V obdobju od avgusta do novembra 2022 je imel na turnirjih precejšnje težave in v tem času izgubil 40 točk ratinga.
Januarja 2023 je nastopil na turnirju Tata Steel Chess in dosegel 6,5 točke iz 13 partij.
Februarja 2023 je zmagal na turnirju WR Chess Masters v [[Düsseldorf|Düsseldorfu]], potem ko je bil uspešen v razigravanju proti [[Jan Nepomnjašči|Janu Nepomnjaščiju]] in [[Gukeš Domaradžu|Dommaradžu Gukešu]].<ref>{{cite web |date=February 26, 2023 |title=Aronian shines in rapid playoff, wins WR Chess Masters |url=https://en.chessbase.com/post/wr-chess-masters-2023-r9 |access-date=2023-02-28 |work=chessbase.com}}</ref>
Junija in julija 2023 je kot član ekipe Triveni Continental Kings zmagal na prvi izvedbi lige Global Chess League v Dubaju. Marca 2024 je zmagal na turnirju American Cup v St. Louisu (Missouri).
=== 2025 ===
Aronjan je na turnirju Superbet Rapid & Blitz na [[Poljska|Poljskem]] zasedel 4. mesto in zbral 20 točk.
Junija je igral na prvi deski za ekipo Hexamind Chess Team na svetovnem ekipnem prvenstvu v pospešenem in hitropoteznem šahu 2025; ekipa je osvojila srebro v pospešeni in bron v hitropotezni konkurenci.
Julija 2025 je v [[Las Vegas|Las Vegasu]] zmagal na turnirju Freestyle Chess Grand Slam in si prislužil 200.000 dolarjev.<ref name="Rodgers JackRodgers">{{Cite web |last=Rodgers (JackRodgers) |first=Jack |date=2025-07-20 |title=Freestyle Chess Las Vegas Grand Slam: Aronian Defeats Niemann, Wins $200,000 First Prize In Las Vegas |url=https://www.chess.com/news/view/levon-aronian-wins-freestyle-chess-las-vegas |access-date=2025-07-21 |website=Chess.com |language=en-US}}</ref> Decembra 2025 je uspeh nadgradil z zmago v finalu serije Freestyle Chess Grand Slam v [[Cape Town|Cape Townu]] v [[Južna Afrika|Južni Afriki]]. V finalu je premagal Magnusa Carlsena z rezultatom 1,5 : 0,5 ter si tako zagotovil dodatnih 200.000 dolarjev in še 50.000 dolarjev za osvojeno drugo mesto v skupnem seštevku serije.
Avgusta je zmagal na turnirju Saint Louis Rapid & Blitz, kjer je zbral 24,5 točke.
Nastopil je v finalu serije Grand Chess Tour 2025; v polfinalu je izgubil proti Fabianu Caruani, v tekmi za tretje mesto pa je premagal [[Praggnanandhaa R]].
=== 2026 ===
Junija je Aronjan na svetovnem ekipnem prvenstvu v pospešenem in hitropoteznem šahu leta 2026 nastopil na drugi deski za ekipo Hexamind; ekipa je v tekmovanju v pospešenem šahu osvojila bronasto medaljo.
Julija je zmagal v skupini Masters na šahovskem festivalu v Bielu, pri čemer je dosegel izkupiček (+4-0=1) v pospešenem šahu, (+8-1=1) v hitropoteznem šahu ter skupno (+0-0=8) v obeh delih tekmovanja s klasičnim tempom igre.<ref>{{cite web |title=Standing Masters |url=https://www.bielchessfestival.ch/Standings/Masters-Standings.html |access-date=2026-07-24 |website=bielchessfestival.ch}}</ref>
== Skupinska tekmovanja ==
[[Slika:AM011-09.jpg|desno|sličica|Levon Aronjan (tretji z desne) s soigralci z olimpijade leta 2008 na armenski znamki iz leta 2009]]
Aronjan je zastopal Armenijo na [[Šahovska olimpijada|šahovskih olimpijadah]] v letih 1996, 2004, 2006, 2008, 2010 in 2012.<ref>{{cite web |last=Bartelski |first=Wojciech |title=Men's Chess Olympiads: Levon Aronian |url=http://www.olimpbase.org/players/8yc46a0e.html |access-date=7 October 2010 |publisher=OlimpBase}}</ref> Leta 2004 je osvojil ekipno bronasto medaljo, v letih 2006, 2008 in 2012 pa ekipno zlato medaljo. Na šahovski olimpijadi leta 2010 je osvojil srebrno medaljo za posamični dosežek na prvi deski.<ref>{{cite web |date=5 October 2010 |title=2010 Chess Olympiad Statistical overview |url=http://www.chessbase.com/newsdetail.asp?newsid=6723 |access-date=7 October 2010 |work=ChessBase News}}</ref> Na šahovski olimpijadi leta 2012 je osvojil zlato medaljo na prvi deski. Aronjan je bil član armenske ekipe, ki je leta 2011 osvojila zlato medaljo na svetovnem ekipnem prvenstvu v šahu, kjer je sam osvojil srebrno medaljo na prvi deski.] Aronjan je za Armenijo nastopil na svetovnem ekipnem prvenstvu v šahu leta 2013 in osvojil zlato medaljo na prvi deski.<ref>{{cite web |date=27 July 2011 |title=World Team Ch. – Armenia gold, China silver, Ukraine bronze |url=http://www.chessbase.com/newsdetail.asp?newsid=7407 |access-date=27 July 2011 |work=ChessBase News}}</ref> Leta 2024 je na šahovski olimpijadi nastopil za ZDA in osvojil srebrno medaljo za svoj dosežek na četrti deski.
== Chess960 ==
[[Slika:LevonAronjan09.jpg|desno|sličica|Aronian at Mainz 2009]]
Leta 2003 je Aronjan zmagal na odprtem turnirju Finet [[Chess960]] v [[Mainz|Mainzu]]; to mu je prineslo nastop v dvoboju za naslov svetovnega prvaka v Chess960 proti [[Peter Svidler|Petru Svidlerju]], ki je potekal naslednje leto v Mainzu in v katerem je izgubil s 4,5 : 3,5. Leta 2005 je ponovno zmagal na odprtem turnirju Finet Chess960,<ref>{{cite web |date=12 August 2005 |title=Levon Aronian winner of the FiNet CHess960 Open! |url=http://www.chesstigers.de/index_news.php?id=412&rubrik=100 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20180911071309/http://www.chesstigers.de/index_news.php?id=412&rubrik=100 |archive-date=11 September 2018 |access-date=10 June 2011 |publisher=Chess Tigers}}</ref> kar mu je leta 2006 omogočilo povratni dvoboj s Svidlerjem; tokrat je zmagal s 5 : 3 in postal svetovni prvak v Chess960.<ref>{{cite web |date=21 August 2006 |title=Chess Classic Anand and Aronian win Mainz |url=http://www.chessbase.com/newsdetail.asp?newsid=3300 |access-date=10 June 2011 |publisher=ChessBase.com}}</ref>
Leta 2007 je uspešno ubranil naslov svetovnega prvaka v Chess960 z zmago nad [[Višvanatan Anand|Višvanatanom Anandom]].<ref>{{cite web |date=17 August 2007 |title=Mainz 2007 – Aronian wins Chess960 world championship |url=http://www.chessbase.com/newsdetail.asp?newsid=4056 |access-date=10 June 2011 |publisher=ChessBase.com}}</ref> Naslov je leta 2009 izgubil proti [[Hikaru Nakamura|Hikaruju Nakamuri]].<ref>{{cite web |date=31 July 2009 |title=Chess Classic Nakamura wins 960 World Championship |url=http://www.chessbase.com/newsdetail.asp?newsid=5626 |access-date=10 June 2011 |publisher=ChessBase.com}}</ref>
Leta 2019 je sodeloval na turnirju v Chess960 z imenom The Champions Showdown 9LX. Pomeril se je s Hikarujem Nakamuro v seriji šestih partij v pospešenem šahu in štirinajstih partijah v hitropoteznem šahu. Kljub zgodnjemu vodstvu – v določenem trenutku je vodil s 7,5 : 0,5 – je na koncu izgubil z 11,5 : 14,5.<ref>{{cite web |date=6 September 2019 |title=AChampions Showdown Chess9LX: Nakamura Crushes Aronian On Final Day |url=https://www.chess.com/news/view/champions-showdown-chess9lx-day-4-kasparov-nakamura |access-date=8 September 2019 |work=Chess.com News}}</ref>
Leta 2025 je nastopil na zadnji etapi prve turneje [[Freestyle Chess Grand Slam]] v [[Las Vegas|Las Vegasu]]. Po izenačenju z Magnusom Carlsenom v krožnem delu tekmovanja v pospešenem šahu je zmagal v dodatnih partijah hitropoteznega šaha in se uvrstil v izločilne boje.<ref>{{Cite web |date=2025-07-19 |title=Freestyle Chess Las Vegas: Aronian and Niemann reach the final |url=https://en.chessbase.com/post/vegas-fcgs-2025-3 |access-date=2025-07-21 |website=Chess News |language=en}}</ref> Nato je v četrtfinalu premagal Hikaruja Nakamuro z 2,5 : 1,5, v polfinalu gladko odpravil Arjuna Erigaisija z 2 : 0, v finalu pa premagal [[Hans Niemann|Hansa Niemanna]] z 1,5 : 0,5 ter tako osvojil turnir.<ref name="Rodgers JackRodgers2" /> To je bil Aronjanov prvi naslov na turnirju serije Grand Slam v Chess960 po zmagi v Mainzu leta 2006; z zmago je zaslužil 200.000 dolarjev in v skupnem seštevku turneje zasedel peto mesto.<ref>{{Cite web |date=2025-07-20 |title=Chess News and Event Coverage |url=https://www.chess.com/news |access-date=2025-07-21 |website=Chess.com |language=en-US}}</ref> Temu je sledila zmaga na finalu turneje Freestyle Chess Grand Slam v [[Cape Town|Cape Townu]] v Južni Afriki, kjer je ostal neporažen in v finalu premagal Magnusa Carlsena z 1,5 : 0,5 ter si prislužil 200.000 dolarjev. S tem je v skupnem seštevku turneje zasedel drugo mesto za Carlsenom in prejel dodatnih 50.000 dolarjev nagrade.
== Način igranja ==
Višvanatan Anand je Aronjana označil za »izjemno nadarjenega taktika«<ref name="a">{{cite web |date=3 May 2009 |title=Anand: Every year I keep my fingers crossed |url=http://en.chessbase.com/home/TabId/211/PostId/4005396 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20131020123019/http://en.chessbase.com/home/TabId/211/PostId/4005396 |archive-date=20 October 2013 |access-date=19 October 2013 |work=Chessbase News |df=dmy-all}}</ref> in dejal, da »vedno išče različne zvijače za reševanje tehničnih nalog«.<ref>{{cite web |date=11 May 2012 |title=Anand's WhyChess interview |url=http://www.chessintranslation.com/2012/05/anands-whychess-interview/ |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20141128140311/http://www.chessintranslation.com/2012/05/anands-whychess-interview/ |archive-date=28 November 2014 |access-date=19 October 2013 |work=Chess in translation}}</ref> [[Boris Gelfand]] je leta 2011 o Aronjanu dejal, da je »najbolj izstopajoč igralec, ki premore najvišjo raven ustvarjalnosti, tako pri otvoritvah kot pri izvirnih zamislih v središčnici«.<ref>{{cite web |title=Boris Gelfand: With shining eyes (Part 2) |url=http://whychess.com/en/node/4410 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20131020033358/http://whychess.com/en/node/4410 |archive-date=20 October 2013 |access-date=19 October 2013 |work=WhyChess |df=dmy-all}}</ref>
Na konferenci leta 2010 je [[Aleksej Širov]] dejal: »Levon Aronjan je najuspešnejši igralec z izjemno napadalnim slogom. Takšne rezultate dosega po zaslugi svoje redke intuicije v najbolj ostrih položajih.«<ref>{{cite web |date=1 November 2010 |title=KC-Conference with Alexei Shirov |url=http://www.crestbook.com/node/1353 |access-date=14 December 2017 |website=Crestbook.com}}</ref> [[Sergej Karjakin]] je leta 2012 pri opisovanju Aronjanovega sloga potegnil vzporednico z nogometom in ga primerjal z [[Lionel Messi|Lionelom Messijem]].<ref>{{cite web |date=21 November 2012 |title=Аналогия Сергея Карякина: Аронян - Месси, а Карлсен - Роналду |url=http://chess-news.ru/node/10162%26favtitle%3D%D0%90%D0%BD%D0%B0%D0%BB%D0%BE%D0%B3%D0%B8%D1%8F%20%D0%A1%D0%B5%D1%80%D0%B3%D0%B5%D1%8F%20%D0%9A%D0%B0%D1%80%D1%8F%D0%BA%D0%B8%D0%BD%D0%B0%3A%20%26quot%3B%D0%90%D1%80%D0%BE%D0%BD%D1%8F%D0%BD%20-%20%D0%9C%D0%B5%D1%81%D1%81%D0%B8%2C%20%D0%B0%20%D0%9A%D0%B0%D1%80%D0%BB%D1%81%D0%B5%D0%BD%20-%20%D0%A0%D0%BE%D0%BD%D0%B0%D0%BB%D0%B4%D1%83%26quot%3B%20 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20200605135117/http://chess-news.ru/node/10162%26favtitle%3D%D0%90%D0%BD%D0%B0%D0%BB%D0%BE%D0%B3%D0%B8%D1%8F%20%D0%A1%D0%B5%D1%80%D0%B3%D0%B5%D1%8F%20%D0%9A%D0%B0%D1%80%D1%8F%D0%BA%D0%B8%D0%BD%D0%B0%3A%20%26quot%3B%D0%90%D1%80%D0%BE%D0%BD%D1%8F%D0%BD%20-%20%D0%9C%D0%B5%D1%81%D1%81%D0%B8%2C%20%D0%B0%20%D0%9A%D0%B0%D1%80%D0%BB%D1%81%D0%B5%D0%BD%20-%20%D0%A0%D0%BE%D0%BD%D0%B0%D0%BB%D0%B4%D1%83%26quot%3B%20 |archive-date=5 June 2020 |access-date=14 December 2017 |website=Chess-News.ru}}</ref>
Z belimi figurami Aronjan igra predvsem 1. d4.<ref>{{cite web |title=Chess Opening Explorer |url=http://www.chessgames.com/perl/explorer?pid=17316&side=white |access-date=19 October 2013 |work=Chessgames}}</ref> Po Anandovih besedah »čeprav odpira z 1. d4, te položaje obravnava kot igralec, ki sicer igra 1. e4«.<ref name="a" /> Aronjan je strokovnjak za Marshallov napad.<ref>{{cite news |date=2 October 2011 |title=Carlsen stops Ivanchuk, Anand held |url=http://timesofindia.indiatimes.com/sports/more-sports/chess/Carlsen-stops-Ivanchuk-Anand-held/articleshow/10205728.cms |access-date=19 October 2013 |work=The Times of India}}</ref>
== Šahovska šola ==
Leta 2012 je Aronjan skupaj z [[Gabriel Sargissjan|Gabrielom Sargissianom]] v Erevanu ustanovil šahovsko šolo, v kateri se lahko izobražujejo najbolj nadarjeni šahisti, stari od 10 do 18 let.<ref>{{cite web |date=13 February 2012 |title=Aronian and Sargissian open chess school |url=http://www.chessdom.com/aronian-and-sargissian-open-chess-school/ |access-date=30 October 2017 |publisher=Chessdom}}</ref>
== Zasebno ==
{{Listen
| filename = LevonAronianVoice.ogg
| title = Aronian speaking in 2019
| description = Levon Aronian describing in an interview a time he was recognized in public
}}
Aronjanova mati, Seda Aronova, je 22. novembra 2013 izdala knjigo o svojem sinu, v kateri je opisala spomine na njegovo otroštvo in dosežke.<ref>{{cite web |date=23 November 2012 |title=Levon Aronian's mother tells about her son in the newly published book |url=https://armenpress.am/eng/news/700465 |access-date=22 May 2013 |publisher=[[Armenpress]]}}</ref>
Je ljubitelj jazza. Njegov najljubši glasbenik je [[John Coltrane]].<ref>{{cite web |last=Martirosyan |first=Vera |date=4 March 2013 |title=Interview with Levon Aronian: I am proud to be Armenian |url=http://sport.news.am/eng/news/20102/interview-with-levon-aronian-i-am-proud-to-be-armenian.html |access-date=22 May 2013 |publisher=NEWS.am Sport}}</ref> Med njegove najljubše skladatelje klasične glasbe sodijo [[Johann Sebastian Bach|Bach]], [[Anton Bruckner|Bruckner]], [[Gustav Mahler|Mahler]] in [[Dmitrij Šostakovič|Šostakovič]].<ref>{{cite magazine |last=Williams |first=Sean |date=29 July 2017 |title=A Chess Master with an Unpredictable Style and the Hopes of a Nation |url=https://www.newyorker.com/news/sporting-scene/a-chess-master-with-an-unpredictable-style-and-the-hopes-of-a-nation |access-date=9 November 2017 |magazine=The New Yorker}}</ref>
Aronjan je leta 2008 začel razmerje s filipinsko-avstralsko šahistko in mednarodno mojstrico Arianne Caoili.<ref name="armenpress">{{Cite news |title=Levon Aronian's girlfriend happy for engagement |url=https://armenpress.am/eng/news/794567 |access-date=21 September 2017 |work=armenpress.am}}</ref><ref>[http://www.prospectmagazine.co.uk/2009/11/the-lion-and-the-tiger/ Prospect Magazine: The lion and the tiger] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120223210411/http://www.prospectmagazine.co.uk/2009/11/the-lion-and-the-tiger/|date=23 February 2012}}, 18 November 2009</ref><ref>{{Cite web |date=2008-12-21 |title=Nanjing R10: Topalov wins Pearl Spring with 2890 performance |url=https://en.chessbase.com/post/nanjing-r10-topalov-wins-pearl-spring-with-2890-performance |access-date=2025-11-24 |website=Chess News |language=en}}</ref> Februarja 2015 sta naznanila zaroko,<ref name="armenpress" /> 30. septembra 2017 pa sta se poročila v Erevanu.<ref>[http://chess-news.ru/node/23794 "Горько. Президент Армении благословил Левона Ароняна и его избранницу (ФОТО, ВИДЕО)"]. ''chess-news.ru''. 30 September 2017. {{in lang|ru}}</ref> Prvič sta se srečala na svetovnem mladinskem prvenstvu v šahu leta 1996 v Las Palmasu; leta 2006 ju je ponovno seznanil njun skupni prijatelj, mednarodni mojster Alex Wohl.<ref name="NEWS.am Sport">{{cite web |date=22 August 2012 |title=I am not so stupid to play against Levon Aronian - Arianne Caoili |url=http://sport.news.am/eng/news/9869/i-am-not-so-stupid-to-play-against-levon-aronian---arianne-caoili.html |access-date=30 September 2017 |publisher=NEWS.am Sport}}</ref> Caoilijeva je umrla 30. marca 2020<ref>{{cite web |title=Levon Aronian's Twitter Account |url=https://twitter.com/LevAronian/status/1244724856526180353 |access-date=30 March 2020 |website=Twitter}}</ref> zaradi posledic poškodb, ki jih je utrpela v prometni nesreči dva tedna prej.<ref>{{Cite news |date=1 April 2020 |title=PSC mourns Arianne Caoili's passing |url=https://www.abs-cbn.com/sports/04/01/20/psc-mourns-arianne-caoilis-passing |newspaper=ABS-CBN News}}</ref><ref>{{Cite news |last1=McClain |first1=Dylan Loeb |date=2 April 2020 |title=Arianne Caoili, Chess Master, is Dead at 33 |url=https://www.nytimes.com/2020/04/02/obituaries/arianne-caoili-dead.html?action=click&module=News&pgtype=Homepage |newspaper=The New York Times}}</ref>
Leta 2021 se je Aronjan preselil v Združene države Amerike; trenutno živi v St. Louisu v zvezni državi [[Misuri]].<ref>{{Cite web |last=Lucas |first=Daniel |date=2021-02-26 |title=Super GM Levon Aronian to Move to St. Louis, Represent the USA {{!}} US Chess.org |url=https://new.uschess.org/news/super-gm-levon-aronian-move-st-louis-represent-usa |access-date=2025-07-21 |website=new.uschess.org |language=en}}</ref>
Leta 2023 se je Aronjan poročil z Anito Ajvazjan, študentko mednarodne književnosti na Ameriški univerzi v Armeniji. Leta 2022 se jima je rodila hči, ki sta ji dala ime Zabelle.<ref>{{cite web |date=2020-11-09 |title=Levon Aronian and Ani Ayvazyan changed each other's lives and are happy together |url=https://www.aravot-en.am/2020/11/09/269960/ |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20201109153416/https://www.aravot-en.am/2020/11/09/269960/ |archive-date=2020-11-09 |access-date=2025-07-20 |website=Aravot}}</ref><ref>{{Cite web |title=Levon Aronian gets married (PHOTOS) {{!}} NEWS.am Sport - All about sports |url=https://sport.news.am/eng/news/141969/levon-aronian-gets-married-photos.html |access-date=2025-07-21 |website=sport.news.am}}</ref><ref>{{Cite web |title=Պանորամա {{!}} Հայաստանի նորություններ |trans-title=Levon Aronian marries fiancé Anita Ayvazyan |url=https://www.panorama.am/en/news/2023/07/11/Levon-Aronian/2864623 |access-date=2025-07-21 |website=panorama.am |language=hy}}</ref>
== Sklici ==
{{reflist}}
== Zunanje povezave ==
{{Commons}}
* {{FIDE}}
* {{Chessgames.com player|17316}}
* {{365Chess.com player|Levon_Aronian}}
* {{Chess.com player|levon-aronian|member=LevonAronian}}
* {{OlimpBase player|8yc46a0e}}
* [http://www.redhotpawn.com/chess/grandmaster-games/index.php?player=Levon_Aronian&masterplayerid=1230 Grandmaster Games Database – Levon Aronian]
* [https://web.archive.org/web/20071114082212/http://www.coruschess.com/participants.php?year=2007&group=1&bio=4 Biography of Levon Aronian]
* [http://www.chesscafe.com/text/misha26.pdf Interview with Levon Aronian]
* [http://www.chesshistory.com/winter/extra/modern.html Edward Winter's "Books about Leading Modern Chessplayers" (Chess Notes Feature Article)]
* {{Twitter}}
{{s-start}}
{{s-ach|ach}}
{{succession box|before=[[Višvanatan Anand]]|after=[[Gata Kamski]]|title=[[Svetovno prvenstvo v pospešenem šahu|Svetovni prvak v pospešenem šahu]]|years=2009}}
{{succession box|before=[[Magnus Carlsen]]|title=[[Svetovno prventsvo v hitropoteznem šahu|Svetovni prvak v hitropoteznem šahu]]|years=2010|after=[[Aleksander Grisčuk]]}}
{{s-end}}
{{Authority control}}
[[Kategorija:Armenski šahisti]]
[[Kategorija:Armenski šahovski velemojstri]]
2ul9i7jo123rw6bbz2i3fa5edkg1itx
Lasersko vodenje
0
606982
6739501
6736501
2026-08-19T17:13:38Z
InternetArchiveBot
196606
Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
6739501
wikitext
text/x-wiki
[[Slika:Guidance_of_multiple_mobile_robots_by_laser_pointer.png|sličica| Vodenje mobilnega robota z laserskim žarkom (skica)]]
'''Lasersko vodenje''' usmerja robotski sistem na ciljni položaj s pomočjo [[Laser|laserskega]] žarka. Lasersko vodenje [[Robot|robota]] se doseže s projiciranjem laserske svetlobe, obdelavo slik in komunikacijo za izboljšanje natančnosti vodenja. Ključna ideja je, da se robotu ciljne položaje prikaže z lasersko projekcijo svetlobe, namesto da se jih sporoča numerično. Ta intuitivni vmesnik poenostavlja vodenje robota, vizualna [[Povratna zanka|povratna informacija]] pa izboljša natančnost pozicioniranja in omogoča implicitno lokalizacijo. Sistem vodenja lahko služi tudi kot posrednik za sodelovanje več robotov.<ref name="Paromtchik2006">
{{Navedi časopis |last=Paromtchik |first=Igor |year=2006 |title=Optical Guidance Method for Robots Capable of Vision and Communication |url=https://app.box.com/s/h7mt5efgolt7isfghu71 |format=PDF |journal=Robotics and Autonomous Systems |publisher=Elsevier |volume=54 |issue=6 |pages=461–471 |doi=10.1016/j.robot.2006.02.005 |url-access=subscription}}
</ref><ref name="Paromtchik2003">{{Navedi časopis |title=Method and System of Optical Guidance of Mobile Body |url=http://patft.uspto.gov/netacgi/nph-Parser?Sect1=PTO2&Sect2=HITOFF&p=1&u=%2Fnetahtml%2FPTO%2Fsearch-bool.html&r=1&f=G&l=50&co1=AND&d=PTXT&s1=Paromtchik.INNM.&OS=IN/Paromtchik&RS=IN/Paromtchik |url-status=dead |journal=U.S. Patent 6,629,028 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220828003124/http://patft.uspto.gov/netacgi/nph-Parser?Sect1=PTO2&Sect2=HITOFF&p=1&u=/netahtml/PTO/search-bool.html&r=1&f=G&l=50&co1=AND&d=PTXT&s1=Paromtchik.INNM.&OS=IN/Paromtchik&RS=IN/Paromtchik |archive-date=2022-08-28 |access-date=2015-05-03}}</ref> Primeri poskusov usmerjanja robota z laserskim kazalcem za dokazovanje koncepta so prikazani na videoposnetku.<ref name="Paromtchik2002">{{Navedi splet |title=Mobile Robot Guidance by Laser Pointer |url=https://www.youtube.com/watch?v=2PgL6Npkmeg |url-status=bot: unknown |archive-url=https://web.archive.org/web/20250602152216/https://www.youtube.com/watch?v=2PgL6Npkmeg |archive-date=2025-06-02 |access-date=3 May 2015 |website=[[YouTube]] |format=Video }}</ref><ref name="frostydesign2014">{{Navedi splet |title=Legged Robot Direction by Laser Pointer |url=https://www.youtube.com/watch?v=z-aXcIMYt5Q |url-status=bot: unknown |archive-url=https://web.archive.org/web/20251112224537/https://www.youtube.com/watch?v=z-aXcIMYt5Q |archive-date=2025-11-12 |access-date=3 May 2015 |website=[[YouTube]] |format=Video }}</ref> Lasersko vodenje zajema področja robotike, [[Računalniški vid|računalniškega vida]], uporabniškega vmesnika, video iger, komunikacije in tehnologij pametnih domov.
== Komercialni sistemi ==
[[Samsung|Podjetje Samsung Electronics Co. Ltd.]] to tehnologijo v svojih robotskih sesalnikih uporablja že od leta 2014 in je marca 2015 registriralo blagovno znamko PointCleaning (serijska št. USPTO 86555014).<ref name="gadgetify2014">
{{Navedi splet |date=7 August 2014 |title=Samsung's Robotic Vacuum Cleaner Chases Laser Pointer |url=https://www.gadgetify.com/samsungs-robotic-vacuum-cleaner |access-date=3 May 2015}}
</ref> Potem ko je bila podjetju Samsung podeljena ameriška patentna prijava št. 9.675.229 in njena evropska različica, patentna prijava EP 2963515, je Igor Paromtchik oba patenta izpodbijal s ponovnim pregledom ''ex parte'' v Združenih državah Amerike in s postopkom ugovora v Evropi. Evropski patent je bil razveljavljen marca 2024. Ameriški patent je prenehal veljati junija 2025 zaradi neplačila pristojbin za vzdrževanje, približno deset let pred koncem njegovega polnega zakonskega obdobja.<ref name="USPTO-9675229">
{{Navedi splet |title=Request for Ex Parte Reexamination of U.S. Patent No. 9,675,229, dated June 5, 2025 |url=https://data.uspto.gov/patent-file-wrapper/search/details/14690807/documents |access-date=28 December 2025 |website=USPTO Patent Data Portal |publisher=United States Patent and Trademark Office}}</ref><ref name="EPO-2963515">
{{Navedi splet |title=Decision revoking the European Patent EP 2963515, dated March 6, 2024 |url=https://register.epo.org/application?number=EP15174995 |access-date=28 December 2025 |website=EPO Patent Register |publisher=European Patent Office}}</ref>
Podjetje [[Google|Google Inc.]] je pri USPTO zaprosilo za patent za uporabo vizualne svetlobe ali laserskega žarka med napravami za predstavitev povezav in interakcij med njimi (št. prijave 13/659,493, št. objave 2014/0363168),<ref name="patentlymobile2014">
{{Navedi splet |last=Purcher |first=Jack |date=14 December 2014 |title=Google Invents a Smartphone that Could Transfer Data to a Large Smart Wall or Display using a built-in Laser Beam |url=http://www.patentlymobile.com/2014/12/google-invents-a-smartphone-that-could-transfer-data-to-a-large-smart-wall-or-display-using-a-built-in-laser-beam.html |access-date=3 May 2015}}
</ref> vendar jim za to prijavo ni bil podeljen noben patent.
== Vojaška uporaba ==
{{Glavni|Precizno vodeno orožje#Lasersko vodenje|Usmerjanje z žarkom}}
Lasersko vodenje [[vojska]] uporablja za vodenje [[Samopogonski izstrelek|rakete]] ali drugega izstrelka ali vozila do cilja s pomočjo laserskega žarka, bodisi [[Usmerjanje z žarkom|z vodenjem z žarkom]] bodisi s polaktivnim laserskim vodenjem (SALH).<ref name="Glaros2012">{{Navedi časopis |title=Spot Leading Target Laser Guidance for Engaging Moving Targets |url=http://patft.uspto.gov/netacgi/nph-Parser?Sect1=PTO2&Sect2=HITOFF&p=1&u=%2Fnetahtml%2FPTO%2Fsearch-bool.html&r=1&f=G&l=50&co1=AND&d=PTXT&s1=8237095.PN.&OS=PN/8237095&RS=PN/8237095 |url-status=dead |journal=U.S. Patent 8,237,095 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220927004121/http://patft.uspto.gov/netacgi/nph-Parser?Sect1=PTO2&Sect2=HITOFF&p=1&u=/netahtml/PTO/search-bool.html&r=1&f=G&l=50&co1=AND&d=PTXT&s1=8237095.PN.&OS=PN/8237095&RS=PN/8237095 |archive-date=2022-09-27 |access-date=2015-06-17}}</ref> Pri tej tehniki je laser usmerjen proti tarči, lasersko sevanje pa se od tarče odbija in razprši v vse smeri (to imenujemo »barvanje tarče« ali »lasersko slikanje«). Raketa, bomba itd. je izstreljena ali odvržena nekje v bližini cilja. Ko je dovolj blizu, da jo doseže del odbite laserske energije od cilja, laserski iskalnik zazna, iz katere smeri ta energija prihaja, in prilagodi trajektorijo izstrelka proti viru. Medtem ko je izstrelek na splošnem območju in je laser usmerjen proti tarči, je treba izstrelek natančno voditi proti tarči. Protiukrepi proti laserskemu vodenju so sistemi za zaznavanje laserja, [[dimna zavesa]] in sistemi aktivne zaščite pred laserji.
== Glej tudi ==
* [[Sistem vodenja]]
* [[Laserski daljinomer]]
* [[Polaktivno radarsko vodenje]]
== Sklici ==
<references />
[[Kategorija:Laserji]]
ri15ypuuq15ffrjmb9suluglfi0yypj
Ljaojang
0
607033
6739549
6736641
2026-08-19T19:05:29Z
InternetArchiveBot
196606
Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
6739549
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Naselje
| name = Ljaojang
| official_name =
| other_name =
| native_name = 辽阳市
| native_name_lang = zh-Hans
| nickname =
| settlement_type = Mesto na ravni prefekture
| total_type = <!-- to set a non-standard label for total area and population rows -->
| motto = <!-- images and maps ----------->
| image_skyline = 辽阳白塔公园09.jpg
| imagesize =
| image_caption = Bela pagoda (Baita) v Ljaojengu
| image_seal =
| seal_size =
| image_shield =
| shield_size =
| image_blank_emblem =
| blank_emblem_type =
| blank_emblem_size =
| image_map =
| mapsize =
| map_caption =
| image_map1 =
| mapsize1 =
| map_caption1 =
| image_dot_map =
| dot_mapsize =
| dot_map_caption =
| dot_x =
| dot_y =
| pushpin_map = Kitajska
| pushpin_label_position = top
| pushpin_map_caption = Ljaojang na zemljevidu Kitajske
| pushpin_mapsize = <!-- Location ------------------>
| subdivision_type = Država
| subdivision_name = {{zastava|Ljudska republika Kitajska}}
| subdivision_type1 = Provinca
| subdivision_name1 = Ljaoning
| subdivision_type2 =
| subdivision_name2 = <!-- Smaller parts (e.g. boroughs of a city) and seat of government -->
| seat_type = Občinski sedež
| seat = Okrožje Baita
| parts_type = Okrožja
| parts_style = coll
| parts = <!-- parts text, or header for parts list -->
| p1 = Baita
| p2 = Venšeng
| p3 = Hongvej
| p4 = Gongčangling
| p5 = Tajdzihe
| p6 = mesto Dengta
| p7 = okraj Ljaonang
<!-- Politics ----------------->| government_footnotes =
| government_type =
| leader_title = Sekretar Komunistične partije Kitajske
| leader_name = Vang Fengbo
| leader_title1 = Župan
| leader_name1 = Pei Vejdong
| established_title = <!-- Settled -->
| established_date = <!-- Area --------------------->
| area_magnitude =
| unit_pref = <!--Enter: Imperial, to display imperial before metric-->
| area_footnotes =
| area_total_km2 = 4710
| area_land_km2 =
| area_water_km2 =
| area_water_percent =
| area_metro_km2 = 3997.8
| area_urban_km2 = <!-- Elevation -------------------------->
| elevation_footnotes = <!--for references: use <ref> tags-->
| elevation_m = 29
| elevation_ft = 95
| elevation_max_m =
| elevation_max_ft =
| elevation_min_m =
| elevation_min_ft = <!-- Population ----------------------->
| population_as_of = 2020 census
| population_footnotes = <ref>{{Cite web|url=https://www.citypopulation.de/en/china/liaoning/admin/|title=China: Liáoníng (Prefectures, Cities, Districts and Counties) - Population Statistics, Charts and Map}}</ref>
| population_note =
| population_total = 1604580
| population_density_km2 = auto<!--For automatic calculation, any density field may contain: auto -->
| population_urban = 877832
| population_metro =
| population_density_metro_km2 = auto
| demographics_type2 = GDP<ref>{{cite book |author=辽宁省统计局、国家统计局辽宁调查总队 |title=《辽宁统计年鉴-2016》 |date=October 2016 |publisher=China Statistics Press |isbn=978-7-5037-7900-8 |url=http://www.ln.stats.gov.cn/tjsj/sjcx/ndsj/otherpages/2016/indexch.htm |access-date=2017-06-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170605134500/http://www.ln.stats.gov.cn/tjsj/sjcx/ndsj/otherpages/2016/indexch.htm |archive-date=2017-06-05 |url-status=dead}}</ref>
| demographics2_title1 = Mesto na ravni prefekture
| demographics2_info1 = CN¥ 102.9 miljard<br />[[US$]] 16.5 miljard
| demographics2_title2 = Per capita
| demographics2_info2 = CN¥ 55.659<br />US$ 8.936
<!-- General information --------------->| timezone = standardni kitajski čas
| utc_offset = +8
| coor_pinpoint = Baita Park ({{lang|zh-Hans|白塔公园}})
| coordinates = {{coord|41.279|N|123.176|E|type:adm2nd_region:CN-21_source:Gaode|format=dms|display=it}}
<!-- Area/postal codes & others -------->| postal_code_type = Poštna številka
| postal_code = 111000
| blank_name = Registrske tablice
| blank_info = {{lang|zh-cn|辽K}}
| blank1_name = Koda administrativne enote
| blank1_info = 211000
| iso_code = CN-LN-10
| area_code = 419
| website = {{URL|www.liaoyang.gov.cn}}
| footnotes =
}}
'''Ljaojang''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 辽阳, [[pinjin]]: Liáoyáng) je mesto na ravni prefekture ob reki Taizi v provinci Ljaoning na vzhodu [[Kitajska|Kitajske]]. V mestu je nekaj fakultet Univerze Ljaoning in številne poklicne šole.
==Zgodovina==
Ljaojang je eno najstarejših neprekinjeno naseljenih mest na severovzhodu Kitajske. Naseljen je bil že pred [[Obdobje vojskujočih se držav|obdobjem vojskujočih se držav]] (ok. 475 pr. n. št.–221 pr. n. št.).<ref>{{cite news |title=国务院正式批复!辽阳成为第135座国家历史文化名城 |url=https://www.thepaper.cn/newsDetail_forward_10314055 |publisher=thepapaer.cn |date=7 December 2020}}</ref> V državi Jan ter dinastijah [[Dinastija Čin|Čin]] in [[Dinastija Han|Han]] je bil Ljaojang, takrat znan ko Šjangping, glavno mesto komandature Ljaodong in politično središče regije Ljaodong. V [[Tri kraljestva|obdobju treh kraljestev]] je bilo mesto središče uničujočega pohoda Sima Jija na Ljaodong. Od 5. do 7. stoletja je bil mesto na severnem robu kraljestva [[Kogurjo]]. V bližini sodobnega mesta so še vidni ostanki starih mest Kogurjoja, Jodonga in Baegama. Okolica mesta je bila prizorišče velike bitke med dinastijo [[Dinastija Tang|Tang]] in Kogurjojem leta 645.
V času dinastije [[Dinastija Ljao|Ljao]] (916–1125) je Ljaojang postal pomembno mesto. Iz tega obdobja je Bela pagoda (baita), zgrajena leta 1189. V času dinastije Juan (1271–1368) je bila dograjena.<ref>{{cite web | url = http://www.abookaboutchina.com/location/Baida-White-Pagoda-Park | title = Baida White Pagoda Park Travel Guide | publisher = A Book About China | access-date = 26 March 2012 }}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> V njeni bližini je tempelj Guangjov, eden najstarejših in največjih tempeljskih kompleksov na severovzhodu Kitajske, ki se razprostira na površini približno 6 hektarjev.
Pod [[Džurčeni|džurčensko]] dinastijo [[Dinastija Džin (1115-1234)|Džin]] (1115–1234) je bilo mesto kot Dongdžing vzhodna prestolnica njihovega imperija.<ref name="chiknojin">Theobald, Ulrich. ''China Knowledge''."[http://www.chinaknowledge.de/History/Song/jinn-map.html Chinese History - Jin Dynasty 金 (1115-1234): Map and Geography] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120525165542/http://www.chinaknowledge.de/History/Song/jinn-map.html |date=2012-05-25 }}". Accessed 19 Oct 2012.</ref>
V 17. stoletju so se Mandžuri uprli kitajski dinastiji [[Dinastija Ming|Ming]]. Ljaojang je bil eno prvih mest dinastije Ming, ki je padlo. [[Nurhaci]], cesar nove dinastije [[Kasnejši Džin]], je leta 1621 mesto izbral za svojo prestolnico in ga poimenoval Dongdžing. V Ljaojang je preselil grobove več družinskih članov, ki jih je še vedno mogoče videti v Dongdžinglingu vzhodno od mesta. Ko so Mandžuri razširili svoj imperij, so leta 1625 prestolnico preselili v Šengjang. Po selitvi je Ljaojang izgubil svoj pomen. Še vedno so vidni ostanki mestnega obzidja, v rekonstruiranih južnih vratih pa je majhen muzej.
Leta 1900 je na Kitajskem izbruhnila [[boksarska vstaja]]. V mestu so se utaborile ruske čete in požgale starodavni tempelj Guangjov. 24. avgusta in septembra 1904 se je pri Ljaojangu dogajala velika bitka bitka rusko-japonske vojne.
Ljaojang je bil eno glavnih središč mandžurskega preporoda, protestantskega krščanskega preporoda, ki se je leta 1908 zgodil v Mukdenu (Šengjang) in okolici.
Mesto je bilo marca 2002 prizorišče obsežnih delavskih protestov, ki jih je sprožil stečaj in poznejša likvidacija tovarne ferozlitin Ljaotje. Protestniki so bili delavci iz najmanj sedmih tovarn različnih proizvodov. Delavci so se pritoževali nad korupcijo v lokalni vladi, odpuščanjem delavcev in kasnitvijo izplačil plač, pokojnim in nadomestil za brezposelnost. Aktivisti so zahtevali izplačilo dolgov, preiskavo stečaja Ljaotjeja in odstop predsednika lokalnega zakonodajnega telesa Gong Šangvuja. Vlada je razglasila vojno stanje, uvedla policijsko uro in protestnike v nekaj dneh razgnala. Predstavnika delavcev Šjao Junliang in Jao Fušin sta bila obsojena na štiri oziroma sedem let zapora. Vlada je izplačala večino, vendar ne vseh dolgov, in uvedla preiskavo obtožb o korupciji v podjetju Ljaotje. Direktor podjetja Fan Jičeng je bil aretiran in obsojen na trinajst let zapora. Zaradi sprejemanja podkupnin je bil aretiran tudi pokrajinski guverner, ki je odobril stečaj podjetja Ljaotje, Gong Šangvu pa se je izognil kazenskim sankcijam.<ref>Philip P. Pan, Out of Mao's Shadow, 2008: Simon and Schuster. ({{ISBN|1416537058}})</ref>
== Sklici ==
{{sklici|20em}}
{{Normativna kontrola}}
[[Kategorija:Mesta na Kitajskem]]
miv13brgqvxtqrflxqnhtys9afiofmh
Ujgurski kaganat
0
607044
6739570
6738244
2026-08-19T21:04:26Z
Octopus
13285
/* Propad */ propad
6739570
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Država
| conventional_long_name = Ujgurski kaganat
| common_name = Ujgursko cesarstvo
| native_name = {{lang|otk|𐱃𐰆𐰴𐰕:𐰆𐰍𐰕:𐰉𐰆𐰑𐰣}} <br /> {{translit|otk|Toquz Oɣuz Budun}}
| status = nomadsko cesarstvo
| government_type = [[monarhija]]
| capital = {{plainlist|
*[[Otuken]]<ref>{{cite web |url=http://www.tekedergisi.com/Makaleler/1928440944_1kar%c4%b1%20%c3%a7or%20aly%c4%b1lmaz.pdf |title=Data |publisher=www.tekedergisi.com |access-date=2020-01-19 |archive-date=2020-06-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200626141444/http://www.tekedergisi.com/Makaleler/1928440944_1kar%c4%b1%20%c3%a7or%20aly%c4%b1lmaz.pdf |url-status=dead }}</ref>
*[[Ordu-Balik]] (kasneje)}}
| religion = {{plainlist|
*[[manihejstvo]] (uradno)
*[[tengrizem]]
*[[budizem]]
*[[nestorijanstvo]]}}
| common_languages = {{plainlist|
*[[Ujgurščina|stara ujgurščina]]
*[[kitajščina|srednja kitajščina]]}}
| year_start = 744
| year_end = 840
| image_coat = Yaglakar_clan_tamga.png
| symbol_type = [[Tamga]] klana Jaglakar
| p1 = Drugi turški kaganat
| s1 = Karahanidski kanat
| s2 = Gansu
| s3 = Kočo
| s4 = Kirgiški kaganat {{!}}Jenisejski kirgiški kaganat
| image_flag =
| image_map = Map of the Uyghur Khaganate.png
| image_map_caption = Ozemlje Ujgurskega kaganata (745–850)<ref>{{cite book |last1=Bosworth |first1=C.E. |title=History of Civilizations of Central Asia, Volume 4|date=1 January 1998 |publisher=UNESCO |isbn=978-92-3-103467-1 |page=428 |url=https://books.google.com/books?id=18eABeokpjEC&pg=PA428 |language=en}}</ref>
| title_leader = Kagan
| leader1 = [[Kutlug I. Bilge]] (prvi)
| year_leader1 = 744–747
| leader2 = [[Enjan kagan]] (zadnji)
| year_leader2 = 841–847
| stat_year1 = Leto 800
| ref_area1 = <ref name="Turchin222">{{cite journal|last2=Adams|first2=Jonathan M.|last3=Hall|first3=Thomas D|date=December 2006|title=East-West Orientation of Historical Empires|url=http://jwsr.pitt.edu/ojs/index.php/jwsr/article/view/369/381|journal=Journal of World-Systems Research|volume=12|issue=2|page=222|issn=1076-156X|last1=Turchin|first1=Peter|access-date=16 September 2016}}</ref><ref name="Taagepera493">{{cite journal|date=September 1997|title=Expansion and Contraction Patterns of Large Polities: Context for Russia|journal=International Studies Quarterly|volume=41|issue=3|pages=475–504|doi=10.1111/0020-8833.00053|first=Rein|last=Taagepera|author-link=|jstor=2600793|url=http://www.escholarship.org/uc/item/3cn68807|url-access=subscription}}</ref>
| stat_area1 = 3100000
}}
{{chinese
| pic = Conversion of Bögü Qaghan (759-780 CE) to Manicheism in 762 (detailed of Bögü Qaghan in a suit of armour, kneeling to a Manichean high priest).jpg
| picsize = 300px
| piccap = Bogu Kagan, tretji kagan Ujgurov, se spreobrača v [[manihejstvo]]<ref>List iz Manihejske knjige MIK III 4979, 8. stoletje</ref><ref name="RX577-578">{{cite book |last1=Rong |first1=Xinjian |title=The Silk Road and Cultural Exchanges between East and West |date=24 October 2022 |publisher=Brill |location=Leiden |isbn=978-90-04-51259-7 |pages=577–578 |url=https://doi.org/10.1163/9789004512597_006 |chapter=Gaochang in the Second Half of the 5th Century and Its Relations with the Rouran Qaghanate and the Kingdoms of the Western Regions|doi=10.1163/9789004512597_006 }}</ref>
| altname = Huihu <!--/ Huigu; see talk page-->
| t2 = {{linktext|回鶻}}
| s2 = 回鹘
| p2 = Huíhú <!--<br> Huígǔ; see talk page-->
| w2 = Hui-hu <!--<br> Hui-ku; see talk page-->
| l2 =
| altname3 = Huihe
| t3 = {{linktext|回紇}}
| s3 = 回纥
| p3 = Huíhé
| w3 = Hui-ho
| l3 =
| altname4 = Devet plemen
| c4 = {{linktext|九|姓}}
| p4 = Jiǔxìng
| w4 = Chiu-hsing
| l4 = Devet [[Kitajski priimek|priimkov]]
| lang1 = [[stara turščina]]
| lang1_content = {{lang|otk|𐱃𐰆𐰴𐰕:𐰆𐰍𐰕:𐰉𐰆𐰑𐰣}}<br>{{translit|otk|Toquz Oɣuz Budun}}<br>"Ljudstvo devetih plemen]]"
}}
'''Ujgurski kaganat''', ki se je sam opredelil kot '''Tokuz Oguz''' (Devet plemen),<ref>{{cite book|author=E.J. Brill|year=1962|title=Four studies on the history of Central Asia|page=88}}</ref><ref>{{cite book|first=Scott C.|last=Levi|year=2009|title=Islamic Central Asia: An Anthology of Historical Sources|page=29}}</ref><ref>{{cite book|author=V. V. Barthold|year=1956|title=Four Studies on Central Asia|page=88}}</ref> dinastija Tang pa ga je imenovala '''Džušing''',{{sfn|Bughra|1983|p=50–51}} je bil turški kaganat,{{sfn|Benson|1998|p=16–19}} ki je obstajal približno sto let od sredine 8. do sredine 9. stoletja. Kaganat je bil plemenska zveza z vodilnim ujgurskim plemstvom.{{sfn|Bughra|1983|p=50–51}}
==Zgodovina==
===Vzpon===
Sredi 5. stoletja so bili Ujguri pleme Tele, podložno [[Prvi turški kaganat|Prvemu turškemu kaganatu]] (552–603).<ref name="Old Book of Tang">Chapter 195, Huihe. See [https://zh.wikisource.org/wiki/%E8%88%8A%E5%94%90%E6%9B%B8/%E5%8D%B7195 wikisource]</ref>
Leta 657 je [[Zahodni turški kaganat]] premagala dinastija [[Dinastija Tang|Tang]], nakar so Ujguri prestopili k dinastiji Tang. Ujguri so se že pred tem nagibali k zavezništvu s dinastijo Tang, ko so se leta 627 na njihovi strani borili proti [[Tibetansko cesarstvo|Tibetanskemu cesarstvu]] in Turkom.{{sfn|Latourette|1964|p=144}}{{sfn|Haywood|1998|p=3.2}}
Leta 742 so se [[Ujguri]], [[Karluki]] in [[Basmili]] uprli [[Drugi turški kaganat|Drugemu turškemu kaganatu]].{{sfn|Sinor|1990|p=317–342}}
Leta 744 so Basmili zavzeli turško prestolnico [[Otuken]] in ubili vladajočega kagana [[Ozmiš kagan|Ozmiša]]. Kasneje istega leta se je proti Basmilom izoblikovala ujgursko-karluška zveza in jih premagala. Njihov kagan je bil ubit in Basmili kot ljudstvo so prenehali obstajati. Kasneje so sovražnosti med Ujguri in Karluki prisilile Karluke, da so se preselili na zahod v [[Sedmerorečje|Žetisu]] in se spopadli s [[Turgeški kaganat|Turgeši]]. Leta 766 so jih premagali in osvojili njihovo ozemlje.{{sfn|Sinor|1990|p=349}}
Prvi ujgurski kagan, [[Kutlug I. Bilge]], je trdil, da je vrhovni vladar vseh plemen. Svojo prestolnico je zgradil v [[Ordu-Balik]]u. Po ''[[Nova knjiga Tanga|Novi knjigi Tanga]]'' je ozemlje Ujgurskega kaganata takrat ''"na svojem vzhodnem koncu doseglo ozemlje Šiveja, na zahodu [[Altaj|Altajsko gorovje]], na jugu pa puščavo [[Gobi]], tako da je pokrivalo celotno ozemlje [[Šiungnu]]jev"''.<ref>{{cite book |chapter-url=https://zh.wikisource.org/wiki/%E6%96%B0%E5%94%90%E6%9B%B8/%E5%8D%B7217%E4%B8%8A |script-title=zh:新唐書 |trans-title=New Book of Tang |chapter=Chapter 217 part 1 |quote="{{lang|zh-hant|東極室韋,西金山,南控大漠,盡得古匈奴地。}}"}}</ref> Leta 745 so Ujguri ubili [[Kulun beg]]a, zadnjega kagana [[Gokturki|Gokturkov]], in njegovo glavo poslali dinastiji Tang.{{sfn|Barfield|1989|p=151}}
===Plemena===
V knjigi ''[[Tang huijao]]'' (''Institucionalna zgodovina dinastije Tang'') je v 98. zvezku naštetih devet plemen s priimkom Tokuz Oguz. Seznam plemen je tudi v ''[[Stara knjiga Tanga|Stari]]'' in ''[[Nova knjiga Tanga|Novi knjigi Tanga]]''. Po mnenju japonskih zgodovinarjev Hašimota, Katajame in Sengeja je vsako ime na seznamih v knjigah Tanga pomenilo priimek poglavarja tistega plemena. Na drugem setnamu v ''Tang Huijao'' so imena plemen zapisana tudi v turškem jeziku.{{sfn|Golden|1992|p=156–157}}<ref>{{cite journal|last= Senga|first= T.|title= The Toquz Oghuz Problem and the Origins of the Khazars|journal= Journal of Asian History |volume=24 |issue=1|year= 1990|pages= 57–69|jstor= 419253799}}</ref> Walter Bruno Henning je leta 1938 {{sfn|Henning|1938|p=554–558}} imena devetih plemen povezal z imeni na ''Staël-Holsteinovem zvitku'', pisanem v sakejskem jeziku, kot so jih zapisali avtorji Hani.
{| class="wikitable sortable"
|-
! Plemensko ime v mandarinščini in pinjinu !! Plemensko ime v sakijščini !! Plemensko ime v stari turščini !! Priimek v stari turščini !! Priimek v sakijščini || Priimek v mandarinščini in pinjinu
|-
| 迴紇 (''Huihe'') || || ''Uyğur'' 𐰺𐰍𐰖𐰆 || 𐰖𐰍𐰞𐰴𐰺 ''Yağlaqar'' || ''Yahīdakari'' ||藥羅葛 (''Jaoluoge'')
|-
| 僕固 (''Pugu'') || ''Bākū'' || *''Buqu[t]'' || *''(H)Uturqar'' || || 胡咄葛 (''Huduoge'')
|-
| 渾 (''Hun'') || || *''Qun'' || *''Kürebir'' || ''Kurabīri'' || 咄羅勿 (''Guluovu'')
|-
| 拔曳固 (''Bajegu'') || ''Bayarkāta'' || ''Bayırku'' || *''Boqsıqıt'' || ''Bāsikātti'' || 貊歌息訖 (''Mogešiči'')
|-
| 同羅 (''Tongluo'') || ''Ttaugara'' || ''Tongra'' || *''Avučağ'' || || 阿勿嘀 (''A-Vudi'')
|-
| 思結 (''Sidžje'') || ''Sīkari'' || *''Sıqar'' || *''Qasar'' || || 葛薩 (''Gesa'')
|-
| 契苾 (''Čibi'') || ''Kāribari'' || || || || 斛嗢素 (''Huvasu'')
|-
| 阿布思 (''A-Busi'') || || || *''Yabutqar'' || ''Yabūttikari'' || 藥勿葛 (''Jaovuge'')
|-
| 骨倫屋骨(思) (''Gulunvugu(si)'') || || || *''(Q)Ayabir'' || ''Ayabīri'' || 奚耶勿 (''Šijavu'')
|}
===Zlata doba===
[[Slika:Museum für Indische Kunst Dahlem Berlin Mai 2006 064.jpg|thumb|left|Ujgurski princesi na freski v Bezekliku]]
Leta 747 je [[Kutlug I. Bilge]] umrl. Nasledil ga je njegov najmlajši sin [[Bajančur kan]], ki je zgradil številne trgovske postaje za trgovanje s Tangom in dobiček uporabil za gradnjo prestolnice [[Ordu-Balik]] in Baj Balika, mesta višje ob reki Selenga. Nato se je odpravil na vrsto pohodov, da bi pod svojo zastavo združil vsa stepska ljudstva. V tem času se je cesarstvo širilo in pod svojo oblast priključilo [[Oguzi|Sekiške Oguze]], [[Kirgizi|Kirgize]], [[Karluki|Karluke]], [[Turgeši|Turgeše]], [[Tatari|Tokuške Tatare]], [[Čiki|Čike]] in ostanke [[Basmili|Basmilov]].
Leta 751 je cesarstvo Tang utrpelo strateški poraz z [[Arabci]] v [[Bitka pri Talasu|bitki pri Talasu]]. Tang se je po porazu umaknil iz [[Srednja Azija|Srednje Azije]], kar je Ujgurom omogočilo, da so postali nova prevladujoča sila v regiji.<ref>{{cite book |last1=Rhie |first1=Marylin Martin |title=Early Buddhist Art of China and Central Asia, Volume 2 The Eastern Chin and Sixteen Kingdoms Period in China and Tumshuk, Kucha and Karashahr in Central Asia (2 vols) |date=15 July 2019 |publisher=BRILL |isbn=978-90-04-39186-4 |url=https://books.google.com/books?id=ogD1DwAAQBAJ&pg=PA724 |language=en|quote= }}</ref>
Leta 755 se je začel [[An Lušanov upor]] proti dinastiji Tang. Naslednje leto se je cesar [[Sudzong (dinastija Tang)|Sudzong]] iz dinastije Tang obrnil po pomoč k Bajančurju. Kan mu je poslal približno 4000 ujgurskih konjenikov pod poveljstvom svojega sina, ki so pomagali osvojiti izgubljeni mesti [[Čangan]] in [[Luojang]]. Po osvojitvi Luojanga so Ujguri tri dni ropali in se ustavili šele potem, ko so zbrali veliko količino svilenih tkanin. Za svojo pomoč so od cesarja dobili še 20.000 zvitkov svile in častne nazive. Ujguri so začeli trgovati s konji in za vsakega prodanega konja dobili 40 zvitkov svile. Med bivanjem v dinastiji Tang so dobili status gosta.{{sfn|Sinor|1990|p=317–342}}{{sfn|Barfield|1989|p=152}} Sklepali so tudi vzajemne poroke. Bajančur se je poročil s princeso Ninguo, ujgurski princ pa s princeso iz Tanga.{{sfn|Barfield|1989|p=151}} Cesarstvi sta leta 756 sklenili zavezništvo proti An Lušanu in ga potrdili s porokami. Bajančur je svojo hčerko, princeso Pijio, poročil s princem Li Čengcajem, sam pa se je poročil s princeso Ningguo, hčerko cesarja Sudzonga.
[[Slika:Uyghur princes wearing Chinese-styled robes and headgear. Bezeklik, Cave 9, 9-12th century CE.jpg|thumb|250px|Ujgurski princi v kitajskih oblačilih in s kitajskimi pokrivali; Bezeklik, jama 9, 9.–12. stoletje]]
Leta 758 so Ujguri svojo pozornost usmerili na severne [[Kirgizi|Kirgize]] v porečju [[Jenisej]]a. Bajančur je uničil več njihovih trgovskih postojank in nato premagal kirgiško vojsko in usmrtil njihovega kana.{{sfn|Barfield|1989|p=152}}
: ''"Na dan ren-shen v petem mesecu prvega leta vladavine Čjanjuana [29. marec 758] so odposlanci Hui-heja [Ujgurskega kaganata], Duo-ji-hai-a-boja in drugih, skupaj osemdeset ljudi, ter emir Črnooblečenih Dašijev [Abasidski kalifat], Nao-ven in drugi, skupaj osem ljudi, prišli hkrati na obisk [dvora Tanga]; ko so se sprehodili do stranskega vhoda v palačo, sta se [obe delegaciji] prepirali, kdo naj prvi [stopil pred cesarja]. Tolmači in palačni tajniki so jih razporedili v levo in desno skupino, potem pa so hkrati vstopili skozi vzhodna in zahodna vrata. [Po tem] sta Ven-še-ši in odposlanec Črnooblečenih Dašijev obiskala [kitajskega cesarja]."''{{sfn|Wan|2017|p=42}}
: — Cefu Juangui
Leta 759 so Ujguri ponovno poskušali pomagati Tangu pri zatiranju upornikov, vendar jim je to spodletelo. Bajančur kan je umrl. Nasledil ga je sin [[Bogu kagan]].{{sfn|Barfield|1989|p=152}}
Leta 762 je Bogu kagan načrtoval napad na dinastijo Tang s 4.000 vojaki, po pogajanjih pa je prestopil na njeno stran in pomagal poraziti upornike v Luojangu. Po bitki su Ujguri izropali mesto. Prebivalci so se zatekli v budistične templje, ki so jih Ujguri zažgali. Ubitih je bilo več kot 10.000 ljudi. Dinastija Tang je morala Ujgurom za pomoč izplačati 100.000 zvitkov svile, šele potem so zapustili državo.{{sfn|Barfield|1989|p=152–153}} Med pohodom je Bogu kan srečal manihejske duhovnike, ki so ga spreobrnili v [[manihejstvo]], ki je postalo uradna vera Ujgurskega kaganata.{{sfn|Bosworth|2000|p=70}}
===Propad===
{{multiple image
| perrow = 2
| total_width = 400
| caption_align = center
| align = right
| direction = horizontal
| header =
| image1 = Painted silk fragment from a Manichaean Temple near Koço, Turkish, Sinkiang 8th century or 9th century. Museum für Asiatische Kunst, Berlin (detail).jpg
| image2 = Painted silk fragment from a Manichaean Temple near Koço, Turkish, Sinkiang 8th century or 9th century. Museum für Asiatische Kunst, Berlin (man in full armour, detail).jpg
| footer = Fragmenta slike na svili iz manihejskega templja blizu [[Gaočang]]a, ki prijazuje moške v oklepih; 8. ali 9. stoletje, [[Muzej azijske umetnosti]], [[Berlin]]<ref>{{cite book |last1=SKUPNIEWICZ |first1=Patryk (Siedlce University, Poland) |title=Crowns, hats, turbans and helmets.The headgear in Iranian history volume I: Pre-Islamic Period|date=2017 |publisher=K. Maksymiuk & G. Karamian |location=Siedlce-Tehran |page=253 |url=https://www.researchgate.net/publication/323545452}}</ref>
}}
Leta 839 je bil [[Džangšin kagan]] prisiljen storiti samomor. Prestol je s pomočjo 20.000 [[Šatuoji|šatuojskih]] konjenikov iz [[Ordos]]a zasedel minister [[Kasar kagan]]. Še istega leta so se zgodili lakota, epidemija in posebej huda zima, ki je ubila veliko živine, na kateri je temeljilo ujgursko gospodarstvo.<ref>{{cite book |chapter-url=https://zh.wikisource.org/wiki/%E6%96%B0%E5%94%90%E6%9B%B8/%E5%8D%B7217%E4%B8%8B |script-title=zh:新唐書 |trans-title=New Book of Tang |chapter=chapter 217 part 2 |quote="{{lang|zh-hant|方歲饑,遂疫,又大雪,羊、馬多死}}"}}</ref>
Leta 840 je Kulug Baga, eden od devetih ujgurskih ministrov in Kasarjev tekmec, pobegnil k Jenisejskim [[Kirgizi|Kirgizom]] in jih pozval, naj napadejo Ujgurski kaganat s severa. Z vojsko približno 80.000 konjenikov so Kirgizi izropali [[Ordu-Balik]] in ga zravnali z zemljo.{{sfn|Drompp|2005|p=37}} Kasarja so ujeli takoj obglavili. Nato so uničili še druga mesta po Ujgurskem kaganatu in jih do tal požgali. Ujguri so pobegnili v dveh skupinah. Skupina s 30.000 možmi, ki jo je vodil aristokrat [[Ormaz]], je poiskala zatočišče na ozemlju Tanga, vendar je cesar [[Vudzong]] iz Tanga ukazal zaprtje meja. Druga skupina, ki je štela 100.000 mož in jo je vodil Baojijev sin [[Vudžje kagan]], je prav tako pobegnila na ozemlje Tanga. Vudžje je od cesarja zahteval prostor za naselitev, pa tudi zaščito manihejcev in hrano. Vudzong je zahteve ocenil kot nesprejemljive in jih zavrnil. Ormazu je podelil azil v zameno za sodelovanje njegove vojske proti Vudžjeju. Dve leti pozneje je Vudzong prepoved manihejstva razširil na [[krščanstvo]], [[zaratustrstvo]] in zlasti [[budizem]].{{sfn|Baumer|2012|p=310-311}}
[[Slika:Soldiers from Karasahr, 8th century.jpg|thumb|left|Vojaka iz [[Karasahr]]a, 8. stoletje]]
Jenisejski Kirgizi in dinastija Tang so med letoma 840 in 848 začeli uspešno vojno proti Ujgurskemu kaganatu, pri čemer so kot utemeljitev za zavezništvo uporabili svoje domnevne družinske vezi.<ref>{{cite journal |last1=Drompp|first1=Michael R. |date=1999 |title=Breaking the Orkhon Tradition: Kirghiz Adherence to the Yenisei Region after A. D. 840 |url=https://www.jstor.org/stable/605932 |journal=Journal of the American Oriental Society |volume=119 |issue=3 |pages=390–403 |doi= 10.2307/605932|jstor=605932 |access-date=4 September 2021|url-access=subscription }}</ref>
Leta 841 se je Vudžje s svojimu Ujguri odpravil na pohod v današnji Šaanši.
Leta 843 je vojska dinastije Tang pod vodstvom Ši Šjonga napadla Ujgure in 13. februarja 843 na gori "Ubij barbare" (Šahu) ubila 10.000 mož.{{sfn|Drompp|2005|p=114}} Vudžje je bil ranjen.<ref name="Dardess2010">{{cite book|first=John W.|last=Dardess|title=Governing China: 150–1850|url=https://books.google.com/books?id=zzEUAgAAQBAJ&pg=PA32|date=10 September 2010|publisher=Hackett Publishing|isbn=978-1-60384-447-5|pages=32–}}</ref>{{sfn|Drompp|2005|p=114}}<ref>{{cite book |last=Drompp |first=Michael R. |editor-last=Cosmo |editor-first=Nicola Di |author-link= |date=2018 |title=Warfare in Inner Asian History (500-1800)|series=Handbook of Oriental Studies. Section 8 Uralic & Central Asian Studies |chapter-url=https://books.google.com/books?id=UaWODwAAQBAJ&dq=shahu+843&pg=PA92 |location= |publisher=BRILL |page=92 |chapter=THE UIGHUR-CHINESE CONFLICT OF 840–848 |isbn=978-9004391789}}</ref><ref>{{cite book |last=Drompp |first=Michael R. |editor-last=Cosmo |editor-first=Nicola Di |author-link= |date=2018 |title=Warfare in Inner Asian History (500-1800)|series=Handbook of Oriental Studies. Section 8 Uralic & Central Asian Studies |chapter-url=https://books.google.com/books?id=UaWODwAAQBAJ&dq=shahu+uyghur&pg=PA99 |location= |publisher=BRILL |page=99 |chapter=THE UIGHUR-CHINESE CONFLICT OF 840–848 |isbn=978-9004391789}}</ref> Po porazu je Vudzong ukazal, da preživele ujgurske vojake razdelijo med različne enote vojske Tanga. Ker se je Ormaz temu uprl, je general Lu Mian pobil vse njegove vojake. V porazu dveh glavnih ujgurskih skupin je Vudzong videl priložnost, da se znebi manihejcev. Ukazal je uničenje manihejskih templjev v več mestih, zaplembo njihovih posesti in usmrtitev duhovščine.{{sfn|Baumer|2012|p=310}}
: ''"V četrti luni leta 843 je bil izdan cesarski odlok, [ki je ukazal] ubiti manihejske duhovnike cesarstva. [...] Manihejske duhovnike Ujguri zelo spoštujejo."''{{sfn|Baumer|2012|p=310-311}}
: — Ennin
Leta 846 je bil Vudžje po šestletnem vladanju ubit, potem ko se je boril proti Kirgizom, podpornikom svojega tekmeca Ormaza, bratu Kasarju in vojakom dinastije Tang v Ordosu in današnjem Šaanšiju.{{sfn|Bosworth|2000|p=70}} Njegovega brata [[Enian kagan]]a so sile dinastije Tanga odločilno premagale leta 847.{{sfn|Baumer|2012|p=310}}
===Nasledniki===
== Sklici ==
{{sklici|20em}}
==Viri==
{{refbegin| 2}}
{{refend}}
{{Normativna kontrola}}
[[Kategorija:Ustanovitve v 8. stoletju]]
[[Kategorija:Ukinitve v 9. stoletju]]
[[Kategorija:Bivše države v Aziji]]
[[Kategorija:Ujguri]]
kbl2oa9jktzysrvk8bftafekmkoj7oz
Most kraljice Margarete II.
0
607062
6739611
6739325
2026-08-20T04:07:47Z
InternetArchiveBot
196606
Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
6739611
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox bridge
| name = Most kraljice Margrethe II
| native_name =
| native_name_lang = da
| official_name =Dronning Margrethe II's Bro
| image = Zoom on Dronning Margrethe II's Bro 02.jpg
| image_upright =
| alt =
| caption =
| coordinates = {{coord|54|58|27|N|11|52|04|E|region:DK-035_type:landmark_source:dewiki|display=inline,title}}
| os_grid_reference =
| carries = Železniški most (2 tira) in cestni most (2 pasova, kolesarska steza in pešpot)
| crosses = Storstrømmen
| locale = Falster, Masnedø
| owner =
| maint =
| heritage =
| id =
| id_type =
| website =
| preceded =
| followed =
| design = most s poševnimi zategami
| material =
| material1 =
| material2 =
| length = 4000 m
| width = 24 m
| height =
| depth =
| traversable =
| towpath =
| mainspan = 136 m
| number_spans = 48
| piers_in_water =
| load =
| clearance_above = 100 m
| clearance_below = 26 m
| lanes =
| life =
| num_track =
| track_gauge =
| structure_gauge =
| electrification =
| architect =
| designer = COWI
| contracted_designer =
| winner =
| engineering =
| builder =
| fabricator =
| begin = September 2018
| complete = marec 2026
| cost = 629 mio. Euro (4,7 mrd. kron)
| open = 6.–7. junij 2026
| inaugurated =
| rebuilt =
| collapsed =
| closed =
| replaces =
| replaced_by =
| traffic =
| toll =
| map_type =
| map_relief =
| map_dot_label =
| map_image =
| map_size =
| map_alt =
| map_caption =
}}
'''Most kraljice Margrethe II''' ({{langx|da|Dronning Margrethe II's Bro}}) ali Novi most Storstrøm je most med danskima otokoma Falster in [[Zelandija|Zelandijo]], ki uporablja otok Masnedø.<ref>{{Internetquelle |url=https://www.vejdirektoratet.dk/projekt/nedrivning-af-storstroemsbroen/om-projektet |titel=Om projektet |hrsg=Vejdirektoratet |datum=2024-10-29 |sprache=da |abruf=2026-03-10}}</ref><ref name="GOB">{{Internetquelle |url=https://www.vejdirektoratet.dk/pressemeddelelse/2026/danmarks-nye-bro-navngives-dronning-margrethe-iis-bro |titel=Danmarks nye bro navngives Dronning Margrethe II’s Bro |hrsg=Vejdirektoratet |datum=2026-03-04 |sprache=da |abruf=2026-03-10}}</ref> Za cestni promet je bil odprt junija 2026, železniški promet pa naj bi se odprl leta 2027. Novi most nadomešča obstoječi [[Most Storstrøm]]. Z dolžino približno 4 km je novi most tretji najdaljši most na Danskem za mostovoma [[Øresundski most|Øresund]] in [[Most Great Belt|Storebælt]]. Premore dvopasovno cesto, dvotirno elektrificirano železniško progo, kolesarsko stezo in pešpot.
== Utemeljitev za gradnjo novega mostu ==
Novi most kraljice Margrethe II naj bi nadomestil most Storstrøm, ki ga je med letoma 1933 in 1937 zgradilo britansko podjetje Dorman Long and Co. Ltd. in je postopoma propadal. Ko je bilo ugotovljeno, da obstoječi most Storstrøm po odprtju fiksne povezave Fehmarn Belt ne bo mogel prenesti pričakovanega povečanja prometa, zlasti železniškega, se je danski parlament (''Folketing'') 21. marca 2013 odločil, da bo zgradil nov most čez Storstrømmen med Orehovedom na Falsterju in Vordingborgom ter porušil stari most po odprtju za promet.<ref name="GOA">{{Internetquelle |url=https://www.vejdirektoratet.dk/projekt/nedrivning-af-storstroemsbroen |titel=Nedrivning af Storstrømsbroen |hrsg=Vejdirektoratet |datum=2026-02-20 |sprache=da |abruf=2026-03-10}}</ref>
== Zgodovina gradnje novega mostu ==
=== Načrtovanje ===
Novi kombinirani cestno-železniški most s pešpotjo in kolesarsko stezo naj bi imel dva pasova za motorna vozila. Dva elektrificirana železniška tira sta zasnovana za hitrosti do 200 km/h.<ref name="GOC">{{Internetquelle |url=https://www.vejdirektoratet.dk/storstroemsbroen/om-projektet |titel=Om projektet |hrsg=Vejdirektoratet |datum=2025-11-28 |sprache=da |abruf=2026-03-11}}</ref> Načrtovanje se je začelo leta 2013. Do junija 2015 je bilo za gradnjo mostu predhodno kvalificiranih pet ponudnikov, preden je bil postopek oddaje ponudb oktobra istega leta prestavljen zaradi zamud pri fiksni povezavi Fehmarn Belt.<ref>{{Internetquelle |url=https://skandbaunews.e-ls.de/2015/06/18/fuenf-praequalifiziert-fuer-storstrmsbro/ |titel=Fünf Konsortien präqualifiziert für Bau der Storstrømsbrücke |werk=Skand.Baunews |datum=2015-06-18 |sprache=de-DE |abruf=2022-02-04}}</ref><ref>{{Internetquelle |url=https://skandbaunews.e-ls.de/2015/10/21/bau-storstroembruecke-wegen-fehmarn-verschoben/ |titel=Ausschreibung der Storstrøm-Brücke wegen Fehmarn-Projekt auf Standby |werk=Skand.Baunews |datum=2015-10-21 |sprache=de-DE |abruf=2022-02-04}}</ref> Nov načrt iz julija 2016 je predvideval začetek gradnje leta 2017 in njeno dokončanje leta 2022.<ref>{{Internetquelle |url=https://skandbaunews.e-ls.de/2016/07/05/parteien-einigen-sich-auf-zeitplan-fuer-neubau-der-storstrmbruecke/ |titel=Parteien einigen sich auf Zeitplan für Neubau der Storstrømbrücke |werk=Skand.Baunews |datum=2016-07-05 |sprache=de-DE |abruf=2022-02-05}}</ref>
=== Izvedba gradnje ===
Slovesnost polaganja temeljev za nov most je potekala konec septembra 2018 v prisotnosti danskega ministra za promet Oleja Birka Olesena. Most je zgradilo italijansko skupno podjetje SBJV (Storstroem Bridge Joint Venture), za načrtovanje pa je poskrbelo dansko podjetje COWI. Danska uprava za gradnjo cest je nastopila kot naročnik v imenu danske države.
Stroški gradnje (vključno z rušenjem obstoječega mostu Storstrøm) so ocenjeni na približno 629 milijonov evrov (4,7 milijarde danskih kron v cenah iz leta 2023). [[Evropska unija]] podpira stroške gradnje s 425 milijoni danskih kron. Nov most naj bi bil za cestni promet odprt leta 2022, za železniški pa leta 2023.<ref>{{Internetquelle |url=https://allgemeinebauzeitung.de/abz/fehmarnbelttunnel-spatenstich-fuer-storstroem-bruecke-29576.html |titel=Spatenstich für Storstrøm-Brücke |werk=Internetauftritt |hrsg=Allgemeine Bauzeitung |datum=2018-10-06 |abruf=2018-10-19}}</ref> Sedanji most bo nato porušen.<ref>{{Internetquelle |url=http://www.bane.dk/visBanearbejde.asp?artikelID=16957 |titel=En ny bro over Storstrømmen |hrsg=Banedanmark |datum=2013-03-19 |sprache=da |offline=1 |archiv-url=https://web.archive.org/web/20141111220706/http://www.bane.dk/visBanearbejde.asp?artikelID=16957 |archiv-datum=2014-11-11 |archiv-bot=2019-05-16 04:42:54 InternetArchiveBot |abruf=2013-03-20 }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20141111220706/http://www.bane.dk/visBanearbejde.asp?artikelID=16957 |date=2014-11-11 }}</ref><ref>{{Internetquelle |url=http://www.femern.de/servicemenu/presse--materialien/newsletter/femern-as-newsletter-nr-23/vorgezogene-arbeiten-am-fehmarnbelt |titel=Vorgezogene Arbeiten am Fehmarnbelt |hrsg=Femern A/S |datum=2013-04-11 |offline=1 |archiv-url=https://web.archive.org/web/20150604193341/http://www.femern.de/servicemenu/presse--materialien/newsletter/femern-as-newsletter-nr-23/vorgezogene-arbeiten-am-fehmarnbelt |archiv-datum=2015-06-04 |archiv-bot=2019-05-16 04:42:54 InternetArchiveBot |abruf=2013-05-12 }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150604193341/http://www.femern.de/servicemenu/presse--materialien/newsletter/femern-as-newsletter-nr-23/vorgezogene-arbeiten-am-fehmarnbelt |date=2015-06-04 }}</ref><ref>{{navedi revijo |author=Andreas Höppner |title=Neue Storstrømsbrücke für 500 Millionen Euro |work=Fehmarnsches Tageblatt online |date=2014-07-11 |commentar=mit Lageplan der vorhandenen und der geplanten Brücke |url=https://www.fehmarn24.de/fehmarn/neue-storstrmsbruecke-millionen-euro-3693925.html}}</ref> Maja 2021 je bilo objavljeno, da bi se lahko cestna povezava odprla leta 2024, železniška povezava pa leta 2026. Medtem ko se je izvajalsko italijansko skupno podjetje SBJV držalo tega cilja, je danska direkcija za gradnjo cest opravila neodvisen pregled, rezultat katerega je ocenil, da bo odprtje cestne povezave konec leta 2025 in začetek leta 2027 za železniško povezavo. Po oceni uprave za gradnjo cest bo stari most še naprej v uporabi, dokler ni dokončan.<ref>{{Internetquelle |url=https://www.lok-report.de/news/europa/item/29975-daenemark-neue-storstrom-bruecke-wird-erst-2027-fertig.html |titel=Dänemark: Neue Storstrøm-Brücke wird erst 2027 fertig |werk=LOK Report |datum=2021-12-23 |sprache=de |abruf=2022-02-05}}</ref>
Železniški promet naj bi uporabljal novi most od leta 2027.<ref>{{Internetquelle |url=https://www.vejdirektoratet.dk/node/17106 |titel=Slutspurt på den nye Storstrømsbro |werk= |hrsg=Vejdirektoratet |datum=2025-12-18 |sprache=da |abruf=2025-11-03}}</ref>
Elektrifikacija proge Fredericia–Aarhus–Aalborg ne bo dokončana, kot je bilo načrtovano, do decembra 2026, ker dela pri ponudniku storitev elektrifikacije, ki jih je naročil Banedanmark, zamujajo. Banedanmark prav tako pričakuje, da odsekov Holbæk–Kalundborg, Dronning Margrethe II's Bro kot tudi postaje Nykøbing Falster in proge naprej do nove postaje Rødby ne bo mogoče pravočasno elektrificirati. Ni jasno, kako dolgo naj bi trajala zamuda.<ref>{{Internetquelle |autor= |url=https://www.bane.dk/da/Nyt-fra-Banedanmark/Elektrificeringen-af-jernbanen-forventes-at-blive-forsinket |titel=Elektrificeringen af jernbanen forventes at blive forsinket |titelerg= |werk=bane.dk|hrsg= |datum=2026-05-18 |seiten= |archiv-url= |archiv-datum= |abruf=2026-05-18|abruf-verborgen= |format= |sprache=da |kommentar= |zitat= |offline=}}
</ref>
== Konstrukcija ==
[[Slika:Dronning Margrethe II's Bro 1.jpg|thumb]]
Most je zasnovan kot [[most s poševnimi zategami]], kjer poševni kabli prispevajo k stabilnosti, vendar niso bistveni za nosilnost konstrukcije. Ima en sam osrednji [[pilon (stavbarstvo)|pilon]], nad katerim so poševni kabli simetrično razporejeni v ravnini med železniško progo in cestiščem.<ref name="GOA"/>
[[Slika:Ny Storstrømsbro 2.jpg|thumb|left|Novi most Storstrøms v gradnji (2023)]]
Prvi temelj mostu na pilotih je bil nameščen v Storstrømmenu decembra 2020. Septembra 2024 je pilon dosegel svojo končno višino 102 metra.<ref>{{Internetquelle |url=https://www.vejdirektoratet.dk/storstroemsbroen/tidsplan |titel=Tidsplan |hrsg=Vejdirektoratet |datum=2026-01-07 |sprache=da |abruf=2026-03-10}}</ref>
Zadnji del nosilca je bil nameščen 29. decembra 2024 in tvori drugo polovico 160 metrov dolgega razpona južno od pilona proti Falsterju. Po namestitvi so poševni kabli nameščeni tako, da cestišče podpirajo kabli, pritrjeni na 102 metra visok pilon.
Most, ki je dolg približno štiri kilometre, je sestavljen iz 48 delov škatlastih nosilcev. Štirje od njih so bili uliti na kraju samem, preostalih 44 pa je bilo montažnih na Masnedøju, prepeljanih v Storstrømmen in tam postavljenih na svoje mesto.<ref>{{Internetquelle |url=https://www.vejdirektoratet.dk/nyhed/2024/den-nye-storstroemsbro-bliver-landfast |titel=Den nye Storstrømsbro bliver landfast |hrsg=Vejdirektoratet |datum=2024-12-29 |sprache=da |abruf=2026-03-10}}</ref>
== Otvoritvena slovesnost ==
Most je bil uradno odprt s slovesnostjo konec tedna 6. in 7. junija 2026.<ref>{{Internetquelle |url=https://www.vejdirektoratet.dk/sektion/brofest |titel=Den nye Storstrømsbro skal fejres |werk= |hrsg=Vejdirektoratet |datum=2025-10-25 |sprache=da |abruf=2025-11-03}}</ref> Občini Vordingborg in Guldborgsund sta v sodelovanju z DGI Storstrømmen organizirali zabavni tek, ki naj bi privabil okoli 10.000 udeležencev. Odvila se je tudi kolesarska dirka, ki jo je organiziral kolesarski klub Vordingborg Motions Cykelklub. Kraljica Margrethe II. bo opravila zadnjo vožnjo z avtomobilom čez stari Storstrømsbro, ki bo nato zaprt za motorni promet. Storstrømsbro je odprl njen dedek, kralj Kristijan X., ki je prvi prevozil most leta 1937. Nato bo stari most zaprt in razstavljen.<ref>{{Internetquelle |autor=Casper Martin Henriques |url=https://www.dr.dk/nyheder/indland/storstroemsbro-opkaldes-efter-dronning-margrethe |titel=Storstrømsbro opkaldes efter Dronning Margrethe |hrsg=DR |datum=2026-03-04 |sprache=da |abruf=2026-03-11}}</ref>
== Sklici ==
{{sklici}}
== Zunanje povezave ==
{{Commonscat|Dronning Margrethe II's Bro}}
* [https://www.vejdirektoratet.dk/storstroemsbroen/fotos-film-kort Vejdirektoratet: Fotos, film & kort], dänisch
[[Kategorija:Mostovi na Danskem]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 2026]]
[[Kategorija:Mostovi s poševnimi zategami]]
9n2uyvyk66ru26d886rwq6vp2r4jtz3
Mestna hiša, Manila
0
607123
6739609
6737029
2026-08-20T01:05:15Z
InternetArchiveBot
196606
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
6739609
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox building
| name = Mestna hiša, Manila
| native_name =
| image = File:Manila City Hall (Manila; 07-22-2020).jpg
| image_size =
| caption = Mestna hiša v Manili, kot jo je videla avenija Padre Burgos
| location = No. 333 Antonio J. Villegas Street corner Padre Burgos Avenue & Natividad Lopez Street, Ermita, [[Manila]], Filipini
| coordinates = {{coord|14.589793|120.981617|dim:30_region:PH-00_type:landmark|format=dms|display=inline,title}}
| mapframe-zoom = 13
| status = zgrajena
| construction_start_date = 1939
| completion_date = 19. avgust 1941
| opening_date = 1941
| building_type = Stavba mestne uprave
| architectural_style = [[Neoklasicistična arhitektura]]
| antenna_spire =
| roof =
| top_floor =
| floor_count = 5
| elevator_count = 4
| cost =
| floor_area =
| architect = Antonio Manalac Toledo
| structural_engineer =
| main_contractor =
| developer = mestof Manila
| owner = mesto Manila
| operator = mesto Manila
| references = <ref>{{cite web |url=http://manila.gov.ph/tourism/historical-landmarks/ |title=Historical Landmarks |publisher=City of Manila |access-date=January 23, 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161116125813/http://manila.gov.ph/tourism/historical-landmarks/ |archive-date=November 16, 2016 |url-status=dead }}</ref>
| public_transit =
}}
'''Mestna hiša v Manili''' ({{langx|fil|Bulwagan ng Lungsod ng Maynila}}) je uradni sedež vlade mesta [[Manila]], ki stoji v zgodovinskem središču Ermite v Manili. Tukaj ima župan Manile funkcijo in so sejne sobe mestnega sveta Manile.<ref name=":0">{{Cite book|title = Landmarks of Manila: 1571-1930|last = de la Torre|first = Visitacion|publisher = Filipinas Foundation, Inc.|year = 1981|location = Makati|pages = 19–20}}</ref> Prvotno je bila namenjena kot del nacionalnega vladnega centra, ki si ga je v 20. stoletju zamislil Daniel H. Burnham. Čeprav sanjski načrt ni bil v celoti uresničen, so bile zgrajene nekatere stavbe za predlagani vladni center, vključno s staro zakonodajno stavbo (danes Narodni muzej likovnih umetnosti) ter stavbama za kmetijstvo in finance (danes Narodni muzej antropologije in Narodni muzej naravne zgodovine).
== Zgodovina ==
[[File:1977-NHI-Gusali ng Lunsod ng Maynila.jpg|thumb|left|Zgodovinski obeležje postavljeno leta 1977]]
[[File:9502City Hall of Manila 12.jpg|thumb|left|Južni vhod mestne hiše in spomenik Arsenia H. Lacsona]]
[[File:Manila_City_Hall_top_view_(Padre_Burgos,_Manila;_02-10-2022).jpg|thumb|left|Mestna hiša iz zraka]]
Mestna hiša v Manili je bila leta 1901 zgrajena iz oregonskega bora, ki je pokrival tretjino površine, ki jo uporablja sedanja stavba. Po 31 letih uporabe je mestni inženir Santiago Artiaga predlagal okrepitev tal oslabljene konstrukcije, ki je podpirala sejno dvorano, ki jo je uporabljal občinski odbor in preprečitev namestitve preveč ljudi vzdolž hodnikov.<ref name=":0" /> Sčasoma so staro mestno hišo porušili.
V 1930-ih je bila zgrajena nova mestna hiša, ki je imela na vseh straneh enotna okna. Zasnoval jo je Antonio Manalac Toledo, isti arhitekt, ki je zgradil finančno in staro zakonodajno stavbo, ki sta bili obe ob novi mestni hiši. Zgrajena je bila leta 1941 tik pred drugo svetovno vojno in je bila še ena od strukturnih žrtev vojne, saj je bila močno poškodovana (vendar še vedno nedotaknjena) zaradi bombardiranja med bitko in posledično osvoboditvijo Manile februarja 1945. Mestna hiša je bila s pomočjo ameriške vojske, filipinske vojske Commonwealtha in mestne vlade rekonstruirana, vendar ni sledila prvotnim načrtom. Med odstopanji je bilo dodano podstrešje v petem nadstropju od južnega vhoda do lokacije vhodov na vzhodni in zahodni strani, da bi se namestile dodatne pisarne in dodatna okna na nekaterih območjih, ki so bila prej poškodovana zaradi granatiranja.
Narodni muzej Filipinov je 27. junija 2019 mestno hišo v Manili razglasil za pomembno kulturno dobrino. Oznaka za razglasitev Nacionalne zgodovinske komisije Filipinov je bila odkrita 18. septembra 2023 na posestvu mestne hiše v Manili.<ref>{{cite web | url=https://www.philstar.com/nation/2023/09/19/2297363/marker-unveiled-declaring-manila-city-hall-important-cultural-property | title=Marker unveiled declaring Manila city hall 'important cultural property' | website=The Philippine STAR }}</ref>
== Arhitektura ==
Antonio Manalac Toledo je bil arhitekt, odgovoren za zasnovo sedanje mestne hiše v Manili, ki kaže [[neoklasicistična arhitektura|neoklasicistični slog]]. Za mestno hišo naj bi uporabili zasnovo Juana M. Arellana v slogu [[art déco]], vendar je Juan Arellano projekt opustil in ga je nadomestil Antonio Manalac Toledo.<ref name="paranormal">{{cite news |title=Paranormal expert Ed Caluag investigates Manila City Hall's strange occurrences |url=https://www.gmanetwork.com/news/lifestyle/hobbiesandactivities/672722/paranormal-expert-ed-caluag-investigates-manila-city-hall-s-strange-occurrences/story/ |access-date=October 27, 2020 |work=GMA News |date=October 28, 2018 |language=en}}</ref> Kmalu po izgradnji je imela mestna hiša 8422 kvadratnih metrov površine in približno 200 sob.
Stavba stoji na trapezoidni parceli med stavbama zakonodajne in poštne uprave. Zaradi monotonosti ovoja stavbe ni mogoče pravilno ločiti glavne fasade od glavnega vhoda. Južni vhod ima balkon, ki ga poudarjajo trije loki, ki ležijo na korintskih stebrih, medtem ko ima severni zadnji del enako oblikovno obdelavo kot vzhodna in zahodna stran, vendar ima povsod [[pediment]]e in visok, osmerokotni stolp z uro, ki ga krasi [[kupola]].<ref>{{Cite book|title = Arkitekturang Filipino: A History of Architecture and Urbanism in the Philippines|last = Lico|first = Gerard|publisher = The University of the Philippines Press|year = 2008|isbn = 978-971-542-579-7|location = Quezon City|pages = 291}}</ref>
=== Stolp z uro ===
[[File:Manila City Hall clock tower (Manila; 07-22-2020).jpg |thumb|Stolp z uro mestne hiše v Manili]]
[[File:Manila City Hall night view (Manila; 02-04-2021).jpg|thumb|Mestna hiša v Manili ponoči]]
Stolp z uro, ki ga je prav tako zasnoval Antonio Manalac Toledo in je bil dokončan v 1930-ih, je največji stolp z uro na Filipinih, saj doseže skoraj 30 m višine.<ref>{{Cite web|url = http://manila.gov.ph/tourism/historical-landmarks/|title = Historical Landmarks: Manila City Hall|access-date = June 2, 2014|website = Manila.gov.ph|archive-url = https://web.archive.org/web/20161116125813/http://manila.gov.ph/tourism/historical-landmarks/|archive-date = November 16, 2016|url-status = dead}}</ref> Izstopa ponoči, ko se celoten stolp osvetli. Vsako uro so trikrat pozvonili, nato pa se je predvajala melodija. Zdaj je postal ikona mesta Manila.
Prenovo stolpa z uro je prvi predlagal svetnik 6. okrožja Lou Veloso leta 1996.<ref>{{cite news| url=https://www.metropoler.net/councilor-lou-veloso-vision-to-restore-clock-tower-came-to-life-under-mayor-isko-moreno-leadership/|title=Councilor Lou Veloso's vision to restore clock tower came to life under Mayor Isko Moreno's leadership|website=Metropoler|date=January 7, 2022|accessdate=August 15, 2022}}</ref> Prenova se je začela šele leta pozneje, v času župana Lita Atienze. Drugič je bila to po zmagi Josepha Estrade leta 2013. Uro je dal nadgraditi in digitalizirati, tako da bo vedno sinhronizirana s filipinsko upravo za atmosferske, geofizikalne in astronomske storitve (PAGASA) za filipinski standardni čas. Pod upravo Estrade so načrtovali postavitev kavarne v urnem stolpu, prvi dve nadstropji stolpa pa so preuredili v prostorne dvorane.<ref>{{Cite web|url= https://newsinfo.inquirer.net/969563/pinoy-time-may-be-acceptable-to-some-but-not-at-manila-city-hall-tower |title= Pinoy time may be acceptable to some but not at Manila City Hall tower |date=February 18, 2018 |access-date=February 18, 2018 |publisher=Philippine Daily Inquirer |author=See, Aie Balagtas }}</ref> Okrašena je bila tudi z LED lučmi, ki so spreminjale barve. Te so bile spremenjene v stacionarno belo svetlobo, potem ko je Isko Moreno leta 2019 prevzel županski mandat.
Sredi leta 2020 so bili deli urnega stolpa, ki so bili rdeči, vključno s številčnicami treh ur, pobarvani v zlato.<ref>{{cite news |last1=Tiangco |first1=Minka Klaudia |title=Manila Clock Tower painted gold |url=https://mb.com.ph/2020/07/15/manila-clock-tower-painted-gold/ |access-date=July 19, 2020 |work=Manila Bulletin |date=July 15, 2020}}</ref><ref>{{cite news |title=Manila refurbishes City Hall clock tower |url=https://www.philstar.com/nation/2020/07/15/2028046/manila-refurbishes-city-hall-clock-tower |access-date=July 19, 2020 |work=The Philippine Star |date=July 15, 2020}}</ref> Notranjost, ki je bila prej skladišče, je bila prenovljena in zdaj vsebuje umetniško galerijo, kavarno in muzej z razstavo zgodovinskih dogodkov. Za javnost je bila odprta 27. decembra 2021.<ref>{{cite news |title=Manila set to open City Hall Clock Tower as 'Instagrammable' museum, coffee shop: mayor |url=https://www.abs-cbn.com/life/12/27/21/manila-city-hall-clock-tower-set-to-open-as-instagrammable-museum-coffee-shop-isko |access-date=February 26, 2022 |work=ABS-CBN News|first=Katrina|last=Domingo |date=December 27, 2021}}</ref> Kasneje je postala znana kot Muzej urnega stolpa Manila in je bila junija 2022 uradno odprta ter razglašena za glavno turistično točko.<ref>{{cite news|url=https://www.manilatimes.net/2022/07/02/news/national/manila-clock-tower-declared-prime-tourist-spot/1849397|title=Manila Clock Tower declared prime tourist spot|first=Franco Jose|last= Baroña|date=July 2, 2022|accessdate=August 15, 2022|work=The Manila Times}}</ref><ref>{{cite web|url=https://philstarlife.com/news-and-views/218958-manila-clock-twoer-museum|title=Calling all museum lovers: Manila's iconic clock tower is now the capital's newest tourist attraction|first=Jhon Dave|last=Cusipag|website=l!fe · The Philippine Star|accessdate=August 15, 2022|date=July 2, 2022}}</ref>
== Predlog za novo mestno hišo ==
Leta 2015 si je WTA Architecture + Design Studio zamislil umetniško in kulturno okrožje Manile s središčem okoli Metropolitanskega gledališča Manila, ki se je takrat pripravljalo na obnovitvena dela. Predlagano mestno središče predvideva novo mestno hišo Manila, preureditev stavbe Park and Ride, osrednji park, razširitev mestne knjižnice Manila in gradnjo nove parkirne stavbe. Deli stare mestne hiše bodo preurejeni v nakupovalno središče s kavarnami in restavracijami na notranjem dvorišču, medtem ko bodo javne storitve preseljene v pritličje.<ref>{{Cite web|url=https://business.inquirer.net/201675/architecture-firm-envisions-cultural-district-centered-on-the-met |title=Architecture firm envisions cultural district centered on the Met |date=October 31, 2015 |access-date=October 24, 2019 |publisher=Inquirer.net }}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.wtadesignstudio.com/sulong-maynila-the-manila-arts-and-cultural-district/ |title=Sulong Maynila: The Manila Arts and Cultural District |access-date=October 24, 2019 |publisher=WTA Architecture + Design Studio }}</ref>
Med kampanjo za lokalne volitve leta 2019 je kandidat za župana Isko Moreno obljubil, da bo v primeru zmage na županskih volitvah zgradil novo mestno hišo poleg sedanje mestne hiše.<ref name="NewManilaCHCNNPH">{{Cite web |url=https://cnnphilippines.com/news/2019/3/26/mayoral-bet-isko-moreno-new-manila-city-hall.html |title=Mayoral bet Isko Moreno wants a new Manila city hall |date=March 26, 2019 |access-date=June 27, 2019 |publisher=CNN Philippines |author=Vergara, Robert |archive-date=June 27, 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190627142732/https://cnnphilippines.com/news/2019/3/26/mayoral-bet-isko-moreno-new-manila-city-hall.html |url-status=dead }}</ref><ref>{{Cite web |url=https://news.mb.com.ph/2019/03/30/moreno-to-build-a-new-city-hall-should-he-win-in-manila/ |title=Moreno to build a new city hall should he win in Manila |date=March 30, 2019 |access-date=June 27, 2019 |publisher=Manila Bulletin |author=Edera, Erma |archive-date=2019-06-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190627142727/https://news.mb.com.ph/2019/03/30/moreno-to-build-a-new-city-hall-should-he-win-in-manila/ |url-status=dead }}</ref> Poudaril je, da sedanja mestna hiša ne more več sprejeti dodatnih pisarniških prostorov ali prometa. V svojem predlogu bo sedanja mestna hiša ohranjena, vendar bo preurejena v druge namene.<ref name="NewManilaCHCNNPH" /> Po zmagi na volitvah se je Moreno štiri dni pridružil delegaciji predsednika Rodriga Duterteja v Tokiu na Japonskem, kjer je obiskal potencialne vlagatelje, da bi spodbudil svoj 10-letni infrastrukturni načrt za Manilo, ki med drugim vključuje gradnjo nove mestne hiše.<ref>{{Cite web|url=http://manilastandard.net/spotlight/448th-araw-ng-maynila/298018/moreno-eyes-japanese-investors-for-10-year-manila-infrastructure-plan.html |title=Moreno eyes Japanese investors for 10-year Manila infrastructure plan |date=June 24, 2019 |access-date=June 27, 2019 |publisher=Manila Standard }}</ref>
== Sklici ==
{{sklici}}
== Zunanje povezave ==
{{commons category|Manila City Hall}}
* [https://web.archive.org/web/20170223001303/http://manila.gov.ph/ Uradna spletna stran]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti v Manili]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1939]]
20g3urazwfir8dgsiezvkvr0frznij9
Agneza Zupan
0
607153
6739391
6738980
2026-08-19T13:28:31Z
Ihana Aneta
242446
6739391
wikitext
text/x-wiki
{{V delu}}{{Infopolje Oseba|relatives=[[Tomo Zupan]] (brat)}}
'''Agneza Zupan''', znana tudi kot Neža Zupan, [[Slovenci|slovenska]] [[Učitelj|učiteljica]], [[Človekoljubje|dobrotnica]], [[Feminizem|feministična]] in sindikalna aktivistka, * [[21. januar]] [[1852]], [[Smokuč]], † [[16. julij]] [[1918]], [[Ljubljana]].
[[Slika:Mina Fertin Zupan.jpg|sličica|325x325px|Njena mati, kmetica Mina Fertin. Bila je sestrična Franceta Prešerna in naj bi mu bila v obraz zelo podobna.<ref>{{Navedi revijo |last=Zorec |first=Črtomir |author-link=Črtomir Zorec |date=6.2.1976 |title=Prešernov genealog Tomo Zupan : vlastelin z Okroglega (21. XII. 1839 - 8. III. 1937) |url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/29607169_1976_1_L.pdf |magazine=Snovanja |location=Kranj |pages=13–16 |language=Sl}}</ref> Slikar [[Maksim Gaspari]] je po lastnih besedah po tej sliki risal svoje upodobitve Franceta Prešerna.<ref>{{Navedi revijo |last=Kidrič |first=France |author-link=France Kidrič |date=1935 |title=Prešernova podoba in naši umetniki |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3VM7ZOPZ |magazine=Ljubljanski zvon |publisher=Tiskovna Zadruga |page=559 |language=Sl |volume=9}}</ref> Spodnji del in ruto je na povečano originalno sliko leta 1919 po naročilu [[Tomo Zupan|Toma Zupana]] naslikal slikar [[Ludvik Grilc]]. Portret po tem je v [[Narodni muzej Slovenije|Narodnem Muzeju Slovenije]] pod imenom ''Žena z modro svileno ruto''.]]
== Otroštvo ==
Rojena je bila 21. januarja 1852 v [[Smokuč|Smokuču]] v hiši po domače znano kot "pri Novakovih" kot peti otrok slovenske družine. Njena mati je bila kmetica Mina Frtin (1814–1858), sestrična [[France Prešeren|Franceta Prešerna]]; njena mati je bila sestra pesnikovega očeta.<ref name=":2">{{Navedi splet |date=1838-1867 |title=Krstna knjiga / Taufbuch - 00165 {{!}} Breznica {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |trans-title=Krstna knjiga / Taufbuch - 00165 {{!}} Breznica {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/breznica/00165/?pg=47 |access-date=2026-08-15 |website=data.matricula-online.eu |publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana |language=De}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=1816–1871 |title=Poročna knjiga / Trauungsbuch - 00170 {{!}} Breznica {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |trans-title=Poročna knjiga / Trauungsbuch - 00170 {{!}} Breznica {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/breznica/00170/?pg=17 |access-date=2026-08-15 |website=data.matricula-online.eu |publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana |language=De}}</ref><ref name=":0">{{Navedi revijo |last=Brešar |first=Dišan |date=2021 |others=Janko Dermastja, fotograf |title=Agneza Zupan, borka za pravice žensk |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R2SXFBKB |magazine=Loški razgledi |pages=159-167 |language=Sl|publisher=Muzejsko društvo}}</ref>{{Efn|1=Mati omenjena tudi kot Maria. Na primer kot botra (Maria Zupanc, hüblerin). Primer:
https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/breznica/00165/?pg=33 in
https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/breznica/00165/?pg=36
Priimek Fertin nekateri viri zapisujejo tudi kot Frtin ali Tertin.}} Njen oče je bil kmet Matija Zupan (1795–1878), kasneje tudi trgovec s suknom.<ref>{{Navedi splet |title=Mrliška knjiga / Sterbebuch - 00168 {{!}} Breznica {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |trans-title=Mrliška knjiga / Sterbebuch - 00168 {{!}} Breznica {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/breznica/00168/?pg=103 |access-date=2026-08-15 |website=data.matricula-online.eu |publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana |language=De|date=1848–1916}}</ref> Imela je še dve sestri in tri brate, med katerimi je bil tudi kasnejši duhovnik in literarni zgodovinar [[Tomo Zupan]] (1839–1937).<ref>{{Navedi splet |date=1838–1867 |title=Krstna knjiga / Taufbuch - 00165 {{!}} Breznica {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |trans-title=Krstna knjiga / Taufbuch - 00165 {{!}} Breznica {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/breznica/00165/?pg=9 |access-date=2026-08-15 |website=data.matricula-online.eu |publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana |language=De}}</ref><ref name=":0" /><ref name=":1">{{Navedi splet |last=Suhadolnik |first=S. |last2=Lisac |first2=L. |date=2013 |title=Zupan, Tomo (1839–1937) |url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi881750/ |access-date=2026-08-15 |website=www.slovenska-biografija.si |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU |language=Sl}}</ref> Ko je imela šest let, ji je za pljučnico umrla mati.<ref>{{Navedi splet |date=1848–1916 |title=Mrliška knjiga / Sterbebuch - 00168 {{!}} Breznica {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |trans-title=Mrliška knjiga / Sterbebuch - 00168 {{!}} Breznica {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/breznica/00168/?pg=35 |access-date=2026-08-15 |website=data.matricula-online.eu |publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana |language=De}}</ref> Agnezin oče se ni ponovno poročil.<ref name=":3">{{Navedi novice |last=Zupan |first=Tomo |author-link=Tomo Zupan |date=1920 |title=Dekletova zgodovina iz podstolovega sela |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L4QZGIAH |work=Koledar Šolske družbe sv. Cirila in Metoda |publisher=Družba sv. Cirila in Metoda |pages=28–50 |language=Sl}}</ref> Kot deklica se je Agneza šolala v enorazrednici na [[Breznica, Žirovnica|Breznici]].<ref name=":1" /><ref name=":0" /> Šolo je obiskovala z velikim veseljem in tudi v snegu in mrazu.<ref name=":3" /> Hoji v šolo v slabem vremenu je kasneje pripisovala svoje slabo zdravje.<ref name=":3" /> Rada je brala. Brata, ki sta se šolala na gimnaziji, sta ji posojala knjige.<ref name=":0" /> Po koncu šolanja je ostala na domači kmetiji in delala na polju. Še vedno je ko je le imela čas, brala knjige, ki sta ji jih prinašala brata, ter si njihovo vsebino vtisnila v spomin.<ref name=":3" />
== Izobraževanje ==
[[Slika:Ivan Franke - Tomo Zupan, Agneza Zupan in Lovro Zupan.jpg|sličica|400x400_pik|Črno bela fotografija olja na platnu ''Mons. Tomo Zupan, učiteljica Agneza Zupan in profesor Ivan Zupan'', ki ga je leta 1882 naslikal [[Ivan Franke]]. Slika je v lasti [[Narodna galerija Slovenije|Narodne Galerije Slovenije]].]]
Brat Tomo je opazil Agnezino nadarjenost in razgledanost. Začel je prepričevati očeta, da jo pošlje v šolo.<ref name=":3" /> Oče je v začetku nasprotoval, ker se je bal, da v šoli ne bo uspešna ter se bo vrnila domov, in da se bo pogospodila in ne bo več hotela delati na kmetiji.<ref name=":3" /> Ko je Tomo obljubil, da jo bo med šolanjem vzdržal sam, je oče popustil.<ref name=":0" /> Leta 1871 se je torej Agneza preselila v [[Kranj]] k Tomu, ki je bil takrat zaposlen kot katehet na gimnaziji.<ref name=":3" /><ref name=":0" /> V Kranju se je skupaj z še nekaterimi dekleti učila šivanja in meščanskih manir pri neki premožni ženski.<ref name=":3" /><ref name=":0" /> Spoprijateljila se je z mlado Viktorijo Rudolf, hčerjo svoje učiteljice, kasnejšo učiteljico klavirja in mater učiteljice [[Minka Skaberne|Minke Skaberne]].<ref name=":3" /><ref name=":4" /> Po nekaj mesecih je odšla v Škofjo Loko v internat notranje šole tamkajšnjega uršulinskega samostana.<ref name=":0" /><ref name=":3" /> V nekaj mesecih se je naučila nemščine, v kateri je potekal ves pouk v notranji šoli, razen predmeta slovenščine.<ref name=":0" /> Poleg drugih predmetov se je učila tudi francoščine in italijanščine, glasbe in risanja, ki ji je še posebej šlo.<ref name=":3" /><ref name=":0" /> Drago šolnino ter bivanje v internatu ji je plačeval brat Tomo s pomočjo brata Ivana Zupana, gimnazijskega profesorja v [[Gorica|Gorici]].<ref name=":0" /> Ob počitnicah se je vračala na dom, kjer sta jo poučevala oba brata.<ref name=":0" /> Leta 1876 je dokončala zadnji, šesti razred notranje šole.<ref name=":0" /> Želela je vstopiti k [[Uršulinke|uršulinkam]], vendar jo je Tomo prepričal, naj prej odide v [[Ljubljana|Ljubljano]] v učiteljsko pripravljalnico, in se tam še bolj izobrazi.<ref name=":3" /> Tako je odšla v Ljubljano in se tam šolala na državnem ženskem učiteljišču. Leta 1878 je na državnem učiteljišču z odliko izdelala maturo.<ref name=":4">{{Navedi splet |last=Brešar |first=Dušan |date=21.6.2021 |title=Minka, Agneza in Tomo |url=https://www.gorenjskiglas.si/zgodbe/minka-agneza-in-tomo-72588/ |access-date=2026-08-15 |website=www.gorenjskiglas.si |language=sl}}</ref> Po opravljeni maturi ni več čutila klica v samostan, kljub temu pa se, čeprav je dobila veliko poročnih ponudb, nikoli ni poročila in ni imela otrok.<ref name=":3" /><ref name=":0" />
== Delo ==
=== Pedagoško delo ===
==== Pripravništvo ====
Po maturi je decembra 1878 nastopila svojo prvo službo, pripravništvo v enorazredni šoli dekliške sirotišnice Lichtenturn pod vodstvom sester usmiljenk, ki je bila z darovi dobrotnice [[Marija Mahkot|Marije Mahkot]] ravnokar ustanovljena v spomin na njeno sestro posestnico Katarino Mahkot, baronico Lichtenturn.<ref name=":0" /><ref name=":3" /> Bila je prva učiteljica na tej šoli, saj med ljubljanskimi usmiljenkami še ni bilo izšolanih učiteljic.<ref name=":0" />
==== Bled ====
<ref>{{Navedi novice |date=27.12.1918 |title=† Agneza Zupanova |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LEEV9QPA |work=Učiteljski tovariš |department=Listek |publisher=J.U.U.-sekcija za dravsko banovino |page=1 |language=Sl |volume=29}}</ref>
== Poznejše življenje in smrt ==
<ref>{{Navedi novice |date=15.2.1919 |title=Učiteljica Agneza Zupanova |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5Y3ZFXVK |work=Slovenski učitelj |department=Društvena in stanovska kronika |publisher=Fran Jaklič |pages=52-53 |language=Sl}}</ref>
<ref>{{Navedi novice |date=15.1.1919 |title=† Agneza Zupanova |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O3VV5ZCK |work=Slovenski učitelj |department=Društvena in stanovska kronika |publisher=Fran Jaklič |page=23 |volume=1}}</ref>
== Dediščina ==
<ref>{{Navedi novice |date=1.2.1925 |title=V slovo ravnateljice Zemmetove |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XNKOR0OQ |work=Slovenski učitelj |department=Društvena in stanovska kronika |publisher=Fran Jaklič |pages=12-13 |language=Sk |volume=1}}</ref>
== Sklici ==
<references />
== Opombe ==
<references group="lower-alpha"/>
{{Normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Zupan, Agneza}}
[[Kategorija:Slovenski učitelji]]
[[Kategorija:Slovenski filantropi]]
[[Kategorija:Slovenske feministke]]
[[Kategorija:Slovenski aktivisti]]
[[Kategorija:Rojeni leta 1852]]
[[Kategorija:Umrli leta 1918]]
[[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]]
oahj136jdj9frlve5aq3jzsabsxs142
6739416
6739391
2026-08-19T13:49:01Z
Ihana Aneta
242446
6739416
wikitext
text/x-wiki
{{V delu}}{{Infopolje Oseba|relatives=[[Tomo Zupan]] (brat)}}
'''Agneza Zupan''', znana tudi kot Neža Zupan, [[Slovenci|slovenska]] [[Učitelj|učiteljica]], [[Človekoljubje|dobrotnica]], [[Feminizem|feministična]] in sindikalna aktivistka, * [[21. januar]] [[1852]], [[Smokuč]], † [[16. julij]] [[1918]], [[Ljubljana]].
[[Slika:Mina Fertin Zupan.jpg|sličica|325x325px|Njena mati, kmetica Mina Fertin. Bila je sestrična Franceta Prešerna in naj bi mu bila v obraz zelo podobna.<ref>{{Navedi revijo |last=Zorec |first=Črtomir |author-link=Črtomir Zorec |date=6.2.1976 |title=Prešernov genealog Tomo Zupan : vlastelin z Okroglega (21. XII. 1839 - 8. III. 1937) |url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/29607169_1976_1_L.pdf |magazine=Snovanja |location=Kranj |pages=13–16 |language=Sl}}</ref> Slikar [[Maksim Gaspari]] je po lastnih besedah po tej sliki risal svoje upodobitve Franceta Prešerna.<ref>{{Navedi revijo |last=Kidrič |first=France |author-link=France Kidrič |date=1935 |title=Prešernova podoba in naši umetniki |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3VM7ZOPZ |magazine=Ljubljanski zvon |publisher=Tiskovna Zadruga |page=559 |language=Sl |volume=9}}</ref> Spodnji del in ruto je na povečano originalno sliko leta 1919 po naročilu [[Tomo Zupan|Toma Zupana]] naslikal slikar [[Ludvik Grilc]]. Portret po tem je v [[Narodni muzej Slovenije|Narodnem Muzeju Slovenije]] pod imenom ''Žena z modro svileno ruto''.]]
== Otroštvo ==
Rojena je bila 21. januarja 1852 v [[Smokuč|Smokuču]] v hiši po domače znano kot "pri Novakovih" kot peti otrok slovenske družine. Njena mati je bila kmetica Mina Frtin (1814–1858), sestrična [[France Prešeren|Franceta Prešerna]]; njena mati je bila sestra pesnikovega očeta.<ref name=":2">{{Navedi splet |date=1838-1867 |title=Krstna knjiga / Taufbuch - 00165 {{!}} Breznica {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |trans-title=Krstna knjiga / Taufbuch - 00165 {{!}} Breznica {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/breznica/00165/?pg=47 |access-date=2026-08-15 |website=data.matricula-online.eu |publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana |language=De}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=1816–1871 |title=Poročna knjiga / Trauungsbuch - 00170 {{!}} Breznica {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |trans-title=Poročna knjiga / Trauungsbuch - 00170 {{!}} Breznica {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/breznica/00170/?pg=17 |access-date=2026-08-15 |website=data.matricula-online.eu |publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana |language=De}}</ref><ref name=":0">{{Navedi revijo |last=Brešar |first=Dišan |date=2021 |others=Janko Dermastja, fotograf |title=Agneza Zupan, borka za pravice žensk |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R2SXFBKB |magazine=Loški razgledi |pages=159-167 |language=Sl|publisher=Muzejsko društvo}}</ref>{{Efn|1=Mati omenjena tudi kot Maria. Na primer kot botra (Maria Zupanc, hüblerin). Primer:
https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/breznica/00165/?pg=33 in
https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/breznica/00165/?pg=36
Priimek Fertin nekateri viri zapisujejo tudi kot Frtin ali Tertin.}} Njen oče je bil kmet Matija Zupan (1795–1878), kasneje tudi trgovec s suknom.<ref>{{Navedi splet |title=Mrliška knjiga / Sterbebuch - 00168 {{!}} Breznica {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |trans-title=Mrliška knjiga / Sterbebuch - 00168 {{!}} Breznica {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/breznica/00168/?pg=103 |access-date=2026-08-15 |website=data.matricula-online.eu |publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana |language=De|date=1848–1916}}</ref> Imela je še dve sestri in tri brate, med katerimi je bil tudi kasnejši duhovnik in literarni zgodovinar [[Tomo Zupan]] (1839–1937).<ref>{{Navedi splet |date=1838–1867 |title=Krstna knjiga / Taufbuch - 00165 {{!}} Breznica {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |trans-title=Krstna knjiga / Taufbuch - 00165 {{!}} Breznica {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/breznica/00165/?pg=9 |access-date=2026-08-15 |website=data.matricula-online.eu |publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana |language=De}}</ref><ref name=":0" /><ref name=":1">{{Navedi splet |last=Suhadolnik |first=S. |last2=Lisac |first2=L. |date=2013 |title=Zupan, Tomo (1839–1937) |url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi881750/ |access-date=2026-08-15 |website=www.slovenska-biografija.si |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU |language=Sl}}</ref> Ko je imela šest let, ji je za pljučnico umrla mati.<ref>{{Navedi splet |date=1848–1916 |title=Mrliška knjiga / Sterbebuch - 00168 {{!}} Breznica {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |trans-title=Mrliška knjiga / Sterbebuch - 00168 {{!}} Breznica {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/breznica/00168/?pg=35 |access-date=2026-08-15 |website=data.matricula-online.eu |publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana |language=De}}</ref> Agnezin oče se ni ponovno poročil.<ref name=":3">{{Navedi novice |last=Zupan |first=Tomo |author-link=Tomo Zupan |date=1920 |title=Dekletova zgodovina iz podstolovega sela |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L4QZGIAH |work=Koledar Šolske družbe sv. Cirila in Metoda |publisher=Družba sv. Cirila in Metoda |pages=28–50 |language=Sl}}</ref> Kot deklica se je Agneza šolala v enorazrednici na [[Breznica, Žirovnica|Breznici]].<ref name=":1" /><ref name=":0" /> Šolo je obiskovala z velikim veseljem in tudi v snegu in mrazu.<ref name=":3" /> Hoji v šolo v slabem vremenu je kasneje pripisovala svoje slabo zdravje.<ref name=":3" /> Rada je brala. Brata, ki sta se šolala na gimnaziji, sta ji posojala knjige.<ref name=":0" /> Po koncu šolanja je ostala na domači kmetiji in delala na polju. Še vedno je ko je le imela čas, brala knjige, ki sta ji jih prinašala brata, ter si njihovo vsebino vtisnila v spomin.<ref name=":3" />
== Izobraževanje ==
[[Slika:Ivan Franke - Tomo Zupan, Agneza Zupan in Lovro Zupan.jpg|sličica|400x400_pik|Črno bela fotografija olja na platnu ''Mons. Tomo Zupan, učiteljica Agneza Zupan in profesor Ivan Zupan'', ki ga je leta 1882 naslikal [[Ivan Franke]]. Slika je v lasti [[Narodna galerija Slovenije|Narodne Galerije Slovenije]].]]
Brat Tomo je opazil Agnezino nadarjenost in razgledanost. Začel je prepričevati očeta, da jo pošlje v šolo.<ref name=":3" /> Oče je v začetku nasprotoval, ker se je bal, da v šoli ne bo uspešna ter se bo vrnila domov, in da se bo pogospodila in ne bo več hotela delati na kmetiji.<ref name=":3" /> Ko je Tomo obljubil, da jo bo med šolanjem vzdržal sam, je oče popustil.<ref name=":0" /> Leta 1871 se je torej Agneza preselila v [[Kranj]] k Tomu, ki je bil takrat zaposlen kot katehet na gimnaziji.<ref name=":3" /><ref name=":0" /> V Kranju se je skupaj z še nekaterimi dekleti učila šivanja in meščanskih manir pri neki premožni ženski.<ref name=":3" /><ref name=":0" /> Spoprijateljila se je z mlado Viktorijo Rudolf, hčerjo svoje učiteljice, kasnejšo učiteljico klavirja in mater učiteljice [[Minka Skaberne|Minke Skaberne]].<ref name=":3" /><ref name=":4" /> Po nekaj mesecih je odšla v Škofjo Loko v internat notranje šole tamkajšnjega uršulinskega samostana.<ref name=":0" /><ref name=":3" /> V nekaj mesecih se je naučila nemščine, v kateri je potekal ves pouk v notranji šoli, razen predmeta slovenščine.<ref name=":0" /> Poleg drugih predmetov se je učila tudi francoščine in italijanščine, glasbe in risanja, ki ji je še posebej šlo.<ref name=":3" /><ref name=":0" /> Drago šolnino ter bivanje v internatu ji je plačeval brat Tomo s pomočjo brata Ivana Zupana, gimnazijskega profesorja v [[Gorica|Gorici]].<ref name=":0" /> Ob počitnicah se je vračala na dom, kjer sta jo poučevala oba brata.<ref name=":0" /> Leta 1876 je dokončala zadnji, šesti razred notranje šole.<ref name=":0" /> Želela je vstopiti k [[Uršulinke|uršulinkam]], vendar jo je Tomo prepričal, naj prej odide v [[Ljubljana|Ljubljano]] v učiteljsko pripravljalnico, in se tam še bolj izobrazi.<ref name=":3" /> Tako je odšla v Ljubljano in se tam šolala na državnem ženskem učiteljišču.<ref name=":5">{{Navedi novice |date=15.1.1919 |title=† Agneza Zupanova |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O3VV5ZCK |work=Slovenski učitelj |department=Društvena in stanovska kronika |publisher=Fran Jaklič |page=23 |volume=1}}</ref> Leta 1878 je na državnem učiteljišču z odliko izdelala maturo.<ref name=":4">{{Navedi splet |last=Brešar |first=Dušan |date=21.6.2021 |title=Minka, Agneza in Tomo |url=https://www.gorenjskiglas.si/zgodbe/minka-agneza-in-tomo-72588/ |access-date=2026-08-15 |website=www.gorenjskiglas.si |language=sl}}</ref> Po opravljeni maturi ni več čutila klica v samostan, kljub temu pa se, čeprav je dobila veliko poročnih ponudb, nikoli ni poročila in ni imela otrok.<ref name=":3" /><ref name=":0" />
== Delo ==
=== Pedagoško delo ===
==== Pripravništvo ====
Po maturi je decembra 1878 nastopila svojo prvo službo, pripravništvo v enorazredni šoli dekliške sirotišnice Lichtenturn pod vodstvom sester usmiljenk, ki je bila z darovi dobrotnice [[Marija Mahkot|Marije Mahkot]] ravnokar ustanovljena v spomin na njeno sestro posestnico Katarino Mahkot, baronico Lichtenturn.<ref name=":0" /><ref name=":3" /> Bila je prva učiteljica na tej šoli, saj med ljubljanskimi usmiljenkami še ni bilo izšolanih učiteljic.<ref name=":0" />
==== Bled ====
<ref name=":6">{{Navedi novice |date=27.12.1918 |title=† Agneza Zupanova |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LEEV9QPA |work=Učiteljski tovariš |department=Listek |publisher=J.U.U.-sekcija za dravsko banovino |page=1 |language=Sl |volume=29}}</ref>
== Bolezen in smrt ==
Ob smrti se je je z daljšo osmrtnico spomnil [[Slovenski učitelj]], glasilo katoliških učiteljev, pa tudi [[Učiteljski tovariš]], glasilo liberalnih učiteljev, saj je bila spoštovana na obeh političnih straneh.<ref name=":5" /><ref name=":6" /> Pokopana je bila na ljubljanskih Žalah, v grobu kjer je bila leta 1891 pokopana sestrična njene matere, [[Lenka Prešeren]], ki je večino življenja preživela kot župnjiska kuharica, ter je na stara leta Tomu Zupanu zaupala veliko o svojem bratu Francetu Prešernu. Pogreb je vodil duhovnik in pisatelj [[Fran Saleški Finžgar]].
<ref>{{Navedi novice |date=15.2.1919 |title=Učiteljica Agneza Zupanova |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5Y3ZFXVK |work=Slovenski učitelj |department=Društvena in stanovska kronika |publisher=Fran Jaklič |pages=52-53 |language=Sl}}</ref>
== Dediščina ==
<ref>{{Navedi novice |date=1.2.1925 |title=V slovo ravnateljice Zemmetove |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XNKOR0OQ |work=Slovenski učitelj |department=Društvena in stanovska kronika |publisher=Fran Jaklič |pages=12-13 |language=Sk |volume=1}}</ref>
== Sklici ==
<references />
== Opombe ==
<references group="lower-alpha"/>
{{Normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Zupan, Agneza}}
[[Kategorija:Slovenski učitelji]]
[[Kategorija:Slovenski filantropi]]
[[Kategorija:Slovenske feministke]]
[[Kategorija:Slovenski aktivisti]]
[[Kategorija:Rojeni leta 1852]]
[[Kategorija:Umrli leta 1918]]
[[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]]
jieufw0xbd81oku3qnx60isymua6fvr
6739432
6739416
2026-08-19T14:11:43Z
Ihana Aneta
242446
6739432
wikitext
text/x-wiki
{{V delu}}{{Infopolje Oseba|relatives=[[Tomo Zupan]] (brat)}}
'''Agneza Zupan''', znana tudi kot Neža Zupan, [[Slovenci|slovenska]] [[Učitelj|učiteljica]], [[Človekoljubje|dobrotnica]], [[Feminizem|feministična]] in sindikalna aktivistka, * [[21. januar]] [[1852]], [[Smokuč]], † [[16. julij]] [[1918]], [[Ljubljana]].
[[Slika:Mina Fertin Zupan.jpg|sličica|325x325px|Njena mati, kmetica Mina Fertin. Bila je sestrična Franceta Prešerna in naj bi mu bila v obraz zelo podobna.<ref>{{Navedi revijo |last=Zorec |first=Črtomir |author-link=Črtomir Zorec |date=6.2.1976 |title=Prešernov genealog Tomo Zupan : vlastelin z Okroglega (21. XII. 1839 - 8. III. 1937) |url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/29607169_1976_1_L.pdf |magazine=Snovanja |location=Kranj |pages=13–16 |language=Sl}}</ref> Slikar [[Maksim Gaspari]] je po lastnih besedah po tej sliki risal svoje upodobitve Franceta Prešerna.<ref>{{Navedi revijo |last=Kidrič |first=France |author-link=France Kidrič |date=1935 |title=Prešernova podoba in naši umetniki |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3VM7ZOPZ |magazine=Ljubljanski zvon |publisher=Tiskovna Zadruga |page=559 |language=Sl |volume=9}}</ref> Spodnji del in ruto je na povečano originalno sliko leta 1919 po naročilu [[Tomo Zupan|Toma Zupana]] naslikal slikar [[Ludvik Grilc]]. Portret po tem je v [[Narodni muzej Slovenije|Narodnem Muzeju Slovenije]] pod imenom ''Žena z modro svileno ruto''.]]
== Otroštvo ==
Rojena je bila 21. januarja 1852 v [[Smokuč|Smokuču]] v hiši po domače znano kot "pri Novakovih" kot peti otrok slovenske družine. Njena mati je bila kmetica Mina Frtin (1814–1858), sestrična [[France Prešeren|Franceta Prešerna]]; njena mati je bila sestra pesnikovega očeta.<ref name=":2">{{Navedi splet |date=1838-1867 |title=Krstna knjiga / Taufbuch - 00165 {{!}} Breznica {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |trans-title=Krstna knjiga / Taufbuch - 00165 {{!}} Breznica {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/breznica/00165/?pg=47 |access-date=2026-08-15 |website=data.matricula-online.eu |publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana |language=De}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=1816–1871 |title=Poročna knjiga / Trauungsbuch - 00170 {{!}} Breznica {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |trans-title=Poročna knjiga / Trauungsbuch - 00170 {{!}} Breznica {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/breznica/00170/?pg=17 |access-date=2026-08-15 |website=data.matricula-online.eu |publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana |language=De}}</ref><ref name=":0">{{Navedi revijo |last=Brešar |first=Dišan |date=2021 |others=Janko Dermastja, fotograf |title=Agneza Zupan, borka za pravice žensk |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R2SXFBKB |magazine=Loški razgledi |pages=159-167 |language=Sl|publisher=Muzejsko društvo}}</ref>{{Efn|1=Mati omenjena tudi kot Maria. Na primer kot botra (Maria Zupanc, hüblerin). Primer:
https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/breznica/00165/?pg=33 in
https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/breznica/00165/?pg=36
Priimek Fertin nekateri viri zapisujejo tudi kot Frtin ali Tertin.}} Njen oče je bil kmet Matija Zupan (1795–1878), kasneje tudi trgovec s suknom.<ref>{{Navedi splet |title=Mrliška knjiga / Sterbebuch - 00168 {{!}} Breznica {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |trans-title=Mrliška knjiga / Sterbebuch - 00168 {{!}} Breznica {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/breznica/00168/?pg=103 |access-date=2026-08-15 |website=data.matricula-online.eu |publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana |language=De|date=1848–1916}}</ref> Imela je še dve sestri in tri brate, med katerimi je bil tudi kasnejši duhovnik in literarni zgodovinar [[Tomo Zupan]] (1839–1937).<ref>{{Navedi splet |date=1838–1867 |title=Krstna knjiga / Taufbuch - 00165 {{!}} Breznica {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |trans-title=Krstna knjiga / Taufbuch - 00165 {{!}} Breznica {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/breznica/00165/?pg=9 |access-date=2026-08-15 |website=data.matricula-online.eu |publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana |language=De}}</ref><ref name=":0" /><ref name=":1">{{Navedi splet |last=Suhadolnik |first=S. |last2=Lisac |first2=L. |date=2013 |title=Zupan, Tomo (1839–1937) |url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi881750/ |access-date=2026-08-15 |website=www.slovenska-biografija.si |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU |language=Sl}}</ref> Ko je imela šest let, ji je za pljučnico umrla mati.<ref>{{Navedi splet |date=1848–1916 |title=Mrliška knjiga / Sterbebuch - 00168 {{!}} Breznica {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |trans-title=Mrliška knjiga / Sterbebuch - 00168 {{!}} Breznica {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/breznica/00168/?pg=35 |access-date=2026-08-15 |website=data.matricula-online.eu |publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana |language=De}}</ref> Agnezin oče se ni ponovno poročil.<ref name=":3">{{Navedi novice |last=Zupan |first=Tomo |author-link=Tomo Zupan |date=1920 |title=Dekletova zgodovina iz podstolovega sela |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L4QZGIAH |work=Koledar Šolske družbe sv. Cirila in Metoda |publisher=Družba sv. Cirila in Metoda |pages=28–50 |language=Sl}}</ref> Kot deklica se je Agneza šolala v enorazrednici na [[Breznica, Žirovnica|Breznici]].<ref name=":1" /><ref name=":0" /> Šolo je obiskovala z velikim veseljem in tudi v snegu in mrazu.<ref name=":3" /> Hoji v šolo v slabem vremenu je kasneje pripisovala svoje slabo zdravje.<ref name=":3" /> Rada je brala. Brata, ki sta se šolala na gimnaziji, sta ji posojala knjige.<ref name=":0" /> Po koncu šolanja je ostala na domači kmetiji in delala na polju.<ref name=":3" /> Še vedno je ko je le imela čas, brala knjige, ki sta ji jih prinašala brata, ter si njihovo vsebino vtisnila v spomin.<ref name=":3" />
== Izobraževanje ==
[[Slika:Ivan Franke - Tomo Zupan, Agneza Zupan in Lovro Zupan.jpg|sličica|400x400_pik|Črno bela fotografija olja na platnu ''Mons. Tomo Zupan, učiteljica Agneza Zupan in profesor Ivan Zupan'', ki ga je leta 1882 naslikal [[Ivan Franke]]. Slika je v lasti [[Narodna galerija Slovenije|Narodne Galerije Slovenije]].]]
Brat Tomo je opazil Agnezino nadarjenost in razgledanost. Začel je prepričevati očeta, da jo pošlje v šolo.<ref name=":3" /> Oče je v začetku nasprotoval, ker se je bal, da v šoli ne bo uspešna ter se bo vrnila domov, in da se bo pogospodila in ne bo več hotela delati na kmetiji.<ref name=":3" /> Ko je Tomo obljubil, da jo bo med šolanjem vzdržal sam, je oče popustil.<ref name=":0" /> Leta 1871 se je torej Agneza preselila v [[Kranj]] k Tomu, ki je bil takrat zaposlen kot katehet na gimnaziji.<ref name=":3" /><ref name=":0" /> V Kranju se je skupaj z še nekaterimi dekleti učila šivanja in meščanskih manir pri neki premožni ženski.<ref name=":3" /><ref name=":0" /> Spoprijateljila se je z mlado Viktorijo Rudolf, hčerjo svoje učiteljice, kasnejšo učiteljico klavirja in mater učiteljice [[Minka Skaberne|Minke Skaberne]].<ref name=":3" /><ref name=":4" /> Po nekaj mesecih je odšla v Škofjo Loko v internat notranje šole tamkajšnjega uršulinskega samostana.<ref name=":0" /><ref name=":3" /> V nekaj mesecih se je naučila nemščine, v kateri je potekal ves pouk v notranji šoli, razen predmeta slovenščine.<ref name=":0" /> Poleg drugih predmetov se je učila tudi francoščine in italijanščine, glasbe in risanja, ki ji je še posebej šlo.<ref name=":3" /><ref name=":0" /> Drago šolnino ter bivanje v internatu ji je plačeval brat Tomo s pomočjo brata Ivana Zupana, gimnazijskega profesorja v [[Gorica|Gorici]].<ref name=":0" /> Ob počitnicah se je vračala na dom, kjer sta jo poučevala oba brata.<ref name=":0" /> Leta 1876 je dokončala zadnji, šesti razred notranje šole.<ref name=":0" /> Želela je vstopiti k [[Uršulinke|uršulinkam]], vendar jo je Tomo prepričal, naj prej odide v [[Ljubljana|Ljubljano]] v učiteljsko pripravljalnico, in se tam še bolj izobrazi.<ref name=":3" /> Tako je odšla v Ljubljano in se tam šolala na državnem ženskem učiteljišču.<ref name=":5">{{Navedi novice |date=15.1.1919 |title=† Agneza Zupanova |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O3VV5ZCK |work=Slovenski učitelj |department=Društvena in stanovska kronika |publisher=Fran Jaklič |page=23 |volume=1}}</ref> Leta 1878 je na državnem učiteljišču z odliko izdelala maturo.<ref name=":4">{{Navedi splet |last=Brešar |first=Dušan |date=21.6.2021 |title=Minka, Agneza in Tomo |url=https://www.gorenjskiglas.si/zgodbe/minka-agneza-in-tomo-72588/ |access-date=2026-08-15 |website=www.gorenjskiglas.si |language=sl}}</ref> Po opravljeni maturi ni več čutila klica v samostan, kljub temu pa se, čeprav je dobila veliko poročnih ponudb, nikoli ni poročila in ni imela otrok.<ref name=":3" /><ref name=":0" />
== Delo ==
=== Pedagoško delo ===
==== Pripravništvo ====
Po maturi je decembra 1878 nastopila svojo prvo službo, pripravništvo v enorazredni šoli dekliške sirotišnice Lichtenturn pod vodstvom sester usmiljenk, ki je bila z darovi dobrotnice [[Marija Mahkot|Marije Mahkot]] ravnokar ustanovljena v spomin na njeno sestro posestnico Katarino Mahkot, baronico Lichtenturn.<ref name=":0" /><ref name=":3" /> Bila je prva učiteljica na tej šoli, saj med ljubljanskimi usmiljenkami še ni bilo izšolanih učiteljic.<ref name=":0" />
==== Bled ====
<ref name=":6">{{Navedi novice |date=27.12.1918 |title=† Agneza Zupanova |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LEEV9QPA |work=Učiteljski tovariš |department=Listek |publisher=J.U.U.-sekcija za dravsko banovino |page=1 |language=Sl |volume=29}}</ref>
== Bolezen in smrt ==
Ob smrti se je je z daljšo osmrtnico spomnil [[Slovenski učitelj]], glasilo katoliških učiteljev, pa tudi [[Učiteljski tovariš]], glasilo liberalnih učiteljev, saj je bila spoštovana na obeh političnih straneh.<ref name=":5" /><ref name=":6" /> Pokopana je bila na [[Centralno pokopališče Žale|ljubljanskih Žalah]], v grobu, kjer je bila leta 1891 pokopana sestrična njene matere, [[Lenka Prešeren]], ki je večino življenja preživela kot župnjiska kuharica, ter je na stara leta Tomu Zupanu zaupala veliko o svojem bratu Francetu Prešernu. Pogreb je vodil duhovnik in pisatelj [[Fran Saleški Finžgar]].
<ref>{{Navedi novice |date=15.2.1919 |title=Učiteljica Agneza Zupanova |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5Y3ZFXVK |work=Slovenski učitelj |department=Društvena in stanovska kronika |publisher=Fran Jaklič |pages=52-53 |language=Sl}}</ref>
== Dediščina ==
<ref>{{Navedi novice |date=1.2.1925 |title=V slovo ravnateljice Zemmetove |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XNKOR0OQ |work=Slovenski učitelj |department=Društvena in stanovska kronika |publisher=Fran Jaklič |pages=12-13 |language=Sk |volume=1}}</ref>
== Sklici ==
<references />
== Opombe ==
<references group="lower-alpha"/>
{{Normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Zupan, Agneza}}
[[Kategorija:Slovenski učitelji]]
[[Kategorija:Slovenski filantropi]]
[[Kategorija:Slovenske feministke]]
[[Kategorija:Slovenski aktivisti]]
[[Kategorija:Rojeni leta 1852]]
[[Kategorija:Umrli leta 1918]]
[[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]]
ict186v9h9w9bislczctigna3ze27t6
6739468
6739432
2026-08-19T15:09:23Z
Ihana Aneta
242446
6739468
wikitext
text/x-wiki
{{V delu}}{{Infopolje Oseba|relatives=[[Tomo Zupan]] (brat)}}
'''Agneza Zupan''', znana tudi kot Neža Zupan, [[Slovenci|slovenska]] [[Učitelj|učiteljica]], [[Človekoljubje|dobrotnica]], [[Feminizem|feministična]] in sindikalna aktivistka, * [[21. januar]] [[1852]], [[Smokuč]], † [[16. julij]] [[1918]], [[Ljubljana]].
[[Slika:Mina Fertin Zupan.jpg|sličica|325x325px|Njena mati, kmetica Mina Fertin. Bila je sestrična Franceta Prešerna in naj bi mu bila v obraz zelo podobna.<ref>{{Navedi revijo |last=Zorec |first=Črtomir |author-link=Črtomir Zorec |date=6.2.1976 |title=Prešernov genealog Tomo Zupan : vlastelin z Okroglega (21. XII. 1839 - 8. III. 1937) |url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/29607169_1976_1_L.pdf |magazine=Snovanja |location=Kranj |pages=13–16 |language=Sl}}</ref> Slikar [[Maksim Gaspari]] je po lastnih besedah po tej sliki risal svoje upodobitve Franceta Prešerna.<ref>{{Navedi revijo |last=Kidrič |first=France |author-link=France Kidrič |date=1935 |title=Prešernova podoba in naši umetniki |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3VM7ZOPZ |magazine=Ljubljanski zvon |publisher=Tiskovna Zadruga |page=559 |language=Sl |volume=9}}</ref> Spodnji del in ruto je na povečano originalno sliko leta 1919 po naročilu [[Tomo Zupan|Toma Zupana]] naslikal slikar [[Ludvik Grilc]]. Portret po tem je v [[Narodni muzej Slovenije|Narodnem Muzeju Slovenije]] pod imenom ''Žena z modro svileno ruto''.]]
== Otroštvo ==
Rojena je bila 21. januarja 1852 v [[Smokuč|Smokuču]] v hiši po domače znano kot "pri Novakovih" kot peti otrok slovenske družine. Njena mati je bila kmetica Mina Frtin (1814–1858), sestrična [[France Prešeren|Franceta Prešerna]]; njena mati je bila sestra pesnikovega očeta.<ref name=":2">{{Navedi splet |date=1838-1867 |title=Krstna knjiga / Taufbuch - 00165 {{!}} Breznica {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |trans-title=Krstna knjiga / Taufbuch - 00165 {{!}} Breznica {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/breznica/00165/?pg=47 |access-date=2026-08-15 |website=data.matricula-online.eu |publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana |language=De}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=1816–1871 |title=Poročna knjiga / Trauungsbuch - 00170 {{!}} Breznica {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |trans-title=Poročna knjiga / Trauungsbuch - 00170 {{!}} Breznica {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/breznica/00170/?pg=17 |access-date=2026-08-15 |website=data.matricula-online.eu |publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana |language=De}}</ref><ref name=":0">{{Navedi revijo |last=Brešar |first=Dišan |date=2021 |others=Janko Dermastja, fotograf |title=Agneza Zupan, borka za pravice žensk |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R2SXFBKB |magazine=Loški razgledi |pages=159-167 |language=Sl|publisher=Muzejsko društvo}}</ref>{{Efn|1=Mati omenjena tudi kot Maria. Na primer kot botra (Maria Zupanc, hüblerin). Primer:
https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/breznica/00165/?pg=33 in
https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/breznica/00165/?pg=36
Priimek Fertin nekateri viri zapisujejo tudi kot Frtin ali Tertin.}} Njen oče je bil kmet Matija Zupan (1795–1878), kasneje tudi trgovec s suknom.<ref>{{Navedi splet |title=Mrliška knjiga / Sterbebuch - 00168 {{!}} Breznica {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |trans-title=Mrliška knjiga / Sterbebuch - 00168 {{!}} Breznica {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/breznica/00168/?pg=103 |access-date=2026-08-15 |website=data.matricula-online.eu |publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana |language=De|date=1848–1916}}</ref> Imela je še dve sestri in tri brate, med katerimi je bil tudi kasnejši duhovnik in literarni zgodovinar [[Tomo Zupan]] (1839–1937).<ref>{{Navedi splet |date=1838–1867 |title=Krstna knjiga / Taufbuch - 00165 {{!}} Breznica {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |trans-title=Krstna knjiga / Taufbuch - 00165 {{!}} Breznica {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/breznica/00165/?pg=9 |access-date=2026-08-15 |website=data.matricula-online.eu |publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana |language=De}}</ref><ref name=":0" /><ref name=":1">{{Navedi splet |last=Suhadolnik |first=S. |last2=Lisac |first2=L. |date=2013 |title=Zupan, Tomo (1839–1937) |url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi881750/ |access-date=2026-08-15 |website=www.slovenska-biografija.si |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU |language=Sl}}</ref> Ko je imela šest let, ji je za pljučnico umrla mati.<ref>{{Navedi splet |date=1848–1916 |title=Mrliška knjiga / Sterbebuch - 00168 {{!}} Breznica {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |trans-title=Mrliška knjiga / Sterbebuch - 00168 {{!}} Breznica {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/breznica/00168/?pg=35 |access-date=2026-08-15 |website=data.matricula-online.eu |publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana |language=De}}</ref> Agnezin oče se ni ponovno poročil.<ref name=":3">{{Navedi novice |last=Zupan |first=Tomo |author-link=Tomo Zupan |date=1920 |title=Dekletova zgodovina iz podstolovega sela |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L4QZGIAH |work=Koledar Šolske družbe sv. Cirila in Metoda |publisher=Družba sv. Cirila in Metoda |pages=28–50 |language=Sl}}</ref> Kot deklica se je Agneza šolala v enorazrednici na [[Breznica, Žirovnica|Breznici]].<ref name=":1" /><ref name=":0" /> Šolo je obiskovala z velikim veseljem in tudi v snegu in mrazu.<ref name=":3" /> Hoji v šolo v slabem vremenu je kasneje pripisovala svoje slabo zdravje.<ref name=":3" /> Rada je brala. Brata, ki sta se šolala na gimnaziji, sta ji posojala knjige.<ref name=":0" /> Po koncu šolanja je ostala na domači kmetiji in delala na polju.<ref name=":3" /> Še vedno je ko je le imela čas, brala knjige, ki sta ji jih prinašala brata, ter si njihovo vsebino vtisnila v spomin.<ref name=":3" />
== Izobraževanje ==
[[Slika:Ivan Franke - Tomo Zupan, Agneza Zupan in Lovro Zupan.jpg|sličica|400x400_pik|Črno bela fotografija olja na platnu ''Mons. Tomo Zupan, učiteljica Agneza Zupan in profesor Ivan Zupan'', ki ga je leta 1882 naslikal [[Ivan Franke]]. Slika je v lasti [[Narodna galerija Slovenije|Narodne Galerije Slovenije]].]]
Brat Tomo je opazil Agnezino nadarjenost in razgledanost. Začel je prepričevati očeta, da jo pošlje v šolo.<ref name=":3" /> Oče je v začetku nasprotoval, ker se je bal, da v šoli ne bo uspešna ter se bo vrnila domov, in da se bo pogospodila in ne bo več hotela delati na kmetiji.<ref name=":3" /> Ko je Tomo obljubil, da jo bo med šolanjem vzdržal sam, je oče popustil.<ref name=":0" /> Leta 1871 se je torej Agneza preselila v [[Kranj]] k Tomu, ki je bil takrat zaposlen kot katehet na gimnaziji.<ref name=":3" /><ref name=":0" /> V Kranju se je skupaj z še nekaterimi dekleti učila šivanja in meščanskih manir pri neki premožni ženski.<ref name=":3" /><ref name=":0" /> Spoprijateljila se je z mlado Viktorijo Rudolf, hčerjo svoje učiteljice, kasnejšo učiteljico klavirja in mater učiteljice [[Minka Skaberne|Minke Skaberne]].<ref name=":3" /><ref name=":4" /> Po nekaj mesecih je odšla v Škofjo Loko v internat notranje šole tamkajšnjega uršulinskega samostana pod vodstvom [[Marija Benedikta de Renaldy|Marije Benedikta de Renaldy]].<ref name=":0" /><ref name=":3" /> V nekaj mesecih se je naučila nemščine, v kateri je potekal ves pouk v notranji šoli, razen predmeta slovenščine.<ref name=":0" /> Poleg drugih predmetov se je učila tudi francoščine in italijanščine, glasbe in risanja, ki ji je še posebej šlo.<ref name=":3" /><ref name=":0" /> Drago šolnino ter bivanje v internatu ji je plačeval brat Tomo s pomočjo brata Ivana Zupana, gimnazijskega profesorja v [[Gorica|Gorici]].<ref name=":0" /> Ob počitnicah se je vračala na dom, kjer sta jo poučevala oba brata.<ref name=":0" /> Leta 1876 je dokončala zadnji, šesti razred notranje šole.<ref name=":0" /> Želela je vstopiti k [[Uršulinke|uršulinkam]], vendar jo je Tomo prepričal, naj prej odide v [[Ljubljana|Ljubljano]] v učiteljsko pripravljalnico, in se tam še bolj izobrazi.<ref name=":3" /> Tako je odšla v Ljubljano in se tam šolala na državnem ženskem učiteljišču.<ref name=":5">{{Navedi novice |date=15.1.1919 |title=† Agneza Zupanova |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O3VV5ZCK |work=Slovenski učitelj |department=Društvena in stanovska kronika |publisher=Fran Jaklič |page=23 |volume=1}}</ref> Leta 1878 je na državnem učiteljišču z odliko izdelala maturo.<ref name=":4">{{Navedi splet |last=Brešar |first=Dušan |date=21.6.2021 |title=Minka, Agneza in Tomo |url=https://www.gorenjskiglas.si/zgodbe/minka-agneza-in-tomo-72588/ |access-date=2026-08-15 |website=www.gorenjskiglas.si |language=sl}}</ref> Po opravljeni maturi ni več čutila klica v samostan, kljub temu pa se, čeprav je dobila veliko poročnih ponudb, nikoli ni poročila in ni imela otrok.<ref name=":3" /><ref name=":0" />
== Delo ==
=== Pedagoško delo ===
==== Pripravništvo ====
Po maturi je decembra 1878 nastopila svojo prvo službo, pripravništvo v enorazredni šoli dekliške sirotišnice Lichtenturn pod vodstvom sester usmiljenk, ki je bila z darovi dobrotnice [[Marija Mahkot|Marije Mahkot]] ravnokar ustanovljena v spomin na njeno sestro, posestnico Katarino Mahkot, baronico Lichtenturn.<ref name=":0" /><ref name=":3" /> Bila je prva učiteljica na tej šoli, saj med ljubljanskimi usmiljenkami še ni bilo izšolanih učiteljic.<ref name=":0" />
==== Bled ====
Po ptipravništvu je bila nameščena na Bled.
<ref name=":6">{{Navedi novice |date=27.12.1918 |title=† Agneza Zupanova |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LEEV9QPA |work=Učiteljski tovariš |department=Listek |publisher=J.U.U.-sekcija za dravsko banovino |page=1 |language=Sl |volume=29}}</ref>
== Bolezen in smrt ==
Ob smrti se je je z daljšo osmrtnico spomnil [[Slovenski učitelj]], glasilo katoliških učiteljev, pa tudi [[Učiteljski tovariš]], glasilo liberalnih učiteljev, saj je bila spoštovana na obeh političnih straneh.<ref name=":5" /><ref name=":6" /> Pokopana je bila na [[Centralno pokopališče Žale|ljubljanskih Žalah]], v grobu, kjer je bila leta 1891 pokopana sestrična njene matere, [[Lenka Prešeren]], ki je večino življenja preživela kot župnjiska kuharica, ter je na stara leta Tomu Zupanu zaupala veliko o svojem bratu Francetu Prešernu. Pogreb je vodil duhovnik in pisatelj [[Fran Saleški Finžgar]].
<ref>{{Navedi novice |date=15.2.1919 |title=Učiteljica Agneza Zupanova |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5Y3ZFXVK |work=Slovenski učitelj |department=Društvena in stanovska kronika |publisher=Fran Jaklič |pages=52-53 |language=Sl}}</ref>
== Dediščina ==
<ref>{{Navedi novice |date=1.2.1925 |title=V slovo ravnateljice Zemmetove |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XNKOR0OQ |work=Slovenski učitelj |department=Društvena in stanovska kronika |publisher=Fran Jaklič |pages=12-13 |language=Sk |volume=1}}</ref>
== Sklici ==
<references />
== Opombe ==
<references group="lower-alpha"/>
{{Normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Zupan, Agneza}}
[[Kategorija:Slovenski učitelji]]
[[Kategorija:Slovenski filantropi]]
[[Kategorija:Slovenske feministke]]
[[Kategorija:Slovenski aktivisti]]
[[Kategorija:Rojeni leta 1852]]
[[Kategorija:Umrli leta 1918]]
[[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]]
70jtuh365xzg5084qn9y6ouker84mih
6739507
6739468
2026-08-19T17:20:14Z
Ihana Aneta
242446
/* Pedagoško delo */
6739507
wikitext
text/x-wiki
{{V delu}}{{Infopolje Oseba|relatives=[[Tomo Zupan]] (brat)}}
'''Agneza Zupan''', znana tudi kot Neža Zupan, [[Slovenci|slovenska]] [[Učitelj|učiteljica]], [[Človekoljubje|dobrotnica]], [[Feminizem|feministična]] in sindikalna aktivistka, * [[21. januar]] [[1852]], [[Smokuč]], † [[16. julij]] [[1918]], [[Ljubljana]].
[[Slika:Mina Fertin Zupan.jpg|sličica|325x325px|Njena mati, kmetica Mina Fertin. Bila je sestrična Franceta Prešerna in naj bi mu bila v obraz zelo podobna.<ref>{{Navedi revijo |last=Zorec |first=Črtomir |author-link=Črtomir Zorec |date=6.2.1976 |title=Prešernov genealog Tomo Zupan : vlastelin z Okroglega (21. XII. 1839 - 8. III. 1937) |url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/29607169_1976_1_L.pdf |magazine=Snovanja |location=Kranj |pages=13–16 |language=Sl}}</ref> Slikar [[Maksim Gaspari]] je po lastnih besedah po tej sliki risal svoje upodobitve Franceta Prešerna.<ref>{{Navedi revijo |last=Kidrič |first=France |author-link=France Kidrič |date=1935 |title=Prešernova podoba in naši umetniki |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3VM7ZOPZ |magazine=Ljubljanski zvon |publisher=Tiskovna Zadruga |page=559 |language=Sl |volume=9}}</ref> Spodnji del in ruto je na povečano originalno sliko leta 1919 po naročilu [[Tomo Zupan|Toma Zupana]] naslikal slikar [[Ludvik Grilc]]. Portret po tem je v [[Narodni muzej Slovenije|Narodnem Muzeju Slovenije]] pod imenom ''Žena z modro svileno ruto''.]]
== Otroštvo ==
Rojena je bila 21. januarja 1852 v [[Smokuč|Smokuču]] v hiši po domače znano kot "pri Novakovih" kot peti otrok slovenske družine. Njena mati je bila kmetica Mina Frtin (1814–1858), sestrična [[France Prešeren|Franceta Prešerna]]; njena mati je bila sestra pesnikovega očeta.<ref name=":2">{{Navedi splet |date=1838-1867 |title=Krstna knjiga / Taufbuch - 00165 {{!}} Breznica {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |trans-title=Krstna knjiga / Taufbuch - 00165 {{!}} Breznica {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/breznica/00165/?pg=47 |access-date=2026-08-15 |website=data.matricula-online.eu |publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana |language=De}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=1816–1871 |title=Poročna knjiga / Trauungsbuch - 00170 {{!}} Breznica {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |trans-title=Poročna knjiga / Trauungsbuch - 00170 {{!}} Breznica {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/breznica/00170/?pg=17 |access-date=2026-08-15 |website=data.matricula-online.eu |publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana |language=De}}</ref><ref name=":0">{{Navedi revijo |last=Brešar |first=Dišan |date=2021 |others=Janko Dermastja, fotograf |title=Agneza Zupan, borka za pravice žensk |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R2SXFBKB |magazine=Loški razgledi |pages=159-167 |language=Sl|publisher=Muzejsko društvo}}</ref>{{Efn|1=Mati omenjena tudi kot Maria. Na primer kot botra (Maria Zupanc, hüblerin). Primer:
https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/breznica/00165/?pg=33 in
https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/breznica/00165/?pg=36
Priimek Fertin nekateri viri zapisujejo tudi kot Frtin ali Tertin.}} Njen oče je bil kmet Matija Zupan (1795–1878), kasneje tudi trgovec s suknom.<ref>{{Navedi splet |title=Mrliška knjiga / Sterbebuch - 00168 {{!}} Breznica {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |trans-title=Mrliška knjiga / Sterbebuch - 00168 {{!}} Breznica {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/breznica/00168/?pg=103 |access-date=2026-08-15 |website=data.matricula-online.eu |publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana |language=De|date=1848–1916}}</ref> Imela je še dve sestri in tri brate, med katerimi je bil tudi kasnejši duhovnik in literarni zgodovinar [[Tomo Zupan]] (1839–1937).<ref>{{Navedi splet |date=1838–1867 |title=Krstna knjiga / Taufbuch - 00165 {{!}} Breznica {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |trans-title=Krstna knjiga / Taufbuch - 00165 {{!}} Breznica {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/breznica/00165/?pg=9 |access-date=2026-08-15 |website=data.matricula-online.eu |publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana |language=De}}</ref><ref name=":0" /><ref name=":1">{{Navedi splet |last=Suhadolnik |first=S. |last2=Lisac |first2=L. |date=2013 |title=Zupan, Tomo (1839–1937) |url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi881750/ |access-date=2026-08-15 |website=www.slovenska-biografija.si |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU |language=Sl}}</ref> Ko je imela šest let, ji je za pljučnico umrla mati.<ref>{{Navedi splet |date=1848–1916 |title=Mrliška knjiga / Sterbebuch - 00168 {{!}} Breznica {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |trans-title=Mrliška knjiga / Sterbebuch - 00168 {{!}} Breznica {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/breznica/00168/?pg=35 |access-date=2026-08-15 |website=data.matricula-online.eu |publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana |language=De}}</ref> Agnezin oče se ni ponovno poročil.<ref name=":3">{{Navedi novice |last=Zupan |first=Tomo |author-link=Tomo Zupan |date=1920 |title=Dekletova zgodovina iz podstolovega sela |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L4QZGIAH |work=Koledar Šolske družbe sv. Cirila in Metoda |publisher=Družba sv. Cirila in Metoda |pages=28–50 |language=Sl}}</ref> Kot deklica se je Agneza šolala v enorazrednici na [[Breznica, Žirovnica|Breznici]].<ref name=":1" /><ref name=":0" /> Šolo je obiskovala z velikim veseljem in tudi v snegu in mrazu.<ref name=":3" /> Hoji v šolo v slabem vremenu je kasneje pripisovala svoje slabo zdravje.<ref name=":3" /> Rada je brala. Brata, ki sta se šolala na gimnaziji, sta ji posojala knjige.<ref name=":0" /> Po koncu šolanja je ostala na domači kmetiji in delala na polju.<ref name=":3" /> Še vedno je ko je le imela čas, brala knjige, ki sta ji jih prinašala brata, ter si njihovo vsebino vtisnila v spomin.<ref name=":3" />
== Izobraževanje ==
[[Slika:Ivan Franke - Tomo Zupan, Agneza Zupan in Lovro Zupan.jpg|sličica|400x400_pik|Črno bela fotografija olja na platnu ''Mons. Tomo Zupan, učiteljica Agneza Zupan in profesor Ivan Zupan'', ki ga je leta 1882 naslikal [[Ivan Franke]]. Slika je v lasti [[Narodna galerija Slovenije|Narodne Galerije Slovenije]].]]
Brat Tomo je opazil Agnezino nadarjenost in razgledanost. Začel je prepričevati očeta, da jo pošlje v šolo.<ref name=":3" /> Oče je v začetku nasprotoval, ker se je bal, da v šoli ne bo uspešna ter se bo vrnila domov, in da se bo pogospodila in ne bo več hotela delati na kmetiji.<ref name=":3" /> Ko je Tomo obljubil, da jo bo med šolanjem vzdržal on sam, je oče popustil.<ref name=":0" /> Leta 1871 se je torej Agneza preselila v [[Kranj]] k Tomu, ki je bil takrat zaposlen kot katehet na gimnaziji.<ref name=":3" /><ref name=":0" /> V Kranju se je skupaj z še nekaterimi dekleti učila šivanja in meščanskih manir pri neki premožni ženski.<ref name=":3" /><ref name=":0" /> Spoprijateljila se je z mlado Viktorijo Rudolf, hčerjo svoje učiteljice, kasnejšo učiteljico klavirja in mater učiteljice [[Minka Skaberne|Minke Skaberne]].<ref name=":3" /><ref name=":4" /> Po nekaj mesecih je odšla v Škofjo Loko v internat notranje šole tamkajšnjega uršulinskega samostana pod vodstvom [[Marija Benedikta de Renaldy|Marije Benedikta de Renaldy]].<ref name=":0" /><ref name=":3" /> V nekaj mesecih se je naučila nemščine, v kateri je potekal ves pouk v notranji šoli, razen predmeta slovenščine.<ref name=":0" /> Poleg drugih predmetov se je učila tudi francoščine in italijanščine, glasbe in risanja, ki ji je še posebej šlo.<ref name=":3" /><ref name=":0" /> Drago šolnino ter bivanje v internatu ji je plačeval brat Tomo s pomočjo brata Ivana Zupana, gimnazijskega profesorja v [[Gorica|Gorici]].<ref name=":0" /> Ob počitnicah se je vračala na dom, kjer sta jo poučevala oba brata.<ref name=":0" /> Leta 1876 je dokončala zadnji, šesti razred notranje šole.<ref name=":0" /> Želela je vstopiti k [[Uršulinke|uršulinkam]], vendar jo je Tomo prepričal, naj prej odide v [[Ljubljana|Ljubljano]] v učiteljsko pripravljalnico, in se tam še bolj izobrazi.<ref name=":3" /> Tako je odšla v Ljubljano in se tam šolala na državnem ženskem učiteljišču.<ref name=":5">{{Navedi novice |date=15.1.1919 |title=† Agneza Zupanova |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O3VV5ZCK |work=Slovenski učitelj |department=Društvena in stanovska kronika |publisher=Fran Jaklič |page=23 |volume=1}}</ref> Leta 1878 je na državnem učiteljišču z odliko izdelala maturo.<ref name=":4">{{Navedi splet |last=Brešar |first=Dušan |date=21.6.2021 |title=Minka, Agneza in Tomo |url=https://www.gorenjskiglas.si/zgodbe/minka-agneza-in-tomo-72588/ |access-date=2026-08-15 |website=www.gorenjskiglas.si |language=sl}}</ref> Po opravljeni maturi ni več čutila klica v samostan, kljub temu pa se, čeprav je dobila veliko poročnih ponudb, nikoli ni poročila in ni imela otrok.<ref name=":3" /><ref name=":0" />
== Delo ==
=== Pedagoško delo ===
==== Pripravništvo ====
Po maturi je decembra 1878 nastopila svojo prvo učiteljsko službo, pripravništvo v enorazredni šoli dekliške sirotišnice Lichtenturn pod vodstvom sester usmiljenk, ki je bila z darovi dobrotnice [[Marija Mahkot|Marije Mahkot]] ravnokar ustanovljena v spomin na njeno sestro, posestnico Katarino Mahkot, baronico Lichtenturn.<ref name=":0" /><ref name=":3" /> Bila je prva učiteljica na tej šoli, saj med ljubljanskimi usmiljenkami še ni bilo izšolanih učiteljic.<ref name=":0" />
==== Bled ====
Po ptipravništvu je bila nameščena na Bled.
<ref name=":6">{{Navedi novice |date=27.12.1918 |title=† Agneza Zupanova |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LEEV9QPA |work=Učiteljski tovariš |department=Listek |publisher=J.U.U.-sekcija za dravsko banovino |page=1 |language=Sl |volume=29}}</ref>
== Bolezen in smrt ==
Ob smrti se je je z daljšo osmrtnico spomnil [[Slovenski učitelj]], glasilo katoliških učiteljev, pa tudi [[Učiteljski tovariš]], glasilo liberalnih učiteljev, saj je bila spoštovana na obeh političnih straneh.<ref name=":5" /><ref name=":6" /> Pokopana je bila na [[Centralno pokopališče Žale|ljubljanskih Žalah]], v grobu, kjer je bila leta 1891 pokopana sestrična njene matere, [[Lenka Prešeren]], ki je večino življenja preživela kot župnjiska kuharica, ter je na stara leta Tomu Zupanu zaupala veliko o svojem bratu Francetu Prešernu. Pogreb je vodil duhovnik in pisatelj [[Fran Saleški Finžgar]].
<ref>{{Navedi novice |date=15.2.1919 |title=Učiteljica Agneza Zupanova |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5Y3ZFXVK |work=Slovenski učitelj |department=Društvena in stanovska kronika |publisher=Fran Jaklič |pages=52-53 |language=Sl}}</ref>
== Dediščina ==
<ref>{{Navedi novice |date=1.2.1925 |title=V slovo ravnateljice Zemmetove |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XNKOR0OQ |work=Slovenski učitelj |department=Društvena in stanovska kronika |publisher=Fran Jaklič |pages=12-13 |language=Sk |volume=1}}</ref>
== Sklici ==
<references />
== Opombe ==
<references group="lower-alpha"/>
{{Normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Zupan, Agneza}}
[[Kategorija:Slovenski učitelji]]
[[Kategorija:Slovenski filantropi]]
[[Kategorija:Slovenske feministke]]
[[Kategorija:Slovenski aktivisti]]
[[Kategorija:Rojeni leta 1852]]
[[Kategorija:Umrli leta 1918]]
[[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]]
0f53ctotmmhiwkl01gwa8zuzry4owmn
Kofola
0
607203
6739384
6738007
2026-08-19T12:51:48Z
InternetArchiveBot
196606
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
6739384
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Pijača
| name = Kofola
| logo =
| image = Sklenice Kofola.jpg
| type = Brezalkoholna pijača
| abv =
| proof =
| manufacturer = Kofola ČeskoSlovensko a.s.
| distributor =
| origin = [[Češkoslovaška]] (danes [[Češka]] in [[Slovaška]])
| introduced = {{start date and age|1960}}
| discontinued =
| colour = Karamela
| flavour =
| variants = Kofola Original<br>Meruňka/Marhuľa (breskev)<br>Meloun/Melón (lubenica)<br>Malina (malina)<br>Ostružina (robida)<br>Angrešt/Egreš (kosmulja)<br>Guarana<br>Bez cukru (brez sladkorja)<br>Višňa (češnja)<br>Citrus<br>Vanilka (vanilija)<br>Ananas (ananas)<br>Černý rybíz/Čierna ríbezľa (črni ribez)
| related = {{hlist|[[Coca-Cola]]|[[Pepsi]]|[[Cockta]]}}
| homepage = {{URL|kofola.cz}}
}}
'''Kofola''' ({{IPA|cs|ˈkofola}}) je gazirana brezalkoholna pijača, ki jo proizvaja istoimensko češko podjetje s sedežem v Krnovu. Je glavni tekmec [[Coca-Cola|Coca-Cole]] in [[Pepsi|Pepsija]] na [[Češka|Češkem]] in [[Slovaška|Slovaškem]]. Podjetje je eden vodilnih proizvajalcev in distributerjev brezalkoholnih pijač v [[Srednja Evropa|srednji]] in [[Vzhodna Evropa|vzhodni Evropi]].<ref>{{Navedi novice |date=4 December 2015 |title=Enterprise Investors partially exits Kofola |url=https://www.ei.com.pl/enterprise-investors-partially-exits-kofola/ |work=Enterprise Investors |archive-date=2019-04-10 |access-date=2026-08-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190410073703/https://www.ei.com.pl/enterprise-investors-partially-exits-kofola/ |url-status=dead }}</ref>
== Zgodovina ==
[[Slika:Kofola_bottle.jpg|sličica|267x267_pik| Kozarec in plastenka Kofole]]
Kofola je nastala leta 1959 v [[Češkoslovaška|Češkoslovaškem]] raziskovalnem inštitutu za zdravilne rastline v [[Praga|Pragi]] med raziskavami, katerih cilj je bil najti možno uporabo presežnega [[Kofein|kofeina,]] ki nastane med [[Kava|praženjem kave]].<ref>{{Navedi splet |title=Kofola oslavuje 65 rokov. Ako sa písal príbeh lásky, nezameniteľnej chuti a úspešného podnikania? |trans-title=Kofola celebrates 65 years. How was the story of love, unmistakable taste, and successful business written? |url=https://www.kofola.sk/aktuality/kofola-oslavuje-65-rokov-ako-sa-pisal-pribeh-lasky-nezamenite-nej-chuti-a-uspesneho-podnikania |access-date=31 January 2026 |website=Kofola |language=sk}}</ref> Nastali temno obarvan, sladko-kisel sirup, ''kofo'', je postal glavna sestavina nove brezalkoholne pijače, predstavljene leta 1960.<ref>{{Navedi splet |title=Ako vznikla Kofola. Chuť Ameriky sa zrodila v laboratóriu |trans-title=How Kofola was created. The taste of America was born in a laboratory |url=https://www.sme.sk/index/c/ako-vznikla-kofola-chut-ameriky-sa-zrodila-v-laboratoriu |access-date=31 January 2026 |website=INDEX |language=sk}}</ref> V šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je Kofola postala priljubljena v komunistični Češkoslovaški in uspešno konkurirala zahodnim kola pijačam, kot sta Coca-Cola ali Pepsi, ki so bile po letu 1968 (Pepsi leta 1974) na splošno dostopne, vendar so bile drage. Dandanes je kofola priljubljena možnost v restavracijah, saj jo lahko točijo iz sodčkov. Od leta 1998 Kofola polnijo (poleg klasičnih 0,33-litrskih steklenic) tudi v pollitrske in 2-litrske plastenke. Leta 2003 so bile uvedene 250-mL pločevinke in leta 2004 enolitrske plastenke.
== Predstavitev ==
Do leta 2000 je logotip Kofole prikazoval [[Kava|kavno]] zrno.<ref>{{Navedi splet |title=Kofola |url=https://www.kofola.cz/en/our-history |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20260616200630/https://www.kofola.cz/en/our-history |archive-date=16 June 2026 |access-date=30 June 2026 |website=www.kofola.cz}}</ref> Zdaj spominja na kavni cvet.
Leta 2003 je Kofola ustvarila božični televizijski oglas, ki je postal eden najuspešnejših oglasov na češki televiziji. V naslednjih letih so ga redno predvajali med božičem.<ref>{{Navedi splet |date=14 October 2015 |title=Kultovní reklamy: Prasátko bylo plaché, spot na Kofolu se dotáčel |trans-title=Iconic commercials: Piglet was shy, the spot was filmed on Kofola |url=https://www.idnes.cz/ekonomika/domaci/kultovni-reklama-na-kofolu-s-prasatkem.A151014_133155_ekonomika_fih |access-date=18 April 2023 |publisher=iDnes |language=cs}}</ref>
== Podjetje ==
{{Infopolje Podjetje
| name = Kofola ČeskoSlovensko a.s.
| logo =
| logo_size =
| logo_caption =
| image =
| image_size =
| image_caption =
| trading_name =
| former_name =
| industry =
| genre =
| predecessor =
| founded =
| founder =
| defunct =
| fate =
| successor =
| hq_location =
| hq_location_city = [[Krnov]]
| hq_location_country = Češka
| num_locations =
| num_locations_year =
| area_served =
| key_people =
| products =
| production =
| production_year =
| brands =
| services =
| revenue = {{increase}} [[Euro|EUR]] 263.6 million<ref name="2015results">{{cite web |url=http://firma.kofola.sk/aktuality/688-skupina-kofola-znacne-povyrastla-zasluhu-na-tom-ma-priaznive-pocasie-ale-aj-uspesne-akvizicie |title=Skupina Kofola značne povyrástla. Zásluhu na tom má priaznivé počasie, ale aj úspešné akvizície |language=sk |trans-title=The Kofola Group has grown significantly. This is due to favorable weather, but also to successful acquisitions. |access-date=19 June 2016 |date=16 March 2016 |archive-date=1 July 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160701075409/http://firma.kofola.sk/aktuality/688-skupina-kofola-znacne-povyrastla-zasluhu-na-tom-ma-priaznive-pocasie-ale-aj-uspesne-akvizicie |url-status=dead }}</ref>
| revenue_year = 2015
| operating_income = {{increase}} [[Euro|EUR]] 21.6 million<ref name="2015results" />
| income_year = 2015
| net_income =
| net_income_year =
| aum =
| assets =
| assets_year =
| equity =
| equity_year =
| owner =
| num_employees =
| num_employees_year =
| parent =
| divisions =
| module = <!-- Used to embed other templates -->
| website =
| footnotes =
}}
Po [[Žametna revolucija|padcu komunističnega režima]] leta 1989 se je Kofola morala kosati s tujimi blagovnimi znamkami, ki so vstopile na novi [[prosti trg]]. Leta 2000 je blagovno znamko kupila [[Samaras family|družina Samaras]] iz [[Opava|Opave]].<ref>{{Navedi novice |title=Jannis Samaras, nenápadný majitel Kofoly |trans-title=Jannis Samaras, the inconspicuous owner of Kofola |url=http://www.jakbytuspesny.cz/podnikani/jannis-samaras |work=Jak být úspěšný |language=cs}}</ref>
Leta 2008 je Kofola napovedala združitev s poljskim proizvajalcem limonade Hoop.<ref name="hoop">{{Navedi splet |date=12 August 2008 |title=The Merger between Czech Kofola Holding and Hoop of Poland |url=http://www.businesswire.com/news/home/20080812005654/en/Research-Markets-April-2008-Merger-Czech-Kofola |publisher=Research and Markets}}</ref> Kasneje istega leta je poljski sklad zasebnega kapitala Enterprise Investors za približno 140 milijonov evrov pridobil 42,46 % družbe Kofola-Hoop.<ref name="Kofola-Hoop">{{Navedi splet |last=Röbisch |first=Markus |date=18 November 2008 |title=Enterprise Investors acquires 42.46% in a Public Tender Offer of Kofola-Hoop |url=http://invest-iq.net/2008/11/enterprise-investors-acquires-42-46-in-a-public-tender-offer-of-kofola-hoop/ |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20160303235228/http://invest-iq.net/2008/11/enterprise-investors-acquires-42-46-in-a-public-tender-offer-of-kofola-hoop/ |archive-date=3 March 2016 |access-date=2 April 2008 |publisher=Investment Intelligence s.r.o.}}</ref>
Leta 2009 je Kofola prevzela Pinelli in od takrat proizvaja energijsko pijačo Semtex.<ref>{{Navedi splet |title=Pinelli, spol. s r.o. |url=http://investing.businessweek.com/research/stocks/private/snapshot.asp?privcapId=131458332 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130605020610/http://investing.businessweek.com/research/stocks/private/snapshot.asp?privcapId=131458332 |archive-date=June 5, 2013 |access-date=22 June 2026 |publisher=Bloomberg Businessweek}}</ref> Leta 2014 je Kofola kupila [[Slovenija|slovensko]] mineralno vodo [[Radenska]].<ref>{{Navedi splet |date=3 December 2015 |title=Akcie Kofoly zahájily mírným růstem |trans-title=Kofola shares started with a slight increase |url=http://domaci.ihned.cz/c1-64930680-akcie-kofoly-zahajily-mirnym-rustem |access-date=28 December 2015 |publisher=iHNed.cz |language=cs}}</ref>
Leta 2018 je podjetje prevzelo 100-odstotni delež v češkem proizvajalcu [[Zeliščni čaj|zeliščnih čajev]] Leros.<ref>{{Navedi splet |date=13 March 2018 |title=Kofola kupuje českého výrobce bylinných čajů Leros, cenu transakce firmy zatím nezveřejnily |trans-title=Kofola buys Czech herbal tea producer Leros, the companies have not yet disclosed the transaction price |url=https://byznys.hn.cz/c1-66077790-kofola-kupuje-ceskeho-vyrobce-bylinnych-caju-leros-cenu-transakce-firmy-zatim-nezverejnily |access-date=26 August 2024 |website=Hospodářské noviny (HN.cz) |language=cs}}</ref>
Leta 2023 je Kofola pridobila večinski delež v skupini Pivovary CZ, ki proizvaja pivo pod blagovnimi znamkami Holba, Zubr in [[Litovel (beer)|Litovel]].<ref>{{Navedi splet |last=Horáček |first=Filip |date=22 November 2023 |title=Kofola vstupuje do piva. Kupuje značky Holba, Zubr a Litovel – Seznam Zprávy |trans-title=Kofola enters beer. Buys Holba, Zubr and Litovel brands – Seznam Zprávy |url=https://www.seznamzpravy.cz/clanek/ekonomika-firmy-kofola-vstupuje-do-piva-kupuje-znacky-holba-zubr-a-litovel-240173 |access-date=12 March 2024 |website=seznamzpravy.cz |language=cs}}</ref>
== Sestavine ==
Kofolov sirup, glavna sestavina Kofole, je sestavljen iz 14 zeliščnih in sadnih sestavin (izvlečki jabolk, češenj, [[Grozdičje|ribeza]] in zeliščne [[Vonj|arome]]), sladkorja in/ali koruznega sirupa z visoko vsebnostjo fruktoze (2014) ter [[Karamel|karamela]].
== Izdelki ==
[[Slika:Różne_wersje_napoju_Kofola.jpg|sličica|220x220_pik| Kofola limona, brez sladkorja, original, vanilija in oreh]]
* ''Kofola Original''
* ''Kofola Citrus'' – z okusom [[Limona|limone]]
* ''Kofola Bez Cukru'' – alternativa [[Sladilo|brez sladkorja]]
* ''Kofola Višňová'' – [[Višnja|z okusom]] višnje
* ''Kofola Vanilka'' – z okusom [[Vanilja (začimba)|vanilije]]
* ''Kofola Guarana'' – energijska pijača, ki vsebuje [[Guarana|guarano]]
* ''Kofola Meruňka'' – z okusom marelice
* ''Kofola Meloun'' – [[Lubenica|z okusom lubenice]]
* ''Kofola Černý Rybíz'' – z okusom črnega ribeza
* ''Kofola Malina'' – z okusom maline
* ''Kofola Ostružina'' – [[Robidnica|z okusom]] robid
* ''Kofola Ananas'' – z okusom [[Ananas|ananasa]]
* ''Kofola Grep'' – [[Grenivka|z okusom grenivke]]
* ''Kofola Angrešt'' – z okusom kosmulje
== Koktajli ==
* Čeko Libre (češka različica koktajla [[Cuba Libre|Cuba libre]]) je koktajl iz Kofole in Tuzemáka (nadomestek za rum).<ref>[http://www.aetna.cz/ceko-libre/ Čeko Libre] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110920230634/http://www.aetna.cz/ceko-libre/|date=20 September 2011}}</ref>
== Reference ==
{{Sklici}}
== Zunanje povezave ==
* {{Uradno spletno mesto|kofola.cz/en}}
[[Kategorija:Brezalkoholne pijače]]
[[Kategorija:Gazirane pijače]]
[[Kategorija:Prehrambene blagovne znamke]]
[[Kategorija:Podjetja Češke]]
d3tx4oe6s17p1owetdi8xuf4f79xb61
Sierra Madre, Filipini
0
607310
6739469
6739353
2026-08-19T15:11:06Z
Ljuba24b
92351
/* Druga zavarovana območja */ np
6739469
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox mountain
|name = Sierra Madre
|image = View south of the northern Sierra Madre from peak of Mt. Cagua - ZooKeys-266-001-g007.jpg
|image_caption = Pogled proti jugu severne Sierre Madre z vrha gore Cagua v Cagajanu
|country = [[Filipini]]
|region_type = Regija
|region = {{unbulleted list | dolina Cagajan | Calabarzon | Central Luzon }}
|state = {{hlist | Aurora | Bulacan | Cagajan | Isabela | Laguna | Nueva Ecija | Nueva Vizcaja | Quezon | Quirino | Rizal }}
|state_type = Province
|borders_on = [[Tihi Ocean]]
|highest = [ount Guivan
|elevation_m = 1950
|elevation_ref =
<!-- Range -->
|coordinates =
|length_km = 540
|length_orientation = Sever - jug
|length_ref =
|width_km = 56
|width_orientation = Vzhod - zahod
|width_ref =
|area_km2 = 16.260
|area_ref =
|parent =
|range_coordinates = {{coord|16|3|N|121|35|E|type:mountain|format=dms|display=inline,title}}
|range_coordinates_ref =
<!-- Geology -->
|formed_by =
|geology =
|period =
|orogeny =
|pushpin_map = Filipini
|map_caption = Lega središča gorovja na Filipinih
}}
'''Sierra Madre''' je najdaljše gorovje na [[Filipini]]h. Razteza se na več kot 540 kilometrov in se razteza od province Cagajan do province Quezon v smeri sever-jug na vzhodnem delu [[Luzon]]a, največjega otoka arhipelaga. Na vzhodu ga obdaja [[Tihi ocean]], na severozahodu dolina Cagajan, na srednjem zahodu osrednji Luzon in na jugozahodu Calabarzon. Nekatere skupnosti vzhodno od gorovja, vzdolž obale, so manj razvite in tako oddaljene, da so dostopne le z letalom ali ladjo.<ref>U.S. Coast and Geodetic Survey (1919). [https://books.google.com/books?id=0clBAAAAIAAJ&q=sierra+Madre "United States Coast Pilot Philippine Islands Part 1"], pg. 44. Government Printing Office, Washington.</ref>
Največje zavarovano območje v državi, [[naravni park Severna Sierra Madre]], je na severnem delu gorovja v provinci Isabela. Park je na Unescovem začasnem seznamu za vpis na seznam svetovne dediščine. Okoljevarstveniki, strokovnjaki in znanstveniki pozivajo vlado, naj vključi tudi druge parke v gorovju Sierra Madre na seznam Unescovih lokacij, ki bi vključeval celotno gorovje od province Cagajan do province Quezon.<ref>{{cite book|last=Coursey|first=Oscar William|title=History and Geography of the Philippine Islands|date=1903|publisher=Educator School Supply Company}}</ref>
== Geografija ==
[[File:Northern Philippines (Luzon).jpg|thumb|left|Satelitska slika otoka Luzon, ki prikazuje gorovje v temno zeleni barvi]]
Na severu se gorovje začne v provinci Cagajan in konča na jugu v provinci Quezon. V provinci Nueva Vizcaja leži gorovje Caraballo med Sierra Madre in Cordillera Central.
Na splošno velja prepričanje, da gorovje služi kot zaščita Luzona pred [[tajfun]]i. Vendar je resnično učinkovito le za dolino Cagajan, kjer sta izpostavljenost vetru in padavine, ki jih povzroča tajfun, zmanjšana. Za preostali del Luzona vzdolž njegovih zahodnih pobočij, kot je [[Metro Manila]], padavine dejansko povečajo orografski dvig.<ref name="Inquirer">{{cite news |last1=Bordadora |first1=Norman |date=November 12, 2006 |title=Sierra Madre blocks 'Queenie' punch |url=http://newsinfo.inquirer.net/inquirerheadlines/regions/view/20061112-32009/Sierra_Madre_blocks_%91Queenie%92_punch |url-status=dead |archive-url=https://archive.today/20141225190100/http://newsinfo.inquirer.net/inquirerheadlines/regions/view/20061112-32009/Sierra_Madre_blocks_%91Queenie%92_punch |archive-date=December 25, 2014 |access-date=December 25, 2014 |publisher=Philippine Daily Inquirer}}</ref><ref>{{Cite journal |last=Bagtasa |first=Gerry |last2=Racoma |first2=Bernard Alan |date=2023-05-31 |title=Does the Sierra Madre Mountain Range in Luzon Act as a Barrier to Typhoons? |url=https://philjournalsci.dost.gov.ph/publication/special-issues/meteorology/121-vol-152-no-s1-meteorology/1888-does-the-sierra-madre-mountain-range-in-luzon-act-as-a-barrier-to-typhoons |journal=Philippine Journal of Science |volume=152 |issue=S1 |doi=10.56899/152.S1.05|url-access=subscription }}</ref>
Najvišja točka gorovja ni jasna, več vrhov pa velja za najvišje. Gora Anacuao v provinci Aurora se dviga na 1850 m, medtem ko je gora Cetaceo v Cagajanu na podobni nadmorski višini. Vendar pa je odprava septembra in oktobra 2012 na goro Guivan (Nueva Vizcaja) predhodno izmerila nadmorsko višino 1915 m na vrhu.<ref>{{cite book|last=Gray|first=Shirley|title=The Philippines|url=https://archive.org/details/philippines00shir|url-access=registration|year=2003|publisher=Children's Press|isbn=978-0-516-24212-5}}</ref>
=== Reke ===
[[File:Tinipak or Agos River in Tanay, Rizal.jpg|thumb|left|Tinipak ali reka Agos v Tanaju]]
Seznam večjih rek vzdolž gorovja po dolžini:
*[[Cagajan (reka)|Cagajan]] – 518 km
*Pampanga – 270 km
*Ilagan – 189 km
*Angat – 153 km
*Agosr – 93,8 km
*Pinacanauan – 82,6 km
*Umiray – 80,6 km
*Palanan – 79 km
*Marikina – 78 km
*Abuan – 70 km
*Aguang – 52 km
*Kaliwa – 31,3 km
=== Slapovi ===
[[File:Daranak Falls, Tanay, Rizal 2.jpg|thumb|left|Slap Daranak v Tanaju]]
*Daranak, Tanaj, Rizal
*Daranak, Tanaj
*Eva, Doña Remedios Trinidad
*Lucab, Doña Remedios Trinidad
*Secret, Doña Remedios Trinidad
*Talon , Doña Remedios Trinidad
*Talon Pedro, Doña Remedios Trinidad
*13. , Doña Remedios Trinidad
*Verdivia, Doña Remedios Trinidad
*Zamora, Doña Remedios Trinidad
*Ditumabo Mother, San Luis, Aurora
=== Ekoregije ===
Sierra Madre pokrivata dve ekoregiji. Luzonski deževni gozdovi pokrivajo spodnja pobočja gorovja in so značilni po ''Dipterocarpaceae''. Luzonski gorski deževni gozdovi pokrivajo dele gorovja nad 1000 metri nadmorske višine in so značilni po gozdovih ''Laurisilva'', hrasta in [[lovorovke|lovorjevih]] dreves.
=== Narodni parki ===
*Narodni park Aurora Memorial
*Narodni park Biak-na-Bato
*Narodni park Fujot Springs
=== Druga zavarovana območja ===
[[File:Pantabangan,NuevaEcijajf0270 13.JPG|thumb|Oznake v gozdnem rezervatu Pantabangan–Carranglan povodni gozd]]
{{div col|colwidth=30em}}
*Zaščitena pokrajina reke Amro
*[[Gozdni rezervat porečja Angat]]
*Zaščitena pokrajina Casecnan
*Zaščitena pokrajina reke Dinadiawan
*Rezervat porečja La Mesa
*Zaščitena pokrajina Magapit
*Naravni park severne Sierre Madre
*[[Gozdni rezervat porečja Pantabangan–Carranglan]]
*Zaščitena pokrajina in morska pokrajina Peñablanca
*Zaščitena pokrajina Quezon
*Zaščitena pokrajina Quirino
*Zaščitena pokrajina Simbahan-Talagas
*Zaščitena pokrajina Talaytay
*Zaščitena pokrajina zgornjega porečja reke Marikina
{{div col end}}
=== Aktivni vulkani ===
Vulkan Cagua, aktivni vulkan v provinci Cagajan, ki je zadnjič izbruhnil leta 1907.
== Biotska raznovrstnost ==
[[File:01342jfHilltop San Mateo Sitio Bitbit Lorenzo River Bridge Norzagaray Bulacan villagesfvf 06.JPG|thumb|Bujen deževni gozd v Norzagaraju, Bulacan]]
Gorovje Sierra Madre je bogato z genetsko, vrstno in habitatno raznolikostjo,<ref>{{Cite web|title=Northern Sierra Madre Natural Park|url=https://forestry.denr.gov.ph/b+wiser/index.php/sites/nsmnp|website=DENR-B+WISER|access-date=June 29, 2020|archive-date=June 29, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200629083250/https://forestry.denr.gov.ph/b+wiser/index.php/sites/nsmnp|url-status=dead}}</ref> saj milijonom ljudi zagotavlja hrano, vodo in zavetje.<ref name=":0">{{Cite web|date=2016-08-31|title=Northern Sierra Madre Natural Park, the country's biggest natural forest|url=https://haribon.org.ph/northern-sierra-madre-natural-park-the-country-s-biggest-natural-forest/|access-date=2021-04-09|website=The Haribon Foundation|language=en}}{{Dead link|date=September 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> V gorovju je več porečij in nekaj najstarejših gozdov na Filipinih.<ref name=":1">{{Cite web|last=|first=|title=Forests of Hope site - Mount Irid-Angelo, Philippines|url=http://www.birdlife.org/worldwide/projects/forests-hope-site-mount-irid-angelo-philippines|access-date=2021-04-09|website=Bird Life International|language=en-us}}</ref> Ti gozdovi so nekateri največji preostali gozdni bloki v državi, vključno s starodavnim dipterokarpnim gozdom, gorskimi gozdovi in obsežnimi nižinskimi gozdovi.
Gozdovi in porečja Sierra Madre so dom nekaterih najbogatejših divjih združb v državi. Samo v naravnem parku Severna Sierra Madre je mogoče najti več kot 291 vrst ptic in 25 endemičnih sesalcev.
=== Endemična flora in favna ===
Naravni park severne Sierre Madre, največje zavarovano območje v gorovju Sierra Madre, je dom endemičnih dipterokarpnih dreves iz rodov ''Hopea'' in ''Shorea'', orhidej, kot je ''Dendrobium aclinia'', stročnice ''Milletia longipes'' in člana družine citrusov ''Swinglea glutinosa''<ref>{{Cite web|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/5037/|title=Northern Sierra Madre Natural Park and outlying areas inclusive of the buffer zone|first=UNESCO World Heritage|last=Centre|website=UNESCO World Heritage Centre}}</ref>
V gozdu je aprila 2010 znanost opisala endemično vrsto kuščarjev, varana iz severnega gozda Sierra Madre – ''Varanus bitatawa'' (splošno ime: ''Butikav''), čeprav sta ga avtohtona ljudstva Aeta in Ilongot poznala in uporabljala kot vir hrane. Gozdni varan iz severnega gozda Sierra Madre je eden od treh sadjejedih kuščarjev v družini ''Varanidae'', skupaj z ''V. olivaceus'' in ''V. mabitang''. Vse tri sadjejede kuščarje najdemo le na Filipinih.<ref name="Welton2010">{{cite journal|last1=Welton|first1=L. J.|last2=Siler|first2=C. D.|last3=Bennett|first3=D.|last4=Diesmos|first4=A.|last5=Duya|first5=M. R.|last6=Dugay|first6=R.|last7=Rico|first7=E. L. B.|last8=Van Weerd|first8=M.|last9=Brown|first9=R. M.|title=A spectacular new Philippine monitor lizard reveals a hidden biogeographic boundary and a novel flagship species for conservation|journal=Biology Letters|volume=6|issue=5|year=2010|pages=654–658|issn=1744-9561|doi=10.1098/rsbl.2010.0119|pmid=20375042|pmc=2936141}}</ref>
Endemična sesalca v Sierri Madre sta rovka Sierra Madre in gozdna miš Sierra Madre.<ref>{{cite journal |author1=Heaney, L.R. |author2=Balete, D.S. |author3=Veluz, M.J. |author4=Steppan, S.J. |author5=Esseltyn, J.A. |author6=Pfeiffer, A.W. |author7=Rickart, E.A. |s2cid=49347286 |year=2014 |title=Two new species of Philippine forest mice (''Apomys'', Muridae, Rodentia) from Lubang and Luzon Islands, with a redescription of ''Apomys sacobianus'' Johnson, 1962 |journal=Proceedings of the Biological Society of Washington |volume=126 |issue=4 |pages=395–413 |doi=10.2988/0006-324X-126.4.395}}</ref>
=== Neendemična flora in favna ===
''Pterocarpus indicus'' ("Narra"), nacionalno drevo Filipinov, ''Agathis dammara'' ("Almaciga") in ''Diospyros blancoi'' ("Kamagong") najdemo v gorovju Sierra Madre.<ref name = "denr">{{cite web |url=http://forestry.denr.gov.ph/b+wiser/index.php/sites/nsmnp |title=Northern Sierra Madre Natural Park |website=forestry.denr.gov.ph |access-date=15 January 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170715025021/http://forestry.denr.gov.ph/b+wiser/index.php/sites/nsmnp |archive-date=15 July 2017 |url-status=dead}}</ref>
''Oriolus isabellae'', [[filipinski orel]] (''Pithecophaga jefferyi'') in filipinski krokodil (''Crocodylus mindorensis'') so kritično ogrožene vrste, ki jih najdemo na razdrobljenih lokacijah.
== Človeške dejavnosti ==
[[File:oriod burnt.jpg|thumb|right|Spodnji deli Sierra Madre, s poškodbami habitata zaradi sečnje in proizvodnje oglja]]
=== Izguba gozdov zaradi antropogenih dejavnosti ===
Gozdni habitat gorovja Sierra Madre je ogrožen zaradi človekovih dejavnosti. Naseljenci, ki živijo na spodnjih delih pobočij, se običajno preživljajo z delom v sečnji in proizvodnji oglja. Nekateri deli gozdnega pokrova so že gozd druge rasti. Degradacija gozdov na najmanj 1400 hektarjih na leto je posledica nezakonite sečnje dreves, [[požigalništvo|požigalništva]], zbiranja drv za kurjavo, nezakonitega lova in širjenja stanovanj.
=== Rudarstvo ===
Rudnik zlata in bakra v občini Kasibu, Nueva Vizcaya, upravlja korporacija OceanaGold s sedežem v Avstraliji. Rudnik Didipio je obsežen rudnik na odprtem kopu na oddaljeni lokaciji, lokalni prebivalci pa trdijo, da je podjetje močno poškodovalo okolje kilometre okoli lokacije in zatrlo dolgoletno kmetijsko gospodarstvo.<ref>{{Cite web|url=https://asiatimes.com/2020/03/gold-mining-in-the-philippines-chaos-and-opportunity/|title=Gold mining policy chaos in Philippines|date=March 1, 2020|website=Asia Times}}</ref> Oceana še naprej uveljavlja pravico do obratovanja kljub izteku dovoljenja in nasprotovanju organiziranih lokalnih prebivalcev, katoliške cerkve in svetovnih okoljskih skupin.<ref>{{Cite web|url=https://news.mongabay.com/2020/04/standoff-over-philippines-didipio-mines-escalates-despite-covid-19-lockdown/|title=Standoff over Philippines' Didipio mines escalates despite COVID-19 lockdown|date=April 6, 2020|website=Mongabay Environmental News}}</ref>
=== Projekt hidroelektrarne ===
Projekt jezu Kaliva z imenom ''Nov stoletni vodni vir'' v Sitio Cablao, Brgy. Pagsangahan, General Nakar, Quezon / Sitio Queborosa, Brgy. Magsaysay, Infanta, Quezon ogroža ogrožene vrste, ki živijo v redkem preostalem gozdu Sierra Madre in življenja avtohtonih prebivalcev na tem območju.<ref>{{Cite web|url=https://haribon.org.ph/kaliwa-dam-will-destroy-sierra-madre-biodiversity-haribon-foundation/|title=Kaliwa Dam will destroy Sierra Madre biodiversity – Haribon Foundation|date=November 20, 2018|website=The Haribon Foundation|access-date=June 29, 2020|archive-date=June 29, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200629090250/https://haribon.org.ph/kaliwa-dam-will-destroy-sierra-madre-biodiversity-haribon-foundation/|url-status=dead}}</ref> Ta projekt je nadomestil nizki jez Kaliva, ki ni bil uresničen, in pod novo upravo je Rodrigo Duterte odobril predlog, ki ga bi financirala Kitajska. Poleg uničenja ekološko pomembnih gozdov se jez sooča tudi s polemiko glede izpolnjevanja svojih finančnih zahtev s kitajskim posojilom z 2,0-odstotno obrestno mero namesto z japonskim posojilom z 1,25-odstotno obrestno mero. Projekt se še naprej sooča z močnim nasprotovanjem javnosti, vendar si vlada želi nadaljevati.<ref>{{Cite web|url=https://thediplomat.com/2019/03/the-philippines-china-dam-controversy/|title=The Philippines' China Dam Controversy|website=thediplomat.com}}</ref> Gradnja jezu Kaliva se je začela leta 2022.<ref>{{cite web|url=https://www.cnnphilippines.com/news/2022/2/18/kaliwa-dam-project-construction.html|title=Kaliwa Dam construction eyed to start in June|date=Feb 18, 2022|website=CNN Philippines|access-date=June 17, 2022|archive-date=June 14, 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220614082357/https://www.cnnphilippines.com/news/2022/2/18/kaliwa-dam-project-construction.html|url-status=dead}}</ref>
=== Prizadevanja za ohranjanje narave ===
Fundacija Mabuvaja je nevladna organizacija, katere cilj je zaščititi in ohraniti filipinske krokodile ter druge endemične in ogrožene vrste. Delujejo predvsem v mestih Divilican in San Mariano v Isabeli.<ref>{{Cite web|url=http://www.mabuwaya.org/|title=Mabuwaya - Home|website=www.mabuwaya.org}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.conservationleadershipprogramme.org/case-study/mabuwaya-foundation-philippines/|title=Mabuwaya Foundation, Philippines}}</ref> Program koridorja biotske raznovrstnosti Sierra Madre je v nacionalnih poročilih o biotski raznovrstnosti opisan kot pobuda organizacije Conservation International Philippines, osredotočena na ohranjanje biotske raznovrstnosti znotraj koridorja.<ref>{{cite report |title=Third national report to the Convention on Biological Diversity: Philippines |publisher=Government of the Philippines |date=2006 |url=https://www.cbd.int/doc/world/ph/ph-nr-03-en.pdf |page=80}}</ref>
Filipinski predsednik Benigno Aquino III je 19. junija 2012 zaradi tropske nevihte Ondoy 26. septembra 2009 podpisal razglas št. 413, s katerim je vsak 26. september razglasil za ''Dan reševanja Sierra Madre'', da bi ozavestil o koristih, ki jih prinaša Sierra Madre, ter o tveganjih in nevarnostih njenega zanemarjanja. Razglas poziva tudi »vse sektorje družbe in vlado«, naj združijo moči pri izvajanju dejavnosti, namenjenih ohranjanju Sierra Madre, ter naj načrtujejo, pripravijo in izvedejo dejavnosti v počastitev dneva reševanja Sierra Madre.<ref name="PP-413-2012">[https://www.officialgazette.gov.ph/2012/06/19/proclamation-no-413-s-2012/ št. 413, 19. junij 2012, ''Declaring September 26 of every year as "Save Sierra Madre Day"'']</ref>
== Galerija ==
<gallery mode="packed">
File:Gabaldon,NuevaEcijajf9578 12.JPG|Gore v Gabaldonu
File:Ultrabasic forests above 1200 m at Barangay Diddadungan - ZooKeys-266-001-g006.jpg|Gore v Isabeli, kot jih je videl Barangaj Diddadungan v mestu Palanan
File:Northern Sierra Madre.jpg|Severni del gorovja
File:Dingalan Mountain View.jpg|Gorasta obala Dingalana, obrnjena proti Filipinskemu morju
File:Pamitinan.jpg|Razgled z vrha gore Pamitinan v Rodriguezu
</gallery>
== Sklici ==
{{sklici}}
== Zunanje povezave ==
{{Commons category}}
* [https://web.archive.org/web/20150621113658/http://www.conservation.org/global/philippines/where/sierra_madre/pages/sierra_madre_biodiversity_corridor.aspx Sierra Madre Biodiversity Corridor]
[[Kategorija:Gore na Filipinih]]
cbr7q9xugve3jcvusrhrh1fls8bswd2
Cordillera Central, Luzon
0
607326
6739486
6739159
2026-08-19T16:24:50Z
Ljuba24b
92351
/* Zavarovana območja */ np
6739486
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox mountain
| name = Cordillera Central
| other_name =
| image = SanQuintin,Natividad,Pangasinanjf8520 05.JPG
| image_size =
| image_caption = Južne meje gorovja, gledano z ravnin Natividada, Pangasinana
| country = Filpini
| subdivision2 = {{hlist|Abra|Apayao|Benguet|Cagayan|Ifugao|Ilocos Norte|Ilocos Sur|Kalinga|La Union|Mountain|Nueva Vizcaja|Pangasinan}}
| subdivision2_type = Province
| length_km = 320
| width_km = 118
| area_km2 = 22.500
| length_orientation = Sever-jug
| width_orientation = Vzhod-zahod
| range_coordinates = {{coord|17|20|N|120|57|E|type:mountain_scale:300000|format=dms|display=inline,title}}
| range_coordinates_ref =
| highest = [[Pulag (gora)|Mount Pulag]]
| elevation_m = 2928<ref name="PHIVOLCS" />
| coordinates =
| geology =
| pushpin_map = Filipini
| map_size =
| map_caption =
}}
'''Cordillera Central''' ali Osrednje Kordiljere je ogromno [[gorovje]], dolgo 320 kilometrov od severa proti jugu in 118 kilometrov od vzhoda proti zahodu, in je v severno-osrednjem delu otoka [[Luzon]] na [[Filipini]]h. Gorovje obsega vse province upravne regije Kordiljere (Abra, Apayao, Benguet, Ifugao, Kalinga in Gorska provinca), pa tudi dele vzhodnega Ilocos Norte, vzhodnega Ilocos Sur, vzhodne La Union, severovzhodnega Pangasinana, zahodne Nueva Vizcaye in zahodnega Cagajana.
Na severu se gorovje konča na severnih obalah Luzona vzdolž Babujanskega kanala v provincah Ilocos Norte in Cagajan.<ref>{{Cite map |author=U.S. Army Corps of Engineer |date=1953 |title=Laoag, Philippines |type=Topography map |url=http://www.lib.utexas.edu/maps/ams/philippines/txu-oclc-6539351-ne51-5-450.jpg |access-date=26 September 2014 |via=University of Texas in Austin Library}}</ref> Na jugovzhodnem delu je Osrednje Kordiljere povezano z gorovjem [[Sierra Madre, Filipini|Sierra Madre]], najdaljšim gorovjem v državi, prek gorovja Caraballo v provinci Nueva Vizcaja. V času španske kolonialne vladavine se je celotno gorovje imenovalo ''Nueva Provincia'' (Nova provinca).<ref>{{Cite book |last=Hicks |first=Nigel |url=https://books.google.com/books?id=Pe0XPQAACAAJ |title=The Philippines |date=2007 |publisher=New Holland |isbn=978-1-84537-662-8 |edition=3rd |location=London |page=51}}</ref>
== Geografija ==
[[File:Cordillera Administrative Region relief map.png|thumb|Upravna regija Cordillera (oris) pokriva večino gorovja]]
[[File:Baguio Light.jpg|thumb|Del gorovja v Benguetu, ki obdaja Baguio]]
Cordillera Central je najvišje gorovje na Filipinih. Obsega približno 1/6 celotnega otoka Luzon s skupno površino 22.500 km<sup>2</sup>. Najvišja gora v gorovju, gora Pulag, je z 2928 metri tudi najvišja gora na Luzonu.<ref name="PHIVOLCS">{{Cite web |date=30 July 2008 |title=Inactive Volcanoes; Part 6 |url=http://www.phivolcs.dost.gov.ph/index.php?option=com_content&view=article&id=425:inactive-volcanoes&catid=55:volcanoes-of-the-philippines |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20160322214609/http://www.phivolcs.dost.gov.ph/index.php?option=com_content&view=article&id=425:inactive-volcanoes&catid=55:volcanoes-of-the-philippines |archive-date=22 March 2016 |access-date=24 March 2016 |website=Philippine Institute of Volcanology and Seismology}}</ref> Uradno je tretja najvišja gora v državi za gorama Dulang-dulang in Apo na otoku [[Mindanao]], drugem največjem otoku na Filipinih.
Gorovje ločuje ravnice Ilocos na zahodu in dolino Cagajan na vzhodu. Vpliva tudi na vremenske vzorce na otoku Luzon, saj deluje kot ovira pred severovzhodnimi in jugozahodnimi [[monsun]]i ter cikloni, ki prečkajo otok.
To je največja in najvišja gorska veriga na Filipinih, ki meri 320 km v dolžino od severa do juga in 118 km v širino od vzhoda do zahoda in je sestavljena iz treh gorovij.<ref>{{Cite web |title=Английская Википедия:Cordillera Central (Luzon) / Онлайн справочник - wikihandbk.com |url=https://wikihandbk.com/wiki/%D0%90%D0%BD%D0%B3%D0%BB%D0%B8%D0%B9%D1%81%D0%BA%D0%B0%D1%8F_%D0%92%D0%B8%D0%BA%D0%B8%D0%BF%D0%B5%D0%B4%D0%B8%D1%8F:Cordillera_Central_(Luzon) |access-date=2025-11-10 |website=wikihandbk.com}}</ref> Malajsko gorovje je v severnem in zahodnem delu Kordiljer, sledi mu Osrednje gorovje in nato gorovje Polis v vzhodnem delu. Gora Data vsebuje izvire reke Sujoc, ki se izliva v reko Abra, Chico se izliva v reko [[Cagajan (reka)|Cagajan]], Asin se izliva v reko Magat in reka Agno se izliva v zaliv Lingajen.<ref name="PhilStudies">{{Cite journal |last=Habana |first=Olivia M. |date=2000 |title=Gold Mining in Benguet to 1898 |url=http://www.philippinestudies.net/files/journals/1/articles/1662/public/1662-1761-1-PB.pdf |journal=Philippine Studies |volume=48 |issue=4 |pages=455–456}}</ref>
=== Topografija ===
Seznam najvišjih vrhov v Kordiljerah po nadmorski višini:
*Mount Pulag 2,928 m
*Mount Tabayoc 2,820 m
*Mount Pual 2,720 m
*Mount Timbak 2,719 m
*Mount Kalawitan 2,714 m
*Mount Kapiligan 2,709 m
*Mount Amuyao (2,702 m
*Mount Panotoan 2,686 m
*Mount Alchan 2,617 m
*Mount Osdung 2,615 m
*Mount Napulauan 2,611 m
*Mount Babadak 2,602 m
*Mount Abao 2,596 m
*Mount Nangaoto 2,555 m
=== Vulkani ===
V osrednjih Cordillerah so trije vulkani brez zgodovinskih izbruhov, ki pa so še vedno termično aktivni:
*Gora Binuluan, visoka 2329 metrov v provinci Kalinga, ima aktivne [[solfatara|solfatare]] in termalne vrelce.
*Gora Patoc, visoka 1865 metrov, približno 6 km severno od mesta Bontoc v gorski provinci, ima več termalnih vrelcev v Barangaj Mainitu v Bontocu na zahodnem pobočju gore.
*Gora Santo Tomas, visoka 2252 metrov v Tubi v Benguetu blizu Baguia, ima na svojem zahodnem pobočju vroče vrelce Asin.
=== Zavarovana območja ===
*Narodni park Balbalasang-Balbalan
*Narodni park Cassamata Hill
*[[Gozdni rezervat spodnjega porečja Agno]]
*Narodni park Mount Data
*Narodni park Mount Pulag
*Narodni park Heroes Hill na severnem Luzonu
*[[Rezervat virov zgornjega porečja reke Agno]]
=== Slapovi ===
Seznam slapov v Cordilleri:
*Slapovi Balentimol, Hungduan
*Slapovi Binanga, Trinity
*Slap Bomod-ok, Sagada
*Slapovi Bridal Veil, Tuba
*Slapovi Hidro, Tuba
*Slapovi Kaparkan, Tineg
*Slapovi Pattan, Bakun
*Slapovi Pongas, Sagada
*slapovi Pungit, Tinglajan
*Slapovi Tappija, Banaue
*Slapovi Tenogtog, Majo
*Slapovi Towing, Sablan
<gallery widths="200" heights="150">
File:Road to Protected Patapat Mountains.jpg|Viadukt Patapat v Ilocos Norte, ki ga severni konec gorovja ločuje od morja
File:Djumag1932.jpg|Polje fumarol Djum-ag št. 2 na gori Binuluan v provinci Kalinga na Filipinih leta 2008
File:Inbound4645688724303315876.jpg|Slap Bomod-ok v Sagada
File:Cordillera Mountain Ranges.jpg|Gorovje Buguias, Benguet
</gallery>
== Okolje ==
V gorovju obstaja več različnih vrst [[habitat]]ov. Nadmorske višine nad 1000 metri so prekrite z luzonskimi tropskimi borovimi gozdovi bora (''Pinus insularis''), razen na severu gorovja, kjer visoka pobočja sestavljajo luzonski gorski [[deževni gozd]]ovi. Nadmorske višine pod 1000 metri so v ekoregiji luzonskih deževnih gozdov.
Okolje Kordiljer ogrožata dva glavna problema: projekti jezov poplavljajo rečne doline in odstranjujejo habitat, ljudje pa zapuščajo svoje domove in iščejo zatočišče na drugih območjih; rudarski projekti uničujejo gozdna območja in ne ustvarjajo bogastva in virov za vzdrževanje plemenskih zemljišč.<ref>{{Cite web |title=Case Study On The Impacts of Mining and Dams On The Environment and Indigenous Peoples in Benguet, Cordillera, Philippines |url=https://pdfcoffee.com/case-study-on-the-impacts-of-mining-and-dams-on-the-environment-and-indigenous-peoples-in-benguet-cordillera-philippines-pdf-free.html |access-date=2025-11-10 |website=pdfcoffee.com |language=en}}</ref>
== Ljudje ==
=== Prebivalci ===
[[File:PHIL2770a.jpg|thumb|Starejše ženske Ifugao v tradicionalnih oblačilih]]
Večji del Cordillera Central je dom prednikov »ljudi gora«. Te etno-jezikovne skupine vključujejo: Abra (Itneg), Apayao (Apayao), Benguet (Kankanaey in Ibaloi), Ifugao (Ifugao), Kalinga (Kalinga) in gorska provinca (Bontoc in Kankanaey). Vsaka od teh glavnih etno-jezikovnih skupin ima svojo družino jezikov in kultur.
Alternativni seznam za severna filipinska plemena je: Apayao, Ibaloi, Ifugao, Ikalahan, Kalanguya, Karao in Ilongot.
=== Kultura in jezik ===
Poleg lastnih plemenskih kultur obstaja kordiljerska kultura, ki jo v veliki meri oblikuje geografija Kordiljer in njihova skupna dediščina upiranja invazijskim imperialnim silam.
== Gospodarstvo ==
[[File:Bayyo Rice Terraces.jpg|thumb|Riževe terase in vas Bay-yo v Bontocu, gorska provinca]]
Cordillera Central so ena najbogatejših regij v državi glede na naravne vire. 11 % celotne površine predstavljajo kmetijska riževa polja, sadovnjaki, prašičje farme in pašniki. Na tem območju se pridela 60 % zmerne zelenjave v državi. To je najpomembnejše rudarsko okrožje v državi. Deluje osem večjih rudarskih podjetij, ki so večinoma pod tujim nadzorom. Približno 80 % celotne filipinske proizvodnje zlata prihaja iz Kordiljer.
V gorovju izvirajo tudi glavne reke v severnem Luzonu, z več jezovi, vključno z Ambuklaom in Bingo v Benguetu.
== Zgodovina ==
Filipini so Španijo zanimali že preden so Španci sploh dosegli to ozemlje. Leta 1565 so poročila o ogromnih rudnikih zlata v Kordiljerah dosegla mehiškega podkralja, kar je leta 1576 privedlo do prve uradne španske odprave v Kordiljere. Kralj [[Filip III. Španski]], ki je vodil [[tridesetletna vojna|tridesetletno vojno]], ki je potrebovala financiranje, je poslal ukaze za velike odprave na Filipine.<ref>{{Cite book|last=Welman|first=Frans|url=https://books.google.com/books?id=Tl0KB9WN1BoC|title=Face of the New Peoples Army of the Philippines: Volume One Cordillera| publisher=Booksmango| year=2012| isbn=9786162221620| location=Thailand| pages=14|language=English}}</ref>
[[File:SleepingBeauty2180.jpg|thumb|''Gora Trnuljčica'', pogled iz Poblaciona v Tinglajanu v dolini reke Chico v Kalingi]]
Leta 1620 je kapitan Garcia de Aldana Cabrera uporniškim plemenskim voditeljem Igorotov ponudil pomilostitev, če so bili pripravljeni sprejeti katoliško vero, ubogati špansko vlado in španskemu kralju plačati petino vsega izkopanega [[zlato|zlata]]. Ti so to zavrnili in španski osvajalci so zgradili utrdbe in organizirali vojaške čete, da bi začeli izkoriščati rudnike zlata.
V naslednjih letih je Špancem uspelo trgovati z zlatom kljub neuspehom Igorotov, ki so zaradi svojega odpora ostali relativno neodvisni od španske oblasti. Cena, ki so jo morali Igoroti plačati za to neodvisnost, je bila, da so postali drugačni od svojih koloniziranih bratov.
Filipini so leta 1896 izvedli prvo nacionalistično revolucijo v Aziji in 12. junija 1898 razglasili neodvisnost. Novo ustanovljeno državo so kmalu prevzele Združene države Amerike. ZDA so bile prva tuja država, ki je v celoti napadla višavje Kordiljer, da bi na tem ozemlju sprožila rudarske dejavnosti.<ref>{{Cite web |date=2017-07-25 |title=The Cordillera Experience {{!}} Asia Society |url=https://asiasociety.org/cordillera-experience |access-date=2025-11-10 |website=asiasociety.org |language=en}}</ref>
Španija se je zaradi Pariške pogodbe iz leta 1898, ki je uradno končala sovražnosti špansko-ameriške vojne, odpovedala nadzoru nad Filipini v korist Združenih držav Amerike. Po kratkem obdobju miru v regiji po sklenitvi pogodbe se je začela filipinsko-ameriška vojna, ki je trajala do leta 1902, čeprav so se žarišča spopadov končala šele leta 1913. Posledica teh konfliktov je bila, da so ZDA Filipine razglasile za protektorat, obliko kolonializma z lokalno avtonomijo. Združene države so s soglasjem ustanovljene vlade v Manili vzpostavile strateške vojaške baze na Filipinih. Med drugo svetovno vojno so Japonci začasno prevzeli nadzor nad Filipini. Skupni napori ameriških oboroženih sil in filipinske vojske so Japonce do leta 1945 uspešno pregnali.
27. septembra 1927 je rudarsko podjetje Benguet Consolidated Mining Company odkrilo eno najbogatejših zlatih žil doslej, v času, ko so ZDA vstopale v veliko depresijo. To je bil začetek prave zlate mrzlice v regiji Cordillera: leta 1929 je bilo 94 rudarskih podjetij, do leta 1933 pa jih je bilo 17.812.<ref>{{Cite web |title=Benguet Corporation {{!}} Encyclopedia.com |url=https://www.encyclopedia.com/books/politics-and-business-magazines/benguet-corporation |access-date=2025-11-10 |website=www.encyclopedia.com}}</ref>
Ta ekstremna rast je imela izjemne posledice za pokrajino; prvotno enosmerno gorsko pot je spremenila v prometno cesto kljub zdrsom in plazovom, ki se pojavljajo še danes. Podobno kot v boju proti Špancem so avtohtoni prebivalci protestirali proti uničevanju svoje zemlje in zanemarjanju svojih pravic. Rudarske dejavnosti so se še naprej povečevale in do leta 1939 so se Filipini uvrstili med vodilne svetovne proizvajalce zlata, med ameriškimi proizvajalci pa na drugem mestu za zvezno državo Kalifornijo.
Med letoma 1936 in 1946 so Filipini imeli domačo samoupravo v okviru Filipinske zveze kot prehodno obdobje za popolno neodvisnost. Med letoma 1941 in 1945 je država padla pod japonsko oblast, osvobodile pa so jo vojaške sile Združenih držav Amerike, znotraj pa so jo napadle združene sile zavezniških sil filipinskega Commonwealtha in lokalnih gverilskih sil Igorotov in Kordiljerjev v severnem Luzonu. ZDA so nato 4. julija 1946 priznale filipinsko neodvisnost.
Politika neodvisne republike se je preusmerila k integraciji »kulturnih manjšin« v prevladujočo kulturo. Leta 1966 je filipinski kongres sprejel »zakon o ločitvi«, s katerim je staro gorsko provinco razdelil na štiri dele: Benguet, gorsko provinco (Bontoc), Ifugao in Kalinga-Apayao. Politična elita je upala, da bo ustanovitev več provinc s povečanjem zastopanosti regije povečala razvojne izdatke na tem območju.
Pod Marcosovo administracijo je politizacija Kordiljer dobila nov preobrat. Razvojni projekti nacionalne vlade na tem območju so bili v nasprotju z interesi avtohtonih ljudstev in so se jim ta močno upirala. Posebej pomembna sta bila projekt jezu na reki Chico in projekt Cellophil. Prvi je grozil s poplavljanjem tradicionalnih vasi, drugi pa je zunanjim prebivalcem omogočil nadzor nad obsežnimi gozdnimi zemljišči. Odpor je povzročil večjo regionalno zavest in ne lokalne etnične zavesti.
Leta 1986 je diktaturo Ferdinanda Marcosa strmoglavila ljudska revolucija na Filipinih, nasledila pa ga je Corazon Aquino.
Vendar Aquinoina administracija ni rešila bistvenih vprašanj, kot sta zemljiška reforma in prestrukturiranje gospodarstva. Po propadu pogajanj med vlado in Nacionalno demokratično fronto (NDF) je Aquino razglasila ''politiko totalne vojne'', katere cilj je bil povrniti območja pod nadzorom Nove ljudske armade (NPA) in uničiti organizacijsko in infrastrukturno bazo NPA. NPA se je preselila v Kordiljere, da bi pomagala pri odporu proti projektom.
== Biotska raznovrstnost ==
Luzonska podgana (''Crateromys schadenbergi''),<ref name="FMNH">Field Museum of Natural History (2010). ''[http://archive.fieldmuseum.org/philippine_mammals/species/SP_72.asp Crateromys schadenbergi.]'' Synopsis of Philippine Mammals. Accessed June 10, 2011</ref> dlakavorepa podgana (''Batomys dentatus'') in kordiljerska dlakavorepa podgana (''Batomys granti'') so vrste velikih glodavcev, endemičnih za Cordillera Central na Luzonu na Filipinih.
== Galerija ==
<gallery mode="packed">
File:Pot of gold.jpg|Razpon je ob cesti Solsona-Apayao
File:TREKKING AT THE BATAD.jpg|Riževa polja na riževih terasah Batad v Banaueju, Ifugao
File:Abra Valley.jpg|S pogledom na dolino Abra in Bangued, Abra
File:UpperUma2206.jpg|Pasil, dolina Kalinga, pogled od Aggame do Duye kot pot
File:PasalengBay01.jpg|Zaliv Pasaleng se nahaja na severnem koncu gorovja
File:Clouds near Mt. Pulag.jpg|Vrh gore Pulag in Morje oblakov
File:Kibuñgan Cross country (KXC) -16.jpg|Kibungan, Benguet
File:Banaue-terrace.JPG|Riževe terase Banaue
</gallery>
== Sklici ==
{{sklici}}
== Zunanje povezave ==
{{Commons category-inline}}
[[Kategorija:Gore na Filipinih]]
4jicmjjq9t9gmm5edea3l3e1y7woq5o
Marko Kovač, škof
0
607332
6739442
6739265
2026-08-19T14:22:58Z
Stebunik
55592
6739442
wikitext
text/x-wiki
{{drugipomeni3|Kovač (priimek)}}
{{drugipomeni2|Kovač}}
{{Infobox Christian leader
| type = Bishop
| honorific-prefix = Gospod
| name = Marko Kovač
| honorific-suffix =
| native_name = Marko Kovač
| native_name_lang = sl
| title = [[Nadškofija Zagreb|zagrebški pomožni škof]]
| image = Marko-Kovač Trstenik-12.jpg|
| image_size = 210px
| alt =
| caption = Škof Marko Kovač pred Salezijanskim domom na Trsteniku (Kranj) pod Storžičem 2026
| church = [[Rimskokatoliška cerkev]]
| archdiocese = [[Nadškofija Zagreb]]
| province =
| metropolis =
| diocese =
| see =
| elected =
| appointed = [[17. november]] [[2025]] (imenoval ga je [[papež Leon XIV.]])
| term =
| term_start = [[31. januar]] [[2026]] (prejel škofovsko posvečenje)
| quashed =
| term_end =
| predecessor =
| opposed =
| successor =
| other_post = <!---------- Orders
The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those
clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ---------->
| ordination = [[17. junij]] [[2006]] ([[Zagreb]])
| ordained_by = [[kardinal]] [[Josip Bozanić]]
| consecration = [[31. januar]] [[2026]]<br>[[Zagrebška stolnica]]
| consecrated_by = [[Nadškofija Zagreb|zagrebški nadškof]] [[Dražen Kutleša|Kutleša]]<br>[[nadškofija Zagreb|zagrebški zaslužni nadškof]] [[Josip Bozanić|Bozanić]]<br>[[Apostolska nunciatura na Hrvaškem|apostolski nuncij naslovni tuskanski nadškof]] [[Giorgio Lingua|Lingua]]<ref>{{cite web|url=https://www.catholic-hierarchy.org/bishop/bkovacm.html|title=Bishop Kovač|publisher=Catholic Hierarchy|author=David M. Cheney|place=|language=en|date=2. februar 2026|accessdate=16. avgust 2026}}</ref>
| cardinal =
| created_cardinal_by =
| rank = <!---------- Personal details ---------->
| date of birth = {{birth date|1981|01|10}}
| place of birth = [[Zagreb]] ([[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]], danes: [[Hrvaška]])
| date of death =
| place of death =
| buried =
| tomb =
| resting_place_coordinates =
| nationality = [[Slovenci|Slovenec]]
| religion = [[katoličani|katoličan]]
| residence =
| parents = Stanislav Kovač, gostinec<br>Ana r. Kovač
| spouse = <!-- or | partner = -->
| children =
| occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]]
| profession = [[pravnik]]
| previous_post =
| education = [[doktor]] [[kanonsko pravo|kanonskega prava]]
| alma_mater = [[Katoliška teološka fakulteta v Zagrebu|Katoliška teološka fakulteta]] pri [[Univerza v Zagrebu|Zagrebškem vseučilišču]]<br>[[Papeška univerza Gregoriana|Gregoriana]]
| motto = „''Vere Filius Dei''”<br>„Resnično je Božji Sin“ (Mt 27, 54)
| signature =
| signature_alt =
| coat_of_arms = Coat of arms of Marko Kovač (bishop).svg
| coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ---------->
| feast_day =
| venerated =
| saint_title =
| beatified_date =
| beatified_place =
| beatified_by =
| canonized_date =
| canonized_place =
| canonized_by =
| attributes =
| patronage =
| shrine =
| suppressed_date = <!---------- Other ---------->
| other =
}}
'''Marko Kovač''' (*[[10. januar]] [[1981]] [[Zagreb]], [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]]) je hrvaški rimskokatoliški [[škof]] [[Slovenci|slovenskih]] staršev, naslovni [[Škofija Sarda|sardski škof]] in pomožni škof [[Nadškofija Zagreb|zagrebške nadškofije]]. V škofovski zbor ga je povzdignil [[papež Leon XIV.]] 17. novembra 2025<ref name="VaticanNews">{{cite web |title=Papa Lav XIV. imenovao pomoćne zagrebačke biskupe Kovača i Razuma |url=https://www.vaticannews.va/hr/papa/news/2025-11/papa-lav-xiv-imenovanje-pomocni-zagrebacki-biskupi-kovac-razum.html |publisher=[[Vatican News]] |language=hr |date=17 November 2025}}</ref>. [[Škofovsko posvečenje]], ki mu ga je podelil nadškodf [[Dražen Kutleša]], je prejel 31. januarja 2026 v [[Zagrebška stolnica|Zagrebški stolnici]].<ref name="ređ">{{cite web|url=https://ika.hkm.hr/novosti/biskupsko-redenje-mons-marka-kovaca-i-mons-vlade-razuma/|title=Biskupsko ređenje mons. Marka Kovača i mons. Vlade Razuma|website=ika.hkm.hr|publisher=[[Informativna katolička agencija]] (IKA)|date=20 January 2026|language=hr}}</ref>
== Življenjepis ==
[[File:Maro-Kovač sorodnica-17.jpg|thumb|200px|left|<center>Škof Kovač s sestrično na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] pred [[župnišče]]m in cerkvijo sv. Martina ter s [[Tolsti vrh|Tolstim vrhom]] v ozadju]]</center>
=== Poreklo in šolanje ===
Marko Kovač se je rodil 10. januarja 1981 v Zagrebu na Hrvaškem slovenskim staršem. Krščen je bil 15. marca 1981 v [[Župnija sv. Jožefa, Zagreb|Župniji sv. Jožefa]] v zagrebški četrti [[Trešnjevka]] in 7. oktobra 1995 prejel zakrament svete birme.<ref name="HKM">{{cite web |title=Mons. Marko Kovač: Na što je Isus mislio kad je izgovarao riječ „srce“ |url=https://hkm.hr/vijesti/domovina/mons-marko-kovac-na-sto-je-isus-mislio-kad-izgovara-rijec-srce/ |publisher=Hrvatska katolička mreža |language=hr}}</ref>
Osnovno šolo je končal na Trešnjevki in obiskoval [[Nadškofijska klasična gimnazija, Zagreb|Nadškofijsko klasično gimnazijo v Zagrebu]] (Nadbiskupska klasična gimnazija), kjer je leta 1999 maturiral. Istega leta se je vpisal v Nadškofijsko veliko semenišče v Zagrebu in začel filozofsko-teološki študij na [[Katoliška teološka fakulteta v Zagrebu|Katoliški teološki fakulteti]] [[Univerza v Zagrebu|Zagrebškega vseučilišča]].<ref name="HKM" />
Leta 2001 je bil poslan v Rim na nadaljnjo izobrazbo. Študij je nadaljeval na Papeški univerzi Gregoriana, kjer je zaključil cerkveni študij filozofije in teologije. Med bivanjem v Rimu se je ukvarjal tudi s pastoralnimi dejavnostmi med hrvaškimi katoliškimi skupnostmi.<ref name="HKM" />
=== Duhovniški poklic in delovanje ===
Kovač je bil v [[diakon]]a posvečen 18. junija 2005. V [[duhovnik]]a za zagrebško nadškofijo ga je 17. junija 2006 posvetil takratni zagrebški nadškof kardinal [[Josip Bozanić]].<ref name="CH">{{cite web |title=Bishop Marko Kovač |url=https://www.catholic-hierarchy.org/bishop/bkovacm.html |publisher=[[Catholic-Hierarchy]]}}</ref>
Po posvečenju je Kovač služil kot župnijski vikar v več zagrebških župnijah, vključno z župnijami Gospe Žalostne, Gospodovega vnebovzetja in svetega apostola Petra. Njegovo pastoralno delo se je osredotočalo predvsem na mladinsko pastoralo, katehezo in duhovno obnovo župnij.<ref name="CH" />
Poleg župnijskega dela je nadaljeval študij [[kanonsko pravo|kanonskega prava]] in se vključil v upravo zagrebške nadškofije. Služil je kot škofov vikar za pastoralno oskrbo in kasneje kot kancler nadškofijske kurije, kjer je usklajeval škofijske pastoralne pobude in pomagal pri zadevah cerkvenega upravljanja.<ref name="VaticanNews" />
Od leta 2023 je služil kot pastoralni sodelavec v župniji Svete Družine v Zagrebu, hkrati pa je nadaljeval svoje škofijske odgovornosti.<ref name="VaticanNews" />
== Škof ==
=== Škofovsko imenovanje in posvečenje ===
17. novembra 2025 ga je papež Leon XIV. imenoval za pomožnega škofa zagrebške nadškofije in mu dodelil naslovni sedež Sarde. Imenovanje je [[Apostolska nunciatura na Hrvaškem]] hkrati objavila v Rimu in Zagrebu.<ref name="VaticanNews" />
Ob imenovanju je bil Kovač med najmlajšimi katoliškimi škofi na svetu ter ne le najmlajši škof na Hrvaškem, ampak na celotnem prostoru bivše [[Jugoslavija|Jugoslavije]]. Njegovo škofovsko posvečenje je potekalo v [[Zagrebška stolnica|Zagrebški stolnici]] 31. januarja 2026 na god svetega [[Janez Bosko|Janeza Boska]];<ref name="CH" /> skupaj z [[Vlado Razum|Vladom Razumom]] ga je posvetil nadškof [[Dražen Kutleša]]; soposvečevalca pa sta bila zaslužni nadškof [[Josip Bozanić]] in [[Apostolska nunciatura na Hrvaškem|apostolski nuncij]] [[Giorgio Lingua]].<ref name="ređ"/>
=== Teološko in pastoralno delovanje ===
Kovač je pisal in govoril o temah [[krščanska antropologija|krščanske antropologije]] in [[duhovnost]]i, pri čemer je posebej poudarjal [[sveto pismo|svetopisemski]] in [[teologija|teološki]] pomen »[[človek|človeškega]] [[srce|srca]]« kot središča [[morala|moralnega]] odločanja in [[religija|vere]]. V pastoralnih premišljevanjih, ki jih objavljajo hrvaški katoliški mediji, poudarja pomen notranjega [[spreobrnjenje|spreobrnjenja]], [[vest]]i in pristnega [[učenec (krščanstvo)|učenca]] v sodobni [[družba|družbi]].<ref name="HKM" />
== Sklici ==
{{sklici}}
== Glej tudi ==
*[[Slovenci na Hrvaškem]]
*[[Zagrebška nadškofija]]
*[[Seznam hrvaških rimskokatoliških škofov]]
*[[Seznam rimskokatoliških nadškofov Zagreba]]
== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}
;{{ikona sl}}
*[https://www.druzina.si/clanek/posvecenje-skofa-marka-kovaca-prvi-vtisi-sestricne-iz-slovenije Škofovsko posvečenje Marka Kovača: prvi vtisi sestrične iz Slovenije | Družina – vsak dan s teboj]
*[https://radio.ognjisce.si/sl/295/novice/41603/za-zagrebskega-skofa-marka-kovaca-bomo-se-slisali-je-prepricana-sestricna-irena.htm Za zagrebškega škofa Marka Kovača bomo še slišali, je prepričana sestrična Irena | Radio Ognjišče]
;{{ikona hr}}
*[https://www.vaticannews.va/hr/papa/news/2025-11/papa-lav-xiv-imenovanje-pomocni-zagrebacki-biskupi-kovac-razum.html Papa imenovao preč. Marka Kovača i preč. Vladu Razuma pomoćnim biskupima Zagrebačke nadbiskupije | Vatican News]
*[https://ika.hkm.hr/novosti/zivotopis-imenovanog-zagrebackog-pomocnog-biskupa-marka-kovaca/ Životopis imenovanog zagrebačkog pomoćnog biskupa Marka Kovača|IKA]
;{{ikona en}}
*[https://www.catholic-hierarchy.org/bishop/bkovacm.html Bishop Marko Kovač |Catholic-Hierarchy]
*[https://gcatholic.org/hierarchy/data/bishops-KO#77185 Bishops who are not Ordinaries: KO… – KQ…]
{{normativna kontrola}}
{{Trenutno službujoči škofje na Hrvaškem}}
{{DEFAULTSORT:Kovač, Marko škof}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1981]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Hrvaški rimskokatoliški škofje]]
[[Kategorija:Rimskokatoliški škofje Zagreba]]
[[Kategorija:Diplomiranci Papeške univerze Gregoriana]]
[[Kategorija:Škofje, ki jih je imenoval papež Leon XIV.]]
[[Kategorija:Člani Hrvaške škofovske konference]]
nh3ivq13k0uo2ltglq4guytr68zu7kv
Uporabnik:Barbka bere/peskovnik - Sporazum o zaščiti odprtega morja
2
607335
6739531
6738373
2026-08-19T18:11:14Z
Barbka bere
262195
Barbka bere je prestavil_a stran [[Uporabnik:Barbka bere/Sporazum v okviru Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu glede ohranjanja in trajnostne rabe morske biotske raznovrstnosti na območjih zunaj nacionalne jurisdikcije (BBNJ)]] na [[Uporabnik:Barbka bere/peskovnik - Sporazum o zaščiti odprtega morja]]
6738373
wikitext
text/x-wiki
{{Userspace draft|source=Čarovnik za članke|date=avgust 2026}} {{Subst:Nul| ← te vrstice ne spreminjajte; datum se nastavi samodejno}}
'''(Sporazum v okviru Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu glede ohranjanja in trajnostne rabe morske biotske raznovrstnosti na območjih zunaj nacionalne jurisdikcije (BBNJ))''' je zgodovinski, prvi pravno zavezujoči mednarodni instrument, namenjen celovitemu varovanju in trajnostnemu upravljanju morske biotske raznovrstnosti na območjih, ki ležijo izven meja državne suverenosti in pristojnosti. Ta območja pokrivajo več kot polovico površine planeta, vendar so bila v preteklosti slabo upravljana zaradi razdrobljenih pristojnosti in pomanjkljivega usklajevanja med regionalnimi mednarodnimi organizacijami.
Za uradni začetek veljavnosti je sporazum potreboval ratifikacijo 60 držav. To je bilo doseženo 19. septembra 2025, sporazum pa je po preteku 120-dnevnega roka uradno stopil v veljavo 17. januarja 2026.
Vsebina sporazuma temelji na štirih osrednjih vsebinskih stebrih, namenjenih dolgoročnemu ohranjanju oceanov:
1. Morski genski viri in pravična delitev koristi: ureja pravila glede raziskovanja in uporabe genskih virov iz odprtega morja ter zagotavlja pravično in enakopravno delitev tako nedenarnih koristi (dostop do vzorcev, podatkov, znanstveno sodelovanje in prenos tehnologij) kot tudi denarnih koristi, ki se bodo zbirale v posebnem skladu za pomoč državam v razvoju.
2. Orodja za upravljanje po območjih, vključno z morskimi zavarovanimi območji: vzpostavlja pravni okvir in instrumente za določanje in ustanavljanje zaščitenih morskih območij na odprtem morju, kar je bistveno za zaustavitev upada biotske raznovrstnosti.
3. Presoje vplivov na okolje: določa stroga in enotna pravila za izvajanje presoj vplivov na okolje za vse dejavnosti, ki se izvajajo na območjih izven nacionalne jurisdikcije in bi lahko škodovale morskemu okolju.
4. Krepitev zmogljivosti in prenos pomorske tehnologije: predvideva ciljno usmerjeno tehnično, strokovno in finančno pomoč ter prenos tehnologij, namenjen zlasti državam v razvoju, z namenom, da se jim omogoči učinkovito izvajanje določil sporazuma.
Sporazum pri tem uveljavlja temeljna okoljska načela, kot so načelo "onesnaževalec plača", previdnostno načelo, ekosistemski pristop ter načelo neogrožanja (non-undermining) že obstoječih pristojnih regionalnih in sektorskih organov.
== Sklici ==
<!-- Za pomoč pri ustvarjanju sklicev glejte https://sl.wikipedia.org/wiki/Pomoč:Navajanje za začetnike. -->
{{sklici}}
== Zunanje povezave ==
* [https://www.un.org/bbnjagreement/en]
* [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO9204]
<!-- Kategorija -->
9s2lbp2j3lax0p0ff7zbc2kpyy5ro8k
6739535
6739531
2026-08-19T18:25:16Z
Barbka bere
262195
+
6739535
wikitext
text/x-wiki
{{Userspace draft|source=Čarovnik za članke|date=avgust 2026}} {{Subst:Nul| ← te vrstice ne spreminjajte; datum se nastavi samodejno}}
= Sporazum o zaščiti odprtega morja =
'''(Sporazum v okviru Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu glede ohranjanja in trajnostne rabe morske biotske raznovrstnosti na območjih zunaj nacionalne jurisdikcije (BBNJ))''' je zgodovinski, prvi pravno zavezujoči mednarodni instrument, namenjen celovitemu varovanju in trajnostnemu upravljanju morske biotske raznovrstnosti na območjih, ki ležijo izven meja državne suverenosti in pristojnosti. Ta območja pokrivajo več kot polovico površine planeta, vendar so bila v preteklosti slabo upravljana zaradi razdrobljenih pristojnosti in pomanjkljivega usklajevanja med regionalnimi mednarodnimi organizacijami.<ref>{{Navedi splet |last=pressnews.si |title=pressnews.si |url=https://pressnews.si/novice/v-new-yorku-sprejet-prelomni-sporazum-za-zascito-oceanov |access-date=2026-08-19 |website=pressnews.si |language=en}}</ref>
Za uradni začetek veljavnosti je sporazum potreboval ratifikacijo 60 držav. To je bilo doseženo 19. septembra 2025, sporazum pa je po preteku 120-dnevnega roka uradno stopil v veljavo 17. januarja 2026.<ref>{{Navedi novice |last=Serra |first=Elena |date=2026-01-16 |title=Historic High Seas Treaty enters into force, launching a new era of global ocean governance - High Seas Alliance |url=https://highseasalliance.org/2026/01/16/historic-high-seas-treaty-enters-into-force-launching-a-new-era-of-global-ocean-governance/ |access-date=2026-08-19 |work=High Seas Alliance |language=en-GB}}</ref>
== Vsebina sporazuma ==
Vsebina sporazuma temelji na štirih osrednjih vsebinskih stebrih, namenjenih dolgoročnemu ohranjanju oceanov:
# Morski genski viri in pravična delitev koristi: ureja pravila glede raziskovanja in uporabe genskih virov iz odprtega morja ter zagotavlja pravično in enakopravno delitev tako nedenarnih koristi (dostop do vzorcev, podatkov, znanstveno sodelovanje in prenos tehnologij) kot tudi denarnih koristi, ki se bodo zbirale v posebnem skladu za pomoč državam v razvoju.
# Orodja za upravljanje po območjih, vključno z morskimi zavarovanimi območji: vzpostavlja pravni okvir in instrumente za določanje in ustanavljanje zaščitenih morskih območij na odprtem morju, kar je bistveno za zaustavitev upada biotske raznovrstnosti.
# Presoje vplivov na okolje: določa stroga in enotna pravila za izvajanje presoj vplivov na okolje za vse dejavnosti, ki se izvajajo na območjih izven nacionalne jurisdikcije in bi lahko škodovale morskemu okolju.
# Krepitev zmogljivosti in prenos pomorske tehnologije: predvideva ciljno usmerjeno tehnično, strokovno in finančno pomoč ter prenos tehnologij, namenjen zlasti državam v razvoju, z namenom, da se jim omogoči učinkovito izvajanje določil sporazuma.<ref>{{Navedi splet |date=2023-03-06 |title=V New Yorku sprejet prelomni sporazum za zaščito oceanov {{!}} GOV.SI |url=https://www.gov.si/novice/2023-03-06-v-new-yorku-sprejet-prelomni-sporazum-za-zascito-oceanov/ |access-date=2026-08-19 |website=Portal GOV.SI |language=sl}}</ref>
Sporazum pri tem uveljavlja temeljna okoljska načela, kot so načelo "onesnaževalec plača", previdnostno načelo, ekosistemski pristop ter načelo neogrožanja (non-undermining) že obstoječih pristojnih regionalnih in sektorskih organov.<ref>{{Navedi splet |date=2025-01-31 |title=Slovenija z ratifikacijo pomembne konvencije med države zaščitnic mednarodnih morij in oceanov {{!}} GOV.SI |url=https://www.gov.si/novice/2025-01-31-slovenija-z-ratifikacijo-pomembne-konvencije-med-drzave-zascitnic-mednarodnih-morij-in-oceanov/ |access-date=2026-08-19 |website=Portal GOV.SI |language=sl}}</ref>
== Sklici ==
{{sklici}}
== Zunanje povezave ==
* [https://www.un.org/bbnjagreement/en Združeni narodi o BBNJ]
* [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO9204 PISRS - Zakon o ratifikaciji Sporazuma v okviru Konvencije Združenih narodov]
qfxncehyz9wa4wl0y606jj0o5l5uusf
Marin Mandić
0
607352
6739484
6739261
2026-08-19T16:21:15Z
Stebunik
55592
/* Mladost in duhovništvo */
6739484
wikitext
text/x-wiki
{{v delu}}
{{Infobox writer
| name = Marin Mandić
| image = Zadar_008_Mandić-Marin_lice.jpg
| caption = Salezijanec Marin Mandič na obisku v domovini, v [[Arbanasi]]h pri [[Zadar|Zadru]] ([[2008]])
| pseudonym = Don Marino
| birth_name = Marin Mandić
| birth_date = {{birth date|1926|8|12}}
| birth_place = [[Zakučac|Zakučac (Omiš)]], [[Kraljevina Jugoslavija]], danes: [[Hrvaška]]
| death_date = {{death date and age|2011|3|7|1926|8|12}}
| death_place = [[Ciudad de México|Meksiko]], [[Mehika]]
| resting_place = v Tlahuitoltepecu v Mixeju v Oaxaci; Južna [[Mehika]]
| occupation = misijonar, književnik, akademik
| genre = verska in poučna književnost
| education = [[Univerza v Zagrebu]]
| spouse = |
| parents =
| relatives =
| notableworks = ''''Osmijeh : misionar ljubavi'''' (''Nasmeh je misijonar ljubezni'')<br />''Knjiga života'' (''„Knjiga življenja“'')
| awards =
| signature =
}}
'''Marin Mandić''' ([[Zakučac|Zakučac (Omiš)]], [[12. avgust]] [[1926]] – [[Ciudad de México|Meksiko]], [[7. marec]] [[2011]]), [[Hrvati|hrvaški]] [[Rimskokatoliška cerkev|katoliški]] [[duhovnik]], [[salezijanec]], [[pisatelj]] in [[misijonar]].<ref name="KTA">[http://www.ktabkbih.net/info.asp?id=27769 KTABKBIH] kta/missio.ba: ''Umro meksički misionar don Marin Mandić'' Meksiko, 10. ožujka 2011. (pristupljeno 24. travnja 2020.)</ref>
== Življenjepis ==
=== Mladost in duhovništvo ===
[[File:Zadar_072_Mandić-Marin_Jelen-Janez_deca.jpg|thumb|left|200px|[[Salezijanci|Salezijanca]] [[Marin Mandić]] in [[Janez Jelen]] z mladimi]]
Rodil se je v [[Zakučac|Zakučcu]] pri [[Omiš]]u v zaselku Mandići dne 12. avgusta 1926. Pripovedoval je, da je v daljnem sorodstvu z redovnikom in spovedniko, ki si ga je izbral za svojega vzornika, svetim [[Leopold Mandić|Leopoldom Mandićem]].
Leta 1938 se je na [[Knežija|Knežiji]] pridružil Salezijanski družbi, po noviciatu v Sloveniji na [[Škrljevo|Škrljevem]] pa je leta 1944 napravil prve redovne zaobljube. Bogoslovje (filozofijo) je dve leti študiral v Ljubljani, nadaljeval in končal (teologijo) pa v Zagrebu. Leta 1947 je maturiral na Klasični gimnaziji v Splitu. V duhovnika je bil posvečen leta 1953. Nato se je spet vrgel v učenje ter leta 1972 diplomiral na Filozofski fakulteti v Zagrebu in postal profesor hrvaščine.
Bil je vzgojitelj v Škofijskem semenišču v Zadru, trinajst let pa vzgojitelj in profesor salezijanskih semeniščnikov v [[Križevci, Hrvaška|Križevcih]] in na [[Reka, Hrvaška|Reki]]. Bil je edini od hrvaških vzgojiteljev — če izvzamemo prvega hrvaškega inšpektorja in nabožnega pisatelja [[Nikola Pavičić|Nikola Pavičića]] —, ki je s slovenskimi gojenci zasebno govoril slovensko.
V Križevcih je salezijance, ki so imeli številne duhovne poklice s področja celotne bivše Jugoslavije, sprejel v svojo škofijsko palačo grkokatoliški škof [[Gabrijel Bukatko]] leta 1959. Takrat je bilo veliko gojencev, ki so prej gostovali v zadrski nadškofiji, ki pa je tudi imela veliko svojih poklicev. Marin je bil v Križevcih katehet; šolski svetnik je bil tedaj njegov bližji dalmatinski rojak profesor grščine in latinščine [[Mirko Bajić]], asistent [[Peter Bogataj]], spovednik [[Karel Podkubovšek]], a ravnatelj [[Anton Bajuk]] (1913-1979) iz [[Bela krajina|Bele krajine]], ki je še vse do smrti nosil znake komunističnega povojnega nasilja. V [[Marijin Dvor, Daruvar|Marijinem Dvoru]] pri [[Daruvar|Daruvarju]] je bila namreč 24. maja 1945 tradicionalna procesija s kipom Marije Pomočnice. Ko so se vračali nazaj, jih je pričakal „špalir“ partizanskih invalidov, ki so jih pretepali in med drugim hudo ranili v nogo tudi njega. V procesiji je bil tudi od njega mlajši kolega [[Franjo Crnjaković]], ki pa jo je bolj poceni odnesel.<ref>{{navedi knjigo|author=Bogdan Kolar|title=In memoriam. Nekrolog salezijancev slovenske narodnosti.|place=Ljubljana|year=1991|publisher=Salezijanski inšpektorat|page=19}}</ref>
Bil je tudi župnik in kaplan v različnih krajih na Hrvaškem, od leta 1961 do 1963 v [[Podsused]]u pri Zagrebu, nato pa tudi v Nemčiji.
Bil je goreč pridigar ter iskan spovenik. [[Duhovne vaje]] in ljudske misijone je vodil na Hrvaškem in v Sloveniji, pa tudi s Srbiji, saj so salezijanci jugoslovanske inšpektorije takrat delovali v Beogradu, Nišu, Janjevem in Prištini, a od 1965 tudi med vojvodinskimi Madžari v Mužlji.
Med [[Razpad Jugoslavije |Razpadom Jugoslavije ]] ter vojno v Bosni in Hercegovini je bil od 1991 do 1995 duhovni vodja sester častilk Kristusove krvi (klanjateljice Krvi Kristove) v [[Bosanski Aleksandrovac|Bosanskem Aleksandrovcu]] pri [[Banjaluka|Banjaluki]].
=== Misijonar ===
[[File:Zadar 031 Mandić-Marin sestre.jpg|thumb|right|200px|<center>Don Marin Mandić med obiskom 2008 ni pozabil svojih dobrotnic [[Zadar|zadrskih]] [[redovnik|redovnic]] ]]</center>
V tem času je začel tudi pravo misijonsko delo v Mehiki, kjer je bil več kot dvajset let misijonar pri plemenu Mixe v južni Mehiki. Rad se je pogovarjal z mladimi, s katerimi se je naključno srečeval, in bilo jim je v čast, da se lahko z njim slikajo za spomin. Po don Boskovem naročilu je v srcu čutil veliko hvaležnost in se je po možnosti tudi osebno zahvaljeval svojim dobrotnikom, ki so ga podpirali ali gmotno ali molitveno, ali oboje; med njimi so bile na častnem mestu tudi zadrske redovnice, ki jim je tudi namenil kratek obisk.
=== Pisatelj ===
Ukvarjal se je s pisanjem in v samozaložbi izdal desetino knjig ter objavljal članke, ocene in razprave v različnih revijah in časopisih. Ko je leta 2008 obiskal domovino, je urejal svoje izdaje in opravljal potrebne korekture. Veliko razumevanje za svoje plemenite namene pa tudi za stalno pomanjkanje sredstev je našel tudi pri nekaterih salezijancih. Tako je uspešno sodeloval s salezijanskim sobratom [[Vinko Furlan|Furlanom]] (1911-1997) ki je v skoraj nemogočih takratnih razmerah skupaj z župnikom in znanim pridigarjem [[Franc Mihelčič|Mihelčičem]] razvil široko zalozniško dejavnost.<ref>{{navedi knjigo|author=B. Kolar|title=Njih spomin ostaja. In memoriam III. Rajni salezijanci v prvih sto letih dela med Slovenci|place=Ljubljana|year=2002|publisher=Salve|page=84s}}</ref>
=== ''Njegove knjige'' ===
;{{ikona hr}}
*[https://library.foi.hr/lib/knjiga.php?B=573&item=8615&ti=1786989397&pipo=89.142.8.186 ''Osmijeh : misionar ljubavi'' / ''Smehljaj je misijonar ljubezni''; likovna oprema Mato Andrić]
*[https://www.svantun-rijeka.hr/hr/don_marin_mandic__molitvenik_duhu_svetomu/186/15 ''Molitvenik Duhu Svetomu'' / ''Molitvenik Svetemu Duhu'' | Sv. Antun Padovanski Rijeka]
*[https://www.svantun-rijeka.hr/hr/don_marin_mandic_sedam_meditacija_sv_ivana_boska/184/15 ''Sedam meditacija sv. Ivana Boska'' / ''Sedem premišljevanj sv. Janeza Boska'' | Sv. Antun Padovanski Rijeka]
*[https://www.njuskalo.hr/literatura-knjige/don-marin-mandic-obiteljska-slavlja-amor-cantat-ljubav-pjeva-oglas-39730382 ''OBITELJSKA SLAVLJA — AMOR CANTAT / LJUBAV PJEVA''] ''Družinska slavja - ljubezen prepeva''
*[https://www.svantun-rijeka.hr/hr/don_marin_mandic__antologija_malog_misionara/183/15 ''Antologija malog misionara'' / ''Cvetnik malega misijonarja'' | Sv. Antun Padovanski Rijeka]
*[https://www.svantun-rijeka.hr/hr/don_marin_mandic_knjiga_zivota/189/15 ''Knjiga života'' / ''Knjiga življanja'' | Sv. Antun Padovanski Rijeka, Kantrida]
=== Smrt ===
Med svojim obiskom v domovini 2008 je obiskal veliko svojih dobrotnikov in se jim osebno zahvalil za pomoč. Tedaj je svojemu nekdanjemu gojencu iz Križevcev [[Janez Jelen|Jelenu]] zaupno omenil, da želi umreti in počivati le med "svojimi" Indijanci, ki častijo Mater Božjo podobno kot Hrvati, a je nikoli ne preklinjajo, kot to neredko počenjajo nekateri njegovi rojaki in celo verniki. Res se je kljub visoki starosti vrnil. Umrl je 7. marca 2011 v Mehiki v starosti petinosemdesetih let, sedeminšestdesetih let redovnih zaobljub in oseminpetdesetih let duhovništva. Pokopan je bil 9. marca v Tlahuitoltepecu v Mixeju v Oaxaci, spominska maša pa je bila 10. marca 2011 darovana v cerkvi Marije Pomočnice – Kman v Splitu.<ref name="KTA"/>
== Glej tudi ==
*Sveti [[Janez Bosko]]
*[[Salezijanci]]
*[[Misijon|Misijoni]]
*[[Seznam hrvaških rimskokatoliških duhovnikov]]
== Sklici ==
{{sklici}}
== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
;{{ikona hr}}
*[https://www.ktabkbih.net/hr/vijesti/umro-meksiki-misionar-don-marin-mandi/27769 UMRO MEKSIČKI MISIONAR DON MARIN MANDIĆ | Katolička tiskovna agencija]
*[https://ika.hkm.hr/novosti/pokop-don-marina-mandica/ Pokop don Marina Mandića – IKA]
*[https://www.veritas.hr/majka-svih-naroda/ Ana Panić: Majka svih naroda - Veritas - Glasnik sv. Antuna Padovanskoga]
*[https://hbl.lzmk.hr/clanak/mandic-marin-vjerski-pisac MANDIĆ, Marin - Hrvatski biografski leksikon]
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Mandić, Marin}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1926]]
[[Kategorija:Umrli leta 2011]]
[[Kategorija:Hrvaški misijonarji]]
[[Kategorija:Hrvaški salezijanci]]
[[Kategorija:Hrvaški akademiki]]
[[Kategorija:Hrvaški pisatelji]]
[[Kategorija:Hrvaški publicisti]]
[[Kategorija:Hrvati v Ameriki]]
[[Kategorija:Cerkve v Mehiki]]
h4necxcadkojgkejauxvl6kkgj3f5y2
6739487
6739484
2026-08-19T16:25:27Z
Stebunik
55592
/* Mladost in duhovništvo */
6739487
wikitext
text/x-wiki
{{v delu}}
{{Infobox writer
| name = Marin Mandić
| image = Zadar_008_Mandić-Marin_lice.jpg
| caption = Salezijanec Marin Mandič na obisku v domovini, v [[Arbanasi]]h pri [[Zadar|Zadru]] ([[2008]])
| pseudonym = Don Marino
| birth_name = Marin Mandić
| birth_date = {{birth date|1926|8|12}}
| birth_place = [[Zakučac|Zakučac (Omiš)]], [[Kraljevina Jugoslavija]], danes: [[Hrvaška]]
| death_date = {{death date and age|2011|3|7|1926|8|12}}
| death_place = [[Ciudad de México|Meksiko]], [[Mehika]]
| resting_place = v Tlahuitoltepecu v Mixeju v Oaxaci; Južna [[Mehika]]
| occupation = misijonar, književnik, akademik
| genre = verska in poučna književnost
| education = [[Univerza v Zagrebu]]
| spouse = |
| parents =
| relatives =
| notableworks = ''''Osmijeh : misionar ljubavi'''' (''Nasmeh je misijonar ljubezni'')<br />''Knjiga života'' (''„Knjiga življenja“'')
| awards =
| signature =
}}
'''Marin Mandić''' ([[Zakučac|Zakučac (Omiš)]], [[12. avgust]] [[1926]] – [[Ciudad de México|Meksiko]], [[7. marec]] [[2011]]), [[Hrvati|hrvaški]] [[Rimskokatoliška cerkev|katoliški]] [[duhovnik]], [[salezijanec]], [[pisatelj]] in [[misijonar]].<ref name="KTA">[http://www.ktabkbih.net/info.asp?id=27769 KTABKBIH] kta/missio.ba: ''Umro meksički misionar don Marin Mandić'' Meksiko, 10. ožujka 2011. (pristupljeno 24. travnja 2020.)</ref>
== Življenjepis ==
=== Mladost in duhovništvo ===
[[File:Zadar_072_Mandić-Marin_Jelen-Janez_deca.jpg|thumb|left|200px|[[Salezijanci|Salezijanca]] [[Marin Mandić]] in [[Janez Jelen]] z mladimi]]
Rodil se je v [[Zakučac|Zakučcu]] pri [[Omiš]]u v zaselku Mandići dne 12. avgusta 1926. Pripovedoval je, da je v daljnem sorodstvu z redovnikom in spovedniko, ki si ga je izbral za svojega vzornika, svetim [[Leopold Mandić|Leopoldom Mandićem]].
Leta 1938 se je na [[Knežija|Knežiji]] pridružil Salezijanski družbi, po noviciatu v Sloveniji na [[Škrljevo|Škrljevem]] pa je leta 1944 napravil prve redovne zaobljube. Bogoslovje (filozofijo) je dve leti študiral v Ljubljani, nadaljeval in končal (teologijo) pa v Zagrebu. Leta 1947 je maturiral na Klasični gimnaziji v Splitu. V duhovnika je bil posvečen leta 1953. Nato se je spet vrgel v učenje ter leta 1972 diplomiral na Filozofski fakulteti v Zagrebu in postal profesor hrvaščine.
Bil je vzgojitelj v Škofijskem semenišču v Zadru, trinajst let pa vzgojitelj in profesor salezijanskih semeniščnikov v [[Križevci, Hrvaška|Križevcih]] in na [[Reka, Hrvaška|Reki]]. Bil je edini od hrvaških vzgojiteljev — če izvzamemo prvega hrvaškega inšpektorja in nabožnega pisatelja [[Nikola Pavičić|Nikola Pavičića]] —, ki je s slovenskimi gojenci zasebno govoril slovensko. Čeprav je sam živel asketsko in je bil očitno vedno suh ko trlica, svojim učencem ni dovoljeval posebnih postov ali mrtvičenj, čisto po zgledu svojega ustanovitelja don Boska: »Ne potrebujete nobene druge pokore, razen opravljanja svojih vsakodnevnih dolžnosti!« Kljub temu je zmernost pri prehranjevanju in pitju priporočal ne le s svojim zgledom, temveč tudi z besedami.
=== Vzgojitelj v Križevcih ===
V Križevcih je salezijance, ki so imeli številne duhovne poklice s področja celotne bivše Jugoslavije, sprejel v svojo škofijsko palačo grkokatoliški škof [[Gabrijel Bukatko]] leta 1959. Takrat je bilo veliko gojencev, ki so prej gostovali v zadrski nadškofiji, ki pa je tudi imela veliko svojih poklicev. Marin je bil v Križevcih katehet; šolski svetnik je bil tedaj njegov bližji dalmatinski rojak profesor grščine in latinščine [[Mirko Bajić]], asistent [[Peter Bogataj]], spovednik [[Karel Podkubovšek]], a ravnatelj [[Anton Bajuk]] (1913-1979) iz [[Bela krajina|Bele krajine]], ki je še vse do smrti nosil znake komunističnega povojnega nasilja. V [[Marijin Dvor, Daruvar|Marijinem Dvoru]] pri [[Daruvar|Daruvarju]] je bila namreč 24. maja 1945 tradicionalna procesija s kipom Marije Pomočnice. Ko so se vračali nazaj, jih je pričakal „špalir“ partizanskih invalidov, ki so jih pretepali in med drugim hudo ranili v nogo tudi njega. V procesiji je bil tudi od njega mlajši kolega [[Franjo Crnjaković]], ki pa jo je bolj poceni odnesel.<ref>{{navedi knjigo|author=Bogdan Kolar|title=In memoriam. Nekrolog salezijancev slovenske narodnosti.|place=Ljubljana|year=1991|publisher=Salezijanski inšpektorat|page=19}}</ref>
Bil je tudi župnik in kaplan v različnih krajih na Hrvaškem, od leta 1961 do 1963 v [[Podsused]]u pri Zagrebu, nato pa tudi v Nemčiji.
Bil je goreč pridigar ter iskan spovenik. [[Duhovne vaje]] in ljudske misijone je vodil na Hrvaškem in v Sloveniji, pa tudi s Srbiji, saj so salezijanci jugoslovanske inšpektorije takrat delovali v Beogradu, Nišu, Janjevem in Prištini, a od 1965 tudi med vojvodinskimi Madžari v Mužlji.
Med [[Razpad Jugoslavije |Razpadom Jugoslavije ]] ter vojno v Bosni in Hercegovini je bil od 1991 do 1995 duhovni vodja sester častilk Kristusove krvi (klanjateljice Krvi Kristove) v [[Bosanski Aleksandrovac|Bosanskem Aleksandrovcu]] pri [[Banjaluka|Banjaluki]].
=== Misijonar ===
[[File:Zadar 031 Mandić-Marin sestre.jpg|thumb|right|200px|<center>Don Marin Mandić med obiskom 2008 ni pozabil svojih dobrotnic [[Zadar|zadrskih]] [[redovnik|redovnic]] ]]</center>
V tem času je začel tudi pravo misijonsko delo v Mehiki, kjer je bil več kot dvajset let misijonar pri plemenu Mixe v južni Mehiki. Rad se je pogovarjal z mladimi, s katerimi se je naključno srečeval, in bilo jim je v čast, da se lahko z njim slikajo za spomin. Po don Boskovem naročilu je v srcu čutil veliko hvaležnost in se je po možnosti tudi osebno zahvaljeval svojim dobrotnikom, ki so ga podpirali ali gmotno ali molitveno, ali oboje; med njimi so bile na častnem mestu tudi zadrske redovnice, ki jim je tudi namenil kratek obisk.
=== Pisatelj ===
Ukvarjal se je s pisanjem in v samozaložbi izdal desetino knjig ter objavljal članke, ocene in razprave v različnih revijah in časopisih. Ko je leta 2008 obiskal domovino, je urejal svoje izdaje in opravljal potrebne korekture. Veliko razumevanje za svoje plemenite namene pa tudi za stalno pomanjkanje sredstev je našel tudi pri nekaterih salezijancih. Tako je uspešno sodeloval s salezijanskim sobratom [[Vinko Furlan|Furlanom]] (1911-1997) ki je v skoraj nemogočih takratnih razmerah skupaj z župnikom in znanim pridigarjem [[Franc Mihelčič|Mihelčičem]] razvil široko zalozniško dejavnost.<ref>{{navedi knjigo|author=B. Kolar|title=Njih spomin ostaja. In memoriam III. Rajni salezijanci v prvih sto letih dela med Slovenci|place=Ljubljana|year=2002|publisher=Salve|page=84s}}</ref>
=== ''Njegove knjige'' ===
;{{ikona hr}}
*[https://library.foi.hr/lib/knjiga.php?B=573&item=8615&ti=1786989397&pipo=89.142.8.186 ''Osmijeh : misionar ljubavi'' / ''Smehljaj je misijonar ljubezni''; likovna oprema Mato Andrić]
*[https://www.svantun-rijeka.hr/hr/don_marin_mandic__molitvenik_duhu_svetomu/186/15 ''Molitvenik Duhu Svetomu'' / ''Molitvenik Svetemu Duhu'' | Sv. Antun Padovanski Rijeka]
*[https://www.svantun-rijeka.hr/hr/don_marin_mandic_sedam_meditacija_sv_ivana_boska/184/15 ''Sedam meditacija sv. Ivana Boska'' / ''Sedem premišljevanj sv. Janeza Boska'' | Sv. Antun Padovanski Rijeka]
*[https://www.njuskalo.hr/literatura-knjige/don-marin-mandic-obiteljska-slavlja-amor-cantat-ljubav-pjeva-oglas-39730382 ''OBITELJSKA SLAVLJA — AMOR CANTAT / LJUBAV PJEVA''] ''Družinska slavja - ljubezen prepeva''
*[https://www.svantun-rijeka.hr/hr/don_marin_mandic__antologija_malog_misionara/183/15 ''Antologija malog misionara'' / ''Cvetnik malega misijonarja'' | Sv. Antun Padovanski Rijeka]
*[https://www.svantun-rijeka.hr/hr/don_marin_mandic_knjiga_zivota/189/15 ''Knjiga života'' / ''Knjiga življanja'' | Sv. Antun Padovanski Rijeka, Kantrida]
=== Smrt ===
Med svojim obiskom v domovini 2008 je obiskal veliko svojih dobrotnikov in se jim osebno zahvalil za pomoč. Tedaj je svojemu nekdanjemu gojencu iz Križevcev [[Janez Jelen|Jelenu]] zaupno omenil, da želi umreti in počivati le med "svojimi" Indijanci, ki častijo Mater Božjo podobno kot Hrvati, a je nikoli ne preklinjajo, kot to neredko počenjajo nekateri njegovi rojaki in celo verniki. Res se je kljub visoki starosti vrnil. Umrl je 7. marca 2011 v Mehiki v starosti petinosemdesetih let, sedeminšestdesetih let redovnih zaobljub in oseminpetdesetih let duhovništva. Pokopan je bil 9. marca v Tlahuitoltepecu v Mixeju v Oaxaci, spominska maša pa je bila 10. marca 2011 darovana v cerkvi Marije Pomočnice – Kman v Splitu.<ref name="KTA"/>
== Glej tudi ==
*Sveti [[Janez Bosko]]
*[[Salezijanci]]
*[[Misijon|Misijoni]]
*[[Seznam hrvaških rimskokatoliških duhovnikov]]
== Sklici ==
{{sklici}}
== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
;{{ikona hr}}
*[https://www.ktabkbih.net/hr/vijesti/umro-meksiki-misionar-don-marin-mandi/27769 UMRO MEKSIČKI MISIONAR DON MARIN MANDIĆ | Katolička tiskovna agencija]
*[https://ika.hkm.hr/novosti/pokop-don-marina-mandica/ Pokop don Marina Mandića – IKA]
*[https://www.veritas.hr/majka-svih-naroda/ Ana Panić: Majka svih naroda - Veritas - Glasnik sv. Antuna Padovanskoga]
*[https://hbl.lzmk.hr/clanak/mandic-marin-vjerski-pisac MANDIĆ, Marin - Hrvatski biografski leksikon]
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Mandić, Marin}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1926]]
[[Kategorija:Umrli leta 2011]]
[[Kategorija:Hrvaški misijonarji]]
[[Kategorija:Hrvaški salezijanci]]
[[Kategorija:Hrvaški akademiki]]
[[Kategorija:Hrvaški pisatelji]]
[[Kategorija:Hrvaški publicisti]]
[[Kategorija:Hrvati v Ameriki]]
[[Kategorija:Cerkve v Mehiki]]
bju9g4hmft4is9bighpmmcjdcc8jre5
6739488
6739487
2026-08-19T16:26:35Z
Stebunik
55592
/* Vzgojitelj v Križevcih */
6739488
wikitext
text/x-wiki
{{v delu}}
{{Infobox writer
| name = Marin Mandić
| image = Zadar_008_Mandić-Marin_lice.jpg
| caption = Salezijanec Marin Mandič na obisku v domovini, v [[Arbanasi]]h pri [[Zadar|Zadru]] ([[2008]])
| pseudonym = Don Marino
| birth_name = Marin Mandić
| birth_date = {{birth date|1926|8|12}}
| birth_place = [[Zakučac|Zakučac (Omiš)]], [[Kraljevina Jugoslavija]], danes: [[Hrvaška]]
| death_date = {{death date and age|2011|3|7|1926|8|12}}
| death_place = [[Ciudad de México|Meksiko]], [[Mehika]]
| resting_place = v Tlahuitoltepecu v Mixeju v Oaxaci; Južna [[Mehika]]
| occupation = misijonar, književnik, akademik
| genre = verska in poučna književnost
| education = [[Univerza v Zagrebu]]
| spouse = |
| parents =
| relatives =
| notableworks = ''''Osmijeh : misionar ljubavi'''' (''Nasmeh je misijonar ljubezni'')<br />''Knjiga života'' (''„Knjiga življenja“'')
| awards =
| signature =
}}
'''Marin Mandić''' ([[Zakučac|Zakučac (Omiš)]], [[12. avgust]] [[1926]] – [[Ciudad de México|Meksiko]], [[7. marec]] [[2011]]), [[Hrvati|hrvaški]] [[Rimskokatoliška cerkev|katoliški]] [[duhovnik]], [[salezijanec]], [[pisatelj]] in [[misijonar]].<ref name="KTA">[http://www.ktabkbih.net/info.asp?id=27769 KTABKBIH] kta/missio.ba: ''Umro meksički misionar don Marin Mandić'' Meksiko, 10. ožujka 2011. (pristupljeno 24. travnja 2020.)</ref>
== Življenjepis ==
=== Mladost in duhovništvo ===
[[File:Zadar_072_Mandić-Marin_Jelen-Janez_deca.jpg|thumb|left|200px|[[Salezijanci|Salezijanca]] [[Marin Mandić]] in [[Janez Jelen]] z mladimi]]
Rodil se je v [[Zakučac|Zakučcu]] pri [[Omiš]]u v zaselku Mandići dne 12. avgusta 1926. Pripovedoval je, da je v daljnem sorodstvu z redovnikom in spovedniko, ki si ga je izbral za svojega vzornika, svetim [[Leopold Mandić|Leopoldom Mandićem]].
Leta 1938 se je na [[Knežija|Knežiji]] pridružil Salezijanski družbi, po noviciatu v Sloveniji na [[Škrljevo|Škrljevem]] pa je leta 1944 napravil prve redovne zaobljube. Bogoslovje (filozofijo) je dve leti študiral v Ljubljani, nadaljeval in končal (teologijo) pa v Zagrebu. Leta 1947 je maturiral na Klasični gimnaziji v Splitu. V duhovnika je bil posvečen leta 1953. Nato se je spet vrgel v učenje ter leta 1972 diplomiral na Filozofski fakulteti v Zagrebu in postal profesor hrvaščine.
Bil je vzgojitelj v Škofijskem semenišču v Zadru, trinajst let pa vzgojitelj in profesor salezijanskih semeniščnikov v [[Križevci, Hrvaška|Križevcih]] in na [[Reka, Hrvaška|Reki]]. Bil je edini od hrvaških vzgojiteljev — če izvzamemo prvega hrvaškega inšpektorja in nabožnega pisatelja [[Nikola Pavičić|Nikola Pavičića]] —, ki je s slovenskimi gojenci zasebno govoril slovensko. Čeprav je sam živel asketsko in je bil očitno vedno suh ko trlica, svojim učencem ni dovoljeval posebnih postov ali mrtvičenj, čisto po zgledu svojega ustanovitelja don Boska: »Ne potrebujete nobene druge pokore, razen opravljanja svojih vsakodnevnih dolžnosti!« Kljub temu je zmernost pri prehranjevanju in pitju priporočal ne le s svojim zgledom, temveč tudi z besedami.
=== Vzgojitelj v Križevcih ===
V Križevcih je salezijance, ki so imeli številne duhovne poklice s področja celotne bivše Jugoslavije, sprejel v svojo škofijsko palačo grkokatoliški škof [[Gabrijel Bukatko]] leta 1959. Takrat je bilo veliko gojencev, ki so prej gostovali v zadrski nadškofiji, ki pa je tudi imela veliko svojih poklicev. Marin je bil v Križevcih katehet; šolski svetnik je bil tedaj njegov bližji dalmatinski rojak profesor grščine in latinščine [[Mirko Bajić]], asistent [[Peter Bogataj]], spovednik [[Karel Podkubovšek]], a ravnatelj [[Anton Bajuk]] (1913-1979) iz [[Bela krajina|Bele krajine]], ki je še vse do smrti nosil znake komunističnega povojnega nasilja. V [[Marijin Dvor, Daruvar|Marijinem Dvoru]] pri [[Daruvar|Daruvarju]] je bila namreč 24. maja 1945 tradicionalna procesija s kipom Marije Pomočnice. Ko so se vračali nazaj, jih je pričakal „špalir“ partizanskih invalidov, ki so jih pretepali in med drugim hudo ranili v nogo tudi njega. V procesiji je bil tudi od njega mlajši kolega [[Franjo Crnjaković]], ki pa jo je bolj poceni odnesel.<ref>{{navedi knjigo|author=Bogdan Kolar|title=In memoriam. Nekrolog salezijancev slovenske narodnosti.|place=Ljubljana|year=1991|publisher=Salezijanski inšpektorat|page=19}}</ref>
=== Župnik in pridigar ===
Bil je tudi župnik in kaplan v različnih krajih na Hrvaškem, od leta 1961 do 1963 v [[Podsused]]u pri Zagrebu, nato pa tudi v Nemčiji.
Bil je goreč pridigar ter iskan spovenik. [[Duhovne vaje]] in ljudske misijone je vodil na Hrvaškem in v Sloveniji, pa tudi s Srbiji, saj so salezijanci jugoslovanske inšpektorije takrat delovali v Beogradu, Nišu, Janjevem in Prištini, a od 1965 tudi med vojvodinskimi Madžari v Mužlji.
Med [[Razpad Jugoslavije |Razpadom Jugoslavije ]] ter vojno v Bosni in Hercegovini je bil od 1991 do 1995 duhovni vodja sester častilk Kristusove krvi (klanjateljice Krvi Kristove) v [[Bosanski Aleksandrovac|Bosanskem Aleksandrovcu]] pri [[Banjaluka|Banjaluki]].
=== Misijonar ===
[[File:Zadar 031 Mandić-Marin sestre.jpg|thumb|right|200px|<center>Don Marin Mandić med obiskom 2008 ni pozabil svojih dobrotnic [[Zadar|zadrskih]] [[redovnik|redovnic]] ]]</center>
V tem času je začel tudi pravo misijonsko delo v Mehiki, kjer je bil več kot dvajset let misijonar pri plemenu Mixe v južni Mehiki. Rad se je pogovarjal z mladimi, s katerimi se je naključno srečeval, in bilo jim je v čast, da se lahko z njim slikajo za spomin. Po don Boskovem naročilu je v srcu čutil veliko hvaležnost in se je po možnosti tudi osebno zahvaljeval svojim dobrotnikom, ki so ga podpirali ali gmotno ali molitveno, ali oboje; med njimi so bile na častnem mestu tudi zadrske redovnice, ki jim je tudi namenil kratek obisk.
=== Pisatelj ===
Ukvarjal se je s pisanjem in v samozaložbi izdal desetino knjig ter objavljal članke, ocene in razprave v različnih revijah in časopisih. Ko je leta 2008 obiskal domovino, je urejal svoje izdaje in opravljal potrebne korekture. Veliko razumevanje za svoje plemenite namene pa tudi za stalno pomanjkanje sredstev je našel tudi pri nekaterih salezijancih. Tako je uspešno sodeloval s salezijanskim sobratom [[Vinko Furlan|Furlanom]] (1911-1997) ki je v skoraj nemogočih takratnih razmerah skupaj z župnikom in znanim pridigarjem [[Franc Mihelčič|Mihelčičem]] razvil široko zalozniško dejavnost.<ref>{{navedi knjigo|author=B. Kolar|title=Njih spomin ostaja. In memoriam III. Rajni salezijanci v prvih sto letih dela med Slovenci|place=Ljubljana|year=2002|publisher=Salve|page=84s}}</ref>
=== ''Njegove knjige'' ===
;{{ikona hr}}
*[https://library.foi.hr/lib/knjiga.php?B=573&item=8615&ti=1786989397&pipo=89.142.8.186 ''Osmijeh : misionar ljubavi'' / ''Smehljaj je misijonar ljubezni''; likovna oprema Mato Andrić]
*[https://www.svantun-rijeka.hr/hr/don_marin_mandic__molitvenik_duhu_svetomu/186/15 ''Molitvenik Duhu Svetomu'' / ''Molitvenik Svetemu Duhu'' | Sv. Antun Padovanski Rijeka]
*[https://www.svantun-rijeka.hr/hr/don_marin_mandic_sedam_meditacija_sv_ivana_boska/184/15 ''Sedam meditacija sv. Ivana Boska'' / ''Sedem premišljevanj sv. Janeza Boska'' | Sv. Antun Padovanski Rijeka]
*[https://www.njuskalo.hr/literatura-knjige/don-marin-mandic-obiteljska-slavlja-amor-cantat-ljubav-pjeva-oglas-39730382 ''OBITELJSKA SLAVLJA — AMOR CANTAT / LJUBAV PJEVA''] ''Družinska slavja - ljubezen prepeva''
*[https://www.svantun-rijeka.hr/hr/don_marin_mandic__antologija_malog_misionara/183/15 ''Antologija malog misionara'' / ''Cvetnik malega misijonarja'' | Sv. Antun Padovanski Rijeka]
*[https://www.svantun-rijeka.hr/hr/don_marin_mandic_knjiga_zivota/189/15 ''Knjiga života'' / ''Knjiga življanja'' | Sv. Antun Padovanski Rijeka, Kantrida]
=== Smrt ===
Med svojim obiskom v domovini 2008 je obiskal veliko svojih dobrotnikov in se jim osebno zahvalil za pomoč. Tedaj je svojemu nekdanjemu gojencu iz Križevcev [[Janez Jelen|Jelenu]] zaupno omenil, da želi umreti in počivati le med "svojimi" Indijanci, ki častijo Mater Božjo podobno kot Hrvati, a je nikoli ne preklinjajo, kot to neredko počenjajo nekateri njegovi rojaki in celo verniki. Res se je kljub visoki starosti vrnil. Umrl je 7. marca 2011 v Mehiki v starosti petinosemdesetih let, sedeminšestdesetih let redovnih zaobljub in oseminpetdesetih let duhovništva. Pokopan je bil 9. marca v Tlahuitoltepecu v Mixeju v Oaxaci, spominska maša pa je bila 10. marca 2011 darovana v cerkvi Marije Pomočnice – Kman v Splitu.<ref name="KTA"/>
== Glej tudi ==
*Sveti [[Janez Bosko]]
*[[Salezijanci]]
*[[Misijon|Misijoni]]
*[[Seznam hrvaških rimskokatoliških duhovnikov]]
== Sklici ==
{{sklici}}
== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
;{{ikona hr}}
*[https://www.ktabkbih.net/hr/vijesti/umro-meksiki-misionar-don-marin-mandi/27769 UMRO MEKSIČKI MISIONAR DON MARIN MANDIĆ | Katolička tiskovna agencija]
*[https://ika.hkm.hr/novosti/pokop-don-marina-mandica/ Pokop don Marina Mandića – IKA]
*[https://www.veritas.hr/majka-svih-naroda/ Ana Panić: Majka svih naroda - Veritas - Glasnik sv. Antuna Padovanskoga]
*[https://hbl.lzmk.hr/clanak/mandic-marin-vjerski-pisac MANDIĆ, Marin - Hrvatski biografski leksikon]
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Mandić, Marin}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1926]]
[[Kategorija:Umrli leta 2011]]
[[Kategorija:Hrvaški misijonarji]]
[[Kategorija:Hrvaški salezijanci]]
[[Kategorija:Hrvaški akademiki]]
[[Kategorija:Hrvaški pisatelji]]
[[Kategorija:Hrvaški publicisti]]
[[Kategorija:Hrvati v Ameriki]]
[[Kategorija:Cerkve v Mehiki]]
6pp0xbv589o8br5wwboqzsy7m3kskkk
6739490
6739488
2026-08-19T16:40:00Z
Stebunik
55592
/* Glej tudi */
6739490
wikitext
text/x-wiki
{{v delu}}
{{Infobox writer
| name = Marin Mandić
| image = Zadar_008_Mandić-Marin_lice.jpg
| caption = Salezijanec Marin Mandič na obisku v domovini, v [[Arbanasi]]h pri [[Zadar|Zadru]] ([[2008]])
| pseudonym = Don Marino
| birth_name = Marin Mandić
| birth_date = {{birth date|1926|8|12}}
| birth_place = [[Zakučac|Zakučac (Omiš)]], [[Kraljevina Jugoslavija]], danes: [[Hrvaška]]
| death_date = {{death date and age|2011|3|7|1926|8|12}}
| death_place = [[Ciudad de México|Meksiko]], [[Mehika]]
| resting_place = v Tlahuitoltepecu v Mixeju v Oaxaci; Južna [[Mehika]]
| occupation = misijonar, književnik, akademik
| genre = verska in poučna književnost
| education = [[Univerza v Zagrebu]]
| spouse = |
| parents =
| relatives =
| notableworks = ''''Osmijeh : misionar ljubavi'''' (''Nasmeh je misijonar ljubezni'')<br />''Knjiga života'' (''„Knjiga življenja“'')
| awards =
| signature =
}}
'''Marin Mandić''' ([[Zakučac|Zakučac (Omiš)]], [[12. avgust]] [[1926]] – [[Ciudad de México|Meksiko]], [[7. marec]] [[2011]]), [[Hrvati|hrvaški]] [[Rimskokatoliška cerkev|katoliški]] [[duhovnik]], [[salezijanec]], [[pisatelj]] in [[misijonar]].<ref name="KTA">[http://www.ktabkbih.net/info.asp?id=27769 KTABKBIH] kta/missio.ba: ''Umro meksički misionar don Marin Mandić'' Meksiko, 10. ožujka 2011. (pristupljeno 24. travnja 2020.)</ref>
== Življenjepis ==
=== Mladost in duhovništvo ===
[[File:Zadar_072_Mandić-Marin_Jelen-Janez_deca.jpg|thumb|left|200px|[[Salezijanci|Salezijanca]] [[Marin Mandić]] in [[Janez Jelen]] z mladimi]]
Rodil se je v [[Zakučac|Zakučcu]] pri [[Omiš]]u v zaselku Mandići dne 12. avgusta 1926. Pripovedoval je, da je v daljnem sorodstvu z redovnikom in spovedniko, ki si ga je izbral za svojega vzornika, svetim [[Leopold Mandić|Leopoldom Mandićem]].
Leta 1938 se je na [[Knežija|Knežiji]] pridružil Salezijanski družbi, po noviciatu v Sloveniji na [[Škrljevo|Škrljevem]] pa je leta 1944 napravil prve redovne zaobljube. Bogoslovje (filozofijo) je dve leti študiral v Ljubljani, nadaljeval in končal (teologijo) pa v Zagrebu. Leta 1947 je maturiral na Klasični gimnaziji v Splitu. V duhovnika je bil posvečen leta 1953. Nato se je spet vrgel v učenje ter leta 1972 diplomiral na Filozofski fakulteti v Zagrebu in postal profesor hrvaščine.
Bil je vzgojitelj v Škofijskem semenišču v Zadru, trinajst let pa vzgojitelj in profesor salezijanskih semeniščnikov v [[Križevci, Hrvaška|Križevcih]] in na [[Reka, Hrvaška|Reki]]. Bil je edini od hrvaških vzgojiteljev — če izvzamemo prvega hrvaškega inšpektorja in nabožnega pisatelja [[Nikola Pavičić|Nikola Pavičića]] —, ki je s slovenskimi gojenci zasebno govoril slovensko. Čeprav je sam živel asketsko in je bil očitno vedno suh ko trlica, svojim učencem ni dovoljeval posebnih postov ali mrtvičenj, čisto po zgledu svojega ustanovitelja don Boska: »Ne potrebujete nobene druge pokore, razen opravljanja svojih vsakodnevnih dolžnosti!« Kljub temu je zmernost pri prehranjevanju in pitju priporočal ne le s svojim zgledom, temveč tudi z besedami.
=== Vzgojitelj v Križevcih ===
V Križevcih je salezijance, ki so imeli številne duhovne poklice s področja celotne bivše Jugoslavije, sprejel v svojo škofijsko palačo grkokatoliški škof [[Gabrijel Bukatko]] leta 1959. Takrat je bilo veliko gojencev, ki so prej gostovali v zadrski nadškofiji, ki pa je tudi imela veliko svojih poklicev. Marin je bil v Križevcih katehet; šolski svetnik je bil tedaj njegov bližji dalmatinski rojak profesor grščine in latinščine [[Mirko Bajić]], asistent [[Peter Bogataj]], spovednik [[Karel Podkubovšek]], a ravnatelj [[Anton Bajuk]] (1913-1979) iz [[Bela krajina|Bele krajine]], ki je še vse do smrti nosil znake komunističnega povojnega nasilja. V [[Marijin Dvor, Daruvar|Marijinem Dvoru]] pri [[Daruvar|Daruvarju]] je bila namreč 24. maja 1945 tradicionalna procesija s kipom Marije Pomočnice. Ko so se vračali nazaj, jih je pričakal „špalir“ partizanskih invalidov, ki so jih pretepali in med drugim hudo ranili v nogo tudi njega. V procesiji je bil tudi od njega mlajši kolega [[Franjo Crnjaković]], ki pa jo je bolj poceni odnesel.<ref>{{navedi knjigo|author=Bogdan Kolar|title=In memoriam. Nekrolog salezijancev slovenske narodnosti.|place=Ljubljana|year=1991|publisher=Salezijanski inšpektorat|page=19}}</ref>
=== Župnik in pridigar ===
Bil je tudi župnik in kaplan v različnih krajih na Hrvaškem, od leta 1961 do 1963 v [[Podsused]]u pri Zagrebu, nato pa tudi v Nemčiji.
Bil je goreč pridigar ter iskan spovenik. [[Duhovne vaje]] in ljudske misijone je vodil na Hrvaškem in v Sloveniji, pa tudi s Srbiji, saj so salezijanci jugoslovanske inšpektorije takrat delovali v Beogradu, Nišu, Janjevem in Prištini, a od 1965 tudi med vojvodinskimi Madžari v Mužlji.
Med [[Razpad Jugoslavije |Razpadom Jugoslavije ]] ter vojno v Bosni in Hercegovini je bil od 1991 do 1995 duhovni vodja sester častilk Kristusove krvi (klanjateljice Krvi Kristove) v [[Bosanski Aleksandrovac|Bosanskem Aleksandrovcu]] pri [[Banjaluka|Banjaluki]].
=== Misijonar ===
[[File:Zadar 031 Mandić-Marin sestre.jpg|thumb|right|200px|<center>Don Marin Mandić med obiskom 2008 ni pozabil svojih dobrotnic [[Zadar|zadrskih]] [[redovnik|redovnic]] ]]</center>
V tem času je začel tudi pravo misijonsko delo v Mehiki, kjer je bil več kot dvajset let misijonar pri plemenu Mixe v južni Mehiki. Rad se je pogovarjal z mladimi, s katerimi se je naključno srečeval, in bilo jim je v čast, da se lahko z njim slikajo za spomin. Po don Boskovem naročilu je v srcu čutil veliko hvaležnost in se je po možnosti tudi osebno zahvaljeval svojim dobrotnikom, ki so ga podpirali ali gmotno ali molitveno, ali oboje; med njimi so bile na častnem mestu tudi zadrske redovnice, ki jim je tudi namenil kratek obisk.
=== Pisatelj ===
Ukvarjal se je s pisanjem in v samozaložbi izdal desetino knjig ter objavljal članke, ocene in razprave v različnih revijah in časopisih. Ko je leta 2008 obiskal domovino, je urejal svoje izdaje in opravljal potrebne korekture. Veliko razumevanje za svoje plemenite namene pa tudi za stalno pomanjkanje sredstev je našel tudi pri nekaterih salezijancih. Tako je uspešno sodeloval s salezijanskim sobratom [[Vinko Furlan|Furlanom]] (1911-1997) ki je v skoraj nemogočih takratnih razmerah skupaj z župnikom in znanim pridigarjem [[Franc Mihelčič|Mihelčičem]] razvil široko zalozniško dejavnost.<ref>{{navedi knjigo|author=B. Kolar|title=Njih spomin ostaja. In memoriam III. Rajni salezijanci v prvih sto letih dela med Slovenci|place=Ljubljana|year=2002|publisher=Salve|page=84s}}</ref>
=== ''Njegove knjige'' ===
;{{ikona hr}}
*[https://library.foi.hr/lib/knjiga.php?B=573&item=8615&ti=1786989397&pipo=89.142.8.186 ''Osmijeh : misionar ljubavi'' / ''Smehljaj je misijonar ljubezni''; likovna oprema Mato Andrić]
*[https://www.svantun-rijeka.hr/hr/don_marin_mandic__molitvenik_duhu_svetomu/186/15 ''Molitvenik Duhu Svetomu'' / ''Molitvenik Svetemu Duhu'' | Sv. Antun Padovanski Rijeka]
*[https://www.svantun-rijeka.hr/hr/don_marin_mandic_sedam_meditacija_sv_ivana_boska/184/15 ''Sedam meditacija sv. Ivana Boska'' / ''Sedem premišljevanj sv. Janeza Boska'' | Sv. Antun Padovanski Rijeka]
*[https://www.njuskalo.hr/literatura-knjige/don-marin-mandic-obiteljska-slavlja-amor-cantat-ljubav-pjeva-oglas-39730382 ''OBITELJSKA SLAVLJA — AMOR CANTAT / LJUBAV PJEVA''] ''Družinska slavja - ljubezen prepeva''
*[https://www.svantun-rijeka.hr/hr/don_marin_mandic__antologija_malog_misionara/183/15 ''Antologija malog misionara'' / ''Cvetnik malega misijonarja'' | Sv. Antun Padovanski Rijeka]
*[https://www.svantun-rijeka.hr/hr/don_marin_mandic_knjiga_zivota/189/15 ''Knjiga života'' / ''Knjiga življanja'' | Sv. Antun Padovanski Rijeka, Kantrida]
=== Smrt ===
Med svojim obiskom v domovini 2008 je obiskal veliko svojih dobrotnikov in se jim osebno zahvalil za pomoč. Tedaj je svojemu nekdanjemu gojencu iz Križevcev [[Janez Jelen|Jelenu]] zaupno omenil, da želi umreti in počivati le med "svojimi" Indijanci, ki častijo Mater Božjo podobno kot Hrvati, a je nikoli ne preklinjajo, kot to neredko počenjajo nekateri njegovi rojaki in celo verniki. Res se je kljub visoki starosti vrnil. Umrl je 7. marca 2011 v Mehiki v starosti petinosemdesetih let, sedeminšestdesetih let redovnih zaobljub in oseminpetdesetih let duhovništva. Pokopan je bil 9. marca v Tlahuitoltepecu v Mixeju v Oaxaci, spominska maša pa je bila 10. marca 2011 darovana v cerkvi Marije Pomočnice – Kman v Splitu.<ref name="KTA"/>
=== Navedek ===
{{navedek|''„Ako tijelo zbog posta mršavi, duša se deblja; ako se pak tijelo zbog proždrljivosti deblja, duša mršavi.“''<ref>Ustno izročilo njegovih križevskih gojencev</ref><br>»Če telo zaradi posta hujša, se duša duhovno debeli; če se pa telo zaradi požrešnosti debeli, duša notranje hujša.«}}
== Glej tudi ==
*Sveti [[Janez Bosko]]
*[[Salezijanci]]
*[[Misijon|Misijoni]]
*[[Seznam hrvaških rimskokatoliških duhovnikov]]
== Sklici ==
{{sklici}}
== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
;{{ikona hr}}
*[https://www.ktabkbih.net/hr/vijesti/umro-meksiki-misionar-don-marin-mandi/27769 UMRO MEKSIČKI MISIONAR DON MARIN MANDIĆ | Katolička tiskovna agencija]
*[https://ika.hkm.hr/novosti/pokop-don-marina-mandica/ Pokop don Marina Mandića – IKA]
*[https://www.veritas.hr/majka-svih-naroda/ Ana Panić: Majka svih naroda - Veritas - Glasnik sv. Antuna Padovanskoga]
*[https://hbl.lzmk.hr/clanak/mandic-marin-vjerski-pisac MANDIĆ, Marin - Hrvatski biografski leksikon]
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Mandić, Marin}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1926]]
[[Kategorija:Umrli leta 2011]]
[[Kategorija:Hrvaški misijonarji]]
[[Kategorija:Hrvaški salezijanci]]
[[Kategorija:Hrvaški akademiki]]
[[Kategorija:Hrvaški pisatelji]]
[[Kategorija:Hrvaški publicisti]]
[[Kategorija:Hrvati v Ameriki]]
[[Kategorija:Cerkve v Mehiki]]
swyptyk8gjtcflzmgwc6n5qbfp55tod
6739528
6739490
2026-08-19T18:06:44Z
Stebunik
55592
/* Pisatelj */
6739528
wikitext
text/x-wiki
{{v delu}}
{{Infobox writer
| name = Marin Mandić
| image = Zadar_008_Mandić-Marin_lice.jpg
| caption = Salezijanec Marin Mandič na obisku v domovini, v [[Arbanasi]]h pri [[Zadar|Zadru]] ([[2008]])
| pseudonym = Don Marino
| birth_name = Marin Mandić
| birth_date = {{birth date|1926|8|12}}
| birth_place = [[Zakučac|Zakučac (Omiš)]], [[Kraljevina Jugoslavija]], danes: [[Hrvaška]]
| death_date = {{death date and age|2011|3|7|1926|8|12}}
| death_place = [[Ciudad de México|Meksiko]], [[Mehika]]
| resting_place = v Tlahuitoltepecu v Mixeju v Oaxaci; Južna [[Mehika]]
| occupation = misijonar, književnik, akademik
| genre = verska in poučna književnost
| education = [[Univerza v Zagrebu]]
| spouse = |
| parents =
| relatives =
| notableworks = ''''Osmijeh : misionar ljubavi'''' (''Nasmeh je misijonar ljubezni'')<br />''Knjiga života'' (''„Knjiga življenja“'')
| awards =
| signature =
}}
'''Marin Mandić''' ([[Zakučac|Zakučac (Omiš)]], [[12. avgust]] [[1926]] – [[Ciudad de México|Meksiko]], [[7. marec]] [[2011]]), [[Hrvati|hrvaški]] [[Rimskokatoliška cerkev|katoliški]] [[duhovnik]], [[salezijanec]], [[pisatelj]] in [[misijonar]].<ref name="KTA">[http://www.ktabkbih.net/info.asp?id=27769 KTABKBIH] kta/missio.ba: ''Umro meksički misionar don Marin Mandić'' Meksiko, 10. ožujka 2011. (pristupljeno 24. travnja 2020.)</ref>
== Življenjepis ==
=== Mladost in duhovništvo ===
[[File:Zadar_072_Mandić-Marin_Jelen-Janez_deca.jpg|thumb|left|200px|[[Salezijanci|Salezijanca]] [[Marin Mandić]] in [[Janez Jelen]] z mladimi]]
Rodil se je v [[Zakučac|Zakučcu]] pri [[Omiš]]u v zaselku Mandići dne 12. avgusta 1926. Pripovedoval je, da je v daljnem sorodstvu z redovnikom in spovedniko, ki si ga je izbral za svojega vzornika, svetim [[Leopold Mandić|Leopoldom Mandićem]].
Leta 1938 se je na [[Knežija|Knežiji]] pridružil Salezijanski družbi, po noviciatu v Sloveniji na [[Škrljevo|Škrljevem]] pa je leta 1944 napravil prve redovne zaobljube. Bogoslovje (filozofijo) je dve leti študiral v Ljubljani, nadaljeval in končal (teologijo) pa v Zagrebu. Leta 1947 je maturiral na Klasični gimnaziji v Splitu. V duhovnika je bil posvečen leta 1953. Nato se je spet vrgel v učenje ter leta 1972 diplomiral na Filozofski fakulteti v Zagrebu in postal profesor hrvaščine.
Bil je vzgojitelj v Škofijskem semenišču v Zadru, trinajst let pa vzgojitelj in profesor salezijanskih semeniščnikov v [[Križevci, Hrvaška|Križevcih]] in na [[Reka, Hrvaška|Reki]]. Bil je edini od hrvaških vzgojiteljev — če izvzamemo prvega hrvaškega inšpektorja in nabožnega pisatelja [[Nikola Pavičić|Nikola Pavičića]] —, ki je s slovenskimi gojenci zasebno govoril slovensko. Čeprav je sam živel asketsko in je bil očitno vedno suh ko trlica, svojim učencem ni dovoljeval posebnih postov ali mrtvičenj, čisto po zgledu svojega ustanovitelja don Boska: »Ne potrebujete nobene druge pokore, razen opravljanja svojih vsakodnevnih dolžnosti!« Kljub temu je zmernost pri prehranjevanju in pitju priporočal ne le s svojim zgledom, temveč tudi z besedami.
=== Vzgojitelj v Križevcih ===
V Križevcih je salezijance, ki so imeli številne duhovne poklice s področja celotne bivše Jugoslavije, sprejel v svojo škofijsko palačo grkokatoliški škof [[Gabrijel Bukatko]] leta 1959. Takrat je bilo veliko gojencev, ki so prej gostovali v zadrski nadškofiji, ki pa je tudi imela veliko svojih poklicev. Marin je bil v Križevcih katehet; šolski svetnik je bil tedaj njegov bližji dalmatinski rojak profesor grščine in latinščine [[Mirko Bajić]], asistent [[Peter Bogataj]], spovednik [[Karel Podkubovšek]], a ravnatelj [[Anton Bajuk]] (1913-1979) iz [[Bela krajina|Bele krajine]], ki je še vse do smrti nosil znake komunističnega povojnega nasilja. V [[Marijin Dvor, Daruvar|Marijinem Dvoru]] pri [[Daruvar|Daruvarju]] je bila namreč 24. maja 1945 tradicionalna procesija s kipom Marije Pomočnice. Ko so se vračali nazaj, jih je pričakal „špalir“ partizanskih invalidov, ki so jih pretepali in med drugim hudo ranili v nogo tudi njega. V procesiji je bil tudi od njega mlajši kolega [[Franjo Crnjaković]], ki pa jo je bolj poceni odnesel.<ref>{{navedi knjigo|author=Bogdan Kolar|title=In memoriam. Nekrolog salezijancev slovenske narodnosti.|place=Ljubljana|year=1991|publisher=Salezijanski inšpektorat|page=19}}</ref>
=== Župnik in pridigar ===
Bil je tudi župnik in kaplan v različnih krajih na Hrvaškem, od leta 1961 do 1963 v [[Podsused]]u pri Zagrebu, nato pa tudi v Nemčiji.
Bil je goreč pridigar ter iskan spovenik. [[Duhovne vaje]] in ljudske misijone je vodil na Hrvaškem in v Sloveniji, pa tudi s Srbiji, saj so salezijanci jugoslovanske inšpektorije takrat delovali v Beogradu, Nišu, Janjevem in Prištini, a od 1965 tudi med vojvodinskimi Madžari v Mužlji.
Med [[Razpad Jugoslavije |Razpadom Jugoslavije ]] ter vojno v Bosni in Hercegovini je bil od 1991 do 1995 duhovni vodja sester častilk Kristusove krvi (klanjateljice Krvi Kristove) v [[Bosanski Aleksandrovac|Bosanskem Aleksandrovcu]] pri [[Banjaluka|Banjaluki]].
=== Misijonar ===
[[File:Zadar 031 Mandić-Marin sestre.jpg|thumb|right|200px|<center>Don Marin Mandić med obiskom 2008 ni pozabil svojih dobrotnic [[Zadar|zadrskih]] [[redovnik|redovnic]] ]]</center>
V tem času je začel tudi pravo misijonsko delo v Mehiki, kjer je bil več kot dvajset let misijonar pri plemenu Mixe v južni Mehiki. Rad se je pogovarjal z mladimi, s katerimi se je naključno srečeval, in bilo jim je v čast, da se lahko z njim slikajo za spomin. Po don Boskovem naročilu je v srcu čutil veliko hvaležnost in se je po možnosti tudi osebno zahvaljeval svojim dobrotnikom, ki so ga podpirali ali gmotno ali molitveno, ali oboje; med njimi so bile na častnem mestu tudi zadrske redovnice, ki jim je tudi namenil kratek obisk.
=== Pisatelj ===
Ukvarjal se je s pisanjem in v samozaložbi izdal desetino knjig ter objavljal članke, ocene in razprave v različnih revijah in časopisih. Ko je leta 2008 obiskal domovino, je urejal svoje izdaje in opravljal potrebne korekture. Veliko razumevanje za svoje plemenite namene pa tudi za stalno pomanjkanje sredstev je našel tudi pri nekaterih salezijancih. Tako je uspešno sodeloval s salezijanskim sobratom [[Vinko Furlan|Furlanom]] (1911-1997) ki je v skoraj nemogočih takratnih razmerah skupaj z župnikom in znanim pridigarjem [[Franc Mihelčič|Mihelčičem]] razvil široko zalozniško dejavnost.<ref>{{navedi knjigo|author=B. Kolar|title=Njih spomin ostaja. In memoriam III. Rajni salezijanci v prvih sto letih dela med Slovenci|place=Ljubljana|year=2002|publisher=Salve|page=84s}}</ref> Bolj ali manj uspešno pa je skušal reševati težave in ovire v zvezi z izdajanjem verskega tiska tudi s svojim bližnjim rojakom in pesnikom [[Jure Kaštelan|Juretom Kaštelanom]], ki je bil sicer drugačnega svetovnega nazora in ugledna javna osebnost; včasih pa mu je le ustregel.
=== ''Njegove knjige'' ===
;{{ikona hr}}
*[https://library.foi.hr/lib/knjiga.php?B=573&item=8615&ti=1786989397&pipo=89.142.8.186 ''Osmijeh : misionar ljubavi'' / ''Smehljaj je misijonar ljubezni''; likovna oprema Mato Andrić]
*[https://www.svantun-rijeka.hr/hr/don_marin_mandic__molitvenik_duhu_svetomu/186/15 ''Molitvenik Duhu Svetomu'' / ''Molitvenik Svetemu Duhu'' | Sv. Antun Padovanski Rijeka]
*[https://www.svantun-rijeka.hr/hr/don_marin_mandic_sedam_meditacija_sv_ivana_boska/184/15 ''Sedam meditacija sv. Ivana Boska'' / ''Sedem premišljevanj sv. Janeza Boska'' | Sv. Antun Padovanski Rijeka]
*[https://www.njuskalo.hr/literatura-knjige/don-marin-mandic-obiteljska-slavlja-amor-cantat-ljubav-pjeva-oglas-39730382 ''OBITELJSKA SLAVLJA — AMOR CANTAT / LJUBAV PJEVA''] ''Družinska slavja - ljubezen prepeva''
*[https://www.svantun-rijeka.hr/hr/don_marin_mandic__antologija_malog_misionara/183/15 ''Antologija malog misionara'' / ''Cvetnik malega misijonarja'' | Sv. Antun Padovanski Rijeka]
*[https://www.svantun-rijeka.hr/hr/don_marin_mandic_knjiga_zivota/189/15 ''Knjiga života'' / ''Knjiga življanja'' | Sv. Antun Padovanski Rijeka, Kantrida]
=== Smrt ===
Med svojim obiskom v domovini 2008 je obiskal veliko svojih dobrotnikov in se jim osebno zahvalil za pomoč. Tedaj je svojemu nekdanjemu gojencu iz Križevcev [[Janez Jelen|Jelenu]] zaupno omenil, da želi umreti in počivati le med "svojimi" Indijanci, ki častijo Mater Božjo podobno kot Hrvati, a je nikoli ne preklinjajo, kot to neredko počenjajo nekateri njegovi rojaki in celo verniki. Res se je kljub visoki starosti vrnil. Umrl je 7. marca 2011 v Mehiki v starosti petinosemdesetih let, sedeminšestdesetih let redovnih zaobljub in oseminpetdesetih let duhovništva. Pokopan je bil 9. marca v Tlahuitoltepecu v Mixeju v Oaxaci, spominska maša pa je bila 10. marca 2011 darovana v cerkvi Marije Pomočnice – Kman v Splitu.<ref name="KTA"/>
=== Navedek ===
{{navedek|''„Ako tijelo zbog posta mršavi, duša se deblja; ako se pak tijelo zbog proždrljivosti deblja, duša mršavi.“''<ref>Ustno izročilo njegovih križevskih gojencev</ref><br>»Če telo zaradi posta hujša, se duša duhovno debeli; če se pa telo zaradi požrešnosti debeli, duša notranje hujša.«}}
== Glej tudi ==
*Sveti [[Janez Bosko]]
*[[Salezijanci]]
*[[Misijon|Misijoni]]
*[[Seznam hrvaških rimskokatoliških duhovnikov]]
== Sklici ==
{{sklici}}
== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
;{{ikona hr}}
*[https://www.ktabkbih.net/hr/vijesti/umro-meksiki-misionar-don-marin-mandi/27769 UMRO MEKSIČKI MISIONAR DON MARIN MANDIĆ | Katolička tiskovna agencija]
*[https://ika.hkm.hr/novosti/pokop-don-marina-mandica/ Pokop don Marina Mandića – IKA]
*[https://www.veritas.hr/majka-svih-naroda/ Ana Panić: Majka svih naroda - Veritas - Glasnik sv. Antuna Padovanskoga]
*[https://hbl.lzmk.hr/clanak/mandic-marin-vjerski-pisac MANDIĆ, Marin - Hrvatski biografski leksikon]
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Mandić, Marin}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1926]]
[[Kategorija:Umrli leta 2011]]
[[Kategorija:Hrvaški misijonarji]]
[[Kategorija:Hrvaški salezijanci]]
[[Kategorija:Hrvaški akademiki]]
[[Kategorija:Hrvaški pisatelji]]
[[Kategorija:Hrvaški publicisti]]
[[Kategorija:Hrvati v Ameriki]]
[[Kategorija:Cerkve v Mehiki]]
kf6nc6xfe2z6gi5b88eqtsgz8sjgs93
6739529
6739528
2026-08-19T18:08:55Z
Stebunik
55592
/* Pisatelj */
6739529
wikitext
text/x-wiki
{{v delu}}
{{Infobox writer
| name = Marin Mandić
| image = Zadar_008_Mandić-Marin_lice.jpg
| caption = Salezijanec Marin Mandič na obisku v domovini, v [[Arbanasi]]h pri [[Zadar|Zadru]] ([[2008]])
| pseudonym = Don Marino
| birth_name = Marin Mandić
| birth_date = {{birth date|1926|8|12}}
| birth_place = [[Zakučac|Zakučac (Omiš)]], [[Kraljevina Jugoslavija]], danes: [[Hrvaška]]
| death_date = {{death date and age|2011|3|7|1926|8|12}}
| death_place = [[Ciudad de México|Meksiko]], [[Mehika]]
| resting_place = v Tlahuitoltepecu v Mixeju v Oaxaci; Južna [[Mehika]]
| occupation = misijonar, književnik, akademik
| genre = verska in poučna književnost
| education = [[Univerza v Zagrebu]]
| spouse = |
| parents =
| relatives =
| notableworks = ''''Osmijeh : misionar ljubavi'''' (''Nasmeh je misijonar ljubezni'')<br />''Knjiga života'' (''„Knjiga življenja“'')
| awards =
| signature =
}}
'''Marin Mandić''' ([[Zakučac|Zakučac (Omiš)]], [[12. avgust]] [[1926]] – [[Ciudad de México|Meksiko]], [[7. marec]] [[2011]]), [[Hrvati|hrvaški]] [[Rimskokatoliška cerkev|katoliški]] [[duhovnik]], [[salezijanec]], [[pisatelj]] in [[misijonar]].<ref name="KTA">[http://www.ktabkbih.net/info.asp?id=27769 KTABKBIH] kta/missio.ba: ''Umro meksički misionar don Marin Mandić'' Meksiko, 10. ožujka 2011. (pristupljeno 24. travnja 2020.)</ref>
== Življenjepis ==
=== Mladost in duhovništvo ===
[[File:Zadar_072_Mandić-Marin_Jelen-Janez_deca.jpg|thumb|left|200px|[[Salezijanci|Salezijanca]] [[Marin Mandić]] in [[Janez Jelen]] z mladimi]]
Rodil se je v [[Zakučac|Zakučcu]] pri [[Omiš]]u v zaselku Mandići dne 12. avgusta 1926. Pripovedoval je, da je v daljnem sorodstvu z redovnikom in spovedniko, ki si ga je izbral za svojega vzornika, svetim [[Leopold Mandić|Leopoldom Mandićem]].
Leta 1938 se je na [[Knežija|Knežiji]] pridružil Salezijanski družbi, po noviciatu v Sloveniji na [[Škrljevo|Škrljevem]] pa je leta 1944 napravil prve redovne zaobljube. Bogoslovje (filozofijo) je dve leti študiral v Ljubljani, nadaljeval in končal (teologijo) pa v Zagrebu. Leta 1947 je maturiral na Klasični gimnaziji v Splitu. V duhovnika je bil posvečen leta 1953. Nato se je spet vrgel v učenje ter leta 1972 diplomiral na Filozofski fakulteti v Zagrebu in postal profesor hrvaščine.
Bil je vzgojitelj v Škofijskem semenišču v Zadru, trinajst let pa vzgojitelj in profesor salezijanskih semeniščnikov v [[Križevci, Hrvaška|Križevcih]] in na [[Reka, Hrvaška|Reki]]. Bil je edini od hrvaških vzgojiteljev — če izvzamemo prvega hrvaškega inšpektorja in nabožnega pisatelja [[Nikola Pavičić|Nikola Pavičića]] —, ki je s slovenskimi gojenci zasebno govoril slovensko. Čeprav je sam živel asketsko in je bil očitno vedno suh ko trlica, svojim učencem ni dovoljeval posebnih postov ali mrtvičenj, čisto po zgledu svojega ustanovitelja don Boska: »Ne potrebujete nobene druge pokore, razen opravljanja svojih vsakodnevnih dolžnosti!« Kljub temu je zmernost pri prehranjevanju in pitju priporočal ne le s svojim zgledom, temveč tudi z besedami.
=== Vzgojitelj v Križevcih ===
V Križevcih je salezijance, ki so imeli številne duhovne poklice s področja celotne bivše Jugoslavije, sprejel v svojo škofijsko palačo grkokatoliški škof [[Gabrijel Bukatko]] leta 1959. Takrat je bilo veliko gojencev, ki so prej gostovali v zadrski nadškofiji, ki pa je tudi imela veliko svojih poklicev. Marin je bil v Križevcih katehet; šolski svetnik je bil tedaj njegov bližji dalmatinski rojak profesor grščine in latinščine [[Mirko Bajić]], asistent [[Peter Bogataj]], spovednik [[Karel Podkubovšek]], a ravnatelj [[Anton Bajuk]] (1913-1979) iz [[Bela krajina|Bele krajine]], ki je še vse do smrti nosil znake komunističnega povojnega nasilja. V [[Marijin Dvor, Daruvar|Marijinem Dvoru]] pri [[Daruvar|Daruvarju]] je bila namreč 24. maja 1945 tradicionalna procesija s kipom Marije Pomočnice. Ko so se vračali nazaj, jih je pričakal „špalir“ partizanskih invalidov, ki so jih pretepali in med drugim hudo ranili v nogo tudi njega. V procesiji je bil tudi od njega mlajši kolega [[Franjo Crnjaković]], ki pa jo je bolj poceni odnesel.<ref>{{navedi knjigo|author=Bogdan Kolar|title=In memoriam. Nekrolog salezijancev slovenske narodnosti.|place=Ljubljana|year=1991|publisher=Salezijanski inšpektorat|page=19}}</ref>
=== Župnik in pridigar ===
Bil je tudi župnik in kaplan v različnih krajih na Hrvaškem, od leta 1961 do 1963 v [[Podsused]]u pri Zagrebu, nato pa tudi v Nemčiji.
Bil je goreč pridigar ter iskan spovenik. [[Duhovne vaje]] in ljudske misijone je vodil na Hrvaškem in v Sloveniji, pa tudi s Srbiji, saj so salezijanci jugoslovanske inšpektorije takrat delovali v Beogradu, Nišu, Janjevem in Prištini, a od 1965 tudi med vojvodinskimi Madžari v Mužlji.
Med [[Razpad Jugoslavije |Razpadom Jugoslavije ]] ter vojno v Bosni in Hercegovini je bil od 1991 do 1995 duhovni vodja sester častilk Kristusove krvi (klanjateljice Krvi Kristove) v [[Bosanski Aleksandrovac|Bosanskem Aleksandrovcu]] pri [[Banjaluka|Banjaluki]].
=== Misijonar ===
[[File:Zadar 031 Mandić-Marin sestre.jpg|thumb|right|200px|<center>Don Marin Mandić med obiskom 2008 ni pozabil svojih dobrotnic [[Zadar|zadrskih]] [[redovnik|redovnic]] ]]</center>
V tem času je začel tudi pravo misijonsko delo v Mehiki, kjer je bil več kot dvajset let misijonar pri plemenu Mixe v južni Mehiki. Rad se je pogovarjal z mladimi, s katerimi se je naključno srečeval, in bilo jim je v čast, da se lahko z njim slikajo za spomin. Po don Boskovem naročilu je v srcu čutil veliko hvaležnost in se je po možnosti tudi osebno zahvaljeval svojim dobrotnikom, ki so ga podpirali ali gmotno ali molitveno, ali oboje; med njimi so bile na častnem mestu tudi zadrske redovnice, ki jim je tudi namenil kratek obisk.
=== Pisatelj ===
Ukvarjal se je s pisanjem in v samozaložbi izdal desetino knjig ter objavljal članke, ocene in razprave v različnih revijah in časopisih. Ko je leta 2008 obiskal domovino, je urejal svoje izdaje in opravljal potrebne korekture. Veliko razumevanje za svoje plemenite namene pa tudi za stalno pomanjkanje sredstev je našel tudi pri nekaterih salezijancih. Tako je uspešno sodeloval s salezijanskim sobratom [[Vinko Furlan|Furlanom]] (1911-1997) ki je v skoraj nemogočih takratnih razmerah skupaj z župnikom in znanim pridigarjem [[Franc Mihelčič|Mihelčičem]] razvil široko zalozniško dejavnost.<ref>{{navedi knjigo|author=B. Kolar|title=Njih spomin ostaja. In memoriam III. Rajni salezijanci v prvih sto letih dela med Slovenci|place=Ljubljana|year=2002|publisher=Salve|page=84s}}</ref> Bolj ali manj uspešno pa je skušal reševati težave in ovire v zvezi z izdajanjem verskega tiska tudi s svojim sovaščanom in pesnikom [[Jure Kaštelan|Juretom Kaštelanom]] (1919-1990), ki je bil sicer drugačnega svetovnega nazora in ugledna javna osebnost; včasih pa mu je le ustregel.
=== ''Njegove knjige'' ===
;{{ikona hr}}
*[https://library.foi.hr/lib/knjiga.php?B=573&item=8615&ti=1786989397&pipo=89.142.8.186 ''Osmijeh : misionar ljubavi'' / ''Smehljaj je misijonar ljubezni''; likovna oprema Mato Andrić]
*[https://www.svantun-rijeka.hr/hr/don_marin_mandic__molitvenik_duhu_svetomu/186/15 ''Molitvenik Duhu Svetomu'' / ''Molitvenik Svetemu Duhu'' | Sv. Antun Padovanski Rijeka]
*[https://www.svantun-rijeka.hr/hr/don_marin_mandic_sedam_meditacija_sv_ivana_boska/184/15 ''Sedam meditacija sv. Ivana Boska'' / ''Sedem premišljevanj sv. Janeza Boska'' | Sv. Antun Padovanski Rijeka]
*[https://www.njuskalo.hr/literatura-knjige/don-marin-mandic-obiteljska-slavlja-amor-cantat-ljubav-pjeva-oglas-39730382 ''OBITELJSKA SLAVLJA — AMOR CANTAT / LJUBAV PJEVA''] ''Družinska slavja - ljubezen prepeva''
*[https://www.svantun-rijeka.hr/hr/don_marin_mandic__antologija_malog_misionara/183/15 ''Antologija malog misionara'' / ''Cvetnik malega misijonarja'' | Sv. Antun Padovanski Rijeka]
*[https://www.svantun-rijeka.hr/hr/don_marin_mandic_knjiga_zivota/189/15 ''Knjiga života'' / ''Knjiga življanja'' | Sv. Antun Padovanski Rijeka, Kantrida]
=== Smrt ===
Med svojim obiskom v domovini 2008 je obiskal veliko svojih dobrotnikov in se jim osebno zahvalil za pomoč. Tedaj je svojemu nekdanjemu gojencu iz Križevcev [[Janez Jelen|Jelenu]] zaupno omenil, da želi umreti in počivati le med "svojimi" Indijanci, ki častijo Mater Božjo podobno kot Hrvati, a je nikoli ne preklinjajo, kot to neredko počenjajo nekateri njegovi rojaki in celo verniki. Res se je kljub visoki starosti vrnil. Umrl je 7. marca 2011 v Mehiki v starosti petinosemdesetih let, sedeminšestdesetih let redovnih zaobljub in oseminpetdesetih let duhovništva. Pokopan je bil 9. marca v Tlahuitoltepecu v Mixeju v Oaxaci, spominska maša pa je bila 10. marca 2011 darovana v cerkvi Marije Pomočnice – Kman v Splitu.<ref name="KTA"/>
=== Navedek ===
{{navedek|''„Ako tijelo zbog posta mršavi, duša se deblja; ako se pak tijelo zbog proždrljivosti deblja, duša mršavi.“''<ref>Ustno izročilo njegovih križevskih gojencev</ref><br>»Če telo zaradi posta hujša, se duša duhovno debeli; če se pa telo zaradi požrešnosti debeli, duša notranje hujša.«}}
== Glej tudi ==
*Sveti [[Janez Bosko]]
*[[Salezijanci]]
*[[Misijon|Misijoni]]
*[[Seznam hrvaških rimskokatoliških duhovnikov]]
== Sklici ==
{{sklici}}
== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
;{{ikona hr}}
*[https://www.ktabkbih.net/hr/vijesti/umro-meksiki-misionar-don-marin-mandi/27769 UMRO MEKSIČKI MISIONAR DON MARIN MANDIĆ | Katolička tiskovna agencija]
*[https://ika.hkm.hr/novosti/pokop-don-marina-mandica/ Pokop don Marina Mandića – IKA]
*[https://www.veritas.hr/majka-svih-naroda/ Ana Panić: Majka svih naroda - Veritas - Glasnik sv. Antuna Padovanskoga]
*[https://hbl.lzmk.hr/clanak/mandic-marin-vjerski-pisac MANDIĆ, Marin - Hrvatski biografski leksikon]
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Mandić, Marin}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1926]]
[[Kategorija:Umrli leta 2011]]
[[Kategorija:Hrvaški misijonarji]]
[[Kategorija:Hrvaški salezijanci]]
[[Kategorija:Hrvaški akademiki]]
[[Kategorija:Hrvaški pisatelji]]
[[Kategorija:Hrvaški publicisti]]
[[Kategorija:Hrvati v Ameriki]]
[[Kategorija:Cerkve v Mehiki]]
oixoasko1dbyyi49tshs0ybxetj4kpd
6739545
6739529
2026-08-19T18:57:37Z
Stebunik
55592
/* Misijonar */
6739545
wikitext
text/x-wiki
{{v delu}}
{{Infobox writer
| name = Marin Mandić
| image = Zadar_008_Mandić-Marin_lice.jpg
| caption = Salezijanec Marin Mandič na obisku v domovini, v [[Arbanasi]]h pri [[Zadar|Zadru]] ([[2008]])
| pseudonym = Don Marino
| birth_name = Marin Mandić
| birth_date = {{birth date|1926|8|12}}
| birth_place = [[Zakučac|Zakučac (Omiš)]], [[Kraljevina Jugoslavija]], danes: [[Hrvaška]]
| death_date = {{death date and age|2011|3|7|1926|8|12}}
| death_place = [[Ciudad de México|Meksiko]], [[Mehika]]
| resting_place = v Tlahuitoltepecu v Mixeju v Oaxaci; Južna [[Mehika]]
| occupation = misijonar, književnik, akademik
| genre = verska in poučna književnost
| education = [[Univerza v Zagrebu]]
| spouse = |
| parents =
| relatives =
| notableworks = ''''Osmijeh : misionar ljubavi'''' (''Nasmeh je misijonar ljubezni'')<br />''Knjiga života'' (''„Knjiga življenja“'')
| awards =
| signature =
}}
'''Marin Mandić''' ([[Zakučac|Zakučac (Omiš)]], [[12. avgust]] [[1926]] – [[Ciudad de México|Meksiko]], [[7. marec]] [[2011]]), [[Hrvati|hrvaški]] [[Rimskokatoliška cerkev|katoliški]] [[duhovnik]], [[salezijanec]], [[pisatelj]] in [[misijonar]].<ref name="KTA">[http://www.ktabkbih.net/info.asp?id=27769 KTABKBIH] kta/missio.ba: ''Umro meksički misionar don Marin Mandić'' Meksiko, 10. ožujka 2011. (pristupljeno 24. travnja 2020.)</ref>
== Življenjepis ==
=== Mladost in duhovništvo ===
[[File:Zadar_072_Mandić-Marin_Jelen-Janez_deca.jpg|thumb|left|200px|[[Salezijanci|Salezijanca]] [[Marin Mandić]] in [[Janez Jelen]] z mladimi]]
Rodil se je v [[Zakučac|Zakučcu]] pri [[Omiš]]u v zaselku Mandići dne 12. avgusta 1926. Pripovedoval je, da je v daljnem sorodstvu z redovnikom in spovedniko, ki si ga je izbral za svojega vzornika, svetim [[Leopold Mandić|Leopoldom Mandićem]].
Leta 1938 se je na [[Knežija|Knežiji]] pridružil Salezijanski družbi, po noviciatu v Sloveniji na [[Škrljevo|Škrljevem]] pa je leta 1944 napravil prve redovne zaobljube. Bogoslovje (filozofijo) je dve leti študiral v Ljubljani, nadaljeval in končal (teologijo) pa v Zagrebu. Leta 1947 je maturiral na Klasični gimnaziji v Splitu. V duhovnika je bil posvečen leta 1953. Nato se je spet vrgel v učenje ter leta 1972 diplomiral na Filozofski fakulteti v Zagrebu in postal profesor hrvaščine.
Bil je vzgojitelj v Škofijskem semenišču v Zadru, trinajst let pa vzgojitelj in profesor salezijanskih semeniščnikov v [[Križevci, Hrvaška|Križevcih]] in na [[Reka, Hrvaška|Reki]]. Bil je edini od hrvaških vzgojiteljev — če izvzamemo prvega hrvaškega inšpektorja in nabožnega pisatelja [[Nikola Pavičić|Nikola Pavičića]] —, ki je s slovenskimi gojenci zasebno govoril slovensko. Čeprav je sam živel asketsko in je bil očitno vedno suh ko trlica, svojim učencem ni dovoljeval posebnih postov ali mrtvičenj, čisto po zgledu svojega ustanovitelja don Boska: »Ne potrebujete nobene druge pokore, razen opravljanja svojih vsakodnevnih dolžnosti!« Kljub temu je zmernost pri prehranjevanju in pitju priporočal ne le s svojim zgledom, temveč tudi z besedami.
=== Vzgojitelj v Križevcih ===
V Križevcih je salezijance, ki so imeli številne duhovne poklice s področja celotne bivše Jugoslavije, sprejel v svojo škofijsko palačo grkokatoliški škof [[Gabrijel Bukatko]] leta 1959. Takrat je bilo veliko gojencev, ki so prej gostovali v zadrski nadškofiji, ki pa je tudi imela veliko svojih poklicev. Marin je bil v Križevcih katehet; šolski svetnik je bil tedaj njegov bližji dalmatinski rojak profesor grščine in latinščine [[Mirko Bajić]], asistent [[Peter Bogataj]], spovednik [[Karel Podkubovšek]], a ravnatelj [[Anton Bajuk]] (1913-1979) iz [[Bela krajina|Bele krajine]], ki je še vse do smrti nosil znake komunističnega povojnega nasilja. V [[Marijin Dvor, Daruvar|Marijinem Dvoru]] pri [[Daruvar|Daruvarju]] je bila namreč 24. maja 1945 tradicionalna procesija s kipom Marije Pomočnice. Ko so se vračali nazaj, jih je pričakal „špalir“ partizanskih invalidov, ki so jih pretepali in med drugim hudo ranili v nogo tudi njega. V procesiji je bil tudi od njega mlajši kolega [[Franjo Crnjaković]], ki pa jo je bolj poceni odnesel.<ref>{{navedi knjigo|author=Bogdan Kolar|title=In memoriam. Nekrolog salezijancev slovenske narodnosti.|place=Ljubljana|year=1991|publisher=Salezijanski inšpektorat|page=19}}</ref>
=== Župnik in pridigar ===
Bil je tudi župnik in kaplan v različnih krajih na Hrvaškem, od leta 1961 do 1963 v [[Podsused]]u pri Zagrebu, nato pa tudi v Nemčiji.
Bil je goreč pridigar ter iskan spovenik. [[Duhovne vaje]] in ljudske misijone je vodil na Hrvaškem in v Sloveniji, pa tudi s Srbiji, saj so salezijanci jugoslovanske inšpektorije takrat delovali v Beogradu, Nišu, Janjevem in Prištini, a od 1965 tudi med vojvodinskimi Madžari v Mužlji.
Med [[Razpad Jugoslavije |Razpadom Jugoslavije ]] ter vojno v Bosni in Hercegovini je bil od 1991 do 1995 duhovni vodja sester častilk Kristusove krvi (klanjateljice Krvi Kristove) v [[Bosanski Aleksandrovac|Bosanskem Aleksandrovcu]] pri [[Banjaluka|Banjaluki]].
=== Misijonar ===
[[File:Zadar 031 Mandić-Marin sestre.jpg|thumb|right|200px|<center>Don Marin Mandić med obiskom 2008 ni pozabil svojih dobrotnic [[Zadar|zadrskih]] [[redovnik|redovnic]] ]]</center>
V tem času je začel tudi pravo misijonsko delo v Mehiki, kjer je bil več kot dvajset let misijonar pri plemenu Mixe v južni Mehiki. Tudi požrtvovalnemu delu katoliških misijonarjev — ki so mu bili podobni v gorečnosti — gre zasluga, da imajo [[protestantizem|protestantske]] [[karizmatiki|karizmatične]] ločine na katoliške vernike v celi [[Latinska Amerika|Latinski Ameriki]] najmanj vpliva, saj se šteje za katoličane kar 81 % mehiškega prebivalstva.<ref>{{cite web|url=https://casnik.si/katolicani-v-mehiki-edinstven-primer-v-juzni-ameriki/|title=Katoličani v Mehiki - edinstven primer v Latinski Ameriki|publisher=Časnik|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=16. februar 2016|accessdate=16. avgust 2026}}</ref>
Rad se je pogovarjal z mladimi, s katerimi se je naključno srečeval, in bilo jim je v čast, da se lahko z njim slikajo za spomin. Po don Boskovem naročilu je v srcu čutil veliko hvaležnost in se je po možnosti tudi osebno zahvaljeval svojim dobrotnikom, ki so ga podpirali ali gmotno ali molitveno, ali oboje; med njimi so bile na častnem mestu tudi zadrske redovnice, ki jim je tudi namenil kratek obisk.
=== Pisatelj ===
Ukvarjal se je s pisanjem in v samozaložbi izdal desetino knjig ter objavljal članke, ocene in razprave v različnih revijah in časopisih. Ko je leta 2008 obiskal domovino, je urejal svoje izdaje in opravljal potrebne korekture. Veliko razumevanje za svoje plemenite namene pa tudi za stalno pomanjkanje sredstev je našel tudi pri nekaterih salezijancih. Tako je uspešno sodeloval s salezijanskim sobratom [[Vinko Furlan|Furlanom]] (1911-1997) ki je v skoraj nemogočih takratnih razmerah skupaj z župnikom in znanim pridigarjem [[Franc Mihelčič|Mihelčičem]] razvil široko zalozniško dejavnost.<ref>{{navedi knjigo|author=B. Kolar|title=Njih spomin ostaja. In memoriam III. Rajni salezijanci v prvih sto letih dela med Slovenci|place=Ljubljana|year=2002|publisher=Salve|page=84s}}</ref> Bolj ali manj uspešno pa je skušal reševati težave in ovire v zvezi z izdajanjem verskega tiska tudi s svojim sovaščanom in pesnikom [[Jure Kaštelan|Juretom Kaštelanom]] (1919-1990), ki je bil sicer drugačnega svetovnega nazora in ugledna javna osebnost; včasih pa mu je le ustregel.
=== ''Njegove knjige'' ===
;{{ikona hr}}
*[https://library.foi.hr/lib/knjiga.php?B=573&item=8615&ti=1786989397&pipo=89.142.8.186 ''Osmijeh : misionar ljubavi'' / ''Smehljaj je misijonar ljubezni''; likovna oprema Mato Andrić]
*[https://www.svantun-rijeka.hr/hr/don_marin_mandic__molitvenik_duhu_svetomu/186/15 ''Molitvenik Duhu Svetomu'' / ''Molitvenik Svetemu Duhu'' | Sv. Antun Padovanski Rijeka]
*[https://www.svantun-rijeka.hr/hr/don_marin_mandic_sedam_meditacija_sv_ivana_boska/184/15 ''Sedam meditacija sv. Ivana Boska'' / ''Sedem premišljevanj sv. Janeza Boska'' | Sv. Antun Padovanski Rijeka]
*[https://www.njuskalo.hr/literatura-knjige/don-marin-mandic-obiteljska-slavlja-amor-cantat-ljubav-pjeva-oglas-39730382 ''OBITELJSKA SLAVLJA — AMOR CANTAT / LJUBAV PJEVA''] ''Družinska slavja - ljubezen prepeva''
*[https://www.svantun-rijeka.hr/hr/don_marin_mandic__antologija_malog_misionara/183/15 ''Antologija malog misionara'' / ''Cvetnik malega misijonarja'' | Sv. Antun Padovanski Rijeka]
*[https://www.svantun-rijeka.hr/hr/don_marin_mandic_knjiga_zivota/189/15 ''Knjiga života'' / ''Knjiga življanja'' | Sv. Antun Padovanski Rijeka, Kantrida]
=== Smrt ===
Med svojim obiskom v domovini 2008 je obiskal veliko svojih dobrotnikov in se jim osebno zahvalil za pomoč. Tedaj je svojemu nekdanjemu gojencu iz Križevcev [[Janez Jelen|Jelenu]] zaupno omenil, da želi umreti in počivati le med "svojimi" Indijanci, ki častijo Mater Božjo podobno kot Hrvati, a je nikoli ne preklinjajo, kot to neredko počenjajo nekateri njegovi rojaki in celo verniki. Res se je kljub visoki starosti vrnil. Umrl je 7. marca 2011 v Mehiki v starosti petinosemdesetih let, sedeminšestdesetih let redovnih zaobljub in oseminpetdesetih let duhovništva. Pokopan je bil 9. marca v Tlahuitoltepecu v Mixeju v Oaxaci, spominska maša pa je bila 10. marca 2011 darovana v cerkvi Marije Pomočnice – Kman v Splitu.<ref name="KTA"/>
=== Navedek ===
{{navedek|''„Ako tijelo zbog posta mršavi, duša se deblja; ako se pak tijelo zbog proždrljivosti deblja, duša mršavi.“''<ref>Ustno izročilo njegovih križevskih gojencev</ref><br>»Če telo zaradi posta hujša, se duša duhovno debeli; če se pa telo zaradi požrešnosti debeli, duša notranje hujša.«}}
== Glej tudi ==
*Sveti [[Janez Bosko]]
*[[Salezijanci]]
*[[Misijon|Misijoni]]
*[[Seznam hrvaških rimskokatoliških duhovnikov]]
== Sklici ==
{{sklici}}
== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
;{{ikona hr}}
*[https://www.ktabkbih.net/hr/vijesti/umro-meksiki-misionar-don-marin-mandi/27769 UMRO MEKSIČKI MISIONAR DON MARIN MANDIĆ | Katolička tiskovna agencija]
*[https://ika.hkm.hr/novosti/pokop-don-marina-mandica/ Pokop don Marina Mandića – IKA]
*[https://www.veritas.hr/majka-svih-naroda/ Ana Panić: Majka svih naroda - Veritas - Glasnik sv. Antuna Padovanskoga]
*[https://hbl.lzmk.hr/clanak/mandic-marin-vjerski-pisac MANDIĆ, Marin - Hrvatski biografski leksikon]
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Mandić, Marin}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1926]]
[[Kategorija:Umrli leta 2011]]
[[Kategorija:Hrvaški misijonarji]]
[[Kategorija:Hrvaški salezijanci]]
[[Kategorija:Hrvaški akademiki]]
[[Kategorija:Hrvaški pisatelji]]
[[Kategorija:Hrvaški publicisti]]
[[Kategorija:Hrvati v Ameriki]]
[[Kategorija:Cerkve v Mehiki]]
ckx00e9jqztqxouy5umagtvipb5exuf
6739586
6739545
2026-08-19T22:16:06Z
Stebunik
55592
6739586
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox writer
| name = Marin Mandić
| image = Zadar_008_Mandić-Marin_lice.jpg
| caption = Salezijanec Marin Mandič na obisku v domovini, v [[Arbanasi]]h pri [[Zadar|Zadru]] ([[2008]])
| pseudonym = Don Marino
| birth_name = Marin Mandić
| birth_date = {{birth date|1926|8|12}}
| birth_place = [[Zakučac|Zakučac (Omiš)]], [[Kraljevina Jugoslavija]], danes: [[Hrvaška]]
| death_date = {{death date and age|2011|3|7|1926|8|12}}
| death_place = [[Ciudad de México|Meksiko]], [[Mehika]]
| resting_place = v Tlahuitoltepecu v Mixeju v Oaxaci; Južna [[Mehika]]
| occupation = misijonar, književnik, akademik
| genre = verska in poučna književnost
| education = [[Univerza v Zagrebu]]
| spouse = |
| parents =
| relatives =
| notableworks = ''''Osmijeh : misionar ljubavi'''' (''Nasmeh je misijonar ljubezni'')<br />''Knjiga života'' (''„Knjiga življenja“'')
| awards =
| signature =
}}
'''Marin Mandić''' ([[Zakučac|Zakučac (Omiš)]], [[12. avgust]] [[1926]] – [[Ciudad de México|Meksiko]], [[7. marec]] [[2011]]), [[Hrvati|hrvaški]] [[Rimskokatoliška cerkev|katoliški]] [[duhovnik]], [[salezijanec]], [[pisatelj]] in [[misijonar]].<ref name="KTA">[http://www.ktabkbih.net/info.asp?id=27769 KTABKBIH] kta/missio.ba: ''Umro meksički misionar don Marin Mandić'' Meksiko, 10. ožujka 2011. (pristupljeno 24. travnja 2020.)</ref>
== Življenjepis ==
=== Mladost in duhovništvo ===
[[File:Zadar_072_Mandić-Marin_Jelen-Janez_deca.jpg|thumb|left|200px|[[Salezijanci|Salezijanca]] [[Marin Mandić]] in [[Janez Jelen]] z mladimi]]
Rodil se je v [[Zakučac|Zakučcu]] pri [[Omiš]]u v zaselku Mandići dne 12. avgusta 1926. Pripovedoval je, da je v daljnem sorodstvu z redovnikom in spovedniko, ki si ga je izbral za svojega vzornika, svetim [[Leopold Mandić|Leopoldom Mandićem]].
Leta 1938 se je na [[Knežija|Knežiji]] pridružil Salezijanski družbi, po noviciatu v Sloveniji na [[Škrljevo|Škrljevem]] pa je leta 1944 napravil prve redovne zaobljube. Bogoslovje (filozofijo) je dve leti študiral v Ljubljani, nadaljeval in končal (teologijo) pa v Zagrebu. Leta 1947 je maturiral na Klasični gimnaziji v Splitu. V duhovnika je bil posvečen leta 1953. Nato se je spet vrgel v učenje ter leta 1972 diplomiral na Filozofski fakulteti v Zagrebu in postal profesor hrvaščine.
Bil je vzgojitelj v Škofijskem semenišču v Zadru, trinajst let pa vzgojitelj in profesor salezijanskih semeniščnikov v [[Križevci, Hrvaška|Križevcih]] in na [[Reka, Hrvaška|Reki]]. Bil je edini od hrvaških vzgojiteljev — če izvzamemo prvega hrvaškega inšpektorja in nabožnega pisatelja [[Nikola Pavičić|Nikola Pavičića]] —, ki je s slovenskimi gojenci zasebno govoril slovensko. Čeprav je sam živel asketsko in je bil očitno vedno suh ko trlica, svojim učencem ni dovoljeval posebnih postov ali mrtvičenj, čisto po zgledu svojega ustanovitelja don Boska: »Ne potrebujete nobene druge pokore, razen opravljanja svojih vsakodnevnih dolžnosti!« Kljub temu je zmernost pri prehranjevanju in pitju priporočal ne le s svojim zgledom, temveč tudi z besedami.
=== Vzgojitelj v Križevcih ===
V Križevcih je salezijance, ki so imeli številne duhovne poklice s področja celotne bivše Jugoslavije, sprejel v svojo škofijsko palačo grkokatoliški škof [[Gabrijel Bukatko]] leta 1959. Takrat je bilo veliko gojencev, ki so prej gostovali v zadrski nadškofiji, ki pa je tudi imela veliko svojih poklicev. Marin je bil v Križevcih katehet; šolski svetnik je bil tedaj njegov bližji dalmatinski rojak profesor grščine in latinščine [[Mirko Bajić]], asistent [[Peter Bogataj]], spovednik [[Karel Podkubovšek]], a ravnatelj [[Anton Bajuk]] (1913-1979) iz [[Bela krajina|Bele krajine]], ki je še vse do smrti nosil znake komunističnega povojnega nasilja. V [[Marijin Dvor, Daruvar|Marijinem Dvoru]] pri [[Daruvar|Daruvarju]] je bila namreč 24. maja 1945 tradicionalna procesija s kipom Marije Pomočnice. Ko so se vračali nazaj, jih je pričakal „špalir“ partizanskih invalidov, ki so jih pretepali in med drugim hudo ranili v nogo tudi njega. V procesiji je bil tudi od njega mlajši kolega [[Franjo Crnjaković]], ki pa jo je bolj poceni odnesel.<ref>{{navedi knjigo|author=Bogdan Kolar|title=In memoriam. Nekrolog salezijancev slovenske narodnosti.|place=Ljubljana|year=1991|publisher=Salezijanski inšpektorat|page=19}}</ref>
=== Župnik in pridigar ===
Bil je tudi župnik in kaplan v različnih krajih na Hrvaškem, od leta 1961 do 1963 v [[Podsused]]u pri Zagrebu, nato pa tudi v Nemčiji.
Bil je goreč pridigar ter iskan spovenik. [[Duhovne vaje]] in ljudske misijone je vodil na Hrvaškem in v Sloveniji, pa tudi s Srbiji, saj so salezijanci jugoslovanske inšpektorije takrat delovali v Beogradu, Nišu, Janjevem in Prištini, a od 1965 tudi med vojvodinskimi Madžari v Mužlji.
Med [[Razpad Jugoslavije |Razpadom Jugoslavije ]] ter vojno v Bosni in Hercegovini je bil od 1991 do 1995 duhovni vodja sester častilk Kristusove krvi (klanjateljice Krvi Kristove) v [[Bosanski Aleksandrovac|Bosanskem Aleksandrovcu]] pri [[Banjaluka|Banjaluki]].
=== Misijonar ===
[[File:Zadar 031 Mandić-Marin sestre.jpg|thumb|right|200px|<center>Don Marin Mandić med obiskom 2008 ni pozabil svojih dobrotnic [[Zadar|zadrskih]] [[redovnik|redovnic]] ]]</center>
V tem času je začel tudi pravo misijonsko delo v Mehiki, kjer je bil več kot dvajset let misijonar pri plemenu Mixe v južni Mehiki. Tudi požrtvovalnemu delu katoliških misijonarjev — ki so mu bili podobni v gorečnosti — gre zasluga, da imajo [[protestantizem|protestantske]] [[karizmatiki|karizmatične]] ločine na katoliške vernike v celi [[Latinska Amerika|Latinski Ameriki]] najmanj vpliva, saj se šteje za katoličane kar 81 % mehiškega prebivalstva.<ref>{{cite web|url=https://casnik.si/katolicani-v-mehiki-edinstven-primer-v-juzni-ameriki/|title=Katoličani v Mehiki - edinstven primer v Latinski Ameriki|publisher=Časnik|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=16. februar 2016|accessdate=16. avgust 2026}}</ref>
Rad se je pogovarjal z mladimi, s katerimi se je naključno srečeval, in bilo jim je v čast, da se lahko z njim slikajo za spomin. Po don Boskovem naročilu je v srcu čutil veliko hvaležnost in se je po možnosti tudi osebno zahvaljeval svojim dobrotnikom, ki so ga podpirali ali gmotno ali molitveno, ali oboje; med njimi so bile na častnem mestu tudi zadrske redovnice, ki jim je tudi namenil kratek obisk.
=== Pisatelj ===
Ukvarjal se je s pisanjem in v samozaložbi izdal desetino knjig ter objavljal članke, ocene in razprave v različnih revijah in časopisih. Ko je leta 2008 obiskal domovino, je urejal svoje izdaje in opravljal potrebne korekture. Veliko razumevanje za svoje plemenite namene pa tudi za stalno pomanjkanje sredstev je našel tudi pri nekaterih salezijancih. Tako je uspešno sodeloval s salezijanskim sobratom [[Vinko Furlan|Furlanom]] (1911-1997) ki je v skoraj nemogočih takratnih razmerah skupaj z župnikom in znanim pridigarjem [[Franc Mihelčič|Mihelčičem]] razvil široko zalozniško dejavnost.<ref>{{navedi knjigo|author=B. Kolar|title=Njih spomin ostaja. In memoriam III. Rajni salezijanci v prvih sto letih dela med Slovenci|place=Ljubljana|year=2002|publisher=Salve|page=84s}}</ref> Bolj ali manj uspešno pa je skušal reševati težave in ovire v zvezi z izdajanjem verskega tiska tudi s svojim sovaščanom in pesnikom [[Jure Kaštelan|Juretom Kaštelanom]] (1919-1990), ki je bil sicer drugačnega svetovnega nazora in ugledna javna osebnost; včasih pa mu je le ustregel.
=== ''Njegove knjige'' ===
;{{ikona hr}}
*[https://library.foi.hr/lib/knjiga.php?B=573&item=8615&ti=1786989397&pipo=89.142.8.186 ''Osmijeh : misionar ljubavi'' / ''Smehljaj je misijonar ljubezni''; likovna oprema Mato Andrić]
*[https://www.svantun-rijeka.hr/hr/don_marin_mandic__molitvenik_duhu_svetomu/186/15 ''Molitvenik Duhu Svetomu'' / ''Molitvenik Svetemu Duhu'' | Sv. Antun Padovanski Rijeka]
*[https://www.svantun-rijeka.hr/hr/don_marin_mandic_sedam_meditacija_sv_ivana_boska/184/15 ''Sedam meditacija sv. Ivana Boska'' / ''Sedem premišljevanj sv. Janeza Boska'' | Sv. Antun Padovanski Rijeka]
*[https://www.njuskalo.hr/literatura-knjige/don-marin-mandic-obiteljska-slavlja-amor-cantat-ljubav-pjeva-oglas-39730382 ''OBITELJSKA SLAVLJA — AMOR CANTAT / LJUBAV PJEVA''] ''Družinska slavja - ljubezen prepeva''
*[https://www.svantun-rijeka.hr/hr/don_marin_mandic__antologija_malog_misionara/183/15 ''Antologija malog misionara'' / ''Cvetnik malega misijonarja'' | Sv. Antun Padovanski Rijeka]
*[https://www.svantun-rijeka.hr/hr/don_marin_mandic_knjiga_zivota/189/15 ''Knjiga života'' / ''Knjiga življanja'' | Sv. Antun Padovanski Rijeka, Kantrida]
=== Smrt ===
Med svojim obiskom v domovini 2008 je obiskal veliko svojih dobrotnikov in se jim osebno zahvalil za pomoč. Tedaj je svojemu nekdanjemu gojencu iz Križevcev [[Janez Jelen|Jelenu]] zaupno omenil, da želi umreti in počivati le med "svojimi" Indijanci, ki častijo Mater Božjo podobno kot Hrvati, a je nikoli ne preklinjajo, kot to neredko počenjajo nekateri njegovi rojaki in celo verniki. Res se je kljub visoki starosti vrnil. Umrl je 7. marca 2011 v Mehiki v starosti petinosemdesetih let, sedeminšestdesetih let redovnih zaobljub in oseminpetdesetih let duhovništva. Pokopan je bil 9. marca v Tlahuitoltepecu v Mixeju v Oaxaci, spominska maša pa je bila 10. marca 2011 darovana v cerkvi Marije Pomočnice – Kman v Splitu.<ref name="KTA"/>
=== Navedek ===
{{navedek|''„Ako tijelo zbog posta mršavi, duša se deblja; ako se pak tijelo zbog proždrljivosti deblja, duša mršavi.“''<ref>Ustno izročilo njegovih križevskih gojencev</ref><br>»Če telo zaradi posta hujša, se duša duhovno debeli; če se pa telo zaradi požrešnosti debeli, duša notranje hujša.«}}
== Glej tudi ==
*Sveti [[Janez Bosko]]
*[[Salezijanci]]
*[[Misijon|Misijoni]]
*[[Seznam hrvaških rimskokatoliških duhovnikov]]
== Sklici ==
{{sklici}}
== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
;{{ikona hr}}
*[https://www.ktabkbih.net/hr/vijesti/umro-meksiki-misionar-don-marin-mandi/27769 UMRO MEKSIČKI MISIONAR DON MARIN MANDIĆ | Katolička tiskovna agencija]
*[https://ika.hkm.hr/novosti/pokop-don-marina-mandica/ Pokop don Marina Mandića – IKA]
*[https://www.veritas.hr/majka-svih-naroda/ Ana Panić: Majka svih naroda - Veritas - Glasnik sv. Antuna Padovanskoga]
*[https://hbl.lzmk.hr/clanak/mandic-marin-vjerski-pisac MANDIĆ, Marin - Hrvatski biografski leksikon]
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Mandić, Marin}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1926]]
[[Kategorija:Umrli leta 2011]]
[[Kategorija:Hrvaški misijonarji]]
[[Kategorija:Hrvaški salezijanci]]
[[Kategorija:Hrvaški akademiki]]
[[Kategorija:Hrvaški pisatelji]]
[[Kategorija:Hrvaški publicisti]]
[[Kategorija:Hrvati v Ameriki]]
[[Kategorija:Cerkve v Mehiki]]
rfsetlcg2zhfd378mrgfbj03yuuelzh
6739588
6739586
2026-08-19T22:19:27Z
Stebunik
55592
6739588
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox writer
| name = Marin Mandić
| image = Zadar_008_Mandić-Marin_lice.jpg
| caption = Salezijanec Marin Mandič na obisku v domovini, v [[Arbanasi]]h pri [[Zadar|Zadru]] ([[2008]])
| pseudonym = Don Marino
| birth_name = Marin Mandić
| birth_date = {{birth date|1926|8|12}}
| birth_place = [[Zakučac|Zakučac (Omiš)]], [[Kraljevina Jugoslavija]], danes: [[Hrvaška]]
| death_date = {{death date and age|2011|3|7|1926|8|12}}
| death_place = [[Ciudad de México|Meksiko]], [[Mehika]]
| resting_place = v Tlahuitoltepecu v Mixeju v Oaxaci; Južna [[Mehika]]
| occupation = misijonar, književnik, akademik
| genre = verska in poučna književnost
| education = [[Univerza v Zagrebu]]
| spouse = |
| parents =
| relatives =
| notableworks = ''''Osmijeh : misionar ljubavi'''' (''Nasmeh je misijonar ljubezni'')<br />''Knjiga života'' (''„Knjiga življenja“'')
| awards =
| signature =
}}
'''Marin Mandić''' ([[Zakučac|Zakučac (Omiš)]], [[12. avgust]] [[1926]] – [[Ciudad de México|Meksiko]], [[7. marec]] [[2011]]), [[Hrvati|hrvaški]] [[Rimskokatoliška cerkev|katoliški]] [[duhovnik]], [[salezijanec]], [[pisatelj]] in [[misijonar]].<ref name="KTA">[http://www.ktabkbih.net/info.asp?id=27769 KTABKBIH] kta/missio.ba: ''Umro meksički misionar don Marin Mandić'' Meksiko, 10. ožujka 2011. (pristupljeno 24. travnja 2020.)</ref>
== Življenjepis ==
=== Mladost in duhovništvo ===
[[File:Zadar_072_Mandić-Marin_Jelen-Janez_deca.jpg|thumb|left|200px|[[Salezijanci|Salezijanca]] [[Marin Mandić]] in [[Janez Jelen]] z mladimi]]
Rodil se je v [[Zakučac|Zakučcu]] pri [[Omiš]]u v zaselku Mandići dne 12. avgusta 1926. Pripovedoval je, da je v daljnem sorodstvu z redovnikom in spovedniko, ki si ga je izbral za svojega vzornika, svetim [[Leopold Mandić|Leopoldom Mandićem]].
Leta 1938 se je na [[Knežija|Knežiji]] pridružil Salezijanski družbi, po noviciatu v Sloveniji na [[Škrljevo|Škrljevem]] pa je leta 1944 napravil prve redovne zaobljube. Bogoslovje (filozofijo) je dve leti študiral v Ljubljani, nadaljeval in končal (teologijo) pa v Zagrebu. Leta 1947 je maturiral na Klasični gimnaziji v Splitu. V duhovnika je bil posvečen leta 1953. Nato se je spet vrgel v učenje ter leta 1972 diplomiral na Filozofski fakulteti v Zagrebu in postal profesor hrvaščine.
Bil je vzgojitelj v Škofijskem semenišču v Zadru, trinajst let pa vzgojitelj in profesor salezijanskih semeniščnikov v [[Križevci, Hrvaška|Križevcih]] in na [[Reka, Hrvaška|Reki]]. Bil je edini od hrvaških vzgojiteljev — če izvzamemo prvega hrvaškega inšpektorja in nabožnega pisatelja [[Nikola Pavičić|Nikola Pavičića]] —, ki je s slovenskimi gojenci zasebno govoril slovensko. Čeprav je sam živel asketsko in je bil očitno vedno suh ko trlica, svojim učencem ni dovoljeval posebnih postov ali mrtvičenj, čisto po zgledu svojega ustanovitelja don Boska: »Ne potrebujete nobene druge pokore, razen opravljanja svojih vsakodnevnih dolžnosti!« Kljub temu je zmernost pri prehranjevanju in pitju priporočal ne le s svojim zgledom, temveč tudi z besedami.
=== Vzgojitelj v Križevcih ===
V Križevcih je salezijance, ki so imeli številne duhovne poklice s področja celotne bivše Jugoslavije, sprejel v svojo škofijsko palačo grkokatoliški škof [[Gabrijel Bukatko]] leta 1959. Takrat je bilo veliko gojencev, ki so prej gostovali v zadrski nadškofiji, ki pa je tudi imela veliko svojih poklicev. Marin je bil v Križevcih katehet; šolski svetnik je bil tedaj njegov bližji dalmatinski rojak profesor grščine in latinščine [[Mirko Bajić]], asistent [[Peter Bogataj]], spovednik [[Karel Podkubovšek]], a ravnatelj [[Anton Bajuk]] (1913-1979) iz [[Bela krajina|Bele krajine]], ki je še vse do smrti nosil znake komunističnega povojnega nasilja. V [[Marijin Dvor, Daruvar|Marijinem Dvoru]] pri [[Daruvar|Daruvarju]] je bila namreč 24. maja 1945 tradicionalna procesija s kipom Marije Pomočnice. Ko so se vračali nazaj, jih je pričakal „špalir“ partizanskih invalidov, ki so jih pretepali in med drugim hudo ranili v nogo tudi njega. V procesiji je bil tudi od njega mlajši kolega [[Franjo Crnjaković]], ki pa jo je bolj poceni odnesel.<ref>{{navedi knjigo|author=Bogdan Kolar|title=In memoriam. Nekrolog salezijancev slovenske narodnosti.|place=Ljubljana|year=1991|publisher=Salezijanski inšpektorat|page=19}}</ref>
=== Župnik in pridigar ===
Bil je tudi župnik in kaplan v različnih krajih na Hrvaškem, od leta 1961 do 1963 v [[Podsused]]u pri Zagrebu, nato pa tudi v Nemčiji.
Bil je goreč pridigar ter iskan spovenik. [[Duhovne vaje]] in ljudske misijone je vodil na Hrvaškem in v Sloveniji, pa tudi s Srbiji, saj so salezijanci jugoslovanske inšpektorije takrat delovali v Beogradu, Nišu, Janjevem in Prištini, a od 1965 tudi med vojvodinskimi Madžari v Mužlji.
Med [[Razpad Jugoslavije |Razpadom Jugoslavije ]] ter vojno v Bosni in Hercegovini je bil od 1991 do 1995 duhovni vodja sester častilk Kristusove krvi (klanjateljice Krvi Kristove) v [[Bosanski Aleksandrovac|Bosanskem Aleksandrovcu]] pri [[Banjaluka|Banjaluki]].
=== Misijonar ===
[[File:Zadar 031 Mandić-Marin sestre.jpg|thumb|right|200px|<center>Don Marin Mandić med obiskom 2008 ni pozabil svojih dobrotnic [[Zadar|zadrskih]] [[redovnik|redovnic]] ]]</center>
V tem času je začel tudi pravo misijonsko delo v Mehiki, kjer je bil več kot dvajset let misijonar pri plemenu Mixe v južni Mehiki. Tudi požrtvovalnemu delu katoliških misijonarjev — ki so mu bili podobni v gorečnosti — gre zasluga, da imajo [[protestantizem|protestantske]] [[karizmatiki|karizmatične]] ločine na katoliške vernike v celi [[Latinska Amerika|Latinski Ameriki]] najmanj vpliva, saj se šteje za katoličane kar 81 % mehiškega prebivalstva.<ref>{{cite web|url=https://casnik.si/katolicani-v-mehiki-edinstven-primer-v-juzni-ameriki/|title=Katoličani v Mehiki - edinstven primer v Latinski Ameriki|publisher=Časnik|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=16. februar 2016|accessdate=16. avgust 2026}}</ref>
Rad se je pogovarjal z mladimi, s katerimi se je naključno srečeval, in bilo jim je v čast, da se lahko z njim slikajo za spomin. Po don Boskovem naročilu je v srcu čutil veliko hvaležnost in se je po možnosti tudi osebno zahvaljeval svojim dobrotnikom, ki so ga podpirali ali gmotno ali molitveno, ali oboje; med njimi so bile na častnem mestu tudi zadrske redovnice, ki jim je tudi namenil kratek obisk.
=== Pisatelj ===
Ukvarjal se je s pisanjem in v samozaložbi izdal desetino knjig ter objavljal članke, ocene in razprave v različnih revijah in časopisih. Ko je leta 2008 obiskal domovino, je urejal svoje izdaje in opravljal potrebne korekture. Veliko razumevanje za svoje plemenite namene pa tudi za stalno pomanjkanje sredstev je našel tudi pri nekaterih salezijancih. Tako je uspešno sodeloval s salezijanskim sobratom [[Vinko Furlan|Furlanom]] (1911-1997) ki je v skoraj nemogočih takratnih razmerah skupaj z župnikom in znanim pridigarjem [[Franc Mihelčič|Mihelčičem]] razvil široko zalozniško dejavnost.<ref>{{navedi knjigo|author=B. Kolar|title=Njih spomin ostaja. In memoriam III. Rajni salezijanci v prvih sto letih dela med Slovenci|place=Ljubljana|year=2002|publisher=Salve|page=84s}}</ref> Bolj ali manj uspešno pa je skušal reševati težave in ovire v zvezi z izdajanjem verskega tiska tudi s svojim sovaščanom in pesnikom [[Jure Kaštelan|Juretom Kaštelanom]] (1919-1990), ki je bil sicer drugačnega svetovnega nazora in ugledna javna osebnost; včasih pa mu je le ustregel.
=== ''Njegove knjige'' ===
;{{ikona hr}}
*[https://library.foi.hr/lib/knjiga.php?B=573&item=8615&ti=1786989397&pipo=89.142.8.186 ''Osmijeh : misionar ljubavi'' / ''Smehljaj je misijonar ljubezni''; likovna oprema Mato Andrić]
*[https://www.svantun-rijeka.hr/hr/don_marin_mandic__molitvenik_duhu_svetomu/186/15 ''Molitvenik Duhu Svetomu'' / ''Molitvenik Svetemu Duhu'' | Sv. Antun Padovanski Rijeka]
*[https://www.svantun-rijeka.hr/hr/don_marin_mandic_sedam_meditacija_sv_ivana_boska/184/15 ''Sedam meditacija sv. Ivana Boska'' / ''Sedem premišljevanj sv. Janeza Boska'' | Sv. Antun Padovanski Rijeka]
*[https://www.njuskalo.hr/literatura-knjige/don-marin-mandic-obiteljska-slavlja-amor-cantat-ljubav-pjeva-oglas-39730382 ''OBITELJSKA SLAVLJA — AMOR CANTAT / LJUBAV PJEVA''] ''Družinska slavja - ljubezen prepeva''
*[https://www.svantun-rijeka.hr/hr/don_marin_mandic__antologija_malog_misionara/183/15 ''Antologija malog misionara'' / ''Cvetnik malega misijonarja'' | Sv. Antun Padovanski Rijeka]
*[https://www.svantun-rijeka.hr/hr/don_marin_mandic_knjiga_zivota/189/15 ''Knjiga života'' / ''Knjiga življanja'' | Sv. Antun Padovanski Rijeka, Kantrida]
=== Smrt ===
Med svojim obiskom v domovini 2008 je obiskal veliko svojih dobrotnikov in se jim osebno zahvalil za pomoč. Tedaj je svojemu nekdanjemu gojencu iz Križevcev [[Janez Jelen|Jelenu]] zaupno omenil, da želi umreti in počivati le med "svojimi" Indijanci, ki častijo Mater Božjo podobno kot Hrvati, a je nikoli ne preklinjajo, kot to neredko počenjajo nekateri njegovi rojaki in celo verniki. Res se je kljub visoki starosti vrnil. Umrl je 7. marca 2011 v Mehiki v starosti petinosemdesetih let, sedeminšestdesetih let redovnih zaobljub in oseminpetdesetih let duhovništva. Pokopan je bil 9. marca v Tlahuitoltepecu v Mixeju v Oaxaci, spominska maša pa je bila 10. marca 2011 darovana v cerkvi Marije Pomočnice – Kman v Splitu.<ref name="KTA"/>
=== Navedek ===
{{navedek|''„Ako tijelo zbog posta mršavi, duša se deblja; ako se pak tijelo zbog proždrljivosti deblja, duša mršavi.“''<ref>Ustno izročilo njegovih križevskih gojencev</ref><br>»Če telo zaradi posta hujša, se duša duhovno debeli; če se pa telo zaradi požrešnosti debeli, duša notranje hujša.«}}
== Glej tudi ==
*Sveti [[Janez Bosko]]
*[[Salezijanci]]
*[[Misijon|Misijoni]]
== Sklici ==
{{sklici}}
== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
;{{ikona hr}}
*[https://www.ktabkbih.net/hr/vijesti/umro-meksiki-misionar-don-marin-mandi/27769 UMRO MEKSIČKI MISIONAR DON MARIN MANDIĆ | Katolička tiskovna agencija]
*[https://ika.hkm.hr/novosti/pokop-don-marina-mandica/ Pokop don Marina Mandića – IKA]
*[https://www.veritas.hr/majka-svih-naroda/ Ana Panić: Majka svih naroda - Veritas - Glasnik sv. Antuna Padovanskoga]
*[https://hbl.lzmk.hr/clanak/mandic-marin-vjerski-pisac MANDIĆ, Marin - Hrvatski biografski leksikon]
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Mandić, Marin}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1926]]
[[Kategorija:Umrli leta 2011]]
[[Kategorija:Hrvaški misijonarji]]
[[Kategorija:Salezijanci]]
[[Kategorija:Hrvaški akademiki]]
[[Kategorija:Hrvaški pisatelji]]
[[Kategorija:Hrvaški publicisti]]
[[Kategorija:Cerkve v Mehiki]]
c4mawtcrpca3efhq05i0rhm10j7dwr0
6739590
6739588
2026-08-19T22:26:41Z
Stebunik
55592
/* Njegove knjige */
6739590
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox writer
| name = Marin Mandić
| image = Zadar_008_Mandić-Marin_lice.jpg
| caption = Salezijanec Marin Mandič na obisku v domovini, v [[Arbanasi]]h pri [[Zadar|Zadru]] ([[2008]])
| pseudonym = Don Marino
| birth_name = Marin Mandić
| birth_date = {{birth date|1926|8|12}}
| birth_place = [[Zakučac|Zakučac (Omiš)]], [[Kraljevina Jugoslavija]], danes: [[Hrvaška]]
| death_date = {{death date and age|2011|3|7|1926|8|12}}
| death_place = [[Ciudad de México|Meksiko]], [[Mehika]]
| resting_place = v Tlahuitoltepecu v Mixeju v Oaxaci; Južna [[Mehika]]
| occupation = misijonar, književnik, akademik
| genre = verska in poučna književnost
| education = [[Univerza v Zagrebu]]
| spouse = |
| parents =
| relatives =
| notableworks = ''''Osmijeh : misionar ljubavi'''' (''Nasmeh je misijonar ljubezni'')<br />''Knjiga života'' (''„Knjiga življenja“'')
| awards =
| signature =
}}
'''Marin Mandić''' ([[Zakučac|Zakučac (Omiš)]], [[12. avgust]] [[1926]] – [[Ciudad de México|Meksiko]], [[7. marec]] [[2011]]), [[Hrvati|hrvaški]] [[Rimskokatoliška cerkev|katoliški]] [[duhovnik]], [[salezijanec]], [[pisatelj]] in [[misijonar]].<ref name="KTA">[http://www.ktabkbih.net/info.asp?id=27769 KTABKBIH] kta/missio.ba: ''Umro meksički misionar don Marin Mandić'' Meksiko, 10. ožujka 2011. (pristupljeno 24. travnja 2020.)</ref>
== Življenjepis ==
=== Mladost in duhovništvo ===
[[File:Zadar_072_Mandić-Marin_Jelen-Janez_deca.jpg|thumb|left|200px|[[Salezijanci|Salezijanca]] [[Marin Mandić]] in [[Janez Jelen]] z mladimi]]
Rodil se je v [[Zakučac|Zakučcu]] pri [[Omiš]]u v zaselku Mandići dne 12. avgusta 1926. Pripovedoval je, da je v daljnem sorodstvu z redovnikom in spovedniko, ki si ga je izbral za svojega vzornika, svetim [[Leopold Mandić|Leopoldom Mandićem]].
Leta 1938 se je na [[Knežija|Knežiji]] pridružil Salezijanski družbi, po noviciatu v Sloveniji na [[Škrljevo|Škrljevem]] pa je leta 1944 napravil prve redovne zaobljube. Bogoslovje (filozofijo) je dve leti študiral v Ljubljani, nadaljeval in končal (teologijo) pa v Zagrebu. Leta 1947 je maturiral na Klasični gimnaziji v Splitu. V duhovnika je bil posvečen leta 1953. Nato se je spet vrgel v učenje ter leta 1972 diplomiral na Filozofski fakulteti v Zagrebu in postal profesor hrvaščine.
Bil je vzgojitelj v Škofijskem semenišču v Zadru, trinajst let pa vzgojitelj in profesor salezijanskih semeniščnikov v [[Križevci, Hrvaška|Križevcih]] in na [[Reka, Hrvaška|Reki]]. Bil je edini od hrvaških vzgojiteljev — če izvzamemo prvega hrvaškega inšpektorja in nabožnega pisatelja [[Nikola Pavičić|Nikola Pavičića]] —, ki je s slovenskimi gojenci zasebno govoril slovensko. Čeprav je sam živel asketsko in je bil očitno vedno suh ko trlica, svojim učencem ni dovoljeval posebnih postov ali mrtvičenj, čisto po zgledu svojega ustanovitelja don Boska: »Ne potrebujete nobene druge pokore, razen opravljanja svojih vsakodnevnih dolžnosti!« Kljub temu je zmernost pri prehranjevanju in pitju priporočal ne le s svojim zgledom, temveč tudi z besedami.
=== Vzgojitelj v Križevcih ===
V Križevcih je salezijance, ki so imeli številne duhovne poklice s področja celotne bivše Jugoslavije, sprejel v svojo škofijsko palačo grkokatoliški škof [[Gabrijel Bukatko]] leta 1959. Takrat je bilo veliko gojencev, ki so prej gostovali v zadrski nadškofiji, ki pa je tudi imela veliko svojih poklicev. Marin je bil v Križevcih katehet; šolski svetnik je bil tedaj njegov bližji dalmatinski rojak profesor grščine in latinščine [[Mirko Bajić]], asistent [[Peter Bogataj]], spovednik [[Karel Podkubovšek]], a ravnatelj [[Anton Bajuk]] (1913-1979) iz [[Bela krajina|Bele krajine]], ki je še vse do smrti nosil znake komunističnega povojnega nasilja. V [[Marijin Dvor, Daruvar|Marijinem Dvoru]] pri [[Daruvar|Daruvarju]] je bila namreč 24. maja 1945 tradicionalna procesija s kipom Marije Pomočnice. Ko so se vračali nazaj, jih je pričakal „špalir“ partizanskih invalidov, ki so jih pretepali in med drugim hudo ranili v nogo tudi njega. V procesiji je bil tudi od njega mlajši kolega [[Franjo Crnjaković]], ki pa jo je bolj poceni odnesel.<ref>{{navedi knjigo|author=Bogdan Kolar|title=In memoriam. Nekrolog salezijancev slovenske narodnosti.|place=Ljubljana|year=1991|publisher=Salezijanski inšpektorat|page=19}}</ref>
=== Župnik in pridigar ===
Bil je tudi župnik in kaplan v različnih krajih na Hrvaškem, od leta 1961 do 1963 v [[Podsused]]u pri Zagrebu, nato pa tudi v Nemčiji.
Bil je goreč pridigar ter iskan spovenik. [[Duhovne vaje]] in ljudske misijone je vodil na Hrvaškem in v Sloveniji, pa tudi s Srbiji, saj so salezijanci jugoslovanske inšpektorije takrat delovali v Beogradu, Nišu, Janjevem in Prištini, a od 1965 tudi med vojvodinskimi Madžari v Mužlji.
Med [[Razpad Jugoslavije |Razpadom Jugoslavije ]] ter vojno v Bosni in Hercegovini je bil od 1991 do 1995 duhovni vodja sester častilk Kristusove krvi (klanjateljice Krvi Kristove) v [[Bosanski Aleksandrovac|Bosanskem Aleksandrovcu]] pri [[Banjaluka|Banjaluki]].
=== Misijonar ===
[[File:Zadar 031 Mandić-Marin sestre.jpg|thumb|right|200px|<center>Don Marin Mandić med obiskom 2008 ni pozabil svojih dobrotnic [[Zadar|zadrskih]] [[redovnik|redovnic]] ]]</center>
V tem času je začel tudi pravo misijonsko delo v Mehiki, kjer je bil več kot dvajset let misijonar pri plemenu Mixe v južni Mehiki. Tudi požrtvovalnemu delu katoliških misijonarjev — ki so mu bili podobni v gorečnosti — gre zasluga, da imajo [[protestantizem|protestantske]] [[karizmatiki|karizmatične]] ločine na katoliške vernike v celi [[Latinska Amerika|Latinski Ameriki]] najmanj vpliva, saj se šteje za katoličane kar 81 % mehiškega prebivalstva.<ref>{{cite web|url=https://casnik.si/katolicani-v-mehiki-edinstven-primer-v-juzni-ameriki/|title=Katoličani v Mehiki - edinstven primer v Latinski Ameriki|publisher=Časnik|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=16. februar 2016|accessdate=16. avgust 2026}}</ref>
Rad se je pogovarjal z mladimi, s katerimi se je naključno srečeval, in bilo jim je v čast, da se lahko z njim slikajo za spomin. Po don Boskovem naročilu je v srcu čutil veliko hvaležnost in se je po možnosti tudi osebno zahvaljeval svojim dobrotnikom, ki so ga podpirali ali gmotno ali molitveno, ali oboje; med njimi so bile na častnem mestu tudi zadrske redovnice, ki jim je tudi namenil kratek obisk.
=== Pisatelj ===
Ukvarjal se je s pisanjem in v samozaložbi izdal desetino knjig ter objavljal članke, ocene in razprave v različnih revijah in časopisih. Ko je leta 2008 obiskal domovino, je urejal svoje izdaje in opravljal potrebne korekture. Veliko razumevanje za svoje plemenite namene pa tudi za stalno pomanjkanje sredstev je našel tudi pri nekaterih salezijancih. Tako je uspešno sodeloval s salezijanskim sobratom [[Vinko Furlan|Furlanom]] (1911-1997) ki je v skoraj nemogočih takratnih razmerah skupaj z župnikom in znanim pridigarjem [[Franc Mihelčič|Mihelčičem]] razvil široko zalozniško dejavnost.<ref>{{navedi knjigo|author=B. Kolar|title=Njih spomin ostaja. In memoriam III. Rajni salezijanci v prvih sto letih dela med Slovenci|place=Ljubljana|year=2002|publisher=Salve|page=84s}}</ref> Bolj ali manj uspešno pa je skušal reševati težave in ovire v zvezi z izdajanjem verskega tiska tudi s svojim sovaščanom in pesnikom [[Jure Kaštelan|Juretom Kaštelanom]] (1919-1990), ki je bil sicer drugačnega svetovnega nazora in ugledna javna osebnost; včasih pa mu je le ustregel.
=== ''Njegove knjige'' ===
[[File:Zadar-007 Mandić-Marin cvetje.jpg|thumb|right|200px|<center>Don Marino je imel rad rože. Tu pred čudovito urejenim vhodom v Hišo zadrskih nun. ]]</center>
;{{ikona hr}}
*[https://library.foi.hr/lib/knjiga.php?B=573&item=8615&ti=1786989397&pipo=89.142.8.186 ''Osmijeh : misionar ljubavi'' / ''Smehljaj je misijonar ljubezni''; likovna oprema Mato Andrić]
*[https://www.svantun-rijeka.hr/hr/don_marin_mandic__molitvenik_duhu_svetomu/186/15 ''Molitvenik Duhu Svetomu'' / ''Molitvenik Svetemu Duhu'' | Sv. Antun Padovanski Rijeka]
*[https://www.svantun-rijeka.hr/hr/don_marin_mandic_sedam_meditacija_sv_ivana_boska/184/15 ''Sedam meditacija sv. Ivana Boska'' / ''Sedem premišljevanj sv. Janeza Boska'' | Sv. Antun Padovanski Rijeka]
*[https://www.njuskalo.hr/literatura-knjige/don-marin-mandic-obiteljska-slavlja-amor-cantat-ljubav-pjeva-oglas-39730382 ''OBITELJSKA SLAVLJA — AMOR CANTAT / LJUBAV PJEVA''] ''Družinska slavja - ljubezen prepeva''
*[https://www.svantun-rijeka.hr/hr/don_marin_mandic__antologija_malog_misionara/183/15 ''Antologija malog misionara'' / ''Cvetnik malega misijonarja'' | Sv. Antun Padovanski Rijeka]
*[https://www.svantun-rijeka.hr/hr/don_marin_mandic_knjiga_zivota/189/15 ''Knjiga života'' / ''Knjiga življanja'' | Sv. Antun Padovanski Rijeka, Kantrida]
=== Smrt ===
Med svojim obiskom v domovini 2008 je obiskal veliko svojih dobrotnikov in se jim osebno zahvalil za pomoč. Tedaj je svojemu nekdanjemu gojencu iz Križevcev [[Janez Jelen|Jelenu]] zaupno omenil, da želi umreti in počivati le med "svojimi" Indijanci, ki častijo Mater Božjo podobno kot Hrvati, a je nikoli ne preklinjajo, kot to neredko počenjajo nekateri njegovi rojaki in celo verniki. Res se je kljub visoki starosti vrnil. Umrl je 7. marca 2011 v Mehiki v starosti petinosemdesetih let, sedeminšestdesetih let redovnih zaobljub in oseminpetdesetih let duhovništva. Pokopan je bil 9. marca v Tlahuitoltepecu v Mixeju v Oaxaci, spominska maša pa je bila 10. marca 2011 darovana v cerkvi Marije Pomočnice – Kman v Splitu.<ref name="KTA"/>
=== Navedek ===
{{navedek|''„Ako tijelo zbog posta mršavi, duša se deblja; ako se pak tijelo zbog proždrljivosti deblja, duša mršavi.“''<ref>Ustno izročilo njegovih križevskih gojencev</ref><br>»Če telo zaradi posta hujša, se duša duhovno debeli; če se pa telo zaradi požrešnosti debeli, duša notranje hujša.«}}
== Glej tudi ==
*Sveti [[Janez Bosko]]
*[[Salezijanci]]
*[[Misijon|Misijoni]]
== Sklici ==
{{sklici}}
== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
;{{ikona hr}}
*[https://www.ktabkbih.net/hr/vijesti/umro-meksiki-misionar-don-marin-mandi/27769 UMRO MEKSIČKI MISIONAR DON MARIN MANDIĆ | Katolička tiskovna agencija]
*[https://ika.hkm.hr/novosti/pokop-don-marina-mandica/ Pokop don Marina Mandića – IKA]
*[https://www.veritas.hr/majka-svih-naroda/ Ana Panić: Majka svih naroda - Veritas - Glasnik sv. Antuna Padovanskoga]
*[https://hbl.lzmk.hr/clanak/mandic-marin-vjerski-pisac MANDIĆ, Marin - Hrvatski biografski leksikon]
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Mandić, Marin}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1926]]
[[Kategorija:Umrli leta 2011]]
[[Kategorija:Hrvaški misijonarji]]
[[Kategorija:Salezijanci]]
[[Kategorija:Hrvaški akademiki]]
[[Kategorija:Hrvaški pisatelji]]
[[Kategorija:Hrvaški publicisti]]
[[Kategorija:Cerkve v Mehiki]]
5133nu5utugq9zv36lvyb280vjntvo8
6739591
6739590
2026-08-19T22:27:46Z
Stebunik
55592
/* Navedek */
6739591
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox writer
| name = Marin Mandić
| image = Zadar_008_Mandić-Marin_lice.jpg
| caption = Salezijanec Marin Mandič na obisku v domovini, v [[Arbanasi]]h pri [[Zadar|Zadru]] ([[2008]])
| pseudonym = Don Marino
| birth_name = Marin Mandić
| birth_date = {{birth date|1926|8|12}}
| birth_place = [[Zakučac|Zakučac (Omiš)]], [[Kraljevina Jugoslavija]], danes: [[Hrvaška]]
| death_date = {{death date and age|2011|3|7|1926|8|12}}
| death_place = [[Ciudad de México|Meksiko]], [[Mehika]]
| resting_place = v Tlahuitoltepecu v Mixeju v Oaxaci; Južna [[Mehika]]
| occupation = misijonar, književnik, akademik
| genre = verska in poučna književnost
| education = [[Univerza v Zagrebu]]
| spouse = |
| parents =
| relatives =
| notableworks = ''''Osmijeh : misionar ljubavi'''' (''Nasmeh je misijonar ljubezni'')<br />''Knjiga života'' (''„Knjiga življenja“'')
| awards =
| signature =
}}
'''Marin Mandić''' ([[Zakučac|Zakučac (Omiš)]], [[12. avgust]] [[1926]] – [[Ciudad de México|Meksiko]], [[7. marec]] [[2011]]), [[Hrvati|hrvaški]] [[Rimskokatoliška cerkev|katoliški]] [[duhovnik]], [[salezijanec]], [[pisatelj]] in [[misijonar]].<ref name="KTA">[http://www.ktabkbih.net/info.asp?id=27769 KTABKBIH] kta/missio.ba: ''Umro meksički misionar don Marin Mandić'' Meksiko, 10. ožujka 2011. (pristupljeno 24. travnja 2020.)</ref>
== Življenjepis ==
=== Mladost in duhovništvo ===
[[File:Zadar_072_Mandić-Marin_Jelen-Janez_deca.jpg|thumb|left|200px|[[Salezijanci|Salezijanca]] [[Marin Mandić]] in [[Janez Jelen]] z mladimi]]
Rodil se je v [[Zakučac|Zakučcu]] pri [[Omiš]]u v zaselku Mandići dne 12. avgusta 1926. Pripovedoval je, da je v daljnem sorodstvu z redovnikom in spovedniko, ki si ga je izbral za svojega vzornika, svetim [[Leopold Mandić|Leopoldom Mandićem]].
Leta 1938 se je na [[Knežija|Knežiji]] pridružil Salezijanski družbi, po noviciatu v Sloveniji na [[Škrljevo|Škrljevem]] pa je leta 1944 napravil prve redovne zaobljube. Bogoslovje (filozofijo) je dve leti študiral v Ljubljani, nadaljeval in končal (teologijo) pa v Zagrebu. Leta 1947 je maturiral na Klasični gimnaziji v Splitu. V duhovnika je bil posvečen leta 1953. Nato se je spet vrgel v učenje ter leta 1972 diplomiral na Filozofski fakulteti v Zagrebu in postal profesor hrvaščine.
Bil je vzgojitelj v Škofijskem semenišču v Zadru, trinajst let pa vzgojitelj in profesor salezijanskih semeniščnikov v [[Križevci, Hrvaška|Križevcih]] in na [[Reka, Hrvaška|Reki]]. Bil je edini od hrvaških vzgojiteljev — če izvzamemo prvega hrvaškega inšpektorja in nabožnega pisatelja [[Nikola Pavičić|Nikola Pavičića]] —, ki je s slovenskimi gojenci zasebno govoril slovensko. Čeprav je sam živel asketsko in je bil očitno vedno suh ko trlica, svojim učencem ni dovoljeval posebnih postov ali mrtvičenj, čisto po zgledu svojega ustanovitelja don Boska: »Ne potrebujete nobene druge pokore, razen opravljanja svojih vsakodnevnih dolžnosti!« Kljub temu je zmernost pri prehranjevanju in pitju priporočal ne le s svojim zgledom, temveč tudi z besedami.
=== Vzgojitelj v Križevcih ===
V Križevcih je salezijance, ki so imeli številne duhovne poklice s področja celotne bivše Jugoslavije, sprejel v svojo škofijsko palačo grkokatoliški škof [[Gabrijel Bukatko]] leta 1959. Takrat je bilo veliko gojencev, ki so prej gostovali v zadrski nadškofiji, ki pa je tudi imela veliko svojih poklicev. Marin je bil v Križevcih katehet; šolski svetnik je bil tedaj njegov bližji dalmatinski rojak profesor grščine in latinščine [[Mirko Bajić]], asistent [[Peter Bogataj]], spovednik [[Karel Podkubovšek]], a ravnatelj [[Anton Bajuk]] (1913-1979) iz [[Bela krajina|Bele krajine]], ki je še vse do smrti nosil znake komunističnega povojnega nasilja. V [[Marijin Dvor, Daruvar|Marijinem Dvoru]] pri [[Daruvar|Daruvarju]] je bila namreč 24. maja 1945 tradicionalna procesija s kipom Marije Pomočnice. Ko so se vračali nazaj, jih je pričakal „špalir“ partizanskih invalidov, ki so jih pretepali in med drugim hudo ranili v nogo tudi njega. V procesiji je bil tudi od njega mlajši kolega [[Franjo Crnjaković]], ki pa jo je bolj poceni odnesel.<ref>{{navedi knjigo|author=Bogdan Kolar|title=In memoriam. Nekrolog salezijancev slovenske narodnosti.|place=Ljubljana|year=1991|publisher=Salezijanski inšpektorat|page=19}}</ref>
=== Župnik in pridigar ===
Bil je tudi župnik in kaplan v različnih krajih na Hrvaškem, od leta 1961 do 1963 v [[Podsused]]u pri Zagrebu, nato pa tudi v Nemčiji.
Bil je goreč pridigar ter iskan spovenik. [[Duhovne vaje]] in ljudske misijone je vodil na Hrvaškem in v Sloveniji, pa tudi s Srbiji, saj so salezijanci jugoslovanske inšpektorije takrat delovali v Beogradu, Nišu, Janjevem in Prištini, a od 1965 tudi med vojvodinskimi Madžari v Mužlji.
Med [[Razpad Jugoslavije |Razpadom Jugoslavije ]] ter vojno v Bosni in Hercegovini je bil od 1991 do 1995 duhovni vodja sester častilk Kristusove krvi (klanjateljice Krvi Kristove) v [[Bosanski Aleksandrovac|Bosanskem Aleksandrovcu]] pri [[Banjaluka|Banjaluki]].
=== Misijonar ===
[[File:Zadar 031 Mandić-Marin sestre.jpg|thumb|right|200px|<center>Don Marin Mandić med obiskom 2008 ni pozabil svojih dobrotnic [[Zadar|zadrskih]] [[redovnik|redovnic]] ]]</center>
V tem času je začel tudi pravo misijonsko delo v Mehiki, kjer je bil več kot dvajset let misijonar pri plemenu Mixe v južni Mehiki. Tudi požrtvovalnemu delu katoliških misijonarjev — ki so mu bili podobni v gorečnosti — gre zasluga, da imajo [[protestantizem|protestantske]] [[karizmatiki|karizmatične]] ločine na katoliške vernike v celi [[Latinska Amerika|Latinski Ameriki]] najmanj vpliva, saj se šteje za katoličane kar 81 % mehiškega prebivalstva.<ref>{{cite web|url=https://casnik.si/katolicani-v-mehiki-edinstven-primer-v-juzni-ameriki/|title=Katoličani v Mehiki - edinstven primer v Latinski Ameriki|publisher=Časnik|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=16. februar 2016|accessdate=16. avgust 2026}}</ref>
Rad se je pogovarjal z mladimi, s katerimi se je naključno srečeval, in bilo jim je v čast, da se lahko z njim slikajo za spomin. Po don Boskovem naročilu je v srcu čutil veliko hvaležnost in se je po možnosti tudi osebno zahvaljeval svojim dobrotnikom, ki so ga podpirali ali gmotno ali molitveno, ali oboje; med njimi so bile na častnem mestu tudi zadrske redovnice, ki jim je tudi namenil kratek obisk.
=== Pisatelj ===
Ukvarjal se je s pisanjem in v samozaložbi izdal desetino knjig ter objavljal članke, ocene in razprave v različnih revijah in časopisih. Ko je leta 2008 obiskal domovino, je urejal svoje izdaje in opravljal potrebne korekture. Veliko razumevanje za svoje plemenite namene pa tudi za stalno pomanjkanje sredstev je našel tudi pri nekaterih salezijancih. Tako je uspešno sodeloval s salezijanskim sobratom [[Vinko Furlan|Furlanom]] (1911-1997) ki je v skoraj nemogočih takratnih razmerah skupaj z župnikom in znanim pridigarjem [[Franc Mihelčič|Mihelčičem]] razvil široko zalozniško dejavnost.<ref>{{navedi knjigo|author=B. Kolar|title=Njih spomin ostaja. In memoriam III. Rajni salezijanci v prvih sto letih dela med Slovenci|place=Ljubljana|year=2002|publisher=Salve|page=84s}}</ref> Bolj ali manj uspešno pa je skušal reševati težave in ovire v zvezi z izdajanjem verskega tiska tudi s svojim sovaščanom in pesnikom [[Jure Kaštelan|Juretom Kaštelanom]] (1919-1990), ki je bil sicer drugačnega svetovnega nazora in ugledna javna osebnost; včasih pa mu je le ustregel.
=== ''Njegove knjige'' ===
[[File:Zadar-007 Mandić-Marin cvetje.jpg|thumb|right|200px|<center>Don Marino je imel rad rože. Tu pred čudovito urejenim vhodom v Hišo zadrskih nun. ]]</center>
;{{ikona hr}}
*[https://library.foi.hr/lib/knjiga.php?B=573&item=8615&ti=1786989397&pipo=89.142.8.186 ''Osmijeh : misionar ljubavi'' / ''Smehljaj je misijonar ljubezni''; likovna oprema Mato Andrić]
*[https://www.svantun-rijeka.hr/hr/don_marin_mandic__molitvenik_duhu_svetomu/186/15 ''Molitvenik Duhu Svetomu'' / ''Molitvenik Svetemu Duhu'' | Sv. Antun Padovanski Rijeka]
*[https://www.svantun-rijeka.hr/hr/don_marin_mandic_sedam_meditacija_sv_ivana_boska/184/15 ''Sedam meditacija sv. Ivana Boska'' / ''Sedem premišljevanj sv. Janeza Boska'' | Sv. Antun Padovanski Rijeka]
*[https://www.njuskalo.hr/literatura-knjige/don-marin-mandic-obiteljska-slavlja-amor-cantat-ljubav-pjeva-oglas-39730382 ''OBITELJSKA SLAVLJA — AMOR CANTAT / LJUBAV PJEVA''] ''Družinska slavja - ljubezen prepeva''
*[https://www.svantun-rijeka.hr/hr/don_marin_mandic__antologija_malog_misionara/183/15 ''Antologija malog misionara'' / ''Cvetnik malega misijonarja'' | Sv. Antun Padovanski Rijeka]
*[https://www.svantun-rijeka.hr/hr/don_marin_mandic_knjiga_zivota/189/15 ''Knjiga života'' / ''Knjiga življanja'' | Sv. Antun Padovanski Rijeka, Kantrida]
=== Smrt ===
Med svojim obiskom v domovini 2008 je obiskal veliko svojih dobrotnikov in se jim osebno zahvalil za pomoč. Tedaj je svojemu nekdanjemu gojencu iz Križevcev [[Janez Jelen|Jelenu]] zaupno omenil, da želi umreti in počivati le med "svojimi" Indijanci, ki častijo Mater Božjo podobno kot Hrvati, a je nikoli ne preklinjajo, kot to neredko počenjajo nekateri njegovi rojaki in celo verniki. Res se je kljub visoki starosti vrnil. Umrl je 7. marca 2011 v Mehiki v starosti petinosemdesetih let, sedeminšestdesetih let redovnih zaobljub in oseminpetdesetih let duhovništva. Pokopan je bil 9. marca v Tlahuitoltepecu v Mixeju v Oaxaci, spominska maša pa je bila 10. marca 2011 darovana v cerkvi Marije Pomočnice – Kman v Splitu.<ref name="KTA"/>
=== Navedek ===
{{navedek|''„Ako tijelo zbog posta mršavi, duša se deblja; ako se pak tijelo zbog proždrljivosti deblja, duša mršavi.“''<ref>Ustno izročilo njegovih križevskih gojencev</ref><br>»Če telo zaradi posta hujša, se duša duhovno debeli; če se pa telo zaradi požrešnosti debeli, duša hujša.«}}
== Glej tudi ==
*Sveti [[Janez Bosko]]
*[[Salezijanci]]
*[[Misijon|Misijoni]]
== Sklici ==
{{sklici}}
== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
;{{ikona hr}}
*[https://www.ktabkbih.net/hr/vijesti/umro-meksiki-misionar-don-marin-mandi/27769 UMRO MEKSIČKI MISIONAR DON MARIN MANDIĆ | Katolička tiskovna agencija]
*[https://ika.hkm.hr/novosti/pokop-don-marina-mandica/ Pokop don Marina Mandića – IKA]
*[https://www.veritas.hr/majka-svih-naroda/ Ana Panić: Majka svih naroda - Veritas - Glasnik sv. Antuna Padovanskoga]
*[https://hbl.lzmk.hr/clanak/mandic-marin-vjerski-pisac MANDIĆ, Marin - Hrvatski biografski leksikon]
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Mandić, Marin}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1926]]
[[Kategorija:Umrli leta 2011]]
[[Kategorija:Hrvaški misijonarji]]
[[Kategorija:Salezijanci]]
[[Kategorija:Hrvaški akademiki]]
[[Kategorija:Hrvaški pisatelji]]
[[Kategorija:Hrvaški publicisti]]
[[Kategorija:Cerkve v Mehiki]]
jydxjoe6ul7ykraa9x61fqab5btvjj2
6739592
6739591
2026-08-19T22:29:23Z
Stebunik
55592
/* Mladost in duhovništvo */
6739592
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox writer
| name = Marin Mandić
| image = Zadar_008_Mandić-Marin_lice.jpg
| caption = Salezijanec Marin Mandič na obisku v domovini, v [[Arbanasi]]h pri [[Zadar|Zadru]] ([[2008]])
| pseudonym = Don Marino
| birth_name = Marin Mandić
| birth_date = {{birth date|1926|8|12}}
| birth_place = [[Zakučac|Zakučac (Omiš)]], [[Kraljevina Jugoslavija]], danes: [[Hrvaška]]
| death_date = {{death date and age|2011|3|7|1926|8|12}}
| death_place = [[Ciudad de México|Meksiko]], [[Mehika]]
| resting_place = v Tlahuitoltepecu v Mixeju v Oaxaci; Južna [[Mehika]]
| occupation = misijonar, književnik, akademik
| genre = verska in poučna književnost
| education = [[Univerza v Zagrebu]]
| spouse = |
| parents =
| relatives =
| notableworks = ''''Osmijeh : misionar ljubavi'''' (''Nasmeh je misijonar ljubezni'')<br />''Knjiga života'' (''„Knjiga življenja“'')
| awards =
| signature =
}}
'''Marin Mandić''' ([[Zakučac|Zakučac (Omiš)]], [[12. avgust]] [[1926]] – [[Ciudad de México|Meksiko]], [[7. marec]] [[2011]]), [[Hrvati|hrvaški]] [[Rimskokatoliška cerkev|katoliški]] [[duhovnik]], [[salezijanec]], [[pisatelj]] in [[misijonar]].<ref name="KTA">[http://www.ktabkbih.net/info.asp?id=27769 KTABKBIH] kta/missio.ba: ''Umro meksički misionar don Marin Mandić'' Meksiko, 10. ožujka 2011. (pristupljeno 24. travnja 2020.)</ref>
== Življenjepis ==
=== Mladost in duhovništvo ===
Rodil se je v [[Zakučac|Zakučcu]] pri [[Omiš]]u v zaselku Mandići dne 12. avgusta 1926. Pripovedoval je, da je v daljnem sorodstvu z redovnikom in spovedniko, ki si ga je izbral za svojega vzornika, svetim [[Leopold Mandić|Leopoldom Mandićem]].
Leta 1938 se je na [[Knežija|Knežiji]] pridružil Salezijanski družbi, po noviciatu v Sloveniji na [[Škrljevo|Škrljevem]] pa je leta 1944 napravil prve redovne zaobljube. Bogoslovje (filozofijo) je dve leti študiral v Ljubljani, nadaljeval in končal (teologijo) pa v Zagrebu. Leta 1947 je maturiral na Klasični gimnaziji v Splitu. V duhovnika je bil posvečen leta 1953. Nato se je spet vrgel v učenje ter leta 1972 diplomiral na Filozofski fakulteti v Zagrebu in postal profesor hrvaščine.
Bil je vzgojitelj v Škofijskem semenišču v Zadru, trinajst let pa vzgojitelj in profesor salezijanskih semeniščnikov v [[Križevci, Hrvaška|Križevcih]] in na [[Reka, Hrvaška|Reki]]. Bil je edini od hrvaških vzgojiteljev — če izvzamemo prvega hrvaškega inšpektorja in nabožnega pisatelja [[Nikola Pavičić|Nikola Pavičića]] —, ki je s slovenskimi gojenci zasebno govoril slovensko. Čeprav je sam živel asketsko in je bil očitno vedno suh ko trlica, svojim učencem ni dovoljeval posebnih postov ali mrtvičenj, čisto po zgledu svojega ustanovitelja don Boska: »Ne potrebujete nobene druge pokore, razen opravljanja svojih vsakodnevnih dolžnosti!« Kljub temu je zmernost pri prehranjevanju in pitju priporočal ne le s svojim zgledom, temveč tudi z besedami.
=== Vzgojitelj v Križevcih ===
V Križevcih je salezijance, ki so imeli številne duhovne poklice s področja celotne bivše Jugoslavije, sprejel v svojo škofijsko palačo grkokatoliški škof [[Gabrijel Bukatko]] leta 1959. Takrat je bilo veliko gojencev, ki so prej gostovali v zadrski nadškofiji, ki pa je tudi imela veliko svojih poklicev. Marin je bil v Križevcih katehet; šolski svetnik je bil tedaj njegov bližji dalmatinski rojak profesor grščine in latinščine [[Mirko Bajić]], asistent [[Peter Bogataj]], spovednik [[Karel Podkubovšek]], a ravnatelj [[Anton Bajuk]] (1913-1979) iz [[Bela krajina|Bele krajine]], ki je še vse do smrti nosil znake komunističnega povojnega nasilja. V [[Marijin Dvor, Daruvar|Marijinem Dvoru]] pri [[Daruvar|Daruvarju]] je bila namreč 24. maja 1945 tradicionalna procesija s kipom Marije Pomočnice. Ko so se vračali nazaj, jih je pričakal „špalir“ partizanskih invalidov, ki so jih pretepali in med drugim hudo ranili v nogo tudi njega. V procesiji je bil tudi od njega mlajši kolega [[Franjo Crnjaković]], ki pa jo je bolj poceni odnesel.<ref>{{navedi knjigo|author=Bogdan Kolar|title=In memoriam. Nekrolog salezijancev slovenske narodnosti.|place=Ljubljana|year=1991|publisher=Salezijanski inšpektorat|page=19}}</ref>
=== Župnik in pridigar ===
Bil je tudi župnik in kaplan v različnih krajih na Hrvaškem, od leta 1961 do 1963 v [[Podsused]]u pri Zagrebu, nato pa tudi v Nemčiji.
Bil je goreč pridigar ter iskan spovenik. [[Duhovne vaje]] in ljudske misijone je vodil na Hrvaškem in v Sloveniji, pa tudi s Srbiji, saj so salezijanci jugoslovanske inšpektorije takrat delovali v Beogradu, Nišu, Janjevem in Prištini, a od 1965 tudi med vojvodinskimi Madžari v Mužlji.
Med [[Razpad Jugoslavije |Razpadom Jugoslavije ]] ter vojno v Bosni in Hercegovini je bil od 1991 do 1995 duhovni vodja sester častilk Kristusove krvi (klanjateljice Krvi Kristove) v [[Bosanski Aleksandrovac|Bosanskem Aleksandrovcu]] pri [[Banjaluka|Banjaluki]].
=== Misijonar ===
[[File:Zadar 031 Mandić-Marin sestre.jpg|thumb|right|200px|<center>Don Marin Mandić med obiskom 2008 ni pozabil svojih dobrotnic [[Zadar|zadrskih]] [[redovnik|redovnic]] ]]</center>
V tem času je začel tudi pravo misijonsko delo v Mehiki, kjer je bil več kot dvajset let misijonar pri plemenu Mixe v južni Mehiki. Tudi požrtvovalnemu delu katoliških misijonarjev — ki so mu bili podobni v gorečnosti — gre zasluga, da imajo [[protestantizem|protestantske]] [[karizmatiki|karizmatične]] ločine na katoliške vernike v celi [[Latinska Amerika|Latinski Ameriki]] najmanj vpliva, saj se šteje za katoličane kar 81 % mehiškega prebivalstva.<ref>{{cite web|url=https://casnik.si/katolicani-v-mehiki-edinstven-primer-v-juzni-ameriki/|title=Katoličani v Mehiki - edinstven primer v Latinski Ameriki|publisher=Časnik|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=16. februar 2016|accessdate=16. avgust 2026}}</ref>
Rad se je pogovarjal z mladimi, s katerimi se je naključno srečeval, in bilo jim je v čast, da se lahko z njim slikajo za spomin. Po don Boskovem naročilu je v srcu čutil veliko hvaležnost in se je po možnosti tudi osebno zahvaljeval svojim dobrotnikom, ki so ga podpirali ali gmotno ali molitveno, ali oboje; med njimi so bile na častnem mestu tudi zadrske redovnice, ki jim je tudi namenil kratek obisk.
=== Pisatelj ===
Ukvarjal se je s pisanjem in v samozaložbi izdal desetino knjig ter objavljal članke, ocene in razprave v različnih revijah in časopisih. Ko je leta 2008 obiskal domovino, je urejal svoje izdaje in opravljal potrebne korekture. Veliko razumevanje za svoje plemenite namene pa tudi za stalno pomanjkanje sredstev je našel tudi pri nekaterih salezijancih. Tako je uspešno sodeloval s salezijanskim sobratom [[Vinko Furlan|Furlanom]] (1911-1997) ki je v skoraj nemogočih takratnih razmerah skupaj z župnikom in znanim pridigarjem [[Franc Mihelčič|Mihelčičem]] razvil široko zalozniško dejavnost.<ref>{{navedi knjigo|author=B. Kolar|title=Njih spomin ostaja. In memoriam III. Rajni salezijanci v prvih sto letih dela med Slovenci|place=Ljubljana|year=2002|publisher=Salve|page=84s}}</ref> Bolj ali manj uspešno pa je skušal reševati težave in ovire v zvezi z izdajanjem verskega tiska tudi s svojim sovaščanom in pesnikom [[Jure Kaštelan|Juretom Kaštelanom]] (1919-1990), ki je bil sicer drugačnega svetovnega nazora in ugledna javna osebnost; včasih pa mu je le ustregel.
=== ''Njegove knjige'' ===
[[File:Zadar-007 Mandić-Marin cvetje.jpg|thumb|right|200px|<center>Don Marino je imel rad rože. Tu pred čudovito urejenim vhodom v Hišo zadrskih nun. ]]</center>
;{{ikona hr}}
*[https://library.foi.hr/lib/knjiga.php?B=573&item=8615&ti=1786989397&pipo=89.142.8.186 ''Osmijeh : misionar ljubavi'' / ''Smehljaj je misijonar ljubezni''; likovna oprema Mato Andrić]
*[https://www.svantun-rijeka.hr/hr/don_marin_mandic__molitvenik_duhu_svetomu/186/15 ''Molitvenik Duhu Svetomu'' / ''Molitvenik Svetemu Duhu'' | Sv. Antun Padovanski Rijeka]
*[https://www.svantun-rijeka.hr/hr/don_marin_mandic_sedam_meditacija_sv_ivana_boska/184/15 ''Sedam meditacija sv. Ivana Boska'' / ''Sedem premišljevanj sv. Janeza Boska'' | Sv. Antun Padovanski Rijeka]
*[https://www.njuskalo.hr/literatura-knjige/don-marin-mandic-obiteljska-slavlja-amor-cantat-ljubav-pjeva-oglas-39730382 ''OBITELJSKA SLAVLJA — AMOR CANTAT / LJUBAV PJEVA''] ''Družinska slavja - ljubezen prepeva''
*[https://www.svantun-rijeka.hr/hr/don_marin_mandic__antologija_malog_misionara/183/15 ''Antologija malog misionara'' / ''Cvetnik malega misijonarja'' | Sv. Antun Padovanski Rijeka]
*[https://www.svantun-rijeka.hr/hr/don_marin_mandic_knjiga_zivota/189/15 ''Knjiga života'' / ''Knjiga življanja'' | Sv. Antun Padovanski Rijeka, Kantrida]
=== Smrt ===
Med svojim obiskom v domovini 2008 je obiskal veliko svojih dobrotnikov in se jim osebno zahvalil za pomoč. Tedaj je svojemu nekdanjemu gojencu iz Križevcev [[Janez Jelen|Jelenu]] zaupno omenil, da želi umreti in počivati le med "svojimi" Indijanci, ki častijo Mater Božjo podobno kot Hrvati, a je nikoli ne preklinjajo, kot to neredko počenjajo nekateri njegovi rojaki in celo verniki. Res se je kljub visoki starosti vrnil. Umrl je 7. marca 2011 v Mehiki v starosti petinosemdesetih let, sedeminšestdesetih let redovnih zaobljub in oseminpetdesetih let duhovništva. Pokopan je bil 9. marca v Tlahuitoltepecu v Mixeju v Oaxaci, spominska maša pa je bila 10. marca 2011 darovana v cerkvi Marije Pomočnice – Kman v Splitu.<ref name="KTA"/>
=== Navedek ===
{{navedek|''„Ako tijelo zbog posta mršavi, duša se deblja; ako se pak tijelo zbog proždrljivosti deblja, duša mršavi.“''<ref>Ustno izročilo njegovih križevskih gojencev</ref><br>»Če telo zaradi posta hujša, se duša duhovno debeli; če se pa telo zaradi požrešnosti debeli, duša hujša.«}}
== Glej tudi ==
*Sveti [[Janez Bosko]]
*[[Salezijanci]]
*[[Misijon|Misijoni]]
== Sklici ==
{{sklici}}
== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
;{{ikona hr}}
*[https://www.ktabkbih.net/hr/vijesti/umro-meksiki-misionar-don-marin-mandi/27769 UMRO MEKSIČKI MISIONAR DON MARIN MANDIĆ | Katolička tiskovna agencija]
*[https://ika.hkm.hr/novosti/pokop-don-marina-mandica/ Pokop don Marina Mandića – IKA]
*[https://www.veritas.hr/majka-svih-naroda/ Ana Panić: Majka svih naroda - Veritas - Glasnik sv. Antuna Padovanskoga]
*[https://hbl.lzmk.hr/clanak/mandic-marin-vjerski-pisac MANDIĆ, Marin - Hrvatski biografski leksikon]
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Mandić, Marin}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1926]]
[[Kategorija:Umrli leta 2011]]
[[Kategorija:Hrvaški misijonarji]]
[[Kategorija:Salezijanci]]
[[Kategorija:Hrvaški akademiki]]
[[Kategorija:Hrvaški pisatelji]]
[[Kategorija:Hrvaški publicisti]]
[[Kategorija:Cerkve v Mehiki]]
q57xm3zixj9nfodxdcs0p9fauwgdka9
6739593
6739592
2026-08-19T22:30:05Z
Stebunik
55592
/* Župnik in pridigar */
6739593
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox writer
| name = Marin Mandić
| image = Zadar_008_Mandić-Marin_lice.jpg
| caption = Salezijanec Marin Mandič na obisku v domovini, v [[Arbanasi]]h pri [[Zadar|Zadru]] ([[2008]])
| pseudonym = Don Marino
| birth_name = Marin Mandić
| birth_date = {{birth date|1926|8|12}}
| birth_place = [[Zakučac|Zakučac (Omiš)]], [[Kraljevina Jugoslavija]], danes: [[Hrvaška]]
| death_date = {{death date and age|2011|3|7|1926|8|12}}
| death_place = [[Ciudad de México|Meksiko]], [[Mehika]]
| resting_place = v Tlahuitoltepecu v Mixeju v Oaxaci; Južna [[Mehika]]
| occupation = misijonar, književnik, akademik
| genre = verska in poučna književnost
| education = [[Univerza v Zagrebu]]
| spouse = |
| parents =
| relatives =
| notableworks = ''''Osmijeh : misionar ljubavi'''' (''Nasmeh je misijonar ljubezni'')<br />''Knjiga života'' (''„Knjiga življenja“'')
| awards =
| signature =
}}
'''Marin Mandić''' ([[Zakučac|Zakučac (Omiš)]], [[12. avgust]] [[1926]] – [[Ciudad de México|Meksiko]], [[7. marec]] [[2011]]), [[Hrvati|hrvaški]] [[Rimskokatoliška cerkev|katoliški]] [[duhovnik]], [[salezijanec]], [[pisatelj]] in [[misijonar]].<ref name="KTA">[http://www.ktabkbih.net/info.asp?id=27769 KTABKBIH] kta/missio.ba: ''Umro meksički misionar don Marin Mandić'' Meksiko, 10. ožujka 2011. (pristupljeno 24. travnja 2020.)</ref>
== Življenjepis ==
=== Mladost in duhovništvo ===
Rodil se je v [[Zakučac|Zakučcu]] pri [[Omiš]]u v zaselku Mandići dne 12. avgusta 1926. Pripovedoval je, da je v daljnem sorodstvu z redovnikom in spovedniko, ki si ga je izbral za svojega vzornika, svetim [[Leopold Mandić|Leopoldom Mandićem]].
Leta 1938 se je na [[Knežija|Knežiji]] pridružil Salezijanski družbi, po noviciatu v Sloveniji na [[Škrljevo|Škrljevem]] pa je leta 1944 napravil prve redovne zaobljube. Bogoslovje (filozofijo) je dve leti študiral v Ljubljani, nadaljeval in končal (teologijo) pa v Zagrebu. Leta 1947 je maturiral na Klasični gimnaziji v Splitu. V duhovnika je bil posvečen leta 1953. Nato se je spet vrgel v učenje ter leta 1972 diplomiral na Filozofski fakulteti v Zagrebu in postal profesor hrvaščine.
Bil je vzgojitelj v Škofijskem semenišču v Zadru, trinajst let pa vzgojitelj in profesor salezijanskih semeniščnikov v [[Križevci, Hrvaška|Križevcih]] in na [[Reka, Hrvaška|Reki]]. Bil je edini od hrvaških vzgojiteljev — če izvzamemo prvega hrvaškega inšpektorja in nabožnega pisatelja [[Nikola Pavičić|Nikola Pavičića]] —, ki je s slovenskimi gojenci zasebno govoril slovensko. Čeprav je sam živel asketsko in je bil očitno vedno suh ko trlica, svojim učencem ni dovoljeval posebnih postov ali mrtvičenj, čisto po zgledu svojega ustanovitelja don Boska: »Ne potrebujete nobene druge pokore, razen opravljanja svojih vsakodnevnih dolžnosti!« Kljub temu je zmernost pri prehranjevanju in pitju priporočal ne le s svojim zgledom, temveč tudi z besedami.
=== Vzgojitelj v Križevcih ===
V Križevcih je salezijance, ki so imeli številne duhovne poklice s področja celotne bivše Jugoslavije, sprejel v svojo škofijsko palačo grkokatoliški škof [[Gabrijel Bukatko]] leta 1959. Takrat je bilo veliko gojencev, ki so prej gostovali v zadrski nadškofiji, ki pa je tudi imela veliko svojih poklicev. Marin je bil v Križevcih katehet; šolski svetnik je bil tedaj njegov bližji dalmatinski rojak profesor grščine in latinščine [[Mirko Bajić]], asistent [[Peter Bogataj]], spovednik [[Karel Podkubovšek]], a ravnatelj [[Anton Bajuk]] (1913-1979) iz [[Bela krajina|Bele krajine]], ki je še vse do smrti nosil znake komunističnega povojnega nasilja. V [[Marijin Dvor, Daruvar|Marijinem Dvoru]] pri [[Daruvar|Daruvarju]] je bila namreč 24. maja 1945 tradicionalna procesija s kipom Marije Pomočnice. Ko so se vračali nazaj, jih je pričakal „špalir“ partizanskih invalidov, ki so jih pretepali in med drugim hudo ranili v nogo tudi njega. V procesiji je bil tudi od njega mlajši kolega [[Franjo Crnjaković]], ki pa jo je bolj poceni odnesel.<ref>{{navedi knjigo|author=Bogdan Kolar|title=In memoriam. Nekrolog salezijancev slovenske narodnosti.|place=Ljubljana|year=1991|publisher=Salezijanski inšpektorat|page=19}}</ref>
=== Župnik in pridigar ===
[[File:Zadar_072_Mandić-Marin_Jelen-Janez_deca.jpg|thumb|left|200px|[[Salezijanci|Salezijanca]] [[Marin Mandić]] in [[Janez Jelen]] z mladimi]]
Bil je tudi župnik in kaplan v različnih krajih na Hrvaškem, od leta 1961 do 1963 v [[Podsused]]u pri Zagrebu, nato pa tudi v Nemčiji.
Bil je goreč pridigar ter iskan spovenik. [[Duhovne vaje]] in ljudske misijone je vodil na Hrvaškem in v Sloveniji, pa tudi s Srbiji, saj so salezijanci jugoslovanske inšpektorije takrat delovali v Beogradu, Nišu, Janjevem in Prištini, a od 1965 tudi med vojvodinskimi Madžari v Mužlji.
Med [[Razpad Jugoslavije |Razpadom Jugoslavije ]] ter vojno v Bosni in Hercegovini je bil od 1991 do 1995 duhovni vodja sester častilk Kristusove krvi (klanjateljice Krvi Kristove) v [[Bosanski Aleksandrovac|Bosanskem Aleksandrovcu]] pri [[Banjaluka|Banjaluki]].
=== Misijonar ===
[[File:Zadar 031 Mandić-Marin sestre.jpg|thumb|right|200px|<center>Don Marin Mandić med obiskom 2008 ni pozabil svojih dobrotnic [[Zadar|zadrskih]] [[redovnik|redovnic]] ]]</center>
V tem času je začel tudi pravo misijonsko delo v Mehiki, kjer je bil več kot dvajset let misijonar pri plemenu Mixe v južni Mehiki. Tudi požrtvovalnemu delu katoliških misijonarjev — ki so mu bili podobni v gorečnosti — gre zasluga, da imajo [[protestantizem|protestantske]] [[karizmatiki|karizmatične]] ločine na katoliške vernike v celi [[Latinska Amerika|Latinski Ameriki]] najmanj vpliva, saj se šteje za katoličane kar 81 % mehiškega prebivalstva.<ref>{{cite web|url=https://casnik.si/katolicani-v-mehiki-edinstven-primer-v-juzni-ameriki/|title=Katoličani v Mehiki - edinstven primer v Latinski Ameriki|publisher=Časnik|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=16. februar 2016|accessdate=16. avgust 2026}}</ref>
Rad se je pogovarjal z mladimi, s katerimi se je naključno srečeval, in bilo jim je v čast, da se lahko z njim slikajo za spomin. Po don Boskovem naročilu je v srcu čutil veliko hvaležnost in se je po možnosti tudi osebno zahvaljeval svojim dobrotnikom, ki so ga podpirali ali gmotno ali molitveno, ali oboje; med njimi so bile na častnem mestu tudi zadrske redovnice, ki jim je tudi namenil kratek obisk.
=== Pisatelj ===
Ukvarjal se je s pisanjem in v samozaložbi izdal desetino knjig ter objavljal članke, ocene in razprave v različnih revijah in časopisih. Ko je leta 2008 obiskal domovino, je urejal svoje izdaje in opravljal potrebne korekture. Veliko razumevanje za svoje plemenite namene pa tudi za stalno pomanjkanje sredstev je našel tudi pri nekaterih salezijancih. Tako je uspešno sodeloval s salezijanskim sobratom [[Vinko Furlan|Furlanom]] (1911-1997) ki je v skoraj nemogočih takratnih razmerah skupaj z župnikom in znanim pridigarjem [[Franc Mihelčič|Mihelčičem]] razvil široko zalozniško dejavnost.<ref>{{navedi knjigo|author=B. Kolar|title=Njih spomin ostaja. In memoriam III. Rajni salezijanci v prvih sto letih dela med Slovenci|place=Ljubljana|year=2002|publisher=Salve|page=84s}}</ref> Bolj ali manj uspešno pa je skušal reševati težave in ovire v zvezi z izdajanjem verskega tiska tudi s svojim sovaščanom in pesnikom [[Jure Kaštelan|Juretom Kaštelanom]] (1919-1990), ki je bil sicer drugačnega svetovnega nazora in ugledna javna osebnost; včasih pa mu je le ustregel.
=== ''Njegove knjige'' ===
[[File:Zadar-007 Mandić-Marin cvetje.jpg|thumb|right|200px|<center>Don Marino je imel rad rože. Tu pred čudovito urejenim vhodom v Hišo zadrskih nun. ]]</center>
;{{ikona hr}}
*[https://library.foi.hr/lib/knjiga.php?B=573&item=8615&ti=1786989397&pipo=89.142.8.186 ''Osmijeh : misionar ljubavi'' / ''Smehljaj je misijonar ljubezni''; likovna oprema Mato Andrić]
*[https://www.svantun-rijeka.hr/hr/don_marin_mandic__molitvenik_duhu_svetomu/186/15 ''Molitvenik Duhu Svetomu'' / ''Molitvenik Svetemu Duhu'' | Sv. Antun Padovanski Rijeka]
*[https://www.svantun-rijeka.hr/hr/don_marin_mandic_sedam_meditacija_sv_ivana_boska/184/15 ''Sedam meditacija sv. Ivana Boska'' / ''Sedem premišljevanj sv. Janeza Boska'' | Sv. Antun Padovanski Rijeka]
*[https://www.njuskalo.hr/literatura-knjige/don-marin-mandic-obiteljska-slavlja-amor-cantat-ljubav-pjeva-oglas-39730382 ''OBITELJSKA SLAVLJA — AMOR CANTAT / LJUBAV PJEVA''] ''Družinska slavja - ljubezen prepeva''
*[https://www.svantun-rijeka.hr/hr/don_marin_mandic__antologija_malog_misionara/183/15 ''Antologija malog misionara'' / ''Cvetnik malega misijonarja'' | Sv. Antun Padovanski Rijeka]
*[https://www.svantun-rijeka.hr/hr/don_marin_mandic_knjiga_zivota/189/15 ''Knjiga života'' / ''Knjiga življanja'' | Sv. Antun Padovanski Rijeka, Kantrida]
=== Smrt ===
Med svojim obiskom v domovini 2008 je obiskal veliko svojih dobrotnikov in se jim osebno zahvalil za pomoč. Tedaj je svojemu nekdanjemu gojencu iz Križevcev [[Janez Jelen|Jelenu]] zaupno omenil, da želi umreti in počivati le med "svojimi" Indijanci, ki častijo Mater Božjo podobno kot Hrvati, a je nikoli ne preklinjajo, kot to neredko počenjajo nekateri njegovi rojaki in celo verniki. Res se je kljub visoki starosti vrnil. Umrl je 7. marca 2011 v Mehiki v starosti petinosemdesetih let, sedeminšestdesetih let redovnih zaobljub in oseminpetdesetih let duhovništva. Pokopan je bil 9. marca v Tlahuitoltepecu v Mixeju v Oaxaci, spominska maša pa je bila 10. marca 2011 darovana v cerkvi Marije Pomočnice – Kman v Splitu.<ref name="KTA"/>
=== Navedek ===
{{navedek|''„Ako tijelo zbog posta mršavi, duša se deblja; ako se pak tijelo zbog proždrljivosti deblja, duša mršavi.“''<ref>Ustno izročilo njegovih križevskih gojencev</ref><br>»Če telo zaradi posta hujša, se duša duhovno debeli; če se pa telo zaradi požrešnosti debeli, duša hujša.«}}
== Glej tudi ==
*Sveti [[Janez Bosko]]
*[[Salezijanci]]
*[[Misijon|Misijoni]]
== Sklici ==
{{sklici}}
== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
;{{ikona hr}}
*[https://www.ktabkbih.net/hr/vijesti/umro-meksiki-misionar-don-marin-mandi/27769 UMRO MEKSIČKI MISIONAR DON MARIN MANDIĆ | Katolička tiskovna agencija]
*[https://ika.hkm.hr/novosti/pokop-don-marina-mandica/ Pokop don Marina Mandića – IKA]
*[https://www.veritas.hr/majka-svih-naroda/ Ana Panić: Majka svih naroda - Veritas - Glasnik sv. Antuna Padovanskoga]
*[https://hbl.lzmk.hr/clanak/mandic-marin-vjerski-pisac MANDIĆ, Marin - Hrvatski biografski leksikon]
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Mandić, Marin}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1926]]
[[Kategorija:Umrli leta 2011]]
[[Kategorija:Hrvaški misijonarji]]
[[Kategorija:Salezijanci]]
[[Kategorija:Hrvaški akademiki]]
[[Kategorija:Hrvaški pisatelji]]
[[Kategorija:Hrvaški publicisti]]
[[Kategorija:Cerkve v Mehiki]]
qpkybp6d4bzpkjqv2ajarokhq3vco85
6739595
6739593
2026-08-19T22:31:09Z
Stebunik
55592
/* Njegove knjige */
6739595
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox writer
| name = Marin Mandić
| image = Zadar_008_Mandić-Marin_lice.jpg
| caption = Salezijanec Marin Mandič na obisku v domovini, v [[Arbanasi]]h pri [[Zadar|Zadru]] ([[2008]])
| pseudonym = Don Marino
| birth_name = Marin Mandić
| birth_date = {{birth date|1926|8|12}}
| birth_place = [[Zakučac|Zakučac (Omiš)]], [[Kraljevina Jugoslavija]], danes: [[Hrvaška]]
| death_date = {{death date and age|2011|3|7|1926|8|12}}
| death_place = [[Ciudad de México|Meksiko]], [[Mehika]]
| resting_place = v Tlahuitoltepecu v Mixeju v Oaxaci; Južna [[Mehika]]
| occupation = misijonar, književnik, akademik
| genre = verska in poučna književnost
| education = [[Univerza v Zagrebu]]
| spouse = |
| parents =
| relatives =
| notableworks = ''''Osmijeh : misionar ljubavi'''' (''Nasmeh je misijonar ljubezni'')<br />''Knjiga života'' (''„Knjiga življenja“'')
| awards =
| signature =
}}
'''Marin Mandić''' ([[Zakučac|Zakučac (Omiš)]], [[12. avgust]] [[1926]] – [[Ciudad de México|Meksiko]], [[7. marec]] [[2011]]), [[Hrvati|hrvaški]] [[Rimskokatoliška cerkev|katoliški]] [[duhovnik]], [[salezijanec]], [[pisatelj]] in [[misijonar]].<ref name="KTA">[http://www.ktabkbih.net/info.asp?id=27769 KTABKBIH] kta/missio.ba: ''Umro meksički misionar don Marin Mandić'' Meksiko, 10. ožujka 2011. (pristupljeno 24. travnja 2020.)</ref>
== Življenjepis ==
=== Mladost in duhovništvo ===
Rodil se je v [[Zakučac|Zakučcu]] pri [[Omiš]]u v zaselku Mandići dne 12. avgusta 1926. Pripovedoval je, da je v daljnem sorodstvu z redovnikom in spovedniko, ki si ga je izbral za svojega vzornika, svetim [[Leopold Mandić|Leopoldom Mandićem]].
Leta 1938 se je na [[Knežija|Knežiji]] pridružil Salezijanski družbi, po noviciatu v Sloveniji na [[Škrljevo|Škrljevem]] pa je leta 1944 napravil prve redovne zaobljube. Bogoslovje (filozofijo) je dve leti študiral v Ljubljani, nadaljeval in končal (teologijo) pa v Zagrebu. Leta 1947 je maturiral na Klasični gimnaziji v Splitu. V duhovnika je bil posvečen leta 1953. Nato se je spet vrgel v učenje ter leta 1972 diplomiral na Filozofski fakulteti v Zagrebu in postal profesor hrvaščine.
Bil je vzgojitelj v Škofijskem semenišču v Zadru, trinajst let pa vzgojitelj in profesor salezijanskih semeniščnikov v [[Križevci, Hrvaška|Križevcih]] in na [[Reka, Hrvaška|Reki]]. Bil je edini od hrvaških vzgojiteljev — če izvzamemo prvega hrvaškega inšpektorja in nabožnega pisatelja [[Nikola Pavičić|Nikola Pavičića]] —, ki je s slovenskimi gojenci zasebno govoril slovensko. Čeprav je sam živel asketsko in je bil očitno vedno suh ko trlica, svojim učencem ni dovoljeval posebnih postov ali mrtvičenj, čisto po zgledu svojega ustanovitelja don Boska: »Ne potrebujete nobene druge pokore, razen opravljanja svojih vsakodnevnih dolžnosti!« Kljub temu je zmernost pri prehranjevanju in pitju priporočal ne le s svojim zgledom, temveč tudi z besedami.
=== Vzgojitelj v Križevcih ===
V Križevcih je salezijance, ki so imeli številne duhovne poklice s področja celotne bivše Jugoslavije, sprejel v svojo škofijsko palačo grkokatoliški škof [[Gabrijel Bukatko]] leta 1959. Takrat je bilo veliko gojencev, ki so prej gostovali v zadrski nadškofiji, ki pa je tudi imela veliko svojih poklicev. Marin je bil v Križevcih katehet; šolski svetnik je bil tedaj njegov bližji dalmatinski rojak profesor grščine in latinščine [[Mirko Bajić]], asistent [[Peter Bogataj]], spovednik [[Karel Podkubovšek]], a ravnatelj [[Anton Bajuk]] (1913-1979) iz [[Bela krajina|Bele krajine]], ki je še vse do smrti nosil znake komunističnega povojnega nasilja. V [[Marijin Dvor, Daruvar|Marijinem Dvoru]] pri [[Daruvar|Daruvarju]] je bila namreč 24. maja 1945 tradicionalna procesija s kipom Marije Pomočnice. Ko so se vračali nazaj, jih je pričakal „špalir“ partizanskih invalidov, ki so jih pretepali in med drugim hudo ranili v nogo tudi njega. V procesiji je bil tudi od njega mlajši kolega [[Franjo Crnjaković]], ki pa jo je bolj poceni odnesel.<ref>{{navedi knjigo|author=Bogdan Kolar|title=In memoriam. Nekrolog salezijancev slovenske narodnosti.|place=Ljubljana|year=1991|publisher=Salezijanski inšpektorat|page=19}}</ref>
=== Župnik in pridigar ===
[[File:Zadar_072_Mandić-Marin_Jelen-Janez_deca.jpg|thumb|left|200px|[[Salezijanci|Salezijanca]] [[Marin Mandić]] in [[Janez Jelen]] z mladimi]]
Bil je tudi župnik in kaplan v različnih krajih na Hrvaškem, od leta 1961 do 1963 v [[Podsused]]u pri Zagrebu, nato pa tudi v Nemčiji.
Bil je goreč pridigar ter iskan spovenik. [[Duhovne vaje]] in ljudske misijone je vodil na Hrvaškem in v Sloveniji, pa tudi s Srbiji, saj so salezijanci jugoslovanske inšpektorije takrat delovali v Beogradu, Nišu, Janjevem in Prištini, a od 1965 tudi med vojvodinskimi Madžari v Mužlji.
Med [[Razpad Jugoslavije |Razpadom Jugoslavije ]] ter vojno v Bosni in Hercegovini je bil od 1991 do 1995 duhovni vodja sester častilk Kristusove krvi (klanjateljice Krvi Kristove) v [[Bosanski Aleksandrovac|Bosanskem Aleksandrovcu]] pri [[Banjaluka|Banjaluki]].
=== Misijonar ===
[[File:Zadar 031 Mandić-Marin sestre.jpg|thumb|right|200px|<center>Don Marin Mandić med obiskom 2008 ni pozabil svojih dobrotnic [[Zadar|zadrskih]] [[redovnik|redovnic]] ]]</center>
V tem času je začel tudi pravo misijonsko delo v Mehiki, kjer je bil več kot dvajset let misijonar pri plemenu Mixe v južni Mehiki. Tudi požrtvovalnemu delu katoliških misijonarjev — ki so mu bili podobni v gorečnosti — gre zasluga, da imajo [[protestantizem|protestantske]] [[karizmatiki|karizmatične]] ločine na katoliške vernike v celi [[Latinska Amerika|Latinski Ameriki]] najmanj vpliva, saj se šteje za katoličane kar 81 % mehiškega prebivalstva.<ref>{{cite web|url=https://casnik.si/katolicani-v-mehiki-edinstven-primer-v-juzni-ameriki/|title=Katoličani v Mehiki - edinstven primer v Latinski Ameriki|publisher=Časnik|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=16. februar 2016|accessdate=16. avgust 2026}}</ref>
Rad se je pogovarjal z mladimi, s katerimi se je naključno srečeval, in bilo jim je v čast, da se lahko z njim slikajo za spomin. Po don Boskovem naročilu je v srcu čutil veliko hvaležnost in se je po možnosti tudi osebno zahvaljeval svojim dobrotnikom, ki so ga podpirali ali gmotno ali molitveno, ali oboje; med njimi so bile na častnem mestu tudi zadrske redovnice, ki jim je tudi namenil kratek obisk.
=== Pisatelj ===
Ukvarjal se je s pisanjem in v samozaložbi izdal desetino knjig ter objavljal članke, ocene in razprave v različnih revijah in časopisih. Ko je leta 2008 obiskal domovino, je urejal svoje izdaje in opravljal potrebne korekture. Veliko razumevanje za svoje plemenite namene pa tudi za stalno pomanjkanje sredstev je našel tudi pri nekaterih salezijancih. Tako je uspešno sodeloval s salezijanskim sobratom [[Vinko Furlan|Furlanom]] (1911-1997) ki je v skoraj nemogočih takratnih razmerah skupaj z župnikom in znanim pridigarjem [[Franc Mihelčič|Mihelčičem]] razvil široko zalozniško dejavnost.<ref>{{navedi knjigo|author=B. Kolar|title=Njih spomin ostaja. In memoriam III. Rajni salezijanci v prvih sto letih dela med Slovenci|place=Ljubljana|year=2002|publisher=Salve|page=84s}}</ref> Bolj ali manj uspešno pa je skušal reševati težave in ovire v zvezi z izdajanjem verskega tiska tudi s svojim sovaščanom in pesnikom [[Jure Kaštelan|Juretom Kaštelanom]] (1919-1990), ki je bil sicer drugačnega svetovnega nazora in ugledna javna osebnost; včasih pa mu je le ustregel.
=== ''Njegove knjige'' ===
[[File:Zadar-007 Mandić-Marin cvetje.jpg|thumb|right|240px|<center>Don Marino je imel rad rože. Tu pred čudovito urejenim vhodom v Hišo zadrskih nun. ]]</center>
;{{ikona hr}}
*[https://library.foi.hr/lib/knjiga.php?B=573&item=8615&ti=1786989397&pipo=89.142.8.186 ''Osmijeh : misionar ljubavi'' / ''Smehljaj je misijonar ljubezni''; likovna oprema Mato Andrić]
*[https://www.svantun-rijeka.hr/hr/don_marin_mandic__molitvenik_duhu_svetomu/186/15 ''Molitvenik Duhu Svetomu'' / ''Molitvenik Svetemu Duhu'' | Sv. Antun Padovanski Rijeka]
*[https://www.svantun-rijeka.hr/hr/don_marin_mandic_sedam_meditacija_sv_ivana_boska/184/15 ''Sedam meditacija sv. Ivana Boska'' / ''Sedem premišljevanj sv. Janeza Boska'' | Sv. Antun Padovanski Rijeka]
*[https://www.njuskalo.hr/literatura-knjige/don-marin-mandic-obiteljska-slavlja-amor-cantat-ljubav-pjeva-oglas-39730382 ''OBITELJSKA SLAVLJA — AMOR CANTAT / LJUBAV PJEVA''] ''Družinska slavja - ljubezen prepeva''
*[https://www.svantun-rijeka.hr/hr/don_marin_mandic__antologija_malog_misionara/183/15 ''Antologija malog misionara'' / ''Cvetnik malega misijonarja'' | Sv. Antun Padovanski Rijeka]
*[https://www.svantun-rijeka.hr/hr/don_marin_mandic_knjiga_zivota/189/15 ''Knjiga života'' / ''Knjiga življanja'' | Sv. Antun Padovanski Rijeka, Kantrida]
=== Smrt ===
Med svojim obiskom v domovini 2008 je obiskal veliko svojih dobrotnikov in se jim osebno zahvalil za pomoč. Tedaj je svojemu nekdanjemu gojencu iz Križevcev [[Janez Jelen|Jelenu]] zaupno omenil, da želi umreti in počivati le med "svojimi" Indijanci, ki častijo Mater Božjo podobno kot Hrvati, a je nikoli ne preklinjajo, kot to neredko počenjajo nekateri njegovi rojaki in celo verniki. Res se je kljub visoki starosti vrnil. Umrl je 7. marca 2011 v Mehiki v starosti petinosemdesetih let, sedeminšestdesetih let redovnih zaobljub in oseminpetdesetih let duhovništva. Pokopan je bil 9. marca v Tlahuitoltepecu v Mixeju v Oaxaci, spominska maša pa je bila 10. marca 2011 darovana v cerkvi Marije Pomočnice – Kman v Splitu.<ref name="KTA"/>
=== Navedek ===
{{navedek|''„Ako tijelo zbog posta mršavi, duša se deblja; ako se pak tijelo zbog proždrljivosti deblja, duša mršavi.“''<ref>Ustno izročilo njegovih križevskih gojencev</ref><br>»Če telo zaradi posta hujša, se duša duhovno debeli; če se pa telo zaradi požrešnosti debeli, duša hujša.«}}
== Glej tudi ==
*Sveti [[Janez Bosko]]
*[[Salezijanci]]
*[[Misijon|Misijoni]]
== Sklici ==
{{sklici}}
== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
;{{ikona hr}}
*[https://www.ktabkbih.net/hr/vijesti/umro-meksiki-misionar-don-marin-mandi/27769 UMRO MEKSIČKI MISIONAR DON MARIN MANDIĆ | Katolička tiskovna agencija]
*[https://ika.hkm.hr/novosti/pokop-don-marina-mandica/ Pokop don Marina Mandića – IKA]
*[https://www.veritas.hr/majka-svih-naroda/ Ana Panić: Majka svih naroda - Veritas - Glasnik sv. Antuna Padovanskoga]
*[https://hbl.lzmk.hr/clanak/mandic-marin-vjerski-pisac MANDIĆ, Marin - Hrvatski biografski leksikon]
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Mandić, Marin}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1926]]
[[Kategorija:Umrli leta 2011]]
[[Kategorija:Hrvaški misijonarji]]
[[Kategorija:Salezijanci]]
[[Kategorija:Hrvaški akademiki]]
[[Kategorija:Hrvaški pisatelji]]
[[Kategorija:Hrvaški publicisti]]
[[Kategorija:Cerkve v Mehiki]]
gwwcdhq8mamfs64lis3gejebhes1bji
6739596
6739595
2026-08-19T22:32:28Z
Stebunik
55592
/* Smrt */
6739596
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox writer
| name = Marin Mandić
| image = Zadar_008_Mandić-Marin_lice.jpg
| caption = Salezijanec Marin Mandič na obisku v domovini, v [[Arbanasi]]h pri [[Zadar|Zadru]] ([[2008]])
| pseudonym = Don Marino
| birth_name = Marin Mandić
| birth_date = {{birth date|1926|8|12}}
| birth_place = [[Zakučac|Zakučac (Omiš)]], [[Kraljevina Jugoslavija]], danes: [[Hrvaška]]
| death_date = {{death date and age|2011|3|7|1926|8|12}}
| death_place = [[Ciudad de México|Meksiko]], [[Mehika]]
| resting_place = v Tlahuitoltepecu v Mixeju v Oaxaci; Južna [[Mehika]]
| occupation = misijonar, književnik, akademik
| genre = verska in poučna književnost
| education = [[Univerza v Zagrebu]]
| spouse = |
| parents =
| relatives =
| notableworks = ''''Osmijeh : misionar ljubavi'''' (''Nasmeh je misijonar ljubezni'')<br />''Knjiga života'' (''„Knjiga življenja“'')
| awards =
| signature =
}}
'''Marin Mandić''' ([[Zakučac|Zakučac (Omiš)]], [[12. avgust]] [[1926]] – [[Ciudad de México|Meksiko]], [[7. marec]] [[2011]]), [[Hrvati|hrvaški]] [[Rimskokatoliška cerkev|katoliški]] [[duhovnik]], [[salezijanec]], [[pisatelj]] in [[misijonar]].<ref name="KTA">[http://www.ktabkbih.net/info.asp?id=27769 KTABKBIH] kta/missio.ba: ''Umro meksički misionar don Marin Mandić'' Meksiko, 10. ožujka 2011. (pristupljeno 24. travnja 2020.)</ref>
== Življenjepis ==
=== Mladost in duhovništvo ===
Rodil se je v [[Zakučac|Zakučcu]] pri [[Omiš]]u v zaselku Mandići dne 12. avgusta 1926. Pripovedoval je, da je v daljnem sorodstvu z redovnikom in spovedniko, ki si ga je izbral za svojega vzornika, svetim [[Leopold Mandić|Leopoldom Mandićem]].
Leta 1938 se je na [[Knežija|Knežiji]] pridružil Salezijanski družbi, po noviciatu v Sloveniji na [[Škrljevo|Škrljevem]] pa je leta 1944 napravil prve redovne zaobljube. Bogoslovje (filozofijo) je dve leti študiral v Ljubljani, nadaljeval in končal (teologijo) pa v Zagrebu. Leta 1947 je maturiral na Klasični gimnaziji v Splitu. V duhovnika je bil posvečen leta 1953. Nato se je spet vrgel v učenje ter leta 1972 diplomiral na Filozofski fakulteti v Zagrebu in postal profesor hrvaščine.
Bil je vzgojitelj v Škofijskem semenišču v Zadru, trinajst let pa vzgojitelj in profesor salezijanskih semeniščnikov v [[Križevci, Hrvaška|Križevcih]] in na [[Reka, Hrvaška|Reki]]. Bil je edini od hrvaških vzgojiteljev — če izvzamemo prvega hrvaškega inšpektorja in nabožnega pisatelja [[Nikola Pavičić|Nikola Pavičića]] —, ki je s slovenskimi gojenci zasebno govoril slovensko. Čeprav je sam živel asketsko in je bil očitno vedno suh ko trlica, svojim učencem ni dovoljeval posebnih postov ali mrtvičenj, čisto po zgledu svojega ustanovitelja don Boska: »Ne potrebujete nobene druge pokore, razen opravljanja svojih vsakodnevnih dolžnosti!« Kljub temu je zmernost pri prehranjevanju in pitju priporočal ne le s svojim zgledom, temveč tudi z besedami.
=== Vzgojitelj v Križevcih ===
V Križevcih je salezijance, ki so imeli številne duhovne poklice s področja celotne bivše Jugoslavije, sprejel v svojo škofijsko palačo grkokatoliški škof [[Gabrijel Bukatko]] leta 1959. Takrat je bilo veliko gojencev, ki so prej gostovali v zadrski nadškofiji, ki pa je tudi imela veliko svojih poklicev. Marin je bil v Križevcih katehet; šolski svetnik je bil tedaj njegov bližji dalmatinski rojak profesor grščine in latinščine [[Mirko Bajić]], asistent [[Peter Bogataj]], spovednik [[Karel Podkubovšek]], a ravnatelj [[Anton Bajuk]] (1913-1979) iz [[Bela krajina|Bele krajine]], ki je še vse do smrti nosil znake komunističnega povojnega nasilja. V [[Marijin Dvor, Daruvar|Marijinem Dvoru]] pri [[Daruvar|Daruvarju]] je bila namreč 24. maja 1945 tradicionalna procesija s kipom Marije Pomočnice. Ko so se vračali nazaj, jih je pričakal „špalir“ partizanskih invalidov, ki so jih pretepali in med drugim hudo ranili v nogo tudi njega. V procesiji je bil tudi od njega mlajši kolega [[Franjo Crnjaković]], ki pa jo je bolj poceni odnesel.<ref>{{navedi knjigo|author=Bogdan Kolar|title=In memoriam. Nekrolog salezijancev slovenske narodnosti.|place=Ljubljana|year=1991|publisher=Salezijanski inšpektorat|page=19}}</ref>
=== Župnik in pridigar ===
[[File:Zadar_072_Mandić-Marin_Jelen-Janez_deca.jpg|thumb|left|200px|[[Salezijanci|Salezijanca]] [[Marin Mandić]] in [[Janez Jelen]] z mladimi]]
Bil je tudi župnik in kaplan v različnih krajih na Hrvaškem, od leta 1961 do 1963 v [[Podsused]]u pri Zagrebu, nato pa tudi v Nemčiji.
Bil je goreč pridigar ter iskan spovenik. [[Duhovne vaje]] in ljudske misijone je vodil na Hrvaškem in v Sloveniji, pa tudi s Srbiji, saj so salezijanci jugoslovanske inšpektorije takrat delovali v Beogradu, Nišu, Janjevem in Prištini, a od 1965 tudi med vojvodinskimi Madžari v Mužlji.
Med [[Razpad Jugoslavije |Razpadom Jugoslavije ]] ter vojno v Bosni in Hercegovini je bil od 1991 do 1995 duhovni vodja sester častilk Kristusove krvi (klanjateljice Krvi Kristove) v [[Bosanski Aleksandrovac|Bosanskem Aleksandrovcu]] pri [[Banjaluka|Banjaluki]].
=== Misijonar ===
[[File:Zadar 031 Mandić-Marin sestre.jpg|thumb|right|200px|<center>Don Marin Mandić med obiskom 2008 ni pozabil svojih dobrotnic [[Zadar|zadrskih]] [[redovnik|redovnic]] ]]</center>
V tem času je začel tudi pravo misijonsko delo v Mehiki, kjer je bil več kot dvajset let misijonar pri plemenu Mixe v južni Mehiki. Tudi požrtvovalnemu delu katoliških misijonarjev — ki so mu bili podobni v gorečnosti — gre zasluga, da imajo [[protestantizem|protestantske]] [[karizmatiki|karizmatične]] ločine na katoliške vernike v celi [[Latinska Amerika|Latinski Ameriki]] najmanj vpliva, saj se šteje za katoličane kar 81 % mehiškega prebivalstva.<ref>{{cite web|url=https://casnik.si/katolicani-v-mehiki-edinstven-primer-v-juzni-ameriki/|title=Katoličani v Mehiki - edinstven primer v Latinski Ameriki|publisher=Časnik|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=16. februar 2016|accessdate=16. avgust 2026}}</ref>
Rad se je pogovarjal z mladimi, s katerimi se je naključno srečeval, in bilo jim je v čast, da se lahko z njim slikajo za spomin. Po don Boskovem naročilu je v srcu čutil veliko hvaležnost in se je po možnosti tudi osebno zahvaljeval svojim dobrotnikom, ki so ga podpirali ali gmotno ali molitveno, ali oboje; med njimi so bile na častnem mestu tudi zadrske redovnice, ki jim je tudi namenil kratek obisk.
=== Pisatelj ===
Ukvarjal se je s pisanjem in v samozaložbi izdal desetino knjig ter objavljal članke, ocene in razprave v različnih revijah in časopisih. Ko je leta 2008 obiskal domovino, je urejal svoje izdaje in opravljal potrebne korekture. Veliko razumevanje za svoje plemenite namene pa tudi za stalno pomanjkanje sredstev je našel tudi pri nekaterih salezijancih. Tako je uspešno sodeloval s salezijanskim sobratom [[Vinko Furlan|Furlanom]] (1911-1997) ki je v skoraj nemogočih takratnih razmerah skupaj z župnikom in znanim pridigarjem [[Franc Mihelčič|Mihelčičem]] razvil široko zalozniško dejavnost.<ref>{{navedi knjigo|author=B. Kolar|title=Njih spomin ostaja. In memoriam III. Rajni salezijanci v prvih sto letih dela med Slovenci|place=Ljubljana|year=2002|publisher=Salve|page=84s}}</ref> Bolj ali manj uspešno pa je skušal reševati težave in ovire v zvezi z izdajanjem verskega tiska tudi s svojim sovaščanom in pesnikom [[Jure Kaštelan|Juretom Kaštelanom]] (1919-1990), ki je bil sicer drugačnega svetovnega nazora in ugledna javna osebnost; včasih pa mu je le ustregel.
=== ''Njegove knjige'' ===
[[File:Zadar-007 Mandić-Marin cvetje.jpg|thumb|right|240px|<center>Don Marino je imel rad rože. Tu pred čudovito urejenim vhodom v Hišo zadrskih nun. ]]</center>
;{{ikona hr}}
*[https://library.foi.hr/lib/knjiga.php?B=573&item=8615&ti=1786989397&pipo=89.142.8.186 ''Osmijeh : misionar ljubavi'' / ''Smehljaj je misijonar ljubezni''; likovna oprema Mato Andrić]
*[https://www.svantun-rijeka.hr/hr/don_marin_mandic__molitvenik_duhu_svetomu/186/15 ''Molitvenik Duhu Svetomu'' / ''Molitvenik Svetemu Duhu'' | Sv. Antun Padovanski Rijeka]
*[https://www.svantun-rijeka.hr/hr/don_marin_mandic_sedam_meditacija_sv_ivana_boska/184/15 ''Sedam meditacija sv. Ivana Boska'' / ''Sedem premišljevanj sv. Janeza Boska'' | Sv. Antun Padovanski Rijeka]
*[https://www.njuskalo.hr/literatura-knjige/don-marin-mandic-obiteljska-slavlja-amor-cantat-ljubav-pjeva-oglas-39730382 ''OBITELJSKA SLAVLJA — AMOR CANTAT / LJUBAV PJEVA''] ''Družinska slavja - ljubezen prepeva''
*[https://www.svantun-rijeka.hr/hr/don_marin_mandic__antologija_malog_misionara/183/15 ''Antologija malog misionara'' / ''Cvetnik malega misijonarja'' | Sv. Antun Padovanski Rijeka]
*[https://www.svantun-rijeka.hr/hr/don_marin_mandic_knjiga_zivota/189/15 ''Knjiga života'' / ''Knjiga življanja'' | Sv. Antun Padovanski Rijeka, Kantrida]
=== Smrt ===
Med svojim obiskom v domovini 2008 je obiskal veliko svojih dobrotnikov in se jim osebno zahvalil za pomoč. Tedaj je svojemu nekdanjemu gojencu iz Križevcev [[Janez Jelen|Jelenu]] zaupno omenil, da želi umreti in počivati le med "svojimi" Indijanci, ki častijo Mater Božjo podobno kot Hrvati, a je nikoli ne preklinjajo, kot to neredko počenjajo nekateri njegovi rojaki in celo verniki.
Res se je kljub visoki starosti vrnil. Umrl je 7. marca 2011 v Mehiki v starosti petinosemdesetih let, sedeminšestdesetih let redovnih zaobljub in oseminpetdesetih let duhovništva. Pokopan je bil 9. marca v Tlahuitoltepecu v Mixeju v Oaxaci, spominska maša pa je bila 10. marca 2011 darovana v cerkvi Marije Pomočnice – Kman v Splitu.<ref name="KTA"/>
=== Navedek ===
{{navedek|''„Ako tijelo zbog posta mršavi, duša se deblja; ako se pak tijelo zbog proždrljivosti deblja, duša mršavi.“''<ref>Ustno izročilo njegovih križevskih gojencev</ref><br>»Če telo zaradi posta hujša, se duša duhovno debeli; če se pa telo zaradi požrešnosti debeli, duša hujša.«}}
== Glej tudi ==
*Sveti [[Janez Bosko]]
*[[Salezijanci]]
*[[Misijon|Misijoni]]
== Sklici ==
{{sklici}}
== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
;{{ikona hr}}
*[https://www.ktabkbih.net/hr/vijesti/umro-meksiki-misionar-don-marin-mandi/27769 UMRO MEKSIČKI MISIONAR DON MARIN MANDIĆ | Katolička tiskovna agencija]
*[https://ika.hkm.hr/novosti/pokop-don-marina-mandica/ Pokop don Marina Mandića – IKA]
*[https://www.veritas.hr/majka-svih-naroda/ Ana Panić: Majka svih naroda - Veritas - Glasnik sv. Antuna Padovanskoga]
*[https://hbl.lzmk.hr/clanak/mandic-marin-vjerski-pisac MANDIĆ, Marin - Hrvatski biografski leksikon]
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Mandić, Marin}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1926]]
[[Kategorija:Umrli leta 2011]]
[[Kategorija:Hrvaški misijonarji]]
[[Kategorija:Salezijanci]]
[[Kategorija:Hrvaški akademiki]]
[[Kategorija:Hrvaški pisatelji]]
[[Kategorija:Hrvaški publicisti]]
[[Kategorija:Cerkve v Mehiki]]
ezocl6o9a6k7bp9moml927aunt5ubv6
Naravni park vulkana Majon
0
607362
6739618
6739126
2026-08-20T05:48:39Z
InternetArchiveBot
196606
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
6739618
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox protected area
| name = Naravni park vulkana Majon
| alt_name =Ognjenik Majon
| iucn_category = III
| photo = Mt.Mayon tam3rd.jpg
| photo_caption = Osrednji del naravnega parka, skoraj popoln stožec vulkana Mayon
| photo_size =
| map = Philippines Albay#Luzon mainland#Philippines
| map_relief = yes
| map_caption =
| map_size =
| location = Albaj
| nearest_city = Legazpi City, Ligao City, Tabaco City
| coordinates = {{coord|13|15|24|N|123|41|6|E|region:PH|format=dms|display=inline,title}}
| coords_ref =
| area = 5775,7 ha
| established = 20. julij 1938 (narodni park)<br>21. november 2000 (naravni park)
| visitation_num =
| visitation_year =
| governing_body = Urad za zavarovana območja in prostoživeče živali Ministrstva za okolje in naravne vire
| website =
| child =
| module =
}}
'''Naravni park vulkana Majon''' je zavarovano območje [[Filipini|Filipinov]], v regiji Bicol (regija 5) na jugovzhodnem delu otoka [[Luzon]], največjem otoku v državi. Naravni park pokriva površino 5775,7 hektarjev, ki vključuje njegov osrednji [[ognjenik Majon]], najaktivnejši [[ognjenik]] na Filipinih in njegovo okolico.<ref name=pawb/> Vulkan je znan tudi po skoraj popolnem stožcu. Prvič je bil zavarovan kot [[narodni park]] leta 1938, leta 2000 pa je bil prerazvrščen v naravni park.<ref name=pawb>[http://www.pawb.gov.ph/index.php?option=com_content&view=article&id=65:region-5&catid=69:regions "Region 5 - Protected Areas"] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120321103724/http://www.pawb.gov.ph/index.php?option=com_content&view=article&id=65%3Aregion-5&catid=69%3Aregions |date=March 21, 2012 }}. Protected Areas and Wildlife Bureau of the Philippines. Retrieved on May 23, 2013.</ref>
== Geografija ==
Naravni park vulkana Majon obsega območje 5775,7 hektarjev v osmih mestih in občinah, ki pokrivajo območje gore. Te skupnosti so Camalig, Daraga, Guinobatan, Legazpi City, Ligao City, Tabaco City, Malilipot in Santo Domingo, vse v provinci Albaj. Vrh vulkana je najvišja vzpetina v regiji Bicol z 2462 metri.<ref>[http://volcano.si.edu/volcano.cfm?vn=273030 "Mayon"]. Global Volcanism Program. Retrieved on May 23, 2013.</ref>
Kljub pogostim izbruhom ognjenika Majon - približno petdeset jih je zgodovinsko dokumentiranih - ima narodni park široko paleto [[biotska raznovrstnost|biotske raznovrstnosti]].
Na pobočju vulkana, ki je prekrit z gostim [[tropski deževni gozd|tropskim deževnim gozdom]], so našteli več kot 156 rastlinskih vrst, ki pripadajo 36 družinam, med njimi mesojeda ''Nepenthes cucurbita'', skoraj ogrožena vrsta iz rodu ''Nepenthes''. Etnobotanika beleži 71 vrst lesnatih rastlin, ki pripadajo 33 družinam in 49 rodovom, od tega je 32 % domorodnih vrst, ostale pa so endemične vrste.
Naravni park je življenjski prostor 104 vrst vretenčarjev, vključno s 57 vrstami ptic, 10 vrstami dvoživk, 24 vrstami plazilcev in 13 vrstami sesalcev. Med 13 vrstami sesalcev je 7 domorodnih vrst. Filipinski rjavi jelen in filipinska bradavičasta svinja sta uvrščena med ranljive vrste, grivasta ostrozoba leteča lisica pa je uvrščena med ogrožene vrste. Obstaja 37 vrst ptic, ki so domorodne vrste. Luzonski golob je skoraj ogrožena vrsta, filipinska sova (''Bubo philippensis'') in filipinska uharica (''Otus megalotis'') je ranljiva vrsta, ilipinska papiga ali ''kulasisi'' (''Loriculus philippensis'') pa kritično ogrožena vrsta. Vseh 10 vrst dvoživk je avtohtonih žab, vključno s skoraj ogroženo luzonsko zobnozobo žabo. Druge avtohtone vrste vključujejo 1 vrsto metuljev, 7 vrst paličnjakov in 9 vrst pajkov.
== Zgodovina ==
Zavarovano območje je bilo prvič razglašeno za narodni park vulkana Majon z začetno površino 5458,65 hektarjev 20. julija 1938 z razglasom št. 292 med predsedovanjem Commonwealthu Manuela L. Quezona. Leta 1992 je bil sprejet republiški zakon št. 7586 oziroma zakon o nacionalnem integriranem sistemu zavarovanih območij (NIPAS), s katerim Ministrstvo za okolje in naravne vire ustvarja, določa, razvršča in upravlja vsa zavarovana območja države za sedanje in prihodnje generacije filipinskega ljudstva.<ref>[http://www.psdn.org.ph/chmbio/ra7586.html "Republic Act No. 7586"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130716094735/http://www.psdn.org.ph/chmbio/ra7586.html |date=2013-07-16 }}. Philippine Sustainable Development Network. Retrieved on May 20, 2013.</ref> V skladu z NIPAS je bil narodni park vulkana Majon s podpisom razglasa št. 412 21. novembra 2000 prerazvrščen in preimenovan v ''naravni park vulkana Majon''. Pod tem imenom je na filipinskem seznamu predlogov za Unescov seznam svetovne dediščine od leta 2015 po kriteriju: (vii) naravni fenomen ali območje izjemne naravne lepote in estetskega pomena; (x) naravni ekološki habitat najpomembnejše in pomembnejše raznolikosti življenja, vključno z ogroženimi živalskimi vrstami univerzalne vrednosti z vidika ohranjanja ali znanosti.
Naravni park je bil na koncu razglašen za narodni park v skladu z republiškim zakonom št. 11038 (Zakon o razširjenem nacionalnem integriranem sistemu zavarovanih območij iz leta 2018), ki ga je julija 2018 podpisal predsednik Rodrigo Duterte.<ref>{{cite news |last1=Aurelio |first1=Julie M. |title=Expanded Nipas law creates 94 more nat'l parks across PH |url=https://newsinfo.inquirer.net/1007859/expanded-nipas-law-creates-94-more-natl-parks-across-ph |access-date=21 October 2024 |newspaper=Philippine Daily Inquirer |date=7 July 2018 |archive-url=https://archive.today/20241021053739/https://newsinfo.inquirer.net/1007859/expanded-nipas-law-creates-94-more-natl-parks-across-ph#selection-1165.6-1165.108 |archive-date=21 October 2024 |language=en}}</ref>
=== Legenda ===
Ognjenik Majon ima višino 2462 metrov. Je najbolj aktiven vulkan na Filipinih in eden najaktivnejših vulkanov na svetu. Slovi po popolni stožčasti obliki. V zadnjih štirih stoletjih je bilo več kot 50 izbruhov, od katerih je bil najbolj uničujoč izbruh februarja 1814, ki je uničil pet okoliških mest in ubil približno 1200 ljudi.<ref>[https://www.gmanetwork.com/news/topstories/nation/12548/mayon-eruption-first-in-5-years-last-episode-occurred-in-2001/story/ Mayon eruption first in 5 years; last episode occurred in 2001.] GMA News Online. 2006-08-07 [2022-07-09]. (原始内容存档于2022-07-09)</ref> Kljub temu so bližnji prebivalci razvili vzdržljivo tradicijo, po vsakem vulkanskem izbruhu so vedno znova gradili svoja mesta in obdelovali svojo zemljo. Vulkan Majon je zaradi svoje višine, neprimerljive oblike in zelo simetričnega obrisa navdihnil številne legende in umetnost. Prebivalci Bicolana so pred špansko vladavino verjeli, da je bil vulkan Majon prebivališče njihovih prednikov in je bilo približevanje njemu tabu. V animističnem prepričanju ljudstva Bicolano je vulkan Majon sveta gora, ki predstavlja najvišja bogova ''Mayong'' in ''Gugurang''.<ref>[https://whc.unesco.org/en/tentativelists/6790/ Mayon Volcano Natural Park (MMVNP)]</ref>
== Galerija ==
<gallery mode=packed widths="200px" heights="150px">
Mt Mayon via Sumlang Lake - Albay - Philippines.jpg|Pogled na goro Majon prek jezera Sumlang v Albaju
ATV Adventure at Mt Mayon, Albay, Philippines.jpg|ATV pustolovščina
Mayon at Sumlang Lake.jpg|Pogled na vulkan Majon z jezera Sumlang v Legazpi
Mayon at Rice fields.jpg|Riževa polja pred goro Majon
Mayon - Allan Jay Quesada.jpg|Potok v parku
Nepenthes ventricosa ASR 062007 mayon luzon.jpg|''Nepenthes ventricosa'' v parku
</gallery>
== Sklici ==
{{sklici}}
== Zunanje povezave ==
* [https://www.visitphilippines.org/about-philippines/national-parks/national-parks-in-luzon/mayon-volcano-national-park/ Der Nationalpark auf ''Visitphilippines.com'']
* [http://www.pawb.gov.ph/index.php?option=com_wrapper&view=wrapper&Itemid=291 Der Nationalpark auf der Seite des PAWB]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1938]]
[[Kategorija:Luzon]]
[[Kategorija:Zavarovana območja Filipinov]]
1okpye3a67e25ljqru4zblnvcfmol12
Laguna de Bay
0
607364
6739494
6739130
2026-08-19T16:57:52Z
InternetArchiveBot
196606
Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
6739494
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox body of water
| name = Laguna de Bay
| native_name = {{Native name|fil|{{Nobold|Lawa ng Bay}}}}
| image = Laguna de Bay 2020 (cropped).jpg
| caption = Satelitska slika Lagune de Bay leta 2020
| image_bathymetry =
| caption_bathymetry =
| pushpin_map =Luzon mainland#Philippines
| pushpin_label_position =
| pushpin_alt =
| pushpin_caption =
| coordinates = {{coord|14|23|00|N|121|15|00|E|dim:400km_region:PH_type:waterbody|display=inline,title}}
| coor_pinpoint =
| type = Kratersko jezero (teoretsko) / Tektonsko jezero
| inflow = 21 pritokov
| outflow = [[Pasig (reka)]] {{nowrap|{{small|(''via Napindan kanal'')}}}}
| catchment =
| location = Calabarzon, [[Metro Manila]]
| countries = Filipini
| length = 47,3 km (E-W)
| width = 40,5 km (N-S)
| area = 911–949 km²
| depth = 2,5 m
| max-depth = 20 m (Diablo pass)
| volume =
| residence_time =
| shore = 285 km
| elevation = minus 2 m
| islands = otok Talim
| module =
}}
'''Laguna de Bay''' (špansko za "Laguna/Jezero zaliva"; {{langx|fil|Lawa ng Bay}}, {{IPA|tl|bɐˈʔi|}}), alternativno zapisano kot '''Laguna de Bae''',<ref>{{Cite web |last=Ilarde |first=Eddie |date=2018-08-04 |title=The bay, the river, the lake: abandoned and dying |url=https://www.gulf-times.com/story/601723/the-bay-the-river-the-lake-abandoned-and-dying |access-date=2023-11-29 |website=Gulf Times |language=en}}</ref> je največje jezero na [[Filipini]]h. Laguna de Bay ostaja eden najpomembnejših virov sladke vode na Filipinih, ki preživlja milijone prebivalcev z ribištvom, kmetijstvom in domačo uporabo. Je jugovzhodno od [[Metro Manila|Metro Manile]], med provincama Laguna na jugu in Rizal na severu. Sladkovodno jezero ima površino 911–949 km², povprečno globino približno 2,8 metra in nadmorsko višino približno en meter. Oblikovano je kot vranja noga, z dvema polotokoma, ki štrlita iz severne obale in zapolnjujeta veliko vulkansko [[kaldera|kaldero]] Laguna. Sredi jezera je velik otok Talim.
Jezero je eden glavnih virov sladkovodnih rib v državi. Njegova voda se preko [[Pasig (reka)|reke Pasig]] izliva v [[Manilski zaliv]]. Okoljska vprašanja, kot so težave s kakovostjo vode, ki jih povzročata pritisk prebivalstva in industrializacija, invazivne vrste in prekomerni ribolov, so zaskrbljujoča za jezero in škodujejo njegovemu gospodarskemu pomenu za državo. Z naraščanjem prebivalstva v zalivu se pričakuje, da bo jezero kot vir sladke vode vse bolj na udaru. Tako kakovost vode neposredno vpliva na človeško populacijo<ref>{{Cite journal |last1=Tanganco |first1=Lexxel JJ U. |last2=Alberto |first2=Maria Angelica J. |last3=Gotangco |first3=Charlotte Kendra Z. |date=December 2019 |title=Forecast of Potential Areas of Urban Expansion in the Laguna de Bay Basin and Its Implications to Water Supply Security |url=https://philjournalsci.dost.gov.ph/images/pdf/pjs_pdf/vol148no4/forecast_of_potential_areas_of_urban_expansion_in_laguna_de_bay_basin_.pdf |journal=Philippine Journal of Science |volume=148 |issue=4 |pages=715–724 |issn=0031-7683 |access-date=May 16, 2022 |archive-date=August 7, 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220807121816/https://philjournalsci.dost.gov.ph/images/pdf/pjs_pdf/vol148no4/forecast_of_potential_areas_of_urban_expansion_in_laguna_de_bay_basin_.pdf }}</ref>
== Etimologija ==
[[Image:Ph locator laguna bay.png|thumb|left|Laguna de Bay, obdana s provinco Laguna in Rizal ter Metro Manilo na severozahodu; mesto Bay je označeno.]]
Laguna de Bay pomeni »Laguna [mesta] Bay« za objezersko mesto Bay (izgovarja se Bä'ï), nekdanjo glavno mesto province Laguna.<ref name="feleosheniak">{{Citation |last1=Sheniak |first1=David |title=Laguna de Bay: The Living Lake |date=2002 |editor-last=Alejandro |editor-first=Reynaldo Gamboa |contribution=Rizal and Laguna: Lakeside Sister Provinces (Coastal Towns of Rizal and Metro Manila) |publisher=Unilever Philippines |isbn=971-922-721-4 |last2=Feleo |first2=Anita}}</ref> Alternativni črkovanja imena mesta vključujejo »Bae« ali »Ba-i«, v zgodnjih kolonialnih časih pa »Bayi« ali »Vahi«. Domneva se, da ime mesta izvira iz tagaloške besede za »naselje« (''bahajan'') in je povezano z besedami za »hiša« (''bahaj''), »obala« (''bajbajin'') in »meja« (''bajbaj'') med drugimi. Uvedba angleškega jezika med ameriško upravo na Filipinih je povzročila zmedo, saj je bila angleška beseda »bay«, ki se nanaša na drugo vodno telo, pomotoma uporabljena kot nadomestilo za ime mesta, kar je privedlo do napačne izgovorjave.<ref name="feleosheniak" /> Vendar se je beseda »zaliv« v Laguna de Bay vedno nanašala na mesto.<ref name="odaluniliever">{{Citation |last=Odal-Devora |first=Grace P. |title=Laguna de Bay: The Living Lake |date=2002 |editor-last=Alejandro |editor-first=Reynaldo Gamboa |contribution='Bae' or 'Bai': The Lady of the Lake |publisher=Unilever Philippines |isbn=971-922-721-4}}</ref>
Španska beseda ''laguna'' se ne nanaša le na lagune, temveč tudi na sladkovodna jezera, poleg ''lago''.<ref>[http://www.spanishdict.com/translate/laguna "Laguna"]. Spanish Dict. Retrieved on October 18, 2012.</ref> Zaradi tega bi bilo alternativno ime jezera, »Laguna Lake«, tavtološko. Vendar se »Laguna« v »Laguna Lake« nanaša na provinco Laguna, provinco na južni obali jezera, in ne na samo jezero. Provinca je bila sama poimenovana po jezeru in se je prvotno imenovala La Laguna do začetka 20. stoletja.<ref>U.S. Bureau of Census (1905). [https://archive.org/details/censusphilippin01ganngoog/page/n672 <!-- pg=26 --> "Census of the Philippine Islands, 1903, Vol. II"]. Government Printing Office, Washington.</ref>
V predhispanski dobi je bilo jezero znano kot ''Puliran Kasumuran'' (bakreni napis Laguna, ok. 900 n. št.) in kasneje ''Pulilan'' (''Vocabulario de la lengua tagala'', 1613. Pila, Laguna).
[[File:LagunaCaldera05.jpg|thumb|Laguna kaldera]]
Trenutno se jezero pogosto napačno imenuje »Laguna Bay«, tudi na vladnih spletnih straneh, ali »Laguna Lake«, ki ga uporablja Uprava za razvoj jezera Laguna.<ref>{{Cite web |title=Official Website of the Laguna Lake Development Authority |url=http://www.llda.gov.ph/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20180323222359/http://llda.gov.ph/ |archive-date=March 23, 2018 |access-date=August 18, 2007 |website=www.llda.gov.ph}}</ref>
== Geografija ==
Laguna de Bay je veliko plitvo sladkovodno telo v osrčju otoka [[Luzon]] s skupno površino približno 911 km² in obalo dolgo 220 km.<ref name=LLDA1995_4/> Velja za tretje največje celinsko vodno telo v jugovzhodni Aziji, takoj za [[Tonlé Sap]]om v [[Kambodža|Kambodži]] in [[Toba (jezero)|jezerom Toba]] na [[Sumatra|Sumatri]] v [[Indonezija|Indoneziji]]. Laguna de Bay meji na provinco Laguna na vzhodu, zahodu in jugozahodu, provinco Rizal na severu in severovzhodu ter metropolitansko Manilo na severozahodu. Jezero ima povprečno globino 2,8 metra, odvečna voda pa se odvaja skozi reko Pasig.<ref name=Gonzales1987>Gonzales, E. (1987). "A socio economics geography (1961–85) of the Laguna lake resources and its implications to aquatic resources management and development of the Philippine islands" Dissertation. Cambridge University, England, United Kingdom</ref><ref name=Guerrero1998>Guerrero, R. & Calpe, A. T. (1998). "Water resources management : A global priority". National Academy of Science and Technology, Manila, Philippines</ref>
[[File:STS045-152-274 Manila and Taal Volcano.jpg|thumb|left|Pogled vesoljskega plovila na osrednji in južni Luzon, ki prikazuje Laguno de Bay (zgoraj na sredini, siva voda)]]
Srednji del Lagune de Bay med goro Sembrano in otokom Talim je kaldera Lagune, za katero velja, da je nastala zaradi dveh večjih vulkanskih izbruhov pred približno 1 milijonom in 27.000–29.000 leti. Ostanke vulkanske zgodovine kažejo prisotnost vrste [[maar]]ov okoli jezera Tadlac in hriba Majondon v Los Baños, Laguna,<ref>Santos-Borja, Adelina C. (2008). [http://rcse.edu.shiga-u.ac.jp/gov-pro/plan/2008list/06-020605.pdf "Multi-Stakeholders' Efforts for the Sustainable Management of Tadlac Lake, The Philippines"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180403134942/http://rcse.edu.shiga-u.ac.jp/gov-pro/plan/2008list/06-020605.pdf |date=April 3, 2018 }}. Research Center for Sustainability and Environment, Shiga University.</ref> še enega maara na južnem koncu otoka Talim in [[solfatara|solfataričnega]] polja v Jala Jala.<ref name="gvp">{{cite gvp | vn = 273080 | title = Laguna Caldera | access-date = 2010-03-13 }}</ref>
=== Otoki ===
Med znane jezerske otoke spadajo Talim, največji in najbolj naseljen otok na jezeru;<ref name="coe1954">U.S. Army corps of Engineers (1954). [http://www.lib.utexas.edu/maps/ams/philippines/txu-oclc-6539351-nd51-5-450.jpg "Manila (topographical map)"]. University of Texas in Austin Library. Retrieved on 2014-08-03.</ref> otok Calamba, ki ga v celoti zaseda letovišče Wonder Island v Calambi, Laguna;<ref name="coe1954"/> Cielito Lindo, zasebni otok ob obali celinske Cardone, Rizal;<ref name="coe1954"/><ref name="philstar.com">{{Cite web |url=http://www.philstar.com/opinion/2015/05/26/1458669/kentex-fire-conversation-walden-bello |title=The Kentex Fire: A Conversation with Walden Bello |website=The Philippine STAR |access-date=2016-01-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160204120455/http://www.philstar.com/opinion/2015/05/26/1458669/kentex-fire-conversation-walden-bello |archive-date=2016-02-04 }}</ref> otok Malahi, ki je bil nekoč lokacija vojaškega rezervata otoka Maligi, blizu južne konice Talima;<ref name="books.google.com.ph">{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=BmNBBAAAQBAJ&q=malahi+island+laguna+de+bay&pg=PA388|title=Devil's Causeway: The True Story of America's First Prisoners of War in the Philippines, and the Heroic Expedition Sen|first=Matthew|last=Westfall|date=6 September 2012|publisher=Rowman & Littlefield|isbn=978-0-7627-8747-0|via=Google Books}}</ref> bližnja otoka Bonga in Pihan, prav tako v Cardoni; in otok Bay ob obali Baya, Laguna, ki je tesno povezan s predkolonialnimi miti o krokodilskem božanstvu tega mesta.<ref name="odaluniliever"/>
=== Pritoki ===
[[File:Laguna de Bay (view from Biñan, Laguna).jpg|thumb|300x300px|Pogled na Laguno de Bay z promenade De La Paz v Biñanu, Laguna]]
Jezero napaja 45.000 km<sup>2</sup> porečij in njegovih 21 glavnih pritokov. Med njimi so reka Pagsanjan, ki je vir 35 % vode v jezeru, reka Santa Cruz, ki je vir 15 % vode v jezeru, reka Marikina (skozi poplavni kanal Manggahan), reka Mangangate, reka Tunasan, reka San Pedro, reka Cabujao, reka San Cristobal, reka San Juan, reke Baj, Calo in Maitem v zalivu, reke Molawin, Dampalit in Pele v Los Bañosu, reka Pangil, reka Tanaj, reka Morong, reka Siniloan in reka Sapang Baho.<ref name=LLDA1995_4>LLDA 1995, p. 4.</ref><ref>{{cite conference|first=Dolora N. |last=Nepomuceno |title=The Laguna de Bay and Its Tributaries Water Quality Problems, Issues and Responses |book-title=The Second General Meeting Of the Network of Asian River Basin Organizations |publisher=Network of Asian River Basin Organizations |date=2005-02-15 |location=Indonesia |url=http://www.adb.org/documents/events/2006/NARBO/second-gen-mtg/Presentation-WQ-Dolora.pdf |access-date=18 February 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20061207022132/http://www.adb.org/documents/events/2006/NARBO/second-gen-mtg/Presentation-WQ-Dolora.pdf |archive-date=December 7, 2006 }}</ref>
Jezero se v glavnem odvaja skozi reko Pasig, ki je tehnično gledano plimski [[estuarij]] in ne enosmerna "reka".
== Uporaba ==
[[File:Morning view, Laguna de Bay, from Hotel Vivere - panoramio.jpg|thumb|Jutranji pogled na zaliv Laguna de Bay iz Muntinlupe]]
[[File:Calamba City Lakeside.jpg|thumb|Obrežje jezera v Calambi]]
Jezero je večnamenski vir,<ref>LLDA 1995, pp. 4–6.</ref> ki se uporablja med drugim za ribištvo, promet, namakanje kmetijskih zemljišč, proizvodnjo energije in kot rezervoar za regionalno obvladovanje poplav.
Jezero se že od španske kolonialne dobe uporablja kot navigacijska pot za potniške ladje. Uporablja se tudi kot vir vode za projekt črpalne hidroelektrarne Kalajaan v Kalajaanu v Laguni. Druge uporabe vključujejo ribištvo, akvakulturo, rekreacijo, prehransko podporo za rastočo industrijo rac, namakanje in "virtualno" cisterno za gospodinjske, kmetijske in industrijske odpadne vode.<ref name=Gonzales1987 />
15. decembra 2023 je Marcos ml. ob pomoči predsednika in izvršnega direktorja Maynilada Ramonsita Fernandeza, administratorja MWSS, Leonorja Cleofasa in Manuela Pangilinana odprl čistilno napravo Poblacion podjetja Maynilad Water Services, vredno 11 milijard pesov, v mestu Muntinlupa. Delovanje in vzdrževanje čistilne naprave za pitno vodo v jezeru Laguna je podjetje Maynilad Water Services dodelilo podjetju Acciona, izvršnemu direktorju Joséju Díaz-Caneji in podjetju D.M Consulting Inc.-DMCI Holdings, Inc. Na dan bo predelala 150 milijonov litrov pitne vode iz Lagune de Bay.<ref>{{cite news |last1=Rivera |first1=Danessa |title=President Marcos graces Maynilad treatment plant opening|url=https://www.philstar.com/headlines/2023/12/16/2319250/president-marcos-graces-maynilad-treatment-plant-opening |accessdate=April 25, 2024 |publisher=The Philippine Star |date=December 16, 2023}}</ref><ref>{{cite news |last1= Parungao |first1= Adrian|title=Laguna Lake Drinking Water Treatment Plant wins a global prize |url=https://newsinfo.inquirer.net/1932689/laguna-lake-drinking-water-treatment-plant-wins-a-global-prize-2 |accessdate=April 25, 2024 |publisher=Philippine Daily Inquirer |date=April 23, 2024}}</ref>
== Okoljska vprašanja ==
Zaradi pomena, ki ga ima jezero Laguna de Bay pri razvoju regije, se za razliko od drugih jezer v državi kakovost vode in splošno stanje skrbno spremljata.<ref>Department of Environment and Natural Resources, 1996</ref> Na ta pomemben vodni vir so močno vplivali razvojni pritiski, kot so rast prebivalstva, hitra industrializacija in dodelitev virov.<ref name=Batu1996>Batu, M. (1996) Factors affecting productivity of selected inland bodies of water in the Philippines: The case of the Laguna Lake 1986 to 1996. Undergraduate thesis. San Beda College, Manila.</ref>
=== Invazivne vrste ===
Iz Lagune de Bay je znanih vsaj 18 vrst rib; nobena ni strogo endemična za jezero, 3 pa so endemične za Filipine: ''Gobiopterus lacustris'', ''Leiopotherapon plumbeus'' in ''Zenarchopterus philippinus''.<ref>{{cite journal |vauthors=Aquino LM, Tango JM, Canoy RJ, Fontanilla IK, Basiao ZU, Ong PS, Quilang JP | title=DNA barcoding of fishes of Laguna de Bay, Philippines | year=2011 | journal=Mitochondrial DNA | volume=22 | issue=4 | pages=143–153 | doi=10.3109/19401736.2011.624613| pmid=22040082 | s2cid=23016645 }}</ref> Akvakultura je v Laguni de Bay zelo razširjena, vendar pogosto vključuje tujerodne vrste.<ref>Santos-Borja, A., and D.N. Nepomuceno (2005). ''[http://www.ilec.or.jp/eg/lbmi/pdf/15_Laguna_de_Bay_27February2006.pdf Laguna de Bay, Experiences and lessons learned brief] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090612115534/http://www.ilec.or.jp/eg/lbmi/pdf/15_Laguna_de_Bay_27February2006.pdf |date=2009-06-12 }},'' pp. in: 225–258 in: Lake Basin Management Initiative. Retrieved 13 November 2012</ref> Nekatere od teh, kot so ''Pterygoplichthys'', ''Chitala ornata'', tajski som (''Clarias batrachus'') in tilapija ''Sarotherodon melanotheron'',<ref>{{cite news |last1=Fernandez |first1=Rudy |title=Imported 'invasive' species threaten Philippine fishery industry |url=https://www.philstar.com/headlines/2016/01/16/1543458/imported-invasive-species-threaten-philippine-fishery-industry |access-date=October 26, 2023 |work=The Philippine Star |date=January 16, 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210602215515/https://www.philstar.com/headlines/2016/01/16/1543458/imported-invasive-species-threaten-philippine-fishery-industry |archive-date=June 2, 2021}}</ref> so pobegnile in postale invazivne vrste, ki predstavljajo grožnjo avtohtonim ribam.<ref>{{cite journal| author=Cuvin-Aralar, M.L.A. | title=Impacts of aquaculture on fish biodiversity in the freshwater lake Laguna de Bay, Philippines | year=2016 | journal=Lakes & Reservoirs | volume=21 | issue=1 | pages=31–39 | doi=10.1111/lre.12118| bibcode=2016LRRM...21...31C }}</ref>
=== Onesnaženje ===
[[File:Muntinlupa Sucat, Laguna Lake, Taguig coast drone (Muntinlupa City; 01-04-2026).jpg|thumb|Obala Laguna de Bay vzdolž zelo urbaniziranih mest Taguig in Muntinlupa]]
Vladni podatki kažejo, da približno 60 % od ocenjenih 8,4 milijona ljudi, ki prebivajo v regiji Laguna de Bay, svoje trdne in tekoče odpadke posredno odvaja v jezero prek njegovih pritokov. Velik odstotek teh odpadkov je predvsem kmetijskih, preostali pa gospodinjskih ali industrijskih.<ref>Department of Environment and Natural Resources, 1997</ref> Po podatkih DENR (1997) gospodinjski in industrijski odpadki prispevajo skoraj enako, vsak po 30 %. Medtem kmetijski odpadki predstavljajo preostalih 40 %. V nedavnem modelu občutljivosti obremenitve z odpadki, ki ga je izvedel oddelek za integrirano upravljanje vodnih virov (IWRM) pri Upravi za razvoj jezera Laguna (LLDA), je bilo ugotovljeno, da 70 % obremenitev z biokemijsko potrebo po kisiku (BPK) izvira iz gospodinjstev, 19 % iz industrije in 11 % iz odtekanja ali erozije tal (LLDA, 2005).
Kar zadeva industrijo in tovarne, jih je približno 1481 in pričakuje se povečanje.<ref name=Guerrero1998 /> Od tega jih ima približno 695 čistilne naprave. Kljub temu jezero absorbira ogromne količine onesnaženja iz teh industrij v obliki izpustov industrijske hladilne vode, strupenih razlitij iz barž in transportnih operacij ter nevarnih kemikalij, kot so svinec, živo srebro, aluminij in cianid.<ref>Sly, 1984</ref> Na podlagi navedene številke je 65 % razvrščenih kot "onesnažujoče" industrije.
Pospešena modernizacija kmetijstva v celotni regiji je terjala svoj davek na jezeru. To je utrlo pot množični in intenzivnejši uporabi kemičnih gnojil in pesticidov, katerih ostanki so sčasoma našli pot v jezersko kotlino. Te kemikalije povzročajo hitro rast alg na območju, kar zmanjšuje raven kisika v vodi. Zato se kisik, ki je na voljo v jezeru, porablja, s čimer se izčrpava razpoložljivi kisik za ribe, kar povzroča množične pogine rib.<ref name=SPP1992>Solidarity for People's Power (1992) Laguna de bay: Racing against time. Pamphlet article. Los Baños, Laguna, Philippines.</ref> Študija iz leta 2012 je pokazala, da je prekomerna uporaba pesticidov v veliki meri posledica prekomerne uporabe pesticidov v bližini vodnih poti.<ref>{{Cite journal |last=Varca |first=Leonila M. |date=2012-04-01 |title=Pesticide residues in surface waters of Pagsanjan-Lumban catchment of Laguna de Bay, Philippines |url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0378377411001946 |journal=Agricultural Water Management |series=Assessing off-site migration of sediments and agrochemicals from agricultural/horticultural catchments in Philippines and Australia |language=en |volume=106 |pages=35–41 |doi=10.1016/j.agwat.2011.08.006 |bibcode=2012AgWM..106...35V |issn=0378-3774|url-access=subscription }}</ref>
Kar zadeva gospodinjske odpadke, se približno 10 % od 4100 metričnih ton odpadkov, ki jih ustvarijo prebivalci Metro Manile, odvrže v jezero, kar povzroča zamuljevanje jezera. Kot poroča zdaj že zaprti Metropolitanski vodovodni in kanalizacijski sistem Manile (MWSS), ima le 15 % prebivalcev na tem območju učinkovit sistem za odstranjevanje odpadkov. Poleg tega približno 85 % družin, ki živijo ob obali, nima stranišč in/ali greznic.<ref name=Batu1996 /><ref name=SPP1992 />
Leta 2018 so raziskovalci s Politehnične univerze na Filipinih izvedli raziskavo o mikroplastiki in ugotovili, da je zaliv Laguna de Bay močno onesnažen z mikroplastiko. Študija je zajela tri (3) barangaje, in sicer Napindan, San Isidro in Sampiruhan. Med barangaji ima Sampiruhan v Calambi, Laguna največ mikroplastike, z mediano 15, ki sega od 11 do 24 mikroplastike na 1000 litrov jezerske vode.<ref>Deocaris, C.C., Fernandez, M.C., Lee, A.R., Miao, S.L.A., and Padolina, J.B.P.(2023). Identification and Characterization of Microplastics on the Surface Water in Laguna de Bay, Philippines. Nature Environment and Pollution Technology. Volume 22, Issue 2, Pages: 1073-1080. Retrieved from: https://neptjournal.com/upload-images/(55)D-1429.pdf</ref> Podatki opravljene raziskave so dostopni v Mendeley Data.<ref>Deocaris, Chester; Fernandez, Martin; Lee, Angelika; Miao, Sermel Louie; Padolina, Jan Bernel (2022), "Survey of Microplastics in Laguna de Bay 2018", Mendeley Data, V1, doi: 10.17632/bxd3k2yntp.1</ref>
=== Prelov ===
29. januarja 2008 je Mamamayan Para sa Pagpapanatili ng Pagpapaunlad ng Lawa ng Laguna (Mapagpala) obtožil Laguna Lake Development Authority (LLDA) poslabšanja stanja Laguna de Bay zaradi razmnoževanja ribjih boksov nad dovoljeno mejo.<ref>{{cite web |url = http://www.philstar.com/Article.aspx?articleId=41445 |title = Group blames LLDA for Laguna Lake's deterioration |publisher = philstar.com |access-date = 2012-10-03 |archive-url = https://web.archive.org/web/20160602060446/http://www.philstar.com/Article.aspx?articleId=41445 |archive-date = 2016-06-02 }}</ref>
== Infrastruktura ==
=== Poplavni kanal Manggahan ===
Poplavni kanal Manggahan je umetno zgrajena vodna pot v Metro Manili na Filipinih. Poplavni kanal je bil zgrajen leta 1986,<ref name="locoa">{{cite web |url=http://www.locoa.net/news/Hot-News/Hotnews11.htm |archiveurl=https://web.archive.org/web/20020805155459/http://www.locoa.net/news/Hot-News/Hotnews11.htm |archivedate=2002-08-05 |title=Background on the Mega-Dike Issue |publisher=Leaders and Organizers of Community Organization in Asia |access-date=2009-07-21}}</ref> in je stal 1,1 milijarde pesov, da bi zmanjšali poplave vzdolž reke Pasig v deževnem obdobju s preusmeritvijo najvišjih pretokov vode reke Marikina v zaliv Laguna de Bay, ki služi kot začasni rezervoar.<ref name="llda">{{cite web|url=http://www.llda.gov.ph/masterplan.htm |title=Laguna de Bay Masterplan |publisher=Laguna Lake Development Authority |access-date=2009-07-21 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090129185344/http://www.llda.gov.ph/masterplan.htm |archivedate=January 29, 2009 }}</ref><ref name="Alcazaren">{{cite web | last = Alcazaren | first = Paulo | author-link = Paulo Alcazaren | title = City Sense: 10 reasons why it floods in Manila | work = The Philippine Star | publisher = STAR Group of Publications | date = June 15, 2013 | url = http://www.philstar.com/modern-living/2013/06/15/953965/10-reasons-why-it-floods-manila | access-date = October 10, 2014 }}</ref> Če je gladina vode v jezeru višja od reke Marikina, se lahko tok poplavnega kanala obrne.
Po zasnovi je poplavni kanal Manggahan sposoben prenesti 2400 kubičnih metrov pretoka vode na sekundo, čeprav je dejanski pretok približno 2000 kubičnih metrov na sekundo. Za dopolnitev poplavnega kanala je bil leta 1983 na sotočju reke Marikina in kanala Napindan reke Pasig zgrajen hidravlični krmilni sistem Napindan (NHCS), ki uravnava plimovanje slane vode med Manilskim zalivom in jezerom ter preprečuje vdor onesnažene vode v jezero.<ref name="llda"/>
Na čelu ima popolnoma zaprt preusmeritveni jez, zasnovan pa je s širino 260 metrov. Ob bregovih poplavnega kanala se nahaja več kot 40.000 gospodinjstev,<ref>{{cite web |url=http://www.irc.nl/page/36589 |title=Urban poor: small piped water networks help slums in Manila, Philippines |publisher=IRC |author=Melissa Alipalo |date=2007-09-21 |access-date=2009-07-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20091026184614/http://www.irc.nl/page/36589 |archive-date=2009-10-26 |url-status=dead }}</ref> zaradi obalnih barakarskih naselij pa je efektivna širina kanala zmanjšana na 220 metrov. V poplavnem kanalu se intenzivno obdeluje tudi Kangkong.
Poplavni kanal Manggahan naj bi deloval skupaj s predlaganim projektom preliva Paranaque, prelivom, ki bi preusmeril poplavne vode iz zaliva Laguna de Bay v zaliv Manila. Vendar je bil projekt prelivnega kanala leta 1977 zaradi proračunskih težav odpovedan.<ref name="EIR">{{Cite web |last= |date=2020-12-09 |title=VERA FILES FACT CHECK: Claim on Cory Aquino scrapping Marcos-era floodway NEEDS CONTEXT |url=https://verafiles.org/articles/vera-files-fact-check-claim-cory-aquino-scrapping-marcos-era |access-date=2022-09-26 |website=VERA Files |language=en-US}}</ref><ref>{{cite report |author1=Japan International Cooperation Agency |author2=CTI Engineering International Co. Ltd. |author3=Nippon Koei Co. Ltd. |title=Republic of The Philippines Follow-Up Study on Parañaque Spillway Project - Final Report |date=October 2020 |volume= 1: Main Report |url=https://openjicareport.jica.go.jp/pdf/12362240_01.pdf |access-date=11 October 2022 |publisher=Department of Public Works and Highways, Republic of The Philippines}}</ref>{{rp|page=61}} Po napadu tajfuna Ketsana (Ondoy) leta 2009 in nenehno ponavljajočih se poplavah v metropoli se projekt prelivnega kanala Paranaque ponovno oživlja,<ref>{{cite web |last=Recueno |first=Aaron |date=August 9, 2022 |title=DPWH eyes Parañaque Spillway project to address Metro Manila flooding |url=https://mb.com.ph/2022/08/09/dpwh-eyes-paranaque-spillway-project-to-address-metro-manila-flooding/ |access-date=September 26, 2022 |website=Manila Bulletin}}</ref> skupaj s predlaganim jezom Marikina.<ref name=":0">{{Cite news |last= |first= |date=November 25, 2020 |title=DPWH proposes Marikina Dam, Parañaque Spillway to control flooding |work=CNN Philippines |url=https://www.cnnphilippines.com/news/2020/11/25/DPWH-Marikina-Dam-Paranaque-Spillway.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20201125064207/https://cnnphilippines.com/news/2020/11/25/DPWH-Marikina-Dam-Paranaque-Spillway.html |url-status=dead |archive-date=November 25, 2020 |access-date=September 26, 2022}}</ref>
=== Projekta podmorskega cevovoda Eastbay in čistilne naprave Pakil ===
Vodovod Manila je leta 2021 začel polagati dve podzemni in 21 km dolgi podmorski cevi iz polietilena visoke gostote (HDPE) iz Binangonana, Cardone, Moronga in Pilille, da bi razširil svoje storitve v okviru projekta East Bay Faza 1. Ti dve cevi bosta po dokončanju na omenjeno območje dovajali 50 milijonov litrov vode na dan. Vpliv projekta na okolje je preučila Univerza na Filipinih Los Baños.<ref name="LinkedIn">{{cite web |title=Manila Water on LinkedIn: Manila Water Submarine Pipe |url=https://www.linkedin.com/posts/manilawater_manila-water-submarine-pipe-activity-6924869947282112512-VW0s/ |website=www.linkedin.com |access-date=2 January 2024 |language=en}}</ref><ref name="Inquirer 07272022">{{cite news |last1=Gutierrez |first1=Dennis |title=Manila Water building Laguna Lake water treatment plant to serve more Rizal towns |url=https://newsinfo.inquirer.net/1635403/manila-water-builds-another-water-treatment-plant-at-laguna-lake-to-serve-more-rizal-towns |access-date=2 January 2024 |work=INQUIRER.net |date=27 July 2022 |language=en}}</ref>
Projekt East Bay Faza 2 bo vključeval izgradnjo čistilne naprave (ČNV) v Bgy. Kabulusan, Pakil, Laguna, ki se bo začela leta 2023. ČNV bo po dokončanju proizvedla 200 MLD za vzhodno območje Metro Manile prek podmorskega cevovoda pod jezerom.<ref name="Manila Water 1">{{cite web |title=Manila Water to start construction of P7.84-B water treatment plant in East Bay of Laguna Lake |url=https://www.manilawater.com/corporate/agos/2023-07-21/manila-water-to-start-construction-of-p7-84-b-water-treatment-plant-in-east-bay-of-laguna-lake |website=Manila Water Company, Inc. |access-date=2 January 2024}}</ref><ref name="Water Waste Water Asia">{{cite web |last1=Wong |first1=Agatha |title=Manila Water builds water treatment plant at Laguna Lake to serve more Rizal towns {{!}} Water & Wastewater Asia |url=https://waterwastewaterasia.com/manila-water-builds-water-treatment-plant-at-laguna-lake-to-serve-more-rizal-towns/ |website=Water & Waste Water Asia |access-date=2 January 2024 |date=18 July 2022}}</ref>
== Upravljanje ==
Glavna agencija, zadolžena za nadzor programov, katerih cilj je bil razvoj in zaščita zaliva Laguna de Bay, je Razvojni organ jezera Laguna (LLDA), ki je bil leta 1966 med Marcosovo administracijo sprejet v skladu z Zakonom o republiki (RA) 4850.<ref>[http://www.llda.gov.ph/dox/laws/laws/ra4850.pdf "Republic Act no. 4850"]{{dead link|date=December 2017 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}. Laguna Lake Development Authority. Retrieved on 2012-10-22.</ref> Prvotno je bil ustanovljen le kot kvazi vladna agencija z regulativnimi in lastniškimi funkcijami, njegova listina pa je bila okrepljena s predsedniškim odlokom (PD) 817 leta 1975 in z izvršnim odlokom (EO) 927 leta 1983, da bi vključevala varstvo okolja in pristojnost nad površinskimi vodami jezerskega porečja. Leta 1993 je bil upravni nadzor nad LLDA na podlagi decentralizacije prenesen na DENR z EO 149.<ref>LLDA 2009, p. 9.</ref>
=== Zakon o čisti vodi ===
Tehnični vidik glede kakovosti odpadne vode je podan v upravnem odloku DENR 1990–35. Odredba opredeljuje vrednost kritičnih parametrov vode glede na klasifikacijo vodnega telesa (npr. jezero ali reka). Dovoljenja za izpuste izda LLDA le, če je izpuščena odpadna voda v skladu z omenjeno odredbo.<ref>Department of Environment and Natural Resources (1990). [http://www.denr.gov.ph/policy/1990/ENV_DAO_1990-35.pdf Administrative Order No. 35, March 20, 1990 'Revised Effluent Regulations of 1990, Revising and Amending the Effluent Regulations of 1982'.] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110719052916/http://www.denr.gov.ph/policy/1990/ENV_DAO_1990-35.pdf |date=July 19, 2011 }} DENR Website. Retrieved on 2012-10-20.</ref>
V skladu z Zakonom o čisti vodi iz leta 2004 mora DENR (prek LLDA) uvesti sistem pristojbin za odpadno vodo na vseh območjih upravljanja, vključno z regijo Laguna Lake in regionalnimi industrijskimi središči, z pobiranjem pristojbin/pristojbin za odpadno vodo. Sistem se vzpostavi na podlagi plačila vladi za izpust odpadne vode v vodna telesa. Pristojbine za odpadno vodo se določijo ob upoštevanju naslednjega: a) zagotavljanje močne ekonomske spodbude za onesnaževalce, da spremenijo svoje proizvodne ali upravljavske procese ali vlagajo v tehnologijo za nadzor onesnaževanja, da bi zmanjšali količino ustvarjenih onesnaževal vode; b) kritje stroškov upravljanja kakovosti vode ali programov za izboljšanje, vključno s stroški upravljanja sistema dovoljenj za izpuste in pristojbin za onesnaževanje vode; c) odražanje škode, ki jo onesnaženje vode povzroči okoliškemu okolju, vključno s stroški sanacije; d) vrsta onesnaževala; e) klasifikacija sprejemnega vodnega telesa; in f) druge posebne lastnosti vodnega telesa.<ref>Department of Environment and Natural Resources (2005). [http://www.denr.gov.ph/policy/2005/dao/dao2005-10.pdf "Implementing Rules and Regulations of the Clean Water Act of 2004 (Republic Act no. 9275)."] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110719052958/http://www.denr.gov.ph/policy/2005/dao/dao2005-10.pdf |date=2011-07-19 }} DENR Website. Retrieved on 2012-10-20.</ref>
=== Celostno ohranjanje obalnih ekosistemov in prilagodljivo upravljanje ===
CECAM je petletno raziskovalno sodelovanje med japonskimi in filipinskimi znanstveniki. Sedem instrumentov za spremljanje se uporablja kot del sistema za neprekinjeno in celovito spremljanje (CCMS), ki ga zagotavlja japonska vlada.<ref>{{cite web|title=Why JICA is deploying sensors in Laguna Lake|url=http://www.abs-cbnnews.com/business/04/21/15/why-jica-deploying-sensors-laguna-lake|website=abs-cbnnews|access-date=2015-04-21}}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Dead link|date=July 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>
== Kulturni pomen ==
Laguna de Bay je imela pomemben vpliv na kulture skupnosti okoli svojih obal, od ljudske medicine do arhitekture. Tradicionalno zdravilo za otrokovo nenehno krvavitev iz nosu v kraju Viktorija je bilo na primer potopitev glave v jezersko vodo ob zori.<ref>{{Cite thesis |author=Remi E. de Leon |title=Health Knowledge Processes and Flows in a Coastal Community in Victoria, Laguna Philippines |degree=Master |publisher = University of the Philippines Los Baños Graduate School |year=2005}}</ref> Ko so bile na tem območju bolj pogoste koče ''nipa'', so bile zgrajene iz bambusa, sušenega v vodah Lagune de Bay.<ref>{{Cite news | last = Morales | first = Izah | title = Being Filipino: Constructing a Modern-Day 'Bahay Kubo' | newspaper = Philippine Daily Inquirer | date = 2008-09-22 | url = http://blogs.inquirer.net/beingfilipino/2008/09/22/constructing-a-modern-day-bahay-kubo/ | access-date = 2008-04-26 | archive-url = https://web.archive.org/web/20111031233610/http://blogs.inquirer.net/beingfilipino/2008/09/22/constructing-a-modern-day-bahay-kubo/ | archive-date = 2011-10-31 }}</ref> Nekateri strokovnjaki za razvoj lokalnih mitologij menijo, da se je legenda o ''Mariang Makiling'' morda začela z Gospo (Ba'i) iz Lagune de Bay, preden je bil lik prenesen na goro Makiling.<ref>{{Cite book | last=Odal-Devora | first=Grace P. | contribution="Bae" or "Bai": The Lady of the Lake | editor-last=Alejandro | editor-first=Reyndaldo Gamboa | title= Laguna de Bay: The Living Lake | publisher=Unilever Philippines | date=2002 | isbn=971-922-721-4 }}</ref>
== Mitologija ==
María Makiling je ''divata'' (domače animistično božanstvo narave), za katero velja, da prebiva na gori Makiling kot njen duh varuh, nekatere legende pa razširjajo njeno zaščito na Laguno de Bay in njena bitja. Pogosto jo opisujejo kot lepo dekle, obdano z manjšimi, krilatimi, vilinskimi duhovi, imenovanimi ''lambana''. Kot zaščitnica gore in njenih virov pomaga ljudem, ki živijo v regiji, tako da zagotavlja, da zemlja ostane bogata in rodovitna, ter kaznuje tiste, ki plenijo okolje. Poslala jo je Bathalà, vrhovno božanstvo tagaloške mitologije, da bi vodila in podpirala človeštvo v vsakdanjem življenju.<ref>Perdon, Renato (2012). Pocket Tagalog Dictionary: Tagalog-English English-Tagalog. Tuttle Publishing, 2012. {{ISBN|978-1-4629-0983-4}}</ref><ref>Lanuza, Michelle, The Legend of Maria Makiling, archived from the original on 2007-10-02, retrieved September 30, 2007</ref><ref>{{Cite journal |last=Grinnell |first=George Bird |date=April 1893 |title=Pawnee Mythology |url=https://doi.org/10.2307/533298 |journal=The Journal of American Folklore |volume=6 |issue=21 |pages=113 |doi=10.2307/533298 |issn=0021-8715|url-access=subscription }}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.philsites.net/folklore/stories/legend1.html|title=The Legend of Maria Makiling retold by Gat Jose Rizal|access-date=April 3, 2010}}</ref><ref name="pinoymountaineer">{{Citation | title=PinoyMountaineer: Mount Makiling | date= September 1, 2007 | url=http://www.pinoymountaineer.com/2007/09/mt-makiling-1090.html | access-date=October 26, 2007 }}</ref>
== Sklici ==
{{sklici}}
=== Viri ===
*Laguna Lake Development Authority, LLDA (2009). [https://web.archive.org/web/20120806183012/http://www.llda.gov.ph/dox/annualreport/2009.pdf "2009 Annual Report"].
*Laguna Lake Development Authority, LLDA (1995). [https://web.archive.org/web/20120419045917/http://www.llda.gov.ph/dox/ldbmasterplan/ldbMP1995.pdf "Laguna de Bay Master Plan – Final Report"].
== Literatura ==
*Rene Alviar (1996, November 7). “Laguna lake revival plan set for next three years." Philippine Daily Inquirer as cited in Laguna de Bay: The Living Lake - Page 151 (Ed. R.G. Alejandro)
*Canonoy, F. V. (1997). [https://web.archive.org/web/20030507101701/http://www.unescap.org/drpad/vc/conference/bg_ph_14_lle.htm Lake Laguna's environmental user fee system.]
*Laguna Lake Development Authority. [https://web.archive.org/web/20070628234308/http://www.llda.gov.ph/faqs.htm "Frequently Asked Questions (archived 2007-06-08)"].
*McKitrick, R. (1999). [http://www.uoguelph.ca/~rmckitri/teaching/mac.doc A derivation of the marginal abatement cost curve.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110606230711/http://www.uoguelph.ca/~rmckitri/teaching/mac.doc |date=June 6, 2011 }}
*National Statistical Coordination Board (1996). [https://web.archive.org/web/20130521230837/http://www.nscb.gov.ph/peenra/Publications/biomass/lagunalake-text.pdf Estimation of fish biomass in Laguna de Bay based on primary productivity.]
== Zunanje povezave ==
{{Commons category}}
*{{OSM relation|79348}}
*[https://web.archive.org/web/20180323222359/http://llda.gov.ph/ Laguna Lake Development Authority]
*[http://www.denr.gov.ph Department of Environment and Natural Resources]
[[Kategorija:Luzon]]
[[Kategorija:Jezera na Filipinih]]
t6i65jbs2h4vu2pxultel1bcp20y46q
Ignac Marija II. Attems
0
607462
6739477
6739328
2026-08-19T15:57:30Z
JozefD
5744
/* Poroka in otroci */
6739477
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Plemič
|name= Ignac Marija II. Attems
|image= Attems Wappen korrekt gr.png
|caption= Upodobitev grba grofov Attemsov
|birth_date={{birth_date|1714|2|27|df=yes}}|birth_place=[[Gradec]]
|death_date={{death date|1762|6|28|df=yes}}|death_place=[[Dunaj]]
|noble family=[[Attemsi]]
|father=grof [[Franc Dizma Herman Attems]] (1688–
1750)
|mother=grofica Marija Sofija, rojena
[[Herbersteini|Herbersteinska]] (1694–1715)
|spouse={{Plainlist|
* {{marriage|Marija Jožefa grofica Khuen von Belasi zu Auer in Lichtenberška |1739|end=d}}
}}
|issue={{plainlist|
⦁ Marija Jožefa Ana Attems Svetokriška (1740−1802);
⦁ Marija Julijana Eleonora Attems Svetokriška (1741−1802);<br>
⦁ Marija Ana Kresencija Evstahija Attems Svetokriška (1743−1789);<br>
⦁ Marija Amalija Alojzija Attems Svetokriška (1744−1818);<br>
⦁ [[Ferdinand Marija I. Attems]], grof Attems Svetokriški (1746−1820);
⦁ Ernst Malija Alojz Attems Svetokriški (1747−1796);<br>
⦁ Terezija Marija Ana Attems Svetokriška (1748−1804), nuna v Monsu;<br>
⦁ Ignac Franc Attems Svetokriški (1750−1802);
<br>
⦁ Alojz Attems Svetokriški (1751–1753);
<br>
⦁ Franc Serafin Attems grof Svetokriški, (1754–1820);
<br>
⦁ Herman Jakob Attems grof Svetokriški, (1756–1809), kanonik v Olomoucu in Passau;
<br>
⦁ Leopold Kristjan Ignac Attems Svetokriški (1758–1815), poročen Marijana grofica Gavre-ška.}}
}}
[[Slika:Graz-Palais Attems1.JPG|thumb|250px|Palača Attemsov v Gradcu, ki jo je dal leta 1716 zgraditi grof Ignacij Marija Attems]]
[[Slika: Slovenska Bistrica (14) (5306033884).jpg|thumb|250px|[[Grad Slovenska Bistrica]]]]
[[File:Vischer - Topographia Ducatus Stiriae - 492 Wurmberg bei Pettau - Vurberk.jpg|thumb|right|300px|Grad Vurberk, [[Georg Matthäus Vischer]], ''Topographia Ducatus Stiriae'', [[Gradec]] 1681]]
'''Ignac Marija II. Attems '''(''nemško'': Ignaz Maria II., graf Attems), * [[26. februar]] [[1714]], [[Gradec]] (Avstrija), † [[17. junij]] [[1762]], Dunaj (Avstrija), je bil [[Attemsi|državni grof Attems]] iz linije Svetokriških (Heiligenkreuz), štajerske veje Attemsov, ene najštevilnejših [[Seznam plemiških rodbin na Slovenskem|plemiških rodbin]] na področju nekdanje Notranje Avstrije. Je ustanovitelj bistriške linije Svetokriških na Štajerskem.
== Zgodovina rodbine ==
Praplemiški (Uradel) rod družine Attems naj bi izviral iz Furlanije, ime pa dobil po gradu [[Grad Gornji in Spodnji Ahten (Attems)|Ahten (Attimis)]] (Ahten pri Nemah) blizu Vidma in [[Čedad|Čedada]]. Med številnimi družinskimi (pod)vejami, ki so se po koncu 12. stoletja začele širiti po [[Furlanija|Furlaniji]] in v avstrijskih deželah, so za nas pomembne predvsem tiste, ki izvirajo iz t. i. tridentinske veje (Attems–Tridente). Med njimi je bila tudi [[Vipavski Križ|svetokriška]] (Heiligenkreuz), ki jo je z nakupom gospostva Sveti Križ zasnoval baron Herman (1564–1611). Slednji je že sodil med tiste neredke člane rodbine Attems, ki so opravljali pomembne funkcije in službe v notranjeavstrijskem prostoru. Imel je funkcijo komornika, dvornega komornega svetnika ter predsednika dvorne komore, leta 1607 pa je celo postal dvorni mojster cesarja [[Rudolf II. Habsburški|Rudolfa II.]] v Pragi. Hermanovim otrokom, tudi Ignačevemu očetu Janezu Frideriku (1593–1663), ki je opravljal vojaško službo ter bil član koroških, štajerskih, spodnjeavstrijskih in kranjskih deželnih stanov, je bil priznan dedni grofovski naslov. Janezu Frideriku in njegovi zadnji ženi Frančiški Mariji markizi Strozzi (ok. 1620–1668) se je rodilo pet otrok. Sinova Franc Anton (1645–1704) in Ignac Marija (1652–1732) sta si družinsko dediščino razdelila tako, da je Franc Anton prevzel goriško vejo, Ignac Marija pa štajersko vejo Attemsov. Rodbina je bila od cesarja [[Ferdinand II. Habsburški|Ferdinanda II.]] leta 1630 povzdignjena med državne [[grof|grofe]] [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]].
== Življenje ==
Ignac Marija II. državni grof Attems se je rodil v Gradcu kot prvi sin grofa [[Franc Dizma Herman Attems|Franca Dizme Hermana Attemsa]] Svetokriškega (1688–1750). Formalno protokolarno je bil nosilec naslednjih nazivov: državni grof Attems – Heiligenkreuz (Svetokriški), baron svetokriški, ločniški, podgorski, falkenštajnski in tecenberški.
Ko je Ignac Marija odrasel v dvajsetletnega mladeniča, se je odpravil na kavalirsko potovanje v spremstvu dvorjana, saj so bila takšna potovanja običajna že od 16. stoletja in so bila temelj plemičeve izobrazbe in formacije. V obdobju štirih let med novembrom 1734 in oktobrom 1738 je opravil dolgo popotovanje med katerim je obiskal [[Würzburg]], obiskoval predavanja na univerzi v [[Mainz]]u, [[Mannheim]]u in [[Praga|Pragi]], nakar se je odpravil v [[Leiden]] na Nizozemskem, na lokalni univerzi registriran kot kandidat za pravo. Obiskal je tudi [[Amsterdam]], [[Haag]], [[Dordrecht]], [[Rotterdam]] in [[Haarlem]]. Iz Leidna je preko Bruslja odpotoval v [[Pariz]], nato pa skozi južno Nemčijo in Tirolsko v Italijo, kjer je bival v [[Verona|Veroni]], [[Mantova|Mantovi]] in [[Bologna|Bologni]], januar in februar 1738 pa je preživel v [[Rim]]u. Povratna pot ga je vodila preko [[Firence|Firenc]], [[Genova|Genove]], [[Torino|Torina]], [[Milano|Milana]], [[Benetke|Benetk]] in [[Trst]]a, kamor je prispel 5. oktobra 1738. V vseh krajih, kjer se je grof zadrževal, je pogosto obiskoval plemiške družine in knežje dvore, a ni zanemaril obiska muzejev, knjižnic, galerij, izjemnih stavb in vrtov, da bi si pridobil znanje in razširil svoja intelektualna obzorja.
Medtem ko se je grof Ignac vračal s tega potovanja, je od svoje babice, grofice Kristine Kresencije Attems, rojene grofice [[Herbersteini|Herberstein]], podedoval gospostvo z [[Grad Vurberk|gradom Vurberk]] blizu Ptuja ob Dravi, leta 1757 pa je od Jožefa Ferdinanda von Thinfelda kupil hišo, ki meji na palačo Attemsov v prvem okraju (sedaj Sackstrasse 15) v Gradcu.
7. aprila 1739 ga je cesar [[Karel VI. Habsburški]] imenoval v vladni svet v Gradcu, leta 1741 pa ga je [[Marija Terezija]] povišala v [[Komornik (služba)|komornika]] in dejanskega tajnega svetnika. Ignac Marija II. je v [[Grad Slovenska Bistrica|Slovenski Bistrici]] vodil šolo jahanja, ki jo je ustanovil njegov oče. Po očetovi smrti je ustanovil tudi kobilarno v Brežicah, ki se je okrog leta 1760 ponašala s 160 kobilami in žrebeti.
Umrl je na Dunaju 28. junija v mladih 48 letih in bil pokopan v župnijski cerkvi benediktinske opatije.
== Poroka in otroci ==
Ignac Marija II. Attems je bil prvi sin grofa [[Franc Dizma Herman Attems|Franca Dizme Hermana Attemsa]] Svetokriškega (Heiligenkreuz) (* 6. avgust 1688 v Gradcu † 10. maj 1750 v Gradcu) in njegove žene grofice Marije Sofije († 28. julij 1715 V Gradcu), rojene grofice Herbersteinske; Mati mu je umrla ko še ni imel dve leti. Oče se je ponovno poročil, tako da je Ignac imel sedemnajst polbratov in polsester.
29. oktobra 1739 se je poročil z Marijo Jozefo Khuen, grofico Auer in Belasi in Lichtenberška, skupaj sta imela dvanajst otrok<ref>{{Internetquelle |url=http://w.genealogy.euweb.cz/attems/attems4.html |titel=Attems 4 |abruf=2023-05-30}}</ref>:<br>⦁ Marija Jožefa Ana Attems Svetokriška (1740−1802);<br>⦁ Marija Julijana Eleonora Attems Svetokriška (1741−1802);<br>⦁ Marija Ana Kresencija Evstahija Attems Svetokriška (1743−1789);<br>⦁ Marija Amalija Alojzija Attems Svetokriška (1744−1818);<br>⦁ [[Ferdinand Marija I. Attems]], grof Attems Svetokriški (1746−1820);<br>⦁ Ernst Malija Alojz Attems Svetokriški (1747−1796);<br>⦁ Terezija Marija Ana Attems Svetokriška (1748−1804), nuna v Monsu;<br>⦁ Ignac Franc Attems Svetokriški (1750−1802);
<br>⦁ Alojz Attems Svetokriški (1751–1753);
<br>⦁ Franc Serafin Attems grof Svetokriški, (1754–1820);
<br>⦁ Herman Jakob Attems grof Svetokriški, (1756–1809), kanonik v Olomoucu in Passau;<br>⦁ Leopold Kristjan Ignac Attems Svetokriški (1758–1815), poročen Marijana grofica Gavre-ška.
Ignac Marija II. je umrl na Dunaju 28. junija 1762, star komaj 48 let, pokopan je v župnijski cerkvi benediktinske opatije.
== Sklici ==
{{Sklici|2}}
== Viri in Literatura ==
* Schönleben, Johann Ludwig: Genealogia Illustrissimae familiae D. D. Comitum ab Attimis. Labaci 1681.
* [[Franz Ilwof]]: ''Die Grafen von Attems''. Graz 1897, S. 24–136 ([https://books.google.de/books?id=Vs4HAAAAIAAJ&printsec=frontcover&hl=de&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false Digitalisat]).
* DAGS, Graz – Hl. Blut RMK 1735-1746, str. 734.
* DAGS, Graz – Hl. Blut MMK 1808-1829, str. 333.
* Frank, Ulrike − Šerbelj, Ferdo: Kratka zgodovina grofov Attems, Zbornik občine Slovenska Bistrica II, Slovenska Bistrica, 1990, str. 153−154.
[[Kategorija:Attemsi]]
c4vr1dz8i2n9122lku81fsgwf8dmdod
Uporabnik:Cokli/Peskovnik
2
607466
6739370
2026-08-19T12:02:21Z
Cokli
264561
Priprava osnutka članka o Kopitarni Sevnica
6739370
wikitext
text/x-wiki
'''Kopitarna Sevnica''' je slovensko podjetje s sedežem v [[Sevnica|Sevnici]], ki se ukvarja s proizvodnjo čevljarskih kopit in obutve. Začetki podjetja segajo v leto 1886, ko je nemška družina Winkle v Sevnici vzpostavila proizvodnjo lesenih čevljarskih kopit.<ref name="Dnevnik2016">{{Navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/novice/lokalno/130-let-kopitarne-iz-sevnice-v-cevlje-christian-dior-2349085/ |title=130 let Kopitarne: iz Sevnice v čevlje Christian Dior |date=7. oktober 2016 |work=Dnevnik |accessdate=19. avgust 2026 }}</ref> Podjetje velja za najstarejše še delujoče podjetje v Sevnici in Posavju.<ref name="PO2026">{{Navedi splet |url=https://www.posavskiobzornik.si/gospodarstvo/140-let-najstarejsega-podjetja-v-sevnici-in-posavju-109937 |title=140 let najstarejšega podjetja v Sevnici in Posavju |date=20. maj 2026 |work=Posavski obzornik |accessdate=19. avgust 2026 }}</ref> Tovarna od začetka proizvodnje leta 1886 deluje na istem mestu ob Sevnici. Na tej lokaciji se je skozi desetletja širila, zgrajeni so bili novi proizvodni objekti, proizvodnja pa se je postopoma posodabljala.<ref name="KopitarnaZgodovina">{{Navedi splet |url=https://www.kopitarna.com/o-kopitarni/ |title=O Kopitarni – Zgodovina |publisher=Kopitarna Sevnica |accessdate=19. avgust 2026 }}</ref>
== Zgodovina ==
=== Ustanovitev in obdobje družine Winkle ===
Začetki Kopitarne segajo v drugo polovico 19. stoletja. Nemška družina Winkle, ki se je ukvarjala z izdelavo čevljarskih kopit, je želela svojo dejavnost razširiti na območje tedanje Avstro-Ogrske. Za lokacijo novega obrata je bila izbrana Sevnica, k čemur je med drugim prispevala dostopnost lesa iz okoliških gozdov.<ref name="Dnevnik2016" /> Družina Winkle je kupila mlin ob potoku Sevnična in ga preuredila v tovarniško poslopje za proizvodnjo lesenih čevljarskih kopit.<ref name="PO2026" /><ref name="Dnevnik2016" /> Prva čevljarska kopita so bila izdelana oktobra 1886, kar predstavlja začetek delovanja tovarne.<ref name="Dnevnik2016" /> Proizvodnja se je v naslednjih desetletjih povečevala in tehnološko posodabljala. Leta 1892 je bil nameščen prvi parni kotel. Od konca 19. stoletja do začetka prve svetovne vojne se je tovarna širila, pridobivala nove stroje in posodabljala proizvodnjo.<ref name="KopitarnaZgodovina" />
=== Prva svetovna vojna in obdobje med vojnama ===
Med prvo svetovno vojno so pomemben del delovne sile v tovarni predstavljale ženske.<ref name="KopitarnaZgodovina" /> Po razpadu Avstro-Ogrske in nastanku Kraljevine Jugoslavije se je podjetje znašlo v novih gospodarskih razmerah. Zaradi razvoja konkurence in tehnoloških sprememb so lastniki nadaljevali modernizacijo. Leta 1929 je bila izvedena večja tehnološka posodobitev z nakupom novih strojev.<ref name="KopitarnaZgodovina" />
=== Druga svetovna vojna ===
Med drugo svetovno vojno je bila proizvodnja usmerjena predvsem na nemški trg. Leta 1944 je družina Winkle zapustila Sevnico.<ref name="KopitarnaZgodovina" /> Po koncu vojne je tovarna nadaljevala z delom pod administrativno upravo in nato prešla v državno last.<ref name="KopitarnaZgodovina" />
=== Nastanek imena Kopitarna Sevnica ===
Leta 1946 je tovarna dobila ime '''Kopitarna Sevnica'''.<ref name="Dnevnik2016" /> Po podatkih podjetja je bilo ime določeno z odločbo o ustanovitvi podjetja z dne 31. oktobra 1946.<ref name="KopitarnaZgodovina" /> V obdobju po drugi svetovni vojni je sledila tehnološka in organizacijska prenova. Leta 1950 je bilo uvedeno delavsko samoupravljanje, zastarelo tehnologijo pa so postopoma nadomeščali z novejšo. Transmisijske pogone so zamenjevali elektromotorji.<ref name="KopitarnaZgodovina" /> V šestdesetih letih je potekala obsežnejša rekonstrukcija proizvodnih obratov. Dolenjski list je leta 1965 poročal o načrtovani gradnji novih obratov in modernizaciji tovarne.<ref name="DL1965">{{Navedi časopis |title=Pravočasna prelomnica v gospodarjenju |newspaper=Dolenjski list |date=21. oktober 1965 |url=https://dolenjskilist.svet24.si/media/arhiv-pdf/dl/1965/DL_1965_10_21_42_813.pdf }}</ref> Leta 1966 je bil zgrajen nov obrat polizdelkov.<ref name="KopitarnaZgodovina" />
=== Širitev proizvodnje ===
V sedemdesetih letih 20. stoletja je Kopitarna širila proizvodne zmogljivosti in proizvodni program. Poleg tradicionalnih lesenih čevljarskih kopit se je razvijala proizvodnja kopit iz umetnih materialov ter drugih izdelkov za obutveno industrijo.<ref name="KopitarnaZgodovina" /> Pomemben del nadaljnjega razvoja je postala proizvodnja obutve. Podjetje je razvijalo obutev iz lesa, plute, usnja in drugih materialov ter različne vrste anatomske in delovne obutve.<ref name="KopitarnaZgodovina" /> V osemdesetih letih se je nadaljeval razvoj obutve z lesenimi podplati in drugih proizvodnih programov.<ref name="KopitarnaZgodovina" />
=== Obdobje po osamosvojitvi Slovenije ===
Razpad jugoslovanskega trga in vojne na območju nekdanje Jugoslavije so v začetku devetdesetih let vplivali na proizvodnjo in prodajo podjetja. Kopitarna je zato iskala nove trge in dodatne proizvodne programe.<ref name="KopitarnaZgodovina" /> V devetdesetih letih je podjetje izvedlo lastninsko preoblikovanje in privatizacijo.<ref name="KopitarnaZgodovina" /> V naslednjih desetletjih je podjetje del proizvodnje preneslo v Srbijo.
== Dejavnost ==
Kopitarna Sevnica je tradicionalno povezana z izdelavo '''čevljarskih kopit''', ki se uporabljajo pri načrtovanju in proizvodnji obutve. S tehnološkim razvojem so lesena čevljarska kopita v veliki meri nadomestila kopita iz umetnih materialov, proizvodnja pa uporablja tudi računalniško podprto načrtovanje in izdelavo.<ref name="KopitarnaZgodovina" /> Poleg čevljarskih kopit podjetje proizvaja oziroma trži različne vrste obutve, med drugim hišno, anatomsko in delovno obutev ter natikače. Del proizvodnega programa predstavljajo tudi leseni podplati, napenjači in raztezači za obutev.<ref name="KopitarnaZgodovina" />
== 140-letnica ==
Leta 2026 je Kopitarna Sevnica praznovala 140-letnico delovanja. Ob jubileju je bila v Sevnici pripravljena razstava o zgodovini podjetja, ki je predstavila njegov razvoj od ustanovitve leta 1886 do sodobnega obdobja.<ref name="PO2026" />
== Viri ==
{{Sklici}}
== Zunanje povezave ==
* [https://www.kopitarna.com/ Uradna spletna stran Kopitarne Sevnica] [[Kategorija:Slovenska podjetja]] [[Kategorija:Sevnica]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1886]]
88twucccjk8r29n0ggwxzj5ay5bgsid
NGC 5875
0
607467
6739371
2026-08-19T12:05:21Z
Niko Petrič
261163
ustvarjeno s prevodom strani »[[:en:Special:Redirect/revision/1297840962|NGC 5875]]«
6739371
wikitext
text/x-wiki
[[Volar (ozvezdje)]]{{Infopolje Galaksija|name=[[New General Catalogue|NGC]] 5875|image=NGC5875 - SDSS DR14.jpg|caption=NGC 5875, posnet s teleskopom [[Sloan Digital Sky Survey (SDSS)]].|constellation name=[[Volar]]|epoch=[[J2000]]|type=SAb?<ref name="ned">{{cite web
| website = NASA/IPAC Extragalactic Database
| publisher = [[NASA]] and [[California Institute of Technology|Caltech]]
| title = Results for object NGC 5875
| url = https://ned.ipac.caltech.edu/byname?objname=NGC+5875
| access-date = 7 August 2024}}</ref>|ra={{RA|15|09|13.1946}}<ref name="ned" />|dec={{DEC|+52|31|42.472}}<ref name="ned" />|dist_ly={{convert|52.87 ± 3.70|Mpc|Mly|abbr=on|lk=on|order=flip}}<ref name="ned" />|z=0.011695 <ref name="ned" />|h_radial_v=3506 ± 2 km/s<ref name="ned" />|appmag_v=12.4<ref name="ned" />|size_v={{Val|2.3|×|1.2|u=arcminute}}{{r|ned}}|size=~{{convert|35.80|kpc|ly|abbr=on|lk=on|order=flip}}<ref name ="ned" />|names={{odlist | PGC=54095 | UGC=9745 | CGCG=274-027 | MCG=+09-25-027 | IRAS=15077+5243 | 2MASX=J15091320+5231418}}<ref name="ned" />}}
'''NGC 5875''' je [[spiralna galaksija]] v [[Ozvezdje|ozvezdju]] [[Volar (ozvezdje)|Volar]] . Njena hitrost glede na [[Prasevanje|kozmično mikrovalovno ozadje]] je 3585 ± 6 km/s, kar ustreza [[Hubblov zakon|Hubblovi razdalji]] 52,87 ± 3,70 [[Parsek|Mpc]] (~173 milijonov [[Svetlobno leto|svetlobnih let]]). Odkril jo je nemško-britanski astronom [[William Herschel]] 1. maja 1788.
V podatkovni zbirki [[SIMBAD]] je NGC 5875 navedena kot galaksija Seyfert II, torej ima jedra, podobna kvazarju, z zelo visokimi površinskimi svetlostmi, katerih spektri razkrivajo močne emisijske črte z visoko ionizacijo, vendar je za razliko od kvazarjev gostiteljska galaksija jasno zaznavna.
== Supernove ==
V NGC 5875 sta bili opaženi dve [[Supernova|supernovi]] :
* '''SN 2022oqm''' ( tip Ic-pec, mag. 17.3) je bila odkrita v observatoriju za prehodne objekte Zwicky 11. julija 2022. Ta supernova je bila opisana kot ena najsvetlejših znanih supernov, bogatih s kalcijem .
* '''SN 2023ldh''' ( Tip<nowiki><span about="#mwt49" class="nowrap" data-cx="[{&quot;adapted&quot;:true,&quot;targetExists&quot;:true,&quot;mandatoryTargetParams&quot;:[],&quot;optionalTargetParams&quot;:[]}]" data-mw="{&quot;parts&quot;:[{&quot;template&quot;:{&quot;target&quot;:{&quot;wt&quot;:&quot;Presledki&quot;,&quot;href&quot;:&quot;./Predloga:Presledki&quot;},&quot;params&quot;:{},&quot;i&quot;:0}}]}" data-ve-no-generated-contents="true" id="mwXw" typeof="mw:Transclusion"><span typeof="mw:Entity">&</nowiki>nbsp;<nowiki></span></nowiki><nowiki></span></nowiki>IIn (mag. 20,7423) je bila odkrita v observatoriju za prehodne objekte Zwicky 28. maja 2023.
== Glej tudi ==
* Seznam objektov NGC (5001–6000)
[[Kategorija:Navadne spiralne galaksije]]
[[Kategorija:Astronomska telesa, odkrita leta 1788]]
[[Kategorija:Volar (ozvezdje)]]
[[Kategorija:Telesa v Katalogu IRAS]]
[[Kategorija:Telesa v Uppsalskem splošnem katalogu]]
[[Kategorija:Telesa v Katalogu glavnih galaksij]]
[[Kategorija:Telesa v Novem splošnem katalogu]]
kqg0spcxtiq4xsftbyhuzlj6w1r2ejg
6739372
6739371
2026-08-19T12:12:15Z
Jonatan Melik Kurinčič
240261
pp
6739372
wikitext
text/x-wiki
[[Volar (ozvezdje)]]{{Infopolje Galaksija|name=[[New General Catalogue|NGC]] 5875|image=NGC5875 - SDSS DR14.jpg|caption=NGC 5875, posnet s teleskopom [[Sloan Digital Sky Survey (SDSS)]].|constellation name=[[Volar]]|epoch=[[J2000]]|type=SAb?<ref name="ned">{{cite web
| website = NASA/IPAC Extragalactic Database
| publisher = [[NASA]] and [[California Institute of Technology|Caltech]]
| title = Results for object NGC 5875
| url = https://ned.ipac.caltech.edu/byname?objname=NGC+5875
| access-date = 7 August 2024}}</ref>|ra={{RA|15|09|13.1946}}<ref name="ned" />|dec={{DEC|+52|31|42.472}}<ref name="ned" />|dist_ly={{convert|52.87 ± 3.70|Mpc|Mly|abbr=on|lk=on|order=flip}}<ref name="ned" />|z=0.011695 <ref name="ned" />|h_radial_v=3506 ± 2 km/s<ref name="ned" />|appmag_v=12.4<ref name="ned" />|size_v={{Val|2.3|×|1.2|u=arcminute}}{{r|ned}}|size=~{{convert|35.80|kpc|ly|abbr=on|lk=on|order=flip}}<ref name ="ned" />|names={{odlist | PGC=54095 | UGC=9745 | CGCG=274-027 | MCG=+09-25-027 | IRAS=15077+5243 | 2MASX=J15091320+5231418}}<ref name="ned" />}}
'''NGC 5875''' je [[spiralna galaksija]] v [[Ozvezdje|ozvezdju]] [[Volar (ozvezdje)|Volar]] . Njena hitrost glede na [[Prasevanje|kozmično mikrovalovno ozadje]] je 3585 ± 6 km/s, kar ustreza [[Hubblov zakon|Hubblovi razdalji]] 52,87 ± 3,70 [[Parsek|Mpc]] (~173 milijonov [[Svetlobno leto|svetlobnih let]]). Odkril jo je nemško-britanski astronom [[William Herschel]] 1. maja 1788.
V podatkovni zbirki [[SIMBAD]] je NGC 5875 navedena kot galaksija Seyfert II, torej ima jedra, podobna kvazarju, z zelo visokimi površinskimi svetlostmi, katerih spektri razkrivajo močne emisijske črte z visoko ionizacijo, vendar je za razliko od kvazarjev gostiteljska galaksija jasno zaznavna.
== Supernove ==
V NGC 5875 sta bili opaženi dve [[Supernova|supernovi]] :
* '''SN 2022oqm''' ( tip Ic-pec, mag. 17.3) je bila odkrita v observatoriju za prehodne objekte Zwicky 11. julija 2022. Ta supernova je bila opisana kot ena najsvetlejših znanih supernov, bogatih s kalcijem .
* '''SN 2023ldh''' ( Tip<nowiki><span about="#mwt49" class="nowrap" data-cx="[{&quot;adapted&quot;:true,&quot;targetExists&quot;:true,&quot;mandatoryTargetParams&quot;:[],&quot;optionalTargetParams&quot;:[]}]" data-mw="{&quot;parts&quot;:[{&quot;template&quot;:{&quot;target&quot;:{&quot;wt&quot;:&quot;Presledki&quot;,&quot;href&quot;:&quot;./Predloga:Presledki&quot;},&quot;params&quot;:{},&quot;i&quot;:0}}]}" data-ve-no-generated-contents="true" id="mwXw" typeof="mw:Transclusion"><span typeof="mw:Entity">&</nowiki>nbsp;<nowiki></span></nowiki><nowiki></span></nowiki>IIn (mag. 20,7423) je bila odkrita v observatoriju za prehodne objekte Zwicky 28. maja 2023.
== Glej tudi ==
* Seznam objektov NGC (5001–6000)
== Sklici ==
[[Kategorija:Navadne spiralne galaksije]]
[[Kategorija:Astronomska telesa, odkrita leta 1788]]
[[Kategorija:Volar (ozvezdje)]]
[[Kategorija:Telesa v Katalogu IRAS]]
[[Kategorija:Telesa v Uppsalskem splošnem katalogu]]
[[Kategorija:Telesa v Katalogu glavnih galaksij]]
[[Kategorija:Telesa v Novem splošnem katalogu]]
rru8f17gyy0fbbd8zsifeevg09g67on
Gozdni rezervat porečja Angat
0
607468
6739377
2026-08-19T12:30:24Z
Ljuba24b
92351
nov iz en wiki
6739377
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox protected area
| name = Gozdni rezervat porečja Angat
| iucn_category = VI
| photo = 09641jfWatershed Dams Hills San Mateo Lorenzo Hilltop Norzagaray Bulacanfvf 16.JPG
| photo_caption = View of the Angat reserve surrounding the [[Ipo Dam]] from the Hilltop view deck in [[Norzagaray, Bulacan|Norzagaray]]
| photo_size =
| map = Luzon mainland#Philippines
| pushpin_relief = 1
| map_caption = Lega na Filipinih
| map_size = 220
| location = Bulacan, Rizal (provinca), Nueva Ecija, Quezon, [[Filipini]]
| nearest_city = San Jose del Monte
| coordinates = {{coord|14|58|18|N|121|11|18|E|region:PH|display=inline, title}}
| area = 62.309 ha
| established = 26. julij 1904 (rezervat)<br/>10. marec 1927 (gozdni rezervat)<br/>30. april 1968 (pilotni rezervat/gozdno območje)
| visitation_num =
| visitation_year =
| governing_body = Ministrstvo za okolje in naravne vire<br/>Metropolitanski vodovod in kanalizacijski sistem<br/>Angat Hydropower Corporation
| website =
| child =
| module =
}}
'''Gozdni rezervat porečja Angat''' je zavarovano območje, ki varuje porečje v južnem delu gorovja [[Sierra Madre, Filipini|Sierra Madre]] severno od [[Metro Manila|Metro Manile]] na [[Filipini]]h, kjer se površinska voda izliva v reko Angat in njene pritoke. Razprostira se na površini 62.309 hektarjev v vzhodnem delu Bulacána in severni provinci Rizal na nadmorski višini med 490 in 1206 metri.<ref name="adb">{{cite web|url=https://www.adb.org/sites/default/files/project-document/81693/46362-002-iee-01.pdf |title=Philippines: Angat Water Transmission Improvement Project |publisher=Asian Development Bank |date=July 2014 |access-date=February 6, 2017}}</ref><ref name="birdlife">{{cite web|url=http://datazone.birdlife.org/site/factsheet/angat-watershed-forest-reserve-iba-philippines |title=Angat Watershed Forest Reserve |publisher=BirdLife International |access-date=February 6, 2017}}</ref> Ohranitveno območje se razteza tudi na provinci Nueva Ecija in Quezon ter je osredotočeno na umetno jezero, ki ga je ustvaril jez Angat, ki skupaj z jezom Ipo, ki je 7,5 kilometra dolvodno, oskrbuje 97 % potreb po vodi v Metro Manili prek sistema akvaduktov do jezu in akumulacijskega jezera La Mesa ter filtracijske naprave Balara v mestu [[Quezon City]].<ref name="bworld">{{cite web|url=http://www.bworldonline.com/content.php?section=Opinion&title=save-angat-save-metro-manila&id=118341 |title=Save Angat, save Metro Manila |publisher=BusinessWorld |author=Lopez, M.A.G. |date=November 10, 2015 |access-date=February 6, 2017}}</ref> Jez in akumulacijsko jezero Angat sta tudi pomemben vir hidroelektrične energije za Metro Manilo in okoliške province, saj v luzonsko omrežje prispevata približno 200 megavatov.<ref name="r3">{{cite web|url=http://r3.denr.gov.ph/index.php/transparency-governance/citizens-charter/91-front-slider/182-angat-watershed |title=Angat Watershed |publisher=Department of Environment and Natural Resources Region 3 |access-date=February 6, 2017}}</ref> Porečje je priljubljeno mesto za opazovanje ptic in je žarišče biotske raznovrstnosti, kjer je večina preostalih gozdov z zaprtimi krošnjami v osrednjem Luzonu.<ref name="birdlife"/>
== Zgodovina ==
Porečje Angat je bilo prvič objavljeno v uradnem listu 26. julija 1904 kot rezervat reke Angat z izvršnim odlokom št. 33, ki ga je podpisal civilni guverner Luke Edward Wright. Z njim je bila reka Angat v občini Norzagaray, ki meji na gore Salacot, Balugan in Sulip v gorovju Sierra Madre, vključno s potokoma Bulagao in Bitbit, določena za razvoj vodne energije iz reke.<ref>{{cite web |url=http://quod.lib.umich.edu/p/philamer/ACD6603.1904.001?rgn=main;view=fulltext |title=Executive orders and proclamations issued by the governor-general. (1904) |publisher=University of Michigan Library |access-date=February 13, 2017}}</ref> 10. marca 1927 je bil z razglasom št. 71, ki ga je podpisal generalni guverner Leonard Wood, ustanovljen 62.309 hektarov velik gozdni rezervat povodja Angat, ki je zajemal dele občin Montalban, San José del Monte, Norzagaray, Angat, San Rafael, San Miguel, Peñaranda in Infanta v provincah Rizal, Bulacan, Nueva Ecija in Tayabas, upravljanje in nadzor pa je bilo pod okriljem Ministrstva za kmetijstvo in naravne vire.<ref>{{cite web|url=http://www.abernales.com/proc71.htm |title=Proclamation No. 71 |publisher=Abernales |access-date=February 6, 2017}}</ref> Približno v tem času je Metropolitansko vodno okrožje (zdaj Metropolitanski vodovod in kanalizacijski sistem) začelo gradnjo vodnega sistema Angat–Novaliches v vrednosti 11.500.000 ₱, vključno z jezom Ipo znotraj rezervata, ki je bil dokončan leta 1939 in odprt leta 1940.<ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=UMYhAQAAMAAJ&q=%22ipo+dam%22+%22metropolitan+water+district%22&dq=%22ipo+dam%22+%22metropolitan+water+district%22 |title=Monthly Bulletin of the Philippine Health Service Vol. 26 |publisher=Bureau of Printing |date=1950 |author=Philippines Bureau of Health |access-date=February 6, 2017}}</ref> 4. decembra 1965 je predsednik Diosdado Macapagal z gradnjo hidroelektrarne Angat znotraj zavarovanega območja podpisal razglas št. 505, s katerim je upravljanje celotnega rezervata prenesel na Nacionalno elektroenergetsko korporacijo.<ref>{{cite web|url=https://www.officialgazette.gov.ph/1965/12/04/proclamation-no-505-s-1965/ |title=Proclamation No. 505, s. 1965 |publisher=Official Gazette (Philippines) |access-date=February 6, 2017}}</ref>
30. aprila 1968 je bilo 6600 hektarov zemlje, ki obdaja jez Ipo, z razglasom št. 391, ki ga je izdal predsednik [[Ferdinand Marcos]], razglašenih za ločen rezervat za pilotni projekt upravljanja gozdnega območja in porečja. Ta deklaracija je dejansko izključila južni del porečja iz nadzora Nacionalne elektroenergetske korporacije in ga namesto tega postavila pod skupno upravo in nadzor direktorja gozdarstva Ministrstva za kmetijstvo in naravne vire ter generalnega direktorja Metropolitanskega vodovodnega in kanalizacijskega sistema.<ref>{{cite web|url=https://www.officialgazette.gov.ph/1968/04/30/proclamation-no-391-s-1968/ |title=Proclamation No. 391, s. 1968 |publisher=Official Gazette (Philippines) |access-date=February 6, 2017}}</ref>
== Geografija ==
[[File:Aerial view of Angat Watershed Forest Reserve.jpg|thumb|left|Gozdni rezervat iz zraka]]
[[File:01423jfHilltop San Mateo Sitio Bitbit Lorenzo River Bridge Norzagaray Bulacan villagesfvf 12.JPG|thumb|left|Reka Angat v San Lorenzu, Norzagaraj]]
Gozdni rezervat porečja Angat je približno 35 kilometrov severovzhodno od Metro Manile, večinoma v goratem vzhodnem območju Bulacan. Vsebuje povirje reke Angat, pritoka Rio Grande de Pampanga, in se razteza vzdolž zgornjega dela reke Angat od San Jose del Monte in Rodriguez do Doña Remedios Trinidad ter sega do General Tinio in General Nakar.<ref name="bworld"/> Gozdni rezervat je razdeljen na dve porečji: Forest Range in Metro Water District.<ref name="pp1">{{cite web|url=https://www.protectedplanet.net/angat-watershed-forest-reserve |title=Angat |publisher=Protected Planet |access-date=February 6, 2017}}</ref><ref name="pp2">{{cite web| url=https://www.protectedplanet.net/angat-metro-water-district-watershed-forest-reserve |title=Angat (Metro Water District) |publisher=Protected Planet |access-date=February 6, 2017}}</ref> ''Angat Watershed and Forest Range'', znan tudi kot ''rezervat za pilotni projekt upravljanja porečja Angat'', pokriva 6600 hektarov v San Jose del Monte, Norzagaraj in Rodriguez ter podpira jez Ipo, katerega zmogljivost je 7.500.000 kubičnih metrov in razlitje nivo 101 meter. Je pod upravo Ministrstva za okolje in naravne vire ter Metropolitanskega vodovoda in kanalizacijskega sistema. Vodno območje metroja, znano tudi kot porečje reke Angat–Maasim, pokriva preostalih 55.709 hektarov in vsebuje jez hidroelektrarne Angat, ki ima kapaciteto rezervoarja 850.000.000 kubičnih metrov in normalno gladino vode 212 metrov. Angat Hydropower Corporation, skupno podjetje San Miguel Corporation in K-water, upravlja rezervat, odkar je leta 2014 prevzela lastništvo nad hidroelektrarno od National Power Corporation.<ref>{{cite web|url=https://business.inquirer.net/141423/k-water-secures-angat-hydro-plant-with-san-miguel-group |title=K-Water secures Angat hydro plant with San Miguel group |publisher=Philippine Daily Inquirer |author=Olchondra, R.T. |date=September 3, 2013 |access-date=February 6, 2017}}</ref>
[[File:01316jfHilltop San Mateo Sitio Bitbit Lorenzo River Bridge Norzagaray Bulacan villagesfvf 14.JPG|thumb|Južno pogorje Sierra Madre v Bulacanu]]
[[File:Angat Watershed Forest Reserve in Norzagaray, Bulacan.jpg|thumb|Pogled na reko Angat s čolna]]
Za porečje je značilna hribovita do gorata topografija in zmerna do intenzivna gozdnatost. Velja za eno redkih preostalih dobro gozdnatih in dobro upravljanih povodij v državi.<ref name="irdr">{{cite web|url=http://www.irdrinternational.org/wp-content/uploads/2013/09/FORIN-VFS-Philippines_pt1_web.pdf |title=A FORIN Template for Tackling Issues Related to the Valley Fault System and the Angat Dam in Luzon, Philippines |publisher=Integrated Research on Disaster Risk International |author=Faustino–Eslava, D.V. |date=January 15, 2013 |access-date=February 6, 2017}}</ref> Najvišji vrh v Bulacanu, Mount Oriod, se dviga do višine 1206 metrov na meji dveh porečji v Norzagaraju.<ref>{{cite web |url=http://peakery.com/mount-oriod-sierra-madre/ |title=Mount Oriod |publisher=Peakery |access-date=February 6, 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170207031533/http://peakery.com/mount-oriod-sierra-madre/ |archive-date=February 7, 2017 |url-status=dead }}</ref> Vsebuje tudi goro Maranat, priljubljeno destinacijo za pohodnike, obiskana pa je tudi zaradi slapov.<ref>{{cite web|url=http://www.pinoymountaineer.com/2015/11/mountain-news-denr-to-require-permits-for-maranat.html |title=Mountain News: DENR to require permits for Maranat |publisher=Pinoymountaineer.com |author=Lasco, G. |date=November 26, 2015 |access-date=February 6, 2017}}</ref> Te gore v južnem območju Sierra Madre napajajo vodni vir reke Angat iz njenih treh glavnih pritokov: rek Talaguio, Catmon in Matulid. Razteza se dolvodno od porečja v več občin in namaka več kot 30.000 hektarov prvovrstnih kmetijskih zemljišč, preden se izlije v reko Pampanga v Calumpitu in na koncu izteče v [[Manilski zaliv]].<ref name="r3"/> Dodatna oskrba z vodo se dovaja v rezervoar Angat skozi predor Angat–Umiray čez bazen, ki poteka 13 kilometrov od reke Umiray na vzhodni strani Sierra Madre v General Nakar.
Rezervat je dom domorodnega prebivalstva, znanega kot pleme Dumagat, ki naseljuje dvanajst ''sitio'' v vaseh San Mateo, San Lorenzo in San Isidro v Norzagarayu ter Kabayunan v Doña Remedios Trinidad.<ref name="adb"/> Decembra 2014 je Nacionalna elektroenergetska korporacija slovesno odprla deževni gozd in ekološki park Angat v rezervatu v Sitio Bitbit, San Lorenzo, Norzagaraj.<ref name="rappler">{{cite web|url=https://www.rappler.com/environment/78556-rainforest-park-angat-watershed/ |title=Angat rainforest park spotlights biodiversity hotspot |publisher=Rappler |date=December 20, 2014 |access-date=February 6, 2017}}</ref> Ponuja številne različne priložnosti za navdušence nad naravo in na prostem, vključno s ploščadjo za razgled na hribu, ekološkim središčem in zabavno potjo Tarictic. V parku je načrtovan tudi muzej naravne zgodovine, kot tudi območje kulturne dediščine Dumagat, razmnoževanje sadik, genska banka ratana in bambuzetum.<ref name="rappler"/>
Zaščitena krajina zgornjega porečja reke Marikina na jugu meji na porečje Angat, na severu pa meji na 20.760 hektarov gozdni rezervat Doña Remedios–General Tinio Watershed. Na zahodu in severozahodu meji tudi na narodna parka Biak-na-Bato in narodni park Minalungao. Dostopen je iz Manile po cesti Quirino, cesti Del Monte–Norzagaray in cesti Bigte–San Mateo (cesta Ipo) v Norzagaraju.
== Biotska raznovrstnost ==
Porečje Angat podpira različne divje živali zahvaljujoč svoji lokaciji v Sierra Madre ter njegovi bogati hidrologiji in kopenski ekologiji, ki jo prekrivajo nižinski gozdovi dipterokarpovk (''Dipterocarpaceae''), gorski gozdovi, travišča, sekundarni bambus in grmičevje. Je dom 290 endemičnih vrst lesnatih in nelesnatih rastlin, vključno z ''Parashorea malaanonan'' (lokalno poznanim kot ''bagtikan''), ''Rubroshorea polysperma'', ''Shorea astylosa'', ''Samanea saman'' in ''Pycnonotus flaviventris''.<ref name="rappler"/><ref name="adb"/>
[[BirdLife International]] je rezervat označil za pomembno območje za ptice (IBA), ker podpira znatne populacije številnih vrst ptic.<ref name=bli>{{cite web |url= https://datazone.birdlife.org/site/factsheet/angat-watershed-iba-philippines|title=Angat watershed|author=<!--Not stated--> |date=2024|website= BirdLife Data Zone|publisher= BirdLife International|access-date= 2024-10-16}}</ref> Dobro območje za opazovanje ptic, privablja 43 različnih vrst ptic, od katerih so mnoge ogrožene ali omejene. Poleg dveh najbolj vidnih ptic v rezervatu, luzonskega kljunorožca (''Penelopides manillae'') (lokalno znanega kot ''kalao'') in [[Filipinski dvorožec|filipinskega dvorožca]], rezervat privablja tudi velike jate pegastih cesarskih golobov (''Ducula carola''), luskastopernega malkoha (''Dasylophus cumingi''), črebastegaa malkoha (''Dasylophus superciliosus''), sivohrbtega krojača (''Orthotomus derbianus'') in filipinsko sovo (''Ketupa philippensis''). Vse te vrste ptic so endemične za Filipine, pri čemer sta luzonski kljunorožec in filipinska sova uvrščena med skoraj ogrožene in ranljive. V porečju so zabeležili tudi luzonsko prepelico (''Turnix worcesteri'') s pomanjkljivimi podatki, pa tudi filipinskega jastreba (''Nisaetus philippensis''), filipinskega pritlikavega vodomca (''Ceyx melanurus''), papigo ''Prioniturus luconensis'', brkasto pito (''Erythropitta kochi''), nebeškega monarha (''Hypothymis coelestis''), pepelaste drozge (''Geokichla cinerea''), muharico ''Muscicapa randi'', ognjeprsega sadnega goloba (''Ramphiculus marchei'') in ščinkavca ''Erythrura viridifacies''.
Znano je, da dva skoraj ogrožena sesalca tavata po gozdu pri Angatu, makak ''Macaca fascicularis'' in filipinski bradavičasti prašič (''Sus philippensis''). Je tudi znan habitat filipinskega jelena (''Rusa marianna''). Druge redke vrste, na katere je treba opozoriti na zavarovanem območju, so luzonska rovka (''Chrotomys silaceus'') in 66 vrst vretenčarjev, vključno z endemično japonsko žabo ''Platymantis mimulus'' in kuščarjem ''Varanus marmoratus''. Rezervoar Angat je bogat z ogromnimi tilapijami in jeguljami.
== Sklici ==
{{sklici}}
== Zunanje povezave ==
{{commonscat}}
[[Kategorija:Zavarovana območja Filipinov]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1904]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1927]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1968]]
[[Kategorija:Luzon]]
[[Kategorija:Pomembna območja za ptice]]
[[Kategorija:Ptiči Azije]]
7sl7jf14qqnxthiqomiosgsrluve9kz
Vigan
0
607469
6739387
2026-08-19T13:08:09Z
Ljuba24b
92351
nov iz en wiki
6739387
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox settlement
| name = Vigan
| image_skyline = {{multiple image
| border = infobox
| total_width = 260
| image_style = border:10;
| perrow = 1/2/2/2
| image1 = Allan Jay Quesada - Vigan Cathedral 001.jpg
| image2 = Archbishop's Palace (Palacio de Arzobispado) Nueva Segovia 1.jpg
| image3 = Calle Crisologo, Vigan, Philippines - One of The New 7 Wonder Cities of The World.jpg
| image4 = Padre Burgos statue and monument in Plaza Burgos, 2026.jpg
| image5 = National Museum in Vigan Ilocos Sur.jpg
| image6 = Capitol of Ilocos Sur.jpg
| image7 = Vigan Clock Tower, Ilocos Sur, April 2023.jpg
}}
| image_caption = ''Od leve proti desni, od zgoraj'': Plaza Salcedo z [[Viganska stolnica]], Nadškofijska palača Nova Segovia, ulica Crisologo, trg Burgos, Narodni muzej Ilocosa, Viganski zvonik
| image_flag = Viganflag.png
| flag_size = 110px
| image_seal = Seal_of_Vigan.gif
| seal_size = 100x80px
| image_map = Ph locator ilocos sur vigan.png
| map_caption = Zemljevid Ilocos Sur, ki prikazuje lokacijo Vigana
| pushpin_map = Luzon mainland#Philippines
| pushpin_label_position = left
| pushpin_map_caption =
| coordinates = {{coord|17|34|29|N|120|23|13|E|region:PH|display=inline, title}}
| settlement_type = mesto
| subdivision_type = Država
| subdivision_name = [[Filipini]]
| subdivision_type1 = Regija
| subdivision_name1 = Ilocos
| subdivision_type2 = Provinca
| subdivision_name2 = Ilocos Sur
| official_name =
| native_name =
| other_name =
| nickname = ''Mesto dediščine''
| motto = ''Viva Vigan!''
| anthem = Himna mesta Vigan <br /><div style="display:inline-block;margin-top:0.4em;">{{center|[[File:Vigan Hymn.ogg]]}}</div>
| subdivision_type3 = Okrožje
| subdivision_name3 = 1.
| established_title = Ustanovitev
| established_date = 1572
| established_title1 = mesto
| established_date1 = 22. januar 2001
| parts_type = Barangaj
| parts_style = para
| p1 = 39
| leader_title = Župan
| leader_name = Randolf V. Singson
| leader_title1 =
| leader_name1 =
| leader_title2 =
| leader_name2 =
| leader_title4 =
| government_type = Sangguniang Panlungsod
| government_footnotes =
| elevation_m = 69
| elevation_max_m = 1104
| elevation_min_m = 0
| area_rank =
| area_footnotes = <ref>[https://psa.gov.ph/sites/default/files/_POPCEN%20Report%20No.%203.pdf "2015 Census of Population, Report No. 3 – Population, Land Area, and Population Density"] (PDF). Philippine Statistics Authority. Quezon City, Philippines. August 2016. ISSN 0117-1453. Archived ([https://web.archive.org/web/20210525030629/https://www.psa.gov.ph/sites/default/files/_POPCEN%20Report%20No.%203.pdf PDF]) from the original on May 25, 2021. Retrieved July 16, 2021</ref>
| area_total_km2 = 25,12
| population_footnotes = <ref> [https://psa.gov.ph/content/2024-census-population-popcen-population-counts-declared-official-president "2024 Census of Population (POPCEN) Population Counts Declared Official by the President"]. Philippine Statistics Authority. 17 July 2025. Retrieved 18 July 2025.</ref>
| population_total = 54.498
| population_as_of = štetje 2024
| population_density_km2 = auto
| population_blank1_title =
| population_blank1 =
| population_demonym =
| population_rank =
| population_note =
| timezone = [[Philippine Standard Time|PST]]
| utc_offset = +8
| postal_code_type =
| postal_code =
| postal2_code_type =
| postal2_code =
| area_code_type =
| area_code = +63 (0)77
| website = [https://vigancity.gov.ph/ Spletna stran]
| footnotes = {{Infobox UNESCO World Heritage Site
| child = yes
| caption =
| official_name = Historic City of Vigan
| criteria = {{UNESCO WHS type|(ii), (iv)}}(ii), (iv)
| ID = 502rev
| year = 1999
}}
}}
'''Vigan''', uradno '''mesto Vigan''' (ilokansko: Siudad ti Vigan; filipinsko: Lungsod ng Vigan; špansko: Ciudad de Vigan), je sestavno mesto in glavno mesto province Ilocos Sur na Filipinih. Po popisu prebivalstva iz leta 2024 ima 54.498 prebivalcev.
Je na zahodni obali velikega otoka [[Luzon]], obrnjen proti [[Južnokitajsko morje|Južnokitajskemu morju]], je na Unescovem seznamu svetovne dediščine<ref>{{Cite web |last=Domingo |first=Leander C. |date=2022-12-20 |title=Time to visit Vigan Second of two parts |url=https://www.manilatimes.net/2022/12/20/fast-times/time-to-visit-vigansecond-of-two-parts/1871027 |access-date=2023-02-13 |website=The Manila Times |language=en}}</ref> in je eno redkih španskih kolonialnih mest na Filipinih, katerih stare strukture so večinoma ostale nedotaknjene. Znano je po tlakovanih ulicah in edinstveni arhitekturi špansko-filipinske kolonialne dobe, ki združuje avtohtone filipinske in orientalske stavbe ter konstrukcije s kolonialno špansko arhitekturo, ki je na tem območju še vedno v izobilju, predvsem s hišami ''[[bahay na bato]]'' in [[potresni barok|potresno baročno]] cerkvijo.
Znano je kot rojstni kraj Elpidia Quirina, 6. predsednika Filipinov. Rodil se je na nekdanji lokaciji pokrajinskega zapora (njegov oče je bil upravnik).<ref name=":0">{{Cite web |date=2015-11-15 |title=Quirino House, aka Syquia Mansion–the original Malacañang of the North |url=https://lifestyle.inquirer.net/213337/quirino-house-aka-syquia-mansion-the-original-malacanang-of-the-north/ |access-date=2023-02-13 |website=Lifestyle.INQ |language=en-US}}</ref> Živel je tudi v dvorcu Syquia, ki je bil poročno darilo njegovih tastov njegovi ženi.
Celotno mesto Vigan je bilo vpisano na seznam Unescove svetovne dediščine. Je član Organizacije mest svetovne dediščine (OWHC).
Maja 2015 je bil Vigan uradno priznan kot eno od mest ''New7 Wonders Cities'' skupaj z Bejrutom, Doho, Durbanom, Havano, Kuala Lumpurjem in La Pazom.<ref name=":1">{{cite news |url=http://www.philstar.com/headlines/2015/05/09/1452765/vigan-declared-wonder-city?nomobile=1 |author=Tejada, Ariel Paolo |title=Vigan declared 'Wonder City' |date=May 9, 2015 |work=The Philippine Star|location=Manila |access-date=September 19, 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160128131839/http://www.philstar.com/headlines/2015/05/09/1452765/vigan-declared-wonder-city?nomobile=1 |archive-date=January 28, 2016 |url-status=dead }}</ref>
== Sklici ==
{{sklici}}
== Zunanje povezave ==
{{Commons category}}
{{Wikivoyage|Vigan}}
*[http://www.vigan.ph/ Vigan.ph]
* {{official website|http://www.vigancity.gov.ph/}}
* [https://psa.gov.ph/classification/psgc/barangays/0102934000 Philippine Standard Geographic Code]
* [https://web.archive.org/web/20160215003931/http://census.gov.ph/ Philippine Census Information]
* [https://web.archive.org/web/20120509055631/http://www.blgs.gov.ph/lgpmsv2/cmshome/index.php?pageID=23&frmIdDcfCode=7&fLguType=CM&frmIdRegion=2&frmIdProvince=19&frmIdLgu=225 Local Governance Performance Management System]
[[Kategorija:Mesta na Filipinih]]
[[Kategorija:Luzon]]
[[Kategorija:Kraji svetovne dediščine na Filipinih]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1572]]
kbrdzw2xf46dup21fdvws5ibmjx9pl1
6739462
6739387
2026-08-19T14:57:38Z
Ljuba24b
92351
dodano iz en wiki
6739462
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox settlement
| name = Vigan
| image_skyline = {{multiple image
| border = infobox
| total_width = 260
| image_style = border:10;
| perrow = 1/2/2/2
| image1 = Allan Jay Quesada - Vigan Cathedral 001.jpg
| image2 = Archbishop's Palace (Palacio de Arzobispado) Nueva Segovia 1.jpg
| image3 = Calle Crisologo, Vigan, Philippines - One of The New 7 Wonder Cities of The World.jpg
| image4 = Padre Burgos statue and monument in Plaza Burgos, 2026.jpg
| image5 = National Museum in Vigan Ilocos Sur.jpg
| image6 = Capitol of Ilocos Sur.jpg
| image7 = Vigan Clock Tower, Ilocos Sur, April 2023.jpg
}}
| image_caption = ''Od leve proti desni, od zgoraj'': Plaza Salcedo z [[Viganska stolnica]], Nadškofijska palača Nova Segovia, ulica Crisologo, trg Burgos, Narodni muzej Ilocosa, Viganski zvonik
| image_flag = Viganflag.png
| flag_size = 110px
| image_seal = Seal_of_Vigan.gif
| seal_size = 100x80px
| image_map = Ph locator ilocos sur vigan.png
| map_caption = Zemljevid Ilocos Sur, ki prikazuje lokacijo Vigana
| pushpin_map = Luzon mainland#Philippines
| pushpin_label_position = left
| pushpin_map_caption =
| coordinates = {{coord|17|34|29|N|120|23|13|E|region:PH|display=inline, title}}
| settlement_type = mesto
| subdivision_type = Država
| subdivision_name = [[Filipini]]
| subdivision_type1 = Regija
| subdivision_name1 = Ilocos
| subdivision_type2 = Provinca
| subdivision_name2 = Ilocos Sur
| official_name =
| native_name =
| other_name =
| nickname = ''Mesto dediščine''
| motto = ''Viva Vigan!''
| anthem = Himna mesta Vigan <br /><div style="display:inline-block;margin-top:0.4em;">{{center|[[File:Vigan Hymn.ogg]]}}</div>
| subdivision_type3 = Okrožje
| subdivision_name3 = 1.
| established_title = Ustanovitev
| established_date = 1572
| established_title1 = mesto
| established_date1 = 22. januar 2001
| parts_type = Barangaj
| parts_style = para
| p1 = 39
| leader_title = Župan
| leader_name = Randolf V. Singson
| leader_title1 =
| leader_name1 =
| leader_title2 =
| leader_name2 =
| leader_title4 =
| government_type = Sangguniang Panlungsod
| government_footnotes =
| elevation_m = 69
| elevation_max_m = 1104
| elevation_min_m = 0
| area_rank =
| area_footnotes = <ref>[https://psa.gov.ph/sites/default/files/_POPCEN%20Report%20No.%203.pdf "2015 Census of Population, Report No. 3 – Population, Land Area, and Population Density"] (PDF). Philippine Statistics Authority. Quezon City, Philippines. August 2016. ISSN 0117-1453. Archived ([https://web.archive.org/web/20210525030629/https://www.psa.gov.ph/sites/default/files/_POPCEN%20Report%20No.%203.pdf PDF]) from the original on May 25, 2021. Retrieved July 16, 2021</ref>
| area_total_km2 = 25,12
| population_footnotes = <ref> [https://psa.gov.ph/content/2024-census-population-popcen-population-counts-declared-official-president "2024 Census of Population (POPCEN) Population Counts Declared Official by the President"]. Philippine Statistics Authority. 17 July 2025. Retrieved 18 July 2025.</ref>
| population_total = 54.498
| population_as_of = štetje 2024
| population_density_km2 = auto
| population_blank1_title =
| population_blank1 =
| population_demonym =
| population_rank =
| population_note =
| timezone = [[Philippine Standard Time|PST]]
| utc_offset = +8
| postal_code_type =
| postal_code =
| postal2_code_type =
| postal2_code =
| area_code_type =
| area_code = +63 (0)77
| website = [https://vigancity.gov.ph/ Spletna stran]
| footnotes = {{Infobox UNESCO World Heritage Site
| child = yes
| caption =
| official_name = Historic City of Vigan
| criteria = {{UNESCO WHS type|(ii), (iv)}}(ii), (iv)
| ID = 502rev
| year = 1999
}}
}}
'''Vigan''', uradno '''mesto Vigan''' (ilokansko: Siudad ti Vigan; filipinsko: Lungsod ng Vigan; špansko: Ciudad de Vigan), je sestavno mesto in glavno mesto province Ilocos Sur na Filipinih. Po popisu prebivalstva iz leta 2024 ima 54.498 prebivalcev.
Je na zahodni obali velikega otoka [[Luzon]], obrnjen proti [[Južnokitajsko morje|Južnokitajskemu morju]], je na Unescovem seznamu svetovne dediščine<ref>{{Cite web |last=Domingo |first=Leander C. |date=2022-12-20 |title=Time to visit Vigan Second of two parts |url=https://www.manilatimes.net/2022/12/20/fast-times/time-to-visit-vigansecond-of-two-parts/1871027 |access-date=2023-02-13 |website=The Manila Times |language=en}}</ref> in je eno redkih španskih kolonialnih mest na Filipinih, katerih stare strukture so večinoma ostale nedotaknjene. Znano je po tlakovanih ulicah in edinstveni arhitekturi špansko-filipinske kolonialne dobe, ki združuje avtohtone filipinske in orientalske stavbe ter konstrukcije s kolonialno špansko arhitekturo, ki je na tem območju še vedno v izobilju, predvsem s hišami ''[[bahay na bato]]'' in [[potresni barok|potresno baročno]] cerkvijo.
Znano je kot rojstni kraj Elpidia Quirina, 6. predsednika Filipinov. Rodil se je na nekdanji lokaciji pokrajinskega zapora (njegov oče je bil upravnik).<ref name=":0">{{Cite web |date=2015-11-15 |title=Quirino House, aka Syquia Mansion–the original Malacañang of the North |url=https://lifestyle.inquirer.net/213337/quirino-house-aka-syquia-mansion-the-original-malacanang-of-the-north/ |access-date=2023-02-13 |website=Lifestyle.INQ |language=en-US}}</ref> Živel je tudi v dvorcu Syquia, ki je bil poročno darilo njegovih tastov njegovi ženi.
Celotno mesto Vigan je bilo vpisano na seznam Unescove svetovne dediščine. Je član Organizacije mest svetovne dediščine (OWHC).
Maja 2015 je bil Vigan uradno priznan kot eno od mest ''New7 Wonders Cities'' skupaj z Bejrutom, Doho, Durbanom, Havano, Kuala Lumpurjem in La Pazom.<ref name=":1">{{cite news |url=http://www.philstar.com/headlines/2015/05/09/1452765/vigan-declared-wonder-city?nomobile=1 |author=Tejada, Ariel Paolo |title=Vigan declared 'Wonder City' |date=May 9, 2015 |work=The Philippine Star|location=Manila |access-date=September 19, 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160128131839/http://www.philstar.com/headlines/2015/05/09/1452765/vigan-declared-wonder-city?nomobile=1 |archive-date=January 28, 2016 |url-status=dead }}</ref>
== Etimologija ==
Izvor imena ''Vigan'' je predkolonialnega obdobja. V španskih kolonialnih zapisih (vključno z ''zemljevidom Velarde'' iz leta 1734) se je pisalo tudi kot ''Bigan''. Izhaja iz Ilocano ''bigàan'' (ali ''kabigàan''), kar dobesedno pomeni »kraj, kjer bíga obiluje«. Bíga je splošno ime za orjaškega taroja (Velika alokazija - ''Alocasia macrorrhizos'') v Ilocanu.<ref name="Madriaga">{{cite journal |last1=Madriaga |first1=D.D., Mors Rev. |title=The Coats-of-Arms of the Ecclesiastical Jurisdictions in the Philippines: Part I |journal=Philippine Studies |date=1957|volume=5 |issue=2 |pages=177–189 |url=https://archium.ateneo.edu/phstudies/vol5/iss2/7/}}</ref><ref name="Blench">{{cite journal |last1=Blench |first1=Roger M. |title=Vernacular Names for Taro in the Indo-Pacific Region : Implications for Centres of Diversification and Spread |journal=Senri Ethnological Studies |date=2012 |volume=78 |pages=21–43 |doi=10.15021/00002508}}</ref>
[[File:Coat of arms of the Archdiocese of Nueva Segovia.svg|thumb|left|upright|Grb nadškofije Nueva Segovia, ki prikazuje cvetočo bígo (''Alocasia macrorrhizos'')]]
To se odraža v grbu nadškofije Nueva Segovia iz španskega obdobja (katere Vigan je bil sedež škofije), ki prikazuje cvetočo ''Alocasia macrorrhizos'' v samem pomenu besede.
Pomen imena ''Vigan'' je tudi pogosta tema ljudskih etimologij, o katerih obstajata dve priljubljeni razlagi. Ena trdi, da izvira iz napačno razumljenega vprašanja (pogost trop v filipinskih ljudskih etimologijah krajevnih imen); druga pa trdi, da izvira iz kitajske besede ''bí-gān'' (美岸), kar pomeni 'lepa obala' (domnevno iz zlatega prahu na morski obali). Nobena od teh zgodb nima zgodovinskih ali akademskih dokazov.<ref name="Azurin">{{cite book |last1=Azurin |first1=Arnold M. |editor-last=Apilado |editor-first=Digna B. |title=History of the People: Volume 1 (Abra, Ilocos, Ilocos Sur, La Union and Pangasinan) |date=1998 |publisher=National Historical Institute |chapter=Vintage Vigan |pages=36–43}}</ref><ref>{{Cite book |url=https://books.google.com/books?id=MGKQ2Xi7y4AC |title=The Regional State of Brown Environment Report |date=2007 |publisher=Environmental Management Bureau |language=en}}</ref>
=== Druga imena ===
Trgovsko mesto Vigan je bilo blizu naselja, ki ga je ustanovil Salcedo, in ga je poimenoval Villa Fernandina ('Mesto Ferdinand') v čast princu Ferdinandu, prvorojenemu sinu španskega kralja Filipa II. Villa Fernandina je bila prvotno mišljena kot prestolnica Salcedove encomiende, vendar je v zgodnji zgodovini trpela zaradi izbruhov bolezni. Kasneje se je združila z večjim trgovskim mestom Vigan in jo je upravljal en sam župan alkaldov. Sčasoma se je ime Villa Fernandina povezalo z Viganom.<ref name="Azurin"/><ref>{{Cite web |last=Cimatu |first=Frank |date=2015-05-13 |title=Vigan: Sleepy city with big dreams |url=https://newsinfo.inquirer.net/690914/vigan-sleepy-city-with-big-dreams |access-date=2023-02-13 |website=INQUIRER.net |language=en}}</ref> Ko je mesto raslo in se je sedež nadškofije Nueva Segovia preselil v Vigan, se je pozneje preimenovalo v Ciudad Fernandina de Vigan ('Ferdinandovo mesto Vigan/Fernandinsko mesto Vigan').
== Zgodovina ==
[[File:Landing Fields - Philippines - Luzon Island - NARA - 68161222.jpg|thumb|left|Pogled na Vigan iz zraka, okoli 1940-ih]]
=== Predkolonialno obdobje ===
Zaradi zamuljenja reke Mestizo Vigan ni več ločen od celine, zato ni več otok. Mesto je edinstveno na Filipinih, saj je eno od mnogih obsežnih ohranjenih filipinskih zgodovinskih mest, ki segajo v 16. stoletje.
V predkolonialnem obdobju je bil Vigan obalno trgovsko središče, ki so ga obiskovale trgovske ladje avstronezijskih, arabskih, indijskih, kitajskih in (predvsem) japonskih trgovcev (podobno kot druga trgovska mesta vzdolž regije Ilocos, kot so Aparri, Candon in Lingajen).<ref name=":2">{{Cite web |title=The City {{!}} Vigan City Government - Etymology: How the City Got its Name |url=https://vigancity.gov.ph/the-city/ |access-date=2025-03-29 |website=vigancity.gov.ph |language=en-US}}</ref> Trgovci, ki so pluli iz Južnokitajskega morja, so na otok Vigan (Isla de Vigan) prihajali prek reke Mestizo, ki ga je obdajala.
=== Španska kolonialna doba ===
V knjigi ''Filipinski otok'' (zv. III, str. 276, Blair in Robertson) sta v dveh pismih generalnega guvernerja Guida de Lavezarisa španskemu kralju Filipu II. omenjeni: »Zdelo se je najbolje poslati kapitana Juana de Salceda s 70 ali 80 vojaki, da razišče obalo Los Ilocanos na bregovih reke Bigan.« Španci pod Salcedovim vodstvom so 20. maja 1572 iz Manile odkorakali proti severu. V Vigan so prispeli 13. junija 1572.<ref name=IlocosHeritage>{{cite book|last1=De la Torre|first1=Visitacion|title=The Ilocos Heritage|date=2006|publisher=Tower Book House|location=Makati|isbn=978-971-91030-9-7|page=2}}</ref>
=== Vila Fernandina de Vigan ===
Tako je po uspešni odpravi in raziskovanju severa Juan de Salcedo ustanovil ''Villa Fernandina de Vigan'' v čast sinu kralja Filipa II., princu Ferdinandu, ki je umrl pri štirih letih. Iz Vigana je Salcedo zaokrožil konico Luzona in nadaljeval s pomiritvijo Camarinesa, Albaja in Catanduanesa. Kot nagrado za svoje usluge španskemu kralju je Salcedo prejel staro provinco Ilocos, ki je bila sestavljena iz sodobnih provinc Ilocos Norte, Ilocos Sur, Abra, La Union in del gorske province kot njegovo haciendo (posestvo), in mu je bil podeljen naziv ''Justicia Mayor te Provincia de Ylocos'' (župan province Ilocos).<ref>{{Cite book |url=https://books.google.com/books?id=COSEDwAAQBAJ |title=LEAGUE Magazine, September-October 2017 Issue: The Local Government Unit Magazine |date=2017-09-01 |publisher=The League Publishing Company, Inc. |language=en}}</ref><ref>{{Cite book |url=https://books.google.com/books?id=6BpwAAAAMAAJ&q=Province+Mayor+of+Ilocos+juan+salcedo |title=Centennial Commemorative Lectures, 1998 |date=1998 |publisher=The Committee |language=en}}</ref>
Leta 1574 se je Salcedo vrnil v glavno mesto svojega encomienda (skrbništva), Vigan, s seboj pa je pripeljal svoje vojake in nekaj avguštinskih misijonarjev, da bi začeli evangelizacijo regije Ilocos. Ustanovil je špansko mesto z namenom nadzora nad sosednjo državo.
Generalni guverner Gómez Pérez Dasmariñas v svojem poročilu o encomiendah z dne 31. maja 1591 v Manili navaja: »Mesto Vigan, imenovano Villa Fernandina, je bilo sestavljeno iz španskih naseljencev; duhovnika; sodnika Alcalde Mayora (guvernerja); in namestnika podložnikov.« V tem obdobju je bil Vigan sestavljen iz 19 okrožij (''barrios'').
Med letoma 1645 in 1660 je bil Vigan razdeljen na 21 ''Cabezas de Barrio'' (mestnih županov), kot je omenjeno v ''Libro de Casamiento'' (Knjigi zakonskih zvez); iz zapisov župnijske hiše Vigan, najdenih v njenem arhivu. Ločeni od avtohtonega prebivalstva so kitajski migranti prebivali v soseski El Pariancillo, los Sangleyes del parian (Sangleyes iz Pariana); španski naseljenci pa so prebivali v mestu Los Españoles de la Villa (Mestni Španci). Španci so imeli približno 60 španskih gospodinjstev.<ref>[https://archive.org/stream/in.ernet.dli.2015.530346/2015.530346.jesuits-in_djvu.txt "Jesuits In The Philippines (1581-1768)" Page 59] "Ta naselja so bila veliko manjša od Manile. Leta 1582 je imela Manila 300 odraslih moških Špancev; Vigan 60; Nueva Caceres 30; Cebu 70; Arevalo 20. Leta 1586 je imela Manila 329 španskih moških in mladeničev, sposobnih nositi orožje; najnovejše naselje, Nueva Segovia v Cagayanu, jih je imelo 97; Nueva Caceres 69; Arevalo 65; Cavite 64; Cebu 63; Villa Fernandina 19.</ref> V regiji Ilocos, kjer je Vigan, je bilo zabeleženih tudi 631 špansko-filipinskih družin.<ref name="Estadismo2">[https://ia601608.us.archive.org/10/items/bub_gb_ElhFAAAAYAAJ_2/bub_gb_ElhFAAAAYAAJ.pdf ESTADISMO DE LAS ISLAS FILIPINAS TOMO SEGUNDO By Joaquín Martínez de Zúñiga (Original Spanish)]</ref>{{rp|31}} It also had 44,852 native families.<ref name="Estadismo2" />{{rp|31}} Imela je tudi 44.852 domačih družin. Natančneje, samo mesto Vigan, brez drugih mest Ilocosa, je imelo veliko Ilocosov. Špansko-filipinsko prebivalstvo je imelo, kot je pokazal španski popis prebivalstva iz leta 1818, 6849 domačih družin, ki so živele skupaj s 421 špansko-filipinskimi družinami.<ref name="Dic">{{cite book |last1=Buzeta |first1=Manuel |last2=Bravo |first2=Felipe |title=Diccionario Geográfico, Estadístico, Histórico, de las Islas Filipinas |date=1850 |publisher=Imp. de D. José C. de la Peña |location=Madrid |language=es | url=https://digilib.ust.edu.ph/digital/collection/section5/id/64889/rec/2 |access-date=March 18, 2026 |via=University of Santo Tomas Digital Library and Archives}}</ref>{{rp|514}}
==== Ciudad Fernandina de Vigan ====
[[File:Archbishop's Palace (Palacio de Arzobispado) Nueva Segovia 2.jpg|left|thumb|Nadškofovska palača Nueva Segovia, najstarejša te vrste na Filipinih<ref>{{Cite web |last=Torres |first=Judith |date=2019-09-21 |title=Palacio de Arzobispado Built With Sweat and Dreams |url=https://bluprint-onemega.com/architecture/heritage/palacio-de-arzobispado-de-nueva-segovia/ |access-date=2026-07-18 |language=en-US}}</ref>]]
Leta 1755 je bp. Juan de la Fuente Yepes je prosil kralja Fernanda VI., da preseli škofijo Nueva Segovia v Villa Fernandina zaradi vse slabšega statusa Lal-loja v Cagajanu. Leta 1758 je s kraljevim odlokom, ki ga je podpisal Fernando VI., Villa Fernadina postala Ciudad Fernandina de Vigan, sedež Nueva Segovia pa je bil prenesen iz Lal-loja. Zvon, ki je v zvoniku v Viganu, ima vtisnjene besede odloka. Kamor koli seže žvenket zvona, označuje ozemlje Ciudad Fernandina de Vigan. Leta 1849 se je v Viganu rodila [[Leona Florentino]], mati filipinske ženske književnosti.<ref name="Mabanglo, R. E. 2020">Mabanglo, R. E. (2020). Leona Florentino: Mother of Filipina poetry. Philippine Graphic.</ref>
=== Filipinska revolucija in ameriška okupacija ===
Med filipinsko revolucijo so revolucionarne sile pod vodstvom Manuela Tinia, ki so jih podpirali uporniki Ilocano, napadle in premagale španske kolonialne sile ter zavzele mesto v obleganju Vigana.<ref>{{Cite book |url=https://books.google.com/books?id=OKixAAAAIAAJ&q=siege+vigan+manuel+tinio |title=Atlantis |date=2004 |publisher=Institute for the Study of Women, Mount Saint Vincent University. |language=en}}</ref> Med filipinsko-ameriško vojno so ameriške sile pod vodstvom poveljnika McCrackena in podpolkovnika Jamesa Parkerja novembra 1899 zasedle mesto.<ref>{{Cite book |url=https://books.google.com/books?id=KmzVAAAAMAAJ&q=mccracken+parker+vigan |title=The American Neptune |date=1975 |publisher=Peabody Museum of Salem |language=en}}</ref>
=== Druga svetovna vojna ===
Na začetku [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je bil Vigan eno prvih mest na Filipinih, ki jih je 10. decembra 1941 napadla Japonska. Leta 1945 so združene ameriške in filipinske kopenske čete Commonwealtha, s pomočjo borcev upora Ilocano, premagale japonske imperialne sile in osvobodile Vigan.
=== Mesto svetovne dediščine UNESCO ===
Leta 1999 je Vigan UNESCO uvrstil na seznam najbolje ohranjenih španskih kolonialnih mest v Aziji.<ref>{{Cite web |date=2016-03-27 |title=Vigan City stays walkable despite influx of tourists |url=https://www.rappler.com/environment/126658-vigan-city-sustainable-transportation/ |access-date=2023-02-13 |website=RAPPLER |language=en-US}}</ref> Njegova arhitektura je konglomerat kulturnih elementov s Filipinov, Kitajske in Španije, zaradi česar je edinstven na svetu.
=== Novejša zgodovina ===
27. decembra 2000 je takratni predsednik Joseph Estrada podpisal zakon o republiki št. 8988, ki je 'ponovno potrdil in priznal'" status mesta Vigan, podeljen na podlagi kraljevega odloka z dne 7. septembra 1757, ki ga je izdal Ferdinand VI., španski kralj.<ref>{{Cite book |last=Philippines |url=https://books.google.com/books?id=h-pWAAAAMAAJ&q=Republic+Act+No.+8988+gazette+vigan |title=Official Gazette |date=2001 |publisher=National Print. Office |language=en}}</ref> Ta zakonodaja služi kot sedanja mestna listina Vigana. Listina ni vsebovala klavzule o plebiscitu in zakon je začel veljati 21. januarja 2001.
7. decembra 2014 je bil Vigan imenovan za eno od mest New7Wonders.
27. julija 2022 je dele Luzona prizadel potres z magnitudo 7,0,<ref>{{Cite news |date=2022-07-27 |title=Magnitude-7 Earthquake Hits Philippines' Main Island |language=en |work=Bloomberg.com |url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2022-07-27/earthquake-shakes-philippines-luzon-island |access-date=2022-07-27}}</ref> ki je poškodoval mestne objekte, ki so na Unescovem seznamu svetovne dediščine, vključno z Vigansko stolnico in hišami iz starega stoletja, ter nekaj daljnovodov, ki so se podrli vzdolž ulice Calle Crisologo.<ref>{{cite news|url=https://www.topgear.com.ph/news/motoring-news/abra-earthquake-vigan-city-aftermath-a4354-20220727|title=Look: State of Vigan City roads, buildings after magnitude 7.3 earthquake|publisher=Top Gear Philippines|date=27 July 2022|access-date=July 27, 2022|archive-date=July 27, 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220727063254/https://www.topgear.com.ph/news/motoring-news/abra-earthquake-vigan-city-aftermath-a4354-20220727|url-status=live}}</ref>
== Geografija ==
[[File:Vigan coast 3.jpg|thumb|Obala v Viganu]]
Mesto Vigan je v severnem delu Luzona, največjega filipinskega otoka. Je glavno mesto Ilocos Sur in pomembno politično in trgovsko središče že od prihoda španskih kolonizatorjev na Filipine.
Vigan leži 403,88 kilometra od glavnega mesta [[Manila|Manile]].
=== Topografija ===
Njegovih 2511 hektarjev zemlje je večinoma ravnic z nežnimi hribi. Na severu, vzhodu, jugu in zahodu ga mejijo občine Bantaj, Santa, Caoajan in Santa Catalina. Južnokitajsko morje leži na jugozahodnem delu.
Večina ozemlja, 60 odstotkov, se uporablja za kmetijstvo. Približno 32 odstotkov predstavljajo stanovanjska območja, skoraj tri odstotke so namenjene komercialni in industrijski rabi, približno en odstotek pa je namenjen institucionalnim namenom. Na območju Vigana so tudi gozdni rezervati in ribniki.
Vigan sestavlja 39 barangajev. Trideset jih je razvrščenih kot podeželskih, vendar zavzemajo le 2366 hektarjev. Preostalih devet je razvrščenih kot ''poblacion barangajev'' in skupaj merijo 144,75 hektarja.
Barangaji Pagburnayan, Paoa in Tamag ležijo na območju valovitih ravnic. Po drugi strani pa so deli barangajev Tamag ter barangajev Bulala in Salindeg na hribovitih delih mesta.
Njegova najbolj dominantna hribovita značilnost je hrib Vigan Gap v vzhodnem delu, le 10 kilometrov oddaljen od mesta. Vigan je bil nekoč od preostalega dela celine ločen z rekami Abra, Mestizo in Govantes, zaradi česar je bil v tistem času otok. Reka Govantes seka sedanjo Vigan ravnico od severa proti jugu.
Veliki reki Abra in Mestizo skupaj z rekami Bantaj, Bantaoaj, Nauman in Santo Tomas so del omrežja, ki odmaka viganske ravnice. Te reke niso pomembne le za zaščito mesta pred poplavami, temveč so od 15. do 19. stoletja služile tudi kot pomembna prometna pot za trgovinske dejavnosti, kar je pripomoglo k temu, da je Vigan postal cvetoče središče. Najpomembnejša od teh rek naj bi bila reka Mestizo, ki so jo majhne ladje uporabljale za prevoz blaga in ljudi.
V viganski ravnici je [[prelom (geologija)|prelomni]] trend, ki se konča v Santa Catalini.
=== Vrsta tal ===
Območje Vigana je na splošno ravno. Pobočja z naklonom 20 so pri Barangay V, Tamag in Paoa. V mestu ni gozdnih rezervatov glede potenciala in surovin. Bambus je edini gozdni proizvod v Viganu.
V mestu je pet vrst tal. Prva, Bantaj Loam, ki se nahaja na južnem delu Raoisa, ima površino 36,67 hektarja in je primerna za pašnike. Druga, Umingan peščena, s površino 1191,57 hektarja, je primerna za gorski riž in zelenjavo. Tretja, San Manuel glinasta ilovica, ki je najboljša za banane, bombaž in zelenjavo, ima površino 1244,57 hektarja. Četrta, Bantog glina – ki velja za najpomembnejšo vrsto zemlje in najboljši glineni material za izdelavo loncev, vrčev in vse lončene posode – ima površino 31,65 hektarja. Peta, obmorski pesek, s površino 7,28 hektarja, je običajno na obalah vseh plaž Vigana in je najboljša za kokosove nasade.
=== Geološka osnova in mineralni viri ===
Sedimentne in metamorfne kamnine, ki so prisotne v mestu, so aluvij, fluviatilne, jezerske, paludalne in plažne usedline, kot so korale, blato in plažne kamnine. Te so pretežno ob obalnih območjih Vigana. Pomemben nemetalni mineralni vir, ki ga najdemo v Viganu, je vrsta [[glina|gline]], ki se uporablja za izdelavo lončenih vrčev, lokalno imenovanih ''burnaj''. Iz te vrste gline je izdelana lončena posoda različnih uporab in velikosti. Mineral, znan kot bantoška glina, je osnovni material za izdelavo opeke. Te opeke so prvotni materiali za gradnjo hispanskih hiš v Viganu.
=== Fiziografija ===
Vigan leži v sedimentni ravnini iz kvartarne dobe, imenovani Vigan-Bantaj, ki je del obalne ravnine Ilocos. Vigan-Bantay je na vzhodu omejena z zmerno robustnimi [[miocen]]skimi sedimenti, ki jih sestavljajo preplasteni [[peščenjak]]i in [[skrilavec|skrilavci]] do zelo robustne metavulkanske in metasedimentne topografije. Na jugu je občina Santa, kjer se konča prelom v smeri sever-jug; na zahodu je Južnokitajsko morje; severna meja pa se odpira proti severnemu podaljšku obalne ravnice Ilocos.
Osrednji del ravnice zaznamuje razčlenjen greben iz plio-pleistocenske dobe, ki se razteza v smeri severovzhod-jugozahod. Greben deli ravnico Vigan-Bantaj na severno in južno ravnico.
Severni del ravnice odvajajo manjše reke, in sicer: Bantaoaj, Santo Tomas in Nauman, medtem ko je reka Abra glavno drenažno omrežje južnega dela ravnice. Reka Abra vijuga v zaledje, vendar ima prepleten vzorec čez ravnico.
Drenažno omrežje vzhodnega roba ravnice Vigan-Bantay sestavljajo globoko vrezane doline, katerih vzorec močno nadzorujejo glavni prelomni trendi, zlasti tisti v severni in vzhodni smeri.
Vigan na severu odmakata reki Vigan in Bantaj, na jugu pa reka Mestizo, katere voda prihaja iz izvirov Bantaoaja.
Relief ravnine Vigan-Bantaj je aktivno raven do valovit z naklonom od 0 % do 8 %. Vigan je še posebej raven z več hribi v barangajih Tamag, Bulala in Salindeg, včasih doseže približno 50 metrov nadmorske višine in ima naklon od 3 % do 8 %.
Vzhodni rob ravnine je značilen po strmem do zelo strmem naklonu, približno od 40 % do 60 %, relief pa pogosto doseže nadmorsko višino več kot 600 metrov, zlasti na severnem in vzhodnem delu.
Prevladujoča topografska značilnost na vzhodnem robu mesta je hrib Vigan Gap, kjer si nenehno spreminjajoča se reka Vigan ureže pot. Hrib Gap se nahaja približno 10 kilometrov vzhodno od Vigana.
=== Podnebje ===
Mesto Vigan spada pod tropsko savano, za katero sta značilna dva izrazita letna časa; sušno obdobje od novembra do aprila in vlažno obdobje od maja do oktobra. Povprečna letna količina padavin je 2506 milimetrov, najvišja zabeležena količina padavin pa je 6933 milimetrov.
Skozi vse leto je povprečna temperatura 26 °C. Prav tako je povprečna dnevna najnižja temperatura 21,1 °C, najvišja temperatura pa 30,9 °C. Povprečna letna relativna vlažnost je 81 %. Vigan vsako leto prizadene povprečno 7–10 tajfunov.
== Arhitektura ==
[[File:Plaza Salcedo Vigan Church.jpg|thumb|Plaza Salcedo in katedrala v Viganu]]
[[File:Vigan Cathedral, Vigan , Ilocos Sur.JPG|thumb|Metropolitanska stolnica svetega Pavla]]
Ko je Juan de Salcedo leta 1572 ustanovil Vigan, se je odločil, da bo njegov urbanistični načrt oblikoval po vzoru [[Intramuros]]a, obzidanega mesta v Manili.
Urbani načrtovalci španske vlade so prav tako sledili osnovnemu vzorcu, ki ga je mogoče opaziti v večini starih mest v državi, katerih ustanovitev sega v špansko kolonialno obdobje. Ta vzorec je podrobno opisan v ''Leyes de Indias'', zakonu Indije in je začel veljati v 18. stoletju. Po zakonih Indije so morale ulice slediti mrežnemu vzorcu s trgom ali osrednjim parkom v središču.
V Viganu je osrednji park Plaza Salcedo. Zraven njega so upravne stavbe – ''Casa Real'' ali pokrajinski upravni urad in ''municipio'' (občinska dvorana). Le streljaj stran so verske stavbe – semenišče nadškofije, ''Arzobispado'' (nadškofova palača) in stolnica svetega Pavla. Poleg teh verskih objektov je cerkvena šola, Saint Paul College, v svojih zgodnjih dneh znana kot ''Colegio de Niñas''. Po popolni selitvi omenjene šole v sosednja mesta Bantaj in San Vicente je bila stavba predana nadškofiji Nueva Segovia in trenutno jo zaseda veriga trgovin na drobno, le spominska plošča na vhodu v stavbo in stari betonski napis ''ROSARY COLLEGE'' na zadnji strani pa obiskovalce spominjata na njeno preteklost (stari logotip šole, ki je bil nekoč na fasadi stavbe, je bil kasneje odstranjen).
[[File:Ilocos Sur Provincial Hospital - Gabriela Silang.jpg|thumb|left|Pokrajinska bolnišnica Ilocos Sur - Gabriela Silang v Barangay Tamag]]
Edinstvenost je obstoj še enega trga, Plaza Burgos, ki je tik ob stolnica sv. Pavla. Za prvim nivojem, ki izhaja iz Plaza Salcedo, so hiše pomembnih prebivalcev, ki zdaj sestavljajo ohranjene dediščinske hiše Vigana. Ta urbanistični načrt je ostal relativno nedotaknjen kljub vojnam in naravnim nesrečam, ki jih je Vigan prestal od svoje ustanovitve.
Glavne spremembe prvotne urbane krajine so povzročili požari. ''Casa Real'' je bila v ameriškem obdobju nadomeščena s pokrajinsko stavbo kapitola, ko je prvotna stavba zgorela. Nadškofijsko semenišče je bilo prav tako uničeno v požaru leta 1968 in je ležalo v ruševinah do poznih 1990-ih, ko so na tem mestu zgradili del nakupovalnega središča.
Tudi stanovanjskim območjem ni bilo prizaneseno. Nekatere hiše na ulici Crisologo so bile žrtve požara v japonskem obdobju; več hiš na aveniji Quezon je bilo uničenih v požaru leta 1952; leta 1971 pa je zgorelo tudi nekaj hiš v bližini trga Burgos. Hiše ob ulici Crisologo, ki so zgorele, so bile kasneje zvesto obnovljene, po arhitekturi nekdanjih stavb.
Trenutno obstajajo še druga pomembna območja dejavnosti poleg obeh trgov, čeprav sta tam še vedno kraj, kjer se odvija večina rekreacije in nakupovanja. Do trgovskega območja in tržnice se lahko odpravi tudi v južni del mesta. Sedanja javna tržnica je nova, saj je bila stara (prej Imelda Socio-Commercial Complex), ki je stala na istem mestu, (prav tako) uničena v požaru. Novo nakupovalno središče (odprto decembra 2017) je bilo zgrajeno na mestu prve mestne javne tržnice, in je v središču poslovnega okrožja, potem ko je bilo tam nekaj poslovnih obratov in terminal za izposojo triciklov.
[[File:Vigan Convention Center.jpg|thumb|left|Kongresni center Vigan]]
Kongresni center Vigan, dokončan in odprt leta 2012, je še en primer sodobne arhitekture, ki črpa navdih iz tradicionalne arhitekturne dediščine mesta. Stavba je bila zasnovana na podlagi obstoječih starinskih hiš Vigan, z uporabo sodobne interpretacije neo-viganskega koncepta ''[[Bahay na bato]]''. Kljub svoji sodobni funkciji kot velikega kongresnega in prireditvenega objekta, njegova arhitekturna zasnova vključuje elemente, povezane s tradicionalnim grajenim okoljem Vigana. Center ima površino približno 7915 kvadratnih metrov in površino stavbe približno 3103 kvadratnih metrov. Njegova velika dvorana lahko sprejme do 2912 ljudi v gledališki postavitvi sedežev in jo je mogoče razdeliti na pet manjših dvoran za prireditve. Notranjost je okrašena z umetniškimi deli in stenskimi poslikavami, ki prikazujejo pomembne zgodovinske dogodke in izdelke Vigana.
Stavba prikazuje, kako lahko sodobna javna arhitektura Vigana vključuje elemente zgodovinske arhitekturne identitete mesta, hkrati pa služi sodobnim funkcijam. Ta pristop dopolnjuje širša prizadevanja Vigana za ohranitev njegovega zgodovinskega značaja, hkrati pa omogoča sobivanje sodobnih objektov z njegovim dediščinskim okoljem. UNESCO opisuje arhitekturni pomen Vigana kot združitev azijskih gradbenih tradicij z evropsko kolonialno arhitekturo in načrtovanjem.
[[File:Chavit Coliseum in 2026.jpg|thumb|Kolosej Chavit]]
Kolosej Chavit, sodobna pokrita arena v Barangay Tamag, predstavlja novejši dodatek k grajenemu okolju Vigana. Odprt je bil junija 2025, ima objekt kapaciteto približno 9000 sedežev in je zasnovan za športne dogodke, koncerte, konference in druga velika srečanja.<ref>{{Cite web |last=BrandRoom |first=INQUIRER net |date=2025-06-23 |title=Chavit Coliseum opens in Vigan, Ilocos Sur |url=https://business.inquirer.net/532533/chavit-coliseum-opens-in-vigan-ilocos-sur |access-date=2026-08-19 |website=INQUIRER.net |language=en}}</ref> Za razliko od zgodovinskih struktur v dediščinskem jedru Vigana Kolosej uporablja sodoben arhitekturni pristop, primeren za športni in prireditveni objekt z velikim razponom. Njegova zunanjost vključuje sodobne monumentalne oblike in arhitekturne zaključke, hkrati pa služi kot pomembno mestno in zabavno prizorišče. Stavba je zato del novejše urbane krajine Vigana in ne del špansko-kolonialne arhitekturne dediščine mesta.
Arhitektura Vigana kot celota odraža značilno združitev azijskih in evropskih vplivov. UNESCO opisuje zgodovinsko arhitekturo mesta kot kombinacijo vplivov Filipinov in Kitajske z vplivi Evrope in Mehike, kar je še posebej očitno v mestnem načrtu z mrežastim vzorcem in tradicionalnih stavbah ''bahay na bato''.
== Turizem ==
Med priljubljenimi znamenitostmi so Calle Crisologo, ki je v okrožju Mestizo – starem mestnem jedru.<ref>{{cite web |title=Calle Crisologo- Mena Crisologo Street |url=https://www.vigan.ph/attractions/calle-crisologo-mena-crisologo-street.html |website=Vigan.ph |date=12 June 2015 |access-date=March 7, 2020}}</ref> Muzej dvorca Syquia,<ref>{{cite web |title=Syquia Mansion of President Elpidio Quirino |url=https://www.vigan.ph/heritage/syquia-mansion-of-president-elpidio-quirino.html |website=Vigan.ph |date=12 June 2015 |access-date=March 7, 2020}}</ref> Plesni vodnjak na trgu Plaza Salcedo,<ref>{{cite web |title=Vigan Travel: Historical Plaza Salcedo Turns into a Spectacle of Lights at Night |url=https://primer.com.ph/travel/2017/02/08/reflections-and-dancing-fountains-plaza-salcedo/ |website=Philippine Primer |access-date=March 8, 2020}}</ref> Hiša Padre Burgos,<ref>{{cite web |title=Padre Burgos House |url=https://www.nationalmuseum.gov.ph/nationalmuseumbeta/ASBMD/Padre%20Burgos.html |website=National Museum of the Philippines |access-date=March 8, 2020 |archive-date=January 26, 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210126154747/https://www.nationalmuseum.gov.ph/nationalmuseumbeta/ASBMD/Padre%20Burgos.html |url-status=dead }}</ref> Živalski vrt Baluarte; v bližini je zvonik gorske cerkve. Posebej velja omeniti hotel Luna, ki gosti obsežno zbirko umetnin, vključno z delom La Mandolinera Juana Lune.<ref>{{cite web |title=Why revitalizing hotels with art is a good strategy |date=26 June 2018 |url=http://fnbreport.ph/features/hospitality/why-revitalizing-hotels-with-art-is-a-good-strategy-admin-20180627/ |publisher=F&B Report |access-date=March 8, 2020}}</ref>
== Sklici ==
{{sklici}}
== Zunanje povezave ==
{{Commons category}}
{{Wikivoyage|Vigan}}
*[http://www.vigan.ph/ Vigan.ph]
* {{official website|http://www.vigancity.gov.ph/}}
* [https://psa.gov.ph/classification/psgc/barangays/0102934000 Philippine Standard Geographic Code]
* [https://web.archive.org/web/20160215003931/http://census.gov.ph/ Philippine Census Information]
* [https://web.archive.org/web/20120509055631/http://www.blgs.gov.ph/lgpmsv2/cmshome/index.php?pageID=23&frmIdDcfCode=7&fLguType=CM&frmIdRegion=2&frmIdProvince=19&frmIdLgu=225 Local Governance Performance Management System]
[[Kategorija:Mesta na Filipinih]]
[[Kategorija:Luzon]]
[[Kategorija:Kraji svetovne dediščine na Filipinih]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1572]]
hmk9h950y143gwj29wpnfihm1p1rtqz
C/1968 H1 (Tago–Honda–Yamamoto)
0
607470
6739389
2026-08-19T13:25:38Z
Niko Petrič
261163
ustvarjeno s prevodom strani »[[:en:Special:Redirect/revision/1346464827|C/1968 H1 (Tago–Honda–Yamamoto)]]«
6739389
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Komet|name=C/1968 H1<br>(Tago–Honda–Yamamoto)|discovery_ref={{r|IAUC_2071}}|discoverer=[[Akihiko Tago]]<br>[[Minoru Honda]]<br>[[Hirofumi Yamamoto]]|discovery_site=[[Japonska]]|discovery_date=1. maj 1968|designations=1968 IV, 1968a{{r|ICQ1}}|orbit_ref={{r|jpl}}|epoch=17. maj 1968 ([[Julian day|JD]] 2439993.5)|earliest_precovery_date=25. april 1968|observation_arc=32 dni|obs=35|perihelion=0.6804 a.e.|aphelion=358.941 a.e.|semimajor=179.811 a.e.|period=2,411 let|avg_speed=|eccentricity=0.99622|inclination=102.170°|asc_node=233.108°|arg_peri=50.447°|tjup=–0.186|Earth_moid=0.1635 a.e.|Jupiter_moid=0.5021 a.e.|physical_ref={{r|Fernández_2012|Roemer_1968}}|mean_radius=0.423 km|M1=9.8|M2=|magnitude=7.0<br>|last_p=16. maj 1968|next_p=}}
'''Komet Tago–Honda–Yamamoto''', uradno označen kot '''C/1968 H1''', je retrogradni neperiodični komet, ki so ga 1. maja 1968 odkrili Akihiko Tago, [[Minoru Honda]] in [[Hirofumi Yamamoto|Hirofumi Yamamoto.]] Čeprav je uradno poimenovan po treh japonskih astronomih, ga je dejansko prvi opazil Kōichi Itagaki približno pet dni prej, 25. aprila 1968, vendar o svojem opažanju ni mogel poročati še nekaj tednov.
== Odkritje in opazovanja ==
Japonski amaterski astronom Kōichi Itagaki, prebivalec mesta Yamagata, je bil prvi, ki je 25. aprila 1968 opazil komet, takrat objekt 7. magnitude, ki se je nahajal v bližini [[Andromedina galaksija|galaksije Andromeda]] . Akihiko Tago, [[Minoru Honda]] in [[Hirofumi Yamamoto]] so 30. aprila neodvisno opazovali komet in naslednji dan poročali o svojih ugotovitvah Tokijskemu astronomskemu observatoriju.
C/1968 H1 se je [[Zemlja|Zemlji]] najbližje približal 26. aprila 1968 na razdalji 0.33 a.e. Komet je nato hitro izgubil svetlost, ko se je začel vračati v zunanje območje Osončja. Kljub močni mesečini je MJ Gainsfordu 12. maja uspelo opazovati komet in ugotoviti, da je komet zbledel na magnitudo 8,75. Nazadnje so ga videli zvečer 5. junija 1968.
== Glej tudi ==
* C/1969 T1 (Tago–Sato–Kosaka)
[[Kategorija:Neperiodični kometi]]
[[Kategorija:CS1: dolga vrednost volume]]
murlljipu70unj37c7lxusfkfsuquiz
Viš (gora)
0
607471
6739390
2026-08-19T13:27:36Z
Erardo Galbi
166658
nova stran z vsebino: »{{v delu}} {{Infopolje Gora | name = Viš | map = Italija | photo = | photo_caption = | country1 = {{ITA}} | country2 = | border1 = | border2 = | border3 = | range = }} '''Viš''' (Jôf Fuârt, Wischberg) je [[gora]] v [[Julijske Alpe|Julijskih Alpah]] v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]], visoka 2666 m. == Izhodišča == * [[Nevejsko sedlo]] (Na Žlebeh), [[Kluže]] == Vzponi na vrh == {{prazen razdelek}} == Glej tudi == * s...«
6739390
wikitext
text/x-wiki
{{v delu}}
{{Infopolje Gora
| name = Viš
| map = Italija
| photo =
| photo_caption =
| country1 = {{ITA}}
| country2 =
| border1 =
| border2 =
| border3 =
| range =
}}
'''Viš''' (Jôf Fuârt, Wischberg) je [[gora]] v [[Julijske Alpe|Julijskih Alpah]] v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]], visoka 2666 m.
== Izhodišča ==
* [[Nevejsko sedlo]] (Na Žlebeh), [[Kluže]]
== Vzponi na vrh ==
{{prazen razdelek}}
== Glej tudi ==
* [[seznam vrhov v Italiji]]
{{škrbina-geo-sl}}
[[Kategorija:Gore v Julijskih Alpah]]
[[Kategorija:Gore v Italiji]]
kbh70wlxb1lweublnr1177uau7j5r1z
6739395
6739390
2026-08-19T13:31:27Z
Erardo Galbi
166658
6739395
wikitext
text/x-wiki
{{v delu}}
{{Infopolje Gora
| name = Viš
| map = Italija
| photo =
| photo_caption =
| country1 = {{ITA}}
| country2 =
| border1 =
| border2 =
| border3 =
| range =
}}
'''Viš''' (Jôf Fuârt, Wischberg) je [[gora]] v [[Julijske Alpe|Julijskih Alpah]] v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]], visoka 2666 m.
== Izhodišča ==
* [[Nevejsko sedlo]] (Na Žlebeh), [[Kluže]]
* Cave del Mole
* [[Zajzera]], [[Trbiž]]
* Bele vode (''Rio Bianco''), Trbiž
== Vzponi na vrh ==
{{prazen razdelek}}
== Glej tudi ==
* [[seznam vrhov v Italiji]]
{{škrbina-geo-sl}}
[[Kategorija:Gore v Julijskih Alpah]]
[[Kategorija:Gore v Italiji]]
l99ir11xd3z8invdfuvnw1zsu80mko3
6739409
6739395
2026-08-19T13:42:36Z
Erardo Galbi
166658
6739409
wikitext
text/x-wiki
{{v delu}}
{{Infopolje Gora
| name = Viš
| map = Italija
| photo =
| photo_caption =
| country1 = {{ITA}}
| country2 =
| border1 =
| border2 =
| border3 =
| range =
}}
'''Viš''' (Jôf Fuârt, Wischberg) je [[gora]] v [[Julijske Alpe|Julijskih Alpah]] v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]], visoka 2666 m.
Viš je peti vrh po višini v Julijskih Alpah in spada v [[Gorovje Greben Viš-Špik nad Policami|gorovje]] [[Gorovje Greben Viš-Špik nad Policami|Greben Viš-Špik nad Policami]].
== Lokacija ==
Po sistemu [[SOIUSA|EMORA]] ima gorovje Greben Viš-Špik nad Policami naslednje geografske meje: Žabniško sedlo, [[Kanalska dolina]], [[Rabeljska dolina]], [[Nevejsko sedlo]], [[Reklanska dolina]], [[Železna dolina]]. Obsega severozahodni del Julijskih Alp.
== Izhodišča ==
* [[Nevejsko sedlo]] (Na Žlebeh), [[Kluže]]
* Cave del Mole
* [[Zajzera]], [[Trbiž]]
* Bele vode (''Rio Bianco''), Trbiž
== Vzponi na vrh ==
{{prazen razdelek}}
== Glej tudi ==
* [[seznam vrhov v Italiji]]
{{škrbina-geo-sl}}
[[Kategorija:Gore v Julijskih Alpah]]
[[Kategorija:Gore v Italiji]]
7ucr4ai5da9e3k0jpwk1402v98m5rm3
6739410
6739409
2026-08-19T13:45:37Z
Erardo Galbi
166658
6739410
wikitext
text/x-wiki
{{v delu}}
{{Infopolje Gora
| name = Viš
| map = Italija
| photo = Joffuart.jpg
| photo_caption = [[Viševa skupina]]
| country1 = {{ITA}}
| country2 =
| border1 =
| border2 =
| border3 =
| range =
}}
'''Viš''' ([[Italijanščina|italijansko]] in {{Jezik-fur|Jôf Fuârt}}, {{Jezik-de|Wischberg}}) je [[gora]] v [[Julijske Alpe|Julijskih Alpah]] v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]], visoka 2.666 m.
Viš je peti vrh po višini v Julijskih Alpah in spada v [[Gorovje Greben Viš-Špik nad Policami|gorovje]] [[Gorovje Greben Viš-Špik nad Policami|Greben Viš-Špik nad Policami]].
== Lokacija ==
Po sistemu [[SOIUSA|EMORA]] ima gorovje Greben Viš-Špik nad Policami naslednje geografske meje: Žabniško sedlo, [[Kanalska dolina]], [[Rabeljska dolina]], [[Nevejsko sedlo]], [[Reklanska dolina]], [[Železna dolina]]. Obsega severozahodni del Julijskih Alp.
== Izhodišča ==
* [[Nevejsko sedlo]] (Na Žlebeh), [[Kluže]]
* Cave del Mole
* [[Zajzera]], [[Trbiž]]
* Bele vode (''Rio Bianco''), Trbiž
== Vzponi na vrh ==
{{prazen razdelek}}
== Glej tudi ==
* [[seznam vrhov v Italiji]]
{{škrbina-geo-sl}}
[[Kategorija:Gore v Julijskih Alpah]]
[[Kategorija:Gore v Italiji]]
82dpe0p15vedc5kcpr49unixn8pnikq
6739424
6739410
2026-08-19T14:02:39Z
Erardo Galbi
166658
6739424
wikitext
text/x-wiki
{{v delu}}
{{Infopolje Gora
| name = Viš
| map = Italija
| photo = Joffuart.jpg
| photo_caption = [[Viševa skupina]]
| country1 = {{ITA}}
| country2 =
| border1 =
| border2 =
| border3 =
| range =
}}
'''Viš''' ([[Italijanščina|italijansko]] in {{Jezik-fur|Jôf Fuârt}}, {{Jezik-de|Wischberg}}) je [[gora]] v [[Julijske Alpe|Julijskih Alpah]] v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]], visoka 2.666 m.
Viš je peti vrh po višini v Julijskih Alpah in spada v [[Gorovje Greben Viš-Špik nad Policami|gorovje]] [[Gorovje Greben Viš-Špik nad Policami|Greben Viš-Špik nad Policami]].
== Lokacija ==
Po sistemu [[SOIUSA|EMORA]] ima gorovje Greben Viš-Špik nad Policami naslednje geografske meje: Žabniško sedlo, [[Kanalska dolina]], [[Rabeljska dolina]], [[Nevejsko sedlo]], [[Reklanska dolina]], [[Železna dolina]]. Obsega severozahodni del Julijskih Alp.
== Izhodišča ==
* [[Nevejsko sedlo]] (Na Žlebeh), [[Kluže]]
* Cave del Mole
* [[Zajzera]], [[Trbiž]]
* Bele vode (''Rio Bianco''), Trbiž
== Planinski domovi ==
* Bivak C.A.I. Gorizia – 1.950 m
* Koča Guida Corsija – 1.874 m
* Koča Luigija Pellarinija – 1.499 m
* Bivak na Trbiški krnici (Carnizza di Riofreddo) – 1.457 m
* Koča Guida Brunnerja – 1.432 m
== Vzponi na vrh ==
{{prazen razdelek}}
== Glej tudi ==
* [[seznam vrhov v Italiji]]
{{škrbina-geo-sl}}
[[Kategorija:Gore v Julijskih Alpah]]
[[Kategorija:Gore v Italiji]]
6rlzrfzevcr1jaha66umwbekihfrbeo
6739441
6739424
2026-08-19T14:20:17Z
Erardo Galbi
166658
6739441
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Gora
| name = Viš
| map = Italija
| photo = Joffuart.jpg
| photo_caption = [[Viševa skupina]]
| country1 = {{ITA}}
| country2 =
| border1 =
| border2 =
| border3 =
| range =
}}
'''Viš''' ([[Italijanščina|italijansko]] in {{Jezik-fur|Jôf Fuârt}}, {{Jezik-de|Wischberg}}) je [[gora]] v [[Julijske Alpe|Julijskih Alpah]] v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]], visoka 2.666 m.
Viš je peti vrh po višini v Julijskih Alpah in spada v [[Gorovje Greben Viš-Špik nad Policami|gorovje]] [[Gorovje Greben Viš-Špik nad Policami|Greben Viš-Špik nad Policami]]. Viš je od [[Montaževa skupina|Montaževe skupine]] ločen s sedlom Lavinal dell'Orso in se dviga med sedlom Mosè in goro Alta Madre dei Camosci.
== Lokacija ==
Po sistemu [[SOIUSA|EMORA]] ima gorovje Greben Viš-Špik nad Policami naslednje geografske meje: Žabniško sedlo, [[Kanalska dolina]], [[Rabeljska dolina]], [[Nevejsko sedlo]], [[Reklanska dolina]], [[Železna dolina]]. Obsega severozahodni del Julijskih Alp.
== Izhodišča ==
* [[Nevejsko sedlo]] (Na Žlebeh), [[Kluže]]
* Cave del Mole
* [[Zajzera]], [[Trbiž]]
* Bele vode (''Rio Bianco''), Trbiž
== Planinski domovi ==
* Bivak C.A.I. Gorizia – 1.950 m
* Koča Guida Corsija – 1.874 m
* Koča Luigija Pellarinija – 1.499 m
* Bivak na Trbiški krnici (Carnizza di Riofreddo) – 1.457 m
* Koča Guida Brunnerja – 1.432 m
== Vzponi na vrh ==
{{prazen razdelek}}
== Glej tudi ==
* [[seznam vrhov v Italiji]]
{{škrbina-geo-sl}}
[[Kategorija:Gore v Julijskih Alpah]]
[[Kategorija:Gore v Italiji]]
mcuh6m1uwkgiwlv5prgn5sbr3wt7iei
Pogovor:18. avgust
1
607472
6739397
2026-08-19T13:38:01Z
TadejM
738
nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}«
6739397
wikitext
text/x-wiki
{{WPKRON|class=list|importance=low}}
ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j
Pogovor:19. avgust
1
607473
6739398
2026-08-19T13:38:17Z
TadejM
738
nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}«
6739398
wikitext
text/x-wiki
{{WPKRON|class=list|importance=low}}
ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j
Jôf Fuârt
0
607474
6739414
2026-08-19T13:46:58Z
Romanm
13
preusmeritev na [[Viš (gora)]]
6739414
wikitext
text/x-wiki
#PREUSMERITEV [[Viš (gora)]]
1cnh4bn76hpu1f55iskk3xbsbzxzf3a
Jôf Fuart
0
607475
6739415
2026-08-19T13:47:13Z
Romanm
13
preusmeritev na [[Viš (gora)]]
6739415
wikitext
text/x-wiki
#PREUSMERITEV [[Viš (gora)]]
1cnh4bn76hpu1f55iskk3xbsbzxzf3a
Wischberg
0
607476
6739419
2026-08-19T13:49:43Z
Romanm
13
preusmeritev na [[Viš (gora)]]
6739419
wikitext
text/x-wiki
#PREUSMERITEV [[Viš (gora)]]
1cnh4bn76hpu1f55iskk3xbsbzxzf3a
Bahay na bato
0
607477
6739465
2026-08-19T15:07:36Z
Ljuba24b
92351
nov iz en wiki
6739465
wikitext
text/x-wiki
[[File:Rizal Shrine, Laguna.jpg|thumb|300x300px|Rizalovo svetišče v Calambi je primer sloga ''bahay na bato'']]
'''''Báhay na bató''''' (filipinski izraz za 'kamnita hiša'), v Visajanu znan tudi kot ''baláy na bató'' ali ''balay nga bato'', je tradicionalni filipinski arhitekturni slog, ki izvira iz španskega kolonialnega obdobja [[Filipini|Filipinov]] (1565–1898). Gre za aristokratsko različico tradicionalnega sloga ''bahay kubo'', ki ga je uporabljalo pokristjanjeno prebivalstvo nižavja.<ref>{{Cite journal |last=Memmott |first=Paul |last2=Ting |first2=John |date=28 February 2020 |title=Vernacular Transformations |url=https://www.tandfonline.com/doi/pdf/10.1080/10331867.2020.1724667 |journal=Fabrications: The Journal of the Society of Architectural Historians, Australia and New Zealand |volume=1 |issue=1 |pages=10 |via=tandfonline}}</ref> Bil je priljubljen med vladajočimi družinami višjega razreda (''principalía'') in srednjega razreda v 19. in začetku 20. stoletja. ''Báhay na bató'' se pogosto imenujejo tudi 'hiše prednikov', ker je najpogostejši slog za ohranjene domove prednikov.
Od sloga ''bahay kubo'' se razlikuje po vključitvi elementov španske kolonialne arhitekture, pa tudi po uporabi kamna in opeke, namesto le lesa, bambusa in slame. Imenuje se tudi ''arquitectura mestiza'' ('mešana arhitektura'), ker je sestavljena iz lesa in kamna.<ref name="Rivera-Lutap">{{cite journal |last1=Rivera-Lutap |first1=Jocelyn A. |title=In Search of a Brand for a Higher Education Institution through Its Architecture: The Case of the Polytechnic University of the Philippines |journal=Turkish Journal of Computer and Mathematics Education |date=2021 |volume=12 |issue=10 |pages=731–745}}</ref><ref name="Luengo">{{cite journal |last1=Luengo |first1=Pedro |title=Architectural Hybridity in Iberian Southeast Asia, 1580–1640 |journal=Itinerario |date=August 2017 |volume=41 |issue=2 |pages=353–374 |doi=10.1017/S0165115317000407}}</ref> Ohranja osnovno zasnovo ''bahay kubo'', ki je prilagojena tropskemu podnebju ter pogostim tajfunom in potresom na Filipinskih otokih.
''Báhay na bató'' je zgrajen v hibridnem slogu avstronezijske in španske arhitekture; kasneje pa tudi v ameriški arhitekturi iz začetka 20. stoletja. Leseni temelji hiše na kolih ''bahay kubo'' so bili nadomeščeni s kamnom in dodatno obdani s kamnitimi ali opečnimi zidovi, ki so tvorili 'pritličje' (''silong''). To zaprto pritličje vsebuje shrambe, hleve (''cuadras'' ali ''caballerizas''), prostore za shranjevanje kočij (''zaguan''), kleti in delavnice. Do ''silonga'' se dostopa skozi velik glavni vhod, znan kot ''puerto'', ki ima ena ali dve manjši vgradni vrati za pešce, znana kot ''postigos''.
Do zgornjega nadstropja se dostopa po notranjih stopnicah (''escaleras'') in v njem so dejanski bivalni prostori, tako kot v ''bahay kubo''. Zgornje nadstropje značilno previsa nad ''silongom'' in ima [[balustrada|balustrade]] (''ventanillas'') in drsna okna iz školjk ''capiz''.
Strehe so bodisi ukrivljene glinene ploščice v španskem slogu (''teja de curva'')<ref name="Martinez">{{cite web |last1=Martinez |first1=Glenn |title=Here's A Complete List Of The 46 Parts of A Filipino House |url=https://www.realliving.com.ph/lifestyle/arts-culture/here-s-a-complete-list-of-the-46-parts-of-a-filipino-house-a1618-20180821-lfrm |website=RealLiving |access-date=2 September 2024}}</ref> bodisi slamnate kritine z listi (kot so nipa, sagova palma ali cogon). Kasnejše zasnove iz 19. stoletja imajo strehe iz pocinkane pločevine. Zasnove streh so tradicionalno visoke, z dvokapnicami ali kolčnimi strehami ali tradicionalno kombinacijo obojega (podobno vzhodnoazijski strehi s kolčki in dvokapnicami).
[[File:Bahay na bato houses of philippines.jpg|thumb|322x322px|Primer filipinske arhitekture ''bahay na bato'']]
Poleg hiš se je isti arhitekturni slog uporabljal tudi za samostane, šole, hotele, tovarne in bolnišnice iz španske dobe. Uporabljen je bil tudi za šolske stavbe Gabaldon v času ameriškega kolonialnega obdobja Filipinov (1898–1946). Po drugi svetovni vojni se je gradnja teh stavb zmanjšala in sčasoma ustavila v korist moderne arhitekture po drugi svetovni vojni.
== Sklici ==
{{sklici}}
== Zunanje povezave ==
* {{Commons category-inline}}
[[Kategorija:Filipinska arhitektura]]
c4iythtuhpciu97d11t6ofg84wqq824
6739466
6739465
2026-08-19T15:08:28Z
Ljuba24b
92351
dp
6739466
wikitext
text/x-wiki
{{italic title}}
[[File:Rizal Shrine, Laguna.jpg|thumb|300x300px|Rizalovo svetišče v Calambi je primer sloga ''bahay na bato'']]
'''''Báhay na bató''''' (filipinski izraz za 'kamnita hiša'), v Visajanu znan tudi kot ''baláy na bató'' ali ''balay nga bato'', je tradicionalni filipinski arhitekturni slog, ki izvira iz španskega kolonialnega obdobja [[Filipini|Filipinov]] (1565–1898). Gre za aristokratsko različico tradicionalnega sloga ''bahay kubo'', ki ga je uporabljalo pokristjanjeno prebivalstvo nižavja.<ref>{{Cite journal |last=Memmott |first=Paul |last2=Ting |first2=John |date=28 February 2020 |title=Vernacular Transformations |url=https://www.tandfonline.com/doi/pdf/10.1080/10331867.2020.1724667 |journal=Fabrications: The Journal of the Society of Architectural Historians, Australia and New Zealand |volume=1 |issue=1 |pages=10 |via=tandfonline}}</ref> Bil je priljubljen med vladajočimi družinami višjega razreda (''principalía'') in srednjega razreda v 19. in začetku 20. stoletja. ''Báhay na bató'' se pogosto imenujejo tudi 'hiše prednikov', ker je najpogostejši slog za ohranjene domove prednikov.
Od sloga ''bahay kubo'' se razlikuje po vključitvi elementov španske kolonialne arhitekture, pa tudi po uporabi kamna in opeke, namesto le lesa, bambusa in slame. Imenuje se tudi ''arquitectura mestiza'' ('mešana arhitektura'), ker je sestavljena iz lesa in kamna.<ref name="Rivera-Lutap">{{cite journal |last1=Rivera-Lutap |first1=Jocelyn A. |title=In Search of a Brand for a Higher Education Institution through Its Architecture: The Case of the Polytechnic University of the Philippines |journal=Turkish Journal of Computer and Mathematics Education |date=2021 |volume=12 |issue=10 |pages=731–745}}</ref><ref name="Luengo">{{cite journal |last1=Luengo |first1=Pedro |title=Architectural Hybridity in Iberian Southeast Asia, 1580–1640 |journal=Itinerario |date=August 2017 |volume=41 |issue=2 |pages=353–374 |doi=10.1017/S0165115317000407}}</ref> Ohranja osnovno zasnovo ''bahay kubo'', ki je prilagojena tropskemu podnebju ter pogostim tajfunom in potresom na Filipinskih otokih.
''Báhay na bató'' je zgrajen v hibridnem slogu avstronezijske in španske arhitekture; kasneje pa tudi v ameriški arhitekturi iz začetka 20. stoletja. Leseni temelji hiše na kolih ''bahay kubo'' so bili nadomeščeni s kamnom in dodatno obdani s kamnitimi ali opečnimi zidovi, ki so tvorili 'pritličje' (''silong''). To zaprto pritličje vsebuje shrambe, hleve (''cuadras'' ali ''caballerizas''), prostore za shranjevanje kočij (''zaguan''), kleti in delavnice. Do ''silonga'' se dostopa skozi velik glavni vhod, znan kot ''puerto'', ki ima ena ali dve manjši vgradni vrati za pešce, znana kot ''postigos''.
Do zgornjega nadstropja se dostopa po notranjih stopnicah (''escaleras'') in v njem so dejanski bivalni prostori, tako kot v ''bahay kubo''. Zgornje nadstropje značilno previsa nad ''silongom'' in ima [[balustrada|balustrade]] (''ventanillas'') in drsna okna iz školjk ''capiz''.
Strehe so bodisi ukrivljene glinene ploščice v španskem slogu (''teja de curva'')<ref name="Martinez">{{cite web |last1=Martinez |first1=Glenn |title=Here's A Complete List Of The 46 Parts of A Filipino House |url=https://www.realliving.com.ph/lifestyle/arts-culture/here-s-a-complete-list-of-the-46-parts-of-a-filipino-house-a1618-20180821-lfrm |website=RealLiving |access-date=2 September 2024}}</ref> bodisi slamnate kritine z listi (kot so nipa, sagova palma ali cogon). Kasnejše zasnove iz 19. stoletja imajo strehe iz pocinkane pločevine. Zasnove streh so tradicionalno visoke, z dvokapnicami ali kolčnimi strehami ali tradicionalno kombinacijo obojega (podobno vzhodnoazijski strehi s kolčki in dvokapnicami).
[[File:Bahay na bato houses of philippines.jpg|thumb|322x322px|Primer filipinske arhitekture ''bahay na bato'']]
Poleg hiš se je isti arhitekturni slog uporabljal tudi za samostane, šole, hotele, tovarne in bolnišnice iz španske dobe. Uporabljen je bil tudi za šolske stavbe Gabaldon v času ameriškega kolonialnega obdobja Filipinov (1898–1946). Po drugi svetovni vojni se je gradnja teh stavb zmanjšala in sčasoma ustavila v korist moderne arhitekture po drugi svetovni vojni.
== Sklici ==
{{sklici}}
== Zunanje povezave ==
* {{Commons category-inline}}
[[Kategorija:Filipinska arhitektura]]
tl9pl332htnmsu4cwr1cea9dwhmins2
Gozdni rezervat porečja Pantabangan–Carranglan
0
607478
6739485
2026-08-19T16:23:02Z
Ljuba24b
92351
nov iz en wiki
6739485
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox protected area
| name = Gozdni rezervat porečja Pantabangan–Carranglan
| iucn_category = VI
| photo = Pantabangan,Nueva4Ecijajf.jpg
| photo_caption = Pantabangan Lake in the Upper Pampanga River Basin
| photo_size =
|map = Luzon mainland#Philippines
|relief = 1
| map_caption =
| map_size = 220
| location = Nueva Ecija, Aurora (provinca) in Nueva Vizcaja, [[Filipini]]
| nearest_city = San Jose
| coordinates = {{coord|15|50|42|N|121|9|53|E|dim:30_region:PH|display=inline, title}}
| area = 84.500 ha
| established = 21 maj 1969
| visitation_num =
| visitation_year =
| governing_body = Ministrstvo za okolje in naravne vire<br/>Metropolitanski vodovod in kanalizacijski sistem<br/><br/>Korporacija za razvoj energije
| website =
| child =
| module =
}}
'''Gozdni rezervat porečja Pantabangan–Carranglan''' je v zgornjem toku reke Pampanga v Nueva Eciji na [[Filipini]]h. Obsega 84.500 hektarjev drenažnega bazena, ki obdaja jezero Pantabangan, zajezitev reke Pampanga ob jezu Pantabangan. Večnamenski jez je na sotočju dveh izvirov reke Pampanga in sicer rek Pantabangan in Carranglan v občini Pantabangan.<ref name="pids">{{cite web|url=http://dirp4.pids.gov.ph/ris/wp/pidswp8408.pdf |title=Management and Cost of Watershed Reforestation: The Pantabangan and Magat |publisher=Philippine Institute for Development Studies |author=Galvez, J.A. |access-date=11 February 2017}}</ref> Razteza se nad mestom jezu 21 kilometrov do mesta, kjer reka Carranglan izvira v Caraballu na severu, in 18 kilometrov, kjer izvira reka Pantabangan v Sierra Madre na vzhodu. Velja za kritično prelomnico za kmetijsko gospodarstvo in proizvodnjo hidroelektrične energije v regiji Central Luzon.<ref name="agro">{{cite web|url=http://www.worldagroforestry.org/downloads/Publications/PDFS/B16559.pdf |title=Assessing Climate Change Impacts, Vulnerability and Adaptation: The Case of Pantabangan–Carranglan Watershed |publisher=World Agroforestry Centre |author1=Lasco, R.D. |author2=Cruz, R.V.O. |author3=Pulhin, J.M. |author4=Pulhin, F.B. |access-date=11 February 2017}}</ref>
== Zgodovina ==
Razglas št. 561 je 21. maja 1969 določil meje rezervata in zaščitil območje za namene porečja.<ref>{{cite web|url=https://www.officialgazette.gov.ph/1969/05/21/proclamation-no-561-s-1969/ |title=Proclamation No. 561, s. 1969 |publisher=Official Gazette (Philippines) |access-date=11 February 2017}}</ref> Njegovo upravljanje je bilo predano Uradu za gozdarstvo DENR, Upravi za pogozdovanje, Nacionalnemu organu za vodovod in kanalizacijo (NAWASA, zdaj MWSS), Nacionalni upravi za namakanje (NIA), Uradu za javna dela (zdaj DPWH), Uradu za javna tla (zdaj Urad za tla in upravljanje voda) in Nacionalni elektroenergetski korporaciji. Mesec dni pozneje je predsednik Marcos odobril gradnjo projekta Zgornji tok reke Pampanga v rezervatu, katerega osrednji del je jez Pantabangan.<ref>{{cite web|url=http://laws.chanrobles.com/republicacts/55_republicacts.php?id=5503 |title=Republic Act No. 5499 |publisher=Chan Robles Virtual Law Library |access-date=11 February 2017}}</ref> Gradnja se je začela marca 1971, prebivalce z mesta jezu pa sta Oddelek za agrarno reformo in NIA preselila v zgornji del Pantabangana. Ko je bil jez Pantabangan dokončan avgusta 1974, je bilo v njegovem rezervoarju potopljenih osem ''barijev'' in sicer stari Pantabangan poblacion, Conversión, Villarica, San Juan, Cadaclan, Napon-Napon, Liberty in Marikit.<ref name="agro"/>
== Opis ==
[[File:Carranglan,Nueva Ecijajf4134 10.JPG|thumb|left|Reka Carranglan v Carranglanu, izviru reke Pampanga]]
Razvodje Pantabangan–Carranglan je na severu Nueva Ecije, približno 176 kilometrov severno od [[Manila|Manile]]. Je v mestu Carranglan, Pantabangan, Alfonso Castañeda, Dupax del Sur in Maria Aurora. Rezervat sestavljajo ravninska območja in razgibana in strma gorata pokrajina. Pogorja Caraballo in [[Sierra Madre, Filipini|Sierra Madre]] sekajo ozke doline z ravnim dnom in jih odmakata reki Carranglan in Pantabangan, ki se sčasoma izlivata v 4023 hektarjev veliko jezero Pantabangan.<ref name="nia">{{cite web|url=http://www.nia.gov.ph/sites/default/files/newsletter/nia-at-50.pdf |title=NIA at 50: A Legacy of Serving Filipino Farmers |publisher=National Irrigation Administration |access-date=11 February 2017}}</ref> Zajezitveno jezero je glavni vir vode za domačo porabo v osrednjem Luzonu in oskrbuje potrebe po namakanju 24 občin v Nueva Ecija, Bulacan in Pampanga. Njegova dva jezova, Pantabangan in Masivaj, proizvedeta 112 megavatov hidroelektrične energije za luzonsko omrežje.<ref name="visit">{{cite web|url=http://www.visitmyphilippines.com/index.php?title=LocalWonders&Page=1&pid=4245 |title=Region III Central Luzon: Local Wonders |publisher=Department of Tourism |access-date=11 February 2017}}</ref> Jezero prejema tudi dotok iz jezu Casecnan, ki preusmerja vodo iz rek Casecnan in Taan v Nueva Vizcaja preko 25 kilometrov dolgega transbaznega predora, zgrajenega leta 2001.<ref name="agro"/>
[[File:Cad1647jf-c.JPG|thumb|Pogled na gozdni rezervat s ceste Pantabangan–Baler v Cadaclanu, Pantabangan]]
Rezervat vsebuje številne pomembne vrhove, najvišji je gora Susong Dalaga z 1650 metri v Alfonso Castañedi, sledi ji gora Nedumular z 1410 metri v Maria Aurori. Prav tako je dom številnih rekreacijskih območij, vključno s slapovi Binbin, ki jih sestavljajo trije slapovi v Carranglanu in slapovi Pajanutic s 15 metri v bližini naselja Carranglana. Osrednja točka rezervata je jezero Pantabangan, ki ponuja možnosti za ribolov, čolnarjenje, vožnjo z vodnim skuterjem in plavanje. Obiskovalce nagrajuje tudi z razgledi na prostranstvo okoliških gora Sierra Madre in Caraballo. Hotel na južni obali jezera ponuja spa, bazen, teniško igrišče in objekte za vodne športe. Jezero občasno gosti tekmovanja v športnem ribolovu, pa tudi festival Pandavan, letni dogodek, ki slavi ribiško industrijo jezera.<ref name="nia"/><ref name="visit"/>
Rezervat meji na zaščiteno krajino Casecnan na severu, narodni park Aurora Memorial na vzhodu in jugu ter gozdni rezervat Talavera Watershed na zahodu. Hitra cesta Subic-Clark-Tarlac, cesta Pangasinan-Nueva Ecija in cesta San Jose-Rizal so dostopne iz Manile po hitri cesti Subic-Clark-Tarlac.
== Rastlinstvo in živalstvo ==
[[File:Rafflesia consueloae open flower.jpg|thumb|''Rafflesia consueloae'', najmanjša vrsta raflesije na svetu raste le v gozdnem rezervatu Pantabangan–Carrangla]]
Rezervat obsega 36.915 hektarjev gozdnih in pogozdovanih območij, 35.665 hektarjev odprtih travišč, 9545 hektarjev obdelovalnih zemljišč in 775 hektarjev stanovanjskih in rečnih območij. Gozdna zemljišča so območje sekundarno rastočih dreves, kot so akacija ''Acacia auriculiformis'', evkaliptus, jeman (''gmelina arborea''), ipil-ipil, mahagoni in narra (''Pterocarpus''). Na grebenih nad 700 metri so območja borovih gozdov Benguet, pomešanih z gorskimi dipterocarpnimi drevesi.<ref name="jircas">{{cite web|url=https://www.jircas.go.jp/ja/file/7715/download?token=8TuV_xXV |title=Site Classification in Pantabangan Area, the Philippines |publisher=Japan International Research Center for Agriculture |author=Yagi, H. |access-date=11 February 2017}}</ref> Odprta travišča, ki zasedajo ravninska območja v bližini jezera Pantabangan, so sestavljena predvsem iz trave cogon (''Imperata cylindrica''), samona (''Themeda triandra'') in talahiba (''Saccharum spontaneum''). V rezervatu obilno rastejo tudi drevesa alibangbang (''Bauhinia malabarica''). Februarja 2014 so v rezervatu na gori Pantaburon in gori Balukbok v bližini hidroelektrarn Pantabangan in Masivaj odkrili najmanjšo vrsto parazitske rastline [[Raflezija]], ''Rafflesia consueloae''.<ref name="inq">{{cite web|url=http://newsinfo.inquirer.net/769061/smallest-of-worlds-biggest-bloom-found-in-ph |title=Smallest of world’s biggest bloom found in PH |publisher=Philippine Daily Inquirer |author=Duya, M.R.M. |date=27 February 2016 |access-date=11 February 2017}}</ref>
Rezervat nudi tudi pomembno zatočišče za prostoživeče živali, kot so filipinski jelen (''Rusa marianna''), javanski makaki (''Macaca fascicularis''), filipinska raca (''Anas luzonica''), vzhodna travnata sova (''Tyto longimembris''), rdeča pragozdna kokoš, mrežasti piton (''Reticulated python'') in azijski vodni varan (''Varanus salvator'').<ref name="ed">{{cite web|url=http://ojs.edjournalonline.com/index.php/edjournal/article/download/22/14 |title=Ecosystems & Development Journal 4(2): 28-37 |publisher=University of the Philippines Los Baños |author1=Guevarra, D.M. |author2=Florece, L.M. |author3=Balatibat, J.B. |date=April 2014 |access-date=11 February 2017}}</ref>
== Sklici ==
{{sklici}}
[[Kategorija:Zavarovana območja Filipinov]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1969]]
[[Kategorija:Luzon]]
jjcgcpmkxuzf8wpeimz7tm204wwz56f
6739489
6739485
2026-08-19T16:33:14Z
Ljuba24b
92351
dp
6739489
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox protected area
| name = Gozdni rezervat porečja Pantabangan–Carranglan
| iucn_category = VI
| photo = Pantabangan,Nueva4Ecijajf.jpg
| photo_caption = Jezero Pantabangan v zgornjem porečju reke Pampanga
| photo_size =
|map = Luzon mainland#Philippines
|relief = 1
| map_caption =
| map_size = 220
| location = Nueva Ecija, Aurora (provinca) in Nueva Vizcaja, [[Filipini]]
| nearest_city = San Jose
| coordinates = {{coord|15|50|42|N|121|9|53|E|dim:30_region:PH|display=inline, title}}
| area = 84.500 ha
| established = 21 maj 1969
| visitation_num =
| visitation_year =
| governing_body = Ministrstvo za okolje in naravne vire<br/>Metropolitanski vodovod in kanalizacijski sistem<br/>Korporacija za razvoj energije
| website =
| child =
| module =
}}
'''Gozdni rezervat porečja Pantabangan–Carranglan''' je v zgornjem toku reke Pampanga v Nueva Eciji na [[Filipini]]h. Obsega 84.500 hektarjev drenažnega bazena, ki obdaja jezero Pantabangan, zajezitev reke Pampanga ob jezu Pantabangan. Večnamenski jez je na sotočju dveh izvirov reke Pampanga in sicer rek Pantabangan in Carranglan v občini Pantabangan.<ref name="pids">{{cite web|url=http://dirp4.pids.gov.ph/ris/wp/pidswp8408.pdf |title=Management and Cost of Watershed Reforestation: The Pantabangan and Magat |publisher=Philippine Institute for Development Studies |author=Galvez, J.A. |access-date=11 February 2017}}</ref> Razteza se nad mestom jezu 21 kilometrov do mesta, kjer reka Carranglan izvira v Caraballu na severu, in 18 kilometrov, kjer izvira reka Pantabangan v Sierra Madre na vzhodu. Velja za kritično prelomnico za kmetijsko gospodarstvo in proizvodnjo hidroelektrične energije v regiji Central Luzon.<ref name="agro">{{cite web|url=http://www.worldagroforestry.org/downloads/Publications/PDFS/B16559.pdf |title=Assessing Climate Change Impacts, Vulnerability and Adaptation: The Case of Pantabangan–Carranglan Watershed |publisher=World Agroforestry Centre |author1=Lasco, R.D. |author2=Cruz, R.V.O. |author3=Pulhin, J.M. |author4=Pulhin, F.B. |access-date=11 February 2017}}</ref>
== Zgodovina ==
Razglas št. 561 je 21. maja 1969 določil meje rezervata in zaščitil območje za namene porečja.<ref>{{cite web|url=https://www.officialgazette.gov.ph/1969/05/21/proclamation-no-561-s-1969/ |title=Proclamation No. 561, s. 1969 |publisher=Official Gazette (Philippines) |access-date=11 February 2017}}</ref> Njegovo upravljanje je bilo predano Uradu za gozdarstvo DENR, Upravi za pogozdovanje, Nacionalnemu organu za vodovod in kanalizacijo (NAWASA, zdaj MWSS), Nacionalni upravi za namakanje (NIA), Uradu za javna dela (zdaj DPWH), Uradu za javna tla (zdaj Urad za tla in upravljanje voda) in Nacionalni elektroenergetski korporaciji. Mesec dni pozneje je predsednik Marcos odobril gradnjo projekta Zgornji tok reke Pampanga v rezervatu, katerega osrednji del je jez Pantabangan.<ref>{{cite web|url=http://laws.chanrobles.com/republicacts/55_republicacts.php?id=5503 |title=Republic Act No. 5499 |publisher=Chan Robles Virtual Law Library |access-date=11 February 2017}}</ref> Gradnja se je začela marca 1971, prebivalce z mesta jezu pa sta Oddelek za agrarno reformo in NIA preselila v zgornji del Pantabangana. Ko je bil jez Pantabangan dokončan avgusta 1974, je bilo v njegovem rezervoarju potopljenih osem ''barijev'' in sicer stari Pantabangan poblacion, Conversión, Villarica, San Juan, Cadaclan, Napon-Napon, Liberty in Marikit.<ref name="agro"/>
== Opis ==
[[File:Carranglan,Nueva Ecijajf4134 10.JPG|thumb|left|Reka Carranglan v Carranglanu, izviru reke Pampanga]]
Razvodje Pantabangan–Carranglan je na severu Nueva Ecije, približno 176 kilometrov severno od [[Manila|Manile]]. Je v mestu Carranglan, Pantabangan, Alfonso Castañeda, Dupax del Sur in Maria Aurora. Rezervat sestavljajo ravninska območja in razgibana in strma gorata pokrajina. Pogorja Caraballo in [[Sierra Madre, Filipini|Sierra Madre]] sekajo ozke doline z ravnim dnom in jih odmakata reki Carranglan in Pantabangan, ki se sčasoma izlivata v 4023 hektarjev veliko jezero Pantabangan.<ref name="nia">{{cite web|url=http://www.nia.gov.ph/sites/default/files/newsletter/nia-at-50.pdf |title=NIA at 50: A Legacy of Serving Filipino Farmers |publisher=National Irrigation Administration |access-date=11 February 2017}}</ref> Zajezitveno jezero je glavni vir vode za domačo porabo v osrednjem Luzonu in oskrbuje potrebe po namakanju 24 občin v Nueva Ecija, Bulacan in Pampanga. Njegova dva jezova, Pantabangan in Masivaj, proizvedeta 112 megavatov hidroelektrične energije za luzonsko omrežje.<ref name="visit">{{cite web|url=http://www.visitmyphilippines.com/index.php?title=LocalWonders&Page=1&pid=4245 |title=Region III Central Luzon: Local Wonders |publisher=Department of Tourism |access-date=11 February 2017}}</ref> Jezero prejema tudi dotok iz jezu Casecnan, ki preusmerja vodo iz rek Casecnan in Taan v Nueva Vizcaja preko 25 kilometrov dolgega transbaznega predora, zgrajenega leta 2001.<ref name="agro"/>
[[File:Cad1647jf-c.JPG|thumb|Pogled na gozdni rezervat s ceste Pantabangan–Baler v Cadaclanu, Pantabangan]]
Rezervat vsebuje številne pomembne vrhove, najvišji je gora Susong Dalaga z 1650 metri v Alfonso Castañedi, sledi ji gora Nedumular z 1410 metri v Maria Aurori. Prav tako je dom številnih rekreacijskih območij, vključno s slapovi Binbin, ki jih sestavljajo trije slapovi v Carranglanu in slapovi Pajanutic s 15 metri v bližini naselja Carranglana. Osrednja točka rezervata je jezero Pantabangan, ki ponuja možnosti za ribolov, čolnarjenje, vožnjo z vodnim skuterjem in plavanje. Obiskovalce nagrajuje tudi z razgledi na prostranstvo okoliških gora Sierra Madre in Caraballo. Hotel na južni obali jezera ponuja spa, bazen, teniško igrišče in objekte za vodne športe. Jezero občasno gosti tekmovanja v športnem ribolovu, pa tudi festival Pandavan, letni dogodek, ki slavi ribiško industrijo jezera.<ref name="nia"/><ref name="visit"/>
Rezervat meji na zaščiteno krajino Casecnan na severu, narodni park Aurora Memorial na vzhodu in jugu ter gozdni rezervat Talavera Watershed na zahodu. Hitra cesta Subic-Clark-Tarlac, cesta Pangasinan-Nueva Ecija in cesta San Jose-Rizal so dostopne iz Manile po hitri cesti Subic-Clark-Tarlac.
== Rastlinstvo in živalstvo ==
[[File:Rafflesia consueloae open flower.jpg|thumb|''Rafflesia consueloae'', najmanjša vrsta raflesije na svetu raste le v gozdnem rezervatu Pantabangan–Carrangla]]
Rezervat obsega 36.915 hektarjev gozdnih in pogozdovanih območij, 35.665 hektarjev odprtih travišč, 9545 hektarjev obdelovalnih zemljišč in 775 hektarjev stanovanjskih in rečnih območij. Gozdna zemljišča so območje sekundarno rastočih dreves, kot so akacija ''Acacia auriculiformis'', evkaliptus, jeman (''gmelina arborea''), ipil-ipil, mahagoni in narra (''Pterocarpus''). Na grebenih nad 700 metri so območja borovih gozdov Benguet, pomešanih z gorskimi dipterocarpnimi drevesi.<ref name="jircas">{{cite web|url=https://www.jircas.go.jp/ja/file/7715/download?token=8TuV_xXV |title=Site Classification in Pantabangan Area, the Philippines |publisher=Japan International Research Center for Agriculture |author=Yagi, H. |access-date=11 February 2017}}</ref> Odprta travišča, ki zasedajo ravninska območja v bližini jezera Pantabangan, so sestavljena predvsem iz trave cogon (''Imperata cylindrica''), samona (''Themeda triandra'') in talahiba (''Saccharum spontaneum''). V rezervatu obilno rastejo tudi drevesa alibangbang (''Bauhinia malabarica''). Februarja 2014 so v rezervatu na gori Pantaburon in gori Balukbok v bližini hidroelektrarn Pantabangan in Masivaj odkrili najmanjšo vrsto parazitske rastline [[Raflezija]], ''Rafflesia consueloae''.<ref name="inq">{{cite web|url=http://newsinfo.inquirer.net/769061/smallest-of-worlds-biggest-bloom-found-in-ph |title=Smallest of world’s biggest bloom found in PH |publisher=Philippine Daily Inquirer |author=Duya, M.R.M. |date=27 February 2016 |access-date=11 February 2017}}</ref>
Rezervat nudi tudi pomembno zatočišče za prostoživeče živali, kot so filipinski jelen (''Rusa marianna''), javanski makaki (''Macaca fascicularis''), filipinska raca (''Anas luzonica''), vzhodna travnata sova (''Tyto longimembris''), rdeča pragozdna kokoš, mrežasti piton (''Reticulated python'') in azijski vodni varan (''Varanus salvator'').<ref name="ed">{{cite web|url=http://ojs.edjournalonline.com/index.php/edjournal/article/download/22/14 |title=Ecosystems & Development Journal 4(2): 28-37 |publisher=University of the Philippines Los Baños |author1=Guevarra, D.M. |author2=Florece, L.M. |author3=Balatibat, J.B. |date=April 2014 |access-date=11 February 2017}}</ref>
== Sklici ==
{{sklici}}
[[Kategorija:Zavarovana območja Filipinov]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1969]]
[[Kategorija:Luzon]]
azbuly4bx5fvkxbg3u1lu0fnnm29sjz
Rezervat virov zgornjega porečja reke Agno
0
607479
6739497
2026-08-19T17:01:44Z
Ljuba24b
92351
nov iz en wiki
6739497
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox protected area
| name = Rezervat virov zgornjega porečja reke Agno
| iucn_category = VI
| photo = Ambuklao Dam.jpg
| photo_caption = Pogled na rezervat, ki obdaja jez Ambuklao in rezervoar v Bokodu
| photo_size =
| map = Luzon mainland#Philippines
| pushpin_relief = 1
| map_caption =
| map_size = 220
| location = Benguet, [[Filipini]]
| nearest_city = [[Baguio]]
| coordinates = {{coord|16|27|29|N|120|44|28|E|region:PH|display=inline, title}}
| area = 77.561 ha
| established = 25. november 1966 (gozdni rezervat)<br/>23. april 2000 (rezervat virov)
| visitation_num =
| visitation_year =
| governing_body = Ministrstvo za okolje in naravne vire<br/>Nacionalna elektroenergetska korporacija<br/>SN Aboitiz
| website =
| child =
| module =
}}
'''Rezervat virov zgornjega porečja reke Agno''' je zavarovano območje na jugovzhodnem pobočju [[Cordillera Central (Luzon)|Cordillera Central]] v filipinski provinci Benguet, vzdolž meje z Ifugao in Nueva Vizcaja. Gre za rezervat, ki je visoko v osrednjem gorovju in varuje izvir reke Agno. V skladu s 4. členom Zakona o nacionalnem integriranem sistemu zavarovanih območij (R.A. 7586) je rezervat obsežno in relativno izolirano območje, določeno kot tako za ohranjanje naravnih virov območja.<ref>{{cite web|url=https://www.officialgazette.gov.ph/1992/06/01/republic-act-no-7586/ |title=Republic Act No. 7586 |publisher=Official Gazette (Philippines) |access-date=October 1, 2020}}</ref>
Rezervat obsega 77.561 hektarjev porečja, ki napaja jez Ambuklao in Binga, dve najstarejši hidroelektrarni v državi, ki oskrbujeta z energijo mesto [[Baguio]] in celotno provinco Benguet.<ref name="inq1">{{cite web|url=https://newsinfo.inquirer.net/516129/upgrading-of-luzon-dams-to-cost-p54b |title=Upgrading of Luzon dams to cost P54B |publisher=Philippine Daily Inquirer |author=Caluza, D. |date=October 28, 2013 |access-date=October 1, 2020}}</ref> Zgornji Agno leži severno od in ob meji na [[Gozdni rezervat spodnjega porečja Agno]], ki ohranja tok tik pod jezom Binga, kjer reko Agno zadržuje tretji jez, jez San Roque, največji na Filipinih in glavni vir vode, električne energije in namakanja za okoliške regije na Luzonu.<ref name="gazette">{{cite web|url=https://www.officialgazette.gov.ph/2000/04/23/proclamation-no-268-s-2000/ |title=Proclamation No. 268, s. 2000 |publisher=Official Gazette (Philippines) |access-date=October 1, 2020}}</ref><ref name="jica">{{cite web|url=https://openjicareport.jica.go.jp/pdf/10315133_07.pdf |title=Re-Study of the San Roque Multi-Purpose Project |publisher=Japan International Cooperation Agency |date=September 1985 |access-date=October 1, 2020}}</ref>
== Zgodovina ==
Območje zgornjega porečja reke Agno je prvič uradno zaščiteno kot park 16. februarja 1929, ko je generalni guverner Henry L. Stimson podpisal razglas št. 217, s katerim je 81,8 % celotnega območja Cordillera Central razglasil za gozdni rezervat Cordillera Central.<ref>{{cite book|last=Bureau of Forestry|others=Florencio Tamesis, Director of Forestry|title=Annual Report of the Director of Forestry |url=https://books.google.com/books?id=QBYWAQAAIAAJ |access-date=October 1, 2020 |year=1933|publisher=Bureau of Printing|location=Manila|page=142}}</ref><ref>{{cite book|last=Friedrich-Ebert-Stiftung|others=Maximo B. Garming|title=Towards Understanding the Cordillera Autonomous Region |url=https://books.google.com/books?id=QBYWAQAAIAAJ |access-date=October 1, 2020 |year=1989|publisher=Friedrich-Ebert-Stiftung|location=Manila|page=6}}</ref> Z amandmajem k zakonu, ki ga je leta 1932 sprejel generalni guverner Theodore Roosevelt ml., je rezervat izgubil 1.026,8931 hektarjev razdrobljenih zemljišč zaradi rudarskih koncesij.<ref>{{cite book|last=Bureau of Forestry|others=Florencio Tamesis, Director of Forestry|title=Annual Report of the Director of Forestry |url=https://books.google.com/books?id=QBYWAQAAIAAJ |access-date=October 1, 2020 |year=1933|publisher=Bureau of Printing|location=Manila|page=64}}</ref> Ko je predsednik Manuel L. Quezon leta 1936 podpisal razglas št. 65, je bil del porečja, ki obdaja goro Mount Data, ponovno razglašen za del 2398 hektarjev slikovitega narodnega parka Baguio–Bontoc.<ref>{{cite web|url=https://www.officialgazette.gov.ph/1936/06/03/proclamation-no-65-s-1936/ |title=Proclamation No. 65, s. 1936 |publisher=Official Gazette (Philippines) |access-date=October 1, 2020}}</ref> Narodni park je bil razširjen na 5512 hektarjev in leta 1940 preimenovan v narodni park Mount Data.<ref>{{cite web|url=https://www.officialgazette.gov.ph/1940/10/08/proclamation-no-634-s-1940/ |title=Proclamation No. 634, s. 1940 |publisher=Official Gazette (Philippines) |access-date=October 1, 2020}}</ref>
Leta 1946 je bil uveden program za razvoj reke Agno za izgradnjo šestih hidroelektrarn vzdolž reke Agno.<ref name="irn">{{cite web|url=https://www.irn.org/files/programs_2Fsanroque_2F/021214.corddams.pdf |title=Dams in the Cordillera |publisher=[[International Rivers]] |author=Cordillera People's Alliance, Public Information Commission |access-date=October 1, 2020}}</ref> Jez Ambuklao je bil zgrajen leta 1956, drugi objekt, jez Binga, pa je bil dokončan leta 1960. 25. novembra 1966 je predsednik [[Ferdinand Marcos]] izdal razglas št. 120, s katerim je območje neposredno gorvodno in dolvodno od jezu Ambuklao, vključno z delom narodnega parka Mount Data, ki ga prečka reka Agno, razglasil za del novega zavarovanega območja, 9700 hektarjev velikega gozdnega rezervata [[Gozdni rezervat porečja Ambuklao]].<ref>{{cite web|url=https://www.officialgazette.gov.ph/1966/11/25/proclamation-no-120-s-1966/ |title=Proclamation No. 120, s. 1966 |publisher=Official Gazette (Philippines) |access-date=October 1, 2020}}</ref> Leta 1987 je bil del gozdnega rezervata, ki vsebuje najvišji vrh Luzona, goro Pulag, goro Tabejoc, goro Panotoan in štiri druge sosednje vrhove, razglašen za narodni park Mount Pulag.<ref>{{cite web|url=https://www.officialgazette.gov.ph/1987/02/20/proclamation-no-75-s-1987/ |title=Proclamation No. 75, s. 1987 |publisher=Official Gazette (Philippines) |access-date=October 1, 2020}}</ref>
23. aprila 2000 je bil rezervat z izdajo Razglasa št. 268 utrjen kot rezervat virov in znatno razširjen na 77.561 hektarjev, da bi pokril celotno zgornje porečje reke Agno, ki meji na narodna parka Mount Data in Mount Pulag.
== Geografija ==
Rezervat zgornji Agno ščiti najsevernejši 45,94 km odseka reke Agno od nacionalnega parka Mount Data v Buguiasu do jezu Binga v Itogonu.<ref name="denr">{{cite web| url=http://faspselib.denr.gov.ph/sites/default/files//Publication%2520Files/RBCO%2520CC%2520ARB%2520Vol%25202%2520Part%25201%2520Comprehensive%2520Report.pdf |title=Climate-Responsive Integrated Master Plan for Agno River Basin |publisher=Department of Environment and Natural Resources |author=College of Forestry and Natural Resources University of the Philippines Los Baños |access-date=October 1, 2020}}</ref Je v južnem gorovju Cordillera Central in pokriva porečje med grebeni gorovja Central in Polis. Večino rezervata si delijo občine Atok, Bokod, Buguias, Itogon, Kabajan, Kibungan, La Trinidad in Tublaj. Mesto Kajapa v Nueva Vizcaja je prav tako razdeljeno med mestoma Hungduan in Kiangan v Ifugau.
[[File:Fvf0241 18.JPG|thumb|left|Reka Bokod v Karau, pritok zgornje reke Agno]]
Zgornje porečje reke Agno je tretje največje porečje v celotnem porečju reke Agno, ki obsega tri regije v severnem [[Luzon]]u. Njegovi glavni pritoki so 110 km dolga reka Bokod, ki se vanj izliva pri akumulacijskem jezeru Ambuklao na vzhodu, reka Benneng, ki teče 121 km na vzhodni strani med jezovoma Ambuklao in Binga in 47 km dolga reka Bantaj. Rezervat napaja tudi več drugih manjših potokov, vključno z reko Karao v Bokodu ter rekama Eddet in Adaoaj v Kabajanu.
Zgornji Agno je eno najvišje ležečih zavarovanih območij v državi. Ima povprečno nadmorsko višino 1604,97 metra, kar je najvišja med devetnajstimi podporečji reke Agno. Gora Mongawto (Mongoto) je z 2720 m najvišja točka v rezervatu in je v osrednjem gorovju znotraj občine Atok.<ref name="peak">{{cite web|url=https://peakvisor.com/park/upper-agno-river-basin.html |title=Upper Agno River Basin |publisher=PeakVisor |access-date=October 1, 2020}}</ref> Skozi zahodne meje rezervata poteka cesta Halsema (cesta Baguio–Bontoc), najvišja asfaltirana državna cesta v državi. Devet drugih gorskih vrhov, visokih nad 2100 m, ponuja slikovite razglede, vključno z goro Nangaoto (2556 m), goro Singakalsa (2470 m), goro Aki (2354 m) in goro Ambubungan (2405 m), goro Palugloko (2243 m), goro Tojangan (2206 m), goro Bayoyo (2190 m) in goro Palansa (2170 m).
[[File:Ambuklao Lake.jpg|thumb|Jezero Ambuklao]]
Osrednja točka rezervata je jez in akumulacijsko jezero Ambuklao, ki je na sotočju rek Agno in Bokod v južnem delu rezervata. Je najstarejša hidroelektrarna v državi, zgrajena leta 1956, z zmogljivostjo akumulacijskega jezera 329.000.000 kubičnih metrov, ki je v omrežje Luzona dobavljal 75 megavatov (povečal se je na 105 MW, ko je bil leta 2011 obnovljen).<ref name="kyoto"/> 19 km dolvodno od Ambuklaa na južnem robu rezervata je jez in akumulacijsko jezero Binga, zgrajeno leta 1960, s prostornino 87.000.000 kubičnih metrov in največjo močjo 100 megavatov.
== Ekologija ==
[[File:Tumtumbok of Mt. Purgatory.jpg|thumb|left|Filipinski osat (''Cirsium luzoniense''), endemična okrasna rastlina, ki jo najdemo v mahovitih gozdovih Bokoda]]
Ekologija rezervata Agno se razlikuje od spodnjih gorskih gozdov, zgornjih gorskih gozdov do travnatih vrhov. Najpogostejša vegetacija v spodnjih gorskih gozdovih so benguetski bor (''Pinus kesiya''), zimzeleni grmi (''Gaultheria borneensis'') in cvetoče rastline makole (''Coprosma granadensis''). Na pobočjih nad 2000 m mahoviti gozdovi vsebujejo predvsem lesnate rastline iz družine ''Ericaceae'', kot so ''Rhododendron taxifolium'', ''Rhododendron subsessile'', ''Vaccinium myrtoides'' in ''Vaccinium indutum''. Nad zgornjimi gorskimi gozdovi, ki pokrivajo vrhove najvišjih vrhov, so travišča, kjer prevladujejo pritlikavi bambus (''Yushania niitikayamensis''), pa tudi resje (''Danthonia oreoboloides''), trstičje (''Deyeuxia suizanensis''), šentjanževka ''Hypericum pulogense'' in ''Trichophorum subcapitatum''. Znano je tudi, da se v visokogorskih habitatih zgornjega Agna pojavlja endemična okrasna begonija, ''Begonia merrittii''.<ref>{{cite web|url=http://philjournalsci.dost.gov.ph/images/pdf/special_issue/BegoniasectionPetermanniaofLuzonIsland.pdf |title=Begonia section Pettermania of Luzon Island, the Philippines |publisher=Department of Science and Technology (Philippines) |author=Rivera-Rubite, R.R. |access-date=October 1, 2020}}</ref> Leta 2020 je bila v mahovnem gozdu okoli vrha 2300 metrov visoke gore Komkompol v Bokodu dokumentirana tudi nova vrsta endemičnih orhidej, ''Dendrochilum ignisiflorum''.<ref>{{cite web|url=https://www.biotaxa.org/Phytotaxa/article/download/phytotaxa.455.4.1/62846 |title=Dendrochilum ignisiflorum (Coelogyninae, Arethuseae, Orchidaceae), a new species from Luzon Island, Philippines |publisher=Biotaxa |author1=Tamayo, M.N. |author2=Pranada, A.K. |author3=Bustamante, R.A. |access-date=October 1, 2020}}</ref>
Na zavarovanem območju je bilo opaženih ali zabeleženih vsaj 70 vrst ptic, od katerih jih je 46 endemičnih za Filipine, med njimi z luskasto pernat malkoho (''Dasylophus cumingi''), gorski srakoper (''Lanius validirostris''), indigo pasasti vodomec (''Ceyx cyanopectus''), dvobarvni kljukač (''Dicaeum bicolor''), ''balicassiom'', Ognjenoprsi sadni golob, filipinski cougal (''Centropus viridis''), filipinska uharica (''Otus megalotis''), belobrda džunglska muharica (''Vauriella insignis''), ''Rhipidura cyaniceps'', ''Aethopyga shelleyi'', ''Zosterornis striatus'', ''Oriolus isabellae'' in 'Erythropitta kochi''. Med njegovimi sesalskimi živalskimi vrstami so azijska palmova cibetka, malajska cibetka, filipinski dolgorepi makak, severnoluzonska velikanska oblačna podgana, rovka z gore Data, luzonska rovka, velika leteča lisica, filipinski bradavičasti prašič in filipinski jelen.
Zgornja reka Agno in njeni pritoki imajo največjo ribjo raznolikost med petimi rečnimi sistemi v Benguetu.<ref name="research">{{cite web|url=https://www.researchgate.net/publication/332980134 |title=Fishes and Shell Diversity in Major Rivers of Benguet, Philippines |author=Napaldet, J.T. |date=January 2018 |access-date=October 1, 2020}}</ref> Med ribjimi vrstami, ki jih najdemo v teh rekah, so javanski debelonosec, mangrovski ploščatoglavec, velikanska lisasta jegulja, ribniški loach in komar. Rezervoar Ambuklao je bogat z vnesenimi vrstami rib, in sicer srebrnim ostrižem, celebskim glavačem, navadnim krapom, srebrnim krapom, tolstolobikom in tilapijo. V njem so tudi komercialno bogate sladkovodne kozice in azijske školjke. Rezervoar Ambuklao podpira tudi ribogojstvo in ima vsaj 83 upravljavcev ribjih kletk, ki od leta 1994 v dovoljenem 6,8 hektarja velikem ribolovnem območju več kot 400 ha velikega umetnega jezera lovijo škrlatnega škarpina, tilapijo in srebrnega krapa.<ref>{{cite web|url=https://business.inquirer.net/9707/benguet-village-discovers-new-economy-as-hydro-dam-is-reborn |title=Benguet village discovers new economy as hydro dam is reborn |publisher=Philippine Daily Inquirer |author=Cabreza, V. |date=July 31, 2011 |access-date=October 1, 2020}}</ref>
== Rekreacija ==
Med gorama Pulag in Ugo, vzhodno od jezera Ambuklao v Bokodu, se nahaja ekološko pomembna pohodniška gorska destinacija z vrhovi, ki se dvigajo nad 2000 m.<ref name="pinoy">{{cite web|url=http://www.pinoymountaineer.com/2013/01/mt-purgatory-traversemt-pack-mt.html |title=Mt. Purgatory Traverse/Mt. Pack-Mt. Komkompol (2,290/2,329+) |publisher=Pinoy Mountaineer |author=Lasco, G. |date=January 1, 2013 |access-date=October 1, 2020}}</ref>
Ekoturistična pot Mount Purgatory (Mangisi) je sestavljena iz sedmih gorskih vrhov, od katerih sta najvišja gora Komkompol in gora Pack, do katerih se lahko pride po 10,5 km dolgi in 15,5 km dolgi pešpoti, ki vodijo skozi dolge odseke gostih mahovitih gozdov, borovcev in travnikov.<ref>{{cite web|url=http://jvofi.org/wp-content/uploads/2016/12/Mt-purgatory-brochure.pdf |title=Mount Purgatory Mangisi |publisher=Jaime V. Ongpin Foundation |access-date=October 1, 2020}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.baguiomidlandcourier.com.ph/anniv15_article.asp?mode=anniv_2015/supplements/likigan.txt |title=Mountain hopping in Benguet |publisher=Baguio Midland Courier |author=Likigan, L. |access-date=October 1, 2020}}</ref>
== Galerija ==
<gallery mode=packed>
Mt. Purgatory - 4.jpg|Pogled na borov gozdnat gorski svet z gore Vice/Mangisi
Mt. Purgatory - 3.jpg|Pot znotraj prečnega prehoda Purgatory/Mangisi
</gallery>
== Sklici ==
{{sklici}}
[[Kategorija:Zavarovana območja Filipinov]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1966]]
[[Kategorija:Luzon]]
bob2i8xige79ts1d8hf1uzruusy65ry
6739537
6739497
2026-08-19T18:39:31Z
Pinky sl
2932
pp ref, + nekaj np
6739537
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox protected area
| name = Rezervat virov zgornjega porečja reke Agno
| iucn_category = VI
| photo = Ambuklao Dam.jpg
| photo_caption = Pogled na rezervat, ki obdaja jez Ambuklao in rezervoar v Bokodu
| photo_size =
| map = Luzon mainland#Philippines
| pushpin_relief = 1
| map_caption =
| map_size = 220
| location = Benguet, [[Filipini]]
| nearest_city = [[Baguio]]
| coordinates = {{coord|16|27|29|N|120|44|28|E|region:PH|display=inline, title}}
| area = 77.561 ha
| established = 25. november 1966 (gozdni rezervat)<br/>23. april 2000 (rezervat virov)
| visitation_num =
| visitation_year =
| governing_body = Ministrstvo za okolje in naravne vire<br/>Nacionalna elektroenergetska korporacija<br/>SN Aboitiz
| website =
| child =
| module =
}}
'''Rezervat virov zgornjega porečja reke Agno''' je [[zavarovano območje]] na jugovzhodnem pobočju [[Cordillera Central (Luzon)|Cordillera Central]] v [[Filipini|filipinski]] provinci Benguet, vzdolž meje z [[Ifugao]] in [[Nueva Vizcaja]]. Gre za rezervat, ki je visoko v osrednjem gorovju in varuje izvir reke Agno. V skladu s 4. členom Zakona o nacionalnem integriranem sistemu zavarovanih območij (R.A. 7586) je rezervat obsežno in relativno izolirano območje, določeno kot tako za ohranjanje naravnih virov območja.<ref>{{cite web|url=https://www.officialgazette.gov.ph/1992/06/01/republic-act-no-7586/ |title=Republic Act No. 7586 |publisher=Official Gazette (Philippines) |access-date=October 1, 2020}}</ref>
Rezervat obsega 77.561 hektarjev porečja, ki napaja jez Ambuklao in Binga, dve najstarejši hidroelektrarni v državi, ki oskrbujeta z energijo mesto [[Baguio]] in celotno provinco Benguet.<ref name="inq1">{{cite web|url=https://newsinfo.inquirer.net/516129/upgrading-of-luzon-dams-to-cost-p54b |title=Upgrading of Luzon dams to cost P54B |publisher=Philippine Daily Inquirer |author=Caluza, D. |date=October 28, 2013 |access-date=October 1, 2020}}</ref> Zgornji Agno leži severno od in ob meji na [[Gozdni rezervat spodnjega porečja Agno]], ki ohranja tok tik pod jezom Binga, kjer reko Agno zadržuje tretji jez, jez San Roque, največji na Filipinih in glavni vir vode, električne energije in namakanja za okoliške regije na [[Luzon|Luzonu]].<ref name="gazette">{{cite web|url=https://www.officialgazette.gov.ph/2000/04/23/proclamation-no-268-s-2000/ |title=Proclamation No. 268, s. 2000 |publisher=Official Gazette (Philippines) |access-date=October 1, 2020}}</ref><ref name="jica">{{cite web|url=https://openjicareport.jica.go.jp/pdf/10315133_07.pdf |title=Re-Study of the San Roque Multi-Purpose Project |publisher=Japan International Cooperation Agency |date=September 1985 |access-date=October 1, 2020}}</ref>
== Zgodovina ==
Območje zgornjega porečja reke Agno je prvič uradno zaščiteno kot park 16. februarja 1929, ko je generalni guverner [[Henry L. Stimson]] podpisal razglas št. 217, s katerim je 81,8 % celotnega območja Cordillera Central razglasil za gozdni rezervat Cordillera Central.<ref>{{cite book|last=Bureau of Forestry|others=Florencio Tamesis, Director of Forestry|title=Annual Report of the Director of Forestry |url=https://books.google.com/books?id=QBYWAQAAIAAJ |access-date=October 1, 2020 |year=1933|publisher=Bureau of Printing|location=Manila|page=142}}</ref><ref>{{cite book|last=Friedrich-Ebert-Stiftung|others=Maximo B. Garming|title=Towards Understanding the Cordillera Autonomous Region |url=https://books.google.com/books?id=QBYWAQAAIAAJ |access-date=October 1, 2020 |year=1989|publisher=Friedrich-Ebert-Stiftung|location=Manila|page=6}}</ref> Z amandmajem k zakonu, ki ga je leta 1932 sprejel generalni guverner [[Theodore Roosevelt mlajši|Theodore Roosevelt ml.]], je rezervat izgubil 1.026,8931 hektarjev razdrobljenih zemljišč zaradi rudarskih koncesij.<ref>{{cite book|last=Bureau of Forestry|others=Florencio Tamesis, Director of Forestry|title=Annual Report of the Director of Forestry |url=https://books.google.com/books?id=QBYWAQAAIAAJ |access-date=October 1, 2020 |year=1933|publisher=Bureau of Printing|location=Manila|page=64}}</ref> Ko je predsednik [[Manuel L. Quezon]] leta 1936 podpisal razglas št. 65, je bil del porečja, ki obdaja goro Mount Data, ponovno razglašen za del 2398 hektarjev slikovitega narodnega parka Baguio–Bontoc.<ref>{{cite web|url=https://www.officialgazette.gov.ph/1936/06/03/proclamation-no-65-s-1936/ |title=Proclamation No. 65, s. 1936 |publisher=Official Gazette (Philippines) |access-date=October 1, 2020}}</ref> Narodni park je bil razširjen na 5512 hektarjev in leta 1940 preimenovan v narodni park Mount Data.<ref>{{cite web|url=https://www.officialgazette.gov.ph/1940/10/08/proclamation-no-634-s-1940/ |title=Proclamation No. 634, s. 1940 |publisher=Official Gazette (Philippines) |access-date=October 1, 2020}}</ref>
Leta 1946 je bil uveden program za razvoj reke Agno za izgradnjo šestih hidroelektrarn vzdolž reke Agno.<ref name="irn">{{cite web|url=https://www.irn.org/files/programs_2Fsanroque_2F/021214.corddams.pdf |title=Dams in the Cordillera |publisher=[[International Rivers]] |author=Cordillera People's Alliance, Public Information Commission |access-date=October 1, 2020}}</ref> Jez Ambuklao je bil zgrajen leta 1956, drugi objekt, jez Binga, pa je bil dokončan leta 1960. 25. novembra 1966 je predsednik [[Ferdinand Marcos]] izdal razglas št. 120, s katerim je območje neposredno gorvodno in dolvodno od jezu Ambuklao, vključno z delom narodnega parka Mount Data, ki ga prečka reka Agno, razglasil za del novega zavarovanega območja, 9700 hektarjev velikega gozdnega rezervata [[Gozdni rezervat porečja Ambuklao]].<ref>{{cite web|url=https://www.officialgazette.gov.ph/1966/11/25/proclamation-no-120-s-1966/ |title=Proclamation No. 120, s. 1966 |publisher=Official Gazette (Philippines) |access-date=October 1, 2020}}</ref> Leta 1987 je bil del gozdnega rezervata, ki vsebuje najvišji vrh Luzona, goro Pulag, goro Tabejoc, goro Panotoan in štiri druge sosednje vrhove, razglašen za narodni park Mount Pulag.<ref>{{cite web|url=https://www.officialgazette.gov.ph/1987/02/20/proclamation-no-75-s-1987/ |title=Proclamation No. 75, s. 1987 |publisher=Official Gazette (Philippines) |access-date=October 1, 2020}}</ref>
23. aprila 2000 je bil rezervat z izdajo Razglasa št. 268 utrjen kot rezervat virov in znatno razširjen na 77.561 hektarjev, da bi pokril celotno zgornje porečje reke Agno, ki meji na narodna parka Mount Data in Mount Pulag.
== Geografija ==
Rezervat zgornji Agno ščiti najsevernejši 45,94 km odseka reke Agno od nacionalnega parka Mount Data v Buguiasu do jezu Binga v Itogonu.<ref name="denr">{{cite web| url=http://faspselib.denr.gov.ph/sites/default/files//Publication%2520Files/RBCO%2520CC%2520ARB%2520Vol%25202%2520Part%25201%2520Comprehensive%2520Report.pdf |title=Climate-Responsive Integrated Master Plan for Agno River Basin |publisher=Department of Environment and Natural Resources |author=College of Forestry and Natural Resources University of the Philippines Los Baños |access-date=October 1, 2020}}</ref Je v južnem gorovju Cordillera Central in pokriva porečje med grebeni gorovja Central in Polis. Večino rezervata si delijo občine Atok, Bokod, Buguias, Itogon, Kabajan, Kibungan, La Trinidad in Tublaj. Mesto Kajapa v Nueva Vizcaja je prav tako razdeljeno med mestoma Hungduan in Kiangan v Ifugau.
[[File:Fvf0241 18.JPG|thumb|left|Reka Bokod v Karau, pritok zgornje reke Agno]]
Zgornje porečje reke Agno je tretje največje porečje v celotnem porečju reke Agno, ki obsega tri regije v severnem [[Luzon]]u. Njegovi glavni pritoki so 110 km dolga reka Bokod, ki se vanj izliva pri akumulacijskem jezeru Ambuklao na vzhodu, reka Benneng, ki teče 121 km na vzhodni strani med jezovoma Ambuklao in Binga in 47 km dolga reka Bantaj. Rezervat napaja tudi več drugih manjših potokov, vključno z reko Karao v Bokodu ter rekama Eddet in Adaoaj v Kabajanu.
Zgornji Agno je eno najvišje ležečih zavarovanih območij v državi. Ima povprečno nadmorsko višino 1604,97 metra, kar je najvišja med devetnajstimi podporečji reke Agno. Gora Mongawto (Mongoto) je z 2720 m najvišja točka v rezervatu in je v osrednjem gorovju znotraj občine Atok.<ref name="peak">{{cite web|url=https://peakvisor.com/park/upper-agno-river-basin.html |title=Upper Agno River Basin |publisher=PeakVisor |access-date=October 1, 2020}}</ref> Skozi zahodne meje rezervata poteka cesta Halsema (cesta Baguio–Bontoc), najvišja asfaltirana državna cesta v državi. Devet drugih gorskih vrhov, visokih nad 2100 m, ponuja slikovite razglede, vključno z goro Nangaoto (2556 m), goro Singakalsa (2470 m), goro Aki (2354 m) in goro Ambubungan (2405 m), goro Palugloko (2243 m), goro Tojangan (2206 m), goro Bayoyo (2190 m) in goro Palansa (2170 m).
[[File:Ambuklao Lake.jpg|thumb|Jezero Ambuklao]]
Osrednja točka rezervata je jez in akumulacijsko jezero Ambuklao, ki je na sotočju rek Agno in Bokod v južnem delu rezervata. Je najstarejša hidroelektrarna v državi, zgrajena leta 1956, z zmogljivostjo akumulacijskega jezera 329.000.000 kubičnih metrov, ki je v omrežje Luzona dobavljal 75 megavatov (povečal se je na 105 MW, ko je bil leta 2011 obnovljen).<ref name="kyoto">{{cite web|url=http://hywr.kuciv.kyoto-u.ac.jp/ihp/riverCatalogue/Vol_02/11_Philippines-3.pdf |title=Ilog Itaas ng Agno |publisher=[[Kyoto University]] |access-date=October 1, 2020}}</ref> 19 km dolvodno od Ambuklaa na južnem robu rezervata je jez in akumulacijsko jezero Binga, zgrajeno leta 1960, s prostornino 87.000.000 kubičnih metrov in največjo močjo 100 megavatov.
== Ekologija ==
[[File:Tumtumbok of Mt. Purgatory.jpg|thumb|left|Filipinski osat (''Cirsium luzoniense''), endemična okrasna rastlina, ki jo najdemo v mahovitih gozdovih Bokoda]]
Ekologija rezervata Agno se razlikuje od spodnjih gorskih gozdov, zgornjih gorskih gozdov do travnatih vrhov. Najpogostejša vegetacija v spodnjih gorskih gozdovih so benguetski bor (''[[Pinus kesiya]]''), zimzeleni grmi (''[[Gaultheria borneensis]]'') in cvetoče rastline makole (''[[Coprosma granadensis]]''). Na pobočjih nad 2000 m mahoviti gozdovi vsebujejo predvsem lesnate rastline iz družine ''[[Ericaceae]]'', kot so ''[[Rhododendron]] taxifolium'', ''Rhododendron subsessile'', ''[[Vaccinium]] myrtoides'' in ''Vaccinium indutum''. Nad zgornjimi gorskimi gozdovi, ki pokrivajo vrhove najvišjih vrhov, so travišča, kjer prevladujejo pritlikavi bambus (''[[Yushania]] niitikayamensis''), pa tudi resje (''[[Danthonia]] oreoboloides''), trstičje (''[[Deyeuxia]] suizanensis''), šentjanževka ''[[Hypericum]] pulogense'' in ''[[Trichophorum]] subcapitatum''. Znano je tudi, da se v visokogorskih habitatih zgornjega Agna pojavlja endemična okrasna [[begonija]], ''Begonia merrittii''.<ref>{{cite web|url=http://philjournalsci.dost.gov.ph/images/pdf/special_issue/BegoniasectionPetermanniaofLuzonIsland.pdf |title=Begonia section Pettermania of Luzon Island, the Philippines |publisher=Department of Science and Technology (Philippines) |author=Rivera-Rubite, R.R. |access-date=October 1, 2020}}</ref> Leta 2020 je bila v mahovnem gozdu okoli vrha 2300 metrov visoke gore Komkompol v Bokodu dokumentirana tudi nova vrsta endemičnih orhidej, ''[[Dendrochilum ignisiflorum]]''.<ref>{{cite web|url=https://www.biotaxa.org/Phytotaxa/article/download/phytotaxa.455.4.1/62846 |title=Dendrochilum ignisiflorum (Coelogyninae, Arethuseae, Orchidaceae), a new species from Luzon Island, Philippines |publisher=Biotaxa |author1=Tamayo, M.N. |author2=Pranada, A.K. |author3=Bustamante, R.A. |access-date=October 1, 2020}}</ref>
Na zavarovanem območju je bilo opaženih ali zabeleženih vsaj 70 vrst ptic, od katerih jih je 46 endemičnih za Filipine, med njimi z luskasto pernat malkoho (''[[Dasylophus cumingi]]''), gorski srakoper (''[[Lanius validirostris]]''), indigo pasasti vodomec (''[[Ceyx cyanopectus]]''), dvobarvni kljukač (''[[Dicaeum bicolor]]''), ''balicassiom'', Ognjenoprsi sadni golob, filipinski cougal (''[[Centropus viridis]]''), filipinska uharica (''[[Otus megalotis]]''), belobrda džunglska muharica (''[[Vauriella insignis]]''), ''[[Rhipidura cyaniceps]]'', ''[[Aethopyga shelleyi]]'', ''[[Zosterornis striatus]]'', ''[[Oriolus isabellae]]'' in ''[[Erythropitta kochi]].'' Med njegovimi sesalskimi živalskimi vrstami so azijska palmova cibetka, malajska cibetka, filipinski dolgorepi makak, severnoluzonska velikanska oblačna podgana, rovka z gore Data, luzonska rovka, velika leteča lisica, filipinski bradavičasti prašič in filipinski jelen.
Zgornja reka Agno in njeni pritoki imajo največjo ribjo raznolikost med petimi rečnimi sistemi v Benguetu.<ref name="research">{{cite web|url=https://www.researchgate.net/publication/332980134 |title=Fishes and Shell Diversity in Major Rivers of Benguet, Philippines |author=Napaldet, J.T. |date=January 2018 |access-date=October 1, 2020}}</ref> Med ribjimi vrstami, ki jih najdemo v teh rekah, so javanski debelonosec, mangrovski ploščatoglavec, velikanska lisasta jegulja, ribniški loach in komar. Rezervoar Ambuklao je bogat z vnesenimi vrstami rib, in sicer srebrnim ostrižem, celebskim glavačem, navadnim krapom, srebrnim krapom, tolstolobikom in tilapijo. V njem so tudi komercialno bogate sladkovodne kozice in azijske školjke. Rezervoar Ambuklao podpira tudi ribogojstvo in ima vsaj 83 upravljavcev ribjih kletk, ki od leta 1994 v dovoljenem 6,8 hektarja velikem ribolovnem območju več kot 400 ha velikega umetnega jezera lovijo škrlatnega škarpina, tilapijo in srebrnega krapa.<ref>{{cite web|url=https://business.inquirer.net/9707/benguet-village-discovers-new-economy-as-hydro-dam-is-reborn |title=Benguet village discovers new economy as hydro dam is reborn |publisher=Philippine Daily Inquirer |author=Cabreza, V. |date=July 31, 2011 |access-date=October 1, 2020}}</ref>
== Rekreacija ==
Med gorama Pulag in Ugo, vzhodno od jezera Ambuklao v Bokodu, se nahaja ekološko pomembna pohodniška gorska destinacija z vrhovi, ki se dvigajo nad 2000 m.<ref name="pinoy">{{cite web|url=http://www.pinoymountaineer.com/2013/01/mt-purgatory-traversemt-pack-mt.html |title=Mt. Purgatory Traverse/Mt. Pack-Mt. Komkompol (2,290/2,329+) |publisher=Pinoy Mountaineer |author=Lasco, G. |date=January 1, 2013 |access-date=October 1, 2020}}</ref>
Ekoturistična pot Mount Purgatory (Mangisi) je sestavljena iz sedmih gorskih vrhov, od katerih sta najvišja gora Komkompol in gora Pack, do katerih se lahko pride po 10,5 km dolgi in 15,5 km dolgi pešpoti, ki vodijo skozi dolge odseke gostih mahovitih gozdov, borovcev in travnikov.<ref>{{cite web|url=http://jvofi.org/wp-content/uploads/2016/12/Mt-purgatory-brochure.pdf |title=Mount Purgatory Mangisi |publisher=Jaime V. Ongpin Foundation |access-date=October 1, 2020}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.baguiomidlandcourier.com.ph/anniv15_article.asp?mode=anniv_2015/supplements/likigan.txt |title=Mountain hopping in Benguet |publisher=Baguio Midland Courier |author=Likigan, L. |access-date=October 1, 2020}}</ref>
== Galerija ==
<gallery mode=packed>
Mt. Purgatory - 4.jpg|Pogled na borov gozdnat gorski svet z gore Vice/Mangisi
Mt. Purgatory - 3.jpg|Pot znotraj prečnega prehoda Purgatory/Mangisi
</gallery>
== Sklici ==
{{sklici}}
[[Kategorija:Zavarovana območja Filipinov]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1966]]
[[Kategorija:Luzon]]
pc3y5dzq895qm0wqe2nxvywhoxr9yv4
Uporabniški pogovor:Newmonkey16
3
607480
6739514
2026-08-19T17:22:03Z
Yerpo
8417
!
6739514
wikitext
text/x-wiki
<!-- komentar za vsiljenje preloma vrstice -->
{{Polje za ostale strani
| type = notice
| image = [[Slika:Stop hand nuvola.svg|48px|Opozorilo]]
| text = '''Ta {{#if: | [[IP-naslov]] je bil uporabljen za [[Wikipedija:Vandalizem|vandaliziranje]] Wikipedije | uporabnik je [[Wikipedija:Vandalizem|vandaliziral]] Wikipedijo}}!'''
----
Prosimo, {{#if:|da na Wikipedijo prenehate dodajati [[Wikipedija:Avtorske pravice|avtorsko zaščitena besedila]] iz drugih virov|da prenehate iz Wikipedije odstranjevati vsebino ali vanjo dodajati nesmisle}}{{#if: Pornografija|, kot ste to počeli na strani [[:Pornografija|Pornografija]]|}}. To namreč velja za '''[[Wikipedija:Vandalizem|vandalizem]]'''. Če boste s tem nadaljevali, vam bomo urejanje preprečili. Eksperimentirate in igrate se lahko v [[Wikipedija:Peskovnik|peskovniku]]. Hvala za razumevanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:22, 19. avgust 2026 (CEST)
----
{{{!}} width=100% class="plainlinks" style="border:0px"
{{!}}-
{{!}}[http://whois.domaintools.com/{{PAGENAMEE}} '''Podatki o IP''']
{{!}}[http://sl.wikipedia.org/wiki/Posebno:Contributions/{{PAGENAMEE}} '''Urejanja''']
{{!}}[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Special:Log&type=block&page=User:{{PAGENAMEE}} '''Dnevnik blokiranja''']
{{!}}[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Special:Blockip&ip={{PAGENAMEE}} '''Blokiraj uporabnika''']
{{!}}-
{{!}}}
}}
6p7x2xijgftky18t5mhnt7cyj9bhgue
6739519
6739514
2026-08-19T17:23:45Z
Yerpo
8417
blokada
6739519
wikitext
text/x-wiki
<!-- komentar za vsiljenje preloma vrstice -->
{{Polje za ostale strani
| type = notice
| image = [[Slika:Stop hand nuvola.svg|48px|Opozorilo]]
| text = '''Ta {{#if: | [[IP-naslov]] je bil uporabljen za [[Wikipedija:Vandalizem|vandaliziranje]] Wikipedije | uporabnik je [[Wikipedija:Vandalizem|vandaliziral]] Wikipedijo}}!'''
----
Prosimo, {{#if:|da na Wikipedijo prenehate dodajati [[Wikipedija:Avtorske pravice|avtorsko zaščitena besedila]] iz drugih virov|da prenehate iz Wikipedije odstranjevati vsebino ali vanjo dodajati nesmisle}}{{#if: Pornografija|, kot ste to počeli na strani [[:Pornografija|Pornografija]]|}}. To namreč velja za '''[[Wikipedija:Vandalizem|vandalizem]]'''. Če boste s tem nadaljevali, vam bomo urejanje preprečili. Eksperimentirate in igrate se lahko v [[Wikipedija:Peskovnik|peskovniku]]. Hvala za razumevanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:22, 19. avgust 2026 (CEST)
----
{{{!}} width=100% class="plainlinks" style="border:0px"
{{!}}-
{{!}}[http://whois.domaintools.com/{{PAGENAMEE}} '''Podatki o IP''']
{{!}}[http://sl.wikipedia.org/wiki/Posebno:Contributions/{{PAGENAMEE}} '''Urejanja''']
{{!}}[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Special:Log&type=block&page=User:{{PAGENAMEE}} '''Dnevnik blokiranja''']
{{!}}[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Special:Blockip&ip={{PAGENAMEE}} '''Blokiraj uporabnika''']
{{!}}-
{{!}}}
}}
<!-- komentar za vsiljenje preloma vrstice -->
{{Polje za ostale strani
| type = notice
| image = [[Slika:Octagon-warning.svg<!-- STOP nuvola.svg -->|48px]]
| text = '''Urejanje Wikipedije smo ti morali začasno [[Wikipedija:Pravila blokiranja|preprečiti]].'''<br>
Izpraznitve strani, dodajanje naključnega besedila ali reklam, namerno zavajajoči podatki, kršitve avtorskih pravic ali ponavljajoče se in hude kršitve [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskega stališča]] se namreč obravnavajo kot [[Wikipedija:Vandalizem|vandalizem]]. Če želiš prispevati koristneje, te po preteku blokade vabimo, da se nam ponovno pridružiš.<br>
<!-- Skopiraj kodo, kot je prikazana na strani, ne kot je prikazana v oknu za urejanje - torej brez kode "tlx|". --><small>Če meniš, da obstaja dober razlog, zakaj bi morala biti blokada umaknjena, preberi [[Wikipedija:Pravila blokiranja|pravila blokiranja]] in skopiraj naslednje pod to obvestilo: {{tlx|odblokiraj|2=razlog=''Tu vstavi obrazložitev ~~~~''}}</small>
<!-- Predloga:Blokada -->
}}
oin6axw95cmjv15soyiikaaedhqt65x
Uporabnik:Barbka bere/Sporazum v okviru Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu glede ohranjanja in trajnostne rabe morske biotske raznovrstnosti na območjih zunaj nacionalne jurisdikcije (BBNJ)
2
607481
6739532
2026-08-19T18:11:14Z
Barbka bere
262195
Barbka bere je prestavil_a stran [[Uporabnik:Barbka bere/Sporazum v okviru Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu glede ohranjanja in trajnostne rabe morske biotske raznovrstnosti na območjih zunaj nacionalne jurisdikcije (BBNJ)]] na [[Uporabnik:Barbka bere/peskovnik - Sporazum o zaščiti odprtega morja]]
6739532
wikitext
text/x-wiki
#PREUSMERITEV [[Uporabnik:Barbka bere/peskovnik - Sporazum o zaščiti odprtega morja]]
py2hzg6lsmsosdfw4pqqh5jfga29oyy
Predloga:Taksonomija/Seriola
10
607482
6739539
2026-08-19T18:46:49Z
Pinky sl
2932
nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Seriola |parent=Naucratinae }}«
6739539
wikitext
text/x-wiki
{{Don't edit this line {{{machine code|}}}
|rank=genus
|link=Seriola
|parent=Naucratinae
}}
17etb79r838b0e4yutadpp6w8vhkfyf
6739543
6739539
2026-08-19T18:51:31Z
Pinky sl
2932
|link=Gof (rod)|Seriola
6739543
wikitext
text/x-wiki
{{Don't edit this line {{{machine code|}}}
|rank=genus
|link=Gof (rod)|Seriola
|parent=Naucratinae
}}
geg1kjac142mejruirqllne83wlgsa2
Predloga:Taksonomija/Naucratinae
10
607483
6739540
2026-08-19T18:47:19Z
Pinky sl
2932
nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=subfamilia |link=Naucratinae |parent=Carangidae |refs= {{cite book |title=Fishes of the World |edition=5th |author1=J. S. Nelson |author2=T. C. Grande |author3=M. V. H. Wilson |year=2016 |pages=387 |publisher=Wiley |ISBN= 978-1-118-34233-6 |url=https://sites.google.com/site/fotw5th/ }} }}«
6739540
wikitext
text/x-wiki
{{Don't edit this line {{{machine code|}}}
|rank=subfamilia
|link=Naucratinae
|parent=Carangidae
|refs= {{cite book |title=Fishes of the World |edition=5th |author1=J. S. Nelson |author2=T. C. Grande |author3=M. V. H. Wilson |year=2016 |pages=387 |publisher=Wiley |ISBN= 978-1-118-34233-6 |url=https://sites.google.com/site/fotw5th/ }}
}}
g47xdwwh4q6havzb851ahxaqxmjvhvh
Predloga:Taksonomija/Carangidae
10
607484
6739541
2026-08-19T18:49:06Z
Pinky sl
2932
nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=familia |link=Trnoboki|Carangidae |parent=Carangoidei |refs={{cite journal |title=Eschmeyer's Catalog of Fishes Classification - California Academy of Sciences |journal=www.calacademy.org |url=https://www.calacademy.org/scientists/catalog-of-fishes-classification/ |access-date=1 November 2024 |language=en}} }}«
6739541
wikitext
text/x-wiki
{{Don't edit this line {{{machine code|}}}
|rank=familia
|link=Trnoboki|Carangidae
|parent=Carangoidei
|refs={{cite journal |title=Eschmeyer's Catalog of Fishes Classification - California Academy of Sciences |journal=www.calacademy.org |url=https://www.calacademy.org/scientists/catalog-of-fishes-classification/ |access-date=1 November 2024 |language=en}}
}}
9o1llks718p062u1z3qxrszh2hph7f4
Predloga:Taksonomija/Carangoidei
10
607485
6739542
2026-08-19T18:50:03Z
Pinky sl
2932
nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=subordo |link=Carangoidei |parent=Carangiformes |always_display=yes |refs={{cite web |title=Eschmeyer's Catalog of Fishes Classification |website=California Academy of Sciences |url=https://www.calacademy.org/scientists/catalog-of-fishes-classification/ |access-date=1 November 2024 |language=en}} }}«
6739542
wikitext
text/x-wiki
{{Don't edit this line {{{machine code|}}}
|rank=subordo
|link=Carangoidei
|parent=Carangiformes
|always_display=yes
|refs={{cite web |title=Eschmeyer's Catalog of Fishes Classification |website=California Academy of Sciences |url=https://www.calacademy.org/scientists/catalog-of-fishes-classification/ |access-date=1 November 2024 |language=en}}
}}
h721m2q3tpncw9vge9bx1rwutzhvyoj
Trnoboki
0
607486
6739554
2026-08-19T19:33:14Z
Pinky sl
2932
nova stran z vsebino: »{{Short description|Družina rib}} {{Automatic taxobox | name = Trnoboki | fossil_range = {{fossil range|Danian|recentno}}<ref>{{Cite journal|last1=El-Sayed |first1=Sanaa |last2=Friedman |first2=Matt |last3=Salem |first3=Belal S. |last4=Gohar |first4=Abdullah S. |last5=Al-Ashqar |first5=Shorouq F. |last6=Amin |first6=Mohamed |last7=El-Saka |first7=Hossam |last8=Saad |first8=Hadeel |last9=Speijer |first9=Robert P. |last10=Sallam |first10=Hesham M. |title=Rise of mod...«
6739554
wikitext
text/x-wiki
{{Short description|Družina rib}}
{{Automatic taxobox
| name = Trnoboki
| fossil_range = {{fossil range|Danian|recentno}}<ref>{{Cite journal|last1=El-Sayed |first1=Sanaa |last2=Friedman |first2=Matt |last3=Salem |first3=Belal S. |last4=Gohar |first4=Abdullah S. |last5=Al-Ashqar |first5=Shorouq F. |last6=Amin |first6=Mohamed |last7=El-Saka |first7=Hossam |last8=Saad |first8=Hadeel |last9=Speijer |first9=Robert P. |last10=Sallam |first10=Hesham M. |title=Rise of modern marine fishes captured in an early Paleocene Lagerstätte |year=2026 |journal=Science Advances |volume=12 |issue=23 |article-number=eaec8978 |doi=10.1126/sciadv.aec8978 |pmid=42234753 |pmc=13232593 |doi-access=free }}</ref>
| image = Gfp-crevalle-jack.jpg
| image_caption = ''[[Caranx hippos]]''
| taxon = Carangidae
| authority = [[Constantine Samuel Rafinesque|Rafinesque]], 1815
| subdivision_ranks = Poddružine
| subdivision = Glejte besedilo
}}
'''Trnoboki''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Carangidae)''' so [[Družina (biologija)|družina]] [[Žarkoplavutarice|žarkoplavutaric]]. Je ena od petih družin v podredu [[Carangiformes|Carangoidei]].
Najdemo jih v [[Atlantski ocean|Atlantskem]], [[Indijski ocean|Indijskem]] in [[Tihi ocean|Tihem oceanu]]. Večina vrst je hitro plavajočih plenilskih rib, ki lovijo v vodah nad [[morski greben|grebeni]] in na odprtem morju; nekatere pa brskajo po morskem dnu za nevretenčarji.<ref name = FishBase>{{FishBase family|family=Carangidae|month=August |year=2019}}</ref>
Največja riba v tej družini, [[gof]], ''Seriola dumerili'', doseže dolžino do 2 m; večina rib v družini doseže največjo dolžino med 25 in 100 cm.
Družina vključuje številne pomembne gospodarske in športne ribe, predvsem šure iz rodu [[Trachurus|''Trachurus.'']]<ref name = FishBase/>
Za številne rodove, zlasti ''Caranx'' in ''Seriola'', obstajajo obsežni fosilni zapisi, ki segajo v zgodnji [[paleogen]] in so znani iz celih in nepopolnih primerkov, fragmentov skeletov in [[otolit|otolitov]]. Med [[Izumrtje|izumrle]] rodove spadajo ''[[Archaeus]]'', ''[[Pseudovomer]]'' in ''[[Eastmanalepes]]''.
==Poddružine in rodovi==
[[File:Ceratoichthys pinnatiformis 454563.jpg|thumb|311x311px|''[[Ceratoichthys]]'', izumrla vrsta iz poddružine Vomeropsinae]]
Družina Carangidae je razdeljena na naslednje [[poddružina|poddružine]] in [[Rod (biologija)|rodove:]]<ref name = Nelson5>{{BioRef |fotw5 |pages=380–387}}</ref><ref name="CofF">{{Cof family|family=Carangidae|access-date=17 November 2019}}</ref>
* Rod †''[[Archaeus]]'' <small>[[Louis Agassiz|Agassiz]], 1844</small> (prej umeščena v napačno poddružino Archaeinae)<ref>{{Cite journal |last1=Bannikov |first1=A. F. |last2=Erebakan |first2=I. G. |date=2023-04-01 |title=A New Species of Horse Mackerel Fish of the Genus Archaeus (Carangidae, Percomorpha) from the Lower Oligocene of the North Caucasus |url=https://doi.org/10.1134/S0031030123020041 |journal=Paleontological Journal |language=en |volume=57 |issue=2 |pages=199–205 |doi=10.1134/S0031030123020041 |bibcode=2023PalJ...57..199B |issn=1555-6174|url-access=subscription }}</ref>
* Rod †''[[Belgocaranx]]'' <small>Taverne, Simaeys & Steurbaut, 2006</small><ref>{{Cite journal |last1=Taverne |first1=Louis |last2=Simaeys |first2=Stefaan van |last3=Steurbaut |first3=Etienne |date=2006 |title=Belgocaranx luypaertsi gen. and sp. nov., a new skeleton-based Carangid Fish from the Boom Clay (Rupelian, Early Oligocene) at Kallo (N. Belgium). |url=https://biblio.naturalsciences.be/rbins-publications/bulletin-of-the-royal-belgian-institute-of-natural-sciences-earth-sciences/bulletin-of-the-royal-belgian-institute-of-natural-sciences-earth-sciences/taverne_belgocaranx_2006 |journal=Bulletin de l'Institut Royal des Sciences Naturelles de Belgique - Bulletin van het Koninklijk Belgisch Instituut voor Natuurwetenschappen |volume=76 |pages=119–130}}</ref>
* Rod †''[[Carangidarum]]'' [<nowiki/>[[otolith]]]
* Rod †''[[Matsyana]]'' <small>Singh</small><nowiki/> <small>& Choudhary, 1972</small><ref>{{Cite journal |last1=Singh |first1=S. N. |last2=Choudhary |first2=N. K. |date=1972 |title=A New Fossil Fish Genus From The Eocene Of Rajasthan, India |url=https://www.palaeobotanicalsociety.org/geophytology/vol2_1972/206vol2_1972.pdf |journal=Geophytology |volume=2 |issue=2 |pages=206–210}}</ref>
* Rod †''[[Paratrachinotus]]'' <small>Blot, 1969</small>
* Rod †''[[Trachicaranx]]'' <small>Daniltshenko, 1968</small> (=''Uylyaichthys'' <small>Prokofiev, 2002</small>)<ref>{{Cite book |last=Bannikov |first=Alexander |url=https://www.researchgate.net/publication/266379332 |title=Fossil Vertebrates of Russia and Adjacent Countries. Fossil Acanthopterygians Fishes (Teleostei, Acanthopterygii) |date=2009 |publisher=GEOS, Moscow |language=ru}}</ref>
* Poddružina [[Naucratinae]] <small>[[Pieter Bleeker|Bleeker]], 1859</small><ref name="VDLEF">{{cite journal | author1 = Richard van der Laan | author2 = William N. Eschmeyer | author3 = Ronald Fricke | name-list-style = amp |year=2014 | title = Family-group names of Recent fishes | url = https://biotaxa.org/Zootaxa/article/view/zootaxa.3882.1.1/10480 | journal = Zootaxa | volume = 3882 | issue =2 | pages = 001–230| doi = 10.11646/zootaxa.3882.1.1 | pmid = 25543675 | doi-access = free }}</ref>
** Rod ''[[Campogramma]]'' <small>[[Charles Tate Regan|Regan]], 1903</small>
** Rod ''[[Elagatis]]'' <small>[[Frederick Debell Bennett|F.D. Bennett]], 1840</small>
** Rod ''[[Naucrates]]'' <small>[[Constantine Samuel Rafinesque|Rafinesque]], 1810</small> (pilot)
** Rod ''[[Seriola]]'' <small>Bleeker, 1854</small> (gof)
** Rod ''[[Seriolina]]'' <small>Wakiya, 1924</small>
* Poddružina [[Caranginae]] <small>Rafinesque, 1815</small><ref name="VDLEF" />
** Rod ''[[Alectis]]'' <small>Rafinesque, 1815</small>
** Rod ''[[Alepes]]'' <small>[[William Swainson|Swainson]], 1839</small>
** Rod ''[[Atropus (fish)|Atropus]]'' <small>[[Lorenz Oken|Oken]], 1817</small>
** Rod ''[[Atule]]'' <small>[[David Starr Jordan|D.S. Jordan]] & E.K. Jordan, 1922</small>
** Rod ''[[Carangichthys]]'' <small>Bleeker, 1853</small>
** Rod ''[[Carangoides]]'' <small>Bleeker, 1851</small>
** Rod ''[[Caranx]]'' <small>Lacepède, 1801</small>
** Rod ''[[Chloroscombrus]]'' <small>[[Charles Frédéric Girard|Girard]], 1858</small>
** Rod ''[[Barcheek trevally|Craterognathus]]'' <small>Kimura, Takeuchi & Yadome, 2022</small>
** Rod ''[[Decapterus]]'' <small>Bleeker, 1851</small>
** Rod ''[[Euprepocaranx]]'' <small>Kimura, Takeuchi & Yadome, 2022</small>
** Rod ''[[Ferdauia]]'' <small>D.S. Jordan, Evermann & Wakiya in Jordan, Evermann & Tanaka, 1927</small>
** Rod ''[[Flavocaranx]]'' <small>Kimura, Takeuchi & Yadome, 2022</small>
** Rod ''[[Golden trevally|Gnathodon]]'' <small>Bleeker, 1850</small>
** Rod ''[[Hemicaranx]]'' <small>Bleeker, 1862</small>
** Rod ''[[Kaiwarinus]]'' <small>Suzuki, 1962</small>
** Rod ''[[Megalaspis]]'' <small>Bleeker, 1851</small>
** Rod ''[[Pantolabus]]'' <small>[[Gilbert Percy Whitley|Whitley]], 1931</small>
** Rod ''[[Paraselene (fish)|Paraselene]]'' <small>Kimura, Takeuchi & Yadome, 2022</small>
** Rod ''[[Parastromateus]]'' <small>Bleeker, 1864</small>
** Rod ''[[Platycaranx]]'' <small>Kimura, Takeuchi & Yadome, 2022</small>
** Rod ''[[Pseudocaranx]]'' <small>Bleeker, 1863</small>
** Rod ''[[Scyris]]'' <small>Cuvier, 1829</small>
** Rod ''[[Selar (fish)|Selar]]'' <small>Bleeker, 1851</small>
** Rod ''[[Selaroides]]'' <small>Bleeker, 1851</small>
** Rod ''[[Selene (fish)|Selene]]'' <small>Lacepède, 1802</small>
** Rod ''[[Trachurus]]'' <small>Rafinesque, 1810</small> (šur)
** Rod ''[[Turrum]]'' <small>Whitley, 1932</small>
** Rod ''[[Uraspis]]'' <small>Bleeker, 1855</small>
** Rod †''[[Eastmanalepes]]'' <small>Bannikov, 1984</small>
** Rod †''[[Eothynnus]]'' <small>[[Arthur Smith Woodward|Woodward]], 1901</small>
** Rod †''[[Pseudovomer]]'' <small>[[Henri Émile Sauvage|Sauvage]], 1870</small>
** Rod †''[[Teratichthys]]'' <small>Koenig, 1825</small>
*†[[Vomeropsinae]] <small>Bannikov, 1984</small><ref>{{Cite journal |last=Bannikov |first=Alexander F. |date=1984 |title=The New Subfamily of Carangid Fishes |url=https://www.researchgate.net/publication/285594495 |journal=Studi e ricerche sui giacimenti terziari di Bolca |volume=IV |pages=319–321}}</ref>
**†''[[Ceratoichthys]]'' <small>Blot, 1969</small>
**†''[[Vomeropsis]]'' <small>Heckel, 1854</small>
== Sklici ==
{{Commons category|Carangidae}}
{{Wikispecies|Carangidae}}
{{Reflist}}
{{Taxonbar|from=Q501728}}
{{Authority control}}
[[Kategorija:Trnoboki| ]]
[[Kategorija:Družine žarkoplavutaric]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1851]]
i57l4l9y8oyzqbyh9iml93eej0iqy6t
Carangidae
0
607487
6739555
2026-08-19T19:34:29Z
Pinky sl
2932
preusmeritev na [[Trnoboki]]
6739555
wikitext
text/x-wiki
#REDIRECT [[Trnoboki]]
{{R from scientific name|fish}}
sg7x2tt216luitym1nd4umgygbqny20
Franc Dizma Herman Attems
0
607488
6739568
2026-08-19T20:45:07Z
JozefD
5744
nova stran z vsebino: »{{Infopolje Plemič |name= Franc Dizma Herman Attems |image= Attems Wappen korrekt gr.png |caption= Upodobitev grba grofov Attemsov |birth_date={{birth_date|1688|8|6|df=yes}}|birth_place=[[Gradec]] |death_date={{death date|1750|5|10|df=yes}}|death_place=[[Gradec]] |noble family=[[Attemsi]] |father=grof [[Ignac Marija Attems]] (1652– 1732) |mother=grofica Marija Regina, roj. Wurmbrand-Stuppach (*1659 †1715) |spouse={{Plainlist| * {{marriage|(1) Marija Zofija gr...«
6739568
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Plemič
|name= Franc Dizma Herman Attems
|image= Attems Wappen korrekt gr.png
|caption= Upodobitev grba grofov Attemsov
|birth_date={{birth_date|1688|8|6|df=yes}}|birth_place=[[Gradec]]
|death_date={{death date|1750|5|10|df=yes}}|death_place=[[Gradec]]
|noble family=[[Attemsi]]
|father=grof [[Ignac Marija Attems]] (1652–
1732)
|mother=grofica Marija Regina, roj.
Wurmbrand-Stuppach (*1659 †1715)
|spouse={{Plainlist|
* {{marriage|(1) Marija Zofija grofica Herbersteinska |1713|end=d}}<br>
* {{marriage|(2) Marija Julijana grofica Wildensteinska |1717|end=d}}
}}
|issue={{plainlist|
⦁ (1) [[Ignac Marija II. Attems]], grof Attems Svetokriški (1714−1762);
⦁ (1) Karl Attems Svetokriški (†1715);<br>
⦁ (2) Marija Jožefa Attems Svetokriška (1717−1721);<br>
⦁ (2) Dizma Maksimilijan Žiga Attems Svetokriški (1718−1765), por. Marija Cecilija grofica Galler Schwarzeneška; <br>
⦁ (2) Žiga Leopold Marija grof Attems Svetokriški (1720−1754), redovnik v Samostanu Rain; <br>
⦁ (2) Kajetan Attems Svetokriški (1722−1724);<br>
⦁ (2) Marija Klara Attems Svetokriška (1723−1723);<br>
⦁ (2) Gvido Attems Svetokriški (1724−1728);<br>
⦁ (2) Janez Nepomuk Attems Svetokriški (1725–1729);<br>
⦁ (2) Friderik Attems grof Svetokriški, (1727–1729);<br>
⦁ (2) Marija Franc Anton Attems grof Svetokriški, (1729–1788), por. Rozalija grofica Leslie;<br>
⦁ (2) Marija Ana Elizabeta Attems Svetokriška, (1730–1738);<br>
⦁ (2) Marija Karolina Attems Svetokriška, (1733–1733);<br>
⦁ (2) Jožef Ignac Krištof Attems Svetokriški, (1734–1820), kanonik v Olomoucu;<br>
⦁ (2) Kristina Attems Svetokriška, (†1735);<br>
⦁ (2) Marija Ana Margareta Attems Svetokriška, (1736–1802); poročena Leopold grof Stubenberški;<br>
⦁ (2) Kajetan Attems Svetokriški, (1738–1740);<br>
⦁ (2) Marija Friderik Franc Attems Svetokriški (1739–1818), menih v Vorau.}}
}}
[[Slika:Graz-Palais Attems1.JPG|thumb|250px|Palača Attemsov v Gradcu, ki jo je dal leta 1716 zgraditi grof Ignacij Marija Attems]]
[[Slika:Dornava_Manor_from_the_air.jpg|thumb|250px|Dvorec Dornava ]]
''' Franc Dizma Herman Attems ''' (''nemško'': Franz Disma Herman, graf Attems), * [[6. avgust]] [[1714]], [[Gradec]] (Avstrija), † [[10. maj]] [[1750]], Gradec (Avstrija), je bil [[Attemsi|državni grof Attems]] iz linije Svetokriških (Heiligenkreuz), štajerske veje Attemsov, ene najštevilnejših [[Seznam plemiških rodbin na Slovenskem|plemiških rodbin]] na področju nekdanje Notranje Avstrije.
== Zgodovina rodbine ==
Praplemiški (Uradel) rod družine Attems naj bi izviral iz Furlanije, ime pa dobil po gradu [[Grad Gornji in Spodnji Ahten (Attems)|Ahten (Attimis)]] (Ahten pri Nemah) blizu Vidma in [[Čedad|Čedada]]. Med številnimi družinskimi (pod)vejami, ki so se po koncu 12. stoletja začele širiti po [[Furlanija|Furlaniji]] in v avstrijskih deželah, so za nas pomembne predvsem tiste, ki izvirajo iz t. i. tridentinske veje (Attems–Tridente). Med njimi je bila tudi [[Vipavski Križ|svetokriška]] (Heiligenkreuz), ki jo je z nakupom gospostva Sveti Križ zasnoval Ferdinandov praded, baron Herman (1564–1611). Slednji je že sodil med tiste neredke člane rodbine Attems, ki so opravljali pomembne funkcije in službe v notranjeavstrijskem prostoru. Imel je funkcijo komornika, dvornega komornega svetnika ter predsednika dvorne komore, leta 1607 pa je celo postal dvorni mojster cesarja [[Rudolf II. Habsburški|Rudolfa II.]] v Pragi. Hermanovim otrokom, tudi Ignačevemu očetu Janezu Frideriku (1593–1663), ki je opravljal vojaško službo ter bil član koroških, štajerskih, spodnjeavstrijskih in kranjskih deželnih stanov, je bil priznan dedni grofovski naslov. Janezu Frideriku in njegovi zadnji ženi Frančiški Mariji markizi Strozzi (ok. 1620–1668) se je rodilo pet otrok. Sinova Franc Anton (1645–1704) in Ignac Marija (1652–1732) sta si družinsko dediščino razdelila tako, da je Franc Anton prevzel goriško vejo, Ignac Marija pa štajersko vejo Attemsov. Rodbina je bila od cesarja [[Ferdinand II. Habsburški|Ferdinanda II.]] leta 1630 povzdignjena med državne [[grof|grofe]] [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]].
== Življenje ==
Franc Dizma Herman Attems državni grof Attems se je rodil v Gradcu kot prvi sin grofa [[Ignac Marija Attems]] (1652–1732) grofa Attemsa Svetokriškega.
Po končanem študiju na univerzi v Leidnu (Nizozemska) je Franc Dizma grof Attems –Svetokriški (Heiligenkreuz) leta 1712 postal notranjeavstrijski vladni svetnik. Cesar Karel VI. ga je nato imenoval za tajnega svetnika in podpredsednika notranjeavstrijske dvorne komore, že leta 1738 pa tudi za njenega predsednika. Ko je cesarica Marija Terezija dvorno komoro razpustila, ga je povzdignila v predsednika vrhovnega notranjeavstrijskega revizorja.
Franc Dizma je še povečal družinsko posest z leta 1736 kupljenima gospostvoma [[Dvorec Dornava|Dornava]] in Markovci pri Ptuju.
== Poroka in otroci ==
Franc Dizma Attems je bil prvi sin grofa [[Ignac Marija Attems|Ignacija Marije Attemsa]] Svetokriškega (Heiligenkreuz) (* 15. avgust 1652 v Gradcu † 13. december 1732 v Gradcu) in njegove žene grofice Marije Regine († 28. julij 1715 V Gradcu), rojene grofice Wurmbrandske. Oče se je ponovno poročil, tako da je Franc Dizma imel šestnajst polbratov in polsester.
Leta 1713 se je poročil z 19-letno grofico Marijo Zofijo Attems, roj. Herberstein. Rodil se jima je sin Ignac Marija II. Attems, ustanovitelj slovenjebistriške veje Attemsov. Po smrti žene (†1715) se je leta 1717 poročil z Marijo Julijano grofico Wildenstein. Z njunim sinom Marijo Francem Attemsom se je vzporedno s slovenjekobistriško razvila še graška veja Attemsov – Gösting. Vsi njegovi otroci so bili:<ref>{{Internetquelle |url=http://w.genealogy.euweb.cz/attems/attems4.html |titel=Attems 4 |abruf=2023-05-30}}</ref>:<br><br>
⦁ (1) [[Ignac Marija II. Attems]], grof Attems Svetokriški (1714−1762);<br>
⦁ (1) Karl Attems Svetokriški (†1715);<br>
⦁ (2) Marija Jožefa Attems Svetokriška (1717−1721);<br>
⦁ (2) Dizma Maksimilijan Žiga Attems Svetokriški (1718−1765), por. Marija Cecilija grofica Galler Schwarzeneška; <br>
⦁ (2) Žiga Leopold Marija grof Attems Svetokriški (1720−1754), redovnik v Samostanu Rain; <br>
⦁ (2) Kajetan Attems Svetokriški (1722−1724);<br>
⦁ (2) Marija Klara Attems Svetokriška (1723−1723);<br>
⦁ (2) Gvido Attems Svetokriški (1724−1728);<br>
⦁ (2) Janez Nepomuk Attems Svetokriški (1725–1729);<br>
⦁ (2) Friderik Attems grof Svetokriški, (1727–1729);<br>
⦁ (2) Marija Franc Anton Attems grof Svetokriški, (1729–1788), por. Rozalija grofica Leslie;<br>
⦁ (2) Marija Ana Elizabeta Attems Svetokriška, (1730–1738);<br>
⦁ (2) Marija Karolina Attems Svetokriška, (1733–1733);<br>
⦁ (2) Jožef Ignac Krištof Attems Svetokriški, (1734–1820), kanonik v Olomoucu;<br>
⦁ (2) Kristina Attems Svetokriška, (†1735);<br>
⦁ (2) Marija Ana Margareta Attems Svetokriška, (1736–1802); poročena Leopold grof Stubenberški;<br>
⦁ (2) Kajetan Attems Svetokriški, (1738–1740);<br>
⦁ (2) Marija Friderik Franc Attems Svetokriški (1739–1818), menih v Vorau.
Franc Dizma je umrl v Gradcu 10. maja 1750, star 62 let.
== Sklici ==
{{Sklici|2}}
== Viri in Literatura ==
* [[Franz Ilwof]]: ''Die Grafen von Attems''. Graz 1897, S. 24–136 ([https://books.google.de/books?id=Vs4HAAAAIAAJ&printsec=frontcover&hl=de&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false Digitalisat]).
* DAGS, Graz – Hl. Blut RMK 1682-1694, str. 581.
* DAGS, Graz – Hl. Blut MMK 1742-1754 str. 564.
* Frank, Ulrike − Šerbelj, Ferdo: Kratka zgodovina grofov Attems, Zbornik občine Slovenska Bistrica II, Slovenska Bistrica, 1990, str. 148.
[[Kategorija:Attemsi]]
17d88w03ypd16gesulu92ussscgvkfg
6739569
6739568
2026-08-19T20:52:24Z
JozefD
5744
/* Življenje */
6739569
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Plemič
|name= Franc Dizma Herman Attems
|image= Attems Wappen korrekt gr.png
|caption= Upodobitev grba grofov Attemsov
|birth_date={{birth_date|1688|8|6|df=yes}}|birth_place=[[Gradec]]
|death_date={{death date|1750|5|10|df=yes}}|death_place=[[Gradec]]
|noble family=[[Attemsi]]
|father=grof [[Ignac Marija Attems]] (1652–
1732)
|mother=grofica Marija Regina, roj.
Wurmbrand-Stuppach (*1659 †1715)
|spouse={{Plainlist|
* {{marriage|(1) Marija Zofija grofica Herbersteinska |1713|end=d}}<br>
* {{marriage|(2) Marija Julijana grofica Wildensteinska |1717|end=d}}
}}
|issue={{plainlist|
⦁ (1) [[Ignac Marija II. Attems]], grof Attems Svetokriški (1714−1762);
⦁ (1) Karl Attems Svetokriški (†1715);<br>
⦁ (2) Marija Jožefa Attems Svetokriška (1717−1721);<br>
⦁ (2) Dizma Maksimilijan Žiga Attems Svetokriški (1718−1765), por. Marija Cecilija grofica Galler Schwarzeneška; <br>
⦁ (2) Žiga Leopold Marija grof Attems Svetokriški (1720−1754), redovnik v Samostanu Rain; <br>
⦁ (2) Kajetan Attems Svetokriški (1722−1724);<br>
⦁ (2) Marija Klara Attems Svetokriška (1723−1723);<br>
⦁ (2) Gvido Attems Svetokriški (1724−1728);<br>
⦁ (2) Janez Nepomuk Attems Svetokriški (1725–1729);<br>
⦁ (2) Friderik Attems grof Svetokriški, (1727–1729);<br>
⦁ (2) Marija Franc Anton Attems grof Svetokriški, (1729–1788), por. Rozalija grofica Leslie;<br>
⦁ (2) Marija Ana Elizabeta Attems Svetokriška, (1730–1738);<br>
⦁ (2) Marija Karolina Attems Svetokriška, (1733–1733);<br>
⦁ (2) Jožef Ignac Krištof Attems Svetokriški, (1734–1820), kanonik v Olomoucu;<br>
⦁ (2) Kristina Attems Svetokriška, (†1735);<br>
⦁ (2) Marija Ana Margareta Attems Svetokriška, (1736–1802); poročena Leopold grof Stubenberški;<br>
⦁ (2) Kajetan Attems Svetokriški, (1738–1740);<br>
⦁ (2) Marija Friderik Franc Attems Svetokriški (1739–1818), menih v Vorau.}}
}}
[[Slika:Graz-Palais Attems1.JPG|thumb|250px|Palača Attemsov v Gradcu, ki jo je dal leta 1716 zgraditi grof Ignacij Marija Attems]]
[[Slika:Dornava_Manor_from_the_air.jpg|thumb|250px|Dvorec Dornava ]]
''' Franc Dizma Herman Attems ''' (''nemško'': Franz Disma Herman, graf Attems), * [[6. avgust]] [[1714]], [[Gradec]] (Avstrija), † [[10. maj]] [[1750]], Gradec (Avstrija), je bil [[Attemsi|državni grof Attems]] iz linije Svetokriških (Heiligenkreuz), štajerske veje Attemsov, ene najštevilnejših [[Seznam plemiških rodbin na Slovenskem|plemiških rodbin]] na področju nekdanje Notranje Avstrije.
== Zgodovina rodbine ==
Praplemiški (Uradel) rod družine Attems naj bi izviral iz Furlanije, ime pa dobil po gradu [[Grad Gornji in Spodnji Ahten (Attems)|Ahten (Attimis)]] (Ahten pri Nemah) blizu Vidma in [[Čedad|Čedada]]. Med številnimi družinskimi (pod)vejami, ki so se po koncu 12. stoletja začele širiti po [[Furlanija|Furlaniji]] in v avstrijskih deželah, so za nas pomembne predvsem tiste, ki izvirajo iz t. i. tridentinske veje (Attems–Tridente). Med njimi je bila tudi [[Vipavski Križ|svetokriška]] (Heiligenkreuz), ki jo je z nakupom gospostva Sveti Križ zasnoval Ferdinandov praded, baron Herman (1564–1611). Slednji je že sodil med tiste neredke člane rodbine Attems, ki so opravljali pomembne funkcije in službe v notranjeavstrijskem prostoru. Imel je funkcijo komornika, dvornega komornega svetnika ter predsednika dvorne komore, leta 1607 pa je celo postal dvorni mojster cesarja [[Rudolf II. Habsburški|Rudolfa II.]] v Pragi. Hermanovim otrokom, tudi Ignačevemu očetu Janezu Frideriku (1593–1663), ki je opravljal vojaško službo ter bil član koroških, štajerskih, spodnjeavstrijskih in kranjskih deželnih stanov, je bil priznan dedni grofovski naslov. Janezu Frideriku in njegovi zadnji ženi Frančiški Mariji markizi Strozzi (ok. 1620–1668) se je rodilo pet otrok. Sinova Franc Anton (1645–1704) in Ignac Marija (1652–1732) sta si družinsko dediščino razdelila tako, da je Franc Anton prevzel goriško vejo, Ignac Marija pa štajersko vejo Attemsov. Rodbina je bila od cesarja [[Ferdinand II. Habsburški|Ferdinanda II.]] leta 1630 povzdignjena med državne [[grof|grofe]] [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]].
== Življenje ==
Franc Dizma Herman Attems državni grof Attems se je rodil v Gradcu kot prvi sin grofa [[Ignac Marija Attems]] (1652–1732) grofa Attemsa Svetokriškega.
Po končanem študiju na univerzi v Leidnu (Nizozemska) je Franc Dizma grof Attems –Svetokriški (Heiligenkreuz) leta 1712 postal notranjeavstrijski vladni svetnik. Cesar Karel VI. ga je nato imenoval za tajnega svetnika in podpredsednika notranjeavstrijske dvorne komore, že leta 1738 pa tudi za njenega predsednika. Ko je cesarica Marija Terezija dvorno komoro razpustila, ga je povzdignila v predsednika vrhovnega notranjeavstrijskega revizorja.
Franc Dizma je še povečal družinsko posest leta 1736, ko je od grofa Sauerskega kupil gospostvi [[Dvorec Dornava|Dornava]] in Markovci pri Ptuju.
== Poroka in otroci ==
Franc Dizma Attems je bil prvi sin grofa [[Ignac Marija Attems|Ignacija Marije Attemsa]] Svetokriškega (Heiligenkreuz) (* 15. avgust 1652 v Gradcu † 13. december 1732 v Gradcu) in njegove žene grofice Marije Regine († 28. julij 1715 V Gradcu), rojene grofice Wurmbrandske. Oče se je ponovno poročil, tako da je Franc Dizma imel šestnajst polbratov in polsester.
Leta 1713 se je poročil z 19-letno grofico Marijo Zofijo Attems, roj. Herberstein. Rodil se jima je sin Ignac Marija II. Attems, ustanovitelj slovenjebistriške veje Attemsov. Po smrti žene (†1715) se je leta 1717 poročil z Marijo Julijano grofico Wildenstein. Z njunim sinom Marijo Francem Attemsom se je vzporedno s slovenjekobistriško razvila še graška veja Attemsov – Gösting. Vsi njegovi otroci so bili:<ref>{{Internetquelle |url=http://w.genealogy.euweb.cz/attems/attems4.html |titel=Attems 4 |abruf=2023-05-30}}</ref>:<br><br>
⦁ (1) [[Ignac Marija II. Attems]], grof Attems Svetokriški (1714−1762);<br>
⦁ (1) Karl Attems Svetokriški (†1715);<br>
⦁ (2) Marija Jožefa Attems Svetokriška (1717−1721);<br>
⦁ (2) Dizma Maksimilijan Žiga Attems Svetokriški (1718−1765), por. Marija Cecilija grofica Galler Schwarzeneška; <br>
⦁ (2) Žiga Leopold Marija grof Attems Svetokriški (1720−1754), redovnik v Samostanu Rain; <br>
⦁ (2) Kajetan Attems Svetokriški (1722−1724);<br>
⦁ (2) Marija Klara Attems Svetokriška (1723−1723);<br>
⦁ (2) Gvido Attems Svetokriški (1724−1728);<br>
⦁ (2) Janez Nepomuk Attems Svetokriški (1725–1729);<br>
⦁ (2) Friderik Attems grof Svetokriški, (1727–1729);<br>
⦁ (2) Marija Franc Anton Attems grof Svetokriški, (1729–1788), por. Rozalija grofica Leslie;<br>
⦁ (2) Marija Ana Elizabeta Attems Svetokriška, (1730–1738);<br>
⦁ (2) Marija Karolina Attems Svetokriška, (1733–1733);<br>
⦁ (2) Jožef Ignac Krištof Attems Svetokriški, (1734–1820), kanonik v Olomoucu;<br>
⦁ (2) Kristina Attems Svetokriška, (†1735);<br>
⦁ (2) Marija Ana Margareta Attems Svetokriška, (1736–1802); poročena Leopold grof Stubenberški;<br>
⦁ (2) Kajetan Attems Svetokriški, (1738–1740);<br>
⦁ (2) Marija Friderik Franc Attems Svetokriški (1739–1818), menih v Vorau.
Franc Dizma je umrl v Gradcu 10. maja 1750, star 62 let.
== Sklici ==
{{Sklici|2}}
== Viri in Literatura ==
* [[Franz Ilwof]]: ''Die Grafen von Attems''. Graz 1897, S. 24–136 ([https://books.google.de/books?id=Vs4HAAAAIAAJ&printsec=frontcover&hl=de&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false Digitalisat]).
* DAGS, Graz – Hl. Blut RMK 1682-1694, str. 581.
* DAGS, Graz – Hl. Blut MMK 1742-1754 str. 564.
* Frank, Ulrike − Šerbelj, Ferdo: Kratka zgodovina grofov Attems, Zbornik občine Slovenska Bistrica II, Slovenska Bistrica, 1990, str. 148.
[[Kategorija:Attemsi]]
4tduym3oqns6vhzknv9f0vuo4d1gpgp
6739575
6739569
2026-08-19T21:24:52Z
JozefD
5744
/* Življenje */
6739575
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Plemič
|name= Franc Dizma Herman Attems
|image= Attems Wappen korrekt gr.png
|caption= Upodobitev grba grofov Attemsov
|birth_date={{birth_date|1688|8|6|df=yes}}|birth_place=[[Gradec]]
|death_date={{death date|1750|5|10|df=yes}}|death_place=[[Gradec]]
|noble family=[[Attemsi]]
|father=grof [[Ignac Marija Attems]] (1652–
1732)
|mother=grofica Marija Regina, roj.
Wurmbrand-Stuppach (*1659 †1715)
|spouse={{Plainlist|
* {{marriage|(1) Marija Zofija grofica Herbersteinska |1713|end=d}}<br>
* {{marriage|(2) Marija Julijana grofica Wildensteinska |1717|end=d}}
}}
|issue={{plainlist|
⦁ (1) [[Ignac Marija II. Attems]], grof Attems Svetokriški (1714−1762);
⦁ (1) Karl Attems Svetokriški (†1715);<br>
⦁ (2) Marija Jožefa Attems Svetokriška (1717−1721);<br>
⦁ (2) Dizma Maksimilijan Žiga Attems Svetokriški (1718−1765), por. Marija Cecilija grofica Galler Schwarzeneška; <br>
⦁ (2) Žiga Leopold Marija grof Attems Svetokriški (1720−1754), redovnik v Samostanu Rain; <br>
⦁ (2) Kajetan Attems Svetokriški (1722−1724);<br>
⦁ (2) Marija Klara Attems Svetokriška (1723−1723);<br>
⦁ (2) Gvido Attems Svetokriški (1724−1728);<br>
⦁ (2) Janez Nepomuk Attems Svetokriški (1725–1729);<br>
⦁ (2) Friderik Attems grof Svetokriški, (1727–1729);<br>
⦁ (2) Marija Franc Anton Attems grof Svetokriški, (1729–1788), por. Rozalija grofica Leslie;<br>
⦁ (2) Marija Ana Elizabeta Attems Svetokriška, (1730–1738);<br>
⦁ (2) Marija Karolina Attems Svetokriška, (1733–1733);<br>
⦁ (2) Jožef Ignac Krištof Attems Svetokriški, (1734–1820), kanonik v Olomoucu;<br>
⦁ (2) Kristina Attems Svetokriška, (†1735);<br>
⦁ (2) Marija Ana Margareta Attems Svetokriška, (1736–1802); poročena Leopold grof Stubenberški;<br>
⦁ (2) Kajetan Attems Svetokriški, (1738–1740);<br>
⦁ (2) Marija Friderik Franc Attems Svetokriški (1739–1818), menih v Vorau.}}
}}
[[Slika:Graz-Palais Attems1.JPG|thumb|250px|Palača Attemsov v Gradcu, ki jo je dal leta 1716 zgraditi grof Ignacij Marija Attems]]
[[Slika:Dornava_Manor_from_the_air.jpg|thumb|250px|Dvorec Dornava ]]
''' Franc Dizma Herman Attems ''' (''nemško'': Franz Disma Herman, graf Attems), * [[6. avgust]] [[1714]], [[Gradec]] (Avstrija), † [[10. maj]] [[1750]], Gradec (Avstrija), je bil [[Attemsi|državni grof Attems]] iz linije Svetokriških (Heiligenkreuz), štajerske veje Attemsov, ene najštevilnejših [[Seznam plemiških rodbin na Slovenskem|plemiških rodbin]] na področju nekdanje Notranje Avstrije.
== Zgodovina rodbine ==
Praplemiški (Uradel) rod družine Attems naj bi izviral iz Furlanije, ime pa dobil po gradu [[Grad Gornji in Spodnji Ahten (Attems)|Ahten (Attimis)]] (Ahten pri Nemah) blizu Vidma in [[Čedad|Čedada]]. Med številnimi družinskimi (pod)vejami, ki so se po koncu 12. stoletja začele širiti po [[Furlanija|Furlaniji]] in v avstrijskih deželah, so za nas pomembne predvsem tiste, ki izvirajo iz t. i. tridentinske veje (Attems–Tridente). Med njimi je bila tudi [[Vipavski Križ|svetokriška]] (Heiligenkreuz), ki jo je z nakupom gospostva Sveti Križ zasnoval Ferdinandov praded, baron Herman (1564–1611). Slednji je že sodil med tiste neredke člane rodbine Attems, ki so opravljali pomembne funkcije in službe v notranjeavstrijskem prostoru. Imel je funkcijo komornika, dvornega komornega svetnika ter predsednika dvorne komore, leta 1607 pa je celo postal dvorni mojster cesarja [[Rudolf II. Habsburški|Rudolfa II.]] v Pragi. Hermanovim otrokom, tudi Ignačevemu očetu Janezu Frideriku (1593–1663), ki je opravljal vojaško službo ter bil član koroških, štajerskih, spodnjeavstrijskih in kranjskih deželnih stanov, je bil priznan dedni grofovski naslov. Janezu Frideriku in njegovi zadnji ženi Frančiški Mariji markizi Strozzi (ok. 1620–1668) se je rodilo pet otrok. Sinova Franc Anton (1645–1704) in Ignac Marija (1652–1732) sta si družinsko dediščino razdelila tako, da je Franc Anton prevzel goriško vejo, Ignac Marija pa štajersko vejo Attemsov. Rodbina je bila od cesarja [[Ferdinand II. Habsburški|Ferdinanda II.]] leta 1630 povzdignjena med državne [[grof|grofe]] [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]].
== Življenje ==
Franc Dizma Herman Attems državni grof Attems se je rodil v Gradcu kot prvi sin grofa [[Ignac Marija Attems]] (1652–1732) grofa Attemsa Svetokriškega.
Po končanem študiju na univerzi v [[Leiden|Leidnu]] (Nizozemska) je Franc Dizma grof Attems –Svetokriški (Heiligenkreuz) leta 1712 postal notranjeavstrijski vladni svetnik. Cesar [[Karel VI. Habsburški|Karel VI.]] ga je leta 1728 imenoval za tajnega svetnika in podpredsednika notranjeavstrijske dvorne komore, že leta 1738 pa tudi za njenega predsednika. Ko je cesarica [[Marija Terezija]] dvorno komoro razpustila, ga je povzdignila v predsednika vrhovnega notranjeavstrijskega revizorja.
Franc Dizma je še povečal družinsko posest leta 1730, ko je od grofa Sauerskega kupil gospostvi [[Dvorec Dornava|Dornava]] in Markovci pri Ptuju. Leta 1723 in v naslednjih letih je naročil arhitektu Camesiniju, naj v [[grad Štatenberg|Štatenbergu]] zgradi veličasten grad v slogu francoskih gradov. Sestavljen je iz enega trakta z dvema kriloma, med katerima vodi dvojno stopnišče nad vrati.
== Poroka in otroci ==
Franc Dizma Attems je bil prvi sin grofa [[Ignac Marija Attems|Ignacija Marije Attemsa]] Svetokriškega (Heiligenkreuz) (* 15. avgust 1652 v Gradcu † 13. december 1732 v Gradcu) in njegove žene grofice Marije Regine († 28. julij 1715 V Gradcu), rojene grofice Wurmbrandske. Oče se je ponovno poročil, tako da je Franc Dizma imel šestnajst polbratov in polsester.
Leta 1713 se je poročil z 19-letno grofico Marijo Zofijo Attems, roj. Herberstein. Rodil se jima je sin Ignac Marija II. Attems, ustanovitelj slovenjebistriške veje Attemsov. Po smrti žene (†1715) se je leta 1717 poročil z Marijo Julijano grofico Wildenstein. Z njunim sinom Marijo Francem Attemsom se je vzporedno s slovenjekobistriško razvila še graška veja Attemsov – Gösting. Vsi njegovi otroci so bili:<ref>{{Internetquelle |url=http://w.genealogy.euweb.cz/attems/attems4.html |titel=Attems 4 |abruf=2023-05-30}}</ref>:<br><br>
⦁ (1) [[Ignac Marija II. Attems]], grof Attems Svetokriški (1714−1762);<br>
⦁ (1) Karl Attems Svetokriški (†1715);<br>
⦁ (2) Marija Jožefa Attems Svetokriška (1717−1721);<br>
⦁ (2) Dizma Maksimilijan Žiga Attems Svetokriški (1718−1765), por. Marija Cecilija grofica Galler Schwarzeneška; <br>
⦁ (2) Žiga Leopold Marija grof Attems Svetokriški (1720−1754), redovnik v Samostanu Rain; <br>
⦁ (2) Kajetan Attems Svetokriški (1722−1724);<br>
⦁ (2) Marija Klara Attems Svetokriška (1723−1723);<br>
⦁ (2) Gvido Attems Svetokriški (1724−1728);<br>
⦁ (2) Janez Nepomuk Attems Svetokriški (1725–1729);<br>
⦁ (2) Friderik Attems grof Svetokriški, (1727–1729);<br>
⦁ (2) Marija Franc Anton Attems grof Svetokriški, (1729–1788), por. Rozalija grofica Leslie;<br>
⦁ (2) Marija Ana Elizabeta Attems Svetokriška, (1730–1738);<br>
⦁ (2) Marija Karolina Attems Svetokriška, (1733–1733);<br>
⦁ (2) Jožef Ignac Krištof Attems Svetokriški, (1734–1820), kanonik v Olomoucu;<br>
⦁ (2) Kristina Attems Svetokriška, (†1735);<br>
⦁ (2) Marija Ana Margareta Attems Svetokriška, (1736–1802); poročena Leopold grof Stubenberški;<br>
⦁ (2) Kajetan Attems Svetokriški, (1738–1740);<br>
⦁ (2) Marija Friderik Franc Attems Svetokriški (1739–1818), menih v Vorau.
Franc Dizma je umrl v Gradcu 10. maja 1750, star 62 let.
== Sklici ==
{{Sklici|2}}
== Viri in Literatura ==
* [[Franz Ilwof]]: ''Die Grafen von Attems''. Graz 1897, S. 24–136 ([https://books.google.de/books?id=Vs4HAAAAIAAJ&printsec=frontcover&hl=de&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false Digitalisat]).
* DAGS, Graz – Hl. Blut RMK 1682-1694, str. 581.
* DAGS, Graz – Hl. Blut MMK 1742-1754 str. 564.
* Frank, Ulrike − Šerbelj, Ferdo: Kratka zgodovina grofov Attems, Zbornik občine Slovenska Bistrica II, Slovenska Bistrica, 1990, str. 148.
[[Kategorija:Attemsi]]
0fhx2soqw6fhu6w8a04knzk948ov2p7
6739576
6739575
2026-08-19T21:30:10Z
JozefD
5744
/* Življenje */
6739576
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Plemič
|name= Franc Dizma Herman Attems
|image= Attems Wappen korrekt gr.png
|caption= Upodobitev grba grofov Attemsov
|birth_date={{birth_date|1688|8|6|df=yes}}|birth_place=[[Gradec]]
|death_date={{death date|1750|5|10|df=yes}}|death_place=[[Gradec]]
|noble family=[[Attemsi]]
|father=grof [[Ignac Marija Attems]] (1652–
1732)
|mother=grofica Marija Regina, roj.
Wurmbrand-Stuppach (*1659 †1715)
|spouse={{Plainlist|
* {{marriage|(1) Marija Zofija grofica Herbersteinska |1713|end=d}}<br>
* {{marriage|(2) Marija Julijana grofica Wildensteinska |1717|end=d}}
}}
|issue={{plainlist|
⦁ (1) [[Ignac Marija II. Attems]], grof Attems Svetokriški (1714−1762);
⦁ (1) Karl Attems Svetokriški (†1715);<br>
⦁ (2) Marija Jožefa Attems Svetokriška (1717−1721);<br>
⦁ (2) Dizma Maksimilijan Žiga Attems Svetokriški (1718−1765), por. Marija Cecilija grofica Galler Schwarzeneška; <br>
⦁ (2) Žiga Leopold Marija grof Attems Svetokriški (1720−1754), redovnik v Samostanu Rain; <br>
⦁ (2) Kajetan Attems Svetokriški (1722−1724);<br>
⦁ (2) Marija Klara Attems Svetokriška (1723−1723);<br>
⦁ (2) Gvido Attems Svetokriški (1724−1728);<br>
⦁ (2) Janez Nepomuk Attems Svetokriški (1725–1729);<br>
⦁ (2) Friderik Attems grof Svetokriški, (1727–1729);<br>
⦁ (2) Marija Franc Anton Attems grof Svetokriški, (1729–1788), por. Rozalija grofica Leslie;<br>
⦁ (2) Marija Ana Elizabeta Attems Svetokriška, (1730–1738);<br>
⦁ (2) Marija Karolina Attems Svetokriška, (1733–1733);<br>
⦁ (2) Jožef Ignac Krištof Attems Svetokriški, (1734–1820), kanonik v Olomoucu;<br>
⦁ (2) Kristina Attems Svetokriška, (†1735);<br>
⦁ (2) Marija Ana Margareta Attems Svetokriška, (1736–1802); poročena Leopold grof Stubenberški;<br>
⦁ (2) Kajetan Attems Svetokriški, (1738–1740);<br>
⦁ (2) Marija Friderik Franc Attems Svetokriški (1739–1818), menih v Vorau.}}
}}
[[Slika:Graz-Palais Attems1.JPG|thumb|250px|Palača Attemsov v Gradcu, ki jo je dal leta 1716 zgraditi grof Ignacij Marija Attems]]
[[Slika:Dornava_Manor_from_the_air.jpg|thumb|250px|Dvorec Dornava ]]
''' Franc Dizma Herman Attems ''' (''nemško'': Franz Disma Herman, graf Attems), * [[6. avgust]] [[1714]], [[Gradec]] (Avstrija), † [[10. maj]] [[1750]], Gradec (Avstrija), je bil [[Attemsi|državni grof Attems]] iz linije Svetokriških (Heiligenkreuz), štajerske veje Attemsov, ene najštevilnejših [[Seznam plemiških rodbin na Slovenskem|plemiških rodbin]] na področju nekdanje Notranje Avstrije.
== Zgodovina rodbine ==
Praplemiški (Uradel) rod družine Attems naj bi izviral iz Furlanije, ime pa dobil po gradu [[Grad Gornji in Spodnji Ahten (Attems)|Ahten (Attimis)]] (Ahten pri Nemah) blizu Vidma in [[Čedad|Čedada]]. Med številnimi družinskimi (pod)vejami, ki so se po koncu 12. stoletja začele širiti po [[Furlanija|Furlaniji]] in v avstrijskih deželah, so za nas pomembne predvsem tiste, ki izvirajo iz t. i. tridentinske veje (Attems–Tridente). Med njimi je bila tudi [[Vipavski Križ|svetokriška]] (Heiligenkreuz), ki jo je z nakupom gospostva Sveti Križ zasnoval Ferdinandov praded, baron Herman (1564–1611). Slednji je že sodil med tiste neredke člane rodbine Attems, ki so opravljali pomembne funkcije in službe v notranjeavstrijskem prostoru. Imel je funkcijo komornika, dvornega komornega svetnika ter predsednika dvorne komore, leta 1607 pa je celo postal dvorni mojster cesarja [[Rudolf II. Habsburški|Rudolfa II.]] v Pragi. Hermanovim otrokom, tudi Ignačevemu očetu Janezu Frideriku (1593–1663), ki je opravljal vojaško službo ter bil član koroških, štajerskih, spodnjeavstrijskih in kranjskih deželnih stanov, je bil priznan dedni grofovski naslov. Janezu Frideriku in njegovi zadnji ženi Frančiški Mariji markizi Strozzi (ok. 1620–1668) se je rodilo pet otrok. Sinova Franc Anton (1645–1704) in Ignac Marija (1652–1732) sta si družinsko dediščino razdelila tako, da je Franc Anton prevzel goriško vejo, Ignac Marija pa štajersko vejo Attemsov. Rodbina je bila od cesarja [[Ferdinand II. Habsburški|Ferdinanda II.]] leta 1630 povzdignjena med državne [[grof|grofe]] [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]].
== Življenje ==
Franc Dizma Herman Attems državni grof Attems se je rodil v Gradcu kot prvi sin grofa [[Ignac Marija Attems]] (1652–1732) grofa Attemsa Svetokriškega.
Po končanem študiju na univerzi v [[Leiden|Leidnu]] (Nizozemska) je Franc Dizma grof Attems –Svetokriški (Heiligenkreuz) leta 1712 postal notranjeavstrijski vladni svetnik. Cesar [[Karel VI. Habsburški|Karel VI.]] ga je leta 1728 imenoval za tajnega svetnika in podpredsednika notranjeavstrijske dvorne komore, že leta 1738 pa tudi za njenega predsednika. Ko je cesarica [[Marija Terezija]] dvorno komoro razpustila, ga je povzdignila v predsednika vrhovnega notranjeavstrijskega revizorja.
Franc Dizma je še povečal družinsko posest leta 1730, ko je od grofa Sauerskega kupil gospostvi [[Dvorec Dornava|Dornava]] in Markovci pri Ptuju. Leta 1723 in v naslednjih letih je naročil arhitektu Camesiniju, naj v [[grad Štatenberg|Štatenbergu]] zgradi veličasten grad v slogu francoskih gradov. Sestavljen je iz enega trakta z dvema kriloma, med katerima vodi dvojno stopnišče nad vrati.
[[Slika:Schloss Štatenberg.jpg|levo|thumb|350px|Notranje dvorišče dvorca Štatenberg]]
== Poroka in otroci ==
Franc Dizma Attems je bil prvi sin grofa [[Ignac Marija Attems|Ignacija Marije Attemsa]] Svetokriškega (Heiligenkreuz) (* 15. avgust 1652 v Gradcu † 13. december 1732 v Gradcu) in njegove žene grofice Marije Regine († 28. julij 1715 V Gradcu), rojene grofice Wurmbrandske. Oče se je ponovno poročil, tako da je Franc Dizma imel šestnajst polbratov in polsester.
Leta 1713 se je poročil z 19-letno grofico Marijo Zofijo Attems, roj. Herberstein. Rodil se jima je sin Ignac Marija II. Attems, ustanovitelj slovenjebistriške veje Attemsov. Po smrti žene (†1715) se je leta 1717 poročil z Marijo Julijano grofico Wildenstein. Z njunim sinom Marijo Francem Attemsom se je vzporedno s slovenjekobistriško razvila še graška veja Attemsov – Gösting. Vsi njegovi otroci so bili:<ref>{{Internetquelle |url=http://w.genealogy.euweb.cz/attems/attems4.html |titel=Attems 4 |abruf=2023-05-30}}</ref>:<br><br>
⦁ (1) [[Ignac Marija II. Attems]], grof Attems Svetokriški (1714−1762);<br>
⦁ (1) Karl Attems Svetokriški (†1715);<br>
⦁ (2) Marija Jožefa Attems Svetokriška (1717−1721);<br>
⦁ (2) Dizma Maksimilijan Žiga Attems Svetokriški (1718−1765), por. Marija Cecilija grofica Galler Schwarzeneška; <br>
⦁ (2) Žiga Leopold Marija grof Attems Svetokriški (1720−1754), redovnik v Samostanu Rain; <br>
⦁ (2) Kajetan Attems Svetokriški (1722−1724);<br>
⦁ (2) Marija Klara Attems Svetokriška (1723−1723);<br>
⦁ (2) Gvido Attems Svetokriški (1724−1728);<br>
⦁ (2) Janez Nepomuk Attems Svetokriški (1725–1729);<br>
⦁ (2) Friderik Attems grof Svetokriški, (1727–1729);<br>
⦁ (2) Marija Franc Anton Attems grof Svetokriški, (1729–1788), por. Rozalija grofica Leslie;<br>
⦁ (2) Marija Ana Elizabeta Attems Svetokriška, (1730–1738);<br>
⦁ (2) Marija Karolina Attems Svetokriška, (1733–1733);<br>
⦁ (2) Jožef Ignac Krištof Attems Svetokriški, (1734–1820), kanonik v Olomoucu;<br>
⦁ (2) Kristina Attems Svetokriška, (†1735);<br>
⦁ (2) Marija Ana Margareta Attems Svetokriška, (1736–1802); poročena Leopold grof Stubenberški;<br>
⦁ (2) Kajetan Attems Svetokriški, (1738–1740);<br>
⦁ (2) Marija Friderik Franc Attems Svetokriški (1739–1818), menih v Vorau.
Franc Dizma je umrl v Gradcu 10. maja 1750, star 62 let.
== Sklici ==
{{Sklici|2}}
== Viri in Literatura ==
* [[Franz Ilwof]]: ''Die Grafen von Attems''. Graz 1897, S. 24–136 ([https://books.google.de/books?id=Vs4HAAAAIAAJ&printsec=frontcover&hl=de&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false Digitalisat]).
* DAGS, Graz – Hl. Blut RMK 1682-1694, str. 581.
* DAGS, Graz – Hl. Blut MMK 1742-1754 str. 564.
* Frank, Ulrike − Šerbelj, Ferdo: Kratka zgodovina grofov Attems, Zbornik občine Slovenska Bistrica II, Slovenska Bistrica, 1990, str. 148.
[[Kategorija:Attemsi]]
7x15mskchd49owgnq6830xcbxcezrbu
6739578
6739576
2026-08-19T21:33:04Z
JozefD
5744
/* Poroka in otroci */
6739578
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Plemič
|name= Franc Dizma Herman Attems
|image= Attems Wappen korrekt gr.png
|caption= Upodobitev grba grofov Attemsov
|birth_date={{birth_date|1688|8|6|df=yes}}|birth_place=[[Gradec]]
|death_date={{death date|1750|5|10|df=yes}}|death_place=[[Gradec]]
|noble family=[[Attemsi]]
|father=grof [[Ignac Marija Attems]] (1652–
1732)
|mother=grofica Marija Regina, roj.
Wurmbrand-Stuppach (*1659 †1715)
|spouse={{Plainlist|
* {{marriage|(1) Marija Zofija grofica Herbersteinska |1713|end=d}}<br>
* {{marriage|(2) Marija Julijana grofica Wildensteinska |1717|end=d}}
}}
|issue={{plainlist|
⦁ (1) [[Ignac Marija II. Attems]], grof Attems Svetokriški (1714−1762);
⦁ (1) Karl Attems Svetokriški (†1715);<br>
⦁ (2) Marija Jožefa Attems Svetokriška (1717−1721);<br>
⦁ (2) Dizma Maksimilijan Žiga Attems Svetokriški (1718−1765), por. Marija Cecilija grofica Galler Schwarzeneška; <br>
⦁ (2) Žiga Leopold Marija grof Attems Svetokriški (1720−1754), redovnik v Samostanu Rain; <br>
⦁ (2) Kajetan Attems Svetokriški (1722−1724);<br>
⦁ (2) Marija Klara Attems Svetokriška (1723−1723);<br>
⦁ (2) Gvido Attems Svetokriški (1724−1728);<br>
⦁ (2) Janez Nepomuk Attems Svetokriški (1725–1729);<br>
⦁ (2) Friderik Attems grof Svetokriški, (1727–1729);<br>
⦁ (2) Marija Franc Anton Attems grof Svetokriški, (1729–1788), por. Rozalija grofica Leslie;<br>
⦁ (2) Marija Ana Elizabeta Attems Svetokriška, (1730–1738);<br>
⦁ (2) Marija Karolina Attems Svetokriška, (1733–1733);<br>
⦁ (2) Jožef Ignac Krištof Attems Svetokriški, (1734–1820), kanonik v Olomoucu;<br>
⦁ (2) Kristina Attems Svetokriška, (†1735);<br>
⦁ (2) Marija Ana Margareta Attems Svetokriška, (1736–1802); poročena Leopold grof Stubenberški;<br>
⦁ (2) Kajetan Attems Svetokriški, (1738–1740);<br>
⦁ (2) Marija Friderik Franc Attems Svetokriški (1739–1818), menih v Vorau.}}
}}
[[Slika:Graz-Palais Attems1.JPG|thumb|250px|Palača Attemsov v Gradcu, ki jo je dal leta 1716 zgraditi grof Ignacij Marija Attems]]
[[Slika:Dornava_Manor_from_the_air.jpg|thumb|250px|Dvorec Dornava ]]
''' Franc Dizma Herman Attems ''' (''nemško'': Franz Disma Herman, graf Attems), * [[6. avgust]] [[1714]], [[Gradec]] (Avstrija), † [[10. maj]] [[1750]], Gradec (Avstrija), je bil [[Attemsi|državni grof Attems]] iz linije Svetokriških (Heiligenkreuz), štajerske veje Attemsov, ene najštevilnejših [[Seznam plemiških rodbin na Slovenskem|plemiških rodbin]] na področju nekdanje Notranje Avstrije.
== Zgodovina rodbine ==
Praplemiški (Uradel) rod družine Attems naj bi izviral iz Furlanije, ime pa dobil po gradu [[Grad Gornji in Spodnji Ahten (Attems)|Ahten (Attimis)]] (Ahten pri Nemah) blizu Vidma in [[Čedad|Čedada]]. Med številnimi družinskimi (pod)vejami, ki so se po koncu 12. stoletja začele širiti po [[Furlanija|Furlaniji]] in v avstrijskih deželah, so za nas pomembne predvsem tiste, ki izvirajo iz t. i. tridentinske veje (Attems–Tridente). Med njimi je bila tudi [[Vipavski Križ|svetokriška]] (Heiligenkreuz), ki jo je z nakupom gospostva Sveti Križ zasnoval Ferdinandov praded, baron Herman (1564–1611). Slednji je že sodil med tiste neredke člane rodbine Attems, ki so opravljali pomembne funkcije in službe v notranjeavstrijskem prostoru. Imel je funkcijo komornika, dvornega komornega svetnika ter predsednika dvorne komore, leta 1607 pa je celo postal dvorni mojster cesarja [[Rudolf II. Habsburški|Rudolfa II.]] v Pragi. Hermanovim otrokom, tudi Ignačevemu očetu Janezu Frideriku (1593–1663), ki je opravljal vojaško službo ter bil član koroških, štajerskih, spodnjeavstrijskih in kranjskih deželnih stanov, je bil priznan dedni grofovski naslov. Janezu Frideriku in njegovi zadnji ženi Frančiški Mariji markizi Strozzi (ok. 1620–1668) se je rodilo pet otrok. Sinova Franc Anton (1645–1704) in Ignac Marija (1652–1732) sta si družinsko dediščino razdelila tako, da je Franc Anton prevzel goriško vejo, Ignac Marija pa štajersko vejo Attemsov. Rodbina je bila od cesarja [[Ferdinand II. Habsburški|Ferdinanda II.]] leta 1630 povzdignjena med državne [[grof|grofe]] [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]].
== Življenje ==
Franc Dizma Herman Attems državni grof Attems se je rodil v Gradcu kot prvi sin grofa [[Ignac Marija Attems]] (1652–1732) grofa Attemsa Svetokriškega.
Po končanem študiju na univerzi v [[Leiden|Leidnu]] (Nizozemska) je Franc Dizma grof Attems –Svetokriški (Heiligenkreuz) leta 1712 postal notranjeavstrijski vladni svetnik. Cesar [[Karel VI. Habsburški|Karel VI.]] ga je leta 1728 imenoval za tajnega svetnika in podpredsednika notranjeavstrijske dvorne komore, že leta 1738 pa tudi za njenega predsednika. Ko je cesarica [[Marija Terezija]] dvorno komoro razpustila, ga je povzdignila v predsednika vrhovnega notranjeavstrijskega revizorja.
Franc Dizma je še povečal družinsko posest leta 1730, ko je od grofa Sauerskega kupil gospostvi [[Dvorec Dornava|Dornava]] in Markovci pri Ptuju. Leta 1723 in v naslednjih letih je naročil arhitektu Camesiniju, naj v [[grad Štatenberg|Štatenbergu]] zgradi veličasten grad v slogu francoskih gradov. Sestavljen je iz enega trakta z dvema kriloma, med katerima vodi dvojno stopnišče nad vrati.
[[Slika:Schloss Štatenberg.jpg|levo|thumb|350px|Notranje dvorišče dvorca Štatenberg]]
== Poroka in otroci ==
Franc Dizma Attems je bil prvi sin grofa [[Ignac Marija Attems|Ignacija Marije Attemsa]] Svetokriškega (Heiligenkreuz) (* 15. avgust 1652 v Gradcu † 13. december 1732 v Gradcu) in njegove žene grofice Marije Regine († 28. julij 1715 V Gradcu), rojene grofice Wurmbrandske. Oče se je ponovno poročil, tako da je Franc Dizma imel šestnajst polbratov in polsester.
Leta 1713 se je poročil z 19-letno grofico Marijo Zofijo Attems, roj. Herberstein. Rodil se jima je sin Ignac Marija II. Attems, ustanovitelj slovenjebistriške veje Attemsov. Po smrti žene (†1715) se je leta 1717 poročil z Marijo Julijano grofico Wildenstein. Z njunim sinom Marijo Francem Attemsom se je vzporedno s slovenjbistriško razvila še graška veja Attemsov – Gösting. Vsi njegovi otroci so bili:<ref>{{Internetquelle |url=http://w.genealogy.euweb.cz/attems/attems4.html |titel=Attems 4 |abruf=2023-05-30}}</ref>:<br><br>
⦁ (1) [[Ignac Marija II. Attems]], grof Attems Svetokriški (1714−1762);<br>
⦁ (1) Karl Attems Svetokriški (†1715);<br>
⦁ (2) Marija Jožefa Attems Svetokriška (1717−1721);<br>
⦁ (2) Dizma Maksimilijan Žiga Attems Svetokriški (1718−1765), por. Marija Cecilija grofica Galler Schwarzeneška; <br>
⦁ (2) Žiga Leopold Marija grof Attems Svetokriški (1720−1754), redovnik v Samostanu Rain; <br>
⦁ (2) Kajetan Attems Svetokriški (1722−1724);<br>
⦁ (2) Marija Klara Attems Svetokriška (1723−1723);<br>
⦁ (2) Gvido Attems Svetokriški (1724−1728);<br>
⦁ (2) Janez Nepomuk Attems Svetokriški (1725–1729);<br>
⦁ (2) Friderik Attems grof Svetokriški, (1727–1729);<br>
⦁ (2) Marija Franc Anton Attems grof Svetokriški, (1729–1788), por. Rozalija grofica Leslie;<br>
⦁ (2) Marija Ana Elizabeta Attems Svetokriška, (1730–1738);<br>
⦁ (2) Marija Karolina Attems Svetokriška, (1733–1733);<br>
⦁ (2) Jožef Ignac Krištof Attems Svetokriški, (1734–1820), kanonik v Olomoucu;<br>
⦁ (2) Kristina Attems Svetokriška, (†1735);<br>
⦁ (2) Marija Ana Margareta Attems Svetokriška, (1736–1802); poročena Leopold grof Stubenberški;<br>
⦁ (2) Kajetan Attems Svetokriški, (1738–1740);<br>
⦁ (2) Marija Friderik Franc Attems Svetokriški (1739–1818), menih v Vorau.
Franc Dizma je umrl v Gradcu 10. maja 1750, star 62 let.
== Sklici ==
{{Sklici|2}}
== Viri in Literatura ==
* [[Franz Ilwof]]: ''Die Grafen von Attems''. Graz 1897, S. 24–136 ([https://books.google.de/books?id=Vs4HAAAAIAAJ&printsec=frontcover&hl=de&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false Digitalisat]).
* DAGS, Graz – Hl. Blut RMK 1682-1694, str. 581.
* DAGS, Graz – Hl. Blut MMK 1742-1754 str. 564.
* Frank, Ulrike − Šerbelj, Ferdo: Kratka zgodovina grofov Attems, Zbornik občine Slovenska Bistrica II, Slovenska Bistrica, 1990, str. 148.
[[Kategorija:Attemsi]]
g4a5att6964f2tpomyvmqbz58zrk6j4
Kasar kagan
0
607489
6739571
2026-08-19T21:13:36Z
Octopus
13285
vladar
6739571
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Vladar
|
| name = Kasar kagan
| title =
| image =
| caption =
| reign = 839–840
| coronation =
| full_name =
| predecessor = [[Džangšin kagan]]
| successor = [[Vudžje kagan]]
| spouse =
| issue =
| royal_house =
| dynasty =
| father =
| mother =
| birth_date =
| birth_place =
| death_date = 840
| death_place =
| date of burial =
| place of burial =
| succession = [[Kagan]] [[Ujgurski kaganat|Ujgurskega kaganata]]
| regnal_name =
| birth_name =
| religion =
| posthumous_name =
}}
'''Kasar kagan''' ({{zh|t=㕎馺可汗}}, Kè sà kè hán) je bil dvanajsti [[kagan]] [[Ujgurski kaganat|Ujgurskega kaganata]], * ni znano, † [[840]].
== Sklici ==
{{sklici|20em}}
==Viri==
{{refbegin| 2}}
{{refend}}
{{Normativna kontrola}}
[[Kategorija:Umrli leta 840]]
[[Kategorija:Vladarji v 9. stoletju]]
[[Kategorija:Ujguri]]
70mjoowrerr9yo9qcm2rdm8id12uwv0
6739617
6739571
2026-08-20T05:44:11Z
Octopus
13285
Vladanje
6739617
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Vladar
|
| name = Kasar kagan
| title =
| image =
| caption =
| reign = 839–840
| coronation =
| full_name =
| predecessor = [[Džangšin kagan]]
| successor = [[Vudžje kagan]]
| spouse =
| issue =
| royal_house =
| dynasty =
| father =
| mother =
| birth_date =
| birth_place =
| death_date = 840
| death_place =
| date of burial =
| place of burial =
| succession = [[Kagan]] [[Ujgurski kaganat|Ujgurskega kaganata]]
| regnal_name =
| birth_name =
| religion =
| posthumous_name =
}}
'''Kasar kagan''' ({{zh|t=㕎馺可汗}}, Kè sà kè hán) je bil dvanajsti [[kagan]] [[Ujgurski kaganat|Ujgurskega kaganata]], * ni znano, † [[840]].
==Vladanje==
Po mnenju japonskega raziskovalca Hanede Toruja je bil Kasar kagan ista oseba kot ujgurski general Džuelovu, ki se je uprl [[Džangšin kagan]]u.<ref>Haneda Toru, ''Research on Uighur History in the Tang'', str. 287-289</ref> Po mnenju Michaela Dromppa je bil marionetni vladar, ki ga je na prestol povzdignil Džuelovu.<ref>{{Cite book|title=Tang China and the collapse of the Uighur Empire: a documentary history|last=Drompp, Michael Robert, 1953-|date=2005|publisher=Brill|isbn=9004141294|location=Leiden|pages=35|oclc=56318277}}</ref> Kakor koli že, njegova vladavina je bila zelo kratka. Uzurpatorju se je uprl ujgurski general Kulug Baga (kitajsko: Džulu Mohe) in Kasar je pobegnil v [[Kirgiški kaganat]] in prosil za pomoč. Vojna, epidemija kuge in zelo hladna zima sta ubila veliko ljudi in živine, ki je bila temelj ujgurskega gospodarstva. Kulug Baga je to izkoristil. S 100.000 Kirgizi je napadel [[Ordu-Balik]] in ga do tal požgal. Kasarja in Džjelovuja je ubil kirgiški voditelj A-re in prevzel naziv kagan.<ref>Alimov, R. (2016) "On the Yenisei Kirghiz tile Ā-Rè" in ''Acta Orientalia Academiae Scientiarum Hung.'' Volume 69 (3), str. 265–283</ref>
==Posledice==
Po kirgiškem plenjenju prestolnice sta se ujgurski minister Sadži in Pang Tegin s petnajstimi klani zatekla v [[Karluški kaganat]]. Druga skupina beguncev na čelu z ujgurskim princem Vamosijem je pobegnila v kitajsko [[Dinastija Tang|dinastijo Tang]].<ref>''Zizhi Tongjian'', [[:zh:s:資治通鑑/卷246|vol. 246]].</ref> Preostali Ujguri so še naprej zahtevali državnost pod vodstvom [[Vudžje kagan]]a.
== Sklici ==
{{sklici|20em}}
==Viri==
{{refbegin| 2}}
{{refend}}
{{Normativna kontrola}}
[[Kategorija:Umrli leta 840]]
[[Kategorija:Vladarji v 9. stoletju]]
[[Kategorija:Uzurpatorji]]
[[Kategorija:Umorjeni ljudje]]
[[Kategorija:Ujguri]]
gfsl8081tydcg9r8kjefpmvhx1pw73z
6739619
6739617
2026-08-20T05:51:14Z
Octopus
13285
/* Viri */ info
6739619
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Vladar
|
| name = Kasar kagan
| title =
| image =
| caption =
| reign = 839–840
| coronation =
| full_name =
| predecessor = [[Džangšin kagan]]
| successor = [[Vudžje kagan]]
| spouse =
| issue =
| royal_house =
| dynasty =
| father =
| mother =
| birth_date =
| birth_place =
| death_date = 840
| death_place =
| date of burial =
| place of burial =
| succession = [[Kagan]] [[Ujgurski kaganat|Ujgurskega kaganata]]
| regnal_name =
| birth_name =
| religion =
| posthumous_name =
}}
'''Kasar kagan''' ({{zh|t=㕎馺可汗}}, Kè sà kè hán) je bil dvanajsti [[kagan]] [[Ujgurski kaganat|Ujgurskega kaganata]], * ni znano, † [[840]].
==Vladanje==
Po mnenju japonskega raziskovalca Hanede Toruja je bil Kasar kagan ista oseba kot ujgurski general Džuelovu, ki se je uprl [[Džangšin kagan]]u.<ref>Haneda Toru, ''Research on Uighur History in the Tang'', str. 287-289</ref> Po mnenju Michaela Dromppa je bil marionetni vladar, ki ga je na prestol povzdignil Džuelovu.<ref>{{Cite book|title=Tang China and the collapse of the Uighur Empire: a documentary history|last=Drompp, Michael Robert, 1953-|date=2005|publisher=Brill|isbn=9004141294|location=Leiden|pages=35|oclc=56318277}}</ref> Kakor koli že, njegova vladavina je bila zelo kratka. Uzurpatorju se je uprl ujgurski general Kulug Baga (kitajsko: Džulu Mohe) in Kasar je pobegnil v [[Kirgiški kaganat]] in prosil za pomoč. Vojna, epidemija kuge in zelo hladna zima sta ubila veliko ljudi in živine, ki je bila temelj ujgurskega gospodarstva. Kulug Baga je to izkoristil. S 100.000 Kirgizi je napadel [[Ordu-Balik]] in ga do tal požgal. Kasarja in Džjelovuja je ubil kirgiški voditelj A-re in prevzel naziv kagan.<ref>Alimov, R. (2016) "On the Yenisei Kirghiz tile Ā-Rè" in ''Acta Orientalia Academiae Scientiarum Hung.'' Volume 69 (3), str. 265–283</ref>
==Posledice==
Po kirgiškem plenjenju prestolnice sta se ujgurski minister Sadži in Pang Tegin s petnajstimi klani zatekla v [[Karluški kaganat]]. Druga skupina beguncev na čelu z ujgurskim princem Vamosijem je pobegnila v kitajsko [[Dinastija Tang|dinastijo Tang]].<ref>''Zizhi Tongjian'', [[:zh:s:資治通鑑/卷246|vol. 246]].</ref> Preostali Ujguri so še naprej zahtevali državnost pod vodstvom [[Vudžje kagan]]a.
== Sklici ==
{{sklici|20em}}
{{s-start}}
{{s-hou|Uzurpator||ni znano ||840}}
{{s-reg}}
{{s-bef|before= [[Džangšin kagan|Džangšin]]}}
{{s-ttl|title=[[Kagan]] [[Ujgurski kaganat|Ujgurskega kaganata]]|years=839–840}}
{{s-aft|after=[[Vudžje kagan|Vudžje ]]|}}
{{s-end}}
{{Normativna kontrola}}
[[Kategorija:Umrli leta 840]]
[[Kategorija:Vladarji v 9. stoletju]]
[[Kategorija:Uzurpatorji]]
[[Kategorija:Umorjeni ljudje]]
[[Kategorija:Ujguri]]
iu718osav06z4vptmu100756ipi5dof
Sigismund Lamberg
0
607490
6739579
2026-08-19T21:35:01Z
Janezdrilc
3152
preusmeritev na [[Žiga Lamberg]]
6739579
wikitext
text/x-wiki
#PREUSMERITEV [[Žiga Lamberg]]
1qt5rxkrfhccoz4bjhyl2qsklqrv8i6
Sigismund von Lamberg
0
607491
6739580
2026-08-19T21:35:19Z
Janezdrilc
3152
preusmeritev na [[Žiga Lamberg]]
6739580
wikitext
text/x-wiki
#PREUSMERITEV [[Žiga Lamberg]]
1qt5rxkrfhccoz4bjhyl2qsklqrv8i6
Džangšin kagan
0
607493
6739622
2026-08-20T06:28:58Z
Octopus
13285
vladar
6739622
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox royalty
|
| name = Džangšin kagan
| title =
| image =
| caption =
| reign = 833–839
| coronation =
| full_name =
| predecessor = [[Džaoli kagan]]
| successor = [[Kasar kagan]]
| spouse =
| issue =
| royal_house = Klan Adiz (po rojstvu)<br>klan Jaglakar (uradni)
| dynasty =
| father = [[Čongde kagan]]
| mother =
| birth_date =
| birth_place =
| death_date = 839
| death_place =
| date of burial =
| place of burial =
| succession = [[Kagan]] [[Ujgurski kaganat|Ujgurskega kaganata]]
| regnal_name = Aj Tengride Kut Bolmiš Alp Kulug Bilge kagan ({{langx|otk|𐰖:𐱅𐰭𐰼𐰃𐰓𐰀:𐰸𐰆𐱃:𐰉𐰆𐰞𐰢𐱁:𐰞𐰯:𐰚𐰇𐰠𐰏:𐰋𐰃𐰠𐰏𐰀:𐰴𐰍𐰣|label=none}})<br>''Blagoslovljen pri bogu Lune, pogumem, slaven, moder kagan''
| birth_name = Jaoluoge Hu (藥羅葛胡)
| religion =
| posthumous_name =
}}
== Sklici ==
{{sklici|20em}}
==Viri==
{{refbegin| 2}}
{{refend}}
{{Normativna kontrola}}
[[Kategorija:Umrli leta 839]]
[[Kategorija:Vladarji v 9. stoletju]]
[[Kategorija:Ujguri]]
opvttifxov5sb57j8amfg918sth54t1
6739628
6739622
2026-08-20T06:56:32Z
Octopus
13285
nadaljevanje
6739628
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Vladar
|
| name = Džangšin kagan
| title =
| image =
| caption =
| reign = 833–839
| coronation =
| full_name =
| predecessor = [[Džaoli kagan]]
| successor = [[Kasar kagan]]
| spouse =
| issue =
| royal_house = Klan Adiz (po rojstvu)<br>klan Jaglakar (uradni)
| dynasty =
| father = [[Čongde kagan]]
| mother =
| birth_date =
| birth_place =
| death_date = 839
| death_place =
| date of burial =
| place of burial =
| succession = [[Kagan]] [[Ujgurski kaganat|Ujgurskega kaganata]]
| regnal_name = Aj Tengride Kut Bolmiš Alp Kulug Bilge kagan ({{langx|otk|𐰖:𐱅𐰭𐰼𐰃𐰓𐰀:𐰸𐰆𐱃:𐰉𐰆𐰞𐰢𐱁:𐰞𐰯:𐰚𐰇𐰠𐰏:𐰋𐰃𐰠𐰏𐰀:𐰴𐰍𐰣|label=none}})<br>''Blagoslovljen pri bogu Lune, pogumem, slaven, moder kagan''
| birth_name = Jaoluoge Hu (藥羅葛胡)
| religion =
| posthumous_name =
}}
'''Džangšin kagan''' ({{Lang-zh|c=彰信可汗|s=|t=|p=|l=Manifestacija iskrenosti}}) ali '''Alp Kulug Bilge kagan''', z rojstnim imenom '''Jaoluoge Hu''' je bil enajsti kagan [[Ujgurski kaganat|Ujgurskega kaganata]], * ni znano, † [[839]].
Na ujgurskem prestolu je nasledil svojega strica [[Džaoli kagan]]a.<ref>''Zizhi Tongjian'', [[:zh:s:資治通鑑/卷244|vol. 244]].</ref>
==Vladanje==
Kitajski zapisi navajajo, da je 16. junija 835 v dinastijo Tang poslal odposlanstvo pod vodstvom princese Taihe, skupaj s sedmimi konjeniškimi lokostrelkami in dvema ujetnikoma iz plemena [[Šatuoji|Šatuo]].<ref>{{Cite book|title=The Uighur Empire according to the T'ang Dynastic Histories. A study in Sino-Uighur relations 744-840.|last=Mackerras, Colin.|date=1972|publisher=Australian National University Press|isbn=0708104576|edition=[2d ed.]|location=Canberra|oclc=624702}}</ref>
Zaradi svoje miroljubne politike do kitajske [[Dinastija Tang|dinastije Tang]] je postal nepriljubljen vladar.<ref>{{Cite book|title=Uygur devletleri tarihi ve kültürü: Çin kaynakları ve Uygur kitabelerine göre|last=Çandarlıoğlu|first=Gülçin|date=2004|publisher=Türk Dünyası Araştırmaları Vakfı|isbn=9789754981674|location=İstanbul|language=Turkish|oclc=57231275}}</ref> Leta 839 sta se mu uprla [[Sogdija|sogdijski]] uradnik An Junhe in ujgurski minister Čaj Lej. Kagan ju je uspel premagati in ubiti. V kasnejšem uporu ujgurskega generala Džueluovuja in poglavarja Šatuojev Džuje Čišina se je po izgubljeni bitki ubil.<ref>{{Cite book|title=Tang China and the collapse of the Uighur Empire : a documentary history|last=Drompp, Michael Robert, 1953-|date=2005|publisher=Brill|isbn=9004141294|location=Leiden|pages=35|oclc=56318277}}</ref> Nasledil ga je [[Kasar kagan]].
== Sklici ==
{{sklici|20em}}
==Viri==
{{refbegin| 2}}
{{refend}}
{{Normativna kontrola}}
[[Kategorija:Umrli leta 839]]
[[Kategorija:Vladarji v 9. stoletju]]
[[Kategorija:Ujguri]]
fav6oy8wl1mmzbxta93n6d6qqkqivq5
6739630
6739628
2026-08-20T07:02:40Z
Octopus
13285
/* Viri */ info
6739630
wikitext
text/x-wiki
{{Infopolje Vladar
|
| name = Džangšin kagan
| title =
| image =
| caption =
| reign = 833–839
| coronation =
| full_name =
| predecessor = [[Džaoli kagan]]
| successor = [[Kasar kagan]]
| spouse =
| issue =
| royal_house = Klan Adiz (po rojstvu)<br>klan Jaglakar (uradni)
| dynasty =
| father = [[Čongde kagan]]
| mother =
| birth_date =
| birth_place =
| death_date = 839
| death_place =
| date of burial =
| place of burial =
| succession = [[Kagan]] [[Ujgurski kaganat|Ujgurskega kaganata]]
| regnal_name = Aj Tengride Kut Bolmiš Alp Kulug Bilge kagan ({{langx|otk|𐰖:𐱅𐰭𐰼𐰃𐰓𐰀:𐰸𐰆𐱃:𐰉𐰆𐰞𐰢𐱁:𐰞𐰯:𐰚𐰇𐰠𐰏:𐰋𐰃𐰠𐰏𐰀:𐰴𐰍𐰣|label=none}})<br>''Blagoslovljen pri bogu Lune, pogumem, slaven, moder kagan''
| birth_name = Jaoluoge Hu (藥羅葛胡)
| religion =
| posthumous_name =
}}
'''Džangšin kagan''' ({{Lang-zh|c=彰信可汗|s=|t=|p=|l=Manifestacija iskrenosti}}) ali '''Alp Kulug Bilge kagan''', z rojstnim imenom '''Jaoluoge Hu''' je bil enajsti kagan [[Ujgurski kaganat|Ujgurskega kaganata]], * ni znano, † [[839]].
Na ujgurskem prestolu je nasledil svojega strica [[Džaoli kagan]]a.<ref>''Zizhi Tongjian'', [[:zh:s:資治通鑑/卷244|vol. 244]].</ref>
==Vladanje==
Kitajski zapisi navajajo, da je 16. junija 835 v dinastijo Tang poslal odposlanstvo pod vodstvom princese Taihe, skupaj s sedmimi konjeniškimi lokostrelkami in dvema ujetnikoma iz plemena [[Šatuoji|Šatuo]].<ref>{{Cite book|title=The Uighur Empire according to the T'ang Dynastic Histories. A study in Sino-Uighur relations 744-840.|last=Mackerras, Colin.|date=1972|publisher=Australian National University Press|isbn=0708104576|edition=[2d ed.]|location=Canberra|oclc=624702}}</ref>
Zaradi svoje miroljubne politike do kitajske [[Dinastija Tang|dinastije Tang]] je postal nepriljubljen vladar.<ref>{{Cite book|title=Uygur devletleri tarihi ve kültürü: Çin kaynakları ve Uygur kitabelerine göre|last=Çandarlıoğlu|first=Gülçin|date=2004|publisher=Türk Dünyası Araştırmaları Vakfı|isbn=9789754981674|location=İstanbul|language=Turkish|oclc=57231275}}</ref> Leta 839 sta se mu uprla [[Sogdija|sogdijski]] uradnik An Junhe in ujgurski minister Čaj Lej. Kagan ju je uspel premagati in ubiti. V kasnejšem uporu ujgurskega generala Džueluovuja in poglavarja Šatuojev Džuje Čišina se je po izgubljeni bitki ubil.<ref>{{Cite book|title=Tang China and the collapse of the Uighur Empire : a documentary history|last=Drompp, Michael Robert, 1953-|date=2005|publisher=Brill|isbn=9004141294|location=Leiden|pages=35|oclc=56318277}}</ref> Nasledil ga je [[Kasar kagan]].
== Sklici ==
{{sklici|20em}}
{{s-start}}
{{s-hou|Klan Ediz <br> <small>(uradno klan Jaglakar)</small>||ni znano ||839}}
{{s-reg}}
{{s-bef|before= [[Džaoli kagan|Džaoli]]}}
{{s-ttl|title=[[Kagan]] [[Ujgurski kaganat|Ujgurskega kaganata]]|years=833–839}}
{{s-aft|after=[[Kasar kagan|Kasar]]|}}
{{s-end}}
{{Normativna kontrola}}
[[Kategorija:Umrli leta 839]]
[[Kategorija:Vladarji v 9. stoletju]]
[[Kategorija:Ujguri]]
t77lmtmea83uolk0geilmr9cjupqdwj
Adolf Friderik II.
0
607494
6739645
2026-08-20T07:33:29Z
Niko Petrič
261163
ustvarjeno s prevodom strani »[[:en:Special:Redirect/revision/1358614386|Adolphus Frederick II]]«
6739645
wikitext
text/x-wiki
{| class="infobox vcard"
! colspan="2" class="infobox-above fn" style="background-color: #cbe; color:inherit; font-size: 125%" |Adolf Friderik II.
|-
| colspan="2" class="infobox-subheader" |''Vojvoda Meklenburško-Strelitski''
|-
| colspan="2" class="infobox-image photo" |[[File:Adolf_Friedrich_II_duke_of_Mecklenburg-Strelitz.jpg|brezokvirja]]
|-
! colspan="2" class="infobox-header" style="background-color: #e4dcf6;color:inherit;line-height:normal;padding:0.2em;" | [[List of rulers of Mecklenburg|Vojvoda Meklenburško-Strelitski]]
|-
! class="infobox-label" scope="row" |Vladavina
| class="infobox-data" |8. marec 1701 – 12. maj 1708
|-
! class="infobox-label" scope="row" |Predhodnik
| class="infobox-data" |Friderik Viljem
|-
! class="infobox-label" scope="row" |Naslednik
| class="infobox-data" |Adolf Friderik III.
|-
! colspan="2" class="infobox-header" style="background-color: #e4dcf6;color:inherit;line-height:normal;padding:0.2em;" |<div style="height: 4px; width:100%;"></div>
|-
! class="infobox-label" scope="row" |Rojstvo
| class="infobox-data" |<span style="display:none">(<span class="bday">1658-10-19</span>)</span>19. oktober 1658, <span class="birthplace">[[Grabow]]</span>
|-
! class="infobox-label" scope="row" |Smrt
| class="infobox-data" |12. maj 1708<span style="display:none">(1708-05-12)</span> (49 let)
|-
! class="infobox-label" scope="row" |Soproga
| class="infobox-data" |<div class="plainlist ">
* <templatestyles src="Template:Marriage/styles.css" />
<div class="marriage-display-inline"><div style="display:inline-block;line-height:normal;margin-top:1px;white-space:normal;">[[Princess Maria of Mecklenburg-Güstrow|Princesa Marija Meklenburško-Güstrowska]]</div>(1684 – 1701)​</div>
* <templatestyles src="Template:Marriage/styles.css" />
<div class="marriage-display-inline"><div style="display:inline-block;line-height:normal;margin-top:1px;white-space:normal;">Princesa Johana Saško-Gotska</div>(1702 – 1704)​</div>
* <templatestyles src="Template:Marriage/styles.css" />
<div class="marriage-display-inline"><div style="display:inline-block;line-height:normal;margin-top:1px;white-space:normal;">Princesa Kristijana Emilija Švarcburško-Sondershausenska</div>(od 1705)​</div>
</div>
|-
! class="infobox-label" scope="row" |[[Vladarska rodbina|Rodbina]]
| class="infobox-data" |Meklenburg-Strelitz
|-
! class="infobox-label" scope="row" |Oče
| class="infobox-data" |Adolf Friderik I.
|-
! class="infobox-label" scope="row" |Mati
| class="infobox-data" |Marija Katarina Brunsviško-Dannenberška
|-
! class="infobox-label" scope="row" |Vera
| class="infobox-data" |Luteranstvo
|}
'''Adolf Friderik II.''' ({{Langx|de|Adolf Friedrich II}}; 19. oktober 1658 – 12. maj 1708), vojvoda Meklenburga, je bil prvi vojvoda Meklenburg-Strelitz, ki je vladal od leta 1701 do svoje smrti. Meklenburg-Strelitz je bil del [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]].
== Biografija ==
Rojen je bil v Grabowu kot posmrtni sin vojvoda Adolfa Friderika I. Meklenburškega in njegove druge žene Marije Katarine [[Hanoverani|Brunsviško-Dannenberške]] (1616–1665). <ref name=":0">{{Navedi splet |last=Fromm |date=1875 |title=Adolf Friedrich II. |url=https://www.deutsche-biographie.de/pnd104181982.html#adbcontent |access-date=2024-06-14 |website=Deutsche Biografie |language=de}}</ref>
Leta 1695 je meklenburško-güstrowska veja rodbine Meklenburg izumrla in Adolfov Friderikov nečak, Friderik Viljem, vojvoda Meklenburško-Šverinski, je zahteval dediščino, čemur je Adolf Friderik nasprotoval. <ref>{{Navedi knjigo |last=Moore |first=John |url=https://archive.org/details/aviewsocietyand14moorgoog |title=View of Society and Manners in France, Switzerland and Germany |publisher=A. Strahan and T. Cadell |year=1803 |page=191}}</ref>
Spor je bil rešen leta 1701 z delitvijo Meklenburg-Güstrowa med obema upravičencema. Friderik Viljem je zavzel vojvodino Meklenburg-Šverin, Adolf pa kneževino Racburg in gospostvo Stargard s poveljstvom Mirow in Nemerow, od katerih je ustanovil vojvodino Meklenburg-Strelitz. <ref>{{Navedi knjigo |last=Ungewitter |first=Franz Heinrich |url=https://archive.org/details/europepastandpr00ungegoog |title=Europe, Past and Present |publisher=Putnam |year=1850 |page=[https://archive.org/details/europepastandpr00ungegoog/page/n485 411]}}</ref> <ref name=":0">{{Navedi splet |last=Fromm |date=1875 |title=Adolf Friedrich II. |url=https://www.deutsche-biographie.de/pnd104181982.html#adbcontent |access-date=2024-06-14 |website=Deutsche Biografie |language=de}}<cite class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source" data-ve-ignore="" id="CITEREFFromm1875">Fromm (1875). [https://www.deutsche-biographie.de/pnd104181982.html#adbcontent "Adolf Friedrich II"]. ''Deutsche Biografie'' (in German)<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">2024-06-14</span></span>.</cite>
[[Category:CS1 German-language sources (de)]]</ref>
Po njegovi smrti leta 1708 je Adolfa Friderika kot vojvoda nasledil njegov sin, Adolf Friderik III.
== Poroke in otroci ==
Leta 1684 se je Adolf Friderik II. prvič poročil z Marijo Meklenburško-Güstrowsko (19. julij 1659 – 16. januar 1701), hčerko Gustava Adolfa, vojvode Meklenburško-Güstrowskega . Imela sta pet otrok:
* Adolf Friderik III., vojvoda Meklenburško-Strelitski (Strelitz, 7. junij 1686 – Schwerin, 11. december 1752).
* Vojvodinja Magdalena Amalija Meklenburško-Strelitska (Strelitz, 25. april 1689 – Strelitz, 28. april 1689).
* Vojvodinja Marija Meklenburško-Strelitska (rojena in umrla v Strelitzu, 7. avgusta 1690).
* Vojvodinja Eleonora Wilhelmina Meklenburško-Strelitska (Strelitz, 8. julij 1691 – Strelitz, 9. julij 1691).
* Vojvodinja Gustava Karolina Meklenburško-Strelitska (Strelitz, 12. julij 1694 – Schwerin, 13. april 1748) se je poročila s Christianom Ludwigom II., vojvodo Meklenburškim.
20. junija 1702 se je Adolf Friderik II. drugič poročil s princeso Johanno Saško-Gotsko (1. oktober 1680 – 9. julij 1704), hčerko Friderika I., vojvode Saško-Gotske-Altenburške, in Magdalene Sibille Saško-Weissenfelsove, ki je bila njegova polnečakinja. Iz te zakonske zveze ni bilo otrok.
[[Slika:Porträt_Christiane_Emilie_von_Mecklenburg-Strelitz.jpg|sličica|261x261_pik| Tretja žena Adolfa Friderika, princesa Kristijana Emilija Švarcburško-Sondershausenska.]]
10. junija 1705 v Neustrelitzu se je Adolf Friderik II. tretjič poročil s princeso Kristijano Emilijo Švarcburško-Sondershausensko (13. marec 1681 – 1. november 1751), hčerko Kristijana Viljema I., princa Švarcbursko-Sondershausenskega in grofice Antonije Sibile Barby-Mühlingenska (1641–1684). Imela sta dva otroka:
* Vojvodinja Sofija Kristina Luiza Meklenburško-Strelitska (Strelitz, 12. oktober 1706 – Strelitz, 22. december 1708).
* Vojvoda Karel I. Ludvik Friderik Meklenburško-Strelitski (Strelitz, 23. februar 1708 – Mirow, 5. junij 1752), knez Mirowski.
Adolf Friderik je preko svoje vnukinje Charlotte prednik vseh britanskih monarhov, začenši z Jurijem IV., ki je leta 1820 zasedel prestol Združenega kraljestva.{{S-začetek}}
{{S-hou|[[Duchy of Mecklenburg-Strelitz|Rodbina Meklenburg-Strelitz]]|19. oktober|1658|12. maj|1708|[[Rodbina Meklenburg]]}}
{{S-reg}}
{{S-new}}
{{S-ttl|title=[[Duchy of Mecklenburg-Strelitz|Vojvoda Meklenburško-Strelitski]]|years=1701–1708}}
{{S-aft|after=[[Adolf Friderik III., Duke of Mecklenburg-Strelitz|Adolf Friderik III.]]}}
{{S-konec}}
[[Kategorija:Umrli leta 1708]]
[[Kategorija:Rojeni leta 1658]]
[[Kategorija:Kratek opis se ne ujema z Wikipodatki]]
[[Kategorija:Članki s kratkim opisom]]
1vbpukuojj3qrspx1d0mvgdy6ro6h3j
6739653
6739645
2026-08-20T07:44:31Z
Jonatan Melik Kurinčič
240261
pp ref
6739653
wikitext
text/x-wiki
{| class="infobox vcard"
! colspan="2" class="infobox-above fn" style="background-color: #cbe; color:inherit; font-size: 125%" |Adolf Friderik II.
|-
| colspan="2" class="infobox-subheader" |''Vojvoda Meklenburško-Strelitski''
|-
| colspan="2" class="infobox-image photo" |[[File:Adolf_Friedrich_II_duke_of_Mecklenburg-Strelitz.jpg|brezokvirja]]
|-
! colspan="2" class="infobox-header" style="background-color: #e4dcf6;color:inherit;line-height:normal;padding:0.2em;" | [[List of rulers of Mecklenburg|Vojvoda Meklenburško-Strelitski]]
|-
! class="infobox-label" scope="row" |Vladavina
| class="infobox-data" |8. marec 1701 – 12. maj 1708
|-
! class="infobox-label" scope="row" |Predhodnik
| class="infobox-data" |Friderik Viljem
|-
! class="infobox-label" scope="row" |Naslednik
| class="infobox-data" |Adolf Friderik III.
|-
! colspan="2" class="infobox-header" style="background-color: #e4dcf6;color:inherit;line-height:normal;padding:0.2em;" |<div style="height: 4px; width:100%;"></div>
|-
! class="infobox-label" scope="row" |Rojstvo
| class="infobox-data" |<span style="display:none">(<span class="bday">1658-10-19</span>)</span>19. oktober 1658, <span class="birthplace">[[Grabow]]</span>
|-
! class="infobox-label" scope="row" |Smrt
| class="infobox-data" |12. maj 1708<span style="display:none">(1708-05-12)</span> (49 let)
|-
! class="infobox-label" scope="row" |Soproga
| class="infobox-data" |<div class="plainlist ">
* <templatestyles src="Template:Marriage/styles.css" />
<div class="marriage-display-inline"><div style="display:inline-block;line-height:normal;margin-top:1px;white-space:normal;">[[Princess Maria of Mecklenburg-Güstrow|Princesa Marija Meklenburško-Güstrowska]]</div>(1684 – 1701)​</div>
* <templatestyles src="Template:Marriage/styles.css" />
<div class="marriage-display-inline"><div style="display:inline-block;line-height:normal;margin-top:1px;white-space:normal;">Princesa Johana Saško-Gotska</div>(1702 – 1704)​</div>
* <templatestyles src="Template:Marriage/styles.css" />
<div class="marriage-display-inline"><div style="display:inline-block;line-height:normal;margin-top:1px;white-space:normal;">Princesa Kristijana Emilija Švarcburško-Sondershausenska</div>(od 1705)​</div>
</div>
|-
! class="infobox-label" scope="row" |[[Vladarska rodbina|Rodbina]]
| class="infobox-data" |Meklenburg-Strelitz
|-
! class="infobox-label" scope="row" |Oče
| class="infobox-data" |Adolf Friderik I.
|-
! class="infobox-label" scope="row" |Mati
| class="infobox-data" |Marija Katarina Brunsviško-Dannenberška
|-
! class="infobox-label" scope="row" |Vera
| class="infobox-data" |Luteranstvo
|}
'''Adolf Friderik II.''' ({{Langx|de|Adolf Friedrich II}}; 19. oktober 1658 – 12. maj 1708), vojvoda Meklenburga, je bil prvi vojvoda Meklenburg-Strelitz, ki je vladal od leta 1701 do svoje smrti. Meklenburg-Strelitz je bil del [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]].
== Biografija ==
Rojen je bil v Grabowu kot posmrtni sin vojvoda Adolfa Friderika I. Meklenburškega in njegove druge žene Marije Katarine [[Hanoverani|Brunsviško-Dannenberške]] (1616–1665). <ref>{{Navedi splet |last=Fromm |date=1875 |title=Adolf Friedrich II. |url=https://www.deutsche-biographie.de/pnd104181982.html#adbcontent |access-date=2024-06-14 |website=Deutsche Biografie |language=de}}</ref>
Leta 1695 je meklenburško-güstrowska veja rodbine Meklenburg izumrla in Adolfov Friderikov nečak, Friderik Viljem, vojvoda Meklenburško-Šverinski, je zahteval dediščino, čemur je Adolf Friderik nasprotoval. <ref>{{Navedi knjigo |last=Moore |first=John |url=https://archive.org/details/aviewsocietyand14moorgoog |title=View of Society and Manners in France, Switzerland and Germany |publisher=A. Strahan and T. Cadell |year=1803 |page=191}}</ref>
Spor je bil rešen leta 1701 z delitvijo Meklenburg-Güstrowa med obema upravičencema. Friderik Viljem je zavzel vojvodino Meklenburg-Šverin, Adolf pa kneževino Racburg in gospostvo Stargard s poveljstvom Mirow in Nemerow, od katerih je ustanovil vojvodino Meklenburg-Strelitz. <ref>{{Navedi knjigo |last=Ungewitter |first=Franz Heinrich |url=https://archive.org/details/europepastandpr00ungegoog |title=Europe, Past and Present |publisher=Putnam |year=1850 |page=[https://archive.org/details/europepastandpr00ungegoog/page/n485 411]}}</ref> <ref name=":0">{{Navedi splet |last=Fromm |date=1875 |title=Adolf Friedrich II. |url=https://www.deutsche-biographie.de/pnd104181982.html#adbcontent |access-date=2024-06-14 |website=Deutsche Biografie |language=de}}<cite class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source" data-ve-ignore="" id="CITEREFFromm1875">Fromm (1875). [https://www.deutsche-biographie.de/pnd104181982.html#adbcontent "Adolf Friedrich II"]. ''Deutsche Biografie'' (in German)<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">2024-06-14</span></span>.</cite>
[[Category:CS1 German-language sources (de)]]</ref>
Po njegovi smrti leta 1708 je Adolfa Friderika kot vojvoda nasledil njegov sin, Adolf Friderik III.
== Poroke in otroci ==
Leta 1684 se je Adolf Friderik II. prvič poročil z Marijo Meklenburško-Güstrowsko (19. julij 1659 – 16. januar 1701), hčerko Gustava Adolfa, vojvode Meklenburško-Güstrowskega . Imela sta pet otrok:
* Adolf Friderik III., vojvoda Meklenburško-Strelitski (Strelitz, 7. junij 1686 – Schwerin, 11. december 1752).
* Vojvodinja Magdalena Amalija Meklenburško-Strelitska (Strelitz, 25. april 1689 – Strelitz, 28. april 1689).
* Vojvodinja Marija Meklenburško-Strelitska (rojena in umrla v Strelitzu, 7. avgusta 1690).
* Vojvodinja Eleonora Wilhelmina Meklenburško-Strelitska (Strelitz, 8. julij 1691 – Strelitz, 9. julij 1691).
* Vojvodinja Gustava Karolina Meklenburško-Strelitska (Strelitz, 12. julij 1694 – Schwerin, 13. april 1748) se je poročila s Christianom Ludwigom II., vojvodo Meklenburškim.
20. junija 1702 se je Adolf Friderik II. drugič poročil s princeso Johanno Saško-Gotsko (1. oktober 1680 – 9. julij 1704), hčerko Friderika I., vojvode Saško-Gotske-Altenburške, in Magdalene Sibille Saško-Weissenfelsove, ki je bila njegova polnečakinja. Iz te zakonske zveze ni bilo otrok.
[[Slika:Porträt_Christiane_Emilie_von_Mecklenburg-Strelitz.jpg|sličica|261x261_pik| Tretja žena Adolfa Friderika, princesa Kristijana Emilija Švarcburško-Sondershausenska.]]
10. junija 1705 v Neustrelitzu se je Adolf Friderik II. tretjič poročil s princeso Kristijano Emilijo Švarcburško-Sondershausensko (13. marec 1681 – 1. november 1751), hčerko Kristijana Viljema I., princa Švarcbursko-Sondershausenskega in grofice Antonije Sibile Barby-Mühlingenska (1641–1684). Imela sta dva otroka:
* Vojvodinja Sofija Kristina Luiza Meklenburško-Strelitska (Strelitz, 12. oktober 1706 – Strelitz, 22. december 1708).
* Vojvoda Karel I. Ludvik Friderik Meklenburško-Strelitski (Strelitz, 23. februar 1708 – Mirow, 5. junij 1752), knez Mirowski.
Adolf Friderik je preko svoje vnukinje Charlotte prednik vseh britanskih monarhov, začenši z Jurijem IV., ki je leta 1820 zasedel prestol Združenega kraljestva.{{S-začetek}}
{{S-hou|[[Duchy of Mecklenburg-Strelitz|Rodbina Meklenburg-Strelitz]]|19. oktober|1658|12. maj|1708|[[Rodbina Meklenburg]]}}
{{S-reg}}
{{S-new}}
{{S-ttl|title=[[Duchy of Mecklenburg-Strelitz|Vojvoda Meklenburško-Strelitski]]|years=1701–1708}}
{{S-aft|after=[[Adolf Friderik III., Duke of Mecklenburg-Strelitz|Adolf Friderik III.]]}}
{{S-konec}}
[[Kategorija:Umrli leta 1708]]
[[Kategorija:Rojeni leta 1658]]
[[Kategorija:Kratek opis se ne ujema z Wikipodatki]]
[[Kategorija:Članki s kratkim opisom]]
2btsp8t2grhd7krhzloai3v8sfjznlq
6739684
6739653
2026-08-20T08:56:23Z
Jonatan Melik Kurinčič
240261
pp
6739684
wikitext
text/x-wiki
{| class="infobox vcard"
! colspan="2" class="infobox-above fn" style="background-color: #cbe; color:inherit; font-size: 125%" |Adolf Friderik II.
|-
| colspan="2" class="infobox-subheader" |''Vojvoda Meklenburško-Strelitski''
|-
| colspan="2" class="infobox-image photo" |[[File:Adolf_Friedrich_II_duke_of_Mecklenburg-Strelitz.jpg|brezokvirja]]
|-
! colspan="2" class="infobox-header" style="background-color: #e4dcf6;color:inherit;line-height:normal;padding:0.2em;" | [[List of rulers of Mecklenburg|Vojvoda Meklenburško-Strelitski]]
|-
! class="infobox-label" scope="row" |Vladavina
| class="infobox-data" |8. marec 1701 – 12. maj 1708
|-
! class="infobox-label" scope="row" |Predhodnik
| class="infobox-data" |Friderik Viljem
|-
! class="infobox-label" scope="row" |Naslednik
| class="infobox-data" |Adolf Friderik III.
|-
! colspan="2" class="infobox-header" style="background-color: #e4dcf6;color:inherit;line-height:normal;padding:0.2em;" |<div style="height: 4px; width:100%;"></div>
|-
! class="infobox-label" scope="row" |Rojstvo
| class="infobox-data" |<span style="display:none">(<span class="bday">1658-10-19</span>)</span>19. oktober 1658, <span class="birthplace">[[Grabow]]</span>
|-
! class="infobox-label" scope="row" |Smrt
| class="infobox-data" |12. maj 1708<span style="display:none">(1708-05-12)</span> (49 let)
|-
! class="infobox-label" scope="row" |Soproga
| class="infobox-data" |<div class="plainlist ">
* <templatestyles src="Template:Marriage/styles.css" />
<div class="marriage-display-inline"><div style="display:inline-block;line-height:normal;margin-top:1px;white-space:normal;">[[Princess Maria of Mecklenburg-Güstrow|Princesa Marija Meklenburško-Güstrowska]]</div>(1684 – 1701)​</div>
* <templatestyles src="Template:Marriage/styles.css" />
<div class="marriage-display-inline"><div style="display:inline-block;line-height:normal;margin-top:1px;white-space:normal;">Princesa Johana Saško-Gotska</div>(1702 – 1704)​</div>
* <templatestyles src="Template:Marriage/styles.css" />
<div class="marriage-display-inline"><div style="display:inline-block;line-height:normal;margin-top:1px;white-space:normal;">Princesa Kristijana Emilija Švarcburško-Sondershausenska</div>(od 1705)​</div>
</div>
|-
! class="infobox-label" scope="row" |[[Vladarska rodbina|Rodbina]]
| class="infobox-data" |Meklenburg-Strelitz
|-
! class="infobox-label" scope="row" |Oče
| class="infobox-data" |Adolf Friderik I.
|-
! class="infobox-label" scope="row" |Mati
| class="infobox-data" |Marija Katarina Brunsviško-Dannenberška
|-
! class="infobox-label" scope="row" |Vera
| class="infobox-data" |Luteranstvo
|}
'''Adolf Friderik II.''' ({{Langx|de|Adolf Friedrich II}}; 19. oktober 1658 – 12. maj 1708), vojvoda Meklenburga, je bil prvi vojvoda Meklenburg-Strelitz, ki je vladal od leta 1701 do svoje smrti. Meklenburg-Strelitz je bil del [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]].
== Biografija ==
Rojen je bil v Grabowu kot posmrtni sin vojvoda Adolfa Friderika I. Meklenburškega in njegove druge žene Marije Katarine [[Hanoverani|Brunsviško-Dannenberške]] (1616–1665). <ref>{{Navedi splet |last=Fromm |date=1875 |title=Adolf Friedrich II. |url=https://www.deutsche-biographie.de/pnd104181982.html#adbcontent |access-date=2024-06-14 |website=Deutsche Biografie |language=de}}</ref>
Leta 1695 je meklenburško-güstrowska veja rodbine Meklenburg izumrla in Adolfov Friderikov nečak, Friderik Viljem, vojvoda Meklenburško-Šverinski, je zahteval dediščino, čemur je Adolf Friderik nasprotoval. <ref>{{Navedi knjigo |last=Moore |first=John |url=https://archive.org/details/aviewsocietyand14moorgoog |title=View of Society and Manners in France, Switzerland and Germany |publisher=A. Strahan and T. Cadell |year=1803 |page=191}}</ref>
Spor je bil rešen leta 1701 z delitvijo Meklenburg-Güstrowa med obema upravičencema. Friderik Viljem je zavzel vojvodino Meklenburg-Šverin, Adolf pa kneževino Racburg in gospostvo Stargard s poveljstvom Mirow in Nemerow, od katerih je ustanovil vojvodino Meklenburg-Strelitz. <ref>{{Navedi knjigo |last=Ungewitter |first=Franz Heinrich |url=https://archive.org/details/europepastandpr00ungegoog |title=Europe, Past and Present |publisher=Putnam |year=1850 |page=[https://archive.org/details/europepastandpr00ungegoog/page/n485 411]}}</ref> <ref name=":0">{{Navedi splet |last=Fromm |date=1875 |title=Adolf Friedrich II. |url=https://www.deutsche-biographie.de/pnd104181982.html#adbcontent |access-date=2024-06-14 |website=Deutsche Biografie |language=de}}
[[Category:CS1 German-language sources (de)]]</ref>
Po njegovi smrti leta 1708 je Adolfa Friderika kot vojvoda nasledil njegov sin, Adolf Friderik III.
== Poroke in otroci ==
Leta 1684 se je Adolf Friderik II. prvič poročil z Marijo Meklenburško-Güstrowsko (19. julij 1659 – 16. januar 1701), hčerko Gustava Adolfa, vojvode Meklenburško-Güstrowskega . Imela sta pet otrok:
* Adolf Friderik III., vojvoda Meklenburško-Strelitski (Strelitz, 7. junij 1686 – Schwerin, 11. december 1752).
* Vojvodinja Magdalena Amalija Meklenburško-Strelitska (Strelitz, 25. april 1689 – Strelitz, 28. april 1689).
* Vojvodinja Marija Meklenburško-Strelitska (rojena in umrla v Strelitzu, 7. avgusta 1690).
* Vojvodinja Eleonora Wilhelmina Meklenburško-Strelitska (Strelitz, 8. julij 1691 – Strelitz, 9. julij 1691).
* Vojvodinja Gustava Karolina Meklenburško-Strelitska (Strelitz, 12. julij 1694 – Schwerin, 13. april 1748) se je poročila s Christianom Ludwigom II., vojvodo Meklenburškim.
20. junija 1702 se je Adolf Friderik II. drugič poročil s princeso Johanno Saško-Gotsko (1. oktober 1680 – 9. julij 1704), hčerko Friderika I., vojvode Saško-Gotske-Altenburške, in Magdalene Sibille Saško-Weissenfelsove, ki je bila njegova polnečakinja. Iz te zakonske zveze ni bilo otrok.
[[Slika:Porträt_Christiane_Emilie_von_Mecklenburg-Strelitz.jpg|sličica|261x261_pik| Tretja žena Adolfa Friderika, princesa Kristijana Emilija Švarcburško-Sondershausenska.]]
10. junija 1705 v Neustrelitzu se je Adolf Friderik II. tretjič poročil s princeso Kristijano Emilijo Švarcburško-Sondershausensko (13. marec 1681 – 1. november 1751), hčerko Kristijana Viljema I., princa Švarcbursko-Sondershausenskega in grofice Antonije Sibile Barby-Mühlingenska (1641–1684). Imela sta dva otroka:
* Vojvodinja Sofija Kristina Luiza Meklenburško-Strelitska (Strelitz, 12. oktober 1706 – Strelitz, 22. december 1708).
* Vojvoda Karel I. Ludvik Friderik Meklenburško-Strelitski (Strelitz, 23. februar 1708 – Mirow, 5. junij 1752), knez Mirowski.
Adolf Friderik je preko svoje vnukinje Charlotte prednik vseh britanskih monarhov, začenši z Jurijem IV., ki je leta 1820 zasedel prestol Združenega kraljestva.{{S-začetek}}
{{S-hou|[[Duchy of Mecklenburg-Strelitz|Rodbina Meklenburg-Strelitz]]|19. oktober|1658|12. maj|1708|[[Rodbina Meklenburg]]}}
{{S-reg}}
{{S-new}}
{{S-ttl|title=[[Duchy of Mecklenburg-Strelitz|Vojvoda Meklenburško-Strelitski]]|years=1701–1708}}
{{S-aft|after=[[Adolf Friderik III., Duke of Mecklenburg-Strelitz|Adolf Friderik III.]]}}
{{S-konec}}
== Sklici ==
[[Kategorija:Umrli leta 1708]]
[[Kategorija:Rojeni leta 1658]]
[[Kategorija:Kratek opis se ne ujema z Wikipodatki]]
[[Kategorija:Članki s kratkim opisom]]
io3rs7576ozzpbs6eiz31aendf8uvcb
6739685
6739684
2026-08-20T08:58:04Z
Jonatan Melik Kurinčič
240261
ups
6739685
wikitext
text/x-wiki
{| class="infobox vcard"
! colspan="2" class="infobox-above fn" style="background-color: #cbe; color:inherit; font-size: 125%" |Adolf Friderik II.
|-
| colspan="2" class="infobox-subheader" |''Vojvoda Meklenburško-Strelitski''
|-
| colspan="2" class="infobox-image photo" |[[File:Adolf_Friedrich_II_duke_of_Mecklenburg-Strelitz.jpg|brezokvirja]]
|-
! colspan="2" class="infobox-header" style="background-color: #e4dcf6;color:inherit;line-height:normal;padding:0.2em;" | [[List of rulers of Mecklenburg|Vojvoda Meklenburško-Strelitski]]
|-
! class="infobox-label" scope="row" |Vladavina
| class="infobox-data" |8. marec 1701 – 12. maj 1708
|-
! class="infobox-label" scope="row" |Predhodnik
| class="infobox-data" |Friderik Viljem
|-
! class="infobox-label" scope="row" |Naslednik
| class="infobox-data" |Adolf Friderik III.
|-
! colspan="2" class="infobox-header" style="background-color: #e4dcf6;color:inherit;line-height:normal;padding:0.2em;" |<div style="height: 4px; width:100%;"></div>
|-
! class="infobox-label" scope="row" |Rojstvo
| class="infobox-data" |<span style="display:none">(<span class="bday">1658-10-19</span>)</span>19. oktober 1658, <span class="birthplace">[[Grabow]]</span>
|-
! class="infobox-label" scope="row" |Smrt
| class="infobox-data" |12. maj 1708<span style="display:none">(1708-05-12)</span> (49 let)
|-
! class="infobox-label" scope="row" |Soproga
| class="infobox-data" |<div class="plainlist ">
* <templatestyles src="Template:Marriage/styles.css" />
<div class="marriage-display-inline"><div style="display:inline-block;line-height:normal;margin-top:1px;white-space:normal;">[[Princess Maria of Mecklenburg-Güstrow|Princesa Marija Meklenburško-Güstrowska]]</div>(1684 – 1701)​</div>
* <templatestyles src="Template:Marriage/styles.css" />
<div class="marriage-display-inline"><div style="display:inline-block;line-height:normal;margin-top:1px;white-space:normal;">Princesa Johana Saško-Gotska</div>(1702 – 1704)​</div>
* <templatestyles src="Template:Marriage/styles.css" />
<div class="marriage-display-inline"><div style="display:inline-block;line-height:normal;margin-top:1px;white-space:normal;">Princesa Kristijana Emilija Švarcburško-Sondershausenska</div>(od 1705)​</div>
</div>
|-
! class="infobox-label" scope="row" |[[Vladarska rodbina|Rodbina]]
| class="infobox-data" |Meklenburg-Strelitz
|-
! class="infobox-label" scope="row" |Oče
| class="infobox-data" |Adolf Friderik I.
|-
! class="infobox-label" scope="row" |Mati
| class="infobox-data" |Marija Katarina Brunsviško-Dannenberška
|-
! class="infobox-label" scope="row" |Vera
| class="infobox-data" |Luteranstvo
|}
'''Adolf Friderik II.''' ({{Langx|de|Adolf Friedrich II}}; 19. oktober 1658 – 12. maj 1708), vojvoda Meklenburga, je bil prvi vojvoda Meklenburg-Strelitz, ki je vladal od leta 1701 do svoje smrti. Meklenburg-Strelitz je bil del [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]].
== Biografija ==
Rojen je bil v Grabowu kot posmrtni sin vojvoda Adolfa Friderika I. Meklenburškega in njegove druge žene Marije Katarine [[Hanoverani|Brunsviško-Dannenberške]] (1616–1665). <ref>{{Navedi splet |last=Fromm |date=1875 |title=Adolf Friedrich II. |url=https://www.deutsche-biographie.de/pnd104181982.html#adbcontent |access-date=2024-06-14 |website=Deutsche Biografie |language=de}} <cite class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source" data-ve-ignore="" id="CITEREFFromm1875">Fromm (1875). [https://www.deutsche-biographie.de/pnd104181982.html#adbcontent "Adolf Friedrich II"]. ''Deutsche Biografie'' (in German)<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">2024-06-14</span></span>.</cite> </ref>
Leta 1695 je meklenburško-güstrowska veja rodbine Meklenburg izumrla in Adolfov Friderikov nečak, Friderik Viljem, vojvoda Meklenburško-Šverinski, je zahteval dediščino, čemur je Adolf Friderik nasprotoval. <ref>{{Navedi knjigo |last=Moore |first=John |url=https://archive.org/details/aviewsocietyand14moorgoog |title=View of Society and Manners in France, Switzerland and Germany |publisher=A. Strahan and T. Cadell |year=1803 |page=191}}</ref>
Spor je bil rešen leta 1701 z delitvijo Meklenburg-Güstrowa med obema upravičencema. Friderik Viljem je zavzel vojvodino Meklenburg-Šverin, Adolf pa kneževino Racburg in gospostvo Stargard s poveljstvom Mirow in Nemerow, od katerih je ustanovil vojvodino Meklenburg-Strelitz. <ref>{{Navedi knjigo |last=Ungewitter |first=Franz Heinrich |url=https://archive.org/details/europepastandpr00ungegoog |title=Europe, Past and Present |publisher=Putnam |year=1850 |page=[https://archive.org/details/europepastandpr00ungegoog/page/n485 411]}}</ref> <ref name=":0">{{Navedi splet |last=Fromm |date=1875 |title=Adolf Friedrich II. |url=https://www.deutsche-biographie.de/pnd104181982.html#adbcontent |access-date=2024-06-14 |website=Deutsche Biografie |language=de}}
[[Category:CS1 German-language sources (de)]]</ref>
Po njegovi smrti leta 1708 je Adolfa Friderika kot vojvoda nasledil njegov sin, Adolf Friderik III.
== Poroke in otroci ==
Leta 1684 se je Adolf Friderik II. prvič poročil z Marijo Meklenburško-Güstrowsko (19. julij 1659 – 16. januar 1701), hčerko Gustava Adolfa, vojvode Meklenburško-Güstrowskega . Imela sta pet otrok:
* Adolf Friderik III., vojvoda Meklenburško-Strelitski (Strelitz, 7. junij 1686 – Schwerin, 11. december 1752).
* Vojvodinja Magdalena Amalija Meklenburško-Strelitska (Strelitz, 25. april 1689 – Strelitz, 28. april 1689).
* Vojvodinja Marija Meklenburško-Strelitska (rojena in umrla v Strelitzu, 7. avgusta 1690).
* Vojvodinja Eleonora Wilhelmina Meklenburško-Strelitska (Strelitz, 8. julij 1691 – Strelitz, 9. julij 1691).
* Vojvodinja Gustava Karolina Meklenburško-Strelitska (Strelitz, 12. julij 1694 – Schwerin, 13. april 1748) se je poročila s Christianom Ludwigom II., vojvodo Meklenburškim.
20. junija 1702 se je Adolf Friderik II. drugič poročil s princeso Johanno Saško-Gotsko (1. oktober 1680 – 9. julij 1704), hčerko Friderika I., vojvode Saško-Gotske-Altenburške, in Magdalene Sibille Saško-Weissenfelsove, ki je bila njegova polnečakinja. Iz te zakonske zveze ni bilo otrok.
[[Slika:Porträt_Christiane_Emilie_von_Mecklenburg-Strelitz.jpg|sličica|261x261_pik| Tretja žena Adolfa Friderika, princesa Kristijana Emilija Švarcburško-Sondershausenska.]]
10. junija 1705 v Neustrelitzu se je Adolf Friderik II. tretjič poročil s princeso Kristijano Emilijo Švarcburško-Sondershausensko (13. marec 1681 – 1. november 1751), hčerko Kristijana Viljema I., princa Švarcbursko-Sondershausenskega in grofice Antonije Sibile Barby-Mühlingenska (1641–1684). Imela sta dva otroka:
* Vojvodinja Sofija Kristina Luiza Meklenburško-Strelitska (Strelitz, 12. oktober 1706 – Strelitz, 22. december 1708).
* Vojvoda Karel I. Ludvik Friderik Meklenburško-Strelitski (Strelitz, 23. februar 1708 – Mirow, 5. junij 1752), knez Mirowski.
Adolf Friderik je preko svoje vnukinje Charlotte prednik vseh britanskih monarhov, začenši z Jurijem IV., ki je leta 1820 zasedel prestol Združenega kraljestva.{{S-začetek}}
{{S-hou|[[Duchy of Mecklenburg-Strelitz|Rodbina Meklenburg-Strelitz]]|19. oktober|1658|12. maj|1708|[[Rodbina Meklenburg]]}}
{{S-reg}}
{{S-new}}
{{S-ttl|title=[[Duchy of Mecklenburg-Strelitz|Vojvoda Meklenburško-Strelitski]]|years=1701–1708}}
{{S-aft|after=[[Adolf Friderik III., Duke of Mecklenburg-Strelitz|Adolf Friderik III.]]}}
{{S-konec}}
== Sklici ==
[[Kategorija:Umrli leta 1708]]
[[Kategorija:Rojeni leta 1658]]
[[Kategorija:Kratek opis se ne ujema z Wikipodatki]]
[[Kategorija:Članki s kratkim opisom]]
bio1i2j20khm52nyvegqbrintduvddp
Šatuoji
0
607495
6739668
2026-08-20T08:07:49Z
Octopus
13285
uvod
6739668
wikitext
text/x-wiki
'''Šatuoji''' ali '''Turki Šatuoji'''<ref>{{cite journal|journal=The Medieval History Journal|title=The Ethnogonic Tales of the Türks|author=Peter Golden|page=294|date=July 2018}}</ref> (turško: Şatuo ali Şatuo Türkleri, {{zh|c=沙陀突厥|p=Shātuó Tūjué}}), včasih tudi '''Šatoji''',<ref name="Zuev_127">Zuev Yu.A., Horse Tamgas from Vassal Princedoms (prevod kitajskega besedila "Tanghuyao" iz 8.-10. stoletja)', Kazakh SSR Academy of Sciences, Alma-Ata, I960, str. 127 (v ruščini)</ref> so bili [[Turška ljudstva|turško pleme]], ki je od poznega 9. do 10. stoletja močno vplivalo na politiko severne [[Kitajska|Kitajske]]. Znani so po tem, da so v [[Obdobje petih dinastij in desetih kraljestev|obdobju petih dinastij in desetih kraljestev]] ustanovili tri dinastije od petih ([[Kasnejši Tang]], [[Kasnejši Džin]] in [[Kasnejši Han]]) in eno kraljestvo od desetih ([[Severni Han]]). Severni Han je kasneje osvojila dinastija [[Dinastija Song|Song]]. Nekaj pred 12. stoletjem so Šatuoji izginili kot posebna etnična skupina. Mnogi med njimi so prevzeli kulturo prebivalstva okoli sebe in se asimilirali.{{sfn|Davis|2014|p=xiii}}
== Sklici ==
{{sklici|20em}}
==Viri==
{{refbegin| 2}}
{{refend}}
{{Normativna kontrola}}
[[Kategorija:Staroveška ljudstva]]
[[Kategorija:Turki]]
gi2kz8wp73v7x8zb1jh2sik896zz1lx
6739686
6739668
2026-08-20T08:58:41Z
Romanm
13
odstranil [[Kategorija:Turki]]; dodal [[Kategorija:Turška ljudstva]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]
6739686
wikitext
text/x-wiki
'''Šatuoji''' ali '''Turki Šatuoji'''<ref>{{cite journal|journal=The Medieval History Journal|title=The Ethnogonic Tales of the Türks|author=Peter Golden|page=294|date=July 2018}}</ref> (turško: Şatuo ali Şatuo Türkleri, {{zh|c=沙陀突厥|p=Shātuó Tūjué}}), včasih tudi '''Šatoji''',<ref name="Zuev_127">Zuev Yu.A., Horse Tamgas from Vassal Princedoms (prevod kitajskega besedila "Tanghuyao" iz 8.-10. stoletja)', Kazakh SSR Academy of Sciences, Alma-Ata, I960, str. 127 (v ruščini)</ref> so bili [[Turška ljudstva|turško pleme]], ki je od poznega 9. do 10. stoletja močno vplivalo na politiko severne [[Kitajska|Kitajske]]. Znani so po tem, da so v [[Obdobje petih dinastij in desetih kraljestev|obdobju petih dinastij in desetih kraljestev]] ustanovili tri dinastije od petih ([[Kasnejši Tang]], [[Kasnejši Džin]] in [[Kasnejši Han]]) in eno kraljestvo od desetih ([[Severni Han]]). Severni Han je kasneje osvojila dinastija [[Dinastija Song|Song]]. Nekaj pred 12. stoletjem so Šatuoji izginili kot posebna etnična skupina. Mnogi med njimi so prevzeli kulturo prebivalstva okoli sebe in se asimilirali.{{sfn|Davis|2014|p=xiii}}
== Sklici ==
{{sklici|20em}}
==Viri==
{{refbegin| 2}}
{{refend}}
{{Normativna kontrola}}
[[Kategorija:Staroveška ljudstva]]
[[Kategorija:Turška ljudstva]]
rbygav2gmxkgtpp7lzxefgwjqy0vuk3
Kategorija:Turška ljudstva
14
607496
6739687
2026-08-20T08:59:20Z
Romanm
13
nova stran z vsebino: »[[Kategorija:Etnične skupine]]«
6739687
wikitext
text/x-wiki
[[Kategorija:Etnične skupine]]
50oc7lthn27z94cs0ipmmvyr9w8rn1v
Szabadegyhaza
0
607497
6739699
2026-08-20T11:21:55Z
Romanm
13
preusmeritev na [[Szabadegyháza]]
6739699
wikitext
text/x-wiki
#PREUSMERITEV [[Szabadegyháza]]
l8efgblj8z7zqtu1bl57lpbgb9nxf1e
Nogometni klub Brinje
0
607499
6739705
2026-08-20T11:28:36Z
Niko Petrič
261163
Niko Petrič je prestavil_a stran [[Nogometni klub Brinje]] na [[Nogometni klub Brinje Grosuplje]]: [[WP:CELIME|Celotno ime]]
6739705
wikitext
text/x-wiki
#PREUSMERITEV [[Nogometni klub Brinje Grosuplje]]
ngssrodh160xyvcafpowfnzg2q5mx77
NŠ Mura
0
607500
6739707
2026-08-20T11:30:29Z
Niko Petrič
261163
Niko Petrič je prestavil_a stran [[NŠ Mura]] na [[Nogometna šola Mura]] prek preusmeritve: [[WP:CELIME|Celotno ime]]
6739707
wikitext
text/x-wiki
#PREUSMERITEV [[Nogometna šola Mura]]
3q7w4b381qfnqr4nh40479ab4s1wcuq
Nogometni klub Bravo Ljubljana
0
607501
6739710
2026-08-20T11:32:58Z
Jonatan Melik Kurinčič
240261
Jonatan Melik Kurinčič je prestavil stran [[Nogometni klub Bravo Ljubljana]] na [[Nogometni klub Bravo]] prek preusmeritve: nikjer se ne pojavlja z Ljubljana
6739710
wikitext
text/x-wiki
#PREUSMERITEV [[Nogometni klub Bravo]]
kmh0p464gc8zpzo9qfaoqejlihzrdig